St. 235 HBtiM »Mm I Hinili (UM WT9ft {■ ll Ntt
V Trsta, v fetrtek 5. oktobra 1922
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVII
Izhaja, Izvzema pondeljek, vsak dan a jutra). Uredatftv*; jftk<« wr. Funfiftt AslSkcga (t 20. L nadstropje. Dopis! naj se po£!j«Jo uredaHtvu Ne rankirans pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne v r-»lo. U* ijatdj tn odgovorni ured««*' Anton Gerbec. — Lastnik t!«i^roa Ec' v.ljkui1-
znaia za nese: L 7.—, 3 raesecA 19. V ^ leta L 3	Y
Za Inozemstvo mesečno 4 lire vi— Tf^S^urednlit * • *
1"
1DINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti tat kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rtm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava 11-57.
SPLOŠNA OFENZIVA
Dogodki, ki se odigravajo zadnje dni ©kc?li nas v Julijski Krajini in v Južnem Tirolu med našimi scusodniki tirolskkni Nemci, nam dokazuje je. da so sovražniki pravične uredbe naše uprave in -sovražniki mirnega in poštenega sožitja in sodelovanja med italijanskim plemenom in drugo-rodci začeli proti našim deželam splošno ofenzivo, ki ji je cilj, da nas vrže v grozno moralno, gospodarsko in narodno sužnost. Ofenziva se je začela z znanim fašistov-skim ultimatumom občinskemu zastopu svcbodlnega mesta Bocena v Južnem Tirolu. V tem ultimatumu se jo zahtevalo, da mora pravilno in zakonito izvoljeni bocenski župan dr. Perathcner odstopiti- da se mora mestna policija razpustiti in nadomestiti z državno in slednjič da se mora ct}"» izmed tamkajšnjih štirih nemških šol izpre-rrrniti v italijansko. Da dajo svojim zahtevam čim večji povdareik, so fašisti pod vodstvom poslanca Gšunte zasedli mesto. Kakcr vedno se je obnašala \lada tudi to ^ pot sferajno cinično in sramotno. Iz strahu pred fašistov takim navalom in pod pretvezo, da zahte-vajo to interesi javnega reda, je hitro preklicaila odlok o potrditvi- Pera-thonerja za župana bocenske občine in se je torej vdala fašistovskim zahtevam, kljub temu. da so bile popolnoma protizakonite in so šle le za tem, da se zakonitim potom ustvarjeni položaj nasitno iz-premeni. To še ni bilo zadlosti. Vlada je šla dalje in je dopustila tudi zasedi)o mestne hiše. Razume se, da bocenski občinski svet spričo takega zadržanja vlade ni mogel braniti avtonomnih pravic svojega mesta in je moral popustiti glede vseh zahtev. Skušal je rešiti mestno nemško šolo, toda zaman, šolsko poslopje so konfiscirali nepoklicani elementi in na svojo reko otvorili šolsko leto za par tamkajšnjih italijanskih otrok. Sklep vsega tega dirndaja je bit ta, da je moral odstopiti ves bocenski občinski svet.
« Bitka* v Bocenu, ki se razteza tudi na druge raeanške občine Južnega Tirola, pa predstavlja le en del ogromne fronte, na kateri so sprožili <;prijatelji» novih pokrajin svojo odločilno ofenzivo. Ofenziva divja tudi na fronti naše Julijske Krajine, kjer je pro t julijska reakcija izvojevana ravno te dni velik uspeh, ki se ga po pravici veseli. Medministrstvena komisija za tržaški promet — kolika ironija v tem naslovu! — je pokopala pred! kratkim toliko pričakovano svobodno luko. Tržaški in julijski krogi, ki so pričakovali, cla bo vlada z uvedbo svobodne lake omogočila Trstu gospodarsko in trgovsko obnovitev. d!o katere ima naše mesto neoporečno pravico in zanjo vse zemljepisne predpogoje, so morali požreti kruto razočaranje.
Ofenziva proti julijskim pokrajinam in njihovim življcnskim interesom je tako splošna, da so bili v ta namen mobilizirani tudi nedorasli dijaki italijanskih srednjih šol Julijske Krajine. Povodom otvoritve šolskega leta smo imelo splošno stavko dijakov in profesorjev. Šolska uredba v novih pokrajinah je priznano beljša kot v stari Italiji. Najvplivnejši italijanski pedagogi priznavajo, da je pouk po naših srednjih šolah sicer strožji, toda ravno radi tega boljši in resnejši nego v starih pokrajinah. Vsled tega je bil ves trezni del julijskega javnega mnenja obeh narod-
nosti za to, da se v didaktičnem oziru naše šole ne smejo izenačiti s šolami iz starih pokrajin, ker bi to pomenila zamenjati dobro za slabše. Toda skrivni glavni štab. ki vodi sedanjo protijulijsko ofenzivo, ni bil tega mnenja. Dijakom srednjih šol je predstavil olajšave, kJ jim nudi učni red iz starih pokrajin, v najbolj rožičastih barvah in tako jih je laihko pridobil za splošno šolsko stavko, ki si je postavila »patriotični namen* izsiliti izenačenje novih pokrajin z materjo domovino tudi na šolskem polju. Spričo takega patriotšč-nega pomena šolske stavke so se morali pridružiti tudi profesorji in stavka je bila zares splošna. Oblastva so šolarje milostno sprejela v avdijenci in pohvalila njihov patriotizem in njihove — disciplino! Mosconi in Pitacco sta obljubila posredovanje pri vladi in tako je šla šolska mladina začasno zopet v šolo.
Najvažnejši odsek na vsej tej protijulij-ski fronti pa je brezdvomno najnovejši fa-šistovski naskok na naše avtonomije. 1'red par dnevi so poslali fašistovski zastopniki županu Pitaccu spomenico, v kateri zahtevajo, naj poskrbi, da bo tržaški deželni zbor sklican. Spomenica vsebuje ukaz, da se bo moral deželni zbor izjavili proii ohranitvi avtonomije. Že pred meseci je bila stavljena taka resolucija in fašisti so zahtevali tedaj, da se mora določiti vnaprej rok, v katerem naj -tozadevna komisija odgovori. Demokratična večina je ta predlog odklonila in izročila predlog komisiji brez določenega roka za odgovor. Toda fašisti zahtevajo sedaj odgovor in njthove zahteve so enakoveljavne ukazom, kakor nam kažejo vse izkušnje zadnjega časa. Vsled tega si lahko že vnaprej mislimo. kakšen in kako svoboden bo predstojeći sklep tržaškega deželnega zbora o avtonomiji. Fašisti pa polagajo na ta sklep posebno važnost, ker je tržaški deželni zbor edini izvoljeni deželni zbor v Julijski Krajini. Kol takšen da se mora smatrati za tolmača volje prebivalstva ne samo Trsta, temveč vseh naših pokrajin!!!
Ofenziva je torej splošna in nenavadino srdita. Vsi življenski interesi nase dežele so v veliki nevarnosti, da se po^reznejo v žrelo nenasitnega kapitalizma starih pokrajin in njegovih zvestih pomočnikov — notranjih imperialistov in od sovraštva zaslepljenih šovinistov. Nevarnost j« tem večja, ker vlada cinično izkorišča proti <nam vsak položaj, ki ga pred n>enim nosom umetno ustvarjajo strankarski agitatorji. Kakor nam je jasno dokazal slučaj z Boccnom, so vladi fašistovske koncentracije m zasedbe le skrajno dobrodošle pretveze. ki jih spretno izrablja kot izgovor za svoje reakcionarne in zatiraine odloke proti novim pokrajinam in proti interesom nj'hovega prebivalstva. Pod to krinko vlada skrbno skriva svoje prave namene, toda ne zadosti epretno, da bi jih ne bilo mogoče izpoznati in razkrinkati.
Prebivalstvu novih pokrajin in vsem pravim prijateljem resničnega pomirjanja in sodelovanja med obema plemenoma pripravlja ta splošna ofenziva nova bridka presenečenja. Na obzorju naše dežele se zbirajo črni oblaki, nove nevihte, ki nam oznanjajo nove preizkušnje, v katerih bomo morali zastaviti vse s*voje moči in vso svojo politično spretnost.
Italija
Kongres socialist čce stranke — Hrupna seja — Zmaga maksimalistov — Reformisti izključeni iz stranke RIM, 4. Ko je bila seja zopet o tvor jena in se je prečitala brzojavka francoske socialistične stranke, ki izraža voščila, da bi se ohranila edinost v stranki, se je oglasil k besedi Serratt, ki je odgovarjal na izvajanja predgovornikov. On govornik je bil \ edno povspeševatelj tretje intemacionale še prej nego se je dvignila. Leta 1919, so vsi mislili na mogočne si revolucionarnega gibanja ne samo v Italiji ampak po celem svetu. Tudi tedaj, ko je Lenin odredil izključitev desnih, smo bili mi proti temu, ker smo vedeli, da ste tudi vi za revolucijo. Takrat smo imeli pogum biti na-Trotnega mnenja kakor Lenin. Mi smo vedno hoteli edinost, toda za revoHicijo. Vi. de£ni, ste želi sodelovanje pri boljši vladi, mi pa nočemo ničesar. Vi hočete na desno, mi pa na levo, ker na vrhu ni mogoče ostati. Vzdržati edinost bi pomenilo nadaljevati leto za letom polemike, ki so onemogočile vsako delovanje naše stranke. Zadeva se ne da več zavlačevati, treba se je odločiti danes. Po mojem mnenju ne obstoja razlika med socializmom in komunizmom. Je pa velika razlika med socializmom in reformizmom. R-eformizem je zanikanje socializma. Vi, desni, delate politiko buržoazije, vi, ki ste glasovali za tretjo rnternacionalo, ste le zastopniki angleškega imperializma ter onih. ki so bili za vojno. Pri teh besedah je nastal strašen hrup, od vseh strani so letele opazke na Serratija, ki je zastonj poskušal, da bi nadaljeval svoj govor. Zapustil je govorniški oder. Levica je začela peti internacionalno himno, desnica pa delav. pesem. Čez dobre pol ure se je hrup polegel in Ser-raii je na kratko zaključil svoje izvajanje poživljajoč stranko, naj se vrne k revolu-cionarizmu ter najde samo sebe. Nato je bila seja prekinjena in pregledalo se je
pooblastila; izhajajo sledeče številke: V stranko vpisanih 73.065; glasuje 61.225; ne glasuje 11.840, od teh je 3180 izjavilo, da se bodo vzdrževali glasovanja. Seja se je nato zopet otvorila in vnela se je živa razprava, kako naj se glasuje. Musatti in Mo-digliani sta povdarjala, da je treba vpo-števati tiste, ki se izrecno vzdržujejo glasovanja. ker tisti del, ki bo pri glasovanju dosegel večino, ne bo imel absolutne večine, ampak samo relativno. Konečno je pa prodrl predlog, da se tisti, ki se vzdržujejo, ne upoštevajo pri glasovanju. Po daljši debati, ki je razjasnila še nekatere modalitete, se je prešlo k glasovanju za unitarno ozirema maksimalistično resolucijo. Izid glasovanja je sledeči: Maksima-listi so dobili 32.106 glasov, unitarci pa 29.119. Ta izid je bil razglašen včeraj ob 23. uri. S tem je razkol v socialistični stranki zapečaten. Danes zjutraj se je unitarna manjšina sestala v poslopju ljudske univerze. Navzočih je bilo kakih 200 oseb, poslancev, delegatov in somišljenikov. Poslanec Nofri je poročal o močeh, s katerimi lahko razpolaga ta manjšina v posameznih pokrajinah. Posl. Turati je povdar-jal, da tej frakciji pritiče ime ^italijanska socialistična stranka Predlagal je, naj bo novo glasilo stranke «La Giustizia» ter o-pozoril. da bo treba revidirati ideologično imetje stranke. Campanozzi je predlagal, naj se stranka imenuje «italijanska unitarna socialistična stranka* ter naj se določi Milan kot sedež osrednjega odbora. F osi. Modigliani je zaključil razpravo s pozivom, naj se dnevni red zborovanja spo-polni ter vtaknejo kot nove točke: Pravila stranke in vprašanja pristopa h kaki internacionalni skupini. Popoldne bo ne-ja.no zasedanje.
Zadnja zapreka za avstrijsko posojilo odpadla — Italijanski ugovori »prejeti
RIM, 4. Lahko se reče, da je vprašanje obnove Avstrije nastopilo pot k retitvi. Italija je bila pripravljena stopiti v krog
porokov za avstrijsko Posojila, predlagano od sveta Društva narodov, toda ped pogojem« da kontrola ne bo poverjena eni sami osebi ampak komisiji vseh garanti-rajočih držav. Svet Društva narodov je popolnoma ugodil italijanski zahtevi. Italijanski ugovor ni imel namena ne zavlačevati ne preprečati akcijo za pomoč Avstriji; zabraniti je samp hotel, da ne bi u-stanovitev enega samega kontrolorja postala sredstvo <partiku*ar istične politike v rekah ene posamezne države. Ta nevarnost je odstranjena. Izginil je kontrolor in posli, ki bi jih po Balfourjevem načrtu izvrševal ta kontrolor, preidejo na odbor garantiraječih držav, ki se bo zval «nad-zorovalni cdbor». Ta bo imel poslovodjo, ki bo vsak mesec poročal odboru. Vsi pogoji posodila bodo določeni po tem odboru, kateri bo imel tudi nalogo, da odobri vse važnejše čine v poslovanju s posojilom. Sporazum, ki se je dc*egel, je za Italijo posebne važnosti, ker ji da tisto prevladovanje v vsej zadevi, ki ji gre kot edini velesili, katera meji na avstrijsko republiko. Zdi sa tudi, da bo predsedniško mesto v nadzor ovalnem odboru pripadlo Italiji.
Iz Ženeve prihaja vest. da je sedaj odstranjena zadnja zapreka za avstrijsko posojilo in da bo dotična pogodba danes podpisana in že jutri objavljena«
Fašisti nameravajo državni prevrat?
RIM. 4. Neka agencija za informacije objavlja vest, da izhaja iz zaupnih informacij verodostojnih oseb, da se fašisti mrzličavo pripravljajo na to, da zasedejo glavno mesto. O priliki občnega zbora fašistovske stranke, ki se ima pričeti, kakor napovedano, dne 22. t. m., bi se pričelo s koncentracijo fašistovskih sil. Od tega dne do 4. novembra se ima ta koncentracija nadaljevati. Povod za to naj bi dala slavnost, ki se bo vršila dne 4. novembra, ko se bo izročila zlata svetinja za hrabrost materi znanega bersaHerja. Enrka Toti, ki je našel junaško smrt na fronti. Načrt fašistov bi bil sledeči: Najprej bi zasedli s svojimi četami! poslopje parlamenta. Istočasno bi bil izdan proglas, s katerim se odstav-jajo zakonodajne« oblasti ter se ustanovi odbor za javni blagor, kateri bi prevzel vodstvo vsega gibanja. Ta odbor za javni blagor bi imel posebna navodRa, da zasede vsa ministrstva ter jih odstavi, če ne pristopijo h gibanju. Po teh prvih korakih bi šla h kralju posebna komisija, sestavljena iz e-aega generala (CappeUo), enega ekonomista (Vilfredo Pare to) in enega parlamentarca (Ciano ali Giurati), katera bi vla-detrja cbvcsitila o razlogih Žn ciljih prevrata ter ga prosila, da sankcionira dovršene do-gc?dke, da takoj razpiše volitve ter imenuje začasno vlado nad strankami, katera naj bi ščitila javni red ter normalni potek življenja v državi, ki Po namenih fašistov ne sme biti moteno z vsem omenjenim podjetjem za državni prevrat.
V fašistov skih krogih se ne prikrivajo potežkoče za popolni tsspeih tega načrta, toda prevladtuje naziranje, da' je položaj dozorel rn da je vsako odlašanje škodljivo ciljem, za katerimi stremi fatšistovska organizacija in program.
Listi to vest različno tolmačijo. Edini so si v tem, da je izredsek domišljije, toda način kako se ta vest širi. sili k tolmačenju, da je čas, da se revidira parlamentarni položaj ter razp&ejo nove volitve, ker bi drugače prišlo do poostritve fašis lovskega gib em ja.
Občinski svet v Bocenu odstopil
BOČEN. 4. (S.) Včeraj se je vršila v stolni cerkvi dbičajna cerkvena slavnost ob otvoritvi šolskega leta. — Občinski svet je odstopil. Guvemator Credaro je podpisal od&ck, s katerim se definitivno imenuje dr. Avgust Guerriero za vladine ga komisarja za občino Bočen. Fašisti sto že začeli odhajati. Nekaj sto jih je že sinoči zapustilo Bočen.
Jugoslavlla
Demisija vlade odgođena
ĐELGRAD, 4. Demisija vlade je bila od-godena. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je razvil ministrski predsednik Pašič svoje mišljenje o notranjepolitičnem položaju. Vlada brez zaupanja svojih strank ne more obstojati. Zato je pesitalo vprašanje ostavke aktualno. Pašjč meni, da je treba predvsem čuti mnenje obeh velikih klubov, radikai-skega in demokratskega.
Ker je demokratski glavni odbor že sklican za 10. t. m., bo tudi radikalna stranka Čim preje storila svoje sklepe, naj se končna odločitev o demisiji odgodi. Pašič smatra, da z ozirom na zunanjepolitično situacijo in na velike ter nujne upravne in zakonodajne naloge sedaj n» časa za eksperimente. On je tudi odločno proti razpustu parlamenta in razpisu volitev v sedanjem trenutku.
Pašičev predlog, da se vprašanje demisije odgodi do odločitve v demokratskem in radikalskem glavnem odboru, je bil soglasno odobren.	«
Ako ne pride do demisije« se bo skupščina sestala še-te v ustavno določenem roku, t. j. 20. oktobra.
Odgoditev demisije se v političnih krogih živahno komentira. &owri se tudi, da jo je pripisovati vplivu krone zlasti še. z ozirom na zunanji položaj.	*
Libetiče pri Dravogradu prisojetne Jugo-slav ji — Osvobodilna slavnost
LJUBLJANA, 4. Predvčerajšnjim se je vršila v Libeličah nad Dravogradom, ki so bile v soboto v zmislu eklespa razmejitvene komisije službeno predane jugoslo-venskim oblastem, velika nar edina svečanost v proslavo osvoboditve. Prijazna koroška vas si je nadek praznično oblekoT Vse hiše so bile v zastavah in zelenju. Proslave se je udeležila velika množica iz bližnje in daljnje okolice. Tudi mnogo Mariborčanov je Prispelo; pridružili so <se Dravogradčanom in okoličanom in z njimi skupno, z godbo na čelu odšli v Libeliče, kjer jih je pozdravil domači, a med avstrijsko okupacijo izgnani župnik Vogrinec. Slavnost je zaključila cerkvena slovesnos-t, ki ji je sledila lepa narodna zabava1.
Beg enega Rathenauovih morilcev iz Osijeka
ZAGREB, 4. Osješki «Jtng» poroča: Tukaj se je zadnje čase držal neki inženjer, ki je bil pod imenom Konrad Block v službi pri tukajšnji tvrdki «Leandra». Prerl pao; dnevi pa sta ga obiskala dva Nemca, ki sta mu dala veliko denarja, nakar je Block takoj izginil. Za petami s;o mu bili nemški' detektivi. Mož je bil tretji mofilec bivšega nemškega zunanjega ministra Rathenaua in je bil svoje čase angleški linijski častnik. Zdi se. da je Block zbežal na Madžarsko. _
iehoslovaSka
Sestanek med Benešem in Schanzerjem PRAGA. 4. Ministrski predsednik dr. Beneš odpotuje koncem tega tedna v Benetke, kjer se dne 9. oktobra sestane z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem. Kakor se govori, se je dr. Beneš še pred svojim odhodom iz Ženeve sporazumel gledie tega sestanka s Schanzerjem. Glavni predmet tega posvetovanja bo tvorilo avstrijsko vprašanje, vendar pa bosta razpravljala tudi o drugih vprašanjih srednjoevropske poEtikc. Z ozirom na odhod dr. Eeneša iz Prage se pričakuje demisija čehcslovačke vlade še danes ali jutri. Vendar se objavi sestava nove vlade šele koncem tedna.
Poljska
Spor med Čehoslovaško in Poljsko zaradi Javorine poravnan
VARŠAVA, 4. Spor med Poljsko in Čehoslovaško zaradi Javorine je rešila med-zavezniška irazmejitvetna komisija. Komisija je sklenila razdeliti sporno ozemlje in ločiti cd Poljske d*ve poljski občini s kakimi 1500 prebivalci, kateri bosta priključeni Čehoslovaski kot odškodnina za dfel-no izgubo Javorine.
Kemžlla
Nemčija bo dobavljala Jugoslaviji vagone na račun vojne odškodnine BERLIN, 4. «Berliner Tageblatt > javlja iz Beograda, da se je med jugoslovenskim prometnim ministrstvom in delegati zveze nemških industrijcev sklenil dogovor, da bo Nemčija za skupno vsoto, ki gre Jugoslaviji iz reparacijtskega fonda za prihodnja leta, dobavljala jugcslovenskemu prometnemu ministrstvu ozkotirne in normalne osebne in tovorne vagone. Zapisnik o tem dogovoru je bil včeraj podpisan.
Opazke agencije «Wolif» k izjavam Vivia-nja — Napoved službenega odgovora BERLIN, 4. Neka nota agencije «Wolff» pravi: Najbrže se bo dal s kompetentne strani odgovor na Vrvianijeve besede in izjave, ki se morajo smatrati za prenagljene in vsled tega površne. Viviani po svojih lastnih besedah ne pozna objave barona Ronbergerja; iz tega pa sledi, da nc upošteva novih dejstev, ki jih je imela za posledico imenovana objava, ter ponavlja staro francosko verzijo. Nerazumljivo je. kako more Viviani reči, da bi moral govoriti Wirth o diplom atskili arhivih z večjo zmernostjo, ko ima vendar njegova vlada nemške tajne arhive tako kompletno na razpolago, da g. Viviani lahko citira tajne nemške dokumente, dočim drži francoska vlada svoje arhive tako skrbno zaprte. Nasproti tem nedotaknjenim nemškim dokumentom obstaja 160 dokumentov s francoskim rumenim pečatom iz 1. 1914., katerih večina pa je ponarejena, kot se je dognalo.
Obravnava proti obtožencem radi umora Rathenaua LIPSKO, 4. Včeraj se je pričela obravnava proti obtožencem radi umora ministra Rathenaua. Sodni dvor je zavrnil zahtevo zagovornika, naj se obravnava odloži ter se zadeva spravi pred poroto, ki da je kompetentna.
Koliko so popile čete zaveznikov ob Renu T letu 1921 BERLIN. 4. Agencija «WoIf» objavlja: Zasedne čete na renskem ozemlju so porabile v letu 1921. za 118,777.648 mark nemškega vina; k tej svoti je treba prišteti še vrednost 124.000 buteljk nemškega penečega se vina. Ti številki sta se posneli po bonih, katere rabijo zavezniške čete pri svojih dobavah; na podlagi teh bonov dobivajo namreč vino davka prosto. V o-značenih številkah so zapopadena po četah porabljena inozemska viha, ki so jih same direktno uvozile, ne da bi bile plačale zanje uvozne carine. Oprostitev vin, rorabljenih oo zasednih četah v letu 1921«
od davka na vino je pripravila nemški fiskus cb 20 miljonov mark.
Francija.
K odgovornosti za minulo vojno — Poro« čilo ruskega opravnika poslov svojemu vnanjemu ministru julja 1914 — Agencija «Havas» zavrača netočne trditve nemškega kanclerja Wirtha
PARIZ, 4. Agencija «Havas> objavlja: Nemški kancelar Wirth je podal glede odgovornosti za vojno izjavo, v kateri pripisuje ruskemu poslaniku v Parizu. Izvol-skemu, sledečo trditev: «Nemčija živo želi, da bi se konflikt lokalizira!, ker bi imelo posredovanje dhrugih vlasti vsled obstoječih pogodb neogibno nepr eračunljive posledice;*. O tej izjavi trdi kancelar Wirth, da je bila vsebovana v neki brzojavki, ki jo je 'Poslanik oddal 24. julija 1914., ki pa ni bila priobčena v službenih objavah. Treba je nasproti trditvam kancelarja Wirtha poudariti, da Izvolskega 24. julija 1914. sploh ni biLo v Parizu, temveč da je bil takrat v Rusiji ter ga je v Parizu na-dcmestoval neki poslaniš-ki svetnik kot opravnik poslov.
Agencija1 *«Havasi» podaja tudi celotno besedilo objave, ki jo citira Wirth. Iz tega besedila pa izhaija. da sta načrte, ki jih Wirth pripisuje ruskemu poslaniku v Parizu, v resnici izdelala poslanika Nemčije in Avstro-Ogrske. Evo iz ruščine prevedeno besedilo brzojavke, ki jo je poslal ruski epravnik poslov svojemu vnanjemu ministru: Pariz, 24. 7. 1914. — Nujno. — Avstrijski poslanik je dostavil danes ministru: justice prepis note, ki je bila poslana v Belgrad. Dodal je podrobne razloge, že priebčene v listih. Nato je prišel k ministru justice nemški poslanik ter mu prečita! izjavo, v kateri se ponavljajo avstrijski argumenti; in katera naznanja, da bi bi*a Avstrija, ako Srbija avstrijsko nota zavrne ter zavzame izzivalno zadržanje, prisiljena rabiti rrit^k in, ako bo treba, tudi vojaške mere. Na koncu te izjave je rečeno: «Nemčija smatra, da se mora vprašanje, za katero gre, reški neposredno med Avstrijo in Srb:jjo ter da je v interesu vlasti, db. vprašanje cmejijo prepuščajoč ga prizadetima dvema strankama. Nemčija živo želi, din se konflikt lokalizira, ker mora imeti posredovanje kake druge vlasti vsled obstoječih pogodb nepreračun-Ijive posledice. (Berthckjt, ki je bil pri razgovoru navzoč, je vprašal poslanika, ali se ima smatrati avstrijski korak za ultimatum ali samo za epozoritev). V primeru, da se Srbija ne podvrže na absoluten način avstrijskim zahtevam, bi bila potrebna vojaška. akc;ja». Tako izjava nemškega poslanika. Poslanik ni hotel dati Beorthclotu direktnega odgovora, češ da nima navodil toda ako se sedi po njegovem tonu, se lahko smatra, da ni še izgubljeno upanje na rešitev incidenta potom avstrijsko-srbskih pogajanj. Berthelot mi je povedal, da je bivši minister Pichon govoril diairies z avstrijskim poslanikom ter da je imel vtis. da Avstrija svojemu keraku ne pripisuje značaja absolutnega ultimatuma.
Zvesa EisrGdov
Sporazum med zavezniki in Italije glede
Avstrije dosežen
ŽENEVA, 4. Odbor Društva narodov pod predsedništvom BrJfcura je imel nocoj med 18 in 20 svojo zadnjo sejo. Vzel je na znanje, da je italijanska vlada sprejela načrt, ki ga je izdelal odbor petorice. Ta sprejem je bil podvržen nekaterim podrobnim popravam, na katere jo odbor popolnoma pristal. Italijanska vlada jc izrazila željo, da bi bila finančna in gospodarja kcintrola Avstrije v rokah komisije, katere sedež bo v Ženevi in v kateri bo zastopana tudi Ita'ija, namesto v rokah nevtralnega zastopnika Društva narodov, ki se bo nahajal na Dunaju. Bil je dosežen sporazum na podlagi formjlc, ki je zadovoljila vse.
Tako je avtsrijsko vprašanje popolnoma in srečno rešeno. Svet Društva narodov bo imel danes Privatna sejo, na kateri bo vzel sporazum uradno na znanje. Ponol-dne se bo vršila javna seja, na kateri bo-» do objavljeni zapisniki.
Anglija
Vojna na Irskem
DUBLIN. 4. Vojna med vladnimi četami in vstaši se nadaljuje uspešno za vstaše. Tristo vstašev pod poveljništvom generala Nikena je napadlo včeraj posadko v O-meatu, sestavljeno od vladnih čet. Omeat se nahaja kakih 70 km severozapadno od Belfasta. Posadka je bila prisiljena zapustiti položaje. Ker so prišla ojačenja, se je začela srdita bitka. Deset vstašev je bilo ubitih, 13 pa ujetih. Vstaši so ostali gospodarji mesta.	- ~ ^
Avstrija
Drugi mednarodni sociološki kongres na Dunaju
DUNAJ, 4. Otvoril se je drugi medna-* rodni sociološki kongres. Italijo zastopajo profesorji Coscntini in Borgatto iz Turina, Morselli iz Genove in Groppari iz Modene. Na dnevnem redu so važna vprašanja o mednarodnem pravu, o politični ekonomiji, o razorožitvi, o delavskih tn ženskih' vprašanjih.
lb
*£PiNOST*_
V Trstu, dne 5, oktobra 192Z.
Grško-turSka vojna
Venizeiosevi nameni.
LONDON, 4. VenizeJos je obiskal včeraj ministra vnanjih stvari. Smatra se, da njegov pogovor z ministrom vnanjih stvari in vojnim ministrom ni bil ravno zadovoljiv, kajjti Venizelos je sklenil ostati še nadalje v Londonu.
V pogovoru z urednikom lista «Evening New«» je izjavil Venizelos: Res je, da sem nameraval oditi v Pariz včeraj, todia imel sem opraviti tukaj in se mi ni zdelo primerno oditi prezgodaj. Odšel bom v Pariz jutri.
Venizelos ni hotel povedati- ali je zadovoljen s pogovori v zunanjem ministrstvu, ali pa ne. Venizslosev tajnik je izjavil istemu uredniku, da bo Venizelos vprašal po svojem prihodu v Pariz ministrskega predsednika za njegovo mnenje glede tega, ali na j sprejme zastopništvo Grčije v zapadni Evropi. Smatra se — pise «Evening News» — da bo Venizelos morda izpreme-nil svoj sklep, da se ne bo več udeleževal političnega življenja v AtenaJi. Ta izpre-memba sklepa bivšega grškega ministrskega freclse<fnika je baje posledica pogovora, ki ga je imel snoči z lordom Cur-zonom.	• ? ;
Iz Aten ja\4ja]o medtem, da je začasni izvrševalni cdbor sprejel člane sv. sinoda, katerim je izjavil, da je skleni1 priznati armenskega patriarha Meledika in tako narediti konec cerkvenemu razkolu. Zastopniki sinoda so izjavili, da se bodo ravnali po tem sklepu.
Nova grška vlada uživa baje v deželi popolno zaupanje. Od vseh strani prihajajo vdanostne brzojavke. Grki iz Gali-polja so poslali vladi brzojavko, v kateri izjavljajo, da so jo pripravljeni podpirati z vsemi močmi v borbi za svobodo.
Zdi se pa, da Anglija- ni navdušena za novi položaj v Grčiji. Agencija «Reuter» pravi z ozirom na podpis angleškega poslanika v Atenah v knjigo obiskovalcev v kraljevi palači, da se ta čm nikakor ne sme »matrati za korak nasproti priznanju novega režima v Grčiji. Predpostaviti se mo-*a, da se je poslanik Sindcy podpisal v knjigo obiskovalcev z namenom, da naredi nekaj, kar bi pospešilo ustalitev položaja. Razume se. da Anglija ne bo rešila 6ama vprašanja priznanja novega režima v Grčiji. Dobro je, če se pripomni, da se bo Anglija bavila s tem vprašanjem svoj čas. ko se položaj v Grčiji ustali, skupno z zavezniki in da ne bo naredila nič, kar bi jo moglo vezati, ne da bi se prej posvetovala z zavezniki
Otvoritev turško-zavezniške konference v Muda ni ji
LONDON, 4. Včeraj so prišli zavezniški iai turški zastopniki v Mudanijo. Zavez-nič^ generali so prišli v Mudanijo zjutraj in so se sestali že predipoldne k preliminarni seji. Ob 3. popoldiae so se sestali s iuršk;m zastopnikom Izmet rašo. Konferenca se začne še-le danes, ker se pričakuje prihod grškega generala.
Koherence se ne bo udeleži* neben novinar. Veliki generalski stan bo objavljal poročila, ko bo smatral to za potrebno. V angleških in amerikanskih krogih vlada veliko razburjenje zaradi vesli, da se novinarji ne bodo smeli udeležiti konference v MuiPaniji.
Kakor jav'jajo iz Smirne. ni prišla tja še nobena vest g.lec o konference v Mudaniji. V uradnih krogih vlada velik optimizem glede izida kcnference.
Po ovadkih se doznava, da je Izmet pasa, ki zastopa Muslafo Kesrala<, slavil kot pogoj za uspeh pogajanj, da Grki povsem izpraznijo Tracijo do meje, določene na za>dhji konferenci v Parizu in da se na V6em ozemlju uvedela turško crožništvo in turška politična uprava. Mogoče bo an-
fD^ska vlada pristala na to, da zasedejo racijo do končne določitve njene usode zavezniški eddelki.
Kakor se doznava na drugi strani, bodo zavezniški generali predlagali, naj bi med-tavezniiki vojaški oddelki zasedli Tracijo postopno, ko jo bodo zapuščali Grki, postopno, ko jo bedo zapuščali Grki. V evrop. in turških krogih v Carigradu vlada na vsak nač:a velik optimizem.
Kakor jc izjavil Hamid fceg. bo konferenca v Mudaniji. dtkcnčala	• 24 urah, V londonskih uradnih krogih smatrajo vendar, da bo konferenca v Mu-dauifi trajala vsaj dva dui. Tekom jutrišnjega dneva bo medlem približno znano, kako se bo končala.
Po kcnfereuci v Mudaniji se bo sestala, bržkone v Skutarih, mirovna konferenca.
Amerika in vzhodno vprašanje
PARIZ, 4. Listi javkajo iz Washinglona: B»e!a hiša izjavlja, da- se stališče Zedinje-nih držav nasproti vzhodnemu vprašanju ni izpremenilo. Čeravno nekateri smatrajo, da bi vlada morala poslati na vzhod voj-skx>4 vlada vendar fcdklairja vsako vojaško akcijo, ki bi ne imela nobene veljave. Zedinjene države so naredile vse mogoče, da prevrečijo nepotrebne žrtve,
Turki z&Pustili nevtralno zono — Rok za odhod tujcev podaljšan
CARIGRAD, 4. Iz Smirne javljajo, da Bo Turki zapustili n»evtralno zono. Vesti o zbiranju turških čet okoli Bruse in l«mida jbo brez vsake podlage.
Javlja se tudi, da Turčija namerava podaljšati nedavno določeni rok za odhod tujcev iz Smirne,
V Carigrad je prispel mons, Marna^gi, ki ga je pcislai papež, da se sporazume z Mustafo Kemal pašo zaradi preprečitve Arisa,
BOJ ZA AZIJSKA VRATA
Sklanja g^ko-turška .vcjjoa mas spomin)}, na starodavne perzijske vojne med Grki in perzijskim cesarstvom. Toda, kakšna razlika ,raed tedaj in današnjo vojno! V tistih slavnih časih so po številu neznatna grška plemena najprej zavrnile s sijajnimi zmagami vpade ogromnih perzijskih vojska na evropsko grško ozemlje. Imena Maraton, Termopile, Sa-lamis, Plateje se bleste v svetovni zgodovini, kot znamenita bojišča, kjer je neizmerna hrabrost ;n požrtvovalnost majhnega naroda strla moč vpadnika in ga pregnala nazaj v Azijo, In tedaj so prešla grška plemena v napad in osvobodila grške obrežne kraje v Mali Aziji, To je bila najslavnejša doba grškega naroda.
Današnji Grki so podedovali po svojih dedih deželo, ime in jezik, toda v resnici je to popolnoma drug narod. Zakaj, odkar so si Macedonci podvrgli grški polotok, niso živeli več Grki svoje državno življenje. Postali so zaporedoma plen raznih in končno svetovnih zmagovalcev, Rimljanov. Potem je prišlo preseljevanje narodov, delitev rimskega cesarstva, križarske vojske, turški vpadi. Najrazličnejša ljudstva so se valila po balkanskem polotoku ter pusl'ila sledove za seboj, ki se ; ne dado izbrisati.
Veličina nekdanjih grških junakov je gotovo : prevzela današnje voditelje grškega naroda, ] da so hoteli napraviti novo Veliko. Grško 1 Grški imperialistični sanjači so imeli pred j seboj zopet Carigrad, starodavni Bizanc, kot . poslednj? smoter. Odtod bi se potem dala vla- j dati obširna ozemlja prednje Azije in Bal- i kan in bogve kje so se končali te predrzne ; misli grških imperialistov.	:
Blesk ne&danje slave je zaslepil ošabne generale, da niso znali presoditi energije, moči y in volje svojega naroda, ko so se spustili v j takšno vratolomno podjetje, ki se je končalo ( s takšnim nezaslišanim porazom- Pomisliti ^ moramo, da so imeli Grki veliko ugodnejši J položaj od Turkov . Njihovo število je bilo ( vsaj dvakrat toliko kakor število Kemalove j. armade, z vojnim materialom so bili v primeri ^ s sovražnikom izvrstno preskrbljeni, zakaj j ^ podpiral jih je angleški kapital, ki je bH za-1 ^ interesiran na grški zmagi. Toda premagal j „ jih je Kemal paša s svojimi raztrganimi in' t lačnimi tolpami, skoraj brez topov in municije i in jih pognal kot blisk v morje. V dobrem i j tednu je bilo vso izvršeno. Tako so Grki ne £ samo zaigrali vso maloazijsko posest in svojo r junaško lavo, ampak izgubili bodo najbrže , Tracijo in zajkrivili ponosni prihod Turkov v Evropo.	j
Verjetno je, da bi se Grki ne biK spustiil j ^ v tako dolgotrajno vojno, ako ne bi bili imeli' angleške podpore. Angleži so bili pač zainte-,. resirani. da Grki tišče k tlom Turke, zakaj Ž Angležem se je šlo za morske ožine, ki vodijo '1 v Orno mc-rje in tki so važna vrata za vhod j s v Azijo. S sevreško pogedbo so se mislili s Angleži za vedno vsesti v Carigradin obdržati J< mesto vratarja, od katerega milosti bi bili 1< odvisni številni potniki, ki morajo ven in not'er. Če pomislimo, da sedi Angleška na s Gibraltarju, ob Suezu, tedaj bi bila posest P Carigrada lepo zaokrožila angleško moč. Sre- ^ dozemsko morje je tako lepo na vse tri j * strani' zaprto, in to Sredozemsko morje je ne- j P .kaka prostorna predsoba za vstop v azijske I y in deloma' afriške *dvorane». Razmeroma je 11 prišla Anglija zelo po ceni do težkih ključev « omenjenih treh morskih ožin. Posest morskih c: ožin je za Anglijo velike politične in gospo- ti darske važnosti. Zato je umevno, ako se d Anglija tako krčevito drži Carigrada in va- r< ruja takozvano nevtralno zono pred Kemaiovo " vojsko. Precej verjetno je, da ne bo Anglija ci tako po ceni izpustila carigrajskih ožin iz svo- Šl jih kramarskih rok. Zato bo pač uporabila v: vse svočs sile in vso svojo diplomatsko zvi- lc jačnosL Nafbrže bodo zopet tuji narodi krvaveli za angleške interese.	^
Toda nasprotnik je zelo močan. Zska} temu gl angleškemu vsiljenemu vratarstvu se ne v upira le slaba Turčija, ki bi vkljub Kemalovi' gl zmagi znala pcdleči angleški sili. Za Turčijo m stoji'ogromna Rusija, ki posega zopet z odlo- si čilno besedo v evropsko politiko. Rusija za- n hteva čisto jasno in odločno: Ne Angleži, ne ol Francozi, ne Italijani nims.jo odiočati o mor- si skih ožinah. Vprašanje morskih ožin se tiče pi
samo tistih narodov, ki prebivajo ob Črnem morju, med temi so tu tudi Rusi in njeni zavezniki, Odločni nastop in precej krepki ton ruskih protestnih not, nam dokazuje, da so Rusi precej samozavestni in da se čutijo močne, ko se upajo tako drzno kljubovati mogočnim zapadnjakom.
Ruske težnje po izhodu na svetovna morja so starodavne. Ruski car Peter Veliki je sezidal stolno mesto ob Baltskem morju in delal dalekosežne načrte, ki so se bližali uresničenju ob vstopu Rusije v svetovno vojno. Zlasti je bila ruska politika preteklega stoletja pa do danes ustremljena za tem, da si Rusija pribori odprta vrata v Sredozemsko morje. In tu je imela Angleže za svoje največje nasprotnike, dokler niso Angleži dovolili carski Rusiji Carigrad; in morske ožine. Carske Rusije ni več, ruskega imperializma ni več, sovjetska vlada se je odrekla vsaki nasilni politiki napram sosednim narodom in državam. Toda tudi sovjetska Rusija ne more uspevati brez svobodnega izhoda na morje. In carigrajske morske ožine zanimajo sovjetsko vlado, kakor so zanimale prejšnje carske vlade. Težnja po prost'cm izhodu na morje je ostala vkljub polomu starih ideologij. Tudi nova ideologija komunistične družbe ne more preko življenja. Ogromna država, kot je Rusija, mora keeti izhod na svetovna morja. Če skuša danes Rusija priti do tega izhoda zlepa in na prijateljski način v sporazumu s Turčijo, je to le oblika, bistvo pa je isto. Na vsak način pa hoče izrabiti Rusija lurško zmago sebf v prilog. Pri tem jo vodijo še drugi nagibi. Gre se tudi za boj proti napadu.
Ruska sovjetska vlada je v notranjosti utrjena, tako da je izključeno, da bi jo mogla icakšna nasprotna stranka bodisi nasilno, bo-li-si s preglasovanjem vreči. Toda od zapadnih slasti ni pripoznana. Zapad ni še obnovil ž ijo diplomatskih stikov, protirevolucionarni elementi, ki so raztreseni po vsej Evropi, majo še vedno preveč pristašev med državniki zapadnih vlasti in spletk ari jo proti sovjetski vladi še vedno, upajoč na izpremembo r Rusiji. In najmogočnejši steber med sovražniki sovjetske Rusije je Anglija. Jasno je, la skuša Rusija oslabiti Anglijo na Vzhodu, cjer srka angleška svetovna moč največ sile. n turška zmaga, ki se je vesele vsi mohame-lanci od Indije do Gibraltara, pomeni strašno levarnost za angleško kolonialno posest v in Afriki. Splošno gibanje musulmanov itegne omajati angleške postojanke v Aziji n Afriki, Indija je v nevarnosti in Indija po-iieni' življenje ali smrt Anglije.
Tako sta se spopadli v Aziji Rusija in An-Hja. Ta boj se vrši danes na majhnem ozem-fu in zmagovalec je Kemal paša, toda za njim toje miljo ni musulmanskega sveta, za njilm to je miljonske rdeče armade Trockega. To i resna grožnja, zato je lahko razumeti od-ačnost' ruskih protestnih not.
Francija, ki je gotovo še hujša nasprotnica ovjetske Rusije, se nahaja slučajno v istem oložaju z Rusijo, zakaj obe se veselita turške mage in angleškega indirektnega poraza. rendar pa je v francoskem veselju precej elina. Prvič ni v francoskem interesu, da staja sovjetska Rusija iz svoje neznatnosti i se predrzne vmešavati se na tak način v evropsko politiko®, drugič pa ima tudi Fran-ija precej kolonialne -posesti v Afriki, nekaj adi v Aziji, kjer prebivajo musulmani. V po-obnem položaju se nahaja tudi Italija. Zato-ej ni prinesel grški poraz nobeni zapadni ve-;sili nič dobrega. Škodoželjno veselje Fran-Lje nad angleško «smolo» in Italije nad grko katastrofo je skaljeno. Evropi grozi vno-ič boljševizem, a nausulmanski preporod ko-miahnm državam.
Vsekakor pa prihaja Rusija zopet v Evropo, akaj njeni zastopniki so pričeli dvigati prav lasno fn zapovedujoče svoj glas. In zapadne eksile bodo morale hočeš nočeš upoštevati las iz Moskve, Rusija postaja dan za dnem Lcčncjši politični faktor v Evropi. Brez Ruje ne bodo mogli zapadnjaki delati nobenih tčunov, dasi so se vživeli v komodno brez-bzirnost napram tako velikemu narodu, mi-eč da jim ne bo nikoli več stavil zaprek ri r^ihovih grabežljivih posegih.
OH ztittiu Šolskega leta 1922-1923.
(Po «Učiteljskem listu.*)
Pričenjamo novo šolsko leto. Pričenjamo, to se pravi, učitelji morajo na svoja mesta, otroci v razrede, stroj se začne gibati, ker je ukazano, da mora v tek. Kako se šolsko leto prične, to je drugo vprašanje.
Okrožnica gen. civ. kemi sari jata z dne 28. sept'cmbra 1921 pravi med drugim:
E peiche la missione della scuola in quesie terre assurge a compito nazionale di particolare importanza, faccio sicuro affida-mento, anehe per Vavvenire, sulla fattiva col-Laborazione delle Amministrazioni scolastiche, dei funzionari e dei maestri in rspecie, i quali j della scuola sono Fanima e l'inteletto. Questo j appello intendo rivolgere in partscolar modo! ai maestri d'altra stirpe, nelia leale e sincera cooperazionie dei quali il Governo italiano jpon^fiducia, affidando ad essi 1'educazkme deUc generazioni crescenti dei nuovi cittadini d'Italia, nelle cui lrbere istituzioni Fe popola-zioni dr aitra stirpe troveranno ltbero svihzppo.
Ni ,kaj reči, ekscelenca Mosconi je podpisal lepe besede, ko je skušal urediti ljudsko šolo v Jul. Krasni. Toda za uredbo šolskega vprašanja lepe okrožnice ne zadoščajo in zato pričenjamo novo šolsko leto pod istimi, Če ne slabšimi auspicijami kot dosedanja: stroj se zgare, ker je ukazano, da mora v tek!
Ni prvič, da govorimo o zdravem razvoju ljudskega šolstva v naši deželi. Žal, da so naše besede glas vpijočega v puščavi slej ko prej. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo, da razmere niso take, kakor bi morale biti in bi lahko btle. Vrsto gnojnih ran ima naše šolstvo, ki bi že davno mogle ozdraviti. Ali naj navajamo? Vzemite le vprašanje učnih knjig! Ko je učiteljstvo želelo dopusta za se-stavljalce, ni bilo govora o tem pri oblastih. Danes smo na jasnem, zakaj ne. KarkoH1 je učiteljstvo priredilo, vse je uživalo neomejeno nezaupanje pri recenzorjih. Teiksli so se morali popravljati fti nikdar niso bili pogodi, sestavljaJec pa 6<e je še veselil, če ni bilo njegovo delo že a priori zavrženo. Nasprotno so se odobrila berila, ki so bila naravnost genialno bedasta. Zakaj to? Ker sploh ni bilo nikakega kriterija nikjer, marveč je presojanje oseb odločevalo na vsej črti. Če so vladali taki! časi, da se fe lahko lagalo in pod-
kupovalo, kolikor je kdto hotel, to je bilo postranskega pomena. Tako smo videli, da so se morale rabiti knjige, ki so bile celo prepovedane, a ni imel učitelj zanje nadomestila. Ko bi nekaterim izmed učiteljev poverili nalogo, da sestavijo na podlagi točnih navodil, brez bornilranosti in brez humorističnih predpisov majhnih ljudi, dobre knjige, bi take knjige že imeli in če bi dali njih avtorjem oz. prirejevalcem plačane dopuste, bi še vedno prihranili stotisoče, ki so se zavrgli s tiskanjem dobrih, nerabnih knjig.
Prav tako absurdno je «urejeno» nadzorstvo ljudske šole. Lahko mirno trdimo, da se ljudska šola sploh ne nadzoruje več. Če je kak razred kje posebno srečen, vidi nadzornika enkrat v letu, in sicer za 10—15 minut. Da to ni nadzorstvo Ijjfdske šole, ne bo najbrže nihče oporekal Zakaj so stvari take? Zato, ker slovenskega ali hrvatskega učitelja princjpielno ni mogoče imenovati za nadzornika in ker je treba Štediti pri nadzornikih plačah. Naj se nam ne zameri, če povemo, da je tudi to stališče popolnoma pogrešeno. Kakor je ironija bridka, vendar lahko povemo, da bi nadzorniki slovanske krvi bolj ozkosrčno, bolj državi udano vršili svojo službo, kakor manj odvisni in sumničevanjem manj izpostavljeni vneti Italijani na nadzor-niških mestih. Nimajo tedaj vzroka, da bi se navduševali za nadzornike slovanske kpri, a to pa smemo ki moramo povedati, da ni vseeno, jeli se ljudska šola nadzira, ali je nadzorstvo zgolj humbug. Za nas je šola brez nadzorstva, šola, ki je posvečena propadanju. A če je višji namen, da se ljudsko šolstvo čim bo L j razruši, naša organizacija o tem ne more molčati. Prvič ne, ker so s propadanjem šole zadete one plasti v ljudstvu, ki sploh ne dobe druge naobrazbe in erugič, ker se z rušenjem šole trati narodno premoženje in ugonablja pridobitve na zmožnost množic.
"Collaboraziorye fclelle Amministrazioni scolastiche» pravi lepo zgoraj navedena okrož-rica. Da, ko bi že iz prvega začetka sodelovali okrajni šolski sveti v polnem obsegu pri razvoju ljudske šole pod novim režimom, bi nikdar Šolstvo toliko ne stalo, bi nikdar ne prišlo do vseh mogočih monstruoznosti in napak, ki smo jih videli in bi ŠoJa že kdaj poslovala v najlepšem redu. «Collaborazione» je ostala na papirju m je odvisna od slučajev: če je gospodiftn komisarjem sodelovanje simpatično, prav se ga po&hižijo, če ni, potem ostane mrtva črka. Da ie brez «sodelovanja« upravljanje ljudske tole mnogo lažje, nihče ne dvomi, aH je pa Soli na korist, to ie
drugo vprašanje. Uprava, kjer fe ljudstvo Izključeno, je vedno najdražja, ker je nabolj dostopna korupciji. Absolutizem pa je tudi ! politično zavrgljiv, ker neti nezadovoljstvo.
Čudimo se, da oblast tega ne razume. Ali res i nič ne uče zgledi Angležev ki gredo s svojim selfgovernement do skrajnih mej?
Danes se že razločno vidi, da je ljudsko šolstvo v najslabšem, stanju tam, kjer okrajnih šolskih svetov ni ali ne poslujejo redno. Ravno v takih okrajih prevladuje v šolskem vprašanju politični moment, ker je uprava nesposobna, da bi! z birokratizmom reševala stvarne probleme šole. Kakor se je izkazal zgolj politični kriterij pri zadevi učnih knjig in v vprašanju šolskega nadzorstva neprimeren in škodljiv, tako je njegova uporaba politično vse prej kot modra. V teku zadnjih let smo videli često, da so postali najslabši učitelj? zaupne osebe in vzor-pedagogi, kar niso bili nikdar, nasprotno so se preganjali tovariši, ki jim ni bilo mogoče dokazati enega samega madeža. In ravno v onih okrajih, kjer se politična oblast najbolj boji sodelovanja, tam je največ političnega preganjanja. Namesto da bi se stvari uredile na kompetentnem forumu, se tolče po učiteljstvu in šolsko vprašanje se ostri v politično smer po zaslugi ne-modrih, nesposobnih uradnikov. Krivo ni učiteljstvo, krivi so tisti, ki avtokratsko in brez trohice političnega instinkta prezirajo načelo o sodelovanju. Učitelju, bogme ,ni* prijetno, če je politično zasledovan; toda veliko lažje prenese preganjanje, če vidi, da ni preganjan tofc'ko radi kake dejanske krivde, kolikor radi nesposobnega, osebnega režima uradnikov, ki ne vedo, kaj delajo in uporabljajo zakone samo tedaj, kadar morejo z njimi učiteljstvo zadeti. V takih razmerah ima učitelj največjo moralno oporo, preganjanje svojega namena ne doseže, nasprotno, preganjani je, ki zmaguje.
«Nelle libere istituzioni d'Italia le popola-zioni di altra stirpe troveranno libero svi-luppo.» Res je. ustava Italije je svobodoljub-nejša od marsikatere druge » Evropi, Toda razmere v naši deželi na šolskenu polju, iz-vzemši morda goriški in tolminski okraj, niso dokaz navedene resnice. Kje so drugi okrajni šolski sveti, če abstrahiramo Gorico in Tolmin? Kje je bil deželni šolski1 svet do včeraj, dasi govori okrožnica az leta 1921 o sodelovanju šolskih samouprav? Zakaj se učiteljstvo odslavlja? Ali zalo, da amamo izgovor, če se razne šole nc odmrejo?
V nedogled bi mogli naštevati podrobnosti, ki dokazujejo nasprotje med modrimi besedami in modrimi dejanji. Skoro vse pa se da reducirati na dve besedi: birokratični absolutizem. Ta je končni krivec, da na šolskem polju škodljiVo in neomejeno prerašča politični moment stvarni pro>blem, in sicer prav tako malo v interesu ljudstva kot v interesu vlade.
Pričenjamo novo šolsko leto. Pričenjamo ga tako kot vsa dosedanja, brez reda, brez jasnosti, brez soglasja, mimo lepih besed o svobodnem razvoju in brez vere v izboljšanje. Le to vemo, da ne nosi učiteljstvo odgovornosti, če razmere niso take, kakor bi lahko bile. 'Vprašanje ljudskega sodelovanja v šolstvu je danes prav tako pereče, kakor cb času ustanovitve ljudske šole in mimo tega vpra^ šanfc! ne bo mogla vlada, če ji je res kaj na zdravem razvoju šolstva. S prezirom šolske samouprave namreč ni1 mogoče dalje, napaka; raste za napako, greh za grehom. Smo mnenja, v imenu civilizacije, naj bi se nasprotja ne ostrila.
Dnavn@ vesti
Dogodki v Bocenu. Včerajšnji «Popolo di Trieste» je objavil dolgo poročilo iz Bccena o operacijali fačis lovskih čet proti tamkajšnji občimi. Poročilo je zelo zanimivo in dogodki, ki se v njem opisujejo, tako značilni, da jih je vredne zabeležiti tudi za nase čitatelje. N« pozabimo Predvsem naglasiti, da &*> fašisti rabili pxi tem pogodu prave vojne zvijače. V Bočen so pi^-hajali po eden ali d.va kakor kaki prebivalci iz okolice, ki pridejo v mesto po svojih opravkih. Kmalu potem Fa so že trii zbrani v mestu v popolni opremi s čeladami na glafvi. Tudi poveljništvo je postopalo po precipisih visoke strategije (vojne znanceiti}. Da bi se cblastva Trevariki\ je izdalo povelje za odhod v Borgo Valim-gana, kjer bi se imela vršili neka fašisiov-ska slavnosi. Toda obJastva niso šla na li-manice — pravi poročilo dalje — in potem so se začeli dogodki naglo razvijati Najprej sa» fašisti zasedli šolsko poslopje «Elisabeth». Zasedba se je izvršila pod poveljstvom tržaškega pcsianca Giunte, ki je vdrl z osmimi četniki v šolo In ujel pet karab'ncrjev (orožnikov), ki so šolo s tražili Tu se je potem nastanil glavni slab (quartiere generale) zasednih fašistovskih čet. Isti dan. t. j. 1. t. m., se je vršil sestanek med fašistovskima poslancema Giunto in De Štefani jem in okrajnim civilnim komisarjem v Bocenu. Ta poslednji je varoval ugled dlržave in skrbel za spoštovanje zakona s tem, dh. je vršil vlogo posredovalca med fašistovskiro poveljstvom in občinskim svetom. On je izročil fašistom odgovor bocenskega županstva, ki pa so ga odklonili, ker so ga smatrali za nezadostnega.
Drugi dan. i. j. 2. oktobra so fašrs>li u-prizorili otvoritev šolskega leta za italijanske otroke* ki bedo imeli svojo šolo, kjer je bila dlo sedaj nemška. Otvoritev šole se je vršila po programu, ki ga je sestavilo iaŽstcvsko poveljstvo. Učenci so re zbrali v Defregerstrasse in so se v spremstvu fašistovske straže podali v sprevodu v novo šolsko poslopje. Tudi pred šolo je bila postavljena fašistovska častna straža. Ko je prišel sprevod do šole, so zavzele vse faisistovsk-e čete položaj «Mirno» v znak pozdrava. Nato se je vršila otvoritev šole. Govorili so razni fašistov-ski prvaki, fašisti so zapeli fašistovsko himno, nakar je poslanec De Štefani pozval učitelje, naj začnejo s poukom in šolarji so se razvrstili po posameznih razredih. V vsaki razred pa so fašisti postavili po enega četnika kot častno stražo.
Tretji dan so fašisti nasilno zasedli občinski urad. Pri tem je prišlo do spopadov međ njimi in orožniki. Pri spopadu, pri katerem je bilo več ranjenih na obeh straneh, so fašisti kričali orožnikom: Ne stre-* iiatil Živela Italija! Končno so bHi orožniki1
<ipremagani > in fašisti so vdrli v notranjost mestne hiše ter zasedli vse urade. Tako? po zasedbi je prišel v občinski urad okrajni civilni komisar (okrajni glavar) in je imel sestanek s fašistovskima Poslancema Giunto in De Stefanijem. Fašistom je naznanil, da je s posebnim odlokom že imenoval za bocensko občino izrednega ko-m sarja. Fašistovska poslanca sta mu odgovorila, da ne zapustijo občine, dokler ne bo sedanji občinski svet razpuščen in imenovan kr. občinski komisar.
Tako je bilo v Bocenu 1., 2. in 3. oktobra v III. desetletju XX. stoletja po Kristusovem rojstvu.
. Ali je ugled države v nevarnosti? Kljub vsemu, kar se dogaja v starih in novih pokrajinah, kljub temu da nima zakonita vlada lakorekoč več nobene besede, kljub vsemu temu ugled državne oblasti ni še v nevarnosti.' fako stoji stvar vsaj po mnenju ministrskega predsednika Pinerolca Facte. Svoj čas smo poročali, kako so častitljivi senatorji na svoji zaključni seji očitali Facti, da ni ugled državne oblasti samo v nevarnosli, temveč da je že padel pod ničlo. Facta je ta očitanja odločno zavrnil, meneč da to ne more biti res, ko pač stoji dejstvo, da je kralj svobodno potoval po Italiji, nc da bi ga bil ,kdo nadlegoval ali oviral. Ce bi bil ugled države padel, bi se bilo moralo kralju kaj zgoditi Tako je modroval Facta pred par meseci. Medtem pa se je dogodil znani slučaj z njegovim tovarišem justičnim ministrom Alessiom, kateremu so fašisti prepoveda-li priti v Padovo k neki svečanosti in ki je moral pred njimi zbežati, ker bi sicer nihče ne hotel biti v njegovi koži. Prišlo je torej v Italiji žs ta,ko daleč, da niso pred fašisti več varni niti kraljevi ministri! A minister je prvi za kraljem in od njega do vladarja ni več daleč. Zato bi bilo zanimivo vedetr, ali je trmec Facta od zadnjič kaj iz-premenil svoje naziranje o ugledu državne oblasti ali ne. Slučaj ministra Alessia mu mora vsekakor iti po glavi, kajti od Alessia do Fa-cte je pa še mnogo bližje nego od Alessia do kralja!
-K stavki srednješolcev. Kakor naglašamrt v današnjem uvodniku, se sedanje gibanje med srednješolci izrablja predvsem v svrhe, splošne politične agitacije, ki je naperjena proti vsaki avtonomiji novih pokrajin. Da jc dijaška stavka tudi politična zadeva, je priznal sam načelniik šolskega oddelka prof. Lizier. Kljub temu pa ima to gibanje vsekakor tudi svoje stvarno jedro, ki ga hočemo resnu upoštevati tudi mi. V ta namen priobčujejne sledeče strokovnjaško pojasnilo, ki smo ga prejeli iz krogov naših priznanih šolnikov: nepovoljnega reda, lahko vstopi s tem spričo gello) z enim edinim redom «šest».
Šolsko leto na srednjih šolah v Trstu se je pričelo s stavko in sicer s stavko učencev. Vzrok je zavlačevanje zen.r.čenja srednjih šol v novih pokrajinah z onimi v starih; povod pa je omejitev števila učnih predmetov, iz katerih smejo učenci v naših krajih delati ponavljalni izpit v jeserskem terminu.
Ker imamo tudi mi nekje onstran hribov nekakšno sredjo šolo ali celo dve, kjer menda toliko učenci kolikor učitelji bore malo izvedo o dogodkih zunaj kotline, kjer životarijo, hočemo na kratko obrazložiti to gibanje tK-jaštva.
Vzrok leži, kakor rečeno v različnem ustroju šolstva v novih in v starih pokrajinah. Pri nas tvorijo vseh sedem razredov realke, odr_osr.o vseh osem razredov gimnazije eno šolo, z istim ravnateljem, z istimi učitelji in v istem šolskem poslopju. V starih pokrajinah pa moramo strogo razločevati med tehnično šo!o:> (scuola tecnica) in «tehničn:m zavcdom» (islituto tecnico), odnosno med «gimnazije > (ginnasio) in «lice;em» (liceo). Tehnična šola ima tri letnike in odgovarja trem nižjim razredom naše realke. «Tehnični zavod? ima štiri letiuke, toda pri tej šoli razlikovati moramo različne oddelke, ki odgovarajjo po učnem programu ali 4 višjim razredom na&e realke (kakor je to n. pr. v Idriji) ali pa različnim strokovnim srednjim šolam. Gimnazija ima pet letnikov in odgovarja približno nižjimi petim razredom naše gimnazije, licej s tremi letniki pa zadnjim trem letnikom naše gimnazije. Tehnična šola in tehnični zavod, odnosno gimnazija in licej v starih pokrajinah sta popolnoma ločena. Imata drugo učno osobje. različna ravnatelja in sta večinoma tudi v različnih poslopjih. Učenec, ki je dovršil tehnično šolo ali gimnazijo, dobi od-pustnico» (diploma di licenca), ki mu daje pravico za vstop v tehnični zavod, odnosno v licej in ki ga vsposablja za vstop v različne državne službe.
Pri nas pa je sfvar delcjma še po starem, deloma pa po novem. Tako dobi učenec, ki je dovršil 3. razred realke ali 5. razred gimnazija «spričevaIo» (pagelia). Ako nima nobenega nepo vojne ga reda, lahko vstopi s tem spričevalom v naslednji razred pri nas, nikakor pa ne v 1. razred tehničnega zavoda ali liccfa v starih pokrajinah. Zalo se zahteva ♦ od-pustnicai.-, ki jo dobi pri nas samo na izrecno zahtevo.
Odpustnice pa že ne dobi, ako ima samo iz enega predimeta red «šest=. Radi tega mora delati v julijskem, odnosno v jesenskem terminu izpit iz vseh predmetov. Tu pa nast nejo lahko skrajno komični slučaji. Učtnet ima n. pr. smolo pri izpitu in do<bi iz enega ali celo več predmetov red «pet». Odpustnicc ne dobi, pač pa sme brez drugega v naslednji viš{i razred, ker ima šolsko spričevalo (pa-gello) z anim edinim redom «šesta.
Sploh so izpiti, ki strašijo po šolah. Kdor nima koncem šolskega leta povoljnih redov, mora delati izpit' pred posebno izpraševalno komisijo. (Spomin na stare premestne izpite!) Ako ima učenec smolo, sme v jeseni zopet poskusiti srečo. Ne glede na to, da postane tako šola «loterija», je ta izpitni sistem skrajno mučen za učence in za učitelje. Zato so hoteli pri nas vsaj nekoliko ovirati ta loterijski sistem in so omejili število predmetov, iz katerih se sme ponavljati izpit v jeseni, na dva. Toda ta omejitev je le iluzorna in skrajno nepravična. Nepravična, ker so s tem prikrajšani učenci novih pokrajin napram onim iz starih, nepravična pa tudi radi tega, ker ima praktično vrednost samo za uboge učence. Bolj premožen učenec se pelje samo do prihodnje enakovrstne šole onstran ftare meje in dela tam mirno izpit iz kolikorkoli predmetov. Za naše dijake v Idriji pa bi znalo pri tem imeti Še posebno važnost znanje italijanščine.
S stališča dijakov je torej sedanje gibanje popolnoma utemeljeno. Takisto tudi s praktičnega stališča, kajti po sedanjih razlikah v ustroju in tudi v učnem načrtu je prestop učencev iz kake šole starih pokrajin na eno naših šol in obratno zelo težaven, tupatam skoro nemogoč m dela uspešnemu pouku le< največje težkoče.
V Trsiti, dne 5. oktobra 192*.
*i£DINOST*
Uu
Na drugi strani pa imamo vprašanje: Ali naj se zenačijo naše šole z onimi v starih pcr-Jtrajinah, ali obratno one z našimi. Profesorji starih pokrajin so se svoječasno skoro enoglasno izrekli za naš šolski ustroj in so celo pahtevali nekakšno šolsko avtonomijo. Naš šolski ustroj in naše učne načrte so hvalili tudi vsi italijanski pedagogi in centralni nadzorniki Splošno je veljala naša šola za boljšo in zato se ni hotelo jo takoj zenačiti s šolami starih pokrajin. Na drugi strani pa se ne more šolski sistem v starih pokrajinah spremeniti čez noč. Reforma bi bila prehitra in preradikalna. Sedaj gre splošno stremljenje gotovo pod vplivom sedanje politike za tem, da se šole v novih pokrajinah zenačijo z onimi starta, da naj gre torej naša šola za nekaj desetletij nazaj zato, da bi se po nadaljnih desetletjih zopet povspela na dosedanjo višino.
«V kraljestvu palčkov«. Šentjakobska či-falnica priredi v kratkem to velezanlmivo pravljično igro. Prvič, odkar je prišla na oder. bo oprema popolnoma odgovarjala duhu igre. Kulise, vzorno napravljen« samo za to priliko, bodo gotovo zadivile občinstvo, čarobna luč v raznovrstnih barvah bo učinkoval tako, da se bo vsakemu zdelo, da je pre-nešen v raj vil in Škratov. Sploh bo, kar se Opreme tiče vse na svojem višku, za kar nam iamčr naš kulisni mojster g. Bizjak. Kar se igre tiče, smo uverjeni, da bodo malčki kos svoji težki nalogi. Oglejte si to igro in ne zamudite te lepe prilike.
Pri društvu «Prosvcti» v Trstu, via Fabio Filzi 101 se lahko naroče sledeče knjige:
Murnik: Ženini naše Koprnele, L 2.40; Orel: Pasti in zanke, L 2.60; Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle, L 2.40; Gradnik: Pot bolesti bro*. L 3.40, v platno vezana L 4 40; S. Sardenko: Dekliške pesmi, L 6.—; Boris Miran (Stritar): Strunam slovo, broširana L 3.40, v platno vezana L 5.—. Vodnik Anton: Žalostne roke, L 4.40; Tolstoj: Spoved, L 4.60.
Istotam se lahko naroči "Zemljevid slovenskega ozemlja > (1.35 m X 1 m) merilo 1 : 200.000 (1 cm - 2 km). Cena 8.40.
Pri pošiljatvi po pošli naj se pošlje denar r na prej, ker so stroški po povzetju neprimerno višji.
Poštnina (priporočeno) do 2 knjig L 2, do 4 knjig L 3;- (navadno) do 2 knjig L 1, do 4 L 2 itcf.
S seje ožjega okrajnega šolskega sveta v Sežani dne 9. septembra {922. Prestavljeni so bili oziroma na novo imenovani sledeči učitelji in učiteljice: Na Barko: Ferluga Ferdinand; v Divače: Vodopivec Olga; v Kobje-glavo: Gerdol Ivan; v Lokev: Cctar Olga in btrekelj Marij; v Lipo: Cernigoj Karol; na Misliče: Miiič Angel; v Po vir: Škrt Štefanija; v Pliskovioo: Cok Olga: v Orlek: Kccjan Jožef; v Stomaž-Kazl je: Tomšič Živkc; v Sempolaj: Hmelak Pavla; v Slivno: Fonda Ana; v škrbino: Luksa Zala; v Sesljan: ftebek Ljudmila; v Štanjel: Škof Henrik in Vlacovich Mar.; v Toraaj: Urbančič Marija; v Dutovlje (eksk.): Kocjan Ivan; na Vojščico: Cuk France; na Vcčljigrad: Grgič Jurij; v Zgo-nik: Grgič Silvo in Orel Angela; v Salež: Konig Pavla.
Za lani ustanovljeno italijanske šolo v Divači: Saba Ema; za letos ustanovljeno šolo v Nabrežini: Decurto Lambertia,
Za pouk italijanščine na slovenskih šolah v okraju so imenovan:: V Sežano: Pibernik Ivan; v Nabrelinc: Vallig Olga; v Komen, Sveto, Tomaievico: Steinmayer France; v Sempolaj in Slivno: Miaias Anion; v Dutov-Jje, Sikopo, Koprivo: Fiegel Viktorija; v Štanjel, Kcbljeglavo: Vlachovifch Ivan; v Mav-hinje, Sesijan: Prelz Marija; v Škrbino, Lipo: Sacher Hortenzijb; v Zvonik, Salež: Cattane-te Ivana; v Gorjansko, Brje: Stecher Evgenija;
V	Toma j, Dutbvlje: Scolaris Dclores. Vsled pomanjkanja učiteljstva bodo na pet-
fazrednici v Nabrežic; in šestrazrednici v Sekani po 4, na šlirirazredT-ici v Komnu pa 3 učne meči.— Iz istega vzroka bo potovalna Šola v Štomažu in v Kostanjevici1,
Glede draginjike doklade ućit^jstvu se je sklenilo tozadevno proučiti in pri bodoči seji ožjega in pomnoženega ckr. šol. sveta staviti predlog.
Za popravo šolske stavbe v Škofjcm se bo dovolilo 8000 lir.
Za popravo šolske stavbe v Komnu se bo predsedstvo obrnilo na tehnični oddelek pri generalnem civilnem komfsarijatiu v Trstu.
Ne podpisujte na tlepo pooblastil! Zadnja številka < Obnove Goriške * prinaša sledeče važno svarilo za vojne oškodovance: < Dobili «mo sledeči doniš, ki ga rad s vol je priobčimo, ker potrjuje, da smo imeli s svojim člankom
V	zadnji številki Pozor na sleparje« popolnoma prav.
Vojni oškodovanci! Ne podpisujte pocbla-Jlil nikomur r.e za premičnine ne za nepremičnine. Okoli vas tekajo goljufi in sleparji« katerih še nikoli videli niste in ki jih ne poznate. Z lepimi m sladkmi besedami ter z vsemogočimi obljubami vas mamijo in peljejo tia sodnijo alt k notarju da jim tam podpišete, ne da bi sami vedeli ka;\ Sotrpini, spametujte se enkrat! Ali ne vidite, kako se ti gospodje Z avtomobili vozijo na vaš račun? Ali ne vidite* kako razuzdano živijo, igrajo in denar tapravljajo itd., in vse to na račun vaših že-
fov? Spametujte se in vrzite vse čez prag, i vam na ta račun pridejo v hišo tudi a.ko &c demač agent, saj ti niso nič bol^i od tujih, bržkone še slabši.
Ti pooblaščenci vam ne inorejo prav nič pomagali, razen prazniti vaše žepe.
V vsaki vasi je več ali manj pametnih mož, do teh se obrnr'e, da vam nas vetu jejo.
Domači mešetarjr se pa opozarjajo, da jenja jo že enkrat z zapeljevanjem že itak ne-
srečni vojnih oikodovancev, ker drugače se
bodo začela imena dotičnih oseb spravljati na dan.»
Živina na račun v0911c odškodnine. Tržaško finančno: ravnateljstvo objavlja: Ministrstvo za osvobojene dežele je javilo z brzojavko z dne 28. septembra 1922 št. 46550 finančnemu ravnateljstvu v Trstu, da ima v kratkem prispeti večja količina govede in prečičev iz Ogrske. Krajevno pristojni finančni uradi so vsled tega pooblaščeni, da sprejmejo prošnje vojnih oškodovancev za dodelitev goved in prašičev na račun vojne oškodnine po predpisih, ki jih je ministrstvo izdalo za razdelitev živine dospele iz Nemčije.
šentjakobska «Čitalnica« naznanja slavnemu občinstvu, da je odprla zopet svojo knjižnico, ki potuje redno vsako nedeljo od 10.—11 zjutraj v otroškem vrtcu (stori policiji) pri Sv. Jakobu. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro ter 1 liro mesečno za vporabo knjig. Knjižnico priporočamo zlasti naši mladini, da se ji ne bo treba v bližajočih se zimskih večerih dolgočasiti, ko ima na razpolago za malo svoto denarja lepe poučne in zabavne knjige. Darovi knjig se sprejemajo ob nedeljah od 9%—11 v v isb'h prostorih. Prejeli smo nadalje 27 knjig, katere so daroval? gg. Vrčcn Slavko (18), Kranjc Slavita (8), Kreše vič Ivan (1). Darovateljem se odbor najtopleje zahvaljuje.
Odbor.
** Izlet Slov. plut. društva. Slov. plan. društvo napravi v nedeljo 8. t. m. jesenski družinski izlet na Goleč nad Velikim Repnem. Sestanek na Opčinah pri tramvajski postaji ob 8 XA. Kdor noče peš na Opčine, se lahko pelje gor z opensktm tramvajem ob 1Y7 oziroma najkasneje ob 8. Z Opčin peš čez Veliki Repen na Goleč, eventuelno na Volnik. Na vrhu Golca odmor in južna iz nahrbtnika. Z vrha skozi Repnič na Devinščino pri Prošeku, kjer bo v znani Dolenčevi gostilni skupni obed in prosta zabava. (Za -obed bo preskrbljeno). Proti večeru peš v Barkovije. Ker izlet ni naporen in se uživa z Golca lep razgled po Krasu, ki se prične ravno sedaj kazati v svoji jesenski lepoti, se srčno vabijo planinci in prijatelji krasne narave, da se Izleta v čim večjem številu udeleže.
V primeru slabega vremena se izlet preloži na prihodnjo nedeljo.
Poverjeništvo «Goriške matice» za Trst je v ul. Molin a vento št. 7 (prodajalna kožj na uslugo ves dan od 8.—19. Knjige «Go-riške matice » za leto 1923. so- sledeče: 1. Veliki Koledar 1923; 2. Dr. Pavlica: «Si-rahova knjiga»; 3. Dr. Gradnik: «Zlata srca*. Naročnina, ki jo je treba plačati vnaprej, znaša letos za vse tri bogato ilustrirane knjige samo 4 (štiri) Kre. — Trža-čani, napravimo vsak svojo dolžnost!
Druitvani vesti
šentjakobski «Sokol» ima danes redno odborova sejo, ob 8 Ji zvečer v navadnih prostoriii. Radi njene važnosti pridite polnost evilno in točno.	Tajnik.
Odvada. Danes v četrtek 5. t. m. je sc-I stanek vseh članov ob 20.30 v navadnih prostoriii. Odvadarji, radi važnosti dnevnega reda, bodite točni in polnoštevilni!
Predsednik.
«Glasbena Matica». Vpisovanje v šo*o «G1. M.» se nadaljuje še danes od 10.—12. in od 14.—16. v prostorih «Delavskega podpornega diruišlva* v ulici Torre bianca št. 39, I. nadstropje (levo).
Vpisovanje v šolo «G1. M.» pri Sv. Ivanu se vrši dian.es od 14.—16. v ^Narodnem domu».
MDP — Boršt. Danes točno ob 20 in pol se vrši izredni občni zbor. — Vsled važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh tovarišev in tovarišic potrebna. Vabljeni so prijatelji društva. — Odbor.
Akad, fer. dr. Balkan. Danes točno ob 20'30 sestanek kjer zadhjič. Uro prej od-berova seja. — Predsednik.
MDP Magdalena. V&i tovariši so vabljeni, da se udeleže danes občnega zbora podružnice v Borštu.
MDP Sv. Jakob. Vsi tovariši so vabljeni, da se udeleže danes občnega zbora podružnice v Borštu,
Srednješolsko društvo «Zora». Vsi tovariši, ki mogoče še hranijo ljudskošolske knjige, so naprošeni, da jih darujejo zasebni šoli pri Sv. Jakobu. Prineso naj jih danes ob 4. v društvene prostore. Obenem je naprošen tov. blagajnik, da pride ab 4, uri v društvene prostore. Sestanek se danes ne vrši. — Odbor.
Krožek «0mladina», Trst, priredi v nedeljo dne 8. t. m. društveni izlet v bližnjo okolico. Zbirališče ob ^2 pred Bošketom. Krožkovi prijatelji dobrodošli. — Odbor.
Konsumco društvo «<Jadran» vabi vse člane na skupno sejo, ki se bo vršita dne 11. t. m. ob 7. zvečer.
"Omladina* Magd. Danes točno ob 20. uri sestanek, katerega se morajo vsi brezpogojno udeležili. — Vodja.
Is triaikega življenja
Lačna trojica. Včeraj, ko je odzvonilo poldne, so stopili v obljudeno gostilno «AlTIso-letta» v ulici Chiazza trije prav čedno oblečeni «gospodje :>. Sedk so za pogrnjeno mizo pri vhodu, poklicali k sebi natakarja" ter mu naročili, naj jim postreže s prvovrstnim kosilom ter s tremi steklenicami penečega se re-fošika. Kmalu jbn je znosil natakar ves ta božji blagoslov na mizo. Ko so sprav Hi jedačo in pijačo pod svojo streho, so Sc nekoliko posedeli, potem pa je eden izmed njih vstal in odšel, seveda ne da bi plačal. Kmalu za njim je odšel na isti način še drugi. Natakarji so seveda zapazili to gibanje, in ko je hotel še tretji posnemati vzgled svojih dveh tovarišev, so ga pa prijeli ter izročili policiji, in to iz tega razloga, ker ni imel revež, da bi s čim plačal kosilo. Končal je v zaporu. Imenuje se: Santo Ravalieo, star 22 let, brez stalnega bivališča. Ime ostalih dveh «gostov» ni hotel izdati.
čiščenje. V noči od torka na: sredo je bilo aretiranih v raznih delih mesta deset lakih oseb, o katerih se pravzaprav ne ve, kaj iščejo v Trstu. Nimajo namreč ne dela ne stalnega bivališča. Poleg tega so pa skozi in skozi sumljivi. Na državne stroške bodo čim preje ekspedirani y tisti kraj, kjer jim je tekla zibelka.
Kdor zna, sna. Pod tem naslovom smo svo-ječasno poročali o neki 36 letai Evgeniji Bo-acarolijevi, stanujoči v ulici Giuliani. ki je na zelo zvit način opeharila nič manj kot dvanajst strank, s tem da jim je prodala neko stanovanje, katerega v resnici ni bilo. Ženska je končala seveda radi te protipostavne prodaje v zaporu v ulici Coroneo.
Včeraj zjutraj se je zglasila na policijskem komisariiatu v ulici Amerigo Veapucci neka Kristina Dariseva, stanujoča v ulici delTIndu-stria št 9, io vložila ovadbo proti g ori omenjeni ženski. Ženska je namreč opeharila Da-risevo z nekim perilom za 180 lir.
Ne more pozabiti Trsta. Neki Dimitrij Da-loskov, mož, ki šteje svojih 42 lef, ne more pozabiti Trsta. Pred nedolgan časom je bil namreč radi nekega greha ekspediran v svoj rojstni kraj v Bolgarijo. Tam pa se mu je začelo tožiti po Trstu, in zato je prilezel nazaj. O njegovem prihodu so pa izvedeli policisti, ki so ga aretirali ter ga izročili svojim predstojnikom. Ti so ga sopet ekspedirali v Bolgarijo. Toda fo pot s posebnim spremstvom.
Tatvina na parnikn. Delavec Gabrijel Pin-torcich, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je «obiska!» Včeraj na parniku «Salviore» kabino natakarfa Romana Boni-facia. Da bi imel spesninček na » obiska, je spravil skupaj cfva para hlač, par brisalk in serviet ter odšel z ukradenim blagom pod pazduho ,.. naravnosh v roke nekega pomorščaka. Ta ga je izroči! policiji, ki je ukrenila, da je Šel možakar v zapor; blago je bilo seveda vrnjeno lastniku.
Hišna preiskava. Med pržskavo, ki £9 jo izvršili včeraj policisti v nekem stanovanju, je bila zaplenjena zlata ura in več oblek. Vse skupaj je bilo pred nedolg&n časom ukradieno iz stanovanja Ivane Van zet ta v ulici del Bosco štev. 50.
Otrok padel raz okno prvega nadstropja.
31etni Jakob Cereto se je igral včeraj zjutraj na oknu stanovanja v prvem nadstropju hiše št. 4 v ulici Pondares. Nenadoma se je pa preveč nagnil ter padel na dvorišče. Zlomit si je levo roko ter si pretresel možgane. Prepeljali so ga v težkem stanju v mestno bolnišnico.
Sreča ▼ nesreči. Tudi Silvijon Mikelič, star 15 mesecev, stanujoč v Rojanu Vernielis št. 567, je padel včeraj, med igranjem, z balkona ki je* visok kake 4 metre. K sreči ni dobil težjih poškodb, razen par prask na čelu. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji.
Vasti z GoriSkega
Prenos svetogorske M. B. ▼ Sveto Goro.
Pretekli! pondeljek je videla Gorica morda eno svojih največjih siavnosti. Čudodelno sliko M. B, Svete Gore so zopet prenesli na mesto, kamor spada. Že lansko leto, ko so prepeljali sliko iz begunstva tn so jo nastanili začasno v goriški stolnici, je bila izražena želja, da naj podoba pride Čimprej v novo, za silo dograjeno svetišče na sveti Gori. Ta misel je prišla do svojega izraza pretekli pondeHek, ko so ob največjih svečanostih prenesli čudodelno sliko. Ta dan je bila Gorica ena sama množica ljudi;'še nikoli se ni toliko ljudstva zgrinjalo po mestnih ulicah, oiikar stoji mesto. Odvsepovsodi so prihiteli, da spremijo Marijo na njeni veličastni poti. Sodijo, da je bilo pri tej svečanosti navzočih do 100.000 ljudi z Goriškega, Tržaškega, Furlanije, Jugoslavije in drugih pokrajin. Oltar, na katerem je bila izpostavljena slika, je gorel v tiisoč lučicah. Na desettisoče ljudi je pristopilo k sv. obhafilu. V Gorico so bili prišli že v nedeljo, mnogo jih je prebilo noč v cerkvi, kjer so ob vznožju M. B. peli in molili. V pondeljek ob 7. uri je daroval na oltarju M. B. sveto mašo knezonadškof. Maši je prisostvoval dr. Pettarin, drž. odbornik Pontoni in zastopnik municipija Grusovin. Po maši je izročil č. g. Kren M. B. pozdrave Go-ričanov. Nato je velikanska množica ljudi obdala Piazza Dtiomo in stolno cerkev, čudodelno sliko so sneli, nadškof je intonira! Salve Regina. Množica je pela. Duhovščina je spremila čudodelno sHko do voza na trgu Cavour, kjer so čakali tudi zastopniki oblasti, med drugimi tudi dež. poslanec Križman, zastopniki videmskega deželnega sveta in drugi. Zvonovi po mestu so zvonili, godbe so zaigrale, tisoč bandier je za plapolal o, cvetje se je vsipalo — znamenje, da gre Marija. Ob pol
devetih se je priče! pomikati triumfalni voz ki je bil vprežen z belci, ob straneh so delali častno stražo orožniki v paradi, za vozom so šli otroci v belih oblekah, za temi is t o ta ko belo oblečene dekKcc z belimi palmami, potem oblasti, nato zopet deklice s cveticami in venci in trakovi, ki! so nosite napise v slovo Mariji. Zbor deklic je pel, med pavzami petja pa je udarjala godba, ves čas pa se je z oken vsipalo cvetje na množico. Pol ure je rabil voz, da je prišel na Travnik, kjer so stali vojaški kordoni. Vse palače so bile okrašene s preprogami, okna razsvetljena. Ne bomo naštevali na mestu raznih duhovskih zastopstev, ker nam nedosfaje prostora. Naj navedemo samo v glavnem posamezne skupine, ki so se udeležile triumfalne procesije, ki je trajala celih sedem ur.
Šia"7e kolona slovenskih mladenk v narodni noši, slovenski možje, ki so peli pesmi, za njimi žene. Nato zopet mladenke s cveticami, Istrijanke v svojih značilnih nošah, zopet Slovenke in Slovenci, ki so peli svete pesmi. Marijine hčere. Slovenke in nato zopet možje. Duhovniki raznih furlanskih krajev, nato godba salezijanskega zavoda v Gorici. Nato frančiškani, jezuiti in mladinski krožek, za vsem tem mestna godba. Slednjič Uršulinke in nune iz zavoda Notre Dame, deklice iz Ločnika in okolice Svete Gore, nato zopet Marijine hčere. Posebno slikovita skupina furlanskih mladeničev in mladenk v lepih narodnih nošah. Sledil je zbor in za zborom triumfalni voz, za vozom oblasti, belooblečene deklice in Marijine hčere. Nato posamezna goriška društva. Povsod zunaj mesta so bili
Pripravljeni slavoloki, povsod so sprejemale larijo belooblečene deklice s cveticami. Najlepši slavolok je naredila mizarska zadruga v Solkanu. V Solkanu so se sprevodu pridružile nove množice. Bilo je krasno vreme, ko se je začel sprevod pomikati počasi navkreber na hrib. Kdor bi od daleč gledal ogromno množico, ki se je vzpenjala na goro, tu ta stran sedela, počivala, se krepčala in zopet Šla dalje v nepretrgani vrsti, bi imel enega najlepših prizorov pred očmi. Kakšna razliika od tedaj, ko je na teh pobočjih divjalo človeško sovraštvo^ Ne moremo popisati vseh podrobnosti, predaleč bi zašli Pri Selih (pri Grg^rju) je Čakala Marijo nova množica, ki se je pridružila. Velika množica se je pridružila tudi iz čepovanske doline ki je z glasnimi klici pozdravljala Marijo, ki jim bo zdaj tako blizu in bo gledala na njih griče in globeli s svojo materinsko skrbjo. — Počasi je procesija dosegla vrh hriba. To se je zgodilo okoli ene ure popoldne. Množica, ki je čakala Marijinega prihoda na vrhu hriba in množica, ki je prihajala na vrh, sta se strnili skupaj. Okoli tretje ure popoldne je Marija prestopila prag cerkve po šestih letih odsotnostil Cerkev je bila vsa natlačena ljudstva. Č. g. Marold je imel nagovor v italijanščini, v ikaterem jo opisal begunsko pot čudiodelne slike in njeno vrnitev. Podoben govor je imel v slo' enskem jeziku tudi č. g. Jakob Rejec iz Solkan Knezonadškof je nato intonira! Te De um, nakar je blagoslovil navzočo množico. S tem je bila slovesnost v glavđem končana. Množica pa se je vsipala še cd vseh strani, da pozdravi Marijo v novem svetišču, na obnovljeni sveto-gorski božji poti. Ta dan bo gotovo ostal ne-pozabljeni vsakomur, ki se je udeležil triumfalnega prihoda čudodelne slike na sveto. Goro.
Mi smo mi. Eno je čisto gotovo: precej pre-tepaškega duha je v nas, to si moramo priznati In sram nas je lahko, da se med nami zgode slučaji, ko kar na eno samo nedeljo več ljudem puščajo kri. Žganje in pomanjkanje izobrazbe — posebno po naših hribih. Tako nam poročajo žalosten slučaj, da so- se fantje stepli v pondeljek zvečer v Batah (Banjšice). Pri tem je dobil 26 letni Fabijan Leopold 22 cm dolgo rano v desno stegno. Klanjšček Lojze, fudi iz Bat, 22 let star, je dobit težko rano z nožem v desno stran dolenjega dela trebuha, da so mu čreva izstopila. Ta se nahaja v zelo nevarnem stanju. 19 letni Žbona Lojze je tudi dobil dva zabodljaja z nožem.
Prosvetni tečaj akad. društva «Adrija», 27., 28., in 29. avgusta 1922. Otvoritev tega tečaja se je vršila v Vipavi pred ljudstvom s predavanjem o narodni higieni. Ostala predavanja so se nadaljevala na Nanosu pri «Bla-žonu*. Naj omenim tu Ic nekaj misli, ki jih je podal cand. iur. Nanut zbranemu dijaštvu:.
Dijaštvo mora stati s teptanim, revnim ljudstvom v boju zoper socialno izkoriščanje. Proletarskemu narodu je treba politike pro-letarcev. Dijaštvo naj gre med kmečko in delavsko ljudstvo in pelje naj ga organizirano v kulturnih društvih resnejšim ciljem naproti, kot pa so dosedanji vzori nekaterih društev: zabava in malomeščanska? ošabnost.
Pozival je dijaštvo k organizaciji in discipli-naciji samih sebe, «ker za uspešno soc. delo je nujno potrebno, da začne dijak to delo najprej pri samem sebi.»
Ostala predavanja so tudi deloma razjasnila še nerešene naloge, ki čakajo duševnega delavca-dijaka, Če hoče zadostiti zahtevam časa in dejansko pokazati, da hoče resnično služiti svojemu narodu.
Vračali smo se z mislijo tov. Jelinčiča: «Vrgli smo seme in morda vzklije kak sad iz tega.»
Le eno: Vrzel se je občutila med stebričjem. Ravno mesta, kjer bi morali stati visoki stebri, so bila prazna. Visoki stebri namreč zro daleč.
«
Kanal. (Meškova «Mati»). Dne 23. in 24. sep* tembra je uprizoril dramatični odsek Kanalske* Čitalnice Meškovo Mater. Priznati moramo, da je bila žaloigra zela dobro podana. Najboljše izpričevalo za igralce in najlepše plačilo za njihov trud je bila napeta pozornost, s kate: o je občinstvo sledilo igri od začetka do konca Igralci so se stako silo vživeli v svoje vloge irt se pri igri tako razživeli v njih, da so posamezni prizori izvabljali poslušalcem sob.e v oči'. To moramo posebno pohvalno poudarjati, da igralci svo;'ih vlog niso recitirali iz glave, ampak so govorili vsako besedo od srca; zalo so pa tudi šle te besede o materi-domovini do srca. Imeli smo pred seboj sicer diletante in opazili na njih to in ono diletantske nedovršenost, a igrali so z izredno ljubeznijo in globokim, pristnim čuvstvovanjem. To je dalo igri posebno vrednost in pričo tega so nekateri nedostatki izginili skoraj neopaženi. — Ta — tople ljubezni do domovine polna — igra je postala na odru življenje; vsi pomisleki, ki so jih nekateri, imeli proti vprizoritvr, so se izkazali za prazne in nične.
Milan (Miljutin Garlatti) je imel za svojo odlično dramatično zmožnost iako hvaležno vlogo, v kateri je lahko razvil svoje moči. Igraf je z globokim, toplim čuvstvovanjem in silno temperamentnostjo in se zaživel v tragiko sklepnega dejanja tako, da bi se bolj ne bil mogel. Mestoma bi se ga želeli bolj naravnega; njemu, ki se more s takim umevanjem in Čuvstvovanjem vživeti v dejanje, ni treba umetnega patosa; naj da čuvstvu naraven izraz. — Silva (Brezigarjeva) je bila Milanu zelo primerna protiigralka; kot novinka v taki vlogi ie s svojo igro vse nepričakovano presenetila. V, kretnji in kostumu je zelo dobro podala oster kontrast med ponosno Silvo prvega in strto siroto sklepnega dejanja. V prvem dejanju ie» podala par krasnih slik in pokazala, da je v njej odličen dar izrazite in efektne kretnje , ki ga Šolanje lahko razvije za podajane pristnih mimičnih lepot. Zelo dobro je igrala tudi v zadnjem dejanju.
Zelo srečno je bila oddana vloga matere. Miren in priprost je bil nastop te ljubeče in trpeče matere; a vsa skromnost je dihala nekaj dostojanstvenega; iz vseh kretenj in iz glasu igralke je odsevala in odmevala'tiha, zatajevana bol, prepojena s toplo krvjo srčne ljubezni. Mati je čutiia, da stoji pred nami kot poosebljen simbol nesrečno matere-domovine.
—	Tinka (Slava Angeli) je ustvarjena ljubka naivka; zato je najbolj dopadla v mirnih, naivnih scenah; pokazala je pa tudi toplo čuvstvo in ustvarila par prisrčnih prizorov; posebno lepa slika je bil nastop z bratom Ivanom (Kristjan Bavdaž), kateri je svojo kratko vlogo, prizor s Tinko in slovo od matere, prav dobro podal. Tinka je ustvari'a še par prisrčnih slik v žalostno-ljubkih scenah z bolno materjo in bolno Silvo. Bila je na odru mirna, a zelo simpatična prikazen. — Mirno in dostojanstveno je igral župnik (Karrerl), ki je po svoji zunanjosti podal res Meškovega župnika, samo da je bil premladostno maskiran. V razgovoru z Milanom mu je zažarelo oko in vztrepctaval glas, da smo vsi čutili, kako v dno srca čuti veliko, bridko ljubezen do prezirane domovine.
—	Šandor (Alfonz Garlatti) je imel kratke vlogo, v kateri je zopet razkril svoje znane igralske sposobnosti. Pri Križniku (Bajt) je bil nastop boljši kot deklamacija, ki ni bila ravno slaba, a ne povsem ogla jena; razvije se pa v dobrega igralca z vajo in Časom. Podobno je tudi Tržanka, ki je zbudila s svojim kostumom in nastopom obilo smeha, bila v kretnji boljša kot v glasu; ustvarila pa je dobro (karikature intrigantke in klepetulje.
Režija igre je bila dobra; posamezne scene so bile zelo lepe; bilo pa je tudi nekaj pogreš-kov, kakršni se sčasom pri takih igralcih sami odpravijo. Scenerija je bila skromna a riku^na; kostimiranje prav dobro, markiranie nekoliko manj dobro. Ko dobijo Kanalci električno luč, bo moral oder skrbeli za bolj primerno luč.
«Mati» je bila vprizorjena v slovo fantom ki odhajajo (k vojakom; boljše in lepše besede bi jim Čitalnica ne mogla dati na pot.
Dobro bi bilo, da bi to igro vprizorili kanalski igralci Še kje drug-e.
Podružnica zveze vojnih invalidov v Tolminu naznanja, da bo dne 8. oktobra t. 1. cb 13 in pol izredno zborovanje za vojne invalide, vdove, sirete in stariša v vojni radiih. Zborovanje se bo vrši'o v Kobaridu v prostoriii g. Franc-a Miklavičan št. 134. Potrebna je polnoštevilna udeležba!
Iz Sežane. Deželna zavarovalnica, podružnica v Sežani, bo imela svoj vsakotri-letni občni zbor v nedeljo, t. j. 8. oktobra t. 1. ob 132 uri popoldne.
Zborovalo sc bo v prostoriji gospe Ga-brščekove v Sežani,
Predsedhišivo vabi vse člane k tcmti prevažnemu zborovanju, kjer jim bo izvoliti predsednika, podpredsednika in cz-nilce.
Pravico pristopa k zavarovalnici imajo vsi posestniki živinorejci sežanske in bližnjih cbčin, spadajočih k goriški deželi. Voliti smejo samo oni udje, ki so žc vpisani. in oni, ki se vpišejo predi volitvijo. Stroške za živinozdravnika krije dežela' deželni zaved za zavarovanje goveje živine do in le Yi pripada na prizadet«:ga zavarovanca. Razen teh stroškov nosi deželni zavod tudi vse stroške za uradnike in pisarno ter ostalo. — Priporoča se vsakemu živinorejcu, da pristopi k zavarovalnici.
Roiakl! Ne zabite na Šolsko druitvo!
Prip. uredništva: To poročilo, ki smo ga preejli. iz kroga goriških akademikov, je precej zakasnelo po krivdi sedanjih poštnih razmer.
PODLISTEK
igralec, ki dobiva.
Spisal Mavrici j Jdkai
Iz madžarskega izvirnika poslovenil Iv^n Koelial	8
Na£rmČnejšX pa je razgled iz južnega stolpa: Odtod je vi-deti v ves Reši* zaliv, v vzadju z Učko goro, z otokoma Cresom in Krkom, z ladjami, ki prihajajo z daljnega morja. Tam pek/iva gorska pobočja še temno zelenje pragozdov.
Gospod Metel je obiskal vse štiri stolpe po vrsti. Tri sobe, ena .nad drugo, z zarezanimi oboki tvorijo notranjščino teh stolpov. V sobah prvih treh stolpov so stene vse počečkane Z imeni, s šegavimi in otožnimi stavki v francoskem in laškem jeziku; vmes je tiu pa tam kaka karikatura. A sobe četrtega stolpa niso nič počeokane, ampak kažejo sledove nekake primitivne (preproste) sobne slikarije. Ta »tolp se razločuje od drugih tudi v tem, da so
pragovi vrat iz črnega lnramorja in da Štrli zgoraj na vrhu napustka po ena grobo izklesana moška glava. — «Jaz izberem vse tri sobe tegale stolpa za stanovanje svoji sestri,* je dejal novi grajščak. — «Tedaj je gospod zares odkril edini za stanovanje pripravni kraj v svojem gradu, edini kraj« v katerem se je mogoče takoj nastaniti,* je rekel narednik, mamzela Aksamita. — »Veselim se, da se najini nazori precej od začetka tako strinjajo. Dajva takoj gori prinesti po mornarjih sobno opravo in drugo ropotijo! Za shrambo jedil, menim, se bo najbolje dala uporabljati votfina s kapniki, ker sc neprenehoma prenavlja.
«Tudi to se je gospod dobro izmislit No, tedaj pojdiva po pohištvo, dokler je svetlo!«
(Kaj je mogel najti Metel dobrega v tem, da se eden oddelek tega poslopja prenavlja? Po lastni zmožnosti kapa stara štukaturna plast doli in iz nje okameneva talna plast.)
«Se nekaj hočem gospodu pokazati,» je dejala Aksamita, ki med iz prehodom ni bila vzela pipe iz ust, marveč je venomer puhala dim krutega komičnega tobaka* kakršen se prodaja za rojake. — S pritličnega hodnika se ie prišlo aLoz železne duri na piano. —
Ko sta t!am izstopila, je iznenadi! Metela nepričakovano najden kup zakladov. — Zares je bi! zaklad: vrtec poln južnih rastlin. Ves vrt ni bil večji kot 20 korakov v dolžino in 6 v širino.
Pa še tega je bilo mogoče uničujoči prirodi Ie na ta način ugrabiti, da so postavili okoli njega iz ogromnih skal zid, en seženj visok, ob katerem se lomi srd severnega vetra, ko plane s hribov doB; samd proti morju je v zidu majhna vrzel, odkoder se vidi doli v strmo skalno globino. Vrt je zanemarjen; vidi se, da zdavnaj niso iu stanovali taki ljudje, ki se naslajajo s cvetlicami; ampak en velik rožmarinov grm fe vendar privezan k stari oljki1, ki se krivi poleg zidu, tako da je tam nastala naravna utica in pod njo je velika kamnata plošča za sedenje. — «Tale oljka velja največ pri vsej !>&», je rekel Met«L «To verjamem*, je pritidfla Aksamita. «Daje nam olje za cslo leto. Se zdaj imamo nekaj lanskega.» Rekli je odmeknfla veliko kamna to ploičo ter odkrila pod njo okrogel basen, ki
bil Ita^teko enmtairoo *cMben v skalo; takšno posodo imajo Mor laki za olje. —- «Gospod lahko poskusi; §e zdaj je olie sladko in sveže.»
To je Metiel tudi storiL To pa ni bil pravi vzrok, da je tisto srebrnolistno drevo tam v skalnati rebri tako visoko čislal. — «Ampak o temle drevesu naj gospod nikomur ne pravi,* je Aksamita opozorila, «zakaj če zvedo onr gospodje tamle doli, da je tukaj še ena oljka, bodo naredili posebno dražbo!» Gospod Metel se je zasmejal.
-Jaz pa nisem tega povedala zato, da bi se gospod temu smejal. V tem-le kraju je ta navada: če prodajo kos zemlje, ki ima v kakem kotu oljko ali kostanj, tedaj ne prodajo drevesa z zemljiščem vred, ampak drevo ostane staremu gospodarju; to edino drevo preživlja celo družino; to zapišejo v posebno, veliko knjigo, in kadar pride tako drevo na dražbo, tedaj naj bi bil gospod tam; videl bi, kako znajo tukaj ljudje eden drugega presegati v ponudbah: od sto do sto gttdinarjev do tisoč, do dva tiisoč! Stara oljka ali kostanj je zaklad! Če gospod izblebeče, da je tukaj oljkovo drevo, mu ga ugrabijo; zakaj Lah ne pusti, da bi kupil drevo kak tujec; in potem bo moral gospod dopustiti, da prehodi kupec ves grad do oljke.
-Prikrival bom svoio dobro volio*. — Cas
je bil, da se gre dol na obrežje; zakaj solnce je bilo že zdavnaj zašlo in le zaradi dalgega poletnega somraka je bilo še svetlo; nebo je bilo pomarančaste barve ter je v vznožji5 padalo v bakrenordeče ozračje, kar je kazalo slepilno nasprotje z jeklenesinjo barvo morja; noč se je bližala in Metela je čakal še dobršen kos dela.
Ko sta prišla doli k pristanišču, je stopi] pred nju gospodar barke ter jel z nevzdržno zgovornostjo razkladati, da se je z mrakom obrnil veter zelo ugodno in da zdaj lahko odjadrajo nazaj v Bakar. S tonnare*} da javljajo, da je šla velikanska množica lunov v ribjo past; te bo treba prepeljati na Reko na ribji trg. Zato bi mu bilo všeč , če bi dovolil gospod, da izkrcajo pohištvo na obrežje, jutri zjutraj da pridejo nazaj, da bi vse prenesli gor v grad. Takrat bodo tudi njega peljali nazaj na Reko. Dosedanjo prevoznino da bi rad imel na dlani.
*) (onnara (laški) je kraj, kjer solijo (ribo), a tudi zaliv, kjer se lovijo tuni.
luna'
(Dalje.)
JEDINOST-
V Trstu, dne 5. oktobra 1922.
Objava. PodLpisaai odbor « Slovenskega Alojzijevišta* v Gorici obvešča javnost, da *e sredi oktobra tek. leta odpre zavod v Gorici, v ulici Soškega* mosta (Via Ponte Isonzo) štev. 7-9 za vzgojo in prehrano slovenskih dijakov, k! nameravajo obiskovati ljudske ali srednje šo^e v Gorici. V zavodu so odpre tudi zasebna pripravnica, v kateri se bodo učenci pripravljali na sprejemne izpite za gimnazijo, za sedaj v italijanskem jeziku. Razume se, da se izobrazijo predvsem v svojem maternem Jeziku. Za sprejem v zavod naj stariši ali njih namestniki predlože do 15. oktobra t. I-fia^fednje listine: 1) krstni in rojstni list;
2)	spričevalo o cepljenju koz (nekolek.);
3)	zadnje šolsko spričevalo; 4) spričevalo (nekolek.) duhovnega urada o lepem obnašanju uičenca in priporočilo. Mesečnina za prehrano v zavodu in pcdučevanje znaša 150 lir, ki se mora vnaprej plačevati. Šolske potrebščine, poprava obleke in pranje perila se posebej računa. Prošnje za sprejem naj se pošiljajo na naslov; Mons. Dr. Jcsip Lfčan, prof. bogosl. v Gorici (Via Orzoni št. 31). Zavod se trenotno še popravlja, a koj ko bodo poprave dovršene, o? prične z notranjo pripravnico; vsekakor se bo skrbelo, da se sprejeti u-čenci tekom leta zadostno uspcsdbifjo za sprejemne izpl-te, ki se vrše kcncem Šolskega leta. — V Gorici, dne 15. septembra 1922. — Odbor »Slovenskega Alojzije-višča*.
Književnost in umetnost
Boris .Miran »Strunam slovo». Zbral in objavil F. S. Segula. V Ljubljani 1922. Zalazila Jugoslovanska knjigarna. — Ne čudimo se, če so danes izšle te pesmi, ki sc lake ,kot jih navadno izdajamo šele po smrti vs2(kega pesnika. Stritar je danes tako pozabljen, kot da je že davnaj umrl, in redki oni, ki se začudi ko čuje, da še vedno živi Komaj v letih vojne strahote in splošne lakote smo se spomnili nanj z darovi, da ni popolnoma izihral v As-pangu pri Dunaju, kjer s svojo priletno ženo deli teža — starosti. Mnogo je veraov, ki so raztreseni po naši domovini, verzov, ki jih je pesnik odgovarjal ra razne pošiljatve v blagu in denarju, od šolskih otrok in tudi od privatnikov. To dejanje narodove skrbnosti je bilo na vsak način hvale vredno in najbrže edino izdatnejše plačilo za pesnikov mnogoletni trud ra polju slovenske književnosti in naše ikul — Pesnik Stritar je bil ena najmarkant nejših osebnosti našega slovstva. Bil je v isti čas estetsko in tudi drugače najizobraženejši človek med Slovenci. Mnogo je bral, mnogo se je učil in kar je bilo glavno, videl je za tedanje čase tudi mnogo sveta. Spoznal je tuje kulture, tuja slovstva, tujo filozofijo. Bil je svetovro orijentii-an, edino zmožen, da pokaže skozi okno, skozi katero je on gledal v svet, <iudi drugim nove neznane pokrajine. Dasi danes ne sodimo njegovega talenta bogve kako viseko, in bodo njegovi umotvori, ki so bolj plod volje in znanja, »kot velikega pesniškega talenta, iimsJu pozabljeni, ne bo pozabljen njegov kritični duh. njegova šola, zasluga, da nam je po-»nagal odkriti v kot vrženega Prešerna, po dragi strani, pa je bil tudi on prvi, ki nam je ustvaril leposlovni list, ki naj postane vez med občinstvom in umetnikom. cDunafski Z\*on» je bil prvi slovenski leposlovni list v pravem smislu te besede. Poleg tega ima zasluge tudi glede našega Gregorčiča, četudi zanikamo, da bi bil imel Stritar popoln duševen vpliv nanj, tudi glede svetožalja nef zakaj pri Stritarju je bilo svetožalje prineseno umetno od drugod, pri Gregorčiču pa je bilo naravno, ker je temeljilo v duši. Pač pa je Gregorčič prevzel od Stritarja pravilno estetsko obliko in je presegel svojega mojstra. To so glavne Stritarjeve zasluge, ko je nastopila nova doba in je svoje delo dovršil, se je umaknil. Samo še v Mohorjevi družbi je spisal šliri knjige za otroke. Vendar se je bilo človeku, hi je celo svoje življenje najlepše ure posvetil literaturi, težko ločiti od pisateljevanja. Tudi v najtežjih dneh stradanja v Anpar.gu ni miroval, sključen starček je slonel cb mizi in pisal svoje sočne izlive. Njemu, ki je svoječasno oznanieval po Herderju posneto vseslovansko misijonstvo miru in sprave, se je zdel današnji svet čuden in ncraz«janljiv. Hrepenenje po miru buta v njem in hoče poleg drugega do izraza. Vedeli smo, da ima Stritar pesmi v svojem predalu, evo zdaj vh imamo v ličnem zvezku pred seboj. Niso literarni dogedak, ampak zanimive so kot vsaka literarna zapuščina. Vse pesmice skoraj so razmišljanje, filozofija, tu pa tam privre čustvo na dan, oblika je tu pa tam že "šibka, vidi se, da roka ni več sigurna, a srce je še vedno isto, plemenitost oznanjuioče: Kaj izmed božjih te stvari Najbolj na svetu veseli? —
Na nebu blagi solnca svii Na zemlji človek plemenit, jvako se v njetn združuje razum s čustvom priča:
Srce brez glave Dela zmešnjave; Glava brez srca Tudi ne velja; Srce in glava Ta je prava! V nadaljnih pesmih opisuje stanove, govori dečku, ki se napravlja na pot v življenje: Moli, delaj brez napake Živi, kakor hoče staro; Če te vzamejo v vojake, Štej si v čast, da si izbran. Malo star nazor sicer, ki ne pelje do sploš-ega miru v Evropi, ki si ga pesnik tako želi; pa že pove lepše deklici, ki ji priporoča brezpogojno poštenje, zakaj
^Ženska duša, šibka stvar!« Več pesmi je posvečenih posameznim Članom in prilikam v Šukljevi družini, to pomeni, «la je mnogo s to družino občeval Ena pesem Jatira že iz 1. 2905, «Pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.» (Stritarju ta spomenik ni •>il povseči, v več pesmih je izrazil nevoljo nad njim.) V zahvalo za knjigo, ki jo je spisal dr. Tominšek o Stritarju, mu je ta posvetil «Obila setev, žetev mala » Znamenje, kako veliki so bili njegovi nameni in načrti in kako skromen je proti sebi in tudi strog. Sledi še par njegovih navadnih pesmi o <srečnem kmetiču,* epomladi in čebelah,* cveverici* in druge.
Pod posebno vzglavje je dal pesmi < lza sveto »ne vojne,» v katerih prvi izraža hrepenenje po modrem možu, ki ga kliče, naj pride iz daljave v to rohneče divjaštvo in naj-pokliče Vse, ki so dobre volje:
«V sveto vojsko, bratje, se zbacimo. Zoper moč peklensko se borimo, , Mir in sprava naj po svetu vlada Bratovstvo od vzhoda do zapada!»
Evo, tu se zopet kaie njegova mesijanska misel, ki kliče po svetovnem miru.
Ptici naročuje, naj teti proč iz kraja, kjer divja boj, opeva mrtvega konja, ki ga žre krdelo vranov, lepa j« ptsem o begunki, ki nima hrane za dete in išče tolažbe — v valovih. Značilna je pesem vojnega dobičkarja, menda edina, ki jo imamo v našem slovstvu:
Vojske konec,	: ^
Prazen lonec; Vojska, ne zapusti nas! g ' Slaba košnja. Prazna mošnja, Bo, ko pride miren čas. Dojka mil« Si hranila Nas brez truda in skrbi; Vsega dosti. Vse sladkosti Vojska nam si dala ti I Omrzelo Nam je delo ** Truda, posta ni nam mar.
^ Tu ostani
In nas hrani, Ne zapusti nas nikdar!
«Novi Zapiski*. Izšla; je septembrska številka «Novih Zapiskov*. Uvodnik prinaša načelno razpravo Andreja Etnspielerja, znanega politika koroških Slovencev, proti centralizmu, ki je bila objavljena 1362. leta. Drugi članek nadaljuje razpravljanje o slovenstvu, južnem slovenstvu in slovanstvu. Končno sta politična in kulturni pregled z raznovrstno vsebino.
ZLAT, srebrn m papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27, Govori se slovensko.
1721
HI5A z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hUl in stavbeno parcelo} dve minuti oddaljena od kolodvora Rakek, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila X občinskem urada v Rakeku.	1799
BAKER« bron, med, svinec se plačuje po najvišjih cenah v via Scahnata 3, Fonda. 1813
ODVETNK dr. Joahim Ražem je preložil svojo pisarno iz ulice Filzi v ulico Giacinto Gallina št. 2, II. (vogal Goldonijevega trga).
1815
Gospodarstvo
Umetno škropljenje na polja na Madžarskem so je letaj, po poročilih v gospodarskih listih elebro o£>neis*o in je znatno* napredovalo. Nad 500 oratov se je škropilo po različnih sistemih. Uspiehi so vedno presegali ' pričakovanje. Biiadimpeš juneiko rtrtžonirsko društvo voida te škropilne naprave in j*h hoće še znatno preurediti. Vse kmetijstvo se živo zanima za to umetno škropljenje.
Francoska trgatev« Fratncija- ima letos zelo ugodno trgatev. Leta 1921 je znašal pridelek malo nad 45 mđjo«ov hektolitra**/, prejšnje leto pa 59 irafljcnov hektolitrov. Letošnji pridelek se ceni najd 60 mil j eno v hektolitrov.
Cene soli v Avstriji. Z včerajšnjim dnem je določena cena za kuhinjsko £<»1 100 kg m na§e I 300.000 K'
MEBURANA soba, lepa, zračna, se odda pri boljši družini. Vesel, via Giuslinelli 4, pritličja_- 1816
.TOMAŽEVA ŽLINDRA, z garantiranim* 18% fosforne kisline, raztopljive v citronovi <ki-slini se dobi in naroča pri Kmetijski zadrugi v Trstu, kakor tudi pri njenih podružnicah v Štjaku, Avberju, Prestraneku, Kalu pri Št. Petru, Saležu in drugih.	1818
15 DO 16 LETEN deček se sprejsne kot učenec za pekovsko obrt. Samo zdravi in močni imajo prednoat. Nastop takoj. Ante Mlakar, Sv. Peter na Krasu.	1793
ODVETNIŠKA pisarna sprejme pisarniškega vajenca. Naslov pri upravništvu.	1821
V NEDELJO prvi jesenski plesni venček v dvorani DKD Campo S. Giacomo. Začetek ob 19, Bizjak.	1823
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 1®
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, L	82
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 39
MIZAR se priporoča za vsakovrstna mizarska dela. Josip Bizjak, via Lavora tori 213. 74
KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno.	57
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S. T. XycHas St. 6, tefefon 2-S£.
VocSro v zalogi ia po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjcvcc ia kranjski slivovec.
Lastni Izdelki: šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in drttga.
Specisliteta s Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugI.	(50)
ODVETNIKA
84
Borzna DdroilSs,
l	Te£«8i
Trst, dne 4. oktobra 1922.
'adransk* banka ............. t 15-9
................................357
Dalmalia .............* . . . .	310
Gerollrnlck....................1520
Libera Triestl;:* . . . . . ....... . .	4 G tj
Llojd...... .............1230
Lossino ..•••».•••••.«••••	G91
i Mariinolich.......................150
Oceanla ..•....•«...•«....	144
Premuda ••••••••••»»••••••	3t>(>
Tripcovleh ........................->'9
j Ampele« • ..«*... ••.......•	€73
Cement Dalmatla ••»••••..•••••	£60
Cement Spala to ..................
Tuja valuta oa tržaškeai trtfui
Trst, dne 4. oktobra 1922.
ogrske krone ........... —.85.--.9o
avstrijske Krone ..........—.03.Va 05.—
češkoslovaške krone •••••••	7S.25.— 77.—
dinarji . . •••••••••••	33.20.— 33-50
lejt . o..........................14.-.- 14-75
marke.......... . . . •	L10.- 1.2:1
dolarji..................23.50 — S3.65
: francoski franki •••••••••	178 —.—17850
! švicarski franki •••••••••	437.—.—441-—
; angleški funti papirnati	103.40.—103-75
angleški funti, zlati .......	111.25.—113-25
nijoleoni...................69.—.— f»0-—
Mmll oglasi
se računajo po 20 stot. beseda« — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stet. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—» Kdor išče službo, plača polovično ceno.
15 TER v dobrem stanju, se proda. Via Fo-scolo 15, tobakarna.	1827
KUPUJEM staro železo in druge kovine po visokih cenah. Marchctti, Via Tesa 8. 1828
MESARJI! Predam vso mesarsko opravo. Pojasnila v Via Giovanni Boccaccio 9, II. vrata 9.	1829
ČEVLJARSKI delavec ae sprejme. Via Guado Bruraier št. 9.	1830
GOSTILNO, v sredini mesta, pripravna za vipavska ali istrska vina, prodam po nizla ceni. Settefontane 34, prodajalna delikates.
1826
ŠVEDSKE KAPLJICE, izvrstno domače zdravilo za želodec, v lekarni v Sežani. 83/3
MLAD TRGOVEC želi znanja v svrho ženft-ve z gospodično v starosti od 19 d!o 22 let z nekaj premoženja. Cenjene ponudbe pod «Resnost» na upravni&tvo,	1824
URADNIK, vešč slovenskega, srbohrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, išče kako prosto mesto, tud£ na deželi. Ponudbe pod cStanislav® na upravništvo.	1825
KONJ in enovprežen voz z vzmetmi, v dobrem stanju, takoj prodam. Naslov pri upravni-
štvu.	1811
NAJBOLJŠE creme za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v IL Bistrici.	28/1
POSLOVODJA, prva moč, zmožen voditi tr-govino-tknjigarno, dobi shižbo. Prednost imajo oni z večletno prakso. Poznanje italijanščine, nemščine in slovenščine v govoru in pisavi neobhodno potrebno. Ponudbe na upravništvo pod «Pos!ovodja»,	1831
KLAVIR Bosendorfer se proda ali da v najem. Via Ruggero Manna 3, veža.	1832
ŽENSKA išče delo dve ura predpotdne in dve popoldne oziroma bi sprejela službo vrata-
rice.
Sr. H is SlIKI
Romsko konsumno društvo
lita
:: KRČMflRJfl ::
ali odda gostilno v najem«
Prosilci naj vložijo svoje prošnje do petka od 3. do 4. ure v gostilni pri cerkvi. €35
HAZIMNILO.
erj co o
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je na novo otvorila
o Postojni zslofs na-žrefiBlh SDomsnlKeu
u flt'Bfišču gostifae lupan. ^iSS
Dr. K GR050UIN
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll.	60)
=9
«r

m
Z0fe02drayslsk0-k!rur3!čnl ombiilatsrU
Dr« Cicero Hkhel&nselo - Postojna
sprejema v Postojni (vila Jt.ca) vsaki dan od 10— 12 in 14— 17.
Ob nedeljah in praznikih ne sprejema.
i ■ —OBBBaBI'i-L;?«^.«.1^!-- j— 'J'-'-MtT^^^ .AV--
Iz Trsta, via FoWo FHz! sL 17/!. (tel 28-50) sprejemata
svoje klijente iz sežanskega okraja
vsako soboto
pri AMFU v SEŽANI
¥ABSLO
na
IIL redni občni ir!
RifMarsiis m§M ie M\\m
rsgistrovana zadrugo z naomejeno zavezo
v Barkovljah
kateri se bo vršil
dne 22. oktobra 1922 ob 10, ur! predp. v uradnih prostorih v Barkovljah.
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3. (Hotel Europa) telefon 44-23.
81
sa spolne, siffiiitšcne, koSne in eirsšks bolesni	41
v Trstu
rofistroran* zadr. i neomejenim jamstrom
enca Mer Lnlsf Ko Polotrtna 1U.L
Obrestuje navadne braollne vloee po
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57if/. ak(> znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 6,/-#/9 ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja lekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04.	Tel. št. 16-04.
a:
.o
Srebrne Rrona in zleto plačujem po ntUulšJiii cenah
alojzu mm
Trst, Pfrzza G&HMIal il Z
8 (prej Barrlera)

ligi jtefiM M pl
in Bn ca
resistrcvar.a zadruga z omejenim poroSivom,
uraduie v svoji lastni liišl ulica Torrebianca štev. 19, 1. n>
a vts a^ea Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sffilitične bolezni, zoŽenja in
vnetja cevi in kapavca. PreizkuSnJa krvi za ugotovitev sifili ličnih okužen j
Sprejemu.'a od 19 do 12 in cd 14 do 17. Gorica, Piazza Ni^oC^TomneazsoCPiazzutta) 8
KDOR HOČE KAJ KUPITI	m
KDOR HOČE KAJ PRODATI	§
KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.	S
• INSERIRAJ V »EDINOSTI«	©
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za' čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna' mera po dogovoru.
Uradne urs za sirani otl 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.

DNEVNI RED:
1.	Potrdifo načelništva.
2.	Potrdilo letnih računov.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
(637)	ODBOR.
Opomba. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi, ne glede na Število članov.
NAZNANILO.
Gospe in gospodične učiteljice se uljudno opozarjajo, da dobijo raznovrstne drobnarije za dekliška šolska dela v dobroznani prodajalni manufak-turnega blaga Lorenzo Scher, Campo S. Giacomo št. 16.	ess
in seri raj te i
via dai Sšatteri 1 in
via Malcanton 7--S3
Absolutno
konkurent ine cesta, erj
OSEB©
15 LETEN deček želi v&topiti kot vajenec v trgovino jestvin. Via del Prato 12, vraU 3,. . Vrdela (Čase operaiej.	18221
V.CdhlOStr
I

Delniška siaunica L 15.009.000 - Rczerue L 5,100.000
Dunaj* Opatija, TRST, Zadar. . o)
AHlirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka. Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnoveni, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
AfUirani zavod v New-Yorku; Frank Sakssr Slade Bank.
Izvriuje vse bančna posle«
PREJEMA VLOGE
no hranilne knjižice ia na tekočI račun ter jib obrestuje do 4\
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
=s Daje v najem varnostne predale Isaffes) =
Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa di Rlsparmio štev. S — Via S. Nicold Stev. 0.
Telefon št. 1463« 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.