C
ŠTAJERSKI TEDNIK ¿^fe TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
rnaročTrtTSoTFos te našli na oglasnik stranek.
Kronika
Ptuj • Skrivnostni umor 59-letnega podjetnika
O Stran 24
Politika
Središče ob Dravi
• Občina zakrediti-rana do grla
O Stran 7
Ptuj, torek, 10. decembra 2013 letnik LXVI • št. 96 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
v
Štajerski
v digitalni knjižnici: www.dlib.s
v
Štajerski
www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Predstava Zavrča, vredna zaključnega izpita
O Stran 11
Rokomet •
Jeruzalem šokiral Slovan
O Stran 12
Ptuj • Odprtje drsališča kot finale dobrodelnosti
V	zimo bodo zadrsali z novimi pižamami
December, ki že od nekdaj velja tudi za mesec dobrodelnosti, je letos na Ptuju še posebej pester. V Javnih službah Ptuj so se namreč odločili, da pomagajo ptujski Splošni bolnišnici pri nakupu novih, prepotrebnih pižam za otroški oddelek.
V	ta namen so organizirali dva dobrodelna koncerta, veliki finale te dobrodelne akcije pa je bil v petek na ptujski tržnici, ko so odprli drsališče. Javne službe Ptuj so v minulem tednu organizirale kar tri dobrodelne dogodke: dva koncerta pevskih osnovnošolskih zborov iz Ptuja in okolice v Kulturnem središču dominikanskega samostana ter odprtje drsališča na tržnici.
Na vseh dogodkih so se zbirali prostovoljni prispevki; skupaj se je tako nabralo okrog štiri tisoč evrov. Ves zbrani denar bo namenjen za nakup dotrajanih in starih pižam na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Prav vsi akterji v tej zgodbi so se odpovedali honorarjem. Med dobrodelnimi glasbeniki, ki so tokrat prisluhnili klicu na pomoč in so v petek zabavali množico na ptujski tržnici, so: Natalija Verboten, Navihanke, Vagabundi, Tadej Ve-senjak, Tretja izmena, Kvinton, NIET in številni drugi.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
BD Ranca •
Svečana skupščina ob 40-letnici obstoja
O Stran 13
Se bo enim vzelo in s prevaro dalo drugim?
So. Podaje • Občine je te dni hudo razburila odločitev vlade, da se zadnjih 35 milijonov evrov denarja iz t. i. RRP razdeli tistim, ki se bodo prve prijavile s popolno vlogo, ne glede na to, ali so svoj delež denarja doslej že počrpale. Komu je pravzaprav potem namenjen ta zadnji del evropskega finančnega kklača?
O Stran 2 in 3
Čudna zakulisja šolskega tekmovanja za Elanove smuči
Sp. Podravje • OŠ Ljudski vrt je sredi tekmovanja odstopila, zadnji večer pa nabrala dovolj glasov za zmago kljub hudemu zaostanku za OŠ Olge Meglič.
O Stran 5
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

4 tablete -9 tablet 13 tablet 27 tablet
Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 5601
1 brezplačno =30,60 EUR 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
I Dežela Zdravjal
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816)
■ vami že 5 let j
= 32,74 EUR + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 10. decembra 2013
Slovenija • Zadnji javni poziv za RRP iz prioritete »razvoj regij« obdobja 2007-2013
Komu je dejansko namenjen zadnji poziv RRP?
Precej nepričakovano se je minule dni po občinskih pisarnah razširila informacija o dodatni možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz regionalnih razvojnih spodbud (RRP - Razvoj regij). Med vse slovenske občine naj bi se po neuradnih podatkih razdelilo 35 milijonov evrov. Sredstva se po novem javnem pozivu več ne bodo delila znotraj regije. Iz vseh tako imenovanih »ostankov« denarja po regijah se bodo sredstva združila, možnost za črpanje tega denarja, torej 35 milijonov, bodo imele vse slovenske občine.
Foto: Črtomir Goznik
»21. novembra je vlada objavila Akcijski načrt za pospešitev črpanja evropskih kohe-zijskih sredstev, ki je podlaga za Povabilo za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenih načrtov RRP še iz aktualne finančne perspektive. Na podlagi Akcijskega načrta bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) regionalne razvojne agencije pozvalo k pripravi Izvedbenega načrta RRP (IN RRP). Regionalne razvojne agencije, na območju Podravja sta to Mariborska razvojna agencija (MRA) in Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, v nadaljevanju postopka občine pozovejo k oddaji projektnih predlogov oziroma projektnih listov, na katerih so zbrani podatki o projektu. Na podlagi teh podatkov razvojne agencije pripravijo listo prioritetnih projektov. Lista se v nadaljevanju postopka odda v potrjevanje Regijskemu razvojnemu svetu. Svet pripravljeno listo potrdi, ta pa se skupaj z izvedbenim načrtom posreduje na MGRT, ki na Izvedbeni načrt izda mnenje za celotno regijo. S pozitivnim mnenjem se lahko nato ob objavi javnega poziva občine prijavijo za pridobitev sofinancerskega deleža,« je pojasnila Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj.
Najbrž bo odločujoč vrstni red oddaje vlog
Ker bosta ob spremenjenih pogojih novega poziva o odobritvi sredstev najverjetneje odločala dan ali ura oddaje vloge, bo dinamika izdajanja mnenja MGRT še kako pomemben, morda odločujoč dejavnik. Pozitivno mnenje je namreč pogoj za oddajo vloge, sredstva po pozivu se bodo razdeljevala do porabe. V tistih regijah, ki bodo torej mnenje MGRT imele v žepu prve, bodo občine lahko vlogo oddale prej in s tem imele večje možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. Zato bi bilo do občin pošteno, da bi MGRT mnenja na izvedbeni načrt za vse regije izdalo sočasno ali najkasneje pred objavo javnega poziva. Le tako bi vse občine, ki bodo imele dokumentacijo za prijavo pripravljeno, na javnem pozivu
za razvoj regij sodelovale pod enakimi pogoji. Ker se je osmi javni poziv napovedal precej nepričakovano in ker so do konca leta samo še trije tedni, je čas za pripravo izvedbenih načrtov na regijskih razvojnih agencijah zelo kratek. Za postopek, ki smo ga opisali, bodo imele regijske razvojne agencije časa samo nekaj dni.
Potrebno gradbeno dovoljenje,
izvajalec mora biti izbran
»Pogoja za pridobitev nepovratnih sredstev za dotič-no investicijo, s katero bo občina kandidirala za sofi-nancerski delež, bosta pravnomočno gradbeno dovoljenje in sklep o izbiri izvajalca del (tako imenovani pogojni sklep). Sredstva RRP se bodo za projekte dodelila v višini, ki upošteva najvišjo možno stopnjo sofinanciranja, to je 85 % upravičenih stroškov vrednosti naložbe. Najnižja vrednost projekta, s katerim lahko lokalna skupnost kandidira za sredstva, je 600.000 evrov z DDV, zgornja meja vrednosti projekta ni določena. Finančno morajo biti
projekti, ki bodo sofinancirani, končani do junija 2015. Pogodbe s prejemniki sredstev (občinami) za odobrene projekte bodo podpisane do aprila prihodnje leto,« je povedala Drobničeva in dodala, da naj bi bil zadnji javni poziv za Razvoj regij glede na naznanilo v Akcijskem načrtu vlade objavljen najkasneje 31. decembra 2013. Izvedbeni načrt za Podravje bosta, tako
kot doslej, pripravljali MRA in ZRS Bistra Ptuj.
Pravila igre tokrat drugačna
Zelo zanimivo je dejstvo, da so se pravila igre o pridobivanju finančnih virov iz RRP - Razvoj regij, ki so veljala od leta 2007, pri napovedanem osmem javnem pozivu spremenila. To si lahko razlagamo

na dva načina. Prvič: da se s tem pospeši črpanje še neporabljenih evropskih sredstev. Ali drugič: da so morda projekti (popolne vloge) za neko občino ali območje nekje že pripravljeni in bodo tisti, ki bodo pravočasno pridobili vsa potrebna soglasja, prednostno pobrali še ves razpo-
ložljivi denar. Hipotetično bi se s takšnim načinom lahko odvzel denar občinam, ki so bile v letu 2007 po indeksu razvojne ogroženosti potrebne največjega premika v razvoju. Zato bo zanimivo spremljati, kdo bodo prejemniki tega denarja.
Mojca Zemljane
Na voljo bo okoli 35 milijonov evrov
V	sedmem javnem pozivu za črpanje sredstev je bilo za vseh 12 regij za območje celotne Slovenije na razpolago dobrih 24 milijonov evrov. Po neuradnih napovedih naj bi bilo denarja za osmi javni poziv več, govori se o znesku 35 milijonov evrov. Ob dejstvu, da se je denar po sedmem pozivu še dodatno počrpal, smo se pozanimali, kako je možno, da bo denarja po osmem pozivu predvidoma za 11 milijonov več, kot ga je bilo po sedmem. Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj je pojasnila: »Ta znesek (predvidoma 35 milijonov) je sestavljen iz sredstev, ki so ostala od neuspešne kandidature prijaviteljev na sedmi javni poziv ter iz sredstev, ki so ostala neporabljena po petem in šestem javnem pozivu, kjer se je po zaključku projektov izkazalo, da je vrednost projektov bila pod pogodbeno vrednostjo.«
Za sredstva po osmem javnem pozivu bodo lahko zaprosili tudi tisti vlagatelji, ki so v okviru regijske kvote svoj delež vrednosti že izkoristili. Denar se bo dodeljeval projektom, kjer bodo postopki izbora izvajalcev že izvedeni, kar bo morala občina dokazati s pravnomočnim sklepom o izboru. Pogodbo pa bo lahko občina z izbranim izvajalcem sklenila šele takrat, ko bo prejela sklep o odobritvi sredstev iz osmega poziva RRP.
V	Operativnem programu razvoja regij je bilo za Slovenijo iz finančne perspektive 2007-2013 na razpolago dobrih 585 milijonov evrov. Glede na indeks razvojne ogroženosti so se sredstva v različnih višinah dodelila po posameznih regijah. Do najvišjega zneska je bilo upravičeno Podravje (133 milijonov), sledi savinjska regija (83 milijonov), tretje je Pomurje s 70 milijoni evrov. Med 12 slovenskimi regijami je bil najnižji znesek (15 milijonov evrov) dodeljen osrednjeslovenski regiji. Za tako imenovane ostanke sredstev po posameznih občinah, šlo naj bi skupno za 35 milijonov evrov, se bodo v skladu z osmim javnim pozivom imele možnost potegovati vse slovenske občine, ne glede na regijo in ne glede na to, koliko denarja so že počrpale iz svoje kvote. Če bodo le imele pravočasno popolne vloge z vsemi zahtevami.
MRA in ZRS Bistra Ptuj kot regijski razvojni agenciji izvedbeni načrt pripravljata za vseh 41 podravskih občin. Načrt lahko gre v potrjevanje Razvojnemu svetu šele takrat, ko vloge oddajo vsi prijavitelji. Ali povedano drugače - priprava izvedbenega načrta vedno teče s hitrostjo najpočasnejšega predlagatelja podatkov o projektu. To sicer velja za vse regije, ne samo podra-vsko. Pripravljavci izvedbenega načrta zato upajo, da nobena izmed občin prijaviteljic z oddajo potrebnih podatkov za uvrstitev projekta v Izvedbeni načrt RRP ne bo čakala na zadnji dan.
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalni duh in mična mladenka
V nedeljo jepadelzastorza eno izmed najbolj razburljivih polsezon v elitni slovenski nogometni ligi. V tej je letos premierno nastopila ekipa Zavrča in se - za večino nepričakovano - odlično odrezala, Delitev drugega mesta z ekipo Kopra, pri čemer ima Maribor s tekmo manj le dve točki prednosti, je za mnoge sanjski razplet.
A ne za Mirana Vuka, kije z bratom Romanom tvorec završkega nogometnega čudeža. Podjetniško razmišljanje mu ne da miru, da ne bi pred sebe in svoje sodelavce v klubu že takoj po koncu jesenskega dela postavil novih, še višjih ciljev. »Zanima me prvo mesto,« pove z odločnim glasom in podkrepi s pogledom, ki ne dopušča ugovarjanja ali dvomov. Nerealna pričakovanja ali ameriška zmagovalna miselnost? Zagotovo drugo, saj je trditve o naskoku na mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja, napovedoval že ob koncu lanske sezone, ko si je Zavrč v 2. ligi šele utiral pot v elitni razred. Takrat so se mnogi, ki ne poznajo njegovega in bratovega stila razmišljanja in delovanja, ob njunih izjavah le muzali in nasmihali. A takšnih je čedalje manj, tudi nogometno vzvišeni Mariborčani o završki ekipi govorijo vedno bolj spoštljivo. Ko si pridobiš spoštovanje objektivno močnejšega tekmeca in te ta obravnava z vso resnostjo, je to prva zmaga, ki jo lahko na športnem področju dosežeš. Olimpiji npr. proti Mariboru to ne uspeva že nekaj zadnjih let, čeprav si to obupno prizadeva.
Ob tem je treba Zavrču priznati, da so več kot odlična popestritev dogajanja na prvoligaški sceni. So kot mič-na mladenka, ki se je znašla na manekenski pisti: najprej se je nekoliko sramežljivo držala v ozadju, ob koncu pa v čudovitih oblačilih že blestela v prvih vrstah. Od tukaj je le še majhen korak do tega, da si bo vedno več oglednikov njena oblačila zapisovalo v svoje beležnice ter nekatera od njih tudi odkupilo. To se bo zgodilo slej ali prej, saj so na nogometni tržnici tudi takšni, ki ne sprašujejo za ceno, ko si nekaj zaželijo. Krog bo s tem sklenjen, saj za ustvarjanje kreacij pač vedno znova potrebuješ »svež kapital«. Doslej se je večina završkih nakupov obrestovala v res lepi zalogi točk, morda se bo od zdaj lažje tudi finančno.
Jože Mohorič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek m 10. decembra 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Spodnje Podravje • Projekti občin za osmi javni poziv za RRP
Se bo enim vzelo in s prevaro dalo drugim?
Za območje občin Spodnjega Podravja smo preverili, s katerimi projekti bodo lokalne skupnosti kandidirale za nepovratna sredstva Regionalnega razvojnega programa.
Foto: MZ
Najava osmega poziva za koriščenje preostanka denarja iz RRP je bila nepričakovana; zaradi pogojev, ki so postavljeni, se zna zgoditi, da bo marsikatera občina ostala brez lepega kupa denarja, s katerim je nameravala naslednje leto sofinancirati svoje projekte. (Fotografija je simbolična).
Občine Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Juršinci in Haj-dina za sredstva iz osmega javnega poziva ne bodo kandidirale, ker bodisi nimajo zagotovljenega lastnega deleža, nimajo gradbenega dovoljenja ali izbranega izvajalca ali pa niti nimajo projekta. Kajti dejstvo je, da je bila najava osmega poziva povsem nepričakovana.
V občini Kidričevo bodo morda kandidirali s projektom gradnje kanalizacije v Starošincah. Manjkata jim sicer še gradbeno dovoljenje in izbrani izvajalec del.
Občina Gorišnica bo kandidirala s projektom gradnje sekundarne kanalizacije v Za-gojičih. Projekt je ocenjen na 780.000 evrov. Pravnomočno gradbeno dovoljenje imajo, postopek izbire izvajalca je v teku.
Tudi občina Markovci se bo za sredstva iz naslova RRP potegovala s projektom gradnje kanalizacije - za naselje Nova vas ter sekundarni vod kanalizacije v Bukovcih. Podobno kot Gorišnica imajo za projekt pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, postopek izbire izvajalca je v teku.
Sok: »V nebo vpijoča krivica.«
Občina Dornava bo kandidirala s projektom gradnje novega vrtca. Pravnomočno gradbeno dovoljenje imajo, izvajalca za zdaj nimajo izbranega.
Podobna zgodba je tudi na Destrniku. Tam se bodo na javni poziv prijavili z izgradnjo šestoddelčnega nizko-energetskega vrtca, njegova ocenjena vrednost znaša približno 1,3 milijona evrov. Za projekt imajo gradbeno dovoljenje, izvajalca še nimajo, trenutno poteka postopek izbire.
Tudi občina Ormož bo kandidirala s projektom gradnje vrtca, in sicer pri Veliki Nedelji. Investicija je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Toliko sredstev je Ormožu po razrezu sredstev za RRP ostalo do konca tega proračunskega obdobja. »Zato smo mnenja, da nam jih vlada nima pravice vzeti ter jih s prevaro dati drugim. Pravnomočno gradbeno dovoljenje imamo, izvajalca žal nimamo izbranega, saj nismo vedeli za načrtovan razpis. Lahko bi razpis za izbiro
izvajalca že davno izvedli, če bi vedeli, da vlada pripravlja še en poziv. Da bi ob pozivu morali imeti izbranega izvajalca, je noviteta, ki je do sedaj nismo poznali. Očitno so to nekateri vedeli in so se na to tudi pripravili. Pa tudi to, da se bodo vsa sredstva na ravni države združila, čeprav so kvote razdeljene po regijah in občinah, je v nebo vpijoča krivica za vse občine, ki so skozi
celotno obdobje pridobivanje regionalnih sredstev izvajale na pošten način,« je povedal ormoški župan Alojz Sok.
Čelan: »Kot kaže, bo država vztrajala.«
»Vse občine, ki niso uspele porabiti svojih dodeljenih kvot v tej perspektivi, močno
nasprotujejo temu novemu principu dodeljevanja sredstev, na katerem pa bo, tako vsaj kaže, ministrstvo vztrajalo. Kljub temu se v mestni občini (MO) Ptuj pripravljamo na takšne razpisne pogoje. Prijavili se bomo s projektom tretje faze prenove dominikanskega samostana v višini dobrih dveh milijonov evrov,« je povedal župan MO Ptuj Štefan Čelan.
V Žetalah se bodo na 8. javni poziv prijavili s projektom izgradnje večnamenske dvorane Žetale, za katero znaša predračunska vrednost 1,1 milijona evrov. Za projekt že imajo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pogojni sklep o izbiri izvajalca bo izdan 13. decembra letos. V Podlehniku se na omenjen razpis nameravajo prijaviti z dvema projektoma, in sicer s projektom izgradnje večnamenskega kulturno-turistič-nega centra Podlehnik, katerega predračunska vrednost znaša približno tri milijone evrov, ter z obnovo vodovodnega sistema Gorca-Dežno v vrednosti en milijon evrov. A zaenkrat za nobenega izmed njiju še nimajo izdanega niti pravnomočnega gradbenega dovoljenja niti izbranega izvajalca. Tudi v občini Videm se bodo prijavili na tokratni javni poziv za RRP. Prijavili bodo projekt izgradnje obrtne cone II. faza in obnovo vodovodnega sistema. Ocenjena vrednost projekta, za katerega že imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, je 772.000 evrov, postopek izbire izvajalca je v teku, izbran naj bi bil v naslednjem tednu. V Majšperku se bodo prijavili s projektom vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice v ocenjeni vrednosti 889.802,20 evra brez DDV. Za projekt so že pridobili gradbeno dovoljenje, izvajalec še ni bil izbran.
MG, MZ, PK
Podravje • Konstituiranje organov pred novo finančno perspektivo 2014-2020
Z evropskim denarjem bodo podprti le najboljši projekti
26. novembra je v prostorih Občine Majšperk potekala konstitutivna seja Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje, ki ga sestavljajo predstavniki občin, gospodarstva in nevladnih organizacij iz območja Spodnjega Podravja. Mandat organa traja sedem let.
Za predsednico Sveta je bila izvoljena županja Majšperka Darinka Fakin, za podpredsednika pa Marko Drobnič, predsednik uprave družbe Talum in predsednik Manager kluba Ptuj. Izmed članov Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje so bili člani imenovani tudi v Razvojni svet Podravje. To so: Štefan Čelan in Jože Kokot (predstavnika lokalnih skupnosti), Darinka Fakin (predstavnica območnega razvojnega partnerstva), Marko Drobnič in Milan Čuš (predstavnika gospodarstva), Stanislav Golc in Marjeta Čič (predstavnika nevladnih organizacij). Ptujski župan Štefan Čelan in županja Majšperka Darinka Fakin sta postala tudi člana Razvojnega sveta kohe-zijske regije vzhodne Slovenije.
V sklopu konstitutivne seje so predstavniki ZRS Bistra navzoče seznanili tudi z aktualnimi informacijami na področju kohezijske politike in o pripravi Območnega ra-
zvojnega programa Spodnje Podravje, v okviru katerega je bilo predstavljenih prvih pet predlogov skupnih regijskih projektov. To so naslednji projekti: Inovativne odprte tehnologije 2014-2020 - strateški projekt za dvig konkurenčnosti gospodarstva, Tematski doživljajski parki za razvoj turizma v regiji, Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnjega Podravja, Inteligentna regija Spodnje Podravje in Namakanje kmetijskih površin v
Podravju. »Člani sveta so bili enotni, da bo pri programiranju projektov za novo programsko obdobje potrebna velika mera sodelovanja. Vnaprej namreč ne bo več možno dodeliti sredstev občinam, pač pa bodo projekti na nacionalni ravni med seboj tekmovali, morali bodo biti usmerjeni k rezultatom in le tisti projekti, ki bodo najboljši in bodo obetali končni učinek, skladno z usmeritvami in tematskimi cilji EU (nova delovna mesta,
zaposlovanje mladih, višanje konkurenčnosti in inovativ-nost podjetij, večanje dodane vrednosti ...), bodo deležni podpore strukturnih skladov. Na ta način se želi doseči, da bodo na ravni regij pripravljeni celoviti in kakovostni projekti, ki bodo prispevali k doseganju skupnih ciljev in bodo imeli nacionalni pomen in vpliv,« je povedala direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec.
Mojca Zemljarič
Foto: CG in PK
Darinka Fakin in Štefan Čelan sta člana Razvojnega sveta kohezijske regije vzhodne Slovenije.
Usposabljanje strokovnjakov za regionalni razvoj
Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj kot partner sodeluje v dvoletnem mednarodnem projektu REThINK. Njegov namen je oblikovati program poklicnega usposabljanja za zaposlene na področjih, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem.
Izvedbo projekta financira Evropska komisija, program Leonardo da Vinci, Prenos inovacij. Partnerji projekta so iz Slovenije, Avstrije, Slovaške in Poljske. S projektom REThINK bo devet projektnih partnerjev pod vodstvom Varaždinske agencije AZRA v dveh letih oblikovalo program poklicnega usposabljanja za tri poklicne profile: manager regionalnega razvoja, pomočnik managerja regionalnega razvoja in pomočnik managerja. To so poklici, ki so pomembni za regionalne agencije, občine, šole, vrtce, knjižnice, muzeje ipd. Struktura evropskih skladov je zelo kompleksna, za pripravo uspešnih projektov je potrebno njihovo dobro poznavanje, pa tudi poznavanje metodologije priprave in izvajanja projektov. Evropska politika je na tem področju, kljub težnji po poenostavitvi postopkov in posledično večji dostopnosti, zelo regulirana in polna administracije. Za strokovnjake, ki že zdaj delujejo na področju regionalnega razvoja, pa tudi za tiste, ki se bodo s tem začeli profesionalno ukvarjati v prihodnosti, bo zato poklicno usposabljanje še kako dobrodošlo.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 10. decembra 2013
Ptuj • Dobrodelna akcija zbiranja sredstev za otroške pižame v bolnišnici
Otroci za otroke zbrali štiri tisoč evrov
V tednu, ki je za nami, so Javne službe Ptuj organizirale kar tri dobrodelne večere z istim namenom: zagotoviti sredstva za nakup novih pižam za otroški oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Dogodek, ki so ga poimenovali Otroci za otroke, je dosegel izjemen odziv, oba koncerta sta bila dobro obiskana, petkovo odprtje drsališča pa je privabilo množico obiskovalcev, pričaralo čarobnost praznikov in za nekaj časa obudilo mestno jedro.
Foto: Črtomir Goznik
Zgodba se je začela razvijati pred tremi tedni, ko je sin Miha Mastena, zaposlenega v Javnih službah Ptuj, pristal na otroškem oddelku ptujske bolnišnice. Razočaran je takrat ugotovil, da so pižamice za malčke na tem oddelku neprimerne, prevelike, stare, ponekod tudi luknjaste in potrebne zamenjave. Sprožil je akcijo in v pičlih nekaj dneh s pomočjo svojega delodajalca uspel izpeljati dogodek, ki si zasluži veliko pohvalo.
Njegovi prošnji za pomoč pri zbiranju sredstev v ta namen so prisluhnili številni posamezniki in skupine. V dvorani dominikanskega samostana so organizirali dva koncerta zborov ptujskih in okoliških
šol ter vrtcev. In evro po evro, skupaj so Ptujčani na dveh koncertih in na odprtju drsališča dosegli nepredstavljivo: zbrali so skoraj vsa potrebna sredstva. Cilj je namreč zagotoviti pet tisočakov in do dosege jim manjka le še tisoč evrov, ki pa jih bodo zbirali še do konca tega meseca.
Glasbeniki nastopili povsem brezplačno
V decembru se čut za dobrodelnost vseh nas še toliko bolj okrepi in tudi s tokratno akcijo se je pokazalo, da dober cilj šteje in da so ljudje pripravljeni odpreti svoja srca in po svojih zmožnostih tudi denarnice.
»Treba je povedati, da so sedanja oblačila na otroškem oddelku dotrajana, ponekod luknjasta, sprana, imajo le univerzalne številke, mnogokrat so te prevelike za otroke. Menimo, da se pri vsakem izmed nas ob bolnem otroku vzbudi še dodaten čut, saj so ravno otroci naše največje bogastvo,
ob bolezni pa so še toliko bolj nemočni. Z majhno gesto lahko vsi skupaj pripomoremo h kakovostnejšemu in udobnejšemu bivanju naših najmlajših v ptujski zdravstveni ustanovi,« pojasnjuje Masten.
Pri realizaciji njegovega cilja so mu v torek in sredo na koncertu s svojim nasto-
pom pomagali pevski zbori iz osnovnih šol: Ljudski vrt, Grajena, Mladika, Olge Meglic, Hajdina, Videm, Markov-ci, Cirkulane-Zavrč, Majšperk in otroci iz Vrtca Juršinci ter Vrtca Ptuj.
Veliki finale dobrodelne akcije je potekal v petek, 6. decembra, na ptujski tržnici, ko
so odprli še drsališče, ki so ga kupili v Javnih službah Ptuj. Tudi ta dogodek so povezali z dobrodelnostjo, ekipe so kuhale miklavžev golaž, nastopili so znani glasbeniki: Natalija Verboten, Navihanke, Vaga-bundi, Tadej Vesenjak, Tretja izmena, Kvinton, legendarna punk rock skupina NIET, združeni folkloristi Spodnjega Podravja (120 plesalcev), najmlajše pa sta obiskala tudi teta Zima in Miklavž. Ker so prav vsi akterji te zgodbe delali brez kakršnihkoli denarnih nagrad, bodo celotna zbrana sredstva šla izključno za namen, za katerega so jih zbirali: nakup pižamic.
Ker si organizatorji želijo zagotoviti še nekaj evrov za bolne malčke, pa bodo akcijo nadaljevali vse do konca meseca. Finančna sredstva zbirajo na tekočem računu s sklicno številko 0034612-2013, namen: Prispevek za otroška oblačila, na TRR SI56 3300 0000 4965 421, Javne službe Ptuj, d. o. o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sprejem za prostovoljce
Ljudje, ki osrečujejo s svojo plemenitostjo in srčnostjo
Ptujski župan Štefan Čelan je že po tradiciji pripravil sprejem za prostovoljce, ki so se izkazali s svojo požrtvovalnostjo in humanitarnim delom v različnih društvih, organizacijah in institucijah v MO Ptuj v letu 2013.
Za nagrade, ki so le skromno priznanje za njihovo izjemno delo, so jih predlagali v društvih, kjer delujejo, na podlagi javnega poziva MO Ptuj. Najzaslužnejši prostovoljci MO Ptuj v letu 2013 so Cvetka Glatz, Milan Čuček, Antonija Jug, Anica Šeruga in Katica Šmigoc, ki so vsak na svojem področju delovanja dokazali, da so ljudje, ki so
zmeraj pripravljeni pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, jim lepšati vsakdan in življenje bogatiti z novimi spoznanji, znanji za večjo kakovost njihovega življenja. »Gre za ljudi, ki se zavedajo, da je socialna ko-hezija prvi predpogoj za srečno in zadovoljno družbo,« je povedal ptujski župan Štefan Čelan. To so ljudje, ki s svojimi dejanji dnevno potrjujejo,
Peti december je mednarodni dan prostovoljstva, ki predstavlja velik socialni kapital in omogoča dejavno udeležbo v družbenem dogajanju, so ob letošnjem dnevu prostovoljstva poudarili v Slovenski filantropiji. Lani je bilo v Sloveniji 54.137 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 5.538.795 ur prostovoljnega dela, največ na področju socialne dejavnosti. Med prostovoljci s 65 odstotki prevladujejo ženske.
da je pravilna pot in smisel življenja v darovanju sočloveku, ne pa v kopičenju materialnih dobrin, pri čemer ne veš, kaj
bi s tega kupa izbral. Župan se je najzaslužnejšim prostovoljcem MO Ptuj za leto 2013 zahvalil za vse opravljeno delo,
za vsak prispevek pomoči potrebnim, v svojem imenu, imenu MO Ptuj in vseh tistih, ki jim prinašajo svetlobo v
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema zaslužnih prostovoljcev M0 Ptuj v letu 2013
njihovo življenje. Sicer pa naj optimizem napolni vse ljudi, leto 2014 je leto konja po kitajski astrologiji oz. zelo optimistično leto, saj kjer je volja, je tudi pot, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan.
Drug drugemu dajemo ognja, kot včasih radi rečemo, to je občutek radosti, veselja in tudi ljubezni, je v besedi zahvale za sprejem in nagrade povedal Milan Čuček, ki vodi bolnike po možganski kapi na Ptuju. Še naprej bodo vztrajali v svojem plemenitem poslanstvu. Najzaslužnejšim prostovoljcem v letu 2013 v MO Ptuj je čestitala tudi Viktorija Dabič, prejemnica priznanja Dobri človek 2013.
MG
Tako so minulo soboto v trgovskem centru Holermous ponujali vse od knjig, oblačil, obutve in igrač do torbic in zgoščenk. Kljub temu, da so bili rabljeni predmeti dobro ohranjeni in po vrhu še brezplačni, pa ti večje pozornosti obiskovalcev niso pritegnili. »Opažamo, da je med ljudmi še nekaj zadrege glede tega,
da so stvari brezplačne. Že avgusta smo se s tem srečali na podobno organiziranem sejmu. Prisoten je sram«, je pojasnila direktorica Mladinskega centra Ormož Marijana Koro-taj, ki hkrati upa, da bodo ljudje sčasoma spremenili mnenje: »Naša ideja je, da bi stvari krožile, da ljudje ne bi nasedali potrošniškim smernicam
in da se tudi pri teh stvareh razvija neka ekološka, varčna naravnanost,«je še pojasnila in dodala: »Dokler je uporabno, naj kroži.«
V sodelovanju z OŠ Velika Nedelja, OŠ Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu in Gimnazijo Ormož so bazar krasile tudi stojnice, polne unikatnih izdelkov iz ekoloških materia-
lov, ki so jih v zameno za prostovoljne prispevke ponujali osnovnošolci in dijaki že omenjenih šol, povezani v projektu Z roko v roki. »Gre za okraske, simpatične dekorativne elemente, ki vam polepšajo dom«, je dejala direktorica centra. Zbrane prostovoljne prispevke bodo po besedah Korotajeve namenili šolske-
mu skladu za nadaljnje dejavnosti projekta. Svoje izdelke pa so na bazarju prodajali tudi domači rokodelci in Varstveni delovni center iz Ormoža. Za
praznično vzdušje sta poleg stojnic poskrbela še pevski zbor in bend Gimnazije Ormož.
Monika Levanič
Ormož • Decembrski bazar
Dokler je uporabno, naj kroži
V decembru, mesecu obdarovanj, posebej veliko denarja namenimo obdarovanju. Da pa ne bi nasedli potrošniškim smernicam, je Mladinski center Ormož organiziral decembrski bazar, kjer so bile med drugimi na razpolago tudi brezplačne rabljene stvari.
Hi uporaba II IGRAL — 135			
¡mjjin t^trialav [	H ^^ T		
	p» jr.jj	Hi uB	A 1
FFrjB S. 'h *>&ujk»	ss	11	□F A
Na decembrskem bazarju, ki ga je organiziral Mladinski center Ormož, so se z unikatnimi izdelki predstavili tudi osnovnošolci in dijaki šol, ki sodelujejo v projektu Z roko v roki.
Foto: ML
torek • 10. decembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Čudna zakulisja natečaja Elan ustvarjalnica
Ljudski vrt v boju za smuči najprej odstopil, nato zmagal
Podjetje Elan je tudi letos objavilo natečaj, v katerem so slovenski osnovnošolci oblikovali svoje smuči ter se s klikanjem potegovali za eno izmed privlačnih nagrad. V boj za glavno nagrado pa so se lahko podale tudi šole, saj je bila glavna nagrada za največ zbranih glasov 15 parov smuči. Te so prejeli lanski zmagovalci, šolarji OŠ Ljudski vrt. Ta je sredi tekmovanja »odstopila«, a na koncu vseeno slavila zmago. Zaradi suma nepravilnosti pri glasovanju je glavno nagrado prejela tudi drugouvrščena OŠ Olge Meglič.
V vseslovenski akciji glasovanja za smuči, ki so jih na spletni strani Elan ustvarjalnica oblikovali osnovnošolci iz vse države in je trajala med 4. in 25. novembrom, sta največji boj bili ptujski osnovni šoli OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Ti dve sta se v treh tednih, kolikor je glasovanje trajalo, borili za prvo mesto in s tem za glavno nagrado - 15 parov smuči s palicami. A je sredi akcije, ko je za več tisoč glasov vodila Olgica, odjeknila novica, da Ljudski vrt kot dru-gouvrščeni odstopa iz igre. To naj bi se zgodilo po tem, ko se nekateri starši opozorili, da so morali šolarji s kliki nabirati glasove po navodilu vodstva šole, saj naj bi jih ravnateljica nagovarjala k čim aktivnejšemu glasovanju.
Starši tekmovanje vzeli preresno?
Maja Majnik Berghaus, predsednica sveta staršev OŠ Olge Meglič, je dejala, da je bila hitrost naraščanja glasov sosednje osnovne šole v dneh, odkar naj bi ravnateljica oznanila odstop iz tekmo-
vanja, zelo nizka, nenaden preobrat pa naj bi se zgodil le nekaj ur pred koncem glasovanja, ko so bili učenci in starši OŠ Olge Meglič že prepričani, da so zmagovalci, saj naj bi imeli 35.000 glasov več kot drugouvrščena šola. Ob koncu glasovanja, končalo se je ob polnoči, je imela OŠ Ljudski vrt skoraj 190.000 glasov in s tem približno 14.000 glasov prednosti pred Olgico. Kaj točno se je zgodilo, ne ve nihče, ali je kdo vdrl v računalniški sistem in neregularno dodal glasove ali so bili pravočasno oddani glasovi zabeleženi naknadno, so le ugibanja. »Kot kaže, so nekateri starši in drugi odrasli udeleženci tekmovanje vzeli preresno ter ob tem pozabili na pošteno igro in vzgled, ki ga s tem dajejo otrokom.«
Tekmovanje, ki je ravnateljici povzročilo sive lase
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je bila po razglasitvi rezultatov presenečena, saj ni pričakovala zmage. Kot je v uvodu dejala,
Letošnji Elanov nagradni natečaj je oz. bo marsikomu ostal v grenkem spominu; četudi uradno naj ne bi bilo ugotovljenih nepravilnost, je dvom v »fair play« ostal ... (fotografija je simbolična).
ji toliko sivih las, kot jih je povzročilo omenjeno tekmovanje, povzroči malokatera stvar. »Sama sem pred več kot 14 dnevi uradno objavila, da iz tekmovanja izstopamo. Zato sem bila več kot presenečena, ko so me v torek zjutraj v šoli obvestili, da smo zmagali. Zmage tudi nisem bila vesela, saj mi je bilo jasno, da bo to pomenilo veliko
očitkov na moj račun in na račun šole. Sama sem kot ravnateljica takoj poslala na Elan dopis s prošnjo, da preverijo korektnost glasovanja, in če ugotovijo nepravilnosti, naj glasove tudi izbrišejo. Tudi ravnateljici sosednje šole sem poslala dopis, jo obvestila, da ne vem, kako je do tega prišlo in ji ponudila, da si nagrado razdelimo. Kot najbrž veste,
je Elan na spletni strani objavil, da nepravilnosti niso zaznali in da so se odločili, da bodo nagrade podelili obema šolama. Očitno pa je sistem dopuščal glasovanje, kjer se glasovi niso prikazovali sproti, temveč jih je bilo možno aktivirati šele tik pred koncem tekmovanja. Ne vem, kdo se je odločil, kljub skupni odločitvi šole, da izstopa-
mo iz tekmovanja, tekmovati naprej. Zagotovo pa tega ni počel z mojo vednostjo ali strinjanjem,« je pojasnila Vau-potičeva, ki je vodstvu Elana tudi predlagala, da bi lahko, glede na visoko število glasov obeh šol ter vse zaplete, ki so spremljali glasovanje, razmislili o tem, da smuči podarijo obema šolama.
Elan: »Nepravilnosti pri glasovanju nismo zasledili.«
V podjetju Elan so preverili sisteme glasovanja, a nepravilnosti glede na pravila nagradne igre niso zasledili, ugotovili so le, da je zmagovalna šola glasove pridobila v zadnjem večeru pred koncem akcije ter s tem več kot očitno presenetila do tedaj zanesljivo vodečo šolo. Kot so zapisali, so se v dobrem duhu »fair playa« oziroma poštenega boja po naše, ki predstavlja pomembno vrednoto, ki jo predstavljajo otrokom, odločili, da nagrado v isti vrednosti podelijo obema šolama z največ glasovi.
Patricija Kovačec
Ptuj • Vzpostavili bodo kataster dreves
Smreke brez vrha
Pred blokom na Potrčevi ulici na Ptuju nasproti ptujske bolnišnice so smreke izgubile svoj vrh, enostavno so jim ga odrezali in ne bo več zrasel.
Hajdina • Sprejem za Borisa Šmigoca
Kot pove krajinski arhitekt Boštjan Vauda, mimo tega ni mogel, zato se je pri izvrševalcu odreza zanimal, kako je prišlo do tega. Povedal mu je, da so naročniki (hišni svet treh vhodov bloka) iskali nekoga, ki bi ta dela opravil najugodneje. Ne glede na lastništvo tega prostora gre vendarle za javen prostor, kjer se takšna skrunjenja, četudi so se zgodila z razlogom, ne bi smela dogajati, stroka mora imeti besedo tudi pri takšnih odločitvah, pove. Smreke so tod rasle med 40 in 50 let. Ne
bodo se več zarasle, zato jih je treba izruvati.
Boštjan Vauda se kot krajinski ahitekt zavzema, da bi Ptuj vzpostavil svoj zeleni sistem oz. kataster dreves. Mesto ima to dolžnost že dolgo, dodatno pa so ga k temu obvezale tudi vse mestne predstavitve na mednarodnih tekmovanjih v urejenosti okolja, še posebej pa Entente Florale. V kataster dreves bodo vpisali vsako drevo, ga podrobno opisali, da bodo lahko tudi vedeli, kdaj je treba oz. bo treba kakšno nadomestiti. Pri vseh novih na-
Mladenič, ki premika meje
Boris Šmigoc, ki ga je poškodba ob porodu zaznamovala za celo življenje, je zmagovalec na celi črti.
Foto: Črtomir Goznik
Na Potrčevi so obglavili smreke.
sadih pa se bo treba odločati za takšno saditev, ki je primerna za ta prostor in za katere bo v prvi vrsti skrbela stroka, da se nestrokovni posegi na javnem prostoru v prihodnje ne bodo več dogajali.
Za mnenje o tem, kaj se je zgodilo na Potrčevi, smo vprašali tudi gozdarja Marka Maučiča. Povedal je, da smreke, če jih sadimo, posadimo vedno tako daleč vstran, da ko zrastejo, ne morejo pasti na hišo. Ob neurjih, s katerimi se srečujemo vse pogosteje, pa je to še toliko pomembneje. Povrhu pa gre za drevo, ki ni naša avtohtona sorta, ima plitki koreninski sestav, zato je toliko občutljivejša in rada pade. Žagajo se samo tiste smreke, ki rastejo v živi meji. Iglavci se ne obrezujejo kot listavci. Drevesa na Potrčevi je treba izruvati, ali bodo panji ostali, je stvar odločitve, in območje na novo nasaditi, pa ne s smreko, temveč z lipo, češnjo, tudi platana ne pride v poštev, ker tudi ni naša avtohtona sorta.
MG
Dokazal je, da praktično ni meja in ni ovir, če se je človek le pripravljen potruditi, se spopasti s samim seboj in tudi družbo, ki je do invalidnih oseb pogosto zelo skeptična in polna predsodkov. Ob izjemni podpori staršev in tudi družbe je opravil izjemno pot ne samo na področju svoje rehabilitacije, temveč tudi izobrazbe. Pri 23 letih mu je z desetko uspelo končati študij
menedžmenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prepričal je z diplomsko nalogo pod naslovom Teorija motivacije in primerjanje njenih konceptov. Takih je v Sloveniji zelo malo, pred njim je to uspelo le dvema. Sla po znanju ga vodi še naprej, zato se je odločil tudi za magistrski študij. Nobeno presenečenje pa ne bo, če se bo odločil tudi za doktorski študij.
Na Borisa, ki je, potem ko je postal šofer, vse bolj samostojen, pred kratkim je bil s prijatelji v Beogradu, nista ponosna le starša, temveč tudi občina Hajdina, je na sprejemu v prostorih občine, 5. decembra, ki ga je organiziral njemu v čast, med drugim povedal haj-dinski župan Stanislav Glažar. Nanj ga bo spominjala knjiga Slovenija z dlani.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema pri hajdinskem županu
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 10. decembra 2013
Ptuj • Vsak bralec prebral povprečno 10 knjig
Angeli v ptujski knjižnici
V ptujski knjižnici so minuli teden končali deveto sezono bralne značke za odrasle. Izpolnjene zloženke je vrnilo 88 bralk in bralcev, ki so izpisali 891 naslovov prebranih knjig, kar pomeni, da jih je vsak prebral povprečno deset.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so tudi letos uspešno končali deveto sezono bralne značke za odrasle. Predlaganih je bilo devetnajst naslovov (sedemnajst avtorskih in dve zbirki), od tega jih je bilo treba za uspešno opravljeno značko prebrati vsaj pet. Bralci so lahko izbirali med naslednjimi knjigami: Prepovedano življenje (Ivan Potrč), Izgon v raj (Josip Osti), Tujec (Albert Camus), Angel pozabe (Maja Haderlap), Angeli ne spijo(Barbora Kardašova), Črni angel, varuh moj (Sonja Porle), Angeli vesolja (E. M. Gudmundsson), Padajoči angeli (Tracy Chevalier), Dekle z mandolino (Prežihov Voranc), Nismo angeli (Jurij Gustin-čič), Angeli vsakdanjega dne (Michal Viewegh), Dedkov angel (Jutta Bauer), O angelih (Rafael Alberti), Pozabljeni sin ali Angel iz Omorine (Miro
Po vzoru ptujske knjižnice poteka bralna značka za odrasle tudi drugje po Sloveniji.
Gavran), Angeli (Tone Pavček), Dežela angelov (Matjaž Pikalo), Drevo pravljic, Kliči
me po imenu in Angeli so na dnu mojega kozarca (Charles Bukowski).
Število osvojenih bralnih značk v ptujski knjižnici:
Leto	št. udeležencev
2005	65
2006	105
2007	130
2008	110
2009	95
2010	98
2011	69
2012	81
2013	88
Skupaj:	841
Poleg predlaganih naslovov je za sodelovanje že nekaj let možna tudi izbira drugih del
istih avtorjev, saj je praksa pokazala, da so na ta način izposojeni tudi avtorji in naslovi, ki sicer ne bi bili v tolikšni meri, pa tudi izvodov predlaganih knjig je običajno premalo.
Kakorkoli, uspešno je bralno značko tokrat opravilo 88 bralk in bralcev, ki so izpisali 891 naslovov prebranih knjig, kar pomeni, da jih je vsak prebral povprečno deset. Kar 77,6 % knjig predstavljajo knjige, predlagane na seznamu ali istih avtorjev, drugo pa so knjige po osebnem izboru.
Kot kaže, pa še vedno bistveno raje berejo ženske: kar 90 odstotkov vseh bral-
nih značk so namreč osvojile bralke.
„Veseli smo, da ostaja veliko udeleženk in udeležencev zvestih bralni znački tudi letos, posebna zahvala pa gre tistim, ki so sodelovanje razširili ali ohranili tudi v svojih sredinah," pravi glavna nosilka in avtorica takšne oblike bralne značke za odrasle, kot jo poznamo danes, Liljana Kle-menčič, ki je zadolžena tudi za izbiro knjig. V devetih letih je bilo bralcem predlaganih v branje 133 naslovov 126 avtorjev oziroma avtoric, bralne značke za odrasle pa se je udeležilo 841 bralk in bralcev.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ormož • V knjižnici se vedno kaj dogaja
Knjižnice so v službi bralcev
Knjižnica Franca Ksavra Meška v Ormožu, na čelu katere je direktorica Milica Šavora, skoraj vsak teden za svoje uporabnike in bralce pripravi kakšen zanimiv dogodek.
Ormož • Center medgeneracijskega učenja
Prenos znanja in izkušenj
Na Ljudski univerzi Ormož so, tako kot v številnih drugih sorodnih ustanovah po vsej Sloveniji, ustanovili Center medgeneracijskega učenja. Gre za razvoj modela sodelovanja med generacijami na področju izobraževanja in usposabljanja.
V sredo, 4. decembra, so se z bralci srečali na zaključku Bralne značke za odrasle, 20. novembra pa so tudi pri njih zaznamovali dan slovenskih splošnih knjižnic. Ta dan so zamudnike oprostili plačila zamudnine, v okviru rednih mesečnih aktivnosti pa izvedli pravljično urico. »Slovenske splošne knjižnice svoj dan obeležujemo že nekaj let, namen pa je javnosti predstaviti pomen naše prisotnosti v okolju in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Vsi dogodki in prireditve, ki jih naša knjižnica organizira, so namreč brezplačni. Tukaj smo v službi bralcev in za vse poskušamo zagotoviti gradivo, ki ga potrebujejo,« je povedala direktorica Milica Šavora.
Knjižnica Ormož deluje na dveh lokacijah - na matični v Ormožu in v dislocirani enoti v Središču ob Dravi. V Središču bo sicer za delovanje knjižnice treba uskladiti ustanovitveni odlok, s tem pa tudi status. Knjižnica Ormož ima okrog 2800 članov, število članov iz leta v leto raste. »Zadovoljni smo, da število članov narašča. To pomeni, da ljudje knjižnico potrebujejo. Že dolgo pa knjižnica ni več zgolj ustanova, kjer bi si samo izposojali knjižno gradivo. Pri nas imajo uporabniki možnost dostopa do računalnikov, imeli smo vzpostavljeno točko vseživljenjskega učenja, sode-
lovali smo v projektu Come-nius regio partnerstvo, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu prirejamo na lokaciji v Ormožu pravljične urice. Vsako drugo sredo v mesecu bo pravljična urica tudi v Središču. Pomembno je, da se otroka s knjigo vzgaja že od ranega otroštva, zato se trudimo tudi na tem področju in organiziramo otroška srečanja ob pravljici,« je pojasnila Šavorova in dodala, da Knjižnico Ormož čaka pomemben korak. »Pred nami je selitev v nove prostore. V gradu, v delu, kjer domu-je knjižnica, je statika objekta negotova. Zato se bomo preselili na novo lokacijo, to je v prostore starega ormoškega vrtca. S selitvijo bo veliko
dela. Treba bo preseliti vso opremo, vse police in sto tisoč enot gradiva. Verjamemo, da bo knjižnica tudi v novem okolju dobro zaživela in da bo tistemu delu mesta dala novo vsebino. Še preden se bomo selili na novo lokacijo, bo treba objekt temeljito obnoviti, sredstva za to bodo zagotovile občine soustanoviteljice. Približno tretjino potrebnega denarja je občina Ormož uspela pridobiti iz naslova razpisa za energetsko sanacijo objektov. Knjižnica naj bi se na novo lokacijo preselila prihodnje leto ali pa leta 2015, odvisno od poteka obnovitvenih del. Površina nove knjižnice bo okrog 750 kvadratnih metrov.«
Mojca Zemljarič
Teden medgeneracijskega učenja so na ormoški ljudski univerzi pilotno izvedli zadnje dni v novembru. K sodelovanju so povabili organizacije, društva in posameznike, ki oblikujejo uradno mrežo sodelujočih. Ljudska univerza mrežo vodi, sooblikuje, je odgovorna za pripravo in izvedbo. Zadolžena je tudi za prostorsko in organizacijsko izvedbo projekta.
Glavna posebnost Centra medgeneracijskega učenja Ormož je v poudarku in prilagajanju izvedbe ranljivim ciljnim skupinam, kot so podeželsko prebivalstvo, osebe s posebnimi potrebami, manj izobraženi, starejši. »V minulem tednu smo v sklopu projekta izvedli tri delavnice. K sodelovanju smo povabili projektne partnerje. To so Gimnazija Ormož, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Medobčinsko društvo invalidov Ormož in Center za starejše občane Ormož. Ideja za izvedbo projekta namreč izhaja iz sodelovanja štirih generacij - veteranov (rojenih med 1923 in 1943), otrok blaginje (rojenih med 1944 in 1960), generacije x (rojenih med 1961 inl980) ter generacije y (rojenih med 1981 in 2001ter mlajši). Predstavniki naštetih organizacij so se aktivno vključili v naše delavnice in sooblikovali program izvedbe. Prvi dan, v
ponedeljek, 25. novembra, je delavnico organiziral Center za starejše občane. Najprej so predstavili svojo dejavnost, nato so udeleženci izdelovali božično-novoletne voščilnice. Sporočilo delavnice je bilo, da je lahko starost zelo prijetna in kreativno obarvana. Naslednji dan je delavnico pripravila Psihiatrična bolnišnica. V prvem delu delavnice so govorili o odvisnosti, dva zdravljenca sta predstavila svojo življenjsko zgodbo. Zlasti zanimiv je bil ta del za ormoške gimnazijce, saj se s tovrstnimi osebnoizpovednimi pripovedmi ne srečujejo vsak dan. V drugem delu delavnic so udeleženci iz vrbovih vej pletli košare prijateljstva. Tretjo delavnico, ki je potekala v četrtek, 28. novembra, je vodila Gimnazija Ormož, ude-
leženci so izdelovali smrečice iz plute. Ob pridobivanju novih spretnosti in znanj smo dali poseben poudarek med-osebni komunikaciji, ki jo med različnimi generacijami vedno bolj pogrešamo in je ključ do boljšega medgenera-cijskega razumevanja. Vsi našteti, nosilci in partnerji, smo v projektu sodelovali prostovoljno. Z aktivnostmi, ki smo jih izvedli, smo zelo zadovoljni. Ideja medgeneracijskega sodelovanja nam je izjemno všeč, zato bi veljalo zdaj začete aktivnosti nadaljevati tudi v bodoče,« je povedala direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša ter dodala, da je ambasador Centra medgene-racijskega učenja Ormož tamkajšnji župan Alojz Sok.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu lahko otroci v Knjižnici Ormož prisluhnejo pravljici.
torek • 10. decembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Središče ob Dravi • 23. redna seja občinskega sveta
Občina zakreditirana do grla
Svetniki in svetnice občine Središče ob Dravi so se zadnji četrtek v novembru sestali na 23. redni seji občinskega sveta. Dnevni red tokratne seje je bil precej obsežen, razpravljali so kar o 17 točkah.
IÍ&SKIKSÉS!
V občini Središče ob Dravi bo v prihodnjih letih pri odhodkih iz občinskega proračuna treba konkretno zategniti pas.
Dijakom 130, študentom 200 evrov štipendije
Svetniki občine Središče ob Dravi so na 23. redni seji potrdili predlog o za razpis štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2013/14. Razpisali bodo eno štipendijo za srednješolsko izobraževanje tehnične smeri v višini 130 evrov mesečno in eno štipendijo za študijske programe splošne ali dentalne medicine in tehnične ali družboslovne smeri v višini 200 evrov mesečno. Sicer pa so med drugim podprli tudi predlog mestne občine Ptuj, da vodenje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož kot vršilec dolžnosti prevzame Andrej Brence.
Foto: MZ
Sejo so začeli s točko Pobude, predlogi in vprašanja. Svetnica Andreja Resman je zastavila vprašanje o obnovi Lekarne Ormož. Obnovitvena dela so se namreč že začela, čeprav je z obnovo (in s tem, da se dobiček Lekarne usmeri za ta namen) soglašala samo občina Ormož, ena izmed treh občin ustanoviteljic. Znano je, da občini Središče in Sveti Tomaž obnove nista odobrili in sta sredstva iz dobička želeli imeti izplačana. Središki župan Jurij Borko je pojasnil, da se je obnova lekarne v Ormožu kljub njihovemu nestrinjanju res že začela, vendar naj bi za obnovo namenili manj sredstev, kot je bilo sprva predvideno.
O Gimnaziji Ormož: dodatnega sofinanciranja ne bo!
V nadaljevanju točke Pobude in vprašanja je svetnik Jurij Dogša apeliral, naj se uredi vaški center Grabe, svetnico Resmanovo pa je zanimala situacija v Gimnaziji Ormož, kjer imata soustanoviteljski delež tudi središka in toma-ževska občina. Župan Borko je ponovil besede, ki smo jih sicer predhodno že slišali na seji občinskega sveta v Ormožu. Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sta kot soustano-
Komisija za preprečevanje korupcije se zavzema za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protiko-rupcijske zakonodaje - ob zagotovljenem sodnem varstvu - predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar je spomnil, da je že sedaj v zakonodaji predvideno, da županu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Morebitne dodatne zaostritve težko komentira, saj bi moral videti konkreten predlog.
viteljici evidentirani po delitveni bilanci, s katero so si tri ormoške občine pred leti, ko sta se Sveti Tomaž in Središče osamosvojila, razdelile premoženje in obveznosti. Akt o ustanoviteljstvu v skladu z delitveno bilanco ni bil noveliran, kljub temu vse tri občine sredstva za delovanje gimnazije redno namenjajo. Župan Borko je na seji poudaril: »Središče pravno formalno akta o soustanoviteljstvu nima. Mi dodatnih finančnih obremenitev več ne moremo prevzeti. Če se je Ormož tako odločil, bo pač moral prevzeti
Prepričan je, da je sicer stvari treba regulirati z zakonodajo, a samo z zakonodajo ne bomo v Sloveniji ničesar rešili, ampak bo potreben dvig etičnih, moralnih norm. Marsikaterega ekscesa po njegovih besedah tudi ne bi bilo, če bi pravna država bolj učinkovito delovala.
DZ doslej
sprememb ni potrdil
Po besedah predsednika Združenja občin Slovenije (ZOS) Roberta Smrdelja so razprave o tem potekale že ob zakonodajnih predlogih, ki so bili podani v letošnjem letu, državni zbor pa jih nazadnje
tudi finančne obveznosti. Ko se je razpravljalo o problematiki gimnazije, smo sodelovali na srečanjih in sestankih, bili s situacijo vseskozi seznanjeni, finančno pa zdaj pri tem res ne moremo pomagati.« Svetnik Dogša je izrazil pomislek, zakaj o problematiki gimnazije kot sofinancerja (soustanovitelja) nista podrobneje razpravljala tudi središki in tomaževski občinski svet. »Tudi če akta o soustanovitelj-stvu nimamo, smo dejavnost zavoda vseskozi sofinancirali. Zato me je res presenetilo, da o tem nismo razpravljali tudi
ni potrdil. Že takrat so, tako Smrdelj, soglašali, da bi zadeve prevetrili in tudi, da bi sedanjo rešitev zaostrili. Po njihovem prepričanju mora biti podlaga pravnomočna sodba sodišča, bi pa lahko pogoje zaostrili tako, da bi mandat županu prenehal tudi v primeru zaporne kazni, ki je daljša od treh mesecev, oziroma ne glede na dolžino zaporne kazni v primeru kršenja javnih pooblastil. Smrdelj pri tem poudarja, da je v Sloveniji težava tudi to, da preteče kar nekaj časa do pravnomočne sodbe. Zato je njihov predlog, da bi imeli postopki proti funkcionarjem prednost, da bi se lahko zaključili čim prej.
sta
pri nas, na našem občinskem svetu,« je dejal Dogša, župan Borko pa je na to temo še dodal, da je Gimnazija Ormož najbrž edina srednja šola v Sloveniji, kjer so soustanoviteljice občine. Kot je znano, je ustanovitelj srednjih šol v Sloveniji država oziroma resorno ministrstvo za šolstvo.
Država samo krči in krči ...
V nadaljevanju seje je župan Borko izrazil bojazen, da bo država v prihodnje občinam krčila sredstva in da naj bi po napovedih prepolovila prihodke, do katerih so lokalne skupnosti upravičene po 23. členu Zakona o financiranju občin. »Država bo občine ukinjala na prefinjen način. Nalagala nam bo vedno več in več finančnih obveznosti, naše financiranje pa vedno
»Zakon o davku na nepremičnine je nepravičen in ustavno-pravno sporen v več pogledih, predvsem zato, ker bo davek temeljil na marsikje netočnih in nepravilnih evidencah nepremičnin pri Geodetski upravi RS in ker ne omogoča pritožbe,« so sporočili iz iniciativnega odbora peticije.
bolj krčila,« meni Borko. Na seji je bilo povedano, da je občina Središče ob Dravi na zgornji meji zadolženosti in da o kakšnem novem kreditu v prihodnje sploh ne morejo razmišljati. Da gre središki občini ta čas z denarjem zelo na tesno, ni naključje. Pričeli so gradnjo kanalizacije, vredno 7,7 milijona evrov. Tako zahteven finančni projekt za tako majhno občino predstavlja veliko finančno breme, saj mora občina kljub evropskemu in državnemu financiranju za investicijo zagotoviti še svoj del, ki v tem primeru znaša 1,1 milijona evrov.
Za nakup gasilskega vozila denarja premalo
Svetniki občine Središče so na zadnji seji razpravljali tudi o nakupu novega gasilskega vozila za PGD Obrež, saj staro vozilo, s katerim društvo razpolaga, ni več primerno za operativno rabo. Predlog PGD Obrež je, da bi društvo in občina nakup vozila financirala v razmerju 30 odstotkov društvo in 70 odstotkov občina. Po ponudbi, ki jo je društvo pridobilo, je vrednost novega vozila GVC 16/25 210.000 evrov. »Iz požarne ta-
Prvopodpisnika peticije predsednik SLS Franc Bogo-vič ter podpredsednik Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik upravnega odbora zbornice Branko Meh poudarjata, da je zakon treba ustaviti, preden stopi v veljavo. Ker to ni uspelo državnemu svetu z odložil-
kse ima društvo deponiranih 12.000 evrov, v letošnjem občinskem proračunu imamo zagotovljenih 55.000 evrov. 16 odstotkov vrednosti investicije nam lahko iz naslova sofinanciranja nakupa gasilske opreme povrne država, kar bi zneslo 32.500 evrov. Kljub temu nam dobra polovica denarja za nakup novega vozila manjka. Pozanimali smo se o možnosti najema finančnega leasinga, ki se ga lahko sklene za različno časovno obdobje. Po eni izmed ponudb bi bilo treba 58.000 evrov zagotoviti za polog, sedem let pa bi se nato plačeval znesek v višini 30.000 evrov letno. Ker se zavedamo, da bo denar za nabavo novega vozila težko zagotoviti, razmišljamo tudi o planu B, to pa je nakup rabljenega avtomobila, na primer iz Nemčije. Na nakup vozila čakamo že od leta 2010. Zamenjava avtomobila je res nujno potrebna, ker staro vozilo ni več v funkciji. Še drugi problem, ki ga imamo, je površina gasilske garaže. Dimenzije so namreč takšne, da lahko v garažo postavimo samo dva tipa vozil,« je na seji poudaril predsednik PGD Obrež in središki občinski svetnik Viktor Samec.
Mojca Zemljarič
nim vetom in ker je bila vlada po njihovih pojasnili »gluha za vsa opozorila pobudnikov peticije«, vladajoča koalicija v državnem zboru pa »nema pri obrazložitvah glasov ob ponovnem glasovanju o zakonu«, je čas, da zakon z ustavnega vidika preuči ustavno sodišče.
(sta)
Slovenija • Predsednika SOS in ZOS o predlogih KPK
Odpoklic župana predmet razprav
Protikorupcijska komisija je med spremembami, s katerimi bi omejili korupcijo, predlagala tudi zakonodajo, ki bi omogočila odpoklic župana. Vprašanje ni novo, predstavniki občin pravijo, da nekatere rešitve v zakonodaji že obstajajo in tudi zaostritvam vnaprej ne nasprotujejo.
Slovenija • Iniciativa proti nepremičninskemu davku
Pripravljajo ustavno presojo zakona
Iniciativni odbor peticije proti davku na nepremičnine - ta ima doslej več kot 80.000 podpisnikov - pripravlja zahtevo za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. Za to so se odločili na osnovi preliminarnega ustavno-pravnega mnenja, ki ga je iniciativni odbor že prejel in ki potrjuje upravičenost dvoma v ustavnost tega zakona.
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 10. decembra 2013
Kidričevo • Z10. slovesnosti slovenskih vitezov vina
Vinogradništvo je preteklost in hkrati razvojna priložnost
Na 10. viteški slovesnosti je okoli 150 članov združenja slovenskega reda vitezov vina ob sprejemu novih članov v Kidričevem opozorilo na aktualno problematiko slovenskega vinogradništva, ki je naša preteklost in hkrati tudi razvojna priložnost.
Zbranim je na kidričevski tržnici zaželel dobrodošlico župan občine Kiričevo Anton Leskovar. Z zanimanjem so si ogledali dobrote slovenskih kmetij, ki so jih ponujali branjevke in branjevci, ter jih z veseljem okušali in nakupovali.
Konzul viteškega omizja Ptuj-Ormož Vladimir Korošec je v pozdravnem nagovoru ugotovil, da vino ne prihaja le iz sodov in vrčev, ampak iz src vinogradnikov ter dodal, da so tudi v ptujsko-ormo-škem viteškem zavezništvu neutrudni častilci življenja in vina, pa tudi vztrajni borci za ohranjanje in razvoj slovenskega vinogradništva in vinarstva.
»Ne bomo dovolili, da izginja sled vedrih obrazov vinogradnikov!«
Poudaril je, da je vinogradništvo slovenska preteklost in hkrati razvojna priložnost,
Foto: M. Ozmec
Okoli 150 slovenskih vitezov vina se je v redovnih oblačilih ter s praporom na čelu najprej podalo na kidričevsko tržnico.
ki ne utrjuje zgolj narodove identitete, temveč krepi tudi njegov ekonomski položaj, ob tem pa opozoril: »Vino je skozi stoletja trajno oblikovalo podobo kulturne pokrajine ter se zato globoko zarilo v raskave roke vinogradnikov in vinarjev, ki danes vse težje živijo od sadov svojega trdega dela. Zato ne moremo razumeti, da tudi z najbolj razkošnih sončnih vrhov izginjajo vinogradi, da se zaraščajo
nekoč utrjene vinogradniške poti, da umirajo trte v rasti, da se o trti in vinu na doma-
čih tleh govori v tuji govorici. Mnogi naši prizadevni člani so soustvarjalci nekoč uspešne vinogradniške in vinarske zgodbe, mnogi danes aktivni kljub nepremostljivim prepadom gradimo mostove upanja in zaupanja, zato ne bomo nikoli dovolili, da izginja sled vedrih obrazov vinogradnikov in da trpka bolečina razjeda razum. Vinogradništvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč je tudi prepričljiv dokument naše preudarne preteklosti, potrditev najvišjih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, izraz našega odnosa do narave ter zavetnik človeške duše.«
Vitezi vina so postali Damjan Breznik iz Cerkvenjaka, Boštjan Gorjup iz Slovenj Gradca, Daniel Keuc iz Maribora, Rok Klajnšek iz Šempetra pri Novi Gorici, Tamara Ko-zlovič iz Kopra, Andrej Rebernišek iz Ptuja in Janez Štajn-dohar iz Dragatuša. Viteško slovesnost so s kulturnim programom popestrili člani folklorne skupine Kulturnega društva iz Rogoznice ter sopranistka Teja Letonja ob klavirski spremljavi Toma Hajška, srečanje pa so zaokrožili z bogatim in odlično pripravljenim viteškim obedom.
Cirkulane • Barbarno 2013
Barbarno je vsakoletna kul-turno-turistična prireditev, ki ohranja spomin na dogajanja ob farni cerkvi sv. Barbare, ki goduje 4. decembra. Na ta dan je bil nekoč semenj, kjer so ljudje lahko kupili orodja in življenjske potrebščine. Bil je tudi pomemben družabni dogodek, ko so se ljudje srečali. Preko oznanila so bili seznanjeni s svojimi obveznostmi in pomembnimi dogodki v kraju in tudi po svetu. To dediščino
ohranja Društvo za oživitev gradu Borl, kjer želijo, da to nadaljujejo tudi mlajše generacije, ki že danes malo vedo o življenju v takratnih časih. Kot je dejala Mira Petrovič iz omenjenega društva, praznovanje povezujejo predvsem s predstavitvijo njihove lokalne zgodovine, z Borlom ter rodbino Sauer - grofovskim parom Jurijem Friderikom in Marijo Barbaro Sauer, ki sta v 17. stoletju živela na gradu
Borl in sta zaslužna za večino cerkva na tem območju. V času njune rodbine je namreč na območju občine Cirkula-ne nastalo več cerkva. »Ker se društvo trudi narediti čim več za prepoznavnost Borla in za njegovo revitalizacijo, smo povezali vse v en dogodek, ki ga uspešno prirejamo že več let zapored. Vsako leto pripravimo program na prostem, ki poteka že od ranega jutra, ko se prične semanji dan z izbra-
Foto: M. Ozmec
Znana imena slovenske javnosti so nagovorili (z leve) konzul ptuj-sko-ormoškega viteškega omizja Vladimir Korošec, ambasador reda Milan Kneževič in slovenska vinska kraljica Neža Pavlič.
Trg pred cerkvijo znova oživel
V nedeljo, 1. decembra, je na trgu pred cerkvijo potekala tradicionalna prireditev, ki jo ob godu farne zavetnice sv. Barbare vsako leto priredi Društvo za oživitev gradu Borl. Zbrane sta med drugim nagovorila grof Friderik in grofica Marija Barbara Sauer z gradu Borl. Po sprehodu grofovskega para med stojnicami je v večnamenski dvorani sledila še predstavitev knjige Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan.
Vitezi vina so zavezani, da ohranijo vrednote vinarske tradicije
Zbor vitezov vina iz vse domovine je pozdravila tudi slovenska vinska kraljica za leto 2013 Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic, viteškemu zboru pa je prenesla tudi pozdrave vodstva Pomurskega sejma.
Viteške prijatelje je nagovoril še ambasador reda in vitez vina Milan Kneževič, ki je poudaril, da so 10. viteško slovesnost pripravili na območju viteškega omizja Ptuj-Ormož prav zaradi tega, ker je pred desetimi leti v ptujski vinski kleti 29 članov ustanovilo slovenski red vitezov vina in sklenilo, da je v Ptuju tudi uradni sedež tega reda.
»Slovenski red vitezov vina smo ustanovili zaradi spoštovanja naše bogate vinogradniške in vinarske tradicije in kulture ter spoštovanja do vseh, ki so na Slovenskem skozi stoletja z velikim žrtvovanjem, ljubeznijo in ponosom, velikokrat tudi pod tujim jarmom, ohranjali in razvijali to žlahtno kulturo in s tem veliko prispevali k obogatitvi in izgledu Slovenije, ob tem pa ohranjali in razvijali pristne narodove običaje in povzdignili slovenska vina ob bok najrazvitejših vinogradniških dežel sveta. Zlasti mi, vitezi vina, moramo biti na vse to ponosni in zavezani, da vse te vrednote spoštljivo cenimo in jih nadgrajujemo z novimi vsebinami za nadaljnji razvoj.«
M. Ozmec
Trg pred cerkvijo so v nedeljo obiskali Marija Barbara in Jurij Friderik Sauer ter plemenita gospa Eleonora Sobjeska s spremstvom.
no kulinarično ponudbo po starih receptih, sledi prihod grofovskega para, ki nagovori podložnike, skupaj se udeležita pozne maše ter se nato sprehodita med stojnicami na trgu,« je povedala Mira Petrovič.
Predstavitev knjige Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan
V večnamenski dvorani je v drugi polovici dneva sledil še strokovni del prireditve. Ta je bil letos posvečen predstavitvi knjige Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan. Društvo za oživitev gradu Borl se je namreč zavezalo tudi k raziskovanju lokalne zgodovine in kulturne dediščine občine Cirkulane, zato je nastala knjiga, katere vsebina sicer ni povezana z rodbino Sauer ali z zavetno cerkvijo, ampak je plod dolgoletnega dela člana društva in častnega občana občine Cirkulane Martina Pra-šničkega, ki je pripravil sezname žrtev svetovnih vojn, jih povezal z zgodbami krajanov in to oblikoval v knjigo, ki so jo ob finančni pomoči Občine izdali v knjižni zbirki, ki jo s to knjigo pričenjajo.
Patricija Kovačec
Ptuj • 90 let Mance Terbuc
Učiteljica vse življenje
V nedeljo, 2. decembra 2013, je minilo 90 let, ko je »prispela« na ta svet priljubljena ptujska učiteljica Manca Terbuc.
Rodila se je v Tešanovcih v Prekmurju, v učiteljski družini. Svojo učiteljsko poklicno pot je začela na Osnovni šoli Pertoči in za tem v Bodon-cih. Leta 1946, v novem šolskem letu, je postala učiteljica Osnovne šole Sveta Marjeta niže Ptuja - v današnji gorišniški šoli, ki jo je po sedmih letih zapustila in nadaljnjih sedem let učila in vzgajala šolarje v Osnovni šoli Hajdina. Po hajdinski šoli se je zaposlila kot učiteljica slovenščine, srbohrvaščine in glasbenega pouka na Osnovni šoli Mladika Ptuj in se leta 1979 upokojila. Danes preživlja lepo jesen življenja na Vičavi, kjer sta si z možem Stankom zgradila topel dom.
Visoki okrogel življenjski jubilej je gospa Manca Terbuc proslavila v krogu svojih najdražjih. Čestitat pa so ji prišli tudi številni prijatelji in nekdanji učenci. Srečanje z nekdanjimi učenci ji vselej posebej veliko pomeni, je še povedala za Štajerski tednik.
Franci Golob
			i	L__
*}				
Foto: PK
Foto: FB
torek • 10. decembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Kidričevo • Nesoglasja tudi na zadnji letošnji seji
Kljub nasprotovanju potrdili 3. letošnji rebalans in proračun za prihodnje leto
Svetniki občine Kidričevo so kljub nasprotovanju opozicije potrdili še tretji rebalans letošnjega proračuna, ki je zaradi nerealiziranih ali nižjih cen investicij in neuspelih prijav na razpisih nižji za okoli 1,6 milijona evrov; potrdili pa so tudi proračun za prihodnje leto, vreden 8 milijonov evrov.
S tretjim rebalansom letošnjega proračuna so v občini Kidričevo znižali prihodke za dobrih 1,6 milijona evrov. Za kar 2,9 milijona pa so znižali investicijske odhodke, saj je izpadel projekt programske opreme mobilne aplikacije, znižali pa so tudi sredstva za ureditev infrastrukture po komasaciji, za ureditev cest v naselju Apače, za revitalizacijo gramoznice Strnišče, za obnovo dvorca Šterntal, za energetsko sanacijo šol, za sekundarno kanalizacijo Cirkovce-Stražgonjca ter za projekt Eko-inovacije.
Po tretjem rebalansu, ki so ga potrdili minuli teden, je tako v občinskem proračunu planiranih 6,8 milijona evrov prihodkov in 7,3 milijona evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj so znižali na 437.614 evrov. Ob tem je župan Anton Leskovar poudaril, da z rebalansom uresničuje svojo napoved, da dodatnega zadolževanja v letošnjem letu ne bo; prihodki in odhodki pa se po njegovem znižujejo na račun investicij za posamezne projekte, ki so jih prijavili na razpise za sredstva iz državnih in evropskih virov, vendar z njimi niso uspeli ali pa še niso znani rezultati. Ker nekatere investicije še niso zaključene, so sredstva za dokončanje del prenesli v naslednje leto, poleg tega pa so z rebalansom dodali še plačilo 250.000 evrov odškodnine podjetju Meltal. Čeprav je realizacija proračuna nekoliko nižja, pa se po županovih besedah po občini izvajajo številna dela, kar ljudje zagotovo opazijo.
Foto: M. Ozmec
Vodja opozicije Zoran Zunko je menil, da je nizka realizacija letošnjega proračuna odraz zelo slabega dela župana in občinske uprave. Očitki so padali tudi zaradi predrage ureditve centra Cirkovc, saj so za drugo fazo dodatno namenili še 500.000 evrov, v Apačah pa niso mogli urediti niti krajšega odseka ceste.
Opozicija nezadovoljna in kritična
V opoziciji pa seveda še zdaleč niso bili zadovoljni. Kot je poudaril vodja opozicijske LDS Zoran Žunko, je tako nizka realizacija proračuna odraz zelo slabega dela občinske uprave in župana, ki mu je zabrusil: »Če bi vi sedaj sedeli na tem mestu kot jaz, kot ste sedeli pred leti, potem bi župana zagotovo raztrgali. Dejstvo pa je, da ste zaradi slabega dela brisali preveč postavk, kar je nedopustno in škodljivo, tako za občino, kot za občane.«
Pridružil se mu je tudi Jože Medved (NSi), ki je poudaril, da je žalostno predvsem dejstvo, da za skoraj 3 milijone znižujejo obseg investicij in župana vprašal: »Ne vem, zakaj sploh pripravljate tako velik proračun, če ga potem znižujete. Z boljšim delom občinske uprave in tebe župan ter z bo-
lje pripravljenimi projekti bi moralo biti veliko bolje, tako pa samo zavajate občane in si kupujete mir med ljudmi.«
Župan Leskovar je očitke odločno zavrnil in dodal: »Ko sem jaz sedel na vašem mestu sem imel pripravljene argumente, vi pa jih nimate. Sicer pa imamo na občini pripravljenih prek 20 projektov, ki čakajo le na ugodne razpise.«
Nezadovoljen je bil tudi Branko Valentan (LDS), ki ga je najbolj motilo, da so za drugo fazo ureditve Cirkovc preveč zlahka dodatno namenili prek 500.000 evrov, v Apačah pa niso mogli urediti niti krajšega odsek ceste, ki ga obljubljajo že več let.
Županu v bran je pomirjujoče stopil podžupan Milan Strmšek (SLS), ki je ugotovil, da nikoli ni vse idealno, ter svetnike pozval k strpnosti, Zoran Žunko pa je ponovil že
znan očitek, da v opoziciji niso bili nikoli o obveščeni o nobeni pomembni odločitvi, da so jih k razpravi o vsebini proračunov ali pomembnejših odločitev vabili vedno le po tem, ko so se v vladajoči koaliciji že vse dogovorili, ter jih vprašal, kako so lahko kljub temu enostavno pozabili na izgradnjo 300 m kanalizacije v smeri proti Gaju. Kljub vroči razpravi je vladajoča koalicija s preglasovanjem dosegla, da je bil tretji rebalans proračuna sprejet.
Komunala in občina spet »z roko v roki«
V drugem branju so dokončno potrdili tudi občinski proračun za leto 2014, ki na pri-hodkovni strani načrtuje skoraj 7,9 milijona, ali za 943.000 evrov več kot v prvem branju,
ter za skoraj 9 milijonov odhodkov, pri čemer predvidevajo tudi zadolževanje za okoli 1,2 milijona evrov, vendar ga po besedah župana Leskovarja verjetno ne bo, saj naj bi dosegli znižanje cen posameznih projektov. Osrednje naložbe leta 2014 bodo predvsem nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Cirkovcah ter nadaljevanje obnove dvorca Šterntal in dokončanje novega Zdravstvenega doma.
Dodati velja, da sta Komunalno podjetje Ptuj in občina Kidričevo vendarle dosegla dogovor o daljinskem ogrevanju naselja Kidričevo, o čemer so v petek že podpisali tudi posebno pogodbo, tako da so lahko sedaj občani, kar se problematike ogrevanja tiče, brez skrbi in lahko v kratkem za ogrevanje že pričakujejo zamujene položnice.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Kultura smrti
Beseda ali dve o največjem Strahu
Mislim da sem enkrat že nekaj pisal o tem.
Namreč, o dejstvu, ki mi ga je tam ob popoldanskem pivu zaupal znanec, diplomirani sociolog iz Srbije, ki se v tej naši balkanski Švici", kot smo se včasih radi videli, a nikoli bili, preživlja kot inštruktor v šoli vožnje. Beseda je nanesla na smrt - demon, človeško obsesijo, terminalni faktor, neizbežno usodo, ki čaka prav vsakega izmed nas, nam je položena v zibko; ki nam jo skupaj z (ne)srečo naklonijo vile sojenice, in ki na koncu izenači vse - revne in bogate, poštene in goljufive, zale in očem manj ljube, pametne in manj pametne, prijatelje in sovražnike. Smrt je zadnja, najbolj poštena in dokončna uravnilovka.
Smrt je nekaj, kar je v bistvu najbolj naše. Seveda je prvenstveno naše tudi življenje, a življenje je potencial, možnost. Na nas je, ali bomo to možnost tudi uresničili, jo spremenili v aktualnost (da, življenju dali življenje), ali pa jo bomo za zmeraj "živeli"zgolj kot možnost. Obstaja namreč ogromna razlika med življenje zgolj preživljati, ali pa ga dejansko živeti v polnosti. Možnost in aktualnost sta sicer sopripadajoči, povezani stvari, a kot taki si ne bi mogli biti bolj vsaksebi. Smrt, po drugi strani, je danost, za katero nam ne pripada odločitev (in muja), ali jo uresničiti ali ne. Smrt je dejstvo. In smrt je strah. Večina ljudi se boji umreti. Misel na smrt je sleherniku neprijetna, tesnobna.
Kar je zanimivo. Ljudje se smrti bojijo, predstavlja jim tujek. Smrt doživljajo kot nasilen, neizprosen, a neizogiben konec, hkrati pa po drugi strani svojega življenja ne živijo v polnosti. Bojijo se smrti, a hkrati se bojijo uresničiti svoje življenje. Taki ljudje so pravzaprav najbolj živi ob trenutku svoje smrti (pozor: beseda "svoje" je uporabljena s posebnim namenom, saj gre za našo prvinsko stvar, danost). Takrat se zavedo enkratnosti tega življenja, potenciala, ki ga nosi s seboj; priložnosti, ki samo čakajo na naš "Tako bodi! Zgodi se!', da postanejo resnične, v polnosti bivajoče in živeče. Vprične. Ob lastni smrti večina ljudi najbolj živi, v največji meri spozna to danost, enkratnost, čudež, ki nam ga je podarila narava. (Eden izmed največjih mislecev našega časa, Richard Dawkins, pravi, da je prav vsak izmed nas poseben in na nek način ''dobitnik sedmice'', saj je izmed vseh možnih kombinacij genov ter možnosti prav ta specifična sestavljenost, ki je on sam, prišla v bivanje - pomislite, koliko drugih kombinacij, ki so morda le za en gen različne od vas/vaše kombinacije, nikoli ne bo obstajalo!).
Smrt je torej nekaj, kar nam prvenstveno pripada, je naše in samo naše. Vsak ima svojo smrt. In vsak svojo smrt nosi s seboj. Smrt je pravzaprav del življenja. In s tem, ko je ne sprejmemo, ampak jo zanikamo, jo pojmujemo kot nasilen vdor v življenje, kot rez, smo v veliki nevarnosti, da spregledamo to, kar je za nas, dokler ta trenutek ne nastopi, najbolj bistveno - to, kar nam smrt sporoča: uresniči svoje življenje! Živi ga! Ne pusti, da gre mimo tebe! Ne pusti, da bi bil najbolj živ v smrti!
Zakaj to pišem? Ah, pač tako - te misli so se mi porodile ob rojstnem dnevu Prešerna (tretji december, če slučajno ne veste), ki ga slovenski narod sicer obeležuje kot Ta veseli dan kulture, a kot praznik še zmeraj postavlja osmi februar - dan, ko je veliki pesnik umrl. Čudaški narod.
Gregor Alič
Kidričevo • Veseli december v čarobnem Parku mladosti
Odprli drsališče na prostem
V občini Kidričevo so v okviru veselega decembra pripravili pester program prazničnih prireditev; za otroke in mlade dričevo. vseh starosti so tako že odprli čarobni park z drsališčem na prostem in miklavževim sejmom.
Božični koncert v organizaciji katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol, v dvorani Restavracije Pan v Kidričevem pa boBožično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Talum Ki-
-OM
Praznično drsališče bo odprto vsak dan od 15. do 21. ure do 5. januarja, njegova uporaba bo brezplačna, otroci in mladi vseh starosti pa lahko drsalke prinesejo s seboj ali pa si jih proti plačilu izposodijo. Naslednjo soboto, 14. decembra, bodo v Parku mladosti opravili svečan prižig lučk ter okrasitev novoletnega drevesca. sledile bodo otroške delavnice, nastop otroških zborčkov itd. V soboto, 21. decembra, bo
malčke obiskal tudi Božiček, izveden pa bo še predprazni-čen mini ognjemet.
Poleg tega so že in bodo v občini Kidričevo v okviru prazničnega decembra pripravili še vrsto drugih prireditev: letni koncert Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo z gosti - Tamburaškim orkestrom iz Cirkovc, literarni večer Ta veseli dan kulture z gostom Marjanom Pergerjem, v cerkvi sv. Družine v Kidričevem bo
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Tako kot lani so v čarobnem Parku mladosti odprli drsališče za mlade vseh starosti.
10 Štajerski TEDNIK
Šolstvo
torek • 10. decembra 2013
Ptuj • Markeževa zapušča Ljudsko univerzo
„Treba je oditi, ko dosegaš najboljše rezultate!"
Po skoraj 20 letih dela na Ljudski univerzi Ptuj se od tega zavoda poslavlja dolgoletna direktorica Klavdija Markež, ki se na presenečenje mnogih podaja v gospodarstvo. Čeprav je ob prevzemu direktorskega stolčka bila stara le 28 let, je ptujsko Ljudsko univerzo celo v državnem in mednarodnem merilu postavila na zelo visoko in cenjeno mesto. Preverili smo, kam gre, kaj je bilo vzrok njeni odločitvi, da zapusti dosedanje delovno mesto, in kaj bo počela v prihodnosti.
Markeževa se je takoj po končani srednji šoli, leta 1994, zaposlila na Ljudski univerzi (LU) Ptuj, kjer je najprej delala kot pripravnica. Ob delu se je izobraževala in napredovala na delovno mesto koor-dinatorke izobraževanj, nato strokovne sodelavke, vodje izobraževalnega področja, v letih od 2003 do 2004 pa je bila namestnica direktorja. 1. maja leta 2004 je preskočila še zadnjo stopničko v tem zavodu in postala direktorica LU Ptuj.
V 20 letih dela in več kot devetih letih vodenja ptujske Ljudske univerze ima za seboj izjemno veliko uspehov, saj je veljala za eno najbolj prodornih direktoric javnih zavodov. To dokazuje tudi dejstvo, da je bila štiri leta tudi predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije, v prid pa ji nedvomno govori tudi statistika.
Posebej ponosna je na dejstvo, da so samo v letih 2008-2013 na LU Ptuj preko projektov pripeljali več kot 2 milijona evrov, ki so jih namenili izobraževanju socialno ogroženih ljudi in razvoju zavoda. Glede na to, da imajo letno okrog 500.000 evrov letnega prometa, so te številke izjemne. Ravno dejstvo, da so s svojo strokovnostjo, kakovostjo in prijaznostjo pomagali depriviligirani skupini ljudi, pa tudi tistim, ki zgolj potrebujejo in želijo nova znanja, si Markeževa šteje kot enega največjih uspehov.
„Ob prevzemu zavoda je ta bil v nezavidljivo težkem položaju. V starosti 28 let sem uspela v relativno kratkem času uspešno izpeljati sanacijo, poskrbela za prihodke, ki so nam omogočili neodvisno delovanje, hiter programski razvoj in strokovno rast. Ljudska univerza Ptuj je postala prepoznavna v lokalnem in mednarodnem okolju. Postali smo pomemben strokovni partner. Vse to s povezovanjem, sodelovanjem in izmenjavo znanj," še pravi Marke-ževa.
Tudi kadrovsko se je ta zavod pod njenim vodstvom okrepil za več kot 100 odstotkov. Trenutno je 10 zaposlenih.
Kot poudarja direktorica v odhodu, je njihova pot kljub težkim preizkušnjam vodila strmo navzgor. „Dela sem
Klavdija Markež je Ljudsko univerzo Ptuj kot direktorica vodila več kot devet let, zaposlena pa je bila v tem zavodu skoraj dve desetletji.
se zmeraj lotevala z optimizmom, srčnostjo in velikokrat tudi entuziazmom. Najpomembneje zame je bilo širiti našo socialno mrežo, dati lokalnemu okolju, kar potrebuje, biti roka drugim ... Prav vsako leto smo ponudili ljudem v našem okolju nov izobraževalni program, novo usposabljanje, sklenili novo partnerstvo, izvedli nov razvojni projekt. Brez povezovanja in sodelovanja z drugimi organizacijami, zavodi, šolami nam ne bi uspelo. Posledica tega partnerstva so bili tudi naši uspehi in dobro delo. Kar se je še posebej odražalo v zadnjih letih. Imela sem občutek, da dihamo z okoljem. Ljudska univerza je bila zame več kot javni zavod, borila sem se zanjo, delala z neverjetno energijo, ni mi bilo žal ne dni in noči, ko sem delala zanjo in z njo.
Zelo sem ponosna na svoje minulo delo in dosežke," poudarja Markeževa, ki je tudi v časih gospodarske krize vsako leto uspela pridobiti precejšnja evropska razvojna sredstva, zaradi česar so lahko ponudili brezplačna izobraževanja in usposabljanja.
Čemu nenaden odhod?
Prav zaradi vseh naštetih odličnih poslovnih rezultatov in dejstva, da je svoje delo opravljala zelo dobro, je odločitev Markeževe, da zapusti direktorski stolček, toliko bolj presenetila.
„Pravijo, da je treba oditi, ko dosegaš najboljše rezultate. Na LU Ptuj sem preživela 20 neponovljivih let, ki so me okrepila, mi dala izjemne izkušnje. Rasla sem s tem zavodom, a pride trenutek, ko v sebi začutiš željo, da svoje znanje in strokovnost razvijaš še na drugem področju. Čutiš se sposobnega in s polnega energije. In prav to se je zgodilo meni. Moj mandat bi se končal maja naslednje leto, a ker sem po naravi človek, ki želi imeti stvari načrtovane vnaprej, sem se nekoliko prej pričela ozirati za novimi priložnostmi. Ker so rezultati dela na zavodu, ki sem ga doslej vodila, zelo dobri, še s toliko lažjim srcem," pojasnjuje Markeževa, ki se podaja v gospodarstvo, kar je marsikoga presenetilo.
Še naprej se bo ukvarjala z izobraževanjem, a v zasebnem zavodu. Zadolžena bo za usposabljanje kadrov, izvedbo razvojnih projektov, povezovanje in partnersko sodelovanje še z drugimi organizacijami in zavodi v lokalnem in mednarodnem okolju.
Kar nekaj časa so se širile tudi govorice, da odhaja na ministrstvo v Ljubljano, celo na drug direktorski stolček, in sicer v ptujsko-ormoški muzej. O teh namigovanjih pravi: „Odhajam, ker menim, da je prišel trenutek, ko se lahko na vrhuncu svoje strokovne poti in energije lotim novih izzivov, si dopustim nove priložnosti, obenem pa dam priložnost drugim, da se spoprimejo z izzivi izobraževanja odraslih. Odločitev še zdaleč ni bila lahka, a včasih v življenju preprosto začutiš, da je pravi trenutek za spremembo in novo pot. In ko se odločiš, začutiš olajšanje, ponovno zadihaš s polnimi pljuči. Priznam, da sem veliko razmišljala o vodenju podobnih javnih zavodov, tudi o odhodu v Ljubljano. Sicer pa nikoli ne vemo, kaj nam prinese prihodnost. Zmeraj imam navado puščati si odprta vrata."
Ne glede na to, katera vrata bo odprla sedaj, dejstvo je, da pušča ptujsko Ljudsko univerzo v zelo dobri poslovni in programski kondi-ciji, kar kažejo tudi številke poslovnih bilanc. Leto 2013 bodo končali kot eno boljših let.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Tudi čas za dobra dela se nam lahko
• . V	v.	II I V j
izteče, zato začnimo z njimi ze danes
December naj bi bil čas pričakovanja, čas, ko naj bi storili tudi nekaj dobrega. Pa sem iz dneva v dan bolj žalostna, ko gledam, kako razumemo dobrodelnost. Nekako še sprejmemo in se odzovemo na povabilo dobrodelnih koncertov. Kupimo vstopnico in bolj ali manj uživamo v prepevanju ali igranju nastopajočih skupin ter posameznikov. Če ni zanimivo, vmes malce zapremo oči, si odpočijemo ali z mislimi odpotujemo kam drugam. V očeh tistih, ki so nas opazili na koncertu, pa smo izpadli kot dobri ljudje, ki nam ni vseeno za tiste, ki živijo v pomanjkanju, spijo na mrazu in nimajo za obisk zdravnika. Nekdo bo rekel: saj teh pa ni tako veliko v naši državi. Več jih je v mestih kot na vasi. Malokdo pomisli, da bi se mogoče ustavil med njimi in kakšno rekel, jih mogoče vprašal, kako jim je pri duši, ko živijo od tistega, kar dobijo. Le kaj bi si mislili mimoidoči? Mogoče bi menili, da je ta revež kdo od najbližjih ali kaj podobnega?
Nešteto razlogov najdemo, da dobimo opravičilo, kako si je nekdo sam kriv, da je pristal na ulici - odvisen od drugih. In ko se najde nekdo, ki mu ni vseeno za takšnega človeka, ga vrle Slovenke in Slovenci izločimo, kaznujemo. Teh zgodb smo v zadnjem času videli kar nekaj. Da vas samo spomnim, v Celju so pregnali javno kuhinjo, ker v prestižnem bloku naj ne bi imela kaj iskati. Imajo moralno pravico, saj so za to lokacijo tudi ustrezno plačali. Človek, ki ni mogel brezbrižno gledati mimoidočih lačnih ljudi, ki poželjivo gledajo njegov hamburger, se je odzval. Slovenci so ga kaznovali tako, da so nehali kupovati pri njem. Ker sami tega ne zmorejo in lahko egoistično slastno hlastajo po ham-burgerju, tudi če gredo mimo lačni in se jim cedijo sline. Pravijo, da je nekaj narobe s hamburgerji, saj jih drugače ne bi delili revežem.
V tujini je že zelo znana gesta, da kupite kruh za prijatelja, pri nas pa se je ta akcija najbolj »prijela« med tistimi, ki imajo že sami malo. Ko vse to gledam, se mi pred očmi odvijajo prizori, ki sem jih videla včasih med potovanji. Če sem kot turistka priletela v turistični kraj, sem imela občutek, da tu pa res ne živijo tako slabo, kot sem slišala. Šele ko sem se uspela prebiti v predmestje velikih mondenih mest, sem videla revščino in bedo ljudi. Zdi se mi, da tudi Slovenci želimo spraviti reveže v posebne gete in v izolirane zaprte družbe. Ne želimo jih gledati med nami.
Še premalo se zavedamo, da je črta med tem, da še imamo za dostojno življenje, in tem, da se lahko znajdemo v pomanjkanju, zelo tanka. Že jutri smo lahko mi tisti, ki ostanemo brez službe in brez dohodkov. Nič se nas ne dotakne, da naj bi se dobrota stotero povrnila. Pa ni vse v denarju in materialnih dobrinah. Veliko lahko storimo tudi z dejanji. In to priložnost in možnost imamo vsi. Na srečo se nekateri v naši družbi odzovejo in pomagajo drugim. Kot prostovoljci delajo med svojimi sovrstniki, pa najsi bo to med šolarji ali upokojenci. Spet drugi pomagajo med generacijami, starejši pomagajo s svojim znanjem in časom mlajšim in obratno mlajši priskočijo na pomoč starejšim. In prav je tako. Zato bi v naši državi vse bolj morali spodbujati dobrodelnost in prostovoljstvo. Zdi pa se mi, da se vse bolj prepiramo za oslovo senco. Pa si osvežimo spomin, kako je v preteklosti nastala ta dolgo znana fraza. Iz zgodovine namreč vemo, da sodnikov ni zanimal obrambni govor reveža, pa jim je sodnik začel pripovedovati, kako sta se mladenič in gonjač sredi vročega sonca prepirala o tem, da je najel le osla, ne pa njegove sence. Ko je sodnik videl, da ga pozorno poslušajo, je obmolknil. Prosili so ga, da bi končal, on pa je rekel: »Torej raje poslušate o oslovi senci kot o zadevi reveža, ki mu gre za glavo?!« Bilo jih je sram in so pozorno poslušali obrambni govor do konca.
Bojim pa se, da smo Slovenci že izgubili te moralne vrednote, da bi kakšno dejanje pri nas vzbudilo sram. Velikokrat se izgovarjamo, da nimamo časa in bomo to in ono počeli jutri. Jutri, jutri, vedno jutri in tako minevajo leta in mine tudi naše življenje. Zato bi se morali že enkrat zavedati dejstva, da je čas le prazen prostor, ki ga izpolnijo šele naše misli, občutki in dejanja. In izkoristite tudi čas za dobra dela in dobroto.
Marija Slodnjak
Prlekija • Visok jubilej Vrtca Stročja vas
Pol stoletja organiziranega dela z otroki
Pred pol stoletja so 21 otrok in prva vzgojiteljica Anica Lorbek pričeli pisati zgodovino Vrtca Stročja vas v ljutomerski občini.
Takrat je vrtec deloval kot predšolski oddelek v jedilnici tamkajšnje osnovne šole. Leta 1981 je pričel poslovati v treh skupinah, nato se je počasi širil na današnjih pet oddelkov z jaslicami. V šolskem letu 2009/10 je vrtec, skupaj s šolo v Stročji vasi, naselil prostore novega, sodobno opremljene-
ga poslopja, skupaj ga v petih oddelkih obiskuje okoli 80 otrok. »Otroci lahko razvijajo svoje interese in sposobnosti v različnih dejavnostih, letos pa se je naš vrtec povezal še z otroki in strokovnimi delavkami iz hrvaške Štrigove,« je med drugim povedala ravnateljica OŠ Stročja vas Mateja Leskovar, ki je iz rok ljutomerskega podžupana Janeza Venclja prevzela priznanje občine Ljutomer.
NŠ
Ravnateljica Mateja Leskovar je iz rok ljutomerskega podžupana prejela priznanje za 50 let delovanja vrtca.
Foto: CG
Foto: NS
Rokomet
Jeruzalem šokiral Slovan
Stran 12
Rokomet
Zmaga v Radečah sijajna napoved za sredo
Stran 12
BD Ranca
Ob jubileju svečana skupščina
Stran 13
Tenis
Tamara in Ana skupaj do polfinala
Stran 13
Odbojka
Odlična zaključna niza Ptujčank
Stran 15
Strelstvo
SK Ptuj s Kostanjevcem do nove zmage
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 20. krog
Predstava, vredna zaključnega izpita
Zavrč - Celje 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kresinger (16.), 2:0 Mihelič (53.), 3:0 Fuček (80.)
ZAVRČ: Fink, Roj, Murko, Sambolec, S. Čeh, Šafarič, Br-lečič (od 54. A. Čeh), Kelenc, Mihelič, Matjašič (od 74. Fuček), Kresinger. Trener: Viktor Trenevski.
CELJE: Kotnik, Korošec, Centrih, Krajcer, Gobec, Ju-govič, Kolman (od 65. Žurej), Zajc, Čadikovski, Verbič, Baj-de (od 46. Vicente). Trener: Miloš Rus.
Po odmevni zmagi proti Mariborčanom v prejšnjem krogu so Zavrčani kar nekoliko s strahom pričakovali tekmo s Celjani, ki s sabo ne prinaša tolikšnega emocionalnega naboja. A je bil strah povsem odveč, saj so varovanci Viktorja Trenevskega že od prve minute naprej prevzeli vse niti igre v svoje roke in tekmo odigrali tako, kot so si lahko navijači samo želeli: zbrano, poletno, učinkovito. V ekipi tokrat zaradi kartonov ni bilo dveh nosilcev igre, Josipa Golubarja in Miha Koko-la, a so ju njuni soigralci več kot zadovoljivo nadomestili.
Osrednja figura začetka tekme je bil pri domačinih Doris Kelenc, ki je sodeloval praktično pri vseh akcijah. V 6. minuti je odlično podal v prazen prostor do hitrega Matjašiča, a
Rene Mihelič, Dino Kresinger in Doris Kelenc (Zavrč, v belih dresih) od Sebastjana Gobca in Marka Krajcerja (Celje).
je ta v zaključku akcije naredil »potezo preveč« in prva prava priložnost je splavala po vodi. V 9. minuti je po podaji Ke-lenca poskusil Kresinger, a je žoga zletela mimo gola. Doris je s streloma sam poskusil v 13. in 14. minuti, a brez uspeha. Kakšnih 600 gledalcev se je prvič veselilo v 16. minuti: Zavrčani so izpeljali izjemno akcijo, ki jo je na sredini začel Matjašič, nadaljeval Mihelič, ki je z izjemno natančno podajo na boku zaposlil Roja, ta je poslal natančen predložek v sredino, kjer je najlepšo akcijo na tekmi z glavo natanč-
Kakšnih 600 gledalcev se je prvič veselilo v 16. minuti: Matjašič, Mihelič in Roj so izpeljali najlepšo akcijo na tekmi, ki jo je z glavo natančno zaključil Dino Kresinger - 1:0. Po zasluženem vodstvu je bilo nadaljevanje bistveno lažje, Zavrčani pa so do konca ohranili pobudo in koncentracijo ter so zasluženo slavili.
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 20. KROGA:
ZAVRČ - CELJE 3:0 (1:0); strelci: Kresinger 16., Mihelič 52., Fuček 82.; LUKA KOPER - OLIMPIJA 0:1 (0:0); strelec: Andelkovič 93.; RUDAR VELENJE - MARIBOR 0:1 (0:0); strelec: Mezga 73.; KRKA - GORICA 0:1 (0:1); strelec: Coda 13.; DOMŽALE - TRIGLAV 4:1 (3:0); strelci: S. Vuk 7. in 18., Dobrovoljc 40., Aneff 70.; Majcen 77.
1. MARIBOR	19	12	2	5	43:19	38
2. LUKA KOPER	20	11	3	6	24:20	36
3. ZAVRČ	20	11	3	6	34:31	36
4. GORICA	20	10	5	5	37:19	35
5. RUDAR VELENJE	20	9	5	6	24:16	32
6. OLIMPIJA	19	8	2	9	26:30	26
7. DOMŽALE	20	6	7	7	31:24	25
8. CELJE	20	6	4	10	16:29	22
9. KRKA	20	4	3	13	15:38	15
10. TRIGLAV	20	3	4	13	17:41	13
Lestvica najboljših strelcev: 11 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 9 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 8 zadetkov: Slobodan Vuk (Domžale), Jean-Philippe Mendy (Maribor); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Goran Galešič (Koper), Nik Omladič (Olim-pija), Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale), Gianluca Lapadula (Gorica); 6 zadetkov: Damjan Bohar, Nusmir Fajič (oba Maribor), Gianvito Misuraca (Gorica) ...
no zaključil Dino Kresinger -1:0. Ta odlični hrvaški napadalec je v zaključku jesenskega dela ujel najboljšo formo in je pokazal svojo pravo vrednost. V 23. minuti bi se lahko po asistenci Kresingerja in Kelenca med strelce vpisal Mihelič, a mu je veselje preprečil celjski vratar Kotnik. V prvem delu je večino akcij domače ekipe potekalo po levi strani, kjer se je Roj lepo vključeval v napadalne akcije, Šafarič in Kelenc pa sta ga obilno oskrbovala z uporabnimi podajami. V zaključku prvega dela so nekoliko več želje za dosego zadetka prikazali tudi Celjani, a je bila obramba domačinov vedno korak pred njimi in je vse poskuse pravočasno nevtralizirala. Zaradi tega je bilo nekajkrat slišati negodovanje s celjske klopi, saj so bili njihovi igralci premalo odločni in zbrani.
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Po zmagi proti Mariboru smo bili ta teden res v središču pozornosti, med tem ko so se naši tekmeci ubadali z drugačnimi problemi (bolezen igralcev, op. a.). Sreča je bila, da je bila tekma odigrana tako hitro, že v petek, da smo še lahko izkoristili inercijo iz omenjene zmage. Moji igralci so pokazali zrelost, saj so narekovali ritem praktično celotno tekmo in jo mirno pripeljali do konca. To je najboljši možni zaključek jesenskega dela, v katerem smo lestvico za novince dvignili zelo visoko.«
Miloš Rus, trener Celja: »Najprej čestitam Zavrču za zmago in za ves jesenski del. Danes je znova pokazal, zakaj je pri vrhu 1. lige. Z mojega vidika sem s tekmo razočaran, predvsem zaradi načina, s katerim smo srečanje izgubili. V zadnjem času smo na vsaki tekmi pokazali določen napredek in željo po zmagi, na tej tekmi pa ni bilo od tega vidnega popolnoma nič: bili smo neodločni, slabo smo kombinirali, praktično nič nam ni uspevalo. Kaj drugega kot poraz si nismo niti zaslužili.«
Rene Mihelič, Zavrč: »Na tekmi s Celjani smo še enkrat več pokazali, da smo kakovostna ekipa in da se lahko borimo za vrh. V tem prvenstvu smo dosegli že 11. zmago, kar nam omogoča razmišljanje o mestih, ki vodijo v Evropo. Želeli smo z zmago končati jesenski del in to nam je tudi uspelo. Odločilen je bil prvi gol, po njem je bilo vse lažje. Vesel sem tudi zadetka, ki sem ga po dolgem času spet dosegel v Sloveniji. Upam, da bo šlo tako naprej tudi spomladi.«
Celjane in tako še enkrat več potrdili trditev, da se veličina potrjuje na igrišču in da vse ekipe začnejo tekmo z enakega izhodišča, z rezultatom 0:0.
»Nogometno srce« pa lahko velikokrat nadomesti manjšo vrednost na t. i. nogometni tržnici.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
so bili v petek veliko uspešnejši
Nogomet • 1. SNL
Drugi del bi se kmalu začel sanjsko za Zavrč: po podaji Sandija Čeha iz ozadja se je v idealnem položaju za dosego zadetka znašel Kresinger, a je Kotnik njegov strel toliko ublažil, da je žogo tik pred golovo črto izbil Krajcer. Domači navijači kljub temu niso dolgo čakali na povišanje vodstva: v 53. minuti je Ke-lenc lepo zaposlil Miheliča, ki je znotraj kazenskega prostora iz desne strani z diagonalnim strelom lepo zadel v polno - 2:0. To je bil prvi gol Reneja Miheliča za završki klub. Po tem golu so se domačini znova nekoliko bolj potegnili v obrambo, zato so nekajkrat poskusili tudi gostje. Najbližje zadetku sta bila Zajc in Verbič, a je prvi streljal mimo gola, poskus drugega pa je z golove črte izbil kapetan Sandi Čeh. Na drugi strani so bili domačini izjemno nevarni iz nasprotnih napadov, a se je nekajkrat izkazala obramba gostov. V 80. minuti so Zavrčani postavili piko na i prepričljive zmage: dolgo podajo Sandija Čeha je z glavo Kresinger preusmeril do rezervista Fučka, ki je z diagonalnim strelom premagal Kotnika - 3:0. Kljub poskusom na obeh straneh je pri tem izidu ostalo do konca srečanja. Sledilo je veselo rajanje z navijači, ki so se znali veseliti izjemno uspešne jesenske bere točk.
Po Mariborčanih so igralci kluba iz ene najmanjših slovenskih občin premagali še
Koprčanom spodrsnilo, Mariborčanom pač ne
Šele v zadnji minuti zadnje tekme zadnjega kroga jesenskega dela je v nedeljo padla odločitev o simboličnem naslovu jesenskega prvaka. Kaj takšnega je bilo pred prvenstvom sila težko pričakovati, saj so bili Mariborčani izraziti in edini favoriti za ta položaj. Na koncu so resnično prvi, a samo zaradi prvega spodrsljaja Koprčanom pred domačimi navijači v tem delu sezone. Doslej so imeli na Bonifiki izkupiček 7 zmag in 3 remije, v nedeljo pa so proti Olimpiji doživeli prvi poraz. Odločitev je padla globoko v sodnikovem podaljšku, ko je za zmago Olimpije poskrbel Andelkovič.
Mariborčani so svoje delo opravili že v soboto, ko so z zadetkom Dejana Mezge ugnali Rudar. Za Maribor je bila zmaga pomembna iz več vidikov: v primeru poraza se jim je obetalo šele »nedopustno« 3. mesto na lestvici, zmaga pa je tudi dobra popotnica pred četrtkovim srečanjem Evropske lige z angleškim Wiganom. V primeru uspeha lahko varovanci Anteja Šimundža še računajo na prezimovanje v Evropi (Rubin Kazan mora istočasno premagati Zulte Waregem), kar bi bil zares velik uspeh za Maribor in celoten slovenski nogomet.
Zavrčani so svoje delo z odliko opravili že v petek, ko so potrdili status najuspešnejšega moštva 1. lige na domačem igrišču: na desetih tekmah so osemkrat slavili, enkrat remizirali in doživeli le en poraz (Gorica). V zavr-škem dresu so se znova izkazali praktično vsi igralci, ki so stopili na igrišče, zato uspeh ni bil vprašljiv.
Poleg Maribora in Olimpije je minimalno zmago v gosteh zabeležila še ekipa Gorice. Strelec edinega zadetka v Novem mestu je bil Massimo Coda, ki se je s tem pridružil Mateju Eteroviču na vrhu lestvice strelcev. Domžal-čani so slavili proti Triglavu, kar je bila prva zmaga po 5. oktobru, ko so v 13. krogu ugnali Krko.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so najuspešnejša ekipa na domačem igrišču.
12 Štajerski
Šport
torek • 26. novembra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Jeruzalem šokiral Slovan
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani (v modrih dresih) so na Kodeljevem proti okrepljenemu Slovanu nekoliko nepričakovano osvojili popoln izkupiček.
Mlada ptujska vrsta se je proti najboljši ekipi lige borila po svojih najboljših močeh.
Slovan - Jeruzalem 28:29 (12:13)
SLOVAN: Sankovič, Bogdanič Jenko, Erak, Matajič 2, Grojzdek, Kovačič, Čemas 2 (1), Župič (11 obramb), Skušek 1, Kete 3, Pogačnik 8, Škerlak 2, Lazovic, Poklar 3, Vuglač 7, Kastelic. Trener: Borut Maček.
JERUZALEM: Žuran, Poznič, Štumberger, Putarek, Bogadi 5, Radujkovič 2, Čudič 6 (4), Gregorc 7 (3), Belec (12 obramb), Mavrič, Cvetko, Šišmanovič 6, Mesarič 2, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Prapo-tnik.
IZKLJUČITVE: Slovan 8; Jeruzalem 10 minut. SEDEMMETROVKE:
Slovan 5/1; Jeruzalem 9/7. IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema, pred sezono eni največjih kandidatov za izpad iz lige, so še enkrat šokirali slovensko rokometno javnost. Tokrat so v 15. krogu slavili na Kodeljevem proti Slovanu, ki je nastopil okrepljen z Nejcem Poklarjem, povratnikom iz Francije Mari-om Vuglacem ter povratnikom
1. NLB leasing liga
REZULTATI 15. KROGA: Slovan - Jeruzalem Ormož 28:29 (12:13), Krka - Sevnica 27:24 (14:11), Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše 33:17 (19:8), Sviš - Krško 25:25 (11:9), Maribor Branik - Istrabenz plini Izola 33:22 (17:11), Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 35:29 (18:15)
1. GORENJE VELENJE 15	14	1	0	29
2. CELJE PIVO. LAŠKO 15	13	0	2	26
3. MARIBOR BRANIK 15	11	3	1	25
4. RIBNICA RIKO HIŠE 15	8	2	5	18
5. TRIMO TREBNJE 15	6	2	7	14
6. JERUZALEM ORMOŽ15	7	0	8	14
7. SEVNICA 15	6	1	8	13
8. KRKA 15	5	2	8	12
9. ISTRABENZ IZOLA 15	5	1	9	11
10. KRŠKO 15	2	4	9	8
11. SLOVAN 15	3	0	12	6
12. SVIŠ 15	1	2	12	4
po prestani klubski kazni Vu-kom Lazovicem.
V 1. polčasu so gledalci, med katerimi je bilo okrog 30 ormoških navijačev, spremljali izenačeno tekmo, kjer si nobeni izmed ekip ni uspelo priigrati več kot dve točki prednosti. Slovan je vodil 6:4 in 8:6, nato pa je četi trenerja Saše Prapo-tnika uspela serija treh zaporednih zadetkov in David Bogadi je v 21. minuti Jeruzalem pove-del v vodstvo 8:9. Isti rokome-taš je tik pred odhodom na odmor preko hitrega centra zadel za vodstvo Ormožanov ob polčasu 12:13. Do konca srečanja Slovanu več ni uspelo izenačiti ali povesti. V petih primerih je Jeruzalem vodil za tri, višje nikakor ni šlo, saj je bil na golu Ljubljančanov solidno razpoložen vratar Gregor Župič. Največ preglavic v 2. polčasu je obrambi gostov predstavljal hrvaški rokometaš Vuglac, ki je pred kratkim odšel v Francijo, vendar še nima urejene vse dokumentacije za igranje v tujini, zato se je do konca leta 2013 vrnil k Slovanu. Od 48. do 54. minute je Vuglac dosegel pet zaporednih zadetkov
za Slovan, kar pa še vedno ni zadostovalo za prvo izenačenje v 2. polčasu. V zaključku so domačini tesneje pokrili Bojana Čudiča, kar pa je omogočilo več prostora drugim igralcem Jeruzalema, predvsem Alešu Šišmanoviču, ki je s šestim zadetkom na tekmi v 54. minuti prinesel vodstvo svoji ekipi za tri (24:27). Do konca je gostom tudi po zaslugi odličnih obramb Boštjana Belca (zaustavil štiri sedemmetrovke!) uspelo obdržati zmago v svojih
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Točki proti Slovanu sta izjemnega pomena, saj praktično štejeta 'dvojno'. S pametno igro smo izkoristili napake in težave Slovana ter zasluženo slavili. Hvala navijačem Ormožanom, ki so nas v lepem številu glasno vzpodbujali. Po zmagi nad Krko v prejšnjem krogu sem povedal, da je cilj do konca prvega dela sezone osvojiti 14 točk, želje pa segajo celo do 16 točk. Glede na razpored imamo možnosti, da se nam v božič-no-novoletnem času izpolnijo tudi naše želje.«
rokah. V 58. minuti je piko na i zasluženi zmagi Jeruzalema postavil Jan Gregorc, ki je odigral eno svojih boljših tekem v ormoškem dresu.
S sedmo prvenstveno zmago so se Ormožani povzpeli na 6. mesto na lestvici, kar je izjemen dosežek in jih uvršča med največja presenečenja sezone. Do konca leta 2013 jih čakajo še tri težke tekme proti ekipam iz vrha slovenskega rokometa. Že v petek, 13. decembra, ob 1930 na Hardek prihajajo ro-kometaši Gorenja, aktualni državni prvaki in udeleženci Lige prvakov. Po Velenjčanih sta na sporedu še gostujoča tekma proti Celju in domača proti Tri-mu iz Trebnjega.
UK
Zagorjanke pokazale svojo moč: Tenzor DP-Logik Ptuj -GEN-I Zagorje 20:43 (14:21)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kolednik, Majcen, Žiher 3, Ivančič 3, Gavez 2, Požgan, Šrajner, Frangež 2, Grabrovec, Zorec, Borov-čak 6, Ambrož, Selinšek 4, Lah, La-
zar. Trener: Marjan Valenko.
Srečanje 10. kroga med Ptuj-čankami in Zagorjankami so prepričljivo dobile slednje, ki so z visoko zmago dokazale, zakaj so prepričljivo najboljša ekipa lige. Domačinke so se predvsem v prvem delu dobro upirale, v nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša kondi-cijska priprava varovank Bojana Voglarja, obenem pa so v domači četi dobile priložnost prav vse rokometašice.
Kot je že v navadi, tudi tokrat mlade domačinke niso najbolje začele tekme. Že v 4. minuti je bilo 0:4 in šele na sredini prvega polčasa so do sape prišle Ptujčanke. V 21. minuti so se po zadetku Frangeževe približale na -4 (10:14) in imele ob tem še napad. Sledil je cel kup napak mladih Štajerk in ob polčasu so si izkušene Zasavke priigrale otipljivo prednost. Zgodba o slabem začetku varovank Marjana Valenka se je ponovila tudi v nadaljevanju, ki so ga gostje začele s serijo 0:4. Po tem se Ptujčanke niso več pobrale in prednost je do konca, predvsem po zaslugi številnih domačih tehničnih napak, le še strmo naraščala. Izkušeno moštvo, kot je Zagorje, pač ka-
znuje vsako napako, čeprav so se domačinke res trudile po najboljših močeh. V zadnji tretjini srečanja je domači strateg ponudil priložnost prav vsem rokometašicam in tudi zaradi tega je bilo na koncu razlika -23. Pri gostjah je bila najučinkovitejša Okleščenova, ki je dosegla 8 zadetkov.
Mlado ptujsko vrsto čaka naporen tekmovalni ritem, saj naslednji konec tedna gostuje pri ekipi Pirana, nato pa sledi domača tekma z ekipo Velenja.
tp
1. A SRL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Tenzor DP Logik - Zagorje GEN I 20:43 (14:21), Krka - Veplas Velenje 23:21 (13:9), Zelene doline Žalec - Piran 24:32 (12:16), Celjske mesnine -Mlinotest Ajdovščina 26:25 (16:12), ŽURD Fikon Koper - Naklo Peko Tržič 34:27 (16:14)
1.	ZAGORJE GEN -I 10 10 0 0 20
2.	CELJSKE MESNINE 10 8 1 1 17
3.	KRKA	10 6 2 2 14
4.	VEPLAS VELENJE 10 6 1 3 13
5.	ZEL. DOLINE ŽALEC 10 5 0 5 10
6.	MLIN. AJDOVŠČINA 10 4 15 9
7.	PIRAN	10 4 1 5 9
8.	Ž. FIKON KOPER 10 3 0 7 6
9.	TENZOR DP PTUJ 10 1 0 9 2
10.	NAKLO TRŽIČ 10 0 0 10 0
Rokomet • 1. B SRL (m)
Zmaga v Radečah sijajna napoved pokalne tekme
Radeče Mik-Celje - Drava Ptuj 21:26 (12:14)
RK DRAVA PTUJ: Gerčar, Žuran 1, Lesjak 2, Janžekovič 3, Verdenik, Jerenec, Čeh 5, Bezjak 8, Maroh, Požar, Fridrih 1, Sabo, Pukšič 3, Si-lovšek 3, Lukežič, Grm. Trener: Uroš Šerbec.
Le nekaj dni pred sredino »tekmo generacije«, ko na Ptuj v pokalnem tekmovanju prihaja ekipa prvoligaša Sviša, so ro-kometaši Drave v ligaškem tekmovanju gostovali pri svojih lanskih tekmecih za uvrstitev v 1. B-ligo. Po lanskih izenačenih tekmah so bili tokrat Ptujčani veliko boljši in so zasluženo slavili.
Domačini so samo srečanje odprli dobro ter v 9. minuti povedli s 5:2. A to gostov ni zmedlo, nasprotno, zaigrali so še bolj požrtvovalno v obrambi, steklo je tudi v napadu, ob tem pa so menjali tudi vratarja. Gerčarja je zamenjal Grm, ki je do konca srečanja zbral kar 19 obramb in bil poleg Bezjaka (8 zadetkov) ključni mož pri zmagi Drave. Prvo izenačenje na
tekmi so gledalci videli v 21. minuti (9:9), vse drugo pa je bilo nato v domeni modrih. Domačini so se v uvodu nadaljevanja sicer približali, toda Ptujčani so tokrat ostali zbrani in mirni ter so z odlično obrambo povsem zagospodarili na parketu. Zmaga v nadaljevanju ni bila ogrožena in domačini so lahko Ptujčanom le čestitali.
Forma Ptujčanov je nedvomno v vzponu, kar kažejo tudi zadnji rezultati. Priložnost za nadaljevanje pozitivne serije bo že v sredo, ko v četrtfinalu pokala gostijo ekipo Sviša. Trener Uroš Šerbec, tako kot njegovi varovanci, optimistično pričakuje tekmo leta: »Seveda se zavedamo, kakšno zgodovinsko priložnost bomo imeli v sredo. Doma igramo proti ekipi, ki je v rezultatski krizi, v soboto je v prvenstvu še remi-zirala, sedaj pa bomo videli, če jo bo ta remi še dodatno podžgal in motiviral, ali se bo kriza nadaljevala. Sicer so to njihove težave, mi bomo vsekakor skušali odigrati najboljšo tekmo zadnjih let. Našo priložnost vidim predvsem v obrambi, kjer imamo še rezerve, in če bo
prava ter bomo lahko dosegli še nekaj lahkih golov iz protinapadov, potem imamo možnosti. Me pa je pred tekmo s Svišem nekoliko strah le evfori-je, ki vlada na Ptuju in upam, da se tega fantje ne bodo »nalezli«. V tem primeru bi lahko pregoreli v preveliki želji po uspehu. Vsekakor imamo priložnost, igramo doma, spodbujali nas bodo naši navijači in res upam, da nam uspe.«
tp
Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 16:31 (8:18)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 3, Hržič, Kaučič 5, Bom-bek, Hanželič, Horvat 4 (3), Bezjak, Veselko, Bračič, Štefičar 3, Preac, Špindler, Dokša, Lorenčič 1, Bokša, Hojžar 1. Trener: Bojan Munda.
SEDEMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 3 (3), Dobova 6 (5). IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4, Dobova 2 minuti.
Tudi po srečanju z drugou-vrščeno Dobovo rokometaši iz Velike Nedelje ostajajo pri samem dnu prvenstvene lestvice
s samo eno zmago. Rokometaši Dobove so bili tokrat enostavno za razred boljši. Izenačeno je bilo samo na začetku srečanja, do rezultata 2:3, vse drugo je bilo v popolni domeni gostov. V domači vrsti je bilo preveč napak in zelo kakovostni gostje so to znali izkoristiti. S pridom so realizirali večino ponujenih priložnosti in si že do odmora priigrali deset za-
1. B SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 16:31, Radeče MIK Celje - Drava Ptuj 21:26, Dol TKI Hrastnik - Mo-škanjci Gorišnica 37:19, Slovenj Gradec - Loka 2012 29:30, Damahaus Cerklje - Mokerc Ig 35:20, Šmartno - Grosuplje 28:27
1. SLOVENJ GRADEC 10	9	0	1	18
2. DOBOVA 10	8	0	2	16
3. LOKA 2012 10	7	0	3	14
4. ŠMARTNO 10	6	1	3	13
5. DAMAHAUS CERLJE10	5	1	4	11
6. MOŠKANJCI - GOR. 10	5	1	4	11
7. DOL TKI HRASTNIK 10	5	0	5	10
8. DRAVA PTUJ 10	4	1	5	9
9. RADEČE MIK CELJE 10	4	0	6	8
10. GROSUPLJE 10	2	0	8	4
11. MOKERC IG 10	2	0	4	4
12. V. NEDELJA C. O. 10	1	0	9	2
detkov prednosti. S tem je tudi bilo jasno, kdo bo končni zmagovalec.
Varovanci trenerja Bojana Munda so sicer v nadaljevanju igrali nekoliko bolje, a je razlika v korist gostov kljub temu narasla proti končnim +15. Pri domačih je treba za angažirano igro omeniti vratarja Maksimi-ljana Dokša in levokrilnega igralca Tadeja Kaučiča. Porazi so sicer sestavni del športa, vendar bo treba tega hitro pozabiti in se pripraviti na zadnje srečanje prvega dela prvenstva, ko Nedeljani gostujejo pri predzadnjem Mokerc Igu. To je premagljiv tekmec, vendar le s popolnim angažiranjem vseh igralcev, ki bodo stopili na parket.
Dol TKI Hrastnik -Moškanjci Gorišnica 37:19 (19:9)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Mendaš, Zorli, Kovač 1, M. Be-drač 4, Valenko 4, Balas 1, Marušič 4, Kramar, Horvat, Škorc, Firbas 3, Preac, T. Vedrač 1, Bezjak. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice so pretekli teden tesno slavili v gosteh pri Mokercu, s podobnimi željami so se odpravili tudi na drugo zaporedno gostovanje v Hrastnik. Na pot so odšli oslabljeni, in sicer brez kaznovanega Miha Petka in poškodovanega Dejana Lu-kačka. Gorišničani so srečanje dobro pričeli, saj je bil rezultat izenačen (4:4). Sledila je ofenziva domačih, ki so z delnim izidom 5:0 praktično odločili srečanje. Gorišniški rokometa-ši so tokrat veliko grešili, zapravljali žoge v napadu, obramba pa je bila luknjičasta kot švicarski sir. Domačini so pridno polnili mrežo in njihova prednost je ob koncu prvega polčasa znašala velikih deset zadetkov.
V nadaljevanju je bilo pričakovati, da bodo gostje strnili svoje vrste in se poskušali približati. A še zdaleč ni bilo tako, saj so domačini v 38. minuti povedli s 13 zadetki prednosti (23:10). To je bil znak za popolni potop gostujoče barke. Njihova igra je bila preslaba, da bi lahko domačinom preprečili pot do pete zmage na prvenstvu. Gorišničanom so se tako približali na samo točko zaostanka. Slednji bodo morali za srečanje zadnjega kroga strniti vrste; doma se bodo pomerili z ekipo Damahausa iz Cerkelj.
Danilo Klajnšek
torek • 10. decembra 2013
Šport
Štajerski	13
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamara in Ana skupaj do poifinaia
Mladinski ITF-turnir v Zagrebu
V Zagrebu je prejšnji teden potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga z imenom Junior Zagreb Cup. Na njem je nastopalo tudi nekaj Slovenk, iz ptujskega teniškega kluba sta se ga udeležili Tamara Zidanšek in Ana Oparenovič.
Tamara (konec decembra bo dopolnila 16 let) je izpadla v 1. krogu posameznic, premagala jo je leto mlajša domačinka Nina Alibabic. Uspešnejša je bila 17-letna Ana, ki je v 1. krogu izločila mlado Romunko. V 2. krogu se je pomerila z 2. nosilko, Avstrijko Karoline Kurz (180. na mladinski lestvici ITF). Dvoboj vrstnic je pripadel slovenski igralki, ki je s tem vknjižila lep uspeh. V četrtfina-lu je bila za članico ptujskega kluba premočna odlična mlada Bolgarka, 15-letna Danailova.
Med dvojicami sta Opareno-vičeva in Zidanškova združili moči in v uvodnih dveh krogih dokaj suvereno premagali hrvaški dvojici. V polfinalnem
Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj) se je v Zagrebu med posameznicami uvrstila v četrtfi-nale.
obračunu sta dobili uvodni niz proti italijanski dvojici, v nadaljevanju pa sta bili Italijanki močnejši. V skrajšanem odločilnem setu sta slavili 10:7. Zmagovalki sta postali Pia Br-glez in Hana Mraz.
JM
Rezultati, posamezno:
1.	krog: Tamara Zidanšek - Nina Alibabic (Hrvaška) 1:6, 6:7(2), Ana Oparenovič - Andrada loana Surdeanu (Romunija) 6:2, 6:4;
2.	krog: Oparenovič - Karoline Kurz (Avstrija, 2.) 2:6, 7:5, 6:2; četrtfinale: Oparenovič - Elizabeth Danailova (Bolgarija) 4:6, 2:6.
Dvojice:
1. krog: Zidanšek/Oparenovič - Barbara Rajic/Miriam Šiljic (Hrvaška) 6:1, 7:5;
četrtfinale: Zidanšek/Oparenovič - Nina Alibabic/Petra Robic (Hrvaška) 7:6(5), 6:3;
polfinale: Zidanšek/Oparenovič - Martina Pratesi/Alessandra Simo-nelli (Italija) 6:4, 0:6, 7:10;
finale: Pia Brglez/Hana Mraz (Slovenija, 3.) - Pratesi/Simonelli (Italija) 6:4, 1:6, 10:7.
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
V zadnji četrtini »zamrznili« na -15
Ptuj - Bistrica 61:78
22:20, 12:18, 18:16, 9:24
PTUJ: Zupanič, Damiš, Brkič 3, Žnidarič 4, Kramberger, Marin 5, Mesarič 5, S. Holc 16, Rojc 3, Ferme 22, D. Holc 2. Trener: Matjaž Damiš
Glede na stanje na lestvici in visoko zmago v letošnjem prvem medsebojnem srečanju so bili košarkarji Bistrice na Ptuju izraziti favoriti. A so domačini tokrat enakovredno držali korak z gosti kar tri četrtine tekme. V zadnjih minutah so preveč popustili in so na koncu (pre)visoko izgubili.
Varovanci trenerja Damiša so dobro začeli tekmo in so s serijo natančnih metov po-vedli s 16:8. Takrat so gostje začeli consko pokrivanje po
4. SKL vzhod (m)	
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj -	
Bistrica 61:78, Vrani Vransko -	
Posavje Sevnica 8f	5:70, Nazarje
- Vojnik 86:67.	
1. NAZARJE	6 6 0 12
2. VOJNIK	6 4 2 10
3. BISTRICA	6 4 2 10
4. VRANI VRANSKO	6 2 4 8
5. POSAVJE SEVNICA	6 2 4 8
6. PTUJ	6 0 6 6
celotnem igrišču, kar jim je prineslo kar nekaj osvojenih žog. Z njimi so nato z lahkoto zaključevali napade, tako da se domača prednost hitro stopila. Pod pritiskom so ptujski igralci slabše igrali v napadu, preveč je bilo poskusov »na silo«. V 13. minuti tekme so Bistričani prvič povedli (26:27). To prednost so povišali na šest točk, z dvema košema domačih se je polčas končal z rezultatom 34:38.
Po odmoru so gostje hitro ušli na osem točk razlike, vendar so Ptujčani zaigrali bolj gibljivo v obrambi in uspešno v napadu, kjer sta bila v glavnih vlogah Sebastjan Holc in Marko Ferme. Po 30 minutah tekme je na semaforju pisalo 52:54, kar je obetalo sila razburljivo končnico. A so bili Bi-stričani v zadnji četrtini veliko natančnejši v metih in čvrsti v obrambi, kar jim je prineslo zmago 61:78. V 35. minuti so z dvema trojkama prišli do prednosti desetih točk, ki so jih v mirni končnici le še povišali. Ptujčani so bili v sami končnici popolnoma nemočni, kar je nekoliko pokvarilo vtis po treh dobrih četrtinah.
David Breznik
Rokomet • Pokal Slovenije
Priložnost generacije
RK Drava Ptuj se ponovno prebuja ravno v letu, ko praznujemo 65 let tega športa v našem mestu. Rezultatsko se lahko klub pohvali z uvrstitvijo v 1. B državno ligo v članski kategoriji in v 1. državno mladinsko ligo. Že več let zapovrstjo pa mlajše selekcije spadajo v sam vrh rokometnih šol v Sloveniji.
Še bolj zgovoren pa je podatek, da se je RK Drava Ptuj drugo leto zapored uvrstila v četr-tfinale Pokala Slovenije (8 najboljših ekip). Ob tej priložnosti se je malce poigrala tudi usoda, saj je tekmec v četrtfinalu isti kot v lanski sezoni, prvoligaški klub RK Sviš Ivančna Gorica. A za razliko od lani, ko so šli fantje v tekmo v izrazito podrejenem položaju in na koncu zaradi neizkušenosti in kančka športne nesreče izgubili, je v letošnji sezoni situacija malce drugačna. Mlado ptujsko moštvo ima za seboj eno leto več izkušenj, nove težke tekme v 1. B-ligi pa so omogočile hitrejši napredek v igri. Izkušnja iz lanske sezone, ko je bila ptujska ekipa tako blizu uspeha, daje upanje oziroma bolje rečeno samozavest po uspehu.
»Naši fantje se bodo pomerili s tekmecem, ki bo sicer v vlogi favorita, a to je le na papirju. Z lanskoletnimi izkušnjami, polnimi tribunami in
	[v' jjpU' Be-"	, '^"ii^E^ikÄ- * 1 - /AH
	V	
Foto: Črtomir Goznik
Navijači so lahko v sredo v dvorani Ljudski vrt pomemben dejavnik za morebitno zmago ptujskih rokometašev.
kančkom rokometne sreče bo naš RK Drava Ptuj udeleženec zaključnega turnirja najboljše četverice (Final 4) v Pokalu Slovenije, kar bi bil zagotovo velik uspeh kluba. Tekma je ena, žoga je okrogla. Mi verjamemo v ekipo, da bo dosegla ta zgodovinski uspeh, in če bodo Ptujčani napolnili tribune do zadnjega kotička, sam
v uspeh sploh ne dvomim,« je o prihajajoči pokalni tekmi povedal predsednik RK Drava Ptuj Aleš Belšak.
Preostali pari četrtfinala:
Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola, Slovan - Gorenje, Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje.
tp
Četrtfinale Pokala Slovenije
Drava Ptuj - Sviš Ivančna Gorica,
sreda, 11. 12., ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt.
BD Ranca Ptuj • 40 let delovanja
Svečana skupščina ob jubileju BD Ranca
Zgodba o Brodarskem društvu Ranca se je začela pisati 14. januarja 1973 - takratni osnovni cilj članov je bil urediti čolnarjenje po reki Dravi. Od tistih časov, ko je bil prvi predsednik Marjan Berlič, do današnjih dni, ko je predsednik društva Emil Mesarič, se je veliko spremenilo in predvsem veliko naredilo. Uredilo se je širše območje okrog ptujske Rance, ki je postalo športno-zabavno-turistično središče. Iz športnega vidika delujeta veslaška in jadralna sekcija in
v	obeh ima društvo kar nekaj mladih nadarjenih tekmovalcev. Velika želja članov za bližnjo prihodnost pa je, da bi kmalu obnovili dotrajan stari hangar.
Ob 40-letnici delovanja BD Ranca so v soboto v Miheliče-
vi	galeriji na Ptuju pripravili svečano skupščino, ki jo je spremljal glasbeno-kulturni spored. V prvi vrsti so pregledali delovanje društva nekoč in danes. Tega je podrobno predstavil predsednik društva Emil Mesarič, med drugim pa je dejal: »Ta jubilej je vsekakor pomemben, saj pomeni 40 let
Foto: Črtomir Goznik
Dobitniki zlatih plaket v družbi predsednika BD Ranca, Emila Mesariča (desno)
dela BD Ranca Ptuj. Pomeni tudi veliko odrekanja članov društva, ki so svoj prosti čas vložili v različna dela, s katerimi so spremenili površine ob ptujskem jezeru in sami Ranci. Ljudje, ki obiskujejo ptujsko
Dobitniki priznanj:
bronaste plakete: Dravske elektrarne Maribor, Zavod za šport Ptuj, Jadralna zveza Slovenije, Občina Markovci, Mestna občina Ptuj;
srebrne plakete: Zdenko Medved, Dušan Korošec, Mitja Krapec, Evgen Cafuta;
zlate plakete: Bojan Mislovič, Drago Klobučar, Miro Cerjak, Mitja Mrgole, Marjan Berlič.
jezero in samo Ranco, vidijo ta napredek, to življenje ob samem jezeru in na sami vodni površini. S tem ohranjamo bro-darjenje in plovnost reke Drave še v prihodnosti.«
Emil Mesarič je tudi podelil spominske plakete zaslužnim posameznikom, sodelavcem, donatorjem in sponzorjem, ki so pomagali pri 40-letnemu delu in razvoju društva. Tako so podelili posebna priznanja najboljšim športnikom - prejeli so jih Jure Medved, Vid Lah, Uroš Judež in Tilen Vidovič - zahvale, bronaste, srebrne in zlate plakete. Najvišja priznanja, zlate plakete, so prejeli vsi bivši predsedniki društva: Marjan Berlič, Mitja Mrgole, Miro Cerjak, Drago Klobučar in Bojan Mislovič.
Na slovesnosti je tudi društvo prejelo številne čestitke in tudi nekaj priznanj. V imenu Jadralne zveze Slovenije je spominsko nagrado predal podpredsednik Stanislav Žbogar. Še višje priznanje, veliko sta-tuo MO Ptuj, je društvu predal ptujski župan Štefan Čelan, ki je v svojem nagovoru pohvalil delo vseh članov in simpatizer-jev skozi vseh 40 let delovanja.
Po končanem uradnem delu svečane skupščine je sledilo sproščeno druženje, v katerem so se obujali spomini na delovanje Brodarskega društva Ranca Ptuj, prav tako je beseda tekla o prihodnosti društva, ki ima še veliko ciljev in za doseženo v štiridesetih letih delovanja si zasluži iskrene čestitke.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 10. decembra 2013
Mali nogomet • Zimske lige Ptuj, Ormož in Videm
Pri Draženčanih blestela Petek in Rešek
Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 2. KROGA: KMN
Draženci - Club 13 2:0, ŠD Ptujska Gora - Klub ptujskih študentov 2:3, ŠD Skorba Boško bar - Poetovio Plindom 080 73 00 4:5, Casino Ptuj - ŠD Draženci 3:2, KMN Bagerkom Pragersko -KMN Majolka 3:6. V tem krogu je bila prosta ekipa ŠD Rim.
1.	POETOVIO PLIND. 2 2 0 0 12:5 6
2.	CASINO PTUJ 2 2 0 0 7:2 6
3.	KMN MAJOLKA 2 110 10:7 4
4.	KMN DRAŽENCI 2 110 6:4 4
5.	ŠD RIM	1 1 0 0 2:0 3
6.	KPŠ	2 10 1 3:4 3
7.	SKORBA BOŠKO 2 0 11 6:7 1
8.	CLUB 13 2 0 1 1 2:4 1
9.	ŠD DRAŽENCI 10 0 1 2:3 0
10.	B. PRAGERSKO 2 0 0 2 3:10 0
11.	PTUJSKA GORA 2 0 0 2 3:10 0
KMN DRAŽENCI -CLUB 13 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Petek (15.), 2:0 Rešek (23.)
KMN DRAŽENCI: Jazbec, Šo-štarič, Petek, Gaiser, Rešek, Vin-diš
CLUB 13: Šerdoner, Krajnc, Sagadin, Drevenšek, Lončarič, Gabrovec, Rozman, Lešnik
Na srečanju med KMN Dra-ženci in Clubom 13 so tri točke zasluženo pripadle prvim, saj so bili boljši skozi celoten potek srečanja. Na tekmi, kjer ni manjkalo znanih obrazov iz velikega nogo-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bagerkom Pragersko (na fotografiji) je bila v 2. krogu poražena z ekipo KMN Majolka.
meta na našem območju, so bili podjetnejši Timotej Petek in druščina, toda izrazitejših priložnosti, razen nekaj strelov Reška od daleč, si v uvodu niso priigrali. V tem delu igre velja izpostaviti predvsem odlično opravljanje obrambnih nalog obeh ekip. Clubu 13 se je edina tovrstna napaka zgodila pol minute pred koncem polčasa, ko sta lepo kombinirala Rešek in Petek, ta pa je s strelom od prečke matiral Šerdonerja.
Tudi v nadaljevanju se podoba na igrišču ni spremenila, mlada ekipa KMN Draženci je bila še naprej nekoliko podjetnejša, že kmalu po prvem pisku je idealno priložnost zapravil Rešek. V 20.
Izstop FC Ptuj iz zimske lige
Iz FC Ptuj so vodstvu tekmovanja Zimske lige MNZ Ptuj sporočili, da izstopajo iz zimske lige. Vzrok je prometna nesreča članov njihovega kluba, v kateri je ena oseba izgubila življenje, trije pa so bili težje poškodovani. »Tragičen dogodek je močno vplival na ŠD FC Ptuj, saj smo za nekaj časa za operativno za delo v klubu izgubili najaktivnejšo osebo, g. Fureka, ki je vodil in koordiniral delo mlajših selekcij. Klub ima trenutno za štiri mlajše in člansko selekcijo na voljo samo tri trenerje, od tega samo dva z opravljeno trenersko licenco za sezono 2013/14,« so sporočili iz FC Ptuj.
minuti je iz težkega položaja na drugi strani vratnico zadel Gabro-vec. Tekma se je v zadnji tretjini povsem razživela, v 23. minuti je po podaji Petka zadel Rešek. Ko je v 27. minuti dve priložnosti za letos pomlajeni Club 13 zapravil Drevenšek, je postalo jasno, da bodo slavili igralci KMN Draženci.
Zanimivost 2. kroga je, da so bile vse tekme precej izenačene, saj zmaga nobene od ekip ni bila izražena z več kot tremi zadetki razlike. Ekipa Poetovia je še drugič zapored slavila, kakor tudi Casino Ptuj. »Študentje« so ugnali Ptujsko Goro, najvišjo zmago kroga pa so dosegli mladi igralci KMN Majolka.
DK, TP
ZLMN Ormož: Le še
tri ekipe z maksimalnim izkupičkom
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: Črni ribič Frankovci - Inox ograje Majcen 2:2, Trust - Vičanci 5:4,
Rekreacija m Fotozapis
Uspešen predbožični Zumba party
Karate do klub Ptuj, sekcija Center aerobike, je v športni dvorani Center izvedel drugi predbožični party in party skupinskih vadb. Organizatorji so pripravili odličen program, ki je vseboval triz body step, corpus 3fit, jagalates, jogo obraza in predbožični Zumba party.
Poudarek je bil seveda na plesanju zumbe, ki jo je vodilo kar deset vaditeljev. Ti so pri-
pravili izvrstne koreografije, ki so jih udeležencem predstavili na manjšem odru, medtem ko so večinoma udeleženke sledile njihovemu plesnemu izražanju, ki se je izvajalo v glavnem na sodobno latino in pop glasbo. Ta plesni dogodek, na katerem se je zbralo bistveno več udeležencev kot lansko leto, okrog 150, je imel ponovno izredno pozitivno energijo. Na koncu so vsi vaditelji in udele-
ženci izvedli atraktiven koreo-grafski zaključek, v katerem je sodeloval tudi sam Božiček, ki je prinesel tudi nekaj daril.
Predbožični Zumba party je odlično uspel in je uspešno širil sporočilo, naj se ljudje v današnjem vse hitrejšem ritmu življenja čim več gibljejo. Za to in za sprostitev in nabiranje kondicije je zumba prava izbira.
David Breznik
Akord Izkoščevanje mesa - Brlek Transport 3:0, Bar Gaja Ivanjkovci - Avtoprevozništvo Jerebič 1:5, Mladost Miklavž - Alinea 2:5, Tomaž - Strjanci 10:0.
1.	AVTOPREV. JEREBIČ 3 3 0 0 9
2.	Č. RIBIČ FRANKOVCI 3 2 10 7
3.	OGRAJE MAJCEN 3 2 1 0 7
4.	GAJA IVANJKOVCI 3 2 0 1 6
5.	MLADOST MIKLAVŽ 3 2 0 1 6
6.	AKORD IZK. MESA 3 2 1 0 6
7.	TOMAŽ	3 1 0 2 3
8.	ALINEA	3 1 0 2 3
9.	TRUST	3 1 0 2 3
10.	BRLEK TRANSPORT3 1 0 2 3
11.	VIČANCI	3 0 0 3 0
12.	STRJANCI 3 0 0 3 0
VETERANI
REZULTATI 3. KROGA: Fipo-sor Aries IT - Smoki Ormož 1:5, Rucica Bresnica - Tomaž 2:9, Modelarstvo in montaža Rakuša
-	Mladost Miklavž 1:8, Vičanci
-	Pristan Frankovci 6:2, Bar As Ormož prosti.
VRSTNI RED PO 3. KROGIH: 1. Tomaž 9, 2. Smoki 9, 3. Mladost Miklavž 7, 4. Bar As Ormož 4, 5. Fiposor Aries IT 3, 6. Vičanci 3, 7. Pristan Frankovci 0, 8. Mode-larstvo in montaža Rakuša 0, 9. Rucica Bresnica 0.
uk
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: EHM
Team - ŠD Zg. Pristava I 1:5, Joe Fernandes - KMN Majolka 1:5, Klub R21 - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 3:2, Konstrukterstvo Ose-njak Franci - ŠD Majski Vrh - Bar Dolence 2:7, NK Videm - Strmec 7:4, ŠD Pobrežje - ŠD AS 2:3. Prosta je bila ekipa ŠD Zg. Pristava II.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek iz predbožične Zumba zabave, ki jo je v dvorani Center organiziral Centra aerobike.
1.	MAJSKI VRH 3
2.	KMN MAJOLKA 3
3.	PETROVIČ - SELAN 3
4.	KLUB R21 2
5.	ŠD ZG. PRISTAVA I 3
6.	ŠD AS	2
7.	ŠD POBREŽJE 3
8.	NK VIDEM 3
9.	KONST. OSENJAK 3
10.	STRMEC 3
11.	EHM TEAM 3
12.	JOE FERNANDES 3
13.	ZG. PRISTAVA II 2
3 0 0 12;5
2	i	O
2	O	i
2	O	O
2	O	i
2	O	O
i	O	2
i	O	2
10	2 6
O	i	2 S
O	i	2
O	i	2
0	0	2 T
VETERANI
REZULTATI
nandes - ŠD KMN Majolka ŠD Selan 9:5, Videm 4:2.
1.	KMN MAJOLKA
2.	ŠD POBREŽJE
3.	ŠD LANCOVA VAS
4.	KOZEL ŠD SELAN
5.	JOE FERNANDES
6.	NK VIDEM
2. KROGA: Joe Fer-Lancova vas 3:6, - Gostišče Kozel ŠD Pobrežje - NK
2	0	0 20:11
2	O	O
i O	i
i O	i
O O	2
O O	2
6
S:4 6 S;T S S:9 S 9:iT O 2:T -i(-i)
Darko Lah
Nogomet m MDNS MNZ Ptuj
Jožetu Klincu peti mandat
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj šteje preko sto članov. Zaradi razvejanosti nogometa po številnih ligah so tudi potrebe po sodnikih vedno večje.
V soboto so se člani MDNS pri MNZ Ptuj zbrali na letni skupščini, ki je bila obenem volilna. Prisotnih je bilo 69 članov, ki so najprej pregledali delo v minulem obdobju. Z njim so lahko zadovoljni, saj so prisotni v vseh rangih tekmovanja. Ob Romanu Glažarju, Benu Janžekoviču in Aleksandru Mertlju je bil na državni listi tudi Drago Klinc, ki pa je moral zaradi poškodbe počivati. To je tudi razlog, da je Drago nehal s sojenjem. Na ligaških tekmah višjega razreda so tudi štirje kontrolorji.
Ptujska sodniška organizacija veliko pozornosti namenja mladim sodnikom in nenehnemu izobraževanju. Zadovoljni so s sojenjem v ligah MNZ Ptuj, kjer se nivo dviguje, veliko pa k temu pripomorejo tudi sami klubi.
Na skupščini so volili tudi novega predsednika. Pri tem ni bilo presenečenja, saj so vodstvo ponovno zaupali Jožetu Klincu - to je že njegov peti mandat. Odločalo je seveda delo v preteklih letih, in če nekdo dobro dela, ga ni treba menjati. Sicer pa to ni edina funkcija Jožeta Klinca, saj je prekaljeni nogometni delavec tudi predsednik nadzornega odbora pri NZ Slovenije.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Jože Klinc ostaja na čelu MDNS Ptuj tudi v petem mandatu.
Športni napovednik
Mali nogomet • Memorial Janka Makoterja v Ljutomeru
ŠD KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera pripravlja v soboto, 14. decembra, s pričetkom ob 9. uri v športni dvorani ŠIC Ljutomer 14. mednarodni turnir v malem nogometu - memorial Janka Makoterja. Prijavnina znaša 80 evrov, ki se poravna do četrtka, 12. 12., ko bo ob 19. uri v ŠIC baru tudi žreb skupin. Predtekmo-vanje bo odigrano v dveh dvoranah v Ljutomeru. Za prva tri osvojena mesta ekipam pripada pokal, prvemu tudi prehodni pokal ter denarne nagrade: 1.200 EUR (1. mesto), 600 EUR (2.), 300 EUR (3.), 150 EUR (4.). Nagrajeni bodo še najboljši igralec, strelec in vratar turnirja. Dodatne informacije na GSM 070-846-965 (Marko) in 041-354-900 (Saša).
110 let TVD Partizan Ljutomer
Za organiziran pričetek telesnovzgojne dejavnosti v Ljutomeru se šteje leto 1903, ko je bil 15. avgusta ustanovljen Murski Sokol kot prvo tovrstno društvo v tem delu slovenskega ozemlja.
Po drugi svetovni vojni se je Sokol vključil v Fizkulturno zvezo Slovenije, v Ljutomeru pa je nastalo fizkulturno društvo leta 1946 kot zakonit naslednik Murskega Sokola. Skupščina Fizkulturne zveze Jugoslavije je leta 1951 vsa fizkulturna društva preimenovala v »Partizan« - tudi ljutomersko, ki pod imenom TVD Partizan deluje še danes. 110-letno športno tradicijo bodo Ljutomerčani slovesno obeležili z razstavo iz zgodovine društva, odprtje pa bo v torek, 10. decembra, ob 17. uri v avli Športne dvorane ŠIC Ljutomer.
Obletnico z odprtja razstave bodo s svojo prisotnostjo počastili nekdanja vrhunska športnika - Miro Cerar, ambasador RS za šport, strpnost in fair play, legendarni kegljač Miroslav Steržaj ter donedavna vrhunska smučarska tekačica Petra Majdič, vodja zimske olimpijske reprezentance Soči 2014.
NŠ
O
torek • 10. decembra 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šolski šport • Odbojka
Najboljši Markovčani
Odbojkarska ekipa OŠ Markovci je zmagala na medobčinskem prvenstvu.
V Cirkulanah je v ponedeljek, 2. 12., potekal finalni del medobčinskega tekmovanja v odbojki za učence letnika 1999 in mlajše. Naslov so osvojili učenci OŠ Markovci, ki so slavili pred OŠ Videm-Leskovec, obe šoli pa sta se s tem uvrstili na območno tekmovanje.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih (predtekmovanje in finalni del), kajti za tekmovanje je bilo prijavljenih osem osnovnih šol. Te so bile v pred-tekmovanju, ki je potekalo v Cirkovcah in Cirkulanah, razdeljene v dve skupini. Skupina A, kjer so bili Cirkovce, Videm-Leskovec, Juršinci in Markovci, je predtekmovanje odigrala v Cirkovcah, v finalni del pa sta napredovali OŠ Markovci in OŠ Videm-Leskovec. Zanimivo pri tem je, da je v predtekmovanju slavila OŠ Videm-Leskovec, ki je ugnala kasnejše zmagovalce iz Markovcev. B-skupina je
v predtekmovanju nastopila v Cirkulanah, tam pa so igrale Cirkulane-Zavrč, Breg, Ljudski vrt in Mladika. Iz te skupine sta napredovali OŠ Breg in domača osnovna šola.
Rezultati finala:
Videm-Leskovec - Markovci 1:2, Markovci - Breg 2:0, Cir-kulane-Zavrč - Markovci 0:2, Cirkulane-Zavrč - Breg 0:2, Videm-Leskovec - Cirkulane-Zavrč 2:0, Breg - Videm-Lesko-vec 0:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Cirkulane-Zavrč
5.	OŠ Ljudski vrt
6.	OŠ Cirkovce
7.	OŠ Juršinci
8.	OŠ Mladika
tp
Šolski šport • Šah
Andraž Suta odličen na državnem prvenstvu
Foto: Črtomir Goznik
Andraž šuta
Minulo soboto je v Mariboru potekalo posamezno državno šahovsko prvenstvo za dijake in dijakinje srednjih šol. Med 55 dijaki je nastopil tudi član Šahovskega društva Ptuj Andraž Šuta, sicer dijak II. gimnazije Maribor.
Po začetnem ratingu je bil Andraž z 2041 točkami na 16. mestu. V prvem kolu se je pomeril z Mihom Podbreznikom (44) in gladko zmagal. Že v drugem kolu je naletel na drugega po začetni razvrstitvi, Domna Hitija, in srečanje izgubil. To ga ni iztirilo, saj sta sledili dve zmagi in dva remija. V sedmem kolu je doživel poraz proti petouvrščenemu Severinu Mejaku, za konec pa je zabeležil še dve zmagi. Z osvojenimi 6 točkami je osvojil 5. do 13. mesto (po dodatnem kriteriju 9. mesto), kar
je vsekakor lep uspeh, saj je za sabo pustil sedem šahistov, ki so bili na začetku pred njim tudi za 100 ratinških točk. Razred zase je bil 4. nosilec Peter Urbanč, ki je zbral maksimalno število 9 točk iz 9 partij. Pri dijakinjah ni nastopila nobena Ptujčanka.
Končni vrstni dijaki: 1. Peter Urbanč (ŠC Krško Sevnica) 9 točk, 2. Boris Markoja (Gimnazija Ljutomer) 7, 5, 3. Sebastijan Markoja (Gimnazija Ledine) 7, ... 9. Andraž Šuta (II. gimnazija Maribor) 6točk itd.
Končni vrstni red dijakinje: 1. Lara Janželj (Gimnazija Ledine) 7 točk, 2. Caterina Leonardi (Gimnazija Vič) 6, 5, 3. Teja Vidic (Gimnazija Bežigrad) 6 točk itd.
Silva Razlag
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Dva izenačena in dva odlična niza
ZOK AC Prstec Ptuj - Celje 3:1 (24, -23, 10, 15)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Puklavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Zaj-šek, Miličevic T., Emeršič, Vodo-pivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana.
Ptujska ženska odbojkarska vrsta pod vodstvom trenerke Cristee Voichite Loredana že nekaj časa kaže napredek v igri in to se je izkazalo tudi na srečanju proti Celjankam, predvsem v 3. in 4. nizu.
Gostje iz knežjega mesta so sicer dobro odprle tekmo, vendar so se domačinke dovolj hitro prebudile in po seriji solidnih servisov ter napadov povedle 13:10. Po tem vodstvu je zaradi slabega sprejema sledila gostujoča serija 0:5. Prav sprejem je tisti element odbojkarske igre, ki ga bodo morale Ptujčanke v prihodnosti izboljšati. V končnici uvodnega niza smo nato spremljali igro točko za točko. Po prednosti Celjank za dve točki je Mohorkova z blokom izenačila na 24. točki. Sledil je dober napad domačih
71 s
«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so predvsem v 3. in 4. nizu prikazale odlično predstavo.
in zaključek Tine Miličevic ter odličen servis najboljše igralke tekme Radivojeve za zmago 26:24. Slednja je točke nabirala predvsem z napadanjem skozi sredino ali iz izigranih penalov in je na tekmi dosegla kar 17 točk. Po porazu v prvem setu so Celjanke v drugem takoj povedle 0:5, a je bil v nadaljevanju po velikih nihanjih in ob velikem številu tehničnih napak na obeh straneh rezultat večji del seta izenačen. Po seriji
dobrih servisov so gostje pobegnile na 16:21 in so kljub dobri igri Cvirnove in Radivojeve z zelo borbeno igro osvojile set s 23:25.
To je očitno »razjezilo« ptujsko ekipo, ki je v nadaljevanju tekme igrala izvrstno. Odločno so pričele tretji niz, kar se je zrcalilo skozi natančne servise, zelo organizirane napade z odličnimi zaključki, bloki in igro v polju. Razigranost in zbranost v igri se je zrcalila sko-
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: AC Prstec Ptuj - Celje 3:1, Mislinja
-	Murska Sobota 0:3, Prevalje
-	Mozirje 3:1, Kostman Slovenj Gradec - Kajuh Šoštanj 3:0, Swa-tycomet Zreče - Benedikt 2:3
1.	PREVALJE	8	7	1	21
2.	KOSTMAN SLOV. GRADEC 8	7	1	21
3.	AC PRSTEC PTUJ	8	6	2	17
4.	KAJUH ŠOŠTANJ	8	6	2	17
5.	MOZIRJE	8	4	4	11
6.	CELJE	8	3	5	9
7.	MURSKA SOBOTA	8	3	5	9
8.	BENEDIKT	8	2	6	8
9.	SWATY COMET ZREČE	8	17	4
10.	MISLINJA	8 1 7 3
raj v vsaki točki in po ostrem servisu podajalke Maruše Mili-čevic se je niz končal s 25:10. Na začetku četrtega niza so se Celjanke razigrale, vendar je kapetanka Mohorkova, ki je bila razpoložena tudi v napadalnih akcijah, naredila s serijo servisov lepo razliko. To je dopolnila iz izigranih napadov s pravimi »bombami« Cvirnova. Ptujčanke so si tako hitro priigrale varno prednost 17:11 in jo nato do konca tekme mirno ubranile. Po uspešnem penalu Radivojeve so tekmo končale s 25:15.
Z novo dobro predstavo se je ŽOK AC Prstec pomaknil naprej tudi na lestvici, tako da je sedaj že na 3. mestu.
David Breznik
Strelstvo • 2. DL pištola - puška
Ptujčani s Kostanjevcem do nove zmage
Na 2. turnirju 2. DL s pištolo S in SV skupine, ki so ga organizirali kidričevski strelci na svojem modernem strelišču, je novo zmago slavila izkušena ekipa Ptujčanov (aktualni prvaki 2. DL), ki je tokrat s 1114 krogi dosegla tudi rekordni rezultat; dosežka se ga ne bi branili tudi v 1. DL. Najboljša Ptujčana, Zlalko Kostanjevec in Robert Šimenko, ki sta še v lanski sezoni nastopala v prvo-ligaški konkurenci, sta z dvojno zmago slavila med posamezniki. Izkušeni Kostanjevec je z dobrimi 376 krogi slavil še drugič zapored, tokrat s tremi krogi prednosti pred moštve-nim kolegom Šimenkom ter povečal vodstvo v skupnem seštevku na 12 točk. Mladi Ptujčan Tadej Širec (kadetski državni prvak), ki je dobro nastopal tudi v Kidričevem in se izkazal s 365 krogi je z 48 točkami trenutno drugi v ligi med posamezniki, tretji je Avgust Horvat (369) iz Dobrovnika z 42 točkami. Juršinčani so po zamenjavi Kekca z Ivanom Druzovičem (362) znova zasedli 2. mesto, tretji so bili Rušani s 1001 krogom. Prednosti domačega strelišča pa niso znali najbolje izkoristiti Kidri-čani, ki so z 984 krogi osvojili 4. mesto. Za domačo ekipo se je najbolje odrezal njihov najstarejši strelec Jurček Lamot in s 357 krogi osvojil 6. mesto.
Kidričevo in Ruše izenačeno
Na 2. turnirju 2. DL s puško so Rušani na gostujočem strelišču v Kidričevem izboljšali rezultat zmagovalcev uvodnega turnirja, aktualnih prvakov iz Kidričevega, in se z desetimi prejetimi točkami za zmago izenačili z njimi na vrhu skupnega seštevka. Med posamezniki je slavila mlada ruška
Foto: Simeon Gönc
Ptujčan Zlatko Kostanjevec je z drugo letošnjo zmago v 2. DL s pištolo, z dobrim rezultatom 376 krogov, še povečal vodstvo v skupnem seštevku posameznikov.
strelka Nastja Bučak s 373 krogi, le krog manj pa je dosegel najboljši Kidričan Uroš Mohorko in osvojil 2. mesto. Zmagovalec uvodnega turnirja med posamezniki, mladi Aleš Pernat je tokrat s slabšim nastopom, s 366 krogi, osvojil 4. mesto.
2. DL pištola S-SV:
Ekipno:
1.	PTUJ II	1114	20
2.	JURŠINCI II	1067	16
3.	I. POH. BAT. RUŠE	1001	10
4.	KIDRIČEVO II	984	10
5.	JEZERO DOBROVNIK 692 10 Posamezno:
1.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj II,	376	60
2.	Robert Šimenko, Ptuj II,	373	26
3.	Avgust Horvat, Jezero Dobrov., 369	42
4.	Tadej Širec, Ptuj II,	365	48
5.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	362	21
6.	Jurček Lamot, Kidričevo II,	357	39
7.	Gregor Vesenjak, Juršinci II,	356	41
8.	Rok Repič, Juršinci II,	349	39 11. Igor Premužič, Kidričevo II,	326	35 14. Marko Zajc, Kidričevo II,	301	12
2. DL puška S:
Ekipno:
1.	I. POH.BAT. RUŠE II	1104	18
2.	KIDRIČEVO	1039	18
3.	IMPOL SL. BISTRICA	0	-3 Posamezno:
1.	Nastja Bučak, Ruše II,	373	52
2.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	372	52
3.	Adrijana Strnad, Ruše II,	370	48
4.	Aleš Pernat, Kidričevo,	366	52
5.	Jan Tement, Ruše II,	361	42
6.	Domen Širovnik, Kidričevo, 301	20
Kovinar Ormož II izgubil eno mesto v skupnem seštevku
V Črenšovcih je na 2. turnirju 2. DL SV skupine s puško (Pomurje in Prlekija) zmago slavila ekipa Štefana Kovača iz Turnišča s 1139 krogi, drugi so bili zmagovalci uvodnega turnirja, strelci iz Tišine s 1129 krogi, ormoška ekipa Kovinarja pa je s 1125 krogi zasedla 3. mesto ter izgubila eno mesto
v skupnem seštevku. Strelci Tovarne sladkorja Ormož so s 1110 krogi osvojili 7. mesto. Med posamezniki je zmagal pr-voligaški rezervist Gregor Ma-učec s 388 krogi, med ormoškimi strelci pa se je najbolje odrezal Boris Hergula (TSO) in s 379 krogi osvojil 5. mesto. Solidno streljanje je pokazala tudi mlada Kovinarjeva strelka Urška Kuharič in s 378 krogi pristala na 8. mestu.
2. DL puška SV:
Ekipno:
1.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE. II 1139	16
2.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA II 1129	18
3.	KOVINAR ORMOŽ II 1125	14
4.	ČRENŠOVCI II 1120	6
5.	MESTO LJUTOMER II 1115	8
6.	GORNJA RADGONA 1112	5
7.	TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ 1110	5
8.	VARSTROJ LENDAVA 1109	6 Posamezno:
1.	Gregor Maučec, ŠK Turnlšče II, 388	49
2.	Aljoša Draškovlč, ŠK Turnlšče II, 385	50
3.	Alex Rozman, Radgona, 382	31 5. Borls Hergula, TS Ormož, 379	26 8. Urška Kuharlč, Kov. Ormož II, 378	38 10. Rok Šumak, Kovlnar Ormož II, 376	28 13. Barbara Muhlč, TS Ormož, 374	27 17. Stlven Vočanec, Kov. Ormož II, 371	35 23. Anton Novak, TS Ormož, 357	16
3. DL puška SV:
Ekipno:
1.	J. JURKOVIČA SV. JURIJ II 1145	20
2.	ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE III 1103	16
3.	KOVINAR ORMOŽ III 1094	12
4.	KOLOMANA FLISARJA T. III 1094	10
5.	COAL PETIŠOVCI 1090	8
6.	TOVARNE SLAD. ORMOŽ II 1067	5
7.	MURSKA SOBOTA 1050	5
8.	GORNJA RADGONA II 1019	2
9.	JEZERO DOBROVNIK II 987	0 Posamezno:
1.	Marjan Horvat, J. Jurkoviča II, 384	30
2.	Slavko Gorenc, J. Jurkoviča II, 381	52
3.	Mirko Tenšek, J. Jurkoviča II, 380	45
6.	Andrej Stanič, Kov. Ormož III, 375	40
7.	Vesna Mele, TS Ormož II, 371	41
10.	Žan Tomažič, Kov. Ormož III, 369	30 15. Rok Tomažič, Kov. Ormož III, 364	16
Simeon Gonc
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti
torek • 10. decembra 2013
Ptuj • Značke in plakete zaslužnim krvodajalcem
Zahvala za plemenita dejanja
V Gasilskem domu na Ptuju je 6. decembra potekala priložnostna slovesnost, na kateri se je MO RK Ptuj zahvalila krvodajalcem za večkrat darovano kri.
Foto: MG
S podelitve značk in plaket krvodajalcem MO RK Ptuj
Ob krvodajalcih, značke in plakete si je za svoje humano poslanstvo zaslužilo 180 krvodajalcev, so se svečane podelitve udeležili tudi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev, sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Merc in predsednik odbora za krvodaj alstvo pri MO RK Ptuj Rajko Fajt.
Sicer je na Ptujskem registriranih deset tisoč krvodajalcev. Lani so v enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj opravili 3824 odvzemov, 452 krvodajalcev pa so morali iz takšnih ali drugačnih razlogov odkloniti. Zbrali so skoraj dva tisoč litrov krvi. Na Ptujskem je več kot 100-krat darovalo kri že dvajset krvodajalcev, nazadnje sta se med stokratnike vpisala Janez Muršec z Ločkega Vrha pri Destrniku in Ludvik Kokol iz Zamušanov pri Gorišnici.
Na njej se upokojena učiteljica OŠ Ljudski vrt na Ptuju predstavlja s svojimi čipkarskimi umetninami, ki jih je ustvarila v tretjem življenjskem obdobju. Po upokojitvi si je želela nekaj novega, začela se je učiti klekljanja.
Gre za prvo samostojno čipkarsko razstavo na Ptuju, ki je življenjsko delo avtorice v njenem tretjem življenjskem obdobju, in hkrati tretjo čip-
„Z darovano krvjo ne vršite smo dobrodelnosti, poslanstva krvodajalstva, ampak da-
karsko razstavo doslej. Že sam naslov razstave pove, da jo je treba videti in doživeti. V dveh vitrinah je ena največjih ljubiteljic idrijske čipke na Ptuju razstavila prtičke brez platna in prtičke z všitim platnom, v tretji vitrini mamijo pogled uokvirjene čipke, izdelane po vzorcih gospe Ide Pervanje iz Idrije, mentorice čipkarskih krožkov na Ptuju Jane Dobnik in nekaterih tujih revij. Med
jete zdravilo tistim, ki ga potrebujejo. Velikokrat rešujete tudi življenja, nikoli in nikdar
pa ne pomislite na plačilo ali javno zahvalo. Zavedate se, da ste samo ljudje, ki ostajate
potrebno za življenje mladega človeka in izpolniti njihove mladostne želje ter pričakovanja.
Tokratno srečanje sošolcev je bilo četrto po vrsti, letos sredi oktobra, na turistični kmetiji Kozarčan. Bilo je nepozabno. Ob prijetni domači kulinarični ponudbi in dobri haloški kapljici je bilo obujanje spominov na mladostna
zvesti svojim dolžnostim in načelom, a del sebe delite z drugimi. Prostovoljstvo je izključeno iz političnih in ekonomskih izmenjav, pomaga brez dobička in je samo dejanje bližine in upanja. V veselje in čast nam je, da ste se danes odzvali našemu vabilu, da vam z zasluženimi priznanji izrečemo iskreno zahvalo za vsa vaša plemenita dela v imenu članov MO RK Ptuj, obenem pa vas prosim, da del sebe delite z drugimi tudi v prihodnje," je v zahvalo krvodajalcem povedala Justina Vujnovič iz MO RK Ptuj.
Krvodajalcem se je za njihovo nesebično in humano poslanstvo v imenu MO Ptuj in njenega župana Štefana Če-lana zahvalil Janez Merc, ki je ob tej priložnosti govoril tudi o reševanju prostorske stiske OZ RK Ptuj ter o nekaterih odprtih vprašanjih med gasilci, RK in MO Ptuj. Pričakuje, da bodo te težave kmalu preteklost, saj se reševanje le-teh bliža uspešnemu koncu.
Janez Merc je obvestil, da bodo za prizadete po lanskih poplavah 23. decembra na Ptuju organizirali informativni pogovor, na katerem bo mogoče
vitražno steklo, ki so prav tako nekaj posebnega, v peti pa nas zapeljujejo čipkarski izdelki, s katerimi lahko okrasimo našo smrečico ali razveselimo naše najdražje ob bližnjih praznikih (nakit v kompletih, svečniki, v katere je vložen čipka), obeski za smrečico in podobno. K ogledu in podoživljanju čipkarskega ustvarjanja vabijo tudi panoji čipke z različnimi motivi. Avtorica Nada Zadravec je za izdelavo čipk uporabila več kot 20 različnih tehnik.
Razstava, ki je resnično nekaj posebnega in nekaj, česar ni mogoče videti vsak dan, je prejšnji četrtek privabila številne Ptujčane. Od treh kulturnih dogodkih, ki so v mestu potekali sočasno, je bil čipkarski praznik najbolje obiskan. Tudi
leta in na dogodke tistega časa še kako zanimivo. Tudi prijetna glasba in prijazni ljudje so vtisnili poseben čar nekdanjim sošolcem, danes že babicam in dedkom. Presenetile so jih tudi ljudske pevke Sestre Kopinske, ki so s svojim ubranim petjem in domačimi pesmimi zelo popestrile dan. Obujanje spominov v čudovitem vzdušju, tudi ob plesu,
pooblastiti eno od slovenskih firm za zastopanje za izterjavo škode od odgovornih v Avstriji za lanske poplave. Predsednik OO RK Ptuj Aleksander Solov-jev je povedal, da prvič čutijo nekaj več varnosti, ko gre za reševanje odprtih prostorskih vprašanj. Že tretjina ljudi po njegovi oceni živi na pragu revščine, ne pa 14 %, o katerih govori uradna statistika. Med njimi so tudi krvodajalci. Čestital je vsem krvodajalcem, ki prihajajo iz 23 krajevnih in mestnih organizacij RK, ker vsi oz. vse delajo v dobro človeka.
Rajko Fajt, predsednik odbora krvodajalcev, pa je zadovoljen, ker je med krvodajalci vedno več mladih, tako da se za krvodajalstvo na Ptujskem ni bati. To je tudi zasluga povezovanja ptujskih srednjih šol s transfuzijsko enoto v ptujski bolnišnici. Tudi on se je zahvalil krvodajalcem, ki z darovano krvjo rešujejo življenja in vračajo zdravje ljudem.
V zahvalo krvodajalcem za njihovo plemenitost so zaigrali mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
MG
z obiskom so Ptujčani avtorici izrekli priznanje za njeno ustvarjanje v svetu čipke. Hkrati z avtorico je praznovala tudi njena družina, posebej pa še mož Franc, ki je njen prvi svetovalec in kritik. Razstavo je odprla dolgoletna sodelavka Nade Zadravec na OŠ Ljudski vrt Viktorija Dabič, tudi predsednica društva Zreli vedež, ki mu je ime podarila Zadravčeva. Izpostavila je duhovni in siceršnji pomen razstave, s katero je avtorica odprla pogled v svoje najgloblje občutke, skrite misli in hotenja, hkrati pa spodbudila želje po lepem in ustvarjalnem življenju tudi pri drugih.
Odprtje razstave je z igranjem na harfo obogatila Jana Vidrih.
MG
se je nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur.
Zahvaljujem se celotnemu organizacijskemu odboru, ki ga je uspešno vodila sošolka Olga Kokol, hvala pa tudi šefu turistične kmetije ter vsem sošolkam in sošolcem, ki so se odzvali vabilu za srečanje. Za vse pa velja: nasvidenje prihodnjič!
Ivan Korenjak
Ptuj • Nova razstava v Qlandii
Čipka ni samo prtiček
V trgovskem centru Qlandia so 28. novembra odprli nadvse zanimivo razstavo pod naslovom Čipka ni samo prtiček avtorice Nade Zadravec s Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Nada Zadravec z možem Francem, ki jo vseskozi podpira pri njenem čipkarskem ustvarjanju in je tudi njen prvi svetovalec in kritik.
njimi sta še posebej opazna unikatna primera čipke: Kurent, katerega vzorec je bil po grafični predlogi likovnega pedagoga Franca Simoniča izde-
lan v Čipkarski šoli v Idriji ter Ptuj, za katerega je na osnovi likovne predloge vzorec narisala Jana Dobnik. V četrti vitrini so razstavljene čipke, vdelane v
Cirkulane • Srečanje nekdanjih sošolcev
Ponovno skupaj po 50 letih
Pisalo se je leto 1963, ko je generacija osnovnošolcev (1948) zapustila šolske klopi v Cirkulanah. Pol stoletja ni ravno kratka doba, pa vendar je, kot so povedali zbrani, neverjetno hitro minila.
Tudi takrat, pred pol stoletja, je bila kriza, morda še hujša kot danes. Sošolci in sošolke
so se razgubili po vsem svetu, daleč od svojega rodnega kraja, za boljšim kosom kruha.
Trda haloška zemlja in starši jim žal takrat doma niso mogli nuditi vsega tistega, kar bi bilo
Foto: IK
Ptuj • Jutri konstituiranje novega sveta zavoda bolnišnice
Bolnišnica jutri še ne bo dobila direktorja
Jutri se bo na prvi in obenem konstitutivni seji sestal novoizvoljeni svet ptujske bolnišnice, ki ga je sklicala v. d. direktorice bolnišnice Mirjana Bušljeta, ki bo do izvolitve novega predsednika tudi vodila to sejo.
Na jutrišnji seji še tudi ne bodo imenovali novega direktorja, po vsej verjetnosti se bo to zgodilo na drugi seji, ki bo že v kratkem. Vsekakor pa se mora imenovanje opraviti do 21. decembra, ko zdajšnji v. d. direktorice poteče drugi enoletni mandat.
Novi svet zavoda sestavljajo Sonja Žibrat, Tomaž Alič in Kristina Dokl s Ptuja ter Stanislava Naterer (Malečnik), kot predstavniki ustanovitelja bolnišnice, vlada jih je imenovala na svoji 35. seji, izmed teh bodo izvolili tudi novega predsednika sveta, MO Ptuj bo v svetu zavoda predstavljal Milan Petek, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Maja Starčevič, dosedanja članica, zaposlene pa Metka Rašl, prav tako dosedanja članica sveta zavoda. Novega direktorja ptujske bolnišnice bodo izbirali med tremi kandidati.
MG
torek • 10. decembra 2013
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (8)
Pogled z Mountanha de Pico
Po dolgem, a izredno prijetnem čakanju na obisk lokalnega anticiklona in posledično stabilnega vremena, kar sem sicer začinil z odkrivanjem skiritih kotičkov otoka Faial, se v zgodnjih jutranjih urah z nahrbtnikom, prepolnim raznolike pohodniške opreme, vkrcam na prikupen trajekt. Namenjen sem do pristanišče Madalena na otoku Picu. Precej svež atlantski veter me nažene v podlubje. Namestim se na prijetnih sedežih ladijskega bara. Kar nekaj domačinov na tem zgodnjem trajetku. Mnogi med njimi z razgibano paleto najrazličnejših predmetov. Pogled mi sprva ukrade škatla z majhnim vrtalnim strojem, katerega sosede so štiri avtomobilske pnevmatike. Nad njimi kraljuje WC-školjka, vsaj zame prvovrstna atrakcija. Sprva me uporabno raznoliki sosedje presenetijo, vendar po nekaj dnevih bivanja na Picu postane bolj jasno, zakaj je tako. Otok Pico namreč nima svojega mednarodnega letališča kakor tudi omejene možnosti obiska večjih tovornih ladij, kot posledica globine morja neposredno ob otoku. Tako morajo ljudje po bolj »eksotične« predmete na sosednji otok Faial. Krivec za precej oteženo bivanje na otoku Pico se nagajivo bohoti na sprednjem barskem oknu trajekta. Namreč, Azorski otoki so v celoti vulkansko zelo dejavni, v smislu »pljuvanja« magmatskih kamnin ob izbruhu pa brez kančka dvoma prevladuje vulkan Pico, ki je bližnje priobalno območje zasmetil z mogočnimi magmatskimi čermi. Te so danes in tudi v preteklosti predstavljale veliko neprijetnost za ladje. Posledice se odražajo v manjših pristaniščih kakor tudi v nakupovanju na sosednjem otoku. Koliko ljudi v Evropi pa se lahko pohvali z dejstvom, da so se s trajektom odpeljali po novo WC-školjko. Dobrih 45 minut plovbe je za mano. Trajekt z močno sireno opozori številne potnike na naš prihod. Še sam se malo prestrašim. Trajekt dobršen del dneva kroži med otokoma. Relativno majhno pristanišče.
Že na daleč pozdravljajo pre-številni lastniki taksijev. Avtobusov, kot sem že navajen, ni. Nepričakovano agresiven pristop taksistov. Prav presenečen nad harmoničnim delovanjem navideznih nasprotnikov, saj ima vsak po vrsti popolnoma enake cene. Tržna ekonomija tukaj ne funkcionira, vsekakor pa funkcionira družbeno odgovorno delovanje. V Sloveniji bi inšpektorji s »sokom « v roki odkrili znake kartelnega dogovarjanja, pa še na roko napisan račun bi fotografirali in si ga poslali po elektronski pošti. Kakšen vrhunec kariere! Samo da ubije-mo sivo ekonomijo, pa če pri tem umre še kakšen lastnik lokala, ki je želel prenesti okrog državo za tistih nekaj 100 EUR na leto. Kaj pa premnogi z našimi milijoni v žepih? A njim pa se ne fotografirajo računi? Seveda ne, ker jih sploh nimajo! Prerinem se skozi majhno grmadico taksistov, ki so izkoristili majhen prehod med pristaniščem in »promenado« ter ustvarili globoko grlo. V daljavi zazrem precej star avto, v katerem sedi še starejša gospa. Na strehi napis »taxi«. Grem pogledat, saj mi radovednost in rahla nagajivost ne privoščita miru. Iz avtomo-
bila izstopi majhna ženkica, po moji oceni krepko čez 80 let. Leta so pustila posledice na obrazu. Dogovoriva se za ceno. No, bolj je ona postavila ceno brez možnosti prerekanja. Trdno sem prepričan, da bo izza vogala pokukal njen pravnuk in me zapeljal. Krepko se motim. »Ali ne boste pospravili svojega nahrbtnika, da se čim prej odpraviva od tukaj?« poveljniško zabrusi. In to v popolni angleščini. Z dotrajanim mercedesom se peljeva po ozki asfaltni cesti, obdani s pravljično pokrajino bogato zelenih pašnikov in vesele drobnice na njih. Pred mano mogočen vulkanski stožec, skorajda učbeniške oblike. Šele sedaj, tik pod njim, se zavem mogočnih dimenzij najvišjega vrha Portugalske. »Mountanha de Pico« se dviga 2.351 metrov nad morjem. Kot mogočen policist kraljuje nad severnim delom Atlantika. Vzpon se prične v sedežu parka Pico, kjer med drugim dobiš kompas. Obvezno se je vpisati v knjigo »prišlekov«, saj v primeru prepozne vrnitve iz strehe Portugalske sprožijo reševalno akcijo. Na tvoje stroške seveda.
Pot na vrh je zapletena, čeprav so precej pogosto »pose-
ljeni« možiclji. Kot po pravilu se sredi poti nepričakovano pojavi veter in z njim puhasti oblaki. V nekem trenutku ne vidiš ničesar, niti meter pred seboj. Vulkan zaradi svoje višine privabi pravzaprav vse zračne mase. Prične se vesel ples toplega in mrzlega zraka. Po nekaj minutah hoje, ko že zgrešiš kar nekaj možicljev, se precej nagajivo oblaki razkrojijo in ponovno zavladajo sončni žarki. Tovrstne vremenske prigode so kmalu zvest sopotnik. Malo postojiš, pregledaš teren in spet je mo-žicelj v vidnem polju. Mnogo bolj problematičen je veter, ki se z višino zelo krepi. Tudi magmatska podlaga ni ravno rojstnodnevna zabava, a vsak korak te ponese bližje vrhu. Po dobrih 4 urah hoje vendarle prispeš do vulkanskega kraterja, iznad katerega se dviga še kraterski stožec. Sunek vetra me dobesedno premakne. In to mene z malo manj kot 90 kilogrami! Strašljivo nepozabno. Sploh si ne znam predstavljati, kakšen veter mora pihati v času »bele« kape, ki je zadnjih nekaj dni švigala po pobočju. Nekaj pohodnikov pred menoj se naveže. Jaz sem žal sam. Še dobrih 70 metrov višinske razlike do vrha. Veter me premetava. Sprva je zabavno, saj je krater širok 60 metrov, ampak z vsakim nadaljnjim trenutkom je prepad strmejši. Nekaj posameznikov se že vrača z vetrovno rdečimi, a presrečnimi obrazi. Pred menoj še zadnji vzpon. Tudi mene je veter že pošteno »prerešetal«. Kot bi se vse zračne mase iznad Atlantika srečale ravno na tem stožcu. Le še nekaj korakov in sem na vrhu. Nepredstavljivo. Kraljevsko. Nepozabno. Močan veter premagajo nepredstavljivi pogledi na skorajda celoten arhipelagu. Dobrih 5 ur je trajala borba z magmatsko podlago in vetrom ter manjšim obiskom deževnih kapljic. A sedaj sem na vrhu Portugalske. Prekrasno.
Nadaljevanje prihodnjič
..r -.. JKir _ ' - - - .
■g I ¡api ; ■Iii
1 mm
Pravljična pokrajina na otoku Pico in v ozadju otok Faial
Foto: Uroš Zajdela
Torek, 10. december
Danes goduje Smiljan.
Danes je dan človekovih pravic.
1520 je nemški reformator Martin Luther v Wittenbergu javno sežgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem.
1822 se je rodil francoski skladatelj, organist in glasbeni pedagog Cezar Auguste Franck.
1845 je inženir Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.
1848 je bil princ Louis Napoleon, nečak velikega Korzičana, izvoljen za predsednika francoske republike. Po drugem plebiscitu leta 1852 se je oklical za kralja.
1872 se je rodil nemški psiholog in filozof Ludwig Klages, ki se je uveljavil predvsem na področju karakterologije in je utemeljil sodobno grafologijo. Sreda, 11. december Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan gora.
1721 je umrl nemški botanik Rudolph Jacob Camerarius, ki je prvi dokazal obstoj spolov pri rastlinah.
1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra.
1810 se je rodil francoski romantični pesnik in dramatik Alfred de Musset. 1856 se je rodil ruski filozof, sociolog, politik in zgodovinar, marksist Georgij Valentinov Plehanov. Nekateri ga označujejo za Leninovega učitelja. 1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države. Država ni dajala več denarja za vzdrževanje Cerkve, cerkvena posest je postala državna lastnina, prepuščena verskim skupnostim v uporabo. 1911 se je rodil egiptovski pisatelj in scenarist Nagib Mahfuz, ki so mu leta 1988 kot prvemu pisatelju arabskega rodu podelili Nobelovo nagrado za književnost.
1918 se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1971, ki pa je zaradi pritiska sovjetske oblasti ni mogel sprejeti. Četrtek, 12. december Danes goduje Aljoša.
1452 so v cerkvi Hagia Sofia v Konstantinoplu uradno razglasili ponovno zvezo med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo. Kljub pogodbi v odnosih ni prišlo do sprememb.
1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert, začetnik evropske proze kritičnega realizma .
1863 se je rodil norveški slikar Edvard Munch, klasik severnjaškega ekspresionizma.
1915 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra.
1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne. Največji uspeh je imel z dramo Ozri se v gnevu. V njej je jezni mladenič postal glasnik mlade generacije.
1963 je postala Kenija samostojna država. Petek, 13. december Danes goduje Lucija.
1250 je umrl nemški kralj in cesar Friderik II. Zaradi velike moči, pravnih in intelektualnih sposobnosti je bil znan kot Stupor Mundi. 1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev elektrotehnike. V letih 1848 in 1849 je izdelal prvo telegrafsko linijo od Berlina do Frankfurta. Leta 1866 je iznašel dinamo. 1838 se je rodil francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Miltarde. Pridobil je prvi uspešni fungicid in z njim rešil mnoge vinograde pred uničenjem. 1981 je poljski voditelj general Jaruzelski razglasil izredno stanje in dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost. Izredno stanje so odpravili 21. julija 1983.
2003 so Američani našli v podzemnem bunkerju v bližini rojstnega kraja Ti-
krita iraškega diktatorja Sadam Huseina.
Na valovih časa
Sobota, 14. december
Danes goduje Dušan.
1546 se je rodil danski astronom Tycho Brahe. Umrl je leta 1601. 1825 je po smrti carja Aleksandra I. Pavloviča položaj izrabila za vstajo skupina gardnih častnikov za politično in družbeno preobrazbo Rusije. Upor je krvavo zatrt.
1913 je prišel otok Kreta pod Grčijo in bil od matične domovine ločen samo še med drugo svetovno vojno.
1935 je zaradi starosti 85 let odstopil predsednik Češkoslovaške republike Tomaš Garrigue Masaryk. Njegov naslednik je postal Edvard Beneš. 1945 je Generalna skupščina OZN določila New York za svoje središče. 1959 so izvolili na Cipru nadškofa Makariosa za prvega ciprskega predsednika.
1970 so se začele v Gdansku velike demonstracije, zaradi katerih je moral odstopiti vodja poljske partije Vladislav Gomulka. Nedelja, 15. december Danes goduje Kristina.
37 se je rodil rimski cesar Neron. Znan je kot zelo krut vladar, požigalec Rima, morilec lastne matere in svojega vzgojitelja Seneke. 1025 je umrl je bizantinski cesar Vasilij I. Pod njim je doživelo Bizantinsko cesarstvo svoj zadnji vrh.
1613 se je rodil francoski pisatelj La Rochefoucauld. Kot moralist je v svojih pesimističnih aforizmih Misli ali moralni izreki in načela razkrinkaval krepost kot pojav sebičnosti.
1640 je prevzela oblast na Portugalskem ljudski vstaji prevzela domača dinastija Braganza. Tako se je pretrgala zveza s Španijo. 1799 je Napoleon Bonaparte razglasil, da je revolucija, ki se je začela 14. julija 1789 z napadom na Bastiljo, končana.
1852 se je rodil francoski fizik Antoine Henri Becquerel, ki je odkril radioaktivne žarke v uranovih spojinah. Ponedeljek, 16. december Danes goduje Albina.
1773 se je zgodila »bostonska čajanka«. Ameriški rodoljubi so v Bostonu zmetali v morje čaj, ki je bil natovorjen na treh britanskih ladjah. 1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter, ki je ugotovil, da obstoja poleg očesu nevidnega infrardečega tudi ultravijolično sevanje. 1859 je umrl nemški pisatelj Wilhelm Grimm.
1863 se je rodil ameriško-španski filozof in pisatelj Gorge de Santayana. Razvil je realistično filozofijo, ki združuje mehanicizem z idealizmom. 1882 se je rodil madžarski skladatelj in folklorist Zoltan Kodaly. Bil je mojster madžarske nacionalne šole. Reorganiziral je madžarsko glasbeno vzgojo. 1941 je madžarski parlament sprejel zakon o pripojitvi jugoslovanske Vojvodine, ki jih je okupirala madžarska vojska.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 10. decembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kalčki, poganjki, pomemben vir odpornosti in moči pozimi
Zima je vrtove pobelila, a ne s snegom, temveč s slano. Pred nami je še vedno stabilno, hladno, a suho zimsko vreme. Vendar je dovolj hladno, da poletne vrtnine na vrtu počasi končujejo svojo življenjsko pot. Seveda imam na vrtu še tiste prezimne, a morda si kdo vendarle zaželi tudi svežih vitaminov in mineralov. Mnogi vrta tudi nimajo, a ta prispevek danes je namenjen tudi njim.
Ko postaneta zelenjava in sadje pozimi draga, si lahko vsi, tudi tisti, ki živimo v blokih, privoščimo nekaj, kar je pravzaprav zame ena največjih mojstrovin narave - kalčke.
Zakaj so kalčki največ, kar nam lahko nudi narava
Kako pomembne in izredne so komaj vznikle rastline, so že pred več kot 3000 leti spoznali Kitajci. Še danes so kalčki pomemben del njihove po vsem svetu znane in sloveče kuhinje. Tudi številni drugi stari pa tudi ne tako stari narodi so se ves čas zavedali pomena in moči majhnih, komaj kalečih rastlin. V današnjem svetu, ko toliko govorimo o pomenu zdrave hrane, pa dobivajo povsem nov pomen.
Seme je rastlina v malem, v seme rastlina vloži vse, kar zmore, sončno energijo, energijo zemlje ter svojo moč in vitalnost. V semenu je shranjena zaloga hrane, vitaminov, mineralov, encimov in vsega ostalega, kar je za mlado rastlinico potrebno,
da zraste in prične skrbeti sama zase. Te snovi niso namenjene samo njeni prehrani, ampak tudi zaščiti pred vsem slabim, s čimer se utegne na poti od semena do prvih pravih listov srečati, vremenom, boleznim, škodljivcem ...
Uživanje semena ni nič novega in je poznano prav vsem narodom,
spomnimo se samo na pomen kruha nekoč. Danes so mnogi že tako polni vsega, da jim kruh ne pomeni ničesar. Tudi samo seme skriva in nam nudi veliko dobrega, a številne koristne snovi se sprostijo šele, ko rastlinica prične kaliti. Zato je za naše zdravje ravno trenutek kaljenja - kalček najbolj dragocen in nam
takšen majhen kaleč lahko nudi koncentrat vsega, kar nam nudijo kasneje iste rastline.
Najenostavnejši kalčki zrastejo na kuhinjskem oknu
Mnogim se zdi nakaljevanje semena zelo kompliciran postopek, ki se ga ne želijo lotiti. A najenostavnejši način je setev vrtne kreše ali rukole, pa tudi žit na okenskih policah. Vzamemo lahko plitve posode, podstavke, lahko pa tudi lončke in jih napolnimo z mešanico zemlje in peska. Nato posejemo omenjeno seme, ki ga kupimo v trgovinah, žita pa lahko dobimo tudi na kmetijah ali pridelamo sami na vrtu. Da se znebimo nadležne lupinice semena, ki rada ostane na kalečih rastlinah, seme dobro prekrijemo z zemljo. Kar dober centimeter ali dva zemlje nasujemo na našo setev. Ker smo posejali zelo gosto, tako da se semena skoraj dotikajo med seboj, bodo kljub vsemu vzkalila.
Setev zalijemo, sama posode do vznika rastlin zavijem v folijo za živila, tako je lažje ohraniti vlago, in damo nekam na toplo. V tem trenutku svetloba še ni potrebna, zaželeno pa je, da je temperatura okoli 25 oC. Ne pa pretiravati, ker višje temperature spet upočasnijo potek kaljenja. Takoj ko se površina zemlje zgane, pa damo setev na svetlo. Le tako se bodo sprostile prav vse koristne snovi iz semena v mlado rastlinico.
Kreša je tako običajno primerna za rezanje že pet do sedem dni po setvi. Vsaj meni se zdi lažje pridelati krešine kalčke tako, saj je v semenu veliko sluzi, ki jo je na začetku kar tečno izpirati, če gojimo kalčke v klasičnih kalilnikih. Lahko jo seje-mo tudi na večkrat preganjene in namočene papirnate brisače, vendar
Prav zanimivi in tudi zelo lahko obložene kruhke na
je zoprna luščina od semena, ki rada ostaja na rastlinicah. Setev v zemljo, ki je ni potrebno veliko, le dva do tri centimetre in še dodatna dva za pokrivanje semena, pa je najenostavnejša, odpadejo težave s služenjem semena in nadležnimi lupinicami od semena. Rastlinice, ki nastavijo prvi pravi list, preprosto porežemo s škarjicami, jih dodamo namazom, solatam ali pohrustamo kar tako.
Nekoliko dalje kali in raste ruko-la, nekje po 14 dneh pa je že primerna za rezanje.
Kaljenje pšenice v zemlji traja dalje, sejana v lončke pa je uporabna predvsem za sočenje sokov. Zato sicer že izgubimo tisti začetni boom vseh koristnih snovi, saj počakamo, da setev lepo ozeleni, a koristnih snovi za nas ostane vseeno veliko.
Zelo zabavno je sejanje kreše, rukole ali pšenice z otroki
Pridelovanje kalčkov nam pozimi nudi tako zabavo skupaj z otroki kakor tudi veliko koristnega za naše zdravje. Setev ponavljamo enkrat na teden, saj so najkoristnejše, pa tudi najokusnejše res mlade rastlinice. Zato moramo poskrbeti, da nam jih nikoli ne zmanjka.
Kako pa pridelati »čisto ta prave« kalčke
Za ta namen lahko danes v trgovinah kupimo tudi zelo enostavne ali pa bolj komplicirane kalilnike. Obstajajo taki, ki se vrtijo okoli in je kaleče seme enakomerno oskrbljeno s svetlobo in vlago, taki, v katerih nastavimo temperaturo, a za nas, »navadne« ljudi, zadoščajo tudi čisto navadni kozarci za vlaganje ali nizki krožniki. Seveda pa kmalu ugotovimo, da so nam kalčki tako pri srcu
¡o kalčki rdeče pese, polepšajo večerji.
in da je dela veliko manj, če kupimo enostavne, plastične kalilnike, predvsem zato, ker je tam manj težav s preveč vlage, saj voda odteka samostojno, brez naše pomoči.
Danes do semena ni težko priti, saj ga najdemo že skoraj v vsaki dobro založeni trgovini. Nakaljujemo lahko tudi doma pridelano seme. Samo ena težava je pri tem, seme za kalčke mora izredno dobro kaliti. Nič prijetno ni ugrizniti v trdo, ne-kaljeno seme med rahlimi, krhkimi kalčki nakaljenega semena. Zato je doma pridelano seme dobro najprej preizkusiti, ali dovolj dobro kali. Na namočeni papirnati brisači nakali-mo nekaj semen, če kali vso, potem je s semenom vse v redu in ga lahko kalimo tudi v večjih količinah. Če se na semenu ob kaljenju pojavijo različne plesnive prevleke, lahko poskusimo tako seme nakaljevati skupaj s semenom gorčice ali senfa, včasih to rastlino imenujemo tudi bela gorjušica. Ta ob kaljenju oddaja tudi različne razkuževalne snovi, ki lahko pomagajo, če seveda naše domače seme ni preveč okuženo.
Najprej seme temeljito speremo s toplo vodo. Debelo zrnata semena, posebej semena stročnic, je treba nato čez noč namočiti v topli vodi. Namakanje pa vedno nekoliko skrajša čas kaljenja in je priporočljivo za vse vrste semen. Nekatera semena se zasluzijo. Zelo močno se sluzi kreša, tudi oves in lan. Teh semen ne namakamo. Namakanje ni potrebno, če uporabljamo kalilnik. Po namakanju seme enakomerno porazdelimo po izbrani posodi. Vedeti je treba, da nakaljeno seme močno nabrekne, vsaj trikrat, pogosto pa petkrat poveča svoj volumen. To upoštevamo pri količini semena, ki ga nakaljujemo. Kalilnike zapremo, kozarce za vlaganje ali sklede pa prekrijemo s tanko kopreno, najbolje se obnesejo ženske nogavice, ki jih okoli posode pritrdimo z gumico.
Najbolje se obnese nakaljevanje v temi, razen za nekatere rastline, ki zahtevajo svetlobo ob kaljenju. Takšna je na primer lucerna, ki jo pri nas pogosto prodajajo pod napačnim prevodom alfa alfa. Zato posode prekrijemo s krpo ali jih damo v toplo omaro. Ko seme vzkali, to je v dnevu ali dveh, pa jih postavimo na svetlo. Kalčke vsak dan spiramo. To opravilo je zelo enostavno v kalilni-kih, kjer jih preprosto speremo s toplo vodo in blagim curkom. V skledah in kozarcih je to nekoliko težje. Paziti moramo namreč, da resnično odlijemo vso vodo po spiranju. Zato je dobro s kopreno pokrite kozarce postaviti poševno v skledo, da voda ves čas odteka. Spiranje je potrebno, da se kalčki ne sprimejo med seboj, da dobijo svežo vlago in jih pri tem tudi rahlo pretresemo. Kalčkom med kaljenjem ne sme zmanjkati vlage. Pazimo predvsem pri nakalje-vanju v domačih posodah. V kalilni-kih se to ne zgodi.
Večina kalčkov je užitna po treh do petih dneh. Žitni kalčki naj bodo dolgi do 1 cm, takrat so najkakovostnejši, samo nekoliko daljši naj bodo kalčki stročnic. Kalčki drugih rastlin pa so lahko daljši.
Nekatera semena imajo prav nekaj posebnih zahtev, zato si v začetku preberimo tudi navodila na vrečicah.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Elektronski recept (eRecept)
Elektronski recept bo v bližnji prihodnosti, najkasneje v začetku leta 2014, uveden v zdravstveni sistem. Trenutno poteka v nekaj slovenskih lekarnah in ambulantah družinskih zdravnikov pilotni projekt. Po uspešno zaključenem pilotnem projektu pa se elektronski recept najprej uvede v primarnem zdravstvu in nato še na sekundarni in terciarni nivo zdravstvenega varstva.
Predpisovanje in izdajanje zdravil na elektronski recept je v osnovi precej preprosto. Zagotoviti pa je treba varnost vseh podatkov, kar pa je zlasti za informatike precej zahteven proces. To v ozadju zagotavlja povezan informacijski sistem, ki ga sestavljajo centralni del (strežnik) in lokalni sistemi izvajalcev (lekarne in ambulante). Vse skupaj pa dopolnjujejo še komponente, ki zagotavljajo varnost osebnih podatkov in varnost predpisovanja in izdajanja zdravil. Glavni izziv je kompromis med zagotavljanjem varnosti (elektronsko podpisovanje dokumentov) in prijaznost sistema (enostavno in hitro delovanje) pri uporabnikih.
Vsak nov način dela je smiseln samo, če prinaša koristi. Elektronski recept jih vsekakor prinaša, za paciente, zdravnike in farmacevte.
Varnost pacientov se izboljša zaradi zmanjšanja števila napak, izboljšane berljivosti receptov, manj bo tudi administrativnih napak na receptih. Predpisovanje bo učinkovitejše, saj bodo vedno dostopni podatki o predhodno predpisanih in izdanih zdravilih. To bo zlasti učinkovito pri predpisovanju zdravil na obnovljive recepte, kjer zdaj še vedno ugotavljamo, da ima pacient odprta dva ali več obnovljivih receptov za isti zdravilo. Pacientu bodo prihranjene dodatne poti med posameznimi izvajalci v zdravstvu, saj bo veliko informacij prenesenih elektronsko. Zdravnik bo lahko eRecept v izjemnih primerih predpisal tudi v odsotnosti bolnika in bo ta ali
njegov skrbnik dvignil zdravila v lekarni brez dodatne poti v ambulanto. V primeru predpisovanja zdravil bo možno težave razrešiti s pomočjo elektronske komunikacije med farmacevtom in zdravnikom. V sistemu eRecepta bodo možne tudi dodatne kontrole pri posebnih skupinah bolnikov, kot so otroci, nosečnice, aktivni športniki ipd.
Zdravniki in farmacevti bomo imeli v sistemu eRecept tudi neposredni dostop do baze podatkov o zdravilih in do baze podatkov o interakcijah med zdravili. V lekarnah smo že zdaj uporabljali oba vira podatkov, zdaj bodo to imeli na voljo tudi zdravniki, kar jim bo omogočilo preverjanje varnosti predpisanih kombinacij zdravil. Veliko prednost vidimo izvajalci v direktni elektronski povezavi med nami, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje v korist pacientov. Manj administrativnega dela pomeni več časa za stroko, zlasti za uvajanje novih kognitivnih storitev, ki prinašajo učinkovitejše zdravljenje z zdravili in veliko prispevajo k boljši kakovosti življenja naših pacientov.
Manjši bodo stroški zaradi opustitve papirnih obrazcev, arhiviranja ipd. Hkrati se na enem mestu zbirajo podatki za analize in načrtovanja v zdravstvu, kar koristi tako izvajalcem kot plačniku in ministrstvu, ki načrtuje zdravstveno politiko.
Kako to poteka v praksi?
Na začetku bodo pacienti pri zdravniku še vedno dobili papirnat receptni obrazec. Vzporedno pa bo zdravnik v elektronski sistem na centralni strežnik poslal eRecept. Pacient bo prišel v lekarno s kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ), ki je neke vrste ključ za dostop do elektronskega recepta. Ko farmacevt vstavi KZZ v čitalnik, se mu prikažejo vsi
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
predpisani eRecepti za tega pacienta. Nadaljnja izdaja zdravil bo potekala tako kot zdaj.
Zdravnik izbira zdravila iz centralne baze zdravil, zato bo na začetku dvojnost predpisovanja (papirnat in eRecept) koristna, saj baza vsebuje tudi zdravila, ki jih na našem trgu ni. Papirnat recept bo tako koristna kontrola. V lekarnah pripravljamo tudi elektronsko obliko Osebne kartice zdravil, saj menimo, da bo tudi to koristna dodatna kontrola, tako za zdravnika kot za farmacevta, najbolj pa seveda koristi pacientu. Vpisali bomo vsa zdravila (na recept in brez recepta), prehranska dopolnila in medicinske pripomočke. Pacient bo imel z Osebno kartico zdravil vedno vse podatke pri roki, kar je zlasti pomembno pri izrednih situacijah, in če informacijski sistem ne bi deloval.
Sicer pa morajo pacienti samo sprejeti dejstvo, da več ne dobijo v ambulanti recepta v roke, ampak gredo v lekarno samo s KZZ. Pri eReceptu dejansko vidimo zelo veliko prednosti, zato pričakujemo, da bodo odgovorni nosilci projekta na Ministrstvu za zdravje napake, ki so jih opazili v izvajanju pilotnega projekta, čim prej odpravili in eRecept vpeljali v celoten sistem zdravstva. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
torek • 10. decembra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Člani popularne skupine One Direction še naprej podirajo rekorde, tokrat se lahko pohvalijo z najhitreje prodajanim albumom v Veliki Britanji v letu 2013. Njihov tretji studijski album Midnight Memories se je takoj po izidu prebil na prvo mesto uradne britanske lestvice albumov. Pred njimi je prvo mesto zasedal Robbie Williams in njegov album Swings Both Ways. Midnight Memories se je že po prvem tednu prodal v več kot 237.000 izvodih in tako s prvega mesta izpodrinil francoski dvojec Daft Punk in njun album Random Acces Memories. Z omenjenim uspehom so One Direction postali prvi glasbeniki po letu 2011, ki jim je uspelo že v prvem tednu prodati več kot 200.000 izvodov. Pred njimi se lahko s podobnim uspehom pohvali Michael Buble
s svojim božičnim albumom. ®®®
Ameriška zvezdnica Katy Perry je postala Unicefova ambasa-dorka dobre volje. Pevka je ob tem dejala: "Trudila se bom in storila vse, kar je v moji moči, da bom lahko pomagala otrokom in mladostnikom, ki prihajajo iz različnih sredin, vsi pa si želijo svetlejšo prihodnost." Katy Perry je v sklopu Unicefove misije letos že obiskala Madagaskar, eno izmed najsiromašnejših držav na svetu, in na ta način opozorila svetovno javnost na krizo, ki vlada v tej državi. Pred kratkim pa je preko socialnih omrežij pozva-
One Direction
Foto: cartoondollemporium.com
la vse ljudi, da podprejo Unicefove krizne kumanitarne napore za otroke, ki jih je ogrozil tajfun Haiyan, ki je prizadel Filipine. Kot Unicefova ambasadorka dobre volje se Katy Perry pridružuje impresivnemu seznamu, na katerem med drugimi najdemo tudi takšne zvezdnike, kot so Audrey Hepburn, David Beckham, Harry Belafonte, Orlando Bloom, Jackie Chan in Mia Farrow.
Album z naslovom AM zasedbe Arctic Monkeys je bil
po izboru znane glasbene revije NME proglašen za najboljši album v letu 2013. Omenjeni album je bil objavljen v septembru, na njem pa najdemo uspešnice, kot so Do I Wanna Know, R U Mine? in Why'd You Only
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
3.	ROYALS - LORDE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	UNDER CONTROL - CALVIN HARRIS / ALESSO / HURTS
2.	LET ME GO - GARY BARLOW
3.	STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	JUBEL - KLINGANDE
2.	LIEDER - ADEL TAWIL
3.	HEY BROTHER - AVICII
Call Me When You're High? Na drugo mesto so bralci te revije postavili album Yeezus, ki ga je posnel Kanye West, na tretje mesto pa skupino Queens Of The Stone Age in njihov album Like Clockwork. Pri omenjeni reviji pa so izbirali tudi največje hite leta 2013. V tej konkurenci je na prvem mestu daleč pred vsemi skladba Get Lucky, ki so jo posneli Daft Punk skupaj s Phar-rellom Williamsom in Nilom Rodgersom. Get Lucky so samo v Veliki Britaniji prodali v več kot milijon izvodih. Na drugem mestu so se znašli Arcade Fire s skladbo Reflektor, tretji pa so Arctic Monkeys z Do I Wanna Know.
Najboljši album leta 2013 po izboru revije NME:
1.	Arctic Monkeys - AM
2.	Kanye West - Yeezus
3.	Queens Of The Stone Age -Like Clockwork
Najboljša skladba leta 2013 po izboru revije NME:
1.	Daft Punk - Get Lucky
2.	Arcade Fire - Reflektor
3.	Arctic Monkeys - Do I Wanna Know?
Mlada talentirana pevka Lorde, ki prihaja iz Nove Zelandije, je že vse od septembra v centru svetovne glasbene pozornosti. V tem mesecu je namreč mladenka izdala svoj zelo uspešen debitantski studijski album Pure Heroin. Od takrat naprej je Lorde nastopila domala v vseh večjih
glasbenih TV-oddajah po svetu. Nazadnje smo jo videli na podelitvi avstralskih glasbenih nagrad ARIA. Ob tem pa se najstnica lahko pohvali še s tem, da je prvi singel z njenega albuma skladba Royals že kar 9 tednov na prvem mestu lestvice Billboard Hot 100. Prav tako pa je že 4 tedne na prvem mestu lestvice NAJ 11 Radija Ptuj. Pred dnevi je Lorde objavila novi video za naslednji singel z naslovom Team. Kadre za novi videospot pod taktirko režiserjev Young Replicant (The XX in Purity Ring) so posneli v Brooklynu.
®@®
2CELLOS Luka Šulic in Stjepan Hauser sta pred dnevi v sklopu turneje Eltona Johna nastopila v kultni dvorani Madison Square Gardenu v New Yorku. Kot ponavadi sta tudi tokrat odprla njegov koncert in s svojim strastnim in čutnim performansom navdušila zbrano občinstvo. Po nastopu v New Yorku se trojka seli v Evropo, kjer bodo skupaj nastopali vse do božičnih praznikov. Svoj pohod po evropskih glasbenih odrih bodo pričeli v znameniti dvorani Olympia v Parizu, nadaljevali pa v Moskvi, Pragi, Stockholmu, Oslu, Bruslju in Istanbulu. Ob koncu še zanimivost, da so njihovo prihajajočo skupno turnejo po Japonski, ki je predvidena za mesec prihodnje leto, razprodali v eni sami uri.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Droge
»Droge predstavljajo velik problem«, slišimo vsake toliko časa. Potrebno jih je prepovedati,
kriminalizirati in podobno, običajno sledi. S tem naj bi se drog nekako znebili. Vendar ali je temu res tako? Realnost kaže, da ni, in droge so še zmeraj precej prisotne. Dejstvo, daje nekaj prepovedano, namreč nikdar ničesar samo po sebi ne izboljša. Običajno situacijo le poslabša, saj na široko odpre vrata črnemu trgu in kriminalu. Tako je tudi z drogami.
Seveda večina drog (še posebej ob pretirani uporabi) negativno vpliva na posameznikovo duševno ter telesno zdravje, a kljub temu menim, da prepoved ni pravilna rešitev. Prvič, omejuje svobodo posameznika, da počne s svojim telesom kar želi, a ta argument se mi v tem primeru zdi še najmanj pomemben. Pomembnejše se mi zdi pogledati ter analizirati, kakšne učinke ima prepoved na uporabnike ter celoten družbeni sistem.
Dejstvo je, da droge zaradi prepovedi niso izginile. Kdor jih želi, jih bo tudi dobil. Razlika je
le v tem, da bo država ob tem ogromno denarja izgubila, namesto zaslužila, spremenilo pa se ne bo veliko. Policija in sodni sistem, ki preganjajo uporabnike drog, stanejo in to precej. Ravno tako zapor, kamor narkomana na koncu strpajo. In kaj se zgodi, ko tak uporabnik drog odsluži kazen? Ponavadi se vrne k uporabi drog in to je to, država pa je med tem zapravila nekaj tisoč ali deset tisoč evrov, ki bi jih recimo lahko namenila za boljše zdravstvene storitve.
Na drugi strani je veriga tistih, ki droge dobavljajo. Običajno jih dojemamo kot podleže in verjamemo, da če se jih bomo znebili, se bomo s tem znebili tudi celotnega problema. Osebno nisem tako prepričan in menim, da je potreben drugačen pristop. Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z drogo, namreč niso vzrok problema, so njegov produkt. So zgolj odgovor na povpraševanje in dokler bo povpraševanje, se bo zmeraj našel kdo, ki bo storitev ali produkt tudi nudil. Tako je zmeraj bilo. Edino, kar prepoved doseže, je to, da se trgovina preseli v »podzemlje«, ob tem pa se izogne vsakršni regulaciji, nadzoru ter plačilu davkov. Mar ne bi bilo bolje, ko bi lahko droge uporabniki kupili na primer v lekarnah, kjer bi bila čistost ter kvaliteta zagotovljeni, lekarne pa pod nadzorom? Poleg tega se ob tem ne bi financirale združbe, ki za seboj potegnejo celo vrsto kriminala in nasilja. Dvomim, da bi zaradi takšne ureditve množice drle v lekarne in zahtevale svojo dozo, skoraj prepričan pa sem, da bi to omejilo kriminal bolj kot vse zdajšnje policijske akcije.
Pomembno vprašanje, na katerega moramo odgovoriti je tudi, zakaj se ljudje sploh odločijo za uporabo drog? Slednja je v veliki meri predvsem družbeni problem. Zelo redko namreč po drogah posežejo izobraženi, uspešni ter srečni ljudje, ki imajo v življenju smisel. Droge v takšni ali drugačni obliki posamezniku zmeraj zagotavljajo užitek in ljudje se bodo k njim zatekli, če užitka ne bodo dosegli v drugih aspektih svojega življenja. Vprašanje je prav tako osveščenost o drogah, saj bolj kot nekdo pozna nevarnosti, ki jih določena aktivnost predstavlja, manjša je verjetnost, da se bo zanjo odločil.
Uporaba drog je neumna odločitev posameznika, s katero se ne bi strinjal, vendar ostajam
prepričan, da s sedanjim pristopom ne bomo veliko spremenili. Določeni posamezniki se bodo
zmeraj zatekali h kakšni drogi, legalni ali nelegalni. V obeh primerih si bodo škodovali ter zapravljali svoje življenje, le da jih bo v določenih primerih država preganjala, v drugih pa pustila pri miru in tiho pobrala trošarino. Problem niso droge in vprašanje ali so legalne ali ne. Problem so ljudje in tisto, kar jih žene k uporabi drog. Če ne bo kokain, bo pa pač kakšno lepilo, razredčilo, mešanica tablet ali konec koncev alkohol, ki je legalen, kljub temu, da povzroči neprimerljivo več smrti in nasilja kot vse ostale droge skupaj. Pa to seveda ni pobuda za njegovo prepoved.
Matic Hriberšek
l_e s t v
NAJ C y
NNA
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROYALS - LORDE
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHAN
3.	SOMETHING I NEED - ONE REPUBLICK
4.	HEY BROTHER - AVICII
5.	WINGS - BIRDY
6.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
7.	JUBEL - KLINGANDE
8.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDINi
9.	WRECK NG BALL - MILEY CYRUS
10.	BONFIRE HEART - JAMES BLUN1
11.	HOLES - PASSENGER
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 10. decembra 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
rižota s piščančjim filejem, endivija SREDA
zelenjavno-mesna enolončnica, skutine palačinke ČETRTEK
lečina kremna juha*, pita s šunko in smetano**,
solata
PETEK
kisla repa, zabeljen fižol, jabolčni zavitek SOBOTA
mleto meso v bolonjski omaki, njoki, radič NEDELJA
goveja juha z rezanci, kuhana govedina, hrenova omaka, pražen krompir, jabolčna čežana PONEDELJEK
jetrca v omaki, pire krompir, sladica
*Lečina kremna juha
Sestavine: 200 g leče (rdeče ali rjave), 1 čebula, 80 g prekajene slanine, 2 žlici olja, 1 l jušne osnove, sol, poper, kisla smetana. Lečo speremo in dobro odcedimo. Čebulo olupimo in
drobno sesekljamo. Prekajeno slanino narežemo na manjše koščke. V posodi segrejemo olje, dodamo čebulo ter pražimo, da porumeni. Dodamo koščke slanine in hitro popeče-mo. Dodamo lečo ter ostale sestavine in zalijemo z jušno osnovo. Počakamo, da zavre, nato pa znižamo temperaturo in kuhamo približno 30 minut. Ko je leča kuhana, jo zlijemo v mešalnik in zmiksamo. Zmiksano damo nazaj v posodo ter ji dodamo sol in poper. Pripravljeno juho serviramo v jušne skledice in okrasimo z žličko kisle smetane. Kot zakuho lahko uporabimo kroglice ali krutone.
**Pita s šunko in smetano
Sestavine: za nadev: 250 g kuhane šunke, 4 jajca, 2dcl sladke smetane, poper, sol; za testo: 250 g moke, 100 g masla, sol, voda.
Iz sestavin pripravimo testo ter ga oblikujemo v hlebček in za 30 minut odložimo v hladilnik. Šunko narežemo na kocke. Vskledo zlomimo jajca, dodamo šunko, sladko smetano, sol in poper ter dobro razmešamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Testo ločimo na dve polovici. Prvo polovico razvaljamo in odložimo v dobro namaščen pekač. Podeva-mo nadev ter pokrijemo z drugo razvaljano polovico testa. Pito pečemo v pečici približno 40 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
Smeh ni greh
©©© ŠTIRJE GOLI
Po nogometni tekmi je novinar opravil intervju z edinim strelcem: "Kako se počutite?" "Nekoliko sem utrujen, toda srečen. Dal sem štiri gole, in to vse z glavo!" "In kakšen je bil končni rezultat tekme?" "Dva proti dva." ©©©
OTROK NA POTI "Vi imate pa prekrasne otroke, gospa Kovačeva," je rekla nova soseda.
"Ja, štirje so, peti je pa na poti!"
"Kaj? In kdaj ga pričakujete?"
"Čez pet minut pride iz šole!" ©©©
INŠTRUKTORSKA Blondinka se je pripravljala na vozniški izpit. Med vožnjo ji je inštruktor ostro rekel: "Nehajte že premikati to ogledalo!"
"Zakaj? Saj v njem vidim
samo avtomobile za seboj!" ©©©
DAVČNA
Polž in koza sta stala pred davčno upravo in stavila, kdo se bo prej povzpel v prvo
nadstropje. Koza se je začela vzpenjati po stopnicah, in ko je prilezla v prvo nadstropje, je bil polž že tam. Veselo se je nasmehnil in ji dejal: "V davčni upravi z meketanjem ne prideš daleč. Tu se moraš
znati sliniti."
©©©
TEŽKI ČASI "Težki časi so prišli." "Kako to mislite, šef?" "Zdaj naših izdelkov nihče več ne kupuje. Niti tisti ne, ki že doslej niso plačevali tistega, kar so naročili." ©©©
CENIK
Prostitutki sta se tuširali in ena vpraša: "Kaj pa pomenijo te pike na tvoji zadnjici?" "To niso pike, to je cenik za slepe."
©©© PRI PORODU
Bodoča mamica v porodnišnici vpraša ginekologa: "Je moj mož lahko prisoten ob porodu?" Doktor nima nič proti: "Seveda, mi celo spodbujamo, da so očetje poleg." "Potem pa nič! Veste, onadva
ne prenašata drug drugega." ©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
3605
NAS ARHITEKT (BOGDAN)
ORGANIZIRANA SKUPINA LJUDI
DROGOVI, KI
DRŽIJO ŠKRIPCE NAD TKALCEM
RITMIČEN POUDAREK
IBSENOVA DRAMA
OŽIGALKARJI
SIBAK OTROK
VULKANSKI DIMNIK
PREPIR, PREREKANJE
NAVAL, NASKOK, ATAKA
PRIVIJALO, SVORA
NAS POLITIK (BORUT)
PREKLANJE
PODALJSEK PLEVE PRI KLASU
GRSKA ČRKA
JOŽE INGOLIČ
DEŽELNA BOLEZEN
ZOBNI VSADEK
KRONOME-TER, URA
ALBERT CAMUS
SPREJEM (ZASTAR.)
KAČJI GLAS
CIKLAMA (LJUDSKO)
ČETRTA DIMENZIJA
IT. PISATELJ (PIETRO)
ZVESTA ŽIVAL
PASTIRSKA IGRAČA
SESTAVA, ZGRADBA
PARKOVNO DREVO
DRAGO SELIGER
KATALOŽNI ZAPIS
NASELJE POD MENINO
PETER TRNOVŠEK
OGNOJEK
STAR KITAJSKI NOVEC
RUDNIK LIGNITA PRI TUZLI
GOBJI PECELJ
FRNIKOLA
SALA
PERJE PRI REPI
TOPLA TEKSTILNA TALNA OBLOGA
TLA POD VODO
MIŠO KONTREC
KIP, PODOBA
SREDISČA VRTENJ
NASA NOVINARKA ROS
DEL HLAČ
NAS PESNIK
DELAVSKA ENOTNOST
TRST
UDARNO VRTALO
MEHISKO ŽGANJE IZ SOKA AGAVE
PODOBE V SPANJU
NEKDANJI DELOV TEDNIK
TATINSKA PTICA
OKOSTJE

IZ BESEDE KARAS
AMERIŠKI ROCKOVSKI PEVEC (CHRIS)
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOČNA = naselje pod Menino, CNIDARIA = strokovno ime za ožigalkarje, NEK = vulkanski dimnik, OSORA = privijalo, svora, POSTATVE = drogovi, ki držijo škripce nad tkalcem, SPINDLER = slovenski arhitekt (Bogdan), ŠOMI = vzdevek pevca Miša Kontreca, TAEL = star kitajski novec.
■ywsi 'VWdS 'S>13131 '3("NVS Vlim 'd303AS 'OIOdOTM 31IIAI
'd3Z 'VIO 'IIAIOS 'ONO 'NOSI1I '1VN '139 'V>13d>1 'S30S9V 'Id 'SQ 'VS3ddlOVd TOHlSn 'ONI13dV 'SVO 'VllídOVIOVI 'IAI3f3ddZA 'd31QNIdS 'VldVQINO 'lOdVl 'VHOd3 'IVSVd 'SdONS :ouAejopoA '3>lNVZmY31 A31IS3d
torek • lO. decembra 20l3
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da je župan ptujske satelitske občine očitno zelo rad v soju žarometov, saj je njegova fara pri razsvetljavi tretja najpotratnejša v državi...
... da občina Zavrč (1638 prebivalcev) kandidira za naziv štajerska prestolnica: njihovi fuzbalerji so najprej premagali Maribor (111.170 prebivalcev), nato pa še Celje (48,556prebivalcev). Kaj sploh še ostane velikim?
... da se že najmlajši dandanes učijo (in naučijo), kako izrabiti računalniške sisteme za dosego cilja in zmage. Starejši pa to poskušajo prikriti z opravičilom o »fair playu«. Žalostno...
... da bodo letos najbolj težko dočakali Božička župani spodnjepodravskih občin. Obisk dobrega moža namreč sovpada z obvestilom, ali bodo še dobili kaj razvojnega denarja ali nič več.
... da v neki občini ugotavljajo, da posebnega »jagodnega izbora« za funkcijo ravnatelja šole nimajo, če-
prav so sicer znani po kar nekaj dobrih vinogradnikih.
. da v najstarejšem in (baje) najlepšem slovenskem mestu zaradi varčevanja in dobrodelno usmerjenega vodstva prazničnega ognjemeta ne bo; zato pa se dogajajo razni drugi (. )meti, v šterntalski in menda še v kateri okoliški občini pa bodo imeli tudi po dva.
. da so nekateri svetniki iz vrst usihajoče liberalne demokracije kljub optimističnim napovedim vodstva
stranke, ki zahteva sistematične spremembe, ponekod še vedno zmedeni, saj se pred volitvami v prihodnjem letu baje spletajo najrazličnejše tajne zaveze.
Vidi se ...
... da se tudi v Šterntalu bojijo, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri njih, saj se še ni pripetilo, da bi prvaka pozicije in opozicije nazdravljala tako sproščenih in vedrih obrazov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Vlasta Štumperger, Ptuj.
Iskrice
Foto: Rok Levičnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi današnja fotografija je ena tistih, ki zbuja nostalgijo. Sezona motoristov se namreč končuje oz. je že končana. Ampak spomini ostajajo ... tudi na tokratni mojstrski fotografiji, ki jo je posnel Rok Levičnik.
Vabimo vas k sodelovanju - pošljite nam vaše fotografije, ki so vam posebej pri srcu in jih želite deliti z nami!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
3		i		s				
e		s					e	
				i				e
i					1			
				2		s		
	3	2	i					s
			2				s	
e		3						
		4	3			i		2
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	OOO
Bik	vvv	©	€€€	OO
Dvojčka	v	©©	€€	OOO
Rai	vvv	©	€€	O
Lev	vv	©©©	€	OOO
Devica	v	©©	€€€	OO
Tehtnica	vv	©	€	OOO
Škorpijon	vvv	©©	€	OO
Strelec	v	©©	€€€	O
Kozorog	vv	©©©	€	OOO
Vodnar	vv	©©©	€€	O
Ribi	vvv	©©	€	OOO
(Vir: www.pregovor.com)
»Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.« Winston Churchill
»Strahopetnost sestoji iz želje po uspehu in strahu, da ne bi uspeli.« Neznan avtor
•kifk
»Umetnost biti drzen in hkrati zelo oprezen je umetnost uspeha.« Napoleon Bonaparte
»Uspeh je otrok predrznosti.« Voltaire
»Čim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas.« Axel Munthe •k**
»Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel.«
Earl Wilson
•k**
»Tisti, ki se preveč ukvarjajo z majhnimi rečmi, postanejo nesposobni za velike.« Francois de La Rochefoucauld
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: NASELJE PIVOLA
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. decembra. 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. decembra 2013
z* toPetd.mcc t^V^OM
info@zatopeldom.com	info@drvanadom.com
2ût0peld,m com ^V^OM info@zatopoidom.com	info@drvanadom.com
BUKOVA DRVA
Na voljo tudi: GABROVA DRVA, BREZOVA DRVA, HRASTOVA DRVA, DRVA ZA PICERIJE
Cena v skladišču: 113 Eur Cena s prevozom: 1 paleta	127 Eur
2-3 palete	123 Eur
4-9 palet	120 Eur
nad 10 palet 118 Eur
BRIKETI BUKOVI
Na voljo tudi: MEŠANI BRIKETI
Cena v skladišču: 179,99 Eur1
(Na paleti Ja 40 paketov pa 20kg - 800kg)
Cena s prevozom: 1 paleta	189,99 Eur
2-5 palet	184,99 Eur
nad 6 palet 179,99 Eur

PREMIUM PELETI "SAVA" PEČI TOPLING
Na voljo tudi: BIO PELETI In SMREKOVI PELETI Cena v skladišču: 244,99 Eur ^U^hA
N . Delete, drvq, ali kombinirane
Cena s prevozom 1T	254,99 Eur
(1pal(105M(fl)=2ff7,74 Eur]
2-5 Ton	249,99 Eur
(1pal(105Mfl)B262,4a Eur)
nad 6 Ton	244,99 Eur
|1p»l(10B0fcs)-257,24 Eur]
m^m
: , m

PELETI SMREKA AVSTRIJA - Premium razred
7:- -	b.
Cena v skladišču: 304,99 Eur
Cena s prevoza 1 pal 2-5 pal nad 6 pal
ČISTILO ZA KOTLE,
V časopisu Štajerski tednik je za naročnike v času od 29.11. do 06.21. potekala akcija ogled predbožičnega Salzburga za 53,00 € za dve osebi.
Seznam izžrebancev:
Horvat Friderik, Zabovci 39, 2281 MARKOVCI Karneža Kristina, Stogovci 24/a, 2322 MAJŠPERK Pihler Marija, Podvinci 23a, 2250 PTUJ Divjak Jelica, Grlinci 10, 2256JURŠINCI Meznarič Ivanka, Bresnica 48, 2273 PODGORCI Planinšek Albina, Župečja vas 2, 2324 LOVRENC NA DR. POLJU
Tement Danica, Zabovci 46, 2281 MARKOVCI BrodnjakAnton, Placar 19, 2253 DESTRNIK GajštJožef, Podlože 63, 2323 PTUJSKA GORA Marin Elizabeta, Podgorci 78, 2273 PODGORCI Nedeljko Viktor, Juršinci 17, 2256 JURŠINCI
BezjakAngela, Zabovci 50, 2281 MARKOVCI ZajšekMilica, Podlože 12, 2323 PTUJSKA GORA Valič Marija, Moškanjci 22, 2272 GORIŠNICA Peter Stanko, Hlaponci 48, 2257 POLENŠAK Vrabič Marjetka, Vičava 107, PTUJ Plohl Marta, Savci 55, 2258 SVETI TOMAŽ Meglič Franc, Spuhlja 100/a, 2250 PTUJ Skok Danica, Njiverce vas 37, 2325 KIDRIČEVO Novak Marta, Rotman 39/a, 2256 JURŠINCI HorvatJože, Trgovišče 13, 2274 VELIKA NEDELJA Kotolenko Ljudmila, Goričak 12, 2283 ZAVRČ
ODHOD: iz Ptuja izpred železniške postaje bo21. 12. 2013 ob 5.00 zjutraj.
Vašo dopisnico smo izžrebali in tako ste postali srečen udeleženec našega nagradnega izleta. Prosimo vas, da nas čim prej, oziroma najkasneje do torka, 17.12. do 12. ure, obiščete v našem tajništvu in potrdite vašo udeležbo na našem prazničnem avtobusu in poravnate 53,00 €, ter nam zaupate podatke od sopotnika. V primeru, da se izleta ne boste udeležili nas prosim obvestite, da bomo namesto vas izžrebali drugega naročnika, ki bo potoval z nami.
Za vse informacije pa smo vam na voljo na 02 749 34 30.
Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, cestnine, parkirnine in dajatve, vse oglede po programu, slovensko vodenje in organizacijo potovanja.
ČESTITAMO!
V podjetju pod imenom blagovne znamke Za topel dom in Drva na dom, že nekai let s programom iz področja obnovijMh virov energije gospodinjstva, pa tudi podjetja oskrbujemo s kvalitetnimi kurM. Med slednje vsekakor sodijo drva različnih dimenzij, tesno zložena v paleto. Odlika omenjenih je velika lesna masa, saj drevesa Iz katerih se pildelulelo drva rasejo v visokogorju. Vso več gospodinjstev se oskrbuje z briketi različnih sestavin iz našega programa, kakor tudi s peleti. Tako briketi, kot tudi peiefl sodijo v visoko kalorični razred. V prodajnem programu ponujamo kvalitetne kotle za centralno ogrevanje na drva, kombinirane in na polete. V našem bogatem programu pa se poleg peči na pelete za ogrevanje manjših prostorov lahko oskrbite tudi z inox ali alu dimnimi cevmi in posameznimi priključki, sesalci za pepel, aditM za izgorevanje smol v kotlih in dimnih sistemih ter detektorji monoksida. Vsekakor pa velja omeniti tudi ne zanemarljivo opombo, da lahko blago naročile preko brezplačne telefonske številke 08082 40, spletnih strani wwwjatopoidom.com in www.drvanadom.com in da cena vključuje tudi dostavo in razkladanje naročenega blaga na vaš dom ali poslovne prostore.
wwwjatopeldom.com
www.drvanadom.com
PARADA 2013
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
četrtek, 26.12.2013, ob 16. uri
VCLIKfl BOŽIČNO-NOVOlCTNfl PRIRCDITCV
»zn Mfil€ IN V€LIK€«j_^
v petek, 27. decembra, ob 16. ur! ^	^^
o v čportm dvoran! Center o
/ Y ' --- |Q9 W
• SPIM	•
- DEDEK MRAZ USTVARJALNE DELAVNICE , ~
www.rtd!o-tednIlcsI
www.radîo-tednïlcsï £
www.radio-tednik.si
torek • 10. decembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 10. december
17:00 Lenart, Knjižnica: bralni večer z bralnim krožkom knjižnice
Sreda, 11. december
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aja Zamolo Sharlatanus Maximus, za šole in izven
16:00 Lenart, Knjižnica: predstava za otroke Zdravilo za medveda, otroška
gledališka skupina OŠ Voličina 17:00 Selce, Kulturni dom: škratovanje in predstava Čevljar in palčka, Družinskega gledališča Kolenc, OŠ Voličina 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, galerija FO.VI 2: odprtje razstave Odprti depoji Art Stays 2003-2013, slikarstvo iz ptujskih ateljejev
Četrtek, 12. december
18:00 Cirkovce, Vila Amalija: Festival idej, zimske urice, potopisno predavanje
Davorina Uriha 18:00 Lenart, Dom kulture: Glasbene poslastice, GŠ Lenart 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarni večer, Tone Partljič - Pasja ulica, trio
harmonik GŠ Karola Pahorja Ptuj 19:00 Ptuj, Narodni dom: društveni večer DPD Svoboda Ptuj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Paule Vogel, Najstarejša obrt, za
Petek, 13. december
10:30 Slovenska Bistrica, RIC: božični sejem s praznično ponudbo, krasitev
prazničnih drevesc, otroci OŠ in vrtca 16:00 Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, do 20.00, na Trgu osvoboditve ob 18.30 Nejc Kurbus in Sara Hercog, v Kulturnem domu Selce ob 18.00 glasbena prireditev Čas okrog božiča 16:00 Ptuj, Fuerstova hiša, Krempljeva 1: BazArt, tridnevni predpraznični
kulturno-umetniški sejem, Zavod Itadakimsu 17:00 Slovenska Bistrica, grad: Doživetje v grajski kuhinji, peka lucijinega
kruha - zimsko obredno pecivo, na praznik lucijino 18:00 Cirkovce, Vila Amalija: Festival idej, koncert vokalno-instrumentalne
skupine Unisono 18:00 Slovenska Bistrica, Grad: Orkester GŠ Slovenska Bistrica
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 12. december: 17:00 Gremo mi po svoje 2; 19:00 Hannah Arendt. Petek, 13. december: 15:30 Gremo mi po svoje 2; 17:05 Smrt v ledu; 19:00
projekcija filma Hannah Arendt in pogovor z dr. Vlasto Jalušič. Sobota, 14. december: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Slon I in ustvarjalna delavnica, izdelajmo animirano voščilnico; 16:00 Gremo mi po svoje 2; 18:00 Smrt v letu; 20:00 Hannah Arendt. Nedelja, 15. december: 16:00 Gremo mi po svoje 2; 18:00 Smrt v ledu; 20:00 Hannah Arendt.
SIP
08:00 35 let KD Destrrik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 LjudsKi pevci se predstavijo 18:00 TV prodaja 18:30 Deslrnih - Iz domače skrinje 20:00 135 let časopisa na Ptujskem 21:30 Oddaja Iz občine Destrnik 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 Iz mošta vino, pridi na H ajdi no 2 10:00 Martinovanje v Ormožu 11:30 TV prodaja 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Dobrodelni koncert OŠ Hajdina 21:30 Hajdina-iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 Koncert Karitas, Ptuj 2013 09:45 Ljudski pevci se predstavijo 11:15 Ujemi sanje 12:45 Video strani 18:00 SKL
19:40 Ptujska kronika 20:00 Miklavžev koncert v Dornavi 21:30 Dornava-)z domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiča domače reje, težkega od 200 do 250 kg. Tel. 761
01 03._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
Nastopili bodo:
Ans.SPEV MIRAN RUDAN Ans. PETKA DEJAN VUNJAK GADI NATALIJA KOLŠEK NÄVI HAN KE Ans. BISERI SAŠA LENDERO CALYPSO BRIGITA ŠULER MAJA ODERLAP
VESELE ŠTAJERKE Ans. ROKA ŽLINDRE Ans. PEGAZ NEMIR
POSKOČNI MUZIKANTI ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA MODRIJANI
SLOVENSKI MUZIKANTJE Ans. DONAČKA TANJA ŽAGAR ALFI NIPIč REBEKA DREMELJ
ZLATI POKROVITELJ
ORGANIZATOR
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Bila si nam za vzgled, kot sončni žarek nas grela. Pogrešali te bomo.
ZAHVALA
ob izgubi drage prijateljice, tete in sestre
Zofke Sedlašek
20. 5. 1934 t 29. 11. 2013
VINARSKI TRG 7, PTUJ
zadnja leta oskrbovanka Doma Ptuj
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem Geodetske uprave Ptuj, ki so jo vsa leta obiskovali. Hvala vsem uslužbencem Doma za res lepo oskrbo. Hvala družini Meško za vso pomoč. Zahvala patru Jožetu O., ki jo je več kot 10 let obiskoval, za pogrebni obred in sveto mašo in hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Žalujoči: njeni najdražji
PRODAM prašiče, težke od 40 do 150 kg. Tel. 041 986 390._
PRODAM bikce simentalce, težke 150 kg. Tel. 041 913 958._
PRODAMO suha bukova drva. Možna dostava. 041 610 210 ali 02
769 15 91._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 4 € za žival. Nar. po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek,
Starše 23._
PRODAM bikca simentalca, težkega
160 kg. Tel. 051 345 549._
PRODAM odojke od 25 do 30 kg in prašiča 150 kg. Tel. 041 484 591. PRODAM dva prašiča, težka okrog 250 kg, domače reje. Tel. 031 422
067._
PRODAM prašiča, težkega od 100 do 120 kg, in domači med (akcija, kostanj in cvetlični) tel. 070 635 551. PRODAM traktor IMT 533 s plugi, bočno koso in jermenico. Tel. 031 241 984.
NEPREMIČNINE
BLIZU PTUJA gradimo novo naselje vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36.

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 10.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:45 Shranjena učenost - pon. 10:00 Info kanal 10:25 Po zdravje - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo lestvica)-
12. oddaja-pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 2:40 - Glasbeni predan 3:00 Pomurski tednik-pon. 3:30 Info kanal 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:20 Film Campus: Moderno dekle - pon. 6:30 Kuhinjica 7:00 SnortGio) - 22.oddaja 7:30 Motoscena - 26.oddaja 8:00 Ptujska kronika - pon. i.»«»---i----------|lje-!-
_______,_________„ življenja- pon.
8:35 Bela celina - pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
20 00 Pt ''BmiTka 20l20 Povabilo nakavo (Eiejan Zavec) - pon. 21:00 Ptujske odrske deske -14. oddaja - pon. 21:30 Dan soomina: Ena sama sekunda je
dovolj - pon. 21:45 Izzivi trenda staranja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 11.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
11. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Info kanal
4:00 Gostilna »Pr Francet« - 57. oddaja - pon. 1:00 Info kanal j:3u JKuhinjica
7:00 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 7:25 Film od blizu:Rutina - pon. 7:30 To bo moj poklic: Farmacevt, tehnolog in ekarnar- pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:00 Povabilo na kavo (Dejan Zavec) 18:35 Široko oko - 9. oddaja - pon. 18:55 Zemlja in mi - 22. oddaja -oon. 19:25 Glasbena 8 - (slo lestvica)-
12. oddaja - pon.
21:15 Motoscena - 26. oddaja - pon. 21:35 Regi TV Gorišnica 22:45 Glasbeni predah 23.00 Info kanal
Četrtek 12.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal - pon. 10:35 Motoscena - 26. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo lestvica)
12. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal
13:20 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) 13:55 Info kanal - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Film Campus: Kot doma -pon. 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko - 9. oddaja - pon. 17:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 17:50 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika - pon.
18=25 Film od blizu: Ustvarjalna blokada - pon. 18:30 Sport(no)-22. oddaja-pon. 19:00 Po zdravje - 5.oddaja - pon.d
19:35 Dan spomina: Ena sama sekunda je
dovolj - pon. 19:50 Glasbeni predah
ortika -
pon.
______________ lestvica) -
12. oddaja - PIlEMIERA 20:55 Jri - avtorski projekt Božene Krivec pon. 21:35 Cista umetnost - 26. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi - 22. oddaja - pon. 22:50 Info Kanal
Spremljat» nas lahko tudi na 12 in SIOLIV
Štaj&iika, budilka.
89,8 98,2 104,3 M k
www.
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Štajerslgj
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	lrenaZelenikJanežovskiVrk 14 a, 2253 Destrnik
2.	Franc Topolovec, Plajnsko 19,2322 Majšperk
3.	AntonDvorška, Po^lože 83,2323 Ptujska Gora
4.Janko	Marok, Tržec 48 a, 2284 Vi^em pri Ptuju
5.JožefBigec,	Podvincho, 2250 Ptuj
HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Termalni Park
Ttrme Ptuj
6.	Miran Krajnc, Hauptmaničeva 8,2251 Ptuj
7.	Matija Filipič, VinskiVrk 52,2275 Miklavž pri Ormožu
8.Janez	Majcen, Spanci 2,2258 Sv. Tomaž
9.	Alojz Plajnšek, Gorenjski Vrk 12 b, 2283 Zavrč
10.	Franc Berlak, Zupetinci 31,2236 Cerkvenjak
Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti.
Ptuj • Za večjo varnost na naših cestah
Podpisali pogodbo za donacijo merilne naprave
V četrtek, 5. decembra, je bila na ploščadi pred Tuning centrom v Ptuju nevsakdanja slovesnost, na kateri so podpisali donacijsko pogodbo za merilnik hitrosti, ki ga je mestni občini Ptuj podarilo podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires.
Mestna občina Ptuj se je letos prijavila na razpis Projekt za varnost otrok - namestitev prikazovalnika hitrosti, podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires iz Kranja. Bila je uspešna in tako so prikazovalnik hitrosti že namestili v bližini OŠ Ljudski vrt. V četrtek sta na Ptuju pogodbo slovesno podpisala še župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan in Bogomir Kraševec iz podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires.
Župan Čelan se je dona-torjem za merilnik hitrosti iz
srca zahvalil in poudaril, da je to pomemben prispevek k ozaveščanju in zavedanju, da je težka noga v osebnem avtomobilu lahko za vsakega od nas usodno nevarna. Varnost v prometu je tudi ena od prioritetnih nalog v MO Ptuj, kjer prek varnostnega sosveta skrbijo za to, da bi bilo čim manj prometnih nesreč, še posebej tistih s hudimi ali tragičnimi posledicami. Vse otroke pa je pozval, naj tiste voznike, ki bodo mimo merilca vozili prehitro, na to tudi opozarjajo.
Foto: M. Ozmec
Pred Tuning centrom so se zbrali učenci Osnovne šole Ljudski vrt s predstavniki podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires in županom mestne občine Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Pogodbo o donaciji sta podpisala predstavnik podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires Bogomir Krašovec (levo) in župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Vodja Marketinga v podjetju Goodyear Dunlop Sava Tires Simona Dijak se je za sodelovanje zahvalila poslovnemu partnerju Tuning centru v Ptuju, nato pa poudarila, da je skrb za varnost ena od temeljnih prioritet blagovne znam-
ke Goodyear po vsem svetu. Pred petimi leti so zato pričeli razdeljevati otroške varnostne brezrokavnike šolam in vrtcem po vsej Sloveniji in jih do danes podarili že več kot 50.000. Pred dvema letoma pa so začeli še projekt podelje-
vanja prikazovalnikov hitrosti vožnje v različnih občinah po Sloveniji in jih doslej podelili že 26. V zahvalo so učenci od 1. do 3. razreda OŠ Ljudski vrt pripravili še kratek kulturni program.
-OM
Ptuj • Tragičen dogodek na Dornavski cesti
Skrivnosten umor 59-letnega podjetnika
Od petka zjutraj na Ptuju in v okolici odmeva tragična zgodba o tem, zakaj je v petek, 6. decembra, zgodaj zjutraj, ugasnilo življenje 59-letnega podjetnika Franca (Branka) Klinca. Med ljudmi je slišati takšna in drugačna ugibanja, policisti informacij o motivu za umor in poteku iskanja osumljenca zaradi interesa preiskave ne dajejo. Pokojni naj bi bil večkrat ustreljen.
Osebna kronika
Rojstva: Helena Kotar, Ul. 25. maja 16, Ptuj - deklica Tina; Nina Holc, Remčeva 12, Ptuj
-	deček Blaž; Dunja Križanec, Sp. Sečovo 70 e, Rogaška Slatina - deklica Taja; Nina Držaj, Brstje 14 b, Ptuj - deklica Zara; Adrijana Pulko, Zg. Prebukovje 1, Šmartno na Pohorju - deček Tadej; Romana Šorn, Mestni Vrh 46, Ptuj -deček Luka; Mojca Stramič, Zg. Pristava 4 a, Ptujska Gora
-	deček Urban; Martina Horvat, Dornava 38, Dornava -deklica Alina; Patricija Mulec, Dornava 41, Dornava - deček Vid; Susanne Carmen Paul, Mezgovci ob Pesnici 34, Dornava - deklica Zala; Banbua Napaporn, Brezina 87 a, Slovenske Konjice - deček Alex; Rebeka Breznik, Tibolci 17 b, Gorišnica - deček Nace. Umrli so: Franc Planinc, Že-tale 33, roj. 1935 - umrl 28. novembra 2013; Jožef Vuzem, Prerad 7, roj. 1936 - umrl 28. novembra 2013; Terezija Rogina, roj. Muršek, Pobrežje 73, roj. 1921-umrla 30. novembra 2013; Zofija Rajšp, roj. Polič, Nova vas pri Ptuju 121, Ptuj, rojena 1930 - umrla 28. novembra 2013; Marija Žuran, roj. Pšajd, Rimska ploščad 8, Ptuj, roj. 1929 - umrla
1.	decembra 2013; Ana Marija Jugovič, Gregorčičev drevored 11, Ptuj, rojena 1932
-	umrla 1. decembra 2013; Darina Kolarič, roj. Jesenovec, Potrčeva cesta 42, Ptuj, rojena 1934 - umrla 2. decembra 2013; Henrik Erjavec, Ob Dravi 4 d, Ptuj, rojen 1939 - umrl
2.	decembra 2013; Mirko Nemec, Mezgovci ob Pesnici 17, roj. 1943 - umrl 1. decembra 2013; Štefanija Gajser, roj. Kešpert, Žetale 31, roj. 1924
-	umrla 2. decembra 2013; Branko Kos, Žetale 7, rojen 1955 - umrl 3. decembra 2013; Franc Kozel, Ob železnici 6, Ptuj, rojen 1933 - umrl 30. novembra 2013.
Klinc je bil podjetnik skoraj štiri desetletja. Veljal je za priznanega tapetnika, družina Klinc je poznana tudi po izdelavi kurentij. Obrtniško dejavnost je preminuli podjetnik pričel v delavnici ob družinski hiši na Rogoznici, sredi devetdesetih let je na Ptuju, v obrtni coni, zgradil pohištveni center, gostinski lokal in kegljišče. Podjetnik se je pred časom s svojo soprogo razšel, vodenje pohištvenega centra je prepustil hčeram, sam pa je še naprej vodil gostinski lokal. Poimenoval ga je Gostilna za prijatelje. Pokojni Klinc naj bi večkrat v lokalu prespal in tako naj bi bilo tudi na usodno noč med 5. in 6. decembrom. Zjutraj, nekaj pred 7. uro, naj
bi ga v lokalu negibnega našla natakarica. Vest o tem, da se »pri Deta centru nekaj dogaja«, se je po Ptuju razširila že okrog pol osme ure, saj so policisti dostop do objekta iz vseh strani zapečatili. Policisti so bili v petek z informacijami zelo skopi. Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Maribor, je ob 10.30 v prvem sporočilu za javnost zapisal: »Policija je bila danes, nekaj minut po 7. uri, obveščena, da so v gostinskem lokalu na Ptuju našli mrtvega 59-letnega lastnika lokala. Na kraju so mrliška oglednica, policisti in mariborski kriminalisti, ki bodo pod vodstvom ptujske dežurne preiskovalne sodnice in ob
navzočnosti ptujske dežurne državne tožilke opravili ogled. Dosedanje ugotovitve kažejo na to, da je moški umrl nasilne smrti.« Ob 13. uri je nato v zvezi z dogodkom pred medije stopil vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor Robert Munda. Bil je sicer zelo redkobeseden, a je potrdil, da zaenkrat vse kaže na to, da je šlo za nasilno smrt. Možnosti, da bi lahko bilo v objekt tudi vlomljeno, prvi mož mariborskih kriminalistov ni želel komentirati. Je pa dejal, da se zbi-
rajo vsa relevantna obvestila in dokazi, ki bi policiste lahko pripeljali do osumljenca. »Preiskava kaznivega dejanja še poteka in se bo nadaljevala do prijetja osumljenca. Žal zaradi tega o ugotovljenih dejstvih ne morem govoriti. Objekt je še vedno zapečaten,« je bil v svojem pojasnilu kratek Mun-da. Več o dogodku naj bi bilo znanega v prihodnjih dneh, policija pa poziva vse, ki imajo kakršne koli informacije, naj jim jih posredujejo.
Mojca Zemljane
Policisti, forenziki in kriminalisti se s preiskavo od petka dalje intenzivno ukvarjajo.
Napoved vremena za Slovenijo
Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.
Poslovni objekt na Dornavski cesti, v katerem se je zgodil umor, je od petka zapečaten.
Danes bo v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo delno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megleno. Zvečer in v noči na sredo se bo pooblačilo tudi v osrednjih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 1, na Primorskem do 5, najvišje dnevne pa od 2 do 7, na Primorskem do okoli 10 stopinj C.
Obeti
V sredo se bo na zahodu zjasnilo, drugod pa bo še pretežno oblačno. V četrtek bo pretežno jasno, le na severovzhodu bo še pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla.
Foto: PK
Foto: PK