Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec • četrtek • 14. oktober 1999 štev. 41 (3035) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra KOKS: Pogodba o sodelovanju usklajena Qredsedstvo NSKS in Izvršni i odbor ZSO sta pretekli teden uskladila pogodbo o sodelovanju, ki naj bi bila podlaga za delovanje Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS). Le ta bo deloval na dveh nivojih: najprej na nivoju s tremi predstavniki obeh osrednjih organizacij, potem pa na nivoju razširjenega koordinacijskega odbora, ki naj bi štel po 60 oseb. Ta naj bi odločal o zadevah, če koordinacijski odbor na prvem nivoju ne bi našel soglasja. V osnutku pogodbe je tudi določeno, da svetovnonazorske in strankarskopolitične razlike ter vprašanja zastopstva sloven- ske narodne skupnosti na Koroškem niso predmet koordinacijskega odbora. Zastopnici sta slej ko prej ZSO in NSKS. Koordinacijski odbor bo deloval na osnovi 7. člena ADP in drugih mednarodno veljavnih dokumentov manjšinske zaščite. Nadaljevanje na 2. strani ÖVP ostaja tretja -Zeleni pridobili 14. mandat Tudi po preštevanju volilnih kartic ljudska stranka zaostaja za svobodnjaki. S tem ni dosegla samo svoj najslabši rezultat na državnozborskih volitvah po drugi svetovni vojni, temveč je tudi prvič šele tretja sila v državi. Do drugega mesta je ljudski stranki manjkalo le borih 415 glasov. Svobodnjakov sicer ni več prehitela, vendar je doslejšnji koalicijski partner socialdemokratov lahko zadovoljen, da je dosegel vsaj enako število poslanskih mest v parlamentu, potem ko so svobodnjaki po preštevanju volilnih kartic izgubili en mandat. Končni izid volitev v mandatih se glasi: SPÖ 65, FPÖ 52, ÖVP 52, Zeleni 14. Napoved predsednika stranke dr. Wolfganga Schüssla in drugih vidnih zastopnikov stranke, da se bo ÖVP umaknila v opozicijo, če jo bodo svobodnjaki prehiteli, se zdaj kaže v drugačni luči. V torek je predsedstvo ÖVP sicer sklenilo umik stranke v opozicijo, kar Volitve ‘i v i 1999 pa je mogoče oceniti le kot taktiziranje. V koalicijskem pokru je torej slej ko prej vse odprto. Posebno zadovoljni s končnim izidom volitev pa so vsekakor Zeleni. Na račun svobodnjaške stranke so dosegli še 14. mandat, ki ga bo previdoma zasedla Ulrike Lunaček. 13. septembra je večjezični otroški vrtec »Mavrica« v Dobrli vasi odprl svoja vrata. Obratovanje vrtca, v katerem vzgojiteljice okrbujejo 25 otrok, stane veliko denarja. Zato društvo Mavrica prosi za finančno pomoč. SV podpira dobrolsko iniciativo in tej številki prilaga položnico, s katero lahko tudi vi pomagate društvu in otrokom. ... je bil tudi letos pravi hit! Bralci in prijatelji Slovenskega vestnika so na hrvaški obali preživeli tri izredno prijetne, sončne dni. Tudi z organizacijo izleta, za katero je poskrbela Milka Kokot s svojini timom, so bili povsem zadovoljni. Slikove utrinke s 14. Vestnikovega izleta bomo objavili v naši prihodnji številki. SLOVENSKI VESTNIK 0 kwOe ( PREBLISK Tesno je postalo na tem svetu in če verjamemo strokovnjakom, bo postalo kmalu še tesneje. Človeštvo neusmiljeno narašča. Kriv pa je tako imenovani tretji svet, kot nam ie desetletja dolgo zatrjujejo razne zaskrbljene organizacije. Scenarij prenaseljenosti našega planeta vzbuja strahove: lakota, revščina, vojne za vodo, množična preseljevanja, boj za golo preživetje. Marljivim prebivalcem sveta prve kategorije se je bati za težko priborjeno blaginjo - o kateri strokovnjaki spet vedo povedati, da ima opravka prav z državami tretje kategorije. Te dni se je zgodilo neizbežno: statistiki pri Organizaciji združenih narodov so izračunali, da se je v noči od 11. na 12. oktober bogvekje rodil šest- milijardni Zemljan. Morda kje v Afriki, morda v Aziji. Ker pa je treba temu dogodku očitno posvetiti posebno pozornost in je vse skupaj bolj (politična) loterija, so se v Združenih narodih odločili, da naj bo jubilejno dete iz Bosne (petmili- Obisk jardno je bilo slučajno iz zdaj sosednje Hrvaške). Sporočilo te odločitve je jasno: za mir na zemlji. Toda tako hitro kot bo pozabljen jubilant, ki ga je obiskal sam generalni sekretar OZN, tako malo bo to sporočilo zaleglo. Toda vsaj za nekaj trenutkov se svetu ni bilo treba ozirati na probleme tretjega sveta. A. L. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA vabi na osrednjo spominsko svečanost V SPOMIN PADLIM BORCEM PROTI FAŠIZMU IN ŽRTEV NACIONALSOCIALIZMA Gostovanje STUDIOBÜHNE VILLACH/BEUAK (Predstava je k v nemščini) dne, 30. oktobra 1999, ob 15. uri ob partizanskem grobišču na pokopališču v Borovljah. Prisrčno vas vabimo, da se s svojimi znanci in prijatelji udeležite te svečanosti! Petek 15.10.19 9 9 20.00 k & k Šentjanž Jelka Zasliševanje Po tonskih posnetkih Helene Kuchar-Jelke I etošnje uradne plebiscitne L proslave so potekale dvotirno. Proslava na trnškem pokopališču je bila konstruktivna. Deželni glavar je v svojem govoru omenil odločitev koroških Slovencev v prid Koroški in Avstriji in da iz tega izhaja tudi odgovornost za manjšino in za sožitje. Popolnoma druge tone pa so ubrali govorniki na proslavi pred hišo deželnega zbora, kjer so se predstavniki domovinskih organizacij poslužili starega besednjaka. Sam deželni glavar pa je to proslavo zlorabil za napad na sosedn:o Slovenijo in zagrozil Dunaju, da bo Koroška sama odločala o interpretaciji manjšinskega šolstva. Vsekakor je bil ton govorov tako agresiven, da so celo koroški mediji negativno ocenili prireditev pred deželnim zborom. Deželni glavar je zapustil pot, ki smo jo začeli graditi leta 1995. Zdi se mi absurdno, da na koncu 20. stoletja ob procesih evropskega zbliževanja najvišji predstavnik dežele govori o> »bivših sovražnikih«. Plebiscit je bil plebiscit in obe opciji sta bili mednarodnopravno legitimni. Ena KOMENTAR Marjan Sturm opcija je dobila večino in druga opcija pa je to odločitev sprejela. Seveda iz te odločitve izhajajo tudi določene manjšinske jezikovno-kultume pravice. Če bi vse evropske države na isti način opevale svoje mejne boje, bi ta Evropa kar kmalu propadla in razpadla. Zato evropski integracijski procesi delujejo v smer zbliževanja, preseganja meja in sodelovanja v Plebiscitne proslave so korak nazaj korist vseh. Nemci in Francozi ne opevajo več svoje »krvave zgodovine«, temveč postavljajo v ospredje sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Tega se v soboto, pred deželnim zborom niso zavedali. Škoda. Najbrž je bilo razbitega dosti porcelana. Toda k sožitju ni alternative. Vsi dejavniki na Koroškem, od strank do civilne družbe, bodo morali napeti vse sile, da se bo vzdušje v deželi izboljašalo in prav tako tudi odnosi s sosednjo Slovenijo. KOROŠKA OB 10. OKTOBRU Na jugu nič novega 10. 10. 2000 brez NSKS? Narodni svet koroških Slovencev predvidoma ne bo sodeloval na deželni plebiscitni proslavi leta 2000. Povod za predčasno odločitev so po besedah predsednika NSKS Rudija Vouka letošnje proslave, ki so dale jasno vedeti, »da udeležba koroških Slovencev ob skupnem deželnem prazniku očitno ni zaželena«. Letošnje 10.-oktobrske proslave da so bile povratek v prastaro tradicijo, po Napovedano zasedenja sosveta 2. novembra se bo v Celovcu prvič po državnozborskih volitvah sestal sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Glav- kateri se 10. oktober zlorablja za zmerjanje Slovencev. »Nismo masohisti«, ugotavlja Vouk nadalje, češ da nihče ne more pričakovati, »da bomo štafaža sovražnim znašanjem heimat-diensta nad manjšino ob uradni deželni proslavi in tarča napadov deželnega glavarja«. Za sodelovanje ob proslavah bi se NSKS odločil le še tedaj, če bi prišlo do bistvenih napredkov v manjšinskem vprašanju, na primer do postavitve dvojezičnih tabel in kažipotov ali zakonske ureditve vprašanja dvojezičnih vrtcev. -red ne točke dnevnega reda bodo najnovejši razvoj na področju šolstva, poročilo vlade Svetu Evrope o položaju narodnih skupnostih v Avstriji, postopek za ratifikacijo listine o evropskih regionalnih in manjšinskih jezikih ter sodelovanje z ostalimi avstrijskimi sosveti. Tudi brez oktobrske megle je uradna in poluradna Koroška okoli obletnice plebiscita spet pokazala svojo temno stran. Tako ostaja 10. oktober v petem letu avstrijskega članstva v EU dan dvotirnih izjav, cementira-nja mej in presodkov nasproti Slovencem in Sloveniji, tudi če je uradna deželna svečanost na pokopališču v Tmji vasi potekala v vzdušju vzajemnosti. Cariniki in brambovci Niz prireditev ob 10. oktobru je letos postal za atrakcijo bogatejši. V Šentjakobu so plebiscitno proslavo prvič povezali z dnevom carinske službe za Koroško, ki je bila ustanovljena 10. 10. 1830. Na vabilo občine so se poleg članov domovinskih organizacij in carinikov odzvali predstavniki iz politike, cerkvenega življenja in gospodarstva in tudi nekateri gledalci. Medtem ko je generalni in zvezni inšpektor carinske službe poudaril uspehe carinikov pri zaščiti domačega gospodarstva in notranje varnosti, je predsednik koroškega deželnega zbora Jörg Freunschlag izkoristil priložnost in mdr. spet opozoril na »koroške pogoje« ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo: preklic AVNOJ-skih sklepov iz Jajca, priznanje pravic Staroavstrijcev in zaprtje JE Krško. Te zahteve so pred meseci formulirale vse v deželnem zboru zastopane stranke z željo, da jih zvezna vlada upošteva v pogajanjih s Slovenijo. Korošci in »bivši sovražniki« Podobne besede je bilo slišati iz istih ust dan navrh na dvorišču deželne hiše pred t. i. mestom koroške enotnosti, v isti rog pa je trobil tudi deželni glavar Haider. Še več: »Zakoni Tito-partizanov so za nas provokacija na poti v skupno Evropo«. Ponovil je tudi svojo trditev o dobrososedskih odnosih, češ da se Avstrija pripravlja na kandidaturo za olimpijske igre skupno z »bivšimi sovražniki«, kar je dan poprej ogorčilo vsaj bivšega kanclerja Vranitzkega. Haider je razložil legendarno zgodovino koroškega plebiscita in obenem menil, da je treba pomesti z nekaterimi miti, tako s tistim o vojvodskem prestolu in Gosposvetskem polju kot zibelko slovenstva. Nekaj evropskega duha je zavelo iz besed, da smo »mi Korošci« odprti, tolerantni in človeški v ravnanju s sosedi, prijatelji in gosti, pa tudi s pripadniki »nam zaupanih etničnih manjšin«, kar daje Koroška že dokazala. Sploh je ta Koroška po Haiderju v resnici lahko zgled, kako je mogoče v Evropi in v svetu zagotoviti mir. Seve- da pa se bo Koroška uprla, če bo zvezna vlada skušala spremeniti pravilno in dobro postopanje Koroške v manjšinkem šolstvu. Meje prijateljstva Za Haiderja meje odpirajo možnost, da namreč ne pride do »enolične kaše«, temveč da postane raznolikost kultur in jezikov tudi značilnost Evrope prihodnosti. Da pa lahko pride do fer prijateljstva in sodelovanja, je po Haiderju potrebno medsebojno spoštovanje zgodovine in meja drugega. Tudi predsednik heimatdiensta Josef Feldner je govoril o Evropi nacionalne in kulturne raznolikosti. Slovenijo pa je pozval, naj stori korak k medsebojnemu zaupanju, s tem da vzame Koroške pomisleke, skrbi in zahteve resno. »Tudi domovini zvesti Korošci hočemo odstraniti meje v glavah«, je le-ta dejal, »če so to bariere v čezmejnem sodelovanju.« Toda svaril je pred podiranjem meja, ki da ščitijo živ-ljenski prostor - ki so si ga Korošci ustvarili - z vsemi njegovimi kulturnimi in materialnimi vrednotami. Le meje da zagotavljajo »našo identiteto«, in so zunanje znamenje naše povezanosti z Avstrijsko očetnjavo. »Sodelovanje, da - združitev, ne«, se je glasil povzetek teh misli, in: »Nikar ne dopuščajmo revizije odločitve 10. 10. 1920, tudi če se to poskuša doseči z mirnimi sredstvi«, kajti »Koroška je avstrijski in ne slovenski teritorij«. Sicer pa so Korošci v resnici miroljubni. V deželi mir! Življenje v domovini hočejo oblikovati le tako, kot si to sami želijo, in brez vpliva od zunaj. Feldner je še opozoril na dejstvo, da mirnega sožitva ne dobiš zastonj. Vsi da morejo k temu prispevati, tudi slovenski sodeležani. Ne želi njihovih pametnih nasvetov, temveč, da se Korošcem končno prizna pravica, da šole in otroške vrtce uredijo tako, kakor to sami želijo. Ponovil je tudi, naj slovenski duhovniki na južnem Koroškem nemški jezik prav tako priznavajo kot bogu dopadljiv kot slovenski. Poleg vsega tega pa je Feldner opozoril na ponovno potrebo novega obrambnega boja: tokrat zoper laž in obrekovanje iz tujine - ki ga je pač sprožil volilni uspeh stranke Feldnerje-vega sogovornika Haiderja. Andrej Leben Nadaljevanje s 1. strani KOKS: Pogodba o usklajena Na potezi so odbori NSKS in ZSO, da osnutek pogodbe potrdijo in imenujejo svoje predstavnike v koordinacijski odbor. To naj bi se zgodilo do konca oktobra, tako da bi se koordinacijski odbor konstituiral še meseca novembra. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je za SV izjavil, daje koordinacijski odbor potreben. »To je ZSO vedno poudarjala. Pomembno je tudi, da so vsa vprašanja, ki so v preteklosti razdvajale manjšinski organizaciji, kot na primer javnopravno zastop- stvo ali zajamčen mandat, z mize, tako da bo mogoče postaviti v ospredje vse to, kar obe organizaciji združuje. To pa so vprašanja, ki izhajajo iz člena 7 ADP oziroma iz mednarodno veljavnih dokumentov.« Predsednik ZSO je izrazil upanje, da bo z razširjenim koordinacijskim odborom možno razrešiti tudi morebitne razlike na širši odnovi. Vsekakor bo ZSO imenovala svoje člane za koordinacijski odbor v sodelovanju z odbori včlanjenih organizacij«, je še dejal dr. Sturm. CELOVEC Uspešna bilanca Preteklo sredo sta na novinarski konferenci vodji Servisa za delovni trg (AMS) Josef Sibitz in Franz Zewell predstavila bilanco delovanja urada v prvih petih letih. Reforma in korenite spremembe nekdanjih delovnih uradov socialnega ministrstva v letu 1994 pa je imela tudi porodne krči. Cilj reforme so bile bolj učinkovite storitve v skladu z zahtevami in željami gospodarstva in delovnega trga. Da bi v boju proti brezposelnosti to dosegli, so morali optimirati delovanje celotnega aparata in tudi kakovost servisnih služb (hitrejše posredovanje prostih delovnih mest, svetovanje, informiranje, izobraževanje). Preselitev v nove, sodobne prostore pred tremi leti pa je tudi ugodno vplivala na to, da AMS svoje naloge lahko uspešneje opravlja. Za ilustracijo nekaj statističnih podatkov: glede uspešnosti pri posredovanju delovnih mest (merili so hitrost in število posredovanj) je koroški AMS v Avstriji na vrhu lestvice. V koroškem rankingu se je najbolje odrezala AMS Spittal ob Dravi pred Šmohorjem. Izredno važna naloga AMS pa je boj proti dolgotrajni brezposelnosti (več kot 12 mesecev). Tudi tu so uspehi zelo razvese- ljivi. Nadalje je AMS v zadnjih letih veliko denarnih sredstev investiral v šolanja, izobraževanje in pospeševanje brezposelnih -proračun je narastel od 381 milijonov šil. leta 1994 na 702 milijona šil. v tem letu. Poslovodja Josef Sibitz je dejal, da približno polovica nezaposlenih, ki so vključeni v izobraževalne programe, tudi najde zaposlitev. Zelo uspešno pa delujejo delovni skladi, kjer je delež reintegracije v delovni trg kar 80-odstoten. Dologoročni cilji AMS so: še večja učinkovitost organizacije, razširitev ponudbe v internetu, stroškovna transparen-ca in rentabilnost. M. Š. IX ulturno udejstvovanje slo-l\ venskih študentov v Gradcu, predvsem na glasbeni ravni, sega nazaj v petdeseta leta. Tedaj je obstajal moški pevski zbor, ki je nastopal predvsem pri mašah. Najstarejši posnetki moškega pevskega zbora graških študentov, ki ga je vodil Janez Kampuš, so ohranjeni iz leta 1969. Glavni razlog za ustanovitev KSŠŠG je bila politika. Klub živo dokazuje, da študentke in študentje kljub različnim svetovnim nazorom lahko nastopajo skupno. Tako je jasno, da je bil KSŠŠG od vsega začetka nadstrankarski, čeprav so zmeraj spet potekale diskusije o tem, ali je klub preveč levičarski ali desničarski. Politično vzdušje je bilo ravno v času ustanovitve in v prvih letih zelo zastrupljeno. Na vsak način je klub nastal kot reakcija na podiranje tabel 1972. Tudi v Gradcu so tedaj bile zelo močne desnoradikalne sile. Druga politična tema je bila leta 1976 bojkot preštevanja manjšine. V tem okviru je treba videti tudi sodelovanje v solidarnostnem komiteju. Klub je svoje politično udejstvovanje zmeraj usklajal z razmerami časa. V osemdesetih letih je nastopal aktivno proti uveljavitvi segregacijskega šolskega zakona. V devetdesetih letih se je skupno z društvom člen 7 zavzemal za priznanje štajerskih Slovencev. Napačno bi bilo meniti, da klub postaja zmeraj bolj nepolitičen. Če razumemo politiko široko, so z njo povezana taka vprašanja kakor so kultura, medsebojno spoznavanje, toleranca do drugače mislečih, itd; klub je slej ko prej na vseh teh področjih močno angažiran. Poleg politike sta bila slovenska kultura in slovenska beseda glavna vzroka za ustanovitev kluba. V času svojega obstoja je klub prirejal nešteto različnih prireditev. Pogoj za primerno delovanje so bili zmeraj klubski prostori, ki imajo zelo pomembno funkcijo kot kraj srečanja. Od začetka so bili klubski prostori kar v stanovanju Nužeja Lampichlerja, nato je klub delil prostore s socialistično frakcijo VSSTÖ. Marca leta 1982 se je pod predsedstvom Romana Verdela preselil v prostore Mondscheingasse 9, kjer biva še danes. Če vprašate klubaše, kaj jim pomeni klub, bodo odgovori zelo različni: za enega je klub dnevna soba, za drugega možnost izvajanja športa (klub ima najeto športno halo, kjer tedensko trenirajo ljubitelji nogometa), za tretjega je kraj kvar-topirjenja, za četrtega kraj fešt, za petega možnost^ kulturnega udejstvovanja, itd. V zadnjih letih je klub spet poživil stike s študentskimi organizacijami v Sloveniji, posebno dobri so stiki s ŠOU Maribor. Od osamosvojitve naprej prihaja vedno več študentov iz Slovenije v Gradec. Tako so se tudi ti včlanili v KSŠŠG. Pred nekaj leti je bil prvič matični Slovenec KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV V GRADCU JE STAR 25 LET »Preživeli bomo tudi prehod v 21. stoletje« Piše se leto 1974. Zima je. V nekem domu v Gradcu se je zbrala gruča študentov - ne samo, da bi se zagrela, temveč da bi ustanovila Klub slovenskih študentov v Gradcu. Prvi, ki je prevzel predsedstvo tega novo nastalega kluba, je bil Janko Kulmež. Ta gotovo najpomembnejši občni zbor v zgodovini kluba je pomenil uradno rojstvo Kluba slovenskih študentov v Gradcu. predsednik kluba. Kaže pa, da Slovenci iz Slovenije nimajo takšne potrebe po vključevanju v graško življenje. V Gradcu je približno 50 avstrijskih slovenskih študentov in okoli 200 Slovencev iz matične države. Razmerje aktivnih v KSŠŠG pa je obratno sorazmerno. Zanimiva naloga kluba za bodočnost je pridobivanje članov iz matične države. Za poznanost kluba zelo pomembna pa je ravno v tem pogledu predstavitev slovenske kulture v Gradcu. Klub je zmeraj spet organiziral zanimive kulturne prireditve. Poleg tega so (bili) člani kluba tudi kulturno aktivni. Že omenjeni pevski zbor ima v klubu dolgo tradicijo. Člani kluba so bili ustvarjalni na literarnem in gledališkem področju. Leta 1982 je v klubu nastala dramska skupina »Kolobocija«, ki je v lastni režiji večkrat uprizorila igro »Veter« Smiljana Rozmana. Leta 1985 je igralska skupina KSŠŠG igrala Diirrenmattove »Fizike«. Leta 1989 je igralska skupina TNXFRŠTRLS nastopala z »mrtvaškim plesom«. Poseben pomen ima za klub gostovanje umetnikov, pesnikov, glasbenikov in igralskih skupin. Spekter gostov je nadvse raznolik in sega od koncerta Zorana Predina in dr. Kurta Ostbahna do branja Kajetana Koviča in Ferija Lainščka. KSŠŠG je poskušal opravljati svojo izobraževalno funkcijo predvsem s predavanji in razstavami. Teme predavanj so segale od razlag slovenske književnosti, zgodovine koroških Slovencev do vprašanja kontracepcije. V teh 25 letih je ravno klub omogočil mnogim umetnikom nastopanje v Gradcu. Najuspešnejše prireditve v zadnjih 12 letih so bili gotovo »slovenski prazniki« in »slovenski dnevi«. S pestrim pogra-mom so prav te prireditve zelo povečale poznanost kluba v Gradcu. Po šestih slovenskih praznikih na univerzi je KSŠŠG leta 1996 prvič organiziral slovenske dneve s širšim, večdnevnim programom. Letošnji slovenski dnevi so že tretji. Program je zelo pester in vključuje koncerte, dve gledališki predstavi, branja in filme. Otvoritev bo 18. oktobra na slavističnem inštitutu (Merang. 70) z literarnim, likovnim in glasbenim sporedom: Gustav Januš, ki je nedavno praznoval 60. rojstni dan, bo bral svojo poezijo in razstavljal slike tako iz zgodnjih kakor tudi zadnjih let. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli Janez Gregorič, Kristijan Filipič in Toni Boschitz. Dan navrh je prizorišče slovenskih dnevov KSŠŠG . Aleš Nadai iz Slovenije in Štefan Hafner iz Koroške, ki študira na dunajski filmski akademiji, bosta predstavila svoje kratke filme. V sredo, 20. oktobra, je na programu jazz koncert znanega slovenskega saksofonista »Tone Janša & Sextet« v jazz-kafiču Stockwerk (Jakominiplatz 18/1). Tone Janša je študiral med leti 1969 in 1975 v Gradcu klasični in jazzovski saksofon. Študij je nadaljeval na Boston Berklee College of Musič, bil nato član Big banda RTV Ljubljana in se nazadnje povsem posvetil svoji glasbi. V četrtek se vrnemo zopet v klub, kjer bo igral Branko Šturbej monodramo: »Karajan C«. Gledališka predstava je vredna ogleda že zaradi briljantnega igralca, ki je na festivalu monodram Ptuj 99 dobil nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev. Z gledališčem se slovenski dnevi nadaljujejo tudi v petek, 22. oktobra. Slovenska skupina »Torpedo« bo nastopila z uličnim gledališčem v cen- tru Gradca (Glockenspielplatz). Po kratkem odmoru nastopa v sredo, 27. oktobra, skupina Mih group v Wist domu (Moserhof-str. 34). Enkratna je pri tej glasbeni skupini, ki igra jazz'n funk, predvsem zasedba: skupino sestavljajo Korošci iz Avstrije (Vavti-brothers) in glasbeniki iz Slovenije. Zaključek kulturnega festivala bo zopet na graški univerzi, na Inštitutu za južno in vzhodno Evropo v Meerscheinschlößlu (Mozartgasse 3). V četrtek, 28. oktobra bo tam dvojezično branje: Srečko Kosovel. V slovenščini je branje pripravil igralec iz Maribora Sekoumady Conde perfor-mance, v nemščini pa bo bral Erwin Köstler, ki je prevedel »Integrale« Srečka Kosovela (Založba Drava). Pred branjem bo še odprtje razstave »Koroški Slovenci - preteklost in sedanjost / Kärntner Slowenen -Gegenwart und Zukunft«, ki prikazuje v prvem delu zgodovino narodne skupnosti, v drugem delu pa današnji položaj na različnih življenjskih področjih. Razstavo so pripravili Alpe-Adria-Altemativ, Slovenski znanstveni inštitut Celovec in KSŠŠG. Vse prireditve razen uličnega gledališča (15.00) se začnejo ob 20.00. V klubu lahko za 100. šil. kupite ali naročite vstopnice za vse tri dni. Vključujejo oba koncerta in gledališko predstavo »Karajan C«. Ostale prireditve so brezplačne. Klubske prireditve se osredotočijo ne samo na slovensko kulturo, ampak zmeraj spet skušajo prikazati probleme drugih narodov in manjšin. Omenjam samo predavanja o problematiki na Kosovu, o Kurdih in o Romih (v poletnem semestru 99). Včasih pa klub trči tudi ob meje, ki jih ne more preseči. Določenih načrtov ne more uresničiti zaradi manjkajočih finančnih sredstev ali pa tudi zaradi premajhnega angažmaja klubašev. Slej ko prej vsi v klubu delajo na prostovoljni osnovi, pri čemer je včasih le težko zbuditi zanimanje študentk in študentov. Jasno je, da je za vsakega študenta/študentko v ospredju študij. Tudi oddelek pri zveznem kanclerju, pristojen za finančne podpore narodnim skupnostim, včasihravno ne olajša delovanja v klubu - v tem letu so nam in študentskemu klubu na Dunaju prvič v zgodovini črtali podpore. Ali se bomo na koncu tega leta zbrali kakor pozimi leta 1974, da bomo izvedli občni zbor, ali pa se samo segreli, ni odvisno le od volje klubašev! »Preživeli smo konec sveta« -preživeli bomo tudi prehod v 21. stoletje. Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu je star komaj 25 let, star bo pa vsaj še enkrat toliko! Tamara Pintar KSŠŠG je ob Slovenskih dnevih 1999 iz.dal tudi lično brošuro, ki jo lahko bohite v klubu (tel. 0316/82 12 76). ^ PO 18. okt., 20.00 - Slawistik, Merangasse 70, 1. Stock a: Otvoritev - »Gustav Januš« q TO 19. okt., 20.00 - KSŠŠG, Mondscheingasse 9 os Večer filmov (SLO, AUT) SR 20. okt., 20.00 - Stockwerk, Jakominiplatz 18/1 Jazz Konzert - »Tone Janša & Sextet« (SLO) ČE 21. okt., 20.00 - KSŠŠG, Mondscheingasse 9 Monodrama - Karajan C PE 22. okt., 15.00 - Nähe Glockenspielplatz u. Schubertkino Ulično gledališče - »Torpedo« (SLO) SR 27. okt., 20.00 - Wist, Moserhofgasse 34 Jazz'n funk - Mih group« (SLO, AUT) ČE 28. okt., 20.00 - Meerscheinschlößl, Mozartgasse 3 Branje - »Srečko Kosovel« Moški pevski zbor KSŠŠ v Gradcu leta 1972 Mih group Q 14. Oktober 1999 Komm SLOVENSKI VESTNIK PREMIERA V BELJAKU CELOVEC Studiobühne in zgodba partizanke Jelke Qreteklost, ki na Koroškem in Lenča Ferenčak iz Ljubljane, Beljaška Studiobühne seje s r sploh v celi Avstriji, ne sa- ki svojo vlogo opiše takole: to produkcijo morala preseliti v mo kar se tiče druge svetovne »Ne igramo to na realističen halo v Italienerstrasse, ker so vojne, še vedno ni prebavljena, način, ampak igramo gleda- tudi zaradi kulturno-političnih je tvorna sila v naši deželi. To lišče v gledališču, in Jelka ni konfliktov z mestom Beljak je tudi eden izmed vzrokov, za- dobesedna Helena Kuchar, morali zapreti vrata kletnega kaj se beljaška Studiobühne temveč neke vrste mati kora- teatra, kjer so doslej že večkrat spušča v za koroške razmere jža: način, kako človek v naj- razburkali koroško javnost s političnimi uprizoritvami. Spremembe po deželnozborskih volitvah in s tem tudi kulturne politike na Korškem so povzročile prave dileme med gledališkimi ustvarjalci na Koroškem. Tudi beljaška Studiobühne je v stiski in se mora za svoj nadaljnji obstoj strateško sukati s političnim vetrom, ki vedno huje in vse bolj modrikasto šumi. Prav zanimivo bo, kako se bo razvijala razprava o uprizoritvi partizanske teme na Koroškem po prvih predstavah Jelke. Predstave v Beljaku so do 13. novembra 1999, vsak dan ob 20. uri, razen ob nedeljah in ponedeljkih. Zvestoba Koroški do skrajnosti ... I die Drau mündet in die Donau und die Donau I die Drau I es ist I es ist unglaublich I die Drau mündet in die Donau und die Donau ins Schwarze Meer... I unglaublich. I V mestnem gledališču v Celovcu je bila prav 10. oktobra gledališka predstava »Kärnten treu - Eine Textmaschine« po kolaži tekstov Bernda Lie-polda-Mosserja in režiji Alexandra Kubelke. S pomočjo dinamičnega verbalnega bombardiranja v smer obiskovalca, kreirano iz citatov in tekstov iz literarnega, zgodovinskega in vsakdanjega življenja Koroške, je ta predstava prisilila obiskovalca, da relativira dogme o Koroški, ne glede na narodno pripadnost, ki pa je prav tako bila del gledališko oblikovane politično nevarno gledališko uprizoritev spominov koroške slovenske partizanke Jelke, Helene Kuchar. To je obenem tudi zgodovina koroških Slovencev, njih zasledovanja, upora in vedno znova diskriminacije, zgodovina, ki še ni končana in se danes v drugih oblikah nadaljuje. Vlogo Jelke igra težjih razmerah lahko preživi z dobro porcijo humorja.« V režiji mlade nemške režiserke Susanne Lietzow postanejo realne prispodobe Jelke, njenega moža (Hannes Pirker) in sina (Sven Seeger) od resničnosti odmaknjene gledališke figure, ki se v zgodovinski distanci spet znajdejo v resničnosti. Gostovanja Beljaške Studiobühne bodo v petek, 15. 10. 1999, ob 20. uri, v k & k centru v Šentjanžu, v četrtek, 28. 10. 1999, ob 20. uri v ke (klagen-furter ensemble, Südbahngürtel) in v petek, 5. 11. 1999, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli. CELOVEC Slovenstvo: Razkorak med teorijo in prakso 1 # torek, 5. oktobra zvečer je V Mohorjeva vabila na okroglo mizo v Slomškov dom; diskutirali so katoliški pisatelj in publicist Vinko Ošlak, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm in poslo-vodeči predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Rudi Vouk. Za urejen potek miselnih niti je skrbel z vodstvom v diskusiji Horst Ogris. Vinko Ošlak je bil izdal knjigo »Postati ob knežjem kamnu«, zato naj bi ob opisani problematiki oziroma ob njegovih pisnih razmišljanjih povedali še drugi, kaj se jim ob branju utrinja. Slovenstvo na Koroškem, biti Slovenec, Slovenka v tej deželi je tista nikoli dovolj obravnavana tema, ob kateri se krešejo ideologije, ki jo uporabljajo in zlorabljajo politiki, ki mori dušo »malega« slovenskega človeka. Knjiga, ki ima podnaslov »»eseji in članki«, je v veliki večini zbirka komentarjev na aktualnosti zadnjih nekaj let. Duhovito, provokativno in inteligentno zna Ošlak bralca včasih navdušiti, včasih pa ujeziti. Na enak način naj bi tekel pogovor: dejstvo, da ni bilo slišati nič novega, dokazuje le stalnost nerešenih problemov. Razveseljiva je bila kvaliteta govorjenih prispevkov, kajti tu. pred občinstvom, je skušal vsak od govornikov dati od sebe najboljše. Tako je mag. Vouk poudarjal svojo skrb zaradi nazadovanja slovenščine med prebivalstvom ter zaradi javnega odklanjanja vzgojnih in izobraževalnih dvojezičnih ustanov. Od Slovencev bo treba zahtevati priznavanje k narodni skupnosti, sicer ne bomo prišli naprej: tako bodo postali bolj zavedni in ponosni. Dr. Sturm je nasprotoval vsaki priznavalni prišli; po njegovem naj bi šli v nasprotno smer: narodno pripadnost razbremeniti kategoriziranja, vrednotenja in pogojevanja. Le tako bo na Koroškem slovenščina (in slovenstvo) zmogla kljubovati pritiskom. Ošlak rad postavlja za »navadnega« človeka visoke maksime, razkorak med življenjsko prakso in ideali je zato hvaležno polje za filozofe. Tudi občinstvo (resda ne preveč številno, a zato tem bolj zainteresirano) se je vpletlo v diskusijo. Večina se s problematiko že tako dnevno ukvarja. Problem nastane takrat, ko so ušesa zaprta za sogovornika in bi vsak rad prodajal izključno svojo resnico za edino zveličavno. P. S.: Po nedavnih volitvah pa je najbolj verjetno, da bo resnično treba izdelati strategijo skupnega nastopanja: ne v smislu političnega poenotenja (to bi ne bilo niti verjetno niti uresničljivo), temveč v formuliranju skupnih hotenj; ta pa so oziroma bi morala biti jasna kot beli dan. Gre za možnosti uporabe materinščine, kajti le z vsakodnevno uporabo se lahko jezik razvija in živi. Nasprotniki multikulturnosti delajo napako, ko mislijo, da se ta uveljavlja na račun materinščine. Ovira ni v več jezikih, temveč v vsakdanjem okolju, ki enega jezika ne dopušča. V našem primeru je to slovenščina. S. w. GORICA SSG z izrednim programom Slovensko stalno gledališče je za novo sezono, s katero se vrača v goriški Kulturni dom, pripravilo izreden program. Ravnatelj in umetniški vodja SSG Marko Sosič si je s sporedom za sezono 1999/2000 zastavil cilj, najti človeka, »kar ga je v tem svetu še ostalo«. Saj je današnji čas še zmeraj »zaznamovan z nasiljem nad ljudmi, s poskusi iztrebljanja drugačnih, z rasizmom, ki se v svojem bistvu le malo razlikuje od vse- CELOVEC Razstava avtodidakta Jozija Metschine »Povsod v nas in okoli nas obstaja oblika energije, ki se manifestira v mislih, v procesih življenja, v oblikah in m h Sw ■mW lunar-h im iti m vi PWj \f:M 'ii mm. % '& ■ Slomšek je moja mama< - popoldanski di-vertimento ino poučna zabava za otroke z družinami; ob 20.00 Aus dem Inhalt: Michael Guttenbrunner liber Arnold Clementschitsch zum 100. Geburtstag o Prof. Paul Watzlawick liber Paracelsus < Die Zeichnungen von Reimo Wukounig o Werner Berg und die Farbigkeit o Naturschutz in Kärnten int Aufwind o Über den Lyriker Hermann Lienhard Marterln für Künstler von Otto Zernalto j> Die Malerin Gabriele Šchurian o Brücke-Edition Grafikdrucke: Gerd Wucherer > Literatur: Peter Krobath, KÄRNTNFR KULTI IRZLfTSCHKIIT Kuntner, Marko Kravos, Pavle Zidar, Übersetzt von Horst Ogris, Maja Haderlap, Janko Ferk o Kärntner TTjähigänä’ Rundschau und Bücherspiegel □□□□nm Die Brücke nekoč... Bernhard Hüttenegger, Gabriele Demeter Staller, Friedrich Herzog;Tone Andrej Kokot KNJIŽNI SEJEM V FRANKFURTU Koroško zastopa pet založb ni predstavili šege in navade okoli ziljske ohceti in štehvanja; pesmi pa so izvajali v slovenščini in nemščini. V drugem delu koncerta je zbor pokazal, da je tudi mojster sodobne glasbene literature, bodisi klasike, bodisi moderne (avstrijske popularne) glasbe. Publika je bila vsekakor nadvse navdušena. Prireditev v kongresnem centru v Beljaku je pokazala, da ima zborovska dejavnost, ki je kvalitetena in usmerjena v konstruktivno sožitje, tudi močno zaslombo med ljudmi. Tudi tega v teh dneh ne gre spregledati. -on Unten durch«, ki jo je lani izdal Unikum v založbi Drava. Na svojih potovanjih po stranpoteh v spodnjem delu Koroške je Krobath seveda marsikaj doživel. Zdaj je skupaj z Unikumom ta doživetja s poti od Dravograda do Trbiža zajel v 13 polurnih radijskih oddaj, ki poslušalcem na poetičen način predstavljajo večinoma bolj prikrite kraje te regije. Oddajam lahko prisluhnete od 11. oktobra naprej na frekvencah radia Agora vsak ponedeljek ob 18. uri (ponovitve so ob petkih, ob 11.00). pa glasbeni projekt Škofov računalnik - >nebeški kabaretis-simo< - Jezošhka prešerne Slomškove, deviško pivski pa-sjon gospoda Antoniusa Marti-nusa, kakor ga je na 200-letnem računalniškem harmoniju v živo sviral, izigraval in ob pomoči publike prepeval Janko Jezovšek z blagohotno pomočjo pokojnega protestanta Branka Rudolfa, rajnega stolnega orglavca Gregorja Zafošnika, pevca Emila Baronika, ministranta Andreja Brvarja, nespokorjene pesnice Berte Bojetü, izgnanih židovskih faranov in drugih več ali manj neprostovoljno prizadetih oseb in osebnosti. Vstopnina je bila liter (dobrega) vina in druga povrtnina. Nekateri smo imeli s seboj tudi malico in na ubogega umetnika nismo pozabili ter z njim vse delili! Ker smo prinesli tudi svoja glavna glasbila (npr. glavnik), nekatera nam je posodil Janko, ino glasila, da smo skupaj zaigrali in zapeli. Peter Tomaž Dobrila Slomška je naslikal Antonius Repnikus iz Mut PRIREDITVE PETEK, 15. 10.________________ ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola - K KZ, ZSKD Gorica, Slovenska prosveta v Trstu 10.30 Alojz Rebula bere iz svojih del CELOVEC, Sejna soba K KZ 11.00 Tiskovni pogovor s prof. Marijem Maverjem, vodjo založbe in revije Mladika BOROVLJE, Pri Cingelcu na Trati -K KZ, ZSKD Gorica, Slovenska prosveta v Trstu 18.00 Srečanje glasbenih šol na Koroškem TINJE, v domu - Sodalitas 19.30 Univ. prof. dr. Thomas Luck-mann: »Morala sodobne družbe« ŠENTJANŽ, k & k 20.00 »Jelka« - Studiobühne Villach SOBOTA, 16. 10._______________ DUNAJ, Cerkev Minoritov; 1. okraj - Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaja 17.00 Glasbeni večer: tamburaški ansambel »Fermata« (Dunaj), Tamburaški sastav »Tambečari« (Beč), Tamburašsky spolek »Adrai« (Viden), Oktet Suha 0BIRSK0, pri Kovaču -Trio Pavlič, Alpski klub 20.00 Koncert in ples -15 let tria Pavlič NEDELJA, 17. 10._____________ BAJTIŠE, v gostilni -SPD Herman Velik 14.30 Pevsko srečanje. Nastopajoči: Oktet 5 in 3 in Oktet Ceh GLOBASNICA, Farna dvorana -KKZ, ZSKD Gorica, Slovenska prosveta v Trstu 19.30 Komedija; Zares čuden par. Nastopa: PD Šentandraž CELOVEC, CD Cafe Pankraz 20.30 Jazz-funk: »mih group« PONEDELJEK, 18. 10 ____ ŠENTJANŽ, k & k - k & k 19.00 Plesna rekreacija. Razgibavanje ob glasbi, nabiranje kondicije, vaje za hrbtenico, sprostitvene vaje TOREK, 19. 10. ____ ŠENTJAKOB, Regionalni center 19.30 Predavanje: Kaj osrečuje moje življenje? ČETRTEK, 21. 10______________ ŠENTJANŽ, k & k - k & k 19.00 Tečaj: Angleščina s predznanjem. 10 x po dve uri; mag. Buchacher; prijave: tel.: 0463/514300-22 PETEK, 22. 10. LOČE, Taberna Paco -SKD Jepa-Baško-jezero 19.30 Večer domačih pripovednikov BOROVLJE, Mestna hiša - SPD Borovlje in Posojilnica-Bank 20.00 »Dober večer, sosed!« SOBOTA, 23. 10. RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 20.00 »Dober večer, sosed!« ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja 20.00 »Dober večer, sosed!« PONEDELJEK, 25. 10. DOBRLA VAS, Kulturni dom -SPD Srce 20.00 »Dober večer, sosed!« MEDNARODNI AVSTRIJSKI LUTKOVNI FESTIVAL \h §i 14.-17. oktober 1999 Šmihel * Pliberk * Bistrica Najstarejšo lutkovno tradicijo na Koroškem imajo, kot piše v Kleine Zeitung, brez dvoma Smihelčani. In kaj naredijo, če je Šmihelska farna dvorana v času festivala ANIMA 99 zasedena z različnimi predstavami in je v soboto celo »Grenzlandheim« v Pliberku v rokah čarovnice Jezibabe? Vzamejo domače lutke in grejo z njimi v Smihelske gozdove ter vabijo otroke in odrasle, da jim sledijo v obliki safari lutk z kočijo. Pravo presenečenje naj bo. Aktivistom okoli sv. Katrce ni možno izvleči informacij, kaj bojo lutke v domačih gozdovih počenjale. Smihelskim kmetom je pač treba svetovati, naj skrijejo v petek, ob 14. uri, svoje motorne žage in s tem preprečijo najhujše. KPD Planina Sele vabi na premiro mladinske igre Dobrosrčna mala čarovnica (M. C. Machado / M. Belina) Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD Planina Kraj: Farni dom Kdaj: 16. oktobra Čas: 20.00 SPD »Herman Velik« vabi na PEVSKO SREČANJE v nedeljo, 17. oktobra, ob 14.30 v gostilni na Bajtišah Nastopata: Oktet 5 in 3 (ženski oktet družine Stern) Oktet Ceh (moški oktet iz Škofje Loke) Po koncertu so vsi prisrčno vabljeni na družabno srečanje! Mirna Zwitter-Tehovnik iz Celovca je na Pravni fakulteti univerze v Salzburgu v šestih semestrih opravila diplomski študij prava. Mladi magistri iskreno čestitamo! PRAZNUJEJO! Antonija Podgornik iz Apač - 85. rojstni dan; Maks Hafner v Klopcah pri Ško-fičah - rojstni dan; Franc Marsel iz Dobrle vasi - rojstni dan; Zdravko in Travdi Mlečnik s Kota v Selah - 30. poročni dan; Lenci Novak z Obirskega -67. rojstni dan; Franc Zimpasser iz Dobrle vasi - rojstni dan; Nanči Urbajs z Žoprač - rojstni dan; Ani Ogris s Stranj - rojstni dan; Ria Kampuš z Vinogradov pri Žitari vasi -51. rojstni dan; Terezija Ploner - 60. rojstni dan; Urši Mave s Šajde - rojstni dan; Mici Jug z Borovnice - rojstni dan; Marta Dovjak s Kota - rojstni dan; Urši Male iz Borovelj - rojstni dan; Terezija Kanauf iz Globasnice - 87. rojstni dan; Milka Itlažej z Suhe pri Šmihelu - rojstni dan; Marija Drava - Nasa knjiga Iščemo VAJENCA/VAJENKO oz. pomočnika/pomočnico za našo knjigarno Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov Telefon: 0 46 3/55 4 64 Naslov: Drava - Naša knjiga Paulitschgasse 5—7 9020 Celovec Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora 26.10. izlet na Štajersko Program: v Mariboru ogled muzeja NOB; odhod na Pohorje (Pohorski bataljon); ogled Slovenskih Konjic; možnost nakupa vina (kante vzemite s seboj). Odhodi: Celovec ob 7.30, Dobrla vas ob 8.00 in Pliberk ob 8.30. Cena je 350.- Rraut z Bistrice - rojstni dan; Urška Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan; Brigita Petjak iz Štebna - rojstni dan; Kristian Pavše iz Dobrle vasi - rojstni dan; Adolf Steinbuch z Doba pri Pliberku - 85. rojstni dan; dipl. inž. Franc Koncilija iz Šentvida v Podjuni - rojstni dan; Terezija Kerbitz iz Vogrč - 85. rojstni dan. Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA dr. Andrej Leben (-34) ......Jože Rovšek (-30) Tajništvo....................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40) Prireditve ..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 Četrtek, 14.10.118.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 15. 10. | 18.10 Utrip kulture Sobota, 16.10.118.10 Od pesmi do pesmi ... Nedelja, 17.10. | 6.06 Dobro jutro, Koro-ška / Guten Morgen, Kärnten! (Gabi Amruš) Ponedeljek, 18. 10. | 18.10 Kratki stik Torek, 19. 10.1 18.10 Otroški spored Sreda, 20. 10.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________ DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 17.10.113.30 0RF 2 . Jelka - vidimo se v naslednji vojni • »Anima 99« • Otroci ne poznajo meja: Bilingualni razred z Dunaja na enotedenskem obisku pri vrstnikih ljudske šole v Šmihelu • Kaj ta-kega: Vse je teater...________________ Ponedeljek, 18. 10. | 2.50 0RF 2 - Po-novitev) 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 VSAK DAN | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni 16.00 Od štirih do šestih______________ Nedelja, 17. 10. | 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 A capella 15.30 Voščila____________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PETEK, 15. 10. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kul- tura: Fassman/Matuschek/Menasse-Wies-bauer: »Ausgegrenzt« 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Po Koroškem: Postati ob knežjem kamnu (V. Ošlak pon.) _________ SOBOTA, 16. 10. | 10.00 Simpozij v Os-jah: Umetnost in demokracija - Elisabeth von Samsomov 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Karl Jenschatz - Elektronska glasba 20.00 Jugo-Rock 19.00 Special: Jen- schatz - Elektronska glasba____________ NEDELJA, 17. 10.1 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Gustav Januš 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Interkultureller Theaterworkshop 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: Netzwerkkultur & Kulturnetzwerk 20.00 Sunday Loops -Topel veter v koroški eter 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba_____________ PONEDELJEK, 18. 10.110.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria: Netzwerkkultur & Kulturnetzwerk (pon.) 18.00 Special: Kärnten unten durch (2.) 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Šimpozij v Osjah: Umetnost in demokra-cija - Elisabeth von Samsomov__________ TOREK, 19. 10. I 10.00 Kalejdoskop -Topel veter v koroški eter 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)__________ SREDA, 20. 10.110.00 Kalejdoskop 11.30 Voz Latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Madforce 24.00 Special: Interkultureller Theaterworkshop (pon.) ČETRTEK, 21. 10. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.15 Vesterday & Today 19.15 Yester-day & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack Qpet je kruta smrt segla v 3 naše vrste in prizadejala globoke rane ne le svojcem, temveč vsem, ki smo ga poznali širom naše zemlje. Težko bomo domneli, da Frlinovega Lojza ni več med živimi. Lojza Krištofa pot se je začela pred 82 leti pri Frlinu v Dvoru. Kmalu po otroških in brezskrbnih letih je spoznal, da življenje ni samo brezskrbno, temveč tudi polno skrbi ne le zase, temveč tudi za naš narodni obstoj. Že kot mlad fant se je vključil v prosvetno delo in stopil v vrste tistih zavednih članov naše skupnosti, ki so se izven službe brezplačno razdajali kot idealisti za narodnov blagor. In ta velika zavest ga je spremljala do konca njegove poti. Kot mladenič je spoznal, da bo svojemu ljudstvumogel največ pomagati, če se usposobi na zadružnem področju. Prav zaradi tega je obiskoval tozadevne šole v Sloveniji, da bi z nasveti in vzornim delom pomagal pomoči potrebnim na zadružnem, političnem in kulturnem področju. Ko je bila končana druga svetovna vojna, se je mladi Fr-linov Lojz takoj vključil v delo za obnovo na narodnostnem polju, ki so mu pestili s svojimi barbarskimi načrti nacifašisti, da bi nas izbrisali z naše zemlje. Mladi Lojz Krištof, ki je bil poln energije, je bil vsem na razpolago, da pomaga tam, kjer je bilo najbolj potrebno. In teh potreb je bilo še tako v prosveti, mladini, politiki, pri upokojencih, kakor v zadružništvu. Njegova velika skrb je bila, da se obnovi denarno in blagovno zadružništvo. Tako ga srečamo v njegovi vnemi pri obnovi posojilnice Šmihel, Pliberk, pri Jugi -Kmečki zadrugi, pri Živinorejski zadrugi za Libuče in okolico. Povsod je stal kot steber, se razdajal, pomagal pri ohranitvi naše skupnosti na vseh teh področjih ter nesebično skrbel, da je vse to ohranjal, širil in vzdrževal, dokler mu niso drugi pomagali orati, sejati na tem velikem polju obnove in napredka. Ko pregledujemo preteklost, se nam zdi nemogoče, kako je pokojni Lojz Krištof vse to zmogel - voditi posojilnico, zadrugo, živinorejsko zadrugo v eni osebi je bilo edinstveno v tej preteklosti, čemer ni primere, vsaj danes ne. Mladi in priljubljeni Lojz -poslovodja - se je vedno znašel v takem večfunkcionar- Lojzu Krištofu v slovo! skem delokrogu, predvsem iz idealizma za ohranitev naše podedovane zadružne zamisli. Težko si je zamisliti, če ga vidimo v skromnih zadružnih prostorih pri Brezniku, potem pri Mačku ter nato že v vsaj za silo večjih prostorih v Breznikovem gumnu. Koliko težkega dela in teže je šlo skozi njegove roke, da bi zadovoljil kupce. Tedaj ni bilo strojev, bile so samo pridne roke in vztrajnost v upanju na boljše čase. Spominjam se, kako je skrbni in zagnani zadružnik Lojz Krištof z veliko predanostjo in vestjo skušal zadovoljiti vsem strankam. Ta je hotel imeti to, oni drugo in vedno spet si slišal, Lojz, ali imaš repice, imaš gnojila, semena, drugi spet ali bi lahko imel denarja, posojilo, kdaj pa je treba prijaviti živino na pašo? Šlo je vse navzkriž in potrpežljivi človek in funkcionar v eni osebi, je po najboljših močeh ustregel vsem, kar je bilo občudovanja vredno. Kljub vsemu temu razdajanju pa je vedno še našel časa za delo v prosveti, igrah, politiki naše skupnosti ter vedno zvesto prihajal na naše prireditve. V tej zagnanosti je večkrat pozabil sam nase in svojo samsko pot. Imel je veliko srečo, ko je spoznal svojo izvoljenko Zoro, ki je bila nadvse dobra in zvesta žena in mu v vsakdanjo pomoč. S svojo pridnostjo, skromnostjo in vztrajnostjo sta si postavila hišo, v kateri sta živela srečno in zadovoljno. Pokojni Lojz je bil srečen in vesel, ko mu je ljuba žena porodila Bredo in Nika in se še bolj razdajal za svoje in svojo drago družino. In leta so tekla in tudi njemu prinesla tegobe dela in časa. Ko je stopil v zasluženi pokoj, si je globoko oddahnil, čes, vzdržal sem in ohranil ter razširil zadružnost kljub težkim časom. Ponosen je spremljal delo in razvoj posojilnice in zadruge, čeprav se včasih morda ni zdelo komu potrebno, da se ga kot nekdanjega poslovodje spomni ali povabi na večerjo. Bilo je turobno, ko smo se poslavljali od pokojnika Lojza Krištofa. S padanjem jesenskega listja se je zaključila tudi njegova plodovita pot. Hvaležno se ga bomo spominjali kot človeka, idealista, delavca in trpina svojega naroda v boju za obstoj in napredek. Lojz, hvala Ti za zvestobo in plodno delo. Kako je bil priljubljen, spoštovan in poznan širom naše zemlje, je pokazala ogromna udeležba zadružnikov, prijateljev in znancev ob slovesu na šmihelskem pokopališču. Žalujoči ženi Zori, hčerki Bredi, sinu Niku ter bratu Gregorju ter vsem sorodnikom velja naše odkrito sožalje. ikej Luja^GU ra! PT mk iiA*jyü p IS ^ «M 1 I Vinski Gori pri Velenju so se V srečali sorodniki Voduškove-ga rodu, ki izhaja iz Lipatnika na južnem pobočju Paškega Kozjaka malo nad Vinsko Goro. Tudi danes ima Voduškova kmečka domačija okoli 30 hektarjev zemlje, nekaj gozda in pašnikov ter obdelovalne zemlje, ki je bila dve stoletji dolgo osnovni vir za preživetje številnega rodu. Nekako začetni rod se je pričel po rojstvu Antona Vo- duška, ki seje rodil leta 1739. Iz tega časa obstoja tudi uradni dokument, čeprav so tod Vo-duškovi živeli že prej, o čemer priča ustno izročilo, ki je šlo iz roda v rod. Povejmo še to, da so za njihovo prvo srečanje pripravili rokovnik na 90-tih straneh, kjer so razvidne vse veje Voduško-vega rodu, seveda pa tudi uradni zgodovinski dokumenti in kar je znano po ustnem izroči- lu. Tu, v Vinski Gori, se je zbralo 130 članov Voduškovih (vsi niso na fotografiji), ki so razkropljeni po vsej Sloveniji in zamejstvu, tudi po Avstriji. Po do sedaj zbranih podatkih živi 267 članov te tako številne rodbine. Tako so na prvem srečanju sklenili, da se še bolj številčno dobijo čez pet let, leta 2005 nekako v mesecu septembru, prav tako v Vinski Gori in tedaj zares vsi živeči. L. 0. CELOVEC Predavanje o branju v /"'eprav je ob istem času pote-V-kalo srečanje dvojezičnih učiteljev v Kopru, se je na povabilo Slovenske študijske knjižnice, Slovenske prosvetne zveze, Zveze bralnih značk Slovenije ter Mladinskega doma v Celovcu v soboto, 2. oktobra, zbrala na jesenskem seminarju »Motivacija za branje« skupina udeležencev z Radiš, Šmihela, Bilčovsa, Selškega Kota, Obirskega in Celovca. Kot učitelji, vzgojitelji oziroma mentorji bralnih značk na dvojezičnem Koroškem smo prisluhnili strokovnjakoma Tilki Jamnikovi in prof. Jožetu Zupanu iz Ljubljane. Zupanu, ki je tako v Sloveniji kakor tudi pri nas na Koroškem najtesneje povezan z bralno značko, je nadvse prijetno prisluhniti že zaradi tega, ker s tako ljubeznivostjo in prisrčnostjo govori o obojem - o bralcu in o knjigi. Njegova navdušenost se nas je kar mimogrede prijela. Še bolj se bomo trudili in mladim bralcem kar se da prikupno in vabljivo skušali približevati slovensko čtivo. Vredno je razmišljati o priporočilih, ki nam jih je nanizal in zanesljivo bomo ta ali oni nasvet znali tudi resnično uporabiti. Po besedah knjižničarke Tilke Jamnikove naj se na pragu novega tisočletja ne bojimo multimedialne ponudbe. Obratno je treba izrabiti priložnost in tudi prek njih šolski mladini približati klasični medij »knjigo«. Največjo važnost Jamnikova polaga na čustveno topli- no, ki jo otroku lahko nudimo le ob živem branju. Ob še tako modernem »komputru« otrok ali mladinec ne bo občutil človeške srčnosti, po kateri vsi hrepenimo. Dobesedno je dejala, da se »duša suši«. Torej je naša dolžnost, poskrbeti za to, da se otrok v najzgodnejših letih že sreča s knjigo, da z njim listamo in brskamo po njej, da mu beremo iz nje, da se pogovarjamo o prebranem. Pozneje v šoli pa zna biti posebna motivacija za branje tudi ustvarjalno srečanje z jezikom, kar pomeni, da otrok sam piše, sam ustvarja. Najmočnejša motivacija pa je vsekakor srečanje s pisateljem. Takšno srečanje smo kot vrhunec seminarja doživeli tudi mi. Namesto zadržanega dr. Sakside nas je z obiskom presenetil poslanec in predsednik Bralne značke Slovenije, nam vsem dragi pisatelj in humor-nist Tone Partljič. Vsako srečanje z njim je dogodek. Vsako srečanje z njegovo knjigo tudi. Potemtakem je za nas užitek bil dvojen. Pisatelj sam nam je bral iz svoje knjige »Hotel sem prijeti sonce«. Veselimo se naslednjega srečanja z ljubljansko trojico Zupan-Jamnik-Partljič. Hvala knjižničarki Vidi Polanšek za idejo in organizacijo, ravnatelju mag. Blajsu za prijazen sprejem v Mladinskem domu, gospodu Bogdanu pa za izvrstno kosilo. Marta Polanšek Četrtek, 14.10 09.00 Brat-je škrat-je tat-je (v slovenskem jeziku) - Farna dvorana Šmihel. Lutkovna skupina Buba iz Šmihela 10.30 Die drei Geschenke -Farna dvorana Šmihel. Märchenbühne Rosenrot s Koroške 11.30 Predstave različnih šol -Ljudska šola Šmihel 15.30 Hansel und Gretel - Farna dvorana Šmihel. Lutkovni teatr He-Lo iz Nižje Avstrije 18.00 VERNISAŽA: Razstava lutk, skic in osnutkov umetnice Brede Varl - Galerija Anin 19.00 ANIMA 99 OPEN: Dance Point, Waldgeheimnisse, Kanta Quartett Petek, 15. 10 09.00 Von den drei Sprachen -Farna dvorana Šmihel. Figurni teatr z Južne Tirolske 10.30 Alice hinter den Spiegeln - Farna dvorana Šmihel. Saskia Vallazza iz Predarlske od 14.00 Lutkovni safari 15.30 Die Bremer Stadtmusikanten - Farna dvorana Šmihel. Gledališka skupina Sonnenschein iz Solnograda 19.00 Gledališki razgovor 20.00 Sonček, kje si? (v slovenskem jeziku) - Farna dvorana Šmihel. Lutkovna skupina Maribor 22.00 I Piccoti - Farna dvorana Šmihel. Gledališka delavnica Gerhard Weiss iz Nemäje Sobota, 16.10 09.00 Märchen, Märchen - Farna dvorana Šmihel. Mirabile iz Nižje Avstrije 10.30 Pippi Langstrumpf (v slovaškem jeziku) - Farna dvorana Šmihel. Piki iz Slovaške. OKVIRNI PROGRAM: obisk različnih razstav v Pliberku, Šmihelu in gledališke delavnice v Werkhof Bistrica 15.30 Zaklad čarovnice Jezibabe (v slovenskem jeziku) - Grenzland-heim v Pliberku. Lutkovna gledališka skupina Lutke Mladje iz Celovca 17.00 Keloglan und der schwarze Knüppel - Farna dvorana Šmihel. Tupilak lutke in figure iz Tirobke 20.00 Galgenström & Co - Farna dvorana Šmihel. Lutkovna skupina tabula rasa iz Nižje Avstrije 22.00 Anima 99 End Nedelja, 17.10 10.00 Gledališki razgovor 11.00 Da qualche parte sulla terra ... ( v italijanskem jeziku) -Farna dvorana Šmihel. El picapor-te iz Italije 14.00 Seja Alpe-Jadran SAK CENTER CELOVEC Doživljati skupnost in prosti čas spomin za vse življenje. »V centru sodelujejo poleg dvojezičnih tudi enojezični otroci in mladin-ct. Težko jih je odkloniti, to bi bilo netolerantno. Skušamo jih integrirati. Mislim in prepričan sem, da jim to koristi, da dobivajo le drugačen odnos.« Q portni centri in centri nogo-«3 metnega naraščaja so nastajali v začetku devetdesetih let. Slovenski atletski klub je ustanovil tak center tudi v Celovcu, ki ga organizacijsko vodita bivši igralec, trener SAK in zdravnik Ivan Ramšak in Hilda Wie-ser. Leopold Arbeiter, Adern Dizdraevič in Robert Germ trenirajo in pedagoško spremljajo mladince v štirih starostnih skupinah: pod 8, pod 10, pod 12 in pod 14. Tuje igrišče Velik problem vseh moštev je, da klubu SAK do danes ni uspelo zgraditi lastnega športnega doma. Tako tudi SAK center Celovec trenira na tujem, na Koschatovem igrišču, ki je last celovškega magistarata. Mladim nogometašem pa se obeta lepša prihodnost. »Nogometno igrišče pri slovenski gimnaziji bo kmalu dokončano in potem se bo cela družina preselila tja. Pogoji za delo bodo bistveno boljši«, radevoljno pravi vodja centra Ivan Ramšak. Delovanje centra je zagotovljeno na osnovi pogodbe, ki je bila sklenjena z gimnazijo in zvezo. Pedagoška naloga Model centrov se je do danes dobro obnesel. Tako obstoja centra v Pliberku in Celovcu. Medtem ko so prej vozili mladince iz Podjune in drugih krajev v Celovec, so centri danes v bazi in tako je tudi prav. Danes starši pridno vozijo otroke na treninge, ki so v bližini njihovih stanovanj. Trenerski kader v Celovcu je sedaj zelo kakovosten. Za Ivana Ramšaka ni v ospredju v prvi vrsti športni uspeh, temveč zadovoljstvo z delom in veselje mladine ob športni dejavnosti. Športno izobraževanje in varstvo pa tudi Ekipa SAK se je očitno spet navadila na lepo počutje po zmagi, saj je prejšnji petek slavila kar drugo zaporedno zmago po daljši krizni fazi. 1 : O na tujem proti Voitsbergu - ta rezultat je hkrati tudi (vsaj začasno) končal razpravo o trenerju Vrabcu. V prvem polčasu so domačini bili boljši, vendar niso imeli efektivnih možnosti. Po odmoru je SAK startal svoj »motor« in v 68. minuti je Marko Wieser s strelom v vratnico že spravil igralce iz Voitsberga v zadrego. Da pa se je žoga res znašla v nasprotnikovi mreži, za to je poskrbel Muharemovič v 83. minuti. Nagrada za zmago je sedaj 9. mesto na lestvici, čeprav je naskok z dvema točkama pred zadnjim mestom še relativno majhen. Vodi še vedno Spittal, ki je v tem krogu v vrhunskem Vaja dela mojstra nekaj stane. Starši prispevajo po 1.000 šilingov na leto in tudi sponzorji prispevajo lep delež k uspešnemu delovanju centra. »Zelja in cilj centra je, da otrokom, ki prihajajo pretežno iz mladih družin, nudi socialno učenje, določeno disciplino in razvijanje občutka za skupnost« pravi športnik Ivan Ramšak. Z leve: vodja centra Ivan Ramšak in trenerji Leopold Arbeiter, Robert Germ in Adem Dizdarevid Učitelj in trener Robert Germ na primer gre z naraščajem vsako leto taborit na morje, v Medulin. Bivanje na morju je za mladince lepo doživetje in koroškem derbiju proti WAC remiziral z 0 : 0. Pliberk je na predzadnjem mestu, poraz z 1 : 6 proti Bad Bleibergu pa bo bolje čim prej pozabiti. PODLIGA-VZHOD Vratar bil najboljši Bilčovščan Igralci Bilčovsa so se po porazu proti ATUS iz Borovelj (1:2) lahko zahvalili predvsem svojemu vratarju Schawarzu, da je preprečil višji poraz. 1.RAZRED D Železna Kapla razočarala proti Labotu To so si Kapelčani zagotovo predstavljali drugače - toda morali so se zadovoljiti z remijem proti zadnjemu na lestvici Labotu (0 : 0). Vodeči Klopinj, ki je hkrati neposredni konku- Mamila in droge Center opravlja v naši družbi, kjer je lahko dobiti in kupiti razna mamila, tudi odgovorno pedagoško nalogo. Danes je veliko mladih (pa ne samo), ki se v prostem času dolgočasijo, ki segajo po alkoholu in cigaretah in veliko časa prebijejo pred televizorjem. Zdravnik Ivan Ramšak je prepričan, da so mladinci, ki prihajajo na skupne treninge, v manjši nevarnosti, da bi kdaj užili kakšno mamilo. »Mladince skušamo vzgojiti v prave športnike in upam, da nam bo to tudi uspelo.« Ivan Ramšak strogo: »Nočem videti naših mladih športnikov do 18. leta s cigareto na igrišču«. Po izsledkih najnovejših znanstvenih raziskav pa so mladinci, ki se ukvarjajo s športom v primerjavi z drugimi v poprečju uspešnejši tudi v šoli. Saj se že star pregovor iz časa Rimljanov glasi:« Mens sana in corpore sano« (Zdrav duh v zdravem telesu). Mirko Štukelj ŠPORTNI TERMINI SOBOTA, 16. 10. 1999 15.00, Bekštanj/Dorfstubn -šah: ASKÖ Bekštanj II -SŠZ/Zveza Bank I, koroška podliga-vzhod 19.00, Pliberk, športna dvorana KD - odbojka: SK Dob - Fürstenfeld, zvezna liga-moški; 17.00: SK Dob -Krottendorf, 2. zvezna liga-ženske NEDELJA, 17. 10. 1999 14.00, Pliberk, športna dvorana KD - odbojka: SK Dob - Hartberg, 2. zvezna liga-ženske 16.00, nogometni stadion Trnja vas: SAK - Pasching rent Kapelčanov, pa tudi ni bil nič boljši in je dosegel isti rezultat proti Eitwegu. Šmar-ječani so v Globasnici zmagali z 2 : 1, pri njihovem zmagovitem golu pa globaški vratar ni bil ravno najbolj srečen. Šmihel pa se je z zmago proti Rikarji vasi (1:0) pri svojih navijačih opravičil za slabe rezultate v preteklih krogih. T. C. Kolesarstvo Peter »Paco« Wrolich je na svetovnem prvenstvu profesionalcev v cestni dirki (260 km) predčasno odstopil. Mladega profesionalca so v 10. krogu zapustile moči, prav tako pa sta odstopila tudi njegova avstrijska kolega Gerrit Glomser in Thomas Mühlbacher. Svetovni prvak je postal 23-letni outsider Oscar Freire Gomez (Španija). Prva ekipa SŠK »Obir« Železna Kapla je v prvem krogu koroškega šahovskega prvenstva 1999/2000 v L razredu nastopila proti prvi ekipi Sveče-Bistrica in dosegla neodločen rezultat 4 : 4. Kapelčani žal niso mogli nastopiti v najmočnejši postavi (manjkala. sta Christian in Johann Wolte), v moštvo pa se je vrnil Justin Po-lanšek. Posamezni rezultati: Dušan Jokovič (remi), Harald Wolte (1), Justin Polanšek (remi), Wolfgang Moser (remi), Johann Stossier (0), Andreas Karner (0), Jožef Hanscho (remi), Johannes Joschtl (1). Cilj šahistov SŠK »Obir« je uvrstitev v play-off tekmovanje Osamljenega belega kmeta na polju h4 je vzel čmi lovec, ki se je tako oddaljil od svojega kralja, ki je ostal brez rokade sredi šahovnice. In prav to priložnost a b c d e f g h Odbojka Dobljani so v tem krogu zvezne lige na tujem prepričljivo premagali ekipo iz Hartberga s 3 : 0. Kapetan Martin Micheu je bil kajpada nadvse zadovoljen in napovedal novo zmago na prvi tekmi na domačem terenu v soboto. Zmagala pa je tudi ženska ekipa Doba: brez težav je dobila koroški derbi proti ATSC Celovec s 3 : 0. za podvig v koroško podligo. Po mnenju sekcijskega vodja, ravnatelja Johanna Stossierja, je cilj dosegljiv, saj je moštvo z vrnitvijo Justina Polanška dobilo dragoceno okrepitev in s tem tudi dodatno motivacijo za uspešne nastope v novem prvenstvu. Naslednji nasprotnik Kapelčanov je ekipa Šentvid II (23. oktobra v Železni Kapli). Druga ekipa SŠK »Obir«, ki nastopa v 4. razredu C, pa je že teden prej slavila maksimalno zmago 4 : 0 proti drugemu moštvu z Metlove. V istem razredu so šahisti SŠZ/Posojilnica-Bank Borovlje II izgubili proti ekipi Magistrat Celovec II z 0,5 : 3,5. je izkoristil beli, ki je na potezi, ter z nekaj potezno kombinacijo prisilil črnega na predajo. Poiščite pot do zmage belega! Rešitev št. 80 Napad na črnega kralja pričenja beli z odlično potezo 1 ,e6! Odprla se je poševnica čmopoljne-mu lovcu in črnemu grozi mat na polju g7. Po izsiljenem l...Db2: 2.ef7+je čmi kralj spet na prepihu. Beli to vešče izkoristi 2...KI7: 3.Dg6+ in črni kralj nima več možnosti obrambe pred matom, ki sledi s potezo 3...Kg8 4.De6: mat! NOGOMET SAK je prišel na okus! Ob 20-letnici SŠK »Obir«: zvezdna vožnja »Skozi tri doline« Ob praznovanju 20-letnice Slovenskega športnega kluba »Obir« na državni praznik, 26. oktobra 1999, prireja Slovenska športna zveza skupaj s slavljencem zvezdno vožnjo s kolesi pod geslom »Skozi tri doline«. K sodelovanju so vabljeni kolesarji in kolesarke iz vse južne Koroške - od Za-homca do Labota -, z udeležbo pri zvezdni vožnji pa bi aktivno prispevali k uspešni 20-letnici SŠK »Obir« kot tudi k letošnji 50-letnici krovne organizacije slovenskih športnih društev na Koro- škem. Cilj zvezdne vožnje s kolesi je gostilna Podobnik v Spodnji Beli (približno 1,5 kilometra izven Železne Kaple proti Jezerskemu sedlu), kjer bo tudi jubilejna slovesnost z bogatim programom. Kolesarji naj bi do cilja prispeli do najkasneje 13. ure. Udeležba pri zvezdni vožnji je na lastno odgovornost, SŠK »Obir« in SŠZ pa pričakujeta čim večjo udeležbo. Podrobnejše informacije dobite pri SŠZ v Celovcu. Telefon 0 46 3/31 85 10 ali 0 67 6/51 730 45! ŠAH Šahisti SŠK »Obir« I začeli novo prvenstvo z remijem proti Svečam I.L. ŠAHOVSKI OREH ŠT. 81 Silvo Kovač Varga - Hoang Thi (Budimpešta '94)