Franc Krinar
Ištitut glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru
GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Izvleèek: Prispevek obravnava Adamièevo ustvarjalnost in poustvarjalnost v njegovem
partizanskem obdobju, ki ga je preivel kot borec in vsestranski kulturnik v Glavnem štabu
Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije na osvobojenem ozemlju Bele
krajine, kjer je bil kot najvidnejši vodja zadolen za kulturno in še posebej glasbeno ivljenje. Tu je
ustanovil Godbo Glavnega štaba, bil med pobudniki Invalidskega pevskega zbora, nastopal na radiu
Osvobodilna fronta in komponiral. Izmed okrog tridesetih del, ki so tako rekoè Adamièevi
kompozicijski prvenci na podroèju klasiène oz. resne glasbe, so se ohranili nekateri zbori,
samospevi, komorna dela in skladbe za godbo na pihala.
Kljuène besede: partizansko obdobje, Godba Glavnega štaba, zbor, samospev, pihalni orkester,
komorna dela
Abstract: The article discusses the period the composer and interpreter Bojan Adamiè spent as a
partisan in the headquarters of the National Liberation Army and Partisan detachments in the
liberated territory of Bela krajina. As one of the main figures responsible for the cultural and,
especially, the musical life of the region, Adamiè founded the Headquarters Military Band,
encouraged the foundation of the Choir of the Disabled, performed on the Liberation Front Radio
and also composed. About thirty preserved works, his first of the genre of classical or serious music,
include choirs, art songs, chamber music and military band music.1
Keywords: partisan period, Headquarters Military Band, choir, art song, wind orchestra, chamber
music
Èas druge svetovne vojne
Davno pred vojno se je Bojan Adamiè spoznal tako z godbo kot z razliènimi glasbenimi
instrumenti; in še veè: še precej pred zaèetkom 2. svetovne vojne se je zapisal zabavni ali
še bolj konkretno jazzovski glasbi. V juniju in juliju l. 1941 je prièel kot simpatizer OF po
Ljubljani raznašati letake in sodelovati v raznih drugih (prepovedanih) akcijah. Za
najvanejšo dejavnost pa je smatral tisto, ki je bila povezana z glasbo in »njegovim«
jazzom. V tem èasu so v Ljubljani ustanovili okoli deset jazzovskih sestavov  ansamblov
s po 5–12 èlani razliènih zasedb. Ti ansambli so tudi pod okriljem Osvobodilne fronte
(dalje OF) sestavljali jedro, iz katerega je nastal tudi jazzovski klub. Od èlanov ansamblov
jih je kasneje precej umrlo, bilo pobitih, ostalo v taborišèih, ali pa so padli kot borci v
partizanskih enotah. Z Adamièevim odhodom v partizane, v septembru 1943, v bojno
enoto, se je ta njegov aktivistièni del konèal. Uspešno! Iz l. 1942 je (po)znana slika
revijalnega nastopa instrumentalnega kvarteta, ki je v zasedbi: B. Adamiè (harmonika),
Vlado Golob (harmonika), Samo Hubad (kontrabas) in Leo Ponikvar (kitara), nastopil v
ljubljanski Franèiškanski dvorani. Marsikateri zasluki s teh nastopov so šli v korist OF.
Adamiè je odšel v partizane neposredno po italijanski kapitulaciji. Tu je prehodil zelo
zanimivo pot od kurirja, prek mitraljezca do poveljnika oz. vodje kulturniške skupine
(skupaj z Vladom Golobom). Na pomlad leta 1944 je bil iz (prvotne) Ljubljanske in IX.
37
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
1 Prevod Aljoša Vršèaj.
brigade 18. (partizanske) divizije (delovala je tudi v hrvaškem zaledju Gorskega Kotarja)
premešèen v Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske (dalje GŠ NOV) in Partizanskih
odredov Slovenije (dalje POS). Tam je postal pomoènik propagandnega oddelka in od tu
naprej se je »mojstrova« pot v glasbenem pogledu samo še dvigala in se ni tako rekoè
nikoli veè pretrgala. Èetudi je bila njegova primarna naloga ustanovitev partizanske
godbe, je sam izjavil, da prav o tem ni imel kakšnega posebnega pojma (Pred vojno je igral
tudi trobento!).2
O skladateljskih zaèetkih pravi: »[…] Moja skladateljska kariera se je zaèela v
partizanih, kjer nismo imeli niti not, niti papirja. Brigade so dobile papir, fantje so
naèrtali notne sisteme, jaz sem pa pisal enkrat kot Verdi, drugiè kot Èajkovski, èeprav bi
se najbr oba v grobu obrnila, èe bi me slišala. Toda najsi so bili inštrumenti, glasba in
glasbeniki kakršnikoli, zavest, da imamo lastno godbo na pihala, ki jo ima sicer le redna
vojska, je moralno prav dobro uèinkovala. In tako smo z Godbo Glavnega štaba, ki je
obstajala skoraj izkljuèno iz invalidov in ranjenih borcev, tudi nekaj prispevali k skupni
borbi. V partizanih sem bil sicer najprej mitraljezec (partizansko ime Gregor) v
Ljubljanski oz. X. narodnoosvobodilni-udarni brigadi. Sovrani rafali so me temeljito
zdelali blizu Ilove gore, moja dva pomoènika sta ostala na bojišèu […]«.3 Poleg številnih
priredb je Adamiè med vojno e napisal prve polke in uverture za vojaško godbo –
imenoval jih je »vojaške pesmi(-ce)« – ki pa se, razen izjem, al, niso ohranile.4 V èasu
NOB, ko je bil B. Adamiè dirigent Godbe GŠ NOV in POS, se je kmalu izkazal kot odlièen
skladatelj za potrebe vojnega èasa, nekatere skladbe pa imajo tudi veè umetniškega
naboja, kot pravi zapis: »[…] V obdobju NOB, ko je Bojan Adamiè kot partizan vodil
najrazliènejše glasbene skupine – od zborov do pihalnih orkestrov  so nastala tudi
njegova najbolj tenkoèutna komorna dela […].«5 Mednje zagotovo sodita najmanj dve
(ugotovljeni) deli, in sicer za komorno zasedbo, za violino in klavir: Mesec (= Noè) na
Travni gori in Variacije na temo »Naglo puške smo zgrabili«6 (oboje 1944). Obe
omenjeni deli iz drugega obdobja naše NOB (1943–45) sodita v vrsto tistih glasbenih
umetnin, ki jim še dandanes pripisujemo poleg primarne utilitaristiène funkcije tudi
umetnostno. Umetnostna funkcija pa se ni vedno ujemala z angairanimi idejnimi kriteriji,
zato ji je pripisati še višje estetske, tj. umetnostne kriterije. Ker je tudi (slovenska) glasba v
NOB sluila doloèenemu namenu oz. celotnemu narodovemu poslanstvu in zato tudi v
nobenem od nakazanih primerov ni bila sama sebi namen, je bila še vedno do skrajnosti
angairana. Zato prav te, kvalitetnejše kompozicije tistega èasa, zdre vso umetnostno
(glasbeno) kritiko; tudi obe omenjeni Adamièevi deli.
Od poletja 1943 do pomladi 1945 je 12 slovenskih partizanskih skladateljev napisalo
prek 50 samospevov. Med njimi je bil tudi B. Adamiè, ki je napisal dva partizanska
samospeva: Zdravo, tovariš (na bes. Toneta Seliškarja) in Pesem talcev/Talcem (Karel
Destovnik - Kajuh). Gre za skladateljeve tovrstne kompozicijske prvence. Tako je
razumeti precejšnjo Adamièevo previdnost v gradnji, upoštevanje tonalnosti, znaèilnosti
harmonskih zvez in podobno. Od obeh zagotovo izstopa samospev Zdravo, tovariš. Bolj
38
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
2 Prim. Bojan Adamiè, »Sjeæanja na moj rad …«, Muzika i muzièari u NOB, Zbornik seæanja. Beograd:
SOKOJ, SUMUJ, SUMPJ, SUOUJI, SOREUJ, 1982, str. 15–16.
3 Prav tam, str. 17.
4 Prim. Janez Martinc, »Bojan Adamiè sedemdesetletnik«, Delo, 5. 6. 1982, str. 5.
5 Prav tam.
6 Rokopis in prepis partov za violino in klavir hrani Glasbena zbirka NUK, fond Bojan Adamiè.
kot drugi (samospev) je koncipiran recitativno, oddaljuje pa se tudi od romantiènega
naèina izraanja. Išèe nove barve in se podaja v dramatiènost. Po skladateljevih besedah se
je še nekaj tovrstnih del izgubilo; nazadnje naj bi bili v arhivu godbe oz. Vojaškega
orkestra Ljubljana, katerega arhiv pa je menda v zgodnjih 90-ih letih izginil neznano kam.
Oba Adamièeva samospeva sta bila objavljena v tisku v povojni zbirki 17-ih samospevov
(Ljubljana, 1945). Adamiè je bil eden tistih, ki do tedaj niso imeli kakšne posebne
(formalne) skladateljske izobrazbe, èetudi je obiskoval pouk trobente in orgel (na srednji
glasbeni šoli) in študiral klavir (diplomiral na Glasbeni akademiji), v èasu šolanja na
srednji in visoki stopnji pa je pridobil tudi nekaj znanj iz kompozicije. Posebno vpliven je
bil uèitelj in skladatelj Slavko Osterc. Res pa je, da je veè kot spretno improviziral na
klavirju in verjetno ga je prav ta sposobnost v èasu partizanstva pripeljala v skladateljske
vode. Po Adamièevih besedah so samospevi zahtevali kar dobre pevce in tako sta bila
omenjena namenjena sopranistki Nadi Vidmarjevi, tudi èlanici kulturniške skupine GŠ
NOV in POS.7 B. Adamiè je kot pomoènik naèelnika Propagandnega oddelka v GŠ NOV
in POS razmeroma v miru in veliko komponiral ali prirejal za Godbo GŠ.
B. Adamiè, s partizanskim ilegalnim imenom Gregor, je bil v znameniti nemški zimski
ofenzivi 1943/44 (9. 11. 1943) pri Bošteèah hudo ranjen, zato je bil nekaj èasa na
rehabilitaciji poškodovane hrbtenice prav v GŠ NOV in POS.8 V tem èasu (1944) je postal
najprej èlan, potem pa (drugi) pomoènik naèelnika za propagando z nalogo: organizirati
vojaško godbo  pihalni orkester. Nazadnje je postal šef kulturno-prosvetnega odseka.9 V
popisni poli B. Adamièa10 je navedeno: »[…] po poklicu pianist, zadnjo slubo je
opravljal na radiu, izobrazba: 6 gimnazij, absolvirana Pravna fakulteta, Glasbena
akademija v Ljubljani, v jugoslovanski vojski je imel èin podporoènika, v
narodnoosvobodilni vojski pa èin poroènika … Ocenjen je bil kot zelo hraber, odlièen
mitraljezec, po znaèaju tovariški, vesele narave, iskren, neoseben, discipliniran in pošten.
Bil je èlan Komunistiène partije […].« Ko je spomladi leta 1944 okreval, se je pridruil GŠ
NOV in POS, kjer je postal namestnik naèelnika za propagando – njegova primarna
naloga pa je bila organizacija vojaške godbe. Prek Poloma je odšel v Èrnomelj in nato v
Dragatuš, kjer je bil takrat GŠ, vendar se je sooèil s teavo, saj za bodoèi orkester ni bilo
nikakršnih materialnih potrebšèin in ne glasbenikov. Nihèe tudi ni imel rešitve, kako vse
potrebno pridobiti. Ker pa je Adamiè opravljal poleg e navedenih dolnosti in funkcij
tudi naloge referenta za glasbo pri umetniškem oddelku Odseka za prosveto Predsedstva
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (dalje SNOS),11 se je v tem znašel tudi
organizacijsko: razposlali so razpise in borciglasbeniki, ki so jih sluèajno prebrali, so se
oglasili. Med njimi je bilo tudi nekaj res sijajnih glasbenikov. Zbrali so tudi instrumente,
sicer menda precej slabe, a vendar - imeli so jih. Adamiè je kmalu zaèel tudi komponirati.
Poleg naroèil in potreb za tradicionalne partizanske in radijske mitinge Radia OF (dalje
ROF) so bile to zelo kmalu tudi koraènice za godbo oziroma pihalni orkester. Zaradi
njegove nagnjenosti k jazzovski glasbi, tudi pri snovanju skladb za potrebe partizanskega
èasa, ni bil daleè od jazza, saj je partizanske koraènice snoval kot evergreene: z refrenom v
sredini. Po godbenem uvodu ostanejo v refrenu samo (mali) boben z dvema pihaloma. Vsi
39
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
7 Prim. Samospevi 1943–1945, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. XX, XXVII.
8 Prim. Arhiv Republike Slovenije, fond Glavni štab NOV in POS, SI AS 1851, pop. enota 2118.
9 Prav tam.
10 Prav tam, Kartoteka borcev, škatla 197.
11 Prav tam, Glavni štab NOV in POS, SI AS 1643, Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
preostali (godbeniki) pa medtem pojejo ritmizirano v sinkopah. Nad tem sta bila
navdušena tudi oba vrhovna poveljnika slovenske vojske: politkomisar Boris Kidriè in
komandant Franc Rozman - Stane. Prav ROF si brez Adamièa niso mogli predstavljati.
Povsod je bil uporaben, od tega, da je z igranjem klavirja mašil oziroma dopolnjeval
program radia, pa do ustvarjanja novih skladb. Zato je imel Bojan na ROF dve imeni, ki sta
zelo natanèno oznaèevali smer ali smeri njegovega delovanja: kadar je šlo za resnejše
partizanske speve ali za resnejše nastope, je nastopal kot Bojan Adamiè, kadar pa je šlo za
lahkotnejšo, »mešèansko«, nekdanjo ljubljanskopurgarsko glasbo v rahlo sentimentalni
obliki, je nastopal kot tovariš Janez Gregor. Veliko laje so ga pridobili za igranje
lahkotnejše ali ljudske pa tudi partizanske glasbe kot pa za klasiko oz. resno glasbo. B.
Adamiè se je dobesedno otepal kakršnihkoli zvez z resnim (glasbenim) repertoarjem, zato
so ga komaj preprièali, da je na klavirju spremljal violinista Karla Rupla in da se je
pripravil na tak koncert z veèjo strogostjo in zbranostjo kakor za desetine svojih, »lahkih«
koncertov. Tako se je Adamièevo delo v GŠ NOV in POS razdelilo na pet nekako
enakovrednih delov oz. aktivnosti: vodil je vojaško godbo, po organizacijski strani je
skrbel za partizansko glasbo (v celoti), tudi za Invalidski pevski zbor, bil je improvizator
ROF in ne nazadnje skladatelj; pa še kaj bi se našlo.
V l. 1944 so prièeli na (prvem) slovenskem osvobojenem ozemlju Bele krajine (in
drugod) ustanavljati tudi prve vojaške (partizanske) godbe (= pihalne orkestre). V zaèetku
marca (1944) so bile poslane vsem partizanskim borbenim enotam depeše  informacija in
hkrati (po)vabila morebitnim glasbenikominstrumentalistom. Prvi godbeniki so prišli po
tej nalogi v GŠ NOV in POS e koncem istega meseca (marec 1944). Godba je bila
ustanovljena 17. aprila, prvikrat pa je bila uradno priznana 18. junija. GŠ NOV in POS je
18. avgusta 1944 ukazal ustanoviti Vojaški godbi GŠ NOV in POS in VII. korpusa.12
Godba GŠ NOV in POS je bila spoèetka majhna. V njej je bilo komaj deset, enajst (najveè
14) ljudi, vendar so zaèeli vaditi takoj, ko so se zbrali. Komandir orkestra je postal Alojz
Gostiša, njegov politkomisar pa je bil klarinetist Stane Kermelj. Glavna Adamièeva
dolnost je po ustanovitvi godbe ostalo tiskanje notnega materiala, delo z orkestrom,
organiziranje teèajev za zborovodje in nadzor nad (vsemi) glasbenimi aktivnostmi, seveda
ob dirigiranju, nastopih z orkestrom, igranju klavirja, spremljavi pevcev – in ne nazadnje,
kot primarno: komponiranje!13 Za prvi nastop godbe bi lahko rekli, da je bil nenavaden,
saj je poleg pevskih toèk najprej na njem nastopil samo eden od
glasbenikovinstrumentalistov  basist, o èemer obstaja naslednji zapis: »[…] Poveljnik
F. Rozman Stane je ukazal, da moramo nastopiti v Dragatušu, kjer so bile nastanjene tuje
misije in ves glavni štab. Za glavno toèko drugega dela sporeda je bil napovedan nastop
Godbe GŠ NOV in POS. Napovedal sem, kakšno vlogo so nam dali na tem nastopu, a ker
smo partizani vedno (i)novatorji, bo tudi ta program nekaj posebnega: kmalu se je na
odru pojavil (prvi) èlan orkestra. Okrog vratu je imel pompardon (bas), obrit e dolgo ni
bil, nosil pa je temna oèala. V basu je imel italijansko karabinko, bajonet pa je štrlel ven.
Povedal je, da se je javil na razpis za èlanstvo v Godbi. Nato se je sklonil in obrnil
inštrument tako, da je padla karabinka iz njega in se je bajonet zapièil v zemljo. Potem se
je usedel, a stol je imel le tri noge, zato se je godbenik ves èas lovil z ene strani na drugo. In
40
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
12 Prim. Odredbo št. 366 z dne 18. 8. 1944 GŠ NOV in POS (v arhivu MNZS) in op. 100 v F. Krinar
(1988/89), str. 457.
13 Prim. Adamiè, Bojan, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
kakor je nihal on, je nihalo vse obèinstvo. Ko pa je hotel basist zatrobiti, ni bilo iz
inštrumenta nobenega glasu. Spomnil se je, da mora vzeti ven iz odmevnika nogavice pa
malico in še kaj. Potem je privlekel še iz epa ventile in izvijaè, na kar je popravil
inštrument ter šele za tem spustil prve tone. Na podoben naèin so prišli na oder še
preostali èlani godbe, obèinstvo pa se je tako krohotalo, da je bilo prav vseeno, èe so sploh
kaj igrali ali ne. Slišati jih tako niso mogli. Potem so fantje stopili na drugo stran odra in
zapeli dve ljudski pesmi. Zelo lepo. To je bil ves program, ki pa je trajal celo uro. Nato me
je poklical tov. Stane (Franc Rozman), a še preden mi je lahko kaj oèital, so se drugi zbrali
okrog naju in mi èestitali. Amerièan je npr. rekel, da oni niti na slovitem Broadwayu èesa
takega ne spravijo skupaj. Èestitali so tudi Stanetu […]« (iz zasebnega arhiva, hrani
Alenka Adamiè). Pozneje se je pridruila partizanom še celotna hrastniška Rudarska
godba, ki je »[…] v celoti z inštrumenti in notnim gradivom vred prišla v partizane. Ta
znameniti odhod, ki je verjetno edinstven v zgodovini revolucionarnih gibanj vsega sveta,
je z uèinkovito pomoèjo hrastniške revolucionarne organizacije, izpeljalal Joe Brun. 19.
jul. 1944 je z mogoèno Kneislovo koraènico Pozdrav iz Knina prikorakal s celotno godbo
v vas, kjer je bilo nastanjeno poveljstvo VII. Korpusa NOV in POS. J. Brun je raportiral:
‘Tovariš komisar’ tvoje povelje je izvršeno! Tu je hrastniška rudarska godba z vsemi
inštrumenti […]!«14 V Selu pri Otovcu jih je sprejela 14-èlanska Godba GŠ NOV in POS.
Njen kapelnik Drago Lorbek je takoj ocenil sposobnost Hrastnièanov in hotel nemudoma
okrepiti svoj korpus z najboljšimi novinci. Toda Revirèani se niso dali razpustiti, èeš da so
prišli prostovoljno k partizanom kot godba in ne kot posamezniki, in da bodo zato ostali
skupaj. Nesoglasja so se kmalu zgladila in e èez nekaj dni se je hrastniška Godba zdruila
z Godbo GŠ NOV in POS in zaèela vaditi. Nato je prišlo v Belo krajino še 12 godbenikov s
Primorske, v avgustu (1944) pa še nepopolna rudarska godba iz Zagorja ob Savi. Selo je
tako postalo vas partizanskih godbenikov. B. Adamiè in D. Lorbek sta nato 17. avgusta
(1944) kljub ugovarjanju Hrastnièanov, po nalogu Oddelka za agitacijo in propagando GŠ
NOV in POS, le reorganizirala godbo. Najprej sta ustanovila Godbo GŠ, ki so jo
sestavljali: prejšnja Lorbekova godba, del zagorske rudarske godbe in 7 Hrastnièanov.
Hrastniško godbo pa je okrepilo 10 Zagorjanov in Primorec Mirko Kraševec. To je bila
zdaj partizanska Godba VII. Korpusa, ki je štela 30 mo.15 Potem je bilo delo veliko laje.
Nastopali sta obe godbi, rudarsko, ki se je imenovala Godba VII. Korpusa, je vodil J.
Brun, Godbo GŠ NOV in POS pa B. Adamiè in Drago Lorbek. Slednji se je temeljito
spoznal na svoje delo in veliko pripomogel k razvoju glasbenikov in godbeniške literature.
Na dan 23. avgusta (1944) sta politkomisar Godbe GŠ NOV in POS – klarinetist Stanko
Kermelj in komandir godbe Alojz Gostiša podala pisno poroèilo šefu Glasbene sekcije B.
Adamièu o stanju v obeh godbah, kjer je navedeno, da je Godba GŠ imela 40 èlanov (in še
dodatno kapelnika, politkomisarja, ki je bil obenem tudi klarinetist in 7 spremljevalcev),
Godba VII. Korpusa pa 30 godbenikov (in še kapelnika, politkomisarja in 5
spremljevalcev).16 9. februarja leta 1945 so godbeniki VII. Korpusa v vaški dvorani v
Gradacu proslavili 96-obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Nato je prišel v Gradac
tudi B. Adamiè. Brunov orkester mu je zaigral nekaj ubranih melodij. Priljubljeni
glasbenik je bil zelo zadovoljen. Od tam so 1. marca odšli v Èrnomelj, kjer so se skupaj z
41
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
14 Prim. Joe Štok-Korotan, »Godba na bojišèu«, Borec, L. VIII/8, št. 11, nov. 1956, str. 434.
15 Prav tam, str. 438.
16 Prim. Jani Šalamon, »Joe Brun  partizanski dirigent in skladatelj«, Ljubljana-Maribor, 2012, avtorjev
tipkopis.
Godbo GŠ pripravljali na monstre, tj. velikanski, tudi »pošasten« koncert. D. Lorbek je
dirigiral Godbi korpusa, J. Brun pa Godbi GŠ, da bi se obe godbi privadili obema
dirigentoma. Orkester je štel 70 mo. V nedeljo, 4. marca (1945) zjutraj, so godbeniki
igrali po mestu budnico, zveèer pa sta obe godbi priredili e omenjeni monstre koncert na
glavnem trgu v Èrnomlju. Po 5-dnevnem gostovanju v korpusnih enotah, sta se obe Godbi
sešli v Èrnomlju, kjer sta igrali za razvedrilo. Na skupnem nedeljskem koncertu pa sta spet
dirigirala Brun in Lorbek. Vsem je še posebej odleglo, ko je prišla tudi v Belo krajino vest,
da se IV. armada blia Sloveniji. Tako jim je 30. aprila (1945) deurni Korpusa sporoèil:
»Naprej, proti Ljubljani!« Brunovi vojaki so bili takoj nared in odrinili so èez Tanèo goro
in Predgrad po dolini Kolpe. Spotoma so si razpoloenju in veselim vestem dajali duška z
glasbo. Godbeniki so se objemali in vzklikali, peli partizanske pesmi, igrali in vriskali.
»Naprej, v Ljubljano!« je zaklical kapelnik Brun, zbral godbenike in v zboru so
odkorakali proti Ljubljani. Vmes so obrnili kamion in si s tem skrajšali sicer dolgo pot. Na
Rakovniku pri Ljubljani so poskakali z njega in igraje borbene partizanske pesmi
odkorakali v mesto. Mnoica ljudstva jih je obsula s cvetjem, dekleta pa so jim pripenjala
rdeèe nageljne. Na cestah in ulicah, koder je godba korakala in igrala, je bilo ivo kot na
mravljišèu. Za in pred njimi so se valile navdušene mnoice.17 Iz repertoarja ene in druge
godbe lahko razberemo, da sta od Adamièevih del za pihalni orkester igrali le njegovo
priredbo koraènice Milana Apiha Bileæanka.18
Ko se je blial konec vojne, so se zaèeli med partizani v izvirni glasbeni produkciji
pojavljati recidivi na malomešèansko »lahko glasbo«. Joe Javoršek je o tovrstni glasbi B.
Adamièa, nastajajoèi e na osvobojenem ozemlju, ki jo je predvajal ROF, zapisal: »[…]
Njegova glasben smer bi v partizanih pred letom 1943 nikakor ne prišla v poštev, zakaj
pred italijansko kapitulacijo je bila partizanska umetnost popolnoma asketska, njen
asketizem pa se je razblinjal, kolikor blie so prihajali dnevi svobode. In tako je
Adamièeva glasba postala v resnici nekakšen znanilec svobode, hkrati pa se je v njegovem
muzikalnem svetu kazal nekdanji malomešèanski svet, ki se je pogumno in spretno prebijal
na dan, da bi v novi obliki zasedel Slovenijo […].«19 Vseskozi do konca vojne pa je B.
Adamiè še veliko koncertiral kot pianist!
Iz 2. svetovne vojne je izšel kot oficir s èinom kapetana in z medaljo za hrabrost. Po
vojni je bilo v Trstu (mednarodno) tekmovanje godb, pihalnih orkestrov. Igrali,
koncertirali oz. tekmovali so Amerièani, Anglei, Francozi, Italijani in Slovenci; seveda
naši z najslabšimi instrumenti. Z igranjem ene izmed Adamièevih skladb  evegreenom (s
petjem; alla Tratata  zdaj igra naša muzika) pa so zmagali! Kmalu po vojni je B. Adamiè
26. 6. 1946 nastopil kot dirigent Orkestra Radia Ljubljana na njihovem koncertu s
slušatelji in uèenci ob sklepu študijskega leta 1945/46 na novo preimenovane ljubljanske
Akademije za glasbo.20 Iz »njegove« medvojne Godbe GŠ NOV in POS sta se po vojni po
številnih spremembah neposredno razvila Vojaški orkester Ljubljana (do 22. 10. 1992) in
Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), danes Big band RTV Slovenija.
Adamiè je bil po osvoboditvi Trsta najprej razporejen v delo tamkajšnje radijske
postaje, od koder se je potem zelo kmalu vrnil v Ljubljano in se vedno bolj vraèal v svoje
42
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
17 Prim. Joe Štok-Korotan, n. d., str. 498.
18 Prav tam.
19 Prim. Joe Javoršek, Radio osvobodilna fronta, Ljubljana: Knjinica OF, 6, 1979, str. 252 in Miklav
Komel, Kako misliti partizansko umetnost. Ljubljana: Zaloba cf., 2009. str. 472.
20 Prim. gradivo  sporede  koncertne liste v mapi B. Adamiè v Glasbeni zbirki NUK.
stare ustvarjalne in poustvarjalne, zabavne in jazzovske vode. Postal je urednik in
pomoènik direktorja na takratnem Radiu Ljubljana. Povezal se je s Triglav filmom in zanj
napisal glasbo za prvi slovenski dokumentarni film Mladina gradi. Za njo je prejel zlato
medaljo na filmskem festivalu v Benetkah. Sledil je bogat opus filmske glasbe, ki šteje veè
kot 200 enot. Kljub Plesnemu in Zabavnemu orkestru Radia Ljubljana pa je bil po vojni
jazz v Beogradu in drugod po Jugoslaviji še vedno »svinjska glava«, kar pa se je èez nekaj
let prav po zaslugi B. Adamièa in njegovih vsestranskih prizadevanjih spremenilo v prid
jazza.
Delo
Poleg tega, da je bil B. Adamiè borec, partizan in da je v èasu med leti 1943–45
skomponiral tudi nekaj angairanih del, je bil ves èas aktiven poustvarjalec, glasbenik
izvajalec. Najveèkrat ga najdemo kot solista (pianista in harmonikarja) na ROF.21 Kot
kapelnik Godbe GŠ NOV in POS na osvobojenem ozemlju Bele krajine (od 1944 do
osvoboditve leta 1945) se je po razpololjivih in dokumentiranih podatkih pojavil kar
štiriinštirideset krat;22 najdemo pa ga še kot kapelnika (raznih) komornih pihalnih
ansamblov (ad hoc).23 V okviru vseh (javnih) nastopov in sodelovanja v radijskih oddajah
ROF-a (od leta 1941–45 je bilo le-teh ugotovljenih med 460 in 570). Samo B. Adamiè je
opravil veè kot 60 takih nastopov in to samo v dobrem letu in pol svoje partizanšèine (od
septembra 1943 do maja 1945), dodati pa je treba še (neugotovljeno) število nastopov
pihalnih komornih ansamblov, ki sta jih v Èrnomlju vodila B. Adamiè in Marjan Kozina;
slabih 10% vseh ugotovljenih in evidentiranih nastopov je torej pripadlo samo Adamièu.24
Najveè Adamièeve partizanske glasbene poustvarjalne ali izvajalske dejavnosti je
zabeleene v zvezi z mitingi,25 kjer je imel Adamiè kar veèplastno vlogo, saj je nastopil
tudi kot zborovodja, harmonikar in celo (dramski) igralec.26
43
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
21 Prim. Franc Krinar (1992), str. 141.
22 Prav tam.
23 Prav tam, str. 142.
24 Prav tam, str. 144–45.
25 Angl.: meeting: sestanek, shod; zbor, mnoièno zborovanje; fig. veselica (prim. Verbinc, Franc, Slovar
tujk, Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1968, str. 458). Prvi skromni zaèetki le-teh segajo v romantièno dobo
prve partizanšèine: taborni ogenj in senca stoletnih dreves, zašèita bojnih patrol in partizanskih stra,
komisar s komandirjem sredi svoje »druinice« v veèernem razgovoru – to je okolje prve partizanske
pesmi, recitacije, soldaške burke, politiène in kulturne ure. Iz vsega tega so se rodili tudi prvi mnoièni
sestanki naših borcev s prebivalstvom – prvi mitingi. Potekali so po ustaljenem scenariju: govor, pesem,
(umetniška) beseda, beseda o dogodkih doma in na tujem, šale, harmonika in naposled nemara še ples.
Podobne prireditve so poimenovali tudi sestanek ali akademija, saj so se po vsebinski strani loèevale med
seboj kot: politiène, kulturno-prosvetne, recitacijske, zabavne idr. Za vse to pa je veljal bolj ali manj
ustaljeni vrstni red toèk: govor, recitacije oz. deklamacije, petje posameznikov (solistov) in zbora, ples,
šaljivi prizori in igre, enodejanke ali skeèi. V vseh teh toèkah pa je bilo bistveno idejno povezovanje med
enotami partizanske vojske s civilnim prebivalstvom na terenu, za širjenje idej osvobodilnega boja,
pridobivanje ljudi v pomoè partizanski vojski, širjenje politiène vzgoje, splošne izobrazbe pa tudi
prirejanje zabav in razvedrila. Tako razlièen znaèaj mitingov je zaposlil veliko ljudi in jih politièno in
kulturno razgibal ter aktiviral. Temu »vzorcu« dokaj pisanega sporeda mitinga pa je skoraj redno sledila
zabava kot zelo priljubljena oblika mnoiènega shajanja. Mitingi so kar najmoèneje poudarjali svoj
agitacijski, propagandni in politièni namen. Raven teh nastopov se je polagoma dvigala, odvisna je bila od
števila in monosti izobraenih in razgledanih borcev ter prebivalstva (prim. Krinar, Franc, Slovenska
glasba v NOB, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992, str. 18–19.).
26 Prim. Bojan Adamiè, Dnevnik 1944 (30. 1. – 6. 6. 1944), str. 2–9 (orig. hrani Adamièeva hèerka Alenka
Adamiè).
Slika 1: iz Dnevnika B. Adamièa, 30. 1. – 6. 6. 1944; rkp., orig. hrani hèi Alenka Adamiè; nedelja,
20. 2. 1944 v Domu kulture v Èabru, str. 34–35; B. Adamiè je igral harmoniko in spremljal Anico
(Èepe), nastopil je zbor iz Èabra. Adamiè je igral solistièno harmoniko (ljudske in partizanske
pesmi), dirigiral mešanemu zboru in izvedel Hej brigade, Nabrusimo kose, Kosec koso brusi …
V èasu vojne so v èetah ustanavljali kulturniške skupine. Tista, v kateri je na zaèetku
partizanskega obdobja deloval Bojan, je imela pevski kvartet, dva harmonikarja – to sta
bila B. Adamiè in Vlado Golob – in recitatorja. Vlogo govornika je prevzel kar
politkomisar. Na eni od nedeljskih maš je Bojan igral celo orgle.27 Ko se je v zgodnjem
letu 1944 zaèela nemška ofenziva, so se razmere moèno spremenile. Sem in tja je skupina
še nastopala, vendar zelo poredko, saj je bil Adamiè proti koncu le-te ranjen. Ker se je
oèitno kar precej ukvarjal z mitingi, se njegov osebni dnevnik konèa celo »s sporedi za
nekaj mitingov oz. kako se organizira miting in kaj je potrebno pri tem«.28 Enemu od
sreèanj s kulturniškimi skupinami, ki so delovale na osvobojenem ozemlju, pa bi lahko
rekli, da je bilo za Adamièa »usodno«. Na neki prireditvi je spoznal mlado dekle Barbaro
(Èerniè), ki mu je bila takoj všeè in jo je povabil na kosilo v GŠ. Kasneje sta se poroèila.
Adamièeva »partizanska pesmica« Èe zapojemo veselo za mladinski ali otroški zbor je
nastala v l. 1944 v Èrnomlju na verze Franceta Kosmaèa. Tu je bilo še nekaj naslovov, ki
jih je kasneje uporabil v zabavni glasbi: Beli kurir, Pastirèek (za zbor in orkester), med
njimi pa tudi nekaj skladb za (manjše) komorne zasedbe. Ko je prišla »Adamièeva« Godba
GŠ NOV in POS (v maju) 1945 v Ljubljano in je kasneje postala divizijski orkester
Ljubljane (kasneje pa Vojaški orkester Ljubljana), se je veèina tega Adamièevega opusa
izgubila; razen Polke in (Partizanske) Uverture. Tako je bilo po Adamièevih besedah
izgubljenih 30–40 skladb, ki jih je napisal v èasu druge svetovne vojne.29
44
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
27 Prav tam, 27. 2. 1944 - nedelja, str. 43.
28 Prav tam (brez oznake strani).
29 Prim. Bojan Adamiè, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
Slika 2: Bojan Adamiè, samospev Zdravo, tovariš (bes. Tone Seliškar; tisk: Umetnost in
revolucija-Samospevi, 1943–1945, Knjinica NOV in POS  Glasbena zbirka, ur. Ciril Cvetko,
Partizanska knjiga, Ljubljana 1971, str. 5).
Iz (medvojnega) opusa B. Adamièa
- Bileæanka za godbo (prir. B. Adamiè);
- Èe zapojemo veselo za mladinski ali otroški zbor; pesem je nastala v l. 1944 v
Èrnomlju,30 (prviè) je bila objavljena v pesmarici Partizanski napevi IOOF (1945), str.
60, objava v zbirki Vstanite sunji (1976) pa je povzeta po zbirki Zborovske pesmi (PK
1970), str. 68;31
- Glasbena spremljava za proslavo VDV brigade za enski in mladinski zbor in pihalni
orkester (godbo) na temo Milana Apiha (komp. pred 7. 11. 1944 v Èrnomlju); skladba
bi trajala polno uro (!) in bi morala biti prviè izvedena 7. 11. 1944. Zaradi smrti
komandanta Franca Rozmana -Staneta je bila prireditev preloena;32
- Himna X. Ljubljanske brigade za godbo (prir. B. Adamiè);
45
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
30 Prim. Pesem borb in zmag, Ljubljana: Borec, 1964, str. 85 in Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 293.
31 Prim. Vstanite sunji, Ljubljana: Borec, 1976, str. 358–59 in 567.
32 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 94–95 in Franc Krinar (1988/89), prav tam.
- Hlapec Jernej, zvoèna kulisa k drami za trobento in boben (komponirano poleti 1944,
izvedeno v èasu NOB, datum ni znan, partitura ni ohranjena);33
- Koraènica godbe GŠ za pihalni orkester (= godbo);34
- Koraènica veteranov godbe za pihalni orkester (= godbo);35
- Letalska po ruskem napevu sovjetskih letalcev prir.  instrumentiral B. Adamiè (?);36
- Mesec (= Noè) na Travni gori za violino in klavir (komp. februarja ali proti koncu l.
1944 na Travni gori, krstna izvedba v letu 1944/45: Karlo Rupel – violina in Pavel Šivic
– klavir, potem pa še na drugih kulturnih prireditvah na osvobojenem ozemlju na
Dolenjskem in na radijski postaji ROF);37
- Mi vsi smo mladi za jazzovski ansambel (prviè izvedena med vojno, znaèilna
improvizacija, partitura ni ohranjena;38
- Nabrusimo kose za godbo (prir. B. Adamiè);
- Naša pesem (neznana zasedba);39
- Oj ta vojaški boben za godbo (prir. B. Adamiè);
- (Partizanska) Uvertura za pihalni orkester (= godbo; komp. 1944/45 v Èrnomlju, ko je
bil B. Adamiè z Dragom Lorbkom vodja Godbe GŠ NOV in POS);40
- Pesem talcev/Talcem (komp. 1944/45 na bes. Karla Destovnika - Kajuha), samospev
za glas in spremljavo;41
- Polka za pihalni orkester (= godbo) je Adamiè (tako kot veè skladb za male pihalne
sestave), napisal za GŠ NOV in POS, poleg tega je instrumentiral še številne himne
(zlasti zavezniških drav, kot so ameriška, britanska, sovjetska …), koraènice in druge
skladbe, ki so bile potrebne za programe te godbe;42
- Pomladni trio za pihalni orkester (= godbo);43
- Slavnostna uvertura za godbo;
- Slovenska zemlja, sveta za tri pevske soliste (2 soprana in tenor), mešani in otroški
zbor in klavir (rkp. last Cirila Cvetka, zaznamek v MNZS44);
- Trio za tri klarinete (partitura in parti izgubljeni);45
- Variacije na temo »Bileæanka« za violino in klavir (komponirano konec l. 1944, njena
prva in nadaljnja izvajalca Karlo Rupel – violina in Pavel Šivic – klavir);46
- Variacije na temo »Naglo puške smo zgrabili« za violino in klavir (krstna izvedba 15.
10. 1944: Karlo Rupel – violina in Pavel Šivic – klavir,47 ponatis v Ed. DSS48);
46
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
33 Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 309.
34 Prav tam, str. 306.
35 Prav tam.
36 Prav tam, str. 312.
37 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 95 in Franc Krinar (1988/89), prav tam.
38 Prim. Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 308.
39 Prim. Vstanite sunji, n. d., str. 297.
40 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 95 in Franc Krinar 1988/89), n. d., str. 307.
41 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 90 in Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 303.
42 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 95 in Franc Krinar (1988/89), prav tam (partitura v arhivu Orkestra
slovenske policije).
43 Pesem Borb in zmag, n. d., prav tam.
44 Prim. Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 274.
45 Prav tam.
46 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 95 in Franc Krinar (1988/89), n. d., prav tam.
47 Prav tam.
48 Prim. Violina & klavir, selektorja in redaktorja Toma Lorenz in Alenka Šèek Lorenz, Ljubljana: DSS,
2004. partitura na str. 60–64, violinski part str. 22–23.
- Veèer v gozdu (?);49
- Zdravo, tovariš! (komp. 1944/45 na bes. Toneta Seliškarja), samospev za glas in
spremljavo;50
Kot ugotavljamo, je bil B. Adamiè v èasu svoje aktivne partizanšèine (veèinoma na
ozemlju svobodnega ozemlja Bele krajine) avtor 4 vokalnih del (zborov), dveh
samospevov, 13 instrumentalnih del, dveh skladb za neznano zasedbo, skupaj torej 21
del.51 Po filmski glasbi je drugi najobširnejši Adamièev opus za pihalni orkester oziroma
godbo (ok. 160 skladb). Tej zasedbi je ostal zvest skoraj do konca svojega ivljenja, saj je
med njegovimi zadnjimi deli npr. tudi muzikal Sneguljèica (1993), ki ga je namenil
pevskim solistom, zboru in pihalnemu orkestru.
Slika 3: Bojan Adamiè, samospev Talcem/Pesem talcev (bes. Karel Destovnik - Kajuh; tisk:
Umetnost in revolucija  Samospevi, 1943–1945, Knjinica NOV in POS  Glasbena zbirka, ur.
Ciril Cvetko, Partizanska knjiga, Ljubljana 1971, str. 1).
47
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
49 Prim. Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 315.
50 Prim. Pesem borb in zmag, n. d., str. 90 in Franc Krinar (1988/89), n. d., str. 305.
51 Prim. Franc Krinar (1992), n. d., str. 146. Tukaj se ta interpretacija malce razlikuje od predhodne (Prim.
Radovan Gobec, Pesem borb in zmag, n. d., str. 15), ki navaja v skupnem seštevku »le« 8 Adamièevih del;
od tega: nobenega zbora, en mladinski zbor, 2 samospeva in 5 instrumentalnih, vokalno-instrumentalnih
in scenskih del.
Slika 4: Bojan Adamiè, Èe zapojemo veselo, moški zbor a cappella (bes. France Kosmaè; vir:
Partizanski pevski zbor, Ljubljana).
»Postscriptum/Pripis«
Nekaj tovrstne ustvarjalne, tj. kompozicijske refleksije na vojna leta je Adamièu ostalo še
po vojni. To vsekakor dokazujejo naslovi skladb, ki jih je ali komponiral ali priredil, kot so
npr.: Drue Tito (bes. Jovica Škoro), Mi smo Titovi mornarji (skladatelj Emil Glavnik,
prir. B. Adamiè na bes. Manka Golarja), Spomin na osvoboditev (na bes. Toneta Pavèka in
Franceta Kosmaèa; 1985), Titu (bes. Branko Šömen), Vojak na strai (bes. France Filipiè),
Vojaški konj (bes. Janez Menart), Vojska miru (bes. Dušan Bial). Pisal pa je tudi glasbo
na srbsko-hrvaška besedila Branka Karakaša, Stjepana Benzona idr.52 Da je B. Adamiè
ves èas ostal zvest duhu partizanske dobe, ki jo je obarval z zabavno glasbo in jazzom,
dokazujejo tudi nekateri filmi, za katere je napisal glasbeno spremljavo, kot so na primer
kratki dokumentarni, propagandni, reportani ali igrani filmi: Mašèujmo in kaznujmo
(1946, reiser Dušan Povh), Mladina gradi (1946, reiser France Štiglic), Prvi maj v Trstu
(1948, reiser Mirko Grobler), Bodoèi èuvarji neba (1949, reiser Jane Kavèiè), Za novo
48
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
52 Prim. arhivske mape B. Adamièa (A-) v NUK, Glasbena zbirka.
zemljo in kruh (1950, reiser Ernest Adamiè), Koraki v svobodo (1951, reiser Jane
Kavèiè), Obnova v deeli svobode (1955, reiserja Metka in Metod Badjura), Partizanske
kolone (1958, reiser Branko Vukotiæ), Ko vojaški bobni utihnejo (1960, reiser Miloš
Bukumiroviæ), To bo novo mesto (1960, reiser Miloš Bukumiroviæ), Oklepnik (1961,
reiser Oto Deneš), Pesem o moji deeli (1962, reiser Stole Jankoviæ) idr. Podobno
zasnovana je tudi Adamièeva glasba za nekatere celoveèerne (igrane) filme: Trenutki
odloèitve (1955, reiser František Èap), Ne obraèaj se, sine (1956, reiser Branko Bauer),
Rafal v nebo (1956, reiser Vojislav Bjenjaš), Tri èetrtine sonca (1959, reiser Joe
Babiè), X-25 javlja (1960, reiser František Èap), Partizanske zgodbe (1960, reiser Stole
Jankoviæ), Signali nad mestom (1960, reiser ivorad Mitroviæ), Pesem (1961, reiser
Radoš Novakoviæ), Sreèni umirajo dvakrat (1966, reiser Gojko Šipovac), Diverzanti
(1967, reiser Hajrudin Krvavac), Mali vojaki (1967, reiser Bahrudin Cengiæ), Most
(1969, reiser Hajrudin Krvavac), Valter brani Sarajevo (1972, reiser Hajrudin
Krvavac), Slike iz ivljenja udarnika (1972, reiser Bahrudin Èengiæ), Dekliški most
(1976, reiser Miomir Stamenkoviæ), Partizanska eskadrila (1979, reiser Hajrudin
Krvavac), Nasvidenje v naslednji vojni (1980, reiser ivojin Pavloviæ) in še v
TV-dramah, igrah, nanizankah, kot so: Frontno gledališèe  Igralska skupina IX. korpusa
(1975, reiser Janez Drozg), Frontno gledališèe  »Veseli teater« (1975, reiser Janez
Drozg) idr.
Slika 5: Bojan Adamiè, Polka za pihalni orkester  godbo, 1944 (orig. rkp. partit. B. Adamiè;
kopijo orig. hrani arhiv Orkestra slovenske policije), str. 1.
49
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Slika 6: Bojan Adamiè, Polka za pihalni orkester  godbo, 1944, tisk: Maribor: Zaloba Hartman,
1999, str. 1.
50
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Zakljuèek
Adamièev ustvarjalni opus v èasu 2. svetovne vojne ni bil niti velik niti tako pomemben,
da bi ga lahko ob vrednotenju njegove celotne bibliografije primerjali z njegovim velikim
pomenom v slovenski glasbi v èasu druge polovice 20. stoletja. Pa vendarle lahko na
podlagi le nekaj ohranjenih del izmed ok. 30 napisanih v tistem èasu (1943/45)
ugotovimo, da so prenekateri njegovi samospevi, zbori in koraènice (= «partizanske
pesmi-ce«), mnogo veè kot pa zgolj utilitaristièna oz. uporabna muzika tistih èasov. Petje,
ki ga je B. Adamiè e takrat poloil v usta in med note partov instrumentov godbe, tj.
pihalnega orkestra (alla njegova Tratata  zdaj igra naša muzika) pa je (tudi po njegovih
besedah) pomenilo nekaj povsem novega: po vsebini in obliki in je e takoj neposredno po
koncu vojne pomenilo doloèene (tekmovalne) rezultate v Trstu (1945). Del teh ugotovitev
velja še dandanes, saj so Adamièeva dela za godbene sestave še vedno iva in redno
prisotna na pultih naših godb. Tako kot oba njegova samospeva (Pesem talcev, Zdravo,
tovariš!), ki sodita v sam vrh slovenske vokalno-instrumentalne miniature tistega èasa in
èe dodamo še zbor Èe zapojemo veselo, je to prav tisti del Adamièeve ustvarjalnosti, ki bo
ostal trajno zapisan v slovensko glasbeno zgodovino. Èetudi je v veèini danih primerov
šlo za Adamièeve ustvarjalne prvence, v njih ne najdemo kakšnih bistvenih
(kompozicijskih) zadreg, pa èeprav ni imel za seboj èisto prave oziroma uradno
dokonèane »kompozicijske šole«. Bil pa je glasbenik, ki mu je njegova poustvarjalna
potenca nenehno narekovala ustvarjalnost. Èe e v teh njegovih prvencih, ki so bili tako
ali drugaèe tudi utilitaristièni (tako za IPZ, Godbo, SNG in ROF »Krièaè« s pevci in
instrumentalistisolisti), išèemo Adamièeve umetniške potence, jih seveda tudi najdemo.
Je pa še nekaj, kar veje tudi iz njegove kar najbolj »resne« oz. »klasiène« glasbe: ta e v
vojnih èasih zveni krepko zabavno (tako v melodiènih, ritmiènih, harmonskih in
oblikovnih pogledih). V njih je moè zaslediti zametke (Adamièevih tako znaèilnih)
kasnejših modusov in refrenov. Torej je kar precej ustvarjalnih in še posebej
kompozicijskih nastavkov, ki vejejo iz Adamièevega medvojnega (glasbenega) opusa
(1943/45) in so dobili svoj pomen in (do)konèni smisel v nadaljnjem in mnogostranem
(povojnem) delovanju in mojstrovem opusu. Prisotni so v dirigiranju, ki se je prièelo z
Godbo GŠ NOV in POS, klavirskih (in harmonikarskih) skladbah in improvizacijah, v
njegovih skladbah za pihala, trobila in tolkala (ali za godbo, ki je kasneje prešla v big
band), v vokalu (vzori v medvojnih samospevih in zborih) in v vsem tem se je enormno
razprostrl v zabavno glasbo, popevke in šansone in ne nazadnje: idejno. Kljub temu da je
bil B. Adamièu vseskozi zelo blizu orgelski instrument, se je le-ta tudi po njegovi
(osnovni) zasnovi prelevil v orkester razliènih zasedb: zabavni, pihalni, simfonièni …
Bojan Adamiè se je s svojim kratkim predvojnim in medvojnim delovanjem na
podroèju zabavne in jazzovske glasbe in navkljub šolanju za ti. »klasiènega« glasbenika,
na podlagi kratke medvojne (1943/45) epizode organizatorja, glasbenega interpreta in
ustvarjalca na podroèju t.i. resne oz. klasiène glasbe, prelevil v legendarnega slovenskega
skladatelja filmske, scenske in zabavne glasbe.
51
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Slika 7: Bojan Adamiè, Mesec (= Noè) na Travni gori za violino in klavir (orig. rkp., 1944; hrani
NUK  Glasbena zbirka), str. 1.
Slika 8: Nikolaj Pirnat, Bojan Adamiè (karikatura), 1944 (hrani fototeka Muzeja novejše
zgodovine v Ljubljani).
52
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Dodatek: Adamiè Bojan, skladbe iz èasa NOB (1943–45)53
Mešani zbor in klavir:
SLOVENSKA ZEMLJA, SVETA … (za 3 pevske solite: 2 soprana in tenor, mešani in
otroški zbor in klavir) – last C. Cvetka (zanznamek v MNZ Lj.).
Mladinski – otroški zbor:
ÈE ZAPOJEMO VESELO (bes. France Kosmaè), komp. 1944 za enoglasni zbor a
cappella.
Samospevi:
PESEM TALCEV/TALCEM (bes. Karel Destovnik - Kajuh), komp. 1944/45,
ZDRAVO, TOVARIŠ! (bes. Tone Seliškar), komp. 1944/45.
Godbe-pihalni orkestri:
(PARTIZANSKA) UVERTURA, komp. 1944/45 v Èrnomlju,
POLKA, komp. 1944,
KORAÈNICA GODBE GŠ,
KORAÈNICA VETERANOV,
POMLADNI TRIO,
SLAVNOSTNA UVERTURA.
Vokalni solisti, zbor in orkester:
GLASBENA SPREMLJAVA za proslavo VDV brigade, komp. pred 7. 11. 1944 v
Èrnomlju za godbo (pih. ork.), enski in mladinska zbor (na temo Milana Apiha).
Mali orkester, jazz in plesna dela:
MI VSI SMO ŠE MLADI za jazzovski ansambel (prviè izvedena med vojno 
improviz., partit. ni ohranjena).
Komorna dela:
HLAPEC JERNEJ, zvoèna kulisa k drami, komp. poleti 1944 za trobento in boben
(skladba je bila izvedena med NOB, partit. ni ohranjena),
MESEC (= NOÈ) NA TRAVNI GORI za violino in klavir (komp. feb. 1944 na Travni
gori; krstna izvedba 1944/45: Karlo Rupel – violina in Pavel Šivic – klavir),
TRIO za tri klarinete (partit. in parti izgubljeni),
VARIACIJE na temo „Bileæanka“ za violino in klavir (komp. konec 1944),
VARIACIJE na temo “Naglo puške smo zgrabili” za violino in klavir (krstna izvedba
15. 10. 1944: Karlo Rupel – violina in Pavel Šivic – klavir).
Brez znane zasedbe:
LETALSKA – po ruskem napevu pesmi sovjetskih letalcev, instrumentalna skladba (?),
VEÈER V GOZDU (?).
53
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
53 Sestavljeno po Franc Krinar, Slovenska glasba v NOB, n. d., str. 101–134.
Slika 9: »Na smrt obsojeni«, kot je zapisal B. Adamiè k fotografiji 22. 2. 1945: od leve proti desni:
Stana itnik, Vera Hrešèak, mitraljezci: Bojan Adamiè, Stanko Kermelj in Janez Butara (orig.
hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani).
Slika 10: Bojan Adamiè, Variacije na temo ‘Naglo puške smo zgrabili’ za violino in klavir (rkp.
[prepis?] klavirskega parta; 1944; orig. hrani NUK-Glasbena zbirka), str. 1.
54
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 11: Bojan Adamiè skupaj s kolegom, dirigentom Godbe GŠ NOV in POS Dragom Lorbkom
(1904–1987; sep. 1944; orig. hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani).
Slika 12: Bojan Adamiè (skozi okno gleda slovenski partizanski skladatelj in pedagog Anton
Lavrin; 1908–1965; Bela krajina, 12. 4. 1945; foto Stana Vinšek; orig. hrani fototeka Muzeja
novejše zgodovine v Ljubljani).
55
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Slika 13: Adamiè dirigira Godbi GŠ NOV in POS (avg. 1944), v zasebni lasti.
56
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Kratice
ARS - Arhiv Republike Slovenije
DSS - Društvo slovenskih skladateljev
Ed. DSS - Edicije Društva slovenskih skladateljev
FF - Filozofska fakulteta (UL, Univerze v Ljubljani)
GA - Glasbena akademija (danes Akademija za glasbo)
GŠ - Glavni štab
GŠ NOV in POS - Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov
Slovenije
GZ NUK - Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjinice (v Ljubljani)
IGIZ/IMIS
CIMRS UM - Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti/Institute for Music
Information Science pri Centru za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru
IOOF - Izvršni odbor Osvobodilne fronte
IPZ - Invalidski pevski zbor
MNZS - Muzej novejše zgodovine Slovenije
NOB - Narodnoosvobodilni boj, borba
NUK - Narodna in univerzitetna knjinica
OF - Osvobodilna fronta
PIPZ - Partizanski invalidski pevski zbor
PD - Prešernova druba
PK - Partizanska knjiga
PORL - Plesni orkester Radia Ljubljana
ROF - Radio OF (= Osvobodilne fronte)
RTV - Radiotelevizija Slovenije
SNG - Slovensko narodno gledališèe
SNOS - Slovenski narodnoosvobodilni svet
SOKOJ - Savez organizacija kompozitora Jugoslavije
SUMPJ - Savez udruenja muzièkih pedagoga Jugoslavije
SUMUJ - Savez organizacija muzièkih umetnika Jugoslavije
SUOUJ - Savez udruenja orekstarskih umetnika Jugoslavije
VDV - Vojska dravne varnosti
ZI - Znanstveni inštitut (FF, Filozofske fakultete v Ljubljani)
ZZB NOV - Zveza zdruenj borcev narodnoosvobodilne borbe
57
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Literatura in viri
Adamiè, Bojan, Dnevnik, (rkp., 1944), v zapušèini hèerke Alenke Adamiè.
Adamiè, Bojan, Mesec na Travni gori za violino in klavir, Ljubljana: Ed. DSS 1724,
2004.
Adamiè, Bojan, Variacije na temo NAGLO PUŠKE SMO ZGRABILI za violino in
klavir, prepisklavirskega parta (zapušèina B. Adamièa v NUK, Glasbena zbirka, 1.
mapa, Kronika).
Arhiv Orkestra slovenske policije.
Arhiv Orkestra slovenske vojske.
Budkoviè, Cvetko, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, od nastanka
konservatorija do Akademije za glasbo 1919–1946, Ljubljana: ZI FF, 1995.
Javoršek, Joe, Radio Ljubljana, Osvobodilna fronta, Knjinica OF, 6, 1979.
Komel, Miklav, Kako misliti partizansko umetnost, Ljubljana: Zaloba /*cf., 2009.
Krinar, Franc, Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju (magistrska naloga),
Ljubljana: FF, 1988–89.
Krinar, Franc, Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, Ljubljana: ZI FF,
1992.
Krinar, Franc, Pinter, Tihomir, Sodobni slovenski skladatelji/Contemporary Slovene
Composers) in Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana: PD, 1997.
Lukoviæ, Petar, »Paberki iz ivljenja in dela« / »Bojan Adamiè« / »Veèni fant s
trobento« (v: Nedeljski dnevnik, L. XXVII/27, 1988, št. 310, 13. 11. 1988, str. 25
do L. XXVII/27, 1988, št. 343, 18. 12. 1988, str. 25.).
MUZIKA I MUZIÈARI U NOB, Zbornik seæanja, Beograd: SOKOJ, SUMUJ,
SUMPJ, SUOUJ, SOREUJ, 1982.
MUZIKA IZZA BODLJIKAVIH ICA, Zbornik seæanja, Beograd: SUMUJ, SOKOJ,
SUOUJ, SUMPJ, 1985.
Orkester slovenske vojske, programski list za koncert 3. apr. 2012 v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma.
Pesem borb in zmag, izdano ob 20-letnici PIPZ Ljubljana, Ljubljana: Borec, 1964.
Samospevi 1943–1945, Ljubljana: Knjinica NOV in POS, Glasbena zbirka, uredila
Glasbena komisija Sveta za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri
Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije (ur. in uvod napisal Ciril Cvetko), 1971.
Spletna stran: http://www.bojan-adamic.si.
Šalamon, Jani (2012), »Joe Brun-partizanski dirigent in skladatelj«, avtorjev tipkopis
za mednarodni interdisciplinarni simpozij Maribor 2012: Kultura v èasu druge
svetovne vojne 1939–1945, Muzej narodne osvoboditve Maribor in IGIZ/IMIS
CIMRS UM (v tisku; uporabljeno s pisnim dovoljenjem avtorja).
58
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Štok-Korotan, Joe, »Godba na bojišèu« (v: Borec, L. VIII/8, št. 11 /nov. 1956, str.
434–38/ in nadaljevanje in konec, prav tam, št. 12 /dec. 1956, str. 495–98.).
VSTANITE SUNJI, Zbirka revolucionarnih pesmi narodov vsega sveta (ur. Milan
Apih, Rafael Ajlec, Radovan Gobec, dr. Radoslav Hrovatin), Ljubljana: Borec,
1976.
Zdravo, tovariš! Partizanski samospevi za glas in klavir, Slovenski umetniški klub,
Ljubljana: 1945.
Zapušèina Bojana Adamièa na zasebnem naslovu Alenke Adamiè.
59
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Bojan Adamiè’s Music During World War II
Summary
The Adamiè’s creativeness works during the Second World War isn’t neither great neither
that significant in the whole composer’s bibliography (his works) that we can compared
by his the whole important meaning in Slovenian music during the second half of the 20th
century. By some Adamiè’s kept works among his round 30 compositions from that time
(1943/45) we can confirm, that some of his works as are: songs, choirs and marches (= the
“partisans /short/ songs”) they are the great then usefulness i.e. utility music from that
times. The singing which then B. Adamiè put it in the mouth and in the notes of
instrumental parts of the military bands i.e. wind bands. By the author’s words this was
some new: as to contents and formal which were immediately after the end of the (Second
World) War. It meant decided (rival) results in Trieste (1945); the part of these statements
is costing today but they are the Bojan Adamiè’s works are “alive” always and they are
usually presented on the desks of our military bands; not only in this solemn year. As
together Adamiè’s songs (Pesem talcev, Zdravo, tovariš!) which are came out from the
War years in the top of the Slovenian vocal-instrumental miniatures of that time and space
and the choir Èe zapojemo veselo. It is the same repertory of Bojan Adamiè’s creativeness
which Bojan Adamiè’s Music During World War II would stay permanent written in
Slovene music history and in actually music of our time and space. Although in these cases
have been for Adamiè’s creativeness (music) firstlings in it we can’t find what kind
fundamental (compositing) embarrassments. For all that Adamiè was not behind he has
never “compositional school”. He was the musician of course whom the performance
potence continullay extended, even it reached and too reached by the creativeness. If it
was in these his (compositions) firstlings – which were so and so usefulness – (as an IPZ,
Godba, SNG and ROF “Krièaè” by singers and instrumental players-soloists) we are
looking for the Adamiè’s artistic potence, we can find. But there are something which are
following from this Adamiè’s what the best “serious” i.e. “classical” music: this was then
strongly sounded entertaining (by the melodious, rhythmical, harmonic and formal
sights), that we don’t write can trace the origin (to Bojan Adamiè that significant) later
modes and refrains. There are many creativeness (musical) and special compositional
piece added. They are ensued from the Adamiè’s between the World War Two (music)
works (1943/45). It had itself significant and (end)final meaning in towards and
multilateral (after War) “the master” Bojan Adamiè’s activities and in works: in
conducting which was start by Godba GŠ NOV and POS, in piano (and accordion) music
pieces and improvisations, in (the preference) music, the pieces for wood-wind and wind
instruments and for percussion (or military band which was later stopped in the big band),
in vocal (which came from between the World War Two songs and choruses) which was
enormous spread in the entertainment music, songs and chansons and not finally: by
opinion. Although has been to B. Adamiè very favorite music instrument the organ it was
by its (elementary) design to change in orchestra of various casts: entertainment-, wind-,
symphonic-, …
60
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Bojan Adamiè is assure by very short pre-War and between the World War Two
activities by the area entertainment and jazz music and for all that previous education by
i.e. “classical” musician, by the short between the World War Two (1943/45) episode as
an organizer and musician interpret and the creator by the area i.e. serious i.e. classical
music, he went over to legendary Slovenian composer of the film-, scene- and
entertainment music.
61
Franc Krinar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE