/pS* v7/and s~yM ki so mi na razpolago —da. Lastniki premogovnikov najprej pogajanja odklonili Lastniki premogovnikov so včeraj najprej pogajanja odklonili. Načelnik njihove zveze E. skemu tajniku R. Marshallu v pismu, da naj predsednik Carter zadevo ureja najpreje z Unijo premogarjev, ker da je ona kriva za zastoj pogajanj. Komaj je bilo pismo predsednika Zveze lastnikov premogovnikov v rokah delavskega tajni- ZDA in njihovimi zahodnimi zaveznicami, ki jih dolži podpiranja Somalije. i . sam predsednik Carter in opo- liam Miller, ki ga je predsednik | Predsednik Unije piemcgar- ^ zastopnike Unije in Zveze Carter izbral za novega načelni-'jev Arnold R. Miher je P0zdia- |gg^n^kov p r e m 0 gornikov, da ^__ _ _______ _ ^ sposobnostmi ka Federal Reserve Boarda kot j vil predsednikov poziv in izja"j gjeda na nje Vsa dežela, katere dno gardo pod orožje in ji naro- mogoče zgraditi prvo tako po-'naslednika Arthurju Burnsu, je , vil, da sta on in njegova imija blaginja je zaradi dolgega čil, naj skrbi za varen prevoz stajo že do leta 1995, nato pa konservativnejši in bo v kroje- , “pripravljena na pogajanja vsak g^rajka prišla v resno nevarnost, premoga. Štrajkujoči rudarji so vrsto dodatnih. Do leta 2025 bi’nju monetarne politike manj čas — cim. preje tem boljše .j predsednik je po petih minu-ponekod prevoz premoga sku- lahko ZDA dobivale na ta na-| voljan ustreči Carterju, kot so i Zastopniki lastnikov premogov- tah sestanek zapustil, vodil pa šali preprečiti. jčin do 25% vse energije, ki jo sodili. j^kov bi se morali se v toreu Glavni premogovni predel v potrebujejo. Vsak od takih u- j Načelstvo Federal Reserve zvečer ses.aci^ z e avs im aj Indiani je na jugozahodu države, metnih satelitov bi lahko poši- Boarda bo William Miller pre- n ikoni F. R. Maishallom. pa je Sedanji dolgi štrajk je poleg Ijal na Zemljo 5 milijonov kilo-, vzel, kakor hitro ga bo Senat oil ta sestanek komaj eno Uio Ohia najmočnejše prizadel In- vatov, kar je približno jačina potrdil, predvidoma prihodnji pred napovcdanim časom o po diano. petih jedrskih elektrarn. teden. ved an. SUDANSKI PREDSEDNIK: ZDA STOJE OB STRAN!, K0 S0VJETIJA OSVAJA AFRIKO ga je nato delavski tajnik Ray Marshall. Trajal je okoli eno uro in v glavnem so razpravljali o postopku pri pogajanjih, ki se bodo začela danes dopoldne. Ta naj bi trajala brez kakih večjih presledkov, dokler ne bo sporazum dosežen. Vremenski prerok Oblačno z naletavanjem snega 2 Složnostjo delne razvedritve Popoldne. Naj višja temperatura °koli 23 F (-5 C). KARTUM, Sud. — Predsednik Sudana Jaafar Numa-iri je pred leti sodeloval s Sovjetsko zvezo, pa se od nje ločil in se obrnil proti njej, ko je Moskva precej očitno podpirala poskus komunističnega prevrata v Sudanu, ki pa je končno propadel. Od tedaj iNumairi sodeluj^ z egipt-skim Sadatom, ki je prav tako odslovil sovjetske vojaške in tehnične svetovalce iz dežele in vzpostavil prijateljske stike z Zahodom. Sudanski predsednik Nu-mairi je bil prvi v arabskem svetu, ki je odkrito podprl načrt egiptskega predsednika Sadata za dosego sporazuma med Izraelom in Arabci. Sudan je sosed Etiopije, kjer so lanske pomlad začeli utrjevati Sovjeti svoj vpliv z obsežnimi pošiljkami modernega orožja in vojaških sve- tovalcev. Pri tem jim pomagajo kubanski strokovnjaki, pa tudi kubanske vojaške e-note. Reorganizirane etiopske vojaške sile so začele uspešno nastopati proti enotam Zahodne somalijske osvobodilne fronte v Ogadenu in pričakujejo, da bodo skoraj nastopile tudi proti upornim Eritrej-cem, sosedom Sudana, ki jim nudi razne vrste pomoč i v njihovem boju za dosego neodvisnosti od Etiopije. Pri takem položaju je precej razumljivo, da je Sudan v skrbeh. Predsednik Numa-iri je v razgovoru z zahodnimi poročevalci obdolžil Sovjetsko zvezo, da se pripravlja na prevzem vse Afrike in u-porabo vzhodne Afrike kot oporišča za “nadzor nad oljnimi državami” Arabskega polotoka. - “ZDA šo doslej stale ob strani in pustile Rusom, da sami nastopajo v tem predelu,” je dejal Numairi. Nič ni skrival, da se čuti zaskrbljenega ob takem ameriškem stališču. Opozoril je na znano mnenje, da bo postala v prihodnjem desetletju Sovjetska zveza u-voznica olja in da bo imela s svojih oporišč v Vzhodni A-friki dobro možnost nadzora nad arabskimi izvoznicami olja. Numairi je izrazil posebno skrb zaradi razvoja v Ogadenu, kjer etiopske oborožene sile uspešno potiskajo somalijske enote iz strateško odločilnega področja med Harar-jem in Džidžigo ter napredujejo proti meji Somalije v zaledju pristanišča Berbere, kjer je Sovjetska zveza imela do lani pomembno pomorsko in. letalske oporišče. Sudanski predsednik meni, da Sovjetska zveza ne bo skušala zavzeti Somalije z vojaško silo, ampak se bo tja vrnila z “drugimi sredstvi, s podtalnim delovanjem za o-drom”. Ko bodo dosegli svoj cilj v Somaliji, se bodo Sovjeti obrnili proti Keniji in Sudanu. Kenija je po sodbi Sudanca “neposredni cilj” Sovjetske zveze. Obdolžil jo je, da je tam že pri podtalnem delu proti sedanji vladi... da že vežba nekaj Kenijcev v Sovjetski zvezi in v Etiopiji. “Kenija bo padla. Ona ne more obstati,” je napovedal Numairi. V Washingtonu med tem položaj mirno presojajo in niso pripravljeni podpreti Somalije, 'dokler etiopske čete ne bodo prešle njene meje. Vlada ZDA je na stališču, da je vojno v Ogadenu začela Somalija ter da tega njenega napada ne more podpreti. Bella Abzug ni uspela NEW YORK, N.Y. — Bella Abzug je pred dvemi leti zapustila Predstavniški dom v upanju, da ji bo uspelo priti v zvez-jni Senat. Propadla je že pri primarnih volitvah. Nato se je potegovala za županskega kandidata demokratske stranke v mestu New York, kjer pa tudi ni uspela. Ko je bil kong. Edward Koch izvoljen za župana New Yorka, je Bella Abzug želela namesto njega v Predstavniški dom. Posrečilo se ji je doseči imenova-j nje za demokratskega kandidata ;za to mesto, pri nadomestnih volitvah zadnji torek pa je podlegla z zelo pičlo razliko republikancu W. Greenu. Iz Clevelanda t in okolice Mostovi prvi— Vodstvo okraja Cuyahoga je odločilo, da bo poslej posvečalo večjo pažnjo vzdrževanju mostov v okraju kot vzdrževanju stranskih cest v predmestjih. Seth Taft. načelnik okrajne komisije, je dejal, da je doslej okrajni inženir posvečal večjo pažnjo vzdrževanju 931 miljam krajevnih cest v predmestjih. Vzdrževanje teh cest je upravičeno, vendar je prva dolžnost okrajnega inženiVja vzdrževanje mostov. Poslej bodo posvečali ti odgovornosti prvo pažnjo, cestam pa, kolikor bo mogoče in kolikor bo za to preostale sredstev. Poštne službe— Do petka so na glavni pošti v Clevelandu na W. 3rd St. na razpolago obrazci za one, ki se zanimajo za poštno službo. Na temelju izpolnjenih prijav bo sestavljena lista kandidatov za sprejemev službo tekom prihodnjih dveh let. Začetna plača poštnega uslužbenca je trenutno $13,604 na leto. Dve smrti— V preteklih dneh sta umrla dva znana rojaka dr. L. J. Perme, zdravmk v Euclidu, in dr. A. Perko, zobozdravnik na Maple Heights. Pozdravi iz Floride— Lojze Galič in njegova žena Frances iz Milwaukeeja pošiljata svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave iz Floride. Valentivnov ples— Kat. vojni veterani St. Vitus Post 1655 vabijo v soboto, 18. februarja zvečer ob 7.30 v farno dvorano pri Sv. Vidu na Valentinovo “večerjo in ples”. Smrt bivše Clevelandčanke— Mrs. Mary Pekach, ki je živela pred leti v našem mestu, je nedavno umrla v negovališču v Detroitu, Mich. Asesment— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KS K J bo pobiralo asesment jutri, v petek, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Maša za sedmino— V soboto, 18. februarja, ob 7.45 bo v cerkvi pri Mariji Vne-bovzeti opravil č.g. Anton Jakoš sv. mašo za svojega umrlega brata Jožeta Jakoša, katerega pogreb je bil preteklo soboto. -----o----- Obnovljena razprava proti W. Tony ju Boyle MEDIA, Pa. — Tekom nove sodne razprave proti nekdanjemu predsedniku Unije premogarjev W. A. (Tonyju) Boyleju, staremu 76 let, je Claude Vea-ley, nekdanji mali vlomilec iz Clevelanda, ki je skupaj s Paulom Gillyjem in Aubranom Martinom umoril Josepha Yab-lonskega, njegovo ženo in hčerko v njihovem domu 31. decembra 1969, po naročilu in proti plačilu razkril yse podrobnosti umora. W. A. Bovle je obtožen, da je umor Yablonskega, svojega tekmeca za vodstvo Unije premogarjev, naročil in plačal. Govorijo o izstopih iz Carterjeve vlade WASHINGTON, D.C. - V političnih krogih se širijo govorice, da bodo v prihodnjih mese- cih kot prvi zapustili zvezno vlado pravosodni tajnik Griffin Bell, notranji tajnik Cecil Andrus ter tajnica za stanovanja in razvoi mest Patricia Harris, Mi WOMOVifM Gill St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ^ubOsbsd daily except Wed., Sat, Suit, holidays, 1st two weeks m Jul> NAKOCNINA.! 2dru3er.e države: ¥28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $3.00 za 8 messc* ^ Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za i>ol leta; $8.00 za S mesaca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION MATES: United States: $28.00 pez yeax-; $14.00 for S meniha; $8,00 tor 8 months Caaada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for e months; $8.50 for 8 months Friday Edition $10.00 for one year. tre in cilje, ki si jih postavljajo. Savdska Arabija, ki se smatra za duhovno vodnico islama, gleda na razvoj na Srednjem vzhodu in posebej na Izraelsko državo z drugega vidika kot Jordanija in Sirija, da ne omenimo Iraka, Egipta, Libije in Alžirije, pa tudi Sudana, obeh Jemenov, Kuvajta, Omana in Združenih arabskih emiratov, ki skupaj z Libanonom, Tunizijo in Marokom tvorijo širše arabsko občestvo. (Konec sledi) SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 24 Thursday, Feb. 16, 1978 Iskanje miru na Srednjem vzhodu Kosilo Sloveiiske šolo sv. Wda CLEVELAND, O. — Vsakoletno kosilo Slovenske šole sv. vida bo v nedeljo, 26. februarja 1978. Podjetja in društva so za božične praznike v lepem številu darovala naši šoli. Naj se zahvalimo Slovenski pristavi, ki je pomotoma izostala iz imenika v naši zahvali. Posamezniki imajo priliko podpreti šolo ■ z' obiskom kosila. Potrebujemo pomoči vseh naših prijateljev, ker starši učencev, ki obiskujejo našo šolo, sami ne zmorejo celotnega bremena. Naj zopet poudarimo važ- šol. O Arabcih je težko govoriti kot o enem narodu, ko so različni po kulturnem razvoju, po svojem rasnem poreklu, plemenskem izročilu in razdeljeni celo v verskem oziru, četudi z malimi izjemami vsi pripadajo islamu. Čisti Arabci živijo stvarno le v Arabiji, oziroma na A-rabskem polotoku. V Iraku in Siriji so pomešani z o-stanki raznih mongolskih piemen, ki so pridrla v ta del Prednje Azije v srednjem in delno v novem veku kot osvajalci, pa se postopno spojila s tamkajšnjim starim prebivalstvom, ki je bilo že preje prava Lasna mešanica. !nost m potrebo* slovenskih Podoben je položaj v Egiptu, kjer so arabski osvojeval- isrez slovenskih šol kulturna de-ci tvorili dolgo le zgornjo, vladajočo plast, pa se tekom javnost med nami ne bo dblgo stoletij spojili z nekdanjimi podložniki v nov narod E-'obstala. Ne moremo ipričakova-gipčanov. iti, da bodo slovenski časopisi, Komaj kaj različen je bil razvoj v ostali severni A- revije in knjige še kaj dolgo iz-friki vse d ja do Atlatnika. Tanka plast arabskih osva- bajale. / jalcev se je izgubila med pripadniki berberskih plemen, j Ko je dramatsko društvo Li-katera so prevzela od njih vero in delno jezik, v glav- iija vprizorila igro “Svojeglav-nem pa ostala, kar so bila. Arabci na Pirenejskem pol- ček”, je režiser dejal, da brez otoku so podjarmili tamkajšnja krščanska ljudstva in podlage, ki so jo dobili igralci v vladali nad njimi dolga stoletja, pa se končno, ko so iz- slovenski šoli, igre ne bi mogli gubiii nad njimi svojo oblast, med njimi utopili in iz- vprizoriti. ginili. O njihovi nekdanji prisotnosti na Pirenejskem j Napolnimo dvorano, da bodo polotoku pričajo le preostale “mavrske” zgradbe. .trod slovenske šole videli, da jih Arabski nacionalizem, ki skuša vsa ljudstva od A--v njih prizadevanju podpira-rabije in Iraka pa preko Severne Afrike tja do Atlanti- mo. Moralna podpora je tudi ze-ka in na jug preko Sudana, Eritreje, Somalije in Zanzi- lo važna. Preveč smo navajeni barja na vzhodu Afrike, do Nigerije na njenem zaho-j meriti vse z materijalnim meri-ciu, povezati V narodno arabsko skupnost, je Še SO raz- lom. Duhovni napredek se ne da memo mlado gibanje. Močnejše in pomembnejše je po- 'meriti z merilom, kakor kos stalo šele v zadnjih desetletjih, ko ožji arabski svet in islam doživljata nekak preporod, ko obilje olja v arabski zemlji daje vladam arabskih držav prekomerna sredstva in vpliv v mednarodni politiki in gospodarstvu, o katerih do nedavnega niso mogle niti sanjati. Poznavalci “arabskega” sveta ne verjamejo v kako resnično trdnejšo in trajnejšo povezavo tega sveta ne v političnem in ne v narodnostnem pogiedu. Je vse preveč različen in njegove koristi ga vodijo v različne, smeri, ki se cesto naravnost križajo. Za enkrat ga morda še najbolj druži in mu daje skupni smoter boj z — Izraelom. Arabci imajo imenitno, slavno in mogočno preteklost, saj so nekdaj vladali nad vso Prednjo Azijo, ponovno oblegali Carigrad, bili gospodarji nad vso severno Afriko, Pirenejskim polotokom in jih je s težavo ustavil Karel Martel leta 732 v bitki pri Poitiersu, ko so že zagospodarili nad delom Francije. Arabska brodovja so gospodovala v Sredozemskem morju, v deiu Atlantika in v Indijskem oceanu. Ta je bil dolga stoletja stvarno njihova izključna domena. Arabci so prevzeli visoko kulturo dežel ob Sredozemskem morju in jo uspešno razvijali dalje v času, ko je Evropa po preseljevanju narodov, ki so uničili zahod koncerti naših pevskih zborov in prav bo, da upoštevamo njih vabila. Zato pa posetimo prvi letošnji spomladanski koncert pevskega zbora Jadran v nedeljo, 5. marca v SDD na Waterloo Rd. L. Kaferle Kosih ¥ brisi Slavonskega starostnega doma CLEVELAND, O. — Fara Marije Vnebovzete v Clevelandu priredi v nedeljo, dne 19. februarja 1978, v Slovenskem domu na Holmes Avenue okusno, domače kosilo v korist Slovenskega starostnega doma na Neff Road. Postregli-bodo s srnjakovo pečenko ali pečenimi kurami od dveh do štirih popoldne, karkoli si bo kdo izbral. Kosilo bodo pripravile Mrs. J osle Stanonik in njene pomočnice. Vstopnice se že dobe v župnišču Marije Vnebovzete, telefonska številka 761-7740, v Petričevi brivnici na 185. cesti, telefonska številka 481-3465, ali v Ameriški Domovini na St. Clair Avenue, telefonska številka 431-0628. Cena je $7 na osebo. Ker bo šel čisti dobiček te prireditve v korist Slovenskega starostnega doma, ste vsi še. prav' posebno vabljeni in dobrodošli! P. O. Vesti iz Slovenije “Žepne” izdaje knjig Sedem slovenskih založb je uresničilo skupen načrt o izdajanju knjig po nizki ceni, ki so ga sklenili pred dvema letoma. Izšlo je konec hovernbra 1? Razpis štipendije Šolskega sklada Johna Drenika Ob sodelovanju s Federacijo Ijencev na temelju šolskih uspe' slovenskih narodnih domov da- hov, udeležbe pri šolskem je Drenik Beverage Distribut- skupnostnem delu, svojem phs' mg, Inc., letno štipendijo $509 pevku in zanimanju za sloven* “slovenskemu študentu leta”. ! sko skupnost ter po denarnih Prijave bodo na razpolago di- potrebah, žepnih knjig”, s po 10,000 izvo- jakom zadnjega letnika višje! Nagrajenec bo objavljen di: Kosmačev “Pomladni dan’, šole in slušateljem visokih šol,'posebni dobrodelni priredit'’’ Kranjčeva “Lepa Vida prek- i ki so na te vpisani v letu 1978-murska”, Seliškarjeva “Bratov- j 1979 in katerih starši ali stari ščina sinjega galeba”, “Slavolok starši so lastniki delnic kate-zmage “Orel “Kirurgija”, Macleanova “Po- Clevelanda ali društev, njihovih larna postaja Zebre”, Lemova članskih organizacij ali sloven- E. Remarka, Higginsov; rega izmed Slovenskih narod-je pristal”, Konsalikova nih domov na področju Velikega “Nepremagljiva”; Ellisova “Ljubezen kot umetnost in znanost”, Ivačičeva “Kuharska knjiga”, leksikon “Tvoj otrok od A do Z” in Pielikiewiczevi “Agenti, vohuni in vojaki”. Letališče Brnik bodo obnovili skih kulturnih skupin. Nagrajenec bo izbran izmed prijav-'movih Velikega Clevelanda. prihodnje poletje, da bo štipeI1' dija na razpolago za šolske 1®^ 1878-1979. Vse prijave morajo biti mestu do 15. maja 1978. Prijavnice so na razpolago v j vseh Slovenskih narodnih i lakaj nisii ob fsiajn m slovensko ameriško - mladino na Koroškem NEW YORK, N.Y. — Lani ob ta vsako leto do 200 otrok po1! tem času sta poljski ustanovi skega. rodu na poljske univerze The Kosciuszko Foundation in in drug vzgojne zavode. j Ljubljansko letališče Br nik Ahe Polish Academy of Arts Vladimir Pregelj, Library‘L bodo začeli 1. julija popravljati, and Sciences sprejeli zastopnike Congress, je prav napisal, da s' ker je pristajalna steza že do- Lige SA, Inc. Namen sestanka jezik ohranja in razvija v doifl0' trajana. Modernizacija letališča je bil študij obeh organizacij in vini (Ameriška Domovina, naj bi bila dokončana tembra. > Med popravljanjem bodo večino poletov preusmerjali v Maribor, nekaj pa v Zagreb. Zanimiva razstava V “foyerju” stolpnice Ljubljanske banke so za 70-ietnico do sep- njunih dejavnosti. Ustanovi jan. 1978). Prav tako ustva1^ imata hiši v središču Manhatta- domovina vrednote, ki postaj na. The Kosciuszko Foundation jo stalnice, to je izročila, ko 1 ^ ima prostore v eni izmed naj- narod sprejme. Neglede na lepših in zgodovinskih palač v še zaupanje, da slovenstvo mestu, v Van Allen in pozneje more biti v navzkrižju s svP1^ Rufus L. Pattersons Residence. 1 do, bo v naši novi deželi svoh0 V Poljski hiši so uradi, knjižni- I den človek ohranjal in posrea ce, galerije, sprejemnice, študij- val tiste slovenske vrednote Kd°r slikarja Lojzeta Spacala prire- fbe.in elegantna dvorana, ;katere se bo sam odločil. ^ diii zanimivo razstavo. Glavni poudarek je bil na slavljenčevih jpLnist Van Cliburn. delih, glavna zanimivost pa izdelki članov mednatodne šole ga; poljskim tradicijam in polj-za oblikovanje stekla iz Murana slu svobodi predanega moža, dr. v kateri je imel svoj prvi nastop tega še ni spoznal ,pač ne Amerike, na videz in površI’e pri Benetkah, katere član je tudi Spacal. TT . , , i mu opazovalcu morda zme1 ustanova je aeio enega same- . v •, . . , i •; v„-i- 'dežele, v resnici pa zelo ten* te, polne potrpljenja, razum® nja, sočutja in spoštovanja blaga, čeprav obstoja. Pridite na kosilo in podprite šolo! Odbor staršev šole sv. Vida Jadran vabi 'Foidrav rojaksni k Stovenskega Primerja ni del starega Rimskega cesarstva, v kulturnem razvoju napravila korak nazaj in bila v očeh Vzhodnorimskega cesarstva in arabskega sveta skoraj barbarska. Ko so se vračali križarji is bojev V. Sveti deželi, so pripovedovali o bajnem svetu, ki so ga spoznali na Vzhodu. .. Mongoli so cvetočo arabsko kulturo uničili, Turki, ki so postopno zavladali nad svetom, ki je M nekdaj ped oblastjo Arabcev, te niso nikdar obnovili. Arabsko-islamski svet je zaostal, ko se je krščanska Evropa ob koncu srednjega veka in v novem začela izredno naglo razvijati pod vplivom na novo odkritega antičnega sveta in si utirati nova pota, ki so v nekaj stoletjih pripeljala evropske raziskovalce, osvajalce in naseljence v vse dele sveta. V zahodni svet so se vsaj v pogledu tehnike najprej vključili Japonci, po drugi svetovni vojni jim skušajo v tem pogledu slediti z različnim uspehom prhne kateri drugi narodi Azije in Afrike. Moč Zahoda, ki je do zapetim tega stoletja stvarno odločal in gospodoval na vsem svetu, sta dve svetovni vojni omajali in omejili. Drugi narodi in države so se postopno okrepili in hočejo svojo besedo pri urejanju in vodenju sveta, med njimi ne na zadnjem mestu arabske države in države z a-rabskirp izročilom, ki skušajo svoj vpliv povečati ob iskanju sodelovanja drugih držav z islamskim prebivalstvom. Panislamsko gibanje je mogoče odkriti v raznih delih sveta, trdijo, da tudi v republiki Bosni in Herce- STOCKTON, Calif. — Prepričan sem, da ne bo Slovenca, ki bi nasprotoval tem vrsticam, _______ 'ki so namenjene kot pozdrav Cleveland, O. — Upajmo, da našim slovenskim primorskim bo skopnel sneg naših nena- bratom in sestram., vadnih snežnih zametov in da Primorsko poznam, saj je bila bo posijalo sonce do koncerta moja pokojna mati od tam do-pevskega zbora Jadran, ki se bo ma. Veliko nas je Slovencev tu vršil v nedeljo, dne 5. marca v v Ameriki, smo versko, kultur-Slovenskem delavskem domu na no in politično . važno telo, v 16335 Waterloo Road. j skupnosti te demokratične zem- Koncert začne ob 3.30 popol- be-dne, to pot pod vodstvom diri-j Zavedajmo se, da nas mora gentke Dorothy Vogelinove. vezati dediščina naših staršev z Jadranov redni pevovodje Regi- našo prelepo slovensko besedo v n aid Resnik si je vzel dopust za trden snop, kateri dozoreva iz nekaj mesecev, da uredi za tis- dneva v dan v našo skupno ko-kovno izdajo svojega glasbe- rist, nega materiala v obliki knjige, j Bedimo ponosni, da smo Slo-Ga. Vogelinova je glasbena ve- venci, čeprav številčno majhen ščakinja in vodi -že več let Eu- narod, toda po volji, sposobno-clid Lyric ansambel, obenem je sti, značaju in po zdravih nače-tudi izvrstna pianistka. Jih enakovredni vsakemu šte- Koncertni program je razde- vilčno še tako velikpmu narodu. Ijen v dva dela - slovenski in’ Pravica-se bo oblikovala tudi angleški del. V slovenščini nam v skupno nerazdružljivo moč, če bodo zapeli priljubljene koroške bomo kovali načrte naše ibodoč-narodne in druge pesmi, z vz- nosti z zdravim razumom in slo-hoda bo k nam pridirjal v pes- venskim značajem, mi “Zeleni Jurij” i.t.d., v angle-] Prešii,smo težave in zapreke, sčini bo pa podanih nekaj duho- trpljenje nas je ugladilo, da lah-vitih z ameriškega juga in iz ko zopet stojimo trdno in nepopularne skladbe “South Pa- omahljivo. Nismo drug drugemu cific”. Na klavirju bo sprem- tujci, pač pa smo brat bratu. Mi. Bait Slovenske Matice Slovenska Matica je izdala Se-liškarjeve Pesmi pričakopanja, Kocbekove Kroge navznoter (4 potopisne spise, dva sta bila ob- Stephena P. Miz v/e. Njeno premoženje presega 11 milijonov dolarjev. Poljska akademija podpira znanosti in umetnosti, predvsem študij in razprave, ki so važne za zgodovino, stanje, pomen in vpliv skupnosti poljskega izročila v ameriški druž- . .. , x bi. Prva ustanova je v glavnem javljena .ze v tridesetih letin),! , , , . . , . , . . , . . „ , „ sklad, ki poctpira ohranjanje roman Andreja Capudra Malt \ , , . 1 „ . poljske zavesti, druga pa pred- cvet Stoparjevo stud,,o Raapo, atavlja Poljsko Ameriko na naj-srednjeveške grajske arhitektu- Ijal Jack Roshong. V solospevu nam zapoj o Pat Brandt in Florence Unetih, v duetu pa Angela Žabjek in Florence Unetich. Po koncertu od šeste (6) do desete ure bo za ples igral Markič - Žagar orkester v avditoriju. Po koncertu bomo servirali večerjo, prigrizek in okrepčila. Vstopnina za koncert in ples je $3., samo za ples pa $2. Vstopnice imajo v prodaji pevci in pevke zbora Jadran in tele- govini SFR Jugoslavije Vsa ta dejstva je treba poznati in upoštevati, ko rionično si te lahko rezervirate, človek razmišlja o iskanju miru na Srednjem vzhodu, i ak° pokličite 541-2104 ali pa 531- Brcz tega je težko razumeti miselne, politične, verske 3879, * ____________x._. r______ ______ _____________ __________ in socialne tokove -med narodi in ljudstvi tega področja, Letošnji mesec marec je v'naše urejeno življenje v-'tujini. 1 Novi naslov postaje je: 1990 E. smo veje. slovenske tradicije,, mi smo veje naše slovenske lipe, pod katero so naši pradedje kovali načrte bodočnosti. Mi smo lipovo cvetje, katero s svojim prijetnim vonjem'vasuj e že stoletja v naši pestri slovenski zgodovini. Tako bratje in sestre iz prelepe Primorske v novem kapiteljskem mestu Clevelandu, takozvani “drugi Ljubljani”, bodite srčno pozdravljeni. S ponosom bomo gledali vaš uspeh, z veseljem sprejeli začrtano pot. Še enkrat toplo pozdravljeni v vaši plemeniti zamisli združe- re na slovenskem. Štajerskem, študijo Bruna Hartmana o Celjskih grofih v slovenski literaturi. Izšla je tudi prva knjiga tretjega dela Zgodovina filozofije Karla Vorlaenderja in Bergso-nov Esej o smehu in njegovi razpravi Uvod v metafiziko in Filo-zofska intuicija. V Sloveniji so umrli Sl. januarja Na Igu: Stane Stražišar; v Ponikvi: Štefan Golež; v Ljubljani: Stanko Polajnar, Terezija Češnovar, Marija Javornik, roj. Jagodic, Anton Gerdin, Vinko Oblak, Miro Pekarek, Štefka Novak; v Grčaricah: Marija Zlatoper; na Viču. Alojz Jesenšek: v Gorici: dr. Lambert Mermo- ija; v Žalcu: Anton Kelhar; v Novi vasi pri Rakeku: Aleksandra Lavrič; v Plužnjah: Peter Svetik; v Preserju pod Krimom: Jože Makovec; v Višnji gori: Janez Normali; y Ribnici: Ivanka Ambrožič, roj. Oražem; na Brezovici pri Ljubljani: Ivana Boh; v Zagorju: Albin Rome; v Selcih : Francka Vrhunec; v Kopru: Albina Čižrnan, roj. Pelc; v Hrastniku: lek. de”6 \)v Mi' d« bližnjega, do njegovih posek11” sti in prepričanj, drez dvom3 P) dežela uresničenih videnj, k11 , lahko ustvari le svoboden len1 zum. V naših srcih so predv®' tista slovenska zrna, ki so ° kovala naš rod v svobodi Jn } ri v Stvarnika. Tega ni tre vselej in posebej poudarjati-vemo vsi. A KOROŠKA JE BEL DOMOVINE! Učenje slove^ ne in slovenskega izročila v. J mačem -okolju ob MohoU družbi bo brez dvoma obog1 A našo govorico, poznanje i11 J nimanje za slovenstvo in d J lo naše zibelke. Mladi am®1-^,: rojaki se bodo med seboj ^ znali in tako ustvarili slove115',, mrežo v Ameriki. Mislim, d3! treba posebej naglasiti, k3^ sila in slovensko zagotovil® ^ — na primer čez deset l®1 roJ i višji ravni. Prepričan sem, da je v pluralistični družbi pomembnost narodnih izročil kot družbenih c-blikovalcev brez takih in obeh ustanov nemogoča. Pluralizem, ne pomeni le pravice do ohranjanja in posredovanja narodovih vrednot, to je jezika, kulture tradicij in posebnosti v državi in, cerkvi, ampak predvsem načelo, po katerem je taka družbena oblika zaželjena in zato sto ali še več izobraženih 'm vredna podpore. Z drugo bese- kov, ki bodo preživeli nek3J .^J do: k slovenskim izročilom se nov na Koroškem, se učili 1 ^ lahko prištevam in to tudi iz- ka in bliže spoznali slov®11 povedujem še marsikje na sve- zemljo in njeno usodo. J tu,' pa vendar zato ta ali ona V Ameriški Domovini p družba še nista pluraliistični, in brali dopise, v katerih je tudi ne podpirata mojih priza- ložen načrt počitniškega te.gjj'. devanj. Naša nova domovina pa v Celovcu. Vsem, ki so je pluralistična družba. , li koroško srečanje naše Kakor je zlahka razumljivo, ne, moramo biti hvaležni- ^ je da je osnovna vez med nami za- slovenskih tečajev v EvroP1 ^ vest porekla in' pripadnosti slo- že dolgo zorela — pred letlLf venstvu, tako j.e tudi očito, da je še živel profesor Jože morajo naše skupnosti skrbeti lin, smo mislili na tečaje v- .j-i za ustanove ki gojijo jezik in venskem Primorju in ;poznajo usodo rodne domovine Sloveniji •— ta misel lahfc0 v taki meri, kot to terja raven stane stvarnost. Trud, Id ^ osebnih izobrazb in ameriške do starši vložili v načrt, ^ družbe. Kar je bilo razumljivo plačan. Skrb zanj pa ifl0**. p in sprejeto v getu, to v moderni stati skrb' nas vseh, in.dst A Ameriki ne more ostati merilo, imajo odrasle hčere in 511 Kar nam je po obisku pri Po- naj pomagajo prijatelje;*1- ^ Ijakih posebej ostalo- v spominu, j (V Združenih državah > ' je pomembno delo, ki ga oprav- pošljete pnij^ve Ligini Ijata ustanovi za znanj e govo- New Yorku, v Kanadi Pa . j ri-ce in poznavanje poljske kul- Če-kuti ali a Francu Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo zs novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi Jn melodije iz lepe Slovenije3’ na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od no-nedeljka do četrtka oh 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr, Mi nja, saj s tem ste zopet pokazali [ lan in ga. Barbara Pavlovčič. Hermina Doleža- ture in zemlje s tem, da pošilja- Simon Prijavnica za počitniški tečaj v Celovcu leta ar fctvarno presojati stališča, ki jih zavzemajo, dojeti smo- Clevelandu docela zaseden Maks Simončič 221 St,, Euclid, Ohio 11117. League of Slovenian mnericans, Inc. New York, N.Y. P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. '1227 I me Udeleženca ................... starost Naslov (skupen) ulica mesto teloh.r; država ZiP '»»■W MATEJ IGERC: Škof Rožman \ (Napisal dr. Jakob Kolarič CM) Pred menoj na mizi so tri lepe Oibsežne knjige: ŠKOF ROŽ- MAN, L, 2. in 3. del. Pisatelj dr. Jakob Kolarič v njih opisuje življenjsko1 pot velikega škofa dr. Rožmana do njegove smrti. Opravil je ogromno delo, saj je bilo potrebno zbrati in kritično urediti .zelo obsežen material, dokumente, pisma, slike itd., da bi bila knjiga čimbolj popolna in nepristranska, z namenom, da bo škof Rožman, naš rojak iz Dolinčič pri Šmihelu, v kar najbolj pravi luči prikazan. Naj o vsem tem nanizam tu nekaj svojih misli k zadnji, to je k 3. knjigi življenjepisa, ki nas seznani, kako je škof Rožman znal brati iz svetovnih dogodkov nevarnost druge svetovne vojne in kako je s svojim narodom doživljal strahote te vojne ter njene posledice do svoje smrti 16. novembra 1959 v Clevelandu (pokopan v Remontu pri Či-kagu). I. del: Pred vikarjem “Prišla mi je Gospodova beseda: ‘Kaj vidiš, Jeremija?’ Odgovoril sem: ‘Kipeč kotel vidim; pjegova odprtina' se nagiblje od severa sem.’ Tedaj mi je Gospod rekel: ‘Od severa prikipi nesreča nad vse prebivalstvo dežele.’ ” Ko so v 5. stoletju zavzela kaldejska vojaška krdela Judejo in glavno mesto Svete dežele, Jeruzalem, je prerok to nesrečo že vnaprej gledal in napovedoval. Prosil in rotil je male in velike, naj opustijo ogabno malikovanje in se povrnejo k pravi veri v Rogu. Kakor skrben oče, ki vidi družino v nevarnosti, je storil prerok vse, da-bi odvrnil nevarnost od dežele. Bilo je zaman. Še druga nesreča je izpodjedala deželo. Vodilni krogi v Jeruzalemu so nekoliko poznali zapleteni položaj, a so si hoteli odpomoči na lastno roko. Božjo pomoč, ki jo je Jeremija ponujal v božjem imenu, pa so odklanjali. Iskali so zaveznikov proti mogočnemu Kaldejcu. Zato jim je prerok rekel, da so si kopali vire pomoči, ki nimajo vode, Boga, žive vode, sotpa zavrgli. Zaradi tega posega v visoko politiko so smatrali Jeremijo za političnega ‘'disidenta”, zato je bil dolgo časa v neprestani smrtni nevarnosti pred vladnimi krogi. Temni oblaki se zbirajo Precej sličen je bil tudi položaj škofa Rožmana v Ljubljani. Slutil in gledal je v duhu, kako prihaja nad slovenske dežele doba razdejanja. Slutnje niso škofa nikdar varale, poleg tega je bil tudi med tistimi redkimi, ki so znali brati znamenja časa. Pozorno je zasledoval vzpon “tretjega rajlha” na severu in njegove “mesijanske” ideologije. Ta se je pojavila že pred prvo svetovno vojno, toda v širše kroge je podrla šele po njej. Prikazovala je poraženi Nemčiji privid novega razmaha in hotela posredovati nemški rasi ngdvlado v Evropi in končno po vsem svetu. Kakor so Špartanci v južni Grčiji nekdaj pestili in krotili nižje plasti prebivalstva, tako so se čutili tudi pripadniki modre rase poklicane, da spravijo druga ljudstva v Evropi pred seboj na kolena. Dh to ni bila prazna utvara, se je jasno pokazalo v dneh, ko se je sprostila nad Evropo ogromna moč nemškega orožja. Škof Rožman je ta razvoj že izdavna napovedoval, ko j.e spala Evropa se “spanje pravičnega”,- Drugo nevarnost je začel škof Rožman spoznavati zgodaj "v domači deželi, ko je preskočila mejo zahodnih evropskih dežel., ke ob prvem svitu rdečega brezbostva je celo nebo opozorilo na požar, ki ga bo nova ide- ologija povzročila po svetu. Leta 1917(je Marija po božjem naročilu stopila v Fatimi na zemljo in govorila otrokom o Rusiji in o naukih, ki jih bo ta dežela, zlorabljena od brezvestnih ljudi, širila. Vendar opozorilo iz nebes ni našlo pravega odmeva in nova ideologija si je s sladkorjem in bičem nemoteno o-svajala širne predele sveta. Povsod je obetala in še obeta pravičnost zatiranim, svobodo in nov, nedosegljivo lep raj na zemlji. Koliko so ti obeti veljali in še veljajo, kažejo krvave sledi in morje krivic, koder se je širil brezbožni komunizem. Jezus je pa rekel, naj presojamo novosti po sadovih in ne po sladkih besedah in obljubah. To je storil škof Rožman v tistih dneh, ko so mnogi verjeli obljubam rdečih sleparjev. Vedno je upošteval tudi navodila iz središča Cerkve, Svete stolice v Rimu. ! Tam sta izšli dve. okrožnici, ki sta mogli pregnati vsak dvom o razvoju časa: “Divini Redemp-toris” in “Ardenti cUra”. Druga je obsojala oboževanje rase, prva je razgrinjala zmote brezbožnega komunizma. Dve nevar-jnosti hkrati, od katerih je bila vsaka že sama zase tako pogubna, da bi bila mogla upropastiti svet. { Pošljam vas kot jagnjeta med volkove” Prav v tem času in med tema nasprotnima taboroma je odka-zala božja, previdnost mesto za delovanje škofu Rožmanu. Na poseben način so postale nad njim resnične Jezusove besede: “Pošiljam vas kot jagnjeta med volkove.” — Tudi med divjajočimi volkovi on ni iskal za svojo osebo varnosti in koristi, se ni dobrikal in klečeplazil pred nobenim mogočnikom. Njegov edini ponos je bil ta, ki je navdajal tudi apostola: “Biti hlapec Jezusa Kristusa” (Rim 1, 1). S svojo podedovano kmečko trmo se je držal svojega prepri-. Čanja in ni odstopil niti za ped ne na levico in ne na desnico. V tem ga moremo primerjati spet svetopisemskemu vidcu, ki mu Bog govori: “Jaz te storim danes za utrjeno mesto', za železen steber, za bronast zid zoper vso deželo ... Bojevali se bodo zoper tebe, a te ne bodo premagali. Zakaj jaz sem s teboj, govori Gospod, da te obvarujem.” V liku preroka se zrcali lik škofa Rožmana. Škof Rožman je bil za svoje poslanstvo tudi izredno usposobljen. Jasen pogled na trenja časa in stanje slovenskega ljudstva, poklic profesorja za cerkveno pravo in sploh smisel za vprašanja prava, ki sta mu kazala pravi izhod v zapletenih situacijah, srčna dobrota, ki je naredila iz njega rodoljuba, ki je bil vedno pripravljen za ceno svojega življenja pomagati in reševati, ki je odpirala vrata škofije takorekoc podnevi in ponoči in ni razlikovala med prijateljem in nepri-jateljem, govorniški dar in znanje več jezikov, njegova simpatija za preprostega človeka, in obenem dar, gioati se sigurno med velikimi — vse to je bila dragocena dota za njegovo poslanstvo, ki mu je bila deloma že prirojena, deloma s trudom pridobljena. II. del: Vihar n (id deželo se r‘»zbesni (Poglavje II hi III, str. 67-396) “Ko se je Sedekija izneveril babilonskemu kralju, je kralj Nabuhodonozor prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se pred njim utaboril.” (Druga knjiga kraljev, 24, 20 in 25, 1. Prim. tudi Jer 39, 1.) S poročilom o odpadu judovskega kralja Sedekija in o ka- zenski ekspediciji Kaldejcev le- slabega kot na kakem zločincu, tovnonazorno pripadnost! “Mo- Rožmanu čimbolj temeljito in ta 587 pred Kristusom konča Avtor knjige se ne ustraši tru- gel sem marsikoga rešiti tudi verodostojno ovreči s pomočjo kraljevska doba judovske deže da in vzame očitek za očitkom, smrti,” je skromno priznal ne- izvirnih prič, oseb, dokumentov le in se začne “babilonsko pro- mreže ra mrežo no. “operacijsko kega dne. (R., IIL, str. 205.) Iz- in spisov. seljevanje”. mizo” in pokaže, da imajo laži povedal je pa ob neki priliki. Kako vestno je stavljeno na- Na jako podoben način se Studi danes kratke noge. Kakor kaj je občutil pri Svojih pros- logo rešil kaže že vrsta naslo-konča tudi kraljeva doba v Ju- nekdaj evangelist, “poizve” tudi njih potih: “Vojske bo konec in vov in poglavij v zadnji knijgi, goslaviji in tako tudi v Sloveniji leta 1941. Posebno je besnela Hitlerjeva jeza nad Beogradom. “Dve minuti pred sedmo uro je v praznično razpoloženje udarila bobneča pesem letalskih bomb in žvižganje štuk, ki so začele svoj divji krvavi ples nad prestolnico. Tuleča smrt je neusmiljeno zamahnila z nabruše-no koso.” (R., IIIL, stran 70.) Tudi Ljubljani ni bilo prizaneseno: “Ko so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, po ljubljanskih cerkvah brali pasijon, so se pojavila nemška letala, tudi nad Ljubljano in v okolici mesta so padle prve bombe in prve žrtve.” (R., IIL, str. 70).,Bilo je, kakor bi se bile zaklele sile pekla zoper košček “raja pod Triglavom”, ki so ga opevali od Vodnika do Cankarja rodoljubni umetniki slovenske besede. Znova se je spolnjevalo, kar-je občutil že davno prerok srčne bolesti: “Kako smo uničeni, silno o-sramočeni! Domovino moramo izgubiti, svoje hiše zapustiti. Smrt nam je prilezla skozi okna, prišla je v naše palače, pobrala je - otroka s ceste, s trgov mladeniče. Mrtva trupla ljudi leže kakor gnoj na polju*, kakor za žanjcem snopi, ki jih nihče ne pobira.” (Jer 9, 18 ss.) Kdo bi bil to gorje grenkeje občutil kakor škof Rožman! Vedel je, da smrt kosi po vrstah fantov, katerim je on tako rad in tako pogosto govoril širom škofije. Zavedal se je, da je v naj večji nevarnosti življenje, nravnost in vera mladih, ki jim je po tolikih birmanjih vtisnil znamenje križa s krizmo na čelo in ki so ga tako radi poslušali in mu bili vdani kakor dobra deca očetu. Zato so tudi v onih dneh preplaha prihajali k njemu obupani, in nesrečni, ki so upali slišati od njega besedo, ki bi jim bila v oporo. “Ves dopoldan je imel sprejeme ljudi. Ko je prihajal h kosilu k skupni mizi, je bil včasih zelo ubit. Ko smo odmolili pred jedjo, se je usedel, zagrebel roke v lase in tiho trpel.” (R., III., stran 112). Škof je za vidnimi silami, ki so uničevale deželo, gledal hkrati druge nevidne sile. Bral je “Razodetje sv. Janeza” in ga razlagal svojim poslušalcem. Tam tudi stoji, da bo ob koncu časov zmaj, stara kača, ki zapeljuje narode, za nekaj časa odvezan. Znamenj a na soncu v Fatimi Teta 1917 vzame on sploh za začetek apokaliptične dobe, ko bodo boji med Kristusovo Cerkvijo in Luciferjem dosegli svoj višek. V sklopu in zvezi s temi esha-tološkimi dogodki je doživljal tudi škof, kar se je godilo v drugi svetovni vojni okoli njega, in je po tem spoznanju tudi ravnal. Vzel si je k srcu besede a-postola: “Ni se nam bojevati zoper kri in meso, ampak zoper vladarstva, zoper oblasti, zoper svetovne gospodovalce te teme, zoper hudobne duhove.” (Ef §, 12) HI. del: ¥ viharju vojne in revolucije (K 18. obletnici odhoda oz. njegove smrti,'16. novembra 1959) Posebna vrlina knjige leži v tem, da nas pelje do jasnosti glede škofovega delovanja med zadnjo vojno. Osebnost škofa Rožmana je bila od začetka vojne in po njej zastrta od očitkov in laži, ki so ga obdajale kakor odeje in pajkove mreže z nepro-dirno meglo. Po pravici bi bil škof mogel reči v onem času z | on “od tistih, ki so bili od začet- mene bodo morda morda nekoč ka očividci dogodkov, natanč- zelo obsojsli, da sem hodil k o-no”, kaj se je v resnici dogodilo kupatorju. Nihče pa ne ve in ne in kaj ne. Tu imata besedo mar- bo vedel, kakšen notranji odpor šal Josip Broz-Tito in Gauleiter sem vedno čutil v sebi, preden Rainer, tu spregovorijo prijate- sem se odpravil na pot. Toda Iji in neprijatelji škofa in to, odločilno je bilo vedno samo kar vsi skupaj povedo, šele pojasni, ka se je v burnih dneh druge svetovne vojne v naših deželah v resnici godilo. Cim obširnejša je knjiga, tem bolj je napeta in zanimiva. Iskal je pomoči pri Mariji V zavesti, da se v tistih dneh merijo širom sveta oblasti teme z Bogom, se je zatekel k Mariji. Njej je bilo dano, da bo strla glavo satanu. Marija je obljubila, da bo nastopil mir, ako se bodo spolnjevale njene prošnje. Tudi tu velja rek sv. Jakoba: “Vera brez del je mrtva.” Premalo bi bilo samo upati, da bo Marija pomagala, a opustiti, kar ona naroča. Marija je pa naročila obhajanje prvih sobot, molitev rožnega yenca, poboljšanje življenja in tem v zvezi posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu. Kakor rdeča nit prepletajo zato te Marijine želje delovanje škofa Rožmana že pred letom 1941, zlasti pa še poslej. Tudi dandanes nimamo nujnejšega kakor skrbeti za ogroženi mir. Mir dobljen, vse dobljeno; mir zgubljen, vse zgubljeno! In ravno ta potrebni mir vsebuje Marijino naročilo v Fatimi. Zaradi te velike važnosti je avtor posvetil posebno pozornost Rožmanovemu prizadevanju, seznaniti Slovence s fatim-skim sporočilom in jih pridobiti za njegovo uresničenje med nami. Da je pri mnogih našel razumevanje, kaže že povpraševanje po knjigi dr. Srečka Zamje-na o Fatimi, ki se dobi še tudi sedaj pri Mohorjevi družbi. Le malokdaj se namreč zgodi, da postane verska knjiga “best seller” in doživi v teku dveh let kar štiri naklade. Te je pa doživela fatimska knjiga dr. Zamje-na. Škof pa ni hotel ravnati na lastno pest, ampak se je tudi v eno: Če s tem koristim trpečim, vzamem tudi to sramoti nase.” (R., IIL, stran 338.) Tudi tokrat je škof s svojimi slutnjami prav gledal. Namesto da bi žel za svoja nesebična posredovanja v dneh krvavih vojnih vrtincev vsaj besedo zahvale in priznanja, so ga ožigosali kot vojnega zločinca prve vrste. Obsodba na 18 let prisilnega dela je bila uradni odgovor na vsa škofova prizadevanja, da reši slovenski živelj verskega, fizičnega in moralnega uničenja v dneh smrtne nevarnosti. Podoben odgovor je dala na Veliki petek tudi drhal v jeruzalemskih ulicah tistemu, ki je tudi le reševal. Daši je hotela Previdnost Rožmana ohraniti Slovencem za veliko delo obnove in gradbe po vojni, je bil sam vendar dolge mesece soočen z nevarnostjo, da ga spravijo celo pred sodnike in je v duhu postal pravi mučenik za obstoj slovenskega naroda. Njegova skrb za jetnike in internirance Škofovim prizadevanjem za ki med drugim obravnava razne očitke zoper škofa na straneh 246 do 347. Končno nas popelje ta zbirka laži pred “Sramotilni steber” v Lj ubij ani med stolnico in škofijsko palačo (str. 204). “Ta ka-meniti steber se po drugi svetovni vojni postavili na to mesto, da bi še tukaj umazali ime škofa Rožmana. Na stebru je roka, katere kazalec kaže na škofijsko poslopje. Pod roko pa je v kamen vklesan napis: ‘Tu se je 21. junija 1943 zbralo tisoč žena in otrok, hoteč pridobiti škofa, da bi posredoval pri okupatorju za izpust njihovih interniranih mož, očetov, hčera in sinov, a so jih na škofovo pobudo s silo razgnali.’ ” (Ravno tam.) Naj kar tukaj izvemo, kako se je to v resnici godilo: Zbralo se je okrog 100 žena,” so očividci in škof potrdili, “da bi demonstrirale. Italijanska policija jih je na Vodnikovem trgu razpršila. Trem gospem pa se je vendar posrečilo da so se izmuznile iz obroča policije. Prišle so v prvo nadstropje v škofiji, kjer je bila takrat in je še danes škofijska pisarna... Škof' je rekel: ‘Naj pridejo!-’ Ko so se mu predstavile, jih je vprašal, kaj želijo. Rekle so mu, naj posreduje za njihove može in sinove. Dale so mu seznam interniranih. Škof je seznam pregle- stiskane po ječah v Ljubljani in Š » njeni bližini se je pridružila sredovaL Za teŠa tucil- za tuc^i njegova iznajdljiva in ljubeča skrb za internirance po taboriščih ter sploh za vse ogrožene na življenju in imetju. Če so potoval v onih dneh po Nemčiji ali Italiji, si tolikokrat zvedel od znancev, da žive v teh ali onih barakah nedolžni slovenski ljudje. Najbolj nevaren je bil -položaj onih, ki so bili zaprti v koncentracijskih tatbori-ščih. Tem nesrečnežem bi bil najbolje pristajal napis, ki ga daje laški pesnik Dante vratom ob vstopu v pekel: “Lascitate ogni speranza, vol ch’entrate!’1 (Odložite slednji up, kateri tu sem stopate!) te tudi. Če želite, da posredujem še za druge, mi prinesite njih seznam.’ Žene so odšle, a se z novim seznamom internirancev niso več vrnile.’ (Ravno tam.) (Dalje pjiiiormuc) Kraje v službi letno 125 bilijonov dolarjev ¥ ZDA raste kraja' v službi jz leta v leto, v tovarnah; uradih in trgovinah. NEW YORK, N.Y. Kraj p v podjetjih vseh vrst se bolj in Pisatelj posveča bolj širi, postaja nekaj vsakda- posebno pozornost Rožmanovi njega, nekaj običajnega, prene-skrbi za te internirance. Več kateri j o. niti ne smatrajo ver tej točki posvetoval in držal na- P°gla«i P» vre« slika uspešno 2a kraj0i za nek0j napačnega vodil sv. očeta Pij. XII.'Ta je P°moc za deset tisoče, k, so tab Tako vsaj trni strokovnjak za internirani na otoku Rabu in te zadeve S. D. Astor, načelnik ravnokar leta 1942 posvetil vse človeštvo Marij nemu Srcu in dal pobudo za posvetitev tudi vsem škofom, župnijam, družinam in drugim občestvom. Zato je škof Rožman stopil po svojem povratku iz večnega mesta pred svoje vernike v pastirskem listu z vabilom: “Tudi mi se moramo posvetiti brezmadežnemu Srcu Marijinemu, kakor mu je sveti oče vse človeštvo.” Ta načrt se je uresničil, a tudi prve Marijine sobote so zadobivale med verniki vedno večjo važnost. Naše orožje je rožni venec Ko je tako iskal pri oskrbi škofije pomoči od zgoraj, škef ni pozabil tudi zemeljskih težav in križev škofije. Dokler je le šlo, je nasprotoval uporabi orožja in je naglašal: “Naše orožje je rožni venec.” Ko se je začelo pravo pobijanje po vaseh, se ni več u-piral ustanovitvi Vaških straž po deželi, da bi ljudje ne bili na milost in nemilost izročeni nevernim morilcem. Tudi sam je z deli ljubezni posegel v razvoj časa in na ta način dopolnjeval svoje vroče drugje, celo v okolici Padove. Managements Safeguards Inc.. Okupator je računal, da bodo ki ima svoj osrednji urad v tam vsi pomrli od lakote in New Yorku in je med svetovalci mraza in je šotore temu primer- v pogledu zaščite pred tatvina no opremil. mi največjim prodajalnim druž- Kaj so vojna in nje grozote, še bam v deželi, posebej spoznamo, ako sledimo Celotni obseg tatvin v služ-poročilom prič trpljenja neste- bah cenijo na okoli 125 bilijonov tih revežev na otoku Rabu. Naj dolarjev, torej več kot stane le-bi v dneh obilja ne pozabili mo- tos ZDA celotna narodna obliti: “Kuge, lakote in vojske — ramba. Največji del, okoli 41 reši nas, Gospod!” Da se je polo- bilijonov, odpade na vseh vrši žaj na Rabu polagoma prevrgel uradnike. Nekateri odnašajo ne na bolje, so po posredovanju 1 skrivaj blago iz trgovin in ura-škofa Rožmana in s pomočjo sv. *dov, drugi se okoriščajo s polo-oceta Pija XII. dosegle pogum- žajem v skladiščih, spet drug’ ne šolske sestre, ki so šle brez povečujejo službene “stroške”, ozira na lastno varnost med o-.“zmanjšujejo” zaloge ali si “po-grožene ljudi na Rabu in drug- magajo” na kak drug način, je. Naj bi delovanje šolskih se- j Tigovee nima druge možno-ster zato tudi vsi podpirali, zla- sti) da vse to vključi v svoje sti s tem, da bi ne pošiljali mla- jstroške in tako poveča ceno bla-dine v zavode, kjer se potujču- gu Ti stroški znašajo sedaj v je, ampak med naše sestre, ki manjših predmestnih trgovinah jamčijo za pravilno in narodno vzgojo! krščansko “Umažite škoja!” Navzlic junaškemu .prizadevanju in zaslugam za obstoj naroda in njegove vere se je vsula molitve za obstoj slovenskega na škofa pravcata toča očitkov naroda. Star rek veli, da naj in klevet zaradi njegovega delo-kristjan tako moli, kot bi zavi-Ivanja. “Umažite škofa!” — po selo uslišanje edino od Boga, tem geslu se je zares ravnalo. Svoj višek je zlobna kampanja Turki zahlevajo od Zah. Nemčije povračilo Turška vlada je izjavila, da bo Turčija zahtevala od Zahodne Nemčije povračilo kakih 10 milijard mark (4.8 milijarde dolarjev), ki so jih nemški delo-dajacli utrgali turškim “Gast-arbeiterjem” kot njihov prispevek za socialno zavarovanje, pa so se turški delavci vrnili v domovino, ne da bi od tega kaj imeli. Nedavno so se začela v Ankari pogajanja o revizij i-medsebojnega soc ialno-zavaro-valninskega dogovora. Nemška vlada ni pripravljena izpolniti pretirane turške zahteve. Po dogovoru imajo tudi turški “gostje” pravico do izbire: oni lahko zahtevajo od Zvezne republike pokojnino, ko dosežejo določeno starost, če so izpolnili potrebne pogoje, ali pa lahko dvignejo svoj del prispevkov v socialno zavarovanje dve leti po odhodu iz Nemčije. Ker krije pokojninsko zavarovanje tudi tveganje pri obratnih nezgodah, odklanja vlada izplačilo tistega dela prispevkov, ki so ga vplačali delodajalci. 'JglaSajte v “Amer. Domovini” Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt •COIN A SLOVENSKA IZD ELO VADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV tV lew m-xui MALI OGLA- Stanovanje oddajo . Trisobno stanovanje s kopalnico in pečjo oddajo v bližini Sv. Vida. Ugodno za samskega moškega ali žensko. Kličite tel. 881-7122. (24-29) Wanted Female clerk for grocery and meats. Part time. Good pay. 1132 E. 71 St. Phone 431-3454 (24,25) For Rent E. 146 St. off Lake Shore Bivd. 4 rooms and bath. (1 bedroom, dining room, living room and kitchen.) Couples only; no pets. Call 729-1155 (24,25) Na prodaj Ulita železna" peč z mrežo, popolnoma nova, tudi za suha drva je naprodaj na Schaefer A ve. Kličite po 4. uri, 391-2084. (23-25) Bungalov v Euclidu V fari sv. Viljema je naprodaj bungalov s 3 spalnicami in zidano priključeno garažo, 1 Ve zopalnice, V družinsko sobo z W. 3. kaminom v pritličju in razdeljeno kletjo. V srednjih 40-ih. Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Bivd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 199 E. 260 St. 73I-I070 Odprto od 9. do 9. Help Wanted okoli 2/h, v mestnih pa celo 6%. Za toliko je blago dražje, toliko morajo vsi potrošniki plačati zaradi tatvin. Saul D. Astor svari, da bomo morali skoraj plačevati na račun kraj do lO/i celotno cene vsega, kar moramo kupiti, če šene bodo odgovorni res odločno in načrtno zavzeli za zmanjšanje kraje med lastnimi uslužbenci v svojih podjetjih. Vse- nes se brezvestni ljudje radi po- kokrat se je ponižal in šel prosit služijo prastare metode: “Le predstavnike zasedbene oblasti dosegla v procesu v Ljubljani, prevečkrat se dogaja, da vodni- .1946 na 18 let prisilnega dela. dovoljene, njihovi uslužbenci pa Pisatelj je zlasti v tretjem de- lastnike podjetij in podjetja Housekeeper Live-in housekeeper. Young family needs woman for general housekeeping. Must love children. Good pay. References. English speaking. Call 321-5875. (21,25) Heavy Truck Tire Repairman Experienced. Must have Chauffers License. Call 524-3300. Experienced Diesel & Gas Engine Mechanic for fleet. High hourly rate, plus hospitalization. Immediate opening. Call 524-3300 (22-25) naj pa tudi tako neumorno dela, kot bi odvisel uspeh edino od njega samega (Sv. Ignacij Lo- med katerim je bil nadpastimki podjetij skušajo prikrajšati Jezusom: “Nocoj se boste vsi'jolski). Prav po tem reku je obsojen po 10-dnevnem sodnem javne uprave pri davkih na vse, pohujšali nad menoj.” Tudi da-'ravnal tudi škof Rožman. Koli- postopku od 21. do 30. avgusta mogoče načine, dovoljene in ne-j ženske za pripravo pridelkov dobe zaposlitev v mestu. Kličite 621-3435 med S dcp. in 1. pop. laži, nekaj bo že obviselo!” In za slovenske pripornike po je- lu skušal vsaj najbolj grobe o- “izrabljajo” na vse načine v Vprašajte za Bob-a. (24-27), ravno na škofu Rožmanu več čah, ne oziraje se na njih sve- čitke, laži in klevete proti škofu svojo korist. AMERIŠKA .DOMOVINA, FEBRUARY Hi, 1978 ki se bojijo. BREZ DOMA i i Hektor MaJot S5 Ž2 X. |g- Pau mi je ostal v prijetnem <5 spominu. V tem. mestu ni skoraj kŠ* nikoli vetra. Ker pa smo tukaj ostali vso zimo in smo skoraj Z ^ razumljivo, dati Te 'ta Ozračje je bilo popolnoma, vplivala name samota in tišina okoliščina bila zel° P° §odu-rnirno. Veje pa se ne majejo'pokrajine. j Vendar ni bilo ugodno podnebje same od sebe. Majati jih mora Opogumil sem se in pogledal!WOk’ Smo ostali tukaJ to-veter ali pa kdo drugi. Kdo? '1:1” x~~~ Toda ne, ta velika senca, ki se mi je bližala, ni mogla biti človek. Bolj verjetno je bila to kakšna žival, katere še nisem poznal; ali pa kaka orjaška nočna ptica. Morda je bil to orjaški pajek, čigar telo se je dvigalo na tankih nogah iznad bodičevja. Ta misel me je navdala s takšno grozo, da sem se hipoma okrenil in stekel navzdol po gri- serri opazil te podrobnosti, ker se je postava jasno odražala na nebu, posejanem z zvezdami, ki so razširjale bledo svetlobo. ( Najbrž bi bil dalj časa raz-ču, da bi čimprej dospel k Vita-1 mišljal o tem vprašanju, če bi lisu. Toda čudno: navzdol nisem-moj gospodsfr ne bil vprašal pri- prikazen natančneje. Ali je bila!kko ^asa’ Pad Pa obilni zaslužek, te žival? Ali je bil človek? Ime- In.res “ie jkozi vso zimo hodil° la je človeško telo, glavo in ro- v6id{0 števno otrok k našim ke. Bila je podobna tudi živali, Predstavam. Nikoli se niso na-ker je bila pokrita z dlako in j ved(”;ad našega sporeda in nihče je poleg tega imela tudi izredno med nHmi nam rd dejal: “Saj visoke in tanke noge. Čeprav lgrate vendar vedno iste stvari'” v v li orv f.A r-v /~\ __^.|„x je bila noc ze precej temna, PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive Prosvetni odsek fare sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, Ontario, vabi na veseloigro SVOJEGLAVCE« ¥ ssfeil©, C marca ofe IM ivešer v farni iMmil Oasfuje Bramalsko društva LILIJI iz Clevelanda mogel iti ra ko hitro, kakor sem šel navzgor. Zaletaval sem še v bodičevje in v grmovje. Skoraj ob vsakem koraku sem se spotaknil. Zdaj pa zdaj sem se skrivoma ozrl. žival se mi je približala. Bila mi petami. K sreči sem dospel do vznožja griča, kjer niso bila tla več tako zarasla, tako da sem mogel pospešiti korak, čeprav sem te-. kel na vso moč, je bila žival hitrejša od! mene. Ni se mi bilo treba več okreniti; čutil sem že kazni “Ali bi ,mi mogli povedati, če smo še zelo oddaljeni- od vgsi?” Bil je torej človek, ker je Vi-talis govoril z njim. Toda namesto da bi odgovoril, se je ta zas-je skoraj že zalmejal in njegov smeh je bil podoben kriku ptice. Bila je torej vendarle žival! Moj gospodar pa je kljub temu nadaljeval s povpraševanjem, kar se mi je zdelo zelo nespametno, kajti če živali včasih razumejo to, kar jim hočemo povedati, vendarle ne morejo Bili so to po večini angleški otro.ci, krepki dečki rožnatih lic in ljubke deklice z velikimi in lepimi očmi. Njihov pogled je bil skoraj tako mil kakor pogled naše male Sladke. V teh mesecih sem prvič okusil razne sladkarije, s katerimi so si otroci napolnjevali žepe, ko so odhajali od doma ter so z njimi obdarovali Srčka, pse in mene. (Dalje prihodnjič) 1 m m 1 Gobavost in rak m m m i 3 g 'I5 is: ŠŠS * v i v njeno bližino. Sapa mi je zasta- odgovoriti. Kako pa seih se za-jala *od strahu in napornega be- čudil, ko je žival odgovorila, da ga. Zbral sem poslednje sile in v bližini ni nobene vasi, pač pa se na pol mrtev zgrudil k no- ovčja staja. Predlagala nam je, gam svojega gospodarja. Psi so da nas odvede tja. ob mojem prihodu planili po- Ker je govorila, kako torej konci m začeli besno lajati. Bil da ima živalske noge? Če bi bil sem tako preplašen in izmučen, imel dovolj poguma, bi se bil da nisem mogel povedati, kaj prikazni približal, da bi ugoto-se je zgodilo. Le neprenehoma vil, kakšne so te noge. Toda če- šem ponavljal: “Zver, zver!” prav se mi ni zdela več nevarna, le nisem imel poguma, da bi to Med lajanjem psov pa je ne-'storil. Pograbil sem svoj nahrbt-nadoma zadonel glasen smeh. nik in brez besede šel za svojim Obenem sern začutil na svojem; gospodarjem, ramenu Vitalisovo roko. | “Ali vidiš sedaj to, kar te je “Tepček!” mi je dejal smeje.1 spravilo v tolik strah?” me je “Okreni se in. poglej, če imaš vprašal Vitalis med potjo, pogum.” j “Da; toda ne vem, kaj je to. Osvestil sem se zopet bolj Ali so v tej deželi velikani?” zaradi njegovega smeha kakor, “Da, kadar uporabljajo ho-pa zaradi njegovih besed. Odprl dulje.” sem oči in se ozrl v smer, ki mi, Pojasnil mi je, da prebivalci jo je kazal. i te pokrajine uporabljajo dolge Prikazen, ki me je navdala s palice, na katerih so pritrjena tolikim strahom, je obstala ne. nekaka stremena, da z njimi hb-daieč od nas na sredi ceste. Priz- dijo po tem puščavskem svetu, nam, da me je ob tem pogledu ki je na mnogih krajih tako pe-znova stresel strah, vendar pa scen, da bi se sicer do kolen posedaj nisem bil več sam sredi grezali v pesek, zapuščene pokrajine. Vitalis je “In tako postanejo velikani s bil poleg mene in psi. Ni več kilometrskimi škornji za otroke, Raziskave na institutu ZDA* za boj proti raku so pokazale, da ^ je preparat, ki ga je jemalo več §5 tisoč vojakov v okviru nekega |s poskusa, povzročil pri laboratc- ! H rijskih podganah raka na vrani- ; ci ir, na želodcu. ' I §5 Preparat depson, s katerim zdravijo predvsem gobavce (po svetu jih je 12 mililonon, v ZDA pa 2,800), so zdravniki pre- j izkušali na vojakih kot proven-! tivo proti tistim oblikam mala- i rije, ki so odporne proti običajnim zdravilom. J Niso ugotovili, da preparat po ■ vzroča raka pri ljudeh, vendar bodo posebej proučili opise nji-! novih, bolezni, da bi dognali, ali 5 je rak na vranici pri njih pogn- j stejši kot sicer. ® Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avtov » Vselitev sorodnikov ® ©obijanje sorodnikov aa obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. ' Cleveland, Ohio 44183 Phone 431-3500 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. 3 svidenje! Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. I AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter *+****f++M+****r++*