Št. 14. V Ljubljani, 7. aprila 1906. Leto II. Notrani Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLMSILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za »/ s strani 25 K, za 3 ' 3 strani 18 K, za ‘/ 3 strani 9 K, za V I0 strani o Iv. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Izdajalci splošne, jednake volilne pravice. Že pol leta pretresa državo boj za splošno in jednako volilno pravico. V državnem zboru zmaga tega edino upravičenega načela že zori in nam kali veselje le sleparska volilna geometrija, ki krade koroškim in štajerskim bratom zastopstvo. Z glasovi vseli sloven¬ skih poslancev je kranjski deželni zbor sklenil reso¬ lucijo, v kateri poživlja vlado, da mu predloži reformo v smislu splošne in jednake volilne pravice za deželni zbor. Narodno-napredna stranka je z ozirom na svoje meščanske volilce en čas pomišljala, ali naj glasuje za tako resolucijo, vendar je trenotni strankarski koristi podredila višji smoter in glasovala za predlog. Vlada je sedaj predložila načrt volilne reforme. Kakor v zasmeh večini, ki je zahtevala jednako volilno pravico, je predložila smešno skrpucalo brez glave in nog — brez smisla. Deželnemu zboru, čegar velika večina je zahtevala jednako volilno pravico, si upa vlada predložiti načrt, v katerem ostane 81 vele¬ posestnikom ali bolje 53 nemškutarjem, katerih posestva so slučajno v deželni deski vpisana, 10 poslancev! Nemcem ostane tudi 1 mestni mandat. Da so tedaj Nemci z načrtom zadovoljni, je umljivo. Ako pa dela slovenska stranka na uveljavljenje takega naklepa, je to pravo narodno izdajstvo. Klerikalci in Nemci so očetje načrta. Vlada je le izvršiteljica njihove volje. Zakaj so Nemci z načrtom zadovoljni, smo videli. Kaj pa se je dalo klerikalcem? Vlada predlaga 10 mandatov za skupno splošno kurijo. V tej kuriji voli vsak mož, ki je nad 24 let star. Taka „splošna“ volilna pravica pa je le slepilo proti ljudstvu, ako se kurije vzdrže. Kajti v njej volijo tudi vsi tisti, ki volijo v višjih kurijah! Doslej brez¬ pravnim je s tako karikaturo bore malo pomagano. 'Pake dozdevne „pravice“ se mečejo le' beračem pod mizo, da se jih uteši in preslepi. Klerikalcem se ne gre zato. da ljudstvu pribore kako pravico, ampak le, da dobe v deželnem zboru in odboru večino in nadvlado! Zato so izdali splošno jednako volilno pravico in izdali naše na¬ rodne zahteve. Teh 10 mandatov ..splošne kurije' 1 pa so razdelili na tako neumno-hudoben način, daje mogla biti res samo sedanja klerikalno-nemškutarska vlada tako slepa, da se je šla osmešit pred vsem svetom. Le po¬ glejmo to razdelbo : Kmetje iz škofjeloškega okraja naj volijo skupaj z — logaškimi! Človek navadnih možgan bi Škotjeloko združil z Gorenjsko. Zakaj pa ni tako? V tem volilnem okraju naj volijo tudi idrijski rudarji, ti pa klerikalcem ne diše, zato brž v en lonec z logaškimi in škofjeloškimi kmeti, da se skrpa iz tega mandat za klerikalce. Zanimivo je tudi, kako ista vlada in klerikalci, ki v državnozborskem načrtu zahtevajo, da volijo trgi in mesta s kmeti, v dežel n o- zborskem načrtu izločujejo večje kraje iz kmetov. Odkrito izjavljamo, da nas veseli, da je prišlo v deželnem zboru tako daleč. Klerikalna stranka je lani zatajila svoje prejšnjo ime „katoliško-narodna“, nadela si je ime „ljudska“. S tem pa, da je hotela enkrat za vselej vzdržati nemško veleposest, ljudstvo slepiti z „švindel-kurijo“, je pokazala, da je protiljudska in da je popred lagala, ko je po shodih in listih kričala o krivičnih kurijah in nemški nevarnosti. Takih neznačajnih ljudi slovenski kmet ne sme pustiti do vlade. Delajmo, da postane zlobni, pa tudi k sreči neumni naklep sedaj čisto javne zaveze Sclnvarz- Schwegel-Šušteršič za klerikalce tista jama, ki so jo kopali drugim, pa jo pripravili le zase. Politične vesti. Obstrukcija. Sedaj so klerikalci skusili, da je obstrukcija nekaj, kar se tudi proti njim lahko obrne. Širokih ust so govorili, da se brez njih nič ne zgodi. Sedaj vidijo. Treba pa povdariti, da je bila sedanja Stran 142. NOTRANJE C Letnik II. obstrukcija v deželnem zboru vse kaj drugega kot ona obstrukcija, ki so jo delali klerikalci. Ti so obstruirali proti deželnemu proračunu in proti vsem predlogom in naj so bili tudi popolnoma gospodarski. Obstruirali so proti rednemu delovanju dež. zbora. Sedanja obstruk¬ cija pa je le preprečila sleparske nakane klerikalcev, dobiti deželo v svoje roke. in ni bila nikakor obrnjena proti rednim nalogam deželnega zbora. Na to opozarjamo somišljenike pri agitaciji. Da, celo nujni predlogi, ki so se stavili v tem zasedanju, to kažejo. Notranjski poslanec Franc Arko n. pr. je stavil tri nujne predloge: Prvi zahteva, da dovoli deželni zbor podporo cestnemu odboru postojnskemu, da se popravi most čez Pivko pri Velikem Otoku. Ta most je neuporaben že od lani. Zadeva je skrajno nujna. Drug predlog meri na to, da naj vlada vendar že enkrat prizna postojnski občini njeno lastninsko pravico do jame, da prevzame občina upravo. Če dobi občina jamo, bo zanjo položaj, kar se tiče občinskega gospodarstva in kredita, hipoma drugačen. Tretji predlog zahteva, da vlada vendar že enkrat reši prošnjo po¬ stojnskih opravičencev, da se naj pašniki katastralne občine Postojna razdele. Ta prošnja je bila oddana že pred več leti, a spi mirno pri agrarski komisiji ali pa kje drugod pri slavni, a leni vladi. Gradove v oblakih sta si zidala Šušteršič in Schwegel. Upala sta, da z novim volilnim redom po¬ meteta iz dež. zbornice vse, kar ni nemško in klerikalno. Če bi pa le prišel v zbornico kak „liberalec“ ali kak poslanec kmetske stranke, bo zanj že poskrbel neki §, ki daje večini pravico, da vrže takega poslanca iz zbor¬ nice, ki se jim ne vede prav. Manjšina mora biti glasna, če hoče, da se jo čuje, a kakor hitro bo začel tak nemško-klerikalni zvezi neljub poslanec govoriti malo ostreje in odločneje, pa bi ga postavili na zrak. No. to je bil tudi le gradiček v oblakih, ki ga imata v lasti danes Šušteršič in Šuklje, ki imata ta teden neznansko dolge nosove. Zdaj prosjačita krog vlade, da bi razpisala nove volitve za deželni zbor. Bodimo pripravljeni! Vladno-klerikalni načrt in kmetje. Iz kmetov se načrt naravnost norčuje. Od nekdaj zahtevamo, da naj vsak volilni okraj voli po enega poslanca, kajti le tako se vzdrži potrebni tesni stik poslanca z volilci. Klerikalno-vladni načrt pa n. pr. vzdržuje, da ostanejo kmetski okraji, ki volijo po dva poslanca, mesto da bi se jih delilo in bi vsaka polovica volila po enega. Na Notranjskem n. pr. bi naj ostalo še naprej tako, da v okraju, kjer sta izvoljena zdaj Krek in Drobnič, ostane pri starem. Zakaj? Ker se boje, da bi znali kmetje v jednem delu, če bi se sedanji okraj delil, izvoliti neklerikalnega moža, sedaj pa en okraj pre¬ glasuje drugega. Na eni strani se je izločilo n. pr. Logatec, Cerknico iz okolice, češ ti ljudje imajo čisto druge interese kot kmeti, kar seveda ni res, na drugi strani pa vrglo vkupaj logaške kmete in idrijske de¬ lavce, ki imajo res od kmetov različne interese. Če pa vidimo, da bi po klerikalni želji volili delavci v Zagorju ob Savi z novomeškimi meščani, ko nimajo mrvice skup¬ nega, če se vsem dosedanjim mestnim skupinam pri- dajajo novi kraji, samo kočevsko-ribniški ničesar, seve le, da se Nemcem ohrani ta mandat — potem pač ne moremo reči drugega, kot da je predloga prišla malo prepozno: v postu namesto o pustu. Politične vesti. Konferenca, ki je razpravljala o razmerju velevlasti v Maroko, se bo končala s po- voljnim vspehom. Francija in Nemčija se sporazumeta. Slednja pa je morala veliko popustiti. — Med cesarjem in Madjari se zopet vrše dogovori za mir. Košutovci menda prevzamejo vlado. Deželni zbor kranjski. 2. aprila ob 11. uri dopoldne so se zbrali deželni poslanci k seji, da čujejo, kakšno predlogo volilne reforme bo predložila vlada nenadoma sklicani zbornici. Deželni predsednik je v slovenskem in nemškem jeziku pozdravil zbornico. Naznanil je, da se vlada na sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim so slovenski poslanci zahtevali za deželni zbor splošno, jednako volilno pravico, ne bo ozirala. Kurije naj ostanejo, le na vsakih 50.000 prebivalcev naj pride en nov poslanec splošne kurije, v kateri voli vsak mož, ki je dovršil 24. leto. Privilegij v deželno desko vpisanih velepo¬ sestnikov ostane ! Iz načrta povzemamo sledeče : V deželnem zboru je sedeminštirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in škof. b) šestinštirideset iz¬ voljenih poslancev, in to: deset poslancev za veliko posestvo: deset poslancev za mesta, trge in obrtne kraje, imenovane v volitvenem redu ter za trgovsko in obrtno zbornico; šestnajst po¬ slancev za kmetske občine; deset poslancev za občni volilski razred. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana (dva poslanca); 2. mestna občina Idrija; 3. mestne občine Kranj, Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki*, trg Veliki Mengeš* in selska občina Domžale*; 4. mestna občina Radovljica, tržni občini Tržič in Kropa*, trg Jesenice* s sosesko Sava, soseska Ja 7 vornik*, selska občina Kamna Gorica* in trg Bela peč*; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče* Vipava* in Cerknica* ter mestna občina Lož; 6. mestne občine Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica, trgi Litija*, Mokronog*, Radeče* in Žužemberk* ter soseski Za¬ gorje (!)* in Toplice* v selski občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. Volilni okraji za volitev 16 poslancev iz kmetskih občin so sledeči sodni okraji: * pomeni, da ti kraji niso bili poprej v tej skupini. Letnik II. NOTEANJEC Stran 143. 1. Ljubljana in Vrhnika; 2. Kamnik in Brdo; 3. Kranj, Tržič in Škofja Loka; 4. Radovljica in Kranjska gora; 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica; 6. Vipava in Idrija; 7. Novo mesto, Kostanjevica in Krško; 8. Trebnje, Višnja gora, Žužemberk, Mokronog in Radeče; 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče; 10. Črnomelj in Metlika; 11. Litija. Volilni okraji za volitev poslancev občnega volil¬ nega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana s selskimi ob¬ činami Dobrunje (!), Moste, Zgornja Šiška, Rudnik (!), Spodnja Šiška in Vič; potem sodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stolnega mesta Ljub¬ ljana ter drugih pod 1. naštetih selskih občin) in Vrhnika ; 3. Brdo in Kamnik ter selske občine Cerklje, Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj; 4. Kranj (brez pod 3. naštetih selskih občin), Tržič, Kranjska gora in Radovljica; 5. Škofja Loka, Idrija in Logatec; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica; 7. Litija, Radeče in Višnja gora; 8. Krško. Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk, potem selske občine Poljane in Črmošnice v sodnijskem okraju Novo mesto ter Planina v sodnijskem okraju Črnomelj; 10. Metlika, Novo mesto (brez selskih občin Po¬ ljane in Črmošnice) in Črnomelj (brez selske občine Planina). Pri razgovoru, kako naj se obravnava vladni načrt, so že nastopili skupno Nemci in klerikalci. Ti so oboji glasovali, naj se stvar kar naglo brez pomisleka reši. Protipostavno so sklenili, da se predloga brž izroči ustavnemu odseku, ne da bi bila prej glavna debata, ki se jo tako Nemci kakor klerikalci boje, ker so v krivici. 3. aprila je zboroval ustavni odsek. Nemci so se izjavili, da so s predlogo zadovoljni, zahtevajo le še, da mora biti pri vsaki bodoči premembi volilnega reda 4 /s poslancev v zbornici (sedaj je treba 3 / 4 ), to pa zato, da lahko sami onemogočijo vsako njim neljubo reformo! In Šušteršič se jev imenu klerikalne stranke izjavil za predlogo in za Schweglov predlog! Nato so v odseku začeli narodno-napredni poslanci obstrukcijo z dolgimi govori. Tako se je ustavni odsek • razšel zvečer ob 11. uri brez sklepa. V seji dne 4. aprila so menili klerikalci, da bodo v zvezi z Nemci kar iznenada pod roko spravili svoj nesramni načrt v glasovanje. Dogovorili so se, da se I vladna predloga ne bo niti v odseku predelala, ampak da bo zbornica kar po kratkem razpravljanju glasovala. Zato je prikorakal v zbornico tudi škof, ki se drugače za delo deželnega zbora ne zmeni. Zato so se odločili tudi, da z nasilstvi onemogočijo vsako zadrževanje. Narodno-napredni poslanci so vložili v sredo zjutraj 15 nujnih predlogov. Deželni glavar pa je kršeč zakon izjavil, da bo najprej treba razpravljati o vladni predlogi. To nasilstvo je prisililo narodno-napredne poslance, da so začeli z drugimi sredstvi: z rogovi, bobni, ragijami, činelami, renami, lajno, gramofonom, piščalkami itd. so napravili tak ropot, da klerikalni poslanec dekan Arko ni mogel govoriti. Ko se je v popoldanski seji poslanec Hribar oglasil k besedi, mu je glavar ni dal in zopet kršil zakon. Obstrukcija se je nadaljevala cel popoldan. Klerikalci so poparjeni gledali, kako jim gre upanje, da pridejo v kratkem do večine, po vodi, začeli so po¬ nujati, kakor ponuja mešetar na sejmu, le da so ti go¬ spodi tržili z ,.svetimi ljudskimi pravicami 11 . Ponujali so Ljubljani še 1 mandat, da naj ostane razdelba na deželi pri starem itd., vse pa le, če se takoj še tisti dan sklene reforma. Napredni poslanci so to kravjo kupčijo odklonili, saj se takih dalekosežnih stvari ne obravnava v par minutah. Pogajanja so se tedaj razbila in obstrukcija se je nadaljevala in — zmagala. Zvečer se je seja zaključila. Kdaj bo prihodnja seja. še ni znano. Domače vesti. častnim občanom je izvolila občina Podkraj gosp. Ivana Nosana, c. kr. sodnega svetnika v Vipavi. Gospod svetnik si je pridobil tekom svojega mnogo¬ letnega službovanja v Vipavi mnogih zaslug za vipavski sodnijski okraj in posebno še za občino Podkraj. Notranjska posojilnica v Postojni je na svojem občnem zboru dovolila podpore: družbi sv. Cirila in Metoda 30 K, Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu, Pragi, na Dunaju po 50 K, za ljudsko knjižnico v Postojni 100 K, „Sokolu“ v Postojni 100 K, Kmetijski podružnici v Orehku 50 K, Olepše¬ valnemu društvu v Postojni 50 K, požarni brambi v Studenem in Postojni po 50 K, pevskemu društvu »Postojna,, 100 K. Vinski semenj z veselico v Postojnski jami prirede dne 6. majnika 1906. Postojnsko jamo je obiskalo v mesecu marcu 276 oseb. Vstopnina znaša 1184 K; prejšnje leto pa le 235 oseb z 1066 K. Za april so prijavile svoj obisk večje družbe z Dunaja in Brna, Pašnik ob poti na Javornik je gorel 1. t. m. Radi vetra se je bilo bati za ondotne pogozdovalne nasade. Ogenj so v teku ene ure pogasili. V Vipavi bode, kakor je citati na lepakih, nekaj časa izvrševal zobozdravnik iz Ljubljane zobozdravniško prakso. Nam se to čudno zdi, ker je znano, da se ta- mošnji zdravnik sam peča z zobozdravništvom. Stran 144. Letnik II. NOTRANJEC Iz Prestranka. Taraošnja na novo ustanovljena in vrlo napredujoča mlekarska zadruga je sklenila vse svoje uradne in trgovske spise kolekovati z narodnim kolekom. Dična ,,Zadružna zveza v Celju 11 je pozvala vse svoje članice, naj storijo enake rodoljubne čine z željo, da bi vsaka zadruga v svojem letnem poročilu ob priliki objavljenja računskega zaključka naznanila, koliko narodnih kolekov je ista tekom leta porabila, ker bode tvorilo to prav interesantno statistiko za „Letopis“ „Zveze“. Vse hvale in posnemanja vredno ! — Gosp. ravnatelj c. kr. kmetijske družbe Gustav Pirc bode na Belo nedeljo popoldne ob 3. uri predaval v gostilni gosp. Al. Durjava o umnem kmetijstvu. Usta¬ novila se bode ondi tudi kmetijska podružnica. Kaj je novega po Slovenskem. Ljubljanski občinski svet je imel 3. t. m. sejo, v katerej seje poročalo med drugim o delovanju mestne hranilnice. Denarnega prometa je imela hranilnica v preteklem letu 29,631.001 K 49 h, za 1.521.310 K 22 h več kot lani. Čisti dobiček znaša 78.848 K 87 h. Združevanje slovenskih kmetov na Štajer¬ skem. Slovenski župani, svetovalci in odborniki ormo¬ škega, slovenjebistriškega, slovenjegraškega ter šoštanj- skega okraja so si osnovali okrajne županske zveze. Sledili so jim zdaj župani, svetovalci in odborniki bre¬ žiškega okraja. Naj bi bil to začetek splošnega združenja vsega slovenskega kmetskega ljudstva na Spodnje¬ štajerskem. Požar je uničil v Slovenski Bistrici tovarno za bučno olje. V nevarnosti je bil cel trg. Gasiti je po¬ magalo tudi vojaštvo. Tržaški Slovenci so izza zadnjih občinskih vo¬ litev napredovali za 25 %. Pri mestnih volitvah za okolico so zmagali z veliko večino. Italijansko nasilstvo. Družba sv. Cirila in Me¬ toda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so v noči od 23. do 24. marca t. 1. v naši družbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in za¬ hodni strani. Družbino vodstvo je vkrenilo potrebne korake; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasproti toliko nizki naših sovragov, in materijelna sreča, ker so nam do- našala sijajnih domoljubnih preplačil. — Slovenci! Be¬ ležeč vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko vas pro¬ simo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških Slovencev in pa svoje dične družbe. Naravno zdravišče v Dekanih v Istri napravi po Knajpovem načinu rojak g. Okič. Kraj je zato zelo ugoden. Narodni kolek ,.Družbe sv. Cirila in Metoda" bodo odslej rabila tudi ameriška slovenska društva. „Slov. podp. društvo sv. Jožeta v Brooklynu“ bode prvo, ki zatrži ž njim na svoji veselici meseca aprila. Ko beležimo ta narodni čin svojih ameriških rojakov, želimo, da bi bil v izpodbudo vsem onim društvom v naši ožji domovini, ki še ne rabijo narodnega koleka. — Živeli zavedni bratje onkraj oceana! Prosveta. Učiteljska vest. Gdč. Katarina Sušelj je pre¬ meščena iz Ubeljskega v Grahovo. Javno ljudsko knjižnico ustanove v Rožni dolini pri Ljubljani in v Celju na Štajerskeig. Smisel za knjižništvo prodira bolj in bolj. Več kmetijskega pouka! Ta klic že dolgo časa odmeva po zborovanjih in časnikih. Ta klic iz¬ haja od ljudstva, ki mu je baš poljedelska panoga edina pridobnina. Faktično se itak kmetijstvo kakor polje¬ delstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo in po krajevnih razmerah tudi gozdarstvo in celo svilopreja, po zahtevi učnih črtežev poučuje na zadnji stopinji ljudske šole. A da to znanje ne ustreza docela zahtevam sedanjega modernizujočega se kmetijstva, je docela umevno. Več in temeljitejšega pouka v tej stroki se pa tudi ne da kar čez noč uvesti v naše šole. Prva in silno težka ovira bi bila že premenitev državnega šolskega zakona v to svrho. kajti do danes je po omenjenem zakonu ljudski šoli naloga vsestranska izobrazba in splošen temelj za vsak stan, bodisi pozneje toraj kmet, obrtnik, trgovec, uradnik, profesor, duhovnik, učitelj itd. Zato se rado prigodi, da bi vsak sloj si rad po svoje pri¬ krojil šole. Profesorjem, ki dobivajo mladino zvečine iz ljudskih šol, podaje šola premalo slovničnega znanja, obrtnikom premalo risanja, računanja, vojaštvu premalo zemljepisja, zgodovine in računanja, trgovcem premalo obrtnega spisja in naš kmet bi tudi najrajši, da bi se poleg verouka, čitanja, pisanja in računanja učilo več kmetijstva. Na tako premenitev ni tako hitro upati. Morebiti se dajo pomnožiti ure? Izbacniti se ne sme nobenega predmeta, pridati še katerega pa tudi ni kara. Ali je torej vsak poizkus, pridobiti kmetijskemu pouku v ljudski šoli več veljave zaman? Ne, da se tudi po sedanjih postavah nekaj več upeljati, a zato je ne- obhodno potreba, da se šole razširjajo in izpopolnujejo! Vsakemu bo umljivo, da se na enorazrednici o kme¬ tijstvu komaj govori. Dovolj je, če se nauče dečki s pridom cepiti. Ne dosti več se ne doseže na dva- in trirazrednih šolali, dočim pa štiri-, pet- in celo šest- razrednice dosežejo v tem predmetu, v slučaju, da se učitelj sam nekaj več zanima za poljedelstvo, že krasne uspehe. Otroci dobe izborno teoretično in praktično podlago, da so po izstopu usposobljeni, s pridom citati strokovne časnike in knjige — ako skrbe stariši za to, da se mladina sama naobrazuje. a ne pohajkuje in Letnik II. NO TEAN J L C Stran 145. popiva. Šola tudi ne more delati čudežev, ako ji stariši ne gredo na roko. Da pa se bo naš predmet v šoli tudi dovolj praktično poučeval, ker teorija brez uporabe je mrtva, je potreben obširen in dobro negovan šolski vrt. Le v obširnem šolskem vrtu je mogoče gojiti razen čebel, drevesnice in trsnice še različne vrste trav, žit, detelj, okopanin, stročnic, gomoljnic in drugih kmetijskih rastlin. Tu bodo otroci spoznavali različne trave in njih prikladnost, ali neprikladnost za tamošnjo zemljo, delali bodo poskušnje z novo upeljanimi vrstami žit, detelj, krompirja, pese, koruze itd. V obširnem šolskem vrtu bodo imela prostor znamenita jabolka, različno trsje. Tu bodo poznavali kemični sestav zemlje, razne prsti in slično. Deklicam se bo nudila prilika, da goje sočivja, zelenjadi, pa tudi cvetice in vrtnice. Še semena bodo dobivale todi. Več takih vrtov je n. pr. na Spodnje Štajerskem. Seveda merijo blizu, pa tudi nad sto arov. Kmetje podpirajo učitelja ter mu vozijo gnoj, pa tudi pesek za napravo potov. A kjer se mora učitelj pre¬ pirati z ljudstvom za dohodke iz šolskega vrta, kupo¬ vati sam gnoj, popravljati plot, odvajati vodo, tam seveda ne bo šolski vrt dosegel tega smotra, učitelj bo, če je vrt obširen, imel raje zasejanega s krompirjem. Ne zahtevamo samo kmetijskega pouka v ljudski šoli, ker v to država ne more dovoliti z ozirom na druge stanove, ampak vglobljenje in razširjenje pouka z raz¬ širjanjem šol v večrazrednice ter upoštevanje praktične strani s kmetijsko preskuševalnimi šolskimi vrti. Ljudstvo naj stori za šolo in učitelja potrebno, a šola in uči¬ teljstvo bodeta potem tudi zadostila kmetskim zahtevam. Pred vsem pa zahtevajmo kmetijskih šol, ki so podlaga zdravemu napredku. Narodno gospodarstvo. Simentalske bike plemenjake- so dobili od kmetijske družbe: občina Postojna za Hrašče, občina Hrenovice za Hruševje, dalje posestniki: Jože Kaluža v Košani, Ivan Maver v Grobiščah, Franc Kobal na Vrhpolju, Simon Rupnik v Idrijskem trgu (občina Črni Vrh), Franc Albreht v Hotederšici, Gregor Mihevc v Žiberšah (dolenjelogaška občina). Novi čebelarski knjigi. Čebelarsko društvo v Ljubljani je izdalo dve jako lepi in poljudno pisani čebelarski knjigi: „Razprava o rojenju čebel 11 in ,,Po¬ polni nauk o čebelarstvu". V razvoju kranjskega čebe¬ larstva znači to lep napredek. Brstje sadnega drevja kaj radi kljujejo vrabci spomladi; a tega ne store morda radi lakote ali zlobe celo, ampak radi žeje. Če postavimo v vrt več posod napolnjenih z vodo, morebiti pod kako grmovje, tedaj vrabci ne bodo kljuvali brstja ali cvetja. Najboljši čas za vezanje trt so vroči dnevi, ker se v gorkem vremenu trtno mladje mnogo lažje upogne nego v mrzlem. Če vežemo v mrazu in ne pazimo dobro, polomili bomo mnogo mladik. Kedaj je sejati travna semena. Najboljši mesec zato je april. Če zgodaj posejemo, leži zrno po tleh in tiči nam ga preveč ukončajo. Ako pa sejemo pozno, preveč posuši gorki majnik tla in setev le pozno vsklije in jo moramo skoro vsak dan pomočiti. April nam pri¬ nese zato najprimernejše vreme. Enoletni trtni divjak, ki ga misliš v zeleno požlahtniti, moraš obrezati prav na kratko. Kadar režeš, pazi, da bo gornje oko obrnjeno kolikor mogoče navpično. Nekateri naši vinogradniki imajo slabo navado, da puščajo takim trtam tudi nad 10 cm dolg palec, kar seveda ni prav. Taka trta požene mnogo mladičevja, katerega se mora potem obirati. S tem se trta šibi. Priporočati je torej, pustiti na trti le dva popa kvečjem. Popolnoma napačno je tudi, kar se vidi tu pa tam, če se trta popolnoma že v deblu prereže. Taka trta požene sicer navadno iz naslednjega člena, toda mladike rastejo po strani in čim jih hočeš privzdigniti, pa jih zlomiš. Kako je ravnati s semenskim krompirjem. Krompir srednje vrste, zdrav in nepoškodovan je za seme najboljši. Vsako oko ima tri kali, med kterimi glavna najpreje požene in tudi najmočneje. Če spravimo krompir v klet, skali in te kali se rade odtrgajo. Če glavna kal odpade, stranske bolj poženo. Stebla tacega krompirja so tanjša, jih je pa več in niso nikoli tako rodovitna kakor ona neskaljenega krompirja. Za drugimi kalmi poženo tudi tretje, ki pa malo ali celo nič ne obrode. Da semenski krompir ne skali prekmalu, denimo ga na zračna in gorka tla na pr. v skedenj, da ovene. Izkhšnja uči, da je tak krompir za 10 do 30 “/c rodo- vitnejši kakor pa, če ga ohranimo v kleti in če nam požene kali. Kako je zveneti semenski krompir. Na drobno razprostremo krompir in sicer tako, da ne leži jeden vrh drugega in sicer na gorak in svetel kraj. Skali pač, a kali so kratke, debele in zelene, ki se pri sajenju ne odrušijo tako rade. V temnej kleti pa poženo dolge bele kali, ki se gotovo odtrgajo, dočim one majhne kali v zemlji kar naprej poganjajo, če jih nismo poškodovali pri sajenju. Daljše kali pa vedno odpadejo in zrastejo nove. Če spomladi krompir večkrat predenemo, kali tako močno ne poženo. Če razprostremo krompir po tleh na drobno, izhlapi precej vode in krompir ovene. To pospeši rast in s tem tudi rodovitnost, kajti če pride kaj pozneje nad krompir, mu ne škoduje toliko, kakor če je že razraščen. Preveč tudi ne sme biti zveuen. Katero mleko je najboljše, Skušnja je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki ga namolzemo opoludne ali zvečer. Pri preiskovanju se je našlo, da je imelo mleko, od jutra le 2T7 ° )0 smetane, od večera pa 5-42°/c- Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnih snovij, kakor pa ono od začetka. Stran 146. NOTRANJE C Letnik II. Nekoliko o zboljšanju hlevov. V zdravem telesu biva tudi zdrava duša. Resnico tega pregovora so že davno spoznali in zato so začeli zidati tudi šolska poslopja, ki bolj vstrezajo zdravst¬ venim zahtevam, nego so vstrezali nekdanji zaduhli prostori. Tudi razumnemu kmetovalcu bi moralo biti to nekako vodilo, ko zida, priziduje in preziduje svoje stanovanje in svoja gospodarska poslopja. Vselej mu je pri tem paziti na to, kar vpliva na zdravje. Pred vsem pa naj se kmet povpraša, ali bi njegova živina ne vspe- vala boljše v primernem hlevu in ali bi delal v svojo korist ali škodo, če bi se za to vprašanje nič več ne pobrigal. Če ne gleda na to, je sam svoj sovražnik. V večletnem opazovanju se nam kaže, da vpliva jako mnogo kakovost lileva na čiščenje, ki daje od svoje strani zopet veče koristi. Živina je v takem hlevu čila in dobro rejena; krave dajo več mleka in mlada živina je kar opitana. Ne zahtevamo velikih prenaredeb, ker te stanejo denar, a naslednje lahko stori vsak brez velikih stroškov. Predvsem je paziti na suhoto v hlevu. Po žlebu (kanalu), ki ima primerno globočino in širino, odteka naj se gnojnica v jamo, ki se nahaja zunaj hleva. To jamo izkopljemo v času, ko drugo delo ravno ne sili. Če pripravimo že preje ves potreben materijal, nam dva zidarja to hitro napravita. Drugo, nekoliko globokejšo jamo napraviti je za gnoj. Čim večkrat kidamo gnoj iz hleva, toliko manj smrdljivih plinov se napravi v hlevu, toliko lažje se tudi prezrači hlev. Naprav za zračenje tudi kmetovalci ne smemo zanemarjati. Napravimo si v zid nad okni nekoliko večjih lukenj, ako nismo mislili že takrat nato. ko smo zidali hlev. Živina izgleda zelo klaverno, -če ji odtegu¬ jemo svež zrak. Ljudje na deželi pa ne pomislijo na to in celo sami stanujejo često po izbah, ki ima z žeblji zabita okna, da jih ne bi. skušal kdo odpreti. Kar je za človeka dobro, tudi za živino ni slabo. Da bo živina uspevala, potrebna je tudi svetloba. Kako je ž njo pri naših hlevih, je znano. Papir in stari časniki so znano bolj po ceni, nego steklene šipe in stara deska in nekoliko gnoja ali listja je po mnenju naših kmetovalcev ravno tako dobro kakor leseni oboj. Prave kleti so taki hlevi. Le polagoma opazimo živino, če stopimo v tak hlev, ko se oko privadi oni temi. Živinče iz takega hleva se boji svetlobe kakor slepec, ki je nenadoma izpregledal. Če navrtamo nekoliko lukenj in kupimo par šip, nas to vendar toliko ne stane. Ako napravimo v hlevu tlak iz trdo pečene opeke, iz betona ali tramov, je že to velik napredek. Vendar se ni strašiti stroškov, ker v takih hlevih si izdatno olajšamo čiščenje. Če si polagoma nabavimo materijal, toliko ne občutimo stroškov. H zboljšanju hleva spada slednjič tudi naprava za vodo v hlevu. Po zimi ne more niti človek vselej k vodnjaku. Pa tudi boljše je, da se voda preje nekoliko ogreje, predno jo rabimo. Suha klaja provzroča po zimi živini večjo žejo; če je pa voda premrzla in jo živina prenaglo pije, lahko tudi škodi. Po svetu. Uvoz ruskih gosij v Nemčijo. Skoro never¬ jetno je, kolike množine gosij uvaža Rusija v Nemčijo. Zgodilo se je že, da je šlo 30—40 vagonov naenkrat čez mejo v Nemčijo in sicer samih gosij. V vsakem posebej zato opredeljenem vagonu je do 1000 gosij. Tako pelje en tak vlak 30 do 40.000 gosij. Izvoz gosij znaša letno več miljonov. Največ gosij redi poltavski černigovski, harkovski, tulski in besarabski gubernij. Agenti pokupijo gosij po selih in posestvih in ko jih nakupijo več tisoč, ženejo jih na železnico. Glavni trg za gosi je mesto Bakmač, kjer jih zopet nahranijo in napoje in denejo v druge vagone. Odtod jih vozijo naravnost k granici. Iz Bakmača so jih izvozili naj¬ manj 600 vagonov. Računa se, da ima najmanj vsak vlak 30 do 40 vozov, v vsakem po 1000 gosij; izvozi se torej do 6 miljonov. Kupujejo jih po 2 in 2 '/2 K. Voznina do nemške meje znaša z vsemi stroški vred do jedne krone. V Berolinu, glavnem mestu Nemčije, pa stane gos 5 do 6 K, ponekod celo do 8 K. Po zimi uvažajo tudi zaklane gosi in v jeden vagon jih denejo do 10.000 kg. Gosjereja je na Ruskem zelo razvita in vsak tudi najslabši seljak proda na leto več sto gosij. Poleg gosij rede tudi purane in kokoši. Tržne eene v Ljubljani. Semena: v POSTOJNI št 73. Zaloga raznih suhih in oljnatih barv, lanenega olja, firneža, terpentina, raznih lakov za znotraj in zunaj, an¬ gleških lakov za kočije, brunolina, bronca, raznovrstnih čopičev itd. Solidna postrežba. ° Zmerne cene. Letnik II. NOTRANJEC Stran 147. E 17/6 5. Dražbeni oklic. Po zahtevanju Leopolda Dekleva iz Buj, zastopa¬ nega po gosp. dr. Franu Piki, odvetniku v Postojni, bo dne 2 5. majnika 1906, dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi štv. 5 dražba zemljišč vlož. štv. 168, 294, 306, 487 d. o. Dolenja Košana in zemljišča vi. št. 469 d. o. Seno¬ žeče obstoječih iz hiše št. 53 v Gorenji Košani, vrtov, travnikov, njiv, vinogradov in pašnikov. Nepremičninam, koje je prodati na dražbi, je do¬ ločena vrednost: 1. ) vlož. št. 167, 294, 306 in 487 d. o. Dol. Ko¬ šana na 527 K 10 v; 2. ) vlož. št. 469 d. o. Senožeče pa 175 K. Najmanjši ponudek znaša ad 1.) 351 K 40 v in ad 2.) 116 K 67 v pod tem zneskom se ne prodaje. Družbene pogoie in listine, ki se tičejo nepre¬ mičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 8 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroku pred za¬ četkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni odd. II., dne 14. marca 1906- Loterijske številke. Trst, 31. marca. 80 66 15 71 42 Line, 31. marca. 90 14 49 80 26 1 1 Majem m tla pStjlllS ob deželni cesti ob vodi Reka med Ambrožičem in Deklevom. Hiša obstoji iz 3 sob, 2 hramov in drugih prostorov. Najprimernejša za kakega rokodelca, ki bi bil pripravljen točiti od litra, ali tudi svoje vino. Več se poizve pri g. Josipu Samsa, posestniku v Starisušiei št. 6, pošta Košana. a.le Prejel sem ravnokar sveža pristna poljedelska in vrtna semena za prihodnjo pomlad. Pri meni se dobi po zmernih cenah dobro kaljivo seme: domače (rdeče] detelje, lucerne ali večne detelje in raznih trav, kakor n. pr. francoske in italijanske travulje, mačjega repa itd., posebno priporočam s e m e izredno debele pese in sicer: podolgate, rumene ekendorferske, ploščate rumene oberndorfske, in dolge rudeče mamut. Imam v zalogi tudi seme domačega korenja, repe in zelja ter raznovrstna vrtna in cvetljična semena. ANTON DITRICH, trgovec v Postojni. © © © © © © © © Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge p o 4 1|2 °[o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. . . Daje posojila, po 6 °| 0 ■ na osobni kredit ali proti vknjižbi. % l Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndi ob druzih delavnikih. Stran 148. NOTRANJEC Letnik II. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Frane Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urai? in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« r Bielu, Genovi in Giashutte. POZORI BERITE! Kajcenejša in najhitreje vožnja v flmeriho je s paniki „Severonemšhega Lloyda" s cesarskimi brzoparniki w Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", „Kaiser Wihelm der Grosse". Ppehomopsha vožnjo trojo samo S do G dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRV^- KOLODVORSKE ULICE nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tiš!erju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, AVioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvaposebno ugodno in izredno ceno frez Gafveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Notranjci, Iierite, sirite in naročajte = „Notranjca“! = Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5 - — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Zarezano strešno opebo PiT (Falz) -p navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). IH9RS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotograf leni atelije. m Esa Esa Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Letnik II. NOTRANJEC Stran 149; Računski zaključek Notranjske posojilnice v Postojni za leto 1905. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Zguba. Promet : Prejemki 7J0.817 K 54 v Izdatki 698.105 K 66 v Skupaj 1,898.923 K 20 v Račun zgube in dobička. Dobiček. Imetje. Zadružno stanje (bilanca). Dolgovi. V Postojni, dne 31. decembra 1906. Ravnateljstvo. Stran 150. NOT KANJE