DELEGATSKA
TRIBUNA

PRILOGA ŠT. 1 III. LETNIK JANUAR 1977
SKUPHOST
gtotCo-sadJC	irvvoste-TioEje

GRADIVO
za 30. zasedanje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki bo predvidoma 24. februarja 1977
Na zasedanju bodo delegati obravnavali naslednja vprašanja
I.	iz pristojnosti skupščine občine
1.	Potrditev zapisnikov:
z 29. seje DPZ z dne 26. januarja 1977 in z 29. seje skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 27. januarja 1977.
2.	Predlog dogovora o usklajevanju .davčne politike za leto 1977
3.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
4.	Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč
5.	Predlog odloka o dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
6.	Predlog sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti
7.	Predlog sklepa o potrditvi začasnega statutarnega sklepa osnovne šole Adolfa Jakhla v Zalogu
8.	Imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev občinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom
H. iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljana
1.	Predlog odloka o oblikovanju stanarin na območju ljubljanskih občin v letu 1977
2.	Predlog odloka o določitvi meja priobrežnih zemljišč in načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju ljubljanskih občin
3.	Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o gradnji zaklonišč v Ljubljani
III. iz pristojnosti skupnosti občin ljubljanske regije
1.	Dogovor občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980
tar-
BELEŽKE:
PREDLOG
Da bi izenačili pogoje gospodarjenja, pri skladnem razvoju SR Slovenije ter zagotovili enakopravni položaj občanov občinskih skupščin v SR Sloveniji, skleneta skupščina mesta Ljubljana in skupščina skupnosti obalnih občin
DOGOVOR
0 USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1977
1. člen
Skupščine občin, mesta Ljubljane in skupnosti obalnih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1977 izhajale iz naslednjih načel:
—	družbenopolitične skupnosti morajo zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	da imajo občani na območju iste družbenopolitične skupnosti ob enakih, z zakonom in odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davkov;
—	da je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan vsak občan prispevati po svoji gospodarski moči,
—	zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog občinskih davčnih uprav in okrepiti skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke so soglasne, da v letu 1977 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke bodo v letu 1977 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.	davek iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek iz obrtne dejavnosti,
3.	davek iz intelektualnih storitev,
4.	davek iz avtorskih pravic,
5.	davek na dohodek od premoženja,
6.	davek od premoženja,
7.	davek na dobitke od iger na srečo,
8.	davek od prometa proizvodov in storitev,
9.	davek na promet nepremičnin,
10.	takse.
4.	člen
Udeleženke bodo v letu 1977 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale sorazmerne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I. skupino od 35 do 40% za II. skupino od 26 do 31 % za III. skupino od 17 do 22% za IV. skupino od 7 do 12%
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1977 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 24%.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih Prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
5.	člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki Presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stop-nje v naslednjih mejah:
	Osnova	do	10.000	Stopnja v % 23—28%
od	10.000	do	20.000	28—33%
od	20.000	do	30.000	33—38%
od	30.000	do	50.000	37—42 %
od	50.000	do	100.000	41—46%
od	100.000	do	150.000	44—49%
od od	150.000 200.000	do	200.000	46—51 % 48—53 %
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja o pogojih in merilih za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev.
6.	člen
V želji, da bi poenostavili poslovanje izplačevalcev, bodo udeleženke predpisale enotne davke po odbitku, in sicer:
A)	Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti 10%.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20%.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25%.
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala.
B)	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini 25%.
C)	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20%.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 35%.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
D)	Stopnje davkov po odbitku bodo objavljene v uradnem listu SRS in uradnem listu SFRJ v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in
taks.	_
7.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo davčna stopnja pri osnovah
10.000	dinarjev predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 200.000 dinarjev pa med 50 in 60%.
Udeleženke se dogovorijo, da ne bodo spreminjale oziroma da bodo nadaljevale z usklajevanjem davka od premoženja na tovorna, motoma in priklopna ter kombi vozila. Udeleženke bodo prav tako nadaljevale z usklajevanjem stopenj davka od premoženja — stavb in gozdnih zemljišč.
8.	člen
Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10%.
9.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katerega se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 % in sicer z veljavnostjo od 1. 1. 1977.
Udeleženke soglašajo, da v letu 1977 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju davna iz prejšnjega odstavka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili v višini 4%. Merilo za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo na promet naravnega vina in vina tipa »biser« določile poseben davek od prometa v višini 1,50 dinarjev od litra.
10.	člen
Udeleženke si bodo v regionalnih okvirih še nadalje prizadevale, da bi uskladile obdavčitve prometa z nepremičninami.
11.	člen
Udeleženke so soglasne, daje neobhodnopotrebno analizirati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost, zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti
—	ugotavljanje realnih dohodkov in davčnih osnov
—	dosledno izterjavo davčnih in drugih družbenih obveznosti
—	učinkovito ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
12.	člen
Udeleženke bodo ukrenile vse potrebno, da se davčne uprave kadrovsko in organizacijsko usposobijo, da bi na tej podlagi lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo.
13.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1977 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, pri tem pa upoštevale načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to potrebno zaradi racionalnosti ali iz drugih razlogov.
14.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo začele v letu 1977 uresničevati načela javnosti podatkov o dohodkih in odmerjenih davkih z objavo podatkov na način, kot se objavljajo drugi dokumenti v občini.
Podrobnejši način objavljanja podatkov iz prejšnjega odstavka uskladijo udeleženke v regionalnih okvirih.
15.	člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 8 članov in njihove namestnike. Izvršni sveti skupščin občin sporazumno imenujejo predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk.
16.	člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
17.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega dogovora reševale v okviru odbora udeleženk ob navzočnosti predstavnikov občin, katerih sporna vprašanja se rešujejo.
18.	člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvi tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnega obveščanja.
19.	člen
Udeleženke soglašajo, da bo republiški sekretariat za finance opravljal administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale
potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
20.	člen
Dogovor bo objavljen v Uradnem listu SRS.
PREDLOG
Na podlagi 29. in 159. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25-74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76 in 31-76), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Ur. list SRS, št. 31-76) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39-74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne ........ 1977 sprejela
ODLOK
0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA 0 DAVKIH OBČANOV
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 29-75 in 6-76) spremenimo 12. člen tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ki ga določa 1. in 2. odstavek 10. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek po naslednjih davčnih stopnjah:
Če znaša presežek davčne osnove
nad	do	stopnje
		%
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	—	50
	2. člen	
V 20. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20%«.
3.	člen
V 21. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Če znaša presežek davčne osnove
nad	do	stopnja %
—	10.000	25
10,000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	—	50
4. člen V 31. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi:		
»Vrednost točke znaša 44 dinarjev, glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1976 leta«.
5.	člen
33.	člen Spremenimo tako, da se glasi:
»Ugotovljeno vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, spremenimo, ko so vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz preteklega leta poveča za več kot 15 % in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih«.
6.	člen
34.	člen spremenimo tako, da se glasi:
»Davek od stavb plačujejo občani od davčne osnove po naslednjih stopnjah«:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž	0,15%
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov	0,20%
—	od počitniških hiš	0,30%
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977; določbe 2. in 3. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve, pa bodo veljale od dneva uveljavitve tega odloka.
OBRAZLOŽITEV
Dosedanji veljavni odlok o davkih občanov je bil sprejet ob koncu leta 1975 in nekoliko spremenjen ter dopolnjen v začetku leta 1976. Pri sestavi odloka so upoštevali izhodišča dogovorov o splošni porabi v občinah v SR Sloveniji v letu 1976, ki je konkretiziral načela in kriterije za oblikovanje splošne porabe, vzajemno prelivanje sredstev med občinami, usklajevanje davčne politike in podobno. Dogovorjene vsote za financiranje splošne porabe ni bilo mogoče zvišati, ne glede na višino dohodkov, ki bi jih dosegla posamezna občina. Udeleženke so se dogovorile po načelu vzajemnosti, da bodo združevale presežena sredstva za zagotovitev obsega splošne porabe v tistih občinah, ki z lastnimi dohodki ne bodo mogle zagotoviti financiranja dogovorjenega obsega splošne porabe v letu 1976.
Dogovorjen oziroma omejen obseg splošne porabe je postavil nekatere občine, še posebej pa ljubljanske, zaradi njihovih specifičnih potreb, v težko rešljiv položaj. Zato smo vstavili v dogovor o splošni porabi poseben člen, ki je občinam omogočil, da izjemoma v letu 1976 določijo višje stopnje davkov, kot so bile dogovorjene. Ljubljanske občine so se te možnosti poslužile in predpisale večje stopnje nekaterih davkov in si tako zagotovile dodatna sredstva za financiranje določenih splošnih potreb, predvsem za sofinanciranje gradnje vrtcev in šol.
Ker je dogovor o splošni porabi v občinah v SR Sloveniji za leto 1976 prenehal veljati in ker smo ob sprejemu višjih davčnih stopenj dobili zagotovilo, da višje stopnje veljajo izjemoma le v letu 1976, je potrebno takratno zvišanje davčnih stopenj ustrezno znižati.
Za leto 1977 so slovenske občine sprejele dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1977. Toda ta dogovor se v primerjavi z določili dogovora o splošni porabi v letu 1976, ki so se nanašale na davčno politiko, predvsem na davčne osnove in stopnje, ne razlikuje veliko. Ker upoštevamo te in zgoraj navedene ugotovitve, predlagamo, da se v odloku o spremembi odloka o davkih občanov spremenijo oziroma znižajo naslednje davčne stopnje:
Davek od obrtnih in drugih dejavnosti
Osnova nad	do		Sedanja stopnja %	Predlagana stopnja %
—.	10.000	33	25
10.000	20.000	38	30
20.000	30.000	43	35
30.000	50.000	47	39
50.000	100.000	51	43
100.000	150.000	54	46
150.000	200.000	56	48
200.000	—	58	50
Dosedanja poprečna davčna stopnja se od 47,5% zniža na 38,75 %. Ta primerjava pa pokaže, da se preračunana poprečna davčna stopnja dejansko zniža za 18,5%. Za ta odstotek pa se zniža tudi dohodek iz naslova davkov od obrtnih in drugih dejavnosti in sicer za okrog 2,200.000 dinarjev.
Sedanja stopnja davkov od obrtnih pravic znaša 25 %, predlagana stopnja pa 20%. Preračunano znižanje znaša 20%, za ta odstotek se zniža dohodek iz tega davčnega vira in sicer okrog
530.000	dinarjev.
Ker se pri odmeri davka na dohodek od premoženja uporabljajo enake davčne osnove in stopnje kot pri odmeri davka od obrtnih in drugih dejavnosti, je tudi znižanje davčnih stopenj enako. Na račun znižanja davčnih stopenj pri davčnem viru bo proračunski dohodek nižji za okrog 400.000 dinarjev.
Sprememba 31., 33. in 34. člena odloka o davkih občanov.
Navedeni členi vsebujejo določila o odmeri davka od premoženja, predvsem od davka od stavb.
Dosedanji 1. odstavek 31. člena vsebuje določilo, da znaša vrednost točke, ki je osnova za izračun vrednosti stavbe 26 dinarjev, glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki sc je oblikovala 1972 leta. Drugi odstavek pa vsebuje določilo, po katerem za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine do 31. januarja vsakega leta, za preteklo leto, sporoči davčnemu organu občine vrednost točke.
Davčne uprave ljubljanskih občin se določila drugega odstavka 31. člena doslej (do leta 1976) niso posluževale. Pri odmeri davka od stavb so uporabljale vrednost točke v znesku 26 dinarjev zato, ker so v letu 1975-76 odmerjali davek za več let nazaj, če bi pa vsako leto valorizirali vrednost točke, bi bila odmera davka previsoka.
Ker je odmera davka od stavb za prejšnja leta v glavnem zaključena, predlagamo, da bi v letu 1977 pri odmeri davka uporabljali novo in realno vrednost točke, ki znaša po sporočilu upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve v občini, 44 dinarjev.
Predlagamo znižanje davčnih stopenj pri odmeri davka od premoženja — stavb:
sedanja predlagana stopnja stopnja
—	davek od stavb, stanovanj, garaž	0,20%	0,15%
—	od poslovnih stavb in prostorov	0,30%	0,20%
—	od počitniških hiš	0,50%	0,30%
Dosedanje davčne stopnje za odmero davka od stavb so bile višje od poprečnih davčnih stopenj v SR Sloveniji in je zato upravičeno, da se znižajo na nivo poprečnih stopenj v Sloveniji.
Preračunano znižanje davčnih stopenj za odmero davka je precejšnje in znaša: 25, 33 in 50%. Do izpada dohodka iz tega davčnega vira pa ne bo prišlo, ker se bo dosedanja obračunska vrednost točke, ki jo uporabljamo pri odmeri tega davka, zvišala za okrog 60 %.
Na račun znižanja davčnih stopenj pri zgoraj navedenih davčnih virih bo prišlo do izpada dohodkov v skupnem znesku
3.130.000	dinarjev. Izpad ne bo neposredno vplival na splošno porabo v občini, ker so se v letu 1976 zbrana sredstva na račun višjih davčnih stopenj, v celoti stekla v mestni proračun za sofinanciranje obveznosti do samoprispevka I., po drugi strani pa bomo lahko to nekoliko omilili z boljšim zajemanjem in ugotavljanjem čistega dohodka pri teh in pri drugih davčnih virih.
Predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov so obravnavali in uskladili s predlogi odlokov ostalih ljubljanskih občin.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov obravnaval na svoji 99. seji dne 25.1.1977 in ga predlaga v sprejem v predloženem besedilu.
PREDLOG
4.	Mlakar Anton, št. 8
5.	Mlakar Karel, št. 6
6.	Skubic Karel, št. 12
7.	Štrubelj Jože, št. 11
8.	Žagar Antonija, Lojze, št. 9
19.	Šimenc Rozalija, Vinko, Bizoviška 67
20.	Škrjanec Ivan, Ana, Bizoviška 61
21.	Škrjanc Ivan, Francka, Bizoviška 71
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij (Ur. list SRS, št. 26-73) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25-74) ter na predlog kmetijske zemljiške
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Moste-Polje določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
2.	člen
Posebna ureditev o dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih in naseljih v naslednjem seznamu:
I.	Krajevna skupnost BESNICA
Sp. Besnica
1.	Alauf Andrej, št. 12
2.	Jančar Alojz, št. 11
3.	Jančar Anton, št. 10
4.	Jančar Franc, Marija, št. 8
5.	Levičnik Vinko, št. 5
6.	Židan Stane, št. 22
7.	Žagar Anton, št. 23
Zg. Besnica
1.	Jančar Anton, št. 9
2.	Levičnik Jože, št. 15
3.	Žust Anton in Jožefa, št. 1
Dolgo Brdo
1.	Avsec Marija, Gabrijel, št.
7
2.	Bučar Alojz, št. 1
3.	Bučar Alojz, št. 9
4.	Bučar Anton, št. 5
5.	Čeme Janez, št. 2
6.	Doblekar Marija, št. 8
7.	Obolnar Marija, št. 6
Gabrje
1.	Birk Janez, št. 4
2.	Jančar Neža, št. 19
3.	Jerant Avgust, št. 10
4.	Jerant Stane, št. 11
5.	Končar Jane, št. 1
6.	Končar Jože, št. 7
7.	Končar Alojz, št. 5
8.	Novak Marija, Jernej, sol. št. 9
9.	Pleško Marija, št. 12
10.	Plešič Ivanka, št. 3
Janče
1.	Ferjan Marija, št. 2
2.	Gostinčar Tone, št. 6
skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... 1977 sprejela naslednji
3.	Mahkovec Jože, št. 4
4.	Ulčar Tomaž, št. 11
5.	Zupančič Franc in Lucija, št. 7
Javor
1.	Berčan Franc, št. 40
2.	Bučar Janez, št. 23
3.	Dremelj Anton, št. 24
4.	Dremelj Anton, št. 25
5.	Habič Albin, št. 14
6.	Habič Ivan, št. 37
7.	Habič Janez, št. 22
8.	Jere Franc, št. 15
9.	Jere Kristina, št. 39
10.	Smrekar Janez, št. 16
11.	Škoda Jakob, št. 10
12.	Vrbinc Jože, št. 3
Mali Vrh
1.	Berčan Anton, št. 6
2.	Brčan Uršula, št. 2
3.	Janežič Jože, št. 1
4.	Jančar Anton, št. 4
5.	Kozlevčar Stanislav, št. 5
6.	Stankovič Angela, št. 8
7.	Zajc Franc, št. 3
Malo Trebeljevo
1.	Gale Karel, št. 6
2.	Goršič Julka, št. 9
3.	Jamnik Alojzija, št. 1
4.	Pintar Janez, Ana, št. 8
5.	Skubic Marija, Alojz, št. 4
6.	Zupančič Franc, št. 5
7.	Žgajnar Franc, št. 7
Prežganje
1.	Jeriha Rozalija, št. 11
2.	Skubic Valentin, št. 12
3.	Zupančič Franc, št. 2
Ravno Brdo
1.	Gale Anton, št. 1
2.	Kamnikar Ivan, Terezija, št. 4
3.	Mlakar Anton, št. 2
Tuji grm
1.	Groznik Filip, št. 5
2.	Hojnik Mirko, št. 9
3.	Jelnikar Anton, št. 2
4.	Pleško Avgust, Frančiška, št. 4
5.	Zavrl Martin, št. 13
Vel. Trebeljevo
1.	Cenkar Alojz, št. 4
2.	Kastelic Franc, št. 3
3.	Kozlevčar Jože, Antonija, št. 7
Vnajnarje
1.	Birk Anton, št. 5
2.	Bratun Stane, št. 2
3.	Črnjavek Frančiška, št. 20
4.	Fajdiga Janez, Monika, št. 16
5.	Gale Franc, št. 19
6.	Gale Pavel, št. 4
7.	Hribar Marija in sol., št. 7
8.	Hribar Jože, Hribar Pavla, Černič Alojzija, št. 9
9.	Klemenčič Ivan, št. 11
10.	Končar Frančiška, št. 6
11.	Kurent Anton, št. 11
12.	Maren Ivan, št. 3
13.	Marolt Marija, Anton, št. 8
Volavlje
1.	Berčan Apolonija, št. 14
2.	Ferjan Marija, Anton, št. 4
3.	Gale Alojz, št. 29
4.	Gale Apolonija, št. 12
5.	Gale Karel, št. 17
6.	Jerant Tončka, Franc, št. 22
7.	Kavšek Terezija in sol., št. lab
8.	Končar Monika, Ivan, št. 18
9.	Omahen Alojz, št. 16
10.	Rome Cecilija, št. 8
11.	Rome Frančiška, št. 7
12.	Vidic Vinko, št. 3
13.	Vozel Valentin, št. 15
14.	Zupančič Jože, št. 15
II.	Krajevna skupnost BIZOVIK
Bizovik
1.	Anžur Jožefa, Bizoviška 1
2.	Anžič Marija, Bizoviška 38
3.	Babnik Ivan, Bizoviška 19
4.	Babnik Miha, Bizoviška 46
5.	Bricelj Ana, Janez, Bizoviška 22
6.	Bricelj Anton, Bizoviška 9
7.	Dimnik Marija, Janez, Aleš, Bizoviška 50
8.	Hočevar Ivana in Antonija, Bizoviška 36
9.	Jager Ivana, Franc, Bizoviška 18
10.	Jesih Marija, Sonja, Silva, Bizoviška 35
11.	Korošec Martina, Bizoviška 35
12.	Kršmanc Pavla. Bizoviška 21
13.	Leben Janez, Bizoviška 3
14.	Ložar Franc, Bizoviška 22
15.	Mojškerc Marija, Bizoviška 34
16.	Selan Marija, Franc, Bizoviška 20c
17.	Skubic Nada, Bizoviška 15
18.	Skubic Stane, Ana, Bizoviška 55
III.	Krajevna	skupnost
DOLSKO
Dolsko
1.	Godec Miha, Marija, št. 44
2.	Kovič Ivan, št. 6
3.	Lap Ana. št. 88
4.	Levičnik Ivan, št. 17
5.	Mali Frančiška, št. 37
6.	Medved Miroslav, št. 9
7.	Mohar Jože, št. 62
8.	Nemec Marija, št. 59
9.	Zajc Franc, Marija, Ivanka, št. 5
Kamnica
1.	Selšek Blaž, št. 4
2.	Vode Maks, France, št. 14
3.	Zupančič Neža, št. 2
Laze
1.	Bokal Ana, št. 42
2.	Levičar Marija, št. 43
3.	Peterka Pavla, št. 35
Osredke
1.	Jemec Jože, št. 7
2.	Kokalj Ciril, št. 2
3.	Orehek Tomaž, št. 3
4.	Šlibar Janko in sol., št. 10
Vinje
1.	Gostinčar Anton, št. 18
2.	Gostinčar Franc, Francka in sol., št. 16
3.	Gostinčar Franc, št. 27
4.	Gostinčar Jernej, št. 29
5.	Jančar Ivana, št. 32
6.	Kokalj Jože, št. 35
7.	Kokalj Lovrenc, št. 17
8.	Kokalj Miroslav, št. 15
9.	Kokalj Peter, št. 5
10.	Ložar Vlado, št. 36
11.	Medved Mirko, št. 6
12.	Pustotnik Janez, št. 19
13.	Pustotnik Jakob, št. 33
14.	Repnik Franc, št. 13
15.	Repnik Marjan in sol. št. 30
16.	Repnik Stane, št. 23
17.	Sasso Ivan, št. 26
18.	Šuštar Bernard, št. 34
19.	Velepič Andrej, št. 31
20.	Vode Ivan, št. 7
21.	Vode Ivan, Ivana, št. 14
22.	Zavrl Jakob, št. 28
Petelinje
1.	Grad Helena, št. 11
2.	Jemec Peter, št. 12
3.	Kokalj Anton, št. 7
4.	Selšek Marija, št. 9
Senožeti
1.	Cerar Matilda, št. 34
2.	Dragar Ivan, Bernarda, št. 15
3.	Gospeti Franc, št. 45
4.	Gradišek Dominik, št. 4
5.	Jelnikar Angela, št. 14
6.	Jerina Franc, št. 26
7.	Jerina Jernej, št. 21
ODLOK
0 DOLOČITVI KMETIJ PO ZAKONU 0 DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
8.	Jerman Alojz, št. 40
9.	Koprivnikar Marcela, Anton, št. 35
10.	Kovač Rudolf, št. 32
11.	Kračan Ivan, št. 7
12.	Pavšič Valentin, št. 41
13.	Pestotnik Jože in sol., št. 39
14.	Pestotnik Terezija, Peter, št. 13
15.	Pestotnik Uršula in sol. št. 1
16.	Petek Ivan, Zofija, št. 12
17.	Škarja Terezija, Janez, št. 37
18.	Udovič Janez, št. 16
19.	Vesel Anton, Jožefa, št. 27
IV.	Krajevna skupnost HRUŠICA — FUŽINE
Hrušica—Fužine
1 Bobnar Albin, Antonija, Trpinčeva 63
2.	Breskvar Franc. C. v kostanj 11
3.	Dolničar Franc. C. v kostanj 31
4.	Gregorič Anton, Marija, C. v kostanj 23 A
5.	Hlebš Janez, Hruševska 82
6.	Hočevar Franc, Hruševska 74
7.	Korbar Marjan, Litijska 172
8.	Pogačar Ana, Dežman Marija, C. v kostanj 15
9.	Pogačar Lojze, Minka, Hruševska 48 a
10.	Pogačar Franc, Martina, C. v kostanj 29
11.	Pogačar Janez, Marija, Litijska 134
12.	Porenta Jožica, Hruševska 80 a
13.	Stražišar Ančka, C. v kostanj 13
14.	Šušteršič Jernej, C. v kostanj 21 n
15.	Vrhove Franc, Hruševska 76
16.	Žabjek Lojze, Trpinčeva 68
V.	Krajevna	skupnost
KLOPCE
Klopce
1.	Belcijan Viktor, št. 4
2.	Jemec Franc, št. 2
3.	Jemec Maks, št. 5
Križevska vas
1.	Merela Maks, št. 9
2.	Pokovec Franc, št. 6
3.	Povirk Franc, št. 5
4.	Rozina Marija, Matej, št. 7
5.	Vodnik Ivan, št. 10
Vrh
1.	Tekalec Mirko, št. 1
2.	Tekalec Slavka, št. 5
3.	Peterka Franc, št. 4
Zagorica
1.	Jemec Franc, št. 4
2.	Pokovec Franc, št. 12 Us Marija
12.	Kamnar Franc, C. v Hrastje 8
13.	Kamnar Ivan, Šmartinska 184
14.	Klopčič Franc, Marija, Zabretova 9 a
15.	Maček Ivan, Zabretova 4
16.	Marolt Ivan, C. v Šmartno 1
17.	Marolt Jožefa, Obrije 10
18.	Mam Janez, Obrije 11
19.	Mihelič Janez, C. v Šmartno 13
20.	Peterca Valentin, Hrastje 1
21.	Pintar Jurij, Franci, Pavla, Obrije 19
22.	Podboršek Julijana in sol., Kovačeva 2
23.	Podboršek Lado, C. v Šmartno 25
24.	Presetnik Ludvik, C. v Šmartno 11
25.	Rotar Jože, Ana, C. v Šmartno 37
26.	Studen Marija, Obrije 23
27.	Uranič Filip, Obrije 7
28.	Zajec Anton, Kopna pot 4
29.	Zajc Franc, C. v Šmartno 41a
30.	Zajc Frančiška, C. v Šmartno 21
31.	Zajc Jakob, C. v Šmartno 9
32.	Zupančič Franc. C. v Šmartno 29
VIII. Krajevna skupnost VEVČE — ZG. KAŠELJ
Vevče—Zg. Kašelj
1.	Avsec Jože, Zg. Kašelj 96
2.	Babnik Franc, Zg. Kašelj 85
3.	Blažun Ivan, Zg. Kašelj 88
4.	Ciber Ivan, Marija, Vevče 28
5.	Dimnik Lojze, Vevče 29
6.	Grabec Ivan, Zg. Kašelj ' 49 a
7.	Grad Jožefa, Vevče 31
8.	Grad Karel, Zg. Kašelj 89
9.	Gruden—Bricelj Pepca, Zg. Kašelj 87
10.	Jamšek Jože, Zg. Kašelj 83
11.	Kobal Marija, Miroslav, Zg. Kašelj 90
12.	Kogej Jože, Zg. Kašelj 62
13.	Kuhar Avgust, Vevče 34
14.	Lovše Marija, Zg. Kašelj 60
15.	Osmek Franc, Antonija, Zg. Kašelj 81
16.	Podgoršek Jožefa, Vevče 32
17.	Peterca Franc, Zg. Kašelj 82
18.	Porenta Janez, Vevče 19a
19.	Robida Francka, Zg. Kašelj 44
20.	Znoj Karel, Zg. Kašelj 79
2.	Avšič Jakob, Sneberska 48
3.	Avšič Marija, Sneberska 24
4.	Babnik Leopold, Cesta na Kope 7
5.	Černjak Janez, Cesta na Kope 2
6.	Dimnik Stane, Sneberska 40
7.	Dovč Marija, Sneberska 66
8.	Dovč Jože, Sneberska 132
9.	Grčar Ivan, Sneberska 100
10.	Gregorc Franc, Sneberska 144 a
11.	Hlebš Angela, Sneberska 34
12.	Ilovar Jože, Sneberska 60
13.	Janež Vera, Jože, Sneberska 54
14.	Jerman Ivan, Sneberska 42
15.	Kastelic Drago, Sneberska 56
16.	Kos Jože, Cesta na Kope 3
17.	Levičnik Nežka, Sneberska 36
18.	Ložar Vinko, Sneberska 52
19.	Maček Alojz, Sneberska 127 a
20.	Maček Anton, Sneberska 138
21.	Markič Marjeta, Šmartinska 224
22.	Mam Ivan, Šmartinska 240
23.	Mihelič Ivan, Sneberska 58
24.	Močilnikar Anton, Sneberska 46
25.	Pečar Miro, Ana, Pot v Zajčjo dobravo n. h.
26.	Primar Andrej, Sneberska 140
27.	Prusnik Ančka, Sneberska 62
28.	Prusnik Leopold, Sneberska 105
29.	Prusnik Marija in sol., Cesta na Kope 5
30.	Samec Cecilija, Vinko, Sneberska 68
31.	Šuštar Rafael, Ivanka in sol., Sneberska 42
32.	Šuštar Jernej, Sneberska 148
33.	Vrečar Rudolf, Sneberska 70
34.	Zajc Ana, Sneberska 117
35.	Zajc Jože, Cesta na Ježah 36
36.	Zajc Nace, Sneberska 38
37.	Žle Ivan, Franja, Cesta v Zajčjo dobravo 20
X. Krajevna skupnost ZAD-VOR
3.	Prašnikar Anton, št. 3
4.	Štefančič Franc, št. 13
5.	Tekalec Terezija, št. 6
VI.	Krajevna	skupnost
LIPOGLAV
Brezje
1.	Brezovar Anton, Ivana, št. 1
2.	Grden Fani, Franc, št. 3
3.	Groznik Ivana, št. 4
4.	Novak Ivan, Vida, št. 2
Mali Lipoglav
1.	Brezovar Alojz, št. 8 a
2.	Božja Ivan, št. 9
3.	Grum Jožefa, št. 7
4.	Predalič Ivan, št. 6
5.	Rome Franc, št. 10
6.	Žgajnar Frančiška, št. 16
Pance
1.	Kastelic Anton, št. 6
2.	Novljan Anton, št. 7
3.	Šeme Franc, št. 9
4.	Virant Anton, št. 4
5.	Žagar Nikolaj, št. 1
Repče
1.	Boštjančič Marija, št. 9
2.	Gale Alojzija, št. 11
3.	Potokar Janez, Alojzija, št. 6
4.	Šeme Franc, št. 7
5.	Vovk Anton, št. 8
6.	Vozel Francka, št. 2
7.	Zrnec Anton, št. 5
Sela pri Pancah
1.	Babnik Ivan, št. 1
2.	Kozlevčar Jože, št. 4
3.	Levičnik Ana, št. 3
4.	Urbinc Angela, Julij, št. 7
5.	Urbinc Jože, št. 5
Vel. Lipoglav
1.	Predalič Anton, št. 2
2.	Perčič Janez, št. 4
3.	Skubic Jože, št. 1
4.	Trontelj Marija, Franc, št. 6
5.	Zupančič Jože, št. 3
6.	Zupančič Marija, št. 7
VII.	Krajevna skupnost
ŠMARTNO — HRASTJE
Šmartno—Hrastje
1.	Ambrož Stane, C. v Šmartno 17
2.	Artač Marija, C. v Šmartno 15
3.	Avšič Olga, C. v Šmartno 5
4.	Bizjan Franc, Ivana, C. v Šmartno 41
5.	Bolta Ivan, Marija, Obrije 27
6.	Dolničar Franc, Zabretova 17
7.	Jager Ivan, Šmartinska 201
8.	Jamnik Ivan, Frančiška, Šmartinska 215
9.	Jamnik Franc, Obrije 9
10.	Janeš Anton, Šmartinska 203
11.	Ježek Matija, Šmartinska 205
IX. Krajevna skupnost ZADOBROVA — SNE-BERJE
Zadobrova—Sneberje
1.	Anžur Ivan, Sneberska 136
Češnjice
1.	Drolc Alojzija, št. 20
2.	Krušič Anton, št. 8
3.	Mandelj Ana, št. 7
4.	Mlakar Jože, št. 9
5.	Narobe Ivan, št. 15
6.	Porenta Janez, št. 14
7.	Selan Jakob, Apolonija, št. 13
Dobrunje
1.	Anžič Ciril, Dobrunjska 30
2.	Dimnik Andrej, Rafaela, Dobrunjska 48
3.	Jager Franc, Dobrunjska 42
4.	Jager Janez, Dobrunjska 16a
5.	Janežič Franc, Dobrunjska 52 c
6.	Kregar Anton, Dobrunjska 30 a
7.	Kregar Janez, Dobrunjska 18
8.	Kržin Anton, Dobrunjska 46
9.	Ljubič Amalija, Dobrunjska 32 b
10.	Lovše Janez, Dobrunjska 10
11.	Miklavec Amalija, Franc in sol., Dobrunjska 12
12.	Peterca Lovro, Dobrunjska 20
13.	Peterca Metod, Dobrunjska 16
14.	Perko Vinko, Dobrunjska 22
15.	Pleško Avgust, Dobrunjska 14
16.	Prepeluh Lucija, Dobrunjska 36 B
17.	Remc Anton, Dobrunjska 36c
18.	Selan Janez, Dobrunjska 45
19.	Svetek Janez, Dobrunjska 26
20.	Trkov Franci, Dobrunjska 32a
21.	Ziherl Anton, Dobrunjska 43
22.	Žabjek Ivan, Dobrunjska 34a
Podlipoglav
1.	Berčan Jože, št. 9
2.	Bončar Anton, št. 3
3.	Lavrič Urška, št. 14
4.	Levičnik Miha, št. 3
5.	Potokar Jože, št. 17
6.	Potokar Matija, št. 2
7.	Prusnik Olga, Habič
Anton, št. 20
8.	Srnjak Pavel, št. 8
Podmolnik
1.	Anžič Ivan, št. 14
2.	Čeme Anton, Marija, Frančiška, št. 27
3.	Jager Jože, št. 28
4.	Keber Franc, št. 41
5.	Keber Franc, št. 29
6.	Kotar Franc, Ana, št. 22
7.	Lampič Franc, Ivan, št. 33
8.	Lampič Ivan, št. 38
9.	Lampelj Pavel, št. 4
10.	Lenče Matevž, št. 39
11.	Miklavc Jože, Pavel, 26
12.	Šubelj Stane, št. 19
13.	Vrečar Alojz, št. 40
14.	Vrečar Marija, št. 43
Sadinja vas
1.	Bončar Anton, št. 52
2.	Cuzak Jože, št. 28
3.	Habič—Peterca Amalija,
Habič Miha, št. 1
4.	Klemenčič Franc, št. 20
5.	Porenta Franc, št. 2
6.	Svetek Marija, št. 12
7.	Trkov Janko, Ivan, Veronika, št. 24
8.	Vrečar Frančiška, št. 30
Sostro
1.	Anžur Jožefa, Silvo, št. 29
2.	Juvan Stane, Marija, št. 33a
3.	Juvan Viktor, št. 3
4.	Grčman Rozalija, št. 35 a
5.	Selan Jožefa, št. 29
6 Strah Lojze, Amalija, št. 6
7. Zupančič Pavel, Marija, št. 37
Šentpavel
1.	Babnik Hinko, št. 6
2.	Garbajs Frančiška, št. 11
3.	Kušar Janez, Alojz, št. 5
4.	Levičnik Jakob, št. 10
5.	Mlakar Jakob, št. 7
6.	Šubelj Alojz, Marija, št. 9
Zadvor
1.	Dermastij a Anton, Litijska 317
2.	Gognjavec Andrej, Litijska 307
3.	Kržin Jože, Litijska 270
4.	Leskovšek Pavla, Litijska 315
5.	Mehle Dominik, Litijska 274
6.	Moškrič Janez, Litijska 311
7.	Moškrič Janez, Litijska 313
8.	Moškrič Matija, Litijska 309
9.	Peterca Ana, Cirila, Litijska 254
10.	Remc Marija, Pavla, Litijska 291
11.	Strojine Franc, Litijska 276
12.	Trkov Alojz, Litijska 289
13.	Tratnik Franc, Litijska 287
Zagradišče
1.	Groznik Franja, Pavla, Filip, Marija, št. 5
2.	Keber Marija in sol., št. 6
3.	Kastrevc Peter, Izidor, št.
9
4.	Krušič Franc, št. 10
5.	Ljubič Franc, št. 11
6.	Mlakar Francka, Medved Jože, št. 3
7.	Potokar Janez, št. 7
8.	Prusnik Anton, št. 8
9.	Vrečar Jakob, Uršula, št. 3
10. Zupančič Janez, št. 12
Z a voglje
1.	Čeme Frančiška, št. 11
2.	Grad Janez, št. 6
3.	Porenta Franc, št. 12
XI. Krajevna skupnost ZALOG
Zalog
1.	Bučar Janez, Zaloška 335
2.	Dimnik Andrej, Zaloška 305
3.	Jančar Ivan, Zaloška 329
4.	Klešnik Andrej, Pot v Zeleni gaj 57
5.	Primar Anton, Pot v Zeleni gaj 55
6.	Rahne Ivan, Pot na Labor 13
7.	Rici Franc, Vaška pot 24
8.	Snoj Ivana, Kašeljska 27
9.	Škrjanc Franc, Pot na Labor 7 a
3. člen
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžni spremljati izvajanje tega odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z občin-
skim prostorskim načrtom po merilih, ki so določena z zakonom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij ureja dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij. Ta zakon omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo in preprečuje delitev kmetij, pzi-/oma varuje kmetije pred drobitvijo ob dedovanju. Zakon omogoča prevzem kmetije pod takimi pogoji, ki dediča kmetije preveč ne obremenjujejo.
Zakon, ki v 3. členu opredeljuje zasebno kmetijsko gospodarstvo — kmetijo, pravi:
Kmetija je tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primemo preživljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti (5. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS št. 26-73) in krajevne skupnosti.
Ta opredelitev izhaja iz namena zakona, da se ustvarijo možnosti za smotrno dedovanje in uporabljanje kmetijskih zemljišč in da se krepi proizvodno sodelovanje med kmeti in organizacijami združenega dela.
Kmetijska zemljiška skupnost je po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij pooblaščena, da po opravljeni javni razpravi, ki se izvede po krajevnih skupnostih, ob sodelovanju predstavnikov družbenopolitičnih organzizacij, predloži skupščini občine predlog odloka o zaščitenih kmetijah.
Na javnih razpravah, ki so bile opravljene po krajevnih skupnostih, so bile določene kmetije, ki ustrezajo pogojem. Po teh javnih razpravah je tudi dokončno sestavljen predlog zaščitenih kmetij.
Pri izbiri kmetij smo upoštevali merila, ki jih določa zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
V zakonu postavljena merila je izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti prilagodil pogojem kmetij v občini. Pri tem smo upoštevali:
—	ekonomska,
—	družbena in
—	prostorska merila.
1.	Po ekonomskih merilih so zaščitene:
—	kmetije, katerih zemljišča so v prostorskem načrtu predvidena za kmetijsko proizvodnio;
—	vse perspektivne kmetije, katerim omogoča načrtno usmerjanje trajnejše gospodarsko sodelovanje z organizacijami združenega dela;
—	vse kmetije, ki dosežejo katastrski dohodek v ravnini
3000,00	din in imajo 1—3 ha obdelovalne zemlje, v hribovitem svetu 2000,00 idin katastrskega dohodka in imajo 3—5 ha obdelovalne zemlje.
2.	Po splošnih družbenih merilih smo predlagali za zaščito:
—	vse kmetije, ki v celoti še ne izpolnjujejo ekonomskih pogojev za samostojen obstoj in preživljanje kmečke družine, vendar imajo mlajšega gospodarja ali mladega naslednika, ki ima namen ostati na kmetiji ter ima možnost povečanja zemljišč;
—	vse kmetije, ki so zaradi svoje lege pomembne za splošno ljudsko obrambo;
—	vse kmetije, ki so pomembne iz zgodovinskih in narodopisnih in kulturnih razlogov.
3.	Po prostorskih merilih pa so zaščitene vse tiste kmetije, ki so pomembne zaradi varstva večjih kompleksov in imajo zemljišča v zaokroženem kompleksu, ki je po prostorskem načrtu namenjen za kmetijstvo.
V hribovitih predelih se v vsaki vasi zaščiti vsaj po ena kmetija, četudi v celoti ne izpolnjuje vseh pogojev. S tem se daje tem kmetijam možnost povečanja obsega zemljišč in s tem tudi povečanje proizvodnje.
Iz tega posebnega načina dedovanja pa so izvzeta tista zemljišča, ki se sicer uporabljajo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, vendar je njihova namembnost spremenjena z urbanističnimi dokumenti.
Izjemoma lahko deduje dedič tudi kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo. Tako zemljišče lahko deduje dedič v višini vrednosti svojega dednega deleža.
Krajevne skupnosti so ob javni razpravi obravnavale kmetije, ki imajo pogoje za zaščito. Na osnovi razprave so izdelani dokončni predlogi.
Po zakonu se odlok o zaščitenih kmetijah pregleda in uskladi vsakih pet let, možno pa ga je spremeniti ali dopolniti tudi prej, vendar le po predpisanem postopku.
Kmetijska zemljiška skupnost predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, da sprejme odlok o določitvi kmetij — po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij — po priloženem seznamu kmetij.
Krajevna skupnost	Število kmetij	Družinski člani					Število živine			Število gospod., ki ima traktor	Površine zemljišč			v ha	Letni katastrski donos v 000 din	Koliko kmetij ima kmečko zavarov.
		do 14 let	nad 70 let	od 14 do 70 let	•g >	poprečna starost gospod.	govedo skupaj	od tega krav	konj		orne	obdelovalne	kmetijske	skupne		
Besnica	104	111	45	323	479	64	542	250	70	38	262.7	671.6	855.6	2625.5	242.8	83
Bizovik	21	8	3	72	83	57.	88	55	15	11	36.6	91.1	92.6	157.9	97.1	14
Dolsko	64	56	21	203	280	55	289	141	49	25	114.9	245.5	295.9	715.2	172.6	33
Hrušica-Fužine	16	12	6	41	61	63	104	56	12	11	36.3	84.7	89.6	167.1	95.8	12
Klopce	16	9	6	50	56	55	81	25	15	9	48.4	75.2	94.8	259.1	39.6	12
Lipoglav	33	42	18	98	158	55	176	86	6	13	65.7	179.9	198.0	568.3	98.0	15
Smartno-Hrastje	32	19	9	100	128	49	196	91	18	35	108.1	163.5	332.5	332.9	174.8	30
Vevče-Kašelj	20	13	4	61	78	61	58	106	7	19	59.0	.'02.8	107.1	210.4	113.6	16
Zadobrova-Sneberje	37	30	13	113	156	52	274	157	14	33	127.5	209.5	217.6	386.7	205.0	27
Zadvor	98	83	35	312	430	55	551	277	93	60	203.2	475.2	522.3	1167.2	459.2	70
Zalog	9	2	7	22	31	61	43	25	6	7	20.6	36.7	40.4	109.9	38.6	8
Skupaj v občini	450	385	167	1395	1940	57	2402	1269	305	261	1082.9	2335.7	2846.4	6700.2	1737.1	260
Poprečje na kmetijo					4		• 5.4	3			2.4	5.1	6.3	14.8	3.86	
PREDLOG
Na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. /tt 73) ,ter 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje ^St	^1- 25-74) je skupščina občine Ljubljana
Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne.na
seji zbora krajevne skupnosti, dne .in na seji družbenopolitičnega zbora, dne.........sprejela
ODLOK
0 DOPOLNITVAH ODLOKA 0 UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA
l.	cien
1- člen odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 42-73 in 43-75) je treba dopol-niti tako, da se glasi:
»S tem odlokom ugotavljamo družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določamo Pogoje za opravljanje obrti kot postranskega poklica, pogoje za Pojemanje gostov na prenočevanje, v gospodinjstvih, počitni-m hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov ter določamo p? dl *taterimi lahko samostojni obrtnik zaposli več kot
fi3*! ^ePom se dodajo naslednji členi:
•	člen »Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popra-^drževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po indi-
ldualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali em okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo zdru-enega dela, se mu lahko izjemoma dovoli, da sme zaposliti več 7 *oc*a naiveč sedem delavcev.«
•	Jven “D°v°ljenje za zaposlitev več kot petih delavcev, toda ajveč sedmih izda upravni organ, ki je pristojen za obrt, na
podlagi predhodnega sklepa izvršnega sveta skupščine občine in mnenja pristojnega organa občinskega sindikalnega sveta.
Izvršni svet pred izdajo sklepa podrobno oceni tehnološke, tehnične in druge pogoje za zaposlitev več kot petih delavcev ter potrebe po posameznih obrtnih dejavnostih v občini in mestu Ljubljani in pri tem upošteva družbeni načrt razvoja občine, prav tako pa tudi prouči, kako samostojni obrtnik pri opravljanju obrtne dejavnosti izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz predpisov s področja obrti, davkov občanov, socialnega zavarovanja, delovnih razmerij ter varstva pri delu.«
8.	člen »V okviru dejavnosti samostojnega obrtnika in pogojev iz prejšnjega člena tega odloka izvršni svet po prostem preudarku dovoli zaposlitev nad pet delavcev ali pa te zaposlitve ne dovoli. Če izvršni svet zaposlitve nad pet delavcev ne dovoli, mora v sklepu navesti razloge za takšno odločitev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Obrazložitev
Obrtni zakon v 144. členu določa, da lahko pristojni upravni organ na podlagi sklepa občinske skupščine dovoli samostojnemu obrtniku, ki se ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z OZD, zaposlitev tudi več kot pet toda največ sedem delavcev.
Ker pa ni mogoče za vse konkretne primere s tehničnimi, tehnološkimi in drugimi merili vnaprej določiti, ali gre za dejavnosti, v katerih bi bilo možno dovoliti samostojnemu obrtniku, da zaposli več kot pet delavcev, pooblašča obrtni zakon občinsko skupščino, ki v posameznem primeru ugotovi, če zaposlitev nad pet delavcev dovoli ali ne.
Glede na to, da je pri samostojnih obrtnikih precejšnje zanimanje za zaposlitev več kot petih delavcev in zaradi učinkovitejšega in hitrejšega reševanja vlog predlog odloka določa, da naj bi skupščina svojo pristojnost odločanja o navedenih zadevah prenesla na izvršni svet. Podobne rešitve so sprejete v vseh ljubljanskih občinah in v večini slovenskih.
Predlog odloka določa, da je za izdajo dovoljenja za zaposlitve več kot petih delavcev pristojen ustrezni upravni organ, vendar lahko izda dovoljenje samo na podlagi predhodnega mnenja pristojnega organa občinskega sindikalnega sveta in sklepa izvršnega sveta. Upravni organ je pri izdaji dovoljenja dolžan odločiti po sklepu izvršnega sveta.
Preden izvršni svet izda sklep, najprej ugotovi, ali samostojni obrtnik sploh opravlja dejavnost, za katero mu lahko izdano navedeno dovoljenje in šele nato ocenjuje tehnološke, tehnične in druge pogoje ter potrebe po posamezni dejavnosti.
Izvršnemu svetu je po obrtnem zakonu prepuščena diskrecijska pravica, da v okviru pogojev, ki so navedeni v tem odloku, dovoli zaposlitev nad pet delavcev ali pa te zaposlitve ne dovoli. Če izvršni svet take zaposlitve ne dovoli. Če izvršni svet take zaposlitve ne dovoli, mora v sklepu navesti razloge, ki so narekovali takšno odločitev.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 99. seji dne 25. januarja 1977 sprejel
SKLEP
da sprejema predlog odloka o dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona in ga posreduje v razpravo in sprejem občinski skupščini.
PREDLOG
Na osnovi 13. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 18-74) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25-74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne.......1977 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje začasni statutarni sklep zbora delovne skupnosti osnovne šole Adolfa Jakhla v Zalogu z dne 29. septembra 1976 v predloženem besedilu.
OBRAZLOŽITEV
Zbor delovne skupnosti osnovne šole Adolfa Jakhla v Zalogu je sprejel na svojem zboru dne 29. oktobra 1976 zgornji statutarni sklep. Statutarni sklep so sprejeli zato, ker se je delovni kolektiv povečal in šteje sedaj že 48 članov. O vseh vprašanjih delavskega samoupravljanja se morajo posvetovati vsi člani kolektiva. Začasni statutarni sklep bo veljal samo do uskladitve normativnih aktov z zakonom o združenem delu.
Služba za družbene dejavnosti UDOVIČ CIRIL
ZAČASNI STATUTARNI SKLEP OŠ ADOLFA JAKHLA
1.	člen
S tem statutarnim sklepom se urejajo organi upravljanja.
2.	člen
Organi upravljanja, ki so neposredno izvoljeni, so po začasnem statutarnem sklepu:
1.	svet delovne skupnosti
2.	odbor za medsebojna delovna razmerja
3.	odbor samoupravnega delavskega nadzora
3.	člen
Svet delovne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema splošne akte, za katere je pristojen po tem statutu
—	odloča o uporabi in razpolaganju s sredstvi skladov
—	sprejema sklepe in odločitve na podlagi delovnih in finančnih načrtov ter programov, sprejetih na zboru delovnih ljudi in na svetu šole v polni sestavi
—	predlaga osnove in merila za delitev dohodka
—	sprejema sklepe in to o nakupu in prodaji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v okviru letnega finančnega načrta
—	razpravlja in predlaga v sprejem periodične obračune in zaključni račun
—	sklepa o razširjeni reprodukciji
—	obvešča delovno skupnost o svojem delu
—	sprejema akte, načrte in postavlja organe in to za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in samozaščite
m
—	imenuje osebe, ki nadomeščajo ravnatelja in pomočnika ravnatelja v primeru njune odsotnosti
—	opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni ali s splošnimi akti šole.
4.	člen
Pravice in dolžnosti v mejah svoje pristojnosti opravlja svet delovne skupnosti na sejah. Seje sveta delovne skupnosti skliče predsednik, sklic pa lahko zahtevajo tudi sindikalna organizacija, zbor delovnih ljudi, svet šole v eni ali drugi sestavi ali njegova posamezna delegacija in ravnatelj.
5.	člen
Svet delovne skupnosti odloča z javnim glasovanjem, lahko pa sklene, da bo o določenem problemu glasoval tajno. Tajno glasuje tudi o tistih vprašanjih, za katere je to predpisano z zakonom.
z Sklepi so sprejeti z navadno večino glasov, kadar pa svet delovne skupnosti glasuje o dohodku in sredstvih ter o splošnih aktih v mejah pooblastil, danih na zborih delovnih ljudi, je potrebna večina glasov vseh članov.
6.	člen
Odbor za medsebojna delovna razmerja v združenem delu je s kolegijski izvršilni organ in odloča o vseh podrobnih vprašanjih, ! ki izvirajo iz dela, zlasti pa:
— o sprejemu, razporejanju na delovno mesto, osebnih do- ; hodkih, prenehanju dela, odgovornosti, stanovanjskih in kredit- | nih zadevah, varstvu pri delu, pravicah in dolžnostih v zvezi z j izobraževanjem in osebnim ter družbenim standardom.
Zoper odločitve odbora je dopustna pritožba na zbor delovne; skupnosti v roku 15 dni.
7.	člen
Odbor samoupravnega delavskega nadzora izvršuje svoje funkcije v skladu s statutom osnovne šole Adolfa Jakhla ter v skladu s pravilnikom in poslovnikom odbora samoupravnega delavskega nadzora.
8.	člen
Ta začasni statutarni sklep so sprejeli delavci osnovne šole Adolfa Jakhla v Zalogu na svojem zboru in velja takoj, in sicer velja do spremembe statuta šole.
Predsednik zbora delovne skupnosti IVANKA GABRŠEK
PREDLOG
IMENOVANJE
INICIATIVNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV OBČINSKE SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 98 seji dne 20. januarja 1977 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da imenuje iniciativni odbor za ustanovitev občinske samoupravne interesu6 skupnosti za varstvo pred požarom, v kateri bodo naslednj-člani:
Anton Skubic, vodja službe za varstvo pri delu v, Izolirki, stanujoč Ljubljana, Malejeva 6 — za predsednika
in za člane:
Janko Vidic, varnostni tehnik Združenih papirnic Ljubljana-Vevče, stanujoč Vevče 46
Mara Strle, inšpektor za požarno varnost, Ljubljana, Kavči čeva 17
Marjan Lavtar, Gasilsko društvo Dolsko, stanujoč Dolsko 49 Vlado Drnovšek, vodja proizvodnje Saturnus, stanujoč Ljubljana, Miklošičeva 17
Ivan Miklavž, predsednik občinske Gasilske zveze, stanujoč Vevče 70b
Tone Podobnik, delegat OK SZDL, stanujoč Novo Polje, C. XVIII. št. 4-a
Predlog je pripravila služba za kadrovske in organizacijske zadeve sporazumno z občinsko kadrovsko koordinacijo.
Predsednik izvršnega sveta JOŽE KAVČIČ
ZAPISNIKI SEJ SKUPŠČINE
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAPISNIK
29. seje skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 27. januarja 1977 s pričetkom ob 16.30 v dvorani skupščine občine.
Skupno zasedanje je vodil predsednik skupščine občine Marjan Moškrič v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom Zabukovcem in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko Jerman.
Zapisnik skupnega zasedanja ie vodil tajnik zbora združenega dela Stane Brezovar.
Predsednik skupščine občine je predlagal, da zbora 12. točko dnevnega reda, tj. kadrovske zadeve, umakneta z dnevnega reda in po takem sklepu predlagal delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti naslednji
dnevnired:
1.	Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
—	27. skupnega zasedanja ZZD in ZKS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 16. decembra 1976
—	28. skupnega zasedanja ZZD in ZKS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 23. decembra 1976
3.	Predlog programa razvoja občine za leto 1977
4.	Predlog smernic za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977
5.	Problematika obrtne dejavnosti v občini
6.	Predlog družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje
7.	Predlog sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
8.	Soglasje k finančnemu načrtu sklada za gradnjo osnovnih Sol in VVZ za leto 1977
9.	Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
10.	Predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje
11.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove Priklopnike ter gasilske avtomobile
12- Delegatska vprašanja
Dnevni red je bil s o g 1 a s n o sprejet.
V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela s°glasno
izvolili:
o *»r-nca Bogataja, delegata XXIX. konference delegacij,
• Mijo Jelaska, deW»t,'-r> XXV. konference delegacij in
3. Jožeta Pleterski, delegata II. konference delegacij.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so v verifikacijsko komisijo soglasno
izvolili:
1.	Antona Zavrla, delegata krajevne skupnosti Klopce,
2.	Rudija Bidovca, delegata krajevne skupnosti Zelena Jama in
3.	Milana Priteklja, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo.
Po pregledu pooblastil delegatov za 29. sejo zbora združenega
dela je verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je navzočih 28 delegatov.
Odstonih je 7 delegatov, in sicer: delegat III. konference delegacij, delegat X. konference delegacij, delegat XV. k. nference delegacij, delegat XX. konference delegacij, delegat XXIII. konference delegacij, delegat XXIV. konference delegacij in delegat XXX. konference delegacij.
Zbor združenega dela je sklepčen.
Po pregledu pooblastil delegatov za 29. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je navzočih 19 delegatov.
Odsotnih je 6 delegatov, in sicer: delegat krajevne skupnosti Besnica, delegat krajevne skupnosti Polje, delegat krajevne skupnosti Šmartno, dva delegata krajevne skupnosti Zalog in delegat krajevne skupnosti Zadvor.
Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen.
K 2
Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 27. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 16. decembra 1976 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik 27. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 16. decembra 1976 ter ga v celoti potrjujeta.
Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 28. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 23. decembra 1976 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik 28. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 23. decembra 1976 ter ga v celoti potrjujeta.
K 3
Uvodno je obrazložila predlog programa razvoja občine za leto 1977 Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi sta sodelovala Stane Kolar, BTC Javna skladišča in Slavka Keržan.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata program razvoja občine za leto 1977 v predloženem besedilu skupaj z naslednjimi
pojasnili na prejete pripombe iz javne razprave:
a)	pripombe v zvezi z gradnjo trgovin so v predlogu programa upoštevane. Za območje Hrušica-Bizovik izdela investitor Mercator skupaj s krajevnima skupnostima na podlagi že sprejetega dogovora do konca marca tega leta program na podlagi že sprejetega dogovora in ga že letos začne uresničevati. Občinska skupščina je dolžna zagotoviti spremembo GUPA za to območje. Gradnjo trgovine v Polju je treba vnesti tudi v smernice za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto
1977, ker ta vsebuje le pripravo potrebne dokumentacije za pričetek gradnje, ne zagotavlja pa gradnje same.
b)	pričetek gradnje tržnice' v centru Most je vnesen tako v občinski kot v mestni program razvoja za leto 1977.
Preselitev lekarne je zagotovljena v prvi polovici leta 1977;
c)	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti se strinj a-ta s pripombo glede nerešenega sistemskega financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti, vendar zahtevata da bi bila iz programa razvoja občine razvidna rešitev le-tega oziroma bi bila sredstva s katerimi bo razpolagala posamezna krajevna skupnost, razvidna objektivno in uresničljivo. V programu so sicer navedeni viri financiranja za sredstva, ki bodo v letu 1977 namenjena za potrebe krajevnih skupnosti, in sicer tako, da za funkcioniranje krajevnih skupnosti in delegatskega sistema zagotavlja sredstva občinska skupščina v okviru proračuna (o konkretni višini in delitvi teh sredstev bo tekla razprava ob sprejemu proračuna za leto 1977), za izvrševanje programskih nalog krajevnih skupnosti pa je v občini sklenjen samoupravni sporazum med združenim delom in krajevnimi skupnostmi delno pa je tako tudi v posameznih programih interesnih skupnosti;
č) glede na pripombo KS Moste v zvezi z zagotovitvijo prostorov za njeno delovanje, ugotavljata zbora, da bo v perspektivi možna rešitev teh prostorskih problemov v okviru izgradnje družbenega centra v Mostah. Kratkoročna rešitev problema pa je možna z izpraznitvijo stanovanj v stavbi, v kateri je sedež KS Moste, in sicer s konkretnim dogovorom z občinsko samoupravno stanovanjsko skupnostjo, Sosesko in KS Moste;
d)	v zvezi z izgradnjo VVZ ob Rjavi cesti potekajo intenzivna dela za pridobitev zemljišč in drugih nepremičnin na tem zemljišču in s tem za pridobitev lokacije. Druge priprave za pričetek gradnje potekajo po predvidenem terminskem programu.
Pridobitev oziroma adaptacija bivšega doma TVD Partizan v Polju bi po ugotovitvah SIS za telesno kulturo zahtevala investicijska sredstva v znesku več kot 6,5 milijona din. Glede na to je SIS za telesno kulturo ocenila.
1.	da s temi sredstvi v letu 1977 ne razpolaga in
2.	da so glede na stanje objektov in njegovo funkcionalnost taka vlaganja nesmotrna;
e)	pripombe v zvezi s preprečevanjem uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom so utemeljene in zbora menita, da morajo postati sestavni del vsakodnevnih prizadevanj in ukrepov vseh subjektov v vseh sredinah;
in pripombami
a)	na področju urbanizma (str. 6, št. 2) naj se v načrt del s tega področja vnese še izdelava in potrditev izvedbene dokumentacije za komunalne naprave in začetek del za komunalno opremljenost v soseski MS 4,5 Fužine;
b)	na področju komunalnega gospodarstva (str. 7, št. 4) naj se doda naslednje besedilo:
Iniciativni odbor za ustanovitev občinske komunalne skupnosti je v letu 1976 pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti ter ga julija 1976 kot informacijo posredoval zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Zbora sta osnutek samoupravnega sporazuma predložila v javno razpravo, ki je trajala do 20. oktobra 1976. Po javni razpravi je iniciativni odbor ponovno pripravil osnutek samoupravnega sporazuma ter ga predložil obema zboroma.
V letu 1977 bo iniciativni odbor pripravil dokončno besedilo samoupravnega sporazuma ter ga predložil izvršnemu svetu, nakar bo pozval vse tozde, delovne in samoupravne skupnosti k podpisu samoupravnega sporazuma. Podpisani samoupravni sporazum bo predložen občinski skupščini v potrditev. Skladno s temi pripravami morajo potekati tudi kadrovske priprave, tako da bo komunalna skupnost začela delovati v drugem polletju letos;
c)	prav tako naj se na področju komunalnega gospodarstva v program za leto 1977 vnese gradnja nove poštne enote v Štepanj-skem naselju;
č) na področju kulture (str. 10) naj se doda, da mora občinska kulturna skupnost v program za leto 1977 vključiti tudi svojo materialno obveznost do vzdrževanja in obnavljanja spomenikov in drugih spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini ter obveznosti do obnove in ureditve celotnega spomeniškega kompleksa URH, kar mora v svoj program za leto 1977 vnesti tudi mestna kulturna skupnost;
d)	na področju razvoja prometa v letu 1977 (str. 5);
—	problematika o izgradnji terminala v novi industrijski coni naj bo usklajena s smernicami za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977;
—	dopolni, oziroma razširi naj se krog nosilcev investicijskega programa terminalov tudi na druga cestnotransportna podjetja v Sloveniji.
Uvodno je obrazložila predlog smernic za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977 Alenka Šumi z zavoda za plan, analize in cene.
V	razpravi so sodelovali: Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine, Milan Pritekelj, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine in Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog smernic za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977 v predloženem besedilu s
pripombami
a)	na področju gospodarstva:
—	trgovina (str. 4): potrebno je zagotoviti gradnjo samopostrežne trgovine v MS-6 Novo Polje (ne samo pripraviti vse potrebno za pričetek gradnje);
b)	na področju kulturne skupnosti (str. 6) bi bilo potrebno splošno obveznost občinske in mestne kulturne skupnosti glede najbolj ogroženih spomenikov NOB in kulturnih spomenikov konkretizirati tako, da ima v letu 1977 prioriteto ureditev spominskega kompleksa URH.
c)	na področju prometa in ceste (str. 9):
—	gradnja objektov: namesto obvoznice Črnuče—Dolgi most naj bo vnesena obvoznica Šmartinska—Črnuče—Dolgi most,
—	dopolni, oziroma razširi naj se krog nosilcev investicijskega programa terminalov tudi na druga cestnotransportna podjetja v Sloveniji.
2.	Strokovne službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje naj za sejo skuščine občine v mesecu marcu pripravijo problematiko o prometu in cestah v občini in v mestu Ljubljana.
K 5
Uvodno je obrazložila problematiko obrtne dejavnosti v občini Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Vili Brandt, član delegacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine in Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata informacijo o problematiki obrtne dejavnosti v občini v predloženem besedilu.
2.	Predlagani ukrepi za razvoj obrti naj se po predhodni razpravi z obrtniki dopolnijo z njihovimi predlogi ter ponovno predložijo skupščini občine v dokončno potrditev.
K 6
Uvodno je razložil predlog družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje inž. Franc Škerl, svetovalec za kmetijstvo skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste, inž. Franc Škerl, svetovalec za kmetijstvo, Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine in Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu z naslednjo
spremembo:
1.	točka 5. člena se pravilno glasi:
»Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje združuje finančna sredstva v višini, ki jo vsako leto določi skupščina z odlokom o proračunu občine.«
2.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k družbenemu dogovoru, za podpisnika pa pooblašča predsednika skupščine občine Marjana Moškriča.
Uvodno je obrazložil predlog sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Jože Pleterski, delegat II. konference delegacij in Angelca Butenko, delegatka krajevne skupnosti Moste.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sporazum o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin v besedilp, kot je bil objavljen v gradivu za 29. sejo zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora in za 30. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana (priloga Dnevnika dne 12. januarja 1977, str. 17), z naslednjo
socialne in materialne varnosti borcev NOV in za postopno uresničevanje tega družbenega dogovora.
13. a člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot ta družbeni dogovor.
V	drugem odstavku 9. člena naj se za besedami: »v naravnih zdraviliščih« dodajo besede: »ob pogojih, ki veljajo za zavaro-vanne delavce«.
V	drugem odstavku 11. člena naj se za besedo » dogovora«doda beseda »izjemoma«.
K 10
Uvodno je obrazložil predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega svseta skupščine občine. Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
pripombo:
— prva alinea 9. člena naj se dopolni tako, da se glasi: »sestavo, naloge in pristojnosti operativnih odborov v občini in gradbenih odborov v krajevnih skupnostih.«
2. Za podpisnika sporazuma pooblaščata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predsednika skupščine občine Marjana Moškriča.
Uvodno je obrazložil soglasje k finančnem načrtu sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1977 Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi sta sodelovala: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k finančnemu načrtu sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1977 v predloženem besedilu.
2.	Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja Ljubljana naj uredi plačevanje samoprispevka upokojenih oficirjev in tistih občanov, ki so oproščeni plačevanja samoprispevka zaradi prenizke pokojnine pa jim samoprispevek odtrgujejo. V takih primerih je treba dosedaj odtegnjeni samoprispevek vrniti.
K 9
Uvodno je obrazložil predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine m Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, v predloženem besedilu in z naslednjimi
amandmaji:
11.	a člen
RK SZDL Slovenije in RO ZZB NOV Slovenije bosta organizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju sistema materialne in socialne varnosti udeležencev NOV.
H - b člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških upravnih organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 11
Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila ter gasilske avtomob ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile v predloženem besedilu.
K 12
Delegatska vprašanja so postavili: Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti, Vinko Bogataj, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Gregor Breznik, delegat IV. konference delegacij, Jože Pečar, delegat VI. konference delegacij, Jože Vidmar, delegat krajevne skupnosti Polje, Vlado Ovčar, delegat krajevne skupnosti »tepanjsko naselje in Danica Honzak, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše (tri pisna delegatska vprašanja).
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so razpravljali o delegatskem vprašanju krajevne skupnosti Nove Jarše o lokaciji ljubljanskega krematorija.
Po razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli naslednje
priporočilo
zborom skupščine občine Ljubljana Bežigrad:
Zbori skupščine občine Ljubljana Bežigrad naj z vso resnostjo in odgovornostjo obravnavajo ugovore krajevne skupnosti Nove Jarše in o tem sprejmejo ustrezna stališča ter po možnosti odložijo sprejem odloka o spremembi zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča Žale v Ljubljani.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil k besedi, je predsednik skupščine občine ob 19.40 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Tajnik zbora združenega dela STANE BREZOVAR
Predsednik zbora združenega dela LJUBO ZABUKOVEC
Predsednik skupščine občine
MARJAN MOŠKRIČ
Predsednik zbora krajevnih skupnosti SLAVKA JERMAN
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
ZAPISNIK
29. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 26. januarja 1977 s pričetkom ob 12.30 v sejni sobi (št. 74-11) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Sejo je začel in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA.
Zapisnik seje je vodil tajnik zbora združenega dela Stane BREZOVAR. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal, da se 7. točka dnevnega reda, tj. kadrovske zadeve, črta in glede na tak sklep predlagal naslednji
dnevnired:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika:
—	27. seje družbenopolitičnega zbora z dne 15. decembra 1976
—	28. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1976
3.	Predlog programa razvoja občine za leto 1977
4.	Predlog smernic za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977
5.	Problematika obrtne dejavnosti v občini
6.	Predlog sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanski občin
7.	Delegatska vprašanja
Dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
K 1
Ugotovitev sklepčnosti
Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in
ugotovila:
od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je navzočih 20 delegatov.
Opravičeno je odsotna Ljuba Novak.
Neupravičeno so odsotni Matija Ježek, Ivan Mažgon, Miran Planinc in Barbka Strašek.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
K 2
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik
27.	seje družbenopolitičnega zbora z dne 16. decembra 1976 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor nima pripomb na zapisnik 27. seje družbenopolitičnega zbora z dne 16. decembra in ga v celoti potrjuje.
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik
28.	seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1976 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor potrjuje zapisnik 28. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1976 skupaj z naslednjo
pripombo:
v zapisniku naj se doda, da je pri 3. točki dnevnega reda v razpravi sodeloval tudi Franc Mandeljc.
K 3
Uvodno je obrazložila predlog programa razvoja občine za leto 1977 Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali Leopold Kos, Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Slavka Keržan, Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine, Slavko Gerlica, Dušan Rozman in Stanislav Babnik.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema program razvoja občine za leto 1977 v predloženem besedilu skupaj z naslednjimi
pojasnili na prejete pripombe iz javne razprave:
a)	pripombe v zvezi z gradnjo trgovin so v predlogu programa upoštevane. Za območje Hrušica—Bizovik izdela investitor Mercator skupaj s krajevnima skupnostima na podlagi že sprejetega dogovora do konca marca t. 1. program osnovne preskrbe za to območje in ga že letos začne uresničevati.Občinska skupščina je dolžna zagotoviti spremembo GUPA za to območje. Gradnjo trgovine v Polju je treba vnesti tudi v smernice za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977, ker ta vsebuje le pripravo potrebne dokumentacije za pričetek gradnje, ne zagotavlja pa gradnje same;
b)	pričetek gradnje tržnice v centru Most je vnesen tako v občinski kot v mestni program razvoja za leto 1977. Preselitev lekarne je zagotovljena v prvi polovici leta 1977;
c)	družbenopolitični zbor se strinja s pripombo glede nerešenega sistemskega financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti, vendar zahteva, da bi bila iz programa razvoja občine razvidna rešitev le-tega oziroma da bi bila razvidna sredstva, s katerimi bo razpolagala posamezna krajevna skupnost, objektivno in uresničljivo. V programu so sicer navedeni viri financiranja za sredstva, ki bodo v letu 1977 namenjena za potrebe krajevnih skupnosti, in sicer tako, da za funkcioniranje krajevnih skupnosti in delegatskega sistema zagotavlja sredstva občinska skupščina v okviru proračuna (o konkretni višini in delitvi teh sredstev bo tekla razprava ob sprejemu proračuna za leto 1977), za izvrševanje programskih nalog krajevnih skupnosti pa je v občini sklenjen samoupravni sporazum med združenim delom in krajevnimi skupnostmi, delno pa je tako tudi v posameznih programih interesnih skupnosti;
č) Glede na pripombo KS Moste v zvezi z zagotovitvijo prostorov za njeno delovanje, ugotavlja družbenopolitični zbor, da bo v perspektivi možna rešitev teh prostorskih problemov v okviru izgradnje družbenega centra v Mostah. Kratkoročna rešitev problema pa je možna z izpraznitvijo stanovanj v stavbi, v kateri je sedež KS Moste, in sicer s konkretnim dogovorom z občinsko samoupravno stanovanjsko skupnostjo, Sosesko in KS Moste;
d)	v zvezi z izgradnjo VVZ ob Rjavi cesti potekajo intenzivna dela za pridobitev zemljišč in drugih nepremičnin na tem zemljišču in s tem za pridobitev lokacije. Druge priprave za pričetek gradnje potekajo po predvidenem terminskem programu.
Pridobitev oziroma adaptacija bivšega doma TVD Partizan v Polju bi po ugotovitvah SIS za telesno kulturo zahtevala investicijska sredstva v znesku več kot 6,5 milijona din. Glede na to je SIS za telesno kulturo ocenila:
1.	da s temi sredstvi v letu 1977 ne razpolaga in
2.	da so glede na stanje objektov in njegovo funkcionalnost taka vlaganja nesmotrna;
e)	pripombe v zvezi s preprečevanjem uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom so utemeljene in družbenopolitični zbor meni da morajo postati sestavni del vsakodnevnih prizadevanj in ukrepov vseh subjektov v vseh sredinah;
in pripombami
a)	na področju urbanizma (str. 6, št. 2) naj se v načrt del s tega področja vnese še izdelava in potrditev izvedbene dokumentacije za komunalne naprave in začetek del za komunalno opremljenost v soseski MS 4,5 Fužine;
b)	na področju komunalnega gospodarstva (str. 7, št. 4) naj se doda naslednje besedilo:
Iniciativni odbor za ustanovitev občinske komunalne skupnosti je v letu 1976 pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti ter ga julija 1976 kot informacijo posredoval zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Zbora sta osnutek samoupravnega sporazuma predložila v javno razpravo, ki je trajala do 20. oktobra 1976. Po javni razpravi je iniciativni odbor ponovpo pripravil osnutek samoupravnega sporazuma ter ga predložil obema zboroma.
V letu 1977 bo iniciativni odbor pripravil dokončno besedilo samoupravnega sporazuma ter ga predložil izvršnemu svetu, nakar bo pozval vse tozde, delovne in samoupravne skupnosti ter krajevne skupnosti k podpisu samoupravnega sporazuma.
Podpisani samoupravni sporazum bo predložen občinski skupščini v potrditev. Skladno s temi pripravami morajo potekati tudi kadrovske priprave tako da bo komunalna skupnost začela delovati v drugem polletju letos;
c)	prav tako naj se na področju komunalnega gospodarstva v program za leto 1977 vnese gradnja nove poštne enote v Štepanj-skem naselju;
č) na področju kulture (str. 10) naj se doda, da mora občinska kulturna skupnost v program za leto 1977 vključiti tudi svojo materialno obveznost do vzdrževanja in obnavljanja spomenikov in drugih spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini ter obveznost do obnove in ureditve celotnega spomeniškega kompleksa URH, kar mora v svoj program za leto 1977 vnesti tudi mestna kulturna skupnost.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zavezuje vse temeljne samoupravne skupnosti, skupščinske ter samoupravne organe, da spremljajo izvajanje programa razvoja občine za leto 1977 in ga tudi dosledno uresničujejo.
3.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je dolžan sproti spremljati izvajanje programa razvoja občine za leto 1977 in o izvajanju programa najmanj dvakrat letno poročati delegatom.
Uvodno je obrazložil predlog smernic za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977 Volodja Balža-lorsky z zavoda za plan, analize in cene.
i V razpravi so sodelovali: Franc Mandeljc, Volodja Balža-lorsky, Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine, Leopold Kos, Robi Delorenzo, Dušan Rozman, Jože Kavčič predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Slavko Gerlica, Stanislav Babnik, Stane Meljo in Alojz Trtnik.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora 1 s 0 g 1 a s n o sprejeli naslednji
SKLEP:
L Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog smernic za uresničevanje pro-družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977 v predloženem
pripombami (
a)	na področju gospodarstva:
trgovina (str. 4): potrebno je zagotoviti gradnjo samopostrežne trgovine v MS-6Novo Polje (ne samo pripraviti vse potrebno za pričetek gradnje);
b)	na področju kulturne skupnosti (str. 6) bi bilo potrebno splošno obveznost občinske in mestne kulturne skupnosti glede
! £ajbolj ogroženih spomenikov NOB in kulturnih spomenikov konkretizirati tako, da ima v letu 1977 prioriteto ureditev spominskega kompleksa URH.
2- Strokovne službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje naj za sejo skupščine občine v mesecu marcu pripravijo problematiko o prometu in cestah v občini in v mestu Ljubljana.
Uvodno je obrazložila problematiko obrtne dejavnosti v občini Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Franc Mandeljc, Slavka Keržan, Dušan Rozman, Slavko Gerlica, Joži Cerar, Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine, Stane Melj o in Vilko Sluga mlajši.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o problematiki obrtne dejavnosti v občini v predloženem besedilu, skupaj s predlaganimi ukrepi za razvoj obrti in z izhodišči, ki so opredeljena v srednjeročnem načrtu razvoja občine za obdobje 1976—1980, ter z naslednjo
pripombo:
Za hitrejši razvoj obrti je potrebno odpraviti šušmarstvo.
K 6
Uvodno je obrazložil predlog sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Leopold Kos, Joži Cerar, Alojz Trtnik, Stanislav Babnik, Ciril Udovič, Slavka Gerlica in Stane Meljo.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora s og 1 a s n o sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sporazum o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin v besedilu, kot je bil objavljen v gradivu za 29. sejo zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora in 30. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana (priloga Dnevnika dne 12. januarja 1977, na strani 17).
2.	Za podpisnika sporazuma pooblašča družbenopolitični zbor predsednika skupščine občine Marjana Moškriča.
. 3. Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja Ljubljana naj uredi plačevanje samoprispevka upokojenih oficirjev, tistih občanov, ki so bili upokojeni v drugih republikah, ter tistih, ki so oproščeni plačevanja samoprispevka zaradi prenizke pokojnine in jim samoprispevek odtegujejo.
K 7
Delegatska vprašanja
Delegatski vprašanji sta postavila Vilko Sluga ml. in Matevž Gantar.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni javil k besedi, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 15. uri zaključil sejo.
Tajnik zbora	Predsednik
združenega dela	družbenopolitičnega zbora
STANE BREZOVAR	SLAVKO GERLICA
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV
Na 27. skupnem zasedanju občinske skupščine dne 16. decembra 1976 je bilo postavljeno naslednje delegatsko vprašanje:
KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA—SNEBERJE
Vprašanje: Zanima nas, zakaj skupščina občine Ljubljana Moste-Polje oziroma pristojna strokovna služba ni urgirala pri podpisnikih samoupravnega sporazuma o financiranju programov krajevnih skupnosti, da bi poravnali svoje obveznosti iz tega naslova. Prav tako nas zanima, ali bodo ta sredstva prenesena v naslednje leto.
Svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve je pripravil naslednji odgovor:
V zvezi z delegatskim vprašanjem glede realizacije financiranja programov krajevnih skupnosti pri podpisnikih samoupravnega sporazuma sporočamo, da smo po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje poslali 8. decembra 1976 obvestilo vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma, ki niso realizirali svojih obveznosti za leto 1976. Omenjene podatke smo objavili v delegatski tribuni Naše skupnosti 10-76, t. j. kolikp sredstev naj bi se zbralo iz tega naslova, koliko je bilo zbranega in koliko podpisnikov je podpis sporazuma odklonilo. Po objavi tega poročila je strokovna služba s takojšnjo urgenco obvestila podpisnike samoupravnega sporazuma, da svoje obveznosti iz leta 1976 takoj poravnajo. Strokovna služa bo vsa sredstva, ki bodo prispela, takoj nakazala na krajevne skupnosti, in sicer v mesecu januarju 1977.
Delegatska vprašanja na 27. in 28. zasedanju 16. in 23. decembra 1976
XVII. KONFERENCA DELEGACIJ.
DELEGAT Nedeljko MITRIČ
Vprašanje: Iz Poročevalca skupščine SR Slovenije je razvidno, da so občinske samoupravne interesne skupnosti načrtovale rast potrošnje v večjem obsegu, kot je predvidena rast družbenega proizvoda. V zvezi s tem nas zanima, če so občinske samoupravne interesne skupnosti v naši občini uskladile rast potrošnje v skladu z rastjo družbenega proizvoda po stopnji 6,4%, in sicer: raziskovalna skupnost, izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva, zdravstvena skupnost, skupnost socialnega skrbstva, kulturna skupnost in telesnokultuma skupnost.
Služba za družbene dejavnosti je pripravila naslednji odgovor:
Občinske samoupravne interesne skupnosti iz družbenega področja, to so: za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo, kulturo, telesno kulturo so načrtovale svoja sredstva, oziroma porast skupne porabe na osnovi leta 1975 ob poprečni stopnji rasti 5,7 % letno. Izhodišče za tako načrtovan porast potrošnje v družbenem področju je bila ocena v družbenem dogovoru o temeljih plana za srednjeročno obdobje SRS, ker so v tem obdobju pripravljali tudi predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti za srednjeročno obdobje. V tem družbenem
BELEŽKE:
1
dogovoru republike je bilo tudi navedeno, da bodo SIS dokončno uskladile sredstva za skupno porabo in izračunale poprečne stopnje v mesecu septembru preteklega leta. Kot je bilo že večkrat objavljeno, do te uskladitve še sedaj ni prišlo. Po sklepu izvršnega sveta SRS bo potrebno urediti financiranje skupne porabe v prvem polletju letošnjega leta, že sprejete samoupravne sporazume pa uskladiti s predvideno delitvijo sredstev za skupno porabo in zato sprejeti ustrezne anekse. Kot je bilo sprejeto v družbenem planu SRS za srednjeročno obdobje, je poprečna stopnja rasti sredstev za skupno porabo 6,4%, zato ta stopnja v globalu za celotno republiko ne bo mogla biti presežena. Predlogi republiških samoupravnih sporazumov, ki so bili objavljeni v Poročevalcu dne 8. novembra 1976, bodo morali biti prav tako usklajeni s predvidenimi sredstvi v skupni porabi in jih lahko zaenkrat obravnavamo samo kot osnutek.
KRAJEVNA SKUPNOST NOVE JARŠE
DELEGAT Vinko BOGATAJ
Vprašanje: Posebno pereč problem v vzgojnovarstvenih zavodih in osnovnih šolah so nizki osebni dohodki, kar povzroča pri strokovnih delavcih nezadovoljstvo. To se odraža tudi v pomanjkanju ustreznih strokovnjakov za to dejavnost, ki se preusmerjajo v gospodarstvo. Zato vprašujemo, kakšna bo vzgoja naših otrok in njihovo izobraževanje, če to vprašanje ne bo rešeno.
Služba za družbene dejavnosti je pripravila naslednji odgo-vor:
Res je zaostajanje osebnih dohodkov učiteljev pereč prob-lem, zlasti še med letom 1976. Nesorazmerje v primerjavi z osebnimi dohodki v gospodarstvu se bo sedaj sicer nekoliko popravilo, ker bo samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje lahko valorizirala dovoljeno porabo v letu 1976 za 3,9 %, tako, da bodo izplačani osebni dohodki za leto 1976 mesečno na pogojno nekvalificiranega delavca 2.610 din. V prihodnjih letih srednjeročnega planskega obdobja pa se v delitvi dohodka predvideva relativno nekaj več sredstev za skupno porabo. V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za leto 1977 je predvideno, da bodo vse vrste potrošnje zaostajale za rastjo družbenega proizvoda samo za 10 %. Na osnovi take delitve bo možno povišati osebne dohodke učiteljev tudi relativno glede na osebne dohodke drugih delavcev.
"X