Celje, 18. oktobra 1963 • Leto XV. Številka 42 odgovorni urednik tone maslo list izhaja ob petkih, izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tisk«." uredništvo in uprava lista: celje, tro v. kongresa 5, postni predal 152. telefon 24-23. tekoci racun: 603-11-1-656. letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din. inozemstvo 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ifS: 825 milijonov ф delovne organizacije, delavci in uslužbenci presegli pričakovanja ф v veČini obCin tudi ostali obCani niso odstopili od predvidevanj ф nekatera kmetijska območja, zlasti celjsko, DALEC zaostajajo vpis ljudskega iposçjila je zaklju- čen. Od izvršnega sveta SFRJ pred- videna vsota, je v državnem merilu prekoračena za 10 milijard. Tudi v celjskem okraju Jahko z zadovolj- stvom ïn ponosom ugotovimo, da simo presegli pričakovanja, računajoč na idealno razdelitev bremena vpisa po odhodku vseh kategorij vpisnikov, za približno 22 odstotkov. Zasluga za to, smo kot skupnost delovnih ljudi v merilu okraja tako častno izpolnili svoj moralni in humani dolg do naše skupne jugoslovanske tragedije, pri- pada delovnim organizacijam in druž- benopolitičnim sikupnostim, delavcem in usdužlbencem, ostalim občanom in v polovici vseh občin v okraju tudi kmetom. Da kmetje v okrajnem po- vprečju zaostajajo za rezultati vpisa pri ostalih kategorijah je povzročil slabši vpis med kmeti šestih občin (Celje, Sevnica, Videm-Krško, Šmar- je, Slovenske Konjice in Laško). Od teh občin je seveda daleč, najslabši vpis bil v celjski občini, kjer je od^ približno 2400 čistih kmetov posojilo vpisalo le 1000 kmetov in še tu v po^ vprečju 2600 dinarjev na vpisnika. Ker bomo podrobno, po potrebi tu- di korigirano, vpisa po kategorijah in občinah objavili v eni izmed prihod- njih številk, bi tokrat ne objavili obi- čajne tabele. Končno stanje vpisa še ni do ¡potankosti jasno, vendar zanes- ljivo je, da je celjski okraj v trite- denski akciji vpisa ljudskega posojila zbral 825 milijonov dinarjev. V skup- nih zneskih se z rezultati vpisa) po gospodarski moči in dohodku) občine takole razvrstijo: Celje 338,520.000, Slovenske Konjice 42Д08.000, Šmarje 45.389.000, Šentjur 17,470.000, Videm- Krško 74,214.000, Žalec 82,554.000, Brežice 39,335.000, Velenje 83,159.000, Mozirje 25,504.000, Laško 30,308.000 in Sevnica 27,394.000 dinarjev. Tako je po primerjavi zbrane vsote in gmotnih razmer med kategorijami vpisnikov. Ce pa računamo na popoln uspeh politične akcije, kakršna je bil vpis, potem lahko ugotovimo, da so najboljše občine, po tem vrstnem re- du hkrati med onimi, ki pa pri vpisu med kmeti niso žele najboljših uspe- hov. To pomeni, da podeželje v teh občinah ni bilo dovolj politično ob- delano, da se tam F>olitične organi- zacije niso dovolj prizadevale in da na teh področjih kmečki človek ne kaže tolikšne 23relosti kot v nekate- rih drugih, prav tako kmečkih pod- ročjih. Vpis posojila je bila politična ak- cija in kot tako jo moramo tudi ob- ravnavati sedaj, ko bomo delali po- litične analize, ko bomo ocenjevali zavest in humanost naših ljudi skozi prizmo vpisa. Vpis ljudskega posoji- la nam bo zanesljiv barometer za prihodnje, tako za delo naših poli- tičnih organizacij, kot za obravnave in odločanje takrat, kdo si v naši družbi zasluži večje pozornosti in po- moči in kdo manj. Kot rečeno, kaj več o tem bomo v našem listu obrav- navali v eni izmed prihodnjih šte- vilk. -ec OSTARELI KMETJE - DRUŽBENI IN NE SOCIALNI PROBLEM V srCído sta imela skupno sejo svet /a zdravstvo in socialno politi- ko ter svet za kmetijstvo in gospo- darstvo pri okrajni sknpščini v Ce- lju in načela ono izmed najbolj pe- rečih vprašanj — problem ostarelih in viši/nskih kmetov. Analitična služ- ba pri okrajni skupščini je pripra- vila temeljito študijo tega družbe- nega problema, ki ga doslej vse pre- malo občutimo kot družbeni pro- blem in ga skušamo v posameznih primerih reševati zgolj s stališča humanih ricicel. Problem pa ni le pereč in ni ne- kaj. kar bi lahko odlašali tako kot smo doslej. Nujen proces industriali- zacija i,n premala skrb za višinske- kmeta sta }>orajala beg mladih ljudi z odročnih kmetij in to stanje se še vedno nadaljuje. Dobilo pa bo se večjo ostrino ta hip. ko bod<> delovni kolektivi še us|>ešneje reše- v<4li vprašanje stanovanj svojih de- lavcev. Na ta način lx) zamrlo ve- liko število polproletarskih kmetij, ki bodo kljub svoji osnovni vredno- sti — zemlji — postala družbeni problem. Kompleksen vpogled v to problematiko nam kaže na dokaj nepraviluo politiko občin do tega vprašanja, kajti to ni moč reševati z hlago davčno politiko, niti ,s pre- seljevanjem in še manj s podpora- mi. Eno kot' drugo vodi zgolj do ■odpora, do zmanjšanja narodnega bogastva, do mainjših dotokov davč- nih sredstev v okviru občine ali ce- lo v nekaterih primerih do povsem spremenjene nziognomije poprej naseljenih višinskih področij. Trenutno je na področju našega okraja 9?! oseb na kmetijah, ki so stare nad 65 let in v večini prime- rov potrebujejo }>omoč in nego. Vid- neje pa je to še s pregledom vseh kmetij, ki jih imamo na našem po- dročju 17.508. Od teh dobr« deseti- na že sedaj zahteva, da se jim zem- lja odkupi za protivrednost, ki jim .l>o omogočila, da se preživijo. Ti po- datki temeljijo na osnovi aprilsikih .raziskav in je ta problem danes še obsežnejši. Mnenja o tem so žal deljena. Kme- tijski strokovnjaki menijo, da ta problem ni še tolikšen, da bi ga mo- rali takoj reševati. Analiza pa kaže. da je dejansko stanje zdaleka bolj pereče kot si lahko mislimo in tu ni govora o problemu socialne služibe, temveč se tu srečujemo s splošnim družbenim problemom, ki terja ta- kojšnjo akcijo ш rešitev. In nujno se tu srečamo z vpra- šanjem, kdo naj vodi politiko so- cializacije vasi, če je za zadrugo ali društveno posestvo delokrog re- ševainja le v zanimivih površinah. Vsaka laična rešitev pa je lahko le trenutna. -že. Vaše izkušnje bodo za nas dragocene JE DEJAL GOSPOD BILDAD KAGIA, ŠEF KENIJSKE DELEGACIJE NA OBISKU V CELJU V Jugoslaviji se na obisku nahaja kenijska delegacija stranke KANU (Kenijska afrikanska nacionalna uni- ja). Ob svojem obisku v Sloveniji je delegacija obiskala tudi celjski okraj. Sef delegacije je g. Bildad Kagia, po- močnik ministra za prosveto in dol- goletni politični sodelavec legendar- nega premierja Kenijatta. V delega- ciij so bili še: pomočnik ministra za obrambo N. Vajali, in devet drugih članov parlamenta ter voditeljev KANU. Delegacijo v Celju sprejel predsed- nik okrajne skupščine Peter Sprajc ob navzočnosti predsednika OO SZDL Jožeta Marolta, podpredsednico ok- rajne skupščine Milene Stiftar-Vršni kove, tajnika okrajne skupščine Alek- sandra Svetine in drugih predstavni- kov. Goste so ¡pozdravili tudi pionirji in jim izročili šopke rož,, nato so gosti- telji goste zadržali v daljšem razgo- vora na sedežu okrajne skupščine. Goste je predvsem zanimal naš ko- munalni sistem, ureditev oblastnih organov, odnosi med komunami, ok- rajem, republiko ter zvezo. Z zani- manjem so spremljali razlago pred- sednika Petra Sprajca in ostalih vo- dilnih tovarišev o sedanjem razvoju našega družbenega in političnega živ- ljenja, vendar so želeli zvedeiti kaj več tudi o oblikah ¡političnega življe- nja v povojnih letih, ker jim naše iz- kušnje, kot je šef delegacije g. Kagia poudarjal, lahko ogromno koristijo, saj bo Kenija dobila v decembru svo- jo popolno neodvisnost. Kenijski voditelji so v kratkih be- sedah obrazložili tudi glavne značil- nosti in etajpe njihovega boja za ne- odvisno Kenijo, za njihov socialni, kulturni in ekonomski preporod. Visoki gostje iz dežele, ki vse bolj navezuje in krepi prijateljske stike s SFRJ, so si ogledali Celje s Starega gradu, se zanimali za našo zgodovino zlasti za naš osvobodilni boj. Ogle- dali so si tudi spomenik NOV na Slandrovem trgu in po kosilu, ki jim ga je priredil predsednik okrajne skupščine, obiskali .še Velenje. J. Kr. V krški občini ugodni rezultati Vpis posojila pri zasebnih kmeto- valcih se je zlasti zadnje dni močno povečal. Na vpisnem mestu kmetij- ske zadruge v Vidmu-Krškem je vpi- salo 609 kmetovalcev 2,229.00, v Ko- stanjevici 377 kmetovalcev 1,106.000 in v Brestanici 313 kmetovalcev 991.000 din. Kmetovalci so torej vpi- sali skupno 4,326.000 din. > PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE SRS dr. Marijan Brecelj v KRAJU TRAGEDIJE V DOLINI VAIONT V soboto je v dolino Valent v so- sednjo Italijo prispela delegacija i« SR Slovenije. Na čelu delegacije je bil podpredsednik slovenske skupšči- ne dr. Marijan Brecelj, spremljal pa ga je generalni konzul SFRJ v Trstu, tovariš Rudi Janhuba. Po ogledu po- sledic strahovite katastrofe (beri čla- nek na 16. strani) je slovenska dele- gacija skupaj z lokalnimi oblastmi na območju nesreče v pokrajini Bel- luno in Videm vodila razgovor o možnostih in oblikah pomoči, ki bi jo Slovenija nudila oblastem in pre- bivalstvu prizadete doline Vadont. Neosnovani očitki osnovni organizaciji v Malgajevi ulici Nekateri časopisi koit je »Mladina-«, »Tovaatš-«, dalje »Arena-«, in morda še kateri, .so v zadnjem času precej pisali o primeru Janka Cvetka, direktorja mehanične delavnice iz Celja, ki je s svojám nepravilnim ravnanjem z nediscipliniranim vajencem storil dejanje, ki ni v skladu s socialističnimi odnosi, še manj pa moralno-politič- nim likom komunista. Hrup, ki je okoli tega primera raz;buirka.l jav- nost, je bil povod, da je biilo treiba ukrepanje proti Janku Cvetku pospešiti. v takem smisilu so vikrepali občiinsiki politični organi. Tako se je občinski komite ZKS poslužil svoje pravice in tovariša Cvetka obravnaval na svoji seji ter mu izrekel kazen iziključitve iz Zveze Komunistov. Janko Cvetko je bil član osnovne organizacije v Maigajevi ulici, ki je o njegovem primeru rajzipravljala. Res je, da osnovna organi- zacija nd reàigiraila na dogodek tako ekspeditivno, kot bi to morala spričo aktualnosti v javnosti razvpitega primera, vendar so očiitki v nekaterih časopisnih vesitöh, da organizacija ш imela namena kaz- /novati svojega člana, neosnovani. Na izrednem sestanku v ponede- ljek avečer, ki mu je prisostvoval sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Stane Divjak in še trije člani komiteja, je bilo ugotov- ljeno, da je bila celotna onganizacija enotna v stališču, da je treba Janka Cvetka kaznovati. Zato je osnovna organizacija izibrala komi- sijo, ki naj bi primer razisikala. Pri tem pa je bila osnovna orgajni- zacija nekoliko počasna in jo. je občinski komite prehitel v prepri- i^anju, da so razpoložlljivi dokazi o teži pa-estopka tovariša Cvetka tolikšni, da je bila nadaljnja izgu:ba časa nepotrebna. Sesitanek osnovne organizacije je torej pokazail, da so očitki o nezainteresiranosti članov ZK v Malgajevi ulici, ojihovi pristranosti in nesposobnosti neutemeljeni. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je članstvo te organizacije precej neenotno piri kivalificđranju .pre- stopka tovariša Cvetka. To je bilo očitno v razpravi, kot tudi pozne- je v rezuiltatu glasovanja. Nad polovica članov je glasovala za pri- tožbo osnovne organizacije zoper višino kazni, ki jo je izglasoval občinski komite, prav taiko pa je več kot polovico članov bilo za Pritožbo zoper postopek občinskega komiteja, oziroma smatrali so, f^a primer ni bdi tako pereč, da bi komite moral uporabiti svojo izjemno pravico o kaznovanju člana njihove osnov, organizacije. J. Kr. V soboto je bil v Narodnem domu sprejem pionirjev celjskih osnov- nih šol in prosvetnih delavcev, ki vodijo pionirske organizacije. Sprejem je priredil predsednik občine tovariš Marijan Učakar (na sliki spreje- ma darilo pionirskega odreda XIV. divizije iz Dobrne). Na sprejemu so bili navzoči predstavniki političnih organizacij v občini in predstavniki okrajne zveze ter občinskega društva prijateljev mladine. Zlasti so bili pi- onirji veseli navzočnosti narodnega heroja generalmajorja Jake Rojška, ki jim je pripovedoval o pionirjih, njihovem delu in hrabrosti med na- rodnoosvobodilno vojno. Pionirji so se dalj časa prav prisrčno pogovarjali s političnimi delav- ci in jih vse po vrsti*obdarili z izredno lepimi izdelki. Le-te so izdelali učenci osnovne šole v Dobrni v času tehničnega pouka. Na koncu so se prosvetni delavci, ki se s tolikšno vnemo im prizadevnostjo ukvarjajo s pedagoškim vodstvom pionirskih odredov, zadržali še v razgovoru s po- litičnimi predstavniki, bili pri tem deležni zasluženega priznanja, hkrati pa so se dogovarjali o nadaljnjem delu pionirskih organizacij na osnovnih šolah v celjski občini. _ec OD 17. DO 27. OKTOBRA Med 17. in 23. oktobrom po večini oblačno s pogostim deževjem, nato za 2 do 3 dni izboljšanje. Okri^ 26. oktobra zopet dež z močnejšo ohladit- vijo (po gorah nad 800 metrov snef). stran 2 CELJSKI TBDNIK 1 St. 42 — 18. oktolbra i^çj TINE OREL Te dni so končno slovesno podpi- sali trojni sporazum o atomskem stopu, ki ga je s podpisi podprla skoraj vsa človeška druščina na svetu. Seveda marsikak podpis ni iskren, kakor kaze spremljava pod- pisa v dnevnem tisku in komentar- ji ob drugi rundi razoroiitvenih po- govorov med tremi atomskimi si- lami. Eden takih temnih tonov, ki naj bi mirno vzdušje razviharil, je te dni gnal svoje valove nezaupanja iz Zapadne Nemčije, ki ji razgovori med Zapadom in Vzliodom nikoli niso bili všeč. Takole pravijo: »Amerikanci, nikar ne zaupajte! SZ ima satelite, vesoljske ladje, s katerih z raketnim orožjem obvla- da ves planet, tega pa ZDA zazdaj še ne zmorejo«. Strah ima velike oči in tako opirajo svoje trditve tudi na izjave Terješkove na Kubi in Gagarina v Parizu, vse z enim samim namenom, da bi razorozit- vena prizadevanja speljali na slepi tir, ki ga poznamo že deset let. So znamenja, ki Kažejo, da si gle- de atomov obe strani vendarle ne- kaj verjameta. SZ ne bi prenesla atomske oborožitve Nemčije, zato so ji ZDA dale posebna jamstva v primeru, da bi prišlo do multilate- ralnega atomskega orožja. Ob slo- vesu, ki ga Nemčija pripravlja Ade- nauerju, je taka zagotovitev toliko važnejša, saj je Adenauer v zadnjih časih izrazil na svoj. način v5o nem- ško politiko proti Vzhodu, celo pro- ti pošiljki žita je govoril, češ, če SZ ne bo imela kruha, tudi njene rakete ne bodo tako močne. Seveda tak senilni pogled na svetovno po- litiko ni našel odprtih ušes na Za- padu, v nemški antikomunistični histeriji pa je bil vidno zabeležen, kakor vse druge besede v oporoki moža, ki je po vojni dosledno skr- bel za netivo hladne vojne v sredi- šču Evrope. Poleg Adenauerja se nerad po- slavlja tudi Macmillan, čeprav od- hod ovija v frazo, da tako ter ja ko- rist države. Laburisti so spontano izkoristili najrazličnejše težave kon- servativcev in Wilson vedno znova ponavlja, da je bodočnost socialde- mokratska. To najbrž ne bo velja- lo za Francijo, kjer de Gaulle v pre- pričanju, da' mimo njega nihče ne more dati Franciji tega, kar ji mo- re dati on, prav nič ne misli na od- hod. Nasprotno, zamislil si je svoj koncept, kako privabiti k Franciji del afroazijskega sveta in tako oži- veti staro imperialistično Franci- jo. Del te Francije je Južni Vietnam, v katerem je vlogo nekdanjega fran- coskega gospodarja prevzela Ame- rika. Ko so gospe Nhu rekli, da bo- do ZDA ukinile pomoč Dienni, je rekla nekako takole: »To bi pome- nilo odtegniti rešilno vrv utopljen- cu v trenutku, ko je že segel po njeja. Izjava je značilna in ne obe- ta nič dobrega. ZDA so tudi.po novi pelustraciji Diemove politike pre- pričane, da bodo Vietkong vojaško premagale. Ker je za Vietkongom LR Kitajska, pomeni to zelo. sum- ljivo samozavest. Ni čuda, če Zapad triumfira zaradi notranjih razpok na Vzhodu in da je zastopnik KP Indije nedavno govoril, naj se pre- kinjeni razgovori med sovjetsko in kitajsko partijo obnove. Hudih časov se tudi še ni rešila Alžirija, prav tako nekdanja fran- coska kolonija. Ben Bela je s svo- jim trdnim socialističnim progra- mom trdno povezal jedro oblasti, naletel pa je na nasprotnike, ki si sicer za ščit tudi jemljejo sociali- zem, v resnici pa branijo svojo osebno korist in bi radi napredek dežele zavrli s coklo institucij sta- rega reda v deželi. Spričo položaja v svetu ni vseeno, kako bo Alžirija krizo prebolela. T. O. t Za enotnost požarno varnostne službe Te dni &o bile tudi v celjskem okraju skupščine občinskih gasil- skih na katerih niso ocenje- vali samo dela v preteklem obdob- ju, marveč predvsem osvojili neka- tere smernice za Ixxloce udejstvo- vanje. Vsi zbori so potekali v zna- menju priprav na bližnji kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo ta- ko v vsebinskem kot organizacij- ,skem pogledu prinesel pomem'bno prelomnico. ^i(4lt(Mii ko je bila doslej za orga- nizacijo požarnega varstva značihna (Ivo in celo v(4"timost, ki je škod- ljivo vplivala na enotnost organiza- cije. na enotnost akcije v i)rinieru požarne uli elementarne nesreče, pa tudi racionalnega izkoriščanja sred- stev in strokovnih ka,drov. naj bi ])rav ikongres. ki bo novembra me- seca v TJ ii.bl jan i. utrdil enotnost po- žarno varnostne službe in v tej zvezi si)rejel tudi vse potrebne |)o- slovnike. statute itd. Skratka gre za to. da pridemo tu- di v gasilstvu .do enotne organiza- cije. ki je pravzaprav višja organi- zacijska stopnja. Zato zdaj ni več govora o različnih koncepcijah te organiz.acije. temveč o organizaciji, oziroma o enotni požarno varnostni službi. Л' kateri se bodo koncentri- rala vsa sredstva im vsi ka^lri. Taka enotna organizacija pa seve- da dovoljuje, glede na stanje, tri tipe organizacijsrkih enot. Tu gre za jrostovoljna gasilska društva, ki >odo predvsem delovala na osnovi samoprispevkov in ki bodo tudi v парУеј oMržala vse naloge, ki jih izvajajo že doslej. Y mnogih prime- rih so te organizacije pomembni družbeno politični činitelji na vasi, ki razširjajo svojo dejavnost ne sa- mo na strokovno gasilsko področje, na vzgojo prebivalstva, temveč tudi .na kulturno prosvetovno ix)lje in po- dobno. Naslednja organizacijska ob- lika so tista prostovoljna gasilska društva, ,ki že imajo nekatere ele- mente profesionaliz,nia. V praksi iz- gleda to taiko. da ima na primer prostovoljno gasils.ko društvo v več- jem kraju plačanega šoferja, meha- nika, |)lačana stalno dežurno služ- lx). inštruktorja itd. Zraven tega pa seseda še določeno število prosto- voljnih članov. In (končno — tu so še popolnoma profesionalme enote, ki ,bi delale oziroma že delajo v večjih mestih in drugod. Po načrtti naj bi bile vse te or- ganizacijske enote jwveza.ne v ob- činske, okrajne oziroma v republi- ško gasilsko zvezo. Smisel enotnosti požarno varnost- ne slnžbe ne temelji na nenačrtnem povečanju profesionalnih kadrov; tudi tu mora prevladovati načrtnost in smotrnost. Bolj kot za to, gre za .smotrno .koriščenje vseh razpolož- ljivih sredstev, ali z drugimi bese- dami — s čim manjšimi stroški do- seči čiim večje izkorišča^nje vseh $¡1, umskih in ostalih. Vse tO pa je tre- ba {X)drediti enotni organizaciji, z interno postavljenimi odinosi, enot- co [M)litik<), planiranim raziMjreja.! njem sredstev, ka-drov, šolanja ka- drov itd. Nosilec te enotne {>ožarno varnostne službe pa lM>do gasilske zveze. Kot kaže bo na tej osnovi bližnji kongres C.asil^ke zveze SloTt»nije sprejel jasen program dela za na- slednje o!>dobje. Kolektiv štorske železarne za obnovo Skopja Vsesplošni akciji za vpis ljudske- ga posojila za obnovo Skopja se je kolektivno vključil tudi delovni ko- lektiv Železarne Store- Takoj po raz- pisu tega posojila so sklicali izredno sejo političnega aktiva in razširjene seje vseh organov samoupravljanja. Pogovorili so se o vseh političnih in strokovnih pripravah za izvedbo vpisa p>osojila in sprejeli obvezo, ki jo je kolektiv odobril, da bodo iz skladov podjetja vpisali 12,650.000 dinarjev, člani kolektiva pa bodo z individualnimi posojili vpisali 15,000.000 dinarjev. Skupno torej 27,650.000 dinarjev. Razen tega so člani kolektiva ta- koj prvi dan po katastrofalni nesre- či oziroma potresu prispevali eno- dnevni zaslužek, ki je znašal 3,000.000 in podjetje iz skladov 2,000.000 di- narjev. Na vseh sestankih, ki so jih sklicali v ta namen, so člani kolek- tiva pokazali izredno veliko priprav- ljenost in solidarnost, za pomoč ma- kedonskemu narodu za obnovo Sko- pja, Z vpisovanjem so pričeli že 25, septembra zjutraj. Do pretekle so- bote, t, j, do 12. t. m. je vpisalo 95"'o članov kolektiva 14,214.000 dinar- jev posojila. Pri vpisu posojila so se najbolje izkazali člani kolektiva LIVARNE VALJEV, ki so posojilo vpisaM na manifestativni način kolektivno ter ga tudi močno presegli že prvi dan v zgodnjih jutranjih urah. Njenemu zgledu so sledili obrati in delavnice mehanične, oddelka tehnične kontro- le, uslužbenci, laboratorij in livarna sive litine. M. Svečana seja mladine V Vidmu-Krškem je bila 14, ok- tobra svečana seja občinskega ko- miteja mladine. Posvečena je bila 1, kongresu zveze slove,ns.ke mladi- ne, ki je 'bil v Kočevski Reki. Slav- nostni govor je imel predsednik ob- činskega komiteja mladine Maks Unetič. Seji so prisostvovale nek- danje skojevke iz Kostanjevice in predstavniki političnega in občinske- ga vodstva. V imenu gostov je na seji spregovoril sekretar občinske- ga komiteja ZK Milan Ravbar, k ije mladini zaželel še veliko uspehov, D. Vse priznanje mladini Sklanjal sem se nad pisal- no mizo, listal po debeleité svežnju aktov in pričel zamiš- ljeno prebirati neka poroči- la. Dajal je močan in preprič- ljiv vtis človeka, ki z vglaje- no doslednostjo in vztrajnost- jo izpolnjuje svoje obvezno- sti. Na njegovi zunanjosti pa nisem videl sledov utrujeno- sti, čeravno prihaja vsak dan v službo v Krško iz sedem kilometrov oddaljene vasi Gorica pri Velikem Podlogu. Tak je 25-letni predsednik občinskega komiteja mladine v Vidmu-Krškem MAKS UNETIC. Poln mladostne mo- či in zaupanja v bodočnost. Dober tovariš v krogu svojih sodelavcev in aktiven član okrajne skupščine. KDAJ STE SE OGRELI ZA DELO Z MLADINO? le leta 1955. Takrat sem namreč pričel aktivno delati v mladinski organizaciji v Ve- likem Podlogu. Bil sem več let predsednik te organizaci- je, ki je kar trikrat zapovrst- zo sprejela prehodni pokal dneva mladosti. VAŠ OSNOVNI POKLIC? Strojni ključavničar. ALI šE KAJ ŠTUDIRATE? Obiskujem tretji letnik ve- černe ekonomske srednje šo- le. VAM JE VOJNA VIHRA PRIZANESLA? Ni mi prazanesla. Nisem občutil strahote vojne, bil sem takrat še otrok. V kasnejših letih pa sem obču- til izgubo matere, ki je po- dlegla posledicam vojne. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI ZADNJE MLADINSKE KON- FERENCE? Vključiti čimveč mladine v organizacijo ter aktivno de- lo v ostalih družbeno-politič- nih organizacijah. Doseči v vseh pogledih čimveč uspe- hov. ALI STE TO USPELI? Smo. Ustanovili smo mla- dinska aktiva v Presladolu in v Bregah. Število članstva v mladinski organizaciji pa se je povzpelo od 1730 na 1945. NAJDELAVNEJŠA MLA- DINSKA ORGANIZACIJA V OBČINI? Govoriti moramo v množi- ni. Delavne so mladinske or- ganizacije v Velikem Trnu, Brestanici, Leskovcu. Ne za- ostajajo pa tudi: aktiv indu- s t ri je perila v Kostanjevici, organizacija y Velikem Pod- logu in v Bregah. NAJPRIZADEVNEJŠI PREDSEDNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE? Franc Žaren iz mladinske- ga aktiva na Velikem Trnu. ODZIV MLADINE PRI AK- CIJI ZA POMOČ SKOPJU? Dober. Akcija »Mladina Skopju« je uspela. Zbrali smo okoli 90.000 dinarjev. NAJAKTUALNEJŠE TRE- NUTNE NALOGE MLADINE V OBČINI? V teku so letne rnladinske konference. Aktivi morajo konference čimbolj vsebin- sko, tehničo in organizacijsko pripraviti, tako, da mladim ljudem lahko prikažemo me- sto in vlogo mladega človeka v naši družbi. KDAJ STE SE POČUTILI V ŽIVLJENJU SREČNEGA? Nedvomno takrat, ko sem kot delegat prisostvoval VII. kongresu Zveze mladine Slo- venije. KATERI DAN V TEDNU VAM JE NAJBOLJ VŠEC? Nedelja. DVOLITE MI, DA POSTA- VIM ZELO IZRABLJENO^, VPRAŠANJE: VAŠ HOBY? Ves prosti čas porabim za študij, pa mi ne preostaja prav nič časa za kakšno de- javnost, ki mi je posebno všeč. ALI STE ZA TO, DA VAS NEHAM MORITI Z VPRA- ŠANJI? Sem. Hvala! Skromen, vztrajen in dela- ven predsednik ste, sem mu na koncu razgovora dejal. Tedaj pa je v Maksovih očeh nekaj vzvalovilo in pogledal me je ostreje. Občutil sem, da mu ta pohvala ni bila najbolj všeč in da mu je ljubše, če ga ocenjujejo uspehi njegove- ga dela. Qragfj Kastelic Jesen v Sloveivskib Konjicah Iz dela šentjurske občinske Pretekli teden je bila v Šentjurju pri Celju pod vodstvom predsednika Petra Hlasteca redna seja občinske skupščine. Le-ta je najprej izčrpno obravnavaila gospodarsko-ñnaTicno problematiko te občine do konca av- Saista letošnjega leta. Fiži^čni olbse^ proizvodnje do konca avgusta v pri- merjavi z istim obdobjem v lanskem letiU se je ipovečal za 26,1 ®/o. Za tem je skupščina sprejela več odlokov: odlok o določitvi gradbenih del, za katere ni potrebno gradbeno dovoljeje, odlok o povrnitvi potnih sftroškov odbornikom. Potrdila je tu- di poslovnik občinske skupščine, od- odlborniških komisij in svetov. Odlok o določit/V i krajevnih skupnosti bo dntla skupščina najprej v obravnavo zlx>rom volílcex^ šele potem bo o njem razipravljala in ga {x>trdila. Na seji je skupščina sprejela več poroštev. Tako dobi ALPOS poroštvo v višini 8 milijonov dinarjev 7.a grad- njo mizarske delavnice. Kmetijski kombinat Šentjur poroštvo za 15 mi- li jenov dinarjev za nakup zcmlji'šč skupine in 20 milijonov za nasade ribeza, tr- govsko podjetje RESEVNA pa poro- štvo za 5 milijonov za nov paviljon. Šentjurska občina bo najela posojilo v višini 10 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskega bloka. Občinska skupščina je izvolila tudi nekatere komisije: komisijo za uved- bo 42-umef4F delavnika, komisijo za priznanje delovne dobe, komisijo za odlikovanja, za štipendije, za sečna dovoljenja in komisijo za lokacije. Iz- volili .so tudi nov иргал'т cdbor skla- da za šolstvo in upravni odbor re- zervnega sklada. Na seji .sta bila izvoljena nov tržni in samitami inšpektor. Občinsk-i iskupščina je razrešila tudi doseda- njega direktorja ALPOS Staneta Pe- g.-rnca, na njegovo mesto pa je imeno- vala za vršilca dolžnosti direktorja tov. Alojza Ordino, M. L. gt 42 — 18. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Glavnina maloprodajne mreže v Celju je v Prešernovi in Stanetovi ul ici ter na Tomšičevem trgu, vendar pa vsi trgovski lokali v Celju premorejo le 8000m^. V kolikor občinska skupščina ne bo pravočasno do- umela potrebe po široko razviti trgovski mreži, bo le-ta postala največja zavora med proizvajalci in po- trošniki. Pult še vedno zavora sodobne prodaje Trgovina in tngovski delavci so vsekakor med najbolj izpostavljeni- mi vsakodnevni kritiki. Založenost podjetja, možnost izbire, odnos dò potTošmka so trije zunanje vidni pogoji, katerim pa botruje vse toi j vprašanje sodobne prodaje, razširi- tev maloprodajne im'reže. vprašanje dobrih kadrov v trgovini, nizki skla- di in predvsem osnovno vprašanje ekonomskega položaja trgovine v iiašem družlbono ekonomskem živ- ljenju. Trenutno obstajajo tri spor- na stališča, iki tretirajo trgovino kot gospodarsko dejavñost, kot podalj- šek industrije ali pa jo izločujejo iz okvira gospodarskih dejavnosti. Bržčas pa je jasno, da je trgovi- na gospodarska painoga, ki dopol- mije industrijo, katera ne more brez nje. Prav proizvodnja je stimulira- na od dobre trgovine. Kajti tu je delitev dveh operaicij očitna — in- dustri ja» proizvaja, trgovina pa nudi potrošnikom vpogled in možnost od- (kupa, Indiustrija si ne more privo- ščiti lastne maloprodaje, ker bi bila zaradi malega števila asortimentov nezanimiva. Na petkovi seji sveta za trgovino pri gospodarski zbornici v Celju so v analizi izpolnitve družbenih pred- videvanj v I. polletju ugotovili, da je blagovni promet v tem obdobju porasel za 23 odstotkov v primerja- vi z lansikoletnim in'to za 29 odstot- kov prodaja na debelo in za 17 od- stotkov prodaja na drobno. Ti u- godni rezultati kažejo, da bo letoš- nji plan znatno presežen. Zanimivo je. da je prav trgovina na de'belo toliko presegla predvide- vanja. Neurejenost marž ter boljši pogoji nakupa pri grosistih kot pri proizvajalcih so še vedno očitna prednost grosistov. Le-ti imajo do- bro urejena «.kladišča in večja ob- ratna sredstva, zato bo prehod k filijalnim trgovskim podjetjem z lastno maloprodajno mrežo še vedno ostajal problem, ker so skladi ma- loprodajne trgovine premajhni, da bi lahko bila kreditno sposobna in v skorajšnem času učinkovita. V letošnjem letu so bile v trgo- vino v celjskem okraju dokajšnje naložl>e. saj so pridobili samopo- strežne trgovine v Zalou, Šentjurju in Nazarjih, v kratkem pa Ixtdo od- prti še v Slov. Konjicah in v Rogat- cu. Cez čas bodo adaptirane proda- jalna z elektrotehničnim blagom v Celju, blagovnica >Vesna« in proda- jalna »Baby« v Celju ter samopo- strežna trgovina v Teharjih. V Ve- lenju so pred ¡nedavnim pridobili lokal »Sodobna oprema«, medtem ko bo še letos urejena v Brežicah pro- dajalna z živili in v Celju proda- jalna z birotehnično, radio-tehnično, trgovsko in gostinsko opremo. Čeprav je dokajšen del naložb predvsem v samem središču okraja, lahko vendar zgolj s predvideno gradnjo >Modne hiše« v Celju vidi- mo, da je trenutno stanje ^nalopro- dajne mreže v samem Celju še vedno slabo rešeno, kajti medtem ko ima vsa celjska trgovina 8000 kvadratnih metrov površine, bo ime- la samo Î.Modna hiša 6000 kvadrat- nih metrov površine. V razpravi je najočitneje izbilo na dan dejstvo, da naša trgovina še vedno ni na- predna z ozirom na turizem in prav tako ne v pogledu sodobne postrež- be. Smo v nekakšnem obdobju iskanj novih oblik, ki pa se yxira- jajo vse preveč stihijsko. Marsikje se močno javlja odpor do novosti, kar je najboljši dokaz, da nam pri- manjkuje dob repa kadra. Samopo- strežba in samoizbira naletavata na močan od{x»r. ki se javlja zaradi ustaljenih spon klasične trgovine. Prav v Celju in prav tako tudi dru- íTod je še vedno močna bariera usta- ljenih navad, ki se končujejo s pul- tom. prodajalcem in kup<'em. Ze samo pri izobrazbi mladega trgovskega kadra ni enotne politike v okraju. V nekaterih občinah še sedaj sklepajo dvoletne učne po- godbe, čeprav bo nuja preiti na ob- vezno triletno učno dolw. Y razpra- vi so člani sveta naglasili potrebo po izvenšolski vzgoji kadrov. Situ- acija v Celju kaže. kako se pri od- piranji! novih lokalov poraja prav- cati lov za kadri. Javlja pa se so- časno druga težnja, ki kaže ožino trigovskih kolektivov, ker ne spre- jemajo radi ljudi z višjo ali visoko šolsko izobraz'lx». V smernicah za sestavo sedemlet- nega razvojnega načrta in družbe- nega plana za leto 1964. so pouda- rili, da se mora uspešneje uveljaviti izlK)ljšanje preskrbe, modernizacija lokalov ter predvsem boljša organi- zacija trgovske mreže, kajti le z za- gotovitvijo teh pogojev bo možno doseči 9 odstotno povečanje prome- ta. Osnovna naloga trgovine pa je, da na široko odpre vrata samopo- strežbi in samoizbiri, torej napred- ku trgovine. Čas pa je, da bodo tudi v trgovini v tem obdobju rešili vprašanje prehoda na 42-urni ted- nik ter sledili svetlemai vzgledu ko- lektiva >Mode«, ki je to že uredil. 1 , , KI. »Segediner«, zelje in »fičo« (K O Z E R IJ A) Laško je prav prijeten turistični kraj, ki privabi tisoče turistov v svoje okrilje. In prav gostinci so tisti, \ki dajejo pečat dobrega ali slabega glasu. Prazni želodec in dober glas o »Humu« sta me zanesla v prostore, ki so baje solidni, a nimajo dosti kaj skupnega s čistočo. Posebnih dioptrij zaenkrat Še ne potrebujem, zato me je nečistoča miz zbodla, ial ne mladi natakarici, ki sta pribrzeli, da bi ustregli lačnemu in žejnemu popotniku. »Imamo telečjo obaro, srbski pa- sulj, hrenovke, kranjske, segediner itd.« je čebljala prva, druga pa je dajala strokovnejše opazke: »obare ni več, pasidja tudi ne itd.« Odločil sem se za segediner in pol litra »rebule«. »To vino gostje premalokdaj za- htevajo, zato ga nimamo na zalo- gi!« je še vedno smehljaje dejala druga natakarica. Potem pa sami prinesite kakšno dobro vino,« sem se odločil. Na mizo je priromal »Starček«, ki mi je kar všeč. čez čas pa se mi je pod nos pokadil kupček kuhanega kislega zelja, v katerem sem po dolgem isfcanjjiA uspel najti drobcen košček mesa. V tem času je starejši par pri sosednji mizi naročil vinski mošt. Natakarica je pripomnila, da mošt ni več sladak ker ze vre je. Naročilo je ostalo in vse bi bilo v redu, če ,ne bi ravno prišel upravnik gostin- skega obrata »Hum«, ki je dejal, da ne smejo več prodajati mošt, am- pak se ta sedaj imenuje »Portugal- ka« in je njegova cena višja. Seve- da je starejši par odklonil naročilo, medtem ko sem sam premleval ki- slo zelje in se dušal nad tem, da nosi naziv segediner. Pa bi vse bilo v redu, da nisem zahteval plačila — 220 dinarjev za segediner. Tu pa sem začel z računanjem. 30 dkg kislega zelja in 5 dkg svinjskfèga mesa. Vračunal' sem celotno kalku- lacijo od družbenih dajatev, oseb- nih dohodkov, skladov in material- nih stroškov ter začudeno prispel do višine maksimalnih rezervnih ko- rektur 120 dinarjev. Zato sem tudi povprašal natakarico. Še vedno smehljaje je odvrnila, da je to stvar kuhinje. Bil sem vztrajen in zašel tudi v kuhinjo, ker so sprva dejali, da to ni njihova stvar, temveč uprave. Le- ta pa žal ni bila prisotna. Ko sem slednjič raztolmačil in v teži naka- zal osnovne, predelane surovine, ki sem jih pojedel, je kuharica dejala, da je bila najbrž pomota, ker je med veliko goro zelja težko iskati male hribčke mesa. Druga kuharica pa je pripomnila, da je to slučajno samo danes, drugače pa... In prav ta drugače, ali druge dni je tako čudno upadljiv izraz v gostinstvu, ki ga uporabljajo samo takrat, ka- dar se nekdo osmeli, da izrazi kri- tiko. Takoj sem vzel svinčnik v roke in izračunal, da je tovrstna prodaja kislega zelja (ta je namreč domi- nanten v segediner ju) lahko prine- se čudovite zaslužke. Po površnem presojanju je kg kislega zelja pri »Humu« vreden okrog 400 dinarjev. Med brati rečeno je to silno lepa cena in ker imam slučajno 30 arov obdelovalne zemlje, lahko pridelam okrog 6000 glav zelja, ki bi skupno dale okrog 10.000 kg zelja ali 4 mi- lijone bruto zaslužka. In če bi z že- no pridno delala in dobro živela, bi nam že prvo leto prineslo naj- manj »fiča«, katerega bi prihodnje leto že zamenjala za »Ami«, v koli- kor bi zeljna konjuktura pri »Hu- mu« in njim podobnim še trajala. — potrošnik »HEIANCA« ■ nov proizvod Volne Podjetje »Volna« Lašiko je znano najbolj po prvovrstnih kvalitetnih zvrsteh tveda, helance in poičesan- kah, ki so zelo iskana blaga v naših trgovinah. Zal je težava v tem, da prav maloprodajna mreža ne zmore nuditi potrošniku v izbiro vseh od- tenkov raznih blag, ki, jih proizva- jajo v tem podjetju in se potrošnik nujno vrti pri izbiri samo v dveh najbolj standardnih odtenkih. Novost pohe- lanca<^t, ki ga imajo ikljub veliki pro- izvodnji zdaleko premalo, saj je ,30vpraševainje trgovin po njem to- ikšno, da komajda sproti utegnejo delno ustreči naročnikom. Vzrok tiči v tem, da so prekasno dobi fi potreb- ne surovine za izdelavo lie.!ance% tako da je povpraševanje večje od treiïutnih zmogljivosti. V devetih mesecih je kolektiv fKxijetja »Volna < v Lašikem presegel planska predvidevanja za 1 odsto- tek, medtem ko to v primerjavi z lanskoletno realizacijo pomeni kar 24 odstotno povišanje. Zanimivo pri tem pa je, da to povišanje ne gre na račun večjega sitaleža, temveč smotr- nejše in boljše ureditve ^ delovnih prostorov. Z lastnimi sredstvi prav te dni preurejajo (zamenjujejo) obrate. Dáosle j so imeli dve tkalnici (dediščino dveh bivših tovarnarjév) in tudi drugi obrati niso bili strnje- ni, kar je predpogoj za tekoče -ne- moteno in gospodarnejše poslova- nje. Pri tem pa bodo uredili tudi večje prostore za družbeno prehra- no delavcev. Prartako, pa so se od- ločili, da bodo odpravili dosedanji sistem vzjorčnih tkanin, kar je za- viralo redno proizvodnjo standard- mih blag. Prav smotrnejše povezovanje ob- ratov proizvodu j ega procesa in na- bava 32 novih tkalskih sirojev ter s tem v zvezi uvedba dvostrojnega sistema tkanja (eu delavec sočasno do v prihodnjem letu jx)večali proizvoidnjo na 3.9 milijarde, kar je za 30 od- stottkov več od letošnje. -K. J. stran 4 CELJSKI TBDNIK 1 St. 42 — 18. oktolbra i^çj CELJSKA KLAVNICA V KRIZNEM OGNJU 2e dlje časa krožijo raznorazne domneve in govorice o premišljenosti feli nepremišljenosti gTadnje nove klavnice v Celju. Ker je ta problem zašel v polemični obliki v naš časo- pis, je prav, da pogledamo globlje in osvetlimo primer, ki je postal akuten že pred šestimi leü. Marsikaj se je medtem spremenilo, vendar pa reši- ' tev problema obrtno komunalnih klavnic v celjskem okraju ostaja in mora čimiprej dobiti svojo končno J^itev v novi industrijski klavnici, ki bo lahko krila potrebe celjskega okraja. ; Obstoječa celjska klavnica ne od- govarja več niti tehničnim, še manj sanitarnim zahtevam. Čeprav so to skušali reševati z manjšimi preure- ditvami, je sledila odločitev, da bo ta objekt z ozirom na iirbani»ti'čno ureditev Celja predvidoma porušen. o tem je pred šestimi leti iskal re- šitev tako republiški veterinarski in- špektx>ra1;, OLO Celje in občiiuski ljudski odlbor v Celju. ZaMjuček vse- stranske preureditve pa je büa iz- gradnja nove industrijske klavnice, za kateax) je že 1959. leta bil izdelan investicijski iprogram. Kot investitor pa je nastopil občinski ljudski od- ibor Celje. Ker pa ni bilo sredstev, niso na natečaju obravnavali zahtev- ka za kredit pri izgradnji tega ob- jekta. Na novo se je ta pròblem sipričo vse težje preskrbe prebivalstva z me- som javil 1961. leta, tokrat v okviru bivšega kmetijskega gospodarstva Celje. Ker pa je naslednje leto bilo kmetijsko gospodarstvo Celje pripo- jeno novoustanovljenemu kmetijske- mu kombinatu v Žalcu, je le-ta na- ročil izdelavo glavnega projekta. Medtem je prišlo do spornega stališ- ča posameznih občin, naj se uteme- ijenost gradnje nove klavnice ponov- no preveri. Obe preveritvi, in sicer od strani Zavoda za napredek gospodar- stva in gospodarske zbornice SRS na- vajata, da je gradnja industrijske klavnice utemeljena z vidika tržišča, kadrov, vode, energetskih virov, do- voza suirovin in odvoza mesa, prav tako pa tudi z ozirom na perspektiv- no surovinsko bazo. In vse bi bilo v redu, če ne bi v tem času začeli z gradnjo večje klav- nice tudi v Sentjiiirjiu. Dvòtiimost je vodila k razgovorom, na katerih so sklenili, da bodo v Sentjurju klali živino za svoje .potrebe in za izvoz maloobmejne menjave, toda le do časa, ko bo izgrajena nova klavnica v Celju. Zaradi spremembe investicijske po- litike v letošnjem letu pa je kmetij- ski kombinat v Žalcu sklenil, da bo nadaljeval z gradnjo celjske kiaivni- ce etaipno. Delno pa je to narekovala nejasna preureditev klavnice v Šent- jurju v komtmalni obrat s 1350 ton letne kapacitete. Tako bodo v etapnem programu sprva usiposobili klavnico za kapaci- teto 3000 ton letno, kar odgovarja se- danji kapaciteti stare klavnice. V drugi etapi pa bodo zgradili zmrzo- valni tunel, skladišče, topilnico ma- sti in preostale hladilnice, medtem ko bodo v zadnji etapi uredili prede- lovalnico in okolje. V končni etapi bi bila zmogljivost 5600 ton letno. Najzanimiveje pri vsej razvojni poti gradnje tega objekta pa je stališče občinske skupščine v Celju, ki ob ob- ravnavanju poroštva za najetje kre- dita ni zavzela dokončnega sklepa, niti ni upoštevala, da je kmetijski kombinat v Žalcu le naslednik pri- prav, ki jiih je tri leta vodil občinski ljudski odbor Celje. Zato je pred dnevi to obširno pro- blematiko sporne gradnje obravnaval delavski svet kmetdjsikega kombinata v Žalcu in sklenil, da nikaikor ne zmore prevzeti moralnih obveznosti do družbenih sredstev, ker je izgrad- nja potekala po investicijskem pro- gramu občinskega ljudskega odbora Celje in to legalno. Jasno je, da je v ospredju ekono- mična smiselnost koncentracije kla- nja živine, kar ob sodobnih pogojih lahko zadošča tako higienskim zahte- vam kot široki možnosti izbire, pred- vsem pa poenoteni poütidci odkupnih in prodajnih cen na področju okraja. J. VIDEMSKO-KRŠKA OBČINA ZAGOTOVILA TU- DI ZASEBNIM KMEČKIM PROIZVAJALCEM PRIMER\0 ŽIVLJENJE Občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem, je že 13. apri- la sprejel na sejo odlok o preživnini zasebnim kmečkim proizvajalcem, ki v aronda- cij skem postopku ali po da- rilni pogodbi oddajo svoja zemljišča v družbeno last. Sprejetje tega pomembnega odloka je vzbudilo zlasti pri zasebnih kmečkih proizvajal- cih veliko zanimanje. Občani so neprikrito izražali zado- voljstvo, da je ravno v videm- sko-krška občina med prvimi v Sloveniji, ki je sprejela to- vrsten odlok. Le nekateri ne- verjetneži so bili pesimisti. Ni- so verjeli, da bo ta odlok de- jansko tako hitro zaživel. Ob- činska skupščina je imenova- la 7-člansko komisijo za do- ločevanje preživnine, ki ji predseduje Jože Ratej. Komi- sija se je 4. oktobra že prvič sestala in obravnavala osem vlog kmetovalcev. Tako je sklenila, da se Ani Zorič iz Vidma-Krškega, Valvazorjevo nabrežje, odobri preživnina v mesečnem znesku 12.000 di- narjev, Antonu Matjašiču, Poljska pot 3, 8.000 din, Mari- ji Molan, Cesta stare pravde 37, 10.000 dinarjev. Avgustu Iljažu, Partizanska pot 6, 8.000 din, Jožetu Vahčiču,Sta- rovška cesta 71, se za tričlan- sko družino odobri 20.000 din Martinu Puntarju, Partizartr ska pot I, se za tričlansko družino odobri prav tako 20.000 din in Ivanu Š piler ju 10.000 mesečne preživnine. Sredstva za kmetijski sklad dotekajo iz občinskih prora- čunskih sredstev, zakupnine zemljišč, iz iztržka za proda- na zemljišča, ki so v družbe- ni lastnini, pa niso bila pri- dobljena z nacionalizacijo, s prispevki gospodarskih or- ganizacij in obresti naloženih sredstev. Letošnji dohodki sklada znašajo okoli 3,500.000 dinarjev. Pobuda občinske skupščine Videm-Krško za skrb zaseb- nih kmetijskih proizvajalcev je vredna vse pozornosti in zasluži javno priznanje. Ka- zalo bi, da bi tudi ostale ob- činske skupščine v okraju po- snemale to iniciativo in zago- tovile zasebnim kmečkim proizvajalcem, ki v arondacij- skem postopku ali podarilni pogodbi oddajo zemljišča v družbeno last, primerno živ- IjcHje. K. UMETNA GNOJILA ŠE VEDNO PROBLEM Jesenska setev že teče,-toda stanje z umetnimi gnojili je več kot problematično. Tre- nutno imamo samo 200 tcin granulata, naše potrebe pa so šiiriikrat večje, je dejal tov. ' Ivan Kač. direktor kmetijske ^zadruge .^Savinjska dolina« v Dozdeva se nam, da se vrti- mo v začaranem krogu obi jul), . ki. kasneje niso uresničene. ■ Tako so nam v Rušah oblju- bili, da bomo dobili 10 vago- nov granulatnih gnojil, ven- dar do skrajnega roka — 15. IX. —f nismo dobili nič. Tudi obljubljenih 550 ton iz Italije še zaenkrat mi, lepi dnevi pa se odmika j o. Glavni vzrok nepravočasne oskrbe z gnojili je predvsem v siste- -mXi centralizacije gnojil pre- ko' »Agrwkomije« v Beogradu, - ki dirigira uvoz in pwvezuje proizvodnjo domačih gnojil. >^^rotehnika« v Ljubljani pa ni sposobna pravočasmo oskr- j beti potrebne količine, zato se ' vedno še nekateri poslužujejo drugih poti. Takšno stanje pa vodi do tega, da so nekatera področja oskrbljena z dovolj- nimi količinami, medtem ko гх'. îietm Лтг še marsikaterim dru- ' -^rm zadrugam in posestvom v veliki meri primanjkuje gno- jil za najosnovnejše ¡gnojenje. — Kakšno pa je stanje s sipkimi gnojili? — Te je možno dobiti, ima- mq pa z njimi slabe izlkušnje, ker se strjujejo. — S širjenjem kmetijskega kombinata v Žalcu gotovo let- no zajemate vedno manj po- " vršin zasebnikov v koopera- - cijo? — Ta problem še zaenkrat ni očiten v padcu, tehiveč ..predvsem v enakem stanju. Prihodnje leto bomo zajeli v koo{>eraeijske odnose okrog . 650 ha pšenice. 350 ha krom- pirja, 1100 ha hmelja in okrog 4000 ha travniških fK)vršin. Za vse te pa moramo zagotoviti ujnetna gnojila, kajti le na tej tikiliovi temelji naš pogodbeni odnos. — In koliko boste povečali proizvodnjo pitanja živine? — Moramo reči, da nam .--čftti zakol v veliki meri manj- ša stalež klavne živine, pred- vsem se to pozna na manj- šem privezovanju talet. Vzrok tega pa je nedvomno v še vedno nestimulativni odkupni cenj živine. V naših pitališčih v Šempetru, Ponikvi, Vran- .чкет in Letušu imamo okrog 250 glav v pitanju, s koope- ranti pa zajemamo letno 1100 glav. .Strogi ukrepi glede pri- vezovanja in črnih zakolov pa lM)do bržčas delno izboljšali stanje in prey>ričani smo, da bomo v prihodnjem letu skup- 1Ш zajeli okrog 1240 glav za pitanje. J. VEČ POSLUHA ZA KMETIJSKE PROBLEME V ŠALEŠKI DOLINI Na ipodročjiu Šaleške doline je da- nes okrog 20 heiktarjev površin z vrt- narsko zelenjavo, kar vsekakor ne more biti dovolj za preskrbo potreb preibivalcev Šoštanja in Velenja. O razvojnem načrtu bodoče preskrbe pa so nam zaupali nekaj podatkov strokovni vodje preizkusnega poses- tva »Salek«, ki je sedaj v sklopu energo kemičnega kombinata. — Razvojni program samega me- sta Velenja kaže, da se bo prebival- stvo v sedmih letih povečalo kar za tirikrat, kar pomeni mesto z 20 tisoč prebivalci. Tolikšno število preskr- bovancev pa bo ob minimalni potre- bi 140 kg zelenjave na osebo (letno) terjalo, da bomo do takrat imeli naj- manj do 110 hektarjev površin z vrt- narsko zelenjavo. Tako bomo že pri- hodnje leto šli na razširitev do 45 hektarjev. — Kako je s preskrbo z ostalimi kmetijsikimi proizvodi — mleko, sadje? — Tu imoramo misliti na počasno upadanje proizvodnje zasebnih kme- tovalcev. Zato so naloge še večje pred družbenim gospodarstvom. Tre- nutno daje posestvo Salek okrog lOOO 1 mleka dnevno, kar v glavnem kri- je potrebe, čeprav je še premalo. Za- enkrat imamo 174 krav, moramo pa doseči število 450, da bomo sposobni čez sedem let kriti potrebe Šaleške doline. S tem na so takoj povezane naložbe v izgradnjo dveh hlevov in predvsem v hidiromeliorizacijo trav- nikov, ki brez tega ne bodo dajali niti ne dovolj in še manj kvalitetno kiTno. — Seveda pa številke niso teko majhne in prav od občinske skup- ščine bo marsikaj odvisno, kajti do- slej se je vrsto let kazal preslaboten posluh za nufjnostne naložbe v kme tijstvu. Razvojni program 1963 - 1971 za preskrbo prebivalcev Šaleške do- line terja naložbe v kmetij sike pro- izvodne objekte prav tako okrog 0,5 milijarde. Vsekakor velika sredstva, toda še vedno ne itoili;ltšna, da bi tu stavili svoj veto, saj je prav Velenje najbolj zgovoren primer, kako se šte- vilne milijarde v koristnih naložbah odlično obračajo in večajo. V LAŠKEM NIMAJO TEŽAV GLEDE JESENSKE SETVE V Sedražu nov plantažni nasad Kmetijsika zadruga La.ško ima na svojem p>odročju predvsem tri g"lav- rliî veje kmetijske proizvodnje: hmeljarstvo v nižinskih predelih, sadjarstvo v srednje viši.n.s;Kih in živinorejo v srednje višinskih in višinskih. V osnutku sedemletnega razvojnega načrta predvidevajo vključitev 750 ha obdelovalne zem- lje. Tako bo zadruga imela 1970. leta 1.100 ha vseh površin. Čeprav manjši del, je vendar v okolici Radeč prevladujoče hme- ljarstvo. Kot kaže bodo čez leto ali dve prav v bližini Radeč uredili novo 50 ha hmeljno žičnico, od ka- tere si mnogo obetajo. Glavna veja pa je živinoreja. Na posestvu v Rimskih Toplicah imajo okrog 80 glav v pitanju in 45 molz- nic. Z nakupom in zaikiipom 198 ha v prihodnjem letu pa bodo v Rade- čah zgradili nov hlev za 400 glav pitancev. Ve-lik poudarek pa so v študijskih osnovah sedemletnega načrta dali tudi sadjarstvu. V Sedražu pri Rim- skih Toplicah bodo začeli z izgrad- njo 85 ha plantažnega nasada, na katerem bo v pretežni meri pritli- kava jaiblana. V načrtu pa imajo tudi zgraditev hladiline komore v velikosti 1000 kvadratnili metrov. , Glede jesenske setve pa v Laškem nimajo prevelikih težav, kajti se- mena so dobili dovolj. Trenutno pa je tudi stanje z umetnimi gnojili za- dovoljivo reše-no. Problem je le, kje naj vskladiščijo umetna gnojila. Že pred časom so predložili idejni pro- jekt novega ..skladišča in zaprosili za lokacijo blizu železnice, vendar izgleda, d'à merodajni ne kažejo do- volj razumevanja za te probleme, je dejal analitik kmetijske zadruge v Laškem Anton Trbovc. V nadaljevanju pa je nakazal splošno znan družbeni problem bega s kmetij dela sposobnih ljudi. Na kmetijah ostajajo starejši Ijndje, ki niti ne zmorejo v redu izpolnjevati davčne obveznosti. Prav tako pa je presenetljivo, da v osnutku občinskega statuta v Ira- škem ni temeljiteje obdelano kme- tijstvo kot važna gospodarska pa- noga. čeprav je to iK>dr<>čje pretež- no kmetijsko. 1. V ŠMARTNEM OB PAKI BODO GRADILI NOV HLEV V letošnjem letu so pogoji za uspešno jesensko setev bržčas boljši kot so bili lani, saj v večini prime- rov kaže, da imajo letos kmetijske zadruge več gndjil in pravtako do- voljne količine semena, nam je za- upal inž. agronomije Jože Rojnik pri km(jtijski zadrugii v Šoštanju. »^Pri na.4 imamo vskladiščeno dovolj gnojila še za spomladansko dogno- jevanje. S setvijo pa gre vse v redu, saj je vreme prav ugodno.« V na- daljevanju razgovora pa smo izve- deli, da si v velenjski komuni de- lita področji podružbljanja kmetij- ske proizvodnje zadruga iin poizkus- no posestvo Salek tako, da šaleška dolina pripada poizkusnemu pose- stvu, Šmartno ob Paki s svojo oko- lico pa kmetijski zadrugi. Doslej imajo okrog 120 ha, zani- mive oibdelovailne zemlje pa je še okrog 130 ha, ki jo bodo zajeli v sedemletnem razdobju. Prvenstven problem je predvsem arondacija, kajti dosedanjih 120 ha imajo raz- drobljenih na 90 parcel. Mnenja so, da bi arondacijo lahko hitreje iz- vedli. če ne bi bili pravno premo- ženjski odnosi tako zamudni in po- časni. V teh dneh bodo v lx)gu pri Smartnem ob Paki začeli z odvod- njavanjem zemljišč, s čimer bodo pridobili okrog 15 ha. To področje jim je važno predvsem zaradi krme, kajti v Smartnem l)odo šli v grad^ njo novega hleva in razširitev čredj za pitanje goveje živine. V prihodnjem letu 'lK)do zajeli т kooperacijo okrog 185 ha pšenice, 120 ha hmelja, 115 ha detelje, 60 ha krompirja, 50 ha krmnih žit in 570 hektarov travniikov. Mehanizacij^ú imajo dovolj, tako da lahko nudijo vsem usluge. Malce nerodna pa je situacija .glede črnih zakolov. ki so v velikem porastu. Mnenja .so, da je doslej bilo preganjanje črnega zakola vse preveč milo in da bo nujno poostriti te ukrepe, kajti sta- lež živine je tako že v upadanju in bo treba z dobro vzrejo in predvsem s pitanjem telet, ki jih bodo poši- Ijalli v pitališče Crnelo, zaustaviti splošni proces upadanja staleža. Šentjurska občina je poleg žalske in šmarske naša najmoč- nejša kmetijska občina. Prvenstveno vlogo v njihovi kmetijski proizvodnji ima živinoreja. Prav zato bodo v bodoče to panogo še širili. Potrebujejo pa krme in zato lïodo v prihodnjem letu v zakupu in odkupu kmetijske proizvodnje v največji meri zajeli traNniške površine. Po smernicah plana za drugo leto bodo zajeli 346 ha novih zemljišč, tako da bo kmetijska zadruga imela 1246 ha površin. Ker letošnji plan pitanja živine v kooperaciji ne bo dosežen, so na zadnji seji občinske skupščine sklenili, da bodo v l>odoče morali vplivati z boljšo stimulacijo na širjenje ko- operacij skih odnosov. Na sliki: Šentjur, ki je v zadnjem času dobil povsem drugačen videz kot nekoč: več stanovanjskih zgradb in nova samopostrežna trgovina so trgu v i>onos. -že. F a. 42 - 18. •kbfAxCB 1963 - CELJSKI TEDNIK Stnm 5 Stiska na kirurškem oddelku ... Namesto uvoda Dobil s(Mn hvaležno, a hkrati težko nalogo. IIva- ložno v tem, da bi iz razgovora s predstojnikom kirurškega oddelka celjske bolnišnice primarijem dr. Zvoniimirom .Sušteršičem iz'Inščil delo. težave in probleme, uspehe in načrte oddelka in njegovega prizadevnega kolektiva, težko pa v tem. da bi tudi navajanje problemov ne izzve.nelo pesimistično, najmanj pa v tem smishi, da bi vzbujalo pri pa- cientih in tistih, ki b(Hlo še obiskali kirurški od- deilek celjske l)ol.nišnice nezaupanje. Seveda pa to ne^ pomeni, da bi si zapirali oči pred problemi in težavami; tndi te je treba osvetliti in postaviti na pravo mesto, istočasno pa govoriti o uspehih, ki jih kolektiv kirurškega oddelka celjske lx>lnišnice dosegu iz dneva v dan. l'i so veliki, v resnici ve- liki, pa čeprav velikokrat itloseženi jK)d zelo težki- nii pogoji. In prav ta okolnost opravičuje v še vččji meri pisanje teh vrstic. Vsepovsod pretesno — Sprašujete po delu in problemih, je ponovil vprašanje primarij dr. Šu- §teršič. Naj o tem govorijo tudi tele §tevilke, je nadaljeval. Vtem ko smo imeli na tem oddelku pred petnajsti- mi leti vsega skupaj 6.000 bolnikov, jih bomo letos zabeležili že 60.000, torej desetkrat več. Lani srno imeli 52.699 bolnikov, od tega hospitalizi- ranih 6.367, ambulantnih Pa 46.332. Te številke sem navedel zaradi tega. Ker nam povzročajo težave in ker so prav one povod, da iščemo rešitev. Gre namreč tudi za prostorsko reši- tev. Hospltalni prostori so bili zgra- jeni po principu enotnega oddelka in to s skromnimi funkcionalnimi in sanitarnimi prostori. Ko smo takoj po vojni planirali tudi ta oddelek, nismo računali na takšen priliv. Naši prostori so za ves ta in še večji dotok bolnikov pretesni. Zdaj je stanje že takšno, da imamo v sobah Po dva- krat in celo več postelj, kot bi jih naj imeli. Sobe so prenatrpane. In da re- šujemo najnujnejše primere, moramo postelje postavljati tudi po hodnikih, V bolniško sobo se îje spremenila dnevna soba itd. Za ves oddelek, ki ima 220 postelj, imajo le pet čajnih kuhinj (seveda bi^ez ustrezne opreme). Sanitarni prostori so že zdavnaj odslužili tako po ureditvi, opremi ipd. Posebne težave nastopajo zaradi tega, ker nimajo sob z manjšim šte- vilom postelj. Imeli bi jih že, toda kaj potem, mar naj bolnike pošljejo zaradi tega domov? Tako sta na raz- polago le dve sobi za reanimaeijo. Medtem ko je ena namenjena za žen- ske, je druga določena га najtežje moške bolnike. V vsaki sobi — torej v moški in ženski sobi za reanima- eijo — so po štiri postelje. Dokler imajo tako na moškem kot ženskem oddelku samo po štiri najtežje prime- re, še gre. Težave pa nastopijo že te- daj, če jih je na enem pet. Skratka, na oddelku močno primanjkuje pro- storov za intenzivno nego bolnikov. Kazen tega so ti, ki jih imajo, po- manjkljivo in nesodobno opreinljeni. Podobne težave imajo tedaj, kadar sprejmejo deliricne bolnike. In teh ni malo. Po statističnih podatkih vsa- ko leto od 50 do 60. Tudi zanje bi morali imeti ločene prostore. Da, mo- rali ... Pri zdravljenju ^»peklin, мпо že zdaj dosegli izredne uspehe. Za takš- ne bolnike bi morali imeti strogo lo- čene prostore, kajti zanje je važno predvsem to, da živijo v sobah, kjer je zrak kar se da čist. In če bi imeli več prostorov, bi lahko dosegli še lep- še uspehe, je poudaril dr. Sušteršič. Veliko pripomb bi bilo tudi na ra- čun operacijskih prostorov, ki že zdavnaj ne ustrezajo več sodobni ki- rurgiji, In prav tako na račun ostalih tako imenovanih pomožnih prosto- rov, kjer imajo že zastarelo opremo itd. Za ves oddelek, skupaj z ambulan- to imajo samo en rentgenski delovni prostor. Vsekakor premalo. Potrebo- vali bi vsaj še enega. In ker ga nf, je delo zelo otežkočeno. Velikokrat so pregledi na tem edinem rentgenu še pozno v noč. Posebno poglavje v delu cel(>inesa oddelka predstavlja travma, ali z drugimi besedami poškodbe. Letos bodo obravnavali nad 15.000 poškod- dovancev. Prometne nesreče, nesre- če pri delu in ostale, postajajo žo pra- va epidemija za kirurški oddelek. In tudi tu dosegajo izredne uspehe, saj zaradi takojšnje intervencije, odličn organizacije dela, pa tudi ustrezneg.i dela transfuzijske postaje, ki daje zlasti poškodovancem nuino potreb- no kri, rešujejo mnoga življenja, pa tudi zmanjšujejo število invalidnih oseb. Zdravljenje poškodovancev p i prometnih, delovnih in ostalih nesre- čah stane na oddelku skupaj z ambu- lantnimi pregledi okoli 220 milijonov dinarjev. To je številka, o kateri bi kazalo posebej razpravljati. Ozko grlo celotnega oddelka je am- bulanta. Tudi tu so prostori več kot pretesni. Naval pa takšen, da postaja v čakalnici vsak dan zadušljivo. Sko- zi to ambulanto gre vsak dan v po- vprečju po 300 ljudi! Prostori pa so t.'îk?> il, da lahko v najboljšem prime- ru delajo naenkrat trije zdravniki. Kazen tega je tudi dotok pacientov :relo neenakomeren. Žal jih je največ v dopoldanskih urah, čeprav bi želeli, da bi jih bilo več popoldiue. Tako bi tudi laže vskladili delo v hospital- nem oddelku z delom v ambulanti. Ce na kratko strnemo vse te prob- leme, je znova poudaril dr. Sušteršič. potem se kažejo tako v ambulanti, k'.'t hP'pitalnih in funkcionalnih pro- storih. \'enđar to še ni vse. K vsemn temu je treba dodati še težave, ki jih imamo zaradi pomanjkljive in neso- dobne opreme in prav tako nevšeč- nosti, ki se kažejo zaradi pomanjka- nja zdravnikov in srednjega medicin- skega kadra. Zasedba sistemiziranih delovnih mest po visokih, višjih in srednjih kadrih je komaj 50 odstotna. Dotok mladih zdravnikov in ostalih je na kirurgijo na sploh nezadosten. Le malo je namreč takih, ki bi hoteli prevzeti vse obveznosti, ki jih zahte- va kirurgija. Kirurgija je sicer elitna stroka v medicini, toda dolžnosti, ki jih prinaša, so prevelike, zlasti v. pri- merjavi z ostalimi področji. Sicer pa je deficitarnost kadrov zvezana še s pomanjkanjem staiiova.ij zanje, na- dalje z nič kaj ugodno materialno stimulacijo itd. Spričo pomanjkanja kadrov na našem oddelku, je obre- menjenost zdravnikov in ostalih tak- šna, da že presega vse meje. Prostih ur je malo; mnogi preživijo na od^ delku tudi po več dni skupaj. ' ' NEKAJ ŠTEVILK V vseh specialističnih am/bulantah Jdruirêkega oddelka je bilo lani vsega skupaj 44.336 pregledov. Lani je bilo na kirurškem oddelku opravljenih 2.206 operacij. Kirurški oddelek ima vsega skupaj štiri ojieracijske sobe: potrebovali pa bi jih vsaj šest. Predstojnik kirurškega oddelka celj.ske bolnišnice primarij dr. Zvonimir Sušteršič Načrti za rešitev Za rešitev teh, zlasti prostorskih problemov, je dejal predstojnik ki- rurškega oddelka primarij dr. Su- šteršič, računamo na razširitev od- delka. Gre za prizidek k stari Gizeli- ni bolnišnici. Načrte za to že imamo, pa tudi skoraj 100 milijonov kredita. Tu naj bi dobili imenovani aseptični operacijski blok z dvema novima operacijskima sobama s klimatskimi in vsemi ostalimi potrebnimi napra- vacrü,. Načrt predvideva posebno so- bo'za'anestezijo ter vse ostale pro- store kot za sterilizacijo, za pripra- vo perila itd. V tem predelu rvaj bi dobili še nov rentgenski aparat, ki bi služil tako operacijskemu delu kot tudi hoapitalnemu oddelku. Načrt predvideva še ureditev dva- najstih sob s po dvema posteljama za težke bolnike. Razen tega bi imeli posebni sobi za najtežje šokirane paciente. Vendar tu ne gre samo za prostore, marveč še za ustrezne apa- rate v njih. * V kletnih prpstprih novega prizid- ka so predvideni prositari za dežurno oseibje, nadalje garderobe, sanitarije in končno tudi prostori za rekreacijo. S pridobitvijo vseh teh prostorov v novem prizidiku oziiroma z gradnjo tega novega dela, bi v dosedanjih prostorih razbremenila mnoge druge sobe in tako v celoti uredili še neka- tere druge probleme. In kako je z realizacijo tega na- črta? Računamo na skorajšnji začeitek del, zlasti še, ker so uspešno končani tudi razgovori glede lokacije tega pri- zidka. Mi te prostore nujno potrebu- jemo, kajiti tudi v tem primeru gre za ljudi, za njihovo zdravje. Naša želja je, da bi z deb začeli čim prej. Soba? Ne! Le del hodnika, ki se je moral po sili razmer spremeniti v bolniško »sobo«. Vendar ta slika še nekam gre. Dostikrat je še bolj neprimerna ... NAPISAL IN FOTOGRAFIRAL MILAN BOŽIČ otroci morajo okusiti stisko prostora. V mnogih posteljicah ležita kar po dva. Kirurgija - včeraj, danes, jutri... Kirurgiju jo stura kot ilovpštvo. Njeni prvi znaki scgujo v kuiMcno (iol)o. [{aziiirjToma visoko stopnjo j<' Hosi-pla v šo- -tt-m stolotjii prod naširv štotjom pri starih Indijcih, ki so po/iiuli /o celo vrsto opcrucij. Pu tudi v sturi (irriji so se mnogi zdravniki ukvarjali s kirurgijo (Hipokrat). ludi rini- kki mt-dicinski pisatelj (CI/o jo pf)sv<-til kirurgiji veliko po- zornost. V srednjem veku kirurgija nu/udiije: z njo. se ukvur- jujo bri\pera«ije lirez bolečin za pucienta. Odslej kirurgija osvaja nova področja: veča so število kirurških jiosegov, manjša umrljivost... Kir rurgija zahlesti. Nov korak naprej pomeni trebušna kirurgija. Pot gre naprej. Uveljavi se kirurgija ledvic in sečnega apara- ta. Kirurgija znova sega na nova področja in hkrati pomaga razvoju 0 sto()inj, nadalje [)ri zdravlj<;nju opeklin itd. In kirurgija bodočnosti? To je transplantacija, presaditev raziMh organov iz e.iu-gá človc>ka na oblasti< 'drugih m< dicinskih strok. stran 6 CELJSKI TBDNIK 1 St. 42 — 18. oktolbra i^çj Strožje kazni za lastnike pomanjkljivo opremljenih vozil Mesec varnosti pri delu je letos čas, ko ÜO se za zmanjšanje števila delovnih nezgod resnično mnogi za- vzeli. Ne samo to — skladno z ak- cijo za varnejše delo potekajo te dni še drugi {)oskusi, da bi zmanj- šali izostanke od dela, zagotovili ne- moteno proizvodnjo in varno živ- ljenje delavcev. Ena takih akcij so tudi tehnični pregledi vozil, ki se z njimi delavci vozijo na delo in domov. Za ta ukrep so se prometni organi odločili v sporazumu z var- nostnimi t(dinLki iz gosjKMlarskih or- ganizacij. ki so že nekajkrat po- udarjali. «kako velik je delež tistih nesreč, ki se pripetijo v času, ko delavci hodijo na delo in z njega. Največkrat je vzrok takih nesreč pomanjkljiva tehnična opremlje- nost vozila — pa naj gr(î za kolo, motor ali avto. Prometini organi so v teh dneh skupaj z varnostnimi tehniki opra- vili take tehnične preglede že v Metki, Cinkarni in tovarni emajli- rane posode. V >Metki« so pregle- dali 70 koles in našli sedem koles brez odlM)jnih stekel ter tri brez luči. V Cinkarni je bilo od 70 pre- gledanih ikoles pet brez stekel in dvoje brez luči, v tovarni emajlira- ne posode pa od 75 pregledanih ko- les 23 'bre^ luči in 46 brez odbojnih stekel. Uslužbenci prometne milice i,n varnostni tehniki so lastnike teh koles o{X)Zorili na napake, hkrati pa jim povedali, da bodo prihodnjič morali taika kolesa pustiti v tovarni in se odpraviti peš domov. Prometni organi so v teh dneh pregl(4lali tudi nekaj tovornih avto- mobilov in avtobusov, ki so last podjeti,j. Tu so bili rezultati pregle- da mnogo poraznejši. V Merxu so pregledali dvanajst tovornjakov, od katerih sta bila sumo dva popolno- ma v redu. Imeli so slabe gume, slabe vzmeti, zanič svetlobne napra- ve, pokvarjena krmila in podobne pomanjkljivosti, ki ovirajo varno vožnjo. Zanimivo je, da so vozniki teh vozil povedali, d- jetjih. VtMuUir je to izredno kratko- vidna politika. Slabe gume in po- manjikljivi svetlobni signali lahko povzročijo nesrečo, ki bo podjetje stala dosti več kot popravilo po- manjkljivo opremljenega voza. Ob pregledih so tudi ugotovili, da je večina voznikov tovornih vo/il preobreniiMijena z vo/njo. Prinieri se celo. (la so vozniki i>o vih' dni na lM>ti, da vozijo na dan po 16 ur in celo še več itd. Taki ukrejji prav gotovo niso i)rispev(ik k varnemu in hitremu prometu na naših že tako preobríMuenjenih cestah. Šted- nja v teh primerih resnično ni na mestu. Prometni organi Iwdo take pre- glede še nadaljevali. Vozniku s€ bo lahko primerilo tudi to. da ga bo, na cesti ustavila »leteča kontrola« in pregledala vozilo. Medtem ko prve kazni še ne bodo tako stroge, bodo druge in vsaika nadaljnja za voznika z nepravilno opremljenim vozilom že mnogo občutnejše. -ij LAŽ ima kratke noge Da ima laž kratke noge, se je izka- zalo tudi ,pred dnevi, ko je pismonoša Jurged (imena ne vemo) na postaji Ljudske milice v Sevnici prijavil »ro- parski napad^<. Jurgel je dejal, da so ga 1. oiktobra v okolici Sevnice napa- dali neznani ljudje in mu vzeli 107 tisoč dinarjev, ki jih je nosil za upo ko j enee. Varnostni organi pa so ugotovili, da Jxiirgel laže in da si je napadalce in rop lepo kar sam izmislil. S tem naj bi opravičil 'to, da je 107 tisoč dinarjev, ki si jih je prisvojil in za- pravil, izginilo. Juirgel se bo seveda za svoje dejanje moral zagovarjati ipred sodiščem. SREČANJE Z najmlajšim odbornikom iNajmlajši odbornik celjske občin- ske skupščine je Dagmar Šuster. Pred dnevi smo ga obiskali na ob- činskem komiteju Zveze mladine v Celju in mu zastavili nekaj vpra- šanj. Dagmar Suster Zatopljen je bil v delo. Rado- vedno sem ga povprašal, kaj počne. Dagmar pa se je nasmehnil in od- govoril: I,olii sem se stvari, ki bo za organizacijo Zveze mladine ne- clvoinno veliko ponu-nila, o kateri l)ii, dokler mu bo gotova, ne želim govoriti. Preticnetil me je ta skriv- nostni odgovor iiu poskusil sem z drugimi vprašanji. V nadaljevanju najinega razgovo- ra mi je zaupal, da je rojen 1944. leia. da je /r poroč je l)ilo rojenih 2) dečkov in 16 deklic. l'hocn.f so se: ' Anton Sketnko, rnd. nadzornik Iz Hrustni- ka in Marta Gorišek vd. .Škoberne. blapaj- ničarka iz Celja. Marijan Pwlgorsek, štu- dent in Antonija-.Šlofanija Jakie, medicin- ska sestra, oba iz Celja. Maksim il jan Samec, uslužbenec iz Hrenove in Ivana Hace, trg. pomočnica iz Poiidorja. Ed.ard Samec, apre- ter in Magdalena Movh, nslužbenka, oba iz Celja. Anton Hrastnik, elektroinstalater in Erika Taue, krojačica. oba iz Celja. Srečko Močnik, avtomehanik iz Mengeša in Matilda Bulinar, študent iz Celja. Jožef Kruleč, uči- telj iz Hraniš in Marija Jezernik, laborant iz Ponikve. Edvard Drame, delavec iz Zibiš- ke vasi in Terezija Horvat, stojepiska iz Celja. Peter Murgelj. ključavničar iz Škof- je vasi in Marija-Ana Zorko, frizerka iz Celja. I MRLI SO: Julijana Knpušar, gospodinja iz Celja, stara 76 let; Jože Ermenc, upokojenec iz Bočne, star 6i lef. Silva Južna, vzdrževana iz Levca, stara 2t let. Nikola Panjeskovič, delavec iz Brze Palanke, star 42 let. Ivan Kovačič. V ponedeljek pa bo poleg običajnega spo- reda ob ^7.15 pel Rafko Irgolič, ob 17.25 pa bo na vrsti redni tedenski športni pre- gled. V torek bomo ob 17.15 lahko poslušali trio Maksa Kovačiča in trio Eda Goršiča. V sredo bodo ob tem času na sporedu tri uverture, v četrtek pa oddaja z naslovom >V plesnem ritmu«. V petek bodo ob 17.15 peli naši zbori, v soboto pa bo i na vrsti oddaja »Za prijeten konec tedna«. Nedeljski spored se bo začel ob dvanaj- stih. ko bo najprej na vrsti pogovor .s po- slušalci. Za tem bo še nekaj obvestil in ob 12.15 oddaja čestitk in pozdravov radijskih poslušalcev. Trajala bo do 12.25, ko bodo zaigrali veliki zabavni orkestri. Nedeljski spored celjske radijske postaje pa bo kot po navadi zaključila literarna oddaja. To- krat bo na sporedu zgodba iz partizanske- ga življenja, Rudija Lešnika »Zagrmelo je pod gradom«. RADIO C E LJ E v prihodnjem tednu — torej od ponedelj- ka, 21. oktobru, pa do nedelje, 2Г. oktobra, bo imela celjsku radijska postaja takle spo- red: Vsak dan ob 17. bo na vrsti celjska kro- nika. ob 17.10 obvestila, ob 17Л5 oddaja >Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ter ob 17.45 zabavn.i glasb.i in reklame. Mihael Rožič iz Dobrne je padel s ko- zolca. Poškodoval si je glavo in hrbtenico. Stojan Ipiševič iz Dobrne je obiral sadje. Padel je z drevesa in si poškodoval ključ- nico. Z motorjem sta padla in si poškodo- vala nogi Sîlvo Pavline in Viktor Turnšek iz Celja. Jože Agrež iz okolice Buč je doma padel. Obležal j« nezavesten. Marija Gor- šek iz Gotoveij .si je pri padcu poškodovala desno nogo v kolena. Seminar za vzgojo lovskih psov Med ostalimi seminarji, ki jih prireja Lovska zveza v Ce- lju, je bil tudi enodnevni se- minar za vzgojo lovskih psov. Seminarja se je udeležilo 30 lovcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem živino- zdravnika Sočavca. Seminar je vodil tajnik Lovske zveze Slavko Kovač, ki je praktič- no ob sodelovanju dreser j a Vrečarja prikazal vse faze modernega šolanja psa. Ptičar tovariša Vrečerja je dovršeno demonstriral vse vaje. Udeleženci seminarja so bili s seminarjem zelo zado- voljni. Splošna ugotovitev je bila, da je nujno, da ima vsa- ka družina samo pasemske, ampak tudi šolane pse. D. Letošnji oktober slabši kot lanski Pravijo, da je oktober me- sec, ko je na trgu vsega do- volj. To bo prav gotovo drža- lo, saj že nekajletna praksa tudi na celjski tržnici to potr- juje. Letos pa je vendarle ne- koliko drugače. Kljub temu, da moramo za tržnico še ved- no reči, da je lepo preskrblje- na, je promet vendarle veliko manjši kot lani v tem času. Celo letošnji september je bil bogatejši. Tako je v teh dneh na tržnici precej manj pro- dajalcev, pa tudi manj kup- cev, kot bi za oktober priča- kovali. Druga značilnost ok- toberske preskrbe je to, da cene kmetijskim pridelkom zelo nihajo. Pripeti se, da nek- do prodaja nek artikel po ze- lo nizki ceni, nekaj miz na- prej pa drugi ponuja isto kvaliteto mnogo dražje. In kot ponavadi — ljudje kupu- jejo pri tistem, ki je ceno bolj zasolil. Krompir so prodajali v pre- teklem tednu po 35 do 45 di- narjev kilogram. Belo glavna- to zelje so pripeljali iz Va- raždina in ga prodajali na debelo po 18 do 20 dinarjev, medtem ko je bilo kislo zelje še vedno po 70 do 100 dinar- jev kilogram. Kislo repo bi lahko dobili že za 80 dinarjev, medtem ko so ohrovt cenili na 60 do 70 dinarjev za kilo- gram. Solato so prodajali — endivijo po 80 do 150 dinar- jev, motovileč po 200, prav tako po 200 pa tudi radič. Cvetača je bila po 100 do 180 dinarjev, fižol v stročju pa po 100 do 160 dinarjev kilo- gram. Fižol v zrnju so proda- jali po 200 dinarjev. ^ Na tržnici je bilo še vedno dovolj paprike po 40 do 80 di- narjev kilogram, nekoliko manj paradižnika po 80 do 120 dinarjev in spet dovolj ku- mar po 80 do 160 dinarjev. Jabolka so bila po 40 do 100 dinarjev, hruške po 80 do 120, grozdje po 80 do 160, češplje pa so se podražile in so jih prodajali po 80 do 100 dinarjev kilogram. Jajca so bila po 36 do 40 dinarjev, pe- rutnina pa po 400 do 1350 di- narjev kilogram. Te dni je bilo na tržnici tu- di veliko kostanja, ki niti ni bil tako drag. Prodajali iso ga po 30 do 60 dinarjev, kar je še vedno takšna cena, da si ga lahko privoščimo. Kljub temu, da je preskrba v oktobru malce padla, pa je na trgu še vedno vseh artik- lov dovolj. To ne velja samo za mlečne izdelke, pa včasih tudi za perutnino in jajčka. — ij Smrtna nesreča v Verpetah v ponedeljek. U. okti>bra, se je v Ver- petuh pri Vojiriku pripetila smrtna promet- nu nesrei'i. Marija jakub je neprevidno prei'kula cesto prav v trenutku, ko je po njej pripelal avtomobilist Mirko Atašler iz Maribora. Nesreče ni mogel preprečiti, trčil je v Marijo Jakob, ki je kasneje v bolniš- nici podlegla težkim poškodbam. Spet nova žrtev, ki je letošnje število prometnih nesreč s smrtnim izidom že pri- bližala skrajno visoki meji. Hladi v železarni Mladinska organizacija železarne V Storab vključuje skoraj štirisito mladih delavk in delavcev. Za vo- denje organizacije imajo trinajst- članski komite, ki mu pomaga pet ko- misij za razJična vprašanja. Posebno so se izkazali pri izvedbi volitev v občinsko, okrajno, republiško in zvezno skupščino, kjer je razen čla- nov komiteja, aktivno sodelovalo tu- di lepo število mladincev. 2e v za- četku mandatne dobe so izdelali ob' širen in ipester program dela za te- koče leto, ki naj bi zagotovil siste- matično in uspešno delo. V spreje- tem prodramu so dali največ po- udarka nalogam, ki narekujejo da vključijo čim širši krog mladine v upravljanje. Vsak teden enkrat povprašumo n^ oddel- ku za notranje zadeve, kakšne prometne nesreče so se pripetile v preteklem tednu. Vedno storimo tO v upanju, da jih je bilo mulo in še med temi čim manj težjili. Toda tudi tokrat smo bili presenečeni — število prometnih nesreč je v zadnjem času spet naraslo. Vzrok je bil tudi tokrat prevelika hitrost in neprevidno prehitevanje ter sre- čevanje. NEPREVIDNO PREHITEVANJE IN SREČEVANJE V torek, 8. oktobra, se je pripetila v vasi Jelovec pri Sevnici prometna nesreča. Na cesti iz Sevnice proti Tržiču sta trčila dva avtomobila — koi&bi. ki ga je vozil Anton Forštnarič iz Zavasela pri Mariboru in to- vornjak, ki ga je vozil Anton Kolenc iz Radeč. Pri srečevanju je voznik tovornega vozila avto ustavil, kombi pa je z nezmanj- šano hitrostjo zapeljal naprej in se zaletel naravnost v tovornjak. Oba šoferja sta od- nesla zdravo kožo, na vozilih pa je za okrog 200 tisoč dinarjev materialne škode. Isti dan je na cesti Radeče—Sevnica v va- si Račica voznik tovornega avtomobila Be- no Zelič srečeval avtobus, ki ga je vozil Ivan Avbhert iz Celja'. Avtobus je takoj ustavil. Zaviral je tudi tovornjak, ker pa je bila cesta splozka, ga je zaneslo v av- tobus. Nesreča se je končala brez telesnh poškodb, na avtomobilih pa je za okrog 2Î0 tisoč dinarjev materialne škode. Dan nato se je podobna prometna nesre- ča pripetila na cesti Zidani most—Celje. Proti Zidanemu mostu je vozil Franc Faj- far s tovornim avtomobilom. Ko je prehite- val pešca mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil z voznikom Vinkom Vučajnikom iz Celja. Tovorni avto je ustavil, osebni avtomobil pa. ki je vozil s preveliko hi- trostjo, je trčil v njegov prednji del. Ško- da: veè kot 100 tisoč dinarjev Isti" dan sta se v vasi Svibno pri Radečah srečevala voznik osebnega avtomobila An- ton Mastnak in motorist Anton Starina iz Svibnega, Avtomobilist je vozil pravilno po de^i strani, medtem ko je motorist pri- peljal v ovinek po levi. Trčila sta, toda ne- sreča se je k srfeči končala brez telesnih poškodb. Škode pa je za več kot 200 tisoč dinarjev. To je bilo nekaj prometnih nesreč, ki so se pripefile zavoljo neprimernega prehiteva- nja ali srečevanja. Vse so se dogodile na zelo ozkih in slabih cestah, kjer vozniki mnogokrat pozabljajo na previdnost. Hitra vožnja po ozkem in zavitem cestišču pa je lahko zelo usodna. prevelika hitrost V sredo se je pri mostu v Brežicah pll- petila huda prometna nesreča. Proti Čatežu je vozil osebni avtomobil Andrej Stupar iz Obrežja. Pri mostu je hotel zaviti v levo. toda zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo in zaletel se je v kamnito škarpo. >'oznik in sopotnik sta bila pri nesreči poškodovana in so ju odpeljali,v bolnišnico, avto pa je skoraj popolnoma razbit, saj je za okrog 700 tisoč dinarjev škode. po nesreči umrl V nonedelje, 7. oktobra, se je v Rečici pri Laškem prevrnil mopedist Franc 2ežej iz Hude jame. Težje poškodovanega so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je tO. oktobra umrl. Star je bjl 56 let, vzroka nesreče pa še niso ugotovili. storil kar tri prekrške V četrtek. tO. oktobra, je zaradi preve- like hitrosti zavozil s ceste Jože Jagodic, ki je v Prožinski vasi vozil osebni avtomo- bil brez vozniškega izpita. Avto ni bil regi- striran za letošnje leto," poleg tega pa je imel še slabe Inči. Tako je voznik Jagodic zagrešil kar tri prometne prekrške: vozil je nereeistriran avto. bil je brez vozniške- ga izpita, vozil je prehitro in še —■ avto- mobil je bil v pomanjkljivem tehničnem stanju, te;;je telesne poškodbe v preteklem tednu se je pripetilo več prometnili nesreč, ki so se končale s težji- mi telesnimi pošk'o'dbami. V Šmarju pri Jelšah je 10, oktobra vozil traktorist Janko Salamon iz Babnega taraktor s prikolico. Med vožnjo je na prikolico hotel skočiti delavec Bjelanič Novak iz Šmarja. Pri tem pa je padel pod kolesa traktorja, ki mu je zapefjal čez prsni koš. Bjelaiiiča so od- peljali v celjsko bolnišnico. Isti dnn popoldan je avtomobilist Franc Bukovinski na cesti Brežice—Čatež prehite- val dva otroka. Eden od njiju — dvanajst- letni Dani (îraber je nenadoma skočil pred avtomobil. Kljub temu, da je voznik zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je po- drl in težko poškodovanega so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Prav tako v četrtek je v Vinjem vrhu pri Cerkljah zdrsnil po hudi strmini traktor s prikolico, ki so nin odpovedale zavore na prikolici. Le-ta je potisnila po strmini tudi traktor in voznika z dvema sopotnikoma — Janezom Božičem in Alojzem Božičem, ki sta se težje poškodovala. fí\E nesreči na odcepu pri vranskem v,zadnjih nekaj dneh sta se na odcepu pri Vranskem pripetili kar dve prometi ne- sreči. Prva se je dogodila v petek, 11. ok- tobra, ko je voznik osebnega avtomobila Gregor Novak peljal iz Celja proti Ljub- ljani in pri odcepu želel prehitevati mo- pedistva v trenutku, ko je tudi ta hotel zaviti v levo. Avtomobilist se je zmedeT zaletel se je v obcestni smernik in se pre- vrnil v jarek. Škode je za okoli 600 tisoč dinarjev. Mopedist je po nesreči pobegnil. Droga pa se je pripetil;i dan nato: težko se je ponesrečil motorist Anton Bogataj. preutrujena voznica v ponedeljek, 14. oktobra, se je na avto- cesti pri Lipi pripetila huda prometna ne- sreča. Peška Gizela — avstrijska državljan- ka je z osebnim avtomobilom vozila proti Zagrebu. Pri Lipi je nenadoma zavozila v desno — verjetno je za krmilom zaspale — zapeljala s ceste in se prevrnila po strmini. Voznica je odnesla samo nekaj manjših prask, na avtomobiln pa je za milijon di- narjev škode. ^ _ 18. oktobra 1963 St. —----- CELJSKI TEDNIK Stran 7 Tudi v strojni industriji je aluminij v veliki meri že prodrl, toda na tem področju so zlasti pomembne razne legure, kajti tako je uporabnost alu- minija še večja Vedno manj Ifudi na ПаМ šef krajeviH'p:a urada i)a Raki Jo- že Kranjc nam je . ljubeznivo ih)- stregel s naslednjimi zanimivimi podatiki: Do 31. avj,'usla letos je bilo na Raki sklenjenih deset zakonskih zvez. umrlo je "^0 ljudi, od tepa 11 niDŠkih in 19 žensk, rojstev pa je bilo v istem obdobju 10. od tejía 6 dečkov in 4 deklice. Letos se je na l\ak<) priselilo |јичП. ods(>liío pa kar f)!. Območje maticiu'íía uraida na Raki je marea 1936 imelo 2337 })r("l)ivakev. marca 196"i jki jih je imelo 2117. V ohtiobju sedmih let se je zmanjšalo število lju.di za 240. Na Raki je torej vedno manj ljudi. MALA KRONIKA l.AsKO Nu ро(1гоГуи »böiuske skupščine I,usko so be v preteklem tednu pori)čili: Kriijnc Leopold-Mibttfl, skladiščnik iz .strga št. 16 in Škoherne Mihaela, sobarica iz Laškega Št. 294. Filipčif; Tomislav-Anton. uslužbenec iz Kranja t- Zupančičeva 5 in Meftiič Stanislava, učiteljica iz kranjtt — Zupančičev« 3. Selič Ivan, mizar iz Rečice št. 125 in .Stifter .Marija, uslužbenka iz Mod- rica št. 6. UMRLI: Sivka Franc, star 56 let, zidar iz Strmce Št. 11. Rojstev v preteklem tednn ni bilo. v vidmu-krSkem- nad 74 milijonov Občani iz VIDMA-Krškega so v akciji za pdmoč Skopju .pokazali ve- llico solidarnost in zavest do ¡pcnesre- èencev. Po nepopolnih ipodatkih jebi- lo v Vidmu-Krškem do viključno 15. oVrtriora vpisanih 74,443.000 din poso- jilćL.Od tega je 22 gospodarskih or- ganikcij prispevalo 26,849.000 din, ■1326 delavcev in uslužbenceV 37.852.000 1299 kmetov 4,326.000, 96 obrtnikov 4,275.000 din, 254 upoko- jencev 706.000 din ter uslužbenci no- tranje uprave 435.000 din. Hiše in mostovi iz aluminija Aluminij je bil nekoč dragocenejši od zlata. Danes je njegofva vrednost mnogo manjša, a je zaito njegova uporabna vrednost dosti večja. Iz aluminija že izdelujejo tovornja- ke za prevažanje 100 ,ton cementa. Razen zobatih koles in nekaterih po- sebnih delov so ti tovornjaki izdela- ni popolnoma iz aluminija. Zanimiv pri tem je zlasti odnos do istih to- vornjakov izdelanih iz jekla. Alu- minijasti tovornjaki so res dražji, vendar zaradi svoje lastne nižje teže lahko ob vsaki vožnji naoleon III. imel ma- lo igamituro jedilnega pribora iz alu- minija, ki ga je hranil za svoje naj- bolj cenjene gosite, ostali ipa so se ob raznih ¡ptriložnostih morali zadovoljiti z zlatim in srebrnim jedilnim pri- borom. Ka| je s cesto Smednik - Raka ? Trenutno, ko to poročamo, je pe- sta Smodnik — Raka zaprta za ves promet. 2e ргсч! dobrim letoan so se na cesti pokazale sumljive razpoke. ■Nihče ni bili nanje pozoren. Kmalu zatem je pote.frnil i)Utz. vendar je bila cesta še ¡¡revozna. Ce'bi odg •iovorni činitelji iz okrajne cestne uprave že taikrat ukrepali, bi z mi- nimalnimi stroflki cesto popravili. Tako jvi so iz malih usedlin nastale velike kotanje, ki ne s(X)minjajo. da je bila tod nekoč cesta. Zemlja ob cesti se še ni umirila. 4;esta se pogreza v dolino, škoda se }X)veča- je. Na srečo je plaz potegnil le bko- ii 30 metrov ceste. To pa zadostnje. da ne morejo kmetovalci prevažati z vprežno živino v Rake na Smed- nik ali obratno, svojih pridelkov. Ra.ka je tudi sedaj odrezana od avtobusne proge Novo mesto—Mari- Imr in Ljirbljana—Krško. Po isti ce- sti je vozil lokalni avtobus, ki je bil poln zlasti v uradnih dneh. .\vto- busa so se zlasti jKisluževali dijaki, iki obiskujejo brežiško gimnazijo. T.judie iz tega kraja so se pri vpisu ljudskega posojila dobro izkazali. Fiazumeli so težave bratskega ma- kedonskega ljudstva. Prispevali sí) po svojih zmogljivostih. Ne smemo pa mimo pripomb. ,ki so bile ob tej priložnosti izrečene ravno na račum neprevoz.ne ceste Smednik—Raka. T.judje nikakor ne morejo razu- meti. da se nihče ne zanima za po- pravilo ceste. Na zborih volivcev in 'drugih sestaiiikih je bila ravno ta cesta kamen spotike in kakor iz- gleda. 1k) tudi v lM>doče. Občani ce- lo pravijo, da je ta cesta spomenik sramote oikrajne cestne uprave. Ne 1к)то se si)uščali. ali je ta pripom- ba umestna ali neumestna, dejstvo pa je. 'da imajo odgovorni činitelji s cestne u|)rave premalo |M)sluha za želj<' in potrebe ljudi z Rake in okolice. Znano je. da je to okrajna cesta, šušlja pa «e. da je cesta tre- nutno brez lastnika. Slednje,bo po- trebno čimprej urediti kajti ce- sto je potrebno popra.viti ?e pred na.stojK>m jesenskega 'deževja. V na- sprotnem i)rimeru j)a l>o potrebno nuj.iio misliti na gradnjo nove ce- ste. /Vsekakor pa je še vedno ceneje |X)praviti sedanjo. Domačini so pri- pravljeni pri }>opravilu ceste pri- spevali s prostovoljnim delom, trel>a je le začeti. D. K. Jubilej kolesarskega društva v Krškem V nedeljo je bila v Krškem slav- nostna seja kolesarskega društva, posvečena 13-Ietnici aktivnega delo- vanja društva. Kolesarsko društvo, ki je bik) ustanovljeno avgusta 1948. lota, je kljub raznim težavam. anc Dragan, ki je prisostvoval seji kot gost. je dru- štvu dal priznanje in mu obljubil denarno jK)moč. D. STANOVANJSKA SKUPNOST center — .celje razipisuje nas¡lednja delovna mesta: 1. tehnologa (za pripravo dela). Dovršena srednja šola z nekaj let prakse na delòvnom mesrtu kovinske ali gradbene stî'oke. 2. kurjača za nizko-tlačne parne kotle. V ipoštcv pridejo^ tudi upokojenci. 3. materialni knjigovodja Dovršena srednja šola z nekaj let prakse in znanje strojepisja. Nastop 1. novembra 1963. Za vsa navedena delovna mesta so določeni prejemki (plača) pravilniku ustanove. {¡Шћ Mehanična tkalnica, Celje razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: Ekonomska srednja šola, ali njej enaka šola. Pismene in osebne ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. stran 8 CELJSKI TBDNIK 1 St. 42 — 18. oktolbra i^çj автУЕ Ш OGLASI... VARIMO VAS \A NA.ŠE IZLETE I ONDO.N' — osemdnevni izlet v drugi po- lovici novembra; istočasno oglod .\instor- «Iniiui in Rotordania; prijave do vključno do 1"). oktobra. PRA(.A šestdnevni avtobusni izlet — od- hod i/. Ljubljane 28. novembra^ istočasno ogled Bratislave, Brna in Dunaja; prijavo olugo. Nedelja. 20. oktobra 1%3 oh 15.30: Hep van Defft: HURA SONCU IN DEŽJU. Otroš- ka igra. Izven abonmaja. Starši, pripeljite svoje otroke. Sreda, 23. oktobra 1963 ob 15.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. II. šolski abonma. Stojiš- ča so še na razpolago. Potisk, 25. oktobru 1963 oh 15.30: Matej Bor: RAZrRG.\NCI. I. šolski abonni». Nekaj vstopnic je še na razpolago. • KINO KINO UNTON , ^ IS 10 21. 10. Siogfrid . italijanski barvni filrn 22. 10. — 24. 10. »49 dni« ruski film 25. 10. ~ 28. 10 Propovoduno strasti« ame- riški barvni Csc film KINO METROPOL do 18. 10. oDvo noči v enem dnovu« jugo- slovanski film 10. 10. — 23. 10 »¿"udodolka« ameriški film Л. 10. 1-. II). Milijonarka ungi ški barv- ni (so film MATINEJA , , ^ 20. 10. »Potovanje z halonom« angleški barv- ni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 19. ill 1«. >?.ivim za tebe« umerisiti barv- ni film iT. 10. >Vsi domov« italijanski tilín J4. ■ !0. »Lepi .\ntoiiio Iruricosk()-italiinnsl,i iilnr" »PARTIZAN« DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO - KINO ODSEK SEVNICA 2ti. 10. — 10. Prepovedani plane!« ame- riški film • PRODAM l'HODAM 4 komade novih oken bOxW» cm. I. komad 85x85 in sadni mlin na motorni pogon. Tujnšek Tone, Dre.iinja vas 44, PcTrovče. PROD.WI rabljeno spalnico z žičnimi vlož- ki in otroško posteljico. Vprašali pri Ko- šar, Celje — Kocenova 2. SVETLO furnirano spalnico ugodno prodam. Ogled med 12. in 14. uro. Terčak, Miklo- šičeva 7. PRODAM stavbeni les (obloge 18x21). Na- slov v upravi lista. PKODAM novo enodružinsko hišo ž 900 ari zemlje. Cena 1,000.000. Naslov v upravi lista\ prodam dvostanovanjsko hišo bli- zu Skalne kleli. VpraSati pri Pavnovič — krojač, Stanelova 5/П1. MOPKD »Colibri« ugodno prodam. Krajne — Zidunškova 3. MOPKD »Colibri« enosedežni, prevoženih 4000 km prodam. Paučnik, Ljubljanska 33. PltODAM kravo. Marija Lončarič ml., Za- grad 48, Celje, PRODAM skoraj nove stoječe lončene peči — 2 komada 45x65x1,25 in 2 komada 45 x90x1,30. Naslov v upravi lista. 1'RODAM sadno .stiskalnico s kamnom. Pre- volnik. Cesta v La.ško 9, (Polule). , HOTEL EVROPA CELJE proda rab- ljen kotel za centralno kurjavo, peč trika 15 po zelo ugodni ceni. • KUPIM KUPIM stavbeno parcelo v bližini Celja — zazidalni okoliš. Naslov v upravi lista. • STANOVANJA ZAMENJAM dvosobno stanovanje (v bloku) v Mariboru za enako v Celju. Ponudbe pod ..šifro »Maribor—Celje«. NA STA.VOVANJE sprejem štiri dijakinje. Vrunčeva 32. • RAZNO UPOKOJENKA nudi pomoč dvem starejšim osebam, za sobo blizu Celja. Naslov v upravi lista. MLAD samski fant star 20 let želi spoznati in tudi poročiti preprosto slovensko dekle staro od 17 do 20 let. Je srednje postave, kostanjevih las in modrih oči. Ponudbe po- šljite na naslov: Adolf Schranz, 985 (îerrart St. E. Toronto 6 Ontario — CANADA. MLAD samski fant, star 22 let, želi spoznati preprosto slovensko dokle staro od 18 do 22 let. Ponudbe s sliko sprejema: Sredinšek Toni.. OOt Carlaw ave Toronto 6 Ontario — CANADA. • SLU2BE HOTEL EVROPA CELJE sprejme honorarnega kurjača za centralno kurjavo. Osebni dohodek in delov- ni čas po sporazumu. • TURIZEM OLEPŠEVALNO Ш TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE Turistična predavanja Olepševalno iii turistično društvo Celie snoroča. da bo prirejalo tudi leto« turistič- ri.'í predavanja; V prvem predavanju dne, 14. novi-mbra t. I. bo prof. Sime Letinič iz Ljubljane, predvajal 200 barvnih diapoziti- vov o Biokovem in Siisakii. V drugem pre- davanju, dno 12. de<>«-ml)ra, pa ho prof. Zo- ran Vudlor Dokazal 200 izredno uspelih barvnih posní'tkov s turistične ti. • OBVESTILA V strojepisne in stenografske TEČA- JE vpisuje Društvo stenograíov in strojepiscev Celje, vsako dopoldne na Administrativni šoli, Dečkova 1. OBVESTILO Radio klub Ljudske tehnike To- varne emajlirane posode Celje pri- reja začetniški >»A-« tečaj iz radioteh- nike. Interesenti, ki se želijo vključiti v tečaj, naj se prijavijo pri vodstvu Radiokluba >»Emajl*< soba št. 49 v upravnem poslopju Tovarne emajli- rane posode najkasneje od 26. oktob- ra ^963. Tečaj je brezplačen. • RAZPISI V službo ííprejmemo kvalificiranega TRAKTORISTA. Samsko stanova- nje je zagotovljeno. Naslov: Kmetijski kombinat Žalec, OBRAT >»Mirosan-« p. Petrovče. Splošna bolnišnica Celje razpisuje pri plučnem oddelka v Novem Celju JAVNO RAZPRODAJO starega inventarja • in sicer: električni motor, pisalni stroji ko- palne kadi, tehtnice, sobne peči, harmonij, nočne omarice, stole, omare, hrastove sode itd. RAZPRODAJA BO V SREDO 23. 10. 1963 OB 9. URI V NOVEM CELJU. Informacije o predmetih je mogoče dobiti vsak dan od 12. ure na upravi oddelka v Novem Celju. Upravni odbor . AERO KLUBA CELJE razpisuje mesto HIŠNIKA na leta- lišču v Levcu. Interesenti naj vložijo ponudbe s splošnimi podatki ali pa se zaradi dogovora osebno zglasijo v upravi Aerokluba, Mariborska ZO. Stanovanje je zagotovljeno. POZIV k vložitvi prijav o pridelanih količinah vinu letine 1963 in prijav o kuhanju žganja. 1. Na podlagi 43. člena uredbe o promet- nem davku (Uradni list FLRJ, št. 19/61) in navodila o pobiranju in kontroli prometne- ga davka od špirita in alkoholnih pijač (Uradni list FLRJ, št. 21/54, 4/3Î Jn 50/59) pozivamo vse posestnike vinogradov, da ta- koj po vrenju prijavijo Občinski skupščini upravi za dtihodke Celje pismeno ali ust- no količine pridelanega vina. Prav tako morajo prijaviti vino osebe, ki nimajo svojega vinograda in so vino pro- izvedle iz nabavljenih surovin. Prijave vo, Strmec in Dobr- na. 2. Vsakdo, ki ima namen kuhati žganje iz lastnegr pridelk« aH nabavljenih surovin (slive, frozdje. tropine uli «^lično) si je dol- ían oskrbeti pismeno dovoljenje nprave za dohodke nri Občinski skupščini C^lje. Pri- iave za kuhanje žganja se morn'o vložiti ••■■'I nsnoio 21 orod začetkom ' -hnnia pri Občinski skupščini Celje ali pristojnem kra- ievnem uradu. Potrdila o prijavi žganjekuhe (dovolienio) se dobi pri upravi za dohodke Občinske sknničTne Celje (soba štev 6.). Opo7arjamo d« bo zoper davčne znvozan- ee. nrl katerih bo ugotovljerto. da niso pri- 'Rvili vsoh količin vina ali da nimaio i>o- <го|,це(гр dovoljenja za žganjeknho, uved«»'' u'lravno kazenski postopek zaradi davčnih prekrškov. Celje, dne 15. 10. 1963 OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE Uprava za dohodke Vi EVRCPA ГЕ1 Jf j!-:::nski c; vstkonomski koledar š;. 24. od sobote 19. 10. do petka 25, lu. 1963 Sobota, dne 19. 10. 1963 din Srnin lirhot ali stegno z hriisinicami in ciiiokoin 250 - 4!)<) l'i< sianjinjon divji zajoo s t niokoni 250 40odobna onim, ki jih poznamo iz vašikih 'grobov. Zanimivo je tudi to, da so grobovi >zidanÌ4<. Л^saka grob- na žara je odvseh štirih strani ob- dana s kamenitimi ploščami. Tudi to je nekaka posebnost. Ce vzame- mo zopet za primer Rifnik, ki nam je tudi razmeroma blizu i,n še naj- bolj jKizinan, ^ker se tam vršijo že večletna izkopavanja, moramo zopet ugotoviti, da so tam posamezni gro- bovi pokriti s kuiueiiito ploščo, do- čiiu jih na strani in na dnu ni- majo. Kaj več se v danih okoliščinah, ki sem jih že zgoraj navedel, ni da- lo ugotoviti. Prihodnje Leto bo .po- trebno še ostalo zemljišče sondirati; v kolikor ni bilo sedaj v celoti uni- čeno. nam lahko nudi še zelo zani- mive rezultate. Treba bo pregledati teren nuni movo traso j.n certkvijo v ■Sen: i inžu. Na koncu hi hotel še enkrat po- udariti. da nam je ta najdba nad- vse« dragocena, ker je prva v Zgor- nji Savinjsiki dolini, /življenje je tu cvetelo tudi pred 2300 leti. Paleolit- skim najdbam pod Olševo, rimskim v Rečici in Šentjanžu ter staroslo- venskim pri Mozirju se sedaj pri- družuje še prazgodovinska v Šent- janžu. Najbrž pa ne bo ostala osam- ljena. Mogoče bo že nadaljevanje gradnje avtomobilske ceste prineslo tudi nove arheološke najdbe. >^eleli bi samo. da bi pri gradnji ceste na te stvari polagč^li malo več pozor- nosti. L. Bolta Družbeni sklad za šolstvo v Žalcu ne brez problemov Upravnii odbor družbenega sklada za šolsto v žalski občini je v pretek- lem letu opravil pomembno delo. poleg tega, da je temeljito analizi- ral celotno problematiko financira- nja, je tesno sodeloval z družbenimi in samoupravnimi organi šol ter skušal v okviru odmerjenih sredstev le-'ta naj'bolj pravično razdeliti med posamezne šole. Za letošnje leto so b^a skladu za šolstvo dodeljena sredstva v višini 241 milijonov 460 tisoč dinarjev, ikar pomeni v odnosu na preteklo leto povečanje za 6,7 odstotkov. Kljub temiu, da je moral sklad oddvojiti sredstva tudi za plačilo anuiitet za posojila ter za amortizacijo išolskdh. zgradb, znaša realno povečanje sred- stev, ki so jih dobile šole, 8 odstot- kov. Toda če upoštevamo narašča- nje življenjskih stroškov ter p>ove- čanje narodnega dohodka v občini, ta sredstva še vedno niso zadostna. Eden lizmed perečiih Iproblemovt, s katerim se srečuje družbeni sklad za šolstvo oziroma upravni odbor tega sklada, je dodeljevanje sred- stev s strani delovnih organizacij. Delovine organizacije, v kolikor sploh dajejo sredstva za šolstvo, jih dajejo namensko posamezni šoli. Ta- ko se poraja bojazen, da bo ob kon- cu leta prišlo do problema, kje dobi- ti sredstva za osnovno dejavnost in za investicije šol. Upravni odbor sklada je zato priporočil občinski skupščini, da sprejme v tem smislu fKjtrebne ukrepe- Pri določanju sredstev, ki jih je sklad .delti posameznim 'šolam, so upoštevali enotne kriterije — siste- mizacijo delovnih mest, število u- čencev, šitevilo oddelkov, površiino šolskih prostorov itd., s čimer so skušali čimbolj objektivno razdelnti sredstva in odpraviti nesorazmerja preteklih let. S takšno delitvijo so se strinjale vse šole, težave so büe le tam, kjer je na šolah trenutno za- posleno več kot polovica starejšdh učiteljev, zaradi česar je povprečje osebnih dohodkov večje od povpreč- ja, določenega v skladu. Posamezne šole imajo za delitev kvote svoje pravilnike, šolska odbo- ri pa določajo višino sredstev za ma- terialne stroške in za osebne dohod- ke. Sklad za šolstvo rešuje tudi sita- novanjske probleme prosvetnih de- lavcev, in ifiK^er tako, da najema posojila pri stanovanjskem skladu, pri čemer znaša lastna udeležba 1 do 2 odstotka. Pokazalo se je, da je takšna rešitev najugodnejša, saj bremenijo sklad le anuitete. Dosti teže pa je z adaptacijami iin novogradnjami šolskih poslopij. Ra-;, zen šole v Libojah, delno, Šempetru in Letušu so vsa poslopja dotrajala in so za- radi tega potrebne večje adap- tacije. Najslabši je v tem pogledu položaj v Gmžah, kjer tamkajšnje šole ne bo kazalo več popravljati- Občinska 'skupščina naj bi zato sku- paj s skladom za šolstvo našla u- strezne rešitve. Upravni odbor družbenega sklada za šolstvo meni, da je žalska občin- ska skupščina v tem letu posvetila precej skrbi n^aterialmim vpraša- njem šol, vendar se bodo morala sredstva večati skladno z rastjo go- spodarske moči komune. PRtBÊRim Demanti PA NE ZAMERITE Nekaj številk nazaj smo v našem listu z zadovoljstvom pisali o prizadevanjih celjske- ga Delavskega odra, ki da se je odločil za uprizoritev Sme- hovega kabareta Pa ne zame- rite. Objavili smo tudi in- tervju z avtorjem, da bi tako še poblize seznanili celjsko kulturno javnost z značajem teksta in hkrati ljubitelje odra na priložnost, ki je obe- tala videti nekaj specifično celjskega.^ Uprizoritev je bila napovedana za pričetek sezo- ne, to je za prejšnji mesec. Toda kakor je zadeva vide- ti zdaj, je bilo v napovedanih če že ne mnogo, vsaj malo hrupa za nič. Ni sicer znano, če je celjski Delavski oder sprejel kakšen uradni sklep, s katerim bi de- mantiral svojo prvotno odlo- čitev — če ga je sprejel, se nam zdi, da bi moral o tem obvestiti tudi zastopnike ti- ska, ki so uprizoritev podpi- rali — toda po nekaterih iz- javah je vendarle mogoče sklepati, da kabareta Pa ne zamerite ne bodo uprizorili. Vzroki za to so seveda lahko različni, bržkone celo tehtni, saj Delavski oder nazadnje res ni profesionalna ustanova z urejenimi delovnimi razmerji, vendar ni verjetno, da tisti, ki so o tem odločali in odlo- čili, tega ne bi bili vedeli že prej. V bistvu tu ne gre za posebno zahtevno delo, ki bi terjalo kak širši odrski okvir 'ili kakšno večje število igral- cev, kolikor gre pravzaprav za to, da je bilo delo dejan- sko pisano za amaterski oder bo tako ne glede na avtor- ja končalo v predalu. To pa v nobenem primeru ne more vzpodbudno vplivati na do- mačo dramsko ustvarjalnost. Torej: Pa ne zamerite — ta- ^o občinstvo kakor avtor! oh Novi klubski prostori na Teharjih (Z občnega zbora kultumo-prosvet- nega društva »Svoboda« Teharje) Pred dnevi je bil na Teharjih občrii z'bor kultur.no-prosvetnega društva Svoboda. Udeležili so se ga Številni pred.9tavniki društev v celj- ski občini, občinskega in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih dru.štev. Žal se ga teharski mladinci niso udeležili v tolikšni meri, kot bi se ga I ali ko. Poročilo o delu društva v zadnjem obdobju je podal predsednik tova- Iriš Vlado Prohinar. Že uvodoma je omenil, kako veliko je pomenila l>omoč občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, štorske železar- ne iju prizadevnost posameznikov za ureditev klubskega prostora, ki je za Teharje velika pridobitev. Ko je govoril o delavnosti posamez.nih sek- cij. je ugotovil, da le-te niso na- redile ti'stega, kar bi lahko. Dejal je tu'di, da 'bi bilo v prihodnje nuj- no treba pritegniti k sodelovanju vse več mladincev, poskrbeti za pestro klubsko življenje in tesno sodelovati z ostalimii družbeno-po-li- tičnimi organizacijami. Predstavnik centralnega od'lK>ra t e ha r siki h družbeno-političnih orga- nizacij je ob začetku razprave po- delil priznanje društvu in petim inaj.prizadevnejšim posameznikom. V nadaljevanju razprave so ugoto- vili, da še zdaj vse teharske orga- nizacije niso našle skupne poti, po kateri bi hodile k skupnim ciljem. Zato so predstavniki vseh družbeno- političnih organizacij poudarili po- trebo po skupnem delu in tesnem sodelovanju. Po končanem občnem zlx>ru je to- variš Štefan žvižej, predsednik so- sveta za klube pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev otvoril lejK) urejeni klubski prostor. Ta je za Teharje velika pridobitev. Saj je to kotiček, v katerem se bodo iahko večer za večerom z-birali stari in mladi itn razpravljali o vseh do- godkih, prebirali časopise. i>oslušali radio alii pa kako drugače preživ- ljali svoj prosti čas. Ker vse kaže, 'da bodo kmalu do- bili sredstva za ur(4liitev in obno- viteA' dvorane, bodo na Teharju dani vsi objektivni pogoji za čim uspesnéjse delo. M. POSNELI SO RIBJE GLASOVE Sovjetskim znanstvenikom je uspelo, da so s pomočjo zelo majh- nih magnetofonskih aparatov po- sneli ribje glasove in glasove osta- lih morskih prebivalcev v naravnih okoliščinah — v vodi. Za snerrianje ribjih glasov, ki so za naša ušesa ne- slišni, so uporabljali majhne apa- rate, ki spominjajo na reporterske magnetofone. Raziskovali so v vo- dah severnih in južnih morij v evropskem delu Sovjetske zveze. Znanstveniki» menijo., da bi magne- tofonske naprave lahko uporabljali tudi za privlačenje rib v gospodar- ske namene. PRAV TAKO KOT V FANTASTIČ- NIH ROMANIH V Združenih državah Amerike so začeli graditi novo bolnišnico, v ka- teri bo imelo prostor le 22 bolnikov. Vsakega bo nadzorovala posebna televizijska kamera. Elektronski aparati, ki bodo montirani ob po- stelji, bodo nadzorovali ritem diha- nja, lîitje srca, krvni pritisk, višino temperature in sploh vse spremem- be na bolniku. Takoj ko bo aparat zabeležil spremembo, bo opozoril tudi zdravnika ali bolničarja. Bolnišnica bo kar najbolj moder- no urejena — vsa oprema bo iz plastične mase, iz te bo tudi ope- racijska dvorana, posteljnina bo pa iz posebne vrste papirja. Ko bodo končali z gradnjo te bolnišnice, bodo pričeli graditi ne- kaj novih, vse podobne tej. ARABCI IN MEDICINA Zahotl je dolžan zahvalo staremu arabskemu svetu za precej znanja iz medicine. Steb(;r arabske medi- cine je vsekakor Rhazes. On je tudi več kot pred tisoč leti prvi opisal Ixílezni: ošpice, vodene koze in vpliv svetlobe na oko. Poleg tega so arab- ski zdravniki proučili tudi druge bolezni. Vendar je bilo potrebno zelo veliko časa, da so ta znanja prodrla na Zapad. Problemi in težave DP PRIMOŽ TRUBAR« V LOKI PRI ZIDANEM .\l(XSrU Prosvetno društvo Primož Tru- bar^ iz Loke pri Zidanem mostu je imelo |)red dnevi svoj redni letni občni Sl>()r. Iz poročil je bilo raz-- vidno, da društvo ni moglo izv.'sti svojega [xrograma zaradi nekaterih tehničnih težav. Uprizorilo je le mladinsko igro Desetnioo Alenčico, poleg tega pa izvedlo zabavno dru- žabni večer. Tako moški zbor, ki je priredil vsako leto svoj koncert, ne jnore več nastopati, ker je bilo mno- go članov |)remeščenih, mladega na- raščaja i)a ni. Novi upravni odbor je za prihod- njo sezono izdelal program dela, ki predvideva uprizoritev treh iger in zabavni večer, pa tndi nadaljnje utrjevanje klubskega življenja. Vprašanje je seveda, če bodo ta program lahko uresničili, kajti dru- štvo ima precej težav z obnovo odra in dvorane. To pa je problem, ki ga rešujejo že vsa povojna leta. Dvorana je namreč pretesna. Spričo tega. da ima zlasti igralska sekcija že dolgoletno tradicijo, bi ji morda lahko v okviru možnosti pomagal okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev. S. S. Resnica o Olimju Marsikateri davni dogodek je sko- zi rodove izgubil svojo zgodovinsko veška domišljija, ustvarjalnost in resničnost, ker ga je zameglila člo- prikrojevalnost. Nekaj podobnega se dogaja tudi z zgodovinskimi spome-l niki, o katerih je morda resnica na- pisana samo v starih spisih in kro- nikah, medtem ko med ljudmi kro- žijo različne pripovedi. Tudi z olimsko lekarno se včasih tako dogaja. Zadnje čase se je moč- no razširilo mnenje, da je to najsta- rejša lekarna v Evropi, kar zdaleč ni več zgodovinska resnica. Olimska le- karna je samo ena starejših lekarn, kot pravi magister Franc Manafik, ki predava zgodovino farmacije tudi na farmacevtski fakidteti v Ljublja- ni, Najstarejšo lekarno so prav go- tovo v XIII. veku zasnovali v bene- diktinskem samostanu na Monte Ca- ssinu v Italiji, medtem ko je dubrov- niška lekarna nedvomno najstarejša v Jugoslaviji. Olimska lekarna je nastala okoli 1664., torej v XVII. stoletju, kar po- meni, da so celo ptujska, mari'borska in celjska starejša, kar so te bile os- novane že v XVI. veku. Vse to pa ne pomeni, da olimska lekarna ni zgo- dovinska redkost. Njena vrednost ni v starosti, temveč v izrednih freskah. Od stropa do tal jo je poslikal Anton Lerhinger, ki je takrat bil najzname- nitejši slikar fresk na Spodnjem Šta- jerskem. Prav freske so edinstvene in enkratne, da takih zagotovo ni v I nobeni srednjeveški lekarni v sred- nji Evropi. V tem je zgodovinska vrednost olimske lekarne in obenem spomenik, ki mu v Obsotelju ni enakega. Skrb- no ga je potrebno hraniti in prav bi bilo, če bi v Olimju imeli na razpo- lago knjige «OLIMJE«, ki je izpod peresa magistra Franca Minafika iz- šla v slovenskem, hrvaškem, nem- škem in angleškem jeziku hkrati, le- ta 1955. Obiskovalci bi jo zelo radi nabavljali ob ogledu znamenitih fresk; toda razočarani so, ker je ne morejo dobiti. Ob razvoju turizma bo potrebno predvidevati tudi take »^spominke«, ki imajo globoko vred- nost v znanstveni resnici. stran 10 CELJSKI TBDNIK 1 St. 42 — 18. oktolbra i^çj STATUTI naj bodo živ organizem v času, ko večina naSih delovnih kolektivov snuje svoje statute, pri- pravlja teze, dokončuje osnutlke in razpravlja o njih ter vnaáa nujno&t- ne popravke in ko sočasno na drugi strani dobivajo svojo končno obliiko statuti občinskih skupnosti, smo obiskali predsednika okrajnega sin- dikalnega sveta v Celju tov. Vlada Grešnika, ki nam je odgovoril na ne- kaj vprašanj. — Pri obisku nekaterih delovnih organizacij in razgovoru o statutu in nekatenih določilih smo naleteli marsikje na pavšalno reševanje do- ločenih družbeno političnih odnosov. Tako imamo v mislih predvsem od- nose na relacijii komuna—'delovna organizacija. Ali je to vprašanje res toliko abstraktno ali pa gre v tem primeru za izognitev določenih ob- veznosti? bo zagotavljal nemoteno rast, pre- pletanje in sožitje obeh. — Ali je možno, da je pri sestav- ljanju osnutkov dveh tako organsko povezanih temeljnih aktov prišlo do grobih napak poseganja v interne pravice drugega? — Da. Najočitneje Je to izraženo v statutih nekaterih občinskih skup- nosti, ki so preveč posegle v pravice samoupravnih organov. Zato bo nuj- no, da bodo vsi osnutki doživeli še temeljne pretrese in spremembe. — V nekaterih statutih delovnih organizacij zasledimo člene, ki go- vore, kaj je občina. Ali je to potreb- no? — To nikakor ne spada v okvir statutov, delovnih organizacij. Prav pri odnosih med občino in kolekti- vom bi morali zaslediti opise postop- kov, kako bodo reševali združeva- nje določenih sredstev za rešitev skupnih interesov, kajti le na ta na- čin lahko pride do izraza delo samo- upravnih orfMiov naviven. — Čeprav vemo, da delo na osnut- kih statutov ipoteka Istočasno e pri- pravami za sedemletni načrt, žal v nobenem statutu nismo zasledili nakazane perspektive? — Prav to Je hiba dosedanjih osnutkov. Medtem ko ustava naka- zuje perspektivo, tega ne srečunov statutih delovnih organizacij in to niti za gosipodarsk! razvoj, še manj pa razvoj samoupravljanja. Statuti so polni okalupljenega obstoječega stanja, ki pa nujno postaja pretek- lost, ki nima nakazane določene ra- sti. Tako je zanimivo, da so v ne- katerih kolektivih mnenja, da ob- računskih enotam niso potrebni sa- moupravni organi, medtem ko dru- god le-ti že dobro delujejo. Ugotovi- tev in uzakonitev enega in drugega mišljenja pa Je zgrešena, če ne kaže nadaljnjo rast. OBČAN IN PROIZVAJALEC NA RELAJCIJI: Komuna-podjetje Občan In proizvajalec v isti osebi sta stavljena v okviru te- meljne družbene politične skupnosti v širši in ož^ okvir pravic in dolžnosti. In prav v tem okviru prepletanja širših in ožjih pravic ter dolžnosti vsklajevanja posamičnih in skupnih interesov v sklad s splošnimi interesi lahko v grobem smislu imenujemo odnosi na relaciji komuna — kolektiv neposrednih proizvajalcev. Ta družbeni splet skupnih, a vendar včasih tudi diametralnih hotenj je v prvem hipu skorajda tako enoten, da težko stavljamo tu vmes pojem odnosov. Mi vsi smo občani in mi vsi smo proizva- jalci, Toda mi smo občani določene temeljno družbeno politične skupnosti, a nikakor nismo vsi proizvajalci v istem delovnem ko- lektivu. Z različnim delom dopolnjujemo fizionomijo komune in z različnimi uspehi. Prav zato pa so naši odnosi do občine v bistvu enaki, čeprav različni, ker izhajajo iz različnih potreb in zmožnosti nas samih kot samoupravnih delovnih enot posameznih delovnih organizacij. Gotovo da se vsi skupaj v občini znajdemo na skupnem ime- novalcu. Naša dolžnost kot proizvajalcev je, da rešujemo vprašanja zadovoljevanja materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov, medtem ko je naša pravica, da le-te zahtevamo v okviru zmogljivosti ter jih kot občani čim smotrneje uresničujemo s tistimi sredstvi, ki smo jih kot proi»\'ajalci ustvarili. Pravica do dela in delo samo sta osnova za zagotovitev obstoja proizvajalca, nikalior pa še to ne more bili zadovoljivo reševanje potreb širše skupnosti, ki jo sestavljajo proizvajalci. Prav tu pa je jedro odnosov med širšo in ožjo skupnostjo, ki se medsebojno po- gojujeta. In če naš današnji razgovor z nekaterimi predstavniki kolekti- vov o temeljnem normativnem aktu samoupravljanja — statutu — načenja ta vprašanja, potem je razumljivo, da odnosi med delovnimi organizacijami in občino ne morejo biti izraz enakih deklaritivnih načel, temveč predvsem izraz zmogljivosti posameznega kolektiva in njegovega vpliva pri reševanju skupnih hotenj. Cilji so skupni, moči pa so različne in bržčas je kar odveč tol- mačenje, da bo močnejši dal več kot šibkejši, čeprav vemo, da bosta oba dala po svojih zmogljivostih. Vsekakor pa morajo biti ti odnosi odraz temeljitih, poglobljeno osvetljenih skupnih razgovorov med proizvajalci in občani — med delovnim kolektivom in občino, kajti le v široki medsebojni raz- pravi bo možno odrediti pravilne meje enakih dolžnosti različnih delovnih skupnosti. Vsako zapiranje v ožino lastnih stremljenj je kljub svoji na- videzni prednosti popolnoma zgrešeno, kajti le skupno reševanje vseh občanov daje ton in smisel reševanju splošnih stremljenj. In prav zato so statuti delovnih organizacij tisti osnovni samoupravni akt, ki bo razdelil in nakazal pravilne odnose znotraj in zunaj de- lovnega kolektiva. Občinski statuti in statuti krajevnih skupnosti pa bodo z^otavljali nemoteno rast osnove življenjskega standarda — to je čim boljše gospodarjenje delovne organizacije. Klančnik NAŠ RAZGOVOR O STATUTIH Stanovanje je - stanovanja ni Vlado Crešnik — predsednik okraj- nega sindikalnega sveta Celje — Vprašanje ni nič kaj prijetno, vendar je popolnoma jasno, da sta- tuti ne smejo postati papirnata mo- ralno politična vrednost, temveč mo- rajo zajemati bistvo bodočega raz- voja. To pa je možno le iz temelj- nih analiz sedanjega, obstoječega stanja v kolektivu in v občinski skupnosti. Le takšen statut bo lah- ko postal življenjsko jedro bodočega razvoja, saj bo dopolnjen s številni- mi pravilniki živ delovni program kolektiva. Zal Je res, da je doslej delo na sta- tutih delovnih organizacij in na ob- činskih statutih šlo preveč vsako zase, čeprav je dojemljivo, da ta dva akta drug drugega dopolnjuje- ta. Ne smemo govoriti o dveh različ- nih statutih, temveč o statutih ožje in širše skupnosti. In če gledamo s teh vidikov, potem je jasno, da je tu- kaj prepotrebno skupno snovanje. Le na ta način bo odnos med delov- no organizacijo in občinsko skup- nostjo postavljen na trdne noge in O ti obljubljena dežela sanj — le kje se nahaja moje stanovanje, tisto ki nd je bilo obljubljeno ta- krat, ko sem bil še optimist. Sanje so spolzele skozi roke kot lahni spomladanski nalivi, optimizem se je sčasoma izmil kot pozabljen prah na lesketajočih se strehah osamljenega mesta,, ostalo pa je sta- novanje, ki tiči kot konica zlomlje- ne sulice v mojem drobovju, v vsej razboleli notranjosti. Sem učiteljica, ki ima toliko let prakse, da o strokovnosti ni več vprašanja. In vse bi bilo v redu, če ne bi me pred časom zgrabilo hre- penenje po družini, l^šla sva se dva učitelja s podobnimi željami, le najinih osem kvadratnih metrov (vsak svojih) nikakor nisva mogla združiti v vsaj skupnih šestnajst. Pa ne da bi bila skrb šole pre- majhna, še manj skrb občinskih mož. Tako pač je in vsakdo ve, da pravzaprav nima smisla, da bi člo- vek kaj več dejal. Usoda — nekako ne bi smelo zveneti tako, toda ali me lahko kdo prepriča o čem dru- gem. Dve šole že več kot dve leti skušati tovariško rešiti najin primer in od- kar sem odkrila polzevost tega reševanja, se tudi naju loteva čust- vena apatičnost. »Občina naj najame kredit za na- ša stanovanja!« je bil še najboljši odgovor na vsa moja prizadevanja. Toda navsezadnje pa ima tudi obči- na neko btsedo in tamkaj so mi po- vedali, da je rešitev najinih želja na šoli, ki je prevzela zavode kot stanovanja v svoje upravljanje. Za hip je zagorelo v meni in poglobila sem se v študij odnosov med obči- no in šolo ter odkrila, da tako le- po gladkih odnosov nima občina z nobeno drugo vejo. Sleherni ve, da je ta in ta pristojnost v rokah teh in teh šolskih in družbenih orga- nov' in tudi to, da je osnovna, če- prav majhna, napaka le to, da pri- manjkuje sredstev. Ker pa je to splošna ugotovitev, jo človek tudi splošno prebavi, le v obliki obljub- ljenega stanovanja težje. Toda stanovanja so, Čeprav sta- novanj ni. Krog mojih misli se vedno bolj zožuje in zalotila sem se, da vnašam te svoje skrbi tudi v šolsko delo. Radi sklanjamo sa- mostalnik stanovanje, dijaki piše- jo naloge o sredstvih in svetovalec je odkril, da sem Šolo neverjetno tesno povezala z življenjem. Začudena — z možem pa stojiva na odmaknjenih prostorih in sva vse bolj daleč od resničnosti. Tu- go sva zaprla vase in jo negujeva. Ker pa gre življenje svojo pot, sva pred tednom dni doumela celo to, da nikakor ni možno, da bi dva po- ročena imela kar dvoje stanovanj, pa čeprav po 8 metrov. To je na naju posebno delovalo, ko sva vče- raj odhajala vsak na svoj dom pa sva srečala tiste vsakdanje ljudi, ki so se po logiki preseljevanja se- lili iz trisobnega v štirisobna sta- novanja. Zazdelo se nama je, da sva napravila v življenju osnovno na- pako tistega dne, ko sva^ vzljubila vzgojo otrok, kajti bržčas to pome- ni tolikšno samoodrekanje, da je najbolje, če pozabiva na najino že- ljo po potomcih. — Že. 132 stanovanj za trg Gradbena dejavnost v Šaleški do. lini je v letošnjem letu kljub izpadu glavnine del (gradnja komunalnih objektov za izgradnjo energo kemič- nega kombinata se je pričela šele sredi septembra) vendarle v izredno močnem porastu. Razumljivo, da za- radi omenjenega vzroka ne bo do- segla skorajda 100 odstotnega pove- čanja, kot je bilo predvideno, čeprav vrednost opravljenih del v osmih mesenrih kaže skorajda 70 odstotni porast v primerjavi z lanskim letom. N^ajvečji uspeh je doseglo splošno gradbeno podjetje >^Vegrad« pred- vsem pri gradnji stanovanj iza trg. V letošnjem letu jih gradi kar ok- ro|g 132. Izredno široko zastavljeno gradnjo stanovanj za trg pa so za- vihi kreditni pogoji. Vegradu se po- zna uspeh, odkar je uredil za svoje delavce primerna stanovanja ter družbeno prehrano. Odslej imajo mücgo manjši izpad od dela, prav ta- k<» pa so prenehali tudi stalni izgre- di delavcev, ki so živeli v neurejenih prilikah. KI. MAKS ŠORN PROBLEMATIKA OSTARELIH KMETOV ODLIV DELOVNE SILE IZ KMETIJSTVA V povojnili letih jo doživljala naša vas iia,!ile (Iru/.bciio ekonomske si)r(Mm'ml)e. ki so ustvarjale, vrsto določenih socialnih problemov. ?.c pred vojno slovenska vas ]К) poklicni s-triikturi ni bila homogena. Pole{? družinskih kmečkih {îos[K)darstev, ki so zmo{îla družino v celoti zaposliti in preživeti, je bil tn močan sloj družin, katerih [>()s.ev(va so bila tiilko majhna, da *iO družine le delno zaposlovalla in preživljala, medtem ko je bili dru^ri. pojîosto važnejši vir 7.a|K)slitve in pre- //ivljanja, me/jdni zaslužek. Tako smo razlikovali na našem im)deželju že pred vojno tri glavne tipe prebivalstva: čisto -kmečko, kmečko de- lavsko in nekmečko prebivalstvo. Dokler je bilo nekmečko prebiviiKstv^) v Sloveniji, zlasti pa na slovi-nskem podeželju, silabo razvito, je predstavilj(>slitev tkmeč.ko de- lavskih družin. Ker je v poljedelstvu prevladovalo prerl- vsovojni dobi je uslvarila nagla industrializacija de- žele kmečko delavskim drii/iinam možnos't stailnej.šega za- služka. lažjega dela in večje socialne varnosti. .Možnosti do- daitnega zaslužka v kinetijslvii pa so iz raznih razlogov zelo zmanjšale, /ato ni čudno, da so iskale km(>ôke delavske družiine ch>datne zaslužke v vtvlno večjem obsegu v nekmeč- kih zaposlitvah. Te/ki življenjski jxigoji v kmetijstvu, ki smo jih z davčno politiko še stopnjevali, so usmerjaili v ne- kmečke poklice tudi tisti del delovne sile s kimetij, ki bi jo kmetije zmogle zaposliti in preživljati. Tako je prišlo v razdobjoi med leti 1945 in 1%1 do ogromnega odliva delovne sile iz kmetijs.tva. Študija Kme- tijskega instituta LRS opisuje obseg tega odtliva za razdobje 195"5 do 1961 takole: Med leti 1953 do 1961 je našlo zaposlitev v neikmečkih poklicih 158.100 novih delavcev, število v kmetijstvu za- }>oslenih pa se je zmanjšalo za ,65.000, čeprav s-mo imeli v tem razdobju v kmečki skupini naraven prirastek okrog 50,000, Odliv idelovne sile je torej znašal samo v poslednjih osmih letih 95.000 delavcev. Od ,teh je ostailo 50.000 dalje nastanjenih na kmečkih domovih, medtem ko se je 45.000 oseb od sel «lo. Pribiižino enak je bil razvoj v prvih povojnih letih, saj je prevista vi jala nasa vas v vsem povojnem času za indu- strijo glavni vir nove delovne sile. Tem velikim premikom v i>okliicni strukturi pa niso shnlile ustrezne sprememÌM' v jK)seslni strukturi vse do najnovejšega časa. Obrati so ostali. iz-gubiili pa so samo v zadnjih 8 'letih 10.5 •^.'o prejšnje 'delovne siile, če štejemo gospodinje v celoti med pohio prod-u.ktivne Ikimečke delavce ter 57.5%. če gospodinje ne ujMwtevanio, Spreminjanje cno-ekoiK>mske strukture na vasi je proce.s. povezan z nujno industrializacijo, ki ustvarja l>ogoje tudi za napredek v kmetijstvu, za socialistično pre- -obrazbo v^asi. Vendar pa so ustvarili nagli premiki in nasta- jajoča nesorazmerja med polnovrednimi aktivnimi delavci in ostareMmi kritična stanja, taiko s kmetijsko ekonomske, kakor s socialno politične perspektive. S stališča kmetijstva je neugodno, da odteka miladina iz kmetijstva hitreje, kakor jo nadomešča stroj, in hitreje kot nam uspe najti oblike, ki bi zadržale v kmetijstvu tisti del doraščajoče m'iadine. ki bi moral ostati v kmetijski proizvodnji tudi v prihodnosti. S stališča socialne politike povzroča nagel odtek mladine iz vasi kritična stanja v oskrbi onemoglih in ostarelih in latenten pritisik na družibena sredstva za socialne podjM)re. Te probleme smo v preteklosti sicher zapažali in jih mestoma tudi re.ševali, nismo pa imeli tedaj razvitih ustrez- nih služb niti kadrov, ki bi bili sposobni problematiko kompleksno analizirati in jo posredovati odgovornim čimi- teljem. PREUŽITKARSKI ODNOSI - OBLIKA PRESKRBE V STARaSTI Odhajanje mlaj.ših v nekmečke poklice spreminja tudi odnose v kmečki družini, ikjer ohranja institucija preužitka polpatriarhalni značaj. Ostarelemu kmetu je s preužitkom zagotovljena vsa pre'Jkrba pa tudi nega v primeru one- moglosti in bolezni. Pri Jem jo zanj predvsem važno, da ostane v domačem okolju, kjer je llahiko tudi še koristen. Aiii je preužitek slab ali dober način starostne oskrbe, je odvisiu) od (Kinosov med ostarelimi ter njihovimi otroki, od zahtevkov in možnosti, (iNadaljevanje prihodmjič) Obdana od gozdov in globeli ter visokih gora stoji na samoti kmečka hiša kol nešteto drugih v višinskih prcdHIh. Kot .1« temen vhod vanjo, tako temna .je tudi bodočnost teh ljudi, ki kljubujejo skozi stoletja vetrovom in samemu sebi. Imajo trpko zemljo in še trpkejšo ljubezen in navezanost nanjo. Toda čas sprevrača vse ustaljene vrednote in mati z dvema otrokoma .sili moža, da so odpravijo v dolino in si poiščejo lagodnejši kruh. Klic industrije je močan, pogoji za življenje višinskega kmeta pa vse bolj trpki in težavnejši. Rešitev je nujna, toda kakšna naj bo njena oblika? gt 42 — 18. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 11 predlog občinski skupščini v Celju pravimo: Bolje pozno kot nikoli! Tako je tudi s tem problemom. Pred meseci je na Ljubljanski cesti pri kopališču prišel otrok s kolesom pod avtomobil in bil na mestu mrtev. Res, bil je sam kriv, toda s tem problem ni zaključen. Drugo leto bo spet živ žav na tej cesti, drugo in naslednja leta bodo spet življenja v nevarnosti. V misli, če naj bo to vedno odvisno cd slučaja, Linam skromen predlog. Ljubljanska cesta je tranzitna, močno obremnjena, za neveščega Človeka, zlasti otroka vedno nevar- na. Sporedno v to smer vodi samo še cesta če2 Medlog, druga pa nobe- na, kajti ob Savinji je pešpot. Je" pa tu še cesta, ki pelje čez mostič pri »Vulkanizaciji« do gim- nazije čez »Otok« mimo restavraci- je proti kopališču. Sto metrov pred kopališčem je ceste konec. Ce bi to ceato podaljšali do kopališča (en- krat jo bo vsekakor treba), bi lahko tako pešci in kolesarja uporabili to cesto za pot na kopanje in nazaj. Avtomobilisti in motoristi, ki imajo ceštnoprometne predpise (vsaj mo- rali bi) v malem prstu, pa bi še na- dalje uporabljali Ljubljansko cesto. Morda ta moj predlog ne bo ta- koj za v koš in da ne bo naletel na odklonitev urbanistov, ki bi morda takole začeli: — Po urbanističnem načrtu bomo najpozneje v desetih letih ... V desetih letih je lahko še veliko žrtev, prva je že na pokopališču- E. Lesjak, Celje VAŠE BESEDE, OBÍAM! Uredništvo našega lista se je odločilo vpeljati rubriko »bese- da občanov«, ki bo do konca leta izšla v vsaki drugi številki, ko list obsega 16 strani, drugo leto pa v vsaki številki. Morda besedo o tem, kaj nas je vodilo k tej odločitvi. Ncl današnji stopnji razvoja družbenih odnosov in v skladu z določili nove ustave, ki postavlja delovnega človeka v ospredje, si moramo tudi v sredstvih javnega obveščanja želeti čim širšega sodelovanja delovnih ljudi. Naši delovni ljudje imajo pogosto zelo dobre predloge za rešitev raznih problemov. Delovni ljudje imajo tudi svoja stališča do določenih problemov in pjavov. Ni- majo pa naši ljudje vselej priložnosti, da bi te svoje misli posre- dovali, jih javno obrazložili in se srečavali z drugačnimi mnenji itd. Poleg tega se naši občani srečujejo z raznimi težavami, ki jim sami dostikrat niso kos in želijo zainteresirati družbo za kak problem. Taki problemi običajno niso izjemni in bi hkrati z obravnavanjem enega primera odgovarjali mnogim drugim ob- čanom, ki ne najdejo pot do javnega obravnavanja. Od enega do drugega zbora občanov mine dostikrat veliko časa. Vmes pa življenje teče svojo pot, problemi se kopičijo, se rešujejo večkrat za silo, površno in gredo v pozabo. Zakaj bi občani tudi preko časopisja ne opozarjali, svetovali, predlagali, če je treba tudi kritizirali? Včasih se pojavi določen problem, ki je za vso družbo aktua- len in pereč. Poskušali bomo v bodoče take probleme obravnavati tudi v tej rubriki' tako, da bodo občani, doloçen sloj delovnih ljudi, določeni poklici, ali pa vsi od kraja, na tej strani lahko do takega problema in pojava javno zavzeli svoje stališče, povedali svoje izkušnje ter predloge. Smo na začetku naših skupnih hotenj. Nobena stvar se ob začetku ne da dokončno predvidevati in določevati. Vaše sode- lovanje nam bo odpiralo nove in nove možnosti, nam pomagalo k novim idejam, kako tudi naš list, kot močno sredstvjo javnega obveščanja čim koristneje in \Lonkretneje vključiti v celoten si- stem neposredne demokracije, v sistem dejansko demokratične izmenjave ter borbe mnenj. Uredništvo Starši ne morejo razumeti Znanec Leskovšek iz Velikega vr- ha pri Smartnem ob Paki mi je po- vedal naslednji dogodek: 16. avgusta mu je žena v celjski bolnišnici rodila dvojčke. Porod je bil predčasen (in nedonošenčki iso bili v inkubatorju. 22. avgusta je po- rodnica odšla domov, obiskat pa je malčka prišla 1. septembra. Poka- zali so ji le punčko, fantek pa je ba- je spal. 15. septembra je mati sipet iprišla in spet videla samo рипбко, toda tokrat so ji povedali, da je fan- tek umrl. Prepadena mati ni vedela kako in kaj. Zato je mož cdšel tri dni pozneje v Celje, da bi se o vsem informiral, predvsem pa o tem, za- kaj staršev o smrti otroka niso ob- vestili. Zvedel je, da je fantek umri 2. septembra in da je bi)l ves čas ze- lo slaboten, v pravem pomenu be- sede nikoli ni niti prav oživel. O sporočilu pa so mu dejali (v porod- nišnici), da je za to odgovorna ma- tičarka. Matičarka pa ^u je dejala, da ji tega ni nihče nuročil. Tako nam sporoča Marinka Obu iz Gorenja pri Smartnem in hkrati dondaja. da je dogodek povzjročil ogorčenje — poleg žalosti, ki je po- sledica takega dogodka. Povprašali smo v bolnišnici in tam so o slučaju takoj uvedli npre- iskavo slučaja. Zato se je objava te- ga sestavka tudi pri nas nekoliko za- kasnila. Ravnatelj bolnišnice dr. Kopač je n^emu novinarju o izsledkih preis- kave silučaja povedal naslednje: V prvi vrsti je kolektivu bolnišni- ce zelo žal, da je do tega izjemnega primera prišlo. Gdavni vzrok pa je: Odgovorna nnatičarka je bila v ti- stem času na rednem dopustu. U- službenlka, ki jo je nadomestovala pa o smrti dečka ni sporočala na dom zato, ker je bila prepričana, da mati ileži v t>olnišnioi, kar je ob pri- merih prezgodnjih porodov običaj. Trupeice otroka je bilo nato po pre- teku določenega časa pokopano kot, se to zgodi pri vseh slučajih z mrt- vorojenima otroci. Uprava bolnišnice nadalje pojas- njuje, da je deček bil kot nedono- šenček ves čas zelo slab in kot smo že povedali — ni nikoli niti prav oži- vel. Zadeva okoli obveščanja je za- res povzročifi neprijetnosti in ra- zumljivo ogorčenje staršev. Vendar pa v bolnišnici verjamejo, so veli- kim trudom okoli deklice, da je o- stala pri življenju, kar bi brez dvo- ma v drugačnih razmerah ne, storili dobro delo. Ali se tako postopa z upokojenci ? Tovariš urednik! Pred nekaj dnevi mi je vzbudila pozornost zidana baraka, last pod- jetja »»Apnenik« v Pečovniku. Ta ba- raiča stoji že najmanj 40 let, kot sem zvedela {»zneje od prizadetega upo- kojenca, ki stanuje v njej s svojo že- no. Vseh 40 let je bila zunaj neome- tana, skratka zanemarjena. Sedaj so se je lotili. Toda... Neverjetno se je zdelo mojim očem, še bolj neverjetno bo za ušesa. Ba- raka je lepo urejena s severne strani, kjer stanujeta dve delavski družini. Na vsakem koncu te hiše — sedaj jo že lahko tako imenujem, ker je po- pravljena — je lep prizidek, v kate- rem je kopalnica s patrebnimi sani- tarijami in glavnim vhodom v sta- novanje. To je okusno - sodobno. Na nasprotni — južni strani mi je zastal dih ob pogledu na veliko nasprotje. Starejši mož, kakišnih 65 let, mi je pojasnil to nasprotje. V podjetju pra- vijo: «-Ni denarja, da bi še tukaj ome- tali, pa saj tukaj taiko ni na vpogled mimoidočim. Tudi kopalnice in an- gleškega sitranišča oipokojenci ne po- trebujejo.-« Tako pravijo v ipodjetju. Jaz oseb- no pa sem drugega mnenja. Ce so bi- la sredstva za dosedanja dela, ki ma- šajo tri četrtine potrebnih sredstev, bi se tudi za ostalo četrtino našla sredstva z malo več humanosti. Mar je res človek, ki je pustil najiboiljše moči v tem podjetju (delal je od 1923. do 1954. leta vestno in požrtvovalno kot kovač in .postal prav v tem pod- jetju invalid), zaslužU takšno zapo- stavljanje? Kdaj bomo postali enakopravni tu- dd v tem pogledu? Anica Stolklas, Celje, Zagrad Varčujmo na pravem kraju Tovariš urednik! 2e pred leti, ko še ni bil izdan od- lok o prepovedi uporabe Mariborske in Dečkove ceste za vprežni promet ter obenem preusmeritve tega- pro- meta preko Ceste na Dobravo čez Golovec, se je na sestankih volivcev ponavljalo isto vprašanje; kdaj bo Cesta na Dobravo urejena tako kot je treba? Čeprav je od takrat število korist- nikov te ceste, z ozirom na precej- šnjo izgradnjo novih stanovanjskih zgradb, poraslo, poleg tega pa je po- raslo tudi število motornih vozil in če k temu dodamo še težja motorna vozila in vprežna, naložena s pre- mogom, opeko itd., še žal, to vpra- šanje doslej ni bilo zadovoljivo re- šeno. Cesta je potrebna temeljitega po- pravila. »Zaplate« z debelim rdečim kamenjem niso zanjo rešitev. Pod kolesi vozil kamenje leti na vse stra- ni, kar povzix>ča pri pešcih, kolesar- jih in motoristih precejšnjo jezo — skupnosti pa brezkoristno razmeta- vanje sredstev. Bolje je enkrat globlje' seči v žep, kot pa štediti,na tako nekoristen na- čin. Poleg toga bi bilo na tem cestišču treba ublažiti vzpon golovškega klan- ca. Konjske vprege s težavo pripelje- jo tovor do vrha, v največjih prime- rih jim morajo priskočiti na pomoč težja vozila. Pa tudi z obratne smeri ni vožnja dokaj vama, saj se klanec zaključi v ostrem ovinku in križišču, zaradi česar je bilo tod že precej ne- zgod. Tem pa bi se z malenkostno preusmeritvijo križišča lahko izog- nili. D. Frece, Gosposvetska ul. SARDINE NA SAVINJSKI PROGI Na savinjski progi vladajo zadnje čase nevzdržne razmere. Potnikov je vsak dan vfč, vozov pa vsak dafl manj. Kar pa se je dogajalo danes zjutraj, pa res presega vse meje kulturnega prevoza ljudi. Dosedaj 50 nam dali za drugi jutranji vlak,, ki pri- pelje ob 6.35 v Celje vsaj šest vozov, ki pa so bili že vsuk dan do Zalea nabito polni. Saj to je tudi čisto razumljivo ker se s tem vlakom vozijo tudi dijaki v šolo. Danes v ponedeljek pa so bili toliko uvidevni že h Velenja, da so n,nni odstopili samo pet voz, in še to dva s kupeji. Vlak je pripe- ljal do Žalca nabito poln. Nibi lo izgledov, da se bomo sploh lahko še zrinili v vozo- ve. Ko smo se prerinili končno v rjotra- njosf, in je vlak le odpeljal, smo bili stis- njeni kot sardine. Ker še pa v Petrovrah vstf)|injo potniki, se v predzadnjem vi>zu sploh niso dala zapreti vrata. Ali je to kul- turen prevoz po 18 letih osvoboditve, da se vozimo kot sardine? Kdo je kriv temu, da ne dnio zadosti vozov? Ko sem vprašala na železniški postajt v Celjn kdo je krivec mi je odgovoril neki uslužbenec postaje, da naj obrnem na Železniško transportno podjetje v Mariboru. Moje osebno mišljenje pe je, da lahko j)o prodanih vozovnicah plaiiirajo potrebo po vozovih. Odgovoril mi je celo, da se naj vozim z avtobusom, «H pa si kupim navadno vozno karto. Ali je mislil, da bi se z navadno vozno karto lahko na strehi pripeljala do Celja? P. Da. Kaj menijo šoštanjski upokojenci o »Atomskih toplicah« v Podčetrtku ¿d zafkljiiček letošnjih skupinskih izletov se je skupina šoštanjskih upokojencev podala minulo soboto ^ Obsotelje. kjer so obiskali rojstni Kraj maršala TLta — Rumrovec. ob povratku pa so si ogledali tudi atomske toplice v Harini Zlaki. (»osta megla je pokrivala obso- ^eljsko dolino, ko je drvel motorni jlak s šoštanjskimi u{>okojenci pro- Kumrovcn. Ob izstopu na tej iz- redno lopi železniški postaji se je odkril lep sončni dan. kar je vpli- l^alo na dobro razpoloženje izletni- ^ov. V rojstni hiši maršala Tita so ogledali lepo urejen muzej, ka- ■^or. tudi staro šolo. novo šolsko po- ^'opje in slikovito okolico. S prvim popoldanskim, vlakom so se podali fío Podčetrtka, nato pa peš do tako ^nienovanih atomskih topl.ic< v Ha- •"•"li Zlaki. Ob izvirku iz s/kale so ^'"ogi n[>okojenci poskušali toplo 'dravilno vodo, drugi pa .s.o si od- i^^ili utrujene noge v zabetonira- fiem bazeiw^ku pod skalo. Verjetno Vilkih toplic drugje ni. so menili "Pokojenci, visaj taikih ne. da bi bile ^ko divje, pa vendarle obiskane. ' številuimi domačimi obiskoval- so bili tudi nekateri turisti iz ^^♦fije, ki so se pohvalno izražali o zdravilni učinkovitosti te radio- aktivne vode. .šoštanjski upokojenci menijo, da bi z ozirom na to, ker v Obsotelju nimajo"-nikjer ustrez.nega športnega kopališča, bilo priporočljivo, da bi Turistično dru.štvo v Podčetrtku zgradilo ustrezni športni plavalni bazen. Ta bi bil prav gotovo tu- ristična posebnost in privlačnost za Obsotelje. obenem pa s tem izko- ristili naravno bogastvo (ob majh- nih investicijah). K.o.pali.šče bi bilo dostopno zlasti revnejšim slojem, kakor je to primer s podobnimi toplicami v Moravcih v Prekmurju ali z bazetiom v Frankolovem pri Celju. šoštanjski upokojenci Tudi upokojenci ne mirujejo Še posnetek za spomin na lep izlet... Dne 4. julija letos je društvo' upo- kojencev Liboje skupno z organizaci- •jo ZB organiziralo izlet na Dolenjsko in v Belo Krajino. Ustavili smo se za krajši čas v Novem mesitu, nato pa se odpeljali čez Gorjance v Metlilîo. Tu smo si ogledali muzej ter poča- stili sp>omeniik padlim barcem, ter žrtvam fašizma. Nato smo se odpe- ljali v Črnomelj in preko Semiča, Starih žag. Straže proti Zužembergu, kjer smo obiskali sp^menih padlim bcrrcem. Nato pa smo se odpeljali preko Ljubljane domov. Drugi izlet je društvo ¡priredilo 8. avgusta na Pohorje preko Maribora, ikjer smo si ob p>ovratku ogledali tudi Velenje. Oba izleta sta bila prav pri- jetna ter se Člani organizatorjem iz- letov za trud najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi obč. org. ZB, ki nam je izdatno pomagala. Lepa hvala tudi celjskemu avtobusnemu podjetju in šoferjema za varno vož- njo. . I. R. TLDI »ALPaS« K BOLj!§IM REZULTATOM Pred dnevi so na zadnji seji ob- činske skupščine v Šentjurju v ana- litičnem pretresu 8 mesečne proiz- vodnje izrazili mnenje, da bo kolek- tiv podjetja »AIpos« v Šentjurju kljub težavam dobave materiala iz- polnil družbena predvidevanja. V zadnjem času je vse bolj opazno enakomerno naraščanje proizvod- nje, poleg tega pa so v »Aiposu« še rezerve za nadaljno razvijanje pro- izvodnje. Z vzpodbudnejšo delitvijo osebnih dohodkov, tehničnimi iz- boljšavami in s prehodom k specia- lizaciji ter razširitvijo zunanjega tržišča (zaenkrat izvažajo le v Švi- co in Zapadno Nemčijo) IhmIo uspeš- no odklonili vzroke zastoja. Skup- ščina je odobrila »Aiposu« kratko- ročni kredit za centralizacijo proiz- vodov mizarskih artiklov. -ik Voprijetnosti z avtobusom Planina- Store y nrdeljo sem na Planini kupil ziniüka jabolka. Želel sem se peljati z. avtobusom, ki vozi delavce s Planine v štore. Šofer me je zavrnil pristal pa je, ko je posredoval moj in šoferjev znanec. Neprijetnosti so se začele, ko sem hotel plačati prevoz jabolk, ki so bile v prosto- rih za prtljago. Zahteval je 60 dinarjev od zaboja (cena je od prvih "iO кк dinarjev, vsakih nadaljnjih k|{ pa pó 60 dinarjev — jaz sem imel vsejs« П0 kft tovora). Ker mi je zagrozil, da mi bo zaboje zmetal ven, sem se mu opravičil, kajti na obrazu sem mu bral, da bi to res storil. Spotoma sem videl, da je neprijazen do vseh potnfkov, Zadiral se je nad tistimi ki niso pri priči kupili vozne karte po vstopu \ avtobus. Zlasti je bilo nerazumlji- vo zakaj je potnico, ki je imela le petüto- tnk za plačilo vozovnice, napotil naj za- menja denar v gostilni (takrat je avtobus še stal), ko pa je potnica to storila, je od- peljal in jo pustil na cesti. Končno še to. .Na strmini, ki jo imenujejo Jezerce, je šofer enostavno ugasnil motor. Zgrozil sem se nad mislijo, kaj bi bilo če bi odpovedale zavore? Ker nihče od potni- kov ničesar rekel, sklepam da so na take vožnje že navajeni. Mislim, da to ni dovo- ljeno, če pa je, naj mi šofer oprosti. M. Ferme Pečovje pri âtorab Pod grožnjo uboja živim... Kmet Jernej Tanšek iz Javorja pri Slivnici nam je pisal precej obupno pismo, ki pa odkriva enega izmed zelo i>ogostth primerov, do katerih pride zlasti na podeželju veliko. V pisniu opisuje, da ži/vi pod ne- prestaniimi grožnjami S. F, iz Bukov- ja pri Slivnici. Le4a mnogim ljudem pogosto govori, da bo Tanška ustrelil, da ga bo pač za vsako ceno ubil, če ne sam, pa bo zato »najel« koga dru- gega. Razumljivo je, da Tanškovo živ- ljenje ob ta!kih grožnjah ni prijetno. Žiivljenje je res vsakemu najdražje, kar ima. Zato nas je Jemej Tanšek vprašal, če so grožinje z ubojem kaz- niva stvar. Verjamemo mu, da je v stiski, zlasti še ker misli, da v takih primerih ni zaščiten. In kako je res s to zadevo? Po- jasnjuje jo naš pravni sodelavec, in sicer takole: Kazenski zakonik ščiti tudi osebno varnost državljanov. Tako predvide- va v čl. 153 kaznivo dejanje ogroža- nja varnosti, katerega stori tisti, ki z resno grožnjo, da bo napadel življe- nje ali telesno ipoškodoval kalio ose- bo. Zakonik predvideva denarno ka- zen, ali v hujših primerih zaporno kazen do šestih mesecev. Kazenski pregon za to dejanje pa se prične na predlog oškodovanca. Tak predlog stavi oškodovanec pri pristojnem ok- rajnem tožilcu. Vsi varnostni^ organi so dolžni dati državljanu, Id je z res- no .grožnjo ogrožen od tretje osebe, primeren pouk in ga napotiti k jav- nemu tožilcu zaradi kazenskega pre- gona. V. P. St. 42 — 18. oJctohra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 12" DRAGO PERC ČASTNI OBCAN KONJIŠKE OBCINE Pred dnevi je bila v Slov. Konji- call slavnostna seja oibčinske skup- ščine. Na njej so podelili nas-lov čiis-tnega občaua občine Slov. Konji- ce tov. Dragu Percu, direktorju usnjarskega kombinata >Konus«, odborniku in podpredsedniku ob- činske skupščine. Predsedniik občinsike skupščine tov. Dolfe Tavčar je na seji pouda- ril, da tov. Pere, kii hkrati praznuje 50-letnico življenja, že več kot 10 let uspešno dela pri izgradnji usnjar- skega kombinata in v komunalnem ražvoju konjiške občine. Njegovo delo ni bilo plodno le v mejah to- varne, item več sega daleč preko to- varniških ograj. Združitev usnjar- skih obratov v Rečici, Lenartu, Lju- tomeru in Majšperku prav nazorno dokazuje njegovo prizadevnost, ki je v skladu z načeli integracije. Predsednik obči,nsike skupščine tov. Tavčar je še posebej povedal o jubilantu tole: >Veliko spodbudnih predlogov je prišlo iz njegovih ust. Tovariš Pere se je uspešno uveljavljal na- vseh družbenih področjih, in to ne samo v besediah, temveč tudi v dejanjih. Pri vsem tem pa ni zanemarjal principov družbenega upravljanja. Prav nasprotno, poil 'njegovim spretnim vodstvom se je delavsko upravljanje v usnjarskem kombina- tu močno okrepilo.« Ob zaključku je tovariš Tavčar dejal, dia se konjiška котчша vedno bolj vključuje med tis-te ol>čine, ki so po svoji dinamiki zelo vitalne in perspektivne. Nedvomno je k temu dobršen delež prispeval tudi tovariš Drago Pere. Prvemu častnemu meščanu konji- •šike občine so čestitali tudi konjiški pionirji, v imenu družbenih orga'ni- zacij paktov. Pirnovar. Predsednik Adolf Tavčar izroča tov. Percu diplomo in znak častnega občaua LETNI OBRAČUN CELJSKIH SVOBODAŠEV DPD »-Svobíxia-« Colje združuje v 9 sékcijah približno 1600 aktivnih in podpornih tìanov. Na letni delovni konferénci sta iz- stopali med najbolj marljivimi sek- cijami Glasbena šola in Sekcija har- monikarjev, čeprav tudi diruge seikcije, tako n. ,pr. sekcija »Svobode'-' na uči- teljišču in gimnaziji, ne zaostajajo. Vsi poročevalci so seznanili delovno konferenco z izredno lepimi rezulta- tij številnimi nastoipi ter še lepšimi delovnimi načrti za prihodnje ob- dçibje. Razumljivo je, da tako razvito dru- š-tvo ne more biti brez večjih in manj- ših težav. Celjske svobodaše tarejo predvsem tri skrbi: knjižnica, moški pevski zbor in ... denar. Knjižnica s približno 30.000 izposo- jenimi knjigami letno in tudi sicer zelo vzpodbudnim prometom gostu- je v Domu »Pairtizana« v Gaiberju, v neustreznih in utesnjenih prostorih. Kljub enoletnemu prizadevanju od- bora diruštva in močni podpori vseh diružbenih organizacij v Gaberju se še ni uspela preseiiti v že pred časom izipraznjene prostore bivše gostilne Vovk. Gre za delno adaptacijo pro- storov v znesku 3 milijone din. Moški pevski zbor je bil pred leti jedro drušitva. ZedaJj časa stagnira in se nilcakor ne more številčno in gla- sovno okrepiti. Letošnja delovna konferenca je sklenila, da mora ta- kemu stanju narediti konec. In končno — denar, prav gotovo problem' vseh kultuirno-iprosvetnih društev. Kar neprijetno je bilo po- slušati vodje posameznih sekcij, ko so ugotavljali, da včasih ne morejo organizirati raznih manjših gostovanj in poživiti delo ansamblov in zborov, ker enostavno ni sredstev za prevoz in najosnovnejšo prehrano. Poseben finančni problem predstavlja društvu tudi visoko pasivna Glasbena šola. Celjski svobodaši so se razšli moč- no odločeni, da popravijo nekatere svoje napake in z vztrajnim delom in ljubeznijo do kuitumo-iprosvetne- ga življenja dosežejo v prihodnjem obdobju še večje usF>ehe. E. G. Mesec varnosti ne samo en mesec Te dni je bila v štorski Železarni seja upravnega odbora, ma kateri so razpravljali o programu organi- zacije meseca varnosti. Po zelo zani- mivi razpravi so s,prejeli program, ki ga je izdelala in predložila komi- sija HTV pri delavskem svetu lin služba HTV. Menili so, naj mesec varnosti v podjetju ne bi trajal sa- mo en mesec, marveč vse leto in vseskozi. Predstavniki sindikalne organiza- cije so s. stem v zvezi predlagali, naj bi v podjetju i^redili jedilne prostore fin sanitarije pasamezn¿h oddelkov in obratov ter posvetili vso skrb preventivi. V nekaterih obratih so namreč pogoji dela izredno tež- ki, obstojajo pa tudi nevarnosti za poklicna obolenja. Spričo tega bo- do v kratkem pregledali vse tiste delavce, ki delajo na takšnih me- stih. Poleg tega so razpravljali tudii o tem, naj bi v podjetju uvedH teh- nične preglede motornih vozil in ko- les (kar so v nekaterih podjetjih že uvedli), še zlasti, ker je zelo veli- ko delavcev, ki se vozijo in v kra jih, kjer stanujejo, nimajo servisnih delavnic za popravila- Ti pregledi naj bi lastnike vozil opozarjali na morebitne hibe, kar je važno, saj je znano, da se mnogo nesreč pripe- ti na poti na delo in z dela prav zaradi pomanjkljivosti prevoznih sredstev. Mesec varnosti bodo v štorski Že- lezarni posvetili tudi čiščenju vseh obratov in oddelkov, obnovili bodo opozorilne napise in zebre na pro- filih, tako da bodo tudi tu zagoto- vili večjo varnost. Razen v progra- mu že predvidenih sestankov, semi- narjev in tečajev bodo sklicali še sestanke vseh obratovodij in vodij oddelkov, predsednikov obratnih de- lavskih svetov in sindiTcalnih pod- ružnic enot ter se z njimd pogovorili o metodah, kako odpraviti proble- me in izboljšati razmere v pogledu delu. Predvideli so tudi čiščenje ce- lotnega območja Železarne. Agilni upokojeni prosvetni delavci Upokojeni prosvetni delavci Ce- lja in bližnje okolice se sesta'jajo prve dni vsak mesec v Celjii. Na teh sestankih proslavljajo morebit- ne zasl'užne obletnice svojih kole- gov in prirejajo razna predavanja. IVvi sestanek po počitnicah je bil septembra. iNa tem sestaniku je prof. Frajn Roš, iki je tudi vodja sestan- kov, imel referat z naslovom »Ivan Cankar in učiteljica Budinek«. Iz starejšega letnika Planinskoga vest- ni ka je podal najprej značilnosti Cankarjeve osebnosti in njegovo hojo II eilrit?.bi učiteljice na Vršič. Ta niestfP jef "predavala upokoje- nim učiteljem Ana Bavdekova o po- tovanju po Ažurni obali. Opisala je vse važnejše kraje na poti, kakor Benetke, Verono, Milano, ter edin- stven prehod z avtobusom preko prelaza Tonda iz Italije v Francijo, v o^hmorsko Nizzo, ki je prepolna eksotičnega cvetja ... Ob koncu pre- davainja je pokazala še mnoge foto- grafije, ki so predavanje še bolj obogatile. Zatem pa je tov. Gobec v svojem referatu pripovedo.val zanimive anekdote 'iz .življenja učitelja in skladatelja Slavka Osterca ob 20. letnici njegove smrti. Tako si upokojeni prosvetni de- lavci na svojih mesečnih sestankih izmenjajo tudi svoje misli ter obu- jajo spomine na nekdanje lučitelj- sko žjivijenje. S. S. SEMINAR v Železarni štore Na pobudo sindikalne lorganiiza- cije íxxijetja bodo v Železarni Store organizirali večmesečni seminar za sindikalne funkcionarje in člane ob- ratnih delavskih svetov. Seminar se bo vršil v jesenskih in zimskih me- secih, učni program pa bo izvajal izobraževalni center železarne. Se- minar bo obiskovalo 80 članov ko- lektiva, ki so aktivni politični de- lavci v sindikalni organizaciji in or- ganih samoupravljanja. Program se- minarja, ki je zelo dobro sestavljen in bodo v njem slušatelji mnogo pri- dobili, je, izdelala komisija za izo- braževanje pri sindikalni podružni- ci in uprava izobraževalnega centra, upoštevajoč novosti, metode in iz- kušnje podobnih seminarjev v dru- gih tovarnah in ustanovah. J. M. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA MALA KRONIKA BREŽICE Na območju matičnega urada Brežice je bilo v času od do 11. 10. 1963 rojenih 9 dečkov in 7 deklic. Porok ni Bilo. Umrla je: Hriberšek Amalija, druž. upo- kojenka iz Malega vrha 8, stara 71 let. M.\LA KRONIKA ŠENTJUR PRI CELJU V času od do 14. 10. 1963 so se na ob- močju občine .Šentjur pri Ce-^u dogodila naslednja matična dejstva: ROJSTVA: Rodila se je ena deklica in en deček. SMRTI: Kovačič Janez, železničar iz Primoža 49, star 53 let. Znidar Martin, preužitkar iz Dolge gore 3?, star 76 let. Zdolšek Dominik, železničar iz Ostrožnega 15, star 39 let. Gaj- šek Bernarda, delavka iz Vrbnega 38, stara 42 let. Novak Antonija, preužitkarica iz Vrbnega 19, stara 85 let. POHOKE: Lorger Eduard, monter elektrozvez iz Raz- borja pri Dramljah in Mastnak Vida, polje- delka iz Sedine—Dramlje. Jakopin Edvard, kovač iz Laz pri Dramljah in Cernoša Milena, poljedelka iz Grobelnega. Podgor- šek Rudolf, uslužbenec iz Unis pri Ponikvi in Tacer Terezija, kuharica iz U niš pri Po- nikvi. MALA KRONIKA ŽALEC V času od 1. do 12. 10 1963 so bili na ob- močju občine Žalec rojeni trije dečki in dve deklfci. SKLENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: Sfrojanšek Jožef, traktorist iz Podvrha št. 23 in Završnik Ivana, poljedelka iz Dobro- velj št. 14. Trogar Vincenc, kovač iz Rako- velj št. 22 in llojnik Frančiška, tov. delav- ka iz Rakovelj št. 19. Srebre Jožef, računo- vodja iz Žalca št. 189 in Primožič Marija, finančni Knjigovodja iz Ojstriške vasi St. 2. âkrabar Vladimir avtomehanik iz Prapreč št. 22 in Prestotnik Terezija, knjigovodja iz Zgorje ob Savi. Luskar Fridrih, trakto- rist iz Gotoveij .št. 179 in Brinovc Ana, uslužbenka iz Gotoveij št. 182. Podgoršek Anton, električar iz Celja, Ul. bratov Ker- snikov št. 51 in Mimik Marija, kuharica iz Ruš št. 8. Kovačevič Branko, uslužbenec iz Žalca št. 93 in Petelinšek Dora, uslužbenka iz Žalca št. 93. Zalokar Karol, avtomehanik iz PoIJč št. 2 in Gaberšek Marija, uslužben- ka iz Poljč št. 12. Žagar Marjan, pletilec nogavic iz Ločice ob Savinji št. 22 in Grad Marija, repasirka nogavic» iz Šoštanja, Ko- roška št. 1. Goropevšek Franc, tovarniški delavec iz Kaplje vasi št. 72 in Grešak Ida. tovarniška delavka iz Vrbja št. 88. Vnučec Stjepan, traktorist iz Zakla št. 23 in Kolnia- nič Marjeta, tov. delavka iz Dolenje vasi št. 26. UMRLI: Semprimožnik Ivana, stara 54 let, gospo- dinja iz Ojstriške vasi št. 45. Dremelj Aloj- zija r. Kosenina, stara 60 let, gospodinja iz Tržišča St. 14 pri Rogaški Slatini. Stoklas Franc, star 71 let, upokojenec iz Celja, Za- grad St. 105. Vrabič Marija, stara 85 let, oskrbovanka iz Pernovega St. 4. Mliner MarKo, star 80 let, kmet iz Lopatnika št. 15. Forstnerič Alojz, star 61 let, upokojenec iz Celja, Zidanškova St. 3. Drugovič Franc, star 62 let, upokojenec iz Smatevža St. 25. Spitaler .Miha, star 6U let, klatež, brez stal- nega bivališča. Boldiii Amalija, stara 76 let. iz Gomilskega St. 30. Zapušek Jakob, star 59 let, uslužbenec iz Celja, Cankarjeva 6. Bec Rudolf, star 73 let, upokojenec iz Pol- zele št. 18. Stamol Anton-Adalbert, star 68 let, upokojenec iz Polzele št. 18. Knez Jože, star 57 let, upokojenec iz Seve št. 30 pri Rimskih Toplicah. Vinder Zofija roj. Poga- čar, stara 75 let, delavka iz Gotoveij št 199. Občni zbori gasilskih zvez v nedeljo so se zbrali delegati gasilskih društev celjskega okraja na občnih zborih občinskih gasil- skih zvez. Ob tej priložnosti so pre- gledali rezultate dela v preteklem obdobju ter ugotovili, da je bilo de- lo društev kot tudi občinskih gasil- skih zvez nadvse uspešno. Število požarov nenehno pada, kar velja pripisati preventivni vzgoji držav- ljanov. Društva so napredovala tu- di v strokovnem izobraževanju svo- jih članov, posebej razveseljivo pa je, da imajo mnogo mladih ljudi. V bodočem delu čakajo občinske gasilske zveze odgovorne naloge, saj bodo te po sklepu IV. plenuma Ga- silske zveze SRS nosilec celptne požarno varnostne službe in bodo imele značaj javne službe v občini. S tem v zvezi bodo morala novoiz- voljena vodstva občinskih gasilskih zvez izdelati statute, ki bodo ure- jevali celotno gasilsko službo v občini. A. M. Novo v Konjicah V KOMETU 42 URNI DELAVNIK Tovarna umetnih brusov Komet v Zrečah pri Konjicah bov kratkem dobila novo proizvodno halo, ki jo je zgradiilo gradbeno podjetje KON- GRAD. S tem bo omogočeno, da bo- do povečali proizvodnjo ob minimal- nem ipovečanju delovne sile. To pod- jetje je poleg tega med tistimi v ina- ši republiki, ki so že uvedla poizkus- ni 42 urni delovnik- V kratkem pa bo to podjetje pri- čelo izkoniščati ležišča kalcijeve ru- de v nepMDsredni bližini Zreč. Ainali- ze in raziiskave so namreč pokazale, da je ta ruda zelo kvalitetna in bo prišla v ipoštev za steklarsko indu- strii j o, ki se za nakup že zanima. Ka- kor predvidevajo na osnovi pregle- da zemljišč, so zaloge precejšnje. Za drobitev bodo postavili posebno ha- lo, v katero bodo namestili potreb- ne stroje. Ležišča kalcijeve rude vsebujejo tudi marmor dokaj dobre kvalitete. V podjetju pravijo, da bo pridobi- vanje marmorja vsaj v prvi fazi le postranskega pomena; v kolikor se bo pokazalo, da gre za večje količi- ne in v kolikor bo zanimanje za mar mor tudi na trgu, bodo postopoma povečali pridobivanje. Vsekakor po- meni to tudi ugodno perspektivo za tisti del pohorskega prebivalstva, ki išče primerno zaF>oslitev^ drugje, BENCINSKA ČRPALKA V Konjicah bodo kmalu dogradili in lizročiili namenu prostore nove bencinske črpalke. Podjetje PET- ROL, ki financira izgradnjo skupaj z občinsko skupščino, je poskrbelo tudi za potreben strokovni kader, ki bo tu zaposlen- Zdaj urejajo še do- vozno cesto in opravljajo nekatera zaključna dela. Za Konjice bo to go- tovo pridobitev, ki pa je bodo še najbolj veseli vozniki motornih vo- zil, saj je bila doslej najbližja ben- cinska črpalka v Celju oziroma Slo- venski Bistrici, ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV Odikup kmetijskih pridelkov pri konjiški kmetijski zadrugi je v pol- nem teku. Pred zadružnimi skladi- šči se vsak dan vrstijo vozovi, s ka- terimi kmetje ^ovažajo sadje, in ka- mioni, ki ga odvažajo. Ko smo o po- teku odkuipa povprašali poslovodjo trgovine pri zadrugi tov. Pintarja, je ta dejal: —' Odkupna akcija poteka zado- voljivo, zlasti kar zadeva sadje, ki je v naši okolici dobro obrodilo. Pri prevzemu ločimo sadje v tri vrste in ga temu primerno tudi plačuje- mo. Odkupna cena za jabolka prve vrste je dosegla okrog 45 dinarjev za kilogram. Druga vrsta je za dob- rih 10 cenejša, medtem ko je tretja vrsta uporabna večinoma le še za industrijsko predelavo- Od zimskih sort odkupujemo v glavnem vse ra- zen bobovca in mušančke, ki dozo- revata nekoliko pozneje. Menimo, da bo odikuip sadj.a ta mesec zaklju- čen. V. L. KRVODAJALSKA AKCIJA V ŽALCU Na pobudo republiškega Zavoda za transfuzijo krvi in Okrajnega odbora RK v Celju je bila 8. in 9. t. m. v Žalcu krvodajalska akcija, ki se ji je odzvalo 255 krvodajalcev. Akcija je zaradi dobrih priprav ko- misije za krvodajalstvo pri žalskem občinskem odboru RK dobro pote- kala, še zlasti, če upoštevamo, da je zajela obširno področje — Vrbje, Gotovlje, Loinico, Grize, Zabukov- co, Libo je, Petrovce, Galicijo in Ve- liko Pirešico. Glede na to, da je na tem po- dročju registrirano preko 600 krvo- dajalcev in da je bilo za to akcijo predvideno okrog 350 odvzemov kr- vi, predvidevanja niso bila izpolnje- na, vendar je po mnenju komisije za krvodajalstvo pri žalskem občin- skem odbom RK nekaj razlogov za to v tem, da je bil datum nekoliko neugodno postavljen. Odziv bi bi} namreč dosti večji, če ne bi bili ljudje odsotni, poleg tega mnogim ni bilo mogoče odvzeti krvi, ker so bili bolni. Med udeleženci te huma- ne akcije je bilo nekaj »veteranov«, ki so oddali kri že po dvajsetkrat in tridesetkrat, prišla pa je tudi Pani Stcijanšek iz Glinja pri ВгаУ lovčah, ki je z osemdesetimi odvz^' mi prav gotovo pri vrhu v okraj' nem in republiškem merilu. — d. ^ 42 - ^^^ CELJSKI TEDNIK Stnur 1) S POSVETOVANJA O OTROŠKEM VARSTVU V CFJJU VARSTVO OTROK - SKRB VSEH MAS Pretekli teden je bilo v Celju posvetovanje o otroškem var- stvu. V okviru proslav in prireditev ob tednu otroka je ta razgovor sklical občinski odbOr Socialistične zveze Celje v sodelovanju z ob- činsko zvezo prijateljev mladine in občinsko pionirsko komisijo. Na posvetovanju so meil drugim ugotovili tudi tole: Skrb za otroke je ned vom,no ena jjaj,poniembnejših dolžnosti vsakega naroda. Ne samo šole in .igrišča, itn- ¿i otroške ustanove — vrtci, zave- -tišča, orgainiziraina prehrana, pra- vilno izkoriščanje prostega oasa so- jjjjo v ta okvir. V Sloveniji kapa- citete otroških ustanov ne zadošča- jo niti za tretjino potreb, kajti otrok brez organiziranega varstva je pri даз še vedno izredno veliko. Po drugi strani pa nekatere otroške ustanove — to vçlja tudi za celj- sko občino — niso pohu) zaseilene. Najbolj verjetno je. da je tako za- radi visokih cen njihovih uslug. Ta- liO ostajajo brez varstva predvsem tjsti otroci, ki bi ga bili majbolj po- trebni. Res je, da so občine v zad- njih letih v organizirano otroško varstvo vložile veliko denarja, toda to še vedno ni dovolj. Treba 1к) mi- 5liti na otroške sobe v večjih stano- vanjskih blokih in stolpnicah, na manjša, toda .pogostejša otroška za- vetišča, na lepše in smotrneje raz- porejene prostore, na večjo kvali- teto dela z otroki itd. Komune bi morale izdelati progra- me razvoja otroškega varstva. Tudi to področje bi bilo treba vnesti v družbeni plan in poudariti njegov pomen. ЈЧа posvetovanju so tudi me- nili, da bi moralo otroško varstvo dobiti svoje mesto tudi v statutih komun in celo v statutih delovnih organizacij, ki nav.sezadnje morajo biti močno zainteresirane, kaj je z otroki njihovih delavcev. Tud:i V celjski občini je bilo v preteklih letih, kadar je šlo za otro- ško varstvo, vedno premalo denar- ja — je dejal v referatu predsednik društva prijateljev mladine v Celju toyariš Karel Šmauc. Zato v Celju tudi ni igrišč, ni lutkovnega gleda- lišča, zato je pionirska knjižnica samo miniatunna ustànova itd. Prav bi bilo, da bi pionirsko življenje čim,prej bolje organizirali. Pionir- ska knjižnica naj bo zametek nove- ga pionirskoga centra, kjer naj bi pionirji našli vse, kar bi jih zani- malo in veselilo. Na posvetovanju so govorili tudi o varstvu šolskih otrok. Zlasti dolgo so razpravljali o tem, kam z otroki, ki končajo osemletko, pa ne dobijo mesta ne v srednji, ne v poklicni šoli. Ti otroci so prav takrat v ti- stih letih, ki so za otrokov duševni in telesni razvoj najbolj problema- tična. V nekaterih .podjetjih so se odločili, da bodo take otroke začeli priučevati — zaposliti jih do pet- najstega leta še namreč ne morejo — da bodo tako koristno preživeli leto, ki bi jih sicer morda popol- noma spremenilo. Med zaključki posvetovanja je tu- di sklep o tem, da bodo o vsebini razgovora obvestili občinsko skup- ščino, krajevne skupnosti, občinske forume množičnih in političnih or- ganizacij in vse, ki se bavijo z otro- škim varstvom. Tako upajo, da bo to iK>droČje sčasoma vendarle do- bilo v statutih in v družbenih pla- nih tisto mesto, ki mu pripada. -ij Nesreče v gospodinjstvu Oktober je mesec varnosti pri de- in. V tem času še odločneje težimo za tem, da 'bi številne inezgode pri delu in na poti v sluzlx) in domov preprečili kar na najmanj-šo mero. Zelo ma'k)kdaj,pa se spo minimo tudi na nesreče v gospodinjstvu. Kljub temu pa te nesreče marsikdaj pre- sežejo število pronu'tnih nesreč. Ku- hinja. stopnišče ali spalnica moder- ne hiše pomenijo danes marsikdaj hujšo nevarnost, kakor najhitrejši avto ali avion. Tudi rtajenostavinej- še stvari — kot je na {)rimer lonec vrele vode. vklopljen likalnik, škat- Ijica zdravil in jX)dobne stvari — lahko ipctvzročijo hudo nesrečo. Za- kaj so nesreče v gospodinjstvu tako pogoste? Preprosto zato, ker se je v vse nas ukoreninil olM'utek, da smo doma popolnoma varni in da se nam v kuhinji aii pr(4lsobi res ne more ničesar več zgoditi. Toda — poglej- mo nekaj nevarnosti, ki tudi v to- plem domu prežijo na nas: iNerazsvetljene stopnice so že ena izmed takih nevannosti. Ce se na stopnišču si>otaknemo in pademo — smo lahko srečni, če vstanemo samo z nekaj buškairni. Hudo je'že, če smo praz-nih rok, toda kaj se lahko primeri, če nosimo vedro tople vode ali ikaj pt)dobnega! No, tudi zamrzle stopnice sodijo pod to vrsto nevar- nosti. Precej stanovalcev si polomi no- ge tndi na mokrih in pološčenih tleh, pa zavoljo preprog, tekačev, predpražnikov itd. Tudi pri ]X)miva- nju okon se kaj rado primieri, da gospodinja pade s stola. Najhujše pa so nedvomno .nesreče z električnim .tokom. Elektrika je vnesla v sodobno gospodinjstvo mnoge nevarnosti. Provizorič.na elekrična napeljava je povzročila že marsikatero tragično smrt, pa tudi kuhalniki, likalniki, preobre- menjene električne instalacijske na- prave itd. Ce smo torej zdoma, ni- kar ne ogrevajmo sobe z električno l>ečjo. Ce je v bližiini kakšen vnet- ljiv kos blaga ali .pohištva, pa še celo ne! Posebno nevarna je elek- 'trična napeljava za male otroke, ki radi vtikajo v vtičnice vse mogoče zadeve. Zato morajo biti vsa elek- trična stikala, žice, pri priključkih in varovalke vselej brezhibni in za- varovani in če je le mogoče, tudi pokriti. Kaj pa plin? Vedeti moramo, da zahteva ravnanje s plinom veliko previdnosti. Mešanica plina in zra- ka je eksplozivna zmes, ki ob naj- manjši isikri eksplodira. Zato — če zaduhamo v .prostoru plin — najprej odprimo okna in soIki prezračimo, pa šele nato prižgimo luč, plin ali elektriko., Ze najmanjša iskra lahko povzroči požar ali eksplozijo. Koliko nesreč se je v gospodinj- stvu že pripetilo zaradi bencina, .pe- troleja iin druigih vnetljivih tekočin. Z bencinom moramo prati skrajno previdno in daleč od izvora toplo- te. To velja tudi za vsa ostala vnet- ljiva sred-stva. Ne pozabimo, da tudi nekatera lepila vsebujejo bencin in prav tako tudi vsa loščila za parke- te. Eksploziven je tudi alkohol in acetom. ' Ce torej poleg (tega, kar smo na- vedli, ujKvštevamo še množico dru- gih nevarnosti, potem domačega ognjišča res ne moremo več imeno- vati najvarnejši kotiček življenja. -B. »MODA« OBNAVLJA SVOJE PROSTORE Novosti iz celjskih trgovin Te dni so v Celju odprli novo prodajalno s tekstilnim bla- gom. V Lilekovi ulici, ki jo je dolge tedne zapirala visoka le- sena ograja, zdaj ze dela eden najlepših lokalov v Celju — »Elita«. To je pravzaprav od- delek trgovine »Vesna«, ki so jo tudi že začeli obnavljati. V »Eliti« je potrošnikom na vo- ljo vsa usnjena galanterija, \LOzmetika, igrače in drobna galanterija. V »Vesni« pa, ki jo bodo obnovili do začetka decembra, bomo lahko kupova- li žensko in moško perilo ter ostalo kratko konfekcijo. V tem oddelku nameravajo ure- diti tudi oddelek, kjer bodO, prodajali posteljno perilo. »Ves- na« je te dni torej zaprta, tik poleg nje pa že dela nov lokal, o katerem pravi direktor »Mo- de«, tov. Kari Podsedenšek tole: »V prostorih sedanje »Elite« so bila včasih »Vesnina« pri- ročna skladišča. Ko smo ugo- tovili, da bi ta prostor lahko smotrneje izkoristili, smo sej odločili, da napravimo tu pro- dajalno. »Elita« je zdaj eden najlepših lokalov v Celju in mislimo, da bodo potrošniki to specializirano prodajalno toplo pozdravili. To pa v teh dneh ni edina adaptacija trgovskega podjet- ja »Mode«. Hkrati s preuredit- vami »Vesne« so začeli adapti- rati tudi nekdanjo »Parfumeri- jo« na trgu V. kongresa. Ta poslovalnica je bila za kozme- tiko. mnogo' prevelika, pa so jo sklenili preurediti in vanjo na- mestiti »Baby« oddelek — pro- dajalno otroške konfekcije, pe- rila in pletenin — ki je doslej delal v resnično majhnih pro- storih. Le-ti pa bodo kot гш- lašČ še za eno novo trgovino — za »Torbico«, kjer bodo pro- dajali boljšo žensko usnjeno galanterijo in najboljše (ver- jetno tudi najdražje) kozme- tične izdelke. V kratkem Času bomo torej ([eljani dobili kar tri preurejene lokale: »Vesno« Z »Elito«, Baby oddelek in »Torbico«. »Prihodnje leto nameravamo preurediti tudi sedanjo »Droge- rijo« v Prešernovi ulici. Poleg tega, da jo bomo razširili«, je nadaljeval tovariš Podseden- šek, »bomo v njej uredili tudi foto oddelk. In morda čez kak- šno leto ali dve — če bomo do- bili prostor — še majhen koz- metični salon, ki bi bile Ce- Ijanke in- okoličanke prav go- tovo vesele. Leta 1965. bo pri- šla na vrsto prodajalna »Vol- na«, ki jo bomo preuredili v sodobno trgovino s samoizbir- nim načinom strežbe. Le-ta se je namreč tudi že v Celju lepo uveljavil«. »Kako pa se pripravljate na, zimske mesece?« »Naše trgovine so . že zdaj polne toplega blaga, -^erila in pletenin. Vendar ste letos prav gotovo opazili, da imamo zelo malo blaga za zimske plašče. Tudi mi ga namreč ne moremo dobiti. Zato poskušamo to vr- zel izpolniti z lepo izbiro kon- fekcijskih plaščev. Upamo pa, da bo čez čas tudi blaga za plašče dovolj«. »Moda« ima torej lepe načr- te. Potrošniki smo jih prav go- tovo veselil ■a Spet kuharski tečaj Jesenski izobraževalni čas je te dni zajel tudi celjski zavod za po- speševanje gospodinjstva. Prav zdaj poteka pri njih gospodinjsko ku- harski tečaj, ki se ga udeležujejo predvsem žene in dekleta iz okoli- ških krajev. Poleg praktičnega de- la — kuhanja, čiščenja in podobnih opravil — vsebuje program tečaja tudi teoretični del, kjer se tečajnice seznanjajo s hranoslovjem. Na za- vodu imajo gospodinjski pouk tudi gojenke šole za zdravstvene delav- ce. Tako se obiskovalcu tega zavo- da nemalokrat primeri, da ga že ob v.stopu v vežo objamejo prijetne vo- njave, ki se širijo iz učilnice — "Uhinje. „ Pri zavodu že nekaj časa izredno uspešno dela servis za pomoč џа domu. Ta servis zaposluje nekaj to- varišic, ki opravljajo delo servisne i}omočnice. Svoje usluge nudijo zla- sti tistim družinam, ki si ne morejo privoščiti gosix)dinjske pomočnice. Uslužbenke servisa pa jint vsak te- den po eriikral, dvakrat ali koliko- krat naročnik želi, pospravijo sti?- novanje, pomijejo okna, zlikajo oprano perilo itd. V servisu je zdaj sedem stalnih uslužbenk in stal- nih naročnikov. Za to vrsto dejav- nosti je v Celju veliko zanimanja in računamo lahko, da Iw že čez nekaj mesecev ta servis delal še z večjimi kai)acitetami. -A. »t t-^ konfekcija že prebolela prve težave, dokazuje tudi tale fo'o- ге obleke so konfekc¡.isk¡ modeli in priznati moramo, da so ^'ïièno prikupne. Fotografija je iz zadnje številke »^Manekena^<. Manj posode? Vest, da bo celjska tovarna emaj- lirane ix>sode v prihodnjem letu za 20 odstotkov zmanjšala proizvodnjo emajlirane posode, je marsikoga močno presenetila. Drugi pa. ki ve- do, da je pri nas emajlirane posode že več kot dovolj in da tudi v go- spodinjstvu prehajamo na sodob- nejše in moosode b(Mlo v pri^imlnjem letu opu- stili vse tiste vrste emajlirane po- .swle, ki zahteva več delovnih ope- racij, je draga in na trgu ne gre preveč v promet. Seveda pa zaradi tega proizvodnja te naše tovarne ne bo zmanjšana, saj se ImmIo usmerili v izdelavo takih proizvotlov, ki bo- do zmanjšanje proizvodnje emajli- rane pos(Mle zlahka nadoknadili. Tovarna emajlirane posode pe je te diti razi^isala tudli natečaj za nove oblike |)osode. Najboljše pred- lojie l>o^Da, domačini so nam zavidali, revnemu dijaku. Ob- dolžili so me četni'štva, da sem Nem- cem izredno nevaren. Toda bil sem otrok! A to mi je skuhal sosed in s^ošoleč v osnovni šoli, Uršičev An- zek, ki so mu pravili nagajivo Ci- pek. To ime se ga je prijelo.-« Tone se je rahlo nasmehnil, ko je čakal, da pride spet drugi ujetnik. Človek ne more iz svoje kože. Vsak hip po- mišlja tudi nase in nič ni nenavad- no, da je Tone daleč zdoma oživljal svojo pisano življenjsko pot po od- lomkih, lahko bi reMi, na obroke, ko se je skïuisal oddahniti si-edi utrud- ljivega zasliševanja iii morečih živ- ljenjskih zgodb o tujih ljudeh. Ti, ki so se' razvttiščevali ipred njegovo mi- zo, so govorili domač jezik, toda bi- li so mu tujci, oddaljeni, kot bi pri- hajali z drugega planeta. V tistih ogabnih sovražnih uniformah jih je tako itežko igledai. Ze spet jih je pri- šlo deset. V zapisnik je narekoval deset tenkih zgodb. Skozi nje se cede solze otrok in mater, napaja jih kri nedolžnih žrtev. Zigodbe pa so pre- pojene tudi s čisto preprostim člo- veškim strahom tistih, ki se vrstijo pred Tonetovo mizo. V^ so v lUTifor- mah. Tudi Tone ima zavezniško uni- fo.rmo. Kolikokrat je že' preklel te zoprne sive, zelene in čme oîkupatcr- ske obleke in škornje, ki so gazili in tolkli iF>o. deželi trdo in slapo kot cest- ni stroji. «•Veršečev Fric je prišel pome. Se nemškega jezika ni ipoznal, pa je bil nemški žandarmerijski podoficir. Hm, lepa reč! Samo za to, ker je bil brat izdajalca, prvega nemškega župana v Podčetrtku in malega obsoteljske- ga ,Führerja' Ivana Veršeca, druga- če špecerijskega trgovca. Pfej, kako ogabno! Se zdaj ga živo vidim! Plju- nil sem mu v obraz, legel na trato pod lipo, si razgalil prsa in zavpil nanj: «-Ustreli me, pes!-« Nekoč sva se dobro iix>znaila. Strahopetec! Sku- šal se je nerodno nasmihaiti, kot bi se hotel opravičevati. Se s krutostjo mi je prizanesel, samo smehljal se je, toda to je bilo še bolj svinjsko' S Pregradom in mnogimi smo se zna- šli v celjskem Starem piskru.-« Spet je prišel drugi. Tone se tokrat ni mogel osredotočiti na zasliševanje. Strojepiska ga je pogostokrat začu- deno pogledala. Tudi ona je bila utrujena. Delala je kot stroj in nič dekliškega ni bilo na njej. EJdino gumb pod vraitom je imela odpet in to je bilo videti vsaj malo nežno in je opozarjalo na mir. Čudno, kaj! Ta- ka malenkost in âlovek je M že top- lejši in ^bolj človeški. Zunaj je bil bolj mir, toda v tej nesrečni pisarni je še vedno bila vojna. Ob stene so se odbijale ostre ibesede. Ljudje v uniformah, ki so postajali pred pi- salno mizo, so bili skoraj brez dosto- janstva, To so bile čudne sence, ka- terih se ni bilo mogoče znebiti. To so bile sence vojne in vseh njenih grozot. Pairtizain Tone je bil utrujen in včasih ga je prijelo, da bi planil kvišku, zarjul, potegnil pištolo in z ognjen 2jbrisal te sence iz sobe, s kra- ja. Te sence so hladile kamnite dal- martinske dbale, na kateri bi bilo ta- ko prijetno počivati. Se rajši pa bi odšel domov, v 0(bsoi¿blje, da bi ob- jel mamo, videl očeta in brata. Vsak rod mora trpeti. V prejšnji svetovni vojni se je oče potikal po albanskih gorah in nosil glavo natprodaj. Kako mu bodo vzitrepetali pokončni brki, ki ei jih osrtro viha. Oče rad hudo pogled^, odsékano govori, toda za si- vimi očmi je mehka in dobra duša kot sveža topla potica, ki se talko slastno razdaja otrokom. Tone se je otožno nasmehnili, da ga je partizan- ka, ki je'drobila po tipkah, tudi ne- kam toplo in mehko pogledala. Za hipec je bilo začutiti resnični mir, kot da je vojna bila samo nekoč. Pred mizo je stal spet nov obraz. Bil je bled, podolgovait, čez ozko če- lo se je slabotno spuščal bledi šop neurejenih las, ki so silili k priprte mu desnemu očesu. Slaboten vojak z modrimi, otrožnimi očnii! Toneta je nekaj zbodlo. Za trenutek se je s ,pogledom ustavil na klavrnem člo- veku. >^Nekako znan otoraz,-« je za trenutek preblisnilo v spominu. Mo- goče! Vojaiški olbrazi so si tako moč- no podobni. Ujestniški pa še posebej: vsi so slabotni, nekako omrtvičeni in potuhnjeno na ipreži. Čudno. »•Priimek, ime?-« «•Franc Sterk.-« »^Belogardist?« Tone ga je .pogledal naravnost v oči. Bledi dbraz je trznil in v vodenih očeh je zazeval samo za trenutek strah. Zdaj je Tone 2ino- va osupnil. Tudi njemu so se razši- rile oči. >»Ti, midva sva se nekje že sreča- la? No potem nisi belo... Kje sva se srečala ?-<-< «Ne vem. Mogoče, gospod kape- tan!-« V človekovih vodenih očeh je svetlo 'poblisnilo in obraz se je raz- jasnil. »-Belogardist nisem bil.-« Dol- ge prozorne prste je krčevite sple- tal ob robu vojaákega suknjiča. Noh- ti so se naravnost zarili v dlani in na senceh so prcnicaile potne srage. To- ne je gledal nezaupljivo. Pogled mu je temnel. >»Midva sva se videla v ipartiza- nihl-« S svinčnikom je udarii po mi- zi. »►Da, v partizanih?« Človeku z vodenimi očmi se je nos v hipu iižbočil kot kljun in odločno je odlkiimal: >-Ne, v partizanih nisem bil. Nikoli.« »Kaj pa, če si?« je počasi pribil pantizan Tone. »-Čakaj, čakaj!« Tone se je qprl na komolce in priprl oči. V ¿lavi mu je brenčalo. Megleno so se utrinjale slike in s filmsko nagli- co so se vrteli obrazi, ki jih je sre- čeval. O, koliko je bilo teh obraizov, koliko {XKlobnih! Velika bukev. Bu- kev? Cist pobočje in na njem temne sence človeških ipostav. »Zakaj se mi je ustavila sedaj ¡prav ta .silika?« To- ne je grbančil čelo. Ne, .postave ne stojijo. Prihajajo, skačejo okrog in okrog. Pobočje? Vojaki? Zdaj vidi samega sebe. Ves prižet je k tisti ve- liki biikvi in k deblu prislanja grški mitraljez. »Aha, ta mitraljez sem no- sil v bitkah okoli Zužemiberka! Sko- zi pet bitk me je spremljal.« V laseh mu gomazi. V rami ga je zaskelelo, prav zdaj čuti tisto pekočo bolečino, ko ga je zadela krogla. Nekaj kora- kov pred njim je spet bukev in za njo belogardist. Gledata se. Spačen obraz ima; trde, škodoželjne in pre- strašene oči, surove oči. Ozek izpit obraz s kosmom las, ki so silili iz- pod vojaiške kape k desnemu očesu. Fej, kako izzivalen obraz! Morda je bila samo sékunda, morda dve, tri ..,. Qba hkrati sta se skrila za mogočna debla. Že je zasikalo. Bukev: človek in les sta so spojila v eno. Treske in skorje so frčale po zraiku. Tone je zdaj zagledal spalni obraz in svetel čop las In režeča, spačena usta, Iz katerih so .pljuvale psovke. »Predaj se, partizanska svinja! Prašiča, pro- kleta partizanska mati, ki te je ro- dila!« Na ipobočju je tyJmevalo: hu- ra, hura! Tene pa je takrat slišal su- rove psovke, skočil in dvignil mi- traljez; sploh ni vedel, kaj iX)čenja. Vse se mu je temnilo pred očmi. V trenutku ga je v rami nad srcem za- skelelo. Se zdaj, ko sedi tu pri mizi, znova čuti Skelečo bolečino, ki mu reže skozi ramo. »Sterk, srečala sva se,« je skoraj zavpii Tone. Leva roka, katero je imel prestreljeno v ramenu, se je -za- čela tresti; v želodcu ga je zgrabil čuden krč. Po vsem telesu ga je spre- letel srh in desnica se je stiskala v pest. »Ti si me ustrelil, šterk! Takrat ti nisem vedel imena! Partizanska svinja, si kričal. Človek se spomniš? Ne, ne ibom pozaibil tvojega mlečne- ga obraza, dokler bom živ. Takrat, pred dvema letoma, še veš? Kje je bilo to? Govori!« Siva imiforma pred Tonetom je začela drgetati. Modre, otožne oči je zalila voda, ozlca, bleda ustnica se je slabotno (povesila kot list, ki odpa- da. »-Nisem vas ubil,« je zašepetal, kot bi molil. Prepomo. Prestrašeno je razširil oči, se z rokama oprijel za mizo in zakričal: »Ne, to ni res! To ste si izmislili! Ni res! Jaz vas nikoli nisem videl in midva se nisva sre- čala!« Na ustih so mu brizgale pene. «■Nisi, resnično me nisi ubil,« zdaj že umirjeno govoril partizan Tone, »iker me nisi zadel do smrti Vidiš, jaz še živim! In bom živel! д ti?« V Tonetovih očeh je bii prezir, »Usmilite se me! Ne smete me ubi' ti! To je krivica! Vojna je bila ¡ђ midva se nisva srečala. Mlad sem bil, neizkušen, nepremišljen, mlad sem,« je hitro govorila in drgetala si. va uniforma. »Tudi jaz sem mlad, čeprav imajn trpek obraz. Ce štejeva leta, bi lahko skupaj hodila v šolo in pasla krave, Enaidvajset let imava.« Krč je popu. stil in Tone je razklenil .pesti. «-Toda teh enaindvajset je za šestdeset dru, gih. A tvojih? Sterk, ja eno sanio p>odganje življenje.« Partizan Tone je pljunil. »►Imate mater?« je skozi solze na- enkrat kot bi zaklical, zaječala siva uniforma. Tone je p>ogledal, kot bi se zelo začudil. Tonetovo mater, ki je takrat že enajst let ležala v postelji ne- ozdravljivo bolna, so Nemci na gnojnem vozu s kravami vlekli z do- ma. Partizanka pri stroju je gledala resno, boleče, a v očeh se je prelival tudi gnus. »-Pojdi!« je dejal Tone. Za njim so se sF>et vrstili neznani, tuji obrazi. Sterk si je skušal v taborišču prerezati žile, 'toda to so mu prepre- čili. Partizan Tone se je zadovoljno A, P. Cehov : Uradnikova SMRT Nekega zelo lepega večera je nič manj lepi ekskutor Ivan Dimitrijevič Cervjakov sedel v gledališču in z optično pripravo gle- dal iz druge vrste »Kornjavilske zvonove<. Gledal je in se počutil blaženega. Toda ne- nadoma .. . v pripovedkah človek pogosto srečuje >toda nenadoma<. Pisatelji imajo prav: življenje je tako polno presenečenj! Toda nenadoma je namrščil obraz, izbuljil oči, zastal mu je dih . . . odmaknil je dalj- nogled, se malo nagnil in . . . apsssih! Kih- nit je, kakor vidite. Kihati ni nikomur ni- јчјег prepovedano. Kihajo celo kmetje, celo politični šefi, in včasih celo tajni svetovalci. Vsi kihujo. Cervjakov se ni prav nič zme- dol. Obrisal si je obraz in kot vljuden člo- vek pogledal okrog sebe, če s svojim kiha- nieui ni koga vznemiril. Toda zdaj se je zmedel. Opazil je, da si je starec, ki je sedel pred njim v prvi vrsti, marljivo brisal z rokavico čelo in vrat in nekaj godrnjal. V njem je Cervnjakov pre- poznal Brizžalova, ^dnérala v civilu, ki je i)il zaDOsleh v ministrstvu za promet. — Popljuval sem ga, je pomislil Cervnja- kov. — Ni moj starešina, tujec je. Toda vseeno se ne spodobi. Moral bi se opravičiti. Cervnjakov je zakašljal, se z vsem tele- som nagnil naprej in zašepetal generalu na uho: — Oprostite, vaša visokost, jaz sem vas popljuval, storil sem to čisto slučajno..." — Nič, nič ... — Za boga, oprostite mi. Pa jaz . . . jaz nisem hotel. — .\h secTite. prosim vas. Pustite me, da poslušam. Cervnjakov je bil v zadregi, neumno se je nasmehnil in pričel gledati na oder. Gle- dal je. toda zdaj ni več čutil tiste blaženo- sti, Pričel ga je mučiti nemir. V odmoru se jo oribližal Brizžalovu, stopil mimo njega in ko fe obvladal strahopetnost, zamrmral: — Jaz sem vas popljuval, vaša visokost. Oprostite ... Pa jaz . .. nisem nameraval, da . . — Ah pa taj to . . . Jaz sem že pozabil, vi pa neprenehoma o enem in istem! je rekel general in nestrpno pov«sil spodnjo ustnico. — Pozabil je, a v očeh mu gori jeza, jo pomis"[il Cervnjakov in sumljivo pogledal generala. Tudi govoriti noče. Treba bi mu bilo razložiti, da jaz nikakor nisem hotel. . . da je to zakon narave, ker lahko sicer po- misli," da sem hotel pljuniti. Zdaj ne bo mislil, ampak bo pomislil kasneje. Ko je Cervnjakov prišel domov, je o svo- ji nezgodi povedal ženi. Ta, kakor se mu je zazdelo, je na dogodek gledala preveč lahkomiselno; samo ustrašila se je, potem pa, ko je izvedela, da je Brzžalov >tuj<, se jc pomirita. — Toda vseeno pojdi in se mu opraviči, je rekla. — Pomislil bo, da se ne znaš ob- našati v družbi. — Saj to le! Opravičil sem se, toda on se je oiinašal tako nekako čudno. Nič lju- beznivega ni rekel. Tndi časa ni bilo za razgovor. Naslednjega dne je Cervnjakov oblekel novo uniformo, se ostrigcl in odšel k Briz- žalovu, da mu razloži... Ko je vstopil^ v generala čakalnico, je zagledal mnogo strank, med njimi celo generala samega, ki je pričel sprejemati prošnje. Ko je general izprašal nekaj strank, je pogledal Cervna- kova. — Včeraj v »Arkadijic, če se hočete spomniti, vaša visokost, je pričel referirati Cervjakov, — sem kihnil in. . . slučaj- no .. . vas popljuval... Opro .., — Ampak to so malenkosti. .. Pustite to! je rekel general in se obrnil i naslednji stranki. — Noče niti govoriti, je pomislil Cervja- kov in prebledel. — Torej se jezi. Ne, to m mogoče pustiti kar tako... Moram mu razložiti. .. Ko je general končal razgovor z zadnjo stranko in hotel zapustiti čakalnico, je Cervjakov zakorakal za njim in zagodrnjal: — Vaša visokosti Ce vas drznem motiti, vaša visokost, delam to, lahko rečem, samo zato, ker se kesam!... Ni se zgodilo na- menoma, sami izvolite vedeti! General je popačil jezen obraz in zamah- nil Z roko. — Ampak vi se enostavno posmehujete, gospod! je rekel izza vrat. — Kakšno je to posmehovanje? je pomi- slil Cervjakov. — Tu nikakor ni nikakršne- ga posmehovanja! General, pa ne more ra- zumeti! Ce je tako, se mu ne bom več opra- vičeval. Hudič naj ga vzame! Napisal mu bonf pismo, toda k njemu ne bom hodil. Pri moji veri, da ne. S takšnimi mislimi jp Cervjakov hodil proti eli -if Maribor z veliko zamudo. Spričo tega tudi ni- so imeli časa za ogrevanje. Pa tudi sicer celjska reprezentanca ni na- stopila v inajlx>ljši sestavi. Manjkal je Vužič in še nekateri drugi. Naji>onrem'bnejši uspeh na tem dvoboju je dosegel član AD Kladi- varja ßrar?ko Vivwlj ki je preskočil 202 cm v višino in tako postavil nov slovenski mladinski in članski re- kord. Razen v tej disciplini so Ce- ljani zmagali še: Pikula v krogli s 15.84 m. Vravnik v disku s -t8.~5 ter Lešek i)ri skoku ob palici s 450 cm. Celjska koča je priljubljena planinska in izletniška postojanka. V zad- njem času ima čedalje več obiskovalcev. Na večji obisk vpliva tudi pri- merna ureditev koče. Tako so že sponiladi letos lepo uredili ne samo vse gostinske prostore, marveč tudi spalnice in ostalo. In kot vse kaže, bo koča zaslovela tudi po solidni postrežbi. Turistične investicije Četudi ne bodo izvršena vsa inve- sticijska dela na področju gostin- stva in turizma, je realizacija letoš- nijh tako imenovanih turističnih in- vesticij zadovoljiva. Tako je v teku gradnja hidroterapije v Rogaški Sla- tini, ki bo izročena namenu prihod- nje leto ob proslavi 300-letnice zdra- vilišča. Razen tega je že odprta zaj- trkovalnica v obnovljenih prostorih na Stanetovi ulici v Celju- Rekon- strukcija penziona na Ljubnem ob Savinji je v teku. Zal pa dela na tem objektu tečejo prepočasi naprej in bo objekt odprt šele prihodnjo tu- ristično sezono. Rekonstrukcija biv- ših kavarniških prostorov hotela Evrope je v teku; nova ekspres re- stavracija bo odprta za dan repub- like letos. Z delii pa še niso pričeli pri grad- nji motela v Slovenskih Konjicah, ker zanj še nimajo načrtov. Prav ta- ko se ni začela rekonstrukcija pla- ninskega doma v Logarski dolini. In končno tudi dograditev hotela Tu- rist v Gornjem gradu še ni stekla. Zdaj so komaj izdelali načrte, tako da bodo dela izvrševali v 2dmskih mesecih. Razveseljiva pa je vest, da so v Cateških toplicah začeli z gradnjo odprtega termalnega bazena. Zelo lep napredek je bil dosežen pri investicijah, ki so v neposredni zvezi s turizmom. Tako bo do Oko- nine asfaltirana cesta za Logarsko dolino. Cesta do Rogaške Slatine bo modernizirana v celoti še letos (ra- zen Halarjevega klanca ter Mestinj- skega hriba). Zraven tega sta bili podaljšani cesti na Pavličevo sedlo in Skomarje. In končno, tu je še dol- ga vrsta novih bencinskih črpalk, k¿ bodo zgrajene še v letošnjem letu. NA GLINASTE GOLOBE.., Lovska družina Hum iz Celja je letos priredila meddružinsko tekmo- varxje v streljanju na glinaste golo- be. Rezultati so bili prav dobri; ras-- veseljivo pa je tudi to, da so se tek- movanja udeležili mnogi novi člani- In še nekaj — streljanje na glina- ste golobe se pri nas vse bolj «uve- ljavlja in širi. Lovska družina Hum ima pri tem nedvomno največ za-' slug. Več možnosti za gojitev te športne in strelske panoge pa bo, ko bo povsem dograjeno novo strelišče. Doslej lovci namreč niso imeli za 'to disciplino primernih strelišč in so morali vsakokrat tekmovalni pro- stor šele urejevati. V. D. Državno prvenstvo v ceiju v nadaljevanju conske mariborsko- celjske lifee v (kegljanju so bili prejš- njo soix>to in nedeljo doseženi na- slednji rezultati: Republiško in državno prvenstvo v borbenih partijah bo letos v Celju. Organizator letošnjega dvojnega po- membnega tekmcvanja je ZKK Ce- lje. Medtem ico bo republiško prven- stvo 19., 20., 26. in 27. oktobra na keg- ljišču Inprada bo državno 3. novem- bra. Na republiškem prvenstvu bo nastopilo 24 ekip. Sedem> najboljših si bo priborilo pravico do udeleže na državnem prvenstvu. PIONIRJI v STRELJ.\NJU Okrajni odlior «Irustva prijateljev iiilndi- I1Ç je te diil razpisal niiožirno tekmovanje v streljanju z zračno puško in ^а namenil počastitvi dneva republike ter dvajsete ob- letnice drugega zasedanja AVNOJ. Po razpisu mora biti do 20. oktobra kon- čano tekmovanje v vseh šolah. Medtem ko bodo v času od 20. oktobra do novembra občinska prvenstva, bo ». novembra okraj- no prvenstvo pionirjev v Krškem. Na za- ključnem okrajnem tekmovanju bo vsako občino zastopala po ena ekipa pionirjev in pionirk. ML.\DINSKI NOGOMET Celjska mladinska moštva so v devetem kolu prvenstvenega boja v republiški lipi dosegla naslednje izide: Kladivar—Delama- ris 9:0, Slo>an—Olimp 2:1 ter Maribor—Ce- lje 10:0. Ker je tudi iz te konkurence izpadlo mla- dinsko mosïvo Odreda-Krim. je trenutno mladina Kladivarja ua drugem mestu s pet- najstimi točkami in tekmo manj. Olimp tiči s štirimi pikami na dvanajstem mestu, mladinci ZNK Celje pa na zadnjem ali pet- niijstem mostu z d>ema točkama. KEGLJIŠČE INGRADA. Kladivar : Slovenj Gradec 6122:6324 ter Slo- venj Gradec : Kladivar 6560:6176. Konstruktor (mladi) : Krilato kolo 6384:6180 in .Krilato kolo : Konstinik- tor 6170:6.513. KEGLJIŠČE KONSTRUKTOR. Po- štar : «-13. maj« 6219:6227 ter »-13. maj« : Poštar 6258:6121. Elektro : Gradiš (Maribor) 6357: 596Ö in Gradiš : Elektro 6175:6265. Zaradi republiškega prvenstva v borbenih partijah je tretje kolo ma- riborsko-celjske lige preloženo od 19. in 20, tega meseca na 9. oziroma 10. novembra letos. V torek se je pričelo okrajno pr- venstvo Celja v borbenih partijah. Sodeluje dvanajst ekip: ZKK Celje, >►13. maj«. Invalid, Elektro, Kovinar- Paptizan Store. Ingrad in Kovinoteh- na (iz Celja) ter Rudar-Velenje, Ru- dar Zabukcvca, Partizan Šentjur, Partizan Rogaška Slatina in Brežice. J. L. Lovska latinščina v večji lovski družbi so џе lovci pogovarjali, kaj vse je kdo na lovu doživel in kaj je bilo naj . . . naj ... Pa se je hitro, kot po navadi, oglasil lovec Vseved, ter začol pripovedovati: Ko sem bil še bolj mlad, sem na brakadah tako hitro tekel za vsakim zajcem, da sem ga doh(itel, preíti'pal po hrbtišu in če sem pri tem ugo- tovil, da je dovolj debel, sem ga šele ustrelil ... Lovec Prekratek pa je pri- povedoval : Ko sem pozimi hodil za div- jimi racami, sem moral šibre nasollti, kajti streljal sem jih iz takšne višine, da bi se race usmradile preden bi padle na zemljo, če jih seveda ne bi streljal z nasoljenimi libra- mi. Vse to ni nič, je dodal lovec' Zgrešil. Ko sem letos hodil na srnjaka, sem se ob robu gozda vsedel na majhen trmožni le- seni stolček. Pa sem čakal in čakal, kdaj se bo srnjak pri- pasel. Kar naenkrat pa se je pred menoj pojavil velikanski gad. Dvignil je glavo ter z od- prtim žrelom in ostro zašilje- nima zoboma meril naravnost na mojo nogo. In ko je hotel usekati, sem nogo naglo umak- nil. Tako je gad zapičil svoje zobe z vso silo v leseno nogo mojega trinožnika. Kaj misli- te, kaj se je zgodilo? Pa sç je hitro oglasil lovec Radoveden: Gotovo si je gad zlomil zobe! Zlomil že, zlomil, mu je odgo- voril lovec Zgrešil, ampak čez pol ure je lesena noga trinož- nika zaradi zastryjpity^ tako otekla, da je nastala iž nje — klaftra drvi. v' Ovoršek NOGOMET V OKRA.ÎNI LIGI Prejšnjo nedeljo je bilo na vrsti peto kolo tekmovanja v obeh sku- pinah okrajne nogometne lige. V vzihodni skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Konjice : Breži- ce 8:0, Krško : Zreče 6:3. Senovo : Vojnik 6:3, in Rogaška Slatina : Ro- gatec 7:0. Zahodna skupina: Šoštanj : Salek 5:1, Nazarje : Žalec 1:3. Vransko : Velenje 0:5 ter Polzela : Šmartno 0:3. O vrstnem redu v posameznih sku- pinah je težko govoriti, ker so bili vloženi nekateri .pax)testi, ki jih tek- movalna komisija še ni rešila. V nedeljo bodo zavrteli šesto kolo F» temle razporedu: Zahodna skupi- na: Velenje : Polzela, Žalec : Vran- sko, Salek : Nazarje in Gotovlje : Šo- štanj. V vzhodni skupini pa se bodo sre- čali: Vojni'k : Rogaška Slatina, Zre- če : Senovo, Brežice : Krško in Ra- deče : Sloivenske Konjice. Î0 IVU 0»MANU SVOBODNI GOZDOVI VziiR^ i® o Mihovem govorjenju «ik ï'ograi)!! je pajdaša za ovrat- dvignil ter se mu od blizu za- «il ni J oCi. »Si pozabil, kaj sem naro- kàkor i-^® veš, da nam Je voda do grla? Po^a' iih nalašč klical!« »Ne morem Sehl 5 Kar zavrelo je v meni, ko biti ugledal.....Si zardel?« »More- in ■ • •• je zajecljal Mtha. »Utekel je se iV • -.« »Se mi je kar zdelo,« L JanoSu iz prsi. »Čudno, da «Veka na vratu. Ta cepec pa itnasf . varno!« »Pazi .sedaj, kje 'akaii minute dlje ne bomo Janošev obraz je bil divji. Stiskal Je roke v pesti in se ves tresel od zadržane jeze. Miha se je vdal. Zlezel je k og- njišču ter začel pod njim z nožem od- stranjevati opeko. Pod ognjiščem je za- sijala odiu-tina. Miha je potegnil iz nje zaboj in ga zavlekel na sredo veže. Od- stranil Je papir in Jurček tedaj toliko da ni kriknil od presenečenja. Zaboj je bil do polovice napolnjen z urami, ve- rižicami, uhani, zapestnicami in podob- nimi dragocenostmi. Kdo ve, kje so trohnela trupla žrtev, pri katerih so gestapovci nagrabili plen, ki SQ ga" branili pod iščem. Miha se Je sklanjal nad zaboj in pre- udarno segel vanj. »To je tvoje t« Je ponudil Hrastu; »in to si mi ti prinesel,« spet drugemu. Vsi so mu nezaupljivo gledali pod prste. »Ta Je najlepša,« se Je zarežal Miha, ko je zlato verižico z obeskom zbasal v žep. »Daj Jo sem!« je iztegnil Jonoš roko. »Tisto pa ne. Ponjo bi iel tistikrat, pa bi jo Imel. Vem, da bi mi jo rad požrl, ti, ti lo "."^'.« TriJe strëli so Mihu pretrgali besedo. Z obema rokama se Je zgrabil za t,re- buh, izbuljil oči' in se sesedeL, ALIMP: ALPINA U:8 V tekmnvanjH slovenske lige v Jiid^ je ekipa celjskega Olimpa premagala moštvo Alpine e U;8. 16 stran CELJSKI TEDNIK $t. 42 — 18, oktobra ig^ KDO JE KENNEDY ? Včeraj je prispel predsednik SFRJ. tovariš Josip Broz-Tito, v Washington, kjer se bo v teh dneh po uspešnem obisku v latins ko-ameriških državah, s pred sednikom ZDA, Johnom Kennedy- jem, pogovoril o pomembnejših vprašanjih mednarodnega sode- lovanja, kakor tudi o nadaljnjem sodelovanju med Jugoslavijo in Združenimi državami. V nedeljo, 20. oktobra, bo prispel tovariš Tito v New York, kjer bo tudi 22. oktobra govoril pred generalno skupščino OZN. Ob tej priložnosti se bo naš predsednik sestal tu- di z generalnim sekretarjem OZN, U Tantom. ssachusetts, leta 1952 pa je ob vo- litvah pKrtolkel Cabota L^gea an prišel v Senat, kamor je bil 1958 F>onovno izvoljen, medtem ko bi bLl leta 1956 skoraj imenovan za pod- predsednika. Po ,pcditični pripadnosti je demo- krat in je zavzel vidnejši položaj že v letu 1947. Ob volitvah za pred- ga bankirja. V raznih krajih sveta je študirala umetnostno zgodovino in med drugim prebila tudi leto dni na Sorboni v Parizu. Po končanih štu- dijah je delovala kot časnikarka. Govori tri tuje jezike — francosko, špansko in italijansko — prav rada pa se zabava s filmanjem. Jacqueline in John sta se poroči- la pred desetimi leti, zdaj pa imata šestletno hčerko Caroline in m'ade- ga Johna, ki bo novembra dopolnil tretje leto. Kennedyja šteje svet mej finanč- nike in ekonomiste. Prav tako je videti tudi v vseh njegovih govorih, kjer prevladujejo številke in sta- tistike. Toda ni zaman, če je nekdo pred leti rekel, da je statistika sred- stvo, ki z njim lahko dokažeš vse, kar hočeš. Kennedyjevi ,nasprotniki prav tako zadnje čase uporabljajo v svojih govorih številke, ki naspro- tujejo temu, kar pravi Kennedy. Ti dvoboji s številkami so se izrazili predvsem v zadnjem obdobju, ko je Tako si zamišljajo ameriški karika,, turisti svojega predsednika kakor v pravljici »Mizica pogrni se«, se- nat pa pričakuje, kdaj bo »darežljj. vi konj« po novem zakonu o davkili daroval kaj denarja- bila v ZDA zelo aktualna razprava o preprečevanju inflacije in uvt^dbi sproščenega sistema obdavčenja. Pogled na del New Yorka: nebotičniki, ki obdajajo Wall Street, najpremožnejšo četrt z bankami in borzo, kjer lahko člevek že po obrazih spozna ugoden ali neugoden položaj ameriškega blagostanja O ZDA vemo sicer precej, četudii ne bi mogli trditi, da vemo o jihl vse (verjetno pa dosti več, kakor' bi Američani domnevali)., Tudi b predsedniku ZDA, Johnu F. Kenne- Idyju, smo že slišali precej, a mor- da so še vendarle stvari, ki bi nas zanimale. UPORABA PLASTIČNE KIRUR- GIJE Navadno menimo, da plastična ki- rurgija izvira iz novejših dni. Toda, ni tako — plastično kirurgijo je uporabljal že zdravttik Sufuta, ki te živel v obdobju pred več tisoč leti, ko so med. drugimi kaiznimi poznali tudi fizično {wpacenje obra- za. Zaradi tega je v njegovem času bilo t'udi precej kaznjencev, ki so pri njem iskali pomoč .in katerim je s plastično kirurgijo skušal jk)- praviti izraz lica. Petintrideseti predsednik ZDA se je rodil 29. maja 1917 v Brooklynu, država Massachusetts kot drugi med devetimi otroci Josepha Kennedyja, znamenitega finančnika in ambaso- dorja na dvoru angleškega kralja Georgea VI. Sin John je študiral v Londonu ekonomske v€ide, diplomi- ral pa je na Harvardu. V dirugi sve- tovni vojni je služil kot častnik v ameriška mornarici in( si pridobil številne medalje, med mjimá tudi Škrlatno srce. Po vojni je deloval dokaj časa kot dopisnik z večjih političnih konferenc, kasneje pa je postal kongresni predstavnik za Ma- sednika, za kar ga je imenovala de- mokratska skupina v Los Ange- lesu, je skoraj brez težav prema- gal konkurertte Lyndona Johnsona in Adiada Stevensona, medtem ko je le z majhno večino premagal re- publikanskega kandidata Richarda Nixona. Poleg vseh državniških dolžnosti se John Kennedy še vedno ukvarja tudi z literaturo- Toda najbolj znani sta njegovi deli »Zakaj je Anglija spala«, ki je izšlo leta 1940 in »Pro- fili poguma« iz leta 1956, za kar je prejel celo Pulitzerjevo nagrado. Njegova žona, Jacqueline Bouvier, se je rodila kar dvanajst let pozneje v Southamptonu kot hči newyorške- Katastrofa v Severni Italiji GORA TOC SE JE ZRUŠILA V JEZERO že nekaj Casa je plaz drsel 40 cm na dan — na ne- varnost so opozarjali že vec kot dve leti — caso pisje obsoja monopoliste: »množičen umor!« okoli 3.000 ljudi našlo smrt v soteski vaiont. Že leta 1958, ko so začeli prva de- la za izgraditev jezu, je posebna komisija ugotavljala možnost ze- meljskih usadov. Toda njena opozo- rila so preslišali, kakor so presliša- li številna druga opozorila in glaso- ve prebivalcev ob umetnem jezeru, ki je bilo dolgo okoli 7 km in široko kakšnih 400 metrov. Sam jez je de- bel pet metrov, visok pa 265 met- rov; približno tolikšna je bila tudi globina jezera- V umetnem jezeru je bila torej skoraj milijarda kubičnih metrov vode. Družba EneUSade, ki je gradila jez, je äicer preračunala možnosti vodnega pritiska in tako ugotavlja- jo tudi zdaj po nesreči, da je kon- strukcija jezu zdržala, saj se je jez obkrušil samo pri vrhu. Vendar pa nihče ni resno upošteval nevarnosti plazovitega terena gore Toc, ki se dviga tik nad jezerom v višino 1821 metrov. Že pred leti so se s strmin te gore vdirale večje in manjše ko- ličine zemlje, a pričakovati je bilo, da se bo kdaj v prihodnosti spro- žila večja količina zemeljskega pla- zu in se zrušila v jezero. selja. Ker pa v jezerski kotanji za- njo ni bilo prostora, se je voda pri- družila prvemu valu in vdrla čez jez in poplavila naselja Rivalta, Villa- nova, Fae, Codistavo, Malcom, Ca stelavazzo in mestece Longarone ter pustošila dalje proti mestu Belluno ob reki Piavi vse do naselja Ponte nelle Alpi, kjer se je šele nekoliko utišala. Vodna sila je presenetila večino ljudi že v posteljah, pa tudi tisti, ki so bili še pokonci, se niso utegnili rešiti. Samo tu in tam je uspelo kakšni skupinici, da se je rešila na obronke okoliških hribov in se tak«] umaknila pobesnelim valovom. РгатТ zaradi tega pa cenijo, da je v doli^ Vaiont našlo smrt okoli tri tis« prebivalcev. Z vseh koncev sveta, predvsen pa v Italiji sami, pošiljajo pomot ponesrečencem. Toda tu je težko kaj pomagati zdaj, ko je večina pre- bivalstva mrtva. Samo tolažba pre- živelim ni dovolj. Dosti bolj mučen je občutek, da bi bili nesrečo lahko preprečili, a je niso. Oba igralca sta skočila iz višine v prazno. Spodnji je zločinec, za njim pa se je pognala roka pravice, da ga kaznuje. Na prečki pod krilom letala pa visi snemalec, ki se bo potlej prav tako spustil za obema v zrak in spotoma med padanjem proti zemlji snemal njun dvoboj. Sele čez kakih dva tisoč metrov prostega pada bodo vsi trije odprli padala TELEVIZIJA V ŠKRIPCIH Ne gre samo za domačo RTV, tudi drugod po svetn so v zagati. Da bi se uveljavili, počenjajo prave neverjetnosti. Gledalci so siti trikov in običajnosti. Videti hočejo ¡z^ rednosti in neverjetnosti. V naših TV sporedih so se že mnogi nave, ličali zgodb iz serije 01. Nigel Patrie, ki je dokaj rasa zabaval lastnike televizijskih sprejemnikov (morda pa še dosti bolj njiho- ve gostel), je ,postal dolgočasen. Gledalci hočejo nekaj novega. Bodo zgodbe o člove- koljubnem zdravniliu in njegovih pustolov- ščinah zadovoljile! Sodbo prepuščamo gle- dalcem. Ko so izkoristili kavbojke, detektivke in vse druge zapletenosti, ki jih najdemo na zemlji, so televizijski snemalci ostali praz- nih rok. Brezupno so sedeli v visokih nebo- tičnikih in bolščali v zrak, da bi prišli na rešilno novo misel. In zares — našli so jo v zraku! Scenarista Tors in Unger sta si omislila vrsto zgodb s skupnim naslovom »Ripcord«. Vse zgodbe iz te serije se dogajajo visoko v zraku, deloma v letalu, deloma pa med letalom in med zemljo, ko padajo udeležen- ci zgodbe v prostem padu z višine tri do štiri tisoč metrov proti zemlji, V^ zraku se po- tlej tepejo, streljajo in počenjajo sploh vse, kar bi moglo naježiti lase radovednemu in nadebudemu gledalcu. Scenariji so bili torej pripravljni, zdaj pa je bilo odprto vprašanje, kdo bo vse to počel? Ce pa so zgodbe nastale na teme- lju fizikalnega .zakona o prostem padu, je njihovo realizacijo omogočil psihološki za- kon: vse za denar! In zares so našli igralce, ki so bili pripravljeni za velike denarje na pustolovščine v zraku, »koliko teže je bilo s snemalcem, ki je moral prav tako v zrak s snemalno kamero in z njo vred za drugi- mi v prostem padu proti zemlji. Tako so nastale napete zgodbe, ki pa niso napete samo na televizijskih ekranih, temveč tudi v resnici. Med snemanjem je namreč prišlo do šte- vilnih zapletov — dejansko. Ko so igralci v prostem padu dosezali hitrosti do 190 in še več km na uro in odpirali padala tik nad zemljo, so se jim padala nekajkrat zapletla. Prišlo je prav do nenavadnih pri- stankov na strehah, uličnih svetilkah in po- dobno. Tako so posneli neverjetne stvari, celo dosti bolj neverjetne, kakor sta si jih moji(la izmisliti scenarista. Tako je na pri- mer igralec v preveliki vnemi šele tik pred odskokom zapazil, da si je pozabil pripeti padalo. Zgrabil je sveženj in ga med padom skušal razvozljati. !че1е tik nad zemljo mu je uspelo, da je razpletel svilo in vrvi in srečno pristal. Pa še in še je bilo takih prizorov, ki so jih vstavili v ?h posnetih epizod, medtem ko jih nameravajo posneti še precej več. Večina TV družb v ZDA od- daja zdaj enkrat tedensko te zgodbe med svojimi programi in gledalci so zadovoljni. Samo kako dolgo bo traíalo to zadvolj- stvo in kaj si bodo izmislili scenaristi po- tem, (U bodo EmdovoljiK вто/е obcsistro? Približno dva meseca so prebival- ci v okolici jezera opozarjali na ne- varnost plazu, saj so ugotovili, da se večje količine zemlje pomikajo s str- mine z naglico 40 cm na dan. Toda strokovnjaki so zavračali vsa opo- zorila s trditvijo, da se plaz ne bo zrušil pred sredino novembra. Toda kljub temu, da je bilo komaj dva meseca časa, se ni nihče zmenil, da bi evakuirali ogroženo prebivalstvo. Vendar so se strokovnjaki ušteli. V noči med 9- in 10. oktobrom se je z gore Toc zrušil plaz, širok kak- šnih 1800 metrov. Leva stranica pla- zu je visoka okoli 800 metrov, des- na pa za polovico krajša. Vsa ta gmota zemlje, skalovja in dreves je treščila t jezero in spodrinila vodo, ki je z velikanskim pljuskom uda- rila v dve smeri: proti naseljem na nasprotnem bregu jezera in proti je- zu. Vodni pljusk je bil visok kak- šnih dvesto metrov in je v prvem naie.u enostavnp splahnil naselja Spesso, Pinella in San Marino, delo- ma pa je zajel tudi naselji Erto in Casso. Ko je voda po udarcu ob na- sprotni breg spet stekla nazaj proti jM*ru, je odnieia s Mboj cela na- Hrup -vođe se je sicer pomiril, » ostala je neizmerna pustoš in široke naplavine, ki so pod seboj pokopale še tisto, česar voda ni odnesla. To- da vihar v Italiji se ni polegel, tem' več še vedno narašča. Časopisje se je na široko razpisalo o malomarno- sti graditeljev in odgovornih, pose- bej pa še o tem, da so vse mero- dajne pravočasno opozorili na ne- varnost, a tisti niso storili ničesar- Morda je res, da je usodni pospe- šek plazu prizadel potres, ki so ê^ iste noči zabeležili v Baslu in bi naj imel |svoj epicenter 378 kil®" metrov južno. To bi bilo nekako * skladu z lego jezu. Morda pa ®o seizmografi zabeležili tudi san>^ udarec plazu? O vsem tem bon»® slišali v prihodnjih dneh, ko bodo strokovne ekipe natanko raziskal® ves potek nesreče. Najsi je seiM»^ giraf zabeležil to ali ono, v srci» vsega sveta smo znoVa začutili utriP človečanskih vezi in občutje sočutjp' v Italiji sami pa bo vihar ogorčenja razčistil marsikaj, česar poprej vlad' ni krogi niso mogli razčistiti- Toda» mar je za to res potrebna cena t®' likih človeških ihrtev? ,