Pogtnina platana y gotovini. ŠTEV. 115. V LJUBLJANI, sobota, 21. maja 1927. Posamezna številka Din 1.-LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemSl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. P* obnovi starega prijateljstva. Je računal na konec francosko-geskega prijateljstva,.je danes težko v j0caran, ker po obisku Doumergue-a ondonu in po uspešni konferenci Bri-danp S ^amberlainom je jasno, da je obnnS,. ^ncosko-angleško pri jatel jst v o ]0 in tako trdno, kakor že ni bi- novli d°br° ie> da ie t0 prijateljstvo ob-ski ■ °’ ^er z n^im zasiSuran evrop-zve 111 lf' Prem°č francoske in angleške nil v Evropi tako silna, da ne more ce stopiti proti njej v boj. Najmočnej-1 Kontinentaina in najmočnejša pomorska sila v Evropi sta v Dri srn«- • j no tako močni, da očE,T™ Proti vsakomur in da se v * . neprijetnih presenečenj \ “ v pozitivni pome,, obno, ,1 ianiTS 0d!eh,a - obeh mtiah Tj0,1Z ^onnnantne pozicije Obeh zapadmh velesil nad ostalo Evropo. Ubnova antante je sklenjena po izčrpnem pretresu ruskega, jadranskega in ganskega vprašanja in to je važno zla-^ Za nas, ker je s tem podana garancija, mt* g- Mussolini ne more doseči v ja-bo n d *r vprašaniu nobenih lovorik, če damL EvS,v 8V°i™i sedanjimi meto' voino „ narodi hočejo mir, ne pa razum’ VTOps^a demokracija je za spo- ■pred u De za rožlianje z orožjem in anL„t °mpak^° f-1° ^ancosko-angleške dntante morajo utihniti tudi faSietovske grožnje, ker so vsled svoje lastne brez-efektnosti smešne. Tembolj pa so smešne, ker je bila uvertira londonski konferenci konferenca Male antante v Jachimovu. Tudi špekulacija na razpad Male antante je padla v vodo in Rim je moral spoznati, da hoče Mala antanta varovati pridobitve Volne m da jih tudi more, ker je njena politika sedaj sankcionirana od velike antante antanto Ta POmen Pa ima °bnova J"16 ^ za sovjete. Komunistična bn a ^anda se morala nehati, ali pa dalfe8 aiStV0 V sovietski Rusiji še na-na n ProPadalo. Sovjeti morajo kreniti „ , v° P°t in pričeti spoštovati suvere-drugih držav, ali pa bo njih slave °nec. Samo v interesu ruskega naroda O) če bodo sovjetski mogotci pravilno .° mačili obnovo velike antante, ker le v em primeru se bo tudi v resnici pričela *°«solidacija Rusije. Obnova velike antante pomeni, da je njrlen razvoi Evrope zasiguran. Kak zaht ° ta razvoi’ ie pokazal Locarno, ki spor^t ?d narodov, da rešujejo svoje Pa Potem''k” do8ovorov in razsodiSč, ne naj gre pot^a^a obračunavanja. Kam tovna gospodarski ,ji razvoj’ kaže sve' olajšati rroermHo f konferenca, ki hoče odpravilf j/. Ske stlke narodi seči trphn [iJ'' gospodarsko krizo. Do-iov I !) sodelovanje evropskih naro-j, ’.toda na podlagi mirovnih dogovo-v m na podlagi obstoječega reda. Za- i6 Pre»bratov in vojn in sedaj te prišel čas dela. Da pa se bo moglo ta delo tudi vršiti, » obnovljena velika antanta, ki je kljub emu, da čuva v prvi vrsti angleške in Jancoske interese, tudi čuvarica miru ^rope. (^reba samo še, da bo mogla velika an-gtta ra^unati na sodelovanje Nemčije in ^Podarska kriza Evrope bo premaga-> evropski mir pa za vedno zasiguran. ®EJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. s6 .e°?rad, 21. maja. Včeraj popoldne ijj vršila seja zakonodajnega odbora j 80 bili soglasno sprejeti členi od 305 Q 420. Državni odbor izvoljen. Beograd, 21. maja. včeraj popoldne se je vršila seja finančnega odbora in se je izvolil državni odbor. Pred sejo plenuma je imela vladna večina konferenco in se je postavila na stališče, da se mora volitev vršiti po načelu večine, to je, v državni odbor naj vstopijo v imenu parlamenta samo člani vladne večine in predstavnik skupine dr. Korošca, ker je bila ta skupina na vladi, ko se je ta zakonska osnova izvedla. Ob otvoritvi seje finančnega odbora je izjavil predsednik dr. Jovan Radonjič, da s finančnim zakonom ni rešeno, kako naj se volijo člani državnega odbora iz parlamenta. Pojavili sta se dve mnenji. Eno mnenje je, da naj se volitev vrši po proporcionalnem sistemu, a drugo, da po sistemu večine. Ako bi bil ta odbor parlamentarni odbor, potem bi se volilo po proporcionalnem sistemu. Ta odbor pa ni čisto parlamentarni odbor, ker je sestavljen iz članov parlamenta, ki jih je 14 in članov izven parlamenta, ki jih je 8, in ker je to bolj posvetovalni P.fbor’so odl°čili člani večine, da se volitev članov državnega odbora ne izvrši po proporcionalnem sistemu, temveč po sistemu večine. Glede na to, da je skupina dr. Korošca sodelovala pri izdelavi tega zakonskega načrta, dobi tudi ona v tem odboru svojega predstavnika. Po tem govoru dr. Radonjiča se je otvorila diskusija. Prvi je povzel besedo samostojni demokrat Svetislav Popovič, ki ostro feriti-^'ra„lu, protestira proti temu predlogu nli ,dh'l<:a iin pravi> da je vprašanje, ali je odbor eksekutivni odbor vlade ali pa je to politično telo. Ako tmajo člani tega odbora vlogo uradnikov, potem mora finančni odbor odkloniti svoje sodelovanje v tem državnem odboru, a ako je ta odbor čisto kontrolni in parlamentarni, potem se morajo člani odbora voliti po proporcionalnem redu. Tako sestav- ljeni odbor je v protislovju s poslovnikom in s samim delom v državnem odboru. Joca Jovanovič zastopa stališče, da je državni odbor treba voliti proporcionalno. Radičevec dr. Kežman se temu mnenju pridružuje. Voditelj hrvatskih federalistov dr. Trumbič se tudi pridružuje stališču opozicije. Nato je skušal radikal Milan Stefanovič predložiti listo članov državnega odbora, a ko je začel čitati imena, je prišlo do velikega hrupa v odboru in opozicija ga je prekinjala z medklici. Ko Se je hrup nekoliko polegel, stavi Radonjič svoj predlog na glasovanje, ali naj se vo- li po proporcionalnem sistemu ali po sistemu večine. Z večino glasov je bilo sprejeto stališče dr. Radonjiča. Proti je glasovalo samo 9 članov opozicije. Nato vstane dr. Kežman in poda v imenu HSS kategorično izjavo, da ne more več sodelovati pri nadaljnem delu glede te volitve. Ko je podal to izjavo, so odšli iz odbora vsi člani HSS. Dr. Trumbič se pridruži izjavi dr. Kežmana in nato so zapustili vsi člani opozicije izvzemši skupino dr. Korošca, dvorano finančnega odbora. Potem je radikal Stefanovič predložil imena članov državnega odbora, ki so bili soglasno izvoljeni. Iz parlamenta vstopijo v ta odbor v imenu radikalov: dr. Jovan Radonjič, lli-ja Mihajlovič, Ljuba Stojadinovič, Sege-dinec, Oto Gavrilovič, Andrija Protič, Dušan Subotič, Vlada Miletič, Gavran Trpkovič, Jovan Antiparmakovič; v imenu Demokratske zajednice: dr. Voja Veljkovič, dr. Slavko Sečerov, dr. Beh-men, Šalih Balič in iz kluba dr. Korošca Franc Smodej. Po izvolitvi je bila seja zaključena in se bo prihodnja odredila pismeno. Po seji finančnega odbora je odšel predsednik dr. Radonjič k predsedniku vlade Vuki-čeviču, da mu poroča o delu finančnega odbora. Med demokrati Ir radikali velikih Beograd, 21. maja. Dr. Voja Marinkovič je odpotoval sinoči ob 11. in pol v Vrnjačko banjo. Marinkovič je bil celo popoldne v svojem kabineiu. Glede na to potovanje Marinkoviča se v Beogradu smatra, da se bo sedaj odločila usoda Narodne skupščine in pa da bo padla odločitev o razpisu volitev. V pondeljek pojde v avdienco h kralju predsednik vlade Velja Vukičevič, ki bo nesel s seboj veliko ukazov o razmestitvi velikih županov, srezkih poglavarjev in ostalih ukaznih uradnikov. Med radikali in demokrati je bil dosežen sporazum, da dobijo demo-kiati 12 velikih županov, in sicer 10 v Srbiji in 2 v Bosni. Demokrati bodo dobili tudi mesto velikega župana v Beo-giadu kot odškodnino za mesto velikega župana v Bački, ki so ga zahte- je dosežen sporazum zaradi županov. vali, a se jim ne bo dalo. To so glavne priprave za izvedbo skupščinskih vohtev. Te priprave bodo trajale, dokler se volitve ne razpišejo. S takim postopanjem vlade so posebno nezadovoljni radikali in demokrati, ki stoje v nekaki opoziciji proti Vuki-čevičevemu in Marinkovičevemu kabinetu. Oni si z vso silo prizadevajo v finančnem in zakonodajnem odboru, da dokažejo, da je ta Narodna skupščina sposobna za delo in da ni treba iti na volitve. Toda ta njihova akcija ni uspela, ker hoče vlada za vsako ceno izvesti volitve. Res je, da se bo še nekoliko dni delalo v finančnem odboru, a vlada noče pokazati svojih kart, da bi mogla spraviti skozi finančni odbor še nekatere uredbe, ki so ji potrebne za njeno delo. ŽELEZNICA KRAPINA-ROGATEC SE PRIČNE GRADITI. Beograd, 21. maja. Dr. Ante Trumbič je včeraj posetil ministra ; saobračaja generala Milosavljeviča, da se informira o gradnji novih železniških prog. Minister je izjavil, da se bosta progi Krapina—Rogatec in Varaždin Koprivnica začeli takoj graditi. Kar se tiče unske proge, je minister izjavil, da so prvi železniški pragovi že pripravljeni za izmenjavo starih na progi Knin— Split. Minister saobračaja se je energično zavzel za izgradnjo vseh projektiranih prog. Poleti bo odšel mini- ster na jadransko obalo, da še prouči izgradnjo novih pristanišč in luk. BODRERO PRI MARINKOVIČU. Beograd, 21. maja. Včeraj so se sestali pri zunanjem ministru dr. Voji Marinkoviču avstrijski poslanik g. Hoffin-ger, madjarski poslanik Forster in italijanski poslanik Bodrero. Ko je odšel Bodrero iz palače zunanjega ministrstva, je izjavil, da ni ničesar novega v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Isto izjavo je podal* tudi dr. Voja Marinkovič, ko je prišel iz svojega kabineta. Stanovanjski zakon bo po-, daljšanl Beograd, 21. maja. Te dni se širijo verzije, da se stanovanjski zakon podaljša potom uredbe vlade. V merodajnih krogih prevladuje pa mnenje, da se ta zakon samo izmenja z novim stanovanjskim zakonom. Ta verzija je nastala, ker se smatra, da narodna skupščina ne bo mogla razpravljati o novem zakonu, 'ker bo razpuščena. Trdi se, da bo vlada potom svojih upravnih organov uredila potom uredbe le podaljšanje stanovanjskega zakona, dokler narodna skupščina sama ne bo nadomestila tega stanovanjskega zakona z novim zakonom. PRIČENJA SE KONSTRUKTIVNA POLITIKA MALE ANTANTE. Bukarešta, 21. maja. Vodilni organ liberalne stranke »Vitorul« piše: Mala antanta je preživela defenzivno fazo svojega razvoja in sedaj je nastopila konstruktivna perioda. Prva etapa tega novega razvoja je jugoslovensko-ma-djarski pakt. Ta pakt je potreben, da izpopolni madjarsko-italijanski pakt, ker je madjarska svobodna cona na Reki iluzorna brez sporazuma z Jugoslavijo. Šele nato se mora polagoma pripravljati splošni sporazum v Srednji Evropi, ki je brezpogojno potreben za vse države. Istočasno se mora skleniti obča arbitražna pogodba, ki bi bila predpogoj za poznejšo ustvaritev podonavske federacije. Ta naj bi čuvala rezultate svetovne vojne in osigurala novi duh miru. MADJARSKI PARLAMENT SPREJEL TRGOVINSKO POGODBO Z JUGOSLAVIJO. Budimpešta, 21. maja. Včeraj je bila v parlamentu na dnevnem redu trgovinska pogodba med Madjarsko in Jugoslavijo. Vrstilo se je več govornikov, ki so priznavali dobro voljo s strani Jugoslavije, da stopi v prijateljske od-nošaje z Madjarsko, a so kritizirali postopanje jugoslovanske vlade proti madjarskim narodnim manjšinam. Pogodba je bila na koncu dana na glasovanje in je bila sprejeta hkrati z vsemi sporazumi, ki so dodani tej pogodbi. BRATIANU SNUJE OPOZICIONALEN BLOK. Bukarešta, 21. maja. V političnih krogih se zelo komentirajo izjave ministrskega predsednika generala Ava-resca v konfliktu z Bratianom. Liberalna stranka, ki je dosedaj podpirala vlado, bo prestopila v opozicijo. V ta namen je liberalna stranka že stopila v razgovore z ostalimi romunskimi opo-zicionalnimi strankami, s katerimi hoče ustanoviti skupen opozicionaien blok, ki naj nastopa proti sedanji vladi m parlamentu edinstveno in kompaktno. VSESLOVANSKI ZDRAVNIŠKI KONGRES. Beograd, 21. maja, Danes bo odpotoval na vseslovanski zdravniški kongres v Varšavo zdravnik dr. Momčilo Ivkovič. Na tem kongresu se bo sestavil savez vseslovanskih zdravnikov, kar se je določilo že na sestanku zdravnikov lansko leto, ko se je ta vršil v Beogradu. Na kongres pridejo najbrž tudi zastopniki iz Sovjetske Rusije, ki lani niso sodelovali na boegrajskem zdravniškem kongresu. Značilen odgovor. Kakor smo že poročali, je SKS v svojem organu pretekli teden objavila svoje pogoje, ipod katerimi bi bila eventualno pripravljena za sodelovanje v »naprednem bloku«, k bi ga tako silno radi ustvarili samostojni demokrati, da bi v pomanjkanju lastnega programa in lastnega političnega kapitala s tujo pomočjo prilezli zopet do moči in veljave v državni upravi, oziroma da bi spravili zopet svojega dr. Žerjava na ministrski stolček. Pogoji, ki jih je objavila SKS, so bili zelo težki, tako da je javnost splošno smatrala, da jil SDS nikakor ne more sprejeti, če le še količkaj drži na svojo politično reputacijo. , Zgodilo pa se je proti vsakemu pričakovanju veliko čudo, da je SDS na celi črti kapitulirala. Zakaj nič drugega kakor popolna kapitulacija je odgovor, ki ga je objavilo »Jutro« dne 19. t. m. na radičevske pogoje. Ponovimo še enkrat na kratko, kaj so zahtevali radičevci. Oni so zahtevali: 1. priznanje Slovenstva in Slovencev kot naroda, 2. priznanje demokracije in 3. priznanje svojega kmečko-delavskega socialnega programa. Radičevska zahteva po priznanju Slovenstva in Slovencev kot naroda je dandanes tako samoposebi uitievna zahteva, da izgleda že skoraj čudno, da jo sploh še treba po-, stavljati. A napram slovenskim samostojnim demokratom je taka zahteva vendarle potrebna, ko vsa politična javnost v Sloveniji ve, da vesoljna slovenska samostojna demokracija od ujedinjenja pa do danes o Slovenstvu sploh niti slišati ni hotela. Po ■»shvačanjus samostojnih demokratov Slovencev, Srbov in Hrvatov sploh ni, ampak zanje so ekzistirali samo »Jugoslaveni«. Voditelji SDS v Sloveniji so sicer morali videti in slišati, da v Srbiji pregoreče »Jugoslavene« prav dostikrat pretepejo, ker Srbu niti v sanjali ne pade na um, da bi zatajil svoje srbsko ime, in tako kakor v Srbiji je tudi na Hrvaškem, kjer mora biti vse hrvatsko, potem pa šele pride vse drugo. Vse te politične realnosti pa slovenske SDS niso izmodrile, ampak gospoda je drla svojo jugoslavensko pesem po Sloveniji veselo dalje, vse do trenutka, ko je bilo treba začeti misliti na rešitev SDS iz političnega močvirja s tujo pomočjo, in v svojem obupu so čez noč vse svoje jugoslavensko prepričanje in »shvačamje« enostavno zatajili in napisali v »Jutru«: »Kmetijski list« (govori) o pozitivni vsebini napredne fronte, o kateri smatra, da mora biti jaka obramba Slovenstva in Slovencev ... To je točka, v kateri smo pač vsi napredni Slovenci složni.« Ko so ljudje doma in po kavarnah to Svečino izjavo brali, so odlagali »Jutro« na mizo in se z obema rokama prijemali za glave, češ, kje pa je naenkrat ostalo jugoslavenstvo? Kje je ostalo narodno edinstvo? Kje je vsa Pribi-čevičeva ideologija? In so vpraševali drug drugega: Ali je to mogoče? Ali je mogoče, da se program, za čegar uresničenje je moralo trpeti toliko ljudi v Sloveniji, ker tega programa niso odobravali, kar 6ez no£ vrže na ulico? Ali ni SDS vseh svojih političnih nasprotnikov od klerikalcev pa tja do radi-čevcev in komunistov vedno in vedno de-nuncirala v Beogradu kot separatiste in raz-dirače države in protidržavne elemente, ker niso hoteli priznavati edinozveličavne politične unitaristične doktrine SDS? Sedaj pa naj bo kar čez noč črno, ker je bilo prej belo, in obratno’ Potem so se pa ljudje spogledovali in govorili: Ali ni to popolna kapitulacija SDS pred klerikalnim, radičevskim in komunističnim separatističnim slovenskim nazira-njem? Kdo bi bil to mislil, da bo SDS lepega dne prešla s polnimi jadri v klerikalno in radičevsko samoslovenstvo! našati, da bi bila tako odločna pristašinja demokracije kakor je to napredna stranka (!) »' Sloveniji.« Izvrstno je to, da »Jutro« ne govori v svojem odgovoru o napredni stranki, ampak o naprednih strankah! Množina napredne stranke naj pač pokrije plašč pozabljivosti nad vsemi protidemokratičnimi akcijami ene same napredne stranke, ki se imenuje SDS. Danes javnost še ni pozabila na »demokratično« prelivanje krvi v Trbovljah, kjer je bil usodnega dne navzoč sam s a m o s t oj n o d e m o kr a t s ki državni poslanec Vilder s številnimi orožniki. Javnost danes tudi še ni pozabila na surovo pretepanje ljubljanskih neoboroženih meščanov, ki so si pač dobro zapomnili slavno vlado esdeesarske »demokracije«. In radičevci sami tudi gotovo niso pozabili na to’, kdo jim je plenil njihovo časopisje in pošiljal cele kolone žandarjev nad nje, vse v imenu »demokracije«, kajpakda esdeesarske demokracije! In zato ima »Jutro« čisto prav, če govori raje v množini o demokraciji naprednih strank« v Sloveniji, ker so re? vse druge stranke v Sloveniji demokrati?*#, gamo SDS je vse prej kakor to. Za tako »demokracijo«, kakor jo je uganjala in bi jo rada še uganjala SDS v Sloveniji, če bi bil še kdo tako bedast, da bi ji pomagal na konja, se lahko ogrevajo kakšni fašistovski nasilniki in okrutneži, nikdar pa ne pravi in iskreni demokrati. Kolosalen končno pa je odgovor »Jutra« glede radičevskega socialnega programa. »Jutro« pravi: »Pravilno veže »Km. list« načelo demokracije z dejstvom, da je jedro našega naroda kmetsko in delavsko ljudstvo. To dejstvo je, če govorimo še posebej o SDS, naša stranka v svoji agrarni in socialni politiki stalno upoštevala. Spominjamo tu le na njeno radikalno politiko v vprašanju agrarne reforme in na njeno socialno politično delo v državni zakonodaji.« Glede agrarne politike SDS naj omenimo le toliko, da je ta politika, s katero se hoče SDS še ponašati, pripeljala naše vojvodinske žitnice tako daleč, da mora po uradni izjavi Vojvodina danes žito uvažati, če je le količkaj slaba letina, dočim ga je prej vedno tudi v najslabših letih lahko prodajala, in vsi gospodarski strokovnjaki brez izjeme so mnenja, da je ta propad zakrivila baš tista agrarna reforma, s katero se hoče SDS danes še ponašati! Kar se pa tiče socialne zakonodaje, je pa treba priti le v Ljubljano in pogledati znane hiše na Miklošičevi cesti, kjer je vte-lešena vsa socialna politika SDS! V glavnem pa se vidi iz »Jutrovega« odgovora, da glavna gospoda o pozitivnem kmečko-človeškem sooialnem programu niti pojma nima, sicer t»i govorilo »Jutro« pozitivnejše in določnejše. Zavzemati se hkratu za interese Trboveljske družbe in za interese rudarjev je komična poza,kajti praktično življenje zahteva ali eno ali drugo! Oboje istočasno ne gre. Megleni odgovor na socialne zahteve radiče-vcev -pa je najboljši dokaz, da SDS kakšnega socialnega programa sploh nima. Če pa ga je imela in se sedaj nekako indirektno izreka za sodelovanje z radičevci tudi v tem oziru, potem je to le dokaz, da hoče SDS popolnoma kapitulirati pred radičevci tudi v tej točki, če se radičevci zavežejo, da upognejo svoje hrbte tako nizko, da bo mogla SDS priplezati v vlado. Samo to je »der Z\veck der Ubung«. . Končni rezultati vsega prizadevanja za ustvaritev naprednega bloka v Sloveniji s strani SDS pa je ta, da je SDS s svojo popolno programatičnio kapitulacijo pred radičevci izrekla sama nad seboj tudi svojo po akademikov, kadar na svojih tleh nastopajo v tej ali oni stvari. Druga pa je stvar, kadar gredo akademiki na ulico, kajti tedaj nastopijo javno in njih zahteve postanejo s tem javna zadeva. Kakor pa smo že uvodoma naglasili, je danes naš zunanje političen položaj tak, da je za nas vse najbolje, če smo kolikor mogoče mirn. in če se kolikor mogoče tiho pripravljamo za odločilen boj. Absolutno nič nam ne koristi, če še tako kričimo proti Italiji, ker z vsem svojim protestiranjem in kričanjem ne moremo zlomiti niti enega italijanskega bajoneta. Naša naloga je samo ena, da se pripravljamo in da delamo ter da pri tem čim manj govorimo. To je jasno ko beli dan. Pa še par načelnih besedi o demonstracijah kot takih. Demonstracije imajo samo dvojen smisel. Ali se hoče z demonstracijami vzbuditi zavest med lastnim narodom in je torej namen demonstracije agitatoričen, ali pa se hoče z demonstracijami pokazati vso silno voljo naroda, da ta noče za nobeno ceno gotove stvari dopustiti. Samo to mora biti zmisel demonstracije, razven če nismo tako neresni, da so nam demonstracije prazen »hec«. Naj pa presojamo protiitalijanske demonstracije s še tako liberalnostjo, vendar moramo reči, da te v Ljubljani nimajo prav no-boenega zmisla. Prvič je popolnoma nepotrebno širiti v Ljubljani protiitalijansko zavest, ker je ta že tako močna, da močnejša sploh postati ne more. To je tako znana stvar, da jo tudi fašisti že dobro vedo in da oni že od nekdaj računajo s protititalijanskim prepričanjem Ljubljane. Protiitalijanske demonstracije v Ljubljani so zato samo demonstracije v zrak- Na drugi strani pa tudi vemo, da bodo ostale v sedanjem trenutku protiitalijanske demonstracije čisto brez efekta. Z demonstracijami ne moremlo preprečiti niti enega italijanskega načrta in brez ozira na to, če Ljubljana protestira ali ne, izvajajo fašisti svoje raznarodovalno delo med našim narodom. Pozitivnega protiitalijanske demonstracije v Ljubljani torej sploh doseči ne morejo, zato pa morejo nastati za nas silno usodepolne. Kakšen dohiček bi n. pr. imeli, če bi dijaki prodrli pred italijaski konzulat in tam hi up-no demonstrirali? In kaj bi bilo, če bi se iz vročekrvnosti mladine ali pa vsled provokacije kakega uslužbenca na italijanskem konzulatu pripetil kak težji incident? Ali ne bi fašisti kar zavriskali od veselja? Kdor gre demonstrirat, ta se mora tudi zavedati odgovornosti za posledice, ki jih morejo demonstracije roditi. Nikakor pa ne gre, da ulica kar na svojo roko posega v potek naše zunanje politike. Z največjo previdnostjo se trudi danes Voja Marinkovič, da uredi naš spor z Italijo in vsa javnost bi ga morala s korektnim ponašanjem v tem prizadevanju podpirati. Sedaj pa pride neodgovorna ulica in sfe meša v potek dogodkov! Le pri skrajno slabo organiziranih narodih se morejo pripetiti take ekstra-ture. Še bolj žalostno pa je, da se najde potem list, ki daje takim ekstra-turam potuho. Mi spoštujemo nacionalno prepričanje akademske mladine in samo želimo, da bi bilo vedno na višku.In z največjimi simpatijami spremljamo vsak nastop omladine za pravico iii poštenje. Toda noben tak nastop ne sme iti preko cilja. Prav je, da je mladina naravnost na čelu narodno obrambnega dela. Toda to delo ne obstoji danes v demonstriranju, temveč v de-i lu za naša obrambna društva, v delu za samo- krati tudi vsled volitve državnega odbora, ki je zlasti važen za slučaj volitev. Iz vsega tega sklepa sainostalski popoldnevnik, da obstoji ne samo navadna, temveč celo prav resna vladna kriza. K temu poročilu pa je treba pripomniti to-le: Nad vse originalna je trditev, da je nastala sedanja vlada le zaradi volitev. Ravno nasprotno je res, ker je sedanja vlada absolutno delovna vlada s čisto točnim programom, ki se tudi v veliki meri izvaja. Če se o tem programu ne more povedati kaj več, potem so tu merodajni čisto posebni vzroki, katerih tehtnost tudi mi iz patriotič-nih razlogov priznavamo. Iz istih vzrokov pa uživa sedanja vlada tudi tako visoko zaupanje, da ji je volivni mandat zasiguran in sa-.nio to je vzrok, da se je govorilo tudi o v?" livnem značaju vlade. Do volitev bi tudi dejansko prišlo, če bi gotove struje v vladni večini 'hotele vtadi delati težave, ker pa so te skupine v zadnjem času premislile, je tudi odpadel vzrok za volitve. Sedanja vlad?.ie nastala zaradi splošnega političnega in vsi vzroki, ki so jo povzročili, so ostal! tudi še danes v veljavi. Zato pa je tudi čisto ne' resno govoriti o kaki krizi vlade. Ta gla liastoptti te, če bi se vlada tžnevOT® svojemu delovnemu programu, o čemur se do danes ni pokazala hiti najmanjša sled’ — Smatramo za potrebno, da z ozirom na neresna poročila o vladni krizi povemo čisto resnico, da si ne,bi kdo delal praznih iluzij. Če se že hoče govoriti o kaki krizi, potem se mora govoriti le o krizah, ki so nastale me*' raznimi strankami in tu je treba omenit! v prvi vrsti slovensko SDS. Ta je v posebno težki krizi in njeni vodilni politiki sploh D* vedo izhoda iz te krize. Zato stori tudi pofK>l' dansko glasilo SDS mnogo bolje, če govori o krizi v lastni stranki, kakor pa da fantazir8 o krizi vlade, -kateri je treba le s prstom mig' niti in vsa slovenska SDS skoči z dušo telesom v vladni tabor, pa čeprav razsaja v njem — kakor pravi »Slov. Narod« — pral' resna kriza. I = Program nove avstrijske vlade je f . na četrtkovi seji kanclar dr. Seipel. Dej a' Se daje že petič kancelar in da upa, da bo,1 božjo pomočjo ter zaupanjem parlamenta sodelovanjem uradntštva kos svoji nalogi-Na-to je dejal, da se ustanovi Še eno ministrstvo in sicer za justico. Nato je g°Yori„mj zunanji politiki. Avstrija je z vsemi drxfly {e v dobrih odnošajih in potrudila se bo? ne_ odnošaje še poboljša. Alarmantne ves varni napetosti, ki je nastala med dve.=0x sosednima državama (Italijo m .• kritike in da bi vsled tega mogle nastati nep’ tudi za Avstrijo, se k sreči niso uj ’ temveč se izkazale za pretirane..M 11 > da se bo uvidevnosti in dobri volji P-tj zadetih vlad posrečilo odstraniti se obstoječe sporne točke. Tudi vesti, ki s , mirjale Gradiščansko, in ki bi mogle . vati našim dobrim odnošajem z Madj • ’ so bile pretirane. Veselimo se tega, K J atmosfera miru predpogoj za miren ra države. Kar se pa tiče naših odnosajev uv drugih držav (Italije), ne igra nobena stVff tako velike vloge, kakor postopanje z na$i®‘ brati preko meje. Čeprav se zavedamo, se ne moremo vmešavati v notranje zadev ^ druge države, pa vendar tudi ne moremo prej prečiti, da najde to postopanje odmev v na javnosti. Zlasti želimo izpopolniti dobre nošaje z Nemčijo, da bodo ti na vseh Še zanimivejši je pa odgovor »Jutra« na i polno politično diskvalifikacijo. Stianka, ki radfčevsko zahtevo poP priznanju popolne de- sama pljune na vso svojo P^eMos^iu več mokracije. »Jutro« odgovarja na to točko sle- stonka, amp^jeje 6e kup^P^ ]judje ne ‘^Nobena stranka v državi se ne more po- sklepajo kompromisov- Seja načelstva SKS. Včeraj popoldne se je vršila v Ljubljani seja načelstva SKS. Seja je bila zelo dobro obiskana in pomembna tudi vsled tega, kei se je je udeležil S t. R a d i č. Takoj po otvoritvi seje je podal St. Radie daljše poročilo o politični situaciji, nakar se je razvila debata. Kot plod debato je bita sprejeta ta-le resolucija: Načelstvo SKS je na svoji seji dne 20. maja t 1 ugotovilo v sporazumu z voditeljem kmetskega pokreta v Jugoslaviji in predsednikom HSS Stjepanom Radičem, da obstoji med SKS in HSS popolna soglasnost tako v programa-tičuem kakor tudi taktičnem pogledu z ozirom na gospodarski in politični položaj, kakor je ustvarjen s poslednjimi dogodki. Izraža željo, da se mogočnemu kmetskemu pokretu, kateri je edini v stanu, da iz naše države ustvari pravno in napredno socialno edinico, pridruži tudi bratski srbski narod. Izraža polno zaupanje svojemu idejnemu voditelju St. Radiču v globoki zavesti, da je edino v bratski in neomajni slogi s hrvat-skim kmetskim narodom mogoče olajšati tež- ko gospodarsko socialno in politično stanje slovenskega naroda. Ugotavlja, da je SLS s svojo nesolidno, neiskreno, demagoško in nesposobno politiko od časa ujedinjenja dalje pa do zadnje sramotne politične avanture težko oškodovala ugled slovenskega naroda. 9KS bo skušala s poštenim delom priboriti slovenskemu narodu to, kar so mu zastopniki današnje večine, t. j. SLS zapravili s svojo brezglavo in nemoralno politiko. Z ozirom na predstoječe volitve daje načelstvo predsedstvu SKS svobodne roke, da v sporazumu s HSS ukrene vse potrebno, da se v Sloveniji zruši nadvlada reakcionarne SLS in s tem stori konec nesreči slovenskega naroda, kateri je dolžan, da sodeluje kot enakopraven konstruktiven faktor složno s Hrvati in Srbi pri izgradnji in konsolidaciji države, ki je s tako težkimi skupnimi žrtvami ustvarjena. Na seji se je tudi zelo mnogo govorilo o takozvanem naprednem bloku. Mnenja niso bila čisto enotna, vendar pa je večina sodelovanje s SDS odločno odklanjala. UU3UJC It vic* vv/uw i* vedno ožji in tesnejši. Avstrijska zunanja litika ostane tudi nadalje neizpremenjena; .jh to je omenil dr. Seipel razne pogodbe^ ^ pripravlja avstrijska vlada in oiiien‘1^JreJlce obrambo naroda. Tu je torišče, kjer bi se čakuje od svetovne gospodarske dr gei- moral akademik uveljaviti z vso silo. A rav- pozitivnih rezultatov. Nato jej gq no tu manjka še dosti dobre volje in dela. j In tu bi morala delovati nasa mladma ne- _ 'ka|. je povzro5ilo med socialnimi demoKi" um orno vse dotlej, dokler ne p*™1 ® > burjo ogorčenja. Tudi volilni red botr®^?;" lea ura, ko bo premeniti ter izpopolniti >■ — Takoj po govoru dr. Seipla se je pričela i debata o vladnem programu. Debato je otvo- i ril soc. dem. Glockel, ki je najprej napada/ ( vladne stranke vsled načina volilne borbe- i Nato pa je vehementno napadal vlado vsi. | nameravane omejitve stanovanjske za®*1 , izjavil, da soc. demokrati nikdar ne ^ 11, - - ’ g°\n posl. Kunschak, ki je najprej govoril za A" nJdnop ir, 1P V NpmOlIl Sif* Stopi V obrambo domovine. Težka ura bo to in zaenkrat je bolje za nas vse, če pride ta ura čim kasneje. SPL0.#0 ZADOVOLJSTVO S POLITIKO DR. MARINKOVIČA. Beograjski politični krogi so silno zadovolj- ' izjavil, da soc. aemoKrau niKuar ne »»“■„a ni s stališčem, ki ga je zavzel Voja Marinko- j pustili, da bi vladatosvojo namero g vič na konferenci Male antante v Jahimovu s — V imenu vladne An- Protiitalijanske demonstracija. Ni drugače, toda včasih je treba povedati tudi kako nepopularno resnico in to tembolj, ker smatra naš »prvi« list za potrebno, da s slikami in besedami zagovarja ljubljanske »brezpravne« demonstrante. Pa poglejmo resnici v oči. Vsi vemo, da še vedno ni popolnoma premagana vojna napetost z Italijo, ker se direktna pogajanja med Rimom in Beogradom še vedno niso pričela. Vsi vemo nadalje tudi to, da Italija samo čaka na ugodno priliko, da bi mogla vsaj delno upravičiti svojo agresivnost 'proti nam. Faši-stovska politika obstoji pravzaprav v sedanjem trenutku samo v tem, da bi mogla spro- vocirati nas do kakega nespametnega dejanja. Takšen je danes trenutno položaj in kdor tega noče videti, naj pusti lepo politiko pri miru, ker je absolutno nesposoben, da jo razume. Zgodilo se je, da se je vršilo v Gorici zborovanje fašitovskih akademikov. Ljubljanski akademiki so smatrali* to zborovanje za izzivanje in so sklicali vsled tega protestno zborovanje. Ne bomo se sj>u5čali v to, če je bilo to protestno zborovanje upravičeno ali ne, ker smatramo, da je popolnoma interna 9tvar in kakor ga je označil v svoji izjavi beograj- . skim novinarjem. Zlasti se podčrtuje to, da se je Marinkoviču posrečilo znatno izboljšati naše odnošaje z Rumunijo, ki so postali tako dobri kakor pred letom dni. Splošno odobravajo beograjski politični ' krogi tudi stališče Voje Marinkoviča do Italije. Mi moramo stremeti za tem, da se nasi ondošaji z Italijo poboljšajo, vendar pa se to ne more zgoditi, če bi Italija delovala proti nam. Kar nas loči od Italije, to treba dognati in ravno tako je treba dognati, zakaj so se naši odnošaji poslabšali. Zato je debata o Tiranskem paktu nujna in ce noce veljati Mussolini pred svetom kot tisti, ki ogroža mir, potem mora dopustiti debato o Tiranskem paktu. Moč jugoslovanskega stališča je ravno v tem, da s svojim mirom prisili Italijo do razgovora in s tem do popustljivosti. Še drug vesel znak je zabeležiti v naši zunanji politiki. V Beograd je dospel Scotus Viator (Seton Watsow) in prvič je naše zunanje ministrstvo njemu v čast puredilo banket. Ne -Pašič, ne Ninčič in drugi ministri niso tega nikdar storili ter so menda mishli da je v korist Jguoslavije, če prezirajo angleške publiciste s tako velikim svetovnim ugledom, kakor ga uživa Seton Watsom. Marinkovič je sedaj s to domišljavo napako pospravil m nobenega dvoma ni, da bo ta njegov ukrep tSS?£izboljšujejo. Politične vesti. = .° Ta krizna da'je nastopila vsled tega, ker zahteva Demokratska zajednica volitve do-Piin so Vukičevič in radikali proti volitvam, ker sp te zaenkrat še nepotrebne. Nadalje da scliluss in nato naglasil, da je v Nemčiji novanjska zaščita najemnikov že odpravljen in da jo bo vsled tega treba odpraviti tudi ^ Avstriji. V imenu velenemcev je govoril &»• Wotawa in izjavil, da velenemci kljub »o* aliciji s kršč. socialci vztrajajo na svojem kul' turnem programu vda pa smatrajo trenutn0 druga vprašanja za važnejša. Seja je bila po nekaterih osebnih -pojasnilih poslane®* zaključena. =: Časopisni glasovi o obnovi francosk®' angleškega sporazuma. Skoraj vsi francos listi pišejo zelo optimistično o obnovi fra ' cosko-angleškega sporazuma. »Petit .PansLve javlja, da je vse storjeno za obnovitev s« a prisrčne antante. — »Matin« J® mLp v sju. Anglija ni za izpraznitev bi bila Anglija čaju odkritega 'boja z nemško zahtevo, d‘l pripravljena podp^J Nem6ije z RuSiij0. - ^ioPdeePP».'i- 'nap°veduje dobo odlični prijateljstva med Anglijo in Francijo-^re Nouvelle« pa pravi, da je to pril3*® j; 9tvo naravnost evropska potreba. — . angleški listi so z uspehom londonskega vanja Brianda zadovoljni. . - Dosežen je popolen sporazum v vse vnrnšaniih. In Londona se poroča, da sta w and in Chamberlain zlasti obširno razpra liala o ruskem in albanskem vprašanj«, o tajskih dogodkih ter o vprašanju TangeTJ • Manj pa se je govorilo renskem vpraša J »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da sw Briand in Chamberlain popolnomav 8P®\er umela o ruskem in albanskem vprasao) . sklenila, da se ostro nastopi proti sovje propagandi. yega Francoski senat je odklonil načrt n» vRi brambnega zakona, po katerem bi ^alje Francozi v slučaju vojne od 15. iei“ je nastalo n^je brez razlike na spol mobiliziran. Upnikom Slavenske banke. Ker je beograjska irgovska komora navzlic prolivnemu sklepu in trudu ostalih trgovskih zbornic cele države onemogočila zakon o prisilni poravnavi, na podlagi katerega bi se izvedla poravnava izven konkurza, je nastala potreba, da se iz formalnih razlogov oivori nad Slavensko banko konkurz. Pri tem pravnem položaju daje konkurz edino možnost za eveniuelno poravnavo. Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mesine hranilnice ljubljanske bo kakor doslej, tako tudi v konkurzu zavoda z vsem povdarkom zastopal interese prijavljenih mu terjatev do končne poravnave. Ker je povoljna rešitev konkurza Slavenske banke od gromne gospodarske važnosti ne samo za posamezne upnike, 'ampak tudi za celokupno narodno gospodarstvo, zlasti pa Slovenijo, ki ima terjati okoli 86 milijonov dinarjev, to je skoraj tri četrtine vseh nepokritih dolgov Slavenske banke, bo upniški odbor tudi vnaprej kakor dosedaj zahteval od kompetentnih državnih oblasti zaščito upnikov in dejansko pomoč za čim prejšnjo in čim povoljnejšo poravnavo. a, dne 20. maja 1927. Za odbor .upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske: *>Jt DRAGO MARUŠIČ, DR. ROMAN RAVNIHAR, predsednik. tajnik. Boi za Kamnik. tem naslovom je izšel v »Jutru« čla-Kam dr' Karbe, župana mestne občiue vori ik’ v katerem navaja neresnične go-kakršnih nismo pričakovali od tega inn«?■ : kravi, da so se vezali radikali, sa-DovoH *• kmetje in komunisti. iPozabil pa je katwr ’ da se je tudi precej demokratov, na«n 80 ^mili g. doktorju hrbet, vezalo z I^shankareko listo. Kar se pa tiče on | ’ ki vprašal g. dr. Karbo, smatra li list VS, . e^a delavca za komunista, ati samo tor .mečejo trobiti v-njegov rog. ti. dok-nika^UmeL3!8 n™. yaSe8f zvestega posla-nami delavci /i?ar ?V da se dogovori z nujajoč nam m‘a7‘io list*’ P,°' »stop. Vzemimo, če bi v Sf V ob5lnskl struno zabrenkal (kar £ ?a ^'avh° tudi takrat ' pa 111 bilo), ali bi je to dpmntrii’i i’ mazal po »Jutru», da boju za zveza »v Saša« - ki ?K-Kaj pa J.e tis‘i - & smem ško listo? Ni r° a P°dpise za Vašo okoli-SKo listo r Ni li on tudi delavee-komunist? Ta je delavec-gospod, kaj ne g. doktor Poglejmo pa malo v preteklost, nazaj v leto 1920 in videli bomo, da je 'bil ravno ta sgent Vaše okoliške liste najhujši komu-ni»t. Le pomislite analo, gospod doktor, in videli boste, da ste se ravno Vi vezali s človekom tiste stranke, katero podlikujete radikalom in samostojnim kmetom-poštenja-kom. Ker pa Blažek ni imel pravega namena, ali bolje rečeno niti pojma o pravem cilju v (boju za pravico, se je zatekel pač tja, kjer mu bolje kaže, to je k Vam, gospod doktor. Zato pa apeliram na vse delavstvo v Kamniku, pazite, ne nasedajte temu Kem s Blažu, po domače Buričevemu Blažu. Bodimo potolaženi. Blažek in g. dr. Karba še dosedaj nista mogla dobiti podpisov .na svoji dve listi. Gospod Pogačnik se širokousti po Kamniku, češ, da sem jaz voditelj komunistov ter da so mi že večkrat napravili hišno preiskavo. To je pa g. Pogačnik pozabil povedati, da niso pri meni ničesar našli. Gospodje, moje roke so čiste. Svetoval bi Vam pa, da predno se spuščate v politiko, se naučite razlikovati strokovne organizacije od političnih. Poudarjam pa enkrat za vselej, da naša združitev z radikali in samostojnimi kmeti nima drugega namena, kot gospodarsko stanje v mestu Kamniku izboljšati. Alojz Bester (komunist po receptu g. dr. Karbe.) v dnn k U1- 8- Ula zvečer se je vršil ni rlx k °bi kavarne Emone letošnji l ed-Občni zbor »Atene« ob lepi udeležbi Članstva. Dvorna dama, predsednica Pranja Tavčarjeva je otvorila zborovanje, toplo pozdravila navzoče ter konstatirala sklepčnost. V prvi vrsti pozdravlja vse načelnice posameznih odsekov, ki so s svojo pridnostjo in vzorno požrtvovalnostjo dosegle tako lepe vidne uspehe. Zahvaljuje se zlasti glavni tajnici, ki je dala iničijativo zn razv.oj in napredek društva. -Pohvalno omenja vestno blagajničarko m številne odbornice za on tova"« i!|POdala lajmsko Poučilo ga. Krof-nosti’ J?teJeP P&snemam°, da podamo javnem. n i if Progled obsežnega društve-snioSrli ' Pl'vem delu poročila se dotika leča 5®A.'Pre^eda !denskegn razvoja, -kate-zasn JOČuje: Atena ima,izredno močno snovno idejno bazo, zato tudi močno raz-yoJnO možnost. -Za enkrat kaže vnanja slika dela kaleidoskopično razkosanost, ki je pa bntranje vendar tako usmerjena, da lahko P°^avi temelj bodoči zdravstveni in športni »oli. V tej poglobitvi je naš cilj, ne v sporadičnih uspehih posameznih posrečnili prire-*^?v. »Atena« je prvonositeljioa teh lepih kot edina svojevrstna ženska organi- 'Drugi del njenega poročila obsega društveno poslovno stanje. »Atena« je imela v marca 1926 do 15. maja 1927 90 Vn adsekovjh sei- ? znaša: Častni člnnici 2, 772, skupaj podpornih 82, rednih 213 članic? le1u 1925-26 688, porast nih priredhnv^A izkazuie statistika jav-lomn , »Atena«, ki so se vršile de- V iLvif 1JafT Sk‘™ega odbora, deloma nm! 4 lh področjih. Predvsem moramo omenita prvi reprezontantoi ples »Reduto v ^tju«, ki ga je priredilo društvo skupno s 8K Ilirijo z velikim moralnim in dobrim fi-ančniin uspehom. Nadalje uspelo otroško hiaškerado v letu 1926 v mali dvorani Narodnega doma, veliko maškerado v letu 1927 veliki dvorani Narodnega doma, Miklavžev večer v veliki dvorani Narodnega doma, dve 8«dališki predstavi »Ce pride čarodej« z 2anLmivim in originalnim osnutkom. V seziji 1926-27 je priredila 20 pravljičnih ^ečerov. V zimskem času je »Atena« na no-(,8 uvedla uspele in srečno zamišljene mla-/k>ake čajanke, po številu 10 popoldnevov, ^tena« je izdelala obsežen prosvetni pro-katerega je do danes le delno izvršila /®«d pozne sezije in precejšnje brezbriž-“bsti občinstva. Dokonča ga jeseni. Imela je športno predavanje, 3 zdravstvena in 1 jetično. Športni odseki so priredili: atleti-r* 1 preslavni .in 1 obvezni miting, tennis 1 /Medklubski turnir, hazena 33 tekem. Mari-•^etno gledališče je pripravilo v letu 1926-J* " 26 predstav. Skupaj torej izkazuje »Ate-^ 103 javnih prireditev, poleg vsega notra- Delovanje društva »Stene". njega dela v Ortopedičnem zavodu, telovadnicah itd. Odbor se je udejstvoval pri irazstavi »Slovenska žena«, kjer je prevzel celotni aranžma ženskega telesno-vzgojnega dela. »Aie-{*“* e.e ie udeležila slavnostne matineje, ka-publike Pnladli- konzulat Češkoslovaške re- je m zaključnega družabnega večera O-ga? mzirala je zbirko za šahovski klub. Pomagala je pri akciji za cvetlični dan uiiruženja gledaliških Igralcev, pri cvetličnem dnevu in nabiralni akciji za »Društvo kuratorij slepcev«, ter pri cvetličnem dnevu za materinski dan. Udeležila se je mladinskega dne Jugo-slovenske 'Matice. »Atena« je zgradila v tekočem letu dva nova tenis prostora in igrišče j za dečke. Na starem delu vežbališča je dodelala in splanirala atletični in bazenski prostor. Društveno delo se je vršilo na različnih krajih, ker žal nimamo svoje strehe in sicer: v telovadnici na liceju, v ortopedski telovadnici, v telovadnici Obrtne kole, v mali dvorani Narodnega doma, v Kolizeju in na lastnem športnem vežbališču v Tivoliju. V zadnjem mesecu je v založbi »Atena« izšla mladinska knjiga »Pravljice o Oralu«, ki splošno ugaja in se dobro prodaja. Prodanih je v prvem mesecu nad 300 izvodov prve izdaje. Društvo je včlanjeno v bazenskem in lahkoatletskem podsavezu v Ljubljani in v tennis-savezu v Zagrebu. 'Splošen pregled stanja odsekov kaže deloma naraščajočo, deloma padajočo kurvo v primeri s preteklim poslovnim letom. Tajništvo je prejelo 182 dopisov specijal-no tajniškega resora in odposlalo 86 rešitev. Društvo si je nabavilo svoj znak, svoj prapor in je ostalo zvesto svoji belo-modri barvi. Iz točnega blagajniškega poročila g. Bo-posnemamo, da je imelo društvo /67.328 Din 28 par prometa in ima 40.000 dinarjev odprtega posojila, katerega je društvo najelo za kritje novih investicij v tennis-odseku. Sledila so poročila gospodarice in načelnic 9 odsekov, ki so se vzela z odobravanjem na znanje in h katerim se prilično še povrnemo. Predsednica Tavčarjeva se zahvaljuje vodji »Ortopedskega zavoda »Atena« primariju dr. Minaru za vestno vodstvo, nadalje vsem požrtvovalnim predavateljem, ki so pomagali izvesti društveni prosvetni program, številnim odličnim pripovedovalkam in pripovedovalcem pravljic, vsem damam in gospodom, ki so dopolnili naše vrzeli v pevski in glasbeni umetnosti in vsem onim blagohotnim aotrudnikom krog našega Marijonetnega gledališča in naših čajank. Pregledovalka računov ga. Milčinska je izrekla absolutorij staremu odboru. Piri nato sledečih volitvah se je izvolil in konstituiral' naslednji upravni odbor: Predsednica F. Tavčarjeva, podpredsednica M. Wessnerjeva, tajnica I. M. Krof to va, tajnica II. M. Žirovnikova, blagajničarka I. I. Bogadyjeva, blagajničarka II. M. šušterši-čeva, gospodarica I. M. Mlejnikova, gospodarica II. M. Gašperlinova, zapisnikarca A. Janežičeva, odbornice: Milka Bahovčeva, H. Ferlinčeva, A. Hudovernikova, V. Keleminova, F. Majaronova, A. Nebenfiirerjeva, T. Novakovičeva, A. Štebijeva, N. Vrančičeva, pregledovalki računov: A. Mahkotova, M. Milčinska in tehnični odbor: 1. otroško igrišče: M. Potokarjeva; 2. ortopedski zavod: I. Svetličeva; 3. telovadni odsek: M. Švig-ljeva, N. Vrančičeva; 4. plesni odsek: T. Novakovičeva, K. Šaplova, L. Turkova; 5. lah-ko-atletični odsek: O. Polakova; 6. hazena-odsek: V. Jančigajeva; 7. tennis-odsek: Z. Janežičeva; 8. marijonetno gledališče: M. Bahovčeva, H. Ferlinčeva, M. Golubičeva, A. Nebenfuhrerjeva, Škerl-Medvedova; 9. prosvetni odsek: V. Baltičeva, W. Gorčevg, I. Turkova; 10. uprava igrišč: H. Pajničeva. Med slučajnosti se je sprejel predlog, da ustanovi »Atena« izdajo »Belo-modre knjižnice«, ki bo prinašala mladinske, zdrav-stveno-sportne in gospodinjske knjige ter se pri tem ozirala zlasti na duševne proizvode našega ženstva. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 21. maja ob 15. uri popoldne: »Triglavska bajka«. Mladinska predstava. Nedelja, 22. maja ob 20. uri zvečer: »Inge-borg«, gostovanje berlinskih igralcev v opernem gledališču. Pondeljek, 23. maja: »Lumparij vagabund.« — Red B. »SOCIALNA MISEL«. Izšla je 5. številka »Socialne Misli«. Vsebina je sledeča: Članki in razprave: ti. F.: Dva meseca v vladi. Dr. Tominec A.: Človeška družba in zločini. Dr. Sušnik L.: Prosveta v baltiških državah. Erjavec Fr.: Pregled zgodovine delavskega gibanja med Slovenci. Pregled: Politični pregled: Posledice tiranske pogdobe. Italija in Bolgarija. (J. Šedivy). Kriza parlamentarizma v Jugoslaviji. (F. S.) Kulturni pregled: Literatura. Popravek. (Fran Erjavec). Socialni pregled: Zakon o sukobima u industriji i sindikatima. (B. Dubilič). Kongres češkoslovaške soc. dem. stranke. (B. Bulibič). Mrkun A.: Alkoholno vprašanje. (E). Gospodarstvo. NARODNA BANKA IN DOLARSKO POSOJILO. Narodna banka je sprejela od države 15 milijonov dolarjev v ime Blairovega posojila in 12 milijonov dolarjev, ki jih je prejela Hipotekarna banka kot posojilo od ameriške skupine Seligmaim. Na seji Narodne banke je bito sklenjeno, da da Narodna banica za ta denar državi bankovce, da pa uporabi devize j>o svojem prevdarku. Na noben način pa še ne sme z dobljenimi devizami uplivati na višji kurz dinarja, ki mora ostati na sedanji višini. Večina dobljenih dolarjev bo uporabljena samo v produktivne svrhe in bo ostala v deželi. Le nekatere stvari iz težje železne industrije bo treba naročiti v tujini, ker teh domače tvornice ne izdelujejo. Večina denarja se bo uporabila za graditev železnic in prometnem ministru je v to svrho dovoljen že prvi kredit v znesku 170 milijonov dinarjev. Vsi gospodarski krogi pričakujejo, da bodo ameriška posojila zelo dvignila naše narodno blagostanje. BORZE: Ljubljana, 20. maja. (Prve številke povpraševanje, druge ponudba in v oklepajih zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 84.50—85, vojna škoda 340—341, zastavni in komunajne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Markantilna 98-100, Praštediona 850-0, Kred zavod 160-170, Trbovlje 0-^95, Stroj-ne..0-85, Vevče, 130—0, Stavbna 55—85, Sešir 104 0. Blago: Tendenca za parjeno bukovino in brzojavne drogove čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključeni 3 vagoni lesa. Zagreb, 20. maja. Devize: Dunaj 799—802, Berlin 1346.5-1349.5, Italija 309.63-311,63, London 276.1—276.9, Newyork ček 56.7— 56.9, Pariz 222.875—224.375, Praga 168.20— 169, Curih 1093.5—<1096.5. Curih, 20. maja. Beograd 9.135, Berlin 123.22, Newyork 520, London 25.2425, Pariz 20.855, Milan 28.45, Praga 15.395, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.11, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.15. Šport. Meddržavna teniška tekma nied Anglijo in Češkoslovaško se je pričela v torek v novem praškem teniškem stadionu. Angleško moštvo tvorijo mrs. Goodfree, miss Harvey, Summerson in Dearinau. Dame so boljše od gospodov, ker Anglija ni mogla dosti izbirati radi tekme za Davisov pokal. Mrs. Goodfree (prej miss Mc Kane) je ena najboljših igralk sveta. Tudi miss Harvey je že večkrat zastopala Anglijo na mednarodnih tekmah. Po prvem dnevu stoji match 1 : 1. Menzel je porazil Dearmana 6 : 3, 8 : 6, 6 :1 in miss Harvey-Summerson sta premagala v mešanem doublu gdč. Zeynowo-Zemla 8 : 6, 6 : 1. V ekshibicijski igri sta ostala zmagovita mrs. tioodfree-Summerson proti miss Harvey-Jan Koželuh 6 : 1, 4 : 6, 6 : 2. Znani nemški teniški igrač Froitzheim se ne bo udeležil nemško-italijanskega tenis-matoha in sicer radi telesne indispozicije in radi prezaposlenosti v svojem poklicu. Gotovo so tu odločevali spomini na Meran. Pripovedujejo, da je italijanski teniški igrač Morpurgo zagrozil da bo prišel s Jašisti in bo Nemce pregnal s tribun, češ da mu je publika premalo ploskala. To je menda ita-iijansko-fašistična zahvala za izredno pre-srčni sprejem, ki so ga bila deležna italijanska nogometna in teniška moštva na Češkoslovaškem, Nemškem, v Belgiji, Franciji in Angliji. Dirka okolu Italije. Z veliko napetostjo se pričakuje izid te znamenite dirke, ker ae udeleže te dirke, ki pelje na progi 3579 km, najboljši italijanski vozači. Konkurenti morajo absolvirati 15 etap, katerih prva pelje na daljavo 288 km od Milana na Turin. Startalo je 288 vozačev in dirkači, ki so vozili v prvi skupini, so vozili v takem tempo, da je zmagalec .italijanski prvak Alfred Binda dosegel povprečno hitrost 28.728 km na uro. Prvo etapo je prevozil v 9 urah 69 min. 7 sek. — Druga etapa vodi od Turina na Reggio Emilia (321 km), potem sledi kot tretja etapa vožnja od Reggio Emilia v Lueca (207 km). DrOETKER' JEVIM backinom najboljše recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine prosto DR. OETKER, d. 1 o. »„ MARIBOR. LJUBLJANSKA POROTA. Tatvine na železnici. Včerajšnja porotna razprava je bila najobsežnejša izmed vseh porotnih razprav tega zasedanja in se je z njo poletno zasedanje ljubljanske porote zaključilo. Ker sta sedela na obtožni klopi dva bivša železniška nastav-ljeuca, je bila dvorana nabito polna samih železničarjev, med katerimi so ‘bili pomešani tudi oni značilni tipi, ki prisostvujejo vsaki porotni razpravi, kar smatrajo za svojo privatno zabavo. No pri včerajšnji razpravi 'ti tipi niso prišli tako na svoj račun, ker je izostala vsaka senzacija. Obtoženi so Ferdinand 2., Franc B. in Ivan K. radi tatvine železa, železne kompozicije (litega železa brez kisika), desk, lepenke, žic itd. v skupni vrednosti preko 10.000 Din. K porotni razpravi pa sta prišla samo dva — Ferdinad Ž., močen velik človek, s širokim vratom in mastnimi podbradki ter Ivan K., za glavo manjši od Ž-ja, toda še vedno prav lep mož. Oba sta družinska očeta; pri porotni razpravi imata dovolj samozavesten, toda vedno prav dostojen nastop. Tretji pa, France B., o katerem pripovedujejo, da je pravcati orjak, ki mu Jih ni pet kos in ki je pravzaprav glavni krivec vse kazenske afere, je pobegnil neznanokam in se tako odtegnil porotni razpravi. Ferdinand, Franc in 'Ivan so izvršili te tatvine v drugi polovici 1. 1925. Ferdinand Ž. je bil skladiščnik v ljubljanski kurilnici, Franc B. šef mostovne delavnice, Ivan K. pa referent za dobavo gradbenega -matenijala. Vsi trije so imeli še dokaj ugodne plače zlasti Fran B. Ko so spoznali, da lahko manipulirajo z zaupanim jim blagom tako, da ostanejo radi pomanjkljive kontrole poneverbe materijala neopažene, so -sklenili da si -bodo nekaj blaga prisvojili in ga prodali ugledni ljubljanski tvrdki. To se jim je posrečilo, ker so omenjeni tvrdki predložili račun, na podlagi katerega so trdili, da so blago kupili pri tvrdki »Express«. Obtoženci se zagovarjajo, da niso izvršili tatvine, temveč da so to blago le na najbolj primeren način spravili iz skladišča, kjer je delalo le napotje. K. se je zagovarjal, da si je blago le izposodil in da ga je nameraval vrniti. Na^ ta način mu je železniška 'uprava posodila že do 70 vagonov premoga za njegovo podrejeno osobje in je ta premog tudi pravočasno^ vrnil. Zaslišanih je bilo 11 prič, večinoma železniških uradnikov in nastav-ljencev. Senatu je predsedoval v. 9. s. Antloga, rotirala sta v. 9. s. Mohorič in sodnik iPetelin. Državni pravdnik je bil dr. Mastnak, Ferdinanda Ž. je branil dr. Žirovnik. Ivana K. pa dr. Tornago. Jtazprava je bila ob 13. uri prekinjena in se je nadaljevala ob pol 16. uri. Oba branitelja sta v svojih plaidoyerjih povdarjala, da je ta afera le posledica splošne upravne anarhije, ki je nastala po vojni, da je pogrešano 'blago bilo 'manjvredno 'in da ni imelo kot zapuščina bivšega erarja ni-kakega pravega lastnika ter da bi drugače v onih kritičnih razmerah itak propadlo. Porotniki so najbolj tehtno vprašanje glede tatvine železne kompozicije zanikali e >6 proti 6 glasovom, potrdili pa ostala štiri vprašanja glede Z. in 'K. radi taftvme železniškega materijala. Z. je bil obsojen na 14 mesecev, K. pa na eno 'leto težke ječe. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 21. maja 1927. Štev. 115. tKsarganrma tbhhm « ■ M ABDERITI. Po Beogradu se vodi že več mesecev dolgo strastna debata zaradi Mestrovičevega spomenika »Zmagovalec«. Najprej so se nekateri abderiti bali za moralo, ker je »Zmagovalec« čisto nag. Sedaj pa so se oglasili novi abderiti, ki so prejšnje še prekosili. Neki ugleden politik je namreč v diskusiji o spomeniku navedel kot glavni argument proti Meštrovičevemu spomeniku to, da nima »Zmagovalec« niti opank in niti šajhače. Kip »Zmagovaleca«, ki naj stoji v Beogradu, mora imeti šajkačo in opanke, ker samo to da je pravi znak srbskega junaka. Tako je abderitstvo postalo celo nacionalen argument. POZIV NAŠIM ŽENAM IN DEKLETOM. Pred desetimi leti, ko se je vsaka v hrepenenju po svobodi zaklicana beseda kaznovala in maščevala, je slovenska žena neustrašeno in s prepričevalno besedo propagirala med narodom ideje naše nacionalne in državne osamosvojitve. S požrtvovalnim in vstrajnim delom, polnim ljubezni do naroda in domovine so naše žene in dekleta tedaj zbirale in zbrale nad dvestotisoč podpisov za Majsko deklaracijo, za dokument, ki bo trajno pričal o naši nacionalni zrelosti. V spomin na ta zgodvoinski dogodek je izdala Jugoslovenska Matica ob njegovi desetletnici spominsko diplomo, ki naj bo simboličen okras vsake slovenske hiše. Naše žene in dekleta, ki so pred desetimi leti izvršile to slavno zgodovinsko delo, prosi Jugoslovenska Matica, da z enako ljubeznijo in vnemo širijo to diplomo med narodom. Nabirajo naj v posameznih krajih po društvih in od hiše do hiše naročila za to diplomo, in naj jih skupno javljajo Jugoslovenski Matici v Ljubljani, ki jim bo naročene diplome takoj poslala, da jih razdelijo, med naročnike. — Diploma stane 10 dinarjev, s poštnino, ki se zaračuna samo pri posameznih pošiljkah, 13 dinarjev in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 7-II. Izkupiček diplom se vporabi na korist bratov, ki so pred desetimi leti tudi podpisali majsko deklaracijo, katerim pa še ni dano, da bi uživali nje sadove v skupni domovini. Na delo! — »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 55. letošnji številki pravilnik, kako naj se izvršujejo odredbe finančnega zakona za leto 1927-28 o bolniškem proračunu, kako naj se vzdržujejo bolnice in kako naj se kontrolira njihovo delovanje; nadalje uredbo o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole ter pravilnik državne poliklinike za zabne in ustne bolezni. — Stanovanja za železničarje. Prometno ministrstvo bo najelo pri Državni hipotekarni banki večje posojilo, ki ga bo uporabilo za gradnjo stanovanj za železničarje. Stanovanja se grade najprej v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, nato pa še v drugih večjih mestih. . . — Jugoslov.-češkoslov. liga v Ljubljani. Na novo izvoljeni odbor Jugoslov.-češkoslov. lige v Ljubljani je imel v sredo 18. t. m. zvečer svojo prvo sejo in se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Albert Kramer, I. podpredsednik dr. Gustav Gregorin, II. podpredsednik Rasto Pustoslemsek, 1. tajnik dr. Vane Radej, II. tajnik Božidar Borko, blagajnik Hanuš Krof ta, odborniki: dr. Fran-tišek Resi, dr. Ivan Lah, Fran Govekar, Mihael Presl, J. Vedral, Ivan Vavpotič, Peter Šterk, Rudolf Juvan, v odbor so kooptirani: dr. Luče Treo, Fran Krapeš, Josip Kavčič in gdč. Franja Mohorčiče va; namestniki: Fran Jeran, dr. Iv. Stegenšek, ataše J. Novak, Ivan Tavčar, Fran Rebek in dr. Am. Brilej, za revizorje pa dr. Krivic in dr. stele. — Geograficno proutavanje našega Jadrana Na Sušaku se je mudil te dni član nacionalnega geografičnega društva v \Vashmg-tonu Nellvill v svrho proučavanja našega Jadrana. . . — Brivske tarife. V Zagrebu se prepirajo brivci radi enotnega cenika. Občinstvo pa pravi, in to ne samo vZagrebu, temveč tudi v Ljubljani, da so brivske tarife v primeru s predvojnimi in spričo sedanjih razmer mnogo previsoke... . — V nedeljo, dne 22. maja t. I. se otvori Erjavčeva koča na Vršiču. Izletniki bodo lahko že od sobote na nedeljo prenočevali. Pot brez snega. Flora v razvitku. — Ob lepem vremenu bosta otvorjeni in oskrbovani ob sobotih in nedeljah ter ob praznikih od 21. maja naprej Cojzova koča na Kokrškem sedlu in koča na Kamniškem sedlu. — Državni pravdnik dr. Kremžar T- Gosp. dvorni svetnik in višji državni pravdnik dr. Anton Kremžar je bil rojen dne 23. julija 1867 v Ljubljani. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, pravne Študije pa na Dunaju. Sod-nijski izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Pravno prakso je napravil pri deželnem sodišču v Ljubljani, katero je pričel 16. marca 1894. Leta 1897 je bil imenovan sodnim pristavom pri okrajnem sodišču v Kostanjevici 1900 je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani, leta 190;> pa imenovan namestnikom državnega pravd-nika v Ljubljani, 1910 pa državnim pravdni-kom istotam.. 1912 je bil premeščen k drž. nravdništvu v Novem mestu, 1919 pa imenovan prvim državnim pravdnikom v Novem mestu. 3. 10. 1924 je bil imenovan višjim državnim pravdnikom v Ljubljani. — Pokojni je bil član širše m ožje komisije za izdelavo projekta kazensko pravnega reda. Lansko leto je predaval kot honorarni profesor splošni del kazenskega prava na ljubljanski univerzi. Bavil se je intenzivno vse življenje s pravno literaturo m se zadnje dni uroučaval novo kazensko-pravne osnutke. — Mednarodno manjšinsko glasilo. V Ženevi v Švici se pripravlja izdajanje mednarodnega manjšinskega organa. Iniciativa iz- haja od vseučiliščnega profesorja dr. Bovet-a. V tem mednarodnem manjšinskem glasilu se imajo razpravljati vsi manjšinski problemi s političnega in juridičnega stališča. Narodne evropske manjšine naj imajo na tak način možnost pred mednarodnim forumom objavljati v stvarni obliki pritožbe na Družbo narodov. Z druge strani pa bodo lahko posamezne vlade odgovarjale na pritožbe manjšin. Istočasno bo to manjšinsko glasilo sprejemalo razprave o zgodovinskih zemljepisnih, gospodarskih, jezikovnih in verskih zadevali. Za voditelja se predlaga Sir W. Dickensom — Mednarodni shod pomočnikov na Dunaju. Po Binkoštih se vrši na Dunaju mednarodni shod pomočnikov. Interesantno je, da potujejo tisoči udeležencev na Dunaj peš kot »vandrovci«. — Pijan šofer. Predvčerajšnjim zjutraj je prebudila stanovalce Karodjordjevičeve ulice v Beogradu silna detonacija. Vse je hitelo k oknom. Nudil se jim je sledeči prizor:^ Pijan šofer se je zaletel z avtomobilom v železni drog električne napeljave, vsled česar je eksplodiral rezervoar bencina. Avtomobil je razneslo, šofer Dragoljub Bokšič, ki je, pijan kot čep, vozil z vrtoglavo brzino ter s tem nesrečo povzročil, je ležal z neznatnimi poškodbami na cesti, dočim so izvlekli njegovega pravtako pijanega kolego težko ranjenega izpod ruševin. — Pet lopovov pobegnilo iz lepoglavske kaznilnice. Iz lepoglavske kaznilnice je po- \ begnilo te dni pet nevarnih zločincev. — Nenavaden slučaj stekline. Iz Prage poročajo: 171etni sin posestnika Julij Pittner j v vasi Bistrici je nenadoma zbolel. Zdrav- ! nik je ugotovil znake stekline. Pittnerja je popadel pred 7 leti stekel pes. Odvedli so ga na Pasteurjev zavod v Prago, odkoder so ga po daljšem lečenju odpustili kot popolnoma ozdravljenega. Da je izbruhnila pri njem sedaj po 7 letih bolezen iznova, si razlagajo zdravniki s tem, da mu je bila pred 7 leti injecirana premajhna doza seruma, ki ga je ozdravila samo začasno. Pittnerja so prepeljali zopet v Pasteurjev zavod v Prago. — Zverina. Miloš in Mitar Rašič v čačilu pri Jastrebarskem sta živela že dalje časa v sovraštvu. Mita je velik pretepač. Ko se je vračal te dni Miloš z dela domov ga je Mitar pričakal v zasedi ter ga udaril parkrat s koloni po glavi. Miloš se je zgrudil nezavesten na tla. Toda to Mitarju ni zadostovalo. Vrgel se je nanj ter ga jel grizti kot stekel pes. Odgriznil mu je mezinec. Sedaj sedi za zamreženimi okni in čaka na sodbo. — Katastrofalna poplava v Ameriki. Kot poročajo iz New - Orleans-a se je porušil nasip reke Ateiialaya, vsled česar je bilo mesto .Vlelville že v teku pol ure dva metra globoko j>od vodo. Kakih 20 oseb, ki se niso pravočasno umaknile, je utonilo. — Uuljufijc i mesom na hudimpeštansUi, kliniki. V zvezi z znanimi goljufijami pri. dobavljanju mesa za budimpeštansko kliniko so odredile budimpeštanske oblasti zoper štiri glavne krivce preiskovalni zapor. Aretirani so bili: velemesar Josef Roman Rei-chenfeld, ravnatelj tvrdke, ki je dobavljala kliniki pokvarjeno meso, Karl Kiss, podrav-natelj gospodarskega urada univerze v Budimpešti, Štefan Sztarieskay, kontrolor omenjenega gospodarskega urada in Bela Fol-des, ki je bil posrednik med gospodarskim uradom budimpeštanske univerze in dobaviteljem mesa za klinike. Romanom Reichen-ieldom. Razven teh štirih glavnih krivcev so pridržali na policiji še dva mesarska po-močnika, katerim je bilo poverjeno pregle- j dovanje mesa za kliniko. Sumi se namreč, da sta biia mesarska pomočnika podkupljena. Preiskava je ugotovila, da je liferant uradnikom univerzitetnih klinik pe provizije ter imel kljub temu sam še po 50% in več dobička. Kot glavna priča zoper Romana Reichenfelda je nastopil njegov višji knjigovodja. Pri konfrontaciji ž njim so odpovedali Reichenfeldu živci ter je skesano vse priznal. Trdi pa, da meso ni bilo pokvarjeno, temveč da je bilo' samo manjvredno. škandal zavzema vedno večje dimenzije. Naknadno sta bila aretirana še šef gospodarskega urada univerzitetne klinike dr. Bela Szabo in upokojeni ministerialm svetnik dr. Frischfeld. Oba sta obdolžena, da sta dajala ostalim obdolžencem potuho, za-kar sta si dala izplačevati nagrade. — Desna roka in trgovinski minister Bele Kuna. Pred zagrebškim sodiščem se je pričela te dni obravnava zoper izredno pr6-vejanega goljufa Maksa Weissa, »trgovca«, ki je goljufal na Dunaju, v Budimpešti, Gyoru, Osijeku, Vinkovcih, Zagrebu in povsodi, kamor je prišel. Zanimivo je, da so njegove žrtve večinoma Židje. Celo židovska cerkveno občino v Zagrebu je možakar osleparil za 30.000 Din. Pri obravnavi je dejal lopov na vprašanje, čemu in na kak uačin je pi i-šel v Zagreb, da je moral oditi iz Madjarske, ker je bil desna roka Bele Kuna, trgovin-ki minister v njegovi vladi,..« Weiss se zelo spretno zagovarja: Ce ga vržeš na glavo se postavi takoj zopet na noge. Vendar pa’ mu bo malo pomagalo, ker je obtožnica dobro utemeljena. Obtožen je po §§ 197, 200, 201 in 183 k. z. Obravnava je bila preložena. — Državni uradnik poneveril 1,500.000 zlotih. Karl Kessler, poštni uradnik v Kro-levvski Huti na Poljskem je poneveril 1 milj. 500.000 zlotih ter neznano kam pobegnil. Poljske oblasti so izdale za defravdantom ^^Uehvaležen tiger. V cirkusu Hagenbeck. ki gostuje trenutno v Magdeburgu, se je pripetila te dni nesreča. Pri krmljenju živali ie zgrabil tiger uslužbenca s kremplji za roko ter ga potegnil h kletki. Na presen-ljive krike napadenega so prihiteli krotilci, ki so ga rešili iz krempljev zveri. Tiger je možakarju roko tako razmesaril, da so ga morali prepeljati v bolnico in mu bodo morali roko najbrže amputirati. Ponesrečenec je krmil tigra štiri leta. r— Prednosti IJdavno preizkušene -je ve zabele: 1. Prijetnost z njo doseženega okusa. 2. Izdatnost, ker največja moč zabele, radi tega 3. Cenenost. j 4. Neomejena tP* pažnost, tudi ako je steklenica odprta. Pazite pri nakup u na ime na „Maggi“ rumenordeči etiketi. hriba* — Nenavaden slučaj. Kot poročajo nemški listi, je bil razkrit v Kaiserslauternu nenavaden slučaj poroke med bratom in sestro. Tam se je sprl namreč te dni neki mož s svojo taščo, ki pa je pravzaprav, kot se je izkazalo, njegova mati. Zato ga je ženska ovadila, da je poročen z lastno sestro. Moz je bil aretiran, ko pa se je stvar natančno pojasnila, zopet izpuščen, ker nemški kazen-sik zakonik ne vsebuje nobene določbe, po kateri hi bil kazniv. Stvar je namreč sledeča: 'Mož je bil, kot nezakonski otrok, za katerega se mati ni prav nič brigala, vzgojen pri tujih ljudeh na Bavarskem. Za njim je rodila mati drugega nezakonskega 'otroka, deklico, ki je bila pozneje v Landau-u natakarica. Tani se je seznanil ž njo med vojno njen brat. Zaljubila sia se drug v drugega ter se, ne vedoč, da sta brat in sestra, poročila. — Ženo zakvartal. V nekem madjarskem provincialnem mestu se je pripetil te dni zanimiv slučaj. Neki veleposestnik je izgubil pri kvartanju s svojim prijateljem, občinskim beležnikom vse svoje premoženje, nakar je zakvartal še svojo soprogo. Nato je Si’mo popival. Nekega dne pa je povabil svoja » seboj v gostilifo, kjer jo je tako napojil, da je totalno pijana zaspala. Drugi dan se je zbudiia žena v stanovanju občinskega beležnika, ki jo je obvestil o tem kar se je zgodilo ter zahteval,da- naj bo odslej njegova. Bivši veleposestnik je izginil. Žena s kupčijo ni zadovoljna ter je ovadila svojega moža in njegovega prijatelja sodišču. Javnost pričakuje rezultat procesa z velikim zanimanjem. — Kralju nazdravil z limonado. Kol znano, je bila nedavno otvoritev novega glavnega mesta Avstralije, Canberre. Pri slavnosti se j je pripetilo par posebnosti. Eno od letal, s i katerim sta nameravala priredili yorški vojvoda in vojvodinja paraden palet, je ponesrečilo' in padlo na zemljo. j., ;e se ie pi-u tem tako težko poškodoval, da je kiivalu nato umrl. Slavnosti so se kljub temu nadaljevale po programu, kot da se ni nic zgodilo. Na oficieinem banketu, ki se ga je udeležilo 500 oseb, sta vladala s pričo »suhega« režima puščoba in dolgčas. Ker so se držali birokratično tudi pri tej slavnostni priliki predpisov avstralskega proliibicijskega zakona, ki prepoveduje vsakršno alkoholno pijačo, je moral nazdraviti yorški vojvoda angleškemu kralju s krepkim požirkom limonade. —■ Najnovejša kaprica mode. V nekem restavranu londonskega Westenda se je pojavita nedavno dama, ki je imela iko.t edini okrasek na klobuku malo opico na paličici. Žival in paličica sta bili izdelani iz svile in trakov. Stvar je izgledala, kot da je kupila dama ceneno igračo ter si jo nataknila na klobuk. Pendant k opici na klobuku je nosila dama pod pazduho, to je bila njena ročna torbica. Že nekaj časa se vidijo v Londonu pogosto ročne torbice, ki imajo obliko psa. Ročna torbica te dame pa je imela obliko opice. _ 59 dnevna gladovalna kura. V Dcn-veru v Zedinjenih državah je gladovala 26 letna Irena Cimbel 59 dni. Prvih 42 ni za-vžila ničesar, ostalih 17 dni pa je zavživala samo tekočo hrano. Gladovalni kuri se je podvrgla v nadi, da si ozdravi s tem bolezen na jetrih. Toda šestdeseti dan je paci-jentinja umrla, bodisi vsled gladovaine kure, bodisi vsled bolezni na jetrih, bodisi vsled obojega. » . , — Ne pozabite, prosim, nikdar, svojim juham, omakam, prikuham, salatam itd. dodati nekoliko kapljic Maggi-Jev.e zabele.Zadostuje majhen dodatek Maggi-jeve zabele, da dobijo vse te jedi takoj močnejši an prijetnejši okus. Zahtevajte izrečno Maggi-jevo zabelo in pazite na ime »Magga« na, >ru-meno-rdeči« etiketi. .)ulustrije. Kakor poročajo časopisi, so kong Pj™ rodne železniške vlake, ki treh sistemov evropskih državah. Ti'poskusf so ^e vršili na progi Lič-Sušak. Najbolje se je obnesla zavora inz. Božiča, nagega domačega izumitelja ki je po svoji zanesljivosti prekosila ostale. Zanimalo bo zvedeti našo javnost, da so te sicer ne veli- ke ali komplicirane zavore — več sto po številu izdelane po načrtih inž. Božiča v Strojnih tovarnah in livarnah d. d. v Ljubljani, ki so s tem znova dale dokaz visoke vrednosti njenih izdelkov. — Avtomobili na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Splošnemu zanimanju za avtomobilizem je posvetila velesejmska uprava svojo pažnjo s tem, da je pritegnila veliko število tvrdk na udeležbo kot razstavljalec. Zastopane so že sledeče znamke avtomobilov in motornih koles: A. G. S., Amilcar, Au-stro-Daimler, B. S. A., Citroen, Douglas-Motors, Bugatti, Fiat-Turino, Fiat-Austro, Harley Davidson, Hudson-Essex, Tatra, Ste-yer, Oni, Opel, Peugeot, Rolland-Pilain, Rudge W'hitworth, Doniiet, Renault, Stude-bacher, Ariel. Toraj dovolj blaga in dovolj izbire za vse interesente. Ljubljana. 1— Na razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Narodna galerija, z ozirom na veliko zanimanje občinstva, tudi v nedeljo, 22. *• ni. ob 11. uri predavanje o impresijonizn>u' združeno z vodstvom po razstavi. Predava g' dr. Stanko Vurnik. 'Ker bo razstava knlB^l zaključena ,vabimo na številen obisk. .Narodna galerija. 1— Drugo gostovanje berlinskih igralcev. Berlinski igralci nastopijo v drugič v nedeljo, dne 22. t. m. in sicer v Goetzovi veseloigri »Ingeborg«. Predstava bo v opernem gledališču, začetek ob 20. uri zvečer. Opozarjamo, da je treba dvigniti naročene vstopnice najkasneje v soboto, 21. t. m. do 12. ure dopoldne. 1— »Triglavska bajka«. Za sobotno predstavo so vse vstopnice razprodane. Za sole, ki jim to pot nismo mogli ustreči, se ponovi ./Triglavska bajka« na praznik Vnebohoda, v četrtek, dne 26. t. m. ob 15. uri popoldne. Za to prdestavo sprejme uprava gledališča še nekaj prijav. 1__ promenadni koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v Zvezdi danes ob 20-uri zvečer pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. Spored: 1. Otvoritvena koračnica. 2. \Valdteuiel: Čar siren, valček. 3. Floto\v: Marta, uvertura. 4. Šebek: Zbor dervišov, orijeutalska scena. 5. St. Mokranjac: VIII. rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova. (j. Smetana: Odlomki iz opere »Libusa«. • Zaključna koračnica. . „ 1— »Ljubljanski Sokol« opozarja Pan . ua svojo glavno telovadbo, ki bo v neu j 22. t. m. točno ob 4. uri popoldne na letnem telovadišču pod »Tivolijem«. V slučaju s bega vremena pa v četrtek 20. t. ni. ■ telovadbi sestanek v hotelu »Tivoli«, kjw sodeluje pevski zbor Sokolov. — Zdravo. Odbor. 1— »O pomenu nove poti na šmarno goi in Grmado za Ljubljančane« predava ob puli ki proslave dnevov zdravja v pondeljeiK, due 23. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani gg. VVester Josip, inšpektor prosvete v p. in Lapajne Živko, j>odpredsednik Društva za narodov?’ • zdravje v Ljubljani. — Vstopnina 2 dinarja-Dijaki prosti. — Ker je snov aktualna in bo predavanje pojasnjevano s skioptičnimi sli-kami, pričakujemo eimvečje udeležbe. •— Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani. 1— Društvena javna telovadba Ljubljanskega Sokola se vrši v nedeljo, dne 22- *• m. ob 3. popoldne. Program je sledeči: ^ Moška in ženska deca, igre z iogica,!‘1ngj"' Moški naraščaj, proste vaje za P° ®:e za zlet. 2. 3. Ženski naraščaj, proste v j pokrajinski zlet. 4. Moški, ženski na in deca, orodna telovadba. 5. Člam, P . vaje za pokrajinski zlet. 6. članice, P . vajo mi pokrajinski zlet. 7. MoSki naraščaj, prosti skoki. 8. Člani, članice, orodna telovadba. 9. Zaključna skupina vseh oddelkov. V slučaju slabega vremena se vrši nastop na praznik v četrtek, dne 20. maja 1927. 1_ Društvo »Soča« napravi dne 22. maja 1927 običajen majski izlet in sicer čez Golovec .v Škofljico. Sestanek ob pol 4. uri v gostilni Javornik v Škofljici. Odhod iz Ljubljane za pešce iz Dolenjskega mosta ob «• uri zjutraj in ob 1. uri popoldne. Z vlaKo pa ob 1.15 iz glavnega kolodvora. Prl varniku prosta zabava z godbo in petjen^ Vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji društva družinami. Izlet se vrši ob lepem vremenu. — Odbor. 1— Pes pogoltnil zastrupljeno meso. Študent Jože D. v Spodnji šiški je bil pred dobrim tednom ovaden, da je nastavljal mačkam in psom s strihninom zastrupljeno meso. V sredo je ovadil zobotehniški pomočnik Smerkol Leopold, da je iz njegovega stanovanja pobegnil lep, 3000 Din vreden pes, last zobotehnika 1’alovca ter pogoltnil kos zastrupljenega ntesa, ki ga je nastavil najbrže omenjeni D. Policija bo študentu Jožetu najbrže njegove muhe temeljito pre" gnala. 1— Najsolidnejše in najecnejše st®Jl^"terij-ženi l raznim manufakturiiim ® Oraili-skim blagom pri FRANC PAVLIN, Uradi KRATKE VESTI. Ahmed beg Zogu izjavlja da se ne mUj» proglasiti da albanskega kralja, ker je pre pričan republikanec. — Kislo grozdje! Francoski socialisti so .pozvali belgijske t nemške socialiste na skupno posvetovanje Pariz, da se določi skupno postopanje v ra» nih tarifnih in delavskih vprašanjih. Ruski državni dolg se neprestano veča je vsleDen POMLAD! Mooavlce, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, pali e, dežniki, ltlotl v vseh barvah, Sifoni, S -dlncjen škarfe, no*I, potrebščine za krojače, čevljarje, tapptnike. Šivilje in sedlarje, *«zna diSeča mila — samo pri losij* Peteline preJerr,oVt, blizu O« spomenika, ®*» vodi Ljubljana dlnlije cene. roCna postrežbi Harofojti Jaroflni Mir! Št. 13.306/ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo steklarskih, slikarskih in pleskarskih del pi i zgi adbi mestne 80 - stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, šolski drevored št. 2/II., med uradnimi urami od 21. maja 1927 dalje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. maja 1927. Dr. Zarnik, 1. r. Prodam 15.000 jugoslovanskih sortiranih znamk izdaj lftlfi do 1925 in veC inozemskih znamk boljSe kvalitete. — Ponudbe na upravo hsts pod »Ugodna prilika«. Najboljša so še vedno PUCH-kolesa! j Solidne cene! ' Plačljivo na obroke! IGN. VOK LJUBLJANA-NOVOMESTO Zahvala. Ob britki izgubi našega predobrega soproga in ožeta, gospoda ANTONA ŠIRCELJ nam je d »šlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Naša globoka zahvala bodi izrečena vsem darovalcem krasnih šopkov in vencev, kakor tudi vsem številnim pokojnikovim prijateljem, stanovskim tovarišem in znancem, nji pot!* V 13110 £astnem steviIu spremili na njegovi zad- ri: L°S^Z,Se zallv«ljujemo gg. Deržiču, Rupniku in Je-r res vJfirc? se8a^e poslovilne govore, godbi, ,d.rušteuv, >Gra*ika« in »Sloga«, kakor rani gro;b ’ S° pokojnika ponesli v pre- V Ljubljani, dne .20. maja 1927. Globoko žalujoči ostali. Mala soba električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. mm MALI OGLASI. Za vsako besedo se plat« 50 par. Za debelo tiikam pa Din 1.—. Premog - Čebin Woltova lili. - Tele!. 56 Na proda] sta veliki mahalasti palmi A Din 300.—. Našlo* pove uprava lista. V najem. Gostilna (hotel) v Mariboru, Kralja Petra trg; vselitev takoj'. Pojasnila daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ali g. dr. Povalej, Maribor, Slomškov trg. Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cen j ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Agilna 1000«. Zahvalnica. Gosp, lekarnar Bi um, Subotica. — čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni ,in da je kapanje povsem prenehalo. — S ipuštovanjern K. M., Ma-'il>or, — Larucin kapsule se dobivajo po Din 20,— po vseh lekarnah. Glavfco skladišče; Apoteka Blum, Subotica. Kontoristinja samostojna mož, vtiii knjigovodstva, korespondence, itenopisja in strojepisja, išge sluibe. Po nudbe prosi na upravo lista pod mačko »V«) letna praksa«. vseh sistemov ima vedno in ▼ vsaki količini v zalogi BARAGA, Ljubljana Selenburgova ulica e/l. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur*: odgovoren: Andrej Serer. Vsi v Ljubljani. Na poletje za gospode in mladino prava dobrota so zrak prepuščajoči čevlji ker so udobni higijenični in lahki. NAŠI PLATNENI ČEVLJI napravilo izprehod v prirodo za deianski užitek, udobni so radi dovrSene oblike. Moški tenis na zadrgo . . . Moški platneni, beli ali sivi Ženski platneni, modne barve z ažuro Ženski platneni čevlji v rasprodaji dokler traja zaloga . . . . Platneni za otroke St. 29-35 . Platneni za otroke št. 25—29 • • Din 149* 99’ 89'- • • *■ Naše cene omogočujejo nakup vsakomur.