Ane (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 48. “ESLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 5. DECEMBRA (diciembre) 1957 Visoka cena za mir Odkar so v avgustu leta 1945 prene¬ hale sovražnosti ob zaključku druge svetovne vojne, je minilo dvanajst let. V tem, za zgodovino tako kratkem raz¬ dobju, sta se dva zaveznika prelevila v nasprotnika. Svet je presekan na dvo¬ je: v komunistični vzhod in demokra¬ tični zahod. Nad obema pa visi grožnja tretje svetovne vojne z atomskimi o- rožji, uničevanjem in razvalinami, kakr¬ šnih si povprečen zemljan niti pred¬ stavljati ne more. Takoj po drugi svetovni vojni so mi¬ slili Američani, da imajo s svojo atom¬ sko bombo sredstvo, s katerim lahko za desetletja garantirajo mir na svetu. Hu¬ do je bilo razočaranje, ko so Sovjeti dokazali v nekaj letih, da jo tudi že imajo. Za Ameriko je prišlo spoznanje, da ni dovolj, imeti polna skladišča o- rožja; potrebno je več, skladišča mora¬ jo biti polna najmodernejšega in najno¬ vejšega orožja. Tako se je začela oboroževalna tekma med zahodom in vzhodom. Ta 'iz dneva v dan raste iz čisto enostavnega ame¬ riškega razmišljanja, ki ga lahko ozna¬ čimo s temile besedami: Severne Ame¬ rike se nihče ne bo upal napasti vse dot¬ lej, dokler bo Amerika imela najmoder¬ nejše in boljše orožje kakor katerikoli drug nasprotnik. In imela ga bo, ima ga! Toda tehnika, zlasti pa oboroževal¬ na tehnika v današnjih časih, hitro na- • preduje. To, kar je bilo lani najnovejše, je letos že vsakdanje, prihodnje leto že zastarelo. Najlepši dokaz zato je usoda ame¬ riške bombnika B-36. Načrti zanj so bi¬ li napravljeni že konec 1. 1941. šele 1. 1946 je bil ta bombnik tako izpopol¬ njen, da bi bil za rabo v vojni, ki je pa hvala Bogu ni bilo. Od leta 1947 naprej so tovarne v velikih množinah začele dobavljati ta najmodernejša letala ame¬ riški vojski. Toda že leta 1949 je nastal na papirju načrt za bombnik B-52. Za izdelavo tega, mnogo boljšega in moder¬ nejšega bombnika, je bilo treba žrtvo¬ vati celo vrsto let za poskuse tako da se je izdelovanje bombnikov B-52 v več¬ jem številu zavleklo vse do letos, ko je ameriška vojska dobila že vsega sku¬ paj 150 takih bombnikov. V prihodnjih letih bodo tovarne izdelale še 450 bomb¬ nikov B-52, tako da bo ameriška vojska premogla vsega skupaj 600 takih naj¬ modernejših letečih trdnjav, ki smo jih nekaj pred nedavnim videli tudi leteti nad Buenos Airesom. Kaj bo pa z bombniki B-36, ki so ve¬ ljali vsega skupaj okrog 2000 milijonov dolarjev in ki čakajo neuporabljeni v skladiščih? Vodstvo ameriške vojske je mnenja, da so storili svojo dolžnost: v primeru nevarnosti bi jih svoj čas lahko uporabili kot najmodernejše orožje, da bi ponesli atomske bombe na druge ce¬ line. Zato so jih neuporabljene začeli demontirati in večji del vsega materia¬ la, iz katerih so bombniki sestavljeni, gre kot staro železo v — plavže. Pred desetimi leti je bombnik B-36 začel pri¬ hajati iz tovarn, po desetih letih gre med staro šaro. In vendar so prvi izde¬ lani bombniki B-36 veljali po 50 mili¬ jonov dolarjev, kasne si in v seriji iz¬ delani pa po 5 milijonov dolarjev. Danes prihaja bombnik B-52 iz to¬ varn v serijski izdelavi in stane po 8 milijonov dolarjev, če ne bo vojne, ga bo čez deset let doletela ista usoda, kot je zadela sedaj bombnik B-36. šel bo med staro šaro, na njegovo mesto pa bo stopil bol ši in modernejši. Tako vi¬ dimo, da oboroževanje danes ne pomenja toliko nabiranja orožja na velike zalo¬ ge, ampak pomeni pred vsem stalno zboljševanje orežja in sposobnost to¬ varn, izdelovati najboljše, zadnje orož¬ je v primeru potrebe v zadostni količi¬ ni. Zato gre večji del stroškov za oboro¬ ževanje prav za izboljšave in izume naj¬ modernejšega orožja in za pripravo to¬ varn, ki naj orožje v seriji izdelujejo. Za to stalno pripravljenost je treba seveda plačati precejšnjo ceno. Tako so v Sev. Ameriki skozi zadnja leta vsako Hruščev in moskovska deklaracija Ob .koncu zborovanj predsednikov ko¬ munističnih strank satelitskih držav, ki so bila ob priliki 40. letnice komunizma v ZSSR, je Moskva objavila skupno de¬ klaracijo teh predsednikov o preteklen in bodočem delovanju komunizma v svetu. Podpisali .so jo vsi predsedniki kom. strank, razen Kardelja, ki se je, kot zastopnik obolelega Tita, pred pod¬ pisom deklaracije vrnil iz Moskve v Ju¬ goslavijo. Iz deklaracije je razvidno, da se je doba zmanjšanega nadzorstva Moskve nad satelitskimi komunističnimi režimi pravkar končala. Moskovski diktator Hruščev je jasno dal vedeti vsem sate¬ litskim komunističnim strankam, da mu ni več za šolske debate o pravicah posa¬ meznih kom. strank. Iz nedavnih moskovskih izjav je raz¬ vidno, da so v Kremlju mnenja, da si je ZSSR pridobila velike prednosti v sve¬ tovni politični borbi, ko ji je Zahod priznal, da sovjetska znanost prednjači pred zahodno na polju superorožij. Hru¬ ščev se je odločil izkoristiti te predno¬ sti do zadnje možnosti, predno mu uide¬ jo iz rok. Enotnost ciljev Njegov program je poln nevarnosti. Zato. je vrhovno poveljstvo svetovnega komunizma strnilo svoje vrste in obja¬ vilo deklaracijo O enotnih ciljih in na¬ menih .svetovnega komunizma in dolo¬ čilo propagandno linijo, ki ji morajo slediti posamezne komunistične stran¬ ke, da bodo pomagale uspešni izvedbi naslednje stopnje komunistične ekspan¬ zije. Prvi cilji te ekspanzije so neopredelje¬ ni narodi in nerazvita področja v Aziji, Afriki in na Srednjem Vzhodu. Da jim bo prodiranje uspelo, bodo sovjeti vzdr¬ ževali stalen pritisk na ta področja z agitacijo proti obstoječemu redu, pred¬ vsem na Srednjem Vzhodu. Arabski položaj na področju od Per¬ zijskega zaliva do Maroka je tako eks¬ ploziven, da more nevihta izbruhniti vsak trenutek. Področje je take strate¬ ške važnosti in tako življenjskega po¬ mena za Evropo, da se bo nujno sleher¬ na eksplozija spremenila v spopad veli¬ kega obsega ali celo v tretjo svetovno vojno. Zato Hruščev in drugi moskovski ko¬ munisti skrbno pripravljajo teren za na¬ daljnje prodirranje v tej smeri. Del teh priprav predstavlja glasna sovjetska propaganda o miru za vsako ceno (tudi za ceno vojne, je satirično pripomnil neki ameriški diplomat), to se pravi, za mir po sovjetskem vzorcu. Sovjetski mir pomeni pravico delovanja Moskve brez vmešavanja zapadnega sveta. Enotna avtoriteta Da izvedejo ta svoj načrt, mogotci v Kremlju ne morejo dopuščati vprašanj in dvomov o svoji vrhovni avtoriteti glede zadev, ki se tičejo svetovne ko¬ munistične revolucije. Zato moskovska deklaracija posveča le kratek stavek ideji, ki se je prvič rodila v glavah ju¬ goslovanskih komunistov, da “je več različnih poti do socializma.” Temelji so za vse isti, poudarja deklaracija. O- snovno načelo je bilo in ostaja “medna¬ rodna diktatura proletariata”, kar po¬ meni priznanje vodilne vloge In avtori¬ tete Moskve nad vsemi komunističnimi strankami. Zato so zapadni strokovnjaki mnenja, da bo Moskva v bodoče v kali zatrla sle¬ herni poskus osamosvojitve katere koli komunistične stranke v satelitskih dr¬ žavah ali na zapadu, kakor je to posku¬ šala kom. stranka na Poljskem. Hruščev na vrhu Hruščev se je postavil na vrh te mo¬ skovske diktature svetovnega proleta¬ riata in namerava na vrhu ostati. Slučaj/ maršala žukova je bil, kakor izgleda, zadnja ovira na poti, na katero je stopil Hruščev za dosego vrhovne oblasti nad komunizmom. Bližal se je temu položaju previdno že od Stalinove smrti leta 1953. Svoje tekmece je ene¬ ga za drugim odstavljal, odstranjeval, pošiljal v izgnanstvo in tudi likvidiral. Pet najvažnejših položajev v sovjet¬ ski vladi so tajništvo KP, predsedništvo, poveljstvo tajne policije, zunanje mi¬ nistrstvo in obrambno ministrstvo. Sta¬ lin je bil vodja stranke in predsednik ob svoji smrti. Kontroliral je tudi tajno policijo preko Berije, medtem ko sta bila Višinski zunanji, maršal Bu'ganin pa obrambni minister. Ko se je zmeš¬ njava zaradi diktatorjeve smrti polegla sta samo Bulganin in Beria obdržala svoji mesti, .beria je dobil "še večjo moč v svoje roke. Stalinov položaj tajnika KP in predsednika sta prevzela Hruščev in Malenkov. Stari boljševik Molotov je postal zunanji minister namesto Višin¬ skega, ki je bil poslan v ZN kot vodja sovjetske delegacije. Višinski je umrl v New Yorku. Beria je kmalu izgubil svoj položaj. Julija 1953 je bil odstavljen kot šef taj¬ ne policije ter je bila izvršitev njego¬ ve smrtne obsodbe objavljena decembra istega leta. Policijo sedaj vodi tkzv. “Komisija za državno varnost”, ki jo nadzorujejo sovjetski mogotci. Malenkov je bil odstavljen februarja 1955. Priznal je “nezmožnost za vod¬ stvo” ter je postal minister za elektriko, dve leti pozneje pa je bil izgnan v od Moške 2500 km oddaljeni Ust-Ka- i menogorsk v Vzhodnem Kazakstanu kot ravnatelj neke električne centrale. Naslednji na vrsti je bil Molotov. Zu¬ nanje ministrstvo mu je Hruščev odvzel junija 1956 ter ga leto pozneje izgnal za veleposlanika v od Moskve 3900 km oddaljeni Ulan-Bator v Zunanjo Mon¬ golijo, sovjetsko satelitsko državo na Daljnem Vzhodu. Šepilov, urednik “Pravde, je kot na¬ slednik Molotova obdržal svoj položaj zunanjega ministra nekaj več kot eno leto. Izgnan je bil za profesorja v Frun- ze v 2500 km oddaljeni institut na kir¬ giških stepah. Nazadnje se je Hruščev spravil še na žukova, ki je zasedel mesto obrambne¬ ga ministra Bulganina, ki je dobil ta položaj kot naslednik izgnanega Malen- kova. Po vseh teh čistkah je vrsta v sov¬ jetski hierarhiji danes naslednja: Hruščev je glavni tajnik sovjetske KP in vodja svetovnega komunizma. Bulganin je njegov servilni predsednik. Komisija za državno varnost, ki ji na- čeljuje Hruščev, vodi tajno policijo. Gromiko je zunanji minister, z vlogo navadnega sla. Maršal Malinovski, po¬ slušni komunist, je sovjetski obrambni minister. NUEVO REFUGIO DEL EJERCITO EN LA ANTARTIDA ARGENTINA Un nuevo refugio ha sido construido por personal militar en la Antartida Argentina, sobre las unicas tierras que emergen del hielo en el fondo del mar de Weddell. La inauguracion del mismo tuvo lugar el 12 de noviembre pasado, por parte del personal destacado alli, quien tuvo tambien a su cargo la cons- truccion de las instalaciones. El citado refugio, al que se denomino “Salta”, materializa nuestra soberania en ese rincon austral y se halla situado a 70 kilometros al este da la base “Bel- grano” a 78? 01’ de latitud sur y 35? 48’ de longitud oeste. NOVO VOJAŠKO ZAKLONIŠČE NA ARGENTINSKI ANTARKTIKI Argentinsko vojaštvo je zgradilo no¬ vo zaklonišče na argentinski Antarktiki in sicer na edini zemeljski površini, ki štrli iznad ledu v ozadju Weddellovega morja. Zaklonišče je odprlo vojaštvo dne 12. novembra t. 1. Zaklonišče se imenuje “Salta” ter označuje argentinsko suverenost nad tem južnim področjem, ki leži 70 km vzhodno od baze Belgraito na 78? 0.1’ južne širine in na 35? 38’ zahodne dolži¬ ne. Anglija in Nemčija za zeleno mizo mogoče, da so Sovjeti prehiteli Ameri¬ čane z umetnim satelitom, ki sicer da¬ nes še ne pomeni orožja. Nič čudnega! Amerika je demokratična država in pro¬ račun, tudi vojni, je treba sprejeti z glasovanjem v kongresu in senatu. V Sovjetiji se številke odrede vnaprej in ugotovili so; da so tam zadnja leta izdali za oboroževanje in vojsko toliko, da odgovarja po 120.000 milijonov do¬ larjev letno, torej trikrat več kakor v USA. Tako je demokracija napram diktatu¬ ri vedno v nekakšni zamudi. Toda niti bogat, niti reven Američan noče, da bi oborožitev USA zaostajala za sovjetsko. Ko so ob razpravah v časopisih, zakaj so Sovjeti prehiteli USA s satelitom, prišle navedbe, da zaradi varčevanja z denarjem niso dovolj hiteli in tako zao¬ stali, se je oglasil mali človek, povpreč¬ ni Američan. Prihajala so na uredništva časopisov številna pisma bralcev, ki so izvenela v ta predlog: “Ni mi sicer všeč, da mi davki poberejo od mojega zasluž¬ ka kar 40%, toda še manj, da bi zaradi ozira na davkoplačevalce zaostajala na¬ ša oborožitev. Vzemite mi še 10% več, samo glejte, da ostanemo v oborožitvi prvi!” Kljub bolezni Adenauerja — ima mo¬ čan prehlad — se hosta zunanja mini¬ stra Anglije in Zah. Nemčije ta teden sestala na! konferenco, na kateri bosta razpravljala o obrambi Zahodne Evrope. Prvotno je bilo določeno, da se bosta se¬ stala Adenauer in MacMillan, toda za¬ radi bolezni je moral Adenauer odpove¬ dati potovanje. Zato so sklicali sesta¬ nek obeh zunanjih ministrov, Lloyda in von Brentana za v sredo in četrtek v Londonu. Von Brentano bo imel konfe¬ renco tudi z MacMillanom. V Londonu so objavili, da sestanek zunanjih ministrov he predstavlja nado¬ mestilo za prvotni sestanek obeh pred¬ sednikov, toda tudi na tej konferenci bodo razpravljali po načrtu, določenem za predsedniški sestanek. Zapadnonemško zunanje ministrstvo gleda z nezadovoljstvom na Dullesov načrt o zgraditvi oporišč za kratkoletne rakete v evropskih državah, vključno v Nemčiji. Prav tako so se Zahodni Nem¬ ci postavili ob stran Francije pri nje¬ nih protestih proti ameriškemu in an¬ gleškemu pošiljanju orožja v Tunis, ne da bi se prej posvetovali s prizadeto dr¬ žavo. Von Brentano se hoče na vsak na¬ čin sporazumeti z Lloydom o vseh teh vprašanjih že pred konferenco NATO v Parizu, do katere manjka komaj dobrih deset dni. Anglija pa s svoje strani še vedno pritiska na Zah. Nemčijo z zahtevo, da naj še naprej Nemci delno vzdržujejo bivanje britanskih čet v Nemčiji. Mnogi se tudi sprašujejo, če se bo Adenauer udeležil NATO konference v Parizu, čez nekaj tednov bo imel 82 let ter mu zdravniki odsvetujejo vsako tve¬ ganje. Uradno so v Bonnu objavili, da je “njegovo zdrastveno stanje neizpre- menjeno”, vodstvo Krščansko-demokrat- ske stranke pa je izdalo sporočilo, da je njegovo stanje normalno in da “ni vzro¬ ka za bojazen”. IZ TEDNA V TEDEN Ta glas povprečnega Američana je že rodil svoje sadove. Vlada USA je obja- leto izdali samo za poskuse in raziska- vila, da je odredila posebej 2000 miljo- ve, potrebne za dosego moderne‘ših oro- ' nov dolarjev za pospešitev raketnega žij, okrog 5.000 miljonov dolarjev. V ce- j programa. 2000 milijonov dolarjev pa je loti pa je letno š'o za vojsko in obo- polovica zneska, ki ga je veljal izum in roževanje vsega skupaj po 42.000 mili- izdelava prve atomske bombe. Cena za jonov dolarjev. Ob teh blaznih številkah mir je visoka, toda nihče v USA ne dvo- se človek nehote vpraša, kako je potem j mi, da jo je vredno plačati. Za sredo, 4. t. m. so v USA napove¬ dali izstrelitev prvega ameriškega u- metnega satelita. Ok. 2,5 kg težka krog¬ la je opremljena z oddajno radijsko po¬ stajo, ki jo oskrbujejo baterije na sonč¬ no toploto. Dr. Edvard Tellelr, izumitelj hidro- genske bombe v USA, je pred senatnim odborom za državno varnost izjavil, da je USA čakala predolgo z raketami. USA je po njegovem mnenju danes v ne¬ varnosti, da bo zaostala za ZSSR v raketni znanosti in v zavzemanju vse- mirja. General Nathan Twining, šef ameri¬ škega glavnega štaba, je znanstvenikom NATO izjavil, da varnost svobodnega sveta zavisi od vzdrževanja letalskih sil, ki jih vodijo ljudje, dokler ne bodo medcelinske rakete izpopolnjene. Svo¬ bodni svet mora “korakati po dveh ti¬ rih”, ker je do raketne dobe še daleč. Maroška vlada je prekinila diplomat¬ ske odnose z Madridom, ko so španske čete in letalstvo napadle gverilce v španski koloniji Ifni na maroški atlant¬ ski obali, ki so napadli municijska skla¬ dišča španske vojske. Borbe med gve¬ rilci v Ifni in špansko vojsko so traja¬ le več dni. Medtem je maroški kralj Mohamed. V. priletel v Washington na konference z ameriško vlado o zgraditvi ameriških letalskih oporišč v Maroku in o ameriški pomoči tej državici. Eisenhowerja je zadela lahka mož¬ ganska kap, ki ga malo ovira v govorje¬ nju. Zdravje sa mu je že zelo zboljšalo. Vojaške sile Saudijeve Arabije so v pripravnem stanju za pomoč Jordaniji, ker Arabci pričakujejo napad Izraela na Jordanijo. Med Sirijci in Izraelci pa je prišlo do strelnih spopadov ob Galilejskem jezeru. Iz Moskve je Bulganin poslal v Tur¬ čijo opozorilo, da vzdrževanje napetosti na Srednjem Vzhodu in neprestan pri¬ tisk turške vlade na Sirijo moreta pri¬ siliti ZSSR, da bo podvzela potrebne korake “za ohranitev miru na tem delu sveta”. To sporočilo je bilo odgovor sov¬ jetske vlade na pismo turškega pred¬ sednika Menderesa z dne 30. septembra t. 1., v katerem je zavračal obtožbe ZSSR, da se Turčija pripravlja na na¬ pad na Sirijo. Francija je opozorila Anglijo in USA, naj se vzdržita vmešavanja v franco¬ sko borbo z alžirskimi uporniki, ker “bodo v slučaju odhoda Francozov iz te kolonije komunisti uprizorili udar in se tako zasidrali na južni obali Sredozem¬ skega morja.” Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdijenci predsednika zahodnonemške države Thieodorja Huessa. Gvatemala je zahtevala od Anglije priključitev britanske kolonije Hondu¬ ras. Britanska vlada je odklonila to za¬ htevo. Anglija je začela z razstavljanjem svojih ladjedelnic v Hongkongu ter bo z delom končala do 30. novembra 1959. Ukinitev dela tega pomorskega oporišča v jugovzhodni Aziji predstavlja izvrši¬ tev programa o preosnovi britanskih po¬ morskih sil z ozirom na novo pomor¬ sko strategijo v atomski dobi. Ameriške letalske sile so ob'avile, da ameriški bombniki, ki dnevno odhajajo na izvidniške polete nad Evropo, Sred¬ nji Vzhod in Afriko, da bi bili v trenut¬ ku nad sovražnikom, če bi pričel z na¬ padom, nosijo s seboj atomske in hidro- genske bombe. Objava je v Angliji, od koder ti bombniki letajo nad omenjena področja, povzročila vrsto protestov, češ, da je tako angleški otok v stalni ne¬ varnosti atomske eksplozije, če bi tak bombnik padel na tla. Štab ameriških letalskih sil je na to objavil, da so bom¬ bniki res vedno oboroženi z atomskimi bombami, da pa so te bombe neškodlji¬ ve, ker so naložene na letala razstav¬ ljene. Posadke letal jih bodo v nekaj mi¬ nutah sestavile, če bodo dobile ukaz za napad na sovražnika. Churchill je 30. novembra praznoval 83. rojstni dan. V USA so izdelali zrakotesno obleko ki jo bodo uporabljali za pristajanje na Luni in planetih, kadar bo človek mogel priti tja. Neznani teroristi so poskušali z roč¬ nimi granatami ubiti predsednika Indo¬ nezije Sukarna. V napadu, ki je zahte¬ val več mrtvih in ranjenih, je Sukamo ostaF nepoškodovan. Indonezija je zašla k kritično razmerje z Nizozemsko, ker zahteva priključitev nizozemske koloni¬ je na severni Gvineji k Indoneziji. V Rimu je umrl 67 let star svetovno znani tenorist Beniamino Gigli. Bil je sin čevljar'a, doma iz Recanati v sever¬ ni Italiji. Prve uspehe je žel v Španiji leta 1917. Od leta 1921 do 1942 je bil glavni tenorist newyorške Metropolitan opere kot naslednik Carussa. Bil je ljub¬ ljenec Mussolinija. Znan je bil tudi zaradi izrednega spomina, ker je mogel spontano peti katerega koli od 60 delov svojega reper- toirja. Prenehal je peti leta 1955. Živel je v 50 sobnem gradiču blizu Rima. En¬ krat letno je financiral celotno operno sezono v svojem rojstnem kraju v Reca¬ nati, med svojo sezono v Milanu pa je zastonj vodil zadnji razred glasbenega konservatorija. Z ženo Constanzo je imel hčerko Rino in sina Renza. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. XII. 1957 Zaključek zgodbe o ^prepovedani gori” Bariloche, 17/11. Bariloška odprava je končana. Pla¬ ninci so spet doma, najvišja špica Pai- na je ostala nepreplezana in čaka na italijanski obisk. Prepoved čilske vlade je koncem kon¬ cev pripravila Bariločane ob tako zaže¬ leni vrh. Poskus, zavzeti goro z drznim naskokom, je obtičal kakih petdeset metrov pod vrhom Zahodnega Paina (10/11). Običajni temni oblaki so za¬ krili mogočno steno, Carlos Sonntag in Davorin Jereb sta bila preveč izčrpana in sta se odločila za umik. Dva dni in pol znosnega vremena ji¬ ma je usoda naklonila, če bi se v tem kratkem razdobju dve dobri, tehnično izvežbani navezi zamenjavali pri napor¬ nem delu v poledeneli steni, bi se vrh ne izmuznil. A čilske oblasti so od’oči- le, da se mora CAB zadovoljiti z nedo¬ taknjeno Balmacedo in treba je bilo od¬ poslati večji del moštva na ledeno utrd¬ bo, ki straži fantastične zalive in fjor¬ de Poslednje nade. S soglasnosfo, ki jo je sicer med ljudmi težko doseči, smo določili najmočnejšo dvojico, da posku¬ si srečo na Painu. Za dva moža in za kratke urice, ki jih vremenski bogovi na jugu tako skopo odmerijo, pa je bila na¬ loga prehuda. Kljub temu je praktično vsa pot napravljena in Italijane ne ča¬ ka posebno težko delo, če bodo ponesli svojo trobojnico po smeri Sonntag-Je- reb na vrh. A njihova morebitna zmaga bo imela precej trpek okus. Saj bo po¬ sledica negorniške in nešportne prepo¬ vedi, ki je nekaj edinstvenega zapadnem svetu. Nič čudno ni, da se je vodnik Bermasse v Punta Arenas na vse mo¬ goče načine opravičeval. Pravil je, da nikdar ne bi prišel iz Itali e na čilski jug, če bi vedel za De Agostinijeve in Monzinijeve intrige. Za nas vzpon na Paine “skoraj do vr¬ ha” za enkrat zadostuje. Veseli nas tu¬ di, da smo na Balmacedi uspeli. Gora je bila nepoznana, vreme tako, kot ga pra¬ tike viharnih Kordiljer po navadi bele¬ žijo. Kljub snegu in vetru so plezalci na spodnjih pobočjih vztrajno delali in 8. novembra, devetnajst dni potem, ko smo postavili naš šotor pod poraščenimi strminami Balmacede — so ob mirnem dnevu Ivan Arnšek, Carlos' Bcttazzi, Ot¬ to Meiiing in čilski vojak Miguel Saa- vedra z najvišje točke pogorja uživali razgled, ki ga še niso gledale človeške oči. Pred njimi so se razprostirale juž¬ ne poljane kontinentalnega ledu, bele reke, ki polzijo s snežne planote in ču¬ dovita pokrajina kanalov, fjordov, jezer in pogorij — ves div'e lepi svet skraj¬ nega konca ameriške celine. Dan zadnjega vzpona na Balmacedi je bil jako naporen in dolgotrajen. Pot je zdržno vodda čez ledene strmine, a snežne prilike so bile dobre, tehnične te¬ žave ne prehude. 11/11 sta se obe skupini odprave sre¬ čali na estanciji Pudeto. Čilski častnik, ki je bil odpravi dodeljen, je brž zak¬ ljučil ekspedicijo, kajti z vzponom na ZBORNIC - i ... .j - . i-j- .. , __L __ PONOS Slovenskih izseljencev je JUBI¬ LEJNI ZBORNIK KOLEDAR SVO¬ BODNE SLOVENIJE za leto 1958. Da je tako bogat po vsebini, je zasluga številnih najodličnejših sodelavcev iz Evrope, Canade, Severne Amerike, Južne Amerike in Japonske. — Slikovitost mu daje nad sto ilustracij na lepem papirju. — Naslovno stran Zbor- niku-Koledarju in ilustracije na¬ slovnim stranem posameznih de¬ lov je napravil naj večji živeči slovenski likovni umetnik GORŠE. Vsak Slovenec bo bral z zani¬ manjem, veseljem in izrednim u- žitkom to knjigo trajne vrednosti. Do osmega decembra stane v Argentini v prednaročilu in' pred¬ plačilu samo 74 pesov. To je naj¬ cenejša slovenska knjiga v izse¬ ljenstvu. BRALI SMO... NI JIH BILO PRI PARADI NA RDEČEM TRGU Pod gornjim naslovom je pariški Fi- garo objavil 13. novembra silno toplo pisan članek Thierry Maulnier-a o be- beguncih, ki beže izza železne zavese. Med drugim pravi Maulnier: “750.000 Ki¬ tajcev je od leta 1950 pribežalo v Hong¬ kong, 300.000 se jih je zateklo v Birmani- jo in mnogi v Pakistan. In podobno emi¬ gracijo moremo zaslediti celo v tistih deželah, katerih totalitarni režim sma¬ trajo nekateri za relativno liberalnega. Na tisoče Jugoslovanov, med njimi v glavnini mladi fantje in dekleta, otro¬ ci skoraj, prihaja v Italijo in Avstrijo. V času od septembra 1955 do maja 1956 je francoski urad za begunce regi¬ striral prihod 1171 Jugoslovanov v Fran¬ cijo.” Potem Maulnier nadaljuje: “Po-' Goriška in Za neokrnjenost slovenskih razredov V začetku oktobra je sprejel generalni komisar za Tržaško ozemlje, dr. Giovan- ni Palamera, odposlanstvo Slovencev v zadevi slovenskih osnovnih šol. Sprejeti so bili dr. Josip Agneletto (SDD), dr. Teofil Simčič (SKS), Fran Gombač (KP) in Drago Pahor (NSS). Odposlan¬ stvo je predočilo generalnemu komisar¬ ju padec obiska slovenskih ljudskih šol od 4300 učencev leta 1947-48 na 1703 v šolskemu letu 1957-58, vkljub temu, da je Balmacedo, je bila naloga Bariločanov na jugu uradno zaključena. In ko so vse oči zadnjikrat božale o- stenja Paina, je vse veselje nad doseže- nemi uspehi morda le malce zagrenila zavest, da bi se delo na kristalni koni¬ ci najlepše gore čilskega juga drugače zaključilo, če bi tri'e možje, ki so sple¬ za’i na ledeno Balmacedo, smeli sodelo¬ vati pri naporih v poledenelih stenah Zahodnega Paina. V. Arko sadka in potniki ladje, ki je priplula v Bari, pro sijo za azil... Od skupine 34 turistov, na obisku v Franciji, se jih 20 noče vrniti... Spet od druge skupine 77, odkloni vrnitev 21... Ob času dunaj¬ skega velesejma se 120 Jugoslovanov odloči, da se ne bodo vrnili več... V maju 1957 je pribežalo v Avstrijo 1100 beguncev, junija 1500 julija 2000, avgu¬ sta 4000.” Ob teh številkah in dodajajoč podat¬ ke o drugih narodnostih, še Maulnier poudarja, da ob 40 letnici revolucije ne kaže misliti na zunanjosti parade na j Rdečem trgu, ampak na “neizmerne množice, ki beže pred bedo in propa¬ dom.” ! D/..| Primorska število slovenskega prebivalstva, izvzem- ši 3000 oseb, ki so prišle pod cono B in nekaj sto izseljencev, ostalo nespreme¬ njeno. Slovenski šolniki so zato iskali vzrok za tako močan p^idec učencev v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezi¬ kom ter so prišli do zaključka; oni star¬ ši, ki so pred desetimi leti govorili slo¬ venski, so še danes Slovenci, da pa vpli¬ va na njih pri izbiri med šolo s sloven¬ skim in ono z italijanskim učnim jezi¬ kom psihološki občutek, da je slovenska šola, četudi je državna in enakopravna, vendar le šola narodnostne manjšine. Iz tega občutka izvira strah pred zapostav¬ ljanjem njih otrok —- absolventov slo¬ venskih šol — pri iskanju dela in služb, četudi popolnoma obvladajo tudi itali¬ janski jezik. Zato je odposlanstvo prosi¬ lo generalnega komisarja, naj bi obla¬ sti opustile vse, kar bi utegnilo ta strah slovenskih staršev kakorkoli opravičeva¬ ti in vzdrževati. Sem bi spadal «posebno občutek star¬ šev, da bi bile slovenske šole od oblasti zapostavljene, kakor tudi dejstvo, da pri nekaterih osnovnih šolah ni samostojne¬ ga prvega razreda. Odposlanstvo je naglasilo, da je ob¬ stoj samostojnega prvega razreda, zlasti v mestu in okolici, nujno potreben ne samo s pedagoškega gledišča, ampak tu¬ di za odločitev staršev pri vpisovanju u- čencev. Tam, kjer se boje, da ne bo pr¬ vega razreda, ne vpisujejo v slovensko šolo svojih otrok. Izneslo je tudi prak-, tične primere in prosilo za odpomoč. Med daljšim razgovorom je generalni komisar izrecno izjavil, da nima vlada in oblasti absolutno nikakega namena, da bi raznarodovale slovensko manjšino; naglasil je, da mora veljati za sloven¬ ske ljudske šole isti postopek kot za i- talijanske šole. če so na ozemlju itali¬ janski razredi z manjšim številom učen¬ cev, mora to veljati za slovenske šole. V tem smislu bo dal zadevo pregledati in rešiti od odposlanstva iznešene pri¬ mere. Odposlanstvo je vzelo izjave general¬ nega komisarja z zadovoljstvom na zna¬ nje. Nemško obrambno ministrstvo pro¬ učuje možnosti rešitve trupel nesrečne¬ žev, ki jih je pobila Titova vojska za časa svoje zasedbe Trsta. Računajo, da je bilo v bazoviško jamo, ki je bila 1. 1936 26 metrov globoka, pometanih na tisoče žrtev. Nemški višji častnik, ki mu je bila poverjena naloga rešitve tru¬ pel, si je že ogledal položaj na samem mestu. Iz omenjene jame so že v prvih letih po vojni dvignili 865 trupel, na- daljne delo pa je bilo onemogočeno, ko so “neznani ljudje” iz strahu pred novi¬ mi odkritji jamo ponovno minirali. Koroška Slovesnost vzhodne maše Letos je bilo na Malo Gospojnico iz¬ redno veliko ljudstva v železni Kapli. Mnogi so prišli še s posebno željo, da bi videli vzhodno mašo. že prvi pridigar je vernikom v slovenščini in nemščini razložil, da bo vzhodna maša prava ka¬ toliška maša, le obred bo nekoliko raz¬ ličen in jezik staroslovenski, tisti, v ka¬ terem sta maševala slovanska apostola sv. Ciril in Metod in da je čast za Ma¬ rijino cerkev v Trnju, da se bo v njej opravila daritev sv. maše po častitlji¬ vem obredu sv. Janeza Krizostoma. Pred vzhodno mašo pa je pridigal preč. g. Holmar, ki je med drugim omenil, ka¬ ko je Sv. stolica (sv. oče) počastila 800- letni jubilej v Maria-Zell z tem, da je sv. oče poslal tja dve kroni, s katerima je Marijo okronal dekan kardinalskega kolegija kardinal Tisserant, ob čigar navzočnosti se je potem darovala slo¬ vesna maša po vzhodnem obredu v sta- roslov. jeziku. S tem je Sv. stolica kato¬ liški Avstriji, ki meji na železno zave¬ so, jasno dala vedeti, da mora obrniti svoje oči na Vzhod, stopiti ven iz svoje nacionalne ozkosrčnosti in slovanskemu svetu biti naklonjena. Marija je mati vseh kristjanov, tudi Slovanov. In to, kar se je z vzhodno mašo izvršilo v Ma¬ riji na Selu, isto se je ponovilo v že¬ lezni Kapli. Marija je tista, ki nas vse druži in ki bo izprosila sv. Cerkvi zedi¬ njenje. ARGENTINA Priprave za februarske splošne volit¬ ve postajajo vedno bolj živahne. Posa¬ mezne polit, skupine sklicuje kongrese, na katerih določajo predsedniške in podpredsedniške kandidate. Doslej so svoje kandidate določile že tri stranke. Prva je bila intransigentna radikalna stranka, ki si je za predsedniškega kan¬ didata izbrala svojega predsednika Frondizija. Krščansko demokratska stranka je za predsedniškega kandida¬ ta izvolila dr. Luko Ayarragaray-a, so¬ cialisti pa dr. Alfreda Palacios-a. Demo¬ krati nastopajo z dr. Solano Limo kot svojim kandidatom za predsednika, li¬ stale politi, stranke svojih kandidatov še niso določile. Pri ljudski državljan¬ ski radikalni stranki se za mesto pred¬ sedniškega kandidata potegujeta prva¬ ka te politične stranke dr. Balbin in dr. Zavala Ortiz. Na prihodnjem kongresu bo za kandidata določen eden od teh dveh. V Cordobi je v zadnjem času za¬ sedala dr. Bramuglijeva stranka Union popular. Kot kandidata te stranke o- menjajo dr. Bramuglio samega, vendar na zadnjem kongresu še tega niso skle¬ nili zaradi razgovorov, ki so v teku s peronisti. Kongres je imela tudi delav¬ ska stranka. Sklenila je, da bo podpira¬ la kot svojega predsedniškega kandida¬ ta dr. Aleksandra Leloirja, zadn’ega predsednika biv. peronistične stranke, ki je bil nedavno pomiloščen ter je sedaj že na svobodi. Desničarska Union Fe- deral je zadnje dni tudi imela zborova¬ nje. Posebna komisija sedaj pripravlja volilni proglas. Vodstvo stranke bo v prihodnjih dneh tudi odločilo, ali bo stranka šla samostojno na volitve s svo¬ jimi kandidati ali pa se bo vezala z o- stalimi politično sorodonimi skupinami. Ta stranka se namreč zavzema za koa¬ licijo vseh desničarsko usmerjenih ele¬ mentov, ki naj bi postavili skupnega kandidata za predsednika. KrščaPsko-demokratska stranka je v zadnjem tednu že začela z volilno pro¬ pagando. Predsedniški kandidat dr. Lu¬ ka Ayarragary potuje po provincah ter govori na dobro obiskanih shodih. V Buenos Airesu je imela stranka zboro¬ vanja prejšnji teden. Na njem je govo¬ ril predsednik stranke dr. Allende. V govoru je napadel stare argentinske po¬ litične stranke ter jim očital, da se v zadnjih letih niso prav nič naučile. To so dokazale s svojim nastopanjem pod sedanjo vlado zlasti pa s svojim zadrža¬ njem na zasedanju ustavodajne skup¬ ščine. Naglasil je tudi, da bo krščan¬ sko demokratska stranka šla samostoj¬ no na volitve in se ne bo vezala z no¬ beno drugo stranko. Pred volilce stopa odkrito s svojim programom. Povedal je tudi, da ta stranka ni sledila ostalim polit, skupinam ter hodila okoli peroni- stov prosjačit za njihove glasove. Podpredsednik republike kontraadmi¬ ral Rojas je obiskal provinci Corrien- tes in Misiones. V govoru v prov. Co- rrientes je prikazal delo sed. vlade na gospodarskem in političnem področju. Kot ve’ik uspeh sed. vlade je zlasti o- menjal nedavni podpis pogodbe z enaj¬ stimi evropskimi državami glede plači- RAKETE IN SATELITI Senzacija z obema sovjetskima sate¬ litoma prehaja polagoma v resnejša raz- motrivanja in primerjave. Lajka se je verjetno zaduš : la v svoji ga biči že 8. novembra, potem ko so se izčrpale e- lektrične baterije, ki so poganjale vse naprave in tako tudi strojček, ki je v njeni gajbici obnavlal zrak s svežim kisikom, potrebnim za dihanje. Od sen¬ zacionalnih domnev, da se bo vrnila na zamljo, da bodo sovjeti izstre’ili v krat¬ kem raketo na luno in tako dalje, ni o- stalo nič več, kot napovedovanja, da utegnejo v Sovjetski Rusiji iztreliti v bližnjih tednih tretjo raketo. Med tem so v Moskvi objavili 10. no¬ vembra primer‘avo med obema sateli¬ toma, ki jo poučna v tobko, ker omo¬ goča pravilno ocenitev obeh satelitov. Podatki veljajo za 9. november. Tedaj je Sputnik I obkrožil zemljo v 94,72 minutah, pri čemer se je njegcva obkro- ževalna doba vsak dan skrajšala za 3,94 sekunde. Njegova najvišja dosežena točka je dosegla 810 km nad zemFo. Nos ; lna raketa, ki je pognala Sputnik I okrog zemlje, je obkrožala zemljo tedaj v 92,48 minutah z najvišjo višino 695 km. čas kroženja, ki ga potrebuje no¬ silna raketa, se vsak dan skraiša za 6,3 sekunde. Sputn’k II je tedaj obkrožal zemFo v 103,52 minutah in njegov ob- kroževalni čas se je vsak dan skrajšal za 2,3 sekunde. Njegova največja višina je bila 1650 km nad zemljo. — Toliko uradno poročilo. S pomočjo podatkov tega poročila se da marsikaj izračunati in ugotoviti. U- poštevaje, da dosežeta oba satelita na krožni poti okrog zemlje najnižjo točko približno 200 km nad zemeFsko površi¬ no, je mogoče ugotoviti za oba srednjo ali povprečno hitrost. Tako je Sputnik I krožil tedaj s povprečno hitrostjo 7650 metrov na sekundo, Sputnik II pa s povprečno hitrostjo 7900 metrov na sekundo. Ker se obema obkrožitveni čas krajša, pomeni to, da po’agoma padata proti zemlii, čeprav jo nenehoma obkro- žujeta. Njuna krožna pot se torei cži in prišel bo čas, ko bo Sputn k I zaše 1 v tako goste zračne plasti, da se bo v njih segrel ob trenju z zrakom tako, da bo zažarel in se razletel na manjše ko¬ sce, od katerih bodo morda nekateri —. večji in težji — tudi padli na zemljo. Isto se bo kasneje zgodilo tudi s Sput- nikom II. Prva pred obema Sputnikcma pa bo zgorela in se razletela nosilna ra¬ keta Sputnika I, ki je že 9. novembra imela le še pičlih 700 km največje vi¬ šine. Naj izstrele v Sovjetski Rusiji tretjo raketo ali ne, vsekakor se izplača pogle¬ dati, kaj je na stvari z govoricami o ra¬ keti na luno. To tem bolj, ker nepou¬ čeni misi jo, da je čisto naravno in sa¬ mo po sebi razumljivo, če bi tretja ra¬ keta že dosegla luno. Tudi če se optimi¬ sti zadcvolje samo z raketo, ki bi strmo¬ glavila na luno in se tam raztreščila — to bi bilo še najlaže doseči — je ven¬ darle še velika razlika med sedanj ma satelitoma in takšno raketo. To nam pokaže primerjava hitrosti, ki jih sa¬ telita imata s hitrostjo, ki jo mora doseči raketa, če naj doseže luno in se na njej razbije. Pri obeh satelitih vidimo, da je njuna obkroževalna hitrost odvisna od največ- ‘e višine. Čim više bil letel satelit, tem več metrov na sekundo bi moral napra¬ viti. Sputnik II ima hitrost 7900 met¬ rov na sekundo, med tem ko je Sputnik I za 250 metrov na sekundo počasnejši, j Razlika med h : trostima Sputnikov je ^ le 250 m na sekundo. Kolikšno hitrost pa bi morala imeti raketa, da bi zamog- i la pasti na luno? Račun pokaže, da naj- | manj 11.000 metrov na sekunko. To je torej kar dobrih 3000 metrov več na se- ; kundo, kakor pa to dosega Sputnik II. Razlika je torej izredna. Na kratko po¬ vedano: Raketa, ki naj bi bila zmožna pasti na luno, bi mcrala doseči skoraj za polovico večjo hitrost, kakor jo ima Sputnik II. Če se da to doseči z gorivom in raketami, ki so jih uporabili Sovjeti za oba Sputnika, je ve iko vprašanje. Točen odgovor je seveda nemogoč, ker v ZSSR niso objavili nikakršnih podat¬ kov ne o prvem ne o drugem. Združene Države Sev. Amerike se se¬ daj pripravljajo, da bodo izstrelile v de¬ cembru poskusni satelit, majhen kakor otroška žoga in težak le dober kilogram. Ko bodo Američani izvedli ta poskus, se bo začelo medsebojno tekmovanje in prav verjetno je, da bomo v letu 1958 doživeli pravo povodenj satelitov, ki bo¬ do postcpome letali vedno * * * * v >š e in v; & e okrog zem je. Zaključek tega tekmova¬ nja bo v resnici prva raketa, ki bo do¬ segla luno in se na njej razbila. Najnovejše 22. novembra so objavili v Sev. Ame¬ riki, da so 16. oktobra tam izstrelili tro- delno raiceto z imenom “Aerobee” (voj¬ na raketa ameriškega letalstva) v vi¬ šino 86 kilometrov. V glavi te rake¬ te je bila granata ali bolj šrapnel, na- po’njen z aluminijastimi kroglicami, ve¬ likimi kakor so kroglice krogličnih leža¬ jev. V višini 86 kilometrov je šrapnel, ki je imel tudi naboj z izredno učinko¬ vitim razstrel vom, eksplodiral in z ve¬ likansko hitrostjo raztreščil kroglice na vse strani. Eksplozijo tega šrapnela so tudi fotografirali in ugotovili, da jo je bilo videti zelo dobro in mnogo bolje ka¬ kor “Sputrfka”. Takih raket so Ameri¬ čani izstrelili v zadnjem času že več, dasi niso povedali, če vse skupaj ni iz¬ razito vojški poskus. Ker je trodelna ameriška raketa do¬ segla približno isto hitrost, kakor “Sputnik”, je imel seveda tudi šrapnel tik preden je eksp’odiral, isto hitrost. Z eksplozFo šrapnela pa so dobile krog¬ lice še dodatno hitrost, recimo še kakih tri tisoč metrov na sekundo več. (Glej zgoraj v članku navedbo o 11.000 metrih na sekundo). Kroglice ki so odletele ob eksploziji še naprej v smeri, katero je imel šrapnel, so dobile torej tako hi¬ trost, da niso več mogle pasti nazaj na zemljo. Če od teh katera leti proti luni, bo padla na luno, večina jih bo padlo proti soncu, nekatere pa bodo morda kot meteoriti vozile po medplanetarnem prostoru. Pomen tega poskusa je to¬ re jv tem, da so bili Američani prvi, ki la argentinskih dolgov. Ta sporazum dejansko predstavlja za Argentino tri¬ sto milijonski dolarski kredit. V politič¬ nem pogledu je pa vlada tudi izpolnila vse svoje napovedi. Pri pr-hodnjih občinskih volitvah v Buenos Airesu bodo lahko volili tudi tujci, ki vsaj že dve leti stanuje'o v prestolnici ter imajo redno zaposMtev. V ravnateljstvu za državljanski register so že začeli sestavljati volilne imenike. so zamogli vreči drobne kroglice s tako silo z zemlje, da niso več padle nazaj. Američani in Angleži, ki zasledujejo z radarjem in velikanskimi da’njogledi oba “Sputn ka”, trde, da bo nosilna ra¬ keta “Spjutnika I” v kratkem, še do konca meseca novembra, padla na zem¬ ljo, odnosno v gosto ozračje, kjer se bo razletela in zgorela. Za “Sputnik II” pa napovedu ejo isto za dneve okrog 11. decembra. Po najnovejših poročilih so opazili nosilno raketo Sputnika I zadnjič 30. novembra ob sedmih zvečer nad Kali¬ fornijo. Bila je bolj svetla kakor kate¬ rakoli zvezda razen lune. Bližala se je V svo em padcu gostejšim plastem zra¬ ka, v katerih je zgorela in se razletela. Električni pralni stroj — lava- rropa — bo glavni dobitek na jubilejnem nagradnem žrebanju Svobodne Slovenije dne 4. ja¬ nuarja 1958. Pohitite s plačilom zaostanka naročnine i ne bežite pred srečo, ki Vas čaka. Buenos Aires, 5. XII. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice tz Slovenije^ Tito presnavlja svojo vlado V nedeljo, 1. decembra zvečer, so v Jugoslaviji uradno objavili, da rdeči maršal Tito počiva in je pod zdravni¬ škim nadzorstvom v svoji rezidenci na Brionih v severnem Jadranskem morju. Tanjug je dalje objavil, da je 65 let¬ ni Tito že nekaj dni na tem otoku. No- vjca je bila objavljena v obliki poroči¬ la, kako je Tito prebil Dan ustanovitve sed. kom. oblasti 29. novembra. Bilo je to prvo uradno poročilo o njem od 29. oktobra dalje, ko so objavili, da je zbo¬ lel na revmatizmu. Samo dve uri pred izidom Tanjugove¬ ga poročila je govornik Titove beograj¬ ske rezidence izjavil, da ne more dati nobene informacije. Diplomatski predstavniki zahodnih držav so pa kljub uradnemu molku zve¬ deli, da sta se prav tega dne mudila pri Titu na Brionih podpredsednika Zvezne¬ ga Izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič. Skupno s Titom sta proučevala zakonski osnutek o preo- snovi vlade v tem smislu, da bi Tito odstopil nekaj svojih dosedanjih funkcij in položajev svojim najbližjim sodelav¬ cem. Po teh poročilih bi Tito v bodoče bil samo predsednik republike in vrhov¬ ni poveljnik vojske, predsedstvo zvezne vlade naj bi prevzel Kardelj, generalno tajništvo Zveze komunistov in Sociali¬ stične zveze delovnega ljudstva pa naj bi dobil Aleksander Rankowič. Na ta čin bi Tito do gotove meje ublažil riva- liteto med Kardeljem in Rankovičem, ker bi oba dobila vplivne položaje. Ti¬ to bi po taki spremembi v vladi imel bolj svobodne roke ter bi vedno lahko nastopal kot posrednik v notranjih spo¬ rih in trenjih med komunističnimi ve¬ ljaki. V Ljubljani je bil mednarodni simpo¬ zij o vodikovi vezi. Priredila sta ga Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ter Zveza kemijskih društev FLR Jugoslavije. Udeležence simpozija iz sedemnajstih držav je pozdravil pred¬ sednik Zveze kemijskih društev Jugo¬ slavije dr. M. Samec. Od jug. kemikov so predavali M. Lilir in Dj. Kosanoviq iz Beograda ter Dr. Hadži, S. Bratož, R. Blinc in F. .Pirkmajer iz Ljubljane. V Vošnjakovi ulici v Ljubljani sta za¬ čeli gradbeno podjetje Tehnika ter Dru¬ štvo novinarjev Slovenije graditi šest- nadstropno palačo. V njej bodo imeli stanovanja novinarji, Tehnika pa svoje poslovne prostore. Poročali smo, da so mariborski in ptujski okraj združili. Po združitvi teh okrajev sta se v Mariboru sestala odbo¬ ra obeh okrajev. Za predsednika Okraj¬ nega ljudskega odbora Maribor je bil izvoljen dosed. Predsednik OLO Mari¬ bora Milan Apih, poleg dosed, podpred¬ sednikov Tineta Laha in Janeza škofa pa je bil izvoljen še za tretjega podpred¬ sednika Jože Trampuž, osed. predsed¬ nik OLO Ptuja. Umrli so. V Ljubljani: Janez Rija¬ vec,, učitelj, Uršula, Goljevšček, roj. Na- dižar, Franc Šabecj upok., Marija štru¬ kelj, poštna uradnica, Kristina Vuga, upok., Gabriala Perc, roj. Kefer, Pavel Kavčič, miličnik, Alojzija štrajnar, Franc Zupančič in Pavla Barborič v Novem mestu, Franc Kurinčič, upok. v Celju, Peter Pinter v Selcih, Aleksan¬ der Marinko na Jesenicah, Anton Mer¬ lak, poslovodja zadruge v Litiji, Jože Košiček, posestnik v Žužemberku, Mari¬ ja Rebselj, roj. Kolegar v Šentjerneju, Marija Verbič v Šmartnem pri Velenju, Marija Širca v Preski, Antonija Šepe- tavec roj. Zajc v Stari vasi ob Sotli, Rozalija Leban, roj. Černigoj v Hujah in Marija Lenarčič, vdova Pakiž, roj. Ben¬ čina v Novi vasi pri Rakeku. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Pojasnilo V zadnji številki Svobodne Slovenije smo objavili poročilo g. Monsignora Škerbca glede vojne škode. Tam je bilo pomotoma navedeno, da je pristojni u- rad za prijavo v Trierju v Nemčiji. Za prijavljenge iz Južne Amerike je pri¬ javni urad tam, kakor je navedeno v Anleitung. Tekmovanje pevskih zborov Poročali smo že, da je tukajšnji Co- llegium Musicum razpisal tekmovanje neprofesionalnih pevskih zborov iz Ar¬ gentine, h kateremu se je prijavil tudi Slovenski pevski zbor “Gallus”. Med finaliste so se uvrstili, zbor “Veri- tas” iz Tucumana, Coro Estable iz Rosa- ria, zbor “Madrigalistas Claudio Mon¬ teverdi'” iz Cordobe, iz Buenos Airesa, Slovenski pevski zbor “Galllus”, zbor “Pro Musiča” in zbor Centralne meto¬ distične cerkve. Finalno tekmovanje vseh teh šestih zborov je bilo napovedano za sredo 20. novembra v Teatro Buenos Aires. Tekmovanje je otvoril zbor iz Rosa- ria, sledila sta mu tucumanski in cor- dobski zbor. Tik pred tekmovanjem so tekmovalci zvedeli, da je prišel med fi¬ naliste še sedmi zbor, o katerem prej V nedeljo 8. decembra je zadnji dan , ko morete dobiti jubilejni Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1958 po znižani ceni 74 pesov. niso govorili, niti pisali. Bil je to zbor “Sursum corda” iz Buenos Airesa, ki je nastopil takoj za cordobskim. Nato so se vrstili še zbor metodistične cerkve, Gallus in zbor “Pro Musiča”. Ocenjevalna komisija je priznala pr¬ vo nagrado v znesku $ 30.000.— zboru iz Rosarija, drugo v znesku $ 10.000.— pa zboru “Sursum Corda” iz Buenos Ai¬ resa. Oba zbora bosta sta nastopila s posebnim koncertom 2. decembra ob 22. uri v Teatro Metropolitan. O vrstnem redu ostalih finalistov se komisija žal ni izjavila. Sodelovanje našega pevskega zbora “Gallus” pri tem tekmovanju beležimo z veseljem kot velik uspeh in priznanje zboru, saj je v dolgi vrsti tekmovalcev bil edini neargentinski zbor, ki mu je komisija priznala pogoje za sodelova¬ nje v finalu. Slovenski počitniški dom v kordobskih gorah Kar so si Slovenci tako želeli, to bodo že letos imeli: svoj počitniški dom v prelepem in mirnem kotičku kordobskih gora. živo spominjajo na Slovenijo! Bližnji Rio Dolores s svojimi narav¬ nimi kopališči, suh gorski zrak, lepa sprehajališča vsepovsod po dolini in go¬ rah, hladne noči brez komarjev in petje tisočev čričkov ponoči — vse to omogo¬ ča krepak odpočitek in utrditev zdravja. Pot tja je zdaj zelo enostavna: zvečer se vsedeš v Capitalu v velik razkošen omnibus, noč v njeni prespiš in naslednji dan zjutraj izstopiš na postajališču Do¬ lores, ki je le pet minut proč od sloven¬ skega doma. Cene bodo izjemno nizke, posebaj še za družine z več Otroci. Družine bodo imele na razpolago vsaj po dve sobi s FRANC PERNIŠEK — 50 LETNIK V soboto 23. nov. t. I. je v krogu svo¬ je družine, žene ge Antonije, hčerke Ci¬ rile in sina Franceta ter prijateljev in znancev na svojem domu v novem na¬ selju Castelar Norte, slavil 50 letnico g. France Pemišek. Doma se ga je pa te¬ ga dne še bolj živo spominjala njegova mati Frančiška s sestro Marijo. Jubilant je Posavčan. Rodil se je 23. nov. 1907 v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je bil njegov oče krojaški mojster. Izgubil ga je že v osmem letu starosti. Vzgoja in skrb za tri otroke je od te- XI. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENCEV V BUENOS AIRESU Bil je v nedeljo 1. dec. 1957 po slo¬ venski maši v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Začel in vodil ga je predsed¬ nik ing. Albin Mozetič. Pozdravil je zbrane člane društva ter j : m predložil v odobritev pozdravna pisma predsed¬ niku republike gen. Aramburuju, kardi¬ nalu dr. Coppe'u, apostolskemu admini¬ stratorju buenosaireške nadškofije dr. Lafitte-ju, predsedniku NO za Sloveni¬ jo dr. Mihu Kreku in ljubljanskemu ško¬ fu dr. Gregoriju Rožmanu. Pozdravna pisma vsem navedenim so člani odobri¬ li. V nadalnjih izvajanjih je zgoščeno podal pregled društvenega dela v pre¬ tekli poslovni dobi. Zaključil ga je z upanjem, da bi novi odbor dosege!, da bi v društvo vstopili še tisti, ki sedaj sto¬ je ob strani in da bi našel še več lju¬ di, ki bi bili voljni prijeti za delo v ko¬ rist naši skupnosti. Sledila so poročila odbornikov in re¬ ferentov. Društveni tajnik Rudolf Smer¬ su je omenjal, da so bile v poslovnem letu v odboru DS in v društveni pisarni spremembe. Mladinski referent Martin Mizerit je zaradi prezaposlenosti odsto¬ pil, njegovo mesto je prevzel Aleksan¬ der Majhen. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil tudi kulturni referent Adolf Škerjanec. V odboru ga je nadomesti! Lojze Horvat. Julija meseca je podal ostavko tudi administrativni tajnik France Pernišek, vodstvo pisarne je pa za njim prevzela gdč. Zdenka Gorniko¬ va. V pretekli poslovni dobi je DS imelo 699 članov in 344 članic; skupno 1043. V društvo je v minulem letu vstopilo 14 članov in 11 članic, članstvo je pa pre¬ nehalo 5 osebam, ki so za trajno zapu¬ stile Argentino. Med letom so umrli na- s’ednji društveni člani: Amalija Bajuk, Jože Mehle, Janez Klemenčič, ing. Ge- rard Mravlag in Matija Škulj. Med delom društvenega odbora je o- menjal priprave za ustanovitev Sloven¬ ske izseljenske zveze, za katero so izde¬ lali pravila slovenski izseljenski duhov¬ niki v Evropi, priprave za proslavo 10 letnice Društva Slovencev ter izdajo in¬ formativne knjige o Slovencih v špan¬ ščini. Uredništvo te knjige je prevzel Marijan Marolt. Povedal je tudi, da so bili naprošeni razni slovenski umetniki, da bi napravili osnutke za članski znak. Blagajnik DS Viktor češnovar je v svojem poročilu navajal, da se društve¬ no premoženjsko stanje v zadnjem po¬ slovnem letu ni dosti spremenilo. G’av- ni dohodek društva je članarina, ki me¬ sečno znaša okoli $ 2.200. Društveno denarno poslovanje izkazuje $ 69.220.28 dohodkov ter prav toliko izdatkov. Pod¬ porni sklad DS je na dan 30. sept. 57 izkazoval $ 14.834.08. Podpor je DS iz¬ plačalo v pretekli poslovni dobi $ 12.682.75. Mladinski sklad je imel do¬ hodkov $ 6.770.50, izdatkov pa $ 6.549.40. Posmrtninski sklad izkazuje dohodkov $ 24.784.43. Izplačane posmrtnine pa dosegajo višino $ 11.200. Društveni gospodar Nace Grohar je navajal, da znaša vrednost društvenega inventarja S 11.037.70.. Prosvetni refe¬ rent DS Lojze Horvat je cmenjal 3 pro¬ svetne večere, ki jih je imelo DS in na katerih so predavali poddirektor Jo¬ že Jurak, predsednik SPD v Bs. As. Robert Petriček in predsednik DS ing. Mozetič. Krajevni odbor DS v Ramos Mejia je imel 4 prosvetne večere, v Lanusu 2 v Floridi pa enega. Poročal je dalje, da je v knjižnici 1468 knjig, vodi jo pa ga Mihi jeva. Napovedal je tu¬ di predstavo Sneguljčice za nfadino, ki naj bi bila ob 10 letnici DS. Omenil je tudi knjigovodski tečaj, ki ga je vodil prof. V. Logar. Socialni referent DS Albin Magister st. je poročal, da je imel soc. odsek v evidenci 44 družin s 171 otroci, 9 osta¬ relih oseb, 23 zasebnikov^ 7 zasebnic in skoraj popolnoma zapuščenih roja¬ kov. Med letom je odbor izdal 33 pod¬ por družinam, 15 ostarelim osebam in 22 zasebnikom. V bolnišnicah se je med letom zdravilo 52 rojakov, 9 jih je bilo v umobolnici. Mladinski referent Aleksander Majhen je povedal, da mladinski odsek šteje 14 učnih moči in 10 katehetov. Med učni¬ mi močmi je 11 učiteljev, oz. učiteljic. Mladinski odsek ima 13 slovenskih teča¬ jev, ki jih obiskuje 423 otrok. Najmoč¬ nejši tečaj je v Ramos Mejia z 81 otro¬ ki. Za pouk uporabljajo v nižji skupini “Moje prvo berilo”, v srednji “Naša be¬ seda”, v višji pa “Božje stezice”. Na teh tečajih poučujejo Tone Pintarič, Ani¬ ca Šemrov, Marjeta Stariha, Dušan Šušteršič, Zdenka Virant, Mija Markež, Martin Mizerit, Angela Klanšek, Kati¬ ca Kovač, Helena Petje in Vera Ašič. Kot katehetje pa Tone Pintarič, Stan¬ ko škrbe, Gregor Mali, dr. Alojzij Starc, Janez Petek CM., Matija Lamovšek, Franc Novak, Karel Škulj in Janez Ka¬ lan. O poročilih odbornikov je bila krajša debata, nato pa so člani sprejeli poroči¬ lo nadzornega odbora, ki je predlagal odboru razrešnico. Pri volitvah je bil znova izvoljen za predsednika DS ing. Albin Mozetič. V odbor DS pa naslednji: Vital Ašič, Ma¬ ra Bidovec, Emil Cof, Boleslav Cvetko, Nande Češarek, Nace Grohar, Alojzij Horvat, Maks Jesih, Ruda Jurčec, Vera Kokalj, Ivan Korošec, Janez Kralj, Al¬ bin Magister, Aleksander Majhen, Va¬ lentin Markež, Stanko Mehle, Franc Pernišek, dr. Julij Savelli, Rudolf Smer¬ su, Miloš Stare, Ludvik Šmalc, Ivo Vad- njal, Milan Zajec in Rudolf žitnik. Za člane nadzornega odbora so bili izvolje¬ ni: Dr. Celestin Jelenc, dr. Leopold Ei- letz in Lojze Erjavec. V razsodišču je pa dr. Franc Logar. Po volitvah je bil razgovor o nekate¬ rih predlogih glede društvenega delova¬ nja. Med drugim je bil sprejet predlog, da se društvena članarina z vsemi pri¬ spevki zviša na 10 pesov mesečno. Novoizvoljeni odbor DS je imel sejo ter se je konstituiral takole: Predsednik | ing. Albin Mozetič, podpredsednika Julij Savelli in Rudolf žitnik, tajnik Nande češarek, blagajnik Emil Cof, gospodar Nace Grohar, mladinski referent Alek- ! sander Majhen, socialni referent Albin Magister st., kulturni referent Lojze Horvat in organizacijski referent Rudolf Smersu. daj naprej slonela vsa na ramah njego¬ ve skrbne matere Frančiške. Srednjo šo¬ lo je slavljenec obiskoval pri salezijan¬ cih, kjer je pa močno zbolel. Kot 17 le¬ ten fant je prišel v Ljubljano in nasto¬ pil službo pri Orlovski zvezi v Streliški ulici. Tam ga je spoznal sleherni, ki je imel opravka z našo mladinsko organi¬ zacijo. Pozneje je prevzel službeno mesto pri Okrožnem uradu za zavarovanje de¬ lavcev v Ljubljani. Vodil je nezgod¬ ni odsek. Ves čas se je živo udejstvoval v kat. mladinskih organizacijah, zlasti pa pri kat. delavski in nameščenski or¬ ganizaciji Zvezi združenih delavcev in Zvezi združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Ko je prišlo do čiščenja razmer v Jugoslovanski strokovni zvezi je bil tudi on med tistimi, ki so nasto¬ pili proti temu, da bi se kat. delavstvo svojim straniščem in umivalnico. Vso posteljnino dobiš tam; vendar si vzemi s seboj kak koc za poležavanje v nara¬ vi, in pulover za primer hladnih dni. Če se odločiš za počitnice v Cordobskih gorah, dan prihoda in vrnitve čim prej sporoči na naslov Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Cordoba, ter si ne¬ kaj tednov prej kupi vozni listek; na¬ vadno je že za mesec dni vnaprej vse razprodano. Če le mogoče, kupi si že v Capitalu tudi vozni listek za povratek. Nadrobnejše informacije dobiš v Duš- nopastirski pisarni, vozne rede za poto¬ vanje in druga važnejša obvestila bomo | pa pozneje sporočili tudi v našem listu. Akad. kipar France Ahčin je v sredo 4. dec. t. 1. odprl v salonu Huemul v Bs. Airesu, Avda Santa Fe 2237, razstavo svojih najnovejših del. Razstava bo od¬ prta do 15. dec. t. 1. OSEBNE NOVICE Slovenska nova maša. V stolnici v mestu Lomas de Zamora v provinci Buenos Aires je bi v nedeljo dne 1. de¬ cembra posveču v duhovnika g. Franc Prijatelj, novo mašo bo pa imel v ne¬ deljo dne 8. decembra t. 1. ob 11. uri v cerkvi kolegija Santa Te rosit a, Gral Roča 2057 v mestu Florida. Novomaš- ni pridigar bo g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj. Pri maši bo pel Slovenski pevski zbor Gallus. Novomašnik g. Franc Prijatelj je sin g. ravnatelja Ivana Prijatlja in njego¬ ve žene ge Kristine. Rodil se je 4.X.1929 v Mariboru. Ljudsko šolo je obiskoval na vadnici v Mariboru in Ljubljani, kjer je tudi dokončal 3 razrede klasič ne gimnazije, ostale gimnazijske razre¬ de pa v begunstvu. Maturiral je leta 1947 v SenigalTi v Italiji. Po prihodu v Argentino je bil 4 leta v službi v skla¬ dišču tovarne za čokolado Nestle, leta 1951 je pa vstopil v slovensko bogo¬ slovje v Adrcgue-ju, v katerem je sedaj tudi dokončal bogoslovne študije. Do cerkve v ko’egiju Santa Teresita v Florida je mogoče priti: Iz Liniersa s kolektivom štev. 19 in 21, iz San Isi- dra pa s kolektivom 230. Kolektive- 19 in 230 vozita v Floridi po Avdi San Martin. Izstopiti je treba na križišču te avenide z ulico Gral Paz, odkoder je do kolegija tri kvadre v smeru proti mestu. Iz Retira pa vozi s postaje FCG Mitre vlak R(io) do postaje Florida, od koder so tri kvadre do zavoda po uli¬ ci Roča. . Družinska sreča. V družini g. Nace¬ ta Finka in njegove žene ge Marije, roj. Kačar, se je v poned. 2. decembra rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Monika. Družino g. Jožeta Mikliča in njegove žene ge Francke, roj. Krajnik, je pa razveselil sinček. Srečnim star¬ šem naše iskrene čestitke. Vsak teden ena GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA ... Glejte, že sonce zahaja, skoro za goro bo šlo; hladen počitek nam daja, pojdmo veseli domov! Čujte zvoniti počivat zvoni, Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj! Čujte na drevju šumeti, glejte, kak vetrič pihlja,- urno, še začne mračiti, hitro, da bomo doma! Čujte zvoniti... Delo smo danes storili, naj se vsa vas veseli, bomo se tud' poživili, že se večerja hladi, Čujte zvoniti. . . Sedimo za mizo in jejmo s pametjo božje dari, srce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi. Čujte zvoniti. . . Vzemmo po jedi in pijmo sladkega vinca bokal; svoj'ga Očeta hvalimo, da je tak' dobrega dal.' Čujte zvoniti. . . Zdaj si počijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škrjanček na polji jutranjo pesem žgoli. Čujte zvoniti. . . Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo zg vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo, klič'te k Očetu domov, klic te nas v sveto nebo. še naprej zavajalo v komunistično smer. Tedaj je napisal brošuro “Zakaj nisem krščanski socialist”. Bil je tudi član Na¬ rodnega odbora Kat. akcije za ljubljan¬ sko škofijo. Ves čas je tudi sodeloval s članki socialne vsebine pri nameščen- skem glasilu Bodočnost. V Ljubljani se je leta 1933 poročil z gospo Antonijo Krnc. V srečnem zako¬ nu z njo sta se jima rodila hčerka Ci¬ rila ter sin Franci. Med komunistično revolucijo je nasto¬ pal na raznih sestankih s predavanji proti komunistom. L. 1945 se je z dru¬ žino umaknil na Koroško. Tudi v be¬ gunstvu se je živo udejstvoval med slo¬ venskimi begunci v taboriščih ter je bil med drugim član Soc. odbora in tab. u- prave. L. 1948 je moral na zahtevo ti- tovcev zapustiti taborišče. V Argentino je prišel 5. II. 1949. Najprej je dobil zaposlitev v mizarski delavnici, kmalu pa je nastopil službo kot tajnik pri o- srednji organizaciji slov. protikom. be¬ guncev v Argentini v Društvu Sloven¬ cev. To službo je vršil skoro polnih de¬ set let, t.j. do pred nekaj meseci, ko je nastopil službo uradnika v tovarniškem podjetju v Ciudadeli. Ob 50 letnici mu želimo, da bi mu Bog naklonil še dolgo življenje v miru in sreči ter osebni zadovoljnosti. KDO BO DELEŽEN VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA OB DESETI OBLETNICI SVOBODNE SLOVENIJE? 1. ) Vsi dosedanji naročniki Svobodne Slovenije v Argentini, ki bodo imeli pravočasno urejeno naročnino za vsa le¬ ta, odkar so začeli prejemati list, pa do konca leta 1957. — Od teh bodo tisti, ki so naročniki vsaj pet ali več koledar¬ skih let dobili 5 številk za žrebanje, ti¬ sti, ki so naročniki štiri leta, bodo pre¬ jeli 3 številke; naročniki dveh let 2 številki in kdor je naročnik samo zad¬ nje koledarsko leto to je leto 1957 — in to vse leto — bo dobil 1 številko za žrebanje. 2. ) Vsi novi naročniki, to je tisti, ki so se ali se bodo priglasili kot naročni¬ ki lista v letošnjem letu in so ali bodo plačali odgovarjajoči del naročnine za tekoče leto in celoletno naročnino za le¬ to 1958; vsak teh bo dobil 1 številko za žrebanje. ’ 3. ) Vsi, ki bodo plačali za tiskovni sklad Svobodne Slovenije vsaj 100 pe¬ sov. Prejeli bodo toliko številk za žre¬ banje, kolikokrat sto pesov bodo plačali za tiskovni sklad. To pa so lahko stari naročniki ali novi, ali pa taki, ki niso bili in niso naročniki. 4. ) Vsi dosedanji naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1958 v znesku 140 pesov. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 5. XII. 1957 - No. 48 SLOVENCI > USA Starosta Slovencev v Ameriki Anton Grdina, katerega je zadela pred meseci kap, leži še vedno v sanatoriju v War- rensville, Ohio. Tu ga je obiskal član Kranjske slov. kat. jednote Jakob Res¬ nik. Svoj obisk pri njem je popisal v Am. domovini. Bolnika je našel v poste¬ lji. Odprl je oči in ga dolgo gledal. Na vprašanje, če ga pozna, se je trudil, da bi mu nekaj povedal, ali jezik, ki je nekdaj tako prepričevalno govoril, je brez moči. Na ponovno vprašanje, če ga pozna, je lahno prikimal z glavo. Izpod odeje mu je nalahno podal velo roko. Jakob Resnik je ob spominu na ta tre¬ nutek zapisal: “Ko držim to roko, ki je nekdaj toliko člankov napisala, čutim, da je popolnoma onemogla”. V slov. župni cerkvi Sv. rožnega ven¬ ca v Denverju je 10. nov. t. 1. odhajal srebrno mašo g. Leopold Mihelič. Jubi¬ lant je doma od Sv. Jurija v Slov. gori¬ cah. V duhovnika je bil posvečen 1932. Med vojno so ga nacisti iz Slov. Bistri¬ ce pregnali v Srbijo. Od tu se je 1. 1945 vrnil domov, misleč, da bo mogel nada¬ ljevati svoje dušnopastirsko delo pod komunisti, pa se je kmalu prepričal, da mu to ne bo mogoče, ker je odkrito na¬ stopil proti njihovim zločinom in krivi¬ cam. Zato je moral oditi v begunstvo. Nekaj časa je živel v Franciji. V Ame¬ riki je bil najprej v Wisconsinu, leta 1955 pa je prišel pomagat v Denver te¬ daj hudo bolnemu župniku Judniču. Senator Frank J. Lausche, slovenski rojak iz Clevelanda, je 14. nov. t. 1. praz¬ noval 62. letnico rojstvo. Rojaki v Cle¬ velandu so se je spominjali z željo, da bi še mnogo let lahko ittloval v zdrav¬ ju in polni moči za koristi svojega na¬ roda 'in domovine. Tem željam se pri¬ družuje tudi Svobodna Slovenija. V Baragovem domu je bila 16. nov. t. 1. družabna prireditev, ki je bila pr¬ venstveno namenjena starim naseljencem. Presenečenje večera je bil barvni film “Lepote Slovenije v sliki in melodiji”. Po predstavi je bila zabava s plesom. Igral je okrester Marjana Tonklija. Pod pokroviteljstvom Lige slov. kat. Amerikancev je Slovenski oder v Cle¬ velandu uprizoril v nedeljo, 17 nov. t. 1. -S- PO SVETU v Slov. narodnem domu Jurčič-Govekar- jevega Desetega brata. Goste je pred začetkom predstave pozdravljal g. Jože Godina, v imenu clevelandske Ligine podružnice se jim je pa zahvalil za o- bisk predsednik g. Matt Intihar, 'foplo se je spominjal tudi bolnega g. Anto¬ na Grdine, enega od ustanoviteljev in največjih dobrotnikov Lige, ki leži se¬ daj hudo bolan v sanatoriju. Na prireditev je prišel iz Washingto- na tudi g. dr. Miha Krek ter je tudi go¬ voril. Naglašal je potrebo po nadal- njem delu Lige, kajti iz domovine ne¬ prestano beže ljudje v tujino. Slovenci, ki žive v svetu v svobodi, so dolžni po¬ magati tem revežem, da pridejo do po¬ novnega rednega življenja, pa čeprav bi bili celo drugačnega mnenja in nazo¬ rov kot smo mi. Igra Deseti brat je lepo uspela, za kar ima zasluge režiser Milan Dolinar, ki je igral tudi desetega brata. Krjavlja je podal Stane Gerdin, Dolef je bil Fran¬ ček Kolarič, vlogo Lovra Kvasa je pa igral Miro Odar. Kritika je ugotovila, da je na teh igralcih slonela vsa igra. Po predstavi je bila zabava s plesom. BRAZILIJA Dne 19. oktobra je po daljši in muko¬ trpni bolezni umrl na svojem domu v mestu Nova Esperanca — Parana, Bra¬ zilija, CX Postal 208, Janko Debelak. Janko je bil takoj od začetka udej¬ stvovanja komunistič. O. F. odločen in brezobziren proti-komunistični borec. Deloval je najprej na Dolenjskem, poz¬ neje pa pri primorskih domobrancih. Po prevratu je odšel s svojimi borci v Italijo in Nemčijo, odkoder se je izselil v Brazilijo. N. p. v m. __ ITALIJA V Rimu je preminul mag. phar. Jo¬ sip Žabkar, ki je že več let bival s svo¬ jo družino v večnem mestu, kjer je njegov sin msgr. dr. Jože v službi vati¬ kanskega drž. tajništva. Pokojni lekar¬ nar je bil pred vojno na Jesenicah, od¬ koder so ga Nemci izgnali. Prva leta po vojni je poučeval na slov. šolah v Gorici prirodopis in kemijo. V Gorici, ki SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. December 1957. Vsebina: Naša vodnica k Bogu (K. Wol- bang CM); Papeški molitveni namen za december (Prof Al. Geržinič); Odre¬ šeniku nasproti (Jože Jurak); Dve bo¬ žični (Ignotus); Naš čas in slovenski izseljenci (Dr. Al. Starc); De Dios na- die se burla; Božična skrivnost (Jože Jurak); Varujte se vsake lakomnosti (Dr. Mirko Gogala); Tedijev Božič (Zo¬ ra Piščančeva); Kristusovo rojstvo in mi (G. Papini); Štiri tisoč metrov nad morjem (J. Jurak); V tretjem krogu; Tvoje prijateljice (Karel AVolbang CM); Ob srebrnem jubileju revije (J. Jk); Ne kritiziraj Cerkve (Kardinal Paul E. Leger); Don Kamilo (Gustavo Guare- schi); Nove knjige (Slavko Srebrnič); Jutri bo lepše (Vladimir Kos); Med Slo¬ venci po svetu; Pogovori o Bogu o Mos¬ kvi (R. J-c); Iz domovine; Po svetu; Leto srebrnega leta je za nami, in otro¬ ška priloga Božje stezice. Katoliški misijoni. December 1957. Vsebina: Božična misel (Dr. Ignacij Lenček); Rim, Atene, Nairobi in nazaj (M. Jezernik); Božično naročilo (France Kunstelj); Nemirna severna Afrika (Aladin); Kitajski begunci v Hongkon¬ gu II; Vinova Bhave, novi Gandhi (Ala¬ din) ; Zbudite se, katoličani (Gregor jo je tako ljubil, so ga tudi pokopali v družinsko grobnico Abujevih. Velikemu narodnjaku, vernemu mo¬ žu in idealnemu Slovencu večni pokoj, družini, še posebej pa msgr. dr. Jožetu naše iskreno sožalje. AVSTRALIJA Pod Snowy Mountains so letošnje poletje predrli srce avstralskega po¬ gorja “The Dividing Range” s 14 milj dolgim predorom, po katerem bodo do¬ vajali vodo več elektrarnam, nato pa za namakanje -obširnega suhega avstral skega področja. Pri slovesnem dogodku je bilo navzočih okoli 200 ljudi. Med njimi je bilo tudi več Slovencev, ki so tudi kopali globoko pod zemljo omenje¬ ni predor, ki bo prinesel blagostanje do¬ sedanjim suhim avstralskim predelpm. DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi "PAKEXPRES" Milan Sertie CHARCAS 476 — T. E. 32 - 0248 Buenos Aires i - ZA TE POŠILJKE ZNIŽANE CENE JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires jugoslovansko Sokolsko društvo v Argentini Slovensko društvo Edinost vabita vse Jugoslovane na PROSLAVO NARODNEGA ZEDINJENJA, ki bo v SOBOTO 7. DECEMBRA 1957 v Jugoslovanskem domu, J. M. Nunez 1751, Dock Sud ' Začetek ob 21. uri. PRILOŽNOSTNI SPORED TER PLES DO ZORE. SLUŽBO DOBE Tovarniški delavci za železostrugarstvo, livarno in strojno delavnico, s prakso ali brez nje. Podana možnost izučitve obrti in napredovanja. Sprejmemo tudi vajence za strojno obrt. Pogoji po dogovoru. Javiti se v slovenski strojni delavnici v novih tovarniških prostorih v C. Reme- dios Escalada 135, Saenz Peha (Villa Raffo) prej ul. San Martin. 3 kva¬ dre od ulice Lope de Vega in Gral Paz. B. Seljak Mali); O narodih in ljudstvih v misijon¬ skih deželah — Eskimi (M. M.); Kma¬ lu bo sveta noč (Jože Cukale); Sodeluj¬ mo s Cerkvijo (L. L. CM); Za Baragove proslave: Za duše (Karel Mauser; Indi¬ jančki molijo (N. N.); Iz pisem sloven¬ skih misijonarjev; Iz misijonskega za¬ ledja; Dela pri Baragovem semenišču. Družabna pravda, štev, 105. Vsebina: Krščanstvo in kapitalizem; Janez Ev. Krek — slovenski socialni delavec (Ru¬ da Jurčec); Bolniško zavarovanje v Slo¬ veniji Avgust Horvat); Cerkev uči; Vzemi in beri; Iz domovine; Po- svetu. PRAVNA POSVETOVALNICA SVOBODNE SLOVENIJE ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Vprašanje: Sem stavbni delavec in prevzemam razna dela popolnoma sa¬ mostojno. Ali imam pravico do družin¬ skih doklad? Odgovor: Ako prevzemate razna dela popolnoma samostojno, niste stavbni delavec, ampak podjetnik, ki skle¬ pate pogodbe direktno z naročniki (contratista) ali pa prevzemate raz¬ na dela od glavnih stavbnih pod¬ jetnikov (subcontratista). V obeh pri¬ merih nista v službenem razmerju ampak samostojen podjetnik. Ne pre¬ jemate plače in s tem združenih družin¬ skih doklad, ampak pogodbeno dogo¬ vorjeni znesek za opravljeno delo. I DA BOSTE DELEŽNI VELIKE- | GA NAGRADNEGA ŽREBA- 3 NJA OB 10. LETNICI , | SVOBODNE | SLOVENIJE £ V ARGENTINI, PORAVNAJTE \ TAKOJ ZAOSTALO IN TEKO- g ČO NAROČNINO LISTA. OBVESTILA Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo v soboto dne 14. decembra v prostorih na Ramon Falcon 4158, in sicer ob 18. uri. Vse člane vabimo, da se ga udeleže. Odbor SKAS-a. I Redni občni zbor Slovenske- | ga planinskega društva v Bs. f Airesu bo v nedeljo 15. de- t cembra 1957 ob 18. uri v pro- | štorih Ilirije na Alvaradu 350, J Ramos Mejia. SLOVENCI, POZOR! Nova hiša s spalnico, kuhinjo, jedilnico, straniščem in tremi zemljišči ugodno naprodaj. Hiša stpji eno kvadro od glavne ceste v La Plato. Km 28 — križišče Ranelagh. Naslov u upravi Svobodne Slovenije PAKETE ZA EVROPO vsakovrstne, kakor tudi zdravila, najbolje in najceneje pošilja JADRAN PAK Charcas 769 (Hotel Pacifico) — T. E. 31-8788 — Buenos Aires (Ena kvadra od Plaza San Martin, blizu Retira) Dnevno od 15-19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure' Pismena naročila kakor tudi denar pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na Zdenka Kalečak, Casilla de Correo 340, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v času od 20 do 30 dni. Štev, 1 _$ 160. 1 kg kave Santos 3% sladkorja ali riža Štev. 2. $ 190,— IV2 kg kave Santos 3 kg sladkorja ali riža Štev. 3.$ 220.— 2 kg kave Santos 2% kg sladkorja ali riža Štev. 4.$ 280.— 3 kg kave Santos 1% kg sladkorja ali riža štev. 6.$ 810.— 9 kg kave Santos V 2 kg čaja Ceylon V2 kg popra v zrnju Štev. 7.$ 310.— 3 kg kave Santos 1 kg sladkorja ali riža Vi kg čaja Ceylon Vi kg popra v zrnju Štev. 8.$ 220,— 5 kg riža 4 kg sladkorja Vreča 45 kg 000 bele moke $ 380. |tev. 9. .. $ 360.— ‘SJcgJkave Santos •»3 kg4iža 3 kg sladkorja Štev. 10.$ 710.— 6 kg kave Santos 1 kg kakaa holand. 1 kg čaja Ceylon 1 kg popra štev. 11.$ 420.— 3 kg kave Santos 3 kg sladkorja 2 kg riža Vi kg kakaa Vi kg čokolade Vi kg čaja Vi kg popra štev. 12.$ 570.— 3 kg kave Santos 5 kg sladkorja 4 kg riža 5 kg testenin % kg holand. kakaa V 2 kg čokolade V, kg čaja Ceylon 14 kg popra v zrnju 17 kg čiste svinjske masti $ 460,- 3 pare prvovrstnih Nylon nogavic $ 180,- FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (63) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Na skrivnem sestanku je Lacade rav¬ nokar razodel drzno zamisel poštarju Cazenavi, in kavarnarju Duranu. Ne bodo zgradili samo velikega hotela, tem¬ več tudi blestečo kazino, če bo le mo¬ goče z grškimi stebri in sicer sredi go¬ jenega zdraviliškega parka na obrežju Gave. V massabiellski votlini pa bodo lepe lurške deklice odličnim bolnikom v krasno pobarvanih kozarcih prinaša¬ le zdravilno pijačo. Zdraviliška godba pa bo igrala valčke in melodije za kan- kan ples. A. Lacade v svoji fantaziji že vidi, kako se premožni gostje zgrinja¬ jo z vseh krajev. Prihajajo pa z vlaki in dolgi žvižgi prebujajo dremave doli¬ ne Pirenejev. * * * Bernardka dela doma. Bernardka ho¬ di v šolo. Bernardka čaka. Bernardka čaka potrpežljivo. Na velikonočni po¬ nedeljek je doživela z Gospo najglobljo skupnost, kar jih ji je bila dodeljenih vse od početka. Komaj se je bila na ta dan vrnila nazai v življenje, potem ko se je otresla “odtujenosti sveta.” Ve se¬ daj, da se Gospa ne bo poslovila in da je bilo v poslednjem pozdravu že nazna¬ nilo za svidenje. To je vse, o čemer Ber¬ nardka sanja. Kakor vsak, ki globoko ljubi, se ne predaja mislim na daljno bodočnost. Nič ji ne more podreti upa¬ nja, da bo zveza z Gospo trajala vse živ¬ ljenje. Popolnoma naravno se ji zdi, da bodo presledki' med svidenji vedno dalj¬ ši, zakaj Gospa mora gotovo rešiti še veliko nalog v daljnem svetu in Ber¬ nardka ji more tako malo nuditi. Kje bodo bodoča srečanja, v votlini, ali iz¬ ven nje, zavoljo tega si ne dela nobe¬ nih skrbi. Zdaj Gospo že toliko pozna, da se ne boji, da bi se njeni volji mogla resno upirati orožništvo ali nekaj de- sak v plotu. Gospa bo Bernardko pokli¬ cala in jo našla. Vseeno je kdaj! Mine¬ vajo april in maj in junij... Boj, ki ga je sama razvezala, opazuje Bernardka s popolno ravnodušnostjo, še to je težko reči: Zanjo ga sploh ni, Ne razume ga. Opazuje ga kakor zaspan o- trok. Važno je le, da jo državni tožilec, sodnik in komisar puste v miru. Ušesa so ji popolnoma gluha za vsakdanje kli¬ ce pristašev: “O ti blagoslovljena... o odlikovana... o prerokinja... o ti ču¬ dodelka ...” Čeprav zvezi neverjetno, vendar tudi teh klicev ne razume. Ljud¬ je so nori. Sama si ni svesta nobenega čudeža. — Gospa je rekla: “Pijte iz stu¬ denca in umijte se.” Bernardka je po¬ velje izpolnila, to je vse. Kakšen čudež je to ? Gospa je pač vedela, kje pod zem¬ ljo teče studenec. O vseh teh stvareh ne spregovori Bernardka z nobenim niti be¬ sede. Če kdo drug prične, bodisi mama ali Marija, se tiho umakne. življenje Soubirousove hčerke ni lah¬ ko. Z vseh krajev prihajajo radovedneži v Cachot in jo nadlegujejo z bedastimi vprašanji. Bernardka se skrije, kakor se le more. Toda ponosni sosedje, kakor Sajou, Ourou, Bouhouhort, Raval in ce¬ lo Piguno, jo vedno znova privlečejo na dan, da se z njo postavijo. Govoriti mo¬ ra in odgovarjati tujcem. Način odgova- varjanja vzbudi živo razočaranje. Dekli¬ ca se je bila navadila govora, ki je ka¬ zal duhovno odsotnost in šepetala svo¬ jo zgodbo, kakor da se je nič ne tiče, ka¬ kor da bi bila prisiljena na sejmu pri¬ povedovati neko zgodbo iz davnega ča¬ sa. Za tem govorjenjem pa se je skrival njen sram. Obiskovalci so družini na skrivaj vedno znova ponujali denar. Ber¬ nardka ima ljubo težavo, da gleda svo¬ jim domačim pazljivo pa prste, da bi se vsaj bratec ne spozabil. To je edina toč¬ ka, v kateri ravnodušna Bernardka ne pozna nobene šale. Med njo in domači¬ mi iz dneva v dan raste prepad. Oče, mati, brata in sestra čutijo nek čuden strah pred Bernardko. Tako nedomača se jim zdi, ker vzdržuje z nekom nedo¬ voljene odnošaje. Prancois Soubirous svoje obljube ni več obnovil in se splazi k Babou, če le ve, da je v gostilni malo ljudi. Potlej brez besede čepi kje v ko¬ tu. Stiske ne trpi več. Cazenave ga je zaposlil za trajno in mu zvišal plačo. Luiza Soubirous je slabe vol e in pre¬ pirljiva. Na slavo svojega otroka se je privadila. Februarski dnevi, ko je bila slava na višku, so minili. Zdaj ima pre¬ rokinjo za hčerko. Toda revni ljudje se morajo urediti. Včasih se Bernardka približa materi z neko prikrito nežno¬ stjo. Zahrepeni, da bi položila glavo v materino naročje, prav kakor včasih v tisti prvi noči enajstega februarja, ko ni mogla zaspati. Soubirousino srce pa je v takih trenutkih proti lastni volji ču¬ dovito trdo. Naredi se, kot da ne vidi nič, čeprav ji je potlej, ko gre iskat ali iztepat perilo, silno težko in ne more zadržati solza. Najhujše je v šoli. Jeanne Abadie in druga dekleta kažejo neko zagrizenost in srečujejo Bernardko z nekim čudnim spoštovanjem, ki je pomešano s porog- ljivostjo. V klopi se ji sosede umikajo. Redko kdo govori z njo. V odmorih po¬ haja s svojo belo vrečko sama okoli. Za učiteljico Bernardke sploh ni več. Niti enkrat ne pride več na izpraševanje pred klopi. Nuna Vauzous sovraži po¬ gansko obnašanje preprostega ljudstva stokrat bolj kot vsi duhovniki in jo bo¬ li, da narod dere za umazanim otrokom, ki je videl neko moderno elegantno vilo, ki nima z Materjo božjo prav nič opra¬ viti. V hčerki generala Vauzousa se u- pira, da bi le količkaj vrednotila za¬ maknjenja umazanega otroka in pogan¬ sko obnašanje gorjancev. Vso zadevo občuti nuna kot škodoželjno revolucijo nižjih slojev. Doslej vezane moči ogro¬ žajo utrjeno pot prave vere in prave pobožnosti. Zavoljo tega je ob svojem času z izredno skopimi besedami rekla deklici: “Na ukaz gospoda župnika boš pristo¬ pila k mizi Gospodovi, Bernardka Sou¬ birous!” Za temi suhimi besedami pa se je skrivalo še nekaj: Nimaš pravice do tega, šla boš iz milosti in usmiljenja. — Tako so Soubirousovi hčerki zagrenili celo angelski kruh. Kakor povsod v Franciji, se je zaklju¬ čila šola petnastega julija. Dan potem je sedela Bernardka na majhnem trav¬ niku ob potoku Lapaca, na prostorčku, ki je bil ravno nasproti Massabielli. Ve¬ černe sence so se v tem času že daljšale. Ljubila je ta prostor, odkar ni več hodi¬ la k votlini. Kraj je zelo tih. Iz daljne doline raste pod negibno nebo modrobe- la glava Pic du Midia. Bernardka ima sedaj časa na pretek, da lahko razmi¬ šlja in čustvuje. Vse to razmišljanje in čutvovanje pa kroži venomer samo o- krog ene besede: Kdaj? V cerkvi sv. Petra v Lurdu udari ura četrt čez se¬ dem. Samotni udarec še ni izzvenel, ko zve Bernardka odgovor na svoj večni “kdaj”. Odgovor je bil “Sedaj.” Ta se¬ daj je potopljen v težko svečanost ču¬ dovitega značaja. Kakor še nikoli doslej čuti Bernardka, da je razdeljena v ne¬ ko skoraj neobčutljivo telesnost in sa- movladajoč nagon. In ta nagon jo str¬ ga z mesta. Steče nazaj v mesto, da stvar pove teti Luciji. Medpotoma se do- mis’i nečesa drugega. Danes noče ime¬ ti nikogar pri sebi. Popolnoma sama hoče biti z Gospo. Na žalost pa ni mogla preprečiti, da ne bi nekateri po¬ stali pozorni na n'en tek in nekaj naj¬ bolj navdušenih ji je sledila. Drugi pa so hitro oznanili po hišah: Bernardka gre k votlini. (Nadaljevanje v prih. at.)