XXVI. — številka 26 l^novlteljl: ob«, konference SZDL |J*in,ce. Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^Tril« _ Izdaja CPGorenjski tisk J*°J- Glavni urednik Anton Miklavčlč zgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 4. 4. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltmi nI k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah In sobotah. ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 4. STRAN: Težave zobozdravstva na Gorenjskem Peko nagrajen v Beogradu Na beograjskem izložbenem salonu Noviteta je dobila tržl-ška tovarna Peko dve pomembni nagradi in diplomi. Prvo nagrado in diplomo je prejela tržiška tovarna za kolekcijo ženskih sandal Tatjana, drugo nagrado in diplomo pa za kolekcijo otroške visoke obutve jesen-zima 1973/74. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz urednic modnih rubrik časopisov Večernije novosti, Expres politika, Politika, Praktična žena in Ekonomska propaganda. -jk 14. STRAN: Neznanec ji je vzel 21.354 dinarjev a^STRAN: Prireditvi obetajo lepo prihodnost špeceriua ©O©© S V soboto dopoldne je podpredsednik kranjske občinske skupščine Franc Sif kovic odprl XII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem, na katerem se predstavlja okrog 90 razstav« ljavcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije. Na otvoritvi je bil tudi generalni konzul republike Avstrija v Ljubljani gospod Heinrich Riesenfeld, Id je po otvoritvi v spremstvu Franca šifkoviča in direktorja sejma Alojza Okorna obšel razstavne prostore. Posebej so ga zanimali izdelki avstrijskih razstavljavcev. Na fotografiji od leve proti desni: gospod Heinrich Riesenfeld, Alojz Okorn in Franc ftHV kovic, (jk) — Foto: F. Perdan OBVESTILO Obveščamo vse prebivalce na območju Naselij Godešič, Lipica, Suha, da bo daljnovod HOkV (35 kV) Godešič— Škof ja Loka od 6. IV. 1973 dalje pod Napetostjo in je vsako približevanje ali dotikanje naprav smrtno nevarno. ripraa^rllal© združitev Kranj, 3. aprila — Dopoldne je bila skupna seja razširjenih delavskih svetov podjetij Central, Jelen in Vino Kranj, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij iz omenjenih podjetij. Na seji so razpravljali o predlagani združitvi omenjenih treh de- lovnih organizacij v enotno podjetje, člani vseh treh delavskih svetov so se strinjali s predlagano združitvijo, menili pa so, naj posebna komisija najkasneje do konca maja, ko bo referendum, preuči bodočo organizacijsko obliko ter pripravi potrebno gradivo za razprave v kolektivih. če bo prišlo do združitve, bo novo podjetje imelo predvsem dve dejavnosti: gostinstvo in trgovino. Do predloga za združitev pa je prišlo, ker bi novo podjetje ekonomsko lažje uresničilo nekatere programe na tem področju. A. ž. XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. Na zadnji seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine so po sprejetju občinskega proračuna, programu komunalnih del in nekaterih odlokih sklenili, da bodo v prihodnje po razpravi sveta govorili tudi o odloku o komunalnem redu na Jesenicah in ga v sodelovanju s pristojnimi službami tudi uresničevali, storilce pa strožje kaznovali. 0 Na sobotni letni konferenci turističnega društva so govorili o SVOJem delu in nalogah v prihodnje ter podelili priznanja »Lepe, rože« posameznikom in poklicni gasilski četi Železarne, ki ima že nekaj let izredno lepo urejeno okolico doma. © V ponedeljek, 2. aprila, je bila seja predsedstva občinske* konference ZMS Jesenice, na kateri so razpravljali o programu meseca mladosti; v torek, 3.aprila, je bila seja kulturne skupnosti, na kateri so govorili o proračunu; za četrtek, 5. aprila, pa so pri občinski konferenci SZDL sklicali posvet o delu in problemih invaiidov, ki so na Jesenicah združeni v dveh društvih. D. S. Dopoldne je bila v prostorih občinske skupščine skupna seja strokovnega odbora za obrt in strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici. Na dnevnem redu je bila razprava o osnutku zakona o osebnem delu z zasebnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih. fj) Minuli petek dopoldne je občinska konferenca zve/e mkuLt ic organizirala šesto srečanje članov aktiva mladih kmetovalcev. Govorili so o ustavnih dopolnilih v kmetijstvu in o nadaljnjem razvoju agroživjlskega področja v občini in na Gorenjskem. — Popoldne pa se je pri občinski konferenci zveze mladine sestala komisija za teren in razpravljala o dejavnosti klubov ter o ustanavljanju novih aktivov na terenu. A. Ž. radovijica V ponedeljek popoldne se je v sejni dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu sestal aktiv komunistov športnikov iz radovljiške občine. To je bil ustanovni sestanek aktiva, na katerem so izvolili vodstvo aktiva in sekretarja. Razpravljali so tudi o problemih telesne kulture v občini. 4| Radovljica, 3. aprila — Popoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o nekaterih predlogih za bodočo organiziranost sindikatov in zveze sindikatov. 0 Pri občinski skupščini se bo danes popoldne sestal sklad skupnih rezerv in razpravljal o predlogih finančnega OZ. -rta sklada za letos. — Julri popoldne bo seja sveta za blagovni piomet in turizem in sveta za industrijo hi obrt. Člani svetov bodo razpravljali o osnutku zakona o osebnem de'u z zasebnimi sredstvi. — Danes popoldne pa se bo sestala tudi komisija za prometno vzgojo. Pogovorili se bodo o zadnjih pripravah na tekmovanje Kaj veš o prometu. A. Ž. škofja loKa Pretekli ponedeljek je bila v Škof ji Loki 13. seja komiteja občinske konference ZK, na kateri so navzoči ugotavljali, kako se izvajajo sklepi prejšnjih treh sej, sprejeli program izobraževanja članov škofjeloške organizacije ZK v sezoni 1973/74, pretresli dosedanje izvajanje samoupravnih sporazumov v komuni ter prek poročila dr. Branka Berčiča preučili uresničevanje začrtane kulturne politike oziroma dejavnost kulturne skupnosti Skofja Loka. Leta obstaja slabi dve leti Li je doslej uspešno programirala, usklajevala in financirala različne ustanove v občini. Zlasti intenzivno je podprla prizadevanja Muzeja, spomeniškega varstva in arhiva, manj pa dejavnosti, ki pomagajo prosvctljevati najširše plasti občanov. Vendar so njeni predstavniki vseeno posvetili veliko pozornosti utrjevanju mreže knjižnic v občini ter spodbujali amatersko igralsko aktivnost po posameznih območjih. V prihodnje bo treba, kot ugotavljajo odgovorni, še naprej pospeševali razvoj muzeja in muzejskega društva, knjižničarstva (knjiga je pač najboljši pripomoček za širjenje splošnega obzorja prebivalcev) ter amaterske kulturne dejavnosti. Vendar komunisti poudarjajo, da mora biti to stalna naloga vseh napredno usmerjenih ljudi, ne le kulturne skupnosti. Člani ZK so v omenjenih prizadevanjih preslabo udeleženi, zato bi morali aktivi in organizacije navezati tesnejše stike s sosednjimi kulturnimi ustanovami. (-Ig) 43 novih članov V radovljiški občini so v prvih treh letošnjih mesecih povečali število članov zveze komunistov. V večjih delovnih organizacijah so sprejeli 43 novih članov. Med novimi člani je največ mladih. Ta in prihodnji mesec bodo v različnih delovnih organizacija^ sprejeli še več novih članov Na zboru mladine na Planici je govoril predsednik obč. konf. ZMS Kranj Boris Baudek. OBVESTILO 6. maja 1973 bo v Vidmu ob Ščavnici proslava obletnic kmečkih uporov. S prispevki članov Zveze komunistične mladine, društev kmečkih fantov in deklet, Njive in Brazde so v tem kraju že pred drugo svetovno vojno zgradili Gubčev dom in ga odprli ob udeležbi delegacij iz vseh krajev Slovenije 30. julija 1939. Podobno množično srečanje naj bi bilo v Vidmu ob Ščavnici tudi 6. maja letos, zalo prosimo, da se podpisniku prijavijo čimprej tisti, ki so pripravljeni organizirali v svojem kraju udeležence za to srečanje in skupno proslavo obletnic kmečkih uporov. Odbor za proslavo obletnic kmečkih uporov Gornja Radgona ladina V nedeljo, 1. aprila, so se končale obsežne prireditve ob prazniku krajevnih skupnosti Bitnje, Žabnica in Sv. Duh — nekdanje občine Žabnice. Leta je bila za svoj praznik prevzela vsakoletno počastitev spomina na zgodovinski dogodek na Rovtu pri Tlanici, ko je tam v neenakem boju s sovražnikom 27. marca 1942. leta med skupino borcev padel tudi organizator oboroženega upora na Gorenjskem narodni heroj Stane Žagar. Po uspelih športnih, kulturnih in družabnih prireditvah, ki so se vrstile 10 dni, sta sledili dve sklepni prireditvi — zbor mladine na Planici v soboto, 31. marca, ter pohod po Rovtu v nedeljo, 1. aprila. Na zboru, ki se ga je udeležilo kakih 2000 mladincev iz kranjske in škofjeloške strani, mnogi predstavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij, med temi tudi edini še živeči iz omenjene zgodovinske bitke Stane Ker-snik-Jelovčan, je govoril pred- 8, aprila ob 10. uri konferenca odbora kokrškega odreda Odbor kokrškega odreda, ki ima svoj domicil v Tržiču, sklicuje za nedeljo, 8. aprila, razširjeno konferenco, ki bo ob 10. uri v dvorani paviljona NOB v Tržiču. Dosedanji odbor kokrškega odreda je že doslej izpeljal več akcij, pripravlja pa tudi kroniko odreda. Da bi bilo delovanje kokrškega odreda trajno ter organizirano po vsem območju, kjer je deloval, in v želji, da bi čim uspešneje razvijal tradicije in pridobitve NOB, je odbor pripravil vrsto predlogov za delo v prihodnjih letih. Odbor je pripravil tudi osnutek statuta, ki naj bi prispeval k smotrnejšemu in bolj povezanemu delovanju nekdanjih borcev in sedanjega mladega rodu. Na konferenco vabimo nekdanje borce kokr|£ega odreda in vse druge borce, ki so delovali na levem bregu Save. Ker vsem tovarišem in tovarišicam ne moremo pošiljati osebnih vabil, naj to obvestilo velja kot vabilo. Odbor kokrškega odreda sednik občinske konfere0 ZMS Kranj Boris Bau^' Kulturni program je Wc' ^ mladina Oš Lucijana Se«8 iz Stražišča. Pohoda po poteh Rovt" jajc udeležilo 165 članov & dinskih aktivov, taborni* f,g vojakov iz Kranja in Loke, pionirjev ter PatI^0jv družbenih organizacij i'1 $ cev. Dobro označena P0..^ skupni dolžini za dobre 5,^ ure je vodila mimo zgodo ^ skih in partizanskih kraje , petimi kontrolnimi .-J Med orientacijsko-takličJ,lL zahtevami je bilo tudi st,ec| porast oseb v rednem dednem razmerju, katerih *tevil0 je lani doseglo 506.000 obcanov (leta 1971 — 484.000). "Paket ukrepov« potemta-*err» ni šel mimo brez pozivnih posledic. Kot smo zve- deli, je do novega leta 1973 večina slovenskih podjetij prebrodila krizo in nekako premagala nelikvidnost. Zagate so se rešili celo tradicionalno »bolehni« orjaki kakršen je, denimo, železarna Jesenice. Delno velja to pripisati kupcem, ki so končno začeli poravnavati račune, delno pa drugim virom financ. Žal SDK ugotavlja, da 70 odstotkov »drugih virov« lahko označimo za nekvalitetne, saj jih tvorijo kratkoročna posojila bank in poslovnih partnerjev. Samo 30 odstotkov je lastnih sredstev in dolgoročnih kreditov, ki zagotavljajo uspeh. Kar se tiče izgub, so slednje leta 1972 znašale 451 milijonov din, torej 210 odstot- kov več kakor dvanajst mesecev poprej. Toda navedena vsota ni realni podatek stanja, kajti 390 milijonov primanjkljaja odpade na elektrogospodarstvo in Jugoslovanske železnice, ki sodijo pod pristojnost federacije, je poudaril Andrej Levičnik. Bolj spodbudni so podatki o poslovnih skladih, kjer je lani tičalo 4,5 milijarde novih din. A omenjeno maso denarja obremenjujejo krediti v znesku 2,5 milijarde in prispevki v fond nerazvitih pokrajin, tako da za investicije ostaja razmeroma malo. Poglavitni vir slednjih bo tudi poslej amortizacija. © In kako je na Gorenjskem? • Nobeno podjetje ni zaklju- • čilo leta z izgubo. Odpisi • dolgov so malenkostni, ži- • ro račune pa ima blokira- • ne le peterica gospodarskih • organizacij. Več kolektivom • sicer primanjkuje obratnih • sredstev, vendar ga ni, ki • bi ne bilo kreditno sposob-© no. Do pred dnevi so vsi • zaposleni dobivali polne • plače, s L aprilom pa je • 90 odstotne OD delil edino- • Ie Gorenjski sejem. I. G. Zaradi hladne valjarne malenkostna premestitev ceste Prebivalci Koroške Bele pri Jesenicah, posebno tisti, ki prebivajo ali si grade nove stanovanjske hiše ob cesti proti Potokom, so tudi na zadnjem zboru volivcev hoteli Povečali proizvodnjo za 3,2 odstotka V tovarni barv in lakov Color Medvode so uspešno startali v proizvodnji. V prvih dveh mesecih so povečali proizvodnjo za 5,3 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Večja je tudi realizacija, saj so prodali za skoraj 30 milijonov dinarjev premaznih sredstev. -fr vedeti, kje bo pravzaprav stala nova hladna valjarna, ki jo bo v prihodnjih letih gradila Železarna Jesenice. Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine je direktor Železarne mag. inž. Peter Kune podal krajšo informacijo o gradnji oziroma lokaciji valjarne in zagotovil, da bodo ob dokončno izdelanem načrtu prebivalce tudi obvestili. Nova hladna valjarna bo zahtevala v svoji drugi fazi izgradnje malenkostno prestavitev ceste na Beli. Prav tako bodo prestavili tudi sedanji most. Odveč je tudi bojazen, da bi zaradi gradnje prišlo do prevelikega prahu, ker bodo v Železarni poskrbeli za ustrezne rešitve. Prav tako pa bodo do leta 1976 lastniki belškega polja svoje njive lahko še vedno obdelovali. D. S. Pričujočo fotografijo smo posneli ob cesti v Poljansko dolino, kjer ekipa monterjev podjetja Elektro Kranj pregleduje meter za metrom dragocenega bakrenega »ožilja«. Možje spretno napenjajo povešene žice ter jih, če je potrebno, zamenjuj"jo z novimi. Obenem utrjujejo nosilne drogove, prek katerih bodo do Gorenje vasi in Žirov v kratkem speljali debel večV smerni kabel, odporen proti vsem vremenskim nevšečnos' 'm. »Dolincem« sc torej obetajo svetlejši časi z mnogo redkejšimi izpadi električnega toka. (-ig) — Foto: F. Perdan Jubilej ETE ETA — živilska industrija Kamnik slavi lotos 50-lolnico. Častitljivi jubilej bodo slavili junija lotos, ko bodo izročili namenu novo skladišče, 'ki ga gradijo ob tovarni. V Živilski industriji Kamnik je zaposlenih 200 de.lav-cov, predvsem žensk. Tovarna ima dva obrata: v Kamniku in Mengšu. Maja lani so ukinili proizvodnjo kvasa v Mengšu. Ta obrat zdaj preurejajo za proizvodnjo vloženih ipovrtnin, predvsem za predelavo korenčnic (rdeče pese, korenja in zelene). Eta jc največja tovarna gorčice v Jugoslaviji. Z bivšo Žargijevo obrtniško dejavnostjo jih veže le tradicija, sicer pa so pred desetimi leti zgradili nove tovarniške prostore pod zdravstvenim domom. J. V. Več piščancev Letos bodo v kamniški občini preusmerili še 15 kmetij, tako da bo v občini skupno 70 preusmerjenih kmetij. Zasebni kmetovalci bodo letos s pomočjo kreditov zgradili 14 novih hlevov za govedo, 15 jih jc že v gradnji in bodo predvidoma končani že letos. Predvidevajo, da bodo zgradili še 8 silosov, tako da jih bo v občini že 40. Napredek bo tudi pri vzroji piščancev. Letos bodo zgradili dva hleva za vzrejo 7500 piščancev, dva po 10.000 piščancev pa bodo zasebni kmetovalci začeli graditi letos in končali drugo leto. J. V. NAGRADE KUPCEM J^0rM Kranj od 10. aprila do 30. junija 1973 Brez dobre organiziranosti ne bo uspehov Na posvetovanju v Tržiču so poudarili, da telesna kultura ne dobiva tako malo denarja, vendar se troši večkrat nenačrtno in neorganizirano, kar zmanjšuje učinkovitost To jc bilo eno od stališč četrtkovega posvetovanja o telesni kulturi v republiki in občini, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL Tržič. Udeleženci četrtkovolJ **-»dl i? razPravljali o predlogu Več ° aavkin občanov, še ^ Pa o komunalnih težavah jja k°munalnem programu, đel Sam Pretu°S komunalnih ' občine sicer ni bilo teht-Vej. Pripomb, bilo pa je zato Va . ° bolj lokalistično obar-Pfoh! Prišlekov, lokalnih saiti nov' ki so vcasm za ^ae prebivalec zelo pereči k-2at° nujno zahtevajo nji- UVe rešitve. gotovo je zanimivo laie obcane od Rateč Ulj, R°din in kako se bodo ailJe tudi uresničevale. ^TECE IN KR/^JSKA GGRA tt^a, grathijo vodovoda v Ra-&oi'i! bu Podjetje Vodovod kr..- a'° primerno rešitev s 0 levno skupnostjo in tudi Prar?fa2nem toku bodo raz" ^ v'Jali pi\ Hlektro Žirovni- te"i?r Poslali pojasnilo skup-Pret °!3ĆU"1C in občanom. O JtjVj, ain prostorih Ugodne sta D°do razpravljali pred-stv ki oddelka za gospodar-ga s predstavniki trgovske-^j^Pdjetja in krajevne skup- k - dir ran's^ogorci bi radi urc-•Jj spomenik NOB, dobili dvorano. O ureditvi ^^pnikov in spominskih do^ v Kranjski §ori o0" ijj^ -^oraliv razpravljati tudi jjj Si družbenopolitični orga-je' *°kacija kino dvorane pa ja 2 ustanovitvijo konzorcija *a izgradnjo kranjske go-z« določena. •°OVJE-MOJSTRANA IN HRUŠICA hte°,^c'1 na Dovjem so za-{a.yaH, naj nadaljujejo z as-i iranjem dovške ceste v ovjU' ko ne bo nepredvidenih žgrr" :jedili so, da bi morali stu ^ 0a Požgancevega mo-(jL do Belega polja maka-i^ko pot, kar pa je finalu 0 nt-"s P rc joml j ivo, ker 5lleva velika sredstva. Precej -'i del trase od Požgan-va e§a mostu navzdol je Sa-jj^ *e odplavila, razen tega wJe težko urediti dvojno J>0/'arije s cesto prvega reda. j)0tPPuščeni železniški progi Ces, a trasa prihodiTJe avto W e m 1° zaradi tega že do-eri rezervat/ VMc ,sto.vitev prometnih znakov Post- ■^slian' so oPozoriii na j»r- tuvitev prometnih znakov Ufp-^ieepu ceste v Radovno, **gr V Save na Boru lcr na visov^n-° dostopne ceste na logorsko kmetijo. hj^a Hrušici bi radi uredili Driq°urnik Dobršnik, vendar d0 Podjetju za urejanje hu-Har.lnikov letos nimajo de-j^2Ja za dokončno ureditev, tiej n tega pa so najnujnejša a tu že opravili. JANINA POD GOLICO ^ IN JESENICE t0j. Janini pod Golico bi ho-Asfaltirano cesto prav do nice, vendar se bodo mo- rali zadovoljiti z gradnjo te ceste v etapah. Razen tega bi radi urejeno kanalizacijo v Prihodih, vendar za to ne bo do 1976. leta sredstev. Na Plavžu so menili, da bi morali zgraditi primeren dom za mladino, čimprej dograditi Splošno bolnico in urediti otroško varstvo. Za prebivalce Zg. Plavža v naslednjih treh letih cesta še ne bo asfaltirana, Murovo cesto bodo le asfaltirali in ne tudi razširili. Volivce na Savi najbolj tare pravočasno odvažanje smeti, v Podmežaklji pa bi radi asfalt na Medvedovo cesto. JAVORNIK, BLEJSKA DOBRAVA IN ŽIROVNICA Na Javorniku žal še ne bo možno asfaltirali Svctinove ceste, na Blejski Dobravi ne ceste skozi Lipce. V Vrbi bo- do po letošnjem programu komunalnih del asfaltirali pot skozi naselje od Prešernove hiše proti Flisu, ne bodo pa asfaltirali obvozne poti ob železniški progi. Prav tako mora cesto v novo naselje v Mostah urediti krajevna skupnost, za boljše vzdrževanje ceste Žirovnica — Begunje .se bodo pogovarjali s Cestnim podjetjem, kajti rc. konstrukcija te ceste ni predvidena v srednjeročnem planu Republiške skupnosti za ceste. Most v Piškovcih bodo začeli obnavljati takoj, ko bodo dosegli sporazum p sofinansiranju z občino Radovljica. V tem planskem obdobju pa bodo izdelali program telefonskega omrežja za Žirovnico in za vse kraje, v jeseniški občini, ki še nimajo telefonske povezave. D. S. Podružnica telesnih invalidov v Radovljici Želijo si boljše sodelovanje Dve leti bo, odkar je bila v okviru medobčinskega društva telesnih invalidov na Gorenjskent ustanovljena podružnica telesnih invalidov v Radovljici. Po začetnih težavah, ko so skušali ugotoviti, koliko invalidov je v občini, je sredi minulega leta delo v podružnici zaživelo. Danes ima podružnica 140 članov, ocenjujejo pa, da je v občini okrog 280 invalidov, ki so zaposleni v različnih delovnih organizacijah, okrog 30 pa je nezaposlenih. Ze sredi minulega leta si je vodstvo podružnice med osnovne naloge zadalo navezovanje stikov z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni njihovi člani. Čeprav se prvi koraki že kažejo, trenutno še niso najbolj zadovoljni. Ugotavljajo namreč, da v nekaterih delovnih organizacijah v občini še vedno kažejo premalo razumevanja za težave, s katerimi se srečujejo invalidi. Zato ni čudno, da je moralo vodstvo podružnice že velikokrat posredovati v delovnih organizacijah glede nadomestil osebnega dohodka za invalide in glede premeščanja le-teh na neustrezna delovna mesta. V podružnici telesnih invalidov v Radovljici menijo, da bi v prihodnje tako delovne kot družbenopolilične organizacije morale pokazati več razumevanja za njihovo problematiko. Njihov program, IK— MOPED TOEVlOS AOS 3 prestave, 49 cm3, brez izpita Z&CIZT.50 VELIKA IZBIRA MOPEDOV IN KOLES ROG HLADSLME SKRINUE! LTH 200 I. II. a 2896. 3801, i. a ^B9&Ur 3752.50 ROMIVAL.NE OMARICE 701.- TRA«JNO GOREČI ŠTEDILNIKI kOrrersbusch 2199« VELIKA IZBIRA POHIŠTVA, GOSPODINJSKIH STROJEV, OKEN, VRAT, ODEJ IN PREPROG, PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO ITD. KREDIT DO 15;000 din, BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. J Veletrgovina ŽIVILA Kranj objavlja prosto delovno mesto investicijskega referenta Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba grad bene smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj se prijavijo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina živila Kranj, Cesta JLA 6. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri ALMIRI alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. poslovodkinje boutique trgovine 2. prodajalke — aranžerke 3. knjigovodje prodajalne 4. komisionarja v skladišču gotovih izdelkov Poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati izpolnjevati še: pod L: V K trgovska delavka, praksa kot poslovod- kinja zaželena; pod 2.: KV trgovska delavka, smisel za afanžerska dela; pod 3.: dokončana ekonomska srednja šola, sposobnost samostojnega vodenja knjigovodstva, vsaj 2-letna praksa; pod 4.: KV trgovska delavka. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Nastop dela za delovna mesta pod 1. in 2. je 1. maja, pod 3. in 4. pa je možen začetek dela takoj. Ponudbe je treba poslati do vključno 14. aprila 1973 na naslov podjetja ALMIRA Radovljica, Jalnova ul. 2. Servisno podjetje Kranj po sklepu samoupravnih organov ponovno objavlja prodajo tovornega avtomobila TAM 2000/K, 2-tonski — prekucnik, z reg. št. KR 241-99 Ogled avtomobila bo na dvorišču podjetja v Tavčarjevi ulici 45 v Kranju 6. aprila ob 16. uri. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Komisija za razpis direktorja pri tovarni prešitih odej ODEJA Škof j a Loka razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka izobrazba s 5-letno prakso od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih; 2. višja šolska izobrazba z 9-letno prakso od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih; 3. srednješolska izobrazba s 15 letno prakso od tega vsaj 8 let na vodilnih delovnih mestih. Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa in podatki o dosedanjem delu sprejema 15 dni po objavi Komisija za razpis direktorja pri tovarni prešitih odej Odeja Škofja Loka. Zaželeno je, da se zainteresirani kandidati osebno zglasijo pri predsedniku razpisne komisije, pri njem se lahko informirajo o poslovanju podjetja. Vse imetnike stanovanjske pravice stanovanj in etažne lastnike stanovanj, v stanovanjskih zgradbah, s katerimi gospodari Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj t 'C obveščamo — Na podlagi Zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS št. 50/72) in Odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 4/73), bodo popisovalci ugotavljali novo vrednost stanovanj. — Vrednost bo ugotovljena po določilih odloka, ob uporabi posebnega priročnika ia ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, po metodi točkovanja. Priročnik in zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanj, je objavljen v časopisu »Stanovanje« št. 5/73, ki smo ga imetnikom stanovanjske pravice dostavili. — Osebe, ki bodo popisovale stanovanja, bodo imele posebna pooblastila Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, da so pooblaščene popisovati stanovanja. . Imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki so glede na določilo 11. člena Odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj., dolžni omogočiti osebam, »* ugotavljajo vrednost stanovanj in poslovnih prostorov, vstop v stanovanje. — Vrednost stanovanja bo ugotovljena po polni vrednosti stanovanja, ne glede kdo je bil investitor posamezne opreme stanovanja in po vrednosti, ki služi za določita stanarine. — Popisovalec bo v rubriko »pripombe« zapisal kje je imetnik stanovanjske pravice, oseba, kiji je bilo stanovanje z odločbo dodeljeno, zaposlen. — Imetnik stanovanjske pravice zapisnik podpiše. V primeru, da bi kdo odklonil podpis, bo popisovalec to zapisal v zapisnik. — Ko bo kasneje, na podlagi ugotovljene vrednosti stanovanja, določena višina stanarine, bo imel imetnik stanovanjske pravice možnost v nepravdnem postopku zahtevati od sodišča, da določi stanarino, če bi ugotovil, da je bila stanarina nepravilno določena. — Popisovalci so dolžni ugotavljati vrednost na podlagi zgoraj omenjenega odloka« katerega sestavni del je tudi priročnik za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš i'1 Stanovanj po metodi točkovanja. »S popisom bomo pričeli dno 5/4-1973. Popisovalci bodo popisovali v popoldanskem času do 20. ure zvečer, v sobotah ves dan in ob nedeljah dopoldne. Popis mora biti zaključen do 31/5-1973. Prosimo vse imetnike stanovanjske pravice in etažne lastnike za sodelovanje in razumevanje! Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj JjpSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K R A N J A G ROM E H ANI K A Prodajamo kmetijske stroje in naprave Obiščite nas na sejmu v Kranju od 31. III. - 8. IV. 1973 Topovi za Cordobo gffcj«; Paul Wendkos George Peppard, Raf Vallone, Giovanna tla so Prehodu iz prvega v drugo desetletje tega sto- k r J? vladi ZDA povzročale velike skrbi naj različne j-hcp,;b°iniške tolpe, ki lie ~'."""-c ivipe, «-» so pod krinko mehiške revo-^ ljuY^'ra'c "a ameriško ozemlje. Pobijale so nedoli-Po ■'' r°Pale "; uničevale obmejna naselja. Največjo l|'e8oi/,e v°dil zloglasni Cordoba. Da bi naredili konec °6 ».J!1} zločinom, so poslali delu ameriške vojske *f* še ■ fc&fti meji velike topove. Cordoba je zvedel z.a- Preden SO jih lahko uporabili proti njegovim f(lbo' ,c z drzno akcijo zaplenil itt odpeljal v %er-> s''cdi puščave, kjer je bil varen pred napadi Gen, mcfl'škc vojske. ■ ' ameriške vojske so si belili glave, kako za fc naivno llmčiti topove in ugrabiti Cordobo. Končno totyaj- ' najboljšo rešitev. V sovražnikovo gnezdo so °Nv/'/-i7"'' Prekaljene vojake, ki so nalogo uspešno '% l- Kljub izdaji lepe Mehieanke so ugrabili Cor-rtjeu Pa ie bil v vsesplošnem streljanju smrtno tf$aj„ !e šablonski, igra povprečna in ob razvlečenem "i bil 1U nas nekajkrat predrami bučen zvok, ki naj stereofonski. Gledališki klub — drugikrat WUojfM^ sredo je bilo Pre- Z otvoritve razstave Veselke šorli-Puc v galeriji Prešernove hiše zato, .ip0{ . gledališče skoraj pre-k tu!/cno- Nc vem, če mor-k je ^a >ias ne velja rek, Mjjg s"sedovo sadje vedno 1 pr j'iciar Je res, kot da ^afcf štirinajstimi dnevi J0 Tft °!nalovaievali skupi-Njče *5Pcr'men*fl'MO Sle-Pet ..yLEJ je gotovo ie fi isl lcn° in znano po svo-vriskih poteh gleda-■n sq izraza. Dvomim pa, jkq^.0°iskovalci prišli samo !*f . te8a. Dvomim > $e° j0stali hladni, ker se rj, ?.5/' videlo nd pogo-h PrU te Predstavi sledil. "ec|Qfjfri s Pivo predstavo -%lSke8a- kluba je tokrat \t op^o priznati mnofič-ftiu \f^a' Željo po razume- • W Cndar: odšli so nepo- * Z,', limiti« Milana Jesiha kreneta ty0 ° gledališko delo, pogo-Meitl skupinskim dc,om- Za a ie igra lahko popol-iasta (kot je nekdo iif^y^ru izjavil) ali pa je lastncsa jaza, podo- ,e to [e samcga sebe, kakor Sok/ *~ ^qu Le Pogovora udeležil .Jl0tnentiral Fsanci Zali . lk. Namesto Sedlbauer- &„'"a'I T * ~ °----- -------— >a fvznovič, ki je delo I Val, branil in .tudi raz- Sedlbauerja so eksperimentalno iska- morali svoj koncept. O tem pa se jc zve.'.. \o tudi, kaj njihov koncept sploh je. Nekateri med poslušalci se s takšnim konceptom niso strinjali, kar pa so nakazali le z medklici, ne pa z ugovorom. Neresen je bil tudi izbruh nekega srednješolca z ne prečiščenim besediščem, kar je šele zares ustvarilo mučno tišino. Iz odgovorov D. Jovanovi-ča, M. Jesiha in Barbare Levstik je bilo moč končno ugotoviti, da je njihovo delo še vedno v delu, da je bil tekst napisan naknadno, ko je bil režiserjev koncept narejen in da so potem igralci, skupaj z gledalci, sprotni soustvarjal ci vsake 'predstave posebej. Delo lahko apriori odklonimo ali ga sprejmemo, ]x>trcbno ga je analizirati Res pa je, da eksperiment ni »dokončno« delo. J. Pošt rak Kranjčanka Veselka Šorli-Puc razstavlja v galeriji Prešernove hiše do 24. aprila Prvih korakov mladih ustvarjalcev v razstavi jalne arene ponavadi — in prav je tako! — nc ocenjujemo z vso kritično strogostjo. Zavedamo se, da je prehod iz let študija pod mentorstvom v samostojno odkrivanje likovne problematike in v izbiranje med vsem? ponujajočimi se potmi prav svoje, lastni ustvarjalni tempiranosti najbolj primerne, težak čas dozorevanja. Zato smo toliko bolj presenečeni ob prvi samostojni razgrnitvi del Veselke šorli-Pu-cove, specialistke ALU v Ljubljani, saj nas ne preseneti samo s kvaliteto doseženih stvaritev, marveč še dosti bolj z razločno naravnanim iskanjem z zavestno usmeritvijo v razreševanje likovne problematike, ki jo tudi brez zgoraj omenjene prizancsljlvosti moremo označiti za izrazno in razvojno perspektivno, šorlije-va je že na začetku poti zožila obsežen repertoar vprašanj, ki od slikarja terjajo osebnih, izvirnih rešitev ter so spustila v likovno, raziskavo enega samega, od nekdaj »nevarnega« izraznega elementa: v reševanje diagonalne kompozicije. Diagonala pomeni namreč nemir, večno gibanje. Zagnano vzpenjanje in nič manj nevarno padanje. Kompoziciji, ki naj streže trdnosti, avtohtonosti umetnikovega sveta v danem formatu, izbrati za osnovno os diagonalo se pravi tvegati, da jo pahnemo v rotiranje, v uhajanje prek okvirov slike, ki si je umetnik z njimi ogradil svoj posebni, vsem živetim Jože Boschatz iz Metlove na Koroškem razstavila v dvorani radovljiške graščine Ko bi' Ce upoštevamo, da **Pro,gIeda"'ški klub različ- kcir je tudi nujno po-e c ^le^stave obiskovalcu pri- 0 ifo,' obiskovalca pripravil pa lalog med njimi pa je ki se tako ali WL?«ke, uk\ C,v^a'\Jl°g mea njtmi /> SiLahko takšen, da Pn*i'lLl Poslušalcu ničesar meni. te bil zadnjič pogovor >nt Razlagalen«, je bil to-Nov ena*arle vseeno bolj ' %°ren<<- Vprašanja, ki *H ^.Postavljena ustvarjal-in l'jut, so jih privedla k «o tega, da so $e moliti, zagovarjati so Likovna sekcija Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij-občine Radovljica je v dvorani radovljiške graščine organizirala razstavo slikarskih del Jožeta Boschitza iz Metlo, ve na Koroškem. Na otvoritvi 31. marca 1973 Jc s kratkim koncertnim sporedom nastopil pevski zbor Iz Podnarta. Razstava bo odprta do 8. aprila. Jože Boschitz je bil rojen 4. aprila 1951 v Metlovi na avstrijskem Koroškem. Po končani slovenski gimnaziji v CelOvcu, kjer je maturlral 1.1969, je na dunajski univerzi vpisal psihologijo, po letu dni pa se je prepisal na"aka-demijo za likovno umetnost na Dunaju, kjer obiskuje 6. semester. Svojo prvo razstavo je imel L 1969 v Celovcu. Razstavljena dela Jožeta Boschitza nam odkrivajo nadarjeno in za svojo umetniško rast zavzeto osebnost, ki v odbiranju likovnega znanja in oblikovanju lastnega rokopisa izraža na eni strani povezanost s svojo slovensko domovino (v risbi vpliv Jakopiča in Groharja), po drugi strani pa vpliv vodilnega avstrijskega slikarja zač. 20. stol. Oskarja Kokoschke, ki predstavlja vrh avstrijskega ekspresionizma. Boschitzova povezanost s Kokoschko in z drugimi začetniki modernega evropskega slikarstva So zagotovo izraz slikarjevega resnega spopada, nja z likovno problematiko, iz katere bo skušal najti svojo lastno pot. Predstavlja se nam z mo-notipijaml, gvaši, risbami in skicami. Dela nam kažejo postopno čiščenje motiva, od realističnega motiva iz narave do vse abstraktnejše obli-ke,v kateri govore na prvem mestu linija, kompozicija, barve. Najmočnejši je morda v monotipljah, v katerih je likovno najbolj izčiščen. V nasprotju z energičnimi potezam} v monotipljah in gvaših nam skice odkrivajo krhkost potez in mehkobo barv. Na sedanji stopnji svojega slikarskega razvoja se nam kaže slikar kot vztrajen iskalec abstraktne oblike preko konkretnega motiva iz narave in se na tej poti uči pri tistih mojstrih igodnjepa 20. stol., ki so ta razvoj pričeli. M. Avguštin neenak In vendar nič manj resnični svet. Taka »likovno problemska avantura«, ki si jo je usodila izbrati mlada slikarka, že na začetku, daje slutiti njeno jasno likovno mišljenje, ki se ne poskuša izražati z menjavanjem zgolj različnih motivov in pripovednih vsebin, marveč išče v njih predvsem možnosti za variacije konstantno prisotnih likovno dejavnih prvin. Vse slike Šorlijcve so prežele z mislijo na ta končni cilj — pa naj bo to ženska ali moška figura, »plavajoča v zračni diagonali«, malone enobarvno preprosti akt ali pisano tihožitje — ob vsakrinji iemi je notranja sredica likovnega presenečenja gledalčevih oči skrita v čisti likovni »neuganki«, v labilni, nikoli pomirjeni diagonali. Pa vendar — zapisali smo že zgoraj — se mora slika umiriti v formatu, se osredotočiti, pritegniti pogled gledalca na svoj najpomembnejši, izrazno najmočnejši del; skratka, slika mora prerasti v samosvoj organizem, ki mu noben kos nc uhaja prek mej v njemu tuje, neumetniško okolje. Kako to doseči, nam razkrivajo razstavljene slike šorlijeve." Kažejo nam slikarkina Iskanja v specialki, ki je v neštetih potezah s čopičem zdaj zabrisovala, zdaj popollijevala obrise teles ter predmetov, dokler ni dosegla uravnoteženosti celote. Prepustimo svojhn očem, naj v dialogu z njenimi barvami in oblikami, skozi mavrico motivnih mikavnosti, podožive tudi razodetje takih, ne na prvi pogled opaznih, trdnejših likovnih resnic, ki so jih izluščila neutrudna slikarkina iskanja. M. Tršar Sprehod po XII. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju obetajo lepo prihodnost Kmetijski sejem v Kranju je samo v nedeljo obiskalo prek 12.000 ljudi iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije V soboto so v Savskem logu v Kranju odprli XII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Na prireditvi, ki na Gorenjskem in tudi v Sloveniji skoraj nima para, se predstavlja 90 razstavljavcev iz Slovenije, Jugoslavije, razen njih pa še znane kmetijske firme iz Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije. Da je sejem že dobil veljavo, dokazuje podatek, da ga je samo v nedeljo obiskalo prek 12.000 ljudi od blizu in daleč. Prihajajo celo iz Bosne in Hercegovine in Makedonije in se zanimajo za kmetijske stroje ih opremo, ki je razstavljena na kranjskem sejmu. Tudi na sami otvoritvi jc bilo veliko ljudi iz drugih republik in zamejstva, kar dokazuje, da dobiva osrednja gorenjska sejemska prireditev veljavo in ugled ... ŠE VEČ BLAGA ZA DINARJE Med organizacijami, ki so že vsa leta zvesta sejmu, je nedvomno Kmetijska zadruga Sloga iz Kranja. Prodaja- Marjan Drinovec lcc Marjan DRINOVEC, ki ga kmetje prav dobro poznajo, je bil v ponedeljek, ko sva ga s fotoreporter jem obiskala, očitno zadovoljen. Rade volje nama je razkazal nekaj novosti »svojega« razstavnega paviljona. »Nekaj novega je vsekakor plastični hladilni bazen za mleko domače proizvodnje. Prodajamo ga za dinarje, medtem ko je agregat za zdaj še za devize, vendar upam, da ga bomo kmalu lahko prodajali za dinarje,« je pripovedoval Marjan Drinovec. »Prav tako nudimo kmetovalcem za dinarje Fiatove traktorje UTB Universal, traktorje SAME-Delfino, domače trosilce za hlevski gnoj, pu-halnike za seno, molzne stroje, trosilce za umetni gnoj itd. Vse te naprave so kot že rečeno za dinarje in rok dobave jc kratek. Enako velja tudi za motorne kosilnice re- form in za obračalnike. Imamo tudi Fergusonovc traktorje, privezovališča za živino itd. Menim, da je izbira na le tesnjeni sejmu boljša kot na lanskem. Lani na primer ni bilo ne traktorjev in ne trosilcev ...« »V nedeljo je bilo na sejmu ogromno ljudi in kupcev,« jc nadaljeval Marjan Drinovec. »Vendar opažam, da se ljudje bolj zanimajo za blago, ki ga lahko kupijo z dinarji. Menim, da bi moralo biti na takšnih sejmih vse blago za dinarje. Saj smo vendar doma. Čudno se sliši, da na primer lahko v Avstriji ali Italiji kupiš blago za dinarje, pri nas pa ne! Saj kmet ži/ine ne prodaja za devize, ampak za dinarje,« je končal Marjan Drinovec. MOLZNI STROJI Al FA-LAVAL NAJPRIMERNEJŠI Takšnega mnenja je bil Štefan KOBAL iz Vižmarij, vodja servisa za male mol/ne stroje alfa-laval, ki opravlja ta posel v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo Sloga i/. Kranja, in znan izdelovalec ldev-skih stojišč. »V nedeljo smo prodali 6 molznih strojev alfa-laval,« je pripovedoval. »Povpraševanje jc veliko, vendar teh strojev nI dovolj. Najboljši so. Zmol-zujejo naravno, mehko, kot človeška roka. Razen tega so ti stroji do kraja izpopolnjeni, praktični za pranje in čiščenje, kar je pri proizvodnji mleka pomembno. Tudi ce-dilne naprave imajo že vgrajene.« Beseda je stekla tudi o hlevskih stojiščih, ki jih izdeluje štetan Kobal. Prodaja jih v kooperaciji s Slogo, kmetje pa lahko dobe pri njem tudi napajalnike s posebnim zasunom, ki omogoča zapiranje vode brez ventila. »Hlevska stojišča sem izpopolnil in zato se kmetje zanje zanimajo. Všeč jim je, da se veriga lahko regulira zgoraj in spodaj. Na ta način se lahko do kraja izkoristi. Stojišče stane 33.850 starih din, napajalnik pa 15.600 din. S Kmetijsko zadrugo Sloga se že dogovarjam za kooperacij-sko prodajo stojišč in napajalnikov. Želim, da bi nudil kmetu vse, kar potrebuje za hlev. Razen tega pa Se strokovne nasvete. Kmetijstvu danes prav tega manjka ...« PREDPISI ZAVIRAJO RAZVOJ Na razstavnem prostoru Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja sva se pogovarjala s komercialnim direktorjem podjetja Marjanom ZUMROM in vodjo prodaje kmetijske mehanizacije Francem BOŠTARJEM. Štefan Kobal Marjan žumer »Naša enota Agromehani-ka,« sta pripovedovala, »se ukvarja s prodajo domačega kmetijskega blaga, razen tega pa zastopa domače in tuje firme ter opravlja zanje konsignacije. Agromehanika se je specializirala za prodaje male kmetijske mehanizacije, ki jo proizvajajo naši proizvajalci po licenci italijanske tovarne Pasquali, prodaja pa tudi originalne izdelke te italijanske firme. Na letošnjem sejmu prodajamo za dinarje poljske traktorje URSUS I 35 in 42 konjskih moči. Prvi stanejo 4,5 milijona starih din, drugi pa 5,5 milijona din. Ti traktorji so cenejši kot enaki domače proizvodnje, škoda, da jih dobimo le 20 na mesec. Prodali bi jih lahko dvakrat več! Zanimanje zanje je. Vendar je vprašanje, koliko teh traktorjev bomo v prihodnje dobili, saj je dobil uvoz nove davke. Prav čudno jc, da na eni strani zahtevamo podporo kmetijstvu, na drugi strani pa s takšnimi ukrepi njegov razvoj zaviramo, čeprav vemo, da domače kmetijske mehanizacije še nekaj let ne bo dovolj! Domača proizvodnja postaja zaradi težav pri menjavi denarja vedno bolj iskana in cenjena.« Žal bomo morali kmetijstvo še mehanizirati, pravijo pri Kmetijsko živilskem kombinatu, drugače na Gorenjskem ne bomo preusmerili 500 kmetij, kot načrtujemo v programih. Če doma ni dovolj strojev, jih bomo pač morali uvozili, vendar naj proi/.va-jr.ilei, kmetje, povedo kaikšne! KŽK je na sejmu dobro založen z najrazličnejšo opremo. Veliko jo je iz lastne ko-operacijske proizvodnje. Vendar blaga še vedno ni dovolj, podjetje pa kupcev nc more kreditirati tako kot bi jih želelo. Družbena pomoč na tem področju jc nujna. Kmet na primer lahko dobi pri banki za nakup mehanizacije le pičel stari milijon kredita, vsak zaposleni pa lahko več. Nič čudnega torej ni, da je v kranjski občini le še 5 odstotkov občanov zaposlenih v kmetijstvu! Na sejmu sva pokramljala tudi s kmetom Alojzom GANTARJEM in Karlom KAVČIČEM iz Žirov. Sta redna obiskovalca kranjskih kmetijskih sejmov. Kavčič je kupil pred leti na sejmu Pasquali-jev traktor, vendar je spoznal, da ga je polomil, saj je kupil premajhnega. Sedaj bi rad kupil fergusona, vendar na Kmetijski zadrugi Žiri še nc vedo, kakšni bodo bančni krediti. Vsekakor bi traktor Karel Kavčič •i ?if°' rad čim prej dobu. * c, menita, da bi bilo t'"c ^It kmetijskih izdelkov ■ rati, saj bi se lahko *jj f šele na ta način lotev' ( črt ne j še proizvodnjo 111 ^ usmeritve. Podpirat*-^« družbene regrese za sko proizvodnjo in klB* reprodukcijski mater*" Alojz Gantar MARSIKAJ BO šE T NAREDITI Za konec naj zapisi misel direktorja GoreflJ J sejma Alojza OKORN* jal je: ^ »Sejem je iz leta v leWj ši. Nič manjši ni kot ^ nI sejem v starih p«"0*, j Hala s 5500 kvadratni«^ tri jo zasedena, Pra]Lf • zunanji prostori. ^'Vji $ treba sejem izpopolni y delovati bi morale xS\{^ tijske zadruge in koi*1 $1 Mislim na živinorejske ^ I ve, razstavo konj itd« 4 bi prireditev popestrilo* bi šo privlačnejša.* » Besedilo: J. K°*JJu Fotografije: F«"c SREDA — 4. APRILA 1973 GT.AS ■* 9. STRAN i POGOVORI O STRAŽI pa še o Šroartnem, Gaštcju, Laborah, Šmarjctni gori in Gorenji Savi (26. zapis) Hotel sem žc nadaljevati z °pisi življenj starih znamenitih Strašanov in njihovih prijateljev — tako sem imol v nil^lili življenjepis enega od Prvih učiteljev v stražiškj šoli, Alojza Račića in njegovega •fedbenika Franca Rojimo-So-lovega — a bom o njunem *Mjenju in delu pisal kdaj Prihodu j ie; zato se danes lotevam, za »razvedrilo«, bolj vesele snovi — o vinogradih na pobočju Šmarje t ne gore! STARI VINOGRADI Skoro neverjetno se zdi lanasn jim i Jnren jeem.da bi pri nas kdaj uspevala jBahtna vinska trta — ob zidu "i v brajdi pač, a ne v pra-Vcm, gojenem vinogradu. Vendar zgodovinski viri dostikrat omenjajo vinske go-Wce tudj v alpskih kraijih. Vinogradi so v naših krajih bili znanj že v rimskih časih. Trto so pač južnja&ki » -jscaki Prenesli iz svojih domačih pokrajin. V naših g ivnjskih krajih P;i vinogradništvo tudj v gred-11 <'in veku in še pozneje ni b'lo tako neznano, Vemo za vinograde na Bledu, v Meng-pa' Vajesovem, na škofje-J&škem Kamniitniku in seve tudi na prisojnem pobočju Šmarjotne gore. Sicer pa so gojili vinsko trto še marsikje po Evropi, kjer danes na kaj takega še misliti ne upajo. Enologi (strokovnjaiki za vinarstvo) menijo, da so bile podnebne razmere za trto nekoč ugodnejše tudi visoko proti severu. Sploh pa je med našimi kmečkimi ljudmi na Dolenjskem in Štajerskem Še vedno živa tradicija o posebni odporni stari vrsti trte, ki je bogato rodila, a je ni bilo treba škropili, ne pred mrazom varovati. Potem pa je prišla od nokod — dol'že ladijski prevoz iz Amerike — trt na UŠ in uničila veliko večino naših vinogradov. Stara, pri nas že aklimatizirana trla, se je zdaj morala nadomestiti s tujimi sortami vinskih trt. In seve, tudi škropljenje jc bilo zdaj nujno potrebno. Le ponekod Se. je ohranila še kaka Stara trta iz prejšnjih srečnejših vinogradniških časov. Videl sem jo ob neki hiši v Gaber ju nad Stično. Imela je obilje težkih gTOZ-dov s skoro belimi jagodami zelo svuilo zelene barve. Zgodovinarji pa navajajo Se en' vzrok, zakaj so v naših krajih pričeli opuščatj vinogradništvo. V nekdanjem kmečkem in grajskem gospodarstvu jc veljalo načelo, čim več za domačo rabo potrebnih hranil pridelaj na svoji zemlji. Kajti tow;rniŠkc poti niso bile varne, tOVOrjenje vina pa jc bilo zato zamudno in drago< Ko pa so se razmere zbolljšaile in je promet po cestah -hitreje stekel, posebno pa še z izgraditvijo železnic, jc pridelovanje domače kiselkaste pijače postalo manj zanimivo. Koliiko boljša so bila laška, štajerska in dolenjska GORENJSKO VINO Zveni seveda nenavadno, a bi doma, na Gorenjskem pridelano pijačo lahko le tako imenovao:. Vino iz grozdja, kt je bolj ali manj dozorelo v naših razmeroma neugodnih vremenskih pogojih, je imelo, zaradi pomanjkanja sončne moči ob zcr'Cvi le malo sladkorja v sebi. Vina so bila sicer pitna, toda lahka in kar prei v kiselkasta, i Primož Siononič pi r vedu-je o \ i i h i v t a' 111 na Kamnitni-ku, da so v okoliških cerkvah »nekoč zvonili tudi ob enajstih ponoči, da bi se tisti, ki so zvecor pi!'j domače vino, zbudili in obrnili na drugo stran, kor bi jim sicer obilna kislina prezrla želodce. — Če pa so vino, pridelano na Kam- nit ni ku, pustili v sodovih dlje časa zoreli in starati, je nastala še tac pitna in dobra alkoholna pijača.« Sicer pa je nekoč na splošno veljalo, da jc staro vino bolj žlahtno od »mladega«. Vina \j. novejših plemenitih trtnih vrst pa so dosti hitreje godna fcs pitje, njim staranje ni toliko potrebno. Po letih, ki so sledila pojavu trtne USj v naših krajih — torej po letu 1880 — doz.ou vi na Gorenjskem le še »izabela« in razne »šmarnice«. In še to le ob hišah. Na nekdanje vinogradi- spominjajo se krajevna imena Nograd, nogi aški. Eden od vzrokov, da so se gorenjski vinogradi pričeli Opuščati, ie tudj dejstvo, da so imeli K ni 1 j išk i gospodje i>. naših krajev posesti tudi v vinorodnih dolenjskih kraijih. T;f;o so imen loški gospodarji svoje Vinograde v okolici Klevevža nad Krko. In sj od-* tod tavorili potrebno pijačo. Kako ie bilo z. vinogradi na p; iso jni s! rani Šmarje! ne gore, o tem ni dosti zapisanega. Očitno pa je bil grad Schrot-tenturn postavljen v ta sončni kraj tudi Zaradi bližn je \ i-i adniške posesti. Morda kaže celo inu- svetnice, ki je dala Šmarjctni gori ime, na vinogradniško navado, ki je zaupala rodno®! svojih t n s. e. tj Marjeti ali PO domače »Smarjeti«? Na vinorodnem Dolenjskem je voč krajev, ki se jim pravi šmarjeta. NAPITNICA ERNESTA ŽELEZNEGA ristijan Geiger, po rodu Nemec iz. Kolna ob Ro 'nu, je bil sredi prejšnjega stoletja kavarn ar v Kranju. Nekaj let je bila v njegovi lasti tudi stara Mostna hiša aM rotOVŽ. Ko je mož predeloval] spodnje prostore (kjer je sedaj stebriščna dvorana Gorenjskega muzeja), je našel kamnito ploščo z napisom v nemščini, katerega prevod v slovenščino je oskrbel pozneje profesor" Anton So-vre: Ko v tej je viteški dvorani nadvojvoda Ernest se gostil, v čuvarjev žlahtnih družbi izbrani prijazno dobre volje bil In na viteštva želje, na hrabrih bojev častno hvalo, na fevdov habsburških ime — zlatega dolenjca pil! Tako torej, že talk rat so v Kranju ob bolj imenitnih priložnostih raje pili »uvoženo« kot domače gorenjsko vino... Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje Jesenice 31. 3. do 8. 4. na Gorenjskem sejmu razstavljamo in prodajamo • gospodinjsko opremo • pohištvo • akustiko • preproge • konfekcijo • metrsko blago • posteljno konfekcijo Kuplj eno pohištvo vam dostavimo na dom in vam ga brezplačno sestavimo Vaši zahtevi bomo ugodili tudi s tem, da vam bomo, če bo potrebno, popravili konfekcijo in sešili zavese. Najugodnejše cene, sejemski popust, prodaja na potrošniški kredit in solidna postrežba Na XII. spomladanskem sejmu od 31. 3. do 8. 4. Razstava in prodaja grad benih materialov, oken, vrat, parketa in lesnih oblog. Velika izbira sanitarne keramike in keramičnih ploščic. Popust 2 -51. Prodaja za devize. Cenjeni potrošniki! Obiščite naš paviljon na spomladanskem gorenjskem sejmu od 31. marca do 8. aprila 1973 v Savskem logu Veletrgovina Živila *********..... ««)• n\ .tat*«« a«*. *•*•<) "Sa I M pav 73 KŽK Kranj TOZD KMETIJSTVO Delovišče Vrtnarija Če kupujete vrtnice, jih kupite na vrtnarijah KŽK Kranj! DcloviŠčc vrtnarija vam nudi v svojih vrtnarijah NA ZLATEM POLJU, V STRAŽIŠČU, NA PLANINI pri POKOPALIŠČU veliko izbiro vrtnic v raznih barvah po 13 dinarjev, velikocvetne čajevke za rezanje šopkov, mnogocvetne vrtnice za okrasno nasade, mini vrtnice za majhne grobove, cvetlične obrobke in grobove. Priporočamo nakup svežih nepakiranih sadik, ki aodo še to sezono bogato cvetele. Obenem vam milimo ustrezna organska in mineralna gnojila ter potrebna škropiva za vrtnice. obilo informacij za vaš oddih karavana 0 posebna turistična številka 112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din globus Najboljša udeležba doslej Sivii-/v Alpinistični odsek Planinskega društva Tržič je organiziral v nedeljo, 1. aprila, pod Sloržičem vsakoletni Kramarjev smuk, ki je po udeležbi in uspešnosti zasenčil vse dosedanje. Na 1500 metrov dolgi progi (višinska razlika je znašala 250 metrov, vratic pa jc bilo 29) se jc pomerilo kar 170 planincev in alpinistov ter 31 planink in alpinist k iz 15 slovenskih alpinističnih odsekov. Med alpinistkami je zmagala Kuinikova iz Tržča prod Prevčevo iz Mojstrane in Ja-gerjevo iz Črnuč. Pri planin-kah je bila najboljša Kramar-jeva iz Tržiča, druga je bila Smdlejeva s Koroške Bele, tretja pa Ahačičeva iz Tržiča. Pri alpinistkah je bila najboljša tržiška ekipa, prav tako pa tudi pri planinkah. Tekmovale so tudi pionirke. Prva tri mesta so pobrale Tržičanke Vagnerjeva, Šobro-va in Kodričeva. Tekmovali so tudi alpinisti, planinci in pionirji. Pri alpinistih je zmagal Kranjčan Jamnik pred Kotnikom in Koširjem, članoma Alpinističnega odseka iz Mojstrane. Ekipno so bili najboljši alpinisti iz Mojstrane, drugi so biih" Kamničani, tretji pa Kranjčani. Pri planincih je zmagal Tržičan Komac pred Mojstrčanoma Smolejem in Rabičem. Ekipno je zmagala KMETOVALCI! kvalitetne ventilatorje za prevetravanje sena in sitmntmmSmmm odlične trosilce umetnega gnojila CREINA-VICON prodaja (Z SLOGA Kranj Obiščite nas na XII. kmetijskem sejmu v Kranju Vabimo vas na obisk Savski log, Haha A Gorenjski sejem v Kranju Srečni ljudje so stranke BEATE UHSE ekipa Planinskega društva Tržič pred ekipo Koroške Bele in drugo tržiško ekipo. Med pionirji so pobrali vsa prva mesta domačini Križaj, Krav-car in Smolej ter s tem priborili tudi ekipno zmago. jk Kviz o zgodovini ia Enaintridesetega marca jc bil v dvorani kina Center mladinski kviz z naslovom Zgodovina Kranja. Tekmovanja v znanju so se udeležilo ekipe sedmih osnovnih šol iz kranjske občine, pripravila pa ga je občinska konicrenea ZMS Kranj. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine Stavkovnega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in književnosti. Za sprostitev nasto-pajočih in gledalcem v zabavo so njihovi vrstniki v vmesnih točkah zapeli in odigrali več smešnih prizorov, organizatorji so pripravili dye po-srečeoi igri za gledalce, razpoloženje pa je obvladoval ansambel Tok Lit i, ki si je s> svojim simpatičnim nastopom prav gotovo pridobil nekaj novih ljubiteljev. Boj je. bil dokaj izenačen in šele dodatna vprašanja so odločila končni vrstni red: prva, a le s točko prednosti, je bila ekipa pieddvorske osnovne šole, drugi so bili pre-šernovei, t rej i pa učenci osnovne šole Staneta Zaganja A. Božič Televizijski s na Katarini Na UHF področju, kanalu 25, jc začel delovati nov .televizijski pretvornik, ki so ga postavili na Katarini nad Zasipom. Pretvornik so postavili zaradi boljšega sprejema na Blejski Dobravi, Koroški Beli, Javorniškem Rovtu, Potokih in za območje nad progo na Jesenicah. UHF področje posreduje prvi program kot običajno VHF področje in ga lahko spremljajo tisti, ki imajo novejše sprejem niike, take, ki imajo vgrajeno UHF področje. Starejše sprejemnike jc lahko usposobiti za sprejem tega programa, če se vgradi posebna naprava in postavi UHF antena. S. Aktiv Zveze mladine \ elel y-vine Kokre v Kranju je v soboto zvečer pripravil za mlade prijetno modpo revijo. Modele konfekcijskih oddelkov v Kokri in blagovvci Globus so nosili prodajalci in prodajalke, ki so svojo mane-kensko nalogo odlično opravili, prav tako kot organizatorji prireditve. — Foto: F. Pcrdan Danica Bem razstavlja Uhse V soboto, 31. marca, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli prvo samostojno slikarsko razstavo član'ce likovne skupine Dol i k pri DPD Svoboda Tone Cufar. To je obenem že letošnja peta razstava te prizadev- ne jeseniške likovne sekcije. Dr. Danica Bem razstavija 23 slik v oljni tehniki. Do zdaj je razstavljala že na kolektivnih razstavah, samostojno pa sc predstavlja prvič. Razstava bo odprta do 11. aprila. D. S. , NE ZAMUDITE "UGODNE PRILOŽNOSTI IZREDNA PONUDIU ' PRALNI STROJI GORENJE - telit niča Rekord gratis — poleg tega pa ie izreden popust pri nakupu z gotovino 2199 h REDIT na laoaa KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE BUDERUS IN STADLER ČLENSKE CISTERNE ZA OLJE popust 3 % BETONSKI MEŠALCI LESCHA VRTNE MOTORNE KOSILNICE POLEG TEGA PA ŠE: pralni stroji Candy 3 kg, televizorji, štedilniki, hladilniki, pomivalne omarice, VSE PO SEJEMSKIH CENAH na SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU-od 31.3. do 8.4. HO PET MESECEV KREBIT BREZ OBRESTI v paviljonu blagovnice FUŽIN AR JESENICE m X P O M T Akovinotehma CELJE Očistimo Gorenjsko nemarjena - tržiška struga Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skuP* ščini občine Tržič je na zadnji seji grajal urejenost Trž'^ predvsem pa strugo in obrežje Bistrice, kjer se zbira 0*1, pa se sleka v Bistrico največ odplak navlake, razen te umazanih voda. Na seji sveta so zahtevali, da je treba Lepenki dokoo«! preprečiti -spuščanje umazane vode v Bistrico in da je tr«^ enkrat za vselej urediti celotni bistriški vodni režim, vsklju^® z obrežji. Problematičen in neurejen je tudi potok Mošcfli oziroma njegova prazna struga od nekdanje tovarne dalje, kamor se kljub pomanjkanju vode steka kanalizaciji kar povzroča smrad ter nevarnost infekcij. Prav tako ™ treba urediti iztoke v strugo Bistrice od kina do Bomba*1? predilnice in tkalnice. Iztočne kanalizacijske cevi štrlijo Obrežnih zidov in so zaradi nizke vode vidne daleč naokrog Treba jih bo vsaj za silo prikriti, dokler ta pomanjkljiv'0 ne bo v celoti in načrtno odpravljena, Člani sveta so podpja nastavitev komunalnega inšpektorja, ki bo kršilce na OSDSIL '; nje smetišče pri Kovorju in jih tam zažigajo, čeprav pl'a I tako ravnanje v dogovoru med občinsko skupščino, KoIĆM nalnim podjetjem ter krajevno skupnostjo Kovor ni hijjjjt dovoljeno. Pomanjkljiv je tudi odvoz večjih odpadkov, ki Jj{j» smelarski avto nc more sprejeti. Za odvoz, večjih odpadBJ kosov bodo morali v Tržiču preskrbeti kesone in jih postavil na primerna mesta. J. Košnjek Mladina in gore Pionirski pododsek pri Planinskem društvu Kranj prireja tudi letos svojo tradicionalno prireditev Mladina in gore. Najmlajši planinci iz osmih osnovnih šol bodo v kvizu prikazali svoje znanje iz osnovne planinske šole. Letos so si izbrali teme: Zgodovina planinstva pri Slovencih, Ne- varnosti v gorah in Plan"1' ska literatura. Med sami1"1 tekmovalnim delom bodo 'z' vedli kulturni program. Tako se žele pionirji v Kranju spomniti 80. oble i "j" OB Planinske zveze Slovenij* Vabimo vse ljubitelje gor*' da se nam pridružijo v sobe* to, 7. aprila ob 9.30 v koncertni dvorani delavskega d<* ma. M. B. Gasilska praznovanja v Tržiču Najpomembnejša bo vsekakor proslavitev 90. obletnice organiziranega gasilstva v Tržiču NOVI ARTIKLI PRI NAS ;.ć V PRODAJI: Tržiško gasilstvo je letos pred pomembnimi praznovanji in obletnicami. Industrijsko gasilsko društvo v tovarni Peko bo praznovalo 20. obletnico delovanja, gasilsko društvo v Kovorju slavi letos 50. obletnico ustanovitve, enak jubilej pa bo prihodnje Jelo slavilo tudi društvo v Križah. Letošnji nedvomno največji gasilski praznik ie proslava 90. obletnice gasilskega društva v mestu Tržič, kar je obenem tudi pomembna obletnica celotnega organiziranega gasilstva v občini. V Tržiču razmišljajo, da bi bila proslavitev te obletnice osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Okvirni program praznovanja je že sestavljen. 2. avgusta naj bi bila množična gasilska vaja, pri kateri bodo sodelovala tudi tuja gasilska društva, s katerimi Tržičani že nekaj let sodelujejo. Po sedanjem programu naj bi se praznovanje nadaljevalo 4. avgusta s priložnostno razstavo v paviljonu NOB, tekmovanjem gasilskih desetin in slavnostno sejo. na kateri bo tudi kulturni program. Tekmovanje gasilskih desetin bo posvečeno Jožetu Dorniku. Na tekmovanje nameravajo Tržičani povabiti 4 tuja, 4 gorenjska in 4 domača gasilska društva. Višek slavja naj bi bil v nedeljo, 5. avgusta. Po gasilski paradi bodo odprli prenovljeni gasilski dom ter izročili namenu novo gasilsko avtomobilsko cisterno, če ho nabiralna akcija pri občanih dobro uspela. Cisterna je potrebna, saj je sedanja 150041-trsfca stara in ni več kos vedno večjim zahtevam gasilstva. J. Košnjek BETONSKI LEGO ZIDAKI ISO - SPAN ZIDAKI VOTLAKI 11 STREŠNA OPEKA BETONSKA BARVASTA FRODAdAlVlO POLEG OSTALEGA fiti' MCDULOVEC, EFE ZIDAKE, POROLIT 7, 8 cm DIMNIŠKO OPEKO IN TULJAVE FASADNO OPEKO, KLINKER STVROPOR, KOMBI PLOŠČE, HERAKLIT CVETLIČNE VAZE! PRIDITE K NAIV5 VELEŽELEZNINA MERKUR POSLOVNA ENOTA KURIVO KRANJ l TELEFON 21-i92 &IL(? ,m pet let staro Ka .?ji zamenjam za kravo; Jiilj -rNSK.l KROMPIR cvet-Kra' '.80r in desire. Cirče 24, C 1403 °TRn^ italijanski elobok Ki . Kl VOZIČEK. Konjar, p'cik 3 1909 ^ICO »m kompletno SPAL-^^/'•avljc Silvo, Skofjc-I Cm .', raifi- °e'ed v torkih V,1'1 Popoldne 1910 *W im TROSILI'.C htev-Hra«. ^oja — ferguson. p51* 51, Kranj 1911 ^si°5\m KROMPIR ig, i in 1912 V.s:c.k0"l6 bili RESTAVRACIJA Globus v« prodam avtogeni - APARAT in PSA fiivvr60 bokserja (dober Kra J?- Hafner, Rupa 33, p J 1913 enemCimm KRAV'0, ki bo v *»3 t€llnu teletila. Križe 72, prc, 1914 Ke^ni HLADILNIK himo. ^> Cadovolje 4, Golnik Vi 1915 ^rpiRemcnsxil? j7c;IiIni »riK igor. Vogljc /2 1961 »k^8 in t,ska CP Gorenl-g* »sk Kranj, Ulica Mo-Uril.PlJadeja 1 — Naslov et>ništva In uprave lila i ltranJ. Mo*e Pijade-v* *• - Tek. rač. pri SDK le, ^Ju 51500-601-10152 -0rt et°ni: glavni urednik, lovornl urednik in -Prava ^ novinarji 21-860, «loogiasn, m naročniški ,deIek 21-194. — Naroč-letna 60 din, polletna 70 din, cetia za 1 številko b Par. Mali oglasi: do 10 r-Idjeva 23, Kranj 1952 Prešernovo gledališče ČETRTEK, 5. aprila, ob 19.30 za red KOLEKT1VI-CE-TRTEK — Fr. Ch. Zauner: STRAH (Črnošolki); PETEK, 6. aprila, ob 16. uri za red DIJAŠKI II in ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK — Fr. Ch. Zauner STRAH (Črnošolki); uprizori Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Kranj CENTER 4. aprila a>mer. barv. film CROMVVEL ob 17.30 in 20. uri 5. aprila amer. barv. film CROMVVEL ob 17.30 in 20. uri Kranj STORZIC 4. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU ob .16., 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. film DR. ZIVAGO ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 4. aprila amer. barvni CS film VITEZI RULETE ob 18. in 20. uri 5. aprila amer. barvni CS film VITEZI RULETE ob 18. in 20. uri Tržič 5. aprila angl. barv. film VU1P1RJEVE LJUBIMKE ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 4. aprila amer. barv. film LJUBIM SVOJO 2EN0 ob 18. in 20. uri 5. aprila amer. barvi I "i POLETNI MORILEC ob 20. uri 6. aprila amer. barv. t;lm POLETNI MORILEC ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 4. aprila amer. barv. film KAVBOJI ob 20. uri 6. aprila am'er. barv. film KAVBOJI ob 20. uri Radovljica 4. aprila ital. barvni film HOMO ERO TR US ob 20. uri 5. aprila amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA ob 20. uri 6. aprila amer. barv. risani film TRNJULCICA ob 18. uri, ital. barv. f»lm HOMO ERO-TICUS ob 20. uri Jesenice RADIO 4. »pršla franc. barv. film VELIKA GNEČA V PARIZU Jesenice PLAVŽ 4. in 5. aprila ital. barvni CS film POLICIJSKI KOMISAR PEPE 6. aprila franc. barv, li'm VELIKA GNEČA V PARIZU Kranjska gora 4. aprila t rane. barv. i Mm UMRETI OD LJUBEZNI 5. aprila Franc, barv. film VELIKA GNEČA V PARIZU ' *• * i '" ■ Javornik DELAVSKI DOM 4. aprila ital. barvni film ROPARJI ZLATEGA RUDNIKA Dežurni veterinarji: od 30. 3. do 6.,4.: Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115; od 9. 4. do 12. 4.: Anton Bedina, Kokrica, tel. 23 518; od 12. 4. do 2«. 4.: Bogdan Cepudcr, Kajuhova 23, teL 22-994; od 20. 4. do 27. 4.: lože Rus, Cerklje, tel. 73-115. V ponedeljek dopoldne smo bili priča nenavadnemu prizoru, ki se je odvijal na Bistrici pri Tržiču. Na odcepu proti Tržiču se je prevrnila prikolica, polna prašičkov, ki so jih pripeljali v tržiško klavnico iz Sremske Mitrovice. Nekaj prašičev je pri prevračanju poginilo, precej pa se jih je razbežalo in sta jih šoferja s težavo spravila k avtomobilu, (jk) — Foto: F. Perdan Vlom v ribogojnico V noči od 30. na 31. marec je neznanec vlomil v ribogojnico v Žirch. S korita je odstranil mrežo in pobral 500 mladih postrvi. Škode jc za okoli 4000 din. Iztrgal ji je denar V nedeljo, 1. aprila, ob 22. uri je blagajničarka kina Center v Kranju Tilka Papič nesla denar v avtomatično blagajno SDK Kranj. Ko je šla mimo garaž skupščine občine, je nenadoma skočil prednjo zakrinkan neznanec in ji iztrgal iz rok polivini-lasto vrečko z 21.354 din in zbežal, prek Gregorčičeve ulice na Partizansko cesto. Uprava UJV Kranj naproša vse, ki bi morda opazili v bližini SDK bežečega moškega ali bi karkoli vedeli povedati o dogodku, da to sporoče najbližji postaji milice na UJV Kranj. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je 3. aprila 1973 prenehalo biti blago srce ljubljene žene in matere Marije Dolenc roj. Maček Pogreb bo v četrtek, 5. aprila, ob 15. uri iz hiše žalosti Virlog 13. Prosimo tihega sožalja. Skofja Loka, 3. aprila 1973 žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Marinka z družinama Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi moža in ata Janeza Mubija sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam s:ali ob strani v najhujših trenutkih, darovali cvetje in počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi dr. Bajžlju, g. župniku in Marijinim sestram iz Predoselj za njihovo pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena in hčerke Predoslje, 2. aprila 1973 ZAPELJAL S CESTE V nedeljo, 1. aprila, ob 19.40 se je na cesti tretjega r*<> Slatni nad Begunjami pripetila prometna nezgoda 1 J neprimerne hitrosti in pod vplivom alkohola. Voznik °se , p avtomobila Zmago štirn (roj. 1940) iz Kranja je vozil oo.^ gunj proti Tržiču. Na Slatni je zapeljal na desni rob nato pa se je avtomobil prevrnil 9 metrov pod cesto. * in sopotnica Marija Stlrn sta se hudo ranila in so ju ) Ijali v jeseniško bolnišnico. Škode je za okoli 4000 din. AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL V ponedeljek, 2. aprila, ob 19.20 sc je na cesti PrvC^a^ir v Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega ^ mobila Jože Godec (1944) iz Boh. Bistrice je vozil od N3*( proti Podtaboru. Ko je prevozil nadvoz je zapeljal v zunaj ceste, po 100 metrih zapeljal nazaj na cesto, kjer jj avtomobil prevrnil. Voznik jc bil huje ranjen. Škode J 15.000 din. Nesreči jc verjetno botroval alkohol. PADLA Z VOZA jei V ponedeljek, 2. aprila, okoli 18. ure je Alojz Begelj ^ 1937) iz Cerkelj 110 peljal iz gozda po poljski poti proti <•% Na traktor je bil z železnim drogom pripet tudi vot s ^ Na železnem drogu podloženem z odejo je sedela vo#--. ^ mati Angela Begelj (roj. 1895). Vogal odeje se je vlekli tleh, pri zavijanju v levo pa je odeja prišla pod kolo. * ' tega je Angela Begelj omahnila in padla pod voz. Vozfl' ^ nezgodo opazil, ko je odpeljal nekaj metrov naprej. ^ ranjeno Angelo Begelj so takoj odpeljali v ljubljansko " šnico, vendar je že med potjo umrla. NEPREVIDNO CEZ CESTO ^ V ponedeljek, 2. aprila ob 23.25 se je na cesti prvega ^ na Bistrici pripetila huda prometna nezgoda. Veneelj_ ftr (roj. 1905) iz Podbrczij jc pri parkirnem prostoru gostili J točnik prečkal cesto prav tedaj, ko je iz Pod tabora P J Kranju pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton *>' -(roj. 1936) z Okroglega. Avtomobil je pešca zadel in cesti. Vcncclj Šuštar je umrl na kraju nesreče. .I"** člani postaje Gorske reševalne službe Iz Kranja so ziP* leta 1962 s prostovoljnim delom na Krvavcu svoje zavet Napis na pročelju zavetišča pove, da je slavila kranjska jj staja GRS letos 25. obletnico delovanja. Kranjski reševa'C«y stalno dežurajo na krvavških smučiščih in preprečujejo^ pomagajo pri nesrečah, imajo v zavetišču potrebno re^ ^! opremo, nekaj postelj in manjšo restavracijo, kjer se la! reševalci hranijo, (jk) — Foto: F. Perdan Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas Je zd vedno zapustil Vincenc Šuštar Pogreb bo v četrtek, 5, aprila, ob 16. uri v Pod' brez j ah. žalujoči: žena Apolonija, .otroci: Ančka, Tone, Milan 2 družinami in Vincenc Podbrezje, 3. aprila 1973 Naš komentar Tretje mesto za Jugoslovane ^štiri zmage, dva remija, en poraz ter odlično tretje •™*sto. x0 jc Končni rezultat naše hokejske reprezen-ance na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v Gradcu. Čeprav so Jugoslovani letos v Gradec odpotovali Precej črnogledi, pa so desetdnevne borbe v športni korani Lieben pokazale, da naše pomlajeno hokejsko j^oštvo sodi v sam vrh skupine B. 2c prva tekma proti °voritu za prvo mesto proti reprezentanci NDR je P°kazala, da naši fantje v nadaljevanju ne bodo poceni £°dajali kože. V drugem srečanju proti reprezentanci ^A so bili na pragu velikega presenečenja, toda športr na sreča jim je obrnila hrbet. Kljub temu pa je tudi nfodiočen izid proti zmagovalcu hokejskega dela clim-P*ade v Sapporu velik uspeh. V tretjem nastopu so na-* brez težav odpravili Švicarje, v četrtem pa še gosti-e'Je letošnjega prvenstva Avstrijce. Nato jc prišla tanjša kriza v igri s slabimi Italijani. Tudi to srečanje s° Jugoslovani dobili. Japonci so bili trd oreh. V borbi *a tretje mcs'o pa so se zadnji dan »modri« pomerili ^ * Romuni. Kljub odsotnosti Poljanska in poškodovanega Gorazda Hitija jim je uspelo iztržiti neodločen rezultat in s tem enega največjih uspehov jugoslovan-SJtc£a hokeja na svetovnih prvenstvih. Izidi: Jugoslavija : NDR 4:6, Jugoslavija : ZDA 6:6, J°goslavija : Švica 6:0, Jugoslavija : Avstrija 6:1, Jugo-^vija : Italija 8:3, Jugoslavija : Japonska 4:3, Jugosla-viJa : Romunija 2:2. Poročevalci, ki so spremljali letošnje prvenstvo, so P° končanem prvenstvu izbrali tudi ekipo prvenstva. *^°leg japonskega vratarja Ostuba, Avstrijca Puschnika, ''etersa (NDR) so v moštvu tudi trije Jugoslovani brata Gorazd in Rudi Hiti ter Jug. Obenem pa je bil Gorazd Peti najboljši strelec. Osvojeno tretje mesto pa našemu vodstvu nalaga še v°Čje skrbi, saj bo jugoslovanska reprezentanca morala braniti pridobljeni ugled na prihodnjem prvenstvu, ki bo Pri nas. -dh ll 4a sanjske gimnazije — od leve proti desni stojijo: io'svegelj, R.Planišck, M. Planišek, Z. Malavašič, čepijo: Kra-*»a i °' ^,dlc' Farčnik, J. švegelj — je letos že drugič osvojila U» najboljšega na gorenjskem prvenstvu v vaterpolu. Polj P°kala za osvojeno prvo mesto pa so kranjski gimnazijci fcot°^* tudi pokal, darilo kranjskih vaterpolskih sodnikov, I Najbolj disciplinirana ekipa prvenstva. Obenem so bili . dl soorganizator letošnjega prvenstva, (-dh) — Foto: M. 21-"ulovie" Zadnji premagal prvega V soboto je bilo odigrano prvo spomladansko kolo v podzvezni nogometni ligi. Na Jesenicah je jesenska prvak Jeseniee doživel prvj poraz, in sicer ga je premagala ekipa Naklega, ki je trenutno na zadnjem mestu. Rezultati: Jesenice : Naklo 1:3, Bohinj : Britol 2:1, Ko-rotan : Alples 2:1, Šenčur : Tržič 0:0. V vodstvu je Tržič s 14 točkamj pred Jcsenica-canii s 13, Šenčurjem z 10 točkami itd. P. N. Mladinci za pokal V prvem kolu tekmovanja za pokal ZMJ so se mladinske nogometne tekme na Gorenjskem konča ie /. naslednjimi rezultati: Jesenice : Tržič 3:1, Saiva : Triglav 2:1, Bohinj : Lsece 1:4, Alples : LTH 8:0. V naslednjem kolu se bodo pomerili: Sava : Jesenice in Lesce : Alples. P. N. Triglav : Kroj 122 : 56 Pred dnevi je bila v Kranju odigrana prijateljska tekma košarkarjev Triglava in Kroja iz Škofje Loke. Domačini so brez težav premagali goste, kd so prikazali dokaj slabo igro. Prj domačinih so bili najueinkoviteijiši Kalan 21, Poljšak 19, Slokan 18 ki Košir 16 košev, pri gostih pa Trobec 21, Baklerman 16 ter P. Hahjan 13 točk. B. B. Šešir : Alples 16 : 10 (7 : 4) SKOFJA LOKA. Igrišče v Puštalu, vreme sončno, gledalcev 100, sodnika Komel in Jegliič. Prva tekma v spomladanskem delu prvenstva v LCRL Se je končala z zasluženo zmago domačinov. Gostje so sicer povedli z 2:0, to pa je bilo tudi vse. Prvi polčas jc potekel v dokaj nervozni in nepremišljeni igri domačinov, ki so se vse prehitro odločali za strel, gostje pa so poskušali vsiliti SVOJO igro z neskončno dolgimi podajanjem. Polčas se je končal z rezultatom 7:4. Po odmoru sta zaigrala napad in obramba bolj premišljeno in hitreje in zmaga ni bila več vprašanje. Pohvaliti jc treba Pokorna, ki je obenem dosegel tudi največ zadetkov za Šešir. Strelci za Šešir: Bregar 1, Kalan 3, Oblak 4, Podnar 1, Pokorni 5, Trobec 2. I. Novosel OD NEDELJE DO NEDELJE V boj za prvenstvene točke v spomladanskem delu prvenstva so se podali nogometaši v slovenski in conski nogometni ligi,ter rokomet aši v moški republiški ligi, medtem ko so odbojkarji svojo sezono odprli že nekaj tednov prej. NOGOMET — Pomlajeni kranjski slovenski ligaš je v prvem spomladanskem kolu po bledi igri razočaral številne* gledalec. Kljub slabi igri gostujoče Izole, so leti osvojili obe točki. V conski ligi je Sava z gostovanja v Piranu prinesla točko, medtem ko jc bil loški LIH le za gol prekratek v igri z Usnjarjem. REZULTATI: Triglav : Izola 0:1 <0:1), Piran : Sava 1:1 (0:1), Usnjar : LTH 4:3 (3:2). Pari prihodnjega kola: Kovinar : Triglav, Sava : Usnjar, LTH : Litija. . ROKOMET — Edini gorenjski republiški ligaš Tržič je že v prvem kolu v Brežicah presenetil domačo ekipo, saj ji je odvzel obe toči.i. Rezultat srečanja: Brežice : Tržič 13:1-1 (4:S). V naslednjem kolu TržiČani doma gostijo rokometaše Radgone. ODBOJKA — Spomladanska sezona v vseh odbojkarskih ligah je v polnem razmahu. V II. zvezni l^gi — zahod so Jeseničani doma premagali slovenskega rivala Maribor, Metalac pa je bil uspešen v igri s Kamničani. V slovenski moški ligi so za presenečenje poskrbeli odbojkarji Bleda, saj so z gostovanja v Mezei in Mariboru prinesli kar štiri točke. Blejci so se s toma zmagama vzpeli na prvo mesto na lestvici. Drugi gorenjski predstavnik kroparski Plamen pa je doma izgubil srečanje z Gabcrji. ženska ekipa Jesenic je dobiia dvoboj z mariborskim Branikom brez borbe. Rezultati: Jesenice : Maribor 3:0, Kamnik : Metalac 2:3, Mežica : Bled 0:3, Branik : Bled 0:3, Piainsn : Ga-berje 1:3, Jesenice : Branik 3:0 b. b. Pari prihodnjega kola: moški: Interplet : Kamnik, Cajevec : Jesenice, Bled. : Plamen, ženske: Jesenice : Fužinar. KEGLJANJE — V nadaljevanju moške slovenske kcgljaške lige so Jeseničani doma gostili ekipo mariborskega Branika. Po razburljivem srečanju so zmagali domačini, ki so si s to zmago že zagotovili obstanek v ligi. Rezultat: Jesenice : Branik 7423:7380 — Jeseniee (Hafner 933, Zeleznikar 933, Šmid 908, Langus 926, Šavnik 933, Jeklar 845, Šlibar 988, Oblak 947), Branik (Ster/ja 1048). SMUČANJE — skoki: V zadnji letošnji skakalni prireditvi v Feldbergu je nastopilo 56 skakalcev iz Švice, ZRN, Francije, Poljske, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Odlično sc je spet odrezal Kranjčan Marjan Mesec, ki je že v prvi seriji postavil z 90,5 metra nov rekord skakalnice, v končni uvrstitvi pa ga dobimo na odličnem tretjem mestu. Rezultati: 1. Steiner (Švica) 230,2 (99, 80,5), 3. Mesec 224,1 (90,5, 78), 10. Prelovšek 206,7 (76,5 84), 14. Demšar 201,3 (81,5, 76,5), 19. ŠtefančiČ 187,4 (78, 72), 36. Kapušin 155,7 (79,5, 61), 43. Drago Pudgar (vsi Jugoslavija) 152,9 (73 p., 77). Alpske discipline — Na tradicionalnem ravenskem slalomu, ki je hkrati veljal tudi za kategorizacijo članov in članic, jc pri ženskah prvo mesto osvojila Jese-ničanka Gazvodova, pri moških pa Radovljičan Jcšc. Vrstni red: članice: 1. Gazvoda (Jesenice), 2. Hafner (Transturist), člani: 1. Ješe, 2. Ravnik (oba Radovljica), 5. Gartner (Alples), 8. Mohorič (Alples), 10. Logonder (Transturist). -dh Bo dovolj štiri točke prednosti? V soboto, 7. aprila, se bo nadaljevalo tekmovanje pionirjev v A skupini pod/vezne nogometne lige. Pred prvimi starti v spomladanskem delu prvenstva jc lestvica naslednja: Lesce 7 7 e e 24: 6 14 Alples 7 4 2 i 13: 7 10 Jesenice 7 4 1 2 21:15 9 Bohinj 7 4 0 3 23:10 8 Naklo 7 2 1 4 20:15 5 Tržič 7 2 0 5 15:19 4 Šenčur 7 2 0 5 7:17 4 Britof 7 1 • 6 4:38 P. 2 Novak GLAS SREDA — 4. APRILA Tavčarjevo delo »V Zali« na odru LG V praznovanje dveh pomembnih mejnikov, tisocletnice Škofje Loke in 50-letnice smrti pisatelja Ivana Tavčarja, se bo to soboto aktivno vključilo tudi Loško gledališče, k) pripravlja uprizoritev dramatiziranega Tavčarjevega dela »V Zali«. Slednje je, poleg Visoške kronike in Cvetja v jeseni, prav gotovo ena najpomembnejših stvaritev »poeta« Poljanske doline. Režiserju Poldetu Polencu zbirka povesti V Zali nc da miru že celih deset let, od zadnje predstave Visoške kronike na dvorišču loškega gradu dalje. Iz Amandusove zgodbe ji namreč hoče splc-sti nekakšen vsebinski okvir, Parada popularnih V petek, 6. aprila, ob 20.15 bo v kinu Center v Kranju velika zabavno-glasbena prireditev, na kateri bodo nastopili najpopularnejši slovenski pevci zabavne glasbe in pa humoristi. V tekmovalnem delu se bodo pevci O to Pesl-ner, Dinka Haberl, Braco Koren, Majda Jazbec, Franci Re-bernik, Janko Ropret, Marjet-(ka Falk, Alfi Niiipič, Andreja Zupančič, Edvin FJiser, Eva Sršen in Jože Kobler potegovali, za zlato, srebrno in bronasto liro. V zabavnem programu pa bodo nastopali še Majda Sope, Nimo Robič, humorista Tono Fornezzi-Tof, Ferdinand Smola in panlomi-miik Andres Valdes. Igrajo Črne vrane, prireditev pa vodita napovedovalca Metka ši. šornik-Volčič in Rado Časi. Madžarski obisk v Kranju V ponedeljek, 2. t. m., sta si Kranj in nekatere kulturne ustanove, posebno še Prešernov spominski muzej na povabilo zveze kulturno-pro-svetnih organizacij ogledala pesnik in prevajalec Prešerna v madžarščino Zoltan Csu-ka in generalni direktor največje budimpeštanske založbe Europa Konvvkiado Buda-pest prof. Janos Domokos. V Kranj ju je pospremil urednik Pomurske založbe in predsednik kulturne skupno- Bil je 1. april Kakor je ie običaj, smo si tudi letos za 1. april v sobotni številki Glasa privoščili dve manjši potegavščini. Vsi, ki so si v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne skušali ogledati bodočo mlečno restavracijo, so lahko ugotovili, da dela še niso tako daleč, da bi bila mlečna restavracija lahko kaj kmalu odprta. Res pa je, da lahko čez nekaj mesecev pričakujemo otvoritev tega lokala. In druga prvoaprilska šala? Na zadnji strani smo zapisali, da bodo v nedeljo predstavniki Zdruie-nega ielezniškega transportnega podjetja Ljub' Ijana z nekaterimi poslovnimi partnerji obiskali Bohinjsko Bistrico, kjer naj bi se dogovorili o izgradnji Koble. No »nevarnosti«, da bi letos re> ie začeli z izgradnjo Kable, najbrl ni. prof. sti iz Murske Sobote Jože Ternar. Delegacijo je ob 11. uri dopoldne sprejel podpredsednik občinske skupščine prof. Janez Sušnik. Po daljšem prisrčnem pogovoru s predstavnikoma madžarske književne kulture sc jima je še posebej zahvalil za trud, s katerim sla pospremila slovensko umetniško besedo sosednemu narodu, s katerim se še vedno premalo poznamo. Pripominjam še, da Zoltan Csuka prevaja iz vseh južno-slovanskih književnosti in da je izdal že 92 knjig s prevodi iz poezije in proze Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev in Bolgarov. C. Z. saj mi je letos pozimi, ob pisanju dramske predloge, izjavil, da med obema deloma odkriva tesno intimno povezavo. Našel jo je v Amandu-sovem nasvetu Katarini, kjer sloji naslednje: »Če vas bodo kdaj trli ali vam delali krivico, spomni se, da živi v Loškem gradu prijatelj, ki ne bo nikdar pozabil, da je nekdaj užival dobroto pod streho vaše hiše.« Ta obljuba se veže na škofovo pomoč Agati, na njegovo »modro« razsodbo, da bo izkazana dekletova nedolžnost, čc na kakršenkoli način pride živa iz vode. Letošnja krstna predstava Tavčarjevega dela »V Zali« naj bi pomenila tudi neke vrste uvod v vrsto kasnejših uprizoritev na prostranem vrtu škofjeloškega muzeja. Polde Polenec je vanjo vložil ogromno truda, zlasti še za-, to, ker je dramatiziral celotno zbirko in ne samo prve zgodbe. Vsa štiri vsebinsko različna poglavja je, po vzoru avtorja, sklenil s pripovedovanjem lovcev, ki opre-zajo za divjim petelinom. Zgodbe iz. živijenja Poljancov so pretresljive in globoke in nam kažejo, kaj prinaša ljudem pijančevanje in izseljevanje v tujino. Igralcem nudijo obilo možnosti, da vsak zase pokažejo svoje sposobnosti. Režiser jc po dolgem času spet zbral okrog sebe druščino starejših loških pristašev odrskih, desk ter mednje uspešno vključil pripadnike mladega rodu, ki so kot člani eksperimentalnega gledališča Oder-galerija že dokazali, da znajo dostojno nadaljevali tradicijo prejšnjih generacij. Janko Krek Akcija za gradnjo spominskega doma Pred kratkim so tudi v Radovljici ustanovili koordinacijski odbor za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kum-rovcu. Na razširjeni seji predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev so Za predsednika koordinacijskega odbora imenovali Janeza Str- govška. Na seji odbora so se dogovorili, da bodo denar za gradnjo doma v Kumrovcu zbirali v delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah v občini ter v krajevnih skupnostih. Akcija za zbiranje prispevkov bo trajala v občini do konca maja. A. 2. »Deteljica« do 1. maja Delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane pospešeno delajo pri dokončni ureditvi »deteljice« — izvennivojskega križišča — na Jeprci. Do zastoja je prišlo zaradi konglomerata, na katerega so nepričakovano naleteli, ter jc zato bilo več izkopov in nasipov. Večino cestišča so že asfaltirali. zadnji odsek bo na vrsti ta teden. Cestišče je urejeno za enosmerni promet po desnem pravilu, tako, da bodo nesreče praktično .izključene. Prizadevni graditelji obljubljajo, da bo vse nared do 1. maja, ko bodo »deteljico« svečano predali namenu. , Požar na Gorenji Savi Okrog 120 tisoč dinarjev škode Kranj, 3. aprila — Približno ob 13.45 je Izbruhnil požar na gospodarskem poslopju last Franca Kerta (po domače pri Arnežu) na Gorenjesavski cesti 21 v Kranju. Zgoreli so skedenj, drvarnica, shramba, traktor, osebni avto fiat 750, dve kosilnici in drugo. Celotna škoda znaša okrog 120.000 din. Po podatkih, ki smo jih dobili na Upravi javne varnosti v Kranju, naj °* požar zanetila oškodovančeva vnuka, Andrej in Al«8 (stara šest let), z Gorenje-savske ceste 22, ko sta *e igrala z vžigalicami. Poza* so pogasili poklicni gasilci, prostovoljni gasilci v-Stražišča in gasilci iz Tek" stilindusa. Lastnik je in»el poslopje in premičnine zavarovane. A. ž- Kurirčkova pošta že na poti V ponedeljek, 2. aprila, je krenila Izpod planiške velikanke letošnja Kurirčkova pošta. Učencem osnovne šole Kranjska gora jo je po lepem kulturnem programu partizanskih pesmi in recitacij izročil Maks Juvan, edini preživeli udeleženec sestanka članov OF, ki je bil v Planici, v baraki, ki stoji še danes. Nato so jo pionirji ponesli do spomenikov v Ratečah, Podkorenu, Kranjski gori, Martuljku. Kurirčkova pošta je potem potovala do Ur uši- ce, danes, 4. aprila, Jo *®a, jemajo učenci obeh JeSffi(j. ških osnovnih šol, v nasjfjjj njih dneh bo na Koroški ^ in v Žirovnici, v poncdeU^ dopoldne pa jo bodo Je^jLj. ški pionirji izročili pred I V, šernovo rojstno hišo v » radovljiških pionirjem. it« Pohod Kurirčkove P01 ^ aoremljajo nekdanji hord jo bodo po približno 2000 K dolgi poti 19. maja P«°n,I:i. kurirji izročili Janku R«**L fu, predsedniku republik?* odbora ZZB NOV. S' 75 slušateljev politične šole V soboto popoldne je bila na Jezerskem zaključna konferenca, na kateri so slušatelji politične šole, ki jo je letos v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo organiziral komite občinske konference ZK Kranj, razpravljali o nekaterih vprašanjih iz obravnavanih tem. Politična šola na Jezerskem jc trajala šest dni, slušatelji pa so imeli predavanja v zadnjih treh tednih vsak petek in soboto. Obiskovalo jo je 75 slušateljev — članov vodstev organizacij, aktivov in oddelkov zveze komunistov v občini. m Sobotne zaključne ko*1.. renče sta sc udeležila tu^ sekretar komiteja OD^n!ii. konference ZK inž. Stane M' halič in predsednik občin*^ skupščine Slavko Zalokat"» sta odgovarjala na vpraša™ slušateljev. Dopoldne pa jc bilo po gramu šole še zadnje Pre O družbenoekono^ vanje. skem položaju pri nas jc - < voril član predsedstva ^ Q Marko Bule. Slušatelji 5 menili, da jc bilo to eno bolj zanimivih predavanj šoli. A. /program Industrija STOL pohištva ~ STOL Kamnik novi stanovanjski pohištveni u ni program v novo odprtem salonu stol interier na duplici pri kamniku