Zbirka / Series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 43 Uredniki zbirke / Editors of the series Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Miha Mlinar Most na Soči. Arheološke raziskave v letih 2000–2016 na levem bregu Idrijce The 2000–2016 archaeological investigations on the left bank of the Idrijca Recenzenti / Reviewed by Biba Teržan, Mitja Guštin, Janez Dular Urednica / Editor Sneža Tecco Hvala Jezikovni pregled / Language Editor Špela Križ Prevod / Translation Andreja Maver Tehnična ureditev in prelom / Technical Editor and DTP Mateja Belak Oblikovanje ovitka / Front cover design Tamara Korošec Priprava slikovnega gradiva / Preparation of il ustrations Ana Hawlina, Drago Valoh, Mateja Belak Izdala in založila / Published by ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Zanje / Represented by Oto Luthar, Anton Velušček Tisk / Printed by Present d. o. o., Ljubljana Naklada / Print run 500 izvodov / copies Izid knjige so podprli / Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Slovenian Research Agency) Published with the support of Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts), Tolminski muzej (Tolmin Museum) Ljubljana 2020; prva izdaja, prvi natis / first edition, first print Prva e-izdaja knjige (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / First e-edition of the book (pdf) is freely available in e-form (pdf) under the Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504887 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Most na Soči) MLINAR, Miha Most na Soči : arheološke raziskave v letih 2000−2016 na levem bregu Idrijce = the 2000−2016 archaeological investigations on the left bank of the Idrijca / Miha Mlinar ; s prispevki, with contributions of Petra Leben-Seljak, Borut Toškan, Metka Culiberg ; [prevod Andreja Maver]. - 1. izd., 1. natis = 1st ed., 1st print. - Ljubljana : ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo : Založba ZRC, 2020. - (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, ISSN 1408-5208 ; 43) ISBN 978-961-05-0487-0 COBISS.SI-ID 35908867 ISBN 978-961-05-0488-7 (pdf) COBISS.SI ID= 36040963 © 2020, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Miha Mlinar Most na Soči Arheološke raziskave v letih 2000−2016 na levem bregu Idrijce The 2000–2016 archaeological investigations on the left bank of the Idrijca s prispevki / with contributions of Petra Leben-Seljak Borut Toškan Metka Culiberg LJUBLJANA 2020 UREDNIŠKA BESEDA Idiličen kraj na sotočju Soče in Idrijce, ki je bil v različnih časih različno poimenovan, njegovo današnje ime pa je Most na Soči, ima bogato arheološko preteklost, kar že poldrugo stoletje razkrivajo strokovna izkopavanja in naključna odkritja. Različno usodo imajo tudi izkopanine. Največja fonda najdb s starejših izkopavanj na grobišču na levem bregu Idrijce hranita muzeja v Trstu ( Museo d‘Antichità J.J. Winckelmann, Trieste) in na Dunaju ( Naturhistorisches Museum in Wien), le majhen del je pridobil Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Skrbnik gradiva z naselbinskih izkopavanj in manjšega grobišča na desnem bregu Idrijce je Goriški muzej v Novi Gorici, medtem ko so najdbe z novejših izkopavanj v Tolminskem muzeju v Tolminu. Pobuda in načrt za sistematično objavljanje arheološkega bogastva z Mosta na Soči sta stara že skoraj pol stoletja. V skladu s tem načrtom je izšla prva knjiga leta 1983 v seriji Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije (S. Gabrovec, D. Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija / Storia del e ricerche e topografia, KIM 22). V tej knjižni zbirki je v letih 1984 in 1985 sledila v dveh delih celovita objava grobov in najdb s Szombathyjevih izkopavanj iz muzejskih zbirk na Dunaju in v Trstu (B. Teržan, F. Lo Schiavo, N. Trampuž-Orel, Most na Soči (S. Lucia) II. Szombathyjeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy, KIM 23/1,2). Italijanski raziskovalci so leta 1993 izdali knjigo zbranih Marchesettijevih spisov o tem najdišču (E. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti, Scritti sul a necropoli di S. Lucia di Tolmino (scavi 1884−1902), Trieste), medtem ko najdbe z njegovih izkopavanj, ki jih hrani tržaški muzej, še čakajo na celovito objavo. Dobra tri desetletja zatem so bili objavljeni rezultati naselbinskih raziskovanj Goriškega muzeja v sodelovanju z vodjem izkopavanj Dragom Svoljšakom ter sodelavcev Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pa tudi drugih strokovnjakov. Plod tega sodelovanja sta dva zvezka v inštitutski seriji monografij Opera Instituti Archaeologici Sloveniae (D. Svoljšak, J. Dular, Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Age settlement at Most na Soči. Settlement structures and smal finds, OIAS 33, 2016; J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, OIAS 34, 2018). Odkriti arhitekturni ostanki iz rimske dobe in manjše sočasno grobišče na desnem bregu Idrijce pa ostajajo izziv za prihodnost. Ob številnih člankih in noticah se doslej izdanim šestim monografskim publikacijam pridružuje še sedma, ki predstavlja rezultate izkopavanj Tolminskega muzeja pod vodstvom Mihe Mlinarja na levem bregu Idrijce. Tudi ta knjiga je plod sodelovanja med vodjem izkopavanj in njegovo matično ustanovo ter Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU. Zunanji sodelavci pri terenskem delu in pripravi slikovnega gradiva za objavo so omenjeni v uvodnem poglavju. S finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so bili v okviru programa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU (P6-0064 Arheološke raziskave, 1999–2021) in projekta (J6-1802 Na stiku med Alpami in Mediteranom – kontinuiteta in prelomnice, 2019–2022) opravljeni uredniško delo in recenzentski postopki, Borut Toškan je analiziral živalske ostanke in prispeval obširno razpravo, slikovno opremo sta v končni obliki za tisk pripravila Drago Valoh in Mateja Belak, ki je knjigo tudi tehnično uredila, naslovnico pa je oblikovala Tamara Korošec (vsi sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU). Slovenski jezikovni pregled je opravila Špela Križ, prevod v angleščino pa je delo Andreje Maver (obe zunanji sodelavki). Izid te knjige lahko označimo kot nadaljnji korak v sestavljanju slike in v razumevanju davne preteklosti Mosta na Soči, ki je ključno arheološko najdišče v Posočju, ter pospremimo z željo, da mu bodo sledili še drugi. Sneža Tecco Hvala Ljubljana, julij 2020 PREDGOVOR Kot domačinu z Mosta na Soči mi je bila dana priložnost, da sem se po študiju v Ljubljani leta 1998 zaposlil v Tolminskem muzeju kot kustos arheolog. Kmalu zatem sem leta 2000 na Mostu na Soči ob terenskem mentorstvu Draga Svoljšaka že vodil zaščitna arheološka izkopavanja na ledini Repelc, ki so v ta prostor prinesla nekaj novosti. Ko sem se leta 2001 vpisal na podiplomski študij z nalogo ovrednotenja novoodkritih arheoloških najdb na levem bregu Idrijce, se je ravno izvajal arheološki nadzor ob gradnji kanalizacijskega sistema na Mostu na Soči. Zaradi pomembnega odkritja na ledini Pucarjev rob se je nadzor prelevil v manjša arheološka izkopavanja. Naslednje leto, to je 2002, pa so se nadaljevala zavarovalna arheološka izkopavanja na vzhodnem delu Repelca. Po koncu terenskih raziskav se je začelo dolgotrajno konservatorsko in muzejsko delo. Kar nekaj let je minilo, preden so bile vse najdbe konservirane, tiste na oko lepše in bolj izpovedne pa tudi restavrirane. Za trajnejši izgled arheološkega gradiva dolgujemo zahvalo mag. Jani Šubic Prislan iz Goriškega muzeja, ki je z veliko potrpežljivosti ohranila in rešila propada marsikateri že močno korodiran odlomek. Leta 2002 so bile arheološke novosti z Mosta na Soči prvič predstavljene javnosti v Tolminskem muzeju na odmevni razstavi s pomenljivim naslovom Nove zanke svetolucijske uganke / New stigma to the enigma in objavljene v razstavnem katalogu. Ob zaključku konservatorskih in muzealskih postopkov leta 2004 se je začelo študijsko ovrednotenje teh dveh najdišč. Arheološko gradivo, predvsem tisto z Repelca, prinaša nova spoznanja o obdobju zadnjih predkrščanskih stoletij, ki je v Posočju zaradi razmeroma maloštevilnih najdišč in najdb slabše poznano, dopolnjuje pa tudi sliko prazgodovinske poselitve Mosta na Soči z odkritjem naselbinske plasti na levem bregu Idrijce. Veliko razmišljanja so spodbudila odkritja rimskih grobov na območju železnodobnega grobišča in sežigališča oziroma verjetnega kultnega prostora ter najdba najstarejših slovanskih lončenih posod iz zahodnoslovenskega prostora. Najdba ati- škega sovjega skifosa na Pucarjevem robu je ponovno odprla razpravo o stikih železnodobne svetolucijske skupine z mediteranskimi kulturami. Gradivo je bilo v celoti vključeno v magistrsko nalogo z naslovom Most na Soči: arheološke raziskave na levem bregu Idrijce med leti 2000 in 2002, ki je bila uspešno obranjena leta 2008. Pričujoča monografija je posodobljena in obogatena različica tega dela z dodanimi izsledki raziskav leta 2013 na Pucarjevem robu in naključnega odkritja na Lipičarjevem vrtu leta 2016 ter naravoslovnih analiz človeških, živalskih in rastlinskih ostankov. Uspešno zaključenega projekta ovrednotenja arheoloških najdišč Repelc in Pucarjev rob ne bi bilo brez več- letne finančne in moralne podpore Tolminskega muzeja, za kar gre v prvi vrsti zahvala direktorici mag. Damjani Fortunat Černilogar in vsem muzejskim sodelavcem, zahvala gre tudi Ministrstvu za kulturo RS in Občini Tolmin. Za strokovno pomoč in številne nasvete se zahvaljujem arheologom akad. dr. Bibi Teržan, dr. Sneži Tecco Hvala, ddr. Vereni Vidrih Perko, dr. Luciji Grahek, dr. Jani Horvat, dr. Zvezdani Modrijan, dr. Draganu Božiču, dr. Andreju Gaspariju, dddr. Andreju Pleterskemu, dr. Petru Turku, dr. Primožu Pavlinu in dr. Boštjanu Laharnarju. Posebno zahvalo in spoštovanje izrekam svojemu študijskemu in podiplomskemu mentorju prof. ddr. Mitji Guštinu ter arheologom Beatriče Žbona Trkman, Nadi Osmuk in Dragu Svoljšaku, ki so mi približali arheologijo posoškega prostora. Delo posvečam spominu na arheologinjo Beatriče Žbona Trkman (1949–2015), prijateljico, podpornico in muzejsko mentorico. Miha Mlinar Most na Soči, junij 2020 VSEBINA Uvod ......................................................................................................................................................................................... 9 Arheološke raziskave v letih 2000–2016 na Mostu na Soči ........................................................................................... 11 Raziskave na območju Pucarjevega roba leta 2001 in 2013 ............................................................................................ 15 Topografski in stratigrafski podatki .............................................................................................................................. 15 Grobovi ............................................................................................................................................................................. 15 Opredelitev najdb ............................................................................................................................................................ 27 Arheološka slika najdišča Pucarjev rob ........................................................................................................................ 33 Raziskave na območju Repelca leta 2000 in 2002 ............................................................................................................ 35 Topografski in stratigrafski podatki .............................................................................................................................. 35 Naselbinska plast (SE 5) .................................................................................................................................................. 37 Grobovi ............................................................................................................................................................................. 39 Jame ................................................................................................................................................................................... 56 Žganinska jama (SE 101–103) ....................................................................................................................................... 58 Kamniti zid (SE 87) in okrogla kamnita konstrukcija (SE 88) .................................................................................. 60 Premešana kulturna plast (SE 3) ................................................................................................................................... 62 Opredelitev najdb ............................................................................................................................................................ 70 Arheološka slika najdišča Repelc .................................................................................................................................. 91 Odkritje groba na Lipičarjevem vrtu leta 2016 ................................................................................................................ 99 Zaključek ............................................................................................................................................................................. 101 Literatura ............................................................................................................................................................................. 157 Antropološka analiza kostnih ostankov iz grobov na Pucarjevem robu in Repelcu na Mostu na Soči (Petra LEBEN-SELJAK) ............................................................................................................................................... 171 Živalski ostanki z železnodobnega grobišča Most na Soči: ledini Pucarjev rob in Repelc (Borut TOŠKAN) ....... 191 Arheobotanične raziskave na izbranih najdiščih posoške železnodobne skupnosti (Metka CULIBERG) ............ 243 Table 1–72 ............................................................................................................................................................................ 261 Seznam avtorjev .................................................................................................................................................................. 335 CONTENTS Introduction ........................................................................................................................................................................ 111 Investigations at Pucarjev rob in 2001 and 2013 ............................................................................................................ 112 Topographic and stratigraphic evidence .................................................................................................................... 112 Graves .............................................................................................................................................................................. 112 Attribution of grave goods ........................................................................................................................................... 113 Archaeological evidence from the Pucarjev rob site ................................................................................................ 117 Investigations at Repelc in 2000 and 2002 ...................................................................................................................... 119 Topographic and stratigraphic evidence .................................................................................................................... 119 Habitation layer (SU 5) ................................................................................................................................................. 119 Graves and pits ............................................................................................................................................................... 120 Cremation pit (SU 101–103) ........................................................................................................................................ 121 Stone wall (SU 87) and round stone structure (SU 88) ............................................................................................ 121 Mixed cultural layer (SU 3) .......................................................................................................................................... 122 Attribution of finds ........................................................................................................................................................ 122 Archaeological evidence from the Repelc site ........................................................................................................... 141 Cremation burial found in 2016 at Lipičarjev vrt .......................................................................................................... 147 Conclusion .......................................................................................................................................................................... 148 Bibliography ........................................................................................................................................................................ 157 Anthropological evidence from Pucarjev rob and Repelc in Most na Soči (Petra LEBEN-SELJAK) ..................... 187 Archaeozoological evidence from the Iron Age cemetery at Most na Soči: the Pucarjev rob and Repelc sites (Borut TOŠKAN) .......................................................................................................................................................... 221 Archaeobotanical evidence from select sites of the Posočje Iron Age community (Metka CULIBERG) .............. 254 Plates 1–72 ........................................................................................................................................................................... 261 List of contributors ............................................................................................................................................................. 335 UVOD Sl. 1: Zračni posnetek Mosta na Soči z lego najdišč Pucarjev rob (1), Repelc (2) in Lipičarjev vrt (3), pogled z vzhoda. Fig. 1: Westward aerial view of Most na Soči with marked sites at Pucarjev rob (1), Repelc (2) and Lipičarjev vrt (3). Že več kot poldrugo stoletje arheološka najdišča v Še tako izjemno najdišče pa pomeni malo ali nič Posočju presenečajo s svojstvenostjo in so na Most na brez strokovnega ovrednotenja. Da danes s ponosom Soči, v Tolmin, Kobarid ter na Idrijo pri Bači pripeljala govorimo o arheologiji Posočja, so ob že omenjenih velika imena srednjeevropske prazgodovinske arheoloraziskovalcih zaslužni tudi Stane Gabrovec, Biba Teržan, gije. Ob Carlu Marchesettiju iz Trsta, ki je izkopaval na Neva Trampuž Orel, Beatriče Žbona Trkman, Nada Mostu na Soči (Sv. Lucija), v Kobaridu in še na marsi­ Osmuk, Mitja Guštin, Dragan Božič, Janez Dular in katerem drugem prazgodovinskem najdišču z zahodno­ Sneža Tecco Hvala. slovanskega roba, ter Josefu Szombathyju z Dunaja, ki Most na Soči sodi med najkompleksnejša in najse je z velikim zanosom spoprijel tudi z grobiščem iz bolje raziskana arheološka najdišča v jugovzhodnih mlajše železne dobe na Idriji pri Bači, ima za razcvet Alpah. Arheološke raziskave v več kot stoletje in pol posoške arheologije prav tako velike zasluge dolgoletni dolgem obdobju so razkrile okoli 7000 prazgodovinskih kustos Goriškega muzeja Drago Svoljšak, začetnik in in rimskih grobov, številne stavbne ostaline iz bronaste, vodja velikih naselbinskih raziskav na Mostu na Soči. železne in rimske dobe ter najdbe iz zgodnjega srednjega 9 Miha MLINAR veka. Naselje na naravnem pomolu na sotočju Idrijce in Načrte sta nato digitalizirala Ana Hawlina in Ga­ Soče je imelo zaradi svoje lege v preteklosti pomembno šper Rutar. Najdbe sta konservirala Jana Šubic Prislan mesto v mreži povezav z drugimi kulturami, kar doin Andrej Ferletic iz Goriškega muzeja, izrisali pa so kazujejo doslej odkrite arheološke najdbe, tako tiste iz jih Natalija Grum, ki je avtorica večine risb predmetov, naselbine kot z območja grobišča, ki kažejo na prehodter Eva Butina, Matevž Lavrinc, Janja Tratnik, Manca nost tega prostora. Ob izraziti samoniklosti se v želez­ Omahen in Teja Gerbec, ki je risbe predmetov tudi n odobnem gradivu zrcalijo stiki z osrednjeslovensko in digitalizirala. dolenjsko regijo, v grobnih običajih pa se kaže predvsem Po opravljenih terenskih raziskavah in muzejskem navezanost na italski in južnoalpski prostor. Te povezave delu so specialisti drugih strok izvedli še različne analize. potrjujejo tudi rezultati izkopavanj na Pucarjevem robu Novčne najdbe je določil Andrej Šemrov (Numizmatični in Repelcu ( sl. 1), ki jih je pod avtorjevim vodstvom kabinet, Narodni muzej Slovenije). Ostanke živalskih izvajal Tolminski muzej v letih 2000, 2001, 2002 in 2013, kosti je obdelal Borut Toškan (Inštitut za arheologijo z najdbami pa obogatil svojo arheološko zbirko. ZRC SAZU), lesno oglje iz grobov in žganinske jame je Pri teh terenskih raziskavah so sodelovali arheologi analizirala Metka Culiberg (bivša sodelavka Inštituta za Drago Svoljšak, Rok Klasinc, Boštjan Laharnar, Gašper biologijo Jovana Hadžija ZRC SAZU), analizo človeških Rutar, Martina Knavs, Teja Gerbec, Ana Kruh, Benjamin kostnih ostankov je opravila antropologinja Petra Leben Štular, Saša Čaval, risarki Natalija Grum in Ana Hawlina Seljak. Njihovi izsledki so vključeni v to publikacijo kot ter Simon Gaberšček, Miha Hawlina in Alenka Gololičič. samostojni prispevki. Strokovni nadzor je opravila pristojna konservatorka Predstavljeni rezultati arheo loških raziskav na Nada Osmuk z Zavoda za varstvo kulturne dediščine ledinah Repelc in Pucarjev rob dopolnjujejo sliko RS, Območna enota Nova Gorica. prazgodovinskega Mosta na Soči. Zlasti najdišče Repelc je ključno za razumevanje zatona železne dobe in dolgotrajnega poteka romanizacije, ki je šele skozi stoletja izkoreninila lokalno identiteto. POJASNILA KRATIC IN OZNAK V opisih grobov in najdb so uporabljene naslednje okrajšave: d. = dolžina ohr. = ohranjen(a) db. = debelina pr. = premer gl. = globina rek. = rekonstruiran(a) inv. št. = inventarna številka š. = širina neinv. = neinventarizirano v.= višina odl. = odlomek vel. = velikost DOKUMENTACIJA IN NAJDBE Vse najdbe in terensko dokumentacijo hrani Tolminski muzej (= TM). Originalni terenski načrti so bili risani na milimetrski papir v merilih 1:10 ali 1:20. Avtorica večine terenskih risb z najdišča Repelc je Ana Hawlina, avtorja večine terenskih risb z najdišča Pucarjev rob pa sta Nataša Grum in Drago Svoljšak. Slikovno gradivo v tej publikaciji so sooblikovali: Ana Hawlina (izdelava načrtov): sl. 4, 22–24, 36, 37, 42, 46, 47, 59; pril. 1; t. 1–72; Gašper Rutar (računalniška obdelava): sl. 2, 19, 21–24, 36, 37, 42, 46, 64; Drago Svoljšak (foto): sl. 8, 12, 25, 26, 28–30, 34, 38, 39, 52; Marko Grego (foto): sl. 14–17, 50, 51, 53, 55, 56, 58; Natalija Grum (risbe): sl. 5, 48a; t. 1–72; Igor Lapajne (foto): sl. 62, 63; Ida Murgelj (risba): sl. 48b; Teja Gerbec (risba): sl. 48c. 10 ARHEOLOŠKE RAZISKAVE V LETIH 2000–2016 NA MOSTU NA SOČI Sl. 2: Most na Soči. Območja arheoloških raziskav na najdiščih Repelc (2000 in 2002) in Pucarjev rob (2001 in 2013) ter lega groba na Lipičarjevem vrtu (2016). M. 1:2500. Fig. 2: Most na Soči. Areas of archaeological investigations at the sites Repelc (2000 and 2002) and Pucarjev rob sites (2001 and 2013), and the location of a grave at Lipičarjev vrt (2016). Scale 1:2500. Po obsežnejših izkopavanjih Carla Marchesettija iz raznih gradbenih posegih arheološke akcije Tolminskega tržaškega muzeja in Josefa Szombathyja iz dunajskega muzeja pod vodstvom Mihe Mlinarja ( sl. 2, 3). naravoslovnega muzeja konec 19. in v začetku 20. sto­ Maja 2000 je gradbeno podjetje Primorje na levem letja na grobišču na levem bregu Idrijce na Mostu na bregu Idrijce blizu njenega steka v Sočo začelo izkop Soči ter po raziskavah naselbine in grobišča na desnem bazenov za čistilno napravo na ledini Repelc (parc. št. bregu v letih 1971–1984 pod vodstvom Draga Svoljšaka 1169/1,2, k. o. Most na Soči). V bližini je želelo urediti še iz Goriškega muzeja1 so v začetku 21. stoletja sledile ob deponijo izkopanega materiala (na parc. št. 1169/8), dela 1 Za zgodovino raziskav glej Gabrovec, Svoljšak 1983, pa so se lotili brez vednosti pristojnih arheoloških služb. 12–35; Mlinar 2002a, 13–17; Svoljšak, Dular 2016, 17–36. Z gradbenim izkopom, globokim 70–140 cm, so na 8 × 11 Miha MLINAR A H 170 Most na Soči 2001 180 I HR 190 0 40 km 190 2001 1975 - 1984 1975 1975 2000 2002 So Idr 155 č i a jca 160 2001 2016 165 170 2013 175 180 1927 185 190 1981 1977 2010, 2020 1886/87 195 200 1958 1999 205 1885 - 1898 1890 210 1972 1902 1899 1957/58 0 50 m Izkopavanja / Excavations: Carlo Marchesetti, Trieste Nikolaj Mozetič, Tolmin Josef Szombathy, Wien Goriški muzej, Nova Gorica Bruna Forlati Tamaro Tolminski muzej, Tolmin Sl. 3: Most na Soči. Raziskana območja grobišča na levem bregu Idrijce in naselja na desnem. M. = 1:2500 (TTN5: Kanal 7 © GURS) (dopolnjeno po Gabrovec, Svoljšak 1983, Sl. 18). Fig. 3: Investigated areas of the cemetery on the left and the settlement on the right bank of the River Idrijca. Scale = 1:2500 (TTN5: Kanal 7 © GURS) (supplemented after Gabrovec, Svoljšak 1983, Fig. 18). 12 ARHEOLOŠKE RAZISKAVE V LETIH 2000–2016 NA MOSTU NA SOČI 6 m velikem območju že povsem uničili arheološke vanje tudi na predelu železnodobne in rimske naselbine plasti. V plasti so do 40–50 cm globoko posegli tudi na na desnem bregu Idrijce, rezultati tega izkopavanja pa so 100 m² veliki površini južno od uničenega predela. O že objavljeni.2 Leta 2013 sta bila opravljena arheološki uničenju in poškodovanosti arheološkega najdišča sta nadzor in dokumentiranje ostalin ob rušitvi in izgradnji bila obveščena pristojna konservatorka Nada Osmuk, novega podpornega zida na Pucarjevem robu (parc. št. ZVKDS OE Nova Gorica, ter Inšpektorat Republike 944 in 1184/1, k. o. Most na Soči). V bližini je bil leta Slovenije za kulturno dediščino. Sledile so interventne 2016 na Lipičarjevem vrtu (parc. št. 949, k. o. Most na arheološke raziskave, za katere je bil pooblaščen Tolmin­ Soči) odkrit grob ( sl. 1).3 ski muzej. V letu 2000 je bilo raziskano 160 m2 veliko Na desnem bregu Idrijce pa so bili med arheoloobmočje, v letu 2002 pa še 128 m2 pred predvidenim škim dokumentiranjem ob gradnji odkriti še ostanki nasutjem celotne terase zaradi poplavne ogroženosti treh rimskih stavb, in sicer leta 2004, leta 2015 ob južnem ( sl. 2, 3). Po zaključku arheoloških izkopavanj so celoten robu pokopališča pri sv. Mavru4 in leta 2016 v naselju prostor Repelca konec leta 2002 preplastili s 3–4 m debemed hišama Most na Soči 108 in 109. lim nasutjem zemlje in odpadnim gradbenim materia­ Nekateri izsledki teh raziskav so bili deloma že lom ter tako prekrili približno dve tretjini arheološkega objavljeni v obliki člankov v strokovnih revijah in publinajdišča, ki je hkrati na ta način tudi zavarovano. kacijah ter v razstavnih katalogih (Mlinar 2002a; 2002b; V letu 2001 so potekale arheološke raziskave ob 2002c; 2003; 2005; 2009; 2014; 2017; Gaspari, Mlinar gradnji kanalizacijskega omrežja na ledini Pucarjev rob 2005; Mlinar, Klasinc, Knavs 2008; Cunja, Mlinar 2010; vzdolž nekdanje poti proti železniški postaji Most na Gerbec, Mlinar 2014; Mlinar, Perko, Žbona Trkman Soči ( sl. 2, 3). Istega leta je bilo izvedeno manjše izkopa2015), celovito pa so prvič predstavljeni v tej publikaciji. 2 Mlinar, Klasinc, Knavs 2008, 189–208. 3 Mlinar 2017. 4 Knavs, Mlinar 2006, 115−117; Gerbec, Mlinar 2014, 16; Mlinar 2016, 38. 13 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 TOPOGRAFSKI IN STRATIGRAFSKI GROBOVI PODATKI Na ledini Pucarjev rob odkrite grobove označuje­ Območje arheoloških raziskav na Pucarjevem robu mo s kratico PR in zaporedno številko. leži na izravnavi nad prepadnimi koriti reke Idrijce ob stari poti proti železniški postaji Most na Soči ( sl. 2, 3). Na vzhodnem delu tega območja je leta 1958 sondiral Grob PR 1 ( t. 1–3A) Nikolaj Mozetič, a je bil rezultat negativen.5 Arheološki izkop, ki je potekal ob gradbenih delih Žarni pokop. Ob kopanju jarka je gradbeni stroj med 27. julijem in 22. oktobrom 2001, je zajemal povrpoškodoval južni del jame in delno tudi pitos v njej. šino velikosti 30 × 2 m.6 Železna uhata sekira ( t. 14C: Večji del groba se je nadaljeval v severno steno jarka 8), odkrita 27. avgusta na odseku med hišama Most na ( sl. 5, 6). Grobna jama je bila 70 cm globoko vkopana v Soči št. 74 in 73 v recentnem cestnem nasutju le 10 cm sterilno rumenorjavo ilovico (SE 6) z lapornatimi vključpod asfaltom, je dala slutiti, da je mogoče v bližini priki. S treh ohranjenih strani je bila obdana s pokončno čakovati grobove. Dejansko so se 19. septembra v profilu postavljenimi lapornatimi ploščami. Domnevno je bila gradbenega kanala približno 25 m jugovzhodno od hiše kamnita plošča nameščena tudi na poškodovani južni št. 74 pokazali prvi žgani grobovi. V nadaljevanju je bilo strani. Grob je pokrivala lapornata plošča, velika 110 × na približno 60 m² odprti površini odkritih 31 žganih 50 × 17 cm, ki zaradi velikosti, teže in omejenosti izkopgrobov iz železne dobe ( sl. 4: 1–30). Večina jih je ležala nega kanala ni bila dvignjena. Večji del grobne jame je pod cestnim nasutjem ali ob njem in so bili dokaj dozavzemala lončena žara – pitos, v katero je bila skoraj bro ohranjeni prav zaradi cestnega tampona in asfaltne do vrha nasuta žganina s koščki lesnega oglja in drobci prevleke. Grob 24 je segal izven gradbenega izkopa in kalciniranih kosti ter grobnimi pridatki. Le skifos in kega zato nismo raziskali. Še pet žganih železnodobnih lihasta posoda na nogi sta bila položena na vrh žganine. grobov ( sl. 4: 31–35) je bilo odkritih leta 2013 med Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu izkopom velikosti 12,5 × 2,5 m.7 pokopana oseba domnevno ženskega spola, stara od Stratigrafija najdišča je preprosta. Naravno geo20 do 40 let. Med kostnimi ostanki je bilo tudi živalsko loško podlago sestavljata čista ilovnata plast (SE 6) in vretence. skalna osnova (SE 7) ( sl. 5). Prekrivala ju je plast ilovnatega nanosa z manjšimi lapornatimi vključki (SE 5). 1–2. Bronasti kačasti fibuli vrste Fraore; d. z diskom 10,4 in Proti vrhu ji je sledilo recentno cestno nasutje (SE 3), v 10 cm; inv. št. TM 384, 391. katerega je bila na dnu položena vodovodna cev (SE 4), 3. Odl. bronaste certoške fibule vrste VIIa, prežgana; rek. d. na vrhu je bila površina preplastena z asfaltom (SE 1) 13,5 cm; inv. št. TM 382. ali prekrita s travno rušo (SE 2). 4. Bronast košaričast obesek; okras: mrežast vrez; v. 2,4 cm; inv. št. TM 378. 5. Bronast košaričast obesek, delno ohranjen; okras: vodoravni vrez; v. 2,2 cm; inv. št. TM 379. 6. Bronast prstanast obroček; pr. 1,6 cm; inv. št. TM 383. 7. Odl. bronastega prstana; okras: vrez; pr. 2,3 cm; inv. št. TM 380. 5 Mozetič 1958–1959, Sl. 18: 27, 18, 23; Svoljšak 1975, T. 8. Bronast gumb; pr. glavice 1,3 cm; inv. št. TM 381. 2: 2; Gabrovec, Svoljšak 1983, 33, Sl. 21. 9. Bronast pravokotni pasni okov; okras: vtolčeni krožci; d. 6 Izhodiščna merska točka je bila izbrana na višinski koti 5,8 cm, š. 1,3 cm; inv. št. TM 377. 158,00 m. 7 Gerbec, Mlinar 2014, 16. 15 Miha MLINAR grob / grave rob izkopa / excavation area 2001 rob izkopa / excavation area 2013 PR 32 parcelna meja / plot border PR 1 PR 34 stavba / building PR 6 PR 5A PR 31 0 5 m PR 2 PR 3 PR 5B PR 4 PR 8 PR 35 PR 9 parc. 944 PR 22 PR 7 PR 13 PR 33 PR 14 parc. 946 PR 10 PR 20 PR 15 PR 11 PR 19 PR 17 parc. 950/2 PR 21 PR 12 PR 23 PR 25 PR 16 PR 24 PR 18 parc. 948/7 parc. 1184/1 77 PR 27 PR 26 PR 28 PR 29 73 PR 30 Sl. 4: Most na Soči – Pucarjev rob. Območje arheoloških raziskav leta 2001 in 2013. M. = 1:150. Fig. 4: Most na Soči – Pucarjev rob. Area of archaeological investigations in 2001 and 2013. Scale 1:150. 16 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 Sl. 5: Most na Soči – Pucarjev rob. Stratigrafski odnosi med grobovi PR 1, PR 2, PR 3 in PR 6. M. = 1:25. Fig. 5: Most na Soči – Pucarjev rob. Stratigraphic relationships between Graves PR 1, PR 2, PR 3 and PR 6. Scale 1:25. 10. Odl. noža z železnim rezilom in koščenim držajem, ki se ter od dna do spodnjega rebra je ohranjen črn smolnat zaključuje v kačji (?) glavici, okras: vrez tangencialno popremaz; pr. ustja 33 cm, rek. v. 61 cm; inv. št. TM 390. vezanih krožcev s piko; d. 17 cm; inv. št. TM 392 ( sl. 15). 13. Keramična skodelica – sovji skifos ( skyphos) z vodorav11. Odl. železnega ploščatega predmeta, odlomljen, zvit; d. nim in navpičnim ročajem , atiški tip B, vrsta Glaux, 6,5 cm, š. 1,2 cm; inv. št. 1972. neprežgan, izdelan na lončarskem vretenu, poslikan v 12. Keramična žara ­ pitos (restavriran); okras: vodoravna grški rdečefiguralni tehniki, premazan s temnosivim plastična rebra, med ustjem in prvim rebrom poteka firnežem; okras: slikan motiv sove, ki jo z obeh strani vrez dveh vodoravnih linij, med ustjem in prvim rebrom obdajata oljčni vejici; pr. z ročajema 15,8 cm, pr. ustja 9,5 cm; inv. št. TM 358 ( sl. 17). 14. Keramična kelihasta posoda na nogi; glina slabo prečiščena; poslikava: črn smolnat premaz; pr. ustja 11,4 cm, v. 15,4 cm; inv. št. TM 389 ( sl. 16 levo). Grob PR 2 ( t. 3B, 4A) Žarni pokop. Grobno jamo, ki je bila vkopana 60 cm v sterilno ilovico (SE 6), je obdajala kamnita konstrukcija iz pokončno postavljenih lapornatih plošč. Manjša lapornata plošča je prekrivala tudi dno groba (kamnita grobna skrinja?). Nanjo je bil postavljen pitos, ki je bil ob strojnem izkopu delno poškodovan. Na dnu pitosa je bila žganina z ogljem, kalciniranimi kostnimi Sl. 6: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 1 v prerezu. ostanki in pridatki. Bronast ročaj je bil na vrhu osrednje­ Fig. 6: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 1 in section. 17 Miha MLINAR ga dela žganine, certoški fibuli pa sta bili skupaj v žganini Grob PR 5A ( t. 5A) ob zahodni steni pitosa. Zgornji del pitosa se je pod težo pokrivnih plošč sesedel, vseboval pa je premešano Žgani pokop. Grob je bil le delno ohranjen, ležal je ilovnato zemljo s sledovi žganine. Jamo sta prekrivali le 20 cm pod današnjim površjem in neposredno pod nagrobni lapornati plošči, veliki 90 × 60 × 10 cm. cestnim tamponom. Severni rob groba je bil poškodo­ Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu van pri strojnem izkopu jarka, vrhnji del pa uničen ob pokopana ženska v starosti 30–50 let. Med kostnimi gradnji ceste. Večji del groba se je nadaljeval v južno ostanki je bil tudi živalski zob ovce ali koze. steno jarka. Grobna jama je bila kotanjaste oblike, vkopana v ilovnato sterilno plast (SE 6). Žganina je bila 1. Bronasta certoška fibula vrste XIIIc, zvita in prežgana; d. najmočnejša na dnu in v vzhodnem delu jame, zasip pa 4,9 cm; inv. št. TM 386. so ob koščih oglja in drobcih sežganih kosti sestavljali še 2. Bronasta certoška fibula vrste XIIId; d. 4,9 cm; inv. št. TM 385. odlomki manjših kosov laporja in ilovnate zemlje. Prav 3. Bronast ročaj iz kovane trakaste pločevine z zaključki v obliki na dnu grobne jame so bili v žganini lok in peresovina račjih glavic in atašama; pr. 13,5 cm, š. pločevine 0,5 cm, db. 0,14 cm; inv. št. TM 387. certoške fibule ter drobci brona. Grobna plošča je bila 4. Odl. bronaste trakaste zapestnice, prežgana; okras: prečni odstranjena pri gradnji ceste. Grob 5A je v zahodnem vrezi; vel. 2,1 × 0,7 cm; inv. št. TM 388. delu sekal grob 5B ter ga ob tem tudi poškodoval. 5. Keramična žara – pitos; po celotni površini (razen na ustju) Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu je temen smolnat premaz; okras: vodoravna plastična pokopana domnevno odrasla oseba. rebra; pr. ustja 20 cm, rek. v. 51 cm; inv. št. TM 435. 6. Odl. noge, ramena in ustja keramične situle na nogi; delno 1. Odl. bronaste certoške fibule XIII. vrste, prežgana; š. pereohranjen rdeč premaz na ustju in ramenu; rek. pr. noge sovine 2,2 cm; inv. št. TM 365. 13,5 cm; inv. št. TM 1973. ­ 4 odl. bronaste pločevine; TM neinv. Grob PR 3 ( t. 4B) Grob PR 5B ( t. 5A) Žgani pokop. Pri gradbenem izkopu je bil v večji Žgani pokop. Grob je ležal neposredno pod cestnim meri uničen. V severnem profilu jarka se je ohranil le tamponom in je bil močno poškodovan ob strojnem skrajni severni rob groba, katerega jama je bila vkopana izkopu jarka. V južni steni jarka je bil ohranjen samo v sterilno ilovico (SE 6). V profilu je bila vidna plitva skrajni južni rob groba. Zgornji del je bil uničen pri grobna jama kotanjaste oblike brez grobne konstrukcije. gradnji ceste. Grobna jama je bila v tlorisu ovalne oblike. Na vrhu jame so ležali manjši ploščati kosi laporja, ki Žganina z drobci kalciniranih človeških kosti je bila bolj morda predstavljajo ostanke razpadle nagrobne plošče. izrazita na dnu in v zahodnem delu jame, v zasutju pa Ohranjeni del grobne jame je bil v celoti zapolnjen z so bili z ilovnato zemljo pomešani manjši kosi laporja žganino. Med koščki oglja in redkimi drobci kalciniranih in koščki oglja. Grobni pridatki niso ohranjeni. kosti je bil tudi nežgan odlomek človeške mandibule. V Z antropološko analizo spol in starost pokopane jami razen nekaj popolnoma razpadlih drobcev brona osebe nista bila ugotovljena. drugih pridatkov ni bilo. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana domnevno odrasla oseba. Grob PR 6 ( t. 5B) Žgani pokop. Južni rob groba je bil v manjši meri Grob PR 4 ( t. 4C) uničen pri strojnem izkopu jarka, večji del se je nadaljeval v severno steno. Grobna jama kotanjaste oblike je Žgani pokop. Grob je ležal na sredini jarka za kanav tlorisu merila 50 × 50 cm. Globoka je bila do 30 cm, lizacijo in je bil pri strojnem izkopu močno pooškodovan. vkopana je bila v ilovnat koluvij (SE 5) in zapolnjena z Ohranjen je bil le skrajni spodnji del groba, ki je v tlorisu enakomernim polnilom, sestavljenim iz sive ilovnate meril 0,4 m. Grobna jama je bila vkopana do skalne zemlje, žganine in drobcev kalciniranih kosti. Na dnu osnove (SE 7). Prekrivala ga je žganina s koščki oglja in jame je bilo položenih več manjših ploščatih laporjev, odlomkom nežgane ali slabo žgane človeške kosti ( radius). delno že povsem preperelih. Ob zahodni steni jame Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu je ležala železna plavutasta sekira. Jamo je prekrivala pokopana odrasla oseba. lapornata plošča, velika 60 × 50 × 10 cm, tik nad njo je bila položena novodobna svinčena vodovodna cev. 1. Bronasta igla fibule, prežgana; d. 5,3 cm; inv. št. TM 363. Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu pokopan moški, mlajši od 40 let. 18 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 1. Bronast šesterokotni obroček; pr. 2,5 cm; inv. št. TM 374. Grob PR 10 ( t. 7A) 2. Železna enoplavutasta sekira s plavutmi spojenimi v tul; d. 13,9 cm; inv. št. TM 393. Žgani pokop. Vrhnji del groba je bil uničen. V tlo3. Železna sulična ost z delno ohranjenim lesenim toporiščem; risu je bil ohranjen v velikosti 70 × 70 cm in do 15 cm d. 15,9 cm; inv. št. TM 394. ­ Odl. keramike; TM neinv. globoko vkopan v plast rumene sterilne ilovice (SE 6). Grobna jama je bila ob robovih zapolnjena z ostanki lesnega oglja in kalciniranih človeških kosti. V taki kepi Grob PR 7 ( t. 6A) je bila tudi kačasta fibula. V sredini je jamo zapolnjevala mešanica ilovice in laporjevega drobirja. Z vzhodne Žgani pokop. Grobna jama je bila v zgornjem delu strani jo je zamejevala lapornata plošča. močno poškodovana. Ohranjena je bila v tlorisu veli­ Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu kosti 70 × 50 cm in vkopana v naravno sterilno ilovico pokopana odrasla oseba. (SE 6) do skale. Zapolnjena je bila z veliko količino oglja in kalciniranih človeških kosti, na vrhu so jo prekrivali 1. Odl. sedlastega loka kačaste fibule, prežgan; d. 4,2 cm; inv. št. TM 2640. manjši kosi laporja. 2. Odl. zvite bronaste pločevine, prežgan; d. 2,3 cm, š. 0,6 cm; Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu inv. št. TM 678. pokopana odrasla oseba. 3–5. Trije bronasti diskasti gumbi z ušecem, prežgani; pr. 0,63 cm; inv. št. TM 677 a–c. ­ Odl. brona; TM neinv. ­ Odl. prostoročno izdelane keramike; TM neinv. ­ Odl. prostoročno izdelane keramike; TM neinv. Grob PR 11 ( t. 7B) Grob PR 8 ( t. 6B) Žgani pokop. Ležal je pod grobom 20. Grobna jama Žgani pokop. Severni del groba je bil močno poškoje bila vkopana v rumeno sterilno ilovico (SE 6), v tlorisu dovan ob strojnem izkopu, ohranjeni del se nadaljuje v je bila nepravilne ovalne oblike in je merila 60 × 30 cm. V južno steno jarka, njen gornji del je uničil cestni tampon. profilu je bila kotanjasta in zasuta z ilovico ter majhnimi Grobna jama je bila v tlorisu nepravilne okrogle oblike kosi lapornatih plošč. Na dnu jame je bila 7 cm debela s premerom pribl. 50 cm. V profilu je bila kotanjasta, plast žganine z ostanki sežganih kosti in lesnega oglja, 30 cm vkopana v sterilno ilovico (SE 6). Ohranjen spodv kateri sta bila tudi bronasta pridatka. nji del jame je bil zapolnjen z žganino, sestavljeno iz Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu oglja, premešane ilovnate zemlje in drobcev kalciniranih pokopana domnevno odrasla oseba. kosti. Prav na njenem dnu je bil bronast trakast uhan. 1. Odl. bronaste peresovine fibule, prežgan; ohr. d. 1,5 cm; 1. Odl. bronastega trakastega uhana, prežgan; okras: vrez inv. št. TM 1975. vzdolžnih vzporednih linij; d. 6,4 cm, š. do 1,3 cm; inv. 2. Odl. bronastega uhana, prežgan; okras: vzdolžni vzporedni št. TM 372. vrezi; š. traku 1,1 cm; inv. št. TM 679. Grob PR 9 ( t. 6C) Grob PR 12 ( t. 7C) Žgani pokop. Grob je v celoti ležal znotraj grad­ Žgani pokop. Vrhnji del grobne jame je uničil cestni benega jarka in je bil ob strojnem izkopu v večji meri tampon. Grobna jama v profilu kotanjaste oblike je bila uničen. Delno je ohranjen spodnji del jame, ki je bila v delno vkopana v rumeno ilovnato sterilno plast (SE 6), tlorisu nepravilne okrogle oblike in je merila 60 × 20 cm, delno pa se je prilagajala lapornati in apnenčasti naravv profilu je kotanjasta, vkopana do 10 cm v rumeno steni osnovi. V tlorisu je bila nepravilne okrogle oblike. rilno ilovico (SE 6) do lapornate osnove (SE 7). Zapolnje­ Žganina s kostnimi ostanki je bila posuta po dnu do na je bila z žganino, premešano z ilovnato zemljo, drobci debeline 10 cm, prekrival jo je zasip ilovnate zemlje in oglja in kalciniranimi kostmi. Na vrhu grobne jame je lapornatega drobirja. ležalo več manjših ploščatih kosov laporja. V grobu so Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu bili odlomki lončene posode in bronasta igla fibule. pokopana odrasla oseba. 1. Bronasta igla (verjetno certoške) fibule, prežgana; d. 8,2 cm; ­ 4 odl. prostoročno izdelane keramike; TM neinv. inv. št. TM 369. 2. Odl. ostenja lonca (verjetno situle na nogi); površina rdečerjava, prelom opečnat; okras: rebro; vel. 8,7 × 10,1 cm; inv. št. TM 1974. 19 Miha MLINAR Grob PR 13 ( t. 7D) Grob PR 16 ( t. 8C) Žgani pokop. Grob je bil uničen približno do po­ Žgani pokop. Grobna jama v tlorisu ovalne oblike lovice in bolje viden le v profilu. Grobna jama je imela v je merila 60 × 70 cm in je bila 40 cm globoko vkopana v profilu kotanjasto obliko, v tlorisu pa okroglo s premesterilno rumeno ilovico (SE 6) ( t. 8C). Na zahodnem delu rom 40 cm. Vkopana je bila v sterilno ilovico (SE 6), na jame je bila na dno položena lapornata plošča, ki je ležala njenem zahodnem delu je na dnu ležala velika lapornata na apnenčastem kamnu. Na vzhodnem robu lapornate plošča, obložena z majhnimi lapornatimi ploščami. plošče sta v žganini ležali bronasti kačasti fibuli. Plast Vzhodno od groba je bila apnenčasta skala. Žganina s žganine na dnu z ostanki kalciniranih človeških kosti kostnimi ostanki in lesnim ogljem na dnu jame je bila je bila zelo močna in debela 20–30 cm. Na vrh žganine debela do 10 cm. V njej so bili tudi odlomki keramike. je bila postavljena keramična posodica. Grobna jama je Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu bila zasuta z ilovico rumene barve, ki ji je bil primešan pokopana domnevno odrasla ženska. lapornat drobir. Pokrivala jo je nagrobna plošča pravilne pravokotne oblike iz rdeče­sivega laporja v velikosti 80 × ­ Odl. keramike; TM neinv. 70 × 10 cm. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba v starosti nad 40 let (morda tudi Grob PR 14 ( t. 8A) dve osebi, domnevno moški in ženska). Žgani pokop. Grobna jama je bila vkopana v steril1–2. Par bronastih kačastih fibul, zviti, prežgani; d. 10,3 cm; no ilovico (SE 6). V tlorisu je imela nepravilno okroglo inv. št. TM 375, 376. obliko in je merila približno 70 × 60 cm, v profilu je bila 3. Keramična kelihasta posoda na nogi, površina rdeče do kotanjasta. Ohranjen je spodnji del jame, gornji del je bil temnorjave barve, okras: na ramenu in nogi črn smoluničen z vkopom grobne jame PR 22. Dno grobne jame nat premaz; pr. ustja 11,5 cm, v. 18 cm; inv. št. TM 433 je bilo obloženo z majhnimi kosi laporja in prekrito s ( sl. 16 desno). 5 cm debelo plastjo žganine s kalciniranimi človeškimi kostmi. Nad njo je bil ohranjeni del jame zapolnjen s temnosivo ilovnato zemljo in lapornatim drobirjem. Grob PR 17 ( t. 9A) Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu pokopan moški, star 30–50 let. Žgani pokop. Grobna jama kotanjaste oblike je v tlorisu merila pribl. 44 × 40 cm. Vkopana je bila v 1. Odl. bronaste trakaste fibule, prežgan; d. noge 3,3 cm, d. igle sterilno rumeno ilovico (SE 6) s primešanimi majh3,7 cm; inv. št. TM 680. nimi lapornatimi kamni. Kotanja je bila zapolnjena z 2. Polovica bronastega košaričastega obeska z luknjico na žganino in kalciniranimi človeškimi kostnimi ostanki obodu, prežgan; v. 1,9 cm; inv. št. TM 681. ter lesnim ogljem. Prekrita je bila deloma z apnenčasto 3. Odl. bronastega košaričastega obeska, prežgan; okras: vodonagrobno ploščo, ki je ležala 30 cm nad dnom jame. ravni vrezi; v. 1,9 cm; inv. št. TM 682. Pridatkov ni bilo. ­ Odl. keramike; TM neinv. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba. Grob PR 15 ( t. 8B) Grob PR 18 ( t. 9B) Žgani pokop. Grobna jama v tlorisu nepravilne okrogle oblike je merila 40 × 25 cm, v profilu je bila Žgani pokop. Grobna jama je bila globoka le 13 cm konično kotanjasta in vkopana v sterilno ilovico (SE in je v tlorisu okrogle oblike merila 70 cm. Vkopana je 6), segala je vse do lapornate skalne osnove (SE 7). Dno bila v sterilno rumenorjavo ilovico (SE 6) ( sl. 7). Žganina jame je bilo obloženo z manjšimi lapornatimi ploščami. je bila razporejena po celotni grobni jami in zelo izrazita, Žganina na dnu z ostanki človeških kosti in oglja je največ nedogorelih kosti je bilo prav na dnu jame. Na bila izrazita in debela do 10 cm. Zasutje grobne jame žganino je bila v osrednjem delu groba položena keraje sestavljala temnosiva ilovica z lapornatim drobirjem. mična posodica, katere vrhnji del je bil poškodovan pri Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu izkopu groba. V žganini je 10 cm zahodno od lončene pokopana odrasla oseba. posode ležala močno prežgana in od ognja deformirana svetolucijska ločna fibula. Nad žganino je bila tanka plast 1. Bronasta kačasta fibula, sedlo na loku je popravljeno s grobnega zasipa z rjavo ilovico, pomešano z žganino in svinčenim ovojem; d. 6,3 cm; inv. št. TM 370 ( sl. 14). delčki človeških kosti. 20 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 Grob PR 20 ( t. 9D) Žgani pokop. Grob je ležal 20–30 cm nad vrhom groba 11 in bil viden v profilu predvsem kot 5 cm debela črna lisa. Grobna jama ovalne oblike je v tlorisu merila 45 × 25 cm, vkopana je bila v del zasipa grobne jame 11 in zapolnjena z žganino, v kateri so bili kalcinirani človeški kostni ostanki in lesno oglje. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba (in otrok?). 1. Odl. bronastega obročka iz žice okroglega preseka, prežgan; db. 0,3 cm; inv. št. TM 685. Sl. 7: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 18. ­ 3 odl. keramike; TM neinv. Fig. 7: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 18. Grob PR 21 ( t. 10A) Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu neprapokopana odrasla oseba. vilne oglate oblike, velikosti 70 × 60 cm, v profilu pa kotanjasta. Vkopana je bila v rumeno sterilno ilovico 1. Bronasta svetolucijska fibula s priveski (obročka in 5 koša­ (SE 6). Na dnu jame so bile ob severnem robu položene ričastih obeskov), prežgana; okras: na nogi vrezi v obliki majhne lapornate plošče in ena večja, v vzhodnem delu črke V; d. 5,8 cm, pr. večjega obročka 2,5 cm (okras: je bil apnenčast blok. Izrazita žganina s kalciniranimi prečni vrezi), pr. manjšega obročka 1,3 cm, v. košaričastih človeškimi kostnimi ostanki in lesnim ogljem na dnu obeskov: 1,5–2,2 cm; inv. št. TM 398. je bila debela do 15 cm. Prav na vrhu žganine je bila 2. Odl. bronastega trakastega uhana, prežgan; okras: vzporedni bronasta dvozankasta fibula. vzdolžni vrezi; d. 4 cm; inv. št. TM 399a. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 3. Trije odl. bronastega trakastega uhana, prežgani; okras: vzporedni vzdolžni vrezi; skupna d. 3,7 cm; inv. št. TM pokopana odrasla oseba. 399b. 4. Odl. kelihaste posode na nogi; delno prevlečen s temnim 1. Bronasta ločna dvozankasta fibula, prežgana; d. 9,6 cm, na smolnatim premazom; pr. noge 9 cm; inv. št. TM 400. iglo je prirjavel železen obroček, pr. 2,5 cm; inv. št. TM ­ Kremenov odbitek ali kresilni kamen; d. 2,1 cm, š. 1,4 cm; 450, 450a. TM neinv. 2. Odl. bronastega prstana; š. 0,3 cm, db. žice 0,2 cm; inv. št. ­ 4 odl. keramike; TM neinv. TM 452. Grob PR 19 ( t. 9C) Grob PR 22 ( t. 10B) Žgani pokop. Grobna jama v tlorisu nepravilne Žgani pokop. Grob je bil vkopan v zasip grobne oblike je bila vkopana v sterilno ilovico in se je na dnu jame PR 14 in je bil v profilu viden kot temnosiva lisa, prilegala skalni lapornati osnovi. V profilu je bilo vidno debela do 8 cm. V tlorisu je bil delno ohranjen, verjetno 5 cm debelo polnilo žganine s kalciniranimi človeškimi ovalne oblike in je meril pribl. 60 × 30 cm. Ohranjeno je kostnimi ostanki in lesnim ogljem, nad njo je bila 15 cm bilo le dno grobne jame, obdano z majhnimi lapornatimi debela plast grobnega zasutja, ki so ga sestavljali laporploščami in zapolnjeno s sežganimi človeškimi kostmi in nat drobir in primešani delčki oglja. Ob grobu je bila lesnim ogljem, zgornji del groba je bil odbit pri gradnji navpično postavljena velika lapornata plošča velikosti vodovodne napeljave. 80 × 70 × 25 cm. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba. pokopana odrasla oseba. 1. Odl. bronaste certoške fibule V. vrste, prežgan; d. 3,4 cm; Grob PR 23 ( t. 10C) inv. št. TM 683. Žgani pokop. Grobna jama je v tlorisu merila 60 × 50 cm in je bila vkopana v sterilno plast ilovice (SE 6) do 40 cm globoko. Na dnu je bila žganina debela do 30 cm. Med ogljem so bile raztresene sežgane človeške 21 Miha MLINAR kosti, med njimi odlomek koščenega ročaja. Na vrhu Grob PR 26 ( t. 11B) žganine je bila v do 10 cm debelem zasipu keramična posoda, ki je z ustjem segala do nagrobne plošče. Ta je Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu okrogle bila iz apnenca z gomolji, velika 70 × 50 × 22 cm, in je oblike, velika 60 × 55 cm, v profilu pa kotanjaste. Vkopokrivala le približno tretjino grobne jame. pana je bila do 25 cm globoko v sterilno ilovico (SE 6) Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu ter lapornato in apnenčasto osnovo (SE 7). Zapolnjena pokopan moški, starejši od 30 let. je bila z močno žganino, debelo do 10 cm, v kateri so bili močno prežgani odlomki kosti. Nad njo je bil 15 cm 1. Odl. ostenja posode z rebrom; vel. 2,3 × 1,3 cm; inv. št. debel zasip z ilovnato zemljo s primesmi drobnega la­ TM 1976. porja. Na vrhu so jo obkrožale majhne lapornate plošče. 2. Odl. koščenega ročaja, prežgan; okras: vrezani krožci s piko Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu znotraj mreže; š. 1,8 cm, v. 1,3 cm; inv. št. TM 684. pokopan starejši otrok ali juvenilna oseba ali odrasla 3. Kelihasta posoda na nogi; površina rdečerjava do temnorjava; okras: vrat, rame in noga so prebarvani s črnim ženska. smolnatim premazom, ostala površina je prevlečena s slabo ohranjenim rdečim premazom; pr. ustja 10 cm, v. 1. Trije odl. bronaste fibule, prežgani; d. zaključka noge 1,6 cm, 12,2 cm; inv. št. TM 448. d. noge 1,7 cm, d. igle 2,5 cm; inv. št. TM 686. ­ Odl. slabo žgane prostoročno izdelane posode rdeče barve; TM neinv. Grob PR 24 Žgani pokop. Grob je ležal pod asfaltnim nasutjem, Grob PR 27 ( t. 11C) izven izkopnega polja in je ostal neraziskan. Delno je bil viden v profilu. Vkopan je bil v sterilno ilovnato plast (SE Žgani pokop. Osrednji, severni in vrhnji del groba 6) in je imel kotanjasto obliko. Žganina je bila zgoščena so bili uničeni ob gradnji vrtnega zidu pri hiši Most na dnu grobne jame. na Soči št. 73. Grobna jama je bila vkopana v sterilno ilovico (SE 6) 10 cm nad lapornato skalo. V profilu je imela kotanjasto obliko, v tlorisu je merila približno 70 × Grob PR 25 ( t. 11A) 50 cm. Na dnu grobne jame je bila do 10 cm debela plast žganine s kalciniranimi človeškimi kostnimi ostanki in Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu okroglesnim ogljem. le oblike s premerom 70 cm, v profilu pa kotanjasta. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Vkopana je bila v plast rumene sterilne ilovice (SE 6). pokopana domnevno odrasla oseba, mlajša od 40 let. Po dnu je bila razsuta žganina, debela do 15 cm. V 1. Odl. noge bronaste fibule, prežgan; d. 1,9 cm; inv. št. TM 362. njej je bilo obilo nedogorelih kosti, največ jih je ležalo ­ Bronast gumbek s kalotasto glavico; izgubljen. v sredini grobne jame tik pod zasipom. Pri dnu jame je bila ob zahodnem robu v žganini majhna bronasta kačasta fibula. Na žganini in deloma v njej je stala keramična posoda, ki je segala do pokrivne plošče. Ta je bila iz apnenca, velika 65 × 43 × 4 cm, in je prekrivala le vzhodni del groba. Grobni zasip je bil razviden v dveh nivojih. Zasip nad žganino je do debeline 5 cm predstavljal rjavo zemljo, nad katero je bila do nivoja plošče v debelini 10 cm nasuta sivorjava ilovnata zemlja z odlomki laporjev. Recentna vodovodna cev je segala prav do nagrobne plošče ( sl. 8). Med kostnimi ostanki prevladujejo delci lobanje, ohranjena sta bila tudi dva človeška zoba. Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu pokopan mladostnik (14–20 let) ali pa zelo gracilna mlada ženska (pod 25 let). 1. Bronasta kačasta fibula, prežgana; d. 8 cm, pr. diska 0,7 cm; inv. št. TM 373. 2. Odl. dna lonca; v pasovih prevlečen s temnim smolnatim Sl. 8: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 25. premazom; v. 17,5 cm, rek. pr. noge 9,6 cm; inv. št. TM 687. Fig. 8: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 25. 22 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 Grob PR 28 ( t. 11D) V njej so bili sežgani človeški kostni ostanki in malo lesnega oglja, zato je bilo polnilo žganine v profilu slabo Žgani pokop. Gornji del groba je poškodovalo razvidno, a bolj izrazito na vzhodni polovici jame. Grobnasutje za cesto. Grobna jama je bila v profilu kotanjaste no jamo so na zahodnem in južnem delu zamejevale oblike, v tlorisu pa ovalne in je merila pribl. 60 × 30 cm. lapornate plošče. Vkopana je bila v sterilno plast s konglomeratom in Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu laporjem (SE 6). Na dnu je bila raztresena žganina z pokopana odrasla oseba. maloštevilnimi ostanki prežganih kosti in skoraj brez oglja. Tu je bil tudi odlomek igle fibule. Na vrhnji povr­ ­ Odl. keramičnega lonca – žare, površina rjava, v notranjosti šini ohranjenega dela grobne jame so bili položeni kosi rjavordeča; okras: vodoravno rebro; db. ostenja 0,9 cm; lapornatih plošč. TM neinv. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla ženska. Grob PR 31 ( t. 13A) 1. Odl. bronaste igle fibule, prežgan; d. 4,2 cm; inv. št. TM 364. Žgani pokop. Grob je ležal nad grobom PR 34. Grobna jama je bila v tlorisu in profilu nepravilne obli­ Grob PR 29 ( t. 12A) ke, velika do 215 × 85 cm in globoka 65 cm. Vkopana je bila v zemljeno lapornato­ilovnato plast (SE 91) med Žarni pokop. Grobna jama je bila 25 cm globoko sloj laporjev. Na dnu jame so bili položeni manjši kosi vkopana v rumeno sterilno ilovico (SE 6). V tlorisu je laporja, veliki do 20 × 20 cm. Morda gre za dve grobni bila nepravilne okrogle oblike, v profilu pa kotanjasta. jami, ki pa nista bili jasno razmejeni, enotna je bila V jami je bila keramična žara, ki je v zemlji povsem tudi plast žganine z manjšimi koncentracijami oglja in razpadla, njeni ostanki so bili vidni po celotnem dnu sežganih kosti, ki so bili razpršeni po celotni jami ( sl. 9). jame. Dno keramične žare je prekrivala do 10 cm debela Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu žganina, v njej so bile drobne modre steklene jagode in pokopana odrasla oseba. bronaste jagode, ki so bile mestoma zelo prežgane in sprijete s kalciniranimi človeškimi kostmi in ogljem v 1. Odl. bronaste verižice iz dvojnih obročastih členov; skupna kepo. Bronasta fibula je ležala v zahodni koncentraciji d. 4,7 cm; inv. št. TM 1990. žganine. Pri vrhu ohranjenega dela so jamo obdajale 2. Odl. bronaste trakaste zapestnice; okras: vtisnjeni koncentrični krožci in snopi vrezov; š. 1,2 cm; inv. št. TM 1977. lapornate plošče, ena, velika 40 × 40 × 15 cm, jo je na 3. Odl. bronaste trakaste zapestnice; d. 3,2 cm, š. 0,4 cm; inv. vzhodnem delu prekrivala. Osrednji del jame je zasipala št. TM 1978. siva ilovnata zemlja z vključki oglja. 4. Bronast trakast prstan z izvrtano luknjico; pr. 2,3 cm; inv. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu št. TM 1980. pokopana odrasla oseba. 5. Odl. bronaste trakaste zapestnice; d. 1,1 cm, š. 0,4 cm; inv. št. TM 1979. 1. Odl. bronaste fibule s tremi navoji, prežgan; pr. loka 0,5 cm, ­ Odl. dna keramične posode; TM neinv. š. 0,9 cm; inv. št. TM 431. 2–20. Bronasti gumbi, prežgani; pr. kapice 1–1,2 cm, v. 0,5 cm; inv. št. TM 402–420. 21–27. Bronasti gumbi, prežgani; pr. kapice 0,6 cm, v. 0,4 cm; inv. št. TM 421–427. 28. Ogrlica iz steklenih (250 svetlomodrih, 258 temnomodrih) in 25 bronastih jagod; d. sestavljenega niza 75 cm; pr. steklenih jagod 0,3–0,4 cm, pr. bronastih jagod 0,3 cm; inv. št. TM 401. ­ Odl. lončene žare; TM neinv. Grob PR 30 ( t. 12B) Žarni pokop. Grob je bil ohranjen le v spodnjem delu. Grobna jama je bila v tlorisu nepravilne oblike, ohranjena v velikosti 80 × 30 cm. Vkopana je do 25 cm globoko v rumeno sterilno ilovico (SE 6). V jami je bila razpadla keramična žara, razpoznavna večinoma kot Sl. 9: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 31. rdeča lisa, ohranjeni pa so bili le drobci njenega dna. Fig. 9: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 31. 23 Miha MLINAR Grob PR 32 ( t. 13B) Grob PR 35 ( t. 14B) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu ovalne Žgani pokop. Grob je bil delno poškodovan, ohraoblike in je merila 66 × 46 cm. V profilu je bila kotanjen je le spodnji del jame. Grobna jama je v tlorisu menjasta. Vkopana je bila 30 cm v ilovnato osnovo (SE 6) rila pribl. 54 cm, v globino 32 cm. Vkopana je bila med in med sloje laporja ter zapolnjena z lesnim ogljem. Sesloj laporja in v rumenkastorjavo zemljeno ilovnato plast žganih človeških kosti ni bilo. Grob je bil morda pokrit (SE 6). V polnilu jame je bil poleg sežganih človeških s ploščo, od katere so se ohranili manjši kosi laporja. kosti in lesnega oglja najden odlomek trakastega uhana. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 1. Odl. bronaste masivne zapestnice ali ročaja; okras: vrezi; pr. pokopana odrasla oseba ali starejši otrok. 0,6 cm, d. 2,8 cm; inv. št. TM 1990. 1. Odl. bronastega trakastega uhana; okras: vzdolžni paralelni vrezi; ohr. d. 1,1 cm, š. traku 1 cm; inv. št. TM 1986. Grob PR 33 ( t. 13C) Žgani pokop. Grob je bil na jugozahodnem delu Raztresene najdbe ( t. 14C) poškodovan z recentnim vkopom. Grobna jama je bila vkopana 26 cm globoko v lapornato­ilovnato osnovo 1. Odl. bronastega trakastega uhana; okras: vzdolžni vrezi; d. (SE 6). V preseku je imela kotanjasto obliko, v tlorisu 2,9 cm; inv. št. TM 368. pa okroglo s premerom 50 cm. V žganini je bilo nekaj 2. Bronast prstan; pr. 2,6 cm; inv. št. TM 367. večjih kosov oglja, posamezne sežgane kosti ter odlomek 3. Odl. bronastega uhana; d. 2,8 cm, š. 0,9 cm; inv. št. TM 1987. dna keramične posode. Grob je bil brez plošče. 4. Odl. bronaste fibule (trortasta?); d. 2,1 cm; inv. št. TM 1988. 5. Bronasta pločevina; vel. 3 × 2,5 cm; inv. št. TM 366. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 6. Bronasta okrasna ploščica rombične oblike s šestimi luknjipokopana odrasla oseba. cami; narejena iz dveh skupaj prikovičenih bronastih ploščic; vel. 4,9 × 3 cm; inv. št. TM 371. ­ Odl. dna keramične posode; TM neinv. 7. Odl. železnega žeblja; d. 3,4 cm, pr. kapice 1,5 cm; inv. št. TM 1989. 8. Železna uhata sekira; d. 18,5 cm; inv. št. TM 432. Grob PR 34 ( t. 13D, 14A) 9. Odl. modre steklene jagode z rumeno­belim očescem; vel. 1,2 × 1,2 cm; inv. št. TM 1991. Žgani pokop. Grobna jama kotanjaste oblike je bila 20 cm globoko vkopana v lapornato osnovo. Nad njo je bil vkopan grob PR 31. V tlorisu je bila okrogla ZNAČILNOSTI POKOPOV s premerom 55 cm. Po dnu grobne jame je bila izrazita žganina s posameznimi večjimi kosi oglja in z nekaj Grobovi, odkriti v letih 2001 in 2013 na Pucardrobci kalciniranih človeških kosti. V žganini sta bili jevem robu, predstavljajo skrajni severovzhodni rob bronasti certoški fibuli XIII. vrste, keramična skleda na prostranega železnodobnega grobišča na levem bregu nogi, ki je bila položena na žganino, se je pod težo plošče Idrijce. V načinu pokopa izkazujejo temeljne značilnosti razbila. Med mokrim sejanjem žganine so bili najdeni svetolucijske kulturne skupine.8 Bili so žgani in relativno še bronast gumb ter odlomki trakastega uhana. Grobno dobro ohranjeni z izjemo nekaj bolj plitko vkopanih jamo je prekrivala lapornata plošča, velika 50 × 40 4 cm. grobov, ki jih je delno uničilo nasutje za današnjo cesto. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Štirje so bili žarni, v dveh (PR 1 in PR 2; sl. 5, 6; t. pokopana odrasla oseba. 2: 14; 4A: 5) je bila lončena žara v obliki pitosa skoraj v celoti ohranjena, medtem ko sta lončeni žari v grobovih 1. Bronasta certoška fibula XIII. vrste; okras: vrez v obliki PR 29 in PR 30 ( t. 12A, B) v zemlji povsem prepereli, smrekove vejice na glavi loka; d. 5,2 cm; inv. št. TM 1984. zato njuna oblika ni bila razpoznavna. V svetolucijski 2. Odl. bronastega gumba; pr. 1,2 cm; inv. št. TM 1982. skupini so žarni pokopi redki, Marchesetti omenja, da 3. Odl. bronastega trakastega uhana; okras: vrezi in vtis krožcev je bilo takih le 9,56 %,9 medtem ko je na Pucarjevem s piko; š. traku 1,1 cm; inv. št. TM 1983. robu njihov delež približno 11 %. 4. Keramična latvica na nogi; dodelana na ročnem vretenu, V preostalih grobovih je bila žganina posuta po površina glajena, siva, prelom svetlorjav; rek. pr. 14,2 cm, grobni jami ( sl. 10). Sežgani kostni ostanki so skupaj rek. v. 8,1 cm, inv. št. TM 1985. 8 Zanjo je značilen plan žgani pokop, a je bilo na območju železnodobnega grobišča na Mostu na Soči odkritih tudi nekaj skeletnih grobov (prim. Marchesetti 1893, 227; Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87; Dular, Tecco Hvala 2018, 128–129). 9 Marchesetti 1893, 231. 24 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 n it sh o it mi / rave p o ja me / A rave p it it ena p to the g če / me / f p u ja ja / ri / rš u ja ottom c / tones me / me v cm / rave p f the g loš azp ed in y s ene krin t ja ion o f g pers t ns n the b t v ed b ta s b / e otom o robne p e cover če na dn cl rav lobina ja epth o anina v ža sh in urn anina na dn anina r ag on amni amni Gro G Velikos Dime G D Žg A Žg the b Žg Ash dis N St Ploš Slab o K Encir K Stone cis PR 1 110 × 60 70 • L • L PR 2 80 70 • L L L PR 3 90 10 • ? PR 4 40 ? • PR 5a 100 40 • PR 5b ? 20 • PR 6 50 × 50 30 • L PR 7 70 × 50 40 • ? PR 8 50 20 • PR 9 60 10 • PR 10 70 × 70 15 • PR 11 60 × 30 15 • PR 12 70 20 • PR 13 40 15 • L PR 14 70 × 60 35 • L PR 15 40 × 25 20 • L PR 16 70 × 60 40 • L L PR 17 44 × 40 30 • A PR 18 70 13 • PR 19 50 20 • PR 20 45 × 25 5 • PR 21 70 × 60 20 • L PR 22 60 × 30 8 • L PR 23 60 × 50 40 • A PR 24 ? ? PR 25 70 20 • A PR 26 60 × 55 25 • • PR 27 70 × 50 25 • PR 28 60 × 30 15 • PR 29 70 25 • L • PR 30 80 × 30 25 • PR 31 215 × 85 65 • PR 32 66 × 46 30 • ? PR 33 50 26 • PR 34 55 20 • L PR 35 54 32 • Sl. 10: Zgradba grobov s Pucarjevega roba (A = apnenec; L = lapor). Fig. 10: Construction of the graves from Pucarjev rob (A = limestone; L = marl). 25 Miha MLINAR Sl. 11: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 6 v prerezu z Sl. 12: Most na Soči – Pucarjev rob. Grob PR 16 v prerezu z železno plavutasto sekiro in situ. razlomljeno rdečo lapornato nagrobno ploščo in s sivo lapor­ Fig. 11: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 6 in section nato ploščo na dnu grobne jame. with an iron winged axe in situ. Fig. 12: Most na Soči – Pucarjev rob. Grave PR 16 in section with a broken red marl cover slab and a slab of grey marl on the bottom. z lesnim ogljem običajno prekrivali dno grobne jame, Nepoškodovani grobovi so bili pokriti z eno (PR 1, redkeje je bila žganina razpršena po celotni grobni jami 6, 16, 23, 25), včasih celo z več kamnitimi ploščami (PR 2, in pomešana z zasipom (npr. PR 6, PR 31). 34). Te so bile apnenčaste11 (PR 23, 25) ali lapornate (PR Kostnih ostankov je bilo v grobovih malo. Njihova 1, 2, 6, 16, 34). Rdečkasti lapor, s kakršnim je bila prekrita teža se je gibala med 1 in 523 g, povprečna teža je bila jama groba PR 16 ( sl. 12), so verjetno nabirali v skladih 90 g.10 V večini grobov je bilo žganine manj kot 50 g, dolvodno od sotočja Idrijce in Soče, pod ledino Repelc ( sl. le v šestih (PR 1, 2, 14, 18, 23, 25) je bila količina večja 13).12 Plošče so bile različnih velikosti, od 60 × 50 × 10 cm in je znašala od 100 do 400 g in samo v grobu PR 16 (PR 6) in 65 × 43 × 4 cm (PR 25) do 110 × 50 × 17 cm več kot 500 g, a sta bili v slednjem morebiti pokopani (PR 1). Večje in težje nagrobne plošče so imeli običajno dve osebi. Na osnovi teže žganine lahko sklepamo, da imenitnejši grobovi,13 pri nekaterih so bile stene grobne v grobno jamo niso pridali vseh ostankov pokojnika z jame obložene s pokončnimi lapornatimi ploščami (PR grmade, ampak le manjši del. Najdenih je bilo tudi ne1, 2),14 ki so verjetno tvorile kamnito grobno skrinjo.15 kaj nežganih ali slabše žganih človeških kosti, in sicer v Nekateri so imeli na dnu položeno lapornato ploščo (PR grobovih PR 2 ( ulna), PR 3 ( mandibula), PR 4 ( radius) in 2, 16, 29) ali manjše lapornate lomljence (PR 13, 14, 15, 21, PR 6 ( humerus). Te kosti so svetlorjave barve, kakršna je 22),16 v nekaterih primerih je bil iz njih sestavljen kamnit značilna za skeletne pokope ali pa za žgane kosti, ki niso venec na vrhu grobne jame (PR 1, 26, 29). bile izpostavljene temperaturi višji od 200 °C. V grobnih jamah so bili poleg sežganih ostankov Grobne jame so bile večinoma vkopane v sterilno preminulih najdeni deli njihove noše. Ohranili so se ilovico, v nekaterih primerih so segale vse do skalne predvsem kovinski predmeti, tudi ti so bili izpostavljeni osnove. Jami grobov PR 6 in PR 31 ( sl. 9, 11) sta bili ognju. Med njimi je največ bronastih gumbov (31), slevkopani v zgornjo plast ilovnatega koluvija (SE 5/2001 dijo jim fibule (13) ali njihovi odlomki (8) ter odlomki oz. SE 91/2013), ki je ležala neposredno pod nasutjem obročkov ali prstanov (9), obeski (9), uhani (7), deli zaza asfaltno cesto. Nekateri grobovi so bili vkopani v več pestnic (2) in pasna spona (1). Zanimiv je par certoških nivojih, kar nazorno prikazujejo primeri grobov PR 1, 2, 3 in 6 ( sl. 5) ali dvojice grobov PR 11 in nad njim PR 11 Gre za plošče iz tako imenovanega volčanskega apnen20 ( t. 7B), PR 14 in nad njim PR 22 ( t. 10B) ter PR 31 ca, katerih najbližje večje najdišče je hrib Senica pri vasi in pod njim PR 34. Modrej (prim. Verbič 2002, 103). 12 Prim. Marchesetti 1886, 112; id. 1893; Verbič 2002, Jame so bile v preseku bolj ali manj kotanjaste 104; o morebitnem pomenu prekrivanja grobov z rdečimi oblike, v tlorisu pa ovalne ali okrogle. Merile so od 40 × lapornatimi ploščami gl. Škvor Jernejčič, Vinazza 2016, 55. 25 cm (PR 15) pa vse do 110 × 60 cm (PR 1) ali celo 13 Prim. Marchesetti 1886, 18. več, 210 × 85 cm (PR 31). Bile so tudi različno globoke, 14 Južni rob grobnih jam PR 1 in PR 2 je bil med strojnim najplitvejše so bile vkopane le okoli 15 cm, najgloblje sta izkopom uničen. bila vkopana žarni grob PR 1 (70 cm) in največji grob 15 Ta navada je izpričana tudi v bogatejših grobovih z iz­ PR 31 (65 cm), v slednjem je morda šlo za dva pokopa, kopavanj Szombathyja; v grobu 467 so žaro prav tako obdali s vendar razmejitev med njima ni bila razvidna. skrilavci (laporji) (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985, 104). 16 V teh primerih gre morda le za eno poškodovano la10 Gl. tu Leben­Seljak, tab. 1. pornato ploščo. 26 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 H grobnim pridatkom prav tako prištevamo ostanke živalskih kosti in zob. V žarnem grobu PR 2 je bil med žganino v pitosu najden nežgan zob ovce ali koze. V žari – pitosu iz groba PR 1 pa je bil sežgan delček živalskega vretenca, ki je morda ostanek pokojnemu darovanega kosa mesa s sežigališča ali pa ostanek pogrebne gostije.17 OPREDELITEV NAJDB Fibule Najstarejši primerek fibule s Pucarjevega roba je dvozankasta fibula iz groba PR 21 ( t. 10A: 1) s svitkasto oblikovanim lokom in nizko nogo, ki je mlajša različica, značilna predvsem za horizont Sv. Lucija IIa.18 Enozankaste fibule so v stopnji Ic (= Ha C 2) v ženski noši svetolucijske skupine nasledile dvozankaste; te so na najdiščih v Nadiških dolinah dosegle svojo najzahodnejšo mejo.19 V grobu PR 18 je bila najdena svetolucijska ločna fibula, okrašena s štirimi košaričastimi obeski ( t. 9B: 1), ki je najznačilnejša prvina ženskega okrasja v stopnji Sv. Lucija IIa, poimenovana je po Mostu na Soči, kjer jih je bilo odkritih največ.20 Nekaj primerkov pripada kačastim fibulam. Tip IV po tipologiji Sneže Tecco Hvala s sedlastim lokom in diskom21 je zastopan v grobu PR 16 v paru ( t. 8C: 1, 2), v grobovih PR 10 in 25 pa posamično ( t. 7A: 1; 11A: Sl. 13: Nahajališče rdečih laporjev dolvodno od sotočja Soče 1). Te fibule so v Posočju značilne za moško nošo 6. stol. in Idrijce . pr. n. št. oziroma stopnjo Sv. Lucija IIa, kjer nastopajo Fig. 13: Red marl deposits downstream from the confluence pogosto v parih,22 njihovo izvorno območje pa smemo of the Soča and Idrijca rivers. iskati prav na prostoru Slovenije. Zanimivost predstavlja s svinčenim ovojem popravljena kačasta fibula iz groba PR 15 ( sl. 14; t. 8B: 1) z diskom v obliki kapice,23 kar je fibul iz groba PR 2, ena je ( t. 3B: 1) močneje ožgana in značilnost mlajših izvedb iz časa stopnje Sv. Lucija IIb.24 deformirana, medtem ko se zdi, da druga ( t. 3B: 2) ni Masivni kačasti fibuli z velikim diskom na loku bila izpostavljena ognju. V ognju deformirane in sprijete ( t. 1: 1, 2) iz groba PR 1 pripadata vrsti VIIe oz. vrsti v kepo so bile drobne modre steklene in bronaste jagode Fraore – Parma, ki je nasploh najmlajša vrsta teh fibul, iz groba PR 29 ( t. 12A: 28). Med pridatki je nekaj orožja ali delovnih pripomočkov, ki pa ne kažejo izpostavljenosti ognju. V žarnem 17 Prim. Toškan v tej publikaciji. grobu PR 1 ( t. 2: 10) je bil najden nož s koščenim drža18 Gabrovec 1970, 28, Karta 9; Teržan, Trampuž 1973, 425. jem, v grob PR 6 sta bili pridani železna plavutasta sekira 19 Teržan, Trampuž 1973, 424; Pettarin 2006, Tav. V: ( sl. 11; t. 5B: 1) in sulična ost ( t. 5B: 2) z ostanki lesenega 68–73. toporišča, ki se pri sežigu ne bi ohranili. Izven grobov 20 Teržan, Trampuž 1973, 428–429; prim. Renzi 1981, pa je bila naključno odkrita še uhata sekira ( t. 14C: 8). Fig. 30 (spodaj), 31 (spodaj). 21 Keramične posode so bile v grob položene na vrh Tecco Hvala 2014a, 148–150, karta 7. 22 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 64: C1, žganine, nekatere so se z zgornjim robom dotikale po2, 66: B1, 2; prim. Renzi 1981, 198, Fig. 31: 25a, 25b; kot je krivnih nagrobnih plošč (PR 16, 18, 23, 25, 34). Sovji opozorila Renzijeva, je lahko kačasta fibula, sama ali v komskifos in kelih na nogi iz groba PR 1 ( t. 1–3A) sta bila binaciji s svetolucijsko fibulo ali trakastim uhanom, tudi del prav tako položena na vrh žganine v žari – pitosu tik ženske noše (Renzi 1981, 203, 247). pod krovno lapornato ploščo. Od lončenine so bile v 23 Mlinar 2002a, 44, kat. št. 16. Podobna popravila so vidgrobovih večinoma le posamezne črepinje, ki jih lahko na tudi na najdbah z Marchesettijevih izkopavanj (Giumliarazlagamo kot ostanke obredja, npr. odlomki situle na Mair 1998, fig. 25). 24 nogi v žganini groba PR 2 ( t. 4A: 6). Npr. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 201D: 1, kjer je podoben primerek v gr. Sz 2000 skupaj s certoško fibulo; prim. Tecco Hvala 2014a, 137–138, 156, karta 11. 27 Miha MLINAR XIII. vrste verjetno pripadata tudi odlomka iz groba PR 5A ( t. 5A: 1). Velike certoške fibule vrste VIIa, med katere se uvršča primerek iz groba PR 1 ( t. 1: 3), so pogostejše na Dolenjskem in Notranjskem, kjer se v parih pojavljajo predvsem v moških grobovih in pomenijo novost v okviru certoškega horizonta, kot kažejo zlasti najdbe iz Dolenjskih Toplic.33 V uporabi ostanejo še v negovskem horizontu, kar dokazuje bojevniški grob 2/60 z Magdalenske gore.34 Podobno kot na Dolenjskem se tudi v Posočju in bližnji Karniji tu in tam pojavljajo v parih.35 Uhani, prstani, obročki in zapestnice Sl. 14: Most na Soči – Pucarjev rob. Bronasta kačasta fibula iz groba PR 15, popravljena s svincem. Med najdbami s Pucarjevega roba je več bronastih Fig. 14: Most na Soči – Pucarjev rob. Bronze serpentine fibula trakastih uhanov s kvačico, okrašenih z vzdolžnimi vrezi repaired with lead from Grave PR 15. ( t. 6B: 1; 7B: 2; 9B: 2, 3; 13D: 3), ki so tipičen element ženske svetolucijske noše v mladohalštatskem času (Sv. Lucija II). Na grobišču na Mostu na Soči jih zasledimo datirana v stopnjo Sv. Lucija IIc,25 a se pojavijo že v v kombinaciji s trakastimi, kačastimi, svetolucijskimi ali stopnji Sv. Lucija IIb2,26 kamor uvrščamo tudi grob certoškimi fibulami različnih vrst.36 Med raztresenimi PR 1. To nista edina primerka z Mosta na Soči, saj so najdbami s Pucarjevega roba je ohranjen odlomek bronaodlomki teh fibul znani še iz grobnih celot Sz 2318 in stega trakastega uhana, okrašen z iztolčenima bunčicama Sz 1997/2 pa tudi v grobu R 38 ( t. 29A: 1), odkritem na ( t. 14C: 3). Podobna primerka sta znana iz groba R 14 na Repelcu.27 Te fibule se vključujejo v časovni horizont Repelcu ( t. 20: 6, 7). Gre za uhane vrste Repelc po Draganu širšega padskega območja in se navezujejo na pojav Božiču, ki so datirani v pozno latensko obdobje.37 orožja in atiške keramike.28 Kombinacija para tovrstnih Obročki so pogosto služili kot obeski, lahko pa tudi fibul ( t. 1: 1, 2) in atiške posode ( t. 3A: 13) je izpričana kot prstani. Sklenjeni obročki/prstani so neokrašeni ( t. tudi v grobu PR 1. 1: 6; 9D: 1; 10A: 2; 13A: 4; 14C: 2)38 ali okrašeni, v grobu Odlomek fibule iz groba PR 19 ( t. 9C: 1) pripada PR 1 npr. v kombinaciji vreza v obliki črke X in prečnih certoškim fibulam V. vrste, ki so bile razprostranjene vrezov ( t. 1: 7).39 Obročki z bradavičastimi izrastki so na širokem območju med Padsko nižino in Balkanom, značilni za svetolucijsko skupino40 in Dolenjsko.41 V predvsem v začetku 5. stol. pr. n. št.29 V grobu PR 34 ( t. 13D: 1) in pitosu groba PR 2 ( t. 33 Teržan 1976, 326, Sl. 26; T. 11: 1–2; 44: 8–9. 3B: 1, 2) so bile certoške fibule XIII. vrste, za katere je 34 Teržan 1976, 357; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, značilna samostrelna peresovina.30 Različica XIIIb ( t. 3B: T. 56: 1–2. 35 1; 13D: 1) je svetolucijska oblika, ki se na Mostu na Soči Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 35A: 4–5; 125A: 1–2; Vitri 2001, 25, Fig. 4: 1, 2. pojavlja v stopnji Sv. Lucija IIb2, medtem ko je oblika 36 Teržan, Trampuž 1973, T. 11: 4–5, 21; 14: 12; Teržan, XIIId ( t. 3B: 2) s stopničasto oblikovanim zadnjim delom Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 10: 13; 35: 10 itd. noge pogostejša v dolenjski skupini v mlajši certoški 37 Prim. Božič 2007a, 837–840. stopnji.31 V paru jih srečamo v moških bojevniških 38 Prim. Bitnje, gr. 2 (Gabrovec 1974, T. 2: 10); Kundl grobovih, npr. na Magdalenski gori.32 Certoški fibuli (Lang 1998, T. 149: 6). 39 Tako okrašeni odlomki prstanov so bili odkriti tudi v grobu 31 z Idrije pri Bači (Guštin 1991, T. 23: 21), v Benečiji 25 Tecco Hvala 2014a, 156–159, karta 12. (Pettarin 2006, Tav. XXV: 396, 397), Caverzanu pri Bel unu 26 De Marinis jih datira v drugo polovico 5. stol. oz. med (Nascimbene 1999, 106) in v Este (Chieco Bianchi, Calzavara 440 in 420 pr. n. št. (De Marinis 1981, 216; id. 2000, 349, Fig. Capuis 1985, T. 53: 16). 5: 5–7). 40 Most na Soči (Teržan, Trampuž 1973, T. 20: 6; Teržan, 27 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 245: 1, 2; Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, npr. T. 61D: 7; 63E: 7 itd.), 201F; Tecco Hvala 2014a, 157. Benečija (Pettarin 2006, Tav. XXVI: 454–456), Bodrež (Guš28 Teržan 1976, 364. tin 1991, T. 40: 17), Kobarid – Tonovcov grad (Ciglenečki 29 Teržan 1976, Karta 18; prim. Tecco Hvala 2012, 257. 1994, T. 2: 6; Božič 2011, 244–247), Srpenica (Mlinar 2004, 30 Teržan 1976, 361. Sl. 8: 3), Bohinj (Gabrovec 1974, T. IV: 18; VI: 24; VIII: 3; 31 Z izjemo Šmihela na Notranjskem in primerka s Kranj­ VIII: 7; X: 5–7), Koritnica ob Bači (Kos 1973, T. 3: 7). ske so ostala najdišča te različice skoncentrirana na Dolenj41 Npr. Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, T. 26: 3), skem in v Beli krajini (Teržan 1976, 340). Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 32 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 15: 7; 84: 3. 62B: 4) itd. 28 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 zahodnih regijah so ti predmeti morda služili kot okrasni Bronaste verižice, sestavljene iz enojnih ali dvojnašitek na obleki ali pa so bili obešeni na fibulo in bi jim nih obročkastih členov, kot je delno ohranjena najdba lahko pripisali apotropejski pomen,42 medtem ko so na iz groba PR 31 ( t. 13A: 1), so bile pripete na fibulah in Dolenjskem pripadali pasnim garnituram v certoški in okrasnih ploščicah. Razprostranjene so na širokem pronegovski stopnji.43 Obročki trapezaste oblike z neizrastoru od Este in Karnije do Notranjske in Dolenjske, kjer zitimi izrastki, kot je primerek iz groba PR 6 ( t. 5B: 1), se pojavljajo kot grobni pridatki ali kot votivni darovi v so bili v uporabi še v mlajši železni dobi vse do poznega svetiščih in na kultnih mestih.50 latenskega obdobja. To dokazujeta primerljiv obroček Kalotasti gumbi z enojno zanko so pogosta najdba iz Podzemlja, obešen na srednjelatenski fibuli različice v grobovih svetolucijske skupine, na Pucarjevem robu Gemeinlebarn vrste Mötschwil, značilni za LT C1,44 ter jih srečamo v štirih, zelo verjetno ženskih grobovih – obroček s šestimi neizrazitimi izrastki, najden skupaj s PR 1, 10, 29 in 34 ( t. 1: 8; 7A: 3–5; 12A: 2–27; 13D: 2). fibulo vrste Picugi v grobu 76 na Socerbu.45 Kronološko niso zelo občutljivi, a se zdi, da so značilnejši za stopnji Sv. Lucija IIa in IIb, saj v stopnji Sv. Lucija IIc skoraj povsem izginejo iz uporabe.51 Obeski, verižice, gumbi V grobni celoti PR 29 so bili takšni gumbi odkriti skupaj z drobnimi modrimi steklenimi jagodami in Zelo priljubljeni so bili obeski v obliki košarice, bronastimi obročki. Enak skupek od ognja poškodoobešeni so bili na ovratnice ali na fibule (npr. svetovanih in sprijetih najdb izvira tudi s kultnega mesta v lucijske). Zasledimo jih v ženskih, otroških in moških železnodobni naselbini na Mostu na Soči, ki nakazuje, grobovih, najdeni so bili tudi v naselbinah in svetiščih.46 da tovrstne celote predstavljajo ostanke oprav, morda Razlagamo si jih lahko kot posnetke ali modelčke pravih pasov ali oblek.52 košar za prenašanje stvari.47 Košaričaste obeske s polkrožno oblikovanim dnom, kot so primerki iz grobov PR 14 in PR 18 ( t. 8A: 2, 3; 9B: 1), je Pavlin (2014) raz­ Steklene jagode delil na take z luknjico na plašču oz. pod ročajem (tip II) in brez nje, značilni pa so za stopnji Sv. Lucija IIa in V grobu PR 29 je bilo kar 250 svetlomodrih in 258 IIb1.48 Mlajšo varianto predstavljajo konično oblikovani temnomodrih steklenih jagod ( t. 12A: 28), sežganih in košaričasti obeski z mrežastim okrasom, kot je eden od sprijetih s 25 bronastimi jagodicami in bronastimi gumbi primerkov iz groba PR 1 ( t. 1: 4, 5), tega bi po ostalih v kepo, pojavljajo pa se v kontekstih stopnje IIb.53 Kot pridatkih lahko datirali v stopnjo Sv. Lucija IIb2, značilni posamezna najdba je bila med raziskavami leta 2013 odpa so za zahodno Slovenijo in Caput Adriae.49 krita še modra steklena jagoda z rumeno­belim očescem ( t. 14B: 9), kakršnih ne poznamo z najdišč svetolucijske skupine niti iz železnodobne Dolenjske. 42 Vitri 2001, Fig. 7, T. 77: 2; Crismani, Righi 2002, 81. V Posočju se npr. pojavljajo kot obeski na svetolucijskih fibulah (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 116E: 2; 137: 1; 50 Prim. Bodrež (Guštin 1991, T. 40: 20), v Bitnjah kot 142F: 3; 211D: 1; 216A: 1; 253B: 1; 285F: 1), ki so značilne za privesek na svetolucijski fibuli (Gabrovec 1974, Tab. V: 1), stopnjo Sv. Lucija IIa (Teržan, Trampuž 1973, 428, 429). Socerb (Crismani, Righi 2002, 75, kat. št. 65), Šmihel (Guštin 43 Tovrstne pasne garniture so značilnost moške noše, 1979, T. 68: 35–37), Misincinis v Karniji (Vitri 2001, Fig. 3: T. npr. na Vačah (Stare 1955, T. 41: 2; 42: 1a; 43: 1a; 46: 2, 4, 38, 5), estenski prostor (Nascimbene 1999, 110, kat. št. 264; 6), v Brezju pri Trebelnem (Kromer 1959, T. 20: 13, 14; 37: Manessi, Nascimbene 2003, 257, Tav. 81: 26; Capuis, Chieco 4), na Magdalenski gori (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Bianchi 2006, T. 23: 2; 52: 15), Dolenjska, npr. Magdalenska T. 71C: 4–5; 159: 1–4), Molniku (Tecco Hvala 2017, 111, T. gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 84: 3). Kot najd31A: 2) itd. be s kultnih mest prim. Rungerr Egg (Gleirscher, Nothdurf44 Gabrovec 1966c, T. 23: 8; Dular 1978, T. 5: 10; Božič ter, Schubert 2002). 1999b, 212; id. 2011, 247. 51 Pojavljajo se sicer že v kontekstih iz starejšega halštat45 Gerbec, Mlinar 2018, 49. skega obdobja, npr. na bližnjem grobišču v Tolminu (Pogač46 Svoljšak, Dular 2016, T. 26: 16; 36: 18; Laharnar 2018a, nik 2002, 64–65), a je bila njihova uporaba bolj razširjena v 230–231. Prim. Pavlin 2014, 349. stopnjah Sv. Lucija IIa in IIb, kot je razvidno iz grobov na 47 Teßmann 2007, 668. Mostu na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 48 Pavlin 2014. 54: E7; 104A: 5; 137A: 25) pa tudi iz pretežno mladohalštat49 Teßmann 2007, 691, Abb. 22, Karte 5 (pod številko skih in latenskih grobov z Idrije pri Bači (Guštin 1991, T. 22: 2 napačno označena Koritnica, ki ne leži na japodskem ob13; 27: 19). Noben primerek ni znan iz železnodobnih grobov močju, temveč v dolini reke Bače). Zbranim najdiščem lahko v dolini Nadiže, kjer sicer povsem prevladujejo najdbe iz zaddodamo še Sermin (Svetličič 1997, 36), Dernazacco in Špenje stopnje svetolucijske kulture (Pettarin 2006). ter (Pettarin 2006, Tav. 26: 438–441), Kobarid (neobjavljeno, 52 Laharnar 2018a, 231–233, Sl. 11. najdbo hrani najditelj), Gradišče v Cerknem (Istenič 2015, T. 53 Most na Soči, gr. Sz 648 in Sz 955 (Teržan, Lo Schiavo, 1: 5), Homec (Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, 32, kat. št. 21) Trampuž Orel 1984, T. 59A: 7; 98A: 9–11); prim. Laharnar in Krn – Gradec (neobjavljeno, hrani TM). 2018a, 231–233. 29 Miha MLINAR Sl. 15: Most na Soči – Pucarjev rob. Nož iz groba PR 1. Fig. 15: Most na Soči – Pucarjev rob. Knife from Grave PR 1. Pasne garniture dobi morebiti nakazuje primerek z Magdalenske gore, kjer so bili v grobu 2/41 ob železni sekiri z enostranskimi V grobu PR 1 je bil najden za Posočje neznačilen plavutmi, spojenimi v tul, še dve sulični osti in odlomki bronast trakast pasni okov s tremi zakovicami ( t. 1: 9), poznolatenske okrogle ščitne grbe, a je grobna celota ki mu je morda pripadal še obroček ( t. 1: 6). V Posočju lahko premešana.57 Sorodna sekira je bila odkrita tudi v so taki pasni okovi redki, primerljive najdbe so znane z grobu 11 na mokronoškem grobišču, ki jo Guštin datira Marchesettijevih izkopavanj na Mostu na Soči, mednje v stopnjo LT C1.58 Uhata sekira, kakršne so značilne za bi lahko uvrstili tudi odlomke iz groba 38 na Repelcu zadnjo stopnjo svetolucijske skupine (= Sv. Lucija IIc), ( t. 29A: 12) in z Idrije pri Bači. Podoben okov je bil odkrit obdržijo pa se še v latenski dobi, je bila na Pucarjevem tudi na grobišču Misincinis pri Paularu v Karniji, in sicer robu odkrita izven grobne celote ( t. 14C: 8).59 v grobu 2 iz 5. stol. pr. n. št. 54 Taki okovi so običajno Železne sulične osti, kot je primerek iz groba PR sestavni deli pasnih garnitur na Dolenjskem v certoški 6 ( t. 5B: 3), se v Posočju pojavljajo v mladohalštatskem in negovski stopnji.55 času, pa tudi v poznolatenskih kontekstih.60 Grobno celoto PR 6 bi tako lahko opredelili na konec stopnje Sv. Lucija IIc, a bi lahko bila tudi iz latenske dobe, kajti v Orožje in noži grobu je bil še obroček ( t. 5B: 1), kakršni so bili v rabi še v srednjelatenski stopnji LT C2.61 V prid mlajši dataciji Železna sulična ost in sekiri so edine najdbe napadalbi govorila tudi lega groba, ležal je nad grobovoma PR 1 nega orožja na Pucarjevem robu, čeprav so sekire lahko in PR 2 iz stopnje Sv. Lucija IIb2. služile tudi kot orodje in teh funkcij velikokrat ni mogoče Železen nož v grobu PR 1 ima lepo izdelan koščen razlikovati. Železna sekira iz groba PR 6, ki ima enodržaj, ki se zaključuje v obliki živalske glavice ( sl. 15; t. stranske plavuti, spojene v tul ( t. 5B: 2), v Posočju nima 2: 10).62 Podobni koščeni držaji nožev so znani z Marprimerjav. Najdemo jih na Dolenjskem, kjer plavutasta in chesettijevih izkopavanj na Mostu na Soči,63 pripisali uhata sekira v mlajšem negovskem horizontu izpodrineta starejšo tulasto sekiro.56 Rabo plavutastih sekir v latenski 57 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 40–41, T. 38: 1–4; prim. Štrajhar, Gaspari 2013, 35. 54 Vitri 2001, Fig. 4: 3, 5. 58 Guštin 1977, 71, T. 11: 4. 55 Posočje: npr. Most na Soči (Marchesetti 1893, Tav. 59 Dolgotrajno uporabo uhatih sekir v Posočju dokazuje XI: 7), Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 26: 9); Dolenjska: npr. grob s Srpenice (Laharnar, Mlinar 2019, 651), na Dolenjskem Vače (Stare 1955, npr. T. 47: 1–18), Magdalenska gora (Tecco pa najdba s Kapiteljske njive v Novem mestu (Križ 2005, T. Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 16: 12; 61: 2), Molnik (Tecco 77: 3; prim Štrajhar, Gaspari 2013, 35). Hvala 2017, 111, T. 32: 6), Novo mesto (Knez 1986, T. 1: 21; 60 Prim. gr. 16 in 40 z Idrije pri Bači in gr. 3 z Reke pri 8: 11, 14; 13: 13), Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, T. 11: Cerknem (Guštin 1991, T. 13: 6; 26: 1; 30: 2, 3). 7, 8; 20: 13 itd.). 61 Prim. Podzemelj (Gabrovec 1966c, T. 23: 8; Dular 56 Prim. Dolenjske Toplice (Teržan 1976, T. 85: 6; 88: 4), 1978, T. 5: 10; Božič 2011, 247; Gerbec, Mlinar 2018, 48–49). Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 62 Mlinar 2002a, 28, sl. 24. 38A: 3; Tecco Hvala 2012, 119, Sl. 46), Brezje (Kromer 1959, 63 Odlomka koščenih ročajev iz grobov M 2683 in M T. 40: 8), Vače (Stare 1955, 19, T. 12: 2). 2695 sta okrašena z vtisnjenimi krožci s piko in vrezanimi 30 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 Sl. 16: Most na Soči – Pucarjev rob. Restavrirana keliha na nogi iz grobov PR 1 ( levo) in PR 16 ( desno). Fig. 16: Most na Soči – Pucarjev rob. Restored pedestal goblets from Graves PR 1 ( left) in PR 16 ( right). bi jim lahko tudi odlomek koščene obloge z vtisnjenim za kovan trakast ročaj najdemo še na grobišču Bitnje v krožcem s piko iz groba PR 23 ( t. 10C: 2). Primerjave Bohinju in v Benečiji.67 zanje najdemo na Dolenjskem in v Zasavju (npr. na Magdalenski gori in Kovku) v grobovih pozne certoške in negovske stopnje.64 Lončeno posodje V grobovih PR 1 in 2 sta bila pitosa uporabljena Bronasto posodje kot žari ( t. 2: 12; 4 A: 5). Okrašena sta z neprekinjenimi vodoravnimi rebri na ostenju68 ter delno ( t. 2: 12) ali V grobu PR 2 je bil najden bronast trakast ročaj, skoraj v celoti ( t. 4A: 5) na zunanji površini pobarvana ki je bil kovan ( t. 3B: 3). Ker je ročaj v celoti ohranjen s črnim ali rdečim premazom. To je hkrati tudi edina skupaj z atašama, bi bilo možno, da je bil pritrjen na oblika pitosov, ki je zastopana v naselbini iz mlajšega leseno posodo, ki je propadla. Na Mostu na Soči so halštatskega časa na Mostu na Soči.69 V naselbinah so običajnejši ročaji z okroglim presekom,65 medtem ko jih uporabljali kot shrambne posode, medtem ko so v so taki s pravokotnim presekom redki.66 Primerjavo grobovih služili za žare, predvsem v bogatejših iz stopnje Sv. Lucija IIb, a se pojavijo že v stopnji Ic.70 V Posočju linijami, iz groba M 1828 pa je znan podoben držaj z živalsko zasledimo žarne pokope v pitosih razen na Mostu na glavico na zaključku (Marchesetti 1893, Tav. XXVII: 15–17). Soči še na planih žganih grobiščih v Kobaridu, na Korit64 Nož s koščenim ročajem iz groba 2/38 z Magdalenske gore ima podoben predvsem bronast okov (Tecco Hvala, nici, v Špetru, na Dabru pri Šentviški Gori in v Jerovci.71 Dular, Kocuvan 2004, T. 36: 18; Tecco Hvala 2012, 135–137), 67 V Bitnjah je imela tak ročaj cista (Gabrovec 1974, T. po obliki in okrasu punciranih krožcev sta primerljivi tudi 1: 1); za primerke iz Benečije gl. Pettarin 2006, Tav. 29: 496. posamezni najdbi, opredeljeni kot britev (Tecco Hvala, Du68 Tip 2 (po Dular 1982, 93, sl. 6: 2). lar, Kocuvan 2004, T. 157: 6–7). Še boljšo primerjavo pa ima 69 Grahek 2018a, 256. v pozno halštatskem ženskem grobu na Kovku nad Hrastni70 Dular 1982, 93; Grahek 2018a, 256. kom (Božič, Gaspari, Pirkmajer 2020, T. 6: 10; 7: 10). 71 Most na Soči (npr. Marchesetti 1893, Tav. I: 4; II: 1; 65 Prim. Jereb 2016, T. 21: 38; 22: 40; 30: 55–57; 31: 58– Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 7A: 11; 18A: 3; 59; 33: 63–65; 66: 110–111; 68: 115; 75: 124; 76: 126 idr. 29F: 2; 35B: 4; 39B: 2; 49G: 5; Mlinar 2002a, 47–48), Kobarid 66 Prim. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 98: (Gabrovec 1976, T. 1: 1), Koritnica (Kos 1973, T. 1: 1), Špe12; 116: E7; 148: F8; Svoljšak, Dular 2016, T. 36: 19; Jereb ter (Pettarin 2006, 53), Daber pri Šentviški Gori (Rutar 1894, 2016, kat. št. 60–62, 129. 122), Jerovca (Laharnar, Mlinar 2008, 473). 31 Miha MLINAR Sl. 17: Most na Soči – Pucarjev rob. Atiški sovji skifos iz groba PR 1 pred restavratorskim posegom ( levo) in po njem ( desno). Fig. 17: Most na Soči – Pucarjev rob. Attic owl skyphos – glaux from Grave PR 1 before ( left) and after restoration ( right). Kelihi na nogi so v svetolucijski skupini pogosta najboljše primerjave zanj najdemo med mladohalštatsko keramična oblika. Primerki iz grobov PR 1 ( sl. 16 levo; naselbinsko keramiko z Mosta na Soči.78 t. 3: 14), PR 16 ( sl. 16 desno; t. 8C: 3), PR 18 ( t. 9B: 4) in 23 ( t. 10C: 3) sodijo k tipu 2 po Dularjevi tipologiji.72 Pojavijo se ob koncu stopnje Sv. Lucija Ic, najbolj Uvožena keramika razširjeni so bili v stopnji Sv. Lucija IIa,73 a so ostali v uporabi še v naslednji stopnji. Po obliki in okrasu bar­ V grob PR 1 je bila pridana na lončarskem vretenu vanih rdeče­črnih pasov so tesno povezani z estenskim izdelana grška keramična pivska skodelica, skyphos ( sl. kulturnim prostorom.74 17; t. 3A: 13). Okrašena je v rdečem figuralnem stilu z V grobu PR 2 je bilo odkritih tudi nekaj odlomkov motivom sove med dvema oljčnima vejicama, zaradi lončene posode na nogi ( t. 4A: 6) z delno ohranjenim česar je poimenovana kot sovji skifos ali glaux. Dno ima rdečim premazom na ustju in ramenu. Ker ostenje ni prsta nasto, ovalno telo posodice se na vrhu zaključi z ohranjeno, je obliko težko rekonstruirati, lahko bi šlo rahlo uvihanim ustjem, iz njega izhajata dva nasproti za odlomke keliha tipa 1 po Dularju.75 si stoječa ročaja, eden je vodoravno postavljen, drugi Latvice na nizki nogi, kamor spada primerek iz navpično. To je redkejša oblika sovjega skifosa in je groba PR 34 ( t. 14: 4), so na Mostu na Soči zelo redke. označena kot atiški tip B,79 medtem ko ima tip A oba Primerljivi najdbi sta bili iz grobov Sz 1087 in Sz 1873.76 ročaja vodoravna. Glede na veliko število najdb tovrstnih Morda gre za lokalno imitacijo po predlogi izdelkov iz skodelic se zdi, da so imele poseben namen in pomen. estenskih delavnic.77 Med drugim so bile odkrite na atenski akropoli, kjer so Povsem neznačilen za grobne kontekste v Posočju jih uporabljali pri daritvenih svečanostih, posvečenih je lonec valjaste oblike, kot lahko opredelimo fragmenboginji Ateni.80 Sova je v grški mitologiji hkrati zaščitirano posodo iz groba PR 25 ( t. 11 A: 2). Najbližje in tnica pokopališč in mesta Atene ter sveta ptica boginje Atene. Tudi oljka je drevo z velikim simbolnim pome72 Po Dular 1982, 97–98, sl. 7: 16. nom miru, sprave, očiščenja, plodnosti ali zmage in je 73 Dular 1982, 97–98, 103, sl. 7: 15–18; Teržan, Trampuž v Grčiji prav tako posvečena boginji Ateni.81 1973, T. 11: 2. Po obliki so povsem primerljivi tudi kelihi na nogi s Koritnice (Kos 1973, T. 2: 1; 10: 6) in Jereke v Bohinju (Gabrovec 1974, Tab. XI: 7, 10), le da tam niso premazani z rdečimi ali črnimi pasovi. 74 Več primerjav z estenskim območjem kažeta zaprti obliki keliha iz PR 16 in 23: prim. Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, T. 109: A10, B2 itd.; Capuis, Chieco Bianchi 2006, T. 88: 30 itd. 75 Dular 1982, 97, sl. 7: 15. 76 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 113B: 3; 78 Prim. Grahek 2018a, Lonec tipa L 1. 179 C: 8. 79 Beazley 1963, 984. 77 Prim. Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, T. 78: 5, 80 Splet 1. 6; Capuis, Chieco Bianchi 2006, T. 213: 33. 81 Mlinar 2002a, 28–30, Sl. 25. 32 RAZISKAVE NA OBMOČJU PUCARJEVEGA ROBA LETA 2001 IN 2013 ARHEOLOŠKA SLIKA NAJDIŠČA PUCARJEV ROB PR 32 Analiza najdb je pokazala, da se je pokopavanje na raziskanem območju Pucarjevega roba začelo ob koncu PR 34 7. ali na začetku 6. stol. pr. n. št. in je trajalo najmanj do PR 1 sredine 4. stol. pr. n. št., to je v stopnjah od Sv. Lucija PR 6 Ic/IIa do IIc ( sl. 18, 19), morda se je po daljši prekinitvi PR 5A PR 31 nadaljevalo še v poznolatenskem obdobju. Najstarejši PR 2 pokopi so skoncentrirani v središčnem in zahodnem PR 3 PR 5B delu izkopa, mlajši pa na vzhodnem. PR 4 Najstarejši grob PR 21 s priloženo dvozankasto PR 8 ločno fibulo je ležal v osrednjem delu izkopa. Okoli njega in v zahodnem delu so bili razporejeni grobovi pretežno iz stopnje IIa oz. 6. stol. pr. n. št. (PR 10, 11, 14, 16, 18, 23, 25, 26, 27, 28, 30). Grob PR 19 bi lahko na osnovi PR 35 odlomka certoške fibule V. vrste opredelili v stopnjo IIb PR 9 oz. v začetek 5. stol. pr. n. št. Z grobom PR 9 se začenjajo žgani pokopi mlajše stopnje Sv. Lucija IIb, tj. iz sredine PR 22 PR 7 PR 13 PR 33 in druge polovice 5. stol. pr. n. št. (PR 1, 2, domnevno PR 14 3, 4, 5A, domnevno 5B in 34). Najmlajši pokop na tem PR 10 PR 20 delu grobišča je verjetno grob PR 6, vkopan v ilovnato PR 15 PR 11 zemljeno plast nad groboma PR 1 in PR 2. Na osnovi železnega orožja bi ga lahko opredelili v zadnjo halštatskodobno stopnjo svetolucijske skupine, tj. Sv. Lucijo PR 19 PR 17 IIc, lahko pa bi bil tudi latenski. Na slednje bi kazal PR 21 PR 12 trapezoidni obroček,82 morebiti pa tudi železna sekira PR 23 PR 16 s plavutmi, spojenimi v tul.83 V zadnjo fazo svetolucij­ PR 25 ske skupine bi lahko glede na globino vkopa opredelili PR 24 tudi grob PR 20, ki je ležal 20–30 cm nad vrhom groba PR 18 PR 11. Glede na stratigrafske odnose bi lahko v stopnjo Sv. Lucija IIc datirali tudi grobove PR 31,84 32 in 35. Med starejšimi in mlajšimi pokopi so opazne nekatere razlike. Grobovi iz stopenj Sv. Lucija IIa in IIb (6. in 5. stol. pr. n. št.) so bili lepo vidni tako v tlorisu kot preseku, kostni ostanki v njih so bili slabše žgani in so zato bolje ohranjeni, skoncentrirani so bili predvsem na dnu grobnih jam oz. v žarah. Mlajši grobovi (stopnje Sv. Lucija IIc ali morda tudi poznejši) imajo neizrazite ali Sv. Lucija Ic−IIa manjše grobne jame, sežganih kostnih ostankov v njih Sv. Lucija IIa je zelo malo in so zelo močno prežgani, v primeru groba PR 27 Sv. Lucija IIb PR 31 so bili tudi neenakomerno razpršeni po celotni PR 26 Sv. Lucija IIb2 grobni jami.85 Majhne in plitko vkopane grobne jame, Sv. Lucija IIc kot jo je imel bojevniški grob PR 6, v katerem je preme­ PR 28 Sv. Lucija IIc ali / or III šana zemlja z žganino in kostnimi ostanki zapolnjevala PR 29 neopredeljeno / undetermined celotno jamo, so bile dokumentirane tudi na Jelenšku rob izkopa / excavation area nad Godovičem in Koritnici.86 82 PR 30 Gl. op. 43 in 44. 83 Gl. op. 56. 0 5 m 84 Pod veliko jamo groba PR 31 je bil vkopan grob PR 34. 85 Prim. zgodnjelatenski grob s Srpenice (Laharnar, Mlinar 2019, 645). 86 Koritnica (Kos 1973, gr. 17, 18, 25, 32, 46, 50); tudi Sl. 18: Kronološka slika pokopavanja na Pucarjevem robu. grobovi z Jelenška iz zadnje stopnje svetolucijske skupine so M. = 1:150. bili odkriti tik pod površino (Bratina 1997, 146). Fig. 18: Chronology of the burials at Pucarjev rob. Scale 1:150. 33 Miha MLINAR Kronološke stopnje / Chronological Phases Grobovi / Graves Ha C/D Sv. Lucija Ic–IIa PR 21 Sv. Lucija IIa PR 7, PR 10, PR 11, PR 14, PR 16, PR 18, PR 23, PR 25, PR 26, PR 27, PR 28, PR 30* Ha D Sv. Lucija IIb PR 8, PR 9, PR 15, PR 19, PR 29, PR 3* Sv. Lucija IIb2 PR 1, PR 2, PR 4, PR 5A*, PR 5B*, PR 34 Sv. Lucija IIc PR 31, PR 32, PR 33, PR 35, PR 20* LT S. Lucija IIc ali/or III PR 6 Sv. Lucija IVa posamična najdba / stray find Sl. 19: Most na Soči – Pucarjev rob . Grobovi po kronoloških fazah. Fig. 19: Most na Soči – Pucarjev rob . Graves according to chronological phases. * = opredeljeno na osnovi stratigrafskih odnosov / attribution based on stratigraphic relations. Bogatejši so grobovi iz sredine 5. stol. pr. n. št., ki Najmlajši predmet s tega dela grobišča je posamezso bili žarni, kot sta grobova PR 1 in PR 2 na vzhodnem na najdba poznolatenskega (LT D1) uhana vrste Repelc, delu izkopa. V stopnji Sv. Lucija IIc pokopavanje v žare – ki je bil najden nad grobom PR 31. pitose preneha,87 prav tako pokojnim niso več pridajali keramičnih kelihov in drugih vrst lončenine.88 87 Izjema je grob 1 s Koritnice, opredeljen v stopnjo Sv. Lucija IIc, v katerem je za žaro služil manjši pitos (Kos 1973, 850). 88 Prim. Dular 1982, 103, Sl. 10. 34 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Repelc Sl. 20: Most na Soči. Repelc in korita Idrijce ob izpraznitvi jezera januarja 2018; pogled z zahoda . Fig. 20: Most na Soči. Repelc and the bed of the Idrijca after emptying the hydro dam in January 2018; view from the west. TOPOGRAFSKI IN STRATIGRAFSKI Alojzija Carlija iz leta 1878 v Kroniki fare sv. Lucije, kjer PODATKI navaja: Tik izliva Idrije v Sočo, na njenem levem bregu, nekoliko nad robem, nad skalovjem, so pred kakimi 20 Ledina Repelc leži na najnižji terasi na levem bregu leti našli rimske starine. Eno dobro ohranjeno posodo – Idrijce, manj kot 100 m od njenega sotočja s Sočo ( sl. 2, urne – rimske denarje, uhane, prstane, eno čudno podobo, 20). Domačini temu delu, kjer je danes sadovnjak, do dva mala konjiča z vozičkom in voznikom vred – menda osemdesetih let 20. stoletja pa so bile njive, pravijo Bog Apolon. Temu pritrjuje tudi pismo, ki ga je Paolo tudi Skrtov Repelc po lastniku zemljišča. Do leta 2000 de Bizzaro verjetno istega leta poslal Centralni komisiji zemljišče še ni bilo arheološko preiskano, a naj bi bili za spomeniško varstvo na Dunaj. V njem je navedel pri gradnji stanovanjske hiše Most na Soči št. 70a na seznam predmetov, ki jih je v župnišču hranil župnik skrajnem jugovzhodnem območju te terase v petdesetih Tomaž Rutar, Carlijev predhodnik, in so bili menda letih 20. stoletja odkriti prazgodovinski žgani grobovi, najdeni na levem bregu Idrijce blizu njenega steka s katerih gradivo ni ohranjeno. Nekaj lapornatih nagrob­ Sočo. V pismu se omenjajo halštatski nakitni predmeti, nih plošč od tam je obdržal Milan Mikuž z Mosta na med drugim fibula z dvovprego, in rimski denar. Bizzaro Soči št. 6189 in jih njegovi sorodniki še danes hranijo na je zapisal še zanimivo misel, da je moral biti na mestu vrtu. Pomemben je tudi zapis svetolucijskega župnika odkritja teh najdb kraj za upepelitev – sežigališče oz. Verbrennungsplatz.90 89 Svoljšak 1983, 33. 90 Svoljšak 1993, 137–138. 35 Miha MLINAR Idrijca 155 Repelc 2002 Repelc 2000 69 1 1b 1 2 3 4 2 3 4 5 6 5 6 7 8 7 8 9 10 11 12 9 10 7a 8a 9a 10a 11a12a 71 160 70a 70 72 165 170 Lipičarjev vrt 2016 175 80 79 0 30 m Sl. 21: Most na Soči – Repelc. Območji arheoloških izkopavanj l. 2000 in 2002 ter lega groba, odkritega l. 2016 na Lipičarjevem vrtu. M. = 1:1000. Fig 21: Most na Soči – Repelc. Areas of the 2000 and 2002 archaeological investigations and the location of a grave discovered in 2016 at Lipičarjev vrt. Scale = 1:1000. Z arheološkim izkopavanjem, ki je sledilo gradbenemu posegu v letu 2000, smo odprli 160 m2 veliko območje na zahodnem delu terase ( sl. 21). Razdelili smo ga na 10 kvadrantov (kv. 1–10), velikih 4 × 4 m, izhodiščna točka meritev pa je bila določena na višinski koti 155,77 m. Po gradbenem izkopu očiščeni profili so pokazali, da grobov na povsem uničenem delu verjetno ni bilo ali pa so bili ti morebiti že odstranjeni ob izravnavi zemljišča in odlaganju gradbenega materiala ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let 20. stoletja. Domnevo o arheološkem najdišču na tem Sl. 22: Most na Soči – Repelc. Prerez plasti med kv. 6 in 7/2000. območju so potrdile razpršene rimske in železnodobne M. = 1:20. najdbe, na katere smo naleteli že pri prvem čiščenju Fig. 22: Most na Soči – Repelc. Section through the layers delno uničene površine. between Grid Squares 6 and 7/2000. Scale = 1:20. V letu 2002 je bil raziskan še osrednji del terase ( sl. 21). To območje izkopa je bilo razdeljeno na 19 kvadrantov, velikih 4 × 4 m, od teh niso bili v celoti raziskani kv. 6, 12, 12a, nekateri pa so bili samo delno izkopani (kv. Delno ju je prekrivala kulturna plast s prazgodovinski1, 1b, 2, 7, 5, 11, 7a, 8a, 9a, 10a, 11a). Območje izkopa mi naselbinskimi ostalinami (SE 5). Sledila je ilovnata je tako obsegalo 128 m2. Za izhodiščno mersko točko zemljena plast rjavorumene do sive barve (SE 4), ki je bila izbrana višinska kota 158,15 m. vključuje laporjev drobir in razen drobcev oglja nima Z izkopom je bilo odkritih več plasti ( sl. 22, 23) z drugih organskih primesi. Vanjo so segale jame nekatearheološkimi ostalinami in najdbami iz različnih obdorih grobov. Naslednja je bila sivorjava zemljena ilovnata bij. Naravno podlago sestavljata apnenčasta skala (SE 7) plast z lapornim drobirjem (SE 3), ki kaže ponekod sledi in nad njo rjava do rumena zelo čista ilovica (SE 6). prežganosti. V plasti so bile tudi sive in rdeče lapornate 36 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Sl. 23: Most na Soči – Repelc. Južni profil izkopa l. 2000. -1m A M. = 1:50. R 29 Fig. 23: Most na Soči – Repelc. South section in the 2000 excavation area. Scale = 1:50. SE/SU 4 SE/SU 7 1 m plošče, apnenčasti kamni (oblice) različnih oblik in velikosti ter razpršeni koščki lesnega oglja in sežganih človeških kosti. V njej so bile odkrite najdbe iz železne 0 in rimske dobe, vanjo sta bila vkopana grobova R 12A (2000) in R 36 (2002), najden pa je bil tudi beneški soldo iz novega veka. Prekrivala jo je plast zemljenega ilovnatega koluvija (SE 2), sestavljena iz ilovice oker t do svetlorjave barve z manjšimi lapornatimi vključki nten in brez arheoloških najdb. Vrhnja plast (SE 1) je bila v SE/SU 6 al co zahodnem sektorju že odstranjena z gradbenimi deli R 20 harco leta 2000. Naključne najdbe, ki so se ohranile, so izrazito SE/SU 5 her c novodobne, med njimi deli granat iz prve svetovne vojne am ter recenten gradbeni material. w lo ith hig Tudi na leta 2002 raziskanem območju je vrhnjo ello ayer w plast, ki je bila strojno odstranjena, sestavljalo nasutje sh-yni iz osemdesetih let 20. stoletja ter na nekaterih delih orlja / l SE/SU 5 row nica, debela 30–40 cm. Vse do leta 1990 je bila celotna aub tjo og a / b terasa v rabi kot njivska površina in je bila vsako leto vic am d lo ebnos strojno preorana. Pod že omenjenimi plastmi (SE 1, 2 in a i et / lo 3) so bili na severnem robu izkopa leta 2002 odkriti še en m ečjo vs žganinska jama z železnodobnimi in rimskimi najdbami SE/SU 1 SE/SU 2 SE/SU 3 ast o (SE 98, 99), ob njenem severovzhodnem robu popločerjavorum glin plast z v nje iz lapornatih plošč (SE 103), na vzhodnem delu pa suhi zid iz lapornatih plošč (SE 87), okrogla kamnita konstrukcija (SE 88) ter veliki okrogli rečni prodniki am am (SE 104; pril. 1/2). ile lo nt lo ter ur a / s al a / b NASELBINSKA PLAST (SE 5) vic lin loa i harco na g iln Na območju izkopa leta 2000 je naravno osnovo lje / c ster og prežga iz rjave do rumene in zelo čiste ilovice (SE 6), ki leži deloma na apnenčasti skalni podlagi (SE 7), prekrivala SE/SU 6 po velikem delu površine kulturna plast (SE 5), v kateri so bile zaplate temnorjave do rdečerjave prežgane ilolab vice, ostanki slabo prežganega hišnega glinastega ometa arl s ock oker barve, razpršeno lesno oglje, zbit lapornat drobir, R 12A ča / m edr vodoravno položene plošče rdečega in sivega laporja, tone loš la / b ostaline dveh stavbnih stojk ter odlomki prazgodovinske ka R 12 en / sm keramike (sl. 24–26; t. 15A: 1–11). SE/SU 7 va s ka laporna p ži V severozahodnem delu izkopa (kv. 1) sta bili na sterilni ilovici odkriti zaplati zbitega lapornatega drobirja ( sl. 24). Zdrobljene, vodoravno položene lapornate plošče (velike od 10 do 15 cm in debele 3 cm) so ležale SE/SU 4 tik nad poravnano živo skalo tudi ob jugozahodnem B robu izkopa v kv. 9. Večja zaplata kamnitega drobirja 37 Miha MLINAR x = 0 y = 8 x = 16 y = 8 -1,80 -1,90 -1,85 -1,47 -1,87 -1,37 -1,82 1 -1,46 -1,80 -1,85 2 -1,39 -1,43 -1,80 -1,60 3 -1,41 -1,79 -1,40 4 -2,02 -1,50 -1,61 -1,84 -1,77 -1,47 -2,00 -1,57 -1,50 -1,77 -1,74 -1,77 -1,36 -1,42 -1,32 -1,46 -1,35 B -1,70 -1,66 -1,97 -1,23 -1,64 -1,41 -1,72 -1,90 -1,50 5 -1,50 -1,79 6 -1,55 7 8 -1,84 -1,98 -1,50 jama za stojko / posthole -1,72 -1,69 A kamen / stone -1,50 -1,50 živa skala / bedrock oglje / charcoal -1,50 -1,50 prežgana glina / burnt loam keramika / pottery 9 glinast omet / loam daub 10 plast z večjo vsebnostjo oglja / layer with higher charcoal content 0 4 m Sl. 24: Most na Soči – Repelc. Prazgodovinske naselbinske ostaline na l. 2000 izkopanem območju (SE 5). M. = 1:100. Fig. 24: Most na Soči – Repelc. Prehistoric habitation traces in the area of the 2000 investigations (SU 5). Scale = 1:100. Sl. 25: Most na Soči – Repelc. Prežgana naselbinska plast SE Sl. 26: Most na Soči – Repelc. Odlomki prazgodovinske kera5 v kv. 9/2000. mike v plasti SE 5 v kv. 9/2000. Fig. 25: Most na Soči – Repelc. Burnt habitation Layer SU 5 Fig. 26: Most na Soči – Repelc. Fragments of prehistoric pottery in Grid Square 9/2000. in Layer SU 5 in Grid Square 9/2000. 38 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 se je širila tudi v severo vzhodnem delu (kv. 4 in 8) ob živi skali in deloma na njej. Vodoravno ležeče plošče pretežno rdečega laporja so bile prav tako zaznane v kv. 5, kjer sta bila odkrita tudi ostanka stavbnih stojk (na x = 2,22, y = 2,60 in x = 2,20, y = 3,18). Domnevno gre za ostanke hodne površine na sterilni ilovici (SE 6), ta je bila mestoma po površju prežgana, v kv. 6 pa so bile v njej vidne okrogle sive lise s premerom 4 cm, zapolnjene z zdrobljenim lesnim ogljem ( sl. 24). Interpretiramo jih kot stavbne ostaline. Lapornat drobir in plošče ter rdečerjavo ožgano mrtvico je mestoma prekrival od 3 do 6 cm debel sloj slabo prežganega glinastega hišnega ometa oker barve in razsuto oglje, ki je bil izrazitejši v zahodnem in os­ Sl. 27: Most na Soči – Repelc. Ostaline naselbinske plasti SE 5 v kv. 9/2002. rednjem delu. Verjetno gre za stavbno ruševino, v kateri Fig. 27: Most na Soči – Repelc. Remains of habitation Layer so bili razpršeni odlomki lončenine. Stavbni ostanki se SE 5 in Grid Square 9/2002. zanesljivo nadaljujejo proti zahodu izven izkopanega območja. Ruševino je prekrivala plast sivorjave zemlje, pomešane z ilovico, lapornim drobirjem in koščki lesnega oglja (SE 4). V kv. 1, 5, 6 in 9 so v stavbno ruševino 10. Odl. ostenja; površina opečnata, prelom siv; okras: z vtisi prstov razčlenjeno rebro trikotnega preseka; vel. 3,4 × segale jame grobov R 2, R 14, R 23, R 25 in R 26. 2,5 cm; inv. št. TM 108. Ostanke naselbinske plasti smo zasledili tudi na 11. Odl. hišnega ometa, prežgan; površina opečnata, prelom raziskanem območju leta 2002, vendar je bila tam slabše svetlosiv; vel. 4 × 2,9 × 3,4 cm; inv. št. TM 109. prepoznavna. Kazala se je kot ožgana ilovnata plast z ogljem in ožganimi lapornatimi drobci nad skalnato geološko osnovo, ki jo je na vrhu prekrivala 15–20 cm GROBOVI debela plast rjave ilovice (SE 4) ( sl. 27). Keramičnih ali kakih drugih najdb v njej na tem delu ni bilo. Na ledini Repelc odkrite grobove označujemo s kratico R in zaporedno številko ( pril. 1/1 in 1/2). S številkami 5, 9, 11, 12, 15, 21, 22A, 24, 27 in 29 so označene Najdbe iz naselbinske plasti ( t. 15A) jame, ki smo jih najprej opredelili kot grobove; pozneje smo jih ločili, ker v njih ni bilo človeških ostankov, Keramika iz naselbinske plasti (SE 5) je bila številčenja pa nismo spreminjali. prostoročno izdelana in črno ali rdečerjavo žgana, kakovostnejše so žgani predvsem glajeni črnosivi odlomki ( sl. 26). Grob R 1 ( t. 15B; 16A) 1. Odl. skodelice s trakastim ročajem; groba faktura; površina Žarni pokop. Grob je bil v zgornjem delu uničen. zunaj rdečkasta, znotraj siva, prelom temnosiv; rek. v. Grobna jama premera 35 cm je bila vkopana 25 cm v 12,3 cm; inv. št. TM 110 ( sl. 56). zem ljeno ilovnato plast (SE 4). V jamo je bil položen lo2. Odl. ustja sklede, površina rjava do temnosiva, prelom temnosiv; rek. pr. ustja 20,7 cm; inv. št. TM 696. nec s sežganimi delci človeških kosti in lesnim ogljem ( sl. 3. Odl. ravnega ustja lonca; površina opečnata do svetlosiva, 34). Lonec je bil v vrhnjem delu poškodovan, odlomki prelom siv; rek. pr. ustja 14,7 cm; inv. št. TM 112. ustja in ramena pa razpršeni okrog grobne jame. Pod 4. Odl. ustja sklede; površina in prelom opečnata; vel. 2,1 × loncem je bil v jami najden železen nožiček, v zasipu 2,4 cm; inv. št. TM 2025. jame pa steklena jagoda. Pribl. 30 cm od črepinj lonca 5. Odl. dna; površina opečnatordeča, prelom temnosiv; pr. dna so bile na vrhu ohranjene jame odkrite v plasti SE 3 ze11,7 cm; inv. št. TM 164. lene steklene jagode, ki verjetno ( t. 71: 34) ne pripadajo 6. Odl. ravnega dna; površina oker do opečnata, prelom temnogrobni celoti. siv; vel. 3,8 × 1,7 cm; inv. št. TM 107. V grobu je bila po ugotovitvah antropološke analize 7. Odl. trakastega ročaja; površina rdeča do svetlorjava, prelom siv; š. 3,1 cm; inv. št. TM 106. pokopana domnevno odrasla oseba. 8. Odl. ostenja lonca; površina opečnata, prelom opečnat do siv; okras: z vtisi prstov razčlenjeno rebro; vel. 4,8 × 1. Odl. železnega nožička; d. 9,8 cm; inv. št. TM 1. 3,8 cm; inv. št. TM 165. 2. Odl. rumene steklene jagode z dvojnimi svetlo modro­belimi 9. Odl. ostenja posode; površina opečnata, prelom siv; okras: očesci; vel. 1,8 × 0,9 cm; inv. št. TM 184. z vtisi prstov razčlenjeno rebro; vel. 3,2 × 2,6 cm; inv. 3. Odl. dna lončka; zunanja površina rjava, notranja siva, pre­ št. TM 220. lom temno siv; okras: poševni vrezi; rek. pr. dna 9,9 cm; inv. št. TM 218. 39 Miha MLINAR 2002 2000 x = 16 y = 8 x = 16 y = 0 R 16 -1,42 R 10 -1,22 R 15 R 1 -1,06 R 12/12a -1,78 -0,91 4 m -1,31 -1,17 -1,19 t -1,30 -1,29 4 -1,24 R 9 R 8 8 11 nten R lja / al co R 6 lab tjo og R 5 arl s harco y -1,31 al ebnos her c -1,37 ča / m otter -1.35 loš harco ečjo vs ka / p ith hig -1.60 -1,60 mi 0 -1.51 lje / c laporna p og kera plast z v layer w -1,81 R 13 3 7 R 17 R 28 R 20 -1,69 -1,67 -1,54 -1,65 -1,58 R 18 -1.83 R 29 2 R 27 -1,47 R 24 -1,72 -1,83 -1,83 6 -1,72 -1,76 -1,75 10 -1,41 -1,70 R 14 -1,66 R 23 R 3 R 25 -1.75 -1.14 -1,58 -1,88 -1,99 -1,92 -1,64 R 4 -1,21 -1,81 -1,79 -1,78 -1,79 -1,36 R 2 -1,80 -1,95 -1,40 -1,55 -1,70 -1,61 R 22a -1,24 -1,62 R 22 R 7 -1,74 -1,66 R 26 -1,87 -1,77 R 19 1 R 21 x = 0 y = 8 -1,74 5 9 x = 0 y = -4 Pril. 1/1: Most na Soči – Repelc. Raziskano območje leta 2000. M. = 1:100. App. 1/1: Most na Soči – Repelc. Area investigated in 2000. Scale = 1:100. 40 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 2002 x = 12 y = 8 -0,96 2000 SE/SU 87 -0,07 5 -0,03 R 36 -1,08 11 -0,96 -0,96 -0,93 11a -1,12 -0,97 -0,74 -0,69 -0,53 -0,74 -1,46 -0,86 -0,63 -1,05 -1,45 -1,03 R 32 R 33 -1,51 -1,25 -1,22 -1,07 R 31 -1,63 -1,02 R 45 -1,28 -0,79 -1,73 -0,89 SE/SU 88 -0,75 -1,00 R 34 -0,78 -1,62 R 41 -0,96 -1,35 SE/SU 103 1b -1,74 R 44 R 52 4 -1,63 R 42 SE/SU 104 10 10a -1,09 -1,94 R 40 -1,15 R 38 -2,02 -1,22 R 39 R 37 -1,58 R 35 -1,08 cremation pit žganinska jama / -1,44 R 48 -1,14 -2,22 R 47 -1,47 -1,61 1 3 -1,15 9 9a R 46 -2,05 R 43 R 30 -2,19 -2,21 2 8 R 49 8a 4 m t -2,22 nten -2,35 lja / lab al co R 51 -2,33 tjo og arl s harco y R 50 ebnos ča / m al her c otter tone loš harco ečjo vs ka / p ith hig one en / s mi m lje / c t / b ka laporna p og kera plast z v layer w kos 7 x = -8 y = 4 7a 0 x = -8 y = -4 Pril. 1/2: Most na Soči – Repelc. Raziskano območje leta 2002. M. = 1:100. App. 1/2: Most na Soči – Repelc. Area investigated in 2002. Scale = 1:100. 41 Miha MLINAR 4. Odl. lonca (žara); izdelan na lončarskem vretenu; zunanja Grob R 4 ( t. 17B) površina opečnata, notranja opečnata (ustje), siva (rame), prelom siv; okras: vrezana valovnica in vodoravne Žgani pokop. Obris grobne jame se na vrhu ni jasno linije; rek. pr. ustja 25,6 cm, rek. v. lonca 29,5 cm; inv. ločil od groba 7, temveč šele pri poglobitvah. Skupaj sta št. TM 2, 4. ­ Odl. rimskodobne keramike; TM neinv. merila v tlorisu 153 cm. Grobna jama je bila 80 cm široka in 38 cm globoko vkopana v sloj lapornatega drobirja in plošč (kamnita obloga groba 22). Do vrha ohranjenega Grob R 2 ( t. 16B) dela je bila zapolnjena s črnosivo zemljo, ki je mešanica izkopane ilovnate zemlje in lesnega oglja. Polnilo je bilo Žgani pokop. Grobna jama velikosti 70 × 70 cm je temnejše v sredini jame, ob robovih je bilo več laporbila vkopana v sterilno ilovnato zemljeno plast (SE 6) in jevega drobirja. Oglja je bilo v njej veliko, ohranjeno je obložena s pokonci postavljenimi lapornatimi ploščami. bilo v tudi do 2 × 2 cm velikih koščkih. Kamnit okvir je bil ohranjen ob severni, vzhodni in južni steni, na zahodnem delu je bil uničen. Južna stena je 1–4. Odl. štirih železnih žebljičkov; pr. kapic 1,4–1,7 cm; inv. št. TM 46–49. bila obložena z dvema manjšima ploščama, severna in ­ Odl. železa; TM neinv. vzhodna pa le z eno ( sl. 35). Vzhodna plošča je prislo­ ­ Odl. prostoročno izdelane prazgodovinske keramike, vel. njena k večji plošči iz lomljenega, neobdelanega laporja, 5,3 × 3,0 cm; TM neinv. ki pripada konstrukciji groba R 14. Grobna jama je bila zasuta s sivo zemljo, debelo 13 cm in pomešano z lapornatim drobirjem ter koščki lesnega oglja, v njej so Grob R 6 ( t. 17C) bili razpršeni redki drobci nedogorelih človeških kosti in trije železni žebljički, na njej pa je ležal večji kamen. Ob Žgani pokop. Grobna jama s premerom 90 cm je severnem robu je bila zunaj lapornatega okvirja opazna bila v tlorisu slabše vidna, v prerezu je bila kotanjaste siva lisa okrogle oblike. oblike in je segala skozi ilovnato plast (SE 4) do plasti Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu rumenorjave sterilne ilovice (SE 6) do globine 26 cm. pokopana domnevno odrasla oseba. Žganina s sežganimi človeškimi kostnimi ostanki je bila 15 cm na debelo posuta po dnu jame. Zasutje jame je 1. Železen žebljiček; pr. kapice do 1,4 cm; inv. št. TM 5, 6. sestavljal z ilovico in zemljo pomešan laporjev drobir. ­ Dva železna žebljička (izgubljena). Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu ­ Odl. keramike (najden izven groba); TM neinv. pokopana domnevno odrasla oseba. 1. Odl. ustja sklede, prostoročne izdelave; površina oker do Grob R 3 ( t. 17A) siva, prelom siv; vel. 2,7 × 2,6 cm; inv. št. TM 1992. 2. Odl. keramike; površina oker; okras: vzporedne kanelure; Žgani pokop. Obrisi jame so bili nejasni, vidna vel. 1,2 × 1,8 cm; inv. št. TM 51. je bila kot sivočrna lisa s koščki oglja. V tlorisu je bila ­ Drobec brona; TM neinv. jama zaobljeno pravokotne oblike in je merila pribl. 80 × 80 cm. Z južne strani je bila deloma vkopana 14 cm globoko v zasip jame groba R 14, to je v rjavosivo plast Grob R 7 ( t. 17D) zemlje s koščki laporjev, drobirjem, severni del jame pa je bil vkopan v ilovnato plast SE 4. V osrednjem delu ja­ Žgani pokop. Grobna jama je bila 26 cm globoko me je bilo največ lesnega oglja, tu so bili tudi bronast rovkopana v sloj laporja (kamnita obloga groba 22). V čaj, železni žebljički in redke nedogorele človeške kosti. premeru je merila 60 cm. V njej je bilo precej manj Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu oglja kot v grobu R 4, na katerega je mejila. Zasutje je pokopana domnevno odrasla oseba. bilo temnosivo z nekaj več oglja na vrhu grobne jame. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 1. Bronast ročaj patere z zaključkom v obliki ovnove glave in z pokopana domnevno odrasla oseba. likom gole ženske na valjastem obodu; ročaj je ožgan in obrabljen, v tulcu je ohranjen zoglenel les drena ( cornus 1. Železen žebljiček; pr. kapice 1,5 cm; inv. št. TM 50. mas); d. 12,9 cm, pr. 1,8 cm; inv. št. TM 15. ­ Košček železa; TM neinv. 2–7. Šest železnih žebljičkov; pr. kapice 1,2 cm; inv. št. TM 7–12. 8. Odl. železnega predmeta; vel. 2,5 × 2,3 cm; inv. št. TM 14. Grob R 8 ( t. 18A) ­ Odl. keramike, površina opečnate barve; TM neinv. Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu okrogla s premerom 80 cm, v prerezu pa kotanjaste oblike. 42 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Vkopana je bila 15 cm globoko v sivo ilovnato­lapornato zemljo (SE 4). Ob severnem robu jame so bili manjši kosi laporja. Zapolnjena je bila s sivočrno zemljo, pomešano z laporjevim drobirjem, koščki lesnega oglja in drobci redkih nedogorelih človeških kosti. Oglje je bilo bolj zgoščeno ob stenah vkopa, predvsem v zahodni polovici grobne jame. Na dnu je bila žganina iz mešanice pepela, lesnega oglja, drobnih nedogorelih človeških kosti (vel. do 0,5 × 0,5 cm) in odlomki manjših laporjev. Na severnem delu jame je bila debela le 1 cm, na južnem pa do 6 cm. V zahodni polovici jame sta v žganini ležala železen žebljiček in peresovina fibule. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba. Sl. 28: Most na Soči – Repelc. Lega pridatkov v grobu R 10. 1. Odl. peresovine bronaste fibule; d. 1,6 cm; inv. št. TM 53. Fig. 28: Most na Soči – Repelc. Position of goods in Grave R 10. 2. Železen žebljiček; pr. kapice 1,1 cm; inv. št. TM 52. ­ Drobci keramike; TM neinv. 11. Odl. rumene steklene jagode z modro­belimi očesci; vel. Grob R 10 ( t. 18B, 19A) 1,3 × 1 cm; inv. št. TM 19. 12. Odl. ustja lončka, dodelan na lončarskem vretenu; površina Žgani pokop. Grobna jama je bila 35 cm vkopana v rjava do temnosiva, prelom temnosiv; db. ustja 0,3 cm; ilovnato zemljeno plast (SE 4). V tlorisu je bila nepravilinv. št. TM 219. ne okrogle oblike s premerom okoli 80 cm in neizrazita. ­ 5 odl. sivomodre steklene jagode z modro­belimi očesci, Sivočrna lisa žganine na dnu jame je merila 35 do 45 cm prežgana; inv. št. TM 16. v premeru in je bila 10 cm debela. V njej je bilo lesno ­ 2 odl. rumene steklene jagode z modro­belimi očesci; TM oglje in zbrane večje nedogorele človeške kosti ter vsi neinv. ­ Odl. črno žganega lonca iz okolice groba; TM neinv. pridatki ( sl. 28). Grob je prekrivala 70 × 40 × 12 cm velika lapornata plošča, pod katero je bilo neizrazito zasutje z laporjevo ilovico in drobci lesnega oglja. Grob R 12A ( t. 19B) Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu pokopan otrok v starosti 1–6 let. Žgani pokop. Grobna jama je bila vidna le v profilu in je bila 25 cm vkopana v plast SE 3. Zapolnjevala jo 1. Bronasta fibula s spiralnim zaključkom noge v obliki ovnove glavice; na loku je pritrjena okrogla ploščica, okrašena je mastna siva zemlja, pomešana s koščki lesnega oglja s punciranimi pikami v koncentričnih krogih in pasom in večjo količino nedogorelih kosti (deli lobanje). Vrh žarkasto usmerjenih iztolčenih reber. Ploščica je na lok grobne jame so prekrivali kosi lapornatih plošč, največji pritjena z zanko, v katero sta vdeti trikotni bronasti je meril 50 × 30 cm. ploščici, okrašeni s punciranimi pikami; d. 7,8 cm, pr. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu ploščice 5,4 cm, š. peresovine 4,3 cm; inv. št. TM 22. 12A pokopana domnevno ženska, mlajša od 40 let. 2. Bronasta trakasta fibula; okras: mrežasti vrezi; d. 7,8 cm, š. loka 1,3 cm; inv. št. TM 23. 3. Bronasta certoška fibula različice IIIa; d. 4,5 cm; inv. št. Grob R 13 ( t. 19C) TM 21. 4. Odl. bronastega trakastega uhana z luknjico; okras: vzdolžni vrezi; vel. 2,2 × 1,3 cm in 2,3 × 1 cm; inv. št. TM 20/1. Žgani pokop. Grobna jame je bila v tlorisu ovalne 5. Odl. bronastega trakastega uhana z luknjico; vel. 1,5 × oblike s premerom od 66 do 80 cm in 32 cm globoko 1,3 cm; inv. št. TM 20/2. vkopana v rjavo ilovnato­lapornato zemljo (SE 6), 6. Odl. bronaste trakaste spiralne zapestnice; pr. 6,3 cm, š. ponekod do skalne osnove (SE 7). Zapolnjena je bila z traku 0,75 cm; inv. št. TM 24. mešanico izkopane zemlje in žganine, vmes so bili večji 7. Odl. bronaste trakaste spiralne zapestnice; okras: prečni vrezi kosi laporja (do 10 × 10 cm) in drobci lesnega oglja ter ob robovih; pr. 7,9 cm, š. traku do 0,75 cm; inv. št. TM 25. posamični delci nedogorelih kosti. Žganina, pomešana 8–9. Sivomodri stekleni jagodi z večplastnimi modro­belimi z zemljo, lesnim ogljem in odlomki sežganih človeških očesci, prežgani; pr. 2,8 do 3,2 cm; inv. št. TM 17, 26 ( sl. 53). kosti, je bila zgoščena na dnu grobne jame, kjer je bil 10. Dvojna rumena steklena jagoda z modro­belimi očesci; tudi odlomek železnega predmeta s koščenim ročajem. pr. 1,7 cm; inv. št. TM 18. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba. 43 Miha MLINAR 1. Odl. železnega predmeta (noža?) s koščenim ročajem; d. koščki lesnega oglja, na kateri so ležale manjše laporjeve 6,8 cm; inv. št. TM 58. plošče (vel. do 33 × 12 × 4 cm). Jama je bila zapolnjena ­ Odl. keramike; TM neinv. z izrazito sivo zemljo z redkimi koščki lesnega oglja in drobci nedogorelih človeških kosti ter odlomki steklenih jagod. Grob R 14 ( t. 20, 21A) Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu pokopan otrok v starosti 1–6 let. Žgani pokop. Grobna jama s premerom 56 cm je bila 36 cm globoko vkopana v plast sterilne ilovice (SE 1. Odl. bronastega prstana; okras: snopom vrezov; d. 1,1 cm; 6) do geološke podlage (SE 7). Dno jame je prekrivala inv. št. TM 64. izrazita žganina z nedogorelimi človeškimi kostmi, spri2. Odl. rumene steklene jagode z modro­belimi očesci; pr. jetimi v kepo. V njej sta ležala par bronastih uhanov ( t. 1,8 cm; inv. št. TM 118. 20: 6, 7) in odlomek srebrnega prstana ( t. 20: 2). Žganino 3–6. Odl. rumenih steklenih jagod z dvojnimi modro­belimi je pri dnu s severne strani obdajal vejnik, ki je ležal na očesci; pr. 1,6–1,7 cm; inv. št. TM 62, 63, 179, 196. sterilni ilovici, z južne strani pa odlomki kose ( t. 21A: 8) in kopače ( t. 21A: 9), položeni na apnenčasto osnovo (SE 7). V spodnjem delu zasipa grobne jame so ležali pod Grob R 17 ( t. 22A) ploščo odlomki bronaste pletene vozlaste ovratnice ( t. 20: 4) ter bronast prstan (t. 20: 1). Grobno jamo je pre­ Žgani pokop ( bustum? ). V tlorisu je bila grobna krival sloj nagrobnih plošč iz sivega in rdečega laporja, jama ovalno pravokotne oblike, velika 110 × 130 cm, mednje je segal že vrhnji del zasipa z bronasto fibulo izrazit je bil zlasti njen južni rob zaradi močne konsrednjelatenske sheme (x = 3,38, y = –1,18, z = –1,71) centracije lesnega oglja ( sl. 29), ob njenem vzhodnem ( t. 20: 5), delom vozlaste ovratnice in zaključkom votle robu je ležal odlomek keramike. V prerezu je bil obris bronaste ovratnice v obliki živalske (prašičje) glavice s jame manj jasen. Deloma je bila vkopana v laporjevosledovi železne rje. ilovnato plast (SE 4), pretežno pa v čisto rjavo ilovico (SE Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 6) do globine 13 cm. Imela je navpične stene in na dnu R 14 pokopana odrasla oseba, mlajša od 40 let. izraziti kotanji. Žganina, sestavljena pretežno iz oglja s prežganim kamnitim drobirjem in prežgane zemlje, je 1. Bronast prstan iz sploščene spiralno zvite žice; pr. 2,4 cm; bila zgoščena ob stenah in na dnu grobne jame. Tik pod inv. št. TM 42. majhnimi lapornatimi ploščami, položenimi na žganino, 2. Odl. srebrnega prstana iz sploščene spiralno zvite žice; pr. sta ležala odlomka keramike. Jama je bila zapolnjena z 2,4 cm, db. žice 0,18–0,20 cm; inv. št. TM 43. dokaj homogeno rjavosivo ilovnato zemljo, na zunanjem 3. Odl. bronaste zapestnice z zankastima zaključkoma, spletene obodu jame so v rjavi ilovnati zemlji ležale nedogorele iz dveh žic; db. žice 0,5 cm; inv. št. TM 40. človeške kosti, nekaj jih je bilo tudi ob stenah v njej. V 4. Odl. bronaste ovratnice z zankastim zaključkom, spletene grobni jami sta bila najdena železna žebljička. iz treh žic; db. žice 0,5 cm; inv. št. TM 39. 5. Bronasta fibula srednjelatenske sheme, peresovina je na lok V rjavi ilovici (SE 6) pod grobno jamo so se v tlonataknjena; d. 6,7 cm; inv. št. TM 41. risu kazale štiri pravilne okrogle lise, ki so nakazovale 6–7. Odl. dveh trakastih uhanov vrste Repelc, izdelanih iz bropravokotno ploskev. Jamice so merile 4 cm v premeru naste pločevine s sledjo srebra; okras: iztolčene bunčice in do 12 cm v globino, zapolnjene pa so bile s čistim in vrezane valovnice; š. traku 1,5 cm; inv. št. TM 37, 38. ogljem (zogleneli ostanki kolov). 8. Trije odl. kratke železne kose (?), zvite in razlomljene; rek. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu d. 40 cm; inv. št. TM 33, 34. pokopana odrasla oseba. 9. Železna kopača s plavutastim nasadiščem; d. 28,5 cm; inv. št. TM 35. 1. Železen žebljiček; pr. kapice do 1,6 cm; inv. št. TM 66. 10. Železen vejnik s plavutastim nasadiščem in ostanki lesene­ ­ Železen žebljiček; pr. kapice do 1,4 cm; inv. št. TM 67. ga toporišča v njem; d. 27,5 cm; inv. št. TM 36. ­ Odl. brona; TM neinv. 11. Ulit bronast zaključek ovratnice v obliki prašičje glavice; ­ Keramični odl.; TM neinv. d. 3 cm; inv. št. TM 44. Grob R 18 ( t. 22B) Grob R 16 ( t. 21B) Žgani pokop. Grobna jama je bila slabo vidna. Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu ovalne Vkopana je bila v sivorjavo ilovico, pomešano z laporoblike s premerom od 115 do 130 cm. V preseku je bila jevim drobirjem (SE 6). Njen obris je bil v prerezu zelo trapezaste oblike in vkopana 53 cm globoko v rjavo nejasen. Izrisana sta bila dva prereza jame, v prvem je laporjevo ilovico (SE 6). Dno je segalo do žive skale (SE njen premer znašal okoli 120 cm, ohranjena globina pa 7), prekrito je bilo z nekaj cm debelo plastjo z večjimi 23 cm, v drugem pa je njen premer 75 cm in domnevna 44 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Sl. 29: Most na Soči – Repelc. Grob R 17 v prerezu z ostanki lesenih kolov na dnu jame. Fig. 29: Most na Soči – Repelc. Grave R 17 in section with visible remains of wooden posts on the bottom. globina od 13 do 20 cm. Žganina z redkimi nedogorelimi najdeni še bronast košaričasti obesek, bronasti odlomki človeškimi koščicami, odlomkom ploščatega železnega in steklene jagode. Na vrhu se je grobna jama kazala kot predmeta (odlomek nožnice meča) ter drobci lončenine izrazito črnikasta lisa z močnimi primesmi oglja, ki jo in brona je bila izrazitejša v vzhodni polovici vkopa. Na je obdajal venec lapornatih plošč ( sl. 37). Živalske kosti območju grobne jame je bila zaznana tudi jamica za kol, in zobovje so bili raztreseni tudi v okolici groba, npr. ki je bil dozdevno zabit skozi grobno jamo. najdba konjskega zoba na x = 2,77; y = 3,95; z = 153,87. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana domnevno odrasla oseba. pokopana odrasla oseba, mlajša od 40 let. 1. Odl. ustja bronaste posodice; vel. 1,6 × 1 cm, db. ustja 1. Bronast gumb noge bronaste certoške fibule; pr. 1,2 cm; 0,24 cm; inv. št. TM 71. inv. št. TM 138. 2. Odl. železne nožnice za meč; vel. 6,3 × 5,2 cm; inv. št. TM 69. 2. Bronast diskast gumb z loka (certoške) fibule; pr. gumba 3. Železen kalotast gumb z bradavičastim nastavkom; pr. 1,6 cm; inv. št. TM 136. 3,4 cm; inv. št. TM 68. 3. Bronasta igla z ohranjenim navojem peresovine fibule; d. 4. Železna kapica diskaste oblike, ki prehaja v železno ploče7 cm; inv. št. TM 76. vino; d. 1,91 cm; inv. št. TM 70. 4. Odl. peresovine fibule z ohranjenimi tremi navoji; š. 0,9 cm; ­ Odl. železa; TM neinv. inv. št. TM 137. ­ Drobci bronaste pločevine, verjetno deli posode; TM neinv. 5. Odl. bronaste žice okroglega preseka; pr. 0,4 cm, d. 4 cm; inv. št. TM 123. 6. Bronast košaričast obesek s koničnim dnom; okras: mrežasti Grob R 19 ( t. 22C, 23A) vrezi; v. 3 cm; inv. št. TM 72. 7. Bronast gumb z diskasto kapico; prežgan; pr. kapice Žgani pokop skupaj z nežganimi konjskimi kostmi. 1–1,2 cm; inv. št. TM 78. 8. Odl. ostenja temnomodre steklene posodice ( amforiskos/ Grobna jama oglate oblike je v tlorisu merila od 135 do arybalos? ) z belimi, rumenimi in svetlomodrimi nitmi, 160 cm. Vkopana je bila 32 cm globoko v plast SE 4 in izdelan v kalupu; vel. 3 × 1,3 cm, db. 0,2–0,3 cm; inv. št. čisto rjavo ilovico (SE 6), njeno dno je segalo do žive TM 150 ( sl. 55). skale (SE 7). Enotno polnilo jame je sestavljala rjava 9. Odl. rdeče steklene jagode z modro­belimi očesci in ruilovica, pomešana z laporjevim drobirjem ter večjimi menimi bradavičastimi izrastki; vel. 1,9 × 1,6 cm; inv. koščki lesnega oglja in žganino. V tem polnilu so bile št. TM 201. razsute nežgane kosti konja, v južni polovici jame pa 10. Rumena steklena jagoda s štirimi enojnimi modro­belimi tudi drobne nedogorele človeške koščice. Tu so bili očesci; pr. 2,4 cm; inv. št. TM 198. 45 Miha MLINAR 11–23. Odl. rumenih steklenih jagod z modro­belimi očesci, (okvir) iz lapornatih plošč velikosti 250 x 250 cm. Kaprežgani; pr. 1,9–2,5 cm; inv. št. TM 73, 183, 185, meni okvir zapirata na vzhodni in zahodni strani dve 190–193, 195, 197, 209, 691–693. večji laporjevi plošči (vzhodna: 0,52 × 0,36 m, db. 0,20 24. Odl. jantarne jagode; pr. 1,1 cm, š. 0,5 cm; inv. št. TM 181. m, zahodna 0,61 × 0,20 m, db. 0,12 m), stranski steni 25. Odl. dna lončka iz gline s primesmi peska, prostoročno izdelan; površina sive barve, prelom siv; vel. 4 × 3 cm; pa sta založeni z manjšimi laporjevimi ploščami ( sl. 36). inv. št. TM 75. Po grobni jami so bili razpršeni veliki kosi nežganih ­ Odl. železne pločevine; vel. 2,5 × 1,7 cm; TM neinv. živalskih (konjskih) kosti, bronasti križni razdelilci ter ­ Odl. bronaste igle fibule; d. 2,7 cm; TM neinv. odlomki ustja z ostenjem keramične posode. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana domnevno mlajša odrasla oseba ali morda Grob R 20 ( t. 23B) starejši otrok ali mladostnik. Žgani pokop. Grobna jama v tlorisu okrogle oblike 1–9. Devet bronastih križnih gumbov s po dvema zankama na s premerom 80 cm je bila deloma vkopana skozi stavbno spodnji strani; okras: prečni vrezi na krakih; pr. 1,8 cm; ruševino starejše naselbinske plasti (SE 5) (laporjeve inv. št. TM 79–87. plošče na vzhodni strani), deloma pa v mastno rume10. Odl. železnega obročka; pr. 5,4–5,7 cm; inv. št. TM 134. 11. Rumena steklena jagoda z modro valovnico; pr. 1,3 cm; norjavo ilovico (mrtvico) (SE 6). Njeno dno je segalo do inv. št. TM 205. žive skale (SE 7), globoka je bila 40 cm. Na skalnato dno 12. Odl. lonca ali sklede z močno izvihanim ustjem; izdelan jame je bila položena laporjeva plošča (velika 10 × 10 × na lončarskem vretenu; površina rjava do siva, prelom 2 cm), ki jo je prekrivala okoli 6 cm debela plast žganisvetlorjav; rek. pr. ustja 17 cm; inv. št. TM 89. ne z ogljem. Zasip grobne jame je sestavljala mešanica ­ Odl. bronaste igle; TM neinv. žganine in zemlje, vmes so bili vrinki močnejše žganine. V zgornji polovici jame so bile v zasipu razpršene redke nedogorele kosti, koščki lesnega oglja in dva odlomka Grob R 23 ( t. 24B) keramike. Grobno jamo je v zahodnem delu prekrivala laporjeva plošča (velika 25 × 15 × 4 cm). Žgani pokop. Grobna jama je bila 23 cm globoko Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu vkopana v rjavosivo plast laporjeve ilovice oz. laporjevepokopana domnevno odrasla oseba. ga drobirja (SE 4) in je segala še v mrtvico (SE 6). Njen največji premer je znašal okoli 100 cm. Ob stenah jame ­ Odl. bronaste pločevine; TM neinv. se bile poševno postavljene majhne kamnite plošče – na ­ Odl. keramike; TM neinv. južni strani iz sivega laporja, na severni pa iz rdečega. Dno jame je prekrival 10 cm debel sloj žganine, v kateri je bilo oglje, drobne nedogorele človeške kosti, pomešane Grob R 22 ( t. 23C, 24A) z zemljo, ter bronasta certoška fibula. V plitvi okrogli kotanjici pod dnom jame je ležal bronast obroček. Jama Žgani pokop skupaj z nežganimi konjskimi kostmi. je bila proti vrhu zapolnjena z izkopano ilovico, pome­ Grobna jama s premerom 1,60 m je imela v prerezu šano z laporjevim drobirjem in ogljem. V vrhnjem delu obliko obsežne kotanje, v najglobljem delu je bila 0,44 zasipa je bil najden gumb druge certoške fibule, pribl. m globoka. Vkopana je bila v sterilno ilovico (SE 6) in 20 cm zahodno od njega pa odlomek železnega tulca je z dnom segala vse do geološke osnove (SE 7). Polnilo (x = 3,7; y = 0,7; z = –1,56 m). V zasip sta bila zarita tudi grobne jame sta sestavljali siva zemlja in žganina, ki je delca granate iz prve svetovne vojne. Delci granat so bili bila nekoliko bolj zgoščena tik nad dnom grobne jame razpršeni tudi v okolici drugih grobov v kv. 5 ( pril. 1/1) v pasu oglja debeline od 4 do 8 cm in zahodno od lana zahodnem delu izkopa. porjeve plošče, ki je ležala v sredini grobne jame in se je Z antropološko analizo ni bilo mogoče ugotoviti zaradi teže globoko ugreznila vanjo, skoraj do njenega starosti in spolne pripadnosti pokojnika (morda je šlo dna. Zahodno je pod njo segala še ena laporjeva plošča za odraslo osebo in/ali otroka). debeline 7 cm. Dno grobne jame je na ravni površini žive skalnate osnove. Tu je bilo najdenih največ brona1. Bronasta certoška fibula X. vrste; okras: na nogi vrez v obliki stih razdelilcev. Centralni del groba je prekrivala velika črke V; d. 12,3 cm; inv. št. TM 93. lapornata plošča, deloma zasuta z grobnim zasipom, 2. Bronast narebren gumb loka certoške fibule X. vrste, ob to je sivorjavo, črnikasto zemljo, v kateri je bila primes strani ima luknjico; pr. 1,4 cm; inv. št. TM 95. laporjevega drobirja, pogoste so bile v njem tudi živalske 3. Bronast obroček s šestimi bradavičastimi izrastki; pr. z kosti. Nekatere živalske kosti so ležale prav na pokrivni izrastki 3,5 cm; inv. št. TM 94. ­ 4 odl. keramike; TM neinv. plošči velikosti 1,35 × 0,8 m in debeline do 0,36 m. ­ Odl. železnega tulca sulične osti; d. 6,1 cm; izgubljen. Okoli nje je bilo še nekaj kamnov, tudi apnenčevih oblic. Grobno jamo je po vrhu obdajala kamnita konstrukcija 46 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Grob R 25 ( t. 24C, 25) ta je bila v zahodni polovici debela od 6 do 10 cm. Jama je bila do vrha zapolnjena z mešanico izkopane zemlje, Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu ovalne laporjevega drobirja in drobcev oglja, v zasipu je bil kos oblike s premerom 110–120 cm. V zahodnem delu glinastega hišnega ometa. ni bila jasno vidna, zato na tem delu obris ni povsem Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu zanesljiv. Vkopana je bila 20 cm globoko v plast rjavopokopana domnevno odrasla oseba. sive laporjeve ilovice (SE 4). Zasip jame je sestavljala izkopana zemlja izrazitejše sive barve z drobci oglja, ki se je dobro ločila od ilovice. Na dnu sredi jame je bila Grob R 28 ( t. 26B) nasuta žganina v premeru 34 cm, v njej so bile izbrane nedogorele človeške kosti in oglje. Ob to izrazito črno Žgani pokop. Grobna jama ovalne oblike je v tlorisu liso je bil na jugovzhodnem delu jame položen ukrivljen merila 74–100 cm. Vkopana je bila do 20 cm globoko in razlomljen železen meč. Pod njim je ležala zvita žeskozi čisto laporjevo ilovico v rjavo mastno ilovico (SE 6) lezna sulična ost s pokonci obrnjenim listom. Na vrhu in je v osrednjem delu segala do poravnane žive skale. zasipa ohranjenega dela grobne jame je ležala močno Polnilo jame je bilo neizrazito, v njem je bil ohranjen deformirana bronasta fibula latenske sheme. drobec sežgane človeške kosti. Jama je bila pokrita z Po ugotovitvah antropološke analize je bila v dvema lapornatima ploščama. grobu pokopana domnevno odrasla ženska ali morda Antropološka analiza zaradi ohranjenosti le enega mladostnik. drobca kosti ni bila opravljena. 1. Bronasta fibula srednjelatenske sheme, deformirana; okras: ­ Odl. keramike; TM neinv. vrezi; rek. d. 10,4 cm; inv. št. TM 103. 2. Odl. ostenja keramičnega lonca; površina opečnata do siva, prelom siv; okras: glavničenje; vel. 5,7 × 4 cm; inv. Grob R 30 ( t. 26C) št. TM 104. 3. Železna mahaira; deformirana; rek. d. 69,2 cm, največja š. rezila 3,2 cm; inv. št. TM 101. Žgani pokop. Grob je bil delno uničen. Grobna ja4. Železna sulična ost; deformirana; rek. d. 37 cm; inv. št. ma je bila v tlorisu nepravilne okrogle oblike s premerom TM 102. 65 cm, v profilu pa kotanjasta. Vkopana je bila 20 cm ­ Odl. železne pločevine (iz okolice groba); TM neinv. globoko v svetlorjavo zemljeno ilovnato plast (SE 4) in še globlje v sterilno rumeno ilovico (SE 6). Zapolnjena je bila s temnejšo zemljo, v njej je bilo zelo malo lesnega Grob R 26 ( t. 26A) oglja, kalcinirani človeški kostni ostanki pa so bili skoncentrirani predvsem v vrhnjem delu groba. Žgani pokop. Grobna jama je v tlorisu merila Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu 71 cm, v globino pa 34 cm. Vkopana je bila skozi rjavo pokopan otrok v starosti 3–5 let. ilovico (SE 4) in prazgodovinsko naselbinsko plast (SE 5) do sterilne ilovice (SE 6), njeno dno je segalo še globlje v 1. Železen žebljiček; pr. kapice 0,9 cm; inv. št. TM 864. zajede skalne osnove (SE 7) ( sl. 30). Dno jame je prekri­ ­ Odl. bronastega prstana iz žice okroglega preseka; db. žice vala žganina z ogljem in redkimi nedogorelimi kostmi, 0,4 cm; izgubljen. ­ Železna žebljička; izgubljena. ­ Odl. železa; vel. 3,1 × 2,0 cm; TM neinv. Grob R 31 ( t. 26D) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu nepravilne okrogle oblike s premerom okoli 90 cm. Vkopana je bila 20 cm globoko v ilovico (SE 4), njeno široko dno je ponekod segalo do skalne osnove (SE 7). V osred njem delu je bilo več lesnega oglja in le nekaj drobcev sežganih človeških kostnih ostankov ter bronast kroglast obesek, medtem ko je fibula bila na skrajnem zahodnem delu jame zunaj zgoščene žganine. Na vrhu ohranjenega Sl. 30: Most na Soči – Repelc. Vkop groba R 26 v naselbinsko plast SE 5. dela jame je ležala prevrnjena velika lapornata plošča v Fig. 30: Most na Soči – Repelc. The pit of Grave R 26 dug into sekundarni legi, ki je prvotno verjetno pripadala zidu SE habitation Layer SU 5. 87 na vzhodnem robu izkopa ( pril. 1/2: kv. 10). 47 Miha MLINAR Antropološka analiza zaradi ohranjenosti le enega Grob R 34 ( t. 27B) drobca sežganih človeških kosti ni bila opravljena. Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu slabo 1. Odl. bronaste dolgonožne fibule; okras: na nogi prečni zaznavna in je merila okoli 45 cm, v prerezu je bila kovrezi, na loku pa vtisnjeni krožci s piko; d. 5,2 cm; inv. tanjaste oblike. Vkopana je bila približno 20 cm globoko št. TM 860. v svetlorjavo zemljeno ilovnato plast (SE 4) in je segala 2. Bronast kroglast votel obesek; v. 3 cm; inv. št. TM 548. še v rumeno sterilno ilovico (SE 6). Zapolnjena je bila z drobirjem preperelega laporja, ogljem in sežganimi človeškimi kostmi. Koncentracija oglja in kosti je bila Grob R 32 ( t. 26E) večja v srednjem delu polnila, v njej sta bila najdena bronast trakast uhan in žebljiček, medtem ko je jantarna Žgani pokop. Grob je bil na severni strani omejen z jagoda ležala prav na dnu grobne jame. lapornatim zidom SE 87 ( pril. 1/2: kv. 10). Grobna jama Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu je bila v tlorisu nepravilne okrogle oblike s premerom pokopana odrasla oseba. 40 cm, v profilu pa kotanjasta. Vkopana je bila 25 cm globoko v ilovico (SE 4) in je segala do skalne geološke 1. Odl. bronastega trakastega uhana; okras: vtisi krožcev s piko osnove (SE 7). Na severni (konstrukcija zidu SE 87) in in vtolčen tremolo okras; š. traku 1,5 cm; inv. št. TM 831. južni strani je bila obložena z navpično postavljenimi 2. Bronast žebljiček z diskasto kapico in trnom oglatega prelaporji, majhna lapornata plošča je bila položena tudi na seka; pr. kapice 1,5 cm; inv. št. TM 830. dnu. Po celotni jami je bila razporejena močna žganina 3. Polovica jantarne jagode; pr. 0,8 cm; inv. št. TM 591. z drobci sežganih človeških kosti in pridatki; v njenem osrednjem delu je bil odlomek bronastega prstana. Na vrhu ohranjenega dela grobne jame so ležali majhni Grob R 35 ( t. 27C, 28A) kosi laporja. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Žgani pokop. Obris grobne jame je bil dobro viden pokopana odrasla oseba. v tlorisu. Jama je bila vkopana v rjavo ilovnato plast (SE 4), njen gornji del je bil uničen. Ohranjeno dno 1. Odl. masivne bronaste zapestnice (ovratnice) ovalnega grobne jame je zapolnjevala žganine debeline 5 cm z preseka; d. 5,4; inv. št. TM 861. veliko koncentracijo žganih človeških kosti. Na vrhu 2. Odl. bronastega prstana lečastega preseka; ožgan; zun. pr. žganine so bili vsi pridatki, razen razlomljene in defor2,2 cm; inv. št. TM 862. mirane sulične osti, ki je ležala na istem nivoju 20 cm 3. Odl. bronaste igle; d. 2,4 cm; inv. št. TM 863. jugovzhodno od njih. 4. Odl. ročaja pekve, površina opečnato rjava, prelom rjav; vel. 5,4 × 4,2 cm; inv. št. TM 2024. Od 15 do 20 cm pod dnom groba in pod plastjo ­ Odl. brona; TM neinv. rjave ilovice (SE 4) so se pojavljale zaplate prežgane ­ Odl. ostenja posode opečnate barve, prelom temnosiv; vel. plasti z delčki oglja (SE 5) vse do geološke osnove (SE 7). 2,3 × 1,9 cm; TM neinv. V grobu je bila po ugotovitvah antropološke analize pokopana odrasla oseba, mlajša od 40 let (in otrok?). Grob R 33 ( t. 27A) 1. Odl. bronastega obročka okroglega preseka; pr. 2,1 cm; inv. št. TM 574a–c. Žgani pokop. V tlorisu je bila grobna jama pravilne 2. Odl. bronastega obročka (prstana) okroglega preseka; pr. okrogle oblike s premerom 40 cm. Vkopana je bila 15 cm 2,3 cm; inv. št. TM 573a–b. 3. Odl. bronaste cevčice; prežgana; d. 3,7 cm; inv. št. TM 573c. globoko v svetlorjavo ilovico (SE 4) vse do skalnate osno4. Odl. bronaste žice; d. 1,2 cm; inv. št. TM 575a. ve (SE 7). Polnilo je sestavljala temna ilovnata zemlja z 5. Odl. zvite bronaste žice, en je okrašen s prečnimi vrezi; db. veliko lesnega oglja ter drobci kalciniranih človeških 0,3–0,5 cm; inv. št. TM 572 a–e. kosti, vrhnji del grobnega zasipa ni bil ohranjen. Steklena 6. Železen obroček; pr. 6,1–6,4 cm; inv. št. TM 826. jagoda je bila na vrhu žganine ob južnem robu jame (x 7. Odl. železne žice; prežgan; d. 2,8 cm; inv. št. TM 575b. = 7,65; y = 0,55; z = –0,71). 8. Odl. železne sulične osti; razlomljena in deformirana; ohr. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 11 odlomkov tulca in lista; rek. d. pribl. 29 cm, pr. tulca pokopana odrasla oseba. 2,4 cm, š. lista 5,0 cm; inv. št. TM 829. 9. Odl. železnega suličnega kopita; d. 4,7 cm, pr. toporišča 1. Modra steklena jagoda z belo valovnico; pr. 1,3 cm; inv. 1,7 cm; inv. št. TM 827. št. TM 859. 10. Železno šilo štirioglatega preseka; d. 13,7 cm; inv. št. TM ­ 2 odl. črno žgane lončenine; TM neinv. 828. 48 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Grob R 36 ( t. 28B) Žgani pokop. Grob je ležal približno 20 cm nad vrhom groba 33. Grobna jama, pokrita z lapornato plo­ ščo, je bila v tlorisu ovalne oblike s premerom 35 cm, v prerezu pa kotanjasta. Vkopana je bila 20 cm globoko v svetlorjavo ilovnato plast (SE 3). Kostnih ostankov je bilo v grobni jami malo, lesno oglje je bilo izrazitejše na dnu. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba. 1. Odl. lončka; površina zunaj rjavo siva, znotraj siva, prelom temnosiv; okras: glavničenje; pr. ustja 9,5 cm; inv. št. TM 1171. Sl. 31: Most na Soči – Repelc. Grob R 38 v prerezu. Fig. 31: Most na Soči – Repelc. Grave R 38 in section. Grob R 37 ( t. 28C) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu zelo 2. Odl. bronaste peresovine fibule; močno prežgan; d. 2,7 cm; dobro vidna kot okrogla črna lisa žganine s premerom inv. št. TM 833. 45 cm. Čeprav je na severni strani prehajala v žganinsko 3. Odl. bronastega obroča; močno prežgani; d. 2,6–5,9 cm, db. plast sežigališča, se je od nje jasno ločila. Vkopana je 0,8–1,1 cm; inv. št. TM 834. bila 15 cm globoko v sterilno ilovico (SE 6) in je segala 4–5. Odl. bronaste spiralne zapestnice z zapognjenima skoraj do skalnate geološke osnove. Ohranjen je bil le koncema; okras: na zaključku snopi prečnih reber; d. spodnji del jame z žganino in drobci sežganih človeških 3,0–5,9 cm, db. 0,4–0,5 cm; inv. št. TM 835, 836. kosti, odlomki lončenine ter nekaj nežganimi živalskimi 6. Odl. ukrivljene bronaste žice; prežgan; d. 4 cm; inv. št. TM kostmi. 837. 7. Odl. člena bronaste verižice iz dveh obročkov; pr. člena Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 0,8 cm; inv. št. TM 838. pokopana oseba nedoločljive starosti in spola, morda 8. Odl. bronaste cevčice; okras: vrez; pr. 0,8 cm; inv. št. TM 839. otrok. 9. Bronasta kroglasta glavica; pr. 0,8 cm; inv. št. TM 840. 10. Odl. bronaste žice oglatega preseka; močno prežgan; d. 1. Odl. dna z ostenjem; površina zunaj svetlorjava, znotraj siva; 2,6 cm; inv. št. TM 841. vel. 1,9 × 1,9 cm; inv. št. TM 2639. 11. Odl. bronaste cevčice; d. 1,4 cm; inv. št. TM 842. ­ 2 odl. prazgodovinske keramike; TM neinv. 12. Odl. trakastih okovov z zakovicami in ostanki usnja; š. 1,3 cm; inv. št. TM 843. ­ Amorfni koščki svinca v skupni teži 48 g; TM neinv. Grob R 38 ( t. 29A) Žgani pokop. Grobna jama okrogle oblike s preme­ Grob R 39 ( t. 29B) rom 55 cm je bila zelo dobro vidna v tlorisu in profilu ( sl. 31). Na severni strani je bila vkopana v sterilno rume­ Žgani pokop. Grobna jama je bila približno do no ilovico (SE 6) in je segala do apnenčaste skale (SE 7), polovice uničena. V tlorisu je bila okrogle oblike s prena južnem delu pa je bila v celoti vkopana v apnenčasto merom 40 cm, v prerezu pa kotanjasta. Vkopana je bila osnovo (SE 7). Dno jame je prekrivala 24 cm debela plast v plast čiste rumene ilovice (SE 6) in zasuta s polnilom goste črne žganine s kostmi. Kostnih ostankov je bilo temnorjave zemlje z drobci oglja in neznatnimi drobci veliko in so bili slabo žgani. V žganini so bili tudi ostanki sežganih kosti ter koščki prazgodovinske keramike. organskega materiala (usnje?), prežgani amorfni koščki Na severovzhodni strani je bil ob jami položen velik svinca, nežgan živalski zob in vsi bronasti pridatki. Proti prodnik. Gornji del jame ni bil ohranjen. vrhu ohranjenega dela jame je sledilo 12 cm debelo za­ Antropološka analiza zaradi neohranjenosti delcev sutje temnorjave zemlje, pomešane z ogljem, ilovnato kosti ni bila opravljena. zemljo in lapornatim drobirjem. Vrhnji del grobnega zasipa ni bil ohranjen. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Grob R 40 ( t. 30A) pokopana odrasla oseba. Žgani pokop. Grobna jama je bila ohranjenem le 1. Odl. bronaste kačaste fibule vrste Fraore ­ Parma; d. 6,2 cm, v spodnjem delu in je imela v tlorisu okroglo obliko s inv. št. TM 832. premerom 45 cm, v prerezu pa kotanjasto. Vkopana je 49 Miha MLINAR bila 7 cm globoko v rjavo ilovnato zemljeno plast (SE 4) 5–7. Trije bronasti gumbki, prežgani; pr. 0,6–1,2 cm; inv.št. in je segala še v sterilno rumeno ilovico (SE 6). Obdajal TM 855, 856, 2023. jo je kamnit venec iz lapornatih plošč, zapolnjena pa 8. Železno rezilo s kavljastim zaključkom; d. 7,5 cm; inv. št. je bila s črnim polnilom iz lesnega oglja in sežganimi TM 845. človeškimi kostnimi ostanki, v njem je bil tudi odlomek 9. Železen paličast predmet (šilo); d. 9,4 cm; inv. št. TM 846. ostenja posode. 10. Odl. ustja lonca; površina oker; vel. 3,1 × 1,9 cm; inv. št. TM 847. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu 11. Odl. ostenja lonca; površina rjava do siva; okras: pokopana odrasla oseba, mlajša od 40 let. glavničenje; vel. 3,1 × 2,8 cm; inv. št. TM 848. 12. Odl. ostenja lonca; okras: metličenje, grafit; ožgan; vel. 5,7 × 3,9 cm; inv. št. TM 849. Grob R 41 ( t. 30B) 13. Odl. ostenja lonca; površina zunaj oker, znotraj siva, prelom siv; okras: polkrožni vrez; vel. 4,0 × 3,6 cm; inv. Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu okrogle št. TM 850. oblike s premerom 60 cm. Vkopana je bila 15 cm globo14. Odl. dna lonca; površina siva do rjava, prelom siv; močno ko v plast rumene sterilne ilovice (SE 6) in je bila dobro prežgan; vel. 3,4 × 2,3 cm; inv. št. TM 851. 15. Odl. dna lonca; površina svetlosiva do oker, prelom siv; vidna. Zapolnjena je bila z močnim lesnim ogljem, ki vel. 2,5 × 1,5 cm; inv. št. TM 852. je bilo enakomerno razporejeno po celotni jami, ter s ­ Odl. brona; TM neinv. kalciniranimi kostnimi ostanki, odlomki keramike in delci brona. V polnilu je bila tudi nežgana živalska kost. Vrhnji del jame ni bil ohranjen. Grob R 43 ( t. 31A) Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba, mlajša od 40 let. Skeletni grob. Obris grobne jame ni bil jasno viden, vkopana je bila 26 cm globoko v sterilno ilovico (SE 6). 1. Noga bronaste fibule z zaključkom v obliki živalske glavice; Okostje je ležalo v iztegnjeni legi na hrbtu, usmerjeno okras: vrezi; močno prežgana; d. 3,9 cm; inv. št. TM 867. V–Z z glavo na vzhodu. Kosti so bile slabo ohranjene, 2. Odl. bronastega trakastega uhana, močno prežgan; okras: vodoravni vrezi; š. traku 0,6–0,8 cm; inv. št. TM 868. vretenca, rebra, medenica, epifize dolgih kosti so povsem 3. Bronasta igla fibule; močna prežgana; d. 4,4 cm; inv. št. strohneli. Ob desni temenici lobanje je bila priložena TM 869. oljenka, na njej je ležal bronast novec. 4–5. Modri obročasti stekleni jagodi; pr. 0,8 cm; inv. št. TM Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu 870 in 871. pokopan domnevno moški, star 20–30 let. 6. Odl. ustja lonca; površina zunaj oker, znotraj sivorjava, prelom siv; rek. pr. ustja 14,8 cm; inv. št. TM 872. 1. Lončena pečatna oljenka vrste Loeschcke X, z žigom SEXTI; ­ Bronasta kroglica; pr. 0,5 cm; TM neinv. d. 10,5 cm; inv. št. TM 442. ­ Odl. keramičnih posod; TM neinv. 2. Novec: L. Verus; as, kovan leta 161 v kovnici Roma, RIC 1291; hrani TM. Grob R 42 ( t. 30C) Grob R 44 ( t. 31B) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu okrogle oblike s premerom do 95 cm. Vkopana je bila 25 cm Žgani pokop. Ohranjen je bil le spodnji del groba, globoko v čisto ilovico (SE 6) in je segala do skalne na severovzhodni strani je bil poškodovan še z vkopom geološke osnove. Na dnu so se bili manjši lapornati groba R 45. Grobna jama je bila slabše zaznavna, merila kamni. Spodnji del je bil zapolnjen z enotno temnejšo je pribl. 35 cm v premeru. Vkopana je bila 20 cm globoko zemljo, pomešano z lapornatim drobirjem in nekaj v zemljeno ilovnato plast (SE 4) in v rumeno sterilno večjimi apnenčastimi oblicami. Žganina ni bila izrazita, ilovico pod njo (SE 6). Njeno dno je bilo približno 15 cm ob drobcih sežganih človeških kosti je bilo nekaj lesnega nad skalnato osnovo. V neizrazitem polnilu jame so bili oglja. Vsi pridatki so bili najdeni na vrhu ohranjenega skromni delci sežganih kosti in pridatkov, odlomek tradela jame, vrhnji del groba je bil uničen. kastega uhana pa na vrhu ohranjenega dela grobne jame. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana oseba nedoločljive starosti in spola. pokopana oseba nedoločljive starosti in spola. 1. Odl. bronastega prstana; okras: prečni vrezi; vel. 1,6 × 0,5 cm; 1. Odl. bronastega trakastega uhana s kaveljčkom, deformiran; inv. št. TM 853. okras: vzdolžni vrezi; š. traku 1,1 cm; inv. št. TM 865. 2. Bronasta peresovina fibule; d. 1,7 cm; inv. št. TM 858. ­ Drobci brona; TM neinv. 3. Osem členov bronaste verižice iz nesklenjenih obročkov; ­ Odl. keramike; TM neinv. pr. obročka 0,7 cm; inv. št. TM 857. 4. Odl. bronaste pločevine; vel. 2,2 × 1,3 cm; inv. št. TM 854. 50 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Grob R 45 ( t. 31C) osrednjem delu jame. Odlomki bronaste pločevine (deli narebrene ciste) so bili najdeni v zgornjem delu jame. Žgani pokop. Obris grobne jame je bil v tlorisu Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu nejasen, bolje je bila vidna v prerezu. V premeru je pokopana domnevno odrasla oseba. merila pribl. 80 cm, vkopana pa je bila 17 cm globoko v rumeno sterilno ilovico (SE 6). Imela je široko dno, 1. Bronasta igla fibule z enim navojem peresovine; zvita; d. izoblikovano v dve plitvi kotanji, ki sta prehajali druga v 11,5 cm; inv. št. TM 559. drugo, v eni je bila žganina z drobci sežganih človeških 2–3. Dva bronasta okova pravokotne oblike s po dvema zakokosti skoncentrirana na dnu, v drugi bolj pri vrhu. Vrhnji vicama in trakasto zanko; okras: vtisi krožcev in vrezi na del jame ni bil ohranjen. Odlomek bronaste certoške robovih; d. 3 cm ; inv. št. TM 560b. 4. Odl. uvitega ustja posode iz bronaste pločevine; vel. 2,0 × fibule je ležal na vrhu ohranjenega dela jame. 0,9 cm; inv. št. TM 560a. Kostni ostanki so bili preskromni za določitev 5–6. Odl. posode iz bronaste pločevine z zakovico; vel. 1,9 × starosti in spolne pripadnosti pokopane osebe. 1,6 cm in 2,0 × 1,7 cm; inv. št. TM 560a. 1. Odl. bronaste certoške fibule vrste VIIe; d. 2,1 cm; inv. št. TM 873. Grob R 48 ( t. 32C) 2. Polovica bronastega žičnatega obročka; pr. 1 cm; inv. št. TM 874. 3. Odl. ustja posode, izdelane prostoročno; zunanja površina Žgani pokop. V tlorisu je bila grobna jama okrogle je prevlečena z rjavordečim premazom, notranost rjava oblike s premerom 50 cm. Vkopana je bila 25 cm globodo oker, prelom svetlosiv; okras: metličenje na notranji ko v geološko osnovo, vrhnji del ni bil ohranjen. Zapolstrani; vel. 2,8 × 2,5 cm; inv. št. TM 876. njena je bila z ilovnato zemljo, pomešano z velikimi delci 4. Odl. posode, izdelane prostoročno; površina rjava do oker; oglja in kalciniranih človeških kosti. Odlomka bronaste okras: glavničenje; vel. 3,9 × 3,5 cm; inv. št. TM 877. certoške fibule sta bila na vzhodnem robu jame, na vrhu 5. Odl. izvihanega ustja lonca, izdelan prostoročno; površina žganine (x = 1,05, y = 1,80, z = –1,41). zunaj rjava, znotraj opečnata, prelom siv; okras: met­ Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu ličenje na notranji strani; rek. pr. ustja 15,4 cm; inv. št. pokopana odrasla oseba. TM 875. ­ 6 odl. različnih prostoročno izdelanih posod; TM neinv. 1. Dva odl. bronaste certoške fibule X. vrste, različice b ali c; rek. d. 9,9 cm; inv. št. TM 581. 2. Odl. bronaste igle; d. 5,8 cm; inv. št. TM 583. Grob R 46 ( t. 32A) 3. Odl. plašča bronaste posode z zakovico; vel. 2,8 × 2,4 cm; inv. št. TM 582. Žgani pokop. V tlorisu je bila grobna jama okrogle 4. Odl. bronaste pločevine z luknjico; vel. 2,0 × 1,3 cm; inv. oblike s premerom 45 cm, v prerezu pa kotanjasta. Vrhnji št. TM 582. del jame ni bil ohranjen. Vkopana je bila 25 cm globoko 5. Odl. bronaste pločevine, zapognjen; vel. 3,5 × 2,6 cm; inv. v sterilno rumeno ilovico (SE 6). V južnem delu jame je št. TM 582. bila žganina močnejša. Zapolnjena je bila s temno zemljo in lesnim ogljem ter redkimi kalciniranimi človeškimi kostmi, ki se po izkopu niso ohranili. V jami je bil najden Grob R 49 ( t. 33A) le kremenov odbitek. Antropološka analiza zaradi neohranjenosti delcev Žgani pokop. V tlorisu je bila grobna jama vidna kosti ni bila opravljena. šele proti dnu kot temnejša lisa ovalne oblike s premerom 90 cm, v prerezu pa kotanjasta. Dno jame je segalo 1. Kremenov odbitek (kresilni kamen?); vel. 1,2 × 1,3 × 0,7 cm; 40 cm globoko v plast sterilne rumene ilovice (SE 6). inv. št. TM 866. Zapolnjena je bila z zemljo, pomešano z razpršenim lesnim ogljem in delci kalciniranih človeških kosti. Skromna žganina je bila izrazitejša na dnu jame. Na Grob R 47 ( t. 32B) vrhu so grobno jamo prekrivale velike lapornate plošče. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu nepokopana domnevno odrasla oseba. pravilne oblike s premerom 40 cm. Vkopana je bila 22 cm v sterilno ilovico (SE 6) in je segala do skalnate 1. Bronast obesek v obliki peščene ure z odlomljenim ušescem; osnove, vrhnji del jame ni bil ohranjen. Zapolnjena je v. 3,4 cm; inv. št. TM 566. bila z ilovnato zemljo, pomešano z lesnim ogljem in ­ 3 odl. ostenja prostoročno izdelanega lonca; TM neinv. ostanki kalciniranih človeških kosti, žganina s sežganimi človeškimi kostmi je bila skoncentrirana na dnu in v 51 Miha MLINAR Grob R 50 ( t. 33B) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu ovalne oblike s premerom 60 cm, v prerezu pa kotanjasta. Vkopana je bila 15–20 cm globoko v plast rumene sterilne ilovice (SE 6), dno je imela rahlo zaobljeno. V temnejšem zemljenem polnilu so bili ostanki kalciniranih človeških kosti, oglja in pridatki. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana domnevno odrasla oseba. 1. Odl. bronastega trakastega uhana s kaveljčkom, prežgan; š. 1,5 cm; inv. št. TM 889. ­ Odl. bronaste pločevine; vel. 1,3 × 1,2 cm; TM neinv. Sl. 32: Most na Soči – Repelc. Žara v grobu R 52. ­ Odl. keramike, TM neinv. Fig. 32: Most na Soči – Repelc. Urn in Grave R 52. Grob R 51 ( t. 33C) Žgani pokop. Grobna jama je bila v tlorisu oval­ ZNAČILNOSTI POKOPOV ne oblike s premerom 65 cm. Vkopana je bila 25 cm globoko v sterilno rumeno ilovico (SE 6) in je imela Na Repelcu je bilo na izkopanem območju odkritih široko ravno dno. Zapolnjena je bila s temnejšo zemljo, 44 grobov ( sl. 33). Razen groba R 43, ki je bil skeleten, pomešano s kalciniranimi človeškimi kostmi, nekaj so bili vsi drugi žgani, od teh sta dva žarna (R 1 in 52), živalskimi kostnimi ostanki, drobci oglja in pridatki, ki kar pomeni 4,6­odstotni delež. so bili neenakomerno razpršeni po jami. Vrhnji deli grobov so bili večinoma poškodovani Po ugotovitvah antropološke analize je bil v grobu ali uničeni. Le redki so imeli ohranjeno pokrivno ploščo domnevno pokopan otrok. (R 10, 20, 28 in 36), in sicer iz sivega laporja.91 Po več plošč je prekrivalo grobove R 14, 19, 22 in 49. Plošče na 1. Odl. bronastega uhana vrste Repelc; d. 0,9 in 3,5 cm; inv. grobu R 14 so bile iz sivega in rdečega laporja, naložene št. TM 887. druga vrh druge, med spodnjima je ležala bronasta 2. Odl. bronaste žice, ukrivljene na obeh koncih; d. 3,0 cm; poznolatenska fibula ( t. 20: 5). inv. št. TM 885. Grobne jame so bile vkopane v ilovnato zemljeno 3. Odl. bronastega obročka; d. 3,6 cm; inv. št. TM 886. plast (SE 4) ali v sterilno ilovico (SE 6), nekatere so se4. Odl. železne nožnice meča; d. 3,9 cm; inv. št. TM 891. gale do apnenčaste osnove (R 16, 19, 26, 28, 29, 31, 33, 5. Železno sulično kopito; d. 8,7 cm; inv. št. TM 893. 38, 42, 47, 48) ali so bile vanjo vkopane (R 52 – sl. 32). 6. Odl. železnega predmeta; d. 5,1 cm; inv. št. TM 892. Izjemi sta grobova R 12A in R 36, ki sta bila vkopana v 7. Odl. ustja sklede ali lonca, izdelan na lončarskem vretenu; vel. 3,7 × 1,8 cm; inv. št. TM 888. premešano sivorjavo zemljeno ilovnato plast z lapornim drobirjem (SE 3), R 36 je bil vkopan približno 20 cm nad ohranjenim vrhom grobne jame R 33, R 12A pa nad Grob R 52 ( t. 34A) jamo R 12. Grobni jami R 4 in 7 sta bili vkopani v plast SE 4 in kamnito oblogo grobne jame R 22. Žarni pokop. Zgornji del groba je bil uničen. Ohra­ Grobne jame so bile v tlorisu največkrat ovalne ali njeni del je bil vkopan v apnenčasto skalno osnovo. Jama okrogle oblike, večina je v premeru merila 30–70 cm je imela v tlorisu okroglo obliko s premerom 40 cm, vkop ( sl. 33). Po velikosti izstopata groba R 22, ta je meril pa je bil prilagojen obliki in velikosti žare – pitosa ( sl. 32). približno 250 cm, in R 19 z velikostjo 135 × 160 cm, Grob je bil obdan z velikimi lapornatimi ploščami. V medtem ko je vkop za skeletni grob R 43 meril priblirazlomljeni žari so bili odlomki prostoročno oblikovane žno 70 x 200 cm. Grobni jami R 19 in 22, popločeni posode rjave barve, košček bronaste pločevine, skromni z lapornatimi lomljenci na vrhu ( sl. 36, 37), sta bili v kostni ostanki in lesno oglje. tlorisu nepravilne kvadratne oblike in sta imeli v vogalih Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu postavljene kamne približno v smereh neba. V obeh so pokopana odrasla oseba. bile poleg žganih človeških kosti tudi nežgane konjske kosti, ki kažejo na delni konjski pokop.92 Žarni grob s 1. Odl. keramične žare – pitosa z vodoravnimi rebri; pri dnu pitosom R 52 ( sl. 32) je bil obložen s kamni, kar lahko je mestoma ohranjen črni premaz, navzgor proti ustju pa 91 Prim. Verbič 2002. rdeč premaz; pr. dna 20,5 cm; inv. št. TM 752. 92 Gl. Toškan v tej publikaciji; prim. Kmeťová 2014, 96, ­ Košček bronaste pločevine, vel. 0,7 × 0,4 cm; neohranjen. Obr. 24. ­ Odl. keramike, TM neinv. 52 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 it mi / rave p / o ja mi it it in cm / ena p to the g me / f p u ja če / ja / ri ottom it rš u ja ottom ga / me / me v cm / rave p loš azp ed in rob / n blo g krin ma / it n o f g tio er t , p t ja rave p nsio n the b pers tni g ta o ta s e cov n the b ave kos bina ja nina v ža nina na dn nina r stum robne p če na dn on b o Grob, ja Gr Veli Dime Glo Depth o Žga Ash in urn Žga Ash o of the g Žga Ash dis Bu Skele Inhuma Nag St Ploš Sla Kamni Stone linin Kamni Stone cis R 1 35 25 • R 2 70 × 70 20 • • R 3 80 20 • R 4 80 38 • R 6 90 26 • R 7 60 26 • R 8 80 15 • • R 10 80 35 • L R 12A 50 25 • R 13 60 × 80 32 • R 14 56 36 • R 16 115–130 53 • R 17 130 × 110 13 • R 18 75–120 13–23 ? ? R 19 130–160 32 • • R 20 80 40 • • • R 22 160 × 250 44 • • • R 23 100 23 • R 25 110–130 20 • R 26 71 34 • R 28 74–100 20 • L R 30 65 20 • R 31 90 20 • R 32 40 25 • R 33 40 15 • R 34 45 20 • R 35 40 5 • R 36 35 20 • L R 37 45 15 • R 38 55 36 • R 39 40 25 R 40 45 7 • • R 41 60 15 • R 42 95 25 • R 43 210 × 80 26 • R 44 35 20 • R 45 80 17 • R 46 45 25 R 47 40 22 • R 48 50 25 • R 49 90 15 • R 50 60 20 • R 51 65 25 • R 52 40 30 • 53 Miha MLINAR it mi / rave p / o ja mi it it in cm / ena p to the g me / f p u ja če / ja / ri ottom it rš u ja ottom ga / me / me v cm / rave p loš azp ed in rob / n blo g krin ma / it n o f g tio er t , p t ja rave p nsio n the b pers tni g ta o ta s e cov n the b ave kos bina ja nina v ža nina na dn nina r stum robne p če na dn on b o Grob, ja Gr Veli Dime Glo Depth o Žga Ash in urn Žga Ash o of the g Žga Ash dis Bu Skele Inhuma Nag St Ploš Sla Kamni Stone linin Kamni Stone cis Jama / pit R 5 54–66 26 • Jama / pit R 9 80 15 • Jama / pit R 11 87 20 Jama / pit R 12 80 20 Jama / pit R 15 94–100 13 L Jama / pit R 21 ? 15 Jama / pit R 22A 56 20 • L Jama / pit R 24 ? 35 • Jama / pit R 27 44–84 14 Jama / pit R 29 94 × 83 25 • L Sl. 33: Zgradba grobov in jam na Repelcu (L = lapor). Fig. 33: Construction of graves and pits at Repelc (L = marl). sklepamo po lapornatih ploščah, ki so z vseh strani oklev tlorisu merila približno 130 × 110 cm, je primerljiv z pale ohra njeni del lončenega pitosa, ta je bil v zgornjem žganimi pokopi vrste bustum, kar pomeni, da pokojni delu uničen. S tremi pokončno postavljenimi ploščami ni bil sežgan na sežigališču, ampak na mestu pokopa.95 je bila obložena tudi grobna jama R 2 ( sl. 35), grob R Vendar so bile v nasprotju s tovrstnimi pokopi96 človeške 20 pa je imel lapornato ploščo položeno na dnu jame. kosti v grobu R 17 povsem prežgane, medtem ko so v V večini grobov je bila žganina razsuta po grobni primeru bustuma kosti običajno slabše prežgane zaradi jami skupaj z ostanki sežganih človeških kosti in ogljem, nižje dosežene temperature pri sežigu. največkrat po njenem dnu. V nekaterih primerih pa je V grobovih na Repelcu je bilo med kovinskimi pribila neenakomerno pomešana v polnilu oziroma zasipu datki največ bronastih fibul (14) ali njihovih odlomkov (npr. gr. R 2, 3, 4, 7, 12A, 13, 16, 18, 22, 25, 28, 42, 49, (7), sledijo odlomki obročkov/prstanov (11), uhani (9), 50 in 51). Količina kostnih ostankov je bila majhna, njiodlomki zapestnic (9), obeski in verižice (5), gumbi (4) hova teža se giblje od 1 do 253 g,93 bili so dokaj močno in kovinski deli pasu (2). K delom oprav lahko pripiprežgani in zato tudi težje določljivi. šemo železne žebljičke za obutev (15). Odkritih je bilo Žarna pokopa sta bila le dva (R 1 in 52). V grobu veliko odlomkov močno ožganih in namerno razbitih R 52 je bila žara v obliki narebrenega pitosa ( t. 34A: 1), steklenih jagod (28), izjema je rumena steklena jagoda ki so značilni za mlajše halštatsko obdobje (Sv. Lucija z modro valovnico ( t. 23C: 11), ki je bila pridana na vrh IIa–b). V grobu R 1 pa je za žaro služil na lončarskem grobne jame R 22 po opravljenem pogrebnem ritualu. vretenu izdelan lonec, okrašen z valovnico ( sl. 34; t. Izpostavljenost ognju kažejo tudi fragmenti steklenih in 16A: 4), ki ga lahko datiramo v rimsko dobo. Poseben bronastih posod, npr. odlomek stekleničke iz groba R 19 pokop predstavlja grob R 17 ( sl. 29) iz rimske dobe, ki ( t. 23A: 8), odlomki bronastih posod iz grobov R 47 in je imel ožgane stene in na poravnanem dnu štiri jamice 48 ( t. 32B: 4–6; 32C: 3–5), ročaj patere iz groba R 3 ( t. za kole, ki nakazujejo, da gre za ostanke lesene konst­ 17A: 1).97 V grobove pridane črepinje lončenih posod pa rukcije.94 Po tem in tudi po velikosti grobne jame, ki je Spodnjih Škofijah (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 93 Gl. Leben­Seljak, tab. 2 v tej publikaciji. 119, sl. 148). 94 Sledove kurjenja ob stenah oglatih (pravokotnih) 95 Prim. Leleković 2012, 322. grobnih jam ( bustum?) omenjata Drago Svoljšak in Beatri96 Npr. na grobišču Križišče pri Spodnjih Škofijah v gro­ če Žbona Trkman v zvezi z obravnavo pogrebnih ritualov bu 7 vrste bustum sežganih človeških kostnih ostankov ni na rimskem grobišču na desnem bregu Idrijce na Mostu na bilo (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 186). Soči, tj. na nekropoli II (Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 88). 97 Ročaj je bil sekundarno uporabljen glede na to, da je Ostanki lesene konstrukcije grmade so bili dokumentirani v imel v tulcu ohranjen les (gre za dren, kot je pokazala analiza stenah in na dnu groba 5 na rimskem grobišču Križišče pri lesa, gl. Culiberg v tej publikaciji). 54 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 R 22 -1,77 -1,94 -1,99 -1,95 -1,89 -1,79 -1,66 R 23 -1,74 -1,75 -1,62 R 24 R 4 -1,41 R 7 -1,40 R 3 -1,36 -1,70 -1.75 R 14 -1,58 -1,52 -1,21 R 2 Sl. 34: Most na Soči – Repelc. Spodnji del žare v grobu R 1. -1,24 Fig. 34: Most na Soči – Repelc. Lower part of the urn in Grave R 1. lapor / marl kamnita konstrukcija / stone construction oglje / charcoal polnilo / filling 0 1 m kost / bone Sl. 36: Most na Soči – Repelc. Kamnita konstrukcija groba R 22 v tlorisu. M. = 1:50. Fig. 36: Most na Soči – Repelc. Stone construction of Grave R 22 in ground plan. Scale = 1:50. R 19 -1,55 -1,78 -1,92 -1,88 -1,66 -1,64 -1,87 -1,61 Sl. 35: Most na Soči – Repelc. Kamnita obloga groba R 2. -1,79 Fig. 35: Most na Soči – Repelc. Stone lining of Grave R 2. -1,80 -1,70 lapor / marl nakazujejo, da so bile razbite na sežigališču ali sežgane kamnita konstrukcija / skupaj s pokojnim. stone construction oglje / charcoal Razlomljena železna mahaira in zvita sulična ost polnilo / filling iz groba R 25 ( t. 25: 3, 4) prav tako kažeta, da je bilo z 0 1 m kost / bone bojevnikom sežgano njegovo orožje. Ožgani in namerno deformirani ali razlomljeni so bili tudi kosi orožja v Sl. 37: Most na Soči – Repelc. Kamnita konstrukcija groba grobovih R 18, 35 in 51 ( t. 22B: 2–3; 28A: 8; 33C: 4–5) R 19 v tlorisu. M. = 1:50. in raztresene najdbe v zgornji plasti SE 3, kot so sekira Fig. 37: Most na Soči – Repelc. Stone construction of Grave ( sl. 52; t. 50: 4), sulične osti ( t. 50: 7; 51: 1–2), pilumu R 19 in ground plan. Scale = 1:50. 55 Miha MLINAR podobna ost ( t. 52: 3) ter deli ščitov ( t. 55: 9–16; 56: 1–5) in mečev ( t. 53: 1–12; 54: 1–11). Med grobnimi pridatki je zastopano še železno kmetijsko orodje, kot so srp, kopača in vejnik ( t. 21A: 8–10), ki je bilo položeno ob obodu dna grobne jame R 14. V grobu R 22 pa so bili poleg nežganih konjskih ostankov najdeni še bronasti jermenski križni razdelilci ( t. 23C: 1–8), ki pripadajo konjski opremi in prav tako niso bili izpostavljeni ognju, le en primerek ( t. 23C: 9) kaže znake močnejše ožganosti. V skeletni grob R 43 pa sta bila pridana keramična oljenka in bronast novec ( t. 31A: 1, 2). JAME Na najdišču Repelc je bilo med grobovi zabeleženih tudi deset jam (R 5, 9, 11, 12, 15, 21, 22A, 24, 27 in 29), ki so bile med izkopavanjem prvotno označene kot grobovi ( pril. 1/1 in 1/2). Ker v njih ni bilo ostankov sežganih človeških kosti, ampak le drobci lesnega oglja ter razlomljeni in sežgani fragmenti predvsem lončenine, jih v tej objavi obravnavamo kot jame, pri čemer smo obdržali Sl. 38: Most na Soči – Repelc. Lonec v jami R 9. njihovo prvotno številčenje. Ob interpretaciji najdišča Fig. 38: Most na Soči – Repelc. Jar in Pit R 9. pa smo prišli do zaključka, da je tudi v primeru teh jam zelo verjetno šlo za grobove, katerih kostno gradivo ni bilo ohranjeno oz. pridano v grobno jamo verjetno jame se ni izrazito ločilo od okolice. V jami je stal večji zaradi drugačnega pogrebnega obredja. lonec, vzhodno od njega pa še en manjši. V zasipu je bil najden kovan železen žebljiček, odlomek železnega tulca in nekaj drobcev nedogorelih človeških koščic, ki Jama R 5 ( t. 34B) pripadajo uničenim okoliškim grobovom. Jama je bila ohranjena le v spodnjem delu, pri dnu. 1. Lonec, dodelan na ročnem vretenu; površina opečnata do V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike s premerom svetlo rjavo siva; okras: vodoravno glavničenje in glav54–66 cm, vkopana je bila 26 cm globoko v rjavosivo ničenje večkratne valovnice; v. 15,3 cm; inv. št. TM 54. lapornato in ilovnato osnovo (SE 6). Na dnu jame je bil 2. Lonček; površina svetlo rjava do siva; v. 8,3 cm; inv. št. tanek sloj oglja (do 4 cm). Do vrha je bila zapolnjena z TM 55. rjavosivo zemljo z laporjevim drobirjem in koščki lesnega oglja, v katerem sta bila črepinja prazgodovinske prostoročno izdelane lončene posode ter košček razpad­ Jama R 11 ( t. 35A) lega, nedoločljivega bronastega predmeta. Izrazitejša lisa sive zemlje z ogljem na površju je morda ostanek Jamo je poškodoval recentni vkop. Njen obris ni poškodovanih grobov v bližini. bil jasen, zlasti ne v zahodnem delu. V tlorisu je merila 87 cm, vkopana je bila 20 cm v laporjevo in rjavo ilovico 1. Odl. ustja prostoročno izdelane posode; površina opečnata, (SE 6). Zapolnjevala jo je siva zemlja s koščki lesnega prelom temnosiv; rek. pr. 16,6 cm; inv. št. TM 45. oglja, teh je bilo največ na dnu in ob stenah jame. 1. Odl. bronaste certoške fibule vrste VIIe ali f; okras: vrezi na Jama R 9 ( t. 34C) nogi in gumbu; d. 1,8 cm; inv. št. TM 56. 2. Odl. ustja lončka; površina temnosiva, prelom temnosiv; vel. 2,6 × 1,4 cm; inv. št. TM 57. Vkopana je bila v zemljeno ilovnato plast (SE 4) in je v premeru merila 80 cm. Ob južni in deloma severni steni je imela pokonci postavljene laporjeve Jama R 12 ( t. 35C) plošče ( sl. 38). Na severnem delu je na dnu ležala plo­ šča rdečega laporja, velika 46 × 18 × 3 cm. Jama je bila Jama s premerom 80 cm je bila 20 cm globoko zapolnjena s sivo zemljo, laporjevim drobirjem, koščki vkopana v sterilno ilovnato plast (SE 6). Na dnu jame je lesnega oglja in drobci rdeče žgane lončenine. Polnilo bila večja koncentracija žganine (R 12), v kateri so ležali 56 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 košček bronaste trakaste zapestnice, odlomki keramike, prav nad mrtvico pa del bronastega prstana. Vrhnji del jame (zasip) ni ohranjen, presekala ga je plast SE 3, v katero je bil vkopan grob R 12A, ki leži nad jamo R 12. 1. Odl. bronastega trakastega prstana; okras: snopi prečnih vrezov; d. 1,7 cm; inv. št. TM 217. 2. Odl. bronaste trakaste zapestnice; okras: prečni vrezi in vtis krožca s piko; d. 1,9 cm; inv. št. TM 216. ­ Keramična odlomka; TM neinv. Jama R 15 ( t. 35B) V tlorisu okrogla jama s premerom 94–100 cm je Sl. 39: Most na Soči – Repelc. Fibula zgodnjelatenske sheme segala do 13 cm v zemljeno ilovnato plast (SE 4). Njeno v jami R 22A. Fig. 39: Most na Soči – Repelc. Fibula of Early La Tène conpolnilo je sestavljala siva zemlja z redkimi koščki lesnega struction in Pit R 22A. oglja. Na vrhu sta jo prekrivali lapornati plošči. 1. Odl. bronastega preluknjanega valjastega predmeta; v. 1,3 cm; inv. št. TM 124. ­ Odl. keramike; TM neinv. Jama R 24 ( t. 35F) V tlorisu je bila jama slabo vidna in je na sever­ Jama R 21 ( t. 35D) nem delu prehajala v liso grobne jame R 23, na njunem stiku so bile manjše lapornate plošče. Jama R 24 je bila Jama v tlorisu okrogle oblike je bila vidna kot izrazitejša v prerezu, v ohranjenem delu je bila vkopana močnejša koncentracija sive zemlje in oglja na območju 35 cm v sterilno ilovico (SE 6), dno pa je prekrivala rjave naselbinske plasti (SE 5) in rdečerjave mrtvice (lamočnejša koncentracija oglja, debela do 15 cm. porjeva ilovica). Vkop jame je bil slabo izražen, globok okoli 15 cm. V sivi zemlji z ogljem v severozahodnem delu jame je bil bronast obroček (x = 0,55, y = 1,60, z = Jama R 27 ( t. 35G) –1,83), steklena jagoda pa na skrajnem južnem robu (x = 0,60, y = 1,20, z = –1,64). Jama nepravilnega tlorisa je merila 44–84 cm, vkopana je bila 14 cm globoko v plast sive laporjeve ilovice 1. Bronast obroček; okras: prečni vrezi; pr. 2,8–2,9 cm; inv. (SE 4) in je presekala tanek sloj rjave čiste laporjeve št. TM 59. ilovice (SE 6), njeno konično dno pa je seglo do skalnate 2. Odl. rumene steklene jagode z dvojnimi modro­belimi osnove (SE 7). Na dnu jame je bila tanka plast lesnega očesci; prežgana; vel. 1,7 × 1,3 cm; inv. št. TM 210. oglja, zasip je sestavljala zmes ilovnate zemlje in drobcev oglja, na vrhu ohranjenega dela jame pa sta bila najdena odlomek peresovne fibule (x = 4,27; y = 3,24; z = –1,70) Jama R 22A ( t. 35E) in košček prazgodovinske lončenine. V tlorisu je merila 56 cm v premeru in je bila 20 cm 1. Odl. bronaste peresovine; d. 1,0 cm; inv. št. TM 60. globoko vkopana v zasip groba R 22. Zapolnjena je bila z mešanico zemlje in oglja. Na vrhu, prav pod lapornato ploščo, ki je deloma prekrivala jamo, so ležali bronasta Jama R 29 ( t. 36A) fibula zgodnjelatenske sheme ( sl. 39) in keramični odlomki. Jama v tlorisu ovalne oblike je merila 94 × 83 cm. Vkopana je bila 15 cm vzhodno od groba 22 in je segala 1. Bronasta fibula zgodnjelatenske sheme; okras: prečni vrezi skozi laporjev drobir oz. v laporjevo ilovico (SE 6) do žina loku; d. 4,9 cm; inv. št. TM 88, 119. ve skale (SE 7). Široko dno je bilo prilagojeno poravnani 2. Odl. odebeljenega ustja lonca, izdelanega na lončarskem površini skalnate osnove. Zapolnjena je bila s temnosivo vretenu iz slabo prečiščene gline s primesmi drobnega peska; površina svetlo siva, prelom svetlo rjav; okras: mešanico laporjeve ilovice in žganine z redkimi drobci vodoravna rebra; pr. ustja 24 cm; inv. št. TM 90. lesnega oglja, ki je segala v razpoke v živi skali na dnu. ­ Odl. brona; TM neinv. Na vrhu je bila v sredino jame položena lapornata plo­ ­ Odl. keramike; TM neinv. šča (velika 59 × 48 × 9 cm), ki se je precej ugreznila v 57 Miha MLINAR polnilo jame, debelo od 8 cm do 23 cm. Na severnem delu (x = 4,64; y = –0,20; z = –1,79) je ob plošči ležala peresovina z iglo bronaste fibule latenske sheme, vendar že izven oboda jame. 1. Odl. bronaste fibule srednjelatenske sheme; prežgana; ohr. d. 4,8 cm; inv. št. TM 61. ŽGANINSKA JAMA (SE 101–103) V vzhodnem sektorju, izkopanem leta 2002, je bila ob severnem robu v kv. 1 odkrita jama ( pril. 1/2; sl. 40–42), zapolnjena z lesnim ogljem, prežganimi večjimi Sl. 41: Most na Soči – Repelc. Žganinska jama v severovzhodnem in manjšimi kamni, drobci človeških in živalskih kosti profilu izkopa l. 2002. ter odlomki predmetov ( t. 36B–41). Jama z žganino je Fig. 41: Most na Soči – Repelc. Cremation Pit in the northeastern end of the excavation area 2002. bila vkopana v plast sterilne rumene ilovice (SE 6) in je mestoma segala do skalnate osnove. V tlorisu je bila jasno vidna kot črna lisa, ki je zavzemala okoli 12 m2 x = 1,40 x = 2,60 veliko površino ( sl. 40), a se je nadaljevala še izven izkopa y = 11,6 y = 11,15 proti severu ( sl. 42) in zahodu ( pril. 1/2). Plast žganine je z = -1 bila v osrednjem delu debela več kot 30 cm in se je proti severu in jugu tanjšala. Ob severovzhodnem robu so na SE / SU 2 istem nivoju ležale štiri velike lapornate plošče ( pril. 1/2: kv. 3–4, SE 103). V jami so bili poleg oglja in drobcev prežganih SE / SU 3 z = -1,5 človeških kosti najdeni številni odlomki fibul ( t. 36B: 1–14), razlomljen nakit iz srebra ( t. 37: 4), brona ( t. 37: 1–7, 9–21) in železa ( t. 37: 8), deli železnega orožja ( t. 37: SE / SU 101 30–33; 38: 1–2), železni žeblji in žebljički ( t. 38: 10–29), SE / SU 6 svinčeno mašilo – na ta način so popravljali počene SE / SU 7 keramične posode ( t. 39: 1). Poleg tega so bili v žganinski plasti še kamnit brus ( t. 39: 2), močno prežgani odlomki kamen / stone keramika / pottery živa skala / bedrock prežgana glina / burnt loam lončenih posod ( t. 39: 10–17; 40: 1–19; 41: 1–17) ter sterilna ilovica / sterile loam plast z večjo vsebnostjo oglja / drobci stekla in ožganih steklenih jagod ( t. 39: 3–9). V oglje / charcoal layer with higher charcoal content nasprotju s temi najdbami so bili živalski kostni ostanki 0 50 cm ter zoba drobnice in prašiča nesežgani.98 Sl. 42: Most na Soči – Repelc. Prerez plasti na skrajnem severnem območju izkopa. M. = 1:20. Fig. 42: Most na Soči – Repelc. Section through the layers at the northernmost part of the 2002 excavation area. Scale = 1:20. Najdbe iz žganinske jame ( t. 36B–41): Tabla 36 1. Odl. bronaste trakaste fibule; okras: prečni vrezi; d. 4,0 cm; inv. št. TM 947. 2. Bronast gumbast zaključek noge fibule; pr. 0,7 cm; inv. št. TM 554. 3. Bronasta certoška fibula vrste VIIb; okras prečni in X vrezi; Sl. 40: Most na Soči – Repelc. Žganinska jama v kv. 1/2002. d. 4,7 cm; inv. št. TM 558. Fig. 40: Most na Soči – Repelc. Investigated part of Cremation 4–6. Odl. bronastih certoških fibul; d. 1,5– 2,3 cm; inv. št. TM Pit in Grid Square 1/2002. 544, 900, 902. 7. Odl. bronaste certoške fibule vrste X, močno prežgan; d. 98 Gl. Toškan v tej publikaciji. 2,3 cm; inv. št. TM 953. 58 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 8. Dvojna bronasta peresovina fibule; d. 3,2 cm; inv. št. TM 919. Tabla 38 9. Odl. peresovine bronaste fibule z železno tetivo; d. 3,4 cm; inv. št. TM 915. 1. Odl. železne nožnice z mečem; š. 5,6 cm; inv. št. TM 769. 10–11. Odl. bronastih peresovin fibul; d. 1,7 cm; inv. št. TM 2. Železen koničnik nožnice meča (?); d. 4,8 cm; inv. št. TM 770. 912, 937. 3. Železna ataša posodice; d. 3,9 cm; inv. št. TM 988. 12. Bronasta fibula vrste Almgren 65; d. 7,8 cm; inv. št. TM 4–9. Odl. železnih predmetov; inv. št. TM 890, 918, 923, 928, 543 ( sl. 49). 929, 989. 13. Bronasta fibula vrste Almgren 236; d. 7,0 cm; inv. št. TM 10–12. Odl. železnih žebljev; d. 3 – 8,1 cm; inv. št. TM 947, 551. 958, 990. 14 Bronasta okrogla fibula: okras: vtis koncentričnih krožcev; 13–29. Železni žebljički; inv. št. TM 930, 931, 959–961, 982, pr. 2,3 cm; inv. št. TM 924. 983, 994, 1369, 1370, 1417, 1418, 1428, 1429, 1430, 15. Bronasta okrogla pločevina s pr. 3,0 cm in z luknjico v 1431, 1438. sredini ter prilepljeno iglo oglatega preseka s spiralno zavitim koncem; inv. št. TM 897. 16. Odl. bronastega predmeta podkvaste oblike z luknjico; d. Tabla 39 1,7 cm; inv. št. TM 927. 17–18. Odl. bronastih igel fibul; inv. št. TM 553, 806. 1. Kos svinca z ostanki ostenja posode; d. 9,9 cm; inv. št. TM 467. 2. Odl. brusa iz peščenjaka, prežgan; d. 10,7 cm; inv. št. TM Tabla 37 1243. 3. Ustje steklenega balzamarija; pr. 1,9 cm; inv. št. TM 920. 1. Odl. bronaste zapestnice (obročka); pr. 3,5 cm; inv. št. TM 4. Odl. prstanastega dna steklene posode; vel. 5,4 × 3,0 cm; 907. inv. št. TM 909. 2. Bronast nesklenjen obroček; pr. 2,9 cm; inv. št. TM 913. 5. Temnomodra steklena jagodica z bradavičastimi izrastki; 3. Odl. bronastega prstana, stopljen skupaj z drugim prstanom; prežgana; d. 0,8 cm; inv. št. TM 993. okras: vtis krožcev s piko in prečni vrezi; d. 3 cm; inv. 6–7. Odl. rumenih steklenih jagod z modro­belim očescem; št. TM 552. prežgani; vel. 1,1 × 1,5 cm; inv. št. TM 901, 669. 4. Odl. bronaste pletene ovratnice s sledmi srebra; inv. št. 8–9. Odl. rumenih steklenih jagod z dvojnimi modro­belimi TM 905. očesci; razlomljeni in stopljeni; vel. 1,3 × 1,3 cm; inv. št. 5–6. Odl. bronastih pletenih ovratnic; inv. št. TM 910, 949. TM 670, 671. 7. Odl. bronastega obročka; okras: prečni vrezi; d. 2,1 cm; inv. 10–11. Odl. ustja prostoročno izdelane posode; površina št. TM 954. temno siva, prelom siv; okras: metličenje; vel. 6,9 × 5,5 cm 8. Železna zapestnica z nesklenjenima koncema; pr. 8,1 cm; in 2,7 × 1,9 cm; inv. št. TM 982, 985. inv. št. TM 894. 12. Odl. dna lonca, površina zunaj premazana z oker do 9. Bronast trakast uhan, prežgan; okras: vzdolžni vrezi; d. svetlorjavim premazom, znotraj siva, prelom temnosiv; 2,9 cm, š. traku 0,8 cm; inv. št. TM 921. okras: glavničenje; rek. pr. dna 11,0 cm; inv. št. TM 979. 10. Odl. bronastega obročka; d. 1,1 cm; inv. št. TM 904. 13. Odl. ostenja lonca; površina zunaj opečnata, znotraj oker, 11. Odl. bronastega predmeta polkrožne oblike z zapognjenima prelom siv; okras: glavničenje; vel. 4,2 × 3,1 cm; inv. št. robovoma; vel. 1,2 × 0,8 cm; inv. št. TM 922. TM 964. 12. Bronasta perforirana spona trikotne oblike z gumbkom na 14. Odl. noge lonca, površina rjava, prelom temnorjav; okras: zaključku; d. 2,5 cm, pr. gumba 0,9 cm; inv. št. TM 914. vrezi; vel. 5,7 × 4,0 cm; inv. št. TM 981. 13. Bronast perforiran obesek trikotne oblike; vel. 1,8 × 1,9 cm; 15. Odl. ustja lonca, ustje dodelano na vretenu, grafitna kerainv. št. TM 895. mika; površina temnosiva, prelom siv; okras: glavničenje; 14–20. Odl. bronastih gumbov; pr. kapic 0,5–1,1 cm; inv. št. vel. 4,8 × 3,9 cm; inv. št. TM 984. TM 898, 899, 908, 926, 1433, 1435, 1436. 16. Odl. ostenja posode; površina siva, prelom siv; okras: vrezi; 21–22. Bronasta ulita predmeta; inv. št. TM 545. vel. 2,6 × 1,9 cm; inv. št. TM 995. 23. Odl. drobnega bronastega obročka; pr. 0,2 cm; inv. št. 17. Odl. ostenja; površina temnosiva, grafitna keramika; okras: TM 903. valovnica, glavničenje, žigosanje v obliki krožca; vel. 24. Odl. bronastega predmeta podkvaste oblike; d. 4 cm; inv. 3,3 × 2,9 cm; inv. št. TM 934. št. TM 925. 25. Odl. dveh z zakovico spetih pločevin; vel. 1,6 × 1,3; inv. št. TM 906. Tabla 40 26. Odl. oglatega bronastega predmeta z železno rjo na povr­ šini; vel. 3,9 × 1,5 × 0,89 cm; inv. št. TM 948. 1. Odl. ustja lonca; površina oker do siva, prelom siv; vel. 4 × 27–28. Odl. brona paličaste oblike; d. 2,1 in 3,3 cm; inv. št. 2,2 cm; inv. št. TM 936. TM 955, 956. 2. Odl. ustja lonca, površina oker, prelom svetlosiv; vel. 4,4 × 29. Odl. železnega suličnega kopita; d. 3,9 cm; inv. št. TM 775. 2,7 cm; inv. št. TM 1229. 30. Odl. železne ščitne grbe ali nožnice meča; vel. 4,9 × 5,6 cm; 3. Odl. ustja lonca (vrča), izdelan na lončarskem vretenu; povrinv. št. TM 776. šina in prelom opečnata; vel. 6,4 × 3,9 cm; inv. št. TM 987. 31. Odl. železne ščitne grbe z gumbom, pr. kapice 3,2 cm; inv. 4. Odl. ustja lonca, izdelan na lončarskem vretenu; površina št. TM 768. premazana s svetlorjavim do temnorumenim premazom, 32. Odl. železnega ročaja ščitne grbe; d. 4,3 cm, š. 3,7 cm; inv. prelom siv; vel. 4,6 × 3,3 cm; inv. št. TM 1231. št. TM 759. 59 Miha MLINAR 5–10. Odl. ustij loncev; površina oker do siva, prelom siv; inv. KAMNITI ZID (SE 87) IN OKROGLA št. TM 916, 932, 933, 971, 1432, 2026. KAMNITA KONSTRUKCIJA (SE 88) 11. Odl. prstanastega dna in ostenja vrča, izdelan na lončarskem vretenu; površina in prelom oranžna; vel. 6,8 × 3,2 cm; inv. št. TM 911. Ob vzhodnem robu izkopa leta 2002 je bil v kv. 4 12. Odl. dna in ostenja dvoročajnega vrča, izdelan na lončarin 10 odkrit zid (SE 87) iz velikih lapornatih in nekaj skem vretenu; površina in prelom opečnata; rek. pr. dna apnenčastih plošč, grajen v suhozidni tehniki ( pril. 1/2; 8,8 cm; inv. št. TM 975. sl. 43). Potekal je v smeri sever–jug in je bil vkopan v 13–14. Odl. trakastega ročaja vrča; površina opečnata; inv. št. ilovnato plast SE 4. Kamni so bili položeni v eni vrsti in TM 966, 1230. eni, dveh ali treh legah s poravnanim zahodnim licem ( sl. 15. Odl. ustja lonca (vrča); površina siva, prelom siv; vel. 3,5 × 44). Na južnem koncu sta bila ob njem vkopana grobova 2,3 cm; inv. št. TM 967. R 31 in R 32, na severnem koncu se je nadaljeval v profil 16. Odl. pokrova, izdelan na lončarskem vretenu; površina izkopa. Raziskan je bil v dolžini 5,30 m. Najvišje je bil opečnata do oker, prelom opečnat; rek. pr. ustja 32,7 cm; inv. št. TM 974. ohranjen na osrednjem delu, in sicer v višino 0,75 m, v 17. Odl. dna in ustja krožnika, izdelan na lončarskem vretenu širino je meril od 0,70 do 0,75 m. V plasti SE 3, ki ga je iz gline s primesmi kremenčevega peska; površina in prekrivala, lahko prepoznamo ostanke ruševin zidu v prelom oker; okras: vrezi poševnih vzporednih linij na večjih lapornatih ploščah, ki so ležale zahodno od njega. zunanji in notranji površini zgornjega dela ostenja; rek. Nekatere med njimi so bile verjetno drugotno uporapr. ustja 33 cm; inv. št. TM 973. bljene za prekrivanje grobnih jam. Po stratigrafski legi 18. Odl. ustja lonca; površina opečnata do oker, prelom temsklepamo, da je zid starejši od grobov ali sočasen z njimi. nosiv; okras: glavničenje in plitke kanelure; vel. 8,5 × Čeprav njegova funkcija ni povsem jasna, domnevamo, 4,4 cm; inv. št. TM 977. da bi lahko služil kot meja pokopališkega območja, saj 19. Odl. dna in ostenja lonca; površina oker do rjava, prelom siv; okras: bradavičaste aplike; vel. 6,3 × 5 cm; inv. št. arheoloških plasti na vzhodni strani zidu ni zaslediti. V TM 935. njem ni bilo odkritih arheoloških najdb. Tabla 41 1. Odl. ustja lonca, izdelan na lončarskem vretenu; površina siva, prelom siv; okras: vodoravne kanelure na vratu; vel. 4,7 × 3,7 cm; inv. št. TM 978. 2. Odl. ustja in dna lonca vrste Auerberg, izdelan na lončarskem vretenu; površina: znotraj oker premaz, zunaj siva, prelom temnosiv; rek. pr. ustja 18,7 cm; inv. št. TM 970. 3. Odl. ustja lonca vrste Auerberg, prostoročna izdelava; površina siva do rjava, prelom temnosiv; vel. 5,7 × 5,3 × 0,7 cm, rek. pr. ustja 19,2 cm; inv. št. TM 951. 4–10. Odl. loncev vrste Auerberg, izdelani na lončarskem vretenu; površina siva, prelom temnosiv; inv. št. TM 917, 951, 968, 972, 976, 991, 992. 11. Odl. ustja; razčlenjeno s prstnimi vtisi; površina opečnata, prelom siv; vel. 3,6 × 2,2 cm; inv. št. TM 1232. 12. Odl. ostenja posode; površina sivorjava, prelom siv; okras: glavničenje; vel. 3,5 × 3,1 cm; inv. št. TM 965. 13. Odl. ostenja posode; površina sivorjava, prelom siv; okras: glavničenje, vel. 3,5 × 2,9 cm; inv. št. TM 969. 14–15. Odl. ostenja lonca; površina rjava do siva, prelom siv; okras: kanelure; inv. št. TM 963, 980. 16. Odl. ostenja posode; površina oker, prelom siv; okras: rebro; vel. 2,5 × 2,5 cm; inv. št. TM 1233. 17. Odl. nastavka pokrova ali noge posode; površina oker do siva, prelom siv; rek. pr. 5,1 cm; inv. št. TM 986. Sl. 43: Most na Soči – Repelc. Pogled na kamnit zid (SE 87) z juga. Fig. 43: Most na Soči – Repelc. Stone wall (SU 87) viewed from the south. 60 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 SE/SU 2 x = 7,73 -0,78 -0,74 -0,96 y = 2,62 -0,96 x = 7,90 -0,97 y = 7,89 -1,12 SE/SU 87 SE/SU 4 0 1 m Sl. 44: Most na Soči – Repelc. Pogled na kamnit zid (SE 87) z zahoda. Fig. 44: Most na Soči – Repelc. Stone wall (SU 87) viewed from the west. Zahodno od zidu je bila v kv. 4 ( pril. 1/2) odkrita odnos je ta okrogla kamnita konstrukcija nastala sočamanjša okrogla kamnita konstrukcija (SE 88) ( sl. 45, 46), sno kot kamniti zid SE 87 in ustrina oz. žganinska jama ki so jo sestavljale poševno položene lapornate plošče SE 101 ( pril. 1/2). v krogu in horizontalno ležeča apnenčasta plošča na severnem delu. Krožna kamnita konstrukcija je bila ohranjena do višine 0,40 m, v premeru je merila 1,75 m, Najdbi iz okrogle kamnite konstrukcije SE 88 ( t. 42A) iz nje je za 0,50 m proti severu molela horizontalno položena apnenčasta plošča. Sredino so zapolnjevali 1. Odl. peresovine bronaste fibule, prežgan; vel. 1,9 × 1,5 cm; manjši kamni (apnenci in laporji) in prežgana ilovnata inv. št. TM 1358. plast. Ta okrogla kamnita konstrukcija je stala v plasti 2. Odl. bronastega deteljičastega obeska trikotne oblike; rek. SE 4, prekrila in deloma poškodovala pa jo je premešana š. 2,0 cm; inv. št. TM 1062. plast SE 3. Na vrhu prežgane ilovnate ploskve v sredini gomile (x = 6; y = 5,8, z = –1,05) je bil odkrit bronast obesek ( t. 42A: 2), lega peresovine fibule v njej ( t. 42A: 1) x = 6,40 pa ni bila natančneje zabeležena. Glede na stratigrafski y = 7,20 SE/SU 4 -1,63 -1,25 -1,45 -1,22 -1,28 -1,46 -1,05 -1,03 -1,02 -1,07 -1,51 x = 6,40 y = 4,60 0 1 m Sl. 45: Most na Soči – Repelc. Okrogla kamnita konstrukcija Sl. 46: Most na Soči – Repelc. Okrogla kamnita konstrukcija (SE 88) v kv. 4/2002. (SE 88) v tlorisu. M. = 1:50. Fig. 45: Most na Soči – Repelc. Round stone construction Fig. 46: Most na Soči – Repelc. Round stone construction (SU (SU 88) in Grid Square 4/2002. 88) in plan. Scale = 1:50. 61 Miha MLINAR PREMEŠANA KULTURNA PLAST (SE 3) Plast SE 3 nehomogene strukture iz sivorjave zemlje in ilovice, pomešane z lapornim drobirjem, je bila dokumentirana po celotnem območju izkopa leta 2000, leta 2002 pa na zahodnem in osrednjem delu izkopa do kamnitega zidu (SE 87) ( sl. 47). Debela je bila od 20 do 70 cm in je prekrivala plasti SE 4 in/ali SE 6. Ponekod je kazala sledi prežganosti in razpršene žganine. Z njenim nastankom je verjetno povezano uničenje vrhnjih delov grobov, jam, kamnitega zidu (SE 87), žganinske jame (SE 101, 102) in morda tudi okrogle kamnite konstrukcije (SE 88). Vanjo sta bila vkopana edinole Sl. 47: Most na Soči – Repelc. Plast SE 3 na raziskanem grobova R 12A in 36. V njej so bile razmetane sive in območju l. 2002. rdeče lapornate plošče, manjše koncentracije oglja, delci Fig. 47: Most na Soči – Repelc. Layer SU 3 in in the 2002 sežganih človeških kosti ter številne železnodobne in excavation area. rimskodobne najdbe ( t. 42B–70), med njimi odlomki raznovrstnih fibul ( t. 42–44; 45: 1 – 17), uhanov ( t. 45: 26–36), obročkov ( t. 46), zapestnic in ovratnic ( t. 47: Tabla 43 1–21), obeskov ( t. 47: 22–24; 48: 1–9), bronastih posod ( t. 48: 11–24) ter gumbki ( t. 49: 9–18), ingoti ( t. 49: 1. Odl. bronaste certoške fibule vrste Xg z narezanim gumbom 19–24), novci ( t. 50: 1 – 3), železno orožje ( t. 50: 4–7; na loku; prežgan; d. 3,1 cm; inv. št. TM 1035. 51–56), žeblji in žebljički ( t. 58), odlomki keramičnih 2. Odl. bronaste certoške fibule z gobasto oblikovanim gumposod ( t. 59– 69), steklenih jagod in posod ter koščki bom na zaključku noge; prežgan; pr. 1,6 cm; inv. št. TM jantarja ( t. 70, 71). Od novoveških najdb je bil v tej plasti 158. najden le beneški soldo ( t. 50: 3). 3. Bronasta fibula zgodnjelatenske sheme; okras: vrezi; v vzdolžnem žlebu na loka so ostanki organskega materi­ Plast SE 3 je na vrhu prekrivala plast novoveškega ala; d. 7,1 cm; inv. št. TM 451. koluvija SE 2. 4. Odl. bronaste fibule zgodnjelatenske sheme z nažlebljenim lokom; d. 4,3 cm; inv. št. TM 126. 5. Bronasta živalska fibula z nažlebljenim lokom; okras: vtis­ Tabla 42B njeni krožci s piko; d. 6,1 cm; inv. št. TM 464. 6. Bronasta živalska fibula; okras: vtis njeni krožci s piko; d. 1. Odl. bronaste fibule z zaključkom na nogi v obliki ovnove 5,8 cm; inv. št. TM 586. glavice; d. 3,6 cm; inv. št. TM 881. 7. Odl. bronaste živalske fibule; okras: vrezi in vtisnjeni krožci 2. Bronasta pavkasta fibula; d. 3,7 cm; inv. št. TM 587. s piko; d 3,9 cm; inv. št. TM 584. 3. Odl. bronaste fibule z dolgo peresovino in dodano okrasno 8. Bronasta ulita živalska fibula z jantarno jagodo na loku; peresovino z zankami, na katerih visijo verižice s trapeokras: vrezi; inv. št. TM 465, 466. zasto oblikovanimi obeski iz tanke bronaste pločevine; 9. Odl. bronaste fibule vrste Valična vas; prežgana; ohr. d. inv. št. TM 1085. 4,3 cm; inv. št. TM 882. 4. Odl. čolničastega loka bronaste fibule; okras: prečni vrezi; 10–11. Bronasti fibuli vrste Idrija pri Bači; prežgani; d. 6,2 cm d. 2, 2 cm; inv. št. TM 1323. in 6,6 cm; inv. št. TM 454, 579. 5. Odl. loka bronaste fibule; okras: vzdolžni in prečni vrezi; prežgan; d. 2,9 cm; inv. št. TM 1063. 6. Odl. bronaste trakaste fibule; okras: dva pasova mrežastih Tabla 44 vrezov na loku; rek. d. 6,9 cm; inv. št. TM 121, 128. 7–8. Pestičasta zaključka noge bronaste fibule; prežgana; inv. 1–2. Peresovini bronastih fibul srednjelatenske sheme; inv. št. št. TM 132, 1284. TM 127, 1308. 9. Odl. bronaste certoške fibule vrste XII; okras: vtisnjena 3–4. Odl. bronastih fibul vrste Kastav; d. 4,0 cm; inv. št. TM očesca in dvojni V vrez; d. loka 4 cm, d. noge 4 cm; inv. 156, 568. št. TM 146, 118. 5. Bronasta fibula srednjelatenske sheme; prežgana; d. 5,8 cm; 10. Odl. bronaste certoške fibule vrste VIIf; okras: tremolo vrezi inv. št. TM 571. na nogi; vel. 2,3 × 1,0 cm; inv. št. TM 1289. 6–7. Odl. bronastih fibul srednjelatenske sheme s ploščico; d. 11–14. Odl. bronastih certoških fibul; prežgani; inv. št. TM 4 in 9,1 cm; inv. št. TM 555, 556, 580. 800, 1058, 1267, 1322 . 8–9. Bronasti peresovini fibul; š. 2,9 in 3,9 cm; inv. št. TM 15. Odl. noge bronaste fibule; d. 3,4 cm; inv. št. TM 1321. 1268, 1993. 16. Odl. bronaste certoške fibule vrste VIIb; d. 3,3 cm; inv. 10. Odl. železne fibule; d. 4,1 cm; inv. št. TM 883. št. TM 1048. 11–13. Odl. peresovin železnih fibul; inv. št. TM 695, 822, 1364. 17–19. Odl. bronastih certoških fibul vrste X; prežgani; inv. št. 14. Obročasta bronasta fibula vrste Posočje; okras: vrezi v obliki TM 1056, 1059, 1326. črke X; pr. 4,5 cm; inv. št. TM 453. 62 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Tabla 45 32. Odl. bronaste zapestnice; okras: vtisnjen krožec s piko in prečni vrezi; d. 0,7 cm; inv. št. TM 1468. 1–3. Odl. fibul vrste Alesia iz bakrove zlitine, os tečaja železna; 33. Odl. bronaste trakaste zapestnice; okras: vtisnjen krožec s inv. št. TM 880, 878, 879. piko; vel. 0,9 × 0,7 cm; inv. št. TM 1211. 4. Odl. bronaste močno profilirane fibule, prežgana; ohr. d. 34. Odl. bronaste trakaste zapestnice; okras: prečni vrezi; vel. 2,8 cm; inv. št. TM 1010. 1,4 × 0,5 cm; inv. št. TM 1276. 5–15. Odl. bronastih peresovin fibul; nekateri prežgani; š. 35. Odl. bronaste trakaste zapestnice; okras: diagonalni vrez; 1,4 cm; inv. št. TM 746, 747, 755, 814, 1083, 1269, 1294, vel. 2,1 × 0,6 cm; inv. št. TM 1334. 1300, 1301, 1336, 1335. 36. Odl. bronaste trakaste zapestnice; vel. 2,7 × 0,5 cm; inv. 16–21. Odl. bronastih igel (fibul); deformirani; inv. št. TM št. TM 1332. 1027, 1036, 1057, 1263, 1286, 1348. 22. Odl. bronaste cevke; d. 3,1 cm; inv. št. TM 1373. 23–25. Odl. bronaste žice; d. 4,2 cm; inv. št. TM 1017, 1261, Tabla 47 1311. 26. Odl. bronastega trakastega uhana; okras: vtisnjeni krožci 1–4. Odl. bronastih žičnatih zapestnic; inv. št. TM 675, 1053, s piko, tangencialno povezani s tremoliranimi linijami; 1086, 1306. prežgan; d. 2,2 cm; inv. št. TM 1088. 5. Bronasta narebrena zapestnica s presegajočima koncema; 27–28. Odl. bronastih trakastih uhanov; okras: vodoravni pr. 4,9 cm; inv. št. TM 564. vrezi in vtisnjeni kroži s piko; š. traku 1,2 cm; inv. št. 6. Odl. bronaste zapestnice, na delu razkovane v cevasto zvito TM 546, 1324. pločevino; prežgana; d. 8,2 cm; inv. št. TM 162. 29–35. Odl. bronastih trakastih uhanov; okras: vzdolžni vrezi; 7. Odl. bronaste ovratnice z zavitim koncem; d. 12,3 cm; inv. inv. št. TM 749, 1055a,b, 1018, 1210, 1270, 1291. št. TM 565. 36. Odl. bronastega trakastega uhana; prežgan; š. traku 1,4 cm; 8. Odl. bronaste žice (zapestnice); d. 3,5 cm; inv. št. TM 1325. inv. TM 1102. 9–21. Odl. bronastih pletenih ovratnic; prežganih; inv. št. TM 114, 159, 585, 651, 1265, 1266, 1282, 1288, 1292, 1297, 1320, 1337, 1339. Tabla 46 22–24. Bronasti votli kroglasti dvodelni obeski; inv. št. TM 54, 577, 1281. 1. Bronast prstan; okras: prečni vrezi in vtisnjeni krožci s piko; prežgan; pr. 2,7 cm; inv. št. TM 557. 2. Odl. bronastega prstana; okras: prečni vrezi; prežgan; pr. Tabla 48 2,4 cm; inv. št. TM 1275. 3. Odl. bronastega prstana; okras: prečni in X vrezi; š. 0,6 cm; 1. Odl. bronastega košaričastega obeska; prežgan; vel. 1,5 × inv. št. TM 1101. 1,1 cm; inv. št. TM 1309. 4–7. Odl. bronastih prstanov; okras: prečni vrezi; inv. št. TM 2. Odl. bronastega košaričastega obeska, okrašen z vrezi; 133, 1033, 1302, 1318. prežgan; v. 1,7; inv. št. TM 1061. 8–12. Bronasti žičnati obročki; pr. 1,8–2,1 cm; inv. št. TM 1082, 3–4. Odl. bronastih košarastih obeskov; okras: mrežasti vrezi; 1089, 1092, 1095, 1293. prežgana; inv. št. TM 1262, 1246. 13–20. Bronasti obročki; pr. 2,2–2,8 cm; inv. št. TM 144, 145, 5. Odl. bronastega trikotnega predrtega obeska; vel. 1,7 × 455, 576, 1023, 1067, 1283, 1285. 1,7 cm; inv. št. TM 569. 21. Nesklenjen bronast prstan z vzdolžnima kanelurama; pr. 6–7. Bronasta predrta deteljičasta obeska; inv. št. TM 562, 1307. 2,6 cm; inv. št. TM 1333. 8. Odl. bronastega obeska v obliki roke; inv. št. TM 549, 550. 22–23. Odl. bronastega trakastega obročka (prstana); pr. 9. Odl. bronastega kalotastega okova z zanko in vdetim 2,2 cm; inv. št. TM 1034, 1271. obročkom; okras: vrezi; v. 0,9 cm; inv. št. TM 160. 24. Bronast nesklenjen narebren prstan; prežgan; pr. 2,0 cm; 10. Odl. bronastih verižic z obročkastimi členi; prežgani; pr. inv. št. TM 1274. obročka 0,6 cm; inv. št. TM 1247. 25. Odl. bronastega obročka z izrastki; prežgan; vel. 2,6 × 11. Odl. bronaste skodelice; okras: cikcak vrezi in vrezani 1,5 cm; inv. št. TM 1330. trikotniki; vel. 6,0 × 3,3 × 0,8 cm; inv. št. TM 567. 26. Bronast obroček s štirimi neizrazitimi bradavičastimi 12. Odl. bronastega ročaja; d. 5,6 cm; inv. št. TM 1260. izrastki; pr. 1,6 cm; inv. št. TM 578. 13–14. Odl. bronaste pločevine; inv. št. TM 1314, 1315. 27. Odl. železnega prstana z jantarno gemo z zabrisano upo15. Odl. ustja situle iz bronaste pločevine, ovite okoli svinčedobitvijo; pr. 2,2 cm; inv. št. TM 1096. nega jedra; d. 3,5; inv. št. TM 1295. 28–29. Odl. železnih prstanov z jamico za gemo; pr. 2,3 cm; 16–18. Odl. bronaste pločevine; inv. št. TM 1304, 1310, 1328. inv. št. TM 1352, 1365. 19–21. Odl. bronaste pločevine z zakovicami; inv. št. TM 1008, 30. Odl. bronaste narebrene zapestnice; d. 1,7 cm; inv. št. TM 1009, 1331. 1277. 22. Odl. bronaste ataše ročaja čaše; prežgan; š. 3,6; inv. št. 31. Odl. bronaste trakaste zapestnice ali prstana; okras: prečni TM 1298. vrezi in vtisnjeni krožci s pikami; prežgan; vel. 1,9 × 0,5 cm; 23. Polkrožna bronasta ploščica; d. 3,6; inv. št. TM 1327. inv. št. TM 1028. 24. Odl. bronastega zaključka držaja za cedilo; d. 5,0 cm; inv. št. TM 563 ( sl. 50). 63 Miha MLINAR Tabla 49 Tabla 53 1. Odl. bronastega obročka; okras: vtisnjene pike in vrezi; d. 1–2. Odl. železnega koničnika nožnice meča; inv. št. TM 3,2 cm; inv. št. TM 148. 214/6,7. 2. Odl. profiliranega bronastega predmeta; prežgan; vel. 2 × 3. Odl. železnega rezila meča; vel. 5,0 × 4,3 × 0,5 cm; inv. št. 0,8 × 0,5 cm; inv. št. TM 1312. 214/3. 3. Bronast žebljiček; v. 1,6 cm; inv. št. TM 1030. 4. Železen obroček; pr. 3,2 cm; inv. št. TM 214/8. 4. Odl. bronastega obeska; vel. 1 × 0,8 cm; inv. št. TM 1303. 5. Odl. železne nožnice meča s srčastim branikom; d. 9,0 cm; 5. Odl. bronaste kvačice; d. 1,4; inv. št. TM 1411. inv. št. TM 816. 6. Odl. bronaste pločevine z zavihani robovi; okras: na robovih 6. Polovica srčastega branika železne nožnice meča; d. 5,2 cm; prečni vrezi; vel. 1,7 × 1,4 cm; inv. št. TM 1264. inv. št. TM 774. 7. Bronasta kroglica, morda zaključek noge fibule; pr. 0,7 cm; 7. Odl. branika železne nožnice meča; rek. vel. 7,2 × 2,8 cm; inv. št. TM 1070. inv. št. TM 214. 8. Odl. bronastega obeska; vel. 1,3 × 0,6 × 0,5; inv. št. TM 748. 8. Odl. koničnika železne nožnice meča, okovan z bronom; d. 9–18. Bronasti gumbki; pr. 0,7– 1,3 cm; inv. št. TM 120, 141, 7,5 cm; inv. št. TM 760. 803–805, 1024, 1212, 1287, 1305, 1465. 9. Odl. zvite železne pločevine (nožnice meča ali noža); d. 19. Ingot ramo secco, bakrova zlitina; v razpoki na zgornji plos3,4 cm; inv. št. TM 1161. kvi ohranjen kos oglja; d. 9,0 cm; inv. št. TM 473 ( sl. 51). 10–12. Odl. železnih nožnic meča; inv. št. TM 13, 784, 812. 20–22. Kosi ingotov iz bakrove zlitine; inv. št. TM 100, 1313, 1317. 23–26. Kosi svinca; inv. št. TM 1168; 1290, 2074 in neinv. Tabla 54 27. Kos svinca z odl. keramičnega pitosa; vel. 6,2 × 2,9 × 2 cm; inv. št. TM 480. 1–7. Odl. železnih nožnic meča; inv. št. TM 96, 773, 777, 782, 28. Svinčena kroglica; pr. 0,6 cm; inv. št. TM 1479. 797, 818, 1383. 8–10. Odl. železne pločevine (ščitna grba ali nožnica meča); inv. št. TM 789, 824, 825. Tabla 50 11. Odl. železne nožnice z rezilom mahaire; inv. št. TM 815. 12. Odl. železne pločevine (kalota ščitne grbe ali nožnica 1. Novec: Traianus; as, kovan 98–117 v kovnici Roma, RIC? ; meča); inv. št. TM 823. pr. 2 cm; hrani TM. 13. Odl. železa, verjetno ročaj meča ali noža; inv. št. TM 169. 2. Novec: M. Aurelius ali Commodus; sestercij, kovan 161–192 14. Odl. železne nožnice (?) meča; inv. št. TM 1384. v kovnici Roma, RIC? ; pr. 2,7 cm; hrani TM. 3. Novec: soldo; Italija, Beneška republika, kovan 17.–18. stoletje v kovnici Venezia; pr. 1,9 cm; hrani TM. Tabla 55 4. Železna uhata sekira, z ostanki lesa, razlomljena na dva dela in zvita; d1. 9 cm, d2. 11,5 cm; inv. št. TM 29. 1–7. Železni obročki; pr. 2,3–5,7; inv. št. TM 163, 213, 694, 5–6. Železni sekiri z enostranskimi plavutmi; d1. 12,8 cm, d2. 785, 787, 789, 810. 16,4 cm; inv. št. TM 125, 772. 8. Železna obročasta pasna spona; d. 5,0 cm; inv. št. TM 1368. 7. Odl. lista železne sulične osti s trikotnim sredinskim rebrom; 9–13. Železni kalotasti gumbi ščitne grbe; pr. 2,4–3,1 cm; inv. zvita in razlomljena; d. 16,0 cm; inv. št. TM 788. št. TM 764, 766, 771, 787, 796. 14–16. Odl. železne ščitne grbe vrste Skorba (?) s krilci; inv. št. TM 765, 767, 817. Tabla 51 1. Železna sulična ost z listom lečastega preseka; zvita; d. Tabla 56 raztegnjene osti 38,8 cm; inv. št. TM 750. 2. Odl. železne sulične osti z listom rombičnega preseka; d. 1–2. Odl. železne ščitne grbe, na enem je ohranjena kalotasta 10,6 cm; inv. št. TM 27. zakovica; inv. št. TM 778, 795. 3–5. Odl. železnih suličnih kopit; inv. št. TM 151, 152, 763. 3. Odl. bronastega okova z zakovico; d. 3,4 cm; inv. št. TM 762. 6–8. Odl. železnih tulastih nasadišč suličnih osti; inv. št. TM 4. Odl. železnega žlebastega predmeta, verjetno robni okov 98, 129, 131. ščita; d. 4,3 cm; inv. št. TM 820. 5. Odl. železne ročaja ščita; inv. št. TM 761. 6–7. Odl. železnega rezila noža; inv. št. TM 170, 786. Tabla 52 8. Odl. železnega noža s plavutastim nastavkom za držaj; d. 9,9 cm; inv. št. TM 1065. 1. Odl. železne sulične osti (?), prežgan; d. 7,6 cm; inv. št. 9. Odl. železnega ukrivljenega noža s koščeno oblogo ročaja TM 799. in železno zanko na zaključku; inv. št. TM 32. 2. Odl. železne konice; d. 6,7 cm; inv. št. TM 801. 10–12. Odl. železnih nožev s trnastim nastavkom za držaj; inv. 3. Odl. železne sulične osti; zvita in razlomljena; d1. 21,2 cm, št. TM 792, 1071, 1087. d2. 19,6 cm, d3. 11,3 cm; inv. št. TM 28. 13. Odl. železnega rezila noža; dl. 6 cm; inv. št. TM 2039. 4. Železna ost piluma s piramidalno glavo; d. 7 cm; inv. št. TM 30. 5–8. Odl. železne nožnice meča; inv. št. TM 214/1–4. 64 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 14. Odl. bronaste obloge držaja nožička z delno ohranjenim Tabla 59 železnim rezilom; okras: vrezi prečnih linij; ohr. d. 5,3 cm; inv. št. TM 1367. 1. Odl. ustja pitosa, prežgan; rek. pr. ustja 29,2 cm; inv. št. 15. Odl. železnega rezila noža; d. 5,5; inv. št. TM 779. TM 1424. 16. Trn železnega nožiča; ohr. d. 4,7 cm; inv. št. TM 31a. 2. Odl. ustja pitosa; rek. pr. ustja 38 cm; inv. št. TM 1195. 3. Odl. in dna pitosa; okras: vodoravno rebro, temnordeč premaz; rek. pr. ustja 28,6 cm; inv. št. TM 1425. Tabla 57 4. Odl. ustja lonca, površina opečnata, prelom siv; vel. 5,4 × 3,5 cm; inv. št. TM 166. 1. Odl. železnega predmeta z obročastim zaključkom; d. 5. Odl. ustja lonca; površina opečnata do oker, prelom siv; vel. 6,1 cm; inv. št. TM 167a. 3,9 × 2,7 cm; inv. št. TM 1118. 2. Odl. železnega paličastega predmeta okroglega preseka z 6. Odl. ustja in ostenja lonca s trakastima ročajema; dodelan razširjenim koncem; d. 5,2 cm; inv. št TM 167b. na lončarskem vretenu; površina rjavosiva, prelom siv; 3. Odl. železnega predmeta z obročastim zaključkom; d. rek. pr. ustja 17,4 cm; inv. št. TM 1194. 5,2 cm; inv. št. TM 1374. 7. Lonec; površina zunaj rjava, znotraj temnosiva, prelom 4. Odl. železnega kavlja; d. 4,2 cm; inv. št. TM 1064. temnosiv; okras: metličenje; pr. ustja 11,4 cm; inv. št. 5. Odl. križno oblikovane železne pločevine; d. 5,7 cm; inv. TM 1097. št. TM 1385. 6. Odl. železne ploščice s polkrožno zakovico (ročaj ščitne grbe?); d. 9,5 cm; inv. št. TM 1350. Tabla 60 7. Železen ploščat predmet lečastega preseka s stanjšanim zaključkom; d. 5,9 cm; inv. št. TM 1094. 1. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; okras: zu8. Odl. železne ploščice z luknjico; d. 9,6 cm; inv. št. TM 1353. naj in znotraj rdeč premaz; prelom temnosiv; vel. 2,0 × 9. Železen predmet lečastega preseka; prežgan; vel. 4,4 × 1,9 cm; inv. št. TM 1137. 3,5 cm; inv. št. TM 802. 2. Odl. ustja lončka; izdelan na lončarskem vretenu; površina 10. Odl. železne spojke; d. 2,4 cm; inv. št. TM 1386. črna, prelom temnosiv; vel. 2,9 × 2,4 cm; inv. št. TM 1226. 11. Odl. železnega obročka oglatega preseka; pr. 4,3 cm; inv. 3. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; zunaj in št. TM 1049. znotraj rdeč premaz; prelom temnosiv; vel. 4 × 2,2 cm; 12. Odl. zvite železne osti s sredinskim rebrom in trnom rominv. št. TM 1215. bičnega preseka; d. 6,2 cm; inv. št. TM 1390. 4. Odl. ustja lončka; izdelan na lončarskem vretenu; površina čr13. Odl. železnega koničastega predmeta; d. 8,1 cm; inv. št. na, prelom temnosiv; rek. pr. ustja 8,2 cm; inv. št. TM 1422. TM 1388. 5. Odl. ustja lonca; površina zunaj siva, znotraj rjavordeč 14. Železen paličast predmet oglatega preseka; d. 4,8 cm; inv. premaz, prelom siv; okras: vtisi; vel. 3,1 × 3,1 cm; inv. št. TM 140. št. TM 1423. 15. Odl. železnega paličastega predmeta okroglega preseka; d. 6. Lonček; površina temnosiva, prelom črn; okras: metličenje; 5,5 cm; inv. št. TM 1387. rek. pr. ustja 6,1 cm; inv. št. TM 149. 16–20. Pet odl. votlih železnih predmetov oglatega preseka; d. 7. Odl. ustja lonca; površina siva, prelom siv; okras: metličenje; 3–6,8 cm; inv. št TM 168/1–4, 168. vel. 2,4 × 3,2 cm; inv. št. TM 1408. 21. Odl. v kepo zlepljene votle železne palice; d. 5,4 cm; inv. 8. Lonček; površina in prelom temnosiva; rek. pr. ustja 6,5 cm; št. TM 168/5. inv. št. TM 105. 9. Odl. ustja lončka; površina in prelom temnosiva; vel. 5 × 3,1 cm; inv. št. TM 697. Tabla 58 10. Koničen lonček; dodelan na vretenu; površina siva, prelom temnosiv; pr. dna 4 cm: inv. št. TM 111. 1. Železno šilo; d. 16,6 cm; inv. št. TM 1054. 11. Odl. ustja sklede; površina in prelom siva; rek. pr. ustja 2. Odl. železnega šila; d. 6,2 cm; inv. št. TM 1093. 10,8 cm; inv. št. TM 1149. 3. Železen žebelj; d. 6 cm; inv. št. TM 1415. 12. Odl. ustja sklede; dodelana na lončarskem vretenu; 4. Železen žebelj; d. 4,7 cm; inv. št. TM 139. površina rjava, prelom temnosiv; okras: aplika; vel. 6,1 × 5. Železen žebelj; d. 5,3 cm; inv. št. TM 143. 3,5 cm; inv. št. TM 1031. 6. Odl. železnega žeblja; d. 2,7 cm; inv. št. TM 1379. 13. Odl. ustja in vratu lonca; površina rdečerjava, prelom oker 7. Železen žebelj; d. 4 cm; inv. št. TM 485. do siv; rek. pr. ustja 8,2 cm; inv. št. TM 1157. 8. Odl. železnega trna žeblja; d. 3,7 cm; inv. št. TM 1022. 14. Odl. ostenja posode; površina zunaj oranžna, znotraj rjava, 9–10. Odl. železnega klina; d. 4,8 in 5,6 cm; inv. št. TM 1359, prelom temnorjav; okras: metličenje in vodoravni vreza1378. ni liniji; vel. 2,8 × 2,5 cm; inv. št. TM 1444. 11. Železen žebljiček, okrašen z vzorcem križa in štirimi bun15. Odl. ostenja posode; površina rjava; okras: vodoravne kicami; pr. 1,5 cm; inv. št. TM 1366. vrezane linije in metličenje; vel. 2,6 × 2 cm; inv. št. TM 12–72. Železni žebljički; pr. kapice 0,7–1,7 cm; inv. št. TM 1445. 74, 77, 99, 115–117, 147, 154, 157, 780, 819, 1007, 16. Odl. ostenja posode; površina rjava; okras: metličenje; vel. 1019–1021, 1050–1052, 1060, 1066, 1077, 1090, 1091, 3,3 × 2,6 cm; inv. št. TM 1446. 1100, 1165, 1218, 1258, 1278–1280, 1299, 1340–1347, 17. Odl. ustja lončka; dodelan na lončarskem vretenu; površina 1354, 1355, 1360–1363, 1375–1377, 1380–1382, 1389, rjava, prelom rjavosiv; okras: metličenje; pr. ustja 8,3 cm; 1392–1397, 1416, 1419. inv. št. TM 1127 ( t. 60: 17). 65 Miha MLINAR 18. Odl. ustje in ostenja lončka; površina temnosiva, prelom Tabla 63 temnosiv; okras: metličenje; rek. pr. ustja 8,9 cm; inv. št. TM 178. 1. Odl. trakastega ročaja vrča; d. 7 cm; inv. št. TM 1143. 19. Odl. ustja lonca; površina siva, prelom temnosiv; okras: 2. Odl. trakastega ročaja vrča; d. 5,0 cm; inv. št. TM 1200. vrezi; vel. 3,3 × 3,1 cm; inv. št. TM 1132. 3. Odl. ročaja vrča; vel. 4,8 × 2,3 cm; inv. št. TM 1180. 4. Odl. trakastega ročaja vrča; d. 5,7 cm; inv. št. TM 1179. 5. Odl. trakastega ročaja vrča; vel. 2,2 × 2,1 cm cm; inv. št. Tabla 61 TM 1222b. 6. Odl. trakastega ročaja vrča; vel. 2,6 × 3,0 cm; inv. št. TM 1178. 1. Odl. ustja in ostenja krožnika s črnim premazom; pr. ustja 7. Odl. trakastega ročaja vrča; vel. 3 × 1,8 × 1,1 cm; inv. št. 18,5 cm; inv. št. TM 1011. TM 1125. 2. Odl. ustja krožnika s črnim premazom; vel. 2,6 × 1,6 cm; 8. Odl. ročaja z delom ostenja vrča; vel. 4,0 × 1,8 × 0,8 cm; inv. št. TM 1197. inv. št. TM 1176. 3. Odl. ustja krožnika s črnim premazom; vel. 4 × 2 cm; inv. 9. Odl. ustja enoročajnega vrča; rek. pr. ustja 6,0 cm; inv. št. št. TM 1199. TM 1038. 4. Odl. ustja sklede; izdelana na lončarskem vretenu; površina 10. Dvaindvajset odl. dna vrča; pr. 7,7 cm; inv. št. TM 1169. opečnata; rek. pr. ustja 14,1 cm; inv. št. TM 1201. 11. Odl. ustja enoročajnega vrča; vel. 5,5 × 2,5 cm; inv. št. 5. Odl. dna čaše tankih sten; izdelana na lončarskem vretenu; TM 173. površina svetlosiva; pr. dna 3,6 cm; inv. št. TM 1237. 12. Ustje vrča z odl. ročajem; pr. ustja 6 cm; inv. št. TM 113. 6. Skodelica tankih sten; izdelana na lončarskem vretenu; glini 13. Odl. ustja narebrenega vrča; okras: okrogla aplika; rek. pr. sta primešana sljuda in kremenčev pesek; površina siva, ustja 9,7 cm; inv. št TM 1206. prelom siv; rek. pr. ustja 9,7 cm; inv. št. TM 1174. 14. Odl. ustja vrča; vel. 5,2 × 4,4 cm; inv. št. TM 1182. 7. Odl. ustja lončka; izdelan na lončarskem vretenu; površina 15. Odl. ostenja vrča; vel. 5,5 × 5,5 cm; inv. št. TM 1238. opečnata do oker; rek. pr. ustja 7,7 cm; inv. št. TM 1084. 16. Odl. ustja in vratu enoročajnega vrča; rek. pr. ustja 6,1 cm; 8. Odl. oljenke opečnate barve vrste Loeschcke X, na dnu vtis inv. št. TM 1239. prve (?) in zadnje črke (O?) izdelovalca; vel. 9,5 × 2,7 cm; 17. Odl. ustja vrča; vel. 4,4 × 3,6 cm; inv. št. TM 1228. inv. št. TM 1196. 18. Odl. ustja vrča; vel. 4,3 × 4 cm; inv. št. TM 1198. 9. Odl. oljenke vrste Loeschcke X; prežgana; vel. 10,2 × 3,4 cm; inv. št. TM 1208. 10. Odl. ostenja amforice tankih sten z značilno rjavo sljudnato Tabla 64 površino; površina zunaj rjavosiva, glajena, znotraj svetlorjava, prelom rjav; vel. 4,8 × 4,0 cm; inv. št. TM 1181. 1. Odl. ostenja vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina 11. Odl. dna amfore; površina oker; pr. dna 11,2 cm; inv. št. oker; inv. št. TM 1222e. TM 1098. 2. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina 12. Ročaj amfore; površina in prelom opečnata; d. 12,1 cm; opečnata; pr. dna 5,7 cm; inv. št. TM 1217. inv. št. TM 171. 3. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina oker; 13. Odl. dna amfore; površina in prelom opečnati; pr. 2,5 cm; rek. pr. dna 7,9 cm; inv. št. TM 1202. inv. št. TM 174. 4. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina siva, 14. Odl. dna amfore; površina opečnata; ohr. v. 8,5 cm; inv. prelom oker do siv; rek. pr. dna 7,4 cm; inv. št. TM 1037. št. TM 1144. 5. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina 15. Odl. dna amfore; površina opečnata; ohr. v. 4,6 cm; inv. opečnata; rek. pr. dna 7,6 cm; inv. št. TM 172. št. TM 1162. 6. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina oker; pr. dna 6,9 cm; inv. št. TM 1177. 7. Dno lončka; izdelan na lončarskem vretenu iz fine gline Tabla 62 s primesmi peska; površina svetlosiva; pr. dna 3,8 cm; inv. št. TM 175. 1. Odl. ostenja narebrene amfore; površina oker, glini so dodani 8. Odl. dna vrča; površina in prelom oker; rek. pr. dna 5,6 cm; sljuda, pesek in koščki zmlete opeke; vel. največjega odl. inv. št. TM 1222f. 10,2 × 7,6 cm; inv. št. TM 1192 ( sl. 58). 9. Odl. dna vrča; površina oker; pr. dna 8,7 cm; inv. št. TM 1081. 2. Dvoročajni vrč; površina in prelom oker; v. 21,8 cm; inv. 10. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina in prelom siva; št. TM 676. rek pr. ustja 15,2 cm; inv. št. TM 1146. 3. Odl. ustja dvoročajnega vrča; pr. ustja 14,7 cm; inv. št. TM 11. Odl. dna vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina 1222a. opečnata; rek. pr. dna 8,0 cm; inv. št. TM 1193. 4. Odl. ustja vrča; površina oker; rek. pr. ustja 14,2 cm; inv. 12. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; izdelan iz gline s primesmi št. TM 1222g. apnenčastih drobcev; površina siva, prelom temnosiv; 5. Odl. ustja vrča; izdelan na lončarskem vretenu; površina vel. 5,4 × 5, cm; inv. št. TM 1153. opečnata; rek. pr. ustja 12,2 cm; inv. št. TM 1167. 13. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina in prelom tem6. Odl. trakastega ročaja vrča; površina oker; d. 9,5 cm; inv. nosiva; okras: navpične kanelure; pr. ustja 17,3 cm; inv. št. TM 1136. št. TM 1214. 7. Odl. trakastega ročaja vrča; površina oker; d. 7,7 cm; inv. 14. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina in prelom siva; št. TM 1222c. rek. pr. ustja 16,5 cm; inv. št. TM 1203. 8. Odl. trakastega ročaja dvoročajnega vrča; d. 6,4 cm; inv. št. TM 1223. 66 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 15. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina zunaj rjava, 10. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina znotraj oker do siva, prelom rjavosiv; vel. 5,6 × 4,4 cm; in prelom siva; rek. pr. ustja 13,0 cm; inv. št. TM 1405. inv. št. TM 1145. 11. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 16. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina in prelom siva; rjavosiva, prelom siv; rek. pr. ustja 12,7 cm; inv. št. TM vel. 4,3 × 3,5 cm; inv. št. TM 1124. 1078. 17. Odl. ustja lonca vrste Auerberg; površina svetlorjava, pre12. Odl. ustja lonca; površina opečnata, prelom siv; rek. pr. lom siv; vel. 3,5 × 3,0 cm; inv. št. TM 1012. ustja 16,0 cm; inv. št. TM 1406. 18. Odl. ustja lonca, podoben vrsti Auerbeg; izdelan na 13. Odl. ustja lonca (vrča?); izdelan na lončarskem vretenu; lončarskem vretenu; površina siva, prelom rjavosiv; vel. površina oker, prelom siv; rek. pr. ustja 8,5 cm; inv. št. 3,5 × 2,3 cm; inv. št. TM 1183. TM 1184. 19. Odl. ustja lonca; površina svetlorjava, prelom siv; vel. 3,5 × 14. Odl. ustja posode; površina temnorjava; rek pr. ustja 2,3 cm; inv. št. TM 1421. 15,6 cm; inv. št. TM 1041. 15. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina siva do oker, prelom siv; rek. pr. ustja 14,1 cm; inv. št. Tabla 65 TM 1138. 16. Odl. ustja lonca; izdelane na lončarskem vretenu; površina 1. Odl. dna in ostenja lonca vrste Auerberg; površina oker do svetlorjava do siva, prelom siv; okras: vrezi na ustju; rek. svetlorjava, prelom siv; okras: glavničenje; rek. pr. dna pr. 15,3 cm; inv. št. TM 1156. 11,0 cm; inv. št. TM 1170. 17. Odl. ustja lonca; dodelan na lončarskem vretenu; površina 2. Odlomki dna in ustja lonca; dodelan na lončarskem vretein prelom siva; rek pr. ustja 14,9 cm; inv. št. TM 1042. nu; površina zunaj rjavordeča, znotraj oker, prelom siv; okras: metličenje; rek. pr. ustja 22,4 cm; inv. št. TM 1126. 3. Lonec; dodelan na lončarskem vretenu; površina svetlorjava Tabla 67 do siva, prelom temnosiv; okras: metličenje; rek. pr. ustja 17,1 cm; inv. št. TM 751. 1. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu iz gline s 4. Odl. ustja in ostenja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; primesmi kremenčevega peska; površina siva, prelom površina zunaj rjavosiva, znotraj rjava, prelom rjav; rjavosiv; rek. pr. ustja 16,9 cm; inv. št. TM 1234. okras: metličenje zunaj in znotraj; rek. pr. ustja 18,8 cm; 2. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina inv. št. TM 1205, 1209. in prelom siva; rek. pr. ustja 18,7 cm; inv. št. TM 1185. 5. Odl. profiliranega ustja in ostenja lonca; izdelan na 3. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina lončarskem vretenu; površina oker do svetlosiva, prelom siva, prelom rjavosiv; rek. pr. ustja 12,1 cm; inv. št. TM rumenorjav; okras: metličenje; rek. pr. ustja 29,4cm; inv. 1079. št. TM 1154. 4. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina in prelom siva; rek. pr. ustja 13,5 cm; inv. št. TM 1147. 5. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina Tabla 66 rdečerjava do oker, prelom siv; rek. pr. ustja 12,5 cm; inv. št. TM 1148. 1. Odl. dna lonca; površina zunaj prežgan oker premaz, znotraj 6. Odl. ustja lonca; površina oker do siva, prelom siv; rek pr. rjavosiva, prelom temnosiv; okras: metličenje; rek. pr. ustja 15,8 cm; inv. št. TM 1139. dna 11,4 cm; inv. št. TM 821 ( t. 66: 1). 7. Odl. ustja lonca; površina svetlorjava, prelom siv; rek. pr. 2. Odl. ustja lonca; dodelan na lončarskem vretenu; površina ustja 20,2 cm; inv. št. TM 1006. rjava, prelom siv; okras: metličenje; rek. pr. ustja 16,5 cm; 8. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina inv. št. TM 1413. oker do siva, prelom siv; vel. 2,8 × 2,5 cm; inv. št. TM 3. Odl. dna posode; okras: metličenje; vel. 3,7 × 2,2 cm; inv. 1103. št. TM 1166. 9. Odl. ustja lonca; površina zunaj in znotraj svetlooker pre4. Odl. ustja in ostenja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; maz, prelom temnosiv; vel. 3,8 × 3,0 cm; inv. št. TM 1191. površina in prelom temnosiva; okras: metličenje; rek. pr. 10. Odl. ustja lonca; dodelan na lončarskem vretenu; površiustja 17 cm; inv. št. TM 176. na zunaj in znotraj svetlorjav do oker premaz, prelom 5. Odl. lončka; površina svetlorjava do oker, prelom siv; rek. temno siv; vel. 3,9 × 2,6 cm; inv. št. TM 1047. pr. ustja 8,4 cm; inv. št. TM 1128. 11. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; glini 6. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina dodan grafit; površina in prelom siva; vel. 4,4 × 2,4 cm; svetlosiva do rjava, prelom temnosiv; okras: vodoravna inv. št. TM 1186. kanelura; rek. pr. ustja 26 cm; inv. št. TM 177. 12. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 7. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina in prelom siva; vel. 1,7 × 2 cm; inv. št. TM 1043. zunaj svetlosiva do temnorjava, znotraj rjava do temno13. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina siva, prelom temnosiv; okras: vodoravni kaneluri; rek. in prelom siva; vel. 2,9 × 2,4 cm; inv. št. TM 1187. pr. ustja 24,5 cm; inv. št. TM 153. 14. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 8. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina opečnata, prelom siv, vel. 2,1 × 2,2 cm; inv. št. TM 996. in prelom siva; rek. pr. ustja 16,7 cm; inv. št. TM 1105. 15. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 9. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina zunaj opečnata, znotraj sivorjava, prelom siv; vel. 2,2 × zunaj temnorjava do siva, znotraj svetlorjava do temno1,8 cm; inv. št. TM 1107. rdeča, prelom rjav do siv; okras: vrezi; pr. ustja 26 cm; 16. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina inv. št. TM 1155. siva, prelom temnosiv; vel. 3,5 × 2,2 cm; inv. št. TM 1104. 67 Miha MLINAR 17. Odl. ustja lonca; površina in prelom siva; vel. 2,6 × 1,8 cm; 13. Odl. ustja lonca; površina opečnata, prelom siv; vel. 3,7 × inv. št. TM 1108. 4,1 cm; inv. št. TM 1131. 18. Odl. ustja lonca; površina oker, prelom siv; vel. 1,8 × 1,6 cm; 14. Odl. ustja lonca; površina siva; prelom siv; vel. 2,1 × 2 cm; inv. št. TM 1109. inv. št. TM 1119. 19. Odl. ustja lonca; površina rjavo siva, prelom siv; vel. 2,7 × 15. Odl. ustja lonca; dodelan na lončarskem vretenu; površina 1,7 cm; inv. št. TM 1110. svetlorjava do siva, prelom siv; vel. 3,8 × 1,9 cm; inv. št. 20. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu iz gline TM 1120. s primesmi kremenčevega peska; površina in prelom 16. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina siva z ostanki rdečkastega premaza; vel. 3,0 × 2,2 cm; sivorjava, prelom siv; vel. 3,5 × 2,2 cm; inv. št. TM 1221. inv. št. TM 1044. 17. Odl. ustja lonca; površina opečnata do rjava, prelom siv; 21. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina vel. 2,5 × 1,5 cm; inv. št. TM 1121. in prelom siva; vel. 4,4 × 2,3 cm; inv. št. TM 1480. 18. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 22. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina rjava do siva, prelom siv; vel. 4,5 × 2,7 cm; inv. št. TM in prelom siva; vel. 2,2 × 1,9 cm; inv. št. TM 1013. 1188. 23. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 19. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina rjava do oker, prelom rjav do siv; vel. 2,9 × 2,7 cm; inv. oker, prelom siv; vel. 3,1 × 2,0 cm; inv. št. TM 1141. št. TM 1158. 20. Odl. ustja lončka; dodelan na lončarskem vretenu; površina 24. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina in prelom temnosiva; vel. 1,5 × 2,6 cm; inv. št. TM 1482. in prelom siva; vključki grafita; vel. 3,5 × 2,3 cm; inv. št. 21. Odl. ustja posode; površina zunaj siva, znotraj rdečerjava, TM 1111. prelom sivorjav; vel. 3,6 × 2,3 cm; inv. št. TM 1483. 25. Odl. ustja lonca; površina oker, prelom siv; vel. 2,4 × 2,2 cm; 22. Odl. ustja posode; izdelan na lončarskem vretenu; površina inv. št. TM 1112. in prelom siva; vel. 3,1 × 1,5 cm; inv. št. TM 1122 . 26. Odl. ustja lonca; površina zunaj oker, znotraj siva, prelom 23. Odl. ustja pokrova; površina zunaj svetlorjava, znotraj siva, siv; vel. 1,8 × 1,6 cm; inv. št. TM 1113. prelom siv; vel. 2,5 × 2,2 cm; inv. št. TM 1003. 27. Odl. ustja lonca; površina in prelom siva; vel. 2,5 × 2,6 cm; 24. Odl. ustja sklede; izdelan na lončarskem vretenu; površina inv. št. TM 1114. in prelom siva; vel. 2,8 × 1,8 cm; inv. št. TM 1189. 28. Odl. ustja lonca; površina zunaj oker, znotraj rjavosiva, 25. Odl. ustja posode; površina rdečerjava, vel. 3,2 × 1,6 cm; prelom siv; vel. 2,3 × 1,3 cm; inv. št. TM 1115. inv. št. TM 1462 . 29. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 26. Odl. ustja lonca; površina rdečerjava; vel. 3,3 × 2,1 cm; siva, prelom temnosiv; vel. 2,5 × 1,7 cm; inv. št. TM 1129. inv. št. TM 1443. 30. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 27. Odl. ostenja posode; površina oker; okras: metličenje; vel. opečnata do siva, prelom siv; prežgan; vel. 3,1 × 2,8 cm; 4 × 3,8 cm; inv. št. TM 1461. inv. št. TM 1106. 28. Odl. ostenja posode; površina temnorjava; okras: kanelure 31. Odl. ustja lonca; površina opečnata, prelom siv; vel. 3,8 × in metličenje; vel. 4,8 × 3,1 cm; inv. št. TM 1420. 3,2 cm; inv. št. TM 1014. 29. Odl. ustja sklede; vel. 3,1 × 2 cm; inv. št. TM 1484. 30. Odl. ustja sklede; izdelan na lončarskem vretenu; na površini oker premaz, prelom temnosiv; vel. 2 × 1,6 cm; Tabla 68 inv. št. TM 1160. 31. Odl. ustja lonca; površina rjavo do siva, prelom siv; okras: 1. Odl. ustja lonca; površina opečnata, prelom siv; vel. 2,3 × metličenje; vel. 3,9 × 3,2 cm; inv. št. TM 1032. 1,9 cm; inv. št. TM 1116. 32. Odl. ustja lonca; površina zunaj siva, znotraj oker, prelom 2. Odl. ustja lonca; površina oker barve, prelom siv; vel. 3,3 × siv; okras: metličenje; vel. 4,5 × 5 cm; inv. št. TM 1190. 2,0 cm; inv. št. TM 998. 33. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 3. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina in prelom siva; okras: metličenje; vel. 4,1 × 4,3 cm; inv. svetlorjava, prelom siv; vel. 3,5 × 2,1 cm; inv. št. TM 999. št. TM 1005. 4. Odl. ustja lonca; površina zunaj svetlorjava, znotraj siva, prelom siv; vel. 2,7 × 2,4 cm; inv. št. TM 1000. 5. Odl. ustja posode; izdelan na lončarskem vretenu; površina Tabla 69 in prelom siva; vel. 2,9 × 1,9 cm; inv. št. TM 1001. 6. Odl. ustja lonca; površina in prelom rjavosiva; vel. 1,6 × 1. Odl. ustja lonca iz gline s primesmi grafita; površina siva, 2,1 cm; inv. št. TM 1117. prelom rjavosiv; okras: glavničenje zunaj in znotraj; vel. 7. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 3,9 × 3,3 cm; inv. št. TM 1204. siva, prelom temnosiv; vel. 2,3 × 1,1 cm; inv. št. TM 1046. 2. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 8. Odl. ustja lonca; površina svetlorjava; vel. 3 × 1,7 cm; inv. zunaj oker, znotraj prežgana, prelom siv; okras: z vtisi št. TM 1224. razčlenjeno ustje; vel. 2,8 × 2,1 cm; inv. št. TM 1150. 9. Odl. ustja sklede; izdelan na lončarskem vretenu; površina 3. Odl. ustja posode; površina zunaj oker, znotraj siva; okras: siva, prelom oker; vel. 5,3 × 2,3 cm; inv. št. TM 1015. glavničenje; vel. 2,3 × 1,9 cm; inv. št. TM 1485. 10. Odl. ustja lonca; površina in prelom siva; vel. 2 × 2,2 cm; 4. Odl. ostenja posode; okras: metličenje zunaj in znotraj; vel. inv. št. TM 1002. 2,9 × 2,1 cm; inv. št. TM 1142. 11. Odl. ustja lonca; izdelan na lončarskem vretenu; površina 5. Odl. ostenja sklede; površina zunaj opečnata, znotraj siva, oker, prelom siv; vel. 2,5 × 1,9 cm; inv. št. TM 1016. prelom siv; okras: glavničenje in z vtisi prstov razčlenjeno 12. Odl. ustja lonca; površina opečnata do siva, prelom temnorebro; inv. št. TM 1175. siv; vel. 2,3 × 1,7 cm; inv. št. TM 1130. 68 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 6. Odl. ostenja posode; površina oker, prelom siv; okras: 2–23. Odl. rumenih steklenih jagod z modro­belimi očesci; razčlenjeno vodoravno rebro; vel. 2,2 × 1,4 cm; inv. št. pr. 1,1–2,5 cm; inv. št. TM 180, 182, 186, 187, 189, 194, TM 1235. 207, 211, 620, 626, 643, 652, 655–658, 664, 665, 667, 7. Odl. ostenja lonca; površina oker do siva, prelom siv; okras: 668, 757, 1316. razčlenjeno vodoravno rebro; vel. 2,4 × 2,4 cm; inv. št. 24– 35. Odl. rumenih steklenih jagod z modrimi spiralnimi TM 1123. očesci; pr. 1,6–2,9 cm; inv. št. TM 492, 625, 631, 632, 8. Odl. ostenja posode; površina oker, prelom siv; okras: raz646–650, 654, 1099, 1272. členjeno rebro; vel. 2,9 × 2 cm; inv. št. TM 1259. 36–37. Odl. rumenih stekleneih jagod z belo­modrimi spi9. Odl. ostenja lonca; površina zunaj oker, znotraj siva; okras: ralnimi očesci; vel. 1,7 × 1,7 in 1,6 × 1,4 cm; inv. št. TM razčlenjeno rebro; vel. 1,9 × 2,5 cm; inv. št. TM 1486. 645, 666. 10. Odl. ostenja lonca; površina zunaj oker, znotraj siva; okras: 38–39. Odl. rumenih steklenih jagod z modrimi spiralnimi razčlenjeno rebro; vel. 1,9 × 2,5 cm; inv. št. TM 1409. očesci; vel. 1,4 × 1 in 1,2 × 1 cm; inv. št. TM 633, 1245. 11. Odl. ostenja posode; okras: glavničenje; vel. 2,7 × 2,5 cm; 40–42. Odl. rumenih steklenih jagod z belo­modrimi spiralinv. št. TM 1134. nimi očesci; vel. 0,8 × 0,8 cm do 2,9 × 1,8 cm; inv. št. 12. Odl. ostenja posode; okras: glavničenje; vel. 3,8 × 3,1 cm; TM 634, 635, 663. inv. št. TM 1045. 13. Odl. ostenja lonca; površina zunaj rjava, znotraj siva, prelom rjav; okras: metličenje zunaj in znotraj; vel. 4,5 × Tabla 71 4,4 cm; inv. št. TM 1410. 14. Odl. ostenja lonca; površina temnorjava; okras: metličenje 1–2. Odl. rumenih steklenih jagod z dvojnimi modrimi spiter vodoravni in navpični vrezi; vel. 3,8 × 2,7 cm; inv. ralnimi očesci; prežgani; pr. 1,8 cm; inv. št. TM 641, 642. št. TM 1273. 3. Rumena steklena jagoda z modro­belimi spiralnimi očesci; 15. Odl. ostenja lonca; prežgan; površina zunaj rjavosiva, pr. 1,7 cm; inv. št. 1489 TM. znotraj siva, prelom siv; okras: metličenje; vel. 4,3 × 4. Polovica rumene steklene jagode z enojnimi modrimi spi4,7 cm; inv. št. TM 1159. ralnimi očesci; pr. 1,6 cm; inv. št. TM 637. 16. Odl. ostenja lonca; površina zunaj rjavosiva, znotraj siva, 5. Odl. rumene steklene jagode z modro­belimi očesci; vel. 2 × prelom siv; okras: metličenje; vel. 5,0 × 3,5 cm; inv. št. 1 × 1 cm; inv. št. TM 662. TM 1152. 6–9. Odl. rumene steklene jagode z modrim spiralnim 17. Odl. ostenja posode; površina rjava, prelom svetlorjavosiv; očescem; inv. št. TM 636, 638, 639, 1256. okras: glavničenje; vel. 5,4 × 3,9 cm; inv. št. TM 1133. 10. Odl. rumene steklene jagode, manjka polnilo očesca; vel. 18. Odl. ostenja lonca; površina zunaj oker premaz; okras: 1,5 × 1,4 cm; inv. št. TM 640. glavničenje; vel. 3 × 2,6 cm; inv. št. TM 1151. 11. Odl. stopljene rumene steklene jagode; vel. 1,7 × 1,2 × 19. Odl. ostenja lonca; površina zunaj siva, znotraj oker pre0,8 cm; inv. št. TM 660. maz, prelom siv; okras: vrezi; vel. 6,8 × 5,1 cm; inv. št. 12. Odl. svetlo modre steklene jagode z belo­modrimi očesci TM 1039. in rumenimi bradavičastimi izrastki; vel. 1,4 × 1,4 cm; 20. Odl. ostenja lonca; površina zunaj oker premaz, znotraj inv. št. TM 624. siva, prelom siv; okras: glavničenje; vel. 4,0 × 2,6 cm; 13. Odl. rumene steklene jagode z modro­belimi očesci in inv. št. TM 1227. svetlomodrimi bradavičastimi izrastki; vel. 1,5 × 1,4 cm; 21. Odl. ostenja lonca; površina siva do rjava, prelom temnosiv; inv. št. TM 622. okras: metličenje; vel. 5,7 × 3,9 cm; inv. št. TM 1207. 14. Odl. svetlo rjavosive steklene jagode z modro­belimi očesci 22. Odl. ostenja lonca; površina zunaj rjava, znotraj siva, ter rumenimi in belimi bradavičastimi izrastki; vel. 2,8 × prelom rjav; okras: glavničenje; vel. 5 × 3,4 cm; inv. št. 1,6 cm; inv. št. TM 629. TM 1487. 15. Odl. stopljene modre steklene jagode z bradavičastimi 23. Odl. trakastega ročaja; površina temnordeča do svetlorjava, izrastki; vel. 2,3 × 1,4 cm; inv. št. TM 661. prelom rjavosiv; vel. 3,6 × 1,9 × 0,9 cm; inv. št. TM 1135. 16–20. Odl. modrih steklenih jagod; inv. št. TM 200, 206, 208, 24. Trakast ročaj; površina opečnata, prelom svetlorjav; vel. 1249, 1348. 3,3 × 1,3 × 0,6 cm; inv. št. TM 1172. 21. Svetlo modra steklena jagodica; pr. 0,7 cm; inv. št. TM 1253. 25. Odl. ročaja; površina opečnata do oker, prelom oker; š. 22. Modra steklena jagodica sodčaste oblike; pr. 0,4 cm; okras: 1,7 cm; inv. št. TM 1173. po zun. površini vrezi; inv. št. TM 674. 26–28. Odl. svitkov; površina oker, prelom siv; inv. št. TM 23. Modra steklena jagodica; pr. 0,4 cm; inv. št. TM 1254. 161, 1040, 1216. 24. Polovica modre steklene jagode s svetlomodro­belimi 29. Odl. predilnega vretenca; površina oker, prelom temnosiv; očesci; pr. 1,5 cm; inv. št. TM 202. vel. 3,0 × 2,0 × 1,5 cm; inv. št. TM 1225. 25. Polovica jagode iz svetlomodrozelene steklene paste z 30. Odl. keramičnega motka; površina in prelom siva; pr. dvojnimi in enojnimi modro­belimi očesci; pr. 1,1 cm; 5,5 cm; inv. št. TM 122. inv. št. TM 653. 26. Polovica modrozelene steklene jagode z dvojnimi modrobelimi očesci; pr. 0,8 cm; inv. št. TM 1240. Tabla 70 27. Odl. turkizne steklene jagode z modro­belimi očesci; vel. 0,9 × 0,6 cm; inv. št. TM 623. 1. Odl. temnomodrosive steklene paste z rumenimi in svetlo28. Odl. modre steklene jagode z belo valovnico; vel. 1,2 × modrimi steklenimi nitmi (del ostenja posodice?); vel. 0,8 cm; inv. št. TM 1242. 0,9 × 0,7 × 0,5 cm; inv. št. TM 754. 29. Polovica modre steklene jagode z nepravilno belo valovnico; pr. 1,6 cm; inv. št. TM 621. 69 Miha MLINAR 30. Polovica modre steklene jagodice s sivobelim bradavičastim tem času so bile v modi tudi pavkaste fibule, med katere izrastkom; pr. 0,9 cm; inv. št. TM 673. se uvršča primerek iz plasti SE 3 ( t. 42B: 2), sodi pa med 31. Polovica temno sive steklene jagodice; pr. 0,8 cm; inv. št. najmlajše različice, značilne za južnoalpski prostor.104 TM 1252. V grobu R 41 je bil najden odlomek noge fibule 32. Rdeča steklena jagodica sodčaste oblike; pr. 0,6 cm; inv. št. TM 1250. z zaključkom v obliki naprej gledajoče živalske (pas33. Odl. zelene steklene jagode z rumenomodrim očescem; je) glavice ( t. 30B: 1), ki ima najboljšo primerjavo v pr. 0,9 cm; inv. št. TM 199. Podgori v Poljanski dolini na Gorenjskem.105 V plasti 34. Osem zelenih steklenih jagod valjaste oblike; vel. 0,6 × SE 3 na Repelcu je bila odkrita podobna noga, le da se 0,4 cm; ; inv. št. TM 204. zaključuje z naprej gledajočo ovnovo glavico ( t. 42B: 35. Poliedrična temnozelena steklena jagoda; vel. 1 × 0,6 cm; 1). Fibule z zaključkom noge v obliki naprej gledajočih inv. št. TM 1296. živalskih glavic so v Posočju zelo redke, zastopane 36. Odl. modre steklene jagode z svetlomodro­belimi očesci so le z nekaj primerki na Mostu na Soči ( sl. 48a) in v obliki ovnove glavice; gobček nakazujeta dve očesi v Kobaridu (s konjsko glavico).106 Primerljivi fibuli z iz svetlomodro­belega stekla; vel. 1,1 × 0,8 cm; inv. št. TM 1255. ovnovo glavico kot t. 42B: 1 sta znani iz Trentina in 37. Prozorna steklena jagodica z vrezanim vzorcem; pr. 0,7 cm; sta verjetno lokalna izdelka, oblikovana domnevno po inv. št. TM 644. dolenjskih vzorih.107 Fibule z naprej gledajočo živalsko 38. Prosojna zlatorumena steklena jagoda; pr. 0,7; inv. št. glavico na zaključku noge – običajno z ovnovo, konjsko TM 592. ali pasjo – so značilne za jugovzhodnoalpski prostor 39. Ustje steklenice iz prozornega stekla; pr. 4,4 cm; inv. št. (Dolenjska, Gorenjska), kjer se uveljavijo v mlajšem TM 753. certoškem horizontu skupaj s samostrelnimi certoškimi 40. Odl. prstanastega dna čaše iz prozornega stekla; pr. dna fibulami XIII. vrste.108 Upodobitev ovnove glavice bi 7,2 cm; inv. št. TM 756. lahko prepoznali tudi v spiralno oblikovanem zaključku 41–56. Odl. jantarnih jagod; inv. št. TM 203, 482–484, 486–491, 496, 497, 588, 1241, 1244, 1248. noge fibule z okroglo ploščico na loku iz groba R 10 ( t. 18B: 1), ta združuje mladohalštatske in zgodnjelatenske prvine, slednje se kažejo predvsem v pravokotno obli­ OPREDELITEV NAJDB kovanem trakastem loku.109 Podobni fibuli je morda pripadal tudi odlomek spiralno zvite žice (v obliki Fibule ovnovega roga) iz železnodobne naselbine na Mostu na Soči.110 Na območju današnje Slovenije so fibule z Na Repelcu je bilo največ fibul v premešani plasti SE okroglo pločevinasto ploščico na loku redkost, zasledi3. Odlomek čolničasto oblikovanega loka z odlomljenimo jih le v Valični vasi in Poljanah pri Žužemberku na mi gumbki ( t. 42B: 4) bi lahko pripisali čolničasti fibuli Dolenjskem;111 znane so v srednjeevropskem prostoru s petimi rti na loku. Take fibule se na železnodobnem v mlajšem halštatskem obdobju in tudi na najdiščih grobišču na Mostu na Soči pojavljajo skupaj s kačastimi severozahodne Bosne.112 Fibulo z Repelca lahko po in svetolucijskimi fibulami, značilnimi za stopnjo Sv. iztolčenem rebrastem okrasu na ploščici primerjamo Lucija IIa.99 Odebeljen lok fibule, okrašen s kratkimi z “baročno” izdelano fibulo s češkega najdišča Slanyvrezi ob robovih ( t. 42B: 5), bi lahko pripadal fibuli tipa 669, 818a, 1461, 1496 in 2265 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž San Ginesio, ki je bila v tem času razširjena predvsem Orel 1984) ter grobova 33 in 43 s Koritnice ob Bači (Kos v picenskem prostoru.100 To ne bi bil edini primerek z 1973, T. 8: 5); prim. Nascimbene 2009, 116–123, Fig. 25, 26; Mosta na Soči, saj so podobne najdbe znane s starejših Tecco Hvala 2012, 245; Laharnar 2018a, 210. izkopavanj na velikem grobišču.101 V grobu R 31 najden 104 Teržan, Trampuž 1973, 432, T. 16: 2. Prim. Nascimodlomek noge in loka fibule lahko uvrstimo v tip Castelbene 2009, 147, Fig. 41, 42, Tab. 17; Tecco Hvala 2012, 267; lin Fisterre ( t. 26D: 1) s konca 6. in začetka 5. stol. pr. n. Laharnar 2018a, 205–208. 105 Valič 1962, 196, T. 1: 3. št. (= Sv. Lucija IIb1), razširjen predvsem v Poadižju.102 106 Most na Soči (neobjavljena najdba v privatni lasti); Trakasti fibuli z mrežasto okrašenim lokom iz Kobarid (Marchesetti 1903, Tav. XVIII: 5; Mlinar, Gerbec groba R 10 in plasti SE 3 ( t. 18B: 2; 42B: 6) sta značilni 2011, 17, Sl. 5). predstavnici stopnje Sv. Lucija IIb. Z Mosta na Soči so 107 Adam 1996, 94, 95; prim. predvsem z najdbo iz znani številni primerki tovrstnih fibul, njihov pojav pa moškega groba z Magdalenske gore (Tecco Hvala 2012, 262– je omejen na prostor med rekama Savo in Adižo.103 V 263, Sl. 99: 6). 108 Gabrovec 1966a, karta 3; Teržan 1976, 387; prim. 99 Teržan, Trampuž 1973, 428; Prim. gr. Sz 1562, Sz 2244, Tecco Hvala 2012, Sl. 99. Sz 2378 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 145B: 6; 109 Mlinar 2002b, 19–34. 235A: 3; 253C: 3). 110 Svoljšak, Dular 2016, T. 33: 1; Laharnar 2018a, 209– 100 Gl. Preložnik 2007a, 126, Fig. 5a. 211. 101 Npr. Marchesetti 1893, Tav. XIII: 7. 111 Knez 1970, 185; Teržan 1973, 682. 102 Nascimbene 2009, 110–115, Fig. 23: n. 39; Fig. 24. 112 Prim. Teržan 1973, 682, op. 46; Adam 1996, 68–72, 103 Teržan, Trampuž 1973, 432, 434; npr. gr. Sz 434, 445, Fig. 11, 12 (fibule vrste IV). 70 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 a b c Sl. 48: Naključno najden odlomek fibule z zaključkom noge v obliki živalske glavice z Mosta na Soči (a) ter uliti živalski fibuli z najdišč Daber pri Šentviški Gori (b) in Žirk pri Žireh (c). M. = 1:2. Fig. 48: Stray find of a fibula fragment with an animal­head terminal from Most na Soči (a) and cast animal fibulae from Daber near Šentviška Gora b) and Žirk near Žiri (c). Scale = 1:2. Želenice, ki izvira iz latenskega konteksta.113 Morda ki je sočasna različicam X. vrste.121 V Posočju sta poleg bi mednje lahko uvrstili tudi odlomek fibule z delno primerka XII. vrste iz železnodobne hiše na Mostu na ohra njenim trakasto oblikovanim lokom in široko Soči122 znani še najdbi s Sv. Helene pri Podbeli in z Jeperesovino iz plasti SE 3 ( t. 42B: 3). lenška nad Godovičem.123 V žganinski jami na Repelcu Odlomek masivne kačaste fibule iz groba R 38 ( t. je bil močno ožgan odlomek certoške fibule vrste VIIb 29A: 1) pripada vrsti VIIe oz. vrsti Fraore – Parma,114 ki ( t. 36B: 3), ki se prav tako pojavljajo v horizontu Sv. se pojavi v stopnji Sv. Lucija IIb2 in je značilna predvsem Lucija IIc in jih v grobovih srečamo skupaj s fibulami X. za stopnjo IIc.115 vrste.124 Primerek z Repelca ima na loku vrezan motiv Zgodnja predstavnica certoških fibul, pridana v IIXIII, enako kot fibuli z najdišč Montebello Vicentino grob R 10 ( t. 18B: 3), spada k različici IIIa. Certoške fiin Monte Bibele,125 kar bi kazalo na njegovo italsko bule te vrste se pojavijo v prostoru med Este in Dolenjsko provenienco. Odlomka nog certoških fibul iz jame R na začetku 5. stol. pr. n. št., to je na začetku certoškega 11 in plasti SE 3 ( t. 35A: 1; 42B: 10) bi morda lahko horizonta oz. v času Sv. Lucija IIb1.116 uvrstili v različico VIIf, ki ima gumb in hrbet noge po­ Druge certoške fibule z Repelca so mlajših oblik. gosto okrašen s tremoliranim vrezom. Tovrstne fibule Največ je med njimi primerkov vrste X, ki so značilnost so znane iz železnodobne naselbine na Mostu na Soči stopnje Sv. Lucija IIc oz. najmlajšega halštatskega hoin drugih najdišč svetolucijske skupine.126 Lok fibule iz rizonta (Ha D3) na širokem območju med Renom in groba R 45 ( t. 31C: 1) pa pripada različici VIIe,127 ki je Donavo ter Sočo, Savo in Uno.117 V grobu R 23 je bil en prav tako zastopana v naselbini na Mostu na Soči128 ter v v celoti ohranjen primerek različice Xg in še gumb druge grobu 30 z Idrije pri Bači, datiranem v stopnjo Sv. Lucija take fibule ( t. 24B: 1, 2); po značilni obliki gumba na IIc2 oziroma LT B2 po srednjeevropski kronologiji.129 loku lahko to različico prepoznamo tudi v odlomkih iz Na Repelcu so bile najdene tudi fibule latenskih plasti SE 3 ( t. 42B: 18–19; 43: 1). Da so bile v uporabi še oblik. Trije primerki imajo zgodnjelatensko shemo, en v latenski dobi, kažejo zakop srednjelatenskega orožja na s prečno narezanim lokom izvira iz jame R 22A ( t. 35E: posoškem najdišču Čadrg – Laze skupaj s tako fibulo118 1) in je soroden fibulam iz južnoalpskih dolin severne ter posamezni grobovi z notranjskih najdišč in Vinice v Beli krajini.119 Različici Xb pripada razlomljena fibula 121 Ibid., 371; Laharnar 2018a, 204. iz groba R 48 ( t. 32C: 1), deli velikih fibul iz plasti SE 122 Žbona Trkman, Svoljšak 1981, kat. št. 22; Svoljšak, 3 ( t. 42B: 12, 13) pa verjetno različici Xi.120 V tej plasti Dular 2016, T. 28: 1; Laharnar 2018a, 203–204. 123 je bila odkrita še certoška fibula XII. vrste ( t. 42B: 9), Podbela (Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, 32, kat. št. 16), Jelenšek nad Godovičem (Laharnar 2018a, 204, Sl. 2: 2). 113 Adam 1996, 76, Fig. 13b. 124 Teržan 1976, 357. 114 Tecco Hvala 2014a, 156–159, karta 12. 125 Montebello Vicentino (Ruta Serafini 2001, Fig. 3: 11); 115 Gl. tu Pucarjev rob, poglavje Opredelitev najdb. Monte Bibele (Challet 2008, 65, Fig. 6b). 116 Teržan 1976, sl. 13, 322, 348: k seznamu najdišč lahko 126 Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, T. 23: 1; Lahardodamo še Novo mesto (Križ 1997, T. 43: 11) in Montebel unar 2018a, 205), Koritnica (Kos 1973, T. 5: 4), Nadiška dolina na (Manessi, Nascimbene 2003, 252, Tav. 81: 20). (Pettarin 2006, Tav. VIII: 105). 117 Teržan 1976, 383. 127 Prim. Teržan 1976, 325; Marić 2016, 108, Fig. 3: 2. 118 Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44; prim. Gerbec, Mlinar 128 Laharnar 2018a, 205. 2018, 47–48. 129 Guštin 1991, T. 23: 19. Tovrstna fibula je bila najdena v 119 Teržan 1973, 680; ead. 1976, 368. Ljubljani v naselbinskem kontekstu, datiranem v čas LT B2–C1 120 Teržan 1976, 331–334. (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Vojaković 2017, 17, T. 1: 9). 71 Miha MLINAR Italije,130 podobna fibula je znana tudi z bavarskega Bronasta fibula iz plasti SE 3 z odebeljenim lokom najdišča Langengeisling.131 Iz plasti SE 3 na Repelcu pa in dvema gumboma na nazaj zaviti nogi, ki je z objemko izvirata primerka zgodnjelatenske sheme z masivnim pripeta na sredino loka ( t. 43: 9), je edinstvena najdba ne litim lokom, ki je pravokotno oblikovan, na sredini ima le na Mostu na Soči, temveč v šišem zahodnoslovenskem žleb, ob robovih pa okras kratkih vrezov ( t. 43: 3, 4). prostoru. Gre za značilne bronaste fibule srednjelatenske Najbližje analogije zanju zasledimo na Idriji pri Bači, sheme z območja Dolenjske, Ljubljanske kotline in Go­ Kovačevšah in Cerkljanskem,132 s katerimi ju druži tudi renjske, ki so ga zasedli Tavriski.142 Predstavljajo lokalno enaka ploščica na zaključku noge. Zasledimo jih še v keltsko obliko fibul, poimenovano vrsta Valična vas, Ljubljani133 in Trentinu.134 njeno izvorno območje pa kaže iskati na Dolenjskem.143 V plasti SE 3 so bile odkrite ulite fibule z zaključ­ Posebnost posoških fibul srednjelatenske sheme kom noge v obliki stilizirane nazaj gledajoče živalske je, da je peresovina izdelana iz bronaste žice, ki se na glavice, ki se z gobcem dotika loka oz. je ta z njim enem koncu razširi v koničen tulec, v katerega je vdet spojen ( t. 43: 5–8). Take fibule so lastne Posočju.135 začetek loka.144 Tak primerek je bil najden v grobu R 14 Edini primerki izven tega prostora so znani s Kova­ ( t. 20: 5), ki ga po ostalih pridatkih lahko datiramo v čevš nad Lokavcem, Grobnika nad Reko136 in Žirka poznolatensko obdobje, en odlomek je bil v jami R 29 pri Žireh ( sl. 48c).137 Po oblikovanosti loka in okrasu ( t. 36A: 1), več jih je bilo odkritih v plasti SE 3 ( t. 44: 1, na njem bi jih v grobem lahko delili na dve različici. 5, 8, 9). Druga značilnost fibul srednjelatenske sheme iz Primerek s peresovino s štirimi navoji in ležiščem za severnojadranskega zaledja je žičnata zanka okrog vratu iglo, okrašenim z vtisnjenimi krožci s piko ( t. 43: 5), loka, taka izvedba pa je bila priljubljena pri pretežno ima primerjave na Idriji pri Bači, Grobniku in Dabru nekeltskih ljudstvih s tega območja. Mitja Guštin jih pri Šentviški Gori.138 Fibulama z vtisnjenimi krožci je opredelil kot fibule vrste Kastav.145 To vrsto lahko na loku ( t. 43: 6, 7) je podoben odlomek iz groba 17 s prepoznamo po tem, da imajo na zapognjeni nogi en Koritnice, ki ga lahko glede na druge pridatke (železno sam gumb, da je peresovina izdelana iz ploščate žice, sekiro in sulično ost)139 uvrstimo v stopnjo Sv. Lucija tetiva pa se od znotraj ovija okrog loka.146 Na Repelcu IIc. Najdbi z Repelca verjetno ne sodita v ta čas, ker mednje spadata dva primerka iz plasti SE 3 ( t. 44: 3, 4), se njuna peresovina zaključi z utorom za pritrditev na ki sta za zdaj edini tovrstni najdbi iz Posočja z najbližjim lok, kar pogosto zasledimo pri poznolatenskih fibulah znanim najdiščem v Dernazzaccu pri Čedadu.147 Fibule vrste Idrija pri Bači, pri posoških fibulah srednjevrste Kastav so značilne za Istro in severovzhodni del latenske sheme s tremi vozli na loku140 ter pri neka­ Caput Adriae in odsevajo lokalno izvedbo keltskih sredterih izvedbah fibul srednjelatenske sheme iz groba R njelatenskih prototipov.148 Iz te skupine fibul je Dragan 14, jame R 29 in plasti SE 3 na Repelcu ( t. 20: 5; 36A: Božič izdvojil vrsto Idrija pri Bači.149 Ta vrsta je značilna 1; 44: 5,1, 8). Primerek fibule z vrezanim okrasom in predvsem za Posočje v stopnji LT D1, a se obdrži še v shematizirano živalsko glavico ( t. 43: 8), ki ima na loku avgustejskem obdobju.150 Zanje je značilno, da imajo na pritrjeno še jantarno jagodico, pa je soroden najdbam zaključku nazaj zavite noge dve različno veliki kroglasti iz poznolatenskih grobov z Idrije pri Bači, te imajo žico odebelitvi, objemka je dolga in ima ob robovih izraziti peresovine vpeto v izvrtano luknjico na koncu loka.141 prečni rebri, peresovina ima praviloma osem, izjemoma sedem navojev, tetiva pa se od zunaj ovija okrog loka. Na Repelcu je zastopana s tremi primerki iz plasti SE 3 130 Adam 1996, 146, fig. 23; Gamper 2006, 292, Abb. 189: 28. ( t. 43: 10, 11; 44: 1). 131 Krämer 1985, 107, T. 44: 8. Svojstvena bronasta fibula srednjelatenske sheme 132 Guštin 1991, T. 27: 5, 41: 4; 137: 5; neobjavljeno fibulo je bila najdena v grobu R 25 ( t. 24C: 1), ima masiven s Cerkljanskega pa hrani Narodni muzej Slovenije. 133 Puš 1982, 152, T. 50: 6. 142 Prim. Božič 1992, 197. Valična vas (Gabrovec 1966c, 134 Adam 1996, 285, kat. št. 99. T. 25: 2; Teržan 1973, T. 5: 3), Dobova (Božič 1987, 876, t. 135 Prim. Cunja, Mlinar 2010, 44–45, Sl. 27; Idrija pri 87: 14), Strmec nad Belo Cerkvijo (Dular 1991, T. 70: 6, 7) in Bači (Guštin 1991, T. 6: 11; 9: 11; 13: 3; 24: 7), Koritnica ob Stična (Gabrovec et al. 2006, T. 185: 21); Ljubljana (Novšak, Bači (Kos 1973, T. 5: 2; Guštin 1991, 23, Abb. 123), Daber Bekljanov Zidanšek, Vojaković 2017, T. 10: 9) in Kranj (Topri Šentviški Gori (Guštin 1991, 23, Abb. 123; Mlinar et al. mažinčič 2013, 100). 2018, 37, kat. št. 24), Gradišče pri Cerknem (Istenič 2015, 44, 143 Prim. Božič 1992, 197. T. 1: 6). 144 Guštin 1991, 36. 136 Guštin 1987; id. 1991, 36; Blečić 2004, T. 6: 2. 7. 145 Guštin 1987; id. 1991. 137 Neobjavljeno, hrani Narodni muzej Slovenije. 146 Božič 2011, 254. 138 Guštin 1991, T. 24; Blečić 2004, T. 6: 2. 7; Mlinar et al. 147 Pettarin 2006, 146, kat. št. 536. 2018, kat. št. 24. 148 Guštin 1987, Fig. 11; 1991, 37; Blečić Kavur 2009, 199, 139 Kos 1973, T. 5: 1–3. Fig. 2 (karta razprostranjenosti). 140 Guštin 1987; 1991, 36, Taf. 3: 2, 4: 4, 14: 9; Božič 2011, 149 Božič 2011, 253–254: po Guštinu vrsta Kastav, razli255. čica Idrija. 141 Guštin 1991, T. 6: 11, 9: 11, 13: 3; Božič 1999a, 162. 150 Božič 2011, 253–255; Laharnar 2018a, 239. 72 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 lok, dve manjši in eno večjo sodčasto odebelitev na nogi ter peresovino s šestimi navoji. Primerjamo jo lahko s fibulo iz groba 86/195 iz Vinice v Beli krajini, le da ima slednja peresovino s trinajstimi navoji.151 Tudi za fibulo srednjelatenske sheme iz plasti SE 3 ( t. 44: 5) ne najdemo ustreznih primerjav v Posočju, temveč v Vinici,152 vendar pa kaže primerek z Repelca v vrezanem okrasu na nogi in koničastem zaključku loka lokalne posebnosti. Lokalne posoške značilnosti izkazuje tudi primerek s peresovino ( t. 44: 6), kakršna je običajna za fibule vrste Idrija pri Bači, ki so datirane v stopnjo LT D1.153 Dokaj podobni primerki so znani s starejših izkopavanj na grobišču na Mostu na Soči, z Idrije pri Bači in najdišča Colle Mazéit v Karniji.154 Sl. 49: Most na Soči – Repelc. Fibula vrste Almgren 65 v Nekaj odlomkov fibul z Repelca je železnih ( t. žganinski jami. 44: 10–13). Med njimi je najbolje ohranjena fibula Fig. 49: Most na Soči – Repelc. An Almgren 65 fibula in srednjelatenske sheme s kroglastim gumbom na nazaj Cremation Pit. zaviti nogi in diskastim gumbom na prehodu v lok ( t. 44: 10), od drugih so ohranjeni le odlomki železne peresovine. V Posočju je železnih fibul malo in so za bregu Idrijce.159 Pojavljajo se na širokem območju med detajlno preučevanje preslabo ohranjene.155 Sicer pa srednjo Italijo in srednjo Evropo, izdelovali pa so jih gre za značilne keltske izdelke, kakršne zasledimo npr. verjetno v Galiji Cisalpini.160 Vrsti Almgren 236c lahko na Dolenjskem in Celjskem.156 pripišemo bronasto fibulo z dvema gumboma na loku V plasti SE 3 na Repelcu je bila najdena tudi ( t. 36B: 13); gre za razširjeno obliko v avgustejskem času bronasta obročasta fibula ( t. 44: 14), ki je po vrezanem predvsem na območju Slovenije.161 Tri odlomke iz plasti okrasu v obliki črke X na zapognjenem koncu enaka SE 3 pa bi lahko opredelili v skupino fibul vrste Alesia fibuli iz naselbine na Mostu na Soči in primerku iz groba ( t. 45: 1–3). Te fibule so rimski izdelek in predstavljajo 18 z Idrije pri Bači.157 Tovrstne fibule so označene kot najstarejše fibule s tečajem ter vodilno obliko v stopnji vrsta Posočje, kjer spadajo med značilne poznolatenske LT D2; medeninaste primerke so izdelovali v Italiji najdbe, posamično jih zasledimo še na Koroškem in za rimsko vojsko, njihovi posnetki pa so bronasti. Na Notranjskem ter celo na Bavarskem.158 območju Slovenije je največ primerkov znanih prav V žganinski jami najdena fibula vrste Almgren 65 iz Posočja.162 Prežgan odlomek fibule iz plasti SE 3 na ( sl. 49; t. 36B: 12) se uvršča med fibule, ki so v Posočju Repelcu ( t. 45: 4) sodi med močno profilirane fibule, ki v stopnji LT D1 najpogosteje zastopane. Na Mostu na so bile razširjene predvsem v 1. stol. in so zastopane tudi Soči sta znana dva primerka še iz naselbine na desnem na drugih posoških najdiščih.163 Za ta čas so značilne še ploščate okrogle fibule na šarnir s sredinskim okrasom, 151 Gaspari, Mlinar 2005, 182. 152 Gabrovec 1966c, T. 17: 2. kakršna je bila v žganinski jami ( t. 36B: 14). Primerjave 153 Prim. Božič 2011, 253. zanjo najdemo na najdiščih v osrednji Sloveniji in na 154 Most na Soči (Marchesetti 1886, Tav. VII: 3); Idrija Koroškem.164 V modi so bile predvsem v klavdijskem pri Bači (Guštin 1991, T. 3: 14); fibula iz Karnije je v objavi času od Akvileje do Galije in Germanije.165 datirana v LT C2 (Vannacci Lunazzi 2001, 158). 155 Grobnim najdbam z Idrije pri Bači, Reke pri Cerk159 Ena z izkopavanj Goriškega muzeja s konca sedemnem, Kovačevš in Mosta na Soči (Guštin 1991, T. 3: 3, 4; 4: 5; desetih let 20. stoletja (Cunja, Mlinar 2010, kat. št. 119), dru32: 9; 41: 12, 15; 42: 9–11) lahko dodamo še primerke z najga z raziskav Tolminskega muzeja leta 2014 (neobjavljeno, dišč sv. Helena pri Podbeli (Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, hrani TM). kat. št. 32) in Jerovca na Šentviški planoti (Laharnar, Mlinar 160 Demetz 1999, 32, karte 1; Božič 2008, 145, Tab. 5. 2013, 24, Sl. 11: 3). 161 Prim. Laharnar 2009, 130. V Posočju je bila nedavno 156 Prim. za fibulo ( t. 44: 10) npr. Novo mesto (Križ 2005, odkrita v Logu pod Mangartom (Cunja, Mlinar 2010, kat. št. T. 48: 5), Mokronog (Guštin 1977, T. 12: 2) in Slatina v Rožni 140). dolini na Celjskem (Pirkmajer 1991, kat. št. 126). 162 Božič 2008, 146, Tab. 5; za tovrstne fibule z najdišč v 157 Laharnar 2018a, 235, Sl. 12: 13; Guštin 1991, T. 20: 4. zahodni Sloveniji glej Istenič 2005a, 210, Fig. 8. 158 Posočje: Most na Soči (Guštin 1991, 24, T. 44: 5; La163 Jobst 1975, 72–73; prim. Guštin 1991, 46, Abb. 24, T. harnar 2018a, 235), Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 6: 9; 10: 29: 13, 15. 10; 20: 4; 44: 5), Vrh gradu pri Pečinah (Božič 1999a, 75, 164 Strmec nad Belo Cerkvijo (Dular 1991, T. 53: 19), Fig. 5: 3), Berlotov rob (Mlinar et al. 2018, 48, kat. št. 51), Ljubljana – Gornji trg (Vičič 1994, 34, T. 15: 7), Bled – Pri­ Koroška: Gurina (Jablonka 2001, t. 93: 2), Notranjska: Šmihel stava (Pflaum 2010, 193), Gurina (Jablonka 2001, 122, Taf: pri Postojni (Guštin 1979, T. 69: 14), Bavarska: Karlstein bei 85: 12). Reichenhall (Menke 1977, Abb. 10: 1–2). 165 Prim. Böhme­Schönberger 1990, 5–55. 73 Miha MLINAR Uhani ki so manj izraziti, kot npr. primerek iz SE 3 ( t. 46: 26), ostanejo v uporabi še v latenskem času.173 Med uhani je največ bronastih trakastih, ki so Najdeni so bili še drugi bronasti obročki, sklenjeni okrašeni z vzdolžnimi vrezi ( t. 18B: 4; 30A: 2; 31B: 1; in nesklenjeni, ki so se uporabljali kot obeski ali kot 37: 9; 45: 29–35). Najdeni so bili v grobovih R 10 in 41, prstani. Nekateri med njimi niso okrašeni, npr. primerki v žganinski jami in plasti SE 3. Gre za pogost pridatek iz plasti SE 3 ( t. 46: 11–15) in žganinske jame ( t. 37: 2), v grobovih svetolucijske skupine, pojavljajo se v komdrugi so okrašeni samo s snopi prečnih vrezov ( t. 35D: binacijah s trakastimi, kačastimi, svetolucijskimi ali 1; 46: 2, 4) ali v kombinaciji z vtisnjenimi krožci s piko certoškimi fibulami različnih vrst, ki označujejo stopnji ( t. 37: 3; 46: 1) ali pa so prečno nažlebljeni oz. narebreni Sv. Lucija IIa in IIb.166 V grobu R 34 in plasti SE 3 je bilo ( t. 30C: 1; 46: 5–7, 24). Prstani, okrašeni s snopi vrezov, nekaj odlomkov bronastih trakastih uhanov, okrašenih so zastopani v ženskih grobovih na železnodobnem z vtisnjenimi krožci s piko in/ali tangencialnimi vrezagrobišču na Mostu na Soči v stopnji Sv. Lucija IIa in IIb, nimi ali tremoliranimi linijami ( t. 27B: 1; 45: 26–28). znani so tudi z najdišča Lepence na Bohinjskem ter v Ti so redkejši, pojavljajo pa se v grobovih najmlajšega dolini reke Piave in Padovi.174 V tem času zasledimo v horizonta svetolucijske kulture (Sv. Lucija IIc), kar na­ ženski noši med Adižo in Savo tudi narebrene obročke/ kazujejo analogije z železnodobnih grobišč na Mostu prstane, na Mostu na Soči predvsem kot obeske na svena Soči,167 Koritnici168 in Idriji pri Bači,169 kjer je bil tolucijskih fibulah.175 Na prstanih iz Posočja in sosednjih podoben primerek najden v grobu 29 skupaj z železno pokrajin je pogost tudi vrezan motiv v obliki črke X v sulično ostjo in sekiro. kombinaciji s prečnimi vrezi ( t. 46: 3).176 Primerjave za trakasta uhana iz bronaste plo­ V plasti SE 3 na Repelcu je bil najden še bronast čevine, okrašene z iztolčenimi bunčicami, vrezanimi prstan, okrašen z vzdolžnima žlebičema ob zgornjem in valovnicami in luknjicami iz groba R 14 ( t. 20: 6, 7) spodnjem robu ( t. 46: 21), ki je primerljiv s prstanom, najdemo na Idriji pri Bači v grobovih 2, 5 in 42.170 Božič obešenim na fibuli vrste Picugi iz groba 1 na Idriji pri jih je označil kot trakasti bronasti uhani s kaveljčkom Bači.177 Redkost v Posočju predstavljata prstana iz spiin luknjico vrste Repelc, ki so značilen ženski nakit ralno zvite žice iz poznolatenskega groba R 14, eden je poznolatenskega obdobja.171 Prvotno so jih krasile še bronast in ima konca okrašena s prečnimi vrezi ( t. 20: srebrne ploščice, kar kažejo odtisi srebra na ohranjenih 1), drugi je srebrn in deformiran ( t. 20: 2). Najbližnje primerkih in luknjice za pritrjevanje ter vrezan okras v primerjave zanju najdemo na Idriji pri Bači, v Nadiških obliki valovnice. Datacijo teh uhanov v poznolatensko dolinah, na Socerbu in Notranjskem.178 Srebrni prstani obdobje potrjujejo tudi odlomki iz R 51 ( t. 33C: 1), iz spiralno zvite žice pa so značilen grobni pridatek v stoodkriti skupaj s poznolatenskim orožjem ( t. 33C: 4, 5). pnji LT D1 na območju kulture Ornavasso,179 primerki iz Ornavassa imajo celo enako okrašene zaključke kot bronast prstan iz groba R 14 na Repelcu ( t. 20: 1). Morda Obročki in prstani bi lahko temu tipu prstanov pripisali tudi odlomke iz groba R 35 ( t. 27C: 1, 2). Med najdbami z Repelca so trije bronasti obročki V plasti SE 3 je bilo nekaj enostavnih železnih z bradavičastimi izrastki ( t. 24B: 3; 26D: 2; 46: 25–26), rimskih prstanov ( t. 46: 27–29), eden ima delno ohradva iz plasti SE 3, tretji je bil pridan v grob R 23 skupaj njeno tudi jantarno gemo ( t. 46: 27). Železne prstane s certoško fibulo X. vrste iz časa stopnje Sv. Lucija IIc. zasledimo na vseh pomembnejših najdiščih iz rimske V svetolucijski skupini jih zasledimo kot obeske že na dobe, v uporabi so bili od avgustejske dobe do prvih svetolucijskih fibulah, pa tudi v kombinaciji s kačastimi desetletij 2. stoletja.180 fibulami,172 značilnimi za stopnjo IIa. Obročki z izrastki, 173 Prim. Gabrovec 1966c, T. 23: 8; Dular 1978, T. 5: 10; 166 Teržan, Trampuž 1973, T. 11: 4–5, 21, 14: 12; veliko Božič 1999b, 212; id. 2011, 247. prim. v Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984. 174 Nascimbene 2009, 230–231. 167 Npr. Mostu na Soči, grob Sz 1656 s certoškimi fibu175 Ibid., 232–237. lami VI. vrste, pasno spono, bronasto situlo mlajše različice 176 Npr. na Idriji pri Bači (Guštin 1991, T. 23: 21); v Bein orožjem, kar kaže na moški grob iz stopnje Sv. Lucija IIc nečiji (Pettarin 2006, Tav. XXV: 396, 397), Caverzanu pri (Teržan 1976, 356, sl. 23: 11; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Bel unu (Nascimbene 1999, 106) in v Este (Chieco Bianchi, Orel 1984, T. 156A: 4). Calzavara Capuis 1985, gr. Casa di Ricovero 151). 168 Kos 1973, T. 3: 14; 5: 5, 6. 177 Guštin 1991, T. 1: 1. 169 Guštin 1991, T. 23: 8. 178 Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 27: 2), Nadiške doline 170 Guštin 1991, T. 3: 9; 6: 4; 24: 18; 27: 4; Božič 2007a, (Pettarin 2006, Tav. XXV: 404–420), Socerb (Crismani, Righi, Fig. 8. 2002, 78), Notranjska (Guštin 1979, T. 68: 19–24). 171 Božič 2007a, 837–840. 179 Agostinetti 1972, 111, Fig. 100: 1; Graue 1974, Abb. 172 Gl. npr. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 55; Carlevaro, Pernet, Tori 2006, 114–115, Fig. 4: 11, Tipo 3. 61D: 7; 170G: 4; 211D: 1; 216A: 1; 231F: 13; 253D: 9. 180 Galliazzo 1979, 169. 74 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Zapestnice, narokvice in ovratnice pojavljajo ob koncu latenskega in v zgodnjecesarskem obdobju.190 Železna zapestnica iz žganinske jame ( t. 37: 8) je V plasti SE 3 najden odlomek ovratnice iz bronaste identična obročem, ki so bili na Mostu na Soči pridani žice s ploščato razkovanimi uvitimi zaključki ( t. 47: 7) v grob Sz 1229 z železnim ključem,181 ter zapestnici ima primerjave v najdbah z velikega grobišča na Mostu z Marchesettijevih izkopavanj.182 Podobne sklenjene na Soči, 191 ki so doslej edini znani primerki v Posočju. zapestnice zasledimo med pridatki tudi v keltskih Na Notranjskem sodijo take ovratnice med vodilne bojevniških grobovih, npr. grobu 45 iz Brežic iz druge mladohalštatske oblike, ki so bile v uporabi vsaj še v polovice 3. stol. pr. n. št.183 srednjelatenskem obdobju.192 Znane so tudi na Krasu Spiralno zvite trakaste zapestnice/narokvice v in v Benečiji.193 svetolucijski kulturi niso bile razširjene, saj je z zapest­ Pod lapornatimi nagrobnimi ploščami je bil v zanicama iz groba R 10 ( t. 18B: 6; 19: 7) s celotnega prazsutju grobne jame R 14 odkrit bronast zaključek votle godovinskega grobišča na Mostu na Soči primerljivih ovratnice v obliki prašičje glavice ( t. 21: 11),194 ki ima le nekaj.184 Podobne srečamo še med najdbami iz Loge najbližjo primerjavo v najdbi s starejših izkopavanj pri Bodrežu, v Nadiških dolinah in na Socerbu,185 a so velikega grobišča na Mostu na Soči, kjer je bil leta bile očitno bolj priljubljene na Dolenjskem in Notranj1927 odkrit odlomek cevasto oblikovane ovratnice z skem.186 zaključkom s prašičjo glavico.195 Primerljivi najdbi sta Med izjemno redke najdbe v Posočju spada tudi znani še z Jelenška nad Godovičem in ju hrani Vojni majhna narebrena zapestnica z rahlo presegajočima konmuzej v Logatcu.196 Votle bronaste ovratnice z različno cema iz plasti SE 3 ( t. 47: 5), ki je podobna primerkom z oblikovanimi zaključki se pojavljajo v jugovzhodnoobmočja dolenjske halštatske skupine, kjer se pojavljajo alpskem prostoru v zadnji stopnji halštatske kulture,197 v stopnji kačastih fibul.187 medtem ko jih iz latenskih kontekstov na tem območju Nenavadna najdba za svetolucijsko skupino sta tudi ne poznamo. s pasovi prečnih vrezov okrašena odlomka okroglega Odlomki pletenih ovratnic z vozli v grobu R 14, preseka iz groba R 38 ( t. 29A: 4, 5). Lahko bi šlo za spi­ žganinski jami in plasti SE 3 ( t. 20: 4; 37: 5, 6; 47: ralno narokvico z zapognjenima profiliranima koncema, kakšna je na Dolenjskem znana iz moškega groba 2/47 190 Prim. Ljubljana (Petru 1972, T. 20: 37), Štalenška gora na Magdalenski gori s konca certoške stopnje.188 Grob (Deimel 1987, 66), Gurina (Jablonka 2001, 132), S. Pietro di R 38 z Repelca povezujejo z dolenjsko halštatsko kul­ Rosa – Vicenza (Pettenò 2003, 176). 191 Marchesetti 1893, Tav. XXV: 2; Teržan, Lo Schiavo, turno skupino tudi fragmenti pasnih okovov iz bronaste Trampuž Orel 1984, T. 40C: 2. pločevine ( t. 29A: 12). 192 Prim. Guštin 1973, 479; id. 1979, T. 21: 3–7; 57: 3; Močno prežgani odlomki debele bronaste žice Crismani, Righi 2002, 93, Sl. 52; Cunja, Mlinar 2010, 30; Laokrog lega preseka iz bojevniškega groba R 19 ( t. 27C: harnar 2018b, 80. 5) pa bi lahko bili ostanki zapestnice, kakršna je bila 193 Crismani, Righi 2002, 73–74, Fig. 44–56; Pettarin najdena v Slatini v Rožni dolini,189 v moškem grobu iz 2006, Tav. XVII: 233–244. 2. stol. pr. n. št. in je bila prav tako razlomljena. 194 Mlinar 2002a, Sl. 19; Božič 2007b, 839; Mlinar 2009, V plasti SE 3 je bila še bronasta zapestnica iz žice 221–222. 195 oglatega preseka, ki se v osrednjem delu razširi v ce­ Forlati Tamaro 1930, 419–420, 426, Fig. 6: 6; Mlinar 2009, 219–221, Fig. 4. Izkop je nestrokovno izvedel domačin vasto ukrivljeno pločevino ( t. 47: 6). Take zapestnice se Valentin Taljat ob urejanju vrta za hišo. Najdba sodi med pridatke enega od treh izkopanih žganih grobov, njihov inventar 181 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 118: 15–18. pa je bil premešan. 182 Marchesetti 1886, Tav. VIII: 18. 196 Švajncer 2016, 46, slika levo spodaj. Gre za znano naj183 Jovanović 2007, 18, sl. 10. dišče iz stopnje Sv. Lucija IIc (prim. Bratina 1997, 146). 184 Grob M 254 (Marchesetti 1893, Tav. XXIV: 11) in 197 Na Mostu na Soči sta bila v grobu Sz 2337 (Teržan, grob Sz 2140 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 246C: 5) odkrita odlomka 219D: 10, 11) iz stopnje IIa. votle ovratnice, okrašene s pasovi prečnih vrezov in z vstav185 Bodrež – Loga (Guštin 1991, T. 40: 13), Nadiške doljenim zaključkom v obliki živalske glavice. Grob opredeljuline (Pettarin 2006, Tav. XXII: 353; Tav. XXIII: 370), Socerb jejo certoški fibuli, košaričast obesek z mrežastim okrasom (Crismani, Righi 2002, 76, št. 72–74). in bronast obroček z bradavičastimi izrastki v stopnjo Sv. 186 Prim. Valična vas (Teržan 1973, T. 10: 10–14), Str­ Lucija IIc (Tecco Hvala 2012, 279). Z Magdalenske gore sta mec nad Belo Cerkvijo (Stare 1973, T. 66: 15–19; Dular 1991, iz mladohalštatskega groba znana zaključka votle bronaste T. 73: 22), Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan ovratnice v obliki živalske, morda panterjeve glavice (Tecco 2004, T. 149: 7, 8; Tecco Hvala 2012, 310–313), Ulaka, Šmihel Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 127: 14). Primerljivi so še zain Tržišče (Guštin 1979, T. 5: 5; 23: 1; 66: 12, 13). ključek iz Šmihela na Notranjskem (Guštin 1979, T. 65: 7) ter 187 Grahek 2004, 146, Sl. 38. neobjavljeni najdbi s Planine Koren (podatek J. Horvat; za 188 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 44B: 6; Tecco mladohalštatsko gradivo z najdišča gl. Horvat 2006a, 26, Sl. Hvala 2012, 313, Sl. 114: 6. 4: 2–4) in z območja rimske vile v Mošnjah na Gorenjskem 189 Pirkmajer 1991, 33, Sl. 41, T. 8: 45. (podatek Judita Lux). 75 Miha MLINAR 9–20) so večinoma izdelani iz treh bronastih žic. Na Izven območja svetolucijske skupine je znan le še en železnodobnem grobišču na Mostu na Soči so bile take primerek na Partih pri Stari Sušici na Notranjskem,206 ovratnice odkrite kot posamezne najdbe.198 Značilne medtem ko so manjši kroglasti obeski značilni za obso za zahodni del Slovenije in severovzhodni del Italije močje Trevisa in Bel una.207 Posoški so izdelani iz dveh in izkazujejo svojstvenost nekeltskih prebivalcev tega kalot, ki jih povezuje trakasta zanka ali pa zakovica na prostora v poznem latenskem obdobju, a jih posamično podaljšanem delu ( t. 47: 24), nekateri imajo na plašču zasledimo že v starejših kontekstih, kot npr. v grobu 42 z luknjico. Pogosto jih zasledimo kot obeske na sveto­ Idrije pri Bači, v katerem pa je bila ovratnica spletena iz lucijskih fibulah, kar kaže, da so se nosili v stopnji Sv. dveh žic,199 tako kot zapestnica iz groba R 14 na Repelcu Lucija IIa. ( t. 20: 3). Bogatejše izvedbe teh ovratnic so iz srebra, kot V plasti SE 3 na Repelcu so bili najdeni podobni npr. prežgani odlomek iz žganinske jame ( t. 37: 4).200 košaričasti obeski z zaobljenim ali koničnim dnom, Odlomek bronaste zvite žice iz plasti SE 3 ( t. 47: 21) bi okrašeni z mrežastim okrasom ali vodoravnimi linijami prav tako lahko pripadal pleteni ovratnici, lahko pa bi ali pa so neokrašeni ( t. 48: 1–4). Podobni so bili tudi bila ovita okoli polne ovratnice, kar je bilo v navadi na v grobovih na Pucarjevem robu – PR 1, PR 14, PR 18 liburnijsko­japodskem območju v 4. in 3. stol. pr. n. š., ( t. 1: 4, 5; 8A: 2, 3; 9B: 1), ki jih datiramo v stopnji Sv. sorodna primerka sta znana npr. s Socerba.201 Lucija IIa in IIb.208 V žganinski jami in plasti SE 3 najdena predrta bronasta trikotna obeska s štirimi okroglimi luknjicami Obeski ( t. 37: 13; 48: 5) spadata med značilne okrasne dodatke v stopnji Sv. Lucija IIb.209 Razširjeni so bili v prostoru V bronastem trapezastem obesku z odlomljenim med Adižo in Savo ter v Istri.210 Po primerku iz Dercola obročem na vrhu iz groba R 49 ( t. 33A: 1) bi lahko videli je mogoče sklepati, da so bile v luknjice vdete verižice stilizirano žensko figuro, še najboljšo primerjavo zanj pa in da se je uporabljal kot razdelilec.211 najdemo na najdišču Donnerskirchen v obeskih, ki ju Podobno funkcijo so verjetno imeli tudi deteljasti Warneke uvršča v tip A 2, razširjen predvsem v zgornjem obeski iz treh enako velikih spojenih obročkov in luk­ Poadižju v poznohalštatskem in zgodnjelatenskem obnjico v sredini, kakršna sta iz plasti SE 3 ( t. 48: 6, 7). dobju.202 Sicer spominja tudi na obeske iz časa kulture V grobovih na Mostu na Soči jih večkrat zasledimo v žarnih grobišč (Ha A in Ha B)203 a je primerek z Repelca parih, spremljajoči pridatki pa kažejo na čas Sv. Lucija manjši od njih. Na podlagi rezultatov radiokarbonske IIa/IIb.212 Njihova razprostranjenost seže od Padske analize kostnih ostankov sodi grob R 49 v čas 4. ali 3. do Panonske nižine in Bosne ter onkraj Alp v vzhodno stol. pr. n. št.204 Francijo in južno Nemčijo.213 Bronasti votli obeski kroglaste oblike ( t. 47: 22–24) Bronaste obeske v obliki roke, kot je odlomek iz so značilen ženski okrasni predmet svetolucijske skupiplasti SE 3 ( t. 48: 8), na Mostu na Soči in v Bohinju zane, kjer se pojavljajo v grobovih in na kultnih mestih.205 sledimo pogosto na svetolucijskih ločnih fibulah,214 tj. v stopnji Sv. Lucija IIa. Znani so iz Dolenjske, kjer so npr. v 198 Npr. Forlati Tamaro 1930, Fig. 6: 3; Teržan, Lo Schia­ Brezjah pri Trebelnem obešeni na veliki trikotni ploščici z vo, Trampuž Orel 1984, T. 272: 7. 199 Guštin 1991, 50, T. 27: 1. obročastim zaključkom, okrašeni s punciranimi krožci.215 200 Iz dveh srebrnih žic je spletena ovratnica, odkrita na Pojavljajo se tudi v venetskem prostoru, v jugovzhodnem najdišču Berlotov rob na Šentviški planoti (Turk 2006, 99, Fig. 78: 5; Božič 2007a, 837, Fig. 7). Srebrni ovratnici z vozli 1983, 19, št. 12); Bohinj (Gabrovec 1974, T. II: 1,2; IV: 19; VI: in posodo iz bakrene zlitine je izkopal tudi neki kmet blizu 24); Dernazzacco (Pettarin 2006, 229, kat. št. 446, 448). Idrije pri Bači že leta 1869 (Božič 2007a, 833–836, Fig. 5). 206 Horvat 1995, 180, T. 1: 8. Odlomka pletene srebrne ovratnice sta znana tudi iz groba 12 207 Nascimbene 1999, 118, Fig. 24, 279; Manessi, Nasna Reki pri Cerknem (Guštin 1991, T. 34: 12, 8). cimbene 2003, 216, Tav. 64: 7. 201 Batović 1974, T. 20:20; Crismani, Righi 2002, 73, 74, 208 Gl. poglavje o opredelitvi najdb s Pucarjevega roba. kat. št. 57–58. 209 Marchesetti 1893, Tav. XXIV: 20; Teržan, Lo Schiavo, 202 Warneke 1999, 122 ss, Abb. 51: 146; 52. Trampuž Orel 1984, T. 64B: 5; 222A: 2, 3; 277: 9. 203 Prim. Ljubljana (Puš 1978, 48); Dobova (Stare 1975, 210 Nascimbene 2009, 212, Fig. 68; gl. še Pettarin 2006, T. 40: 11–13); Dalj in Vukovar (Vinski­Gasparini 1973, T. 230–231, kat. št. 453. 119: 7; 125: 10). 211 Lunz 1976, 81. 204 Analiza je bila opravljena v Kielu (Leibniz Labor 212 Marchesetti 1893, Tav. XXIV: 27; Teržan. Lo Schiavo, für Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian­ Trampuž Orel 1984, T. 148F: 6; 203B: 5; 230E: 4; 245D: 6. Albrechts­Universität). 213 Nascimbene 2009, 36 – 39, Fig. 10; prim. Sakara Su205 Most na Soči (npr. Marchesetti 1893, Tav. XXI: 2; čević 2004a, 31. XXIX: 1; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 41E: 1; 214 Marchesetti 1893, Tav. XI: 5; Gabrovec 1974, Tab. II: 54E: 1); Koritnica (Kos 1973, T. 3: 7, 7: 6); Tonovcov grad – 3, 5. Kobarid (Božič 2011, 242, Sl. 6.2: 1); Vrh gradu pri Pečinah 215 Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, T. 3: 4); gl. še (Božič 1999a, 75, Sl. 5: 2); Kovačevše nad Lokavcem (Svoljšak Libna (Guštin 1976, T. 65). 76 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 svetišču v Este najden primerek nastopa kot votivni dar,216 Obročasta železna pasna spona s kavljem oglatega na grobišču Pian de la Gnela pri Pieve d‘Alpago v dolini preseka in gobasto oblikovanim gumbom na zaključku Piave pa kot obesek na dolgonožnih fibulah.217 Starejši ( t. 55: 8), najdena v plasti SE 3 na Repelcu, predstavlja primerki so znani z južnega Jadrana in Picena.218 keltsko obliko pasnih spon, značilno za stopnjo LT C2 po Bataillu,224 a se v Posočju pojavlja še v poznolatenskem času, kot kaže sestav pridatkov v grobu 3 z Reke Gumbi pri Cerknem.225 Rimskemu cingulu je verjetno pripadala bronasta Bronasti kalotasti gumbi so pogosta najdba v grospona s trikotnim perforiranim okovom in diskasto bovih svetolucijske skupine, na Repelcu so bili odkriti oblikovanim gumbom na zaključku ( t. 37: 12) iz žgav žganinski jami in plasti SE 3 ( t. 37: 14–20; 49: 9–18) ninske jame. Taka spona s Štalenskega vrha je datirana ter v grobovih R 19 in R 42 ( t. 22C: 7; 30B: 5–7), ki ju v zadnje desetletje pr. n. št., medtem ko je primerek iz lahko po ostalih pridatkih datiramo v stopnjo Sv. Lucija predrimskega opida Nissan­lez­Enserune opredeljen kot IIb/c. Veliko jih je bilo na Pucarjevem robu – PR 1, PR 29 domnevno avgustejski.226 in PR 34 ( t. 1: 8; 12A: 2–27; 13D: 2), kjer jih zasledimo tudi v starejših kontekstih, npr. v grobu PR 10 skupaj s kačasto fibulo ( t. 7A: 3–5).219 Bronaste posode V grobu R 48, ki ga po certoški fibuli X. vrste lahko Pasne spone in okovi datiramo v stopnjo IIc, so bili koščki bronaste pločevine, verjetno bronaste posode ( t. 32C: 3–4), ki je oblikovno ni Okova v obliki dveh pravokotnih ploščic povezanih mogoče opredeliti. Odlomke v grobu R 47 ( t. 32B: 4–6) z zanko in spetih z zakovicama iz groba R 47 ( t. 32B: 2, pa bi lahko pripisali bronasti cisti, kakršne so značilne za 3) lahko glede na podobno najdbo v bojevniškem grobu stopnji Sv. Lucija IIb in IIc. V plasti SE 3 sta bila odkrita 40 z Idrije pri Bači pripišemo pasni garnituri220 in datidel ustja situle iz bronaste pločevine s svinčeno žico ramo po spremljajočih pridatkih (certoških fibulah X. ojačanim robom ( t. 48: 15) in ročaj ( t. 48: 12). vrste) v stopnjo Sv. Lucija IIc. Pravokoten okov z Idrije Odlomek bronaste skodelice, okrašen z vrezanim pri Bači ima v zanko vdet obroček, ta pa je povezan še cikcak motivom in šrafiranimi trikotniki ( t. 48: 11), z drugim okovom iz prepognjene trakaste pločevine z ima najboljšo primerjavo tako v okrasu kot po obliki v zakovicama. Odlomke trakaste pločevine z vzdolžnimi skodelicah s presegajočim ročajem iz grobov na Idriji vrezanimi linijami ob robovih in zakovicami iz groba pri Bači,227 ki sta časovno opredeljeni v stopnjo Posočje R 38 ( t. 29A: 12) bi lahko pripisali pasnim okovom, ki IVb, tj. LT D2.228 Bronasta skodelica s presegajočim roso v Posočju sicer izjemno redki,221 zelo pogosti pa so v čajem z enakim okrasom v kombinaciji cikcak vrezov in pasnih garniturah certoškega in negovskega horizonta trikotnikov je znana iz Ravea v Karniji in je opredeljena v na Dolenjskem.222 razvito železno dobo.229 V 5. stol. pr. n. št. je datiran tudi Tudi odlomek bronastega kalotastega okova z zanko, odlomek bronaste skodelice z vrezanimi visečimi trikov katero je vdet obroček ( t. 48: 9), v Posočju nima primertniki s karnijskega grobišča Misincinis,230 kar kaže na jav, temveč na Dolenjskem v negovski stopnji, npr. na zgodnejši pojav in dolgotrajno uporabo takih posodic. Znančevih njivah v Novem mestu in na Magdalenski gori, Med delavnicami, ki so v Posočju in Karniji izdelovale kjer so interpretirani kot okovi na pasu ali jermenu.223 skodelice s presegajočim trakastim ročajem, in tistimi, ki so na recijskem območju izdelovale bronaste zajemalke, so torej obstajali stiki.231 216 Dämmer 2002, 262, Fig. 110: 11. 217 Nascimbene 2009, 209–211, Fig. 66. Gl. še Pieve 224 Bataille 2001, 450, tip 4A2. Prim. Slatina v Rožni dod'Alpago – Pian de la Gnela, Bel uno (Gangemi, Bassetti, lini, gr. 10 (Pirkmajer 1991, Sl. 32, kat. št. 59); Mirandola v S. Voltolini 2015, Tav. 10: 10; 11: 7). Maria di Zevio pri Veroni, gr. 24 in 135 (Salzani 1996, Tav. XI: 218 Gabrovec 1974, 303, op. 30; Nascimbene 2009, 209. C1, LXII: B8); Kundl (Lang 1998, Taf. 11: 283–284); Dötten219 Gl. poglavje zgoraj o opredelitvi najdb s Pucarjevega bichl (Zanier 2016, T. 7: B58). roba. 225 Guštin 1991, T. 31: 8. 220 Guštin 1991, T. 26: 9. 226 Štalenska gora (Deimel 1987, 92, T. 79: 10); Nissan221 Marchesetti 1893, Tav. XI: 7. lez­Enserune (Feugere 2002, 106, Fig. 15: 116); prim. še Gu222 Npr. Vače (Stare 1955, T. 47: 1–18 itd.), Magdalenska rina (Gamper 2007, 353, Fig. 4: 8) in Gradišče nad Knežakom gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 16: 12; 61: 2 itd.), (Laharnar 2015, T. 4: 16). Novo mesto (Knez 1986, T. 1: 21; 8: 11, 14; 13: 13), Molnik 227 Guštin 1991, T. 4: 9, 12: 4. (Tecco Hvala 2017, T. 32: 6 itd.), Brezje (Kromer 1959, T. 11: 228 Božič 2009, 82. 7, 8; 20: 13 itd.). 229 Concina 2001, Fig. 5: 2; Vitri 2001, 23, op. 21. 223 Knez 1986, T. 13: 15; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 230 Vitri 2001, Fig. 4; T. 2: 6. 2004, T. 63: 47–48. Prim. Dular 2003, 144, Sl. 90. 231 Božič 2009, 80. 77 Miha MLINAR Sl. 50: Most na Soči – Repelc. Odlomek cedila helenistično etruščanske vrste iz plasti SE 3. Sl. 50: Most na Soči – Repelc. Fragment of a Hellenistic­Etruscan strainer from Layer SU 3. Cedilo helenistično­etruščanske vrste bi lahko V grobu R 3 je bil poleg železnih žebljičkov najden prepoznali v bronasti ploščici s križnim vrezom ( sl. 50; bronast tulast ročaj z zaključkom v obliki ovnove glavice t. 48: 24), ki je bila pritrjena na ustje cedila na nasprotni in na tulcu reliefno upodobljeno golo žensko ( t. 17A: 1). strani kot vodoraven trakast ročaj. Ploščica je služila V tulcu so bili ostanki ožganega lesa, ki pričajo, da je bil za naslanjanje cedila na rob ustja posode, v katero so ročaj sekundarno uporabljen, morda kot zaključek lesene precejali tekočino. Cedilo ( colum, hethmos, hylister) se palice, prvotno pa je verjetno pripadal bronasti posodi – je uporabljalo za filtriranje vina oziroma za prestrezanje pateri. Najboljšo primerjavo zanj najdemo v ročaju patere aromatičnih zelišč in drugih primesi, preden so pijačo z najdišča Neuvy­Pailloux iz avgustejsko­klavdijskega postregli.232 V severni Italiji so bila cedila z recipientom časa, na katerem je reliefno upodobljena gola ženska v polkroglaste ali klekaste oblike, ki imajo na eni strani profilu, z rahlo pokrčeno desno nogo in kijem na levi rami trakast ročaj z zaključkom v obliki glave kanida in na ter levjo kožo v desni roki. Oseba predstavlja Omfalo z nasprotni strani pritrjeno naslanjalno ploščico, v upolevjo kožo in kijem, ki sta Herkulova atributa. Tudi ta ročaj rabi od sredine 4. stol. do začetka 3. stol. pr. n. št.233 V se zaključuje z lepo oblikovano ovnovo glavo z zavitimi padski nižini so podobna cedila znana v Bologni, Monterogovi in poudarjenimi dlakami, gobcem in očesi.237 Zatamburinu, Veroni, Tontoli, pa tudi v tirenski Etruriji ključki ročajev z glavami ovnov, psov, panterjev, levov ali (Tarquinia, Tuscania, Volterra, Vulci, Viterbo, Chiusi, ljudi so na paterah pogosti, ovnova glava pa je pogosteje Poggio Pinci, Bolsena) in umbrijskem središču Todi upodobljena na primerkih iz podonavskih provinc, kot ter s picenskih grobišč Montefortino in Filottrano.234 ugotavlja Radnoti.238 Z območja današnje Slovenije je Bronasta ploščica podkvaste oblike iz plasti SE 3 ( t. podobna najdba znana s Ptuja.239 48: 23) je verjetno služila kot nogica oz. stojna ploščica bronaste posode.235 Močno prežgan odlomek bronaste ataše čaše ( t. 48: 22) pa je po obliki in velikosti primerljiv Ingoti z atašami poznolatenskih čaš vrste Idrija.236 Krušljiv ingot oglate oblike ( sl. 51; t. 49: 19) iz plasti 232 Cottafava 2006, 6–7. SE 3 je na zgornji in spodnji ploskvi okrašen z motivom 233 Caramel a 1995, 81–83; Bol a, Castoldi 2016, 123, suhe veje (žitnega klasa ali ribje kosti), kar je značilno 141: na veronskem območju so bile tovrstne najdbe odkrite tudi v kontekstih s konca 2. ali z začetka 1. stol. pr. n. št. za ingote vrste ramo secco. Ulit je bil v dvodelni kalup 234 Prim. Bologna – Benacci, gr. 953, datiran v prvo deiz binarne zlitine bakra in svinca. Kemijska analiza240 setletje 3. stol. pr. n. št. (Vitali 1992, 291, Tav. 34: 12), Monte Tamburino, grob 116 (Vitali 2003), Verona (Salzani 1984– duma Larina v bližini Lyona). Podobne ataše ima tudi pozno1985, 354, Tav. 18: 1), Isola Rizza (Salzani 2002, Tav. XXVI: latenska čaša iz Tržišča pri Cerknici na Notranjskem (Guštin 11), za ostale primerke glej Bol a, Castoldi 2016, 150. 1979, T. 25: 38). 235 Prim. Deimel 1987, T. 11: 4; Gamper 2006, Abb. 118: 237 Ferdiere, Vil ard 1993, 186–188. Za podatek se za9. Primerljiva je bila odkrita tudi v železnodobnem naselju hvaljujem Draganu Božiču. na Mostu na Soči (Svoljšak, Dular 2016, T. 27: 19; Laharnar 238 Radnoti 1938, 87. 2018a, 234). 239 Breščak 1982, 23. 236 Prim. Guštin 1991, T. 8: 3 (Idrija pri Bači, grob 5); 240 Vsebnosti elementov so sledeče: Cu 51,85 %, Pb 46,85 %, Božič 2003, 259, Fig. 2: 2 (grob v gomili jugozahodno od opi­ Sn < d. l., As 0,17 %, Ni 0,01 %, Sb 0,04 %, Co 0,01 %, Bi 0,04 %, 78 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Sl. 51: Most na Soči – Repelc. Ingot ramo secco iz plasti SE 3. Sl. 52: Most na Soči – Repelc. Razlomljena uhata sekira v Fig. 51: Most na Soči – Repelc. Ramo secco ingot from Layer plasti SE 3. SU 3. Fig. 52: Most na Soči – Repelc. Fractured shaft­hole axe in Layer SU 3. je pokazala za tovrstne ingote značilno sestavo, čeprav Železno orožje je pogostejša zlitina bakra in železa.241 Zaradi značilne oblike in kemijske sestave so bile te najdbe opredeljene Na Repelcu je bila v plasti SE 3 najdena namerno kot predmonetarno plačilno sredstvo. Večina jih je z zvita in na dva dela razlomljena uhata sekira ( sl. 52; italskega polotoka, predvsem z najdišč v zahodni Emiliji, t. 50: 4), kakršne se pojavljajo v moških grobovih ob severno od Pada je znanih manj kot deset primerkov.242 koncu halštatske dobe v Posočju,248 na Notranjskem249 En odlomek je bil odkrit med naselbinskimi raziskavain Dolenjskem,250 a so bile v uporabi še v latenskem mi na Mostu na Soči,243 druge bližnje najdbe so znane času.251 Primerka s Koritnice ob Bači in iz Šmihela na iz depoja Šempeter pri Gorici,244 Povirja pri Sežani Notranjskem sta bila prav tako razlomljena. ter Semeniča pri Semiču v Beli krajini.245 V razpoki Bolj ali manj sočasno z njimi se v Posočju pojavijo na ingotu z Repelca se je ohranil košček oglja, ki je sekire z enostranskimi plavutmi.252 Primerek z ravnim bil radiokarbonsko datiran v čas okoli 409 pr. n. št.246 temenom in sedlastim prehodom iz plavuti v bolj za­ Tovrstni ingoti so bili v drugi polovici 5. stol. pr. n. št. obljeno rezilo iz plasti SE 3 na Repelcu ( t. 50: 6) bi lahko tudi najbolj razširjeni.247 Na Repelcu je bilo v žganinski datirali v poznolatensko obdobje na osnovi grobnih jami in plasti SE 3 odkritih še nekaj kosov ingotov iz kontekstov s podobnimi najdbami z Idrije pri Bači.253 Iz bronastih zlitin ( t. 37: 21, 22, 24; 49: 20–22), ki pa niso tega časa je tudi drug primerek sekire z enostranskimi bili kemijsko analizirani. plavutmi z Repelca ( t. 50: 5), ta je širša in masivnejša ter rahlo ukrivljena. Verjetno je služila kot poljedelsko (kopača) ali tesarsko orodje in ne kot bojna sekira. Podobne najdbe so znane iz grobov na Idriji pri Bači, Reki pri Cerknem in v Logi pri Bodrežu.254 Na Repelcu so bile odkrite tudi različne sulične Ag 0,05 %, Fe 0,02 %, Mn < d. l., Zn 0,06 %. (Mlinar 2003, 29– osti. Primerjave za ost kopja s kratkim listom delto30).241 Antonacci Sanpaolo, Follo 1990; Antonacci Sanpaolo idne oblike rombičnega preseka ( t. 51: 2) najdemo v et al. 1994; Trampuž Orel et al. 2002, 60. 248 Npr. Most na Soči, gr. Sz 45 (Teržan, Lo Schiavo, 242 Neri 2003, 106. Trampuž Orel 1984, T. 7B: 2); Koritnica ob Bači (Kos 1973, T. 243 Svoljšak, Dular 2016, T. 23: 7; 33: 20; Laharnar 2018a, 11: 1–2); Jelenšek nad Godovičem (Laharnar, Turk 2017, 123, 222. Sl. 140), Šentviška Gora (Mlinar et al. 2018, 37, kat. št. 22). 244 Furlani 1996, 73–88. 249 Guštin 1979, T. 56: 3. 245 Trampuž Orel et al. 2002, 63–75. 250 Tecco Hvala 2012, 120–121. 246 Radiocarbon Age: 2406+/­31 BP, Calibrated Age: 409 251 Gl. npr. Križ 2005, T. 77: 3; Laharnar 2018b, 84; La­ BC. Analizo so napravili v Leibnitz – Labor für Altersbesharnar, Mlinar 2019. timmung und Isotopenforschung na Christian Albrechts 252 Prim. Guštin 1991, T. 5: 5; 11: 6; 14: 16. Universität v Kielu. 253 Gr. 5, 11, 12, 16 (Guštin 1991, T. 5: 5; 11: 6; 14: 16). 247 Macel ari, Pellegrini 2002, 164. 254 Guštin 1991, T. 38: 3; 37: 3. 79 Miha MLINAR Karniji,255 na Notranjskem256 in v mladohalštatskih predvsem v grobovih iz latenske dobe,267 medtem ko se grobovih na Dolenjskem.257 Podobnosti z dolenjskimi v halštatskodobnih kontekstih zelo redko pojavljajo,268 mladohalštatskimi suličnimi ostmi bi lahko videli njihova oblika pa se ni kaj dosti spreminjala. tudi v odlomku lista z rebrom trikotnega preseka ( t. Več kot 55 cm dolgo pilumom podobno ost iz plasti 50: 7).258 SE 3 ( t. 52: 3), ki je bila namerno zvita in razlomljena, Razmeroma redko obliko v Posočju predstavlja lahko primerjamo z ostmi z ozkim lečastim listom romsulična ost s kratkim listom in dolgim tulom za nasadišče bičnega preseka, ki so bile v notranjealpskih dolinah269 iz groba R 25 ( t. 25: 4), ki ga glede na ostale pridatke, in na zahodnokeltskem območju270 v rabi predvsem predvsem po fibuli, datiramo v poznolatensko obdobob koncu zgodnjelatenskega obdobja (LT B2),271 redki je.259 Sulične osti, ki merijo v dolžino od 35 do 65 cm primerki so znani tudi na Apeninskem polotoku.272 in imajo skoraj dvakrat daljši tul za nasaditev, kot je list, V ohranjeni piramidalni konici ( t. 52: 4) pa bi lahko se približujejo pilumom podobnim ostem z osrednjega prepoznali del klasičnega železnega piluma iz zgodnjein vzhodnoalpskega območja.260 Nekaj primerljivih osti cesarskega obdobja.273 je znanih z grobišč pri Šmihelu na Notranjskem.261 Na V grobu R 25 ( t. 25: 3) je bil meč z odklonjenim Dolenjskem jih zasledimo v zadnji stopnji starejše in tudi ročajem, tako imenovana mahaira. Sodi v skupino v mlajši železni dobi.262 Krajši in daljši primerki piluukrivljenih enoreznih orožij – sabelj, ki so jih ljudstva mom podobnih osti so bili v skupku ritualno uničenega ob zahodnih in severnih obalah Sredozemlja uporabljala orožja iz časa okoli 300 pr. n. št., najdenega na vzpetini vso železno dobo.274 Od 4. stol. pr. n. št. je bila uporaba pri Borčah/Förker Laas Riegel v Ziljski dolini.263 mečev z odklonjenim ročajem značilna za plemena Namerno zvita sulična ost z bikonično oblikovanim severnojadranskega zaledja, na Balkanu pa so se takrat listom ( t. 51: 1) ima najbližje primerjave na Idriji pri Bači začele uporabljati druge oblike ukrivljenih enoreznih in v Benečiji,264 predvsem pa na Dolenjskem,265 kjer so orožij.275 Mahaira iz groba R 25 sodi med najmlajše datirane v čas LT C2 in LT D1. Za bajonetno oblikovano oblike, poimenovane kot različice Ljubljanica, za katero sulično ost s kratkim tulom iz groba R 35 ( t. 28: 8) prav domnevamo, da je latenskodobna glede na tipološki tako najdemo analogije na Dolenjskem.266 Obe vrsti razvoj mahair oz. težnjo po podaljševanju rezila.276 suličnih osti se pojavljata sočasno, potemtakem lahko V premešani plasti SE 3 na Repelcu je bil odkrit še en tudi ta grob z Repelca časovno opredelimo v poznoodlomek nožnice z rezilom ( t. 54: 11), ki bi lahko sodil latensko obdobje. k mahairi, a je za podrobnejšo opredelitev preskromno V grobu R 51 in plasti SE 3 na Repelcu so bila odohranjen. krita koničasta sulična kopita ( t. 33C: 5; 51: 3, 5), ki jih v Z Repelca so znani tudi močno razlomljeni dvo­ Posočju pa tudi drugod v jugovzhodnih Alpah zasledimo rezni meči in/ali nožnice, in sicer iz grobov R 18 in 51 ( t. 22B: 2; 33C: 4), žganinske jame ( t. 38: 1, 2) in iz plasti SE 3 ( t. 52: 5–8; 53: 1–12; 54: 1–10). Dolgi dvorezni meči 255 Vitri 2001, Fig. 7: T. 33: 1. 256 Guštin 1979, T. 13: 4. 267 Posočje (Guštin 1991, T. 11: 9, 21: 5); Monte Sorantri 257 Teržan 1976, T. 62: 6; 78: 2; Dular 2003, T. 89: 16; v Karniji (Righi 2001, Fig. 11: 16–21, 24–31); Novo mesto na Tecco Hvala 2012, 127, Sl. 50. Dolenjskem (Križ 2005, T. 30: 2; 34: 4; 49: 4; 74: 4); Slatina v 258 Prim. Teržan 1976, T. 20: 3; Tecco Hvala, Dular, Ko­ Rožni dolini na Štajerskem (Pirkmajer 1991, T. 10, kat. št. 69). cuvan 2004, T. 73B: 6. 268 Posočje: Most na Soči, Sz 294 (Teržan, Lo Schiavo, 259 Gaspari, Mlinar 2005, 173. Trampuž Orel 1984, T. 27: 4); Jelenšek pri Godoviču (Lahar260 Prim. Schaaff 1990, Sl. 11. nar, Turk 2017, 123, Sl. 140); Dolenjska: Magdalenska gora 261 Ena je bila najdena v grobu 99 na ledini Za Polšno sku­ (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 26: 24); Vače (Stare paj z bronastim gumbom, okrašenim z vrezanim motivom 1955, T. VII: 16); Valična vas (Teržan 1973, T. 16: 7–11). spirale (Guštin 1979, 42, T. 51: 1,2), druga, dolga 54,4 cm, 269 Npr. Nothdurfter 1979, 79–89; T. 70, 1192–1195, pa v grobu 127 skupaj z gumbom ščitne grbe, suličnim ko1198–1200; Lang 1998, 126, T. 26: 503. pitom, steklenimi jagodami, masivno bronasto zapestnico in 270 Sievers 2001, 163–164, T. 69: 359; Wyss, Rey, Müller gladko ovratnico s spiralno uvitimi zaključki (ibid., 44, T. 57: 2002, T. 45: 145–147; 46: 145–147. 1–6), slednje so značilne za poznohalštatsko stopnjo Notran271 Lang 1998, 126. jska VI, a so jih nosili še v srednjelatenskem obdobju (Guštin 272 Prim. Monte Bibele (Lejars 2008, 184, Tombe 31). 1973, 479; Crismani, Righi 2002, 93, Fig. 52; Cunja, Mlinar 273 Istenič 2019, 95; prim. Reka pri Cerknem, gr. 11 (Guš2010, 30). tin 1991, T. 33: 14), Ljubljanica (Istenič 2019, Sl. 40), Savinja 262 Tecco Hvala 2012, 127, Sl. 49: 5, 6; ead. 2017, 112, T. v Celju (Gaspari et al. 2001, T. 1: 3). 8: 4; 16: 7, 8. 274 Starogrški izraz μάχαιρα se je sprva nanašal na obred263 Schaaff 1990, 20, Sl. 10, 11. ne nože za ubijanje žrtvenih živali in kirurško orodje, od 4. 264 Guštin 1991, T. 4: 3; Pettarin 2006, 244, Tav. XXXIII: stoletja pr. n. št. pa se je uporabljal tudi kot enotno poimeno547, 552. vanje za meče (Quesada Sainz 1997, 171). 265 Križ 2005, T. 24: 2; 53: 2; 93: 5; Dular 1991, T. 66: 4. 275 Prim. Gabrovec 1966b, 255; Guštin 1974, 81, op. 16; 266 Npr. v grobu 107 s Kapiteljske njive v Novem mestu Parović Pešikan 1982, 25–39; Čović 1987, 258, 262, sl. 16: 25. (Križ 2005, T. 3: 5). 276 Gaspari, Mlinar 2005, 184. 80 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 in njihovi deli so bili odkriti na vseh pomembnejših Dolenjskem.282 Odlomek držaja ščitne grbe iz plasti posoških najdiščih iz latenske dobe,277 bili so poglavitno SE 3 ( t. 56: 5) pa se je verjetno zaključil s pravokotno orožje keltskega bojevnika, nosili pa so jih v kovinskih oblikovanima ploščicama, podobno kot primerka iz nožnicah. Koničnik nožnice lahko prepoznamo v od­ Novega mesta na Dolenjskem.283 Med tovrstne najdbe bi lomku iz žganinske jame ( t. 38: 2). V plasti SE 3 pa so bili morda lahko uvrstili še zvito trakasto železno ploščico na približno 5 m² veliki površini odkriti poleg odlomka z zakovico ( t. 57: 6).284 rezila meča z značilnim trirombičnim presekom ( t. 53: 3) Med najdbami, ki jih lahko pripišemo ščitom, so še številni deli nožnic, od koničnikov ( t. 53: 8) do srčasto tudi kalotasto oblikovane železne zakovice oz. gumbi za oblikovanih branikov in drugih delov ( t. 53: 1, 2, 5–7), pritrjevanje ščitnih grb na leseno podlogo ( t. 55: 9–12), ki jih lahko datiramo v čas LT D1. Iz Posočja nožnic, primerjave zanje pa najdemo na posoških, karnijskih in ki bi bile okrašene, kar je sicer običajno, ne poznamo, dolenjskih najdiščih.285 Take zakovice oz. gumbi so znani z izjemo zgodnjelatenskega primerka iz Kobarida.278 na ščitnih grbah vrste Mokronog­Arquà iz eponimnega K opremi za meč bi lahko pripisali še železne obročke najdišča Arquà­Petrarca in grobov v Isola Rizzi, datiranih iz groba R 35 ( t. 27C: 6) in plasti SE 3 ( t. 53: 4; 55: 1–6), z novci v sredino ali drugo polovico 2. stol. pr. n. št.286 taki obročki so služili za pripenjanje meča na pas.279 Latenskodobni leseni ščiti so imeli okovane robove, K opremi keltskih bojevnikov je spadal tudi ščit, kar kažejo najdbe iz grobišč in svetišč.287 Odlomke od katerega se običajno ohranijo le železni deli (ščitne železnih okovov za ščite lahko prepoznamo med najdgrbe, držaji, okovi), medtem ko leseni propadejo. Močno bami iz plasti SE 3 ( t. 56: 3, 4). fragmentirani odlomki ščitnih grb in drugi deli so bili odkriti v žganinski jami ( t. 37: 31, 32) in v plasti SE 3 ( t. 55: 9–16). Skupaj najdena krilca ščitne grbe in Železno orodje železen gumb ( t. 55: 13–15) so verjetno del ene ščitne grbe elipsoidne oblike, posebej pa je bil en odlomek Ob robu grobne jame R 14 so bili ob dnu, ki je bilo z gumbom ( t. 55: 16). Lahko bi šlo za odlomke ščitne sicer prekrito z žganino in bogatim ženskim okrasjem, grbe vrste Skorba ali Mokronog­Arquà280 ali pa za obpoloženi še koničasta kopača, vejnik in odlomki srpa liko s trakastimi krilci in sodčastim sredinskim delom, iz železa ( t. 21A: 8–10). Pridajanje železnega orodja v vse te oblike so značilne za LT D1. V Posočju so ščitne grobove in depoje je bila ena od poglavitnih značilnosti grbe znane z Mosta na Soči, Idrije pri Bači, Reke pri idrijske kulture mlajše železne dobe. Na grobiščih Idrija Cerknem, iz Kobarida in Čadrga in pripadajo vrstam pri Bači, Reka pri Cerknem in Bodrež, v depojih Vrhovlje Skorba, Mokronog­Arquà, okroglim, trakastim pa tudi pri Kojskem in Modrej ter na prostorih kultnih mest dvodelnim ščitnim grbam.281 odkrito železno orodje kaže na lokalnost teh izdelkov, Ščiti so imeli še železne držaje. Za odlomek iz ki se posamično pojavljajo še v Furlaniji, Karniji, na žganinske jame ( t. 37: 33), ki se zaključuje s polkrožno Notranjskem in Gorenjskem.288 ploščico, najdemo primerjave v Posočju, Karniji in na Kopača (motika ali rovnica) iz groba R 14 ( t. 21: 9) sodi med močno ukrivljene koničaste primerke z enostranskimi plavutmi za nasaditev držaja. V Posočju 277 Most na Soči (Marchesetti 1893, Tav. XXVIII: 6; Ter­ žan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 274: 8–9), Idrija pri so tovrstni predmeti dveh velikosti. Kopača z Repelca, Bači (Guštin 1991, T. 4: 1–2), Reka pri Cerknem (Guštin ki meri v dolžino 28 cm, sodi med večje,289 zastopane 1991, T. 37: 1–2, 4), Kobarid (Marchesetti 1903, Tav. XVIII: 10; Mlinar, Gerbec 2011, 34–36, kat. št. 1–6), Tonovcov grad (Božič 2011, 251–252, Sl. 6.2.8), Vrh gradu pri Pečinah in 282 Prim. Guštin 1991, T. 32: 7; Righi 2001, Fig. 16: 64; Berlotov rob (Mlinar et al. 2018, kat. št. 60, 61), Čadrg – Laze Križ 2005, T. 8: 6; Teržan 1973, T. 22: 4. (Mlinar, Turk 2016, 40, 42, kat. št. 39–40), Gradec pri Krnu 283 Križ 2005, T. 84: 7; 98: 7. (Laharnar, Turk 2017, Slika 197 zgoraj). 284 Prim. Reka pri Cerknem (Guštin 1991, T. 33: 15). 278 Mlinar, Gerbec 2011, 36, sl. 16, kat. št. 5. 285 Prim. Reka pri Cerknem (Guštin 1991, T. 32: 7); Kar279 Prim. Guštin 1991, T. 31: 6; Righi 2001, Fig. 4: 1, 5; nija (Righi 2001, Fig. 16: 61–62; 18: 69–70; Vitri 2001, Fig. 11: 22–23. 11: 8); Novo mesto na Dolenjskem (Križ 2005, T. 70: 4; 82: 4). 280 Guštin 1991, 56–58, Abb. 30: karti razprostranjenosti 286 Arquà­Petrarca (Gamba 1987, Fig. 11: 2); Isola Rizzi ščitnih grb vrste Mokronog­Arqua lahko dodamo najdišča (Salzani 1998, Tav. 1: 3; 4: 12; Biondani 1998, 137). Monte Sorantri v Karniji (Righi 2001, 117, Fig. 12, 15, 16, 17, 287 Npr. Kobarid – Bizjakova hiša (Mlinar, Gerbec 2011, 18), Teurnijo (Glaser 1993, 289–295) ter grobišči S. Maria di kat. št. 26); Monte Sorantri (Donat, Righi, Vitri 2007, Fig. 23: Zevio (Salzani 1996, 46, Tav. XII: 8) in Novo mesto – Kapi1); Kundl (Lang 1998, Taf. 29: 527–529); svetišče Gournay teljska njiva (Križ 2005, T. 33: 3). Ščitna grba vrste Skorba je (Rapin 1988, Pl. XLI). bila odkrita tudi v Brežicah (Jovanović 2007, 52, kat. št. 24). 288 Guštin 1991, 95–96; za najdbe s kultnih mest gl. La281 Marchesetti 1903, Tav. XVIII: 20; Teržan, Lo Schiavo, harnar, Turk 2017, 167–168, Sl. 193. Trampuž Orel 1984, T. 274: 7; Guštin 1991, 56–58, T. 13: 5; 289 Prim. Idrija pri Bači, Bodrež in Modrej (Guštin 1991, 17: 1; 30: 4; 32: 5; 34: 2; 37: 5; Mlinar, Gerbec 2011, kat. št. T. 2: 2; 10: 9; 20: 1; 38: 4; 45: 1), Žabče (Svoljšak 1967, T. 2: 5), 15–21; Mlinar, Turk 2016, 42. Vrhovlje pri Kojskem (Božič 2007b, 230, Fig. 2: 5). 81 Miha MLINAR pa so le v poznolatenskih kontekstih.290 Naslonitev na odlomek iz plasti SE 3 na Repelcu ( t. 56: 8). Zanje se starejšo tradicijo se kaže v enostranskih plavutih za domneva, da so služili za sekanje vej ali obrezovanje trt, nasaditev držaja, medtem ko je bilo rezilo oblikovano ustreznice pa bi lahko našli v orodju, ki so ga Rimljani morda po zgledu primerkov iz južnoalpskih dolin, kjer imenovali falx vinatoria ali falx arboria.301 so kopače znane predvsem z grobišč v Ticinu, te so V rimsko dobo lahko opredelimo še nekaj drugih klinasto oblikovane in imajo okroglo uho za nasaditev odlomkov železnih nožev, na primer nož s trnastim in običajno konični nastavek na temenu.291 nastavkom iz žarnega groba R 1 ( t. 15B: 1) ali pa nož z Orodje z ukrivljenim rezilom iz R 14 ( t. 21: 8) bi ukrivljenim rezilom in zankastim zaključkom ter koščelahko bilo srp ali kosa.292 Ker nima ohranjenega ročajnim držajem iz plasti SE 3 ( t. 56: 9), ki je po Dolenzu nega zaključka, je njegovo funkcijo težko natančneje značilna noriška vrsta. Slednji se v Noriku pojavijo že v opredeliti. Po obliki je podoben srpu iz železnodobne avgustejskem času, na območju današnje Slovenije pa hiše 30 na Mostu na Soči,293 pa tudi manjšima kosama so značilni za celotno 1. stoletje.302 K rimskodobnim iz zakladne najdbe iz Modreja.294 nožem spadata morda še dva primerka iz te plasti ( t. 56: Enostranske plavuti za nasaditev lesenega toporišča 10, 11), a so zelo podobne oblike lahko tudi škarje.303 ima tudi srpasto ukrivljen nož ali vejnik ( t. 21: 10), na V sklop orodja z Repelca sodi še železno šilo, ki katerem je bilo delno ohranjeno celo leseno toporišče in ima na enem delu oglat presek, na drugem pa okrogel in v njem železen trn za pritrditev. Gre za eno bolj priljubzožena konca ( t. 58: 1). Najbližje primerjave za tovrstna ljenih kmečkih orodij v poznolatenski dobi Posočja,295 orodja najdemo v železnodobni naselbini na Mostu na podobni primerki so znani iz Karnije in Tirolske,296 ki Soči, in sicer v mlajši fazi poznohalštatske hiše 15A in se od posoških razlikujejo le v manjših detajlih. v poznolatenski hiši 31.304 Na Repelcu je bilo odkritih tudi nekaj železnih nožev. Med pridatki groba R 42, ki ga datiramo na konec stopnje Sv. Lucija IIc, je bil nož s polkrožno razširjenim Spojke, klini, žeblji in žebljički listom in kavljastim zaključkom oglatega preseka ( t. 30C: 8), manjši odlomek rezila nedoločne oblike je bil najden Bronastemu žebljičku s široko diskasto kapico v žganinski jami ( t. 38: 5), v plasti SE 3 pa odlomek iz groba R 34 ( t. 27B: 2) najdemo dobre primerjave v rezila S­oblike ( t. 56: 6), tega lahko glede na primerjave Sanzenu iz mlajše železne dobe.305 Tovrstne najdbe iz časovno opredelimo v 4. ali 3. stol. pr. n. št.,297 to je na svetiščnih kontekstov, npr. Lagole di Calalzo, interpreprehod iz starejše v mlajšo železno dobo. V tej plasti je tirajo kot žeblje za pritrjevanje votivnih predmetov na bil tudi železen kavelj oglatega preseka ( t. 57: 4), ki je lesene stene.306 morda zaključek držaja noža, podoben primerku z Idrije Manjši železni žebljički z gobasto ali ploščato pri Bači;298 v odlomku z obročastim zaključkom, ki se kovano kapico in s trni različnih presekov so verjetno nadaljuje v razširitev ( t. 57: 1), pa bi lahko prepoznali pripadali obuvalom.307 Gre za pogoste najdbe v grobovih ostanek bojnega noža, kakršni so bili v uporabi v latenski iz rimske dobe, na Repelcu jih zasledimo skoraj v vseh dobi v mokronoški skupini in na prostoru Skordiskov,299 grobovih iz tega časa – R 2, 3, 7, 8, 17 in 30 ( t. 16B: 1; medtem ko v Posočju niso znani. 17A: 2–7; 17B: 1–4; 17D: 1; 18A: 2; 22A: 1; 26C: 1), pa V Posočju so bili v poznolatenskem času priljubtudi v žganinski jami ( t. 38: 13–29) in plasti SE 3 ( t. 58: ljeni noži – krivci z rezilom S­oblike in enostranskimi 11–72). Te najdbe kronološko niso občutljive, saj so v plavutmi za nasaditev ročaja,300 kamor bi lahko uvrstili skoraj nespremenjeni obliki v rabi do pozne antike, ponovno pa se pojavijo šele v novem veku.308 Kronološko 290 Guštin 1991, 62. so bolj indikativni železni žebljički z okrasnimi rebri 291 Nothdurfter 1979, 47. v obliki križa in štirimi bunčicami na kapici, kakršen 292 V prvi objavi je bilo to orodje obravnavano kot srp je primerek iz plasti SE 3 ( t. 58: 11). Take žebljičke po­ (Mlinar 2002a, kat. št. 31). vezujemo s podkovanjem vojaških obuval in posredno s 293 Svoljšak, Dular 2016, T. 95: 3; Laharnar 2018a, 216–217. prisotnostjo rimske vojske. Na osnovi primerjav so tisti 294 Guštin 1991, T. 45: 7, 8. 295 Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 2: 1; 18: 4), Reka pri Cerknem (ibid., T. 31: 9), Berlotov rob (Laharnar, Turk 2017, 301 Guštin 1991, 63. Sl. 193). 302 Dolenz 1992, 100–102; za območje Slovenije prim. 296 Concina 2001, 81, Fig. 4.1; Nothdurfter 1979, 80–83. Pflaum 2010, 202. 297 Prim. Socerb (Crismani, Righi 2002, 84, kat. št. 170), 303 Prim. Modrijan, Milavec 2011, T. 19: 8. Dürrnberg (Parzinger 1988, T. 11: 31), Sotin (Todorović 304 Svoljšak, Dular 2016, T. 53: 2–5; 97A: 8; Laharnar 1974, 138, Fig. 99). 2018a, 219–220. 298 Guštin 1991, T. 18: 5. 305 Nothdurfter 1979, 78, Taf. 69: 1147–1166. 299 Prim. Gabrovec 1966c, T. 10: 7; Dizdar 2013, 134, Sl. 306 Gambacurta, Brustia 2001, 249, 469–471. 44: 1. 307 Prim. Rodik (Istenič 1987, 108); Vipava (Tratnik 300 Most na Soči (Guštin 1991, T. 44: 1; Svoljšak, Dular 2014, 276). 2006, T. 59: 13); Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 11: 2, 8; 18: 6). 308 Zanier 2016, 463–464. 82 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 s premerom okoli 2 cm poznorepublikanski, manjši pa Z železnodobnega grobišča na Mostu na Soči so avgustejski,309 kamor spada tudi primerek z Repelca. dokumentirani trije samostojni skeletni grobovi konj, Poleg žebljev različnih oblik in velikosti pogosto prekriti in obdani s kamnitimi ploščami (gr. M 2141, zasledimo v grobovih še železne spojke. Večji žeblji in M 2788 in Sz 592),317 podobno kot je bila navada pri klini so v grobovih lahko služili kot deli lesenih kon­ Venetih.318 Konjska oprema iz groba M 2141, sestavljestrukcij ali skrinj, lahko pa so spajali leseno ležišče oz. na iz železnih brzd in okrasnih gumbov za jermenje, je nosila, na katerih je bil pokojni položen na grmado.310 podobna najdbam iz mladohalštatskih grobov z vozovi Kot ostanke spojk lesenih krst ali nosil verjetno lahko na območju zgornjega Podonavja in Porenja; podobna obravnavamo najdbe iz žganinske jame in plasti SE 3 ( t. konjska oprema je bila tudi v grobu Sz 592, le da je bro­ 38: 10–12; 58: 2–10). Analogiji za spojko (klin) v obliki nasta, železne žvale pa so izgubljene; železne žvale naj črke L ( t. 38: 8) najdemo v grobu s severnega emonskega bi bile tudi v grobu M 2788.319 grobišča, ki je na osnovi novca opredeljen v flavijsko V Posočju je konjska oprema znana iz groba 1 na obdobje, ter v stavbni ruševini na najdišču Preval pri Idriji pri Bači, v njem so bile žvale značilne oblike za Razdrtem, ki je opredeljena v čas med srednje­ oziroma pozno latensko obdobje,320 na grobišču v Kobaridu je bil poznoavgustejskim obdobjem in sredino 1. stoletja.311 odkrit pokop konja z brzdami, sestavljenimi iz psalij in dvodelnih žval s podbradno prečko, ki prav tako sodijo v čas LT D1.321 Novejše odkritje v Kobaridu je ritualni Konjska oprema zakop konjev na najdišču Bizjakova hiša iz časa LT B2.322 Pokop človeka skupaj s konjem in konjsko opre­ V grobu R 19, prekritem z več lapornatimi ploščami mo je bil v navadi pri plemenih južnega predalpskega in bogatimi pridatki ( t. 22C, 23A), je bilo poleg sežganih prostora, ki so jo prevzeli že na začetku železne dobe od človeških ostankov raztresenih tudi nekaj nežganih konjvzhodnih nomadskih ljudstev.323 Konj je pomenil tudi skih kosti.312 Številne steklene jagode ter bronasta gumb statusni simbol,324 a so v grobovih umrlih oseb lahko in košaričast obesek kažejo na pokop ženske, za katero je pridane tudi le posamezne konjske kosti ali zobje. antropološka analiza pokazala starost med 20 in 40 let. Podoben pokop predstavlja tudi grob R 22, ki je izstopal zaradi svoje izjemne velikosti in je bil prav Najdbe iz svinca tako pokrit z več kamnitimi ploščami. Na vrhu grobne jame je pod njimi ležal železen obroček ( t. 23C: 10). Po Brezoblična kosa svinca, najdena v žganinski jami celotni jami in tudi okoli nje je bilo raztrsenih veliko ( t. 39: 1) in v plasti SE 3 ( t. 49: 27), sta v obeh primerih nežganih ostankov konjskih kosti,313 na dnu pa so bile spojena z odlomkom keramičnega pitosa, kar kaže, da sežgane človeške kosti in devet bronastih križnih gumje bil svinec uporabljen za krpanje razpok na posodah bov ( t. 23B: 1–9), ki so pripadali konjski opremi in so pa tudi za popravljanje drugih predmetov, kot je primer služili kot jermenski razdelilci.314 Ti gumbi imajo po kačaste fibule s svinčenim ovojem iz groba PR 15 ( t. dve zanki na spodnji strani, kraki so okrašeni s tremi 8B: 1). Z železnodobnega grobišča na Mostu na Soči je prečnimi vrezi. To so edini znani primerki iz Posočja, znanih več takih primerov, tako z Marchesettijevih kot s primerjave zanje pa najdemo predvsem na Dolenjskem, Szombathyjevih izkopavanj,325 amorfen kos svinca je bil kjer se pojavljajo v grobovih negovskega horizonta in najden tudi v naselbini iz mlajšega halštatskega obdobja kjer je bilo domnevno tudi njihovo izvorno območje.315 na desnem bregu Idrijce.326 Neposreden dokaz za to je najdba kalupa zanje v naselbini na Gradišču nad Vintarjevcem pri Litiji.316 Grob R 22 z Repelca bi lahko potemtakem datirali v stopnjo 317 Marchesetti 1893, 95, 123–124, Tav. XXX; Teržan, Lo IIc. Nekaj metrov severovzhodno od tega groba je ležalo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 51–52A; 1985, 120–121. Gl. več votlih železnih odlomkov kvadratnega preseka, ki še razpravo Toškana v tej publikaciji. so morda deli psalij in žval ( t. 57: 16–21), a jih je zaradi 318 Gl. npr. Gambacurta, Tirelli 1997, 71 ss; Malnati, velike fragmentiranosti težko opredeliti. Gamba (ur.) 2003. 319 Dular, Tecco Hvala 2018, 128–130. 320 Guštin 1991, T. 1: 10. 321 Guštin 1991, 66; prim. Crismani 2005, 17, Fig. 7; Bo309 Prim. Istenič 2005b, 81; Laharnar 2009, 132–133. žič 2004, 6–8. 310 Istenič 1987, 107–108; Slabe 1993, 25. 322 Mlinar, Gerbec 2011, 42–47. 311 Emona (Petru 1972, T. 72: 4), Preval pri Razdrtem 323 Dular 2007; Preložnik 2007b, 155–167; Teržan 2008, (Horvat, Bavdek 2009, 123, T. 41: 5). 323; Kmetová 2014, 95–98, Obr. 24. 312 Gl. Toškan in Leben­Seljak v tej publikaciji. 324 Gl. npr. Frie 2018. 313 Gl. Toškan v tej publikaciji. 325 Marchesetti 1893, 150, op. 1 in 2, Tav. IV: 3, 11; Ter314 Mlinar 2002a, 24, kat. št. 24. žan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984–1985, 55, 74, 126, 129, 315 Kruh 2008, 97–98 s tam navedeno literaturo. T. 10C: 16; 22C: 3; 55B: 4; 60B: 2–4. 316 Stare 1999, 18, 28, Sl. 9: 1,2. 326 Svoljšak, Dular 2016, T. 2: 1. 83 Miha MLINAR Steklene najdbe Steklene jagode z najdišča Repelc so večinoma močno prežgane. Najdene so bile v grobovih R 1, R 10, R 16 in R 19, jami R 21 ter plasti SE 3 ( t. 15B: 2; 19: 11; 21A: 2–6; 23: 10–14, 16–17, 19–23; 70: 2–23; 35D: 2), med njimi prevladujejo rumene z modro­belimi očesci, bodisi enojnimi bodisi dvojnimi, kakršne so znane že s starejših izkopavanj grobišča in iz naselbine na Mostu na Soči,327 pa tudi s Koritnice in Idrije pri Bači ter v dolini Nadiže.328 Časovno jih lahko opredelimo v stopnji Sv. Lucija IIb in IIc, tj. 5. in 4. stol. pr. n. št. Nekatere rumene jagode so okrašene z modro valovnico ( t. 23B: 11), modre pa z belo ( t. 27A: 1; 71: 28, 29) ali pa imajo belo­modra očesca ( t. 71: 24–27). V Sl. 53: Most na Soči – Repelc. Uvoženi stekleni jagodi iz groba R 10. Posočju so zastopane v različnih oblikah in velikostih,329 Fig. 53: Most na Soči – Repelc. Imported glass beads from vendar se po pestrosti in številčnosti ne morejo primer­ Grave R 10. jati z jagodami z Dolenjske,330 predvsem z novomeških halštatskih grobišč.331 Na Dolenjskem je modrih steklenih jagod z valovnico veliko in so opredeljene v 5. ali 4. stol. pr. n. št., pojavljajo pa se tudi v latenskih grobovih, in iz Mengša336 edina znana izven območja dolenjske npr. v grobu 140 s Kapiteljske njive.332 halštatske skupine, kjer jih je bilo največ odkritih v Drobne temnomodre steklene jagodice z brada­ Novem mestu, in sicer v grobovih certoške in negovske vičastimi izrastki, kakršna je bila odkrita v žganinski stopnje (5. in 4. stol. pr. n. št.), ena pa tudi v srednjejami ( t. 39: 5), so na Mostu na Soči znane v stopnji sv. latenskem grobu.337 Podobne jagode se pojavljajo na Lucija IIa.333 Podobne so bile najdene v nekaterih dovzhodnomediteranskem območju.338 lenjskih mladohalštatskih grobovih, npr. na Magdalenski V grobu R 10 sta bili močno prežgani jagodi iz gori in v Stični.334 sivomodre steklene paste z modro­belimi očesci ( sl. 53; Odlomek modre steklene jagode v obliki ovnove t. 19A: 8, 9), ki sta povsem primerljivi z jagodo iz želeglavice iz SE 3 ( t. 71: 36) lahko uvrstimo med majhne znodobne hiše 22A na Mostu na Soči, datirano v stopnjo stilizirane in shematično upodobljene ovnove glavice Sv. Lucija IIc, le da je bila ta izdelana iz črne steklene s plastično izdelanimi očmi ter neizrazitimi rogovi in paste.339 Podobni jagodi z grobišča Caverzano sta iz gobcem.335 Zelo verjetno gre za import iz dolenjskih rjave steklene paste z modro­belimi očesci, ena od njiju steklarskih delavnic, saj sta primerka z Mosta na Soči je še dodatno okrašena z rumenimi izrastki.340 Izvorno območje tovrstnih jagod gre morda iskati v feničansko­ punskem prostoru,341 kar nakazujejo med drugim pri327 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, npr. T. 216A: 10; 127B: 6, 7, 9; Svoljšak, Dular 2016, T. 23: 8; 32: 5; 89: 19; merki s Sardinije, kjer so opredeljene kot zgodnjepunske Laharnar 2018a, 213–214. iz časa 5.–4. stol. pr. n. št.342 328 Koritnica ob Bači (Kos 1973, T. 1: 8–14; 3: 4, 5; 4: 8, Med polihromne mediteranske jagode lahko opre15–17; 6: 11–12; 7: 4), Idrija pri Bači (Guštin 1991, T. 24: 5), delimo tudi odlomek rdeče cilindrične jagode iz groba dolina Nadiže (Pettarin 2006, kat. št. 642). R 19 ( t. 23: 9),343 ki ga datiramo v stopnjo Sv. Lucija IIb2/ 329 Za modro jagodo z belo valovnico prim. Most na IIc, ter odlomek rumene steklene jagode z modro­belimi Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984–1985, 58, T. 13F: 94; 401, T. 284B: 5–9), tovrstna jagoda z grobišča Bitnje 336 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, op. 9; Laharnar, Turk v Bohinju je obešena na svetolucijski fibuli (Gabrovec 1976, 2017, 130, sl. 149. T. 4: 18), znane so tudi iz doline Nadiže (Pettarin 2006, kat. 337 Križ 2004, 15; Križ, Turk 2003, 74–76, kat. št. 50, 93; št. 637, 638). Stipančić 2016, 34. 330 V gomili I iz Stične je bilo npr. odkritih kar 20500 338 Egg 2010, Abb. 6. steklenih jagod (Haevernick 1974, 62; Lazar 2003, 11). 339 Svoljšak, Dular 2016, T. 62: 1; Laharnar 2018a, 214. 331 Križ, Turk 2003, 72. V Sloveniji je znan le še primerek z grobišča blizu Goleka 332 Križ, Turk 2003, kat. št. 82, 87; Križ 2005, T. 25: 3. pri Vinici, ki ga hrani Peabody Museum of Archaeology and 333 Marchesetti 1886, Tav. VIII: 29; v grobni celoti Sz Ethnology. Primerljivi stekleni jagodi sta znani tudi na ja955 je bila skupaj s svetolucijsko ločno fibulo, v Sz 1109 pa s podskem prostoru (Kunter 1995, kat. št. 1191, T. 5: 20,21). kačasto fibulo s sedlastim lokom (Teržan, Lo Schiavo, Tram340 Nascimbene 1999, 127, kat. št. 303. puž Orel 1984, T. 98: A8; 111: D6–11). 341 Proietti 1980, 298, kat. št. 430; Uberti 1988, 745, kat. 334 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, T. 63: 8–10; Gab­ št. 946. rovec et al. 2006, T. 3: 8. 342 Muscuso 2017, kat. št. 328. 335 Križ 2004, 13. 343 Mlinar 2002a, 44; Sakara Sučević 2004b, 20, op. 8. 84 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Sl. 54: Most na Soči – Repelc. Latenski stekleni jagodi v plasti Sl. 55: Most na Soči – Repelc. Odlomek steklene posodice iz SE 3 in situ. groba R 19. Fig. 54: Most na Soči – Repelc. La Tène glass beads in situ in Fig. 55: Most na Soči – Repelc. Fragment of a glass vessel from Layer SU 3. Grave R 19. očesci in svetlo modrozelenimi bradavičastimi izrastki saj je tamkajšni primerek evidentiran v sklopu najdb iz iz plasti SE 3 ( t. 71: 13). halštatske, latenske in zgodnjerimske dobe. Odlomku svetlo modre steklene jagode z belo­ Iz plasti SE 3 izvira tudi sedem majhnih valjastih modrimi očesci in rumenimi bradavičastimi izrastki ( t. jagodic iz zelenega stekla ( t. 71: 34), kakršne so bile v 71: 12) najdemo primerjave na železnodobnem grobišču uporabi vso rimsko dobo in še v zgodnjem srednjem na Mostu na Soči344 in na Dolenjskem,345 kjer je poveku,353 vendar se zdi, da so najbolj značilne za žensko dobna jagoda iz Novega mesta opredeljena v 4. stol. pr. nošo v pozni antiki, iz tega časa so znane tudi drugod n. št.346 Na splošno so raznobarvne cilindrične jagode po Sloveniji.354 značilne predvsem za mediteranski svet.347 Poliedrične jagodice, kot je primerek iz temno­ V plasti SE 3 na Repelcu so bile številne rumene zelenega stekla ( t. 71: 35), se pojavijo ob koncu 2. stoletja steklene jagode, okrašene z vstavljenimi enojnimi ali in so značilne predvsem za 3. stoletje,355 a je bila povsem dvojnimi spiralnimi očesci modre ali modre in bele enaka jagoda najdena tudi na staroslovanskem grobišču barve ( sl. 54; t. 70: 24–42; 71: 1–9). Po tipologiji Ze­ Žale pri Zasipu v grobu 15, ki je datiran v 8. stoletje.356 pezauerjeve jih lahko uvrstimo med enostavne jagode Stekleno jagodico rdeče barve iz plasti SE 3 ( t. okroglih oblik s spiralo, le da so primerki z nemških, 71: 32) lahko na podlagi analogij opredelimo v 6. ali 7. avstrijskih in švicarskih najdišč modre ali temnomodre stoletje. Podobni primerki so znani predvsem z langobarve, spiralni okras pa se na steklenih jagodah pojavlja bardskih najdišč v severni Italiji, npr. iz Čedada.357 v času od LT C2 do LT D1.348 Bližnje analogije za to­ Na Repelcu je bilo odkritih nekaj odlomkov stevrstne latenske jagode z Repelca najdemo na Idriji pri klenih posodic. Izjemni najdbi sta narebrena odlomka Bači,349 Šentviški Gori350 in Vrhniki, kjer je bila podobna iz polihromnega stekla iz groba R 19 ( sl. 55; t. 23A: 8) jagoda najdena v stavbi VII na Dolgih njivah, datirani v in plasti SE 3 ( t. 70: 1). Pripišemo ju lahko posodicam, zgodnjeavgustejsko dobo.351 kot so arybalos, amforiskos, alabastron ali oinohoe, kajti Osamljena primerka sta modra steklena jagoda majhnost odlomkov ne dopušča določnejše oblikovne z belo bunčico ( t. 71: 30) in zelena z rumeno­modrim opredelitve. Gre za redke najdbe iz časa med sredino 6. očescem ( 71: 33), slednja je sorodna jagodi z notranjin 4. stol. pr. n. št. v jugovzhodnoalpskem prostoru,358 skega najdišča Parti pri Stari Sušici,352 vendar nam ta odlomka z Repelca pa sta ob amforiskih iz Stične in z primerjava za ožjo kronološko opredelitev ni v pomoč, 353 Bertoncelj Kučar 1979, 257. Na Tonovcovem gradu sta bili taki jagodi odkriti v zgodnjesrednjeveških kontekstih 344 Marchesetti 1893, Tav. XXIX: 8. – v plasti objekta 1 in kot del ogrlice v grobu 3 (Milavec 2011, 345 Sakara Sučević 2004b, 19, op. 2. 34, 73, Sl. 2.10; 2.13; T. 4: 11; 51). 346 Križ, Turk 2003, kat. št. 77. 354 Npr. Črnomelj (Mason 1998, Pl. 5: 6, 7), Kincelj pri 347 Prim. Uberti 1988, 489. Gorenji vasi pri Šmarjeti (Božič, Ciglenečki 1995, 265–266, 348 Zepezauer 1993, 64–65, 102, kat. št. 845–871. Sl. 12). 349 Guštin 1991, T. 10: 5. 355 Bertoncelj Kučar 1979, 257. 350 Mlinar 2006, 156–157. 356 Knific, Pleterski 1993, 235, Sl. 17, T. 4: 32. 351 Horvat 1990, 128, T. 18: 2. 357 Zorzi 1899, 144; Borzacconi, Giostra, 2018, 251 s, Fig. 23. 352 Horvat 1995, T. 2: 1c. 358 Endrizzi 1999 . 85 Miha MLINAR Velikega Vinjega vrha (Šmarjete)359 edini najdbi te vrste z območja današnje Slovenije. Te posodice so bile izdelane na peščenem jedru, na katerega so nanesli stekleno maso, na ostenje pa dodali steklene niti raznih barv, ki so jih s paličico oblikovali v različne okrase in jih nato z valjanjem vtisnili v podlago.360 Verjetno gre za izdelke mediteranskih delavnic, predvsem z Rodosa.361 V plasti SE 3 na Repelcu sta bila najdena odlomka ustja steklenice ( t. 71: 39), ki verjetno pripada tipu 6.3.2 po Lazarjevi, ki se pojavlja v drugi polovici 1. in v 2. stoletju, in dna čaše na prstanasti nogi ( t. 71: 40), ki ga morda lahko pripišemu tipu 3.6.1 oz. 3.6.3 po Lazarjevi, značilnem predvsem za 2. in 3. stoletje.362 Dno čaše na prstanasti nogi ( t. 39: 4) je bilo najdeno tudi v žganinski jami, v njej je bil odkrit še zgornji del balzamarija ( t. 39: 3), verjetno tipa 8.6.3 po Lazarjevi363 iz 2. ali 3. stoletja. Sl. 56: Most na Soči – Repelc. Odlomki skodelice s presegajo­ čim ročajem iz plasti SE 5. Fig. 56: Most na Soči – Repelc. Fragments of a cup with a high handle from Layer SU 5. Jantar V grobovih R 19 in R 34, ki ju lahko datiramo v stopnjo Sv. Lucija IIc, sta bili najdeni majhni jantarni jagodi ( t. 23A: 24; 27B: 3). Več jih je bilo v premešani zelo redko pojavljajo. Kot grobne pridatke jih zasledimo plasti SE 3, med njimi nekaj skoraj celih ( t. 71: 41–46, le v posamičnih primerih na Koritnici, Jelenšku pri 48), ena pa je pritrjena na lok poznolatenske živalske Godoviču in v Čadrgu.368 Drugačna je bila navada na fibule ( t. 43: 8), podobne primere zasledimo v pozno­ Dolenjskem in Štajerskem, kjer je brus v halštatski369 latenskih grobovih na Idriji pri Bači.364 in latenski dobi370 sodil k bojevnikovi opremi, ki so mu Koščke jantarja brez izvrtanih luknjic iz SE 3 ( t. 71: jo pridali v grob. 50–56) bi lahko opredelili kot surovce oz. polizdelke.365 Po njihovi dobri ohranjenosti sklepamo, da niso bili v stiku z ognjem. Da je na prostoru svetolucijske kulture Bronastodobna keramika jantarnega nakita v grobovih ohranjenega zelo malo,366 je morda vzrok prav sežiganje preminulih v njihovih V najgloblji kulturni plasti (SE 5) so bili odlomki opravah na grmadi. prostoročno izdelane lončenine grobe fakture ( t. 15A: 1–11), ki jih je oblikovno zaradi fragmentarnosti težje opredeliti. Iz finejše gline so črno oz. temnosivo žgani Kamnit brus odlomki, kot je skleda z ravno odrezanim ustjem ( t. 15A: 2), ki ima analogije na nekaterih bližnjih brona stodobnih V žganinski jami je bil najden preluknjan brusni gradiščih, kot so Gradišče nad Ajdovščino v Vipavski kamen iz peščenjaka ( t. 39: 2), več tovrstnih najdb je dolini, Njivice/Nivizze na Tržaškem Krasu in Ponte San znanih iz železnodobnega naselja na desnem bregu Quirino v dolini Nadiže, kjer so časovno opredeljene Idrijce,367 medtem ko se v grobovih svetolucijske skupine na prehod iz srednje v pozno bronasto dobo.371 Za odlomek plitke sklede z ravnim, navznoter odebelje359 Stična (Kastelic 1960, T. 3: 2), Šmarjeta (Dular 1991, nim robom ustja ( t. 15A: 3) ne poznamo primerjav, po T. 29: 26–28). 360 Prim. Lazar 2003, 12. 368 Koritnica (Kos 1973, T. 8: 3–4), Jelenšek pri Godoviču 361 Harden 1981, 7; prim. Hayes 1975, Pl. 2: 22. (Bratina 1997, 146; Laharnar, Turk 2017, 123, Sl. 140), Čadrg 362 Lazar 2003, Sl. 33, 103–105. (Mlinar, Turk 2016, 39, kat. št. 34–35). 363 Ibid., 177, Sl. 58. 369 Npr. Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 364 Guštin 1991, T. 6: 11; 9: 11; 13: 3. 2004, T. 22: 15; 31A: 1–2; 68: 7), Stična (Gabrovec et al. 2006, 365 Prim. Križ 2017, kat. št. 1–5. T. 156: 59), Novo mesto (Križ 1997, T. 48: 5; 55: 6), Vače (Sta366 Most na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, re 1955, T. LXXVIII: 2–9), Dolenjske Toplice (Teržan 1976, T. 84B: 5–8; 137A: 26; 190A: 15), Bitnje v Bohinju (Gabrovec T. 21: 9). 1976, T. 3: 1; 7: 2, 5; 10: 3). 370 Npr. Novo mesto (Križ 2005, T. 13: 6; 38: 15) in Slati367 Gl. Mlinar 2002a, 41, kat. št. 6; Mlinar, Klasinc, Knavs na v Rožni dolini (Pirkmajer 1991, T. 9: 53; 15: 102; 18: 122). 2008, T. 4: 63; Svoljšak, Dular 2016, T. 24: 10, 11; 25: 2; 61: 371 Gradišče nad Ajdovščino (Svoljšak 1988–1989, T. 1: 5); 9, 10; Horvat 2018, 349 ss, Sl. 1; Tab. 1, 2 (hiše 4, 5, 15A, 16, Njivice/Nivizze (Moretti 1978, Fig. 4: 9–10); Ponte San Quiri22A, 29, 3). no/Most (Gerdol, Stacul 1978, Fig. 4: 1). 86 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 obliki spominja na žarnogrobiščno keramiko.372 Posoda medtem ko jima med grobnimi najdbami ne najdemo z ročajem ( sl. 56; t. 15A: 1) je po fakturi in obliki ročaja primerjav, z izjemo groba 9 v Dernazzaccu.384 sorodna bronastodobni keramiki s posoških najdišč.373 V grobovih R 42 in R 45 na Repelcu s konca hal­ V odlomku izvihanega ustja ( t. 15A: 4) bi lahko videli štatske dobe so bili odlomki z metličastim okrasom ( t. podobnosti s primerkom lonca z najdišča Caorle – S. 30C: 11–13; 31C: 3–6). Tak okras je na grobni keramiki Gaetano v Benečiji, ki je na osnovi spremljajočih najdb redek,385 pogostejši je na naselbinski lončenini z Mosta opredeljen v čas med 10. in 9. stol. pr. n. š.374 Okras na Soči, datirani pa so v stopnjo Sv. Lucija IIb2 in IIc, gladkih in z vtisi razčlenjenih reber ( t. 15A: 8–10) kronolahko tudi v kombinaciji s plitkimi, vodoravnimi kaloško ni indikativen, a ga zasledimo tudi na keramičnih nelurami.386 Tak okras imajo tudi močno ožgani kosi najdbah iz bronastodobne stavbe na Mostu na Soči,375 iz žganinske jame ( t. 39: 10–14) in odlomka ostenij iz medtem ko na lončenini iz tamkajšnjih halštatskodobnih plasti SE 3 ( t. 60: 14, 15). hiš razčlenjenih reber skorajda ni.376 V tej plasti sta bila odkrita še glinasta svitka ( t. 69: 26, 27), ki sodita med značilen hišni inventar na Mostu na Soči v mlajšem halštatskem obdobju,387 medtem ko Halštatskodobna keramika se med pridatki železnodobnih grobov le redko pojavljajo.388 Na grobišču na desnem bregu reke Idrijce je bil en Keramike iz halštatskodobnih grobov zaradi pridan celo v grob iz 1. stoletja, kar kaže na ohranjanje močne fragmentiranosti v večini primerov ni bilo mo­ železnodobne tradicije.389 goče oblikovno rekonstruirati. Najbolje ohranjen je bil Med redke najdbe na Mostu na Soči spada odlomek pitos iz žarnega groba R 52, okrašen je z vodoravnimi glinastega predilnega vretenca ( t. 69: 29). V naselbini plastičnimi rebri in pobarvan, v spodnjem delu črno, iz mlajšega halštatskega obdobja so bili odkriti le trije, navzgor pa rdeče ( t. 34A: 1). Nekaj odlomkov pitosov tudi v grobovih jih ni bilo kaj dosti več, a jih tam zaje bilo odkritih še v plasti SE 3 ( t. 59: 1–3), pa tudi v sledimo predvsem v starejšem halštatskem obdobju.390 grobovih PR 1 in PR 2 ( t. 2: 12; 4 A: 5), datiranih v Na začetku halštatske dobe se pojavljajo v grobovih na stopnjo Sv. Lucija IIb2.377 tolminskem grobišču,391 iz mlajšega halštatskega ob­ V plasti SE 3 najdena odlomka ustij s temnordečim dobja pa so zastopani v grobovih iz Špetra/S. Pietro al premazom ( t. 60: 1, 3) bi lahko pripisali situlam, ki so Natisone v Beneški Sloveniji. Najdba predilnega vretenca zastopane v grobovih z Mosta na Soči v stopnjah Sv. je znana tudi iz vzhodnega svetišča v Este, datirana je Lucija IIa in IIb,378 v naselbini pa so zelo redke.379 v 4. stol. pr. n. št.392 Pogosteje so zastopana v ženskih Primerjave za bikoničen lonec ( t. 59: 7) najdemo na grobovih na Dolenjskem iz halštatske dobe, kjer se jim grobišču Este – Casa di Ricovero, v grobu 151, datiranem pripisuje simbolni pomen,393 tam se pojavljajo še v v čas 7./6. stol. pr. n. št., pa tudi v keramiki iz sredine 6. latenski dobi.394 stol. pr. n. št. z najdišča Via Tiepolo v Padovi,380 medtem Glinast motek ( t. 69: 30) ima primerjave v nako sivo žgani lonec z ročajema na prehodu iz ramen v selbinskih najdbah na Mostu na Soči,395 omenjeni so vrat ( t. 59: 6) nima ustreznih primerjav. med grobnimi najdbami z Marchesettijevih izkopa­ Lončki iz plasti SE 3 ( t. 60: 2, 4, 6, 8, 9, 10) so privanj.396 Kot grobni pridatki ali svetiščni darovi se pojavmerljivi z najdbami iz mlajšega halštatskega obdobja ljajo v venetskem prostoru.397 V Este so bili na primer iz naselbine na Mostu na Soči,381 pa tudi z grobišč v 384 Petarin 2006, T. 39: 660. Nadiških dolinah.382 385 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 169: 6; Odlomka na t. 60: 11, 12 pripadata skledam, ki so 172G: 2; 240E: 5. znane iz mladohalštatske naselbine na Mostu na Soči,383 386 Tip okrasa O6 in O7 po Grahek 2018a, 283, 304, Sl. 28: L18 in L 17. 387 Grahek 2018a, 281–282, 303, Sl. 16: S1 in S6. 372 Prim. Črešnar 2010, T. 3: 6. 388 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 50D: 2; 373 Prim. Svoljšak 1988–1989, T. 5: 1. 237C: 4, 5. 374 Bianchin Citton 1996, kat. št. 26, Fig. 8: 26. 389 Neobjavljeno, podatek Beatriče Žbona Trkman. 375 Svoljšak 1988–1989, T. 3: 17–19, 7: 4–6, 8, 8: 1–5, 8. 390 Grahek 2018, 286, op. 67; prim. Renzi 1981, 198. 376 Prim. Grahek 1918a, 291–291, Sl. 19. 391 Svoljšak 1976, 68; Svoljšak, Pogačnik 2001, T. 1: 2; 5: 377 Gl. tu poglavje o opredelitvi najdb s Pucarjevega roba. 6; 13: 11. 378 Prim. Teržan, Trampuž 1973, 428; Dular 1982, 97, Sl. 392 Gregnanin 2002, 174, Fig. 72: 162. 7: 13, 14. 393 Gl. npr. Teržan 1996; ead. 2004. 379 Gl. Grahek 2018a, 267. 394 Gl. npr. Križ 2005, T. 15: 2; 19: 4 itd. 380 Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, 102 ss, T. 52: 395 Žbona Trkman, Svoljšak 1981, kat. št. 18; Svoljšak, 2; Ruta Serafini 1990, Fig. 73: 2. Dular 2016, T. 88: 6; 100: 17, 19; Grahek 2018a, 285, Sl. 17: M b. 381 Prim. Svoljšak, Dular 2016, T. 55: 3, 7, 12; Grahek 396 Grahek 2018a, 285, op. 65. 2018a, 255. 397 Npr. v grobu 4 na grobišču Montebel una – S. Maria 382 Prim. Pettarin 2006, T. 38: 648. in Colle (Manessi, Nascimbene 2003, 72–73) in izven kamnite 383 Prim. tipa Sk 6 in 7 pri Grahek 2018a, 271–273, Sl. 13. skrinje groba 54 (ibid., 128, T. 28: a, a1, a2, a39); Este (Chieco 87 Miha MLINAR darovani ženskemu božanstvu Reitia in se jih povezuje v poznoavgustejskem času.408 Na lončarskem vretenu z umetnostjo tkanja in posredno tudi pisanja.398 izdelana skodelica tankih sten iz gline s primešano sljudo in kremenčevim peskom ( t. 61: 6) se prav tako uvršča med oblike posodja, ki so bile v rabi v 1. stoletju – v Latenskodobna keramika avgustejskem, tiberijskem in flavijskem obdobju,409 najbližje primerjave pa ima na Reki pri Cerknem, v Keramika iz latenske dobe ali izdelana v latenski Vipavi, na Socerbu in v Gurini.410 tradiciji je na Mostu na Soči in v Posočju nasploh zelo Oljenko z žigom Sexti ( t. 31A: 1) iz skeletnega groba slabo prepoznana.399 Lonček iz plasti SE 3 na Repelcu, R 43 na Repelcu lahko na osnovi bronastega asa Lucija okrašen s horizontalnim in vertikalnim metličenjem ( t. Vera, ki je ležal na njej, opredelimo v tretjo četrtino 2. 60: 18), bi lahko pripisali latenski maniri, čeprav nima stoletja.411 Pripada vrsti Loeschcke X, značilni za 1. in odebeljenega ustja, kar je značilnost lončkov iz časa LT 2. stoletje, žig Sexti pa se pojavlja le na tej vrsti oljenk.412 C2 ali LT D1.400 Po fakturi in okrasu bi v pozno latensko K pečatnim oljenkam vrste Loeschcke X pripadata tudi obdobje lahko sodili prostoročno izdelan lonček in z na primerka iz plasti SE 3 ( t. 61: 8, 9). vretenu dodelanim ustjem ( t. 39: 15), iz gline s prime­ V plasti SE 3 na Repelcu je bilo odkritih kar nekaj šanim grafitom in okrašen z vertikalnimi kaneliranimi odlomkov amfor ( t. 61: 10–15; 62: 1). Odkriti so bili vrezi,401 nadalje odlomek grafitne keramike z vrezano odlomki ostenja amfore tipa Lamboglia 2 ali Dressel 6A valovnico in žigosanim krožcem ( t. 39: 17)402 in košček ( sl. 57). Slednje so bile razširjene od konca 1. stol. pr. n. črne keramike, okrašen z žlebljenjem ( t. 39: 16),403 vsi št. do sredine 1. stol. n. št. in so služile za prevoz vina, pa so bili najdeni v žganinski jami. izdelovali pa so jih na italijanski obali Jadranskega morja.413 Ročaj okroglega preseka in odlomka noge ( t. 61: 12–14) pripada manjši različici severnoitalskih amfor, Rimskodobna keramika ki so oblikovno podobne amforam za olje vrste Dressel 6B in so značilne za konec 1. stoletja, predvsem pa 2. in Keramika s črnim premazom, kot je nekaj odlomzačetek 3. stoletja.414 Prstanasto dno ( t. 61: 11) pripada kov iz plasti SE 3 na Repelcu ( t. 61: 1–3), je v Posočju amfori z ravnim dnom vrste Forlimpopoli, ki so služile za zdaj znana le iz Kobarida in z Mosta na Soči.404 Za za transport vina, izdelovali so jih v emilijskih centrih območje Furlanije, tržaškega in koprskega zaledja, Forlimpopoli ( Forum Pupili), S. Arcangelo, Sant‘Ermete, Notranjske in osrednje Slovenije je značilna keramika s Riccione in Rimini v 2. do začetka 3. stoletja, v uporabi so črnim premazom severnoitalske proizvod nje, v severni bile predvsem na jadranskem priobalnem pasu, znane so Italiji je bila razširjena predvsem v 2. in 1. stol. pr. n. tudi v zaledju.415 V lokalnih delavnicah pa so izdelovali št.405 Na Repelcu odkriti odlomki pripadajo povsem njihove imitacije v 3. stoletju, verjetno tja do začetka razlomljenim krožnikom padanske produkcije ( t. 4. stoletja.416 Tanek, plitvo narebren odlomek ostenja 61: 1–3), ki po obliki ustrezajo plitvi in oglati obliki z značilno rjavo sljudnato površino ( t. 61: 10) je ver­ Lamboglia 5/7 ali Morel 2284.406 Ta je na osnovi prijetno pripadal malim amforam vrste MRA 3 ali LRA 3 merjav datirana na konec 1. stol. pr. n. št. oz. v stopnjo maloazijskega izvora. Ker ustje in ročaj na primerku z LT D2.407 Repelca nista ohranjena, ni mogoče ugotoviti, ali gre za V lončku tankih sten s kroglasto oblikovanim starejšo ali mlajšo različico, temveč ga lahko le okvirno ostenjem ( t. 61: 7) lahko prepoznamo obliko LI po Maopredelimo v široko obdobje med 1. in 6. stoletjem, saj rabinijevi, značilno za prvo polovico 1. stoletja z začetki 408 Marabini 1973, 154; prim. Sevegliano (Zuccolo 1985, 38, Tav. III: 1), Istra (Starac 1997, 189, T. 26: 4). Bianchi, Calzavara Capuis 1985, T. 18 itd.) ter npr. Este – jugo409 Zampori Vanoni 1987: na grobišču Nave so gr. 6, 26 in vzhodno svetišče (Dämmer 2002, 269, Fig. 113: 77). 35 opredeljeni v tiberijski čas, gr. 59 pa v avgustejski. 398 Gambacurta 2017, 211–226. 410 Reka pri Cerknem (Guštin 1991, T. 29: 4), Vipava 399 Grahek 2018a, 288–289. (Tratnik 2014, 278), Socerb (Casari 2002, 100, Fig. 7–10), 400 Prim. Gurina (Jablonka 2001, 58, T. 13: 11); Stična Gurina (Jablonka 2001, T. 52: 15). (Grahek 2016, Sl. 78: 9, 29). 411 Mlinar 2005, 334, Fig. 8. 401 Prim. Grahek 2016, Sl. 58: O 15. 412 Najdišča: Novo mesto – Beletov vrt (Knez 1992, T. 31: 402 Prim. za žigosanje krožcev na latenskodobni keramiki 11), Ptuj (Kujundžić 1982, T. 24: 15), Ljubljana (Petru 1972, (Grahek 2016, 210–212, Sl. 61: karta razprostranjenosti). 63, T. XLIII: 12), Akvinkum (Topál 1993, T. 15: 9, 15–16), 403 Prim. Šmatevž (Tica, Djurić 2007, kat. št. 438). Carnuntum (Alram­Stern 1989, 79), Akvileja, Sisak, Vinkov404 Kobarid (Horvat 1997, 124, sl. 49), Most na Soči ci in Prečac pri Donjem selu (Vikić­Belančić 1976). (Svoljšak, Dular 2016, T. 58: 1; Grahek 2018, 290). 413 Prim. Bezeczky 1998, 228–230. 405 Prim. Maselli Scotti 1988, 268; Horvat, Bavdek 2009, 414 Prim. Bezeczky 1997, 147–178; Tassaux, Matjašić, 57–58. Kovačić 2001, 97–125. 406 Lamboglia 1952; Morel 1981. 415 Belotti 2004, 58–59. 407 Prim. Božič 2008, 144. 416 Vidrih Perko 2000, 434. 88 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Sl. 57: Most na Soči – Repelc. Odlomek ostenja amfore vrste Sl. 58: Most na Soči – Repelc. Odlomek ostenja amfore LRA 1 Lamboglia 2 ali Dressel 6A iz plasti SE 3. iz plasti SE 3. Fig. 57: Most na Soči – Repelc. Body fragment of a Lamboglia 2 Fig. 58: Most na Soči – Repelc. Body fragment of a LRA 1 or Dressel 6A amphora from Layer SU 3. amphora from Layer SU 3. se najstarejši primerki MRA 3 pojavijo že v avgustejskem Adrii jih zasledimo v grobovih iz avgustejsko­tiberijskega obdobju in 1. stoletju.417 Vzhodno sredozemski vinski obdobja,422 na najdišču Cosa ob Tirenskem morju pa se amfori vrste LRA 1 bi lahko pripadalo narebreno ostenje podobne oblike z bolj kroglastim ostenjem pojavljajo že ( sl. 58; t. 62: 1). V Sloveniji se zgodnje oblike teh amfor v grobovih od druge polovice 2. do sredine 1. stol. pr. začnejo pojavljati že v prvi polovici 5. stol. (npr. Rodik, n. št.423 Tudi v žganinski jami najdena odlomka ustja in Školarice, Predloka, Križna gora),418 konec 5. in v 6. dna ( t. 40: 3, 12) verjetno pripadata dvoročajnemu vrču, stoletju pa sodijo med najbolje zastopane amfore na visorodnemu najdbam iz Gurine, Sermina in Socerba iz šinskih naselbinah. 419 Delavnice tovrstnih amfor so bile zadnje četrtine 1. stol. pr. n. št.424 K dvoročajnemu vrču bi v zgodnjih razvojnih fazah na jugozahodni maloazijski prav tako lahko pripisali odlomek narebrenega ostenja iz obali, kasneje, v 6. in na začetku 7. stoletja, pa tudi na plasti SE 3 ( t. 63: 13) glede na analogije z grobišča Beletov otokih Rodos in Ciper.420 vrt v Novem mestu, kjer se pojavljajo v 1. stoletju.425 V plasti SE 3 sta bila odkrita dvoročajni vrč in ustje Poleg dvoročajnih vrčev je bilo na Repelcu najdenih s trakastima ročajema druge take posode ( t. 62: 2, 3). še nekaj odlomkov ustij z ročajem in prstanasta dna, ki Podoben dvoročajni vrč je bil najden tudi v naselbini pripadajo enoročajnim vrčem ( t. 40: 11; 42B: 6; 63: 9, na Mostu na Soči, prav tako so znani z nekaterih drugih 11, 12; 64: 2–6). Podobno fakturo kot zgodnjecesarska posoških najdišč in z območja osrednje Slovenije in predkeramika s severnojadranskega območja ima vrč s prstastavljajo italski import v zgodnjecesarskem obdobju.421 V nastim dnom in sivo površino iz žganinske jame ( t. 42B: 6). Najboljšo primerjavo za odlomek ozkega ustja in 417 Martin­Kilcher 1994, 440–441. ročaja ( t. 63: 12) pa najdemo v Emoni, v grobu 917, ki je 418 Žerjal, Vidrih Perko 2017, 260; Modrijan 2014, 55, z novcem Antonina Pija datiran v sredino 2. stoletja.426 Sl. 4: 6. 419 Prim. Modrijan 2011, 150; ead. 2014, 55. 422 Mangani 1982, 38–39, Fig. 27: 4; 42: 6. 420 Pieri 2005, 80; Reynolds 2005, 565. 423 Dyson 1976, 79, Fig. 25: V­D82 in 83; Zuccolo 1983, 421 Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, T. 97: 6; prim. 23, Fig. 8. še Grahek 2018a, 289), Idrija pri Bači in Reka pri Cerknem 424 Gurina (Jablonka 2001, T. 59: 3, 8), Sermin (Horvat (Guštin 1991, T. 13: 2; 21: 6; 32: 1), Suhadole pri Kamniku 1997, T. 10: 13, 55: 12), Socerb (Casari 2002, 113, Fig. 43). (Horvat 2006b, 16), Novo mesto – Beletov vrt (Knez 1992, 425 Knez 1992, T. 12: 2; 15: 9; 25: 10. T. 24: 2; 33: 4). 426 Petru 1972, T. 68: 10. 89 Miha MLINAR Pekaču z zaobljeno steno in utorom za pokrov šču Montereale Valcellina v oblikovno sorodnem lahko pripišemo odlomke iz žganinske jame ( t. 40: 17). loncu iz časa romanizacije,435 medtem ko ima lonec Gre za dolgoživo sredozemsko obliko Albintimilium z izvihanim ustjem in metličasto okrašenim ostenjem 115/116, razširjeno v času od 2. stol. pr. n. št. in avgustejiz plasti SE 3 ( t. 65: 2, 4) primerjavo v žarnem grobu skim obdobjem,427 z bližnjimi primerjavami v naselbini 3D z grobišča na Laurinovi ulici v Vipavi, datiranem v na Mostu na Soči, v Pozzuolu, Seveglianu, na Gurini, sredino 2. stoletja.436 Štalenski gori/Magdalensbergu, v Serminu, na Mandrgi Krašenje posod s kaneliranjem na notranji in zupri Razdrtem, Vrhniki in v Ljubljani.428 Iz enake gline nanji strani, kot sta odlomka iz žganinske jame in plasti s pustili (sljuda, apnenec, pesek) in sočasne izdelave SE 3 na Repelcu ( t. 40: 18; 69: 1), je bilo zelo razširjeno.437 kot pekač je pokrov s prstanastim držajem in nekoliko Odlomke loncev z odebeljenim ustjem trikotne oblike izvihanih robom ustja ( t. 40: 16), kakršni so znani tudi ( t. 66: 6–7) lahko glede na primerljive najdbe z grobišča z Vrhnike in Mandrge pri Razdrtem.429 na desnem bregu Idrijce na Mostu na Soči, Gurine in V žganinski jami ( t. 41: 2–10) in plasti SE 3 ( t. Cosseana opredelimo na konec 1. ali v 2. stoletje.438 64: 10–17) je bilo veliko odlomkov loncev vrste Auer­ Za odlomek na lončarskem vretenu izdelanega lonca berg.430 Večina jih je bila izdelanih na lončarskem z vzporedno potekajočimi vrezanimi kanelurami na vretenu, le dva sta prostoročne izdelave ( t. 41: 2; 64: 17), vratu in izvihanim ustjem ( t. 41: 1) najdemo primerjave razlike so opazne tudi v obliki, velikosti in fakturi. Gre v kontekstih iz 1. in 2. stoletja v jugovzhodnoalpskem za obliko posodja, ki se je razvila iz poznolatenske traprostoru.439 Z večkratno valovnico in vodoravnimi kadicije in je bila razširjena na prostranem območju med nelurami okrašen lonec – žara iz groba R 1 ( t. 16: 4) – pa Bavarsko, Slovenijo in severno Italijo od avgustejskega lahko na podlagi radiokarbonske datacije kosti iz žare časa do prve četrtine 2. stoletja.431 Nekateri odlomki opredelimo na prehod iz 2. v 3. stoletje.440 ustij z Repelca imajo obliko, značilno za tiberijanski Lonček iz žganega groba R 36, okrašen z glavniče­ čas ( t. 41: 6; 64: 14, 17), s primerjavami na eponimnem njem po celotni površini ( t. 28B: 1), je po obliki primernajdišču Auerberg in v Kemptnu.432 Med poavgustejske ljiv z loncem iz groba 23 z grobišča Križišče pri Spodnjih oblike lahko uvrstimo še nekatere druge primerke ( t. Škofijah, datiranim na konec 2. ali 3. stoletja.441 Odlomki 41: 5, 6, 8, 9), dva odlomka pa sta lokalne izdelave ( t. ustij iz plasti SE 3 ( t. 67: 8–10), izdelani na lončarskem 64: 10, 15), eden od njiju je po oblikovanosti ustja in vretenu, imajo najbližje primerjave na Tonovcovem fakturi s primesmi peska ( t. 64: 15) soroden primerkom gradu pri Kobaridu, kjer so uvrščeni v tip 5, značilen iz Furlanske nižine.433 za 6. stoletje, znani pa so tudi z drugih poznoantičnih V celoti ohranjen lonec iz plasti SE 3 ( t. 65: 3), dovišinskih postojank v Sloveniji.442 delan na lončarskem vretenu in okrašen z metličenjem, kaže v načinu izdelave in okrasu prazgodovinsko tradicijo, ki se je obdržala še vse 1. stoletje, v južni Panoniji pa tja do sredine 2. stoletja.434 Za odlomek lonca iz žganinske jame ( t. 40: 4) najdemo primerjavo na najdi427 Olcese 1996, 428–429, Sl. 7. 435 Donat 1997, Fig. 13: 16. 428 Prim. Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, T. 9: 12), 436 Tratnik 2014, 279, T. 3: 14. Pozzuolo (Donat, Floreano, Merlatti 2002, Fig. 2: 5), Seveg437 Prim. Socerb, datacija 1. stoletje (Cesari 2002, 116, liano (Zuccolo 1985, Tav. IV: 2 s pompejansko rdečim premakat. št. 50). zom), Gurina (Jablonka 2001, 98, Taf. 66: 1), Štalenska gora/ 438 Most na Soči (Žbona Trkman, Svoljšak 1981, kat. Magdalensberg (Schindler­Kaudelka 1986, 281–282), Ser­ št. 40); Gurina (Jablonka 2001, T. 21: 11); Cosseano (Rupel min (Horvat 1997, T. 9: 8), Mandrga pri Razdrtem (Horvat, 1988, 107, T. 1: 1). Zelo podobna ustja so pogosta tudi na Bavdek 2009, 76–77, T. 6: 2–3), Vrhnika (Horvat 1990, T. 15: Tonovcovem gradu pri Kobaridu, kjer se pojavljajo predvsem 9; 19: 4–6), Ljubljana (Vičič 1994, 29). v naselbinskih plasteh 6. stoletja (Modrijan 2011, 188­190, 429 Horvat 1990, 122; Horvat, Bavdek 2009, 77, T. 6: 5; npr. T. 91: 6–10, 16–18). 29: 10. 439 Npr. Vipava (Tratnik 2014, 283, T. 6: 36); Pod jezerom 430 Na Mostu na Soči jih zasledimo tudi v naselbini (Granad Rodikom (Istenič 1987, T. 11: 4); Pristava pri Trebnjem hek 2018a, 288–289). (Slabe 1993, T. 5: 16; 9: 11); Sela pri Dobu (Horvat 2007, 67, 431 Donat, Maggi (ur.) 2007, 151–157, Fig. 5. kat. št. 22). 432 Prim. Flügel, Schindler­Kaudelka 1995, 72. Lonci s 440 Analizo je izvedel Poznań Radiocarbon Laboratory. trikotno oblikovanim ustjem so recijski, podaljšane oblike iz Datacija vzorca Poz­103117 je 1795 ± 30 BP oz. kalibrirano poznoavgustejskega in tiberijanskega časa pa so znane le v 95.4% probability: 132AD (74.2%) 262AD. Soroden je loncu Noriku (Flügel, Schindler­Kaudelka 1995, 79). z Gurine, ki pa ni datiran (Jablonka 2001, T. 22: 3). 433 Donat, Maggi (ur.) 2007. 441 Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 245, kat. št. 92. 434 Prim. Rodik, gr. 6 (Istenič 1987, 106, T. 10: 8); Emona, 442 Tonovcov grad pri Kobaridu (Modrijan 2011, 190– gr. 84 (z Avgustovim novcem) in gr. 490 (Petru 1972, T. 9: 191, T. 93: 8.11, 94, 94: 1–7); Gradec pri Praprotnem in Tinje 22a; 33: 1); za južno Panonijo gl. Vikić­Belančić 1975, 25–53. (Ciglenečki 2000, Sl. 81: 6; T. 21: 4–7). 90 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Zgodnjesrednjeveška keramika nja predvsem Marchesettija in Szombathyja.448 Grobovi na Repelcu pa ležijo na skrajnem severozahodnem robu V jami R 9 na Repelcu sta bila v celoti ohranjetega velikega grobišča. na lonček in lonec, okrašen z večkratno valovnico ( t. Videti je, da je bil na tem območju na najnižji 34C: 1, 2), in sta edini najdbi iz Posočja, ki bi ju lahko idrijski terasi v plast SE 4 najprej vkopan kamnit suhi zid povezali s karantansko kulturno skupino.443 Podobno ( sl. 43, 44 – SE 87), ki poteka v smeri S–J. Zgrajen je bil kombinacijo zasledimo v Boškini pri Pulju, kjer sta bila iz lapornatih kamnov in je starejši od mladohalštatskih blizu drug drugega odkrita en večji in en manjši lonec iz grobov R 31 in R 32 na njegovem južnem koncu. Večje zgodnjega srednjega veka.444 Sorodni primerki so znani lapornate plošče, ki so ležale zahodno v višje ležeči plasti z zgodnjesrednjeveških najdišč v osrednji in vzhodni SE 3, so ruševinski ostanki zidu, nekatere od teh plošč Sloveniji,445 kjer so datirani v drugo polovico 7. stoletja. so bile verjetno drugotno uporabljene za pokrivanje grobov. V čas organiziranja grobišča na tem prostoru sodi verjetno tudi okrogla kamnita struktura (SE 88), ARHEOLOŠKA SLIKA ki je prav tako vkopana v plast SE 4. NAJDIŠČA REPELC Med najstarejše pokope na raziskanem delu grobišča na Repelcu bi lahko uvrstili v apnenčasto skalno NASELBINSKA PLAST (SE 5) osnovo vkopan žarni grob R 52 s pitosom ( t. 34A) v času stopnje Sv. Lucija IIb1 in grob R 31 ( t. 26D) s fibulo Temnorjave do rdečerjave zaplate prežgane ilovna­ Castellin Fisterre449 ( sl. 59 in 60). V stopnjo Sv. Lucija te hodne površine z ostanki glinastega hišnega ometa IIb2 lahko opredelimo grobove R 10, 38 in 41 ( t. 18B– in dveh jam za stojke, lapornate plošče, položene na 19A, 29A, 30B). Med pridatki v teh grobovih nastopajo naravno geološko podlago, ter v plasti SE 5 razpršena trakasta fibula z mrežastim okrasom na loku, samostrelprazgodovinska keramika so stavbne ostaline iz mlajše na s ploščico na loku, certoška III. vrste, kačasta vrste bronaste dobe ( Bronzo recente po italijanski kronologiji Fraore, noga fibule z naprej gledajočo živalsko glavico oz. bronasta doba D po srednjeevropski) ( sl. 24 in 59), na zaključku in trakast vzdolžno nažlebljen uhan. Tej kot je pokazala analiza sicer skromnih keramičnih ali naslednji časovni stopnji bi lahko pripisali še nekaj najdb ( t. 15: 1–11), medtem ko bronasti predmeti niso težje opredeljivih grobov, kot so R 33, 42 in 44 ( t. 27A, bili najdeni, niti železo. Odkritje poselitve na levem 30C, 31B) z modro stekleno jagodo z belo valovnico, z bregu Idrijce je presenetljivo in pomeni novost, saj so drobnimi bronastimi gumbki in prstanom, pa tudi s trabili doslej znani le ostanki hiše iz tega časa na desnem kastim uhanom z vzdolžnimi vrezi ob robovih. Grobovi bregu Idrijce,446 kar nakazuje, da sta bila takrat poseljena stopnje Sv. Lucija IIb so bili v tlorisu in profilu dobro oba bregova, v kakšnem obsegu, pa še ni ugotovljeno. vidni, vkopani so bili globoko v ilovico (SE 4, 6), nekateri Glede na odkriti jami za stojke domnevamo, da je šlo za so segali do apnenčaste geološke osnove ali celo vanjo. podobno gradnjo kot pri bronastodobni hiši na desnem V najmlajšo stopnjo svetolucijske kulture, tj. IIc, bregu Idrijce, ki je bila grajena prav tako s stojkami in uvrščamo izjemna grobova R 19 in R 22 ( t. 22C–23A, brez kamnitih temeljev.447 23C), v katerih so bile poleg sežganih človeških ostankov še nesežgane konjske kosti, ter grobove R 16, 23, 34, 47 in 48 ( t. 21B, 24B, 27B, 32B, 32C) in verjetno R 50 z GROBOVI odlomkom neokrašenega trakastega uhana ( t. 33B). V njih so bile pridane certoške fibule X. vrste, pasni okovi, Na območju opustele naselbine iz mlajše bronaste okrasni gumbi za jermenje, rumene steklene jagode z dobe na Repelcu, ki jo je v več kot pol tisočletja dolgem modro­belimi očesci, odlomki steklene in bronastih obdobju prekrila do 10 cm debela zemljena ilovnata plast posod. Nekateri od teh grobov zagotovo sodijo med (SE 4), so v 6. stol. pr. n. št. začeli pokopavati. Pokopi na najbogatejše na tem grobišču. levem bregu Idrijce se sicer začenejo že v 8. stol. pr. n. št., Na prehod iz starejše v mlajšo železno dobo, tj. na v stopnji Sv. Lucija Ia, kot so razkrila obsežna izkopavakonec 4. in začetek 3. stol. pr. n. št., datiramo grob R 45 ( t. 31C) z metličasto okrašeno keramiko450 in s certoško 443 Knific 2004, 19–20. fibulo VII. vrste, verjetno različice e, ki je poslednja hal444 Prim. Bekić 2016, 151–152, T. 5: 1, 2. štatska izvedba certoških fibul, obdrži pa se še v latenski 445 Mlinar 2002c, 111–112; Pleterski 2008, 33, Sl. 2: 3, 4; dobi.451 Ker je pridajanje lončenine v grobove v stopnji Bekić 2016, 145. Primerljiv okras večkratne valovnice ima posoda z Grofovskega pri Murski Soboti iz jame, datirane v 448 Gl. Teržan, Trampuž 1973, 420; prim. Bergonzi et al. drugo polovico 7. stoletja (Novšak 2002, 30, Sl. 9), pa tudi po1981, 91–284; Boiardi 1983, 164–187. soda iz žganega groba v Nitri, ki je datirana v isti čas (Fusek 449 Prim. Nascimbene 2009, 110, Fig. 24, Tab. 9. 1994, 44, Tab. 32: 1). 450 Lucija Grahek je keramiko iz tega groba opredelila kot 446 Prim. Svoljšak 1988–1989, 367–386. halštatskodobno (Grahek 2018, 264, op. 32). 447 Ibid. 371, Sl. 3, 4. 451 Teržan 1976, 325, 371. 91 Miha MLINAR R 36 R 32 R 33 R 31 R 45 R 41 R 52 R 34 R 44 R 42 R 40 R 39 R 37 R 35 R 38 R 48 R 47 R 46 R 30 R 43 5 m R 49 R 51 R 50 0 1 ge le Aidd ed R 16 dio c er min rea R 10 arly M er n a R 15 R 12 R 1 r II R 12a r III r IV an p det tio li / o ek / E li / o om li / o ji v cava o / un R 9 R 8 c c a ba / R edn ljen ja IIb1 ja IIb2 ja IIb2 a ja II ja II ja III a ja IV opa / ex R 5 ji sr R 6 uci uci uci uci uci uci uci ska do odn Sv. L Sv. L Sv. L Sv. L Sv. L Sv. L Sv. L rim zg neoprede rob izk R 13 R 28 R 20 R 17 R 18 R 23 R 29 R 27 R 24 R 3 R 14 R 25 R 22a R 4 R 2 R 22 R 26 R 7 R 19 R 21 Sl. 59: Most na Soči – Repelc. Grobovi in jame po kronoloških fazah. M. = 1:200. Fig. 59: Most na Soči – Repelc. Graves and pits according to chronological phases. Scale = 1:200. 92 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 Kronološke stopnje / Chronological Phases Konteksti / Contexts Bd / BA D Bronasta doba / Bronze Age naselbinska plast / habitation layer SE 5 Sv. Lucija IIb1 gr. R 31, R 52 Ha D Sv. Lucija IIb2 gr. R 10, R 41 Sv. Lucija IIb2 ali / or IIc gr. R 16, R 19, R 33, R 38, R 44, R 50 Sv. Lucija IIc gr. R 22, R 23, R 34, R 47, R 48, jama / pit R 11, jama / pit R 21 LT Sv. Lucija IIc ali / or III gr. 42, R 45, R 49, jama / pit R 22A Sv. Lucija III ali / or IV jama / pit R 29 Sv. Lucija IV gr. R 14, R 18, R 25, R 35, R 51 Rimska doba / Roman period gr. R 1, R 2, R 3, R 4, R 7, R 8, R 12A (?), R 13 (?), R 17, R 30, R 36 (?), R 43 Zgodnji srednji vek / Early Middle Age jama / pit R 9 Sl. 60: Most na Soči – Repelc. Grobovi in jame po kronoloških fazah. Fig. 60: Most na Soči – Repelc. Graves and pits according to chronological phases. Sv. Lucija IIc v Posočju redkost, predvidevamo, da bi obuvala, med kronološko bolj indikativnimi pridatki grob R 45 lahko bil mlajši. Na prehod iz 4. v 3. stol. pr. pa sta figuralno okrašen ročaj patere in na lončarskem n. št., tj. v stopnjo Sv. Lucija III, sodi glede na radiovretenu izdelan lonec z okrasom večkratne valovnice. karbonsko datacijo kosti grob R 49 ( t. 33A) z netipičnim Posebnost je skeletni grob R 43 s pridano oljenko in obeskom kot edinim pridatkom. novcem ( t. 31A), po katerem lahko ta pokop datiramo Pokopi iz srednjelatenskega obdobja na Repelcu v tretjo četrtino 2. stoletja. niso zanesljivo ugotovljeni ( sl. 59 in 60). Zasledimo jih šele v poznolatenskem obdobju LT D1, kot dokazuje grob R 14 ( t. 20–21A) z nakitom iz spletene žice in uhani JAME vrste Repelc ter lokalno izdelanim poljedelskim orodjem. Vse to so značilnosti idrijske kulturne skupine, ki je Na območju izkopa leta 2000 so bile med grobovi v mlajši železni dobi v Posočju nasledila svetolucijsko.452 odkrite tudi jame z žganino, a brez kostnih ostankov, ki Ostanki orožja (ščitnih grb, mečev, nožnic, suličnih so bile vkopane v plasti SE 4 ali SE 6. Kljub odsotnosti osti, suličnih kopit), značilnega za stopnjo LT D1, so sežganih kostnih ostankov pa najdbe nakita skupaj s bili odkriti v grobovih R 18, 35 in 51 ( t. 22B, 27C–28A, keramiko ter kamnite plošče, ki so jih prekrivale, kažejo, 33C), v bojevniškem grobu R 25 ( t. 24C, 25) pa je bila da bi lahko šlo za grobove, s katerimi so primerljive tudi še mahaira.453 po velikosti. Žgani grobovi R 1, 2, 3, 4, 7, 8, 12 A(?), 13(?), 17, Jamo R 21 ( t. 35D) lahko datiramo v stopnjo Sv. 30 ( t. 15B–16A, 16B, 17A, 17B, 17D,18A, 19C, 22A, 26C) Lucija IIc po obročku, okrašenem s snopi vrezov, in kažejo, da se je pokopavanje na železnodobnem grobišču odlomku rumene steklene jagode z modro­belimi očesci, na Repelcu nadaljevalo še v rimski dobi, verjetno že kakršne so med pridatki grobov R 16 in 19. V jami R 11 od vladavine Tiberija,454 čeprav so prebivalci Mosta na najden odlomek noge certoške fibule verjetno pripada Soči že v drugi polovici 1. stol. pr. n. št. začeli pokorazličici VIIf, ki se pojavi v stopnji Sv. Lucija IIc in je pavati na novem grobišču na desnem bregu Idrijce ob v uporabi še v latenski dobi,456 zraven je bil najden še jugovzhodnem robu rimskega naselja.455 Rimsko dobni košček ustja lončene posode. Odlomek lonca z odebeljegrobovi na Repelcu s sicer zelo skromnimi pridatki nim ustjem iz jame R 22A ( t. 35E) kaže, da je bil izdelan kažejo na časovni razpon od začetka 1. stoletja (R 3) na lončarskem vretenu, zraven je bila še fibula s prečno do konca 2. oz. začetka 3. stoletja (R 1). V njih so bili narezanim lokom, ki je verjetno zgodnje­ oz. srednjelanajvečkrat pridani žebljički, s katerimi so bila okovana tenski import iz centralnih Alp. Edina najdba iz velike jame R 29 ( t. 36A), prekrite s kamni, je odlomek fibule 452 Guštin 1991; Božič 1999b. s tulastim nastavkom, kar je posoška lokalna posebnost 453 Gaspari, Mlinar 2005, 182–183. 454 in kakršnega ima tudi fibula srednjelatenske sheme iz Prim. Marchesetti 1893, 321; Mlinar 2017, 37–45. 455 Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87–88; Maggi, Žbona Trkman 2007, 68. 456 Teržan 1976, 371. 93 Miha MLINAR groba R 14, ki je datiran v poznolatensko obdobje. Manj obdobja, poleg tega je tudi nekaj odlomkov steklenih povedni sta najdbi igle z zavojem na enem koncu iz jame posod ( t. 39: 3, 4). Več je loncev vrste Auerberg ( t. 41: R 27 ( t. 35G) in odlomek bronastega predmeta z luknjico 2–10), ki so značilna oblika posodja zgodnjecesarskega iz jame R 15 ( t. 35B). Odebeljeno ustje lonca iz jame R 5 obdobja. Od kovinskih predmetov so zastopani železni ( t. 34B) je oblikovno in po fakturi bronastodobno457 in žebljički od obuval ( t. 38: 13–29) in spojke ( t. 38: 8, sodi v sklop najdb iz bronastodobne naselbinske plasti 10–12), bronasta spona s trikotnim perforiranim oko­ SE 5 ( t. 15: 1–11). Kljub temu pa lahko jamo R 5, vkovom, ki pripada cingulu ( t. 37: 12), fibula vrste Almgren pano na območju naselbinske plasti SE 5, obravnavamo 236c ( t. 36B: 13) iz avgustejskega obdobja in ploščata v kontekstu grobnih jam. V jami R 24 najdb ni bilo. okrogla fibula na šarnir ( t. 36B: 14) iz sredine 1. stoletja, Povsem iz drugega časa sta lonček in z večkratno ki je najmlajša najdba v tej jami. valovnico okrašen lonec iz jame R 9 ( t. 34C), ki ju lahko Vse te najdbe nakazujejo enak časovni razpon kot datiramo v čas druge polovice 7. stoletja, kulturno pa se grobovi (prim. sl. 59 in 60), kar pomeni, da se nastanek navezujeta na karantansko skupino.458 in uporaba žganinske jame časovno ujemata s pokopi na tem delu. Prav tako je spekter najdb iz te jame podoben kot v grobovih. Izjema so le keramične najdbe, ki so v SEŽIGALIŠČE ( USTRINUM) IN/ALI grobovih redke, ter deli ingotov iz bronastih zlitin ( t. ŽGALNODARITVENO MESTO 37: 21, 22, 24), železni žeblji in spojke ( t. 38: 4, 7–10) ter brusni kamen ( t. 39: 2), ki jih med pridatki v grobovih ni. Posebno mesto v obravnavi zasluži žganinska jama Ob tem se poraja vprašanje razlage območja (SE 101, 102), ki je v raziskanem delu obsegala okoli žganine, izkopanega leta 2002 na severnem robu 12 m2, v njej so bile ob veliki količini oglja, večjih in grobišča. V prvih delnih objavah je bil ta prostor opremajhnih ožganih kamnov, drobcih sežganih človeških deljen kot ustrina ( ustrinum), kjer so pokojne sežigali, kosti in delcih živalskih (večinoma) nežganih kosti preden so njihove ostanke prenesli v grobno jamo.459 tudi najdbe iz mladohalštatskega, poznolatenskega in A lahko bi šlo tudi za obredni prostor, kjer so potekale zgodnjerimskega obdobja. pogrebne slovesnosti, ali žgalnodaritveno mesto, kajti Med najstarejše najdbe iz te jame spadajo odlomek po materialnih ostankih je težko razločevati mesto dolgonožne fibule ( t. 36B: 1), trakast vzdolžno nažlebljen sežiganja umrlih od mesta, kjer so potekale žgalne uhan ( 37: 9), prstana, okrašena s snopi prečnih vrezov daritve božanstvom. in v kombinaciji z vtisnjenimi krožci s piko ( t. 37: 3, 7), O sežigališčih – ustrinah ali ostankih grmad na kalotasti gumbi ( t. 37: 14–20) in modra steklena jagoda grobišču na levem bregu Idrijce poročata tako Carlo z bradavičastimi izrastki ( t. 39: 5), ki govorijo za čas Sv. Marchesetti460 kot Josef Szombathy.461 Tudi na drugih Lucija IIa–IIb. Malce mlajša sta predrt trikotni obesek ( t. posoških grobiščih poročajo viri o ustrinah, na primer 37: 13) in certoška fibula vrste VIIb ( t. 36B: 3), značilna na Koritnici462 in v Kobaridu.463 Za ustrino bi lahko šlo za čas Sv. Lucija IIb–IIc. Konec halštatske ali začetek tudi v primeru groba 32 z Idrije pri Bači glede na velik latenske dobe nakazujejo certoška fibula vrste X ( t. 36B: premer jame (okoli 2 m) in kronološko neenotno sestavo 6, 7), rumene steklene jagode z modro­belimi očesci najdb.464 Prav tako se omenjajo na grobišču v Bitnjah v (t. 39: 6–9) ter morda nekateri drobci močno prežgane Bohinjskem kotu, ki je kulturno pripadal svetolucijski keramike z metličastim okrasom. Iz mlajše halštatske skupini.465 Carlo Marchesetti navaja za železnodobno dobe je zagotovo tudi brezobličen kos svinca, spojen z odlomkom lončenega pitosa ( t. 39: 1). 459 Prim. Mlinar 2005, 328. O uporabi tega prostora v mlajši železni dobi 460 Marchesetti 1893, 134. Opisane so kot večje črne lise, pričajo fibula vrste Almgren 65 ( t. 36B: 12), odlomki pomešane s prežgano zemljo ter bronastimi in keramičnimi iz srebrnih in bronastih žic spletenih ovratnic ( t. 37: odlomki. 4–6) ter kosi železnega orožja, kot so del razlomljenega 461 Szombathy omenja več sežigališč ( Verbrennungsstät- dvoreznega meča ( t. 38: 1), koničnik nožnice ( t. 38: 2), ten). Po opisu sodeč se je nad grobom Sz 1055 in sosednjimi kosi ščitnih grb ( t. 37: 31, 32) in držaj za ščit ( t. 37: 33). grobovi razprostirala prek 5 m široka in 25 cm debela plast Vse te najdbe sodijo v poznolatensko obdobje oz. LT žganine, pomešane s pepelom, ki je zelo verjetno ustrina (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985, 394). D1, medtem ko tipičnih srednjelatenskih elementov ni. 462 Kos 1973, 848, op. 6: tam naj bi bila najdena tolikšna Čas romanizacije oz. rimsko dobo odseva italsko količina pepela, da so z njim pognojili cel travnik. keramično kuhinjsko posodje, kot sta krožnik in 463 Gabrovec 1976, 46: v ustrini je bilo veliko oglja, pokrov ( t. 40: 16, 17) iz poznorepublikanskega ali črepinj, bronastih odlomkov ter ostankov nesežganih kosti zgodnje avgustejskega obdobja ter odlomki verjetno goveda, drobnice in svinj. dvoročajnega vrča ( t. 40: 3, 12) iz zgodnjecesarskega 464 Gl. Guštin 1991, 19, T. 24: 1–7 in še Gerbec, Mlinar 2018, 52. 457 Prim. Svoljšak 1988–1989, T. 4: 9. 465 Walter Schmid navaja osem ustrin, a vse zagotovo to 458 Mlinar 2002a; 22, sl. 13; 2002c, 111–112; Pleterski niso bile, saj niso presegale velikosti grobnih jam, kar kaže 2008, 33. prej na žgane grobove kot ustrine (Gabrovec 1974, 299–300). 94 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 grobišče, ki ga je raziskal na Mostu na Soči, da so za ščem na Repelcu pa steklene jagode s kultnega mesta v grmade, na katerih so sežigali umrle, uporabili različne naselbini niso bile izpostavljene ognju. drevesne vrste, največkrat les bukve, jelke, lipe, tu in Razlikujeta se tudi v tem, da je bilo eno umeščeno tam hrasta, hruške, javorja in leske, posamično še jeznotraj naselbine, drugo na rob grobišča. Razlika je sena in oreha.466 Po njegovih opažanjih naj bi za sežig prav tako opazna v sestavi poznolatenskih najdb. Na bogatejših posameznikov velikokrat izbrali les lipe.467 Repelcu je ob ženskem nakitu (npr. pletene ovratnice) Marchesettijeve navedbe drevesnih vrst se z rezultati zastopano predvsem razlomljeno orožje in deli vojaanalize naključno izbranega vzorca lesnega oglja s seži­ ških oprav,474 medtem ko se v predmetih iz žgalnogališča na Repelcu468 deloma ujemajo, deloma razhajajo. daritvenega mesta v naselbini zrcali predvsem ženska V žganinski jami na Repelcu je bilo največ primerkov komponenta. Poleg tega se je tam obredje prenehalo oglja bukve, nato hrasta in javorja, jelke, jerebike, gabra, izvajati po koncu latenske dobe, na Repelcu pa se je jesena in bresta. Med analiziranim ogljem iz te jame ni nadaljevalo še v rimski dobi. zastopana lipa, medtem ko Marchesetti med lesom iz Podoben spekter najdb, kot je zastopan na žgalnoustrin ne omenja bresta, tise ali črnega trna. daritvenem prostoru na Repelcu, lahko opazimo tudi Po drugi strani kaže sežigališče na Repelcu mnoge na drugih kultnih mestih v Posočju in soseščini.475 Na podobnosti z žgalnodaritvenimi mesti na odprtem, ki Gradiču nad Kobaridom je bilo odkrito železnodobno jih je bilo v alpskem prostoru v zadnjih nekaj desetletjih in rimsko svetišče, kjer so bile – tako kot na Repelcu – raziskanih na desetine.469 Čeprav ima vsako svoje pohalštatske fibule večinoma močno fragmentirane, rimske sebnosti, pa so si po poglavitnih značilnostih podobna. pa cele ali skoraj v celoti ohranjene.476 Navadno so umeščena v bližino naravnih fenomenov, Na Kovačevšah nad Lokavcem v Vipavski dolini kot so izviri, jezera, močvirja, soteske, skalni previsi. je bila odkrita žganinska plast z najdbami iz mlajšega V obredih, ki so se na teh mestih izvajali, so običajno halštatskega, poznolatenskega in rimskega obdobja.477 žrtvovane živali ali njihovi deli, darovani so bili tudi deli Tudi tam so iz mladohalštatskega obdobja zastopani noše, orožja, votivne ploščice (z napisi ali brez), kipci predvsem deli ženske noše – razlomljene certoške fibubožanstev, bronasto in keramično posodje in drugo.470 le, prstani, obeski, obročast nakit, iz poznolatenskega Najbližje tovrstno žgalnodaritveno mesto je znano obdobja pa pletene ovratnice in razlomljeno orožje,478 iz železnodobne naselbine na Mostu na Soči na desnem tako kot na Repelcu. Tudi tam so bolje ohranjeni predbregu Idrijce.471 Med tem in sežigališčem na levem bregu meti iz rimske dobe fibule, ob njih pa razbito posodje, na Repelcu so opazne podobnosti v več pogledih. Obe predvsem vrči.479 kultni mesti sta bili v uporabi v mlajšem halštatskem Na domnevnem kultnem mestu na Tonovcovem obdobju in po poldrugem stoletju prekinitve znova gradu zasledimo podoben spekter najdb iz mladov poznolatenskem obdobju. V obeh primerih gre za halštatskega in poznolatenskega obdobja, kot je tisti iz enoviti strukturi žganine, v katerih stratifikacija ni bila žganinske jame na Repelcu. Tudi tam med najdbami iz razvidna. V obeh sestavlja večino mladohalštatskih brolatenske dobe prevladujejo deli orožja in vojaške oprenastih najdb razkosan nakit, ki je bil izpostavljen ognju me (deli razlomljenih nožnic meča, branika in železne (fibule – predvsem certoške, bronasti gumbi, trakast pasne spone).480 uhan, obročki, obeski).472 Primeljiva je tudi struktura Podobna situacija se kaže v Bohinju pri cerkvi sv. živalskih ostankov, ki kaže na prevlado drobnice nad Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu, kjer je bila odkrita govedom in svinjo, pomenljiva pa je skoraj izključna jama, zapolnjena z žganino in razpršenimi najdbami, zastopanost lobanjskih kosti in zob ter spodnjega dela predvsem delov nakita iz mladohalštatske dobe (bronast okončin, ki pa niso ožgane.473 V nasprotju s sežigalikroglast obesek, trikoten obesek iz dvojne bronaste pločevine), poznolatenska fibula vrste Idrija pri Bači ter rimske fibule in 144 novcev iz 1. do konca 4. stoletja. Da 466 Marchesetti 1893, 134; prim. še Rutar 1894, 3. gre za verjetno kultni prostor, prav tako govori njegova 467 Marchesetti 1886, 112; 1893, 134. lega v bližini jezera.481 468 Gl. Culiberg o arheobotaničnih analizah v tej publikaciji. 474 V ustrinah oz. sežigališčih umrlih najdb razlomlje469 Zemmer­Plank, Sölder 2002. nih kosov orožja in oprav iz latenske dobe (mečev, nožnic 470 Endrizzi, Degasperi, Marzatico 2009, 263–265. in ščitov) ni pričakovati, ker so v Posočju v grobove orožje 471 Svoljšak, Dular 2016, T. 26, 27; Dular, Tecco Hvala pridajali le zvito in ne razlomljeno. 2018, 79–85; Laharnar 2018a, 224–234. 475 Prim. Božič 2011, 260–269. 472 Na kultnem prostoru v naselju so bili najdeni tudi 476 Osmuk 1998, 13; Božič 2011, 262, op. 7. neobdelani obeski iz rdečih koral (amuleti), ki so bili izpo477 Svoljšak 1983, 5–32; Božič 2011, Sl. 6.21. stavljeni ognju (Svoljšak, Dular 2016, T. 26: 25–29; Laharnar 478 Orožje na Kovačevšah sestavljajo sulična ost in etruš2018a, 224). čansko­italski tip čelade (za čelado gl. Istenič 2018, 320). 473 Toškan, Bartosiewicz 2018, 491, Tab. 11 (ožgana je 479 Svoljšak 1983, T. 1–6; Božič 2011, 262–263. bila samo ena kost). Analizo živalskih ostankov iz žganinske 480 Božič 2011, Sl. 6. 2. jame na Repelcu glej pri Toškanu v tej publikaciji. 481 Josipović, Gaspari, Miškec 2012, 389, 393. 95 Miha MLINAR Primerjave za žgalnodaritveno mesto na Repelcu najdišče, kjer so izvajali žrtvovanja živali in tudi ljudi najdemo tudi v Nadiških dolinah in Karniji. Na hribu ter darovali votivne predmete od 7. stol. pr. n. št. do Monte Roba nad Špetrom/San Pietro al Natisone je bil avgustejske dobe.488 odkrit ritualni zakop z zvitim latenskim orožjem in V Istri je denimo kultni prostor ob grobišču znan rimsko keramiko (med drugim lonci vrste Auerberg).482 iz časov pozne bronaste dobe (Ha B1–B3) v neposredni Na kultnem mestu ob vznožju hriba Monte Sorantri bližini prazgodovinske naselbine na Gradini nad Limpri Raveu v Karniji so bili, podobno kot na Repelcu, skim kanalom. Raziskovalec Josip Mladin je tamkajšnjo odloženi predmeti iz latenske dobe predvsem vojaškega ustrino označil tudi kot “prostor za kulte”, kjer niso le značaja (zviti in razlomljeni meči, nožnice, deli ščitnih sežigali pokojnih, temveč so na tem prostoru opravljali grb in sulična kopita) ter železni žebljički od obuval.483 še različne druge rituale, med drugim zakol in žrtvovanja Med bolj oddaljenimi primerjavami lahko navede­ živali, in druge svečanosti, povezane z vsakdanjim mo na primer najdišče Capo di Ponte pri Brescii, kjer življenjem.489 je bila odkrita debela žganinska plast z veliko količino Da lahko sežigališče na Repelcu obravnavamo razlomljenih in sežganih kovinskih predmetov, finega ne le kot ustrinum, temveč tudi kot žgalnodaritveno namiznega in daritvenega posodja (posode tankih sten mesto, nakazujejo še drugi pokazatelji, kot so njegova in tera sigilata, krožniki, kozarci in vrči). Podobnosti z lega nad kanjonskimi koriti reke Idrijce neposredno Repelcem so opazne tudi v obodnem zidu oz. kamniti pred njenim izlivom v Sočo. Na tem mestu je potekastrukturi ob sežigališču, v razlomljenih in sežganih la prazgodovinska in rimskodobna premostitev čez predmetih ter v številnih najdbah rimskih železnih Idrijco, saj je bilo reko tu enostavneje prečkati kot na žebljičkov za obuvala.484 To najdišče je interpretirano mestu današnjega mostu. Poleg tega predstavlja Repelc kot žgalnodaritveno mesto, ki so ga obiskovali vsaj od edinstveno situacijo na obrobju velike železnodobne 3. oz. 2. stol. pr. n. št. do konca 4. ali 5. stoletja. Ob posnekropole na Mostu na Soči. Žgani grobovi iz mladokusu interpretacije pa so si raziskovalci zastavljali enaka halštatskega obdobja, od katerih so bile v dva pridane še vprašanja, ali je šlo za ustrino oz. sežigališče umrlih ali konjske kosti, ter poznolatenski in rimski žgani pokopi tudi za žgalnodaritveno mesto.485 pa tudi rimskodobni skeletni grob in najstarejša slovan­ Po legi pa je z žganinsko jamo na Repelcu primerska (grobna?) najdba na območju zahodne Slovenije ljivo še precej bolj oddaljeno grobišče Pombia v Piemonkažejo na posebno, sakralno funkcijo tega prostora. Z tu, kjer so na vzhodnem delu nekropole iz časa kulture označevanjem tega “svetega” prostora so morda pove­ Golasecca odkrili obsežno območje oglja z sežganimi zani pokončno postavljeni rečni prodniki ter okrogla kovinskimi predmeti in razlomljeno keramiko, ki so kamnita konstrukcija (SE 88) iz lapornatih plošč in skupaj sestavljali več kot 70 cm debelo plast. Raziskovalci vodoravno položene apnenčaste plošče (žrtvenikom?), so jo interpretirali kot prostor čaščenja “heroiziranih” v kateri so bili najdeni poleg bronastega predrtega prednikov.486 trikotnega obeska in peresovine fibule ( t. 42A: 1, 2) še Podobna razlaga je podana za žgalnodaritveno trije zobje drobnice.490 Lapornati suhozid (SE 87) pa mesto Kundl, odkrito v notranjealpski dolini reke Inn, je “sveti” prostor zamejeval na vzhodni strani. kjer so se v neposredni bližini grobišča ob pogrebih prav tako opravljale kultne prakse.487 Primerljiva je situacija na dobro raziskanem žgalnodaritvenem mestu PREMEŠANA KULTURNA PLAST (SE 3) na najdišču Rungger Egg, ki ga sestavljata dva grička, ločena z majhno dolino. V 20–30 cm debeli žganinski Struktura 15–65 cm debele plasti, ki je prekrivala plasti okrogle oblike v tlorisu s premerom okoli 9 m grobove, jame in kamnite strukture na celotni površini je bila množica razlomljenih keramičnih, kovinskih, izkopa leta 2000, na območju izkopa leta 2002 pa je sekoščenih in steklenih predmetov, med njimi je veliko odgala proti vzhodu do kamnitega zidu (SE 87), je bila zelo lomkov certoških fibul, pa tudi steklene jagode, prstani, neenotna. V zemlji, pomešani z ilovico in lapornatim zapestnice in kosi bronastega posodja. Območje je bilo drobirjem, so bile razmetane lapornate plošče, opazne proti severu zamejeno z zidom. Gre za zelo kompleksno so bile manjše koncentracije oglja z drobci sežganih človeških kosti, v njej je bilo tudi veliko najrazličnejših 482 Righi 2004, 9–23. Odlomki loncev vrste Auerberg so najdb. bili odkriti tudi na kultnem mestu na Ravelniku pri Bovcu Najstarejše najdbe iz te plasti so iz mladohalštat­ (Horvat 2018, 337, 342). skega obdobja (Sv. Lucija II), mednje spadajo odlomek 483 Righi 2001, sl. 7, 10–17, 19; Donat, Righi, Vitri 2007, verjetno čolničaste fibule s petimi rti na loku ( t. 42B: 108–116; Božič 2011, 267–268. 4), lok fibule, okrašen s kratkimi vrezi ob robovih 484 Solano 2008, 182. 485 Ibid., 187. 488 Gleirscher, Nothdurfter, Schubert 2002, 213, T. 30: 486 Gambari 2001, 94–98. 9–31: 3. 487 Lang 1998, 19–20, Abb. 10; prim. Endrizzi, Degaspe489 Mladin 1969, 291, 292. ri, Marzatico 2009, 273. 490 Gl. Toškan v tej publikaciji. 96 RAZISKAVE NA OBMOČJU REPELCA LETA 2000 IN 2002 ( t. 42B: 5), noga fibule z zaključkom v obliki naprej steklene jagode z vstavljenimi enojnimi ali dvojnimi gledajoče ovnove glavice ( t. 42B: 1), dolgonožna fibula spiralnimi očesci modre ali modre in bele barve ( t. 70: z mrežastim okrasom na trakastem loku ( t. 42B: 6), 24–42; 71: 1–9) so iz tega časa, prav tako obročasta žeodlomek s samostrelno peresovino ( t. 42B: 3), deli lezna pasna spona s kavljem ( t. 55: 8). Veliko je še želenajmlajših certoških fibul, kot so različice X. vrste ( t. znih odlomkov latenskega orožja, kot so deli dvoreznih 42B: 12, 13, 18–19; 43: 1) ter XII. vrste ( t. 42B: 9) in mečev in nožnic ter železnih obročkov za pripenjanje morda različice VIIf ( t. 42B: 10), ki so bile v uporabi meča ( t. 52: 5–8; 53: 1–12; 54: 1–10; 55: 1–6), pa tudi še v latenski dobi. Iz mladohalštatskega obdobja so ščitnih grb ( t. 55: 9–16; 56: 3–6), suličnih osti in kopit tudi različno okrašeni trakasti uhani ( t. 45: 26–35), ( t. 51: 1, 3, 5; 52: 3). V ta čas je mogoče uvrstiti še del narebrena zapestnica z rahlo presegajočima koncema bronastega prijemala helenistično­etruščanskega cedila ( t. 47: 5) in trakaste zapestnice ( t. 46: 30–33; 47: 1, 2, ( sl. 50; t. 48: 24) in bronasto skodelico ( t. 48: 11). 4), prav tako prstani ( t. 46: 1, 2, 4–7, 24) in različni Najdbe iz rimske dobe je mogoče prepoznati v obeski – votli kroglasti ( t. 47: 22–24), košaričast ( t. odlomku močno profilirane fibule ( t. 45: 4), enostavnih 48: 1–4), predrt trikotne oblike ( t. 48: 5), deteljast ( t. železnih prstanih ( t. 46: 26–28), piramidalni konici 48: 6, 7), v obliki roke ( t. 48: 8), ter kalotasti gumbi piluma ( t. 52: 4), nožu z rezilom S­oblike in enostran­ ( t. 49: 9–18). Med mladohalštatske najdbe spadajo še skimi plavutmi ( t. 56: 8) in v značilni noriški obliki modra steklena jagoda v obliki ovnove glavice ( t. 71: nožev z ukrivljenim rezilom, zankastim zaključkom 36), rumene steklene jagode z modro­belimi očesci ( t. in koščenim držajem ( t. 56: 9–11) ter v žebljičkih od 70: 2–23; 71: 24–27) in take z bradavičastimi izrastki obuval ( t. 58: 11–72) in spojkah lesenih krst ali nosil ( t. ( t. 71: 12, 13) ter odlomek posodice iz polihromnega 58: 2–10). Poleg odlomka steklenice in prstanastega dna stekla ( t. 70: 1). Mednje lahko uvrstimo morda še iz prozornega stekla ( t. 71: 39, 40) so iz rimske dobe še jantarne najdbe ( t. 71: 41–46, 48, 50–56) in ovratnico odlomki čaše, skodelice in lončka tankih sten ( t. 61: 5, 6, s ploščato razkovanimi uvitimi zaključki ( t. 47: 7) ter 7), dvoročajnih ( t. 62: 2, 3; 63: 13) in enoročajnih vrčev pasni kalotast okov z zanko in vdetim obročkom ( t. 48: ( t. 42B: 6; 63: 9, 11, 12; 64: 2–6) ter loncev z odebeljenim 9). Tudi nekaj kosov orožja bi lahko bilo iz tega časa, ustjem trikotne oblike ( t. 66: 6–7). Kar nekaj je odlomkot npr. ost kopja ( t. 51: 2), uhata sekira ( sl. 52; t. 50: kov amfor, med njimi vrst MRA 3 ali LRA 3 ter malih 4), sekiri z enostranskimi plavutmi ( t. 50: 5, 6), a se je Dressel 6B in Forlimpopoli ( t. 61: 10–15). Najdeni so tako orožje/orodje uporabljalo še v latenskem času. Od bili tudi odlomki pečatnih oljenk vrste Loeschcke X ( t. halštatskodobnega posodja so zastopani deli brona­ 61: 8, 9), ki kažejo na čas od 2. stoletja naprej. stih in lončenih situl ( t. 48: 12, 15; 60: 1, 3), lončenih Najdbe iz časa med 3. in 6. stoletjem so najmlajše pitosov ( t. 49: 27; 59: 1–3), bikoničen lonec ( t. 59: 7) iz te plasti, mednje sodijo odlomek amfore LRA 1 ( t. in lončki ter skledi ( t. 60: 11, 12). Zlasti kovinske in 62: 1) ter majhne jagode valjaste in poliedrične oblike steklene najdbe izkazujejo značaj grobnih pridatkov, iz zelenega stekla ( t. 71: 34, 35), rdeča steklena jagodica saj so v naselbinskih kontekstih redke, obratno pa velja ( t. 71: 32) pa bi lahko bila celo iz 7. stoletja. za glinaste svitke ( t. 69: 26, 27), predilno vretence ( t. Ta plast kaže glede na heterogeno sestavo in razno­ 69: 29) in motek ( t. 69: 30). Redka najdba nasploh na vrstnost najdb, da je bilo območje v preteklosti v intenobmočju jugovzhodnih Alp je ingot vrste ramo secco zivni rabi, posledica obdelovanja in izrabe tega prostora ( sl. 51; t. 49: 19). pa je bilo uničenje in poškodovanje grobov ter kultnega V tej plasti so bili številni tudi latenskodobni predmesta, tako si vsaj lahko razlagamo strukturo in značaj meti ali značilnih latenskih oblik, med njimi primerki najdb iz te plasti. V njej je bil najden tudi beneški soldo fibul zgodnjelatenske sheme ( t. 43: 3, 4), ulite živalske ( t. 50: 3), ki je bil v obtoku v 17. in 18. stoletju, ko se fibule ( t. 43: 5–8) pa tudi fibule srednjelatenske sheme v zgodovinskih virih prvič omenja naselje na rtu med vrste Valična vas ( t. 43: 9) in druge srednjelatenske Sočo in Idrijco pod imeni St. Maurus Pruck, Pons Sancti oblike ( t. 43: 9; 44: 5, 8, 9), ki se pojavljajo v pozno­ Mauri ali samo Pons (Most).491 Zgodovinski viri začetek latenskih kontekstih, kot npr. fibule vrste Idrija pri bolj strnjene poznosrednjeveške ali zgodnjenovoveške Bači ( t. 43: 10, 11; 44: 1) ali vrste Kastav ( t. 44: 3, 4). poselitve tega prostora povezujejo z izgradnjo cerkve sv. Nekaj je tudi železnih žičnatih fibul ( t. 44: 10–13). S Lucije ob koncu 16. stoletja. konca latenske dobe sta bronasta obročasta fibula vrste Posočje ( t. 44: 14) in fibule vrste Alesia ( t. 45: 1–3), ki kažejo na stike z rimsko Italijo tako kot nekatere obli­ VRHNJA PLAST (SE 1) ke keramičnih loncev ( t. 60: 18; 64: 10–17; 65: 3) ter odlomki italskih krožnikov ( t. 61: 1–3). Od latensko­ V zemljeno ilovnati koluvialni plasti SE 2, ki je dobnega obročastega nakita so zastopani bronast prekrila plast SE 3, najdb ni bilo. prstan z vzdolžnima žlebičema ( t. 46: 21), zapestnica Najdbe iz vrhnje plasti SE 1 pa so novoveške. z razširitvijo v osrednjem delu ( t. 47: 6) in odlomki Nemška vojska je imela pred prebojem leta 1917 na pletenih ovratnic ( t. 47: 9–21). Tudi številne rumene 491 Torkar 2017, 130. 97 Miha MLINAR Sl. 61: Most na Soči. Nemška vojska na Repelcu leta 1917. Fig. 61: Most na Soči. German army in 1917 at Repelc. Repelcu verjetno začasno šotorišče ( sl. 61) in je za sa116 kg težko rušilno italijansko topovsko granato kalibra bo pustila sledi v obliki količkov za šotore, odlomkov 210 mm. V začetek 20. stoletja prav tako datira plomba železnih nožev, čebil, žebljev in žebljičkov. Na bližino poštnega urada Cerkno na Primorskem ( Kirchheim / krvavih bojišč soške fronte kažejo tudi odkriti svinčeni Kűstenland), recentne najdbe pa so bronaste škarje in šrapneli in drobci eksplodiranih granat, med izkopamedeninast odlomek z rastlinskim okrasom, ki je morda vanjem leta 2000 smo naleteli celo na neeksplodirano ostanek ostenja posode za kuhanje kave. 98 ODKRITJE GROBA NA LIPIČARJEVEM VRTU LETA 2016 Približno 50 m jugovzhodno od Repelca je bil leta 2016 na Lipičarjevem vrtu (parc. št. 949, k. o. Most na Soči) odkrit žgan grob iz rimskega časa ( sl. 1−3, 21; t. 72), na videz podoben železnodobnim pokopom.492 Grobna jama je bila vkopana v sterilno ilovico do ravne apnenčaste skale, tj. do geološke osnove. Obdajale in prekrivale so jo lapornate plošče, zapolnjevala pa jo je močna žganina z veliko količino sežganih človeških kosti (545 g), ki je segala vse do pokrivne lapornate plošče na vrhu jame. Žganina je bila najizrazitejša na dnu jame, v njej so bile tudi steklene jagode. Na vrhu žganine sta bila tik pod lapornato pokrivno ploščo položena fragmentirana keramična oljenka in svinčen okvir zrcalca. Odlomki zgornjega dela enoročajnega vrča so bili odkriti približno 20 cm nad lapornato pokrivno ploščo groba. Po ugotovitvah antropološke analize je bila v grobu pokopana odrasla oseba, domnevno ženskega spola, stara 20–40 let. Sl. 62: Lipičarjev vrt. Svinčeni okvir zrcalca iz žganine groba. Fig. 62: Lipičarjev vrt. Lead mirror frame from the charcoal of the grave. Tabla 72 1. V kalupu ulit svinčen okvir zrcalca okrogle oblike, okrašen s snopi poševnih črt, zrcalcu pripadajo še drobci konveksnega stekla; zun. pr. 5,3 cm, db. 0,1 cm; inv. št. TM 2483 ( sl. 62). 2. Železna trakasta pločevina z dvema luknjama, morda rezilo noža; d. 11,4 cm, š. do 3,3 cm; inv. št. TM 2484. 3. Odl. enoročajnega vrča peščene barve; rek. pr. ustja 5,2 cm, rek. pr. dna 5 cm; inv. št. TM 2485. 4. Odl. keramične pečatne oljenke opečnate barve, verjetno vrsta Loeschcke Xc; ohr. d. 8 cm; inv. št. TM 2486. 5. Ogrlica iz 46 modrih in prozornih steklenih jagod, od teh je 7 bikoničnih in 1 cevasta modra jagoda, 1 drobna kvadraste oblike z modrimi, belimi in rdečimi črtami ter pozlačene eno­ in dvočlenaste sodčaste jagode; pr. jagod od 0,3 do 0,8 cm; inv. št. TM 2487 ( sl. 63). Med zanimivejše najdbe spada svinčen okvir zrcalca ( sl. 62; t. 72: 1). Prenosna ogledalca (zrcalca) so bila v antiki izdelana predvsem iz srebra ali brona, veliko manj je svinčenih. Majhna zrcala s trakastim Sl. 63: Lipičarjev vrt. Steklene jagode iz žganine groba. 492 Mlinar 2017. Fig. 63: Lipičarjev vrt. Glass beads from the charcoal of the grave. 99 MIHA MLINAR svinčenim okvirjem in notranjostjo iz stekla so znana zakopov, ki jih povezujejo z daritvami ženskim božanna širokem prostoru med Malo Azijo, srednjo Evropo stvom Heri, Veneri ali Nimfi.496 in Mediteranom, pojavljajo pa se od zgodnje cesarske Primerljive dvo­ in veččlenaste sodčaste jagode dobe. Glede na razprostranjenost in časovno opredeter modre bikonične steklene jagode, kot so bile med litev se njihov izvor domneva v podonavsko­balkanpridatki groba na Lipičarjevem vrtu ( sl. 63; t. 72: 5), se skem prostoru. 493 Zrcalca okrogle oblike, kakršen je pojav ljajo v grobovih že iz druge polovice 2. stoletja497 primerek z Mosta na Soči, so značilna predvsem za pa tudi pozneje, v poznorimskih ali celo zgodnjesred3. in 4. stoletje; največ jih je bilo odkritih v Ogleju, v njeveških kontekstih.498 severnoitalski prostor pa naj bi prišla iz Panonije morda Odlomke oljenke ( t. 72: 4) lahko uvrstimo med že v zadnjih desetletjih 2. stoletja.494 Okrogli svinčeni pozne primerke pečatnih oljenk vrste Loeschcke (različica okvirji zrcalc se na območju med Milanom, Padom in Xc),499 na Mostu na Soči so bili podobni odkriti tudi na Trentom sicer pojavljajo predvsem v grobovih iz 4. ali rimskodobnem grobišču na desnem bregu Idrijce.500 celo zgodnjega 5. stoletja.495 Okvirji so bili po navadi Ti pridatki kažejo, da lahko grob datiramo na okrašeni, primerek z Mosta na Soči ima geometrijski konec 3. ali v 4. stoletje.501 Območje Lipičarjevega vrta okras, lahko pa so imeli tudi napise, kar verjetno kaže arheološko sicer še ni bilo raziskano, a je bil pri urejanju na njihovo apotropejsko funkcijo. Zrcalca so kot neobcestnega jarka (ob robu parcele št. 949) leta 1960 pogrešljivi del ženskega toaletnega pribora značilen odkrit napol razdejan žgan grob,502 kar kaže na to, da je pridatek v ženskih grobovih, a so znana tudi iz kultnih mogoče na tem mestu pričakovati še več grobov. 496 Baratta 2010, 1155; Uboldi 2016, 97–106. 497 Casagrande 2013, 274, Sl. 57. 498 Bitenc, Knific 2001, kat. št. 124, 277. 499 Vidrih Perko, Nestorović, Žižek 2012; prim. Horvat, Žbona Trkman 2016, 114. 500 Mlinar, Perko, Žbona Trkman 2015, 118–120, kat. št. 493 Prim. Spasić 1995, 29–68. 12, 15, 17. 494 Buora, Magnani 2015, 17. 501 Mlinar 2017, 41. 495 Corti 2016, 192. 502 Gabrovec, Svoljšak 1983, 34. 100 ZAKLJUČEK Sl. 64: Most na Soči. Raziskana območja grobišča na levem bregu Idrijce. (Kartografska osnova: Franciscejski kataster © Gisportal.gov.si). Fig. 64: Most na Soči. Excavated areas of the cemetery at the left bank of Idrijca. (FrancKat D48 © Gisportal.gov.si). PUCARJEV ROB IN REPELC – Poglavitna razlika med njima je v stratigrafiji in SKUPNE ZNAČILNOSTI IN RAZLIKE ohranjenosti ostalin. Na severovzhodnem območju, tj. na Pucarjevem robu, je bila stratigrafija preprostejša in Lega, stratigrafija in časovni razpon grobovi bolje ohranjeni, medtem ko je severozahodno Obe območji, raziskani v letih 2000–2013, ležita na najdišče Repelc kompleksnejše in bolj poškodovano, severnem obrobju prostrane železnodobne nekropole na zato je interpretacija slednjega težavnejša. levem bregu Idrijce, ki je bila pretežno izkopana več kot Na Pucarjevem robu so bili odkriti zgolj grobovi iz stoletje prej ( sl. 64). Čeprav ju ne ločuje velika razdalja, mlajšega halštatskega obdobja, začenši z grobom PR 21 pa se v marsičem razlikujeta. iz stopnje Sv. Lucija Ic/IIa kot najstarejšim, največ jih sodi v časovni stopnji IIa in IIb, najmlajši (grob PR 6) 101 Miha MLINAR pa na prehod v latensko dobo, lahko pa bi bil še mlajši. Z antropološko analizo zaradi majhne količine in Z izjemo odlomka uhana iz poznolatenskega obdobja velike fragmentarnosti človeških kosti spola največkrat (LT D1) drugih mlajših najdb na tem območju ni bilo ni bilo mogoče ugotoviti.504 Na Pucarjevem robu, kjer ( sl. 19). Prostorska razporeditev pokopov nakazuje so vsi grobovi mladohalštatski, so v njih pokopane osebe horizontalno in vertikalno stratigrafijo, starejši so skon- antropološko večinoma opredeljene v odraslo dobo, v centrirani v osrednjem in zahodnem delu izkopa, mlajši starostni razred od 20 do 40 let ( adultus), starejšega na vzhodnem ( sl. 18). Grobovi so mestoma ležali drug od 50 let ni nobenega, v nekaj primerih pa bi morda nad drugim, se pravi v dveh nivojih, kot PR 1, 2 in 6, lahko šlo za otroka ali zelo mlado osebo (PR 20, PR 26 11 in 20, 14 in 22 ter 31 in 34 ( sl. 5; t. 7B; 9D). Podobne in PR 35). Moški spol je bil prepoznan pri osebah, po- primere navaja Marchesetti z izkopavanj leta 1884 na kopanih v grobovih PR 6 in PR 14 in PR 23, ženski ali velikem grobišču.503 Ali to pomeni, da je začelo zmanj- domnevno ženski pa v primeru grobov PR 1, PR 2, PR 13 kovati prostora in so morda zato začeli pokopavati tudi in PR 16. V slednjem sta bili morda pokopani dve osebi. na desnem bregu Idrijce, ali pa si to situacijo lahko Ocenjena je bila tudi telesna višina za žensko iz groba razlagamo v smislu družinsko-rodovnih povezav. PR 2, ki naj bi ob smrti merila nekaj manj kot 150 cm. Na Repelcu je slika malce drugačna. Tu je nasta- Starostna struktura pokopanih na Repelcu je bila lo grobišče na območju nekdanjega naselja iz mlajše podobna; največ jih je v skupini odraslih oseb in med bronaste dobe (Bd D oz. Bronzo recente). Grobovi so v njimi ni nobenega starostnika. Nekaj je otroških – dva zgornjem delu v veliki meri uničeni, mnogim manjkajo iz mladohalštatskega obdobja (R 10 in R 16) in en iz krovne plošče. Tudi tu se pokopi začenjajo v mlajšem rimskega časa (R 30), domnevno trije pa naj bi bili po- halštatskem obdobju, a jih iz stopnje Sv. Lucija IIa ni kopani skupaj z odraslo osebo (R 22, R 23 in R 25). Spola ( sl. 59, 60). Na vzhodnem delu raziskanega območja je z antropološko analizo ni bilo mogoče ugotoviti skoraj bil pred začetkom pokopavanja postavljen kamnit zid za nobeno osebo, domnevno ženski naj bi bili pokopani v smeri S–J ( pril. 1/2: kv. 5, 11, SE 87). Na njegovem v grobovih R 12A in R 25, domnevno moški, star med južnem koncu sta bila vkopana grobova R 31 in R 32 20 in 30 let, visok okoli 167 cm, pa v edinem skeletnem ( t. 26D, E), prvi spada med najstarejše pokope na tem grobu na Repelcu (R 43), ki sodi v rimsko dobo. območju (Sv. Lucija IIb1), tako kot žarni grob R 52 V svetolucijski halštatski skupini je tudi z ar- ( t. 34A), ki je bil vkopan ob zahodnem robu okrogle heološko analizo pridatkov težko ugotavljati spolno kamnite konstrukcije (SE 87). Ta je bila le nekaj deset pripadnost, ker v starejši železni dobi ni bila navada centimetrov odmaknjena od zidu proti zahodu ( pril. preminulim pridajati orožja, ki je najbolj prepoznaven 1/2: kv. 4) in je po najdbah v njej ( t. 42A) bolj ali manj znak moških. Orožje se v grobovih pojavi šele ob kon-sočasna z grobom R 52. Morda je bila funkcionalno po- cu halštatske dobe in v latenski dobi, ko je za idrijsko vezana s sežigališčem oz. žgalnodaritvenim prostorom skupino značilno tudi pridajanje orodja, predvsem (SE 102–103) ob severnem robu izkopa 2002 ( pril. 1/2: poljedelskega. Ženske pa lahko prepoznamo po nakitu, kv. 1). To je bilo vzpostavljeno v začetni fazi pokopavanja zlasti ogrlicah in uhanih. in se je uporabljalo sočasno z grobiščem. Po skoraj dve Če si ogledamo grobove z vidika pridatkov, bi na stoletji trajajoči prekinitvi sta se uporaba sežigališča in Pucarjevem robu lahko po uhanih in steklenih jagodah pokopavanje na Repelcu nadaljevala v mlajšem laten- označili grobove PR 8, 11, 18, 29, 34, 35 ( t. 6B; 7B; 9B; 12 skem obdobju (LT D) in v rimski dobi ( sl. 59, 60). Mlajše A; 13D; 14B) za ženske oz. dekliške, če pripišemo ženski so najdbe delov amfor in nekaj zelenih steklenih jagod noši še obeske in gumbke, lahko mednje uvrstimo še ( t. 61: 10; 62: 1; 71: 34, 35) iz premešane plasti SE 3, grobove PR 1, 10, 14 ( t. 1–2A; 7A; 8A) in PR 21 z dvo-ki sodijo v čas od 3. do 6. stoletja. Jama R 9 z loncema zankasto fibulo ( t. 10A), ki je značilna za žensko nošo iz sredine ali s konca 7. stoletja ( t. 34C) in morda tudi ob koncu starejšega halštatskega obdobja, ko moški še rdeča steklena jagodica ( t. 71: 32) pa kažeta, da ta kraj niso nosili fibul. Neskladje z antropološko opredeljenim tudi pozneje ni povsem opustel. spolom je opazno pri grobu PR 14. Ne glede na to lahko Na območju izkopa 2000 so latenskodobni grobovi skupaj naštejemo trinajst ženskih grobov, kar je dobra umeščeni v bližino oz. okoli velikih grobnih jam R 22 tretjina vseh pokopov na Pucarjevem robu. Moškega je in R 19 ( sl. 59) iz stopnje Sv. Lucija IIb2/IIc, v katerih po orožju možno zanesljivo prepoznati v grobu PR 6 ( t. so bile med drugim nežgane konjske kosti. Na območju 5B), po kostnih ostankih pa tudi v grobu PR 23 ( t. 10C). izkopa 2002 sta oba zabeležena poznolatenska pokopa Dvojni pokop bi morda lahko videli v grobu PR 1, kjer bi (gr. R 35 in R 51 – t. 27C– 28A; 33C) ležala v bližini moškemu lahko pripisali pasni okov in nož s koščenim grobov iz zadnje halštatske stopnje (gr. R 47 ter R 49 in ročajem, čeprav je zelo podoben nož znan s Kovka nad R 50). Rimskodobni grobovi so bili prav tako vkopani Hrastnikom v Zasavju v ženskem grobu.505 Otroški v vmesne prostore med starejšimi pokopi, v nekaterih grobovi so opredeljeni samo na podlagi analize kostnih primerih pa delno celo vanje (npr. gr. R 3, 4 in 7 na 504 območju grobne jame R 22). Gl. razpravo Petre Leben-Seljak v tej publikaciji. 505 Prim. Božič, Gaspari, Pirkmajer 2020, 514 s, t. 6: 10; 503 Marchesetti 1886, Tav. X: 13. 7: 10. 102 ZAKLJUČEK ostankov, pri čemer je zanimiva lega groba PR 20, vkopa- Med grobovi iz latenske dobe izstopata R 14 s pletenim nega nad grobom PR 11 odrasle osebe ( t. 9D), domnevno nakitom, srebrnim spiralno oblikovanim prstanom in otrok v grobu PR 26 pa je bil pokopan tik zraven groba orodjem ( t. 20–21A) ter grob R 25 z železno mahairo ( t. od 20 do 40 let stare osebe PR 27 ( pril. 1 in sl. 59), kar 24C–25).507 Iz rimskega časa sta posebna žgan grob R 3 z bi kazalo na tesnejše družinske vezi med njimi. bronastim figuralno okrašenim ročajem patere ( t. 17A) Tudi na Repelcu je po pridatkih mogoče v mlajšem ter skeletni grob s pridatkom bronastega asa Lucija Vera halštatskem obdobju opredeliti večinoma le ženske po- in oljenko s pečatom Sexti ( t. 31A). kope (gr. R 10, 16, 19, 31, 33, 34, 41, 49?, 50 – t. 18B–19A; 21B, 22C; 26D; 27A; 27B; 30B; 33A; 33B). Grob R 10 je antropološko sicer opredeljen kot otroški, vendar je po IMPORTI IN POVEZAVE premeru pridanih zapestnic skoraj zagotovo ženski oz. dekliški. Moška sodobnika bi morda lahko prepoznali Iz starejše železne dobe predstavlja edinstve- po pasnih okovih v grobovih R 38 in 47 ( t. 29A; 32B). no najd bo v Posočju in širše v jugovzhodnih Alpah Nasprotno pa so v latenskem obdobju bolj izraziti moški sovji skifos ( glaux) iz groba PR 1 ( sl. 17; t. 3A: 13), pokopi z orožjem, kot so R 18, 25, 35, 51 ( t. 22B; 24C–25; ki je import iz atiških delavnic in dokazuje trgovsko 27C–28A; 33C) in verjetno dvojni grob R 14 z ženskim menjavo z Grčijo (Atenami) oz. emporiji ob delti reke nakitom in orodjem ( t. 20–21A). V grobovih iz rimske Pad. Najdbo lahko povezujemo z grško kolonizacijo dobe je bilo največ žebljičkov (gr. R 2, 3, 4, 7, 8, 17, 30 ob Sredozemskem in Jadranskem morju ter njenimi – t. 16B; 17A; 17B; 17D; 18A; 22A; 26C), ki jih lahko kolonijami v južni Italiji ( Magna Graecia), ki so imele pripišemo obuvalom, podobno kot železen žebljiček posredniško vlogo pri širjenju grških izdelkov in omike z okrašeno kapico iz premešane plasti SE 3 ( t. 58: 11), tudi v jugovzhodnoalpski prostor, predvsem po morskih kakršni se pojavljajo na obuvalih rimskih pomožnih poteh.508 Sovji skifosi s horizontalnim in vertikalnim vojakov.506 Ker je tudi oseba v skeletnem grobu R 43 z ročajem ( glaux), ki so jih izdelovali v Atenah, so znani oljenko in novcem ( t. 3 1A) antropološko opredeljena iz celotnega mediteranskega bazena, od Gruzije, južne kot moški, bi lahko sklepali, da so bili v rimskem času Ukrajine in Rusije do Izraela, Turčije, Cipra, Rodosa, tu pokopani pretežno moški. Grčije, Makedonije, Bolgarije, severne Afrike, Španije, V grobovih PR 12, PR 30, PR 33 in R 6, R 28, R 37, južne Francije, Korzike, Sardinije in Sicilije ter južne in R 39 in R 40 je bila pridana samo keramika, pravzaprav srednje Italije ( sl. 65). Oblikovno podobne posode so v le črepinje, ki so verjetno ostanek pogrebnega obredja, 4. stol. pr. n. št. in tudi pozneje izdelovali v Etruriji in le v grobu R 36 so bili odlomki lonca ohranjeni do te Apuliji.509 Najbližje primerjave za primerek s Pucarje- mere, da so dopuščali risarsko rekonstrukcijo ( t. 28B). vega roba na Mostu na Soči so znane z območja spodnje Po rezultatih antropološke analize, kjer je bila mogoča Padske nižine.510 Malo drugačen atiški skifos, ki spada opredelitev starosti, je šlo za odrasle osebe. v vrsto Saint Valentin, je bil najden na Mostu na Soči v Nekaj grobov pa sploh ni imelo pridatkov (PR 3, halštatski hiši 5,511 na Koritnici v Baški grapi pa je bil PR 17, PR 22 in R 26 – t. 4B; 9A; 10B; 26A) in tudi v teh so odkrit v grobu 2 odlomek skifosa nedoločljive vrste.512 bile po izsledkih antropološke analize pokopane odrasle Z Mosta na Soči so znane še druge grške oblike posod, osebe. Na drugi strani izstopajo grobovi z bogatejšimi kot so jonski kiliksi (kylikes).513 ali neobičajnimi pridatki, med katere sodijo importi. 507 Gaspari, Mlinar 2005. Na Pucarjevem robu so taki žarni grobovi PR 1, PR 2 508 Svoljšak 1989, 398; prim. Dular, Tecco Hvala 2018, in PR 29, prvi z atiškim sovjim skifosom in fibulama 112, Sl. 74b. tipa Fraore ter nožem s koščeno oblogo in zoomorfnim 509 Gl. Johnson 1955, 122–124. zaključkom ( sl. 15; t. 1–3A), drugi z dolenjsko različico 510 Padova (Bonomi 2005, 76–77, Fig. 79), Oppeano certoške fibule XIII. vrste ter s posodo z bronastim (Gamba 1986, col . 642–664), Spina (Alfieri 1979, 58, Fig. ročajem in lončeno posodo situlaste oblike ( t. 3B–4A), 133). tretji pa s številnimi modrimi steklenimi jagodicami in 511 Svoljšak 1989, 398; Dular 1998, 115; Svoljšak, Dular bronastimi gumbki, ki so bili verjetno našiti na oblačilo 2016, T. 25A: 1; Dular, Tecco Hvala 2018, 111; Grahek 2018a, ( t. 12A). Gre pa za pokope ženskih oseb, morda tudi 286.512 Kos 1973, 850, T. 1: 7. skupaj z moškim (domnevno v grobu PR 1). 513 Jonski kylix iz groba Sz 1008 je iz 6. stol. pr. n. št. (Vitri Na Repelcu so imeli bogatejše pridatke grobovi 1980, 276; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 104A: iz mlajšega halštatskega obdobja, in sicer grob R 10 s 13), drugi jonski kylix iz groba M 2850 je verjetno s konca feničansko-punskima steklenima jagodama ( sl. 53; t. 7. stol. pr. n. št. (Vitri 1980, 276). Izdelek jonskih delavnic je 18B–19A), grob R 19 s steklenimi jagodami in posodico bila morda tudi izgubljena oinochoe iz groba M 1026, ki jo je iz polihromnega stekla ( sl. 55; t. 22C–23A), v katerem so Marchesetti pripisal apulskim delavnicam (Marchesetti 1896, bile pridane še konjske kosti, enako kot v grobu R 22, h 23), Collona pa jo je na osnovi ohranjene risbe opredelil kot kateremu so spadali še križni gumbi za jermenje ( t. 23C). jonski izdelek (Vitri 1980, op. 32). Iz grobov na Mostu na Soči je še nekaj drugih odlomkov kylikes ali njihovih posne- 506 Prim. Gaspari 2008, 42. tkov (Dular, Tecco Hvala 2018, 112–113). 103 Miha MLINAR Sl. 65: Najdišča atiških sovjih skifosov ( glaux) s horizontalnim in vertikalnim ročajem: Fig. 65: Findspots of Attic owl skyphoi ( glaukes) with one horizontal and one vertical handle: Alacia (Ampurias 31–32, 1969/70, 165, Fig. 9), Gazzo Veronese (Salzani 2002, 183, Tav. XV), Aleria (Jahasse 1969/68, Pl. 77, No. 1656), Halieis (Archaiologikon Deltion 31/1 1976, Pl. 79: 166), Ampurias (Trias de Arribas 1967/78, Pl. 85: 2), Jeriho/Jericho (Barakat, Ball 1986, Vol. 1, 251), Atene/Athens-Agora (Beazley 1963, 984.3), Karnobat (Georgieva 2005, 168–172), Atene/Athens-Akropola (Lamberton, Rotoff 1985, Fig. 24), Korint/Corinth (Blegen et al. 1964, Pl. 55, Gr. 346), Atene/Athens-Ceramicus (Hoepfner 1976, 200, Fig. G.212), Lavello (Giorgi et al. 1988, T. 114, 115), Beziers (Arcelin et al. 1994, 242, Fig. 10), Misano Adriatico (von Eles Masi 1981, 341, Fig. 214, 342, Bologna (Ferri 1979, 282), Pl. 183), Bourges - Saint Martin des Champs (Gran-Aymerich et al. Most na Soči–Pucarjev rob (tu, sl. 17; t. 3A: 13.), 1993, 215–227), Napoli (Johnson 1955, Pl. 36, Fig. 22), Camerano (Baldelli et al. 1982), Neapolis (Bernardini et al. 1998, 307–369), Camiros (British National Museum London), Nola (Valotaire 1923, 43–89), Canino/Vulci (Johnson 1955, Pl. 36), Oppeano (Gamba 1986, Col . 642–664), Casale Pian Roseto (Torelli 1970, Pl. 10A), Ordžonikidze (Bunjatjan 1995, 87, Fig. 64), Castel azzo di Poggioreale (Falsone et al. 1980/81, 2.2, Pl. Oria (Pagliara 1979, Tav. 27), 254: 4), Orvieto (Becatti 1940, Tav. 12: 1), Certosa (Zannoni 1876, Tav. 50, 79: 4), Padova (Bonomi 2005, 76–77, Fig. 79), Colfiorito di Foligno (Bonomi Ponzi 1997, 91, Fig. 30), Pianello di Castelbellino (Baldelli et al. 1982), Cortona (Zamarchi Grassi 1992, 94, No. 81), Pichvnari (Vickers, Kakhidze 2000, 13,14), Curium/Kourion (British National Museum, London), Populonia (Cristofani Martelli 1975, 213–214, Tav. 32: 17), Cyrenaica (Musée National de Céramique, Sèvres; Sèvres 4166, Xantos (Metzgar 1972, Pl. 78.348), 20, CVA 1 (13), Pl. 21: 12), Sardis (Schaeffer et al. 1997, Pl. 43: 130), Demir Kapija (Popović 1994, kat. št. 39), Saturnia (Donati 1989, 99, Fig. 36: 16), Elizavetovskaya (Brashinsky 1976, 98–111), Selinunt (Giudice, Tusa, Tusa 1992), Eretria (Gex 1993, Pl. 95: S420), Spina (Alfieri 1979, 58, Fig. 133) 104 ZAKLJUČEK Stiki z visoko razvitimi mediteranskimi kultura- iz južnoalpskega prostora vidimo tudi bronaste fibule mi odsevajo prav tako v posodicah iz polihromnega zgodnjelatenske sheme iz plasti SE 3 ( t. 43: 3, 4) in jame stekla, med katere spadata odlomka stekleničk iz groba R 22A ( t. 35E: 1) na Repelcu, ki sicer niso edini primerki, R 19 ( sl. 55; t. 23A: 8) in plasti SE 3 na Repelcu ( t. 70: znani iz Posočja.524 1), ki sta domnevno vzhodnomediteranskega izvora Za jantarne jagode in njihove odlomke ter po- in se pridružujeta še drugim najdbam večbarvnih in lizdelke iz plasti SE 3 na Repelcu ( t. 71: 41–56) lahko enobarvnih narebrenih steklenih skodelic z velikega domnevamo, da izvirajo iz baltskih dežel, čeprav niso grobišča na Mostu na Soči.514 Njihova provenienca še ni bili kemijsko analizirani. Jantarni predmeti so na Mostu v celoti razjasnjena, uvoz iz vzhodnega Sredozemlja pa na Soči in tudi sicer v Posočju redkost, kar gre verjet- ni izključen.515 V sklop mediteranskih importov sodita no pripisati običaju sežiganja pokojnikov v njihovih še stekleni jagodi iz groba R 10 ( sl. 53; t. 19A: 8, 9), ki sta opravah.525 verjetno proizvoda punskih delavnic, a ne edina znana Kar nekaj predmetov kaže na povezave z najdišči v primera v Posočju.516 jugovzhodnih Alpah, zlasti z Dolenjsko. Zagotovo so od S sredozemskim prostorom bi morda lahko pove- tam prišli križni razdelilni gumbi v grobu R 22 ( t. 23C: zovali tudi najdbo stebla trte (verjetno divja trta – vitis 1–9), ki so spadali h konjski opremi. V tem in v grobu sylvestris) iz groba PR 25,517 ki bi lahko bila najstarejša R 19 so bile poleg sežganih človeških tudi nežgane konjske znanilka vinogradništva v jugovzhodnoalpskem pro- kosti spodnjih okončin,526 kar je posebnost v svetolucij- storu poleg grozdnih pešk iz Štanjela, odkritih v drugi skem grobnem ritualu. S starejših izkopavanj velikega ruševinski plasti mlajšeželeznodobne hiše.518 Peške grobišča na Mostu na Soči so izpričani samostojni po- jagod gojene vinske trte ( vitis vinifera), ki so bile na kopi celih konjskih kadavrov s pridano konjsko opremo, primer odkrite v železnodobnih in rimskih naselbinskih brez ostankov človeških kosti.527 Podobna je situacija v plasteh v bližini Ogleja, so po strukturi podobne peškam estenskem prostoru, npr. iz Altina, kjer gre pretežno za grozdnih jagod divje trte ( vitis sylvestris). Po izsledkih ritualne pokope žrtvovanih konj, kar je bilo v navadi na raziskav se je kultivacija vinske trte v severni Italiji začela celotnem venetskem območju v 6. in 5. stol. pr. n. št.528 prav v železni dobi.519 Na Mostu na Soči so bili odkriti Nasprotno pa so pokopi konjev skupaj s človekom v istem še drugi gojeni sredozemski plodovi, ki spadajo med grobu značilni za dolenjsko halštatsko skupino.529 Skupne najstarejše na območju jugovzhodnih Alp, to sta najdbi značilnosti z dolenjskim kulturnim prostorom izkazujejo fige in oreha iz železnodobne hiše 7.520 tudi nekateri pridatki iz groba R 38, to so odlomek zapest- Povezave s severnoitalskim in etruščanskim nice z zavitim koncem, okrašenim s pasovi prečnih vrezov, pro storom kažeta ingot vrste ramo secco ( sl. 51; t. 49: in pravokotni pasni okovi ( t. 29A: 4, 12), podoben pasni 19)521 in približno poldrugo stoletje mlajši odlomek okov je bil tudi v žari groba PR 1 ( t. 1: 9). Stike z Dolenjsko helenističnega etruščanskega cedila ( sl. 50; t. 48: 24) prav tako odsevajo steklena jagoda v obliki ovnove glavice iz plasti SE 3 na Repelcu. Južnoalpsko provenienco z ( t. 71: 36), pa fibuli z naprej gledajočo živalsko glavico ( t. območja Ticina bi morda lahko pripisali redkim pri- 42B: 1) in vrste Valična vas ( t. 43: 9) ter odlomki železnih merkom kačastih fibul vrste Fraore – Parma, ki so bile fibul ( t. 44: 10–13) iz plasti SE 3 in sežigališča na Repelcu. med pridatki v grobovih s Pucarjevega roba (PR 1) in Zanimiv je par certoških fibul XIII. vrste iz groba PR 2, Repelca (R 38) ( t. 1: 1, 2; 29A: 1).522 Odlomek fibule v ena pripada dolenjski različici ( t. 3B: 2), druga pa sveto-grobu R 31 ( t. 26D: 1) bi lahko pripadal vrsti Castellin lucijski ( t. 3B: 1).530 Tudi v poznohalštatski oborožitvi Fisterre z območja Poadižja.523 Kot verjeten import so prepoznavne skupne prvine, predvsem v uhati sekiri, morda tudi v sekirah z enostranskimi plavutmi, ki so 514 Marchesetti 1893, Tav. VIII: 1, 2; IX: 1,2; Teržan, Lo zastopane v plasti SE 3 na Repelcu ( t. 50: 4–6), pa tudi v Schiavo, Trampuž Orel 1984, T. 104: 12; 260: 11; 264: 7. nožu s koščenim držajem ( t. 2: 10) iz žarnega groba PR 1. 515 Prim. Dular, Tecco Hvala 2018, 119–122. V latenski oborožitvi nastopajo komponente, kot 516 Punska importa sta verjetno tudi steklen amulet z sta meč in ščit, značilne za keltski srednjeevropski svet, ki bradato moško glavo z Mosta na Soči (Marchesetti 1893, T. so bile razširjene tudi v jugovzhodnih Alpah. Izstopa pa XXIX: 4, 8, 9; Dular, Tecco Hvala 2018, 122–123, sl. 79a) in njemu podobna najdba iz Kobarida, ki jo hrani Mestni muzej meč z odklonjenim ročajem, tako imenovana mahaira, v Trstu (neobjavljeno, podatek Marzia Vidulli). iz poznolatenskega groba R 25 ( t. 25: 3), kakršnega so od 517 Gl. Culiberg v tej publikaciji. 518 Fabec, Vinazza 2014, 597, sl. 39.9 (rezultat radiokar- 524 Prim. Guštin 1991, T. 27: 5, 33: 9. bonskega datiranja peške vinske trte je 2150+/-30 BP). 525 Dular, Tecco Hvala 2018, 110. 519 Maselli Scotti, Rottoli 2007, 801–802. 526 Prim. Toškan v tej publikaciji. 520 Prim. Dular, Tecco Hvala 2018, 111. 527 Prim. Dular, Tecco Hvala 2018, 129–130. 521 Mlinar 2014, 611–614. Ingot te vrste je bil najden tudi 528 Prim. Gambacurta, Tirelli 1997, 71–72; prim. tudi na desnem bregu Idrijce (prim. Dular, Tecco Hvala 2018, ritualni zakop konjev z najdišča Bizjakova hiša v Kobaridu 114–116; Laharnar 2018a, 222). (Mlinar, Gerbec 2011). 522 Prim. Tecco Hvala 2014b, 156–158. 529 Prim. Dular 2007, sl. 1. 523 Nascimbene 2009, 110–115, Fig. 23: n. 39; Fig. 24. 530 Prim. Teržan 1976, 340. 105 Miha MLINAR 4. stol. pr. n. št. uporabljala plemena severnojadranskega in Vrh Bače na bohinjsko stran.534 Drugi krak te poti zaledja. Povezave s severovzhodnim Jadranom naka- je pri Koritnici prečil reko Bačo in se nadaljeval mimo zujeta tudi fibuli vrste Kastav iz plasti SE 3 ( t. 44: 4, 3). Bukovega na Cerkljansko. Stara prazgodovinska pove- Posebnost noše nekeltskih prebivalcev zahodnega dela zava med Koritnico in Petrovim Brdom ter prek Soriške današnje Slovenije in severovzhodne Italije v poznem planine naprej do železovih rudišč v Bohinjskem kotu latenskem obdobju so pletene ovratnice z vozli ( t. 20: 4; za zdaj še ni podprta z materialnimi dokazi.535 Da je 37: 4, 5, 6; 47: 9–20). Tudi v grobu R 14 pridan srebrn ta komunikacija obstajala, vsaj kar zadeva odsek med spiralno oblikovan prstan ( t. 20: 2) ima primerjave na Petrovim Brdom in zgornjo Selško dolino, nakazuje no- območju kulture Ornavasso. voodkrito železarsko najdišče na Štalci nad Železniki, ki Značilne italske izdelke lahko na Repelcu pre- se vključuje v orbito svetolucijskega kulturnega kroga.536 poznamo v fibulah vrst Almgren 65 ( sl. 49; t. 36B: Pomembna pot proti vzhodu je vodila po dolini 12), Almgren 236a ( t. 36B: 13), Alesia ( t. 45: 1–3), v Idrijce, a le do Slapa ob Idrijci, kjer se je vzpela na Šent- delu vojaškega pasu ( cingulum) ( t. 37: 12) in železnem viško planoto in se od tam znova spustila v dolino šele žebljičku z obuvala ( t. 58: 11) ter keramičnem kuhinj- v bližini Reke pri Cerknem. Na tak potek poti kaže tudi skem posodju ( t. 40: 16, 17), krožnikih iz keramike s dejstvo, da v težko prehodni tesni med Dolenjo Trebušo črnim premazom oblik Lamboglia 5/7 ali Morel 2284 in Reko pri Cerknem doslej še ni bilo odkrito nobeno ( t. 61: 1–3), dvoročajnih in enoročajnih vrčih ( t. 40: 11; arheološko najdišče.537 42B: 6; 62: 2, 3; 63: 9, 11, 12; 64: 2–6) ter amfori vrste Komunikacija proti jugu na Goriško in naprej k Forlimpopoli ( t. 61: 11). Jadranskemu morju je v pozni prazgodovini in rimskem Vzhodnosredozemski izvor imajo majhne amfore času potekala drugače od današnje, ki vodi ob reki Soči. vrste MRA 3 ali LRA 3, katerim lahko pripišemo odlo- Povezava med utrjeno naselbino na Sv. Katarini nad mek iz plasti SE 3 ( t. 61: 10), pa tudi odlomek amfore Novo Gorico in naselbino na Mostu na Soči je šla po LRA 1 iz zadnje rimskodobne faze na Repelcu ( sl. 58; zahodnem robu Banjške planote mimo najdišč Grgar, t. 62: 1).531 Bate, Zabrdo, Kal nad Kanalom, Levpa, Kanalski Vrh Keramična lonca iz zgodnjesrednjeveške faze na in Kanalski Lom.538 V tej povezavi je mogoče razumeti Repelcu, najdena v jami R 9 ( t. 34C), s primerjavami tudi prazgodovinske naselbinske ostaline na Repelcu, v vzhodnih pokrajinah, pa sta prva znanilca slovanske kjer je verjetno bila speljana premostitev na desni breg naselitve v teh krajih.532 Idrijce na Mostu na Soči. Vse te najdbe so jasen pokazatelj, da je imel Most na Soči s svojo lego na sotočju treh rek – Soče, Idrijce POMEN ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ in Bače – v preteklosti pomembno mesto v mreži pove- V LETIH 2000–2013 NA MOSTU NA SOČI zav z drugimi kulturnimi regijami. Pot proti severu do Kobarida je glede na doslej znana arheološka najdišča v Odkritje prazgodovinskih naselbinskih ostankov Tolminu, Zatolminu, Doljah, na Volarjih in pri vasi Krn na Repelcu pomeni novost, kajti doslej je bil naselbinski potekala po levem, osončenem bregu Soče. V kobariški areal ugotovljen zgolj na desnem bregu Idrijce, na levem kotlini se je razcepila v dva kraka, severni je vodil naprej bregu pa le grobišče.539 proti Bovcu in čez prelaz Predel na trbiško območje ter Nič manj zanimivo ni odkritje žganinske jame še dlje na Koroško, zahodni pa proti Beneški Sloveniji in ( sl. 40–42) in kamnitega zidu (SE 87 − pril. 1/2; sl. 43, 44) Furlaniji. Iz Kobarida se je pot proti severu nadaljevala ob robu grobiščnega prostora na prvi terasi pred iztokom ob zahodnih pobočjih Gradiča in Tonovcovega grada reke Idrijce v Sočo. Najdbe iz žganinske jame ( t. 36B–41) in tako zaobšla ozko, neugodno soško ožino, reki se kažejo, da je bila v uporabi sočasno z grobiščem, a ne le je zopet približala šele pri Trnovem. Med Srpenico in kot sežigališče umrlih, temveč jo lahko interpretiramo Bovcem je potekala bolj ali manj po današnji trasi, težje tudi kot neke vrste žgalnodaritveno mesto.540 Z oprav- je rekonstruirati njen nadaljnji potek mimo Kluž in Loga 534 pod Mangartom do sedla na Predelu.533 Železnodobno Posočje je z Bohinjem tvorilo enovit Pot proti severovzhodu na bohinjsko stran je bila kulturni prostor. Izkoriščanje železove rude v okolici Bohinj- skega jezera je železnodobnim prebivalcem Posočja omogo- še pred stoletjem in pol speljana drugače kot je danes. V čalo razcvet (prim. Gabrovec 1974, 287–318). preteklosti je tekla ob širšem spodnjem delu doline Bače 535 Mlinar 2002a, 11. do Koritnice, kjer je zavila v ozko rečno dolino Koritnice, 536 Bogataj et al. 2016, 75–96; Grahek 2018b, 270; Mlinar nato pa se povzpela do Ruta in naprej čez prelaza Suha 2018, 58. 537 Prim. Mlinar 2002a, 12. 531 Prim. Mlinar, Perko, Žbona Trkman 2015, 120. 538 Mlinar, Žbona Trkman 2008, 9–22 z zbrano litera- 532 Mlinar 2002a, 22, sl. 13; Knific 2004, 19–20; prim. turo; Gerbec 2018, 62–75. Pleterski 2008, 33. 539 Prim. Svoljšak 1988–1989. 533 Prim. Svoljšak 1988–1989, 367–386; Klavora 2003, 540 Gl. tu poglavje Sežigališče ( ustrinum) in/ali žgalno- 29–30; Mlinar 2009–2010, 147; Dular, Tecco Hvala 2018, 9. daritveno mesto. 106 ZAKLJUČEK ljanjem obredov znotraj grobiščnega “svetega” prostora poznolatenske najdbe, odkrite izven grobov, o katerih je morda povezana tudi okrogla kamnita konstrukcija iz poročata tudi Marchesetti in Szombathy.546 Podobna poševno zloženih lapornatih plošč (SE 88 – sl. 45, 46) z situacija s primerljivim grobnim ritualom in razpršenimi delno prežgano vrhnjo ilovnato plastjo na južnem delu in latenskimi najdbami je znana denimo na karnijskem apnenčasto ploščo, ki je na severu molela iz oboda. Lega grobišču Misincinis pri Paularu.547 Spremembe v načinu znotraj grobišča, pravilna oblikovanost in usmerjenost pokopa so opazne tudi v pridajanju orožja v grobove, kar strukture in najdbe nežganih kosti drobnice541 nakazu- prej v svetolucijski kulturni skupini ni bila navada,548 na jejo, da so na tem prostoru nemara potekale daritve oz. splošno pa se časovno ujema s premiki keltskih plemen. žrtvovanja v čast prednikom. Za razumevanje prehoda iz halštatske v latensko Grobovi na Repelcu in na ledini Pucarjev rob na dobo v Posočju je najdišče Repelc eno ključnih, čeprav skalnatem robu nad reko Idrijco se začenjajo v mlajšem je bilo poškodovano že ob koncu rimske dobe ali kmalu halštatskem obdobju, v stopnjah Sv. Lucija IIa in IIb, ko po njej. Zgodnji vplivi latenske kulture so vidni v fibulah je po dosedanjih izsledkih svetolucijska skupnost doživ- zgodnjelatenske sheme,549 najdenih v jami R 22A ( t. 35E: ljala največji razcvet.542 Pokopi na Pucarjevem robu so 1) in v plasti SE 3 ( t. 43: 3, 4), odsevajo tudi v prvinah prenehali s koncem halštatskega obdobja, na Repelcu zgodnjih različic posoških živalskih fibul ( t. 43: 5), ka- pa se nadaljujejo tudi v mlajših obdobjih in ponujajo terih najmlajše izpeljanke so se obdržale še v poznem vpogled v spremembo grobnega rituala na prehodu iz latenskem obdobju.550 Iz zadnje halštatske faze pa se v starejše v mlajšo železno dobo. Medtem ko so za stopnji srednjelatensko obdobje nadaljuje uporaba najmlajših Sv. Lucija IIa in IIb značilne večje grobne jame, v katerih certoških fibul različic VIIe,551 kakršna je bila v grobu je bila žganina s sežganimi kostnimi ostanki zbrana na R 45 skupaj s keramiko z metličastim okrasom ( t. 31C: dnu ali pa shranjena v žare, se v stopnji Sv. Lucija IIc 1), in različice Xg, ki je zastopana v grobu R 23 ( t. 24B: pojavi tendenca k manjšim grobnim jamam (prim. sl. 1, 2), v žganinski jami ( t. 36B: 7) in v plasti SE 3 ( t. 42B: 10 in 18 ter sl. 33 in 59), npr. grobovih PR 6,543 32, 33 in 18, 19; 43: 1).552 Drugačno sliko kažeta ritualni zakop 35. Drug fenomen, ki ga lahko opazimo v tem času, je konja v stopnji LT B2 na najdišču Bizjakova hiša v Ko- skromna količina človeških ostankov, ki so bili močno baridu in bojevniški grob iz Srpenice, kjer v pretežnem prežgani in razpršeni po celotni jami, npr. v grobovih delu najdb odseva keltska kultura.553 PR 6, PR 31, R 49, R 50 in R 51 pa tudi jamah R 22A, Da prebivalci Posočja v tem času še niso množično R 29, R 27 in R 15, ki bi jih prav tako lahko glede na sprejeli v keltski maniri oblikovanih fibul in drugih na- nekatere okoliščine interpretirali kot grobove, čeprav kitnih predmetov, nakazuje skromnost tovrstnih najdb. v njih ni bilo človeških kostnih ostankov. Jami R 22A Na Repelcu bi v čas LT C2 (Sv. Lucija IIIb) lahko datirali in R 29 sta bili namreč pokriti s kamnito ploščo, kar je fibulo vrste Valična vas ( t. 43: 9) in nekatere kose orožja značilnost posoških halštatskih grobov, v prvi je bila in vojaške opreme ( t. 53: 2; 55: 8). Na drugih posoških fibula zgodnjelatenske sheme ( t. 35E), v drugi pa odlo-najdiščih so najdbe iz srednjelatenskega obdobja prav mek peresovine fibule srednjelatenske sheme ( t. 36A), tako redke, na Tonovcovem gradu je znana keltska obro- medtem ko je bila v jamah R 15 in R 27 žganina brez časta pasna spona z jezičkom in gumbom na poševnem človeških kosti neizrazita in razpršena. Podobna primera vratu iz časa LT C2, poleg tega orožje iz omenjene jame 1 v Posočju sta bila zabeležena na grobišču Čadrg – Laze, s Čadrga – Laze in najdbe keltskih železnih fibul z bližnje kjer v jami 1 iz časa LT C1–C2 ni bilo ostankov sežganih Šentviške planote.554 Lokalnih elementov ali imitacij iz kosti, v zgodnjelatenskem grobu v Srpenici pa le nekaj tega časa za zdaj še ne prepoznamo. Na podlagi arheo- drobcev.544 Tem spremembam v načinu pokopa na prehodu iz halštatske v latensko dobo do teh odkritij 546 Prim. Mlinar 2009, 222. nismo posvečali večje pozornosti. Ritual pokopa je 547 Vitri 2001, 30–31; Donat, Righi, Vitri 2007, 96. verjetno potekal tako, da so v grobno jamo raztresli le 548 Teržan, Trampuž 1973, 434. nekaj drobcev sežganih kosti pokojnega, pomešanih z 549 Tudi na Dolenjskem se zgodnjelatenski elementi po- ogljem z grmade in izkopano zemljo, ali pa tudi tega ne, javljajo v okviru halštatskih grobov in grobišč (prim. npr. kot kažejo npr. jame R 15, R 22A, R 27, R 29 in jama 1 s Teržan 1976, 388; Tecco Hvala 2012, 359). 550 Čadrga. Morda pa so sežgane ostanke preminulih in nji- Prim. Guštin 1991, 36. 551 Glede na zanesljive arheološke kontekste jim lahko hove osebne predmete preprosto raztresli po površju545 sledimo do stopnje LT B2/C (Novšak, Bekljanov Zidanšek, ali stresli v reko (Idrijco), k čemur napeljujejo razpršene Vojaković 2017, 17, T. 1: 9); prim. še Teržan 1976, 325; Marić 2016, 108, Fig. 3: 2. 541 Gl. prispevek Boruta Toškana v tej publikaciji. 552 Prim. Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44; Gerbec, Mlinar 542 Dular, Tecco Hvala 2018, 9–145. 2018, 47–48. 543 Prim. Gerbec, Mlinar 2018, 52. 553 Mlinar, Gerbec 2011; Gerbec, Mlinar 2018, 54–62; 544 Čadrg – Laze (Mlinar, Turk 2016, 40–44), Srpenica Laharnar, Mlinar 2019. (Laharnar, Mlinar 2019). 554 Čadrg – Laze (Mlinar, Turk 2016, 40–44); Šentviška 545 Primerljiv pokop je znan na najdišču Döttenbichl na planota (Mlinar et al. 2018, kat. št. 40, 41); Tonovcov grad Bavarskem (Zanier 2016). (Božič 2011, 252, sl. 6.12). 107 Miha MLINAR loških podatkov je mogoče sklepati, da je bilo to obdobje orožja “karnijskega” vojščaka.559 Težavnejša je razlaga čas kulturne stagnacije in upada prebivalstva. sporadično odkritega keltskega orožja iz stopnje LT D1 Nenaden razcvet gospodarskih in obrtnih dejav- na Mostu na Soči, Kobaridu, Tonovcovem gradu in nosti je v Posočju čutiti v poznolatenskem obdobju, Šentviški planoti ter v grobovih na Idriji pri Bači in Reki tj. v stopnji Sv. Lucija IVa (LT D1), kar je razvidno iz pri Cerknem.560 Ali lahko to orožje pripišemo keltskim bogatih zakopov poljedelskega in drugega orodja555 vojščakom ali pa lokalnim posoškim bojevnikom, ki so ter grobov s tovrstnimi najdbami.556 Na Repelcu je prevzeli keltsko oborožitev, medtem ko so v nakitnih tipičen predstavnik tega časa grob R 14 s pridanim predmetih razvijali svoj lasten oblikovni izraz? Zgolj na orodjem, pletenim nakitom in fibulo srednjelatenske osnovi materialnih ostalin ni mogoče opredeliti etnične sheme v lokalni izvedbi ( t. 20–21A). Fibule, ki se tedaj pripadnosti prebivalcev Posočja. Zdi pa se zelo verjetno, pojavijo, so izdelane po latenskih vzorih v lokalnih da so keltski Karni v 2. in 1. stol. pr. n. št. obvladovali delavnicah. Najznačilnejši elementi lokalne noše so tudi ta prostor in se nato zlili z lokalnim prebivalstvom. bronaste fibule vrste Idrija pri Bači ( t. 43: 10, 11) in Starogrški in rimski zgodovinopisci so prebivalstvo, ki je njim podobne različice ( t. 44: 5), ki so se nosile do naseljevalo območje severno od Venetov, prištevali med avgustejskega obdobja, prav tako so v uporabi lokalne Karne,561 a ne v strogem smislu keltskih Karnov, prebi- obročaste fibule vrste Posočje ( t. 44: 14). Steklene jago- valcev Karnije, ampak kot etnično mešano prebivalstvo de iz rumene steklene paste v kombinaciji z modrimi v širokem prostoru med Veneti, Noriki in Tavriski.562 Na in belimi nitkami izkazujejo navezanost na halštatsko skromnejšo keltizacijo tega območja kaže tudi natančna tradicijo, medtem ko v okrasu s spiralnimi očesci ( t. jezikoslovna raziskava Luke Repanška o keltski dediščini 70: 24–42; 71: 1–9) odsevajo keltski vzori. v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora, v kateri Keltizacija je bolj vidna v oborožitvi. Ob tem kaže ugotavlja, da je tovrstnih prežitkov keltske zapuščine iz- izpostaviti skupek povsem razbitega in sežganega orožja, redno malo, v Posočju in zahodni Sloveniji sploh nič.563 ki je bilo na Repelcu razpršeno na okoli 4 m2 veliki Izkopavanja na Repelcu so razkrila tudi rimsko- površini v spodnjem delu premešane plasti SE 3. Gre dobne grobove, kar je prav tako novost, saj je bilo doslej za do nerazpoznavnosti razlomljene odlomke nožnic znano le manjše grobišče iz rimske dobe na desnem ( t. 52: 6–8; 53; 1, 2) in rezil mečev ( t. 53: 3). Glede na bregu Idrijce ob jugovzhodnem robu naselbine.564 Ti fragmentarnost predmetov in dejstvo, da odlomki ne so- grobovi na Repelcu kažejo na ohranjanje tradicije po- dijo samo k enemu meču, menimo, da ne gre za ostaline kopavanja na prostoru prazgodovinskega grobišča. Tudi poškodovanega latenskega bojevniškega groba, ampak v načinu pokopa in v obredju je videti močno lokalno za ritualno uničeno in odloženo orožje.557 Čeprav je komponento in neizrazito romaniziranost pokopanih. bila večina latenskodobnih najdb odkritih v plasti SE 3 V žganih grobovih so bili večinoma le železni žebljički in žganinski jami, pa bi mlajšeželeznodobno grobišče od obuval. Neznačilen za lokalno prebivalstvo pa je na Repelcu, ki je v dobršni meri še neraziskano, lahko skeletni pokop, ki ga predstavlja grob R 43, v njem je po drobnih najdbah postavili ob bok Idriji pri Bači, bila pokopana oseba v italski maniri z novcem in oljenko eponimnemu grobišču posoške latenske dobe. ( t. 31A). Prav tako niso bili v rimskodobnem Posočju Kljub elementom, ki nakazujejo delno “keltizacijo” doslej znani pokopi vrste bustum, pri katerih je sežig Posočja, se zdi, da keltska navzočnost v teh krajih ni bila pokojnika potekal nad izkopano grobno jamo in ne na številčna. Prvi val “keltizacije” ali “latenizacije” je čutiti v grmadi, na katerega kaže grob R 17.565 Časovno opre- času LT B2, kot kažeta najdišči Bizjakova hiša v Kobaridu in Srpenica,558 ki pa je morda segel le na območje sever- 559 Mlinar, Turk 2016, 44. no od Kobarida. Drug poskus “keltizacije” tega prostora 560 Prim. Idrija pri Bači, Reka pri Cerknem (Guštin 1991, se zrcali v orožju, značilnem za stopnjo LT C, ki je bilo T. 4: 1, 2, 37: 1, 2), Most na Soči (Marchesetti 1893, T. XXVI- zakopano v Čadrgu in bi ga lahko interpretirali kot zakop II: 9), Kobarid (Marchesetti 1903, T. XVIII: 10, 20), Tonovcov grad (Božič 2011, 251–252), Šentviška planota (Mlinar et al. 555 Prim. Modrej (Guštin 1991, T. 45: 1–9), Vrhovlje (Bo- 2018, 49). žič 2007b, 225–235). Po navedbah kustosinje Tolminskega 561 Vedaldi Iasbez 1994, 229. muzeja so bile v Modreju najdbe orodja odkrite 4 m globo- 562 Prim. Božič 1999b, 213; Šašel Kos 2010, 211–212. ko v grušču; bile so razpršene in ne na enem mestu v jami 563 Repanšek 2016, 249. (Marija Rutar, dnevniški zapis z datumom 13. 10. 1967; hrani 564 Rimsko grobišče (t. i. nekropola II) še ni objavljeno, Tolminski muzej). Glede na to verjetno ne gre za “klasičen” izsledki pa bodo zagotovo prispevali nova spoznanja o ro- poznolatenski depo. manizaciji Posočja. Po znanih podatkih so bili tudi tu neka- 556 Idrija pri Bači, grob 1 itd. (Guštin 1991). teri žgani grobovi zelo podobni halštatskodobnim pokopom 557 Prim. Gaspari 2007, 151–153; id. 2008, 33. Podob- svetolucijske skupine (prim. Svoljšak, Žbona Trkman 1985, na situacija namerno odloženega razlomljenega latenskega 87–89; Maggi, Žbona Trkman 2007, 68). orožja je znana s karnijskega najdišča Monte Sorantri (Righi 565 Bližnje primerjave za ta tip pokopa: Most na Soči – 2001, 119–121; Donat, Righi, Vitri 2007, 100–108). nekropola II (Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 88), Vrhnika 558 Prim. najdbe z območja Bizjakove hiše v Kobaridu (Mulh, Černe 2018, 213, Sl. 3), Križišče pri Spodnjih Škofijah (Mlinar, Gerbec 2011), Srpenice (Laharnar, Mlinar 2019). (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). 108 ZAKLJUČEK deljive grobne celote z Repelca nakazujejo razpon od je močna žganina s slabše sežganimi človeškimi kostmi klavdijskega obdobja (gr. R 3) do konca 2. ali začetka 3. prekrivala grobno jamo prav do vrha. stoletja (gr. R 1). Rimskodobne najdbe iz žganinske jame Na Repelcu so bili na vrhu plasti SE 3 odkriti tudi pa segajo od zgodnjeavgustejskega obdobja do druge odlomki vzhodnosredozemske amfore LRA 1 ( t. 62: 1), polovice 1. stoletja,566 med njimi so zastopani italski ki so značilne za 5. in 6. stoletje. Zaradi pogostih znakov fibuli vrste Almgren 65 in Almgren 236a ( t. 36B: 12, in napisov s krščansko motiviko na njih se domneva, da 13), del vojaškega pasu ( cingulum) ( t. 37: 12) ter italsko so vsebovale vino za evharistijo.570 keramično kuhinjsko posodje ( t. 40: 16, 17). Na območju Ob tem kaže izpostaviti še odkritje jame R 9 s žganinske jame, ki jo lahko interpretiramo kot sežigali- keramičnima loncema, datirano v zgodnjesrednjeve- šče in/ali tudi kot žgalnodaritveno mesto, so aktivnosti ško ob dobje.571 Čeprav v njej ni bilo človeških kostnih torej prenehale že v sredini 1. stoletja. Glede na to, da ostankov, pa bi dobra ohranjenost posodic in lega znotraj so žgani pokopi tudi s konca 2. ali začetka 3. stoletja, je grobiščnega prostora po mnenju nekaterih strokovnja- mogoče domnevati, da je bilo sežiganje na tem mestu kov za to obdobje govorili v prid domnevi, da gre za verjetno drugotnega pomena in da se je uporabljalo ostanek pogrebnega kulta.572 Andrej Pleterski ugotavlja, kot kultnodaritveni prostor za čaščenje prednikov, kar da se preproste, večinoma prostoročno narejene posode ne nazadnje kažejo tudi manj razbito in ožgano rimsko v parih (večje in manjše podobne oblike), pojavljajo v posodje in nakitni predmeti. žganih grobovih na ozemljih, ki so jih v tem času nase- Nekoliko drugačno sliko razkrivajo najdbe v plasti ljevali Slovani. To bi pomenilo, da so tudi prvi slovanski SE 3, ki segajo od poznega avgustejskega obdobja do prišleki v Posočju svoje grobišče uredili prav na mestu, začetka 3. stoletja in nato (z manjšimi prekinitvami?) do ki je bilo po staroselski tradiciji sveto in je bilo name- konca 5. ali začetka 6. stol. n. št. Fibule vrste Alesia ( t. njeno pokopavanju. Grobišče in (poganski) sveti prostor 45: 1–3) in železen žebljiček z obuvala ( t. 58: 11) lahko sta bila poškodovana oziroma uničena domnevno ob pripišemo opravam rimskih pomožnih vojakov.567 Težje koncu rimske dobe ali v začetku zgodnjega srednjega je interpretirati najdbe razbitega rimskega posodja, pa veka, kakor smo lahko ugotovili iz stratigrafije in po tudi steklenih jagod ( t. 47: 8–12), ki v nasprotju s halštat- drugih indicih.573 skimi in latenskimi niso bile izpostavljene ognju. Lahko Odkritja na Repelcu kažejo, da je imel ta prostor bi pripadale uničenim skeletnim grobovom, vendar ne- posebno vlogo ne le v mladohalštatski dobi, temveč tudi žganih človeških kosti na raziskanem delu ni bilo. Lahko v latenski in rimski pa tudi v zgodnjem srednjem veku. pa bi v njih videli darove, ki so jih domačini prinašali Njegova naravna lega na najnižji rečni terasi, v bližini na prostor, kjer so bili pokopani njihovi predniki, kar kanjonskega izliva Idrijce v Sočo je vsekakor izjemna. bi pomenilo, da je lokalno prebivalstvo še do 5. ali 6. Danes terasa sicer ne izstopa izraziteje iz okolja, a je bilo stoletja ohranjalo spomin nanje in na ta sveti prostor še do leta 1938 drugače, ko je pod Repelcem tekla reka morda prinašalo darove. O rimskodobnih pokopih na Idrijca v ozkem, več kot 25 m globokem kanjonu ( sl. 20 območju prazgodovinskega grobišča poroča tudi Mar- in 64).574 Verjetno je bila v prazgodovini in poznejših chesetti.568 Na zakoreninjenost stare lokalne tradicije arheoloških obdobjih prav na tem mestu vzpostavljena kaže tudi nedavno odkrit žgan grob na Lipičarjevem premostitev čez reko Idrijco. Novejša odkritja na Mostu vrtu nedaleč stran od Repelca, ki je po najdbah datiran na Soči z novimi podatki in najdbami tako pomembno na konec 3. ali v 4. stoletje.569 Po videzu je bil grob enak dopolnjujejo doslej znano arheološko podobo tega kraja železnodobnim iz svetolucijskih stopenj Sv. Lucija IIa in in bogatijo dosedanja spoznanja o procesih v arheo- IIb, obdajale in prekrivale so ga lapornate plošče, le da loških dobah v Posočju. 570 Prim. Modrijan 2011, 149, 150; ead. 2014, 55. 571 Mlinar 2002a, 22, sl. 13; Knific 2004, 19–20. 572 Prim. Sekelj Ivančan, Tkalčec 2006, 181, sl. 3, 26; Ple- 566 Gl. poglavje Sežigališče ( ustrinum) in/ali žgalno- terski 2008, 33. daritveno mesto. 573 Gl. tu poglavje o premešani kulturni plasti SE 3. 567 Prim. Gaspari 2008, 42. 574 Idrijca se je v Sočo tedaj izlila na nadmorski višini 124 568 Marchesetti 1893, 321. m (Rutar 1882, 289), nadmorska višina nižjega dela izravna- 569 Mlinar 2017, 41. ve na Repelcu pa je približno 155 m. 109 MOST NA SOČI THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Summary INTRODUCTION The Posočje region and its archaeological sites have archaeological campaigns in advance of construction been the source of important and unique finds for the works, led by Miha Mlinar from the Tolminski muzej past century and a half, attracting renowned names of ( Fig. 2, 3). central European prehistory to Most na Soči, Tolmin, One of these campaigns took place in May 2000 at Kobarid and Idrija pri Bači. There was Carlo Marchesetti Repelc. The rescue archaeological excavation examined from Trieste, who excavated at Most na Soči (its former a 160 m2 large area in 2000, continuing in 2002 with an name was Sveta Lucija or Santa Lucia in Italian), Kobarid excavation area of 128 m2. In 2001, there were rescue and many other prehistoric sites at the western fringes excavation at Pucarjev rob, as well as small-scale exca- of the Slavic-speaking area. In addition to Most na Soči, vations of the Iron Age and Roman-period settlement Josef Szombathy from Vienna also tackled the Late on the right bank of the Idrijca. A watching brief took Iron Age cemetery at Idrija pri Bači. In recent history, place in 2013 at Pucarjev rob, while in 2016 a burial was a prominent figure who ushered in another prolific pe- discovered nearby, at Lipičarjev vrt ( Fig. 1–3). On the riod for the archaeology in Posočje was Drago Svoljšak, right bank of the Idrijca, the watching briefs in 2004 and long time curator at the Goriški muzej in Nova Gorica, 2015 revealed the remains of three Roman buildings. beginner and head of the large-scale excavations of the Some results of these investigations of the Tolmin- settlement at Most na Soči. ski muzej have already been presented to the public in Marchesetti and Szombathy conducted large-scale professional publications and exhibition catalogues excavations of the cemetery on the left bank of the River (Mlinar 2002a; 2002b; 2002c; 2003; 2005; 2009; 2014; Idrijca towards the end of the 19th and beginning of the 2017; Gaspari, Mlinar 2005; Mlinar, Klasinc, Knavs 20th century, while Drago Svoljšak investigated the set- 2008; Cunja, Mlinar 2010; Gerbec, Mlinar 2014; Mlinar, tlement and cemetery on the right bank between 1971 Perko, Žbona Trkman 2015; Mlinar 2017), but never in and 1984.1 In the early 21st century, this was followed by a comprehensive manner as it is the case here. 1 For the history of research, see Gabrovec, Svoljšak 1983, 12–35; Mlinar 2002a, 13–17; Svoljšak, Dular 2016, 17–36. 111 Miha MLINAR INVESTIGATIONS AT PUCARJEV ROB IN 2001 AND 2013 TOPOGRAPHIC AND STRATIGRAPHIC Four graves contained an urn burial. The urn in two EVIDENCE of those (Graves PR 1 and PR 2; Fig. 5, 6; Pl. 2: 14; 4A: 5) was an almost completely surviving ceramic pithos, The area of archaeological investigations at Pucarjev while the ceramic urn in Graves PR 29 and PR 30 ( Pl. rob lies on the level ed terrain above the precipitous banks 12A, B) disintegrated and the form was no longer dis- of the River Idrijca, along the old road leading towards the cernible. Urn burials are rare in the Sveta Lucija group; Most na Soči railway station ( Fig. 2, 3). In 1958, Nikolaj Marchesetti mentions only 9.56% of such burials,6 while Mozetič already trial trenched here, in the eastern part of the Pucarjev rob site yielded roughly 11%. the area, but found no archaeological remains.2 The other graves had the cremated remains strewn The archaeological excavation was conducted as across the pit ( Fig. 10). The cremated human remains part of the watching brief in advance of construction mixed with wood charcoal were usual y found on the works. It took place between 27 July and 22 October bottom of the pit, in rare cases also mixed with the fill 2001, covering a surface of 30 × 2 m.3 The first artefact, (e.g. in Graves PR 6, PR 31). an iron shaft-hole axe ( Pl. 14C: 8), came to light in a The graves contained very small amounts of cre- modern-period road bedding only 10 cm below the mated human bones. Their weight ranged between 1 surface, indicating the existence of burials. Indeed, and 523 g, 90 g on average.7 Most graves held less than this was followed by 31 Iron Age cremations from the 50 g of cremated bone, only six (PR 1, 2, 14, 18, 23, 25) excavated in a roughly 60 m² large area ( Fig. 4: 1–30). between 100 and 400 g and only Grave PR 16 more than Most lay under the road or next to it and were fairly 500 g; the last grave held a double burial. The weight of well preserved, protected by the road bedding and the the cremated human bones suggests that only a limited asphalt surface. Grave 24 reached beyond the excavation part of the remains of any particular deceased was laid area and could not be ful y investigated. Five other Iron into the grave pit. Also found were several uncremated Age cremation burials ( Fig. 4: 31–35) were unearthed or poorly cremated human bones, in Graves PR 2 ( ulna), in 2013, in an excavation area measuring 12.5 × 2.5 m.4 PR 3 ( mandibula), PR 4 ( radius) and PR 6 ( humerus). The stratigraphy at the site is simple. A layer of These bones were light brown in colour, which is typical sterile loam (SU 6) and bedrock (SU 7) constitute the of inhumation burials or cremated bones exposed to geological basement ( Fig. 5). They were covered by a fires not exceeding 200°C. loamy deposit with small marl inclusions (SU 5) and a The grave pits were usual y dug into sterile loam, in modern-period road bedding (SU 3) with a water pipe some cases reaching to the bedrock. The pits of Graves (SU 4) laid at the bottom. The bedding was covered with PR 6 and PR 31 ( Fig. 9, 11) were dug into the upper layer an asphalt surface (SU 1) or turf (SU 2). of the loamy col uvium (SU 5/2001 or SU 91/2013) that lay directly under the bedding for the asphalt road. Some graves were dug next or on top of each other at different GRAVES levels, for example Graves PR 1, 2, 3 and 6 ( Fig. 5), or the superposed pairs of Graves PR 11 and PR 20 ( Pl. 7B), The burials excavated at Pucarjev rob in 2001 and PR 14 and PR 22 ( Pl. 10B), PR 31 and PR 34. 2013 ( Pl. 1–14) are marked with the abbreviation PR The grave pits were more or less curved in section, followed by the successive number. They lie at the north- and oval or round in plan. They measured from 40 × 25 easternmost edge of the vast Iron Age cemetery on the cm (PR 15) to 110 × 60 cm (PR 1) and even 210 × 85 left bank of the Idrijca ( Fig. 3). The burial rite shows the cm (PR 31) in plan and also varied in depth, with the basic characteristics of the Sveta Lucija cultural group;5 shallowest only around 15 cm deep, while the deepest all are cremations and relatively well preserved with the were urn Grave PR 1 (70 cm) and largest Grave PR 31 exception of some with pits dug at shallower depths, (65 cm), the latter possibly holding two burials without which were partial y destroyed by the modern road. an apparent border between the two. The undisturbed graves were found to be covered 2 Mozetič 1958–1959, Fig. 18: 27, 18, 23; Svoljšak 1975, with a stone slab (PR 1, 6, 16, 23, 25), in some cases Pl. 2: 2; Gabrovec, Svoljšak 1983, 33, Fig. 21. several slabs (PR 2, 34). The slabs were of limestone8 3 The benchmark was set at 158.00 m asl. (PR 23, 25) or marl (PR 1, 2, 6, 16, 34). The reddish marl 4 Gerbec, Mlinar 2014, 16. 5 The burial rite characteristic of the Sveta Lucija group 6 Marchesetti 1893, 231. is cremation, though several inhumation burials were also 7 See here Leben-Seljak, Tab. 1. found in the Iron Age cemetery at Most na Soči (cf. Mar- 8 The rock was identified as Volče limestone, with the chesetti 1893, 227; Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87; Dular, closest major deposits known on the Senica hill near the vil- Tecco Hvala 2018, 128–129). lage of Modrej (cf. Verbič 2002, 103). 112 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA slab that covered the pit of Grave PR 16 ( Fig. 12) was 1 held a burnt piece of an animal vertebra, possibly the presumably collected from the marl deposits located remains of a piece of meat offered at the pyre or the downstream from the confluence of the Idrijca and Soča, remains of the funerary feast.14 below the Repelc site ( Fig. 13).9 The slabs differed in size, from 60 × 50 × 10 cm (PR 6) and 65 × 43 × 4 cm (PR 25) to 110 × 50 × 17 cm (PR 1). Large and heavy cover ATTRIBUTION OF GRAVE GOODS slabs were usual y associated with rich graves,10 some of which even had a lining of vertical marl slabs (PR 1, Fibulae 2)11 presumably forming a cist.12 Several graves had a marl slab (PR 2, 16, 29) or marl rubble (PR 13, 14, 15, The earliest from Pucarjev rob is a two-looped 21, 22) laid on the bottom of the pit,13 a few even marl fibula from Grave PR 21 ( Pl. 10A: 1), with a ribbed rubble forming a ring at the top of the pit (PR 1, 26, 29). bow and a low foot, which is a late form, dated to Sv. Grave pits contained burnt and cremated remains, Lucija IIa.15 In Ic (= Ha C 2), single-looped fibulae were as well as pieces of costume. Of the latter, primarily the replaced by two-looped ones as pieces of the female metal parts survived that also showed traces of fire ex- costume of the Sveta Lucija group that reached their posure. Most numerous were buttons (31), followed by westernmost distribution area in Valli del Natisone.16 fibulae (13) and their fragments (8), as wel as fragments Grave PR 18 held a Sveta Lucija bow fibula hung of rings or finger rings (9), pendants (9), earrings (7), with four basket-shaped pendants ( Pl. 9B: 1), which is parts of bracelets (2) and a belt plate (1). An interesting the element most typical of the female adornments in find is a pair of Certosa fibulae in Grave PR 2, one of Sv. Lucija IIa. It is named after the former name of Most which ( Pl. 3B: 1) is heavily burnt and deformed, while na Soči, the site that yielded most numerous examples.17 the other ( Pl. 3B: 2) appears not to have been exposed to Grave goods also include several serpentine fibulae. fire. Fire-damaged and clumped together were the tiny An example of Type IV according to the typology by blue glass and bronze beads in Grave PR 29 ( Pl. 12A: 28). Sneža Tecco Hvala, with a saddle-shaped bow and a disc- The grave goods include several pieces of weaponry guard,18 was found in a pair in Grave PR 16 ( Pl. 8C: 1, 2) and tools, which show no traces of exposure to fire. Urn and singly in Graves PR 10 and 25 ( Pl. 7A: 1; 11A: 1). In Grave PR 1 ( Pl. 2: 10) held a knife with a bone grip, Posočje, such fibulae characterise the male costume of Grave PR 6 an iron winged axe ( Fig. 11; Pl. 5B: 1) and the 6th century BC or the Sv. Lucija IIa phase, when they a spearhead ( Pl. 5B: 2) with the remains of the wooden often occur in pairs.19 Their origin should be sought in shaft that would not have survived had it been exposed Slovenia. An interesting feature is the lead casing used to fire. A shaft-hole axe was found by chance outside to repair the serpentine fibula from Grave PR 15 ( Fig. the graves ( Pl. 14C: 8). 14; Pl. 8B: 1), which has a domed disc-guard20 otherwise Pottery was also placed in graves, on top of cre-characteristic of the later variants of Sv. Lucija IIb.21 mated remains. Some had the upper rim touching the The pair of large serpentine fibulae with a large disc- cover slab (PR 16, 18, 23, 25, 34). The owl skyphos and guard on the bow ( Pl. 1: 1, 2) from Grave PR 1 belongs pedestal goblet in Grave PR 1 ( Fig. 16, 17) were also laid to the VIIe or Fraore – Parma type. It is the last type of on top of the cremated remains, but inside the urn – a serpentine fibulae, dated mainly to Sv. Lucija IIc,22 but pithos – just underneath the cover slab. Mainly only sherds survive of the pottery, which can be interpreted as the remains of the burial ritual; such are the fragments 14 Cf. here Toškan. of the pedestal situla found among the cremated remains 15 Gabrovec 1970, 43, Map 9; Teržan, Trampuž 1973, 438. in Grave PR 2 ( Pl. 4 A: 6). 16 Teržan, Trampuž 1973, 438; Pettarin 2006, Pl. V: 68–73. Graves also revealed the remains of animal bones 17 Teržan, Trampuž 1973, 438–439; cf. Renzi 1981, Fig. and teeth. An unburnt sheep or goat tooth was found 30 (bottom), 31 (bottom). in urn Grave PR 2, among the cremated remains in the 18 Tecco Hvala 2014a, 168–169, Map 7. 19 pithos used as the urn. The urn – pithos – in Grave PR Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 64: C1, 2, 66: B1, 2; cf. Renzi 1981, 198, Fig. 31: 25a, 25b; as Renzi al- 9 Cf. Marchesetti 1886, 112; id. 1893; Verbič 2002, 104; ready pointed out, a serpentine fibula can also be part of the on the possible symbolic significance of covering graves with female costume, either alone or in combination with a Sveta red marl slabs, see Škvor Jernejčič, Vinazza 2016, 55. Lucija fibula or a band earring (Renzi 1981, 203, 247). 10 Cf. Marchesetti 1886, 18. 20 Mlinar 2002a, 44, Cat. No. 16. Similar repairs are also 11 The south edge of the pits of Graves PR 1 and PR 2 was observable on the goods from Marchesetti’s excavations (Gi- destroyed during machine excavation. umlia-Mair 1998, Fig. 25). 12 Cists were also documented in the rich graves exca- 21 E.g. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 201D: vated by Szombathy; marl slabs enclosed the urn in Grave 1, where a similar example was found in Grave Sz 2000 to- 467 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985, 104). gether with a Certosa fibula; cf. Tecco Hvala 2014a, 171–172, 13 The rubble may represent a single slab that later dis- Fig. 7: 9–11. integrated. 22 Tecco Hvala 2014a, 171–172, Map 12. 113 Miha MLINAR already appearing in Sv. Lucija IIb2,23 which is also the incisions ( Pl. 6B: 1; 7B: 2; 9B: 2, 3; 13D: 3), which are a dating of Grave PR 1. These are not the only examples of typical element of the female costume in the Late Hal - this type of serpentine fibulae from Most na Soči; their statt period (Sv. Lucija II). At the Most na Soči cemetery, fragments were also found in Graves Sz 2318 and Sz they occur in combination with band, serpentine, Sveta 1997/2, as well as Grave R 38 ( Pl. 29A: 1) at Repelc.24 Such Lucija or Certosa fibulae of different types.33 Another fibulae belong to the chronological horizon of the wider bronze band earring was found at Pucarjev rob, among Po area and are associated with the appearance of weapons stray finds; the fragment is decorated with embossed and Attic pottery as grave goods.25 The combination of a dots ( Pl. 14C: 3). Similar items are known from Grave pair of these fibulae ( Pl. 1: 1, 2) with an Attic vessel ( Pl. R 14 at Repelc ( Pl. 20: 6, 7); they are earrings of the Re- 3A: 13) also occurs in Grave PR 1. pelc type according to Dragan Božič, dated to the Late The fibula fragment from Grave PR 19 ( Pl. 9C: 1) La Tène period.34 belongs to a Type V Certosa fibula. These items have Rings were often found in the function of pendants, been documented mainly in the early 5th century across sometimes also as finger rings. Annular rings/finger wide areas from the Po Plain to the Balkans.26 rings are either undecorated ( Pl. 1: 6; 9D: 1; 10A: 2; Grave PR 34 ( Pl. 13D: 1) and the pithos in Grave 13A: 4; 14C: 2)35 or decorated, the one from Grave PR PR 2 ( Pl. 3B: 1, 2) yielded Type XIII Certosa fibulae with 1, for example, in a combination of an X and transverse a crossbow spring.27 Of these, Variant XIIIb ( Pl. 3B: 1; incisions ( Pl. 1: 7).36 Rings with knobs are characteris- 13D: 1) is a Sveta Lucija form that appears at Most na Soči tic of the Sveta Lucija37 and Dolenjska groups.38 In the in Sv. Lucija IIb2, while Variant XIIId ( Pl. 3B: 2) with a western regions of Slovenia, they may have been sewn stepped rear part of the foot is more common in the Late onto garments or hung on fibulae as decorations, car- Certosa Fibulae phase of the Dolenjska group.28 They oc- rying an apotropaic meaning,39 while in Dolenjska they cur in pairs in warrior graves, for example at Magdalenska formed part of the belts worn in the Certosa Fibulae and gora.29 The two fragments from Grave PR 5A ( Pl. 5A: 1) Negova phases.40 Trapezoid rings with inconspicuous probably also belong to a Type XIII Certosa fibula. knobs, such as the one found in Grave PR 6 ( Pl. 5B: 1), Large Type VIIa Certosa fibulae, which include the remained in use to the Late La Tène period. This is clear example from Grave PR 1 ( Pl. 1: 3), are more common from the similar ring from Podzemelj that was hung onto in Dolenjska and Notranjska. There, they have been 33 recorded in pairs primarily in male graves and represent Teržan, Trampuž 1973, Pl. 11: 4–5, 21; 14: 12; Teržan, a novelty of the Certosa Fibulae phase, as indicated Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 10: 13; 35: 10 and so forth. primarily by the finds from Dolenjske Toplice.30 Grave 34 Cf. Božič 2007a, 837–839. 2/60 of a warrior from Magdalenska gora shows that 35 Cf. Bitnje, Grave 2 (Gabrovec 1974, Pl. 2: 10); Kundl they remain in use in the Negova phase.31 Similarly as (Lang 1998, Pl. 149: 6). in Dolenjska, they occasional y occur in pairs also in 36 Fragments of finger rings with such decoration also Posočje and neighbouring Carnia.32 came to light in Grave 31 at Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 23: 21), in Veneto (Pettarin 2006, Pl. XXV: 396, 397), Caver- zano near Bel uno (Nascimbene 1999, 106) and Este (Chieco Earrings, finger rings, rings and bracelets Bianchi, Calzavara Capuis 1985, Pl. 53: 16). 37 Most na Soči (Teržan, Trampuž 1973, Pl. 20: 6; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, e.g. Pl. 61D: 7; 63E: 7 The finds from Pucarjev rob include several bronze and so forth), Veneto (Pettarin 2006, Pl. XXVI: 454–456), band earrings with a hook, decorated with longitudinal Bodrež (Guštin 1991, Pl. 40: 17), Kobarid – Tonovcov grad (Ciglenečki 1994, Pl. 2: 6; Božič 2011, 244–247), Srpenica 23 De Marinis dates them to the second half of the 5th (Mlinar 2004, Fig. 8: 3), Bohinj (Gabrovec 1974, Pl. IV: 18; century, between 440 and 420 BC (De Marinis 1981, 216; id. VI: 24; VIII: 3; VIII: 7; X: 5–7), Koritnica in the Bača Valley 2000, 349, Fig. 5: 5–7). (Kos 1973, Pl. 3: 7). 24 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 245: 1, 2; 38 E.g. Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, Pl. 26: 3), 201F; Tecco Hvala 2014a, 171–172. Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 25 Teržan 1976, 431. 62B: 4) and others. 26 Teržan 1976, Map 18; cf. Tecco Hvala 2012, 257. 39 Vitri 2001, Fig. 7, Pl. 77: 2; Crismani, Righi 2002, 81. 27 Teržan 1976, 431. They occur in Posočje as pendants on the Sveta Lucija fibulae 28 With the exception of Šmihel in Notranjska and an ex- (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 116E: 2; 137: 1; ample from Kranjska, other sites of this variant are in Dolen- 142F: 3; 211D: 1; 216A: 1; 253B: 1; 285F: 1) typical of Sv. Lu- jska and Bela krajina (Teržan 1976, 340). cija IIa (Teržan, Trampuž 1973, 438, 439). 29 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 15: 7; 84: 3. 40 Such belts are characteristic of the male costume, e.g. 30 Teržan 1976, 326, Fig. 26; Pl. 11: 1–2; 44: 8–9. at Vače (Stare 1955, Pl. 41: 2; 42: 1a; 43: 1a; 46: 2, 4, 6), Brezje 31 Teržan 1976, 432; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, pri Trebelnem (Kromer 1959, Pl. 20: 13, 14; 37: 4), Magda- Pl. 56: 1–2. lenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 71C: 4–5; 32 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 35A: 4–5; 159: 1–4), Molnik (Tecco Hvala 2017, 111, Pl. 31A: 2) and 125A: 1–2; Vitri 2001, 25, Fig. 4: 1, 2. elsewhere. 114 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA a Middle La Tène fibula of Variant Gemeinlebarn, Type – PR 1, 10, 29 and 34 ( Pl. 1: 8; 7A: 3–5; 12A: 2–27; 13D: Mötschwil, characteristic of LT C1,41 and a ring with six 2). They are chronological y undiagnostic, but do appear inconspicuous knobs found together with a Picugi fibula to have been more common in Sv. Lucija IIa and IIb, in Grave 76 at Socerb.42 almost completely absent in Sv. Lucija IIc.48 In Grave PR 29, such buttons were found together with tiny blue glass beads and bronze rings. The same Pendants, necklaces, buttons clump of fire-damaged items was also unearthed in the cult place within the Iron Age settlement at Most na Very popular pendants were those in the shape of Soči, indicating that such groups represent the remains baskets suspended from torques or fibulae (for example of the costume, either belts or garments.49 Sveta Lucija fibulae). They occur in female, child and male burials, as well as in settlements and sanctuaries.43 They are seen as imitations or models of baskets proper.44 For Glass beads the basket-shaped pendants with a curved base, such as the items from Graves PR 14 and PR 18 ( Pl. 8A: 2, 3; 9B: Grave PR 29 contained as many as 250 light blue 1), Pavlin (2014) distinguishes between those with (Type and 258 dark blue glass beads ( Pl. 12A: 28), burnt and II) and those without a hole (Type I) below the handle, clumped together with 25 small bronze beads and bronze both typical of Sv. Lucija IIa and IIb1.45 A later variant is buttons; such beads occur in Sv. Lucija IIb contexts.50 the conical basket-shaped pendants with reticular decora- The 2013 investigations yielded the stray find of a blue tion, such as one of the items from Grave PR 1 ( Pl. 1: 4, 5), glass bead with a yellow and white eye ( Pl. 14B: 9), of which the associated goods date to Sv. Lucija IIb2 and are a form unknown either in the Sveta Lucija group or in objects typical of western Slovenia and Caput Adriae.46 Iron Age Dolenjska. The bronze chains composed of single or double rings, such as the partial y surviving finds from Grave PR 31 ( Pl. 13A: 1), were suspended from fibulae and Belts decorative plates. They have a wide distribution from Este and Carnia in the west to Notranjska and Dolenjska Grave PR 1 held a bronze belt mount with three in the east, where they occur as grave goods and votive rivets ( Pl. 1: 9), possibly associated with a ring ( Pl. 1: 6). offerings in sanctuaries and cult places.47 Such finds are rare in Posočje, known from Marchesetti’s The domed buttons with a single loop are common excavations at Most na Soči and possibly include the goods in the graves of the Sveta Lucija group. At Pucarjev fragments from Grave 38 at Repelc ( Pl. 29A: 12) and rob, they were found in four, very likely female burials from Idrija pri Bači. A similar mount came to light in the Misincinis cemetery near Paularo in Carnia, in Grave 41 Gabrovec 1966c, Pl. 23: 8; Dular 1978, Pl. 5: 10; Božič 2 from the 5th century BC. 51 On the other hand, they 1999b, 197; id. 2011, 247. form part of the belts worn in Dolenjska in the Certosa 42 Gerbec, Mlinar 2018, 49. Fibulae and Negova phases.52 43 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 26: 16; 36: 18; Laharnar 2018a, 230–231. Cf. Pavlin 2014, 354. 48 They do occur already in Early Hal statt contexts, for 44 Teßmann 2007, 668. example at the nearby cemetery in Tolmin (Pogačnik 2002, 45 Pavlin 2014, 354. 64–65), but their use becomes more widespread in Sv. Lu- 46 Teßmann 2007, 691, Fig. 22, Map 5 (Koritnica is erro- cija IIa and IIb, as is clear from the grave goods from Most neously marked under No. 2, which does not lie in the Iapod- na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 54: E7; ic area, but rather in the valley of the River Bača). The list of 104A: 5; 137A: 25) and the predominantly Late Hal statt and sites can be extended by adding Sermin (Svetličič 1997, 36), La Tène graves at Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 22: 13; 27: Dernazacco and S. Pietro al Natisone/Špeter (Pettarin 2006, 19). No examples are known from the Iron Age graves in Val- Pl. 26: 438–441), Kobarid (unpublished, kept by the finder), li del Natisone, where items from the last phase of the Sveta Gradišče in Cerkno (Istenič 2015, Pl. 1: 5), Homec (Mlinar, Lucija culture prevail (Pettarin 2006). Gerbec, Laharnar 2014, 32, Cat. No. 21) and Krn – Gradec 49 Laharnar 2018a, 231–233, Fig. 11. (unpublished, kept in the Tolminski muzej). 50 Most na Soči, Graves Sz 648 and Sz 955 (Teržan, Lo 47 Cf. Bodrež (Guštin 1991, Pl. 40: 20), from Bitnje as a Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 59A: 7; 98A: 9–11); cf. Laha- pendant on a Sveta Lucija fibula (Gabrovec 1974, Pl. V: 1), So- rnar 2018a, 231–233. cerb (Crismani, Righi 2002, 75, Cat. No. 65), Šmihel (Guštin 51 Vitri 2001, Fig. 4: 3, 5. 1979, Pl. 68: 35–37), Misincinis in Carnia (Vitri 2001, Fig. 3: 52 Posočje: e.g. Most na Soči (Marchesetti 1893, Pl. XI: Pl. 38, 5), the Este area (Nascimbene 1999, 110, Cat. No. 264; 7), Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 26: 9); Dolenjska: e.g. Manessi, Nascimbene 2003, 257, Pl. 81: 26; Capuis, Chieco Vače (Stare 1955, e.g. Pl. 47: 1–18), Magdalenska gora (Tecco Bianchi 2006, Pl. 23: 2; 52: 15), Dolenjska, e.g. Magdalenska Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 16: 12; 61: 2), Molnik (Tecco gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 84: 3). For finds Hvala 2017, 156, Pl. 32: 6), Novo mesto (Knez 1986, Pl. 1: 21; from cult places cf. Rungerr Egg (Gleirscher, Nothdurfter, 8: 11, 14; 13: 13), Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, Pl. 11: Schubert 2002). 7, 8; 20: 13 and others). 115 Miha MLINAR Weapons and knives Parallels for these come from Dolenjska and Zasavje (for example from Magdalenska gora and Kovk above An iron spearhead and two axes are the only pieces Hrastnik), from graves of the Late Certosa Fibulae and of assault weapons at Pucarjev rob. Having said that, axes Negova phases.61 could also have been used as tools and it is frequently impossible to distinguish between the two functions. The iron axe from Grave PR 6, with one-sided wings folded Bronze vessels together to form a socket ( Pl. 5B: 2), is without parallels in Posočje. Such axes are known from Dolenjska, where Grave PR 2 held a forged bronze strap handle ( Pl. winged and shaft-hole axes oust the earlier socketed 3B: 3). It survives complete with both attachments, ones in the Late Negova phase.53 A winged axe from suggesting it original y formed part of a wooden vessel Magdalenska gora may point to the use of such axes in that had decayed. At Most na Soči, handles of a flat, the La Tène period; it was reportedly found in Grave rectangular section are rare,62 those of a round section 2/41 alongside an iron axe with one-sided wings folded are more common.63 Parallels for the forged strap handle into a socket, two spearheads and fragments of a Late are known from the cemetery at Bitnje in the Bohinj area La Tène round shield boss, though the grave group is and from Veneto.64 not reliable.54 A related axe also came to light in Grave 11 at Mokronog; Guštin dates the axe to LT C1.55 Shaft- hole axes are characteristic of the last phase of the Sveta Pottery Lucija group (= Sv. Lucija IIc), but remain in use in the La Tène period; one such axe came to light at Pucarjev Graves PR 1 and 2 held one pithos each that served rob as a stray find ( Pl. 14C: 8).56 as the urn ( Pl. 2: 12; 4 A: 5). They were decorated with Iron spearheads, such as the one from Grave PR 6 cordons across the body65 and had a black or red slip ( Pl. 5B: 3), occur in Posočje in the Late Hal statt period, covering the exterior surface either partial y ( Pl. 2: 12) or as well as in Late La Tène contexts.57 The goods from almost completely ( Pl. 4A: 5). This is also the only form of Grave PR 6 may thus be attributed to the end of Sv. Lucija pithoi recovered from the Late Hal statt settlement at Most IIc, possibly even the La Tène period as suggested by the na Soči.66 In settlements, such pithoi were used as storage associated ring ( Pl. 5B: 1) of the kind still in use in the vessels, while in graves they served as urns, primarily in Middle La Tène LT C2 phase.58 Speaking in favour of the rich Sv. Lucija IIb graves, though they already appear the later dating is the stratigraphic position of the grave in Ic.67 Urn burials in pithoi have been documented in above Graves PR 1 and PR 2 from Sv. Lucija IIb2. Posočje at Most na Soči and the flat cremation cemeteries The iron knife from Grave PR 1 has an ornate bone at Kobarid, Koritnica, S. Pietro al Natisone/Špeter, Daber grip with an animal-head terminal ( Fig. 15; Pl. 2: 10).59 near Šentviška Gora and Jerovca.68 Similar bone knife grips came to light during Marche- setti’s excavations at Most na Soči.60 The fragment of a 61 The knife with a bone grip from Grave 2/38 at Magda- bone grip with an impressed ring-and-dot from Grave lenska gora is similar primarily in the bronze mount (Tecco PR 23 ( Pl. 10C: 2) may also have belonged to such a knife. Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 36: 18; Tecco Hvala 2012, 135–137), while the stray finds interpreted as razors are very 53 Cf. Dolenjske Toplice (Teržan 1976, Pl. 85: 6; 88: 4), similar in shape and ring-and-dot decoration (Tecco Hvala, Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. Dular, Kocuvan 2004, Pl. 157: 6–7). An even closer parallel 38A: 3; Tecco Hvala 2012, 119, Fig. 46), Brezje (Kromer 1959, comes from the Late Hal statt female burial at Kovk above Pl. 40: 8), Vače (Stare 1955, 19, Pl. 12: 2). Hrastnik (Božič, Gaspari, Pirkmajer 2020, Pl. 6: 10; 7: 10). 54 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 133, Pl. 38: 1–4; cf. 62 Cf. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 98: 12; Štrajhar, Gaspari 2013, 35. 116: E7; 148: F8; Svoljšak, Dular 2016, Pl. 36: 19; Jereb 2016, 55 Guštin 1977, 79, Pl. 11: 4. Cat. Nos. 60–62, 129. 56 A grave from Srpenica (Laharnar, Mlinar 2019, 651) 63 Cf. Jereb 2016, Pl. 21: 38; 22: 40; 30: 55–57; 31: 58–59; points to a long period of use of shaft-hole axes in Posočje, 33: 63–65; 66: 110–111; 68: 115; 75: 124; 76: 126 etc. for Dolenjska this is indicated by a find from Kapiteljska njiva 64 The handle from Bitnje belonged to a cist (Gabrovec in Novo mesto (Križ 2005, Pl. 77: 3; cf. Štrajhar, Gaspari 2013, 1974, Pl. 1: 1); for the parallels from Veneto, see Pettarin 35). 2006, Pl. 29: 496. 57 Cf. Graves 16 and 40 at Idrija pri Bači and Grave 3 at 65 Type 2 (after Dular 1982, 200, Fig. 6: 2). Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. 13: 6; 26: 1; 30: 2, 3). 66 Grahek 2018a, 256. 58 Cf. Podzemelj (Gabrovec 1966c, Pl. 23: 8; Dular 1978, 67 Dular 1982, 203; Grahek 2018a, 256. Pl. 5: 10; Božič 2011, 247; Gerbec, Mlinar 2018, 48–49). 68 Most na Soči (e.g. Marchesetti 1893, Pl. I: 4; II: 1; Teržan, 59 Mlinar 2002a, 28, Fig. 24. Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 7A: 11; 18A: 3; 29F: 2; 35B: 60 The bone grip fragments from Graves M 2683 and M 4; 39B: 2; 49G: 5; Mlinar 2002a, 47–48), Kobarid (Gabrovec 2695 are decorated with impressed ring-and-dots and incised 1976, Pl. 1: 1), Koritnica (Kos 1973, Pl. 1: 1), S. Pietro al Na- lines, while Grave M 1828 held a similar grip with an animal- tisone/Špeter (Pettarin 2006, 53), Daber near Šentviška Gora head terminal (Marchesetti 1893, Pl. XXVII: 15–17). (Rutar 1894, 122), Jerovca (Laharnar, Mlinar 2008, 473). 116 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Pedestal goblets are a common pottery form of were used during the offering ceremonies dedicated to the Sveta Lucija group. Those from Graves PR 1 ( Fig. the goddess Athena.77 In Greek mythology, owls were 16 left; Pl. 3: 14), PR 16 ( Fig. 16 right; Pl. 8C: 3), PR 18 both protectors of cemeteries and the city of Athens, as ( Pl. 9B: 4) and 23 ( Pl. 10C: 3) are of Type 2 according well as the sacred animal of Athena. Olive trees were to Dular’s typology.69 They appear towards the end of also highly symbolic, standing for peace, reconciliation, Sv. Lucija Ic, become most common in Sv. Lucija IIa70 purification, fertility or victory; it is a tree that the Greeks and remain in use into the following phase. Their form associated with Athena.78 and decoration of red-black painted stripes show close links with the Este cultural area.71 Grave PR 2 also revealed several sherds of a ceramic ARCHAEOLOGICAL EVIDENCE vessel on a pedestal ( Pl. 4A: 6), with a partial y surviving FROM THE PUCARJEV ROB SITE red slip on the rim and shoulder. With the body of the vessel missing, it is difficult to positively identify the Analysis of the finds has shown that burial in the vessel form, possibly a goblet of Type 1 after Dular.72 investigated part of the Pucarjev rob site began towards The dishes with an inturned rim and a low pedestal, the end of the 7th or beginning of the 6th century BC which include the item from Grave PR 34 ( Pl. 14: 4), and lasted at least to the mid-4th BC, thus covering the are very rare at Most na Soči. Parallel finds come from phases from Sv. Lucija Ic/IIa to IIc ( Fig. 18, 19) and, Graves Sz 1087 and Sz 1873.73 They may be local imita- after a lengthy pause, possibly continued into the Late tions of the products from Este workshops.74 La Tène period. The earliest burials concentrated in the Highly uncharacteristic for the funerary contexts of central and western parts of the excavation area, later Posočje are cylindrical jars, fragments of which have been ones in the east. found in Grave PR 25 ( Pl. 11 A: 2). Geographical y and The earliest, Grave PR 21 with a two-looped bow formal y closest parallels can be found among the Late fibula lay in the central part. Positioned around it and Hal statt pottery from the settlement at Most na Soči.75 in the western part were burials mainly from Sv. Lucija IIa or the 6th century BC (PR 10, 11, 14, 16, 18, 23, 25, 26, 27, 28, 30). The fragment of a Type V Certosa fibula Imported pottery suggests that Grave PR 19 could be attributed to Sv. Lucija IIb or the early 5th century BC. Grave PR 9 stands Found in Grave PR 1 was a wheel-thrown Greek at the beginning of the late phase of Sv. Lucija IIb, i.e. drinking cup or skyphos ( Fig. 17; Pl. 3A: 13). Decorated middle and second half of the 5th century BC (PR 1, 2, in the red figure style, it bears the motif of an owl be- presumably 3, 4, 5A, presumably 5B and 34). The latest tween two olive twigs, which gives it its name of owl burial in this part of the cemetery is probably in Grave skyphos or glaux. It has a ring base, oval body and PR 6, with the pit dug into the loamy earth above Graves slightly inturned rim attached to which are two op- PR 1 and PR 2. The iron weapons in this grave suggest posing handles, one vertical and the other horizontal. its dating to the last of the Hal statt phases of the Sveta It is a rarer of the forms of owl skyphoi and marked as Lucija group, i.e. IIc; the trapezoidal ring,79 possibly also Attic Type B,76 while Type A has both handles attached the iron axe with one-sided wings folded into a socket horizontal y. The high numbers of such finds suggest suggest it might even be La Tène in date.80 The depth these vessels had a specific use and significance. They of the burial pit indicates that Grave PR 20, lying 20–30 were also found on the acropolis in Athens, where they cm above the top of Grave PR 11, may also be attributed to Sv. Lucija IIc, as do the stratigraphic relationships for 69 After Dular 1982, 201, Fig. 7: 16. Graves PR 31,81 32 and 35. 70 Dular 1982, 201, 203, Fig. 7: 15–18; Teržan, Trampuž There are certain differences observable between 1973, Pl. 11: 2. Of a closely comparable form are also the ped- the early and the late burials. The graves from Sv. Lucija estal goblets from Koritnica (Kos 1973, Pl. 2: 1; 10: 6) and IIa and IIb (6th and 5th centuries BC) are clearly dis- Jereka in Bohinj (Gabrovec 1974, Pl. XI: 7, 10), though not painted with red or black stripes. cernible in both plan and section, the bone remains are 71 Further parallels with the Este area are known for the poorly cremated and thus better preserved, concentrated closed forms of the goblets from Graves PR 16 and 23: cf. on the bottom of grave pits or in urns. Later graves (Sv. Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, Pl. 109: A10, B2 and Lucija IIc and probably also later) have poorly discern- others; Capuis, Chieco Bianchi 2006, Pl. 88: 30 and others. ible or smaller pits, they contained very little, but well 72 Dular 1982, 201, Fig. 7: 15. cremated remains, those in Grave PR 31 unevenly scat- 73 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 113B: 3; 179 C: 8. 77 Web source 1. 74 Cf. Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, Pl. 78: 5, 6; 78 Mlinar 2002a, 28–30, Fig. 25. Capuis, Chieco Bianchi 2006, Pl. 213: 33. 79 See Fn. 41 and 42. 75 Cf. Grahek 2018a, jar of Type L 1. 80 See Fn. 55. 76 Beazley 1963, 984. 81 Grave 34 was dug under the large pit of Grave PR 31. 117 Miha MLINAR tered throughout the pit.82 Small and shallow pits, such part of the excavation area. Burial into urns – pithoi – as the one for Grave PR 6 of a warrior with the earthen fil ceased in Sv. Lucija IIc,84 as did offering ceramic goblets mixed with cremated and burnt remains, have also been and other types of pottery.85 recorded at Jelenšek above Godovič and Koritnica.83 The artefact of the latest date in this part of the cem- The rich graves from the mid-5th century BC, such etery is the stray find of a Late La Tène (LT D1) Repelc as urn Graves PR 1 and PR 2, concentrated in the eastern type earring, unearthed above Grave PR 31. 82 Cf. Early La Tène grave from Srpenica (Laharnar, Mlinar 2019, 645). 84 With the exception of Grave 1 from Koritnica, dated to 83 Koritnica (Kos 1973, Graves 17, 18, 25, 32, 46, 50); the Sv. Lucija IIc, in which a small pithos served as the urn (Kos Sv. Lucija IIc graves at Jelenšek were also unearthed just be- 1973, 862). neath the surface (Bratina 1997, 146). 85 Cf. Dular 1982, 203, Fig. 10. 118 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA INVESTIGATIONS AT REPELC IN 2000 AND 2002 TOPOGRAPHIC AND STRATIGRAPHIC 6, 12, 12a could not be entirely investigated and Grid EVIDENCE Squares 1, 1b, 2, 7, 5, 11, 7a, 8a, 9a, 10a, 11a were only examined partial y. The excavation area covered 128 m2 The Repelc site lies on the lowest terrace of the left and the benchmark was set at 158.15 m asl. bank of the River Idrijca, less than 100 m from its con- Excavations revealed several layers ( Fig. 22, 23) fluence with the Soča ( Fig. 2, 20). It is an area occupied with archaeological remains from different periods. by fields until the 1980s and now an orchard, which the Limestone bedrock (SU 7) covered by brown to yellow locals also call Skrtov Repelc after the owner of the land. sterile loam (SU 6) formed the geologic basement. They The area was first archaeological y investigated in 2000, were partial y overlain by a cultural layer with prehistoric although prehistoric cremations already came to light in habitation remains (SU 5). This was fol owed upwards by the 1950s during the construction of the house at No. a brown-yellow to grey layer of loamy earth (SU 4) that 70a Most na Soči, in the southeasternmost part of the included marl rubble and no organic inclusions with the terrace. The goods from these burials have not survived, exception of charcoal bits. Several grave pits reached into Milan Mikuž from No. 61 Most na Soči86 only kept some this layer. Next was a grey-brown layer of loamy earth of the marl cover slabs that his descendants still keep in with marl rubble (SU 3) that at places showed traces of their garden. Also significant is the note by Alojzij Carli, fire. This layer also revealed grey and red marl slabs, local parish priest, who in 1878 wrote in Kronika fare sv. variously shaped and sized pieces (cobbles) of limestone Lucije that some twenty years prior, Roman antiquities and scattered bits of wood charcoal and cremated human (one well preserved vessel – urn – and Roman coins, ear- bone. This layer contained Iron Age and Roman finds; rings, finger rings, one unusual figure, two small horses Graves R 12A (2000) and R 36 (2002) were dug into it. with chariot and charioteer, then tentatively identified as It also revealed a post-medieval Venetian soldo. It was Apol o) had been found just above the confluence of the covered by an earthy loamy col uvium (SU 2) with smal Idrijca and Soča, above the rocks on the left bank. This marl inclusions and without archaeological finds. The discovery is corroborated by the letter that Paolo de Biz- topmost layer (SU 1) was almost completely removed zaro sent, probably in the same year, to the Zentralkom- in the west, during the construction works in 2000. The mission für Denkmalpflege in Vienna. In it, he listed the surviving chance finds are all post-medieval, including objects that priest Tomaž Rutar, Carli’s predecessor, kept pieces of grenades from World War I, as well as recent in the parish house and were reportedly found on the building material. left bank of the Idrijca close to its confluence with the The topmost layer in the area investigated in 2002 Soča. The letter mentions Hal statt jewellery, including was also composed of deposits from the 1980s and a a fibula with a chariot, and Roman coins. Bizzaro also 30–40 cm thick topsoil in some parts; it was removed noted that a Verbrennungsplatz must have been located by machine. Until 1990, the entire terrace was used for at the findspot of these objects.87 crop cultivation and annual y ploughed by machine. The archaeological excavations that followed At the northern edge of the 2002 excavation area, a pit the construction works in 2000 investigated a 160 m2 with burnt remains that included Iron Age and Roman large area on the west part of the terrace ( Fig. 21). The finds (SU 98, 99) was unearthed under Layers SU 1, 2 excavation area was divided into ten 4 × 4 m large grid and 3. Next to the pit with burnt remains, interpreted squares (1–10), with the benchmark set at 155.77 m asl. as a cremation pit, in the northeast was a paving of marl The cleaned edges of the construction pit showed that slabs (SU 103), in the east a drystone wall also of marl the completely destroyed part probably did not hold slabs (SU 87), a round stone structure (SU 88) and large any burials, or they had already been removed during round cobbles (SU 104; App. 1/2). the terrain levelling and dumping of building mate- rial towards the end of the 1960s and beginning of the 1970s. The presumed existence of an archaeological site HABITATION LAYER (SU 5) here was confirmed by the scattered Roman and Iron Age finds that came to light when cleaning the partial y The geologic basement of limestone bedrock (SU 7) destroyed surface. and brown to yellow sterile loam (SU 6) in the 2000 exca- The central part of the terrace was investigated in vation area was largely covered by a cultural layer (SU 5) 2002 ( Fig. 21). This excavation area was divided into 19 that contained patches of burnt dark brown to red-brown grid squares the size of 4 × 4 m, of which Grid Squares loam, remains of poorly burnt ochre clay daub, scattered wood charcoal, compacted marl rubble, horizontal y laid 86 Svoljšak 1983, 33. slabs of red and grey marl, remains of two post holes and 87 Svoljšak 1993, 137–138. sherds of prehistoric pottery (Fig. 24–26; Pl. 15A: 1–11). 119 Miha MLINAR Found on top of the sterile loam in the northwest The top parts of most grave pits were damaged or of the excavation area (Grid Square 1) were two patches destroyed. Only rare ones survived with their cover slabs of compacted marl rubble ( Fig. 24). Crushed marl slabs (R 10, 20, 28 and 36), made of grey marl.88 Graves R 14, (10–15 cm large, 3 cm thick) were horizontal y laid on 19, 22 and 49 were covered with several slabs. Of these, top of the levelled bedrock along the south-western edge the slabs covering Grave R 14 were of both grey and red of the excavation area (Grid Square 9). A large patch of marl, stacked one on top of the other and with a bronze stone rubble was unearthed in the north-eastern part Late La Tène fibula ( Pl. 20: 5) between the lowest two. (Grid Squares 4 and 8), beside and partial y above the The grave pits were dug either in the layer SU 4 or bedrock. Horizontal slabs of mainly red marl were also in the sterile layer of loam (SU 6), some reached to the recorded in Grid Square 5, where the remains of two limestone bedrock (R 16, 19, 26, 28, 29, 31, 33, 38, 42, 47, post holes were found (at x = 2.22, y = 2.60 and x = 2.20, 48) or even into it (R 52 – Fig. 32). Two exceptions are y = 3.18). This is presumably the remains of the ground Graves R 12A and R 36, dug into the mixed layer SU 3, surface on the sterile loam (SU 6), which was burnt in the latter dug roughly 20 cm above the surviving top of places, while in Grid Square 6 it had small round grey Grave R 33, the former above Grave R 12. Graves R 4 and patches measuring 4 cm across and filled with crushed 7 were dug into SU 4 and the stone lining of Grave R 22. wood charcoal ( Fig. 24). They are interpreted as the The grave pits were mostly oval or round in plan remains of buildings. and measuring 30–70 cm across ( Fig. 33), with three The marl rubble and slabs, as wel as the red-brown exceptions: Grave R 22, which measured some 250 cm burnt sterile loam was in places covered by a 3–6 cm across, Grave R 19 the size of 135 × 160 cm, and inhu- thick layer of poorly burnt ochre clay daub, as well as mation Grave R 43 with a roughly 70 x 200 cm large pit. scattered charcoal, the latter more concentrated in the Of these, the pits of Graves R 19 and 22 were covered western and central parts. This is probably the remains with pieces of marl ( Fig. 36, 37), sub-square in plan with of a building that also revealed scattered pottery sherds. stones set in the corners so as to roughly face the four The building remains continue westward beyond the cardinal points. Both held cremated human remains edge of the excavation area. The building debris was and unburnt horse bones that indicate a partial horse covered by a layer of grey-brown earth mixed with loam, burial.89 The marl slabs that enclosed the surviving part marl rubble and bits of wood charcoal (SU 4). In Grid of the pithos – urn on all sides suggest that urn Grave Squares 1, 5, 6 and 9, the pits of Graves R 2, R 14, R 23, R 52 ( Fig. 32) had a lining of stones. Three upright slabs R 25 and R 26 reached into this debris layer. also formed the lining of Grave R 2 ( Fig. 35), while Grave Remains of the habitation layer also came to light in R 20 had a marl slab placed on the bottom of the pit. the area investigated in 2002, but they were less clearly The ashes in most graves were strewn across the discernible. The remains consisted of a layer of burnt pit, most frequently across the bottom, and consisted loam with charcoal and burnt marl rubble that covered of cremated remains and charcoal. In some cases (e.g. the bedrock and was itself covered by a 15–20 cm thick Graves R 2, 3, 4, 7, 12A, 13, 16, 18, 22, 25, 28, 42, 49, layer of brown loam (SU 4) ( Fig. 27). It contained no 50 and 51), they were unevenly mixed with the fil . The pottery or other finds. quantity of human bone remains was smal , weighing between 1 and 253 g,90 they were fairly well cremated and hence more difficult to identify. GRAVES AND PITS There are only two urn burials (Graves R 1 and 52). The urn in Grave R 52 was a pithos with cordons ( Pl. The grave and other pits at the Repelc site are 34A: 1), such as are characteristic of the Late Hal statt marked with the letter R followed by the successive num- period (Sv. Lucija IIa–b). The urn in Grave R 1 was ber ( App. 1/1 and 1/2; Pl. 15–34A). The site revealed 44 a wheel-thrown jar decorated with a wavy line ( Fig. graves and ten pits, which are treated separately from the 34; Pl. 16A: 4) attributable to the Roman period. Also graves as they contained no cremated human remains, standing out is the burial in Grave R 17 ( Fig. 29), from only bits of charcoal, as well as broken and burnt frag- the Roman period, which had scorched sides of the pit ments of mainly pottery ( Pl. 34B–36A). Considering and four small postholes on the levelled bottom, which the site as a whole, however, these pits very likely also indicate a wooden structure set up in the pit.91 This and represented burials, though without bone remains, which either did not survive or were not placed into the 88 Cf. Verbič 2002. pit because of a different burial ritual. 89 See here Toškan; cf. Kmeťová 2014, 96, Fig. 24. All graves excavated at Repelc ( Fig. 33) were cre- 90 See here Leben-Seljak, Tab. 2. mations with the exception of inhumation Grave R 43. 91 Drago Svoljšak and Beatriče Žbona Trkman mention Two of the cremations were urn burials (R 1 and 52), traces of fire visible on the sides of the angular (rectangular) representing a 4.6% share. grave pits ( bustum?) when discussing the burial rituals in the Roman-period cemetery on the right bank of the Idrijca at Most na Soči, in Nekropola II (Svoljšak, Žbona Trkman 120 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA the size of the pit, measuring roughly 130 × 110 cm in CREMATION PIT (SU 101–103) plan, resemble those of bustum cremation burials, where the deceased was not cremated at the ustrinum, but The 2002 excavation area revealed a pit ( App. 1/2; rather on the spot of subsequent burial.92 The human Fig. 40–42) along the north edge of Grid Square 1, filled bones in Grave R 17 were completely cremated, which with wood charcoal, burnt stones of different sizes, bits is contrary to the bustum burials that usual y contain of human and animal bones, as well as fragments of poorly cremated bones due to a lower temperature artefacts ( Pl. 36B–41). The pit was dug into the layer of during cremation.93 sterile yellow loam (SU 6) and at places reached to the The metal goods from the graves at Repelc include bedrock. It was clearly discernible in plan as a black, bronze fibulae (14) or their fragments (7) as the most roughly 12 m2 large patch ( Fig. 40) that continued numerous, followed by fragments of rings/finger rings northward ( Fig. 42) and westward ( App. 1/2) beyond (11), earrings (9), fragments of bracelets (9), pendants the excavation area. The fill of burnt remains was over and necklaces (5), buttons (4) and belt pieces (2). The 30 cm thick at the centre and thinned towards the north costume also includes iron hobnails (15), as wel as and the south. Four large marl slabs were lying on the numerous glass beads. Of the latter, most survived as same level along the pit’s north-eastern edge ( App. 1/2: heavily burnt and intentional y broken pieces (28); the Grid Squares 3–4, SU 103). exception is a yellow glass bead with a blue wavy line In addition to charcoal and cremated remains, the ( Pl. 23C: 11) placed on the top of Grave R 22 after the pit contained numerous fragments of fibulae ( Pl. 36B: conclusion of the burial ritual. Exposure to fire is also 1–14), broken jewellery of silver ( Pl. 37: 4), bronze ( Pl. visible on the fragments of glass and bronze vessels, 37: 1–7, 9–21) and iron ( Pl. 37: 8), parts of iron weapons for example the fragment of a bottle from Grave R 19 ( Pl. 37: 30–33; 38: 1–2), iron nails ( Pl. 38: 10–29), a lead ( Pl. 23A: 8), fragments of bronze vessels from Graves plug to repair broken pottery ( Pl. 39: 1), a whetstone ( Pl. R 47 and 48 ( Pl. 32B: 4–6; 32C: 3–5), and the handle 39: 2), heavily burnt pottery sherds ( Pl. 39: 10–17; 40: of a patera from Grave R 3 ( Pl. 17A: 1).94 The ceramic 1–19; 41: 1–17) and small pieces of burnt glass beads sherds places into the grave pit indicate that pottery had ( Pl. 39: 3–9). In contrast to these, the animal bone re- previously been either broken on the ustrinum or burnt mains, as well as two teeth of sheep/goats and pig were together with the deceased. unburnt.95 The broken iron machaira and bent spearhead from Grave R 25 ( Pl. 25: 3, 4) show that warriors were cremated together with their weapons. Also burnt and STONE WALL (SU 87) AND either intentional y deformed or broken were the weap- ROUND STONE STRUCTURE (SU 88) ons in Graves R 18, 35 and 51 ( Pl. 22B: 2–3; 28A: 8; 33C: 4–5), as well as the scattered artefacts in mixed Layer Excavations in 2002 revealed a wall (SU 87) near the SU 3 that covered the graves and Cremation pit, such as eastern edge of the excavation area, in Grid Squares 4 and an axe ( Fig. 52; Pl. 50: 4), spearheads ( Pl. 50: 7; 51: 1–2), 10 ( App. 1/2). It was built in the drystone technique of pilum-like projectile head ( Pl. 52: 3), parts of shields ( Pl. large marl and occasional y limestone slabs ( Fig. 43). The 55: 9–16; 56: 1–5) and swords ( Pl. 53: 1–12; 54: 1–11). wall ran north-south and its trench was dug into loamy The grave goods further include iron agricultural Layer SU 4. The stones were laid in a single line and one, tools such as a sickle, hoe and bil hook ( Pl. 21A: 8–10) two or three courses high with a flat west face ( Fig. 44). placed at the edge on the bottom of Grave R 14. In Grave Graves R 31 and R 32 were located next to it at its south R 22, bronze strap distributors ( Pl. 23C: 1–8) forming end, while at the north end it continued beyond the edge part of horse gear were found alongside unburnt horse of the excavation area. The wall was investigated in the bones; the distributors also show no traces of fire expo- length of 5.30 m, with the largest of the marl slabs in the sure with the exception of one piece that is burnt ( Pl. north measuring 50 × 60 × 75 cm. The wall survived best 23C: 9). Inhumation Grave R 43 held a ceramic oil lamp in the central part, to the height of 0.75 m, measuring and a bronze coin ( Pl. 31A: 1, 2). 0.70–0.75 m in thickness. Layer SU 3 that covered it con- tained marl slabs to the west of the wall that represent its 1985, 88). The remains of a wooden pyre were also recorded debris. Some of the slabs were probably reused as grave pit in the sides and bottom of Grave 5 in the Roman cemetery at covers. Stratigraphic evidence shows that the wall either Križišče near Spodnje Škofije (Novšak, Bekljanov Zidanšek, predates the graves or is contemporaneous with them. Its Žerjal 2019, 119, Fig. 148). function is not completely clear, though the absence of 92 Cf. Leleković 2012, 322. archaeological layers east of the wall suggests it could have 93 E.g. in the cemetery at Križišče near Spodnje Škofije, served as the cemetery enclosure. The wall itself revealed bustum Grave 7 held no cremated human bone remains (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 186). no archaeological finds. 94 The wood surviving inside the handle indicates reuse (wood analysis pointed to dogwood, see here Culiberg). 95 See here Toškan. 121 Miha MLINAR Excavations also unearthed a small round stone ATTRIBUTION OF FINDS structure (SU 88) ( Fig. 45, 46) west of the wall in Grid Square 4 ( App. 1/2). It was composed of marl slabs Fibulae obliquely laid in a circle and a horizontal limestone slab in the north. The structure survived to the height of 0.40 Most numerous fibulae at Repelc came to light in m, measured 1.75 m in diameter and had the limestone mixed Layer SU 3 that covered the graves and Cremation slab projecting 0.50 m to the north. The centre was filled pit. The fragment of a boat-shaped bow with missing with smaller stones (of limestone and marl) and burnt knobs ( Pl. 42B: 4) could be ascribed to a boat fibula loamy earth. The structure stood in Layer SU 4 and was with five knobs on the bow. Such fibulae occur in the covered, and partial y damaged, by mixed Layer SU 3. Iron Age cemetery at Most na Soči in association with Found on top of the burnt loamy earth at the centre of serpentine and Sveta Lucija fibulae that are characteristic the structure (x = 6; y = 5.8, z = –1.05) was a bronze of Sv. Lucija IIa.96 The thickened bow decorated with pendant ( Pl. 42A: 2). Also found in the structure was short incisions along the edges ( Pl. 42B: 5) may have the spring of a fibula ( Pl. 42A: 1), but its exact location belonged to a San Ginesio fibula, which were mainly has not been recorded. Stratigraphy suggests that the spread across Picenum.97 Other fibulae of this type are round structure was made at the same time as the stone known from Most na Soči, unearthed during the early wall (SU 87) and the ustrinum, i.e. cremation pit (SU excavations.98 Grave R 31 at Repelc held a fragment of 101; App. 1/2). the foot and bow of a fibula that could be attributed to the Castellin Fisterre type ( Pl. 26D: 1) dated to the late 6th and early 5th century BC (= Sv. Lucija IIb1), the main MIXED CULTURAL LAYER (SU 3) distribution area of which is the Adige Valley.99 The two band fibulae with reticular decoration on Layer SU 3 was unhomogenous and composed of the bow from Grave R 10 and Layer SU 3 ( Pl. 18B: 2; grey-brown earth and loam mixed with marl rubble. It 42B: 6) are characteristic representatives of the costume was recorded across the whole of the 2000 excavation in Sv. Lucija IIb. Numerous examples of such fibulae are area, as well as in the western and central parts of the known from Most na Soči and their distribution area 2002 excavation area up to the stone wall (SU 87) ( Fig. is delimited with the Rivers Sava and Adige.100 Also 47). It was 20 to 70 cm thick and covered Layers SU 4 fashionable in this phase were kettledrum fibulae, one and/or SU 6. In some places, it showed traces of fire of which came to light in Layer SU 3 ( Pl. 42B: 2). This damage and scattered burnt remains. Its creation is prob- fibula ranks among the latest variants, typical of the ably associated with the destruction of the top parts of southern Alpine area.101 graves, pits, the stone wall (SU 87), Cremation pit (SU Grave R 41 contained a fragment of a fibula with 101, 102) and possibly also the round stone structure the foot terminal in the shape of a forward facing animal (SU 88). Only Graves R 12A and 36 were dug into this (dog) head ( Pl. 30B: 1), with the closest parallel from mixed layer. It contained scattered slabs of grey and Podgora in Poljanska dolina, the region of Gorenjska.102 red marl, small concentrations of charcoal, pieces of Layer SU 3 at Repelc yielded a foot that is similar, but cremated human bone and numerous Iron Age and Ro- terminates in a forward facing ram head ( Pl. 42B: 1). man period finds including fragments of different fibulae Fibulae with the foot terminal in the shape of forward ( Pl. 42–44; 45: 1 – 17), earrings ( Pl. 45: 26–36), rings ( Pl. facing animal heads are very rare in Posočje, with only a 46), bracelets and torques ( Pl. 47: 1–21), pendants ( Pl. handful of examples found at Most na Soči ( Fig. 48a) and 47: 22–24; 48: 1–9), bronze vessels ( Pl. 48: 11–24) and Kobarid (horse head).103 Two fibulae with a ram head buttons ( Pl. 49: 9–18), ingots ( Pl. 49: 19–24), coins ( Pl. 50: 1 – 3), iron weapons ( Pl. 50: 4–7; 51–56), nails ( Pl. 96 Teržan, Trampuž 1973, 439; Cf. Graves Sz 1562, Sz 58), pottery sherds ( Pl. 59– 69), glass beads and vessels, 2244, Sz 2378 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. as well as pieces of amber ( Pl. 70, 71). Of the finds from 145B: 6; 235A: 3; 253C: 3). 97 post-medieval times, the layer only yielded a Venetian See Preložnik 2007a, 126, Fig. 5a. 98 soldo ( Pl. 50: 3). E.g. Marchesetti 1893, Pl. XIII: 7. 99 Nascimbene 2009, 110–115, Fig. 23: No. 39; Fig. 24. Layer SU 3 was covered by post-medieval col- 100 Teržan, Trampuž 1973, 439; e.g. Graves Sz 434, 445, luvium (SU 2). 669, 818a, 1461, 1496 and 2265 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984), as well as Graves 33 and 43 from Koritnica (Kos 1973, Pl. 8: 5); cf. Nascimbene 2009, 116–123, Fig. 25, 26; Tecco Hvala 2012, 245; Laharnar 2018a, 210. 101 Teržan, Trampuž 1973, 439, Pl. 16: 2. Cf. Nascimbene 2009, 147, Fig. 41, 42, Pl. 17; Tecco Hvala 2012, 267; Laharnar 2018a, 205–208. 102 Valič 1962, 196, Pl. 1: 3. 103 Most na Soči (unpublished, privately owned artefact); 122 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA similar to that on Pl. 42B: 1 are known from Trentino Other Certosa fibulae from Repelc are of later and are probably local products, presumably imitating forms. Most belong to Type X, characteristic of Sv. Lucija models from Dolenjska.104 Fibulae with a forward fac- IIc, the latest Hal statt phase (Ha D3) in the wider areas ing animal head – most commonly that of a ram, horse between the Rhine and Danube, on the one side, and the or dog – are characteristic of the south-eastern Alpine Rivers Soča, Sava and Una, on the other.114 Grave R 23 area (Dolenjska, Gorenjska), where they become most held one complete example of Variant Xg and a knob of common in the Late Certosa Fibulae phase alongside another one ( Pl. 24B: 1, 2); the characteristic form of the the crossbow Type XIII Certosa fibulae.105 A ram head knob on the bow allows us to identify this fibula type could also be seen in the spiral y shaped foot terminal also in the fragments from Layer SU 3 ( Pl. 42B: 18–19; of a fibula with a disc on the bow from Grave R 10 ( Pl. 43: 1). The Middle La Tène weapons buried together 18B: 1), which combines Late Hal statt and Early La Tène with such a fibula at Čadrg – Laze in Posočje,115 as well elements, the latter mainly discernible in the rectangular as several graves from sites in Notranjska and Vinica in band bow.106 The fragment of a spiral y twisted wire (in Bela krajina116 suggest that these fibulae remained in the shape of a ram’s horn) from the Iron Age settlement use in the La Tène period. The fragmented fibula from at Most na Soči may have belonged to a similar fibula.107 Grave R 48 ( Pl. 32C: 1) belongs to Variant Xb, the pieces Fibulae with a sheet metal disc on the bow are rare finds of large fibulae from Layer SU 3 ( Pl. 42B: 12, 13) probably on the territory of present-day Slovenia, only unearthed to Variant Xi.117 The same layer also yielded a Type XII at Valična vas and Poljane near Žužemberk, both in the Certosa fibula ( Pl. 42B: 9), which is contemporaneous region of Dolenjska;108 in central Europe they are known with the variants of Type X.118 In Posočje, two examples from the Late Hal statt period, also at sites in north- of Type XII are known from an Iron Age house at Most western Bosnia.109 In its embossed ribbed decoration on na Soči,119 further two from Sv. Helena near Podbela the disc, the fibula from Repelc can be paralleled with and from Jelenšek above Godovič.120 The cremation pit the ‘baroque’ style fibula from Slany-Želenice, the Czech at Repelc revealed a heavily burnt fragment of a Variant Republic, where it was found in a La Tène context.110 VIIb Certosa fibula ( Pl. 36B: 3), which also occur in Sv. Another example may be the fragment with a partial y Lucija IIc and are associated with Type X fibulae in burial surviving band bow and a wide spring from Layer SU 3 contexts.121 The example from Repelc has the IIXIII mo- ( Pl. 42B: 3). tif incised on the bow, the same as the two fibulae from The fragment of a large serpentine fibula from Montebello Vicentino and Monte Bibele,122 respectively, Grave R 38 ( Pl. 29A: 1) belongs to the VIIe or Fraore – which would indicate its northern Italian provenance. Parma type,111 which appears in Sv. Lucija IIb2 and is The two foot fragments of Certosa fibulae from Pit R 11 most common in Sv. Lucija IIc.112 and Layer SU 3 ( Pl. 35A: 1; 42B: 10) may belong to Vari-The early representative of Certosa fibulae, from ant VIIf, which frequently bears tremolo decoration on Grave R 10 ( Pl. 18B: 3), is ascribable to Type IIIa. Certosa the knob and back of the foot. Such fibulae have come fibulae of this type appear in the area between Este and to light in the Iron Age settlement at Most na Soči and Dolenjska in the early 5th century BC, i.e. at the begin- other sites of the Sveta Lucija group.123 The fibula bow ning of the Certosa Fibulae phase or Sv. Lucija IIb1.113 from Grave R 45 ( Pl. 31C: 1) belongs to Variant VIIe,124 an example of which is also known from the settlement Kobarid (Marchesetti 1903, Pl. XVIII: 5; Mlinar, Gerbec at Most na Soči,125 and from Grave 30 at Idrija pri Bači, 2011, 17, Fig. 5). 104 Adam 1996, 94, 95; cf. primarily with the find from a male burial at Magdalenska gora (Tecco Hvala 2012, 262– 114 Teržan 1976, 436. 263, Fig. 99: 6). 115 Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44; cf. Gerbec, Mlinar 105 Gabrovec 1966a, Map 3; Teržan 1976, 439; cf. Tecco 2018, 47–48. Hvala 2012, Fig. 99. 116 Teržan 1973, 695; ead. 1976, 432. 106 Mlinar 2002b, 19–34. 117 Teržan 1976, 331–334. 107 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 33: 1; Laharnar 2018a, 209– 118 Ibid., 432; Laharnar 2018a, 204. 211. 119 Žbona Trkman, Svoljšak 1981, Cat. No. 22; Svoljšak, 108 Knez 1970, 185; Teržan 1973, 695. Dular 2016, Pl. 28: 1; Laharnar 2018a, 203–204. 109 Cf. Teržan 1973, 695, Fn. 46; Adam 1996, 68–72, Fig. 120 Podbela (Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, 32, Cat. No. 11, 12 (fibulae of Type IV). 16), Jelenšek above Godovič (Laharnar 2018a, 204, Fig. 2: 2). 110 Adam 1996, 76, Fig. 13b. 121 Teržan 1976, 430. 111 Tecco Hvala 2014a, 171–172, Map 12. 122 Montebello Vicentino (Ruta Serafini 2001, Fig. 3: 11); 112 See here the chapter on the attribution of finds from Monte Bibele (Challet 2008, 65, Fig. 6b). Pucarjev rob. 123 Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 23: 1; Lahar- 113 Teržan 1976, 322, 427–428, Fig. 13: the list of sites nar 2018a, 205), Koritnica (Kos 1973, Pl. 5: 4), Valli del Nati- can be extended by adding Novo mesto (Križ 1997, Pl. 43: sone (Pettarin 2006, Pl. VIII: 105). 11) and Montebel una (Manessi, Nascimbene 2003, 252, Pl. 124 Cf. Teržan 1976, 325; Marić 2016, 108, Fig. 3: 2. 81: 20). 125 Laharnar 2018a, 205. 123 Miha MLINAR the latter dated to Sv. Lucija IIc2 or LT B2 according to knots on the bow from Posočje.137 The fibula with in- the central European chronology.126 cised decoration and a stylised animal head ( Pl. 43: 8), Repelc also yielded fibulae of La Tène forms. Three which has a small amber bead attached to the bow, is of them share an Early La Tène construction. The first similar to the finds from the Late La Tène graves at Idrija one with oblique incisions across the bow was found in pri Bači; the latter have the wire of the spring inserted Pit R 22A ( Pl. 35E: 1) and is related to the fibulae from into the drilled hole at the end of the bow.138 the southern Alpine valleys of northern Italy,127 while a The bronze fibula from Layer SU 3, with a thickened similar fibula also comes from the Bavarian site at Lan- bow and two knobs on the reverted foot attached with gengeisling.128 The other two examples at Repelc come a clamp to the centre of the bow ( Pl. 43: 9), is a find from Layer SU 3 and have a rectangular cast bow with unique not only for Most na Soči, but also in the wider a groove along the middle and short incisions along the western areas of Slovenia. It is an example of the typical edges ( Pl. 43: 3, 4). The closest parallels are known from bronze fibulae of the Middle La Tène construction from Idrija pri Bači, Kovačevše and Cerkljansko,129 which also Dolenjska, the Ljubljana Basin and Gorenjska, regions share the same plate on the foot terminal. Further such occupied by the Taurisci.139 They represent the local fibulae come from Ljubljana130 and Trentino.131 Celtic form of fibulae, termed the Valična vas type, with Layer SU 3 yielded cast fibulae with the foot ter- its area of origin presumably in Dolenjska.140 minal in the shape of a stylised and backward facing A particular feature of the fibulae of the Middle La animal head with the snout touching or joined with the Tène construction from Posočje is the spring made of bow ( Pl. 43: 5–8). Such fibulae are typical of Posočje.132 bronze wire that widens into a conical socket at one end The only examples outside the region came to light at to receive the bow.141 Such a fibula was found in Grave R Kovačevše above Lokavec, Grobnik above Rijeka133 and 14 ( Pl. 20: 5), datable to the Late La Tène period based on Žirk near Žiri ( Fig. 48c).134 In the form of the bow and the associated goods. One fragment came to light in Pit decoration, we can roughly distinguish between two R 29 ( Pl. 36A: 1), several fragments in Layer SU 3 ( Pl. 44: variants. The example with a four-coil spring and a catch 1, 5, 8, 9). The second characteristic feature of the fibulae plate decorated with impressed ring-and-dots ( Pl. 43: 5) of the Middle La Tène construction from the northern has parallels from Idrija pri Bači, Grobnik and Daber Adriatic hinterland is a wire loop around the neck of the near Šentviška Gora.135 The two fibulae with impressed bow, which Mitja Guštin identified them as the Kastav rings on the bow ( Pl. 43: 6, 7) are similar to the fragment type.142 The type was popular among the largely non- from Grave 17 at Koritnica, which is attributable to Sv. Celtic peoples in the region. It is identifiable in a single Lucija IIc based on the associated goods (iron axe and knob on the reverted foot, a spring made of flat wire and spearhead).136 The two examples from Repelc probably an internal chord.143 Repelc revealed two such fibulae share this dating, as their spring terminates with a coni- in Layer SU 3 ( Pl. 44: 3, 4), which are thus far the only cal socket to receive the bow, which is often the case on known examples in Posočje with the closest parallels the Late La Tène fibulae of the Idrija pri Bači type, the from Dernazzacco near Cividale del Friuli.144 The Kastav fibulae of the Middle La Tène construction with three type fibulae are typical of Istria and the north-eastern part of Caput Adriae, and represent a local version of 126 Guštin 1991, Pl. 23: 19. Such a fibula was also found the Celtic Middle La Tène prototypes.145 Of this group in Ljubljana, in a LT B2–C1 habitation context (Novšak, of finds, Dragan Božič distinguished the Idrija pri Bači Bekljanov Zidanšek, Vojaković 2017, 17, Pl. 1: 9). type.146 It is a type mainly characteristic of Posočje in 127 Adam 1996, 146, Fig. 23; Gamper 2006, 292, Fig. 189: 28. 137 Guštin 1987; id. 1991, 36, Pl. 3: 2, 4: 4, 14: 9; Božič 128 Krämer 1985, 107, Pl. 44: 8. 2011, 255. 129 Guštin 1991, Pl. 27: 5, 41: 4; 137: 5; the unpublished 138 Guštin 1991, Pl. 6: 11, 9: 11, 13: 3; Božič 1999a, 162. fibula from Cerkljansko is kept in the Narodni muzej Slo- 139 Cf. Božič 1992, 197. Valična vas (Gabrovec 1966c, Pl. venije. 25: 2; Teržan 1973, Pl. 5: 3), Dobova (Božič 1987, 876, Pl. 87: 130 Puš 1982, Pl. 50: 6. 14), Strmec above Bela Cerkev (Dular 1991, Pl. 70: 6, 7) and 131 Adam 1996, 285, Cat. No. 99. Stična (Gabrovec et al. 2006, Pl. 185: 21); Ljubljana (Novšak, 132 Cf. Cunja, Mlinar 2010, 44–45, Fig. 27; Idrija pri Bači Bekljanov Zidanšek, Vojaković 2017, Pl. 10: 9) and Kranj (Guštin 1991, Pl. 6: 11; 9: 11; 13: 3; 24: 7), Koritnica in the (Tomažinčič 2013, 100). Bača Valley (Kos 1973, Pl. 5: 2; Guštin 1991, 23, Fig. 123), 140 Cf. Božič 1992, 197. Daber near Šentviška Gora (Guštin 1991, 23, Fig. 123; Mlinar 141 Guštin 1991, 36. et al. 2018, 37, Cat. No. 24), Gradišče near Cerkno (Istenič 142 Guštin 1987; id. 1991. 2015, 44, Pl. 1: 6). 143 Božič 2011, 254. 133 Guštin 1987; id. 1991, 36; Blečić 2004, Pl. 6: 2. 7. 144 Pettarin 2006, 146, Cat. No. 536. 134 Unpublished, kept in the Narodni muzej Slovenije. 145 Guštin 1987, Fig. 11; id. 1991, 37; Blečić Kavur 2009, 135 Guštin 1991, Pl. 24; Blečić 2004, Pl. 6: 2. 7; Mlinar et 199, Fig. 2 (distribution map). al. 2018, Cat. No. 24. 146 Božič 2011, 253–254: Type Kastav, Variant Idrija ac- 136 Kos 1973, Pl. 5: 1–3. cording to Guštin. 124 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA LT D1, though it continues to be worn in the Augustan also unearthed in Kärnten and Notranjska, even as far period.147 The fibulae have two differently sized spheri- away as Bavaria.155 cal knobs at the terminal of the reverted foot, a long The cremation pit yielded an Almgren 65 fibula clamp with pronounced ribs along the edges, a spring ( Fig. 49; Pl. 36B: 12), a type that ranks among the most that usual y has eight and rarely seven coils, as well as common LT D1 fibulae in Posočje. Two other examples an external chord. Three examples of such fibulae came are known from Most na Soči, unearthed in the settle- to light at Repelc, in Layer SU 3 ( Pl. 43: 10, 11; 44: 1). ment on the right bank of the Idrijca.156 They were in use A unique bronze fibula of the Middle La Tène con- in a wide area between central Italy and central Europe struction was found in Grave R 25 ( Pl. 24C: 1). It has a and were probably produced in Cisalpine Gaul.157 The solid bow, two small and one large barrel-shaped thick- bronze piece with two knobs on the bow ( Pl. 36B: 13) ening on the foot and a six-coil spring. It is similar to the is probably an Almgren 236c fibula; this is a form wide- fibula from Grave 86/195 at Vinica in Bela krajina, with spread in the Augustan period mainly on the territory the only difference in that the latter has thirteen coils of of Slovenia.158 Three fragments from Layer SU 3 are the spring.148 The fibula of the Middle La Tène construc- ascribable to Alesia fibulae ( Pl. 45: 1–3). These are Ro- tion from Layer SU 3 ( Pl. 44: 5) also has close parallels man products and represent the earliest hinged fibulae, in Vinica rather than Posočje,149 though the example as well as the leading form in LT D2; brass examples from Repelc appears to have local traits in the incised were produced in Italy and were intended for the army, decoration on the foot and the conical bow terminal. while imitations were made in bronze. In Slovenia, most Local Posočje traits are observable in the example with examples came to light in Posočje.159 A burnt piece from a spring ( Pl. 44: 6) such as is usual for the LT D1 fibulae Layer SU 3 at Repelc ( Pl. 45: 4) belongs to a strongly of the Idrija pri Bači type.150 Fairly similar examples are profiled fibula; these were most widespread in the 1st known from the early excavations at Most na Soči, from century AD and found at other sites in Posočje as wel .160 Idrija pri Bači and Colle Mazéit in Carnia.151 Also characteristic of this time are the hinged disc fibulae Several fibula fragments from Repelc are made of with central decoration, an example of which came to iron ( Pl. 44: 10–13). They include the best surviving light in Cremation pit ( Pl. 36B: 14). Its parallels most fibula of the Middle La Tène construction with a spheri- come from sites in central Slovenia and Kärnten.161 They cal knob on the reverted foot and a disc at the foot-bow were fashionable primarily in the Claudian times and junction ( Pl. 44: 10), while only fragments of the iron worn from Aquileia to Gaul and Germany.162 spring survive of the others. Very few iron fibulae are known from Posočje and even these are too poorly preserved to allow a detailed study.152 Such fibulae are typical Celtic products otherwise known from Dolenjska and the Celje area.153 A bronze annular fibula ( Pl. 44: 14) was also found at Repelc, in Layer SU 3, identical in its X-shaped inci- 155 Posočje: Most na Soči (Guštin 1991, 24, Pl. 44: 5; La- sions on one folded end to a fibula from the Most na Soči harnar 2018a, 235), Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 6: 9; 10: settlement and the example from Grave 18 from Idrija 10; 20: 4; 44: 5), Vrh gradu near Pečine (Božič 1999a, 75, Fig. pri Bači.154 Such fibulae are marked as the Posočje type 5: 3), Berlotov rob (Mlinar et al. 2018, 48, Cat. No. 51), Kärn- ten: Gurina (Jablonka 2001, Pl. 93: 2), Notranjska: Šmihel and represent typical Late La Tène finds, individual y near Postojna (Guštin 1979, Pl. 69: 14), Bavaria: Karlstein near Reichenhall (Menke 1977, Fig. 10: 1–2). 147 Božič 2011, 253–255; Laharnar 2018a, 239. 156 One was recovered during the excavations that the 148 Gaspari, Mlinar 2005, 173. Goriški muzej conducted towards the end of the 1970s (Cun- 149 Gabrovec 1966c, Pl. 17: 2. ja, Mlinar 2010, Cat. No. 119), the other during the 2014 150 Cf. Božič 2011, 253. investigations by the Tolminski muzej (unpublished, kept in 151 Most na Soči (Marchesetti 1886, Pl. VII: 3); Idrija pri the TM). Bači (Guštin 1991, Pl. 3: 14); the fibula from Carnia is dated 157 Demetz 1999, 32, Map 1; Božič 2008, 145, Pl. 5. to LT C2 in the publication (Vannacci Lunazzi 2001, 158). 158 Cf. Laharnar 2009, 103. Recently, one example from 152 There are the fibulae from graves at Idrija pri Bači, Posočje came to light at Log pod Mangartom (Cunja, Mlinar Reka near Cerkno, Kovačevše and Most na Soči (Guštin 2010, Cat. No. 140). 1991, Pl. 3: 3, 4; 4: 5; 32: 9; 41: 12, 15; 42: 9–11), as well as 159 Božič 2008, 146, Pl. 5; for such fibulae from sites in the finds from Sv. Helena near Podbela (Mlinar, Gerbec, La- western Slovenia, see Istenič 2005a, 200, Fig. 8. harnar 2014, Cat. No. 32) and Jerovca on Šentviška planota 160 Jobst 1975, 72–73; cf. Guštin 1991, 46, Fig. 24, Pl. 29: (Laharnar, Mlinar 2013, Fig. 11: 3). 13, 15. 153 Parallels for the fibula on Pl. 44: 10 e.g. those from 161 Strmec above Bela Cerkev (Dular 1991, Pl. 53: 19), Novo mesto (Križ 2005, Pl. 48: 5), Mokronog (Guštin 1977, Ljubljana – Gornji trg (Vičič 1994, 51–52, Pl. 15: 7), Bled – Pl. 12: 2) and Slatina v Rožni dolini in the Celje area (Pirkma- Pristava (Pflaum 2010, 193), Gurina (Jablonka 2001, 122, Pl. jer 1991, Cat. No. 126). 85: 12). 154 Laharnar 2018a, 235, Fig. 12: 13; Guštin 1991, Pl. 20: 4. 162 Cf. Böhme-Schönberger 1990, 5–55. 125 Miha MLINAR Earrings smaller knobs, such as the example from Layer SU 3 ( Pl. 46: 26), remain in use in the La Tène period.170 Most of the earrings from Repelc are made of Several other bronze rings, annular and penannu- bronze band sheet decorated with longitudinal incisions lar, have been found at Repelc that were used as pendants ( Pl. 18B: 4; 30A: 2; 31B: 1; 37: 9; 45: 29–35). They were or finger rings. Some are undecorated, for example the unearthed in Graves R 10 and 41, Cremation pit and rings from Layer SU 3 ( Pl. 46: 11–15) and Cremation Layer SU 3. They are common goods in the graves of the pit ( Pl. 37: 2), others only bear stripes of transverse Sveta Lucija group and occur in combination with band, incisions ( Pl. 35D: 1; 46: 2, 4), sometimes in combina- serpentine, Sveta Lucija and Certosa fibulae of different tion with impressed ring-and-dots ( Pl. 37: 3; 46: 1) or types, all of which characterise the Sv. Lucija IIa and IIb bear transverse grooves or ribs ( Pl. 30C: 1; 46: 5–7, 24). phases.163 Grave R 34 and Layer SU 3 contained sev- Finger rings decorated with stripes of incisions occur in eral fragments of bronze band earrings decorated with the Sv. Lucija IIa and IIb graves of women in the Iron impressed ring-and-dots and/or tangential y incised Age cemetery at Most na Soči, they were also found at or tremolo lines ( Pl. 27B: 1; 45: 26–28). These are less Lepence in Bohinj, as well as in the valley of the River frequent finds and occur in the graves attributed to Sv. Piave and in Padua.171 The female costume of this period Lucija IIc, as suggested by the parallels from the Iron Age in the area between the Rivers Adige and Sava includes cemeteries at Most na Soči,164 Koritnica165 and Idrija pri ribbed rings/finger rings, at Most na Soči primarily as Bači;166 at the last site, a similar example was found in pendants on the Sveta Lucija fibulae.172 The finger rings Grave 29 together with an iron spearhead and an axe. from Posočje and neighbouring regions also often bear The two band earrings of sheet bronze decorated the incised X motif in combination with transverse with embossed dots, incised wavy lines and holes that incisions ( Pl. 46: 3).173 was found in Grave R 14 ( Pl. 20: 6, 7) has parallels Layer SU 3 at Repelc also yielded a bronze finger from Idrija pri Bači, from Graves 2, 5 and 42.167 Božič ring decorated with two longitudinal grooves along the described them as bronze band earrings with a hook and upper and lower edges ( Pl. 46: 21), which is compa- hole of the Repelc type, which represent characteristic rable with the finger ring hung from the Picugi fibula female jewel ery of the Late La Tène period.168 The traces from Grave 1 at Idrija pri Bači.174 The two finger rings of silver, the holes for attachment and the incised decora- of spiral y twisted wire from Late La Tène Grave R 14 tion of wavy lines on the surviving examples show that represent rare finds in Posočje; one of them is bronze they were original y also decorated with silver plates. The and bears transverse incisions at both ends ( Pl. 20: 1), Late La Tène dating of these earrings is corroborated by the other one is silver and deformed ( Pl. 20: 2). Their the fragments from Grave R 51 ( Pl. 33C: 1), which were closest parallels come from Idrija pri Bači, Valli del Nati- found together with Late La Tène weapons ( Pl. 33C: 4, 5). sone, Socerb and the Notranjska region.175 Silver rings of spiral y twisted wire represent typical LT D1 grave goods in the Ornavasso culture,176 the examples from Rings and finger rings the Ornavasso site even have the ends decorated in the same manner as the bronze finger rings from Grave R The goods from Repelc include three bronze rings 14 at Repelc ( Pl. 20: 1). The fragments from Grave R 35 with knobs ( Pl. 24B: 3; 26D: 2; 46: 25–26), two from ( Pl. 27C: 1, 2) may also be ascribed to this type. Layer SU 3 and one placed in Grave R 23 together with Layer SU 3 yielded several simple Roman finger a Type X Certosa fibula dating to Sv. Lucija IIc. They rings of iron ( Pl. 46: 27–29), one of them with a partial y are known in the Sveta Lucija group as pendants on the surviving amber intaglio ( Pl. 46: 27). Iron finger rings Sveta Lucija type of fibulae, but also in combination with have come to light at all major sites of the Roman period serpentine fibulae169 typical of Sv. Lucija IIa. Rings with 163 Teržan, Trampuž 1973, Pl. 11: 4–5, 21; 14: 12; nume- 170 Cf. Gabrovec 1966c, Pl. 23: 8; Dular 1978, Pl. 5: 10; rous parallels in Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984. Božič 1999b, 212; id. 2011, 247. 164 E.g. Most na Soči, Grave Sz 1656 with Type VI Cer- 171 Nascimbene 2009, 230–231. tosa fibulae, a belt plate, a late variant bronze situla and weap- 172 Ibid., 232–237. ons, which indicates a male burial from Sv. Lucija IIc (Teržan 173 E.g. at Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 23: 21); Veneto 1976, 430, Fig. 23: 11; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel (Pettarin 2006, Pl. XXV: 396, 397), Caverzano near Bel uno 1984, Pl. 156A: 4). (Nascimbene 1999, 106) and Este (Chieco Bianchi, Calzavara 165 Kos 1973, Pl. 3: 14; 5: 5, 6. Capuis 1985, Grave Casa di Ricovero 151). 166 Guštin 1991, Pl. 23: 8. 174 Guštin 1991, Pl. 1: 1. 167 Guštin 1991, Pl. 3: 9; 6: 4; 24: 18; 27: 4; Božič 2007a, 175 Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 27: 2), Valli del Nati- Fig. 8. sone (Pettarin 2006, Pl. XXV: 404–420), Socerb (Crismani, 168 Božič 2007a, 837–839. Righi, 2002, 78), Notranjska (Guštin 1979, Pl. 68: 19–24). 169 See e.g. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 176 Agostinetti 1972, 111, Fig. 100: 1; Graue 1974, Fig. 61D: 7; 170G: 4; 211D: 1; 216A: 1; 231F: 13; 253D: 9. 55; Carlevaro, Pernet, Tori 2006, 114–115, Fig. 4: 11, Tipo 3. 126 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA and were in use from the Augustan period to the opening Slatina v Rožni dolini,186 from the grave of a man buried decades of the 2nd century.177 in the 2nd century BC, which was also found broken. Layer SU 3 revealed a bracelet of angular-sectioned bronze wire that has a tubular widening at the centre ( Pl. Bracelets, armlets and torques 47: 6). Such bracelets occur towards the end of the La Tène and in the Early Imperial period.187 The iron bracelet from Cremation pit at Repelc ( Pl. The same layer at Repelc also contained a fragment 37: 8) is identical to the rings placed in Grave Sz 1229 of a bronze wire torque with rolled ends ( Pl. 47: 7), which at Most na Soči, together with an iron key,178 and to a in Posočje only has parallels from the large cemetery at bracelet recovered during Marchesetti’s excavations.179 Most na Soči.188 In Notranjska, such torques rank among Similar annular bracelets also occur among the goods the leading Late Hal statt forms in use at least into the in Celtic warrior graves, for example Grave 45 at Brežice Middle La Tène period.189 They have also come to light from the second half of the 3rd century BC.180 in the Kras and Veneto.190 The spiral y twisted band bracelets/armlets were The fill of Grave R 14, under the marl cover, re- not widespread in the Sveta Lucija group and there are vealed the bronze terminal of a hollow torque in the only few parallels for the two bracelets from Grave R shape of a pig head ( Pl. 21: 11).191 Its closest parallel is 10 ( Pl. 18B: 6; 19: 7); the whole of the prehistoric cem-a find from the early excavations of the Most na Soči etery at Most na Soči only yielded few;181 similar items cemetery, where the fragment of a tubular torque with are known from Loga near Bodrež, Valli del Natisone the terminal in the shape of a pig head came to light in and Socerb.182 They were apparently more popular in 1927.192 Also similar are two finds from Jelenšek above Dolenjska and Notranjska.183 Godovič, kept in the Vojni muzej in Logatec.193 In the Also a very rare find in Posočje is the small ribbed south-eastern Alpine area, hollow bronze torques with bracelet with slightly overlapping ends from Layer SU variously shaped terminals date to the last phase of the 3 ( Pl. 47: 5), which is similar to the examples from the Hallstatt culture,194 while they are unknown in La Tène Dolenjska Hal statt group that date to the Serpentine contexts. Fibulae phase.184 Another unusual find for the Sveta Lucija group is 186 Pirkmajer 1991, 33, Fig. 41, Pl. 8: 45. 187 two round-sectioned fragments decorated with stripes Cf. Ljubljana (Petru 1972, Pl. 20: 37), Magdalensberg of transverse incisions from Grave R 38 ( Pl. 29A: 4, 5). (Deimel 1987, 66), Gurina (Jablonka 2001, 132), S. Pietro di Rosa – Vicenza (Pettenò 2003, 176). They may have belonged to a spiral y twisted wire armlet 188 Marchesetti 1893, Pl. XXV: 2; Teržan, Lo Schiavo, with bent moulded ends, such as is known in Dolenjska Trampuž Orel 1984, Pl. 40C: 2. from male Grave 2/47 at Magdalenska gora, from the 189 Cf. Guštin 1973, 491; id. 1979, 21: 3–7; 57: 3; Crisma- late Certosa Fibulae phase.185 Grave R 38 from Repelc is ni, Righi 2002, 93, Fig. 52; Cunja, Mlinar 2010, 30; Laharnar also linked to the Dolenjska Hal statt cultural group by 2018b, 80. the fragments of sheet bronze belt mounts ( Pl. 29A: 12). 190 Crismani, Righi 2002, 73–74, Fig. 44–56; Pettarin The heavily burnt fragments of thick round-sec- 2006, Pl. XVII: 233–244. 191 tioned bronze wire from warrior Grave R 19 ( Pl. 27C: 5) Mlinar 2002a, Fig. 19; Božič 2007b, 839; Mlinar 2009, could have belonged to a bracelet, such as the one from 221–222. 192 Forlati Tamaro 1930, 419–420, 426, Fig. 6: 6; Mlinar 2009, 219–221, Fig. 4. The fragment was dug up by Valentin Taljat, a local while tending to the garden behind his house. 177 Galliazzo 1979, 169. It was found in one of the three cremation graves, the goods 178 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 118: 15–18. from which have been mixed. 179 Marchesetti 1886, Pl. VIII: 18. 193 Švajncer 2016, 46, figure bottom left. It is a known Sv. 180 Jovanović 2007, 18, Fig. 10. Lucija IIc site (cf. Bratina 1997, 146). 181 Grave M 254 (Marchesetti 1893, Pl. XXIV: 11) and 194 Two fragments of a hollow bracelet decorated with Grave Sz 2140 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. stripes of transverse incisions and an inserted animal head 219D: 10, 11) from Sv. Lucija IIa. terminal were found at Most na Soči in Grave Sz 2337 182 Bodrež – Loga (Guštin 1991, Pl. 40: 13), Valli del Na- (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 246C: 5). The tisone (Pettarin 2006, Pl. XXII: 353; Pl. XXIII: 370), Socerb grave’s Sv. Lucija IIc dating is indicated by the associated Cer- (Crismani, Righi 2002, 76, Nos. 72–74). tosa fibulae, basket-shaped pendant with reticular decoration 183 Cf. Valična vas (Teržan 1973, Pl. 10: 10–14), Strmec and knobbed bronze ring (Tecco Hvala 2012, 279). At Mag- above Bela Cerkev (Stare 1973, Pl. 66: 15–19; Dular 1991, dalenska gora, two terminals of a hollow bronze torque in Pl. 73: 22), Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocu- the shape of an animal, possibly panther head were found in van 2004, Pl. 149: 7, 8; Tecco Hvala 2012, 310–313), Ulaka, a Late Hal statt grave (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. Šmihel and Tržišče (Guštin 1979, Pl. 5: 5; 23: 1; 66: 12, 13). 127: 14). Also similar are the terminal from Šmihel in No- 184 Grahek 2004, 146, Fig. 38. tranjska (Guštin 1979, Pl. 65: 7) and two unpublished finds 185 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 44B: 6; Tecco from Planina Koren (information by Jana Horvat; for the Hvala 2012, 313, Fig. 114: 6. Late Hal statt finds from the site, see Horvat 2006a, 39, Fig. 127 Miha MLINAR The fragments of twisted wire torques with knots group, where they occur in graves and cult places.202 A from Grave R 14, Cremation pit and Layer SU 3 ( Pl. 20: single example was found outside the Sveta Lucija group, 4; 37: 5, 6; 47: 9–20) are predominantly made of three at Parti near Stara Sušica in the Notranjska region,203 bronze wires. Such torques from the Iron Age cemetery while smaller spherical pendants are characteristic of at Most na Soči came to light as stray finds.195 They are the areas of Treviso and Bel uno.204 The pendants from typical of western Slovenia and north-eastern Italy, and Posočje are made of hemispherical halves tied together indicate a unique character of the non-Celtic popula- via a flat loop or a rivet on an extension ( Pl. 47: 24); some tion living here in the Late La Tène period. Individual have a hole in the body. They are often suspended as examples already appear in earlier contexts, for example pendants from the Sveta Lucija fibulae, suggesting that in Grave 42 at Idrija pri Bači, the torque from which they were worn in Sv. Lucija IIa. was twisted of two wires,196 similarly as the bracelet Layer SU 3 at Repelc contained similar, basket- from Grave R 14 at Repelc ( Pl. 20: 3). More precious shaped pendants with a curved or conical base and either versions of the torques are made of silver, such as the decorated, with reticular decoration or horizontal lines, burnt fragment from Cremation pit ( Pl. 37: 4).197 The or undecorated ( Pl. 48: 1–4). Similar pendants also occur fragment of twisted bronze wire from Layer SU 3 ( Pl. 47: in the graves at Pucarjev rob – PR 1, PR 14, PR 18 ( Pl. 1: 21) may also have belonged to a twisted wire torque, or 4, 5; 8A: 2, 3; 9B: 1), dating to Sv. Lucija IIa and IIb.205 to a solid torque with the wire twisted around it as was The cremation pit and Layer SU 3 yielded two common in the Liburnian-Iapodic area in the 4th and 3rd openwork triangular bronze pendants with four round centuries BC; related examples were found at Socerb.198 holes ( Pl. 37: 13; 48: 5) that rank among the ornaments typical of Sv. Lucija IIb.206 These pendants were widespread in areas between the Rivers Adige and Sava, as Pendants well as in Istria.207 Such a pendant from Dercolo suggests that chains were inserted into the holes and the pendant The bronze pendant in the shape of a trapezoid functioned as a chain distributor.208 plate with a missing loop, which was the only good in A similar function can also be ascribed to the Grave R 49 ( Pl. 33A: 1), may represent a stylised female trefoil-shaped pendants of three equal y sized rings with figure. The closest known parallels come from Donner- a hole in the centre, such as were found in Layer SU 3 skirchen, in pendants that Warneke ascribes to Type A2 ( Pl. 48: 6, 7). In the graves at Most na Soči, they often with the main distribution area in Alto Adige and date to occur in pairs, with the associated goods indicating a Sv. the Late Hal statt and Early La Tène periods.199 It is also Lucija IIa/IIb dating.209 They are distributed from the similar to pendants from the Urnfield culture period, Po to the Pannonian Plain, and from Bosnia to eastern primarily Ha A and Ha B,200 but it is smaller. The results France and southern Germany.210 of the radiocarbon analysis of the bone remains suggest Bronze hand-shaped pendants, one of which that Grave R 49 dates to the 4th or the 3rd century BC.201 came to light in Layer SU 3 ( Pl. 48: 8), are commonly Hollow and spherical bronze pendants ( Pl. 47: suspended from Sveta Lucija bow fibulae found at Most 22–24) are typical female ornaments of the Sveta Lucija na Soči and in Bohinj,211 i.e. dating to Sv. Lucija IIa. 202 Most na Soči (e.g. Marchesetti 1893, Pl. XXI: 2; XXIX: 4: 2–4) and from the area of the Roman vil a at Mošnje in 1; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 41E: 1; 54E: 1); Gorenjska (information by conservator Judita Lux). Koritnica (Kos 1973, Pl. 3: 7, 7: 6); Tonovcov grad – Kobarid 195 E.g. Forlati Tamaro 1930, Fig. 6: 3; Teržan, Lo Schiavo, (Božič 2011, 242, Fig. 6.2: 1); Vrh gradu near Pečine (Božič Trampuž Orel 1984, Pl. 272: 7. 1999a, 75, Fig. 5: 2); Kovačevše above Lokavec (Svoljšak 196 Guštin 1991, 50, Pl. 27: 1. 1983, 19, No. 12); Bohinj (Gabrovec 1974, Pl. II: 1,2; IV: 19; 197 Twisted of two silver wires is the torque found at VI: 24); Dernazzacco (Pettarin 2006, 229, Cat. Nos. 446, 448). Berlotov rob on Šentviška planota (Turk 2006, 99, Fig. 78: 5; 203 Horvat 1995, 199, Pl. 1: 8. Božič 2007a, 837, Fig. 7). A farmer dug up two silver torques 204 Nascimbene 1999, 118, Fig. 24, 279; Manessi, Na- with knots and a copper alloy vessel near Idrija pri Bači al- scimbene 2003, 216, Pl. 64: 7. ready in 1869 (Božič 2007a, 833–836, Fig. 5). Two fragments 205 See the chapter on the attribution of the goods from of a twisted silver torque are also known from Grave 12 at Pucarjev rob. Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. 34: 12, 8). 206 Marchesetti 1893, Pl. XXIV: 20; Teržan, Lo Schiavo, 198 Batović 1974, Pl. 20:20; Crismani, Righi 2002, 73, 74, Trampuž Orel 1984, Pl. 64B: 5; 222A: 2, 3; 277: 9. Cat. Nos. 57–58. 207 Nascimbene 2009, 212, Fig. 68; also see Pettarin 2006, 199 Warneke 1999, 122 ff, Fig. 51: 146; 52. 230–231, Cat. No. 453. 200 Cf. Ljubljana (Puš 1978); Dobova (Stare 1975, Pl. 40: 208 Lunz 1976, 81. 11–13); Dalj and Vukovar (Vinski-Gasparini 1973, Pl. 119: 209 Marchesetti 1893, Pl. XXIV: 27; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, 7; 125: 10). Pl. 148F: 6; 203B: 5; 230E: 4; 245D: 6. 201 The analysis was performed at Leibniz Labor für 210 Nascimbene 2009, 36–39, Fig. 10; cf. Sakara Sučević Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Al- 2004a, 31. brechts-Universität in Kiel. 211 Marchesetti 1893, Pl. XI: 5; Gabrovec 1974, Pl. II: 3, 5. 128 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Others are known from Dolenjska, for example from The fragment of a domed bronze mount with a Brezje pri Trebelnem where they are hung on a large loop, into which a ring is inserted ( Pl. 48: 9), is also triangular plate with a ring terminal decorated with without parallels from Posočje. They are known from ring-and-dots.212 They are also known from Veneto; Dolenjska, dating to the Negova phase, for example from the example from the southeast sanctuary at Este was Znančeve njive in Novo mesto and from Magdalenska a votive offering,213 while the one from the cemetery at gora, where they are interpreted as mounts of a belt or Pian de la Gnela near Pieve d’Alpago, served as a pendant strap.220 on long-footed fibulae.214 Earlier examples are known The annular belt hook with a tong terminating in from the southern Adriatic and Picenum.215 a mushroom-shaped stud ( Pl. 55: 8), found in Layer SU 3 at Repelc, is a Celtic form characteristic of LT C2 ac- cording to Bataille.221 In Posočje, the goods from Grave Buttons 3 at Reka near Cerkno show that they continued to be used in the Late La Tène period.222 Domed bronze buttons are a common find in the The bronze triangular openwork hook with a disc- graves of the Sveta Lucija group; the Repelc site yielded shaped stud at the terminal ( Pl. 37: 12) from Cremation several examples in Cremation pit and Layer SU 3 ( Pl. pit probably belonged to a Roman cingulum. Such a belt 37: 14–20; 49: 9–18), as well as in Graves R 19 and R 42 hook from Magdalensberg is dated to the last decade ( Pl. 22C: 7; 30B: 5–7) dating to Sv. Lucija IIb/c according BC, while the example from the pre-Roman oppidum to the associated goods. Many came to light at Pucarjev at Nissan-lez-Enserune is presumed to be Augustan in rob – in Graves PR 1, PR 29 and PR 34 ( Pl. 1: 8; 12A: date.223 2–27; 13D: 2) and earlier contexts such as Grave PR 10 together with a serpentine fibula ( Pl. 7A: 3–5).216 Bronze vessels Belt hook and mounts Grave R 48, which a Type X Certosa fibula dates to Sv. Lucija IIc, yielded pieces of sheet bronze that probably The two mounts in the shape of two parallel rectan- belonged to a bronze vessel ( Pl. 32C: 3–4) of unidentifi- gular plates connected with a loop and fastened together able form. In contrast, the fragments from Grave R 47 with a pair of rivets from Grave R 47 ( Pl. 32B: 2, 3) can ( Pl. 32B: 4–6) have been identified, belonging to a cist be seen as part of a belt based on the similar find from such as are characteristic of Sv. Lucija IIb and IIc. Layer warrior Grave 40 at Idrija pri Bači,217 dated with associ- SU 3 revealed part of the rim of a sheet bronze situla, ated goods (Type X Certosa fibulae) to Sv. Lucija IIc. The with the rim reinforced with lead wire ( Pl. 48: 15), and rectangular mount from Idrija pri Bači has a ring inserted a handle ( Pl. 48: 12). into the loop and the ring linked to another mount of The fragment of a bronze cup, also from Layer SU folded sheet metal band fastened together with rivets. The 3, decorated with an incised zigzag motif and hatched fragments of sheet metal bands with longitudinal incised triangles ( Pl. 48: 11) has a parallel closest in both decora- lines along the edges and rivets from Grave R 38 ( Pl. 29A: tion and form in the two cups with a high handle from 12) could be belt mounts, which are extremely rare in the graves at Idrija pri Bači,224 attributed to Posočje IVb, Posočje,218 but very common belt parts in the Certosa i.e. LT D2.225 A bronze cup with a high handle bearing Fibulae and Negova phases in Dolenjska.219 the same decorative combination of zigzag incisions and triangles is known from Raveo in Carnia, attributed to 212 Brezje pri Trebelnem (Kromer 1959, Pl. 3: 4); also see the developed Iron Age.226 The fragment of a bronze Libna (Guštin 1976, Pl. 65). 213 Dämmer 2002, 262, Fig. 110: 11. 220 Knez 1986, Pl. 13: 15; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 214 Nascimbene 2009, 209–211, Fig. 66. Also see Pieve 2004, Pl. 63: 47–48. Cf. Dular 2003, 144, Fig. 90. d'Alpago – Pian de la Gnela, Bel uno (Gangemi, Bassetti, 221 Bataille 2001, 450, Type 4A2. Cf. Slatina v Rožni do- Voltolini 2015, Pl. 10: 10; 11: 7). lini, Grave 10 (Pirkmajer 1991, Fig. 32, Cat. No. 59); Miran- 215 Gabrovec 1974, 306–307, Fn. 30; Nascimbene 2009, dola in S. Maria di Zevio near Verona, Graves 24 and 135 209. (Salzani 1996, Pl. XI: C1, LXII: B8); Kundl (Lang 1998, Pl. 11: 216 See the chapter on the attribution of the goods from 283–284); Döttenbichl (Zanier 2016, Pl. 7: B58). Pucarjev rob. 222 Guštin 1991, Pl. 31: 8. 217 Guštin 1991, Pl. 26: 9. 223 Magdalensberg (Deimel 1987, 92, Pl. 79: 10); Nissan- 218 Marchesetti 1893, Pl. XI: 7. lez-Enserune (Feugère 2002, 106, Fig. 15: 116); also cf. Guri- 219 E.g. Vače (Stare 1955, Pl. 47: 1–18 and others), Mag- na (Gamper 2007, 353, Fig. 4: 8) and Gradišče above Knežak dalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 16: 12; (Laharnar 2015, Pl. 4: 16). 61: 2 and others), Novo mesto (Knez 1986, Pl. 1: 21; 8: 11, 224 Guštin 1991, Pl. 4: 9, 12: 4. 14; 13: 13), Molnik (Tecco Hvala 2017, Pl. 32: 6 and others), 225 Božič 2009, 82. Brezje (Kromer 1959, Pl. 11: 7, 8; 20: 13 and others). 226 Concina 2001, Fig. 5: 2; Vitri 2001, 23, Fn. 21. 129 Miha MLINAR cup with incised hanging triangles from the Misincinis though it original y probably formed part of a bronze cemetery in Carnia, dated to the 5th century BC 227 in- vessel – a patera. The closest parallel is the handle of a dicates an earlier appearance and long-term use of such patera from Neuvy-Pailloux, a site from the Augustan- vessels. There appear to have been contacts between the Claudian period, which also bears a nude woman shown workshops that produced cups with a high strap handle in profile, with a slightly bent right leg, club across the in Posočje and Carnia, on the one hand, and those mak- left shoulder and lion skin across the right arm. The ing bronze ladles in the Raetian area, on the other.228 figure is that of Omphala with a lion skin and club, The bronze plate with a cross-like incision ( Fig. both attributes of Hercules. This handle also terminates 50; Pl. 48: 24) presumably represents the remains of a in a well-modelled ram’s head with curved horns and Hellenistic-Etruscan strainer, with the plate attached to emphasised hair, muzzle and eyes.234 Handle terminals the rim of the strainer opposite a horizontal strap handle. in the shape of the heads of rams, dogs, panthers, lions The plate served to place the strainer onto the rim of the or humans are common on paterae; Radnoti observes vessel into which a liquid was being strained. The strainer that the head of a ram is most frequently depicted on ( colum, hethmos, hylister) was used to filter the wine and examples from the Danube provinces.235 In Slovenia, a catch the aromatic herbs and other admixtures before similar find came to light in Ptuj.236 serving it.229 In northern Italy, strainers with hemispheri- cal or carinated bowls and a strap handle on one side, with the terminal in the shape of a canine head, and a rest Ingots plate on the opposite side were in use from the mid-4th to the early 3rd century BC.230 Similar strainers from the The crumbly ingot ( Fig. 51; Pl. 49: 19) from Layer Po Plain are known from Bologna, Montetamburino, Ve- SU 3 bears the motif of a dry branch (ear of grain, her- rona, Tontola, as wel as in Tyrrhenian Etruria (Tarquinia, ringbone) on the upper and lower surfaces, which is Tuscania, Volterra, Vulci, Viterbo, Chiusi, Poggio Pinci, characteristic of the ramo secco ingots. It was cast in Bolsena), the Umbrian centre at Todi and the cemeteries a two-piece mould of a binary copper-lead alloy. The at Montefortino and Filottrano in Picenum.231 chemical analysis237 has shown a composition com- The bronze horseshoe-shaped plate from Layer SU mon for such ingots, although the alloy of copper and 3 ( Pl. 48: 23) probably served as the foot or stand of a iron is more common.238 The characteristic form and bronze vessel.232 The heavily burnt fragment of a bronze chemical composition led to them being interpreted attachment of a beaker ( Pl. 48: 22) is similar in shape as a premonetary currency. Most were found on the and size to the attachments of the Late La Tène Idrija Apennine Peninsula, mainly at sites in western Emilia; type beakers.233 less than ten examples are known north of the Po.239 In addition to small iron nails, Grave R 3 also One of the latter came to light in the settlement at Most revealed a bronze socketed handle with the terminal na Soči,240 other nearby examples came from the hoard in the shape of a ram’s head and a nude female figure from Šempeter pri Gorici,241 from Povirje near Sežana depicted in relief ( Pl. 17A: 1). The socket interior held and Semenič near Semič in the Bela krajina region.242 traces of burnt wood, which indicate that the handle was Surviving in a crack in the ingot from Repelc is a piece in secondary use, possibly as the tip of a wooden rod, of charcoal, which was radiocarbon dated to around 409 BC.243 The ingots of this type were most widespread in 227 Vitri 2001, Fig. 4; Pl. 2: 6. 228 Božič 2009, 80. 234 Ferdière, Vil ard 1993, 186–188. I thank Dragan Božič 229 Cottafava 2006, 6–7. for the information. 230 Caramel a 1995, 81–83; Bol a, Castoldi 2016, 123, 235 Radnoti 1938, 87. 141: such finds in the Verona area also came to light in con- 236 Breščak 1982, 30–31. texts from the late 2nd or early 1st century BC. 237 Element content is as follows: Cu 51.85%, Pb 46.85%, 231 Cf. Bologna – Benacci, Grave 953, dated to the first Sn < d. l., As 0.17%, Ni 0.01%, Sb 0.04%, Co 0.01%, Bi 0.04%, decade of the 3rd century BC (Vitali 1992, 291, Pl. 34: 12), Ag 0.05%, Fe 0.02%, Mn < d. l., Zn 0.06%. (Mlinar 2003, Monte Tamburino, Grave 116 (Vitali 2003), Verona (Salza- 29–30). ni 1984–1985, 354, Pl. 18: 1), Isola Rizza (Salzani 2002, Pl. 238 Antonacci Sanpaolo, Follo 1990; Antonacci Sanpaolo XXVI: 11), for other examples, see Bol a, Castoldi 2016, 150. et al. 1994; Trampuž Orel et al. 2002, 60. 232 Cf. Deimel 1987, Pl. 11: 4; Gamper 2006, Fig. 118: 239 Neri 2003, 106. 9. A similar example was found in the Iron Age settlement 240 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 23: 7; 33: 20; Laharnar 2018a, at Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 27: 19; Laharnar 222. 2018a, 234). 241 Furlani 1996, 73–88. 233 Cf. Guštin 1991, Pl. 8: 3 (Idrija pri Bači, Grave 5); 242 Trampuž Orel et al. 2002, 63–75. Božič 2003, 267, Fig. 2: 2 (burial in the tumulus southwest of 243 Radiocarbon age: 2406+/-31 BP, calibrated age: 409 the Larina oppidum near Lyon). Similar attachments are also BC. The analysis was performed at the Leibnitz – Labor für on the Late La Tène beaker from Tržišče near Cerknica, in Altersbestimmung und Isotopenforschung at the Christian the Notranjska region (Guštin 1979, Pl. 25: 38). Albrechts Universität in Kiel. 130 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA the second half of the 5th century BC.244 The cremation Posočje, which the associated goods, primarily the fibu- pit and Layer SU 3 at Repelc yielded several other pieces lae, date to the Late La Tène period.256 The spearheads of copper alloy ingots ( Pl. 37: 21, 22, 24; 49: 20–22), but measuring 35–65 cm in length and with the socket they were not subjected to chemical analysis. almost twice as long as the blade are close to the pilum- like projectile heads from the central and eastern Alpine area.257 Similar heads are also known from the cemeter- Iron weapons ies at Šmihel in Notranjska.258 In Dolenjska, they date to the last phase of the Early and the Late Iron Age.259 Layer SU 3 at Repelc revealed an intentionally Both the long and the short pilum-like heads were also bent shaft-hole axe that was broken in two ( Fig. 52; Pl. recovered in the assemblage of ritual y damaged weap- 50: 4). The axe is of a form occurring in male burials ons dating to around 300 BC, found on a hill near Förker towards the end of the Hal statt period in Posočje,245 Laas Riegel/Borče in the Gail Valley.260 Notranjska246 and Dolenjska,247 but remained in use The intentional y bent spearhead with a biconical into the La Tène period.248 The examples from Koritnica blade ( Pl. 51: 1) has the closest parallels from Idrija in the Bača Valley and Šmihel in Notranjska were also pri Bači and Veneto,261 even more from Dolenjska,262 broken in two. where they date to LT C2 and LT D1. The bayonet-like Appearing more or less contemporaneously with spearhead with a short socket from Grave R 35 ( Pl. 28: these axes in Posočje are those with one-sided wings.249 8) also has parallels in Dolenjska.263 The two types of The example with a flat butt and a saddle-shaped junc- spearheads are contemporaneous, hence the grave from tion between the wings and the blade, found in Layer Repelc can also be attributed to the Late La Tène period. SU 3 at Repelc ( Pl. 50: 6), could be dated to the Late La Grave R 51 and Layer SU 3 at Repelc yielded conical Tène period based on the burial contexts with similar spear butts ( Pl. 33C: 5; 51: 3, 5), which in Posočje and finds from Idrija pri Bači.250 The same dating could be elsewhere in the south-eastern Alpine area mainly oc- ascribed to the other axe with one-sided wings from Re- cur in the La Tène graves264 and very rarely in Hal statt pelc ( Pl. 50: 5), which is wider and slightly more curved contexts,265 while the form remains largely unchanged. at the cutting edge. It probably served as an agricultural The over 55 cm long pilum-like projectile head (hoe) or carpeting tool rather than a battle axe. Similar from Layer SU 3 ( Pl. 52: 3), which was intentional y finds are known from the graves at Idrija pri Bači, Reka bent and broken, is similar to the heads with a slender near Cerkno and Loga near Bodrež.251 A variety of spearheads also came to light at Repelc. 256 Gaspari, Mlinar 2005, 173. The example with a short lozenge-sectioned blade ( Pl. 257 Cf. Schaaff 1990, Fig. 11. 51: 2) has parallels in Carnia,252 Notranjska253 and the 258 One was found in Grave 99 at the Za Polšno site to- Late Hal statt graves in Dolenjska.254 Similarities with gether with a bronze button decorated with an incised spiral the Late Hal statt spearheads from Dolenjska are also (Guštin 1979, Pl. 51: 1,2). Another one, 54.4 cm long, was un- observable in the fragment of a blade with a triangular- earthed in Grave 127 together with the knob of a shield boss, sectioned midrib ( Pl. 50: 7).255 spear butt, glass beads, a bronze bracelet and a plain torque The spearhead with a short blade and long socket with rolled ends (ibid., Pl. 57: 1–6), the last items character- from Grave R 25 ( Pl. 25: 4) is a relatively rare find in istic of the Late Hal statt Notranjska VI phase, but contin- ued to be worn in the Middle La Tène period (Guštin 1973, 491–492; Crismani, Righi 2002, 93, Fig. 52; Cunja, Mlinar 244 Macel ari, Pellegrini 2002, 164. 2010, 30). 245 E.g. Most na Soči, Grave Sz 45 (Teržan, Lo Schiavo, 259 Tecco Hvala 2012, 127, Fig. 49: 5, 6; ead. 2017, 157, Trampuž Orel 1984, Pl. 7B: 2); Koritnica in the Bača Valley Pl. 8: 4; 16: 7, 8. (Kos 1973, Pl. 11: 1–2); Jelenšek above Godovič (Laharnar, 260 Schaaff 1990, 20, Fig. 10, 11. Turk 2017, 123, Fig. 140), Šentviška Gora (Mlinar et al. 2018, 261 Guštin 1991, Pl. 4: 3; Pettarin 2006, 244, Pl. XXXIII: 37, Cat. No. 22). 547, 552. 246 Guštin 1979, Pl. 56: 3. 262 Križ 2005, Pl. 24: 2; 53: 2; 93: 5; Dular 1991, Pl. 66: 4. 247 Tecco Hvala 2012, 120–121. 263 E.g. from Grave 107 at Kapiteljska njiva in Novo mes- 248 See e.g. Križ 2005, Pl. 77: 3; Laharnar 2018b, 84; La- to (Križ 2005, Pl. 3: 5). harnar, Mlinar 2019. 264 Posočje (Guštin 1991, Pl. 11: 9, 21: 5); Monte Sorantri 249 Cf. Guštin 1991, Pl. 5: 5; 11: 6; 14: 16. in Carnia (Righi 2001, Fig. 11: 16–21, 24–31); Novo mesto in 250 Graves 5, 11, 12, 16 (Guštin 1991, Pl. 5: 5; 11: 6; 14: 16). Dolenjska (Križ 2005, Pl. 30: 2; 34: 4; 49: 4; 74: 4); Slatina v 251 Guštin 1991, Pl. 38: 3; 37: 3. Rožni dolini in Štajerska (Pirkmajer 1991, Pl. 10, Cat. No. 69). 252 Vitri 2001, Fig. 7: Pl. 33: 1. 265 Posočje: Most na Soči, Grave Sz 294 (Teržan, Lo Schi- 253 Guštin 1979, Pl. 13: 4. avo, Trampuž Orel 1984, Pl. 27: 4); Jelenšek near Godovič 254 Teržan 1976, Pl. 62: 6; 78: 2; Dular 2003, Pl. 89: 16; (Laharnar, Turk 2017, 123, Fig. 140); Dolenjska: Magdalen- Tecco Hvala 2012, 127, Fig. 50. ska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 26: 24); Vače 255 Cf. Teržan 1976, Pl. 20: 3; Tecco Hvala, Dular, Kocu- (Stare 1955, Pl. VII: 16); Valična vas (Teržan 1973, Pl. 16: van 2004, Pl. 73B: 6. 7–11). 131 Miha MLINAR lenticular-sectioned blade, which were used in the Al- numerous pieces of scabbards, from chapes ( Pl. 53: 8) pine valleys266 and the western Celtic area267 mainly at to heart-shaped crossguard and other parts ( Pl. 53: 1, the end of the Early La Tène period (LT B2);268 rare ex- 2, 5–7) datable to LT D1, were found across a roughly amples have come to light in the Apennine Peninsula.269 5 m² large surface. The usual, decorated scabbards are The surviving pyramidal tip ( Pl. 52: 4) is presumably part otherwise unknown in Posočje with the exception of an of a classic iron pilum from the Early Imperial period.270 Early La Tène example from Kobarid.275 Grave R 25 ( Pl. 25: 3) contained a sword with a bent Also interpreted as sword parts are the iron rings hilt, i.e. machaira. It belongs to a group of curved single- from Grave R 35 ( Pl. 27C: 6) and Layer SU 3 ( Pl. 53: 4; edged weapons – sabres, which the peoples inhabiting 55: 1–6); such rings served to suspend the swords from the western and northern coasts of the Mediterranean the belt.276 wielded through the Iron Age.271 From the 4th century The equipment of Celtic warriors included shields, BC on, swords with a bent hilt were characteristical y of which usual y only the iron parts survive (bosses, used by the peoples living in the hinterland of the north- handgrips, edge bindings), while the wooden parts ern Adriatic, while those in the Balkans began using decay. Heavily fragmented remains of shield bosses and different types of curved single-edged swords.272 The other parts were recovered from Cremation pit ( Pl. 37: machaira from Grave R 25 is among the latest forms, 31, 32) and Layer SU 3 ( Pl. 55: 9–16). The wings of a known as the Ljubljanica variant, which is believed to shield boss and an iron knob ( Pl. 55: 13–15) were found be a La Tène form given the typological development together and probably formed part of the same ellipsoid of machairas and their tendency towards an ever longer shield boss, while another fragment with a knob was blade.273 Mixed Layer SU 3 at Repelc yielded a fragment found separately ( Pl. 55: 16). They may represent the re- of a scabbard with part of the blade ( Pl. 54: 11) that may mains of a shield boss of the Skorba or Mokronog-Arquà also have belonged to a machaira, but the surviving piece type,277 or the rectangular type with a barrel-shaped is too small for a positive identification. raised central part; all these forms are characteristic of The Repelc site revealed heavily fragmented swords LT D1. In Posočje, shield bosses came to light at Most and/or scabbards in Graves R 18 and 51 ( Pl. 22B: 2; 33C: na Soči, Idrija pri Bači, Reka near Cerkno, Kobarid and 4), Cremation pit ( Pl. 38: 1, 2) and Layer SU 3 ( Pl. 52: Čadrg, belonging to the Skorba, Mokronog-Arquà, 5–8; 53: 1–12; 54: 1–10). Long double-edged swords round, rectangular and bivalve types.278 and their parts have come to light at all major La Tène Shields were also fitted with iron handgrips. A sites in Posočje;274 they were the weapon of choice fragment of a handgrip was found in Cremation pit of Celtic warriors and worn in metal scabbards. The ( Pl. 37: 33); it terminates in a semicircular plate and fragment from Cremation pit ( Pl. 38: 2) is a scabbard has parallels in Posočje, Carnia and Dolenjska.279 The chape. In Layer SU 3, a fragment of a sword blade with handgrip fragment from Layer SU 3 ( Pl. 56: 5) probably the characteristic triple-diamond section ( Pl. 53: 3) and terminated in a rectangular plate at either end, similarly as the two examples from Novo mesto in Dolenjska.280 266 E.g. Nothdurfter 1979, 79–89; Pl. 70, 1192–1195, The bent iron band with a rivet ( Pl. 57: 6) might also 1198–1200; Lang 1998, 126, Pl. 26: 503. be the remains of a shield handgrip with rectangular 267 Sievers 2001, 163–164, Pl. 69: 359; Wyss, Rey, Müller 2002, Pl. 45: 145–147; 46: 145–147. terminals.281 268 Lang 1998, 126. 269 Cf. Monte Bibele (Lejars 2008, 184, Tombe 31). 270 Istenič 2019, 95; cf. Reka near Cerkno, Grave 11 275 Mlinar, Gerbec 2011, 36, Fig. 16, Cat. No. 5. (Guštin 1991, Pl. 33: 14), the River Ljubljanica (Istenič 2019, 276 Cf. Guštin 1991, Pl. 31: 6; Righi 2001, Fig. 4: 1, 5; 11: Fig. 40), the River Savinja at Celje (Gaspari et al. 2001, Pl. 1: 3). 22–23. 271 The ancient Greek term μάχαιρα initial y referred to 277 Guštin 1991, 56–58, Fig. 30: the distribution map of the ritual knives for killing sacrificial animals and to surgical the Mokronog-Arquà type of shield bosses can be extended instruments, from the 4th century BC onwards it was also a with the findspots in Monte Sorantri in Carnia (Righi 2001, common word for swords (Quesada Sainz 1997, 171). 117, Fig. 12, 15, 16, 17, 18), Teurnia (Glaser 1993, 289–295) 272 Cf. Gabrovec 1966b, 262; Guštin 1974, 93–94; Parović and the cemeteries at S. Maria di Zevio (Salzani 1996, 46, Pl. Pešikan 1982, 25–39; Čović 1987, 258, 262, Fig. 16: 25. XII: 8) and Novo mesto – Kapiteljska njiva (Križ 2005, Pl. 33: 273 Gaspari, Mlinar 2005, 176–178. 3). A Skorba type boss was also found at Brežice (Jovanović 274 Most na Soči (Marchesetti 1893, Pl. XXVIII: 6; 2007, 52, Cat. No. 24). Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 274: 8–9), Idrija 278 Marchesetti 1903, Pl. XVIII: 20; Teržan, Lo Schiavo, pri Bači (Guštin 1991, Pl. 4: 1–2), Reka near Cerkno (Guštin Trampuž Orel 1984, Pl. 274: 7; Guštin 1991, 56–58, Pl. 13: 5; 1991, Pl. 37: 1–2, 4), Kobarid (Marchesetti 1903, Pl. XVIII: 17: 1; 30: 4; 32: 5; 34: 2; 37: 5; Mlinar, Gerbec 2011, Cat. Nos. 10; Mlinar, Gerbec 2011, 34–36, Cat. Nos. 1–6), Tonovcov 15–21; Mlinar, Turk 2016, 42. grad (Božič 2011, 251–252, Fig. 6.2.8), Vrh gradu near Pečine 279 Cf. Guštin 1991, Pl. 32: 7; Righi 2001, Fig. 16: 64; Križ and Berlotov rob (Mlinar et al. 2018, Cat. Nos. 60, 61), Čadrg 2005, Pl. 8: 6; Teržan 1973, Pl. 22: 4. – Laze (Mlinar, Turk 2016, 40, 42, Cat. Nos. 39–40), Gradec 280 Križ 2005, Pl. 84: 7; 98: 7. near Krn (Laharnar, Turk 2017, Fig. 197 top). 281 Cf. Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. 33: 15). 132 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Potential shield parts further include domed iron The tool with a curved blade from Grave R 14 ( Pl. rivets for fastening bosses to the wooden shields ( Pl. 21: 8) could be either a sickle or a scythe;289 the missing 55: 9–12); parallels for which again come from sites in handle terminal prevents us from identifying the exact Posočje, Carnia and Dolenjska.282 Such rivets are also function. In form, the tool is similar to the sickle from used on the Mokronog-Arquà shield bosses from the Iron Age House 30 at Most na Soči,290 but also to two eponymous site of Arquà-Petrarca and from the graves small scythes from the Modrej hoard.291 at Isola Rizza, dated with the associated coin finds to the One-sided wings for holding a wooden shaft are middle or second half of the 2nd century BC.283 also on a bil hook, i.e. a knife curved like a sickle ( Pl. Finds from cemeteries and sanctuaries show that 21: 10), that even survived with a piece of the wooden the wooden La Tène shields were reinforced with edge shaft and an iron shank for fixing. This is one of the most binding.284 Remains of such binding can be seen in the popular agricultural tools in the Late La Tène period of iron fragments from Layer SU 3 ( Pl. 56: 3, 4). Posočje,292 with similar examples known from Carnia and Tyrol,293 which only differ from those from Posočje in minor details. Iron tools The Repelc site also yielded several iron knives. The goods in Grave R 42, dated to the late Sv. Lucija IIc, The bottom of Grave R 14 revealed cremated re- included a knife with a semicircularly widened blade mains and rich female adornments, as well as a conical and a hooked angular-sectioned terminal ( Pl. 30C: 8). hoe, bil hook and fragments of an iron sickle ( Pl. 21A: A smaller fragment of a blade of undeterminable shape 8–10) that were placed along the edge of the pit. Placing came from Cremation pit ( Pl. 38: 5) and Layer SU 3 iron tools in graves and hoards was among the main yielded a fragment of an S-shaped blade ( Pl. 56: 6). characteristics of the Late Iron Age Idrija group. The Parallels for the last item suggest it dates to the 4th or 3rd iron tools found in the cemeteries at Idrija pri Bači, Reka century BC,294 i.e. the transition from the Early to the near Cerkno and Bodrež, in the hoards from Vrhovlje Late Iron Age. The same layer also contained an angular- near Kojsko and Modrej, as well as in cult places are sectioned iron hook ( Pl. 57: 4), possibly the terminal of local products similar to those occurring also in Friuli, a knife handle similar to one from Idrija pri Bači,295 as Carnia, Notranjska and Gorenjska.285 well as a fragment with a ring terminal that broadens The hoe or mattock from Grave R 14 ( Pl. 21: 9) is a towards the blade ( Pl. 57: 1). The latter might be what strongly curved conical example with one-sided wings to remained of a battle knife such as were in use in the La hold the shaft. In Posočje, such tools come in two sizes. Tène period in the Mokronog group and in the area of The hoe from Repelc measures 28 cm in length and is the Scordisci,296 while they are unknown in Posočje. among the largest examples,286 which are only known Popular in Late La Tène Posočje were curved knives from Late La Tène contexts.287 The tool also exhibits an with an S-shaped blade and one-sided wings of the han- earlier tradition in the one-sided wings, while the shape dle for attaching the grip.297 The fragment from Layer of the blade might model the items from the southern SU 3 ( Pl. 56: 8) may be the remains of such a knife. They Alpine valleys, where hoes, predominantly found in are presumed to have been used for vegetation clearing the cemeteries at Ticino, have a wedge-shaped blade, or pruning grapevine, similarly as the tools the Romans a round hole for hafting and usual y a conical butt at called falx vinatoria or falx arboria.298 the apex.288 289 The tool was interpreted as a sickle in the first publi- cation (Mlinar 2002a, Cat. No. 31). 282 Cf. Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. 32: 7); Carnia 290 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 95: 3; Laharnar 2018a, 216– (Righi 2001, Fig. 16: 61–62; 18: 69–70; Vitri 2001, Fig. 11: 8); 217. Novo mesto in Dolenjska (Križ 2005, Pl. 70: 4; 82: 4). 291 Guštin 1991, Pl. 45: 7, 8. 283 Arquà-Petrarca (Gamba 1987, Fig. 11: 2); Isola Rizza 292 Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 2: 1; 18: 4), Reka near (Salzani 1998, Pl. 1: 3; 4: 12; Biondani 1998, 137). Cerkno (ibid., Pl. 31: 9), Berlotov rob (Laharnar, Turk 2017, 284 E.g. Kobarid – Bizjakova hiša (Mlinar, Gerbec 2011, Fig. 193). Cat. No. 26); Monte Sorantri (Donat, Righi, Vitri 2007, Fig. 293 Concina 2001, 81, Fig. 4.1; Nothdurfter 1979, 80–83. 23: 1); Kundl (Lang 1998, Pl. 29: 527–529); the sanctuary at 294 Cf. Socerb (Crismani, Righi 2002, 84, Cat. No. 170), Gournay (Rapin 1988, Pl. XLI). Dürrnberg (Parzinger 1988, Pl. 11: 31), Sotin (Todorović 285 Guštin 1991, 95–96; for the finds from cult places, see 1974, 138, Fig. 99). Laharnar, Turk 2017, 167–168, Fig. 193. 295 Guštin 1991, Pl. 18: 5. 286 Cf. Idrija pri Bači, Bodrež and Modrej (Guštin 1991, 296 Cf. Gabrovec 1966c, Pl. 10: 7; Dizdar 2013, 134, Fig. Pl. 2: 2; 10: 9; 20: 1; 38: 4; 45: 1), Žabče (Svoljšak 1967, Pl. 2: 44: 1. 5), Vrhovlje near Kojsko (Božič 2007b, 230, Fig. 2: 5). 297 Most na Soči (Guštin 1991, Pl. 44: 1; Svoljšak, Dular 287 Guštin 1991, 62. 2006, Pl. 59: 13); Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 11: 2, 8; 18: 6). 288 Nothdurfter 1979, 47. 298 Guštin 1991, 63. 133 Miha MLINAR Several other fragments of iron knives are attribut- Several graves also contained iron clamps. Large able to the Roman period. One is a knife with a rod tang nails and clamps found in graves could have served from urn Grave R 1 ( Pl. 15B: 1). Another one is a knife to fasten wooden structures or chests, but also to hold with a curved blade, loop terminal and bone grip from together the wooden bier on which the deceased was Layer SU 3 ( Pl. 56: 9), which is a typical y Norican form placed onto the pyre.307 The finds from Cremation pit according to Dolenz. They appear in Noricum already in and Layer SU 3 ( Pl. 38: 10–12; 58: 2–10) are presumably the Augustan period, while in Slovenia they are recorded the clamps holding together wooden coffins or biers. Of throughout the 1st century.299 Two other fragments from these, the L-shaped clamp ( Pl. 38: 8) has a parallel from a the same layer may also belong to Roman-period knives grave of Emona’s northern cemetery dated to the Flavian ( Pl. 56: 10, 11), though formal y they could also belong period based on the associated goods and another one to scissors.300 recovered from building debris at Preval near Razdrto, The tools from Repelc include an Iron Age awl that attributed to the time between the Middle/Late Augus- is rectangular-sectioned at one end and round-sectioned tan period and the mid-1st century.308 at the other, with both ends thinned ( Pl. 58: 1). The clos- est parallels are known from the Iron Age settlement at Most na Soči, more precisely from the late phase of Horse gear Late Hal statt House 15A and Late La Tène House 31.301 Grave R 19, with a cover consisting of several marl slabs and with rich grave goods ( Pl. 22C, 23A), contained Clamps and nails cremated human remains, as well as several unburnt horse bones.309 The numerous glass beads, a bronze The small bronze nail with a disc head from Grave button and a basket-shaped pendant indicate the burial R 34 ( Pl. 27B: 2) has close Late Iron Age parallels from of a woman, buried at the age of 20–40 according to the Sanzeno.302 Such items found in sanctuary contexts, for anthropological analysis. example at Lagole di Calalzo, are interpreted as nails A similar burial was that in Grave R 22, which stood that served to fasten votive objects onto wooden sup- out in its great size and was covered with several stone ports or wal s.303 slabs. Found under the cover slabs at the top of the fill The very small iron nails with a mushroom-shaped was an iron ring ( Pl. 23C: 10). A large amount of unburnt or flat head and a shank of different sections were prob- horse bones were scattered across the pit and around ably used on footwear.304 They are common finds in the it,310 while the bottom of the pit revealed cremated hu- graves from the Roman period and have been recorded man remains and nine cross-shaped buttons ( Pl. 23B: at Repelc in almost all of the Roman-period graves – R 1–9), which formed part of the horse gear and were used 2, 3, 7, 8, 17 and 30 ( Pl. 16B: 1; 17A: 2–7; 17B: 1–4; 17D: as strap distributors.311 They have two crossed loops on 1; 18A: 2; 22A: 1; 26C: 1), but also in Cremation pit ( Pl. the underside and the crosses decorated with three trans- 38: 13–29) and Layer SU 3 ( Pl. 58: 11–72). They are not verse incisions each. These are the only known examples chronological y diagnostic finds, in use in an almost of this form in Posočje and their parallels mainly come unaltered form up to Late Antiquity and then again in from Dolenjska, where they occur in the graves of the the post-medieval period.305 More diagnostic are the Negova phase and also where we should presume their iron hobnails with a decorative pattern of a cross and place of origin.312 Direct evidence of the latter is the four dots on the head, one of which was found in Layer find of a mould for such distributors in the settlement SU 3 ( Pl. 58: 11). Such hobnails are associated with at Gradišče above Vintarjevec near Litija.313 Based on military footwear and consequently the presence of the these parallels, Grave R 22 from Repelc is attributable Roman army. Parallels suggest that those measuring to Sv. Lucija IIc. Several square-sectioned and hollow roughly 2 cm across date to the Late Republican period, iron fragments came to light a few metres northeast of while smaller ones are Augustan;306 the latter include this grave ( Pl. 57: 16–21), which may represent parts the example from Repelc. of bridles, but they are too fragmented to be positively 299 Dolenz 1992, 100–102; for the territory of Slovenia, identifiable. cf. Pflaum 2010, 202. 300 Cf. Modrijan, Milavec 2011, Pl. 19: 8. 301 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 53: 2–5; 97A: 8; Laharnar 307 Istenič 1987, 114 ff; Slabe 1993, 90–91. 2018a, 219–220. 308 Emona (Petru 1972, Pl. 72: 4), Preval near Razdrto 302 Nothdurfter 1979, 78, Pl. 69: 1147–1166. (Horvat, Bavdek 2009, 123, Pl. 41: 5). 303 Gambacurta, Brustia 2001, 249, 469–471. 309 See here Toškan and Leben-Seljak. 304 Cf. Rodik (Istenič 1987, 114 ff); Vipava (Tratnik 2014, 310 See here Toškan. 295 ff). 311 Mlinar 2002a, 24, Cat. No. 24. 305 Zanier 2016, 463–464. 312 Kruh 2008, 97–98 with references. 306 Cf. Istenič 2005b, 81; Laharnar 2009, 132–133. 313 Stare 1999, 18, 28, Fig. 9: 1,2. 134 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Three inhumation burials of horses have been re-phous piece of lead was unearthed in the Late Hal statt corded in the Iron Age cemetery at Most na Soči (Graves settlement on the right bank of the Idrijca.323 M 2141, M 2788 and Sz 592),314 covered and enclosed with stone slabs similarly to the custom known with the Veneti.315 The horse gear from Grave M 2141, composed Glass finds of iron bridles and decorative strap fittings, is similar to the goods from the Late Hal statt chariot graves in the The glass beads from Repelc are mostly heavily upper reaches of the Rivers Rhine and Danube. Similar burnt, found in Graves R 1, R 10, R 16 and R 19, Pit R 21 horse gear also came to light in Grave Sz 592, but made and Layer SU 3 ( Pl. 15B: 2; 19: 11; 21A: 2–6; 23: 10–14, of bronze, while the iron mouthpiece is lost; an iron 16–17, 19–23; 70: 2–23; 35D: 2). The predominant form mouthpiece was supposedly found in Grave M 2788.316 is a yellow bead with blue and white eyes, either single Horse gear in Posočje also came to light in Grave or double, such as are already known from the earlier 1 at Idrija pri Bači, which contained a mouthpiece of a excavations of the cemetery and settlement at Most na characteristical y Late La Tène form,317 while a burial of Soči,324 as well as from Koritnica, Idrija pri Bači and a horse complete with bridles composed of cheek-pieces Valli del Natisone.325 They are datable to Sv. Lucija IIb and two-part mouthpieces with curb bars, also dating to and IIc, i.e. to the 5th and 4th centuries BC. LT D1, was excavated in the cemetery in Kobarid.318 A Some yellow beads are decorated with a blue wavy more recent discovery in Kobarid is that of a ritual burial line ( Pl. 23B: 11). Blue beads can bear a white wavy line of horses at the Bizjakova hiša site, dated to LT B2.319 ( Pl. 27A: 1; 71: 28, 29) or white and blue eyes ( Pl. 71: The common burial of a man together with a horse 24–27). In general, the beads from Posočje come in and horse gear was a custom practised by the peoples different shapes and sizes,326 but their formal diversity of the southern sub-Alpine area, who adopted it at the and number cannot match the beads from Dolenjska,327 beginning of the Iron Age from the Eastern nomadic particularly those from the Hal statt cemeteries of Novo peoples.320 The horse was also a status symbol,321 of mesto.328 The blue glass beads with a wavy line are nu- which only individual bones or teeth could be placed merously represented in Dolenjska and have been dated into graves as pars pro toto. to the 5th or the 4th century BC, but they also occur in La Tène graves, for examples Grave 140 at Kapiteljska njiva.329 Artefacts of lead The small dark blue glass bead with knobs from Cremation pit ( Pl. 39: 5) has parallels from Most na Soči Two amorphous pieces of lead found in Cremation dated to Sv. Lucija IIa.330 Similar beads were found in pit ( Pl. 39: 1) and in Layer SU 3 ( Pl. 49: 27), respectively, several Late Hal statt graves in Dolenjska, for example are both melted together with a fragment of a ceramic at Magdalenska gora and Stična.331 pithos. This indicates lead was used to repair the cracks The fragment of a blue glass bead in the shape in the vessels, but also to repair other artefacts such as of a ram head from Layer SU 3 ( Pl. 71: 36) is a small a serpentine fibula, found with a lead casing in Grave 323 PR 15 ( Pl. 8B: 1). Several similar examples are known Svoljšak, Dular 2016, Pl. 2: 1. 324 from the Iron Age cemetery at Most na Soči, excavated Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, e.g. Pl. 216A: 10; 127B: 6, 7, 9; Svoljšak, Dular 2016, Pl. 23: 8; 32: 5; 89: 19; by both Marchesetti and Szombathy,322 while an amor- Laharnar 2018a, 213–214. 325 Koritnica in the Bača Valley (Kos 1973, Pl. 1: 8–14; 3: 4, 5; 4: 8, 15–17; 6: 11–12; 7: 4), Idrija pri Bači (Guštin 1991, Pl. 24: 5), Valli del Natisone (Pettarin 2006, Cat. No. 642). 314 Marchesetti 1893, 95, 123–124, Pl. XXX; Teržan, Lo 326 For the blue bead with a white wavy line, cf. Most na Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 51–52A; 1985, 120–121. Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984–1985, 58, Pl. Also see here Toškan. 13F: 94; 401, Pl. 284B: 5–9), such a bead from the cemetery 315 See e.g. Gambacurta, Tirelli 1997, 71 ff; Malnati, at Bitnje in Bohinj was suspended from a Sveta Lucija fibula Gamba (eds.) 2003. (Gabrovec 1976, Pl. 4: 18), others are also known from Valli 316 Dular, Tecco Hvala 2018, 128–130. del Natisone (Pettarin 2006, Cat. Nos. 637, 638). 317 Guštin 1991, Pl. 1: 10. 327 Tumulus I at Stična, for instance, yielded as many as 318 Guštin 1991, 66; cf. Crismani 2005, 17, Fig. 7; Božič 20500 glass beads (Haevernick 1974, 62; Lazar 2003, 11). 2004, 6–8. 328 Križ, Turk 2003, 72. 319 Mlinar, Gerbec 2011, 42–47. 329 Križ, Turk 2003, Cat. Nos. 82, 87; Križ 2005, Pl. 25: 3. 320 Dular 2007; Preložnik 2007b, 155–167; Teržan 2008, 330 Marchesetti 1886, Pl. VIII: 29; in Grave Sz 955 in as- 323; Kmetová 2014, 95–98, Fig. 24. sociation with a Sveta Lucija bow fibula, in Grave Sz 1109 321 See e.g. Frie 2018. with a serpentine fibula with a saddle-shaped bow (Teržan, 322 Marchesetti 1893, 150, Fn. 1 and 2, Pl. IV: 3, 11; Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 98: A8; 111: D6–11). Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984–1985, 55, 74, 126, 331 Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 63: 8–10; Ga- 129, Pl. 10C: 16; 22C: 3; 55B: 4; 60B: 2–4. brovec et al. 2006, Pl. 3: 8. 135 Miha MLINAR bead depicting a stylised ram’s head with raised eyes SU 3 at Repelc. According to the typology proposed by and unpronounced horns and muzzle.332 It is likely an Zepezauer, they rank among the simple spherical beads import from the glassworks of Dolenjska, as the two with a spiral, though the examples from German, Austrian examples from Most na Soči and Mengeš333 are the and Swiss sites are blue or dark blue and the spiral decora- only two known outside the Dolenjska Hal statt group. tion occurs from LT C2 to LT D1.345 Geographical y closer There, the greatest number of such beads came to light analogies for these La Tène beads are known from Idrija in Novo mesto, in the graves of the Certosa Fibulae and pri Bači,346 Šentviška Gora347 and Vrhnika. At the last site, Negova phases (5th and 4th centuries BC), one also in a similar bead was found in Building VII at Dolge njive, a Middle La Tène grave.334 Similar beads are known in dated to the Early Augustan period.348 the eastern Mediterranean.335 Two single examples are a blue glass bead with a Grave R 10 contained two heavily burnt beads of white dot ( Pl. 71: 30) and a green glass bead with a yellow grey-blue glass paste with blue and white eyes ( Fig. 53; and blue eye ( 71: 33). The latter is similar to a bead from Pl. 19A: 8, 9), which are closely comparable with the bead Parti near Stara Sušica, in the Notranjska region,349 but found in Iron Age House 22A at Most na Soči, dated to this parallel is of no dating help as it was found within Sv. Lucija IIc, with the only difference in that the latter an assemblage of mixed finds from the Hal statt, La Tène was made of black glass paste.336 Similar beads from the and Early Roman periods. Caverzano cemetery are of brown glass paste with blue Layer SU 3 yielded seven small cylindrical beads of and white eyes, one of them additional y decorated with green glass ( Pl. 71: 34), such as were in use throughout yellow knobs.337 The examples from Sardinia, where they the Roman period and in the Early Middle Ages.350 They are seen as Early Punic and dated to the 5th–4th century do seem to have been most popular as part of the Late BC,338and elsewhere suggest that the origin of these Antique female costume; from this period they are also beads may be sought in the Phoenician-Punic area.339 known from other sites in Slovenia.351 The fragment of a red cylindrical bead from Grave Small polyhedral beads, such as the item of dark R 19 ( Pl. 23: 9),340 dated to Sv. Lucija IIb2/IIc, also ranks green glass on Pl. 71: 35, appeared towards the end of the among polychrome Mediterranean beads, as does the 2nd century and were mainly worn in the 3rd century,352 fragment of a yellow glass bead with blue and white though an identical bead was also found in the Early eyes and blue-green knobs from Layer SU 3 ( Pl. 71: 13). Slavic cemetery at Žale near Zasip, in Grave 15 from The fragment of a light blue glass bead with white the 8th century.353 and blue eyes and yellow knobs ( Pl. 71: 12) has paral- The small red glass bead from Layer SU 3 ( Pl. 71: lels from the Iron Age cemetery at Most na Soči341 and 32) can be dated to the 6th or 7th century based on paral- from Dolenjska,342 where a similar bead from Novo lels. Similar examples primarily come from Langobard mesto has been attributed to the 4th century BC.343 In sites in northern Italy, for example Cividale del Friuli.354 general, the multi-coloured cylindrical beads are mainly Repelc also revealed several fragments of glass ves- characteristic of the Mediterranean area.344 sels. Exceptional among them are two ribbed fragments Numerous yellow glass beads decorated with inlaid of polychrome glass found in Grave R 19 ( Fig. 55; Pl. 23A: single or double spiral eyes of blue or blue and white co- 8) and Layer SU 3 ( Pl. 70: 1). The fragments are small lour ( Fig. 54; Pl. 70: 24–42; 71: 1–9) came to light in Layer and cannot be positively identified as to their form, possibly belonging to vessels such as arybalos, amphoriskos, 332 Križ 2004, 13. alabastron or oinochoe. They are certainly rare finds in 333 Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, Fn. 9; Laharnar, the south-eastern Alpine area, dating between the mid- Turk 2017, 130, Fig. 149. 6th and the 4th century BC.355 Alongside the amphoris- 334 Križ 2004, 15; Križ, Turk 2003, 74–76, Cat. Nos. 50, 93; Stipančić 2016, 34. 345 Zepezauer 1993, 64–65, 102, Cat. Nos. 845–871. 335 Egg 2010, Fig. 6. 346 Guštin 1991, Pl. 10: 5. 336 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 62: 1; Laharnar 2018a, 214. 347 Mlinar 2006, 156–157. A single other example is known from Slovenia, found in the 348 Horvat 1990, 232–234, Pl. 18: 2. cemetery at Golek near Vinica, kept in the Peabody Museum 349 Horvat 1995, Pl. 2: 1c. of Archaeology and Ethnology. Similar beads are known from 350 Bertoncelj Kučar 1979, 270. Such beads from Tonov- the Iapodic area (Kunter 1995, Cat. Nos. 1191, T. 5: 20, 21). cov grad were found in early medieval contexts – in a layer 337 Nascimbene 1999, 127, Cat. No. 303. inside Building 1 and as part of a necklace in Grave 3 (Mi- 338 Muscuso 2017, Cat. No. 328. lavec 2011, 34, 73, Fig. 2.10; 2.13; Pl. 4: 11; 51). 339 Proietti 1980, 298, Cat. No. 430; Uberti 1988, 745, 351 E.g. Črnomelj (Mason 1998, Pl. 5: 6, 7), Kincelj near Cat. No. 946. Gorenja vas pri Šmarjeti (Božič, Ciglenečki 1995, 275, Fig. 12). 340 Mlinar 2002a, 44; Sakara Sučević 2004b, 22. 352 Bertoncelj Kučar 1979, 270. 341 Marchesetti 1893, Pl. XXIX: 8. 353 Knific, Pleterski 1993, 252, Fig. 17, Pl. 4: 32. 342 Sakara Sučević 2004b, 22, Fn. 2. 354 Zorzi 1899, 144; Borzacconi, Giostra, 2018, 251 f, Fig. 343 Križ, Turk 2003, Cat. No. 77. 23. 344 Cf. Uberti 1988, 489. 355 Endrizzi 1999. 136 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA koi from Stična and Veliki Vinji vrh (Šmarjeta),356 the while they are very rare in the graves of the Sveta Lucija fragments from Repelc are the only finds of their kind group with single examples from Koritnica in the Bača in Slovenia. These vessels were made of sand-core glass Valley, Jelenšek near Godovič and Čadrg.365 Quite a with trails of different coloured glass applied onto the different custom has been observed in Dolenjska and body to form decorative patterns finished with marver- Štajerska, where whetstones in the Hal statt366 and La ing.357 They are probably the products of Mediterranean Tène periods367 formed part of a warrior’s outfit that was workshops, mainly from Rhodes.358 also placed into the grave. Layer SU 3 at Repelc revealed two rim fragments of a glass bottle ( Pl. 71: 39), probably of Type 6.3.2 after Lazar that was in use in the second half of the 1st and Bronze Age pottery the 2nd century. Also found was a ring-base fragment of a beaker ( Pl. 71: 40), possibly of Type 3.6.1 or 3.6.3 after The deepest cultural layer (SU 5) at Repelc revealed Lazar, which is mainly characteristic of the 2nd and 3rd sherds of hand-built coarseware ( Pl. 15A: 1–11) that are centuries.359 Another ring-base fragment of a beaker ( Pl. not always formal y unidentifiable. Several sherds were 39: 4) was found in Cremation pit, which also contained made of a fine fabric, fired black or dark grey, one of the upper part of a flask ( Pl. 39: 3), probably of Type 8.6.3 which belongs to a dish with a flat rim ( Pl. 15A: 2) with after Lazar360 from the 2nd or 3rd century. analogies from several nearby hillforts from the Bronze Age such as Gradišče above Ajdovščina, in the Vipava Valley, Nivizze/Njivice in the Triestine Carso and Ponte Amber San Quirino in Valli del Natisone; these sites are dated to the transition from the Middle to the Late Bronze Graves R 19 and R 34 from Sv. Lucija IIc contained Age.368 There are no known parallels for the shallow a small amber bead each ( Pl. 23A: 24; 27B: 3). More were coarseware dish with a flat internal y thickened rim found in mixed Layer SU 3 that include several almost ( Pl. 15A: 3), though its form is reminiscent of Urnfield complete examples ( Pl. 71: 41–46, 48), while one was culture pottery.369 The vessel with a handle ( Fig. 56; Pl. attached to the bow of a Late La Tène animal fibula ( Pl. 15A: 1) also has no parallels, while its fabric and shape 43: 8); similar examples are known from the Late La of the handle are similar to the Bronze Age pottery from Tène graves at Idrija pri Bači.361 Posočje.370 The fragment of an everted rim ( Pl. 15A: 4) The pieces of amber without perforations from shows similarities with a jar from Caorle – S. Gaetano Layer SU 3 ( Pl. 71: 50–56) may be seen as either raw in Veneto, dated through associated finds to the 10th–9th material or semi-finished products.362 Their good condi- century BC.371 The decoration of plain and impressed tion suggests they were not exposed to fire. The graves cordons on body sherds ( Pl. 15A: 8–10) is chronologi- of the Sveta Lucija group in general revealed very little cal y undiagnostic, but does occur on the pottery from amber jewellery,363 which might be due to the burial a Bronze Age house at Most na Soči,372 while it is virtu- custom of cremating the dead in their apparels. al y absent on the pottery from the Hal statt houses at the same site.373 Whetstone The cremation pit held a sandstone whetstone with a hole ( Pl. 39: 2). Several such finds came to light in the 365 Koritnica (Kos 1973, Pl. 8: 3–4), Jelenšek near Iron Age settlement on the right bank of the Idrijca,364 Godovič (Bratina 1997, 146; Laharnar, Turk 2017, 123, Fig. 140), Čadrg (Mlinar, Turk 2016, 39, Cat. Nos. 34–35). 356 Stična (Kastelic 1960, Pl. 3: 2), Šmarjeta (Dular 1991, 366 E.g. Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan Pl. 29: 26–28). 2004, Pl. 22: 15; 31A: 1–2; 68: 7), Stična (Gabrovec et al. 2006, 357 Cf. Lazar 2003, 12. Pl. 156: 59), Novo mesto (Križ 1997, Pl. 48: 5; 55: 6), Vače 358 Harden 1981, 7; cf. Hayes 1975, Pl. 2: 22. (Stare 1955, Pl. LXXVIII: 2–9), Dolenjske Toplice (Teržan 359 Lazar 2003, Fig. 33, 103–105. 1976, Pl. 21: 9). 360 Ibid., 177, Fig. 58. 367 E.g. Novo mesto (Križ 2005, Pl. 13: 6; 38: 15) and Slati- 361 Guštin 1991, Pl. 6: 11; 9: 11; 13: 3. na v Rožni dolini (Pirkmajer 1991, Pl. 9: 53; 15: 102; 18: 122). 362 Cf. Križ 2017, Cat. Nos. 1–5. 368 Gradišče above Ajdovščina (Svoljšak 1988–1989, Pl. 363 Most na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1: 5); Njivice/Nivizze (Moretti 1978, Fig. 4: 9–10); Ponte San 1984, Pl. 84B: 5–8; 137A: 26; 190A: 15), Bitnje in Bohinj (Ga- Quirino/Most (Gerdol, Stacul 1978, Fig. 4: 1). brovec 1976, Pl. 3: 1; 7: 2, 5; 10: 3). 369 Cf. Črešnar 2010, Pl. 3: 6. 364 See Mlinar 2002a, 41, Cat. No. 6; Mlinar, Klasinc, 370 Cf. Svoljšak 1988–1989, Pl. 5: 1. Knavs 2008, Pl. 4: 63; Svoljšak, Dular 2016, Pl. 24: 10, 11; 25: 371 Bianchin Citton 1996, Cat. No. 26, Fig. 8: 26. 2 and others; 61: 9, 10; Horvat 2018, 349 ff, Fig. 1; Tab. 1, 2 372 Svoljšak 1988–1989, Pl. 3: 17–19, 7: 4–6, 8, 8: 1–5, 8. (Houses 4, 5, 15A, 16, 22A, 29, 3). 373 Cf. Grahek 1918a, 291–291, Fig. 19. 137 Miha MLINAR Hal statt pottery Late Hal statt settlement at Most na Soči,384 but rare among the goods of the Iron Age graves;385 the cem- The Hal statt pottery from Repelc is highly frag- etery on the right bank of the Idrijca yielded one that mented and largely unidentifiable as to its form. Sur- was placed into a grave from the 1st century AD, which viving best is the pithos from urn Grave R 52, which indicates a continuation of the Iron Age tradition.386 is decorated with cordons, as well as black paint in the Also a rare find at Most na Soči is a fragment of a lower part and red paint further up ( Pl. 34A: 1). Several clay spindle whorl ( Pl. 69: 29). Only three were found in other pithos fragments came to light in Layer SU 3 ( Pl. the Late Hal statt settlement and not many more in the 59: 1–3), as well as Graves PR 1 and PR 2 ( Pl. 2: 12; 4 A: graves, where most date to the Early Hal statt period.387 5), dated to Sv. Lucija IIb2.374 They occur at the beginning of the Hal statt period in The two rim fragments with a dark red slip from the graves of the Tolmin cemetery,388 while Late Hal statt Layer SU 3 ( Pl. 60: 1, 3) may belong to situlae such as graves only yielded such items at S. Pietro al Natisone/ were found in the Sv. Lucija IIa and IIb graves at Most na Špeter in Veneto. A spindle whorl also came to light in Soči,375 while they are very rare finds in the settlement.376 the east sanctuary at Este, dated to the 4th century BC.389 Parallels for the biconical jar on Pl. 59: 7 come from Spindle whorls are more common in the female burials Este – Casa di Ricovero, Grave 151 dated to the 7th/6th from the Hal statt period in Dolenjska, where they are century BC, but also the mid-6th century BC pottery believed to have had a symbolic significance;390 in Do- from the Via Tiepolo site in Padua.377 The grey fired jar lenjska they continue to occur in the La Tène period.391 with two handles at the shoulder-neck junction ( Pl. 59: The clay bobbin ( Pl. 69: 30) has parallels from the 6) has no close parallels. Most na Soči settlement.392 Some are also mentioned The beakers from Layer SU 3 ( Pl. 60: 2, 4, 6, 8, 9, among the goods from Marchesetti’s excavations.393 10) are similar to the Late Hal statt finds from the settle- They also occur as grave goods or sanctuary offerings ment at Most na Soči,378 but also to the finds from the in Veneto.394 At Este, for example, some were offered to cemeteries in Valli del Natisone.379 Reitia, a female divinity, and are associated with the art The sherds on Pl. 60: 11, 12 belong to dishes such of weaving and consequently writing.395 as are known from the settlement at Most na Soči,380 but not from burial contexts with the exception of Grave 9 at Dernazzacco.381 La Tène pottery Graves R 42 and R 45 at Repelc, dated to the end of the Hal statt period, contained sherds with brushed The pottery from the La Tène period and/or made in decoration ( Pl. 30C: 11–13; 31C: 3–6). Brushing is the La Tène tradition is poorly identifiable at Most na Soči rare on the pottery from burial contexts382 and more and Posočje in general.396 The beaker from Layer SU 3 at common on the pottery from the settlement at Most Repelc, decorated with horizontal and vertical brushing na Soči, dated to Sv. Lucija IIb2 and IIc, and in some ( Pl. 60: 18), could be ascribed to the La Tène tradition, cases combined with shallow horizontal grooves.383 This though it lacks the thickened rim that characterises the decoration is present on the heavily burnt sherds from Cremation pit ( Pl. 39: 10–14) and two sherds from Layer 384 SU 3 ( Pl. 60: 14, 15). Grahek 2018a, 281–282, 303, Fig. 16: S1 and S6. 385 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 50D: 2; The same layer also yielded two clay rings ( Pl. 69: 237C: 4, 5. 26, 27). They are characteristic household items of the 386 Unpublished, information by Beatriče Žbona Trkman. 387 Grahek 2018, 286, Fn. 67; cf. Renzi 1981, 198. 388 Svoljšak 1976, 68; Svoljšak, Pogačnik 2001, Pl. 1: 2; 374 See here chapter on the attribution of finds from Pu- 5: 6; 13: 11. carjev rob. 389 Gregnanin 2002, 174, Fig. 72: 162. 375 Cf. Teržan, Trampuž 1973, 439; Dular 1982, 203, Fig. 390 See e.g. Teržan 1996; ead. 2004. 7: 13, 14. 391 See e.g. Križ 2005, Pl. 15: 2; 19: 4 and others. 376 See Grahek 2018a, 267. 392 Žbona Trkman, Svoljšak 1981, Cat. No. 18; Svoljšak, 377 Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, 102 ff, Pl. 52: Dular 2016, Pl. 88: 6; 100: 17, 19; Grahek 2018a, 285, Fig. 17: 2; Ruta Serafini 1990, Fig. 73: 2. M b. 378 Cf. Svoljšak, Dular 2016, Pl. 55: 3, 7, 12; Grahek 393 Grahek 2018a, 285, Fn. 65. 2018a, 255. 394 E.g. in Grave 4 in the cemetery at Montebel una – S. 379 Cf. Pettarin 2006, Pl. 38: 648. Maria and Colle (Manessi, Nascimbene 2003, 72–73), out- 380 Cf. Types Sk 6 and 7 in Grahek 2018a, 271–273, Fig. 13. side the stone cist of Grave 54 (ibid., 128, Pl. 28: a, a1, a2, 381 Petarin 2006, Pl. 39: 660. a39); Este (Chieco Bianchi, Calzavara Capuis 1985, Pl. 18 and 382 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 169: 6; others) and e.g. at Este – southeast sanctuary (Dämmer 2002, 172G: 2; 240E: 5. 269, Fig. 113: 77). 383 The O6 and O7 decoration after Grahek 2018a, 283, 395 Gambacurta 2017, 211–226. 304, Fig. 28: L18 and L 17. 396 Grahek 2018a, 288–289. 138 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA beakers of LT C2 or LT D1.397 The hand-built beaker characteristic of the 1st and 2nd centuries, with the Sexti with the rim finished on the wheel ( Pl. 39: 15) could be stamp only associated with this Firmalampe type.409 attributed to the Late La Tène period based on its fabric Layer SU 3 ( Pl. 61: 8, 9) yielded two other Loeschcke with added graphite and decoration of vertical grooves,398 X Firmalampen. the same could be said of the graphite ware sherd with an Layer SU 3 also revealed several amphora sherds incised wavy line and a stamped circle ( Pl. 39: 17),399 and ( Pl. 61: 10–15; 62: 1) belonging to the Lamboglia 2 or of the black ware sherd with grooved decoration ( Pl. 39: Dressel 6A types ( Fig. 57). The latter were widely used 16);400 all were found in Cremation pit. from the late 1st century BC to the mid-1st century AD for transporting wine and were produced along the Italian coast of the Adriatic.410 The round-sectioned Roman pottery handle and two foot fragments ( Pl. 61: 12–14) belong to a smaller version of northern Italian amphorae, formal y Several sherds from Layer SU 3 at Repelc ( Pl. 61: similar to the Dressel 6B oil amphorae characteristic 1–3) belong to black glaze ware, which has thus far in of the late 1st century and even more so the 2nd and Posočje only been recorded at Kobarid and Most na early 3rd century.411 The ring base on Pl. 61: 11 belongs Soči.401 Characteristic of Friuli, the hinterland of Trieste to a flat-bottom Forlimpopoli amphora, which served and Koper, as well as Notranjska and central Slovenia to transport wine and were produced in the Emilian is the black glaze ware of northern Italian production, centres at Forlimpopoli ( Forum Pupili), S. Arcangelo, mainly in use in northern Italy in the 2nd and 1st cen- Sant’Ermete, Riccione and Rimini in the 2nd and early turies BC.402 The sherds from Repelc belong to heavily 3rd century. They were mainly in use in the Adriatic fragmented plates of the Padana production ( Pl. 61: 1–3), coastal areas, some are also known from the Adriatic which formal y correspond with Lamboglia 5/7 or Morel hinterland.412 Their imitations were produced in local 2284 type.403 Parallels date this form to the end of the workshops in the 3rd century and probably even the early 1st century BC or LT D2.404 4th century.413 The thin sherd with shallow grooves and The globular thin-walled beaker ( Pl. 61: 7) is of the a characteristic brown mica surface ( Pl. 61: 10) probably LI form after Marabini, typical of the first half of the 1st belonged to a small MRA 3 or LRA 3 amphora, originat- century AD with beginnings in the Late Augustan pe- ing in Asia Minor. With the sherd missing both the rim riod.405 The wheel-thrown thin-walled cup of a fabric and handle, it is not possible to determine whether it is with added mica and quartz sand ( Pl. 61: 6) also ranks the early or the late variant, hence it can only broadly among the pottery forms in use in the 1st century AD be dated between the 1st and 6th centuries; the earliest – the Augustan, Tiberian and Flavian periods406 – with examples of MRA 3 amphorae already appear in the the closest parallels from Reka near Cerkno, Vipava, Augustan period and the 1st century AD.414 The grooved Socerb/San Servolo and Gurina.407 body sherd on Fig. 58 ( Pl. 62: 1) may have belonged to The oil lamp with the Sexti stamp ( Pl. 31A: 1) from the LRA 1 eastern Mediterranean wine amphora. In inhumation Grave R 43 at Repelc can be attributed to the Slovenia, the early forms of these amphorae appear in third quarter of the 2nd century based on the associated the first half of the 5th century (e.g. at Rodik, Školarice, bronze as of Lucius Verus.408 It is a Loeschcke X lamp Predloka, Križna gora),415 while towards the end of the 397 Cf. Gurina (Jablonka 2001, 58, Pl. 13: 11); Stična 5th and in the 6th century they rank among the most (Grahek 2016, Fig. 78: 9, 29). common amphorae in hil top settlements.416 Their early 398 Cf. Grahek 2016, Fig. 58: O 15. forms were produced on the south-western coasts of 399 Cf. the stamped circles on the La Tène pottery (Gra- Asia Minor, later, in the 6th and early 7th century also hek 2016, 210–212, Fig. 61: distribution map). on the islands of Rhodes and Cyprus.417 400 Cf. Šmatevž (Tica, Djurić 2007, Cat. No. 438). 401 Kobarid (Horvat 1997, 124, Fig. 49), Most na Soči 409 Sites: Novo mesto – Beletov vrt (Knez 1992, Pl. 31: (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 58: 1; Grahek 2018, 290). 11), Ptuj (Kujundžić 1982, Pl. 24: 15), Ljubljana (Petru 1972, 402 Cf. Maselli Scotti 1988, 268; Horvat, Bavdek 2009, Pl. XLIII: 12), Aquincum (Topàl 1993, Pl. 15: 9, 15–16), Car- 57–58. nuntum (Alram-Stern 1989, 79), Aquileia, Sisak, Vinkovci 403 Lamboglia 1952; Morel 1981. and Prečac near Donje selo (Vikić-Belančić 1976). 404 Cf. Božič 2008, 144. 410 Cf. Bezeczky 1998, 228–230. 405 Marabini 1973, 154; cf. Sevegliano (Zuccolo 1985, 38, 411 Cf. Bezeczky 1997, 147–178; Tassaux, Matjašić, Pl. III: 1), Istria (Starac 1997, 189, Pl. 26: 4). Kovačić 2001, 97–125. 406 Zampori Vanoni 1987: Graves 6, 26 and 35 in the 412 Belotti 2004, 58–59. Nave cemetery are dated to the Tiberian, Grave 59 to the Au- 413 Vidrih Perko 2000, 434. gustan period. 414 Martin-Kilcher 1994, 440–441. 407 Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. 29: 4), Vipava 415 Žerjal, Vidrih Perko 2017, 260; Modrijan 2014, 55, (Tratnik 2014, 298), Socerb/San Servolo (Casari 2002, 100, Fig. 4: 6. Fig. 7–10), Gurina (Jablonka 2001, Pl. 52: 15). 416 Cf. Modrijan 2011, 150; ead. 2014, 55. 408 Mlinar 2005, 334, Fig. 8. 417 Pieri 2005, 80; Reynolds 2005, 565. 139 Miha MLINAR Layer SU 3 also revealed a two-handled jug and pered fabric (mica, limestone, sand) and contemporary the rim with strap handles of another such vessel ( Pl. production is true of the lid with a ring grip and a slightly 62: 2, 3). A similar jug came to light in the Most na Soči everted rim ( Pl. 40: 16), such as are also known from settlement, others are known from several other sites Vrhnika and Mandrga near Razdrto.426 in Posočje and central Slovenia, where they are among The cremation pit ( Pl. 41: 2–10) and Layer SU 3 the Early Imperial imports from Italy.418 Such jugs were ( Pl. 64: 10–17) yielded numerous sherds of Auerberg found at Adria in the graves from the Augustan–Tibe- jars.427 Most were wheel-thrown and only two hand- rian period.419 The similar jugs from Cosa, along the built ( Pl. 41: 2; 64: 17), with other differences observable Tyrrhenian Sea, have a more globular body and already in the form, size and fabric. It is a vessel form that had appear in graves from the second half of the 2nd to the developed from the Late La Tène tradition and was used mid-1st century BC.420 The rim and base fragments from across wide areas from Bavaria to Slovenia and northern Cremation pit at Repelc ( Pl. 40: 3, 12) probably also be- Italy from the Augustan period to the first quarter of the longed to a two-handled jug, similar to the vessels from 2nd century.428 Several rim sherds from Repelc show a Gurina, Sermin and Socerb/San Servolo dating to the form typical of the Tiberian period ( Pl. 41: 6; 64: 14, 17), last quarter of the 1st century BC.421 The parallels from with paral els from the eponymous site of Auerberg and the cemetery at Beletov vrt in Novo mesto, where they from Kempten.429 Several other sherds ( Pl. 41: 5, 6, 8, 9) occur in the 1st century AD,422 suggest that the moulded show post-Augustan forms. Two exhibit a local produc- sherd from Layer SU 3 ( Pl. 63: 13) may be another piece tion ( Pl. 64: 10, 15), one of which ( Pl. 64: 15) is similar of a two-handled jug. to examples from the Friuli Plain430 in the form of the The Repelc site also yielded several rim sherds with rim and the fabric with mica inclusions. a handle and ring base sherds that belong to jugs with a The complete jar from Layer SU 3 ( Pl. 65: 3), fin- single handle ( Pl. 40: 11; 42B: 6; 63: 9, 11, 12; 64: 2–6). ished on the wheel and decorated with brushing, shows The jug with a ring base and grey surface ( Pl. 42B: 6) is a prehistoric tradition in the production manner and similar in fabric to the Early Imperial pottery from the decoration that was retained into the 1st century, in northern Adriatic area. The closest parallel for the jug southern Pannonia even the mid-2nd century.431 The jar sherd with a constricted neck and single handle ( Pl. 63: sherd from Cremation pit ( Pl. 40: 4) has the closest parallel 12) comes from Emona, Grave 917, which the coin of from Montereale Valcellina, in a formal y similar jar from Antoninus Pius dates to the mid-2nd century.423 the period of Romanisation.432 The brushed jar with an Several sherds from Cremation pit can be ascribed everted rim from Layer SU 3 ( Pl. 65: 2, 4) has a parallel in to an ellipsoid baking dish with a lid seat ( Pl. 40: 17). This a jar from urn Grave 3D from the cemetery at Laurinova is a long-lasting Mediterranean Albintimilium 115/116 ulica in Vipava, dated to the mid-2nd century.433 form widely used from the 2nd century BC to the Au- Grooving the interior and exterior surfaces of gustan period,424 with geographical y closest parallels pottery, such as can be seen on the two fragments from from the settlement at Most na Soči, from Pozzuolo, Cremation pit and Layer SU 3 at Repelc ( Pl. 40: 18; 69: Sevegliano, Gurina, Magdalensberg, Sermin, Mandrga 1), was a very popular decoration.434 Similar goods from near Razdrto, Vrhnika and Ljubljana.425 The same tem- the cemetery on the right bank of the Idrijca at Most na 418 Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 97: 6; also cf. Soči, but also from Gurina and Cosseano suggest that Grahek 2018a, 289), Idrija pri Bači and Reka near Cerkno the jar sherds with a thickened triangular-sectioned rim (Guštin 1991, Pl. 13: 2; 21: 6; 32: 1), Suhadole near Kamnik ( Pl. 66: 6–7) could be dated to the end of the 1st or the (Horvat 2006b, 16), Novo mesto – Beletov vrt (Knez 1992, Pl. 24: 2; 33: 4). 426 Horvat 1990, 224–226; Horvat, Bavdek 2009, 77, Pl. 419 Mangani 1982, 38–39, Fig. 27: 4; 42: 6. 6: 5; 29: 10. 420 Dyson 1976, 79, Fig. 25: V-D82 and 83; Zuccolo 1983, 427 At Most na Soči they came to light in the settlement 23, Fig. 8. (Grahek 2018a, 288–289). 421 Gurina (Jablonka 2001, Pl. 59: 3, 8), Sermin (Horvat 428 Donat, Maggi (eds.) 2007, 151–157, Fig. 5. 1997, Pl. 10: 13, 55: 12), Socerb/San Servolo (Casari 2002, 429 Cf. Flügel, Schindler-Kaudelka 1995, 72. The jars with 113, Fig. 43). a triangular-sectioned rim are Raetian, while the elongated 422 Knez 1992, Pl. 12: 2; 15: 9; 25: 10. forms from the Late Augustan and Tiberian periods are only 423 Petru 1972, Pl. 68: 10. known in Noricum (Flügel, Schindler-Kaudelka 1995, 79). 424 Olcese 1996, 428–429, Fig. 7. 430 Donat, Maggi (eds.) 2007. 425 Cf. Most na Soči (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 9: 12), Poz- 431 Cf. Rodik, Grave 6 (Istenič 1987, 114 ff, Pl. 10: 8); zuolo (Donat, Floreano, Merlatti 2002, Fig. 2: 5), Sevegliano Emona, Grave 84 (with a coin of Augustus) and Grave 490 (Zuccolo 1985, Pl. IV: 2 with Pompeian red slip), Gurina (Ja- (Petru 1972, Pl. 9: 22a; 33: 1); for southern Pannonia, see blonka 2001, 98, Pl. 66: 1), Magdalensberg (Schindler-Kau- Vikić-Belančić 1975, 36–39. delka 1986, 281–282), Sermin (Horvat 1997, Pl. 9: 8), Man- 432 Donat 1997, Fig. 13: 16. drga near Razdrto (Horvat, Bavdek 2009, 76–77, Pl. 6: 2–3), 433 Tratnik 2014, 298, Pl. 3: 14. Vrhnika (Horvat 1990, Pl. 15: 9; 19: 4–6), Ljubljana (Vičič 434 Cf. Socerb/San Servolo, dating to the 1st century AD 1994, 49). (Cesari 2002, 116, Cat. No. 50). 140 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA 2nd century.435 The sherd of a wheel-thrown jar with ARCHAEOLOGICAL EVIDENCE FROM parallel incisions on the neck and an everted rim ( Pl. THE REPELC SITE 41: 1) has parallels in the 1st and 2nd century contexts from the south-eastern Alpine area.436 The jar – urn HABITATION LAYER (SU 5) from Grave R 1 ( Pl. 16: 4) that is decorated with multiple wavy lines and horizontal grooves can be dated to the The analysis of the scarce pottery finds from this transition from the 2nd to the 3rd century based on the layer ( Pl. 15: 1–11) has shown that the patches of ground radiocarbon dating of a bone from the jar.437 surface of dark brown to red-brown burnt loam with The beaker from cremation Grave R 36 with remains of clay daub, two post holes and marl slabs laid combed decoration covering the entire surface ( Pl. onto the bedrock, as well as the scattered prehistoric 28B: 1) is formal y similar to the jar from Grave 23 of pottery in Layer SU 5 represent the building remains the cemetery at Križišče near Spodnje Škofije, dated to from the Late Bronze Age ( Bronzo recente according to the late 2nd or the 3rd century.438 The wheel-thrown rim the Italian chronology or BA D according to the central sherds from Layer SU 3 ( Pl. 67: 8–10) have the closest European chronology) ( Fig. 24 and 59); excavations here parallels from Tonovcov grad near Kobarid, where they yielded no bronze or iron artefacts. The discovery of were identified as Type 5 characteristic of the 6th century habitation remains on the left bank of the Idrijca comes and other Late Antique hil top posts in Slovenia.439 as a surprise, as the remains of houses from this time were previously only known on the right bank.443 This discovery also suggests that both banks were inhabited Early medieval pottery in the Late Bronze Age, though the extent of this habita- tion is as yet uncertain. The two post holes indicate that Pit R 9 at Repelc contained a complete beaker and the construction was similar to that established for the a jar, the latter decorated with a multiple wavy line ( Pl. contemporaneous house excavated on the right bank, 34C: 1, 2), which are the only finds from Posočje that built of posts without stone foundations.444 could be linked to the Carantanian culture.440 A similar pottery combination is known from Boškina near Pula, where a large and a small jar from the Early Middle Ages GRAVES were found in close proximity to one another.441 Similar examples are also known from the early medieval sites The Late Bronze Age settlement remains at Repelc in central Slovenia,442 dated to the second half of the was covered over with an up to 10 cm thick layer of loamy 7th century. earth (SU 4). In the 6th century BC, the area began to be used as a cemetery. The extensive excavations that Mar- 435 Most na Soči (Žbona Trkman, Svoljšak 1981, Cat. chesetti, Szombathy and others conducted on the left bank No. 40); Gurina (Jablonka 2001, Pl. 21: 11); Cosseano (Rupel 1988, 107, Pl. 1: 1). Very similar rims are also common at of the Idrijca revealed that burial already began here in the Tonovcov grad near Kobarid, where they were mostly recov- 8th century BC, in Sv. Lucija Ia.445 The graves at Repelc lie ered from the 6th century habitation layers (Modrijan 2011, at the north-westernmost edge of this extensive cemetery. 188-190, e.g. Pl. 91: 6–10, 16–18). It appears that a drystone wall was first made here, 436 E.g. Vipava (Tratnik 2014, 299, Pl. 6: 36), Pod jezerom on the lowest terrace of the Idrijca, with a N–S orienta- below Rodik (Istenič 1987, Pl. 11: 4), Pristava near Trebnje tion and with the trench for it dug into Layer SU 4 ( Fig. (Slabe 1993, Pl. 5: 16; 9: 11), Sela pri Dobu (Horvat 2007, 67, 43, 44 – SU 87). It was constructed of pieces of marl prior Cat. No. 22). to Late Hal statt Graves R 31 and R 32 at its south end. 437 The analysis performed at the Poznań Radiocarbon The marl slabs found to the west of the wal , in above- Laboratory dated the sample (Poz-103117) to 1795 ± 30 BP, calibrated with 95.4% probability to AD 132; with 74.2% to lying Layer SU 3, are the debris of the col apsed wall; AD 262. It is similar to an undated jar from Gurina (Jablonka some of the slabs from the wall were probably reused as 2001, Pl. 22: 3). covers of the grave pits. The round stone structure (SU 438 Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 245, Cat. 88), the trench for it dug into Layer SU 4, also dates to the No. 92. time when the burial ground was only being prepared. 439 Tonovcov grad near Kobarid (Modrijan 2011, 190– The earliest burials in the investigated part of the 191, Pl. 93: 8.11, 94, 94: 1–7); Gradec near Praprotno and cemetery at Repelc include urn Grave R 52 with a pithos Tinje (Ciglenečki 2000, Fig. 81: 6; Pl. 21: 4–7). and with the pit dug into the limestone bedrock ( Pl. 440 Knific 2004, 19–20. 441 Cf. Bekić 2016, 151–152, Pl. 5: 1, 2. dating from a cremation burial at Nitra (Fusek 1994, 44, Pl. 442 Mlinar 2002c, 111–112; Pleterski 2008, 39, Fig. 2: 3, 32: 1). 4; Bekić 2016, 145. Similar decoration of a multiple wavy 443 Cf. Svoljšak 1988–1989, 377 f. line occurs on a vessel from Grofovsko near Murska Sobo- 444 Ibid., Fig. 3, 4. ta, found in a pit dated to the second half of the 7th century 445 See Teržan, Trampuž 1973, 437; cf. Bergonzi et al. (Novšak 2002, 30, Fig. 9), but also on a vessel of the same 1981, 91–284; Boiardi 1983, 164–187. 141 Miha MLINAR 34A), dated to Sv. Lucija IIb1, and Grave R 31 ( Pl. 26D) in Graves R 18, 35 and 51 ( Pl. 22B, 27C–28A, 33C), in containing a Castellin Fisterre fibula446 ( Fig. 59). Graves Grave R 25 of a warrior ( Pl. 24C, 25) also a machaira.450 R 10, 38 and 41 ( Pl. 18B–19A, 29A, 30B) are attributable Cremation Graves R 1, 2, 3, 4, 7, 8, 12 A(?), 13(?), to Sv. Lucija IIb2. The goods in these graves include band 17, 30 ( Pl. 15B–16A, 16B, 17A, 17B, 17D,18A, 19C, 22A, fibulae with reticular decoration on the bow, crossbow 26C) show that burial in the Iron Age cemetery at Repelc fibulae with a disc on the bow, Type XIII Certosa fibulae, continued in the Roman period, probably already from Fraore type serpentine fibulae, fibulae with foot termi- the reign of Tiberius onwards,451 although the people liv- nals in the shape of a forward facing animal head and a ing at Most na Soči began using the cemetery on the right band earring with longitudinal grooves. This or the fol- bank of the Idrijca, at the southeast edge of the Roman lowing phase is the presumed time frame for several less settlement, as early as the second half of the 1st century easily datable graves, such as R 33, 42 and 44 ( Pl. 27A, BC.452 The Roman-period graves at Repelc contained very 30C, 31B) which held blue glass beads with a white wavy little goods and span from the early 1st century AD (R 3) line, small bronze buttons and finger rings, but also band to the late 2nd or beginning of the 3rd century (R 1). The earrings with longitudinal incisions along the edges. The goods mainly comprise small hobnails, while the chrono- graves of Sv. Lucija IIb were clearly discernible in plan logical y more diagnostic pieces include a patera handle and section, dug deep into the loamy earth (SU 4, 6), with figural decoration and a wheel-thrown jar with a some reached to and even into the limestone bedrock. multiple wavy line. Standing out is inhumation Grave R Attributable to the last phase of the Sveta Lucija 43 that held an oil lamp and a coin ( Pl. 31A), the latter group, i.e. Sv. Lucija IIc, are Graves R 19 and R 22 ( Pl. dating the burial to the third quarter of the 2nd century. 22C–23A, 23C) with unburnt horse bones alongside the cremated human remains, as well as Graves R 16, 23, 34, 47, 48 ( Pl. 21B, 24B, 27B, 32B, 32C) and probably R PITS 50 with a fragment of an undecorated band earring ( Pl. 33B). These graves contained Type X Certosa fibulae, Excavations in 2000 unearthed several pits contain- belt mounts, decorative strap mounts, yellow glass beads ing burnt remains but no bones, located among the grave with blue and white eyes, fragments of glass and bronze pits and dug into Layers SU 4 or SU 6. In spite of the ab- vessels; some of these rank among the richest graves of sence of cremated bone remains, the pieces of jewellery, the cemetery. pottery and stone covers indicate these were also burial The transition from the Early to the Late Iron Age, pits, of similar sizes to those with actual cremated remains. i.e. the late 4th and early 3rd century BC, is the dating of Pit R 21 ( Pl. 35D) can be dated to Sv. Lucija IIc on Grave R 45 ( Pl. 31C) with brushed pottery447 and a Type the basis of a ring decorated with stripes of incisions and VII Certosa fibula, probably Variant e, which is the last a fragment of a yellow glass bead with blue and white Hal statt variant of the Certosa fibulae that continued eyes such as also came to light in Graves R 16 and 19. to be worn into the La Tène period.448 Placing pottery Pit R 11 contained a fragment of a Certosa fibula foot in graves was rare in Posočje in Sv. Lucija IIc, which probably of Variant VIIf, which appears in Sv. Lucija IIc leads us to presume that Grave R 45 could be later. The and remains in use in the La Tène period,453 as well as radiocarbon date of the bone indicates that Grave R 49 a rim sherd of a ceramic vessel. The sherd of a jar with ( Pl. 33A) with an untypical pendant as the sole grave a thickened rim from Pit R 22A ( Pl. 35E) shows that it good is attributable to the transition from the 4th to the was wheel-thrown; it was found together with a fibula 3rd century BC, i.e. Sv. Lucija III. with transverse incisions on the bow that is probably an We were not able to positively identify burials at Early or Middle La Tène import from the central Alps. Repelc that would date to the Middle La Tène period The only good from large Pit R 29 ( Pl. 36A), covered ( Fig. 59 and 60). Burial certainly took place in the Late with stones, is a fragment of a fibula with a socket at La Tène period of LT D1, evidence of which is Grave the spring to receive the bow, which is a local trait in R 14 ( Pl. 20–21A) with twisted wire jewellery, Repelc Posočje and also occurs on the fibula of the Middle La type earrings and local y made agricultural tools. All Tène construction from Grave R 14, dated to the Late these are characteristics of the Idrija cultural group, La Tène period. Less diagnostic are the pin with a loop which succeeded the Sveta Lucija group in Posočje.449 at one end from Pit R 27 ( Pl. 35G) and a fragment of a The remains of typical y LT D1 weapons (shield bosses, bronze object with a hole from Pit R 15 ( Pl. 35B). The swords, scabbards, spearheads, spear butts) came to light thickened rim of the jar from Pit R 5 ( Pl. 34B) shows a 446 Cf. Nascimbene 2009, 110, Fig. 24, Tab. 9. 450 Gaspari, Mlinar 2005, 179. 447 Lucija Grahek attributed the pottery from this grave 451 Cf. Marchesetti 1893, 321; Mlinar 2017, 37–45. to the Hal statt period (Grahek 2018, 264, Fn. 32). 452 Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87–88; Maggi, Žbona 448 Teržan 1976, 326, 432–433. Trkman 2007, 68. 449 Guštin 1991; Božič 1999b. 453 Teržan 1976, 432–433. 142 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Bronze Age form and fabric,454 and belongs to the as- ( Pl. 38: 8, 10–12), a bronze openwork triangular hook semblage of finds from Bronze Age habitation Layer SU from a cingulum ( Pl. 37: 12), an Almgren 236c fibula ( Pl. 5 ( Pl. 15: 1–11). In spite of this, Pit R 5 dug in the area 36B: 13) from the Augustan period and a hinged disc of habitation Layer SU 5 can be treated as a grave pit. fibula ( Pl. 36B: 14) from the mid-1st century AD that is Pit R 24 yielded no finds. the artefact latest in date from the pit. Dating to a very different time is the beaker and The assemblage of artefacts suggests the same jar decorated with a multiple wavy line from Pit R 9 chronological span for the pit as for the burials (cf. Fig. ( Pl. 34C), which are chronologically attributable to 59 and 60), suggesting that the beginning and duration of the second half of the 7th century and cultural y to the the pit chronological y coincides with the burials in this Carantanian culture.455 part of the cemetery. What also coincides is the array of artefacts with the exception of pottery, which is rare in graves, but also ingots of copper alloys ( Pl. 37: 21, 22, 24), USTRINUM AND/OR BURNT OFFERING PLACE iron nails and clamps ( Pl. 38: 4, 7–10), as well as whetstone ( Pl. 39: 2) that are entirely absent among grave goods. The pit of SU 101 and 102 extended over 12 m2 in This raises the question of how to interpret the area the investigated part and contained a large amount of of burnt remains excavated in 2002 at the northern edge charcoal, large and small burnt stones, pieces of cre- of the cemetery. In the preliminary publications, the area mated human remains, pieces of animal bones (mostly was interpreted as an ustrinum, where the deceased were unburnt), as well as artefacts from the Late Hal statt, cremated before transferring their remains to the grave Late La Tène and Early Roman periods. pit.456 However, given that material evidence is insuf- The earliest artefacts from this pit are a fragment ficient to positively distinguish the place of cremation of a long-footed fibula ( Pl. 36B: 1), a band earring with from the place of burnt offerings to gods, it might also longitudinal grooves ( 37: 9), two finger rings decorated have functioned as a burnt offering place. with stripes of transverse incisions in combination with Carlo Marchesetti457 and Josef Szombathy458 also impressed ring-and-dots ( Pl. 37: 3, 7), domed buttons report on ustrina or remains of pyres in the cemetery on ( Pl. 37: 14–20) and a blue glass bead with knobs ( Pl. 39: the left bank of the Idrijca. Ustrina have been recorded in 5) that all suggest a Sv. Lucija IIa–IIb dating. Slightly later other cemeteries in Posočje, for example at Koritnica459 are the openwork triangular pendant ( Pl. 37: 13) and a and Kobarid.460 Given the chronological y disparate finds Type VIIb Certosa fibula ( Pl. 36B: 3) characteristic of and the great diameter of the pit, Grave 32 from Idrija Sv. Lucija IIb–IIc. The Type X Certosa fibula ( Pl. 36B: 6, pri Bači (roughly 2 m) might have been an ustrinum as 7), yellow glass beads with blue and white eyes (Pl. 39: wel .461 Some have been mentioned for the cemetery at 6–9) and possibly several sherds of burnt pottery with Bitnje, in the Bohinj area that was cultural y associated brushed decoration point to the end of the Hal statt or with the Sveta Lucija group.462 For the part of the Iron beginning of the La Tène period. The amorphous piece Age cemetery he had investigated at Most na Soči, Carlo of lead fused with a sherd of a ceramic pithos ( Pl. 39: 1) Marchesetti stated that different tree species were used certainly dates to the Late Hal statt period. for the funerary pyres, most commonly beech, fir, lime, The use of this area during the Late Iron Age is clear occasional y oak, pear, maple and hazel, in rare cases also from the Almgren 65 fibula ( Pl. 36B: 12), fragments of 456 Cf. Mlinar 2005, 328. twisted torques of silver and bronze wire ( Pl. 37: 4–6) 457 Marchesetti 1893, 134. He describes them as large and weapons such as part of a double-edges sword ( Pl. dark patches of burnt earth mixed with fragments of bronze 38: 1), scabbard chape ( Pl. 38: 2), pieces of shield bosses and pottery. ( Pl. 37: 31, 32) and a shield handgrip ( Pl. 37: 33). All 458 Szombathy mentions several Verbrennungsstätten. these date to the Late La Tène period or LT D1, while His publication reveals that a roughly 5 m wide and 25 cm the typical Middle La Tène elements are absent. thick layer of burnt remains mixed with ash extended over Remains from the Roman period, i.e. the Romanisa- Grave Sz 1055 and adjacent graves; it presumably represented tion period, are Italian cooking ware such as a plate and an ustrinum (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985, 394). 459 Kos 1973, 862, Fn. 6: the site reportedly revealed lid ( Pl. 40: 16, 17) from the Late Republican or Early enough ash to fertilise the whole local meadow. Augustan period and sherds of a presumably two-handled 460 Gabrovec 1976, 46: the ustrinum contained a great jug ( Pl. 40: 3, 12) from the Early Imperial period, as wel amount of charcoal, sherds, bronze fragments and remains of as several glassware sherds ( Pl. 39: 3, 4). Also recovered unburnt bones of cattle, sheep/goats and pigs. in large numbers are the sherds of Auerberg jars ( Pl. 41: 461 See Guštin 1991, 19, Pl. 24: 1–7 and Gerbec, Mlinar 2–10), a typical Early Imperial pottery form. Of metal 2018, 52. items there are iron hobnails ( Pl. 38: 13–29) and clamps 462 Walter Schmid reports on eight ustrina, though not all eight features could have functioned as such as the size of 454 Cf. Svoljšak 1988–1989, Pl. 4: 9. their pits did not exceed that of the graves, suggesting that 455 Mlinar 2002a; 22, Fig. 13; id. 2002c, 111–112; Pleter- they were cremation graves rather than ustrina (Gabrovec ski 2008, 39. 1974, 306–307). 143 Miha MLINAR ash and walnut.463 He observed that lime was often used finds. At Repelc, mainly broken weapons and pieces of to cremate the rich individuals.464 Marchesetti’s observa- military outfit occur alongside female jewellery (such tions as to the tree species in some cases correspond and as twisted wire torques),471 while the artefacts from the other times differ from the recent results of analyses of settlement mainly exhibit a female component. Fur- the randomly selected wood charcoal from the ustrinum thermore, rituals ceased in the settlement after the end at Repelc.465 Most samples from Cremation pit at Repelc of the La Tène period, while at Repelc they continued belonged to beech, followed by oak and maple, fir, rowan, into the Roman period. hornbeam, ash and elm. The analysed charcoal from this An array of finds similar to that from the burnt of- pit revealed no lime, while Marchesetti makes no mention fering place at Repelc is observable at other cult places in of elm, yew or blackthorn. Posočje and adjacent areas.472 At Gradič above Kobarid, On the other hand, the burning place at Repelc investigations revealed an Iron Age and Roman period shows many similarities with the burnt offering places, sanctuary where – similarly as at Repelc – the Hal statt i.e. cult places in the open air, several tens of which fibulae were predominantly heavily fragmented, while have recently been investigated in the Alpine area.466 the Roman ones were complete or almost complete.473 Although each has its own specific features, they have A layer with burnt remains was unearthed at several points in common. They are usual y located in Kovačevše above Lokavec, in the Vipava valley, that re- the vicinity of natural phenomena such as water springs, vealed Late Hal statt, Late La Tène and Roman finds.474 lakes, marshes, gorges, abysses. The rituals practised Here as wel , the Late Hal statt finds mainly consist of there usual y involved sacrificing animals or their parts, pieces of the female costume – broken Certosa fibulae, but also pieces of the costume, weapons, votive plaques finger rings, pendants, ring jewellery, those from the (with or without inscriptions), statuettes of gods, bronze Late La Tène period of twisted wire torques and bro- vessels, pottery and so forth.467 ken weapons,475 similarly as at Repelc, while the better The closest burnt offering place has been identified preserved items from the Roman period are the fibulae in the Iron Age settlement at Most na Soči, on the right found alongside broken vessels, primarily jugs.476 bank of the Idrijca.468 The two share a number of com- The presumed cult place at Tonovcov grad reveals a monalities. Both were in use in the Late Hal statt period similar array of finds from the Late Hal statt and Late La and, after a gap of a century and a half, again in the Tène periods to the one from Cremation pit at Repelc, as Late La Tène period. Both show a uniform, unstratified well as prevailing pieces of weapons and military outfits structure of the burnt remains. Both revealed artefacts (pieces of broken sword scabbards, crossguards and iron that mainly date to the Late Hal statt period and consist belt hooks) among the La Tène finds.477 of bronze pieces of jewel ery that was intentional y frag- A similar situation has been observed in the Bohinj mented and exposed to fire (fibulae – mainly Certosa, area, at Ribčev laz near the church of St John the Baptist, bronze buttons, band earring, rings, pendants).469 Also where a pit was found filled with burnt remains and similar is the structure of the animal remains, which scattered artefacts, the latter mainly consisting of pieces shows a predominance of sheep/goat over cattle and of Late Hal statt jewellery (bronze spherical pendant, pig, as well as an almost exclusive presence of cranial triangular pendant of double sheet bronze), a Late La bones and teeth, on the one hand, and of the lower parts Tène fibula of the Idrija pri Bači type, as well as Roman of extremities, on the other, which are not burnt.470 In fibulae and 144 coins from the 1st to the end of the 4th contrast with the burnt offering place at Repelc, the century. The proximity of the lake also suggests that we glass beads from the settlement were not exposed to fire. are probably dealing with a cult place.478 Another difference is that one was located inside Further parallels for a burnt offering place at Repelc the settlement and the other at the edge of the cemetery. are known from Valli del Natisone and Carnia. A ritual They also differ in the composition of the Late La Tène burial of bent La Tène weapons and Roman pottery (including Auerberg jars) was found on the hill of Monte 463 Marchesetti 1893, 134; also cf. Rutar 1894, 3. 464 Marchesetti 1886, 112; id. 1893, 134. 471 Broken pieces of weapons and military outfits from 465 See here Culiberg on the archaeobotanical analyses. the La Tène period (swords, scabbards and shields) are not 466 Zemmer-Plank, Sölder 2002. be expected in ustrina, as only bent and not broken weapons 467 Endrizzi, Degasperi, Marzatico 2009, 263–265. were placed into graves in Posočje. 468 Svoljšak, Dular 2016, Pl. 26, 27; Dular, Tecco Hvala 472 Cf. Božič 2011, 260–269. 2018, 79–85; Laharnar 2018a, 224–234. 473 Osmuk 1998, 13; Božič 2011, 262, Fn. 7. 469 This cult place, located inside a settlement, also re- 474 Svoljšak 1983, 5–32; Božič 2011, Fig. 6.21. vealed unworked red coral pendants (amulets) that showed 475 The weapons from Kovačevše comprise a spearhead traces of being exposed to fire (Svoljšak, Dular 2016, Pl. 26: and an Etrusco-Italic helmet (for the helmet, see Istenič 2018, 25–29; Laharnar 2018a, 224). 281–282). 470 Toškan, Bartosiewicz 2018, 491, Tab. 11 (a single bone 476 Svoljšak 1983, Pl. 1–6; Božič 2011, 262–263. is burnt). For the analysis of the animal remains from Crema- 477 Božič 2011, Fig. 6. 2. tion pit at Repelc, see here Toškan. 478 Josipović, Gaspari, Miškec 2012, 389, 393. 144 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA Roba above S. Pietro al Natisone/Špeter.479 Deposited In Istria, a cult place next to a cemetery is known at the cult place at the foot of the Monte Sorantri hill from the Late Bronze Age (Ha B1–B3) in close proximity near Raveo in Carnia were, similarly as at Repelc, La to the prehistoric hil fort on Gradina above Limski kanal. Tène artefacts largely of a military character (bent and Its researcher, Josip Mladin also defined the ustrinum broken swords, scabbards, pieces of shield bosses and at the site as a ‘place for cults’, where not only the dead spear butts) and iron hobnails.480 were being cremated, but also a variety of other rituals The more distant parallels are, for example, the performed including slaughter and sacrifice of animals, Capo di Ponte site near Brescia, where a thick layer of as well as other acts connected with the everyday life.486 burnt remains was found that contained large quantities There are other indications that Repelc served not of broken and burnt metal objects, fineware and offering only as an ustrinum, but also as a burnt offering place. vessels (thin-walled vessels, terra sigil ata, plates, beakers One of them is its location overlooking the canyon-like and jugs). Similarities with Repelc are also observable bed of the River Idrijca directly above its confluence with in the stone enclosure and structure next to the burning the Soča, which was the spot most suitable for crossing place, in the broken and burnt artefacts and numerous the Idrijca in prehistoric and Roman times. Moreover, finds of Roman iron hobnails.481 This site is interpreted Repelc shows a unique situation at the edge of the vast as a burnt offering place visited at least from the 3rd or Iron Age necropolis at Most na Soči. The cremation 2nd century BC to the end of the 4th or the 5th century graves from the Late Hal statt period, of which two AD. In interpreting the site, the authors raised the same also held horse bones, as well as the Late La Tène and questions, whether the site was an ustrinum or also a Roman cremations, the Roman-period inhumation and burnt offering place.482 the earliest Slavic (funerary) find in western Slovenia al In its location, an even closer parallel for Crema- indicate a special, sacred function of the area. The verti- tion pit from Repelc comes from a more geographical y cal y positioned cobbles, the round stone structure (SU distant cemetery at Pombia in Piemonte, where a vast 88) of marl slabs and the horizontal y laid limestone slab patch of charcoal with burnt metal objects and broken (place of sacrifice?), which yielded a triangular bronze pottery making up a more than 70 cm thick layer was openwork pendant and the spring of a fibula ( Pl. 42A: found in the eastern part of a necropolis from the time 1, 2), as well as three sheep/goat teeth,487 may have been of the Golasecca culture. Researchers interpreted it as used to mark this ‘sacred’ space, while the marl drywall the place of worshipping ‘heroicised’ ancestors.483 (SU 87) enclosed the space in the east. A similar explanation has been proposed for the burnt offering place at Kundl, in the inner Alpine valley of the River Inn, where mortuary cult was practised in MIXED CULTURAL LAYER (SU 3) the immediate proximity to the cemetery.484 A com- parable situation is at Rungger Egg, a well investigated The 15–65 cm thick layer that covered the graves, burnt offering site composed of two peaks separated pits and stone structures across the whole 2000 excava- by a small valley. At the site, a 20–30 cm thick layer of tion area and reached in the 2002 excavation area to burnt remains, round in plan and measuring roughly the stone wall (SU 87) in the east was of a very uneven 9 m across, was found that contained a multitude of consistency. It was a layer of earth mixed with loam and broken ceramic, metal, bone and glass objects including marl rubble, scattered marl slabs, small concentrations numerous fragments of Certosa fibulae, as well as glass of charcoal with bits of cremated human bone and a beads, finger rings, bracelets and pieces of bronze ves- multitude of different artefacts. sels. The area was delimited to the north with a wal . It The earliest artefacts from this layer date to the Late is a very complex site, where animals as well as people Hal statt period (Sv. Lucija II): a fragment of a presumed were sacrificed and votive objects were offered in the boat fibula with five knobs on the bow ( Pl. 42B: 4), the bow span from the 7th century BC to the Augustan period.485 of a fibula decorated with short incisions along the edges ( Pl. 42B: 5), the foot of a fibula with the terminal in the 479 Righi 2004, 9–23. Sherds of Auerberg jars also came shape of a forward-facing ram head ( Pl. 42B: 1), a long- to light in the cult place at Ravelnik near Bovec (Horvat 2018, footed fibula with reticular decoration on the band bow 337, 342). ( Pl. 42B: 6), a fragment of a fibula with a crossbow spring 480 Righi 2001, Fig. 7, 10–17, 19; Donat, Righi, Vitri 2007, ( Pl. 42B: 3), parts of Certosa fibulae of chronological y latest 108–116; Božič 2011, 267–268. Types X ( Pl. 42B: 12, 13, 18–19; 43: 1), XII ( Pl. 42B: 9) and 481 Solano 2008, 182. possibly VIIf ( Pl. 42B: 10), which were in use into the La 482 Ibid., 187. Tène period. Also dating to the Late Hal statt period are 483 Gambari 2001, 94–98. the variously decorated band earrings ( Pl. 45: 26–35), a 484 Lang 1998, 19–20, Fig. 10; cf. Endrizzi, Degasperi, Marzatico 2009, 273. ribbed bracelet with slightly overlapping ends ( Pl. 47: 5) and 485 Gleirscher, Nothdurfter, Schubert 2002, 213, Pl. 30: 486 Mladin 1969, 291, 292. 9–31: 3. 487 See here Toškan. 145 Miha MLINAR band bracelets ( Pl. 46: 30–33; 47: 1, 2, 4), as well as finger rings ( Pl. 46: 26–28), pyramidal tip of a pilum ( Pl. 52: 4), rings ( Pl. 46: 1, 2, 4–7, 24) and different pendants – hol-knife with an S-shaped blade and one-sided wings ( Pl. low spherical ( Pl. 47: 22–24), basket-shaped ( Pl. 48: 1–4), 56: 8), knives of a typical y Norican shape with a curved openwork triangular ( Pl. 48: 5), trefoil-shaped ( Pl. 48: 6, 7), blade, looped handle terminal and bone grip ( Pl. 56: hand-shaped ( Pl. 48: 8), as well as domed buttons ( Pl. 49: 9–11), hobnails ( Pl. 58: 11–72) and clamps of wooden 9–18). Late Hal statt finds further include a blue glass bead coffins or biers ( Pl. 58: 2–10). In addition to the fragment in the shape of a ram head ( Pl. 71: 36), yellow glass beads of a glass bottle and of the ring base of translucent glass with blue and white eyes ( Pl. 70: 2–23; 71: 24–27), those ( Pl. 71: 39, 40), the sherds of thin-walled cups and beaker with knobs ( Pl. 71: 12, 13) and a fragment of a polychrome ( Pl. 61: 5, 6, 7), two-handled ( Pl. 62: 2, 3; 63: 13) and glass vessel ( Pl. 70: 1). Presumably of a Late Hal statt date one-handled jugs ( Pl. 42B: 6; 63: 9, 11, 12; 64: 2–6), as are the amber beads ( Pl. 71: 41–46, 48, 50–56), the torque well as jars with a thickened triangular-sectioned rim ( Pl. with rolled ends ( Pl. 47: 7) and the domed belt mount with 66: 6–7) also date to the Roman period. There are several a loop and ring ( Pl. 48: 9). The weaponry possibly from sherds of amphorae belonging to the MRA 3 or LRA 3, this time include a lance head ( Pl. 51: 2), a shaft-hole axe as well as small Dressel 6B and Forlimpopoli types ( Pl. ( Fig. 52; Pl. 50: 4), two axes with one-sided wings ( Pl. 50: 61: 10–15). The sherds of the Loeschcke X Firmalampen 5, 6), though such weapons/tools were also in use in the ( Pl. 61: 8, 9) date from the 2nd century onwards. La Tène period. The remains of Hal statt vessels comprise The latest finds from this layer date between the pieces of bronze and ceramic situlae ( Pl. 48: 12, 15; 60: 1, 3rd and the 6th century. They include a sherd of an LRA 3), ceramic pithoi ( Pl. 49: 27; 59: 1–3), a biconical jar ( Pl. 1 amphora ( Pl. 62: 1), as well as small cylindrical and 59: 7), beakers and two dishes ( Pl. 60: 11, 12). The metal polyhedral beads of green glass ( Pl. 71: 34, 35), while and glass finds in particular indicate a funerary character of the small bead of red glass ( Pl. 71: 32) may even date to the finds, as they are rare in habitation contexts. Quite the the 7th century. opposite is true of ceramic rings ( Pl. 69: 26, 27), a spindle The diversity of the finds from this layer suggests whorl ( Pl. 69: 29) and a bobbin ( Pl. 69: 30). A rare find in the area was in intensive use in the past centuries, which the south-eastern Alpine area in general is the ramo secco caused great damage to the graves and the cult place. The ingot ( Fig. 51; Pl. 49: 19). layer also yielded a Venetian soldo ( Pl. 50: 3), such as The layer also yielded numerous La Tène objects were in circulation in the 17th and 18th centuries, when and those of typical La Tène forms, including examples of historical sources first mention a settlement located fibulae of the Early La Tène construction ( Pl. 43: 3, 4), cast on the promontory overlooking the confluence of the animal fibulae ( Pl. 43: 5–8), the Valična vas type fibulae Idrijca and the Soča, under the name St. Maurus Pruck, of the Middle La Tène construction ( Pl. 43: 9) and other Pons Sancti Mauri or simply Pons (Most).488 Historical Middle La Tène forms ( Pl. 43: 9; 44: 5, 8, 9) that occur evidence also links the beginning of a more intense in Late La Tène contexts, for example the Idrija pri Bači settlement of the area in the late medieval or early post- type ( Pl. 43: 10, 11; 44: 1) or Kastav type fibulae ( Pl. 44: medieval times to the construction of the church of St 3, 4). There are also several examples of iron wire fibulae Lucy towards the end of the 16th century. ( Pl. 44: 10–13). Dating to the end of the La Tène period are the bronze Posočje type annular fibula ( Pl. 44: 14) and Alesia fibulae ( Pl. 45: 1–3), which indicate contacts with TOPSOIL (SU 1) the Roman Italy alongside several forms of ceramic jars ( Pl. 60: 18; 64: 10–17; 65: 3) and sherds of plates of Ital-Col uvial Layer SU 2 of loamy earth that covered ian production ( Pl. 61: 1–3). The La Tène ring jewellery Layer SU 3 contained no archaeological finds. Objects did comprises a bronze finger ring with longitudinal grooves come to light in the topsoil (Layer SU 1) and date to the ( Pl. 46: 21), a central y widened bracelet ( Pl. 47: 6) and post-medieval times. We know that, in 1917, the German fragments of twisted wire torques ( Pl. 47: 9–21). The army set up temporary camp at Repelc ( Fig. 60), leaving numerous yellow glass beads with single or double blue behind tent pegs, iron knives and nails. The lead shrapnel or blue and white spiral eyes ( Pl. 70: 24–42; 71: 1–9) also and other bits of exploded grenades are further reminders date to this period, as does the iron annular belt hook ( Pl. of the proximity of the bloody battlefields of the Isonzo 55: 8). The numerous iron fragments of La Tène weapons Front, while the 2000 excavations even came across an un- include pieces of double-edged swords, their scabbards exploded 210 mm high-explosive shell of the Italian army and iron suspension rings ( Pl. 52: 5–8; 53: 1–12; 54: 1–10; weighing 116 kg. Also from the early 20th century is the seal 55: 1–6), shield bosses ( Pl. 55: 9–16; 56: 3–6), spearheads of the post office in Cerkno ( Kirchheim / Kűstenland), in the and spear butts ( Pl. 51: 1, 3, 5; 52: 3). The bronze plate of Primorska region, even more recent are the bronze scissors a Hellenistic-Etruscan strainer ( Fig. 50; Pl. 48: 24) and a and a brass fragment with vegetal decoration, which may bronze cup ( Pl. 48: 11) are also attributable to this time. be the remains of a pot for preparing coffee. Dating to the Roman period are the fragment of a strongly profiled fibula ( Pl. 45: 4), simple iron finger 488 Torkar 2017, 130. 146 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA CREMATION BURIAL FOUND IN 2016 AT LIPIČARJEV VRT Roughly 50 m southeast of Repelc, a cremation They came to light in greatest number at Aquileia and burial from the Roman period ( Fig. 1–3, 21; Pl. 72) was presumably arrived to northern Italy from Pannonia, found in 2016 at the Lipičarjev vrt site (Lot No. 949, possibly already in the final decades of the 2nd century.491 Most na Soči cadastral municipality; Lipičar’s garden In the area between Milan, the River Po and Trento, in translation).489 It is similar to the Iron Age burials round lead mirror frames are mainly known from graves at Most na Soči. of the 4th and even early 5th century.492 The frames were The grave pit was dug into the sterile loam down to usual y decorated – the one from Most na Soči has a geo- the flat limestone bedrock. It had marl slabs forming and metric design on the exterior – and sometimes inscribed, covering a cist, filled with concentrated burnt remains which suggests an apotropaic function. As an essential with a great amount of cremated human bones (545 g) part of a woman’s toiletry, a mirror is a typical grave reaching up to the marl cover. The ashes were concen- good, but also occurs in ritual depositions linked with trated at the bottom and included glass beads. Placed female goddesses such as Hera, Venus or the nymphs.493 on top of the burnt remains, just under the cover, was Barrel-shaped beads of two or more parts, as well a fragmented ceramic oil lamp and a led mirror frame. as blue biconical glass beads, such as were found among Sherds of a one-handled jar were found some 20 cm the goods from the grave at Lipičarjev vrt ( Fig. 63;Pl. above the marl cover. 72: 5), occur in graves already in the second half of the Anthropological analyses have shown that an adult 2nd century494 and later, in Late Roman and even early individual was buried in the grave, presumably a woman medieval contexts.495 aged 20–40. The fragments of the oil lamp ( Pl. 72: 4) can be The mirror frame ( Fig. 62; Pl. 72: 1) is among the ascribed to a late example of a Loeschcke Xc Firmalam- more interesting goods. Portable mirrors in Antiquity pe.496 Similar lamps came to light at Most na Soči in were mainly made of silver or bronze, much less fre- the Roman period cemetery on the right bank of the quently of lead. Small mirrors with a lead strap frame Idrijca.497 and a glass interior were widespread from Asia Minor to The grave goods show that the burial can prob- central Europe and across the Mediterranean. They have ably be dated to the end of the 3rd or the 4th century.498 been recorded from the Early Imperial period onwards. The area of Lipičarjev vrt has not been archaeological y The distribution and dating of lead mirrors suggest that investigated, though the disturbed cremation burial499 their origin should be sought in the Danube-Balkan ar- unearthed during the 1960 earthworks associated with ea.490 The round mirrors, such as the example from Most a roadside ditch (at the edge of Lot No. 949) indicates na Soči, were most common in the 3rd and 4th centuries. that more graves can be expected in the area. 491 Buora, Magnani 2015, 17. 492 Corti 2016, 192. 493 Baratta 2010, 1155; Uboldi 2016, 97–106. 494 Casagrande 2013, 274, Fig. 57. 495 Bitenc, Knific 2001, Cat. Nos. 124, 277. 496 Vidrih Perko, Nestorović, Žižek 2012; cf. Horvat, Žbona Trkman 2016, 114. 497 Mlinar, Perko, Žbona Trkman 2015, 118–120, Cat. Nos. 12, 15, 17. 489 Mlinar 2017. 498 Mlinar 2017, 41. 490 Cf. Spasić 1995. 499 Gabrovec, Svoljšak 1983, 34. 147 Miha MLINAR CONCLUSION PUCARJEV ROB AND REPELC – with the ustrinum or burnt offering place (SU 102–103) COMMONALITIES AND DIFFERENCES unearthed at the northern edge of the 2002 excavation area ( App. 1/2: Grid Square 1). The ustrinum was es- Location, stratigraphy and time span tablished in the initial phase of the burial ground and Both sites, investigated between 2000 and 2013, was in use contemporaneously with it. After an inter- lie at the northern edge of the vast Iron Age necropolis ruption of almost two centuries, the use of the burning on the left bank of the Idrijca, a large part of which was place and burial at Repelc continued in LT D and the excavated more than a century ago ( Fig. 64). Although Roman period ( Fig. 59). The later finds include pieces of located close to one another, the two sites show several amphorae and several green glass beads ( Pl. 61: 10; 62: differences. 1; 71: 34, 35) from mixed Layer SU 3, which date from The main difference is in the stratigraphy and pres- the 3rd to the 6th century. Pit R 9 with two jars from the ervation of the archaeological remains. Stratigraphy was late 7th century ( Pl. 34C), possibly also the small red glass simpler in the northeast, at Pucarjev rob, and the graves bead ( Pl. 71: 32), show that the area was not completely better preserved, while the Repelc site displayed a more abandoned even later. complex stratigraphy and greater damage, making the In the 2000 excavation area, the La Tène graves are interpretation of the latter site more challenging. located close to or around large Graves R 22 and R 19 Pucarjev rob only revealed burials from the Late ( Fig. 59) from Sv. Lucija IIb2/IIc, the finds from which Hal statt period, beginning with Grave PR 21 from Sv. include several unburnt horse bones. Both Late La Tène Lucija Ic/IIa as the earliest, continuing with the bulk of graves (R 35 and R 51 – Pl. 27C– 28A; 33C) recorded in burials taking place in Sv. Lucija IIa and IIb, and ending the 2002 excavation area were found in proximity to the with Grave PR 6 from the transition into the La Tène graves from the last Hal statt phase (R 47, R 49 and R period, possibly even later. There were no other later 50). The Roman-period graves were also dug into the finds at the site with the exception of the earring frag- spaces between the earlier burials, in some cases even ment from the Late La Tène period (LT D1). The spatial partial y into them (for example Graves R 3, 4 and 7 in distribution of the burials indicates both horizontal and the area of Grave R 22). vertical stratigraphy, with the early burials concentrating The small amount of cremated human bone and in the central and western parts, later ones in the east the high degree of their fragmentation makes it largely ( Fig. 18, 19). Some graves were even located one on top of impossible to determine the sex of the deceased.501 At the other, in two levels: PR 1, 2 and 6, 11 and 20, 14 and Pucarjev rob where all burials date to the Late Hal statt 22, 31 and 34 ( Fig. 5; Pl. 7B; 9D). Marchesetti reported period, most of the deceased were identified as adults, finding similar cases in the large cemetery in 1884.500 It aged between 20 and 40 years ( adultus), none were older is possible this is the result of a shortage of space, which than 50 years, some may have been either children or led to burial also taking place on the right bank of the very young adults (PR 20, PR 26 and PR 35). The male Idrijca, or it mirrors family-clan connections. sex was identified for the individuals from Graves PR 6, The situation at Repelc is slightly different. The PR 14 and PR 23, the female and presumably female for cemetery here lies in an area occupied by a Late Bronze those buried in Graves PR 1, PR 2, PR 13 and PR 16. The Age (BA D or bronzo recente) settlement. The graves are last grave may have held two individuals. The woman largely destroyed in the upper parts, many are missing buried in Grave PR 2 was estimated to have been just the covers. Here as wel , burial begins in the Late Hal - under 150 cm tall at death. statt period, though none date to Sv. Lucija IIa ( Fig. 59, The age structure of the individuals buried at Re- 60). Predating any of the graves is the drystone wall with pelc was similar to that at Pucarjev rob. Most have been a N–S orientation, located in the east part of the site identified as adults that include no old individuals. Some ( App. 1/2: Grid Squares 5, 11, SU 87). Dug at its south were children – two date to the Late Hal statt (R 10 and end are Graves R 31 and R 32 ( Pl. 26D, E). The former R 16) and one to the Roman period (R 30), while three ranks among the earliest burials at the site (Sv. Lucija were presumably buried together with an adult (R 22, IIb1), similarly as urn Grave R 52 ( Pl. 34A) at the west R 23 and R 25). The anthropological analysis could not edge of the round stone structure (SU 87). The structure identify the sex in almost none of the cases; the individu- was located only several tens of centimetres west of the als buried in Graves R 12A and R 25 were presumably wall ( App. 1/2: Grid Square 4) and, judging from the female, the one from the only inhumation burial at Re- finds in it ( Pl. 42A), more or less contemporary with pelc (R 43) was presumably a man aged between 20 and Grave R 52. It may have been functional y associated 30, roughly 167 tall and interred in the Roman period. 500 Marchesetti 1886, Pl. X: 13. 501 See here Leben-Seljak. 148 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA For the Sveta Lucija Hal statt group, gender de-26C), similar to the iron hobnail with a pattern on the termination is a formidable task also when using the head from mixed Layer SU 3 ( Pl. 58: 11), such as were archaeological analysis, as the burial custom did not used on the footwear of Roman auxiliary soldiers.503 As include offering weapons into graves, which would have the individual buried in inhumation Grave R 43 with an distinguished men from women. Weapons only appear oil lamp and a coin ( Pl. 31A) has also been anthropologi- in graves towards the end of the Hal statt and in the La cal y identified as a man, we could surmise that mainly Tène period, in the Idrija group that is also characterised men were being buried here in the Roman period. by tools, primarily agricultural. The women of this group Graves PR 12, PR 30, PR 33, as well as R 6, R 28, are identifiable in their jewellery, particularly necklaces R 37, R 39 and R 40 only contained pottery, more pre- and earrings. cisely sherds that probably represent the remnants of Attempting to determine gender of the burials the burial ritual. Only the sherds of a jar in Grave R 36 from Pucarjev rob based on grave goods, the earrings survived to the degree to enable a drawn reconstruction and glass beads suggest Graves PR 8, 11, 18, 29, 34, 35 ( Pl. 28B). Wherever the age at death could be anthro- ( Pl. 6B; 7B; 9B; 12 A; 13D; 14B) belonged to women or pological y identified, the human remains revealed an girls. If adding pendants and small buttons to the female adult individual. costume, the list could be extended with Graves PR 1, Several graves were devoid of goods (PR 3, PR 17, 10, 14 ( Pl. 1–2A; 7A; 8A) and PR 21 with a two-looped PR 22 and R 26 – Pl. 4B; 9A; 10B; 26A); even here the fibula ( Pl. 10A), an item characterising the female anthropological analysis pointed to adult individuals. costume towards the end of the Early Hal statt period Standing out are the graves with rich or unusual goods, when men did not yet wear fibulae. We should note which include imported items. Such burials at Pucarjev a discrepancy with the result of the anthropological rob are urn Graves PR 1, PR 2 and PR 29, the first one analysis for Grave PR 14. Reservations notwithstanding, with an Attic owl skyphos, two Fraore type fibulae and there are altogether thirteen burials identifiable as those a knife with a bone grip and a zoomorphic terminal of women, which is just over one third of all burials at ( Fig. 15; Pl. 1–3A), the second with the Dolenjska vari- Pucarjev rob. The weapons in Grave PR 6 ( Pl. 5B) reveal ant of a Type XIII Certosa fibula, a vessel with a bronze the burial of a man; the bone remains do the same for handle and a situla-like ceramic vessel ( Pl. 3B–4A), the the individual from Grave PR 23 ( Pl. 10C). Grave PR 1 third with numerous small beads of blue glass and smal may have held a double burial, with the belt mount and bronze buttons probably sewn onto a garment ( Pl. 12A). knife with a bone grip belonging to a man, though the These are the burials of women, possibly alongside a knife is similar to the one found in the grave of a woman man, as presumed for Grave PR 1. buried at Kovk above Hrastnik, in the Zasavje region.502 At Repelc, rich goods were recorded in the graves Children have only been identified using the results of from the Late Hal statt period: Grave R 10 with two the anthropological analysis; of those, Grave PR 20 has Phoenician-Punic glass beads ( Fig. 53) ( Pl. 18B–19A), an interesting location, dug above Grave PR 11 of an Grave R 19 with glass beads and a vessel of polychrome adult ( Pl. 9D), while the presumed child in Grave PR 26 glass ( Fig. 55; Pl. 22C–23A). It also held horse bones was buried next to Grave PR 27 of an adult aged 20–40 same as Grave R 22, which further revealed cross-shaped ( App. 1 and Fig. 59), indicating a close family relation strap distributors ( Pl. 23C). Standing out among the La between the two individuals. Tène graves are R 14 with twisted wire jewellery, silver Also at Repelc, the grave goods from the Late spiral finger ring and tools ( Pl. 20–21A), and Grave R Hal statt period largely only allow us to identify female 25 with an Iron Age machaira ( Pl. 24C–25).504 Grave R burials (Graves R 10, 16, 19, 31, 33, 34, 41, 49?, 50 – Pl. 3 with a bronze patera handle with figural decoration 18B–19A; 21B, 22C; 26D; 27A; 27B; 30B; 33A; 33B). ( Pl. 17A), as well as the inhumation grave with a bronze Grave R 10 has been anthropological y identified as be- as of Lucius Verus and an oil lamp with a Sexti stamp longing to a child, which the diameter of the associated ( Pl. 31A) date to the Roman period. bracelets almost certainly identifies as a woman or a girl. Male contemporaries may be identified from the belt mounts in Graves R 38 and 47 ( Pl. 29A; 32B). Male buri- IMPORTS AND COMMUNICATIONS als become better distinguishable in the La Tène period with the deposition of weapons, identifiable in Graves A unique find from the Early Iron Age in Posočje R 18, 25, 35, 51 ( Pl. 22B; 24C–25; 27C–28A; 33C) and and wider in the south-eastern Alps is the owl skyphos probably double Grave R 14 that also contained female ( glaux) from Grave PR 1 ( Fig. 17; Pl. 3A: 13). It is an jewellery and tools ( Pl. 20–21A). The graves from the import from the Attic workshops and reveals trading Roman period contained numerous hobnails (Graves R links with Greece (Athens) or with the emporia in 2, 3, 4, 7, 8, 17, 30 – Pl. 16B; 17A; 17B; 17D; 18A; 22A; the Po Delta. The find is related to the Greek colonies 502 Cf. Božič, Gaspari, Pirkmajer 2020, 519, Pl. 6: 10; 7: 503 Cf. Gaspari 2008, 42. 10. 504 Gaspari, Mlinar 2005. 149 Miha MLINAR along the coasts of the Mediterranean and Adriatic, as Links with the Mediterranean may also be visible well as those across southern Italy ( Magna Graecia), in the find of a grapevine stalk (probably wild grapevine which functioned as intermediaries in spreading Greek – vitis sylvestris) from Grave PR 25.514 This could be the products and culture, even to the south-eastern Alpine earliest evidence of wine growing in the south-eastern area, mainly along maritime routes.505 Owl skyphoi Alpine area, alongside the grapevine pips from Štanjel, with one horizontal and one vertical handle ( glaux) unearthed in the second debris layer of a Late Iron Age were produced in Athens and have come to light across house.515 The pips of the cultivated grapevine ( vitis vi- the Mediterranean, from Georgia, southern Ukraine nifera), such as those found in the Iron Age and Roman- and Russia to Israel, Turkey, Cyprus, Rhodes, Greece, period layers in the vicinity of Aquileia, are similar to the northern Macedonia, Bulgaria, northern Africa, Spain, pips of the wild grapevine ( vitis sylvestris) in structure. southern France, Corsica, Sardinia and Sicily, southern Research has shown that grapevine cultivation in north- and central Italy ( Fig. 65). Formal y similar vessels were ern Italy already began in the Iron Age.516 At Most na produced in the 4th century BC and later in Etruria and Soči, other cultivated Mediterranean fruit have come Apulia.506 The geographical y closest parallels for the to light, namely a fig and a walnut from House 7 of the skyphos from Pucarjev rob come from the lower Po Iron Age settlement,517 which rank among the earliest Valley.507 In Posočje, a slightly different Attic skyphos, of such finds in the south-eastern Alpine area. the Saint Valentin type, came to light in Hal statt-period The ramo secco ingot ( Fig. 51; Pl. 49: 19)518 and House 5 at Most na Soči,508 while a skyphos sherd of an the roughly century and a half later fragment of a undeterminable type was found in Grave 2 at Koritnica Hellenistic-Etruscan strainer ( Fig. 50; Pl. 48: 24) from in the Bača Valley.509 Most na Soči also yielded other Layer SU 3 at Repelc are evidence of connections with forms of Greek vessels, such as Ionic kylikes.510 northern Italy and the Etruscan area. The rare examples Contacts with the highly developed Mediterranean of the Fraore – Parma serpentine fibulae, which were cultures are also perceptible in the vessels of polychrome among the goods in the graves at Pucarjev rob (PR 1) glass, which include two fragments of glass bottles and Repelc (R 38) ( Pl. 1: 1, 2; 29A: 1), may be seen as from Grave R 19 ( Fig. 55; Pl. 23A: 8) and Layer SU 3 coming from the Ticino area in the southern Alps.519 at Repelc ( Pl. 70: 1). They presumably originate from The fibula fragment from Grave R 31 ( Pl. 26D: 1) could the eastern Mediterranean. The large cemetery at Most belong to the Castellin Fisterre type originating from the na Soči yielded several polychrome and monochrome Adige Valley.520 Other likely imports from the southern ribbed glass cups;511 their provenance has not yet been Alpine area are the bronze fibulae of the Early La Tène determined more precisely and may also have the eastern construction from Layer SU 3 ( Pl. 43: 3, 4) and Pit R Mediterranean.512 Other Mediterranean imports include 22A ( Pl. 35E: 1) at Repelc, which are not the only such two glass beads from Grave R 10 ( Fig. 53; Pl. 19A: 8, 9), items known from Posočje.521 which are not the sole finds of this kind in Posočje.513 The amber beads, their fragments and semi-fin- ished products from Layer SU 3 at Repelc ( Pl. 71: 41–56) 505 Svoljšak 1989, 398; cf. Dular, Tecco Hvala 2018, 112, presumably came here from the Baltic area, although Fig. 74b. chemical analyses have as yet not been performed. Ob- 506 See Johnson 1955, 122–124. 507 Padua (Bonomi 2005, 76–77, Fig. 79), Oppeano (Gam- jects of amber are rare at Most na Soči and in Posočje in ba 1986, col . 642–664), Spina (Alfieri 1979, 58, Fig. 133). general, which is probably the consequence of cremating 508 Svoljšak 1989, 398; Dular 1998, 115; Svoljšak, Dular the dead in their apparels.522 2016, Pl. 25A: 1; Dular, Tecco Hvala 2018, 111; Grahek 2018a, Several objects show ties with sites in the south- 286. eastern Alps, particularly Dolenjska. This region is 509 Kos 1973, 862, Pl. 1: 7. 510 The Ionic kylix from Grave Sz 1008 dates to the 6th Hvala 2018, 122–123, Fig. 79a) and the similar find from century BC (Vitri 1980, 276; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Kobarid, kept in the Museo d’Antichità J.J. Winckelmann in Orel 1984, Pl. 104A: 13), while the other Ionic kylix, from Trieste (information by Marzia Vidulli), are probably also Grave M 2850, probably dates to the late 7th century BC (Vitri Punic imports. 1980, 276). The now lost oinochoe from Grave M 1026 (ib.) 514 See here Culiberg. may also have been the product of Ionic workshops; Marche- 515 Fabec, Vinazza 2014, 597, Fig. 39.9 (radiocarbon dat- setti saw it as a product of Apulian workshops (Marchesetti ed to 2150+/- 30 BP). 1896, 23), Collona as an Ionic product based on the inspec- 516 Maselli Scotti, Rottoli 2007, 801–802. tion of its drawing (Vitri 1980, Fn. 32). The graves at Most na 517 Cf. Dular, Tecco Hvala 2018, 111. Soči yielded several other fragments of kylikes or their imita- 518 Mlinar 2014, 611–614. An ingot of this type was also tions (Dular, Tecco Hvala 2018, 112–113). found on the right bank of the Idrijca (cf. Dular, Tecco Hvala 511 Marchesetti 1893, Pl. VIII: 1, 2; IX: 1,2; Teržan, Lo 2018, 114–116; Laharnar 2018a, 222). Schiavo, Trampuž Orel 1984, Pl. 104: 12; 260: 11; 264: 7. 519 Cf. Tecco Hvala 2014b, 171–172. 512 Cf. Dular, Tecco Hvala 2018, 119–122. 520 Nascimbene 2009, 110–115, Fig. 23: No. 39; Fig. 24. 513 The glass amulet with a bearded male head from Most 521 Cf. Guštin 1991, Pl. 27: 5, 33: 9. na Soči (Marchesetti 1893, Pl. XXIX: 4, 8, 9; Dular, Tecco 522 Dular, Tecco Hvala 2018, 110. 150 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA certainly the origin of the cross-shaped strap distribu-Typically Italian products from Repelc are the tors from Grave R 22 ( Pl. 23C: 1–9), which formed part Almgren 65 ( Fig. 49; Pl. 36B: 12), Almgren 236a ( Pl. 36B: of horse equipment. This and Grave R 19 contained 13) and Alesia fibulae ( Pl. 45: 1–3), piece of a military unburnt horse bones (the lower parts of the extremi- belt or cingulum ( Pl. 37: 12), an iron hobnail ( Pl. 58: 11), ties) alongside the cremated human remains,523 which cooking ware ( Pl. 40: 16, 17), Lamboglia 5/7 or Morel is a feature otherwise unknown in the Sveta Lucija 2284 plates of black glaze ware ( Pl. 61: 1–3), two- and burial ritual. Earlier excavations of the large cemetery single-handled jugs ( Pl. 40: 11; 42B: 6; 62: 2, 3; 63: 9, 11, at Most na Soči revealed individual burials of complete 12; 64: 2–6) and a Forlimpopoli amphora ( Pl. 61: 11). horse cadavers with the associated gear, but without Of eastern Mediterranean origin are small MRA human skeletal remains.524 A similar situation is known 3 or LRA 3 amphorae, a sherd of which was recovered in the Este area, for example at Altino, where we are in Layer SU 3 ( Pl. 61: 10), and the sherd of a LRA 1 predominantly dealing with ritual burials of sacrificed amphora from the final Roman-period phase at Repelc horses as the custom practised across Veneto in the ( Fig. 58; Pl. 62: 1).528 6th and 5th centuries BC.525 To the contrary, burials The ceramic jars from the early medieval phase of horses together with humans in the same grave are at Repelc, found in Pit R 9 ( Pl. 34C), have parallels to characteristic of the Dolenjska Hal statt group.526 Other the east and herald the Slavic settlement of the area.529 commonalities with the Dolenjska cultural area can be All these finds reveal the important place that Most seen in several goods from Grave R 38, i.e. a fragment na Soči – at the confluence of the Soča, Idrijca and Bača of a bracelet with rolled ends, decorated with bands of – had in the communications network among cultural transverse incisions, and in rectangular belt mounts ( Pl. regions. The currently known archaeological sites at 29A: 4, 12), while a similar mount came to light in the Tolmin, Zatolmin, Dolje, Volarje and near the Krn urn of Grave PR 1 ( Pl. 1: 9). Contacts with Dolenjska vil age suggest that the communication northward to are also mirrored in the ram head glass bead ( Pl. 71: Kobarid led along the left, sunlit bank of the River Soča. 36), the fibula with a forward-facing animal head ( Pl. Reaching the Kobarid Basin, it then forked to run north 42B: 1), the Valična vas type fibula ( Pl. 43: 9) and the to Bovec, across the Predel Pass to Tarvisio and further fragments of iron fibulae ( Pl. 44: 10–13) from Layer SU on to Kärnten, but also west to Friuli. The northbound 3 and the ustrinum at Repelc. Interestingly, the pair of route from Kobarid led along the west slopes of Gradič Type XIII Certosa fibulae from Grave PR 2 consist of and Tonovcov grad to avoid the narrow and difficult one belonging to a Dolenjska variant ( Pl. 3B: 2) and the straits of the Soča; it again neared the river at Trnovo. other to a Sveta Lucija variant ( Pl. 3B: 1).527 Common Between Srpenica and Bovec, it led more or less along elements are perceptible in the Late Hal statt armament, the present-day road, while the route past Kluže and primarily in the shaft-hole axe and possibly also in the Log pod Mangrtom to the Predel Pass is not as easily axes with one-sided wings found in Layer SU 3 at Repelc identifiable.530 ( Pl. 50: 4–6), as well as the knife with a bone grip ( Pl. 2: The route to the northeast, to the Bohinj area, dif-10) from urn Grave PR 1. fered from the one used today until a century and a half The La Tène armament consists of elements, such ago. The previous route led along the wide lower part of as swords and shields, which are typical of Celtic central the Bača Valley to Koritnica, where it forked and one leg Europe and also used in the south-eastern Alps. Standing turned north along the narrow valley of the River Korit- out is a sword with a bent hilt, called machaira, found nica to ascend to Rut and further up across the Suha and in Late La Tène Grave R 25 ( Pl. 25: 3) and of the kind Vrh Bače Passes to reach Bohinj.531 The other leg crossed used by the tribes in the northern Adriatic hinterland the River Bača at Koritnica to continue past Bukovo to from the 4th century BC on. Links with the north-eastern the Cerkljansko area. There is as yet no material evidence Adriatic are also visible in the two Kastav type fibulae on the existence of a prehistoric communication from from Layer SU 3 ( Pl. 44: 4, 3). A feature particular to the Koritnica and Petrovo Brdo across Soriška planina to the non-Celtic inhabitants of western Slovenia and north- iron ore deposits in Bohinj;532 its existence is, however, eastern Italy in the Late La Tène period are twisted wire at least in the section between Petrovo Brdo and the torques with knots ( Pl. 20: 4; 37: 4, 5, 6; 47: 9–20). The silver spiral finger ring from Grave R 14 ( Pl. 20: 2) also 528 Cf. Mlinar, Perko, Žbona Trkman 2015, 120. has parallels in that area, in the Ornavasso culture. 529 Mlinar 2002a, 22, Fig. 13; Knific 2004, 19–20; cf. Ple- terski 2008, 39. 523 Cf. here Toškan. 530 Cf. Svoljšak 1988–1989, 377–378; Klavora 2003, 29– 524 Cf. Dular, Tecco Hvala 2018, 129–130. 30; Mlinar 2009–2010, 147; Dular, Tecco Hvala 2018, 9. 525 Cf. Gambacurta, Tirelli 1997, 71–72; also cf. the ritual 531 Iron Age Posočje formed a single cultural area to- horse burial at the Bizjakova hiša site in Kobarid (Mlinar, gether with the Bohinj area. The exploitation of iron ore at Gerbec 2011). Bohinj brought prosperity to the people living in Posočje (cf. 526 Cf. Dular 2007, Fig. 1. Gabrovec 1974, 306–307). 527 Cf. Teržan 1976, 338–340. 532 Mlinar 2002a, 11. 151 Miha MLINAR upper Selca valley, suggested by the newly discovered The graves at Repelc and Pucarjev rob, located ironworking site at Štalca above Železniki, which belongs on the rocky edge overlooking the River Idrijca, begin to the Sveta Lucija cultural group.533 in the Late Hal statt period, in Sv. Lucija IIa and IIb, a An important eastbound communication led along time when available evidence shows the Sveta Lucija the valley of the Idrijca, but only to Slap ob Idrijci, where community was in its heyday.539 The burials at Pucarjev it ascended the plateau of Šentviška planota and only de- rob ended at the decline of the Hal statt period, while at scended to the lowland at Reka near Cerkno. This route Repelc they continued and now offer a glimpse into the is corroborated by the absence of archaeological sites in changes in the funerary ritual at the transition from the the poorly passable gorge between Dolenja Trebuša and Early to the Late Iron Age. Characteristic of Sv. Lucija Reka near Cerkno.534 IIa and IIb is burial in large pits, in which the cremated The southbound communication toward Goriško remains were placed on the bottom or in an urn, while and further on to the Adriatic Sea in late prehistory and Sv. Lucija IIc reveals a tendency towards smaller grave the Roman period differed from the present one that pits (cf. Fig. 10 and 18, Fig. 33 and 59), for example of leads along the Soča. The route between the fortified Graves PR 6,540 32, 33 and 35. The second phenomenon settlement on the hill of Sv. Katarina above Nova Gorica noticeable in Sv. Lucija IIc is a very small amount of and the settlement at Most na Soči led along the west cremated human remains, which were heavily burnt edge of the plateau of Banjška planota past Grgar, Bate, and scattered across the pit, for example in Graves PR Zabrdo, Kal nad Kanalom, Levpa, Kanalski Vrh and Ka- 6, PR 31, R 49, R 50 and R 51, but also in Pits R 22A, R nalski Lom.535 It is in connection with this route that we 29, R 27 and R 15 that could also be considered as graves should view the prehistoric habitation remains at Repelc, even in the absence of human remains. Of those, Pits R the spot at Most na Soči where the Idrijca was bridged. 22A and R 29 were covered with a stone slab as is char- acteristic of the Hal statt graves in Posočje, the former contained a fibula of the Early La Tène construction ( Pl. THE SIGNIFICANCE OF THE 2000–2013 35E) and the latter a spring fragment of a fibula of the DISCOVERIES AT MOST NA SOČI Middle La Tène construction ( Pl. 36A). Pits R 15 and R 27 contained a small amount of scattered burnt remains The discovery of prehistoric habitation remains at without cremated bones. In Posočje, similar examples Repelc is an important novelty, as human habitations have been recorded in the cemetery at Čadrg – Laze, have previously only been recorded on the opposite, where Pit 1 from LT C1–C2 contained no cremated right bank of the Idrijca, while the left bank hosted the bones, and in Srpenica, where an Early La Tène grave associated cemetery.536 only contained a few bits of cremated remains.541 Until No less intriguing is the discovery of Cremation these recent discoveries, not much attention has been pit ( Fig. 40–42) and the stone wall (SU 87) ( App. 1/2; paid to the changes in the burial ritual at the transition Fig. 43, 44) at the edge of the burial grounds, on the from the Hal statt to the La Tène period. The ritual in lowest terrace just before the confluence of the Idrijca the latter period probably involved placing or strewing and the Soča. The artefacts recovered from the pit ( Pl. only some cremated remains in the grave pit mixed with 36B–41) indicate it was in use contemporaneously with the ashes from the pyre and earth, or not even that, as the cemetery and not only as a place where the dead were suggested by Pits R 15, R 22A, R 27, R 29 and Pit 1 from cremated; it may also be interpreted as a sort of a burnt Čadrg. The cremated remains of the deceased and their offering place.537 The round structure of obliquely placed personal belongings may simply have been strewn on the marl slabs (SU 88 – Fig. 45, 46), with a partly burnt top ground542 or into the river (Idrijca), a possibility raised loamy soil in the south and a limestone slab jutting from by the Late La Tène artefacts found scattered outside the the perimeter in the north, may also be connected with grave pits; Marchesetti and Szombathy also report on ritual practices within a ‘sacred’ place. Its location in a such finds.543 A similar situation with a similar burial cemetery, its regular shape, orientation of the structure ritual and scattered La Tène finds is known at the Car- and the unburnt bones of sheep/goats538 indicate pos- nian cemetery in Misincinis near Paularo.544 Changes sible offerings or sacrifices in honour of the ancestors. in the burial ritual are also visible in the weapons now being placed into graves, which was not the custom of 533 Bogataj et al. 2016, 75–96; Grahek 2018b, 271–272; Mlinar 2018, 58. 539 Dular, Tecco Hvala 2018, 9–145. 534 Cf. Mlinar 2002a, 12. 540 Cf. Gerbec, Mlinar 2018, 52. 535 Mlinar, Žbona Trkman 2008, 9–22 with references; 541 Čadrg – Laze (Mlinar, Turk 2016, 40–44), Srpenica Gerbec 2018, 62–75. (Laharnar, Mlinar 2019). 536 Cf. Svoljšak 1988–1989. 542 A similar burial is known from Döttenbichl in Ba- 537 See here the chapter on the ustrinum and/or burnt varia (Zanier 2016). offering place. 543 Cf. Mlinar 2009, 222. 538 See here Toškan. 544 Vitri 2001, 30–31; Donat, Righi, Vitri 2007, 96. 152 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA the earlier, Sveta Lucija group,545 and chronological y agricultural and other tools,552 as well as burials with corresponds with the migrations of Celtic tribes. such goods.553 A typical representative of this time at Repelc ranks among the sites of crucial importance Repelc is Grave R 14 with goods that consisted of tools, for understanding the transition from the Hal statt to the twisted wire jewellery and a local y made fibula of the La Tène period in Posočje even though it was damaged Middle La Tène construction ( Pl. 20–21A). The fibulae already towards the end of the Roman period or soon that appear in this period were made in local workshops after. The early influences of the La Tène culture are vis- from La Tène models. The most characteristic elements ible in the fibulae of the Early La Tène construction,546 of the local costume are the bronze fibulae of the Idrija recovered from Pit R 22A ( Pl. 35E: 1) and Layer SU 3 ( Pl. pri Bači type ( Pl. 43: 10, 11) and variants similar to it ( Pl. 43: 3, 4). They are also perceptible in the early variants 44: 5), which were worn to the Augustan period. Also of the Posočje animal fibulae ( Pl. 43: 5), of which the in use were the local annular fibulae of the Posočje type last variants were in use into the Late La Tène period.547 ( Pl. 44: 14). The beads of yellow glass paste with blue Of a continuous use from the last Hal statt phase into and white trails point to a Hal statt tradition, while the the Middle La Tène period are the Variant VIIe Certosa decoration of spiral eyes ( Pl. 70: 24–42; 71: 1–9) mirrors fibulae,548 one of which was found in Grave R 45 together Celtic models. with pottery with brushed decoration ( Pl. 31C: 1), and Celtisation is more clearly perceptible in the arma- Variant Xg occurring in Grave R 23 ( Pl. 24B: 1, 2), Cre- ment. In connection with this we should mention the mation pit ( Pl. 36B: 7) and Layer SU 3 ( Pl. 42B: 18, 19; assemblage of heavily fragmented and burnt weapons 43: 1).549 Quite a different picture is shown by the ritual found scattered at Repelc across a roughly 4 m2 large burial of horses dated to LT B2 at the Bizjakova hiša site surface in the lower part of mixed Layer SU 3. They are in Kobarid and the warrior grave from Srpenica, where fragments of scabbards ( Pl. 52: 6–8; 53; 1, 2) and blades most goods reflect the Celtic culture.550 of swords ( Pl. 53: 3) broken up beyond identification. The scarcity of such finds suggests that the inhab- Their broken condition and the fact they belong to more itants of Posočje did not readily accept the fibulae and than a single sword suggest we are not dealing with the other items of jewellery decorated in the Celtic manner. remains of a damaged La Tène warrior grave, but rather At Repelc, a LT C2 (Sv. Lucija IIIb) dating could be at- ritual y destroyed and deposited weaponry.554 Although tributed to the Valična vas type fibula ( Pl. 43: 9) and most La Tène finds came to light in Layer SU 3 and some pieces of weapons and military equipment ( Pl. Cremation pit, the goods from the Late Iron Age cem- 53: 2; 55: 8). Artefacts from the Middle La Tène period etery at Repelc, which remains largely uninvestigated, are just as rare at other sites in Posočje. Tonovcov grad, suggest we may rank the burial ground side by side with for example, yielded a Celtic annular belt hook with Idrija pri Bači, the eponymous cemetery of the La Tène a tongue and a button on the inclined neck from LT period in Posočje. C2, above-mentioned Pit 1 from Čadrg – Laze yielded In spite of elements indicating a partial ‘Celtisation’ weapons from this time and the nearby site at Šentviška of Posočje, Celtic presence in the region does not appear planota yielded Celtic iron fibulae.551 At this point, we to have been very strong. The sites at Bizjakova hiša in know of no local elements or imitations from this pe- Kobarid and Srpenica555 indicate the first wave of ‘Celti- riod. Available archaeological evidence rather points to sation’ or ‘Latenisation’ in LT B2, though it may only have a period of stagnation and population decrease. reached to the area north of Kobarid. The second attempt A sudden boom in economy and crafts in Posočje at ‘Celtisation’ is mirrored in the weapons typical of LT is perceptible in the Late La Tène period, i.e. Sv. Lucija C, buried at Čadrg and possibly interpreted as the burial IVa (LT D1), discernible from the rich assemblages of of the weaponry of a ‘Carnian’ warrior.556 More chal- lenging is the interpretation of the sporadic finds of LT 545 Teržan, Trampuž 1973, 440. 546 In Dolenjska as wel , Early La Tène elements occur in 552 Cf. Modrej (Guštin 1991, Pl. 45: 1–9), Vrhovlje (Božič Hal statt-period graves and cemeteries (cf. e.g. Teržan 1976, 2007b, 225–235). The curator of the Tolminski muzej record- 440; Tecco Hvala 2012, 359). ed that the finds from Modrej were found 4 m deep in the 547 Cf. Guštin 1991, 36. gravel; they were scattered rather than found close together 548 Reliable archaeological contexts allow us to trace in a pit (Marija Rutar, diary entry dated 13 October 1967; them to LT B2/C (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Vojaković kept in the Tolminski muzej). This speaks against a ‘classic’ 2017, 17, Pl. 1: 9); also cf. Teržan 1976, 432–433; Marić 2016, Late La Tène hoard. 108, Fig. 3: 2. 553 Idrija pri Bači, Grave 1 and others (Guštin 1991). 549 Cf. Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44; Gerbec, Mlinar 554 Cf. Gaspari 2007, 151–153; id. 2008, 33. A similar sit- 2018, 47–48. uation of intentional y deposited broken La Tène weapons is 550 Mlinar, Gerbec 2011; Gerbec, Mlinar 2018, 54–62; known from the Carnian site at Monte Sorantri (Righi 2001, Laharnar, Mlinar 2019. 119–121; Donat, Righi, Vitri 2007, 100–108). 551 Čadrg – Laze (Mlinar, Turk 2016, 40–44); Šentviška 555 Cf. the finds from Bizjakova hiša in Kobarid (Mlinar, planota (Mlinar et al. 2018, Cat. Nos. 40, 41); Tonovcov grad Gerbec 2011), Srpenica (Laharnar, Mlinar 2019). (Božič 2011, 252, Fig. 6.12). 556 Mlinar, Turk 2016, 44. 153 Miha MLINAR D1 Celtic weapons at Most na Soči, Kobarid, Tonovcov Repelc suggest a span from the Claudian period (Grave grad and Šentviška planota, also in the graves at Idrija R 3) to the end of the 2nd or beginning of the 3rd century pri Bači and Reka near Cerkno.557 Can they be ascribed (Grave R 1). The Roman finds from Cremation pit span to Celtic soldiers or local warrior from Posočje who from the Early Augustan period to the second half of adopted Celtic armament, but retained and developed the 1st century.563 They include two Italian Almgren 65 their own style in jewellery? Material evidence alone is and Almgren 236a fibulae ( Pl. 36B: 12, 13), part of a insufficient for identifying the ethnicity of the popula- military belt ( cingulum) ( Pl. 37: 12) and Italian cooking tion living in Posočje. Having said that, it seems very ware ( Pl. 40: 16, 17). At Cremation pit, interpretable as likely that the Celtic Carni tribe dominated the area in an ustrinum and/or a burnt offering place, activities the 2nd and 1st centuries BC and afterwards merged with already ceased in the mid-1st century. Considering that the indigenous population. Ancient Greek and Roman cremation burials also date to the end of the 2nd or be- authors regarded the people inhabiting the area north of ginning of the 3rd century, it is possible to surmise two the Veneti as part of the Carni tribe,558 but not strictly things; firstly, that burning in this place was secondary speaking the Celtic Carni, inhabitants of Carnia, more in importance to burial, and secondly, that the spot was as an ethnical y mixed population living in the wide area used as a ritual offering place for ancestral worship; this between the Veneti, Norici and Taurisci.559 The detailed is corroborated by the less fragmented and burnt Roman linguistic study that Luka Repanšek conducted on the pottery and jewellery. Celtic heritage in the toponymy of the south-eastern A slightly different picture is painted by the finds Alpine area also revealed a Celtisation of lower intensity, from Layer SU 3, spanning from the Late Augustan pe- establishing that such remnants of the Celtic legacy are riod to the beginning of the 3rd century and then (with few in this area and even non-existent in Posočje and minor interruptions?) to the end of the 5th or beginning western Slovenia.560 of the 6th century AD. The Alesia fibulae ( Pl. 45: 1–3) Excavations at Repelc also unearthed burials from and the iron hobnail ( Pl. 58: 11) can be ascribed to the the Roman period. This is another novelty, as only a outfits of Roman auxiliary soldiers.564 More elusive are small cemetery from the Roman period has thus far been the sherds of Roman pottery, as well as glass beads ( Pl. known, located on the right bank of the Idrijca at the 47: 8–12), which were not exposed to fire as opposed southeast edge of the settlement.561 The Roman-period to the Hal statt and La Tène beads. They may belong to graves from Repelc indicate a continuity of burial in the destroyed inhumation burials, though investigations prehistoric cemetery. Moreover, the means of disposal revealed no unburnt human bone remains in this part. and the mortuary ritual in general show a pronounced On the other hand, they may be offerings that the local local component and a low degree of Romanisation. The inhabitants brought to the last resting place of their an- cremation burials for the most part only yielded iron cestors, indicating that the local population preserved hobnails. Not typical of the local customs is inhumation the memory of their predecessors even in the 5th and Grave R 43, which held an individual interred in the 6th centuries and brought offerings to this sacred place. Roman manner together with a coin and an oil lamp Marchesetti also reports on Roman-period burials in ( Pl. 31A). Also previously unknown in Roman-period the prehistoric cemetery.565 A deep-rooted ancient lo- Posočje is the bustum type burial, where cremation of cal tradition can also be seen in the cremation burial the deceased took place over the grave pit and not on recently discovered at Lipičarjev vrt, not far from Re- the pyre; an example of a bustum might be Grave R pelc, which the goods date to the end of the 3rd or the 17.562 The chronological y diagnostic grave groups from 4th century.566 It is formal y the same as the Iron Age burials of Sv. Lucija IIa and IIb, enclosed and covered 557 Cf. Idrija pri Bači, Reka near Cerkno (Guštin 1991, Pl. with marl slabs; the only difference is a large amount of 4: 1, 2, 37: 1, 2), Most na Soči (Marchesetti 1893, Pl. XXVIII: burnt remains with poorly cremated human bones that 9), Kobarid (Marchesetti 1903, Pl. XVIII: 10, 20), Tonovcov filled the grave pit to the top. grad (Božič 2011, 251–252), Šentviška planota (Mlinar et al. Found on top of Layer SU 3 at Repelc were sherds 2018, 49). 558 Vedaldi Iasbez 1994, 229. of an eastern Mediterranean LRA 1 amphora ( Pl. 62: 1), 559 Cf. Božič 1999b, 203; Šašel Kos 2010, 211–212. such as are typical of the 5th and 6th centuries. Their re- 560 Repanšek 2016, 253–267. mains often bear Christian signs and inscriptions, which 561 The Roman burial ground (Nekropola II) at the east edge of the habitation area has not yet been published and the research results will certainly shed new light on the Roman- 88), Vrhnika (Mulh, Černe 2018, 213, Fig. 3), Križišče near isation of Posočje. The preliminary reports reveal that some Spodnje Škofije (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019). cremations were very similar to the Hal statt burials of the 563 See the chapter on the ustrinum and/or burnt offer- Sveta Lucija group (cf. Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 87–89; ing place. Maggi, Žbona Trkman 2007, 68). 564 Cf. Gaspari 2008, 42. 562 Geographical y close parallels for this burial type: 565 Marchesetti 1893, 321. Most na Soči – Nekropola II (Svoljšak, Žbona Trkman 1985, 566 Mlinar 2017, 41. 154 MOST NA SOČI. THE 2000–2016 ARCHAEOLOGICAL INVESTIGATIONS ON THE LEFT BANK OF THE IDRIJCA led scholars to suggest they were used for transporting the end of the Roman period or at the beginning of the sacramental wine.567 Early Middle Ages.570 Another important discovery is Pit R 9 with a pair Discoveries at Repelc reveal that the area had a of ceramic jars dated to the early medieval period.568 special significance not only in the Late Hal statt, but Although the pit contained no human bone remains, the also in the La Tène and Roman periods, as well as the good condition of the vessels and the location within the Early Middle Ages. Its location on the lowest river ter- cemetery led some researchers of the period to propose race, in proximity to the confluence of the Idrijca and we are dealing with the remains of a mortuary cult.569 Soča, is certainly exceptional. Today, this terrace does Andrej Pleterski notes that simple, usual y hand-built not stand out to the same degree, but it did all until 1938 pairs of vessels (of a similar shape but different size) when the Idrijca below Repelc flew along a narrow and occur in cremation graves in the areas settled by Slavs in more than 25 m deep canyon ( Fig. 20 and 64).571 It is this time. This would suggest that the first Slavs arriving believed that this was the spot where the Idrijca was in Posočje chose the same spot for burial that had already bridged both in prehistory and in later archaeological been considered sacred and intended for burial by the periods. The recent discoveries at Most na Soči offer im- indigenous population. Stratigraphic and other evidence portant new archaeological evidence and a new insight suggests that the cemetery and the (pagan) sacred place into the processes taking place in Posočje through the were damaged or destroyed presumably towards archaeological periods. 567 Cf. Modrijan 2011, 149, 150; ead. 2014, 55. 570 See here the chapter on the SU 3 mixed cultural layer. 568 Mlinar 2002a, 22, Fig. 13; Knific 2004, 19–20. 571 The River Idrijca then joined the Soča at 124 m asl 569 Cf. Sekelj Ivančan, Tkalčec 2006, 181, Fig. 3, 26; (Rutar 1882, 289), while the lower part of the levelled terrain Pleterski 2008, 39. at Repelc lies roughly at 155 m asl. 155 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY ADAM, A. M. 1996, Le fibule di tipo celtico nel Trenti- BATOVIĆ, Š. 1974, Ostava iz Jagodnje Gornje u ok- no. – Patrimonio storico artistico del Trentino 19. viru zadnje faze liburnijske kulture. – Diadora 7, AGOSTINETTI, P. P. 1972, Documenti per la Protostoria 159–245. del a Val d‘Ossola. San Bernardo d‘Ornavasso e le BEAZLEY, J. D. 1963, Attic Red-Figure Vase-Painters. altre necropoli preromane. – Milano. – Oxford. ALFIERI, N. 1979, Spina, Museo Archeologico. – Bo- BECATTI, G. (ur. / ed.) 1940, Musei comunali umbri logna. di Orvieto (Opera del Duomo) – Spoleto – Terni – ALRAM-STERN, E. 1989, Die Römischen Lampen aus Bettona – Todi. – Corpus Vasorum Antiquorum, Carnuntum. – Die Römische Limes in Ősterreich Italia 16, Umbria I. 35. BEKIĆ, L. 2016, Rani srednji vijek između Panonije i ANTONACCI SANPAOLO, E., L. FOLLO 1990, Povi- Jadrana. Ranoslavenski keramički i ostali arheološki glio, via Tolara. Il pane metal ico: analisi del a lega. nalazi od 6. do 8. stoljeća / The Early Medieval – V / In: G. Ambrosetti, R. Macel ari, L. Malnati between Pannonia and the Adriatic. Early Slavic (ur. / eds.), Vestigia Crustunei, Insediamenti etruschi ceramic and other archaeological finds from the lungo il corso del Crostolo, Archaeologica regiensia sixth to eighth century. – Monografije i katalozi 27. 5, 155–156. BELOTTI, C. 2004, Ritrovamenti di anfore Romane a ANTONACCI SANPAOLO, E., M. CATARSI Iulia Concordia. Aspetti topografici ed economici. DALL΄AGLIO, L. FOLLO, L. MALNATI 1994, – Col ana l‘Album 10. Lingotti metallici etruschi di siti nell΄Emilia Ro- BERGONZI, G., A. BOIARDI, P. PASCUCCI, T. RENZI magna: dati archeometrici e nuove considerazio- 1981, Corredi funebri e gruppi sociali ad Este e S. ni. – V / In: C. D‘Amico, R. Campana (ur. / eds.), Lucia. – V / In: R. Peroni (ur. / ed.), Necropoli e usi Le scienze del a terra e l΄archeometria. Atti del funerari nell‘età del ferro / Archeologia, materiali e convegno, 41–46, Bologna. problemi 5, 91–284. ARCELIN, P., M. BATS, D. GARCIA, G. MARCHAND, BERNARDINI, P., R. D‘ORIANO, P. SPANU (ur. / eds.) M. SCHWALLER (ur. / eds.) 1994, Sur les pas des 1998, Phoinikes B shrdn. I Fenici in Sardegna, nuove Grecs en occident. Hommage a Andre Nickels. – aquisizioni, Catalogo del a mostra. – Oristano. Etudes massalietes 4. BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jan- BALDELLI, G., M. LANDOLFI, D. G. LOLLINI (ur. / tarja (Glas- und Bernsteinschmuck). – Arheološki eds.) 1982, La ceramica attica figurata nel e Marche. vestnik 30, 254–277. Mostra didattica. . – Ancona. BEZECZKY, T. 1997, Amphorae from the Auxiliary BARAKAT, F., D. BALL 1986, Barakat gal ery. Catalogue Fort of Carnuntum. – V / In: H. Stiglitz (ur. / ed.), of the collection 1. – Jerusalem. Das Auxiliarkastell Carnuntum 1, Sonderschrif- BARATTA, G. 2010, Ars plumbaria Sardiniae? Gli ten, Österreichisches Archäologisches Institut 29, specchietti in piombo del Museo Archeologico 147–178. G.A. Sanna di Sassari: appunti preliminari per un BEZECZKY, T. 1998, Amphora types of Magdalensberg catalogo generale. – V / In: M. Milanese, P. Rug- (Tipi amfor s Štalenskega vrha). – Arheološki vestnik geri, C. Vismara (ur. / eds.), L‘Africa romana. Atti 49, 225–242. del XVIII Convegno di Studio, 1151–1168, Sassari. BIANCHIN CITTON, E. 1996, Caorle. Il sito umido di BATAILLE, G. 2001, Les agrafes de centurion du san- S. Gaetano – Casa Zucca. – V / In: La protostoria ctuaire de La Villeneuve-au-Châtelot (Aube). – tra Sile e Tagliamento. Antiche genti tra Veneto e Archäologisches Korrespondenzblatt 31/3, 443–460. Friuli, 175–184, Padova. 157 Miha MLINAR BIONDANI, F. 1998, Monete. – V / In: L. Salzani (ur. / BOŽIČ, D. 1999b, Die Erforschung der Latènezeit in ed.), La necropoli Gal ica di Casalandri a Isola Rizza Slowenien seit Jahr 1964 / Raziskovanje latenske (Verona), Documenti di Archeologia 14, 137–140. dobe na Slovenskem po letu 1964. – Arheološki BITENC, P., T. KNIFIC (ur. / eds.) 2001, Od Rimljanov vestnik 50, 189–213. do Slovanov. Predmeti. – Ljubljana. BOŽIČ, D. 2003, L‘aiguière en bronze de la tombe à char BLEČIĆ, M. 2004, Grobnik u željezno doba. – Vjesnik de Verna (Isère): une composition tripartite (Bro- arheološkog muzeja u Zagrebu 37, 47–117. nasta ročka iz groba z vozom Verna (Isère): tridelna BLEČIĆ KAVUR, M. 2009, Universal and Original. sestavljanka). – Arheološki vestnik 54, 259–279. Transformation of style in the North-Adriatic BOŽIČ, D. 2004, The function of the bronze D-shaped Region. – V / In: G. Tiefengraber, B. Kavur, A. Gas- ring from the Late Republican horse burial in pari (ur . / eds.), Keltske študije 2 / Studies in Celtic Kobarid, Soča valley (SI). – Instrumentum 20, 6–8. Archaeology 2. Papers in honour of Mitja Guštin, BOŽIČ D. 2007a, Silver Jewellery of Iron Age Women Protohistoire Européenne 11, 197–208. in the Friuli Plain and in the Soča Region. – V / In: BLEGEN, C., H. PALMER, R. YOUNG 1964, Corinth M. Blečić et al. (ur. / eds.), Scripta Praehistorica in XIII. The North Cemetery. – Princeton. honorem Biba Teržan, Situla 44, 829–841. BOGATAJ, F., R. MASARYK, I. M. HROVATIN, L. BOŽIČ D. 2007b, The reconstruction and analyses of the GRAHEK 2016, Pred 2.500 leti so na Štalci že kovali Late La Tène hoard of iron tools from Vrhovlje pri železo. – Železne niti 13, 75–96. Kojskem above the Soča valley. – V / In: M. Chiabà, BÖHME-SCHÖNBERGER, A. 1990, Die Fibeln. – V / In: P. Maggi, C. Magrini (ur. / eds.), Le val i del Natisone M. Grünewald (ur. /ed.), Der Römische Nordfriethof e del ‘Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e in Worms. Funde von der Mainzer Strasse, Worms. ricerche sul a Gallia Cisalpina 20, 225–235. BOIARDI, A. 1983, S. Lucia – la necropoli: cronologia e BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo rito. – V / In: Preistoria del Caput Adriae. Il catalogo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. della mostra, 164–187, Udine. Studies on fibulae and on the relative chronology of BOLLA, M., M. CASTOLDI 2016, I recipienti di bron- the Late La Tène period / Poznolatensko-rimsko gro- zo in Italia settentrionale tra IV e I secolo a.C. e bišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno il caso del territorio veronese (Bronaste posode glavarstvu. Študije o fibulah in o relativni kronologiji v severni Italiji med 4. in 1. stoletjem pr. n. št. in pozne latenske dobe. – Katalogi in monografije 39. primer veronskega območja). – Arheološki vestnik BOŽIČ, D. 2009, Late Hal statt period bronze vessels 67, 121–175. in two late graves of the La Tène-Early Imperial BONOMI, S. 2005, Le importazioni di ceramica attica Idrija group. – V / In: G. Tiefengraber, B. Kavur, a Padova. – V / In: M. de Min, M. Gamba, G. A. Gaspari (ur. / eds.), Keltske študije 2 / Studies Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur. / eds.), La citta in Celtic Archaeology 2, Papers in honour of Mitja invisibile. Padova preromana. Trent‘anni di scavi e Guštin, Protohistoire européenne 11, 77–84. ricerche, Bologna. BOŽIČ, D. 2011, Prazgodovinske najdbe s Tonovcovega BONOMI PONZI, L. 1997, La necropoli plestina di gradu in železnodobna kultna mesta v Posočju / Colfiorito di Foligno. – Perugia. Prehistoric finds from Tonovcov grad and Iron Age BORZACCONI, A., C. GIOSTRA 2018, La necropoli cult places in Posočje. – V / In: Modrijan, Milavec presso la ferrovia a Cividale del Friuli. – V / In: C. 2011, 239–277. Giostra (ur. / ed.), Città e campagna: culture, inse- BOŽIČ, D., S. CIGLENEČKI 1995, Zenonov tremis in diamenti, economia (secc. VI-IX). II Incontro per poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici / l’Archeologia barbarica, Milano, 15 maggio 2017, Der Tremissis des Kaisers Zeno und die spätantike Archeologia Barbarica 2, 236–265. Befestigung Gradec bei Velika Strmica. – Arheološki BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna vestnik 46, 247–278. grupa. – V / In: Praistorija jugoslavenskih zemalja BOŽIČ, D., A. GASPARI, D. PIRKMAJER 2020, Po- 5, Željezno doba, 855–897, Sarajevo. znohalštatska grobova s Kovka nad Hrastnikom BOŽIČ, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v v Zasavju (Late Hal statt burials from Kovk above poznolatenskem obdobju. – Doktorska disertacija / Hrastnik, in the Zasavje region (central Slovenia)). PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska – Arheološki vestnik 71, 499–527. fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / BRASHINSKY, J. 1976, Painted and black-glaze fifth unpublished). century B.C. Attic pottery from the Elizavetovskaya BOŽIČ, D. 1999a, Tre insediamenti minori del gruppo necropolis. – Trudy Gosudarstvennogo Ermitazha protostorico di Idrija pri Bači dell΄Isontino. – V / 17, 98–111. In: S. Santoro (ur. /ed.), Studio e conservazione degli BRATINA, P. 1997, Godovič/Jelenšek. – Varstvo spo- insediamenti minori romani in area alpina, Studi e menikov 36, 146. Scavi 8, 71–79, Bologna. 158 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY BREŠČAK, D. 1982, Antično bronasto posodje v Sloveniji CRISMANI, A. 2005, Un‘importante necropoli del ‘età ( Roman bronze vessels in Slovenia) . – Situla 22/1. del ferro ancora inedita: Caporetto. – Forum Iulii BUORA, M., S. MAGNANI 2015, Cornici in piombo per 29, 9–22. specchi da Aquileia e dal suo territorio. – Instru- CRISMANI, A., G. RIGHI 2002, Le sepolture protosto- mentum 41, 15–24. riche e il catalogo dei materiali. – V / In: M. Vidulli BUNJATJAN, E. P. 1995, Gli Sciti. – V / In: Dal mil e al Torlo (ur. / ed.), La necropoli di San Servolo. Veneti, mil e: tesori e popoli dal Mar Nero, 39–51, Milano. Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste, 63–88, CAPUIS, L., A. M. CHIECO BIANCHI 2006, Este II. La Trieste. necropoli di Vil a Benvenuti. – Monumenti antichi CRISTOFANI MARTELLI, M. 1975, Populonia. – Studi 64, Serie monografica 7. Etruschi 43, 213–215. CARAMELLA, G. 1995, Instrumentum da banchetto ed CUNJA, R., M. MLINAR (ur. / eds.) 2010, S fibulo v atro. – V / In: M. P. Bini, S. Buccioli, G. Caramel a, fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in S. Buccioli (ur. / eds.), I bronzi etruschi e romani, Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim Museo archeologico Nazionale di Tarquinia 13, vekom / Con la fibula nel a storia: fibule dal ‘Istria, 73–296. dal Carso, dal a Carniola Interna e dal ‘Isontino tra CARLEVARO, E., L. PERNET, L. TORI 2006, Les objects preistoria e alto medioevo. – Koper. de parure – Gli oggetti d‘ornamento. – V / In: L. ČOVIĆ, B. 1987, Grupa Donja Dolina-Sanski most. – V / Pernet, E. Carlevaro, L. Tori, G. Vietti, P. Del a Casa, In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno B. Schmid-Simikić, La necropoli di Giubiasco (Ti), doba, 232–286, Sarajevo. Vol. II, Collectio archaeologica 4, 99–166. ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield pe- CASAGRANDE, C. 2013, L’età romana. – V / In: P. riod of Eastern Slovenija. A case study of Rogoza Conte (ur. / ed.), Belluno. Storia di una provincia near Maribor (Nova spoznanja o pozni bronasti dolomiticha. Dal a preistoria al ’epoca Romana, dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza 217–322, Udine. pri Mariboru)/. – Arheološki vestnik 61, 7–119. CASARI, P. 2002, Le sepolture romane e il catalogo dei DÄMMER, H.-W. 2002, Il santuario sud-orientale. Le materiali. – V / In: M. Vidulli Torlo (ur. / ed.), La indagine recenti. – V / In: A. Ruta Serafini (ur. / necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, Celti e Romani ed.), Este preromana: una citta e i suoi santuari, nel territorio di Trieste, 95–129, Trieste. 248–269, Treviso. CHALLET, V. 2008, Les bijoux de la nécropole de Monte DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magda- Bibele (Monterenzio, BO). – V / In: D. Vitali, S. lensberg. – Kärnter Museumsschriften 71. Verger (ur. / eds.), Tra mondo celtico e mondo ita- DE MARINIS, R. 1981, Il periodo Golasecca IIIa in lico. La necropoli di Monte Bibele. Atti della tavola Lombardia. – Studi archeologici 1, 43–284. rotonda, Roma 1997, 61–76, Bologna. DE MARINIS, R. 2000, Il vaselame bronzeo nel ‘area CHIECO BIANCHI, A. M., L. CALZAVARA CAPUIS alpina del a cultura di Golasecca. – V / In: R. De 1985, Este I. La necropoli casa di Ricovero, Casa Marinis, S. Biaggio (ur. / eds.), I Leponti tra mito e Muletti Prosdocimi e Casa Alfonsi. – Monumenti realtà 1, 2, Locarno. Antichi 51, Serie monografica 2. DEMETZ, S. 1999, Fibeln der spätlatène- und frűhen CIGLENEČKI, S. 1994, Poznoantična naselbina To- römischen Kaiserzeit in den Alpenländern. Frü hge- novcov grad pri Kobaridu. – Kronika 42/1, 1–14. schichtische und Provinzialrömische Archäologie. CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu. – Materialen und Forschungen 4. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / DIZDAR, M. 2013, Zvonimirovo. Veliko polje. Groblje Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike latenske kulture 1 / A cemetery of the La Tène Cul- und frühmittelalterliche Siedlung. – Opera Instituti ture 1. – Monografije Instituta za arheologiju 8. Archaeologici Sloveniae 4. DOLENZ, H. Th. 1992, Studien zu den Eisenmessern CONCINA, E. 2001, Contributo al a carta archeologica vom Magdalensberg in Kärnten. – Carinthia I 182, del a Carnia. – V / In: S. Vitri, F. Oriolo (ur. / eds.), 93–134. I Celti in Carnia e nel ‘arco Alpino Centro orientale. DONAT, P. 1997, Casa del ‘età del a romanizazzione. – Atti del a Giornata di studio Tolmezzo 30. april V / In: La protostoria tra Sile e Tagliamento. Antiche 1999, 51–84, Trieste. genti tra Veneto e Friuli, 416–419, Padova. CORTI, C. 2016, Cornici in piombo per specchi: nuovi DONAT, P., P. MAGGI (ur. / eds.) 2007, Produzione, ritrovamenti dal ’Aemilia. – Quaderni Friulani di funzione e commercializzazione di vasi Auerberg Archeologia 25, 189–194. nei territori di Aquileia, Tergeste, Forum Iulii, COTTAFAVA, E. 2006, Colino, Kyathoi e grattugia di Iulium Carnicum e Iulia Concordia. – Antichità bronzo. – V / In: D. Vitali (ur. / ed.), I bronzi degli Altoadriatiche 65, 149–223. Etruschi e dei Celti nel a Val e del ‘Idice, Quaderni DONAT, P., E. FLOREANO, R. MERLATTI 2002, Po- del Museo Archeologico “Luigi Fantini” 3, 6–7. zzuolo del Friuli – Cjastiei, settore meridionale del 159 Miha MLINAR castelliere. Analisi preliminare dei reperti dei livelli Ciurletti, F. Marzatico (ur. / eds.), I Reti / Die Räter, di transizione dal ‘età del ferro al a romanizzazione. Archeologia delle Alpi 5, 198–207. – Aquileia Nostra 73, 193–207. ENDRIZZI, L., N. DEGASPERI, F. MARZATICO 2009, DONAT, P., G. RIGHI, S. VITRI 2007, Pratiche cultuali Luoghi di culto nel ‘area retica. – V / In: G. Cresci nel Friuli settentrionale tra tarda età del ferro e pri- Marrone, M. Tirelli (ur. / eds.), Altinoi. Il santuario ma età imperiale. Alcuni esempi (Italia). – V / In: altinate: strutture del sacro a confronto e i luoghi di S. Groh, H. Sedlmayer (ur. / eds.), Blut und Wein. culto lungo la via Annia. Atti del convegno, Venezia Keltisch-römische Kultpraktiken, Protohistoire 4–6 dicembre 2006, Studi e ricerche sul a Gallia européenne 10, 91–117. Cisalpina 23, 263–292. DONATI, L. 1989, Le tombe da Saturnia nel Museo FABEC, T., M. VINAZZA 2014, 39. Štanjel. – V / In: B. Archeologico di Firenze. – Monumenti Etruschi 5. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vin- bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute jega Vrha nad Belo Cerkvijo / Die vorgeschichtlichen dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Nekropolen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb Katalogi in monografije 40, 595–602. von Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26. FALSONE, G., A. LEONARD, A. FRESINA, C. JOHN- DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije SON, V. FATTA 1980–1981, Quattro campagne 16. di scavo a Castel azzo di Poggioreale. – Kokalos DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji ( Die 26/27, 931–972. Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – FERDIERE, A., A. VILLARD 1993, La tombe augus- Dela 1. razreda SAZU 23. téenne de Fléré-la-Rivière (Indre) et les sépultures DULAR, J. 1998, Most na Soči – naselje v zavetju aristocratiques de la cité des Bituriges. En Berry rek. – V / In: B. Aubelj (ur. / ed.), Zakladi tisočletij. au début de l‘époque gal o-romaine: le fer, le vin, le Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, pouvoir et la mort. – Supplement a la Revue Arche- 113–115, Ljubljana. ologique du Centre de la France 7. DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die FERRI, A. 1979 , Il museo civico archeologico di Bologna. Hal stattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Guida al museo civico archeologico. – Bologna. Instituti Archaeologici Sloveniae 6. FEUGERE, M. 2002, Militaria de Gaule Meridionale, 19. DULAR, J. 2007, Pferdegräbern und Pferdebestättungen Le mobilier militaire Romain dans le departement in der hal stattzeitlichen Dolenjsko-Gruppe / Konj- de l‘Herault (F). – Gladius 22, 73–127. ski grobovi in pokopi konj v dolenjski halštatski FLŰGEL, Ch., E. SCHINDLER-KAUDELKA 1995, skupini. – V/ In: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, Auerbergtöpfe in Raetien, Noricum und der Regio A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur. / Decima. – Aquileia Nostra 66, 66–83. eds.), Scripta Prehistorica in honorem Biba Teržan, FORLATI TAMARO, B. 1930, Notizie degli scavi, anno Situla 44, 737–752. 1930. S Lucia di Tolmino. – Notizie degli scavi di DULAR, J., S. TECCO HVALA 2018, Most na Soči v antichità 6, 419–428. železni dobi / Most na Soči in the Iron Age. – V / FRIE, A. 2018, Horses and the Embodiment of Elite In: Dular, Tecco Hvala (ur. / eds.) 2018, 9–145. Masculinity in the Dolenjska Hal statt Culture. – DULAR, J., S. TECCO HVALA 2018 (ur. / eds.), Oxford Journal of Archaeology 37, 35–44. Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The FURLANI, U. 1996, Depojska najdba iz Šempetra pri Iron Age Settlement at Most a Soči. Treatises. – Ope- Gorici / Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. ra Instituti Archaeologici Sloveniae 34. – V / In: B. Teržan (ur. / ed.), Depojske in posamez- DULAR, J., P. PAVLIN, S. TECCO HVALA 2003, ne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Prazgodovinska višinska naselja v okolici Dol pri Slovenskem II / Hoards and Individual Metal Finds Litiji / Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Umgebung von Dole pri Litiji. – Arheološki vestnik Katalogi in monografije 30, 73–88. 54, 159–224. FUSEK, G. 1994, Slovensko vo včasnoslovanskom obdobi. DYSON, S. 1976, Cosa, the utilitarian pottery. – Mem- – Archeologica Slovaca Monographiae 3. oires of the American Academy in Rome 33. GABROVEC, S. 1966a, Zagorje v prazgodovini (Za- EGG, M. 2010, Gläserne Widderkopfperlen aus der gorje in der Vorgeschichte). – Arheološki vestnik Eisenzeit. – Archäologisches Korrespondenzblatt 17, 19–50. 40/4, 525–543. GABROVEC, S. 1966b, Latensko obdobje na Gorenj- ELES MASI, P. von (ur. / ed.) 1981, La Romagna tra skem (Die Latènezeit in Oberkrain). – Arheološki VI e IV secolo a.C. La necropoli di Montericco e la vestnik 17, 243–270. protostoria romagnola. – Imola. GABROVEC, S. 1966c, Srednjelatensko obdobje v ENDRIZZI, L. 1999, Vasetti in pasta vitrea policroma Sloveniji (Zur Mittel atènezeit in Slowenien). – da Mechel Valemporga (Val di Non). – V / In: G. Arheološki vestnik 17, 169–242. 160 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule – do- GASPARI, A. 2007, The Ljubljanica River. Evidence for prinos k problematiki začetka železne dobe na Bal- a Late Iron Age Ritual Site in the South-eastern kanu in v jugovzhodnih Alpah / Die zweischleifige Alps (Slovenia). – V / In: S. Groh, H. Sedlmayer Bogenfibeln. Ein Beitrag zum Beginn der Hal statt- (ur. / eds.), Blut und Wein. Keltisch-römische Kult- zeit am Balkan und in den Südostalpen. – Godiš- praktiken, Protohistoire européenne 10, 141–154. njak 8, Centar za balkanološka ispitivanja 6, 5–67. GASPARI, A. 2008, Posoški bojevniki med samosto- GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju jnostjo in rimsko vojaško službo. – V / In: K. Kofol (Die Hal stattnekropolen in Bohinj). – Arheološki (ur.), Vojske, orožje in utrdbeni sistemi v Posočju, vestnik 25, 287–318. 29–48, Tolmin. GABROVEC, S. 1976, Železnodobna nekropola v Ko- GASPARI, A., M. MLINAR 2005, Grave with a machaira baridu. – Goriški letnik 3, 44–63. from Most na Soči. Last versions of single-edged GABROVEC, S. 1994, Stična. Naselbinska izkopavanja / swords with a bent hilt / Grob z mahairo z Mosta Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28. na Soči. Zadnje izvedbe enoreznih mečev z odklon- GABROVEC, S., D. SVOLJŠAK 1983, Most na Soči (S. jenim ročajem. – Arheološki vestnik 56, 169–186. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija / GASPARI, A., R. KREMPUŠ, M. ERIČ, S. BOKAL 2001, Storia delle ricerche e topografia. – Katalogi in Arheološko najdišče v strugi Savinje v Celju (Ar- monografije 22. chäologischer Fundort im Flussbett der Savinja in GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ, B. TERŽAN Celje). – Arheološki vestnik 52, 281–302. 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe / GEORGIEVA, R. 2005, Červenofiguren atičeski skifos Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. – Katalogi in ot Karnobat. – Stephanos Archaeologicos in hono- monografije 37. rem Professoris Ludmili Getov, Studia Archaeolo- GAMBA, M. 1986, Nuovi ritrovamenti di ceramica attica gica Universitatis Serdicensis. Supplementum 4, nel Veneto. – Aquileia Nostra 57, 642–664. 168–172. GAMBA, M. 1987, Analisi preliminare del a necropoli GERBEC, T. 2018, Banjška planota in Kanalski Kolovrat di Arquà Petrarca (Padova). – V / In: D. Vitali (ur. / v bronasti in železni dobi. – V / In: D. Vončina ed.), Celti ed Etrusci nel ‘Italia centrosettentrionale (ur. / ed.), Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. dal V secolo a. C. al a romanizzazione, 237–270, Zbornik s posvetovanja o gradiščih. Pivka, 24. maja Bologna. 2017, 62–75, Gorjansko. GAMBACURTA, G. 2017, A loom for the godess – tools GERBEC, T., M. MLINAR 2014, Arheološke raziskave for spinning and weaving from the sanctuary of the ob gradnji na Mostu na Soči (EŠD 470 Most na godess Reitia in Este (Padua). – Origini. Prehistory Soči – Arheološko najdišče Sveta Lucija). – Arhe- and protohistory of ancient civilizations / Preistoria ologija v letu 2013. Dediščina za javnost. Zbornik e protostoria del e civiltà antiche 40, 211–226. prispevkov, Ljubljana, 16. GAMBACURTA, G., M. BRUSTIA 2001, Vasellame GERBEC, T., M. MLINAR 2018, Problematika zgod- metallico ed oggetti vari. – V / In: G. Fogolari, G. njega latena v Posočju in Nadiških dolinah ter Gambacurta (ur. / eds.), Materiali veneti preromani najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu. – Goriški letnik e Romani del santuario di Lagole di Calalzo al museo 42, 45–71. di Pieve di Cadore, 247–274 . GERDOL, R., G. STACUL 1978, Il castelliere di Ponte GAMBACURTA, G., M. TIRELLI 1997, Altino. Le sepol- S. Quirino presso Cividale. – V / In: M. Moretti, R. ture di cavallo nel a necropoli “Le Brustolade”. – V / Gerdol, G. Stacul (ur. / eds.), I castel ieri di Nivize, In: La Protostoria tra Sile e Tagliamento. Antiche Monte Grisa, Ponte S. Quirino. Complessi del‘ età del genti tra Veneto e Friuli, 71–73, Padova. Bronzo, Monografie di Preistoria 2, 65–98, Trieste. GAMBARI, F. M. 2001, Aspetti del rito nel a necropoli GEX, K. 1993, Eretria, Ausgrabungen und Forschungen di Pombia. – V / In: M. F. Gambari (ur. / ed.), Birra IX, Rotfigurige und eisgrundige Keramik. – Lau- e il fiume. Pombia e le vie del ’Ovest Ticino tra VI e sanne. V secolo a.C., 93–98, Beinasco. GIORGI, M., S. MARTINELLI, M. OSANNA, A. RUSSO GAMPER, P. 2006, Die latenezeitliche Besiedlung 1988, Forentum I. Le necropoli di Lavel o. – Venosa. am Ganglegg in Sudtirol. Neue Forschungen zur GIUDICE, F., S. TUSA, V. TUSA 1992, La collezione Fritzens-Sanzeno-Kultur. – Internationale Archeo- archeologica del Banco di Sicilia. – Palermo. logie 91. GIUMLIA-MAIR, A. 1998, Studi metal urgici sui bronzi GAMPER, P. 2007, Risultati del a campagna di scavo del a necropoli di S. Lucia – Most na Soči. – Aqu- 2006 sul a Gurina. – Aquileia Nostra 78, 345–386. ileia Nostra 69, 30–135. GANGEMI, G., M. BASSETTI, D. VOLTOLINI (ur. / GLASER, F. 1993, Der behauptete Brandopferplatz und eds.) 2015, Le signore del ‘Alpago. La necropoli der Tätsacliche Fundort eiserner Waffen in Teurnia. preromana di “Pian de la Gnela” Pieve d‘Alpago – Carinthia I, 289–295. (Bel uno). – Treviso. 161 Miha MLINAR GLEIRSCHER, P., H. NOTHDURFTER, E. SCHUBERT GUŠTIN, M. 1991, Posočje in der Jüngeren Eisenzeit / (ur. / eds.) 2002, Das Rungerr Egg. Untersuchungen Posočje v mlajši železni dobi. – Katalogi in mono- an einem eisenzeitlichen Brandopferplatz bei Seis grafije 27. am Schlern in Südtirol, Römisch-Germanische HAEVERNICK, Th. E. 1974, Zu den Glasperlen aus Forschungen 61. Slowenien. – V / In: Opuscula Iosepho Kastelic GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki Sexagenario Dicata, Situla 14/15, 61–65. (A Hal statt tumulus at Hrib in Metlika). – Arhe- HARDEN, D. B. 1981, Catalogue of Greek and Roman ološki vestnik 55, 111–206. Glass in the British museum I. – London. GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska HAYES, J. 1975, Roman and Pre-Roman Glass in the keramika / Iron Age settlement pottery. – Opera Royal Ontario Museum. – Toronto. Instituti Archaeologici Sloveniae 32. HOEPFNER, W. 1976, Das Pompeion und Seine Nach- GRAHEK, L. 2018a, Naselbinska keramika z Mosta na folgerbauten, Kerameikos X. – Berlin. Soči / Pottery from settlement at Most na Soči. – V HORVAT, A. 2018, Petrološke analize in provenienca / In: Dular, Tecco Hvala (ur. / eds.) 2018, 249–306. kamnitih artefaktov iz železnodobne naselbine GRAHEK, L. 2018b, Prispevek k poznavanju Selške Most na Soči / Petrology and provenance of the raw doline v (starejši) železni dobi / A contribution to material of stone artefacts from the Most na Soči the study of the valley of the Selška dolina in the Iron Age settlement. – V / In: Dular, Tecco Hvala (Early) Iron Age. – V / In: M. Črešnar, M. Vinazza (ur. / eds.) 2018, 349–360. (ur. / eds.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela 1. raz- in železne dobe na Slovenskem, 263–274, Ljubljana. reda SAZU 33. GRAN-AYMERICH, J., M. ALMAGRO-GORBEA, J. HORVAT, J. 1995, Notranjska na začetku rimske dobe: TROADEC 1993, L‘eta des recherches a Bourges Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba – Avaricum: le site de hauteur, les tombs aristocra- pri Slavini (Notranjska (Inner Carniola) at the tiques et les importationes Mediterranennes a l‘age Beginning of the Roman Period: Parti near Stara du fer. – V / In: J. Pavúk (ur. / ed.), Actes du XIIe Sušica, Ambroževo gradišče and Baba near Slavi- Congres International des Sciences Prehistoriques et na). – Arheološki vestnik 46, 178–183. Protohistoriques, 215–227, Bratislava. HORVAT, J. 1997, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjer- GRAUE, J. 1974 , Das Gräberfeld von Ornavasso, Eine imska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Studie zur Chronologie der späten Latène- und Prehistoric and Early Roman Settlement in North- früher Kaiserzeit. – Hamburger Beiträge zur Ar- western Istria. – Opera Instituti Archaeologici chäologie 1. Sloveniae 3. GREGNANIN, R. 2002, La ceramica. – V / In: A. Ruta HORVAT, J. 2006a, Arheološki sledovi v slovenskem Serafini (ur. / ed.), Il “passagio del guerriero”. Un visokogorju. – V / In: T. Cevc (ur. / ed.), Človek pel egrinaggio tra i santuari Atestini. Este prero- v Alpah. Desetletje (1996–2006) raziskav o mana: una città e i suioi santuari, 164–179, Treviso. navzočnosti človeka v slovenskih Alpah ( Der Mensch GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine in den Alpen. Zehn Jahre (1996-2006) Forschungen (Cronologia del gruppo preistorico della No- über die Anwesenheit des Menschen in den slowe- tranjska, Carniola Interna). – Arheološki vestnik nischen Alpen), 13–40, Ljubljana. 24, 461–506. HORVAT, J. 2006b, Dekle je po vodo šlo. Rimski vodnjak GUŠTIN, M. 1974, Mahaire. Doprinos k povezavam iz Suhadol. Katalog razstave. – Kamnik. Picena, Slovenije in Srednjega Podonavja v 7. stol. HORVAT, J. 2018, Statuettes from Ravelnik near Bovec pr. n. št. (Mahaira Krummschwerter: urgeschichtli- in the Soča Valley (Slovenia). – V / In: A. Bouet, che Verbindungen Picenum-Slowenien-Basarabi). C. Petit-Aupert (ur. / eds.), Bibere, ridere, gaudere, – Situla 14–15, 77–94. studere, hoc est vivere. Hommages à Francis Tassaux, GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3. Mémoire 53, 337–351. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov “Mok- HORVAT, J., A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sre- ronoške skupine”. – Keltske študije, Posavski muzej dozemljem in srednjo Evropo / Ocra. The gateway Brežice 4, 67–105. between the Mediterranean and Central Europe. – GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17. dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der HORVAT, J., B. ŽBONA TRKMAN 2016, The 3rd cen- Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in tury military equipment in south-western Slove- monografije 17. nia. – V / In: J. Horvat (ur. / ed.), The Roman army GUŠTIN, M. 1987, La Tène fibulae from Istria (Latenske between the Alps and the Adriatic, Opera Instituti fibule iz Istre). – Archaeologia Iugoslavica 24, 43–56. Archaeologici Sloveniae 31, 99–120. HORVAT, M. 2007, Sela pri Dobu. – V / In: B. Djurić (ur. / ed.), Arheologija na avtocestah Slovenije 3. 162 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/ KMEŤOVÁ, P. 2014, Deponovanie koní na pohrebiskách uploads/files/publication/003_sela_pri_dobu.pdf]. z doby halštatskej v priestore Panónskej panvy. – ISTENIČ, J. 1987, Rodik – grobišče Pod Jezerom (Ro- Dissertationes archaeologicae Bratislavenses 2. dik – das Gräberfeld Pod Jezerom). – Arheološki KNAVS, M., M. MLINAR 2006, Most na Soči. – Varstvo vestnik 38, 69–136. spomenikov. Poročila 39–41, 115–117. ISTENIČ, J. 2005a, Brooches of Alesia group in Slove- KNEZ, T. 1970, Poljane pri Žužemberku. – Varstvo nia / Fibule skupine Alesia v Sloveniji. – Arheološki spomenikov 13–14 (1968–1969), 185. vestnik 56, 187–211. KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi / Hal s- ISTENIČ, J. 2005b, Evidence for a very late Republican tattzeitliche Gräber. – Carniola Archaeologica 1. siege at Grad near Reka in western Slovenia. – Car- KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko-rimsko grobišče nuntum Jahrbuch 2005, 77–87. Beletov vrt / Keltisch-römisches Gräberfeld Beletov ISTENIČ, J. 2015, Traces of Octavian‘s military activities vrt. – Carniola Archaeologica 2. at Gradišče in Cerkno and Vrh gradu near Pečine KNIFIC, T. 2004, Na stičišču treh svetov. Arheološki / Sledovi Oktavijanovega vojaškega delovanja na podatki o Goriški v zgodnjem srednjem veku. – Gradišču v Cerknem in na Vrh gradu pri Pečinah Goriški letnik 29, 5–30. (Posočje, zahodna Slovenija). – V / In: J. Istenič, KNIFIC, T., A. PLETERSKI 1993, Staroslovanski gro- B. Laharnar, J. Horvat (ur. / eds.), Evidence of the bišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu. – Arheološki Roman Army in Slovenia / Sledovi rimske vojske vestnik 44, 235–267. na Slovenskem, Katalogi in monografije 41, 43–73. KOS, P. 1973, Koritnica ob Bači. – Arheološki vestnik ISTENIČ, J. 2018, Roman bronze helmets from the 24, 848–873. Republican period and the Early Principate in Slo- KRÄMER, W. 1985, Die Grabfunde von Manching und venia / Rimske bronaste čelade republikanske dobe die Latènezeitlichen Flachgräber in Südbayern. – Die in zgodnjega principata v Sloveniji. – Arheološki Ausgrabungen in Manching 9. vestnik 69, 277–334. KRIŽ, B. 1997, Novo mesto 4. Kapiteljska njiva. Gomila ISTENIČ, J. 2019, Roman military equipment from the II in gomila III. – Carniola Archaeologica 4. river Ljubljanica: typology, chronology and techno- KRIŽ, B. 2004, Prazgodovinsko steklo Dolenjske. – V / logy / Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice: In: I. Lazar (ur. / ed.), Drobci antičnega stekla, An- arheološke in naravoslovne raziskave. – Katalogi nales Mediterranea, 11–17. in monografije 43. KRIŽ, B. 2005, Novo mesto 6. Kapiteljska njiva. Mlajše- JABLONKA, P. 2001, Die Gurina bei Del ach im Gailtal. železnodobno grobišče. – Carniola Archaeologica 6. Siedlung, Handelsplatz und Heiligtum. – Aus For- KRIŽ, B. 2017, Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu / schung und Kunst 33. Amber – Jewels of the Baltic in Novo mesto. – Novo JAHASSE, J., L. JAHASSE 1973, La Necropole preromaine mesto. d‘Aleria (1960–1968). – Paris. KRIŽ, B., P. TURK 2003, Steklo in jantar Novega mesta. JEREB, M. 2016, Die Bronzegefäße in Slowenien / Pra- Katalog arheološke razstave. – Novo mesto. zgodovinske bronaste posode s področja današnje KROMER, K. 1959, Brezje. Halštatske gomile z Brezij pri Slovenije. – Prähistorische Bronzefunde II/9. Trebelnem / Hal stättische Hügelgräber von Brezje JOBST, W. 1975, Die Römischen fibeln aus Lauriacum. bei Trebelno. – Arheološki katalogi Slovenije 2. – Forschungen in Lauriacum 10. KRUH, A. 2008, Gomila 5 ali Tratarjeva gomila. – V / JOHNSON, F. P. 1955, A note on Owl skyphos. – Ame- In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile rical Journal of Arcaeology 59, 119–124. starjše železne dobe. Razprave / Grabhugel aus der JOSIPOVIČ, D., A. GASPARI, A. MIŠKEC 2012, Ar- Alteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije heološko najdišče pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v 38 (2010), 69–131. Bohinju. – V / In: A. Gaspari, M. Erič (ur. / eds.), KUJUNDŽIČ, Z. 1982 , Poetovijske nekropole / Die Potopljena preteklost: arheologija vodnih okolij in Nekropolen von Poetovio. – Katalogi in monogra- raziskave podvodne arheologije v Sloveniji. Zbornik fije 20. ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na KUNTER, K. 1995, Glasperlen der vorrömischen Ei- Vrhniki (1884–2012), 389−396, Radovljica. senzeit: nach Unterlagen von Th. E. Haevernick. JOVANOVIĆ, A. 2007, Kelti ob sotočju Save in Krke. 4. Schichtaugenperlen. – Marburger Studien zur Publikacija ob razstavi. – Brežice. Vor- und Frühgeschichte 18. KASTELIC, J. 1960, Nov tip halštatskega diadema v LAHARNAR, B. 2009, Železnodobno gradišče Sloveniji (A New Type of the Diadem from the Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem / The Hal statt Period in Slovenia). – Situla 1, 3–26. Žerovnišček Iron Age hillfort near Bločice in the KLAVORA, F. 2003, Kdo dal podobo je Bovškemu. O Notranjska region. – Arheološki vestnik 60, 97–157. zgodovini, cesti in naseljih na Bovškem. – Tolmin. LAHARNAR, B. 2015, The Roman army in the Notranj- ska region / Rimska vojska na Notranjskem. – V / 163 Miha MLINAR In: J. Istenič, B. Laharnar, J. Horvat (ur. / eds.), MACELLARI, R., E. PELLEGRINI 2002, I lingotti con Evidence of Roman army in Slovenia / Sledovi rim- il segno del ramo secco. Considerazioni su alcuni ske vojske na Slovenskem, Katalogi in monografije aspetti socio-economici nel ΄ area Etrusco-Italica 41, 9–41. durante il periodo tardo archaico. – Instituto nazi- LAHARNAR, B. 2018a, Kovinske in steklene najdbe ter onale di studi Etrusci ed Italici, Biblioteca di “Studi kamniti kalupi iz železnodobne naselbine na Mostu Etrusci” 38. na Soči / Metal finds, glass finds and stone moulds MAGGI, P., B. ŽBONA TRKMAN 2007, Tra Natisone from the Iron Age settlement at Most na Soči. – V / e Isonzo: il territorio in età romana. – V / In: M. In: Dular, Tecco Hvala (ur. / eds.) 2018, 195–247. Chiabà, P. Maggi, C. Magrini (ur. / eds.), Le val i LAHARNAR, B. 2018b, Med starejšo in mlajšo železno del Natisone e del ‘Isonzo tra centroeuropa e Ad- dobo na Notranjskem. – Goriški letnik 42, 73–92. riatico. Atti del convegno internazionale di studi. LAHARNAR, B., M. MLINAR 2008, Jerovca at Šent- San Pietro al Natisone (UD) 15–16 settembre 2006, viška planota: newly discovered Iron Age ceme- 59–77, Udine. tery (Jerovca na Šentviški planoti: novo odkrito MALNATI, L., M. GAMBA (ur. / eds.) 2003, I Veneti dai železnodobno grobišče). – Annales. Seria historia bei caval i. – Treviso. e sociologia 18/2, 471–478. MANESSI, P., A. NASCIMBENE 2003, Montebelluna. LAHARNAR, B., M. MLINAR 2013, Železnodobno Sepolture preromane dal e necropoli di Santa Maria grobišče v Jerovci na Šentviški planoti (Iron Age in Col e e Posmon. – Archaiologia 1. Quaderni del cemetery ot Jerovca, Šentviška planota, Slovenija). Museo di Storia Naturale e Archeologia di Mon- – Goriški letnik 35/2011, 9–32. tebel una. LAHARNAR, B., M. MLINAR 2019, A La Tène grave MANGANI, E. 1982, Adria (Rovigo). – Notizie degli from Srpenica: new evidence of Early Latenisa- scavi di antichità 36 (1985), 5–107. tion of the Posočje region in Northwestern Slo- MARABINI, M. T. 1973, The Roman thin wal ed pottery venia. – V / In: H. Baitinger, M. Schönfelder (ur. / from Cosa. – Memoirs of the American Academy eds.), Hal statt und Italien. Festschrift für Markus in Rome 32. Egg, Monographien des Römisch-Germanischen MARCHESETTI, C. 1886, La necropoli di S. Lucia presso Zentralmuseums 154, 645–658. Tolmino, scavi del 1884. – Bolletino del a Società LAHARNAR, B., P. TURK 2017, Železnodobne zgodbe Adriatica di Scienze Naturali in Trieste 9. s stičišča svetov. – Ljubljana. MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nel a necropoli di S. LAMBERTON, R., S. ROTOFF 1985, Birds of the Athe- Lucia presso Tolmino. – Bolletino della Società nian Agora. – Princeton. Adriatica di Scienze Naturali in Trieste 15. LAMBOGLIA, N. 1952, Per una Classificazione Prelimi- MARCHESETTI, C. 1896, Relazioni sugli scavi preisto- nare del a Ceramica Campana. – V / In: Atti del I. rici nel 1894. – Bolletino del a Società Adriatica di Congresso Intemazionale di Studi Liguri, 139–206, Scienze Naturali in Trieste 17, XXII–XXIV. Bordighera. MARCHESETTI, C. 1903, I castel ieri preistorici di Tri- LANG, A. 1998, Das Gräberfeld von Kundl. Studien zur este e del a regione Giulia. – Atti del Museo civico vorrömischen Eisenzeit in den zentralen Alpen. – di storia naturale 4. Frühgeschichte und Provinzialrömische Archäo- MARIĆ, A. 2016, A two-part Certosa fibula (variant logie. Materialien und Forschungen 2. VIId) from the cult place at Monte di Medea in LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Friuli (Dvodelna certoška fibula različice VIId s glass of Slovenia. – Opera Instituti Archaeologici kultnega mesta na Medejskem hribu v Furlaniji). Sloveniae 7. – Arheološki vestnik 67, 105–120. LEJARS, T. 2008, Les guerriers et l‘armement celto- MARTIN-KILCHER, S. 1994, Die römischen Amphoren italique de la nécropole de Monte Bibele. – V / In: aus Augst und Kaiseraugst 2. – Augst. D. Vitali, S. Verger (ur. / eds.), Tra mondo celtico MASELLI SCOTTI, F. 1988, La ceramica nelle fortifica- e mondo italico. La necropoli di Monte Bibele. Atti zioni di età romana in Friuli. – V / In: T. Miotti (ur. della tavola rotonda, 127–222, Bologna. / ed.), Castelli del Friuli 7, 261–294, Udine. LELEKOVIĆ, T. 2012, Cemeteries. – V / In: B. Migotti MASELLI SCOTTI, F., M. ROTTOLI 2007, Indagini (ur. / ed.), The Archaeology of Roman Southern archeobotaniche al ‘ex essiccatoio nord di Aquileia: Pannonia. The state of research and selected prob- i resti vegetali protostorici e Romani. – Antichità lems in the Croatian part of the Roman province of Altoadriatiche 65, 783–816. Pannonia, 313–357, Oxford. MASON, P. 1998, Late Roman Črnomelj and Bela LUNZ, R. 1976, Urgeschichte des Raums Algund – krajina (Poznoantični Črnomelj in Bela krajina). Gratsch – Tirol. – Archeologisch Historisch For- – Arheološki vestnik 49, 285–313. schungen in Tirol 1. MENKE, M. 1977, Zur Struktur und Chronologie der spätkeltischen und frührömischen Siedlungen im 164 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY Reichenhaller Becken. – V / In: B. Chropovskỳ (ur. MLINAR, M. 2016, Arheološke raziskave ob gradnji na / ed.), Symposium zum Ausklang der Latène- Zivi- Mostu na Soči. – V / In: P. Stipančić, B. Djurić, M. lisation und Anfänge der germanischen Besiedlung Črešnar (ur. / eds.), Arheologija v letu 2015 - dedi- im mittleren Donau, Bratislava, 223–238. ščina za javnost, 38, Ljubljana. METZGAR, H. (ur. / ed.) 1972, Fouil es de Xanthos IV, MLINAR, M. 2017, Rimski grob z zrcalcem z Lipičarje- les céramiques archaiques et classiques de l‘acropole vega vrta na Mostu na Soči. – Studia Universitatis lycienne. – Paris. Hereditati 5/2, 37–45. MILAVEC, T. 2011, Kovinske najdbe / Metal finds. – V / MLINAR, M. 2018, Starejšeželeznodobna naselja v In: Modrijan, Milavec 2011, 21–81. Posočju in njihovi obrambni sistemi . – V / In: D. MLADIN, J. 1969, Halštatska nekropola na Gradini Vončina (ur. /ed.), Gradišča v zahodni in osrednji iznad Limskog kanala. – Jadranski zbornik 7, Sloveniji. Zbornik s posvetovanja o gradiščih, Pivka, 289–316. 24. maja 2017, 48–61, Gorjansko. MLINAR, M. 2002a, Nove zanke svetolucijske uganke. MLINAR, M., T. GERBEC 2011, Keltskih konj topot: Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu / Hear the hor- 2001 / Sveta Lucija – New Stigma to the Enigma. ses of the Celts: The Bizjakova hiša site in Kobarid. Archaeological excavations at Most na Soči: 2000 – Katalog razstave / Exhibition catalogue . – Tolmin. 2001, Katalog razstave. – Tolmin. MLINAR, M., M. TURK 2016, Prapoti skozi praproti: MLINAR, M. 2002b, La tomba tardohal stattiana del a arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice. necropoli di Most na Soči (Santa Lucia), in località Katalog razstave. – Tolmin. Repelc. – Quaderni Friulani di Archeologia XI/1, MLINAR, M., B. ŽBONA TRKMAN 2008, Banjška pla- 19–34. nota in Trnovski gozd v luči novejših arheoloških MLINAR, M. 2002c, Zgodnjesrednjeveški posodi z najdb. – Goriški letnik 32, 9–22. Mosta na Soči, ledina Repelc / Zwei frühmittelal- MLINAR, M., T. GERBEC, B. LAHARNAR 2014, Kot terliche Gefäße aus Most na Soči, Flur Repelc. – V nekoč: Breginjski kot v arheoloških dobah. Katalog / In: M. Guštin (ur. / ed.), Zgodnji Slovani. Zgodnje- razstave. – Tolmin. srednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / MLINAR, M., R. KLASINC, M. KNAVS 2008, Zaščitne Die frühen Slawen. Frümittelalterliche Keramik am arheološke raziskave na Mostu na Soči leta 2001: Rand der Ostalpen, 111–112, Ljubljana. najdišča Maregova guna, Štulčev kuk in Plac / Res- MLINAR, M. 2003, Most na Soči ingot with the sign of cue archaeological excavations at Most na Soči in a bare branch. – Instrumentum 17, 29–30. the year 2001: the sites of Maregova guna, Štulčev MLINAR, M. 2004, Srpenica, novoodkrito najdišče kuk and Plac. – Arheološki vestnik 59, 189–208. svetolucijske skupine. – V / In: Bovški zbornik, MLINAR, M., V. PERKO, B. ŽBONA TRKMAN 2015, 129–142, Tolmin. Rimskodobne oljenke z Mosta na Soči: naselbina, MLINAR, M. 2005, Most na soči (S. Lucia di Tolmino): grobišče II, najdišče Repelc. – Goriški letnik 37–38 a century after Carlo Marchesetti. – V / In: E. (2013–2014), 115–123. Montagnari Kokelj (ur. / ed.), Atti del Convegno MLINAR, M., B. LAHARNAR, M. VIDULLI, A. CRIS- Internazionale di Studi: Carlo Marchesetti e i ca- MANI 2018, Stari bogovi obmolknejo: Šentviška stel ieri 1903-2003, 325–338, Trieste. planota v arheoloških dobah. Katalog razstave. – MLINAR, M. 2006, Šentviška Gora. – Varstvo spomeni- Tolmin. kov. Poročila 42 (2005), 156–157. MODRIJAN, Z. 2011, Keramika / Pottery. – V / In: MLINAR, M. 2009, About three Iron Age finds, exca- Modrijan, Milavec 2011, 121–212. vated in the year 1927 at Most na Soči. – V / In: MODRIJAN, Z. 2014, Imports from the Aegean Area to G. Tiefengraber, B. Kavur, A. Gaspari (ur. / eds.), the Eastern Alpine Area and Northern Adriatic in Keltske študije / Studies in Celtic Archaeology 2 , Late Antiquity. – Ephemeris Napocensis 24, 51–69. Papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire MODRIJAN, Z., T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrje- Européene 11, 217–223. na naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / MLINAR, M. 2009–2010, Železnodobno grobišče pri Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Srpenici na Bovškem. – Marušičev zbornik. Zbornik Kobarid. Finds. – Opera Instituti Archaeologici prispevkov v počastitev 70-letnice prof. dr. Branka Sloveniae 24. Marušiča, Goriški letnik 33/34, 117–134. MOREL, J.-P. 1981, Ceramique campanienne: les formes. MLINAR, M. 2014, Most na Soči. – V / In: B. Teržan, – Bibliotheque des Écoles Françaises d‘Athenes et M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste de Rome 244. in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of MORETTI, M. 1978, Nivize (Aidovski grad). – V / In: M. the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in Moretti, R. Gerdol, G. Stacul (ur. / eds.), I castel ieri monografije 40, 611–614. di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino. Complessi 165 Miha MLINAR del‘ età del Bronzo, Monografie di Preistoria 2, avtocestah Slovenije 81. [https://www.zvkds.si/sites/ 11–40, Trieste. www.zvkds.si/files/AAS%2081_Krizisce_web.pdf]. MOZETIČ, N. 1958–1959, Most na Soči. – Varstvo OLCESE, G. 1996, Ceramiche comuni di origine tir- spomenikov 7, 289–290, 298. renica centro-meridionale tra il II secolo a. C. e MULH, T., M. ČERNE 2018, Bustum pokop v Navportu il I d. C.: problemi aperti. L‘evidenza dei reperti (Vrhnika) / The bustum burial in Nauportus (Vrh- di Albintimilium. – V / In: M. Bats (ur. / ed.), Les nika). – V / In: M. Janežič, B. Nadbath, T. Mulh (ur. céramiques communes de Campanie et de Narbon- / eds.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem. naise (Ier s. av. J.-C. – IIe s. ap. J. –C). La vaissel e de Rezultuti raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju cuisine et de table, Collection du centre Jean Bérard med leti 2005 in 2015. Zbronik 1. mednarodnega 14, 421–445, Naples. arheološkega simpozija, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015 OSMUK, N. 1998, La sanctuaire protohistorique de / New discoveries between the Alps and Black sea. Kobarid (Slovenie). – Instrumentum 7, 13. Results from the Roman Sites in the period between PAGLIARA, C. 1979, Materiali i scritti archaici del 2005 and 2015. Proceedings of the 1st International Salento. – V / In: F. D‘Andria (ur. / ed.), Salento Archaeological Conference, Ptuj, 8th and 9th Octo- archaico: la nuova documentazione archeologica, ber 2015, Monografije CPA 6, 205–228. Quaderni dell‘Instituto di Archeologia e Storia MUSCUSO, S. 2017, I vetri e l‘ambra. – V / In: M. Antica 1, 57–91. Guirguis (ur. / ed.), Corpora delle antichità della PAROVIĆ-PEŠIKAN, M. 1982, Grčka mahajra i prob- Sardegna. La Sardegna Fenica e Punica. Storia e lem krivih mačeva. – Godišnjak 20 / Centar za materiali, Nuoro. balkanološka ispitivanja 18, 25–51. NASCIMBENE, A. 1999, Caverzano di Bel uno. Aspetti PARZINGER, H. 1988, Chronologie der Späthal statt- e problemi di un centro del ‘età del Ferro del a media und Frűhlatène Zeit. Studien zu Fundgruppen zwi- valle del Piave. – Quaderno di Società per la Pre- schen Mosel uns Save. – Quellen und Forschungen istoria e Protostoria del a Regione Friuli-Venezia zur prähistorischen und provinzialrömischen Giulia 7, Trieste. Archäologie 4. NASCIMBENE, A. 2009, Le Alpi Orientali nel ’età del PAVLIN, P. 2014, Starejšeželeznodobni košarasti obeski, Ferro (VII – V secolo a. C.). – Col ana “L’Album” 15. okrašeni z vodoravnimi črtami / Early Iron Age NERI, D. 2003, Aes signatum da S. Giorgio di Valpo- basket-shaped pendants with horizontal line de- licel a. – Quaderni di archeologia del Veneto 19, coration. – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.), Studia 106–108. Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Insti- NOTHDURFTER, J. 1979, Die Eisenfunde von Sanzeno tuti Archaeologici Sloveniae 30, 341–354. im Nonsberg. – Römisch- Germanische Forschun- PETRU, S. 1972, Emonske nekropole (odkrite med leti gen 38. 1635–1960). – Katalogi in monografije 7. NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z PETTARIN, S. 2006, Le necropoli di San Pietro al Natiso- najdišča Grofovsko pri Murski Soboti / Frühmit- ne e Dernazzacco. – Studi e ricerche di protostoria telalterliche Funde vom Fundort Grofovsko bei mediterranea 7. Murska Sobota. – V / In: M. Guštin (ur. / ed.), PETTENÒ, E. 2003, Il disco votivo da S. Pietro di Rosa Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina (Vicenza): un caso di continuità cultuale?. – Qua- na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. derni di archeologia del Veneto 19, 176. Frümittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, PFLAUM, V. 2010, Rimskodobne najdbe s Pristave ter 27–32, Ljubljana. druga sočasna najdišča in posamične najdbe v NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, P. VO- Blejskem kotu. –V / In: A. Pleterski, Zgodnjesred- JAKOVIĆ 2017, Zaton predrimske naselbine na njeveška naselbina na Blejski Pristavi. Tafonomija, Tribuni. Razumevanje morebitne diskontinuitete predmeti in čas / Fruhmittelalterliche Siedlung Pri- poselitve med zadnjo fazo latenskega naselja in stava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstande und rimskim vojaškim taborom / The decline of the Zeitliche Einordnung, Opera Instituti Archaeologici pre-Roman settlement at Tribuna. Deliberations on Sloveniae 19, 189–212. the possibility of settlement discontinuity between PIERI, D. 2005, Le Comerce du vin oriental à l’époque the final phase of the La Tène settlement and the byzantyne (V–VII siecles). Le témoignage des amp- Roman military camp. – V / In: B. Vičič, B. Županek hores en Gaule. – Beyrouth. (ur. / eds.), Emona MM. Urbanizacija prostora – PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. Katalog raz- nastanek mesta / Urbanisation of space – beginning stave. – Celje. of a town, 9–52, Ljubljana. PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveški žgani NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, T. ŽERJAL grobovi v vzhodnih Alpah (Frühmittelalterliche 2019, Križišče pri Spodnjih Škofijah. − Arheologija na Brandgräber im Ostalpenraum). – V / In: U. Steink- lauber (ur. / ed.), Frühmittelalterarchäologie in der 166 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY Steiermark. Beiträge eines Fachgesprächs anlässlich orientale. Atti del a Giornata di studio, Tolmezzo des 65. Geburtstags von Diether Kramer, Schild von 1999, 113–148, Trieste. Steier, Beiheft 4, 33–39, Graz. RIGHI, G. 2004, Armi Celtiche da Monte Roba presso POGAČNIK, A. 2002, Način pokopa in analiza pridat- S. Pietro al Natisone. – Forum Iulii 27, 9–23. kov / The burial ritual and the analysis of the grave RUPEL, L. 1988, Aspetti del a ceramica comune romana goods. – V / In: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, in Friuli: materiali da Vidulis e Cosseano. – Aquileia prazgodovinsko grobišče 2. Razprave / Tolmin, the Nostra 59, 106–167. prehistoric cemetery 2. Treatises, Katalogi in mono- RUTA SERAFINI, A. (ur. / ed.) 1990, La necropoli Pa- grafije 35, 21–84. leoveneta di Via Tiepolo a Padova. Un intervento POPOVIĆ, L. B. 1994, Antička Grčka zbirka. Antika archeologico nel a citta. Catalogo del a mostra. – 7. – Beograd. Padova. PRELOŽNIK, A. 2007a, Fibule picene e lucane nel Ca- RUTA SERAFINI, A. 2001, Il celtismo in area Veneta. put Adriae orientale. – V / In: M. Guštin et al. (ur. Nuovi dati. – V / In: S. Vitri, F. Oriolo (ur. / eds.), / eds.), Piceni ed Europa, Archeologia di frontiera I Celti in Carnia e nel ‘arco alpino centro orienta- 6, 123–134. le. Atti del a Giornata di studio, Tolmezzo 1999, PRELOŽNIK, A. 2007b, Steppenreiterspuren im eisen- 197–210, Trieste. zeitlichen Dolenjsko (Slowenien). – V / In: F. M. RUTAR, S. 1882, Zgodovina Tolminskega, to je: zgo- Andraschko et al. (ur. / eds.), Archäologie zwischen dovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec Befund und Rekonstruktion: Ansprache und An- in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim schaulichkeit. Festschrift für Prof. Dr. Renate Rol e opisom. – Gorica. zum 65. Geburtstag, Antiquitates 39, 155–167. RUTAR, S. 1894, Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmi- PROIETTI, G. (ur. / ed.) 1980, Il Museo Nazionale di na. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko IV, Vil a Giulia. – Roma. 121–134. PUŠ, I. 1978, Antropomorfni obeski iz Ljubljane (Ant- SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004a, Kaštelir. Prazgodovinska hropomorphic pendants from Ljubljana). – Arhe- naselbina pri Novi vasi / Brtonigla (Istra) / Prehis- ološki vestnik 29, 46–54. toric settlement near Nova vas / Brtonigla (Istria). PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani – Annales Mediterranea, Koper. (Das vorgeschichtliche Gräberfeld in Ljubljana). – SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004b, Steklena jagoda tipa Vice- Razprave 1. razreda SAZU 13/2. nice z gradišča Kaštelir pri Novi vasi (Istra). – V / In: QUESADA SANZ, F. 1997, El armamento ibérico. I. Lazar (ur. / ed.), Drobci antičnega stekla / Fragments Estudio tipológico, geográfico, funcional, social y of Ancient Glass, Annales Mediterranea, 19–23. simbólico de las armas en la Cultura Ibérica (siglos SALZANI, L. 1984–1985, Contributi per la conoscen- VI-I a.C.). – Monographies Instrumentum 3/1. za del a tarda età del ferro nel Veronese. – Atti e RADNOTI, A. 1938 , Die römischen Bronzegefässe von Memorie del a Academia di Agricoltura, Scienze e Pannonien. – Dissertationes Pannonicae II/6. lettere di Verona 6/35, 353–381. RAPIN, A. 1988, Boucliers et lances. – V / In: A. Rapin, SALZANI, L. (ur. / ed.) 1996 , La necropoli gal ica e ro- J. L. Brunaux, Gournay 2. Revue Archéologique de mana di S. Maria di Zevio (Verona). – Documenti Picardie, 7–142, Paris. di archeologia 9. RENZI, T. 1981, S. Lucia. La necropoli. – V / In: R. Pe- SALZANI, L. 1998 , La necropoli gal ica di Casalandri a roni (ur. / ed.), Necropoli e usi funerari nel ‘età del Isola Rizza (Verona). – Documenti di archeologia 14. ferro, Archeologia: materiali e problemi 5, 184–228. SALZANI, L. 2002, Una fornace per la ceramica. – REPANŠEK, L. 2016, Keltska dediščina v toponimiji Preistoria Veronese 5. Contributi e aggiornamenti, jugovzhodnega alpskega prostora. – Linguistica et 178–183. philologica 33. SCHAAFF, U. 1990, Keltische Waffen. – Patrimonia / REYNOLDS, P. 2005, Levantine amphorae from Cilicia Kulturstiftung der Länder 16. to Gaza: a typology and analysis of regional pro- SCHAEFFER J., N. G. RAMAGE, C. H. GREENEWALT duction trends from the 1st to 7th centuries. – V / 1997, The Corinthian, Attic and Lakonian Pottery In: Late Roman Coarse Wares I, Cooking Wares from Sardis. – Monograph 10, Harvard. and Amphorae in the Mediterranean: Archaeology SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1986, Die Backplatten and Archaeometry, Barcelona, 14-16th March 2002, vom Magdalensberg. – V / In: H. Vetters, G. BAR. International Series 1340, 563–612. Piccottini (ur. /eds.), Die Ausgrabungen auf dem RIC = The Roman Imperial Coinage II–III, London Magdalensberg 1975 bis 1976, Magdalensberg- 1933–1994. Grabungsbericht 15, 279–337. RIGHI, G. 2001, I rinvenimenti lateniani di Amaro e di SEKELJ IVANČAN, T., T. TKALČEC 2006, Slavensko Monte Sorantri a Raveo. – V / In: S. Vitri, F. Oriolo paljevinsko groblje na položaju Duga ulica 99 (ur. / eds.), I Celti in Carnia e nel arco alpino centro u Vinkovcima / Slawisches Brandgräberfeld am 167 Miha MLINAR Standort Duga ulica 99 in Vinkovci. – Prilozi Ins- Kokelj (ur. / ed.), Atti del a giornata internazionale tituta za arheologiju u Zagrebu 23, 141–212. di studio su Carlo Marchesetti, 135–148, Trieste. SIEVERS, S. 2001, Les armes dÁlésia. – V / In: M. Red- SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje dé, S. V. Schnurbein (ur. / eds.), Alésia. Fouil es et re- Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The cherches franco-al emandes sur les travaux militaires Iron Age Settlement at Most na Soči. Settlement romains autour du Mont-Auxois (1991–1997), Le Structures and Small Finds. – Opera Instituti Ar- materiél, Mémoires de lÁcadémie des inscriptions cheologici Sloveniae 33. et belles-lettres 22, 121–241. SVOLJŠAK, D., A. POGAČNIK 2001, Tolmin, prazgo- SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri dovinsko grobišče I. Katalog / Tolmin, the prehistoric Trebnjem / The Roman cemetery at Pristava near cemetery I. Catalogue. – Katalogi in monografije 34. Trebnje. – Vestnik. Zavod RS za varstvo naravne SVOLJŠAK, D., B. ŽBONA TRKMAN 1985, Načini po- in kulturne dediščine 12. kopa v prazgodovini Posočja. – Materiali 20, 87–89. SOLANO, S. 2008, L‘area archeologica di Capo di ŠAŠEL KOS, M. 2010, Rimsko osvajanje zahodnega Bal- Ponte (Brescia), loc. Le Sante: ustrinum o Bran- kana. Ilirik v Apijanovi Ilirski zgodovini. – Ljubljana. dopferplatz? – Notizie Archeologiche Bergomensi ŠKVOR JERNEJČIČ, B., M. VINAZZA 2016, Burial 16, 169–213. practises and burial rites between the Late Bronze SPASIĆ, D. 1995, Antička olovna ogledala iz Narodnog Age and Early Iron Age in Slovenia. A comparative muzeja u Požarevcu / Antique Lead Mirrors from analysis of Ljubljana and Tolmin cemeteries. – V the National Museum in Požarevac. – Viminacium / In: T. Cividini, G. Tasca (ur. / eds.), Il funerario 10, 29–68. in Friuli e nel e regioni contermini tra l‘età del ferro STARAC, A. 1997, Pula – rezultati nekih sondažnih e l‘età tardoantica ( The Funerary in Friuli and istraživanja. – Histria Archeologica 28, 152–230. Surrounding Regions between Iron Age and Late STARE, F. 1955, Vače. – Arheološki katalogi Slovenije 1. Antiquity), Atti del Convegno Internazionale ( Pro- STARE, F. 1975 , Dobova. – Posavski muzej Brežice 2. ceedings of the International Conference), San Vito al STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete (Der vorges- Tagliamento, 14 Febbraio 2013, BAR. International chichtliche Komplex von Šmarjeta). – Katalogi in Series 2795, 41–62. monografije 10. ŠTRAJHAR, M., A. GASPARI 2013, Ostanki dveh STARE, V. 1999, Naselbina na Gradišču nad Vintarjev- srednjelatenskih bojevniških grobov iz Turjaške cem pri Litiji. – Argo 42/1, 18–32. palače v Ljubljani / Remains of two middle La STIPANČIĆ, P. 2016, Podoba ali simbol. Upodobitve Tène Warrior graves from the Auersberg palace živali na arheoloških predmetih / Image or symbol. in Ljubljana. – Prilozi Instituta za arheologiju u Depictions of animals on archaeological artefacts. Zagrebu 30, 27–43. – Novo mesto. ŠVAJNCER, J. J. 2016, Vojni muzej Logatec. Zakladi SVETLIČIČ, V. 1997, Najdbe iz kovine, jantarja in zgodovine. – Logatec. roževine / Metal, Amber and Horn Finds. – V / TASSAUX, F., R. MATJAŠIĆ, V. KOVAČIĆ (ur. / eds.) In: J. Horvat (ur. / ed.), Sermin. Prazgodovinska 2001, Loron (Croatie). Un grand centre de produc- in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri tion d‘amphores à huile istriennes (Ier - VIe s. p. C.), / A prehistoric and Early Roman settlement in 97–125. – Bordeaux. Northwestern Istria, Opera Instituti Archaeologici TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena Sloveniae 3, 31–38. struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti SVOLJŠAK, D. 1967, Žabče pri Tolminu. – Varstvo / Social structure and burial rites of the Iron Age spomenikov 12, 86. community. – Opera Instituti Archaeologici Slo- SVOLJŠAK, D. 1975, O najdbah grobov na Mostu na veniae 26. Soči. – Goriški letnik 2, 5–27. TECCO HVALA, S. 2014a, Kačaste fibule z območja SVOLJŠAK, D. 1976, Utrinki o gospodarstvu v Posočju Slovenije (Serpentine fibulae from Slovenia). – v starejši železni dobi. – Goriški letnik 3, 65–69. Arheološki vestnik 65, 123–186. SVOLJŠAK, D. 1983, Kovačevše – naselje idrijske sku- TECCO HVALA, S. 2014b, Lončene situle iz starejše pine v Vipavski dolini. – Goriški letnik 10, 5–32. železne dobe na območju Slovenije (Early Iron Age SVOLJŠAK, D. 1988–1989, Posočje v bronasti dobi (Das ceramic situlae from Slovenia). – V / In: Studia Pra- Sočagebiet in der bronzezeit). – Arheološki vestnik ehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti 39–40, 367–386. Archaeologici Sloveniae 30, 323–339. SVOLJŠAK, D. 1989, Grški import v prazgodovini. – V TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni / In: M. Javornik (ur. / ed.), Enciklopedija Slovenije dobi / The Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – 3, 398, Ljubljana. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 36. SVOLJŠAK, D. 1993, S. Lucia – Most na Soči: La scoper- TECCO HVALA, S., J. DULAR, E. KOCUVAN 2004, ta e le prime valutazioni. – V / In: E. Montagnari Železnodobne gomile na Magdalenski gori / 168 LITERATURA / BIBLIOGRAPHY Eisenzeitliche Grabhugel auf der Magdalenska gora. in south-eastern Alps. – V / In: Dular, Tecco Hvala – Katalogi in monografije 36. (ur. / eds.) 2018, 467–510. TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arheološki vestnik 24 TRAMPUŽ-OREL, N., A. PAULIN, S. SPAIĆ, B. OREL (1975), 660–729. 2002, Premonetary Objects from the South-Eastern TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). Alpine Region. Chemical and Metallographic Ana- – Arheološki vestnik 27, 317–536. lyses. – V / In: A. Giumlia-Mair (ur. / ed.), I bronzi TERŽAN, B. 1996, Weben und Zeitmessen im sü- antichi. Produzione e tecnologia, Monographies dostalpinen und westpannonischen Gebiet. – V / instrumentum 21, 63–75. In: E. Jerem, A. Lippert (ur. / eds.), Osthal stattkul- TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na Laurinovi ulici tur. Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, v Vipavi (The Roman cemetery at Laurinova ulica 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, 507–536. in Vipava). – Arheološki vestnik 65, 255–322. TERŽAN, B. 2004, L‘aristocrazia femminile nel a prima TRIAS de ARRIBAS, G. 1967–1978, Ceramicas Griegas età del Ferro. – V / In: F. Marzatico, P. Gleirscher de la Peninsula Iberica. – Valencia. (ur. / eds.), Guerrieri, principi ed eroi fra il Danubio TURK, P. 2006, Keltski bojevniki. – V / In: T. Nabergoj e il Po dal a Preistoria al ‘Alto Medioevo, 221–229, (ur. / ed.), Stopinje v preteklost. Zakladi iz arheoloških Trento. zbirk Narodnega muzeja Slovenije, 98–99, Ljubljana. TERŽAN, B. 2008, Stiške skice (Stična – Skizzen). – V UBERTI, M. L. 1988, I vetri. – V / In: S. Moscati (ur. / / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična 2/2. Gomile ed.), I Fenici, Venezia. starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der UBOLDI, M. 2016, Specchietti simbolici in vetro e älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije piombo dalle necropoli milanesi del ’Università 38 (2010), 189–325. Cattolica e di via Madre Cabrini. – V / In: S. Lu- TERŽAN, B., N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kro- suardi Siena et al. (ur. / eds.), Archeologia classica nologiji svetolucijske skupine / Contributo alla e post-classica tra Italia e Mediterraneo. Scritti in cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia. ricordo di Maria Pia Rossignani, Contributi di – Arheološki vestnik 24 (1975), 416–460. archeologia 8, 97–106. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ OREL VALIČ, A. 1962, Podgora v Poljanski dolini. – Varstvo 1984–1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathy- spomenikov 8 (1960–1961), 196. jeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szom- VALOTAIRE, M. 1923, Catalogue des vases peints du bathy. – Katalogi in monografije 23/1, 2. Cabinet Turpin de Criseé. – Revue Archeologique TEßMANN, B. 2007, Korbchenanhänger im Süden – 17, 43–89. Göritzer Bömmeln im Norden. Eine vergleichende VANNACCI LUNAZZI, G. 2001, L‘insediamento di Studie zu einem späthal stattzeitlichen Anhänger- Colle Mezéit a Verzegnis. – V / In: S. Vitri, F. Oriolo typ. – V / In: M. Blečić et al. (ur. / eds.), Scripta (ur. / eds.), I Celti in Carnia e nel ‘arco alpino centro Praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, orientale. Atti del a Giornata di studio (Tolmezzo 30. 667–694. aprile 1999), 149–171, Trieste. TICA, G., B. DJURIĆ 2007, Šmatevž. – Zbirka Arhe- VEDALDI IASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e ologija na avtocestah Slovenije 4. [https://www. l‘Histria. Le fonti letterarie greche e latine fino al a zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/ caduta dell‘Impero Romano d‘Occidente. – Studi e publication/004_smatevz.pdf]. ricerche sul a Gallia Cisalpina 5. TODOROVIĆ, J. 1974, Skordiski. – Beograd. VERBIČ, T. 2002, Izvor kamnitih kritin grobov na praz- TOMAŽINČIČ, Š. 2013, Kranj – arheološko najdišče godovinskem grobišču v Tolminu / The source of Pungart. – Varstvo spomenikov. Poročila 48 (2011), the stone grave covers at the prehistoric cemetery of 97–100. Tolmin. – V / In: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, TOPÁL, J. 1993 , Roman cemeteries of Aquincum, Pano- prazgodovinsko grobišče 2. Razprave / Tolmin, the nia. The western cemetery, Becsy road 1. – Budapest. prehistoric cemetery 2. Treatises, Katalogi in mono- TORELLI, M. 1970, A semi-subterranean etruscan buil- grafije 35, 103–106. ding in the Casale Pian Roseto (Veii) area. – Papers VICKERS, M., A. KAKHIDZE 2000, Pichvnari, Aja- of the British School at Rome 38, 62–121. rian AR, Georgia 2000. – Anatolian Archaeology TORKAR, S. 2017, Most, ki je dal ime Mostu na Soči. – 6, 13–14. Kronika 65/2, 129–134. VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim TOŠKAN, B., L. BARTOSIEWITZ 2018, Živalski gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32 ostanki iz naselbine na Mostu na Soči: vpogled v (Die frührömische Siedlung unterhalb des Schloß- družbeno kompleksnost železnodobne skupnosti v bergs in Ljubljana. Gornji trg 30, Stari trg 17 und jugovzhodnoalpskem prostoru / Animal remains 32). – Arheološki vestnik 45, 47–81. from the settlement at Most na Soči: insights into VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. – Annales, the social complexity of an Iron Age community Series Historia et Sociologia 22/2, 421–456. 169 Miha MLINAR VIDRIH PERKO, V., A. NESTOROVIĆ, I. ŽIŽEK 2012, ZANIER, W. 2016, Der spätlatène- und frühkaiserzeit- Ex Oriente Lux: Roman lamps from Slovenia. 4th liche Opferplatz ouf dem Döttenbichl südlich von International Congress of ILA on Lamps. – Ptuj. Oberammergau 1–3 . – Münchner Beiträge zur VIKIĆ-BELANČIĆ, B. 1975, Keramika grublje fakture Vor- und Frühgeschichte 62/1–3. u južnoj Panoniji s osobitom obziru na urne i lonce ZANNONI, A. 1876, Gli scavi del a Certosa di Bologna. (Rauhe Keramik in Südpannonien mit besonderer – Bologna. Berücksichtigung der Urnen und Töpfe). – Arhe- ZEMMER-PLANK, L., W. SÖLDER (ur. / eds.) 2002, ološki vestnik 26, 25–53. Kult der Vorzeit in den Alpen. Opfergaben, Opferp- VIKIĆ-BELANČIĆ, B. 1976, Antičke svjetiljke u arhe- lätze, Opferbrauchtum / Culti nel a preistoria del e ološkom muzeju u Zagrebu. – Vjesnik arheološkog Alpi. Le offerte, i santuari, i riti, Schriftenreihe muzeja u Zagrebu 9/1, 49–70. der Arbeitsgemeinschaft Alpenländer, Collana VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama del a Comunità di lavoro regioni alpine. – Bozen u sjevernoj Hrvatskoj. – Monografije 1, Zadar. / Bolzano. VITALI, D. 1992, Tombe e necropoli Gal iche di Bologna ZEPEZAUER, M. A. 1993, Mittel- und spä tlatenezeitliche e territorio. – Bologna. Perlen. Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit 3. – VITALI, D. 2003, Le necropoli di Monte Tamburino a Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 15. Monte Bibele. – Studi e scavi 19, Bologna. ZORZI, A. 1899, Notizie guida e bibliografia del RR. VITRI, S. 1980, Un‘oinochoe etrusca da S. Lucia di Tol- Museo Archeologico, Archivio e biblioteca di Cividale mino – Most na Soči. – V / In: Zbornik posvečen del Friuli. – Cividale del Friuli. Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20/21, ZUCCOLO, L. 1983, La necropoli romana “Del a cava” 267–277. nel Sandanielese: lo scavo. – Aquileia Nostra 54, VITRI, S. 2001, Lo stato del a ricerca protostorica in 2–47. Carnia. – V / In: S. Vitri, F. Oriolo (ur. / eds.), I ZUCCOLO, L. 1985, Saggi di scavo a Sevegliano: altri Celti in Carnia e nel ‘arco Alpino Centro orientale, rinvenimenti di epoca Romana. – Aquileia Nostra Atti del a Giornata di studio, Tolmezzo 30. April 56, 26–67. 1999, 19–50, Trieste. ŽBONA-TRKMAN, B., D. SVOLJŠAK 1981, Most na WARNEKE, T. 1999, Hal statt- und frühlatenezeitlicher Soči 1880-1980 – sto let arheoloških raziskovanj. Anhängerschmuck: Studien zu Metal anhängern Katalog razstave. – Nova Gorica. des 8. – 5. Jahrhunderts v.Chr. zwischen Main und ŽERJAL, T., V. VIDRIH PERKO 2017, La ceramica Po. – Internationale Archäologie 50. orientale da contesti Sloveni. – Antichità Altoad- WYSS, R., T. REY, F. MŰLLER 2002, Gewässerfunde riatiche 86, 245– 268. aus Port und Umgebung. Katalog der latène- und römerzeitlichen Funde aus der Zihl. – Schriften des Spletni vir 1 / Web source 1: Bernischen Historischen Museums 4. M. WATSON, The owls of Athena: some comments on ZAMARCHI GRASSI, P. (ur.) 1992 , La Cortona dei owl-skyphoi and their iconography principes. – Cortona. https://www.ngv.vic.gov.au/essay/the-owls-of-athena- ZAMPORI VANONI, M. L. 1987, Sub ascia. Una nec- some-comments-on-owl-skyphoi-and-their-ico- ropoli romana a Nave. – Modena. nography/ (dostop / access: 13. 7. 2020). 170 Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 43, 2020, 171−190; https://doi.org/10.3986/9789610504887 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI ANTHROPOLOGICAL EVIDENCE FROM PUCARJEV ROB AND REPELC IN MOST NA SOČI Petra LEBEN-SELJAK Z najdišča Pucarjev rob je bilo antropološko pregle- mo z referenčno lestvico za določanje spola (Piontek danih 32 žganih grobov, z najdišča Repelc pa 40 žganih 1996), na osnovi nekaterih mer lahko izračunamo tudi in en skeletni grob (R 43). Pri analizi žganih grobov so telesno višino (Strzałko, Piontek, Malinowski 1974). bile uporabljene standardne morfološke metode (Wahl Poleg poljskih standardov, ki so izdelani na staroslo- 1982, McKinley 2000). Vsak vzorec je bil najprej stehtan, vanski skeletni seriji z najdišča Ostrow Lednicki, sem zabeleženi sta bili tudi barva in fragmentacija sežganih pri določanju spola uporabila tudi obode dolgih kosti. kostnih ostankov. Za fragmentacijo je bila uporabljena Za primerjavo sem uporabila vrednosti obodov pri modificirana Chocholova lestvica: zelo majhna fra- staroslovanski skeletni seriji z nekropole Bled-Grad gmentacija (pod 15 mm linearne dolžine), majhna (Leben-Seljak 1996) in pri skeletni seriji iz obdobja (16–25 mm), srednja (26–35 mm), velika (36–45 mm), preseljevanja ljudstev na nekropoli Lajh v Kranju (Le- zelo velika (nad 45 mm linearne dolžine). ben-Seljak 2012; 2013). Pri določanju starosti odraslih Ostanki so bili nato podrobno pregledani. Na okostij se večinoma lahko opremo le na obliteracijo osnovi prepoznavnih koščkov kosti sta bila določena lobanjskih šivov, ker se fragmenti lobanjskega krova spol in starost. Antropološka analiza sežganih kostnih pač največkrat ohranijo. Ker pa se lobanjski šivi pod ostankov je potekala po enaki metodologiji kot analiza vplivom vročine sekundarno razprejo, lahko v praksi nežganega skeleta (Cox, Mays 2000; İşcan, Kennedy določimo le zelo okvirno starost pod 40 let ( adultus) ali 1989; Krogman, İşcan 1986; Martin, Saller 1957; nad 40 let ( maturus-senilis). Pa še ta je vprašljiva, ker je Scheuer, Black 2000), le da je treba pri tem upoštevati zaraščanje lobanjskih šivov zaradi velike individualne posledice kremiranja, tj. spremembe v obliki in veli- variabilnosti zelo nezanesljiv pokazatelj kronološke kosti kosti. Pod vplivom vročine kosti popokajo, se starosti. Tudi starosti otroških okostij ne moremo na- deformirajo in skrčijo, zato so žgane kosti bolj gracilne. tančno določiti, razen ob morebitni ohranitvi zobnih Le redko dobimo dovolj velike prepoznavne fragmente zasnov. Od izraslih zob se namreč ohranijo le korenine, kosti, ki omogočajo določitev spola in starosti, saj žgani ki so zaščitene v zobnih jamicah, medtem ko zobne grobovi navadno ne vsebujejo ostankov celega skeleta, krone popokajo in razpadejo. Zaradi vsega naštetega temveč le nekaj naključno pobranih delcev. Medenica, je ocena spola in starosti pokojnika mogoča le v malo ki je najbolj zanesljiv pokazatelj spola, se praviloma ne primerih, pa še takrat ni nujno, da je pravilna. ohrani. Se pa včasih ohranijo delčki lobanje in koščki okrajkov dolgih kosti: v teh primerih temelji ocena spola na opisnih spolnih znakih na lobanji (npr. proces- PUCARJEV ROB sus mastoideus, protuberantia occipitalis externa, arcus superciliaris, glabel a, margo orbitae) in na antropome- Grobovi, iz katerih so bili analizirani ostanki člo- tričnih parametrih, kot so velikost kapituluma man- veških kosti, so časovno opredeljeni v starejšo železno dibule, čelnega odrastka ličnice, kapituluma radiusa, dobo, natančneje v čas od 6. do 4. stol. pr. n. št. (glej tu trohlee humerusa itn. Izmerjene parametre primerja- Mlinar, str. 33). 171 Petra LEBEN-SELJAK Grob PR 1 Grob PR 3 Opredelitev: domnevno ženska, 20–40 let. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 290 g. Teža žganine: 1 g. Barva: siva, srednja do temna. Barva: svetlo rjava, ne daje videza žganine. Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm), nekaj večjih Fragmentacija: zelo velika, linearna dolžina 55 mm. kosov linearne dolžine 3–5 cm. Ohranjeni deli skeleta: samo fragment mandibule, zunanja Ohranjeni deli skeleta: cca. 10 fragmentov lobanjskega krova stran korpusa. (debelina 4–5 mm), del skalnice ( pars petrosa os tem- porale), 1 zobna korenina (stalni zob), trohlea prstnega členka roke (transverzalna širina 95 mm, sagitalna širina Grob PR 4 65 mm) in fragmenti kompaktne kostnine (korpusi Opredelitev: odrasla oseba. dolgih kosti okončin, srednje robustni). Teža žganine: 15 g. Spol: nedoločljiv, glede na robusticiteto kosti bolj verjetno žen-Barva: svetlo rjava, ne daje videza žganine. ski kot moški (v primerjavi z moškimi skeleti v grobovih Fragmentacija: zelo velika, linearna dolžina 10 cm. 14, 23, ki imata bolj robustne kosti). Ohranjeni deli skeleta: samo fragment korpusa radiusa. Starost: 20–40 let, lobanjski šivi so odprti, brez sledov obli- Spol: radius je srednje robusten, minimalni obod (mera R 3 po teracije. Martinu) je 44 mm. Take obode dobimo tako pri ženskah Primesi: kamen, 2 fragmenta živalskega vretenca (lok s spo- (Bled-Grad: 38–45 mm, Kranj-Lajh: 33–45 mm) kot pri dnjim sklepnim odrastkom, zelo lahka, črne barve) in moških (Bled-Grad: 44–52 mm, Kranj-Lajh: 41–51 mm). fragment kompaktne kostnine od večje živali. Grob PR 5A Grob PR 2 Opredelitev: nedoločljiv (domnevno odrasla oseba). Opredelitev: ženska, 30–50 let, 145–50 cm. Teža žganine: 15 g. Teža žganine: 309 g. Barva: svetlo siva. Barva: srednje siva in svetlo siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Fragmentacija: večinoma zelo majhna in majhna (5–20 mm), Ohranjeni deli skeleta: majhni in tanki fragmenti kompaktne nekaj srednje velikih in velikih fragmentov (3–5 cm) ter kostnine, trije so bolj debeli in temnejše barve. korpus ulne, ki na pogled ni žgan ali pa le slabo (dolžina fragmenta 15,5 cm, barva svetla rjavo-siva). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti lobanjskega krova (debelina Grob PR 5B 4–6 mm), del zatilnice (debelina na inionu 7,5 mm), del Opredelitev: nedoločljiv. ličnice, del korpusa radiusa, korpus ulne, del korpusa Teža žganine: 9 g. femurja (dolžina fragmenta 6,5 cm), del sklepne površine Barva: svetlo siva. (verjetno talus) in neprepoznavni fragmenti kompaktne Fragmentacija: zelo majhna (do 15 mm). kostnine (korpusi dolgih kosti okončin). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine, 1 fra- Spol: ocena temelji na velikosti ulne in na ličnici. Ulna je gra- gment gobaste kostnine. cilna, njeno dolžino sem na podlagi ohranjenega dela korpusa dolžine 15,5 cm ocenila na približno 21 cm, kar ustreza telesni višini 144–148 cm. Širina čelnega odrastka Grob PR 6 ličnice ( processus frontalis os zygomaticum) je 11 mm. Opredelitev: moški, mlajši od 40 let. Po poljskem standardu je nad kritično točko za ženski Teža: 48 g (žganina 21 g, korpus humerusa 27 g). spol (10,1 mm), vendar je bližje ženskim vrednostim Barva: svetlo siva; korpus humerusa je svetlo rjave barve. kot moškim (povprečna vrednost ± SD je pri ženskah Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm) in korpus humerusa 12,3 ± 1,8 mm, pri moških pa 13,3 ± 1,6 mm). Processus linearne dolžine 12 cm. marginalis je močno izražen: na splošno je to pogosteje Ohranjeni deli skeleta: korpus humerusa, v žganini pa fra- pri moških kot pri ženskah, je pa ta značilnost precej gment lobanjskega krova, distalni delček radiusa, del variabilna (medpopulacijske razlike, glej tudi grob 16). zapestne koščice in neprepoznavni fragmenti kompaktne Tudi debelina zatilnice na inionu (7,5 mm; merjeno v kostnine. krogu 5 mm od iniona, ki se ni ohranil) kaže na žensko, Spol: robusten humerus, minimalni obod korpusa (mera H 7 moški v grobu 23 ima precej debelejšo (18 mm). Debelina po Martinu) je 69 mm. Vrednost je značilna za moške zatilnice na inionu je pri ženskah med 8 in 17 mm, pri (Bled-Grad: 60–75 mm, Kranj-Lajh: 59–72 mm), ne pa za moških med 8,5 in 23 mm, povprečne vrednosti pa so ženske (Bled-Grad: 52–68 mm, Kranj-Lajh: 49–66 mm). 11,5 mm za ženske in 13 mm za moške (Piontek 1996, Starost: lobanjski šiv je odprt, pod 40 let. tab. 40). Starost: 30–50 let, lobanjski šiv je ektokranialno odprt, endo- kranialno pa zarasel. Grob PR 7 Primesi: 1 živalski zob, od živali pa so verjetno tudi 3 večji fra-Opredelitev: odrasla oseba. gmenti (6–8 cm) kompaktne kostnine z ostrimi robovi. Teža žganine: 62 g. Barva: srednje siva. Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm). 172 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Ohranjeni deli skeleta: cca 10 fragmentov lobanjskega krova nice) in neprepoznavni fragmenti kompaktne kostnine (eden s šivom, ki je delno odprt) in neprepoznavni (korpusi dolgih kosti). fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih kosti). Spol: glede na debelino lobanjskih kosti in rob očnice, ki je zelo top ( margo orbitae +2), verjetno moški. Starost: verjetno nad 40 let, lobanjski šiv je še delno odprt. Grob PR 10 Opredelitev: odrasla oseba. Teža žganine: 38 g. Grob PR 15 Barva: svetlo siva. Opredelitev: odrasla oseba. Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm). Teža žganine: 15 g. Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni fragmenti kompaktne Barva: svetlo siva. kostnine (korpusi dolgih kosti okončin). Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Ohranjeni deli skeleta: 2 fragmenta lobanjskega krova (brez šivov, debelina 4 in 5 mm), del skalnice ( pars petrosa Grob PR 11 os temporale) in neprepoznavni fragmenti kompaktne Opredelitev: domnevno odrasla oseba. kostnine. Teža žganine: 20 g. Barva: svetlo siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Grob PR 16 Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni fragmenti kompaktne Opredelitev: odrasla oseba, nad 40 let (možno 2 skeleta, do- kostnine. mnevno moški in ženski). Teža žganine: 523 g. Barva: srednje siva ter sivo-rjava. Grob PR 12 Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm), nekaj večjih Opredelitev: odrasla oseba. fragmentov (2,5–5 cm). Teža žganine: 5 g. Ohranjeni deli skeleta: cca. 20 fragmentov lobanjskega krova Barva: svetlo siva. (debelina 4,5–6 mm), 1 rob orbite (oster, lateralno Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). nedoločljiv), lateralni del leve orbite, del leve ličnice, Ohranjeni deli skeleta: 1 fragment lobanjskega krova in 4 1 zobna korenina (stalni zob), 1 fragment sklepne po- fragmenti kompaktne kostnine (dva bi bila lahko tudi vršine, fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih živalska). kosti okončin). Spol: širina čelnega odrastka leve ličnice ( processus frontalis os zygomaticum sin. ) je 12 mm, processus marginalis je do-Grob PR 13 bro izražen. Po poljskem standardu je nad kritično točko Opredelitev: domnevno ženska, odrasla. za ženski spol (10,1 mm) in pod kritično točko za moški Teža žganine: 65 g. spol (15,9 mm), vendar je bližje ženskim vrednostim Barva: svetlo siva. kot moškim (povprečna vrednost ± SD je pri ženskah Fragmentacija: prevladuje zelo majhna (do 10 mm), okoli 10 12,3 ± 1,8 mm, pri moških pa 13,3 ± 1,6 mm). Processus fragmentov linearne dolžine 1– 4 cm. marginalis je močno izražen: na splošno je to pogosteje Ohranjeni deli skeleta: 4 fragmenti lobanjskega krova, 1 trohlea pri moških kot pri ženskah, je pa ta značilnost precej prstnega členka roke (transverzalna širina 11 mm, sagi- variabilna (medpopulacijske razlike). Podobno ličnico talna širina 6 mm), neprepoznavni fragmenti kompaktne ima tudi ženski skelet v grobu 2. V žganini sta bila dela kostnine (korpusi dolgih kosti okončin). dveh orbit, ki se po morfoloških značilnostih razlikujeta. Spol: med ostanki lobanje je večji fragment čelnice ( os frontale, Lateralni del leve orbite ima top rob ( margo orbitalis +1), linearna dolžina 17 mm) z glabelo in delom desne očnice kar je večinoma moška značilnost. Lateralno nedoločljiv ter metopičnim šivom ( sutura metopica; endokranialno fragment orbite pa ima oster rob ( margo orbitae -2), kar povsem zarasla, ektokranialno odprta). Oblika glabele je na splošno ženska značilnost. Očnici bi bili lahko ( glabella -2; gladka, neizražena) je tipična za ženske, ven- od dveh različnih lobanj, vendar v preostanku žganine dar jo lahko dobimo tudi pri moških (npr. Kranj-Lajh). nismo našli drugih podvajajočih se kosti. Morda gre za kontaminacijo (naključno pobrani ostanki iz skupnega kremacijskega prostora). Lahko pa tudi ne, teža žganine Grob PR 14 je namreč precej večja kot v drugih grobovih. Opredelitev: moški, 30–50 let. Starost: nad 40 let, lobanjski šiv je pri dveh fragmentih popol- Teža žganine: 151 g. noma zarasel, pri enem pa sekundarno odprt. Barva: siva, srednja do temna. Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm), 2 večja fragmenta (3–4 cm). Grob PR 17 Ohranjeni deli skeleta: cca 15 fragmentov lobanjskega krova Opredelitev: odrasla oseba. (robustni, debelina 5–7 mm), rob orbite, del mandibule Teža žganine: 38 g. ( processus muscularis), 1 zobna korenina (stalni zob), Barva: srednje siva in od bele do svetlo sive. fragment korpusa radiusa, fragment korpusa dlančnice Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–30 mm). z bazo, 1 sklepna površina (verjetno kapitulum dlanč- 173 Petra LEBEN-SELJAK Ohranjeni deli skeleta: 1 fragment lobanjskega krova (debelina Ohranjeni deli skeleta: slabo tretjino žganine pomenijo ostanki 6 mm), fragment skalnice ( pars petrosa os temporale) in lobanje: fragmenti lobanjskega krova, del maksile (s pra- fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih kosti znimi alveolami za 3 sprednje zobe) in 2 zobni korenini okončin). (stalni zob). V preostanku prevladujejo neprepoznavni fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih kosti Grob PR 18 okončin, večji kosi so od tibije in femurja), del korpusa Opredelitev: odrasla oseba. radiusa, del dlančnice, distalni prstni členek roke, delček Teža žganine: 181 g. sklepne površine. Barva: srednje do temno siva. Spol: robustne postkranialne kosti, minimalni obod radiusa Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm). (mera R 3 po Martinu) je 49 mm. Take obode dobimo pri Ohranjeni deli skeleta: cca 10 fragmentov lobanjskega krova moških (Bled-Grad: 44–52 mm, Kranj-Lajh: 41–51 mm), brez šivov (debelina 5–6 mm), 2 zobni korenini (stalni pri ženskah pa ne (Bled-Grad: 38–45 mm, Kranj-Lajh: zob), fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih 33–45 mm). Tudi lobanjske kosti so robustne (debelina kosti okončin). 6–7 mm, na inionu 18 mm; za primerjavo glej ženski grob 2), mišična narastišča na zatilju pa močno izražena ( protuberantia occipitalis externa +2). Grob PR 19 Starost: nad 30 let (verjetno nad 40): lobanjski šivi so endo- Opredelitev: odrasla oseba. kranialno zarasli, ektokranialno pa odprti. Teža žganine: 15 g. Barva: bež, siva in črna. Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm). Grob PR 25 Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine. Opredelitev: mladostnik (14–20 let) ali zelo gracilna mlada ženska (pod 25 let). Teža žganine: 360 g. Grob PR 20 Barva: bež do svetlo sive in srednje siva. Opredelitev: nedoločljiv, odrasla oseba (in otrok?). Fragmentacija: zelo majhna in majhna (5–20 mm), nekaj večjih Teža žganine: 30 g. kosov (3–5 cm). Barva: srednje siva in od svetlo sive do bež. Ohranjeni deli skeleta: cca 35 fragmentov lobanjskega krova Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm) in majhna (4 fra- (nekateri s šivi), del leve maksile ( processus frontalis), gmenti 20 mm) ter 1 večji fragment (linearna dolžina del desne ličnice ( processus frontalis), lateralni del desne 4 cm, morda živalski). orbite, kapitulum mandibule, 2 zobni korenini (stalni Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine (korpusi zob), del korpusa rebra, 2 sklepni površini (del kaputa dolgih kosti okončin). humerusa, del trohlee talusa), del korpusa mečnice Starost: odrasla oseba, nekaj koščkov bi bilo lahko tudi od (fibula), fragmenti kompaktne kostnine (korpusi dolgih otroka (žametasta površina). kosti okončin). Spol: zelo gracilna ženska, verjetneje pa starejši otrok ali mladostnik. Kosti so zelo gracilne, stene korpusov dolgih ko- Grob PR 21 sti so tanke, ravno tako kosti lobanjskega krova (debelina Opredelitev: odrasla oseba. 3–4,5 mm). Zelo gracilna sta tudi kapitulum mandibule Teža žganine: 33 g. in ličnica, širina čelnega odrastka ( processus frontalis Barva: svetlo siva in bež. os zygomaticum dex. ) je 8 mm, processus marginalis ni Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), 7 nekoliko večjih izražen (za primerjavo glej grob 2 in 16). fragmentov (2–4 cm). Starost: zobni korenini sta od popolnoma izraslih stalnih zob Ohranjeni deli skeleta: 7 fragmentov lobanjskega krova brez (nad 13 let), lobanjski šivi so popolnoma odprti brez šivov (debelina 5–6,5 mm), fragmenti kompaktne ko- sledov obliteracije (pod 25 let). Lateralni del orbite po stnine (korpusi dolgih kosti okončin). velikosti bolj ustreza otroku kot odrasli osebi, kaput hu- merusa pa prej odrasli ženski (ohranjeni del meri 33 mm, sagitalni premer kaputa je bil vsaj 35 mm, verjetneje pa Grob PR 22 okrog 40 mm). Opredelitev: odrasla oseba. Teža žganine: 5 g. Barva: od bež do svetlo sive. Grob PR 26 Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Opredelitev: starejši otrok, juvenilna oseba ali odrasla ženska. Ohranjeni deli skeleta: 6 fragmentov kompaktne kostnine. Teža žganine: 16 g. Barva: bež do svetlo siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), 2 kosa linearne Grob PR 23 dolžine 3 cm. Opredelitev: moški, nad 30 let. Ohranjeni deli skeleta: deli kompaktne kostnine (korpusi dolgih Teža žganine: 262 g. kosti okončin). Barva: srednje siva. Spol in starost: razmeroma tanke stene korpusov dolgih kosti Fragmentacija: zelo majhna (5–15 mm, polovica žganine), – lahko od starejšega otroka ali juvenilne osebe (nad 13 preostanek 2–5 cm. let), lahko tudi od odrasle ženske. 174 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Grob PR 27 Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Opredelitev: domnevno odrasla oseba, mlajša od 40 let. Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni fragmenti kompaktne Teža žganine: 10 g. kostnine. Barva: srednje do temno siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), 2 kosa linearne dolžine 2 cm. Grob PR 34 Ohranjeni deli skeleta: prevladujejo fragmenti lobanjskega kro- Opredelitev: odrasla oseba. va, nekaj majhnih koščkov kompaktne kostnine. Glede Teža žganine: 41 g. na debelino lobanjskega krova (del zatilnice debeline Barva: temnejša siva, svetlo sivih fragmentov je zelo malo. 6 mm) odrasla oseba, mlajša od 40 let (odprti šivi). Fragmentacija: zelo majhna (večina do 10 mm), večjih je le kakšnih 10 fragmentov, največji meri 25 mm. Ohranjeni deli skeleta: 1 zob (glede na obliko krone stalni Grob PR 28 premolar, PM) in neprepoznavni fragmenti kompak- Opredelitev: odrasla ženska. tne kostnine (korpusi dolgih kosti), največji fragment Teža žganine: 8 g. je verjetno od korpusa femurja (debelina kompaktne Barva: svetlo do temno siva. kostnine 7 mm). Fragmentacija: zelo majhna (do 20 mm). Ohranjeni deli skeleta: del senčnice ( processus mastoideus, samo površinska plast kompaktne kostnine), kapitulum Grob PR 35 mandibule, 2 fragmenta ravne sklepne površine ( cavitas Opredelitev: odrasla oseba ali starejši otrok. glenoidalis scapulae ali capitulum radii), fragmenti kom- Teža žganine: manj kot 1 g. paktne kostnine (korpusi dolgih kosti okončin). Barva: svetlo siva. Spol: transverzalna širina kapituluma mandibule je 16 mm, kar Fragmentacija: zelo majhna, samo 4 fragmenti veliki 5–7 mm. je po poljskem standardu pod kritično točko za ženski Ohranjeni deli skeleta: 1 zobna korenina (stalni zob, nad 6 let) spol, ki je 17,9 mm. in 4 neprepoznavni fragmenti kompaktne kostnine. Grob PR 29 Med pregledanim gradivom iz 32 žganih grobov Opredelitev: nedoločljiv, odrasla oseba. iz starejše železne dobe so bili večinoma samo ostanki Teža žganine: 9 g. Barva: srednje siva človeških kosti, nekaj živalskih kosti je bilo le v grobovih Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), 2 večja kosa linearne PR 1 in 2, morda tudi v grobovih PR 12 in 20 ( tab. 1). dolžine 2–3 cm. Teža žganine se giblje med 1 in 523 g ( graf 1). Pov- Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- prečna teža je 81,5 g, mediana pa je precej nižja, le 19 sov dolgih kosti okončin. g, saj prevladujejo grobovi z nizko težo žganine. Kar 23 grobov (72 %) je vsebovalo manj kot 50 g žganine (od tega 9 grobov ali 28 % manj kot 11 g), v dveh grobovih Grob PR 30 je bilo dobrih 60 g žganine, nad 100 g pa le v 7 grobovih. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Barva žganine je svetlo ali srednje siva. Nekatere Teža žganine: 18 g. Barva: bela do svetlo siva, nekaj debelejših kosov kompakte kosti so tudi temno sive (predvsem v sredini kompak- v sredini črnih. tne kostnine) ali svetlejše bež oz. slonokoščene barve Fragmentacija: zelo majhna (do 20 mm). (predvsem na površini). Kosti so močno fragmentirane, Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- praviloma so delci v velikostnem razredu zelo majhnih sov dolgih kosti okončin. (do 15 mm) in majhnih fragmentov (15–25 mm). Le v nekaterih vzorcih so posamezni večji fragmenti (korpusi dolgih kosti okončin, ki pa ne presegajo 5 cm linearne Grob PR 31 dolžine). Opredelitev: odrasla oseba. Izjemo v barvi in fragmentaciji pomenijo štiri ko- Teža žganine: 12–13 g. Barva: svetlo siva in temno siva. sti, najdene v grobovih PR 2 (ulna), PR 3 (mandibula), Fragmentacija: zelo majhna (večina fragmentov pod 5 mm, 4 PR 4 (radius) in PR 6 (humerus). So svetlo rjave barve, veliki ok. 10 mm, največja dva pa 22 mm). kakršna je značilna za skeletne pokope. Tudi ohranjeni Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni fragmenti kompaktne deli korpusov so precej veliki (10–15 cm) in niso de- kostnine, največja dva verjetno od korpusa femurja formirani. (debelina kompaktne kostnine 5–7 mm). Pri večini grobov so se ohranili le neprepoznavni deli kompaktne kostnine od korpusov dolgih kosti okon- čin in neprepoznavni koščki kosti lobanjskega krova. Grob PR 33 Zobje so bili najdeni v 8 grobovih, v enem zobna Opredelitev: odrasla oseba. Teža žganine: 4 g. krona stalnega premolarja (gr. PR 34), v sedmih pa Barva: svetlo do srednje siva. korenine stalnih zob (gr. PR 1, 14, 16, 18, 23, 25, 35). 175 Petra LEBEN-SELJAK Tab. 1: Most na Soči – Pucarjev rob. Osnovni podatki o žganih grobovih. Tab. 1: Most na Soči – Pucarjev rob. Basic data on cremation burials. Grob / Teža / Weight Grave (g) Vsebina* / Contents* Starost / Age (leta / years) Spol / Sex Opombe** / Notes** PR 1 290 c p d 20-40 F ? ž/a PR 2 309 c p 30-50 F n ž/a PR 3 1 c Adultus? ? n PR 4 15 p Adultus ? n PR 5a 15 p Adultus? ? PR 5b 9 p ? ? PR 6 48 c p 20-40 M PR 7 62 c p Adultus ? PR 8 - - - - oglje / charcoal PR 9 - - - - manjka / absent PR 10 38 p Adultus ? PR 11 20 p Adultus? ? PR 12 5 c p Adultus ? ž/a? PR 13 65 c p Adultus F ? PR 14 151 c p d 30-50 M PR 15 15 c p Adultus ? PR 16 523 c p d > 40 F ? 2 individui? PR 17 38 c p Adultus ? PR 18 181 c p d Adultus ? PR 19 15 p Adultus ? PR 20 30 p Adultus Inf ? ž/a? PR 21 33 c p Adultus ? PR 22 5 p Adultus ? PR 23 262 c p d > 30 M PR 24 - - - - ni kopano / not excavated PR 25 360 c p d 13-25 F ali / or Inf PR 26 16 p ?možno / possibly Infans ? PR 27 10 p 20-40 ? PR 28 8 c p Adultus F PR 29 9 p Adultus ? PR 30 18 p Adultus ? PR 31 12 p Adultus ? PR 32 - - - - manjka / absent PR 33 4 p Adultus ? PR 34 41 p d Adultus ? PR 35 1 p d Adultus ali / or Infans ? * c – cranium (lobanja), p – postcranium (postkranialni skelet: kosti trupa in okončin), d – dentes (zobje). ** n – nežgana ali slabo žgana kost / uncremated or poorly cremated bone, ž/a – živalska kost / animal bone; F – femininum, M – masculinum 176 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Graf 1: Most na Soči – Pucarjev rob. Teža žganine (g) v grobovih. Graph 1: Weight of cremated bones (g) according to graves. Od prepoznavnih delov lobanje so se ohranili deli 23), ženskih je šest: nedvomno dva (gr. PR 2 in PR 28), mandibule (gr. PR 3, 14, 25, 28), maksile (gr. PR 23, domnevno trije (gr. PR 1, 13, 16), poleg tega pa še grob 25), ličnice (gr. PR 2, 16, 25), čelnice (gr. PR 13, 14, 16), PR 25, ki pa bi lahko pripadal tudi starejšemu otroku senčnice (gr. PR 1, 15, 17, 28) in zatilnice (gr. PR 2, 23). ali mladostniku neznanega spola. V treh grobovih je bil ohranjen po en prstni členek Vidnih patoloških sprememb ni bilo, posebnost pa roke (gr. PR 1, 13, 23), v dveh del dlančnice (gr. PR 14, je metopični šiv (gr. PR 13). 23), večji fragmenti postkranialnih kosti pa le v štirih grobovih: humerus (gr. PR 6), ulna (gr. PR 2) in radius (gr. PR 4, 23). REPELC Ker je bilo prepoznavnih delov okostja le malo, je večina po starosti nedoločljiva. Med pregledanimi Analizirani kostni ostanki pripadajo grobovom iz grobovi ni niti enega, ki bi bil brez dvoma samo otro- različnih časovnih obdobij (glej tu Mlinar, str. 91−93). ški. Obstaja pa možnost, da so otroški grobovi PR 5B V rimsko dobo (1.–3. stol. pr. n. št.) so datirani grobovi (nedoločljiv) in trije grobovi domnevno odraslih oseb R 1, 2, 3, 4, 7, 8, 17, 30, 43, v mlajšo železno dobo (3. (gr. PR 3, 5A, 11), nekaj otroških kosti bi bilo lahko tudi stol. do konca 1. stol. pr. n. št.) grobovi R 14, 18, 25, v grobovih PR 20 in 35. Dva grobova, PR 25 in 26, pa 29, 35, 51, ostali pa v starejšo železno dobo (5.–3. stol. bi lahko pripadala starejšemu otroku (nad 13 let), mla- pr. n. št.). Žgani grobovi so praviloma vsebovali samo dostniku ali mladi ženski. Grobov, pri katerih gre brez ostanke človeških kosti, nekaj živalskih kosti je bilo v dvoma za odraslo osebo, je 25 (78 %). Okvirno starost grobovih R 19 in R 48, morda tudi v grobovih R 12A, smo lahko določili le v primerih, ko je bil ohranjen del 17, 40, 45, 49, 51. lobanjske kosti s šivom oz. suturo. Že omenjeni grob PR 25 pripada osebi, mlajši od 25 let, starost pod 40 let Grob R 1 sem določila pri grobovih PR 1, 6 in 27, nad 30 let pri Opredelitev: domnevno odrasla oseba. grobovih PR 2 in PR 23, nad 40 let pa pri grobovih PR Teža žganine: 2 g. 14 in PR 16. Barva: slonokoščena. Spol sem lahko določila v šestih primerih, domne- Fragmentacija: zelo majhna in majhna. Ohranjeni deli skeleta: 3 fragmenti kompaktne kostnine tanjših ven spol pa še v treh. Moški so trije grobovi (gr. PR 6, 14, kosti in 1 fragment lobanjskega krova (debelina 4,5 mm). 177 Petra LEBEN-SELJAK Grob R 2 2–3 mm, lobanjski šivi so povsem odprti in drobno naz- Opredelitev: domnevno odrasla oseba. občani), fragment skalnice, luska korpusa mandibule z Teža žganine: 1 g. odtisom zobnih jamic zobnih zasnov dveh neizraslih zob. Barva: slonokoščena. Fragmentacija: zelo majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine in lo- Grob 12A banjskega krova (debelina 3,5 mm). Opredelitev: domnevno ženska, mlajša od 40 let. Teža žganine: 253 g. Barva: polovica gradiva je slonokoščene barve, polovica pa Grob R 3 srednje do temno sive barve. Temnejše gradivo je bilo Opredelitev: domnevno odrasla oseba. izpostavljeno nižji temperaturi, vključuje tudi kose go- Teža žganine: 12 g. baste kostnine, večinoma bi lahko šlo za živalske kosti. Barva: svetlo siva. Fragmentacija: različna, od zelo majhne do zelo velike (od Fragmentacija: zelo majhna. 5 mm do 5 cm). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine in 1 Ohranjeni deli skeleta: fragmenti korpusov dolgih kosti, trohlea fragment lobanjskega krova (debelina 4,5 mm). prstnega členka roke, del temenice s foramen emissarium (sagitalni šiv je delno obliteriran, debelina kosti 6 mm, na šivu pa 8,5 mm), del temenice s koronalnim šivom Grob R 4 (odprt), del ličnice (širina proc. frontalis 9 mm, processus Opredelitev: nedoločljiv. marginalis je slabo izražen). Teža žganine: 2 g. Spol in starost: glede na ličnico ženska, glede na obliteracijo Barva: sivo-bela. lobanjskih šivov pod 40 let. Fragmentacija: zelo majhna (pod 5 mm). Ohranjeni deli skeleta: delčki kompaktne kostnine. Grob R 13 Opredelitev: odrasla oseba. Grob R 6 Teža žganine: 8 g. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Barva: slonokoščena in srednje siva. Teža žganine: 5 g. Fragmentacija: zelo majhna (pod 1 cm), en kos linearne Barva: slonokoščena. dolžine 3 cm. Fragmentacija: zelo majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine kor- Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- pusov dolgih kosti, največji fragment je verjetno od sov dolgih kosti, 1 fragment lobanjskega krova (debelina femurja ali tibije. 3 mm), 1 korenina stalnega zoba. Grob R 14 Grob R 7 Opredelitev: odrasla oseba, pod 40 let. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 220 g. Teža žganine: 6 g. Barva: slonokoščena in vsi odtenki sive, od svetle do temne. Barva: svetlo siva. Fragmentacija: večinoma zelo majhna (pod 1 cm), nekaj Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), en kos linearne majhnih fragmentov (cca 2 cm). dolžine 3 cm. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine. sov dolgih kosti (nekaj tudi od femurja in/ali tibije), del sklepne površine skočnice ( trochlea tali), distalni prstni členek roke, fragmenti lobanjskega krova (debelina Grob R 8 4–5,5 mm, šivi odprti). Opredelitev: odrasla oseba. Teža žganine: 23 g. Barva: slonokoščena in svetlo siva. Grob R 16 Fragmentacija: zelo majhna in majhna (do 2 cm). Opredelitev: otrok, infans I (1–6 let). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- Teža žganine: 6 g. sov dolgih kosti (tudi od femurja in/ali tibije), 2 fragmen- Barva: slonokoščena. ta lobanjskega krova (debelina 3–4 mm). Fragmentacija: zelo majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- sov dolgih kosti, 2 majhna fragmenta lobanjskega krova Grob R 10 (debelina 2 mm). Opredelitev: otrok, infans I (1–6 let). Teža žganine: 15 g. Barva: svetlo siva. Grob R 17 Fragmentacija: zelo majhna. Opredelitev: odrasla oseba. Ohranjeni deli skeleta: tanki fragmenti kompaktne kostnine Teža žganine: 11 g. dolgih kosti, fragmenti lobanjskega krova (debelina Barva: slonokoščena. 178 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Fragmentacija: zelo majhna (do 2 cm). nih fragmentov lobanjskega krova (debelina 3–5 mm, Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- šivi povsem odprti). sov dolgih kosti, polovica zobne krone (živalski zob?). Grob R 25 Grob R 18 Opredelitev: domnevno odrasla ženska, lahko tudi mladostnik. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 124 g. Teža žganine: 10 g. Barva: umazano bela do svetlo siva. Barva: svetlo do temno siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), 5 fragmentov dol- Fragmentacija: zelo majhna. žine 2 cm. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine dolgih Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni delčki kompaktne in kosti, eden domnevno od korpusa humerusa. gobaste kostnine (gracilne kosti), del trohlee prstnega členka (nad 14 let) in 1 fragment lobanjskega krova. Grob R 19 Opredelitev: odrasla oseba, pod 40 let. Grob R 26 Teža žganine: 7 g. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Barva: slonokoščena. Teža žganine: 6 g. Fragmentacija: zelo majhna. Barva: svetlo siva do črna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- Fragmentacija: zelo majhna. sov dolgih kosti in reber, 3 fragmenti lobanjskega krova Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni delčki kompaktne ko- (dva sta debela 7 in 8 mm, eden pa je tanjši, 4 mm, in stnine korpusov dolgih kosti. ima odprt šiv). Grob R 28 Grob R 20 Opredelitev: nedoločljiv. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: pod 1 g. Teža žganine: 5 g. Ohranjeni deli skeleta: ohranjena je samo trska kompaktne Barva: svetlo siva. kostnine dolžine 5 mm. Fragmentacija: zelo majhna in majhna. Ohranjeni deli skeleta: 1 fragment korpusa dolge kosti, 1 fra- gment lobanjskega krova (debelina 5 mm). Grob R 30 Opredelitev: otrok, infans I (3–5 let). Teža žganine: 40 g. Grob R 22 Barva: bela do svetlo siva. Opredelitev: domnevno mlajša odrasla oseba, lahko tudi sta- Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm) in majhna (nekaj rejši otrok ali mladostnik. fragmentov linearne dolžine 2–3 cm). Teža žganine: 45 g. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine kor- Barva: umazano bela, en fragment sivomodre barve (živalski?). pusov dolgih kosti. Plast kompaktne kostnine je tanka, Fragmentacija: zelo majhna in majhna (do 25 mm), 2 večja največji fragment (dolžine 35 mm) je distalni del otroške fragmenta dolžine cca 4 cm. tibije z ločeno epifizo (od cone rastnega hrustanca se Ohranjeni deli skeleta: v gradivu je najmanj ena živalska kost. je ohranilo le slabe 3 mm površine). Glede na velikost To je največji fragment, ki bi bil po obliki in obodu fragmenta je bila cela diafiza tibije dolga okrog 14 cm, lahko del korpusa človeškega humerusa (okrogel prerez, kar ustreza okvirni starosti 3–5 let. linearna dolžina 36 mm, obod 46 mm), vendar pa ima predebelo plast kompaktne kostnine (debelina 7 mm). Prepoznavne človeške kosti pa so trohlea prstnega Grob R 32 členka (domnevno odrasla oseba, lahko tudi juvenilna, Opredelitev: odrasla oseba. vsekakor pa starejša od 14 let) in 8 majhnih fragmentov Teža žganine: 23 g. lobanjskega krova, ki so tanki (debelina 2,5–4 mm) in Barva: bela do siva. na pogled otroški, šiv ob mastoidnem odrastku je odprt. Fragmentacija: zelo majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- sov dolgih kosti, 1 prstni členek roke s trohleo in brez Grob R 23 baze (dolžina ohranjenega dela je 21 mm, cel bi bil dolg Opredelitev: nedoločljiv (možno odrasla oseba in/ali otrok). okrog 25 mm, maks. transverzalna širina trohlee 8 mm, Teža žganine: 83 g (vključno s kamenčki). maks. sagitalna širina trohlee 5 mm). Barva: slonokoščena in svetlo siva. Fragmentacija: zelo majhna (večina pod 5 mm, nekaj fra- gmentov 1–2 cm). Grob R 33 Ohranjeni deli skeleta: koščki kompaktne kostnine različnih Opredelitev: odrasla oseba. debelin, prevladujejo tanki (domnevno otrok), nekaj je Teža žganine: 6 g. debelejših (domnevno odrasla oseba?); nekaj zelo majh- Barva: bela do siva, na prelomih temno siva in črna. 179 Petra LEBEN-SELJAK Fragmentacija: zelo majhna in majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- Ohranjeni deli skeleta: 8 fragmentov kompaktne kostnine sov dolgih kosti, 4 fragmenti lobanjskega krova (debelina korpusov dolgih kosti, 3 fragmenti lobanjskega krova 4–5 mm, šivi odprti), korenine 3 stalnih zob. (debelina 5 mm, brez šivov). Grob R 41 Grob R 34 Opredelitev: odrasla oseba, pod 40 let. Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 4 g. Teža žganine: 18 g. Barva: umazano bela in srednje siva. Barva: svetlo siva, mestoma temno siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm), en fragment 3 cm. Fragmentacija: zelo majhna in majhna. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine kor- Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- pusov dolgih kosti in 1 fragment lobanjskega krova s sov dolgih kosti, 3 fragmenti lobanjskega krova (debelina povsem odprtim šivom. 5 mm, brez šivov). Grob R 42 Grob R 35 Opredelitev: nedoločljiv. Opredelitev: odrasla oseba, pod 40 let (in otrok?). Teža žganine: 10 g. Teža žganine: 144 g. Barva: svetlo do temno siva. Barva: bela do siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Fragmentacija: zelo majhna (polovica gradiva pod 5 mm, Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpusov polovica 5–20 mm). dolgih kosti, 1 fragment lobanjskega krova (deb. 4 mm). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- sov dolgih kosti, 3 koščki sklepnih površin, 7 fragmentov lobanjskega krova (debelina 3–5 mm, odprt šiv). Glede Grob R 43 (skeletni grob) na videz zunanje plasti kompaktne kostnine pripada Opredelitev: domnevno moški, 20–30 let, telesna višina ok. večina postkranialnih kosti odrasli osebi. Pri dveh 167 cm. fragmentih korpusov pa je površinska plast kompaktne Opis: okostje sem pregledala in situ, ležalo je v anatomski legi kostnine v nastajanju: lahko bi šlo za del otroške kosti, (na hrbtu), kosti so bile v slabem stanju. Tisti deli skeleta, lahko pa za patologijo (aktivni periostitis). ki so zgrajeni pretežno iz gobaste kostnine, so povsem sprhneli (vretenca, rebra, medenica, epifize dolgih ko- sti). Od lobanje sta se ohranila le zadnji del lobanjskega Grob R 37 krova in mandibula, od postkranialnega skeleta pa le del Opredelitev: nedoločljiv, lahko otrok. kosti leve roke (ključnica, lopatica, nadlahtnica), nekaj Teža žganine: 14 g. fragmentov levih reber ter korpusa obeh stegnenic. Barva: svetlo do temno siva. Starost: okostje pripada odrasli osebi, saj je kaput humerusa že Fragmentacija: zelo majhna in majhna. prirasel, linija rastnega hrustanca ni več vidna: ženska, Ohranjeni deli skeleta: fragmenti tanke kompaktne kostnine, stara nad 17 let, oziroma moški, starejši od 20 let. Obraba 1 tanek fragment lobanjskega krova (debelina 2,5 mm), griznih ploskev zob je rahla (Brothwell: M1 2, M2 2+) in del sklepne površine. ustreza starosti pod 30 let. Spol: ocena spola ni zanesljiva, ker se kosti medenice, ki so najbolj zanesljiv pokazatelj spola, niso ohranile. Opisni Grob R 38 spolni znaki na lobanji so bolj ženski: gracilna mandi- Opredelitev: odrasla oseba. bula z zaokroženim obradkom (trigonum mentale −1) Teža žganine: 115 g. in majhnimi zobmi, slabo izražena narastišča žvekalnih Barva: svetlo siva do črna. mišic ( angulus mandibulae −1) in neizražen bradavični Fragmentacija: zelo majhna in majhna (polovica pod 1 cm, odrastek ( processus mastoideus 0). Postkranialne kosti pa polovica 1–3 cm). so, nasprotno, dokaj robustne in bolj ustrezajo moškemu Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- kot ženski, ravno tako telesna višina. sov dolgih kosti (nekateri bi bili lahko živalski), debelina Telesne karakteristike: od postkranialnih kosti je bil merljiv kompaktne kostnine večinoma okoli 6 mm, na robovih samo humerus, ki je razmeroma robusten: dolžina 33 cm, fragmentov tudi 8–10 mm. transverzalni premer kaputa 36 mm. Dolžina humerusa ustreza telesni višini (izračunana po metodi Manouvrier) 167 cm za moške in 166 cm za ženske. In situ sem lahko Grob R 40 izmerila tudi približno širino lobanje (eu-eu 153 mm) in Opredelitev: odrasla oseba, pod 40 let. višino lobanje (ba-b 135 mm). Po absolutnih merah se Teža žganine: 85 g (+ 13 g domnevno živalskih kosti). uvršča v kategoriji širokih in srednje visokih lobanj (za Barva: svetlo do temno siva. moške; če gre za žensko, pa v kategoriji širokih in visokih Fragmentacija: zelo majhna (do 2 cm), nekaj večjih fragmentov lobanj), glede na širinsko-višinski indeks 88,2 je relativno (do 4 cm). nizka, tapeinokrana. Merljiva je bila še kondilarna višina ramusa mandibule, ki znaša 65 mm. Na okostju ni bilo videti posebnosti ali patoloških sprememb. 180 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Grob R 44 Grob R 51 Opredelitev: nedoločljiv. Opredelitev: domnevno otrok. Teža žganine: 5 g. Teža žganine: 25 g. Barva: umazano bela. Barva: umazano bela do svetlo siva. Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). Fragmentacija: zelo majhna (do 1 cm). Ohranjeni deli skeleta: fragmenti tanke kompaktne kostnine Ohranjeni deli skeleta: neprepoznavni deli kompaktne ko- korpusov dolgih kosti. stnine (4 fragmenti so verjetno živalski), 7 fragmentov lobanjskega krova in del zobne krone (plast sklenine je zelo tanka, lahko bi šlo za del zobne zasnove stalnega Grob R 45 molarja). Opredelitev: nedoločljiv. Teža žganine: 1 g. Barva: siva. Grob R 52 Fragmentacija: zelo majhna (do 5 mm). Opredelitev: odrasla oseba. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine, del Teža žganine: 6 g. zobne korenine (po strukturi dentina človeški zob, po Barva: svetlo do srednje siva. obliki pa ne, predolga korenina). Fragmentacija: zelo majhna.. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- sov dolgih kosti (dva verjetno od fibule). Grob R 47 Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 22 g. Pregledanih je bilo 40 žganih grobov in en skeletni Barva: srednje siva in temno siva. grob in situ, v katerem je bil pokopan mlad moški (glej Fragmentacija: zelo majhna, 2 večja kosa dolžine 3 cm. Ohranjeni deli skeleta: majhni neprepoznavni fragmenti kom- grob R 43). Žgani grobovi so praviloma vsebovali samo paktne kostnine in 3 večji kosi gobaste kostnine. ostanke človeških kosti, nekaj živalskih kosti je bilo v grobovih R 19 in R 48, morda tudi v grobovih R 12A, 17, 40, 45, 49, 51. Grob R 48 Teža žganine se giblje med 1 in 253 g ( graf 2). Pov- Opredelitev: odrasla oseba. prečna teža je 37 g, mediana pa je precej nižja, le 11,5 Teža žganine: 71 g (+ 15 g domnevno živalskih kosti). g, saj prevladujejo grobovi z nizko težo žganine. Kar 32 Barva: bela z zeleno patino ter svetlo do srednje siva. grobov, 80 %, je vsebovalo manj kot 50 g žganine (od Fragmentacija: zelo majhna (prevladujoča, pod 2 cm), okoli 5 tega 17 grobov ali 47,5 % manj kot 11 g), v 3 grobovih večjih fragmentov dolžine 3–5 cm. Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- je bilo 70–85 g žganine, nad 100 g pa le v 5 grobovih. sov dolgih kosti različnih debelin, vsi so precej robustni Barva žganine je slonokoščena, umazano bela ali (večji kosi bi bili lahko od živali), trohlea prstnega členka svetlo siva, le v nekaterih primerih temno siva. Kosti so roke (transverzalna širina 9 mm, maks. sagitalna širina močno fragmentirane, praviloma so delci v velikostnem 6 mm), 4 fragmenti lobanjskega krova (razmeroma tanki, razredu zelo majhnih fragmentov (do 15 mm) in majh- debelina 3–5 mm, brez šivov). nih fragmentov (15–25 mm). Pri večini grobov so se ohranili le neprepoznavni deli kompaktne kostnine od korpusov dolgih kosti Grob R 49 okončin in neprepoznavni koščki kosti lobanjskega Opredelitev: domnevno odrasla oseba. Teža žganine: 7 g. krova. Zobje so bili najdeni v 5 grobovih, v 3 primerih Barva: siva. gre nedvomno za človeške zobe (korenine stalnih zob Fragmentacija: zelo majhna (do 10 mm). v grobovih R 6 in R 40, del zobne krone v grobu R 51), Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- v dveh bi lahko šlo tudi za živalske zobe (gr. R 17, 45). sov dolgih kosti, 1 fragment lobanjskega krova (debelina Prepoznavni deli lobanje so bili najdeni le v dveh gro- 8 mm, brez šivov; lahko tudi živalski, tanka plast kom- bovih, skalnica in mandibula (gr. R 10) ter temenica in paktne kostnine, debela plast diploe). ličnica (gr. R 12A). V štirih grobovih je bil ohranjen po en prstni členek roke (gr. R 12A, 14, 32, 48). Grob R 50 Ker je bilo prepoznavnih delov okostja le malo, je Opredelitev: domnevno odrasla oseba. bila večina grobov po starosti in spolu nedoločljiva. Med Teža žganine: 22 g. pregledanimi grobovi so otroški zagotovo trije (gr. R 10, Barva: umazano bela in siva. 16, 30), domnevno pa dva (gr. R 37 in R 51), otroci bi Fragmentacija: zelo majhna. bili lahko pokopani tudi skupaj z odraslimi (gr. R 22, Ohranjeni deli skeleta: fragmenti kompaktne kostnine korpu- 23, 35) in v nedoločljivih grobovih (gr. R 4, 28, 37, 42, sov dolgih kost. 44, 45). Grobov, pri katerih gre brez dvoma za odraslo osebo, je 14 (35 %), pri nadaljnjih 13 grobovih (32,5 %) gre za domnevno odrasle osebe. Okvirno starost smo 181 Petra LEBEN-SELJAK Graf 2: Most na Soči – Repelc. Teža žganine (g) v grobovih. Graph 2: Most na Soči – Repelc. Weight of cremated bones (g) according to graves. odraslim lahko določili le v 6 primerih, ko je bil ohranjen (okoli 1500 g) za pol kilograma manjša od povprečne del lobanjske kosti s šivom oz. suturo (gr. R 12A, 14, 19, teže moškega žganega skeleta (okoli 2000 g). 35, 41, 35): vsi so bili mlajši od 40 let. Spol je bilo mogoče Če vzamemo za orientacijsko točko težo 2000 g, določiti le pri grobu R 12A, ki domnevno pripada ženski. je bila v “najtežjem” grobu (PR 16: 523 g) le četrtina Vidnih patoloških sprememb ni bilo. skeleta, verjetno pa manj, saj je možno, da gre za dvojni grob. Naslednji najtežji grob (PR 25, 360 g), v katerem so ostanki mlade gracilne osebe, je vseboval približno RAZPRAVA petino celotnega skeleta, nekoliko manj pa 8 grobov, težkih med 150 in 300 g (5 z najdišča Pucarjev rob in 3 Teža žganine z najdišča Repelc). V večini grobov je bilo manj kot 5 % Za obe najdišči je značilna zelo nizka teža posmr- kremiranega okostja (okvirna teža 100 g), pogosto le tnih ostankov v žganih grobovih ( tab. 1, 2; graf 1, 2). okoli 1 % (okvirna teža 20 g). Na obeh grobiščih namreč Pri Pucarjevem robu je povprečna teža 82 g (mediana prevladujejo grobovi z nizko vsebnostjo žganine, pod 19 g), pri Repelcu celo pol manj, 37 g (mediana 11,5 g). 100 g: v seriji Pucarjev rob je takih grobov 78 %, v seriji To kaže, da v grob niso dali vseh posmrtnih ostankov, Repelc pa 87 %. Grobov z žganino, ki je tehtala do 10 g, ampak le manjši del. S poskusi je bilo namreč ugotovlje- je bilo na Repelcu več kot na Pucarjevem robu ( graf 3). no, da po sežigu ostane od odraslega okostja od 1000 g do 3600 g žganine, odvisno od telesne konstitucije Barva in fragmentacija žganine in starosti umrlega. Starejši ljudje imajo lažje kosti kot Barva žganine je pri grobovih s Pucarjevega roba mlajši, ženski skeleti so v povprečju lažji od moških. največkrat svetlo in srednje siva, pri grobovih z Repelca Spolna razlika v teži ni pogojena s spolom, ampak s pa slonokoščena do svetlo siva. Temnejši odtenki sive so telesno konstitucijo: 160 cm visoka ženska lahko tehta praviloma vidni le na prelomih korpusov dolgih kosti, v prav toliko kot enako velik moški drobne postave. Ker sredini kompaktne kostnine. Po barvi lahko sklepamo, pa so ženske v povprečju manjše in bolj gracilne postave da je temperatura ob sežigu trupla dosegla od 500 do kot moški, je povprečna teža žganega ženskega skeleta 600 °C. Pri nižji temperaturi so kosti še rjave ali črne 182 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Tab. 2: Most na Soči – Repelc. Osnovni podatki o žganih grobovih. Tab. 2: Most na Soči – Repelc. Basic data on cremation burials. Grob / Teža / Weight Vsebina* / Starost / Age Grave (g) Contents* (leta / years) Spol / Sex Opombe** / Notes** R 1 2 c p Adultus? ? R 2 1 c p Adultus? ? R 3 12 c p Adultus? ? R 4 2 p ? ? R 6 5 c p d Adultus? ? R 7 6 p Adultus? ? R 8 23 c p Adultus ? R 10 15 c p Infans R 12A 253 c p 20-40 F ? ž/a ? R 13 8 p Adultus ? R 14 220 c p 20-40 ? R 16 6 c p Infans R 17 11 p d? Adultus ? ž/a ? R 18 10 p Adultus? ? R 19 7 c p 20-40 ? ž/a R 20 5 c p Adultus? ? R 22 45 c p Adultus+Infans? ? R 23 83 c p Adultus+Infans ? ? R 25 124 c p Adultus? F ? R 26 6 p Adultus? ? R 28 < 1 p ? ? R 30 40 p Infans R 32 23 p Adultus ? R 33 6 c p Adultus ? R 34 18 c p Adultus? ? R 35 144 c p Adultus (+Infans?) ? R 37 14 c p ? ? R 38 115 p Adultus ? R 40 85 c p d 20-40 ? ž/a ? R 41 4 c p 20-40 ? R 42 10 c p ? ? R 44 5 p ? ? R 45 1 p d? ? ? ž/a ? R 47 22 p Adultus? ? R 48 71 c p Adultus ? ž/a R 49 7 c? p Adultus? ? ž/a ? R 50 22 p Adultus? ? R 51 25 c p d Infans? R 52 6 5 Adultus ? * c – cranium (lobanja), p – postcranium (postkranialni skelet: kosti trupa in okončin), d – dentes (zobje). ** n – nežgana ali slabo žgana kost / uncremated or poorly cremated bone, ž/a – živalska kost / animal bone; F – femininum 183 Petra LEBEN-SELJAK Graf 3: Most na Soči – Pucarjev rob in Repelc. Primerjava teže žganine v grobovih. Graph 3: Most na Soči – Pucarjev rob and Repelc. Comparison of weight of cremated bones (g) according to graves. barve (kot npr. živalski vretenci v grobu PR 1), pri višji krova. Prepoznavnih delov okostja pa je v seriji Pucarjev postanejo mlečno bele in kredaste. rob nekoliko več kot v seriji Repelc, kar je povezano z že Kosti so močno fragmentirane, praviloma so opisanimi značilnostmi, večjo težo in manjšo fragmenta- delci v velikostnem razredu zelo majhnih (do 15 mm) cijo. Posledično je bila ocena spola in starosti uspešnejša in majhnih fragmentov (15–25 mm). Le v nekaterih pri Pucarjevem robu kot pri Repelcu, kjer prepoznavnih vzorcih so posamezni večji fragmenti korpusov dol- delov in večjih fragmentov skorajda ni bilo ( tab. 3). gih kosti okončin, ki pa ne presegajo 5 cm linearne V štirih grobovih bi bili lahko ostanki dveh skele- dolžine. tov (Pucarjev rob 16 in 20, Repelc 23 in 35), vendar ne Izjemo v barvi in fragmentaciji pomenijo štiri kosti moremo trditi, da gre za dvojni grob. Upoštevati mora- iz grobov PR 2 (ulna), PR 3 (mandibula), PR 4 (radius) mo namreč tudi možnost kontaminacije, če so npr. za in PR 6 (humerus). So svetlo rjave barve, kakršna je kremacijo uporabljali isti prostor. značilna za skeletne pokope. Ohranjeni deli korpusov so tudi precej veliki (10–15 cm) in niso deformirani. Starost Kosti dajejo vtis, kot da niso bile žgane. Če pa so bile, Med 32 žganimi grobovi z najdišča Pucarjev rob temperatura ni presegla 200 °C. ni niti enega, ki bi bil brez dvoma otroški, pogojno bi Ker so kosti z Repelca nekoliko svetlejše in tudi bilo lahko otroških 5 grobov, nekaj otroških kosti bi bilo nekoliko močneje fragmentirane kot kosti s Pucarjevega lahko še v 3 grobovih ( tab. 1). Med 40 žganimi grobovi roba, je možno, da je bila temperatura ob kremaciji pri z najdišča Repelc so nedvomno otroški trije, domnev- Repelcu nekoliko višja kot pri Pucarjevem robu. no še nadaljnja dva, otroci pa bi bili lahko pokopani tudi skupaj z odraslimi (3 grobovi) in v 6 nedoločljivih Ohranjeni deli skeleta grobovih ( tab. 2). Pri večini grobov so se ohranili le neprepoznavni Grobov, v katerih so bili najdene žgane kosti odra- deli kompaktne kostnine od korpusov dolgih kosti slih oseb, je pri Pucarjevem robu 25 (78 %), pri Repelcu okončin in neprepoznavni koščki kosti lobanjskega pa najmanj 14 (35 %) oziroma 27 (67,5 %, če prištejemo 184 ANTROPOLOŠKA ANALIZA KOSTNIH OSTANKOV IZ GROBOV NA PUCARJEVEM ROBU IN REPELCU NA MOSTU NA SOČI Tab. 3: Most na Soči – Pucarjev rob in Repelc. Izmerjeni parametri ohranjenih kosti. Tab. 3: Most na Soči – Pucarjev rob and Repelc. Measured parametres of the surviving bone remains. Mere / Size (mm) Grob / Grave Spol / Sex C Ci Z Mc H7 R3 Višina / Stature (cm) PR 1 F? 4−5 PR 2 F 4−6 7,5 11 144−148 PR 4 ? 44 PR 6 M 69 PR 14 M 5−7 PR 15 ? 4−5 PR 16 F? 4,5−6 12 PR 17 ? 6 PR 18 ? 5−6 PR 21 ? 5−6,5 PR 23 M 6−7 18 49 PR 25 F 3−4,5 8 < 16 PR 27 ? 6 PR 28 F 16 R 1 ? 4,5 R 2 ? 3,5 R 3 ? 4,5 R 6 ? 3 R 8 ? 3−4 R 10 Infans 2−3 R 12a F? 6 9 R 14 ? 4−5,5 R 16 Infans 2 R 19 ? 4−8 R 20 ? 5 R 22 ? 2,5−4 R 23 ? 3−5 R 33 ? 5 R 34 ? 5 R 35 ? 3−5 R 37 ? 2,5 R 40 4−5 R 42 4 R 48 3−5 C – debelina lobanjskega krova (temenica oz. čelnica), Ci – debelina zatilnice na inionu, Z – širina čelnega odrastka ličnice ( processus frontalis oz zygomaticum), M – širina kapituluma mandibule, H7 – minimalni obod humerusa (mera št. 7 po Martinu), R3 – minimalni obod radiusa (mera št. 3 po Martinu), višina – telesna višina v cm po Manouvrierju. C – thickness of calvarial bone (os temporalis or frontalis), Ci – thickness of os occipitalis at the inion, Z – width of processus frontalis on os zygomaticum, M – width of capitulum mandibulae, H7 – minimal circumference of humerus (measurement no. 7 after Martin), R3 – minimal circumference of radius (measurement no. 3 after Martin), height – stature in cm after Manouvrier. 185 Petra LEBEN-SELJAK še 13 grobov domnevno odraslih oseb). Okvirno starost debelina neprepoznavnih fragmentov lobanjskih kosti se smo odraslim lahko določili le v primerih, ko je bil ohra- pri Pucarjevem robu giblje med 3 in 7 mm, pri Repelcu njen del lobanjske kosti s šivom oz. suturo. Morda pa tudi pa med 3 in 8 mm (pri otroških skeletih med 2 in 3 mm). ta ocena (pod 40 let, nad 40 let) ni prava, ker je zaraščanje lobanjskih šivov zaradi velike individualne variabilnosti zelo nezanesljiv pokazatelj kronološke starosti že pri SKLEP analizi skeletnih grobov. Pri analizi žganih grobov pa še veliko bolj, saj ne poznamo točne lokacije šiva, poleg Za žgane grobove z obeh lokacij sta značilni močna tega se šivi zaradi kremacije sekundarno razprejo. fragmentacija in nizka teže žganine, ki znaša pri Pucarje- vem robu v povprečju 82 g (razpon 1–523 g, mediana 19 Spol g), pri Repelcu pa komaj 37 g (razpon 1–253 g, mediana V seriji Pucarjev rob smo spol lahko določili pri 9 11,5 g). Na obeh najdiščih prevladujejo grobovi s težo grobovih odraslih oseb (3 moški, 2 ženska, 3 oziroma 4 pod 50 g: v seriji Pucarjev rob je teh 72 %, v seriji Repelc domnevno ženski), v seriji Repelc pa le pri enem (do- pa 80 %. Repelc se od Pucarjevega roba razlikuje tudi mnevno ženski) ( tab. 1, 2). Ocena spola temelji na robu- po nekoliko svetlejši barvi žganine in nekoliko močnejši sticiteti okostja (mere prepoznavnih delov), le v nekaterih fragmentaciji, kar bi bila lahko posledica višje dosežene primerih pa tudi na opisnih spolnih znakih na lobanji. temperature pri kremaciji, ki pa je na obeh najdiščih Izmerili smo tudi debelino nedoločljivih fragmentov dosegla vsaj 500 ºC. lobanjskega krova, vendar ta parameter za določanje Prepoznavnih delov skeleta smo našli zelo malo, spola ni uporaben, ker ne vemo, s katerega dela lobanje kar je glede na nizko težo žganine pričakovano, saj so v fragmenti izvirajo. Kosti so na različnih mestih lobanje grob dali največ petino kremiranega skeleta, praviloma različno debele, na njihovo debelino lahko vplivajo tudi manj kot 5 %, največkrat pa le stotino. Posledično je bolezni. Čelnice in temenice so pri moških npr. debele večina grobov po starosti in spolu nedoločljivih, zlasti od 4,5 do 10 mm, pri ženskah pa od 4,0 do 9,2 mm; pri Repelcu, prevladujejo pa grobovi odraslih oseb. Pa- povprečna vrednost za moške je 6,5 mm, za ženske pa toloških sprememb nismo našli. Prav tako ni opaznih 5,9 mm (Piontek 1996, tab. 40). Ob upoštevanju varia- razlik med kostnimi ostanki iz starejše in mlajše železne cijske širine so spolne razlike zanemarljive. Izmerjena dobe ter rimskega obdobja. 186 ANTHROPOLOGICAL EVIDENCE FROM PUCARJEV ROB AND REPELC IN MOST NA SOČI Summary The cemetery at Pucarjev rob revealed cremation used the circumference values of the skeletal series from burials, 32 of which were subjected to an anthropologi- the Bled-Grad cemetery (Leben-Seljak 1996) and the cal analysis, as were 40 cremations and one inhumation skeletal series from the Migration Period unearthed at (R 43) from the Repelc cemetery. The analysis of the the Lajh cemetery in Kranj (Leben-Seljak 2012; 2013). cremated remains employed standard morphological Identifying the age of adult skeletons mainly relies on methods (Wahl 1982, McKinley 2000). Every sample the obliteration of cranial sutures, as calvarial fragments was first weighed and described as to its colour and survive most frequently. On the other hand, exposure to fragmentation. The level of fragmentation was esti- high temperatures often leads to post-mortem separa- mated with the help of Chochol’s scale: very low (below tion of cranial sutures, which means that, in practice, 15 mm of linear length), low (16–25 mm), medium we can identify the age only approximately, either below (26–35 mm), high (36–45 mm), very high (above 45 ( adultus) or above 40 years of age ( maturus-senilis), and mm of linear length). even that is questionable as the fusion of cranial sutures This was followed by a careful examination. Iden- varies considerably from individual to individual, mak- tifiable bone fragments were used to determine the sex ing it a highly unreliable indicator of age. Also difficult and age at death. The cremated remains were analysed in determining the exact age are the skeletal remains of using the same methodology as used for the uncremated children, except when erupting teeth are present. Only skeletons (Cox, Mays 2000; İşcan, Kennedy 1989; Krog- the roots survive of the ful y erupted teeth, protected man, İşcan 1986; Martin, Saller 1957; Scheuer, Black in respective root cavities, while the crowns crack and 2000), taking into account the consequences of the cre- disintegrate. All of the above makes the estimation of mation process that cause changes in the shape and size sex and age at death an endeavour only possible in a of the bones. When exposed to high temperatures, bones limited number of cases and even in those cases with a crack, deform and shrink, which makes them more grac- margin for error. ile. With cremation burials usual y containing a random selection of bone pieces rather than a complete skeleton, only rare recovered bone fragments are large and diag- PUCARJEV ROB nostic enough to reveal the sex and age of the deceased. The pelvis, which is the most reliable indicator of sex, is The analysed burials from this cemetery date to the usual y absent. In some cases, fragments of the skul and Early Iron Age, more precisely from the 6th to the 4th of the long bone epiphyses do survive and allow sexing century BC (see here Mlinar, p. 117). The weight of the based on the descriptive sexual markers on the skul cremated remains ranges between 1 and 523 g ( Graph 1). (e.g. processus mastoideus, protuberantia occipitalis The average weight is 81.5 g, while the median is much externa, arcus superciliaris, glabel a, margo orbitae) and lower, only 19 g, as the graves with a small amount of on the anthropometric parameters such as the size of the cremated remains predominate. As many as 23 graves capitulum mandibulae, processus frontalis maxil ae, ca- (72%) contained less than 50 g of cremated remains (9 pitulum radii, trochlea humeri and others. The measured or 28% of those less than 11 g), two graves just over 60 parameters were then compared against the reference g and only seven more than 100 g. scale for sexing (Piontek 1996); some measurements The cremated remains are light to medium grey in even allowed us to calculate stature (Strzałko, Piontek, colour. Some bones are also dark grey (primarily in the Malinowski 1974). In addition to the Polish standards, centre of the compact bone) or light beige/ivory (mainly developed on the basis of the Early Slavic skeletal series on the surface). The bones are heavily fragmented, with from the Ostrow Lednicki site, I also used the long bone fragments mainly very small (up to 15 mm) and small circumference to sex the deceased. For comparison, I (15–25 mm) in size. Only few samples include large 187 Petra LEBEN-SELJAK pieces (of the long bones, but not exceeding 5 cm in REPELC linear length). Exceptional in colour and fragmentation are four Forty cremations have been examined, as well as bone pieces recovered from Graves PR 2 (ulna), PR 3 one inhumation in situ, the latter containing a young (mandibula), PR 4 (radius) and PR 6 (humerus). They man (see Grave R 43). The graves date from different are light brown, which is a colour characteristic of in- periods (see here Mlinar, pp. 140−141): Graves R 1, humations, and the fragments of long bone diaphyses 2, 3, 4, 7, 8, 17, 30, 43 from the Roman period (1st–3rd are quite large (10–15 cm) and not deformed. century BC), Graves R 14, 18, 25, 29, 35, 51 from the Most graves only revealed unidentifiable pieces of Late Iron Age (3rd to the end of the 1st century BC) and the compact bone belonging to long bone diaphyses and others from the Early Iron Age (5th–3rd century BC). The unidentifiable pieces of calvarial bones. cremations mostly only held human bones; some animal Eight graves yielded teeth, of those one the crown bones were found in Graves R 19 and R 48, possibly also of a permanent premolar (Grave PR 34) and seven the in Graves R 12A, 17, 40, 45, 49, 51. roots of permanent teeth (Graves PR 1, 14, 16, 18, 23, The weight of the cremated remains varies between 25, 35). Identifiable skul fragments belong to mandibles 1 and 253 g ( Graph 2). The average weight is 37 g, the (Graves PR 3, 14, 25, 28), maxil ae (Graves PR 23, 25), median is considerably lower, only 11.5 g, as the graves zygomatics (Graves PR 2, 16, 25), frontals (Graves PR with a low weight of cremated remains predominate. As 13, 14, 16), temporals (Graves PR 1, 15, 17, 28) and oc- many as 32 graves (80%) contained less than 50 g (of cipitals (Graves PR 2, 23). those 17 graves or 47.5% less than 11 g), three 70–85 Three graves held one phalanx of the hand, respec- g and only five more than 100 g of cremated remains. tively (Graves PR 1, 13, 23), two part of a metacarpal The cremated bones are ivory, dirty white or light (Graves PR 14, 23), only four revealed large fragments of grey, in rare cases dark grey in colour. The bones are postcranial bones: humerus (Grave PR 6), ulna (Grave heavily fragmented, most frequently surviving as very PR 2) and radius (Graves PR 4, 23). small (do 15 mm) or small fragments (15–25 mm). With very few identifiable skeletal parts, the age at In most graves, only unidentifiable compact bone death remains largely undeterminable. The examined fragments survived of the long bone diaphyses and uni- burials include not a single one that would only hold dentifiable fragments of the skul . Teeth were recovered the remains of children. It is possible that Grave PR 5B from five graves, of which three revealed human teeth (undeterminable) and three graves of presumably adult (roots of permanent teeth in Graves R 6 and R 40, part individuals (Graves PR 3, 5A, 11) could have included of a tooth crown in Grave R 51), while the teeth from the children’s burials, while some child bones could also other two may also have belonged to animals (Graves R have been in Graves PR 20 and 35 in addition to those 17, 45). Two graves yielded identifiable skull fragments: of older individuals. Two graves, PR 25 and 26, may petrous pyramid and mandible (Grave R 10), as well as also belong to an older child (>13 years), an adolescent temporal and zygomatic bones (Grave R 12A). Four individual or a young woman. Individuals from 25 graves only contained a single phalanx of a human hand graves (78%) have been positively identified as adults. (Graves R 12A, 14, 32, 48). Their age could be broadly estimated only when the The low number of diagnostic skeletal elements skeletal remains included a skull bone with a suture. signifies that most burials could not be identified as to the The already mentioned Grave PR 25 held an individual age and sex of the deceased. The analysed burials include less than 25 years of age, Graves PR 1, 6 and 27 held three that certainly belonged to children (Graves R 10, individuals determined as under 40 years old, Graves 16, 30), presumably two more (Graves R 37 and R 51), PR 2 and PR 23 those over 30 years, Graves PR 14 and while children may also have been buried together with PR 16 those over 40. adults (Graves R 22, 23, 35) and in undeterminable graves I was able to determine the sex of six individuals, (Graves R 4, 28, 37, 42, 44, 45). There are 14 burials (35%) for three others the sex is presumed. Three graves held positively identified as those of adults, further 13 (32.5%) men (Graves PR 6, 14, 23), six held women. Of the latter, presumably belong to adult individuals. Six of the buried two have been positively identified as such (Graves PR individuals could be identified as to their approximate age 2 and PR 28), three presumably (Graves PR 1, 13, 16), at death, based on the surviving skull bones with sutures while Grave PR 25 could also have belonged to an older (Graves R 12A, 14, 19, 35, 41, 35); all were under 40 years child or an adolescent of either sex. old. Sex could only be determined for the individual in The cremated remains exhibited no visible patholo- Grave R 12A, which was presumably a woman. gies. One fragment bore a metopic suture (Grave PR 13). The cremated remains exhibit no visible pathologies. 188 ANTHROPOLOGICAL EVIDENCE FROM PUCARJEV ROB AND REPELC IN MOST NA SOČI DISCUSSION Four bones stand apart in both colour and frag- mentation, found in Graves PR 2 (ulna), PR 3 (man- Weight of the cremated remains dibula), PR 4 (radius) and PR 6 (humerus). They are Both cemeteries are marked by a very low weight light brown, which is characteristic of inhumation of cremated remains ( Tab. 1, 2; Graph 1, 2). For Pucarjev burials, and the fragments of long bone diaphyses are rob, the average weight is 82 g (median 19 g), for Re- quite large (10–15 cm) and not deformed. These bones pelc even half less, 37 g (median 11.5 g). This suggests appear not to have been cremated at all; if exposed to that only a very limited amount of what remained after fire, the temperature did not exceed 200°C. cremation was placed into the grave. Experiments have Compared with those from Pucarjev rob, the shown that between 1000 g and 3600 g of bone survives bone remains from Repelc are slightly lighter and also of an adult individual after cremation, depending on the slightly more fragmented. It is possible that cremation body build and age of deceased. The bones of old people at Repelc took place at slightly higher temperatures than are lighter than those of the younger population, and fe- at Pucarjev rob. male skeletons are general y lighter than male ones. The weight difference is not due to sex, but rather to his or Surviving skeletal parts her build: a 160 cm tall woman may weigh just as much Most graves only revealed unidentifiable compact as her male counterpart of the same height and build. bone fragments of the long bone diaphyses and uniden- As women are general y smaller and more gracile, the tifiable calvarial fragments. Slightly more identifiable average weight of a cremated female skeleton (ca 1500 pieces came to light at Pucarjev rob than at Repelc, g) is half a kilogram lighter than the average weight of which is related to the features already described above, a male skeleton after cremation (ca 2000 g). i.e. heavier weight and lower fragmentation level. In Taking the weight of 2000 g as orientation point, the consequence, estimating the sex and age at death was ‘heaviest’ grave (PR 16, 523 g) only contained a quarter slightly more successful for Pucarjev rob than for Re- of a skeleton, and probably less as the grave may have pelc, the latter yielding almost no identifiable or large held a double burial. The next ‘heaviest’ grave (PR 25, fragments ( Tab. 3). 360 g), which contained the remains of a gracile young The human remains in four graves may have individual, revealed roughly a fifth of the entire skeleton. belonged to two individuals (Pucarjev rob 16 and 20, A slightly lower share, weighing between 150 and 300 g, Repelc 23 and 35), though this does not necessarily point survived in eight graves (5 from Pucarjev rob and 3 from to a double burial as we cannot rule out the possibility Repelc). Most graves, however, held less than 5% of cre- of contamination, for example if the same or common mated skeletons (roughly 100 g), often only around 1% spot was used for cremation. (roughly 20 g). A predominant share of graves in both cemeteries revealed a very small quantity of cremated Age at death remains, below 100 g: 78% of graves at Pucarjev rob The 32 cremation graves at Pucarjev rob include and 87% at Repelc. Repelc revealed more graves with none that could be positively identified as that of a surviving cremated remains weighing up to 10 g than child, five may have held children, while individual Pucarjev rob ( Graph 3). child bones were found in further three graves ( Tab. 1). The 40 cremations from Repelc include three that have Colour and fragmentation of the cremated remains been positively identified as child burials, two that may The cremated remains from the graves at Pucarjev have belonged to children, while children may also have rob are most commonly light and medium grey, while been buried together with adults in three graves and in those from Repelc are ivory to light grey in colour. six undeterminable burials ( Tab. 2). Darker shades of grey are mostly only visible at the frac- The Pucarjev rob site revealed the cremated bones tures of the long bone diaphyses, at the centre of compact of adults in 25 graves (78%), Repelc at least 14 (35%) or bone. The recorded colour suggests that cremation took 27 (67.5%), the latter number including the 13 graves place at temperatures roughly between med 500 and of presumably adult individuals. Their age could be 600°C. At lower temperatures, bones are still brown or estimated only when the bone remains included skull black (as is the case for the two animal vertebrae from fragments with sutures, though this age (over 40, under Grave PR 1), while they turn milky white and chalky at 40) is not completely reliable as the closing of the cra- higher temperatures. nial sutures varies greatly from individual to individual The bones are heavily fragmented, with very even in inhumations and is all the more problematic small (up to 15 mm) and small fragments (15–25 mm) with cremations, where the exact location of a suture is predominating. Only some of the samples include indi- not known and exposure to heat causes the sutures to vidual larger fragments of the long bone diaphyses, but separate post-mortem. these do not exceed 5 cm in linear length. 189 Petra LEBEN-SELJAK Sex CONCLUSION For Pucarjev rob, we were able to determine the sex for adults in nine graves (3 men, 2 women, 3 or 4 The cremation burials from both sites are marked presumably women). For Repelc, this was only possible by a high level of bone fragmentation and a low weight of for one adult (presumably woman) ( Tab. 1, 2). Sexing the recovered cremated remains, the latter measuring 82 is based on the robustness of the skeleton (measure- g on average for Pucarjev rob (range 1–523 g, median 19 ments of identifiable fragments), in rare cases also g) and only 37 g for Repelc (range 1–253 g, median 11.5 on the descriptive sex markers on the skul . We also g). Predominant on both cemeteries are the graves with measured the thickness of the unidentifiable calvarial the weight below 50 g: 72% for Pucarjev rob and 80% for fragments, though this parameter is hardly useful when Repelc. The Repelc assemblage also differs from that of the exact location on the skull of a particular fragment Pucarjev rob in the slightly lighter colour and heavier is unknown. The bone thickness varies across the skull fragmentation of the cremated remains, which may have and may also be influenced by certain diseases. For ex- been caused by higher cremation temperatures, which ample, the frontal and temporal bones are between 4.5 reached at least 500ºC at both sites. and 10 mm thick in men, and between 4.0 and 9.2 mm The two assemblages include very little identifiable in women; the average value is 6.5 mm for men and 5.9 bone fragments. This is understandable given the low mm for women (Piontek 1996, Tab. 40). Considering the weight of the cremated remains, with 5% of the cremated variation range, the differences in the sexes are negligi- skeleton transferred to the grave at best and most often ble. The measured thickness of the unidentifiable cranial only 1%. Consequently, most burials are undeterminable fragments varies between 3 and 7 mm for Pucarjev rob in either age at death and sex, particularly of the Repelc and between 3 and 8 mm for Repelc (between 2 and 3 assemblage, though adult individuals predominate. The mm for child skeletons). analysis revealed no pathologies, as well as no apparent differences between the bone remains from the Early and Late Iron Ages and the Roman period. COX, M., S. MAYS, S. 2000, Human Osteology In Archaeo- MARTIN, R., K. SALLER 1957, Lehrbuch der Anthro- logy and Forensic Science. – London. pologie I. – Stuttgart. İŞCAN, Y. M., K. A. R. KENNEDY 1989, Reconstruction MCKINLEY, J. 2000, The analysis of cremated bone. – of life from the skeleton. – New York. V / In: M. Cox, S. Mays (ur. / eds.), Human Osteo- KROGMAN, W. M., M. Y. İŞCAN 1986 (2nd ed.), The logy in Archaeology and Forensic Science, London, Human Skeleton in Forensic Medicine. – Springfield. 403–421. LEBEN-SELJAK, P. 1996, Antropološka analiza pozno- PIONTEK, J. 1996, Biologia populacji pradziejowych. – antičnih in srednjeveških grobišč Bleda in okolice. – Poznań. Doktorska disertacija / PhD thesis, Univerza v SCHEUER, L., S. BLACK 2000, Developmental Juvenile Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za bio- Osteology. – London. logijo (neobjavljeno / unpublished). STRZAŁKO, J., J. PIONTEK, A. MALINOWSKI LEBEN-SELJAK, P. 2012, Kranj – Lajh 2007; postizko- 1974, Możliwości identyfikacji sczątków ludzkich pavalna antropološka analiza. – Zaključno poročilo z grobów ciałopalnych w świetle wyników badań (hrani ZVKDS OE Kranj) / Final report (kept by eksperymentalnych. – V / In: Metody, wyniki i ZVKDS OE Kranj). konsekwencje badań kości z grobów ciałopalnych, LEBEN-SELJAK, P. 2013, Kranj – Lajh 2009; post- Poznań, 31–42. izkopavalna antropološka analiza. – Zaključno WAHL, J. 1982, Leichenbranduntersuchungen. Ein poročilo (hrani Magelan d. o., Kranj) / Final report Überblick über die Bearbeitungs- und Aussage- (kept by Magelan d. o ., Kranj). möglichkeiten von Brandgräbern. – Prähistorische Zeitschrift 57, 1–125. 190 Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 43, 2020, 191−242; https://doi.org/10.3986/9789610504887 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI: THE PUCARJEV ROB AND REPELC SITES Borut TOŠKAN UVOD ne stopnje fragmentiranosti gradiva, morebitnih sledi človekovih dejavnosti, starosti živali ob poginu, njihove Širokopotezna arheološka izkopavanja železnodob- velikost ipd. Priložnost vpogleda v navedene okolišči- nih in rimskodobnih naselbinskih kontekstov z Mosta na ne ponuja arheozoološko gradivo z najnižje terase te Soči ( sl. 1), izvedena med letoma 1971 in 1984 (Svoljšak, obsežne nekropole, tj. z ledin Pucarjev rob in Repelc Dular 2016; Tecco Hvala, Dular [ur.] 2018), so to naj- ( sl. 1: 3, 4). Gre za najdbe, pridobljene med terenskimi dišče ustoličila kot najobsežneje raziskano arheološko raziskavami v letih 2000 do 2013 (glej tu Mlinar), ko je najdišče iz prvega tisočletja pr. Kr. v jugovzhodnoalp- bilo skupaj odkritih 88 grobov. Na Pucarjevem robu se skem prostoru. Enako oceno je mogoče podati tudi z je pokopavanje domnevno začelo proti koncu 7. ali na vidika arheozoologije, saj je bilo takrat s sistematičnim začetku 6. stol. pr. Kr. in je trajalo najmanj do sredine pobiranjem zbranih več kot 11.700 živalskih ostankov 4. stol. pr. Kr. (glej tu Mlinar, sl. 18, 19), na Repelcu pa (Bartosiewicz 1985; Toškan, Bartosiewicz 2018). Prva so najstarejši grobovi datirani v 5. stol. pr. Kr., medtem odmevna poročila o najdbah živalskih ostankov z Mosta ko je najmlajši raziskani (verjeten) pokop zgodnjesre- na Soči so sicer precej starejša. Spisana so bila že konec dnjeveški (glej tu Mlinar, sl. 59; pril. 2). Glavnina grobov 19. stol., v zvezi z njimi pa močno izstopa odkritje z osrednjega dela nekropole, izkopanih konec 19. in v štirih samostojnih pokopov konj na osrednjem delu začetku 20. stol. ( sl. 1: 2), je datirana v čas med 8. in 4. tamkajšnje obsežne nekropole (Marchesetti 1893a, 189, stol. pr. Kr. 217–218, 270). Kljub skoraj 7000 odkritim prazgodovin- Izbrani živalski ostanki z ledin Pucarjev rob in skim in rimskodobnim grobovom ostaja skupno število Repelc so bili v literaturi nekajkrat že površno omenjeni tedaj zbranih živalskih ostankov razmeroma skromno. (glej npr. Mlinar 2002; 2008, 111–113; Kmeťová 2014, Grobov, za katere obstajajo poročila o odkritju arheo- 337; Gruškovnjak 2016a), v tem poglavju pa so prvič zooloških najdb, je namreč le 61. predstavljeni celovito. Gradivo hrani Tolminski muzej. Navedeno gradivo še ni bilo deležno celovite arhe- ozoološke obravnave, čeprav je bil tak poskus nedavno sicer napravljen (Gruškovnjak 2016a). Žal je bil avtor POPIS ŽIVALSKIH OSTANKOV študije glede podatkov o najdiščnih kontekstih posame- znih najdb, njihovi taksonomsko-anatomski opredelitvi PUCARJEV ROB in morebitnih tafonomskih posebnostih omejen na razmeroma skopa poročila izkopavalcev, saj v gradivo Med izkopavanji na ledini Pucarjev rob so bile pri- ni imel neposrednega vpogleda (glej npr. Gruškovnjak dobljene najmanj tri živalske najdbe. Pobrane so bile iz 2016a, 117, 122, 125, 129, 134). Zato ostajajo številna dveh bogatejših žganih pokopov (grobova PR 1 in PR 2), vprašanja v zvezi z vlogo živali v tedanjih pogrebnih kjer so ležale v lončenih žarah – pitosih. Ti so v sveto- obredjih odprta (glej npr. Gruškovnjak 2016a, 138–139). lucijski halštatski kulturni skupini razmeroma redki; Predvsem ni mogoče verodostojno oceniti kvalitete na ledini Pucarjev rob sta grobova PR1 in PR 2 edina s vzorčenja arheozooloških najdb med posameznimi tovrstnim načinom pokopa (glej tu Mlinar, t. 1–4A). Ob fazami terenskega raziskovanja, kakor večinoma tudi navedenem je bilo nekaj sežganih drobcev morda prav 191 Borut TOŠKAN Sl. 1: Arheološka najdišča na Mostu na Soči: naselje (1), osrednji del grobišča (2), ledina Repelc (3), ledina Pucarjev rob (4), manjše grobišče na desnem bregu Idrijce (5). M. = 1:5000. Fig. 1: Topographic map of Most na Soči: settlement (1), central part of the cemetery (2), the Repelc site (3), the Pucarjev rob site (4), the small cemetery on the right bank of the River Idrijca (5). Scale = 1:5000. tako živalskih kosti odkritih med človeškimi ostanki v REPELC grobovih PR 12 in PR 20 (glej tu Leben-Seljak, tab. 1). Zbir živalskih ostankov (starejše)železnodobne Grob PR 1 starosti z ledine Repelc vključuje skoraj tisoč kosti in Zbir živalskih ostankov vključuje delno ohranjena zob oziroma njihovih odlomkov. Taksonomsko jih je bilo odrastka anatomsko in taksonomsko ožje neoprede- mogoče z zanesljivostjo opredeliti 87, izmed teh jih je ljenih vretenc manjšega rastlinojeda, najverjetneje bila približno tretjina odkrita v grobovih, četrtina se jih drobnice. Najdbi izkazujeta blage sledi izpostavljenosti domnevno navezuje na nekatere druge odkrite strukture, ognju, saj je njuna površina pooglenela. Odkriti sta bili preostale pa so ležale razpršene v plasti z železnodobni- v lončeni žari, kjer sta bili pomešani med nasuto žga- mi in rimskodobnimi najdbami na raziskanem območju nino s kosi lesnega oglja, grobnimi pridatki in drobci (SE 3). Vsi taksonomsko opredeljeni živalski ostanki z kalciniranih kosti domnevno od 20 do 40 let stare osebe Repelca pripadajo sesalcem ( tab. 1 in 2). ženskega spola (glej tu Leben-Seljak, tab. 1, 3). Grobovi Grob PR 2 V tem razdelku so predstavljeni z zanesljivostjo pre- Odkrit je bil le en živalski ostanek, tj. delno poško- poznani živalski ostanki iz posameznih grobov. Ob teh je dovan levi zgornji prvi ali drugi kočnik drobnice. Ležal bilo nekaj sežganih drobcev morda prav tako živalskih ko- je na dnu pitosa med žganino z ogljem, kalciniranimi sti odkritih še med človeškimi ostanki v grobovih R 12A, kostnimi ostanki od 30 do 50 let stare ženske osebe in R 17, R 40, R 48 in R 49 (glej tu Leben-Seljak, tab. 2). drugimi pridatki (glej tu Leben-Seljak, tab. 1, 3). 192 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC Tab. 1: Most na Soči – Repelc. Živalski ostanki z zahodnega območja izkopavanj leta 2000 ( sl. 8) po posameznih kontekstih. Med taksonomsko neopredeljenimi drobci kosti so morda tudi človeške. Tab. 1: Most na Soči – Repelc. Animal remains from the west excavation area (investigated in 2000) according to context ( Fig. 8) The taxonomical y non identified specimens may include human remains. ed Kontekst Takson iforme s um Context Taxon us 2 us 3 m us rs rs deljeno iu lla s rus boide viculare dentifi tae us agalu ctocune ta ta re axi ente rtebrae os ume bia s cu s na s e eta eta eop on-i Cran M D Ve C H Radi Ti Astr Calcane O O O M M N N Equus caballus 2 2 1 1 2 2 2 1 Caprinae 2 Mali rastlinojedi Grob R 19 Small herbivores 1 Grave R 19 Veliki rastlinojedi Large herbivores 9 Neopredeljeno Non-identified 157 Equus caballus 6 1 1 Grob R 22 Veliki rastlinojedi Grave R 22 Large herbivores 2 8 15 Neopredeljeno Non-identified 1 1 443 Kvadrant 6 Neopredeljeno Grid Square 6 Non-identified 27 Kvadrant 7 Neopredeljeno Grid Square 7 Non-identified 7 Bos taurus 1 2 Kvadrant 8 Grid Square 8 Neopredeljeno Non-identified 46 Grob R 19 rebra, ki najverjetneje pripada drobnici. Primerek je bil Na Repelcu sta grobova R 19 in R 22 edina, ki ju odkrit v bližini obeh ovčjih/kozjih kočnikov. Med 157 označujejo nadpovprečna velikost grobne jame (tj. nad neopredeljenimi najdbami, katerih velikost praviloma 1,5 m v premeru), v tlorisu kvadratno zasnovana grobna ni presegala 2 cm, prevladujejo odlomki kosti 'velikih konstrukcija, poploščenost vrhnjega dela vkopa z večjim rastlinojedov'. Veliko lomov je svežih in so torej nastali številom lapornatih plošč in nesežgani ostanki konja med arheološkimi izkopavanji oziroma po njih. (glej tu Mlinar, sl. 37, t. 22C–23A). Na podlagi pridatkov Zbir z zanesljivostjo opredeljenih konjskih najdb in rezultatov antropološke analize sežganih človeških vključuje distalni del leve in desne golenice, nekoliko kosti je bilo ugotovljeno, da gre za pokop odrasle, do okrušeno levo in v celoti ohranjeno desno skočnico, 40 let stare ženske (glej tu Leben-Seljak, tab. 1, 3). desno petnico, po en primerek leve in desne navikularne Med izkopavanji groba R 19 je bilo pridobljenih kar in lateralne kuneiformne kosti, desno kuboidno kost 182 živalskih ostankov. Žal jih je bilo mogoče z zaneslji- ter proksimalni del leve in desne druge ter leve tretje vostjo taksonomsko in anatomsko opredeliti le 15, in si- stopalnice. Na podlagi morfoloških in metričnih ( tab. 3) cer dva ovčja/kozja kočnika in več konjskih kosti ( tab. 1). značilnosti tega gradiva kaže vse najdbe pripisati istemu Nadaljnjih deset najdb je bilo razvrščenih kvečjemu v konju/kobili. Obe golenici sta odlomljeni na podobnem eno izmed ad hoc oblikovanih netaksonomskih skupin, mestu ( sl. 2a), poškodba pa ni nastala v času, ko sta bili tj. 'manjši rastlinojedi' (npr. ovca, koza, srna) in 'veliki kosti še sveži. Obris loma namreč pri nobenem od obeh rastlinojedi' (npr. govedo, konj). Zbir slednjih je bogatejši primerkov ni spiralen, površina kostnine na mestu loma in vključuje delno poškodovana telesa enega vratnega, pa ne gladka ( sl. 2b; prim. Outram 2002). Enako velja šestih prsnih, enega ledvenega in enega anatomsko ožje za edino odkrito tretjo stopalnico ( sl. 2d). neopredeljenega vretenca. Načeloma bi vsi navedeni Kočnika drobnice, odlomek rebra 'manjšega rastli- primerki utegnili pripadati isti živali, bodisi konju (kar je nojeda' in vretenca 'velikega rastlinojeda' (konja?) so bili verjetneje; prim. Brown, Gustafson 1979) bodisi govedu. najdeni v polnilu oziroma zasutju groba. V grobni jami Skupina 'manjši rastlinojedi' je zastopana z odlomkom je ležal tudi večji del zanesljivo opredeljenih konjskih 193 Borut TOŠKAN Tab. 2: Most na Soči – Repelc. Živalski ostanki z vzhodnega območja izkopavanj leta 2002 ( sl. 6) po posameznih kontekstih. Med taksonomsko neopredeljenimi drobci kosti so morda tudi človeške. Tab. 2: Most na Soči – Repelc. Animal remains from the east excavation area (investigated in 2002) according to contexts ( Fig. 6). The taxonomical y non identified specimens may include human remains. ed Kontekst Takson s a Context Taxon m deljeno iu s rus dentifi tae us ur agalu podi langes re ente os ume lna m bia eta eop on-i Cran D C H Radi U Fe Ti Astr M Pha N N Grob R 37 Neopredeljeno Grave R 37 Non-identified 1 Caprinae 6 Grob R 38 Grave R 38 Neopredeljeno Non-identified 2 Grob R 41 Grave R 41 Caprinae 1 Grob R 45 Neopredeljeno Grave R 45 Non-identified 1 Caprinae 1 Grob R 51 Grave R 51 Neopredeljeno Non-identified 4 Bos taurus 2 Kvadrat 1 Caprinae 3 1 2 (žganinska jama SE 101, 102) Sus domesticus 1 1 Grid Square 1 Equus caballus 1 (cremation pit SU 101, 102) Neopredeljeno Non-identified 22 Kvadrat 2 Grid Square 2 Sus domesticus 1 Caprinae 6 Kvadrat 3 Grid Square 3 Neopredeljeno Non-identified 1 23 Kvadrat 4 Caprinae 4 (okrogla kamnita konstrukcija SE 88) Grid Square 4 Neopredeljeno (round stone structure SU 88) Non-identified 16 Kvadrata 4 in 5 Bos taurus 1 1 (kamnit suhi zid SE 87) Grid Squares 4 and 5 Neopredeljeno (drystone wall SU 87) Non-identified 2 2 Bos taurus 1 Caprinae 1 1 Kvadrat 7 Grid Square 7 Equus caballus 1 Neopredeljeno Non-identified 27 Caprinae 1 1 1 Kvadrat 7a Sus domesticus 1 Grid Square 7a Neopredeljeno Non-identified 1 24 Bos taurus 2 1 Kvadrat 9 Caprinae 6 1 1 Grid Square 9 Neopredeljeno Non-identified 47 Bos taurus 2 Kvadrat 10 Caprinae 4 Grid Square 10 Neopredeljeno Non-identified 7 194 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC Tab. 3: Most na Soči – Repelc. Velikost bolje ohranjenih konjskih kosti z območja groba R 19. Dimenzije in okrajšave zanje so povzete po von den Driesch (1976). Tab. 3: Most na Soči – Repelc. Metric data for the better preserved horse remains from the area of Grave R 19. Dimensions and respective abbreviations are taken following von den Driesch (1976). Grob Skeletni element Anatomska stran Dimenzija Izmerek Grave Skeletal element Anatomical side Dimension Measurement SD 38,0 mm Tibia Sinistra Dd 39,5 mm Bd 68,5 mm SD 38,0 mm Tibia Dextra Dd 39,5 mm Bd 68,0 mm Astragalus Sinister GH 54,5 mm R 19 GH 54,5 mm Astragalus Dexter GB 59,5 mm BFd 48,0 mm GL 101,0 mm Calcaneus Dexter GB 46,5 mm Bp 46,0 mm Metatarsus 3 Sinister Dp 37,5 mm SD 27,5 mm ostankov, ne pa tudi oba odlomka golenice, edina od- pripadajo konju (prim. Brown, Gustafson 1979), je najti krita petnica in leva od obeh skočnic. Te štiri najdbe so deloma ohranjena telesa petih prsnih in še treh drugih bile namreč odložene/raztrošene po lapornatih krovnih anatomsko ožje neopredeljenih vretenc ter 15 odlomkov ploščah in na prostoru neposredno ob njih ( sl. 3). reber. Edina alternativa predlagani taksonomski oprede- litvi je govedo, saj so navedene najdbe prerobustne, da Grob R 22 bi lahko pripadale prašiču, drobnici ali drugim manjšim Gre za še drugi žgani grob z delnim nežganim živalim (srna, pes ipd.). Zanesljivo opredeljenih gove- pokopom konja z ledine Repelc, ki – podobno kot grob jih kosti zbir živalskih ostankov iz groba R 22 sicer ne R 19 – izstopa tudi po kompleksnejši grobni konstrukciji. vključuje, bi pa utegnil tej vrsti pripadati manjši odlomek Na dnu vkopa so bili odkriti ostanki domnevno mlajše zgornje čeljustnice brez ohranjenih zob. Če ne gre za go- odrasle osebe, lahko tudi starejšega otroka ali mladostni- vedo, je treba najdbo pripisati bodisi (divjemu?) prašiču ka (glej tu Mlinar, sl. 36, t. 23C–24A in Leben-Seljak, tab. bodisi jelenu. Opredelitev za konja ne pride v poštev. 1, 3). Živalskih ostankov je bilo izkopanih razmeroma Vsi živalski ostanki iz groba R 22, ki so bili z veliko (N = 477), med njimi močno prevladujejo do 1 cm zanesljivostjo ali le pogojno pripisani konju, so bili (N = 152) oziroma od 1 do 3 cm veliki taksonomsko odkriti v zasipu nad krovnimi lapornatimi ploščami neopredeljeni kostni drobci (N = 53). Sveži lomi na ( sl. 5). Po navedbah izkopavalca so nekatere kosti ležale številnih primerkih pričajo o znatni fragmentaciji tudi neposred no na samih ploščah, medtem ko je bilo neka- še med arheološkimi izkopavanji in/ali po njih. tere druge opaziti že v lisi grobne jame pred začetkom Konju z zanesljivostjo pripadajo dva desna zgornja odstranjevanja grobnega zasutja. Tu je bilo med drugim ter po en levi in desni spodnji kočnik oziroma ličnik, najdenih nekaj bronastih križnih razdelilcev (glej tu Mli- še dva drobca morda enega desnega spodnjega ličnika/ nar, t. 23C: 1–9). Manjši kostni odlomki taksonomsko kočnika, delno ohranjena diafiza desne nadlahtnice in neopredeljenih sesalcev iz groba R 22 so bili pomešani drobec proksimalnega sklepa koželjnice, pri katerem z žganino na dnu grobne jame. anatomska stran ni bila ugotovljena. Pri vseh naštetih najdbah bi lahko šlo za ostanke iste živali. Sodeč po Grob R 37 razmeroma skromnih dimenzijah posameznih zob V žganini je bil skupaj s sežganimi človeškimi ( sl. 4a–d), je bil konj iz groba R 22 manjši od tistega iz ostanki odkrit kalciniran kostnih drobec taksonomsko groba R 19. V tem smislu je bil torej skladnejši s teda- ožje neopredeljenega sesalca. njimi nizkoraslimi 'delovnimi' konji, ki so v jugovzhod- no alpskem prostoru znani predvsem iz posameznih Grob R 38 naselbinskih kontekstov (prim. Bökönyi 1994, 200). Zbir živalskih ostankov vključuje šest drobcev Med pogojno taksonomsko opredeljenimi žival- morda istega spodnjega kočnika drobnice in dva kostna skimi ostanki iz groba R 22, ki pa verjetno prav tako odlomka, ki nista bila ožje taksonomsko opredeljena. 195 Borut TOŠKAN Sl. 2: Most na Soči – Repelc. Izbor konjskih kosti iz groba R 19: a – odlomek distalnega dela leve golenice ( aspectus anterior, aspectus distalis); b – površina kostnine na mestu loma pri isti golenici; c – odlomek proksimalnega dela leve tretje stopalnice ( aspectus proximalis, aspectus anterior); d – površina kostnine na mestu loma pri isti stopalnici. (Foto: D. Valoh). Fig. 2: Most na Soči – Repelc. A selection of horse remains from Grave R 19: a – fragment of the distal part of the left tibia ( aspectus anterior, aspectus distalis); b – fracture surface on the same tibia; c – fragment of the proximal part of the left 3rd metatarsal bone ( aspectus proximalis, aspectus anterior); d – fracture surface on the same metatarsal bone. (Photo: D. Valoh). 196 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC najdiščna lega / finding location: v grobu / in the grave nad grobom / above the grave Gr. R 19 krovne lapornate plošče / covering marl slabs grobna jama / grave pit 50 cm Sl. 3: Most na Soči – Repelc. Presek groba R 19 z označeno lego posameznih ostankov konja v odnosu do krovnega venca lapornatih plošč. Z zanesljivostjo opredeljene najdbe so obarvane v celoti, pogojno opredeljeni primerki pa so le barvno obrobljeni. Oznaka posameznih vretenc je simbolična. Fig. 3: Most na Soči – Repelc. Cross-section of Grave R 19 showing the position of individual horse remains relative to the marl cover slabs. Positively identified remains are coloured green, putatively identified specimens only outlined. The selection of the marked vertebrae is symbolic. Najdbe so ležale v žganini, kjer so bile pomešane s slabo Grob R 45 sežganimi ostanki odrasle osebe (glej tu Mlinar, t. 29A). V grobu je bil odkrit kostni drobec taksonomsko ožje neopredeljenega sesalca. Grob R 41 Edini odkriti živalski ostanek je odlomek distalne- Grob R 51 ga dela desne golenice drobnice. Na podlagi zraščene V otroškem (antropološki izsledki; glej tu Leben- distalne epifize je mogoče sklepati, da je bila žival Seljak, tab. 1, 3) oziroma moškem grobu (pridatek ob smrti starejša od enega leta (Zeder 2006, Tab. 4). odlomkov orožja; glej tu Mlinar, t. 33C) so bili med kal- Najdba je bila odkrita v žganini, kjer je bila pomešana ciniranimi ostanki pokojnika pomešani delček nezraš- s kalciniranimi ostanki odrasle osebe, mlajše od 40 let, čene distalne epifize dlančnice ali stopalnice drobnice in odlomki lončenine in delci brona (glej tu Mlinar, t. 30B, štirje kostni odlomki taksonomsko ožje neopredeljenega in Leben-Seljak, tab. 1, 3). sesalca. Z dlančnico/stopalnico zastopana ovca oziroma 197 Borut TOŠKAN Sl. 4: Most na Soči – Repelc. Z zanesljivostjo opredeljeni ostanki konja iz groba R 22: a – zgornji ličnik/kočnik; b – zgornji ličnik/ kočnik; c – spodnji ličnik/kočnik; d – spodnji ličnik/kočnik; e – ličnik/kočnik (2 odlomka); f – odlomek koželjnice; g – odlomek nadlahtnice. (Foto: D. Valoh). Fig. 4: Most na Soči – Repelc. Positively identified horse remains from Grave R 22: a – upper cheek-tooth; b – upper cheek-tooth; c – lower cheek-tooth; d – lower cheek-tooth; e – cheek-tooth (2 fragments); f – fragment of a radius; g – fragment of a humerus. (Photo: D. Valoh). 198 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC najdiščna lega / finding location: nad grobom / above the grave Gr. R 22 krovna lapornata plošča / covering marl slab grobna jama / 50 cm grave pit Sl. 5: Most na Soči – Repelc. Presek groba R 22 z označeno lego posameznih ostankov konja v odnosu do krovnega venca lapornatih plošč. Z zanesljivostjo opredeljene najdbe so obarvane v celoti, pogojno opredeljeni primerki pa so le barvno obrobljeni. Oznake posameznih zob, reber in vretenc so simbolične. Fig. 5: Most na Soči – Repelc. Cross-section of Grave R 22 showing the possition of individual horse remains relative to the marl cover slabs. Positively identified remains are coloured green, putatively identified specimens only outlined. The selection of the marked teeth, ribs and vertebrae is symbolic. koza je bila ob poginu mlajša od dveh let (Zeder 2006, 1/2) in 33 živalskih ostankov. Med slednjimi so zastopani Tab. 4). Vsi živalski ostanki so sežgani, pri čemer obar- levi zgornji kočnik in desni sekalec goveda, diafiza desne vanost kostnine niha med sivo in belo. nadlahtnice in fragment skočnice domačega prašiča, Grob R 51 je edini v tem poglavju obravnavani delček diafize dlančnice ali stopalnice konja in šest najdb pokop, ki je datiran v poznolatenski čas (stopnja Sv. drobnice: desni zgornji ter po en levi in desni spodnji Lucija IV; glej tu Mlinar, sl. 59). kočnik, delček diafize desne koželjnice ter odlomek diafi- ze leve in desne golenice. Najmanjša širina diafize praši- Žganinska jama (SE 101, 102; kv. 1) čje nadlahtnice je 18,5 mm, najmanjša širina diafize ene Na območju žganinske jame z največjim premerom izmed obeh ovčjih oziroma kozjih golenic pa 14,0 mm. pribl. 4,5 m so bili v dobrih 30 cm debeli črni plasti le- Taksonomsko ožje neopredeljenih živalskih ostankov snega oglja prežgani kamni, odlomki predmetov, drobci je 22; vsi pripadajo sesalcem. Nobeden od analiziranih prežganih človeških kosti (glej tu Mlinar, sl. 40, 42, pril. primerkov ne izkazuje sledi izpostavljenosti ognju. 199 Borut TOŠKAN Okrogla kamnita konstrukcija (SE 88; kv. 4) precej majhnemu številu različnih zob, nemara celó Med poševno položenimi lapornatimi ploščami le po enemu samemu na posamezen kvadrant. Med v kvadrantu 4, ki jih je prekrivala prežgana ilovnata postkranialnimi skeletnimi elementi je največ prstnic ploskev (glej tu Mlinar, sl. 45, 46, pril. 1/2), so ležali (drobnica: N = 2; govedo: N = 1), s petimi primerki pa dva leva zgornja in dva leva spodnja kočnika drobnice so zastopane različne dolge kosti okončin. ter 16 najdb taksonomsko ožje neopredeljenih sesalcev. Velikost teh praviloma ne presega centimetra, prav vsi pa so sežgani. Obarvanost kostnine niha med črno in belo. RAZPRAVA Kamniti suhi zid (SE 87; kv. 4 in 5) Živalski ostanki z grobišč so pogosto interpreti- Iz velikih lapornatih in delno apnenčastih plošč rani kot grobni pridatki, posmrtna popotnica, zavržen grajen kamniti suhi zid je datiran v začetno fazo grobišča odpadek pogrebne pojedine ali ostanek katerega od na Repelcu (glej tu Mlinar, 60−61). Med kamni so bili drugih obredov, povezanih s čaščenjem pokojnikov (za odkriti del lobanje in desni tretji spodnji kočnik goveda, primere iz južnega in jugovzhodnoalpskega prostora dva odlomka reber večjega rastlinojeda (bržčas prav glej npr. Gabrovec 1960; Puš 1971; Bartosiewicz 2002; tako goveda) in dva kostna drobca taksonomsko ožje Di Martino 2002; Gruškovnjak 2016a; Kovač, Toškan neopredeljenega sesalca. 2017; Toškan 2017a; 2017b; Škvor Jernejčič, Toškan 2018; Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018; Črešnar et Druge najdbe al. 2019). Najverjetneje enako velja za (večinski del?) Na zahodnem delu leta 2000 arheološko raziska- kosti in zob z ledin Pucarjev rob in Repelc. Takšno nega območja je bilo izven grobov odkritih 83 živalskih razlago je praviloma najlažje utemeljiti pri ostankih iz ostankov, ki so večinoma ostali taksonomsko ožje polnil posameznih grobov ter pri tistih iz drugih struk- neopredeljeni, sicer pa vsi pripadajo sesalcem. Ležali tur, nedvoumno povezanih z grobiščem. Interpretacija so na razmeroma omejenem prostoru v osrednjem ostankov, razpršenih po hodni površini, je težavnejša. delu izkopa, tj. v kvadrantih 6, 7 in 8 ( tab. 1). Vsi štirje Ne glede na lego najdb živalskih kosti in zob na opredeljeni primerki so bili odkriti pod večjim kamnom grobišču je treba za pravilno razumevanje njihove na- v kvadrantu 8 in so bili pripisani govedu. Gre za delčka membnosti posvetiti ustrezno pozornost relevantnim iste desne ličnice ter dva izolirana zoba: drugi zgornji arheološkim podatkom o naravi konteksta kot takega. ličnik in prvi oziroma drugi spodnji kočnik. Načeloma Zelo povedna je lahko tudi vsakršna svojstvenost pro- bi vse štiri najdbe utegnile pripadati isti lobanji; ostan- učevanega arheozoološkega gradiva v primerjavi z gra- ki tega skeletnega elementa so bili sicer na Repelcu divom iz pripadajočih ali pa vsaj sočasnih naselbinskih odkriti zgolj še med ploščami kamnitega suhega zidu kontekstov v regiji, pa tudi v odnosu do drugih grobišč (SE 88) ob robu vzhodnega od obeh območij izkopavanj iste kulturne skupine (prim. Gaastra 2018 in tam navedeni ( tab. 2). Med taksonomsko neopredeljenimi najdbami viri; Toškan 2017a). Pri gradivu z Repelca in Pucarjevega so posamezni primerki zoogleneli oziroma kalcinirani. roba so takšno priložnost ponudile predvsem najdbe iz Predvsem med najmanjšimi kostnimi drobci je morda osrednjega dela iste nekropole (Marchesetti 1893a; Ter- zastopan tudi človek. žan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985) in iz pripadajoče naselbine (Toškan, Bartosiewicz 2018), ob tem pa še tiste Zbir živalskih ostankov z vzhodnega dela arheo- iz grobov kulturno sorodne in geografsko bližnje nekro- loško raziskanega območja (izkopavanja iz leta 2002) pole v Tolminu (okvirno 10. do 7. stol. pr. Kr.; Svoljšak, je bistveno bogatejši. Ob 79 najdbah iz grobov in dru- Pogačnik 2002), z grobišča gorenjske halštatske kulturne gih že predstavljenih struktur je bilo še 162 odlomkov skupine s Pristave pri Bledu (okvirno 8. do sredine 7. kosti in zob razpršenih v plasti z železnodobnim in stol. pr. Kr.; Gabrovec 1960) ter iz posameznih venetskih rimskodobnim gradivom (SE 3) ( tab. 2). Med temi nekropol (glej npr. Fiore, Tagliacozzo 2006). največ primerkov pripada drobnici1 (N = 23), sledita ji govedo (N = 6), domači prašič (N = 2) in konj (N = 1). Med taksonomsko opredeljenimi najdbami (N = 34) ŽIVALSKI OSTANKI IZ GROBOV so najbolje zastopan skeletni element zobje (drobnica: N = 16; govedo: N = 5; konj: N = 1), vendar pa drobci Med živalskimi ostanki, ki se neposredno nave- kozjih oziroma ovčjih kočnikov z območja kvadrantov zujejo na posamezne pokope, najbolj izstopajo kosti in 3 (N = 6), 9 (N = 3) in 10 (N = 3) morda pripadajo zobje konj iz grobov R 19 in R 22.2 V zvezi s sicer malo- številnimi preostalimi najdbami iz takšnih kontekstov 1 Do ravni vrste je bilo mogoče opredeliti le odlomek je treba že uvodoma poudariti dvoje: (1) z izjemo3 obeh nadlahtnice iz kvadranta 7, ki pripada ovci. Metrični podatki: najmanjša širina diafize (SD sensu von den Driesch, 1976) = 2 To gradivo je podrobneje obravnavano v nadaljevanju 14,5 mm; širina distalnega konca (Bd sensu von den Driesch, (glej razdelek Konjski ostanki, str. 210). 1976) = 28,0 mm. 3 Sežgan je tudi drobec distalnega sklepa dlančnice/ 200 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC delno ohranjenih pooglenelih vretenc (bržčas) drobnice Zanimivo analogijo je mogoče najti na območju iz groba PR 1 noben od taksonomsko ali vsaj anatomsko neposredno severno in vzhodno od Posočja. Medtem ko opredeljenih primerkov ne izkazuje sledi izpostavljenosti so prašičje najdbe v mlajšebronastodobnih in starejše- ognju, čeprav so med neopredeljenim (tudi človeškim?) železnodobnih naselbinskih in grobiščnih kontekstih kostnim drobirjem takšne najdbe mestoma pristne, in iz nižinsko locirane Ljubljane razmeroma pogoste (2) vsi živalski ostanki iz grobov so bili odkriti v žganini (Toškan 2017a, 193–195 in tam navedeni viri), se na bodisi na dnu grobne jame (Repelc) bodisi v priloženi starejšeželeznodobnih najdiščih s topografsko razgiba- žari (Pucarjev rob). Tam so bili pomešani s sežganimi nega območja Blejskega kota pojavljajo bistveno redkeje ostanki pokojnika in grobnimi pridatki, zato njihova (Gabrovec 1960, 45–47; Bartosiewicz 1996, Tab. 1). lega v grobovih najbrž ni naključna. Vpogled v podat- Znova se torej ponuja razlaga, po kateri bi na obseg ke o vrstni sestavi in zastopanosti skeletnih elementov prašičereje v pomembni meri vplivale zlasti naravne pokaže na prevlado izoliranih zob drobnice (Repelc: danosti območja, manj pa neka načelna živinorejska N = 8; Pucarjev rob: N = 1), pri čemer bi sicer utegnilo strategija posameznih človeških skupnosti. Je pa imela vseh šest drobcev iz groba R 38 pripadati istemu zobu praksa pridajanja prašičjih ostankov pri Venetih povsem ( tab. 1 in 2). Ovca oziroma koza sta v zbranem gradivu drugačno konotacijo od tiste, ki se kaže pri sočasnih zastopani še z distalno polovico golenice iz groba R 41, prebivalcih Ljubljanske kotline. Če so namreč slednji sežganim delčkom diafize dlančnice/stopalnice iz groba v grobove praviloma vstavljali svinjino kot posmrtno R 51 ter morda z odlomkom rebra in že omenjenima popotnico (Toškan 2017a, 193–195), so prebivalci delčkoma pooglenelih vretenc iz grobov R 19 in PR 1. Padske nižine pridajali predvsem izolirane zobe (glej Prevladujoč delež ostankov drobnice med najdba- npr. Fiore, Tagliacozzo 2006). Nobenega dvoma ni, da mi iz tukaj obravnavanih grobov ni presenetljiv. Enako je imelo takšno početje globok simbolni pomen. Tudi sliko namreč kažejo tudi drugi starejšeželeznodobni zaradi tega skoraj popolna odsotnost prašičjih ostankov grobovi z živalskimi ostanki z Mosta na Soči, kjer so bile iz posoških starejšeželeznodobnih grobov ne more biti najdbe koz in (domnevno predvsem) ovc prepoznane zgolj posledica okrnjenega obsega lokalne prašičereje, v polovici od skupaj 61 pokopov z odkritimi živalskimi temveč predvsem bistveno manjše vloge, ki jo je ta žival kostmi in/ali zobmi ( tab. 4). Podobno velja za bližnje imela v tamkajšnjem pogrebnem obredju. Ne nazadnje grobišče v Tolminu, kjer so bile drobnici pripisane je pridanih prašičjih ostankov manj celó od pridatkov najdbe iz štirih od petih grobov z nesežganimi žival- konj, čeprav so bile črede slednjih v tedanjem času v skimi ostanki (Bartosiewicz 2002) ter iz do sedmih od Posočju seveda še skromnejše. skupaj osmih grobov s sežganimi živalskimi ostanki Prevlada ostankov drobnice med živalskimi najd- (Di Martino 2002). V venetskem prostoru, s katerim bami iz grobov z Repelca in Pucarjevega roba ni prese- sta bila Most na Soči in celotna svetolucijska kulturna netljiva, saj je – kot že poudarjeno – skladna s podatki skupina tesno povezana, so najdbe drobnice v grobovih za grobove z osrednjega dela iste nekropole. Enako je starejšeželeznodobne starosti prav tako razmeroma po- treba kot pričakovano razumeti ugotovitev, da so najbo- goste, čeprav je njihov delež praviloma nekoliko manjši lje zastopan skeletni element izolirani zobje ( tab. 1 in 2; kot v Posočju (glej npr. Fiore, Tagliacozzo 2006 in tam prim. s tab. 4). V literaturi so pridatki tovrstnih najdb navedeno literaturo). Pri Venetih je bilo namreč precej v grobove največkrat interpretirani bodisi kot primeri razširjeno tudi pridajanje prašičjih ostankov (predvsem simbolnih posmrtnih popotnic v smislu pars pro toto podočnikov in sekalcev), ki v grobovih z Mosta na Soči bodisi kot amuleti ali talismani (glej npr. Cherici 1999, in iz Tolmina v celoti manjkajo ( tab. 4; Bartosiewicz 170–173; Perego 2010a, 75–80; Kmeťová 2017a, 71–75). 2002; Di Martino 2002). Različnost je mogoče vsaj Na podlagi več posrednih argumentov se zdi, da na deloma razložiti z bistveno večjo vlogo prašičereje pri grobišču z Mosta na Soči prevladujejo slednji. Venetih v primerjavi s Posočjem, kjer naravne danosti tej živinorejski panogi niso naklonjene (glej npr. Toškan, Dirjec 2011, 362–364). Tako je med naselbinskimi Izolirani zobje kot amuleti živalskimi ostanki prazgodovinske starosti z Mosta na Soči4 delež prašiča manjši od desetih odstotkov (Toškan, V tem smislu je pomenljiv že pogled v sosednji Bartosiewicz 2018, Tab. 1), vrednosti z okvirno sočasnih venetski prostor, kjer je mogoče običaj pridajanja izo- severnoitalijanskih najdišč pa so do štirikrat tolikšne liranih zob v posamezne grobove na podlagi številnih (glej npr. Petrucci 1996; Pino Uria, Tagliacozzo 2001). dokumentiranih primerov utemeljeno opredeliti kot pogost (npr. Facciolo, Fiore, Tagliacozzo 2006). Poleg tega so bile tovrstne najdbe na tem območju odkrite tudi stopalnice drobnice iz groba R 51, ki pa je poznolatenske v nekaterih drugih kultnih kontekstih (npr. gradbene starosti. daritve, deponije v okviru svetišč; Perego 2010a, 75). 4 Skromen, zgolj sedemodstotni delež prašičjih najdb je bil ugotovljen tudi v okviru rimskodobne naselbine z Mosta V grobove so bili nemalokrat pridani zobje konj, oslov, na Soči (Bartosiewicz 1986). psov, različnih zveri, bobra in celó človeka (Tagliacozzo 201 Borut TOŠKAN Tab. 4: Most na Soči. Živalski ostanki v grobovih z izkopavanj Marchesettija in Szombathyja; samostojni pokopi konj so prikazani ločeno na tab. 6. Kjer podatek obstaja, so navedeni tudi zastopani skeletni elementi. Za deleže posameznih taksonov v gradivu iz pripadajočih naselbinskih kontekstov glej Toškan, Bartosiewicz 2018, tab. 1. Vira: Marchesetti 1893; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985; glej tudi Gruškovnjak 2016b. Tab. 4: Most na Soči. Animal remains from the graves, excavated by Marchesetti and Szombathy; data relative to horse burials are presented separately on Tab. 6. Whenever available, skeletal element representation data are also shown. The share of individual taxa as observed in the assemblage of animal remains from the associated settlement is presented in Toškan, Bartosiewicz 2018, Tab. 1. Sources: Marchesetti 1893; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985; also see Gruškovnjak 2016b. b a / Grob Takson la s im Grave Taxon lla / s tae agalu odatk ata axi ndibu ente rtebrae os bia oga / L i p o d M Ma D Ve C Ti Astr N N N M 19 Ovis aries 1 M 70 Ovis aries ● M 166 Ovis aries ● M 168 Ovis aries ● M 192 Ovis aries 1 M 231 gen. et spec. indet. ● M 250 gen. et spec. indet. ● M 325 Capreolus capreolus ● M 338 gen. et spec. indet. ● M 379 Equus caballus 1 M 411 Ovis aries 1 M 525 Bos taurus ● M 614 Ovis aries ● M 741 Ovis aries ● M 863 Bos taurus ● M 880 Bos taurus 1 M 936 Ovis aries ● M 967 Ovis aries ● M 1024 Ovis aries ● M 1258 Bovini ● M 1316 Bos taurus ● M 1319 Bos taurus ● M 1532 Ovis aries ● M 1574 Bos taurus ● M 1671 Ovis aries ● M 1758 Ovis aries ● M 1763 Ovis aries ● M 1767 Ovis aries ● M 1801 Ovis aries ● M 1813 Bos taurus ● M 1819 Ovis aries ● M 1848 Bos taurus 1 M 1901 Ovis aries ● M 1902 Ovis aries ● M 1968 Ovis aries ● M 2039 Bos taurus ● Bos taurus ●* M 2095 Ovis aries ● M 2162 Ovis aries ● M 2175 Ovis aries 1 M 2184 Ovis aries ● M 2382 Bos taurus ● M 2395 Cervus elaphus ● M 2419 Bos taurus ● M 2433 Bos taurus ● 202 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC b a / Grob Takson la s im Grave Taxon lla / s tae agalu odatk ata axi ndibu ente rtebrae os bia str oga / L i p o d M Ma D Ve C Ti A N N N M 2551 Lepus europaeus ● M 2594 Ovis aries ● M 2598 Ovis aries ● M 2711 Lepus europaeus ● M 2848 Equus caballus 1 M 2871 Equus caballus 1 Sz 248 Bos taurus ● Sz 914 gen. et spec. indet. ● Sz 1149 Ovis aries ● Sus scrofa 1 Sz 1819 gen. et spec. indet. ● Sz 1354 Bos taurus ● Sz 2015 Bos taurus ● * - natančneje neopredeljene nožne kosti teleta in goveda (Marchesetti 1893, 93) * - precisely undefined limb bones of a calf and a cattle (Marchesetti 1983, 93) 1998; Cherici 1999, 171–173; Fiore, Tagliacozzo 2006; zobmi drobnice, izmed katerih je bilo spol pokopane Perego 2010a, 77–78), ki seveda ne sodijo v kontekst osebe mogoče opredeliti dvakrat. V obeh primerih gre za tradicionalnih kulinarično zanimivih vrst, kar naspro- pokop oseb ženskega spola (glej grobova PR 2 in R 19). tuje njihovi interpretaciji za posmrtno popotnico. Sim- Med 28 grobovi z ostanki drobnice iz osrednjega dela bolno ozadje pridanih zob je zelo očitno tudi v primeru iste nekropole je mogoče na podlagi poročil izkopavalcev prašičjih sekalcev in podočnikov. V tej zvezi Fiore in (Marchesetti 1893a; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel Tagliacozzo (2006, 458–460) poročata o preferenčnem 1985) podatke o zastopanosti posameznih skeletnih pojavljanju sekalcev v ženskih in podočnikov v moških elementov pridobiti za sedem pokopov ( tab. 4). Med grobovih. Zato gre sklepati, da so se podočniki nemara temi gre v štirih primerih domnevno za pokope žensk prej kot v vlogi amuletov ali talismanov utegnili pojavlja- (prim. Gruškovnjak 2016a, sl. 2.1.14). Dva izmed njih ti kot pričevalci visokega statusa umrlega posameznika (M 19 in M 192; v drugem primeru gre za mladostnico) za časa življenja in/ali njegovih lovskih uspehov (Fiore, sta vključevala enega ali nekaj posameznih izoliranih Tagliacozzo 2006, 460; glej tudi npr. Perego 2010a, 78). zob, v grobu M 2175 je bil odkrit odlomek golenice z Še drug posreden indic v podporo opredelitvi (pre- vstavljeno bronasto iglo, v skledo v grobu M 741 pa je težnega dela) pridanih izoliranih zob z Mosta na Soči za bila položena 'polovica hrbta', kot je Marchesetti (1893a, amulete/talismane ponuja spolna struktura pokopov s 127) bržčas opisal odkritje večjega števila vretenc. Ob tovrstnimi najdbami. Te so bile namreč večinoma doku- obeh ženskih grobovih z izoliranimi ovčjimi/kozjimi mentirane pri ženskih ter eventualno otroških pokopih, zobmi so bili zobje drobnice odkriti le še v dveh drugih medtem ko so bila v moških grobovih pogostejša odkritja grobovih, kjer pa spola pokopane osebe ni bilo mogoče večjega števila kosti iz (naj)bolj mesnatih delov živalskega ugotoviti (M 411 in M 2598). Izmed ravnokar nanizanih telesa ( tab. 4). Podobno sliko kažejo venetska grobišča šestih grobov – tj. vseh štirih ženskih grobov z ostanki (glej npr. Cherici 1999, 175–177; Fiore, Tagliacozzo drobnice in obema pokopoma z izoliranimi ovčjimi/ 2006), pa tudi nekateri od maloštevilnih arheozoološko kozjimi zobmi, a brez podatka o spolu pokojnika – kaže analiziranih starejšeželeznodobnih grobov iz jugovzhod- torej le 'polovico hrbta' razumeti kot posmrtno popo- noalpskega prostora in njegovega neposrednega zaledja tnico. Pridajanje posameznih izoliranih zob in odlomka (glej npr. Kmeťová 2017a, 73; Toškan 2017a, 193; 2017b, golenice z vstavljeno bronasto iglo je imelo namesto tega 153–155; Škvor Jernejčič, Toškan 2018, tab. 1). Pogostejše najbrž predvsem magično konotacijo. pridajanje amuletov v ženske in otroške grobove naj bi Edini moški grob z najdbami drobnice, ki je bil osmišljala potreba po izrazitejši zaščiti teh najšibkejših odkrit na osrednjem delu nekropole z Mosta na Soči in članov skupnosti (Perego 2010a, 75, 79 in tudi 82–83). za katerega obstaja vsaj površen popis pridanih skeletnih Kaj torej natančnega v tem smislu kažejo podatki elementov, je vključeval ostanke ožje sicer neopredelje- za grobišče z Mosta na Soči? Na območju Repelca in Pu- nih nožnih kosti ovce ter mladega in odraslega goveda carjevega roba so bili izkopani trije grobovi z izoliranimi (grob M 2095; tab. 4). Zbir se zdi utemeljeno razumeti 203 Borut TOŠKAN kot ostanek posmrtne popotnice. Pri tem je zanimivo, zastopanost posameznih skeletnih elementov prepozna- da med grobovi z (vsaj okvirnim) seznamom pridanih nih živalskih vrst (N = 3), ti namreč nakazujejo prakso zanesljivo opredeljenih govejih najdb z Mosta na Soči pridajanja znatnih delov živalskih kadavrov s poudarki (N = 10; tab. 4) močno prevladujejo moški pokopi na srednje do zelo mesnatih anatomskih regijah telesa (N = 8), v dveh primerih pa spola pokojne osebe ni ( tab. 4). Kot že navedeno, so bile v grobu M 741 v skledi mogoče opredeliti (gre za grobova M 525 in M 880; odkrite kosti polovice ovčjega hrbta, v grobu Sz 914 pa prim. Gruškovnjak 2016a, sl. 2.1.11). V omenjenih prav tako v skledi delčki reber in torej prsnega koša tak- osmih moških grobovih so bile v šestih odkrite kosti5 sonomsko ožje neopredeljene živali. Ob tem obstaja še nog, v enem delčki reber in zgolj v enem izoliran zob poročilo za grob M 525, kjer so v vrču ležali natančneje oziroma izolirani zobje. Gre za grob Sz 1354, ki poseb- neopredeljeni ostanki goveje noge. Dve zanimivi analogiji no mesto zavzema tudi zaradi lokalno izjemno redko za tovrstne skupke živalskih ostankov je najti na grobišču dokumentirane delne kremacije pokojnika (Teržan, Lo v Tolminu. V grobu 155 je bilo namreč v latvici odkritih Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 229). Ob sicer povpreč- deset odlomkov reber in dve vretenci drobnice, v grobu nem inventarju pridatkov je bila namreč v žganini med 269 pa prav tako v latvici polovica glave odrasle ovčje večjimi koščki napol sežganih človeških kosti odkrita samice (Svoljšak, Pogačnik 2001; Bartosiewicz 2002, 133). pokojnikova povsem trhla in zmečkana nesežgana loba- Na podlagi teh nekaj skopih podatkov se ponuja nja. Neobičajen način obravnave trupla pred pokopom domneva, da so kot posmrtna popotnica lahko služili bi lahko pričal o posebnih okoliščinah življenja in/ali razmeroma mesnati deli manjših živali (glej, denimo, smrti pokojnika. Še več; morda je prav tu iskati vzrok za grobova M 741 z Mosta na Soči in grob 155 iz Tolmi- odločitev o pridatku 'magičnega' govejega zoba v moški na), nemara pa tudi nekakšne enolončnice ali obare. (in ne ženski ali otroški) grob. Pokojnik je nemara v očeh O slednjem bi utegnila pričati polovica ovčje glave iz lokalne skupnosti potreboval dodatno zaščito ali pa si je tolminskega groba 269, morda pa tudi odlomki reber z omenjenim pridatkom zaščito pred pokojnikovo dušo taksonomsko neopredeljene živali iz groba Sz 914 obetala zagotoviti skupnost sama (Perego 2010a, 82–83). z Mosta na Soči (prim. Kmeťová 2017b). Pri tem je Izvzemši drobnico, sta bila ob grobu Sz 1354 v pomembno, da sta bila tako grob Sz 914 kot tudi že okviru grobišča z Mosta na Soči domnevno odkrita le omenjeni grob M 741 z ostanki polovice ovčjega hrbta še dva pokopa z najdbami izoliranih živalskih zob, pri oba prepoznana kot ženska pokopa. Praksa pridajanja katerih je bilo mogoče nedvoumno ugotoviti spol po- posmrtnih popotnic v obliki večjih delov žrtvovanih kopane osebe. V obeh primerih gre za ženska pokopa, živali očitno ni bila omejena le na moške grobove. Zato pri čemer so bili v grobu M 2395 odkriti zobje jelena, v tudi ni verjetno, da so posamezni izolirani zobje iz (ve- bogatem grobu Sz 1819 pa podočnik divje svinje. Obe činoma) ženskih grobov zgolj ostanek spolno specifične živalski vrsti sta na obravnavanem grobišču zastopani (tj. ženskam namenjene), izrazito simbolične različice le v teh dveh grobovih. lokalnih posmrtnih popotnic. Poseben komentar na tem mestu zasluži na kratko že omenjeno odkritje natančneje neopredeljenih govejih Posmrtna popotnica nožnih kosti v vrču iz groba M 525. Upoštevajoč velikost dolgih kosti okončin pri tej domači živali, je verjetno, da Predstavljeno tezo o preferenčni praksi pridajanja so bili v vrč odloženi bodisi zgolj posamezni odlomki magičnih predmetov v posoške ženske in otroške grobove nadlaht nice, koželjnice, stegnenice in/ali golenice bodisi bi bilo seveda treba preveriti na večjem vzorcu, kar v tem bržčas večinoma cele kosti spodnjega dela nog (tj. zape- trenutku ni izvedljivo. Je pa tudi že na podlagi aktualnih stnice, nartnice, prstnice), ki so znatno manjše. Prva od podatkov mogoče domnevati, da številčnost pojavljanja obeh možnosti bi pričala o izjemno bogati popotnici, saj amuletov v ženskih grobovih sama po sebi ne izključuje so zgornji in srednji deli okončin pri govedu zelo bogati obstoja vzporedne prakse, po kateri bi pokojnicam v z mesom. Kaj pa druga možnost, ki se zdi nemara spričo grobove pridajali tudi posmrtno popot nico. Kakšna je ta popolne odsotnosti poročil o najdbah govejih dolgih bila in ali so med spoloma s tem v zvezi omembe vredne kosti v grobovih z Mosta na Soči in iz Tolmina celó razlike, je težko reči. Določene indice v tem smislu nemara nekoliko verjetnejša? Pravzaprav niti v tem primeru ne ponujajo sicer maloštevilna odkritja živalskih ostankov kaže a priori razmišljati o skromni popotnici. Kosti so v priloženem posodju. Kjer je v takšnih primerih iz namreč v vsakem primeru pripadale govedu kot tedaj poročil/objav izkopavalcev mogoče pridobiti vpogled v največjemu lokalno rejenemu domestikatu, zato je bil zakol takšne živali za lastnika nedvomno velik gospo- 5 Iz groba M 1848 izvira le primerek skočnice. Najdba bi darski zalogaj (prim. Toškan 2017b, 155–156). utegnila imeti magični pomen, čeprav so možne tudi drugačne Analogijo za pridatek posmrtne popotnice v obliki razlage (glej npr. Perego 2010a, 78–80; Toškan 2017b, 154–156 skrajnega spodnjega dela goveje noge bi nemara kazalo in tam navedena literatura). Podobne interpretativne možnosti se ponujajo za skupek leve skočnice in treh prstnic goveda iz iskati v katerem od sedmih pretežno moških grobov z ženskega groba 327 v Tolminu (Bartosiewicz 2002, 133–134). Mosta na Soči, za katere izkopavalci poročajo o odkritju 204 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC sicer natančneje neopredeljenih govejih kosti okončin vsaj načeloma dovoljeno razmišljati tudi v smeri bolj ( tab. 4). Kot vzporednico je vsekakor smiselno navesti simbolnega pridatka od klasične posmrtne popotnice. tolminski grob 327, v katerem so ležale kosti telečjih Ne nazadnje je na podlagi arheoloških in etnoloških parkljev (Bartosiewicz 2002, 133). Te niso bile odkrite raziskovanj lepo razvidno, da lahko ljudje pomembno v lončeni posodi, kot je bil to primer pri grobu M 525, obredno vrednost pripišemo tako rekoč vsakemu delu zato interpretacija v smislu popotnice kot enolončnice okostja (Cherici 1999; Birtalan 2003; Choyke 2010; ali obare bržčas ne pride v poštev.6 Verjetneje gre za Ekroth 2019; glej tudi spodaj). ostanek pokojni osebi pridane hrane v obliki kulinarično Ob drobnici in konju je bilo mogoče v grobovih z manj zanimivega, čeprav v simbolnem smislu še vseeno Repelca in Pucarjevega roba s precejšnjo verjetnostjo prestižnega (glej npr. Kmeťová 2017a, 73) dela žrtvova- opredeliti le še odlomek zgornje čeljustnice večjega kopi- nega goveda, pri čemer je utegnil biti preostanek kadavra tarja iz groba R 22, ki najbrž pripada govedu. Ta vrsta je te dragocene domače živali namenjen pogrebni pojedini sicer zastopana tudi v 17 grobovih z osrednjega dela iste ali kateremu od vzporedno potekajočih obrednih dejanj. nekropole ( tab. 4) ter v enem izmed grobov z nesežgani- Skladno s takšnim razmišljanjem bi kot simbolne grobne mi in do petih grobovih s sežganimi živalskimi ostanki popotnice lahko razumeli tudi posamezne primerke iz Tolmina (Bartosiewicz 2002; Di Martino 2002). Čemu pridanih vretenc ali delčkov reber, kakršni so bili med je utegnil biti v grob R 22 vstavljen delček goveje čelju- drugim odkriti v repelškem grobu R 19.7 Ne nazadnje stnice, je težko ugibati, saj analogije v lokalnem prostoru o podobno intenzivno razsekanih rebrih (pretežno) niso znane ( tab. 4; Bartosiewicz 2002). V mnogo kultih drobnice poročajo iz nekaterih železnodobnih svetišč v kronološko in geografsko različnih človeških skupnosti regiji, kjer je to gradivo interpretirano prav kot ostanek naj bi sicer prav glava najučinkoviteje povzemala bistvo obrednih pojedin (Fiore, Tagliacozzo 2001, 89; Faccio- posameznega bitja, zaradi česar so ji (bile) pripisovane lo, Fiore, Tagliacozzo 2006, 56–57; lastni neobjavljeni številne magične lastnosti (glej npr. Choyke 2010; Perego podatki za Gradič pri Kobaridu). 2010a; Kmeťova 2017a, 73–74). Bržčas bi enaka razlaga Še zadnja najdba ovce oziroma koze iz grobov z lahko prišla v poštev pri repelškem pokopu R 22. Toliko Repelca in Pucarjevega roba, ki doslej ni bila podrobneje bolj zato, ker je bilo nad istim grobom odkritih več dru- obravnavana, je odlomek distalnega dela golenice iz gih pridatkov s potencialno apotropejskimi lastnostmi groba R 41. Po analogiji z grobom M 2175 z Mosta na (npr. steklena jagoda, konjske kosti). Po drugi strani bi Soči ali grobom 213 iz Tolmina (Bartosiewicz 2002, 133) bilo vsled nadpovprečno razkošne grobne konstrukcije bi lahko šlo za ostanek priložene krače oz. gnjati (glej in bogatosti pridanega inventarja (konjska oprema) go- tudi npr. Kmeťová 2017a, 74). Ker pa je bila ob manj- vejo najdbo iz groba R 22 mogoče razumeti tudi kot izraz kajočem proksimalnem delu golenice iz groba M 2175 visokega statusa pokojnika oziroma njegove družine v njeno mozgovno votlino vstavljena bronasta igla, je (prim. Kmeťová 2017a, 76–78). Morebitno žrtvovanje takó konja kot goveda je namreč za svojce umrlega ne- 6 Vsaj na načelni ravni je sicer treba omeniti možnost dvomno pomenilo posebej veliko gospodarsko breme, namenske uporabe lesenih posod, ki bi pozneje v sedimentu zaradi česar je moralo biti v skupnosti razumljeno kot propadle (prim. Kmeťová 2017b). Posamezne takšne najdbe izjemno prestižno dejanje. so bile v okviru Mosta na Soči dejansko odkrite (Dular, Tecco Hvala 2018, 100–102). 7 Interpretacija obeh odlomkov vretenc (drobnice?) iz pitosa groba PR 1 s Pucarjevega roba je zavoljo sledi njune ŽIVALSKI OSTANKI IZ DRUGIH KONTEKSTOV izpostavljenosti ognju bolj zapletena. Čeprav je zoglenelost le površinska, so postala morebitna ohranjena mehka tkiva ob Izkopavanja na ledini Repelc v letu 2002 so razkri- tako neposredni izpostavljenosti ognju zagotovo neužitna. la nekaj posameznih struktur, ki so interpretirane kot Isto seveda velja tudi za sežgan drobec dlančnice/stopalnice ostaline kultnih praks na grobiščnem 'svetem' prostoru. drobnice iz sicer mlajšeželeznodobnega groba R 51 (stopnja Sv. Raziskave štirih izmed njih so med drugimi najdbami Lucija IV). Ponuja se razlaga o simbolni po smrtni popotnici, razkrile tudi živalske ostanke ( tab. 1 in 2). Te strukture sorodni tistim z nekaterih grobišč iz osred nje slovenskega prostora (Toškan 2017a, 193–195), ali pa o darovih božanstvom so žganinska jama z železnodobnimi in rimskodobnimi kot v primeru venetskega kultnega mesta Via S. Eufemia-Via najdbami (SE 101, 102), suho grajeni zid iz lapornatih S. Massimo v Padovi (Ruta Sera fini, Michelini 2013, 1209– plošč (SE 87), okrogla kamnita konstrukcija iz laporna- 1210). Zanesljivih poročil o ožganih živalskih kosteh iz grobov tih plošč (SE 88) in večji kamen v kvadrantu 8 (glej tu z osrednjega dela grobišča z Mosta na Soči ni, so pa takšne Mlinar, pril. 1/2). najdbe odkrili v Tolminu (Di Martino 2002). V grobu PR 1 s Pucarjevega roba so bili od pridatkov med drugim izkopani Žganinska jama je bila odkrita v kvadrantu 1 na sovji skifos, ki kaže na izmenjave z Grčijo oziroma z njenimi severnem robu repelške terase ( sl. 6). Raziskana je bila v emporiji ob izlivu reke Pad, kačasti fibuli vrste Fraore – Parma, velikosti 12 m2, njen največji premer pa je pribl. 4,5 m. ki sta značilni predvsem za predalpski prostor severne Italije, in pravokoten pasni okov, kot jih je najti zlasti na Dolenjskem V več kot 30 cm debeli črni plasti lesnega oglja so bili (glej tu Mlinar 103−105). razpršeni prežgani kamni in kamenčki, živalski ostanki, 205 Borut TOŠKAN 2x ali / or R 42 1 R 37 1b R 41 R 39 R 45 R 44 R 40 R 38 R 52 2 3 4 5 R 46 R 48 R 51 R 32 R 50 R 31 R 49 R 36 7 8 R 43 R 47 9 R 35 R 33 10 7a 8a R 34 11 R 30 9a 10a 11a 0 3 m Sl. 6: Most na Soči – Repelc. Tloris vzhodnega območja izkopavanj leta 2002 z označenimi pomembnejšimi strukturami in she-matskim prikazom zastopanih skeletnih elementov posamezne živalske vrste med arheozoološkimi najdbami. Fig. 6: Most na Soči – Repelc. Plan of the east excavation area (investigated in 2002) with marked major structures. Also shown are the related schematic displays of skeletal element representation data per animal taxa. drobci prežganih človeških kosti, številni odlomki fibul, bil sežgan odlomek prašičje skočnice ( sl. 7a), ki pa je bil razlomljen srebrn, bronast in železen nakit, odlomki že- odkrit v kvadrantu 2 tik ob zunanjem robu žganinske leznega orožja, železni žeblji in žebljički, svinčen vložek jame, in ne v njej. Na drugi strani naj bi vsi v jami odkriti za popravilo keramične posode, kamnit brus, močno sežgani kostni drobci pripadali človeku (T. Leskovar, prežgani odlomki lončenih posod ter drobci stekla in ustno poročilo). Ugotovitev je pomembna za celovitejše sežganih steklenih jagod. Gradivo je mladohalštatske, razumevanje namembnosti strukture, ki jo arheologi poznolatenske in zgodnjerimske starosti (glej tu Mlinar, razlagajo kot sežigališče ( ustrinum) oziroma žgalnoda- sl. 59). ritveni prostor (glej tu Mlinar 94−96). Skupek živalskih Zbir pobranih živalskih ostankov z območja žga- ostankov z območja žganinske jame namreč odstopa od ninske jame je količinsko skromen (N = 33; NISP8 = 11; zbirov tovrstnih najdb s tipičnih alpskih žgalnodaritvenih tab. 2), vendar v več detajlih zanimiv. Komentar vsekakor prostorov tako v smislu že omenjene odsotnosti (pičlosti?) zasluži (skoraj?) popolna odsotnost primerkov s sledmi sežganih primerkov (prim. Tecchiati 2000, 5; Zohmann, izpostavljenosti ognju. Edina izjema v tem smislu bi lahko Forstenpointer, Galik 2010, 831–852) kot tudi zaradi 8 NISP – število taksonomsko opredeljenih primerkov velike, kar tretjinske zastopanosti skeletnih elementov iz ( Number of Identified Specimens; Grayson 1984). mesnatejših delov telesa (prim. Zohmann, Forstenpointer, 206 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC Sl. 7: Most na Soči – Repelc. Prašičji ostanki z območja žganinske jame (SE 101–103): a – odlomek sežgane skočnice (kv. 2); b – skočnica; c – odlomek nadlahtnice. (Foto: D. Valoh). Fig. 7: Most na Soči – Repelc. Porcine remains from the area of the cremation pit with burnt remains (SU 101–103): a – fragment of a burnt astragalus (Grid Square 2); b – astragalus; c – fragment of a humerus. (Photo: D. Valoh). Galik 2010). Zanimivo primerjavo ponuja domnevni dela obeh parov nog (Toškan, Bartosiewicz 2018, 491). žgalnodaritveni prostor, odkrit na območju hiše 6/2 v Arheo zoološki zbir iz repelške žganinske jame je torej v železnodobni naselbini z Mosta na Soči (Dular, Tecco tem smislu bistveno drugačen. Hvala 2018, 79–81). Od 97 tam zbranih živalskih ostankov Zaradi (skoraj popolne?) odsotnosti ognju izpo- je bil ognju prav tako izpostavljen le en primerek, vendar stavljenih živalskih ostankov z območja žganinske jame pa je delež kosti iz mesnatejših delov telesa tako rekoč lahko ti ponudijo vpogled kvečjemu v naravo spremlja- zanemarljiv (N = 7). Več kot 90 odstotkov najdb iz tega jočih, od obrednih kurjenj neposredno ločenih kultnih konteksta namreč pripada izoliranim zobem, odlom- dejavnosti. To velja kljub razlagi, da je območje (med kom lobanj in posameznim kostem skrajno spodnjega drugim) služilo kot prostor za sežig pokojnikov (ustrina). 207 Borut TOŠKAN Praksa sežiga (delov) živalskih kadavrov skupaj s truplom dveh od skupno treh prašičjih najdb prav za ta skeletni preminule osebe na tem kultnem mestu domnevno element, ki ima tradicionalno močno poudarjeno sim- sploh ni bila uveljavljena oziroma vsaj ni bila pogosta. Še bolno vrednost, najbrž ni naključna. Še pomenljivejši se več: ker poročil o odkritju zoglenelih in/ali kalciniranih zdi podatek, da poročila o najdbah domačega prašiča v živalskih ostankov v grobovih z Mosta na Soči praktično starejšeželezno dobnih grobovih z Mosta na Soči v ce- ni (za izjemi glej, denimo, inventar grobov PR 1 in R 51, loti manjkajo, divji prašič pa je zastopan edino v grobu pri čemer je slednji poznolatenske starosti), bi bilo enak Sz 1819. Gre za bogat ženski pokop, v katerem je bil sklep nemara smiselno razširiti na celotno grobišče. odkrit izoliran podočnik merjasca z bržčas predvsem S tem v zvezi se sicer ponuja vprašanje, kako uspe- okrasno vlogo. Drobec prašičje kosti je bil v okviru šni so bili pri prepoznavanju sežganih živalskih kostnih grobov s posoških starejšeželeznodobnih grobišč do- drobcev zgodnji izkopavalci s konca 19. in začetka 20. kumentiran le še v grobu 35 iz Tolmina (Di Martino stol. Prav tako bi lahko bil kak posamezen drobec sežgane 2002), je pa vrsta sicer zastopana med živalskimi ostanki živalske kosti pomešan med ognju izpostavljene človeške z obsežnega sežigališča na še tretjem starejšeželezno- ostanke z Repelca in Pucarjevega roba, kot je bilo to dobnem grobišču v radiju 15 km od Mosta na Soči, tj. nakazano za grobove PR 12, PR 20, R 12A, R 17, R 40 in v Kobaridu. Kot poroča Marchesetti (1893b, XIV), so R 49. Maloštevilni človeški ostanki s sledmi izpostavlje- izkopavalci na območju sežigališča odkrili tudi ostanke nosti ognju iz teh grobov so bili namreč dobro prežgani goveda, drobnice in konja, kar je pomenljivo, saj gre za in zato težje določljivi (glej tu Leben-Seljak, tab. 1, 2). popolnoma iste vrste kot pri žganinski jami z Repelca. Tu so še posamezni primerki sežganih živalskih najdb z Prav tako je zanimiva ugotovitev, da niti živalske kosti s bližnjega grobišča v Tolminu (Di Martino 2002), kjer pa kobariškega sežigališča ne kažejo sledi izpostavljenosti se je pokopavanje zaključilo že v 7. stol. pr. Kr. ali dobri ognju (Marchesetti 1893b, XIV; Gabrovec 1976, 46). dve stoletji pred najstarejšim pokopom na Repelcu (tj. 5. Glede na razmeroma velike količine odkritega stol. pr. Kr.; glej tu Mlinar, sl. 59). Seveda ni nujno, da je oglja, ki so bile dokumentirane na območju repelške pogrebni ritual skozi tako dolgo obdobje ostal povsem žganinske jame in kobariškega sežigališča, je domnevati, enak (prim. Gabrovec 1976, 50–51; glej tudi npr. Perego da so na obeh lokacijah kurili večkrat. Navedena okoli- 2010b). Ravno nasprotno, ob koncu mladohalštatsko- ščina bi lahko bila relevantna za kronološko opredelitev dobne svetolucijske kulture je bil na območju Repelca odkritih živalskih najdb. Zaradi odsotnosti kakršnih in Pucarjevega roba zaznan opazen premik od velikih koli sledi izpostavljenosti ognju so te najbrž razmeroma grobnih jam z znatnimi količinami po dnu posute žga- mlade, tj. zgodnjerimske (Repelc) oziroma latenske (Ko- nine k manjšim vkopom v latenskem času, pri katerih je barid; Gabrovec 1976, 51) starosti. Takrat naj bi opustili bila tudi količina raztrošene žganine skromnejša (glej tu obredno uporabo obeh lokacij, s tem pa se je domnevno Mlinar, 15−24, 39−52). končalo tudi kurjenje. V nasprotnem primeru bi se Se obredni značaj zbira živalskih ostankov iz repelške značilne spremembe v strukturi in obarvanosti kostnine žganinske jame kaže v njegovi vrstni sestavi? Ugotovitev pojavile že zaradi zgolj posredne izpostavljenosti ognju, o prevladujočem deležu (predvsem zob) drobnice je de- ko bi kosti ležale ob aktivnem kurišču ali neposredno jansko v celoti skladna s pogostnostjo pojavljanja takšnih pod njim (prim. Asmussen 2009, 530; Ruta Serafini, najdb v grobovih ( tab. 2; glej tudi tab. 1 in 4), vendar enako Michelini 2013, 1210). velja tudi za pripadajočo naselbino (Toškan, Batrosiewicz Če obravnavano gradivo dejansko sodi v zgodnje- 2018, Tab. 1). Pomenljivejše je zato odkritje odlomka rimski čas, bi lahko skupno pojavljanje ostankov goveda, dlančnice/stopalnice konja, ki mu je v času starejše železne drobnice in prašiča na očitno kultnem mestu služilo kot dobe pripadala vloga kultne živali par excel ence (Kmeťová indic za navezavo na enega najbolj tradicionalnih rim- 2013a; 2013b; Bortolami 2017–2018; Toškan 2017a). Med skih obredov žrtvovanja goveda, ovce/ovna in prašiča, tj. 5544 taksonomsko opredeljenimi živalskimi ostanki iz suovetaurilia. Bistven sestavni del večine znanih različic starejšeželeznodobnih naselbinskih kontekstov Mosta tega obreda je bil ritualni obhod določenega posame- na Soči je konj bržčas tudi zaradi tega zastopan s pičlimi znika, skupine ljudi ali območja (npr. polja, stavbe). osmimi (tj. 0,14 %) primerki. Pri tem so v procesijo vključili enega ali več primerkov Za celovito interpretacijo vloge živali v obrednih navedenih treh živalskih vrst, kar naj bi vsled njihovega dejavnostih, ki so se odvijale na območju obravnavane končnega žrtvovanja zagotovilo (apotropejsko) zaščito, žganinske jame, pa se zdi sicer še najzanimivejša prisot- prosperiteto in/ali duhovno očiščenje vpletenih ljudi ozi- nost domačega prašiča. Vrsta je zastopana s skoraj v roma prostorov (Bendlin 2013, 6456–6457). Pomembno celoti ohranjeno diafizo desne nadlahtnice in primer- je poudariti, da so ritualni obhod ( lustratio) marsikdaj iz- kom skočnice, pri čemer zelo verjetno v isti kontekst vajali tudi med (po)pogrebnimi slovesnostmi, pri čemer sodi tudi v neposredni bližini odkrit odlomek še druge, se je sprevod utegnil pomikati prav okrog sežigališča/ tokrat sežgane skočnice9 ( sl. 7). Ugotovitev, da gre pri žgalnega prostora (Murgia 2013, 142–143). Se je torej ta- 9 V tem slučaju bi bila to edina ognju izpostavljena (takso - kšna ali tej podobna praksa izvajala tudi na območju žga- nomsko opredeljena) živalska najdba z območja obravnavane žganinske jame. 208 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC ninske jame z Repelca (in sežigališča iz Kobarida)? Teza dejavnostmi. Vseeno se zdi smiselno opozoriti na edini je privlačna, pri čemer ji načeloma ne bi nasprotovala drugi doslej odkriti ostanek zanesljivo goveje lobanje v niti nekoliko starejša časovna opredelitev obravnavanih okviru grobišča z Mosta na Soči, ki izvira z zahodnega živalskih najdb od predlagane. Kot nakazujejo analogije območja izkopavanj na Repelcu. Dva odlomka iste desne iz venetskega prostora, so utegnile biti sorodne obredne goveje ličnice sta bila namreč skupaj z dvema prav tako prakse lokalno uveljavljene že globoko v predrimskem govejima kočnikoma in 46 taksonomsko neopredelje- času (Ruta Serafini, Michelini 2013, 1213; Zaghetto nimi kostnimi drobci odkrita pod večjim prodnikom v 2017, 108, 113; glej tudi npr. Kmeťová 2017a, 75). Ne kvadrantu 8 ( tab. 1). Gre pri teh ostankih lahko za dele glede na špekulativnost nekaterih specifičnih detajlov deponirane, morda obredno poškodovane goveje loba- take razlage pa rezultati analize arheozooloških najdb nje? Če to drži, bi kazalo najdbi pripisati kultno vlogo, z območja repelške žganinske jame (sežigališča, žgal- posledično pa bi bilo o takšni razlagi vsaj na načelni nodaritvenega mesta) vsekakor podkrepljujejo splošno ravni treba razmišljati tudi v zvezi z delčkom lobanje tezo o tej strukturi kot prostoru izvajanja spremljevalnih z območja suhega zidu. Ta je bil ne nazadnje zgrajen dejavnosti med pogrebnimi obredi in/ali po njih in to prav na sugestivnem mestu domnevne premostitve reke navkljub dejstvu, da praktično noben od analiziranih Idrijce, ki je Repelc kot najnižjo teraso na levem bregu ostankov ni sežgan (prim. Salvagno et al. 2016). povezovala z naselbino na drugi strani. Je mogoče podobno interpretirati tudi peščico živalskih ostankov z območja okrogle kamnite kon- strukcije SE 88? Zgrajena je bila iz poševno položenih ŽIVALSKI OSTANKI IZ KULTURNE PLASTI SE 3 lapornatih plošč z delno prežgano ilovnato površino na južnem delu in štrlečo apnenčasto ploščo, usmerjeno Kulturna plast SE 3 na vzhodnem območju iz- proti severu. Lega strukture znotraj grobišča, njena pra- kopavanj na ledini Repelc vključuje železnodobne in vilna oblikovanost in usmerjenost ter starejšeželezno- rimskodobne arheološke najdbe (glej tu Mlinar, 62−70), dobne najdbe nakazujejo, da so se daritve oziroma med katerimi je tudi nekaj deset živalskih ostankov žrtvovanja v čast prednikom morda res izvajali tudi na ( tab. 2). Po oceni izkopavalcev se navedeno gradivo tem kraju (glej tu Mlinar, 60−61, 96). Med izkopavanji funkcionalno navezuje na grobišče, saj gre za premešano so bili odkriti štirje taksonomsko opredeljeni živalski plast, ki vključuje kamnite plošče ter najdbe iz poško- ostanki, še 16 pa je bilo pod cm velikih sežganih in dovanih grobov in struktur. Razpršenost kosti in zob v taksonomsko ter anatomsko neopredeljenih kostnih tej plasti je razmeroma enakomerna, bistvenih razlik drobcev ( tab. 2). Skromen vzorec žal ne dopušča izpe- pa v tem smislu ni zaznati niti na ravni taksonomske in ljave poglobljene analize, se pa zdi smiselno opozoriti anatomske raznovrstnosti. na večinsko zastopanost izoliranih zob drobnice ( tab. 2; Najbolje zastopan takson je drobnica (N = 23), gra- prim. s tab. 1 in 4), ki se morda vnovič pojavljajo v vlogi divo pa vključuje še ostanke goveda (N = 6), domačega simbolnih pridatkov z magičnimi lastnostmi. prašiča (N = 2) in znova tudi konja (N = 1). Navedena V neposredni bližini žganinske jame in okrogle slika v splošnem ne odstopa niti od zbira živalskih kamnite konstrukcije je bil že takoj ob vzpostavitvi gro- ostankov iz grobov niti od tistega precej bogatejšega iz bišča na Repelcu postavljen kamniti suhi zid iz velikih okvirno sočasnih naselbinskih kontekstov ( tab. 4; Toškan, lapornatih in delno apnenčastih plošč (SE 87). Med Bartosiewicz 2018). To, kar je v zvezi z arheozoološkim temi ploščami je bilo odkritih šest živalskih ostankov, gradivom iz plasti SE 3 vsaj do neke mere svojstveno in bi izmed katerih bi štirje utegnili pripadati govedu ( tab. 2). se torej lahko navezovalo na lokalno uprizarjane obredne Pri izoliranem tretjem spodnjem kočniku in odlomku dejavnosti, so podatki o pogostnosti najdb posameznih lobanje je takšna opredelitev pravzaprav zanesljiva, pri skeletnih elementov (prim. Gaastra 2018). Govedo je dveh odlomkih reber večjega rastlinojeda pa bi vsaj namreč zastopano izključno z nekaj primerki izoliranih načeloma lahko prišel v poštev tudi konj. Izolirani zobje zob in eno prstnico, konj s primerkom sekalca, delež goveda so z Mosta na Soči že znani tako iz posameznih zob pa je večinski tudi med najdbami drobnice (N = 16 grobov ( tab. 4) kakor tudi iz žganinske jame, v grob R 22 oziroma pribl. 1/3 NISPCaprinae). Prašiču sta bila pripisana pa je bil morda pridan delček goveje zgornje čeljustni- odlomek komolčnice in delček sežgane skočnice; slednja ce ( tab. 1 in 2). Najdbe odlomkov možganske lobanje je bila sicer odkrita v neposredni bližini žganinske jame (tj. neurocranium a) te gospodarsko izjemno pomembne iz kvadranta 1 in se nanjo najbrž tudi navezuje ( sl. 7a). domače živali s tukajšnje nekropole do izkopavanj na Veliko število izoliranih zob je pomenljivo tudi Repelcu niso bile znane ( tab. 4). zato, ker znatno presega vrednosti, ugotovljene pri ana- Ugotovitev je pomembna zaradi tradicionalno lizi naselbinskega gradiva (Toškan, Bartosiewicz 2018). poudarjene simbolne vloge lobanj v številnih prazgo- Med skupno 3733 ostanki drobnice z območja naselbine dovinskih kultih. Primerek, odkrit med kamni zidu je bilo prepoznanih 'le' tisoč primerkov zob, kar znaša SE 87, se je seveda tam lahko znašel po naključju in komaj dobro četrtino vseh ovčjih in kozjih najdb. Delež morda sploh nima neposredne povezave z obrednimi pri govedu je celó nekoliko manjši (tj. 23,5 % NISP Bos), 209 Borut TOŠKAN saj je zob med skupno 2778 pridobljenimi govejimi Tab. 5: Most na Soči – Repelc. Pogostnost pojavljanja posame- ostanki 'zgolj' 653. Tudi če primerjava na strani Repelca znih skeletnih elementov v zbiru živalskih ostankov z vzho- dnega območja izkopavanj leta 2002. Deleži zastopanosti istih zaobjame celoten zbir odkritih najdb s tamkajšnjega skeletnih elementov iz pripadajočih naselbinskih kontekstov vzhodnega izkopnega polja (tj. vključno z že obravna- so podani ločeno (Toškan, Bartosiewicz 2018). Okrajšave: vanim gradivom iz grobov in treh obrednih struktur), N – število anatomsko opredeljenih ostankov izbranega skelet- ostaja razkorak v deležu zastopanosti zob v primerjavi z nega elementa; %N – delež zastopanosti izbranega skeletnega naselbinskim gradivom več kot očiten ( tab. 5). Podobno elementa glede na skupno število anatomsko opredeljenih se- velja za skočnice: med živalskimi ostanki z vzhodnega salskih ostankov; NISP+RMammalia – število vseh taksonomsko od obeh repelških izkopnih polj so bile odkrite tri takšne opredeljenih ostankov sesalcev z neopredeljenimi drobci reber. najdbe (tj. 4,8 % NISP), med več tisoč opredeljenimi Tab. 5: Most na Soči – Repelc. Abundance of individual skeletal ostanki sesalcev iz naselbinskih kontekstov pa v relativ- elements in the archaeozoological assemblage from the east excavation area (investigated in 2002). Analogous data for nem smislu kar petkrat manj (0,7 % NISP). the associated habitation contexts are presented seperately Pri drugih skeletnih elementih izrazitejših razlik (Toškan, Bartosiewicz 2018). Abbreviations: N – number med grobiščem in naselbino v tem smislu ni opaziti. of anatomical y identified specimens of a skeletal element; Poseben komentar nemara vseeno zasluži kar sedem %N – share of a skeletal element relative to the total number odkritih ostankov ovčjih/kozjih golenic: tri z območja of anatomical y identified mammal remains; NISP+RMammalia žganinske jame, dva iz kulturne plasti SE 3 in eden iz – total number of taxonomical y identified mammal remains groba R 41. Skupaj je torej delež najdb tega skeletnega including the non-identified rib fragments. elementa solidnih 9 % vseh taksonomsko opredeljenih ostankov z obravnavane lokacije, kar je pribl. dvakrat Repelc Naselbina Sk. element Settlement toliko kot v gradivu iz naselbinskih kontekstov (N = 426 N %N %N oziroma 5,4 % NISP). Zaradi razmeroma skromnega zbira Cranium 1 ≈ 1,5 3,1 živalskih ostankov z Repelca bi lahko bila nadpovprečna Dentes 38 ≈ 60 19,9 zastopanost ovčje/kozje golenice seveda zgolj naključna. V Costae 2 ≈ 3 15,7 primeru izoliranih zob in skočnic je razkorak v primerjavi Humerus 2 ≈ 3 4,9 s sliko iz naselbine vendarle precej izrazitejši, poleg tega Radius 2 ≈ 3 6,3 je bila uporaba obeh navedenih skeletnih elementov v Ulna 1 ≈ 1,5 1,9 železnodobnih obredih tega dela Evrope že večkrat doka- Femur 3 ≈ 4,5 3,0 zana. Podobno prepričljivi indici za domnevno ritualno Tibia 6 ≈ 9 5,4 vlogo (ovčjih/kozjih) golenic manjkajo, čeprav nekatere Astragalus 3 ≈ 4,5 0,7 sodobne etnološke raziskave pričajo tudi o tej možnosti. V Metapodia 3 ≈ 4,5 10,4 Mongoliji, denimo, ovčja golenica spremlja posameznika Phalanges 3 ≈ 4,5 3,7 od rojstva do smrti, ko kost pokojniku celó pridajo v grob NISP+R Mammalia 64 9219 (Birtalan 2003, 44–48, 52, 56–57). Z železnodobnega Mosta na Soči bi v tem smislu bržčas kazalo spomniti na najdbo ovčje golenice iz groba M 2175, v katero je bila vstavljena bronasta igla. Prav tako sta bili (na povsem ena- okostje te živali ( tab. 6). Zadnji štirje so pravzaprav samo- kem mestu prelomljeni) golenici zastopani med konjskimi stojni pokopi konj s konjsko opremo, v prvih treh pa gre za ostanki iz groba R 19. Nekaj zanimivih najdb je znanih pridatke v žgane pokope pokojnikov. Na podlagi poročil tudi z okvirno sočasnih najdišč v soseščini, kot denimo izkopavalcev naj konjski ostanki v nobenem od navedenih neobičajna kombinacija pridatkov konjske golenice in primerov ne bi kazali sledi izpostavljenosti ognju. dela leve strani srnje lobanje v ženskem (!) grobu 38 iz Trije izmed štirih10 samostojnih pokopov konj z gomile VII s Prelog pri Zgornji Slivnici (Magdalenska Mosta na Soči kažejo nekaj skupnih točk, ki jih je vredno gora; Tecco Hvala 2012, 29: sl. 3, 430; Gruškovnjak 2016a, omeniti že takoj na začetku razprave (Marchesetti 1893a, 244). Možnost, da je golenica v jugovzhodnoalpskem pro- 95, 217–218, 270; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, storu vendarle lahko imela svojevrstno vlogo v obredjih 120–121). Vsi so, denimo, vključevali konjsko opremo, tedanjega časa, torej ni povsem izključena. kar priča o pokopu obrzdanih živali. Vsi so tudi ležali v grobovih z izstopajočo kamnito konstrukcijo, kot so grobnica iz plošč skrilavca, prekrita z večjim apnenča- KONJSKI OSTANKI stim blokom (M 2141), grob s krovno kamnito grobljo v obliki nekakšnega oboka (M 2788) in grob s sedmimi V okviru grobišča z Mosta na Soči so bili prvi ostanki kamnitimi krovnimi ploščami, položenimi druga na konj odkriti že med izkopavanji s konca 19. stol. Gre za drugo, izmed katerih je bila spodnja rdeče barve (Sz 592). sedem grobov, med katerimi je bil v dveh najden le po- 10 samezen izoliran zob, v enem (zgornja?) čeljust, v enem Relevantnih sklepov glede okostja, ki ga je izkopal sprednja polovica okostja, v preostalih treh pa celotno Enrico Majonica, ni mogoče podati, saj detajlnejši podatki o najdbi niso znani (Marchesetti 1893a, 270). 210 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC Tab. 6: Konjski ostanki v grobovih in samostojni konjski pokopi (označeni krepko) na grobišču z Mosta na Soči. Viri: Marchesetti 1893; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985. Tab. 6: Horse remains from graves and horse burials (marked in bold) from the cemetery at Most na Soči. Sources: Marchesetti 1893; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1985. Grob Stopnja Konjski ostanki Lega ob odkritju Grave Phase Horse remains Position at discovery M 379 Sv. Lucija IIa Čeljustnica nad apnenčasto krovno ploščo Jaw above the limestone covering slab M 2141 Sv. Lucija IIb Prednji del okostja v kamniti grobni kamri Front part of skeleton within stone burial chamber M 2788 Sv. Lucija Ic Celotno okostje pod obokanim stropom iz več kamnov Entire skeleton under vaulted ceiling of many stones M 2848 Sv. Lucija Ic Izoliran zob v grobu Isolated tooth in grave M 2871 Sv. Lucija Ic (?) Izoliran zob v grobu, obdanem s kamni Isolated tooth in grave, encircled with stones 'Majonica' Neznano / Unknown Celotno okostje natančnejši podatki neznani Entire skeleton detailed data unknown S 592 Sv. Lucija Ic ali/or IIb* Celotno okostje v grobu s 7 kamnitimi krovnimi ploščami Entire skeleton in grave with 7 stone covering slabs R 19 Sv. Lucija IIb/IIc Glej / See Tab. 1 nad in pod krovnimi ploščami under and above covering slabs R 22 Sv. Lucija IIc Glej / See Tab. 1 nad krovnimi ploščami above covering slabs * grob bi lahko na podlagi pridane vozlaste ovratnice sodil v stopnjo Sv. Lucija Ic, vendar bi po konjski opremi lahko bil tudi mlajši (Sv. Lucija IIb) * the torque with knots points to a Sv. Lucija Ic dating of the grave, while the horse gear suggests a later date (Sv. Lucija IIb) Tretja ugotovitev, ki povezuje konjske pokope z Mosta so tovrstna žrtvovanja največkrat datirana v čas širitve na Soči, pa je odsotnost nedvoumnih dokazov o njihovi grobišča ali določene strukture znotraj njega na dotlej navezavi na neki točno določen človeški (gospodarjev?) še neuporabljena (neposvečena?) bližnja območja, pri grob v bližini (Gruškovnjak 2016a, 117–120, sl. 2.1.8). čemer so bili konjski pokopi skrbno označeni in zato Malo je torej verjetno, da bi v katerem od teh treh (štirih?) prepoznavni še (najmanj) desetletja za tem. Slednje je primerov lahko šlo za klasično žrtvovanje ob pogrebu mogoče sklepati na podlagi naknadnega koncentriranja posamezne (družbeno izstopajoče) osebe, kot je bilo to človeških grobov v bližini takšnih točk, pri čemer so v navadi pri drugih halštatskih kulturnih skupinah jugo- najzgodnejši človeški pokopi v nekaterih primerih prav- vzhodnoalpskega prostora (Toškan 2018). Namesto tega zaprav sočasni ali celó nekoliko starejši od pokopa konja so žrtvovanje bržčas izvajali v okviru javnih (kolektivnih) (glej npr. Bortolami 2017–2018, 65–67). Pomenljivi so obredov, morda namenjenih zamejevanju, označevanju tudi rezultati arheozooloških študij, ki pričajo o prefe- ali (periodično izvajanemu) očiščevanju določenega renčnem izboru zdravih mladih odraslih konj moškega prostora na grobišču. spola in tako dokazujejo ustaljeno prakso sledenja enot- Prav takšna praksa je bila večkrat dokumentirana nim obrednim zakonitostim. Časovni okvir opisanih pri Venetih, s katerimi so imele posoške železnodobne kontekstov na območju neposredno južno od Alp sega skupnosti spletene tesne trgovske in kulturne vezi. Po- od začetka 8. do 6. stol. pr. Kr. (Bortolami 2017–2018). gosteje kot na točno določen človeški grob se namreč Zaobjema torej tudi najstarejši, morda pa kar najstarejša pokopi konj11 na tamkajšnjih grobiščih navezujejo na dva samostojna konjska pokopa z Mosta na Soči. nekatere izstopajoče strukture (npr. gomile) ali na po- Glede kolektivnih12 obrednih žrtvovanj in pokopov samezne zaključene skupine planih človeških grobov konj ponuja venetski prostor še nekaj drugih možnih (glej npr. Padova: Palazzo Emo Capodilista-Tabacchi, Via S. Tiepolo-Via S. Massimo; Este: Casa di Ricovero; 12 Veneti so poznali tudi samostojne pokope konj v nave- Gamba et al. [ur.] 2013, 373; Gamba, Gambacurta, zavi z grobovi gospodarjev (npr. Padova: Piovego; Depellegrin Ruta Serafini [ur.] 2014, 48–50, 233; Balista, Ruta Se- et al. 2019) ter skupne pokope človeka in konja v istem grobu rafini 1998; Bortolami 2017–2018, 65–70). Za pravilno (npr. Padova: Piovego, Este: Lachini Pelà; Gazzo Veronese: razumevanje fenomena je pomembna ugotovitev, da Colombara; Bortolami 2017–2018, 73–76 in tam navedena literatura), vendar se takšni primeri pojavljajo manj pogosto. 11 Drugače kot v Posočju oprema venetskim konjem pra- Še redkeje je raziskovalcem uspelo dokumentirati materialne viloma ni bila pridana (Bortolami 2017–2018, 65). ostanke žrtvovanja teh živali in/ali deponiranja (delov) 211 Borut TOŠKAN interpretativnih nastavkov. Za razumevanje posoških obeleževanja (Ekroth 2002, 254–268). In slednjič, v najdb so zanimivi posamezni pokopi na delih grobišč grškem svetu je krvni obred lahko pomenil tudi korak v brez človeških grobov (Este: Via Prà; Balista, Ruta Sera- smeri očiščenja nekega prostora vsled (nasilne) smrti ali fini 2008, 93–96) ter predvsem tisti na območjih s (tudi) pa je bil uprizorjen kot zaščita pred delovanjem zlih sil, človeškimi grobovi, kjer pa neposredne povezave med kot del sprejetja pomembne osebne/kolektivne zaprisege obema vrstama pokopov ni bilo mogoče prepoznati (npr. oziroma kot priprava na vojaški spopad. Skupna točka Altino: Le Brustolade, Portoni; Riedel 1984; Gambacurta vseh navedenih različic je v razlitju krvi žrtvovane živali 2003, 90–95). Druga od naštetih različic bi utegnila pri- v kultno (lahko grobno) jamo, v notranjosti izbranih čati o žrtvovanju konj v okviru čaščenja (heroiziranih) objektov, po hodni površini na prostem, lahko pa tudi prednikov (prim. Gambacurta 2003, 99–101), pri čemer v reko, jezero ali morje. Po takšnem obredu naj truplo ni zanemarljivo, da so bili indici o izvajanju sorodnih žrtvovane živali ne bi bilo primerno za prehrano, zato je kultnih praks odkriti tudi na Dolenjskem (Gruškov- bilo uničeno (sežgano, zakopano) ali preprosto zavrženo njak 2016a, 434–435; Toškan 2017a, 187–190,198–200; (Ekroth 2002, 251–254). Kmeťová 2018, 272). Pomembna elementa takšnega Kako torej na podlagi predstavljenih analogij inter- obreda sta utegnila biti akt razkosavanja kadavra in pretirati samostojne konjske pokope z Mosta na Soči? manipuliranje s krvjo, o čemer pričajo številna odkritja Pomembne indice v tem smislu je ponudil vpogled v nepopolnih konjskih skeletov in celó napol zoglenele njihov odnos do bližnjih človeških grobov. Za relevantne krvne plazme (Toškan 2017a, 190 in tam navedena li- so se izkazali tako podatki o prostorski in kronološki teratura). Ugotovitev je v posoškem kontekstu zanimiva razpršenosti tovrstnih kontekstov v okolici posameznega predvsem zavoljo odkritja le sprednje polovice okostja v konjskega pokopa kakor tudi ocene o spolu, starosti in grobu M 2141 ( tab. 6). Na venetskih grobiščih podobni socialnem statusu pokojnikov. Ne glede na vse pa ostajajo indici večinoma manjkajo (Bortolami 2017–2018), bi pa v nadaljevanju predstavljena razmišljanja kvečjemu zelo vsaj ohlapno navezavo na takšne prakse nemara kazalo približne skice dejansko uprizarjanih obrednih dejavnosti. iskati v skupni upodobitvi sekire in konja na nekaterih Konjski pokop M 2788 obkroža dober ducat po izdelkih situlske umetnosti. Kot na podlagi analogij z inventarju večinoma skromnih grobov, izmed katerih z dobro znanim rimskim obredom Equus October raz- njim noben ne sestavlja očitnega para.14 To velja tudi za mišlja Zaghetto (2017, 107–112), so namreč Veneti za edina dva nekoliko bogatejša pokopa v skupini (M 2789 usmrtitev žrtvovanih konj morda uporabljali sulico, in in M 2810; Marchesetti 1893a, 124–125), od katerih je ne sekire.13 S tem se odpira možnost, da je utegnila biti prvi moški in drugi ženski (Boiardi 1984, 100: Fig. 3, 106: vloga slednje tudi v tem kulturnem okolju vsaj v neka- Fig. 7C, 112). Pravzaprav je v soseščini obravnavanega terih primerih dejansko primarno vezana na obredno konjskega pokopa ženskih grobov skupaj kar sedem, razkosavanje kadavrov (Zaghetto 2017, 106–108). medtem ko je moški edinole že omenjeni grob M 2789. Delne analogije za takšno različico ritualnih praks Dva grobova sta bila opredeljena kot otroška. Razkorak je najti v Grčiji, kjer so v okviru kulta umrlih uprizarjali v zastopanosti obeh spolov je torej več kot očiten, zato je žrtvovanje (in kosanje) živali z namenom razlitja njene težko verjeti, da bi lahko bil naključen. V kronološkem krvi po izbranem prostoru. Obred se je lahko izvajal v smislu so navedeni človeški grobovi od konjskega veči- povezavi s pogrebom ali pa kasneje, pri čemer je lahko noma nekoliko mlajši (glej npr. Boiardi 1983, Fig. XIV, imel tudi vlogo ritualnega očiščenja svojcev preminule XV). V celoti vzeto se zdijo izpostavljene ugotovitve še osebe. V nekaterih različicah je bil usmerjen v čaščenje najbolj skladne z venetsko prakso žrtvovanja konj zaradi junakov, bodisi kot oblika priprošenj za vojaški uspeh v želje po očiščenju/posvetitvi dela grobiščnega prostora bližajoči se bitki/vojni bodisi kot način priklica izbrane- pred začetkom novega ciklusa pokopov. Pri tem bi sko- ga junaka v tostranstvo kot častnega gosta določenega rajšnja odsotnost moških grobov lahko pričala o želji po posebno intenzivni magični zaščiti najšibkejših15 članov njihovih kadavrov na izbranih 'svetih' lokacijah izven grobišč skupnosti, tj. otrok in (nepremožnih) žensk (Chierichetti (Padova: Via S. Eufemia, Altino: loc. Fornace; Fiore, Salerno, Tagliacozzo 2003; Facciolo, Fiore, Tagliacozzo 2006). 14 Za lego posameznih grobov v prostoru glej npr. 13 Leta 2010 je bilo na najdišču Bizjakova hiša v Kobaridu Boiardi 1984, 100: Fig. 3, 106: Fig. 7C, 112 in Gruškovnjak odkrito mesto domnevno ritualnega zakopa najmanj šestih 2016a, 120: sl. 2.1.8. konj s konca 4. oziroma z začetka 3. stol. pr. Kr. (Mlinar, 15 Po alternativni razlagi naj bi pogostnost pojavljanja Gerbec 2011). Arheologi so ob tem izkopali še posamezne amuletov v ženskih in otroških grobovih v resnici izražala željo ostanke nekaterih drugih živalskih vrst, delno ohranjeno po zaščiti preostalih elementov skupnosti pred dušami (točno človeško kost in številne predmete. Najdbe je prekrival drobir, določenih?) preminulih žensk in otrok (Perego 2010a, 82–83). vrh katerega je bilo položeno kamenje – ostanki kamnite Vendar v teh primerih kaže pričakovati še druge kazalnike obloge. Pri arheološkem gradivu gre v večji meri za ostanke odklonilnega odnosa do grobov takšnih oseb, kot npr. izolirana noše keltskih bojevnikov, dele konjske opreme in orožje. S lokacija na grobišču (ali celo pokop izven njega), vzpostavitev tem v zvezi je zanimiva ugotovitev, da med najdbami orožja ni apotropejske bariere ali, denimo, neobičajno ravnanje s truplom sekir, je pa zastopanih osem skoraj v celoti ohranjenih suličnih pokojnika (glej npr. Riedel, Tecchiati 2001; Perego, 2010a, 82– osti in nekaj njihovih odlomkov (Mlinar, Gerbec 2011, 37–38). 84; De Grossi Mazzorin, Minniti 2012, 217–219). 212 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC 1999, 173, 175, 177; Perego 2010a, 75, 79). Po tej razlagi dva od grobov v neposredni bližini konjskega pokopa bi bilo mogoče konju iz groba M 2788 pripisati tudi vlogo Sz 592 kronološko od njega nekoliko starejša, vsaj trije apotropejskega objekta. pa bodisi sočasni bodisi nekoliko mlajši. Inventar grobov Konjski pokop M 2141 vključuje le prednji del je po pravilu skromen. okostja, ki mu je bil pridan bronast okrogel ploščat Če sta grobova Sz 591 in Sz 592 sočasna in dejansko obesek (Dular, Tecco Hvala 2018, 130, sl. 82A: 8). V sestavljata svojevrsten funkcionalni par, je konju najbrž primerjavi s pokopom M 2788 ga obdaja manj številna, pripadala vloga zagotavljanja apotropejske zaščite v zato pa nekoliko bolj strnjena skupinica šestih človeških neposredni bližini (in sočasno?) pokopani ženski. Prav grobov. Tisti izmed njih, ki so grobu s konjskimi ostanki zaradi tega je bila nemara v konjski grob sploh pridana najbližje, so bodisi nekoliko starejši (M 2142, M 2143 vozlasta bronasta ovratnica. Da bi bila ženska iz groba in M 2144; Sv. Lucija Ib–Ic; Tecco Hvala, ustno poro- Sz 591 za časa življenja lastnica žrtvovane živali ali da čilo) bodisi kronološko ožje neopredeljivi (M 2145 in bi bila nasploh socialno izstopajoč član skupnosti nam- M 2163). Pri tem je zanimivo, da sta bila dva izmed treh reč ni verjetno, saj je zbir pridatkov v njenem grobu starejših pokopov odkrita pod grobno jamo z ostanki preskromen (prim. Depellegrin et al. 2019, 140, 143). konjskega okostja (gre za grobova M 2142 in M2143), Če grobova Sz 591 in Sz 592 nista sočasna, predlagana medtem ko naj bi bila oba nedatirana grobova otroška interpretacija izgubi precej veljave. Ni sicer mogoče (Marchesetti 1893a, 95–96, 189). Edini konjskemu izključiti možnosti, da je bila magična zaščita žrtvo- pokopu okvirno sočasen človeški grob iz obravnavane vanega konja v tem primeru namenjena pokojnikom skupinice (M 2164) je prostorsko najbolj dislociran, zato iz nekaterih drugih bližnjih in prav tako razmeroma se nanj najbrž neposredno ne navezuje. skromnih grobov. Vsaj trije izmed njih so namreč Za pravilno razumevanje konjskega pokopa M 2141 mlajši od stopnje Sv. Lucija Ic, v katero je bil umeščen se zdi ključna prav ugotovitev, da ta ne kaže neposred- ženski pokop Sz 591, s čemer bi bili kronološko blizu nega funkcionalnega odnosa z najbližjimi človeškimi konjskemu pokopu. Se pa v tem primeru nakazujejo tudi grobovi v soseščini, saj je od njih mlajši. Torej ni mogoče nekatere vzporednice z že predstavljenim konjskim gro- govoriti o obrednem žrtvovanju ob širitvi grobišča na bom M 2141, ki so ga prav tako obkrožali posamezni od neki dotlej še neizkoriščen prostor, v okviru katerega bi njega starejši človeški pokopi in ki mu je bil tudi pridan konjski grob lahko bil izhodiščna točka z morda tudi bronast predmet. Obredno žrtvovanje in pokop konja iz apotropejskim pomenom (pridatek bronastega obeska). groba Sz 591 je torej morda vključevalo tako elemente Privlačnejša se zdi razlaga o obredu z elementi čaščenja čaščenja prednikov, kakor tudi magične zaščite peščice (heroiziranih?) prednikov, pri katerem je pomembno v bližini pokopanih sodobnikov in/ali naslednikov. vlogo utegnila imeti kri žrtvovane živali. V grobu M 2141 Pomembno je poudariti, da so starostna, spolna je bil namreč odkrit le prednji del konjskega okostja, kar in socialna struktura pokojnikov iz človeških grobov v priča o tem, da je bilo razkosanje konjskega trupla zelo okolici vsakega od treh obravnavanih konjskih poko- verjetno pomemben sestavni del obreda. Skladna s tem pov z Mosta na Soči pestre. Ta ugotovitev podkrepljuje je ugotovitev, da so starejšeželeznodobni pokopi zgolj tezo o žrtvenem obredu kot družbeno vseobsegajočem, prednje polovice konjskega kadavra v tem obdobju znani kolektivnem dejanju, ki je vključevalo socialno, funk- še z nekaterih drugih srednjeevropskih grobišč (glej cionalno, spolno in starostno raznovrstne skupine ljudi npr. Kmeťová 2013b, 255). Tudi po tej razlagi bi pridan v okviru tedanje skupnosti. Ob naslavljanju nekega bronasti obesek še vseeno lahko služil kot vir magične partikularnega cilja (npr. razširitev dela določenega zaščite, morda namenjene (predvsem?) konju samemu. grobišča, počastitev umrlih prednikov, zaščita žensk Ne nazadnje je bila takšna praksa v odnosu do posebno in otrok) so zato takšni obredi pomembno prispevali dragocenih živali v venetskem prostoru že večkrat do- h krepitvi družbenih vezi in notranjega reda, s tem pa kumentirana (Chierichetti 1999, 170, 178; Perego 2010a, posredno k ohranjanju socialno-politične stabilnosti 76; glej tudi npr. Gambacurta, Tirelli 1996, 71–72). znotraj skupnosti (prim. Gambacurta 2003, 100–101; Konjski pokop Sz 592 je nekoliko specifičen, saj Bortolami 2017–2018, 72). je bila delom uzde pridana še vozlasta bronasta ovrat- V literaturi se v tem kontekstu pogosto vlečejo nica. Svojstvena je tudi njegova lega v neposredni vzporednice z enim najprepoznavnejših prazgodo- bližini skrom nega ženskega groba Sz 591 (datacija: Sv. vinskih javnih obredov žrtvovanja konj, tj. vedski Lucija Ic), s katerim sestavljata nekakšen par (Teržan, Lo Aśvamedha, kakor tudi z drugimi sorodnimi dejanji Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 120). Vozlasta ovratnica indoevropskih ljudstev, vključno z že omenjenim rim- govori v prid tezi, da tako konjski pokop kot omenjeni skim praznikom Equus October (glej npr. Zaroff 2005; ženski grob datirata v stopnjo Sv. Lucija Ic, kar pa ni za- Chierichetti 2011; Zaghetti 2017, 93–103, 115–117). Po- nesljivo. Pridanim delom uzde je namreč analogije najti memben, navidezno morda celo primaren cilj številnih v opremi iz konjskega groba M 2141, ki je datiran šele od tovrstnih obredov je bil proslavitev vladarja kot zma- v stopnjo Sv. Lucija IIb (Dular, Tecco Hvala 2018, 130; govitega bojevnika ter s tem povezano čaščenje izbranih tab. 6). Ne glede na navedeno dilemo sta sicer najmanj (vojnih) božanstev. Vendar pa je bila zaradi enotenja 213 Borut TOŠKAN figure voditelja (plemenskega poglavarja, kralja …) z in njegovi opremi prepoznal bojevniški element obreda, varuhom dobrobiti vseh slojev prebivalstva, plodnosti saj je imela ta žival izjemno pomembno vlogo v tedanjem njihovih polj, prosperitete njihovih čred in bujnosti vojskovanju. Zanimiv detajl v zvezi s tem je Gruškovnjak obkrožujoče narave pri uprizarjanju takšnih obredov (2016a, 438) našel v izbiri rdečega kamna za najnižjo ves čas v ospredju tudi skrb za razcvet vseh segmentov izmed sedmih krovnih plošč groba Sz 592; rdeča barva skupnosti in celó zagotavljanje stabilnosti kozmičnega je v indoevropskih sredinah namreč pogosto enačena reda (Zaroff 2005, 82–84; Chierichetti 2011). Tako so ravno z bojevniškim slojem (Dumézil 1987, 31). Povezava bile tudi v zvezi z morda najbolje znano, tj. rimsko raz- z žensko sfero je prav tako zelo očitna. Kažejo jo pridatki ličico obravnavanega običaja ( Equus October) ponujene nakita h konjskima pokopoma M 2141 in Sz 592, skoraj- razlage o dvojni vlogi ciljnega božanstva Marsa kot boga šnja odsotnost moških grobov v okolici groba M 2788, vojne in varuha kmetijstva (Prosdocimi 2003). morda tudi nakazana navezava ženskega groba Sz 591 Indicev (ali kar dokazov) za lokalno prisotnost sko- na konjski pokop Sz 592. In slednjič: prevlado skromnih raj vseh osnovnih elementov obreda žrtvovanja konja, grobov v okolici vseh treh obravnavanih konjskih poko- kot sta ga predpisovala Aśvamedha oziroma njegova pov je mogoče razumeti kot izraz vključenosti socialno rimska različica Equus October, je v venetski mitologiji šibkejšega sloja prebivalstva v celotno simboliko obreda. veliko. Vsekakor jih je mogoče najti v figuralni umetnos- Posamezni pridani primerki konjskega zoba ali ti (Zaghetto 2017, 104–115), morda pa tudi v nekaterih kosti so imeli v tedanji družbi seveda povsem drugačno arheozooloških dognanjih. Kot je razvidno iz analize vlogo ( tab. 6). Oba izolirana zoba, izmed katerih je bil okostij, so ljudje v okviru javnih (kolektivnih) različic eden odkrit v skromnem grobu M 2848, drugi pa v bo- takšnega obredja praviloma posegali po visokoraslih gatem, s kamni obdanem grobu M 2871, sta bila bržčas zdravih mladih odraslih primerkih, kar priča o želji pridana kot amuleta ali talismana (Marchesetti 1893a, oziroma kar nuji po žrtvovanju 'najimenitnejšega' med 127, 129).17 Tu je torej mogoče povleči vzporednico s razpoložljivimi konji16 (prim. Bortolami 2017–2018, sorazmerno številnimi najdbami pridanih zob drobnice 67, 70, 72, 75; Depellegrin 2019, 143–145). Tudi to pa ter enim primerkom jelena in goveda v okviru drugih je bil pomemben element znanih različic obravnava- pokopov na istem grobišču ( tab. 4). nega indoevropskega obreda (Zaghetto 2017, 98–99). Apotropejsko vlogo je utegnil imeti tudi primerek Kakšne so bile biometrične lastnosti konj z Mosta na (zgornje?) čeljustnice konja iz groba M 379. Ob odkrit- Soči, iz razpoložljivih virov žal ni mogoče ugotoviti, ju je najdba ležala na nekaj posameznih apnenčastih z izjemo omembe, da je bil primerek iz groba M 2788 blokih, položenih na krovno ploščo iz volčanskega mlad (Marchesetti 1893a, 123). Nekaj več podatkov je apnenca. Edini odkriti pridatek je bila kačasta fibula, je na voljo za (bržčas le dva) konja iz repelških grobov pa grob svojstven tudi zaradi razmeroma kompleksne R 19 in R 22, izmed katerih je eden po telesnem ustroju grobne konstrukcije. Pod že omenjeno krovno ploščo skladen z visokoraslimi primerki iz sočasnih grobov v so izkopavalci naleteli na krožno postavljene večje regiji, drugi pa je manjši ( tab. 3). Obe živali sta bili ob apnenčaste kamne (Marchesetti 1893a, 16). Navedena poginu starejši od šest let. okoliščina obravnavani grob M 379 povezuje s tremi Če o konstituciji, starosti in kondiciji konj z Mosta (vsemi štirimi?) samostojnimi pokopi konj z osrednjega na Soči torej ni mogoče soditi, pa na sorodnost tam upri- dela istega grobišča pa tudi z obema pokopoma delov zarjanih žrtvovanj z orisano izhodiščno indoevropsko konjskega kadavra v človeških grobovih R 19 in R 22 z različico tega obreda (tj. Aśvamedha) kažejo nekatere obrobne ledine Repelc. druge okoliščine. Kot je prepričljivo pokazal že Gru- škovnjak (2016a, 437–438), se te navezujejo predvsem na elementa regalnosti in družbene vseobsegajočnosti. Konjski ostanki z ledine Repelc Povezavo z višjimi sloji družbe avtor argumentira s samim aktom žrtvovanja tako dragocene živali, kot je bil konj, Med grobovi z ledine Repelc so bili konjski ostanki kar brez sodelovanja elite ne bi bilo mogoče. Podobno odkriti v žganem ženskem grobu R 19 in v prav tako velja za pridano konjsko opremo. Poleg tega je v konju žganem grobu R 22, v katerem je bil pokopan mladostnik oziroma mlada odrasla oseba.18 Zbir najdb iz groba R 19 16 V nasprotju s tem so bila veljakom v grob večkrat vključuje več kosti spodnjega dela zadnjega para nog, pridana trupla starejših, tudi senilnih živali obeh spolov. Na verjetno pa konju pripada tudi devet delno ohranjenih nekaterih okostjih so bile dokumentirane posamezne (sub) vretenc. Večji del najdb je ležal v grobnem polnilu ozi- patološke tvorbe, ki pričajo o dolgoletnem izkoriščanju teh roma zasutju, nekaj pa jih je bilo odkritih neposredno živali za delo (tj. ježa, vprega; Bökönyi 1968; Teegen 2006; Depellegrin et al. 2019, 142–143). Ugotovitev nakazuje željo 17 Po poročilih antičnih piscev so (vsaj) Rimljani po pokopu človeka-gospodarja z zvestim spremljevalcem za konjskim zobem pripisovali tudi zdravilne lastnosti (Cherici časa življenja, nemara pa priča tudi o poskusu minimiziranja 1999, 172). gospodarskega bremena takšnih žrtvovanj (prim. Kmeťová 18 Grob R 19 je datiran v stopnjo Sv. Lucija IIb2 ali IIc, 2018, 275–276). grob R 22 pa v stopnjo Sv. Lucija IIc (glej tu Mlinar, sl. 59). 214 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC nad vencem lapornatih krovnih plošč oziroma ob njem. nekaterih delov razkosanega konjskega telesa, ki je bila Pri grobu R 22 je bilo vseh šest konjskih zob z delčkom v okviru tedanjih dolenjskih grobišč dokumentirana nadlahtnice in koželjnice ter nekaj bržčas prav tako kar nekajkrat (Toškan 2018, 56–57, Tab. 1 in tam na- konjskih odlomkov lobanje, reber in vretenc najdenih vedena literatura). Razlogi v ozadju takšnega ravnanja v zasipu nad krovno lapornato ploščo ( tab. 1; sl. 3 in 5). so mnogoteri in marsikdaj težko opredeljivi. Mednje Že iz navedenega je razvidno, da so bile modalitete sodijo uprizarjanje krvnih obredov, apotropejski pokop obrednega žrtvovanja konja in deponiranja njegovih izbranih skeletnih elementov (npr. glava, kosti spodnjih ostankov pri obeh grobovih z Repelca drugačne kot pri delov nog) po sistemu pars pro toto, razkosavanje trupel že obravnavanih samostojnih pokopih teh živali na istem zaradi potrebe po razdelitvi njihovih delov med različne grobišču oziroma pri maloštevilnih lokalnih človeških deležnike posameznega obreda (tj. božanstva, pokojnik, pokopih s pridanimi posamičnimi kostmi ali zobmi. pogrebci) ali pa, denimo, izpostavljanje delov kadavra ter Postavlja se torej vprašanje, ali je pri grobovih R 19 in izločitev izbranih zob/kosti za uporabo na nekih drugih R 22 bolj utemeljeno razmišljati o pojavu za Posočje lokacijah oziroma ob nekih drugih obrednih priložno- povsem nove obredne prakse ali pa gre le za inovativno stih (za poglobljeno diskusijo navedene problematike različico v tem prostoru že uveljavljenega obrednega glej: Gruškovnjak 2016a in tam navedena literatura). žrtvovanja konj. Domneva se, da je imel pokop konja skupaj z go- Na prvi pogled se zdi verjetnejša prva možnost. spodarjem/gospodarico v železni dobi tega dela Evrope Večje število konjskih kosti v človeškem grobu namreč dvojni pomen. Po eni strani je takšna praksa pričala o močno spominja na klasičen obred žrtvovanja te živali visokem, marsikdaj kar najvišjem statusu umrlega, po ob pogrebu družbeno izstopajočega posameznika. Tak- drugi pa naj bi konj duši pokojnika olajšal potovanje v šni pokopi so bili v času nastanka obeh obravnavanih onstranstvo (glej npr. Millo 2013, 364; Kmeťovà 2013a, grobov z Repelca (tj. kulturna stopnja Sv. Lucija IIb2–IIc 73–74). O slednjem je mogoče soditi na podlagi arheo- oziroma druga polovica 5. in 4. stol. pr. Kr.) v jugovzhod- loških najdb, figuralne umetnosti pa tudi nekaterih noalpskem prostoru najbolj razširjeni na Dolenjskem arheozooloških indicev. Primer bi lahko bila večkrat (Dular 2007; Toškan 2018, 56–59). Tedaj naj bi se tu po dokumentirana praksa deponiranja konjskih kosti izven mnenju nekaterih raziskovalcev začelo izvajati žrtvova- same grobnice (tj. v dostopnem hodniku, vzdolž posa- nje konja izjemoma tudi v navezavi s pokopi pomembnih meznih zidov, nad krovno strukturo, v ločenih grobnih žensk (Gruškovnjak 2016a, 310–312 in tam navedena kamrah ipd.), saj naj bi duša pokojnika na tak način literatura), čeprav je treba poudariti, da je zaradi večkrat lažje odjezdila v onstranstvo (Lepetz 2013; Kmeťovà skope terenske dokumentacije več kot stoletje starih 2013a, 75–76; glej tudi npr. Maggiani 2003). Pri tem izkopavanj in posledično pomanjkljivega poznavanja najbrž ni naključje, da ti skupki konjskih ostankov po- sestave mnogih grobnih celot, navezava (domnevnih) gosto vključujejo le kosti nog. Kot je pokazala revizija konjskih najdb na posamezne pokope družbeno izsto- bogatega izkopanega arheozoološkega gradiva iz oko- pajočih žensk vprašljiva (glej npr. Hencken 1978, 25, 57; lice Kleinkleina na avstrijskem Štajerskem, so bili celó Dular 1991, 82; Božič 2010; Tecco Hvala 2012, 15–31; v tamkajšnjih prestižnih knežjih gomilah posamezni Gruškovnjak 2016b, 62–64, 85). O živahnih stikih med žrtvovani konji zastopani skoraj izključno s sežganimi Dolenjsko in Posočjem pričajo predvsem najdbe impor- kostmi spodnjega dela nog. Te so bile, pomenljivo, de- tov, kakršni so pri grobu R 22 križni okrasni gumbi za ponirane v dostopnem hodniku, in ne v grobnici (Gril , jermenje (glej tu Mlinar, 46, 103−106), izjemoma pa je Wiltschke-Schrotta 2013, 45–52). mogoče o izmenjavi ljudi in/ali idej med tema prostoro- Simbolni pomen določenega skeletnega elementa ma sklepati tudi na podlagi pojava nekaterih alohtonih naj bi bil tesno povezan s funkcijo, ki jo ta skeletni praks. Morebitni primer slednjega je grob M 2184, v element oziroma pripadajoči del telesa pri posamezni katerem je bil odkrit del nesežganega okostja odraslega živali ima. Nazoren primer so podočniki in kremplji, moškega. Skeletni način pokopa namreč močno spo- ki se v številnih mitologijah kot simbol moči oziroma minja na pogrebne običaje z Dolenjskega, medtem ko lovskih/borilnih spretnosti bržčas pojavljajo prav zaradi so svetolucijska halštatska kulturna skupina in kulturne njihove sorodne vloge v živalskem svetu. Podobno naj skupine iz njene neposredne soseščine poznale žgani bi kosti (predvsem spodnjega dela) nog simbolizirale pokop (Gabrovec 1999; Perego 2010b). Grob M 2184 je (urno) gibanje (Choyke 2010, 210). Primeri mitološke datiran ravno v čas obeh pokopov s konjskimi ostanki izpeljave takšnega razmišljanja so številni, od krilatih z Repelca, tj. v sklepni del 5. stol. pr. Kr. (stopnja Sv. sandal grškega boga Hermesa, poimenovanja Ahila z Lucija IIb/IIc; Marchesetti 1893a, 191; Dular, Tecco epitetom 'hitronogi', ki je sicer pri Homerju lasten pred- Hvala 2018, 128–129). vsem konjem (!), pa do bogate indoevropske tradicije Pri nizanju vzporednic med zbirom konjskih razumevanja stopal kot enega simbolov življenjskega ostankov iz obeh repelških grobov in ostanki iz okvir- kroga (González [ur.] 2015; Platte 2017). Skladno s to no sočasnih tovrstnih pokopov z Dolenjskega je treba tezo bi lahko skupek konjskih ostankov iz groba R 19, vsekakor spomniti na že omenjeno prakso pokopa le med katerimi prevladujejo kosti spodnjega dela zadnje- 215 Borut TOŠKAN ga para nog, razumeli kot poskus olajšanja/pospešitve odkrita petnica, ena od skočnic in oba odlomka gole- prehoda pokojničine duše v onstranstvo. Morda je s nic raztreseni po krovnih ploščah groba, drugi ostanki tem povezana tudi lega teh kosti nad vencem krovnih teh istih nog pa skupaj z ostalimi živalskimi najdbami plošč in torej onstran umetno zgrajenih ovir, ki jih te pridani v polnilo oziroma zasutje grobne jame.20 Za predstavljajo. kontekstualizacijo konjskih kosti iz groba R 19 so zato Podobno kot je pridajanje kosti (spodnjega dela) izjemno pomembna tafonomska opažanja, predvsem konjskih nog lahko razumljeno kot simbol gibanja in s tista v zvezi s poškodbami na obeh golenicah in na tem povezanega potovanja duš v onstranstvo, so se lo- tretji stopalnici (tj. obris loma in gladkost kostnine na banje oziroma njihovi deli (zobje, čeljustnici) v številnih površini loma; prim. Outram 2002). Odsotnost proksi- ritualnih kontekstih (tudi) starejšeželeznodobne starosti malnega dela obeh golenic in distalnega dela stopalnice pojavljali kot nadomestek celotne živali. To ne nazadnje namreč priča o tem, da so bili vsi trije primerki razbiti prepričljivo dokazuje tedaj razširjena praksa odlaganja pred njihovim zakopom oziroma obrednim raztrosom. glav in posameznih zob znotraj grobišč, svetišč in dru- Tafonomski izsledki pri tem dokazujejo, da so lomi gih kultnih prostorov jugovzhodnoalpskega prostora in nastali na že dodobra izsušenih kosteh. Grobu R 19 so sosednjih pokrajin (Facciolo, Fiore, Tagliacozzo 2006, bile torej očitno pridane stare konjske kosti, ki so bile 57–59; Kmeťová, Stegmann-Rajtár 2014; Toškan 2017a, pridobljene ob neki predhodni (zelo verjetno prav tako 190–193), pri čemer izbor živalske vrste ni bil omejen le obredni) usmrtitvi živali. na konja (Facciolo, Fiore Tagliacozzo 2006; Škvor Jer- Skladni s tem so rezultati tafonomske analize nejčič, Toškan 2018). Je potemtakem utemeljeno prav tu pridanih nartnic. Seriji sklepov na mestu med dis- iskati nastavke za razlago konjskih najdb iz groba R 22? talnim delom golenice in proksimalnim delom tretje Pravzaprav ne, čeprav je šest odkritih bolj ali manj stopalnice stabilnost zagotavlja več ligamentov, mehkih ohranjenih konjskih zob zaradi metrične skladnosti tkiv pa tu skorajda ni. Omenjene ligamente je treba pri in primerljive stopnje obrabe žvekalne površine sicer kosanju tega dela noge seveda na več mestih pretrgati/ smiselno pripisati le eni živali. Drži tudi, da je bilo v tem presekati, pri čemer na kosteh zlahka nastanejo posa- grobu odkritih še nekaj posameznih odlomkov lobanje mezne poškodbe (urezi, zasekanine; prim. npr. Fiore, ožje taksonomsko neopredeljenega 'velikega rastlino- Tagliacozzo 2006, 454–457). Vendar pa na nartnicah iz jeda' ( tab. 1), ki bi prav tako lahko pripadali (istemu?) groba R 19 takšne poškodbe niso bile odkrite. Ponuja se konju.19 Možnost, da je bila v/nad grob R 22 pridana torej razlaga, da so bili tamkajšnji ligamenti v daljšem cela glava ali vsaj njeni čeljustnici (prim. Fiore, Salerno, obdobju med žrtvovanjem živali in pokopom pokojnice Tagliacozzo 2003, 121), se zdi precej verjetna. Vendar pa iz groba R 19 prepuščeni postopnemu razpadanju (gnit- konju najbrž pripada tudi vseh osem odkritih vretenc ju). Tako kot pri golenicah naj bi šlo torej tudi v tem in posamezni odlomki reber (torej kosti prsnega koša) primeru za kosti, ki so bile po žrtvovanju konja skupaj ter zagotovo diafiza nadlahtnice in proksimalna epifiza z vsaj delom pripadajočih mehkih tkiv sprva nekje za koželjnice ( sl. 4). Ker zbir najdb ob drobcih lobanje in dalj časa hranjene (izpostavljene?) in šele nato (že bolj zobeh vključuje še kosti prsnega koša in prednjega para ali manj očiščene) drugotno uporabljene kot pridatek k okončin, ostankov glave pač ni mogoče interpretirati kot obravnavanemu grobu. pridatek v smislu pars pro toto. Po drugi strani tudi ne gre In kakšen bi lahko bil namen takšne prakse? Da bi za analogijo samostojnemu konjskemu pokopu M 2141, šlo pri nožnih kosteh iz groba R 19 za ostanek pridane v katerem je bila odkrita celotna prednja polovica okostja konjske kože, ki bi se je še vedno držale nekatere kosti te živali ( tab. 6). Sveži lomi na številnih taksonomsko spodnjih delov (zadnjih) nog, ni verjetno. Takšna praksa opredeljenih in neopredeljenih kostnih najdbah iz groba je sicer v prostoru med vzhodno Evropo in Daljnim R 22 sicer nedvoumno dokazujejo razmeroma intenziv- vzhodom dobro znana (glej npr. Pigott 1962; Boyle no postdepozicijsko razpadanje gradiva (prim. Lepetz 1965; Ivantchick 2011), pri čemer bi obredno izpostav- 2013, 319), tako da so utegnile biti kosti med odlaganjem ljanje kože med njenim sušenjem lahko razložilo tudi še razmeroma dobro (in celovito) ohranjene. Njihova lome na nič več svežih kosteh. Vendar pa so v tovrstnih razpršenost v prostoru nad grobno krovno ploščo pa je kontekstih praviloma zastopane kosti skrajno spodnjega vendarle prevelika za domnevo o deponiranju (bolj ali dela nog (tj. dlančnice, stopalnice, prstnice) in eventu- manj celega) sprednjega dela konjskega trup(l)a, tako da alno lobanja, ne pa tudi golenice (glej npr. Pigott 1962, se zdi verjetnejši obredni raztros posameznih 'izoliranih' 112, 115; Bartosiewicz 2006, 465–467). Poleg tega bi kosti in (morda) zob. ob pridajanju kože skupaj s kostmi okončin slednje Takšno razmišljanje je umestno tudi v primeru pričakovali bodisi izključno nad bodisi le pod vencem nožnih kosti konja iz groba R 19. Čeprav je med njimi krovnih plošč, in ne na obeh straneh, kot je bilo to v najti le ostanke ene leve in ene desne noge, so bili edina obravnavanem primeru dejansko dokumentirano ( sl. 3). 19 Odkriti drobec zgornje čeljustnice bržčas goveda, 20 Dodaten dokaz za obredni raztros nekaterih pridatkov vsekakor pa ne konja, sicer dopušča tudi možnost drugačne ponujajo nad krovnimi ploščami dokumentirani odlomki taksonomske opredelitve omenjenih delov lobanje. namerno razbitih predmetov (glej npr. tu Mlinar, 54−55). 216 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC Po še drugi razlagi, ki prav tako ne izključuje mož- je skromnejši, vsekakor pa je treba omeniti neprežgano nosti neposredne navezave žrtvovanja konja na pokop stekleno jagodo, ki je bila po oceni izkopavalcev na vrh pokojnice, so bile kosti v grob in nad njim pridane grobne jame odložena šele po pogrebnem ritualu (glej naknadno v okviru specifičnih popogrebnih aktivnosti. tu Mlinar, t. 23C: 11). V tem smislu jo je torej mogoče Iz Herodotovega opisa pogreba skitskega kralja je razu- neposredno primerjati s pridanimi konjskimi ostanki iz meti, da so lahko takšna periodično zastavljena opravila obeh grobov ter tudi s konjsko čeljustnico, odkrito nad v izjemnih primerih vključevala celó številna vnovična grobom M 379 ( tab. 6). žrtvovanja in izpostavljanja (delov) tako pridobljenih Analogije za pridajanje različnih kategorij najdb kadavrov nad samim grobom, kar je bilo nedavno tudi nad sam grob (npr. na krovno ploščo, pod/v/nad arheo(zoo)loško potrjeno (Ivantchik 2011). Po analogiji gomilo) ali za njihov raztros po hodni površini izven so nekaterim družbeno izstopajočim posameznikom groba se pojavljajo že na istem grobišču (glej tu Mlinar, znatno nižjega ranga ob takšnih priložnostih nemara 55, 107), znane pa so tudi pri Venetih in v sosednjih pridajali vsaj posamezne kosti že prej (ob pogrebu?) starejše železnodobnih kulturnih skupinah jugovzho- žrtvovanih živali. Seveda obstaja še tretja možnost, po dnoalpskega prostora (Perego 2010a, 79; Gabrovec 1960; kateri motiv za žrtvovanje konja in hrambo (izbranih) Gruškovnjak, Omahen, Toškan 2018; Črešnar et al. 2019, kosti/delov njegovega kadavra s pogrebom obravnavane 97). Na grobišču Pristava pri Bledu so bili, denimo, ži- pokojnice iz groba R 19 sploh ni neposredno povezan. valski ostanki in marsikdaj tudi druge najdbe praviloma Po tej razlagi je do odločitve o drugotni uporabi izbranih odkriti izključno pod, med in/ali nad kamnito grobljo, konjskih kosti prav v tem kontekstu prišlo šele ob smrti ki je prekrivala posamezne grobove, nikoli pa v grobo- tam pokopane ženske. Kakorkoli že, v času hrambe so vih samih (Gabrovec 1960, 45). Njihova lega na 'meji' bile te kosti morda podvržene specifičnim obrednim grobne jame oziroma na njenem 'vhodu' verjetno priča manipulacijam, usmerjenim v dodatno povečanje njiho- o želji po zaščiti pokojnikov.21 Tezo o apotropejskem ve magične moči. Takšno dejanje, ki bi lahko bilo že del ozadju takih pridajanj še podkrepljuje odkritje nekaj pogrebnih opravil, bi bilo nemara mogoče prepoznati v posameznih skupkov kosti spodnjega dela (predvsem razbitju (tedaj že izsušenih) golenic in stopalnice ter v zadnjih) nog, med katerimi prevladujejo s simboliko razdrtju skočnega sklepa. Razbijanje kosti – podobno kot tradicionalno prežete nartnice.22 to velja za lončenino (Perego 2010a, 79) – ima namreč Odločitev pogrebcev o pridatku odlomka jantarne v nekaterih kulturah razmeroma velik simbolni pomen jagode, bronastega košaričastega obeska in predvsem (glej npr. Birtalan 2003, 40–41, 46–47, 52–55). številnih prežganih steklenih jagod v grob R 19 ter sicer Glede na ponujeno interpretacijo konjskih ostan- zgolj ene rumene steklene jagode z modro valovnico v kov iz obeh repelških grobov si je potemtakem treba grob R 22, ki pa ni bila prežgana in je bila na vrh grob- postaviti vprašanje, ali sta bila ženska iz groba R 19 in ne jame položena šele po pogrebnem ritualu, bi lahko predvsem mladostnik/mlajša odrasla oseba iz groba kazala na željo po zagotovitvi magične zaščite (prim. R 22 v lokalni skupnosti sploh razumljena kot družbeno Perego 2010a, 72–73, 79). Steklene (pa tudi jantarne) dovolj izstopajoči figuri, da bi jima bilo vredno izkazati jagode so bile namreč zelo pogosto uporabljene kot takšno čast. Argumentov v prid navedeni tezi je kar amuleti, sploh v ženskih in otroških grobovih (Perego nekaj. Eden takih je kamnita konstrukcija obeh grobov, 2010a, 71, 75). Podobna interpretacija se navaja za izo- ki je bila za območje Repelca vsekakor izstopajoča, tudi lirane zobe/kosti človeka in nekaterih 'magičnih' živali na osrednjem delu nekropole z več kot 6000 raziskani- (npr. izbrani primerki psov, volkov, srnjadi, jelenjadi, mi pokopi pa je bilo takih grobov komaj nekaj deset. kokoši, mehkužcev, tudi seveda konj; npr. Cherici 1999; Kamnita konstrukcija je bila ugotovljena pri vseh treh Perego 2010a; Gruškovnjak 2016a; Škvor Jernejčič, To- samostojnih pokopih konj, za katere so tovrstni podatki škan 2018, 257–258). Bogat ženski pokop v t. i. grobu sploh na voljo, ter pri grobu M 379, nad katerim je bila s konjem iz gomile II/1880 z Laz nad Vinjim vrhom na odkrita konjska čeljustnica ( tab. 6). Dolenjskem je tako med drugim vseboval pomenljivo Pomenljivo je tudi nadpovprečno bogastvo in- kombinacijo na poseben način oblikovanih jantarnih ventarja obeh obravnavanih grobov, če ne drugače, že jagod, kosti (skelet?) konja in spodnjo čeljustnico volka zaradi pridatka odlomka ostenja polihromne steklene posodice (grob R 19) oziroma konjske opreme (grob 21 Načeloma je možna tudi obratna razlaga, po kateri bi R 22; glej tu Mlinar, t. 22C–23A, 23C–24A). Pri slednji takšne najdbe preprečevale vrnitev duše umrlega v svet živih. gre torej za še eno vzporednico s samostojnimi pokopi Vendar pa bi moralo biti v tem primeru grobov s pridatki konj z osrednjega dela istega grobišča. Inventar groba v krovni groblji na celotnem grobišču najbrž znatno manj R 19 je vključeval še pet odlomkov fibul, bronast ko- (prim. Perego 2010a, 73, 83). šaričast obesek, tri odlomke jantarne jagode in kar 18 22 Nad kamnito grobljo groba ž20 so izkopavalci našli bolj ali manj ohranjenih in pogosto prežganih steklenih nartnice najmanj 19 različnih telet, ob tem pa še nekaj drugih jagod ter ne nazadnje tudi stalni človeški kočnik brez nožnih kosti iste živalske vrste, nekaj deset kosti spodnjega sledi izpostavljenosti ognju. Zbir pridatkov groba R 22 dela nog drobnice, prašiča in jelena ter izoliran zob ovce (Gabrovec 1960, 24; lastni neobjavljeni podatki). 217 Borut TOŠKAN (Dular 2007, 739: št. 42; Škvor Jernejčič, Toškan 2018, oziroma mladega odraslega moškega iz groba R 22. 252, Tab. 1). V tem kontekstu je treba v zvezi z grobom Koncentracija in narava pridatkov z apotropejskim R 19 seveda znova omeniti tudi oba kočnika drobnice ozadjem in torej domnevna želja po magični zaščiti je ( tab. 1), ki sta zelo verjetno prav tako služila kot amuleta. bila v obeh navedenih pokopih za drugačno razlago Tako izrazita koncentracija pridatkov z apotropejskim23 najbrž preveč izrazita. ozadjem, kot je bila dokumentirana pri tem repelškem Seveda se je pri tem treba vprašati, kdo je tako grobu, zasluži ločen komentar o vlogi (nekaterih) žensk močno zaščito potreboval. Sta bila to pokojnika, ki bi v tedanji družbi, predvsem v odnosu do konj. ju lahko ogrožale različne zle sile, ali skupnost, ki se je Indice v tem smislu ponuja ženski grob Sz 1229, bala nevarnosti vračanja duš obeh preminulih? Zgolj v katerem sta bila med drugim odkrita polmesečasta zaradi prisotnosti ostankov dragocenega konja namreč fibula in ključ (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, druge možnosti še ni mogoče v celoti zanikati (prim. 215–216). Zaradi takšne kombinacije je namreč mogoče Perego 2010a, 73). Odgovor bi se lahko skrival v vzorcu sklepati, da je tej pokojnici (vsaj) za časa življenja pripa- razpršenosti starejšeželeznodobnih grobov v okolici dala zelo pomembna družbena vloga t. i. nosilke ključev. obeh obravnavanih pokopov (prim. Perego 2010a, Te so bile v venetskem prostoru enotene z gospodarico 83–84). Žal je znaten delež grobov na tem območju živali oziroma lokalno boginjo Reitio, ki je bila boginja kronološko neopredeljen, kar nekaj (N = 7) pa jih je žená, rojevanja in zdravilstva, zaradi njene domnevne datiranih šele v stopnjo Sv. Lucija IV ali celó v rimski čas vzporeditve s Hekato pa kot ključarka 'nebesnih vrat' ( sl. 8). Čeprav sta utegnili biti obe kamniti konstrukciji tudi boginja smrti (Teržan 1990, 72). V tem smislu je vidni tudi še takrat, o čemer priča več poznolatenskih kot eden njenih atributov prepoznan prav konj (glej npr. in rimskodobnih grobov, vkopanih tik ob grobu R 22 ali Gambari, Tecchiati 2004, 234). celo znotraj njega, se je družbeni spomin o liku ženske Argument v prid takšni interpretaciji bi lahko in mladostnika/mlade odrasle osebe iz grobov R 19 in ponujalo odkritje nekaj sežganih konjskih zob v grobu R 22 dotlej vendarle bržčas že izgubil. 7 z grobišča notranjske halštatske kulturne skupine Izmed skupaj le petih časovno ožje opredeljivih Zidanca pri Podnanosu. Gre namreč za ženski grob starejšeželeznodobnih pokopov in jam s pridatki, a brez (datacija: sredina oziroma druga polovica 9. stol.), dokumentiranih človeških ostankov (glej tu Mlinar, v katerem je bila med drugim odkrita polmesečasta pril. 2), sta bila na območju groba R 22 odkrita dva, fibula (Toškan 2017a, 193; Bratina 2014, 557–561). Bi medtem ko so bili trije vkopani pribl. 10 m vzhodneje. lahko imela odločitev po vstavitvi v grob prav teh pri- Tam so skupaj s še osmimi drugimi železnodobnimi datkov svojevrstno 'mitološko' ozadje, v smislu, da gre in rimskodobnimi grobovi oblikovali skupinico, ki je za pokop (žrtvovane?) svečenice (prim. Teržan 1990, bila jasno ločena od pokopov iz okolice grobov R 19 73)? Ne nazadnje so bili posamezni ženski grobovi z in R 22. Vsi trije časovno ožje opredeljivi pokopi iz dolenjskih železnodobnih grobišč, v katerih so bile vzhodne skupinice grobov so bodisi sočasni bodisi ne- izolirane konjske kosti odkrite skupaj z nekaterimi dru- koliko mlajši od groba R 22, pri čemer gre kar dvakrat gimi specifičnimi najdbami (npr. z izbranimi kostmi za pokop od enega do šest let starega otroka (R 10 in srne24 ali kultno posodo – ritonom z ovnovo glavo), R 16; glej tu Leben-Seljak, tab. 2). V tretjem primeru prav tako že razlagani kot morebitni grobovi svečenic starosti in spola pokojnika ni bilo mogoče oceniti, saj (npr. Gruškovnjak 2016a, 312, 440 in tam navedena se v delno uničeni jami človeški ostanki niso ohranili; literatura). Seveda so lahko bili razlogi za pridatek pridan grobni inventar je razmeroma skromen (odlo- konjskih ostankov in polmesečaste fibule v omenjeni mek fibule in ustja lončka). grob 7 z Zidance pri Podnanosu tudi povsem posvetne V zahodni skupinici pokopov je bil grob R 23 narave, kot denimo smrt ob porodu (prim. Teržan (datacija: stopnja Sv. Lucija IIc) umeščen tik ob okvirno 1990, 73). V vsakem primeru pa so morali pridatki sočasen grob s konjskimi kostmi R 22, jama brez doku- izražati pomembno okoliščino v življenju (ali smrti) mentiranih človeških ostankov R 22A (datacija: stopnja pokopane ženske. Enako nedvomno velja za pokoj- Sv. Lucija IIc/III) pa je bila vkopana kar v vrhnje plasti nico iz groba R 19, prav tako pa tudi za mladostnika navedenega groba ( sl. 8). Pridatki so bili v obeh primerih 23 Mednje seveda bržčas sodijo tudi pridane stare (!) skromni, je pa zanimivo, da je utegnil biti v grobu R 23 konjske kosti. (ob odrasli osebi?) pokopan še en, že tretji otrok (glej 24 Skupno pojavljanje kosti konja in srne ter tudi pri- tu Mlinar, 46). Ker sta se pokopa R 22A in R 23 na grob sot nost zgolj srninih ostankov v izključno ženskih grobovih R 22 dobesedno naslanjala, pridajanja konjskih kosti in na Dolenjskem bi utegnilo biti povezano s srno/košuto kot steklene jagode bržčas ni motivirala želja po magičnem enim izmed atributov Artemide, med drugim razumljene zapečatenju groba R 22. Verjetneje je, da je bila zaščita kot svetla stran že omenjene Hekate/Reitie (Teržan 1990, namenjena prav duši tam pokopanega pokojnika. Celo 72). Najverjetneje so bili nekateri obredi, miti ali simboli več; če je bil v grobu R 23 res pokopan otrok, bi odločitev s pomembno vlogo srnjadi (in lahko tudi konj) povezani predvsem z ženskami in/ali boginjami, ki jih častijo večinoma o njegovi umestitvi tako zelo blizu impozantnemu grobu ženske (Gruškovnjak 2016a, 440). R 22 lahko pričala o želji po dodat ni zaščiti duše tega 218 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC R 19 R 11 R 17 R 1 R 5 R 13 R 10 R 16 R 26 R 27 R 6 R 9 R 25 R 21 R 28 R 15 R 22 R 18 R 22a R 8 R 12 R 23 R 12a R 4 R 24 R 20 R 3 R 29 R 7 Sv. Lucija IIb1 R 14 Sv. Lucija IIb2 R 2 Sv. Lucija IIb2 ali / or IIc Sv. Lucija IIc Sv. Lucija IIc ali / or III Sv. Lucija III ali / or IV Sv. Lucija IV rimska doba / Roman period zgodnji srednji vek / Early Middle Age neopredeljeno / undetermined otrok (1−6 let) / child (1−6 years) mladostnik ali mlajši odrasli / adolescent individual or adult 0 3 m otrok in/ali odrasel / child and/or adult Sl. 8: Most na Soči – Repelc. Tloris zahodnega območja iz izkopavanj leta 2000 z označenimi grobovi in njihovo starostjo. Posebej so izpostavljeni grobovi otrok in mladostnikov. Vir: glej tu Mlinar, 39−52, 91−93. Fig. 8: Most na Soči – Repelc. Plan of the west excavation area (investigated in 2000) with marked graves, their dating and sex of the deceased. Graves of childern and adolescent individuals are special y marked. Source: see here Mlinar, pp.140−141. otroka.25 Pravzaprav je utegnil biti iz istega razloga grob čaščenja prednikov. Kolektivni značaj žrtvovanja konja R 22 vkopan v relativni bližini groba R 19. Na podlagi že in/ali zakopa oziroma raztrosa njegovih kosti je v pri- podanih argumentov je namreč izjemno koncentracijo meru obeh repelških grobov sicer na prvi pogled manj magičnih pridatkov v grobu R 19 smiselno razumeti izražen, vendar bi ta občutek lahko bil zmoten. Sploh kot kazalnik posebnega statusa tam pokopane ženske. pri grobu R 19 je bilo namreč ugotovljeno, da so bile Ker gre za grob, ki od drugih ni izoliran, je moral biti konjske kosti pri (po?) pogrebu uporabljene drugotno in ta status najbrž pozitiven. da je lahko bil obred (vendarle kolektivnega?) žrtvovanja Povezava obrednega pridajanja konjskih kosti v konja neodvisen od smrti pokojnice. Tudi če to ne drži, grobova R 19 in R 22 z željo po magični zaščiti obeh pa ostaja aktualna možnost, da je bil zaradi posebnega tam pokopanih oseb ter tudi pokojnikov iz grobov v statusa ženske iz groba R 19 (tudi pokojnika iz groba njuni neposredni bližini interpretativni diskurz že zelo R 22?) njen pogreb sam po sebi kolektivni dogodek, ki približa tistemu pri samostojnih pokopih konj z iste je zajel vse segmente tedanje skupnosti. V tem smislu bi nekropole. Ti so bili namreč postavljeni v okvir obrednih torej pri obeh repelških pokopih vendarle lahko šlo za praks očiščevanja/posvetitve določenih delov grobišča in zgolj posodobljeno različico pomembnih (in zato najbrž razmeroma redko uprizorjenih) tovrstnih obredov, kot 25 Pri otrocih iz že omenjenih grobov R 10 in R 16 v so bili predstavljeni v zvezi s samostojnimi pokopi konj vzhod ni skupinici pokopov so podobno zaščito nemara skušali doseči s pridatkom enajstih oziroma petih odlomkov steklenih iz grobov M 2141, M 2788 in Sz 592. jagod (glej tu Mlinar, t. 19A: 8–11, 21B: 2–6). 219 Borut TOŠKAN SKLEP V tem duhu je treba razumeti tudi ponujeno tezo o pomenu konjskih ostankov iz grobov R 19 in R 22. Sodobne etnološke raziskave vedno znova doka- Po tehtanju kopice argumentov je bila predlagana skica zujejo, da je raznolikost obredne krajine posameznih hipotetične različice žrtvovanja in poznejšega ravnanja skupnosti zelo izrazita (glej npr. Birtalan 2003). V s kostnimi ostanki teh živali, ki pravih analogij v regiji preteklosti ni bilo prav nič drugače, kar seveda velja pravzaprav nima (prim. Dular 2007; Gruškovnjak 2016a; tudi za načine manifestiranja kultne vloge živali (glej Bortolami 2017–2018). Posamezne domnevne elemente npr. Aśvamedha; Boyle 1965; Ekroth 2002; Perego obreda je v literaturi sicer mogoče najti, doslej pa ti še ni- 2010a; Kmeťová 2013a, 78). Predvsem zaradi tega je so bili nanizani v enakem sosledju, kot je bilo predlagano vsak poskus interpretacije živalskih ostankov iz grobov, na tem mestu. Čeprav mora biti bralec pri sprejemanju kultnih mest, svetišč ipd. nehvaležno početje, ki lahko ponujene razlage zelo previden, pa njeno vnaprejšnje ponudi kvečjemu zelo posplošene približke dejanskih zanikanje ni smiselno. Znano je namreč, da je bil Most na obrednih praks in njihovega ozadja. Še tako privlačne Soči (sploh) v času obeh pokopov tesno vpet v trgovske razlage, ki jih (navidezno) podpira cel niz analogij z poti z bližnjimi in bolj oddaljenimi regijami ter da so bili več različnih področij raziskovanja, se namreč lahko pri tem predmet živahnega, prestižnega in donosnega kaj kmalu zamajejo. V tem poglavju je bila, denimo, trgovanja tudi konji (Gambacurta 2003, 98; Kmeťová za najdbo leve polovice glave ovčje samice v latvici v 2013a; 2013b). Seveda so se skupaj z blagom po teh tolminskem grobu 269 predlagana razlaga v smislu poteh izmenjevali ljudje in ideje, kar se močno zrcali v posmrtne popotnice. Argumentacija, ki je upoštevala materialni kulturi. Pravzaprav so bile posamezne stične tako (sodobni) kulinarični potencial ovčje glave (prim. točke prepoznane tudi pri vzorcih obrednega žrtvovanja Bartosiewicz 2002, 133–134) kakor tudi analogije drugih in pokopavanja konj (Kmeťová 2018). Vendar pa kljub domnevnih primerkov posmrtnih popotnic v posodju tesnim stikom do popolne kulturne, gospodarske, po- in izven njega v širši regiji (npr. Fiore, Tagliacozzo litične (…) asimilacije starejšeželeznodobnih posoških 2006; Kmeťová, 2017a; 2017b), se je zdela prepričljiva. skupnosti h kateri od močnejših kultur v soseščini v In bržčas se je večina v latvicah odkritih levih polovic tedanjem času ni prišlo, saj so bili v okviru Mosta na ovčjih glav v posameznih grobovih tedanjega časa znašla Soči prepoznani indici o razvoju in obstoju številnih prav v vlogi posmrtne popotnice. Vendar pa je iz virov lokalnih različic posameznih globalnih praks (Dular, razumeti, da so lahko imele polovice lobanj v nekaterih Tecco Hvala 2018, 132). V tem kontekstu bi bilo bržčas prazgodovinskih kulturah tudi razmeroma pomembno treba iskati manevrski prostor za umestitev predlagane ritualno vlogo (Hoffmann 1989, 145; Ekroth 2011, razlage poteka in pomena pridajanja konjskih ostankov 34–35) ter da je utegnilo izbiro med levo in desno stranjo v grobova R 19 in R 22. Navsezadnje utegne težavo s živalskega kadavra določati simbolno razlikovanje med pomanjkanjem analogij kaj kmalu omiliti novo od- naslavljanjem htonskih in nebeških entitet (MacKinnon kritje z bližnjega grobišča V Logu pri Kobaridu, kjer 2010, 258). Čisto vsake v grob pridane leve polovice je preliminarni vpogled v skupek živalskih ostankov ovčje glave v latvici torej le ni mogoče povsem a priori iznad kamnite plošče enega od grobov26 pokazal na opredeliti kot posmrtno popotnico. še eno akumulacijo konjskih kosti glave in nog (lastni neobjavljeni podatek) … 26 Grob je preliminarno datiran v stopnjo Sv. Lucija IIa. Arheozoološka analiza je del celovite revizije izkopavanj navedenega grobišča iz leta 1979, ki jo vodi Ana Kruh iz Goriškega muzeja. Za dostop do živalskih ostankov in za preliminarno časovno opredelitev navedenega groba se ji na tem mestu lepo zahvaljujem. 220 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI: THE PUCARJEV ROB AND REPELC SITES Translation INTRODUCTION archaeological excavations taking place between 2000 and 2013 (see here Mlinar), when a total of 88 burials The large-scale archaeological investigations of were investigated. At Pucarjev rob, burial is believed to the Iron Age and Roman period habitation remains at have begun in the late 7th or early 6th century BC, and Most na Soči ( Fig. 1), conducted between 1971 and 1984 lasted at least until the mid-4th century BC (see here (Svoljšak, Dular 2016; Tecco Hvala, Dular [eds.] 2018), Mlinar, Fig. 18, 19). The earliest graves at Repelc date to have established the site as the most extensively excavated the 5th century BC, while the latest presumed burial is archaeological site from the 1st millennium BC in the attributable to the Early Middle Ages (see here Mlinar, south-eastern Alpine area. The same significance can Fig. 59; App. 2). The bulk of the burials from the main be ascribed to the site in terms of its archaeozoological part of the cemetery excavated in the late 19th century remains, as systematic collection during these excava- and early 20th century ( Fig. 1: 2) dates between the 8th tions yielded more than 11,700 animal teeth, bones and and the 4th century BC. their fragments (Bartosiewicz 1985; Toškan, Bartosiewicz 2018). Having said that, the first major reports on animal remains from Most na Soči bear a much earlier date, DESCRIPTION already written towards the end of the 19th century and OF FAUNAL ASSEMBLAGES included the outstanding find of four independent burials of horses in the central part of the vast cemetery associated PUCARJEV ROB with the settlement (Marchesetti 1893a, 189, 217–218, 270). Almost 7000 prehistoric and Roman-period burials At least three animal specimens came to light at were investigated here that yielded relatively little animal this site. They were collected from two of the few rich remains, reportedly only in 61 graves. cremations (Graves PR 1 and PR 2), more precisely from These remains have as yet not been comprehen- the ceramic pithoi serving as urns. Grave PR1 yielded sively analysed. An attempt to this end has recently two charred, partial y preserved vertebral processes of been made (Gruškovnjak 2016a), but the author could a taxonomical y non-identified ‘small herbivore’, most only rely on the relatively brief reports of the excava- likely a sheep or a goat, while Grave PR 2 contained an tors without having the access to the faunal remains isolated sheep/goat molar. In addition to these, several themselves to consider the archaeological context, the bits of burnt animal bones might also have been mixed taxonomic-anatomical identification and the specific among the cremated human remains in Graves PR 12 taphonomic features (see e.g. Gruškovnjak 2016a, 117, and PR 20 (see here Leben-Seljak, Tab. 1). 122, 125, 129, 134). This leaves numerous questions with regards to the role of animals in the burial rituals of the time unanswered (see e.g. Gruškovnjak 2016a, 138–139). REPELC It is, first and foremost, not possible to reliably assess the quality of collecting the archaeozoological finds The (Early) Iron Age assemblage from Repelc com- during fieldwork, on the one hand, and the degree of prises nearly a thousand bones, teeth or their fragments. fragmentation, possible traces of human activities, the Only 87 of them have been positively taxonomical y iden- age at death, the size of the animals and so forth, on the tified, roughly a third of which were found in graves, one other. In contrast, the finds recovered from the Pucarjev quarter is presumed to have been associated with other rob and Repelc sites ( Fig. 1: 3, 4) located at the edge and structures, the rest were scattered among the Iron Age on the lowest terrace of this vast cemetery offer an insight and Roman period finds in Layer SU 3. All taxonomical y into these very topics. They came to light during the identified specimens belong to mammals ( Tab. 1 and 2). 221 Borut TOŠKAN Graves Grave R 22 Presented here are the positively identified animal This is the second cremation with unburnt horse remains. In addition to these, other bits of animal bones remains at Repelc that – similarly as the first one Grave may be among the human remains in Graves R 12A, R R 19 – stands out in a larger-than-average pit and a more 17, R 40, R 48 and R 49 (see here Leben-Seljak, Tab. 2). complex grave construction. The bottom of the grave pit held the remains of a presumably young individual, Grave R 19 possibly an older child or an adolescent (see here Mlinar, It is one of two graves at Repelc that stand out in a Fig. 36, Pl. 23C–24A and Leben-Seljak, Tab. 1, 3). The pit larger-than-average pit (more than 1.5 m in diameter), also yielded relatively numerous animal finds (N = 477), grave construction of a square plan, grave cover consist- predominantly consisting of up to 1 cm (N = 152) or ing of a number of marl slabs and in the content includ- between 1 and 3 cm (N = 53) large, taxonomical y non- ing unburnt horse remains (see here Mlinar, Fig. 37, identified bone specimens. The fresh fractures on many Pl. 22C–23A). The analyses of grave goods and human of the pieces indicate significant fragmentation during remains have revealed the burial of an adult woman, and/or after the archaeological excavations. aged up to 40 years (see here Leben-Seljak, Tab. 1, 3). Two right upper, one left lower and one right lower The grave yielded as many as 182 pieces of animal cheek-tooth, two pieces of possibly the same right lower remains. Only 15 of them could be positively taxo- cheek-tooth, a partial y preserved diaphysis of a right nomical y and anatomical y identified, consisting of two humerus and a fragment of the proximal end of a left sheep/goat molars and several horse bones ( Tab. 1). or right radius are undoubtedly horse remains, possibly Further ten have been ascribed to one of the ad hoc from a single animal. The relatively small size of the teeth non-taxonomic groups, i.e. ‘smal herbivores’ (e.g. sheep, ( Fig. 4a–d) suggests that the horse from Grave R 22 was goat, roe deer) and ‘large herbivores’ (e.g. cattle, horse). smaller from the one in Grave R 19. In this regard, it is The latter assemblage is larger and includes partial y consistent with the contemporary small ‘work’ horses preserved bodies of one cervical, six thoracic, one lum- known in the south-eastern Alpine area mainly from bar and one anatomical y non-identified vertebrae. It habitation contexts (cf. Bökönyi 1994, 200). is possible that all belonged to a single animal, either a Other possible horse remains (cf. Brown, Gustafson horse (which is more likely; cf. Brown, Gustafson 1979) 1979) from Grave R 22 comprise partial y preserved or cattle. The group of ‘small herbivores’ consists of a bodies of five thoracic and three anatomically non- single rib fragment, which was unearthed in the vicinity identified vertebrae, as well as 15 rib fragments. These of the two caprine molars, and most likely belongs to specimens are too robust for pigs, caprines or other smal either a sheep or a goat as wel . The 157 non-identified animals (roe deer, dog and so forth), leaving cattle (and fragments, the size of which is largely below 2 cm, mainly possibly red deer) as the only alternative. The faunal as- belong to ‘large herbivores’. Many of the fractures on semblage from Grave R 22 includes no reliably identified these bones are fresh, created during or after the ar- cattle remains, though it is possible that a small fragment chaeological excavations. of the upper jaw without preserved teeth belonged to this The assemblage of identified horse remains in- species; the specimen could also be ascribed to a (wild?) cludes the distal parts of a left and a right tibia, a slightly pig or red deer, but certainly not horse. damaged left and a complete right astragalus, a right Al animal remains from Grave R 22 either reliably calcaneus, a left and a right navicular and ectocuneiform or potential y identified as horse bones were recovered bones, a right cuboid bone and the proximal part of a left from the fill above the marl cover slabs ( Fig. 5). Ex- and a right second, as well as a left third metatarsal bone. cavation data even show that some bones lay directly The morphological and metric ( Tab. 3) characteristics on the slabs, while others were further up and some of these specimens point to the same horse/mare. The already noticeable in the patch of the grave pit before tibiae were broken in a similar spot ( Fig. 2a), but not the removal of the fill even began. The fill also revealed while still fresh as the fracture outline is not spiral and several bronze cross-shaped strap distributors as the the bone surface at the fracture not smooth ( Fig. 2b; cf. remains of horse gear (see here Mlinar, Pl. 23C: 1–9). Outram 2002). The same goes for the only recovered Small bone fragments of taxonomical y non-identified third metatarsal bone ( Fig. 2d). mammals were mixed with the ashes on the bottom of The two caprine molars, the rib fragment of a the grave pit. ‘small herbivore’ and the vertebrae of a ‘large herbivore’ (horse?) came to light in the fill of the grave pit, as did Other graves a large part of the horse remains. The remaining horse In addition to Graves R 19 and R 22, five other bones, consisting of both tibia fragments, the calcaneus burials at Repelc yielded animal remains. Of a total of and the left of both astragali, were deposited/strewn 14 specimens, eight could be taxonomical y identified; across and next to the marl cover slabs ( Fig. 3). they were all ascribed to either sheep or goat ( Tab. 1). The list includes six fragments of a possibly single molar 222 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... (Grave R 38), a partial y preserved tibia (Grave R 41) also include human remains. The taxonomical y identi- and a small fragment of an unfused distal epiphysis of a fied specimens – a zygomatic bone and two molars of metapodial (Grave R 511). Taxonomical y and anatomi- cattle – were found in Grid Square 8 under a large stone cal y non-identified specimens were found in Graves and may represent the remains of a single skul . R 37, R 38, R 45 and R 51; those from Graves R 37 and R 51 are burnt. Animal remains were scattered in the ashes Considerably greater is the assemblage of animal at the bottom of individual pits, where they were mixed remains from the 2002 excavation area. In addition to with cremated human remains and possibly grave goods. 79 pieces from graves and other structures, presented above, there were 162 fragments of bones and teeth Cremation pit (SU 101, 102; Grid Square 1) scattered throughout Layer SU 3 with Iron Age and The roughly 30 cm thick black fill of the crema- Roman period artefacts ( Tab. 2). Most of the animal tion pit, measuring some 4.5 m in maximum diameter, remains belonged to caprines (N = 23), followed by consisted of wood charcoal mixed with burnt stones, cattle (N = 6), domestic pig (N = 3) and horse (N = 1). fragments of artefacts, bits of cremated human bones The taxonomical y non-identified specimens (N = 34) (see here Mlinar, Fig. 40, 42, App. 1/2) and 37 animal mainly comprise teeth (caprine: N = 16; cattle: N = 5; specimens. The faunal remains comprise a left upper horse: N = 1), though the sheep/goat cheek-teeth frag- molar and right incisor of cattle, the diaphysis of a right ments from Grid Squares 3 (N = 6), 9 (N = 3) and 10 humerus and an astragalus fragment of domestic pig, a (N = 3) may belong to a considerably smaller number of diaphysis fragment of a horse metapodial and six caprine teeth, possibly as low as a single tooth per grid square. specimens: single right upper, left lower and right lower molars, as well as single diaphysis fragments of the right radius, left tibia and right tibia. The smallest breadth of DISCUSSION diaphysis of the pig humerus is 18.5 mm, the smallest breadth of diaphysis of one of the two sheep/goat tibiae Animal remains from cemeteries are commonly is 14.0 mm. In addition to these, the discussed animal interpreted as grave goods, provisions for the afterlife, assemblage includes 22 taxonomical y non-identified refuse from the funerary feasts or some other rituals fragments, all of mammals. None of the examined connected with the veneration of the dead (for examples specimens show traces of fire. from the southern and south-eastern Alpine areas, see e.g. Gabrovec 1960; Puš 1971; Bartosiewicz 2002; Di Martino Round stone structure (SU 88; Grid Square 4) 2002; Gruškovnjak 2016a; Kovač, Toškan 2017; Toškan Found among the obliquely laid marl slabs of this 2017a; 2017b; Škvor Jernejčič, Toškan 2018; Gruškovnjak, structure (see here Mlinar, Fig. 45, 46, App. 1/2), were Omahen, Toškan 2018; Črešnar et al. 2019). It is, however, two left upper and two left lower caprine molars, as well essential for a proper interpretation of the finds to com- as 16 bone fragments of taxonomical y non-identified pare the archaeozoological assemblage under investiga- mammals. Most specimens measure up to one centi- tion in any of its specific features with the assemblages metre, all are burnt and their colour ranges from black from the associated or at least contemporary settlements to white. in the region, as well as with the assemblages from other cemeteries of the same cultural group (cf. Gaastra 2018 with references; Toškan 2017a). In the case of Repelc and Drystone wall (SU 87; Grid Squares 4 and 5) Pucarjev rob, the assemblages could be compared with Unearthed among the large slabs of the drystone those from the main part of the same necropolis (Mar- wal , attributable to the initial phase of the cemetery at chesetti 1893a; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985) Repelc (see here Mlinar, Pl. 120–121), were part of a and from the associated settlement (Toškan, Bartosiewicz skull and a right third lower molar of cattle, two rib frag- 2018), as well as with the animal finds from the graves of ments of a large herbivore (possibly also cattle) and two the cultural y related and geographical y close cemetery in fragments of a taxonomical y non-identified mammal. Tolmin (roughly 10th–7th century BC; Svoljšak, Pogačnik 2002), from the cemetery of the Gorenjska Hal statt cultural group at Pristava in Bled (roughly 8th–mid-7th Other contexts century BC; Gabrovec 1960) and some of the necropoleis The 2000 excavation area at Repelc yielded three in the Venetic area (see e.g. Fiore, Tagliacozzo 2006). taxonomical y identified and 80 non-identified speci- mens outside the grave pits ( Tab. 1). Some were charred or calcined and the smallest bone bits in particular can ANIMAL REMAINS FROM GRAVES 1 Grave R 51 is the only burial with faunal remains not dating to the Early Iron Age; it has been attributed to the Late Most prominent among the animal remains di- La Tène period (Sv. Lucija IV; see here Mlinar, Fig. 59). rectly connected with individual burials are the bones 223 Borut TOŠKAN and teeth of horses from Graves R 19 and R 22.2 As for Significant parallels come from adjacent areas the other finds from graves, few in number, we should to the north and east of Posočje. Porcine remains are start with two observations: (1) none of the taxonomi- rather frequent in the Late Bronze and Early Iron Age cal y or at least anatomical y identified specimens with settlements and cemeteries in lowland Ljubljana (Toškan the exception3 of both partially preserved charred 2017a, 202 with references), while they are much rarer (presumably) caprine vertebrae from Grave PR 1 show at the Early Iron Age sites of the topographical y more traces of exposure to fire even though the many small varied area of Blejski kot (Gabrovec 1960, 45–47; Bar- non-identified (also human?) bone fragments do include tosiewicz 1996, Tab. 1). This again suggests that the such finds, and (2) all specimens were unearthed in the intensity of pig keeping depends on the natural envi- ashes either on the bottom of the pit (Repelc) or in the ronment rather than the animal husbandry strategy urn (Pucarjev rob), mixed with the cremated remains specific to a human community. It is true, however, of the deceased and grave goods, hence their position in that the practice of offering pork had a completely the grave pit is presumably not coincidental. The data on different connotation for the Veneti to the one for the the species and skeletal elements shows a predominance contemporary inhabitants of the Ljubljana Basin. The of isolated caprine teeth (Repelc: N = 8; Pucarjev rob: latter usually offered pork into graves as provisions N = 1), with all six fragments from Grave R 38 possibly for the afterlife (Toškan 2017a, 202), while the people forming part of a single tooth ( Tab. 1 and 2). living in the Po Plain mainly offered isolated teeth (see The predominant share of caprine remains from the e.g. Fiore, Tagliacozzo 2006). Such practices undoubt- graves is not surprising. It is, in fact, consistent with the edly had a deep symbolic meaning. For this reason as composition of the animal remains from other known wel , the almost complete absence of pig remains from Early Iron Age graves at Most na Soči, where the finds of the Early Iron Age graves of Posočje cannot merely be goats and (presumably primarily) sheep were identified due to a very limited extent of the local pig husbandry, in half of the altogether 61 burials with animal bones but primarily to a considerably smaller role of pig in and/or teeth ( Tab. 4). A similar observation has been the local mortuary rituals. This is corroborated by the made for the nearby cemetery at Tolmin, where the lower counts of offered pig specimens when compared finds from four of the five graves with unburnt animal with those of horse offerings, though horse herds were remains (Bartosiewicz 2002), as well as those from up certainly even smaller in contemporary Posočje. to seven of the eight graves with burnt animal remains (Di Martino 2002) were ascribed to caprines. In the Venetic area, a region with which Most na Soči and the Isolated teeth as amulets Sveta Lucija group as a whole were closely tied, caprine finds in Early Iron Age graves are also relatively com- Isolated teeth are the most frequent finds in the mon, although their share tends to be slightly lower faunal assemblage examined here ( Tab. 1 and 2); this also than in Posočje (see e.g. Fiore, Tagliacozzo 2006 with applies to the main part of the same cemetery ( Tab. 4). references). Rather frequent in the Venetic area were pig In literature, isolated teeth offered in graves are most offerings (primarily canine teeth and incisors) in graves, commonly interpreted either as symbolic provisions for which are completely absent from the graves at Most na the afterlife, in the sense of pars pro toto, or as amulets Soči and Tolmin ( Tab. 4; Bartosiewicz 2002; Di Martino or talismans (see e.g. Cherici 1999, 170–173; Perego 2002). This difference can, at least in part, be ascribed to 2010a, 75–80; Kmeťová 2017a, 71–75). Indirect evidence a much greater role of pig husbandry in the Venetic area suggests that the latter predominate in the cemetery at in comparison with Posočje, where the natural environ- Most na Soči. ment is not suited for this particular livestock sector In the neighbouring Venetic area, the numerous re- (see e.g. Toškan, Dirjec 2011, 362–364). The share of pig corded cases suggest that the practice of offering isolated remains from the prehistoric habitation contexts of Most teeth in graves was common (e.g. Facciolo, Fiore, Tag- na Soči4 is below 10% (Toškan, Bartosiewicz 2018, Tab. liacozzo 2006). Remains of these skeletal elements also 1), while the counts for the roughly contemporaneous came to light in some cult contexts other than cemeteries sites in northern Italy are up to four times higher (see (e.g. construction offerings, depositions in sanctuaries; e.g. Petrucci 1996; Pino Uria, Tagliacozzo 2001). Perego 2010a, 75). Occasional y placed into graves were the teeth of horses, asses, dogs, different carnivores, beavers and even humans (Tagliacozzo 1998; Cherici 2 These finds are discussed in greater detail below (see 1999, 171–173; Fiore, Tagliacozzo 2006; Perego 2010a, the chapter on horse remains, p. 229). 77–78), which are not among the species traditional y 3 Also burnt was the distal end of the caprine metapodial deemed of culinary interest, hence these finds are not from Grave R 51, but it is Late La Tène in date. readily interpretable as sustenance for the afterlife. The 4 A very low, 7% share of pig was also established for the Roman-period settlement at Most na Soči (Bartosiewicz symbolic significance of the offered teeth is also very 1986). apparent in the case of pig incisors and canine teeth. In 224 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... connection with such finds, Fiore and Tagliacozzo (2006, calf and an adult cattle (Grave M 2095; Tab. 4). This 458–460) report on a preferential incidence of incisors assemblage can confidently be seen as the remains of in the graves of women and canine teeth in the graves of sustenance for the afterlife. Interestingly, the graves with men. We may infer that these canine teeth sooner occur an at least approximate list of reliably identified cattle as evidence of the high status the deceased had enjoyed finds from Most na Soči (N = 10; Tab. 4) are mainly during his lifetime and/or of his hunting prowess rather those of men (N = 8), while the remaining two burials than as amulets or talismans (Fiore, Tagliacozzo 2006, could not be gendered (Graves M 525 and M 880; cf. 460; also see e.g. Perego 2010a, 78). Gruškovnjak 2016a, Fig. 2.1.11). Six of the eight male For the graves at Most na Soči, an indirect indica- burials contained limb bones,5 one rib fragments and tion for interpreting the (bulk of the) isolated teeth as only one, Grave Sz 1354, held either one or several iso- amulets/talismans is the gender structure of the burials lated teeth. Grave Sz 1354 also stands apart for the partial with such items. Most were recorded in female and pos- cremation of the deceased, which is local y a very rare sibly children’s burials, while male burials were mainly phenomenon (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, associated with a greater number of bones from the 229). The grave pit held an average content of goods, meaty (or meatiest) parts of animals ( Tab. 4). A similar as well as ashes that included relatively large pieces of picture can be observed in the cemeteries of the Venetic half cremated human bones and a completely decayed area (see e.g. Cherici 1999, 175–177; Fiore, Tagliacozzo and crushed skul , which was not burnt. This unusual 2006), as well as in some of the few archaeozoological y disposition of the body before burial could indicate a analysed Early Iron Age graves from the south-eastern specific circumstance during the lifetime and/or death Alpine region and its immediate hinterland (see e.g. of the individual. Moreover, it may actual y be the reason Kmeťová 2017a, 73; Toškan 2017a, 201; 2017b, 153–155; for placing the ‘magical’ cattle tooth in the grave of this Škvor Jernejčič, Toškan 2018, Tab. 1). It is presumed man (not a woman or child). In the eyes of the local that offering amulets in the graves of women and chil- community, the deceased may have needed additional dren mirrors the need to protect these most vulnerable protection; it is also possible that the community sought members of a community (Perego 2010a, 75, 79 and to protect itself from the soul of the deceased (Perego also 82–83). 2010a, 82–83). Are the data for the cemetery at Most na Soči telling Leaving caprines aside, the cemetery at Most na on the matter? Isolated teeth of caprines came to light in Soči reportedly revealed only two other reliably gen- three graves at Repelc in Pucarjev rob, with the deceased dered burials with isolated animal teeth beside Grave in two of them identified as to their sex/gender, both as Sz 1354. Both were female, with Grave M 2395 contain- women (see Graves PR 2 and R 19). The 28 graves with ing red deer teeth and rich Grave Sz 1819 the canine caprine remains from the main part of the same cemetery tooth of a wild boar. These are the only remains of the at Most na Soči include seven for which the excavation two animal species in the cemetery. reports (Marchesetti 1893a; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž- Orel 1985) reveal data on individual skeletal elements ( Tab. 4). Four are presumably the graves of women (cf. Provisions for the afterlife Gruškovnjak 2016a, Fig. 2.1.14), two of these (M 19 and M 192; the latter of an adolescent woman) included one The hypothesis on the preferential practice of or several isolated teeth, Grave M 2175 contained a tibia offering magical objects in the graves of women and fragment with a bronze pin inserted in it, while Mar- children of Most na Soči would, of course, need to chesetti (1893a, 127) wrote that ‘half a back’ was placed be verified on a larger sample, but that is not feasible into the dish in Grave M 741, which is presumably his at this time. It is, however, possible to infer from the interpretation of the find of a number of vertebrae. Apart available evidence that the high incidence of amulets from the two mentioned female burials, isolated sheep/ in female burials does not in itself exclude the exist- goat teeth were only also unearthed in two ungendered ence of a parallel practice, of offering sustenance for graves (M 411 and M 2598). Of the six above-mentioned the afterlife. The exact nature of such a practice and burials – i.e. four female burials with caprine remains and the possible differences between the genders are as yet both ungendered burials with isolated sheep/goat teeth – unclear. Indications to this effect may be seen in the only the one with ‘half a back’ can be seen as containing few instances where animal remains were unearthed caprine remains as provisions for the afterlife. The deposi- tion of single isolated teeth and the tibia fragment with 5 Grave M 1848 only held an astragalus. This find might an inserted bronze pin rather had a magical connotation. carry a symbolic meaning, though other explanations are also The only male burial with caprine remains, found possible (see e.g. Perego 2010a, 78–80; Toškan 2017b, 154– in the main part of the cemetery at Most na Soči, comes 156 with references). Similar interpretative options pertain with a cursory list of the recovered skeletal elements to the assemblage of the left astragalus and three phalanges that include non-identified limb bones of a sheep, a from Grave 327 of a woman buried at Tolmin (Bartosiewicz 2002, 133–134). 225 Borut TOŠKAN in ceramic vessels placed into grave pits. Wherever A parallel that certainly springs to mind is Grave 327 excavation reports/publications offer the data on the from Tolmin, which held calf foot bones (Bartosiewicz skeletal elements of identified animal species (N = 3), 2002, 133). These were not found inside a ceramic vessel they indicate the practice of offering meaty or meati- as in the case of Grave M 525, hence their interpretation est anatomical regions of animals ( Tab. 4). As already as provisions in the shape of a stew is less feasible.6 They stated, the dish in Grave M 741 held the bones of half are more likely the provisions in the shape of a piece of a sheep’s back, while the dish in Grave Sz 914 held sacrificed cattle of a lesser culinary, but still important rib fragments, i.e. pieces of the chest of a taxonomi- symbolic value (see e.g. Kmeťová 2017a, 73), with the cally non-identified animal. In addition, the report rest of the carcass of the precious animal possibly in- for Grave M 525 states that non-identified remains of tended for the funerary feast or one of the associated a cattle limb were found inside a jug. Two interesting ritual acts. In this line of thinking, symbolic provisions parallels for such assemblages come from Graves 155 for the afterlife could also be seen in the single verte- and 269 of the cemetery at Tolmin. The former con- brae or rib fragments, for example those from Grave tained a dish that held ten caprine rib fragments and R 19 at Repelc.7 Similarly intensively chopped ribs of two vertebrae, while the dish in the latter held half the (predominantly) caprines are known from several Iron skull of an adult female sheep (Svoljšak, Pogačnik 2001; Age sanctuaries in the region, where they are interpreted Bartosiewicz 2002, 133). as the remains of ritual feasts (Fiore, Tagliacozzo 2001, These modest data suggest that relatively meaty 89; Facciolo, Fiore, Tagliacozzo 2006, 56–57; author’s parts of smal animals were offered as provisions for unpublished data for Gradič near Kobarid). the afterlife (see, for instance, the above mentioned The last non-equine, positively taxonomically Grave M 741 from Most na Soči and Grave 155 from identified find from the graves at Repelc and Pucarjev Tolmin), possibly in a stew. Evidence of the latter may rob that has not yet been discussed in detail, is the distal be the half of a sheep’s head from Grave 269 at Tolmin, fragment of a caprine tibia from Grave R 41. Parallels, possibly also the rib fragments of a taxonomical y non- such as that from Grave 213 at Tolmin (Bartosiewicz identified animal in Grave Sz 914 at Most na Soči (cf. 2002, 133), show that it could represent the remains of Kmeťová 2017b). It is important to note that both Grave sheep/goat hock (cf. Kmeťová 2017a, 74). However, in Sz 914 and the above-mentioned Grave M 741 with half view of the partial y preserved tibia with a bronze pin a sheep’s back held the burial of a woman, suggesting inserted into the medul ary cavity from Grave M 2175 at that the practice of offering larger pieces of sacrificed Most na Soči, the specimen from Repelc should perhaps animals was not limited to male burials. Consequently, be regarded more as a symbolic object. it is even less likely for the single isolated teeth from the (predominantly) female burials to merely be the remains of a gender specific (only for women) and markedly 6 We should at least mention the possibility of wooden symbolic variant of the local provisions for the afterlife. vessels used for such provisions that decayed through time A special case is the briefly mentioned discovery (cf. Kmeťová 2017b). Examples of wooden vessels have of non-identified cattle limb bones inside the jug in actual y been unearthed at Most na Soči (Dular, Tecco Hvala Grave M 525. Considering the size of the long bones of 2018, 100–102). 7 this domestic animal, it is likely that either only indi- The fire damage on the two (caprine?) vertebra fragments from the pithos – urn in Grave PR 1 from Pucarjev vidual pieces of a humerus, radius, femur and/or tibia, rob makes their interpretation more complex. Although the or more or less complete foot bones (carpals, tarsals, charring is only superficial, such a prolonged direct exposure phalanges), which are considerably shorter, were placed to fire certainly made the soft tissue inedible. The same goes into the jug. The first of the two options would suggest for the burnt piece of a caprine metapodial from Grave R sumptuous provisions, as the upper and middle limb 51 dating to the Late Iron Age (Sv. Lucija IV). One possible parts represent the meatiest elements in cattle. In light explanation is symbolic provisions for the afterlife, similar of the near absence of cattle long bones in the graves to those from some of the cemeteries from central Slovenia at Most na Soči and Tolmin, the second option seems (Toškan 2017a, 202), or offerings to gods as in the case of the more plausible. Even this second option, however, Venetic cult place at Via S. Eufemia-Via S. Massimo in Padua (Ruta Serafini, Michelini 2013, 1209–1210). There are no cannot reasonably a priori be treated as the remains of reliable reports on burnt animal bones from the graves of the modest provisions; the bones in any case belonged to main part of the cemetery at Most na Soči, but such finds did cattle as the largest local y bred domesticate of the day, come to light at Tolmin (Di Martino 2002). The fire damaged the slaughtering of which would certainly have been a bones from Grave PR 1 at Pucarjev rob were found together costly undertaking (cf. Toškan 2017b, 155–156). with an owl skyphos, indicating connections with Greece or Analogies for offering sustenance for the afterlife Greek emporia in the Po delta, a pair of Fraore – Parma type in the shape of cattle feet could be sought in the seven serpentine fibulae, primarily typical of the sub-Alpine areas mostly male burials from Most na Soči with reported of northern Italy, a rectangular belt mount such as are mainly anatomical y non-identified cattle limb bones ( Tab. 4). known from Dolenjska (see here Mlinar, pp. 148–150) and others. 226 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... FAUNAL REMAINS FROM OTHER STRUCTURES animal remains in the graves at Most na Soči are prac- tical y non-existent (for exceptions, see the contents of The excavation at Repelc revealed some structures Graves PR 1 and R 51, for instance, with the latter Late interpreted as remains of cult practices in the ‘sacred La Tène in date), suggesting that the same conclusion space’ of the cemetery. Animal remains were found in could be extrapolated to the whole cemetery. The ques- four of these structures ( Tab. 1 and 2). tion natural y arises as to the ability of researchers in The cremation pit was unearthed in Grid Square 1, the late 19th and early 20th centuries to identify burnt at the northern edge of the terrace at Repelc ( Fig. 6). It animal bone fragments. For the remains from Repelc was investigated in the extent of 12 m2 and measured and Pucarjev rob, Graves PR 12, PR 20, R 12A, R 17, roughly 4.5 m in maximum diameter. Scattered in its R 40 and R 49 indicate the possibility that bits of burnt over 30 cm thick fill of wood charcoal were burnt stones animal bones were mixed among the cremated human of different sizes, faunal remains, bits of cremated hu- remains. Indeed, the few human remains with traces man bone and numerous artefacts dating to the Late of fire from these graves were well cremated and hence Hal statt, Late La Tène and Early Roman periods (see not so reliably identifiable (see here Leben-Seljak, Tab. here Mlinar, Fig. 59). 1, 2). Nevertheless, the practice of cremating animal The faunal assemblage is small (N = 33; NISP8 = 11; carcasses as part of burial rituals certainly seems alien Tab. 2), but interesting in a number of details. One of to the Early Iron Age community of Most na Soči and, these is the (almost?) complete absence of specimens as a consequence, no significant errors in the archaeo- with traces of fire, as all the burnt/cremated bone pieces zoological record due to taphonomic losses caused by are presumably from humans (Tamara Leskovar, oral fire are to be expected. report). The only exception might be the burnt frag- This observation allows us to focus on whether the ment of a pig astragalus ( Fig. 7a), which was found ritual nature of the faunal assemblage from the crema- just beyond the edge of the pit and not in it. How does tion pit at Repelc can be discerned from the array of this affect the understanding of the structure, which finds. The predominant share of caprines, mainly their archaeologists interpret as an ustrinum or a burnt of- teeth, is consistent with the high incidence of caprine fering place (see here Mlinar, pp. 120–121)? The faunal finds in graves ( Tab. 2; also see Tab. 1 and 4), though assemblage from the cremation pit stands out from the same holds true for the contemporary habitation the similar assemblages from the typical Alpine burnt context. What appears to be more important in this offering places both in the above-mentioned absence regard is the find of a metapodial of a horse, the cult (scarcity?) of burnt specimens (cf. Tecchiati 2000, 5; animal par excel ence in the Early Iron Age (Kmeťová Zohmann, Forstenpointer, Galik 2010, 831–852) and 2013a; 2013b; Bortolami 2017–2018; Toškan 2017a). the substantial (one third) quantity of the skeletal ele- After al , it is hardly a coincidence that merely eight ments from the meaty parts of the body (cf. Zohmann, (i.e. 0.14%) of the 5544 taxonomical y identified animal Forstenpointer, Galik 2010). An interesting parallel is remains from the Early Iron Age settlement at Most the presumed burnt offering place at House 6/2, in the na Soči belonged to this species (Toškan, Bartosiewicz Iron Age settlement at Most na Soči (Dular, Tecco Hvala 2018, Tab. 1). 2018, 79–81). Of the 97 animal specimens collected in Possibly the most interesting for a comprehensive this place, a single one was exposed to fire, though the interpretation of the role of animals in the ritual activi- share of the bones from the meaty body parts is all but ties taking place at the cremation pit is the presence of negligible (N = 7); more than 90% of this assemblage are domestic pig. The remains of this species comprise an isolated teeth, skull fragments and foot bones (Toškan, almost complete diaphysis of the right humerus and an Bartosiewicz 2018, 490–491). In this, it is fundamental y astragalus, while another astragalus, this one burnt,9 different to the archaeozoological assemblage from the came to light in the immediate vicinity of the pit and cremation pit at Repelc. possibly belongs to the same context ( Fig. 7). The fact The (near complete?) absence of animal remains that two of three pig finds are skeletal elements with a from the cremation pit that would exhibit fire damage traditional y highly symbolic value is probably not a only allows an insight into the nature of the associated coincidence. Even more significant is the absence of cult practices not directly connected with ritual burn- domestic pig remains in the reports on the Early Iron ing. This holds true despite the interpretation that the Age graves from Most na Soči, while wild boar occurs area (also) served as a place for cremating the dead only in Grave Sz 1819. This is a rich female burial where (ustrinum), indicating that the custom of burning the isolated canine tooth of a wild boar probably had a animal cadavers or their parts together with the human primarily decorative role. In the Early Iron Age cemeter- corpse was either not practiced or at least not common. ies in Posočje, a small fragment of a domestic pig bone Moreover, reports on finding charred and/or calcined 9 If considering this astragalus as forming part of the 8 NISP – number of identified specimens (Grayson same context, it would be the only burnt (taxonomical y 1984). identified) animal find from the cremation pit. 227 Borut TOŠKAN only came to light in Grave 35 at Tolmin (Di Martino Is it feasible to offer a similar interpretation for the 2002), as well as among the animal remains from the vast few animal remains from the area of the round stone ustrinum at Kobarid, the third Early Iron Age cemetery structure of SU 88? It was constructed of obliquely within a 15 km radius of Most na Soči. Marchesetti laid marl slabs with a partial y burnt loamy surface in (1893b, XIV) reports that this ustrinum also yielded the south part and a limestone slab jutting northwards the remains of cattle, caprines and horse, i.e. exactly the from the perimeter. The location of the structure within same species as in the cremation pit at Repelc. Also of the cemetery, its regular shape and orientation, as well interest is that the faunal remains from the ustrinum at as finds from the Early Iron Age indicate that offer- Kobarid show no traces of fire (Marchesetti 1893b, XIV; ings or sacrificial activities in honour of the ancestors Gabrovec 1976, 46). may have been practised here as well (see here Mlinar, The relatively large quantities of charcoal recovered pp. 120–121). Excavations yielded four taxonomical y from the cremation pit at Repelc and the ustrinum at Ko- identified pieces of animal remains, while further 16 barid suggest that burning took place here on more than were taxonomical y and anatomical y non-identified a single occasion. This could be relevant for a chrono- bone pieces measuring under a centimetre ( Tab. 2). The logical attribution of the faunal remains. The absence of small sample does not allow for a more comprehensive fire damage suggests these remains are relatively late, i.e. analysis, though we should note the predominant inci- Early Roman (Repelc) or La Tène (Kobarid; Gabrovec dence of isolated caprine teeth ( Tab. 2; cf. with Tab. 1 1976, 51) in date, as these are the dates at which ended and 4), which may again represent symbolic items with the ritual use of either areas and presumably also the magical properties. burning. If the animal remains were earlier, they would In the immediate vicinity of the cremation pit and have exhibited characteristic changes in structure and the round stone structure, a drystone wall of large marl colour even by being indirectly exposed to fire, lying and limestone slabs (SU 87) was built at the beginning of near or directly under the fire (cf. Asmussen 2009, 530; burial at Repelc. Six pieces of animal remains were found Ruta Serafini, Michelini 2013, 1210). among the slabs, four of which may have belonged to cat- If these faunal remains do indeed date to the tle ( Tab. 2). Such identification is confident in the case of Early Roman period, the common incidence of cattle, the isolated third lower molar and skull fragment, while caprines and pig in a cult place brings to mind one of the two rib fragments of a large herbivore could, at least the most traditional Roman rituals of sacrificing cattle, in principle, also have belonged to a horse. At Most na sheep/goat and pig, i.e. suovetaurilia. The essential part Soči, isolated cattle teeth are known from several graves of most of the known variants of this ritual was to lead ( Tab. 4) and from the cremation pit, while Grave R 22 at least one of each three animals around a predeter- possibly held a fragment of a cattle maxil a ( Tab. 1 and 2). mined individual, group of people or location (such as a Until the excavations at Repelc, neurocranium finds of field or a building). The procession of the animals to be this economical y very important animal were unknown sacrificed ensured an (apotropaic) protection, prosper- at Most na Soči ( Tab. 4). ity and/or spiritual purification of the individuals and This is important in light of the traditional y sig- areas involved in the ritual (Bendlin 2013, 6456–6457). nificant symbolic role of skul s in numerous prehistoric It is important to note that a ritual procession ( lustratio) cults. The specimen unearthed among the stones of the often also took place during or after burial, with the drystone wall could have arrived there by accident and procession possibly taking place around the ustrinum was as such not directly related to ritual activities. In (Murgia 2013, 142–143). Did such a practice also take connection with this, we should mention the only other place at the cremation pit at Repelc (and the ustrinum find of a confidently identified cattle skull from Most na at Kobarid)? The hypothesis is certainly an intriguing Soči, found in the west excavation area at Repelc. It is in one, not refuted even by the possibly slightly earlier fact two conjoining fragments of a right cattle zygomatic dating of the remains. Parallels from the Venetic area bone with two molars of the same species that were suggest that related ritual practices took place long be- found together with 46 taxonomical y non-identified fore the Roman period (Ruta Serafini, Michelini 2013, bone bits under a large stone in Grid Square 8 ( Tab. 1). 1213; Zaghetto 2017, 108, 113; also see e.g. Kmeťová Could this assemblage be the remains of a deposited, 2017a, 75). The speculative nature of certain aspects possibly ritual y damaged cattle skull/head? If this were of such an interpretation notwithstanding, the results true, the find is one of a ritual nature. In consequence, of the archaeozoological analysis of the remains from such an interpretation would also be possible for the the cremation pit at Repelc (ustrinum, burnt offering skull fragment from the drystone wal , which was con- place) definitely support a general hypothesis of the structed in a very prominent location at the presumed pit as a place where activities took place that were as- crossing of the Idrijca connecting the lowest terrace sociated with mortuary rituals in spite of the fact that at Repelc on the left bank with the settlement on the virtually none of the faunal remains was burnt (cf. right bank. Salvagno et al. 2016). 228 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... ANIMAL REMAINS (N = 426 or 5.4% NISP). It is, of course, possible that the FROM THE MIXED CULTURAL LAYER (SU 3) high incidence of sheep/goat tibiae at Repelc is merely coincidental in the relatively modest assemblage of ani- The SU 3 cultural layer in the east excavation area mal remains. After al , the differences in the incidence of at Repelc revealed Iron Age and Roman period finds (see isolated teeth and astragali between Repelc and the set- here Mlinar, p. 121) that include several tens of animal tlement are much more substantial, and the use of these bone pieces ( Tab. 2). The finds are believed to be func- skeletal elements in the rituals performed in this part of tional y associated with the cemetery, as they come from Iron Age Europe has been recorded on several occasions. a mixed layer that included stone slabs and goods from There are no such compelling indications for a presumed the damaged graves and other structures. The bone and ritual role of (sheep/goat) tibiae, although some present- tooth fragments were relatively evenly distributed across day ethnological studies do indicate this possibility. In the layer; there were also no observable differences in Mongolia, for instance, a sheep tibia accompanies an terms of taxonomic and anatomical diversity. individual from the cradle to the grave and it is even The best represented taxon is caprines (N = 23), placed into his or her grave (Birtalan 2003, 44–48, 52, followed by cattle (N = 6), domestic pig (N = 2) and 56–57). At the Iron Age site at Most na Soči, we should again horse (N = 1). This composition general y coin- note the find of a sheep tibia from Grave M 2175, into cides with the faunal assemblage from the graves and the which a bronze pin was inserted. Two tibiae were also much larger assemblage from the roughly contemporary unearthed among the horse remains from Grave R 19. habitation contexts ( Tab. 4; Toškan, Bartosiewicz 2018). Several other finds of interest came to light at roughly What does stand out slightly and could thus be related contemporary sites in the neighbouring regions, such as to local y performed ritual activities are the data on the an unusual combination of a horse tibia and part of the frequency of individual skeletal elements (cf. Gaastra left half of a roe deer skull in Grave 38 of a woman (!), 2018). Cattle is represented with only a few specimens buried in Tumulus VII at Preloge near Zgornja Slivnica of isolated teeth and one phalanx, horse with an incisor, (Magdalenska gora; Tecco Hvala 2012, 29: Fig. 3, 430; while the share of teeth also predominates among the Gruškovnjak 2016a, 244). The possibility that tibiae did caprine remains (N = 16 or ca 1/3 NISPCaprinae). An ulna play a certain role in the Early Iron Age rituals of the fragment and a burnt astragalus were ascribed to pig, of south-eastern Alpine area is thus not to be excluded. which the astragalus was found in the immediate vicinity of the cremation pit in Grid Square 1 and is probably associated with it ( Fig. 7a). HORSE REMAINS The high number of isolated teeth is also important because it substantial y exceeds the number of such finds The first horse remains from the cemetery at from the settlement (Toškan, Bartosiewicz 2018). The Most na Soči already came to light during the excava- 3733 recovered caprine finds from the settlement include tions towards the end of the 19th century. Of the seven ‘only’ one thousand identified teeth, which is just over graves with such finds, two yielded single specimens of one quarter of all sheep or goat finds. This share is even isolated teeth, one an (upper?) jaw, one the front half of smaller for cattle (23.5% NISP Bos), as the altogether 2778 a skeleton and the other three the complete skeleton of recovered cattle specimens include ‘only’ 653 teeth. Even a horse ( Tab. 6). The last four are actual y independent if the comparison considers the complete assemblage burials of horses with their gear, while the bones in the of finds from the east excavation area at Repelc (i.e. first three are offerings in human cremation burials. including the finds from graves and the three ritual Excavation reports indicate that none of the remains structures), the difference in the shares of teeth between exhibited traces of fire. Repelc and the settlement remains apparent ( Tab. 5). Three of the four10 independent burials of horses A similar observation holds true of the astragali: the at Most na Soči share several commonalities that should animal remains from the east excavation area at Repelc be noted before proceeding with the discussion (Mar- yielded three (4.8% NISP), while the several thousand chesetti 1893a, 95, 217–218, 270; Teržan, Lo Schiavo, mammal finds from the settlement yielded five times Trampuž-Orel 1985, 120–121). All were associated with less astragali (0.7% NISP). horse gear, which reveals the burial of bridled horses. There are no major differences between the set- All of them were also laid into a grave pit with a stone tlement and the cemetery for other skeletal elements. construction: one lined with slate slabs and covered with Having said that, we should mention as many as seven a large block of limestone (Grave M 2141), one covered sheep/goat tibiae: three from the cremation pit, two from with a heap of stones forming a vault (Grave M 2788) and the SU 3 cultural layer and one from Grave R 41. A total one with seven cover slabs laid one on top of the other share of this particular element is thus approx. 9% of 10 all taxonomical y identifiable specimens from Repelc, The skeleton excavated by Enrico Maionica comes which is almost twice as much as from the settlement without precise data (Marchesetti 1893a, 270), preventing us from drawing relevant conclusions. 229 Borut TOŠKAN and the bottom one made of red stone (Grave Sz 592). other interpretative options. It revealed individual buri- The third commonality is the absence of irrefutable evi- als in parts of cemeteries without human graves (Este: dence on their association with a specific human grave Via Prà; Balista, Ruta Serafini 2008, 93–96) and, even (of the master?) in the vicinity (Gruškovnjak 2016a, more importantly, in areas that included human graves 117–120, Fig. 2.1.8). It is therefore not likely that either but without a visible connection between both kinds of the three (four?) cases represented a classic sacrifice of burials (e.g. Altino: Le Brustolade, Portoni; Riedel taking place at the burial of a (social y distinguished) 1984; Gambacurta 2003, 90–95). The second compo- human individual, such as was the practice in other nent may indicate horse sacrifices as part of venerating Hal statt cultural groups of the south-eastern Alpine (heroicised) ancestors (cf. Gambacurta 2003, 99–101). area (Toškan 2018). The sacrifice at Most na Soči was It should be noted that indications of similar cult prac- most probably performed as part of public (collective) tices have also come to light in Dolenjska (Gruškovnjak rituals aimed at delimiting, marking or (periodical y) 2016a, 434–435; Toškan 2017a, 187–190,198–200; purifying an area of the cemetery. Kmeťová 2018, 272). There, an important element of the This very practice has been recorded with the ritual may have been the dismemberment of cadavers Veneti, a people with which the inhabitants of Posočje and handling of blood, evidence of which can be seen in enjoyed close trading and cultural links. More fre- numerous finds of incomplete horse skeletons and even quently than to specific human burials, the interments half-charred blood plasma (Toškan 2017a, 200 with ref- of horses11 in their cemeteries are tied to certain erences). This is of importance for Posočje in connection prominent structures (such as tumuli) or groups of flat with the front half of a horse skeleton found in Grave human graves (see e.g. Padua: Palazzo Emo Capodilista- M 2141 ( Tab. 6). Similar indications are all but absent in Tabacchi, Via S. Tiepolo-Via S. Massimo; Este: Casa di the Venetic cemeteries (Bortolami 2017–2018), though Ricovero; Gamba et al. [eds.] 2013, 373; Gamba, Gam- a possible al usion to such practices might be identified bacurta, Ruta Serafini [eds.] 2014, 48–50, 233; Balista, in the joint depictions of axes and horses on some of Ruta Serafini 1998; Bortolami 2017–2018, 65–70). In the products of situla art. As Zaghetto (2017, 107–112) order to correctly understand the phenomenon, it is proposed in view of the parallels with the well-known important to note that such sacrifices most often date to Roman rite of Equus October, the Veneti may have used a time when either the cemetery or a structure within it spears to kill sacrificial horses rather than axes.13 This spread onto previously unused (unconsecrated?) land, opens the possibility that the role of axes is connected with the horse burials careful y marked and recognisable in this cultural milieu as wel , at least in some cases, for (at least) decades to come. The latter can be inferred with the ritual dismemberment of cadavers (Zaghetto from the subsequent human graves concentrating near 2017, 106–108). these spots; with the earliest human graves in some Partial parallels for such a version of ritual practices cases contemporary or even slightly earlier than the come from Greece, where sacrificing (and dismember- horse burial (see e.g. Bortolami 2017–2018, 65–67). ing) an animal with the intention of spilling its blood on Archaeozoological analyses have shown a preferential a specific spot was being enacted as part of the cult of selection of healthy young adult horses of the male sex, the dead. The ritual took place either in connection with thus suggesting an established practice of following uni- the burial itself or afterwards and also served to ritual y form ritual laws. The timeframe for the above-described purify the relatives of the deceased. In some versions, contexts south of the Alps spans from the early 8th to the it was aimed at worshipping heroes, either as a plea for 6th century BC (Bortolami 2017–2018). This timeframe military success in upcoming battle or as an attempt to covers the earliest, possibly the two earliest independent procure the hero’s presence at the sacrifice and the fol- horse burials at Most na Soči. lowing festival (Ekroth 2002, 254–268). Moreover, blood In connection with the collective12 ritual sacrifices ritual in the Greek world could also represent a step on and burials of horses, the Venetic area offers several the path of purifying a spot after a (violent) death or was enacted as protection against evil forces, as part of taking 11 In contrast with Posočje, the Venetic horses were usual y not buried with their gear (Bortolami 2017–2018, 65). 13 In 2010, archaeologists excavated a presumed site 12 Also known with the Veneti are burials of horses of a ritual burial of at least six horses at Bizjakova hiša in associated with the graves of their masters (e.g. Padua: Piovego; Kobarid, dating to the late 4th or early 3rd century BC (Mlinar, Depellegrin et al. 2019), as well as common burials of humans Gerbec 2011). Alongside the horse remains were individual and horses in the same graves (e.g. Padua: Piovego, Este: bone pieces of other animal species, part of a human bone Lachini Pelà; Gazzo Veronese: Colombara; Bortolami 2017– and numerous artefacts. The finds were covered by rubble 2018, 73–76 with references), but they are less frequent. Even overlain by larger stones that represented the remains of a fewer are the cases of recorded material remains of sarcificing stone cover. The artefacts mainly comprise costume and these animals and/or depositing complete or parts of their weaponry pieces of Celtic warriors, as well as horse gear. cadavers in ‘sacred’ locations outside cemeteries (Padua: Via Interestingly, the weapons include no axes, but eight almost S. Eufemia, Altino: Fornace; Fiore, Salerno, Tagliacozzo 2003; complete spearheads and several spearhead fragments Facciolo, Fiore, Tagliacozzo 2006). (Mlinar, Gerbec 2011, 37–38). 230 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... an important personal/collective oath or as preparation dant (Dular, Tecco Hvala 2018, 130, Fig. 82A: 8). In for military action. The common point of all versions is contrast with above-discussed Grave M 2788, it is sur- spilling the blood of the sacrificial animal into the cult rounded by a smaller, but denser group of six human (also grave) pit, the interior of select building, on the burials. The ones closest to the horse are either slightly ground in the open air or into a river, lake or sea. Fol- earlier (M 2142, M 2143 and M 2144; Sv. Lucija Ib–Ic; lowing such a ritual, the cadaver of the sacrificed animal Tecco Hvala, oral report) or chronological y indeter- was not suitable for consumption and was hence either minate (M 2145 and M 2163). Interestingly, two of the destroyed (burnt, buried) or simply discarded (Ekroth three earlier graves (M 2142 and M2143) were found 2002, 251–254). under the pit with the horse burial, while both undated Can these examples be useful in interpreting the graves belong to children (Marchesetti 1893a, 95–96; independent horse burials at Most na Soči? Important 189). The only burial roughly contemporary with the clues can be gained from their relationship to the ad- horse burial is in Grave M 2164, which is also most jacent human graves by taking into account both the distant and probably not directly linked. spatial and chronological data, on the one hand, and the The above shows that this horse burial does not estimations on the gender, age and social status of the seem to have a direct functional connection with the deceased humans, on the other. It should be stressed, human burials in its vicinity, as it is later in date. It is however, that observations below are no more than thus not possible to see the horse as a ritual sacrifice sketchy scenarios of the potential ritual activities. on the occasion of extending the burial ground onto The M 2788 horse burial is surrounded by just over previously unused land with the animal representing a dozen graves with modest goods, none of which form the starting point with a possible apotropaic significance an apparent pair with the horse burial.14 This is also true (the offered bronze pendant). The interpretation that of the two slightly richer burials of the group (Graves seems more likely in this case is of a ritual with elements M 2789 and M 2810; Marchesetti 1893a, 124–125); one of worshipping (heroicised?) ancestors, in which the male and one female (Boiardi 1984, 100: Fig. 3, 106: blood of the sacrificed animal possibly also played an Fig. 7C, 112). The surrounding graves include seven important role. Grave M 2141 only held the front part of women, only the already mentioned Grave M 2789 of the horse’s skeleton, suggesting that cutting up the belonged to a man and two were ascribed to children. cadaver was an important part of the ritual. Early Iron The gender disparity is apparent, so much so that it Age burials of only the front of a horse are known in does not seem to be coincidental. Chronological y, the several other cemeteries in this part of Europe (see e.g. human burials are mainly slightly later than that of the Kmeťová 2013b, 255). Even in this interpretation, the horse (see e.g. Boiardi 1983, Fig. XIV, XV). Taken as a bronze pendant could still serve as a source of magical whole, the observations seem to correspond with the protection, possibly (primarily?) intended for the horse Venetic practice of sacrificing horses as an act of puri- itself. Such a practice in relation to the particularly valu- fying/consecrating part of the burial ground before a able animals has been documented in the Venetic area new cycle of burials. The near absence of male burials on several occasions (Chierichetti 1999, 170, 178; Perego could also suggest the need to provide special magical 2010a, 76; also see e.g. Gambacurta, Tirel i 1996, 71–72). protection for the weakest15 members of a community, The Sz 592 horse burial is specific in that a bronze i.e. children and women (without means) (Chierichetti torque with knots was placed in the grave in addition to 1999, 173, 175, 177; Perego 2010a, 75, 79). Following pieces of the bridle. Also specific is its location next to this interpretation, the horse from Grave M 2788 could modest Grave Sz 591 of a woman (dating: Sv. Lucija Ic), be seen as an apotropaic object. together forming a sort of a pair (Teržan, Lo Schiavo, The M 2141 horse burial only involves the front Trampuž-Orel 1985, 120). The knotted torques speaks part of the skeleton associated with a bronze disc pen- in favour of a possible contemporaneity of both burials (Sv. Lucija Ic), though the bridle pieces have parallels 14 For the location of graves, see e.g. Boiardi 1984, 100: from the horse Grave M 2141, which is dated Sv. Luci- Fig. 3, 106: Fig. 7C, 112 and Gruškovnjak 2016a, 120: Fig. 2.1.8. ja IIb (Dular, Tecco Hvala 2018, 130; Tab. 6). At least two 15 In the alternative explanation, the incidence of graves in the immediate vicinity of horse Grave Sz 592 amulets in the graves of women and children expressed the are slightly earlier, at least three either contemporary or desire to protect other members of the community form the slightly later; the graves goods are predominantly scarce. souls of the (specific?) deceased women and children (Perego If Graves Sz 591 and Sz 592 are indeed contempo- 2010a, 82–83). In this case, however, we would expect other raneous and form a functional pair, the horse probably indications of a negative attitude towards the graves of such ensured an apotropaic protection to the woman buried individuals such as isolated location within the cemetery (or (simultaneously?) next to it. This may have been the even outside it), an apotropaic barrier or unusual handling reason for placing the knotted bronze torque in the of the body of the deceased (see e.g. Riedel, Tecchiati 2001; Perego, 2010a, 82–84; De Grossi Mazzorin, Minniti 2012, grave of the horse. The modest grave goods of the 217–219). woman buried in Grave Sz 591 refute the possibility 231 Borut TOŠKAN that she owned the sacrificed animal in her lifetime its Roman version of Equus October. These indications and was thus a prominent member of the community come from figural art (Zaghetto 2017, 104–115), but (cf. Depellegrin et al. 2019, 140, 143). If, on the other possibly also archaeozoological observations. Skeletal hand, Graves Sz 591 and Sz 592 are not contemporary, analysis revealed that people usually selected large- the proposed interpretation loses much of its validity. It bodied, healthy and young adult animals for the public is not possible to exclude the possibility that the magi- (collective) variants of such rituals, which exhibits a cal protection of the sacrificed horse was intended for tendency or need to sacrifice the most magnificent another deceased, from a grave in the vicinity, also with among the horses at hand16 (cf. Bortolami 2017–2018, relatively modest goods. All three such graves postdate 67, 70, 72, 75; Depellegrin 2019, 143–145). This as well Sv. Lucija Ic, the dating of the woman in Grave Sz 591, was a prominent element of the known versions of the which would bring them chronological y closer to the Indo-European ritual under discussion (Zaghetto 2017, horse burial. In this interpretative context, the horse 98–99). Available evidence for Most na Soči tel s very burial in question shows certain similarities with horse little of the biometric properties of the horses found Grave M 2141 (see above), which was also in the midst here; we only have the note that the individual buried of earlier human burials and also contained a bronze in Grave M 2788 was young (Marchesetti 1893a, 123), object. Ritual sacrifice and burial of a horse in Grave Sz while some more data is available for the horses (prob- 591 may thus have included elements of both ancestor ably only two) from Graves R 19 and R 22 at Repelc. worship and magical protection for a limited number The remains of one correspond with the large-bodied of individuals buried contemporarily or subsequently. specimens from contemporary graves in the region, the The age, gender and social structure of the deceased other one is smaller ( Tab. 3) and both were more than interred in the vicinity of either of the three horse burials six years old at death. at Most na Soči is varied. This corroborates the hypoth- The absence of data on the build, age and condition esis of a sacrificial ritual as a social y inclusive, collective of the horses from Most na Soči notwithstanding, the act that involved individuals of different social positions, similarity of the sacrifices with those of the Aśvamedha function, gender and age within a community. Participa- are visible in several other aspects. As Gruškovnjak tion in a specific activity (such as extending a cemetery, convincingly argued (2016a, 437–438), these mainly honouring the deceased ancestors, protecting women involve the elements of regality and social universality. and children) made such rituals an important means of He observed that the act of sacrificing an animal as strengthening social bonds and internal order, indirectly valuable as a horse in itself involved the upper echelons also of maintaining a social and political stability (cf. of society. The same goes for horse gear. Moreover, he Gambacurta 2003, 100–101; Bortolami 2017–2018, 72). identified a warrior element of the ritual in a horse and In connection with this, literature often cites paral- its tack, as horses played a very important role in the lels with one of the best known prehistoric public rituals warfare of the day. Gruškovnjak (2016a, 438) observed of sacrificing horses, i.e. the Vedic Aśvamedha, as well as another intriguing detail in the choice of red stone for other related acts of Indo-European peoples including the lowest of the seven cover slabs of Grave Sz 592; red the already mentioned Roman rite of Equus October is the colour frequently associated with the warrior (see e.g. Zaroff 2005; Chierichetti 2011; Zaghetto 2017, class in Indo-European cultures (Dumézil 1987, 31). 93–103, 115–117). A prominent, seemingly even pri- A connection with the female sphere is also apparent, mary goal of a number of such rituals was to celebrate mirrored in the offerings of jewellery in horse Graves the ruler as a victorious warrior and with it to worship M 2141 and Sz 592, a near absence of male burials in select (war) divinities. However, equating the figure of the vicinity of Grave M 2788, as well as the possible as- the leader (tribal chieftain, king and so forth) with the sociation of Grave Sz 591 of a woman to Grave Sz 592 of guardian of the welfare across the social classes, fertility a horse. And final y, the predominance of modest burials of their land, prosperity of their herds and lushness of in the vicinity of al three horse graves may be seen as an the surrounding nature, the enactment of such rituals expression of the weaker class of society being included also brought to the forefront the care for the prosperity into the symbolism of the mortuary ritual. of a community as a whole and even for maintaining the stability of the cosmic order (Zaroff 2005, 82–84; Chierichetti 2011). Even in connection with perhaps the 16 As opposed to this, the horses placed into the graves best known, i.e. Roman version of the custom ( Equus of dignitaries were those of older, even senile animals of October), interpretations were proposed that involved both sexes. Some skeletons also exhibited (sub)pathological a double role of Mars as both the god of war and the conditions that indicate prolonged use as work animals protector of agriculture (Prosdocimi 2003). (riding or draught horses; Bökönyi 1968; Teegen 2006; The Venetic mythology offers numerous indica- Depellegrin et al. 2019, 142–143). This rather indicates a tions for a local practice of horse sacrifice in almost desire for the deceased/master to be buried with the loyal al its basic elements as prescribed by Aśvamedha or companion, possibly also for minimising the economic impact of such sacrifices (cf. Kmeťová 2018, 275–276). 232 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... Needless to say, single offerings of horse teeth or closely resembles the classic ritual of sacrificing the bones had a very different role in contemporary society animal at the burial of a social y prominent individual. ( Tab. 6). Both isolated teeth, one from modest Grave At the time of the two graves from Repelc (Sv. Lucija M 2848 and the other from rich, stone-lined Grave IIb2–IIc or second half of the 5th and the 4th century M 2871, were presumably offered as amulets or talis- BC), such burials in the south-eastern Alpine area were mans (Marchesetti 1893a, 127, 129).17 As such, they are most common in Dolenjska (Dular 2007; Toškan 2018, comparable with the relatively numerous sheep/goat, 56–59). Some scholars believe that it is also the time one red deer and one cattle tooth in other burials of the when horses were being sacrificed for prominent women cemetery ( Tab. 4). as well (Gruškovnjak 2016a, 310–312 with references), The specimen of an (upper?) jaw of a horse from though it should be noted that the poor field records Grave M 379 may also have had an apotropaic sig- of the over a century old excavations lead to unreliable nificance. Upon discovery, the specimen lay on top grave groups in many cases and hence to uncertainties of several limestone slabs placed over the cover of regarding the association of outstanding female burials Volče limestone. The only grave good was a serpentine with (presumed) horse remains (see e.g. Hencken 1978, fibula. The grave does stand apart in its rather complex 25, 57; Dular 1991, 82; Božič 2010; Tecco Hvala 2012, construction. Unearthed under the cover slab were cir- 15–31; Gruškovnjak 2016b, 62–64, 85). The inhabitants cularly arranged large pieces of limestone (Marchesetti of Dolenjska and Posočje enjoyed lively contacts with one 1893a, 16). This ties the grave with three (or all four?) another, which is primarily reflected in imports such as individual burials of horses from the main part of the the cross-shaped strap distributors in Grave R 22 (see cemetery, as well as with two burials of parts of horse here Mlinar, pp. 119–120, 148–150). Exceptional y, this cadavers in human Graves R 19 and R 22 from the edge exchange of people and/or ideas can also be inferred from of the same cemetery excavated at Repelc. certain allochthonous practices. Grave M 2184 from Most na Soči is a possible example of the latter, revealing part of an unburnt skeleton of an adult man. Inhumation Horse remains from Repelc burial is the rite characteristic of Dolenjska, while the Sveta Lucija Hal statt group and the cultural groups in its Horse remains in this part of the Most na Soči cem- immediate vicinity practiced cremation (Gabrovec 1999; etery came to light in cremation Grave R 19 of a woman Perego 2010b). Grave M 2184 dates to the same phase as and also cremation Grave R 22, which held an adolescent the two burials with horse remains, i.e. the final part of or young adult individual.18 The faunal assemblage from the 5th century BC (Sv. Lucija IIb/IIc; Marchesetti 1893a, Grave R 19 includes several bones of the lower part of 191; Dular, Tecco Hvala 2018, 128–129). hind limbs, with the nine partial y surviving vertebrae A further contemporaneous parallel between probably also belonging to a horse. A large portion of Posočje and Dolenjska is the already mentioned practice the bone fragments was found in the fill of the pit, some of burying only specific parts of a dismembered horse other just above or next to the ring of marl cover slabs. cadaver, recorded several times in the cemeteries in In Grave R 22, all six horse teeth, part of a humerus and Dolenjska (Toškan 2018, 56–57, Tab. 1 with references). radius, and probably also several fragments of horse Such practices are often not readily comprehensible and skul , ribs and vertebrae came to light in the fill above hence open to different interpretations. They include the marl cover slab ( Tab. 1; Fig. 4 and 5). enacting blood rituals, apotropaic burials of select This alone suggests different modalities of ritual y skeletal elements (such as the head or lower limbs) by sacrificing horses and depositing their remains in the way of pars pro toto, dismembering cadavers so as to two graves at Repelc as opposed to the treatment in the distribute the parts among the participants of a ritual above-mentioned independent burials of these animals, (god, deceased, mourners) or exposing parts of the but also to the few local human burials with offerings of cadaver and picking out select teeth/bones to be used single horse bones or teeth. The question is thus whether at a different location or on a different ritual occasion Graves R 19 and R 22 point to the appearance of a ritual (for a more comprehensive discussion on the topic, see practice new for Posočje or to an innovative version of Gruškovnjak 2016a with references). the ritual horse sacrifice already well-established in the It is presumed that the burial of a horse together region. with its master/mistress carried a double meaning in The first possibility seems more plausible at first Iron Age Europe. On the one hand, it is related to the sight. The many horse bones in a human grave very high, oftentimes highest status of the deceased, while on the other hand it is believed that a horse facilitated the 17 Ancient authors report that Romans and possibly journey of the soul of the deceased to the netherworld other peoples believed in the healing properties of equine (see e.g. Millo 2013, 364; Kmeťovà 2013a, 73–74). The teeth (Cherici 1999, 172). 18 Grave R 19 is dated to Sv. Lucija IIb2 or IIc, Grave R 22 latter can be observed through archaeological finds, to Sv. Lucija IIc (see here Mlinar, Fig. 59). figural art and also certain archaeozoological indica- 233 Borut TOŠKAN tions. An example of the faunal evidence could be the that may belong to a horse and possibly even the same frequently recorded practice of depositing horse bones horse.19 The possibility that the whole head or at least outside the tomb (in the access passage, along tomb its jaw (cf. Fiore, Salerno, Tagliacozzo 2003, 121) was wal s, above the cover, in separate burial chambers and placed in or above Grave R 22 thus appears quite likely. so forth), enabling the soul to more easily ride off to the However, all eight vertebrae from the grave probably other world (Lepetz 2013; Kmeťovà 2013a, 75–76; also also belong to a horse, as well as several rib fragments see e.g. Maggiani 2003). It is probably not a coincidence (i.e. bones of the chest), a humerus diaphysis and the that the horse bone assemblages often only consist of proximal radius epiphysis ( Fig. 4). Considering that limb bones. A revision of the abundant faunal remains the assemblage of horse finds from this grave consists excavated at Kleinklein, in Steiermark, revealed that of skul , chest and front limb fragments, the cranial re- even the most prominent of princely tumuli contained mains cannot be interpreted as a pars pro toto offering. the remains of sacrificed horses that consisted almost It is also not a parallel to the independent horse burial exclusively of burnt lower limb bones; they were placed in Grave M 2141, which contained the complete front in the access passage and not in the interior of the burial part of the animal ( Tab. 6). Fresh breaks on numerous chamber (Gril , Wiltschke-Schrotta 2013, 45–52). taxonomical y identified and non-identified bone finds The symbolic significance of a particular skeletal from Grave R 22 show rather intense post-depositional element is believed to be closely related to the function damage (cf. Lepetz 2013, 319), suggesting that the bones the element or body part has in an animal. A good ex- may have been relatively well-preserved and possibly ample is canine teeth and claws, which occur in different complete upon deposition. Their dispersion across the mythologies as a symbol of power or hunting/fighting area above the cover slab, however, is too great to sup- prowess presumably because of their function in the port the hypothesis of a deposition of a (more or less animal world. Likewise, the (mainly lower) limb bones complete) front part of a horse’s cadaver; the explanation symbolised (swift) movement (Choyke 2010, 210). There as a ritual dispersion of ‘isolated’ bones and (possibly) are numerous mythological instances of such thinking, teeth thus seems more plausible. from the winged sandals of the Greek god Hermes, the Such an interpretation is also possible for the epithet of Achil es as ‘swift-footed’, which in Homer horse limb bones from Grave R 19. Although they only mainly pertains to horses (!), to the rich Indo-European comprise the remains of one left and one right leg, the tradition of perceiving feet as one of the symbols of the only retrieved calcaneus, one of the astragali and both life cycle (González [ed.] 2015; Platte 2017). In accord- tibia fragments were scattered on top of the cover slabs, ance with this thinking, we may see the assemblage of while the other bones of the same legs (i.e. tarsals and horse remains from Grave R 19, predominantly the metatarsals) were located in the fill of the grave pit to- bones of the lower part of hind legs, as an attempt to gether with the remaining faunal remains.20 Taphonomic facilitate or hasten the transition of the soul of the de- observations are thus all the more important to appro- ceased. The position of some of these bones above the priately contextualise the horse bones from Grave R 19, ring of cover slabs, beyond the artificial boundaries of particularly those connected with the damage to both the grave, may reflect the same aim. tibiae and the third metatarsal (fracture outline and Similarly as the (lower) limb bones of horse can be smoothness of bone on fracture surface; cf. Outram seen as symbols of movement and with it the journey of 2002). The missing proximal part of both tibiae and the the soul to the netherworld, the skull or its parts (teeth, distal part of the metatarsal indicates that all three bones jaws) occurred as a substitute for the whole animal in were broken before being buried or ritual y scattered. numerous ritual contexts of Early Iron Age and other The taphonomic observations show that the breaks oc- dates. Compelling evidence of this is the practice of curred on completely dry bones, revealing that old bones depositing heads and isolated teeth within cemeteries, were placed into Grave R 19, obtained during a previous sanctuaries and other cult places of the south-eastern (very likely also ritual) killing of a horse. Alpine and adjacent areas (Facciolo, Fiore, Tagliacozzo The results of the taphonomic analysis performed 2006, 57–59; Kmeťová, Stegmann-Rajtár 2014; Toškan on the tarsal bones correspond with this observation. 2017a, 200–202), with the choice of the animal species Ligaments provide stability to the series of joints be- not limited to the horse (Facciolo, Fiore Tagliacozzo tween the distal part of the tibia and the proximal part 2006; Škvor Jernejčič, Toškan 2018). In view of the above, is it reasonable to consider this practice in the 19 The recovered small fragment of the upper jaw that interpretation of the horse remains from Grave R 22? probably belonged to cattle, certainly not a horse, does Actual y no, even though the six surviving horse allow for a different taxonomic identification of these skull teeth show agreement in both metrics and occlusal fragments. surface wear to suggest a single individual. It is also true 20 Additional evidence of a ritual dispersion of some that the grave contained several other skull fragments of the finds comes from the pieces of intentional y broken of a taxonomically non-identified ‘large herbivore’ artefacts unearthed above the cover slabs (see here Mlinar, pp. 54–55). 234 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... of the third metatarsal bone where soft tissue is all but breaking – similarly as breaking pottery (Perego 2010a, absent; in cutting this part of the leg, the ligaments have 79) – carries great symbolic meaning in some cultures to be torn or cut in several spots, an action which quickly (see e.g. Birtalan 2003, 40–41, 46–47, 52–55). damages the bone and leaves behind cut and chop marks When considering the interpretation of horse re- (cf. e.g. Fiore, Tagliacozzo 2006, 454–457). The tarsal mains proposed in connection with the two graves from bones from Grave R 19 show no such marks, which Repelc, it is important to establish whether the woman rather points to the ligaments in question being exposed from Grave R 19 and even more so the adolescent/young to gradual disintegration (rotting) for a considerable du- adult individual from Grave R 22 could be perceived ration between the initial sacrifice of the animal and the by their community as social y prominent enough to burial of the deceased in Grave R 19. As with the tibiae, deserve such honour. There are several indications these bones as well were possibly first stored or exposed that speak in favour of such a hypothesis. The first one somewhere complete with the soft tissue following the concerns the stone construction in both graves, which sacrifice of the horse and only later, after a prolonged is exceptional for the part of the cemetery excavated period of time and already more or less devoid of soft at Repelc, but also for the main part of the necropolis tissue, reused as an offering in the said grave. where more than 6000 investigated graves included What would be the intention of such practice? It is only several ten such examples. A stone construction unlikely for the limb bones from Grave R 19 to repre- was also recorded for the three individual horse burials sent the remains of horse hide with several bones of the where such data are at all available, and for Grave M 379, lower parts of (hind) limbs still attached. Such practice above which a horse jaw bone was recovered ( Tab. 6). is well-known in areas between eastern Europe and the Also standing apart are the grave goods of Graves Far East (see e.g. Pigott 1962; Boyle 1965; Ivantchick R 19 and R 22, the former including a sherd of a vessel 2011); ritual exposition of hide during drying would also of polychrome glass and the latter horse gear (see here explain the breaks on dry bones. However, such practices Mlinar, Pl. 22C–23A, 23C–24A). This latter is another usual y leave behind foot bones (metacarpals, metatar- parallel with the individual burials of horses from the sals, phalanges) and possibly the skul , but certainly not main part of the cemetery. The goods from Grave R 19 tibiae (see e.g. Pigott 1962, 112, 115; Bartosiewicz 2006, further comprised five fibula fragments, a bronze basket- 465–467). Moreover, placing a hide complete with the shaped pendant, three fragments of an amber bead, as limb bones would result in them only being found either many as 18 glass beads preserved to varying degrees and under or above the cover slabs, and not both above and often burnt, but also a permanent human molar without below as is the case in Grave R 19 ( Fig. 3). traces of fire. The artefact assemblage from Grave R 22 Yet another explanation, which also does not is more modest, but does include an unburnt glass bead exclude the possibility of a direct connection between that is believed to have been placed on top of the grave horse sacrifice and burial of the deceased woman, is that pit after burial (see here Mlinar, Pl. 23C: 11). In this, it the horse bones were placed into and above the grave as can be directly linked to the deposition of horse remains part of certain post-burial activities. Herodotus’ descrip- from the two here discussed graves and to the horse jaw tion of the burial of a Scythian king suggests that such bone above Grave M 379 ( Tab. 6). periodical y conceived activities in exceptional cases Parallels for depositing objects of different cat- also involved numerous new sacrifices and exposures of egories above the grave (above the cover slab, under/ (parts) of cadavers above the grave, a practice recently in/above the earth mound) or scattering them on the also archaeo(zoo)logical y confirmed (Ivantchik 2011). ground outside the grave come from the same cemetery In analogy, some of the social y prominent individuals (see here Mlinar, p. 55, 107, 120), but are also known of a considerably lower rank may have been offered at with the Veneti and other neighbouring Early Iron Age least some bones of previously (during burial?) sacrificed cultural groups of the south-eastern Alpine area (Perego animal. There is also a third explanation, in which the 2010a, 79; Gabrovec 1960; Gruškovnjak, Omahen, motif for sacrificing a horse and keeping (a selection Toškan 2018; Črešnar et al. 2019, 97). The cemetery at of) the bones/parts of the cadaver is not directly linked Pristava in Bled, for example, revealed animal remains to the burial of the deceased in Grave R 19. This expla- and frequently also other goods that were placed un- nation suggests that the decision to reuse select horse der, in or above the stone heap covering the graves bones in this very context was only taken at the death of rather than inside the grave pits (Gabrovec 1960, 45). the woman buried there. Whatever the case may be, the Their location on the ‘border’ of the grave pit or at its horse bones may have been subjected to specific ritual entrance probably reflects the desire for protecting the manipulation during storage aimed at increasing their deceased. The hypothesis of an apotropaic motif of such magical powers. Such an act, possibly already forming depositions is corroborated by individual assemblages part of the burial ritual, may be identified in the break- of (primarily hind) foot bones, which mainly comprise age of the (by then dried) tibiae and the metatarsal the traditional y symbolic tarsal bones.21 bone, as well as the separation of the ankle joint. Bone 21 Found above the heap of stones covering Grave ž20 235 Borut TOŠKAN The decision of the mourners to place a fragment The west group of burials included Grave R 23 of an amber bead, a bronze basket-shaped pendant, an (dated to Sv. Lucija IIc) located right next to contem- unburnt human molar, a selection of horse bones and porary Grave R 22 with horse bones, while Pit R 22A particularly numerous burnt glass beads in Grave R 19, (dated to Sv. Lucija IIc/III) without recorded human and several horse remains as well as the yellow glass bead remains was dug into the upper layers of Grave R 22 with a blue wavy line in Grave R 22, the latter bead not ( Fig. 8). The goods in both were scarce. Interestingly, burnt and placed on top of the grave only after the burial, Grave R 23 may have contained two deceased, with a could point to the desire for providing magical protec- child buried alongside an adult (?) individual (see here tion (cf. Perego 2010a, 72–73, 79). Glass (and amber) Mlinar, p. 46). With Graves R 22A and R 23 touching beads were very frequently used as amulets, particularly Grave R 22, the deposition of horse bones and glass in the graves of women and children (Perego 2010a, 71, bead was thus probably not motivated by the desire to 75). A similar interpretation has been put forward for the magical y seal the grave. It is more likely that protection isolated human teeth/bones and for depositions of (parts was intended for the soul of the deceased buried there. of) carcasses of ‘magical’ animals (e.g. dogs, wolves, roe Moreover, if Grave R 23 indeed contained the remains deer, red deer, hens, mol uscs, natural y also horses; e.g. of a child, the decision for the location of its burial so Cherici 1999; Perego 2010a; Gruškovnjak 2016a; Škvor close to imposing Grave R 22 could indicate a desire Jernejčič, Toškan 2018, 257–258). for added protection of the child’s soul.22 It is possible The obvious concentration and nature of objects that the same reason influenced the choice of the loca- with apotropaic significance leads to the question of who tion of Grave R 22 in relative proximity to Grave R 19. needed such pronounced protection. Is it the deceased As already suggested, the exceptional concentration of who could be threatened by forces of evil, or the com- magical items in Grave R 19 should be seen as indica- munity who feared the return of the souls of the two tions of a specific status of the woman buried there. As deceased? The presence of a equine bones alone certainly her grave does not stand in isolation from the rest of does not al ow us to completely disregard the latter the burials, this status must have been a positive one. possibility (cf. Perego 2010a, 73). The answer could be Connecting the ritual offering of horse bones in in the distribution of the Early Iron Age burials around Graves R 19 and R 22 with the desire for a magical pro- the two graves (cf. Perego 2010a, 83–84). Unfortunately, tection of both deceased and the individuals buried in most of the graves in this area are chronological y un- their vicinity brings the interpretative discussion very determinable and some (N = 7) date to Sv. Lucija IV or close to the one held in connection with the independent even the Roman period ( Fig. 8). Several Late La Tène burials of horses from the same necropolis. The horse and Roman-period graves dug next to or even in Grave burials were seen as forming part of ritual practices of R 22 suggest that the stone construction of Graves R purification/consecration of certain parts of the cem- 19 and R 22 may have been visible even then, though etery and of ancestor worship. The collective character the social memory of the figure of the woman and the of sacrificing a horse and/or burial or dispersion of adolescent/young individual buried in the two graves horse bones initial y appears less pronounced in the under discussion presumably already faded away. case of both graves from Repelc, though appearances Of the altogether five more precisely dated Early Iron can be deceiving. Particularly in the case of Grave R 19; Age burials and pits with goods but no human remains analysis has revealed that the horse bones in this grave (see here Mlinar, App. 2), two were unearthed in the area were reused at or after this burial and that the ritual (of a of Grave R 22 and three others were dug some 10 m to possibly collective?) sacrifice of a horse may have taken the east. Together with other Iron Age and Roman period place independently from the death of the woman. Even graves, the last three formed a small group of burials if that does not hold true, however, there is a possibility clearly separated from others in the area of Graves R 19 that the special status of the woman buried in Grave R 19 and R 22. The three precisely dated Early Iron Age buri- (also the deceased in Grave R 22?) made her funeral in als from the east group are either contemporary with or itself a collective event that involved all segments of her slightly later than Grave R 22. Two of the three hold the community. In this sense, both burials from Repelc may remains of a one to six year old child (R 10 and R 16; see represent a modernised version of important (and hence here Leben-Seljak, Tab. 2), while the deceased in the third presumably rarely enacted) rituals of the type described one could not be identified neither as to the sex nor the in connection with the independent burials of horses age as the pit only survived in part and without human from Graves M 2141, M 2788 and Sz 592. remains; the grave goods are relatively modest (fibula fragment and rim sherd of a beaker). were the tarsal bones of at least 19 different calves, as well as 22 For the children buried in Graves R 10 and R 16 of several other bovine foot bones, a few dozen foot bones of the east group of burials, a similar protection may have been caprines, pigs and red deer, as well as an isolated sheep tooth behind the deposition of eleven and five fragments of glass (Gabrovec 1960, 24; unpublished data of the author). beads, respectively (see here Mlinar, Pl. 19A: 8–11, 21B: 2–6). 236 ARCHAEOZOOLOGICAL EVIDENCE FROM THE IRON AGE CEMETERY AT MOST NA SOČI ... CONCLUSION (Kmeťová 2018). Close links notwithstanding, the Early Iron Age communities of Posočje never became cultur- Any attempt at interpreting the animal remains from al y, economical y, political y or otherwise completely graves, cult places, sanctuaries and so forth is a challeng- assimilated with the any of the more potent contemporary ing undertaking that can, at best, only offer generalised cultures in its vicinity; archaeological evidence for Most approximations of the actual ritual practices and their na Soči rather indicates numerous local variants of certain background. The proposed hypothesis on the significance global practices (Dular, Tecco Hvala 2018, 132). It is in of horse remains from Graves R 19 and R 22 should be this context that we should see the proposed explanation viewed in the same sense. After considering a number of the sequence and significance of depositing horse of arguments, a hypothetical version of the sacrifice and remains in Graves R 19 and R 22. Moreover, the snag subsequent handling of the bone remains of these animals with a lack of parallels might soon be resolved with the has been outlined, which is without solid parallels in the discovery from the nearby cemetery at Kobarid, where region (cf. Dular 2007; Gruškovnjak 2016a; Bortolami a preliminary analysis of the faunal assemblage above 2017–2018). Literature does offer instances of individual the cover slab of one of the graves23 revealed another ac- elements of such a ritual, but not together and in the same cumulation of horse skull and limb bones (unpublished sequence as proposed here. It is clear that Most na Soči data of the author)… fostered close trading links with regions near and far, particularly in this period, and that horses were among the items involved in lively, prestige and lucrative trade 23 After preliminary analysis, the grave is tentatively (Gambacurta 2003, 98; Kmeťová 2013a; 2013b). Together dated to Sv. Lucija IIa. The archaeozoological analysis is with merchandise, people and ideas also travelled along part of a comprehensive revision, led by Ana Kruh from the Goriški muzej in Nova Gorica, of the 1979 excavations of the same trade routes, which is mirrored in the material the said cemetery. I thank her for allowing the access to the culture. Some common features have also been identi- faunal remains and for providing a preliminary chronological fied in the patterns of ritual sacrifice and burial of horses attribution of the said grave. ASMUSSEN, B. 2009, Intentional or incidental ther- sko grobišče 2. Razprave / Tolmin, the Prehistoric mal modification? Analysing site occupation via cemetery 2. Treatises, Katalogi in monografije 35, burned bone. – Journal of Archaeological Science 133–135. 36, 528–536. BARTOSIEWICZ, L. 2006, Animal bones from the BALISTA, C., A. RUTA SERAFINI 1998, Linee evolutive medieval settlement Otok (Gutenwerth) near del a necropoli. – V / In: E. Bianchin Citton, G. Dobrava pri Škocjanu, Slovenija (Živalski ostanki Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur. / eds.), “…presso iz srednjeveškega naselja Otok (Gutenwerth) blizu l'Adige ridente”… Recenti rinvenimenti archeologici Dobrave pri Škocjanu, Slovenija). – Arheološki da Este e Montagnana, 18–28, Padova. vestnik 57, 457–478. BALISTA, C., A. RUTA SERAFINI 2008, Spazi urbani e BENDLIN, A. 2013, Suovetaurilia. – V / In: R. S. Bagnal , spazi sacri ad Este. – V / In: I Veneti antichi. Novità K. Brodersen, C. B. Champion, A. Erskine, S. R. e aggiornamenti, Atti del convegno di studio, Isola Huebner (ur. / eds.), The Encyclopedia of Ancient del a Scala, 15 ottobre 2005, 81–100, Verona. History, 6456–6457, Malden, Oxford. BARTOSIEWICZ, L. 1986, Most na Soči: A preliminary BIRTALAN, A. 2003, Ritualistic Use of Livestock Bones faunal analysis of the Hal statt period settlement / in the Mongolian Belief System and Customs. – V Most na Soči: uvodne raziskave živalskih ostan- / In: A. Sárközi, A. Rákos (ur. / eds.), Proceedings kov halštatske naselbine. – Arheološki vestnik 36, of the 45th Permanent International Altaistic Confe- 107–131. rence (PIAC), Budapest, Hungary, June 23-28, 2002, BARTOSIEWICZ, L. 1996, Continuity in the animal Altaica Budapestinensia 2002, 34–62, Budapest. keeping of Hal statt Period communities in Slove- BOIARDI, A. 1983, S. Lucia – la necropoli: cronologia e nia. – V / In: E. Jerem, A. Lippert (ur. / eds.), Die rito. – V / In: Preistoria del Caput Adriae, Il catalogo Osthal stattkultur, Archaeolingua 29–35. del a mostra, 164–187, Udine. BARTOSIEWICZ, L. 2002, Nežgani živalski ostanki v BOIARDI, A. 1984, Corredi complessi a S. Lucia nel VI žganih grobovih iz Tolmina / Unburned animal e V secolo. – V / In: Preistoria del Caput Adriae. remains in the cremation graves from Tolmin. – V / Atti del convegno internazionale, Trieste, 19-20 In: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovin- novembre 1983, 97–114, Udine. 237 Borut TOŠKAN BÖKÖNYI, S. 1968, Data on Iron Age horses of Central of Styria and Northeastern Slovenia, Schild von and Eastern Europe. – V / In: H. Hencken (ur. / ed.), Steier 10, 93–98. Mecklenburg Collection Part 1, American School of DE GROSSI MAZZORIN, J., C. MINNITI 2012, L’uso Prehistoric Research, Bulletin 25, 1–71. degli astragali nel ’antichità tra ludo e divinazio- BÖKÖNYI, S. 1994, Analiza živalskih kosti (Die Tier- ne. – V / In: J. De Grossi Mazzorin, D. Saccà, C. knochfunde der Siedlung). – V / In: S. Gabrovec, Tozzi (ur. / eds.), Atti del 6° Convegno Nazionale Stična I. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsaus- di Archeozoologia, Centro visitatori del Parco grabungen, Katalogi in monografije 28, 190–213. del ’Orecchiel a, 21-24 maggio 2009, 213–220, San BORTOLAMI, F. 2017–2018, Sepolture e sacrifici equini Romano in Garfagnana . nel Veneto preromano. – Incontri di filologia classica DEPELLEGRIN, V., M. CUPITO, G. LEONARDI, U. 17, 61–88. TECCHIATI 2019, I cavalli della necropoli del BOYLE, J. A. 1965, A form of horse sacrifice amongst the Piovego (VI-IV sec. a.C.), Padova. – V / In: J. De 13th- and 14th-century Mongols. – Central Asiatic Grossi Mazzorin, I. Fiore, C. Minitti (ur. / eds.), Journal 10(3/4), 145–150. Atti del ’8° Convegno Nazionale di Archeozoologia. BOŽIČ, D. 2010, Zum Panzergrab von Stična und der Lecce, 11-14 novembre 2015, 139–146, Lecce. Verlässlichkeit der Grabzusammenhänge in der DI MARTINO, S. 2002, Ostanki sežganih živalskih kosti Sammlung Mecklenburg. – Acta Praehistorica et / Resti ossei animali bruciati. – V / In: D. Svoljšak, Archaeologica 42, 155–172. A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko grobišče BRATINA, P. 2014, Zidanca pri Podnanosu / Zidanca 2. Razprave / Tolmin, the Prehistoric cemetery 2, near Podnanos. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar Treatises, Katalogi in monografije 35, 131. (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze of animal bone from archaeological sites. – Peabody and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije Museum Bulletin 1. 40, 549–561. DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vi- BROWN, C. L., C. E. GUSTAFSON 1979, A Key to Post- njega vrha nad Belo cerkvijo / Die vorgeschichtlichen cranial Skeletal Remains of Cattle/Bison, Elk, and Nekropolen in der Umgebung von Vinji Vrh oberhalb Horse. – Reports of investigations 57. von Bela Cerkev. – Katalogi in monografije 26. CHERICI, A. 1999, Amuleti nei corredi funebri paleo- DULAR, J. 2007, Pferdegräber und Pferdebestattungen venetie dell'Italia antica. – V / In: O. Paoletti (ur / in der hal stattzeitlichen Dolenjsko-Gruppe (Konj- ed.), Protostoria e storia del 'Venetorum Angulus'. ski grobovi in pokopi konj v dolenjski halštatski Atti del XX Convegno di Studi Etruschi ed Italici, skupini). – V / In: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, Portogruaro – Quarto D'Altino – Este – Adria, 16-19 A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur. / ottobre 1996, 169–216, Pisa, Roma. eds.), Scripta Praehistorica in Honorem Biba Teržan, CHIERICHETTI, P. 2011, L'aśvamedha nel a storia. Situla 44, 737–752. Un'indagine sulle testimonianze storiche della DULAR, J., S. TECCO HVALA (ur. / eds.) 2018, Želez- cellebrazione del sacrificio del cavallo in India. – nodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Kervan 13/14, 127–145. Age settlement at Most na Soči. Treatises. – Opera CHOYKE, A. 2010, The Bone is the Beast: Animal Amu- Instituti Archaeologici Sloveniae 34. lets and Ornaments in Power and Magic. – V / In: DULAR, J., S. TECCO HVALA 2018, Most na Soči v D. Campana, P. Crabtree, S. D. deFrance, J. Lev-Tov, železni dobi / Most na Soči in the Iron Age. – V / A. Choyke (ur. / eds.), Anthropological approaches In: Dular, Tecco Hvala (ur / eds.) 2018, 9–145. to zooarchaeology: complexity, colonialism, and DUMÉZIL, G. 1987, Tridelna ideologija Indoevropcev animal transformations, 197–209, Oxford. [prevod B. Rotar]. – Studia Humanitatis 2, Ljub- CRESCI MARRONE, G., M. TIRELLI (ur. / eds.) 2003, ljana. Produzioni, merci e commerci in Altino preromana e EKROTH, G. 2002, The sacrificial rituals of Greek hero- romana. Atti del convegno, Venezia 12-14 dicembre cults in the Archaic to the early Hel enistic periods. 2001, Studi e Ricerche sul a Gallia Cisalpina 17, – Kernos supplement 12. Altinum. Studi di archeologia, epigrafia e storia 3. EKROTH, G. 2011, Meat for the gods. – V / In: V. Pi- ČREŠNAR, M., M. VINAZZA, A. VINTAR, B. TO- renne-Delforge, F. Prescendi (ur. / eds.), “Nourrir ŠKAN, I. PAUŠIČ, M. KALIGARIČ, A. PAUŠIČ les dieux?” Sacrifice et représentation du divin. Actes 2019, Poštela Early Iron Age hillfort and its associ- de la VI rencontre du Groupe de recherche européen, ated cemeteries on the Habakuk plateau (Maribor, “FIGURA. Représentation du divin dans les sociétés NE Slovenia). – V / In: M. Črešnar, S. Kiszter, M. grecque et romaine”. Université de Liège, 23-24 octo- Mele, K. Peitler, A. Vintar (ur. / eds.), Plants – bre 2009. – Kernos, supplément 26, 15–41. Animals – People. Lively archaeological landscapes EKROTH, G. 2019, Why does Zeus care about burnt thighbones from sheep? Defining the divine and 238 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC structuring the world through animal sacrifice zatico (ur. / eds.), Guerrieri, principi ed eroi fra il in ancient Greece. – History of Religions 58(3), Danubio e il Po dal a preistoria all'alto Medioevo, 225–250. 231–241, Trento. FACCIOLO, A., I. FIORE, A. TAGLIACOZZO 2006, GONZÀLEZ, J. M. 2015, Diachrony: Diachronic Studies Archeozoologia dei contesti rituali paleoveneti. – of Ancient Greek Literature and Culture. – Mythos- V / In: A. Curci, D. Vitali (ur. / eds.), Animali tra EikonPoiesis 7, Berlin, Boston. uomini e Dei. Archeozoologia del mondo preromano. GRAYSON, D. K. 1984, Quantitative Zooarchaeology. Atti del Convegno Internazionale 8–9 novembre Topics in the Analysis of Archaelogical Faunas. – 2002, Studi e Scavi, nuova serie 14, 53–76. Orlando. FIORE, I., A. TAGLIACOZZO 2001, I resti animali dal GRILL, Ch., K. WILTSCHKE-SCHROTTA 2013, santuario preromano in località 'Fornace' di Altino Anthropologische und archäozoologische Untersu- (VE). – V / In: G. Cresci Marrone, M. Tirelli (ur. / chungergebnisse des Leichenbrandes. – V / In: M. eds.), Orizzonti del sacro. Culti e santuari antichi in Egg, D. Kramer, Die hal stattzeitlichen Fürstengrä- Altino e nel Veneto orientale, Studi e Ricerche sul a ber von Kleinklein in der Steiermark: der Kröl kogel, Gallia Cisalpina 14, Altinum. Studi di archeologia, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz, epigrafia e storia 2, 87–95, Roma. Monographien 110, 33–59. FIORE, I., A. TAGLIACOZZO 2006, Analisi dei resti GRUŠKOVNJAK, L. 2016a, Grobovi z živalskimi kostmi ossei animali e loro ruolo nel rituale funerario. – V / v času starejše železne dobe v Sloveniji 2. Analiza. In: L. Calzavara Capius, A. M. Chieco Bianchi (ur. / – Diplomsko delo / Graduate thesis, Oddelek za eds.), Este 2. La necropoli di Vil a Benvenuti, Mo- arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljub- numenti antichi 64, Serie monografica 7, 454–465. ljani (neobjavljeno / unpublished). FIORE, I., R. SALERNO, A. TAGLIACOZZO 2003, I GRUŠKOVNJAK, L. 2016b, Grobovi z živalskimi kostmi cavalli paleoveneti del santuario di Altino – località v času starejše železne dobe v Sloveniji I/1. Katalog, “Fornace”. – V / In: Cresci Marrone, Tirelli (ur. / tekst. – Diplomsko delo / Graduate thesis, Oddelek eds.) 2003, 115–141. za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v GAASTRA, J. S. 2018, Animal Remains from Ritual Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). Sites: A Cautionary Tale from the Eastern Adri- GRUŠKOVNJAK, L., M. OMAHEN, B. TOŠKAN 2018, atic. – International Journal of Osteoarchaeology Ostanki prazgodovinskega grobišča z Novega trga v 28(1), 18–30. Ljubljani (Prehistoric funerary remains from Novi GABROVEC, S. 1960, Prazgodovinski Bled ( The Prehi- trg in Ljubljana). – V / In: M. Črešnar, M. Vinazza story of Bled). – Dela I. razreda SAZU 12/8. (ur. / eds.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste GABROVEC, S. 1976, Železnodobna nekropola v Ko- in železne dobe na Slovenskem: zbornik prispevkov baridu. – Goriški letnik 3, 44–64. v čast Bibi Teržan, 277–261, Ljubljana. GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäologie der ältern HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magda- Eisenzeit in Slowenien / 50 let arheologije starejše lenska gora in Slovenia. – Mecklenburg Collection železne dobe v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, Part 2, American School of Prehistoric Research, 145–188. Bulletin 32. GAMBA, M., G. GAMBACURTA, A. RUTA SERAFINI HOFFMANN, H. 1989, Rhyta and Kantharoi in Greek (ur. / eds.) 2014, La prima Padova. Le necropoli Ritual. – V / In: Greek Vases in the J. Paul Getty di Palazzo Emo Capodilista-Tabacchi e di via Museum Volume 4, Occasional Papers on Antiqui- Tiepolo-via San Massimo tra il IX e l'VIII sec. a.C. ties 5, 131–166. – Venezia. IVANTCHIK, A. I. 2011, The funeral of Scythian kings. GAMBA, M., G. GAMBACURTA, A. RUTA SERAFINI, The historical reality and the description of Hero- V. TINÈ, F. VERONESE (ur. / eds.) 2013, Venetkens. dotus (4.71–72). – V / In: L. Bonfante (ur. / ed.), Viaggio nel a terra dei Veneti antichi. Catalogo del a The Barbarians of Ancient Europe. Realities and mostra. – Padova. Interactions, 71–106, Cambridge. GAMBACURTA, G. 2003, Le sepolture equine nelle KMEŤOVÁ, P. 2013a, The spectacle of the horse. On necropoli di Altino. – V / In: Cresci Marrone, Tirelli Early Iron Age burial customs in the Eastern-Al- (ur. / eds.) 2003, 89–113. pine Hal statt region. – Archaeological Review from GAMBACURTA, G., M. TIRELLI 1996, Le sepolture di Cambridge 28(2), 67–81. cavallo del a necropoli “Le Brustolade”. – V / In: La KMEŤOVÁ, P. 2013b, “Masters of Horses” in the West, protostoria tra Sile e Tagliamento. Antiche genti tra “Horse Breeders” in the East? On the Significance Veneto e Friuli, Cataloghi 2, 71–74, Padova. and Position of the Horse in the Early Iron Age GAMBARI, F. M., U. TECCHIATI 2004, Il cane e il Communities of the Pannonian Basin. – V / In: R. caval o come indicatori di status nel a preistoria Karl, J. Leskovar (ur. / eds.), Interpretierte Eisenzeit. e nel a protostoria. – V / In: P. Gleirscher, F. Mar- Fal studien, Methoden, Theorie, Tagungsbeiträge 239 Borut TOŠKAN der 5. Linzer Gespräche zur interpretativen Eisen- MAGGIANI, A. 2003, Il cavallo (alato e aggiogato) in zeitarchäologie, Studien zur Kulturgeschichte von Etruria. – V / In: Cresci Marrone, Tirelli (ur. / eds.) Oberöstereich 37, 247–258. 2003, 161–178. KMEŤOVÁ, P. 2014, Deponovanie koní na pohrebiskách MARCHESETTI, C. 1893a, Scavi nel a necropoli di S. z doby halstatskej v priestore Panónskej panvy / De- Lucia presso Tolmino (1885–1892). – Bol ettino position of horses in the Hal statt period cemeteries del a Società Adriatica di Scienze Naturali in Trieste on the territory of Pannonian basin. – Dissertationes 15, 1–334. archaeologicae Bratislavenses 2. MARCHESETTI, C. 1893b, Relazione sugli scavi pre- KMEŤOVÁ, P. 2017a, Animals to honour the ancestors. istorici eseguiti nel 1892. – Bollettino della Società On animal depositions in barrows of the northeast Adriatica in Scienze Naturali in Trieste 14, XIII–XV. Alpine Hal statt region. – V / In: R. Schumann, S. MILLO, L. 2013, “Quattro cavalli dalle teste superbe van der Vaart-Verschoof (ur. / eds.), Connecting gettò sul a pira”. – V / In: M. Gamba, G. Gamba- Elites and Regions, 67–84, Leiden. curta, A. Ruta Serafini, V. Tiné, F. Veronese (ur. / KMEŤOVÁ, P. 2017b, Guláš či stehienko? Zvieracie eds.), Venetkens. Viaggio nel a terra dei Veneti kostrové zvyški z halštatských mohýl v Dunajskej antichi. Catalogo del a mostra, Padova, 6 aprile-17 Lužnej-Nových Košariskách ako doklad mäsitej novembre 2013, 364–366, Venezia. stravy? (Stew or thight? Animal skeletal remains MLINAR, M. 2002, Nove zanke svetolucijske uganke. Ar- from the Early Iron Age barrows in Dunajská heološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001 / Lužná-Nové Košariská as an evidence of meat Sveta Lucija – new stigma to the Enigma. Archaeologi- dishes?). – Studia Historica Nitriensia 21, Supple- cal excavations at Most na Soči: 2000– 2001. – Tolmin. mentum. Sedem decénií Petra Romsauera, 137–154. MLINAR, M. 2008, Most na Soči (Sv. Lucija): izkopa- KMEŤOVÁ, P. 2018, 'And four strong-necked horses vanja na grobišču 2000–2002. – Magistrsko delo / he threw swiftly on the pyre…' On human-horse Master thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska relationship in the Early Iron Age Central Europe fakulteta, Univerza v Ljubljani (neobjavljeno/ from the perspective of interregional contacts. – V / unpublished). In: P. Pavúk, V. Klontza-Jaklová, A. Harding (ur. / MLINAR, M, T. GERBEC 2011, Keltskih konj topot / eds.), ΕΥΔΑΙΜΩΝ. Studies in honour of Jan Bou- Hear the Horses of Celts. – Tolmin. zek, Opera Facultatis philosophicae Universitatis MURGIA, E. 2013, Culti e romanizzazione. Resistenze, Carolinae Pragensis 18, 267–289. continuita, trasformazioni. – Polymnia 4. KMEŤOVÁ, P., S. STEGMANN-RAJTÁR 2014, Zur OUTRAM, A. K. 2002, Bone Fracture and Within-bone symbolischen Bestattung von Pferdeschädeln in Nutrients: an Experimental y Based Method for In- Gräbern der späten Urnenfelder- und ältern Hal - vestigating Levels of Marrow Extraction. – V / In: P. stattzeit (K simboliki konjskih lobanj v grobovih Miracle, N. Milner (ur. / eds.), Consuming Passions iz poznega žarnogrobiščnega in starejšega halštat- and Patterns of Consumption, 51–64, Cambridge. skega obdobja). – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.), PEREGO, E. 2010a, Magic and Ritual in Iron Age Vene- Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera to, Italy. – Papers from the Institute of Archaeology Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 149–166. 20, 67–96. KOVAČ, M., B. TOŠKAN 2017, Sežgani človeški in PEREGO, E. 2010b, Osservazioni preliminari sul ban- živalski ostanki s poznobronastodobnega grobišča chetto rituale funerario nel Veneto preromano: Žadovinek pri Krškem (Burnt human and animal acquisizione, innovazione e resistenza culturale. remains from the Late Bronze Age cemetery of – Saguntum Extra 9, 287–294. Žadovinek near Krško, Slovenia). – Arheološki PETRUCCI, G. 1996, Lo sfruttamento del a fauna nel vestnik 68, 105–116. Friuli occidentale tra età del ferro e romanizzazi- LEPETZ, S. 2013, Horse sacrifice in a Pazyryk culture one. Gradisca - Montereale - Palse. – V / In: La kurgan: the princely tomb of Berel’(Kazakhstan). protostoria tra Sile e Tagliamento. Antiche genti Selection criteria and slaughter procedures. – tra Veneto e Friuli, Cataloghi 2, 469–476, Padova. Anthropozoologica 48(2), 309–321. PIGOTT, S. 1962, Heads and Hoofs. – Antiquity 36, MACKINNON, M. 2010, “Left” is “Right”. The Symbo- 110–118. lism behind Side Choice among Ancient Animal PINO URIA, B., A. TAGLIACOZZO 2001, Studio Sacrifices. – V / In: D. V. Campana, P. Crabtree, archeozoologico dei livelli protostorici del quarti- S. D. deFrance, J. Lev-Tov, A. Choyke (ur. / eds.), ere Nord-Ovest di Concordia Sagittaria (Venezia) Anthropological Approaches to Zooarchaeology: Co- nel quadro delle faune dell'Italia Nord-Orientale. lonialism, Complexity and Animal Transformations, – Quaderni di Archeologia del Veneto 17, 141–157. 252–260, Oxford. PLATTE, R. 2017, Equine Poetics. – Hel enic Studies Series 74. 240 ŽIVALSKI OSTANKI Z ŽELEZNODOBNEGA GROBIŠČA MOST NA SOČI: LEDINI PUCARJEV ROB IN REPELC PROSDOCIMI, A. L. 2003, sul sacrificio del caval o TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena in alcune fonti di tradizioni indoeuropee. V / In: struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Cresci Marrone, Tirelli (ur. / eds.) 2003, 61–88. Magdalenska gora. Social structure and burial PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču rites of the Iron Age community. – Opera Instituti SAZU v Ljubljani. Izkopavanja v letih 1964–1965 Archaeologici Sloveniae 26. ( Nekropole der Urnenfelderkultur im Hof der Slowe- TEEGEN, W.-R. 2006, Ritual fraud (pius fraus) in lar- nischen Akademie der Wissenschaften und Künste in ge animal sacrifices in the Iron Age? – V / In: A. Ljubljana. Ausgrabungen in den Jahren 1964–1965). Curci, D. Vitali (ur. / eds.), Animali tra uomini e – Razprave 1. razreda SAZU 7/1. Dei. Archeozoologia del mondo preromano, Atti del RIEDEL, A. 1984, The paleovenetian horses of Le Bru- Convegno Internazionale 8–9 novembre 2002, Studi stolade (Altino). – Studi Etruschi 50, 227–256. e Scavi, nuova serie 14, 193–196. RIEDEL, A., U. TECCHIATI 2001, Il cavallo del a tomba TERŽAN, B. 1990, Polmesečaste fibule. O kulturnih 61. – Quaderni di Archeologia del Veneto 17, 84–85. povezavah med Egejo in Caput Adriae (Die RUTA SERAFINI, A., P. MICHELINI 2013, Offerte e Halbmond fibeln. Über die Kulturverbindungen sacrifici 'al limite' dell'antica Padova. – V / In: F. zwischen der Ägäis und dem Caput Adriae). – Raviola (ur. / ed.), L’indagine e la rima Scritti per Arheološki vestnik 41, 49–88. Lorenzo Braccesi, Hesperìa 30, 1199–1223. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL SALVAGNO, L., U. TECCHIATI, E. BIANCHIN CIT- 1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyjeva TON, A. PERSICHETTI 2016, I resti faunistici izkopavanja. Tekst / Most na Soči (S. Lucija) 2. Die dell'Età del Ferro da Este - Via Caldevigo (Pado-Ausgrabungen von J. Szombhaty. Text. – Katalogi va). – V / In: U. Thun Hohenstein, M. Cangemi, I. in monografije 23/1. Fiore, J. De Grossi Mazzorin (ur. / eds.), Atti del TOŠKAN, B. 2017a, Sežgani konjski ostanki v grobu 7° Convegno Nazionale di Archeozoologia, Annali 6 gomile 17 z Grmade na Molniku / Burnt horse dell'Università degli Studi di Ferrara, Museologia remains in Grave 6, Tumulus 17, from Grmada at Scientifica e Naturalistica 12(1), 165–172, Ferrara. Molnik. – V / In: S. Tecco Hvala, Molnik pri Ljublja- SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje ni v železni dobi / The Iron Age site at Molnik near Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Ljubljana, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae Age settlement at Most na Soči. Settlement structures 36, 187–203. and smal finds. – Opera Instituti Archaeologici TOŠKAN, B. 2017b, Živalski ostanki. V / In: B. Škvor Sloveniae 33. Jernejčič, Starejšeželeznodobne gomile na Go- SVOLJŠAK, D., A. POGAČNIK 2001, Tolmin, prazgodo- renjskem. Žgani grobovi pri Vili Prah in na Ko- vinsko grobišče 1. Katalog / Tolmin, the Prehistoric roški cesti v Kranju / Early Iron Age tumuli in the cemetery 1. Catalogue. – Katalogi in monografije 34. Gorenjska region. Cremation burials at Vila Prah SVOLJŠAK, D., A. POGAČNIK 2002, Tolmin, prazgodo- and Koroška cesta in Kranj, Arheološki vestnik 68, vinsko grobišče 2. Razprave / Tolmin, the Prehistoric 117–196. cemetery 2. Treatises. – Katalogi in monografije 35. TOŠKAN, B. 2018, Ritual burials of animals in the ŠKVOR JERNEJČIČ, B., B. TOŠKAN 2018, Ritual use of south-eastern Alpine region from Prehistory to the dogs and wolves in the Late Bronze and Iron Age Middle Ages. – Quaderni Friulani di Archeologia in the South Eastern Alpine region. New evidence 28(1), 55–71. from the archaeo(zoo)logical perspective. – V / TOŠKAN, B., L. BARTOSIEWICZ 2018, Živalski In: S. Costamagno, C. Dupont, O. Dutour, L. Gou- ostanki iz naselbine na Mostu na Soči: vpogled v richon, D. Vialou (ur. / eds.), Animal symbolise – družbeno kompleksnost železnodobne skupnosti v Animal exploité. Du Paléolitique à la Protohistoire, jugovzhodnoalpskem prostoru / Animal remains Édition électronique du CTHS, 249–278, Paris. from the settlement at Most na Soči: Insights into DOI: 10.4000/books.cths.4667 the social complexity of an Iron Age community TAGLIACOZZO, A. 1998, Analisi dei resti ossei animali in the south-eastern Alps. – V / In: Dular, Tecco di Este e di Saletto. – V / In: E. Bianchin Citton, G. Hvala (ur. / eds.) 2018, 467–510. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur. / eds.), …”presso TOŠKAN, B., J. DIRJEC 2011, Sesalska makrofavna / l'Adige ridente”… Recenti rinvenimenti archeologici Mammalian macrofauna. – V / In: Z. Modrijan, T. da Este e Montagnana, 48–53, Padova. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov TECCHIATI, U. 2000, Origine e significato dei luoghi grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified di roghi votivi nel a preistoria e nel a protostoria settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, Ope- dell'Alto Adige. – V / In: G. Niederwagner, U. Te- ra Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 303–388. cchiati, Acqua, fuoco, cielo. Un luogho di roghi votivi ZAGHETTO, L. 2017, I cavalli del sole. Il sacrificio del di minatori del a tarda età del Bronzo, 5–7, Bolzano. cavallo nel contesto indoeuropeo. Nuove evidenze 241 Borut TOŠKAN archeologiche e iconografiche dall'areale alto- and Goat ( Capra). – V / In: D. Ruscillo (ur. / ed.), adriatico. – V / In: V. Mariotti, D. Neri, P. Pancaldi Recent Advances in Ageing and Sexing Animal Bones. (ur. / eds.), Uomini e Dei. Forme di religiosità tra 9th ICAZ Conference, Durham 2002, 87–118, Oxford. Archeologia, Antropologia, Storia e Folklore 1, ZOHMANN, S., G. FORSTENPOINTER, A. GALIK 71–129, Bologna. 2010, Die Tierreste vom Opferplatz St. Walburg ZAROFF, R. 2015, Aśvamedha – A Vedic horse sacrifice. im Ultental. – V / In: H. Steiner (ur. / ed.), Alpine – Studia Mythologica Slavica 8, 75–86. Brandopferplätze. Archäologische und naturwis- ZEDER, M. A. 2006, Reconciling Rates of Long Bone Fu- senschaftliche Untersuchungen, Forschungen zur sion and Tooth Eruption and Wear in Sheep ( Ovis) Denkmalpflege in Südtirol 5, 829–893. 242 Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 43, 2020, 243−260; https://doi.org/10.3986/9789610504887 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI ARCHAEOBOTANICAL EVIDENCE FROM SELECT SITES OF THE POSOČJE IRON AGE COMMUNITY Metka CULIBERG Železnodobna nekropola Most na Soči sodi z ker so bili primerki prepereli ali so imeli lesna vlakna več kot 6000 izkopanimi grobovi med največje doslej zapolnjena s sedimentom. Rezultati antrakološke ana- raziskane v evropskem prostoru (Dular, Tecco Hvala lize so prikazani v tabelah ali na grafih po posameznih 2018, 9). Na ostanke iz tistega časa še vedno naletijo izkopavalnih enotah. Oglje je večinoma določeno le do naključno ob gradbenih posegih na območju današnjega rodovne taksonomske kategorije. Prevladovali so pri- naselja. Med letoma 2000 in 2002 je bilo z zaščitnimi merki velikosti 0,5–1 cm, zato določanje do kategorije arheološkimi izkopavanji Tolminskega muzeja odkritih vrste ni bilo zanesljivo, kajti vrste istega rodu se med na Pucarjevem robu novih 36 železnodobnih grobov, seboj po anatomski zgradbi lesa večinoma zelo malo na ledini Repelc pa 54 iz železne in rimske dobe. Na razlikujejo. Le pri taksonih, kjer rod zastopa ena sama severnem robu Repelca je bila odkrita tudi žganinska vrsta (npr. Fagus sylvatica – bukev, Abies alba – bela jel-plast, ki po obsegu in količini oglja kaže na to, da je bilo ka), je navedeno tudi vrstno ime, enako pri vrstah, kjer na tem mestu skozi daljše obdobje sežigališče umrlih, je določitev mogoča in potrebna (npr. pri rodu Prunus: morda pa tudi prostor za kultne obrede. Prunus spinosa – črni trn, Prunus avium – divja češnja). Poleg bogatih arheoloških najdb so bili iz teh gro- bov zbrani in analizirani tudi arheobotanični ostanki: oglje drevesne in grmovne vegetacije, medtem ko semen MOST NA SOČI – PUCARJEV ROB ali plodov, z izjemo nekaj zrn prosa, ni bilo. V razpravo so vključene še arheobotanične raziskave nekaterih Na območju Pucarjevega roba je bilo za antrakološ- drugih grobišč posoške železnodobne skupnosti z na- ko analizo s flotacijo zbrano oglje iz 27 železnodobnih menom, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poselitev v grobov: PR 1, 2, 3, 4, 5A, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 17, 18, posameznih obdobjih vplivala na okolje. 20, 21, 22, 23, 25, 28, 29, 31, 32, 33, 34 in 35. Skupno je bilo analiziranih 254 primerkov. Rezultati so prikazani v tabeli 1 in na grafu 1. Oglje iz dveh grobov (PR 4 in ANTRAKOLOŠKA ANALIZA 7) je bilo popolnoma preperelo in zato nedoločljivo, v nekaterih drugih grobovih so bili za analizo ustrezni le Vsak primerek oglja je bil pregledan pod svet- posamični primerki, kajti ostalo so bile le grude peš- lobnim mikroskopom Ortholux pod vpadno svetlobo čenega sedimenta s primešanimi drobci oglja (glej tu Ultropak, v večini primerov v vseh treh presečnih Mlinar, str. 15, sl. 4). ravninah: prečni, radialni in tangencialni. Za prepoz- Ugotovljenih je bilo 18 taksonov. Z največjim navo lesnih vrst so bili uporabljeni določevalni ključi odstotnim deležem je zastopana bukev (37,4 %), precej po Gregussu (1954) in Schweingruberju (1978; 1990), manjše so odstotne vrednosti drugih listavcev: gabra kot najbolj uporabna pa se je izkazala lastna primer- (16,5 %), hrasta (9,4 %), jesena (9,4 %), javorja (4,7 %), jalna zbirka oglja recentnih lesnih vrst (Culiberg). V vrbe (2,0 %) in jelše (1,2 %). Iz družine rožnic (Rosaceae številnih primerih določitev vrste oglja ni bila mogoča, 11,0 %), ki je sistematsko razdeljena v več poddružin 243 Metka CULIBERG % 2,0 9,4 37,4 16,5 0,8 9,4 0,4 4,7 0,4 0,8 1,2 2,0 0,8 0,4 11,0 0,4 0,8 1,6 100 ∑ 5 24 95 42 2 24 1 12 1 2 3 5 2 1 28 1 2 4 254 35 7 1 1 9 34 6 2 2 1 1 2 1 15 33 22 1 23 32 4 8 1 1 14 31 1 3 19 1 1 1 26 29 1 4 1 6 28 4 4 25 4 4 8 23 10 10 6 26 22 1 2 3 21 1 1 ves 20 3 2 5 ra 18 1 4 1 1 7 17 1 1 2 robovi / GG 16 11 4 4 1 4 24 ves. 14 3 4 1 8 ra 12 7 7 ge g 11 2 2 ron A robov. 10 1 1 h g rom I 8 1 7 8 bni aken f 6 odo 14 1 6 1 1 1 24 zn al t le 5A 3 1 1 5 harco 3 2 1 3 lja iz že he cor t 2 3 2 5 nalize og ults f 1 1 12 2 1 1 1 18 ess r l) ltati a aze e) ezu nalysi in ornbeam) on h ry) ob. R ob. A eech) mm pe v op-h her ree) ra on b ild c arjev r arjev r ka / co ly) dle t ry) rta / g mm ber / h mi er pin lver fir) a les ja / w e fa arb ska t ak) ornbeam) ni ga sh) w) oplar) os ka / s in ∑ / % lm) irch) avadn a češn les a v oči – Puc oči – Puc elka / si aple) st / o ukev / co lder) ber / h ia (čr en / a illo vj vj a S a S es t / e a (n rdo a / w opol / p (di t n t n axa ela j nifol res reza / b (b tica (b avor / m ožnice / r os os (b elša / a rb vium M M lba s sp. (hra s sp. (ga ae (r is sp. (češmin / b us sp. (t oni / T cu nus sp. (j s sp. (b sp. (j la sp. us a ace uer strya carpi lmu nus sp. (j pulus sp. (t ber onym Taks Abies a Q Fagus sylva Carpinu O Fraxi U Acer Betu Corylus avellan Al Salix sp. (v Po Prun Ros Ber Ev Vitis sylvestris (di Tab. 1: Tab. 1: 244 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI Graf 1: Most na Soči – Pucarjev rob. Rezultati analize oglja iz 25 železnodobnih grobov (n = 254 primerkov). Graph 1: Most na Soči – Pucarjev rob. Analysis results for the charcoal from 25 Iron Age graves (n = 254 specimens). 40 35 30 25 20 15 10 5 0 s gus er ies Fa rpinus ercus saceae Alnu Salix Ab Ca Qu Fraxinus Ac Ro tis vinifera Vi ostalo / other (Martinčič et al. 1999), sta zastopani dve: Maloidae in Bronastodobna naselbinska plast Prunoidae. Poddružina Maloidae vključuje rodove: V najgloblji kulturni plasti (SE 5) so bile eviden- jerebiko/mokovec ( Sorbus), hruško/drobnico ( Pyrus), tirane skromne bronastodobne ostaline. Ostanki hiše lesniko/jablano ( Malus), glog ( Crataegus) in še nekaj iz mlajše bronaste dobe so bili odkriti tudi na pomolu drugih. Ker imajo ti rodovi zelo podobno anatomsko med sotočjem Idrijce in Soče (Dular 2018, 147), iz česar zgradbo lesa, njihovo določanje ni zanesljivo, vendar je mogoče sklepati, da sta bila v bronasti dobi verjetno glede na sicer nekaj manj izrazitih prepoznavnih ana- poseljena tako desni kot levi breg reke Idrijce (glej tu tomskih znakov menim, da največji delež oglja vendarle Mlinar, str. 91). Iz te plasti na Repelcu izhaja le skromna pripada mokovcu ( Sorbus aria), ki se kot pionirska vrsta količina oglja: bukev ( Fagus) 19 primerkov, hrast ( Qu- pogosto uveljavi na zaraščajočih površinah. Poddružina ercus) 11, jelka ( Abies) 4, ki morda nakazuje, da je tu še Prunoidae vključuje le en rod, Prunus, pri katerem se uspeval bukovo-jelov gozd (Abieti-Fagetum), verjetno anatomska zgradba lesa precej razlikuje od prej omenje- že nekoliko iztrebljen, na njegova rastišča pa naj bi se nih rodov (po več celic širokih trakovih in po spiralnih že naseljeval hrast. odebelitvah na trahejah). En sam primerek oglja v grobu PR 35 pripada divji češnji, ki kot posamično drevo ali v Železnodobni žgani grobovi manjših skupinah pogosto uspeva v nižinskih gradnovo- Iz 25 železnodobnih grobov (R 10, 12, 13, 14, 16, 18, gabrovih ali sredogorskih bukovih gozdovih (Brus 2004, 19, 20, 22, 23, 25, 25B, 26, 28, 33, 34, 35, 37, 38, 40, 41, 45, 198). V skupno vrednost 4,4 % so vključeni sporadično 48, 51 in 52) je bilo skupno analiziranih 482 primerkov prisotni taksoni: črni gaber, brest, breza, leska, topol ter oglja ( tab. 2). Dobra polovica vsega oglja pripada bukvi grmovni vrsti češmin in trdoleska. Posebno zanimiva pa (52,6 %), delež oglja gabra je 17,4 %, jesena 13,5 % in je v grobu PR 25 prisotnost štirih koščkov oglja vinske javorja 8,7 % ( graf 2). Oglja ostalih predstavnikov listaste trte, po vsej verjetnosti gre za divjo vinsko trto ( Vitis drevesne vegetacije (hrasta, črnega gabra, breze, jelše in vinifera ssp. sylvestris). Od iglavcev je skromno zasto-topola) je le po nekaj primerkov. Iz družine rožnic je od pana le jelka (2 %). skupno 11 primerkov oglja samo en pripadal črnemu trnu, večina pa zelo verjetno mokovcu. Tudi oglja iglastih predstavnikov je malo, saj je bilo v skupni vsebini MOST NA SOČI – REPELC le 2,5 % oglja jelke, dva primerka pa pripadata brinu. Na ledini Repelc so bile odkrite najdbe iz več Rimskodobni grobovi prazgodovinskih obdobij (bronaste ter starejše in mlajše Analizirano je bilo tudi oglje iz 8 rimskodobnih železne dobe) in rimske dobe. Odkriti so bili sledovi grobov: R 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 in 17. Količina oglja se je v naselbine, grobovi, jame in sežigališče (glej tu Mlinar, posameznih grobovih precej razlikovala. Od skupno str. 91−96). analiziranih 480 primerkov jih je bilo samo v grobu R 4 kar 236 z anatomskimi znaki jesenovega lesa in 65 z 245 Metka CULIBERG % 0,2 52,7 17,4 13,5 8,7 1,0 0,8 0,2 0,2 2,1 0,2 2,5 0,4 99,9 ∑ 1 254 84 65 42 5 4 1 1 10 1 12 2 482 52 2 2 51 15 15 48 3 1 4 45 3 3 41 19 1 3 1 24 40 1 2 3 38 9 7 4 4 24 37 7 7 35 3 5 7 1 16 34 3 2 2 7 33 3 3 1 7 ves 28 2 2 ra 26 13 5 3 2 5 1 29 25B 2 1 2 5 robovi / GG 25 5 1 6 23 8 4 1 13 ves. 22 35 23 22 7 2 2 91 ra 20 7 6 2 7 2 1 1 26 ge g 19 15 1 16 ron A robov. 18 25 11 1 3 1 41 h g rom I 16 19 1 24 2 3 49 bni aken f odo 14 15 13 3 1 1 33 zn al t le 13 2 2 1 5 harco he c 12 1 11 3 15 lja iz že or t 10 39 39 nalize og ults fess rltati a ornbeam) ezu nalysi eech) op-h on b ly kthorn) elc. R elc. A mm ep ep ber / h mi lac e fa lver fir) ak) ornbeam) sh) ni ga oplar) os rn / b per) / %∑ oči – R oči – R aple) irch) ni t st / o ukev / co lder) ber / h en / a ia (čr elka / si uni a S a S es opol / p t n t n axa ela j tica (b nifol reza / b ožnice / r osa (čr rin / j avor / m os os (b elša / a (b s sp. (hra s sp. (ga ae (r lba us (b M M oni / T cu nus sp. (j sp. (j la sp. ace us spin uer strya carpi pulus sp. (t nus sp. (j Taks Q Fagus sylva Carpinu Fraxi Acer O Po Betu Al Ros Prun Abies a Juniper Tab. 2: Tab. 2: 246 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI Graf 2: Most na Soči – Repelc. Rezultati analize oglja iz 25 Graf 3: Most na Soči – Repelc. Rezultati analize oglja iz 8 železnodobnih grobov (n = 482 primerkov). rimskodobnih grobov (n = 480 primerkov). Graph 2: Most na Soči – Repelc. Analysis results for the char- Graph 3: Most na Soči – Repelc. Analysis results for the char- coal from 25 Iron Age graves (n = 482 specimens). coal from 8 Roman period graves (n = 480 specimens). 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 gus ies er s Fa gus rpinus er saceae Ab rpinus ercus trya Ac Ca Fraxinus Ac Ro Fraxinus Fa Ca Qu Os Juglan ostalo / other ostalo / other iglavci / conifers Tab. 3: Most na Soči – Repelc. Rezultati analize oglja iz rimskodobnih grobov. Tab. 3: Most na Soči – Repelc. Analysis results for the charcoal taken from Roman period graves. Grobovi / Graves 1 2 3 4 6 7 8 17 Taksoni / taxa ∑ % Quercus sp. (hrast / oak) 2 2 4 0,8 Fagus sylvatica (bukev / common beech) 1 11 45 65 8 6 3 5 144 30,0 Carpinus sp. (gaber / hornbeam) 4 8 20 4 3 4 1 6 50 10,4 Fraxinus sp. (jesen / ash) 10 236 1 4 251 52,3 Acer sp. (javor / maple) 3 3 6 1,3 Ostrya carpinifolia (črni gaber / hop-hornbeam) 1 5 6 1,3 Betula sp. (breza / birch) 1 1 0,2 Alnus sp. (jelša / alder) 2 3 5 1,0 Rosaceae (rožnice / rose family) 1 2 3 0,6 Prunus avium (divja češnja / wild cherry) 2 2 0,4 Juglans regia (oreh / walnut) 3 3 0,6 Abies alba (bela jelka / silver fir) 2 2 0,4 Taxus baccata (tisa / yew) 1 2 3 0,6 ∑ / % 8 24 80 312 16 14 5 21 480 99,9 anatomskimi znaki bukovega lesa. Po nekaj primerkov pooglenelega jesenovega lesa, ki je kasneje razpadel na je pripadalo hrastu, gabru, javorju, jelši in divji češnji. številne manjše koščke. Iz tabele 3 in grafa 3 je razvid-Tolikšna količina oglja jesena in tudi bukve v enem no, da je bilo v vseh osmih grobovih ugotovljeno oglje samem grobu je lahko naključje, morda pa sta bili ob bukve in gabra. Oglje drugih vrst drevja (hrasta, javorja, pripravi grmade ti dve drevesni vrsti namerno izbrani. črnega gabra, breze, jelše, divje češnje, jelke in tise) pa Prav tako bi bilo mogoče, da je bil v grob dodan večji kos je zastopano le s posamičnimi primerki. Zanimiva je 247 Metka CULIBERG Tab. 4: Most na Soči – Repelc. Ugotovljeni taksoni v naključno odvzetem vzorcu oglja iz žganinske jame. Tab. 4: Most na Soči – Repelc. Taxa in the randomly sampled charcoal from the cremation pit. Taksoni / taxa ∑ % Fagus sylvatica (bukev / common beech) 271 39,4 Quercus sp. (hrast / oak) 82 11,9 Carpinus sp. (gaber / hornbeam) 59 8,6 Sorbus sp. (jerebika, mokovec / mountain ash, whitebeam) 57 8,3 Acer sp. (javor / maple) 53 7,7 Fraxinus sp. (jesen / ash) 48 7,0 Clematis vitalba (navadni srobot / old man’s beard) 25 3,6 Ostrya carpinifolia (črni gaber / hop-hornbeam) 14 2,0 Ulmus sp. (brest / elm) 9 1,3 Alnus sp. (jelša / alder) 8 1,2 Corylus avellana (navadna leska / common hazel) 4 0,5 Salix sp. (vrba / willow) 3 0,4 Betula sp. (breza / birch) 2 0,3 Prunus avium (divja češnja / wild cherry) 2 0,3 Prunus spinosa (črni trn / blackthorn) 1 0,1 Abies alba (bela jelka / silver fir) 47 6,8 Taxus baccata (tisa / yew) 3 0,4 ∑ / % 688 99,8 Graf 4: Most na Soči – Repelc. Rezultati analize oglja iz žganinske jame (n = 688 primerkov). Graph 4: Most na Soči – Repelc. Analysis results for the charcoal from the cremation pit (n = 688 specimens). 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 gus er atis tya ies Fa ercus Ab Qu rpinus Os Ca Sorbus Ac Fraxinus Clem ostalo / other 248 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI prisotnost treh primerkov oglja orehovega lesa ( Juglans *** regia) v grobu R 1. V tulcu (odlomljenega) bronastega Rezultati antrakološke analize z grobišča na Pu- ročaja (patere) z zaključkom v obliki ovnove glave, ki je carjevem robu ter iz železnodobnih in rimskih grobov bil najden v grobu R 3 (glej tu Mlinar, t. 17A: 1), je ostalo pa tudi iz žganinske plasti z Repelca kažejo, da je v vseh nekaj pooglenelega lesa, za katerega smo ugotovili, da primerih zdaleč najbolje zastopano bukovo oglje. pripada drenu ( Cornus mas). Jame TOLMIN Poleg grobov so bile evidentirane še jame, ki niso opredeljene kot grobne, ker je bilo v njih le oglje in ke- Na ravnici ob vzhodnem vznožju Kozlovega roba ramični odlomki (glej tu Mlinar, str. 93−94). Količina v Tolminu je bilo v letih od 1965 do 1970 izkopanih več oglja je bila skromna, vsega skupaj 25 primerkov iz treh kot 400 žganih grobov iz starejše železne dobe (Svoljšak jam, zastopanost taksonov pa je sledeča: bukev ( Fagus 1966, 117–120; Svoljšak, Pogačnik 2002). Oglje iz 38 sylvatica) 11 primerkov, gaber ( Carpinus sp.) 10, hrast grobov je tedaj analiziral Alojz Šercelj, njegovo poroči- ( Quercus sp.) 2, jesen ( Fraxinus sp.) 1 in jelka ( Abies lo je bilo objavljeno leta 2002, a žal nepopolno in brez alba) 1. komentarja, zato na tem mestu predstavljamo rezultate Jama 11 (6 primerkov oglja): gaber 3, bukev 1, jesen antrakološke analize s teh izkopavanj v grafu 5. Količina 1, jelka 1. oglja je bila glede na število grobov razmeroma majhna Jama 27 (9 primerkov oglja): bukev 7, hrast 2. in ni znano, ali so bili arheobotanični ostanki iz grobov Jama 29 (10 primerkov oglja): gaber 7, bukev 3. v celoti pobrani in na kakšen način, prav tako ne, ali so bili v analizo oddani vsi ali morda le izbrani primerki. Skupno je bilo analiziranih 238 primerkov oglja. Žganinska jama Za sežiganje pokojnih je bil zelo verjetno uporabljen les Obsežna kotanja na severnem robu grobišča Repelc iz bližnje okolice, pridobljen od drevja, ki je poraščalo s površino okoli 12 m2 in z okoli 30 cm debelo plastjo vznožje in pobočja Kozlovega roba. Vsebina oglja kaže oglja naj bi bila kraj za sežiganje umrlih, morda tudi precejšnjo pestrost drevesnih vrst. Znatno prevladuje prostor za kultne obrede (glej tu Mlinar, str. 94−96). Iz te oglje gabra ( Carpinus sp.) in jesena ( Fraxinus sp.), precej žganine je bilo pregledanega 2500 ml oglenega drobirja, manj je oglja javorja ( Acer sp.). Z vrednostmi, nižjimi od iz katerega so bili za antrakološko analizo naključno 5 odstotkov, je zastopano oglje topola ( Populus sp.), mo- izbrani dovolj veliki primerki oglja. Analiziranih jih je kovca ( Sorbus aria), vrbe ( Salix sp.) ter pravega kostanja bilo 688. Daleč najpogostejše je oglje bukve (39,4 %), ( Castanea sativa). Družino rožnic (Rosaceae) poleg že precej manj je hrasta, jesena, gabra, javorja, mokovca omenjenega mokovca zastopajo še divja češnja ( Prunus in jelke ( graf 4). V majhnih odstotkih je prisotno še avium), rešeljika ( Prunus mahaleb), lesnika ( Malus syl-oglje bresta, črnega gabra, leske, breze, jelše, vrbe, divje vestris) in glog ( Crataegus sp.). Večinoma s posameznimi češnje, črnega trna in tise ( tab. 4). Kar nekaj primerkov primerki je zastopano še oglje hrasta ( Quercus sp.), lipe pripada navadnemu srobotu, ki je pogosta ovijalka na ( Tilia sp.), črnega gabra ( Ostrya carpinifolia), bresta ( Ul-drevju na gozdnih obronkih, po grmovju ali v živih mus s p.), leske ( Corylus avellana) in drena ( Cornus sp.). mejah. S srobotom so morda povezali vejevje, ki so ga Iz popisa današnje drevesne vegetacije Kozlovega pripravili za grmado, na kateri so sežgali umrlega, ali roba, ki ga je naredil Dakskobler,1 je razvidno, da je pa za žgalne daritve. danes tu bukovo rastišče, saj na osojni strani povsem prevladuje bukev, na prisojni strani pa uspevajo črni gaber, lipovec, mali jesen, beli gaber, ostrolistni javor, MOST NA SOČI – LIPIČARJEV VRT posamično tudi hrasti (graden, dob in celo cer). Prav tako je zabeležen kostanj, ki uspeva še ponekod v okolici Med ledinama Pucarjev rob in Repelc je bil na Tolmina. Lipičarjevem vrtu odkrit in izkopan žgan rimskodobni Vsekakor pa bi bili zanimivi rezultati antrakološke grob. Poleg zanimive arheološke vsebine (Mlinar 2017; analize, če bi odkrili in raziskali tolminsko naselbino, ki glej tu Mlinar, str. 99−100) je bilo zbranega tudi 1500 ji je to grobišče pripadalo. Koliko lesa – in kakšne vrs- ml arheobotaničnega materiala (oglja). Naključno te – je bilo uporabljenega za njeno gradnjo? Ali bi bilo izbranih in analiziranih je bilo 424 primerkov, od tega mogoče, da je bila bukev na tem območju na začetku jih je 415 pripadalo bukvi, 1 jelki, 8 primerkov pa smo železne dobe že iztrebljena, kar bi lahko bil tudi eden od zaradi slabše razpoznavne anatomske zgradbe določili vzrokov za selitev tolminske skupnosti in nastanek nove v družino rožnic, (poddružina Pomoidae): naselbine na Mostu na Soči. Težko je namreč razložiti Fagus sylvatica (bukev) 415 primerkov oglja dejstvo, da v celotni vsebini arheobotaničnega materiala Abies alba (jelka) 1 primerek oglja 1 Pomoidae (rožnice) 8 primerkov oglja Igor Dakskobler, sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, mi je popis pisno posredoval. 249 Metka CULIBERG iz žganih grobov med 238 primerki oglja niti eden ne različnih združbah. Na območjih, kjer se na primer pripada bukvi. Prav tako ni oglja nobene od vrst iglastega danes zaraščajo pašniki, je prav tako najpogostejše drevja. Danes je tu sicer že kar precej jelke, ki so jo začeli bukovo mladje. saditi v bližnji preteklosti in se že tudi dobro pomlajuje, Zanimive so tudi karpološke najdbe. V grobovih 6 kot ugotavlja Dakskobler.2 in 18 sta bili najdeni na pol ožgani polovici lupine lešnika ( Corylus avellana), v grobu 1 pa nekoliko manj ožgana koščica slive ( Prunus domestica). Poleg teh najdb so bili JEROVCA NA ŠENTVIŠKI PLANOTI v vzorcih grude drobci zoglenelih in nezoglenelih kosti, zato menimo, da so sočasne z arheološko vsebino grobov. Nekoliko oddaljeno od središča posoške (svetolu- cijske) železnodobne skupnosti na Mostu na Soči je bilo leta 2007 z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji Tolmin- ČADRG – LAZE I skega muzeja raziskano plano žgano grobišče v Jerovci na Šentviški planoti. Odkritih je bilo 22 grobov, ki jih Na planoti na okoli 700 metrih nadmorske višine datirajo v čas od konca 6. do 4. stol. pr. n. št. (Laharnar, nad levim bregom Tolminke so bile na travniški povr- Mlinar 2011). Severovzhodni del te kraške planote na šini blizu vasi Čadrg izkopane tri jame, ki so vsebovale nekaj manj kot 800 metrih nadmorske višine ponuja arheološke ostanke iz pozne halštatske in latenske dobe (morda prvenstveno iskalcem železove rude) ugodne (Mlinar, Turk 2016, 20–21). Dve sta interpretirani kot razmere za živinorejo, poljedelstvo ali sadjarstvo. grobova (grob 2 in 3), medtem ko v jami 1 sežganih Iz 12 grobov je bilo analiziranih 343 primerkov človeških kosti ni bilo. Iz vseh treh jam je bilo zbrano oglja, od katerih jih je imelo 325 anatomske značilnosti in analizirano oglje. lesa bukve ( Fagus sp.), po nekaj primerkov je pripadalo Jama 1: Bukev ( Fagus sylvatica) 26 primerkov, gaber še gabru ( Carpinus sp.) in jerebiki ( Sorbus sp.) ter po ( Carpinus sp.) 17, jesen ( Fraxinus sp.) 2, lipa ( Tilia sp.) eden jesenu ( Fraxinus sp.) in javorju ( Acer sp.) (Culiberg 3, tisa ( Taxus baccata) 1. 2011). Zastopanost oglja bukovega lesa je v grobovih Grob 2: Bukev ( Fagus sylvatica) 58, gaber ( Carpinus 95 %, kar pomeni, da je na planoti, kjer je zaživela nova sp.) 20, lipa ( Tilia sp.) 7, jelša ( Alnus sp.) 4, javor ( Acer naselbina, prevladoval bolj ali manj čisti bukov gozd. sp.) 1, jerebika/mokovec ( Sorbus aucuparia / aria) 1; Četudi je bila bukev zaradi poselitve, pridobivanja smreka ( Picea abies) 6, jelka ( Abies alba) 4, bor ( Pinus odprtih površin za pašnike, morda tudi za polja in ne sp.) 1, brin ( Juniperus communis) 1; več primerkov je nazadnje zaradi morebitne železarske dejavnosti gotovo bilo prepoznanih le kot iglavec. precej izsekana, še danes tu prevladuje bukov gozd v Grob 3: 1800 ml oglja; od naključno izbranih pri- merkov jih je 307 pripadalo bukvi ( Fagus sylvatica) in 2 Te podatke mi je posredoval osebno iz njegovih lastnih 7 gabru ( Carpinus sp . ). evidenc, za kar se mu zahvaljujem. Graf 5: Tolmin. Rezultati analize oglja iz 38 grobov (n = 238 primerkov). Graph 5: Tolmin. Analysis results for the charcoal from 38 graves (n = 238 specimens). 40 35 30 25 20 15 10 5 0 s er nea ni / rpinus Ac Ca Fraxinu Populus Sorbus Salix stan Ca Rosacaea ostali taxo other taxa 250 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI Iz jame 1 smo v analizo prejeli tudi košček prepr. n. št., je eno najseverneje ležečih posoških najdišč iz perelega in s sedimentom impregniranega lesa iz tulca starejše železne dobe (Mlinar 2009–2010). Analizirano sulične osti. V prečnem prerezu so bili vidni radialno je bilo le oglje iz grobov 2 in 3. razvrščeni nizi odprtin trahej in agregirani trakovi, kar je Grob 2: Od 35 analiziranih primerkov oglja jih je 31 značilno za les gabra, jelše ali leske. Košček lesa smo nato pripadalo bukvi ( Fagus sylvatica) in 4 jelki ( Abies alba). namakali v blagi raztopini solne kisline, s katero smo Grob 3: Tudi tu je prevladovalo oglje bukve ( Fagus nekoliko očistili karbonatno impregnacijo. Z natančnim sylvatica) z 235 primerki; štirje so pripadali brestu ( Ul- pregledovanjem je bilo v tangencialnem preseku dokaj mus sp.), po en pa jelki ( Abies alba), gabru ( Carpinus sp.) razločno zaznati nekaj trahej, kjer na stikih zagotovo in tisi ( Taxus baccata). Vmes je bilo tudi nekaj drobcev ni bilo videti lestvičastih perforacij, značilnih za jelšo sežganih kosti. in lesko. Na trahejah so bile tu in tam zaznavne tudi spiralne odebelitve, vse to pa so značilnosti gabrovega lesa ( Carpinus sp.). JELENŠEK NAD GODOVIČEM Manj zanesljiva je določitev vrstne pripadnosti drobca lesa v suličnem kopitu iz groba 3. Deloma je bil Najbolj oddaljena od središča posoške (svetolu- impregniran tudi z železovim oksidom in tam struktura cijske) skupnosti na Mostu na Soči je bila naselbina na lesa ni bila razvidna. V prečnem prerezu so bile vidne hribu Jelenšek nad Godovičem. V sedlu pod vrhom je razmeroma redke, difuzno razporejene posamične pore. bilo naključno odkrito pripadajoče grobišče, kjer so Z natančnim pregledovanjem v tangencialnem prerezu bila leta 1993 izvedena zaščitna arheološka izkopavanja je bilo na enem mestu opaziti morda ostanke večjega (Bratina 1994; 1997; Svoljšak 1997). Odkritih je bilo 37 števila letvic na stičiščih trahej, kar je značilno za les drena žganih grobov z bogatimi pridatki (v moških grobovih ( Cornus sp.). Zgolj na osnovi razporeditve por v prečnem orožje in orodje, v ženskih nakit), datirani pa so v 4. prerezu pa bi to lahko bil tudi les javorja ( Acer sp.). stol. pr. n. št. Oglje iz 17 grobov sta analizirala A. Šercelj in M. Culiberg z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Rezultati antrakološke analize še niso SRPENICA bili objavljeni in so na tem mestu prikazani na grafu 6. Pregledanih je bilo 359 primerkov oglja. Z nekaj manj Na ledini Ograjenca blizu naselja Srpenica v dolini kot 70 % je zastopano oglje bukve ( Fagus sylvatica) in z Soče je bil leta 2003 po naključni najdbi odlomkov bro- 9,7 % oglje bresta ( Ulmus sp.), medtem ko je oglje gabra naste situle odkrit prvi žgani grob (grob 1). Ob kopanju ( Carpinus sp.), javorja ( Acer sp.) in smreke ( Picea sp.) jarka za vodovod sta bila leta 2008 odkrita še dva (grob sporadično. Zanimive so razmeroma visoke vrednosti 2 in grob 3), oddaljena približno 80 m od prvega. To tise ( Taxus baccata), ki je zastopana s 7,8 %. Ta vrsta grobišče, ki je okvirno datirano v čas med 6. in 4. stol. iglavca uspeva raztreseno po vsej Sloveniji, razmeroma Graf 6: Jelenšek nad Godovičem. Rezultati analize oglja iz 17 grobov (n = 359 primerkov). Graph 6: Jelenšek above Godovič. Analysis results for the charcoal from 17 graves (n = 359 specimens). 80 70 60 50 40 30 20 10 0 gus s er s ies r Fa mu xu Ul Ac rpinus Ta Picea Ca Juniperus Ab iglavec / conife 251 Metka CULIBERG pogosta pa je v severozahodnem delu alpskega sveta. ska analiza je potrdila vegetacijo iz poznega glaciala, to Najraje raste v pasu bukovih in mešanih iglastih gozdov, je obdobja, ko se je podnebje začelo postopno ogrevati tudi v okolici Godoviča. Les je trden in prožen in se lepo (Bavec et al. 2005; Šercelj 1996). V Zadnji Trenti smo v obdeluje. Že od nekdaj so tiso močno izkoriščali, saj je vzorcu iz 1,5 m visokega profila jezerske krede ob kosu bil les primeren za najrazličnejše izdelke, med drugim za preperelega debla smreke ali macesna z radiokarbonsko izdelavo lovnega orožja, kot so kopja ali loki (Brus 2004, starostjo okoli 7000 let pred sedanjostjo ugotovili poleg 102–103). Na kolišču Stare gmajne na Ljubljanskem peloda bora, smreke in jelke tudi pelod listavcev tipične barju je bil na primer najden več kot 5000 let star otroški holocenske vegetacije: leska, hrast, lipa, brest, javor in lok iz tisovine (Tolar, Zupančič 2009, 241–242), v strugi celo bukev (Šercelj, Culiberg).3 V vzorcu sive peščene Ljubljanice pri Sinji Gorici pa celo okoli 40.000 let stara karbonatne gline iz okolice Kobarida je Šercelj (1981, lesena konica prav tako iz tisovine (Gaspari, Erič, Odar 135) ugotovil holocensko vegetacijo s smreko, jelko in 2012). Izdelki iz tisovine ali njihovi fragmenti so znani bukvijo, kar že kaže na prisotnost bukovo-jelove združbe tudi z mlajših arheoloških najdišč, najpogosteje le oglje (Abieti-Fagetum). Vendar je zaradi nepoznavanja sukce- tisinega lesa. Verjetno je bila tisa v času obstoja naselbine sij menil, da bi lahko to bila ali primarna bukovo-jelova na Jelenšku v pretežno bukovem gozdu pogostejša kot združba, ki je dosegla končno razvojno stopnjo že v prvi danes, zato je mogoče, da so njen les uporabljali za različ- polovici postglaciala, ali pa je šlo za ponovno obnavljanje ne dele orodja ali orožja. V primerih, ko so te predmete po njeni degradaciji zaradi močne poseljenosti v bronasti pridali pokojniku ob sežigu, so leseni deli zgoreli in so in predvsem v starejši železni dobi v okolici Tolmina. ostali le drobci oglja. Mlajši sedimenti, ki bi bili primerni za pelodno analizo in v katerih bi lahko sledili spremembam vegetacije skozi daljše obdobje, zlasti od bronaste dobe naprej, doslej še ZAKLJUČKI niso bili najdeni. Potencialna naravna vegetacija osrednjega dela Današnja vegetacija je rezultat naravnih procesov, Posočja je bukov gozd, gotovo pa je bukev v različnih v veliki meri pa tudi človekovih dejavnosti v bližnji in obdobjih poseljevanja utrpela precejšnje krčenje. Za daljni preteklosti. Pelodna analiza jezerskih usedlin ali gradnjo naselbin so bile potrebne večje količine lesa, gozdnih tal te spremembe zaznava in omogoča vpog- poleg tega so naseljenci z obsežnimi goloseki pridobivali led v sukcesijo naseljevanja posameznih tipov gozdnih poljske in pašne površine. Tudi za grmade, na katerih so združb. Težko pa bi s pelodno analizo ugotovili sestoj ve- sežigali preminule, je bil najpogosteje uporabljen prav getacije v neposredni okolici naselbine, saj podaja sliko les bukve, kar dokazuje analiza oglja iz grobov večine vegetacije širšega območja. Po drugi strani lesno oglje ali raziskanih nekropol. Izjema je le tolminska, kjer ni bilo drugi rastlinski makroostanki z arheoloških najdišč, ki niti enega primerka oglja bukve. Le ugibamo lahko, ali so časovno sicer dobro opredeljeni, dokazujejo rastlinski je bila bukev v okolici Tolmina v pozni prazgodovini že pokrov bolj ali manj bližnjega okolja naselbine. Zato je precej iztrebljena. K razjasnitvi tega vprašanja bi veliko velika verjetnost, da je večina drevesnih ali grmovnih prispevala antrakološka analiza ostankov tolminske vrst, ugotovljenih na arheoloških najdiščih, uspevala v naselbine, če bi bila ta odkrita in raziskana. Pomanjkanje njihovi bližini, ne ve pa se, v kolikšnem obsegu. Treba gradbenega lesa bi lahko bil morda tudi eden od vzrokov, je upoštevati dejstvo, da je bil za gradnjo hiš izbran da se je tolminska skupnost okoli 7. stol. pr. n. št. preselila le obstojnejši les, kot je hrastov, bukov ali smrekov in na Most na Soči. Analiza oglja iz železnodobne naselbine še kakšen, medtem ko je bil za sežiganje pokojnih ali na Mostu na Soči je pokazala, da je bil za gradnjo naj- žgalnodaritvene obrede ter seveda za kurjavo uporabljen pogosteje uporabljen les hrasta, jelke in bora in mnogo širši izbor lesnih vrst. A kot kažejo analize, so tudi v tem manj bukve (Motel a de Carlo 2018a, 361–402). Morda primeru največkrat posegali po bukovem lesu. Tako je je bila bukev tudi tu že v bronasti dobi precej iztrebljena, bila lahko v daljšem časovnem obdobju, več stoletij, degradirana ali denudirana tla pa je prerastel hrast, ki je kolikor dolgo je živela naselbina, določena vrsta drevja danes tu zopet bolj redek. iztrebljena do te mere, da se je gozdni sestoj v okolici Vendar analize oglja iz železnodobnih grobov na precej spremenil. Pucarjevem robu in Repelcu kažejo, da je bila bukev v Pelodna analiza številnih vzorcev jezerske krede okolici Mosta na Soči še vedno prisotna v tolikšni meri, vzdolž Zgornjega Posočja je pokazala, da gre večinoma da je bil njen les uporabljen kot glavno kurivo pri seži- za starejše sedimente, v katerih je prevladovala hladno- ganju umrlih. Nekoliko drugačno sliko kaže analiza oglja dobna vegetacija z borom in brezo. Od konca pleistocena iz osmih rimskodobnih grobov z Repelca, ki jo nekoliko in v začetnih obdobjih holocena je bilo naseljevanje “izkrivlja” vsebina oglja iz enega samega groba (grob R gozdne vegetacije še klimatsko pogojeno, takšno vege- 4), v katerem je znatno prevladovalo oglje jesena, a je tacijo smo ugotovili v vzorcih iz 11 m visokega profila bilo precej tudi oglja bukve. Na desnem bregu Idrijce jezerske krede v bregu Soče pri Srpenici. Radiokarbon- je bilo odkrito še eno grobišče ob rimski naselbini, 3 Poročilo ni objavljeno, oddano je bilo J. Kunaverju. 252 ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE NA IZBRANIH NAJDIŠČIH POSOŠKE ŽELEZNODOBNE SKUPNOSTI tj. nekropola II, datirana v čas med 1. stol. pr. n. št. in bregu Idrijce najdena jedrca (Motel a de Carlo 2018a, 1. stol. n. št. Iz nje je Sila Motel a de Carlo analizirala 379) in fragmenti lupine orehovih plodov (Tolar 2018, 427 primerkov oglja iz 53 grobov. Iz objavljenega grafa 449). Kdaj in kako se je oreh razširil v evropski prostor, (Motel a de Carlo 2018b, 227, Fig. 7) je razvidno, da je se natančno ne ve, so pa iz mlajše železne dobe znane bukev zastopana z več kot 30 odstotki, manj je bilo gabra najdbe pooglenelih ostankov orehovih plodov. Zagotovo in javorja, še manj oreha in jesena, ostale vrste, med se je oreh zelo razširil z Rimljani, ki so ga zelo cenili drugim hrast, pa so zastopane bolj ali manj sporadično. (Zohary, Hopf 2004, 188–189). Oreh uspeva v Posočju Da je bila bukev bolj ali manj prisotna v vseh obdobjih tudi danes in se posamično širi celo v gozdove, kot opaža od bronaste do rimske dobe in da je kljub morebitnim Dakskobler.4 večjim krčenjem kmalu nazaj porasla svoja rastišča, Omenjeno je že bilo, da v nekaj litrih prebranega dokazuje večina antrakoloških analiz iz Posočja. oglenega drobirja iz sežigališča na Repelcu semen ni bilo Drugače je bilo na planotah, kjer so nastale man- z izjemo nekaj zrn prosa ( Panicum sp.). Večje količine jše naselbine (npr. Čadrg, Jerovca), verjetno predvsem semen, zlasti žitnih zrn, in fragmentov plodov je bilo zaradi nabiranja železove rude pa tudi pašništva in zbranih večinoma v hiši 6 v naselbini na Mostu na Soči izkoriščanja gozdov, vendar tamkajšnji pretežno bukovi (Motel a de Carlo 2018a, 379–383; Tolar 2018, 445–452). gozdovi niso utrpeli tolikšne škode. Iz Jerovce na Šentviški planoti pa izvira iz groba 1 Ob vrstno dokaj enotni vsebini oglja iz grobov naj ena najbolj zanimivih in v Sloveniji redkih karpoloških omenimo še nekaj drobnih posebnosti. Na Pucarjevem najdb, tj. koščica slive ( Prunus domestica). V Evropi so robu na Mostu na Soči so bili v grobu PR 25 ugotovljeni najdbe koščic znane že iz neolitika in bakrene dobe. štirje koščki oglja z značilnimi znaki lesa vinske trte Poreklo domače slive arheobotaniki razlagajo različno. ( Vitis sp.). V neolitskih, železnodobnih, posebno pa v Nekateri menijo, da je bila vzgojena s križanjem različnih rimskih arheoloških najdiščih so peške grozdnih jagod vrst iz rodu sliv in v neolitiku prinesena v Evropo, drugi sicer pogoste, medtem ko so najdbe oglja olesenelih ste- pa, da je v srednji Evropi prvotna vrsta, kjer ji najbolj bel precej bolj redke. Da bi tu gojili vinsko trto, je malo ustreza zmerna klima (Zohary, Hopf 2004, 179–181, verjetno, kajti pešk ni bilo niti med semeni in plodovi Woldring 1997–1998, 547). Torej bi bilo možno, da so iz naselbine na Mostu na Soči (Motel a de Carlo 2018, železnodobni naseljenci na Jerovci, ki jih je tja privabila 381). Tudi danes vinska trta tu ni pogosta, razen kakšne verjetno železova ruda, sadili tudi sadno drevje, možno brajde ob hiši. Zato bi morda les iz groba PR 25 lahko pa je tudi, da so pridelke in plodove zamenjevali z do- pripadal divji vinski trti ( Vitis vinifera subsp. sylvestris), linskimi prebivalci. Dve ožgani polovici koščic lešnikov ki kot ovijalka uspeva v mešanem gozdu na gruščnati ( Corylus avellana) s tega najdišča pa kažeta na živino- podlagi. Danes je to redka in zaščitena vrsta le z nekaj rejsko dejavnost, saj se leskovo grmovje dokaj kmalu znanimi nahajališči, tudi v dolini Idrijce (Dakskobler naseli na pašnih površinah. 1995; 2008; Piltaver 2007). Na Repelcu so bili v rimskem grobu R 1 ugotovljeni trije primerki oglja orehovega lesa, medtem ko so bila v več hišah železnodobne naselbine na nasprotnem 4 Po podatkih iz njegove lastne evidence. 253 ARCHAEOBOTANICAL EVIDENCE FROM SELECT SITES OF THE POSOČJE IRON AGE COMMUNITY Translation The Iron Age cemetery at Most na Soči ranks sation of the species was for the most part unreliable as among the largest prehistoric necropoleis investigated in the specimens were predominantly in the 0.5–1 cm size Europe, thus far revealing more than 6000 burials (Du- range, where there is little difference in the anatomy of lar, Tecco Hvala 2018, 9). Its remains are still coming to the species of any particular genus. The species is only light during the rescue investigations in advance of con- given for the taxa where a genus consists of a single spe- struction works taking place in the area of the modern cies (e.g. Fagus sylvatica, Abies alba) and for the species town. One such investigation was conducted between where the characterisation was possible and necessary 2000 and 2002, when the colleagues of the Tolminski (e.g. the Prunus genus: Prunus spinosa, Prunus avium). muzej brought to light 36 Iron Age graves at Pucarjev rob, as well as 54 graves and pits from the Iron Age and the Roman period at Repelc. The northern edge of the MOST NA SOČI – PUCARJEV ROB Repelc site even revealed a cremation pit that indicates, in both its extent and quantity of charcoal, that the spot The charcoal from 27 Iron Age graves (PR 1, 2, 3, long served to cremate the dead, possibly also as a place 4, 5A, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 25, where cult rituals were being performed. 28, 29, 31, 32, 33, 34 and 35) at this site was collected by The investigated burials revealed a wealth of grave water sieving. The anthracological analysis examined a goods, but also archaeobotanical remains. The latter total of 254 specimens. The results are shown in Table 1 comprise the charcoal of tree and shrub species, but and Graph 1. The charcoal from two graves (PR 4 and practical y no seeds or fruits with the exception of a 7) was completely weathered and therefore impossible few grains of millet. In addition to Most na Soči, ar- to characterise, while some other graves only yielded chaeobotanical analyses have also been conducted on a limited number of specimens suitable for analysis as the remains from some other cemeteries of the Posočje others were only lumps of sandy sediment with bits of Iron Age community, all with the aim of studying the charcoal. human impact on the environment in different periods. The analysis established 18 taxa. By far the best represented is Fagus (37.4%), followed by other decidu- ous taxa: Carpinus (16.5%), Quercus (9.4%), Fraxinus ANTHRACOLOGICAL ANALYSIS (9.4%), Acer (4.7%), Salix (2.0%) and Alnus (1.2%). Two of the several subfamilies (Martinčič et al. 1999) of the Charcoal specimens were examined under the Rosaceae family (11.0%) are also represented: Maloidae Ortholux light microscope using the Ultropak incident and Prunoidae. The Maloidae subfamily consists of light il uminator, in most cases in al three sections: the Sorbus, Pyrus, Malus, Crataegus and several other transverse, radial and tangential. The characterisation geni, which have a very similar wood anatomy, making of wood species was performed based on the anatomi- the distinction unreliable. However, a number of less cal features as defined by Greguss (1954) and Schwe- prominent anatomical features suggest that the greatest ingruber (1978; 1990) and even more on the personal share of the Rosaceae charcoal belongs to Sorbus aria, reference collection of recent wood species (Culiberg). which is a pioneer species that frequently comes to Numerous specimens exhibited excessive weathering or dominate areas in the process of being overgrown. The sediment-filled wood fibres that made characterisation Prunoidae subfamily includes a single genus, Prunus, impossible. The results of the anthracological analysis the anatomical structure of which differs considerably are shown in tables and graphs according to excavation from that of the Maloidae subfamily (in the several- units. Most of the charcoal specimens were taxonomi- cell wide rays and the spiral thickenings in vessels). A cal y identified to the level of the genus; the characteri- single charcoal specimen, from Grave PR 35, belongs to 254 ARCHAEOBOTANICAL EVIDENCE FROM SELECT SITES OF THE POSOČJE IRON AGE COMMUNITY Prunus avium, which frequently grows in lowland dur- Prunus avium. It is possible that such a large quantity of mast oak-hornbeam forests or middle-mountain beech Fraxinus and Fagus charcoal in a single grave is a matter forests either individual y or in small groups (Brus 2004, of coincidence, though it is also possible that these two 198). The sporadical y occurring taxa make up 4.4% of tree species were either intentional y selected for the the total sum and comprise Ostrya carpinifolia, Ulmus, funeral pyre or a large piece of charred ash wood was Betula, Corylus avellana, Populus, as well as Berberis intentional y placed into the grave and later disintegrated and Evonymus as shrub species. Particularly intriguing into smaller pieces. Table 3 and Graph 3 show that the is the presence, in Grave PR 25, of four specimens of charcoal of Fagus and Carpinus was present in all eight grapevine charcoal, most likely wild grapevine ( Vitis graves. The charcoal of other tree species ( Quercus, Acer, vinifera ssp. sylvestris). Of coniferous trees, only Abies Ostrya carpinifolia, Betula, Alnus, Prunus avium, Abies is represented, with mere 2%. and Taxus baccata) is represented with a few specimens. Interestingly, Grave R 1 revealed three charcoal pieces of Juglans regia. In addition, the charred wood in the socket MOST NA SOČI – REPELC of a (broken off) bronze handle (of a patera) with a ram- head terminal, found in Grave R 3 (see here Mlinar, Pl. The finds at Repelc date to several periods of prehis- 17A: 1), was identified as Cornus mas. tory (Bronze, Early and Late Iron Ages) and the Roman period. They consist of habitation traces, graves, pits and Pits a cremation pit (see here Mlinar, pp. 117−118). The cemetery also included pits that did not contain human bone remains, only charcoal and pottery shards Bronze Age habitation layer (see here Mlinar, pp 119−120). The quantity of the The deepest cultural layer (SE 5) revealed scarce recovered charcoal is modest, altogether 25 specimens Bronze Age remains. The remains of a house from the from three pits, which belong to the following taxa: 11 Younger Bronze Age were also found on the promontory to Fagus sylvatica, 10 to Carpinus, 2 to Quercus, 1 to overlooking the confluence of the Rivers Idrijca and the Fraxinus and 1 to Abies. Soča (Dular 2018, 147), which suggests that both the Pit 11 (6 specimens): Carpinus 3, Fagus 1, Fraxinus left and the right bank of the Idrijca were inhabited in 1, Abies 1. the Bronze Age (see here Mlinar, pp. 118−119. Only a Pit 27 (9 specimens): Fagus 7, Quercus 2. modest amount of charcoal was obtained from this layer, Pit 29 (10 specimens): Carpinus 7, Fagus 3. belonging to Fagus (19 specimens), Quercus (11 speci- mens) and Abies (4 specimens). This may indicate the Cremation pit existence of a beech-fir forest (Abieti-Fagetum), possibly The northern edge of the Repelc cemetery revealed already slightly depleted and oak forest taking its place. a vast depression measuring some 12 m2 and contain- ing a roughly 30 cm thick layer of charcoal. The pit was Iron Age cremation burials presumably intended for cremation, but possibly also A total of 482 charcoal specimens ( Tab. 2) were a place where cult rituals were being performed (see analysed from 25 Iron Age graves (R 10, 12, 13, 14, 16, here Mlinar, p. 120). The analysis examined 2500 ml of 18, 19, 20, 22, 23, 25, 25B, 26, 28, 33, 34, 35, 37, 38, 40, 41, charcoal, with the sufficiently large specimens selected 45, 48, 51 and 52). Just over half of the charcoal belongs for anthracological analysis. The 688 large specimens to Fagus (52.6%), 17.4% to Carpinus, 13.5% to Fraxinus belong by far the most commonly to Fagus (39.4%) and and 8.7% to Acer ( Graph 2). Only a few specimens belong considerably less to Quercus, Fraxinus, Carpinus, Acer, to other deciduous species ( Quercus, Ostrya carpinifolia, Sorbus and Abies ( Graph 4), in small amounts also to Ul-Betula, Alnus and Populus). The Rosaceae family is repre-mus, Ostrya carpinifolia, Corylus avellana, Betula, Alnus, sented by 11 specimens, of which one belongs to Prunus Salix, Prunus avium, Prunus spinosa and Taxus baccata spinosa and the majority most likely to Sorbus aria. The ( Tab. 4); several specimens also to Clematis vitalba, which coniferous canopy is also poorly represented, with only commonly climbs trees at forest fringes, but also shrubs 2.5% of fir and two specimens belonging to juniper. and hedges. Clematis vitalba may have been used to bind the branches prepared for the pyre or for burnt offerings. Roman period burials The analysis included the charcoal from eight graves from the Roman period: R 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 and 17. MOST NA SOČI – LIPIČARJEV VRT The amount of charcoal differed considerably from grave to grave. Of the total of 480, Grave R 4 alone contained The site of Lipičarjev vrt lies between Pucarjev rob as many as 236 specimens, with anatomical features of and Repelc. It revealed a Roman period cremation burial Fraxinus and 65 with those of beech. Several specimens with intriguing archaeological (Mlinar 2017; see here also belonged to Quercus, Carpinus, Acer, Alnus and Mlinar, pp. 146−147), as well as 1500 ml of archaeo-255 Metka CULIBERG botanical finds (charcoal). Of the latter, 424 specimens What is missing for a more complete picture is an were randomly selected and analysed, revealing that anthracological analysis of the remains from the settle- 415 belonged to Fagus, 1 to Abies and 8 more broadly ment associated with the cemetery at Tolmin, which has to the Rosaceae family (Pomoidae subfamily) as their not yet been unearthed. How much wood – and what anatomical structure was less characteristic: species – was used in its construction? Is it possible that Fagus sylvatica 415 specimens beech had already been depleted in this area at the begin- Abies alba 1 specimen ning of the Iron Age (8th/7th century BC), which then led Pomoidae 8 specimens the Tolmin community to migrate and establish a new settlement at Most na Soči? These questions are raised by *** the fact that the entire body of archaeobotanical remains The results of the anthracological analysis of the from the cremation graves at Tolmin, consisting of 238 plant remains from Pucarjev rob (cemetery) and Repelc charcoal specimens, included not a single specimen that (Iron Age and Roman period graves and a cremation would belong to Fagus. Neither are any of the coniferous pit) reveal beech to be far the best represented species. species represented. The present-day canopy includes a fair amount of Abies, which began to be planted not so long ago and is successful y propagating, as Dakskobler TOLMIN observes.2 The flatland along the east foot of the Kozlov rob hil in Tolmin is the site where more than 400 cremation buri- JEROVCA als from the Early Iron Age were excavated between 1965 ON THE PLATEAU OF ŠENTVIŠKA PLANOTA and 1970 (Svoljšak 1966, 117–120; Svoljšak, Pogačnik 2002). Charcoal specimens were taken from 38 graves. At Slightly removed from the centre of the Posočje the time, Alojz Šercelj analysed the charcoal specimens (Sveta Lucija) Iron Age community at Most na Soči, from 38 graves. His report was published in 2002 (in a flat cremation cemetery was investigated in 2007 at Svoljšak, Pogačnik), but was unfortunately incomplete Jerovca on Šentviška planota. The rescue archaeological and without a commentary. The complete results of the excavations revealed 22 graves dated from the end of the anthracological analysis for this site are given here, in 6th to the 4th century BC (Laharnar, Mlinar 2011). The Graph 5. The amount of charcoal was relatively smal north-eastern part of this karst plateau, at an altitude given the number of graves and it is unclear how the ar- of just under 800 m asl, offers favourable conditions for chaeobotanical remains were collected and whether they animal husbandry, crop cultivation and fruit growing were gathered in their entirety; it is also unclear whether (possibly primarily to iron ore prospectors). all specimens were analysed or only a selection. Charcoal specimens were taken from 12 graves. The A total of 238 charcoal specimens were analysed. analysis examined 343 specimens, of which 325 showed For building funeral pyres, people very likely used the anatomical features of Fagus sylvatica, several specimens wood available in the vicinity, i.e. on the foot and slopes belonged to Carpinus sp. and Sorbus sp., one to Fraxinus of Kozlov rob. The analysis shows a great diversity of tree sp. and Acer sp., respectively (Culiberg 2011). The 95% species, with a considerable predominance of Carpinus sp. share of beech charcoal suggests a predominance of and Fraxinus sp., considerably less of Acer sp. Represented more or less pure beech forest on the plateau hosting with values below five percent are Populus sp., Sorbus the new settlement. aria, Salix sp. and Castanea sativa. In addition to the Beech may have been largely cut down in the area already mentioned Sorbus aria, the Rosaceae family also to gain land for habitation or pasturing, possibly for includes Prunus avium, Prunus mahaleb, Malus sylvestris fields or even due to presumed ironworking activities, and Crataegus sp. Some species are represented merely but is today prevalent and forms forests in association with individual specimens: Quercus sp., Tilia sp., Ostrya with different tree species. The young beech growth is carpinifolia, Ulmus s p., Corylus avellana and Cornus sp. the most common on overgrowing pastures. Dakskobler’s list1 of the tree species now growing For the past, carpological finds also provide an on Kozlov rob shows that the hill is beech habitat today, interesting insight. Graves 6 and 18 contained two burnt with beech completely dominating on the shady sides halves of hazelnut shel s ( Corylus avellana), Grave 1 a and Ostrya carpinifolia, Tilia cordata, Fraxinus ornus, slightly less burnt plum stone ( Prunus domestica). The Carpinus betulus, Acer platanoides, individual y also specimens included charred and uncharred bits of bone, oaks ( Quercus petraea, Q. robur and even Q. cerris) also which suggests the plant remains to be contemporaneous growing on the sunny sides. Chestnuts ( Castanea sativa) with the archaeological goods in the graves. have been recorded as wel , still growing around Tolmin. 1 Igor Dakskobler, associate at the Biološki inštitut Jova- 2 Igor Dakskobler kindly provided this information from na Hadžija ZRC SAZU, has provided the list in written form. his own records. 256 ARCHAEOBOTANICAL EVIDENCE FROM SELECT SITES OF THE POSOČJE IRON AGE COMMUNITY ČADRG – LAZE I Age Posočje community (Mlinar 2009–2010). Only the charcoal from Graves 2 and 3 was analysed. The archaeological investigations on a patch of grass- Grave 2: 31 of the 35 analysed specimens belong land near the Čadrg vil age, which lies roughly 700 m asl to Fagus sylvatica and 4 to Abies alba. above the left bank of the River Tolminka, revealed three Grave 3: The charcoal of Fagus sylvatica prevails pits. The pits contained archaeological remains from the here as wel , with 235 specimens; four specimens belong Late Hal statt and La Tène periods (Mlinar, Turk 2016, to Ulmus sp. and one to Abies alba, Carpinus sp. and 20–21). Two of them are interpreted as burial pits (Graves Taxus baccata, respectively. The charcoal was mixed 2 and 3), while Pit 1 revealed no cremated human bones. with cremated bone pieces. Charcoal was collected and analysed from all three. Pit 1: 26 specimens of Fagus sylvatica, 17 of Carpinus sp., 2 of Fraxinus sp., 3 of Tilia sp., 1 of Taxus baccata. JELENŠEK ABOVE GODOVIČ Grave 2: 58 specimens of Fagus sylvatica, 20 of Carpinus sp., 7 of Tilia sp., 4 of Alnus sp., 1 of Acer sp., 1 The settlement farthest removed from the centre of Sorbus aucuparia /aria; 6 of Picea abies, 4 of Abies alba, of the Posočje (Sveta Lucija) community at Most na 1 of Pinus sp., 1 of Juniperus communis; several speci-Soči was located on the Jelenšek hill above Godovič. mens could only be identified to the level of conifers. The associated cemetery was discovered by chance on Grave 3: 1800 ml of charcoal; 307 of the randomly the saddle below the hil top, where rescue archaeologi- selected specimens belong to Fagus sylvatica and 7 to cal excavations were conducted in 1993 (Bratina 1994; Carpinus sp . 1997; Svoljšak 1997). The excavations unearthed 37 From Pit 1, we also analysed a specimen of weath- cremation burials with rich grave goods (weapons and ered and sediment-impregnated wood from the socket tools in the graves of men and jewellery in the graves of of a spearhead. Its transverse section showed pores women); the burials date to the 4th century BC. Alojz joined in radial groups and aggregated rays, which is Šercelj and Metka Culiberg, from the Biološki inštitut characteristic of hornbeam, alder or hazel wood. A speci- Jovana Hadžija ZRC SAZU, analysed the charcoal from men of this wood was then soaked in a weak solution of 17 of the graves. The results of the anthracological anal- hydrochloric acid to clean the carbonate impregnation ysis are published here for the first time, on Graph 6. as much as possible. A careful examination fairly clearly The analysis examined 359 specimens. Just under 70% showed several vessels in tangential section, as well as of them belong to Fagus sylvatica and 9.7% to Ulmus no scalariform perforation plates characteristic of alder sp., some specimens also belong to Carpinus sp., Acer and hazel wood. The vessels revealed spiral thickenings sp. and Picea sp. Interestingly, Taxus baccata is repre- at places, which is characteristic of Carpinus sp. sented with 7.8%; this coniferous species is dispersed Less certain is the characterisation of the piece of across the territory of Slovenia and is relatively com- wood from Grave 3, found in the butt of a spear. The mon in the north-western part of the Alpine region. It piece was in parts impregnated with iron oxide; the grows best in the belt of beech and mixed coniferous structure of the wood was not visible in those parts. forests, also in the area of Godovič. Its wood is hard and The transverse section revealed relatively rare, diffusely flexible. People have been extensively exploiting yew arranged individual pores. A careful examination of the wood as it is suitable for a variety of products, includ- tangential section showed possible remains of scalari- ing hunting weapons such as lances and bows (Brus form perforation plates with a large number of bars in 2004, 102–103). At the Stare gmajne pile-dwelling site one spot, which is typical of Cornus wood. The distribu- in the Ljubljansko barje, a child’s bow of yew wood was tion of the pores in transverse section also allows for the found that is over 5000 years old (Tolar, Zupančič 2009, wood to belong to Acer sp. 241–242), while the riverbed of the Ljubljanica at Sinja Gorica yielded as much as 40,000 years old wooden projectile point of yew (Gaspari, Erič, Odar 2012). SRPENICA Products of yew or their fragments are also known from later archaeological sites, most commonly only as yew A chance find of situla fragments at the Ograjenca charcoal. It is likely that, at the time of the settlement site in 2003, in the vicinity of the vil age of Srpenica in at Jelenšek, yew was a more common member of the the Soča Valley, led to the discovery of the first burial predominantly beech forest than today, it is hence pos- (Grave 1) at the site. The excavation of a water pipeline sible that its wood was used for different parts of tools trench in 2008 brought to light further two (Grave 2 or weapons. When such artefacts were offered to the and Grave 3), located some 80 m away. The cemetery, deceased at cremation, the wooden parts would have dated roughly between the 6th and the 4th century BC, burned and left bits of charcoal behind. is among the most northern-lying sites of the Early Iron 257 Metka CULIBERG CONCLUSIONS radation caused by the dense population of the Tolmin area in the Bronze and even more so the Iron Age. It The present-day vegetation is the result of natural has as yet not been possible to find later sediments that processes, but in a large measure also of human activi- would be suitable for pollen analysis and would allow ties in the recent and the more remote past. The pollen us to trace the changes in vegetation through a longer analysis of lacustrine sediments or forest soils records period, particularly from the Bronze Age onwards. the changes in vegetation and allows an insight into Current evidence suggests that the central part of the succession of individual types of forest communi- the Posočje region was covered with beech forest, though ties, while it is less useful in establishing the vegetation beech certainly suffered extensive clearing in different in the immediate vicinity of a site, as the information periods. The construction of a settlement necessitated it offers pertains to wider surroundings. On the other great quantities of wood, the inhabitants of the settle- hand, the wood charcoal and other plant macroremains ment also gained fields and pastures by clear-cutting vast from archaeological sites, chronological y well defined, tracts of lands. The analysis of the charcoal recovered offer an insight into the vegetation in proximity to the from the graves of most of the cemeteries in the region site. It is thus very likely that most of the tree and shrub indicates that the funeral pyres were also most com- species established at archaeological sites grew in their monly constructed of beech wood. The only exception vicinity, but it is not known to what extent. It should also here is the cemetery at Tolmin, which revealed not a be taken into account that only the more durable tree single specimen of beech wood. We can only speculate species were selected for construction purposes, such as whether, in late prehistory, beech was largely depleted in oak, beech, spruce or others, while cremation or burnt the Tolmin area. This speculation could be il uminated offerings, as well as fuel required a wider variety of wood by an anthracological analysis of the wooden remains species. Having said that, analyses show that beech was from the Tolmin settlement, which must have existed the most common wood used even for the latter activi- but has not yet been discovered. The lack of wood for ties. This could have led to a certain wood species being construction purposes may also have been one of the depleted, during the life of a settlement that could have reasons that led the Tolmin community to move to spanned through several centuries, to the degree that Most na Soči around the 7th century BC. The analysis considerably altered the forest composition. of the charcoal from the Iron Age settlement at Most na The pollen analysis of the numerous samples of Soči has shown that oak, fir and pine wood was most lacustrine chalk taken along the Upper Posočje region commonly used in construction, while beech was much has shown that they mostly belong to earlier sediments less common (Motel a de Carlo 2018a, 361–402). It is with prevailing cold-period vegetation with pine and possible that beech had already been heavily depleted birch. From the end of the Pleistocene and in the (open- in the Bronze Age, and the degraded or denudated soil ing) initial stages of the Holocene, forest vegetation still overgrown by oak, a tree species that is again rather depended entirely on the climate; such vegetation was rare at present. established in the samples from the 11-metre-high sec- In contrast, the analysis of the charcoal from the tion of lacustrine chalk taken in the bank of the Soča Iron Age graves at Pucarjev rob and Repelc, both at at Srpenica. The radiocarbon analysis confirmed the Most na Soči, shows that beech was still present in the vegetation of the late glacial, i.e. the period when climate area and was used as the main fuelwood for the crema- gradual y began warming up (Bavec et al. 2005; Šercelj tion of the dead. A slightly different picture is provided 1996). The sample from the Zadnja Trenta valley, taken by the analysis of the charcoal from the eight Roman from the 1.5 m high section of lacustrine chalk next to period graves at Repelc, only ‘disturbed’ by the charcoal a weathered spruce of larch trunk radiocarbon dated to contents from Grave R 4 that showed a predominance around 7000 years before the present, revealed the pollen of ash, but also a fair amount of beech. Another cem- of pine, spruce and fir, as well as of deciduous vegetation etery was unearthed on the right bank of the Idrijca, typical of the Holocene: hazel, oak, lime, elm, maple and i.e. Necropolis II beside the Roman settlement, dated even beech (Šercelj, Culiberg).3 In the sample of grey between the 1st century BC and the 1st century AD. sandy carbonate clay from the area of Kobarid, Šercelj Sila Motel a de Carlo analysed the charcoal from this (1981, 135) was able to establish Holocene vegetation cemetery, examining 427 specimens from 53 graves. with spruce, fir and beech, which indicates a beech-fir The graph she published (Motel a de Carlo 2018b, 227, community (Abieti-Fagetum). Without the information Fig. 7) shows beech to be represented with more than on vegetation successions, he believed this could have 30%, followed by Carpinus, Acer and lower quantities been either the primary beech-fir community that had of Juglans and Fraxinus, while other species including reached its final stage of development already in the first oak only occur sporadical y. Most of the anthracologi- half of the postglacial, or a renewal after the forest deg- cal analyses performed for the Posočje region suggest that beech was present to different extents in all peri- 3 Unpublished report, submitted to J. Kunaver. ods, from the Bronze Age to the Roman period, and 258 ARCHAEOBOTANICAL EVIDENCE FROM SELECT SITES OF THE POSOČJE IRON AGE COMMUNITY that it quickly regained its ground even after extensive from Europe that date already to the Late Iron Age. depletion. Walnuts certainly became widespread with the Romans, The predominantly beech forests on the plateaus who greatly valued them (Zohary, Hopf 2004, 188–189). that hosted small settlements (such as Čadrg and The trees now grow in Posočje and individual y even Jerovca) established mainly in connection with iron ore spread into forests, as Dakskobler observes.4 prospection, as well as pasturing and forest exploitation, It has already been mentioned that the several litres did not suffer such great damage. of selected charcoal pieces from the cremation pit at Re- The charcoal content from the graves shows a pelc yielded no seeds with the exception of a few millet fairly uniform picture, but we should also mention a grains ( Panicum sp.). Larger quantities, particularly of few particular features. At Pucarjev rob in Most na Soči, cereal grains and fragments of fruit, were collected in Grave PR 25 revealed four charcoal pieces with features House 6 of the settlement at Most na Soči (Motel a de characteristic of Vitis sp. Pips of grapevine are common Carlo 2018a, 379–383; Tolar 2018, 445–452). finds in Neolithic, Iron Age and particularly Roman One of the most intriguing and rare carpologi- period sites, while the charcoal of its woody stems is cal finds in Slovenia has come to light in Grave 1 at much rarer. It is not likely that grapevine was cultivated Jerovca, on the plateau of Šentviška planota: a plum stone in this area, as the recovered seeds and grains from the ( Prunus domestica). In Europe, the known stones date settlement at Most na Soči included no grapevine pips back as early as the Neolithic and the Copper Age. Ar- (Motel a de Carlo 2018, 381). Grapevine is not a com- chaeobotanists offer different explanations regarding the mon plant here today, with the exception of the odd origin of Prunus domestica. Some believe it was grown pergola next to houses. For this reason, the wood char- by crossbreeding different species of the Prunus family coal from Grave PR 25 might sooner belong to the wild and brought to Europe during the Neolithic, while others variety ( Vitis vinifera subsp. sylvestris), which grows as a think it is a species indigenous to central Europe where climbing plant in mixed forests on gravel y soils. Today, it is best suited to the continental climate (Zohary, Hopf this is a rare and protected species growing on only few 2004, 179–181, Woldring 1997–1998, 547). It would be known locations, some also in the valley of the Idrijca possible that the Iron Age inhabitants at Jerovca, prob- (Dakskobler 1995; 2008; Piltaver 2007). ably attracted by the deposits of iron ore, also grew fruit Grave R 1 at Repelc, dating to the Roman period, trees, while it is also feasible that they exchanged their yielded three pieces of charred walnut wood, while produce with the inhabitants in the lowland. Two burnt kernels (Motel a de Carlo 2018a, 379) and fragments halves of hazelnut shel s ( Corylus avellana) from this site of shel s (Tolar 2018, 449) were found in several houses also indicate animal husbandry, as hazel shrubs rank of the Iron Age settlement on the opposite bank of the among the plants that rapidly inhabit pastures. Idrijca. It is not clear when and how walnuts spread to Europe, we do know, however, of charred fruit remains 4 According to the data from his personal records. BAVEC, M., I. DRAXLER, U. BERNER, M. CULIBERG, DAKSKOBLER, I. 1995, Rastlinstvo Zelenega potoka v M. GOSAR, M. MIŠIČ, J. REITNER, D. SKABER- dolini Idrije. Spominu prof. dr. Viktorja Petkovška NE 2005, Rapid sedimentation of Late Pleistocene / (1908–1994). – Proteus 57/5, 171–178. Holocene lake in Srpenica (NW Slovenia). – V / In: DAKSKOBLER, I. 2008, Fitocenološka oznaka gozdnih A. Dehnert, F. Preusser (ur. / eds.), The Quaternary sestojev v Rebri nad Vinjami. – V / In: Iz dežele record of Switzerland, Book of abstracts, Bern. Jurija Vege, Zbornik Občine Dol pri Ljubljani 1/1, BRATINA, P. 1994, Jelenšek nad Godovičem – prazgo- 185–199. dovinska naselbina z nekropolo. – Idrijski razgledi DULAR, J. 2018, Kronološka slika železnodobnega 39, 109–110. naselja Most na Soči / Chronology of the Iron Age BRATINA, P. 1997, Godovič, Jelenšek. – Varstvo spo- settlement at Most na Soči. – V / In: J. Dular. S. menikov 36, 146. Tecco Hvala (ur. / eds.), Železnodobno naselje Most BRUS, R. 2004, Drevesne vrste na Slovenskem. – Lju- na Soči. Razprave / The Iron Age settlement at Most bljana. na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici CULIBERG, M., 2011, Rastlinski ostanki iz raziskanih Sloveniae 34, 147–166. grobov (dodatek). – V / In: B. Laharnar, M. Mli- DULAR, J., S. TECCO HVALA 2018, Most na Soči v nar, Železnodobno grobišče v Jerovci na Šentviški železni dobi / Most na Soči in the Iron Age. – V / planoti, Goriški letnik 35, 24–25. In: Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / 259 Metka CULIBERG The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, rezentem und subfossilem Material / Anatomie Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 9–145. microscopique du bois. Identification de matériel GASPARI, A., M. ERIČ, B. ODAR 2012, Paleolitska récent et subfossile d‘essences de l‘Europe centrale lesena konica iz Ljubljanice / Palaeolithic wooden en tenant compte de la variabilité de structure du point from the Ljubljanica at Sinja gorica. – V / In: bois de tronc et de branche / Microscopic wood A.Gaspari, M. Erič (ur. / eds.), Potopljena preteklost. anatomy. Structural variability of stems and twigs Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne in recent and subfossil woods from Central Europe. kulturne dediščine v Sloveniji. Zbornik ob 128-letnici – Birmensdorf. Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884- SCHWEINGRUBER, F. H., 1990, Anatomie europäischer 2012), 231–238. Radovljica. Hölzer. Ein Atlas zur Bestimmung europäischer Ba- GREGUSS, P., 1954, Bestimmung der mitteleuropäischen um-, Strauch-, und Zwergstrauchhölzer / Anatomy Laubhölzer und Sträucher auf ksilotomischer Grund- of European woods. An altas for the identification of lage (abgekürzte Ausgabe). – Szeged. European trees, shrubs, and dwarf shrubs. – Bern. LAHARNAR, B., M. MLINAR 2011, Železnodobno SVOLJŠAK, D. 1966, Prazgodovinsko grobišče v Tol- grobišče v Jerovci na Šentviški planoti (Iron Age minu. – Goriška srečanja 4, 57–62. cemetery at Jerovca (Šentviška planota, Slovenia). SVOLJŠAK, D. 1997, Godovič – Jelenšek. – Varstvo – Goriški letnik 35, 9–32. spomenikov 36, 235. MARTINČIČ, A., T. WRABER, N. JOGAN, V. RAVNIK, SVOLJŠAK, D., A. POGAČNIK 2002, Tolmin, prazgodo- A. PODOBNIK, B. TURK, B. VREŠ, 1999, Mala vinsko grobišče II. Razprave / Tolmin, the prehistoric flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in cemetery II. Treatises. – Katalogi in monografije 35. semenk. – Ljubljana. ŠERCELJ, A. 1981, Pelod v kvartarnih sedimentih Soške MLINAR, M. 2009–2010, Železnodobno grobišče pri doline / Pollen in Quaternary sediments from the Srpenici na Bovškem. – V / In: Marušičev zbornik: Soča Valley. – Geologija 24/1, 129–147. zbornik prispevkov v počastitev 70-letnice prof. dr. ŠERCELJ, A. 1996, Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji / Branka Marušiča, Goriški letnik 33/34, 137–153. The origins and development of forests in Slovenia. MLINAR, M. 2017, Rimski grob z zrcalcem z Lipičar- – Dela IV. razreda SAZU 35. jevega vrta na Mostu na Soči. – Studia universitatis ŠERCELJ, A. 2002, Poročilo o antrakotomskih preiskavah hereditati 5/2, 37–45. oglja / Report on the analysis of charcoal. – V / In: D. MLINAR, M., M. TURK 2016, Prapoti skozi praproti. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko gro- Arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice, bišče II. Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery Katalog razstave. – Tolmin. II. Treatises, Katalogi in monografije 35, 107–112. MOTELLA DE CARLO, S. 2018a, Arheobotanične TOLAR, T. 2018, Ostanki prehranskih rastlin iz hiš 6 in raziskave z najdišča Most na Soči: uporaba lesa, 15A z Mosta na Soči / Edible plant remains from pokrajina in gospodarstvo med 6. in 1. stoletjem Houses 6 and 15A at Most na Soči. – V / In: J. Dular. pr. Kr. / Indagini archeobotaniche a Most na Soči: S. Tecco Hvala (ur. / eds.), Železnodobno naselje tecnologia del legno, paesaggio ed economia tra VI Most na Soči. Razprave / The Iron Age settlement sec. e I sec. a. C. – V / In: J. Dular. S. Tecco Hvala (ur. at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archae- / eds.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave ologici Sloveniae 34, 445–452. / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, TOLAR, T., M. ZUPANČIČ 2009, Novoodkrite lesene Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 361–443. najdbe s Starih gmajn pri Verdu / Newly discovered MOTELLA DE CARLO, S. 2018b, Most na Soči (S. Lu- wooden finds from Stare gmajne near Verd. – V / cia-Tolmino): l‘insediamento (VI–I sec. a.C. – I sec. In: A. Velušček (ur. / ed.), Koliščarska naselbina d.C) e la necropoli II (I sec. a.C. – I sec. d.C). Storia Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. po- di un paesaggio ricostruito tra archeologia e paleo- lovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwel ing botanica. – V / In: E. Borgna, P. Cassòla Guida, settlement and its era. The Ljubljansko barje in the S. Corazza (ur. / eds.), Preistoria e protostoria del 2nd half of the 4th mil ennium BC, Opera Instituti Caput Adriae, XLIX riunione scientifica del ‘istituto Archaeologici Sloveniae 16, 235–243. italiano di preistoria e protostoria, tenutasi a Udine WOLDRING, H. 1997–1998, On the origin of plums: e Pordenone dal 9 al 12 ottobre 2014, Studi di pre- a study of sloe, damson, cherry plum, domestic istoria e protostoria 5, 223–230. plums and their intermediate forms. – Palaeohis- PILTAVER, A., 2007, O stari trti iz Vinj. – Proteus toria 39/40, 547. 69/9–10, 390–399. ZOHARY, D., M. HOPF 2004, Domestication of plants SCHWEINGRUBER, F. H., 1978, Mikroskopische in the old world. The origin and spread of cultivated Holz anatomie. Formenspektren mitteleuropäischer plants in West Asia, Europe and the Nile Val ey. – Stamm- und Zweighölzer zur Bestimmung von New York. 260 TABLE / PLATES 261 LEGENDA / LEGEND keramika / recentno nasutje / pottery recent deposit kost / bone asfalt / asphalt laporji ali apnenci / marl or limestone naselbinska plast / habitation layer travna ruša s humusom / premešana plast z arheološkimi ostalinami / turf with humus mixed layer with archaeological remains vodovodna cev / zasip grobne jame / water pipe fill of a grave pit geološka osnova / žganina s kostmi / bedrock charcoal with bones sterilna ilovica / razpršena žganina s kostmi / sterile loam dispersed charcoal with bones ilovnato zemljen koluvij / premešana zemlja z žganino in kostmi / loamy-soil colluvium soil mixed with charcoal and bones rjava zemlja s kamni / žganina / brown soil with stones charcoal 262 TABLE / PLATES Gr. PR 1 50 cm 1 3 2 4 5 6 7 8 9 T. 1: Most na Soči – Pucarjev rob, grob PR 1. Vse bron. M. = 1:2. Pl. 1: Most na Soči – Pucarjev rob, Grave PR 1. All bronze. Scale = 1:2. 263 Miha MLINAR Gr. PR 1 10 11 12 T. 2: Most na Soči – Pucarjev rob, grob PR 1. 10 kost, železo, bron; 11 železo; 12 keramika. M. 10, 11 = 1:2, 12 = 1:4. Pl. 2: Most na Soči – Pucarjev rob, Grave PR 1. 10 bone, iron, bronze; 11 iron; 12 pottery. Scale 10, 11 = 1:2, 12 = 1:4. 264 TABLE / PLATES Gr. PR 1 A 14 13 Gr. PR 2 B 1 50 cm 2 3 4 T. 3: Most na Soči – Pucarjev rob, grobova PR 1 in 2. A13, A14 keramika; B1–B4 bron. M. A13, A14 = 1:3, ostalo 1:2. Pl. 3: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 1 and 2. A13, A14 pottery; B1–B4 bronze. Scale A13, A14 = 1:3, other 1:2. 265 Miha MLINAR Gr. PR 2 A 5 6 Gr. PR 3 B Gr. PR 4 C 50 cm 50 cm 1 T. 4: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 2, 3 in 4. A5, A6 keramika; C1 bron. M. A5 = 1:4, A6 = 1:3, C1 = 1:2. Pl. 4: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 2, 3 and 4. A5, A6 pottery; C1 bronze. Scale A5 = 1:4, A6 = 1:3, C1 = 1:2. 266 TABLE / PLATES Gr. PR 5A A 1 50 cm Gr. PR 6 B 1 50 cm 2 3 T. 5: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 5A, 5B in 6. A1, B1 bron; B2–B3 železo in les. M. = 1:2. Pl. 5: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 5A, 5B and 6. A1, B1 bronze; B2–B3 iron and wood. Scale = 1:2. 267 Miha MLINAR Gr. PR 7 A Gr. PR 8 B 50 cm 1 50 cm Gr. PR 9 C 1 2 50 cm T. 6: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 7, 8 in 9. B1, C1 bron; C2 keramika. M. B1, C1 = 1:2, C2 = 1:3. Pl. 6: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 7, 8 and 9. B1, C1 bronze; C2 pottery. Scale B1, C1 = 1:2, C2 = 1:3. 268 TABLE / PLATES Gr. PR 10 A 1 2 3 4 5 50 cm Gr. PR 11 B 1 2 50 cm Gr. PR 12 C Gr. PR 13 D 50 cm 50 cm T. 7: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 10, 11, 12 in 13. Vse bron. M. = 1:2. Pl. 7: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 10, 11, 12 and 13. All bronze. Scale = 1:2. 269 Miha MLINAR Gr. PR 14 A Gr. PR 15 B 50 cm 2 50 cm 1 3 1 Gr. PR 16 C 2 50 cm 1 3 T. 8: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 14, 15 in 16. A1–3, B1, C1–2 bron; C3 keramika. M. C3 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 8: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 14, 15 and 16. A1–3, B1, C1–2 bronze; C3 pottery. Scale C3 = 1:3, other = 1:2. 270 TABLE / PLATES Gr. PR 17 A Gr. PR 18 B 50 cm 50 cm 1 2 3 4 Gr. PR 19 C Gr. PR 20 D 1 50 cm 50 cm 1 T. 9: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 17, 18, 19 in 20. B1–3, C1, D1 bron; B4 keramika. M. B4 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 9: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 17, 18, 19 and 20. B1–3, C1, D1 bronze; B4 pottery. Scale B4 = 1:3, other = 1:2. 271 Miha MLINAR Gr. PR 21 A 1 50 cm 2 Gr. PR 22 B Gr. PR 23 C 50 cm 1 50 cm 2 3 T. 10: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 21, 22 in 23. A1 bron in železo; A2 bron; C1, 3 keramika; C2 kost. M. C1, 3 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 10: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 21, 22 and 23. A1 bronze and iron; A2 bronze; C1, 3 pottery; C2 bone. Scale C1, 3 = 1:3, other = 1:2. 272 TABLE / PLATES Gr. PR 25 A 1 2 50 cm Gr. PR 26 B Gr. PR 27 C 50 cm 1 Gr. PR 28 D 50 cm 50 cm 1 1 T. 11: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 25, 26, 27 in 28. A1, B1, C1, D1 bron; A2 keramika. M. A2 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 11: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 25, 26, 27 and 28. A1, B1, C1, D1 bronze; A2 pottery. Scale A2 = 1:3, other = 1:2. 273 Miha MLINAR Gr. PR 29 A 2–27 50 cm 1 Gr. PR 30 B 28 50 cm T. 12: Most na Soči – Pucarjev rob, grobova PR 29 in 30. A1–27 bron; A28 steklo. M. = 1:2. Pl. 12: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 29 and 30. A1–27 bronze; A28 glass. Scale = 1:2. 274 TABLE / PLATES Gr. PR 31 A 50 cm Gr. PR 34 D 1 2 3 4 5 Gr. PR 32 B 50 cm 50 cm 2 1 Gr. PR 33 C 50 cm 1 3 T. 13: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 31, 32, 33 in 34. Vse bron. M. = 1:2. Pl. 13: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 31, 32, 33 and 34. All bronze. Scale = 1:2. 275 Miha MLINAR Gr. PR 34 A Gr. PR 35 B 4 1 50 cm C 1 2 3 4 5 6 7 8 9 T. 14: Most na Soči – Pucarjev rob, grobovi PR 34, 35 in raztresene najdbe. B1, C1–6 bron; C7–8 železo; C9 steklo; A4 keramika. M. A4 = 1:3, ostalo 1:2. Pl. 14: Most na Soči – Pucarjev rob, Graves PR 34, 35 and stray finds. B1, C1–6 bronze; C7–8 iron; C9 glass; A4 pottery. Scale A4 = 1:3, other 1:2. 276 TABLE / PLATES SE 5 / SU 5 A 2 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Gr. R 1 B 1 50 cm 3 2 T. 15: Most na Soči – Repelc, naselbinska plast SE 5 in grob R1. A1–11, B3 keramika; B1 železo; B2 steklo. M. B1–2 = 1:2, ostalo = 1:3. Pl. 15: Most na Soči – Repelc, settlement layer SU 5 and Grave R1. A1–11, B3 pottery; B1 iron; B2 glass. Scale B1–2 = 1:2, other = 1:3. 277 Miha MLINAR Gr. R 1 A 4 Gr. R 2 B 1 50 cm T. 16: Most na Soči – Repelc, grobova R1 in 2. A4 keramika; B1 železo. M. A4 = 1:3, B1 = 1:2. Pl. 16: Most na Soči – Repelc, Graves R1 and 2. A4 pottery; B1 iron. Scale A4 = 1:3, B1 = 1:2. 278 TABLE / PLATES Gr. R 3 A 50 cm 2–7 1 8 Gr. R 4 B 50 cm Gr. R 6 C 1 2 50 cm 1–4 Gr. R 7 D 50 cm 1 T. 17: Most na Soči – Repelc, grobovi R 3, 4, 6 in 7. A1 bron; A2–8, B1–4, D1 železo; C1–2 keramika. M. C1–2 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 17: Most na Soči – Repelc, Graves R 3, 4, 6 and 7. A1 bronze; A2–8, B1–4, D1 iron; C1–2 pottery. Scale C1–2 = 1:3, other = 1:2. 279 Miha MLINAR Gr. R 8 A 1 2 50 cm Gr. R 10 B 50 cm 1 3 2 4 6 5 T. 18: Most na Soči – Repelc, grobova R 8 in 10. A1, B1–6 bron; A2 železo. M. = 1:2. Pl. 18: Most na Soči – Repelc, Graves R 8 and 10. A1, B1–6 bronze; A2 iron. Scale = 1:2. 280 TABLE / PLATES Gr. R 10 A 8 10 12 9 11 7 Gr. R 12A B 50 cm Gr. R 13 C 1 50 cm T. 19: Most na Soči – Repelc, grobovi R 10, 12A in 13. A7 bron; A8–11 steklo; C1 železo, kost; A12 keramika. M. A12 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 19: Most na Soči – Repelc, Graves R 10, 12A and 13. A7 bronze; A8–11 glass; C1 iron, bone; A12 pottery. Scale A12 = 1:3, other = 1:2. 281 Miha MLINAR Gr. R 14 2 1 3 50 cm 5 4 6 7 T. 20: Most na Soči – Repelc, grob R 14. 1, 3–7 bron; 2 srebro; 6–7 sledi srebra. M. = 1:2. Pl. 20: Most na Soči – Repelc, Grave R 14. 1, 3–7 bronze; 2 silver; 6–7 traces of silver. Scale = 1:2. 282 TABLE / PLATES Gr. R 14 A 9 8 Gr. R 16 B 50 cm 10 1 2 3 11 4 5 6 T. 21: Most na Soči – Repelc, grobova R 14 in 16. A8–9 železo; A10 železo in les; A11, B1 bron; B2–6 steklo. M. A8–10 = 1:4, ostalo = 1:2. Pl. 21: Most na Soči – Repelc, Graves R 14 and 16. A8–9 iron; A10 iron and wood; A11, B1 bronze; B2–6 glass. Scale A8–10 = 1:4, other = 1:2. 283 Miha MLINAR Gr. R 17 A 1 50 cm Gr. R 18 B 1 50 cm Gr. R 19 C 2 3 4 1 2 3 4 50 cm 5 6 7 T. 22: Most na Soči – Repelc, grobovi R 17, 18 in 19. A1, B2–4 železo; B1, C1–7 bron. M. = 1:2. Pl. 22: Most na Soči – Repelc, Graves R 17, 18 and 19. A1, B2–4 iron; B1, C1–7 bronze. Scale = 1:2. 284 TABLE / PLATES Gr. R 19 A 8 9 10 11 12 13 Gr. R 20 B 14 15 50 cm 16 17 18 Gr. R 22 C 19 20 21 22 23 24 25 50 cm 1-9 10 11 T. 23: Most na Soči – Repelc, grobovi R 19, 20 in 22. A8–23, C11 steklo; A24 jantar; C1–9 bron; C10 železo; A25 keramika. M. A25 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 23: Most na Soči – Repelc, Graves R 19, 20 and 22. A8–23, C11 glass; A24 amber; C1–9 bronze; C10 iron; A25 pottery. Scale A25 = 1:3, other = 1:2. 285 Miha MLINAR Gr. R 22 A 12 Gr. R 23 B 50 cm 2 3 1 Gr. R 25 C 50 cm 1 2 T. 24: Most na Soči – Repelc, grobovi R 22, 23 in 25. A12, C2 keramika; ostalo bron. M. A12, C2 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 24: Most na Soči – Repelc, Graves R 22, 23 and 25. A12, C2 pottery; other bronze. Scale A12, C2 = 1:3, other = 1:2. 286 TABLE / PLATES Gr. R 25 4 3 T. 25: Most na Soči – Repelc, grob R 25. Vse železo. M. = 1:4. Pl. 25: Most na Soči – Repelc, Grave R 25. All iron. Scale = 1:4. 287 Miha MLINAR Gr. R 26 A 50 cm Gr. R 28 B 50 cm Gr. R 30 C 1 50 cm Gr. R 31 D 1 2 50 cm Gr. R 32 E 1 50 cm 2 3 4 T. 26: Most na Soči – Repelc, grobovi R 26, 28, 30, 31 in 32. C1 železo; D1–2, E1–3 bron; E4 keramika. M. E4 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 26: Most na Soči – Repelc, Graves R 26, 28, 30, 31 and 32. C1 iron; D1–2, E1–3 bronze; E4 pottery. Scale E4 = 1:3, other = 1:2. 288 TABLE / PLATES Gr. R 33 A Gr. R 34 B 50 cm 50 cm 1 1 2 3 Gr. R 35 C 1 2 50 cm 3 6 5 4 7 T. 27: Most na Soči – Repelc, grobovi R 33, 34 in 35. A1 steklo; B3 jantar; B1–2, C1–5 bron; C6–7 železo. M. = 1:2. Pl. 27: Most na Soči – Repelc, Graves R 33, 34 and 35. A1 glass; B3 amber; B1–2, C1–5 bronze; C6–7 iron. Scale = 1:2. 289 Miha MLINAR Gr. R 35 A Gr. R 36 B 50 cm 9 1 Gr. R 37 C 50 cm 8 1 10 T. 28: Most na Soči – Repelc, grobovi R 35, 36 in 37. A8–10 železo; B1, C1 keramika. M. A8–10 = 1:2, B1, C1 = 1:3. Pl. 28: Most na Soči – Repelc, Graves R 35, 36 and 37. A8–10 iron; B1, C1 pottery. Scale A8–10 = 1:2, B1, C1 = 1:3. 290 TABLE / PLATES Gr. R 38 A 2 1 50 cm 5 4 3 6 7 8 9 10 11 Gr. R 39 B 12 50 cm T. 29: Most na Soči – Repelc, grobova R 38 in 39. A1–12 bron. M. = 1:2. Pl. 29: Most na Soči – Repelc, Graves R 38 and 39. A1–12 bronze. Scale = 1:2. 291 Miha MLINAR Gr. R 40 A Gr. R 41 B 50 cm 50 cm 1 2 3 4 5 6 Gr. R 42 C 50 cm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 T. 30: Most na Soči – Repelc, grobovi R 40, 41 in 42. B1–3, C1–7 bron; B4–5 steklo; C8–9 železo; B6, C10–15 keramika. M. B6, C10–15 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 30: Most na Soči – Repelc, Graves R 40, 41 and 42. B1–3, C1–7 bronze; B4–5 glass; C8–9 iron; B6, C10–15 pottery. Scale B6, C10–15 = 1:3, other = 1:2. 292 TABLE / PLATES Gr. R 43 A L. VERUS 2 1 50 cm Gr. R 44 B 1 50 cm Gr. R 45 C 1 2 50 cm 3 5 4 T. 31: Most na Soči – Repelc, grobovi R 43, 44 in 45. A1, C3–5 keramika; A2, B1, C1–2 bron. M. A1, C3–5 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 31: Most na Soči – Repelc, Graves R 43, 44 and 45. A1, C3–5 pottery; A2, B1, C1–2 bronze. Scale A1, C3–5 = 1:3, other = 1:2. 293 Miha MLINAR Gr. R 46 A 1 50 cm Gr. R 47 B 50 cm 1 3 2 4 5 6 Gr. R 48 C 1 50 cm 2 3 4 5 T. 32: Most na Soči – Repelc, grobovi R 46, 47 in 48. A1 kamen, B1–6, C1–5 bron. M. = 1:2. Pl. 32: Most na Soči – Repelc, Graves R 46, 47 and 48. A1 stone, B1–6, C1–5 bronze. Scale = 1:2. 294 TABLE / PLATES Gr. R 49 A 1 50 cm Gr. R 50 B 1 50 cm Gr. R 51 C 1 50 cm 2 3 6 4 7 5 T. 33: Most na Soči – Repelc, grobovi R 49, 50 in 51. A1, B1, C1–3 bron; C4–6 železo; C7 keramika. M. C7 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 33: Most na Soči – Repelc, Graves R 49, 50 and 51. A1, B1, C1–3 bronze; C4–6 iron; C7 pottery. Scale C7 = 1:3, other = 1:2. 295 Miha MLINAR Gr. R 52 A 50 cm 1 Jama / Pit R 5 B 1 50 cm Jama / Pit R 9 C 50 cm 1 2 T. 34: Most na Soči – Repelc, grob R 52 in jami R 5 in 9. A1, B1, C1–2 keramika. M. A1 = 1:4, ostalo = 1:3. Pl. 34: Most na Soči – Repelc, Grave R 52 and pits R 5 and 9. A1, B1, C1–2 pottery. Scale A1 = 1:4, other = 1:3. 296 TABLE / PLATES Jama / Pit R 11 A 2 1 50 cm Jama / Pit R 15 B 1 50 cm Jama / Pit R 12 C Jama / Pit R 21 D Jama / Pit 12 50 cm 1 2 50 cm Jama / Pit R 22A 1 2 E 1 50 cm 2 Jama / Pit R 24 F Jama / Pit R 27 G 1 50 cm 50 cm T. 35: Most na Soči – Repelc, jame R 11, 12, 15, 21, 22A, 24 in 27. A1, B1, C1–2, D1, E1, G1 bron; D2 steklo; A2, E2 keramika. M. A2, E2 = 1:3, ostalo = 1:2. Pl. 35: Most na Soči – Repelc, pits R 11, 12, 15, 21, 22A, 24 and 27. A1, B1, C1–2, D1, E1, G1 bronze; D2 glass; A2, E2 pottery. Scale A2, E2 = 1:3, other = 1:2. 297 Miha MLINAR Jama / Pit R 29 A 1 50 cm Žganinska jama / Cremation pit B 1 2 3 4 5 10 6 7 8 9 11 12 13 17 14 15 16 18 T. 36: Most na Soči – Repelc, jama R 29 in žganinska jama. Vse bron. M. = 1:2. Pl. 36: Most na Soči – Repelc, pit R 29 and cremation pit. All bronze. Scale = 1:2. 298 TABLE / PLATES Žganinska jama / Cremation pit 1 2 3 4 5 6 9 11 7 8 10 14–20 12 13 21 22 27 23 24 25 26 28 29 30 31 32 T. 37: Most na Soči – Repelc, žganinska jama. 1–3, 5–26 bron; 4 bron s srebrom; 8, 29–32 železo. M. = 1:2. Pl. 37: Most na Soči – Repelc, cremation pit. 1–3, 5–26 bronze; 4 bronze with silver; 8, 29–32 iron. Scale = 1:2. 299 Miha MLINAR Žganinska jama / Cremation pit 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 10 13–29 T. 38: Most na Soči – Repelc, žganinska jama. Vse železo. M. = 1:2. Pl. 38: Most na Soči – Repelc, cremation pit. All iron. Scale = 1:2. 300 TABLE / PLATES Žganinska jama / Cremation pit 3 4 5 1 6 7 8 9 10 11 12 2 13 14 15 16 17 T. 39: Most na Soči – Repelc, žganinska jama. 1 svinec; 2 kamen; 3–9 steklo; 10–17 keramika. M. 1–9 = 1:2, 10–17 = 1:3. Pl. 39: Most na Soči – Repelc, cremation pit. 1 lead; 2 stone; 3–9 glass; 10–17 pottery. Scale 1–9 = 1:2, 10–17 = 1:3. 301 Miha MLINAR Žganinska jama / Cremation pit 1 6 7 2 8 9 3 10 4 11 5 12 13 14 15 16 17 18 19 T. 40: Most na Soči – Repelc, žganinska jama. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 40: Most na Soči – Repelc, cremation pit. All pottery. Scale = 1:3. 302 TABLE / PLATES Žganinska jama / Cremation pit 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 T. 41: Most na Soči – Repelc, žganinska jama. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 41: Most na Soči – Repelc, cremation pit. All pottery. Scale = 1:3. 303 Miha MLINAR SE 88 / SU 88 A SE 3 / SU 3 B 1 2 1 2 4 5 6 3 8 7 10 11 9 13 14 15 12 16 17 18 19 T. 42: Most na Soči – Repelc, okrogla kamnita konstrukcija SE 88 in plast SE 3. Vse bron. M. = 1:2. Pl. 42: Most na Soči – Repelc, round stone structure SE 88 and layer SU 3. All bronze. Scale = 1:2. 304 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 7 8 6 9 10 11 T. 43: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–7, 9–11 bron; 8 bron in jantar. M. = 1:2. Pl. 43: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–7, 9–11 bronze; 8 bronze and amber. Scale = 1:2. 305 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 2 1 3 5 4 6 7 8 9 12 10 11 13 14 T. 44: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–9, 14 bron; 10–13 železo. M. = 1:2. Pl. 44: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–9, 14 bronze; 10–13 iron. Scale = 1:2. 306 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 16 17 12 13 14 15 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 27 29 30 31 32 33 34 35 36 T. 45: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–3 bakrova zlitina; 4–36 bron. M. = 1:2. Pl. 45: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–3 copper alloy; 4–36 bronze. Scale = 1:2. 307 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 T. 46: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–26, 30–36 bron; 27 železo in jantar (?); 28–29 železo. M. = 1:2. Pl. 46: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–26, 30–36 bronze; 27 iron and amber (?); 28–29 iron. Scale = 1:2. 308 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 T. 47: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–24 bron. M. = 1:2. Pl. 47: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–24 bronze. Scale = 1:2. 309 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 2 3 4 5 1 6 7 8 9 10 11 12 13 15 16 14 20 21 17 18 19 22 23 24 T. 48: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–24 bron. M. = 1:2. Pl. 48: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–24 bronze. Scale = 1:2. 310 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 3 4 5 1 2 6 7 8 9–18 19 22 23 20 21 28 24 25 26 27 T. 49: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–18 bron; 19–22 bakrova zlitina; 23–28 svinec. M. = 1:2. Pl. 49: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–18 bronze; 19–22 copper alloy; 23–28 lead. Scale = 1:2. 311 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 TRAIANUS 1 M.AURELIUS /COMMODUS? 2 SOLDO 3 4 7 5 6 T. 50: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–3 bakrova zlitina; 4–7 železo. M. 4–7 = 1:2. Pl. 50: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–3 copper alloy; 4–7 iron. Scale 4–7 = 1:2. 312 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 3 2 4 5 6 1 7 8 T. 51: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–8 železo. M. = 1:2. Pl. 51: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–8 iron. Scale = 1:2. 313 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 3 1 2 4 5 6 7 8 T. 52: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–8 železo. M. = 1:2. Pl. 52: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–8 iron. Scale = 1:2. 314 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 2 3 4 1 6 7 5 11 8 10 12 9 T. 53: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–12 železo. M. = 1:2. Pl. 53: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–12 iron. Scale = 1:2. 315 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 10 8 9 11 12 13 14 T. 54: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–14 železo. M. = 1:2. Pl. 54: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–14 iron. Scale = 1:2. 316 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9-12 13 14 15 16 T. 55: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–16 železo. M. = 1:2. Pl. 55: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–16 iron. Scale = 1:2. 317 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 2 3 4 1 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 T. 56: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–8, 10–13, 15–16 železo; 9 železo in kost; 14 bron in železo. M. = 1:2. Pl. 56: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–8, 10–13, 15–16 iron; 9 iron and bone; 14 bronze and iron. Scale = 1:2. 318 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 4 1 2 3 5 6 7 10 11 8 9 16 12 13 14 15 17 19 18 20 21 T. 57: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–21 železo. M. = 1:2. Pl. 57: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–21 iron. Scale = 1:2. 319 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 6 2 3 4 5 11 1 8 7 9 10 12–72 T. 58: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–72 železo. M. = 1:2. Pl. 58: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–72 iron. Scale = 1:2. 320 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 4 3 5 6 7 T. 59: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–7 keramika. M. = 1:3. Pl. 59: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–7 pottery. Scale = 1:3. 321 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 T. 60: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–19 keramika. M. = 1:3. Pl. 60: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–19 pottery. Scale = 1:3. 322 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 12 10 11 13 14 15 T. 61: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–15 keramika. M. = 1:3. Pl. 61: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–15 pottery. Scale = 1:3. 323 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 4 1 5 6 2 7 3 8 T. 62: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–8 keramika. M. = 1:3. Pl. 62: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–8 pottery. Scale = 1:3. 324 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 6 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 T. 63: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–18 keramika. M. = 1:3. Pl. 63: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–18 pottery. Scale = 1:3. 325 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 13 15 16 17 18 19 T. 64: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–19 keramika. M. = 1:3. Pl. 64: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–19 pottery. Scale = 1:3. 326 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 T. 65: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–5 keramika. M. = 1:3. Pl. 65: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–5 pottery. Scale = 1:3. 327 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 6 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 T. 66: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–17 keramika. M. = 1:3. Pl. 66: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–17 pottery. Scale = 1:3. 328 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 4 5 3 6 7 8 9 10 11 12 13 15 14 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 T. 67: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–31 keramika. M. = 1:3. Pl. 67: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–31 pottery. Scale = 1:3. 329 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 29 30 27 28 31 32 33 T. 68: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–33 keramika. M. = 1:3. Pl. 68: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–33 pottery. Scale = 1:3. 330 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 6 7 8 9 5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 T. 69: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–30 keramika. M. = 1:3. Pl. 69: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–30 pottery. Scale = 1:3. 331 Miha MLINAR SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 T. 70: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–42 steklo. M. = 1:2. Pl. 70: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–42 glass. Scale = 1:2. 332 TABLE / PLATES SE 3 / SU 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 39 33 35 36 34 37 38 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 T. 71: Most na Soči – Repelc, plast SE 3. 1–40 steklo; 41–56 jantar. M. = 1:2. Pl. 71: Most na Soči – Repelc, layer SU 3. 1–40 glass; 41–56 amber. Scale = 1:2. 333 Miha MLINAR Lipičarjev vrt Gr. 1 50 cm 1 3 4 2 5 T. 72: Most na Soči – Lipičarjev vrt, grob 1. 1 svinec; 2 železo; 3–4 keramika; 5 steklo. M. 1, 2, 5 = 1:2, 3–4 = 1:3. Pl. 72: Most na Soči – Lipičarjev vrt, Grave 1. 1 lead; 2 iron; 3–4 pottery; 5 glass. Scale 1, 2, 5 = 1:2, 3–4 = 1:3. 334 SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTORS Metka Culiberg Znanstvenoraziskovalni center SAZU Biološki inštitut Jovana Hadžija Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana meta.culiberg@gmail.com Petra Leben-Seljak Dobračevska ulica 44 SI-4226 Žiri petra.leben-seljak@guest.arnes.si Miha Mlinar Tolminski muzej Mestni trg 4 SI-5220 Tolmin miha.mlinar@tol-muzej.si Borut Toškan Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana borut.toskan@zrc-sazu.si 335 Document Outline Most na Soči Uredniška beseda Predgovor Vsebina Contents Uvod Arheološke raziskave v letih 2000–2016 Raziskave na območju Pucarjevega roba leta 2001 in 2013 Raziskave na območju Repelca leta 2000 in 2002 Odkritje groba na Lipičarjevem vrtu leta 2016 Zaključek Most na Soči. The 2000–2016 archaeological investigations Introduction Investigations at Pucarjev rob in 2001 and 2013 Investigations at Repelc in 2000 and 2002 Cremation burial found in 2016 at Lipičarjev vrt Conclusion Literatura / Bibliography Antropološka analiza kostnih ostankov ... / Anthropological evidence ... (LEBEN-Seljak) Živalski ostanki ... / Archaeozoological evidence ... (TOŠKAN) Arheobotanične raziskave ... / Archaeobotanical evidence ... (CULIBERG) Table / Plates Seznam avtorjev / List of contributors