Natančna pojasnila o ameriškem državljanstvu dobite v Mm uradu. 1 _ —Preteklo soboto in to soboto se je spisalo v našem u-redništvu 1151 prošenj za prvi državljanski papir, prošenj za v Washington in 21 prošenj za drugi papir, skupaj 209 prošenj v dveh tednih. Neprestano prihajajo »Slovenci iz vseh krajev v naše uredništvo, ne samo iz Clevelanda, ampak tudi. iz Warrensville, Akron, Barber-I ton, Lorain, .Niles, Gresham, Brooklyn, West Park, Euclid, Willoughby in drugih bližnjih krajev* kjer stanujejo Slovenci. Celo nekaj-'Poljakov in Slova-f kov smo imeli zadnje case, ki k se čutijo jako hvaležne, ker jim ft prijazno postrežemo. Naj na tem mestu opozorimo ljudi na nekaj napak. V soboto je prišel k nam star mož, 53 let, ki je 11 let v Ameriki. Prišel je po prvi papir. Rekel nam je, da bi že zdavnej prosil za prvi papir, pa so mu "rojaki" pripovedovali, da ga ne more prej dobiti, dokler ni 15 let v Ameriki. Glejte, tako se nevedno ljudstvo zapeljuje od ničvrednih, ignorantnrh ljudi« svojim rojakom škodujejo. Rojaki, edino mesto, kjer morete dobiti vse natančne in zanesljive podatke o državljanstvu, je naše uredništvo, poleg sodnij. T" vam pošteno, zanesljivi in prijazno povemo vse, in kar vam povemo, drži, in je ravrio tako in nič drugače. Ne verujte nikomur, o katerem ne veste, da je popolnoma zanesljiva osebji. Za vsak slučaj pa se oglasite v našem uredništvu, kjer dobite pošteno in prijazno posfežbo. k —(Slovenski trgovci, vaš m**!., , iiui'iuiii"itiiu .i.**, se uspeh. Vprašajte ene trgovce, ki oglašujejo v listu 2890 naročnikov šteje 'Cleveland [ ska Amerika" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.000. Trgovci, dovolj je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo vas Jdo podpiralo in kupovalo pri vas. Ne samo slovenske ampak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popoleu j 1 uspeh od vsakega oglasa pri-j občenega v našem ifetu. Števi-i lo naročnikov se je zadnjo čase silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za nekai mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom, ijyas list gre med vse stranke, med ljudi vseh prepričani ne samo med peščico kikarjev » Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi pa, cenjeni naročniki, storite največjo uslugo vašemu listu, da dosledne kupujete pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu, ki zastopa vaše interese. —Slov. žensko pod :1/. Car-niola, št. 493 L.O.T.M. priredi 28. aprila zabavni večer v*(ir-dinovi dvorani. —V zadnjem listu smo poro* čali, da je predsednik dr. Ribnica, št. 112. SD2 nabral S'8.00 . /a Narodni boni. Pisano je bi-" lo njegovo ime Louis Mcrmar, ? tQda pravilno se ima glasiti Louis Merhar. —Matevž Jekovec, jtanujoč na 1266 E. 168th St. ie bil oropan pretečeno nedeljo na 152. j: cesti od štirih banditov za ves I svoj prihranek $15. Uzinovici, I so imeli še toliko usmiljenja, da so mu dali nazaj % 5c 4 —Opozarjamo rojake, da Če bi videli kje 13 letno Justino Mole, da to nemudoma sporo-£ če policiji 4. precinkta ali tlred-, ništvu. Deklica, ki je pobegnila od svojega doma, nakar je i njena mati od žalosti umrla, še —V demokratičnih krogih I se govori, da postane kandidat za župansko mesto sedanji engineer Mr. Stinchcomb, ki je jako dobro znan v baseball kro- | Nekateri pravijo, da prevzame ■ [ župansko, kandidaturo Wm. • I Gordbn, kongresman 20. okra- 1 ia- j —Mestni councilman Kadle-I ček, Ceh, predlaga, da se Pub-lic Square spremeni v tržnico, > kjer bi farmarji prodajali svo- ■ je izdelke naravnost občinstvu, > ne pa da bi farmarji prodajali : prekupčevalcem na tržnicah in ■ ti potem občinstvu. Blago bi ► bilo veliko ceneje, ker vsakdo , ve/ kalco silno trdo je danes tu-1 (]i za d&ber denar kaj kupiti. , Želeti je, da se predlog Kadleč- • )iček je namenjen Ameriškemu Rudeče-iTiu Križu. Razstava je enfe najbolj sijajnih dosedaj uprizorjenih v Clevelandu. Mnogo -zgodovinskih stvari je razstavljenih. No/ kongres bo sklican. / Delovanje 64. kongresa, ki se je tako sramotrio razšel, je bilo ustavno končano v nedeljo 4. marca opoldne. Predsednik bo nemudoma sklical novi, 65. kongres, od katerega se pričakuje, da bo popravil, kar je stari kongres zamudil. Spremenili bodejo parlamentarno točko, 'ki omejuje debate, in na ta način bo ipostava, kakor j6 želi predsednik W ilson kmalu narejena. Inavguracijski govor. Kaj bo naredil predsednik v, očigled silne nemške krize, bo znano v pondeljek popoldne, ko'bo imel predsednik Wilson svoj inavguracijski govor, v katerem bo naznanil s v oji program za prihodnja štiri leta. Predsednik Wilson se dobro zaveda, da se nahaja Amerika v najbolj težavni mednarodni krizi, kar jih je še preživela a-meriška republika, zato pa bo storil tudi vse, kar je v njegovi ustavni moči potrebno za čast in obstanek naroda. Predsednik Wilson je prisegel. Washington, 4. marca. Pred« sednik Wilson je danes opol: dne privatno zaprisegel kot novo izvoljeni predsednik. Ceremonija se je zvršila brez vsega šuma in javnosti. Zaprisega se je vršila v kapitolu, kjer je predsednik podpisal še nekaj postav, predno je zaprisegel Glavna zaprisega z običajnimi slavnostmi pa se vrši v pondeljek, 5. marca na prostem. Zajedno s predsednikom je prisegel tudi podpredsednik Marshall v nedeljo, a v pondeljek •priseže javno. Vreme v Washington u zadnji teden je bilo deževno, toda v nedeljo se je spremenilo in solnce je prisija-lo. Na tisoče in tisoče obiskovalčeve prišlo v Washington, da se udeleže inavgur^cijske parade. Pričakuje se, da bo pridsednikova inpvguracija povod največje ameriške demonstracije, kar j ill je še kdaj videlo glavno mesto. Vse mesto je v slavnostni oprrfvi, ameriška zastave* na stotisoče vise; p6 ctleni mestu. Za varnost predsednika je obilo preskrbljeno/ Vlada se boji fanatikov, ki v teli kritičnih časih pozabijo svojo pamet in Ialilco kaj nafe-de predsedniku. Od vseh krajev prihaja vojaštvo v glavno mesto. Prvič od časov Lincol-na bode navzoče številno vojaštvo pri inavguracijski paradi. * -•„ o — najnovejše vesti. Washington, 4. marca. Veli ka vlada Zjed. držav je bre/. moči in izpostavljeiHi nevarna-, *4h*»-----— > , - * •*«%* ......'^MkM'' sti, se je danes izrazu predsed nik Wilson, ko se je zaključilo zborovanje 64. kongresa, ne da bi prišlo do glasovanja, ali se podeli predsedniku večja moč ali pravica. 84 senatorjev je bile za to, dvanajst jih je nasprotovalo. Zmagala }e manjšina, ne sicer pri glasovanju, ampak ker ima senat taka pravila, da lahko vsak senator debatira kolikor časa hoče. Senator La Foletfe iz VVinsconsina je po vzročil , rabuko, in malo je manjkalo, da ni prišlo do dejanskih napadov v senatu. S4 senatorjev je potem podpisalo manifest, v katerem izjavljajo, da se popolnoma strinjajo t: (predsednikom, in je le trmo-glavnost 112 senatorjev preprečila, da se ni naredila postava, ki daje polnomoč predsedniku. 25 proti 531. Senatorjev in poslancev v kongresu je skupaj 531, in izmed teh jih je glasovalo 12 v senatu, 13 pa v poslanski zbor-niei proti predsedniku, a drugi, skupaj 506 za predsednika. Sledeči senatorji so se izkazali kot nepatrijotični, uporni člani . kongresa: republikanci: Clapp iz 'Minnesote, Cummins iz Iowa, Gronna iz North Da-kofe, Kenyon iz lovve. La Fole-tte iz VVinsconsina, Norris ir. Nebraske, Works iz Californi-jc. Demokratje: Kirby iz Arkansas, Lane iz Oregon,O'Gor-man iz New Yorka, Stone iz Missouri, Vardaman iz Mississippi. Kaj naredi predsednik. Postavno sedaj predsednik nima moči, da bi oborožil trgovske ladije, toda kot se čuje, bo predsednik to vseeno poskusil na podlagi ustavne določbe, ki pravi, da mora predsednik skrbeti za čast naroda in za njegovo varnost. • Štirje transporti potopljeni. Berolin, 4. marca. Tu se poroča, da so subtnarini v Sredozemskem morju potopili štiri velike transporte, k^t^rih eden je nosil 3(4.000 ton, in se je baje nahajalo na njem 5000 vojakov in mnogo topov. Nemško poročilo ne naznanja ime do- .... .•. ^ Predsednik Wilson je brez moči t kritičnem času Ffc« 12 MBl«i« je mmeiil ^ -,- "Peščica trmoglavih ljudij", se je izjavil Wilson, "je povzročila, da se nahajajo Zjedninjene države brez moči v najbolj kritičnem času." Novo kongresno zborovanje bo sklicano. '''TVs&^^^Ht . :'; .. ____ . .... * ______________*:">..__.. '■"■•'-.'_,_ •_".'.r*!: - " _1 1 ■ ' » ^ jaw, Berolin prizna izdajstvo. London, 4.' marci Glasom poročil iz Berotina je nemška vlada priznala, da je v resnici kovala zaroto proti iljed. državam s tem, da je holpla nahuj-skati Meksikance in Japonce proti Zjed. državam; Besedilo zarote, spisano o4 fnemšlcega ministra za zunanja dela, Zim-mernna, je pravilno. Priznanje nemške vlade o zaroti se glasi; V ameriškem časopisju se je bralo, da je nemški zunanji minister Zimmermann poslal skrivna naročila nemškemu poslaniku v uMeksiki za slučaj, da Zjed. države ne bi ostale nevtralne, ko začn£ Memčija z brezobzirnim submarjnskim bojem. Tq je resničnoj in sicer: Ko smo sklenili brezobziren su bmarin.ski boj, sipo morali računati na dejstvo, da nam Zjed. države, napovedo vojno. Da smo računali |>rav, priča dejstvo, da so Zjed. države prekršile diplomatKrne razmere z nami. Raditega je nemška vlada v sredi meseca januarija za-povedala nemškemu poslancu v Meksiki, naj sklene z meksi-kausko vlado zvezd z Nemci proti Ameriki. Tudi Ž jed. države so se zarotile projti Nemčiji ^ * * W m '' šale osnovati zvezo vseh ameriških republik proti Nemčiji-Ko'so nemškega ministra Zim-mermaHna vprašali, kje je to slišal, je odgovoril, da mu je nekdo (?) povedal (!), da je bral o tem v nekem argentinskem časopisu! N Nemška trditev je laž. Državni oddelek ameriške vlade kakor tudi argentinska vlada »so se izjavili, da ni resnica. da bi bilo sploh kdaj kaj enacega tiskaiiega v sploh katerem časopisu. Nemška trditev je čista izmišljotina, ker se Nemčija nahaja v zadregi radi zarote in bi se rada s pomočjo Inžt izvlekla iz zadrege. Amerika ne bo odgovorila. . Državni tajnik Lansing se je izjavil, da ameriška vlada ne bo odgovorila na nemške obdol-zitve. Dejstvo", da jq| nemška vlada očitno priznala, da je ko-valjl načrte proti Ameriki, priča drtvolj, kakšna je nemška vlada. V VVashingtonu je povzročila mnogo zabave nemška izjava, da, Nemčija ni mislila na uresničitev zarote, dokler Zjedinjene države ne bi napad -Iv Nemčijo. Dejstvo je, da jc nemška vlada že 1 r dnij prej, predno je ameriška vlada preki nila razmerje z Nemčijo, poslala nemškemu poslaniku v Meksiki povelje, naj uprizori zaroto proti Ameriki, Nemški minister je lagal. Državni tajnik Lansing se je v soboto izjavil, da je nemški zunanji minister Zimmermann premišljeno in hudobno lagal v upniškem državnem zboru, kjer se je izjavil, da je prišlo prekinjenje diplomatičnih razmer kot "strela z jasnega neba" nad nemško vlado. Zimmermann je sam natančno že en mesec vse poprej odredil, da se odpokliče nemški poslanik iz Amerike, dočim Amerika na to niti mislila ni. Nemci so preslepili sami sebe. V ameriških državnih krogih vlada največje zadoščenje, ker se je nemška vlada silno b!amirala pri svojem narodu. Kajti nemški državniki so neprestano zatrjevali v nemškem državnem zboru, da je Nemčija največja prijateljica Zjed •--•r- ..... - -.........&....... — -V- • držav. In nemško ljudstvo je 1 to vrjelo. Sedaj pa pride naenkrat na dan, da je Nemčija i še v mirnih časih kovala zaroto • proti Zjed. državam. Na eni ■ strani je zatrjevala prijatelj-i stvo napram Ameriki, na drugi ► strani pa je ščuvala Japonce in 1 Meksikance nad Ameriko. ■ Nemško ljudstvo je sedaj pre-i pričano, da ga j>e lastna vlada ; presleparila, da je Nemčija ; ona, ki je delala intrige proti Ameriki, dočim je Amerika vse I k po In potrpežljivo prenašala ■ In v ameriških krogih vlada , veliko zadoščenje, ker je nemško ljudstvo spregledalo. Kongres še zboruje. V soboto, 3. marca se je vršilo silno viharno zborovanje v kongresu Zjed. držav. Mnogo senatorjev je zahtevalo vojno. Senator Brandeggeee je dejal : "Gospodje, odločiti se nam jc med nevtraliteto ali med zahrbtnim napadom Nemcev, ki iz zasede mečejo smrt na moške, ženske in otroke. Če nam Anglija kaj naredi škode, bo lahko poravnala po ' vojni. Toda ali more Nemčija kdaj plačati za smrt onih tisoč ameriških državljanov, katere je ppbila s svojo barbarsko metodo? Ali poslušamo ukaze nemške vl'adie7 ki uničujejo našo trgovino? Ali viaj mirno čakamo, da bo še 1 nekaj tisoč drugih državljanov pomorjenih? Mislim, da ameriško ljudstvo ni še tako nizko padlo, da bi zavilo svojo zastavo, osramočeno od tujega naroda in se skrilo v kot pred morilcem? "Kdo je napovedal vojno? "Tu se ne gre za submarin-sko vprašanje Nemčija je javno izpovedala svoj namen, nla mori nedolžne žrtve. Sedaj ni čas, tla bi rabili taktiko Salvation Army ali da bi božali narod, ki je jionorel. Ali naj zginemo s svetovnega pozorišča . kot strahopetci? ,Veliki Bog! Jaz sem za mir, George Washington je bil za mir, toda boje vati se je moral, da je dosegel mir. Ce bi pacinsti živeli v dnevih George Washingtona, te-] daj ne bi imeli nikdar ameriške 'svobode. Pacifisti se približujejo stadiju, ko postanejo vele-izdajalci napram A m e r i.k i. Nemčija se nahaja z Ameriko v vojni od onega dneva, ko je ubila prvega ameriškega držav? ljana. Po mojem mnenju bi •inoral kongres napovedati vojno Nemčiji v petnajstih minutah." Kaj bo s kongresom? Opoldne* 4. marca poteče postavna doba kongresa. V senatu se nahajajo trije ali štirje, senatorji, ki zadržujejo vse poslovanje. Dasi je ogromna večina senata zato, da se podeli predsedniku izvanredna moč potem, ko kongres ne zboruje več, pa obstoji v senatu pravilo, da sme vsak senator zadrževati sejo kolikor hoče. In bati se je, da 60 postavna doba kongresa prej pretekla, predno se sprejme postava, ki podeljuje predsedniku izvanredno moč. Toda senatorji' pričakujejo, da bodejo s silo ugnali svoje uporne tovariše v zbornici, če ne bo šlo zlepa. 86 senatorjev se je izjavilo za predsednika, 4 pro-I«; ostali so bolni. Ameriški poslanik y Londonu. (Washington, 4. marca. Sem se poroča, da se je vršila /važna konferenca med ameriškim poslanikom v Londonu in med r*i . , . " v • angleškim ministerskim predsednikom Lloyd Georgom. Dočim se ne ve ničesar natančnega, pa je le toliko znanega, da se je ameriški poslanik dogovarjal z angleškim ministrom vse potrebno za slučaj, da A-merika napove Memčiji vojno ali da Nemčija napove Ameriki vojno. Za slučaj, da Amerika razglasi vojno, tedaj ne bi prišlo do resnih spopadov ' med Nemci in Amerikanci, ampak zgodilo bi se sledeče: Amerika bi finacirala zaveznike z denarjem, in ameriška mornarica bi pomagala angleški mornarici. V glavnem pa bi se izdelovale orožje za zaveznike v tolikem številu^ kot nikdar nikjer še prej na svetu. Japonska obtožuje Nemčijo. Tokio, 4. marca. Ugledni japonski • državnik se je izjavil danes napram zastopnikom časopisja, da je bila Nemčija ona sila, ki je nahujskala Ruse in Japonce, da so pričeli z vojno Itta 1904. Objednem Se je izjavil, da so nemški zastopniki na Japonskem večkrat se približali japonski vladi in jo hoteli pridobiti na svojo stran, 5 proti Zjed. državam. Carranza ne mara za Nemce. Mexico City, 4. marca. General Carranza, začasni gospodar Meksike, se je izjavil, da čuti Meksiko prijateljstvo napram Zjed. državam, in da me-ksikanska vlada ,,ne *>o nikdar dovolila, da bi iNenici.povzroči- ■ 11 inarige napram /?(ed. državam na meksfkanskih tleh. * —-Policistov ne more dobiti mesto dovolj. Petdeset služb za policiste je praznih, priglasilo se je pa samo 20 prosilcev. Me-1 sto plača policistu prvo leto $990, potem pa lahko napreduje do $1400 na leto. Mackensen preti Italijanom, j Velika ofenziva spomladi. --m NenuiTjasepripravTjat ko pomladno ofenzivo napram Italiji. Nemški štabni častniki so dotepeli na tridentinska fronto in v Trst, da priprav ljajo vse potrebno za veliki udarec proti Italiji, kakor hitro nastppi gorkejše vreme. General Mackensen poveljuje sedaj avstrijskim četam ob Soči, in mnogo •nemškega vojaštva je dospelo 11a soško fronto. Tudi general llindertburg si je skrbno ogledal vso italijansko fronto. Naiven nemške ofenzive je. potisniti Italijane iz avstrijskega ozemlja v Lombardijo in Benečijo, ki so najbolj rodovitne italijanske pokrajine, nakar bi prisilili Ltalijo k miru. Novi poveljniki. Na pritisk nemškega generalnega štaba so ,bili odstavljeni avstrijski poveljniki iz laške fronte, in nadomestili so jih nemški. I^ombardija, kamor nameravajo udariti, je silno bogata pokrajina, katerie zgubo bodejo Italijani močno občutili Govori se, da -je avstrijski načelnik genralnega štaba, feld-nraršal Hoetzendorf, že pred štirimi leti izdelal načrt, da pade avstrijska armada v Lombardijo, in tudi Prane Ferdinand je odobril ta načrt. Tedaj je bila italijanska armada za-posljena v Libiji, v Afriki, in Italija si ne bi mogla pomagati. Toda Franc Jožef ni odobrif tega načrta. Angleži zmagoviti. London, 4. marca. Glasom uradnih poročil so Angleži včeraj kljub silovitemu nemškemu odporu ponovno napredovali na ozemlju 5 milj. Nemci so biti pregnani iz Puisieux-au-Mont, vzhodno od Gonime-courta. N«mci so pri Sailly-Sailisel uprizorili protinapad.■ tod^ angleški" topovi so Nemce pognali nazaj. Vsepovsod, kjer so Nemci skušali uprizoriti napade, so bili'pognani nazaj. Nemci zmagajo v Volihniji. Iz Berolina poročajo, da so Nemci zmagali rusko armado v Volihniji pri Lutsku. Ruski strelni jarki so bili prebiti na fronti milje in pol. Petrograd ne omenja posebno teh bojev, ampak pravi samo. da $0 Nem- mudoma pognani iz njih. Mnogo bojev rrted nemškimi in ruskimi zrakoplovci se je vršilo." kot poroča Petrograd. V on Hoetzendorf je odstavljen' London, 4. marca. Avstrija ski česar Karol je odstavil od službe avstrijskega načelnika generalnega štaba, barona von }foetzendorfa, eijega najboljših avstrijskih generalov. Hoetzendorf je izdelal skoro vse načrte za avstrijske ofenzive, njemu je pripisati, da so Avstrijci zopet dobili Cvov v svojo oblast. Tudi v Berolinu je uživat veliko spoštovanje. To* da pred enim letom še je Ho* etzendorf oženil z udovo barona Reininghausa, katera tulo-va je laškega pokoljenja in goreča zagovornica Italije. To je najbrž povzročilo, da j^ Hoetzendorf sedaj odstavljen. Njegovo mesto kot načelnik generalnega štaba prevzame baron Straussenberg. Na macedonskem bojišču. Parzi, 4. marca. Na francoskem bojišču se ne more poro* čait o nobenih bojih. Toda na macedonskem bojišču pa se vršijo živahni boji. Pri reki Čer-. na se je vršfl hud artilerijski boj. Laške čete so pri Majad-gu prodrle skozi sovražnikove strelne jarke, jih zasedle in zajele 321 nemških ter bulgar-skih ujetnikov. Rusi zmagujejo v Perziji. Petrograd. 4. marca. Uradna brzojavka iz Teherana poroča, da so ruske čete osvojile vaz-' i)o prezijsko mesto Hamadan, in da se nahajajo turške četo na polnem begu pred Rusi. Mesto Hamadan se nahaja 240 milj severo-zapadno od Bagdada. in ruska aktivnost v Perziji naznanja, da nameravajo ruske in angleške, čete skupno de4 lovati, da zavzamejo Bagdad. Aprila meseca 1915 so Turki zasedli to mesto, toda meseca decembra istega leta so Rusi mesto osvojili, toda aprila meseca 1916 so se Rusi morali n-| makniti iz teh krajev, nakar so mesto sedaj ponovno osvojili. Hamadan šteje 40.900 prebivalcev. 120Q Turkov je bilo u J jetih od RHisoi pri Hamadan« | _ _ tfvvmt^ A gT I_ L »X I IVI I 1 fk£ fL, Ivi aHst 1 WL Jyk P IZHAJA V PONDKUEK, SREDO IN PETEK, p i * NAROČNINA: I JLa AmiriKo - f3A0\JZa Clnf d. po poiti J4X)0 f j&aMsOropo - Jf flDWAJW) KAUSH, Publisher _LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovemus iithe Cty of Cleveland and elsewhere. Afoitisiig rates on request American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, 1 Ohio under the Act stano pripravljen ogniti se vojni z Nemčijo toliko časa. koli-I kor pač more prenesti miroljubni duh. Kolikor je nam 'znano se ^ strinja s predsednikom vse a-I meri&ko ljudstvo. Pomniti mo-1 ramo, da Amerika je za mir, in I da Amerika sovraži vojno. To-' da še bolj je treba pomniti, da I se Amerika ne boji nikogar. Ce t;, sovražimo vojno, ni s tem re-, ienq, da bi smel nemški kajzer (potapljati ameriške ladije, ubi-?> jati ameriške državijanei. Vsak p zločin zahteva sSvojo kazen, in I tako kazen mora dobiti tudi nemški kajzer. Strah — to je največji so-J vražniik človeštva in vseh naro-i dov. Narod ali pa posamezen človek, ki se boji, katerega je I strah, zgubi yse spoštovanje svojih sosedov in drugih naro-p dov. Človek ki se boji, postane £ živa smrt —- nezmozen za vsa-- ko delo, nesposoben, da brani svoje pravice. Nenavaden dogodek je, da ob istem času, ko je predsednik W ilson govoril svoj .govor pred 'kongresom in zahteval oboro-I ženo nevtraliteto v prepričanju, i da se Amerika ne sme nikogar bati, da je ravno isti čas se izkrcal iz ameriške ladije ameri-ški kapitan v Bordeaux, Francija, potem ko je bil zasledovan od mnogih submarinov. 'Mr. Jones je ime kapitanu, I ki se je drznil skozi blokado nemških submarinov, in Jones . je pravi tip pravega Amerikan-ca, ki ne pozna nobenega strahu. Vprašali so kapitana Jone-sa, kako se mu je posrečilo priti skozi blokado nemških submarinov, skozi blokado zločinov in brutalnosti. In ameriški ikapitan Jones je odgovoril: iMoji "mornarji, ki sami Amerikanci, ne dajo niti piškavega oreha za Nemce Prokleto malo nas brigajo Nemci. Ko smo pijuli preko Atlantskega oceana, so stali moji mornarji na krovu in zrli na morje. Kadiir so v daljavi opazili kak kak submarin, so prepevali smešnke o '"Dentsch-land ueber alles" in se norčevali s submarinov. Kričali so ta-ko, da si jih lahko >lišal deset milj daleč. Kdo se neki briga za nemške submarine." Tak je Amerikanec. Ne pozna nobenega strahu. Nikdar ne bo silil v nevarnost ali v vojno, ker vojna mu je gorje, toda kadar se nahaja v nevarnosti, tedaj se "prokleto" malo briga, kaj se godi okcfli njega, temveč udari, da iskre letijo. To je ameriška neustraše-nost, ameriška zavest, "katero zavest diktira pravica in svoboda. Amerikanec te ne bo nik- I tiatf napadel, kadar pa ga ti napadeš, pa te bo udaril, da se bo kresalo. In taki so tudi današnji dogodki. Kajzer provocira 1 Amerikance, in kadar se bo A-merikancem zdelo dovolj, ga bodejo udarili, da se bodejo kresali vsi njegovi železni križi. ---o Kaj mora biti odgovor Amerike. Menda v zgodovini noben narod ni fabil še toliko zahrb-tnossti kot jo rabijo danes .Nemci v svojih intrigah napram Zjed. državam. Nemška vlada \ni nameravala ničesar" manj kot odtrgati od Zjed. dr Jr.av tri države in jih podeliti Meksiki, nahujskati je hotela Mieksikance in potem morda, Japonce, da se dvignejo proti Ameriki in ji škodujejo kar se da. Kongres Zjed. držav, ki do sedaj še ni vrjel, da so Nemci zmožni tolikoh zločinov, je sedaj prepričan, kaj je nemška vlada* in bo ukrenil vse, kar je potrebno, da se zatre nemška gadja jiuikerska zalega v Žjed. državah. Predsednik je vedel za te nemške intrige, vladnim krogom je znano, kaj so Nemci počenjali v tej deželi, in kljub vsemu temu, pa predsednik Wilson do danes še ni zahteval vojne z Nemčijo, ni posegel po skrajnem sredstvu — po orožju. Nov dokaz ameriške miroljubnosti in skrajne potrpežljivosti. Nobena druga sila na svetu se ne bi pustila toliko izzivati kot se pustijo Zjed. države od Nemcev., Vsaka druga država I,i napovedala vojno. Nemčiji/ če bi Nemčija le eno desetino toliko rovala proti njej, kot ruje proti Zjed. državam. Avstrija je napovedala vojno mahni Srbom radi dveh umorov, in Nemčija je iz samega "veselja do klanja" napovedala vojno Franciji in Rusiji,- ne da hi imela kaj vzroka, toda nemška vlada je -dala pomoriti že nad 2000 ameriških državljanov, Nemci so storili ogromne škode že Zjed. državam, pa vseeno imajo Nemci mir precl Amerikanci. Nemčija sama bi napovedala vojnp vsaki državi, če bi se le e nlas skrivil enemu samemu nemškemu državljanu. Nemčija se nahaja v vojni napram Zjed. državam in se je v resnici nahajala že cele mesece. Nemška predrznost, da diktira povelja Zjed. državam je tolikšna, kot če bi se Nemčija nahajala v posesti vse naše atlantske obale. Prelomila je vse obljube, pogazila vse postave ameriške, pa kljub temu Ame-rika miruje. Predsednik Wilson in ameriški kongres bodeta odgovorila. kaj še naredi z Nemčijo. Nemčija nikdar ni spoštovala surerenitete Amerike. T11 v svoji skrajni predrznosti je šla Nemčija in hotela nahujskati dosedaj mirne narode,Meksi-kanc e in Japonce, da se združijo v zvezo proti Ameriki in i! napovedo vojno. Tn zakaj vse to? Kajzer ic bil vselej prepričan, da se A-merika ne bo podala v boj. In iaditega je lahko nemoteno sramotil Ameriko danzadne-\om. Ko je predsednik Wilson T.isal nemški vladi, da jo, bo "držal strogo odgovorno" za vsak umor ameriških državljanov, se ie kajzer smejal. Kajti pacifisti kot so Bryan in njego- , bratje, ,o garantirali kaj«,-) + ju, da je mirovno gibanje v A-meriki tako močno, da Ameri-hr ka ne ^0 nikdar začela vojne, m naj Nemčija pomori še toli-9 ko ameriških državljanov. c Pa imamo še nekaj čudovifre-= ga v raztolmačenje. Nemčija je nasvetovala Meksiki, naj zase-~ de izgubljene province" Ari-I >o*jo, Texas in New Mexico. Nijčuda, ker imajo v teh dr-= žavah take kongresmane kot so Callway, M -O ' Koledar za marc Važni in pomenljivi dnevi in obletnice meseca marca so: 1. marca: Kongres je odredil, da se Yelovvstone Park od redi kot narodni park. leta 1872. I 2, marca: Kongres Zjed. dr-ižav je ustvaril posebni vladn oddelek za vzgojo, leta 1867. 3. marca: Organiziran Distinct of Columbia kot del Zjed. idržav, za sebt, leta 1791. 4. marca: Strašna smrt 400 šolskih otrok v Collinvvoodu, predmestja elevelandskega, leta i$o8. 5. marca: Rojstni dan Elizabete Barrett Browing, angleške znamenite pesnice, leta 1806. 6. marca: Zdravnik Haffkine je z uspehom pričel stavi'« Wn ?e v Indiji leta 1900 proti kužni bolezni, ki je vsako let« zahtevala na tisoče žrtev v Indi 7. marca: Voditelji ameriške zarote »proti tiranski vladi Evrope so se sešli in sklenili oprostiti Ameriko evropske vlade, let a 1-----— 8. marca: Henry Ward Pet-clier, slavni govornik in pisatelj ameriški, umrl leta 1887. 9. marca: Rojstni dan Ame-riga Vespirzzi. po katerem se ( 'imenuje Amerika, leta 145t. 10. marca: Prvo jugoslovan sko zborovanje jugoslovanskih društev v Ameriki leta 1915 v. Chicago, 111. Prva električna kara se je prikazala na l mlon k skill ulicah leta 1883. ■ 11. marca: Siloviti blizardi so vladali po vseh Zjed. državah. 460 oseb je l)ilo ubitih le ta 1888. 12. piarca : General Ulisses Grant je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vsem ameriškim armadam proti uporni-,kom južnih-držav, leta 1864. 13. area: Zjedinjene države so v.zprejele kot redno časovno mero "standard time", leta 1384. 1 , •» * 1 « •• -| bila prve redne bele nasclieVi-- ti* . ' , 15. marca: Prva moderna požarna bramba organizirana New Yorku, feta 1892. 16. marca: Ustanovitev vo-i jaške akademije v West Pointu - leta 1802. 17. marca: Patron vseh ir-. cev, Patrik. Zboljšanje plač - delavcev v državah Nove An-t glije leta 1912. , 18. marca: Rojstni dan Gro- - ver Clevelanda, 22. predsednika . Zjed. držav, leta 1837. 19. marca: V Parizu je bila - na ta dan ^ta 1902 podpisana ; pogodba zastopnilclov raznih i narodov, za varstvo ptic pevk. 20. matca: Sir Isaac Newton, matematik in astronom. i je umrl leta 1727. < 21. marca: Napoleon je pripeljal papeža kot ujetnika na francoska tla. 2. marca: Zjed. držkve so zaprle Beringovo morsko ožino pri Ala9ki vsem narodom, ki so hoteli tam loviti, razne kožu-harje z dragoceno kožuhovino. , 23. marca Štiri žrel^ na ognjeniku Aetna so začela bruhati lavo leta 1910. 24. marca: Ustanovitev Metropolitan Life Insurance Co. leta 18685 25. marca: Na ta dan leta 1693 so sej začele izdelovati prve tiskovine v Zjed. državah. 26. marca: Letk 1684 na ta dan je bila izdana prva tiskana knjiga "Ezopove basni", kjer so bile zaznamovane strani s številkami. 27. marca: Prvo japgnskc ■poslanstvo je prišlo v San Francisco, leta i860. 28. marca: Epidemija koz v New Yorktt, leta 1894, 29. marca: Odkritje aesto-roida Vesta, leta 1809. 30. marca: Na ta dan leta 1867 se je podpisala med Rusi jo in Zjed. državami pogodba gie'de prodaje Alaske. 31. marca: Zakladnica v \Ya-shingtonu je zgorela, leta 183^. Sedemindvajset milijonov dolarjev je zgorelo. „lrt>>i , , ,, - J , V Ameriki imamo 24 suhih držav izmed 4«. V sedemnaj- ■ stih državah imajo ženske po-1 polno volivno pravieco. Vprašanje je sedaj, ali so žensfke v teh "sedemnajstih državjah po- : magale s svojo volivno pravico, da se je odpravila pijača, ali so le moški volivci |)ili toliko "pametni", da so prepovedali pijačo. Gotovo je, da ne bo dolgo trajalo v Ameriki, ki bodejo ženske v vseh državah imele volivno pravico. In to kljub temu, če se kdo tenui tiphn ali ne. Čas gre vedno naprej, in kar smo smatrali včeraj za nemogoče, je jutri mogoče! Pred sto leti ni bilo elektrike, danes je r.ajbolj potrebna sila industrije, fn kakor na obrtnem polju tako tudi ha političnem. Danes imamo nekod cesarstvo, jutri republiko, danes je v republiki demokratska, jutri republikanska stranka na krmilu, mogoče pa pride čez nekaj let socijali stična. Čas se tnenja, hiti naprej, neprestano prinaša nove dogodke. , Da pa moremo« računati, ali so ženski glasovi krivi, da so sei posamezne države "posušile",: moramo pogledati v preteklost Vse se lahko zgodi. Včasih se je reklo, da naredi dve in dve štiri, toda danes se niti temu ne' more vrjeti. V Ameriki imamo ■ organizacijo, ki se bori do vse dušte, da se popolnoma odpravi pijača. To je "Anti-Saloon I.eague". ki ima ogromno moč v Ameriki. Ta anti-saloonska l'ga' skuša pred vsem dobiti na svojo stran ženske-, da z njih pemečjo doseže svoje cilje. Toda kaj nam pa številke govori-jo? številke, uradna statistika v' Zjed. državah nam jasno pričajo, da ženske niso imele nobenega upljiva na "mokro" ali ",suho" državo. Najprvo moramo pogledati v one države, ki sp- suhe in do-Dalie na tretii strani. 1 1 1 " 1 11 11 1 1 & I Kašelj l-ss? za Slovenca (s«v«roToOotbiud- t navadno eden naj- »koOij«) jedomrt U nadltinih pojavov liniment u omejl- foto*. Vprajajto Vnetja upnika, krča- tev bolečin, ki na- vaRogft lekarnarja vit« davice ill influen- »tunejo v t loti »re- sauj. dobit« ga »a- ce. Da Uatavite ta hlada, ravraottima •ton]. Ako C* OD kaielj in da splošno In vr.*Uo, Cena: M pima, pilite nam. odpomoreta bolezni, ln 30 centov. __J viivajte - SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS - (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). 1 • Otroci, kakor tudi odraščeni. smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hrip^vosti, pri ne-difteri&no bolnem vratu, proti bronhialnem ka&lju, krčevitem kaftlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 60 centov. Vpralajte u Sevomvn Zdravila v vaM lekarni, liognlte m ponaredb. • tem da vedno zahtevate pristna Keverova zdravila. Ako Jih ne moreto dobiti v vali lekarni« Jih naroČite naravnoit od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa SB ' 'lie 1 1 čistenje in likanje oblek. . DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molk« obleke.................$1.00 Ženake kiklje.................... 80e Molk« suknje.............,...#1.00 Ženake dolge auknje ........$1.00 Jopiči...............................tyOc Ženake obleke.................$1XH> The DAMM DRY CLEANING Co. Cant 73B-W |574 55th ST. E"t 20U A. J. DAMMy poslorodja. ■ - -' * ----7— TEL. PRINCETON 1B38-L FRANK ČERNF a slovenska trgovina mmj S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar iclite kupiti dobro uro in drugo tUtnino, Columbia , grafofonc, ploKe ▼ vseh jesikib, poaebno importirnne aloTenake plolče is stare doasoTiue ter Tse ▼ to stroko *apida^o delovalo na toliko tisoč in ti-" ■ soč žensk na svetu v raznih starostih, tako bo tudi delovalo na vašo ženo ali sestro. Cena $1.00. ! Stev. 6. ~ BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. Pazite se teh znamenj smrti, bo-lečin v križu, oteklih trepalnic, noci brez spanja. Ko se pojavijo znaki v ledicah, ne odlašajte, ampak takoj pišite po zdravilo očeta Mollinger-ja, štev. 6. Pazite se sladkorne bolezni in drugih nevarnih -nerednosti. — Cena $1.00. Stev. 7. — ŽIVČNI NEREDI IN BOLEZNI. Veliko ljudi je bolnih, ker so nervozni. Ne morejo spati. Za nje nima ziWjenje take vrednosti kot za o spali in se boste v splošnem veliko boljše počutili. — Cena $1.00. Štev. 8. — KRVNI NERE-tfl IN BOLEZNI. — Krvno zdravilo Father , Mollinger-ja vam bo^ očistilo s kože izpah-ljaje in prišč. Kadar se vam napravijo na obrazu izpuščaji ali kadar se vam koža nakazi, se poslužujte te^a slavnega kričistilca. To zdravilo je delal Father Mollinger sam za# kri in on je dobro opravljal svoj*: delo. Cena $1.00. Stev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. Ako poznate J§ftJ|ega reveža, ki ima pljučno bolezen v prvi stopinji, kateri močno kašlja, kateri se ponoči poti in ki se je posušil ter oslabel od te nevarne bolezni, in ki ne more dobiti nikjer pomoči mu priporočite, da naj se posluži , takoj zdravila Father Mollinger-ja. To zdravilo je sestavljeno iz polenovkinega olja in hipofosfitisa, ki povzročuje, da j se toliko okrepi, da se zamorete boriti proti črvičem v plju-i čah. To zdravilo prav posebno ! priporočajo vsi eni, ki se ga po-1 služujejo. Žal. tla ne ve veliko j onih ljudi, ki se iznebujejo bo-j lezni, težkega kašlja in prehla-cia. Cena za dve steklenici $2.00 Posebno naznanilo. Štev. 25. — Zdaj je čas, da se rešite smrti, katero povzroča gripa in pljučnica. Na prvo znamenje prehlada v glavi, prsih ali grlu, pošljite po Father Mollingerija zdravilo zoper kašelj in prehlad. To zdravilo vam bo hitro pomagalo in vas osvobodilo hude bolezni. Zanesljivo je za možke, ženske in otroke, in ako vam to ne pomaga, vam nič ne more pomagati. Vsaka družina bi imela imeti to zdravilo v hiši. Cena steklenici $1.00. Ko naročate, vprašajte za številko 45. Ta zdravila morete dobiti * samo po pošti-. Poslali vam bo- " m o vsako zdravilo, katerega hočete, ako naročujete po šte- I \ilkah. na vaš poštni urad: po- < štnino morate vi plačati. Za priporočeno pošiljate v je treba posebej plačati. Al herewith certify that the above mentioned newspaper dated__\ | | s tem spričujem, da mi je bil list, kije datinrn •• ' '.I I-; ■ ^ . ♦ < was delivered to my address on • P. M. or A. M. | izročen od pošte na moj naslov dni zjut. ali pop. j Signature__• _-___j podpis fe • . ' i j Full P. O. Address ,11 i i-|--—-i- ' _______I-----I-(-I-I-,--■ ■ '• ■ Polni naslov , ; OPOM3A: Vsak naročnik, ki prejema list v mestu Cleveland po pošti, naj izreže ta listek in ga pošlje ali I prinese v naše uredništvo. Storite to v vašo in našo ko- j rist nemudoma. S &■•..'fe.v •:■ '...-■--t ■"r • |. i 1 g & " ' JsiEGEI^TON 113. NADS. PERMANENT BUHL I 746 EUCLID AVE ibliau E. 9th St. KRONIČNE iN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način In s istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradu« ur.: 9. »j. d« 4. pop. 7. »»•«. do 8. it«č. 10. do 12 dop. ob aod«U«b. I m i tU ta oglas, da nt poxabiu na*lox>a OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN vl02ite denarna ' *** AJj EE SHORE BANK la po prorilfli phgamo do AmvI| ko potofaofto *M 4% St. Clair and 88th/St Prwpoct owl Huron •M ii POZOR, ROJAKI! Ali že veste, da je tudi na West Side slovenski krojač? FRANZ TAILORING CO 3687 Fulton Road, blizu Brookside parka. Pdina slovenska krojači)ic:i tis* West Side. Izdelujemo obleke najfinejše vrste. Garantiramo da pristoji. Za rojake i7. New-burga svatujemo, da vzamejo Harvvard-tDennison karo na Broadway do Fulton Rd. Se priporočamo (28) ■ ■ "Clevelandska Amerika" shaja trikrat na teden, pondeljek, sredo in petek. Naročnina Samo $3.00 na leto. OGLAS! članorti dr. Srca Jezusa na znanjam , da s^ui se preselil na 1362 E. 36th St.. Z bratskim pozdravom' Frank Zupančič, prvi tajnik. . (28) Priletna žena dobi sjužbo za varstvo otroka. Poi-zve se v uredništvu. (27) . iBSBW^ National Drug Store t Slovenska lekarna. s vogal St. Clair ave. in 61. cesre S posebno skrbnost/o izdeluje mo zdravniške predpise V z% logi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni. (45) Opomba: Vabim fante in dekleta na "Dance Party" v soboto zvečer, 10. marca v Bir- kovj dvorani. -----I—% Takoj dobi delo dober krojač. Delo stalno. Oglasi naj se pri -Collinwood Dry Cleaning Co Frank Komidar. ,52loSaranac štiri »obe se dajo v najem kot sunovanje. Oglasite se takoj. 563 E. 99th St. zgorej (27) Dve sobi se oddajo v najem in kuhinja s pečjo za malo družino. Jako poceni. Pozve se med 6, in 7. i*ro zvečer ali v nede* Ijo na ?i<8 E. 160th St. (28) [FRANK WAHClCf \ j Slovenska Modna Trgovina 746 E. 152nd STREET • COLLINWOOD, OHIO VELIKA NOČI ! Velika noč se bliža, ne čakajte do zadnjega tedna, predno pošljete vašo obleko čistit ali popravit. Pokličite nafs po tele fonu, ali pišite dopisnico, in takoj pride na vaš dom naš zastopnik ter vam uredi vsa va ša naročila, in zopet pripelje na dom, ali pa prinesite sami na The Frank's Dry Cleaning Co. 11361 E. 55th St, pri St. Clair ave. nasproti ban -'ka. Izdelujemo nove Obleke. Čistimo, barvamo in popravljamo stare. iNaše delo je izvrstno in garantirano. (41) Hiša naprodaj po jako nizki ceni. Za tri družine, dva toileta in kopališče, gorka in mrzla voda. Pozve se na 1267 E. 58th St.__(27) POZOR SLOVENCI. Edini Slovenski plumber v Cle-velandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, Sewer Buildirig. 1075 East 64th Str. Princeton 833 W. 1 prav lepi trgovski prostor se da poceni v najem v glavnem prostoru slovenske naselbine Vprašajte takoj na 6102 St. Clair ave. J. Kracker. * Grocerija in mesnica v Collinwoodu, dobro idoča se proda Lastnik prevzame drugo trgovino, Trgovska knjiga se da na ogled od leta in pol. Pismena \ prašanja sprejema uredništvo tega lista. (28I POZOR! Naprcdaj sta dva konja in nov spring voz ter en "top" voz. Prodasta se po ugodni ceni, ker sem kupil avtomobil truck. Pozve se pri Fr. Kuhar. '3814 St. Clair ave. (28) " POZOR! Rojaki v Clevelandu in okolici se opozarjajo na plesno šolo, ki se vrši vsako sredo in petek od 8. do n. ure zvečer v Jos. Birfkovi dvorani. Sprejema se učence ravno tam. Se priporočam v obilen obisk. John škufca. plesni učitelj.(29 1 LUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlg I SLOVENSKA i 1 GOSTILNA i ■ ___— s kjer dobit« fino pi-jm£o, dobro poatro-S ibo. Prodajamo S I- . igano« in likeijo , = tudi n domač« po-trebe na tteklcnic« in galon«. g S C ana šmarna t Dobra aalo^a 1 1 JOSIP KALAN, I 6101 ST. CLAIR AVE. flHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillll^ ; " ■■ ....... —— ■ 'j —1 I A. M. KOLAR, I I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I Se priporoča Slovencem r ■ obilen obiak. Točna postrežba. Vedno areže pijače. I ■ ' Oe trpite na rovmntizmti Id vam poviroč« «f\ »r aiST^ Pain-Expeller. Ozdrn-d VOH bo v kr .fkm - in če a« bn*te a __ nJim digniti br>lt^e d< le ejnlrnj in m wVr, van ^ M*^^ Uftf otdravi p«>r.olmuna Ilrnnite enoftfkl«ni<MlftlflrL\l I|jf J^ NEW YORK yilS^ TVV \m ŽELE, mmmum I 6108 St Clair Avenne. QLOVENSKI po- ^grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv* Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo! Postrežba vedno točna in poltena. NAJSTAREJŠA SLOVENSKO » HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI M> pw4*Ja— najb«ljla »»nja po aa—h Brlnjevec, 6 steklenic............................$ 7.00 Brlnjevec, 12 steklenic........................... fm.uo O Posamezna Steklenica,............................ | 1.% < 5 Troplnoveo, galon............. $2.26, $2.B0, $2.76 ln $ 3.00 $ 2 6 steklenic..... .......................... $6.60 n 12 steklenic.................*............... $10.00 P £ Sltvovka, galon $2.75 ln........................... $ 3.00 > < Nafie slavno znano "66" Žganje, 7 let staro, 5 6-steklenic................i...........................$0.00° 3 12 Bteklentc..................................................................$11.00 ft Concord vino, rudeče, barel..............................................$321.00 _ Concord vino, rudeče, pol barel.......................$16.00 O Po 6 in 10 galon za galono.... .........................i .»0 » 'O Posamezna galona............................................$ l.oo > < Belo vino, barel......................................$88.0« 3 S3 Belo vino, pol barel...«..................................$10.00 □ u Za 5 fn 10 galono vt za galono..........................$ 1.00 ^ $ Posamezna gnlona.....................................$1.25 ^ ^ Pri naročilu poiljlte vaalcj danar money ordar mil tak. Za posodo so posebne cene In sicer za 3, 4, ln 4% ga-Ione posode 50c. vsaka, 6 & 6, In 10 gal. posode po $1.00 ln za. 26 gal. $1.50. Barelnl so zastonj. • . THE OHIO BRANDY DISTIUJNG COMPANY, 61024I04 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO DELO DOBIJO ZDRAVI MOŽJE $14.40 prvi teden, $18.24 drugi teden, $22.50 kadar ste izučeni. 48 ur na teden. Stalno delo, ne oziraje ae na vojna naročila. Nobenih dalav- m akih nemirov. Druitvana savarovalnina za vas braiplačna, namreč dobite ^ pokojnino, amrtnino in edikodnino v bolesni ali poikodbi v ali aunaj tovarne. „ Olanjeni dobijo dve tratini plače, aamaki polovico. Zdravniška preiikava v | tevemi. Marate tehtati ISO funtov ali več, in ne čez 40 let atari. Oglaaite ae tekaj THE B. F. GOODRICH CO. 1 $ Corner Jackson & Main Streets^ Akron, Ohio POSEBNO NAZNANILO! Or. Cowdrlck, i-ellkl špecljallst, je upeljal v Clevelandu vse velike stroj« za zdravljenje ljudlj. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot se zdravi n« klinikah Evrope. Ne računa nič preiskavo, preiskava s X žarki je «astoaj vsakemu bolniku, če se zdravi pri njemu. Nič ne dene, ikoliko Časa ae S# zdravite, pridite, da vldfre kaj ta &pecljalist lahko naredi za vas. nered v želodcu, ki- If J Tu Je prilika, da tar? Nered v jetrih? R^BSSlIlM IPr*f«*'» v% 1 lk#®* Revmatizem? Glavo- ■ 35Tv«K Tx bol, zaprtje, nečisto M llj I tar ki. Nikdar prej kri? (Slabost, n?rvoz- B I niste ImelMake^pri- J IMI I Ni oSifaUi, Sr'li $1000.00 x žarki se rabijo za preiskavo in zdravljenje ČE STE BOLNI Pridite takoj ln ta špecljallst vas popolnoma prelSče, potem zveste, če morete ozdraveU, ker uspeh je odivleen od preiskave. Njegovi krasni stroji is vseh delov sveta mu pomagajo, da ima najboljši zdravniški urad r mest«, ho so drug« metode zdravljenja zgubile moč. dobite tukaj uspeh. Brez vprašanja, kak&no bolezen imate, č zdravnik vidi, da se da ozdraveti, bodite pre» p-lčani, da kmalu ozdravite, in nikomur ni treba zapraviti denarja, ne da bfv dobil uspeh. Pridite in pogorite se privatno z zdravnikom. 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nad st. Cleveland, o. in Prospect Uradna urai 9. ijutraj do 8. it. Ob nadaljah od 10 do 1. ___ i, ' Josip Demshatf | )[ slovenski koritrahior >1 NOVI NASLOV: I« \l 1164 NORWOOD ROAD I ?)► TEL. PRINCETON ISM K 4b Jy Se priporočam Slovencem za gradrjo his po najboljših Y | J y načrtih in trpežnega materijala. Itdelojem načrte *a < ► vsakovrstna poslopja 1164 NORWOOD ROAD MF | .................................i.............v—fl | » i POLIKARP. I I _ I IVAN^CANKAR. ^^^^ .............................. "Tudi mene je vabil, ampak toliko pravim, da bi šel rajši p opolnoči na pokopališče. Nikoli še nisem videl takega obra-! *a in sam ne vem, kako sem lomil po stopnjicah navzdol in bežal po dvorišču. 'Kaj pra\i-ta, ali je dobro shranjen?' naju ' vpraša. 'Ali sem ga dobro zabil?* Talko izprašuje iti se smeje široko kakor lobanja, oči pa niso bile več človeške... Kaj mislite, prijatelji, o stvari?" ' Zdravnik je skomugnil z rameni. "Starec je, pa ni vse po pravici ž njim. Že drugače je bil včasi precej čuden človek — pa je prišlo nekaj posebnega, Bog vedi kaj, in ga je vsega xvrtoglavilo . Saj je bil ves prepaden, ko je stal v hlevu pred mrtvim vagabundom.. > Župan seje nemudoma do-* mislil. [ "Glejte, vagabund je imel li- ; vstek v suknji in župnik ga je spravil..." "Kaj pa je bilo napisano na listku?" je vprašal zdravnik. Nista se mogla domisliti ne župan ne učitelj. Tedaj je planil v sobo člo-| vek, razoglav, ves bled in zaso-pljen. "Brž v cerikev!. Župnik je bil stopil v zakristijo. Mračno je bilo že tam; okno je bilo visoko in pobarvano. Ves truden je bil ; oči, \ dasi široko odprte, so bile vst i meglene in niso videle razloč-Jfc no.. Kmalu je prišel cerkovnik. Ko je ugledal župnika, je odprl usta in je ostal ob durih kakor okainenel. "Kaj pa? Kaj pa?" je jecljal in lica so mu bledela. Župnik se je ukrenil in je jghtopil počasi k cerkovniku. Ve-jjlika žalost je bila razlita po || njegovem obrazu, nagnil je ne-Blcoliko glavo ter mu je polomil roke na ramo. "Prijatelj, ki me poznaš tako dolgo let in ki si mi zmerom gpvesto služil — jokaj danes z menoj, usmili se .me! Pripetila se mi je velika nesreča, hudo I kazen mi je poslal (iospod. Ne J prestraši se preveč, prijatelj. če ti povem, kaj *e mi >e zgu-, clilo! Glej. izgubil sem ime, | svoje staro, lepo, pošteno ime! Bog mi ga je bil dal. Bog ga je "vzel. njegovo ime bodi hvalje-' ? no.. .Namesto prejšnjega pa sem dobil novo ime, kazen bož jo na stara leta. Ne glej me tako mriko, ne zavrzi me! Zakaj vedi. , o prijatelj, ime mi je Po-likarp!..." Cerkovnik je prebledel, vz-tre-' petal, nato se je jadrno okrenil, zaloputnil duri ter bežal po klancu navzdol. "Ni usmiljenja na svetu!" je zavzdihnil župnik ves žalosten in glorfoko sklonil glavo. Cul je iz cerkve šum. kakor od šepetanja številne množice. "Fara je zbrana, pripravljen sem! Ti Bog ini daj moči!" Prekrižal je roke na prsih, še trenotek je postal, nato je pre-stopil prag. S počasnimi, težki mi koraki, globoko sključen, je stopal proti altar ju. (iledal je v tla, nič krvi ni bilo v njegovih licih, siv, razoran in resen je bil obraz. Po cerkvi je zašumelo ,glas-reje, zazibalo se je, kakor da bi bil zapihal močen veter. Pred altarjem se je župnik okrenil in se je ozrl po množi-- ci. Tisočero začudenih, prestra-seifih obrazov je strmelo vanj. "Karani! Bratje v Kristusu 1" Trepetajoč in votel je kil njegov glas, toda krepak, tako da se je razlegala beseda jasno prav do stopnic pred cerkvijo. "Lepo število let,smo živeli skupaj v miru in prijaznosti. Bili ste mi vdani in tudi jaz , sem vas ljubil. Če ste me žalili * kdaj, odpuščam vam in tudi vi mi odpustite, če sem žalil koga izmed vas." Zajiumelo je po cerkvi, zaih telo" "Tako je bilo in ne bo nikoli \eč! Zakaj poglejte me. kako stojim pred vami, ves ubog, od glave do nog s sramoto pokrit J Hotelo se je Vsemogočnemu, da mi je v^el ime, ki sem ga nosil v časti in poštenju tako dolgo vrsto let. fcn dba je njegova, kazen je bila pravična Od sinočnje noči, te žalostne, nesreče .polne, mi je prilepljeno na suknjo čisto novo, zelo neprijetno ime in nosil bom to težko breme do.groba. Ne zaničujte me, nikar me ne kame-najte! Bog je sodil, zakaj bi sodili še vi? Pomislite, bratje v Kristusu, in jokajte z mano: odslej mi je ime PolikarpL . Sredi množice je zakričala ženska. "Prostora! Ven!" Iz krika se jih je porodilo tisočero; kakor da bi se bila nenadoma, hrupoma odprla vsa okna in bi bil bruhnil v cerkev silen vihar. Ljudje so padali v gneči in vstajali, ženske so jo-| kale z nenaravnim, kričečim gl&soni. Iz bledih obrazov so gledale široke, zakrvavele oči... J Kžflkor črna reka se'je razlilo po stopnicah, valilo se po klancu navzdol. "Obseden! Obseden!" Bežali so ljudje in so zbežali zmerofn dalje, razkropili se po skritih stezah, po polju, poskrili se pod kozolce. V cerkvi in na vasi je zavladala hipoma tišina. Župnik je strmel v bežečo množico z velikim pogledom, topim od grose. "Zaničevan! Izobčen!" Zakril je obraz z rokanli in se je zgrudil pred oltarjem na kolena... V zakristiji so se oglasili koraki, zdravnik, učitelj in župan t,o stopili v cerkev: Župnik je vzdignil • glavo, vstal je, umaknil se je za korak, iztegnil je roko in izpregovoril ^ trepetajočim glasom. \'|vl>i. Župnik se je ozrl, spoznal ni i.ikogar. Soba je bila befa, prazna/ena sama sveta slika je bila na stenvpod njo je visel velik liiolek. Ob postelji je sedela usmiljenka, črno oblečen člo-\ ck je stal ob oknu. Spoznal ni nikogar, toda polagoma so se mu oči odpirale, i-gledal je tam košato drevje in lopo, skrito sredi vrta. Diša io je močno po rožah, po zrelih jabolkih in pokošeni travi. Obraz se mu je ves pomladil, lep nasmeh je- legel na ustnice. "Marjeta!" Marjetica!..." , In nikoli ni več izpregovoril besede. Konec. •Jk.. * "Clevelandska Amerika" je neodvisen slovenski časopis za slovenske delavce v Ameriki. | V uredništvu "Cleveland*« Amerike" dobite knjigo "Kake se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina ' sodnija v Clevelandu in jo pri- j poroča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljan- | stvu, celo ameriško ustavo, pro- 1 ( glas ameriške neodvisnosti, vsa ( vprašanja in odgovore, katere ( ' morate znati, če hočete postati . 1 državljan, poleg mnogo drugih važnih podatkov.Cena samo 45c ■___1_ 1 CENIK MALIH OGLASOV. 1 , IŠČE SE DELAVCE VH VRSTE, ' do 26 o«Md ali 6 vrst 1. krat po.......................40c. < 1 3 krat po................V......35c. - . 6 krat po.......................30c. * vsaka, nadaljna vrata po le. DELO IŠČEJO VSE VI|0TE, ] do 25 beaad ali 6 vrat. 1 krat po.......................20c ; 3 krat In veC po.................17c. t vsa k* nadaljna vrata po^3c. , SOBE SE~~ODDAJO IN NA HRANO , SE SPREJMEJO, do,29 basad ali fl vrat 1 1 krat po.......................25c. f J krat iii veC po.................20c. Vsaka nadaljna vrata po 4c. \TNAJEM~8E~ODDA7~HIM. A KOVANJE, tNgOVINA, itd. NAPRODAJ . HIIA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T tee SE OSEBE^ZGUB- , LJENO, IN l>RUOO NEOZNAČENO. ' do 25 baaad ali >« vrat. « /1 krat po.......................60c. s 3 krat po.....................,,4Žc. 6 krat In ve« po................36c. * vsaka nadaljna vrata po 7e. r HA E JO SE TRGOVSKI SOLASTNI- J KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO " STI. do 25 baaad aH fl vrat [ 1 krat po.......................60c. f 3 krat In vefi po...............$1*0 * vsaka nadaljna vrata po lOc.__1 ZAHVALE IN MRTVAŠKA 7 NAZNANILA. , Vsaka rrata po..................flc. Zs večkrat se lata oana pomnoži. c -bfeUiTVENA NAŽ^/kNILA: ( 1 krat po ...................4c vrata , Za večkrat po..............3c vrata c , 4 do 6 beeed ae rafiuna ena vrata. "Clevelandska Amerika" ne j prodaja vere in slednje ne me- t ša v politiko. Časopis je tiskan t za izobrazbo Slovencev, ne pa 2 v sebične namene posamezni- ( kov. \ IMENIK - krajevnih društev. SDZ 1917. Slovenec, št. 1. F Preds. A. Oštir, 1138 E. 61. St. * 1 taj. Jos. Žokalj, 'St. Clair • blag. F. Osredkjjr, »068 E. 68. z zdrav. J. M. Sleiikar, 6127 St. C Clair ave. Zboruje vsako prvo v : nedeljo v mesecu al) 1 uri pop. ^ v John Grdinovi dvorani, 6025 5 St. Clair ave. Svob. Slovenke, št. 2. preds. A. Kalan, 6101 St. Clair taj. Al. Cebular, uo7 K. 60. St. blag. M. Poznlk, 1177 E. 60. St zdrav. K. J. lverii, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsaki drugi četrtek v mesecu i>!> 7-zvečer v Jos. Birkovi dvoran', ()006 St. Clair ave. Slovan, št. 3. preds. A. Jankovič, j j66 e. 61. t«ij. J. Skupek, 60J5 Bonna ave blag. K. Perdat\, (»024 St. Clair* zdrav. P. J. Kern, 6202 8t. Clair ave. — Zboruje vsako če- , trto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani, 1 (>006 St. Clair ave. | Sv. Ana, št. 4. | preds. G. Supan, 5422 Stanard taj. M. Modic, 1033 E. 62nd St. 1 blag. J. Grdina, 6127 St. Clair j zdrav. J. M1. Seliškar, 6127, St. Clair ave. — Zboruje vsako ' drugo sredo v mesecu ob S. j zvečer v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave. Napredni Slovenci, št. 5. preds. F. Cvar, 3857 Lakeside j taj. F. Weiss, 6926 Ilecker ave. 1 iblag. F. Butala. 6410 St. Clair | zdrav. F. J. Kern, 6202 St-Clair ave. —1 Zboruje vsako" I dnuigo nedeljo v mesecu oJ> 3. j pop. v John Grdinovi dvorani. 602 ^ St. Clair ave. . _v i Slovenski Dom, št. 6. ' preds. J. Ivančič, 1280 E. 168. ( taj. J. Korenčič, 766 E. 200. St. "blag. J. Fabtec, 766 E. 200 St. 1 zdrav. F. J. Kern, 6202 St. | Clair ave. — Zboruje vsalko prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 1 200th St. , Novi Dorti, št. 7. preds. J. Markelj,7i7 E157 St. taj.- L.J. Safran. 1372 E. 45. St. zdrav. F. J. Kern. 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Jos. Birkovi dvorani 6006 St. Clair ave. Kras, št. 8. ; pneds. F. Rajer, 14823 Saranac 1 taj. J. Čeme. 966 Ivanboe Rd. blag. F. Ferjančič, 9^6 IvanHoe ' ^Mk1 ■_______ i Clair avi - Zboruje vsako prvo inedeljio v meseca ob 2. p^p, v cenkv^ii dvorani na Holmj|s> Glas Clev. Delavcev, it 9. preds. F. Bitenc, 1042 E. 61. taj. J. Brodnik, 6515 Juniatta blag.. J. Lund"e i vJ ■ , ' ' '' V v • I i J T TI I* I £ ■ O C. Clair " ave. taj. J. Widerwoll 1153 E. 61 st St. bla£. A. Ba»ca 1016 E. 6ist St. zdrav. J. M. __ ! dvwani sv! Vida. ^ ! ■ " .......... 111 "" NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM Zdravje je več kot premoženje. Če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega I zdravja v-nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in I paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile I in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste j snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, I kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa. Čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni I sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja I svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Aimand Gautier, član Francoskega Inštitu- I ta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, I zakaj bi morali uživati Trineijevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, Jtbrenin in lubja, I ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz Čisto naravnega rudečega vina. V njem fl ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. ]f pomoč zoper I ZAPRTJE, / NAPETOST, GLAVOBOL* BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, SIPLOŠNA SLABOST. I • Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. Sedanje vreme prinaša s soboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim fnatc upirati? Najboljše je, če rabite Triner^ev liniment. To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 A 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirje valeč kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. JOSEPH TRINER, IZDELUJOČI KKMIBT i 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. s v !.'■':; ■ > ■■'„'■ : . t __ _; , • ..... J ------------------------------------------------------------- ------— ..............................iMiMMiTiiiinMiiiiniintimiitiiiiiimiiiiiTiiiiiimiiii ii i- ii f t"'t fini' i 1 1 >. Hl,:,.!iii,'!;!i iiimUliUI' l ^tlliiiliflJIKIIilliJIilHftttJHli SODNUSKO ODOBRENO Navodilo, kako se po-stane ameriški državljan. Ustava, progla-' sitev svobode in postave ameriške repn-blike. ' AMERIŠKI DRŽAVLJAN USTAVA IN POSTAVE ™ ' ' ' Cena 2Sc tiskala in zal021la "CLEVELANDSKA AMERIKA" «11« st. clair avenue. cleveland. ohio Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati držav- |. . 1> 1 ..v« » Ijani. To knjuico je odobrila sodnija Zjed. držav. . * Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO