Št. 45 Maribor, petek 7.10.2022 OBČINA APAČE 940. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Apače za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. L. RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12), ki se še uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2021) in Poslovnika Občinskega sveta občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07), ki se še uporablja na podlagi 110. člena I. 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 II. 40 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 XVIII Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2021) je Občinski svet Občine Apače na 19. redni seji, dne 5.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE APAČE ZA LETO 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Apače za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis št. 69/20, 66/21 in 17/22) se spremeni 2. člen, tako da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina / podskupina kontov SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI Leto v EUR Proračun leta 2022 7.027.324,22 3.119.268,60 2.784.147,82 2.597.929,00 129.988,41 56.230,41 335.120,78 280.580,78 2.500,00 1.040,00 22.500,00 28.500,00 18.000,00 0,00 18.000,00 3.890.055,62 3.413.871,09 476.184,53 8.525.076,74 1.151.738,10 Št. 45/7.10.2022 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1584 Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERJI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov 343.379,65 54.405,00 693.350,24 7.780,00 52.823,21 1.371.442,83 132.000,00 763.642,90 124.904,98 350.894,95 5.899.407,08 5.899.407,08 102.488,73 66.514,83 35.973,90 III. IV. - 1.497.752,52 Proračun leta 2022 0,00 75 750 751 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev V. 44 440 441 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 0,00 0,00 0,00 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov 0,00 0,00 0,00 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 0,00 Proračun leta 2022 ZADOLŽEVANJE (50) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje 0,00 0,00 0,00 ODPLAČILA DOLGA (55) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga 112.732,32 112.732,32 112.732,32 IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 112.732,32 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=III.) 1.497.752,52 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLIH LET 1.610.484,84 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Apače (www.obcina-apace.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. - 1.610.484,84 2. člen V Odloku o proračunu Občine Apače za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis št. 69/20, 66/21 in 17/22) se spremeni prvi odstavek 11. člena, tako da se glasi: V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 30.593,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. 3. člen Ostali členi Odloka ostajajo nespremenjeni. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-0017/2020-45 Datum: 5.10.2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 941. Odlok o pokopališkem redu v Občini Apače Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16, 3/22 - ZDeb), 3. člena Zakona o prekrških /ZP1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/21) je Občinski svet Občine Apače, na svoji 19. redni seji dne 5. 10. 2022 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI APAČE 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Apače(v nadaljevanju: občina) določa:  način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;  način izvajanja pogrebne slovesnosti;  storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;  osnovni obseg pogreba;  način in čas pokopa;  način pokopa, če je plačnik občina;  možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;  ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;  pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;  obratovanje mrliških vežic;  obseg prve ureditve groba;  vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;  način oddaje grobov v najem;  postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;  zvrsti grobov;  okvirni tehnični normativi za grobove;  mirovalna doba za grobove;  enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;  razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;  druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. Stran 1585 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. (2) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:  prevoz pokojnika (ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba),  priprava pokojnika,  upepelitev pokojnika,  priprava in izvedba pogreba. (3) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališča in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališča) (1) Upravljavec pokopališča v občini je občinska uprava oziroma oseba javnega prava, ki jo za upravljavca pokopališča s svojim aktom določi župan. (2) Ne glede na prvi odstavek lahko občina pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:  zagotavljanje urejenosti pokopališč,  izvajanje investicijskega vzdrževanja,  izvajanje investicij, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov,  oddajo grobov v najem,  vodenje evidenc ter izdajanjem soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz 3. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 24-urna dežurna služba 6. člen (24-urna dežurna služba) (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) 24-urna dežurna služba se na območju občine izvaja kot koncesionirana dejavnost. 3 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 4 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih v občini zagotavlja izvajalec pogrebne dejavnosti. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 5 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 5.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. (3) Ob prijavi pokopa upravljavec z naročnikom pogreba uskladi tudi grobno mesto pokopa pokojnika, če le to že obstoji, sicer se določi novo grobno mesto in sklene ustrezna najemna pogodba, v kolikor ne gre za pokop z raztrosom pepela pokojnika. 5.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 5.4. Pogrebna slovesnost in stroški pogreba 13. člen (pogrebna slovesnost) (1) O pripravi in izvedbi pogreba se naročnik pogreba dogovori z upravljavcem pokopališča oziroma z izvajalcem pogrebne dejavnosti, ki ga prosto izbere na trgu:  uskladi se čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa, pri čemer se upošteva želja pokojnika, če je le ta bila izražena in ni v neskladju z zakonom in tem Stran 1586 odlokom ali je v nasprotju z moralo, prav tako se pod enakimi pogoji upošteva želja svojcev. (2) Pri vseh dejanjih je potrebno spoštovati pieteto do pokojnika in svojcev ter spoštovati morebitno versko, rasno ali politično enakopravnost. Dovoljeni so civilni in verski obredi. (3) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. (4) Pogrebna slovesnost se začne, ko se na poslovilni prostor prinesejo zastave, simboli in žara oziroma krsta. (5) Po uvodni pogrebni slovesnosti, ki poteka na poslovilnem prostoru se oblikuje pogrebni sprevod, ki gre do kraja pokopa. (6) Pogrebni sprevod, ki se praviloma prične pri mrliški vežici in ga vodi vodja sprevoda, je praviloma razporejen na naslednji način:  na čelu sprevoda nosač državne zastave, sledijo prapori, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj, godba, pevci, sledi pogrebni voz ali nosilci krste ali žare, nato najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.  v primeru verskega obreda sta na čelu sprevoda nosača državne zastave in verskega obeležja, duhovnik pa pred pogrebnim vozom ali nosilcem žare pokojnika. (7) Razpored se lahko izvede tudi drugače, če je bila tako izražena želja pokojnika ali njegovih svojcev ali je krajevno običajen način drugačen od navedenega v osmem odstavku tega člena. (8) Verski obred se praviloma izvede v poslovilnem objektu na pokopališču. (9) Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno slavo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja častne salve. 14. člen (stroški pogreba) (1) Stroške pogreba poravna naročnik pogreba. Plačnik je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba. (2) Če naročnika pogreba ni, poravna stroške pogreba občina, ki je prijavila pokop. 15. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Posebni pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava oziroma upravljavec pokopališča. (4) Za pokop izven pokopališča je potrebna izdaja soglasja občinskega organa. Občinska uprava o raztrosu pepela zunaj pokopališča ali v grobnicah verskih skupnosti (za predstavnike le-teh) odloči čim prej oziroma najkasneje v roku sedmih dni od prejema vloge. Zoper sklep občinske uprave ni pritožbe, dovoljen je upravni spor. (5) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom. (6) Izjemoma lahko žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika v grobno mesto ob prisotnosti izvajalca pogrebne dejavnosti, položijo svojci pokojnika, ali stanovski pripadniki, če je bila taka njihova želja ali želja pokojnika. Enako velja za raztros pepela. 6 Način in čas pokopa Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 16. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:  pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,  pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,  raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj pokopališča na posebej določenem mestu s posebnim soglasjem občinske uprave. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6.1 Prekop 17. člen (prekop) (1) Na željo oziroma zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo in izkažejo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču in sicer po predhodnem mnenju najemnika groba. (2) Prekop se izvede pod pogoji, določenimi z zakonom. (3) Za prekop je potrebno pridobiti dovoljenje občinske uprave. Dovoljenje se izda na podlagi vloge, kjer mora biti obvezno naveden izvajalec pogrebne dejavnosti, ki bo opravil prekop. (4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prekop žar in kasnejši raztros pepela. 18. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi od vsak dan med 9.00 in 19.00 uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 7 Način pokopa, če je plačnik občina 19. člen (način pokopa, če je plačnik občina) (1) Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop z raztrosom pepela pokojnika na delu pokopališča, ki je za to določen. Pri tem se upošteva določila o minimalnih standardih 19. člena tega odloka. (2) Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. 8 Mrliška vežica 20. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo vsak dan med 8.00 zjutraj in 20.00 uro zvečer. (3) Pokojnik je lahko pripeljan v mrliško vežico na dan pogreba ali največ dva dni prej. (4) Verske skupnosti lahko izjemoma položijo pokojnega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je Stran 1587 namenjen opravljanju verskih obredov, praviloma na dan pogreba. 9 Prva ureditev groba 21. člen (prva ureditev groba) (1) Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. (2) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani vence z groba in očisti grob. (3) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 22. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljavec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 10 Vzdrževanje pokopališču reda, čistoče in miru na 23. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na pokopališču tako, da: 1. skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; 2. oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; 3. določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; 4. vodi evidenco o grobovih in pokopih; 5. organizira in nadzira dela na pokopališču; 6. skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; 7. skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. (1)       24. člen (prepovedi) Na pokopališču v občini Apače ni dovoljeno: Nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih, prostoru za grobove, prostoru, namenjenem za raztros pepela – razen za potrebe vzdrževanja zemljišča; Odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora ter prinašanje in odlaganje odpadkov iz gospodinjstev ali poslovne dejavnosti v zabojnike za odpadke na pokopališču; Odlaganje kamnoseških in drugih gradbenih odpadkov; Onesnaževanje pokopališkega prostora in objektov; Poškodovanje mrliške vežice, grobov, drugih objektov, naprav ali predmetov in nasadov, ter njihova odtujitev iz pokopališča; Vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico; razen službenih psov ali psov vodnikov; Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  Uporabljanje katerih koli prevoznih sredstev na pokopališču, razen otroških vozičkov, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča, izvajalca pogreba ter dostave materiala kamnosekov, vrtnarjev;  Opravljanje prevozov in opravljanje kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in podobnih del, ki povzročajo hrup v času napovedane pogrebne svečanosti;  Nameščanje reklamnih sporočil na celotnem območju pokopališča. (2) Upravljavec ne odgovarja za škodo, ki jo na pokopališču, grobovih, drugih objektih in napravah na območju pokopališča povzročijo tretje osebe. 11 Način oddaje grobov v najem 25. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. (5) Najemnino za posamezne zvrsti grobov določi občinski svet z sklepom na podlagi določil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. (6) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. (7) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov. (8) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. (9) Najemnik groba mora vzdrževati grob, spoštovati pokopališki red ter določila tega odloka in najemne pogodbe. 26. člen (pogodba o najemu groba) (1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: osebe najemnega razmerja; čas najema; vrsto, zaporedno številko in velikost groba; osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. (2) Grob se odda najemniku v najem praviloma za nedoločen čas, najmanj pa za 10 let, z možnostjo podaljšanja. Za najem groba najemnik letno plačuje grobnino (cena najema groba - najemnino), na podlagi računa, ki ga enkrat letno za tekoče leto izstavi upravljavec pokopališča. Stran 1588 (3) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu groba. Če tega ne stori, stori to upravljavec pokopališča na stroške najemnika, grob pa se po preteku mirovalne dobe lahko odda v najem drugemu najemniku. (4) Višino grobnine s sklepom določi občina. (5) V primeru pokopa z raztrosom pepela se plačniku pogreba zaračuna uporabnina v enkratnem znesku in v višini polovico letne grobnine za enojni grob, v skladu s cenikom upravljavca, po izvedbi pogreba. Najemna pogodba za prostor z raztrosom pepela se ne sklepa. (6) V primeru pisne odpovedi najemne pogodbe po volji najemnika mora najemnik plačati letno grobnino za tekoče leto, v katerem odpoveduje pogodbo. (7) V kolikor želi najemnik odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, ki je določena 10 let, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. (8) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:  Če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;  Če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določili najemne pogodbe;  Ob opustitvi pokopališča ali načrtu preureditve pokopališča;  Na željo najemnika, upoštevaje določila zakona in ob izpolnitvi pogoja sedmega odstavka tega člena. Pri tem najemnik nosi stroške odstranitve nagrobnega obeležja in vzpostavitev grobnega mesta v prvotno stanje. (9) Do konca mirovalne dobe se po prekinitvi najema grob šteje za opuščenega, po poteku te dobe se lahko odda drugemu najemniku. 12 Posegi v prostor na pokopališču 27. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15. dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. 13 Grobovi 28. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališču v občini so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za prostor:  Enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice,  Grobišča, kostnice in skupna grobišča,  Žarni grobovi,  Prostor za anonimne pokope, Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  Prostor za raztros pepela,  Žarna stena. (2) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Talni grobovi so globoki praviloma najmanj 1,80m, vendar ne manj, kot 1,20m. Širina enojnega groba je največ 1,00m , dolžina do 2,20m. (3) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Talni grobovi so globoki praviloma najmanj 1,80m, vendar ne manj, kot 1,20m. Širina dvojnega groba je največ 2,00m, dolžina do 2,20m. (4) Otroški grobovi so grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste ali žare. (5) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. (6) Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. (7) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (8) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori, namenjeni za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojnih ali izrednih razmerah. (9) Žarni grobovi so lahko talni ali zidni. Vanje se lahko pokopavajo le žare. Globina žarnega groba je najmanj 0,50m, širina od 0,60m do 1,00m, dolžina pa od 0,60m do 1,00m. Lahko se poglobi za 0,30m za nove žare. (10) Žarni zid vsebuje žarne niše, enake velikosti, predvidene velikosti za do največ 5 žar. Višina žarnega zidu je lahko največ do 3m, njegova dolžina se prilagodi dejanskemu stanju na pokopališču. Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. (11) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve, je brez označb in imen pokojnikov, namenjen pokopu krst ali žar oziroma raztrosu pepela. Podatke pokojnikov vodi upravljavec pokopališča. (12) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem delu pokopališča, ki je namenjen raztrosu pepela. Imena umrlih, razen v primeru anonimnega pokopa, so lahko, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem spominskem obeležju, v enotni obliki. Na oddelku za raztros pepela je skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Izven tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene opravljanja dejavnosti in vzdrževanja ter urejanja površin. (13) Poti med vrstami grobov morajo biti široke praviloma 1,50 m, vendar ne manj kot 0,90 m. Prostor med grobovi mora biti širok najmanj 0,40 m. Na novo postavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja, ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora. Na obstoječem, starem delu pokopališča je potrebno mere smiselno prilagoditi obstoječemu stanju. (14) Spreminjanje enojnih grobov v dvojne in obratno je možno samo s pisnim sporazumom med upravljavcem in najemnikom groba, če je to v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove za posamezno pokopališče. 29. člen (nagrobni spomeniki) (1) Nagrobni spomenik se postavi v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove posameznega pokopališča in je lahko pokončen ali ležeč. Stran 1589 (2) Na pokopališčih lahko imajo novi nagrobni spomeniki ne enojnem, dvojnem ali družinskem grobu višino največ 100 cm. 30. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je desetih let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. (3) Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 31. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene, ki jih s sklepom potrdi občinski svet. 15 Pogrebna pristojbina 32. člen (pogrebna pristojbina) Pogrebna pristojbina, ki jo upravljavcu lahko zaračuna upravljavec pokopališča, se določi s sklepom občinskega sveta. 16 Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 33. člen (razmerje grobnine) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob znaša za: dvojni grob: 1,6 kratnik enojnega groba, stenska grobnica: 1,75 kratnik enojnega groba. 17 Nadzor 34. člen (nadzor) (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata občinska inšpekcija in občinsko redarstvo. (2) Občinska inšpekcija je prekrškovni organ za prekrške iz 1., 2., 3. točke 23. člena tega odloka. (3) Občinsko redarstvo je prekrškovni organ za prekrške iz 4. in 5. točke 23. člena tega odloka. 18 Prekrški 35. člen (prekrški) 1) Z globo v višini 100 eurov se kaznuje posameznik, ki krši določila 23. člena in določila 24. člena. 2) Z globo v višini 500 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, kadar ravna v nasprotju z določbami 23. ali 24. člena. 19 Prehodna in končna določba Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 36. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališča ter pokopališkem redu na območju občine Apače (uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih 23/09, 42/11 ter Uradno glasilo Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin Lex Localis 7/15. 37. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-0004/2022-4 Datum: 05. 10. 2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 942. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Apače Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 5. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16, 3/22 - ZDeb) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/21) je Občinski svet Občine Apače na svoji 19. redni seji dne 05. 10. 2022 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI APAČE 1 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. 2 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,  vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,  pravice in obveznosti uporabnikov,  vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,  cene storitev javne službe,  nadzor nad izvajanjem javne službe,  kazenske določbe. 3. člen (uporabniki) Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba. Organizacijska in prostorska opravljanja javne službe zasnova 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) Občina zagotavlja opravljanja javne službe s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). 7. člen (območje zagotavljanja javne službe) Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne občine. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe 8. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 4 Splošne določbe 1. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Apače (v nadaljevanju: občina). Stran 1590 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 9. člen (pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe) Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, tem odlokom in odlokom, s katerim se ureja pokopališki red v občini. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 10. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 11. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe za opravljeno storitev iz osmega člena tega odloka plačati ceno, ki jo določi občinski svet. 6 Viri financiranja javne službe Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 12. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:  iz plačil uporabnikov storitev javne službe,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7 Cene storitev javne službe 13. člen (oblikovanje cen) Cene storitev javne službe se določijo z aktom občinskega sveta na podlagi metodologije za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki jo s svojim aktom določi vlada. 8 Nadzor nad izvajanjem javne službe 14. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9 Končni določbi 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališča ter pokopališkem redu na območju občine Apače (uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih 23/09, 42/11 ter Uradno glasilo Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin Lex Localis 7/15. 16. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-0004/2022-5 Datum: 05. 10. 2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 943. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Apače Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/21) je Občinski svet Občine Apače na svoji 19. redni seji dne 05. 10. 2022 sprejel Stran 1591 ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI APAČE 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Apače (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo:  dejavnosti, ki so predmet javne službe,  območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,  pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  javna pooblastila koncesionarju,  splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,  vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,  začetek in čas trajanja koncesije,  viri financiranja javne službe,  način plačila koncesionarja,  nadzor nad izvajanjem javne službe,  prenehanje koncesijskega razmerja,  organ, ki opravi izbor koncesionarja,  organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in  druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2. Predmet javne službe 4. člen (storitve, ki so predmet javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 3. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 5. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabnice in uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) imajo, na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:  da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt,  da ima zaposleni najmanj dve osebi,  da ima najmanj eno posebno vozila za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene,  da ima najmanj en hladilnih prostor za pokojnike,  da ima najmanj eno transportno krsto,  da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki. 5. Javno pooblastilo 8. člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe lahko v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične in upravne naloge javne službe, in sicer:  zagotavljanja urejenosti pokopališča v občini,  izvajanja investicijskega vzdrževanja pokopališča v občini,  izvajanja investicije, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov,  oddajo grobov v najem,  vodenja evidenc ter drugih soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča. (2) Za izvajanje nalog iz pete alineje prvega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku. (3) Zagotavljanje urejenosti pokopališča v občini obsega naslednje storitve:  vzdrževanje pokopališča in pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  storitve najema pokopaliških objektov in naprav;  storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva. 6. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 9. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. 7. Stran 1592 Obseg monopola 10. člen (obseg monopola) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka na območju občine se podeli enemu koncesionarju. 8. Začetek in čas trajanja koncesije 11. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 12. člen (čas trajanja koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. 9. Viri financiranja javne službe 13. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe:  z plačili uporabnikov storitev javne službe,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 10. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 11. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha:  s prenehanjem koncesijske pogodbe,  z odkupom koncesije,  z odvzemom koncesije,  s prevzemom javne službe v režijo,  v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha:  po preteku časa, za katerega je bila sklenjena  z odpovedjo,  z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:  če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,  če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,  če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,  če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,  zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,  če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 12. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Za izbiro najugodnejše ponudbe bo uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejše Stran 1593 ponudbe. Merila za izbor ponudbe se določijo v razpisni dokumentaciji. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. (4) Županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan) lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitvijo koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis. 13. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 14. Organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 15. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 15.1 Prenos koncesije 26. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 15.2 Višja sila 27. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 15.3 Odgovornost zaposlenih koncesionarja za ravnanje 28. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 15.4 Začasen prevzem 29. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 15.5 Odgovornost koncesionarja koncedenta za ravnanje 30. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam. 15.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 31. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 16. Končna določba 32. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-0004/2022-6 Datum: 05. 10. 2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 944. Odlok o ustanovitvi vaških odborov v Občini Apače Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 2. in 57. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo občine Apače- lokalni časopis Prepih, št. 2 z dne 1. 3. 2007, s spremembo z dne 31.12. 2012, št. 53/12), ki se še naprej uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin 55/2021) je Občinski svet Občine Apače na 19. redni seji dne 5.10.2022 sprejel ODLOK O USTANOVITVI VAŠKIH ODBOROV V OBČINI APAČE 1. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij v občini in zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju Stran 1594 javnih zadev, se v občini ustanovijo vaški odbori kot posvetovalna telesa. Vaški odbori niso pravne osebe. Premoženje, s katerim upravljajo vaški odbori so last občine in samostojno ne nastopajo v pravnem prometu. 2. člen S tem odlokom se urejajo naloge, organizacija in način dela vaških odborov. 3. člen Ustanovijo se vaški odbori: 1. Apače za območje naselja Apače, 2. Črnci za območje naselja Črnci, 3. Lešane za območje naselja Lešane, 4. Lutverci za območje naselja Lutverci, 5. Mahovci za območje naselja Mahovci, 6. Nasova za območje naselja Nasova, 7. Plitvica za območje naselja Plitvica, 8. Podgorje za območje naselij Podgorje, Spodnje Konjišče in Zgornje Konjišče, 9. Segovci za območje naselja Segovci, 10. Stogovci za območje naselij Stogovci, Drobtinci, Grabe in Janhova, 11. Vratji Vrh za območje naselij Vratji Vrh, Vratja vas, Pogled in Novi Vrh, 12. Žepovci za območje naselja Žepovci in 13. Žiberci za območje naselja Žiberci. Člani vaških odborov morajo biti krajani s prijavljenim stalnim prebivališčem na območju posameznega vaškega odbora. Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za posamezna območja, za katera je vaški odbor ustanovljen. Mandat članov vaškega odbora se začne in konča istočasno kot mandat občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega vaškega odbora. Funkcija člana vaškega odbora je častna. 4. člen Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer lahko:  dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,  sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarski javnih služb,  dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri sanaciji,  dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja (cvetlične zasaditve, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti in drugo) in pri tem sodelujejo,  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti)  predlagajo programe javnih del,  sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,  oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,  dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v Št. 45/7.10.2022      Uradno glasilo slovenskih občin skupnosti, za posege v kmetijski prostor (aglomeracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev na področju urejanja prostora in varstva okolja, sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditvah, spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab civilne zaščite ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, občinskemu svetu dajejo predloge in mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, po pisnem pooblastilu župana lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na njihovo območje in prebivalce. 5. člen Vaški odbor lahko tudi:  obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje vaškega odbora in njeno prebivalstvo ter oblikuje stališča in mnenja,  daje pobude in predloge, ki se nanašajo na območje vaškega odbora, Stališča, mnenja, pobude in predlogi vaškega odbora niso zavezujoče za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava razen, če ni s Statutom Občine Apače ali s tem odlokom drugače določeno. Vaški odbor lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov vaškega odbora. Za sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Apače, ki urejajo zbor občanov. Odločitve vaškega odbora izvršuje župan in občinska uprava. 6. člen Prvo sejo vaškega odbora skliče župan najkasneje trideset (30) dni po imenovanju članov vaškega odbora. Vaški odbor zastopa predsednik vaškega odbora. Predsednika vaškega odbora izvolijo izmed sebe člani odbora. Predsednik odbora predstavlja odbor, sklicuje in vodi seje odbora. Odbor na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dodeli predsednik. Vaški odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov vaškega odbora. Odločitev vaškega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovala več kot polovica navzočih članov vaškega odbora. Župan ima pravico biti navzoč na seji vaškega odbora in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. Predsednik vaškega odbora skliče sejo odbora po potrebi najmanj pa dvakrat letno. Predsednik mora sklicati odbor, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov odbora ali pet odstotkov volivcev tega območja. Za delovanje vaškega odbora se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. 7. člen (sklicevanje sej) Seje odbora skliče predsednik, ki tudi določi predlog dnevnega reda seje. Predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red, pa lahko podajo vsi člani vaškega odbora. Stran 1595 Predsednik pošlje vabilo za sejo vsem članom odbora pet dni pred datumom seje. K vabilu je potrebno priložiti gradivo, ki se bo obravnavalo na seji. Predsednik lahko povabi na sejo odbora strokovne delavce občinske uprave. Vabilo za sejo odbora se pošlje tudi članom občinskega sveta, ki imajo stalno prebivališče na območju vaškega odbora. Kadar predsednik odbora ne skliče seje, jo lahko skliče namestnik predsednika, lahko pa jo skliče tudi 5% prebivalcev iz območja vaškega odbora. Delo in sejo odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti, pa namestnik predsednika oziroma član, ki ga določi predsednik. Vaški odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov vaškega odbora. Seja odbora je javna. Naloga predsednika vaškega odbora je:  vodi in organizira delo  sklicuje in vodi sejo  podpisuje zapisnike in sklepe  sodeluje z organi občine  po potrebi sodeluje na seji občinskega sveta 8. člen Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. Preden odbor odloči o dnevnem redu, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Vsak član ima pravico podati pripombe na zapisnik. 9. člen Odbor odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi z dvigom rok. Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. S tajnim glasovanjem lahko odbor odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. O seji se vodi zapisnik. Zapisnik mora obsegati podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti kopijo gradiva, ki je bilo obravnavano na seji. 10. člen Materialna in finančna sredstva za delovanje vaških odborov zagotavlja občinska uprava v skladu z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi, ki se morajo porabiti v tekočem proračunskem letu razen, če ni v proračunu drugače dogovorjeno. Izvajanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe vaških odborov zagotavlja občinska uprava. 11. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, polovice članov vaškega odbora ali zbora občanov razpusti vaški odbor in predlaga, da volilni upravičenci na zboru občanov tega območja imenujejo novega:  če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,  če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s Statutom Občine Apače in s tem odlokom zaupane oz. jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine  če se ugotovi, da nezakonito ali nenamensko razpolaga s proračunskimi sredstvi ali drugimi sredstvi. Občinski svet lahko s spremembo odloka ukine vaški odbor, če ugotovi, da vaški odbor ne opravlja svojih nalog ali ugotovi, da ni kandidatov za člane odbora oziroma občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog vaškega odbora skladno s Statutom Občine Apače in s tem odlokom. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 12. člen Zbor občanov, kjer se imenuje nov vaški odbor, se mora sklicati najkasneje v šestdesetih (60.) dneh od prve seje novo izvoljenega občinskega sveta. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi, določitvi območij in delu krajevno (vaških) odborov (Lokalni časopis Prepih številka 12/2008 z dne 14.2.2008), uporablja pa se do začetka uporabe tega Odloka. Ta Odlok začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s konstituiranjem občinskega sveta po lokalnih volitvah izvedenih v letu 2022. Številka: 007-0005/2022-2 Datum: 5.10.2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 945. (2) V drugem odstavku 19. člena se zbriše besedilo: »20 EUR« in na istem mestu nadomesti z »50 EUR«. 4. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo stavb, ki so enostavni objekti in se štejejo za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.« (2) Plačilo komunalnega prispevka se oprosti v višini 100 % za gradnjo objektov, namenjenih zaščiti, reševanju, pomoči ali izvajanju gasilskih dejavnosti.« 5. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0007/2020-13 Datum: oktober 2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Apače 946. Na podlagi 230. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP3; Uradni list RS, št. 199/21), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) in 18. člena Statuta Občine Apače ( Uradno glasilo Občine Apače-Lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12), ki se še uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/21) na 19. redni seji dne 5.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE APAČE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/21). 2. člen (faktor namembnosti objekta) V petem odstavku 10. člena se zbriše besedilo: »in za druge gradbene posege«. 3. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) V drugem odstavku 19. člena se zbriše besedilo: »priklopa obstoječega objekta na komunalno opremo« in na istem mestu nadomesti z »izboljšanja opremljenosti zemljišča«. Stran 1596 Sklep o ukinitvi javnega dobra 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, 94/2007UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF; -v nadaljevanju ZLS), 262. in 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21-v nadaljevanju: ZUreP-3) in Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače-Lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12), ki se uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin 55/2021), je Občinski svet Občine Apače na 19. redni seji dne 5.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Apače ukine status zemljišča javnega dobra na nepremičninah: Parc. št. 247/7 248 249/3 249/5 251/3 251/4 296/5 471/1 471/3 471/4 472/2 473/6 474/1 474/2 474/3 475 480/2 1124 1125/2 Šifra katastrske občine 171 171 171 171 171 171 172 172 172 172 172 172 172 172 172 172 172 175 175 Katastrska občina Vratji Vrh Vratji Vrh Vratji Vrh Vratji Vrh Vratji Vrh Vratji Vrh Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Vratja vas Drobtinci Drobtinci Št. 45/7.10.2022 1125/3 1126 1127 1128/1 1128/3 1129/2 482 483/1 483/2 483/3 483/4 483/5 486/3 486/5 484 485 486/1 486/7 487 488 489 490 492 493 494/3 495 496 497 498 499/1 501 502 503/2 503/3 503/4 503/5 503/6 503/7 503/8 503/9 505 507 571/5 572/4 575/2 575/3 575/5 575/6 578/4 579/1 583 589/2 596 597 616 628 638 647 649 650 654 662 674 675 680 687 688 869 Uradno glasilo slovenskih občin 175 175 175 175 175 175 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 176 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 177 178 Drobtinci Drobtinci Drobtinci Drobtinci Drobtinci Drobtinci Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Grabe Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Nasova Žiberci 870 876/2 877 878/2 880/10 881/1 881/2 881/3 882/1 305 383/1 383/3 752/9 1167/5 1167/6 1167/7 1167/9 1167/10 1167/11 1169 1172/2 1171 1172/3 1176/4 1183/2 1184 663/2 927/9 927/12 927/13 927/14 927/18 927/20 928/2 931/1 934/1 934/13 934/14 934/3 934/4 934/5 934/21 934/22 934/17 934/19 935 937 947 975 992 994 1008 1010 1011 1012 1014 1040 1053 1055/1 1055/2 1054 857/2 857/3 1052 1056/3 1057 1058 1059 Stran 1597 178 178 178 178 178 178 178 178 178 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 179 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 180 182 182 182 182 181 181 182 182 182 182 182 Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žiberci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Žepovci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Črnci Segovci Segovci Segovci Segovci Apače Apače Segovci Segovci Segovci Segovci Segovci Št. 45/7.10.2022 1062 1063/1 1064/3 1064/7 1064/10 1064/12 1064/13 1064/16 Uradno glasilo slovenskih občin 182 182 182 182 182 182 182 182 Segovci Segovci Segovci Segovci Segovci Segovci Segovci Segovci 2. Nepremičninam iz prejšnjega člena tega sklepa preneha status dobrine javnega dobra in postane last Občine Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, matična številka: 2215632000. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis.« Številka: 478-0002/2022-10 Datum: 5.10.2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan 947. Pravila Občine Apače za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve), (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F in 81/18 – odl. US) in 18. člena Statuta Občine Apače ( Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih št. 2/07 in 53/12), ki se še uporablja na podlagi 110. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2021) je Občinski svet Občine Apače, na svoji 19. redni seji, dne 5.10. 2022 sprejel naslednja PRAVILA OBČINE APAČE ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKOV V VOLILNO TELO ZA VOLITVE ČLANA DRŽAVNEGA SVETA TER ZA DOLOČITEV KANDIDATA ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA 1. člen S temi pravili se urejajo posamezna opravila za volitve članov državnega sveta, ki so razpisane z aktom o razpisu volitev predsednika Državnega zbora. S temi pravili se natančno določi postopek izvolitve predstavnikov Občine Apače, v volilno telo številka 8volilna enota 8, (pristojnost Volilne komisije volilne enote 8 Ptuj), za volitve poslancev, s sedežem na Ptuju, za izvolitev člana državnega sveta ter postopek določitve kandidata za člana državnega sveta. 2. člen Glede na določbe 40. in 41. člena Zakona o državnem svetu lahko Občinski svet Občine Apače v volilno telo izvoli enega predstavnika lokalnih interesov (v nadaljevanju: elektorja) ter lahko določi enega kandidata za člana državnega sveta. 3. člen Predlagatelji kandidatov za elektorja oziroma za kandidata za člana državnega sveta v Občini Apače so člani občinskega sveta, politične stranke in neodvisne Stran 1598 liste, ki delujejo v Občini Apače (v nadaljevanju predlagatelji). Posamezna kandidatura mora vsebovati enega kandidata. Izvolitev elektorja in določitev kandidata za člana državnega sveta opravi Občinski svet Občine Apače. 4. člen Predlog kandidata za elektorja in kandidaturo za kandidata za člana državnega sveta predlagatelji predložijo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: KMVI), v roku, ki ga določi le ta. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se v Občini Apače ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Predlog kandidata za elektorja mora vsebovati imena predlagateljev z navedbo njihove funkcije, ime elektorja, njegove rojstne podatke, naslov stalnega bivališča, njegovo pisno soglasje ter druge podatke v skladu z zakonom. Kandidatura za kandidata za člana državnega sveta mora vsebovati imena predlagateljev z navedbo njihove funkcije, ime kandidata, njegove rojstne podatke, naslov stalnega bivališča, njegovo pisno soglasje ter druge podatke v skladu z zakonom. KMVI sestavi seznam predlaganih kandidatov za elektorja ter seznam kandidatur za kandidata za člana državnega sveta po predlagateljih, in sicer po vrstnem redu, ki ga določi z žrebom ter ga pošlje županu. Vrstni red, ki ga določi komisija, se uporabi tudi pri pripravi glasovnic. 5. člen Za izvedbo glasovanja se na seji občinskega sveta imenuje tričlanski volilni odbor, ki ima predsednika in dva člana. 6. člen Elektorje se voli na seji občinskega sveta tajno z glasovnicami. Za elektorja se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedno številko pred njegovim imenom. Izvoljen je kandidat, ki prejme največ opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. V primeru, ko dva ali več kandidatov prejmejo enako število glasov, se glasovanje za te kandidate ponovi. V primeru, ko dva ali več kandidatov v drugem glasovanju prejmeta enako število glasov, se elektorja določi z žrebom. Žreb opravi volilni odbor za izvolitev elektorja oz. kandidata za člana državnega sveta, takoj na seji občinskega sveta. 7. člen Kandidata za člana državnega sveta se na seji občinskega sveta določi s tajnim glasovanjem. Za kandidata se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedno številko pred njegovim imenom. Izvoljen je kandidat, ki prejme največ opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. Če nihče od izmed kandidatov ne prejme potrebnega števila glasov, se glasovanje o dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju prejela največ glasov, ponovi. V primeru, ko dva kandidata v drugem glasovanju prejmeta enako število glasov, se kandidata za člana državnega sveta določi z žrebom. Žreb opravi volilna komisija, takoj na seji občinskega sveta. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen Volilni odbor po opravljenih volitvah sestavi zapisnik o delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah za elektorja in kandidata za člana državnega sveta. 9. člen Za vsa opravila v postopku izvolitve elektorjev oziroma v postopku določitve kandidata za člana državnega sveta, ki niso določena s temi pravili, se smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Apače. 10. člen Župan je predstavnik Občine Apače za predložitev imena in ostalih podatkov izvoljenega elektorja in kandidature za člana državnega sveta pri pristojni volilni komisiji. Če je za elektorja izvoljen, oziroma za kandidata za člana državnega sveta določen župan, se za predstavnika kandidature določi podžupana ali najstarejšega člana občinskega sveta. 11. člen Direktor občinske uprave mora najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja predložiti pristojni volilni komisiji - ime in podatke izvoljenega elektorja ter kandidaturo za člana državnega sveta, skupaj s potrebnimi prilogami. Delo občinskega sveta in volilnega odbora mora biti terminsko prilagojeno tako, da omogoča pravočasno predložitev imena izvoljenega elektorja in kandidature iz prejšnjega odstavka pristojni volilni komisiji. Obvestilu je potrebno priložiti:  pravila na podlagi katerih so potekale volitve;  zapisnik o seji občinskega sveta, na kateri je bil izvoljen elektor in določen kandidat za člana Državnega sveta Republike Slovenije;  ime in priimek ter ostali podatki izvoljenega elektorja, skupaj z njegovim soglasjem;  kandidatura za člana državnega sveta določenega kandidata, skupaj z njegovim soglasjem. 12. člen Ta pravila vsebujejo določbe poslovniške narave, zato jih občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta. Stran 1599 13. člen Ta pravila začnejo veljati z dnem sprejema na seji občinskega sveta in se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0001/2018-85 Datum: 5.10.2022 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan OBČINA BELTINCI 948. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Beltinci Na podlagi 240. in 241. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), 7. odstavka 25. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr., 34/19 in 199/21 – ZUreP-3) in 19. člena Statuta občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 29. seji dne 29.09.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE BELTINCI 1. člen (sprememba in dopolnitev) V Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020 in 23/2022 – v nadaljevanju Odlok) se spremeni peti odstavek 9. člena tako, da po novem glasi; » 5) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta (Fn): Stavbe (CC-SI klasifikacija) 111 enostanovanjske stavbe 112 večstanovanjske stavbe 113 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1241 postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1242 garažne stavbe 125 industrijske stavbe in skladišča 126 stavbe splošnega družbenega pomena 127 druge nestanovanjske stavbe 2. člen Spremeni se 12. člen Odloka tako, da glasi; »12. člen (oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja prostor. (2) V skladu z zakonom pa se s tem odlokom dodatno določijo oziroma opredelijo še naslednje občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka kot sledi;   Fn 0,7 0,7 0,9 1,3 1,3 0,7 0,5 0,5 0,5 10 odstotna oprostitev plačila komunalnega prispevka za vse vrste stanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov. 100 odstotna oprostitev plačila komunalnega prispevka za posamezne vrste nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov, v kolikor se gradijo kot nezahtevni objekti, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se v skladu z zakonom štejejo za Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. 10 odstotna oprostitev plačila komunalnega prispevka za prizidavo obstoječega objekta. 100 odstotna oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo za stavbe, ki so enostavni objekti in se v skladu z zakonom štejejo za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.«.   3. člen (objava in začetek veljavnosti spremembe in dopolnitve) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-6/2022-29-323/VII Datum: 29.09.2022 Občina Beltinci Marko Virag, župan 949. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP3) (Uradni list RS, št. 199/21) in v povezavi s 97. in 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPPA, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16 – UPB1) je Občinski svet Občine Beltinci na 29. seji dne 29.09.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA POSLOVNOINDUSTRIJSKO CONO V BELTINCIH 1 Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki je bil sprejet z Odlokom o lokacijskem načrtu za poslovnoindustrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št. 122/06 in 11/15). (2) Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št. 122/06 in 11/15) se v celoti nadomesti s tem odlokom. 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje lokacijskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve Stran 1600 in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta. 3. člen (vsebina lokacijskega načrta) (1) Lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:  izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,  območje lokacijskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,  načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. 4. člen (spremljajoče gradivo lokacijskega načrta) Spremljajoče gradivo lokacijskega načrta je:  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,  prikaz stanja prostora,  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta,  smernice in mnenja,  obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,  povzetek za javnost,  okoljsko poročilo. 2 Območje lokacijskega načrta 5. člen (območje lokacijskega načrta) Območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 1165/1, 1165/2, 1168/3, 1168/4, 1168/6, 1168/7, 1168/9, 2454, 2455, 2456/2, 2456/3, 2456/5, 2456/6, 2457, 2458/1, 2458/2, 2463/1, 2463/2, 2464/1, 2464/2, 2465/1, 2465/2, 2466/1, 2466/2, 2467/1, 2467/2, 2468, 2469/1, 2469/2, 2470/1, 2470/2, 2471/1, 2471/2, 2472/1, 2472/2, 2473/3, 2473/4, 2473/5, 2473/6, 2474/1, 2474/2, 2475, 2476/1, 2476/2, 2477/3, 2477/4, 2477/5, 2477/6, 2478/1, 2478/2, 2479/4, 2479/5, 2479/5, 2479/7, 2479/8, 2479/9, 2479/3, 2480/4, 2480/5, 2740/4, 2740/5, 2740/6, 2740/8, 2740/10, 2740/12, 2740/13, 2740/14, 2740/15, 2754, 2755, 2756, 2757, 2758, 3928/2, 3930/2, 3930/4 in 3942 vse v k.o. Beltinci, skupne površine 155.057,7 m2 oziroma 15,5 ha. 3 Prostorska ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z lokacijskim načrtom se načrtuje:  gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, prevozniškim, trgovskim, poslovnim dejavnostim ipd.,  gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča, hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki),  gradnja pomožnih objektov,  ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine),  drugi gradbeni posegi. 4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4.1 Vplivi in povezave sosednjimi območji prostorske ureditve s 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Vpliv (vizualni vpliv, hrup) poslovno-industrijske cone na bližnje ležeče čisto stanovanjsko območje naselja Beltinci bo v večji meri omiljen z izvedbo načrtovanega zelenega pasu drevesne in grmovne vegetacije na in ob robu območja lokacijskega načrta. (2) Posegi izven območja lokacijskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja lokacijskega načrta. 4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo lokacijskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:  pripravljalna in zemeljska dela,  novogradnja,  rekonstrukcija,  manjša rekonstrukcija,  vzdrževanje objekta,  vzdrževalna dela v javno korist,  odstranitev,  sprememba namembnosti. 10. člen (vrste objektov glede na namen) Na območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:  stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo za nastanitev sezonskih delavcev),                                Stran 1601 gostilne, restavracije in točilnice, druge poslovne stavbe, trgovske stavbe, oskrbne postaje, stavbe za storitvene dejavnosti, postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišča, stavbe za funkcionalno dopolnitev, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, parkirišča izven vozišča, mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, lokalni (distribucijski) plinovodi, lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, vodni stolpi in vodnjaki, cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), čistilne naprave, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (samo objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne ter asfaltne baze), elektrarne in drugi energetski objekti, objekti industrije, ki niso uvrščeni drugje, objekti za ravnanje z odpadki (samo odprta skladišča odpadkov in površine za obdelavo odpadkov nastalih na območju lokacijskega načrta), objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, odprta skladišča in odprte prodajne površine. 11. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za zahtevni ali manj zahtevni objekt:  lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V primeru združevanja in širjenja ali deljenja in oženja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;  višinski gabarit: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu. Klet ni dovoljena;  fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali;  streha: svobodne oblike z možnostjo kombinacije več različnih oblik streh;  strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. (2) Gradbeni inženirski objekti:  lega: na celotnem območju lokacijskega načrta; Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (3) Pomožni objekti, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahtevni ali enostavni objekt:  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;  velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahtevni ali enostavni objekt;  oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. (4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, priobalnem zemljišču celinskih voda, poplavnem območju in varovanem območju kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca. 12. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:  zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest,  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi potrebna parkirna mesta (na štiri parkirna mesta se zasadi vsaj eno visokodebelno drevo),  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne površine,  vzdolž vzhodne meje območja lokacijskega načrta se obvezno uredi zelenica, ki se v čim večji meri zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo z gosto krošnjo (neformalna zasaditev v vseh horizontalnih slojih (grm, drevo)),  na območju lokacijskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. 13. člen (merila za parcelacijo) Parcele je dopustno združevati in širiti ali deliti in ožiti. 5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 14. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezni objekt v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu lokacijskemu načrtu. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja lokacijskega načrta. Stran 1602 15. člen (prometno urejanje) (1) Na območju lokacijskega načrta se dogradi dostopne ceste. (2) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0 m (na mestu navezave na javno pot ali poljsko pot je dopustna zožitev vozišča). Ob vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in kolesarje. (3) Cestne priključke in križišča se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. 16. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v zadrževalnik meteorne vode z izpustom v potok Črnec. (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 17. člen (oskrba z vodo) (1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno omrežje s priključki. (2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji. (3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. 18. člen (oskrba z električno energijo) (1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter na podlagi strokovne podlage Elektra Maribor d.d. (2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 19. člen (oskrba s plinom) (1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju lokacijskega načrta zgradi ustrezno dimenzionirani plinovod, ki se naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje na Kmečki ulici. (2) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje. Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja obnovljivih virov energije. (3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec plinovodnega omrežja. (4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. (5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. 20. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Na območju lokacijskega načrta se dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija. (2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe investitorjev. (3) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. 21. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se uredi ob dostopnih cestah v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. 6 Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 22. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju lokacijskega načrta se nahajata arheološki najdišči Gmajna – Beltinci (EŠD 30487) in Pri cesti (EŠD 30488), kjer so bile opravljene arheološke raziskave. (2) Arheološke raziskave so potrdile posamezne arheološke najdbe, zato se na mestih območja lokacijskega načrta, ki jih določi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enoto Maribor, pred začetkom gradbenih posegov opravi arheološko izkopavanje, s katerim se arheološke ostaline nadzorovano odstrani. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 23. člen (varstvo voda) (1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in prečiščenih tehnoloških odpadnih voda ter prečiščenih padavinskih voda. Kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610. (2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). (3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja Stran 1603 možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin. (4) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. (5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. (6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa vodavoda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. (7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemljavoda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). (8) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. (9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja oziroma vodnega soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. 24. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 25. člen (ohranjanje narave) Na območju lokacijskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij ter območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 26. člen (varstvo zraka) (1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. (3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje lokacijskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. (2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. 28. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. 29. člen (varovanje naravnih virov) Na območju lokacijskega načrta se zagotovi:  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 30. člen (varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) Načrtovana transformatorska postaja predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja, zato ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Stran 1604 31. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:  izboljšuje toplotna izolacija objektov,  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,  soproizvodnja,  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,  toplotne črpalke. (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 32. člen (ravnanje z odpadki) (1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 33. člen (obramba) Na območju lokacijskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 34. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje lokacijskega načrta se nahaja na območju razreda srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti, zato se na celotnem območju lokacijskega načrta upošteva:  podkletitev stavb ni dopustna, Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  višinska kota pritličja stavbe je najmanj 0,5 m nad računsko gladino Q100 (gladina Q100 na vzhodnem robu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je 175,9 m n. v., na zahodnem pa 176,65 m n. v.),  objekte se umešča v prostor na način, da se ne poslabšujejo obstoječe poplavne varnosti,  vpliv načrtovane gradnje (predvsem na območju razreda srednje poplavne nevarnosti) se obvezno analizira s pomočjo Hidrološko hidravlične študije za območje občine Beltinci, št. 3792/18, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o, april 2019 (dopolnitev september 2020, december 2020 in marec 2021) v postopku pridobitve mnenja oziroma soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.). 35. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi:  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve 36. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe. 10 (3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih parcel. (4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (5) Dopustna so odstopanja od vrst objektov glede na namen oziroma vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja. 11 Drugi pogoji in lokacijskega načrta zahteve za izvajanje 38. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju lokacijskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu lokacijskemu načrtu. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. 12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta 39. člen (usmeritve po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta) Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu. 13 Končni določbi 40. člen (hramba in vpogled) Lokacijski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Beltinci. 41. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-6/2022-29-322/VII Datum: 29.09.2022 Občina Beltinci Marko Virag, župan Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 37. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel. (2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. Stran 1605 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 950. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in UGSO št. 16/21 ), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 22. redni seji dne 5.10.2022 ,sprejel Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022 Stran 1606 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 64/2021, 14/2022 in 24/2022) se splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Rebalans III. proračuna 2022 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 751 Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) Stanje na računu preteklega leta 31.12. v EUR 12.144.955 10.601.166 7.492.258 5.146.120 2.118.330 212.808 15.000 3.108.908 1.006.212 20.000 172.505 60.000 1.850.191 120.000 120.000 1.423.789 534.370 889.419 16.643.732 3.325.421 512.124 80.574 2.534.359 198.364 3.069.483 175.150 1.902.694 408.430 583.209 9.730.948 9.730.948 517.880 372.246 145.634 -4.498.777 217.620 217.620 217.620 0 217.620 710.620 710.620 710.620 0 0 0 -3.570.537 710.620 4.498.777 3.570.537 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Po uveljavitvi tega Odloka o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022, je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022. 3. člen Odlok o rebalansu proračuna občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-18/2021-89 Datum: 5.10.2022 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 951. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21., 29., 50.a in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.), 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 22. redni seji, dne 5.10.2022, sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI IN PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen V Odloku o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/2014 - v nadaljevanju: Odlok) se besedilo 2. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »2. člen (pomen izrazov v odloku) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Javne prometne površine v občini so kategorizirane javne ceste - lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje, pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori na javnih cestah in izven njih, rezervirane parkirne površine ter dovozne ceste k javnim in poslovnim stavbam ter stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, kakor tudi prometne površine ob teh objektih. 2. Zelene površine so zelenice, javne parkovne površine in javni parkovni gozdovi, nasadi, zelenice ob spomenikih in turističnih objektih, drevoredi, ter Stran 1607 varovane zelene površine, obrežja vodotokov in podobno. 3. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so: javna cesta, ki se uporablja za cestni promet, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina, rečna brežina in gozdne poti, če gre za površino v javni rabi, ne glede na lastništvo. 4. Pajek je vozilo za posebne namene in je namenjen za odstranitev ali prestavitev vozil. 5. Parkirno mesto je del javne parkirne površine, namenjen parkiranju enega motornega vozila. 6. Pristojni organ je občinska uprava Občine Cerklje na Gorenjskem oziroma organ, ki upravlja z določenimi prometnimi površinami. 7. Dokazilo o plačilu parkirnine je parkirni listek, račun, dovolilnica ali drugo ustrezno dokazilo v skladu z določbami tega odloka, iz katerega je razvidna upravičenost do uporabe parkirnega mesta za čas parkiranja. Kot dokazilo se šteje tudi vpogled v elektronske evidence plačil ali programske opreme. 8. Dnevna parkirnina je znesek celodnevne parkirnine, ki jo je dolžan na podlagi obvestila izvajalca gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, plačati uporabnik za parkiranje na javni parkirni površini. 9. Parkirni listek je dokazilo o plačilu parkirnine, ki daje pravico uporabe parkirnega mesta v času, označenem na parkirnem listku. 10. Nočni čas je čas med 22.00 in 6.00 uro. 11. Dostavni čas je čas, ki je predviden za opravljanje dostave in oskrbe z vozili, za katere je drugače promet prepovedan, razen, če je s prometno signalizacijo določeno drugače. 12. Parkomat je naprava za izdajo parkirnega listka, s katerim se plača parkirnina in na katerem je označen čas dovoljenega parkiranja. 13. Parkirna ura je naprava ali predmet za označitev časa prihoda oziroma začetka parkiranja, s katero voznik označi čas prihoda ali trajanje parkiranja na območju omejitve časa parkiranja. 14. Dovolilnica je dokazilo na predpisanem obrazcu, ki ga izda pristojni občinski organ. Namenjena je za označitev določenega vozila, iz katerega je razvidna pravica do vstopa, ustavljanja ali parkiranja na določenem območju in je označena in mora biti nameščena z notranje strani vozila, tako, da je ta v celoti vidna in jo je možno kadarkoli preveriti oz. brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo, razen če je dovolilnica izdana v elektronski obliki - v tem primeru mora biti povezana z ustrezno aplikacijo za nadzor nad dovolilnicami. 15. Dovoljenje je pisna odločba, s katero pristojni organ odloči o pravici do vstopa, ustavljanja ali do določene druge aktivnosti na prometni površini oziroma določenem območju. 16. Označitev časa prihoda pomeni namestiti oznako začetka parkiranja na vidnem mestu na armaturni plošči pod prednjim vetrobranskim steklom. Začetek časa prihoda lahko voznik označi, tako da namesti ročno parkirno uro ali skladno z navodili uporabi predpisan brezplačni parkirni listek ali na listu papirja razločno napiše uro začetka parkiranja. 17. Zapora je fizična ovira v različnih izvedbah (potopni valji ali stebrički, zapornice ali zapore, verige in podobno) za nadzorovanje vstopa in izstopa vozil ali za preprečitev prometa. 18. Vstopno izstopni pripomoček je pripomoček, ki uporabniku omogoča vožnjo preko vstopno-izstopnih Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin zapor. To je lahko magnetna kartica, daljinski upravljavec, transponder, brezkontaktna kartica (v nadaljevanju tudi: tehnični pripomoček) ali parkirni listek. 19. Izvajalec je izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja urejanja in čiščenja cest. 20. Izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, je izvajalec, določen z vsakokrat veljavnim odlokom o izvajanju izbirne gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem. (2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen v odloku ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike.« 2. člen Za 7. členom s doda nov 7. a člen, ki se glasi: »7. a člen (odvzem pravic) (1) Pristojni organ lahko z odločbo odloči o odvzemu pravice uporabe parkirnega mesta, o odvzemu izdane dovolilnice ali izdanega dovoljenja, če:  se izkaže, da podatki, ki jih je upravičenec navedel v vlogi niso resnični;  se izkaže, da upravičenec ni več upravičen do dovolilnice ali dovoljenja, ker ne izpolnjuje več vseh pogojev, ki so predpisani za pridobitev;  se izkaže, da upravičenec zlorablja dovolilnico, dovoljenje ali napravo za upravljanje premičnih fizičnih zapor tako, da neupravičeno omogoči vstop ali izstop drugemu vozilu, ki za to nima pravice in navedeno zlorabo ponovi tudi po tem, ko ga je pristojni organ na to pisno opomnil in ga pozval k prenehanju navedene zlorabe dovolilnice, dovoljenja ali naprave za upravljanje premičnih fizičnih zapor;  upravičenec ne plača dajatev v skladu s tem odlokom;  se dovolilnica nahaja v drugem vozilu z registrsko oznako, ki ni vsebovana na dovolilnici. (2) O pritožbi zoper odločbo o odvzemu pravice iz prejšnjega odstavka odloča župan. (3) Upravičenec, ki mu je bila z dokončno odločbo odvzeta pravica iz prvega odstavka tega člena, mora v osmih dneh po dokončnosti odločbe o odvzemu pravice izvajalcu ali pristojnemu organu vrniti dovolilnico ali dovoljenje in napravo za upravljanje premičnih fizičnih zapor za varovanje območij, pri čemer ni upravičen do povrnitve stroškov, če so mu v zvezi s tem nastali. (4) Po dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka, pristojni organ ali izvajalec imetniku dovolilnice ali dovoljenja preko sistema za upravljanje dostopa onemogoči dostop v območje z omejenim dostopom. (5) Občinski redar oziroma izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, odvzame neupravičeno uporabljeno napravo za upravljanje premičnih fizičnih zapor na območju z omejenim dostopom ali dovolilnico ali dovoljenje vozniku in ju pošlje pristojnemu organu. O odvzemu dovolilnice ali dovoljenja ter naprave za upravljanje premičnih fizičnih zapor se izda pisno potrdilo.« 3. člen Prvi odstavek 27. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi: »(1) Uresničevanje določb tega odloka, za kršitev katerih je predpisana globa, opravljajo občinski redarji, kot pooblaščene uradne osebe.« Stran 1608 4. člen Za 27. členom s doda nov 27. a člen, ki se glasi: »27. a člen (dodatni nadzor nad plačevanjem parkirnine na plačljivi javni parkirni površini) (1) Nadzor nad plačevanjem parkirnine na plačljivi javni parkirni površini in nadzor nad kršitvami določb tega odloka, ki se nanašajo na dovolilnice in dovoljenja v zvezi s parkiranjem na plačljivi javni parkirni površini, lahko poleg pooblaščene uradne osebe določene v prejšnjem členu tega odloka, opravlja izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, določen z vsakokrat veljavnim odlokom o izvajanju izbirne gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, ki za ta namen določi komunalno nadzorništvo (2) V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem ugotovi, da parkirnina za vozilo ni plačana oziroma v vozilu ni nameščeno dokazilo o plačilu parkirnine v skladu z določbami tega odloka ali vozilo ni ustrezno označeno z veljavno dovolilnico, se šteje, da parkirnina ni plačana, uporabnik vozila pa lahko plača dnevno parkirnino v skladu z obvestilom izvajalca gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem. Pri plačilu je potrebno navesti sklic za plačilo dnevne parkirnine, kot je naveden na obvestilu navedenega izvajalca. (3) V primeru neplačila dnevne parkirnine v roku osmih dni od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, navedeni izvajalec poda pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka pooblaščenemu prekrškovnemu organu občine zaradi neplačane parkirnine. Izvajalec v pisnem predlogu za začetek prekrškovnega postopka lahko hkrati poda uporabniku, ki parkirnine ni plačal, tudi premoženjskopravni zahtevek za plačilo dnevne parkirnine.« 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 371-53/2020-8 Datum: 6.10.2022 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 952. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno Na podlagi 3., 10., 12. in 13. člena Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 22. redni občinski seji, dne 5.10.2022 sprejel Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA ALI JE PARKIRANJE ČASOVNO OMEJENO 1. člen V Sklepu o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2021 – v nadaljevanju: Sklep), se v 2. členu besedilo četrtega in osmega odstavka spremeni tako, da se glasi: »(4) V primeru plačila parkirnine na parkomatu, ki ne izdaja parkirnih listkov, se zahteva vnos registrske tablice, enako kot v primeru plačila preko mobilnih plačilnih sredstev. V tem primeru aplikacija za nadzor nad plačano parkirnino prejme podatek o plačani parkirnini v povezavi z vnosom registrske tablice. Aplikacijo uporablja občinsko redarstvo ali izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, določen z vsakokrat veljavnim odlokom o izvajanju izbirne gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem). (8) Na parkirnih površinah, na katerih je parkiranje omogočeno s plačilom parkirnine, smejo časovno neomejeno parkirati vozila z dovolilnico. V času parkiranja na območju parkiranja s plačilom parkirnine morajo svoja vozila označiti z dovolilnico, ki mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu tako, da je dovolilnica dobro vidna in povsem čitljiva z zunanje strani vozila, razen če je dovolilnica izdana v elektronski obliki in je povezana z aplikacijo za nadzor nad dovolilnicami, ki jo uporablja občinsko redarstvo ali izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem. V kolikor dovolilnica ni nameščena ali aplikacija za nadzor nad dovolilnicami ne prepozna registrske tablice kot je predhodno določeno, se šteje, da dovolilnice ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz imetja dovolilnice globe ne izniči.« 2. člen Besedilo 5. člena Sklepa se spremeni tako, da se glasi: »5. člen (cenik parkiranja) (1) Cenik za parkiranje na vseh javnih parkirnih površinah, določenih v 3. členu tega sklepa: Parkiranje na plačljivih parkiriščih Sprotno plačevanje parkirnine Dovolilnica za parkiranje Cena v EUR z DDV 1 ura brezplačna 1. plačljiva ura 0,50 EUR vsaka nadaljnja ura 2,00 EUR mesečna / 100 EUR letna / 500 EUR (2) Uporabnik:  ki je izgubil dokazilo o plačani parkirnini,  za katerega je bilo ugotovljeno, da nima plačane parkirnine in je bil s strani izvajalca gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem obveščen, da bo zoper njega uveden predlog za začetek postopka o prekršku zaradi neplačane parkirnine, Stran 1609  ki je prekoračil dovoljeni čas, v katerem je plačana parkirnina,  lahko v roku osmih dni od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem o neplačilu parkirnine na vozilu, plača dnevno parkirnino izvajalcu. (3) Dnevna parkirnina z DDV znaša:  20 eurov za osebno vozilo, motorno kolo, trikolo ali štirikolo, ki je zasedalo javni parkirni prostor;  40 eurov za bivalno vozilo, ki je zasedalo javni parkirni prostor;  70 eurov za avtobus, tovorno vozilo ali tovorno vozilo s priklopnikom, ki je zasedalo javni parkirni prostor. (4) V primeru plačila zneska iz prejšnjega odstavka izvajalec gospodarske javne službe upravljanja in urejanja plačljivih javnih parkirišč v Občini Cerklje na Gorenjskem, ne poda predloga za začetek postopka o prekršku zaradi neplačane dnevne parkirnine.« 3. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične, ko bo za te površine vzpostavljena ustrezna prometna signalizacija. Številka: 371-53/2020-7 Datum: 6.10.2022 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan OBČINA DUPLEK 953. Odlok o 2. rebalansu proračuna Občine Duplek za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 ZIUPOPDVE, 174/20 - ZIPRS2122, 15/21 - ZDUOP, 187/21 - ZIPRS2223, 29/22 - ZUOPDCE) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 24. redni seji, dne 5.10.2022 sprejel ODLOK O 2. REBALANSU PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2022 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2022, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 67/2021 (objavljen dne 24.12.2021) in št. 26/2022 (objavljen dne 10.06.2022). Št. 45/7.10.2022 II. Uradno glasilo slovenskih občin Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina / podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) Stran 1610 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 DANA POSOJILA VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) v evrih Proračun leta 2022 8.245.966 6.260.661 4.982.591 4.456.781 415.810 110.000 1.278.070 470.470 12.000 16.500 15.300 763.800 157.000 58.000 99.000 2.000 2.000 1.826.305 660.546 1.165.759 9.541.209 2.684.773 681.990 105.890 1.811.893 30.000 55.000 2.776.277 111.500 2.041.350 188.746 434.681 3.951.528 3.951.528 128.632 25.000 103.631 -1.295.243 Proračun leta 2022 0 0 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (50) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje Proračun leta 2022 1.160.000 1.160.000 1.160.000 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 462.856 462.856 462.856 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.295.243 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 3. člen Spremeni se 9. člen (splošna proračunska rezervacija) (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2022 oblikuje 10.000 EUR splošne proračunsko rezervacijo. 4. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2022, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 67/2021 in 26/2022, ostajajo nespremenjena. 5. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-4/2022-9 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 954. Odlok o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje za volitve v občinski svet in volitve župana v Občini Duplek Na podlagi 16., 19., 23. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji – ZVRK (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15, 6/18 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je občinski svet Občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10.2022 sprejel ODLOK O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ZA ORGANIZACIJO VOLILNE KAMPANJE ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET IN VOLITVE ŽUPANA V OBČINI DUPLEK 1. člen S tem odlokom se določijo kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2022 v Občini Duplek. -598.099 697.144 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. Stran 1611 598.099 2. člen Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred glasovanjem na volitvah odpreti poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo« in pri tem navesti tudi volitve, za katere organizira kampanjo. Organizator volilne kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na tem transakcijskem računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnati izključno s tega računa. Ta račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja in najkasneje v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa predložiti poročilo o financiranju volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), preko spletnega portala AJPES. 3. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v občini. 4. člen Organizatorji volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati v občinskem svetu, imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eur za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila, predloženega na spletnem portalu AJPES. 5. člen Do delnega povračila stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali in sicer v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila, predloženega na spletnem portalu AJPES. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. 6. člen Organizatorju volilne kampanje se na njegovo zahtevo delno povrnejo stroški volilne kampanje v skladu s tem sklepom iz občinskega proračuna Občine Duplek, najkasneje v roku 30 dni po predložitvi poročila, objavljenega na spletnem portalu AJPES. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-4/2022-3 Datum: 5.10.2022 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 955. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora SD-2, v Občini Duplek Na podlagi tretjega odstavka 298. člena in tretjega odstavka 338. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur.list RS, št. 199/21), 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10. 2022, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA SD-2, V OBČINI DUPLEK I. Uvodne določbe 1.člen (splošno) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2020; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja enote urejanja prostora SD-2, v občini Duplek (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba Studio Baza, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o., Glavni trg 17b, 2000 Maribor (datum september 2022, št. proj. 9020221), s katerim se načrtuje gradnja individualnih stanovanjskih objektov in zelenih površin s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami. (2) OPPN se vodi v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu pod identifikacijsko številko 2566. 2.člen (vsebina OPPN) (1) OPPN obsega tekstualni in grafični del. Izdelan je v analogni in digitalni obliki. Tekstualni del je določen v tem odloku in določa območje OPPN, umestitev načrtovane prostorske ureditve, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, kulturno dediščino, varovanje zdravja ljudi, okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev. (2) OPPN je sestavljen iz naslednjih delov: A. ODLOK B. GRAFIČNI DEL: 1. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1 : 1500 2. Izsek iz OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M 1 : 3000 Stran 1612 3. Geodetski posnetek obstoječega stanja M 1 : 1500 4. Načrt parcelacije M 1 : 750 5. Zazidalna oziroma ureditvena situacija z urbanističnimi pogoji M 1 : 750 6. Ureditvena situacija prometne infrastrukture M 1: 750 7. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M 1 : 750 8. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1 : 750 C. SPREMLJAJOČE GRADIVO: 1. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 2. Prikaz stanja prostora 3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN 4. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta OPN občine Duplek 5. Izhodišča 6. Povzetek za javnost II. Območje OPPN 3.člen (območje OPPN) (1) Območje se nahaja na delno pozidanem območju zahodno od Korenske ceste in južno od Osnovne šole Duplek ter obsega zemljiške parcele oz. dele št. 836/1, 836/2, 838/7 del, 838/9, 838/10, 839/1 del, 839/4, 839/5 del, 840/3, v katastrski občini 692 – Spodnji Duplek. Območje OPPN meri skupaj pribl. 0,70 ha. (2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«. (3) Ureditve v tem OPPN se funkcionalno navezujejo na sosednja območja. Prometno omrežje se na jugu, severu in vzhodu navezuje na občinsko cesto. Navezave na območje izven obsega OPPN so vidne iz grafične priloge »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«. 4. člen (namenska raba območja) (1) Osnovna namenska raba: območja stavbnih zemljišč. (2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi (SS) in parki (ZP). III. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (opis prostorske ureditve) (1) Na zemljiški parcelah št. 836/1, 836/2, 838/7 del, 838/9, 838/10, 839/1 del, 839/4, 839/5 del, 840/3, v katastrski občini 692 – Spodnji Duplek je načrtovana pozidava z individualnimi objekti z novo dovozno cesto ter ureditev zelenih površin. 6. člen (vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov) (1) Vrste dopustnih dejavnosti: površine s namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi  bivanje;  storitvena dejavnost;  poslovna dejavnost;  dejavnosti družbene infrastrukture;  občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin;  kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih kmetij;  dejavnosti malega gospodarstva, če so v skladu z drugimi določili odloka, ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah in imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko območje; (2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,  tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,  odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,  rekonstrukcija objektov in naprav,  funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,  gradnja, urejanje in vzdrževanje športnih igrišč,  spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. (3) Vrste dopustnih objektov – stanovanjske in nestanovanjske stavbe v skladu z navedenimi določili: nezahtevni in enostavni objekti ter gradbeno inženirski objekti v skladu s 7. členom tega odloka.  prostostoječe enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe;  stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;  stavbe družbene infrastrukture;  poslovne in upravne stavbe;  stavbe za storitvene dejavnosti;  stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki;  objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas;  lokalne ceste in javne poti. 7.člen (urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) (1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah »Ureditvena situacija« in »Urbanistični pogoji«. (2) Pomen regulacijskih elementov iz karte »Urbanistični pogoji«:  gradbena linija je linija, na katero morajo biti objekti naslonjeni z eno fasado ali vsaj s 70% fasadne površine stanovanjskega dela objekta  gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost;  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti  mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho  zelene površine (ZP) – zelene površine so določene kot faktor površin na parceli, ki morajo ostati ohranjene netlakovane površine na parceli (3) Območje OPPN je razdeljeno na tri (3) dele in sicer na zahodni del z objekti SD2-Z 01 – SD2-Z 04 s pripadajočimi zemljišči, severni del zelenih površin SD2-ZE 01 in vzhodni del zelenih površin SD2-ZE 02. Dele med seboj ločuje nova dovozna cesta S. Stran 1613 (4) V zahodnem delu območja OPPN so umeščenih štiri (4) zemljišče parcele SD2-Z 01 – SD2-Z 04. Na zemljiščih je mogoča gradnja po naslednjih določilih:  prostostoječi objekti, ki ne smejo presegati gradbene meje velikosti 10,00 x 11,30m;  objekti so lahko manjši od določene gradbene meje, vendar se morajo naslanjati na gradbene linije v točkah, kjer so te določene (točka naslona objekta);  zraven objektov je dovoljeno graditi garaže in pomožne objekte v skladu z 8. členom;  delež zelenih površin znaša najmanj 15%  najvišja višina objektov je 8,00 m od kote terena do najvišje točke objekta;  maksimalna etažnost: (K)+P+1 ali (K)+P+M;  klet: v celoti vkopana etaža; klet mora biti izvedena vodotesno ter projektirana in izvedena v skladu z geomehanskim poročilom; gradnja možna v skladu s smernicami in pozitivnim mnenjem Direkcije Republike Slovenije za vode; pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika; možna je gradnja brez kleti;  kota pritličja je največ 30 cm nad koto terena;  streha: dvokapna streha; nizko-naklonska enokapna ali dvokapna streha skrita za atiko; ravna streha z naklonom do 5°; priporočljiva je izvedba zelene strehe; v kolikor enokapna ali nizkonaklonska streha ni skrita za atiko, mora spoštovati koto slemena, ki je enaka najvišji dovoljeni višini objekta, tj. 8,00m;  fasada: uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali v predpisanih barvah; uporabljene barve so v barvni lestvici svetlih zemeljskih barv, svetlih sivih barv, bela barva. (5) Na območju sta zasnovana dva območja zelenih površin, SD2-ZE 01 in SD2-ZE 02. Na območju zelenih površin je mogoča gradnja pod naslednjimi določili:  oba območja se uredita kot parkovne površine z obvezno postavitvijo urbane opreme (vsaj tlakovane poti, klopi in igrala);  na območju zelenih površin je možna ureditev športnih igrišč na prostem in drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas;  na območju zelenih površin je mogoča postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 8. členu, v pritlični izvedbi, znotraj gradbene meje 4,50 x 7,70 m, določene na grafičnih podlogah »Ureditvena situacija« (6) Med stanovanjskimi objekti je načrtovana nova dovozna cesta S z obcestnimi parkirišči, ki se navezuje na obstoječe ceste. 8. člen (gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v šestem odstavku tega člena. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani z glavnim objektom. Dovoljena etažnost je samo pritličje, najvišja višina objektov je 3,50 m od kote terena. Strehe pomožnih objektov so ravne ali enokapne nizko-naklonske. (2) Pri umestitvi nadzemnih enostavnih in nezahtevnih objektov v prostor je potrebno spoštovati odmik od sosednje parcelne meje, ki je min. 3,00 m ter predpisane odmike in varovalne pasove komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in priključkov nanje. Dovoljena je gradnja z manjšim odmikom od sosednje meje s soglasjem soseda. (3) Enostavni objekti in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalna, energetska in TK omrežja. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Enostavni objekti in nezahtevni objekti morajo biti na parceli postavljeni, tako da ne ovirajo obračališča za vozila in ne zakrivajo preglednosti v polju preglednega trikotnika. V primeru gradnje garaže za vozila, mora biti objekt postavljen tako da omogoča izvoz na nadrejeno cesto s sprednjim delom vozila naprej. (5) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti ter gradbeno inženirski objekti:  manjše stavbe v pritlični izvedbi, ki niso namenjene bivanju površine do 50 m2 (garaže, drvarnice, pokrito skladišče za lesena goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti),  manjše stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave površine do 20 m2 (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in podobni objekti),  pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih, zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema)  ograje do najvišje višine 1,80 m od kote terena,  podporni zidovi do višine 1,30 m od kote terena,  rezervoarji za vodo so priporočeni kot zbiralniki deževnice za zalivanje in zalogovniki sive sanitarne vode,  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,  samostojno parkirišče,  pomožni komunalni objekti,  kolesarske in pešpoti. 9. člen (pogoji za urejanje odprtih površin) (1) Na gradbenih parcelah se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine. (2) Dovozi in dostopi do objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi. (3) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Dopustne ograje so živa meja, žična ozelenjena ograja, lesena, kovinska ali delno zidana ograja. Ograja je visoka do 1,80m od kote terena, od cestnega telesa mora biti oddaljena vsaj 0,5 m. Ograje morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. (4) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi. (5) Med parkirnimi mesti se zasadijo drevesa v skladu z grafičnimi prilogami. Drevesa se zasadijo v skladu z predpisi o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin na javnih površinah. IV. Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 10.člen (skupne določbe) (1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh Stran 1614 objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi komunalnimi vodi. Posebej je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša 3,0 m in minimalni vertikalni odmik, ki znaša 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V primerih ko to ni mogoče, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. (3) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. (4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture«. 11.člen (prometna infrastruktura) (1) Območje OPPN je prometno dostopno preko podrejeno priključnih cest. Območje OPPN se na obstoječe cestno omrežje priključuje na vzhodni strani, kjer se priključuje na državno regionalno cesto R3745/4118 Dolge njive-Sp. Duplek, ter na severozahodni strani, kjer se priključuje na občinsko cesto JP 583651 Sp. Duplek (pot okrog šole). Za napajanje območja se uredi nova dovozna cesta: cesta S. Cesta na območju je dvosmerna. (2) Ob cesti S se predvidijo parkirna mesta, in sicer 54 parkirnih mest (PM) na severni strani in 30 PM na južni strani. Med parkirnimi mesti se zasadi vsaj deset (10) dreves, kot je prikazano v grafičnih prilogah »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. (3) Na vsaki parceli se načrtuje dovoz, ki mora biti tlakovan, asfaltiran ali utrjen peščen. Na vsaki parceli se zagotovi minimalno število parkirnih mest za motorna vozila in parkirna mesta za kolesa, v skladu z 81. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2020). (4) Dovozi se uredijo na vsaki parceli, v skladu z označbami v grafičnih prilogah »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Dovozi morajo biti izvedeni tako da zagotavljajo preglednost, ki jo treba določiti s preglednimi trikotniki. Vsa vozila se morejo na nadrejeno cesto vključevati s sprednjim delom vozila naprej, zato mora biti na parceli zagotovljen dovolj velik prostor za obračanje vozil. (5) V območju cestni priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. (6) Prečni profili predvidenih cest so določeni s skupno prometno površino, ki znaša 5,5 m z utrjenimi bankinami širine 0,25 m na vsaki strani v kolikor ni predviden pločnik. Izbrana širina cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom – površine za gasilce ob zgradbah. (7) Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami. Za vsa vozila na območju velja omejena hitrost 30 km/h. (8) Na severni strani in delno južni strani ceste S se predvidi pločnik za pešce min. širine 1,30 m. Pločnik se izvede v širini in območju, kjer to dopušča širina ceste in meja območja. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 12. člen (vodovodno omrežje) (1) Predvidena zazidava se naveže na novi vodovodni cevovod, ki se priključi na obstoječ vodovodni cevovod PEHD DN 110, ki poteka ob vzhodnem in severozahodnem robu območja. Na mestu priključitve na glavni vodovodni cevovod se vgradijo zaporni ventili. (2) Pri načrtovanju novega vodovodnega cevovoda se predvidi tudi izgradnja novih požarnih hidrantov. Požarni hidranti se izvedejo na medsebojni razdalji 80 m, minimalna oddaljenost hidrantov od objektov je 5 m. (3) Pri načrtovanju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11, 88/12 in 44/22 – ZVO-2) in zagotoviti oskrbo objektov s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo. 13.člen (odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod) (1) Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod, na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti. (2) Predvidena zazidava se naveže na nov vod sanitarnokomunalne odpadne vode, ki poteka po cesti S. Nov vod komunalne odpadne vode se naveže na nov cevovod pri naslovu Korenska cesta 22, ki se ureja v sklopu projekta Ureditev cest R3-710, odsek 1292 Maribor - Vurberk - Ptuj od km 10,122 do km 10,693 in R3-745 odsek 4118 Sp. Duplek – Sp. Korena od km 7.280 do km 7.471, 2/2 Načrt fekalne kanalizacije, št. 880-KOM, oktober 2019, izdelal Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor. Potrebna je izdelava načrtov kanalskih priključkov od posameznih objektov. (3) Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija. (4) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri izdelavi projektne dokumentacije se preveri možnost zajemanja padavinske vode v zbiralnike za ponovno uporabo vode za zalivanje zelenih površin. (5) V primeru faznosti izvedbe objektov se javni sistem odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod izvede kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na vrstni red gradnje objektov. (6) Odvajanje padavinskih vod s prometnih površin in urejene povezovalne ceste se uredi z novim vodom meteorne kanalizacije, ki poteka po novi dovozni cesti. Nova meteorna kanalizacija se priključi na nov vod meteorne kanalizacije, ki se ureja v sklopu projekta Ureditev cest R3-710, odsek 1292 Maribor - Vurberk - Ptuj od km 10,122 do km 10,693 in R3-745 odsek 4118 Sp. Duplek – Sp. Korena od km 7.280 do km 7.471, 2/2 Načrt fekalne kanalizacije, št. 880-KOM, oktober 2019, izdelal Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor. (7) Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodonepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode speljal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku. Stran 1615 (8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 14.člen (elektroenergetska infrastruktura in javna razsvetljava) (1) Za potrebe napajanja območja z električno energijo se izvedene novi kabelski razvod iz obstoječe transformatorske postaje TP DUPLEK ŠOLA 2 (t-832 OE Maribor z okolico) do razdelilnih omaric novih predvidenih objektov po predhodno izdelani idejni rešitvi napajanja objektov v območju OPPN. Elektro omrežje na območju se izvede v skladu s strokovnimi podlogami Ureditev EE omrežja na delu območja OPPN SD-2 v občini Duplek, št. 15/22-MO-SP, januar 2022, izdelal Elektro Maribor d.d. (2) Vse cestne površine na območju se opremi z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen potek prometa. Pri postavitvi svetilk je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije. 15. člen (kabelsko in telekomunikacijsko omrežje) (1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Novo TK omrežje se priključi na obstoječe omrežje pri naslovu Korenska cesta 22. (2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC ali AC zaščitnih cevi ter z ustreznimi kabelskimi jaški, ločeno za potrebe TK in KTV omrežja. V kabelsko kanalizacijo se položijo ustrezni kablovodi. (3) Za priključevanje objektov se izvedejo ustrezni priključki, skladno s pogoji posameznega upravljavca elektronskega komunikacijskega omrežja. (4) Na območju OPPN je dopustno vzpostaviti maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju. 16. člen (plinovod, daljinsko ogrevanje) V območju ni plinovoda ali daljinskega ogrevanja. 17.člen (ogrevanje) (1) Pri gradnji predvidene zazidave je potrebno upoštevati lokalni energetski koncept in zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo. (2) Za energetsko oskrbo predvidenih objektov se uporablja sončna energija, geotermalna energija, toplotne črpalke vseh vrst, lesni peleti ali lesni sekanci. V. Parcelacija 18. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti Načrt parcelacije. (2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije. VI. Kulturna dediščina 19. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin varovanih območij kulturne dediščine. (2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. VII. Varovanje zdravja ljudi, okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 20. člen (varstvo narave) Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. 21.člen (varovanje kakovosti zunanjega zraka) (1) Varovanje kakovosti zunanjega zraka se izvaja skladno z določili veljavnih predpisov o kakovosti zraka. (2) Pri ogrevanju objektov in pripravi tople vode se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti ali, kjer je to mogoči, zagotovi priključek na skupne kotlovnice. Na strešne površine objektov se lahko namestijo paneli za sončne elektrarne ali kolektorje za ogrevanje tople vode. 22. člen (tla) Med gradnjo se:  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;  z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov;  posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;  z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in Stran 1616 oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter primerno urediti površine. 23. člen (ravnanje z odpadki) Zagotovi se zbiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Duplek. Predmet odvoza so samo komunalni gospodinjski mešani odpadki. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Duplek ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. 24. člen (varstvo voda) (1) Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so:  padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin,  padavinske vode s prometnih površin (površine za parkiranje, dovozi) in  komunalne odpadne vode. (2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:  komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo čistilno napravo;  padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;  odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;  pri gradnji kleti mora biti dno izkopa izvedeno nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo;  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;  vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa vodavoda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnikavrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemljavoda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).  pred gradnjo objektov na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti; (3) Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. 25. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. (2) V območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za območje II. stopnje varstva pred hrupom. (3) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro. 26. člen (kakovostno bivalno okolje) (1) Za območje OPPN velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem. (2) Stanovanjske stavbe se načrtuje v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja svetlobo v notranjih prostorih in tehnično smernico, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Z novogradnjami se obstoječim stavbam zagotavlja minimalno osončenost vsaj dve uri enega bivalnega prostora na dan 21. 12. 27. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Pri osvetljevanju objektov se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in zagotovi osvetljevanje objektov v skladu z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2). (2) Osvetljevanje varovanih prostorov mora biti v skladu z mejnimi vrednostmi za osvetljenost na oknih varovanih stanovanj, določenih v veljavnem predpisu, ki ureja področje svetlobnega onesnaževanja okolja. (3) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, brez svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico. Svetilke zunanje razsvetljave so zasenčene, opremljene z avtomatskimi stikali in razporejene tako, da jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezata veljavnim tehničnim normam in standardom ter zgoraj navedenim predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. VIII. Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 28. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se ne nahaja v plazljivem ali erozijsko ogroženem območju. Stran 1617 (2) Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,10 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti. (3) Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju nizko, saj območje ni erozivno ali plazovito, zato izdelava elaborata ni potrebna. (4) Območje OPPN ni v dosegu poplavnih vod. Območje OPPN ne posega na vodovarstveno območje zajetij pitne vode. (5) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje. (6) Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika. 29. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi o požarni varnosti, uporablja se tehnična smernica za graditev TSG-1-001 Požarna varnost v stavbah. (2) Območje načrtovanega OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (3) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara,  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (4) Doseganje ustrezne ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kakor so ti določeni v predpisih o izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objektov. (5) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovita ustrezen pretok in tlak, v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi. (6) Za omejitev širjenja požara so predpisani minimalni odmiki objektov od parcelnih mej 4,00 m in 8,00 m med Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin objekti. V primeru manjšega odmika se dodatni ukrepi (in protipožarne ločitve) opredeljujejo v posameznih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na prosto, ki omogočajo hiter in varen umik. V območju parcel, kjer zaradi prostorskih omejitev ni možno zagotoviti predpisanih minimalnih odmikov, se pri načrtovanju objektov ali delov objektov predvidi uporaba negorljivih materialov A1 po SIST EN 13501-1 za izvedbo konstrukcije, toplotne izolacije, zaključnega sloja fasade ali strešne kritine. Dopustna velikost požarno neodpornih fasadnih odprtin se določi v elaboratu požarne varnosti. (7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za dostavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da so zasnovani za osni pritisk 100 kN, imajo širino vsaj 3,5m, prečni nagib pa največ 5%. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090. IX. Etapnost 30. člen (etapnost) Načrtovane objekte in ureditve je možno graditi etapno v več zaporednih fazah oz. etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. X. Dopustna odstopanja 31. člen (tolerance glede oblikovanja in velikosti objektov) (1) Pri določenih gradbenih mejah niso dopustna odstopanja razen tistih navedenih v pogojih oblikovanja. Pri gradnji enostavnih in pomožnih objektov ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij, vendar morajo biti vseeno naslonjeni na gradbeno linijo in točko naslona. (2) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. (3) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. 32. člen (tolerance glede infrastrukturnih ureditev) (1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. V skladu z odstopanji do tehničnih rešitev se lahko prilagodi tudi parcelacija. (2) Na območju se lahko izvede manj ali več parkirnih mest, v kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projektne dokumentacije za izvedbo izkaže, da takšno število parkirnih mest, kot jih določa ta odlok ni možno. Stran 1618 Odstopanja od števila predvidenih parkirnih mest ne smejo večati negativnega vpliva na sosednje objekte, parcele in okolje. (3) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 33. člen (obveznosti investitorjev) (1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. (2) Pred pričetkom izgradnje stanovanjskih objektov je investitor dolžan na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN. (3) Ne glede na dinamiko načrtovanja pozidave posameznih parcel mora biti v prvi etapi izdelana projektna dokumentacija za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. V kolikor bo za posamezne cestne odseke občina določila, da jih je možno graditi v režiji investitorja v zameno za del komunalnega prispevka, se za takšen dogovor sklene pogodba. Predvideno je, da se po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja za cesto in nove infrastrukture ta cesta in javne infrastrukture za ustrezno odškodnino predajo Občini v last (kot javno dobro), upravljanje in vzdrževanje. 34. člen (obveznosti v času gradnje) (1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav. (2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. (3) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin. (4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.  sprotno kultivirati območje velikih posegov (vkopi),  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.  na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in  po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom. (5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. 35. člen (vpogled OPPN) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki, dostopen na sedežu Občine Duplek, kjer je tudi na vpogled. 36. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijske službe za posamezna področja. pristojne 37. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-4/2022-10 Datum: 5.10.2022 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 956. » Višina zneska za financiranje političnih strank znaša 0,15 EUR na glas volivca na mesec in ne sme presegati zakonsko določenega odstotka ( 0,6 % ) sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko občina zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog.« 2. Vsa ostala določila odloka ostanejo nespremenjena. 3. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-4/2022-1 Datum: 5.10.2022 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 957. Končne določbe Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju političnih strank v Občini Duplek Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list Republike Slovenije, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13, 46/14, 11/15) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15), je Občinski svet občine Duplek na svoji 24. redni seji, dne 5. oktobra 2022, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI DUPLEK 1. Odlok o financiranju političnih strank v občini Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/01, 3/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 34/12) se spremeni tako, da se tretji odstavek 2. člena glasi: Stran 1619 Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Duplek Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 24. redni seji, dne 5.10.2022 sprejel PRAVILNIK O SREDSTVIH ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN IN SAMOSTOJNIH ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK 1. člen S tem pravilnikom se urejajo pravice in dolžnosti članov svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Duplek v zvezi s porabo finančnih in drugih sredstev, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Duplek (v nadaljevanju: občina). 2. člen Svetniško skupino v smislu določb tega pravilnika predstavljajo:  dva ali več članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na lokalnih volitvah. Samostojni član občinskega sveta je:  član občinskega sveta, izvoljen na lokalnih volitvah. 3. člen Svetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta imajo pravico porabe sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjena za delo posameznih svetniških skupin in samostojnih članov. Sredstva v višini 0,15 EUR/mesečno na volilnega upravičenca v občini na dan vsakokratnih lokalnih volitev v občinski svet, se zagotavljajo s proračunske postavke Financiranje svetniških skupin. Član svetniške skupine je lahko le član Občinskega sveta Občine Duplek. Vsak član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine. Osnova za uporabo proračunskih sredstev svetniške skupine je zapisnik o ustanovitvi svetniške skupine, iz katerega mora biti jasno razvidno, kateri svetniki so Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1620 pristopili v svetniško skupino in kateri svetnik je vodja svetniške skupine. Če bo občinski svetnik nastopal kot samostojni član, mora o tem prav tako pisno obvestiti občinsko upravo. Zapisnik in obvestilo je potrebno posredovati na občinsko upravo v 15 dneh po ustanovitvi in vsaki spremembi. V primeru prestopa svetnika iz ene v drugo svetniško skupino, se pravica do uporabe sredstev prenese na drugo svetniško skupino oz. samostojnega člana občinskega sveta. Vsa kupljena osnovna sredstva in oprema, ki je financirana po tem pravilniku, se evidentira kot lastnina občine. 4. člen Svetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta so dolžni s sredstvi iz prejšnjega člena tega pravilnika ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati v skladu z določili tega pravilnika. 9. člen Pravica do pridobitve finančnih sredstev iz tega pravilnika preneha z dnem poteka mandata občinskemu svetu oz. posameznemu svetniku. 5. člen Sredstva se razdelijo glede na število svetnikov v občinskem svetu tako, da posamezni svetniški skupini pripada delež finančnih sredstev iz proračuna glede na število svetnikov v svetniški skupini. Ob zaključku proračunskega leta se neporabljena finančna sredstva namenjena za delovanje svetniških skupin in samostojnih svetnikov ne prenašajo v proračun občine za naslednje leto. 6. člen Svetniška skupina oziroma samostojni člani občini posredujejo zahtevek za izdajo naročilnice, občina pa nato ponudniku izstavi naročilnico v imenu in za račun občine. Vsak račun se mora glasiti na naslov občine. Evidenco vodi občinska uprava. Odredbe za uporabo finančnih sredstev v skladu z določili tega pravilnika izdaja na predlog vodje svetniške skupine oziroma samostojnega člana župan. Župan lahko pooblasti druge osebe za izdajanje odredb za uporabo finančnih sredstev. Vodja svetniške skupine oziroma samostojni član mora po dobavi ali opravljeni storitvi potrjeno dobavnico dostaviti občini, ki vodi za posamezno skupino oziroma samostojnega člana, evidenco upravičenih in porabljenih sredstev. E-račun se plača šele potem, ko je knjižen in je izdana odredba za plačilo e-računa, ki je sopodpisana s strani župana. 7. člen Finančna sredstva se lahko porabljajo izključno za namene delovanja svetniške skupine oz. samostojnega člana občinskega sveta, in sicer:  nakup pisarniškega materiala,  nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev v lasti občine,  plačilo poštnih stroškov,  plačilo stroškov fotokopiranja, tiskanja,  plačilo strokovne literature,  plačilo kotizacije za udeležbo na izobraževanju,  plačilo najemnin poslovnih prostorov,  plačilo reprezentančnih stroškov,  plačilo materialnih stroškov za delovne akcije, na območju Občine Duplek. 8. člen Če svetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta finančnih sredstev, ki jih prejemajo iz proračuna občine, ne uporabijo za namene, določene s tem pravilnikom, morajo sredstva v višini nepravilno porabljenega zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun občine. 10. člen Svetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta so dolžni med letom omogočiti nadzor nad izvajanjem porabe iz 7. člena tega pravilnika. Nadzornemu odboru Občine Duplek so svetniške skupine in samostojni člani dolžni omogočiti nadzor nad finančnim poslovanjem svetniške skupine in samostojnega člana v zvezi z namensko porabo dodeljenih sredstev. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične s prvim naslednjim mandatom občinskega sveta občine. Številka: 0323-4/2022-4 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 958. 1. spremembe in dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2022 Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18, 61/20 - ZDLGPE, 175/20), je občinski svet občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10.2022 sprejel 1. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE DUPLEK ZA LETO 2022 1. člen V Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2022, sprejetem na 20. redni seji Občinskega sveta Občine Duplek, dne 20.12.2021, se v 3. členu spremenita 1. in 3. točka :  načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe občine Duplek,  načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo v lasti občine Duplek, tako, da glasita: »1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine Duplek Zap. št. 1. Vrsta nepremičnine Nezazidano stavbno zemljišče Okvirna velikost v m2 25.560 Predvidena sredstva (v EUR) 88.835 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. stanovanje 23,30 Skupaj: Stran 1621 7.000 95.835 3.NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI S STAVBO V LASTI OBČINE DUPLEK Zap. št. 1. naslov Dvorjane 109, 2241 Spodnji Duplek 2. Dvorjane 59, 2241 Spodnji Duplek 3 4 Žikarce 60, 2242 Zgornja Korena Cesta 4. julija 82, 2241 Spodnji Duplek ID oznaka stavbe 130 587 521 520 400 831 2. člen Ostala določila Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2022 ostanejo nespremenjena še naprej v veljavi. 3. člen Spremembe in dopolnitve Načrta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-4/2022-5 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 959. Sklep o potrditvi elaborata in cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) in 30. Za leto 2022 se ne spremeni cena omrežnine. Faktorji za dimenzije večjih priključkov so sorazmerni in skladni z državno uredbo MEDO. 3. člen Občina Duplek subvencionira ceno vodarine iz 2. člena tega sklepa gospodinjstvom in izvajalcem nepridobitnih dejavnosti, v višini celotnega zvišanja cene vodarine glede na predhodni cenik do konca leta 2022, iz proračuna občine. Subvencija vodarine znaša 0,3884 EUR/m3 brez DDV. Subvencionirana cena vodarine za gospodinjstva znaša 1,0708 EUR/m3 brez DDV do konca leta 2022. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih Kvadratura v m2 20 11 4 37 54 88,6 Skupaj: Orientacijska vrednost 6.000 700 300 11.000 40.000 25.000 83.000 člena Statuta občine Duplek (MUV št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je občinski svet Občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10 .2022, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA IN CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI DUPLEK 1. člen Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek za leto 2022, ki ga je pripravil Mariborski vodovod, javno podjetje, d.o.o., s sedežem na Jadranski cesti 24 v Mariboru. 2. člen Potrdijo se cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek: 1. Cena vodarine: 1,4592 EUR/m3 brez DDV. 2. Cena omrežnine: po tabeli 1 Tabela 1 občin, št. 52/2020), sprejet na osnovi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek za leto 2020, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Duplek na svoji 12. redni seji dne 23.9.2020. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, izvaja pa se od 1. oktobra 2022 nadalje. Številka: 0323-4/2022-7 Datum: 5.10.2022 Občina Duplek Mitja Horvat, župan Št. 45/7.10.2022 960. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (odstranjevanje blata), za prihodnje obračunsko obdobje od 1.11.2022 nadalje Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010), 3. in 4. člena Pogodbe o uporabi storitev na Centralni čistilni napravi Maribor, z dne 20.4.2007, ter na podlagi 23. člena Pravilnika o pogojih in načinu obračuna pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda Občine Duplek na CČN Maribor (UGSO št. 27/2011), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10.2022 sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA (ODSTRANJEVANJE BLATA), ZA PRIHODNJE OBRAČUNSKO OBDOBJE OD 1.11.2022 NADALJE 1. člen Cena storitve ravnanja z blatom iz CČN Maribor brez DDV, znaša 0,3743 EUR/m3 porabljene pitne vode. 2. člen Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 299. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 20/222-odl. US) v povezavi s 127 in 129. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. list RS št. 61/17, 199/2021-ZUreP-3) omogoči individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev v EUP HO 05/3 v Občini Hoče-Slivnica (izdelovalec elaborata: URBIS d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, številka elaborata 2022-LP-002, marec 2022, dopolnitev maj 2022). 3. člen V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZUreP-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. Občina Hoče-Slivnica vnese podatek o individualnem odstopanju od prostorskih izvedbenih pogojev v naslednji spremembi občinskega prostorskega načrta. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-11/2022-2 Datum: 3. 10. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 2. člen Cena začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) in se uporablja od 1.11.2022 nadalje, oz. po potrditvi na seji mestnega sveta Mestne občine Maribor. Številka: 0323-4/2022-8 Datum: 5.10.2022 OBČINA HOČE-SLIVNICA 961. OBČINA MARKOVCI 962. Občina Duplek Mitja Horvat, župan Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev v EUP HO 05/3 v Občini Hoče-Slivnica (ID 2963) Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP2) (Uradni list RS, št. 61/2017) ter 81. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (UGSO, št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 35. korespondenčni seji dne 3. 10. 2022 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV V EUP HO 05/3 V OBČINI HOČE-SLIVNICA (ID 2963) 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2963, ki se nanaša na individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za parc. št. 580, k.o. 696 Spodnje Hoče, v enoti urejanja prostora z oznako HO 05/3. Stran 1622 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Markovci 2 – območje ob glavni cesti (EUP MA02) Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 ZUreP-2) in 16. člena Statuta občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je občinski svet Občine Markovci na 20. redni seji dne, 28. 9. 2022, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE MARKOVCI 2 – OBMOČJE OB GLAVNI CESTI (EUP MA02) I. Uvodne določbe 1. člen (splošno) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/17 in 41/17 – obv.razl., 5/19 in 46/19 - v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Markovci 2 – območje ob glavni cesti (EUP MA02) - v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelala družba Geodetski zavod Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, Celje, štev. proj. 02.90.16 v juliju 2022. 2. člen (sestavni deli OPPN) OPPN je sestavljen je iz naslednjih delov: A BESEDILO 1. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. Obrazložitev odloka 3 Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu B KARTOGRAFSKI DEL 1. Izsek iz OPN občine Markovci M 1: 2000 2. Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 500 3. Ureditvena situacija M 1: 500 4. Urbanistični pogoji s karakterističnimi prerezi M 1: 500 5. Situacija prometne ureditve M 1: 500 6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1: 500 7. Načrt parcelacije M 1: 500 C PRILOGE  smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu  prikaz stanja prostora  izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov  idejno programska zasnova umestitve stanovanjskega naselja  povzetek za javnost  sklep o pripravi OPPN  geodetski posnetek II. Meja območja OPPN 3.člen (območje OPPN) (1) Območje urejanja OPPN se nahaja ob glavni cesti severno od šole. (2) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območje cca. 2,50 ha. (3) Območje načrtovanja je z Občinskim prostorskim načrtom Občine Markovci zajeto v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako MA02 Markovci – ob glavni cesti. (4) OPPN obsega zemljišče s parc. št. 479/1, 479/4-del, 479/8-del, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 480/6, 481/10, 481/11, 481/13, 481/14, 481/16, 481/17, 481/18, 481/23del, 481/3-del, 481/4, 481/5, 481/8, 484/4, 811/1-del in 823/4-del, vse k.o. Markovci. (5) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«. (6) Ureditve obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura. 4. člen (namenska raba območja) (1) Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju podeželskega naselja. (2) Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine SS (stanovanjske površine namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim). III. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (opis prostorske ureditve) V središču naselja Markovci je v enoti urejanja prostora EUP MA02 načrtovano stanovanjsko naselje individualnih hiš z vso potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. 6. člen (vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov) (1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v Stran 1623 ureditvenem območju naselja, površine so pretežno namenjene bivanju ter spremljajočim dejavnostim, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja. (2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,  tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,  odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,  rekonstrukcija objektov in naprav,  funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,  spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. (3) Vrste dopustnih objektov – nastanitveni in enostavni objekti v skladu z 8. členom tega odloka. 7.člen (urbanistične omejitve) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;  gradbena linija je črta, na katero se novozgrajeni objekti s fasado naslanjajo , dovoljeni so le manjši odmiki fasad;  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se običajna višina etaže bruto 3,00m;  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro,  FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo, 8.člen (urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na karti »Ureditveno količbena situacija«, vertikalni gabariti pa iz karte »Karakteristični prerezi«. (2) Območje se deli na tri sklope pozidave – osrednji del (parcele z oznako 1 – 16, severni del (parceli z oznako 17 in 18) in zahodni del (parcela z oznako 19 – otroško igrišče in parcela z oznako 20). (3) Objekti ob glavni državni cesti in ob občinski lokalni cesti na vzhodu imajo dvokapne strehe, ostali imajo ravne strehe. (4) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 1 do 3 in 9 do 11):  načrtovana je gradnja 6 individualnih stanovanjskih hiš;  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 17,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 7,00 x 13,90 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;  stavbe so pritlične (P);  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je ravna, intenzivno ozelenjena;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov; Št. 45/7.10.2022  Uradno glasilo slovenskih občin parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (5) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 5 do 7 in 13 do 15):  načrtovana je gradnja 6 individualnih stanovanjskih hiš;  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 18,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,30 x 9,20 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;  stavbe so pritlične (P);  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je ravna, intenzivno ozelenjena;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (6) Enostanovanjske stavbe v osrednjem delu (parcele z oznako 4, 8, 12):  tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 17,60 x13,90 m s prizidano garažo velikosti 13,90 x 7,00 m s tolerance največ +1,00m, objekt je lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;  etažnost je P+M, lahko je tudi nižja;  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je kombinirana dvokapna naklona 37 - 45° in ravna, intenzivno ozelenjena;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (7) Enostanovanjski stavbi v severnem delu (parceli z oznako 17 in 18):  Stran 1624 tlorisna velikost posamezne prostostoječe stavbe je 18,60 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,20 x 9,30 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;  stavbe so etažnost (P+M), lahko so tudi nižje;  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je kombinirana dvokapna naklona 37 - 45° in ravna, intenzivno ozelenjena;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (8) Enostanovanjska stavba na parceli z oznako 16:  tlorisna velikost prostostoječe stavbe je 16,20 x 13,90 m s prizidano garažo velikosti 9,20 x 9,30 m s tolerance največ +1,00m, objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene meje;  stavba je etažnost (P+1), lahko je tudi nižja;  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je lahko kombinirana dvokapna naklona 37 45° in ravna ali samo ravna, intenzivno ozelenjena;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;  parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno v garaži, ki je znotraj gradbene površine stavbe;  najmanj 30 % parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo in z drevjem ali grmovnicami;  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela enostanovanjskih stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (9) Vila blok v zahodnem delu (na parceli z oznako 20):  načrtovana je gradnja manjšega vila bloka z enoetažnimi ali duplex stanovanji;  tlorisna velikost je 34,50 x 14,80 m s tolerance največ +1,00m, object je lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij;  gradbena površina se lahko prestavlja znotraj gradbene linije in gradbene meje;  stavba je etažnosti (P+1+M), lahko je tudi nižja;  dovoljena je gradnja v celoti ali delno vkopane kleti;  streha je dvokapnica naklona 37 - 45°;  fasade so v beli barvi ali v pastelnih svetlih barvnih tonih, priporočljiva je uporaba naravnih materialov;  parkiranje dveh osebnih vozil na stanovanjsko enoto je predvideno na lastni parcel;  najmanj 30% parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina) in zasajene s travo, z drevjem ali grmovnicami; Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  namembnost: dopustne so spremembe namembnosti manjšega dela posameznih stanovanjskih enot za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli). (10) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti pri enostanovanjskih stavbah:  majhna bivalna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – skladno z veljavno Uredbo o razvrstitvi objektov, lahko se postavi tudi izven greadbene meje (v soglasju z lastnikom sosednje parcele);  pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo;  ograja, pri čemer je lahko ulična ograja visoka največ 1,8 m, transparentna – ne kamnita ali betonska, cokel do višine 0,5 m,  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,  pomožni komunalni objekt. 9. člen (pogoji za urejanje odprtih površin) (4) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice s tlakovanimi potmi. (2) Na parceli z oznako 19 se uredi manjše otroško igrišče za igro manjših otrok od 3 do 6 let. Predvidena je ureditev peskovnika, gugalnice in klopi za starejše, ki spremljajo otroško igro. (3) Med parkirnimi mesti na skupnem parkirišču v jugozahodnem delu območja se uredi min. 2m širok pas, ki se ozeleni in zasadi najmanj 1 drevo na 4 parkirna mesta. IV. Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 10. člen (skupne določbe) (1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi komunalnimi vodi skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov. (3) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Situacija prometne ureditve«. (4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Situacija komunalne in energetske infrastrukture«. (5) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih komunalnih in energetskih vodov in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini le-teh ter naročiti njihovo zakoličbo pri posameznih upravljavcih vodov. (1) Območje 11. člen (prometna infrastruktura) OPPN je prometno dostopno preko Stran 1625 podrejeno priključene ceste na severni strani iz glavne državne ceste in preko parkirišča na lokalno cesto na jugozahodni strani, kar je razvidno izz grafične priloge št.5 – Situacija prometne ureditve. (2) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki., ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin, za kar je možno uporabiti tudi prometna ogledala. (3) Prečni profili predvidenih cest so določeni v odvisnosti od pomena teh cest v območju in prilagojeni predvideni zazidavi ob njih. Izbrana širina cest in dimenzije priključnih radijev (r = min. 8,00m) zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom – površine za gasilce ob zgradbah. Notranje ceste so označene s črkami A, B, C, D in E. (4) Cesti A in E sta dvosmerni s profilom:  vozišče 5,50 m  zelenica 1,00 m  pešpot (pločnik) 1,20 m (5) Cesti C in D sta dvosmerni s profilom:  vozišče 5,50 m  zelenica 1,00 m  pešpot (pločnik) 1,20 m (6) Cesta B je enosmerna s profilom:  vozišče 4,50 m  zelenica 1,00 m  pešpot (pločnik) 1,20 m (7) Parkirne površine za potrebe stanovalcev so zagotovljene na lastnih parcelah – 2 parkirna mesta na stanovanjsko enoto. Parkirna mesta za obiskovalce – skupaj 22 PM – se uredijo na JZ delu območja. Prav tako je od teh potrebno urediti 5% parkirnih mest za osebe s posebnimi potrebami. (8) Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami. 12. člen (vodovodno omrežje) (1) Na celotnem območju občine Markovci je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. (2) V skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo je potrebno zagotoviti oskrbo objektov s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo. (3) Predvidena zazidava se naveže na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po glavni cesti. Potrebno je predvideti dograditev oz. obnovo (zamenjavo) vodovodnega cevovoda na območjih, kjer je prdvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture. (4) Obvezno je upoštevanje določil veljavnega Odloka o opravljanju lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Markovci in veljavnega Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. (5) Dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, da se zagotovi tudi požarno varnost. Hidranti morajo biti podzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. 13. člen (odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod) (1) Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod, na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Komunalne odpadne vode iz območja se navežejo na obstoječo komunalno kanalizacijo. Priključek se izvede v obstoječ revizijski jašek. Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje. (3) Potrebna je izdelava načrtov kanalskih priključkov od posameznih objektov. Izdelati je hidravlično presojo možnosti priklopa na dani sistem. (4) Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija. (5) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh in morebitnih nadstrešnic ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. (6) Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodonepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode speljal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku. (7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (8) Pred izvedbo posameznih objektov je potrebno izvesti sistem javne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod in ločeno za odvajanje padavinskih vod iz javnih površin, ki bo znotraj celotnega obravnavanega območja zagotovil ustrezno odvajanje odpadnih vod. Izvesti se mora omrežje kot je predvideno končno stanje javne kanalizacije po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo gradili objekti. (9) Obvezno je upoštevanje veljavnega Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Markovci in veljavne Koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Markovci,. 14. člen (elektroenergetska infrastruktura) (1) Za napajanje območja z električno energijo se zgradi nov nizkonapetostni kabelski izvod iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV T-794 Markovcišola (t-794) do predvidenih novih razdelilnih mest. (2) Potrebno je zgraditi nove NN kabelske priključke od predvidenih novih razdelilnih omar do predvidenih posameznih prostostoječih priključno merilnih omar. Mesto postavitve novih PS priključno merilnih in razdelilnih omar se določi na licu mesta skupaj z OE Ptuj. (3) Potrebno je skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov. (4) Predhodno je potrebna izdelava projektne rešitve napajanja objektov v območju OPPN in pridobitev ustrezne upravne in projektne dokumentacije. (5) Za osvetlitev območja se v okviru izgradnje ulic v območju OPPN zgradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljalca bodoče javne komunalne infrastrukture. Elementi in objekti javne razsvetljave se morajo izvesti v skladu z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Stran 1626 15. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Predvidena zazidava se priključi na obstoječe omrežje. Pri izgradnji se predvidi položitev ustrezne cevne kanalizacije in priključkov do posameznih objektov. (2) Na celotnem območju OPPN je dopustno vzpostavljati maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju. (3) Potrebno je upoštevati zahteve, ki jih veljavni zakon o elektronskih komunikacijah nalaga investitorjem v javna komunikacijska in druga elektronsko komunikacijska omrežja ter pripadajočo infrastrukturo. 16. člen (ogrevanje) (1) Objekti bodo zasnovani kot sodobne energijsko varčne hiše, zato je predvideno centralno ogrevanje s sodobnim načinom ogrevanja. (2) Za ogrevanje in hlajenje objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. (3) Ogrevanje objektov je dovoljeno z geotermalno energijo ali drugimi alternativnimi viri. (4) Površine streh objektov se naj v čim večji meri orientira tako, da bodo primerne za namestitev panelov za sončne elektrarne ali kolektorje za ogrevanje tople vode. V. Merila in pogoji za parcelacijo 17. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom komasacije in parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 - Načrt parcelacije. (2) Nove parcelne meje in lokacija objektov so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije. (3) Tolerance pri parcelaciji so možne ±1,0 m, glede na natančnost zemljiškega katastra ob ohranitvi širine in funkcionalnosti cest. VI. Varovanje kulturne dediščine 18. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine. Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine, vendar meji na vplivno območje kulturnega spomenika Markovci – cerkev sv. Marka (EŠD 3166). Zaradi vedute cerkve s širšega Ptujskega polja iz južne smeri, je potrebno upoštevati omejitve glede višine objektov. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 19. člen (varstvo narave) Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 20. člen (zrak) (1) Varovanje pred onesnaženjem zraka se izvaja skladno z določili veljavnega odloka o načrtu za kakovost zraka na območju občine Markovci. Stavbe je treba ogrevati na okoljsko neoporečne energente in spodbujati razvoj trajnostnih oblik mobilnosti. (2) Za ogrevanje in hlajenje naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa – po možnosti v skupni kotlovnici. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Med gradnjo je potrebno:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,  prekrivanje deponij in transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala,  protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (3) Skladno s sprejetim občinskim programom varstva okolja se priporoča izvedba t.i. zelenih in hladnih streh kot izravnalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilance zelenih površin. Strehe objektov omogočajo namestitev panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode. 21. člen (tla) Med gradnjo se:  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;  z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;  za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporablja obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;  posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;  na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo);  na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa tehnično brezhibni gradbene stroji in ostala mehanizacija;  z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena Stran 1627 za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter primerno urediti površine. 22. člen (ravnanje z odpadki) Zagotovi se deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Markovci. Za zbiranje odpadkov je predvidena obstoječa zbiralnica ločenih frakcij v neposredni bližini. 23. člen (varstvo voda) (1) Območje se nahaja izven vodovarstvenega območja varovanja podtalnice. (2) Predvidena je izgradnja ločenega kanalizacijskega omrežja za meteorne (padavinske) in komunalne odpadne vode. (3) Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so:  padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin in  komunalne odpadne vode. (4) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:  komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo;  padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;  odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;  v primeru gradnje kleti mora biti dno izkopa izvedeno min. 2m nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije, pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo;  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;  vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja, redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke; Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa vodavoda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnikavrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, dovoljenje za raziskavo podzemnih voda kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje) izda Direkcija RS za vode, projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja;  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemljavoda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde), dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge;  pred gradnjo objektov na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti; (5) Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. 24. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. (2) Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Na območju ni dovoljeno umeščanje dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak in hrupa v okolje. (3) Stavbe z varovanimi prostori, ki so predvidene neposredno ob glavni cesti, je treba na območje umestiti v primerni oddaljenosti od ceste, kjer vplivno območje zaradi hrupa prometa po tej cesti ne preseže mejnih vrednosti za III. SVPH, te stavbe pa razvrsti v III.SVPH. Za stavbe, ki so locirane neposredno ob glavni cesti je predvidena protihrupna zaščita. (4) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave je potrebno umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa za nočni čas. 25. člen (varstvo človekovega zdravja) (1) Na območju OPPN in v sosednjih območjih se za stavbe za varovanimi prostori zagotavlja minimalni čas osončenja bivalnih prostorov. (2) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro. 26. člen (svetlobno onesnaženje) Javno razsvetljavo in zunanjo razsvetljavo objektov na območju OPPN je potrebno prilagoditi zahtevam veljavne Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene. Potrebno se je izogibati osvetljevanju gradbišča po 20. uri. VIII. Stran 1628 Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 27. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) V območju načrtovanega OPPN ni naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena. (2) Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 1000 prebivalci se v objektih določenimi s predpisi, gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. (3) Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju nizko, saj je območje ravninsko in ni erozivno ali plazovito, zato izdelava elaborata ni potrebna. (4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. (5) Območje ni poplavno, vendar mora biti dno izkopa vsaj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zaradi možnosti razlitja nevarnih snovi se morajo na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescenčnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo. Po veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja se obravnavano območje OPPN nahaja izven vodovarstvenega območja varovanja podtalnice. (6) Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika. 28. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu pred požarom. (2) Območje načrtovanega OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (3) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara, Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  Stran 1629 zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (4) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. (5) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. (6) Ukrepi za preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001.2019 – Požarna varnost v stavbah. Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, se dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljujejo v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za dostavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090 – julij 1999. hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. (2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. IX. 33. člen (obveznosti v času gradnje) (1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav. (2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. (3) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin. (4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, Etapnost izvedbe prostorske ureditve 29. člen (etapnost) Območje OPPN je možno graditi etapno v več zaporednih fazah. Najprej se zgradi prometna, komunalna in energetska infrastruktura. Zatem se lahko fazno gradijo posamezna območja (severno, zahodno in osrednje) ali vsa območja hkrati. Vsako območje mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. X. Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 30. člen (tolerance glede oblikovanja objektov) (1) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven dopustne gradbene linjije ali gradbene meje za 1,00 m zaradi izzidkov in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. (2) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. (3) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. 31. člen (tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) (1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 32. člen (obveznosti investitorjev) (1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. (2) Investitorji so dolžni plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu, po katerem občina zaračunava komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo. (3) Investitorji so dolžni na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.  na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in  po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom. (5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 34. člen (vpogled OPPN) OPPN je v času uradnih ur na vpogled v občini Markovci, deloma na spletni strani občine Markovci in pri Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj. 35. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 36. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0004/2018 Datum: 28. 9. 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 963. Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v Občini Markovci Na podlagi 28. v zvezi s 23. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07ZPolS-D, 105/08-Odl. US, 11/11, 28/11-Odl. US, 98/13, 8/15 in 6/18-Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 20. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel SKLEP O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ORGANIZATORJEM VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2022 V OBČINI MARKOVCI Stran 1630 I. S tem sklepom se določi kriterije za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2022 v Občini Markovci (v nadaljevanju: občina). II. Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet vas ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za župana občine ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. III. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam so pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. IV. Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na vnovičnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 0,12 EUR na dobljeni glas le na osnovi dobljenih glasov na vnovičnem glasovanju. V. Ne glede na določbe II., III. in IV. točke tega sklepa lahko stroški posamezne volilne kampanje dosežejo višino minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki velja trideseti dan pred dnem glasovanja, če bi bili po določbah II., III. in IV. točke tega sklepa dovoljeni stroški volilne kampanje nižji. VI. Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Markovci v roku 30 dni po predložitvi poročila občinskemu svetu. VII. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/18). VIII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2022 Datum: 28. 9. 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan Št. 45/7.10.2022 964. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o financiranju političnih strank v Občini Markovci za volitve 2022 Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-UPB1, 103/07 in 99/13, 46/14 in 11/15) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 20. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel naslednji SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI MARKOVCI ZA VOLITVE 2022 1. člen (1) Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate (v nadaljnjem besedilu: kandidate) na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Markovci, dobi sredstva iz proračuna Občine Markovci sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Glede na večinski volilni sistem se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v tej volilni enoti. (2) Stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine Markovci, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta Občine Markovci, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. (3) Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu Občine Markovci za posamezno (tekoče) proračunsko leto. (4) Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima Občina Markovci zagotovljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno proračunsko leto. 2. člen Sredstva za financiranje političnih strank se dodeljujejo vsake tri mesece po četrtinah na transakcijske račune političnih strank. 3. člen (1) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v Občini Markovci za volitve 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/18). Številka: 007-0002/2022 Datum: 28. 9. 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 965. Sklep o razrešitvi in imenovanju člana Občinske volilne komisije Občine Markovci Na podlagi 24a. člena Zakona o ustavnem sodišču ZUstS (Uradni list RS, št. 15/94, 64/01 - Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07UPB3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20-Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 20. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel naslednji Stran 1631 SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE MARKOVCI 1. Razreši se namestnik člana Občinske volilne komisije Občine Markovci, Janez Prelog, roj. 8. 1. 1956, Stojnci 17A, Markovci, ki ga je Občinski svet Občine Markovci imenoval na 18. seji, dne 13. 4. 2022, s sklepom št. 0410002/2022, ki je objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 18/22. 2. V Občinsko volilno komisijo Občine Markovci se za novega namestnika člana pod zap. št. 6 imenuje: 6. Nataša Erlač, roj. 27. 5. 1976, Zabovci 101, Markovci – za namestnika člana. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 041-0002/2022 Datum: 28. 9. 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 966. Sklep o financiranju prevzema odstranjevanja klavnih odpadkov in Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) in v skladu s 7. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 20. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel SKLEP O FINANCIRANJU PREVZEMA IN ODSTRANJEVANJA KLAVNIH ODPADKOV 1. člen Občina Markovci zagotavlja sredstva za sofinanciranje prevzema in odstranjevanja klavnih odpadkov, ki nastanejo občanom Občine Markovci pri zakolu domačih živali za lastno domačo porabo. Prevzem in odstranjevanje klavnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja prevzemnik Javne službe Ptuj d.o.o. na ZC Gajke. 2. člen Strošek prevzema in odstranjevanja klavnih odpadkov znaša 832,00 EUR brez DDV/tono. 3. člen Prevzemnik je dolžan pred vsakim prevzemom preveriti identiteto in naslov uporabnika storitve. Prevzemnik obračuna prevzem in odstranjevanje odpadka na mesečni ravni in račun izstavi občini. Obvezna priloga izstavljenega računa je potrdilo o prevzemu klavnih odpadkov za vsakega občana. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0004/2022 Datum: 28. 9. 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA PEČ 967. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2022 – 1. rebalans 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list A. 70 71 72 73 74 40 41 42 43 Stran 1632 RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr. 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO) in 17. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 24. redni seji, dne 06.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2022 – 1. REBALANS 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2021) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek na dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov v evrih Proračun leta 2022 7.686.343,00 6.643.270,00 2.872.555,00 2.375.107,00 436.298,00 61.150,00 0,00 3.770.715,00 257.780,00 12.200,00 9.920,00 75.000,00 3.415.815,00 4.700,00 0,00 4.700,00 1.000,00 1.000,00 1.037.373,00 287.574,00 749.799,00 7.447.850,00 1.641.452,00 406.319,00 66.390,00 1.145.943,00 11.800,00 11.000,00 1.566.776,00 234.733,00 848.834,00 96.805,00 386.404,00 4.080.257,00 4.080.257,00 159.365,00 20.261,00 139.104,00 238.493,00 Št. 45/7.10.2022 75 50 55 Uradno glasilo slovenskih občin IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 Prodaja kapitalskih deležev VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČIILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Za drugim odstavkom tega člena se doda odstavek, ki se glasi: »Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.« 3. člen Spremeni se 10. člen odloka tako, da se glasi: »Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člen ZJF, lahko župan dolžnikom do skupne višine 3.000 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, če bi bili stroški postopkov izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.« 4. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljajo pa se za proračunsko leto 2022. Številka: 410-005/2021-46 Datum: 7.10.2022 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 968. Stran 1633 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 236.841,00 236.841,00 236.841,00 1.652,00 -236.841,00 -238.493,00 71.009,76 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2023 – 1. spremembe in dopolnitve 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr. 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO) in 17. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 24. redni seji, dne 06.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2023 – 1. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 2023 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2021) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. 70 71 72 BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek na dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev v evrih Proračun leta 2023 12.221.949,00 8.408.753,00 2.825.323,00 2.404.430,00 359.743,00 61.150,00 0,00 5.583.430,00 293.977,00 12.200,00 9.920,00 75.000,00 5.192.333,00 1.100.000,00 300.000,00 Št. 45/7.10.2022 73 74 40 41 42 43 75 50 55 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1634 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 Prodaja kapitalskih deležev VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČIILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Za drugim odstavkom tega člena se doda odstavek, ki se glasi: »Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.« 3. člen Prvi odstavek 11. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se bo občina v proračunu za leto 2023 zadolžila v višini 500.000 EUR. 4. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljajo pa se za proračunsko leto 2023. 800.000,00 1.000,00 1.000,00 2.712.196,00 1.466.473,00 1.245.723,00 12.463.470,00 1.819.578,00 479.036,00 76.061,00 1.232.736,00 20.745,00 11.000,00 1.654.302,00 245.007,00 912.551,00 148.604,00 348.140,00 8.368.660,00 8.368.660,00 620.930,00 412.430,00 208.500,00 -241.521,00 0,00 0,00 0,00 0,00 500.000,00 500.000,00 500.000,00 268.091,00 268.091,00 268.091,00 -9.612,00 231.909,00 241.521,00 34.680,00 Številka: 410-005/2021-47 Datum: 7.10.2022 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 969. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno- izobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/91, 8/96), 1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07- UPB2), 41. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 16/07- UPB, 36/08, 58/09, 64/09, 47/15, 46/16, 49/16, 123/21, 172/21, 207/21), 8. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet občine Mirna Peč na 24. redni seji, dne 6.10.2022 sprejel Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA 1. člen V Odloku o ustanovitvi vzgojno- izobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka (Ur.l. RS, št. 21/2019) se v četrtem členu za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: «Med javno službo zavoda sodi tudi priprava malic in kosil za učence osnovne šole.«; »Javni zavod lahko izvaja dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu le, če bo z izvajanjem le te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:603-3/2019-2 Datum 6.10.2022 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 970. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 21/02 in 99/13) in Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20), je Občinski svet Občine Mirna Peč na 24. redni seji, dne 06.10.2022, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IZVAJANJU GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE MIRNA PEČ 1. člen Naslov Odloka o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč (Ur.l. RS, št. 13/14 in 20/18) se spremeni, tako da se glasi: »Odlok o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč.« Stran 1635 2. člen (pomen izrazov) V Odloku o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč se v 4. členu 19. točka spremeni tako, da se glasi: »19. CeROD – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja zbiranje, odlaganje odpadkov, začasno skladiščenje ter odlaganje nenevarnih odpadkov.« in doda nova 19. a točka, ki se glasi: »19. a CERO-DBK – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske in Bele krajine je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja zbiranje, sortiranje, kompostiranje ter mehanskobiološka obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov.« 3. člen V 1., 5. in 47. členu se besedilo »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« nadomesti z besedilom »odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov«. 4. člen (izvajalec javne službe) V 5. členu se v drugem odstavku besedilo »sta javni podjetji Komunala Novo mesto, d. o. o. (za področje zbiranja in prevoza) ter CEROD d.o.o., (ostale dejavnosti)« spremeni tako, da se glasi: »so javna podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o. (za področje zbiranja in prevoza), CERO-DBK d.o.o. (za področje obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov) ter CEROD, d.o.o. (za področje odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov)«. 5. člen (izvajanje javne službe) V 6. členu se v 4. točki v drugi alinei za besedo CeROD doda tekst, ki se glasi: »oziroma CERO-DBK«. V 6. členu se 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. Dejavnost CeROD-a v naslednjem obsegu:  odlaganje ostankov obdelanih komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki,  odlaganje nenevarnih odpadkov,  odstranjevanje z odlaganjem nevarnih odpadkov azbest,  zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti CeROD po predpisih na področju ravnanja z odpadki.« Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. Dejavnost CERO-DBK-ja v naslednjem obsegu:  zbiranje odpadkov v okviru zbirnega centra CERODBK,  zagotavljanje obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in oddajanje v predelavo izločenih frakcij, ki so izločene v okviru obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,  kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov,  zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti CERO-DBK po predpisih na področju ravnanja z odpadki.« 6. člen (prehodno obdobje) V prehodnem obdobju do uveljavitve in uporabe 4. člena tega odloka opravlja naloge obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov javno podjetje CeROD d.o.o. v dosedanjem obsegu. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o prevzemu gospodarske javne službe obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov začne veljati, ko ga potrdi Svet županov družbe CERO-DBK d.o.o.. 7. člen (začetek veljavnosti in uporaba odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne z izpolnitvijo pogoja za začetek izvajanja gospodarske javne službe obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov s strani podjetja CERO-DBK d.o.o. in skladno s prejšnjim členom tega odloka. II. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka : 622-1/2022-2 Datum 6.10.2022 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan Številka: 354-33/2013-37 Datum: 07.10.2022 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 971. Sklep o derazglasitvi kulturnega spomenika Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 9. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) je Občinski svet občine Mirna Peč na 24. redni seji dne 06.10.2022 sprejel SKLEP O DERAZGLASITVI KULTURNEGA SPOMENIKA I. Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, kulturni spomenik Biška vas – Hiša Biška vas 18, EDŠ 8693 derazglasi. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. 70 71 72 73 74 Stran 1636 OBČINA MISLINJA 972. Odlok o 2. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09 in 51/10), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 29. seji, dne 06.10.2022 sprejel ODLOK O 2. SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE MISLINJA ZA LETO 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2021) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi : Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Rebalans 2 Proračuna leta 2022 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) v evrih 6.849.297 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 4.586.843 3.807.077 3.377.523 213.198 216.256 100 779.766 528.493 4.013 6.300 456 240.504 29.744 6.640 23.104 0 9.050 0 2.223.660 2.149.022 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 780 Prejeta sredstva ISPA II. SKUPAJ ODHODKI 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 41 42 43 III. Stran 1637 25.000 0 74.638 0,00 0,0 8.128.842 (40+41+42+43) PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 1.827.412 339.102 47.780 1.333.728 14.466 92.336 1.953.479 47.564 1.167.503 213.981 524.431 0 4.196.202 4.196.202 151.749 151.749 0 -1.279.545 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB _____________________________________________________________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2 Proračuna leta 2022 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V. (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV VI. (440+441+442+443) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb PREJETA MINUS DANA POSOJILA 75 0 0 0 0 74.209 0 74.209 -74.209 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. 50 VIII. Rebalans 2 Proračuna leta 2022 ZADOLŽEVANJE (500) 1.460.000 (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri poslovnih bankah 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 1.460.000 1.460.000 0 ODPLAČILO DOLGA 220.000 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 220.000 220.000 Št. 45/7.10.2022 IX. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1638 POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -113.754 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE 1.240.000 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 1.279.545 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 115.048 3. člen Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 80.000 evrov. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 4. člen Občina Mislinja se bo v letu 2022 zadolžila za 1.460.000 evrov. In sicer bo najela dolgoročni kredit pri poslovni banki. Občina bo sredstva najetega kredita porabila za investicije predvidene v rebalansu 2 proračuna Občine Mislinja za leto 2022. Številka: 350-29/2019 Datum: 6.10.2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 974. Številka: 410-03/2021 Datum: 06.10.2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 973. OBČINA MOZIRJE Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 23. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21)in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 29. redni seji sveta, dne 6.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Ukine se status javnega dobra na nepremičnini s parc. št. 1303/2, k.o. 863 – Šentilj pod Turjakom. II. Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičnini iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 – do celote (1/1). A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 7000 Dohodnina 703 Davki na premoženje 7030 Davki na nepremičnine 7031 Davki na premičnine 7032 Davki na dediščine in darila 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB 2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah - UPB 4 (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) je Občinski svet Občine Mozirje na 25. redni seji dne, 04.10 2022, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2022 1. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V Odloku o proračunu Občine Mozirje za leto 2022 (Ur.gl. Sl. Obč. Št. 69/2021), se 2. člen spremeni v celoti in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih (evrih): 7.020.891,00 3.407.640,00 2.961.540,00 2.961.540,00 278.100,00 209.600,00 300,00 8.100,00 60.100,00 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 704 Domači davki na blago in storitve 7044 Davki na posebne storitve 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 7102 Prihodki od obresti 7103 Prihodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 7111 Upravne takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 7120 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavčni prihodki 7141 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 7300 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 7411 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4000 Plače in dodatki 4001 Regres za letni dopust 4002 Povračila in nadomestila 4003 Sredstva za delovno uspešnost 4004 Sredstva za nadurno delo 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 4009 Drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 4012 Prispevek za zaposlovanje 4013 Prispevek za starševsko varstvo 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 402 Izdatki za blago in storitve 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 4021 Posebni material in storitve 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 4023 Prevozni stroški in storitve 4024 Izdatki za službena potovanja 4025 Tekoče vzdrževanje 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 4027 Kazni in odškodnine 4029 Drugi operativni odhodki 403 Plačila domačih obresti 4031 Plačila obresti od kreditov - poslovnim bankam 409 Rezerve 4090 Splošna proračunska rezervacija 4091 Proračunska rezerva 4093 Sredstva za posebne namene 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 4100 Subvencije javnim podjetjem 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila Stran 1639 168.000,00 22.000,00 146.000,00 345.103,00 220.102,00 25.001,00 1 195.100,00 4.000,00 4.000,00 4.000,00 4.000,00 117.001,00 117.001,00 96.501,00 96.500,00 96.500,00 1 1 1 1 1 3.171.646,00 3.150.646,00 3.150.645,00 1 21.000,00 21.000,00 7.883.462,17 1.373.810,17 333.957,00 278.500,00 9.581,00 9.250,00 16.000,00 2.776,00 11.500,00 6.350,00 40.710,00 19.500,00 16.860,00 150,00 240,00 3.960,00 922.600,00 115.063,00 30.628,00 120.545,00 5.916,00 2.134,00 539.396,00 19.607,00 1.000,00 88.311,00 20.073,00 20.073,00 56.470,17 931,83 54.338,34 1.200,00 1.568.754,00 74.500,00 2.000,00 72.500,00 990.624,00 14.000,00 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1640 4112 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti 4119 Drugi transferi posameznikom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 4130 Tekoči transferi občinam 4133 Tekoči transferi v javne zavode 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4202 Nakup opreme 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 4310 Investicijski transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 4311 Investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 4313 Investicijski transferi privatnim podjetjem 4314 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 4323 Investicijski transferi javnim zavodom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 + 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2. člen (ostale določbe) Vse ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene in v veljavi. 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0010/2022 Datum: 04.10.2022 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan 3.000,00 973.624,00 125.340,00 125.340,00 378.290,00 30.540,00 347.750,00 4.785.633,00 4.785.633,00 10.223,00 2.993.735,00 1.542.441,00 10.000,00 229.234,00 155.265,00 28.030,00 5.000,00 15.030,00 5.000,00 3.000,00 127.235,00 127.235,00 -862.571,17 -842.499,17 810.178,83 0 0 0 0 0 1.700.000,00 1.700.000,00 1.700.000,00 1.700.000,00 712.191,00 712.191,00 712.191,00 682.748,00 29.443,00 125.237,83 987.809,00 862.571,17 817.613,33 OBČINA PREVALJE 975. Spremembe Prevalje in dopolnitve Statuta Občine Na podlagi 8. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 06.10.2022 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE PREVALJE Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 1. člen S temi spremembami in dopolnitvami se spreminja Statut Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15, v nadaljevanju Statut). 2. člen Spremeni se deveta alineja drugega odstavka 17. člena Statuta, ki se sedaj glasi: »·imenuje in razrešuje člane delovnih teles občinskega sveta odborov občinskega sveta,«. 3. člen Spremeni se 20. člen Statuta, ki se sedaj glasi: »20. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava. 4. člen Spremeni se četrti odstavek 21. člena Statuta, ki se sedaj glasi: »(4) Župan mora predloge delovnih teles občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.«. 5. člen Spremeni se deveti odstavek 21. člena Statuta, ki se sedaj glasi: »(9) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki delovnih teles občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.«. 6. člen V Statutu se spremeni naziv poglavja 2.1 Odbori in komisije občinskega sveta, ki se sedaj glasi: „2.1 Delovna telesa občinksega sveta“. 7. člen Spremeni se 26. člen Statuta, ki se sedaj glasi: »26. člen (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:  odbor za proračun in finance,  odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja,  odbor za gospodarske dejavnosti,  odbor za družbene dejavnosti,  komisija za statut in pravna vprašanja,  svet za invalide. (2) Odbori in svet za invalide štejejo 7 članov, komisija pa 5 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.«. 8. člen Spremeni se 27. člen Statuta, ki se sedaj glasi: »27. člen (1) Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. (4) Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.«. Stran 1641 9. člen Spremeni se 28. člen Statuta, ki se sedaj glasi: »28. člen (1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.«. 10. člen Te Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Prevalje začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2019 Datum: 06.10.2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 976. Spremembe in dopolnitev Občinskega sveta Občine Prevalje Poslovnika Na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št.70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 06.10.2022 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PREVALJE 1. člen Spremeni se 66. člen Poslovnika občinskega sveta (UGSO, št. 1/2016, 48/2016, 5/2018; v nadaljevanju: Poslovnik) tako, da se na novo glasi: »66. člen (1) Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.«. 2. člen Spremeni se 67. člen Poslovnika tako, da se na novo glasi: »67. člen Stalna delovna telesa občinskega sveta, določena s statutom občine so:  Odbor za proračun in finance,  Odbor za komunalne zadeve in varstvo okolje,  Odbor za gospodarske dejavnosti,  Odbor za družbene dejavnosti,  Komisija za statut in pravna vprašanja,  Svet za invalide. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen Doda se nov 72.a člen, ki se glasi: »72.a člen (1) Svet za invalide ima 7 članov. Sveta za invalide sestavljajo štirje predstavniki občinskega sveta in trije predstavniki invalidskih organizacij oziroma drugih društev, ki delujejo na območju Občine Prevalje. (2) Svet za invalide spremlja in obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine, na področju invalidskega varstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, in sicer:  obravnava in predlaga ukrepe za izvajanje invalidske politike v občini,  spremlja razvoj in izvajanje programov s področja invalidskega varstva ter daje pobude za njihov razvoj in izvajanje,  med javno obravnavo predlagateljem splošnih pravnih aktov daje mnenje o splošnih pravnih aktih, ki se nanašajo na invalidsko varstvo,  pripravlja akcijski načrt, s katerim usmerja dejavnost vseh akterjev v občini na področju invalidskega varstva,  spremlja in koordinira aktivnosti za uresničevanje akcijskega načrta in praviloma enkrat letno poroča županu in Občinskemu svetu Občine Prevalje,  daje pobude, predloge in priporočila v zvezi z invalidskim varstvom,  skrbi za sodelovanje med občino in strokovnimi institucijami ter invalidskimi organizacijami,  spodbuja in spremlja izvajanje Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08), Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov (Resolucija 48/96), Agenda 22 – navodila za načrtovanje invalidske politike za lokalne oblasti (NSIOS 2006), Akcijski program za invalide 20142021 ter njihove spremembe in druge področne zakonodaje.«. 4. člen Spremeni se 74. člen Poslovnika tako, da se na novo glasi: »74. člen (1) Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. (2) Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. (3) Prvo sejo odbora skliče župan. Stran 1642 (4) Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 5. člen Spremeni se drugi odstavek 79. člena Poslovnika tako, da se na novo glasi: »(2) Delovna telesa občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.«. 6. člen Te spremembe poslovnika začnejo veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2018 Datum: 06.10.2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 977. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 – odl. US) in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 6.10.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2022 (UGSO št.4/2022, 24/2022, 27/2022), ki se na novo glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v€ A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev Proračun (Rebalans II.) za leto 2022 13.130.095 6.457.887 5.397.034 4.294.730 792.879 309.425 1.060.853 610.740 20.500 7.600 0 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) Stran 1643 422.013 401.386 353.658 47.728 1.046.895 1.046.895 5.223.927 4.437.767 786.160 15.201.324 2.501.526 370.069 57.021 1.898.681 25.863 149.892 2.663.869 2.890 1.544.467 235.256 881.256 9.028.697 9.028.697 1.007.232 17.000 990.232 -2.071.229 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJIL IN POVEČANEJ KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 0,00 0,00 153.430 153.430 153.430 -153.430 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2021 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine 1.796.000 1.796.000 1.796.000 323.440 323.440 323.440 -752.099 1.472.560 2.071.229 752.708 kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2022 (UGSO št. 4/2022, 21/2022, 27/2022), ki se s tem Odlokom ne spremenijo, ostanejo še naprej v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0028/2022 Datum: 06.10.2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 978. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Prevalje Na podlagi prvega in drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20zzuoop in 203/20 – ZIUPOPDVE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 06.10.2022 sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OBČINI PREVALJE 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Prevalje kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih v Občini Prevalje. S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, utemeljijo razlogi za podelitev koncesije. 2. člen Koncesija je skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki se podeli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Koncesionar opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 3. člen S tem odlokom se za območje Občine Prevalje določa naslednja vrsta in predviden obseg izvajanja koncesijske dejavnosti: Stran 1644  zobozdravstvo odraslih v predvidenem obsegu 1,00 programa. Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti. Obdobje podelitve koncesije se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 4. člen Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil. Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 5. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom in mora vsebovati najmanj vsebino, kot jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru neskladja med odlokom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe odloka. Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom objavljenega javnega razpisa. Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh koncedenta ali na portalu javnih naročil. 6. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesijske dejavnosti izpolnjevati pogoje, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncedent pri izboru koncesionarja upošteva merila, določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in izpolnjevanje drugih pogojev in meril iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncesijo koncedent podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. O izbiri koncesionarja koncedent odloči z odločbo, s katero ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku izbora ocenjena najbolje, podeli koncesijo. 7. člen Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Koncesionar mora na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poročati o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 9. člen Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-0004/2022 Datum: 06.10.2022 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Stran 1645 Številka: 041-0026/2022 Datum: 06.10.2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 979. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 06.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI PREVALJE 1. člen S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti. 3. člen Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evrov za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 4. člen Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,12 evra le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Prevalje 30. dan po predložitvi poročila o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu ter računskemu sodišču. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 980. Sklep o imenovanju Uredniškega odbora za izdajo posebne tematske številke javnega glasila Občine Prevalje – PREVALJSKE NOVICE Na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) v povezavi z 7. členom Odloka o javnem glasilu Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 91/2002) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji, dne 06.10.2022 sprejel naslednji SKLEP 1. člen Imenuje se Uredniški odbor za izdajo posebne tematske številke javnega glasila Občine Prevalje – PREVALJSKE NOVICE o povzetku dela Občinske uprave Občine Prevalje in Občinskega sveta Občine Prevalje v mandatu 2018-2022 v naslednji sestavi: 1. Danilo Vute, odgovorni urednik, 2. Aleksandra Saša Horvat, članica, 3. mag. Martina Ribič, članica, 4. Tatjana Ladinek, članica, 5. Eva Vivod, članica, 6. Ivan Backović, član. 2. člen Uredniški odbor je imenovan za čas izdaje posebne tematske številke. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 613-0001/2022 Datum: 06.10.2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 981. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/0715, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 – ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 06.10.2022 sprejel SKLEP 28/14 Nepremičnini parc. št. 542/24, k.o. 875 – Dolga Brda, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0110/2021 Datum: 06.10.2022 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Občinski svet Občine Ruše na 24. redni seji dne 3. oktobra 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE RUŠE ZA LETO 2022 - 2 OBČINA RUŠE 982. Stran 1646 Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2022 - 2 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 23/18), je 1. člen V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 8/22, 25/22) se 2. člen spremeni tako, da glasi: (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (3) Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.501.066,60 7.289.869,61 5.818.755,00 4.384.055,00 1.213.400,00 221.300,00 0 1.471.114,61 1.221.149,00 8.000,00 8.850,00 20.000,00 213.115,61 233.300,00 1.000,00 0 232.300,00 0 0 0 977.896,99 879.702,19 98.194,80 9.837.560,40 2.646.106,00 924.425,00 154.740,00 1.529.741,00 17.200,00 20.000,00 3.088.384,00 20.000,00 1.632.600,00 298.163,00 1.137.621,00 3.940.145,40 3.940.145,40 162.925,00 65.000,00 97.925,00 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1647 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.) -1.336.493,80 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA (4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si (6) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. (7) Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. 2. člen V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 8/22, 25/22) se 13. člen spremeni tako, da glasi: (1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 1.616.000,00 evrov za namen odvodnjavanja in čiščenja odpadnih vod ter vodooskrbe. (2) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. (3) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena. 1.616.000,00 1.616.000,00 1.616.000,00 394.301,00 394.301,00 394.301,00 -114.794,80 1.221.699,00 1.336.493,80 114.794,80 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-0039/2022 Datum: 3. 10. 2022 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 983. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju posebnih skupin v Občini Ruše Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20- ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE) ter 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 24. redni seji dne, 3. 10. 2022 sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU POSEBNIH SKUPIN V OBČINI RUŠE 1. člen V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju posebnih skupin v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin 49/2017) se spremeni prvi odstavek 16. člena II. Merila za vrednotenje projektov na Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin področju veteranskih organizacij, drugih posebnih skupin in ostalih društev tako, da se po novem glasi: »16. člen (1) Razpisana sredstva predvidena za namen javnega razpisa po tem pravilniku, se razdelijo na naslednji način: a) 70 % sredstev je namenjenih sofinanciranju projektov. Sredstva se porazdelijo na vse prijavljene projekte po vrednosti točke. Vrednost točke je odvisna od števila prijavljenih projektov in od števila dodeljenih točk. Merila: PROJEKTI Organizacija prireditve lokalnega pomena Organizacija prireditve, ki presega lokalni pomen Izdaja glasila, publikacije, ipd. TOČKE 40 točk 50 točk AKTIVNOSTI največ 4 aktivnosti (1 aktivnost 10 točk) največ 5 aktivnosti (1 aktivnost 10 točk) 50 točk Strokovna in druga srečanja, 30 točk delavnice, razstave Strokovna ekskurzija, pohod, 30 točk srečanje, predavanja Prireditev ob jubileju 100 točk največ 5 aktivnosti (1 aktivnost 6 točk) največ 5 aktivnosti (1 aktivnost 6 točk) Športne igre, tekmovanje, turnir največ 5 aktivnosti (1 aktivnost 8 točk) 40 točk b) 30 % sredstev je namenjenih za delovanje društev. Sredstva se porazdelijo vsem upravičencem v enakem deležu.« 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2021 Datum: 3. 10. 2022 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 984. Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše Na podlagi 21., 21.a in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr., 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18-ZNOrg, 31/18-ZOA-A, 28/19, 189/20-ZFRO in 196/21-ZDOsk) in 15. ter 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 24. redni seji dne 3. 10. 2022 sprejel PRAVILNIK O UKREPIH NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN POMOČI DRUŽINI V OBČINI RUŠE I. Splošne določbe Stran 1648 1. člen (1) S tem pravilnikom se določijo ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini v občini Ruše, upravičenci, namen dodelitve, merila in višina pomoči ter postopek uveljavitve in dodelitve pomoči. (2) Občina zagotavlja sredstva za izvedbo ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini v vsakoletnem proračunu, na posebnih proračunskih postavkah. Ukrepi se izvajajo do porabe sredstev. (3) Sredstva za dodelitev pomoči se upravičencu dodelijo praviloma enkrat (1) letno. (4) Če je za izvedbo ukrepa potrebna komisija, to s sklepom imenuje župan. (5) Postopek dodeljevanja izrednih denarnih pomoči po tem pravilniku izvaja tri (3) članska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. II. Ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini 2. člen (1) Denarne pomoči:  izredna denarna pomoč;  prispevek ob rojstvu novorojenca;  subvencioniranje prehrane dojenčkov;  sofinanciranje letovanja otrok in mladostnikov;  pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za učence. (2) Drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini, ki so podrobneje navedeni v IV. poglavju. III. Denarne pomoči IZREDNA DENARNA POMOČ 3. člen (1) Upravičenci do pomoči so občani s stalnim prebivališčem v občini in pod pogojem, da dejansko prebivajo na naslovu in izpolnjujejo vsaj enega (1) izmed naslednjih pogojev:  da so izčrpali vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske oz. pridobitev sredstev za preživljanje z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega ali zdravstvenega varstva;  da si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati;  da so ostali brez vsakršnega dohodka in čakajo na uveljavitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oz. na uveljavitev druge denarne pomoči. (2) Namen dodelitve: Pomoč je namenjena za premostitev trenutne socialne ogroženosti v primerih:  elementarnih nesreč (požar, poplava, potres in drugo);  za premostitev trenutne socialne ogroženosti (nakup osnovnih življenjskih potrebščin, plačilo rednih mesečnih stroškov bivanja – najemnina za stanovanje, strošek ogrevanja, elektrike, komunalnih storitev idr.);  za doplačilo zdravil in ortopedskih pripomočkov. (3) Merila in višina dodelitve: Pri odmeri upravičenosti do izredne denarne pomoč se upoštevajo vsi dohodki in prejemki posameznika ali družine v obdobju zadnjih treh (3) mesecev pred vložitvijo vloge (povprečni mesečni dohodek na osebo), ki ne presegajo višine osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana, povečanega za 50 %. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Višina pomoči lahko znaša do največ 500 EUR. V izjemnih primerih, višji znesek pomoči posamezniku ali družini, odobri župan s sklepom. (4) Postopek uveljavljanja in dodelitve: Uveljavljanje pomoči se začne na podlagi vloge, ki je dostopna na spletni strani ali na sedežu občine. K vlogi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih pristojni organ potrebuje v postopku odločanja:  kopijo bančnih izpiskov za obdobje zadnjih treh (3) mesecev pred oddajo vloge vseh oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja;  kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejemu denarne socialne pomoči;  kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejemu izredne denarne socialne pomoči;  potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb;  sklep o prenehanju delovnega razmerja ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas (le v primeru prenehanja delovnega razmerja);  dokazila o stroških, za katere je vložena pomoč in  druga dokazila, če komisija oceni, da jih potrebuje v postopku za ugotavljanje upravičenosti in hitrejše reševanje vloge. Izredna denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli preko naročilnice, direktnega nakazila dobaviteljem upnikom in le izjemoma na njegov transakcijski račun. V primeru elementarne nesreče je potrebno k vlogi priložiti:  policijski zapisnik ali cenitveno poročilo o ugotovljeni škodi;  dokazila o stroških, za katere je vložena pomoč. O dodelitvi sredstev pomoči odloča na prvi stopnji občinska uprava. Zoper odločitev je dopustna pritožba, o kateri odloča organ druge stopnje. PRISPEVEK OB ROJSTVU NOVOROJENCA 4. člen (1) Upravičenci do prispevka so starši novorojenca s stalnim prebivališčem v občini, pod pogojem, da dejansko prebivajo na naslovu. (2) Namen dodelitve prispevka je enkratna denarna pomoč, s katero se staršem dodelijo sredstva ob rojstvu novorojenca. (3) Višina prispevka je določena s sklepom župana. (4) Postopek uveljavljanja in dodelitve: Postopek za uveljavitev prispevka se začne na podlagi vloge, ki je dostopna na spletni strani in na sedežu občine. K vlogi je potrebno priložiti rojstni list. Vloga se vloži najkasneje v šestih (6) mesecih od rojstva otroka. Po tem roku pomoči ni mogoče več uveljavljati. O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava. Zoper odločitev je dopustna pritožba, o kateri odloča organ druge stopnje. SUBVENCIONIRANJE PREHRANE DOJENČKOV 5. člen (1) Upravičenci do subvencioniranja so starši dojenčka do izpolnjenega šestega (6) meseca starosti zaradi socialne indikacije oz. do izpolnjenega prvega (1) leta starosti, zaradi socialne in zdravstvene indikacije in pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v občini in dejansko prebivajo na naslovu. (2) Namen subvencioniranja prehrane dojenčkov je denarna pomoč, ki jo občina namenja za nakup mlečnih preparatov, zaradi socialne in/ali zdravstvene indikacije. (3) Merila in višina subvencije: Do subvencioniranja so upravičeni starši dojenčka, ki so prejemniki otroškega dodatka in so uvrščeni do vključno v Stran 1649 peti (5) dohodkovni razred. Subvencionira se do 3600 g mlečnega preparata na mesec za dojenčka. (4) Postopek uveljavljanja in dodelitve: Postopek za uveljavitev subvencije prehrane dojenčkov se začne na podlagi vloge, ki je dostopna na spletni strani in sedežu občine. K vlogi je potrebno priložiti odločbo o otroškem dodatku. Starši, ki uveljavljajo subvencioniranje prehrane od šestega (6) meseca do izpolnjenega prvega (1) leta starosti dojenčka, morajo priložiti izjavo zdravnika o zdravstveni indikaciji. Občina povrne stroške za prehrano, na transakcijski račun upravičenca, na podlagi predloženih računov. O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava. Zoper odločitev je dopustna pritožba, o kateri odloča organ druge stopnje. SOFINANCIRANJE LETOVANJA OTROK IN MLADOSTNIKOV 6. člen (1) Upravičenci sofinanciranja so starši, katerih otroci so redno vpisani v osnovno ali srednjo šolo ter predšolski otroci, pod naslednjimi pogoji:  da imajo stalno prebivališče v občini in dejansko prebivajo na naslovu;  da so prijavljeni v program letovanja, ki ga organizirajo izbrani izvajalci letovanja;  da so prejemniki otroškega dodatka. (2) Namen sofinanciranja je denarna pomoč za doplačilo ali za plačilo v celoti, cene organiziranega letovanja otrok in mladostnikov s socialno ali zdravstveno indikacijo. (3) Merila in višina sofinanciranja: Višina sofinanciranja letovanja se ugotavlja glede na dohodek družine oz. dohodek na družinskega člana in se določi v odstotku od cene, na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred odločbe otroškega dodatka. Razliko do polne cene krijejo starši. Plačilo sofinanciranega deleža je med občino in izbranim izvajalcem letovanja, urejeno s pogodbo. (4) Postopek in način uveljavljanja letovanja in sofinanciranja: Rezervacijo mesta za letovanje otrok in mladostnikov, starši uredijo z izbranim izvajalcem letovanja. Prijavnico oz. vlogo za letovanje, objavi izbrani izvajalec na svoji spletni strani. Za uveljavitev sofinanciranja plačila letovanja, starši oddajo kopijo prijavnice oz. vloge in kopijo veljavne odločbe o odmeri otroškega dodatka, na sedež občine. Otroci in mladostniki s stalnim bivališčem v Občini Ruše, ki so vključeni v rejništvo ali oskrbo v Mladinskem domu Maribor oz. v drugih tovrstnih ustanovah, so plačila prispevka staršev (skrbnikov) oproščeni. POMOČ PRI NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZA UČENCE 7. člen (1) Upravičenci pomoči so starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, in sicer pod naslednjimi pogoji:  da imajo stalno prebivališče v občini in dejansko prebivajo na naslovu;  da so prejemniki otroškega dodatka in so uvrščeni do vključno v tretji (3) dohodkovni razred;  da še niso prejeli pomoči za nakup šolskih potrebščin (izredna denarna socialna pomoč). (2) Namen pomoči: Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za učence, je denarna pomoč namenjena za delno kritje stroškov nakup le-teh. Med šolske potrebščine ne spadajo učbeniki. (3) Merila in višina: Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Višina pomoči se ugotavlja na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred otroškega dodatka in znaša:  100,00 EUR za 1. dohodkovni razred;  70,00 EUR za 2. dohodkovni razred;  50,00 EUR za 3. dohodkovni razred. (4) Postopek uveljavljanja in dodelitve: Postopek za uveljavitev pomoči se začne na podlagi vloge, ki je dostopna na spletni strani ali sedežu občine. K vlogi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih pristojni organ potrebuje v postopku odločanja:  kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejeti izredni denarni socialni pomoči (le prejemniki);  kopijo odločbe o otroškem dodatku;  račun o nakupu šolskih potrebščin. Sredstva se upravičencu nakažejo na njegov transakcijski račun. O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava. Zoper odločitev je dopustna pritožba, o kateri odloča organ druge stopnje. IV. Drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini 8. člen Občina lahko nameni proračunska sredstva za sofinanciranje drugih ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini, in sicer:  brez javnega razpisa za izvajalce, ki so vključeni v državno mrežo socialnovarstvenih programov in programov pomoči družini;  z javnim razpisom za druge izvajalce (tudi za letovanje starostnikov). 9. člen Občina sofinancira ukrepe iz predhodnega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:  da se s takšnimi programi dopolnjujejo dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva in pomoči družini, ki so v interesu občine;  da so v programe vključeni občani občine;  da so v proračunu za te namene zagotovljena sredstva. Občina programe sofinancira v deležu glede na vključenost uporabnikov s stalnim prebivališčem v občini oz. skladno z javnim interesom občine. O deležu sofinanciranja odloča župan, glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. 10. člen Z izvajalci programov, ki so vključeni v državno mrežo socialnovarstvenih programov in programov pomoči družini, se sklepajo letne pogodbe. Izvajalci programov morajo po zaključenem programu, v roku dveh (2) mesecev, občini oddati poročilo o namenski porabi dodeljenih sredstev s podatkom o številu vključenosti občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini in pod pogojem, da dejansko prebivajo na naslovu. 11. člen Izvajalci programov, ki delujejo izven mreže socialnovarstvenih programov in programov pomoči družini, se lahko prijavijo na javni razpis za sofinanciranje programov z namenom izboljšanja socialnovarstvenega statusa občanov. V razpisu se opredelijo upravičenci, namen dodelitve, merila in višina deleža sofinanciranja ter postopek uveljavitve in dodelitve sredstev. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti s področja socialnega varstva in pomoči družini ali drugih tovrstnih Stran 1650 programov, ki so v interesu občine, ki vključujejo občane občine in pomenijo dopolnitev dejavnosti javnih zavodov oz. vsebujejo elemente javnih služb s področja socialnega varstva. V. Prehodne in končne določbe 12. člen Rok za oddajo vloge Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za učence, za novo šolsko leto, je najkasneje do 31. oktobra. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo po določbah Pravilnika o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019). 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 007-0006/2022 Datum: 3. 10. 2022 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 985. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 260. in 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 24. redni seji dne 03.10.2022 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na naslednji nepremičnini:  parc. št. 323/2, k.o. 663 Bistrica pri Limbušu, v izmeri 120 m2 (ID 4221225). 2. Na nepremičnini iz prve točke tega sklepa se po prenehanju javnega dobra v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, do celote. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0124/2022 Datum: 03.10.2022 Občina Ruše Urška Repolusk, županja Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA ŠENČUR 986. Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta območje ŠE-36 IG – 1.faza Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21)-ZUreP-3 in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18, 50/21) je župan Občine Šenčur, dne 4.10.2022 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBMOČJE ŠE-36 IG – 1.FAZA 1. člen (vsebina sklepa) (1) S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ŠE-36 IG – 1. faza. Sklep določa območje in predmet načrtovanja, način pridobitve strokovnih rešitev, vrsto postopka, roke za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz, državne in lokalne nosilce urejanja prostora ter druge udeležence, ki bodo pozvani za podajo mnenj, način vključevanja javnosti, seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja, celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta ŠE-36 IG – 1. faza (v nadaljevanju SD OPPN) se nanašajo na zahodni del območja SD OPPN in sicer na UE 1 in UE 2, ki predstavljata še nepozidan del območja. (2) SD OPPN zajemajo zemljišča v velikosti cca. 9700 m2. Območje SD OPPN obsega prostorsko enoto stavbnih zemljišč ŠE-36 in sicer zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 806, 983/1, 984/3, 984/4, 985/2, 1877/14, 1877/17, 1877/18, 1945/1, vse k.o. 2119Šenčur. Stran 1651 (3) Namen SD OPPN je prilagoditev načrtovanih ureditev obstoječi parcelaciji in izvedbi investicijske namere na parcelah št. 984/3 in 984/4 k.o. 2119 - Šenčur. Zaradi prilagoditev dostopov do parcel št. 984/3 in 984/4 k.o. 2119 - Šenčur se prilagodijo tudi dostopi na parcelah št. 983/1 in 985/2 k.o. 2119 - Šenčur. Dostop do parcele 985/2 k.o. 2119 - Šenčur se ukine (parcela je lastniško in funkcionalno povezana s parcelo 986/1 k.o. 2119 Šenčur, ki je izven območja OPPN). Uredi se nov dostop na lokaciji obstoječega dostopa do kmetijskih zemljišč preko parcel 1877/14, 806 in 1877/18, vse k.o. 2119 Šenčur. Površine za razvoj objektov UE1 in UE 2 ostanejo nespremenjene. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Strokovne rešitve sprememb in dopolnitev prostorskega akta se izdelajo ob upoštevanju:  usmeritev, predlogov, strokovnih podlag in podatkov nosilcev urejanja prostora ter javnosti,  prikaza stanja prostora,  drugih strokovnih podlag ter študij, če se med pripravo prostorskega akta ugotovi, da jih je treba izdelati. (2) Za potrebe izdelave SD OPPN se izdela:  certificiran geodetski načrt obstoječega stanja, z vrisom obstoječih infrastrukturnih vodov ter z vrisom zemljiških parcel. 4. člen (vrsta postopka) Postopek priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta se vodi skladno z 51. in 129. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21)-ZureP-3, torej ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za postopek priprave občinskega prostorskega načrta. 5. člen (roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz) (1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu: Faza Opis Nosilec Rok 1. Pridobitev mnenja Zavoda za varstvo narave o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja izdelovalec po pooblastilu 30 dni od poziva 2. Priprava in sprejem sklepa o pripravi SD OPPN in pridobitev identifikacijske številke prostorskega akta Občina in izdelovalec po pooblastilu 30 dni od pridobitve mnenja Zavoda za varstvo narave 3. Pred izdelavo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega akta se pridobijo podrobnejše usmeritve, podatki in strokovne podlage s strani nosilcev urejanja prostora izdelovalec po pooblastilu 40 dni od objave sklepa 4. Izdelava osnutka odloka SD OPPN in spremljajočega gradiva Izdelovalec 30 dni od pridobitve vseh usmeritev, predlogov, strokovnih podlag in podatkov za izdelavo osnutka 5. Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopku na osnutek SD OPPN izdelovalec po pooblastilu 30 dni od poziva 6. Izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN 30 dni od pridobitve vseh mnenj 7. Prva obravnava SD OPPN na seji OS Občine Šenčur izdelovalec Občinski svet Na prvi seji Občinskega sveta Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1652 8. Objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka SD OPPN Občina 9. Javna razgrnitev z javno obravnavo Občina in izdelovalec 10. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti in uskladitev z nosilci urejanja prostora (če je potrebno) Občina in izdelovalec 30 dni od zaključka javne razgrnitve, oz. 60 dni uskladitev z NUP 11. Objava stališč do pripomb in predlogov javnosti na spletni strani Občine in na krajevno običajen način Občina 7 dni 12. Izdelava predloga SD OPPN in objava na spletni strani izdelovalec in Občina 20 dni od objave stališč do pripomb in predlogov javnosti 13. Pridobitev dopolnilnih mnenj nosilcev urejanja prostora (če so potrebna) izdelovalec 30 dni od poziva 14. Dopolnitev predloga SD OPPN na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora izdelovalec 20 dni od pridobitve vseh mnenj 15. Predstavitev in sprejem usklajenega predloga SD OPPN na seji Občinskega sveta občinski svet Na prvi seji Občinskega sveta (2) Navedene faze ter roki predstavljajo oceno in so odvisni od odzivnosti in zahtev vseh sodelujočih v postopku priprave prostorskega akta in se lahko tudi spremenijo. 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki bodo pozvani za podajo mnenj) (1) Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskega akta so:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana  Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Ručigajeva ulica 3, 4000 Kranj,  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,  Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj, Tomšičeva ulica 5, 4000 Kranj,  Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Planina 3, 4000 Kranj,  Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur,  Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj,  Telekom Slovenije, d.d., Stegne 19, 1000 Ljubljana,  Komunala Kranj d.o.o., PE Vodovod, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,  Komunala Kranj d.o.o., PE ravnanje z odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,  Komunala Kranj, PE Kanalizacija in čistilne naprave, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,  Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana,  Gratel d.o.o., Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana, 7 dni 30 dni od objave gradiva za javno razgrnitev  Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. (2) Če se v postopku priprave ugotovi, da je treba pridobiti tudi mnenja drugih nosilcev urejanja prostora, se ta pridobijo in vključijo v postopek priprave prostorskega akta naknadno. 7. člen (način vključevanja javnosti) (1) Vključevanje in seznanitev javnosti se zagotavlja skozi celoten postopek priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta. (2) V fazi dopolnjenega osnutka SD OPPN se skladno z določili 129. člena v zvezi s 122. členom ZUreP-3 izvede javno razgrnitev in javno obravnavo. (3) V času javne razgrnitve, ki bo trajala najmanj 30 dni, javnost lahko poda pripombe na načrtovano ureditev. Pripombe na načrtovano ureditev bodo preučene, zavzeto stališče občine do pripomb javnosti pa bo javno objavljeno na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Udeleženci pri urejanju prostora so nosilci urejanja prostora, zainteresirana javnost in drugi udeleženci, ki jih prostorski akt zadeva. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku, predložijo podrobnejše usmeritve, podatke in strokovne podlage, ki so jih dolžni zagotavljati in so potrebni za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev. (2) Strokovne podlage se izdelajo v postopku SD OPPN, na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora. 9. člen (celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) (1) Celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja se v postopku SD OPPN ŠE-36 – 1. faza ne izvedeta. (2) Pridobljeno je bilo mnenje Zavoda RS za varstvo narave – območna enota Kranj, št. 3563-0050/2022-2 z dne 2.8.2022, iz katerega izhaja, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izdelati, niti ni potrebno izdelati presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 10. člen (financiranje izdelave prostorskega akta) Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave SD OPPN zagotovi pobudnik oz. investitor. 11. člen (začetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka zadeve 3503-0001/2022-9 Datum:4.10.2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 987. Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje ŠE-33 SSe v občini Šenčur Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP3) (Uradni list RS, št. 199/21) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je župan Občine Šenčur dne 4.10.2022 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA UREDITVENO OBMOČJE ŠE-33 SSE V OBČINI ŠENČUR 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne postopek priprave Sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje ŠE-33 SSe v občini Šenčur, v nadaljevanju SD OPPN. (2) Osnova za pripravo SD OPPN so Izhodišča za pripravo prve spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje ŠE-33 SSe v občini Šenčur, ki jih je izdelal Domplan d.d. pod št. projekta UD/536-108/21 v marcu 2022. (3) Ta sklep določa območje in predmet načrtovanja, način pridobitve strokovnih rešitev, ugotovitve mnenja o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana, roke za pripravo, pristojne nosilce urejanja prostora, načrt vključevanja javnosti ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora. (4) Pravna podlaga za izdelavo SD OPPN je Zakon o urejanju prostora (ZureP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in vsi ostali relevantni zakoni in podzakonski predpisi. (5) Pobudo za izdelavo SD OPPN je podal lastnik zemljišča na obravnavanem območju. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo) (1) Obravnavano območje se ureja z veljavnim Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje ŠE-33 SSe v občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 49/2016), v nadaljevanju OPPN. Faza 1. 2. 3. 4. Stran 1653 (2) Pobudnik želi spremeniti OPPN, da se gradbena parcela 14 na območju ureditvene enote UE 1 razdeli na dve gradbeni parceli, na vsaki pa se predvidi gradnja ene stavbe s po dvema stanovanjskima enotama. Ker pobudnikova investicijska namera ni skladna z veljavnim OPPN, je potrebna sprememba veljavnega prostorskega podrobnega načrta, s katerim bi se dopustila željena novogradnja. 3. člen (območje in predmet načrtovanja SD OPPN) (1) Obravnavano območje se v skladu Občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur (krajše OPN Šenčur) razvršča v enoto urejanja prostora (EUP) ŠE-33, za katero je predpisan način urejanja z veljavnim OPPN. (2) Obravnavane SD OPPN se nanašajo na zemljišče s parc. št. 2075, k.o. 2119 - Šenčur. (3) Površina zemljišča, ki je predmet SD OPPN, meri 1011 m2. (4) V skladu z veljavnim OPPN obravnavano zemljišče predstavlja gradbeno parcelo 14 na območju ureditvene enote UE1. 4. člen (vrsta postopka) Postopek priprave in sprejem SD OPPN se vodi se skladno s 129. členom ZUreP-3 pripravi in sprejme ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega podrobnega načrta. 5. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Pri pripravi SD OPPN je treba upoštevati veljavne prostorske akte občine, podatke o prostoru in obstoječo komunalno opremo območja. (2) Strokovne rešitve SD OPPN se načrtujejo na podlagi izhodišč za pripravo, prikaza stanja prostora, mnenj pristojnih nosilcev urejanj prostora, geodetske podlage in idejne zasnove. V postopku priprave SD OPPN je treba zagotoviti tudi morebitne druge strokovne podlage, če taka potreba izhaja zaradi zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora. 6. člen (mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana) (1) Območje SD OPPN se nahaja izven varovanih in zavarovanih območij in izven območij neposrednega ali daljinskega vpliva nanje. (2) Pridobljeno je bilo mnenje Zavoda RS za varstvo narave – območna enota Kranj, št. 3563-0059/2022-2 z dne 21.9.2022, iz katerega izhaja, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti, niti ni potrebno izdelati presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. 7. člen (roki za pripravo posameznih faz postopka SD OPPN) (1) Postopek SD OPPN poteka skladno z roki, ki je za OPPN predpisan v ZUreP-3. (2) Predvideni roki priprave SD OPPN so naslednji: Opis Objava sklepa župana o začetku priprave SD OPPN Pridobitev ID številke prostorskega akta, ki jo dodeli MOP Pridobitev podrobnejših usmeritev nosilcev urejanj prostora Izdelava osnutka SD OPPN Nosilec Občina izdelovalec po pooblastilu izdelovalec po pooblastilu izdelovalec Rok 30 dni 30 dni Št. 45/7.10.2022 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Uradno glasilo slovenskih občin Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora Izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN Prva obravnava na seji OS občine Šenčur Objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka SD OPPN Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka SD OPPN Preučitev pripomb in predlogov javnosti z javne razgrnitve in javne obravnave ter priprava stališča Objava stališča do pripomb in predlogov javnosti na spletni strani občine in na krajevno običajen način Izdelava predloga SD OPPN Pridobitev dopolnilnih mnenj nosilcev urejanja prostora (če so potrebna) Dopolnitev predloga SD OPPN na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora Druga obravnavana na seji OS Občine Šenčur in sprejem SD OPPN z odlokom (3) Zakonsko predpisani roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter drugih udeležencev pri urejanju prostora lahko tudi spremenijo. 8. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenje na osnutek in nato na predlog SD OPPN, so:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 48, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana,  Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur  Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o (odvajanje in čiščenje odpadnih voda), Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj  Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o (vodovod), Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj  Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o (ravnanje z odpadki), Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj  Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj  Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana  Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana  TELE-TV d.o.o., Oldhamska cesta A1, 4000 Kranj.  Gratel d.o.o., Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana (2) Če se v postopku priprave izkaže, da so nosilci urejanja prostora tudi drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, se jih v postopek vključi naknadno. 9. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Vključevanje in seznanitev javnosti se zagotavlja skozi celoten postopek priprave SD OPPN z objavo gradiva vseh faz postopka na spletni strani občine. Stran 1654 izdelovalec po pooblastilu izdelovalec občinski svet 30 dni 30 dni Občina 7 dni Občina in izdelovalec 30 dni Občina in izdelovalec 15 dni Občina 7 dni izdelovalec 30 dni izdelovalec po pooblastilu 30 dni izdelovalec 30 dni občinski svet na prvi seji (2) V fazi dopolnjenega osnutka SD OPPN se skladno z določili 129. člena v zvezi s 122. členom ZUreP-3 izvede javno razgrnitev in javno obravnavo. (3) V času javne razgrnitve, ki bo trajala najmanj 30 dni, javnost lahko poda pripombe na načrtovano ureditev. Pripombe na načrtovano ureditev bodo preučene, zavzeto stališče občine do pripomb javnosti pa bo javno objavljeno na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. 10. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem) Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave SD OPPN zagotovi pobudnik oz. investitor. 11. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Podatke za pripravo SD OPPN delno zagotovi občina, delno pa jih izbrani pooblaščeni prostorski načrtovalec pridobi iz javno dostopnih evidenc. (2) Stroške izdelave in sprejema SD OPPN ter izdelavo v postopku zahtevanih strokovnih podlag nosi investitor. 12. člen (končne določbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Številka: 3503-0002/2022-8 Datum:4.10.2022 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 988. Zaključni račun proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. ter 96. člena Statuta Občine Škofja Loka Uradno prečiščeno besedilo (UPB-3) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 27. redni seji, dne 29. septembra 2022 sprejel Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2021 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz Stran 1655 bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah med letom 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Proračun Občine Škofja Loka je bil realiziran v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) v EUR 23.660.384,76 21.904.147,43 18.529.067,45 14.453.393,00 3.864.799,20 210.875,25 3.375.079,98 2.443.142,33 19.485,76 103.469,59 29.095,57 779.886,73 274.913,50 81.501,00 0,00 193.412,50 42.375,22 10.870,00 31.505,22 1.438.948,61 1.031.619,00 407.329,61 0,00 0,00 0,00 20.329.067,48 6.412.793,73 1.587.208,45 254.306,74 4.274.766,98 80.511,56 216.000,00 7.729.276,11 260.973,48 4.608.059,77 918.829,26 1.941.413,60 0,00 5.143.742,61 5.143.742,61 1.043.255,03 405.573,45 637.681,58 3.331.317,28 53.729,52 53.729,52 45.027,39 8.702,13 0,00 0,00 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1656 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA Presežek prihodkov in prejemkov nad odhodki in izdatki po Zaključnem računu proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021 znaša 1.936.165,41 evrov. Sredstva na računih na dan 31. 12. 2021 znašajo 2.456.077,98 evrov in bodo porabljena v skladu s sprejetim planom proračuna Občine Škofja Loka za leto 2022. 3. člen Sestavni del proračuna so sredstva rezervnega sklada Občine Škofja Loka, ki za leto 2021 izkazuje naslednje stanje v evrih: Začetno stanje 1. 1. 2021 Razporeditev v sklad Poraba sredstev Stanje 31. 12. 2021 2.729,64 216.000,00 99.003,85 119.725,79 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del, načrt razvojnih programov ter dodatne obrazložitve s prilogami, se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka.    0,00 0,00 0,00 1.448.881,39 1.448.881,39 1.448.881,39 1.936.165,41 -1.448.881,39 -3.331.317,28 519.912,57 1189/4 k.o. 2042 – ZMINEC 1360/3 k.o. 2029 – STARI DVOR 990/12 in 990/13, obe k.o. 2067 - BUKOVICA 2. člen Na nepremičninah iz prejšnjega člena pridobi lastninsko pravico Občina Škofja Loka, matična št. 5883318000, v deležu 1/1. 3. člen Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Škofja Loka izda ugotovitveno odločbo o odvzemu statusa javnega dobra na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa. 4. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-32/2022 Datum: 29. 9. 2022 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Številka: 410–1/2022 Datum: 29. 9. 2022 OBČINA ZREČE Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 989. 0,00 0,00 0,00 53.729,52 Sklep o odvzemu statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 242. člena v zvezi z 260. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021- uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 27. redni seji, dne 29. 9. 2022, sprejel: SKLEP O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Škofja Loka je odločil, da se odvzame status javnega dobra na naslednjih nepremičninah: 990. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zreče Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18) ter predloga za razširitev vplivnega območja kulturnega spomenika Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, avgusta 2021 je Občinski svet Občine Zreče na 16. redni seji dne 28.9.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 1. člen 1) V 5. členu Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013-75) se spremeni 23. točka, ki se po novem glasi: Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin »Zreče – Cerkev Matere božje na Brinjevi gori (EŠD: 3535) a. Obseg spomenika: parc. št. 365, k.o. Zreče Meje spomenika in njegove vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu (TTN 5) in na digitalnem katastrskem načrtu (DKN). S piko je označen centroid kulturnega spomenika. b. Pravilno orientirana cerkev stoji na vrhu Brinjeve gore, severozahodno nad Zrečami. Objekt sestavljajo pravokotna ladja z nadzidanim trinadstropnim zvonikom in enako visok apsidalno zaključen prezbiterij in na jugu prizidana nadstropna zakristija večje dimenzije. Fasada ladje ima na zahodu poudarjen osrednji del z izstopajočim zvonikom s piramidasto-čebulastolaternasto streho. Ravna stranska krila fasade pa zaključujeta konkavna čela. Celotno zunanjščino (z izjemo prezbiterija) obtekajo delilni zidci in nizek talni zidec, dodatno pa so fasade razčlenjene še z lizenami. Na južnem delu ladijske zunanjščine je vzidan portal z letnico 1724, prinešen z bližnje cerkve sv. Neže. Na južni fasadi zakristije, v nadstropju pa je naslikana sončna ura. Strehe so krite s skriljem, z izjemo zvonika in apsidalnega dela, ki sta krita s pločevino. Na zahodu notranjščine objekta je pevska empora, ladja ima tri pare kombiniranih slopov, ki nosijo dve potlačeni kupoli, na vzhodu je apsidalni zaključek. Celotna notranjščina je poslikana enotno, prav tako enotno tlakovana z marmornim tlakom. Poslikava je dekorativno – figuralna, izvedel jo je Matija Bradaška leta 1911. Izjemo predstavlja iluzionistična poslikava oltarnega nastavka v apsidalnem zaključku, ki jo je izvedel baročni slikar Anton Jožef Lerhinger leta 1770. Veliki oltar iz leta 1872 je delo Ignaca Oblaka, stranska oltarja pa sta delo Jožefa Vrenka, oba iz leta 1840. Orgle na empori in prižnica so iz srede 19. stoletja. Najstarejši del objekta predstavlja njen vzhodni del (iz leta 1769), zahodni del objekta (empora, zvonik, zakristija z oratorijem) pa je bil prizidan leta 1833. Gradbeno - obnovitvena dela na cerkvi so kontinuirano potekala od leta 2009 do 2020. Večina restavratorskih del na freski baročnega slikarja Antona Jožefa Lerhingerja pa so bila izvedena v letu 2020, takrat je bil preoblikovan tudi glavni oltar. c. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:  prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,  trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,  prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,  podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,  varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov),  varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino,  varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo,  Stran 1657 varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico,  prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,  izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja),  omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,  omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učnodemonstracijskega dela, ki omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti,  poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,  omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,  omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,  prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,  potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,  v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije. d. Obseg vplivnega območja spomenika (v krajevni pristojnosti Občine Zreče): k.o. Radana vas: parc. št. 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414 (Z del), 520 (Z del), 521/1 (Z del), 719/1, 721/1 (SZ del) k.o. Zreče: parc. št. 1353/10 (V del), 1354, 350/1, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357/1, 357/2, 357/3, 357/4, 358, 359, 360/2, 361, 362, 363, 364/1, 364/2, 364/3, 365, 366/1, 366/2, 367, 371(JV del), 372, 373, 375/7, 375/8, 376/1(S del), 377, 378/7, 378/13, 378/14, 378/15, 378/18 Vplivno območje kulturnega spomenika je v veliki meri pogozdeno, zgolj na robu območja se pojavljajo posamezne stanovanjske gradnje ter travniki. V severovzhodnem pobočju se nahaja večji kamnolom (v sanaciji) ter na jugovzhodnem delu manjši kamnolom (opuščen), kar predstavlja negativen element v veduti. Masiv Brinjeve gore z obema cerkvama in izpričano bogato večperiodno poselitvijo predstavlja izrazito, prepoznavno dominanto v prostoru. Za vplivno območje spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa: Vplivno območje spomenika zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika. V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oz. domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje. Splošni varstveni režim za vplivno območje:  ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije;  ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin;  ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante;  prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov. Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za vsak poseg, razen za redno sečnjo in gospodarjenje z gozdom, v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Lastniki parcel v vplivnem območju za redno sečnjo in gospodarjenje z gozdom ne potrebujejo pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in soglasij ZVKDS, OE Celje, razen v primeru krčitve gozda in izgradnje novih gozdnih vlak, kjer ZVKDS sodeluje z Zavodom za gozdove. Zaradi povečanega arheološkega potenciala južnega pobočja Brinjeve gore, je potrebno pri spravilu lesa, sečnji in drugih posegih v gozdu ter pri vseh drugih posegih, upoštevati splošni varstveni režim za nepremično arheološko kulturno dediščino in sicer, da če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča/drug Stran 1658 stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča/drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri Ministrstvu za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0008/2021-22 Datum: 29. 9. 2022 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Grafična priloga:  Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu (TTN 5) in na digitalnem katastrskem načrtu (DKN). S piko je označen centroid kulturnega spomenika, z rdečo barvo območje kulturnega spomenika in z modro barvo vplivno območje kulturnega spomenika. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1659 Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1660 Št. 45/7.10.2022 991. Uradno glasilo slovenskih občin Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Doživljajski gozd Rogla Na podlagi 119., 123. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče, na 16. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU DOŽIVLJAJSKI GOZD ROGLA I. Splošna določba 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZureP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin št. 64/15, 24/16, 28/16 – popr., 25/18 in 48/19), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Doživljajski gozd Rogla (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) OPPN je pod številko 21030-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d. d. (3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta ID 2661. II. Vsebina OPPN 2. člen (sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M 1:5000; B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s Stran 1661 sosednjimi območji; M 1:5000; B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:1000; B4 Ureditvena situacija s prerezom; M 1:1000; B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500; B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; B7 Načrt parcelacije; M 1:1000. C) SPREMLJAJOČE GRADIVO C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; C2 Izhodišča za pripravo OPPN; C3 Prikaz stanja prostora; C4 Seznam strokovnih podlag; C5 Mnenja nosilcev urejanja prostora in postopek CPVO; C6 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; C7 Povzetek za javnost; C8 Elaborat ekonomike. 1. Opis prostorske ureditve 3. člen (namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za ureditev območja Doživljajskega gozda na Rogli. Območje kompleksa »Pot med krošnjami« se ohranja. Na obstoječem nepozidanem stavbnem zemljišču z namensko rabo BT, se načrtuje gradnja vhodne stavbe »Doživljajski gozd«. Med obema stavbama se uredi tlakovana ploščad s tribunami, parkirišča za zaposlene in invalide, ohrani se dostop iz regionalne ceste ter sprehajalna pot, ob kateri se ohranijo obstoječi in postavijo novi manjši leseni kioski (pomožne stavbe). Severni del območja se ogradi in nameni ureditvi »Doživljajskega gozda«. Območje se opremi s pešpotmi, igrali za otroke, adrenalinskim parkom, trampolini, tobogani, urbano opremo, paviljoni, poslopji z ogradami za živali in podobno. Določijo se tudi pogoji za priključitev objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. (2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 4. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje je locirano severno od regionalne ceste III. reda št. 1430 Pesek – Rogla – Zreče ter zahodno od smučarsko tekaškega centra Rogla. Območje je velikosti ca. 3,3 hektara in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 1095/286, 1095/287, 1095/288, 1095/289, 1095/290 in 1095/299, k.o. Hudinja (1091). (2) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. 5. člen (posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene z mnenjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov. Za posege v gozd je treba pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gozdove. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor 2.1 Vplivi in povezave sosednjimi območji prostorske ureditve s 6. člen (vplivi in povezave) (1) Na predmetnem območju je, severno od regionalne ceste III. reda št. 1430 Pesek – Rogla – Zreče, že urejen kompleks »Pot med krošnjami«, ki zajema vhodno stavbo, mrežo sprehajalnih poti na leseni konstrukciji, ki se nadaljujejo tudi južno od regionalne ceste, urejeno ploščad pred objektom, cestni priključek iz regionalne ceste ter parkirišča za zaposlene in invalide. (2) Območje »Doživljajski gozd« se uredi vzhodno in severno od stavbe »Pot med krošnjami«. Območji se funkcionalno povežeta s skupno ploščadjo s tribunami pred obema stavbama. V sklopu ploščadi se lahko uredi interpretacijski center (mokrišče, kamninski krog, prikaz biodiverzitete planj, barja, gozda, ipd.). (3) Območje je s smučarskim centrom Rogla povezano preko obstoječega omrežja javnih cest in pešpoti ter gospodarske javne infrastrukture, katere nadgradnja bo omogočala normalno funkcioniranje območja. (4) Načrtovane ureditve posegajo na območje obstoječega gozdnega sestava, ki meri ca. 2,2 hektara. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) Območje OPPN je razdeljeno na dve območji. Območje A – »Pot med krošnjami«: območje se ohrani v obstoječem stanju. Stavba »Pot med krošnjami« se lahko dogradi v okviru gradbene meje in maksimalnega višinskega gabarita. Območje B – »Doživljajski gozd«: severovzhodno od stavbe »Pot med krošnjami« se v okviru določene gradbene meje zgradi nova osnovna stavba »Doživljajski gozd« s pripadajočimi funkcionalnimi površinami. (2) Obe območji se funkcionalno povežeta preko tlakovane prireditvene ploščadi, ki se lahko v delu uredi kot amfiteater oz. tribune s parkovno ureditvijo in interpretacijskim centrom. V sklopu zunanje ureditve celotnega območja se uredijo parkirišča za zaposlene in invalide. Obstoječa asfaltna pešpot v južnem delu območja se ohrani. Vzdolž pešpoti se ohranijo obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice (kioski) in postavijo nove (skupno število je max. 5). Prodajne hišice (kioski) se namenijo prodaji spominkov, prigrizkov, napitkov in podobno. Območje južno od pešpoti se gosto zasadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. (3) Na območju zahodno od stavbe »Pot med krošnjami« je urejena krožna pešpot na leseni konstrukciji. Območje, severno od stavbe »Doživljajski gozd«, ki ga predstavlja obstoječ gozd, se ogradi. Znotraj ograjenega območja se uredijo pešpoti, igrala za otroke, adrenalinski park, trampolini, tobogani, klopi, paviljoni, poslopja z ogradami za živali in podobno. V osrednjem delu se lahko uredi vodni element. V maksimalni možni meri se ohrani obstoječa drevesa, ki se jih vključi v posamezna igrala. Vse konstrukcije se v maksimalni možni meri izvedejo iz naravnih materialov (les, kamen). (4) Vse načrtovane ureditve se izvajajo v skladu z bistveno zahtevo - univerzalna graditev in uporaba objektov. Zunanje površine se v maksimalni možni meri prilagodijo funkcionalno oviranim osebam. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo Stran 1662 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) dovoljeno izvajanje turistične dejavnosti, gostinstva, poslovne dejavnosti, trgovinske dejavnosti, storitvene dejavnosti ter športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas. 9. člen (vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) Na območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih nestanovanjskih stavb: 121 Gostinske stavbe; 122 Poslovne in upravne stavbe; 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega samo garažne stavbe - 1242); 125 Industrijske in skladišče stavbe (od tega samo skladiščne stavbe nenevarnih in neškodljivih snovi ter rezervoarji in cisterne za vodo); 126 Stavbe splošnega družbenega pomena; 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo nadstrešnice). 10. člen (vrste dopustnih gradbenih inženirskih objektov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov, in sicer: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. 11. člen (vrste dopustnih drugih gradbenih posegov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov: 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena; 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin; 33 Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. 12. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:  gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);  rekonstrukcije objektov;  odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;  spremembe namembnosti;  vzdrževanje objektov. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti ter oblikovanja stavb in objektov 13. člen (regulacijski elementi) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:  Gradbena parcela (GP) je namenjena gradnji objektov (stavb, gradbenim inženirskim objektom in drugim gradbenim posegom), ureditvi dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno; Št. 45/7.10.2022  Uradno glasilo slovenskih občin Gradbena meja (GM) je črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost. 14. člen (lega, velikost ter arhitekturno oblikovanje osnovnih stavb in pomožnih objektov) (1) Osnovna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji stavb, znotraj gradbene meje, upoštevajoč faktor zelenih površin, določen v 17. členu tega odloka ter faktor zazidanosti, določen v 19. členu tega odloka. Velikost načrtovanih stavb v grafičnem delu je prikazana le informativno. Tlorisna oblika stavbe je poljubna. (2) Pomožna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji stavb z odmikom min. 1 m od sosednjega zemljišča. Pomožni objekt, ki nima višine, oziroma katerega višina je na nivoju terena, se locira v sklopu gradbene parcele in ne sme posegati na sosednje zemljišče. (3) Maksimalni vertikalni gabarit osnovne stavbe je P+1 oz. 9 m. Kletna etaža je dopustna le v primeru izgradnje garažne hiše. (4) Kota pritličja osnovne stavbe je ± 0,5 m od raščenega terena. (5) Stavba »Doživljajski gozd« naj se v največji možni meri arhitekturno poenoti z obstoječo stavbo »Pot med krošnjami« (material fasade, tip strehe in podobno). (6) Oblikovanje osnovne stavbe:  streha je ravna;  kritina je primernega materiala glede na tip strehe. Lahko se izvede tudi ozelenjena streha;  fasada je klasični omet, lesena ali različni tipi fasadnih oblog. Lahko tudi kombinacija klasičnega ometa z lesom, steklom, kovinskimi paneli in podobno;  barva ometa in fasadnih oblog je bela ali svetlih pastelnih naravnih tonov (rumena, rjava, siva). (7) Pomožni objekt dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne sme presegati, zaradi njega pa ne sme priti do dodatnega komunalnega opremljanja zemljišča. Kot pomožni objekti so dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti, kot so prodajne hišice oz. kioski, hišice (utice) za hišne ljubljenčke, nadstrešnice nad terasami lokalov, postavitev pokritih kolesarnic in ekoloških otokov, senčnice, nadstrešnice nad parkirišči in podobno. Vzdolž pešpoti se ohranijo obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice (kioski). Vzdolž severnega roba pešpoti se lahko postavijo tudi nove. Skupno število prodajnih hišic vzdolž pešpoti ne sme presegati pet (5). Pomožni objekti so pritlični in imajo ravne strehe. Lahko so leseni ali kovinski. Prodajne hišice so lesene, enotno oblikovane in imajo dvokapne strehe naklona do 10 stopinj. 15. člen (lega ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov) (1) Gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN. (2) Ograditev območja Doživljajskega gozda, kjer bodo nameščena igrala, se izvede z ograjo višine 2 m. Kot material naj se uporabi lokalni neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj), ali impregnirani mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih vertikalnih desk, ki se na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku med 2 cm in 5 cm. Polna ograja ni dovoljena. Vrh lesene ograje ne sme biti izveden iz ostrih delov. Ograje se lahko gradijo z Stran 1663 minimalnim odmikom od sosednje parcelne meje na način, da se ne posega na sosednje zemljišče. 16. člen (lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov) (1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN. (2) Ekološki otok se uredi kot vodotesni betonski plato z ustreznim odvajanjem voda ter leseno ograjo. Območje ekološkega otoka se zasadi s prosto rastočo živo mejo iz avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za območje posega. (3) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Rogle, pri čemer se upošteva Katalog urbane opreme Rogla, 2021. 17. člen (merila in pogoji za krajinsko arhitekturno oblikovanje) (1) Posegi na območju Doživljajskega gozda se izvajajo tako, da se z njimi čim manj posega v ekosistem gozda ter v funkcije, ki jih gozd na območju posega opravlja. Novi posegi ne smejo spreminjati obstoječe zgradbe in funkcije sestojev ter spreminjati obstoječe strukture in členitve širšega prostora. Razmerja med odprtimi in zaprtimi površinami (volumni in ploskvami) na območju posega morajo ostati enaka. S predvidenimi novimi posegi in dodatnimi novimi grajenimi elementi se ne sme spreminjati obstoječa krajinska podoba gozdnate krajine. (2) Z umestitvijo stavb in gradbenih inženirskih objektov v prostor se sme spreminjati krajinski vzorec na širšem obravnavanem območju, z njihovo umestitvijo pa se ne smejo porušiti povezave med obstoječimi grajenimi strukturami in naravno krajino zaledja. (3) Pri oblikovanju grajenih struktur (stavb in gradbenih inženirskih objektov) se sledi krajinskim in reliefnim značilnostim prostora, s čimer se zagotovi njihovo kvalitetno umeščanje v prostor. Grajeni elementi se v krajino umeščajo točkovno in z veliko mero spoštljivosti do obstoječega terena, obstoječih reliefnih značilnosti in narave. Linijske ureditve, kot so sprehajane in povezovalne poti, se umeščajo na način, da se te umikajo zanimivim reliefnim pojavom in naravnim značilnostim ter posameznim večjim drevesom, hkrati pa te nimajo direktnega stika s tlemi (poti na kolih). Tam, kjer teren ne omogoča izpeljave linijskih elementov nad koto terena, se lahko poti izvedejo v klasični obliki z izkopom, nasipanjem in utrjevanjem površine. Za nasipanje tamponske podlage in ureditev pohodnega sloja se uporabljajo avtohtoni materiali. Relief je dopustno spreminjati zgolj na mestih predvidenih ureditev. Za ureditve se prednostno izbira lokacije, kjer sta teren in naravno okolje že degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili najmanj škode. Teren ob ureditvah se uredi tako, da ta oblikovalsko sledi značilnostim obstoječega terena. Na delih, kjer je obstoječi prostor degradiran, se s predvidenimi ureditvami teren sanira na način, da se lahko na njem ponovno vzpostavi prvotna raba – gozd, grmišče, travišče, mokrišče … (4) Poti se uredijo z blagimi nakloni ter v minimalnih širinah. Poti na kolih se izvedejo v lesu, klasično izvedene poti na terenu, pa z utrjevanjem obstoječega terena in nasipanjem naravnih avtohtonih materialov. Za zgornji ustroj poti se lahko uporabijo pesek, prod, mivka ali sekanci. Klasično izvedene poti se ne robničijo. V primeru, ko je zaradi poteka poti nujna izvedba robnika, se ta izvede iz lesa (deske, late ali okroglice). (5) Brežine vkopov, nasipov in nasutij se oblikuje v blagih naklonih in z organsko oblikovanimi prehodi v naravni teren tako v vertikalni kot tudi v horizontalni smeri. Oblikovanje brežin in prehodov se prilagodi obstoječim značilnostim prostora. Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (6) Ureditve, namenjene odvajanju površinske vode se uredijo na način, da te sledijo značilnostim terena oziroma te posnemajo obliko in značilnosti naravnih kanalov, kali in potočkov znotraj območja. Brežine kanalov za odvajanje padavinske vode se uredijo tako, da se lahko te po končani ureditvi zatravijo. (7) Posegi v vegetacijo se omejijo na mesto posega. Brez izjeme se ohranjajo vsa večja vitalna drevesa, ki so ključna za vzdrževanje ekološkega ravnovesja, stabilnosti tal in ohranjanje krajinske slike. Drevesa, ki se ohranjajo, določita gozdar in projektant načrta krajinske arhitekture v fazi izdelave projekta. Drevesa, ki se ohranjajo, se označijo v geodetskem načrtu. (8) Drevesa in vegetacijo, ki se ohranja, se v času gradnje ustrezno zavaruje. (9) Zasnova zasaditve se prilagodi zasnovi ureditve in značilnostim obstoječega vegetacijskega pokrova. Vrstna sestava dreves in grmovnic se prilagodi obstoječemu gozdnemu sestoju. Pasovne in gručaste zasaditve se predvidijo glede na funkcijo, ki jo bodo opravljale. Razmestitev pasovnih in gručastih zasaditev naj bo v prostoru čim bolj organska in naključna. Za zasaditev naj se uporabljajo certificirane gozdarske sadike avtohtonih vrst dreves in grmovnic, značilnih za območje obravnave. (10) Drevesa, ki se sadijo kot soliterji, se zasajajo na način, da ti čim bolj posnemajo naravno razporeditev rastja v prostoru. (11) Območja, kjer bo treba zaradi predvidenega posega odstraniti gozdni rob ali izvesti večji golosek, se po končani gradnji sanirajo v prvotno stanje. Zaradi preprečevanja erozije je treba vse površine po zaključeni gradnji bodisi zasaditi z drevesi in grmovnicami ali zatraviti. (12) Pri zasajanju območja urejanja se izbirajo rastline, ki niso nevarne za otroke – brez trnjev, brez strupenih sadežev, listov ali drugih delov rastlin in rastline, ki niso alergene. (13) Za območje Doživljajskega gozda je treba izdelati načrt krajinske arhitekture. V njem je treba, poleg predloga rešitve predlaganih ureditev in zasaditev, podati tudi usmeritve za oblikovanje terena. 2.3.3 Prostorski izvedbeni parcelacijo pogoji in merila za 18. člen (parcelacija) (1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 - Načrt parcelacije« ter v skladu z dopustnimi odstopanji. Gradbeni parceli se lahko med seboj združita ali delita pod pogojem, da se iz vsake parcele omogoči dostop na javno cesto. (2) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS). 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 19. člen (izkoriščenost zemljišča za gradnjo) (1) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,4. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov. (2) V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 20 % zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo. 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Stran 1664 20. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajenega javnega dobra. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi. 21. člen (javna cesta infrastruktura) (1) Vzdolž južnega roba OPPN poteka regionalna cesta III. reda št. 701, odsek 1430 Pesek – Rogla – Zreče, iz katere je urejen cestni priključek (v km 3,772) na obravnavano območje, ki se ohranja. Za vse posege v varovalnem pasu regionalne ceste, ki znaša 15 m od roba cestnega sveta, je treba pridobiti mnenje upravljavca državne ceste. (2) Na obstoječem cestnem priključku na regionalno cesto in v njegovi neposredni okolici mora biti zagotovljena zadostna preglednost. (3) Odtekanje vode z državne ceste zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ovirano. Padavinska in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto, ali na njej celo zastajati, in ne sme biti speljana v naprave za odvajanje voda državne ceste in njegovega cestnega telesa. (4) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20 – letno plansko obdobje. Podrobno je treba navesti in prikazati vsa nova priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma podvrtanjem vozišča. (5) V sklopu OPPN se predvidi zadostno število parkirnih mest za zaposlene in gibalno ovirane osebe. Zagotoviti je treba min. 1 PM na 4 zaposlene ter min. 4 PM za gibalno ovirane osebe. Obiskovalci koristijo javna parkirna mesta, ki so urejena vzdolž regionalne ceste oz. upoštevajoč mobilnostni načrt. 22. člen (vodovodno omrežje) (1) Stavba »Pot med krošnjami« je priključena na obstoječe vodovodno omrežje. Načrtovana stavba Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin »Doživljajski gozd« se priključi na obstoječe vodovodno omrežje. Dimenzije, material ter sam potek javnega vodovodnega omrežja določi upravljavec skupaj s projektantom. Na vedno dostopnem mestu pred stavbo se izvede vodomerni jašek, v katerega se namesti ustrezen vodomer. (2) Ustrezna požarna zaščita območja OPPN se zagotovi z novo hidrantno mrežo. Na območju se zagotovi vsaj en nadzemni hidrant, ki se napaja iz javnega vodovodnega omrežja. 23. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) V neposredni bližini poteka 0,4 kV NN omrežje, ki se napaja iz obstoječe transformatorske postaje T-464 Rogla 7 (T0464). (2) Predvidena priključna moč območja OPPN je ocenjena na max. 100 kW konične moči električne energije. Za napajanje načrtovanih stavb se izvede nov nizkonapetostni kabelski izvod iz obstoječe transformatorske postaje T-464 Rogla 7 do nove razdelilne omarice oz. energetskih prostorov predvidenih objektov. Točno traso poteka NN elektro voda se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije skupaj z upravljavcem elektro voda. (3) Pred pričetkom gradbenih del je treba izvesti zakoličbo obstoječih elektro vodov, skupaj z upravljavcem, ki določi dodatne ukrepe za zaščito oz. način prestavitve elektro voda. Pri posegih v varovalni pas elektro vodov je treba zagotoviti nadzor upravljavca. 24. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju se uredi ločeno kanalizacijsko omrežje. Trase kanalizacije se izvedejo v koridorjih prometnih površin in/ali pod prireditveno ploščadjo. (2) Komunalne odpadne vode se spelje v obstoječo čistilno napravo Rogla (ČN Rogla), ki je predvidena za razširitev. Če priključitev doživljajskega gozda na ČN Rogla ne bo mogoča, se odpadne vode spelje v lastno čistilno napravo, ki se jo zgradi v sklopu OPPN. Iztok prečiščenih voda iz lastne čistilne naprave mora biti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok ali v kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla). (3) Čiste padavinske vode se obvezno spelje v rezervoarje deževnice z namenom uporabe za sanitarno vodo, zalivanje zelene strehe in zunanjih tlakovanih površin. Viški čiste padavinske vode se razpršeno ponika ali spelje v bližnji odvodni jarek, ki poteka vzdolž severnega roba regionalne ceste. Če bodo čiste vode speljane v bližnji odvodni jarek se pred izpustom izvede zadrževanje kot zatravitev, travne plošče, cevni zadrževalnik ali zadrževani bazen. Zadrževalni bazen se popolnoma vkoplje v teren ter se ga umesti pod prireditveno ploščad. Z ustrezno urejenim zadrževanjem se prepreči hipni otok čistih padavinskih voda v odvodni jarek. Parametri ponikanja so podani v geološko geomehanskem poročilu št. GM-319/2021, izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, november 2021. Potencialno onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč je treba pred izpustom ustrezno očistiti v lovilcu olj. V primeru tlakovanih površin ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodoneprepustni material, ki bo padavinske vode odvajal proti usedalniku in lovilcu olj. Izpust potencialno onesnaženih padavinskih voda je treba izvesti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok ali v kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla). Ponikovalnice naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvajanje padavinskih voda mora biti načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti. Stran 1665 (4) Vsa kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. Tla v prostorih, kjer bi lahko prišlo do razlitja za okolje škodljivih ali nevarnih snovi, morajo biti izvedena brez talnih iztokov, kar mora biti jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. 25. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Na območju smučarskega centra Rogla je zgrajeno optično telekomunikacijsko omrežje. (2) Za potrebe območja OPPN je potrebna nadgradnja obstoječega optičnega omrežja oz. izgradnja novega. Vrsto prenosnega medija, način izgradnje ter mesto navezave na obstoječe omrežje se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije ter v sodelovanju z upravljavcem telekomunikacijskega omrežja. Nadgradnja TK omrežja se izvede v kabelski kanalizaciji ustrezne dimenzije (PVC cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Dovodna cevna kabelska kanalizacija TK omrežja se izvede s PVC cevmi iključek se konča v podometno vgrajeni omari ustrezne dimenzije ali notranji TK omari. Notranja inštalacija se izvede v sistemu zvezdišča. 26. člen (odpadki) (1) V sklopu zunanje ureditve območja OPPN mora biti zagotovljeno zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in prevzemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Prevzemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je treba transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma prevzemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok). Komunalne odpadke je treba odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Zreče. (2) Na območju OPPN se uredi vsaj en ekološki otok za ločno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, karton, steklo). Ekološki otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom. Imeti mora omogočen dostop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Ekološki otok se uredi kot vodotesni betonski plato z ustreznim odvajanjem voda ter leseno ograjo. Območje ekološkega otoka se zasadi s prosto rastočo živo mejo iz avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za območje posega. Ekološki otok mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno največ 5 m. (3) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. 27. člen (ogrevanje objektov) Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja biomasa, zemeljski plin, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja. Zaradi vodovarstvenega območja, ogrevanje stavb s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje potrebujejo podtalno vodo, ni dovoljeno. Št. 45/7.10.2022 4. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine Uradno glasilo slovenskih občin za celostno ohranjanje 28. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. (2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojnemu zavodu, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del obvestiti pristojni zavod o dinamiki gradbenih del. (3) Najditelj / lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora ob odkritju arheološke ostaline najdbo ustrezno zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 29. člen (varstvo voda in tal) (1) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije) in padavinskih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. (2) Zaradi erozijske ogroženosti območja je treba pred pričetkom projektiranja izdelati geološko poročilo s poudarkom na erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja, določi morebitne omilitvene ukrepe, možnost ponikanja in način temeljenja. V času gradnje je treba zagotoviti geomehanski nadzor. (3) Območje OPPN se nahaja v ožjem varstvenem pasu (cona 2) s strogim režimom varovanja, po Odloku o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 49/02 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/17). Načrtovane ureditve se izvajajo v skladu z odlokom ter usmeritvami Občine Zreče in Direkcije RS za vode. (4) V primeru požara je treba zagotoviti ustrezen zajem odpadnih požarnih voda, da se prepreči onesnaženje površinskih in podzemnih voda ter tal. (5) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. 30. člen (varstvo zraka) (1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij, določenih v veljavnem predpisu. Stran 1666 31. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) (1) Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja. (2) Za razsvetljavo zunanjih javnih ali zasebnih površin ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. 32. člen (varstvo pred hrupom) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. 33. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN sega v naslednji varovani območji oziroma v območje daljinskega vpliva varovanih območij:  Natura 2000 – Pohorje (SI5000006 in SI3000270);  Ekološko pomembno območje Pohorje (ID 41200). (2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za načrtovane posege v okviru tega OPPN je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se določijo lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste ter urbana, varovalna in druga oprema, ki se mora v maksimalni možni meri skladati z naravno kuliso območja (naravni materiali, barve zemeljskih tonov). Ureditve in oprema naj uporabnike usmerja k izvajanju aktivnosti za spoznavanje in doživljanje narave. (3) Na območju z namensko rabo BT – površine za turizem je treba upoštevati naslednje pogoje:  ureditve okolice stavb naj se izvaja v obsegu in na način, da se s posegi v največji možni meri ohranjajo obstoječe reliefne značilnosti in naravna razgibanost terena in da se nove ureditve reliefno prilagodijo obstoječim značilnostim terena;  obstoječa travna ruša naj se deponira na način, da se jo bo lahko, po zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet urejanja;  pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del naj se zagotovi ukrepe, ki bodo preprečevali možnost izpiranja gradbenega materiala in zemljine na okoliško zemljišče;  v času gradnje se izven gradbišče ograje ne sme parkirati ali premikati vozil in gradbene mehanizacije, začasno ali trajno deponirati materialov ali odpadkov, postavljati začasnih objektov in naprav ipd.;  premostitve manjših višinskih razlik terena naj se izvedejo z oblikovanjem terena oziroma z izvedbo teras, brez uporabe betonskih škarpnikov in monolitnih betonskih škarp. Večje premostitve se izvedejo z armiranimi brežinami, lesenimi palisadami ali suhozidi s kamnom lokalnega izvora v temnejših tonih in poglobljenimi fugami, zapolnjenimi z zemljo. Tako oblikovane brežine se zasadijo z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, zlasti popenjavk in plazečih rastlin. Betonski zidovi in škarpe so dopustni le izjemoma in le v primeru, ko zaradi geoloških in geotehničnih pogojev postavitev armiranih brežin in suhodizov ni možna. V primeru izvedbe betonskih zidov in škarp morajo biti te obložene z avtohtonimi vrstami kamna in obvezno obsajeni z avtohtonimi vrstami grmovnic;  izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnega koli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga Št. 45/7.10.2022     Uradno glasilo slovenskih občin izven območja delovišča. Rodovitno zemljo (živico oz. humus) se znotraj gradbišča skladišči na kupih, ki niso višji od 120 cm. Skladiščen humus se po končani gradnji uporabi za humusiranje urejenih površin. Izkopani material, ki ga je možno ponovno uporabiti, se vgradi v nasipane platoje stavbnega zemljišča za gradnjo stavb in ureditve manevrskih površin. Viške materiala se odpelje na za ta namen urejeno deponijo; obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920 (2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči: lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa, kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno; na območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave, manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali naprave ne spremeni videzna podoba območja; na debla, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ipd.); nove utrjene povozne in pohodne površine naj se tlakujejo s tlakovci ali z avtohtonim kamnom (granitne kocke, skrilave plošče …). Tlakovanje naj se izvede na peščeni utrjeni površini s čim večjimi režami (fugami), ki se jih zapolni z zemljo, v katero je primešana ustrezna travna mešanica. Asfaltiranje oziroma betoniranje je izjemoma dopustno na dovoznih poteh, vendar le v primerih, ko z utrjevanjem s peskom ne moramo zagotoviti ustrezne nosilnosti;  Stran 1667 na območju urejanja je prepovedana postavitev kovinskih, mrežnih ali kakršnih koli drugih za območje netipičnih ograj. Dovoljena je postavitev nižje lesene ograje v barvi, ki naj bo čimbolj skladana s predvideno ureditvijo, zasaditvijo oziroma s travnatim in gozdnatim zaledjem;  pri zasaditvah in ureditvah zelenih površin naj se uporabijo mešanice trpežnih avtohtonih vrst trav ter avtohtone, za območje urejanja značilne vrste dreves in grmovnic;  osvetljeni naj bodo le objekti in bližnja okolica. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in da je moč svetlobe v delu noči zmanjšana na minimum, ki je še dopusten z vidika zagotavljanja varnosti. Čim več naj se uporabi luči s senzorji za prižiganje ob potrebi. Uporablja naj se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali. Druge zelene površine naj bodo neosvetljene;  na območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov;  za vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav;  vsi vodi GJI se izvajajo podzemno. (4) Na območju z namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport je treba upoštevati naslednje pogoje:  zemeljska dela (oblikovanje brežin, izravnave, nasipavanja, utrjevanje …) za ureditev novih rekreacijskih površin, naj se izvaja v čim manjšem obsegu. Pri urejanju površin naj se sledi krajinskim in reliefnim značilnostim prostora. Ureditve naj se izvajajo točkovno ter z veliko mero spoštovanja do terena in obstoječih reliefnih značilnosti. Relief naj se spreminja le na mestih, kjer so predvidene ureditve. Za predvidene ureditve naj se izbirajo lokacije, kjer sta teren ali gozd že degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili najmanj škode za naravno okolje. Ureditev sprehajalnih in pešpoti ter igralnih površin naj se načrtuje tako, da se bo v čim večji možni meri ohranjala obstoječa vegetacija (drevesa, grmi, travnate površine) in naravna morfologija zemljišča;  mravljišča na območju naj se ohranjajo. Ureditev poti in igralnih območij naj se prilagodi lokacijam mravljišč, gnezdišč, rovov, dreves z dupli in drugih naravnih habitatov;  obstoječa travna ruša naj se deponira na načina, da se jo bo lahko, po zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet urejanja;  viške izkopane zemlje, ki ne bo ponovno uporabljena pri humusiranju urejenih površin, je prepovedano odlagati in razgrinjati po gozdu in okoliških travnikih ali z njo zasipavati močvirne terene in depresije, temveč jo je treba deponirati na za ta namen urejenem odlagališču;  višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih ali zasajenih brežin z nakloni, ki posnemajo obstoječe naklone terena ter z mehkimi prehodi v okolico. Umetnih ostrih robov in prehodov, kot so stopnice, škarpe, oporni zidovi naj se v prostoru ne ustvarja;  ureditve naj se načrtujejo tako, da te prostoživečim živalskim vrstam ne bodo onemogočale dostopa do vode oziroma da te ne bodo predstavljale pasti za živali. Ureditve odprtih jaškov, kanalov in jarkov s strmimi in gladkimi površinami ter postavitve neprehodnih ograd, visokih ograj, visečih mrež, žic in drugih podobnih elementov, ki bi ogrožale živali ni dovoljeno; Št. 45/7.10.2022      Uradno glasilo slovenskih občin obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920 (2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči: lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa, kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno; krčitve gozda oziroma odstranitve obstoječe vegetacije se izvajajo na način, da se ohranja obstoječe kakovosti krajine. Obstoječa vegetacija in večja drevesa se v največji možni meri ohranjajo. Krčitve in odstranitve vegetacije in dreves se izvajajo le točkovno po principu negovanja gozda in gozdnih sestojev, zato se pri posegih odstranjujejo zgolj poškodovana, za ljudi nevarna oziroma ne vitalna drevesa in mladovje. Krčitve in odstranitve vegetacije ter posameznih vitalnih dreves se izvajajo le kadar iz utemeljenih razlogov ureditve ni mogoče prilagoditi obstoječemu vegetacijskemu sestoju. V primeru kršitev in odstranitev vegetacije ter posameznih dreves se zaradi preprečevanja erozije tal odstranjujejo le nadzemni deli rastline. Drevesne panje in korenine se pušča v tleh. To velja tudi za propadla drevesa. Ta se nadomesti z novo rastlino enake vrste; na območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave, manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali naprave ne spremeni vizualna podoba območja; na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične nosilne vode ipd.); površine, ki niso in ne bodo zasajene z drevesnimi in grmovni nasadi, se po končanih zemeljskih delih         Stran 1668 sanira s travno rušo, ki je bila pred začetkom gradnje odstranjena in v času gradnje ustrezno skladiščena. Če za zatravitev ni na razpolago dovolj obstoječe travne ruše, se površine zatravi z ustrezno mešanico avtohtonih vrst trav in travniških cvetlic ter senenim drobirjem z okoliških travnikov. Površine, predvidene za zasaditev, se zasadi z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, značilnih za območje posega. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst naj se ne vnaša; na območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov; ograje znotraj oziroma okoli območja Doživljajskega gozda morajo biti v celoti lesene in visoke 2 m (naravna barva lesa). Kot material naj se uporabi lokalni neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj) ali impregnirani mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih vertikalnih desk, ki se na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku med 2 in 5 cm. Polna ograja ni dovoljena. Vrh ograje ne sme biti oster, da se prepreči poškodbe gozdnih živali, ki bi želele po naključju preskočiti ograjo. V ograji je treba predvideti mesta za izpust divjadi, ki bi morebiti zašla v ograjeno območje Doživljajskega gozda; spreminjanje hidroloških razmer z izvedbo ureditev za dovajanje vode ali izsuševanje na obravnavanem območju, ni dovoljeno; površine naj se uredijo na način, da bo omogočena vodoprepustnost tal. Grajeni elementi naj se temeljijo točkovno in z vgradnjo nad koto obstoječega terena. Terase in platoji naj bodo leseni z režami, ki bodo omogočale odtekanje padavinske vode v tla. Utrjene in tlakovane površine naj bodo izvedene z vodoprepustnimi naravnimi materiali temnejših tonov (pesek, sekanci, les ...). Stiki med predvidenimi ureditvami in obstoječim terenom na nivoju tal naj bodo izvedeni iz naravnih materialov kot so brune, sušice, lesene palisade, itd.; igrala in druga urbana oprema (klopi, mize, koši za smeti) naj bodo v čim večji možni meri iz lesa ter naj poudarjajo naravovarstveni pomen območja in lokalno tradicijo. Urbana oprema se izvede v skladu s Katalogom urbane opreme Rogla, 2021. Če opreme ni v katalogu, se oblika, način izvedbe ter materiali opreme uskladijo s celotno podobo območja; vodne pojave (izviri, telesa stoječe vode, močvirja, ipd.), ki so pomemben habitat prostoživečih vrst, vezanih na vodno in obvodno okolje, se ohranja. Za vse pojave naj se izdela podroben načrt, ki bo opredelil ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ter izvedbo dopustnih sonaravnih posegov, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti obiskovalcev (npr. podest, brunčana pot, pomol, ograja) ter da bodo imeli čim manjši vpliv na habitat. Na teh območjih naj se posege načrtuje in izvaja v obsegu, da grajeni elementi ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče vrste živali in da bodo zagotovljeni naravni hidrološki procesi in razraščanje avtohtone vegetacije. Za vzdrževanje vodnih razmer naj se ne izvaja dovajanja vode ali izdela drenaže in odvodne kanale. Z interpretacijsko opremo naj se predstavi naravovarstveni pomen, ki ga imajo tovrstna najbolj ogrožena naravna življenjska okolja; območje naj se ponoči ne osvetljuje, temveč naj bo namenjeno le obiskovanju v času dnevne svetlobe; čas izvajanja posegov naj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo Št. 45/7.10.2022    Uradno glasilo slovenskih občin mir, zlasti v času razmnoževanja (1. marec do 1. avgust); travnate površine naj se vzdržuje tako, da se zagotavlja čim bolj naraven izgled (ekstenzivna košnja 2-4 krat na leto) oz. se jih prepusti naravnemu razvoju. Za vzdrževanje travnatih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav, umetnih gojil, pesticidov in drugih sredstev za vzdrževanje trave; na zemljišču izven ograjenega prostora naj se ohranja gozd, posamična drevesa, grme in travnate površine. Dopustno je izvajanje le najnujnejših sanitarnih posegov. Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo istovrstne rastline; ohranja naj se obstoječ vrstno in višinsko strukturiran gozdni rob, iz sestoja se lahko odstranijo le drevesa, ki predstavljajo grožnjo obiskovalcem. 34. člen (poseg v gozd) (1) Zaradi občasne izvedbe del na gozdnem sestoju ali na posameznem drevju je treba, zaradi dostopa z gozdarsko mehanizacijo in odstranitev lesne mase, ohraniti gozdno vlako po zahodnem robu območja OPPN in nanjo navezati možne prehode za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Ti prehodi so lahko na istih lokacijah kot prehodi za prostoživeče živali. (2) Vse posege na območju gozda je treba podrobno proučiti in izvesti morebitne omilitvene ukrepe za kar najmanjše negativne vplive na gozdna tla in posledično na koreninske sisteme. Priporoča se kar največji odmik izvajanja del od koreničnikov gozdnega drevja. Ta naj bi bil minimalno vsaj 150 cm od roba krošnje drevesa. V kolikor takega odmika ni možno zagotoviti, je pri delih pod krošnjami dreves izvesti dodatne zaščitne ukrepe – fizično varovanje korenin, preprečevanje teptanja tal ... (3) Izvede se več odvodnikov padavinskih voda, namesto enega, s čimer se zmanjša negativne vplive na iztoku padavinskih voda v naravo. Iztoki padavinskih voda se izvedejo na način, da dolvodno ne bo prihajalo do površinske erozije ali zamočvirjenja gozdnih tal, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti tudi površinam pod iztokom in morebitnim gozdnim prometnicam na njih. Odvodniki potencialno onesnaženih padavinskih voda morajo biti speljani v lovilec olj. (4) Pred pričetkom posegov v gozd se izvede podroben pregled drevja v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja v območju gradnje. V tem pasu se odstrani vse potencialno sušeče se drevje (vključno z drevjem, katerega krošnje so samo delno suhe). Za ta namen se uporabi tudi ukrepe drevesne kirurgije z namenom ohranitve kar najbolj sklenjenega sestoja in čimveč drevja na površini. Hkrati je sprejemljivo sekcijsko podiranje dreves (posek po manjših delih) in spravilo s prilagojeno lažjo mehanizacijo. (5) Zaradi visoke fiziološke starosti obstoječih dreves (smreka) je treba že v začetku urejanja območja poskrbeti za postopno obnovo gozdne površine s točkovno ali skupinsko zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst. Območje se pogozdi z uporabo rastišču primernih vrst. Uporaba invazivnih vrst ni sprejemljiva. (6) Po izvedbi posegov v obstoječ gozdni sestav na območju OPPN se dejanska raba gozd (2000) spremeni v ustreznejšo dejansko rabo (npr. park z gozdnim drevjem ali drugo ustrezno rabo). 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom Stran 1669 35. člen (obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 36. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) (1) Za območje so bile izvedene geološko geomehanske raziskave, ki so povzete v geološko geomehanskem poročilu, št. GM-319/2021, ki jih je izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, november 2021. (2) Območje ni poplavo ogroženo ali plazljivo. Na podlagi javno dostopnih evidenc je območje OPPN opredeljeno kot erozijsko območje (običajni zaščitni ukrepi), zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja. 37. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 38. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da se upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in razmike med objekti, ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje. (3) Voda za gašenje se mora zagotoviti preko vsaj enega nadzemnega hidranta. Priključek hidranta se izvede iz javnega vodovodnega omrežja. 7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 39. člen (etapnost gradnje) Območje se lahko ureja v posameznih etapah, vendar morajo le te predstavljati zaključene celote. Morebitna gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno kapaciteto. 40. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev:  pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene posege; Št. 45/7.10.2022    (3)     8. Uradno glasilo slovenskih občin v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja; pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji; pred pričetkom gradnje mora obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo vršil strokovni nadzor. Obveznosti izvajalcev: v fazi gradnje izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja; gradbišče mora biti organizirano tako, da se morebitne nevarne snovi ustrezno skladišči (prostor z lovilno skledo), pretakanje teh snovi pa mora potekati na ustrezno urejenih pretakalnih ploščadah; dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet; po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 41. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve, predpisane s tem OPPN. (2) Potek morebitne GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. III. Predhodne in končne določbe 42. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. 43. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. Stran 1670 Številka: 3505-0004/2020 Datum: 29.9.2022 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 992. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 16. redni seji, dne 28.09.2022 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI 1. člen Potrdi se lokacijska preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 879-del in 881-del obe k.o. 1103 – Stranice. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 1713. 2. člen Po določilih Odloka o prostorskem načrtu Občine Zreče (OPN Občine Zreče – UPB1) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/21 – uradno prečiščeno besedilo) se obravnavana zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako OP7. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v Prilogi sklepa. 3. člen Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. 4. člen Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Slovenske Konjice in Ministrstvu za okolje in prostor. Številka: 3505-0006/2019 Datum: 29. 09. 2022 44. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloga:  Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnih zemljišč Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Št. 45/7.10.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1671 Št. 45/7.10.2022 993. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Zreče Na podlagi 260. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP3) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na svoji 16. redni seji dne 28.9.2022, sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA V LASTI OBČINE ZREČE 1. člen Ugotovi se, da je lastnik spodaj navedenih nepremičnin Občina Zreče in se jim hkrati določi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena: k.o. 1105 Škalce 1090Skomarje 1090 Skomarje parc. št. ID ZNAK parcela 1105 1576 parcela 1090 740/4 740/4 parcela 1090 740/5 740/5 1576 raba Javna pot, nekategorizirana cesta Nekategorizirana cesta Javna pot 2. člen Pri nepremičninah iz 1. člena, se v zemljiški knjigi izvede vknjižba lastninske pravice na Občino Zreče, Cesta na Roglo 13/b, 3214 Zreče, matična številka: 5883342000 in zaznamba grajeno javno dobro lokalnega pomena. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-62/2022-5 Datum: 28.9.2022 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Stran 1672 Št. 45/7.10.2022 940. 941. 942. 943. 944. 945. 946. 947. 948. 949. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA APAČE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Apače za leto 2022 Odlok o pokopališkem redu v Občini Apače Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24urne dežurne pogrebne službe v Občini Apače Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Apače Odlok o ustanovitvi vaških odborov v Občini Apače Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Apače Sklep o ukinitvi javnega dobra Pravila Občine Apače za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta Stran 1583 OBČINA BELTINCI Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Beltinci Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih Stran 1599 959. 1585 960. 1590 1591 1594 Stran 1622 OBČINA MIRNA PEČ Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2022 – 1. rebalans 2022 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2023 – 1. spremembe in dopolnitve 2023 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč Sklep o derazglasitvi kulturnega spomenika Stran 1632 OBČINA MISLINJA Odlok o 2. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2022 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1636 974. OBČINA MOZIRJE Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2022 Stran 1638 975. OBČINA PREVALJE Spremembe in dopolnitve Občine Prevalje Stran 1640 1596 1598 963. 964. 965. 966. 1600 951. 952. 953. 954. 955. 956. 957. 958. OBČINA DUPLEK Odlok o 2. rebalansu proračuna Občine Duplek za leto 2022 Odlok o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje za volitve v občinski svet in volitve župana v Občini Duplek Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora SD-2, v Občini Duplek Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju političnih strank v Občini Duplek Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Duplek 1. spremembe in dopolnitve Načrta Stran 1609 1605 1622 OBČINA MARKOVCI Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Markovci 2 – območje ob glavni cesti (EUP MA02) Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v Občini Markovci Sklep o financiranju političnih strank v Občini Markovci za volitve 2022 Sklep o razrešitvi in imenovanju člana Občinske volilne komisije Občine Markovci Sklep o financiranju prevzema in odstranjevanja klavnih odpadkov 967. 950. 1621 Stran 1622 962. Stran ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2022 Sklep o potrditvi elaborata in cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (odstranjevanje blata), za prihodnje obračunsko obdobje od 1.11.2022 nadalje OBČINA HOČE-SLIVNICA Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev v EUP HO 05/3 v Občini Hoče-Slivnica (ID 2963) 961. 1596 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Cerklje na Gorenjskem Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno Stran 1673 968. 1607 969. 1608 970. 1611 971. 1612 972. 973. 1619 1630 1631 1631 1631 1633 1634 1635 1636 1638 1619 1620 Statuta Št. 45/7.10.2022 976. 977. 978. 979. 980. 981. 982. 983. 984. 985. 986. 987. 988. 989. 990. 991. 992. 993. Uradno glasilo slovenskih občin Spremembe in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Prevalje Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2022 Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Prevalje Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje Sklep o imenovanju Uredniškega odbora za izdajo posebne tematske številke javnega glasila Občine Prevalje – PREVALJSKE NOVICE Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1641 OBČINA RUŠE Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2022 2 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju posebnih skupin v Občini Ruše Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1646 OBČINA ŠENČUR Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta območje ŠE-36 IG – 1.faza Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje ŠE-33 SSe v občini Šenčur Stran 1651 OBČINA ŠKOFJA LOKA Zaključni račun proračuna Občine Škofja Loka za leto 2021 Sklep o odvzemu statusa grajenega javnega dobra Stran 1654 OBČINA ZREČE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zreče Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Doživljajski gozd Rogla Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Zreče Stran 1656 1642 1644 1645 1645 1645 1647 1648 1650 1653 1656 1661 1670 1672 Stran 1674