St. 59.
V Mariboru, sobota 25. maja.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na toden. vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti projeman. za avetro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 golil., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele M celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oKiristopno petit-vrste 6* kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali  večkrat tiska. Vsakokrat se plača atempclj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. Opravništvo, na katero nai se blagovolijo nošiiiari naročnin«*, relcJainaci ie.  oznanila, t. i. administrativne reči. je v tiakarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. Št. 229
NlovciiMki diittvni |M»Mlit»ri
odgovarjajo v sledečem npojasnilu" Dalmatincem, posebno Danilu. Morda se kmalu dobode prilika, da bode trebalo več o tej izjavi govoriti. Oni pišejo:
„Da bi g. Danilo opravičil pred svetom od vsega slovanskega sveta obsojeno glasovanje Dal-matincev za zasilno volilno postavo v zbornici poslancev, je nedavno na svetlo dal brošuro „pro domo sua". Nas bi ta „spomenica" nikakor ne brigala, ako ne bi se. bilo g. Danilu vzljubilo tudi nas podpisane., zaplesti v njo in to na tak način, da smo primorani, svetu resnico odkriti. Nam, kterim je slovenski narod na Kranjskem zaupanje skazal, da nas je izvolil za zastopnike svoje, je politično poštenje svetinja, ktere nam nibče, bodi-si prijatelj ali neprijatelj, oskruniti ne sme. Zato smo na omenjeno brošuro, očitno na svet poslano, dolžni svetu izročiti sledeče očitno pojasnilo:
Naš federalistični klub se je v poprejšnjem zasedanji konstituiral s tem, da smo si izvolili za predsednika dr. Kap-a, podpredsednika pa g. Črne-t a. Posebnih pravil si nismo osnovali, temveč izrekli, da nam jih pri malem številu udov, in sicer ozki zvezi udov našega kluba, ui trebaj — omenil je pa gosp. Crne že o začetku, da utegne priti položaj, v kterem bo siljen zarad posebnib razmer na Goriškem v prid svoje dežele iz kluba stopiti, kar bode takrat, ako take razmero nastopijo, naznanil klubu. Klub naš je imel mnogo sej. Po vsem tem je izgovor D a-nllov prazen, da prav za prav nismo imeli kluba.
Zbrani smo bili tudi večer pred sejo, v kteri seje obravnavala zasilna volilna postava. Bili smo vsi drugi edine misli, da glasujemo zoper postavo, ako bi nam tudi puške stavili na prsi, — le g. Orne je ugovarjal, da ta postava Gorici in tudi nam ne škoduje. Tako so govorili tudi Dalmatinci, izrekoma g. L j u b i š a, dodavši, da nas Poljaci pustijo na cedilu, ker ne bodo zoper postavo glasovali. Po živahnih naših protigovorih so Dalmatinci želeli, da ta večer ne glasujemo še o tem, kaj storimo, temveč da zopet drugo jutro pridemo skupaj, do tistihmal pa od Poljakov zanesljivo izvemo, kaj oni mislijo storiti.
Tako smo sklenili pod predsedstvom Črne-tovim, ker dr. K a p - a oni večer še ni bilo v Beču. — Dr. O e 1 z pa je dobil nalog, šo tisti večer iti k Poljakom in pozvedeti, kako in kaj.
Drug«) jutro pred sejo vsi drugi zastonj čakamo od 10. do 11. ure. Ko jc 11. ura (ura seje) že odbila, prideta gg. Daniio in Ljubiša, ter na vprašanje naše: kako in kaj? na kratko izrečeta, da z ozirom na posebne razmere Dalmacije Dalmatiuci glasujejo za zasilno postavo, g. Crne pa, da sc on ne more ločiti od drugih Primorcev in da glasuje tudi on za postavo.
Poročilo, da Poljaci vsi odločno glasujejo zoper postavo, ni pomagalo nič. Nasproti pa nam jc poročilo, da so v posebnem klubu „der SudlJiudcr" uklonili glasovati za postavo, nevoljo nad odpadnike, ki so, brez naznaujenega izstopa, šli v drug klub, še pomnožilo. Marsiktera grenka jc padla; na to pa pride g. Danilo z ostudno sladkostjo ter reče, da ne more drugače ravnati,
— da so pa vendar Dalmatinci pripravljeni z a-p usti ti zbor, ako storijo tudi drugi isto. To je g. Danilo rekel dr. Poklukarju zunaj v koridoru v tem trenutku, ko se je seja že pričenjala? in ponavljal mu je isto, še v zbornici menda g. Voj novic s pristavkom, da so njega majorizirali, da je govoril zoper postavo, pa ni zmagal. — Dr. Po k ln k a rje obema odgovoril, da jima ne verjame, da je Dalmatincem resnica izstopiti iz zbora, vsaj so ravnokar poročali, da si cel6 proti-glasovati ne upajo, — sicer pa tudi zdaj med sejo, ko vsak trenutek pride do glasovanja, nikakor ni mogoče, da bi se vsa opozicij*, mogla na vrat na nos o izstopu posvetovati, ker oči-vidno ni več časa za to. Konečno pa jim je dr. P oklu k ar rekel, ako stoje v vrsti opozicije, naj pokažejo to zdaj s tem, da zoper postavo glasujejo, — in ako to storijo, lahko so tega zagotovljeni, da Slovenci iz Kranjskega, ako poslanci le ene dežele zapustijo zbor, smo koj pripravljeni ž njimi isto storiti, — a zdaj ta trenutek le s protiglasovanjem moremo doslednost svojega stališča razodeti, koj potem pa združeni izstopiti.
To je bila ona dogodba, ki je bila vsem našim več ali manj na tanko znana. Vprašamo tedaj: kako se more g. Dauilo drzniti, ono svojo liliujeno ponudbo na svoj malin obračati ? Mogoče je, da je s tem gosp. Danilo hotel vladi nasprotnikov vzeti, da bi bil potlej sam svojo sramoto med glasovanjem v koridoru prikrival. — Da so bili Dalmatinci in Primorci odpadniki federalistične stranke, to je svetu kazalo njihovo glasovanje za zasilno volilno postavo. In slovanski narod je sodil njihove dejanje.
Dr. Poklukar.  Grof Barbo.  Drag. Rudež. L. J u g o v i c.
Dopisi.
Ix TJlllftiJtBIMN 28, maja. [Izv. dop.] Ljubljanski prusofilski agitatorji, so so vrnili jako potrtega srca iz Celja v Ljubljano. Tako ža lostni še nijso nikdar domu prišli, še celo z Jezice in z Janjčjega so več poguma soboj domu pri nesli. Udeležila se nij izleta ni ena prvih osob iz nemčurskega taborja. Menda so se bali nere dnega obnašanja, katero je pri njih sinčkih že v navadi. Da so jih Celjani slabo sprejeli in še slabeje zabavali, kaže vse najbolj, pa izredno ponižni in kratkosapni popisi slovesnosti v Ljubljančanki in „Tagblattu", kakor pri teh listih ob prilikah nemškutarskih slovesnosti sicer nijso v navadi. V obče je zavladalo po Ljubljani mnenje, da so Celjani binkoštni ponedeljek, se lju bljanskim nemčurjem zahvalili za slabi spre jem, ki so ga Celjani doživeli v Ljubljani, ko so prišli pod naslovom licthoveuove svečanosti, pru-sizem v Ljubljano slavit. Takrat so Celjani na kolodvor ljubljanski prišedši iskali slavolokov in „hoch" - klicev, katerih pa nikjer nij bilo. Žc takrat so zabavljali Celjani, in rekli da je v Ljubljani vse za nič, se ve da peklo jih jc, da seje jim ad hominem dokazalo, daje Ljubljana za zdaj še slovensko mesto in da nekoliko nemČurskih agitatorjev ne bode spremenilo njenega značaja.
Nemčurska društva bodo torej od sedaj delovala samo še v kazinskem vrtu in salonu, tako dolgo, da se enkrat tudi najbolj potrpežljivi nave-
ličajo plačevati in umrjejo vsa ta prusofilska dru-tva na pomanjkanji udov in udeleževanja.
Kako slabo se nemškutarski gasilni straži i, kaže oklic, ki ga je odbor društva na me-stjane izdal, v katerem jih vabi pristopiti k društvu. Kaj so res še tako naivni, da mislijo, da <e jim bode kateri kolikaj pošten naroden me-stjan na limance usedel? Kar pa jc njihovih privržencev, le-te itak vse že pri društvu imajo. Torej nepotreben krik in samo iskano dokazovanje, da se smrti boje, katere se pa dolgo braniti ne bodo mogli.
V kratkem bode deželni odbor kranjski oddal službo pristava v posilni delavnici, katera je po odhodu znanega prejšnjega nemčurskega pristava Ferka Wilcher-ja v Gradec, izpraznjena Upamo, da deželni odbor podeli to službo možu, kateremu je bila že boljša v posilni delavnici namenjena in kateri jo po svoji zmožnosti popolnem zasluži, tembolj ker je tudi navdušen in neubranljiv narodnjak, kar je že mnogokrat, posebno pri volitvah dokazal. Prepričani smo, da deželni odbor, ne bode oddal službe takemu uradniku, ki je že prvo deželno službo po Wurzbacbovi protekciji dobil in ki se še dandenes nij naučil slovenskega jezika!
Iz Ti*m«u . 24. maja [Izv. dop.] Nekaj mora vendar slovenska tržaška okolica posebnega na sebi imeti, da tukajšnjim propalim prusakom tako glavo beli. Že v štirih nemških časopisih sem čital razne denuncijacije proti okolici in tržaškim Slovencem. Nek mazač piše od tod v „Augsb. Allg. Ztg.", da je slovenska agitacija v okolici v pesku izginila, čitalnice nij nobene več in tudi taborov ne. Vidi se pa iz celega spisa, da je dopisun kak petfideu pritepenec iz rajha in celo neveden v tukajšnjih razmerah. Konstatirati moram, da okolica in Trst nijsta celo nič na izgubi, kar se Slovanstva tiče in s ponosom smem reči , da so se tržaški Slovenci v zadnjih štirih letih tako utrdili, da jih ne izpodrine nobena sila več. Lahoni seveda na vse mogoče načine Slovence za sebe pridobiti izkušajo, jim podajejo gmotne koristi, a malokateri — žalibog, da se včasi kateri izgubi! — je pri volji, so jim podati. Okolica se krepko zaveda svoje narodnosti, to lehko vidi vsak, ki v Trst pride. Videl bodeš o praznikih ponosno vihrati slovensko zastavo po vaseh blizu Trsta, glase se slovanske pesmi, „da odmeva od gore"; italijanskih zarobljenih popevk nij v zadnjem Času več slišati, kakor je bilo še pred štirimi leti. Res ne žive več vse Čitalnice, a kar jih je, te vrlo izvršujejo svojo nalogo; prva med njimi je Rojanska, ki vsak mesec daje eno dramatično igro in ima zato poseben dramatičen odsek, obstoječ iz vrlih moči. Za bodoči mesec pripravlja Rojanska čitalnica zopet veselico z igro in umetnim ognjem.
Italijanski stranki, kateri ste v Trstu, sc še vedno lasate. Meščani so razsrdeni na mestno starešinstvo zarad slabega gospodarstva in razkrivajo v „Cittadiuu" brezobzirno vse slabosti mestnih očetov. Na drugi strani pa zopet „Pro-gresso" kot organ mestnega starešinstva meščansko stranko napada. Končni izid te borbe nij dvomljiv; zmagala bode meščanska stranka nad sedanjim starešinstvom. Nam tržaškim Slovencem je razpor med lahoni po volji, ker nesloga sovražnikov mora nasprotniku koristna biti.
I V. IN»*»lojil<k 20. maja. [Izv. dop.) Kakor vsako leto, zbralo se je tudi letos binkoštni ponedeljek mnogobrojno število gostov v našem kraji. Smelo rečemo, da jih je bilo gotovo pot titoč, ki so prišli gledat podzemeljsko čudo, našo krasno jamo. Odveč bi bilo opisavati vsacemu itak že znano veselico, omeniti pa moramo najnovejšega slovenskega društva, ilirskega Sokola, ki je denes imel svoj prvi izlet k nam, katerega sc je udeležilo 20 jako okusno oblečenih in čvrstih udov z zastavo. Obleka novega Sokola je nekoliko različna od ljubljanske, pa se jej sme smelo staviti na stran. Ilirski Sokol, namreč nosi modre srajce in klobuke s kraji, kot posebnost pa rudeČe široke pasove, ne usuatc nego iz tkanine. Ta obleka možem krasno pristoji, enako krasia je pa tudi velika in bogato izdelana zastava, katera na enoj strani kaže ilirski grb, na drug j pa Sokolov niouograin, obdan z lipovim vencem, Občno pozornost so zavzemali Sokoli, ko so s zastavo šli pred jamo in sinejo popolnem zadovoljni biti s svojim prvim izletom. Nadejamo se, da bode novo telovadno društvo ilirskih Sokolov, ki šteje že denes v Bistrici, 13 it i nji, Knežnku in Z ago rji GO udov, krepko napredovalo ter telovadbo marljivo gojilo, kar bi vsem sorodnim društvom iskreno nasvetovali. V to ime jim zakličemo srčno ,,Na zdravje! Živeli!" Toda kolikor nas je navdušil ilirski Sokol, toliko pa uas jc popari! odbor, ki oskrbljujc Postonjsko jamo. kajti nahajajo se napisi nemški in laški, slovenskemu pa uiti enemu nij bilo prostora na zemlji slovenski! Ako je ž i d-tujec, ki je prodajal svetinje, jim pridel slovenske in nemške trakove ter vmes prodajal čisti uemšku-tarski želod, naj bi tudi jamski odbor priskrbel slovenske napise v jami in drugod, kajti Postojna je — ponavljamo — na slovenskih tleh, kar so zlasti živo dokazovale v ozbilji pred krčmami in po hišah razobešene zastave.
Iz Zifttffl'clm 2U. maja. (Izv. dop.) Naši vladni listovi bolujejo na tistej bolezni, katero medicinarji „misererc" imenujejo. Iz svojih ust blujejo dan na dan najoduruejšc stvari. Zlasti „Agranierica" in Krdodi-Rauchov organ „Narod" obnašata se, ko da sta, kakor naš narod pravi „norc gljive" jela. Mi sc radujemo njunih kaprijol, ker so najgotovejše znamenje, kako slabo stoji z vladnimi kandidati. Zavoljo ekstravagancij so posebno amerikauski časopisi na glasu, kar pa naši vladni listovi denes počenjajo, to bi tudi Amerikancem že predebelo bilo! Kdor se ničim več hraniti ne more, psuje v svojej uevzmoglej jezi, in v tem položaji so denes tudi naši vladni organi: oni psujejo, da okolo njih vse smrdi. Pa naj psujejo, dok se bodo do sitega napsovali, kaj je to nas mar!
Velike važnosti za naše sedanje politično stanje je uvodni članek glasila ogerske vlade „Pester Llovda" od ponedeljka. V njem se naša denašnja vlada celo desavujira, ter na ravnost izreka, da niti Kauch niti Vakanovič nista zmožna in sposobna Hrvatske pacificirati. Ta članek jc javni odpustni dekret za Vakauoviča. Nadalje pravi „Pest. L." da so zahtevi in težnje narodne in magjaronske stranke istovetne, ter da zavoljo tega med njima dvema nobenega bitnega razločka nij. To nij res. To nij nikoli bilo, in tudi nikoli ne bo. Kdor to trdi, dokazuje, da našega strankarstva ne pozna. „Pest. L." pravi nadalje, da celo hrvatsko vprašanje nij nič drugega, kakor „amterfrage", Češ vodje narodne stranke hote Va-kanoviča in njegove doglavnike samo zavoljo tega strmoglaviti, da bi se potem sami na izpraz-nene kurijaličue sedeže ponamestili. To je pa najmanje res. Iz vsega se vidi, da Magjari našega političnega gibanja ne razumejo. Nadalje sc „Pest L." grozi, da ogerska vlada ne bo več ne z eno, ne z drugo stranko paktovala, ampak z narodom. To je fraza. Če hoče ogerska vlada z narodom paktovati, mora paktovati z njegovim zastopništvom v saboru, in sicer s saborsko veČino. Ker bo pa, kakor se nadejamo, saborska večina na-
rodnjaška, morala bo ogerska vlada z nikom drugim paktovati, kakor z narodno stranko. Drugi modus, z narodi paktovati, do denes še nij iznajden.
Po celej deželi razprostranila se je brošuriea, kterc predmet jc zlasti životopis ,,nj. preuzviše-nosti" soproge bauskega namestnika Vakanoviča. Čitatelje ^Slovenskega Naroda" bode zanimalo a ne veselilo izvedeti, da je sedanja ekscelenca rojena Slovenka ,iz bližine Podčetrtka. V Sen ji služila je za natakarico v javnej krčmi. Kot s takvo seznanil se je tadanji pcuzijonirnui finančni adjiinkt, iu sedanji banske časti namestnik Vakanovič, ter se po dolgoletnem konkubinatu ž njo, če se ne motim v Dobovi ali v Brežicah na Štajerskem poročiti dal. Pri svatbi ga je nekdo nagovoril, da je tudi kot letni ud k Matici slovenskej pristopil — pa samo za eno leto.
\follinary, vrhovni poveljnik vojniške krajine, odpotoval je v „službenih zadevah" v Pešto. Te službene zadeve so brž ko ne naše politične homatije.
V zakladnico tukajšnje prvostolne cerkve, v kterej so shranjene dragocenosti v vrednosti blizo enega milijona, poskusili so tatje prodreti, pa so bili odpodcui. Oerkev je vsled tega že tri dni zaprta in pod stražo, ker sc misli, da ho tatje še kje v ujej poskriti.
Iz JHimiJil. 23. maja. |Izv. dop.) Zdajci pa zopet postaje veselo. Med seboj so si gospodje nemški ustavoverci v laseh, in hiša v kateri so se ukvartirali, poka na vseh oglih že. Njih veliki časopisi so začeli cviliti sami med seboj in nad svojo gnjilobo, isto tako kakor le kedaj preduo jc njih zgrada pred Bclkredijem , preji Potockim in pred Uolienvvartom v blato sc useki. „Deutsche Zeituug" včeraj v uvodnem članku konstatira, da je v ministerstvu že gotovo zasajeno seme nesloge, da bode rastlo in sad razpada obrodilo. Za zdaj notranjo gnjilobo prikrivajo olicijozni listi , ker morajo, ravno tako kakor šarlatansk zdravnik pravi tako dolgo, da nij nevarnosti, dokler bolnik ne začne, smrti blizu, gagati.
Pa ne samo med seboj, tudi s pruskim novim „rajhom" si nijso več tako srčno dobri. Nekatere berlinske novine vendar sprevidijo, da usta-voverno vladanje ni baš uzorno, in to svojim bralcem pripovedujejo, kdo vc, morda samo zarad tega, da bi dokazali kako nujno je, da sc te uaše avstrijske zemlje prej ko prej pod pikclhavbo spravijo. Ali „N. fr. Pr." vendar grenke solze toči, razžaljena od nehvaležnega toliko ljubljenega pruskega brata. In kakor ena odpaliovana stara ljiibi«a, našteva Prusom vse ljubezni , katere je (»na in avstrijsko vstavoverstvo za nje imela, — zakaj torej 1'rusi začenjate reči, da nij lepa in čednostua oticijozna ženska cislajtauska!
Politični razgled,
V ustavne m odboru državnega zbora je minister Auersperg ustavoverecin povedal, da glede gališkega vprašanja vlada še nij uičesa sklenila, da čaka kaj bode gališki zbor sklenil; vlada ne bode uičesa storila, kar ni ustavoverno. Tudi se jc Auersperg pritožil o „ščuvanji" proti ministerstvu. — Dr. llerbst je v istem odboru poročal, da je pododbor glede izločitve nemškega mesta Biale iz Galicije sklenil 1.) Za nemške občine ima biti nemški deželni jezik. 2) \ Biali je sedež politične oblasti, kateri deželna postavodaja ne more braniti rabe nemškega ura dnega jezika 3) Nemški jezik na drugi gimnaziji v Lvovu in v Brody se obdrži. Ti nasveti so bili sprejeti, in sprejeto tako načelo, po ka t e r e m bodem« Slovenci na Štajerskem, Koroškem in v P rim o rji vsaj enake določbe terjati enako pravico imeli.
Obe državni zbornici ste imeli 22. t m. sejo. V poslanski zbornici je bila debata o redu kazenskih pravd, po katerem bi v kazenskih stvareh porotniki soditi imeli. Proti predlogu go vori Oelz, njemu odgovori Rcchbauer in mu očita, da njegova stranka državne osuovne postave po-
dira. Na to podpira predlog še Weeber in na zadnje pravosodni minister (Jlaser. V gosposki zbornici so sejo izpolnila razna poročila.
Večina za nas prevažnih hrvatskih v o-litcv bode, kakor povedano 29, t. m. Ako bi smeli po prvi volitvi, ki sc je že 2,'J. t. m. vršila, soditi, izpale bodo dobro. Iz Karlovca se nam je namreč telegratirala zadnji četrtek novica: „Dr. Milan Makanec, kandidat narodno stranke, izbran je jednoglasne) za narodnega zastopnika. Magjaronski kandidat Sabljič sc je moral stisniti, nij dobil ni enega glasa. Vse mesto kar-lovsko jc spremljalo pevajoč dr. Makanca." — Zuano je, da dr. Makanec reprezentuje ono politično barvo med narodno stranko, kateri jc geslo : nobene unije z Magjari, temuč Unija Hrvatov s Srbi in Slovenci! Torej živio prvi izbrani narodnjak, Jugoslovan Makanec!
Praška „Politik" piše o hrvatskih volitvah in pravi: Kako daleč mislijo magjaroni da smejo zasmehovati legitimne čute hrvatskega naroda, kaže posebno prepoved Jclačiecvc slav-nosti. Jelačie, najverniši sin svojega naroda, ki je svoj narod kot ban ljubiti znal kakor nikdo drugi , ki je znal svoj narod povzdigniti in ob enem svojemu cesarju največja dela storiti in si častno ime rešitelja monarhije pridobiti — spomin takega moža sc v Zagrebu ne sme več slaviti? V času, ko so „miroljubni meščani" dunajski voj-uega ministra svojega cesarja kot pravi kanibali s tri iu štirdesetimi ranami umorili in ga še kot mrliča na plinov svetilnik fobesili in skrunili — v tem času jc razvil Jelačie, hrabri ban hrvatski, zastavo svojega cesarja in kralja in šel jc na čelu svojega naroda v boj krvavo spričevalo dajat -zlati zvestobi Hrvatov. Katera stranka sc sme ponašati) da je Hrvatski od one velike dobe zopet bana dala, ki bi bil temu pravemu junaku in pravemu domoljubu samo od daleč podoben V Ali se morebiti Kauch in Vakanovič moreta primerjati Jelačiču? In slavnost spominskega dneva tega moža je prepovedana. Stranka, ki se tudi sence velikih mrtvih že boji, m o r a v e u d a r j a k o slaba biti. Pa t a k e sence sc ne dajo z a r o t i t i. Svobodno stopnjo v vsako hišo iu so vesolo sprejete i u prišel bode dan, ko bode Hrvatska imela p r a v z h o r in pravico slaviti n a j z v c s t e j š c g a sinu svojega kralja.
„Pasivni upor in federalisti" — s tem naslovom piše. dunajski federalistični list „Ost u. West" za to, da naj bi Čehi zdaj pustili pasivni upor in se lotili delovanja v praktični politiki, t. j. naj bi šli s časom v deželni in državni zbor. Gotovo bi bilo to v interesu cele federalistične stranke, in tudi mi bi to želeli, da-si zagovarjamo in zahtevamo, naj se Slovenci Cehom pridružijo v pasivnem Upom; dokler ga oni vodijo. Nam jc namreč vedno pred očmi slovanski program, in preverjeni smo, da se mora manjši slovenski narod akomodirati večjemu in mogočnejšemu češkemu.
Pod naslovom : „r uskim 1 i b e r a 1 o m" piše češki „Pokrok" med drugim: Za nas je jako ucpriličuo , ako se k mnogim političnim neprijateljem pridruži še kak ruski glas. Imamo ves uzrok zahvaliti sc ruski ž u r n a 1 i stiki v obče, in v novejšem času tudi francoski, da nas brani, da harem omenja o naši eksistenci. Dober svet nam je drag, graja tudi draga, če pride od prijateljske strani. Buska žurnalistika v obče je Čehom prijazna. So pa nekteri ruski žurnalisti, ki češki narod uc sodijo po celoti, temuč po eni vrsti. „Pokrok" nij zadovoljen, da „Ruski Vestuik" imenuje politiko Riegra iu Palackega preveč avstrijsko. Bili so časi, ko so bili med „preveč avstrijskimi" politiki — prvi ruski državniki, in morda sc bodo ti Časi zopet povrnili. Ako Tur-genev dela vtipe na češke muzikante, pravi „Pokrok" : blažena bi bila Rusija, ako bi jej ne bila Nemčija drugega importirala nego muzikante. Posebno se obrača proti listu „Novoje Vrcmja", ki
(Dalje v prilogi.)
Priloga „SIov. Naroda" k st 59., 25. maja 1872.
je pisal, da so Čehi preveč „klerikalni iu fev-1 pravilih tega društva more biti njegov častni ud dalni". — Ker večina ruskih listov, iu to glavni I samo tak Slovenec, ki si je za slovensko domo-listi , drugače sodijo in spoznajo veljavo zapa-lviuo pridobil „posebne zasluge". Soglasno so dnega Slovanstva, ima članek „Pokrokov" samo bili izvoljeni za častne družabnike dunajske „Slo-namen, odvrniti in drugemu ruskemu novinarstvu I venije" : g. dr. L a vri č, deželni poslanec v Go-po Nemcih spridenega ruskega kolega zaznamovati, j rici, in gg. Fr. Levstik in Jos. Stritar, slo-
Iz Fraucoskge prihaja novica, da se jelveuska pisatelja na Dunaji. narodna skupščina v zadnji seji zopet zedinila v|        * (Dve novi gospodarski knjigi.) obsodbi Napoleona III., kije Francosko v toliko G.  J.  Zelen,  župan Senožeški, jc poslovenil nesrečo pahnil.   Bivši minister propalega lopova I nemško knjigo od A. Trientl-a , katero je dala na tronu, Rouher, jc poskušal Napoleonove grehe kranjska kmetovalska družba na svitlo pod na-oprati, ali jih zvaliti na Gambetto in tovariše nje- slovom „Z bolj sanje gospodarstva na gove vlade.   Ali  Audiffret   in Gambetta stal p 1 a n i n a h". — Druga knjiga je spisana od dr. njega in Napolconovca za vselej pobila, z govori, J Wilhelma v nemškem jeziku.   Goriška kmetoval-kateri  so bili z viharno občno  pohvalo sprejeti. I ska družba jo je dala posloveniti in jo je obelo-Audiftrct je rekel:  „Vprašanje je: ali ste bilildanila pod naslovom „P 1 a u š a r s t v o". Knjiga (za vojno) pripravljeni ali ne? Nij ste ste I daje nauke o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu, bili! V arzenalih so bili kanoni le za parado. ba-|        * (Iz Celja) se poroča, daje višja soduija terije za kak muzej, iu pušk nič".   „Mi bodemo I premenila   razsodbo  celjske   okrožne  sodnijc v vaiu (Napolconovccm) klicali  kakor je  Augustus I pravdi gospodov: dr. Srnec,   dr. Radcy, Rapoc, klical Varu:  dajte nam legije, čast naše zastave, I Voh in Slatinšek proti onim, ki so 19. junija 1870 in naše provincije nazaj!  Vi ste pustili razvaline I shod slovenskih  volilcev v  Novi vesi blizu Slo in opustošenje  za spominek  svoj.   Take reči sel venske Bistrice, h kateremu sta gospoda dr. Srnec gode samo v deželi, ki sc enemu človeku i z-lin dr. Radey volilce povabila,  razgnali — tako, roče, ncnravuost in spačenost morajo rasti;  to I da je 13 obtožencev  zločina  (v Celji so bili bode   večna   sramota vladanja Napoleona III." I obsojeni zarad prestopka) krivih spoznala. Audiffret upa, da se Francoz je ne bodo nikdar I        * (Za pogorelce v Cirkovcih) na Sta več udali v roke kacega Napoleona. Rouher hočeljerskem je daroval cesar 10OO gld. iz privatnega odgovarjati, ali celo zbornica se mu smeje. G a m-1 premoženja.
betta pravi, naj se zbornica uc cepi, in imenuje!        * (Izjave francosko-slovanskih sitn Rouherja   bojazljivca,   Napoleona   dezerterja, ne I pati j.) „Republique francaise" prinaša izjavo štn proguanca.  —  lionapartizcm je bil torej  zopet dentov v Nancy,   ki izrekajo,  da se soglašajo s enoglasno obsojen, in bog daj, da utrdi to Fran-1 tovariši v Caeni, kateri so izrekli slovanskim stu-cijo in republiko. jdentom praškim zahvalo za njih sočut.
__ * (G o r e č v o z.) Zadnjo soboto je nek kmet
1J'17110   ^tVTTl l     86 ^C iZ Maribora domu v TIoGe l)elJal> Hkorai
J.t«1 Ali"   OliTfHl« |na gvojera vozu zgorel. Mož je bil nekoliko vinjen
• (Chlumctzky i u kranjska kmetij-lin menda je iz njegove pipe se v slamo, ki jena ska družba.) Piše se nam iz Ljubljane: Kakor I vozu bil, ogenj zatrosil. Veter je storil, da se ste poslednjie omenili, imenovala je kranjska kmc-ljo precej blago na vozu užgalo in zgorelo, kakor tijska družba pri svojem občnem zboru dne 15.1 je tudi voz ves poškodovan. Mož sam, ki je na t. m. nemškega ministra Chluincckega za častnega I vozu bil, seje nekoliko osmodil, kar bi se bilo uda. Kakor iz gotovega vira pozvedam je inicija-J menda tudi konju zgodilo, ako bi gane bili ljudje, tivo k temu dal zuan naroden prvak, glede od ki so na cesto prišli gledat goreči voz, odvezali vlade kranjskoj kmetijskej družbi podeljenega daru. I in neprostovoljnega Elija še večje nesreče rešili. Kako more biti ta gospod tako kratkoviden, da Chlu-1 * (V r a g v podobi zajcev i.) Neka metzkcga predlaga slovenskej kmetijskej družbi I srbska žena je šla — kakor pripoveduje „Črno-za Častnega uda, ne morem zapopasti, ker je ven-lgorac" — od Klobuka v Slovečine, da vloži v dar zuauo, da seje Chluinetzky na Moravskom hrauilnico 400 gld., katere je imela uvezane v vedno skazoval za uajvečega nasprotnika Slova-1 ogel svojega robca, ldoč po gozdu najde ubitega nov, ko bi žc ne bilo dosti protidokazov s tem, zajca iu boteč vzeti ga soboj , poveže mu robec da se reče, ka je Chlumetzkv član sedanje vlade. I okolo vrata, da ga lagljo pouese. Ko je ona na Ali morda višje glave naše „nizko" politike mislc,|strau pogledala, oživi se zajec in udari v beg — da bi kmetijska družba dobila menje podpore od I to se ve, z robcem in z denarji, Žena se spusti vlade, ko bi Chlumetzkv ne bil častni ud? Ako vičoč za pomoč in dirja po gošči tako dolgo, doto misle — dosti slabo. — V Ljubljani nam reči I kler od trnja raztrgana in okrvavljena ne pade o-res čedalje bolje zore: — mestni odbor jc ime-j nemogla na zemljo. Ljudje, ki so to čuli, pograbe noval Beusta za častnega meščana, kmetijska puške in gredo za zajcem. Zagledajo nekateri teh družba Chlumetzkega za častuega uda, in v krat-1 lovcev zajca , ko se je baš na zadnje noge po-kem se bo morebiti bralo po časopisih, da je po-1 stavljal, in s prednjimi hotel robce, kateri mu je litično društvo „Slovenija" imenovalo miuisterskegal vrat davil, kako sneti, in se osloboditi. Lovci, ki predsednika Auersperga II. za svojega častnega I še nikdar niso videli zajca samo na zadnjih no uda." I gah stati, mislili so,  da je to sam vrag,  in od
* (Ljubljanski škof, s ak r a m ent b v. I straha nijso streljali. A med tem jih je zajec birme, uemškutarski in naroden boter.)I ugledal, pobegnil, in odnesel uovce. Na binkoštno nedeljo pri birmi v Ljubljani zgo-| * (Laško telovadsko društvo) v Godilo se je to-le : Birmancev iu botrov stala je dolga I rici ima lepo telovadnico in 400 družabnikov vrsta v silni gnječi. Škof v svojem ornatu deleč I Izmed teh 4G0 članov jih je samo 10 zapisanih birmo prišel je do znanega narodnjaka, ki je tudi I med telovadce in v istini se jih telovadskih vaj čakal odrešenja s svojim fantičkom, ustavi se pred I udeležuje samo 8 (beri: osem!). ..Soča." njim in — — pokliče zadaj za našim narod-1 * (Potro šk i za pot in živež šolskih njakom stoječega gospoda z besedami: „Ich bitte, Isveto valeov) sc bodo po postavi, ki bode od llerr II...!" Ko odpravi svojega protege gospoda I 1. oktobra t. 1. veljavo dobila, tako povračevali, H... a, obrne se, da bi šel naprej, prezirajo na- j da dobi vsak ud deželnega ali okrajnega šolskega rodu jaka! Še le, ko ga je spremljajoč kaplan sveta, ki več ko pol milje od mesta, kjer ima vnovič spomnil, da jc še „Carolus" tu, blagovolil I dotični Šolki svet svoj sedež, stanuje, za vsako je vendar birinati nesrečnega dečka, čegar boter j miljo 1 gld. potninc iu za živež 1 gld. 50 kr. za je bil predrzuil se, milostljivemu višjemu pastirju pol dneva. Okrajni šolski nadzorniki in oni. ki stopiti pred oči — v surki! Libcralno-krščauska se v pomnožene šolske svete pozivljejo, uc dobe
ravnopravuost!
* (Dunajska „S 1 o ven i j a") je, kakor se „Soči" iz Dunaja poroča, v svojem občnem zboru 11. maja volila prvi pot svoje častne ude. Po
odškodnine za svoje potroške po tej postavi.
* (Vir ž i u i j e - 01 g ar e), katere nam av atrijska  država prodaje, za katere jej mi kadilci plačamo toliko, sicer morda nepotrobnega, ali z
železno navado prisiljenega davka, — so zdaj že res prav „pod psom". Kaj država, ki tako strto, zlomljeno, ničevo robo prodaje, misli da smo zdrava pljuča ukrali? Ali morda hoče slovansko opozicijo s tem umoriti, da posebno v slovanska mesta in kraje pošilja nalašč najslabše cigare, da bi vsi kadilci, napenjajoči se s takim blagom, na jetiki pomrli? Posebno v mariborske tabakopro-dajalnice se pošilja prava odrtija cigar, zlasti viržink.
* (Črnogorski učitelji) so imeli na Jurjev dan v Cetinji učiteljski zbor.
* (Srbska  poljedeljska razstava) bode to leto v Kragujevcu v mesecu septembru.
* (Obsojeni tatovi.) Iz Celja se „Gosp." poroča, da je po tridnevni obravnavi od 15.—17. t. m. okrožna sodnija 31 tatov možkega in ženskega spola zarad 48 spričanih tatvin obsodila in sicer 20 zarad hudodelstva, drugi zarad prestopka po vdeleževanji in nakupovanji vkradenih reči. Kazen bodo trpeli nekateri od 1—G let, drugi po 1 ali več mesecev. Nekateri izmed teh hudobne-žev so bili že večkrat zarad tatvine kaznovani, ter so res tako zastarani v svoji hudobiji, da utegnejo po dovršeni kazni zopet ta posel početi.
* (Kat. polit, društvo v Vuzenici) obhaja v nedeljo 9. junija popoldne svojo prvo obletnico. Nadejamo se, da se bodo, kolikor le mogoče, vsi društveniki zbora udeležili. Prijazno se vabijo tudi drugi rodoljubi in podporniki društva s svojo nazočnostjo slovesnost povišati.
„Gospodar."
* (Puškinov spominek.) V Moskvi se ima postaviti prvemu ruskemu pesniku Puškinu spominek. Kakor „Peterb. Včd." pripovedajo, je bilo do 13. maja po javni snbskripciji nabrano za to 50.000 rubljev. Moskovski mestui zbor je pripravljen prostor za stavljenje spominka brezplačno dati. V kratkem bode odbor pripravna dela izvršil.
* (Koliko stanejo državni zbori.) Ogerski državni zbor je stal v treh preteklih letih: 3,321.149 gld. in 120 zlatov; tedaj v enem letu nad 1 milijon, in na mesec povprek 90.000 gld. D u n a j s k i državni zbor stane to leto v potih mesecih : 345.000 gld., v enem mesecu : 69.000 gld. — Ogerski ima 432, naš pa (in to le na papirju) 203 poslance. Po tem takem je naš državni zbor po primeri veliko dražji od ogerskega, kar prihaja od tod, da imajo naši ua dan 10 gld., ogerski pa le 5.
* (Mesto London) ima po lanjskem Štetji 3 milijone 151.804 prebivalcev. Mesto zavzema po prostoru 122 kvadratnih milj.
* (V Zagrebu) je v noči pred 22. t. m. po tatovih poskušano bilo ulomiti v stolno cerkev, a ukradeno nij bilo nič, ker nij bil zid toliko prodrt, da bi se bila železna vrata odprla. — Kaki lumpjo so magjaroni, kaže njih organ, ki pravi, da je to storila narodna stranka, da bi policaje odvrnila od JelačiČevega spominka, kder se je ova-cija godila, in kder — so bili policaji res nepotrebni.
* (N o v način petja se priučiti.) „Sovremenija lzvestija" poročajo, da sc je v [Ka-zauu pod ravnateljstvom protopopa Milovidova osnovala nova pevska šola, katere namen je , izučiti dečke cerkvenega petja. Učna metoda je jako originalna, in težko se je po njej kedaj poduČe-valo in se podučujc kjerkoli. Ravnatelj se ne poslužuje uiti sekiric, niti glasa, uiti intonirne priprave, niti muzične skrinjice, ampak edino svojih prstov, po posebnem od njega samega iznajdenem načinu. Vsak prst njegove roke pomenja znano noto, ali pa cel akord. On jih drži pred oči svojih učencev in enega skrČe ter druzega na-ravnaje, privablja iz pevčevih ust glasove. — Ta učni način jo učencem tako prikladen, razumljiv in lehak, da žc pojo celo mašo brez kakošne napake. (?)
* (Topovi v cerkvenem stolpu.) 12. t, m. je došlo v Koln ob Reuu 22 v zadnji vojski Francozom vzetih topov, katere je nemški cesar Vilhelm daroval v namen, naj se iz njih zlije ve-
likansk zvon za k5lnski dom. Ta zvon bode 500 centov težek iu bode s svojim glasom poznim unukom z najlepše gotiške cerkve na svetu ozna-uoval, da so Nemci po Francoskem ropali.
* („Novicam".) V taborji, kjer se misli, da so Novice koran vse politične in druge modrosti , včasi roke pred seboj prekrižajo, prav pobožno proti nebu pogledajo, pa javk po Sloveniji zaženć: ej, bog nam pomagaj, kako žalostno je, da se med soboj kavsamo! Dolgo je imelo to pri dobrih dušah vspeh, zdaj že vsak vidi, kdo je volk, ki vodo kali. Jedva so se „N.U majheno oddehnile in odkašljale od „slovenskega" nTag-blatta", že pridejo v zadnjem listu z dvema zamahi jajema. Na strani 166. pišo, „da ža-libog v nobenem štajerskem in koroškem časniku ni glasa ne najdejo, da bi narodni možje na odločnem mestu zahtevali, naj se tudi slovenskemu narodu da, kar mu gre". Na strani 168. pa pišejo: „Kako to, da za mariborske mestne volitve slovenski stranki cel6 mar ni? ali se pravi Slovenci ondi s ponemčenimi Slovenci še v volilni boj ne upajo ? ali je Maribor po takem že brez? nemški? Mi ne bi stavili teh vprašanj, ako se ne bi čudili temu, da iz časnikov mariborskih toliko prijaznih in neprijaznih podukov in lajtartikelnov v Ljubljano dobivamo, kedar so tukaj mestne volitve; ko pa je „Hanibal ante portas Mariborenses", je vse tiho, kakor da bi še „narodne" tiskarnice v Mariboru ne bilo?" Kar se tiče prvega nij treba odgovarjati, ker vsak se mora čuditi takim javnim neresnicam, da „ni nobenega glasa"; kdor bere „Gospodarja" „S1. Narod" in kdor je bral, a ne tako na pameti oslabel, da bi črez noč pozabil, koliko smo si mi, in so si naši možje v deželnem zboru že prizadeli, in si odbornik Herman še prizadeva. Če nam ne dado na deželne stroške niti ene borne prestavljene knjige, s kakoršno se „N." tu na prsi trkajo, kakor da bi „Plaušarstvo" naš rod smrti otelo, — no! lepše bi bilo da jo vi posodite tudi preko Save, nego da po otročje kažete: glej, meni so moja mati dali večji kos, kot tebi. — Kar se drugega tiče, izgovorimo denes samo obžalovanje, da „N." še vedno „narodna" tiskarnica v bok bode, pripomeniti pa hočemo, da zato ta tiskar-
nica nij nič menj narodna če jo „N." prijazno z navodnimi znamenji („—") predstavljajo. Glede mariborskih volitev bode „Gosp." gotovo "N." podučil. In tudi mi hočemo v prikodnjem članku izpregovoriti o tem predmetu, da se poduče gospodje, ki po 301etnem novinarjevauji ne poznajo Slovenije toliko, da bi vedeli, kaka je razlika med središčem in periferijo, med Ljubljano na eni strani, in med Gorico, Celovcem, Mariborom itd. na drugi. — Da bi pa list, ki v Mariboru izhaja ne imel in ne smel govoriti o ljubljanskih rečeh,
— na to iznajdbo naj „Novice" hitro privilegij vzemo, da bodo morda potem vsaj en čas same govorile, ker kmalu se vidimo v Ljubljani.
Gospodarske stvari.
Tržne eene.
V Trstu. Pšenica 6 gld. 75 kr. — 8 gld. 65 kr., rž 5 gld. — 6 gld., ječmen 4 gld. 50 kr.
— 5 gld.,  turšica 5 gld.  — 6 gld. 20 kr., oves
2 gld. 50 kr., fižol 5 gld. — 9 gld., bob G gld., grah 10 gld. — 12 gld., leča 5 gld. — 10 gld. 50 kr.,  slive  (cent) !) gld. — 10 gld., maslo 48
— 55 gld., žima 43 gld., konopnina 25 gld. — 50 gld., leneno predivo 35 gld., knoper 5—15 gl., cunje 10 gld. — 13 gld. 50 kr., vinski kamen 15—25 gld.
V Ljubljani. Pšenica 6 gld. 60 kr., rž 4 gld. 10 kr., ječmen 3 gld. 30 kr., oves 2 gld. 20 kr., ajda 4 gld., proso 4 gld. 60 kr., turšica 4 gl. 40 kr., krompir (vagau) 3 gl. 20 kr., leča 6 gld., grah 6 gld., fižol G gld. — kr., maslo 53 kr., salo 38 kr., jajca 7 za 10 kr., drva (22")
4 gld. 80 kr. — 6 gl. 60 kr., seno 1 gl. 20 kr., slama 1 gld.
V Novemmestu. Pšenica 6 gld. 66 kr., ječmen 3 gld. 70 kr., oves 2 gld. 20 kr., soršica
5 gld. 75 kr., proso 5 gld., turšica 5 gld., fižol 9 gld. 60 kr., maslo 50 kr., jajca 8 za 10 kr., seno 2 gld., slama 80 kr., drva (trda, 22") 6 gl.
V Mariboru.   Pšenica 6 gld. 40 kr., rž
3 gld. 90 kr., ječmen 3 gld. 80 kr., oves 2 gld. 20 kr., turšica 4 gld. 30 kr., proso 3 gld. 80 kr., krompir (vagan) 2 gld. 20 kr., ajda 3 gld. 40 kr., seno 1 gld. 40 kr. slama 1 gld. 5 kr. — 1 gld.
50 kr., maslo 54 kr., salo 39 kr., jajca 5 za 10 kr., drva (18") 4 gld. 10 kr. — 5 gld. 60 kr.
V Cel j i. Pšenica G gld. 70 kr., rž 5 gld. 20 kr., oves 2 gl. 30 kr., turšica 4 gld. 10 kr.
V P t uji. Pšenica 6 gld. 15 kr., rž 4 gld., ječmen 3 gld. 50 kr., oves 2 gld., turšica 4 gld., ajda 3 gld. 10 kr., krompir (vagau) 2 gld., maslo 50 kr., salo 38 kr., jajca 7 za 10 kr., drva (36") 7—11 gld., seno 1 gld. 60 kr., slama 1 gld. — 1 gld. 20 kr.
V Varaždinu. Pšenica 5 gld. 98 kr., rž 4 gld., ječmen 3 gld. 15 kr., turšica 3 gl. 85 kr., krompir (vagan) 2 gld. 80 kr., ajda 4 gld. 20 kr., seno 1 gld. 20 kr.
V Sisku. Pšenica 6 gld. 40 kr., turšica 4 gld. 40 kr., ječmen 2 gld. 75 kr., proso 3 gld. 60 kr. — 4 gld. 65 kr., oves 3 gld. 10 kr.
POttlllllO.
Kumys. V ruskih stepah delajo prebivalci iz kobilinega mleka pijačo, katera jc pokazala skoro čudežno zdravilno moč za sušico, tudi je jako tečna in pomaga v raznih slabostih. Ker one pijače nij mogoče v prvotnem stanji razpošiljati, jc gotovo obče ustreženo s pripravo Liebig'-ovega kumvsovega izlečka, ki ima vse prvine kon-densiranc v sebi in sc lahko razpošilja. Nizka cena (1 gld. za steklenico) priporoča ta izleček vsem bolnikom gori omenjene vrste.
Dunajska borsa 24. maja.
Srebro........ 111   „ 10
C. k. cekini.......5   _ 43
(105—2)
Or mužu
išče izurjenega s o 1 i c i t a to rj a.
Turnske ure,
jako dober kup,   najbolje konstruirane,   s j • 31etno garancijo in plačili v obrokih sc do bivajo po želji pri izdelovalcu
Jtut<kz ji. Poifiitftciiiiigrg',
(97—2)     Podnart-Kropa na Gorenjskem.
IMenjavraioa
dunajske komisijonske banke
Kohlmarkt 4,
(56—25) emitira
potezo val ne liste
na pozneje zaznamovane  vrste  sreoek in se smejo to sestave žo za to k najbolj koristnim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogočo vse glavne in stranske dobitke samemu napraviti in rasen tega
obresten znesek
uiiti.
30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta, A. (Na leto 16 vzdigatev.)
fleie^n« rate m a*ld. tO — Po plaeanjl zadnje rate dobi vsak deležnik *lede«-e 4 irei'ket
1 Speve. ISGOletno drž. srečko za gld. 100.
Glavni dobitek gld. 300 000 s predkupno premijo a. v. gld. 400.
1 3perc. ces. turško drž. srećko za 400 frankov.
Glavni dobitek (300.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek 80 000 tolarjev brez vsake odštetvo. 1   Insbruško  (tirolsko)  srečko.   Glavni dobitek gld. 30.000.
Vrsta, E. (Na leto 13 vzdigatev.)
IHne^nf rate n k Id. «. — Po »laeanjl zadnje rate dobi vmhU deležnik «ledeee 3 »rečkei
1 Speve. ces. turško drž. srečko za 400 j'rankov.
Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odŠtetve.
1 Sacfisen-Meiningensko srečko. Glavni dobitek 4o ooo, 15.000 juž-
nonemške velj.
7lin3Tli'l liMlftilfl 80 proinptno in tudi za povzetek store. — Vzdigatveni tiulluUJd UdlUulld listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo.
Kako se telesna lepota ohrani na umen način P
Merodajni zdravniki (dr. llirsehfeld, kopelni zdravnik v lschl-u, zdravniški uredniki dr. S c b n i t z-lor in dr. m a rk b r« i t e r na Dunaji itd.) imenujejo ■ladožellšfino toaletno in kopelno milo iu sladovo pomado od Janeza lloffa v Berlinu najboljšo toaletno pomočke. — Sladova toaletna mila dajo rumeni, usnjasti, pikasti, pegasti koži gladko, belo, nežno polt o trajnem omi van ji; v inanjšej meri stori isto tudi sladova kopelna mila; zadnja vendar samo krepuaiijo konti, liuiskul in živcev namerava in varuje okužljivib snovi za bolezni.
Edino pravo se dobi po dvornega zatagarja JANEZA HOFF-a, c. k. konces. centralni zalogi IlunaJ, II Kurnliirrriiitf II. V Ljubljani se dobi nravo samo pri gosp. Martinu Golobu. — V Vipavi pri Ani. Deperis-ii.
Prostovoljna dražba 1500 veder vina.
V ponedeljek 3. Junija I. I. dopoldne ob 10. uri bode na Stavi Gori pri Št. liju v mariborskem okraji, pol ure od železniške postaje „Egydi-Tuiincl" (na južni železnici), čez l.fOO veder  1*M*'?, 1$C»9, in lSMnega
vina  lastnega  pridelka  gospoda dr. Alojzija
I)ra.sell a. posestnika na Stari Gori, po poti prostovoljne dražbe na prodaj prišlo.
Izvrstna kvaliteta teb vin iu ugodni družbeni pogoji se vsakemu najbolje priporočajo in dohaja s tem kupa željnim uljudno povabilo, naj se mnogoštevilno udeleže te vinske dražbe«
Občinski urad St. Iljski tunel (Egydi-Tunnel),
15.  maja 1872.
fluJis *##.V/.or#Y,
(100—3) občinski predstojnik.
G. Schmidl & ComP-
v poštni ulici it 36, (v hiši go s p. Jožefu H u m mer j a)
v
celj i.
Priporočitjemo po  ui/kih  cenah  svojo  dobro  sortirano zalogo
suioeuega, knrenlnep, nianufaUurnep in misnesa blaga.
■ »ulj«' imnjo ImriiiMniii veliko /nl«i<»
prav amerikanskih šivalnih mašin,
1 n   110 8 I
Howe-ovo mašino za kroja re. čevljar j«', sedlarje in klobučarje, dalje najbolj slovcčo Singerjevo mašino za rabo rodovi-naiu, tako kakor praktične ročne  šivalne ma-
šine, ki delajo na eno in dve niti po jako dober kup postavljenih cc-»a*
W'l{\ V£ly?^).      Garancija sc daje za
M't-tulttjttnjf «• štH'&t'i-ttiti «ttn-4t'iii»
(73—6)
■ifllHHlUJM
20.000 senčnikov!
OD c3
§ s
0Q
w
rt t*
•v
S 1
H Hrt
CD
I i
OD OD
ep a:
(02—14)
Tovoiniska glavna zaloga
senčnikov iu dežnikov.
Ker Bi'in lani Ailim rr.m>tr<> sin.ic poprođnl, nem tmli leto« sn trnu lilujru posilimo poprijel in lem s največjimi svllntinl tovornlciunl v sv<-/.«» Ht«.|.ii, <u bi .1......     cono in .1.ii.ro ro\»o,
in tmli vso zimo 81-in |>»>jil.il zu populilo i/,|r]ovunjo Mnja. s f-.-m.-r s.in veliko koristi kakor v plaoiln delavcev tako tudi v surovini dosegel.
Vsi ti dogodki ■ storili, <ia s.> bode blago proti tonskemu letu le lonio. bollle in ro-neJle prodajalo, naj 1 J nobena konkurencija no moti, kajti pri tako oliko postavljenem dobičku m nikomur m.^occ konkurirati,
Strešice za pomlad.
t kos is tkanine.....kr. 50
1   ,. iz najnnlle ivllne tkanino, rasne
barv« .... Kiii. i,8o, i..r>o, i..su 1 kos istiii, podili h svilo . . gld. 1.80, »,ao 1 - sii]i<rtino opravljen z garniranjem ali
bres nja .... i^id. t.70, 5,80, :i.so
Veliki senčniki.
1 kos [■/. tkanine ....     kr. ho, do
1   „    najvo.jo sorto    .      .      . 1.1,1, i,jg
1 r   i/, sngii volnenega atlasa, prav
moilorn......gbl. l.—
1 kos istih poditi ..... »jlil. 1 .riu
t Kos iz nlpako. iiorazilrljiv, anglel-
ku roba......jrlil. 1.10
1 kos najvočio sorto, poiliit        .       . u;|il, l.So
1  r.   U najnnlle lljonske svllne tkanino v % soh modernih barvah, po
velikosti . . . J*|<|. l'.—, 2.50, p'.so t kos IStlh, p "iliit .    kIi|. a.!m, :i.to. :m>, 4,80
1  „   iiujiiniiili sort 2 garniranjem
ali bres nja    .    .    Kiti. t.50, 5.—, r>,r>o
Strešice za gospe na potih v gore,
velika sorta, I modernimi   velikimi pulieami.
1 kos iz alpake .... »riii. i.so, 2.— 1  „ „   bogato garniran j,rld. j.to, b.80
\ajvišja eleganca !!
Najbolj efektni, n:ijbolj lini izmed vsega, kar se je dozriaj izdelalo so Frou-Frou-stresice
las naj lin i io s\ilu uli atlasa. 1 kos bogato naliipan za pomlad gl. !l..riO,
1   n        » sns
velika sorta     . . gl, r»..r.n, <>.—
1 kos z moderno palico za pote
na fforo.....gl. i>.— «l..r>o
Gizeline strešice.
Najnovejie v saisoni lN7a. Stroilca u niijtlnlie svllne tkanino, bogato, ukusu,,   in moderno ailjiistlrano, zdru/ono /.
najvlijo elc^aluo. 1 kos pomladni h streile .   . gl. 8.00, I.-, 4jw
1 . vciikiii solnOnih streile gL <i-r'", v..r>o, b.50
Senčniki za pspe. (En tout Oas.)
1 kos veliko sorto, ungl. volnen atlas,
Ima isti blišč ko svilni atlas      . «1. l.f.o
1 kos isti. podili.....gl« 1»1
1 ,. Iz norasdrVJive ang. alpake . gl. l.> 1   „   isti pu.liit.....gl. .M
1 ,. i/, tine, talke svllne  tkanine gi.4.S< ft.—, r».r»o.
Strešice iz uajfinišB surove svile.
1 kos, velik bi o/, garniranju 1  „   /. boiratim garni anjem
. gl. A,—, 4.f . Ki- f'->r,0, li.l
H«>n«'siil4i w.n goM|iode.
1 kos, 1111 volnen atlas .      . . . gl. 1.
1   „ n        -   , podiit . . gl, 1'.
1   „    i/, sngl, alpako . . , gh 8,
tunu n      podiit . . k'- -1-
J> o z 11 i le i.
1 kos navadno sorto, velik........
1   „   Is nerazdrljivo angL Ume, podoben svilneiuu
1    ,.   1/ na.iiiui »■■ lijonsko svilo.......
1       posebno ti mi Borto ........
1   „   ii.iniiii.,' sorte iz svilo........
1   „   Iz dvanajsterih dolov, SUperfln, z velikim razpotjem .
. kI<1. 1.30 do 1 . Klil. 8, 830, 3 jrld. 6, S.S0, ti, 6, k Id. 7.r.0, h.50, 0
- »m.
. gld
nun plus ultra, iz svllne tkanine (angl. dvojna tkanina) dvobarvun   jrl- y»r,0, 1050, 12.
3s(k   Kupcem on gros rabat. *"^C
A. Friedmann,
Duiitij, Prftteritraiie ir. 'M.
Liebig'v Kumy-ekstrakt
od dunai.sk'- z.lr;i\. liitik:«^ oblasti kot v.ilravllo priznan in od krakovsko učeno družbo poiebllO priporočan, po ioglasnoiu pri ti janji inodieiuskili fakultnt prvo rajdo Vteh tlu /daj proti pljučni sušni poznanili in rabljonih zavzemajoči' zdravilo. — Taisto ozdravlja Drl in 8 (jurim: j«-iil4<t. (oelo v razvitem stanji) tsi-lierl4tilo/n (prika/ki: kailjanje krvi. ln-ktična ^ro/.nica, zinatiikkoaiijo nape) y.plo4l«*iii. <-revssl In Im-oiiIih»lni Itnlur. assnstiljo (aboltvo krvi) vslod dolfrili bolesni iu nadej)evanega rabljenja merkitrljala, rltl«»roBalM (MeđokrVnost), HHtlssisn. Hisšessjc. Iisslessjt* Iii-Ij« sicffis itio/itfi. Iiy Hterijo. iu mIm-
Za Ha«V'tu 1 ^ld. a. v.  Kišticf od i Halonov doli  do  vsakoga kvantuma.   Ifazpošiljanji' na venjsko o.skil. juj    -onoralni zdlog
,,Knmys - Iloil - A usta 11
Wicn, Mariabilferstrasse 86. Ucrn (S. Friedli jun.)
NI'.. Do/.daj bres vepoba — /. inedieino — zdravljeni bolniki naj zaupno z Liobigovitn ekstraktom zadnji poskus narede.
__(lOfi—2)
Ai v
žs^-Sb Italiani.
(«1—8)
LaRegia Legazione ditalia in Vienna Inrlta t u 11 i i Niidditi di S. M. il 11(3 Vittorio Eminaiiuole II., di <|iialsiasi ncsso, eta e
cotidlzione, di volersi presentare Distr^tto ove essi risicdono allo del Genso ivi depositate i loro iiidicazioni in esse preseritte.
Si avverte inoltre ene il lova o d i (i sco.
air I. R. AUtorita Politici* del SCopo d'iseriverc sulle seliede iiomi,  iioiiche  tutte Ic al tre
censimento non lia scopo di
unD nitim Sdjrftb-lir^iuptm. aaee fcinftcc Gualitdt iu nad)ftcl)eubcit Spctt^reiTcn.
Franios. BrletpAplere
mit (Svati!' ttiuvr« juiig ietft bcHcbigcn 9lamen,
ftabeu uut Jtroucn. 100 Stild C tta», fan n-cifi
%. —.45
5. —.65 . —.76 ff. —.85
tiijii. ,i'tivvt obet Ilititrt „ „ aciippt, in tjiden iJarbtn , Duart, ici.i ivcifi .... „ „ tii.i! flciicvt eut tinilrt „ Coumi«, Oitav, n>ci6 . , „ f. Otta», fltrippt, (lart. 9«P- fl. —-60 •      n   f irl'iđ, fjctippt . J. —.55
„       „    ven   mucu cin.iinirt .   fl. —.60
„      „    farOnart,oeiippt,flttr!cl^Ja|3irT |l. —.65 f?n?et biiblr^c -i'u V it        f.numt »rotit in tem   moterneii  vatiticcnieu ijaiteubtucf loftcn nu 100 kariere, sncnogvamm .    ■ 80 9ltr. no criufii.i Ulicttpsramm .    . 30 „
50*y 100 Ntiirk VUitknrtfn
«ut I orp.ll.KT, (. Silbcflrap^ie, ncucfte «2cbriftart fl. 1.-bicfelt.cn, (cinfl mit fibaMrjcm I rud .  fl. —.60
H-Jjf StahllV.lera.
nefliilator • fttbern jum  ticbttn (Ur (tbc ©anb unb ju
jerent 'l'.ivi v, ia •iiiicf......84 tr.
l D(b. cii.|iii,t'c. m iS btr btflcn 6ortcn . . 10 tr. 13 „    (tiu ojvtou) in sbigeii &orten     . 80 tr.
12  „    »iiiiiniiiuiiii- oetcrn, gefcbUat flcacn fRofl .   80 tr. 1   ,,    ftautjtbiir-iVfeni, au9nt\  in ibicr flrt .    10 tr. I i- beviit>tute Bor|llglidjf Hagsam banan* Jftitt, fur Itbc fanb DaHenb, fammt t}coerbaIter 12 etilđ 15 tr 1   „    a<b'ifti(t;t gute 6ott(,  10,  15,  2-, 35, 45 tr. 1   ,,    'otm-bfite    „        „     io,  15, 90,  80 tr. ■jaPJl ■ 91 uril  tuoficn  au-ttbcii gor.ibt«n  bit ncuen 'fZ tl&4r    -ijii o f ii 11 ru M ri rt i i ** ; men crfvart bat fđftige ■-.j OtiSm unb  ifl  -iMcii  tao Ulrecbcn ber Gpioe fjcftibi-rt. Jfi   >2t,i(f in ^ol| flcjafit 10 Ir.,  1 ©tilet In iDein 15 fr., t; i - tiiit mit fvct-erbaltcv unb 9)!<ffer 00 Tr., 1 itapfelfullimg, g. fur bttf i';,-i:,i!c gcnii.icnb, 10 tr., 1 6tint Union • iitatir-Bi giimnii fin sOici unb 2mi.- 5 fr.
0   5ib|»j> ' »it Nclidne Federhelter.
i'o» •-'lun t'i:i, ;rj:i gcarbtiltter    be.ia ter ouf S'eiu, rer-
5 f«b«n mit tinti ittterefjanien •i>;itve^l*bi'ti>flrapbie. ifl |u tik      bab.n uut teti ©pettprei^ toon 85 tr. pet €tu f.
t) Felnst gravlrte Petnchafte
\k mit iMiotntcr Scbrift.
fi i »tlicf mit 8 3<u bfiabeu lammt fdnfttin ©tiiđel 50 Tr ;. ftroa« fsfttj M tt.. >uuv ii*uu» t»is*«tt v*:'..;: 5. 'ittfsT^ voebbrucrprrffrn (ammt 9tamen, feinfl aut* K: ar^_    8<(iibrt, fl. 2.80.
6 'I«**- ^i.imvi.»tii-ii fjmtnt 8Hc<*raftcn, (Jttt unb 'liinfel
iie t'ruedoi>Sflbfib*ffu*tuttflS»*rampifj[i«ii
Btatbtn I00n ?ll>brii(te mit rinmat Iranten ber D.afJiiiir. tai ^lattitc&efte fiir tlcmter cber Pouiptoir«, 1 «Eiud famntt ftitifltr ^ra»> runj fl 0.50.
Tie i,* ii':ui •>r.iinrii>t.in* u QlratiilationS> A >i rt«'n u;', n: ,iu ' vi .uut, 1 ©tilđ 6, 10,15 fr., ^citrjfoin«- Gorten mit feiuft pariiimirtrm, twij buftentem jt\đtli'djpoliitr. l ^tiicf so, 30, 40, 50 tr.
Ti< uiiveriDiiftliduii tUitiifrhcti Dteebcti« Tafrln, 1 ©liiđfr. 5, 10, 15, 20.
Schreibe-Mappen,
ti m, Oftav.gcviuat, obne ISiuricttiina mit iftlofi p. l.ao, '1. 1.50 i 8J. i i,-Men mit f m.b-t«r e«bifib»v5inn<b. tana 1 včtu.f fl. 2, 2 BO, lurur o« tutfg flattet vtn Jnneii unb Ulu'teu, fl. 3 so, 4, 4.50 Oiofj C.uart.f>ormat obn« «iinncttuna ft 3, 3.60, 4. liiftlben lufuric« QBi'8<ftattet
fl   4.50,  5, 5.50.
£>3$~" Briefoicgelmarken,
ur!.'. c u-r im ibrrr tf>eqiiriiilićtjfcit, Sifligtcit unb ibrci fubern i .bin-irf btn CblaKn unb tem ©ieaetlad oor* UUkbtS nu;, in fetnfier Dualitat, mit btliebi^er girma, !Q*appi'n, iliamcn cber Vionoaramm, 500 6tucf fl. 1.80,
looo etu-f fl i.so.
b9V~ Papeterlen. ""^^
Cint (,ti«-n ,iiif.|cfi,uiete t*iit>*lo|)p*, ar( Jut mit»erftiiebrnen Vil,uo -l-.ii-iacn unb lioumt«, 1 6tU(t 18, 85, 50, 60, SO tr., n. 1.
Mottodet Hauset: Vuci) billiflc SSaare faun (jut ftitl
Wn »roftlfd)«« billi-t** (Arfrhrur ifl tir nem 5
©cbreibjarnitiir au« 4'ronce uf;, fcefitb.ub «iu» b-;
W lo ©tilcfn, unb jwar: l  s«b.itl!|oig,  t tfttirttlflct, t_
0rttktS4Tt8( * ©Areib entter, 1 UtCmstttt'CV, 1 ^panb« ■
leucbtcr,   i RtumrujtrageT,  i R«p rnrtfcvtt unt ein >
©djmuet- unb Uljitragei-.   viilleJ feljt Vtlbjil) unb clfgant ,.
auCfiejiifrtt unb toftet bio« I fl. |
p^T~ >ro erfuiideiifH Tinten-Pulior. fjasj ''<
lJ«ur buretj Setmifcbung vcu ISalftt eilait man fcit auđ« I gejeicbnete ©lanjtinte.  1 ©ibaitite! filr 30 fr.
2)9"" Vorlagcn fiir geniihnlirlie nnil | kulisraplilntlie Sohrlftilliuiigon, I^fflKS1 pftblfnSteert^. l ©cft, fleinc* 5enn.it, mit ti BitriltUrten, roftit io rt. i Jpnt, groueS ..mrnat. mit Socrtci ~i;ra ■ t «2cb«iftartcn 65 fr. — ii»erlagen, um fibnell li,pneu ju lerntn, nenefte aJtetpDbe, filv '.'inf.uiger uut Tile tanten, m in maniiigfaibet ,'uuni abi.  1 $eit to. 15, 25 fr,
Kine romplete Zeirliiiensrliiile ^
In 6 fcft.u, «on ciuem Bcrbovragtnbtn S< cbitcinnt ft«r beraufgeaebtM, uoui erflen ^trt o a. .-.t a '.pen iu >vfl nia* tif«btn ViBftu'ungen bi« jur ganjltacn >bcO nbu g ter jeicbcttfutift đur bit bilbenJt aineir bejourere ju em. pftljlot_   tllie i; $efte fofieii blođ ft. i m.
M" litrailleoiei Bliiniirt. "l$*g
Diefl ifl elit jierittber, tiig.'ifpr(;tiif«rmi'tr 9D j'«uiii-n PleifU't. in betjen c 91eb.iilauie t fltb Viti roc«IUetjii te filr m bttre Dloiiale befinbtii. i ©tuđ f«.fie. bu>«i iJ rr
Bflr*" Oas nene Si hnih-Ki.ule; u \ '^C^ E
nt u.  ii> ft
t
aul ..ucbte-il ber fe'u- eltgaut, let '.'t unt tj t'.'tin.t u, ft) b iij tt au«b fur -itbil t g'd nt ift, uir beni . u'.'alte in (eittfltr Oualitat: 1 i *••.« v>cua 1 ,ie:.ilj il:,• , 1 oraren, l fiueal ju« 8« ti u 1 ^aljKctn, i H-f.v.rt 1 R« tr« mtffer , 1 ?tii«T ©iegeHacf , 1 :'.atiig.:u:uii , r. ©lud gtbern, sulammeu b oi fl 1.70.
Sthuliis, lieti lur Hndi-lifii untl KiiabeD.
i ©tiicf fjitimt ;Hiemtn, ctuab rr 4), 50, 6 j.
1     „    bttk(V4 au«i V ttv. tr  60, •>". 1)0.
i    „   lliabcb.n.©«tiiil'';'«r:tcu 0:, fr 00, ft. l. i tO.
JJ^^" Hit liente l'edernwi*clicr.
«5in piibfcbt? Vorj.IIanf-ifjibeu, mil S'orfien aeftiat, ir l«t)«' bi«' f .b mu v ig ic treber   mit   ciiint.it ai> .teifen   U-:eiu< ^^^^      reinijt.   l 2ta«f to U.
BB^* Tinte In al Ion Karlien, BJ^^" Be.ste Ketattieugr
1 Sitttt lilt ©it)Uler 80 fr , fl 1.—, 1 io, 1.60,
1 „     „       m     grošc ©crte, tem; let fl V5), 3.—
1 ©Uiti feiufte fur Oitge lieutt fl ». —, »..so, 8.50, 4.5).
1 3irtel tO tr, i Rtilffbft 3 I tr ^^^^
J^UfjV   Karbeti-ha t lun, ' W^
gefttllt ».t f intu i>cn;gfjri'ei. filr li.icttrtt iusgcn rbtr on «p <l ii-ote.l 1'ia'ei e i. 1 if.n-.fben, -tcil.t mit 18, i a« iravbeil. 110, 35. 45 tr i .O; ,'.e i.e 11: uit 'c: f:e i ©črten. It, 18, m jjarben, ^o fr, R . i '-'» 1 ©imf >e i-.eu V.'.atriuKi l tr, unb 2 tr. i Ctfid Atnetjipeii It>f«V 80 unb 30 fr
JOtjf" Globnsse "^Stf
fiir ©cbiiler ltber Jtlaffe. 1 etiiđ 5'J, ko tr , ft. l.ao. i.5o, 2—, 8 5o.  i ©tiitt m t Ditttliaa fl
8 50, 4.50, 6 6i
0^"* Notitbflrbi'r ~&Sg
1 ©tilcf, i.i 'i'jpier gebutiben 5, 10 tr 1    „    iS    tnn-a i>      „      15, 85 Tr 1    .   Vebtt*. femflt     35, 45.08 fr i ttoi.te« 'Jl.-tij u«b mu l tr Mtne.it.viait tn u:it>enrtift> u«b 46 tr.
Praktische Datumanit r,
l čtltcf fiit J?o ije.e.i 20. 30, »o Ir. 1    .    frnjt. fiir C«l«.'nl, 70 tc, fl. i, i * 1 0^8^" Cajdr-I'n^kpn.
beft', Cantrliaftffte unb pr.ifiiidi,' v n .ruttun, tin ©tflet fl. 4 50. tiepir.'iiajtr «. b o iUaller 180, ccbt frsiii Cepirtintc, i jtmi 45 tr
1 grotjet (Satto.t, 8 ettttf fcinfttf «2iegeUacr in biuerft t ftsrbca blsl 15 fr. 1 93
r-
t.—. 1.50,
AVien tiri A. Friedmann, |Jtatcrprufif \\x\ 26.
uy-ii)
Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati,  je tovornlca za lire FILIPA FltOJUlA
Rothenthurmstrasse, Nr. 9, gegmiibrr dcr Wollt,eiU na DanajL
Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld.
Vso ure,  na  sekundo   regulirane, so prodajajo 8 »letno garancijo.
SamO   17  ali  18 n|d. ',rilv ""Bli-^sirelino » oKnJi p«-•      zlučeus    I rebrn s kronomctrska ura z dvojnim plahem, prrtino emalSirana, z verižico iz t.ilmizltitji in met uljunoiil vred.
Samo 14 ali 17 ald prav ftTi^|,,ik'1 kronome-
■    " trska ura z enojnim   plaičcin in kristalnimi stekli z verižico in medaljonom v tukn.
Samo 19 ali 20 ald. SrH,inl;,rcmentia,1'. Vr-Z k,.JT\"
t*      za navijanje, ■ kristHlmini stekli v najflnejiein lesenem toku.
Sarrn 8 ali 10 nlrl Prav »nurieika efllndrasta ur«, v oau u o dii iu giu. ,. ru,lln,ht UriMtall„.,„ >tokiu, nilo
verižico iz tulinizlata,, umijastiiii tokom in platnenim filetnim g-arantilnim listom.
Sama 14 ali 18 ald t,rilv «"ffi(>*k« rjmontoanska nra
oauiu it mi io (Jiu. 2 w ,„inco of VVales najmočnejšega kulibra r kristalnim steklom, kolesjem iz nikla v pravem, čistem zluiu ; te ure Imajo proti dnuritn prednost, tla so dajo brez ključa naviti ; k takim uram dobi vnuk vnrižico iz talin i/.lata z inctlaljonom in guraiitilniui listom zastonj. C«mn IO nlrl ura v tnlmizlatu z dvojnim plaičcin. sn-oaiiiu tm yiu. vom,,0 ( ijKAKaJeem, kristalnimi stekli In nlkloviin kolesjem, z veriilco iz pravega talinlzluta, medaljonom, usnjustini tokom ln gurantllnim listom vred.
Qamn  9ft  rln nlrl    srebrna siderno-remontoarska
samo *o ao      gm. B   ki g0 (|a brct kUu.;ii nu
viti, z veriilco lz talmizlata in medaljonom vred. Comn   IR   nij   OA  nlrl    prav srebrna   sitlerna  ura, s
damo ia an *u gra. krlitalnlin gteUiomi elegantno
verižico in medaljonom, Qamn 19    IS    Ifi   nlrl    llri' za Koa\to is srebra s kri-SamO  i£,   1»,   IO   giQ. itlllll,m,iU.kIli minijaturni format, preflno v ognji potlačena z verižico ca okolo vrata vred, vse v toku. Camn  IC   IO    Ofl   nlrl    l»tfi 1 dvojnim  plaičetn in ve-
Qamn 99   91» 9fl nlrl    »lata ura za gospe« kristalnim
samo 4*, to, «u gm. itek,om in vVižico ia okoio
Klate tire za gospe z diamanti in verižicuini za okolo vratu. Iste z dvojnim plaščem.
zlati remontoarl za gospode s elegantnimi   verižicami za
zlati remontoari  za gospode s kristalnim steklom. Isti z dvojnim plaščem.
Samo 75 ali 100 gld.
okolo vratu.
Samo 70, 80, 100 gld. Samo 90 ali 120 gld.
SamO 200 ali 400 Old.  *la,tl krpnom,cV«vl remontoari tf"""  z dvojnim plaščem.
Srebrno urno verižico gld. 2.50, 3, 4, 6, ti, 7, 10 do
gld. 12.
Zlato urne verižico  gld. 18, 20, 25, 30, 35, 40, 50,
60, 70, 80, 90, 100. Budilci z uro 7 gld.
Ure za na steno s podobo, 2, 3 in 4 koso igrajoče,
gld. 70, 80, 90. Ure s tropetikcljem, 2, 3 in 4 koso igrajoče, gld. 80,
10(), 120.
Igralnice, 2, 4, 6, 8 kosov igrajoče, gld. 15, 35, 55, 75. Album za fotografije z muziko gld. 8, 10, 12 do gl. 15. Tobačnico i muziko 7 g d. .r>0 kr. Smodkarnice z muziko 18 gld. Šivalnicr z muziko 15 gld.
Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo:
Tako, ki so vBak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Tako, ki so vsak 8. dan navijajo gld. IG, 17, 18, 19, 20, 22.
Take, ki bo Vsak 8. dan navijajo in vsako pol uro
bijejo gld. ;>U, 33, 35. Take, ki se vsak 8. dan navijajo, vsako četrt uro
bijejo in uro ponavljajo gld. 48, 50, 55.
Take, ki so vsak mesec navijajo gld. 28, 30, 32. Uro za pisarnice gld. 10  15, *J0, Uro za kavarne gld. 15, 25, 30.
Vela delavnica za popravke.
Stare ure, gostokrat dragi rodovinski spominki, so popravljajo in narejajo tako, kakor bi bilo novo. Cene za popravke b blatno garancijo gld. I'/,, 3, 5 do 10 gld.
Edina in sama zaloga
prav  angleških   tat* Otff tSS J?.   #•,'#»■ f!»»f**»«7s
r #>«»s#f«»»st«, Vulefi poHebnrga Inirnovanja dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljice Viktorije, kralj. Visokosti princa Waleskega in  vojvode Edinburgskega, Nj. Vel. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega.
Pismena naročila
sc za poštni povzetek ali poslan znesek v 24 urah storč. Na posebno željo se tudi uro in verižico pod povzetkom na izbir pošiljajo in za nazaj poslano denar vraČuje.
*9Q Ceno naše tovornico so vedno nižjo ko
povsod najnižjo in stojimo vodno s svojimi izdelki
na vrhuncu časa.
Vwl, ki novo naročiti žele,
VnI, ki stare za novo za menjati žele,
VhI. ki slabo za dobro zamenjati žele, so
prošeni, naj se na to firmo obrnejo,
DSfC" Staro  zlato in srebro,  državni papirji,
so za najvišjo ceno namesto plačila jemljejo.
Tovornica za ure V. JFroilllll-tt Rothenthiirmstrasse 9, IMiiitlJ, J*š*eH MlCitđlMtVfpm *e *r«fr#"i ! V najnovejšem časti naznanjajo trgovci z igračami in bazarji,  ki bi ime tovorničarji ur pri-n vojuje jo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne uro brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (3G—10)
„Evropa"
delniško zavarovalno društvo na Dunaji
stTaznanjujemo si. obcivstvu, da smo
;»hi viio zastopstvo
za Kranjsko, Primorsko, Goriško, Istro in Dalmatinsko
gospodu
AVGUST-U VRTNIK-U
v Ljubljani oddali.
I>uii*iJ« 8. maja 1872. ItnrHiltetjfitrv.
P. T.
Oziraje se na gorenje naznanilo, priporočam sc k sklepanju zavarovanj:
a) proti škodi po požaru in razletu ter proti nevarnosti strele;
b) proti škodi po zdrobljenju steklenih predmetov;
c) proti poškodovanju po toči;
d) proti slučaju škode ob prevažanju raznovrstnega blaga po subem in po vodi;
e) na človeško Življenje v vseh oddelkih.
S spoštovanjem
Avgust ^V^rtuili. M*is€Mi~na: Atfonor*' uiicv Št. /•? t" MsJuMJani.
Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jeloviek.
Tiskar: F. iS kaza in drugi.