Pt poAtl prc|»man: is celo leto naprej '26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , '2,20, V npravniitvu prejeman M eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , žetrt , , o , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Nareôaine in iiuerat« •prejema upravniitvo v Kalol Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vr&tejo, nefrankovanft pisna» ne vsprejeaiajo Uredniitve je v Seme-niskih ulicah 5t. 2. !.. 17 Izhaja «lik dan. iaviemfti nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 182. V Ljubljani, v soboto 10. avgusta 1901. Letnik XXIX. Slovenskemu narodu na Kranjskem! V kratkem se vršijo nove volitve za deželni zbor kranjski. Dne 12. septembra bode odločeval slovenski kmet, dnč 19. septembra pa slovenski meščan o usodi naše samostalne deželne uprave za prihodnjih šest let. Izvojeval se bode pri tej priliki ljut boj med katoliškim slovenskim ljudstvom in njegovimi sovražniki liberalci. Vsi, ki sovražijo katoliški in slovenski značaj našega naroda, bodo vihteli združeni svoje umazano orožje. Zato pa morajo tudi vsi, ki še niso odvrgli katoliškega in slovenskega prepričanja, vsi, prav vsi v boj, ki se nam usiljuje. Pokazati se mora vzajemnost in soglasje vseh katoliških Slovencev brez razlike stanu proti združenim sovražnikom; zraven se pa mora pokazati tudi, da vidijo vsi, zlasti pa proizvajalni stanovi, kmetje, rokodelci, trgovci in delavci v spojenem liberalstvu skupnega sovraga tudi svojemu gospodarskemu blagostanju. Volivci! Odločiti se bodete morali za katoliško-narodna načela ali pa za židovski liberalizem! Razsodnim možem ta odločitev ne more biti težka. Volivci! Ni še preteklo leto dni, odkar se je, povodom zadnjih državnozborskih volitev, katoliško-narodna stranka obrnila do Vas, Vas klicala na volilno bojišče. Odzvali ste se temu klicu in s ogromno veČino odločili borbo za katoliško-narodna načela. Prijatelj in sovražnik občudoval je Vašo politično zrelost, Vašo moško odločnost, Vašo požrtovalnost, Vašo jasno razsodnost in pravo slovensko značajnost. Z opravičenim ponosom gledala je katoliško-narodna stranka na svojo zmagonosno vo-livno armado, opravičujoč najlepše nade za prihodnost. Židovski liberalizem pa, ki kroš-njari po „Slov. Narodu", „Rodoljubu" in po drugih nečednih listih in lističih po naši lepi deželi, sprejel je od Vas, vrli katoliško-narodni možje, tisti odgovor, katerega je zaslužil. Nič vas ni premotilo: nobena laž, nobeno obrekovanje, nobena zvijača, pretenje, nobena sila, nobena blesteča prazna obljuba. Kot možje prave slovenske korenine ste stali neomahljivo trdni za sveto svoje prepričanje, kateremu ste dali krasno spričevalo pred Bogom in pred ljudmi. In sedaj bode treba ponoviti to spričevalo. Še enkrat bode treba zastaviti Vaš moški značaj in glas za sveto katoliško-narodno stvar, za svoj lastni blagor — potem ste za pet let prestali vsake volitve za državni ali deželni zbor. Pred vsem bodeš imel besedo Ti, vrli slovenski kmet. Dnč 12. septembra korakaš v sleherni občini vojvodine kranjske na volišče, da oddaš svoj glas za poslanca katoliŠko-narodne ali pa za onega židov-sko-liberalne stranke, ki se po krivici imenuje „narodna-' ali „narodno napredna", ker ni v resnici ne eno in ne drugo! Z mirno vestjo in trdnim zaupanjem se obrača do Tebe, zavedni slovenski kmet, katoliško-narodna stranka. Ponos katoliško-narodne stranke bil je vedno in bode tako v bodoče, bili prava kmetska stranka. V deželnem kakor tudi v državnem zboru je katoliško-narodna stranka vedno v prvo vrsto stavila blagor in korist kmetskega stanu. Vsako zadevo je presojala v prvi vrsti s stališča: Ali utegne to kmetu koristiti ali škodovati? Vsak predlog, ki bi utegnil kmetu škodovati, je katoliško-narodna stranka z vso odločnostjo pobijala, ne zmeneč se za druge posledice. Nasprotno se jo z vso odločnostjo potezala za kmetu koristne zakone, uredbe in naprave. In tako bode tudi v bodoče: Katoliško-narodna stranka je in ostane v prvi vrsti kmetska stranka. Toda žal, da je bil v preteklih šestih letih položaj v deželnem zboru za kmetsko stranko skrajno neugoden. Pri deželnih volitvah leta 1895. je bilo sicer izvoljenih 16 kmetskih poslancev katol.-narodne stranke. Toda razun teh bilo je izvoljenih 11 nemško-liberalnih poslancev in 9 slovenskih liberalcev, ki so se združili v zvezo zoper kmetske poslance in tako se svojimi 20 glasovi tvorili večino v deželnem zboru. Ta žalostni položaj se je še bistveno poslabšal, ko so se po smrti poslancev Klun in Lavrenčič Ribniško-Laški in Vipavsko-Idrijski kmetje dali preslepiti po liberalnih zvijačah in izvolili še dva liberalna poslanca v deželni zbor, tako, da je odslej liberalna večina znašala 22 glasov zoper 14 katoliško-narodnih kmetskih poslancev. Liberalna večina je šarila in gospodarila v deželnem zboru, kakor ji je bilo drago. Zaman so čestokrat povzdignili ka-toliško-narodni poslanci svoj glas za pravice in koristi kmetskega stanu. Mnogokrat niso bili v stanu zaprečiti, da so se zdatne svote izdale za liberalne strankarske namene, kakor n. pr. za ljubljansko gledišče, od katerega kmet prav nič nima. Katoliško-narodna kmetska stranka se je morala večidel omejevati le na to, da je kolikor mogoče zabranjevala zlo, preteče kmetskemu stanu od liberalne večine. Ta večina postala je v zadnjem času tako predrzna, da je poskusila za večne čase podjarmiti kmetski stan liberalnemu gospodarstvu. Sklenila je zakon v deželnem kulturnem svetu, ki naj bi odločeval v bodoče v važnih kmetijskih zadevah. Po tem zakonu naj bi deželni zbor poslal šest zastopnikov v glavni odbor in sicer nemški veleposestniki dva, mestni poslanci ravno toliko in kmetski poslanci tudi samo dva zastopnika! Torej v zgolj kmetijski zadevi naj bi veleposestniki in mestni poslanci imeli dvakrat toliko besede, kakor poslanci kmeta, za katerega blagor se pri deželnem kulturnem svetu v prvi vrsti gré! Razun te^a so še sklenili druge vnebo-vpijoče krivice v tem zakonu, samo (la bi kmet v svojih lastnih zadevah ne prišel do besede in pravice, ampak se moral vedno klanjati volji liberalne graščinske in mestne gospode. To nečuveno nakano na pravice, koristi, svobodo in neodvisnost kmetskega stanu vedeli so katoliško-narodni poslanci se svojo modro odločnostjo zaprečiti. Z gospodom deželnim glavarjem na čelu so zapustili deželno zbornico in s tem je bila usoda liberalnega zakona za to pot zapečatena. Ta zgled iz najnovejšega časa kaže jasno, česa je zmožna liberalna večina de- želnega zbora in kaj ima kmet pričakovati od liberalne večine. Vsakemu stanovsko-zavednemu kmetu je jasno, kaj mora storiti v danih razmerah: da mora, ako noče sam sebi biti z' obraz, dati svoj glas poslancu katoliško-narodne stranke! Liberalna večina v deželnem zboru kranjskem je le mogoča, ker je volivni red krivičen, katerega so pred 40 leti liberalci skovali v svojo korist. Štiri petine kranjskega prebivalstva pripada kmetskemu stanu — a ti volijo samo 16 poslancev, mej tem pa voli samo 90 veleposestnikov deset poslancev, mesta in trgi osem in trgovska zbornica dva poslanca. Katoliško-narodna stranka zahteva, da se te volivne krivice odpravijo in uvede splošna in enaka volivna pravica, tako, da bode vsak mož enako en glas imel, naj si bode priprost kmetovalec, veleposestnik, uradnik ali kar hoče. Potem še-le bi kmetski stan v naši deželi prišel do tiste veljave, katera mu gre po številu in po važnosti za narodno gospodarstvo ter za vse naše javno življenje. Katoliško-narodna stranka hoče porabiti vsa in tudi najostreja postavna sredstva, da izvojuje splošno in enako volivno pravico in tako privede slovenskega kmeta do primerne veljave v deželi, v kateri tvori ogromno večino. Slovenski kmet! Ako sodiš položaj zgolj s stališča svoje lastne koristi, ti je volitev lahka: odločiti se moraš za kato-liško-narodnega poslanca! Liberalce si videl šest let na delu. Gospodarili so neomejeno v deželi in deloma jih je še podpirala deželna vlada. Ali so kaj storili za Te? Ali se je kaj zboljšalo? Ne, ravno nasprotno. Poslabšalo se je. Tvoj položaj je vedno slabši, vedno obupnejši; čedalje hujši je Tvoj boj za obstanek; vedno hujša bremena te tarejo. Liberalci so v svojem šestletnem gospodarstvu pokazali, da ti nočejo in ne znajo pomagati. Pomagaj torej, da pride katoliško-narodna stranka do večine in daj njej priliko, naj v prihodnji šestletni dobi ona pokaže, kaj ona zna in hoče storiti v Tvojo korist! Torej, slovenski kmet, voli kato-liško-narodne poslance! In Ti, narodno meščanstvo, osobito Ti, slovenski obrtnik! Dolgo vrsto let že slediš liberalni stranki — zvesto voliš liberalne poslance, a kaj ti je vse to pomagalo ? Ali se je kaj zgodilo za obrt? Ne — liberalna stranka nikjer in nikdar nima srca za malega obrtnika ali trgovca. Njena skrb velja le višjim krogom, katerim sama pripada — ona stoji le ob strani bogatina, velikega kapitalista, katerega suženj in žrtev je in ostane mali obrtnik! Liberalna stranka pozna le sebe, in zasebne koristi tistih, ki imajo že itak preveč! Tebe, slovensko meščanstvo pa je nahujskala v borbo proti kmetu, borbo, ki je edino le Tebi v kvar. Zavedaj se, da je kmetsko blagostanje tudi Tebi v korist — saj je kmetski stan je-dina trdna podlaga vseh drugih stanov. Ako kmet ne more več kupovati — potem gor j 6 obrtniku in trgovcu! i'udi do Tebe se obrnemo, narodno Pu££ftSljstvo! Velika večina Vas, žalibog, stoji v taboru liberalizma, a prišel bode čas, ko bodete svojo zmoto spoznali. Katoliško-narodna stranka je boljša prijateljica šole in učiteljskega stanu, nego vsaka druga stranka. Mi hočemo izobraženega in tudi gmotno neodvisnega učitelja, stoječega na višini svoje vzvišene naloge. Hočemo in zahtevamo pa tudi, da se mladina vzgaja v šoli v istem duhu, kakor v domači hiši pri stariših: skozi in skozi v duhu neven-ljivih resnic naše drage katoliške vere! To želi katoliški slovenski narod — ne zapirajte se tej želji Vi, ki morate vedeti, da prava narodna vzgoja obstoja v negovanju in ublaženju duše naroda v mladem bitju, ki je izročeno Vaši skrbi. Duša našega naroda pa je in ostane katoliška. — Za „svobodo", pravite, se bijete; a pri tem ste revni sužnji liberalnih mogotcev. Rešite se te sužnosti, dokler je še čas — in zasijala Vam bode luč resnične svobode in hvaležen narod Vas bode spremljal pri Vašem delu! Obračamo se do vseh stanov slovenskega naroda in jim kličemo: Stopite v naše vrste. Katoliško-narodna stranka ni druga, nego stara narodna stranka, kakor jo je osnoval nepozabni oče naroda doktor Janez Bleiweis. Tudi on je moral pred 30 leti prestati hud, neusmiljen boj s tedanjimi slovenskimi liberalci, ki so se, kakor sedaj družili z nemškimi liberalci. Svojo stranko je dr. Bleiweis napram liberalcem imenoval katoliško-narodno. Po večletnih krutih bojih je ogromna večina naroda, so vsi stanovi sprevideli nezmiselnost liberalnega početja — in vsi so se združili pod zastavo dr. Janeza Bleiweisa, borečo se za vero, dom in cesarja. Nastala je jedina narodna stranka, ki je združena oživo-tvorila obilo narodnega dela. Ali ni nevarnost, da se vse to delo uniči, ako še nadalje ostanejo sedanje prežalostne razmere? Katoliško - narodna stranka kliče vse v resnici narodne sloje na skupno narodno delo! Varovati hoče slovenski značaj vojvodine Kranjske — pri tem pa zajedno tudi upoštevati pravično posest drugorodnega äivlja. Vsakemu do pičice pravico, ki mu gre! Ne iščemo in nočemo prepira z nemškimi sodeželani — a oni naj pa tudi upoštevajo pravice in mišljenje našega naroda! Zavedajmo se, da imamo kot sodeželani v mnogih ozirih ene in iste interese, ako jih prav spoznamo! Zavedajo naj se pa tudi naši nemški sodeželani, da je ogromna večina našega naroda katoliškega mišljenja in da noče nič vedeti o pogubnem liberalizmu! Obračamo se do vseh sodeželanov, ki so si ohranili še nepokvarjeno vero naših očetov. Nad vse vzvišeni so idealni smotri, za katere se bode bila bodoča volivna borba. Opraviti imamo se stranko, ki je oskrunila vse, kar je našemu narodu sveto. Oskrunila je liberalna stranka osobito versko prepričanje našega naroda. Poleg veleizdajske vsenemške Schönerer - Wolfove stranke je ni stranke v Avstriji, ki bi bila tako neču-veno, tako kruto skrunila nauke, naprave in obrede naše katoliške vere, tako neču-veno žalila najvišje dostojanstvenike naše ljube katoliške cerkve! Katoliški slovenski narod, ali hočeš za tako stranko oddati svoj glas? Ali hočeš glasovati za stranko, katere uzor so francoski framasoni, ki preganjajo Kristusovo cerkev kakor surovi pagani, ki so sklenili zakone, vsled katerih mora večidel redov zapustiti svojo francosko domovino, ki prepoveduje procesije, tako da se niti Najsvetejše ne sme nositi po ulicah, ki so duhovniku prepovedali uhod v šolo — tako da se mladina vzgaja popolnoma pagansko in otrok ne razume več svojih starišev, ki molijo k svojemu Bogu. Ali hočete voliti za stranko, ki se je v državnem zboru javno zvezala z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda in katoliške cerkve: z vsenemško stranko Scho-nererja in Wolfa, z očitnimi odpadniki od katoliške cerkve, z ljudmi, ki delujejo na to, da Avstrija postane -podložna nemškemu cesarju. Ali hočete glasovati za stranko, ki je povodom zadnjih državnozborskih volitev obetala zlate gradove kmetu, ga begala s pretvezo „kmet naj kmeta voli", ga huj-skala proti katoliško-narodni stranki, rekši, da je le liberalna stranka prava prijateljica kmeta. Trije poslanci slovenske liberalne stranke so prišli v drž. zbor — a nikdar se ni kdo izmed njih oglasil v prilog kmetu. Vse svoje lepe obljube so pustili doma — zastopstvo ljudskih, osobito kmetskih koristi pa so prepustili izključno katoliško-narodnim poslancem! Ali bodete s tako stranko volili? Ne — odločno in možato, kakor lansko leto, bodete stopili na torišče za katoliško-narodno stranko, za stranko ljudstva, za edino pravo slovensko stranko, za stranko narodnega dela in pravega narodnega napredka. Za stranko? Ne, ne za stranko, temveč za ljudstvo, za narod, za svoj in svojih potomcev blagor in napredek, za čast in poštenje naroda, za svoja lastna sveta načela, za svoje trdno neomahljivo prepričanje — pred vsem pa za sveto našo vero, v kateri so naši očetje živeli in umrli, v kateri hočemo tudi mi živeti in umreti, in v kateri želimo tudi naše potomce ohraniti. Proč s pohujšanjem iz našega javnega življenja — proč z ljudmi, ki ne poznajo zvestobe do Boga in ne do naroda, proč z onimi, ki dosledno zastrupljajo našo javnost — kvišku zopet našo narodno troboj-nico, v boj v znamenju svetega križa, vsi bojevniki na krov, pogumno in zmagonosno kot vselej naprej Vse za vero, dom in cesarja! Osrednji volivni odbot* katoliško^narodne stranke. Liberalni program — liberalna laž. In zopet so sedeli skupaj na poziv svojega voditelja dr. Ivana Tavčarja ter so premišljevali, koga naj kandidirajo. Bilo je 20. dne r. žnega meseca, ko je bilo vse v cvetju. A liberalne nade niso bile v cvetju, ker so se jim začeli že sipati rožnati listi. Bilo jih je strah dvojnega: Prvič so se bali povabiti one, ki so si ohranili toliko dostojnosti, da jim živinsko surovi ton »blov. Naroda« preseda, in ki bi utegnili reči »voditeljem« kako resnično v obraz. Te nezaupne zaupnike je najprej črtal modri svinčnik liberalnega generala. Drugič se je bilo treba izne-biti onih mož iz lastne srede, ki ne gredo skozi drn in strn s Tavčarjem, ki bi utegnili nekega lepega dne priti do uničujoče zavesti, da je zveza z Nemci za »radikalne narodnjake« prav za prav neko izdajstvo in bi se morda še celo osmelili, iz tega izvajati posledice. Modri svinčnik v roke, in — stranka je bila »čista«. V »Slovenskem Narodu« pa se je voditelj drugi dan izgovarjal, da naj nikar ne zamerijo oni, ki niso bili povabljeni. Saj jih je hotel povabiti voditelj vse, a — vabila so se pisala v raznih pisarnah, in tam se je mnogo izpustilo, baj so krivi le dotični pisarji . . . Tako se je torej sešel v duhtečem rožniku »očiščeni« shod zanesljivih zaupnikov liberalne stranke, oziroma zanesljivih kimavcev Tavčarjeve garde. Nova dlaka. Kakor znano, liberalci vseh narodov pri vsaki priložnosti menjavajo svoj program, kakor bolje kaže. Izpreminjajo tudi svoje ime, če je prišlo zaradi njihovih sleparij v slab glas. To je tako, kakor pri oslu: Vsako leto menja svojo dlako, a ostane vedno stari osel, samo da je nekoliko starejši in ima malo bolj trde ude ter postaja vedno bolj slabe volje. Tako so tudi liberalci čutili potrebo nove dlake, v kateri bi se pokazali pri prihodnjih volitvah svetu, a s trdnim sklepom, da izpremene le meh, v bistvu pa ostanejo stari — liberalci. Priznano je jako težavna naloga, sestavljati program takim ljudem, ki ga nimajo. Tudi je težko formulirati načela ljudem, ki so brez načel in brez prepričanja. Dr. Tavčar je sicer odkrito povedal, da ves liberalni program ni nič druzega, nego le: »Boj proti klerikalizmu!« ali po kranjsko povedano : »Faršk» gonja!« To je v resnici ves in cel liberalni program. A za ljudi je — prekratek in preod-kritosrčen. Saj mora slednjič vendarle naj bolj zabitemu liberalcu šiniti misel v glavo: „Kdo bo pa od farške gonje sit?" Zato je bilo treba nove dlake. Novi program jim je pa sestavil diplomat dr. Ferjančič z znano poštenostjo, katero hočemo v naslednjem malo pregledati. „Krščanstvo brez cerkve". V prvi točki zahtevajo liberalci narodno avtonomijo,v čemer jim damo čisto prav. V drugi točki pa pravijo : „Stranka zahteva svobodno, sicer na kulturnih temeljih krščanstva zgrajeno, od verske cerkveneuprave popolnoma nezavisno narodno šolo in v to svrho izdatno izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu, združeno s povišanjem njegove znanstvene in strokovne izobrazbe". To je jako lepo. Da bi učitelji šli zdaj v boj za liberalce, jim vržejo tja frazo „svobodna" šola, da jo glodajo in se je vesele. Kaj pa je svobodna Sola, dr. Ferjančič! Če hočete vi šolo imeti zares »svobodno", ne sme biti svobodna samo „ed cerkvene uprave", ampak tudi od drž birokratizma. Na dan z definicijo, kaj si mislite s „ svobodno šolo !" Šola naj bo zgrajena na „kulturnih temeljih krščanstva". Prvič moramo gosp. dr. Ferjančiča opozoriti, da če mora biti šola „na kulturnih temeljih krščanstva" zgrajena, že več ni čisto svobodna; drugič ga pa moramo vprašati: Kaj pa so „kulturni temelji krščanstva ?" Ako se odstrani cerkev, kaj še LISTEK. Liberalna kritika. Gospod J. C. je velik kritik. Prosimo, le berite njegovo kritiko almanaha slovenskih bogoslovcev, ki jo je obelodanil ta mož v »Slov. Narodu«. To jih je zdelal! Poslušajte! »Narodov« kritikus piše: »Mi, prijatelji, smo neodločni, omahljivi, ker ne poznamo zadnje, absolutne resnice, in ker vemo, da je ne poznamo . . .« In drugod: »Družba Frančiška Grivca (to so bogo-slovci, pisatelji almanaha) ni Borodna . . . nam, ki smo vsakdanji, neizkušeni ljudje, ki gledamo in preiskujemo in hrepenimo in se ne menimo veliko, če pride za novim veseljem novo razočaranje......kako bi bilo pač dolgočasno, če bi prišlo človeštvo še za časa svoje mladosti do tistega zadnjega cilja, če bi spoznalo zadnjo resnico I« Ti liberalci torej vedo, da nič ne vedo in 2elo zadovoljni so s tem svojim stanjem ; zdi se jim, da bi bilo dolgočasno, če bi kaj vedeli. To je njihova privatna stvar in ne bodemo se prerekali z njimi o tem. Toda nekaj druzega je, ako ti gospodje potem smešijo one, kateri kaj vedo. »Družba Frančiška Grivca«, tako pravi »Narod«, »ve vse . ... ni ji treba bežati nikamor, iskati ničesar . . . .« Ker je torej ta družba našla resnico, zasmehujejo jo oni, ki je po lastnem priznanji še niso našli. Da je ta družba morala resnico resno in s trudom iskati in s svetim navdušenjem zanjo, to liberalno gospodo ne briga. Ta gospoda resnice no išče resno, ker se boji, da bi ji postalo dolgočasno na svetu, če bi jo našla. Kako pravico ima torej, napadati one, kateri imajo toliko poguma, da resnico z res-nobo iščejo, katerega poguma liberalcem popolnoma manjka? Toda liberalni modrijani si sila veliko domišljajo, ter so ponosni na to, da ne poznajo resnice. Z zaničevanjem gledajo na one, ki so resnico našli. Pravijo: »Mi ne vemo, ali je to, kar si našel, resnica«. Ali, ker sami priznavajo, da ne poznajo resnice, morali bi dosledni priznati vsaj možnost, da jo je našel kedo drugi. Te možnosti pa ti v tistem hipu ne priznajo, ko jim poveš, da si našel resnico v katoličanstvu. Tako pravi »Narodova« kritika: »Martin Pečarič, bogoslovec iz Ljubljane . . . išče konca na sredi poti popolnosti v razvitku, in kazen mu je za petami: našel je popolnost tam, kjer zasluži, da jo je našel!« Seveda, liberalcem bi bilo dolgčas, če bi našli resnico. Ako torej le slutijo, da bi utegnila kje biti, se tistega kraja skrbno ogibajo. Ker so ti ljudje toli gorki katolicizmu, da ga tistim, katere pobijajo, — privoščijo, ume se, da jo njih kritika zelo objektivna Tako, da omenimo iz »Narodove« ocene almanaha le en slučaj, omenja pisatelj razprave o vzgoji med drugim tudi, in podpira svoje mnenje z avtoriteto Slomškovo, da naj oče in učitelj smeta pametno rabiti palico. Edino to, tudi od pametnih novejših učiteljev opetovano povdarjano zahtevo iztrgal je »Narodov« kritik iz cele razprave, in sedaj bije po pisatelju Matiji Slaviču in njega razpravi. Imenuje jo surovo in ostudno. Ko bodejo brali liberalci to obsodbo, razlila se jim bodejo blagodejna čutila po srcih, češ, da oni niso tako surovi in ostudni pedagogi. Naj jim ta čutila okrepijo zdravje, katero je že v resno nevarnost spravilo ogorčenje nad predrznimi almanahovci, katero je seglo liberalcem po živcih. Ako bi slovenski kritiki sledili načinu „Slov. Naroda", potem gorje pisateljem. Da navedemo le en primer, trditi bi potem morali, da je bil Prešeren strahovit mračnjak. V svoji „Zdravici" poje: „Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet", torej je priznal resnico in sicer jo je našel tam, kjer jo po trditvi liber. kritika klerikalci najti zaslužijo. To nam izpričuje tudi njegov izrek: „Krivic maščvavec, večni Bog", ki ga beremo v pesmi „od zidanja cerkve na Šmarni gori", ter znana njegova trditev, „da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani". Toda on je bil po metodi „Narodovi" tudi velik sovražnik slovenske literature. Saj vendar trdi, kakor bi danes živel, da „zdaj, ko že na Kranjskem vsak pisari, ... ta v prozi, uni v verzih nas slepari . . Tako daleč pridemo, ako bodejo hoteli imeti prvo besedo oni, ki sami pravijo, da bi jim bilo dolgčas, ako bi spoznali resnico. Mi smo pa spoznali njihove kritike, toda nam je vsled tega dolgčas, strašno dolgčas. ostane od krščanstva ? Kdo bo pa skrbel, da ostane šola na „kulturnih temeljih krščanstva ?" O hinavščina! Panteist Tolstoj, prešestnik, tat in revolucijonar Rousseau na ljubljanski dekliški šoli — to kaže, kako umevate liberalci .kulturne temelje krščanstva" : Učitelj, ki otrokom pravi, da je .tretji zakrament golaž" — to je pri vas .svobodna šola na kulturnih temeljih '^krščanstva 1" Ne! — pa vendar! Tretja točka: „V verska in cerkvena vprašanja se stranka načeloma n e vtika, zahteva pa nujno zadostnih le-gislativnih sredstev zoper vsako zlorabo cerkvene in duhovBke oblasti v politiške namene«. Ta je tudi prav liberalna. Ena vejica deli tu dve izključujoči se nasprotstvi. To, kar pravijo liberalci v tej točki, bi se reklo po naše: .Mi pravimo, da se v cerkvena vprašanja ne vtikamo, ker sploh v cerkev ne hodimo, a mi hočemo skleniti take zakone, da bo cerkveno življenje sploh nemogoče. Mi hočemo, da bo vsak škof in duhovnik zaprt, kadar kaj drugače misli, kakor mi liberalci. Mi hočemo, da mesto nas du-ihovnike preganjajo žandarji in policaji*. Kaj pa je »zloraba cerkvene in duhovske oblasti" za liberalce ? Kdor pridiga zoper preroštvo in prostitucijo, „zlorablja" lečo, ker podira liberalno institucijo. Kdor pridiga, da se mora vera tudi zunanje kazati, „zlorablja vero v politiške namene". Kdor se na ceBti odkrije, kadar zvoni, .zlorablja" vero, ker „demonstrira" proti liberalnemu indiferen tizmu itd. Zoper take .zlorabe* torej hočejo liberalci — dasi se ne vtikajo v verska vprašanja — zakone, ki vsakega izreče ječarju in krvniku, ki drugače misli, kakor liberalci. To je — .svobodomiselno !* Cuj, Schwegel! Prazno frazo so zapisali liberalci v četrto točko: „Stranka priznava jednako-pravnost in jednakoveljavnost vseh stanov ter vsled tega odločno odklanja nadvladje bodisi politiško in socialno kateregakoli stanu. Sama hinavščina 1 Kateri stan pa prevladuje pri nas? Veleposestvo- 9 6 veleposestnikov volilO poslancev, in td odločujejo vso politiko *v deželi. Drugi stan, ki ima nadvlado, je •ura d n i š t v o , ki odločuje v mestih. Ta dva Btanova sta pa stebra liberalstva I Baron Sehwegel se gotovo trese, ko mu grozi klaverni zaupni liberalni shod, da mu bo vzel nadvlado — če je res! Mi smo pa po dosedanjih izkušnjah prepričani, da bodo liberalci z vso silo v z d r -žavali krivični volivni red in da se bo Tavčar še ožje oklenil Sehwegla; to nam pa jasno kaže sledeča zafrknjena točka v liberalnem programu. Načeloma, da! — v resnici pa ne! V trebuhu mora zaščipati vsakega pravega liberalca, poseba© pa tiste socialne demokrate, ki so doslej liberalce podpirali, ko čitajo peto točko liberalnega programa. „Dosledno je stranka načeloma za splošno direktno in tajno volivno pravico, zahtevati pa mora pred dejansko vpeljavo glede na posebne sedanje razmere v slovenski domovini zadostnih legislativnih jamstev za popolno svobodo izraževanja ljudske volje in zlasti zoper oviranje te svobode po politiški zlorabi cerkve". To je višek „svobodoljubja!" Ali ni to očitna izjava, da birazšir-jenje volivnepraviee, da bi pravičen voliven red pometel liberalno stranko s površja? Svatoplu-kova metla slovenskega naroda bi pomedla liberalno preperelo slamo na gumno! Liberalci bi torej splošno, direktno in tajno volivno pravico dali ljudstvu šele tedaj, če bi se zamašila prej usta vsem onim, ki liberalno ne volijo! Ker pa to ni mogoče, ker je to absurdno, zato je pa „glede na dejanske razmere" liberalna stranka proti raz širjenju volivne pravice! Oj Idrija! V naslednjih točkah so kar po vrsti liberalci prijatelji meščanstva, kmetijstva, obrti in trgovstva, — seveda kmetijstva naj manj, v deveti točki pa Be je zgodilo nekaj, česar doslej liberalci še nikoli niso storili: Postali so kar naenkrat dne 20. rožnega cveta leta 1901 tudi prijatelji delavstva! Kakor znano, liberalci točke o delavstvu še nikdar niso imeli v svojem programu. Tudi prejšnji program, znan kot »Lenarči-čev čevelj«, ni imel niti besedice o delavstvu. Zdaj pa v Idriji nekaj poka, in to pokanje je liberalce spomnilo, da bi kazalo nekaj peska v oči vreči tudi tamošnjim de-lavoem. Zato so pa dejali v deveto točko žarek ljubezni do delavstva. Pomagati mu hočejo »z večjo omiko«, z »obrtnim poukom«. Pravijo, da bodo »uredili zavarovanje proti boleznim« — seveda tako, kakor ga je urejeval Josip Turk pri zadnjih volitvarU v bolniško blagajno — in — čudo! preskrbeti hočejo delavske sloje za starost in onemoglost! Glej, Idrija, kaj si storila! Gospoda se je zaradi tvojega mandata spreobrnila in ti deli dobrote. Bodi prepričana, da bo ta ljubezen trajna — do 19. septembra ali ki-movca. Potem pa nikdar, nikdar več! Prišel bo mesec oktober ali kozoprBk — in takrat se ho pozabil delavski program, ker ga »z ozirom na sedanje razmere v slovenski domovini« liberalna stranka za šest let ne bo rabila. »Tesna zveza« pod pajčo-lanom. Zadnja točka je zopet lepa in vredno završuje doslednost vsega programa: »Narodno-napredna stranua je pripravljena, stopiti v tesno zvezo z vsemi narodno-naprednimi slovenskimi in slovanskimi strankami, katere soglašajo z narodnimi in gospodarskimi zahtevami in težnjami njenega programa« Katere pa so tiste »slovenske in slovanske Btranke« v deželnem zboru kranjskem, s katerimi je pripravljena narodno-napredna stranka »stopiti v tesno zvezo« ? Mi poznamo le eno, ker druge ni nobene: To je »slovenska in slovanska« stranka — barona S c h w e g 1 a ! Tako je »tesna zveza« zakrita s pajčo-lanom narodnosti in naprednosti! Pod paj-čolanom gnije pa dalje — preperela slama. Vrabec, ki ni mogel jesti p i š č e t. Ta program, nad katerega duhovitostjo zastane pamet normalnemu človeku, je pa obrazložil dr. Ivan Tavčar svojim zvestim podanikom. V celem govoru je čez duhovne in čez škofa zabavljal. Pri tem je ušla temu voditelju »inteligence« sledeča njegovi duhovitosti primerna zanimivost: •Da, dragi prijatelji, duhovnik-politik je največja nesreča za našo deželo. In jaz pripisujem preminulemu deželnemu zboru v največjo zaslugo, da je šest let neprestano pri&trigal repetnice temu nevarnemu t i č u, tako da je končno duhovnik politik v našem deželnem zboru frfetal okrog kakor ob8treIj en vrabec. Tam ni jedel vsak dan oevrtih piščet, pač pa je moral zobati ovsenjak onemogle in nesposobne opozicije!« Tako je dr. Tavčar ves čas hvalil zvezo z Nemci. Kar so katol.-narodni poBlanci storili za kmeta, je kar proglasil vse za zaslugo liberalcev ! Za čudnim vrabcem je pa dr. Tavčar vrgel v svet v pouk vsem tistim o b-m e j n i m s 1 o v e n c e m , ki semuše klanjajo kol slovenskemu rodo-.ljubu in kot edini pravi program liberalne stranke: Svatoplukovo metlo, reko«: »Pri tem naj nas nikar ne plašijo visokoioneče besede o slogi in o Svatoplu-kovi met'4. Svatoplukova metla, ki je navezana iz sar»ih složnih tepcev, zlomi se ložje, nego preperela slama! Dobro organizirana inteligenca (!), ki se zaveda svojih nalog, je več vredna, nego deset takih Svatopluk»vih metel, in naj je vsaka še posebej blagnslovljena, kakor je blagoslovljen kamen ško"ove dušne prisilne delavnico sredi šentvidskega polja !« Tako drzno Be niti Schwcgel niti Deschmann nista norčevala nikdar iz slo-vanstva in iz starih vzorov slovenskih rodoljubov. Dr. Tavčar je pridejal k škodi še zasmehovanje . . . Po tej poti bo moral slovenski narod propasti. Ako se ne združi, kar je še zdravega in neizkvarjenega v našem narodu, d a iztira iz javnega življenja može, ki se norčujejo iz obstanka slovenskega naroda, priti mora to, kar peva Aškerc v pesmi o Svetopolkovi oporoki. Ironija! Aškerc je zapel pesem, iz katere se T av-čar norčuje. Da, ravno Aškerc je že pred leti moral pisati obsodbo dr. Tavčarju. Svetoplukovi sinovi niso slušali oporoke Bvojega očeta, na katero so prisegli, in zato je prišla sovražna nevihta in jih je pomedla: Čuj, iz temnih razvalin stoličnih Duh odgovor poje nam zamolkli: »Ni «ovratnik tujec nas pokončal, Nego vrag je ljuti iz očine. Brat je zoper brata pest zavzdignil . . . Hodna kri med seboj se preganja! Iz srca so vrgli opor6ko, Oporoko Sveto polka kralja! A pok6ra klete te grehote Vnukom*bo Se poznim — tujčev jarem!« Slovensko ljudstvo, vstani, in se upri ljutemu vragu iz očine, ki je skleto grehoto vrgeliz ;rca slovensko oporoko! On naj nosi sam tujčev jarem, on naj «e mu klanja — slovensko ljudstvo pa bodi prosto, svobodno, zmagoslavno! Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Moravska spravna akcija je po najnovejših izjavah Stranskega »Lid. Novin« za sedaj zaključena brez vsakega uspeha. Imenovani list je v tej zadevi v zadnjih dneh objavil celo vrsto člankov, ki so pa obsegali ponajveč samo napade na načelnika češkega spravnega odbora posl. Začeka. Šele v zadnji številki Be pečajo »No-vine« samo s spravnim vprašanjem. Dr. Stranski najprej navaja, kaj je on s svojimi somišljeniki zahteval napram predlogu nemške ljudske stranke. Njegove glavne zahteve so: 1. Volitve v deželnozborske odbore se pridržujejo izključno le plenumu deželnega zbora; 2. pri volitvi v dež. odbor je postopati tako, da voli tri člane češka, po dva pa nemška in veleposestniška skupina ; 3. veleposestvu se odreče vsaka veto-pravica. Konečno navaja Stransky še nekaj prememb v občinskem volivnem redu in pa statutih samostojnih mest. Avtor pravi, da se je s tem predlogom izkazala Nemcem največja naklonjenost, ki jo sploh more zahtevati narodna manjšina, ter pravi, da se ne mara dotikati vprašanja, ali se naj sploh spravna akcija še nadaljuje ali ne, objednem pa izjavlja, da stoje člani spravnega odbora že pred mrtvo točko. Ljudska stranka ne odobri teh predlogov in s tem sama dokaže, da ne želi na-daljnih pogajanj. Slednjič pravi dr. Stranskega glasilo, da Nemci za pošteno spravo še niso pripravljeni in da jih treba poprej pregnati iz utrjenih pozicij v nižavo, potem bodo šele zreli za pošten mir na podlagi popolne jednakopravno8ti. — Tako pesimi-stiški ne sodijo vsi o moravski spravni akciji in načelnik Začek še vedno upa, da se bo s treznim, premišljenim postopanjem prej ali slej dosegel povoljen vspeh, čeravno je na obeh straneh več radikalnih elementov. Odstop podpredsednika Pradeja. Mej brzojavnimi poročili smo včeraj naznanili, da je posl. Prade sklenil odložiti mesto prvega podpredsednika poslanske zbornice ob zopetnem sestanku državnega zbora. Svoj korak utemeljuje s tem, da se hoče v bodoče bolj posvetiti delu, ki ga ima začrtanega v svojem programu nemška ljudska stranka. Svojim naslednikom priporoča posl. Prade jednega izmej nemških poslancev alpinskih dežel. Glavni vzrok njo-govemu odstopu pa tiči bržkone drugod. Znano je namreč, da so v poslednjem času posl. Pradeja posebno srdito napadali organi posl. Derschatta, Dobernik in Sylvester, mej vsemi pa vsenemška »Ostd. Rundschau«, ki mu je očitala sebične namene. Pa tudi posamni poslanci so ga na volivskih shodih ostro prijomali. Posl. Berger ga jo nazval na shodu v Jablonci naravnost politiškega streberja. To je bilo možu odveč in sklenil je, izvajati iz tega posledice. Na jutrišnjem shodu v Brucku se bodo poslanci nemške ljudske stranke brezdvomno pečali v glavnem samo s Pradojevo resignacijo. Italijanskim podanikom v Dalmaciji se silno slabo godi, če smemo verjeti izvajanjem rimske „Fanfulle". Slovani jih neki zatirajo na vseh koncih in krajih in hrvaško časopisje jim ne da miru. V poslednjem se baje celo razžaljivo piše o članih italijansko kraljevske rodbine. V takih okolnostih kajpada ni čudo, če dobi italijanski poslanik na Dunaju strog ukaz, naj se poda takoj na pristojno mesto in uloži krepek ugovor. Mož se je pa pri tej priliki precej blamiral, kar je razvidno iz poluradnih pojasnil. Vsa povest „Fanfulle" je skrajno pretirana. Gre se samo z* običajne razpore par pijanih oseb. O kakem preganjanju Italijanov, ki služijo ravno pri Slovanih najboljši kruh, ne more biti govora. Avstrijska oblastva dovolj strogo postopajo ob izgredih napram laškim podanikom, a vkljub temu niso mogla zaslediti nič kaznjivega. Sicer Bi pa Lahi lahko pomagajo. Pot preko luže jim je na stežaj odprta in nihče jih ne bo zadržaval. Vsenemei za carinski tarif. Razni vsenemški politiki odločno zagovarjajo nemški carinski tarif, kakor bi bil od njega zavisen blagor nemškega naroda. Njih prvo glasilo „Ostd. Rundschau" že sanja o srednjeevropski carinski zvezi in je popolno prepričano, da bo Avstrija tekom let okusila „blagodejne" posledice nemške carinske politike. Da je to največja nesmisel, je pač vsakemu jasno. Že pri sklepanju trg. pogodb se bodo pojavile komaj premagljive težkoče, kaj bi pa še le bilo, ko bi bilo treba Bklepati o carinski zvezi z Nemčijo. Avstrijska industrija bi morala plačati car. unijo s svojim življenjem. Pa tudi ostali proizvajajoči stanovi v Avstriji bi imeli od tega več škode nego koristi. Velenemce seveda to prav nič ne briga, ker vedo, da bi Nemčija temlažje priklopila nase svet kolikor si ga želi, čimbolj oslabljene bi bile dežele. Tem bo torej ni čuditi, pač pa onim zaslepljenim interesentom, ki vkljub temu še trobijo z Wolfom in Schunererjem v jeden rog. Dopolnilna volitev mesto poslanca S*llagyja se vrši v Šopronju dne 29. avgusta. Liberalni volivni odbor je permanentno na delu, toda kakor razvidno iz dotičnih poročil, možje še sedaj niso jedini glede Szilagy-jevega naslednika. Ker je odklonil kandidaturo grof Apponyi, se je precejšen del članov volivnega odbora izjavil za Dara-nyja, ki pa dosedaj še ni povedal, bo li sprejel izvolitev ali ne. Sicer bi pa možje tudi v poslednjem slučaju ne bili v zadregi, ker jih je v njih lastni sredi dovolj, ki komaj čakajo, kedaj se povspno do poBla-niškega mandata. Mej Avstrijo in Meksiko so se uvedle zopet normalno diplomatiške razmere. Največ zaslug sta si za to stekla, kakor poročajo oficijelni krogi, dr. Fr. Kaska in pa tajnik kneza Khevenhiillerja dr. Oton Rauscher. Cesar je v priznanje teh zaslug povišal prvega v baronstvo, drugemu pa podelil viteški križ Franc Jožefovega reda. 18. italijanski katoliški shod se vrši v dneh od 2. do 6. septembra v Ta-rentu. Častnim predsednikom je določen on-dotni nadškof monsgr. Jonio. Shod bo v petih skupinah reševal sledeča, času primerna vprašanja: organizacija in delovanje katolikov v splošnem (sedem sekcij), dobro-tvornost in socijalno delo (štiri sekcije), vzgoja in pouk (tri sekcije), časopisje (pomen katoliškega časništva in njega razširjanje, slabo časopisje, katoliška časnikarska organizacija) in konečno krščanska umetnost. Najobširneje delo bo razvijala prva Bkupina. Mirovna pogodba s Kino še Bcdaj ni podpisana. Zadnjič smo poročali, da so zunanji poslaniki določili dan za podpis, toda v odločivnem trenutku umaknil so je angleški poslanik Satow ter izjavil, da zapisnika ne sme podpisati. Razlogov za to ni navedel nobenih. Sodi se pa, da se angleška vlada Btrinja v načelu z vsemi toč- kami mirovne pogodbe, le besedilo samo ji še ne ugaja. Ako je temu res tako, potem pač ne bo več daleč čas za definitivno rešitev tega vprašanja. Kitajci bodo baje podpisali brez ugovora. Izključeno pa seveda ni, da tiči za vsem kak tehtneji razlog in da so se pričeli mej Angleži in Kitajci kaki tajni dogovori. Najnovejša Kitchenerjeva prokla-macija. Vrhovni angleški poveljnik v Južni Afriki lord Kiteheoer je v smislu vladnih navodil izdal proklamacijo na burski narod, iz katere se vidi, da hočejo biti Angleži že neomejeni gospodarji Transvala in Oranje države. Proklamacija slove: Vsi poveljniki in podvodje oboroženih burskih čet, ki se še vedno upirajo angleškemu kralju, bodisi v Oranjski koloniji, v Transvalu ali pa v kakem drugem delu zemlje Nj. Veličanstva v Južni Afriki, in vsi člani nekdanjih burskih vlad se preženo za vedno iz Južne Afrike, ako se ne udajo do 15. s e p t. Za ohranitev svojih rodbin morajo skrbeti sami in jamčijo zato s svojim celokupnim premoženjem. — To so torej tiste repre-salije, ki jih je ukrenila vlada bržkone po nasvetu Milnerjevem. No, Buri so tudi na to že odgovorili z besedo: neodvisnost ali smrt, in se bodo vedeli ravnati po Kitche-nerjevem »navodilu«. Slovstvo in umetnost. Druga hrvaška umetniška razstava, s katero je Slovence seznanil že »Dom in svet«, je vzbudila v hrvaških umetniških in literarnih krogih mnogo pozornosti. Zlasti o Medovičevih slikah se je po vseh listih mnogo pisalo. Velikosti v koncepciji in v tehniki niti najhujši nasprotnik ne more odrekati Medoviču. Zato pa so mu mnogo ugovarjali zaradi kulturnih nazorov, katere izraža. Posebno dr. Kršnjavi je mnogo pisal proti Medoviču in mu očital zlasti zgodovinsko neistinitost. V obrambo je vstal g. Stjepan Korenič in je v »Katoliškem listu« napisal temeljit odgovor na izvajanja dr. Kršnjavega, kateri je izšel ravnokar v ponatisu kot knjižica: »Osvit na kritiku druge hrvatske umjetniškeizložbe«. Posebno brani sliko »Bakanal«. Kršnjavi pravi, da poganski Rimljani niso bili tako kruti, kakor jih slika Medovič, in da je slikar grešil zoper zgodovinsko resnico, ko je spravil krščanske mučenike v zvezo z bahanalijami. G. Korenič z velikim zgodovinskim in este-tičnim znanjem brani Medoviča in dokazuje, da so se res pri poganskih bahanalih godili taki krvavi prizori, kakor jih je naslikal Medovič. Ker ima knjižica še mnogo duhovitih misli, jo priporočamo svojim či-tateljem. Cena ji je 1 K. Čisti dohodek je namenjen fondu »Katoličkega lista«. Dopisi. Iz Loč na Štajarskem. Obhajala se je tukaj tridnevnica za sv. leto in sicer od 28. julija do 1. avgusta. Vodila sta jo veleč. g. misijonarja g. Franc Javšovec in g. Karol Jevšenak iz Maribora. Vsak dan sta bila dva govora; in sicer zjutraj ob šesti in zvečer ob 7. uri. V srce sta govorila preč. g. govornika poslušalcem, katerih je bilo vsakokrat natlačena cerkev. Obhajalo se je okoli 1200 ljudi. Tudi častiti gospodje sosedje so pridno pomagali izpovedovati, za kar jim bodi prisrčna zahvala. G. misijonarjema pa izreka cela župnija za njih blagi trud v iz-povednici in na prižnici stokr. zahvalo.) Bog Vama, preč. gospoda, v večnosti povrni! Volivno gibanje. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici se nam piše: V četrtek zvečer imele so zvite liberalne glave zaupni shod v hotelu »Ilirija«. Seveda sta bila oba napredna župana »aomšek-Farguc« navzoča. Vkljub grozni agitaciji zbralo se je le malo število mož. Ljudstvo pač pozna, in sicer predobro pozna pretkane naprednjake. Za liberalce tu pri nas ni več prostora. Krščansko ljudstvo je vrlo organizovano. Baje so zaupniki postavili za kandidata nekega Žagarja po imenu A m b r o ž i č. Shod se je žalostno razšel. Liberalci se grozno boje novih volitev, v svesti so si, da ničesar ne dosežejo, in to jih hudo peče. Vsa sredstva, ves denar in Se trud jim ne pripomore k zmagi. Naš kmet pozna svojega dobrotnika in ta je narodna organizacija! — Tako naš dopisnik. Mi pristavljamo k temu: Liberalci so pri delu, da svojim namenom prikroje deželni zbor. Treba je tudi proti najmanjšemu njihovemu pojavu odločnega dela in živahne, požrtvovalne agitacije od naše strani! Liberalno rovanje Tavčarjev shod v Vipavi ne bo prihodnjo nedeljo, ampak dne 18. avgusta. Pozor ljubljanski volivoi! Opozarjamo na današnji razglas mestnega magistrata, s katerim se razpolaga volivni imenik za deželnozborsko volitev v Ljubljani. Naj nihče ne zamudi poslužiti se reklama-cijske pravice! Tedenski koledar. Nedelja, 11. avgusta: 11 pobink., Krištof m. ; evang. : Jezus ozdravi gluho-mutca. Mark. 7. — Ponedeljek, 12. avgusta : Klara d. — Torek, 13. avgusta: Hipolit in KaBijan mm. — Sreda, 14. avgusta: Evzebij sp., Margarita d. — oetr-tek, 15. avgusta: Vnebovzetje M. D. (Vel. Šmaren.) — Petek, 16. avgusta: Rok sp. — Sobota, 17. avgusta : Emilija d. m. — S o 1 n c e izide 15. avgusta ob 5. uri 5 minut, zaide pa ob 7. uri 4 min. — Lunin spremin: Mlaj 14. avgusta ob 9. uri 26 min. dopoludne. — M u s i c a sacra v nedeljo, 11. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo „Dete Jezus" zl. J. Schweitzer, graduale Ant. Foerster, ofertorij Utto Kornmüller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prvo Cecilijino mašo v C dur zl. Fr. Schöpf, graduale »Beatus vir.« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Gloria et honore« zl. M. Brosig. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. Prestolonaslednik — katoliikemu političnemu društvu Na izraz zahvale in neomejene udanosti, ki ga je odposlal občni zbor katoliškega političnega društva prestolonasledniku nadvojvodi Franu Ferdinandu, je došel včeraj sledeči brzojavni odgovor : »Preblagorodnemu gospodu dr. Š u-s t e r š i č u , predsedniku občnega zbora »Katol. političnega društva« na Kranjskem. Njegova c. in kr. Visokost, prejasni gospod nadvojvoda Fran Ferdinand Avstrijski je zelo vzradoščen blagovolil sprejeti brzojavko VaSega blagorodja in se za ta dokaz najzvesteje udanosti in najodkritejega patri-otiškega čustva Vam in vsem članom časti-tega zbora najsrčneje zahvaljuje. Po višjem naročilu Ritmojster Burka. Shod volivcev v „Katol. Domu". Opozarjamo še enkrat vse volivce kato-liško-narodne in krščansko socialne stranke, da se jutrajšnjega shoda v »Katoliškem Domu« gotovo udeleže. Na dnevnem redu je važno poročilo državnega poslanca dr. Iv. ŠusterSiča. Umrl je včeraj popoludne v Srednjem Lipovcu pri Ajdovcu nastopajoč sedmošolee Alojznik Ignacij Pire. Prehladil se je pri požaru na Podlipi 4. t. m. — Pokopali ga bodo jutri popoludne. Bil je ves čas lepega vedenja ter vzor marljivega dijaka. Za njim žalujejo ubogi stariši, ki so si pritrgovali že itak borne grižljeje, da izšolajo nadebudnega sina, žaluje cela ajdovska župnija, žaluje pa tudi Alojznioa, ki je imela v Pircu zelo vestnega in zanesljivega dijaka. Rajnega priporoča součencem in tovarišem alojzije-viški vodja v molitev. Še vedno ne nehajo. »Narod« še vedno ne neba blatiti ljubljanske okolice radi zadnjih dveh ubojev, sosebno rad bi »Narod« obesil na vrat »klerikalcem« ubijalca Bukovca, o katerem sam pravi, da je bil zvest čestilec sladkega jeruša. Ko proglasi sam »Narod« ubijalca Bukovca za vstrajnega šnopsarja, piSe liberalno glasilo: »Lazil je za klerikalce čez drn in strn, sovražil liberalce in socialne demokrate iz vse duše in oboževal vsako črno suknjo«. Mi o tem nič ne vemo, naši ljudje v okolici tudi nič. »Narodovi« uredniki morajo imeti torej boljše zveze s šnopsarji, ker pišejo o njih akte nekrologe. Prosit »inteligenca«! Kopač obsojen, soc.-dem. kandidat za peto kurijo Kopač je bil na nekem shodu v Radovljici meseca novembra I. I. g. župnika Jurija Dernovška iz Žabnice obdolžil nespodobnega vedenja v železničnem vagonu. G. župnik Dernovšek je seveda tožil Kopača radi žaljenja časti. Začela se jc sila dolgotrajna pravda. Najprej Kopača ni bilo mogoče zasačiti, da bi se mu dostavilo vabilo na obravnavo. Ko pa se je to posrečilo, začel je Kopač krepko — tajiti in stvari zavijati. Vršilo se je vsled tega devet obravnav in celo lokalni ogled v gostilni, kjer je Kopač govoril, zaslišanih je bilo nebroj prič. Okrog 20 prič z radovljiškim g. kape-lanom Čemažarjem na čelu je potrdilo obtožbo, med temi pričami so bile take, ki so Kopaču v obraz in usta gledale, ko je izgovoril žaljive besede, toda radovljiški kaz. sodnik adjunkt Žebre jim ni verjel, pač pa je verjel Kopačevim pričam, ki so seveda potrdile ravno nasprotno. Kopač je bil torej v Radovljici oproščen. Dernovškov zastopnik dr. Brejc seje seveda pritožil in vsled tega se je pretekli četrtek vršila vsklicna razprava pred ljubljanskim dež. sodiščem. Tu pa je Kopač pošteno pogorel, bil je obsojen radi žaljenja časti na en teden zapora in v povrnitev vseh ogromnih pravdnih troškov. Tako je Kopač s svojo kandidaturo vendarle prišel do — sedeža, četudi ne v državnem zboru. Sedemdesetletnica slovenskega skladatelja. Dne 15. avgusta t. 1. obhaja po vsem Slovenskem slavnoznani skladatelj g. dr. Avgust Ipavic svojo 701etnico. Zaslužnemu skladatelju kličemo iz vsega srca : Na mnogaja leta! Romarski vlak na Trsat. Ker se v naši šenčurski in sosednjih župnijah že dalj časa ponavlja želja, da bi se skupno udeležili romanja k Materi Božji na Trsat, sklenil sem podpisani prirediti poseben vlak, ki odide, če ne bode kake ovire, 3. septembra t. I. iz Kranja skozi Ljubljano proti Trsatu. Romarje bode sprejemal tudi v Škofji Loki, Medvodah in v Ljubljani. Vožnji listek za tje in nazaj bode stal iz Kranja 6 K 56 h, iz Ljubljane 5 K 80 h. Kdor se želi vdele-žiti skupnega romanja, naj se vsaj v teku Štirinajstih dni oglasi pismeno ali osebno pri nižje podpisanem ali pa pri župnem uradu v Šenčurju pri Kranju. Natančneji čas odhoda iz zgoraj imenovanih postaj se bode objavil v eni prihodnjih »tolovenčevih« številk. Jožef Kristane, Srednja Vas pri Šenčurju. Stritarjevo rojstno hišo Podsmreko bodo spomladi podrli. Novo hišo so že začeli zidati komaj korak od stare. Kranjski pešpolk št. 17 je dne 9. t. m. zjutraj šel iz Celovca k vojaškim vajam na Kranjsko. Hodili bodo preko Galicije, Železne Kaple, Jezerskega in Preddvora do Kranja, kamor dospejo dne 15. avgusta. Potem bodo vaje preko Idrije do Sežane, kjer so do 27. avgusta brigadne vaje. Od 28. avgusta do 5. septembra so pri Št. Petru na Krasu divizijske, in dne 6. in 7. septembra kome vaje. Dne 8. septembra se povrne vojaštvo domov. — S 17. pešpolkom zajedno imajo vaje tudi lovski bataljoni št. 8, 9 in 20, ki pridejo preko Celovca čez Ljubelj v Kranj, kjer se združijo s 17. polkom. Spomin bitke pri Jajcu. Iz Celovca dne 8. avgusta: V sredo dne 7. avgusta je tukajšnji pešpolk št. 7 obhajal spomin bitke pri Jajcu. V cerkvi sv. Ilja je bila ob 9. uri Blovesna služba božja, h kateri je prišlo moštvo omenjenega polka in zelo veliko častnikov z generalom na čelu. Gospod tajnik J. Rozman je v slovenskem nagovoru povdarjal pomen tega dneva za vojaštvo tega polka. Sveto mašo je daroval mestni župnik in dekan č. g. H. A n g e r e r. Opoludne je bil slavnosten obed v vojašnici. Gospod general Liborij Frank je v vznesenih besedah nazdravljal najprej cesarju, pozneje vrlemu polku. Polkovnik H a m e 1 se je spominjal 2271etne sijajne zgodovine kranjskega pešpolka, ki se je boril na blizu 200 bojiščih. Deželni odbor bo letošnjo jesen oddajal bike plemenjake cikaste (pinegavske-belanske) in sive (muricodolske - muriške) pasme proti polovični nakupni ceni pod običajnimi pogoji in sicer v prvi vrsti obfi-nam, potem pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje so vložiti do 9. septembra t 1. deželnemu odboru v Ljubljani ter jir» je priložiti znesek 20 kron kot vadij. Cene na elektriški Selnici bodo v Ljubljani določene po posameznih pasih in sicer po 10, 15, 20 in 25 v. za osebo. Otroci bodo plačevali p»lovico. Ljubljanske n*trice. Ljubljanska meščanska goiba priredi danes soboto ob 8. uri zvečer koncert v „Narodnem domu" in sicer ob ugodnem vre- menu na vrtu, ob neugodnem pa v „Areni." Vstopnina 40 h. Jutri pa priredi meščanska godba od pol 12. dopoludne do poi 1. promenadni koncert — Uradniško konsumno društvo se v ponedeljek preseli v Gosposke ulice štev. 3 (Gerlicijeva hiša). — Tatovi bici-kljev prijeti. Aretovanje mehanika Anžiča je tatvine mnogoštevilnih bicikljev v Ljubljani nakrat pojasnilo. Anžičev tatinski tovariš je bil vajenec Franc Jarc, ki je spremljal Anžiča na vseh sprehodih in tudi gostilnah. Jarc je stal pri tatvini vedno na straži z jednim kolesom. Kadarkoli se je tatvina posrečila, peljala sta se Anžič in Jarc takoj k Anžiču domov, kjer sta ukradeni bicikelj takoj preslikala in potem kolikor mogoče hitro prodala. Mnogo ukradenih bicikljev je prodanih po okolici in se je včeraj g. T o p 1 i k a r trudil po okolici, da bi prišel na sled raznim Anžičevim „kupčijam." Eden bicikelj je prodan v Medvode, 1 na Trato, 1 v Lesce itd. Štiri tatvine sta Anžič in Jarc, ki je tudi aretovan, takoj obstala. Pri hišni preiskavi so policisti našli popoln zapisnik ukradenih koles, dalje nove ključavnice, lastnina kranjske stavbinske družbe, katere je po zatrdilu policije ukral Anžičev oče, uslužbenec kranjske stavbinske družbe. Do sedaj je policija dobila kolesa dež. šolskega nadzornika g. Hubada, uradnika g. Lavrenčiča, g. Dekleva, g. Trtnika. Nekaj koles je že odvzetih onim, ki so jih od Anžiča kupili. — Psi na trgu. Nekatere gospodinje imajo navado, da jemljo seboj na trg pse. Le-ti kužki imajo silno veselje s svežim zelenjem in sadjem, katerega, kadar se jim le nudi prilika, onesnažijo. Ali bi se ne mogli na kak način urediti ti pasji sprehodi po ljubljanskih trgih, oziroma preprečiti onesnaženje sadov? — Knjižnica v tobačni tovarni. V nekaterih avstr. tobačnih tovarnah namerava vodstvo ustanoviti tovarniške knjižnice. Tudi ljubljanska tobačna tovarna dobi slovensko knjižnico, ki bo pristopna tovarniškim uradnikom, delavcem in slugam. — Odlikovan Ljubljančan. Uradnik štajarskega dež. knjigovodstva g. K. Hudabiunik, rodom Ljubljančan, je za svoja strokovna dela, razpoložena na pariški razstavi, odlikovan s srebrnim križcem. — Lj ubljanska opazovalnica potresa je včeraj skoro ves dan zabeleževala oddaljeno zemsko tresenje. — Otroka je hote la vreči v Ljubljanico danes neka Laberoik blizu prisilne delavnice, a so jo ljudje pravočasno prišli. Ženska, ki naredi utis, da je zmešana, stanuje pri Mraku v Vodmatu. Te dni je hodila po Vodmatu in pravila, da bo skočila v vodo. — Most za električna žele z n i c o pri sv. Petru je bil danes do-gotovljen. Štajarske novioe. 1000 odpadnikov od katoliške cerkve je sedaj v Gradcu. To so samo ljudje, ki se že prej niso nič zmenili, da bi živeli po naukih katoliške cerkve. Tudi protestantom bodo samo v napotje. — Umrl je Frid. Vogel bivši predsednik trgovske zbornice v Ljubnem in štajarski deželni poslanec. — Na graški univerzi je bilo v preteklem šolskem letu promoviranih doktorji 9 ju-ristov, 19 medicincev, 11 filozofov in 3 bogoalovci. — Utonil je v Spielfeldu v Muri učenec Simon Babšek. Pri Cmureku so ga čez več dni potegnili iz vode. — Na Slatino je do 1. t. m. došlo kopališčnih gostov 1382 strank z 2140 osebami. Nove zvonove je danes posvetil preč. g. generalni vikar v Samassovi livarni in sicer po jednega za podružnici sv. Lenarta in sv. Mihaela v iški župniji, za kapelico M. B. v Zaplazu, župnija Čatež, za pokopališko kapelo v Šmarju v Istri, za župno cerkev sv. Salvatorja pri Frežah na Koroškem, za kapelico sv. Vida v Skamnici na Hrvaškem in jednega za župno cerkev v D. M. v Polju. Stavka kamnosekov in kamno-lomcev v Nabrežini in sv. Križu se še vedno nadaljuje. Vsa dosedanja posredovanja so ostala doslej brezvspešna. Zgubila se je slaboumna Ana Kos, stara 60 let, majhne postave in drobna; ima v členkih skrivljene noge in kratka stopala ter bolj težko govori. Kateri zve zanjo in jo najde, dobi dobro plačilo. Prosi se naznaniti na občino Škofjavas pri Voj- niku na naslov Eliza Kos po domače Vog-lova. »Poduk« za dežeinozborske volitve je ravnokar do ti s kan. Naroča naj ee pri osrednjem volivnem odboru katoliško-narodne stranke pod naslovom: dr. Ivan Šusteršič, odvetnik v Ljubljani. V naročilih naj se natančno pove število iztisov, ki naj se dopošljejo naročniku. Dobiva se brezplačno. Osrednji volivni odbor. Romanje. Na T r s a t pridejo prve dni septembra dalmatinski romarji iz Splita. Zato ee je ustanovil poseben odbor pod pokroviteljstvom škofa Nakiča, v katerem je predsednik msgr. Bulic. — Ta teden se je s Tr-sata odpeljalo okoli 600 hrvatskih romarjev v L o r e t o. Rop v tržaški jezuitski cerkvi. Roparji so obiskali včeraj tudi cerkev oo. jezuitov v Trstu. Podobo Matere Boije so oropali vseh dragocenostij. O tatovih ni sledu. Strela. V sredo 7. t. m. ravno opolu dne je udarila strela v hlev posestnika J. M. v Robidnici št. 1, župnije Leskovica. Pogorel je hlev in vse gospodarsko poslopje; tudi dvoje glav goveje živine in nekaj prašičev je zgorelo; le malo obleke so mogli rešiti; pohištvo je vse uničeno, ker se je ogenj tako naglo razSiril. Domačo gospodinjo so komaj iz kleti še živo izvlekli. Škoda so ceni na 5000 kron, zavarovan je bil le za prav malo svoto. Za hudo prizadetega gospodarja, kateremu je po zimi tudi pet otrok na škarlatici umrlo, sprejme vsak v ta namen podeljeni dar hvaležno župni urad v Leskovici. V Idriji je umrla dne 3. t. m. po daljši in zelo mučni bolezni, vendar vsa udana v božjo voljo Frančiška Kogej, sestra rajnega idrijskega dekana Jož. Kogeja. Obilno spremstvo pri pogrebu, dne 5. t. m. je pričalo, kako čislana je bila ranjca med idrijskim prebivalstvom. Priporoča se v pobožno molitev. Darove za pogorelce v Podlipi pri Ajdovcu sprejema tudi uredništvo »Slovenca". Iz Beljaka (Blagoslovljen je nove planinske koče.) Dne 15. avg., na Veliki Šmaren bo na z a h o m s k i p 1 a-n i n i o priložnosti otvoritve nove koče, ki je last slovenskega rodoljuba Janeza Milo-niga v Zahomcu, ob '/,10. uri sv. maša in potem blagoslovljenje nove koče. — Zahomska planina (1816 m.) tekmuje zaradi lepote in krasne lege z drugimi Zilskimi planinami, kakor so na primer Brška, Bistriška in Ukovška. Ta planina leži ravno severno nad Žabnicami; obiskovalcu nudi krasen pogled na Julske gore, sosebno tja čez ozko dolino na sv. Višarje, kamor bi kar roko stegnil. Cela vasica koč se nahaja na planini; nova velika koča bo za letovi-čarje. Pol ure oddaljena je Bistriška planina z mnogobrojnimi kočami in s hotelom, nad katero se vzdiguje (3/< ure) znameniti vrh O s t e r n i k (2035 m.). Kdor hoče čez višave najlepše pogledati celotno Zilsko dolino in sploh uživati velikansk razgled, naj se poda na ta složni vrh. — Dohod na Zahomsko planino, kjer se bo vršila slavnost, je naj-složnejši od Zilske Bistrice (3 ure), kamor ee pride od Zilske postaje Čajna ali od Vrat; drugi bližji a strmejsi dohod je od Žabnic (3—2'/j ure). Od obeh stranij bodo zjutraj dohajali ljudje. Kdor more, naj pride slavnostni dan na Zahomsko planino med ¿ilške Slovence — ne bo mu žal. Iz Velikovca, dne 9. avg. Državni poslanec Ant. Čare pride prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. v Grebinj, kjer bo „bauern-bundarjem" poročal o »svojem" delovanju v državnem zboru. Bomo videli, s čim se bo ponašal ta — privrženec nemško-nacijo-nalne stranke, in kako bo opravičeval, da se je družil s „proč-od Rimovci", ko so nastopili zoper prestolonaslednika Fran Ferdinanda. Pomiloščena detomorilka. Iz Maribora se poroča, da je cesar pomilostil na smrt obsojeno detomorilko Terezijo Holz. Najvišji sodni dvor ji je prisodil 15 let težke ječe. Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. V Aspenu se je ponesrečil Matija Petrič, doma iz Crešnjevca, lara Semič na Kranjskem pri streljanju z dinamitom. Zdravniki mu bodo skoro gotovo morali odrezati levo nogo. V Evelethu se je ponesrečil v rudniku Anton P o n i k v a r, doma iz vasi Golo pri Igu nad Ljubljano. Ponesrečil se je pri razstreljevanju rudnikov in vsled dobljenih ran umrl. Radi šale smrtno nevarno ranjen V Hotiču je delavec Jožef Kenčar mlatičem v šali „podstavil cepec* in je vrgel metlo mednje. Fantje so ga zasledovali in ga tako nevarno pretepli, da bo Kenčar težko ostal pri življenju. Pasite na otroke! Marija Novak, posestnikova hči v Spodnji Šiški, je pustila svoje 4 mesece staro dete samo v vozičku v sobi. Ko se je čez nekaj časa vrnila nazaj, našla ga je mrtvega, ležečega na trebuhu. Otrok je bil božjasten. Opozarjamo na današnji inserat domačega urarja in zlatarja gosp. Dragotina K o 8 a k a. (Dirka kluba slovenskih bicik-listov Ribniška dolina), katera bi se imela vršiti jutri, se je radi nepričakovanih ovir preložila na nedoločen čas. Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. avgusta Na Kranjskem: 12. v Senožečah ; 14. v Leskovcu in Toplicah; 16. pri Sv. Roku pri Mokronogu, v Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarju, Planini, Trebnjem in Cerkljah ; 17. v Sp. Idriji, Svirci in Mokronogu. — Na slovenskem Štajerskem: 12. v Setalih; 16. v Lem-bahu, Mozirju, Soseski, pri Sv. Roku pri Ptuju, pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Sevnici; 17. pri Mat. Božji v Puščavi. — Na Primorskem: 12. v Palmi in Sežani; 16. v Gorici. Telefonska in brzojavna poročila. Bruok na Muri, 10. avgusta. K današnjemu sestanku poslancev nemške ljudske stranke je došlo 20 poslancev. Na sestanek je došlo Pradejevo pismo, v katerem Prade oprošča svojo odsotnost in izjavlja, da je njegov sklep odstopiti od podpredsedniškega mesta drž. zbora nepreklicen. Zborujoči so izrekli svoje obžalovanje, da Prade odstopa, ter bodo o njegovem odstopu še popo-ludne razpravljali kakor tudi, kedaj naj se sklice strankarski shod nemške ljudske stranke. Tekom poletja prirede še dva shoda poslancev nemške ljudske stranke in sicer jednega v kakem planinskem, drugega pa v kakem severo-češkem mestu. Praga, 10. avg. Dr. Podlipny kot načelnik češke sokolske zveze, je dobil vabilo, s katerim se vabijo Cehi v Besancon k stoletnici rojstnega dne Viktorja Hugona. Praga, 10. avg. Češki narodni so-cijalec Forek, poznan izza svojih napadov na Klofača, je obsojen radi razža-ljenja veličanstva in cesarske hiše na 13 mesecev težke ječe. Praga, 10. avgusta. Včeraj se je sošel izvrševalni odbor mladočeške stranke. Posvetovalo se je o kompromisu s Staročehi, o številu mandatov, ki naj se jim prepusti, ter o morav-skem spravnem vprašanju. Sklepi tega sestanka niso objavljeni, a trdi se, da so bili soglasni. Praga, 10. avgusta. Razni provin-cijalni listi poročajo, da bo dr. Herold po združenju predmestij z mestom Prago postal župan Velike Prage. London, 10. avgusta. V spodnji zbornici je naznanil lord Balfour, da je vlada umaknila predlogo glede premembe kraljeve izjave. Lvov, 10. avgusta. Stavka mesarjev je končana. Pariz, 10. avgusta. (0. B.) ,Figaro' javlja, da prepeljejo truplo princa Orleanskega v Pariz in ga pokopljejo v kraljevi kapeli v Dreuxu. Rim, 10. avgusta. „Tribuna" za-nikuje vest, da bode sestavila Italija posebno vojno brodovje za adrijansko morje. Neapolj, 10. avgusta. Vsi koraki, da bi se Crispi izpovedal, so bili brez-vspešni. Niza, 10. avg. V Villefranche so priplule tri francoske vojne ladije, ki so pripravljene za odhod vsak trenotek. Čuje se, da so namenjene za orijental- ska vodovja, da podkrepe zahteve francoskega konzula v Carigradu. Saigon, 10. avg. Princ Henrik Orleanski je umrl včeraj popoldne. (Porodil se je 16. okt. 1867, bil je nasprotnik pretendentu princu Filipu Orleanskemu in se skušal sam dvigniti na mesto. Potoval je skoro celo svoje življenje in slednjič obolel v Indo-Kini). Pariz, 10. avgusta. (C. B.) „Petit republik" poroča, da je imel zunanji minister Delcasse daljši pogovor s turškim poslanikom ter zahteval določnega odgovora do 20. avgusta. London, 10. avgusta. V treznih angleških krogih se sodi, da bode pro-klaraaoija lorda Kitchenerja imela samo ta vspeh, da se bode upor Burov poostril in da bodo vstali proti Angležem tudi Holandci v Natalu. London, 10. avgusta. „Daily Mail" javlja, da je Kitchener jako bolehen. Trdi se, da je bil v neki praski resno ranjen. London, 10. avg. Lord Kitchener javlja iz Pretorije 8. t. m.: Burski poveljnik Devilliers z dvema podpovelj-nikoma se je udal v Warmbathu (?) Devilliers je drugi poveljnik Beyerjevega oddelka. Žitne cene dne 9. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-24 do rt 25 „ „ pomlad 1902 ..........8 66 „ 8'67 Rž za jesen........„ 7-10 „ 7-11 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-40 „ 741 Koruza za septemher-oktober . . „ 5 55 „ 5 56 , maj-junij 1902 . . . „ 5 42 „ 5 43 Oves za jesen.........6-56 . 6 57 „ » pomlad 1902 . . . „ 6-91 , 6 92 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K 806 do 8 07 „ pomlad 1902 . . . . „ 8-44 „ 8-45 Rž za oktober.........6 72 „ 6-73 Oves za oktober......> 6 23 „ 6-24 Koruza za avgust......„ 5-18 „ 6-19 , „ september............5-25 , 5 26 „ maj 1902 .....„ 512 „ 5-13 (EfTektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška . južne žel. Rž „ „ Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , Oves srednji . . Fižol..... K 7-80 8-15 7-15 710 6-80 6-60 6-75 7-4 i 7-75 do 8-40 » 8-40 „ 7-35 „ 9-30 „ 8-50 r 5-70 „ 7-10 , 7-65 „ 10-00 Meteorologiôno porodilo. fiiina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Stanja Cju op*- i baro* sevanja I metra » nn. Temperatura po Celiijti Vetreri H « "3 S ~9| 9 zveč.fl 737 1) ! 2Q-2] hrezvotr. | dil75tl>č.[ 10| 7. zjutr. |2. popol. 738 4 I 17.8 I si. zah. Isk. oblač. 0 0 737-8 I 27-2 | «r. jvzh [del oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 20-0" normale: 19 3' Izjava. Jaz podpisani Hugo Parsch. stavbenik sedaj v Ljubljani, izrazil sem se o g. Ciril M. Koch-u, mestnem stavbenem pristavu in stavbenem vodji pri cesar Fran Josipovem jubilejskem mostu v Ljubljani, kakor tudi o g. Ivanu DufTe, mestnem stavbnem svetniku in o mestnem magistratu ljubljanskem večkrat raznim osebam nasproti skrajno žaljivo in nesramno. Ker so ti nesramni izrazi in žalitve bile popolnoma neosnovane, in jaz absolutno nisem imel nobenega povoda le najmanj žaliti koga izmed omenjenih, pre-kličem jaz vse to v popolnem obsegu in obžalujem odkritosrčno, da sem brez vsacega vzroka rabil tako nesramne in žaljive izraze. Ob jednem prosim g. Ciril M. Koch-a, g. Ivana Duffe in slavni mestni magistrat za vse storjene žalitve javno oproščenja. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1901. 777 1-1 ftu$o Parsch. marljivega, krepkega sprejmem takoj v svo-jo čevljarsko obrh Natančneje osebno ali pismeno Ivan Gaenik čevlj. mojster v Ljubljani, Radeckega cesta St. 2. 780 3-1 ucenea 2 za špecerijsko trgovino z dobrimi spričevali in iz dobre hiše sprejmeta se po ugodnem pogojem pri J. Ravnikar tvrdka Perdan. 742 3—3 Išče se stanovanje 3 1. septembrom, obstoječe iz 3 sli 4 sob, kopalno sobo ter drugimi potrebnimi pritiklinami. A ko je stanovanje ugodno, lahko kopalna soba tudi odpade. Pismene ponudbe blagovolijo se uposlati do 14. t. m. na upravmštvo »Slovenca" pod iifro K. Č. 785 1—1 UTaznanllo. Svojim p. n. naročnikom uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo čevljarsko delavnico iz Florijanskih ulic št. 24 na Stam tog štev. 24 in se priporočam najtopleje za nadaljno naklonjenost, zagotavljajoč ceneno in solidno postrežbo. Velespoštovanjem Alojzij polajnko 783 1-1 čevlj. mojster. Na prodaj sta dva nova, lepa iz najboljšega materiala izdelana, pol krita voza za dve ali štiri osebe, kakor tudi 772 1—l s 4 sedeži, po jako nizki ceni pri lastniku A. Putrichu Dunajska cesta v Ljubljani. Na prodaj je pod ugodnimi pogoji lepo posestvo ob izlivu kamniške Bistrice, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, skladišča in dobro ohranjenega mlina. Okrog mlina je skupaj ležeča zemlja, katera obsega 5 oralov njiv, 10 oralov pašnikov, 5 oralov gozda, vse v prav dobrem stanu. Za mli-narski obrt je zelo pripravno, ker je mlin ob stanovitni vodi. 762 6—4 Več se izve pri upravništvu „Slovenca*. iiuiiMMiiiiMiiiiMuiiniiiiiimimmiiiiiiiiimmMiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiitiiii Jesenska košnja (otava) je oddati na več travnikih. — Cena nizka. Oglasiti se je pri 776 2—1 I mm / i \J a- — J. . Koman-U, oštirju na Rimski cesti št. 24, poprej pri »Lovou«. iiiiiiiniiiiMiiiiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiuii Prave kranjske klobase velike po 18 kraje, ena, ianke n kožo ali brez kože po 90 kraje, klg., preildje glave brez kosti po 40 kraje, klg., «lamina in suho meso po 70 kraje, kilogram, salame po 80 kraje. klg. Vse to pošilja proti povzetju 6o7 8—3 Janko Ev. Siro v Kranju. .^^H^^HIHHMHHHHHHHIH^^HHHHH^^. Rabljen sejalni stroj in tudi že rabljena ročna mlafilnica je za nizko ceno na prodaj pri Tschinkel-na zetu 755 2-2 v Ljubljani. Učenec se takoj sprejme v trgovino s papirjem. Več se poizve pri tvrdki U Cotman v Ljubljani, Mestni trg. 759 3 -3 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne dnhovniike obleke iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na h&veloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 «o Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj LJubljata,Trnovo. Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko lalogo barvanlh prstenih kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, MS^^Sfejl sivih, rumenih itd , kar najbolj trpež- m nih in po modernih modelih izde- ter^ffilM lanih. Oene nizke. 698 29-8 tr Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. g Priporočilo, | Priporočam se uliudno prečastiti duhovščini, slav. uradom in spošto-^ vanemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnega * * ^ po najnižji ceni. 741 3-2 JJ^ Z odličnim spoštovanjem S M. Bergant, knjigovez, Q Poljanski nasip št. 26. K K ¡J. Ložarljf ^ krojač ^ A Turjaški tri šf. 1 fl Ji naznanjam slavnemu občinstvu, kakor Ji 80 tudi prečastiti duhovščini, da sem z S 4 || današnjim dnem otvorii svoj dobro [jr ^ urejeni 738 3-2 m krojaški obrt. A A Fini geometriški kroj. A M\ Natančno delo zagotavljani. HJ 779 24-21 „Unter - Themenau" pri Bfeclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvane ,,FelnkUnker"- plošie v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanje, zlasti za cerkve in samostane. Taka dela je tovarna že izvršila po oerkvah v IJrumovi, llariav61gy, Kromerižu in Oitnk-ringn; v klavniol Umski; po kolodvorih v Olomuca. Prerovu, Krakovn : v samostanih Kolomea, Stara VVies . Modlingu, Brezah, Tarnopolu: po bolnišnicah v Krakovu. Koiošn in Brnu. Dvakrat poeteklene cevi lz kamenine, nastavke za peči, školjkaste posode za stranišča. ..Kllnker' -opeka, peinlo« in atranloe za ogrnjliča v razni izvršitvi. Zarezna strelna opeka, navadna opek», postektena in ne posteklena, najboljše vrste Ceniki In troikovnlkl na razpolago Delavcev okoli 700 J. N. Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e duhovenske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 778 4-1 naravni, iz alkohola po vrenju na pravljen, brez primesi nevarne in neprijetno dišeče ocetne kisline, se dobiva pri 714 10-5 J. J. Kantz-u v Ljubljani, liimska cesta 16. VOOOOOOOIOIOOKJ NA ZNANILO. Zahvaljujem se vsem dosedanjim p. n. gostom za obisk moje gostilne na Tržaški cesti št- 12 a in obenem naznanjam , da sem se preselila in otvorila novo gostilno na Sv. Jakoba trgu. v hiši pallusovih dedičev kjer bodem postregla čast. gostom z dobro pijačo in jedjo. Za obilni obisk se priporoča 771 3-2 Nezika Kralj. Stanovanje z zdravo lego. obstoječe iz dveh sob, jednega kabineta, kuhinje in podt-trehe, z uporabo pralne kuhinje, se odda s 1. novembrom. Več pove upravništvo »Slovenca«. 7ni 3-2 Trgovski pomočnik izurjen v stroki manulakturnega in špecerijskega blaga, želi vstopiti v večjo trgovino na deželi. 733 4-4 Prijazna vprašanja na upravništvo .Slovenca'. Važno! za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika, zaloga najfinejšega Šala, ruma in konjaka. — zaloga svežih mineralnih »od in solij za kopel. 304 21 Oblastv. konces. oddaja strupov. = Sa šl?&a®seS@e = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Progerija flntnn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 § ANDROPOGOJi ^ u ra ■ m m v ■ a mm ■ ■ ■ v ■ ■ ra ^ ^ (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do S tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklcnice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri gospodu 770 (i) V» so l^etriči^-u. V zalogi imata tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnkoczy w Ljubljani In i. Ran» v Kranj!. Preprodajalci popust. €&ran 0) <0

M O St. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGMOL* V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, ievršila prav pohvalno steklarska dela v novi S tip ni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. ¡«1 O (P v 9 t-u p K* o N p? » Zupni urad v Šmartnem pri Litiji dnč 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52 2 % < 3C prodaja stekla naTrnovskem pristanu št.4 vLjubljani. Radi opustitve tvornice za steklo razprodana bode po najnižji ceni vsa zaloga steklovine, in sicer čase, steklenice in razni drugi predmeti v vseh velikostih in oblikah. Trgovci, krčmarji in gospodinje imajo priliko nahaviti si potrebno posodo kar najceneje ter so s tem uljudno vabljeni v prav obilno nakupovanje. , 781 3-1 Spoštovanjem Avgust Drelse Trnovski pristan št. 4. Jgiunanilo psreicliirc. Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo zlatarsko trgovino = m sč Sv. Petra ceste štev. 4 v preširnove ulice št. 5 (Perlesova hiša) ter ob jednem priporočam svojo znatno povečano zalogo vsakovrstne zlatnine, sFeb^nine in * # China~srebi*a. $ # Dalje na novo upeljano prodajo srebrnih in zlatih žepnih ur. Vsa v mojo stroko spadajoča nova dela in popravila izvršujem natanko po naročilu z jamstvom v lastni delavnici. Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem H&ragotin tffiošafi zlaiar. 766 3-1 Dunajska borza. Dni 9. avgnsta. ¡¿kupci državni dolg v notah . . . Skupni drlavni dolg v «rebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4'/„, 200 . . . . ▲vitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . .... London viita ........ RimSki drž. bankovci sa 100 m. nem. drl. vel) 9905 98-90 118-75 95-80 118-60 93-30 1667 — 645 60 23962'/, 117-15 20 mark..... 20 frankov (napoleondor) ... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dno 9. avgusta. 3-2"/0 državne srečke 1. 1864, 260 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld Dunavske vravnavne srečke 6°/, 23-45 1904 91 20 11-32 187-50 170-25 207--9530 144-50 256-60 Dinavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Ztstavna pisma av. osr.zem.-kred. banko 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne leleznice 3°/0 > > južne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 10/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 » Budimpešt, bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 105--94 25 430-— 343 -121- 388 50 600 -47-75 24 60 16-25 68-- Sa'move srečke, 40 gld. . . . ■ 204 — St Gen6is srečke, 40 gld..... . 234 — Waldsteiuove srečke, 20 gld...... 388 76 LjubljanaKe srečke . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 ¡»ld. Akcije Ferdinandove sev. želez.. 1000 gi. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. er. . . SploSna avstrijska ¡itavbinska družba Moutanska družba avstr. plan. .... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 60 269 -6800— 860 -9150 144-420 -430 — 253 — __Nakup ln prodaja 1B vsakovrstnih drt&vnlb papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri Irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje-K u 1 a n i n a izvrlitev narodi! na boril. Menjarnična ielniška družba „ITI K K C l id L, Wollzeilt 10 in 13, lUnaj, I., Slrobelga»»» 2. _ Pojasulla TtO v vseh gospodarskih in ilnnninih «tvarob, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vrednatlalk papirjev m vestni -