151. itevilKi
f Udillfloi,«peten s. lullio m
Leto UL
Iihaja vsa* dan aopoMne, tmeaUl ntdtljt In praznika.
inseraH: do 9 petit vrst k 1 D, od 10—15 petit vrst 1 1 D 50 p, večji inserad petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloM znamka za odgovor.
iFatavnlatvo „Slov. Naroda" ia „Narodna tiskarn*" Kna?!o?a ollca št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Urodaištro „ilov. Naroda« Snaflora allaa M. S, L a an »tropi*
Talolon star. 94. Dopisa sprejema le podpisano ta sad ostat Rokoplaov so no vrata*
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vsa dni po Din t«— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedelfe Din 1*25
PoStnina plašana v gotovini«
.Slovenski Narod* velja:
12 mesecev
3 . 1
v Ljubljani
po pošti
V IflozrtnstTO
Din 144 — ,     72*— 36-— - 12'-
Din 144 — . 72-36*— - 12--
Din 2H4-— , 132-— . 66-— . 22--
Prt morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   ttsaT" po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozlr.nl.
Radić -Korošfevi načrti in Italija.
Politika revizijonističnega bloka je taka, da nočejo utihniti diskusije o eventualni odcepitvi Slovenije in Hrvatske od skupne jugoslovenske države. Na Človeka, ki pazno motri razvoj političnih dogodkov in ki zna pravilno presoditi taktiko, ki se je v zadnjem času poslužujeta Stjepan Radić in dr. Korošec, morajo politične metode teh revizijoni-stiških kolovodij napraviti vtis, da ni končni cilj revizijonističnega bloka toliko preureditev države v avtonomi-stičnem odnosno federalističnem smislu in njena notranja konsolidacija, kakor predvsem razkroj onega državnega organizma, ki nosi ime kraljevine SHS.
Radić je od vsega začetka nastopal tako, da je bilo za vsakogar jasno, da meri njegovo stremljenje na to, da se Hrvati popolnoma odcepijo od državne skupnosti s Srbi in si ustvarijo vsaj na-* idezno neodvisno lastno državo. Ta svoj pravi namen je Radič sprva kazal čisto odkrito. Sele v zadnjem času je spremenil svojo taktiko, ko je videl, da ni našel v inozemstvu nobenega razumevanja, še manj pa moralne ali dejanske podpore za svoje načrte. Postavil se je navidezno na stališče jugoslovenske državne misli, hoteč s tem zaplesti v svoje mreže beogradske vladne kroge in jih potem sugestivno pridobiti za tak sporazum, ki bi bil po vob'i njemu in ki bi ga narekoval on sam. Ker se mu je tudi ta sicer prav spretno uprizorjeni manever izjalovil, je s svojim zadnjim govorom vrgel znova krinko z obraza ter posegel po svojih starih metodah politične borbe, katere končni smoter je, da razbije sedanjo državno zajednico Srbov, Hrvatov in Slovencev ter potem zasnuje novo državno konfiguracijo, ki bi bila po njegovem okusu in bi bolj odgovarjala njegovim megalomanskim stremljenjem.
Dr. Koroščevi cilji niso tako jasni, kakor RadTčevi. Doslej se je skrbno čuval, da bf kdorkoli dobil vpogled v njegove karte. Svojo dvolično vlogo je dr. Korošec dolga leta igral v Beogradu s takšno spretnostjo in pTetkanostjo, da je bila vsa beogradska javnost prepričana, da nima ne samo nobenih centrifugalnih teženj marveč da je vkljub svoji zagrešeni politiki v bistva tpak iskren patrijot, ki mu je blagor države, njen razvoj in proevft vendarle na srcu.
To ugodno sodfbo o svoji politiki in o svoji stranki, katera sodba je imela za posledico, da so klerikalni parlamentarci vkljub vsemu igrali dokaj ugledno in uplivno vlogo v narodni skupščini, ie razpršil dr. Korošec sam. Njegova, s toliko enfazo podana izjava parlamentu, da so Slovenci poseben narod, ki
noče imeti nobene skupnosti s srbskim, predvsem pa stališče, ki ga je zavzel ob atentatu na ministrskega predsednika Pašića, češ da ta atentat obsoja prav tako kakor obsoja še sedaj atentat, izvršen na Franu Ferdinandu Habsburškemu, sta odprla oči beogradski javnosti tudi glede Korošca in njegove stranke. Sedaj je tudi beogradskim krogom postalo jasno, da se načrti in cilji obeh revizijonističnih kolovodij v bistvu Jgrijejo in da je končni smoter obeh, da Hrvatsko in Slovenijo izločita iz državne skupnosti s Srbi ter ju osamosvojita.
O teh končnih namenih Stjepana Radijća in dr. Korošca res ni nobenega dvoma več. vprašanje je samo, kako si ta moža zamišljata bodočnost Hrvatske in Slovenije izven okvira naše sedanje države. Ali naj tvorita Hrvatska in Slovenija eno, enotno, neodvisno državo? To bi bilo proti vsem avtonomt-stično-federalističnim načelom, ki $h sedaj zastopata s tolikim poudarkom. Ali naj tvori Hrvatska zase in Slovenija zase popolnoma neodvisno državo? To bi bili dve liliputanski državici, ki bi ne imeli nobenih predpogoiev za obstanek, še manj pa za uspešen razvoj v bodočnosti! Radić in Korošec nista tako omejena, da bi tega ne vedela. Zato je verjetnejše, da jima polnjo glavo vsi drugi načrti.
Javna tajnost je, da je med našimi klerikalci močna struja, ki zagovarja misel, da bi se Slovenija združila z Italijo, Češ da bi bili s tem ujedinjeni vsi Slovenci v enem državnem organizmu, kakor je to bilo pod Avstrijo, in da bi si s pogajanji med neodvisno Slovenijo in Italijo lahko izgovorili takšne garancije za svoj narodni obstanek, da bi bila bodočnost slovenskega naroda pod žezlom katoliškega vladarja za vekov veke zasigurana. Drugi klerikalni krogi, ki jim zlasti po glavi blodi dominu-joča pozicija krščansko-socijalne stranke v Avstriji, mislijo na državno skupnost — seveda na avtonomistični oziroma federalistični podlagi — z avstrijsko republiko.
Slično kalkulira brez dvoma tudi Radić. Tudi on misli na državno skupnost z Madžari in eventualno tudi z Avstrijci. Tudi njemu lebdi pred očmi neke vrste donavska konfederacija, ki bi dajala na znotraj vso svobodo Hrvatom, jim jamčila za odločilen upliv v konfederaciji, obenem pa bi, kakor nekoč pokojna Avstro-Ogrska. strahovala omražene Srbe.
Takšni so nesporno tajni Radič-Koroščevi načrti. Oba pač mislita, da se bodo dali ti načrti tem lažje izvesti, ker
i »
ni računati s tem, da bi naleteli na odpor v sosedni Italiji. Nasprotno, kolikor se da presoditi z dosedanjo politiko italijan. državnikov, bi se smela vzeti v kalkul pri izvedbi teh načrtov tudi italijanska ne samo moralna, marveč tudi dejanska podpora.
Toda, kakor se zdi, se revizijoni-stiški blok v teh računih moti. To svoje mnenje bomo takoj podprli.
Naš list je v svoji 119. številki pod naslovom »ttaljgaiiski general proti amputaciji«, komentirajoč članek generala Bencivenge, izrazil med drugim to-le mišljenje: »Generalu Bcncivengi se zdi, da je za Italijo bolje, ako ostane Jugoslavija taka, kakršna je. Vsekakor je to zanimivo, ker se iz drugih italijanskih ust čuje glas. da amputacija Jugoslavije prinese na vsak način Italiji teritorijalne pridobitve. Misli, kaj bi bilo s Slovenijo in Hrvatsko v slučaju amputacije, se križajo in med sosedi se živahno razpravlja o tem. Ni dvoma za nas, da bi zagazili v slučaju odcepitve Slovenci in Hrvati v sužnjost — ali pod Nemce ali pod Italijane ali pa Madžare... Vsekakor bi nastal kaos, boji bi se razvili, Slovenija in Hrvatska bi bili pozorišče krvavih zapletljajev — izkazala bi se potreba intervencije in takrat bi se najbrže tudi g. general Bencfven-ga zavzel za amputacijo lepega jugo-slovenskega kosa v prid Italiji.« Gospod general Beneivenga pozorno čita naš list, za to je na ta naša izvajanja takoj promptno odgovoril v rev'ji »Ecchi e Commenti« z dne 25. junija.
Njegov odgovor je za nas nadvse zanimiv, ker znači njegova, v kategoričnem tonu se glaseča deklaracija pre-križnnje vseh eventuelnih Radlćevih in tudi Koreščevih računov.
General Benc-venga izjavlja z ozi-rom na gori citirani članek »Slovenske-ga Naroda« decidirano:
»Italija nima nobenega interesa, da bi aneki?ra!a več Slovencev ali Hrvatov, nego -e neobhodno potrebno in neizogibno v zavr.rovanje italijanskih zahtev strategfčne narave. Zato ne čuti nobene potrebe, da b! se razširila preko sed??r!i?h meja. Takisto pa je tudi nje**a korist, da se na njeni vzhodni meji ne stvori skuotna narodov, ki bi imeli iste skupne cilje v severnem Jad" rami. Taka skupina bi bila ona, ki bi obse«sa?a Avstrijce, Slovence, Madžare in ffrvate. Po našem mnenju bi one pogojne teritorijalne usodnosti, ki bi jih po »Slovensekm Narodu« pridobila Ita-li.-a iz razsula Jugoslavije, nikdar ne odtehtale škode, ki bi jo utrpela Italija v slučaju postanka kakšne takšne državne tvorbe.«
C-nan Dovle:
17
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
»Toda strup?« sem vprašal. »Ali ne bo uničil vsako  sled   življenja  že v
kali?«
»Možno je. da nam grozi le gotova plast strupa v etru — nekakem mefisti-škeni veletoku v brezmejnem oceanu, po katerem plove naš planet. Tudi je možno, da se izvrši izenačenje in se bo v prilagojcnju na novo nastale pogoje j razvilo sveže življenje. 2e dejstvo sa- \ mo. da razmeroma majhna nasičenost naše krvi s kisikom zadošča, da strupu k^uoujemo, je dokaz, da ne bo treba nikake orav Dosebne izpremembe za omogočite v in ohranitev animalskega živi jen ja.«
Zadimljena hiša tam doli za drevjem je žarela v svetlih plamenih. Strme smo opazovali mogočne, v zrak švigajoče zublje.
»To je res strašno.« je zaŠepeta! !ord John, ki ga je to bolj prevzelo, kot ne vem kak drug dogodek.
»Kaj nam končno sploh to mar?« sem pripomnil. »Svet je mrtev, upepeli-tev jo baš najboljši način pokopa. Za ras bi požar, ki bi izbruhnil v naši hiši, pomenil skrajšanje Čakanja.«
»To nevarnost sem že predvidel in naprosil sem svojo ženo, da je ukrenila vse potrebne protiodredbe,« je dejal Challenger.
»Dragi, vse je v najboljšem redu. Toda po glavi mi spet tolče. O, Bog, kako težak zrak!«
»Ga pa spet zboljšajmo!« je dejal Challenger in se sklonil k posodi s kisikom.
»Skoro prazna je,« je ugotovil. »Približno tri in pol ure je zdržala. Zdaj bo osma ura. Noč bomo prav prijetno preživeli. Če se ne motim, napoči konec jutri ob devetih zjutraj. Solnčni vzhod bomo pa le še doživeli, seveda samo mi!« Po teh besedah ;e pristopil k drugi posodi, ki jo je odprl za pol minute, da se je zrak občutno osvežil in se je naše stanje zboljšalo. »Sicer pa,« je dostavil, »ne živi človek samo od kisika. Čas večerje je že minul. Zagotavljam vas. gospodje, da sem tedaj, ko sem vas povabil semkaj, da vam nudim veličastno igro, upal, da bo moja kuhinja svojemu slovesu izkazala čast. Moramo si pomagati. Gotovo mi boste pritrdili, če se izognem vsakemu kurjenju, ker bi sicer po nepotrebnem tratili zrak. Zato se moramo zadovoljiti z mrzlimi izrezki, kruhom in »picklesom«, vrhutega sem pripravil tudi nekaj steklenic »clareta«. Hvala ti, draga moja,
ti si, kot vedno, kraljica gospodinj.*
V resnici, vsega priznanja je bil vreden ponos in svojstvena angleška ročnost, s katero je gospa Challenger v teh kratkih minutah pokrila mizo s snežnobelim prtom, okusno razvrstila brisače in pripravila preprosto večerjo z izbranostjo moderne kulture. Niti elektriška namizna svetiljka sredi mize ni izostala. Se bolj pa smo se čudili svojemu teku, ki je sličil že požrešnosti.
»To je posledica naših razburjanj«, je pripomnil Challenger s kretnjo omalovaževanja, ki jo je vsekdar uporabljal, kadar je ponižal svojega znanstvenega duha k razlagi zemeljskih dejstev. »To znači molekularno pomanjkanje, katero moramo izravnati. Velika bolest in visoka radost prikličeta močen tek, ne pa nezanimanje za hrano, kot nas hočejo prepričati romanopisci.«
»Skoro gotovo bo to vzrok, da se-ljaki prirejajo po pogrebu tako svečane pojedine,« sem pristavil. »Čisto pravilno. Naš mladi prijatelj je našel izborno prispodobo za to stvar. Vam li smem ponuditi ta izrezek jezika?«
»Prav kot pri divjih narodih,« je menil lord John in spoštljivo hlastnil po pljučni pečenki. »Prisostvoval sem pogrebu nekega poglavarja ob Aruwini-River. Pri tej priliki so domačini pojedli celega nilskega konja, ki je tehtal
Besede generala Bencivenge so dovolj jasne in razumljive. One pomenijo: Sanje gospodov Radića in Korošca o eventuelni donavski konfederaciji, t. j. o novi Avstro - Ogrski, so ne" izvedljive, ker bi takšne državne tvorbe Italija nkdar ne mogla trpeti. Takisto se Italija tudi že vnaprej zahva" Huje klerikalcem, ako bi ji pod gotovimi pogoji tudi ponudili posest Slovenije.
Gospodoma Radiću in Korošcu torej ne preostaja drugega, kakor da po-kličeta v žvljenje mrtvo rojeno dete —
dve miniaturni državici, ki sta vnaprej posvečeni smrti, ali pa da kreneta na novo pot, ki vod? nazaj K r^nictni i.i trezni politiki ter k državnemu in narodnemu jedinstvu.
Želeli bi v interesu slovenskega in hrvatskega ljudstva, pa tudi v interesu skupne države, da bi jih vendar enkrat srečala pamet, da bi oi ustila eksper-mente, katerih izvedba b'. pomen j al i katastrofo za skupno našo državo, i Imenom pa tudi pogin hrvatskega in slovenskega ljudstva!
Nedostafki sodobne demokracij
Demokratična forma uprave bi bila najbolj posrečena in najboljša, če bi se mogla izvajati natančno tako, kakor zahteva doktrina. Žalibog pa je med doktrino in življenjem vedno zelo velika razlika, ki v veliki meri pride do veljave tudi pri upravi. Po doktrini je demokratična uprava vladanje naroda, to je narodna samouprava. Narod upravlja sam. Toda ker narod ne more upravljati sam v dobesednem pomenu, se samouprava uveljavlja na reprezentativen način. Narod izbira zanesljive ljudi, ki bodo upravljali, ki bodo torej dajali zakone in jih uporabljali po njegovi želji. Zakonodajna oblast je združena v rokah parlamenta, izvrševana oblast pa ostane v rokah posamnih resorov. Na čelu teh resorov sto'e ministri, ki predstavljajo narodno skupščino ali njeno večino. Oni so posredovalci med zakonodajno in izvrševalno oblastjo, ker so na čelu izvrševalne in istočasno, kot voditelji večine v parlamentu, so inicijatorji zakonodaje. Pri demokratični upravi mora obstojati tudi strog nadzor nad državnimi dohodki in izdatki. In res, ker o dohodkih in izdatkih glasuje narodna skupščina, bi bilo pričakovati, da bo razmerje obdavčenja in način trošenja zbranih denarnih sredstev v skladu z voljo naroda, ki jo izraža po svojih zastopnikih. Niti v eni državi, kjer obstoji demokratična uprava, ne odgovarja taktičen položai na ta način označenih principov demokrazični doktrini. To je posledica nekaterih temeljnih vzrokov.
Prvi in poglavitni vzrok je treba iskati v dejstvu, da je narodna samouprava nemogoča. Narod ne more sam vršiti uprave nad seboj. Da bi mogel narod sam voditi upravne posle, bi moral imeti priliko, da se podrobno seznani z vsemi vprašanji uprave. To je nemogoče. Narod običajno ne zasleduje državne uprave, in čeprav bi hotel to storiti, ne more, ker je preobložen s svojim delom. Zato se iz naroda izločijo gotovi ljudje, ki se posvete edino izuče van ju upravnih poslov. Te osebe se
posvete edino le pol;'.. , on« ie »
poklicni p o 1 i t i ć a r j i. In ; i iČ-no se je demokracija Lzpren enila i: n -rodne samouprave v upravo naroda p< -tom profesionalnih politikov. Najsi I pri demokratičnem sistemu uprave * i stan neizogiben, vendar Ima njeg < » delovanje, njjgova udeležba v r !!tii ■ nem in javnem življenju mnogo nc.::.-tivnih strani. Glavna hiba tega naČh uprave obstoji v tem, da sle In l (politiki) pogosto istovetijo državne Ultere? ! s svojimi osebnimi interesi, ko smatrajo državo kot orodje za dosego svojih osebnih ciljev, svoje lakomnosti. ča^T-hlepnosri in včasih tudi še drugih slabih lastnosti. Posebno nevarna je materijalna odvisnost profesijcnalnegn politika od uprave in oblasti. Poklicni politik se mora preživljati od svojega poklica, in ker so le-ti ljudje, kakor vsi drugi, poznaio tudi oni hreperenje po velikem dobičku in po visokem blagostanju. Pri takih razmerah je profesi-jonalni politik pogosto pripravljen žrtvovati državne interese, samo da zadovolji svojim. Niso redki slnčaii v zgodovini, da so profesionalni politiki brez sredstev izkoriščali oblast, da si v kratkem času nakopičijo premoženje, ki bi jim pozneje omogočevalo svobodno pecanje s politiko. Materijalni interesi poklicnih politikov igralo veliko vlogo v notranjem življenju politične stranke. Zavzemanje gotovega mesta v strankini hierarhiji, v centralnem vodstvu, pri strankinih glasilih je pogosto v zvezi z materijalnimi interesi kandidatov, ki se bore med seboj za ta mesta. v nekaterih slučajih najde poklicni politik izhod v kakem svobodnem poklicu, ki ga lahko opravlja vsporedno s politiko. Toda v teh slučajih se ne ve. kateri poklic politika je glavni in kateri drugovrstni. Nevarnost, da postane politika drugovrstna, ie veliko večja. Če je političen funkcijonar na pr. novinar, se ne bo mogel izogniti vpliva Žurnalističnih interesov na državne in javne. Isto velja tudi za zdravnike, advokate in druge svobodne poklice. Pri profesionalnih
gotovo toliko kot vse pleme skupaj. V Novi Guineji so rodovi, ki svojega mrliča med objokavanjem požro, najbrž iz čuta za red, da ga spravijo s poti. Toda zdi se mi. da je od vseh pogrebnih pojedin sveta naša brez dvojbe najbolj originalna.«
»Nekaj je po mojem mnenju zelo čudno.« je pripomnila gospa Challen-gerjeva. »Nobene žalosti ne čutim do timriih. Moji stariši bivajo v Bedfordu. Dobro vem, da so že mrtvi, a vendar ne občutim v tej svetovni katastrofi niti najmanjše žalosti do kake določene osebe, niti do svojih najbližjih ne.«
»In moja mati v svoji letni hišici na Irskem,« sem se oglasil. »V duhu jo vidim pred seboj, ogrnjeno s šalom in pokrito z načipkano havbo, ko sedi v svojem starem, visokem naslanjaču pri oknu s knjigo in očali na kolenih, z zaprtimi očmi. Čemu bi jo objokoval? Odšla je tjakaj, kamor ji bom v kratkem sledil tudi jaz. in morda ji bom v nno-stranosti bližji kot je Angliia Irski. Vendar mi je hudo. če se spomnim, da ni več liubega bitja med živimi.«
»Kar se tiče telesne smrti posodica.* je odvrni Challenger. »pomislimo, da nam ni nič žal po nohtih, ki s; jfh odrežemo, ali po laseh, ki smo si iih postrigli, dasiravno so bih neko* del našega telesa. Tudi enonožec ne objokuje no-
^--S-J—   *  ». J--J----L.. JT       . '-----"I        J . JI HjJI J
ge, ki so mu jo odžagali. Fizično telo je za nas pravzaprav stalni vir utruje-nja in bolečin. Nenehoma nas opozaria na meje, ki so nam odmerjene. Čemu naj torej oplakujemo njegovo odločitev od našega duhovnega bistva?«
»Predpogoj je, če tako bistvo sploh obstoja,« je zamrmral Summerlee, »pa najsi bo. kakor hoče, vsesplošno umiranje je strašno.«
»Kakor sem že prej izvaial.« je Challenger odvrnil, »ni skupno umiranje še daleko tako grozno kot smrt posameznika.«
»Prav tako kot v vojski.« je menil lord John. »Če bi videli tu pred seboj ležati človeka s prestreljeno glavo in vdrtim prsnim kosom, bi vstrepetali od groze. V Sudanu pa sem jih videl na tisoče, ne da bi pri tem sploh kaj posebnega občutil; — če pretehtamo tek zgodovine, moramo priznati, da telita življenje posameznika vse premalo, da bi se zaradi tega razburjali. Če pa mora umreti ra mah tisoč milijonov, k' se je zgodila danes, potem no vem koga nai iz te ogromne množice še pn sebej izberemo.«
»Ah. da bi bilo že vse za nam!.« je gospa zavzdihnila: »ah, George, kako se boum!«
»Ti si gotovo naipogumnejša od nas vseh. Res, da sem bil napram tebi siten
Stran g. »SLUVCr^m     inakuUi j junija ivzo. štev. 151
politikih srečavamo največkrat advokatski poklic kajti znanje zakonov in pravnih načel je neobhodno potrebno tako za zakonodajo kakor tudi za uporabo zakonov. Advokatski poklic razvija tudi za demokratično formo uprave tako potrebno sposobnost svobodnega izražanja na raznih shodih in ustvarja obširne stike z javnostjo. Toda advokatski poklic deloma ovira profesionalne politike in jim v tej ali oni meri ne dopušča, da bi postali popolni državniki. V parlamentu se včasih razpravlja o državnih problemih tako, kakor se razpravlja o zadevi kakega klienta pred sodiščem.
Pri demokratični upravi vodijo narod torej profesijonalni in napol profesionalni politiki, ki običajno zasedejo in okupirajo centralne in podeželske odbore političnih strank. To je vse prej kakor narodna samouprava. V kolikor je kulturna stopnja naroda nižja, v toliko je bolj omejena njegova državljanska zavest, in Čim slabša je njegova družabna disciplina, tem večja igrača je on v rokah profesijonalnih politikov, tem širše se odpirajo vrata demagogiji. Demagogija pa pomeni laž, ki se uporablja v politiki. Čim manj zaveden je narod, tem bolj je podvržen vplivu in izkuš-njavam politične laže. Profesijonalni politiki obetajo narodu zlate gradove, demagogi različnih strank tekmujejo med seboj pred volilci in jim obetajo nekaj neizvršljivega, vzbujajo v njih neopravičen optimizem v pogledu državnih poslov, to pa najbolj takrat, kadar je na vladi lastna stranka. Istočasno pa demagogija napenja vse sile, da kompromitira vse ostale politične stranke v osebi njihovih voditeljev. Na ta način so kompromitirani končno vsi prvaki političnih strank in demokracija ostane brez avtoritet. Če pa se uničijo politične avtoritete, lahko pride uprava v roke vsakovrstnim elementom, celo skrajnim demagogom, ki običajno prevzemajo oblast kot veliki Častilci načela narodne samouprave. Potem pa pogosto ustanavljajo osebni režim in se izpremene v tirane, ki so faktično veliko bolj nevarni, kakor pa monarhi res vladarske krvi.
Je pa še drugo temeljno zlo. ki razjeda demokratično upravo. To je anti-državnost naroda in političnih strank. Da se doseže v državi harmonija med državljani in stabilnost v upravi, potrebuje masa nekoliko večje državljanske zavesti. Žalibog ta predpogoj ni dan še v nobeni drŽavi. Nikjer ni prišla državljanska zavest mase do zaželjene stopnje in zato široki sloji ne razumejo in ne priznavajo vedno interesov države in družbe in obenem tudi ne političnih strank. Zato politične stranke pogosto delajo velike napake, da stavijo gotove interese stranke nad velike interese države. Čim bolj je kak narod politično nezrel, tem večja je ta nevarnost Pri takih narodih deluje primer političnih strank in njihovih voditeljev uničujoče na mase, ker jih nauči domnevati da je pod režimom demokracije mogoče uveljaviti vsak zasebni in mestni interes. Istočasno pa se narodno imetje, namesto da bi bilo pod nadzorom naroda, nahaja faktično v rokah uprave, ki ga troši s pomočjo parlamentarne večine v tej ali oni meri samovoljno. En del državnih dohodkov se troši za to, da se ugodi apetitu partizanov, bodisi s tem, da se predpostavlja lokalne interese občcdrzavnim, bodisi na kak drug način. Pri taki upravi trpe stanovi, kajti izvirajoča iz politične stranke uprava stremi za tem, da olajša davčno breme stanovom, iz katerih obstoji večina naroda in da ga natovori manjšini, namesto da bi skušala razdeliti davčna bremena pravično in v skladu z gospodarskimi in državnimi interesi. Toda tudi v tem pogledu se uveljavlja veliko demagoštvo, kajti v državah, ki se upravljajo na ta način, pada največja teža budžeta zlasti na posredne davke, ki ponekod zelo prizadenejo ne samo narodovo manjšino, marveč tudi večino. Na ta način lahko narod mnogo plačuje, ne da bi to opazil. Zlo tega sistema obstoji v tem,
da vzgaja narod antidržavno, ker a*a oduči misliti, da ima dolžnosti napram državi. Pomen omenjenih defektov demokratičnega sistema uprave je tem manjši, čim bolj raste politična zavednost širših slojev naroda in državljanske vrline voditeljev političnih strank. Toda ti defekti ne bodo odpadli  ali vsaj ne
bodo izginili v doglednem Sašu. Zato je dolžnost državnikov in političnih faktorjev kakor tudi demokratične inteligence, da se zamisli nad pomenom krize, ki io preživlja Comokracija in da poišče sredstva, s katerimi bi bilo mogoče to krizo odstraniti ali ublažiti.
»Slovo«.
Telefonska ta brzolaona poročila
Debata i uradniške« zakon.
Poglavje tretje sprejeto z večino glasov. — Vprašanje železniške službene pragmatike. — Predlogi ljubljanske in zagrebške
univerze.
— Beograd, 5. Julija. (Izv.) Predsednik Marko G ju r i čl Č je ob 16.30 otvoril vi ena rn o sejo zakonodajnega odbori. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je predsednik odboru naznanil, da j« sprejel peticijo »Delavske zbornice«, naslovljeno na ministrstvo saobraćaja glede zakona o uslužbencih državnih železnic Petici'a zahteva, da se zakon o državnih železničarjih ne predloži narodni skupščini »preje v razpravo, dokler »Delavska zbornica« sama ne izda svojega strokovnega mnenja. Predsednik le dalje naznanil, da je »Udruženje vseučll šTcih profesorjev ljubljanske univerze predložno predloge in spomenico, s katerim zahteve k drugemu poglavju uradniškega zakona, da se rodni vseuč'Uiki profesorji s 15. letom službe stavijo v 2 skupino L kategorije, ostali pa y 3 skupino t kategorije In rektorji ▼ 1 skupino I. kategorije. Enak predlog je stavila tudi zagrebška univerza.
Zakonodajni odbor bi Imel zatem razpravljati o II. poglavju uradniškega zakona, ki deli državne uradnike in uslužbence po strokovni izobrazbi hi kvalifikaciji v tri kategorije: I. kategorija uradniki s fakultetno izobrazbo in diplomo, 11. kategorija uslužbenci s srednjošolsko izobrazbo ln zrelostnim izpitom oz. temu primemo izobrazbo, III. kategorija uslužbenci ki imajo najmanj 4 razrede srednje šole in njej enakih šol. Prva kategorija ie razdeljena v 6 skupin, II. kategorija v pet in III. kategorija v 4 skupine.
Pred pričetkom razprave je minister za izenačenje zakonov Marko T r i f k o v 16 zaprosil zakonodajni odbor, da se debata o drugem poglavju odloži na poznejSi Čas in to radi tega, ker namerava minister saobraćaja predložiti poseben zakon o želez-niško-prometnem uradnfštvu, ki bo vseboval le določila specifično Železniško pro-metnega značaja. Dokler se ne doseže sporazum med ministrom saobraćaja in ministrstvom za izenačenje zakonov, je potrebno, da se, ker se določbe tega poglavja deloma nanašajo tudi na kategorije železniških uradnikov, razprava odloži na poznejši čas.
Predsednik Marko Gjuričič ie dal predlog ministra Trifkoviča na glasovanje. Predlog je bil sprejet z večino glasov, na kar je predsednik izjavil: Predlog ie sprejet In prehajamo k razpravi o tretjem poglavju. (Nastop državne službe.) Tretje poglavje vsebuje 14 paragrafov in določa splošne pogoje za nastop državne službe, čas provizorija in modalitete stalnosti.
O tem poglavju se je razvila Živahna debata, v katero so posegli Ljuba Davidovi 2, dr. Kumanudi. Svetozar P r !■ b i č e v i č (demokratje) in klerikalna posl. Fran Kremžar in dr. Hohnjec, kakor tudi ostali člani opozicije.
Po daljši debati je bilo odrejeno glasovanje in so bili sprejeti členi od § 12 do § 26. Med sprejetimi členi navajamo najvažnejše: Z veČino glasov je bil sprejet člen 14., ki se v sedanji stilizaciji glasi:
Državna služba je v prvih treh lena začasna, Če nI to s kakim drugim zakonom drugače določeno.
Člen 17. je bil sprejet v posebni stilizaciji:
Ako se v slučaju službene potrebe sprejme v državno službo oseba, ki se Je Izkazala s sedanjim strokovnim delom, se mora taki osebi izjemoma ne glede na člen 14. priznati od dneva nastopa službe stalnost, če so izpolnjeni ostali pogoji zakona. O sprejemu take osebe ima odločati pristojno ministrstvo v soglasju strokovne misije.
Člen 18. se sedaj glasi:
Uslužbenec postane stalen, ako le Izpolnil splošno predpisane pogoe jn ako je pristojna komisija za oceno v njegovem splošnem obnašanja In priznanem uspeha v službi smatrala, da je sposoben postati stalen.
in godrnjav, toda pomisli, da je g. Chal-lenger tak, kot sta ga ustvarila Bog in narava, in se ni mogel drugače vesti, kot mu je bilo odločeno. Sicer pa — ti gotovo ne bi ljubila koga druzega. ali ne? c
»Nikogar drugega na vsem svetu kot tebe,« je odvrnila in se ga oklenila. Mi trije pa smo stopili k oknu in vsi ob-strmeli zrli strahotno podobo. Vsepovsod je kraljevalo somračje in mrtev svet je tonil v temini. Na južnem obzorju pa se je daljšala ognjena, zelo dolga, škrlatnordeča proga, ki je od časa do časa ugasnila, pa se spet zasvetila, včasih je zažarela v žarkih barvah, potem pa spet plahnila v tlečo plamena-sto črto.
»Lewes je v ognju!c sem zaklical.
»Ne, Brighton — gori!« je dejal Challenger in pristopil k nam. Saj vidite, da se valna črta Downs-a vzdigni« pred žarom, torej je požar daleč od zadaj in zavzema zelo veliko obsežnost Celo mesto je najbrž upepeljeno.c
Odsvit ognja smo opazovali v različnih smereh, ln razbitine na železniški progi so še vedno tlele, vjpndar Je bilo
to le svetlikanje v primeri z gigantskim požarom tam za griči. To bi bil naravnost bajni Članek za »Gazetto«. Ali je sploh imel kdaj kak poročevalec tako ugodno priliko, pri tem pa tako malo možnosti, da jo izkoristi? — Kakšna škoda!
Nenadoma me je popadla mrzlica poročevalcev. Če so možje znanosti do zadnjega tre no tka ostali na svojih postojankah, se nisem hotel jaz osramotiti in sem sklenil, da storim, kar je v moji moči. Nikdar ne bo čitalo nobeno človeško oko, kar sem napisal, toda na kakršenkoli način sem hotel prebiti dolgo noč — kajti nemogoče mi je bilo zatisniti oči. Sklenil sem, da začnem pisati dnevnik, da vsaj nekoliko odpodim od sebe mračne misli. In tako imam zdaj pred seboj zapisnik z nago-sto popisanimi stranmi, ki sem jih izpolnil takrat — v oni grozni noči — z be-ležnico na kolenih in pri luči slabo sve-teče žarnice. Ce bi bil pesniško darovit bi svoj spis prilagodil tej nenavadni do-godbi, tako pa naj služI Ie v to, da pričara ljudem strašno občutje, ki me Je viharilo v noči .vesoljne groze.
Člen 33. se seda) glasi:
Cas bolezni nad 6 mesecev in čas sluz-bene doba ▼ vojski se ne priznava t predpisani rok za začasno službovanje.
Ostali paragrafi so bih z neznatnimi spremembami sprejeti v smislu zakonskega predloga. Omeniti :e treba le, da je opozicija ugovarjala triletnemu roku za provizorno službo vanje in je zahtevala samo enoletni provizorij. V smislu zakona se ustanovi posebna komisija za oceno, ki ima vsakemu državnemu uradniku podati spričevalo sposobnosti.
Na predlog ministra za izenačen'e zakonov Marko Trifkoviča prične na današnji seji zakonadajni odbor razpravo o VI. poglavju, tj. o poglavju, ki določa funkcije ocenjevalni komisij In kako je treba oceniti sposobnost uradnika. Z ozirom na železniški zakon je odbor prešel preko poglavij IV. in V., kf določate letne prejemke državnih uslužbencev Jn pa službene dolžnosti uradnika.
Današnja seja zakonodajnega odbora je določena na 16, uro popoldne.
— Beograd, 5. julija, (zvtr.) V zakonodajnem odboru so se pojavile zadnji dan nekatere tehnične težkoce in ovire, ki stavljalo uradniški zakon v delno nevarnost. Obseg materijala, ki ga fma zakonodajni odbor še razpravljati in rešiti, ie precej velik in bo nujno potrebno, da se nekateri členi uradniškega zakona s kratko debato čtmprre odpravilo. Ljuba Davfdovič je na včerajšnji seji predlagal, da se razprave forslrajo in da se kolikor toliko ize-nostavi način metode razpravam o uradniški pragmatiki. Do sedaj ste bili sprejeti le dve poglavji, uradniški zakon <pa vsebuje celokupno 10 poglavij z 223 paragrafi. Velike ovire stavi tudi minister saobračaia, ki fma zbornici v najkrajšem času predložiti službeno pragmatiko za državne Železniške uradnike in nastavljence. Ta zakon se v nekaterih točkah vjerna z uradniško pragmatiko na splošno, toda ima popolnoma špeciielne prometne določbe, o katerih ie potreba podrobno razpravljati.
Iz seje ministrskega sveta.
Stavka mornarjev. — Brodarski sindikat. — Zakon o škodi po toči.
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Parlamentarni odbor uporablja vlada za to, da rešuje tekoče resorne zadeve in da pripravlja materija! oziroma načrte za zakone, ki se imajo še v bodoče rešiti. Na včerajšnji od 11. do 13. trajajoči dopoldanski seji je ministrski svet naj-preje reševal razna resorna vprašanja ter nato kratko razmotrival o notranji in zunanjepolitični situaciji.
1. ) Minister za socijalno politiko dr. Ninko Peric je obširno poročal o še vedno trajajoči stavki primorskih mornarjev na Sušaku in o razmerju mornarjev do Jadranske plovitbene družbe. Minister je omenjal d-ference, ki obstojajo med družbo in organizacijo mornarjev, dosedanja vladna intervencija ni pokazala pozitivnih uspehov. Minister predlaga, da se izvoli posebna komisija, ki ima preiskati na licu mesta vzroke stavke ter razmerje med mornarji in družbo. Ta komisija je sestavljena iz delegata ministrstva saobrača-ja, notranjih zadev in ministrstva za socijalno politiko. Komisija ima danes odpotovati na Sušak. Po končani preiskavi predloži komisija vladi podrobno poročilo, na kar bo ministrski svet pričel z intervencijo, da se stavka konča in vzpostavi zopet redni promet na Jadranu.
2. ) Minister saobraćaja dr. Velizar Janković je podal daljše poročilo o brodarskem sindikatu kraljevine SHS. Lansko leto je bil za sindikat določen poseben »regime provisoire«. Sindikat želi, da se ta režim še podaljša. Sedanji minister saobračaja pa zavzema drugačno stališče, kakor prejšnji minister Stanič. Je za definitivno rešitev kako organizirati plovbo po naših rekah in to iz državnih in narodnih interesov.
3. ) Na razpravo so dalje prišle tekoče zadeve ministrstva šume in rude in ministrstva za poljedelstvo. Ministru za izenačenje zakonov je izdano pooblastilo, da Čimpreje predloži narodni skupščini zakon o zaščiti poljedelcev proti škodi, povzročen! po toč! m nl-mah. Ta zakon se ima glede finančnega efekta sporazumno rešiti z ministrom financ.
VEUK VLOM V DRŽ. BLAGAJNO.
— Trst 4. julija (Izvir.) Na progi Udine-Trst le bila vlomljena v brzovlaku državna blagajna. Neznani tatovi so odnesli 1004)00 Ur.
Mussolinijeva akcija za osvojitev Reke.
— Rim, 4. julija. (Izv.) Včerajšnjo I z jugoslovanskim stališčem, da je poli-Mussolinijevo izjavo o Reki   tolmačijo ! tično vprašanje Reke in vprašanje pri-krogi in italijanski tisk tako,
politični
da je italijanska vlada pozvala beogradsko vlado, da se naj takoj požuri v direktna pogajanja za likvidacijo reškega problema. Italijanska vlada vstraja na stališču, da paritetna komisija nI kompetentna obravnavani politične strani reškega vprašanja, nego samo, da Izvrši in izvede v prakso sklenjene solucije. Po italijanskem mišljenju se ima politično vprašanje Reke rešiti z razmejitvijo reške države, ki naj tudi vsebuje Delto ln Baroš. Mussolni se je s svojo izjavo postavil v nasprotje
padnosti Baroša in Delte že rešeno z rapallsko pogodbo in s santmargherit-skimi konvencijami.
— Zagreb, 5. julija. (Izv.) Današnji »Jutarnji List« priobčuje iz Beograda informacij0* ^a so vodilni krogi zunanje politike zelo v skrbeh, ker nova izjava Mussolnijeva in govor senatorja Grossicha v rimski zbornici pomenjata ogroženje rapallske pogodbe. Po teh izjavah Italija namerava anektirati Reko, Jugoslaviji pa dati nekatere proti-koncesije v okolici Reke.
PROTTDRŽAVNA RADIĆEVA POLITIKA.
Odločno stališče radikalne stranke.
— O. grad, 5. julija. (Izv.) Na včerajšnji :i je notranji minister ministr-sken du poročal tudi o notranje-politi Liiacij*. V glavnih Črtah je skiciral po.ožaj na Hrvatskem. Po gotovih znamenjih sodeč, se je postavila vlada na stališče, da se proti Radiću postopa strogo po zakonu in da se ima Radičeva akcija, naperjena proti celoti države in narodnemu jedinstvu, parirati in braniti strogo z zakonitimi sredstvi, ki jih daje na razpolago zakon o zaščiti države. Zelo važna je okolnost, da je v vladnih krogih prevladalo prepričanje, da vse to, kar se propagira in forsira od strani Radića, nosi izrazito protldržavni značaj.
V radikalnih krogih vlada sedaj čim največja odločnost, da se omeji Radičeva agitacija in da se razmere na Hrvatskem čimpreje sanirajo. Značilen za mišljenje v vladnih krogih je današnji uvodnik vodilnega organa radikalne stranke »Samouprave«, gotovo in-
spiriran od visokega vodilnega mesta. Uvodnik razmotriva Radičevo napoved bojkota proti Beogradu. Konstatira, da se v notranjepolitični borbi med Hrvatsko republikansko seljačko stranko in odgovorno vlado v Beogradu do-sedaj še ni uporabljalo skrajno sredstvo bojkota. Bojkot v politični 'n gospodarski borbi se mora smatrati kot skrajno sredstvo, če so Že vsa druga sredstva izčrpana. Dosedaj pa so, t?ko naglasa »Samouprava«, dana vodstvu Radičeve stranke na razpolago vsa legalna sredstva. Dana je bila možnost prihoda v parlament. »Samouprava^ zaključuje svoj uvodnik: »Nepremišljene grožnje« s stavkom, da bo vlada na skrajna sredstva odgovarjala vedno tudi s skrajnimi sredstvi .
V radikalnih krogih je splošno razpoloženje, da vlada ne sme v svoj! sedanji poziciji proti Radiću ostati na pol pota in da je njena dolžnost pobijati Radičevo agitacijo na vsak način.
Konkordat z Vatikanom.
Cerkvenoteritori.ialna ureditev katoliških škofij.
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Iz krogov komisije, ki ima urediti med Vatikanom in našo vlado obstoječa vprašanja, je izvedel Vaš dopisnik, da je sedaj eno glavnih vprašanj, kako je treba rešiti cerkveno teritorijalne odnošaje posamnih katoliških škof j. Kakor znano, so se po našem ujedinjenju spremenile tudi teritorijalne razmere posamnih škofij. Nekateri kraji katoliških škofij spadajo pod jurisdikcijo škofov, ki se nahajajo izven meja naše države. V splošnem se namerava to vprašanje rešiti na ta način. Ustanovi se za vso državo pet rimsko-katoliških nadškofij:
1. ) zagrebška, obsegajoča škofije Krk, Senj, Djakovo in Križevce;
2. ) splitska, obsegajoč Kotor, Dubrovnik, Hvar. Šibenik in Biograd ob morju:
3. ) beogradska, obsegajoča škofije Skoplje, Vel. Bečkerek, Bar, Vršac. Subotico, Novi Sad;
4. ) sarajevska, obsegajoča Ba~ nialuko in Moster ter
5. ) ljubljanska, obsegajoča po-lek ljubljanske Škofije Še mariborsko.
DOGODKI NA BOLGARSKEM
— Beograd. 5. julija. (Izv.) Po poročilih iz Sofje je bil zemljoradniški poslanec in poveljnik oranžnih čet Gior-gje Damjanov ubit v okolici Sofije. Poleg soproge Stambolijskega je bila v Sofiji aretirana tudi ga. Ljudskanova, mati bivšega odpravnika poslov na bolgarskem poslaništvu v Beogradu.
— Sofija, 4. julija. (Izv) Nova bolgarska vlada je popolnoma ustavila podpore bolgarsikm dijakom, ki so študirali v inozemstvu. Brez vsakih sredstev je sedaj nad 1000 dijakov. Veliko pomanjkanje trpe bolgarski dijaki, ki bivajo na Dunaju. Tam bivajoča voditelja zemljoradniške stranke Daskalov in Obov sta sklenila zaposliti dijake pri bolgarskem listu, ki ga bodeta izdajala na Dunaju.
ZAVEZNIŠKA POSVETO. VANJA.
— Pariz, 5, julija. (Izv.) Havasova agenca poroča Iz Londona: V ekspozeju francoskega poslanika Saint Aulaira, ki ga je razvijal Lordu Curzonu, so samo sploš-ne temeljne smernice brez opredeljenega odgovora. Pismeni odgovor nI bil izročen. Sedanja pogajanja obstoje bržkone v tem, da se konkretizira francosko stališče, določi ves odgovor na angleško spomenico in omogoči izenačenje angleškega in franco-skobelgijskega stališča.
— Bruselj, 5. julija. (Havas). Belgijski poslanik v Londonu je izročil lordu Curzomi belgijski odgovor na prvi dve vprašanj! angleške spomenice glede pasivnega odpora v Porurju. Odgovor Je po besedflu enak francoskemu.
PO ATENTATU V DUISBURGU.
— Kota, 4. Julija. (W*olff). Mestu Dnis-burg je naložena težka kazen, ker Je bilo po belgijskih poročilih izvršen v torek ponoči napad na belgijske vojake. Sedaj Je prepovedana tod i vožnja s kolesi Med 8. zvečer in 5. zjutraj ne sme biti nihče na cesti. Te odredbe se nanašajo tudi na predmestje.
— Duisburg, 4. julija. (WoIff). Med ranjenimi belgijskimi vojaki, ki so ponesrečili
i pri eksploziv Dulsburfu. sta umrla le
dva. Mestu Duisburg je bila naložena denarna kazen v znesku 30 milijard mark.
OBSODBA MORILCA DRJA. RAŠINA,
Šoupal obsojen na 18 let.
— Praga. 4. julija. (zvj Pred državnim sodnim dvorom, ki je bil ustanovljen na temelju zakona za zaščiro republike. Je bila danes dopoldne razprava proti zavarovalnemu uradniku Josipu Soupalu, morilcu finančnega ministra dr. Rašina. Obtožba navaja med drugim, da je dne 5. januarja ti. obtoženec dvakrat streljal na ministra dr. Rašina pred njegovim stanovanjem, ko je hotel stopiti v avto. Takoi po atentatu je obtoženec skušal pobe^nti jn je bil prijet v neki kleti. Med zaslišanjem na policrl ie med drugim izjavil, da je naj-pTeje pripadal socijalnodemokrarični organizaciji v Nemškem Brodu in da je leta 1920. prestopil h komuni??tični stranki, kz katere je pozne e izstopil, ker se niso strinja'j njegovi nazori o induvidualni akciji z nazori komunisrov. Postal je anarhokomnnist. Od dec. lanskega leta je bil nastavljen pri >Slova5ki zavarovalni družbi«. Sklenil je umoriti dr. Rašina, ker ga je smatral za reprezentanta češkoslovaške plutokraere. ki ie osredotočena v Zivnostenskl banki. S svojim dejanjem je hotel pomagati delavskemu razredu, da bi kapitaliste ostrašli. Že 12. dec. 1922. je hotel umoriti finančneRa ministra dr. Rašina, proseč v ministrstvu za avd> jenco. To mu pa ni uspelo. Ministra je takrat videl v II. nadstropju ministrstva v družbi neke dame. Pozne e ie sledil ministru na ulico, a mu atentat ni uspel, ker se je nahajat dr. Rašin v družbi te dame.
Na Vprašanje senatnega f redsednlkn: AH se čuti krivega ie obtoženec odgovoril' »Nisem kriv v nobem smislu.c
Obtoženec je odklonil vsak odgovor na nadaljna vprašanja predsednika. Pripomnil je le, da se noče zagovarjati pred drž. sodnim dvorom, ker ga ne priznava za pristojnega.
Zagovornik le izjavil: Državni sodri dvor Je nepTlstoien. Obtoženec je dejanje izvršil popreje, predno Je stopil zakon v zaščito države, kf ustanavlja ta sodni dvor, v veljavo. Radi tega se obtoženca ne moTe klicati pred ta sodni dvor.
Državni sodni dvor se je izjavil za pristojnega ter se je razprava n:drjjevala. Bila je zelo kratka. Sodnf dvor je -prečita! nekatere spise.
Zagovornik obtoženca je predlagal, da se razprava preloži, ker je zdravniško mnenje sodnih zdravnikov Petrivalskega !n Šejde v nasprotju z bulerini, izdanim! o stanju rmrristra dr. Rašina. Buletlni so med drugim naznanjali, da se mfnistru temperatura izboljšuje.
Državni pravdnik je ugovarjal temu (predlogu, izjavljajoč, da so zdravniki izdajali te buletme iz političnih razlogov, ker je s padanjem oz. dvizaniem terrrperaturo rasla oz. padala češkoslovaška valuta,
Državni pravdnik je v svojem zaključnem govoru kratko omenjal velike zasluge pok. dr. Rašina za konsolidacijo češkoslov. državnih financ Med njegovim govorom Je mnogoštevilno razpravi prisostvujoče občinstvo pokojniku prirejalo žalne ovacije in je bil predsednik primoran občinstvo ukoriti, češ da bo prisiljen avditorij izprazniti.
Obtoženec Je končno izjavil, da ni Imel namena umoriti dr. Rašina kot takega nego pogoditi le žtvnostensko banko, repre-zentanrmio kapitalizma.
Predsednik Je zaključil razpravo ter se le sodni dvor umaknil v posvetovalnico. Posvetovanje ie bilo zelo kratko. Ob 9.45 Je predsednik sodnega dvora razglasil sodbo: Obtoženi Josip Šoupal se obsoia ns 18 let težke ječe, pooostrene z enim prstom lo temnico na dan atentata,
Stev.
»SLOVENSKI   NAKUU« dne 6. julija 192'3.
stran. 5.
-
Politične vesti.
= Poslanci džemijeta solidarni s radikali. Zadnje dneve so bile po listih razširjene vesti, da je prišlo do diferenc med poslanci džemijeta in radikalnim klubom. Današnji »Balkanc, ki ima intimne zveze z džemijetom, ugotavlja, da so poslanci džemijeta popolnoma solidarni s politiko radikalne stranke in da odobravajo dosedanje delo radikalne vlade,
= Proslava ameriškega državnega praznika v Beograda. Zj edin j ene države Severne Amerike so včeraj praznovale praznik državnega ujedinjenja. Beogradsko poslaništvo Zjedi-njenih držav je povodom tega praznika včeraj priredilo svečanost, kateri so prisostvovali člani diplomatskega zbora, člani vlade in ugledni politiki. Nj. VeL kralja Aleksandra je zastopal ad-jutant polkovnik Mazuranič in zunanjega ministra pomočnika Panta Gavri-Iovič.
= Povratek prezidenta Masarvka* Po poročilih iz Prage se je 3. t m ob 12.45 prezid ent dr. Masarvk povrnil s svojega sredozemskega potovanja na grad Lano. Danes ima važne konference z zunanjim ministrom dr. Benešem, ki v kratkem odpotuje v Pariz.
= Dr. Beneševa pot v Pariz. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje v kratkem v Pariz. Njegovo potovanje je zvezano z rešitvijo gotovih Češkoslovaško in Francijo zadevajočih problemov. Dr. Beneš ima obenem s francoskimi vodilnimi krogi določ'ti program za oficielni sprejem in obisk prezidenta Masarvka v Parizu. Predsednik francoske republike Millerand sprejme dr. Masarvka na svečan način. Dr. Beneš ima dalje s poslaniško konferenco rešiti vprašanje Javorine, ki je sporno med Prago in Varšavo, Dalje se ima definitivno skleniti trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Francijo.
= Bolgarski Ust o naših razmerah. O naši notranjepolitični situaciji je priobčil sofijski »Mir« pod naslovom »Jugoslavija aH Srbija?« uvodnik, v katerem se peča s •problemom sporazuma med Srbi in Hrvati hn hrvatskim seljasklm pokretom, člankar omenja površno razvoi naše notranje krize in piše: Ker se izvoljeni hrvatski narodni zastopniki ne udeležujejo srbske skupščine In se tako formelno odrekajo priznanju konstitucije, čije glasovanja se hrvatski narod m udeležil, opravičuje srbska vlada svoje ukrepe proti nameravanemu shodu v Zagrebu a tem, da je njegov značaj protf-državen in protiustaven. Radfčev poskus sklicati svojo veKko skupščino pa je pripomogel, da se Je vporabil proti hrvatski republikanski stranki zakon za zaščito države, kar pomeni, da Je ves hrvatski narod postavljen izven zakona {?!) Slični ukrepi so bil! naperjeni pred dvema let! po atentatu na tedanjega regenta in sedanjega kra-lia Aleksandra proti komunistom. Toda to je bilo pTotl politični stranki In ne kakor sedaj proti celi 'Pokrajini in narodu, ki tvori po številu prebivalstva drugi največji sestavni del države. Kriza prehaja v odločilno fazo. Kljub vsem domnevam ne bo kmalu končana. Ce se fzpremene metode, bo ostal značaj borbe kakor tudi končni cul, za katerim stremi prva kakor druga stranka, še vedno IstS. Ta borba je bila in ostane velika nesreča za Slovanstvo sploh.
— Položaj na Balkanu. Po bolgarskem prevratu je »Manchester Guardian« priobčil uvodnik v katerem govori o politični situaciji na Balkanu takole: Beograd je zelo razburjen. Lastni pristaši napadajo Pa-šićevo vlado, ker se mu ni posrečilo preprečiti vojaško intervencijo povratka Ferdinandi stov na vlado v Sofiji. Pašic" se je dosedaj previdno upiraj zahtevam svojih skrajnih pristašev. Toda njegov položaj ni siguren. Hrvatska, najbolj kulturni del Jugoslavije, je v stanju kroničnega upora. Pereči problemi stopajo v vseh delih kraljevine na površje. V tem pa sta Jugoslavija In Romunija enako nervozni. Vsaka od tek držav ima vzrok, da zadrhti vedno, kadar se zgane Bolgarija, kajti vsaka zatira (?) velik del bolgarskega ozemlja. Niti najbolj strastno patriotično gfljanje v Bolgari'! ne more pomeniti za katerokoli teh držav ki sta oboroženi do zob, kake resne nvarnosti od zunaj. Toda Jugoslavijo razjeda Makedonija. Romunijo pa Dobrudža. Vlada Bra-tianu v Bukarešti je smatrala, da je bolje, Če pridobi novo vlado v SofiH s priznanjem, ki jo nič ne stane. Srbi se jeze na ta romunski korak. češ. da so Romunf pred njim: opredeli)! svoje stališče napram položaju. Tudi Grška skrivaj godrnja. V tem pa se čuti kriza v ozračju- Nihče ne ve, dali se bo burja to pot polegla ne da bi prišlo do nevihte. Toda vsakdo ve, da dokler bo obstojala sedanja razdelitev Balkana, nI upati na trajen mir. Makedonskega vprašanja nj mogoče vedno odlašati. In dokler se ne zagotovi sporni makedonski pokrajini znosna uprava, bodisi potom mednarodne kontrole ali pa. kar je še boljše, v okviru velike feredativne jugoslovanske države, Srbija in Bolgarija ne boste imeli pravega miru. Skoraj Isto Je treba povedati tudi o Južni Dobrudžl, poJcraJim*, ki jo Romunija drži docela neupravičeno. Mar nI mogoče prisiliti Romunije — ako se ji garantira pripadnost Besarabije, do katere ima neoporečeno pravico — da bf vrnila južno Dcbrudžo njenemu zakonitemu lastniku? Bolgarija, ki ima na vsaki strani po eno fZlzaško, kričečo po osvobojen ju, bo neprestano povzročala nemire.
= Makedonci v Ameriki. Tudi v Ze-dinjemh državah Je mnogo makedonskih emigrantov. Imajo svojo nacijonalno organizacijo In cerkev. Glavnj sedež jim Je Pitsburg. Začetkom iunija so priredili v tem mestu svečano posmrtnico za padlimi na* rodnimi Junaki. Ob tej priliki so dali duaka
tudi svojemu patrljotičnerau čustvu. Po službi božji, ki jo je opravil svečenik dr. Canev, so priredili velik javen shod, na katerem so govorili mnogi voditelji, med njimi tudi Popov, ki je dejal, da je ogorčen nad sedanjo politiko Bolgarije, kjer je inspirirana in složna s srbskim šovinizmom. Svoj govor je zaključil z besedami: Borba makedonskih bojevitih pokolenj Je vulkan, ki maje in razjeda tla pod nogami beogradskih, atenskih in sofijskih državnikov. Oni čutno ta potres, Id bo kmalu pomedel s tirani v Makedoniji. Potem so zborovale! sprejeli protestno resolucijo, v kateri Izražajo svoje globoko ogorčenje nad krvavim terorjem in strašnim ukrepom, ki jih izvaja vlada Stambolijskega napram Makedoncem. Sedai ko ni več StambolUskega, se bodo gotovo potolažili.
= Kako sodi Anglež o Nemcih v češkoslovaški republiki. V angleški reviji »The Rouna Table« je izšla obširna razprava o splošni situaciji veČine evropskih držav. Avtor se ta bavi tudi s češkoslovaško in njegova kritika se glasi ugodno za češkoslovaško. Obsojajo se nemške težnje za odcepitev nemškega ozemlja od češkoslovaške republike. Ako bi se nemške nakane uresničile, bi trpeli škodo tako Cehi kakor tudi Nemci. Nemci bi lahko imeli v Češkoslovaški velik vpliv na češkoslovaško politiko, Če bi priznali Češkoslovaško državo. Nemci nimajo zmožnih politikov in jim je najvažnejši problem, ali naj se Reichenberg naziva tudi Liberec. Kakor dokaz nerazumne nemške politike navaja avtor dejstvo, da so Nemci glasovali v zbornici proti predlogu o pomoči Avstrn'1. kar so napravili samo za to, da bi jim ne bilo treba priznati, da Je češka vlada storila nekaj tudi za njih avstrijske brate.
— Provokacije ostravskih Nemcev.
Dostojni potek slavnostne otvoritve Trgovske in obrtne razstave v Moravski Ostravi je skazila groba breztakt-nost, ki so jo zagrešili ostravski Nemci proti članu češkoslovaške vlade, trgovskemu ministru Novaku. »Mor.-slezsky Denik« piše o tem: Se ob pravem času je bil prvi funkcijonar nemškega gledališkega društva opozorjen na zadevo, ki se umeje sicer sama ob sebi, da je namreč potreba, da bi orkester zaigral državno himno pri slavnostni predstavi v nemškem gledališču, katere se minister Novak udeleži kakor oficijalni zastopnik vlade Češkoslovaške republike. Na pripombo dr. Reicha, da orkester brnske-ga gledališča nima zadevnih not, se je svetovalo, naj se izposodijo note pri češkem gledališču. Kljub vsem tem opo-zoritvam niso igrali v nemškem gledališču državne himne ob navzočnosti ministra Novaka. Pozneje je minister izjavil da bi ne bil šel v nemško gledališče, ako bi bil le količkaj slutil, da se državna himna ne bo igrala, da mu je žal izgubljenega večera in da ga je ignoriranje državne himne jako mučno presenetilo. — Provokacijo ostravskih Nemcev si bodo vsekako dobro zapomnili zavedni Čehi, ki bodo Nemcem pri ugodni priliki pokazali, kako ume jo njih početje povračevati. Ta provokacija pomeni Žalitev celokupne vlade. Tukaj se na najbolj značilen način kaže, kaj vse si današnji dan upajo Nemci v Češkoslovaški državi. Jako umestni bi bili radikalni ukrepi, ki bi Nemce poučili, da žive v češkoslovaški republiki, pa ne v Berlinu.
TURŠKO ZVERSTVO ZAHTEVALO 35 TI. r-    . SOČ ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ.
Poljska, češkoslovaška, romunska, ju-goslovenska in grška delegacija pri repara. eijski komisiji so izvolile dva nora skupna delegata, ki sta nastopila svoto službo 1. Julija. Ta delesrata sta član vi5*e^a sobnega dvora v Varšavi Jan Mrozovski in sodni svetnik Slovak Ivan Krn.
■nBHHnBBHnB
Razgled no slovanskem svetu.
— Ukrajinsk! inštitut t Pragi. Začetkom junija se je vršila v Pragi svečana otvoritev ukrajinskega višjega pedagoškega inštituta, ki je posvečen spominu M. Dragomanova. Svečanost, ki so se je udeležili člani ukrajinskega narodnega odbora in profesorski zbor novega zavoda, ie otvoril vodja praških Ukrajincev Sapoval. Pozdravil je zbrane goste in povdarjal, da je dolžnost inštituta dati ukrajinskemu narodu dobrih učiteljev in kulturnih delavcev. Govornik se je prisrčno zahvalil češkemu narodu, prezidentu Masarvku in češki vladi za bratsko pomoč. Ukrajinski učni zavod bo vodil prof. Bilecki, predavali pa bodo prof. Sveč Rusov, Ivanenko, Timčenko, Rusova, dr. KuŠnlr in dr.
— Zvišanje plače bolgarska uradnikom. Bolgarski ministrski svet je sklenil zvišati državnim nameščencem plače In sicer po tablici, ki obstoji lz 6 kategorij.
V ta namen bo odobren kredit v znesku 530 milijonov levov. Plače se zvišajo na tale način: L kategorija od 1500—2040 levov, II. kat. od 1150 na 1550, III. kat. od 970 na 1370, IV. kat od 850 na 1250, V. kat. od 680 na 1080 in VI. kat. od 600 na 1000 levov. Vlada namerava povišati tudi doklade upokojenim za delo nesposobnim uradnikom.
— Nova železniška proga t Bolgariji.
V soboto se je vršila svečana otvoritev nove proge Aleksandrovo-Vidra. Ob P. zvečer je odšel tz Sofije poseben vlak z zastopniki vlade in povabljenimi gosti. V Aleksandrovu je sprejela goste deputacija prebivalstva Vidna in okolice. Nato je vlak odšel proti Vidnu, kamor Je prispel v nedeljo zjutraj. Tu se je vršila služba božia in druge ceremonije. Zvečer so se uradni zastopniki vrnili z istim vlakom v Sofijo.
Spominjajte »Dražbe      Orila in Metoda«!
K zakonu v zaščito malega kmeta.
Poročali smo ie, da je bil te dni sprejet v narodni skupščini zakon v zaščito malega kmeta, ki Je kot prvotni srbski zakon sedaj razširjen na vso našo državo. Na prvi pogled je ta zakon ki je sicer te star, produkt modeme demokratične zakonodaje, ki jo opažamo danes več ali manj v vseh evropskih državah in bi kot tak moral najti splošno odobravanje. Vsaka država, ki hoče doseči v svoji gospodarski politiki ravnovesje in ublažiti nasprotja med raznimi sloji svojih državljanov mora v prvi vrsti Ščititi malega kmeta in malega obrtnika, da veleposestva in veleindustrija popolnoma ne izpodrine!o teb dveh številno skoraj povsod najmočnejših produktivnih činifeljev. Posebno važna je ta zaščita pri nas. kjer je industrija in poljedelstvo večinoma še individualizirano fn je gospodarski temelj države kot agrarne enote taktično mali kmet Toda baš na tem polju zakonodaje moramo biti zelo oprezni in upoš:evati krajevne razmere, ki so v različnih pokrajinah države različne tako, da bi bilo treba najprej z enotno radikalno agrarno reformo ustvariti primerna da za pozne'šo enotno zakonodajo, ki bi v enaki meri koristila kmetu v mejah stare Srbije ali Bosne kakor tudi Slovenije. Ker se pa to ni zgodilo in ie bil zakon avtomatično uveljavljen tudi za naše kraje, se nam zdi umestno izpregovoritl nekaj besed o njegovih posledicah, ki so lahko dobre pa tudi slabe, kakor Ima pač vsaka stvar na svetu dve strani — solnčno in senčno.
Zakon govori o eksekucljl, ki 3e bila pod Avstrijo za našega kmeta gotovo najbolj neprijetna beseda. Se danes je kmeta strah, če čuje ime »sekutorc ki mu je bil včasih noč in dan za petami. Ce se je poljedelec radi toče, slabe letine, požara, živinske kuge ali kake druge katastrofe zadolžil In ni mogel pravočasno vrniti Izposojenega denarja, če ni točno in v polnem obsegu plačeval zemljiških davkov, je prišla politična oblast v osebi »sekutoria« in mu zaplenila vse, kar je imel. Siromak je moral s svojo družino s trebuhom za kruhom. To je bilo vsekakor skrajno krivično postopanje čigar posledice so občutili mnogi naši poljedelci na lastni koži. Zato je razumljiva in hvalevredna težn'a naših zakonodajalcev, ki so vzelj tudi siromašnega kmeta pod zaščito zakona, da se mu ne bo treba več bati, kdaj ga poženejo oblasti po svetu. Teoretična plat teg?, koraka je brez dvoma važna in načeloma se moralo strinjati ž nHml vsi, ki jim ie kaj ležeče na blagostanju in napredku našega naroda. Ce pa si ogledamo ta zakon s praktičnega stališča, vidimo, da v mnogih slučajih ne bo dosegel onega vzvišenega cil;a, ki so ga imeli pred očmi naši zakonodajalci. Že na prvi pogled se lahko prepričamo, da ;e zakon prikrojen razmeram v onih pokra:i-nah naše države, kjer je pretežna večina kmetov v primeri z naš:mi premožna, kjer se razume pod malim kmetom to, kar :e pri nas srednji ali pa celo bogat kmet. 2e pri naštevanju živega in mrtvega inventarja, ki ne podleži eksekuciji, je značilno, da zakon prepoveduje zapleniti zadolženemu kmetu 10 ovac, 5 svinj, In 5 koz, dočlm mu pusti samo eno motiko, eno sekiro in eno koso. Kaj naj počne kmet, ki ima količkaj zemlje, z eno motiko in eno koso, to je seveda vprašan'e zase, ki pa še ni tako kočljivo, kajti v skrajnem slučaju si kupi še nekaj morik in kos in jih previdno skrie, da mu jih oblast znova ne zapleni. Širokogrudnost zakona pa se kaže v tem, da pusti kmetu z eno koso kar 10 ovac, 5 svinj in 5 koz, da ne govorimo o 2 konjih, kobili z žrebetom in kravi s teletom ki so tudi pod zaščito zakona. Koliko pa je pri nas malih kmetov, ki imajo v hlevu toliko živine? Poljedelec, ki bi mu po eksekuciji ostali še trije koni, 5 svinj, 10 ovac itd., je za naše razmere trden kmet tako, da omenjeni zakon ščiti pravzaprav premožnejšega kmeta, ne pa malega, ki tudi brez eksekucije ni še nikoli Imel toliko živine. S to določbo pa bi se bilo mogoče še pomiriti, če bi ji ne sledila druga glede zemHšča, ki je že bolj očitno namenjena tistim krajem, kjer so takozvani mali kmetje In v primeri z našimi veleposestniki. Zakon navaja, da eksekucii ni podvrženo 5 juter (johov) zemlje na vsako glavo in naj ^e oproščena davkov ali ne, samo da je nje glavni poklic poljedelstvo. Recimo, da ima kmet pet ali šest otrok, kar pri nas ni redek slučaj — ki so po poklicu vsi poljedelci. Njemu pripada torej 25—30 jutrov zemTe, ki mu je ne sme vzeti nobena oblast, pa naj Je še tako zadolžen. Kdor vsaj deloma pozna naše podeželske razmere, mora priznati, da nimamo nobenega malega kmeta, ki bi Imel 30 jutrov zemlje, pač pa mnogo, ki Imajo po 6 7 ali celo še več otrok. Iz tega sledi, da eksekucija odslej pri nas sploh ne pride več v poštev, ker lahko vzame malemu kmetu kvečiem nekaj zarjavelih raotik in in kos. živine in zemljišča pa bi mu morala še dodati, da bi ga imel toliko, kolikor ga predpisuje zakon. Ce pa odpade eksekucija kot skrajno sredstvo za izterjatev dolga, odpade tudi kredit, ki ga Je Imel naš kmet pri raznih denarnih zavodih aH zasebnikih, kajti nihče ne bo tako nespameten, da bi naložil svoj kapital tam, kjer nima nikake garanetie, da se mu bo obrestoval in da ga bo lahko v gotovem času zopet izterjal. S tem pa smo zadeli na najbolj občutljivo točko tega zakona. V kolikor le on na videz potreben in koristen, v toliko Je obenem pomanjkljiv in lahko rodi bal za tiste ki jim je namenjen usodne posledice. Zadostuje ena slaba letina, toča aH suša v večjem obsegu in naši kmetovalci bodo preživljali v svojem gospodarstvu resno krizo, ker bodo navezani na posojilo, ki jim ga nihče ne bo hotel dati. Posojilnice in zasebniki se bodo bali novega zakona, država pa jim bržkone ne bo mogla priskočiti na pomoč z izdatno denarno podporo tako,   da   bodo prisiljeni
razprodajati svoja posestva, kar bi bilo vsekakor bolj škodljivo, kakor pa malo strožji zakon o eksekuciji Tudi moralne plati tega vprašanja ne smemo prezreti. Kmetje, ki so že zadolženi ali pa bi se zadolžili v bodoče bodo čutili za seboj zakonito moč in lahko se zgodi, da bo ta ali oni zanemaral svoje gospodarstvo, zadrževal obresti in odklanjal zahteve upnika zato, ker se bo zavedal, da mu le-ta itak ne more do živega. Moralni pritisk, ki pri našem kmetu pogosto igra važno vlogo, je s tem zakonom odstranjen In tudi to dejstvo lahko rodi slabe posledice.
Navedeni pomisleki jasno govore za to da bi bilo treba zakon v zaščito malega kmeta nekoliko drugače stilizirati in prilagodi:! našim razmeram, kar je v prvi vrsti v interesu samih kmetov. Glede poljedelskega orodja bi bil   lahko nekolika
bolj popustljiv, gleda živine  morda malo
bolj strog, glede zemljišča pa Je odločno zgrešil svoj cilj. Ce hoče država res ŠČItf-ti malega kme;a, na; mu z zakonom zajamči toliko orodja, živine in zemlje, kolikor ie faktično potrebuje ln naj se pri tem ozira na lokalne razmere v posamnlh pokrajinah, na število družinskih Članov, na rodovitno in nerodovitno zemljo, na sposobnost dotične g a kmeta in njegovih otrok za delo in druge okolnosti, ki so v takih slučajih zelo važne. V tej obliki, kakor je uveljavljen sedaj, pa predstavlja zakon palico z dvojnim koncem, ki bo te-p-la po eni strani kmeta, ker mu zapira pot do kredita, po drugi strani pa denarue za* vode, ki ne bodo mogli nalagati svojega kapitala v zemljišča, ker rrima;o zanj potrebnega jamstva. To pa nI v interesu nit! prvih niti drugih,
Gospodarstvo.
—g Za 100 dinarjev se je dne 4. t. m. dobilo: 75.600 avstrijskih kron, 157.000 nem« ških mark, 126.000 poljskih mark, 9.500 mad» žarskih kron, 37 češkoslovaških kron, 25 italijanskih Hr, 16.16 šilingov. 18.60 franc frankov, 6.25 švicarskih frankov in 1.00 do* kurja.
—g Hmelj. X. poročilo Hmel*. društva o stanju hmelj, nasadov pri nas ln drugod. Zatec. C. S. R. dne 30. Junija 1923. Tudi zadni teden meseca junija se vreme n! spremenilo. Deževje s hladnimi dnevi in mrzlimi nočmi in temperatura do 4°C. Zadnje dni je postajalo nekoliko boljše: Imeli smo tople dneve In videli vsaj za nekaj ur solnca. Hmeljski nasadi so se nekoliko dvignili, vendar so se pa aphis muhe in uši prav pomnožile. Celo škropljenj nasadi se okuževajo vnovič in ni ga še bilo leta, da bf bile muhe tako trdega življenja, kot letos. Mnogo hmeljarjev škropi že vnovič, pa brezuspešno. V krepkih nasadih je hmelj zrastel do *!A in do vrha žice in je upanje, da se bode ohranil. Srednje dobri nasadi so zrasdl do *f4 žice in je upanje, da še niso izgubljeni. Temu nasproti se pa smatra kot izgubljena veLka večina nasadov, kateri so skozi in skozi »ušivi* in kateri niso škropljenj bili. V nizkih lesah tudi najboljega okoliša se že prikazuje črna rosa in rastlini je videti, da zaostaja v rasti. Stanje se, le v obče poslabšalo. Rastlina Je v razvoju zaostala za 2—3 tedne in se še nikjer ne pripravlja na cvet. Izključeno je, da bi za-moglo tudi najugodnejše vreme popraviti zamujeno. Neugoden pogled na letošnjo žetev se že kaže tudi na trgu, kjer se pri pomnoženem povpraševanju cene vedno dvigajo. Danes se plačuje do 1250. zahteva se pa do 1300 č. K za 50 kg. Končno razpoloženje zc!6 čvrsto pri rastočih cenah. Zaradi pomanjkanja blaga so skoro vsa skladišča zaprta. Vsa zaloga se ceni na 2000— 2500 s to tov a 50 kg, katera se pa nahaja v »trdih« rokah. Savez hm. društva.
—g Žitni trg v Somboru. (Sombor, 4. Julija.) Radi deževnega vremena zaostaja spravljanje žitnih pridelkov. Povpraševanje narašča. Cene se dvigajo. Kornza notira 285 do 290, pšenica 430—435, oves 305—310, nova pšenica ima kvantiteto 77—SO kg. Nujno je toplo vreme.
—g Zagrebški žitni trg. (4. t- m.) Postavno beška odnosno vojvodinska postaja notira jo: Pšenica 430—440; koruz« žolta 275—2S5, bela 305—310, defektna 170—225, za krmo 300; oves 305—310. fižol beli 675— 700. Moka pšenična »0« 675—700. »2« 650— 675. »5« 600—€50, za krmo 200—250. Otrobi drobni 130—135, debeli 150—155. Tendenca: koruza švrsta. ostalo nei-premenjeno.
—g Zagrebški tedenski sejem (4. t. m.) Dogon Je bi! velik. Cene :a kg žive težsr voli bosanski I. 11—12, IT. 10—11, domači I. 12.50—13.75, II. 11.50—12. Tli. 9.50—10.50, mlada živina 11.30—13. krave I. 11.50— 12.50. n. 9.50—10.50. ITI. S—9, svinje L 23.50—25, n. 21.50—22.50, IIL 20.50—21.35, teleta I. 15—15.75, II. 14—14,—50, III. 12—
3 3.50. Seno se je stržio po 75—112.50, staro po 100—175, detelja po 125—137.50, slama 75—S7.50 in za mt. Drva, voz 300—315.
— \ovosadska blsgovna borza 4. ju* Hja. Plenica: baška, nova, dva vagona, 345; ista 76 — 77 kg, 2 — 3 odstotna, 1 vagon 427.5: ista 77 — 78 kg, 7 in pol vagona 432.5; ista 79 kg 1 odsot. ponudba 425. — Jermen: baški 64 — 65 kg, 2 vagona, 290 do 295; isti 63 do 64 kg. 1 vagon, 275. — Oves: baški, 1 vagon. 310. — Koruza: baška, 21 vagonov, 2SC — 2S73; baška bela. 1 vagon. 305; ista
4 — 5 odst. defektna. 3 vagoni. 272.5: ista okrogla 6 vagonov, 275. — Fižol: beli. baški, povpraševanje 700. — Moka: baška »0*, 1 vagon, 662.5; »2«, 2 in pol vagona. 612.5 do 615; »5», ponudba 565; »6c ponudba 4°5. — Otrobi: baški 135. Tendenca neirpremenje* na. —
—g Živina v nssi državi. Koncem lan* skega leta je bilo glasom uradne statistike v naši državi 4,05*^.419 glav goveje živine, 31.938 bivolov, 1.043.53S konj. 15.002 mezg, 86.036 oslov, 887.020 svinj, 8,461.504 ovac, 1,801.409 koz in 13.810.223 komadov perut-nin-*. Povprečna v-rdnost vse živine maša 17,850 milijonov dinarjev, tako da odpade na vsakega prebivalca nad 1000 dinarjev, če bi prodali vso živino.
—g Subskripcija novih delnic Ljubijan* ske kreditne banke je zaključena s popol« nim uspehom. Zlasti veliko zanimanje se je pokazalo za ncoptirane delnice. Id so za 100 % presubskribirane. Definitivna dodeli« tev teh d2lnic se izvrši tekom julija t. L
—g Slavenska banka d. d. podružnica v Novem Sadu. Slavenska banka d. d. v Zagrebu je prevzela vsa aktiva in pasiva podružnice Slovenske banke v Novem Sadu ter bo isto vodila pričenšl s 1. Julijem 1923 pod imenom: Slavenska banka d. d., podružnica Novi Sad.
—g Prodaja starih sodov od olja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 23. julija t. L na javni dražbi 500 komadov starih sodov od olja. Pred. metni oglas Je t pisarni trgovske in obrtniške zbornice t LJubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja kovinskih In drugih od. padkov. V pisarni inženirskega skladišča Dravske divizijske obast) v LJubljani na Kodeljevem se bo vrSlla dne 20. Julija t. L ob 11. uri dopoldne Javna ustraena dražba kovinskih ln drugih odpadkov in sicer: okoli 1300 kg odpadkov od rane plcCevlne,
okoli 151 kg odpadkov od železa, okoli 3125 kg odpadkov od Utega leleza (od peči, kou lov itd.), okoli 90 kg platnenih odpadka-* od gasilnih cevi itd. in okoli 400 kubaln ru«. trov lesenih odpadkov. Predmetni oglas )e v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—   Glavna skupščina novosadske produktivne borze.    V soboto 30. iunija se it pod vodstvom predsednika borze dr. Gede-ona Dundjerskega vršila glavna skupščina novosadske  blagovne  borze, pri kateri le bilo udeleženo neštevilno članov. Predsednik Dundjerski je otvoril skupščino, nagla-šajoč uvodoma, da borza v dveh letih svojega obstanka kaže ugoden razvoj. Novi Sad le postal radi borze  središče žitneg« kupčevanja plodne Vojvodine in Srema Po poročilih borznega odbora le započet?, akcija na unifikaciji Izenačenja £3 vse borze v naši državi in Je upati, da bo to vpra* Sanje ugodno rešeno. Borza je odlokom seje dne 25. septembra uvedla novo tarifo zaj takse proti tarifom zagrebške borze. Rađf neprestanih borznih sporov Je Število s. >d-nikov povečano od 24 na 42 članov. Leta 1921. Je bilo kotirano vsega skupaj 1°44 vagonov in 51 mtc blaga v vrednosti 47.2 milijonov dinarjev.    Leta 1V22. je poslovanje znatno narastlo ln le bilo kotirano 9364 vagonov in 79 mtc. žita« ostalih poljskih produktov 2^5 vag.. mlinskih pridelkov 15l($ vagonov in 42 vag. živiniskih produktov. Skupna vsota zaključnih poslov gnala v letu 1922 11.321 vag. in 94 mtc. blaga v vrednosti 380.3 milijonov Din.     Po končanern; predsednikovem poročilu Je predlagal dr. LJubornir Ar*ic\ da se pravila spremene V toliko, da postane član borze l.ihko sama državlian kraljevine  SHS.     Skupščina je predlog zavrnila z razlogom,   ker   nI bil predložen odboru 10 dni pred glavno skun-Sčino kot to zahtevajo pravila.    Končno }• bilo izbranih pet članov uprave, finančnega odbora in sodnikov,   nakar je bila glavo«, skupščina zaključena,
—g Vinske ceno zopet   rastejo vslefl
trajno slabega vremena. Vse kaže. da do« bitno letos se slabSo vinsko kvalrteto kakor Je bila lani. Posebno neugodno le vp!f# valo deževno in vetrovno vreme med cveten;em grozdja, zato se razvila grozdjem zelo neenakomerno fn tako bo najbrž tndfl zorelo. Zapazi se lahko na grozdu, da ima pri peclju Že za dober grah debele iago* dice. dočim ie na koncu cvete. To ne obeta nfč dobrega. Zato so začeli večji vinski trgovci in gostilničarji v večjih množina« nakupovati lansko vino, vsled Česar so d cene ponekod zopet precej opomogle. Posebno dosti vina je se v mariborski okolici kjer :'e bilo lani boijSe kot v ljutomerskem okraju. Tudi v ormoškem in ptujskem okrv> ju (Haloze) ter Bizeljskem so Je velike zaloge. Staro vino (let. 1921) ie Že red* kejše ter se mu cene stalno drže od 35—4i kron.
»-S Premovajve koni Komerejskl odsek 2 kmetijske, družbo za Slovenijo (bivšo Štajersko in Prekmurie) priredi letošnja premovanje plemenskih konjev 16. JuHia ob 9. dopoldne pri sv. Lenartu za sodni okraj sv. Lenart, 17. julija ob 14. v Spodnji PoU skavj za sodne okTaje Maribor »n Slovenska Bistrica, 18. trn. ob 8. uri za Ptuj, 23L trn. ob S. uri v Ormožu za Ormož. 24. trn* ob 8. urj za Ljutomer, 25. rm. ob S. uri ^ Beli!ncah za celo Prekmurje. 26. on. ob 8L uri v Gornji Radgoni In A pasko Kotlino; 30. 7. ob 9. uri v §marju pri Jelšah za sodni okraj Šmarje in občine sv. Jurij ob :u£-ni železnici in sv. Jurli okolica ir sodnega okraja Celje, ter 31. trn. ob 9. uri za sodne okraje Celje in Vransko v Žalcu. V Ljutomeru bode se <rpo$tevak> le toplokrvne pesrae, v Ptu.u ln Spodnji PoIsVavi topla in mrzlekrvne pasme v vseh drugih krajin pa le mrzlokrvne pasme.
—g Državni za\'od za unapredjenfe tm dusfrije i zanatstva u Beogradu (Krunska ulica 14) posreduje pri nsmeštaniu kemica# ra. ma5inskih i elektro«inženjera kao i dru* gih stručnjaka u domačim preduzečima. Radi toga se preporočuje zaintersovanima. da se sa kratkim podacima o sebi i tačnom adro* som prijave tom Zavodu, koji če ih držati u evidenciji i u slučaju potrebe odmah iz« vestiti o odgovarajućem upražnjenom IH novo osnovanom mestu.
—g Prodaja sodarske robe. V pisarni kr. direkcije šnm v Vinkovcfh se bo vršila dne 14. Julija ti. dražba nemške sodarske robe. Predmetni og'as je ▼ pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava deelmatnlh tehtnic. Prt upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vrfiila dne 19. Julija t. 1. ofertalna HcL tacija glede dobave 200 komadov decimsL nih tehtnic. Predmetni oglas s natančnejšim! podatki Je v pisarni trgovske In obrt. nlfike zbornice v Ljubljen interesentom ne vpogled.
—g Dobava raznih barv. Pri ravnateljstvu državnih železnie v Subotici ne bo vrSlla dne 18. Julija t. L ofertalna lieltacija glede dobave raznih barv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je t pisarni trgov.' ske ln obrtne zbornice r Ljubljani Intera, ientom na vpogled.
Stran 4,
>S L O V E N S K I   NAROD« dne 6. julija 1923.
Šiev. 151.
Kultura.
— Novi rod. V lepi opremi in bogati vsebini je ravnokar izšla dvojna (7. in 8.) Številka tržaškega mladinskega lista »Novi rod*. Skoraj vsi naši najboljši mladinski pisatelji so zastopani v tej Številki in sito nima dvojna številka »Novega roda« pomena samo za naše zapuščene malčka tam preko, temveč jo bo z veseljef prečrtal tudi vsak inteligent. Vsebina dvojne Številk« je, kakor rečeno, zelo bogata, kar najlepše izpričujejo že sama imena pisateljev, M so zastopani v tej številki. Golar, Albreht, TJtva in Ločniškar priobčujejo pesmi, MiL činski nadaljuje svojo povest »Janastvu€, zatem Blede prispevki Gradnika, Meska, Lovrenčiča, zelo občutena skica Široka, Hi. bičičevo: »Nedeljsko popoldne ob Soči«, in pa Vere Albrebtove povest o treh psičkih« Turgenjeva »Prepelica« zaključuje pripovedni del. Isvrstni lesorezi Maleaa opominjajo na dva ustvaritelja naše književnosti. Vodnika in barona Zoisa. ? Zrnca«, »Ko. tiček malih« in uganke zaključujejo u*pelo dvojno številko. Toplo priporočamo »Novi rod«, slovenski javnosti. »No**i rod« se naroča v Matičn knjigarni v Ljubljani.
— Kulturno historična razstava v Varaždinu. PrijatejI zgodovine ln ljubitelji starin bodo priredili med 14. n 20. ju. Jen. j t. 1. v Varaždinu kulturnoniKto:ići»o rus-Btavo. Zgodovinsko društvo v Mariboru. Muzejska društva v Mariboru, Celju in Ptuju se udeleže razstave dne? 19. t. m. Odhod iz Ptuja ob 6. 53 zjutraj, prihod v Varaždin okoli 10. Razstava bo zanimiva Varaždinski samostani in cerkve so &eJJ različne predmete na razpolago. Razstavljena bosta tudi arhiv čazmarskegi kapitlja ter mestni arhiv. Razen tega bomo i idell pohištvo v slogih 18.—-19. stoletja. Ob tej priliki se bo vršil v Varaždinu tudi sestanek imenovanih društev, kjer se bodo določile smernice za sistematično arheološko ln zgodovinsko delo v Mariborski oblasti. Prijatelji domače zgodovine so vabljeni, da se pridružijo izletu.
— Liberški nemški nasi'niki. Cbčiuski zastop v Libercu je zavrg. z 22 glasovi nemških občanskih strank proti 20 claso-vl nemških socijalnih demokratov, komunistov in Čehov predlog češke manjšine, da bi se smele vršiti ob času od 1. pa do 15. septembra v mestnem gledallščn ČVSke predstave. — Nemci imajo v Cehih kar preveč pravice in svobode, salo so pa tako objestni.
Glasbeni vestnik.
— Glasbena   Matica  iz   Maribora ▼ Rogaški Slatini. Odkar ie princezinja Slatina naša, se je udomačil lep običaj, da ga ji hodijo otroci slovenske domovine v dnevih njenega sijaja poklanjat, kar so med letom nabrali najlepšega cvetja. Med drugimi nas je posetila lani »Glasbena Matica« te Ljubljane, letos In sicer to nedeljo ona fz Maribora. Hubadova   »Matica« le \ tekom dolgih let dosegla nekaj, kar je v j nas Slovencih tako redek   uspeh:   da   si j glede nje popolnoma zaupamo samim sebi j m se zavedamo, kako mirno lo smemo po- k kazati tudi narrazvajeneiŠemu   tujcu; pri mariborski pa, da odkrito priznamo, se nas je navzlic vsemu lepemu, kar smo že čuli [ o njej, polaščal tisti občutek, kj ie tud! ta- t ko naš: da od svoica pričakujemo komaj i polovico tega, kar od tujca, pa naj magari potem od njega zahtevamo dvakrat več. No, že nastop sam v popolnoma zasedeni veliki dvorani »Zdraviliškega domač nam je pokazal da se smemo nadejati najboljšega: čez 70 pevcev in pevk broječ zbor, vseskozi dostojen Slatine tudi v ztrnanfr opremi,   se le razgrnil čez obširni oder. Mogočno je zadonela prva pesem tn takoj sprožila navdušeno odobravanje. Zakaj to ie bilo že jasno: enakega materijala najbrže ne premore nobeno pevsko društvo
v Sloveniji. Saj je Že naravnost temo. če šteje tak zbor poleg drugih prvovrstnih tenoristov kar Šest takih, ki s sijajno lahkoto fn Čudovito čistostjo zafcojejo visoki c -To je le zvenelo in, kar je tudi velikanska prednost: šele, ko sta gospoda Zfvko Jež — prvi s svojim tako sladkim, drugi mogočnim glasom nastopila v solrh, smo zapazili, kdo ie celo med njimi prvak. Veličastno ozadje tvori falanga basistov ozir. že prav »ruskih« oktavistov in ne da bi hoteli omalovaževati druge glasove, nam te Še posebe omeniti sijajen sopran. Skratka — materijal, fz katerega se da napraviti vse, kar je iz človeškega orkestra možno napraviti. In treba ie bilo samo opazovati, s kakim ognjem je vodil svojo družino g. ravnatelj Topič, da smemo pod njegovo Ptaktirko pričakovati spopolnltve do konca. Saj je zbor v tU sestavi baie po ogromni večini čisto nova tvorba in ima v svojem predsedniku g. Arnošu naj-idealnejšega voditelja. Pravi simbol široke slovanske vzajemnosti je bil v svoji beli ruski suknji g. Govorov, ki je svoje sole prekrasno odpel, vsa srca pa je raz-žarila ljubka gdčna Mezgečeva s svojim bisernim glasom. Ker je bil ta koncert prvi v sezoni, naj bo popolna zmaga Mariborčanov dober amen tudi za vse nadalj-ne prireditve, ki jih je pripravljenih še cela dolga vrsta z najodličnejšimt imeni. -o-
— »Ljubljanski Zvon« v UrlR. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom neumornega pevovodie Prelovca je prošlo nedeljo dokazal svojo požrtvovalnost v narodnem kulturnem delu. To pot v Litiji. Kljub izredni vročini le bila sokolska dvorana malodane nabito polna. No, saj »Zvon« to tudi povsem zasluži. Ne glede na to, da ie bil moški zbor — najbrže vsled tlačeče vročine — v nekaterih točkah nesiguren ter v drugem tenorju in drugem basu ne-popolen. je v splošnem prav dobro pel. Polne: mnogih Adamičevih umetnih je zelo učinkovala Premrlova »Na dan«. Najbolj pa }e pač ugajala nova Moll-ova harmoničnega Adamičeve »Nocoj je pa lep večer«, katero so morali ponavljati. Od narodnih sta kot dosedaj vedno zadeli v gre« znana Prelovčeva »Oi, Doberdob« fn Devova »Sem šel čez gmajnjco^ ^/leianj jppor ta
bf! ta dan na izredni  višini In vse hvale
vreden. Sočni visoki soprani in uglajeni alti so zveneli kot novovJiti srebrnjaku Ko si poslušal Premrlovo »Zakaj«, so se ti ob mogočnih, polnih akordih ter vzdrhtevajo-Čih In tresočih se postopfli krčili živci in mišice, spominjajoč se živo na naše jadr. bregove »Nekdanji naš raj«. Zares učinkovito! Prelovec je prejel lep Šopek. Tu dl Hubadova koroška narodna »Je dro ustno« in Premrlova umetna »V Korota n« sta poleg še par narodnih prav ugajali. Po končanem sporedu se je pevski zbor z večino poslušalcev zbral k oddihu in okrep-čilu na prijaznem vrtu gostilne »Pri Pleni-čarju«, kjer sta med popevamem m intimno zabavo pozdravila ZvonaŠe v imenu Litij-čanov gospod šolski nadzornik Bezeljak in v imenu pevskega društva »Zvon« v Smartnem njega predsednik g. Tomažin. — Tako je »Zvon« zopet enkrat dokumentiral svojo vztrajno delavnost. Le tako naprej I M. Pr.
— Dr. Pav. Kozinova »Pevska šola«. Učne knjige pisati ni lahka stvar. Jasnovati Jih je na psihologičnj podlagi, vpoštevati je treba vsa metodična pedagoška in didaktična načela in pravila, da pisatelj ne zabrede v dolgoveznost in nesmotrenost, da ne postane dolgočasen. Snov mora biti vseskozi zanimiva in urejena po težkočnih stopnjah, sicer bi utrujevala in jemala učencem veselje do predmeta. Malo je mojstrov, ki bi ustregli v svojih metod, delih vsem tem zahtevam. Označeno delo jim ustreza. Spisal ga je mojster vsestranske Izobrazbe, poln idealov in mladinske ter domovinske ljubezni, vnet ljubitelj vsega lepega, zlasti pevske muze, te prelestne čarodejke človeške. Pred menoj leži prvi del. Vsebina mu je izredno pestra in zanimiva. Učenec se takorekoč igraje seznani z vsem, kar izobraženi pevec potrebuje za razumevanje in prednašanje petja. Pisatelj govori najprej o osn. pojmih glasbe in petja potlej o taktih, tonih itd. Zanimiv in originalen je način razlage in vaj. Podl:\a so mu narodne pesmi iz vseh delov naše prelepe domovine. Po pedagoškem pravilu »od lož^ega do težjega«, začne najprej s pesmimi v C-duru, nato vzame pesmi v G-duru itd. V knjigi razpravlja o Intervalih, poltonih, skalah in o dr. — Ta del je posvečen enoglasnemu petju. Drugi del se bavi z večglasnlm petjem. Temeljita In mojsterska so navodila za pravilno dihanje In čisto izreko itd., kar pač priča o pisateljevem strok, znanju iiziologiie in anatomije pevskega organa. Delo izide v treh delih in bo pravi mejnik v glasbeni, zlasti pevski literaturi. Namenjeno ie šolam vseh kategorij. Naj bi našlo vnetih propagatOT-jev in širilo ono nailepšo in najvplivnejšo kulturo, ki ozaria, slajša in plemeniti naše življenje. , G.
Julijska krajina.
— Zaplembe in ovadbe. V Idriji so italijanski orožniki te dni izvršili hišno preiskavo pri knjigarnarju Hinku Saxu in mu zaplenili večjo količino slovenskih knjia. Zlasti so Iskali Ivana Matičiča »Na krvavih poljanah «in Vitom. Jelenca »1914—1918«, katere vsebujejo po poročilu tržaškega »Piccola« znana klevetanja proti italijanski vojski in veljavi italijanskega vojaka, pod-pihovanja slovenskega naroda k maščevanju radi aneksije in k uporu proti italijanski državi. Mi seveda vsega tega v navedenih knjigah ne najdemo, temveč čitamo običajne, nekoliko vznesene opise jugoslovenske osvobodilne vojne. Knjigarnarja Saxa so ovadili državnemu pravdništvu. Istotako so ovadili župnika Karla Supina iz Spodnje Idrije, pri katerem so našli različne razglednice s »protiitalijansko vsebino« ter tudi knjige, katere je baje razpečaval naskrivaj. Prav tako, kakor v Avstriji, ko so avstrijski detektivi plenili dijakom grške naloge, meneč da imajo tajne zarotnike pred seboj, ki si zapisujejo svoje skrivnosti s drilico!
— Primeri za Italijansko raznarodovanje. Italijanske oblasti so izdale na vsa šolska ravnateljstva Julijske Krajine okrožnico, v kateri so odredile, da odpošlje vsaka šola po enega zastopnika, dečka ali deklico k veliki si a vn ost i v Rimu, kjer so priseg"! na oltarju domovine in na grobu neznanega vojaka. Istočasno so se marali vršiti v domači šoli spominske proslave, pri katerih je šolska mladina prisegala nastopno: »Pred obličjem in v svetem imenu Boga vsegamo-goČnega, pred obličjem vseh, ki so za domovino živeli ln umrli, tesno privit k tro-bojnici prisegam večno vernost Italiji in spoštovanje kralju ter ustanovam, ki jo upravljajo, njenim zakonom strogo poslušnost, neoporečno Življenje in neprestani napor za umstvenl, nravni ta gmotni napredek njenega znanja in dejanja, posvečujoč ji vse, kai mi pripada v življenju in smrti.« Ko se po* vrnejo učenci iz Rima, jih bo na postaji pričakovala vsa šolska mladina. Drugi primeri Po vsej Julijski Krajini so vpeljali slavila razvitja šolskih zastav. Vsaka šola dobi svojo zastavo, razume se italijansko tro* bojnico, razvitju bodo prisostvovale posvetne, cerkvene ter vojaške oblasti, sledili bodo govori in povzdigovanja Italije in njene, kulture! Se nikdar se niso kulturne in naci-jonalne svetinje posameznega naroda izrabljale na tako nizek način v raznarodovalne namene, kakor delajo sedaj italijanske oblasti v Julijski Krajini. Toda v življemu narodov so trenotnl uspehi najslabša politika. Konec te velike žaloigre še ni blizu, ml ne dvomimo, da bo končal, kakor veleva Človeška pravica ln resnica-
Darila.
— V Ciril Metodov obrambeni sklad
ie plačal V. raz. deške osn. Sole na Prulah VMovdanski kamen. Ravno tako je plačal učtterj m. A. Potočnik za V. raz. It deške mestne osn. Sol« v Ljubljani 50 Din. ca en kamen. Zavednim učencem srčna hvala!
— Za higoslov. akad. društvo »Triglav« v LJubljani so darovali g. dr. Alojzij Praun. seis In prijatelji #o Din. Denar se dobi v
Kongres Hčiteljstva meščanskih M
LJubljana, 5. rulija. 1923.
Danes ob 8. zjutraj je bil oficijelno po včerajšnjih predhodnih posvetovanjih otvorjen v risalni dvorani drž. realke kongres iičkefjsrva meščanskih Šol, na katerega so prispeli delegati iz vseh krajev naše države. Kongres je otvoril savezni predsednik Josip Kov ačič, ravnatelj meščanske šole v Zagrebu, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate in se jim, zahvalil za njihovo udeležbo na kongTesu. Jedro njegovega govora pa ie bila razprava o meščanskih šolah. Iaiavll je, da preti našim meščanskim šolam nevarnost, ker kaže naša inteligenca nekako pasivnost preti njim. Te pasivnost! pa ni samo opažati pri učiteljstvu. temveč je obča po prevratu, Id se je radj bede zavalila na vsa ramena. Inteligenca mora ostati aktivna. Govornik je prešel na to na šolstvo in omenil, da je treba z vsemi silami pospeševati gojitev meščanskih šol. Zatem je omenil list, ki ga fzdaia učitelistvo mešč. šol pod naslovom »Naše gradievinske škole«, ki ima plemeniti namen podpirati kulturo. Predsednik je zaključil govor z apelom, da se podpira vse šolstvo in da stopa meščansko učitelistvo z drugfmi ramo ob rami. Želel let da se v kratkem razvfie krepka napredna šola v vsi državi,
V imenu pokraiinske vlade je pozdravil kongres vladni zastopnik višji šolski nadz. dr. Janko Bezjak z besedami: Zbrali ste se zastopniki iz cele države in čast mi ie, da Vas pozdravim v imenu pokrajinske vlade oddelka za prosveto in vero. Sporočam Vam tudi pozdrav velikega župana dr. Lnkana. Pokrajinska vlada je naklonjena vašim stremljenjem in zasleđu'e z največjo pazluvosfo Vaše delo in Vaše težnje. Naše šole zlast! meščanske so v lepem razvoju, kar je razvidno, da je imela Slovenija pred preobratom 2 meščanski šoli. a danes jih ?ma 35« Vala naloga je, da vzgajate mladino, zlasti ono od 10. do 15. leta z največjo opreznostjo in pozornostjo ter Vam ::elim na tej poti naibol;ši uspeh.
Namesti odsotnega tajnika je prečital predsedn'k KovaČič tainikovo poročilo o delovanja »Saveza« v preteklem letu. NaJboH e razvito šolstvo v Sloveniji, za njo sledi Vofvodina, dcalie Hrvatska. Dal-macl?2; v Bom? pa je šolstvo precel zaostalo. Tudi mesto odsotne blagajnice ie predsednik podal blagajniško poročilo. Blagajna izkazu:*e 5190 Din premoženia. Ki se uporablja za vzdrževanje lista. Četrta točka dnevnega reda ie bilo poročilo *o »Enotnem učnem načrtu za meščanske šole v kraljevini SHS. Kot prvi referent *e predaval ravnatelj Josip B r i n a r, ki je podal strokovno mnenje in pojasnilo o glavnih smernicah novega učnega načrta, ki obsega 6 kardinalnih točk, o katerih sta najvažnejši zlasti prva in četrta, ki določata, da mora vsak učenec poznat; slovnično in pismeno svoj materni jezik, kakor tudi da mora poznati zgodovino Slovencev. Hrvatov in Srbov, da spozna slavno našo preteklost. Ravnatelj Dragotin Hume k iz Maribora je na to poročal oz. prečita! poročilo o prostoročnem risanju, geometriji, geometrijskem risanju itd. ter o razdelitvi predmetov v 40 šolskih tednih.
Kongres, na katerem je poleg drugih odličnih predstavnikov zastopan tudi narodni poslance G'orgjevič. član zakonodajnega odbora, se nadaljuje. Zaključi svojo debato danes popoldne.
Seknlstvo.
— V. stef splitske sokolske Župe u Splitu 21. i 22. 17/. 1923. Starjcginsivo Sokolske Župe u Splitu upozorava sva bratska sokol* ska društva u domovini, da se prijave za učestvovanje sletu primaju do 10. jula. Pošto je pitanje saobraćaja po moru, nastanbe i prehrane oteščano uslijed velikog, nepred* vidjenog broja dosele prijavljenih, sletski odbor nije podnipošto u stanju da preuzme jamstvo za ukonačenje. prehranu i prevoz onih učesnika, koji se na vrijeme ne prija* ve. Oni koji žele učestvovati imaju se pri* javiti preko svojih društava odnosno župa uz taean popis imena i uz naznaku, dali žele imati skupnu (besplatnu) nastanbu ili na* stambu u hotelima ili privatnim kućama i dali žele skupnu prehranu ili prehranu u gostionama. Društva nek odmah zatraže od sfetskog odbora potreban broj legitimacija za voznu olakšicu na parobrodima i željez* nicama (50 % popusta na voznim cijenama na svim razredima). Sletsk* odbor neće po* jedinima izdavati ove legitimacije. Sletski znak. Firma Vilim Pećina, Turnov, Ćehoslo* vačka izradjuje sletski znak po načrtu prof. Peruzzi. Isti prikazuje sokola u ladji, koju upravlja k cilju držeći kormilo u ruci. So-sjednik sletskog znaka ima pravo na skupno prenoćište, na popust u oost'onama, ima slo* bodan pristup na obe javne vježbe, pokusi* ma i natejcanjima, na obe velike pučke zabave na obali i slobodan pristup na sport* ske priredbe na moru. Cijene zs Članove Din 15.—. za nečlanove Din 25.—. Sletski odbor šalje znakove na zahtjev bratskim sokolskim društvima, te se učesnici sleta radi nabave znaka imaju obratiti na svoja društva. Sletski plakat izradio je profesor Rade Tommaseo, a prikazuje bolesna Kra* ljevica Marka, kojemu soko*tica donosi u kljunu vode i krilima mu hlad pravi (motiv narodne pjesme). Reprodukcija je obavila Tipografija, d. &, Zagreb. Plakat je već razaslan društvima.
Turistika in sport.
— Klub kolesarjev In motoclklistov »Ilirija« ln S, K. »Primorje« priredi danes v četrtek dne 5. tm. v salonu restavracije >pri Levu« »pozdravni večer« na čast ama. govalcem pri mednarodni đlrld Gradec-Cmu.« rek-Gradee. Začetek ob 20. uri. Spored: Dirke na aparatih, pozdravni nagovor, prosta zabava. Svira salonski orkester. Vstopnina prosta. Dolžnost vseh športnikov ln ljubiteljev kolesarstva Je, da se polnoBtevil. no udeleže tega zmagoslavja. Darila zmagovalcev so razstavljena v Izložb! modne trgovine P. MagdlC na Aleksandrovi cesg. j
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Brezvestno hujskanje klerikalnega Časopisja proti državi, vladi in srbskemu delu našega naroda rodi sadov. Te dni smo dobili pismo, ki izpričuje, kako zastrupljene in zapeljane so široke mase našega ljudstva po nesramni in tendeneijozni pisavi klerikalnih listov. V informacijo naše javnosti podajamo glavne odstavke iz te£a pisma, iz katerega je razvidno, kakšno besno mržnjo do države in do srbskega dela našesa naroda so že vcep'li klerikalci v srca svojim nerazsodnim pristašem. Pismo se glasi: »Žalostna je usoda nas Slovencev in Hrvatov; ne vemo, 8 čim smo se tako pregrešili, da nas je zadela tako kruta kazen. Prišli smo z dežja pod kap. Namesto Nemcev in Madžarov so zagospodarili nad nami naši lastni bratje Srbi, ki nas kruto stiskalo tako v političnem, še huje pa v gospodarskem oziru. Odirajo nas do dosti in nam hočejo zadnjo kapljo krvi iztisniti iz telesa. Iz bratske ljubezni in zaradi narodnega edinstva nas nklepa-jo v verige, iz bratske ljubezni in zaradi narodnega edinstva hočejo izbrisati iz zgodovine imeni Slovencev in Hrvatov, iz bratske ljubezni in zaradi narodnega jedinstva nam nastavljajo nož na vrat. Posrbiti nas hočejo ,toda Srb ne bo kaše pihal! Vsesa tega krive pa so v prvi vrsti robske duše iz Slovenije: liberalci in našemljen! radikal: (prelev-Ijeni iz liberalcev), petolizniki, nodrep-niki in koritarji. ki nas na vse mogoče načine obrekujejo pred celim svetom, šcujejo Srbe na nas kakor lovec psa na divjačino. Ta prokleta jara inteligenca v Sloveniji jc prava zalega, satanska, »schv/efclbanda-, ki je ostudnejsa od vsake razbojniške tolpo. Pod krinko narodnega edinstva se valja v prahu pred Srbi in dela sramoto Sloveniji. Njih satansko delo pa se bo nad njimi grozovito maščevalo, ko bodo njih črne duše že davno na dnu pekla gorele. Jih bo zgodovina mrcvarila in ljudstvo preklinjalo. Kazen božja na? zadene nje fn nfih otroke, zemlja naj se odpre In ffh žive pogoltne v dno pekla. Ta banda izpod kopava temelj državi, ko pa se vso skup sesede, bodo pa siti on! in Srbi. Beseda ^narodno edmstvo« se toliko uporablja, da smrdi že do severnega tečaja. V Ju sro slavi j i bi lahko bilo prav dobro, ko bi se vlilo Srbom v glavo kakih 100 hI pameti, slovenskim liberalcem pa porezalo jezike. AH avtonomija, če ne. pa naj ?re vse skupaj rakom žvižgat!« — Mož, ki tako besni proti sedanji državi in proti srbskemu delu našega naroda, je že očividno pozabil, kako se je godilo Slovencem pod Avstrijo, pozabil je, da ie b^l uradni iezik na celi Črti nemški, pozabil jc, da so bile razun ljudskih šol na Kranjskem in deloma na ^tajcrskcin vse šole nemške, pozabil je, da je smel biti Slovenec samo podrejen uradnik v državni službi itd. V svoji zaslepljenosti in v svojem fanatizmu ne vidi, da ie sedaj Slovenec gospodar na svo»l zemlji, da mu je odprta pot v vse državne urade do najviših, ne vidi. da te slovenščina uradni jezik vseh n?.š«h oblasti, da so vse šole cd najnižje do najvišje sloven" rke, da imamo svoje vseučtHšče, sploh da lahko odločujemo o svoji usodi mi sami. Ako bi se mož ozrl na Primorsko in Koroško in videl, kako se tam godi zasužnjenim našim bratom, potem bi se pač premislil izlivati takšne golide žolča, besne mržnje in brezmejnega sovraštva na svobodno našo državo in na tiste, ki v istini iz vsega srca in z vsem prepričanjem delajo za blagor te države in za srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva v njej. Potem pa bi se pač skesano potrkal na prsa in skesano vzkliknil: Greši! sem, ker sem bil zapeljan od brezvestnih demagogov, ki jim je lastna korst vse, splošni blagor in domovina pa Hekuba!
— Z naše univerze. Minister za prosveto je imenoval dne 29. junija t. 1. S. dr. Karla Savn i k a, delegata finančnega ministra v Ljubljani za honorarnega profesorja na juridič-ni fakulteti in sicer za finančno-upravno pravo. S tem je dobil naš znani, teoretično in praktično kar naj teme-Ijitejše poučeni finančni strokovnjak zasluženo priznanje od znanstvene strani, za kar mu čestitamo. Istotako pa je tudi čestitati juridični fakulteti, ker bo gotovo dobila večjega stika s praktičnimi juristi (uradniki, državniki in politiki), ki se bodo mogli s pridom okoristiti s specialnimi preda\anji novoimenovane ga profesorja (n. pr. o naSem budgetnem pravu), na kar jih opozarjamo.
— Za to naj M jim bili pa Srbi in armada dobri! Poročajo nam: Za svojo orlovsko prireditev, s katero ramera-vajo delati klerikalci V nedeljo šunder po Ljubljani, je Zveza Orlov naprosila —■ bogve pod kakšno lažnjivo firme! — vojaško oblast, da jim posodi za nedeljski obhod po mestu za orlovske jahače vojaške konje iz artiljerijske vojašnice. Vojaška komanda, ne poznavajoč poli-.ffinih iftzpAet y.y.uhUaw.r^.*.« tej tek-
5. jtdija J928.
tariji seveda drase volje ustrefla. da>! te ljudi vsako date posna, k;:kc sotfte patrijoti so to. /daj, Ko jjrli pOtrct*. jejo konje, ki jiii jim v Ljubijuai noben zaveden in značaj en Slovenec nt t )-upa, naj bi bili tem kler       mi hinavcem vojaški konji   dobri,   drugače   \ a uprizarjajo ti ljudje proti Srbom si in proti armadi še posebej divjo gonjo in skušajo naščuvati proti njim nerazsodne ljudske mase. Dobro bi bilo, da bi kdo vojaško komando o tem primerilo pouCil. Ali daje vojaštvo svoj! konj na razpolago tudi za Radićevp konje nico? Dvomimo!
— Klerikalno-kotnunistictia več'ra mestnem magistratu je zelo občutljiva, ak*> io kdo malo potfplff na žilo in kottiiai i . da ne gospodari tako, kakor bi bilo treh Zlasti io skeli, ako se ji pove v obraz, da gospodari tako »imenitno«, da ie ^es*o v zadregi, kako ho plačala svo'e ashtŽbenc Da pa so ti očitk; stenici enf. vc dtn+8 v Ljubljani  vsako dete. Tudi  koncem junija so bili na magistratu v rfsatnli zagati, ako se bo nabralo toliko dohodkov, da bo mogoče plačati nameščence, K sreči sr ie iu-bralo precej denarja, znto so v s^boio |0. iuniia vendar že lahko Izplačali nameščence prvih treh Žfnovntfi razredov, vsi ostali pa so morali čakati na svo: 1 plače do none. deljka 1. tm. To je obicktivna resnica, 1 jo nihče ne spravi s sveta.   Pakt ostane fakt!
— Ljubljanski i-oiteljiSki abiturijer.ti v Sarajevu. Povskt zbor učitelji&Čnlkov Je pri. spol včerai t Parajovo. Na kolodvoru Je bil presrč^n sproj^m. Za napovedrnii V.onrt»rr vlada spioSno zanimanj ln nad«\intf 1»\ da bo prAv številno po sečen.
— Za evharlstični konyrea r TJuprorm if votiral sagrebskl uht-in^ki r«i»t0p fi* predlog ob?, odbornika župnika dr. Rirtip^
20.000 dinarjev podpore.
— Zgradbo poslopja za med. fakulteta v Zagrebu na Širokem bfOgU »o rftrif n'.io. stajanja deuarnlb sredFtev za^nsno ustavili.
—> Smrtna koaa. OMtelj K n barji, v o v fit. Jakob*Kem okrajn Je zadela te-1 ki nesreća. Hčerk« Stanka, gojenks S. raSTe. da mrseauske Pole. ee je sbodla na nocf ter si zasirupile kri. Umrl« je na krvnem m. Ftrni)ljei)ju. Bila ie uavduftenu Bokoliea. I njo Isgnlti Sokol TT. »>no najmn?TJlvejaib delavk. Sodelovala je tudi pri »Kolvi jugosln. venakih seater« Pogrt»b bo Jutri v petak ob poJ 18, lz mrtvašnice na pokopali**> k Sv. Krizu. Bla* ji spomin f
V visoki starosti 84 iet je včeraj umrla ga Ida Bezeljak. vdova DOtarjs* tn. .-.ca g. inftpektorja JanA Ružičke. Pokojnica je bila blaga žttnaka, kJ j© živela samo svoji rodbini. Pogreh bo v petek. t. m. ob 16. iz Sodne ulice St. 2 na pokopališč k Sv. Križu, Blag jI spomini
— Popravek župana dr. PeriSa. Prejeli smo tn pTiobčujemo: >(jlede na notico vBrezvestno zapravljamo občinskega denarja« med dnevnimi vestmi Vašega listi z dne 3. julija 1923, št. 148. prosim sklicujoč se ns § 19 tiskovnega zakona, da pri-oberte p<> predpisih navedenega dok>5Ha sledeč1 uradni pooravek.* Ni res. da »mestna blagaina že drugič prvega v mesecu vi mogla splačati uradnikom njih plač«. Kes ie celo, da so bili prejemki vsem onim, J»š so plačani 7a nazai. izplačani dne 30. junija 1923. Dalje je res. da ao bih oreiemk' onim, ki so plačani vnaprej. Izplačani dm 1. juliia 1923. pri mestni biagairTt Res |e naposled, da je imela mestna blagajna dno 1. julija 1923. v takojŠme izplačilo pripravljene prciemke tudf za one mestne uslužbence drugonavedene kategorije, katon so. ker je bila nedelja. prHlj vslc d lastne dis-porzfcije oonje raje Šele dru# dan. Mesm župan; Dr. Peric.
— Legitimacije xa znižano vožnjo. Po naredbi prometnega mlnisrra pritfč^jo dr. žavnim uslužbencem, kadar potujejo z že. lezni.ško legitimacijo, na drevnih železnicah in ladjah tile ra^edi: J. ViSjitu uradnikom, ki imajo po oOOO dinnrjev letne pl«. če ali več. prvi razred na železnici in mi ladji. 2. Nižjim uradnikom do fiOOO dinarjev plače na Železnici drugi, na ladji prvi razred. 3. Vsem neulcaznim uslužbencem mj železnici tretji, na brodu pa drupji razr« o Za naprej naj ho torej v proAnjah za lea.i timacijo omenjeua letna plača prosilca tr pravica do razredi.
— Kako se taksirajo telefonski pogovori, kadar je pristojbina ob p.i»etku pego, vora drugačna, kakor ob koi. u pogovora. Telefonski pogovori, ki se pr^ < \ it* jo ob ea. eu, ko je pristojbina različna od prUtoj-bine ob času. ko se končajo, tako da bi morala iti ena aH več enot pogovora na račun dmge pristojbine, se taksirajo celi po pristojbini, ki je vejala takrat, ko se jo pogovor pričel.
_ Kako se pri nas podp;ra na»o domačo obrt. Preieli smo in pnobčuicmo: Lansko leto se je ustanovila v Liubiiani T. produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubliani. Kolodvorska ulica št. 2S. Vsakdo ki mu niso razmere znane, bi mislil, da je to popolnoma domaća zadruga tembolj, ker obstoja v UnbUsUi še druga obrtna zadruga skoro jstega imena in sicer »Zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev v Ljubljani«, kar povsem lahko dovede do zmot. Da naše občinstvo ne bode nasedalo takim zmotam, ugotavljamo danes, da jc L produktivna zadrupa kleparjev itd. povsem tu'e podjetje, v katero se je vrinil povsem tuji kapital, n nam je popolnoma nerazumljivo, kako je bilo mogoče, da je sploh to podjetje dobilo koncesijo. Ne samo to, fpcdieije tudi vziva vsemogoče ugodnosti in ubija na ta način naso domačo obrt, ubija jo pa tudi poiom neredne izvedbe prevzetih obveznosti pri naročilih. Kot eklatanten dokaz navajamo slučaj, v katerem ie tej tujerodni zadrugi nasedel »Pokojninski zavod« in še več drugih JSBAJŠKA faŽSK tud*.ue>4i uvig bo*Iojw*
šlev. IM
•SLOVENSKI   NA K OD«  dne 6. julija 1923.
Sfran 5
f
v Udmatu, odklonile so se pa pravilne pt> I kolencem vsaj toliko, da bi se zdravili v
nudbe od domačih tvrdk, katere s pravfl-nim blagom in po vseh predpisih svoje de- » lo točno in strokovno izvršujejo. OpozorTlo ! se je v tem Že gotova odgovorna mesta, odgovora še ni. Cemu ta molk? Ali ne bi bilo umestno, da se prime nerednega konkurenta za vrat? Kako pa naj se razvija , naša domača obrt, kako nai plača ogromne davke, ki jo tarejo danes, če bodo domači zavodi protežiraH tuja nereelna podjetja, ki gledajo le na to, kako bi čim bolj izkoristili našo državo? Ali ne bi bilo umestno, da se enkrat posveti v laij.^o vodstvo take zadruge? Ta zadruga stoji popolnoma brez kontrole, v njej gospodario in odločujejo ljudje, ki jim dobrobit naše države gotovo ni na prvem mestu. — Čujemo pa Še, da namerava L produktivna zadruga kleparjev itd povečati z nizozemskim kapitalom svoj delokrog in bo v to svrho tudi kupila del sveta bivšega vojaškega skladišča preti »Narodnim domom«. Kakor smo informirani, jej gre v tem današnji občinski svet na roko. S tem povečanjem pa bodo bolj prizadeti domači obrtniki, ki žive danes itak v velikem pomanjkanju dela. Nimamo nič proti reelni konkurenci, toda nikakor ne trpimo, da bi tuja podjetja uničevala našo domačo obrt. »Zadruga kleparjev, instalaterjev m kotlarjev« v Ljubljani.
— ćeš koal o vaški gostje v Novem Sadu. V ponedeljek popoldne je prispelo v Novi sad 52 češkoslovaških učiteljev. V pristanišču jih je sprejel šolski odbor in zastopniki mesta, češki učitelji so si ogledaj mestne šole in druge kulturne usta. novo, zvečer pa so Jih domača učitelji po-grostll! v hotelu -"Lipa-. Po Intimni domači za.ba.vl so odSli gostje v gledališče, kjer bo si ogledali našo umetnost. Istega dne je prispel v Novi Sad tudi češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Jan Seba, da pozdravi svoje rojake. V sredo popoldne so ee odpeljali Ceh! na Slovaško.
— Popravki tiskarskih napak v spisu »Znamenita SOletniea«: v 1. koloni: zaslug Blelwelsa ne more ukratiti (nam ukrasti), v 2. kol. BI. se n i (nam. ha) prilagodil.
— Prlčetek šolskega leta 1923-24. Prihodnje šolsko leto se prične 12. septembra z božjo službo. 13. septembra pa z red. ntm šolskim poukom.
— Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovari, šev najkasneje do 15. julija 1923 na naslov: Janko Jarec, revldent Mestne elek. trarae. Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se Je namreč skleni, lo, ustanoviti kub bivših Bosancev v svrho obnovitve in poglobljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da moremo pismeno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima vršiti koncem Julija osi roma začetkoma avgusta.
— Poučevanje vojakov«analfabetov. Vojno ministrstvo je naprosilo ministra pro-svete, da ukrene vse potrebno, da se bodo tudi letos vojaki, analfabeti (novinci) podu-čevali po učiteljih osnovnih šol v predmetih teh šol. Učitelji bodo za ta pouk primerno honoriram.
— Usodna črka. Med balkansko vojno so duna:ski listi prinesli vest, da je srbska vojska v Prizrenu dala kastrirati ondotne-ga avstro-ogrskega konzula Prohasko. Zaradi tega bj takrat malone prišlo že do vojne napovedi Avstro-Ogrske SrbljL O tel stvari je napisal Egon Kisch v »Prager Tagblartu« zanimivo zgodbo. V Brnu je srečal g. Prohasko, bivšega avstro-ogrskega generalnega konzula v Prizrenu, o katerem se je leta 1913. pisalo, da so ga Srbi kastrilali. Prohaska mu je pripovedoval: >Bil sera v Prizrenu, ko je srbska vojska udrla v mesto. Takoj so mi dovolili, da smem odpotovati v Skoplje. Iz Prizrena ie bila poslana v Beograd brzojavka, da sem Bv in da sem odpotoval v Skoplje. Brzojavka se je enostavno glasila: »Konzul Prohaska u Skoplje«. Bira je to kratka in izčrpna brzojavka, ki je povedala vse, da sem živ in da se nahajam v Skoplju, da so torej vse vesti o moji smrti in mučenju neresnične. Toda brzojavni Škrat ie brzojavki dostavil usodepolno črko »n« in na brzojavni pasici na beogradski pošti se je glasila brzojavka takole: -»Konzul Prohaska uskopljen«. Kako se je to tolmačilo? DrugI dan je bilo že čitati v vseh dunajskih •istih: »Avstro-ogrskl generalni konzul Prohaska v Prizrenu je bil kastriran«. Brzojavni škrat je torej (povzročil, da bi bilo že med balkansko vojno skoraj prišlo do krvavega spopada med Avstro-Ogrsko in Srbio in sicer zaradi črke >n«, ki jo je brzojavni aparat samovoljno pristavil besedama *n Skoplje«.
— Astronomi, solnce in letošnje poletje. Astronomi so dognali, da ima letos solnčna obla takozvane »pege«, zato baje ne more priti solnčna toplota, dokler te »pege« ne zginejo, do svoje navadne moči. Te pege se pojavljajo na solncu vsako dvanajsto leto. Zadnjikrat so se pokazale 1. 1912. V tem času Je mnogo padavin, nobene vročine, nasprotno, še hladno poletje, češki poštni uradniki v Jugoslaviji. ••
V soboto 7. t. m. odpotuje 30 čeških poštnih uradnikov is Prage preko Bratislave v Beograd, Niš, Zaječar in Skoplje. V Beogradu se udelefe kongresa savesa Ju. goslov. poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev, potem pa obiščejo Sarajevo, Mostar, Dubrovnik. Zagreb ln LJubljano. Med isletniki bo tuđi senator R. Panek in poslanec Hugo Bergmann. češkoslovaški gostje si hočejo ogledati stanovske, kulturne in socijalno-humanitams razmere naše. ga postnega osobja,
— Revščina   državnih upokojencev.
Pišejo nam: Ako državni upokojenec, ki je 25 let služil, danes zboli ter mora m v bolnico, ga za njegovo pokojnino niti v HI. razreda ne sprejmejo. Ako nima lastnih prihrankov — ln kateri aktivni ali upokojeni javni nameščenec je tako srečen — treba je pristojni občini prispevati razliko, kakor za občinskega reveža. Kaj šele ako ima upokojenec rodbino! Potem pade on kot bolnik občini v breme, a tudi za rodbino bi bilo potrebno, da k> preživlja
bolnici med drugimi reveži, naj bi se zanje vsaj dnevne oskrbovalnine znižale.
— Bivši vojni minister - podlistkar.
Bivši avstro-ogrski vojni minister in zmagovalec pri Komar ovu Moric Auffenberg piše sedaj podlistke za razne nemške dnevnike. Aufrenberg je tudi sotrudnik graške »Tagespošte«, za katero je te dni napisal listek » 0 naključju«. Pravijo, da se Auffenbergu godi prav slabo in da piše podlistke, da Si s tem nekoliko zboljša svojo eksistenco.
—■ Ciganska nadloga. Pišejo nam: Včasih so veljali precej strogi deželni zakoni zoper tatinske in sleparske ciganske tolpe. Navadno so budni orožniki takoj na meh zgrabili cigane ter jih pognali preko meje. zato je bilo videti cigane le kje pod Gorjanci. Danes pa nI nič nenavadnega, da zagledamo ciganska taborišča v neposredni ljubljanski okolici ob najprometnej-ših cestah, ponoči pa se širijo razne tatvine. Menda še zakoni vedno veljajo, le orožniki so obremenjeni z novimi posli pri tem pa tako slabo plačani, da se še ciganom ne upajo zameriti. Saj se je lansko leto zgodilo, da Je zaradi bede neki mlad orožnik dezertira! ter se pridružil — ciganom.
— Celjske vestL Na celjsko drž. realno gimnazijo se je prijavilo 62 učencev in 12 učenk, ki so vsi napravil! sprejemni izpit. V letnem terminu se doslej še ni nikdar vpisalo tako veliko število učencev. — Požarna bramba v celjski okolici priredi v nedeljo 8. julija veselico v Gaberju, katere čisti dobiček je namenjen nabavi novega orodja. — Smrtna kosa. V sanatoriju na Dunaju je umrl te dni g. Hinko Kadruka zoboteh-nik v Tuzli. Pokojnik je mnogo deloval na sokolskem polju In je tudi Celjanom dobro znan. ko je v predvojnem času precej let bival v Celju. Naj mu bo časten spomini — Muzejsko društvo v Celju je te dni imelo v Narodnem domu svoj občni zbor. Udeležba je bila skromna. Odbor društva se je mnogo trudil, da bi muzej dobil primernejše prostore, vendar pa je bil ves trud zaman. Sedaj se bodo primerno adaptirali prostori pri župni cerkvi ter se bo tekom počitnic pričelo z ureditvijo muzeja. Izvršila so se tudi nekatera popravila na razvalinah starega gradu. Razpravljalo se ie še o nekaterih drugih stvareh. Članarina se ie povišala na 5 Din letno. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor s predsednikom prof. Mravljakom na čelu.
— Mariborske vesti. Nad 20 uradniških družin na cesti. Kakor Vaš dopisnik doznava, stoji nad 20 uradniških družin, ki so nastanjene v Kokoschineggovih hišah v Gosposki uiei. vsak dan v nevarnosti pred deložacijo. Tozadeven odlok visi nad njimi kakor Damoklejev meč. Kadar ta odlok pride, morata biti obe hiši prazni. Ako ra. čunamo, da je sedaj najmanj 100 družin takorekoč že na cesti, čez 1000 družin v prenapolnjenih bivališčih in še večje število v nezdravih stanovanjih in da se v Ma. riboru izvzemši že omenjenih par stavb še sedaj nič ne zida, potem nam je več kot uganka, kam misli država spraviti svoje ljudi. Tudi če bi država hotela ravno te uradnike upokojiti, kar je pa izključeno, preostaja še vedno odprto vprašanje, kam z njimi in njihovimi družinami. Saj za ta slučaj še ni nič preskrbljeno ln tudi ne more biti, razen ako se vojaška uprava vendarle odloči, da vrne razpadajočo bivšo dragonsko vojašnico lastniku (Slavenski banki). Toda to bf se že moralo zgoditi, kajti predno se danes že na pol razpadli objekti primerno adaptirajo v stanovanjske prostore, bo zima Že tu. To vprašanje mora biti razrešeno še predno bo prepozno. — Nesreče. V livarni zvonov trd. ke Bilhl se je na obeh rokah nevarno opekel 541etni delavec Jurij Koler. — V Sel. niči ob Dravi Je na zastrupjenju krvi nevarno zbolela 281etna delavčeva žena Jožefa Kos. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. — Pogreb hotelirja Jan. carja. V sredo popoldne ob krasnem vre. menu se je vršil lep pogreb hotelirja Jančarja. Na mrtvaškem odru Je ležal na starem pokopališču, odkoder so ga mimo njegove hiše prepeljali na mestno pokopališče v Pobrežju. Sprevoda se je udeležilo iz. redno Število znancev in prijateljev; zastopano je bilo tudi vojaštvo. Hotel in re. stavracijo bo vodila dalje vdova; pokojnik Je še na zadnjo uro izrazil željo, da prevzame vodstvo restavracije Ljubljančan, znani plačilni natakar g. Filip. Zanimivo je bilo glede vencev. Neka nemška cvetličarna je poslala venec z nemškimi trakovi. Pokojnikova vdova pa je to netaknost odklonila ter zahtevala slovenske trakove. — Smrad iz mestne klavnice. V -»Straži« pojasnuje dr. Leskovar znano afero 40 prašičev, katerih popolnoma izprijeno meso (Iz 1. 1920) so po zaslugi obč. svet. Bahuna sedaj našli v privatni kleti klav-ničnega ravnatelja, ki je vsled tega in še drugih vzrokov sespendiran. Ker se nam zagotavlja, da je Kern nevarno zbolel, se za enkrat vzdržujemo kaj več govoriti o tej na vsak način smrdljivi svinjski aferi
— Od otvoritve zasebnega nčfl'šča Lagat. ▼ Maribora. Svečana otvoritev se je vršila v nedeljo dne 2. julija. Šolsko poslopje je bilo okinčano s cvetiem in zastavami. Prišlo je mnogo občinstva, med njimi mnogo šolnikov trgovcev. Tudi deželna vlada Je bila zastopana ln sicer po okr. glavarju g. dr. Lajnšiču in šolskemu nadzorniku g. Lichtemvallnerju. Oba gospoda sta se Izrazila jako pohvalno in s priznanjem ter želela najbolji procvit in uspeh. Posebno pozornost v tem novem učilišču ie našel novi oddelek s kopirnimi stroji, razmnoževalnimi stroji fn aparati, kakor računskimi in drugimi pisarniškimi stroji- Upoštevajoč splošno željo, »ode šola še enkrat razstavljena In sicer ▼ nedelio dne 9. trn. Vpisovanje za strojepisne tečaje dnevno v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Slovenska ul. št. 7, ali v šolski pisarni. Vrazova ul. 4.
— O pasjem kootumacu. Z Dolenjskega nam pišejo: Vprašamo, ako le utemeljen strog kontumac za pse v občini, v ka-
občina, Doklejjje da gjfs^ avo|m jmo- ,jgj, nj Jalo, nobenega slučaja stekline?. Ste-
kel pes je bil opažen v kraju, ki je oddaljen odtod 30 km. Tatom in ciganom je sedaj zopet odprta pot, ker so naši čuvaji priklenjeni. Škodo imamo, zato prosimo me-rodajno oblast, da kontumac razveljavi, ako res ni neobhodno potreben.
— Utopljenec v Drsvl. Te dni so potegnili v Ptuju is Drave moško truplo, ki je bilo ie več tednov v vodi. utopljenec Je po poklicu bržkone splavar. Star je 35—40 let, na glavi ima zaraščeno bulo. oblečen je ▼ črne hlače In težke okovane Škornje. Trupo so prepeljali na pokopališče v želov. clh.
— Pes ugriznil triletno dekletce. V ponedeljek popoldan je velik pes, ki sicer ni popadljiv, ugriznil na travniku ob voglu Resljeve ceste in Slomškove ulice triletno dekletce v lice in je težko ranil, da so jo morali prepeljati v javno bolnico.
— Po 7220 dnevih življenja. Na Vidovdan se je obesil v svojem stanovanju v Sarajevu 20 letni trgovski pomočnik Franjo VukŠič. Mladi samomorilec ]e zapustil beležnico, v kateri le imel točno sešteto, koliko dni Je živel. Na em" strani ie hnel zabeleženo: 7220 dni od 21. aprila 1903 (rojstni dan) do 28. junija ti- Sit sem življenja.
— Razne tatvine. Kolo znamke >Ilirita« ie bilo danes dopoldne odpeljano uradnemu slugi Mihaelu Kosu izpred deželnega dvorca. Kolo je imelo številko 15.588. — Delavcu Konradu Skreblinu Je bila v baraki podietja Dukič ukradena listnica s 550 Din in raznimi listinami. — Mestnemu delavcu Franu Zgainarju Je bila ukradena listnica z 200 Din. — V Zbelavskf Gorici ie bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Vlncenca Finžgarja. Storilca, dva priletna možka sta odnesla nekaj obleke v vrednosti  7200 K.
— Lastn'k se naj oglasi! V Trubarie-vem parku je bilo včeraj popoldne najdeno moško črno pleskano kolo štev. 100.778. Lastnik se naj oglasi na policiji. — Nadalje je bil aretiran neki mehanik, ki je prodajal ukradeno zračno gumijevo cev za avtomobil znamke »Continental«. Lastnik se nai istotako iavi na poličih*.
— Izgon dičnoga potepuha. Iz ljubljanskega okoliša je bil za dobo 5 let izgnan brezposelni berač in vlačugar Fran Wolf, pristojen v Kočevje. Ta človek praznuje sedaj skoraj 80 kratni zaporni jubilej. Bil Je že 30 krat kaznovan od sodišča in 50 krat od policije.
— Krvavo maščevanje. V Indlijl v Sretnu se je dogodil te dni strahovit slučaj maščevanja. Dva nepoznana človeka sta pri Putincu zvezala nekemu 18 letnemu mladeniču roke na hrbtu in ga nato privezala med dva konja, ki sta jih pognala nato v dir proti Novim Karlovcim. Mladenič je nekaj časa tekel s konji, končno pa je obnemogel in so ga konji vlekli po cesti, dokler jih ni ustavil neki orožnik. Mladenič je strašno razmesarjen. Zločin sta izvršila neznanca radi ljubosumnosti.
— Nevaren tat pod ključem. V Novem Sadu je bil izvrSen v sobo vlom pri gostilničarju Prodanovi^u. Policiji se je posrečilo izslediti krivca v osebi poklicnega tatu Stanimira živanoviča. V njegovem stanovanju so našli 40.000 Din, ki jih je bil iz. maknil omenjenemu gostilničarju. Pri za. slišanju je ljubitelj tuje lastnine izjavil, da se je pogosto pečal s tem poslom.
— Važna iznajdba. »Severna poŠta«, ki izhaja v SuboticI prinaša poročilo o izumu novega stroja za plinarno s pomočjo katerega se lahko uspešno uporablja nas domači črni premog za produciranje gorilnega plina tako, da Je plinarna popolnoma neodvisna od inozemstva.
— Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte *Pekatete«. ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo.
— Z veliko pisavo za oblake, urade, od. vetnike itd. ima *STOEWEIU zastopstvo Šelenburgova ul. 6/1.
— Danes zvečer koncert v kavarni Emona. Vstop prost.
Kino Matica. »Madame Sans Gene«, krasna drama iz časov Napoleona T.. Inscenirana po motivih Sardou.ja. Predvaja se od danes 5. do nedelje S. t. m.
Društvene vesti.
— Zakaj ostajajo prazna naša igrašča?
Tako se vprašujemo leto za letom. Naše učiteljstvo, naša društva, naše občine se rrudijo, da zbirajo sredstva in ustvarjajo možnosti, da pripravijo igrišča, prostore in vrtove, kjer naj prebije mladina pod nadzorstvom in na zraku svoj prosti Čas. Vendar večina staršev ostaja brezbrižna za vse naprave. Nekaterim je žal onih bornih novcev za članarino, štedijo pri otroku, kar lahkomiselno zapravijo na drugI strani; drugi se izgovarjajo, da nimajo potrebne obleke — na igrišču so otroci lahko bosi. Če vreme dopušča, v preprosti domači ob-lekci, katero ob toplem vremenu še odložijo, da jih solnce dobrotno do dobra pre-greje. Na igrišču poznamo le solnce, zrak in vodo. Mnogo jih je, katerim je odveč vsakdanja skrb, da pošljejo otroka ob Času od doma, češ zapodim ga pred hišo, pa je isto, ali jaz rabim otroka v hiši. Dobro! Otroke, ki Vam pomagajo pri vsakdanjem delu, ne kličemo, pošljite pa one otroke, ki pazijo na Vaše najmanjše v hiši, da pazimo mi na vse. Deklice naj prineso s seboj primerno ročno delo, ne bojte se, da jih učimo pohajkovanja. Kje so otroci onih mater, ki odidejo zjutraj na delo in ostajajo otroci pod varstvom služkinj ali sami, kje so otroci ubogih vdovcev, ki nosijo sami skrb vse odgoje? Kje so slabokrvni bledolični otroci, katerim sta vir vsega zdravja solnce In zrak? Poglejmo le na uHco po naših predmestjih in spoznali bomo potrebo igrišč. Vabimo in kličemo pa tudi otroke onih kro" gov, ki imajo vsega v izobilju, će odide mati po opravkih, po obiskih iz hiše, je bolje, da pelje aH pošlje otroka na igrišče pod nadzorstvo vrtnarice, kakor pa, da ga prepušča služkinjam. Ako pošljemo otroke na zrak po sprehajališčih, brskajo otroci po nesnažnem pesku, posedajo po nehigijenlč-nih klopeh. Na igrišču imajo svoje mizice in klopice, svoj pesek, telovadno in igralno orodje in pravo družbo — otroka. Na igri-
šču viadujeta red in disciplina. Otroci skr-bi;o po navodilu za snažnost prostora. Ob uri se zbirajo, ob uri raz idejo. Ure se prilagodijo vremenu. Ob vročih dnevili se igrišče preje odpira ali obratno, v slučaju dobrega obiska bi bila Igrišča celodnevno odprta in bi se izpopolnila rudi v toliko, da se preskrbi otroke opoldne s hrano. Nereden in maloštevilen obisk pa zaenkrat ne tprenese stroškov, ki so združeni s tem. S sledečim opozarjamo na vpisovanje za --O-troško igrišče« društva »Arena« v Tivoliju, ki se vrši v četrtek 5. trn. od 4. do 7. ure v pisarni športne zveze, Narodni dom. I. leto.
— Mladinsko izobraž. društvo »Bratstvo« v Mostah ima v četrtek 12. trn. točno ob 8. uri zvečer svoj izredni občni zbor ki se vTŠi v drušrv. lokalu --Enakosti« (gost. prj Pečarju). Vsak član in članica naj se občnega zbora sigurno udeleži! Odbor.
— O. Z. javnih nameščencev in vpo-jencev ima nujno sejo širšega odbora v petek, 6. tm. ob 20. >pri Mraku*- na Rimski cesti. Dnevni red: volitev raznih odsekov fn slučajnosti. Pridite vsi! Predsedstvo.
— Družba Sv. Cirila «n Metoda. Obč. zbor Šentjakobsko-trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši v petek, 6. trn. ob 17. pop. v društvenih prostorih splošnega ženskega društva. Rimska cesta 9.
— Čevljarska obrtna zadruga za Ljubljano in okolico vabi svoje člane na sestanek, ki bo v nedeljo S. tm. točno ob 10. dop. v salonu gostilne g. Mraka. Rimska c. Dnevni red; razgovor radi udeležbe vele-sejma in glede novi kopit.
Iz mrke prošlosti.
Te dni prispe v Jugoslavijo večje Število slovaških učiteljev, da se seznanijo z našimi razmerami jn da i>e pouče predvsem o našfh kulturnik napravah. Pri tej ipTiliki namerava ro obiskati tudi v Kragujevcu grobove 44 slovaških vojakov bivšega 71 peh. polka, ki so bili tu leta 191??. ustreljeni ker so odpovedal! pokorščino avstro-ogrski vojaški upravi. Slučaino smo dobili v roke reservatno povelje vojaškega generalnega gouvc~nementa v Beogradu, ki razglaša Tustifikacijo gori navedenih vojakov. Dotično povelje se glasi v slovenskem prevodu:
»Reservatno povelje vojaškega generalnega guvernemenia št 2*. Beograd, dne 10. junija 191S. Pkt. Praes. Nr. 18.641. Upor pri nadomestnem bataljonu I. R. 71. v Kragujevcu. Prigodil se je globokega obžalovanja vreden slučaj, da so se vojaki peh. -polka št. 71. v Kragujevcu. okuženi od boljseviških idej. uprl? ter sramotno pozabili na prisego zvestobe našemu nairrri-lostljiveišemu cesarju in kralju. Energični, inicijativni intervenciji okrožnega komandanta v Kragirevcu in poveljnika nadomestnega bataljona, v družbi z vrlim jn zvestim zadržanjem 6. švadrona dragonskega polka št. 7. in ostalih delov nadomestnega bataljona št. 71.. ki so ostali zvesti svoji prisegi, se je posrečilo z oboroženo silo v najkrajšem času napraviti konec uporu. Dne 8. junija 1918. dopoldne je bilo po pre-kem sodu pred celokupno sarrrizijo ustreljenih 44 kolovodij, ki so se izneverili svoji prisegi in sicer: 1.) narednik Viktor KoHbik, 2.) četnik Jan Užeč. 3.) korporal Jan Faber, 4.) korporal Josip Žorja, 5.) poddesetnik Adam Daniš, 6.) Pavel Klenjar. 7) Alojz Sehinger, 8.) Gregor Dvorskv. 9.) Pavel Salaga, 10.) Andrej Bsles. 11.) Andrej Smrt" tdfe. 12.) Martin Riljak, 13.) Andrej Jarač, 14.) Štefan Rac, 1?.) Fran Zurkač. 16.) De-neš Jesenskv, 17.) Josip Curaj. 18.) Karel Mikhičisak. 19.) Aloiz Vojar. 20.) Petar Pla-toš, 21.) Alfonz Gal, 22.) Štefan Rndso. 23.) Mrlja Prnjak. 24.) Josef Laso. 25.) Pavel Kubiča. 26.) Vinko Cisbora. 27.) Josef Ho-tvko. 28.) J. Križan. 29.) Jan Gohr, 30.) Valentin Miko, 31.) Adam Bičanik 32.) Jan Kasper, 33.) Jos. Haidik 34.) Martin Kuli-ček, 35.) Martin CHgel, 36.) Štefan Sokolik. 37.) Lovro Rakovan, 3S.) Jan Pitner. 39.) Štefan Bedarič. 40.) Štefan Anorak. 41.) Jan Slizak, 42.) Andrej Brvemk, 43.) An-dre? Kisar in 44.) Andrej Mikuš. Proti po-samnim v kraguje^ške gozdove pobeglim in še nezasačenim upornikom se bo postopalo z vso strogostjo zakona. .To naj poveljniki posamrrih pododelkov ali oddelkov osebno razglase celokupnemu podrejenemu vojaštvu vseh sarž. ki ga ie treba izčrpno in nujno opozoriti na posledice, ki jih ima takšno lopovsko postopanje. — Pkt. IT. Praes. nr. 18.376. Odlikovanja rpo vojaškem generalnem guvernerju. Podel u jem za hraber, odločen in vzgleden nastop povodom udu-šenja vstaje peh. poika št. 71. dne 3. junija srebrno hrabrostno medaljo II. razreda rez. praporščaku Maksu Richterju (1899 1917. Milde) in rez. četovodju Antonu Mohru (1886. 1905 Gorkau) oba pri c. in kr. dra-gonskem polku št. 7. C. švadron. Baron Rehmen, generalni polkovnik. Za pravilno sestavo P. L. Suhay. podpolkovnik generalnega štaba«. — Izvirnik tega povelja je v rokah g. vpokojenega polkovnika Josipa Svetllča  v Ljubliani. na Vrtači št. 3.
Borzna poročila.
— Curlh. 5. junija. (Izv.) Današnja predborsa: Beograd 6.15, Berlin 0.0032, Amsterdam 225.75. No.wyork 5.77, London 26.30, Pariz 34.80. Milan 25.10, Praga 17.425, Budimpešta 0.065. Bukarešta 2.ss, Varšava 0.005. Dunaj 0.00815, avstr. žig. krone 0.00875, Sofija 5.80.
— Curih, 4. junija. (Dir.) Beograd «.15, Berlin 0.0035. Praga 17.35, Milan 25.05, Pa, riz 34.15, London 26.255, Newyork 5.75.
— Trst, 4. junija. Beograd 24.60, Ber. lin 0.014, Praga 69.40, Pariz 136.75, London 104.60, Neirvork 22.75, Curili 399.—.
Vremensko poročilo«
— Dunaj, 4. julija uradno vremensko poročilo.) V Avstriji se vreme zboljSuje od zapadne strani. Notranji pritisk atmosfere je stalen. Nad kontinentom stoji barometer visoko. Pričakovati je izpremenljivo, oblačno in nekoliko holj toplo vreme. Dež ni izključen, toda le mimogrede in ne tako dolgotrajen **"w* dosedaj. ^
NAJNOVEJŠA POROČILA.
GENERALNA   STAVKA V BERLINU.
— Berlin, 5, julija. (Izv.) Mezdno gibanje delavcev se e v zvezi s padcem marke tako poostrilo, da je Berlinu že več dni pretila nevarnost, splošne delavske stavke Pog:aian:a med delavskimi zastopniki z ene strani in delodajalci z druge ni«;o imela do seda; zažel'eneca uspeha. Ker so delavci zahtevali povprečno plačo od ure v zno-sku 9000 mark in e vlada to zahtevo odklonila, je strokovno vodstvo sklen-lo napo>e-dati generalno stavko. Stavka se je zaćtls včera;. Na poziv centralnih organov se e pridružilo stavki do V* milijona delavcev. Vlada in industrrski krosi so v velikih skrbeh, vendar pa upajo da se jim >e posreči preprečiti popolen zastoj gosodarskesa življenja. Večina stavkujočih pripada kovinski stroki, delavstvo ostalih panog ind i-strije pa se kovinarjem še ni pridružio. P -si ie mezdno gibnn:e z akcijo kovinar tv stopilo v odločilno fazo. je verdar upjti. da bo dosežen sporazum.
Turško zverstvo zahtevalo 35 tisoč človeških žrtev . .,
— Atene, 4. julija. (Tisk. urad.) Med narodna komisija za preiskavo poloZaja srških vojnih ujetnikov v Turčiji je dovršila svoj> dplo in izdali uradno poročilo n izidu pr^iskav^. Iz roea poročila je razvid bo. da je od 2000 ujetih častnikov o«t alo samo 750 pri življenju. Živih je ost.i! i 11
tisoč vojakov. Po mnenju komisija so tur ški vojaki pobili med potjo v Turčijo 2'-» tisoč Grkov. 15 tisoč pa jih je umno od m Kote in pomanjkanja  v taborih aH pa s. Pili tam pobiti. Tako so torej Turki v svoji" podivjanosti    ugonobili    do 3"  tisoč prskih vojakov.
Razna stvari.
* Znanost Utegne podaljšati življenje 79 deset let. Povprečna dolgost človeškega živlienja ni povsod enaka. Zavarovalne družbe moraio v svrho svojih poslov voditi natančen račun o tem. koliko let se sme pričakovati, da bo kdo živei. Povprečno^ človeškega Srvllenja se naslanja na natančne statistike iz katerih se izračunajo lestvice 0 pričakovani dolgosti zavarovance vej^a življenia. Povprečno najdaljše na svetu živijo ženske v Novi Zelandiji. Statistike tam izkazujejo, da se od vsake novoro-jenke sme pričakovati, da bo živela povprečno 61 let in skoraj 10 mesecev. Najmanjša povprečna dolgost življenja pa prevladuje v Indiii. kjer se od vsakega novorojenčka moškega spola sme pričakovati, da bo povprečno Ž* vel le 22 let rn neka t čez sedem mesecev. To nizko razmerje seveda ne pomenja. da ni starih Hudi v Indiji, ampak  ie   pripisovati  večinoma visokem'.'
številu orrok. ki pomirajo v rani mladosti V Združenih Državah znaša povprečna dol" gost žtvllenja pri moških M let. r>a je to razmerje tako različno po sveru ie posledica socijalnih in gospodarskih tazmer, obstoječih v raznih deželah. Tekom zadnjega stoletja se je povprečna živlienska doba podaljšala v vseh civiliziranih državah na svetu, kar ie najboljši dokaz, da se ie gmotno stanje širokih mas ljudstva zboljšalo. Na Angleškem in Velškem se je tekom zadnjih sedmih desetletji dolgost človeškega življenja podališala za dvana'st let In poT Na Švedskem, ki ima tozadevno na rar polago najboljše zgodovinske podatke na kontinentu, znaša povišek tekom zadnjih osemdesetih 'ct nič manj kot štirinajst tn četrt leta. V Zdruremh Državah ima država Massachusetts najstarejše podatke: tekom zadnjih 65 let se je povprečna dolgost življenja podai šala za 15 le:. Po navedbah dr. Dublina, statističaria velike zavarovalne družbe Metropolitan Life Insurance Companv, ie za časa, ko so na Angleškem prvič sestavili lestvico o pričakovani dolgosti Človeškega življenia, le 29.5 odstotkov izmed moških in 32.4 odstotkov izmed ženskih dosegalo starost 65 let. dočim po zadnji lestvici 43.5 odstotkov izmed moških in 51.2 odstotkov izmed ženskih dosega to starost. V Novi Zelandiji, kjer ljudje povprečno Živilo najdalie. je tekom let 19tVi— 1910 izmed moških 55.9 odstotkov dosegajo to starost in izmed ženskih kar 60.5 odstotkov. V Združenih Državah — kakor rečeno — se sme od vsakega novorojenčka pričakovati, da bo povprečno živel 55 let. To razmene bi ^e prav lahko povišalo n:< 65 let. Umrljivost v dobi od rojstva do petega leta starosti bi se lahko znižala za približno dve tretini umrljivosti *)d petega do desetega leta za dve tretini jn pol, od 10 do 60. leta za polovico in od 60. do 70. leta za polovico oziroma manj do ničle. Petnajst odstotkov od vseh ljudi, ki umirajo tekom leta dni, so otroci v prvem letu starosti. Ta precejšnja umrliivost dojenčkov vpliva znatno na povprečno dolgost življenja vsega prebivalstva. Mortaliteta otrok pa se da preprečiti razmeroma lako. Kar se tiče na pr. mortalitete izmed triletnih otrok, je jedva dve tretjini smrti pripisati takim nalezljivim boleznim, kot je legar, driska, osepnice, škrlatinka, oslovski kašelj, difterija, tuberkuloza itd. Kdo bi pa zanikal, da se vse te bolezni dajo preprečiti in kontrolirati, ako le to hočemo? Da se umrljivost v dobi od 19.--60. leta zniža na polovico, je treba Ie, da znižamo mortaliteto. obstoječo sedaj v Novi Zelandiji, za 20 od sto. Izkušnje najboljših zavarovalnih družb dokazujejo, da je to mogoče doseči. Dr. Dublin poudarja previsoko umrljivost vsled nezgod na delu in vpliva nekaterih poklicev na zdravje. On trdi, da smo pravzaprav še le komaj začeli borbo proti smrtonosnim vplivom nekaterih poklicev. Posledice strupenih plinov, kvarnih prašin, stik s strupenimi snovmi, predolge ure dela, vse to pospešuje umrljivost, dočjm so nezgode na delu odgovorne za kar petnajst tisoč smrti na leto, in to večinoma ljudi v najboljši dobi življenja. Vsa umrljivost se da Iti v velikem obsegu u
stran o.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 6. julija 1923.
Stev. To? .
Nosile
Kontoristinja,
vešča vseh pisarniških del ter strojepisja, ŽELI MESTA. — Naslov pove uprava »Slovcn* ekega Narodu«. 6869
Proda se postelja, nočna omarica, omara za obleko; vse novo.
Kolizej, vrsta 47 (od 1. do
2. are popoldne). 6366
Mesečno sobo
(VEMEBLOVANO) s separat* nim vhodom v sredini mesta IŠČEM ZA TAKOJ. — Po. nudbe pod »Soba/6897«' na upra* vo »Slov. Naroda**.
Ženski šivalni stroj
znamke »SingerRingschiff'<\ do* bro ohranjen in malo rabljen, SE radi selitve PO UGODNI CENI PRODA. — Josip Tom* sič. Celovška cesta 26, Šiška.
6874
M K nagrade za sobo
(prazno aH meblovano) s po* sebnim vhodom, event. tudi s hrano, v sredini mesta, DA BANČNI URADNIK. — Po* nudbe pod »10.—20. julij/6867« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim rabljen AUTO,
d m pak v garantirano dobrem stanju. Najraje »Wanderer« ali »Fiat« 501. — Pismene ponud* be z navedbo plačilnih pogojev pod »Auto/6889« na upravo ^Slovenskega Naroda*.
Ceno se proda sCoraj nova dvojna omara za perilo in obleEo ter umivalna miza.
Poljanska cesta 54/1, vrata št. 18.      -" 6882
Proda se dobro ohranjena VIOLINA.
Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda*. 6873
Kupi se stroj za obračanje sena.
Vpraša se: Mihael Osolin, Domžale. 6894
Prodam motorno kolo
PO JAKO NIZKI CENT, ker rabim nujno denar, eventualno tudi samo priklopni voz. — Naslov pove uprava »Sloven«
skega  Naroda«. 6909
Kuharica
za dr užinu, koja se hoče tako* djer baviti živadi i mljekar* stvom, TRAŽI SE za jedno imanje. — Upiti na dra. šando* ra Gorjana, Zagreb, Akade* mički trg 1. 6O06
voz
(diro za 3000 kg) popolnoma nov. najsolidneje izdelan: ev. ZAMENJAM ZA LAŽJI VOZ. Naslov pri Atoma Companv, anončna družba, Kongresni trg 3, Ljubljana. 6877
Pes-čuvaj naprodaj. Na stanovanje in hrano
Poizve se v Križevniški ulici št. 5'HI od pol 3. do pol 4. ure
6881
Na stanovanje in hrano
SE SPREJME GOSPOD. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6*96
Modne hlače in žake,
malo nošeno. PRODAM TA» KOJ PO NIZKI CENI. — Trafika v Hilšerjcvi ulici 12. 6868
Kompanjona
S KAVCIJO ZA TRGOVINO ISCE GOSPODIČNA. — Po* nudbe pod »Iščem kopanj ona 6905« na upravo »Slov. Nar.*.
Na stanovanje in hrano
SE SPREJME TAKOJ DIJA. KINJA ALI GOSPODIČNA IZ TRGOVINE. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6890
Trnovski sotrudnik
ŠPECERIJSKE STROKE 2ELI PREMENTTI SLU2BO. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Vesten in zanesljiv 6883« na upravo »Slov. Naroda*.
Kontoristinja
(ZAČETNICO), pr idno in za* neslrivo, RABIMO ZA TA* KOJ. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pridna in zanesl ji va /6868*.
Mehlovano sobo
na Dunajski cesti ODDAM TAKOJ SOLIDNEMU GO* SPODU. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda« pod »Soba
500/6888«.
Meblovano sobo
s posebnim vhodom in elek* trično razsvetljavo v sredini mesta IŠČETA DVA GOSPO* DA s 1. avgustom ZA STALNO. — Ponudbe nod »Stalno 6893« na upravo »SI. Naroda«.
Stanova&jg s* Išče
V NOVI HIŠI. obstoječe vsaj iz treh sob. za december ali preie. pod ngodrimi oogoji (no* sojilo. predplačilo itd.). — Po* nudbe pod »December/6878« na upravo ~Slov. Naroda«.
Odda se SOBA
z uporabo kuhinje, oziroma SE ZAMENJA ZA MESEČNO SOBO s posebnim vhodom. — Rcflektanti na i se zgjese pi* smeno pod »Takoj 800'6901« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovskega pomočnika
prvovrstnimi t»ripo-ročili SPREJME
Sever & Komp., Ljubljana. 6008
Pisemski papir i Mi iiužii
priporoča
■AROMA KM JI C ARKA
GonuRiforo
neiis pojile za cvetlice
tV^Nlffl!;l.^ffml»I;^MIIu:lH;Kl^K:I»mlll1HS!:^I
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—.
Razpošilja društvo
„¥rtnarska šola** o Kranin.
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria4*.
m
Brez posebnega obvestila
Rodbina Ružičld in Dolence naznanjata, da je naša predobra mati, stara mati, prababica in tašča, gospa
vdova po notarju
v sredo, dne 4. julija 1923 v visoki starosti 94 let mirno za večno zaspala.
Pogreb bo v petek, dne 6. julija 1923 ob šestnajstih iz Sodne ulice št. 2.
LJUBLJANA, 4. julija 1923.
Rodbini Ružička in Dolence,
na periferiji Ljubljane (dve sos bi. kuhinja, električna luč in pritiktine) ZAMENJAM z ena* kim ali pa z eno veliko sobo in kuhinjo v mestu. — Ponudbe pod »Zamenjava/6871« na upra; vo »Slov. Naroda«.
Stolarski (mizarski) pomočnik,
neoženjen, TRAŽI SE ZA IMANJE. — Upiti na dra. Šan* dora Gorjana, Zagreb, Akade* mički trg 1. 6907
Ugodno se oroda nov ŠTEDILNIK (Tisch-sparherd) in več raznovrstnih oasti za divjačino* — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6872
Skoro rov PtANMO
priznano najboljše tvrdke s ko« vinar.to sklopno konstrukcijo ter KRATEK KLAVIR s kovi* nssto sklopno konstrukcijo PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6870
zeseziHnarja,
absolutno samostojnega delav« ca. IŠČEM ZA TAKOJŠNJI NASTOP ZA MESTO NA GORENJSKEM. — Ponudbe pod Poslovodja*žeIezninar/6898 na upravo »Slov. Naroda«.
lm dvonadstropna vogalska hiša
V LJUBLANI. na jako lepem kraju. SE ZELO UGODNO PRODA. Vse sobe parketirane, električna razsvetljava in vodo* vodi v kuhinjah. — Ponudbe pod »L. K. 5000/6879« na upra« vo »Sov. Naroda«.
Likvidacija!
Razprodaja se pod dnevnimi cenami v vsaki množini:
Krampi, nasajeni; lopate, (metalke) nasajene; vozne pia* hte: štrange, močne, 4 in pot metra dolge; konjske podkve št. 1 do 3; konjske in volovske podkovščinke »Satzer« št. 1; kotle pocinkane, (vsebina 60 l) s pokrovom).
Pojasnila dtje brezplačno trg. prokurist Peter šetinm, Sevnica ob SmvL 6904
SE SPREJME GOSPOD. — Stari trg 267TTI. 6SS7
Moško kolo,
skoro novo, SE PRODA. — Poizve se: Poljanska cesta 54 (pri g. Repotočniku). 6861
Opremljena soba
z dvema posteljama, zračna in svetla, SE ODDA od 15. julija do 31. avgusta. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6559
Enovprežni voz,
poprej vporaben za prevažanje peciv«,   zelo   dobro ohranjen, SE   RADI POMANJKANJA PROSTORA TAKOJ PRODA — G. Kraus, pekarn« Rogatec
Moški zimski plašč
(Seal) SE PO UGODNI CENI PRODA. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6794
Izjava*
Stavbna parcela
V MESTU SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6840
Mesto
IŠČE MIRNA STRANKA ZA  TAKOJ.  — Ponudbe pod »Hišnik/6843« na upra vo »Slov. Naroda«.
Gostilna se odda v najem pod ugodnimi pogoji za 2 meseca ene-mn samcu.
Naslov pove uprava »Slov. Nas roda«. 6856
Kot družabnik
ŽELIM PRISTOPITI H KA* K EMU DOBTCKANOSNEMU PODJETJU karkolisibodi z 200.000 kronami. — Pismene ponudbe pod »Podjeten/6892« na upravo »Slov. Naroda«.
Mehlovano sobo
IŠČE ZA TAKOJ MIREN IN SOLIDEN BANČNI URADNIK. — Ponudbe pod »Miren/6851« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se MALO POSESTVO
obstoječe iz dobro zidane hiše (skoraj nova, 3 sobe, 1 predso« ba, kuhinja, dve kleti, pod* strešni prostori) njive, velikega vrta. kateri je obdan z lepimi brajdami, oddaljeno četrt ure od postaje, 30 korakov od glava ne ceste. V hiši je vpeljana do* bra obrt. Kupcu je takoj na razpolago prazno stanovanje. Cena 65.000 dinarjev. — Otflc* da se: Zgornje Poijčane 67. poŠta Foljčane (Štajersko). 6902
Kontoristinja,
vešča vsega pisarniškega dela SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP. — Ponudbe je po» slati pod »Kontoristinja'6828« na upravo »Slov. Naroda«.
Podpisani izjavlja, da g. Karel Velkavrh ni upravičen sprejemati denarja od strank na moje ime, ker jaz njemu izročena plačila ne pripoznatn.
Karel Cigler,
trgovec s premogom in drvrrrl, Sp. Šiška 72.
Proda m KLAVIR
v prav dnhrem stanju in PI« S AL NI STR O T »Remin^ton« Sch. z nevidno pisavo. Ogleda se lahko celi dan. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6853
Hullill
'ojasnila v pisarni dr. HojniEta. odvetnika v Mariboru. 6905
Išče špiritna tvornica In čistilnica. — Pogoji: večletna zkušnja imi difimjskem po^io-)anju In obdelovanju škrobovina-stih sirovin. Ponudbe z zahtevo plače na anončno pisarno „PU-BLIK*, Subotica, Strossmajerova ulica 8. 6880
9
reallfcfna pisarno liia Mmti 112
Kupi.
Hišo s prostim trgovskim lokalom in stanovanjem na prometnem kraju v mestu ali na deželi.
Hišo z vrtom v Ljubljani, Celju ali Mariboru do Din 150 C00.
Niso v predmestju Ljubljane s 3 trgovskimi lokali in stanovanjem, vse takoj na razpolago. Hišo z vrtom, njivo, mesarijo, gostilno in koncesijami, vse nanovo urejeno: ev. s pridelki in inventarjem v mestu na deželi.
Stavbene parcele v Tivoliju in ob Tržaški cesti.
ISČc:
______ za ureditev male trgovine
na prometnem kraju event. adaptacije na lastne stroške. Lokal  trgovski v prometnem kraju v mestu s stanovanjem Gostilno In mesnico v najem v prometnem kraju. Stanovanje 3 sob in prit:klin, najemnina za več let vnaprej, visoka nagrada.
Posojilo hipotečno do 200.000 Din, sigurnost krit i a dvojna.
Redka orilika!
HTSA Z LEPIM VRTOM V ROŽNI DOLINI ŠT. 84 (blizu restavracije) SE PRODA ZA* RADI PRESELITVE. — Lahko se taknj vseli. 6808
Britvice,
že rabljene (Gillete, Mem itd.) SE SPREJEMAJO V ELEK* TRIČNO BRUŠENJE v dro* geriji »Adria«, Ljubljana, Še* lenburgova ulica 5. — Zunanja naročila hitro in točno! 6283
200.000 do 300.000 K posodim proti vknjižbi
onemu, ki mi da v najem stanovanje v mestu, obsto* ječe iz treh do štirih sob in pritiklin. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6805
MASK
mehanična delavnica
(po -rptrlfalnica) h. LJubljana,
športne, »ojaslse
in
FelBaUlbuFoEB tiBflilili
Izdchve P- SetnkOi krznar Križevniška ulica 7. 2712
Trst|e zn strop®
izdelujem z na modernimi stroji in iz na|boljŠego msterilala ter dobavljam v vsaki množini po
najnižji dnevni ceri
i. iuco:iGja:;3:;3 tvcrolca Bakzlj
j os. 3. puh, uubuanh
»tj
eklloa,
rdri""!. močna, z devetrazred* no <mešč. šolo. ZELI KOT VAJENKA V TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM, tako da bi imela stanovanje in hrano v hiši, za tri leta učne dobe. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«.
6S75
Dir. 250.000 do1.000.000
ima na razpolago Amerikanec.
Kupil bi hi&o z dobroidočo gostilno ali ^ako drugo doblčkanosno poojetje. — Pristopil bi tudi kot družabnik k dokazljivo dobičkonosnemu podjetju. Ponudbe pod »Amerikanec", na Aloaia Corn-pany, anneljia družba, L.nbljanaa Kongresni trg 3. Tu se
izve tudi naslov.
M Brata Pohiisi i. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t. d.
Ljubljana I, poštni predal 126
takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorec in cenik. Prt večjih naročilih popust 686 i
Od Din 500.000 —
naprej se išče
kompanjon
za osnovanje importne in eksportne družbe z ev. brez pisarniškega sodelovanja. Varno naložen kapital, kateri se v banki obrestuje. Ponudbe pod ,,Expon — Import1* na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6876
Razpis.
Uprava Ljubljanskih velesejmov oddaja za VEL Ljubljanski vdesejem v najem:
1. Restavracijo, z vsemi prostori,
2. Paviljon za vlnotoč.
Obe zgradbi se oddasta prazni ter jih mora najemnik z vsem potrebnim sam opremiti. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. t. m. ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma, katero Je na razpolago z ustme-nimi informacijami.
Ljubljana, dne 6. julija 1923.
Uprava Ljubljanskih velesejzncv.
CD H
0
0
■
o
B
o
■
o
0
a
o
■
o o
■
o
i* Kosia isioviiLiia
(Glavna zaloga in samoprodaja vseh izdelkov .Petovia" d. d Dunajska cesta (palaca Kreditne banke)
naznanja
znižanje cen pri čeuSph
in sicer
Daaski pola M platneni likm prej par Din 225'— sedaj Din 190—, . „ . . z zaporni fa a . . 250*— „ . 190-—, »j  i»   »t    •»     i»   Hi •»    i»    fi   175 k  150 •.
Za delavce bakauže s.imo par no Dftn 150*—
Velika zaloga vseh vrst potniških pc trebscin!
o
■
o
E
0
■
o
a
0
orosoBoiosccocoaoaoBOcccoBo
C01CDaCOBCD«C3BCDBCDaCD!3Cr>r:C^BCOBCDBCDBCD.
- i--?!, sata
Znižani® natr*c&nii^e.
Naročnina na dokazano najra^širjenejši nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki :u v tujini
lice se KOIIPANION
-ra veliko fiaro eksportno in impertno fvrdko ra deželi, ka; iera je dohro vpeljana. Potreba je pribli/no 1.000.000.— do 2,000.0<X).— kron, kateri denar se bo dvakrat boljše obrestoval nego pri banki. — Ponudbe pod »Kompanjon '0725« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Otrosft! v*7icki
več vrst, DVOKOLESA raznih mndelov, najnovejši MOTORČKI amerfk. tina »£vans<r. — Velika zaloga PNEVMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejemajo se tudi vsa popra: vila. emajliranje In ponikljanje.
»TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana,   Karlovska cesta 4.
4682
Prag&r Presse
znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev mesečno samo
za jutranje In večerno izdanje.........Din 40*—;
samo jutranje izdanje.............Din 28*-—;
poedina številka jutranja z večerno........Din 1*80;
številka nedeljsko Izdanje z ilustrovano prilogo   .   .   . Din   3*—.
prinaša   najboljše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega b'aga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik.
Številke na ogled in ponudbe oglasov brezp'ačno.
Uprava PRAGEB PR2SSSE, Pra^a lil,
Nedudova 5. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.155. . . .    .  Ljubljani 20.264.
.     pri Podružnici Ljubljanske kreditne
banke v Mariboru........11.258
■ oiOiOioeoaoioBoioBo
ff
IMRODIIH TISRHRnn
U Lfllbljani izmisle toCno
RS