Stev. 7.
V Ljubljani, dne 19. feFruarja 1920.
leio XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
•nftfiTV
Izhaja ti »k	i — Cena u« J. IS K na lato. — Za Nemčijo
18 K. - Z* AmarIKo lo druga tuja država 20 K. — Polarnem« Itavllka •* prodajajo po 50 rlsarjav.
Spili la dopisi it pojlljajo: Urodniitvu .Domoljuba", Ljub« ljana, Kopltarjava ulica. — Naročnina, reklamacija ia inserktl ptl Upravnlltvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjava nltofe
'Ul-ll ..J.
Vsem organizacijam VLS!
Iz nekaterih občin Še nismo dobili seznama zaupnikov. Poživljamo vse organizacije, da takoj izvolijo v smislu novega poslovnika zaupnike in jih nam vsaj do 28. februarja zanesljivo naznanijo.
Tajništvo VLS.
Krona jemlje slovo.
(Največji uspeh« liberalne vlade.)
Liberalno časopisje je pred mesecem dni dvignilo velik krik, da je edino njih zasluga, da sc je rešilo valutno vprašanje tako srečno. To je zatrjevala tudi »Domovina«, ki jc dr. Žrjavovo glasilo, poleg vseh drugih liberalnih glasil. Mi liberalcem drage volje priznamo, da je edino njih zasluga, da se našemu ljudstvu vzame tri četrtine njegovih prihrankov. To jim drage volje priznamo in jih tudi zagotavljamo, da jim tega naše ljudstvo ne pozabi. Samostojni liberalni kmetje in vsi, ki trobijo v njih rog, bodo čez nekoliko časa to naši stranki natovorili; to so storili klerikalci, oni so vsega krivi, ne pa mi, ki smo šli dr. Žerjavu podokenco pet in smo ga s tem držali na krmilu.
Glede zamenjave samo sledeče: V
{lokrajinah, ki so pripadale prejšnji kra-jevini Srbiji, se je začelo zamenjavanje že 3. februarja. V ostalih pokrajinah se je pa začelo dne 16, februarja. Iz prometa se jemljejo bankovci po 20, 50, 100 in 1000 kron. Po deželi zamenjujejo davčni uradi. Za iz prometa vzete bankovce se idobi bankovec ali kakor se imenuje: ltronsko-dinarska novčanica, ki ima tiskan iznos v dinarjih in 4kratni iznos v kronah. Za 40 K sc dobi tedaj novčanica, ki ima tiskano 10 dinarjev ali 40 K.
Rešitev valutnega vprašanja nam očitno kaže, česa so zmožni ljudje, ki hočejo ljudstvo samo farbati. Kako imenitno je valutno vprašanje rešeno, nam kaže najbolj kurz amerikanskega dolarja, ki je veljal 14. januarja v Zagrebu 87 K, danes pa 124 K.
Res je naše gospodarstvo med vojsko mnogo trpelo, a takega udarca le ni bilo, kot je sedanji in sicer po zaslugi gospodarskih strokovnjakov, kot so gospodje dr. Žerjav, dr. Brezigar in bratci. Zapomnimo si to.
Napad na čast in pravico kmetskega ženstva.
Že dolgo govorijo, da bodo v Sloveniji občinske volitve. Liberalni listi sedaj poročajo, da so pred dnevi liberalni in soci-jalistčini ministri v skupnem ministrskem svetu potrdili novi občinski volilni red za Slovenijo, Ali se bo naše ljudstvo po tem volilnem redu tudi resnično volilo svoje občinske odbore, o tem danes še ni izrečena zadnja beseda. Liberalni ministri obračajo, ljudstvo pa še lahko ves ta strankarsko prikrojeni načrt preobrne. Zanima pa naše ljudstvo, kako jc liberalna in socijaldemokralična gospoda po tem načrtu nameravala deliti volilno pravico. Eni kakor drugi se imenujejo demokrate. Človek bi torej mislil, da hočejo vlado vseh ljudskih slojev, da se naj vsi polnoletni državljani pritegnejo k sodelovanju in sood-ločevanju pri vseh samoupravnih zasto-pih. In kako je v resnici? Kar govorijo, je le videz; kar dejansko hočejo, so pokazali z občinskim volilnim redom. Le moč njihovih strank ,im je merilo državljanskih pravic. Zato poznajo državljane dvojnih vrst. Ene, ki naj imajo volilno pravico, druge zopet, ki jim nasilno odrekujejo volilno pravico. Ti drugi so jim državljani druge vrslc. Oni naj imajo le dolžnosti, delo, trpljenje, davke, volilne pravice pa ne. Demokratični so milostno le za one, o katerih »o trdno prepričani, da bi utegnili z njimi voliti, za druge seveda to načelo ne sme veljati.
Čuj, kmetsko ženstvo! Liberalni in 9o-cijalnodemokratični ministri so te oropali volilne pravice. Volilna pravica jc splošna, a za Te ne velja. Pa to še ne bi bila žalitev in največje ponižanje. Žalitev in napad na čast kmetskega ženstva jc v tem, da ga namenoma zapostavljajo za tovari-šice drugih stanov, ki so jim prisodili volilno pravico. Mar je kmetsko ženstvo, mar so služkinje po mestih, ki so večinoma s kmetov doma, manj vredne, kakor mest-,ne gospodične in delavke po podjetjih? Zakaj priznavajo tem volilno pravico, zakaj jo kmeticam odrekajo? Zakaj naj bi se volilna pravica, ki je splošna državljanska pravica, ustavljala pred vrati kmetskih hiš in bajt? Zakaj se v dobi demokracije ustvarjajo državljanke dvojne vrste? Ene, ki imajo v politiki besedo, druge, ki so politično brezpravne? Mar je kmetsko žen-
stvo za državo manjšega pomena, kako& lovarišice v drugih poklicih? Mar je kme<W
sko delo manj vredno od drugega? Z konsko naredbo ponižujejo čast kmetskega ženstva, z zakonom verižijo z njihovimi političnimi pravicami.
In kje je zadnji razlog za ta politični rop? Ta ošabna liberalna gospoda se do« bro zaveda ,da bi utegnilo kmetsko ženi« stvo temeljito zmešati njihove političnei račune. Kmetsko ženstvo ne bo nikd podpiralo s svojimi glasovi liberalnih pr zadevanj za protikrščanski zakon, za prah tiversko vzgojo otrok, za zatiranje in usužnjenje Cerkve, za razkristjanjenje vsega javnega žlvljnja. Ti glasovi so jim na« poli, ko gredo smotreno za naštetimi ciljti Zato pa ne imej kmetsko ženstvo volilni pravice, Kaj njim mar, če pomeni to nava* d en politični rop, ponižanje in zapostavljanje, pravcati atentajt na ča9t in pravico! kmetskega ženstva!
Vprašamo: Kmetsko ženstvo, aili bol ta napad na svojo čast in pravico mirnoi prenašalo? Vse kmetsko ženstvo cele Sloh venije, ki se zaveda svoje ženske časti, s« ^>ra dvigniti in zahtevati ravnopravnoai z tovarniškim in mestnim ženstvom. Kmet« sk žene in dekleta nosijo velik del pro* duktivnega kmetskega dela, zato tudi naj« odločneje ugovarjajo zoper to ponižujoč* zapostavljanje, Kmetske žene in dekleta M naj pa tudi zavedajo, da hočejo nasprotni! liberalne stranke preko njihovih gla/sofl izpeljati svoj protiverski program, Prepreu čile ga boste lc, če se boste zanimale zt javno politično življenje in vživale politiS-nc pravice. Zato povzdignite glas, doklef, je čas.
Kaj vse se govori proti slovenskim duhovnikom, zveš v knjižici: Primiti tatu. Beri jo!
Knjižica: «Primite tatu" se kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
Bodimo na straži!
Nekateri samostojni kmetje strašijo naše volivcc, ki so pod pretvezo laži podpisali kandidatno listo Samostojnih (in so sedaj spoznali njih laži in preklicali podpise), da bodo kaznovani in da za 3 leta izgubijo volivno pravico itd.
To ni res, ker za to še ni postave. Ne dajte se begati in ostrašiti!
Preklicc naredite tako-e:
Podpisani v navzočnosti dveh sopod-pisanih prič izjavljam, da prekličem podpis na kandidatni listi Samostojne kmetijske stranke ter obenem izjavljam, da bom glasoval za kandidatno listo Slovenske ljudske stranke.
To podpišite in še dve priči ter obvestite o tem tisto osebo, katera Vam je predložila v podpis kandidatno listo na-iprotne stranke.
Možje in mladeniči! Tu sc gre za načeta in nc za lokalne občinske volitve, Četudi nasprotniki drugo trdijo. Naj Vam navedem samo en primer. Ko sem se »adnjič vozil od Uršnega sela do Novega inesta, sem poslušal pogovor enega brez-iverca socialista in enega gospoda Samostojnega kmeta, ki sta sledeče modrovala: Socialist pravi; »J a, Vi kmetje, ne t> o s t e še nič naredili, doklej boste molili tistega lesenega boga. Vi morate ljudstvo od lega odvrniti. Vi morate tako narediti kot so na Češkem nate d i 1 i.«
Samostojni kmet sc pa opravičuje in pravi; *Ja, saj bo tudi to prišlo, saj mislimo tako, pa naenkrat nc moremo. Najprvo moramo ledati, da zmagamo pri o b -inskih volitvah, potem bo že lažje. Ker kakor bodo izpadle »bčinske volitve, tako bodo otem tudi državnozborske, o je gotovo. Potem bomo pa že lažje delali.«
j Jaz to poslušam, nato pa rtčeflf: aSlišita, vidva pa prav dobro karmoni-tata skupaj, en socialni demokrat in en gospod samostojni kmet. Socialist sc zgra-la, da ljudstvo ni zmožno za napredek, Bokler moli tistega lesenega boga, to je treba odpraviti. Samostojni pa pravi; J a, Jo bo že vse prišlo poteml«
Tu imate, kmetje, bolj jasen program Samostojne kmetijske stranke, kot pa v Meči knjižici in kot ga v javnosti razvijajo. Ker to bo vse prišlo že poteml ko bodo enkrat dobili mal moči med našim »obrim kmetskim ljudstvom, katerega »najo razni liberalni birtje in stari liberalci na tako zvit način loviti v svojo Jtranko,
Seveda bo »Kmetijski list«
Očital »Domoljubu«, da je laž-flik in n a j g r š i list na svetu, pa »o nič ne pomaga, Samosiojnineži gredo smotreno v boj proti verskemu prepričanju, četudi to še skrbno skrivajo. Bodimo na straži!	pf.„"
Slovenska kmetijska družba
Že večkrat smo povdarjali v »Domoljubu« važnost Slovenske Kmetijske družbe, ki je edina strokovna ustanova našega' kmetskega stanu. Žalibog sc še vse premalo naš kmet zanima za to veleva-žno ustanovo, .ki bo v bodočnosti še mnogo večjega pomena. Družba ima danes svoje podružnice po celem ozemlju Slovenije in dolžnost vsakega kmeta je, da jc tudi ud najbližje podružnice. Kjer še ni podružnice, naj se ustanovi, kar jc potrebno javiti glavnemu odboru Slov. Kmetijske družbe v Ljubljani. Pravi ud Kmetijske družbe je oni, ki plača članarino vsaj do 31. marca vsakega leta. Članarina znaša letnih 16 K. Za to vsoto sc dobiva štirinajstdnevnik Kmetovalce, ki ima strokovno poučne članke in kateri jc sam vreden 16 K. Žc vsled Kmetovalca- bi moral biti vsak kmet član Kmetijske družbe. Poleg tej^a imajo udje pri nakupovanju poljedelskih potrebščin velike ugodnosti.
Vino rejci lahko letos naroče prepotrebno modro galico, lu bo v prosti trgovini dosegla gotovo ceno nad 20 K za kilogram. Pri podružnici Kmetijske družbe jo pa dobe po 12 do 13 K. Žc sama ta razlika v ceni modre galicc da večkrat odtehta članarino 16 K. Vinorejci naj pristopijo takoj k podružnici, naj plačajo članarino in naj se naroče na galico, ker naročila se sprejemajo samo do 29. februarja. Kupnino je potrebno takoj plačati. Ncudje bodo tudi lahko dobili galico, če bo kaj ostalo, bodo pa morali plačati za kilogram do 2 K več.
Ostali ud;e: Kmetijsko družba stremi za tem, da preskrbi svojim udom, posebno pa onim, ki nimajo semenskega krompirja in žita, potrebno seme. Ugodnosti sc pa ima tudi pri nabavki umetnih gnojil in tudi še pri drugih potrebščinah.
Dolžnost in korist vsakega kmeta je, da sc vpiše za člana. Navodila glede ustanovitve in vodstva podružnice sc dobe v p. številki Kmetovalca« od 31. jan, t. 1.
<1 *
■icane na pomoč.
Naši rudarji na \Vestlalskem trpe glad in pomanjkanje iu nihče se jili ne spomni. Ko so ti westfalski rudarji brali, da so amerikanski Slovenci poslali v domovino zaboje bogatili daril, so se obrnili h prisrčno prošnjo do amerikanskih Slovencev, naj jim priskočijo na pomoč. Kaj so trpeli slovenski rudarji v Nemčiji mod vojno, opisujejo v pismu tako:
Posebno hudo se jc godilo nam inozemccm, nam Slovencem v rcn-skem-v,cstfalskem industrijskem okraju. Ali lo pa ne zato, ker bi nas prezirale nemške oblasti, — nam je bilo od-deljtnega ravno (oliko, kakor vsakemu Nemcu — nego zato, ker so Lilo taksne razmere. Nemci so imeli svoje sorodnike in znance na deželi in tako so dobili broz državnega dovoljenja
marsikaj. česar mi nismo bilj detaini,! Poljaki so dobili vedno lepe masiuo zaboje iz vzhodne domovine. Samo mi' Slovenci smo bili navezani sami nas*! in na preživilne urade. Za življenj*; smo imeli "lvinalo, za smrt preveč. Mi smo bili ndjubožnejši med ubogimi. in pri tem smo morali opravljati d&ir,;a-dnein svojo težko dolžnost v jami olj slabem zraku. Ko smo prišli po težkem i delu zopet na ljubi božji dan, tedaj j nam je ob skupnem umivanju iri oh pogledu na drug drugega prišlo tole pravo izpoznanje, kakšni reveži snto. Videli smo, da nismo več ljudje, nego pravi okostnjaki. In ko smo se vračali domov, kjer nuj bi nas čakalo dobro kosilo, srečna žena in veseli otroci, etno dobili žal kosilce, ki nam ga je mogla' napraviti skrbna žena — bilo je zelo borno, ponajvečkrat samo korenje ali koleraba. Krompir nam jc bil slasČica. I a o zabeli ni bilo nc duha, ne siuha. j Pogled na žalostno ženo in blede obraze nnših ubogih otrok nam jc prtMU-i njal srce.
Ali pomagati si niM.no mogli. Me-
ruli smo prenašati
trpljenje in te-
žave. In vse to je povzroftiia bloKPdn.
Grozno žetev je imela taut, ali lo ! pa ne samo na bojnem polju, nego tudi v zaledju med našimi vrstami, .ictiku in druge nalezljive bolezni so zalivalo ogromno število človeških žrlev. Sedaj je vojna končana, ali razmeri » šc niso veliko boljše od onih med vojno. Vojna jc izgubljena za Nemčijo, in povsod je občutiti to dejstvo. Maščobe, ki nam io jc manjkalo v vojnem času, tudi sedaj ni. Slabi vojni kruh jc k zmerom naša hrana. Z obleko je zelo slaba. Oblačila, ki so bila med vojno preobrnjena in Krpana razpadajo polagoma popolnoma. Novo obleko Uupii jc za družinskega očeta pri sedanjih visokih cenah nemogoče. Vdove in sirote, katerih možje in očetje so padli v vojni, so v strašnem pomanjkanju in grozni bedi. Doslej še niso dobili nobene podpore iz Jugoslavijo. Moža iu očeta — najdražjo na svetu, so izgubili. Vpadla-in hloda obličja teh ubogih otrok jasno pričajo, da jih je vse. tudi njihova domovina zapustila.
Svojega konzulata še nimamo tu- ( kaj. A beda je velika, in kje dobili pomoči? Kje najdemo usmiljenje? Nemčija je zapuščena od celega sveta in 1 njo vred tudi mi Slovenci na Nemškem. Poročilo v ljubljanskem »Slovencu« nas je navdalo z novim upa- jf njem. Ljubi rojaki! če toliko darujete za svojcc v stari domovini, potem boste imeli nekaj srca tudi za svoje ub<>" ge rojake v Nemčiji, ki jim je ta grobna, kruta vojna prizadjala toliko in gorja. Prcšinjeni s temi nadami &o se Slovenci v renskem wostfalskem . dustrijskem okraju združili, da bi > s združenimi močmi vsaj nekoliko ola-J' • šali lo bedo in siromaštvo.
Odspodaj podpisani odbor je Pn' i pravljen storiti vse potrebne korali Zato sc na vas, preljubi rojaki v A^' rilci, obračamo z naslednjo prošnjo*
SPomagajte svojim ubogim rojakom v ■Nemčiji! Tu je, tako mislimo, 2500 slovenskih in 50 hrvaških družin. Tukajšnji uradi so nas pripravljeni podpirati v pravilnem in pravičnem razdeljevanju darov. Podpisani odbor se hoče natanko ravnati po navodilih iz Amerike. Saj ima samo blagor svojih rojakov v mislih.
Koncem pisma so podpisani odbor-^niki društva sv. Barbare za slovenske i rudarje v Gladbecku. Verodostojnost ! podatkov potrjuje županstvo v Glad-; becku.
Kaj pa pri nas? Ali se kdo briga za te zapuščeno Slovence? Prejšnji teden so prinesli ljubljanski dnevniki
!ioziv nekega ruskega kružoka v Ljub-Jani na vsa društva k sestanku, da so pogovore o nabiranju darov za stradajoče — Petrograjčane.
Dvignite mlečno produkcijo!
Mleka in mlečnih izdelkov, kakor masla in sira, potrebovale so srednjeevropske države, Nemčija in Avstrija, že pred vojsko veliko več, kakor so jih proizvajale same; zaradi tega so bile že takrat vezane na uvoz mlečnih izdelkov. Maslo se je uvažalo iz Danske in Nizozemske, sir pa iz Švice, Italije in Ogrske; na Dunaj in v druge večje kraje v Avstriji se je do-važalo polovico mleka in masla iz Ogrske. I Nemčija je imela pred vojsko okoli 11 milijonov krav, ki so dajale povprečno 2000 litrov mleka na leto, torej skupaj 22 milijonov litrov mleka. To pa seveda ni zadostovalo, ker v Nemčiji se je porabilo posebno veliko surovega masla. Prusi in tudi drugi Nemci morajo imeti pri kavi, čaju in sploh pri vsaki priliki svojo »Butter-stulle.,, to je kruh, dobro namazan s surovim maslom; ko je pa začelo tega po-manjliovati, ga je morala dostikrat nado-mestovati marmelada. Hrana iz mlečnih izdelkov je gotovo dobro vplivala na telesno trdnost in zdravje ljudstva; tudi v nemški armadi so bili skoro vedno preskrbljeni z maslom in pa tudi drugim res redilrim živežem in ne s kakimi praznimi, nič ali malo redilnimi nadomestili. Vsled tega so bili tudi nemški vojaki bolje re-jeni ia trdnejši, kakor na primer avstro-ogrski. Ko je postala produkcija mleka v vojski vsak dan manjša, skušali so Nemci uvažali mlečne izdelke v kolikor mogoče visoki meri iz Danske, Nizozemske in Norveške, polet tega so se pa poprijeli doma z uspehom kozjereje. Koze so dajale po 500 litrov mleka na leto, sedaj pa upajo z umnim ravnanjem prisiliti koze, da bodo dajale po 800 litrov na leto.
Avstrija je imela vse pogoje za razvoj živinoreje in mlekarstva, toda izrabili Se mro tako, kakor bi se bili morali in vsled ic<|a so se še uvažali mlečni izdelki, Jto bi se jih bilo pri racijonelnem gospo-«a- tvu lahko toliko pridelalo, da bi jih pili lahko izvažali. V A', s tri ji je bilo 5 milijonov krav, ki so dajale poprečno 1850 litrov mleka na leto; dnj;ila je torej pri ! ntfts krava 150 litrov manj na leto, kakor v Nemčiji. S svinčnikom v roki izračunamo lahko, koliko :;e jc izgubilo v narod-
nem gospodarstvu, deloma vsled premalo umnega gospodarstva, deloma vsled pomanjkanja ali pa nezadostnega delovanja živinorejskih in mlekarskih zadrug. Ogrske krave so splošno slabše za mleko, kakor naše, dajejo povprečno le 1133 litrov na leto, toda na Ogrskem so imeli izvrstno delujoče mlekarske zadruge in te so izvozile letno za približno 18 milijonov kron mleka in mlečnih izdelkov v Avstrijo. Bilo bi odveč razlagati, kolikega pomena bodo ti izdelki v prihodnosti; prodali se bodo vsikdar lahko; treba bo pa skrbeti, da zvišamo produkcijo kolikor mogoče, da bomo imeli teh izdelkov dovolj ne le za domači trg, temveč da jih bomo, seveda potom dobro poslujočih zadrug, izvažali v veliki množini v inozemstvo,
Tržni pregled.
Tržni pregled. Povpraševanje po blagu je pri nas in sploh v celi Evropi še vedno večje kot ponudba. To je poleg mnogih drugih eden glavnih vzrokov, da cene neprestano rastejo. S tem seveda ni rečeno, da na svetovnem trgu ni toliko blaga na razpolago, da se ne bi moglo zadostiti potrebi, Po časopisnih poročilih se je produkcija v Ameriki med vojsko silno povzdignila ter ima Amerika vsega črez svojo lastno potrebo. Vendar opažamo, da pride v Evropo iz Amerike primeroma le malo blaga. Res je, da ni na razpolago dovolj ladij, toda kljub temu bi moglo priti v Evropo mnogo več. ako bi ta imela dobra plačilna sredstva. To stanje izrablja Amerika z namenom, da spravi Evropo vedno bolj v svojo odvisnost. Za svoje blago hoče le dolarje, kar neprestano dviga kurz dolarja, ne samo pri nas, temveč tudi Angleži se pritožujejo, da je dolar vedno več vreden od njihovega denarja.
Da pa tudi naši lastni domači pridelki in izdelki vedno rastejo v ceni, niso v zadnji vrsti krive naše pod vsako kritiko stoječe prometne razmere, posebno na Hrvatskem in v Banatu.
Zadnje cene posameznemu blagu: Pšenica K 5-70; pšenični zdrob K 8 50; bela moka K 9'—; ječmen K 4-80; ješprenj K 6-50; koruza K 4'—; proso K 4-—; kaša K 6-50; oves K 3'50; pšenični otrobi K 2-10; fižol K 5-50; krompir K 3'20; kislo zelje K 3-—; kisla repa K 2'40.
Goveja živina, živa teža: krave K 9"— do K 12 —; voli K 10'— do K 14'—; prašiči, živa teža K 18'— do K 24*—.
Šnecerijsko blago: sol K 3-—; vžigalice 50 do 60 vinarjev škatlica; petrolej K 9'— liter; riž K 33'— kg; jedilno olje K 64-— liter.	_ ■
Umct. gnojila: kostna moka K 150'—; superfosfat K 190-— za 100 kg,
Drva: mehka K 110—; trda K 130-— za 1 m3. Cene stavbenega smrekovega lesa so zelo različne, ker odvisijo pred vsem od krajevne lege. Stoječe smreke od K 200 — do K 300-—.
Kdor hoče vedeti, kdo ie vojske kriv, nai bere knjižico: Primite tatu.
Svojim prijateljem m neprijafeSjem.
Pojasnila. Prijatelj me skrbno vprai šuje v pismu, koliko je resnice na tem, kar lažejo Samostojni kmetje po okraju, da j d napravil 400.000 K deficita, ki ga bodo mu rali reveži plačevati, Bore pa, da si je de-' nar nalagal po hranilnicah. Ker sem pal' takih pisem več prejel, naj mi bo dovolje-^ no, da tu javno pojasnim, — Živinorejska) zveza za kamniški politični okraj se hoč«( povrniti zopet nazaj k strogo svojemu poJ klicu, to je k pospeševanju živinoreje, —J Raditega je odprodala vse blago in vej( inventar. Poplačala je vse dolgove in imal preostanka 21.000 K. To je tisti veli-' kanski deficit, ki so ga nekateri tako želeli. Ali mislite, da sem res tako nespa-i meten, da boste tisti več vedeli, v kak«' Snem stanju se zadruga nahaja, ki čez njo! samo zabavljate, kot pa jaz, ki jo vodim?! Tudi živinorejska zadruga fe brez dolgaS Ima pa še pet johov lepega pašnika za pa>3 šo mlade živine svojih članov. To je sad gosp. Mrkunovega gospodarstva. — ElekJ trama ima najmanj 150.000 K premoženji in člani plačujejo samo po 1 K za ce g j leto od 25 svečne žarnice. Če bi pa moj<] in župnikovo gospodarstvo in nasvet owi veljala, bi pa imeli luč popolnoma brej£ plačno in bi še žarnice brezplačno prejtf mali. Ali se nahefja kje v Evropi tak* elektrarna? Tisti, ki sploh ne poznih javnega in požrtvovalnega dela, tega sa* veda ne znate ceniti, zato je lepše za Vaš. da ste lepo tiho, da se ne boste še bol) blamirali.. — Kar se pa tiče mojega bogastva, pa Ie mirni bodite, Vam prav rad prepustim po vseh hranilnicah moj naloženi denar in bom prav vesel in hvaležen/ če poplačate ž njim moje osebne dolgove, katerih me pa ni sram, ko mi jih vse zadruge. od katerih Vi koristi vživate, niso mogle poplačati, četudi pri njih že od 1. marca 1905. pridno in požrtvovalno delam. — Moj princip je pridno delo in ne bogastvo, ker vem, da svet plačuje z ne-hvaležnostjo in bi si v sramoto Itel, ko bi od tistih razkošno živel, ki so nehvaležni«' __Franc Bore, tajnik, i
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Beigrajska vlada odstopila. Zadajo soboto je podala beigrajska vlada demisi-jo, Do 15. februarja je bilo Narodno predli stavništvo odgodeno, Ta dan bi se moralo odločiti, ali bo državni zbor zopet sklica« ali pa razpuščen. Ko so se naše dežela združile s Srbijo v eno državo, so tudi slo* vesno potrdili, da mora Narodno predstav-^ ništvo zborovati, dokler se ne izvolijo poslanci za ustavotvorno skupščino. Narodno predstavništvo bi moralo nadzorovati vla-J do, skleniti volilni red za ustavotvorrux skupščino in reševati tekoče posle. Liberalcem je pa postalo Narodno predstav* ništvo zelo neprijetno. Hoteli so samovoljno brez kontrole vladati, zato so poslali poslance domov. Sami so pa delali, kar se jim je ljubilo. Ljudstvo jim ni moglo na pr-
3l
rte gledati, Od regenta so zahtevali, da oaj sedanje Narodno predstavništvo razpusti. Tako bi postaili sedanji ministri, ki nimajo ljudstva za seboj in nobene zaslom-|>e v državi, absolutni gospodarji v državi. Oni bi napravili nov volilni red ra državni *bor, kakor bi njim in njihovim strankam prijal, oni bi vodili volitve in pritiskali na volilce posebno v južnih krajih, kjer so se jdelale volitve navadno bolj po madžarskem načinu, oni bi seveda tudi gospodarili z ljudskim premoženjem brez vsakega sodelovanja ljudstva, kakor tndi že sedaj več mesecev absolutistično gospodarijo. Regent ni šel na njihove zahteve. 0<U<Io-uil je razpust Narodnega predstavništva in ostavko sedanjega liberalno-socijalisti-Čnega ministrstva sprejel. To ministrstvo bo naše ljudstvo še dolgo pomnilo. Našo državo je zavozilo v tako močvirje, da jo bodo tudi najboljše moči težko v dogled-pcm času potegnile zopet na pravo pot.
j Kdo bo sestavil novo vlado. Poroča jo, da je regent poveril sestavo nove vlade našemu poslaniku v Parizu, Vesni-ču. Vesnič je pristaš radikalne stranke in eden njenih glavnih voditeljev. Sedanji vladi je bilo samo za moč. Krčevito se je dr-lala državnih jasli, Ljudstvo je bilo proti oji. Pod to vlado je draginja silno nara-•tla. Vrednost našega denarja je vedno padala. Ta vlada ima na vesti tudi znano zloglasno reformo denarnega vprašanja. Upamo, da se bo sedaj vendar enkrat zajelo z resnim delom za ljudstva
j Svaka sila do vremena. Po naše bi rekli: Tudi nasilje se enkrat zruši. Liberalci so trdili, da so oni državotvorna stranka. Sedaj se je pokazalo kako oni državo tvorijo, ko vse zabavlja nad to čudno državotvornostjo. Bahali so se tudi, da so sedaj nasprotne stranke potlačene za vedno iz političnega življenja. In ravno sedanja opozicija je vedno povdarjaia, da se morajo v tem za državo tako resnem času »družiti vse sile v vladi, da uredijo državo. Liberalci in socijalisti tega niso hoteli. Njihova strankarska korist jim je bila več kot državna korist. Opozicijske stranke, ki jih je sedanja vlada tako z nasiljem hotela razbiti, bodo morale sedaj to popravljati, (V kolikor se še da, kar so liberalci ln socijalisti nad državo zagrešili.
j Draginja. Vse življenske potrebščine, živež, obleka, orodje, so se silno podražile. To je edini uspeh dosedanje vla-Ide. Promet je vedno slabši in poznavalci Razmer zatrjujejo, da bo še slabši, ker Jvlada ni pravočasno se zavzela za zbolj-tanje prometa. Cincala in cincala je, ni pa 'napravila nobenega resnega koraka. To |mcnda vendar ni bil resen korak, če je »sodrug, kraljevi minister Kristan kupil (nekaj polomljenih lokomotiv, ki niso za jabo in nekaj takih, ki niso za naše železnice. — Popotniki pripovedujejo, da so na vseh železnicah po Banatu in Sremu ceh transporti živil, namenjeni za inozemstvo. Torej pri nas je velika potreba in veliko pomanjkanje, vlada pa dopušča, da se vsevprek izvaža, preden je nasičeno Domače prebivalstvo. Verižnikl verižijo z žitom, vlada pa vse to mimo gleda. Nje edina skrb pa gre za tem, da bi utrdila moč in žepe svojih strank b pristašev.
4l	Vvu.a'
j Kulturni boj v Jugoslaviji. Kot pri nas, tako 60 tudi v Bosni med dijaki kon-gregacije (Marijine družbe). Socialistično-demokratska vlada je pa pokazala svoje rožičke s tem, da je te kongrcgacije prepovedala, češ, da so proti narodnemu je-dinstvu (ker so v kongregacijah le katoličani) in tako tudi državi škodljive. Po ostrem nastopu dr. Korošca je ta naredba preklicana. Iz tega jasno vidimo, kaj je vse našim liberalcem nasprotno. Družbe, ki imajo za cilj pospeševanje neomadeže-vanega in treznega življenja so državi nasprotne, ker ne podpirajo pijanstva in razbrzdanosti, ki so podlaga liberalcem. Oni dobro vedo, da nimajo tam, kjer ljudstvo trezno živi, nič iskati. Zato pa je njih geslo, vse družbe, ki vzgajajo srce in dušo, se morajo odpraviti.
JADRANSKO VPRAŠANJE.
Ko nam je antanta, brez sodelovanja Amerike, poslala ultimatum v jadranskem vprašanju, se je pri nas vse ljudstvo po celi državi vzdignilo kot en mož in reklo, da take rešitve jadranskega vprašanja ne sprejme. Ko je izjavila še Amerika, da ona nc odobrava ultimatu-ma, se je začelo bliskati tudi v glavah ostalih zaveznikov in slišali smo tedaj več glasov za nas, kakor kdaj prej, V Italiji je držal posebno znamenit govor ministrski predsednik Nitti, ki je narisal vroče-krvnežem približni položaj, v katerem je danes Italija. Vendar pa živi italijansko ljudstvo še vedno v veliki zmoti. Ako bi ono vedelo, da je danes, in da bo v bodočnosti še bolj navezano na nas Jugoslovane, tedaj bi gotovo bilo popustljivo,
Esebno, ko mi ne zahtevamo nič več, kot r nam gre po vsaki božji in človeški
Eravici, samo ne po oni, kot jo hoče di-tirati in jo diktira svetovni kapitalizem. Mi se Jadranskemu morju ne moremo odreči, ker potem nam bi bila vrata v svet zaprta. Našemu ljudstvu v zasedenem ozemlju se tudi ne moremo odreči, saj so to naši bratje in sicer zavedni bratje.
Jadransko vprašanje še ni rešeno in najbrž tudi kmalu ne bo.
RUSIJA.
Vesti, ki jih dobivamo iz Rusije so precej zanesljive. Vsi mogotci, katere jc podpirala antanta, so poraženi in danes sikuša antanta dobiti gospodarski stik z Rusijo. Antanta hoče živil in drugih siro-vin, sama pa hoče dati industrijskih izdelkov, obleke itd. Baje je v Rusiji kmetski stan dobro organiziran v zadrugah. Pred vojsko je bilo res precej zadrug, koliko jih je danes in kako so organizirane, se pa ne more vedeti,
Boljševiki so svoj teror precej opustili in se združili z zmernejšimi elementi, katerim je danes najbolj na tem ležeče, da vzdignejo zopet Rusijo do one moči in veljave, katero je imela pred vojsko. Upajmo, da sc Rusija kmalu vzdigne, ker ml jo danes potrebujemo, kot dobrega strica.
Druge vesti, ki jih žirijo posebno Ma-lorusi, govore, da se je kmetski stan v Južni Rusiji uprl in da se bojujejo velike kmetske armade proti boljševikom in onim, ki z njimi drže. Posebno da je ve-
lika vstaja v poltavski guberniji in da imajo kmetje več armad, ki štejejo več kot po 30.000 ljudi. Koliko je resnicc na teh vesteh, je težko doznati,
ANGLEŠKA.
Na Angleškem to uvajajo v življonjc o čemur sc mi še niti ne prerekamo, On, hočejo podržaviti vse rudnike, podržaviij vsa večja podjetja in zadovoljiti s tem delavski stan. Na Angleškem so po poročiJij gospodarske razmere najbolj urejene in tu. di draginja ne preobčutna. Mnogo se iaajc pa boriti z notranjimi boji, posebno gledt Irske, ki zahteva samoupravo, ki je pž Angleži nočejo radi dati. Baje bo odstopil Lloyd George, ministrski predsednik, ki ga štejejo za najboljšega državnika cclega sveta, Baje bodo nove volitve.
Glede Angleške je dobro to omenil, da je na Angleškem katolicizem vera in teligence.
AMERIKA.
V Ameriki se že pripravljajo na volitve predsednika, ki sc imajo vršiti nc-vembra meseca. Wilson gotovo ne bo ve; predsednik, ker je bil dvakrat zap^redc-ma, večkrat pa ne sme biti. Kdo bo n: slednik, se ne ve. Amerika se ima mno£ boriti z ruskimi in drugimi boljševiki (me: njimi tudi Slovenec Etbin Kristan). Amer kanci so precej radikalni v sredstvih i: so boljševike aretirali, naložili na nei;:, ladjo, ki jo imenujejo »Rudeča ladja« -f aretirance vozijo po Tihem morju. Kar < Rusov, jih bodo prepeljali v Rusijo, ostai pa izgnali, odkoder so prišli, če niso un<-riški državljani. Ameriške državljane hc-čejo drugače kaznovati. Ni pa venetno, (i ne bo v Ameriki toliko boljševikov, da M ne bo mogoče zapreti in izgnati, ker tv»č Amerika ni raj. Tudi tam je velika dn ginja, akoravno se zasluži zelo mnogo, (i se preračuna v naš denar. V Ameriki di-lati, pri nas pa živeti, to bi bilo r.ajbol« Za sedaj pa to še ne gre.
Tedenske novice.
Politične.
p Zopet zaplenjeni. Zadnji »Domc ljub« je bil zopet na treh krajih pobeljc!• Kaj pa je pisal tako hudodelskega? N* prvem mestu je bil članek g. Galeta, ot činskega tajnika na Trebeljevem. G. Ga je obenem tudi tajnik K, Z„ ima torej »no go opraviti z ljudstvom. Dobro pozna t' žave, ki jih imajo ljudje z dohodninski davkom; pozna pa tudi težave, ki jih <>c. lajo razna oblastva kmetom pri odmeri" nju dohodninskegea davka. To je popis' » in drž. pravdnik jc smatral to za državi i« * varno dejanje. Mi smo pa mnenja, da s( oni mnogo manj nevarni, ki odkrivajo pake in vire nezadovoljnosti, kakor ki jih povzročajo. — Druga notica je bJ '1 rahla kritika predsednika deželne vlad', i
milina picuatuuina m,....... -	, ■
Daleč smo prišli. Listom obešajo nagob nike. Tudi neke vrste svobodoljubja liberalnosti. Ta sorta je doma pri na5ct domačem liberalizmu.	-J
p Kmetijska družba. V zadnjemM moljubu smo prinesli kratko vest, da I«
» i
2«rjav protafKJstavno ln nasilno razveljavil sklepe zadnjega občnega zbora Slovenske kmetijske družbe. Da smo morali zavzeti nasproti temu nasilju odločno stališče, je razumljivo. Toda državnemu pravdniku se je zdelo to razžaljenje veličanstva deželnega predsednika in nam je notico zaplenil. Mi še enkrat najodločneje ugovarjamo proti takemu samovoljnemu umešavanju v samoupravo samostojnega društva in tako kršenje društvenega zakona. Naredbe deželne vlade mi ne priznavamo. Zahtevamo, da se prekinjeni občni zbor, ki ga je nekoliko napol pobesnelih zlobnežev kaz-njivo motilo, čim prej nadaljuje in dovrši dnevni led. Nasilju se ne uklonimo,
p Občinski volilni red za Slovenijo. Liberalni listi hite poročat, da je sedanja liberalno-socialistična vlada naklonila na ivojf smrtni postelji nov dar Sloveniji — občinski volilni red. Ta volilni red je tako sramoina žalitev našega kmetskega ljudstva, oa ga z vso odločnostjo odklanjamo. Kmetsko žeostvo. zapomni si: Z občinskim leciom Te žalijo na Tvoji časti in Te zapostavljajo. Potegni se za svojo čast. Takrat si jim bilo dobro, tem laži-demo-kratom, ko si Slo v prvi vrsti v boj za Jugoslavijo. Ko je bitka dobljena, Te odrivajo na stran in Te žalijo. Ker gre v politiki za dobrine, ki jih šteješ Ti med največje vetinje, ne dopusti, dn bi odločali o njih brez Tvojih glasov.
p ojjct nasilje. Dr. Žerjavu se mudi. Zadnjo usluge hoče napraviti svojim ljubljencem preden odide tja, odkoder ju prišel. Prclckli teden je razdružil selško občino v ''vc občini. Ljudstvo zahteva, da na"j sc občina nc razdruži, povsod se govori, <'a so mnogo primernejše večje občine, kfkor občine s par volile!. Pa kaj ijudslo volja. Dr. Žerjav si misli: država sem j r/ /.ato storim lahko, kar sc zljuhi meni ; • mojim dragim. Revolucijo delate od ?;'<• n. Ne čudite se potem, čc ima tudi ljudstvo svoje nazore.
p 'ošelna vlada za SJovcniio. Žc tri mcsec" nimamo deželne vlade. Dr. Žerjav sc ču'i am s seboj zadovoljnega. Poskušal •e ne'—i, c!a bi dobil nekaj sodclavccv v deželni vladi iz krogov svojih prijateljev. Pa ni -"lo Drugod v ljudskih državah je nava',,v da tisti, ki ne more sestaviti vlade, fro in prepusti mesto drugemu. Pri nas :c nn narobe, tudi v tem oziru morajo torej "eljnti drugi nazori. Dr. Žerjav je »»vlad-,'-< zadovoljno naorej. Saj njegova glava '~M<o za vse misli in pri svoii vse-stranr^ti tudi lahko vse pozna. Kaj bi se hrifffl za ljudsko voljo in ljudske želje. Sedat pa začela briti v Brlcmgradu ostrejša burja. Odnesla je liberalno-socia-lislično vlado, zaščitnico 1'iibljan.skega samodržca. Ta burja bo tudi v Ljubljani kmalu t^ko krepko potegnila, da se bo ob njej ft«di dr. Žerjav prehladil in itisnil iz vladne nalače*
r> Tr-\	f poJn? fifin^ostr^nCM,
V zadnjem »Kmetijskem listu« se neki rodoljub z dežele sila ginljivo zavzema za dosedanjo vlado. Silno hudo mu je, da se nočejo oni, ki res demokratično in ljudsko čutijo, zavzemati za dr. Žerjava Jn belgraj-sko v)ndo, ki je kmetom naprtila maksimalne cene. Ah, vzklika ta zvesti prijatelj
protikmetske vlade, so ljudje, ki rujejo proti sedanji vladi kar javno. Ti »pravi« kmetski prijatelji bodo potočili gotovo potoke solza, da je vendar enkrat ta proti-ljudska vlada zginila s površja. Kmetje, zapomnite si; Vlada, ki vam je naprtila maksimalne cene, je bila največja prijateljica samostojnežev. Kolikokrat je dr Žerjav osebno posredoval za to stranko. Zopet je resnično: Vrana vrani oči ne iz-kljuje.
p Verski program samostojnežev. Prinašamo članek Borčev o pogovoru, ki sta ga imela eden iz glavnega gnezda samostojnežev. — iz Grma, — z nekim socialistom. Kadar so bratci med seboj, takrat so odkriti. Vero v »lesenega boga« je treba po mnenju teh ljudi iztrgati iz srca našega ljudstva. Vpeljati jc treba češke razmere, kjer kar na vozovih vozijo znamenje naše vero, sv. križ, iz javnih šol. Pa, pravijo, to moiamo le po ovinkih, zahrbtno, hinavsko doseči in izpeljati. Najprvo moramo dobiti občine v roke, torej nekoliko politične inoči, potem pojde žc dalje. Večjih hinavcev jih še ni bilo na Slovenskem, kakor so te vrste ljudje. Čudimo se le, da so nekateri, sicer dobri ljudje, še tako otročje-preprosti, da ne spoznajo skrbno nastavljenih mrež, ampak z odprtimi očmi pomagajo uničevati to, kar ne bi dali za nobeno ceno. Pa javna znamenja verskega sovraštva se vedno bolj množe. Posebno duhovniška suknja je za nekatere teh ljudi dražilo, kakor rdeča ruta za purana. Te dni jc šel sorški kaplan, siccr zelo ponižna duša. ob mraku proti dornu. Pride mimo znani samostojnež iz Sore in zavpije: »Hudič, če tc še enkrat dobim zvečer na potu, te pretepem.« — Postaja vedno jasnejše, Končno bodo tudi slepci izpregledali.
p Kupovanja duš. Po deželi si brusijo pete razni liberalni birtje in drugi agenije in hujskajo ljudstvo. Ljudi begajo najbolj s tem, da jim groze, češ, če se ne bodo k njim vpisali in pristopili, ne bodo dobili koruze in drugih potrebščin. Ljudje trpe vsled zanikrnosti vlade, katero isti samostojneži podpirajo in ona nje, boje se za prehrano in res marsikateri se dd premotiti in pristopu Večje zlorabe ljudske bede v strankarske namene še nismo doživeli kakor jo uganjajo naši samostojneži. »Čc hočeš živeti, moraš prodati nam svojo dušo,« to jc zrr.iscl njih agi!*:ije. Ne ljudska beda in potreba, ampak zgolj strankarska zagrizenost je vodilo njih pehanja. Kjer vladata strast in sovraštvo, ni bilo še nikdar blagoslova in ga tudi ne bo. Edino pri nas je mogoče to, da se je tudi državna oblast postavila v službo onih. ki izrabljajo Hudslco bedo, Slaba vest! Vbda je zanemarila svojo naiprvo dolžnost, da pomaga ljudstvu, zato obrača pozornost ljudstva drugam in pomaga hujskačem huiskati. Pri nas bi bilo lahko vseča dovolj: žita, moke, blaga, ko bi sedeli na vladi res ljudski zastopniki. Pa kakšen posel bi potem imeli hujskači?
p Razpust brezoviškega občinskega odbora. Deželna vlada je nasilno razpustila občinski odbor. Par samostojnežev je šlo v Ljnbljano in kpkor olroei v Soli tožilo župana in občinski odbor. Dr. Žerjav se se-
veda ni smel zameriti svojim ljubljencem, ki se v potu svojega obraza pehajo po deželi za njegov omahujoči predsedniški stolček, Ustregel jim je. Brezovčani pa tega nasilja niso in nočejo kar tako mirno prenašali. Začeli so pobirati podpise proti temu nasilju nad samoupravo občin. Ia glej! Velika večina vseh volilcev se je podpisala na protest. Tako spoštuje dež, vlada voljo ljudstva! Da ustreže par za-bavljačem in častihlepnežem, udari naravnost v obraz pretežni večini ljudstva. Maščevanje pride ob svojem času.
p Duhovščina in vojska. Prvi teden, ko se je leta 1914 začela vojska, je prišel orožnik v službenih opravkih k domačemu župniku, ne daleč od Ljubljane, Nazadnje omeni, da so orožne postaje dobila strog nalog, raj sedaj posebno pazijo na župnišča in na antimilitariste. Dobri mož* poštena gorenjska duša, pač ni razumel, kaj pomeni antimilitarist, t. j. nasprotnik vsake vojske in oboroževanja. Tega tore| ni razumel, zato si je po svoje razlagal in dobrohotno pristavil; Nič bati, bomo 2« zmiraj varovali! — Vlada je torej 1, 1914 duhovnike stavila v isto vrsto kot anti« ir.iljtariste, zato ni čudo, če so jih toliko zaprli posebno v lavantinski škofiji in na Koroškem! Socialni demokratje in liberalci bogo pa še vedno govorili in pisali, da so duhovniki krivi vojske.
Domače novice.
d Matija Gubec. V nedeljo je bila 357-lctnica smrti kmetskega kralja Matij« Gubca, ki je bil 15. februarja leta 1573. v Zagrebu posajen na žareč prestol in kronan z žarečo železno krono. V Ludbregu na Hrvatskem mu hočejo postaviti spomenik in zato se je ustanovil poseben odbor( ki nabira doneske za spomenik.
d Okrajno gozdno nadzorniltvo v Kranju se je preselilo iz poslopja okr. glavarstva v hišo gospe Schindler, Kranj, Glavni trg 130, I. nadstropje. V isti hiši v II. nadstropju se nahaja tudi gozdnonadzorovalna postaja Kranj I in Kranj II.
d Jezica. V nedeljo, 15. febr, se je vršil na Ježici v Društvenem domu dobro obiskan ženski shod. Na shodu so bile sprejete resolucije za splošno žensko volilno pravico v vse zastope, za krščansko šolo in da ima ljudstvo oblast nad šolami, ker jih je ono zgradilo in jih ono vzdržuje.
d Podgora pri Ložu. Po kratki bolezni je mirno v Gospodu zaspal v 92. letu svoj« starosti Luka Antončič. oče umrlega župnika Antona Antončiča. Pogreba se je 9. febr. udeležilo veliko ljudstva. Bog daj mir njegovi blagi dušil
d Trije ministri v Sloveniji. V Ljubljano so prišli trije ministri, in sicer Srb Sto-janovič, naš liberalec Kramer in vodja raztrganih in nagih milijonar Kristan. V trgovsko-obrtno zbornico so poklicali nekoliko tovarnarjev, ki so baje povedali ministrom precej grenkih. Posebno jih je slišal sodrug Kristan, minister za šume in rude, ali kakor ga imenujejo: minister za štajnkul. Minister Stojanovič je imel nalogo, proučiti, v koliko bi mogli slovenski industrijci pomagati pri obnovi Srbije, kier je industrija po vojni skoro docela uničena, za uspešen razvoj poljedelstva pa pri-
5'
nanjkujc poljedelskih strojev, predvsem plugov. — Ministri so si ogledali tudi Tržič, potem so jo pa odpihali v Belgrad, kjer so se pa med tem časom ministrski »tolčki prevrnili,
d Amerikanski zaboji še niso prišli, Kakor hitro dojdejo, prinese »Slovenec« imena vseh onih, ki dobijo naslove,
d Nova velika amerikanska akcija za tlovenske reveže. Iz New Vorka je doše! v Ljubljano g. Leopold Štrukel importni in eksportni trgovec ter posestnik menjalnice, rodom iz Št. Ruperta, ter naznanil, da ie pripravlja v Zedinjenih državah večja ubožna akcija za slovenske ubožce v stari domovini. Akcija je tem pomembnejša in obeta tem boljši uspeh, ker niso udeleženi lc slovcnsko-amerikanski, nego tudi rodni angleško-amerikanski krogi, zlasti amerikanske žene. Nabranih je doslej 34.000 dolarjev, t. j. vsaj 3,400.000 K. Skrbelo se bo pa, da pride k nam v prvi vrsti blago (obleka, perilo, obuvalo). G. Štrukelj je stopil v stik z deželno vlado, katere naloga bo, da ustvari potrebno kontrolno organizacijo po celi Sloveniji.
d Ločitve zakona so sc po vojski zelo pomnožile. Pred vojsko je ljubljansko deželno sodišče razpravljalo povprečno o 10 slučajih ločitve zakona na leto, lani je pa bilo 70 slučajev. Lahkomišljeno življenje in nezvestoba povzročita največ ločitev. Ženske, ki sc ločijo, zahtevajo od mož zelo visoko odškodnino, ker stremijo za tem, da bi lagodno in brez skrbi živele. Največ ločitev (do 80 odstotkov) odpade na rodbine železničarjev, torej tam, kjer je najmanj verskega življenja in največ socialne demokracije.
d Poročil se je 11. febr. na Brezjah odličen pristaš J. K. Z. g. Jože Cvenkel, posestnik v Ljubnem, z gclčno. Anico Fra- j protnik hčerko posestnika istotam. Mla- i derou paru želimo obilo sreče in blagoslova.
d Oče in sin utonila. 8. febr, okrog poldne ce je vračal od službe božje iz Sred. vasi leta 1842 rojeni Janez Cvetek, posestnik pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. Da pride hitreje domov, se je podričnil s sanmi čez zamrznjeno jezero. Že blizu domače hiše sc mu je udri led. Ko je zaslišal klice na pomoč, jc prihitel na kraj nesreče leta 1887. rojeni sin Jakob, — ki pa je z očetom vred izginil pod ledom.
d Umrl je v Sv. Križu pri Litiji trgovec In posestnik France Pavli. Bil je odločen naš mož. razširjevalec dobrega časopisja. Zadnje dni je bil izvoljen za podnačelnika požarne brambe in tajnika nodružnice Kmetijske družbe. Zapustil je devet olrok, katerih najstarejši ima 14 let.
d Grozne tatvine. Ako človek prisostvuje sodnim obravnavam v Ljubljani, tedaj vidi, da stoje pred sodiščem večinoma mladi zlikovci, obtoženi skoro izključno radi tatvine. Malokdaj pride kakš"a druga zadeva pred sodišče. — Tatvine so značilna posledica vojne in znamenja časa.
d Strašen zločin v Ljubljani. V soboto dne 14. februarja se je zgodil na ljubljanskem Golovcu strašen zločin. UčiteljiSčnik Mirko Perko je povabil svojega prijatelia gimnazijalca Ivana Budino na izprehod n';4 Golovec in mu tam dal použiti s strihini-nom zastrupljeno slaščico, ki je imela za 61
posledico, da je Budina vsled zastrupljcnja umrl, Perko, ki je bil v nedeljo žc aretiran, jc zločin priznal. Perko jc prodal nekemu Klemenčiču z žirovskih brd svoje kolo za 200 K, ki jih jc potem zapravil na Planinskem plesu. Pozneje se je seznanil z Budino in ko jc videl, da ima isti preccj denarja, ga jc prijela lakomnost po denarju in tako je prišlo do zločina. Obe žrtvi sta komaj 16 let stari. — Ta zločin imajo na vesti predvsem oni, ki dovoljujejo mladini pohajanje plesov in ki se protivijo taki vzgoji mladine, kot jo zahteva naše pošteno ljudstvo,
d Iz Moravč. Zgubila se je ob kole-kovanju bankovcev dne 4. deccmbra 1919 na poti iz Moravč proti Trznu do gostilne »Nadlog* denarnica s 1650 kronami in z uradno priznanico Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne: vdovi Mariji Grošelj, Dešcnj štev. 10, p. Loravčc, Gorenjsko.
Gospodarska obvestila.
g število potrebnih kmetijskih šol
v Jugoslaviji je, ako bi hoteli stati uit isti stopnji kot so dane* Čehi, okrog 153! Sami Slovenci (gloj več o tem v »Slovencu« od 17. jan.) bi morali imeti najmanj 18 kmetijskih šol; Slovenija namreč Stojo poldrugi milijon ljudi in hi prišla »-na kmetijska šola nn dobrih 70.000 prebivalcev.
V	ranici pa imamo samo 4 kmet. šole, 1—2 letne, polog 2 do 3 gospodinj- ] skih Sol; manjka nam jih torej samo Šo lil
V	največ slučajih bi nam prišle prav zimske kmetijske šob1, ki bi trajalo zimsko polletje, ko so sin lahko o<l-(rpa od hišo. Scvoda hi potrebovali tudi nekaj celolctnih šol.
Kor pa ni misliti, da bi nam država prinesla potrebnih šol knr na krožniku bomo morali kmetje sami storiti v.£o, da f j jih priborimo. Najenostavnejša, čotmli no vselej lahka pot hi bila la, da si ustanovimo za prvi čas z zasebno - društveno podjetnostjo tokih šol; podpore znto hi morale dati pokrajinska in državna vlada, pa tudi razna gospodarska društva, hranilnico itd.
«':e imamo enkrat zasebne kmetijsko šolo bodo morali zastaviti kmetski poslanci v pokrajinskem in državnem zboru svojo besedo, da se to šole prevzamejo v javno upravo.
g Gc spodarska podajanja z Grčijo. V kratkem se prično v Belgradu gospodarska podajanja naše države z Grčijo, ki imajo namen urediti gospodarske zveze med obema državama. Pogajanja so zato velib.e važnosti za nas, ker ima srb/ki del naše države najboljšo zvezo z ostalim svetom črez grški Solun. Grčija sama nam ne more mnogo prodati, kvečjemu malo fi.-f, oren/, in limonov; ona pa nolrebuje hrane,
g Valute na zagrebški borzi 13. febr
T,0,arii ,10°) nAm< ^rski rublji lUUj 130 K, italijanske lire (100) 710 K
Mnm°9nniranki 'J001 930 K' '»m,,v ki leji (100) 200 k nemške marke (100) 1R2 kron
Posebno veliko povpraševanje jc bilo po
g Cene v Belgradu. Belgrad se je ob našem ujedinjenju v ccnah znatno ločil od Ljubljane. Splošno sc je pričakovalo, da bo ureditev trgovskega prometa cene malo zenačilo; a to upanje je ostalo prazno, prav kakor upanje na ureditev kakršnegakoli prometa. Cene rastejo v Belgradu ic neprestano. Kakor se jc nekako do kolko-vanja kron računalo v Belgradu splošno v kronah, tako je sedaj krono čisto izpod-rinil dinar.'Vsak trgovec in obrtnik zahteva, da sc mu plača v dinarjih. Redke izjeme so, ki sprejemajo v plačilo tudi krone v kurzu 4 krone za dinar. Dostikrat sc čujc trditev, da plača v Belgradu dinar toliko kakor pri nas krona. Prijatelj našega lista nam je poslal i/. Bclgracla sezna-mek cen za življenjske potrebščine z dne 11. januarja t. L; iz njega posnemamo, da znaša pač cena privatnim stanovanjem v Belgradu (100—200 dinarjev mesečno) v dinarjih približno toliko kakor pri nas v kronali, dn sc pa v splošnem to nikakor nc da trditi. Tudi bi bilo naravnost škandalozno, čc bi bila n. pr. moka v Belgradu, v neposredni bližini glavnih iilnic naše države, štirikrat dražja nago pri nas. Moka stane v Bclg-udu 250 do 3 din (10—12K) kilogram — in žc to jc dovolj. Liter \ina stane 6—10 dinarjev, torej približno še enkrat toliko kakor pri nas, kilogram nreta 7—10 dinarjev (pri nas v Ljubljani 16—24 kron), obed s pečenko 7—10 dinarjev, brez pcčtnkc 6—S din.; cena masti — 12 din. - sc ne loči dosti od naših ter.. Ztlo drago jc sadje: kilogram jabolk stane 3—5 din, hrušk 8 din. (!), suhih sliv 6 c!in., orehov 8 din. Dr« g jc tudi krompir: 1—2 din. za kilogram. Riž re prodaja po 10 din., sladkor po 15 din. |!) kilogram. Na prodaj jc tudi šc grozdje po 20—25 din. kilogram. Obrtni izdelki so bili tudi pred vojsko v Belgradu in Srbiji sploh zelo dragi. Par čevljev stane sedaj 150—250 ci;n. Vsekakor jc iz tegr razvidno, da smo od U)cdi-njenja v ccnah sc daleč.
g Bankovccr v Nemčiji jc bilo julia 1914 v prometu 1890 89 milijona mark, torej manj nego 2 milijardi. Tekom vojne je množina tr.-.fno naraščala, izd; jaii so za-čeli tudi pcsojilniškc liste, ki krož'jo prrv kakor bankovci državne banke. D"c 15, januarja l()20 so imeli v prometu nad 35'.: mili jc rde bankovcev ter 13 milijard posojil* n ških listov, torej blizu 50 milijard žc. Ta stalna množitev papirja, trdi novi davčni ziiLcnifc in neurejenost političnega položaja oovzroča r:ezaupanjc mednarodne špekulacij':. Marka trajno pada, prišla jc žc r.a 51- franka, j:a sc zopet malo popravila,
f. Letošnja želev v Zedit-ienfh ^rža- ^ vr«h. Mednarodni gospodarski uri c1 v Rimu objavlja o letošnji žetvi v Zedinjenih držav t. h sledeče uradne številke v bušlih (1 bušl je 35.23 litrov), pšenice. 941 milijonov, rži 88 5 mil., ječmena 166 mil, ovsa 12^3 mil., koruze 2917 milijonov, riža 41 milijonov, krompirja 258 milijonov bušlov, Razen te^a se jc pridelalo drevesne volne 11 milijonov bal, lanene^a semena 49 milijonov ton po 2000 libor (libra ie 0.459 kg), sladkorja in sladkorne P«e 6.4 milijonov ton in tobaka 1389 mili;0' nov liWr.
Dopisi.
KRESNICE.
.V nedeljo, dne 1. februarja smo imeti po 10. sv, maši velik shod Kmetske Zveze, Najprej je govoril Alojzij Strman, zastopnik okrajne Kmetske Zveze iz Smartna pri Litiji in poudaril potrebo politične in gospodarske organizacije kmetskega stanu. Nato je g. kaplan iz šmerlna razložil politični položaj, pomen volitev, Kmetske Zveze ln pomen kmetijskih gospodarskih zadrug. Zborovalci so enoglasno sklenili, da se pošlje vladi protest proti nameravani zamenjavi denarja 4 : 1 in zahtevali, naj se vrie čimprej volitve in se odpravi krivična določba volilnega reda glede žensk. Eden izmed navzočih socialnih demokratov je izrazil mnenje, naj bi ženske sploh nc imele volilne pravice, češ, da niso za politiko. Nato mu je govornik med splošnim odobravanjem pojasnil, da je prav mnogo važnih vprašani v politiki, v katerih bi morale ženske po vsej pravici imeti besedo predvsem glede vzgoje In militarizma. Treba jim je dati priliko, da govore. potem se bo šele videlo, ali so za politiko ali ne Po shodu se ie vršil razgovor -glede ustanovitve gospodarske zadruge. Možje so sklenili, da se zaenkrat pridružijo zadrugi v Šmartnem pri Liliji.
V CERKLJAH NA DOLENJSKEM
|e bi) Maiinček aretiran. Nato le zložil preprost člao Kmetske Zveze <o-le pesem, ki sc pefe kakor ciganska:
V Esuioti krški se jezi potvica« presledka: nikdar nikoli všeč mu ni .erkljanska občina.
Pripeljal jc na shod v Ccrk..'■; Kodeljo, Rajarja. Zupančiča in Matcenc in Peldka Bučarja.
A Kmcitki, Zveza pomoli pod nos fim trde pest, Marinček se jih ne zboji, jim spraša črno Test.
Zato g r. t Krško vabil je, nastavit mu je past: s. žacdarji ga pograbil je. Potvici tc n: v čast.
Župan je Eutkovc zdaj pri nas, »potvice« sladke dar: sa njega to ni majhen špas, če sem ni gospodar.
A Kmetska Zveza poskrbi: da steče vse se prav, da po volitvah odlrči pot-rica« ic Žrjav.
V KRŠKEM
je že volilni komisar >.nesebični« Stoličck. Rad bi pcmaga) samostojnim <- liberalcem na stolčke, On bo obračal, kmetje bomo pa obrnili Stolička in stolčke... — Dohtar Rafar rn|a za ».samostojne- liberalce. Živinske bolezni mu niso toliko mar kakor žup&nski stolec. Pri volitvah gfi bomo kmetje d-ali v — kontumac ... — V sokolski dvorani se je zrušil — dimnik, 0jen? let jc ogreval sokc.lsko gnezdo, sedaj ga je r;o 75 sokoličev pahnilo iz gnezd«. Ntbva-ležsiost je plačilo tudi pri sokcloreji.
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
Pri cac sme se začeli dobre gibati. Izobraževalno društvo je vprizorilo »Verigo«, odsek Oriic pa > Svcjegluvno Minko«, Nad vse lepo zabavo smo pa imeli dne 1, in 2. t. m. Igrali so naimel šolski otroci igri »Sirote Barbike sveti večer-- in »Sneguijčica < Igrali so tako lepe da ssuo bili vsi ginjeni veselja. Dvorana ie bila obakrat nabito polna občinstva. Zahvc-1 Hijeni c r.c našemu vrlemu učlteljstvu, posebno še gg. učiteljicam, ki s,o se toliko trudile z našimi otroki in nam napravile tako veselje. Želimo, da hns&lti zopet nastopi šolska mladina na c<drii.
IZ VELIKOVASKE OBČINE.
Na svečnico fe priredila Kmetska Zveza za Moravsko dolino na Hribu poučni sestanek, katerega so se člani — 70 po številu — udeležili razen par izjem. Po govoru o novem občinskem volilnem redu je sledilo ogorčenje članic radi prikrajšane ženske volilne pravice. Splošno se je obsojala sebičnost in nasilje sedanje vlade, nesramno veriženjc in navijanje cen, kakor usnja, petroleja in sladkorja. Sladkor se sercintja še dobi, če se preplača z živili, petroleja kmetsko ljudstvo pozimi občutno pogreša, usnju se je določila cena, usnjarji pa
R revijo: nimamo .. .1 Preje pa so ga imeli.,.
avdušeno je bila sprejeta misel o ustanovitvi podružnice nabavne zadruge s sedežem v Moravčah. Končno se fe sestavil načrt kandidatne liste za prihodnje občinske volitve. Izbrali smo može — med njimi eno odbornico in dve namestnici — katerim zaupamo, uverjeni, da bodo vso skrb posvetili koristim in blagru občine. Razšli smo se v zavesti zmage, polni navdušenja za načela Kmetske Zveze, prepričani, da nam le v nfi zasijejo boljši časi. — Dogo-spodarili sol Občinska naklada za leto 1920 je — kakor čufemo — določena v naši občini tri krone na eno krono direktnega davka; vzrok temu je slabo občinsko gospodarstvo. Zanimivo fe, da so se kar črez noč odkrili občinski dolgovi, katerih zaostale obresti znašajo 1800 K. V svrho pokritja prirefa župan, ki nastopa v socialnodemokratski nniiormi v Ribčah, srečo-lov z dražbo, šaljivo pošto, godbo in plesom, katerega čisti dobiček bodo šteli šele po izidu. Baje sta na slavnost povabljena tudi socialno-demobratska govornika, vsled česar ima stvar politično ozadje in namen loviti naše lfudi. Bomo raztrgali mreže!
IZ BREZOVICE.
Brezov iški občinski odbor je razpuščen. Vlada oava'a v razpustilnem dekretu kot vzrok, da občinski odbor ni delal v korist občine in države, ne navaja pa nobenega dejanja, iz katerega bi bilo to razvidno. Pri žnpanu je bila siccr preiskava, a našlo se ni nič nerednega-, odbor sploh ni bil v nobeni preiskavi, a vkljub temu fe obsojen, razpuščen. Prav po turško. Toda zapomnite si stari liberalci, sedaj neod-visneži, ki ste povzročili io dosegli ta nepošteni vspeh, da fe za Vas same to naihofši udarec. Prav je reke! g. župnik ob neki priliki te dni, da bi sebi ne mogli bol) škodovati, kakor ste si s tem dejanjem.. Marsikateri volilec bi bil z Vami, toda prehitro ste pokazali svoje li-beraloe lire; niste mogli počakati še dober mesec do volitev, ampak ste z nepoštenim ovaduštvom po vladni milosti zasedli županski stol. Toda upamo, da ga niti dobro ogreli ne bodete. — Volilci brezovške občine! Pred svetom so Vaš: občinski odborniki postavljeni na sramoto, kakor bi bili Bog ve kaj zagrešili. Pokažite pri prihodnjih volitvah, da liberalno-neodvisnežev ne marate. Strnite se z Kmetsko Zvezo, ki združuje v svojih vrstah vse, tudi najmanjšega kmetica in delule tudi s krščanskim delavcem v najboljšem sporazumu, kakor fe razvidno iz pravil VLS.
BOHINJSKA SREDNJA VAS.
Za občinske volitve se združeni liberalci v obeh občinah pripravlia'o pod vodstvom vsem Bohinjcem znanega laiiranega študenta Alfonza Mencinger, moža posestnice Marke-ževega hotela in žage. Toda kmet, če je količkaj samostojen, pač ne more zaupati sestave občinskega odbora takemu, komur radi pijače še lastna žena ne more zaupati syojega
Eosestva ter ga ima, kaker pravijo ljudje, pri iši le za hlapca. Kaj pa nreiskava radi stvari, ki je last Jugoslavije, ali ie že končana? Ka prvem volilnem sestanku v hotelu vaše žene to umazano zadevo pojasnite svojim zaupnikom! Pa jc še nekaj drugih samostojnih tako gorečih Jugoslovanov, ki imajo predolge in umazane roke. Knkor so plenili Jugoslavijo, tako bodo tudi občino, če jo dobe v roke, ter drl: kmeta, kar bodo mogli .Kako bodo gospodarili za ljudstvo to je pokazal naš gerent. Ubogo ljudstvo trpi pomau kauje, na gerentovi ženitnim so se pa mastili in sladili kar par dni in noči. Vsi ljudje so se zgražali nad to po-žrešnostjo, za boge bolnike pa ne preskrbi sladkorja in moke. Vse so hoteli imeti ekstra.
V glavni točki jim je pa vendarle spodletelo, zlasti tisti hberalček, ki fe prišel najbolj od-daleč, je silno naletel ter smo ga tako korenito ozravili, da ga nikdar in nikoli več ne bo mikalo, priti k nam na kako poroko.
IZ MORAVSKE DOLINE.
Zadnja društvena predstava -Veriga« je uspela v splošno zadovo|fnost. Osobito glavne uloge so bile dobro zadete. Društvu moramo čestitati na izbornih mladih močeh, katerih napredek bo tem vidnejši, čim marljivejše se bodo urile pri izjcušnjab. Naj ne pozabijo pravila: čim globlje, čim lepše, tem boljše. — V Drtif-ski občini vzbujajo prihodnje občinske volitve dokaj zanimanja. V izbiranju župana pa si občani niso edini: vsaka vas bi najraje imela svojega kandidata. Naše ljudi opozarjamo, da bo treba na|prej voliti odbornike, in ti bodo šele izvolili župana. Možem, katere postavi naša Kmetska Zveza, lahko brez skrbi poverimo svoje zaupanje. Širokoustnežem pa, ki si dan-nadan izmišljajo novih goifufij in sleparstev, povemo enkrat za vselej: da ste vi na krmilu naše občine, že zdavnaj bi fo bili zavozili. — Volilci, ki ste v naših vrstah izvolevali žet mnogo častnih zmag, zavedajte se svofe moči, s katero ste pred leti v bratskem edinstvu razbili mogočno liberalno trdnfavo. Izgine naj med vami vsako osebno sovraštvo, vsaka medsebojna jeza in slednja neutemeljena zamera, kadar gre za načela.
IZ PREČNE.
Pri nas imamo Orlovski odsek. Da se pošteni fantje zbirajo v njem in uriio telesa« silo in izobražujejo, to surovim in neotesanim nasprotnikom ni všeč. V oči jih bode zlasti načelnik Jože! Setina, kateremu so pred neka| dnevi nalepili na hišo nesramen plakatič, poln nemoralnosti. Ako imaš pogum komu kal očitati. pokaži se z imenom na dani Ako misliš, da boš s sramotenjem in takimi Izrazi kot si jih rabil, dosegel kaj, se motiš! Podivjanost in barabstvo je najgrša lastnost slovenskega lan-, tal — Orel bo pogumno hodil svojo pot in ne, bo gledal na take plakatiče, ki kažejo samo ocoliko nasprotnikov.
IZ SMIHELA.
V nedeljo, dne 26. januarja se je vršilo predavanje slov. kat. izobraževalnega društva. Govorila sta gg. odvetnik dr. Češnik in kaplan Turšič o pomenu časopisja ip tiska. Nato se le vršila odborova seja. Na Svečnico so priredila naša dekleta igri: »Svojeglavna Minka« in »Izgubljeni raj«.
STRAHINJ PRI KRANJU.
Malokdaj se fe šc to ime bralo v »Domoljubu« ali v kakem drugem časopise. Pred desetletji, ko fe bila v vasi še »imenitna« gostilna pri Buvavcu In ko so skoro vsako soboto ali nedeljo koga oklali in ko so najboljši gospodarji ob letnih popoldnevih posedali v tej Krčmi In ko fe marsikateri vsled tega lezel v dolg« smo pred svetom molčali. Molčali smo. ko se je obrnilo na bolje, ker ni bilo več gostilne. Molčali smo ko so gospodarji na pobudo rajnega Mihaela Leben zahtevali, da se v vasi gostilna ne dovoli, ker ni potrebna: molčali smo, ko so napredni in pridni gospodarji napeljali v vas vodo tako, da je danes v vsaki kuhinji in hlevu, zamolčali smo, da so to vaščani naredili prav čisto brez tuje pomoči; molčali smo, ko so pred osmimi leti zamislili možje sami »Strojno zadrugo« in kupili miatilnico in motor na bencin; molčali smo, ko so h koncu vojske poleti 1918 prišli skupaj za dobro vneti možje, fantje in gospodinje ter so iz lastnih žepov vrgli toliko skupaj, da so se v zvoniku kmalu oglasili trije novi zvonovi. To smo zamolčali in šc marsikaj. — Sedaj smo pa žc napravili tak korak na-
Eref, da nam ni več mogoče molčat;. Kaj neki? Istanovili smo novo društvo, ki se imenuje »Poikarjeva (pipčeva) družba«. In ta družba ima za svoj cilj — kakor je rekla oblasti — podpirati invalide. Brril Na pustno nedeljo priredimo ples za invalide! V kasi je že toliko, da bo imel vsak član — kakor je rekel eden izmed onih, ki so prav zraven, — za dobre tri ilaške piva. Godec Peter pa je tudi kot načelnik društva ie prireditve zelo vesel. V društvo so vpisaui baie že vsi
A»
|ant>c, dekleta in celo Žene in možje- Kjerkoli ta kadarkoli tfau društva nuna pri sebi pipca, mora plačati krono kazni Vse p se je zasnovalo pri pijači in se bo zlilo v piiaco in ples. — Gospodaril in gospodinje! Ta opomni naj bo zadosten da se predramite, preden vam jo vasi sinovi in hčere zaiurajo na napačno pot. •— Kakšni bodo bodoči gospodaril, to si lahko mislite.
IZ ŠT. JERNEJA.
Poročil sc fe 26. januarja t. 1. Leopold Zagore, vrl, navdušen član našega izobraževalnega društva, predsednik dramatičnega odseka, t gospodično Frančiško Cveibar. — Poldcia prosimo, naj se še večkrat prikaže na našem odru, sicer ua bomo zelo pogrešili. Želimo pač novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova! Bog živi Poldeta in Francko!
ŠT. JERNEJ.
»Pokažite nam lasne dokaze in mi Vam bomo verjeli. Dokler pa boste lagali kot ja-žete o Doraoljubovem članku, vam ne verjamemo niti besedice.-. Tako sc huduiejo v 5. Številki Kmetijskega lista gotovi ljudje s podpisom >'šentjerueičanje» — na moi daljši članek v 2. štev. Domoljuba.
Ko bi samo eden tako govoril, bi molčal, ker bi vedel s kakšnim človekom imam opraviti, toda, ker jih je več — celo vsi — saj podpis se glasi Scntjcrneičanje«., pa odgovorim.
Evo vam dok: /ov kar po vrsti! Kmetijski list piše: »Pove tc, kako sle dobili vse to 1300 kron kol najemnino za pašnik, kjer naj bi se vršili sejmi I« Vidite, takole! 300 K so vaši gospodarji pašnika zahtevali /.a vsak sc cm — sejme-' jc pet — pet krat 300 jc pa 1500 K. Vsota 3G0 kron za vsak sejem jc bila nakazana ua pogodbi, katero so podpisali Vale, Valovcc, Novoselec in Stanko Kuši.an. In zadnji jo jc sam prinesel na občino in nam izročil. Torej, kar te štiri vprašaje in če bi mc.da drugt-te govorili, pa sporočite občini. Ta jim bo pa potom glavarstva pokazala črno na belem in tako jezik zavezala, lialie piše Kmetijski list; »Povejte tudi, komu ste pri oddali 8merii:anrke moke, ko st-.- ii nastavili ceno 6 kron za kiiogram, omenili, da povrnete dinar, če bo aicka cenejša? Z imeni na dan! Evo ga! Jure Hudokiin iz Št. Jerneia io prvi, ki se mu je tako reklo, in v resnici ic dobil tudi deuar_ nazaj. Resnico izpričujeta Roman Kra-maršič, organist in '.odpisani. Torej stavek za Stavk~m "-ama laz! Dragi Domoliub, vem da si pie:el obložen in ac ljubiš dolgih člankov, zato ic nc bom brez potrebe preoblotcval.
Pametno milečim že jadostnje, vam pa vem. čn nc bo, pa r.ič ne de. Saj liudska sodba je ta: K'.!or v eni stvari laže, tudi kje drugje govori neresnico. In jaz rccem: Kdor kar po vrsti toie, lažj p?vsod — to nam potrjuje ravno vaš cianck.
Člarkov r.ntloh pravi, da so Šentjcrncj-ian e, ki znajo tako lagati. Meni se oa to vseeno čudno zdi in mislim, da upravičeno. Zakaj iz članka samega se vidi, da ie lo ena oseba, nc-pa vsi Šcnticrneičaui. Kaj bi pa tudi bilo, če bi vsi Centjernejčani tako lagali, saj so zc tako znani daleč na okrog po prelepa-niu in divjaštvu ter po zahrbtnem napadan u mirnih ljudi, potem bi na še po laži sloveli. Ker praviš v dopisu: Na omenjeni članek v Dom iljubu se mi skoro ne zdi vredno, da bi odgovarjal, ti pa jaz rečem: le odgovori, toda s pednisom jasn-m na dan, kekor jaz v Domoljubu, kai bi se bai, ce jiovoriš rc^niro — resnica te ne bo požrla. Tcrej drugič s podpisom jasnim na dan, potem ti bom lahko na kratuo se druge dvome — laži razložil. In če menib, da se ne bova mogla sama pogovoriti, bodo pa lahko še drutfi pomagali. Torej z Imenom na dan in nc skrivaj r,e v kožo vseli Senijernejcanov. Janez Krhin, župan.
IZ Mff>*T", P£čl.
Našim »samostojnim« je tukajšnje, pred kratkim ustanovljeno konsumno društvo trn v petr Nikakor jim ne gre v glavo, kako da je do tega prišlo in zakaj da ima vso stvar g. kaplan v rokah. Druge zopet skrbi, kdo bi plačal, ce bi propad'o. Le brez skrbi bodite, tukaj ne bo noben član nič zgubil, tukaj se 5'
ne bo tako zgodilo, kakor se ie zgoddo z Mir-nopeško hranilnico, ki je bde samanasebi dobra stvar, a al bila v pravih rokah. Ne delajte si s tem preveč skrbi, tukaj ne bo Prt-šel nobeden ob svoje premoženie — kar se io pri hranilnici zgodilo — še manj pa vi samostojni, ki si s tem belite glavo. To ie ena vrsta samostojuih, ki bi sicer radi pristopili k nam. oa se boje drugih, da ne bt prisil s tem pri s"ojih bratcih v slabo luč. Ti so torej šc precej zmerni. — Druga »rsta je pa hujša od prvih Ti so odločno proti koazumu, re.toc, Ua ga ni treba. Vzroka, zakaj ga ni treba, |ia uam ne povedo. Seveda, vi samostojni ste vsi proti -adrugi, ker Samostojna kmetska Stranica je v rokah trgovcev, ti se pa bojijo za svoj tnast-ni dobiček, ki bi jim bil vsled zadrug vsaj doloma zavzet, to se pravi, oni bi moran s cenami nekoliko odieujati, če ne bi bili ob svo| dobiček, ker ljudje bodo vedno raisi tam ku-oovali, ker je ceneje. Zato se torei z vsemi štirimi branijo konzuma. Ldcn sc ie celo izrazil, da bo šel eedaj on aaašcvat, ker gospod kaplan prodaja. Njemu toliko v vednost, da gosp. kaplan ne prodaja, ker prodaja sc biago zaenlirat samo ob nedeljah in praznikih, takrat ie pa gosp. kspSaa navadno v spovcdnici ali ima pa kako dru^o opravilo.	(
Torci tukaj se zopet kažejo samoatoini v pravi luči. Pravijo, da delajo za kmeta, a na drugi strani so odločno proti zadrugi. Ali ni to protislovno, nesmiselno? Že dolgo časa pripovedujete, iif. dcipte za kmeta; pokažite vendar enkrat Ua'tO, pa nc lovite tako nepoštenim potoni poštenih ljudi na svoje iknaa'ce. Povcite jim enkrat resnico, ia vem, iia jih takoj odstopi polovico, čc nc več. Ostalo bi pri ■»as samo šc pokaj huisknčev, ki t« jim pri si seveda bolje «todi kot bi se jim pri nas, k.er takih sololi ne tnariino. Kiraopeški iarati.
d Bralno društvo v Nfcklem priredi v nedeljo 15. t. in. ob 3. uri opoldne v stari šoli veseloigro: > Pri gospodi in burko >' u ah z dolgo roko;.
IZ D. M. V POLJIJ.
Laž, zavijanje resnice in ic.au t:- »ona deia drže uaLc sumosloincze skupaj. V ^adaji •Jomcvini« od 6. februarja t. i. pogreva i.neoi dopisnik zopet stare preperele laži, da ic župan D':-jnik občino porabljal za to, ua jo podpiral svoje klerikalne pristaše. Za dobavo sladkorja ni ukibel župan, ker i« to storil ■. protizacijski odbor. Občinska pota so bila sicer slaba, ' >da inr.ogo lepša pa vendar kot v liberalni Ljubljani. Vprašamo pa: K:c naj bi sc dobili v vojnem času ljudje za posinanje cest, ko še za druga nujna dein ni bi'o dobiti delavcev. Pri tovarniikl železnici jo je z.v.o-zii Močilnikor io nihče drugi, to ic ;:s;..'cn{ sicer dokazi lc nespretno, katerega ie župin k vojakom spravil, naj se oglasi. Posojilo je sidenil občinski odbor ia istega odobril <le-Selnl otlbpr. uc pa sam župan, to vedite vi samostojni fažniivci, ki Inžetc, da ic žuoan in otibor /ato podpisal vojno posojilo, da so bili vojaščine prosli. Vemo dobro, da ste po krivici prišli do občinskega gospodarstva, toda ia čast ne bode trajala dolgo, to si lc zapomnite.
CERKLJE PRI KRANJU.
»Dobro blago ne samo hvali,« nravi pregovor. Da je to res, dokazuje v »Domovini« naš g. nadiičitilj »Cerkljancem — ne njemu u večme«. Ker ga noče nibče hvaliti, se hvali sam. »Kdo ie mencal roke, ko je znpe"a vojna {romba, in sr-.o »mi« ob plakajočih družinah hiteli v klavaice?« Tako vpraša on, ki ic ricd vojsko cenzuriral r.aša pisma, štel snope v ko-zolcih, pomagal Avstriji meriti naše želodce, pobirati kovine in pritiskati na vojno poso-l"?; P.°h'0 nam ie še v rj>ominu tisti fiiod v soli, kjer sta ce hudovala Lapajne in Pirnat na g. župnika češ, da so premalo poarfitirali za vojno posojilo in ds jim v ta namen tndi ni bila odprta dvorana v Ljudskem domn. In ta človek m upa sedaj nn javnem shod« trditi, da ni nikoli i)trdem prigovarjal, naj poiipi^jd
NI nnbet,<>? ugovarjal, k?r Cer-kljanci nimajo te navade. Pri kolekovaniu
o^vi0 nfi ie raTna,^!,0!l0 P« navodil«" pravi. Da fe to res, je »Domol ub« že svoičas poročali seveda je dobil g. L, posebna navo-
dila zase, kakršnih drugi niso prejeli. V celi samohvali v »Domovini« ne omenja, da ui rei tako kolkoval, kekor je poročal »Domoljub.. Če (e kolkoval tudi kak bankovec Nemško Avstrije, se to lahko pripeti, v Kropi je PB en sam bankovček spravil celo državo na rob groba, kakor so pisali listi J. D. S. — Glede šole se strinjamo z g. L. samo, da sta veki -.Kolikor znaš, toliko veljaš,« obrnemo tudi na učitelje. Predvsem pa poskrbite najprej z« zadostno število učiteljskih moči za šole, kj žc dalje časa sloje zaprte, kot na St. Urški gori in v funjicah; potem nam pa dajte takih učiteljev, Id ae bodo »vso svojo učitcljbko plačo pustili v občini«, oziroma v gostilni. Si-cer pa postane g. L. v najkrajšem času okrajni šolski nadzornik za naš okraj, kakor se hvali zopet sam — »Učitelj bodi samostojen urad. aik, nc pa iarovški hlapec« je zapisal naš L. v »Domovini«; zato je postal brž »samosto. jen« in zbira še druge takv, ki bi bili radi samostojni, kroj sebe za volitve. V ponos > Sa-mostojnim naj povemo, da g. Lapajnc, birt in štacunnr Zvan in tesar Siugovec, vsi trije skupaj nimajo niti ene parcele, 'luči drugi ■ samostojni« so uriedni kmetje, hot Vuhtar in Jazbec iz Grada, katerih zgodovina zadnjih časov ni ravno častna.^ Gaber bo za žu-paua, Tomažck iz Pešate in birt Gva.ar iz Dvorjan - svetovalca, saoiostoicn birt "j ,a-šcc in ko'ar 1'renar iz Poženika — odbor; Ker sc v ccli občini nikjer toliko oc zafc:. ,.ja čez vero in duhovnike kot v gostilni pi. Xo-roš'ju in pri "k :ovcra štremiju«, ga bo Samostojna "Bict'! :! stranka gotovo čria':i, I ci i»!-!'i nc mara v svojo stranko. Tudi še 'ic'ia| tlriiijih so ujeli, da so podpisali kandid.;lno i: 'o, }- :j cre i hmetske koristi«, k: k, r e i iniil g. nadučitelj. Ali ci to sleparija' . j • •;, ' zckaj podpira tete, čc ne veste, za kake kori-i r,!i vam gre? Sai utc vendar med vojsko ■?.• dr-iti čutili, ';o'''i;o vta znajo Loristil: ® : tc vrste. — Kljub vsemu temu ■ ima g. L. po-' saj ie in.nr.-ca .c petelin na gnoju o piše v svoji »Domovini« in to jc edin . : i-ni';.-", ki jo jo ta mož dosedaj zapis? . ; ca i bodo Cerklfanci izvedeli zn vse njegov ■ >.-, f- stainc tix,c'e, Vsk-at bodo spozna'!. i® res edino pra-a prlmsr« — »petelin s.i
GORičE NAD KRANJEM.
N-iši fantj'.' in dr'dcta so zaon'i ; | priredili igro Naša kri«. Kdor poz: ; težkoče ob takih prireditvah, moro rt , i zashiži-jo i-<raici o pohvalo. Pogan I deklet bo pa .o obrodii lep si d: prispevek zgradbi našega Doma. nai " <:aHšic piihaiajo rrrvi oznanjevt!'' c'■ skih volitev. Od vzhodne strani občine, mmuii ic n >, , a -amcsloireža . . , .:pc. m • a S< mo oj ii raj*. Tega sta obljubi' t Ji ki bi se Uma v sedli pa iimanice, p.-i n ih vsak pristna ot"bornik, zlata pšcnica Li sc 3 vsi- ftla i/;-od neba, pred nje pa bi n / £0™ dobiega sladkorja. V znamenje bol li časov sta kazala 1:09 iinega kruha. N?'i 'o ?& saarbtacžc spezuali, odšla sta nejevoljni.
ST. JAKOB OB SAVI.
robraž. društvo vabi na predstavo ki io priredi v icdeljo 15. februarja v tiru; c-nem do;r,u ob 3. uri. Na sporedu je pMic, eani in moški zbor, in igri »Črevijar« ter -VJ« naše.«
19. januarja sta sc poročila Matevž in So ze? Uos s Frančiško Grčar in Mnriio Fr Pn icj priliki eta dr.rovCi!n drvjtvu 79 K. So« plačaj. Pari posneuu-:;|.j!
Z BLOK.
Umrl jo dn« 29. januarja t. 1. v (jobuci v Ljubi;.sni Jo¥ci Urbar, iz Volčjega. (,iJ prevratu je zaSal v b.ško ajetnlštvo. k8er s« m ie neizmerno skbo godilo. Prod nekoliko tetin« so fia izpustili c'orno v in nesel je s ceboj kal je-
V «Društvu« v Vavti vasi na Dolenjskem, po-fiefono se je z vso vnemo zavzemal za absu-neneno fcibanje med mladino. Dobrega fanta.!« silno škoda -— želimo m« večni mir pri Manjir katero ie vsikdar rad imel. — Ponesrečila R« je
Hiriletna Štefanija Marinček iz Ravnika. Mati je »žehtala« otrok pa ie padel v vrel lug in te je tako oparil, da je kmalu izdihnil tvojo dniol
IZ D. M. V POLJU.
Dne 29. novembra 1919 je .bil na ukaz
(eželne vlade razpuščen občinski odbor v D. L v Polju ter odstavljen župan Jakob Dimnik, kateri je vodil županstvo 19 let. Vzrok temu fe, kakor dobesedno pravi odlok z dne 29. novembra 1919 št. 15.166: »Občinski odbor ne more in ni tposoben delovati v korist občine.« Kakor se je izza kulis izvedelo,, se pritožba nanaša na dejstvo, ker je župan Dimnik odločen klerikalec, občinski tajnik Igu. Mrcina pa še večji klerikalec. To fe torej greh, vsled katerega fe občinski odbor z županom in tajnikom nesposoben, da bi ostal še nadalje na svojem mestu.
Razume se, da se je šlo tukajšnjim liberalcem samo za vlado v občini, četudi na veliko škodo davkoplačevalcev, kajti prejšnji dolgoletni tajnik Ign. Mrcina fe dobival plače po 80 do 100 K mesečno in zadnfe tri mesece pa po 130 K. Novi popolnoma neizkušeni tajnik pa je bil takof nastavljen s plačo 700 K mesečno, dasl bi moral prejšnji tajnik po pogodbi delati še tri mesece za 130 K mesečno. Toda, kaj lo našim mogotcem, kot so Man-delj, Bencina, Hrome i. dr. Davkoplačevalec, ti plačaj in molčil
Takoj po prevzetju se je začelo govoriti o velikanskem neredu v občinski pisarni in gospodarstvu. Človek bi mislil, da bodejo vsaj župana Dimnika in tajnika Mrcino obesili na
Ervo drevo. Toda stroga in natančna revizija, atero je vodil nadsvetnik Zaje, je pokazala nasprotno. Kajti najmanjšega nereda niso na-šIL Sedaj stoie z dolgimi nosovi gospodje Man-deli, Kavčič, Grad in drugi sarr.ostofneži in se čudijo, da ni najti goljufije v občinskih računih, dasi bi io neizrečeno radi našli, kajti prerokovali so jo vže naprej. Sedaj je edino upa-nfe še volitev, pri kateri bode|o pa naši samo-itojneži doživeli še večje razočaranie. Gosp. ir. Žerjav si pa ima zapisati eno blamažo več r svoi spominski album.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
Me ure od 8. zjutraj ds 1. popoldne.
Glef Inscratl
Snubljenje gosi in rac.
Ker se v zadnjih letih reja gosi in rac r Sloveniji vedno bolj razširja, smatram za dobro, da naše gospodinje opozorim na pravilno ravnanje in izkoriščanje perja, katero je danes zelo iskano in drago plačano, Dosedaj so naše kmetske gospodinje uporabljale le ono perje, katero so dobile od zaklanih pišek, pur ali rac in gosi.
Pri plemenskih živalih se ni na to gledalo, da bi jih skubili in je vsled tega ilo vse perje v izgubo. Kakor znano, dozori perje naše perotnine meseca julija in avgusta, Vsled tega začne perje samo izpa-
dati ln pravimo, da se živali golijo. Takrat je pravi čas, da perje oskubimo. Vsaka ptica ima na površju krovno perje, pod njim pa puhasto perje, katero je najbolj fino, mehko in prožno.
Puhasto perje se navadno loči od krovnega perja v tem, da je 1 do 2 krat dražje plačano.
Puh služi za napravo najfinejših pernic.
Drugo perje je vsled svoje trdosti manj vredno. Za kmetske razmere zadostuje, ako se porabi vse perje skupaj in se tako lastnosti obeh v srednji meri izravnajo. Mlade gosi in race skubemo enkrat na leto, in sicer ko so popolnoma dorašče-ne, to je, ako se peruti čez rep križajo. Če smo se namenili živali pitati, jih sploh ne skubemo ali pa vsaj 1 in pol do 2 meseca prej, ker drugače izgubimo na mesa in masti ravno toliko, kolikor jmc naskubili ja. Plemenske gosi in race skvhimo tudi samo pred g">le ije.n, forej enkrat na Itfo. Skubenje se vrši na ta le načfnr Gosi ln race pustimo en dan preje na tekočo vodo, da si perje popolnoma operejo. Na to jih zapremo lačne čez noč v prostoru, kjer nasteljemo s čisto slamo. Živali morajo biti lačne in to zaradi tega, da ne ponesnažijo osebe, katera jih skube in obenem tudi perja.
Gos se ujame in se ji zvežejo noge. Da je delo prijetnejše, sedemo na nizki sto-lec, obrnemo gos s trebuhom kvišku, glavo pa jej stisnemo nekoliko med noge. Skub-stl pričnemo po malih šopkih s 3 prsti od vratu proti repu v nasprotni smeri rasti perja. Trebušno perje j^ navadno vse za-puh sposobno,
Ako smo vse perfe na trebuhu oskub-li, obrnemo gos in skubemo na hrbtu in pod perutmi. Na krilih fn repu oskubimo le najfinejše perje. Trda peresa na repu, perutih in perje na vratu od korenine do glave ostane neoskubljeno. Perje se mora lahko izpuknjiti, tako da gos ne čuti nobene bolečine. Ako gos ori skubljenju kriči fn se pokaže kri v tulcih, takrat nI perje še popolnoma zrelo in je treba počakati. Po skubljenju je treba živali dobro krmiti, da jim novo perje šc do mraza zraste.
Kakovost perja je odvisna od oskrbovanja in krmljenja perotnine. Pri dobri reji ln tekočI vodi je perje boliše, kakor ono, kjer so le mlake na razpolago. Perje od živih živali je finejše in prožnejše kakor od zaklanih.
Ena pitovna gos da 130 do 140 gramov navadnega perja in 40 do 50 gramov puha. Ako redimo gosi poglavitno le zaradi perja, jih skubemo 3krat na leto ln dobimo sorazmerno tudi več perja,
Naskubljeno perje moramo v obešenih vrečah na zraku ali v loncih hed krušno pečjo posušiti. S sušenjem se uniči morebitni mrčes v perju, perje postane trpežno in zelo prožno.
Bela barva perja ima prednost pred drugo.
Perje od rac je takorekoČ Iste vrednosti kot od gosi. Najmanj vredno perje )e pa od kokoši, ker je zelo trdo,
Pozimi inamo v gospodlnlsfvu bi rB dolgih večerih dosti časa, da n.iskublfeno perje ločimo od peresni reberc fer isfa niso sposobna za polnjenje pernic, Ako bi
pustili celo perje, bi nam reberca prebodla' pernico in prevleko. Pernice ; nčnejo pia-šili in bi bile nevarne za oči in uho.
Pernice upodabljajo za pokrivala v severnih krajih. Pri nas naj bi imela vsaka gospodinja pernice pod glavo in namesto odej, ki so napolnjene z vatelinom, U se iste dale narediti Iz puha. V mirnih ča>ih je veljala 1 garnitura (1 par s puhom na« polnjenih odej 150 do 200 K.
Take odeje so zelo lahke, tople in zdrave. V sedanjih časih je perje zelo dta« go ln ga posebno iščejo Francozi in Angleži.	>
•
>
Dragi prijatelj!
Z ozirom na vedno naraščajoče so-' vraštvo in mržnjo med delavstvom, se ču-j tim dolžnega, da Vam glede strankarstvaj in posebno še glede svetovnega naziranja, ki je izvor strankarstvu, pišem teh par vr«; stic. Moj namen je, da si tako javno pove^ mo vsak svoje mnenje in prepričanje, jav-^ nost pa naj sodi, kdo ima prav. Tudi Vam moram odkritosrčno povedati, da sem se odločil za ta korak tudi zato, da se ložje prepričam, ali se res motim v svojem nazi-' ranju, kakor mi Vi vedno očitate. Ker senr se namenil, da Vam svoje stališče tudi v,l podrobnosti kolikormogoče pojasnim, sem, naprosil gospoda urednika »Domljuba«/ naj mi dovoli Vam pisati daljše pismo, kar je gosp, urednik tudi blagohotno dovolil. Ker želim in sem pripravljen, da se o vsem pogovorimo, Vas lepo prosim, dragi prijatelji, da mi stavite tudi morebitna vprašanja ali protiugovore in sem pripravljen res«' nico sprejeti tudi v tem slučaju, ako bi bila' na Vaši strani. Zato upam, da se bomo raz« umeli in da bodo te vrstice gotovo pripo-1 mogle, da se ne bodo več ponavljali med delavstvom taki dogodki, kakor na social-demokr. železničarskem shodu v »Unio-nu«, ln 8. XII. t. 1. v »Mestnem domu« na shodu »Narodnih socialistov«. Svobodo moramo spoštovati. Vsak povej svobodno svoje mnenje. Vsakomur bodi svobodno tudi delati za blagor proletarijala in blagofi naroda. Nihče ne sme delati sile nikomur; Bodimo pa tudi dosledni in priznajmo vsa-' komur, kar najdemo pri njem dobrega in obsodimo brezobzirno vse slabo tudi prii svojih somišljenikih in kar je glavno, tudi lastnih slabosti ne opravičujmo in zagovar-j jajmo, marveč pokažimo odločno in resno voljo, da hočemo resnico sprejeti, pa naj bo' kjerkoli.
Za danes dovolite mi, dragi prijatelji par besed o veri. Vera, to fe tisto najvaz-' nejše vprašanje, ki je moramo vedno in povsod povdarjati. Saj veste dragi prijatelji, da smo si glede socialnega in političnega naziranja še precej edini, čeprav ne popolnoma, da pa imajo različna politična in socialna naziranja svoj izvor vselej v različnem svetovnem naziranju. Kaj ne? Kakšna razlika je, če si kdo izmed nas prizadeva za nebesa na tem, ali pa na onem svetu. Kdor nima vere v Boga ln si prizadeva samo za nebesa na tem svetu, temu ni nič greh, četudi krade, slepari, odira uboge ljudi, živi nepošteno, gnjusno in pregrešno, Kdor pa živi in dela za plačilo po smrti na onem svetu, ta se boji greha, ži-
fi pošteno in noč« delati krivic. Vse to >a ima za posledico, da če so ljudje bolj na mo, ali na drago stran nagnjeni, se v dru-abnem in tudi v zasebnem življenju ta a zlika občuti. Kakor sedaj n. pr, so ljudje plošno bolj goreči za nebesa na tem sveti, zato vidimo, in mi delavci tudi obču-imo več krivic in hudobije. Kaj ne? Dragi »rijateljil To je resnica. Vendar bi se moji, ako bi kdo mislil, da se vsi ljudje rav-lajo po tako jasnih izkušnjah. Vsak normalen človek ima poleg spoznanja tudi >rosto voljo, in se svobodno odločuje. Spoznanje resnice ni še merodajno, da človek resnico tudi sprejme marveč njegova jirolja. Ako kdo noče resnice sprejeti, Ostane tud kljub spoznani resnici še lahko y zmoti. Da ne bomo samo modrovali, bo «iorda primernejše, da Vam to pojasnim z Ogledom na Vas samih.
v Vi, dragi prijatelji! pravite n. pr., da fe bil Kristus prvi socialni demokrat. Pra-iVite tudi, da je njegov nauk, nebeško lep in dober, lahko izvedljiv za vse ljudi, vse Ičase in vse kraje in pri vsaki stopinji človeške kulture, najbolj primeren. In kljub temu, nočete tega nauka spreleti, Ja, še celo ta nauk sovražite in si prizadevate, da bi ta nauk odpravili iz šol in iz vsega javnega in zasebnega življenja, Is za vse to sovraštvo in hudobijo s e .opravičujete edino le s tem, da kažete in se sklicujete na ljudi, ki so elali pohujšanje in krivice ravno s tem, a se niso ravnali v svojem Sivljenju po nauku Kristuso-r e m . Kaj ne? Dragi prijatelji! Kako sreč->i bi bili mi vsi, .posebno pa reveži delavci, 5e bi se vsi bogataši in izobraženci rav-ftali po nauku — »ljubi svojega bližnjega Jtakor samega sebe.« Po nauku Kristusovem bi morali bogatini svoje premoženje tako upravljati in uživati, kakor bi ga ne Imeli. Oni bi morali z zemeljskimi dobrinami nabirat zakladov za nebesa po smrti y večnosti. Ti ljudje pa se za ta nauk ne
E:menijo. Živijo in strežejo le svojemu živ-jenju in strastem. Za reveža se ne zme-bijo, če trpi in strada. Samo da se njim dobro godi, tirajo cele mase v obup, nesrečo »v smrt. Vi dragi prijatelji ste trdno prepričani, da če bi se ljudje ravnali po nauku Kristusovem, da bi ne bilo za nas reveže takega gorja. In kaj delate? Namesto, da bi si prizadevali, da bi se nebeški nauk Kristusov udejstvil v vsem našem zasebnem in javnem življenju, pridigate in oznanjate nauk kapitalistov, bogatašev, oderuhov, sleparjev, tatovov, morilcev in laž-ajivih goljufov, ki pravijo, da ni Boga ne hudiča, ne nebes ne pekla, da ni nič greh, delaj kar hočeš, da drugih nebes ni, kakor
« • *} S1 elovck sam ^vari na tem »vetu itd. Namesto da bi si prizadevali, ■ narprei sami p0 Kristusovem nauku živeti ;Jii potem tudi vse tiste gnusne lumpe, ki nas odirajo in zatirajo in tako grešno in jjjnusno žive, z lepim zgledom in odločnim (nastopom pa ne s silo. ampak z ljubeznijo ^preobrniti, hočete še tisto malo ljudi, ki »o še pošteni in verni s silo ob vero pripraviti Prosim vasi Ali je to svoboda? Ali je ilo bratstvo in enakopravnost? Ali je to pravičnost moderno prosvitljenega človeka? Ah je to tista vaša narodna in mednarodna
demokracija? Ali je to delo, za združenje vsetfa proletariata za boj proti gnusni moderni buržuaziji in proti kapitalizmu.
Ali ste že brali knjižico: Primite tat d. Stane samo 2 K.
Čipkarstvo.
Cipkarstvo je v Sloveniji mnogo bolj razširjeno, kot se splošno misli. Gdčna. M. Cankar, učiteljica za čipkarstvo v litih, ceni število naših čipkaric precej nad deset tisoč. Vse te mnogobrojne delavke so danes nezaposlene, ker ni potrebnega sukanca. Upanje jc, da pride v ltiatkcm; in to bi bilo v največjem interesu čipkaric kakor tudi naše države. Brezposelna podpora je namreč, kakor se tudi zdi, neobhodno potrebna, vendar nenravno zlo za vsako ljudstvo, ki ima zdrave roke in glavo, obenem pa tudi neznosno breme za državno blagajno. Zato pa: dajte nam sukanca, dajte nam dela, s tem pa poštenega zaslužka in jela! Ko pa gre za naš zaslužek, ne smemo na noben način pozabiti, da »v edinosti je moč*! Le ako se organiziramo v čipkarskih zadrugah, vse krajevne zadruge pa osnujejo svojo centralo ali osrednjo zadrugo, ki raj jo država na vso moč podpira z denarjem in s svojimi strokovnjaki na polju zadružništva in čipkarske tehnike, le potem bomo lahko stopile čipkarice kot cnako-močne pred kupce našega dragocenega blaga; le v tem slučaju bo čipkarstvo vrelec blagostanja za mnoge in ne samo za nekatere, kakor tako lepo poudarja gdčna, učiteljica v » Večernem listu" od 15. t. m.
K sodelovanju pri osrednji čipkarski zadrugi naj bi se pritegnile tudi druge naše gospodarske organizacije, ki stoje na temelju zadružne samopomoči ali pa vsaj niso kapitalistične, oderuške, stremeče le za kolikor mogoče velikim dobičkom, izžetim iz žuljev delovnega ljudstva.
Silno važen se mi zdi tudi predlog gdčne. Cankar, da naj bi osrednja čipkarska zadruga vzela v roko tudi lan, ga nakupovala naravnost od jugoslovan-kega kmeta (in lanu v Jugoslaviji ni malo!) ter ga dala v predelavo v tovarne, dokler si j ne osnuje sama svoje predilnicc Ako se iz- j ogne na ta način lan in predivo in sukanec ! desetim prekupcem, se bo to poznalo pri 1 ceni sukančevi kot noč in dan in naše lepe i čipke bodo lahko tekmovale s celim j svetom.
Seveda je pa treba za blago I. vrste tudi veščih klekljačic, ki se najlažje izurijo ! v dobrih šolah. Zato je skrbna nega čipkarskih šol državna in ljudska potreba A vse ne bo nič pomagalo brez organizacije pri prodaji, Zato: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Vse za eno, ena za vse! to nam bodi geslo v bodočnosti, ne pa vsaka zase. Gosp drž. nadzornik za domačo obrt Ivan Vogelnik bo gotovo vsako tozadevno prizadevanje podpiral na vso moč, kakor tudi država sama. Pošteno delo bodi r-." . -Ha, ne pa poniževalne podpore!
ji Listek |H
Kunakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja**' (Dalje.)
Krištofu so se oči svetile liki dvoje 9oln-Čec: -Jezes, petelin. Hej, ta je lep.« Štefana je spretno napravila pentljo ob boku z mečem opasanega junaka, pri tem je nekoliko nagnila glavo, da so sc njeni zlatokostanievi lasje v pomladnem vetriču razlili po belem vratu in po čudovitem čelu; dva zlatomodra metuljčka sta po zraku plavala nad njenim vratom ... tedaj je postal mož, ki jo ie ljubil, ves pijan vsled njene lepote, in liki divji, vroči žametasti metuljček so se njegove ustnice pritisnile na njeno čelo, na katerem so se igrali kodrci njenih las, od veselja je zapel kos v grmovju, petelin je zaplahutal s peroti, veliki Stefanin bratec je od radosti poskočil kvišku, otrok pa je zajokal v zibelki. Kakor blisk se jc umaknila lepa deklica in je rekla z jasnim, karajočim pogledom:
■Oho, gospod! Kaj ie bilo to? Če pa začenjate tako, si pa lahko sami do konca vezete svoiega petelina!
On pa se je ponosno postavil po koncu in je rekel:
• Vsaka pokora mi je vSeč, kako ne bi smel poljubiti tako sladkega deteta. Zakaj te je Bog naredil tako lepo, kaj morem jaz za to?!
»Nesramen človek ste, da veste, in se kaj takega ne spodobi!« ga je odločno zavrnila Štefana.
Otroci!« je vzkliknila, pojdimo k materi!'
Pospravila je svoje stvari in je s krepko roko dvignila zibelko. Kos na grmu je postal žalosten in je obmolknil. Henrik je poleg Štefane stopal proti hiši; imel je še trak na pršili in je rekel:
■ Odpusti mi! Tako si podobna moji izvo-voljenki, nisem se mogel premagati. Težko nosiš, ti-li smem pomagati?«
»Ne,« je kratko zavrnila, »lahko nosim Da je tako kratkobesedna, tako hladna in trpka, to jc Henrika še bolj podžigalo, kakor njena angelska lepota. Bolelo ga pa je v drvi drše, da jei niso rde'a nežna lica, da se jej niso iskrile lepe oči, ko je nesoč zibelko odklonila roko, s katero je hotel poprijeti za zibelko, in mu je mirno rekla:
»Tako, na svojo nevesto ste mislili, lepo, toda ta bi ne Lila prav nič vesela, če bi vedela, kako nesramno se vedete. Take stvari niso dovolenc. Prepovedjo je.«
»Kaj jc prepovedano? je vprašal. Krištof je naprej stekel v hišo.
Štefana je mirno pogledala v oči luteran-skemu stotniku in ie rekla:
»Katoličani naj še ne govore ne s krivo-vcrci!«
»Tako. k;e si pa zopet to našla?« je ne-voljno vprašal.
»Tega nisem srma iznašla, to stoji v Ka-nizijevem katekizmu, tega se mi žc v šoli učimo,-: mu ie odvrnila.
»Česa se učite v šoli?« se ie hudoval.
Brez strahu in rdečice mu je rekla z resno besedo;
»Kri
vc.verci so izobčeni iz katoliške cerkve, ki je telo Kristusovo, zato so oropani duhovnega iivljon;a ir. izveličanja. Ako se ne izpreobrnejo, zapadejo satanu in večni smrti. Zato naj katoličani beže pred niimi, kakor bežimo j-red kugo in nalezljivo boleznijo, Tako smo se učili v Konizijevem katekizmu, tako je pridigal tudi pater Albert.«
Luteranski stotnik je temno kakor nevihta gledal, ko je slišal Albertovo ime. Že zopet ta nesrečni menili! Ta rušilcc miru! Še sed;M ne miruje! še vedno psuje in siplje ogeni in žveplo na krivoverce, da trga srca od src, ljubezen od ljubezni, ta gorečnik?	,
»Tako, tako pridiguje Albert,« ie trdo

rekel Henrik, »toda Jezus Kristus tega ni učili Jezus Kristus jc posebno ljubil one, ki so jih v njegovem času imenovali krivoverce, — H ne stoji v vašem potvorjenem svetem Pismu, da je govoril s Samaritanko pri vodnjaku7« Štef ana sc fino in zavedno smehlja: »Nade sveto Pismo ni potvorjeno. Jezus je govoril s poganko, toda zato, da bi jo izpreobrnil, pa nc za kratek čas,«
-Kateri evangelist pravi to7 — Rad bi Albertu povedal. ■ je kropeč od divje jeze hitro rekel, da bi bih vi katoličani lahko veseli, ie bi bili vi vsi tako častivredni kakor smo mil Sicer pa nai psuje, kolikor mu je drago. Kaj me briga? Jutri poide v Pasavo pred sodišče, tam naj pridiga sodnikom, kolikor hočei brez dvoma se bodo le-ti boli izpodbujali nad njegovimi pridigami kakor mi,« Štefana je pobledela. > Kako pa veste, da bo pater Albert jutri —?* je vprašala in je vsa tresoč se z zibelko v roki obstala.
-Ker ga bom jaz sam peljal v št. Florijan,«
Ie kratko odvrnil Henrik. Zakaj je tako po-iledela? Žal ji je nesramneža, ki jo je pahnil v nesrečo? Da. oni Vesela bi morala biti, da te ic enkrat spravi iz krajal
»Tako, vi ga boste peljali?* je zamišljeno predse rekla. -O ubogi gospodi-
Ravno sla dospela do hišnih vrat, ko ie ven stopila štefanina mati. ki je odpasala predpasnik in je mali Mihaelci, ki je poleg nje skakljala, gladila razkuštrane lase. Krištofek )o jc skoraj prestrašil... stotnik da je prišel na vrt ifl da jc tako lepo Štefko poljubil pod jablano. Dobra žena ni vedela, li nai bi sc nu-dovala ali veselila, — ko pa je sedaj zazrla lepega, visokega gospoda, ki se je bližal tako prijazno govoreč s hčerko, je zmagala radost, z največjim spoštovanjem se mu je priklonila in je vprašala, česa želi milostivi gospod.
Gospod stotnik je prišel zaradi pasu, torej, gospod, kakor hitro mi bo mogoče, ga bom dovršila,« je rekla Štefana ln je zibelko postavila na tla.
'Ga mi li ne boš odpasala,- ie rekel, »si-cer pokvarim tvojo lepo pentljo s svojimi mo-Ikimi rokami.«
»Nisem vaša dekla, odpasajle si ga sami,« (e odločno odvrnila Štefana.
Mati jo je slišala in jo je pokregala: »Jem-aesta, Štefka, oj ti jezik ti. — Dai, stori, kakor veli liospod.«
Henrik se je smejal: »Ne, mati, ničesar jI nimam veleti.<■ Sam si je snel trak in ga je dal Štefani. »Torej, deklica,« je rekel, »Bog te obvaruj. Nc zameri mi preveč, saj sem sicer prav dober fant.« Štefana je nekoliko zmajala c rameni in ga jc resno pogledala. »Mi H ne verjameš?« vprašuje Henrik. Štefana |e mislila na svetega duhovnika, ki mora po nedolžnem trpeti, ki bi mu takb rada prišla na pomoč, pogledala ie stotniku naravnost v oči In mu je kakor od zgoraj razsvetljena rekla: »Rada vam bom verjela, gospod, samo prosila bi vas dokaza.« Henrik se je nagnil proti njej: »Kakšnega dokaza?« Resno je odgovorila: »Peljali boste moža božjega v Št. Florijan, kajne? Prosim vas, ne ravnajte ž njim tako kakor takrat v Frajzingu, takrat niste bili dobri, marveč sila hudobni, ne bodite več taki, aiccr bi žalili Bogal«
Mati je prestrašena šepetala: »Za božjo voljo, Štefka!« Otroci so molčali kakor miš. Henrik je rekel hladno in pikro: »Takrat sem bil osel, da sem potegnil meč, ki si mi ga ti s svojo pogumno roko zdrobila, toda vedi, nikdar ne bom imel za moža božiega tega meniha, ki je hotel zanesti kugo V Štaier. Ne govori ml več o tem človeku, ni-feesar več nočem slišati o njem, nai bo to Bo-
t všeč ali ne. Vesel bom, kadar bo tam zunaj mejo, dosti hudega nam je že prizadel,« »Saj ni res, nikdar ni hotel v Štajer zanesti kuge, nihče ni obolel za kugo, niti umrl!« |e vzkliknila Štefana; o da bt vedel, da bi vedeli vsi — da bi smela govoriti — Albert je itajer rešil kuge I
»Nič hudega ni storil, samo dobrote je 'delil kakor pravi apostol. Vi ne razumete te-Ha, ker niste katoličan. Toda, to veste, da kuga ni bilo k nam. Zato vas prosim, gospod, dajte izpričevalo resnici in povejte duhovnim gospodom, ki PfiflSiSLJSuSSPfeLfe m.
vici —« sedaj je plaho in proseče uprla vanj svoje velike oči, in pred čudovitimi zvezdami teh oči sc je moral raztopiti vsak srd kakor se rai topi led pred solnčnimi žarki; že je bilo zopet ujtto njegovo srce, iu že ic bil pripravljen, storiti vse, kar želi — povejte resnico kakor pravi vitez, kar ste in hočete biti« — nagnii se je k njej in jo je gledal s čudovito plamtečim pogledom;
.-.— pravi vitez sem —?«
»— da Albert ni zanesel kuge, marveč, da ji je hotel zapreti pot, kakor to hotel tudi vaš oče — samo vaš oče se je boril zoper njo s človeškimi sredstvi, s človeško močjo, gospod Albert pa z duhovno močjo. Prosim vas prav lepo, povejte to!«
>.Pa jaz ne verujem tega! ie rekel.
>:Pa je vendar res, Bog ve!« je odgovorila
Njegovo srce je postalo kaker vosek v njenih rokah, ker je, prvikrat, z zaupanjem govorila k njemu. Toda, ta menih, ta — ki jo je spravil na sramotni oder! — In ravno tega nai zagovarja, tega naj brani, ki jo uči, naj beži prcd_knvoverci — kakor pred kugo!
Grize! si je ustnice.
Ne maram zanj!" je kratko rekel. »Kaj ti je vendar do njega?- je naenkrat prežeč vzkliknil, temni pogled mu je postal trd in bodeč, »da tako dobro misliš o njem, ki ti je prizadel toliko bridkosti..<
Štefana mora govoriti, sicer bi utegnila pasli kaka senca na svetega moža:
j-Moj izpovednik je, moj duhovni oče v Kristu, telesni oče so mi že tako umrli.«
Tc nedolžne besede nedolžne deklice so ga zopet pomirile in so umorile strašni sum, ki se jc začel vzbujati v njegovem od ljubezni ranjenem srcu. Nekoč ie Štefana v sodni dvorani prav to izpovedala njegovemu očetu, ki se je zasmehljivo smejal, Henrik se ne smeji. Menih se mu ne smili, pač pa ima globoko so-čutfe z deklico.
»Kdaj so ti umrli oče? ie vprašal.
-Že nad eno leto so mrtvi,« ie odvrnila, »zato smo zapustili Admont.«
-Gotovo so bili dober mož,« ie rekel z ljubeznivim, krotkim glasom.
»Pa še kako!« se je smehljala. xPa gospod Albert je tudi dober.«
Henrik je zamajal z glavo. »Še vedno ne verjamcml« ie smejoč se ugovarjal, »No, ker tako lepo prosiš, mu ne bom nasprotoval in bom izpovedal o kugi resnico, kakor jo vem.« Nato je trmasto pristavili »Drugega ne obljubim nič.« Toda v srcu ji obljublja vse, — prav vse, kar le želi.
Na pragu ji je žc v drugič podal roko, in Štefana mu je m tako hitro odmaknila, kaiti mislila ie pri sebi: Ta mož bo izročil gospoda patra duhovski gosposki, in obljubil je, da mu nič žalega ne bo storil.
Ko je Štefanina mala roka par trenutkov počivala v Henrikov! roki, sc mu ie zdelo, da je sedaj ves svet njegov. Ko ie nato ljubko dvignila prst in mu )e rekla: »Gospod, pa ne* pozabiti!«, so se mu odprla nebesa in so zagodli vsi angelci. »Čuj,« jo je b svetlimi, krasnimi očmi vprašal: »je bilo tisto na vrtu res tako hudo?«
Hej — je bila že pri materi in bratcih ter
sestricah--Stopil je na cesto, Še nikdar
ni bilo nebo tako modro. Štajra še nikdar tako zelena, ptiči še nikdar niso tako čudovito pel:> še nikdar v Vizerfeldu ni bilo tako lepo kakor
danes--Odhajal je z žarečim obrazom, s
plamtečimi očmi, kakor bi bil ravnokar prišel iz raia- bil ie v l&ju, in tam v tem miu cvete jablana, in tam |e bila lepa Eva, ne, ne Eva, tam biva angel, najlepši, kar jih ie ustvaril Bog,
* • • •
Štefana se je vrnila v ..gostilniško sobo, kjer je začela pospravljati žlice in kozarce; tedaj (e mati stopila na prag in je hotela neka; brati na resnih, vase vtopljenih potezah Šte-laninega obraza. Stopila ie b hčerki, z mater-nimi očmi je skrbno motrila njen obraz in ji je
rekla s prikritim veseljem, za katero ne more kaj: »Štefka, Krištofek je rekel, da te je stotnik poljubil, je-li to res?«
»Res,« je mirno odvrnila Štefana, »mamica, glej, na tem-le kamenitem vrču je pa
odkrušen rob« je opomnila; »so pa 2e ljudje 2 njim razbijali po mizi. — Res, ta nesramni človek,« je rekla in je uprla v mater svoje nedolžne otroške oči, »si je dovolil to šalo, toda pošteno sem mu povedala, da se to ne spoaobi, pa kaj se koče, je pač krivoverec.«
»Pa je tudi visok in plemenit gospod,« je skoraj proseče čipetala mati; nato je položila svojo od dela težko roko Štefani na ramo in je rekla:
^Štefka, če te gospod tako rad vidi in ti je tako dober, bi bila to lahko za nas sreča, moj Bog, kaka sreča .... potem to ni bilo nespodobno. da te je poljubil; saj je tudi tvoj rajni oče meni dal poljub, ko sva zaplesrJa prvič valček na vrtu ...«
Tedaj se ;e Štefana na glas zasmejala: ->Jei, mamica, kaj pa vendar misliš? —* Seveda, rada verjamem, da te ie oče imel rad in da ti je dal iz ljubezni poljub,« ie rekla materi, ki so ji silile solze iz oči, ln ji je gladila lice, »prav rada verjamem. Toda kai misliš o stotniku. Brez sramu je; vrlitega ima tako že nevesto, p a je pozabil na tok kar se spodobi.«1 »Da ima nevesto?« ie bndko varana rekla mati. Zvezda sreče, ki se je tako čudovito za-bliščala pi'ed njo, je zopet ugasnila ,.. Gostov, ni več v hišo, zaslužek je slab, nevarnost je tu da jo zopet postavijo na cesto, oj, pa prida štajerski stotnik in poljubi njeno dete, ta ponosni, pogumni stotnik, ki v Štajru več velja' kakor sam njegov oče, ki more storiti, kar se mu poljubi in se ne boji nikogar, tudi sodnika ne.
Toda nič ni, prazne sanje. Rojeni smo pod nesrečno zvezdo OjJ Že je gledala svoje dete v zlati kočiji, z zlato krono na glavi. Kako je bila vesela, ko je stotnik tako dolgo govoril s štefano tam na pragu... Pa ima že nevestol __________ (Dalje.)
Trpite na revmatizmu in glhtičnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim flui-dom je takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 27 K.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zo-
Ser kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. elodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Engen V, Feller, Stublca donja« Elza trg št. 16, Hrvatska._E
Cementne cevi, streSnik, 11 grobne oklepe, stopnice iz f | umetnega kamna i. t. d. • •
nudi F. Danila & drug, Ljubljana, Karlovska c.8L
Trgovski učenec
kt ima veselje do trgovine sc spremne pri tvrdkl MARTIN PLUT, Črnomelj, Belokrnjlna,
"Vabilo
na
redni občni zbor
Kaiisiinsasgi drniics o St Jerneju,
reglstrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. svečana ob 3. uri po-poldne v dvorani Društvenega doma.
Dnevni red:
1.	Čltanje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Potrienjo računskega zaključka za 1.1919,
B, Volitev linčelstva
6.	Volitev nadzorstva
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor valcd prcmalega števila zadružn'kov ne Mi sklepčen, vrSi sc pol ure ka?TO:o nrt t*f°Tr> mestu drug občni žbor.
llažtekSiBP.
5»
A It » AIU smofe prosti specialni UII1 U S11 asfaltni strešni papir
dobavlja
n . n_..M akc.j»ka družba ia ailalt In flHSpnaitOn kemično tehnično industrijo
Dunaj IX. Llechtenstelnstrasse 20.
Tovarni i Ounal-Brno,	»327
miši - podgane sleniu-sCurkl
Io via golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus. in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim 7 K, za podgane in miši 7 K, za ščurke 8 K, posebno močna tinktura ra ttenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesom 6 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 4 in 8 K, mazilo 'za uši pri živini 4 in 8 K, prašek za uSi v obleki in
J" »erilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-onjadi (unič. rasti.) 6 K, praiek proti mravljam 6 K. Poiilja po povzetju Zavod za ekiport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB I.,
Manu/aklurna io modna trgovina
IVANKA PRAPROTNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
priporoča veliko izbiro raznovrstnega blaga za vožka .'n žen-ke obleke, svile in volnenega, kontenine, cvllha, odeje, nogavice, robce in raznega perila Najboljše vrste snkanec. Kdor hoče dobro blago in poceni kupiti, naj so obrne na to domaČo tvrdko! Vzrorcl se ne razpošiljajo |
Imate bolečine7 V lieu? V celem telesu? Vas muči glavobol T Trganje po u-dih 7 Trpite na reumatlzmu Io glbtu? Ste se prebiadl-117 Na morete spati 7 Niti delati 7 Ste nervozni In preveč občutljiv za mrzli zrak?
Poizkusite vendar Fellerjev pravi Ktzalluld! Čuditi se bodete! Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostl! Rešeni sto bolečin in hvalite Fellerjev F.lzafluld kot dobrega prijatelja v hudih dneh. G dvojnatth ali 2 veliki specijalnl steklenici , ,,	27 K. Zagorski sok proti
kaflju ln [ rinim bolečinam, 1 steklenica 5 K.
Vaš že.odcc nI v redu? Trpite na počasni prebavi? S abem apeUtu? Rabite ml.'o, zanesljivo odvajajoče sredstvo ?
pj, kaio bodete zadovoljni, ako samo polz-kutite Ielierjeve prave Elza-krogljice! Te so res dobro: ti Skatljic 12 K. Želodec okrepču-iveds,k? ^nktura, 1 velika steklenica 12 K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 30 K.
Lahko .še naročite! Fellerjev lillza-mrčesnl pra-fiek, 1 vel. škat-11 a 3 K. Zobne kapljice, steklenica 3 K—v. Očesne kapljice 3 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino ln srbečico, lou-
,30	Irancovka v steklenicah po
6 K in 16 K. Omot ln poStnlua posebej, a nai-cenejel Eugsn T, Feller, lekarnar, 4table« donja, Elzatrg it. i«, Hrvatska.
Primešaj krmi Mastin
enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanjukrmo ko se uj orabljajonadomestilna sredstva :a urrnt-la pa se primeJa dvakrat na tc-Jen. Pra-ck Mastin, dietetično sredstvo, za živino, jo dobU na;vi3je kolajne na razstavno v Londcnu, Parizu v Rimu in na Duna u. Tisoči gospodar. ?v hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praSka Mastin zalo-stu^e sa 6 me<ccev za enega prašička ali vola.
' Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah na dobi, potem ga naročite po pošti '> zavojev Mastina 20-50 požtrine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(oaftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, carje, lISaj, srbečico, kožne bolezni, izpuSčaje, Ne smrdi, nemaže perilo. 1 lonček6 kron. Po poJti kron 0 50 v.
Lekarna Trnkoczy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rolovia.
k večjemu gospodinjstvu HUllaaiCa ua deželi se takoj sprejme. Ponudbe pod »Kuharica 532" upravo.
Cenjen,m starim in novim odjemalcem uljudno naz.nan;am, da sem ravnokar dobita veliko izbiro
volnenega Mi cvla io druzega monulokturaego Ha 00, dalje nogavic, sukaoca Kraval.
Malo m aH vilo i^sss^
Slovenije kupim ali 7.-.raeajam zanjo svojo uaob 110 hišo z osmimi sobami in vrtičem v Vi5nj[
ijori. Ugodna žolorniika zveza z I-jubljano Pismene ponudbe z označeno ceno ca našlo« P. Višujnn pošta Višnja gori.
okov, irasiflv, smrekov iti
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cel« gozdne ] arcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna le:-n !i izdelkov in uj o^nji-nega pohišln I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku, Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarna da 9tavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača.
CgheHnš vosek
suhe satine ln odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska c, '.»0. Sj< Slška
Uzorcl se ne poSiljajo zaradi prehitrega menjavanja druzega blaga.
S spoštovanjem se priporoča
Marifa Rogelj, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 38.
je otvoril, po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in inozemskih bolnicah, zdravniško prakso in ordtnira ra
ktrurgične in tploSne bolezni
Ljubljana, Dvorni trg St 1 (nasproti Narodne kavarne od 10 do 12 fa od 3 do I.
Pozor I
Lesni producenti In posredovalci z dežele. Ponudite trame od 3 8 do 9/11 od 4 Jn naprej. Ponudbe pod »Stavbeno podjetje" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
najbolj trpežno vrste ee dobi prt tvrdki
3uaa Je8a£in, Lja&ijana
Emonska cesta 2. t<93
UUDSKd POSOJILNICA
▼ LJubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št, 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°|o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je »mela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog jn nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
r
Izdaja konzorcij »Domoljuba«. II*
Odjovorai urednik Anton Šolnik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tlskaros.