63. številka. Ljubljana, v sredo 18. marca. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pni leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jedeo meBuc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m p» 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst« po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika izide prihodnji list v petek 20. marca 1885. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 17. marca. Debata o državnem proračunu, vsako leto obširna, raztegnila se je letos tem bolj, ker hoče vsak poslanec še pred končanim zborom imeti nekak poslednji kandidatni govor pred volitvami. Da bo ta govor poslednji, čutijo in izražajo zlasti mnogi poslanci levice, kateri vedo, da se več ne bodo vrnili v zbornico. Zato še jedenkrat svoj žolč izlivajo na vlado in večino, kar pa niti prvi niti drugi ne škoduje. Marsikateri pa si je po svojih trditvah tudi nakopal blamažo in zanj bi bilo bolje, da se ne bi bil oglasil. Takšen nesrečnež je g. naučni minister Conrad, ki je drugi dan preklica val, kar je prvi dan trdil. Vsled take nedoslednosti, katera se bi navadnemu človeku ne mogla prizanašati, kaj še le cesarskemu zastopniku na ministerskem sedeži, moral se bo g. Conrad ločiti od tega njemu toli priljubljenega sedeža in mesto 20.000 gld. minister-ske plače zadovoljiti se z bornimi 10.000 gld. pokojnine. No za silo se že da shajati tudi z 10.000. Po njegovem osodopolnem govoru proti Greu terju, sešel se je precej še tisti popoludan minister-ski sovet in sklenil, da mora gosp. Conrad takoj v prihodnji seji preklicati svoje trditve ter dati zadoščenje razžaljenim tirolskim poslancem. Conrad se je res udal, vse preklical in žel posmeh od levice in desnice. Da se tako postopanje ne ujema z mi-nistersko doslednostjo, spoznala je vsa zbornica. Conradove ure so tedaj štete in novoizvoljeni zbor ne bode več videl pred seboj njegovega mrzlega obraza in ne več slišal njegovih sibilinskih izrekov. Žal nikomur ne bode, k večemu tistim uradnikom v našem ministerstvu iz Streraajerjeve dobe, kateri so v njem imeli uplivnega zaščitnika. čehi so po velikem trudu par svojih ljudij spravili v naučno ministerstvo, pa kakšen referat jim je dal g. Conrad? German, bivši namestniški svetovalec v Pragi, poklican je bil v ministerstvo z zamenam, da bi imel referat o češkem šolstvu, a dobil ga je o stavbenih stvareh. O novem letu postal je g. Ulrih, dež. šolski inspektor, pravi dvorni svetovalec Herman pa sekcijski šef, oba vodita ljudsko šolstvo, v kakšnem duhu, je znano. German pa je dobil le naslov dvornega svetovalca. Tudi češki dež. šolski nadzornik Vebr, poklican v ministerstvo, nema dražega opravila, kakor pregledovati šolske knjige za srednje šole. Slovenca ni nobenega v naučnem ministerstvu, da si so slovenski poslanci večkrat opozarjali na tako nedostatnost. Tedaj je res Že poslednji čas, da se odstrani tudi iz tega ministerstva Stremajerjev duh in da se od ministerskega predsednika proglašena ravnopravnost tudi v tem ministerstvu spoštuje. Takoj po končanem zborovanji dobi g. Conrad odstavko. O njegovem nasledniku se slišijo razne kombinacije in imenujejo razne osebe in sicer le take, od katerih se sme pričakovati poštena volja, da bodo vsem narodom dali v šoli, kar jim gre po naravnem in pozitivnem zakonu. Protiodgovor g. prof. Šukljeju na njegovo pismo, natisneno v 44. in 45. številki »Ljubljanskega lista". (Konec.) Naveli ste odlomek Schneidovega prvega botrinjskega lista k še le pričakovanemu „ Ljub. listu", iz tega pač ne morete izvajati, da je ko-nečno mnenje v tem smislu bilo in prav lahko bi se z verodostojnimi pričami dokazalo, da se je Schneidovo mnenje o Vašej osobi in Vašem delovanji pozneje popolnem premenilo, da je Vaše postopanje strogo kritikoval in kar naravnost obsoj al. Priznati moram, da ste v meni namenjenem odgovoru malko blažje posnemali mojstra Juniusa, kateremu skušate prilastovati svoje dosedanje hudomušnosti. A kaj hočete zopet z „zavarovalnim agentom" in drugimi jednakimi pridevku? Ne hli-nite se, da to je res, da to ne more biti kažnjivo; vidno je, kedaj in kako se taka epiteta rabijo v zasmeh poštenjakom. Slovenski narod je tudi sodnik in ta Vas je radi tacih žaljenj odločno obsodil, proti kateri sodbi ni nikakega priziva. Kdo Vas more pač oprostiti, ako mu oponašate njegov posel in ako bi bil slednji krojač ali čevljar; vsakdo ne more profesor biti, doktor tudi ne vsakdo, to pafc veste? Bodi človek, kar hoče, samo da stori svojo dolžnost, in še bolje, da more pokazati dober vspeh svojemu delovanju. Povestničar ste in moralo bi Vam znano biti, do kakih stopinj je razne može dovela njih spretnost in sposobnost, dasi neso ob-iskavali visokih učilišč. V zadnjem času izbrali sb si Dunajčani svojim županom — mizarja in niti omeniti ni treba, da je mej zadnjimi predsedniki severoamerikanske države bil jeden krojač, in ta dva moža imata pač nekaj upliva! Res škoda, da je Vam treba navajati tacih vzgledov; ravno vsled Vaših studij bi bilo soditi, da Vi ne pisaričite tacih budalosti, in skoro je videti, da Vam zadnje življenje mej modrokrvniirii krogi ni bilo k dobremu. Po otročje razkoračite se na vzvišenem mestu in pačite se mimoidočim. Trd-balo bi tudi primernega otročjega zdravila! Le pustite nam naše može; smešenje sicer večkrat pripomore k hudi sodbi, kjer ni druzih razlogov, a naš narod obsoja smešitelja. Narod ve, koliko in kako je „agent" delaven zanj, koliko pa Vi. Pač slabo stopate v Juniusove korake in da je sam Junius toli brezobzirno suval krog sebe, nam se gabi tako brcanje, mi ga nesmo navajeni in hvaljen Bog, da ga nesmo. Ako torej načela „merodajnih osob" na drug pošten način ne morete omajati, ste bitko že izgubili. Dolenjci kot Slovenci sploh smo toli jednomiselni (Vi bi rekli zabiti) ljudje, da bolj verujemo rojakom, ki so svoje prepričanje od svoje polnoletnosti dalje v bistvenem obdržali in pregledamo radi mogoče njih nepopolnosti — kdo ni brez njih — kakor da bi se slepo udali komu, ki nam dokazuje, da je ono belo, kar smo včeraj imeli za črno, ter najmanj udarno se onemu, ki to skuša doseči s tacimi sredstvi, kakor sem jih gori očital. Vsako smešenje zasebnih, javnost ne brigajočih napak moralo bi iz naših resnih novin izostati, naj bi bodo te ali one stranke. T6 je k večemu stvar naših šaljivih listov, iz resnih pa bi se morala kolikor le možno iztrebiti. Istina je dalje, da tudi urednik kedaj kako malenkost pregleda in še naravneje je, da ima list v pojedinih slučajih različne nazore, kakor jih imajb LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil „ * t Stat m niii ii i n 11 m 1 »lil ) Osmo poglavje. Truth, Hurabug and Co. Dalje.) Za to le gre, odgovoril je Fox, le malo vesel uljudnosti g. Humbuga. Hiša Little je sklenila malo meksikansko posojilo; deset milijonov dolarjev začetkom. Delnice so po dve sto dolarjev vsaka ter se bodo izdajale po sto in Šestdeset; izžrebovale se bodo vsako leto in po imenovani cehi izplačevale. Deset odstotkov obresti, dvajset odstotkov popustka (mešetnine, de benefice), to je pač lepa kupčija t Za Littla, rekel je Humbug smijaje. Vi pač sedaj trebujete naznanil: Mundus vult decipi, ergo decipiatur. Ne skrbite. Fox, dali vam bodemo kaj lep prostor v čaBOpisu. Mej mazili Hdllowayevimi in jagodami Morissonovimi bode vaše meksikansko posojilo delalo prave čudeže. Prišel sem, rekel je Fox, da bi se z vami pogodil o ceni. In vi prašate, kaj pri nas veljajo naznanila? Vsaka beseda jeden cent*) sto besed jeden dolar; v tem občinskem gozdu se seka po določeni ceni, to vi pač dobro veste. Oprostite, dragi Humbug, odvrnil je Fox z očesom mežikaje, vi ste me krivo razumeli. Ko sem govoril o ceni, nesem mislil na ceno naših naznanil. Gospod Little bi rad imel, da bi načrt tega koristnega in domoljubnega podjetja prišel v časopis sam, ravno zato, da bi se svetu ne predstavljal kot golo naznanilo. Mi radi plačamo, kar koliko zahtevate. Ali me razumete? Bojim se, zviti lisjak (maitre renard**), odgovoril je debelec neprestano se smijoč. A kako pravi stari Plautus Stultitia eat venatum ducere invitoa canes. Prepozno ste ustali, dragi Fox. Na tej strani vode se celo tepci ne vjamejo v toli debelo zanj ko j taka je le dobra za nedolžne na onem — starem svetu. Vrhu tega pa se obrnite do sodružnika tu, *) Amerikanski dolar se deli v 100 centov po 2 kr. avst. velj. •*) Maitre renard — moJBter lisjak, cika na zvitega odvetnika Fox — angleški = lisica. ker ne gre več za moja naznanila. — Dragi tovariš, ali ste razumeli, kaj da hoče? Popolnem, odgovoril je Truth z osornim glasom. G. Little trebuje moje časti, moje poštenosti, da bi svoje posojilo oddal; in vprašati me je pustil, kako drago bi se mu jaz prodal. Truth, dragi moj Truth, vi pač preslabo sodite stvar, rekel je Fox s prilizljivim glasom: vi ste bolj puritanski nego božjepotniki PlvmouthslA. Od vas ne zahtevamo druzega, kar bi nam drugi listi ne bili obljubili; Le Lynx (Ris), Le Solni (Solnce), La Tributie (Leca) bodo priporočali naše posojilo; nadejam se vsaj; ž njimi se o tem pogajamo. No, če imate vse te časopise, odvrnil je Truth, zakaj ste prišli sem? Zakaj trebujete še mene? Iz prav naravnega razloga, izvrstni prijatelj, rekel je Fox z medenim glasom. Na borsi zaupajo le vašemu Pariškemu Telegraphu; zato je prav ia-ravho, da skušamo, pridobiti vas na svojo stran. Vse, kar le hočete, radi žrtvujemo. Gospodine Fox, zaupil je časnikar razdraže-nosti ves bled, tam so duri. Ponižni sluga, gospod Truth, rekel je odvetnik ter je izginil. voditelji njegove stranke. S tem pa ta ni rečeno, da ima list sploh druge nazore kot stranka, katero zastopa, najmanj je to pri Vas možno, gospod profesor, kajti bili ste urednik in zastopnik stranke v jeduej osobi. Kot tak sejali ste zrnje miru in sprave, česar sad sem zadnjič citiral iz Vašega glasila; mir v katerem je razneseno in razkopano vse društveno živenje, v katerem je potrta tiskovna svoboda, v katerem pa cveto samo lepe lastnosti. Zoper zadnje zavarujete se jako. Zadnjič na-vel sem Vam dva profesorja, Vam hočem li tudi o nekem sodnem uradniku kaj povedati ali o nekej pošti V Čemu? Saj Vam je itak dobro znano! Ne-ugodue posledice ovadeb naj Vam navajam? Tudi te so Vam dobro znane in ko bi ne bilo nikakih, dosti je pokazana volja; vsemožen ni nikdo, najmanj Vi. - Uuicum v zavijanji besed je pač način, kako hočete razžaljenje prof. Erjavca preprtati na moje rame. Jaz konstatujem, da ste v nekem članku izrecno v „Ljub. listuu vohali prof Erjavca ter pristavim, da je to način pravcatega denunciranja. V. tega sklepate Vi, ne znam po kojih zakonih, da sem spoštovanega profesorja razžalil! Prof. Erjavec naj sodi sam! Toda moj odgovor narastel mi je preko volje! Tolažite se, da je zadnji, iz uzrokov povedanih v početku. Mislim, tli sem odgovoril samo na Vaše trditve in da nesem tu ni v prvem pismu prežvekoval ali posnemal, kar se je pisalo drugej. Resnica je pać samo jedna in možno jo je le z nekoliko drugimi besedami povedati! Vendev tudi tega je dosti, ne mislite da sem Vam mislil vzeti Vaše nazore, zato sem presvohodo-ljuben človek in ,.saj Vam ves svet ne vzame Vaše nove ideje". Celo želim, da bi jo Vam tudi Vaši volilci ne jemali, ko bi ne škodovala naši sveti narodni btvnri. i'a, ako" čez čas vidim, da nam Vaša nova ideja ni bila v nikako kvar, nego da nam je ona pomogla, onda postanem zopet Vaš volilec, kakor sem že bil. Za sedaj pa oprostite, da ne verujem in sicer iz gotovih in znanih mi uzrokov ne verujem v sedanje laskave simpatije tiste ,,nadpolovične večineu. O tistih simpatijah veste le Vi, par brzojavcev in tisti, ki smo brzojave — pozneje čitali. Počakajte, morda Vam iz Krškega kaj telefonujejo!? Potem Vam bodo izražene simpatije vseh volileev. Njim Vas priporočam in se zadnji pot poslavljam s primernim poklonom še vedno „neimenovani". Na Dolenjskem, početkom marca 1885. PolitjčsH razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 18. marca. V četrtek bode v državnem ziiorai končana budgetna debata, v petek in soboto pridejo nekatere manjše predloge na vrsto, v ponedeljek se pa začne posvetovanje o severnej železnici. Posamične frakcije desnice so >e že sporazumele, da bodo glasovale za vladno predlogo ali jo pa bodo neznatno premenile. Delniško društvo severne železnice bode še petdeset let tlačilo našo trgovino in obrt-nijo, će tudi bode njega samovolja precej omejena. Rusinski kmetje v <*ali<'iji se po gostem izseljujejo v Rusijo. Svoja posestva prodajajo v slepo ceno, s kupilom pa odidejo v Rusijo, kjer si ustanove novo domovje, kajti tam je zemlja še ceneji. Povod izseljevanju je nekaj irsesavanje rusinskega kmeta po Židih, nekaj pa tudi zatiranje Rusinov s strani Poljakov Okrajna glavarstva zavirajo kolikor je moč izseljevanje, pa njih trud je zaman. Zemljo izseljencev pokupijo špekulanti, največ zidovi. Tako Galicija zgublja polagoma slovansko prebivalstvo in ga nameščajo Židi, ki so na Poljskem sploh emi-sarji germanizma. Nasprotstvo mej slovanskima rodovoma tudi tukaj pospešuje le ponemčenje. Res da tega s početka ni poznati, a kolikor bolj oslabi p Ijski živelj v Poznanji, tembolj si približa nevarnost, ki preti Poljakom od strani Nemcev, Galiciji. Četudi je ojrerska vlada sporazumela se z več vodjami opozicije gosposke zbornice zastran zbornične preosnove in svojo predlogo spremenila po njih želji, vendar je v zbornici pričakovati hud upor proti reformi. Posebno grof Karel Pangracz, grof Feliks Zichv in baron Joziska bodo hudo ugovarjali. Prva dva imata mnogo privržencev na Ogerskem, poslednji je pa vodja sedmogradskih aristokratov. Zlasti to nikakor ni zadovoljilo ogerskih magnatov, da bi se 50 članov zborničnih volilo izmej vseh onih članov zborničnih, ki vsled volilne reforme ne bodo več v zbornici. Magnati hočejo, da bi se volili ti člani samo izmej magnatov, ki vsled cenzusa zgube zbornično članstvo, da se jih tako nekoliko odško-duje za pravice, ki so jih dobili po rojstvu. Vnauje države. SrkskoiiiakrdoiiNki tabor v Niši obiskalo je blizu 1000 ljudij. Sklenilo se je protestovati proti lažnji itn poročilom Turkov o dogodkih v Makedoniji in zahtevati, da se balkanski poluotok etno-grutično razdeli. Taki tabori se bodo sklicali še v Pirotu, Vranji, Aleksinci, Kupnji, Negotinu, Kru-ševci, Valjevem, Semendriji in Sabaci. Teh taborov se udeležujejo tudi drugi domačini. Kakor nas tudi veseli, da se Srbi zanimajo za svoje slovanske brate v Makedoniji in B tare j Srbiji, moramo venler obžalovati, da se pri teli prilikah preveč govori proti Bolgarom, da hočejo neopravičeno si pridobiti makedonska ozemlju, četudi tam prebivajo le Srbi. Nam sicer rieso natančno znane narodopisne razmere v Makedoniji, a to pa vemo, da tam bivajo v nekaterih krajih Srbi, v drugih pa Bolgari. Da jo poslednjih mnogo, kaže to, da so tam razne bolgarske šole. Želeti bi bilo da bi v makedonskih zadevah se sporazumeli Srbi in Bolgari; kajti le potem je pričakovati zboljšanja stanja v tej pokrajini, ako bodo Srbi in Bolgari vzajemno to zahtevali in ne bodo drug druzemu nasprotovali. — Katoliška bolgarska občina v Solunu povabila je apostolskega delegata v Carigradu k Metodovej slavnosti v rojstnem mestu slovanskih prvoUčiteljev. Delegat je obljubil, da pride; Kakor se iz Petrograda poroča, vse niNkc čete, ki so raztresene od Hvalinskega morja do Merva, ne brojijo več kakor 8000 mož. V Zelenici Mervskej pa ni več kakor 3000 vojakov. Že to malo število ruskih vojakov v teh krajih jasno svedoči, da Rusija ne namerava prisvojiti si Herata ali pa jed nega dela Afganistana. Dosedaj se pa še tudi ni zaukazalo nobeno koncentrovanje ruskih čet. Poročila angleških listov, da so se ruske čete dalje proti Heratu pomaknile, bila so izmišljena. Rusi želo samo, da se meja mej Afganistanom in Turke-stanoni določi po narodopisnih odnošajih, kajti taka meja bode najboljša ter bode neko zagotovilo za mir v teh krajih. — Že več let se vsako poletje poroča po časopisih, da ruski car pride na Dunaj, Letos že tudi poroča nek Berolinski list o tem in pristavlja, da hoče s tem vrniti Aleksander III. pohod našega cesarja v Skiernie\vicah. Francuski ministerski predsednik in minister vnanjih zadev Eerry bode v kratkem zbornici predložil tri jako važne rumene knjige. Prva bode obsegala dokumente o francosko-kitajskem sporu, druga zapisnike afriške konference, tretja dopiso< vanja zastran egiptovskega vprašanja. Po dolgem debatovanji vsprejel je nemški državni zbor subvencijonirano parniško vzhodno azi-jatsko in avstralijsko progo, zavrgel pa afriško. H kratu je vsprejel tudi pro^o Brindisi-Trst. Debata o tej stvari bila je jako zanimiva, Bismarek je v marsičem pojasnil svojo politiko. Posebno je pa razveselil naše liberalce, da je dal razumeti, da on ne bi nasprotoval carinskej zvezi z Avstrijo, a ta se sedaj po njegovih mislih ne da takoj doseči. Sploh se je razvidelo iz Bismarckovega govora, tla bi rad Avstrijo ekonomično in politično Nemčiji podredil. Mahdijeve čete v Niulauu prodirajo dalje. Da je pala Kasala, se že oncijalno potrjuje. Vsled tega bode italijanska ekspedicija kmalu prisiljena braniti se. Govori se, da se jej bodo poslala pod-krepljenja iz Italije. Kitajci so se že obrnili do Francozov, da se začno mirovna pogajanja. Ker so pa zahtevali, da se poprej sklene premirje, so Francozi odbili kitajsko ponudbo. Francosko poveljništvo ne zaupa Kitajcem. Sodi namreč, da slednji hočejo s pogajanjem le dobiti časa, da bi se za daljno bojevanje pripravili. — Francosko brodovje začelo je svoje vojne operacije proti severnim kitajskim pristaniščem. Zabranjevati hoče uvoz živeža po morji v ta mesta. »Glasbena Matica." „Glasbena Matica", porojena leta 1872. izdavala je do leta 1882 muzikalije za salon, cerkev in šolo, in pridobila priznanje vseh, ki se za glasbo zanimajo. Leta 1882. meseca septembra razširila je „Glasbena Matica" svoje delovanje. Ustanovila je glasbeno šolo. Na prvi poziv oglasilo se je 28 učencev za klavir in gosli. V drugem šolskem letu narastlo je število učencev na 45, in pri javni preskušnji dne i), marca 1884 pokazalo se je, da pouk lepo napreduje. Učinek javne preskušnje bil je ta, da se je vedno več učencev oglašalo, in odbor „Glasbene Matice-' moral je šolo razširiti, dasi so skromna gmotna sredstva to komaj dopuščala. Za šolsko leto 1^84/85 vsprejelo se je 87 učencev. Poučevalo se jO na gla.v.iMiji, goslih, violončelu, kontrabasu, v petji in glasbeni teoriji. Izmej teh 87 učencev je 8fl ženskega, 51 moškega spola. Najmlajši učenec, je 7 let najstareji 22 let star. Klavir učilo se je 49 učencev, in sicer: za prvi razred 20, za drugi 18, za tretji 4, četrti 4, za peti 3. Gosli učilo se je 26 učencev, in sicer: za prvi razred 10, za drugi G, za tretji 0, za četrti 4. Violo učili so se 3 učenci. Cello učila sta se 2 učenca. Kontrabas tudi 2 učenca. Petje v zboru bilo je za vse učence obligatno. V solo-petji poučevalo se je 5 učencev. Glasbena teorija predpisana je bila učencem III. razreda. Koncert prirejen preteklo nedeljo napravil je najboljši utis. Spored brojil je 22 točk. Od 3. do C), ure popoludne trajala je skušnja, a kljubu temu zanimalo se je mnogobrojno občinstvo do konca, ter pripoznavala veliki napredek malim in večjim učencem z živo polivalo. Namen preskušnje bil je pred vsem ta, da se razvidi smoter in vspeh glasbene šole, in da slavno občinstvo zve, tla se v „Glasbene Matice" šoli goje A jaz neseni vaš (namreč: sluga), odvrnil je moj bolnik. Jutri bodem že vedel, kaj je z vašim posojilom in potem bodem že povedal. Dragi prijatelj, rekel sem mu z zdravniško veljavo; s tem se bodetc storili še bolj bolnega, nikomur ne bodete pomagali in si natvezali smrtne sovražnike. Sovražnike, to je naša slava; vojniki smo, pravo mesto nam je na bojišči sredi ognja. Pri teh besedah je z obema rokama zgrabil se za prsi ter je znak padel v naslonjač. Doktor, zakričal je Humbug, pomagajte mu; vidite, da ga če zadušiti. Kako se človek more pustiti toli razdražiti od tega zlodejevega malopridneža! Truth, stari sebičnež, vi storite pač vse, da bi sebe umorili, mene, vašega starega prijatelja pa uničili. Kako vam je? Truth mu je podal roko žalostno smehljaje se. Nehote sem tudi jaz nekako miloval tega ubogega človeka, ki najbolj ničnemu in obžalovanja najbolj vtednemu poklicu žrtvuje svoje življenje. Deveto poglavje. Kjer tudi resnica sliši svoje. Ko je bila minula nevarnost ter je bil bolnik „opet prišel do sape, naslonil se je Humbug s ko- molči na mizo ter je z vidno prisiljenim veseljem govoril tako le: Dragi Truth, vi se pač ne bodete dolgo več ustavljali svojemu pravemu poklicu; bodite duhovnik (pasteur). Napake in pregrehe so iz voljnega testa; zdelovati se dajo brez ugovora. Vsako nedeljo se jih lehko močno biča na hrbtu svojega bližnjega; potem pa se gre z največo mirnostjo k zajutrku in h kosilu. A tem dvonožcem, ki se zovejo ljudje, ker hodijo le po dveh tacah, tem volkom z visokim klobukom, tem lisicam z naočniki, tem opicam z ovratnicami, tem teletom *) v črni obleki mora se človek le dobro približati, da se smije njih okru-tosti, njih skoposti, njih boječnosti in njih zabitosti. Kdor se bi hotel resnobno ž njimi pečati, umrje počenega srca. Tu je moj naslednik, rekel je Truth prijemši me za roke, dragi moj Humbug; doktor bode vam kaj dober družnik. """" Doktor, odvrnil je Humbug, to je nemogoče; tak je kot srna. No, vzkliknil sem, izinej katere vrste živali se pa jemljo časniški uredniki? Pisatelj pravi oios t. j. goake v francoskem pregovoru, Nemcu in Lahu je oael, pravemu Slovencu ^cle". Dobremu časnikarju, rekel je Humbug s smešno resnostjo, treba je pasjih zob, pasjega voha, pasje nesramnosti, pasje srčnosti in zvestobe pasje. Pasjih zop trebuje, da sleparje oplaši; pasjega voha, da jih že od daleč zapazuje; pasje nesramnosti, da kljubu njih zvijanju ust in njih pretenju primerno za njimi laja; pasje srčnosti, da jih zgrablja za vrat; pasje zvestosti, da sluša na prvi klic resnice, da na prvi nje klic poskoči, obstane in se vrne. Gospodine urednik naznanil, odvrnil sem mu nestrpno, mislil nesem, da se vi toli živo in toli nesebično potegujete za resnico. Zakaj pa, modri Aeskulap ? odvrnil mi je kaj šaljivo. Li mislite, da jaz ne znam, da je dvakrat dve štiri V Kaj pa določuje vrednost naznanilom? Število čitateljev. Kaj pa pridoblja čitatelje? Javno mnenje. Ali se pridobi javno mnenje, če se vara in slepi to javno mnenje? Resnica jedina je duša in telo časopisu; naznanila so le krinolina, smešno oblačilo, katero laž in nečimernost podajati. De-sinit in piscem mulier formosa superne. Kdo je temu kriv? Duh in ukus čitajočega občinstva. (Dalje prib.) klasiki na polji muzi kal nem, kakor: C. M. VVeber, Mendelsohn, Clementi, Kuhlau, Mozart, Waydn, Beethoven, Chopin, itd. Skladbe teh mojstrov predavale so Be vseskozi razumno in spretno. Skupno sviranje na goslih z 8 ročnim sprem-Ijevanjem na glasovirji „koračnice" Mendelsohnove. „koncertna ouvertura" od Kalirode, in „koračnico" od Sohorja, vršilo se je tako točno in lepo, da so mladi umeteljniki in učitelji pridobili si živo priznanje. Jednako živo pohvalo želi so mešani zbori: ,Oblakom" od Nedveda, in „Opomin k petju" od Stegnerja. Slednja točka pela se je tako dovršeno, da se morala ponavljati. Pri tej priliki donela je glasna pohvala skladatelju pesni g. Stegnarju in voditelju g. Sohorju. Igranje na glasoviru učencev I. in II. razreda odlikovalo se je s sigurnim naudarkom in dobrim taktom. Učenci na gosli prvega in druzega oddelka svirali so čisto in jednakoinerno. Pri igri na glasovirji od učencev 3. 4. in 5. razreda priznalo se je očitno, da imajo mnogo izurjenosti, da umejo skladbe, in vedo skladbe vodilno misel izražati svojim sviranjem. Posebno odlikovale so se gospodičine: J. Dolenčeva, ki je F. S. Vilherja skladbo „V tihem mraku" jako ljubko igrala; potem gospodičina M ooso v a Marija s prav dobrim sviranjem neke Chopinove mazurke, gdč. M o o s o v a Ana, s Havdnovo sonato in gdč. Rupnikova s sonato Mozartovo. Največjo pozornost vzbudil pa je mladi učenec O. De v. Igral je na glasovirji fantazijo od pesni „Sarafan" od Varlanova tako dovršeno, da je občinstvo presenečeno čutilo, da zamore tako igrati le izredno talentiran mladenič. V isto vrsto spada tudi gospica L. Moosova, katera je s sonato opus 10 L. Beethovnova, jedno najlepših skladb neumrjočega veleuma, pokazala izredno tehniko, ki je kos najtežjim nalogam Na goslih odlikoval se je kot solist J. Kos. Godel je „ koncertno etudo" od Mozarta. Štef. Primožič godel je „Viola-solou od Suppe-ja, učenec J. Pianecki pa je pel krasno pesen „Večerna" od J. pl. Zajca. Vsi trije solisti izzvali so burno priznanje. Jako lepe točke sporeda bila sta fenska okteta F. Mendelsonov „Gospodov dan" in V. Lichten-eggerjeva ,,Lepa naša domovina". Pred zadnjo točko prezanimivega programa nastopil je predsednik „Glasbene Matice" g. Fran Ravnih ar in v kratkih besedah omenil zgodovine društva in njega važnosti za kulturni razvoj našega naroda. Potem je radostno priznaval napredek šole, izrekel zasluženo hvalo gospodom učiteljem in tudi učencem, ki so marljivo obiskavali šolo in pridno spolnjevali naloge in tako omogočili sijajni izid današnje predstave. Toplo zahvalo izrekel je v imenu odbora visokorodnemu gosp. deželnemu predsedniku in deželnemu glavarju ter slavnemu občinstvu za čast prisotnosti in laskavega priznanja, izročil naj-odličnejšim, naprednejšim in pridnejšim učencem: Moob L., Moos A., Pianecki Iv., Kos J., Gabriel K., Primožič Štef. in Dev Oskar, priznalne diplome. Poln upanja, da bo glasbena šola napredovala v korist mladini in domovini, da bo .,Glasbena Matica" razcvitala se, si zmirom več prijateljev in podpornikov pridobivala, zaključil je g. predsednik svoj nagovor z navdušenim: Živio naš presvitli cesar in vladar! Vsa navzočna gospoda in mladež ponavljala je trikrat živio! potem pa so peli in svirali vsi učenci cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje poslušalo. Razen učiteljev gosp. viteza Janušovskega in g. J. Sohorja prizadeval si je posebno društveni odbornik g. S. S t e g n a r za javno predstavo. Njega neumorna delavnost je na narodno društvenem polji sploh izgledna. „Glasbena Matica" storila je glede narodnega napredka časten korak, pridobila si splošne sim-tije. Bode pa to društvo našlo tudi potrebne podpore ? Upajmo! Domače stvari. — (Volitev za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani) je bila 16. dne t. m. končana, štetje se je pa dovršilo dne 18. t. m. V prvem in drugem razdelku trgovskega odseka bilo je 455 volileev. Volitve se jih je udeležilo blizu 200. Izvoljeni so pa gospodje: Fran Hren s 187, V as o PetričiČ s 186, Josip Kušar s 184, Fran Souvan s 184, Mihael Pakič s 183 in Ivan Perdan s 180 glasovi. V tretjem razdelku trgovskega odseka bilo je volileev 2186. Izvoljeni so pa gospodje: Josip Ribič a 838, BlažMoharz 837, Fran Omersa z 835 in Tomaž Pavšler z 835 glasovi. V I. razdelku obrtnega odseka bilo je 14 volileev, od katerih je volilo 6. Izvoljena sta pa gospoda: Makso Krenner s 6 in Ivan Baura-gartner s 5 glasovi. V drugem razdelku obrtnega odseka bilo je 8432 volileev. Izvoljeni so gospodje: Anton Klein s 3384, Janez Dovgan s 3379, Jan. N. Horak s 3379, Alojzij Jenko s 3378, Filip Zupančič s 3378, Oroslav Dolenc a 3377, Fran Kolman s 3370, Jernej Žitnik s 3370, Janko Kersnik s 3361 in dr. Josip Poki ukar s 3311 glasovi. V tretjem razdelku obrtnega odseka je bilo volileev 27 in izvoljena sta gospoda: Pankracij Eichhe lter in K aro I Luck-mann vsak z 11 glasovi. — (Slovensko gledališče) »Zmešnjava na zmešnjavo", burka v petih dejanjih, po Kotzebuejevi poslovenil Jos. Cimperman, predstavljala se bode jutri 19. t. m. v tukajšnjem gledališči. -- (Pevsko društvo „Slavecu) priredi prihodnjo soboto dne 21. t. m. v restavraciji „Hotel Evropa" (pri Tavčarji) javni pevski večer v slovo svojemu marljivemu, neutrudljivemu pevo-vodji gospodu Ivanu Justinu, kateri ostavi prihodnjo nedeljo svojo domovino in se preseli v Celovec za gosp. Legatom v Mohorjevo tiskarno. — Mi želimo g. Justinu veliko sreče, društvu „Slavec" pa kmalu pevovodjo njemu jednacega! K temu pevskemu večeru, kateri je ustopnine prost, vabijo se vsi društveniki in si. občinstvo sploh. — (Iz P t u j a) se nam piše 15. t m.: Č. čitateljem „Slov. Nar." je znan boj s tukajšnjim fakcijoznim poštarjem. Dolgo se je branil in zvijal, kajti tiskovin v obeh jezikih ni hotel prodajati, „denn die Herrn kennen ja Deutsch." Naš vrli poslanec pa je to stvar na višjem mestu podrezal. Iz odgovora je razvidno, da nižje instance višjim, prišedši v zadrego, ne poročajo prave istine. Seveda, vsak svojo kožo varuje. Mi nesmo poročali, da na pošti ni tiskovin v obeh jezikih, mi smo le trdili, da se take tisko vine ne dobivajo. In pri tej trditvi ostanemo, ker jo lahko dokažemo. Kaj nam pomaga, če ima poštar tiskovino v svojej zaprti omari? Kar pa se ve tudi ni verjetno. Gola neresnica pa je, da bi tukajšnji prodajalci ne bili zahtevali tiskovin v obeh jezicih. Ako je „Aerarial Postamt" v Mariboru poročal tako po> pečiteljstvu, poročal je neresnico, kar smo pripravljeni dokazati. Sicer pa s tem še nesmo pri kraji, kajti mi hočemo dospeti tudi pri slavnih poštah do popolne ravnopravnosti. — - (Prememba posestva.) Hišo krojača Riesterja ua Starem trgu št. 10, kupil je izdelovalec bčevnikov g. Jože U mek za SODO gld. — (Cesarice Elizabete otroška bolnica) imela je včeraj svoj občni zbor, pri katerem je bila prisotna namestnica visoke pokroviteljice g. baronica E. VVinkler. Načelnik gospod vitez Laschan pozdravil je zbor in poročal o društvenem delovanji. Društvo ima 1. 1865 za 11.000 gld. kupljeno hišo na Poljanski cesti, na katero je uknjižen ustanovni zaklad v znesku 2400 gld. iu posojio kranjske hranilnice 4000 gld. Zadnje posojilo je brez obresti, ker kranjska hranilnica daruje vsako leto 200 gld., kolikor iznašajo obresti. Obligacij in srečk ima društvo 12.710 gld. nom. vred. Leta 1884 bilo je v bolnico vsprejetih 115 otrok, 38 dečkov, 77 deklet. Ozdravilo se jih je 05; zdravje/.boljšalo seje 12, neozdravljeni odpustili so se 3; umrlo pa jih je 31. V bolnici je ostalo začetkom 1885. leta 21 otrok. Računski sklep za 1884. leto kaže dohodkov 3554 gld. 25 kr., stroškov pa 3453 gld. 51 kr. Načelnik omenjal je pohvalno blagodušno delovanje lekarničarja g. Julija pl. Trnk6czy-ja, ki je 1884. leta vsa zdravila v znesku 488 gld. 89 kr. brezplačno daroval, za kar se mu izreka opravičena zahvala. Stroški za otroško bolnico za 1885. leto proračunjeni so na 3000 gld. 62 kr., dohodki pa na 2745 gld. 44 kr., tedaj bode primanjkljaja 255 gld. 18 kr., ki so pa bode po radodarnih darovih Ljubljanskih gospa pokril. Načelnikom je bil zopet izvoljen g. vitez Laschan, kakor tudi drugi dosedanji odborniki. Pogodba z usmiljenimi sestrami se na predlog društvenega tajnika g. finančnega nad-svetnika dr. Račič-a ponovi, a more se do 1. decembra vsacega leta odpovedati. Konečno izjavi le-karničar g. pl. Trnkdczv, da hoče tudi letos po- polnem brezplačno preskrbovati bolnico s potrebnimi zdravili in to tudi tedaj, ko bi navstale epidemične bolezni in bi bilo več zdravil treba. Zbor vsprejme to ponudbo 8 splošno pohvalo. — (Zblaznel) je včeraj dopoludne 54 letni Jože Kušar iz Vrhniškega eodnijskega okraja. Prišel je že ob 8. uri zjutraj k načelniku mestnega redarstva g. Bertolu in prinesel saboj kup pisem in starih srečk, Češ, da naj mu redarstvo pripomore, da se mu izplača dobljeni glavni dobitek v znesku več sto tisočakov. Kušar trdil je tudi, daje vrhovni poveljnik čez ves svet. Zdravniki, ki so nesrečneža preiskali, odredili so, da se je odposlal v blaznico. — (Tatvina.) Včeraj zjutraj, ko je mesarski vajenec Janez Novak, v službi pri mesarji Janezu Žabjeku, na Poljanski cesti v mestni klavnici delal, ukral mu je brezdvomno hišni hlapec iz zaprte omare srebrno uro z verigo, vredno 19 gld. 12 gld. pa gotovega denarja in jo potem popihal iz hiše in najbrže tudi iz Ljubljane. — (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Dolenjem Logatci. Letna nagrada 500 gl. Prošnje do 10. aprila t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 18. marca. Seja zbornice. Glede kolonijalne politike izjavil je Mancini, da Italija navzlic živahnim simpatijam za Angleško, v Rudečem morji bistveno italijansko politiko tira, ki je vzporejena zavezam, prevzetim po tripelalijanci. Dogodki, ki so mej tem navstali, preprečili so vsako odločitev. Vlada potrebuje v bodoče svobodo delovanja. Mancini poudarja blagodejne nasledke trajne tesne zveze z Nemčijo in Avstrijo. Pred sodelovanjem v Sudanu se bode vlada obrnila do parlamenta za dovoljenj^__ Kazno vesti. * (Nihilista Draganova) prijela in zaprla je policija v Varšavi, kakor se brzojavlja od tamkaj 14. t. m. Našli so pri možu, ki je prišel iz Švice, listine, katere pričajo, da dela anarhistsko propagando mej delavci Varšavskimi. * (Izneverjenje) Pri mestnej upravi v Milanu zasledili so veliko izneverjenje. Primankljaj znaša 60.000 frankov. * (Poskusen samomor.) Vsled izredne lepote poznata in obče priljubljena učiteljica Roza Rosenkranz skočila jo 13. t. m. v Požunu vpričo mnogoštevilnega občinstva zaradi nesrečne ljubezni v Dunav. Nesrečnico rešili so delavci na ladijah. * (Žrtev amerikanskoga dvoboja ) Iz Levova se 14. t. m. brzojavlja: Danes ustrelil se je tukaj 22 letni praktikant cesarskega namestništva in rezervni častnik Stranski vsled amerikanskoga dvoboja. Stranski, jako nadarjen in obče priljubljen mladenič, dobil je včeraj neko brzojavko, katera ga je najbrž opominjevala na izpeljavo samomora! Nesrečni mladi mož bil je po sprejeti in pročitani brzojavki jako vznemirjen ter se je danes v svojem stanovanji ustrelil v srce in takoj obležal mrtev. * (Roparski napad v Parizu.) M. Four je urar v Parizu ter opravlja kot 72 letni starček svojo obrt z jednim pomočnikom. V sredo 11. t. m. ob 9. uri zvečer ustopijo mej navzočnostjo pomoćnikove v štacuno štirje lično oblečeni gospodje, od katerih jeden izroči urarju uro v popravo. Ko starček pregleduje uro, ga urno zgrabi drugi mož za goltanec in ga prične daviti. Mej tem pa ostali trije hite prazniti polne omare. Urar ima toliko moči, da v roko ugrizne napadnika, na kar ta izpusti vrat nesrečne žrtve. Predno ga pa vdrugič zgrabi, potegne že urar iz odprte miznice nabasan revolver ter ustreli dvakrat v svojega napastnika in jedenkrat v druge tri roparje. Smrtno ranjen zvrne se napastnik, a njegovi pomagale! zbeže. Policija je že na sledu ube/.nim trem tolovajem. is|>«sni pokludki. Odprto rune \ sako vrat«, privajeno oteklin«, u lesa ozdravi naglo Moll-ovo „Francusko žganje i n -ni'. V steklenicah po 80 kr. Po poŠt-nera povzotji razpoSilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauticn 9. V lekarnali in spi ci rij skil) prodttjftlnioah na detel) zahtevaj izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (11—2) Zahvala. Podpisani ai šteje v p ijetno dolžnost, slavni kranjski hranilnici za podeljenih 60 jrold, ,društvu tiskarjev, kauienopiscev in kamen, .tiskarjev" v občrcin zboni rine 12. t. tu. tem potom svojo najtoplejšo zahvalo izreči. V Ljubljani dne 18. marca 1885. V ime društva tiskarjev, katnenopiBcev in kutumotiskarjev: ijuka Breskvah Tujci: 17. marca. Pri Klonu: Fischl z Dunaja. — Faber iz Gradca. ~* Ažbolt iz Trsta. — Maver i Dunaja. Pri Mr.lK-i: Kolineck z Dunaju. * opic iz Zagorjfcj — VVatuoHcr iz DuditnpoSte. Tržne cene v LJubljani dne 18 marca t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, * Oves, „ Ajđa, „ Proso, „ Koruza, , Krompir, B Leea, , Grah, Fižol, M*slo, Mast, Speli frften, kgr. ti H.i 6|W 5|20 3» 471 5 85 b m »I- —91 -fig - 5 T $peh povojen, kgr. . Surovo maslo, , Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Gorele meso, kgr. TeWj« , , Svinjsko , , KoStrUnovo , „ PiSanec..... Golob...... Sen-, 100 kilo . . Slama, „ . . Urva trda, 4 □ nietr. i mehka, „ „' |Mr. — ti. -!H4 -I '4 -L3 -64 -«4 -54 —'3* -iH -M i w 1 7n 5 6f Aleteorolegiono poročilo. S o Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo ........ Mo-krina v mm. jj a t-- 7. zjutraj 2. pop. i*, zvečer ■ 1 748*46 ■■. T:i:i 1-2 mm. 739 10 aH. - 24» 0 13 V C 64« C si. vzh. t, j z. z-jx. jas. jao. jas. 000 ni. Srednja temperatura ;")!♦', za 2 6* nad normalom. ID-a.iia33ls:a "borza tlne 18. marca t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Srebrna renta [>•, marčna rent Akcije narodne Kreditne akcije Napol........... G kr cekinf.......... Nemike marke........ 4«/, državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/, avstr zlata renta, davka presta. . Ogrska zlata renta 6°/....... n i <*•/...... , papirna renta 5°/» • ... 5*/4 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srećke 5*/» 100 gld Zemlj obe" avstr 4",°, zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rodolfove srećke.....10 , Akcije anglo-Hi'str. banke I 120 „ Trammway-druit vel.j 170 gld a v . . Št. 4305. Razglas. 83 gld. 35 kr. 83 , 70 v 10H , 1 60 99 , 8til , , — • 300 , 124 , 45 t 9 , 80V, • 80 * 60 , 60 i 129 . — n 171 , , 75 1 108 | • & ■ 98 | | 85 i 93 , , 85 ■ 104 , — 115 , 50 ■ 123 i 75 R 113 , , — g 105 , 75 178 , — f 19 » 25 f 105 j — S 216 , 70 it (158- -1) Pri ljubljanskem magistratu sta izpraznjena dve mesti kranjskih invalidnih ustanov po 31 gld. 50 kr. na leto. Prosilci za ti ustanovni mesti naj do dno 1$» aprila 1.1. pri podpisanem magistratu vlože prošnje, katerim je pridejati: 1. krstni list; 2. potrdilo, da prositelj vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. leta naprej ni zmožen si kaj prislužiti; 3. spričevalo, da je bil prositelj za Čas vojaškega službovanja, kakor tudi pozneje poštenega obnašanja; in 4. dokaz, da prositelj nema nikakeršnega premoženja, niti ne sorodnikov, kateri bi bili postavno lavezani zanj skrbeti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 13. dan marca 1885. ceneč, ki je dovršil vsaj Ijndsko šolo in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, se iš£e v prodajalnico z mešanim blagom ni dežeK. Ponudbe vsprejema upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod črkama F. II. (lf)3—2) aro V I, f u bi J i nI. kongresni trg, na voglu gledali&čne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih. klobukov in kap;*^g prejema tudi kožuhevino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—4) Priporočilo. Za prihajajočo pomladansko sezono priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega b!aga: najnovejše mode, izdelnjfe obleko po najmodnejšem in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni, ceni. S spoštovanjem (148-2) E. Casermann. Semena. Velikansko peso, nemško in domačo de-i, vsake vrste t Ribniški krompi teljo, vsake vrste trave, Kašeljski kaps, sir in fižol i. t. d. priporoča po nujni/j i ee»t (156-1) IVAN PERDAN v LJUBLJANI. Salicilna. ustna voda, aromatična, upliva ožitlja ore, zaprti pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 veliku steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, Hplofno priljubljen, upliva telo oživljajoče in napravi zobe hlestcfe bele, a 30 k . Vsa navedena sredstva ima vedno uveza v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" J (LIJ pl. I K\l4 o v} a ♦ f ustavlja po najnovejšem amerikanakem načinu o brez vsakih bidečin ter opravlja plombo v nuj m in # vse sobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, X poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. I h Trsta t Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni paruiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in e najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonlau, odhod okolu 25. dne marca 1886. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (117—15) J. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiillano d' Aut. Poglajen, generalnega agenta v Trata. Odpretje trgovine in priporočilo. S tem objavljam p. n. prebivalcem iz Ljubljane in druzih krajev kranjske dežele, da sem z denašnjim dnem otvoril 7 bivSeJ Zupan515evej hiši, Stari trg it. X, poleg Hradeokega mostu bogato zalogo najmodnejših S- klobukov domačega in inozemskega dela. Priporočam se sa mnogobrojni obisk, ker bodem prodajal solidno blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Z velespoštovanjem (135-4) H. BR.tSMIETTA. Otvorenje kupci je. S tem si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem na tukajšnjem prostoru všpitalskih ulicah št. II, tik frančiškanskega mostu otvoril lijo se Suknenim, platnenim in manufaktenim blagom. Gorko priporočajoč svojo dobro oskrbljeno zalogo slavnemu p. n. občinstvu, zagotavljam ob jednem, da se bodem zmirom trudil po strogo reelnem in solidnem delovanji pridobiti si zaupanje čestitih kupovalcev in si isto ohraniti. Za mnogobrojni obisk se priporoča (155_2) z odličnim spoštovanjem FRIDERIK SOSS Izdate lj ii edgovorii urednik: I ta a Želeanikar. Lastnina ii tisk .Narodni* Tiskarne". 41