T Kurirčkova pošta potuje po Gorenjski, odjavke do javke, pionirji z veseljem opravljajo svojo nalogo. Sporočila, kijih s Titom v srcu pišejo predsedstvu SFRJ, so zato v varnih rokah. V torek, 31. marca, je kurirčkova pošta prispela v kranjsko občino; pri nekdanji partizanski bolnici na Komendski Dobravi so jo pionirji osnovne šole iz Most izročili članom pionirskega odreda osnovne šole v Zalogu, kjer so pripravili krajšo slovesnost. Kurirčkova pošta bo po kranjski občini potovala vse do 14. aprila, nakar jo bodo prevzeli pionirji iz tržiške občine. NARAVA V SKODELICI ČAJA 2 ^scpega ko XXXIV. Številka 25 StvitoHi: občinska konferenca SZDL Src, Kranj, Radovljica, Skofja Loka %šU ~ Isdaja Časopisno podjetje rKrtaj - Glavni urednik Igor Slavec Hpvorni urednik Andrej ZnJar LASI L O SOCIA DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, petek, 3. 4. 1981 Cena: 7 din List' izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah ■ od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GORENJSKO Kili pomemben člen gospodarstva Korakoma do nove vsebine ktobijim jubilejnim 20. sejmom gozdarstva in htijttva, ki bo od 10. do 20. aprila, začenja rtygjb Poslovnoprireditveni center Gorenjski pm uresničevati novo vsebinsko zasnovo — Za javljenih že 432 razstavljalcev U^iu - pogovor o nadaljnji znani strokovnjaki s tega področja. BOAi" - * ^ft" — ------j- m^tni gorenjskih sejemskih pri konec februarja je po-Rn prelomnica v dejavnosti Rte Kjemske organizacije in Rs vzpodbuda za vsebinsko bo-ff** *iroov, hkrati pa tudi pri-B^tk uresničevanju dosledne in Jadrat dogovorjene delitve E/fcd ilo venskim i in tudi jugo-■Nfcjni sejemskimi organiza-FV Prepogosto se vsebine sejmov mStjo in tako krnijo kvaliteto mS&, čeprav je za vsakogar T i/volj. Vsako področje, ki ga PWna*i sejmi, je namreč tako TS>, da so takšni lahko tudi Pj, vendar družbeno dogovorjeni in kmei ki V četrtek, 16. aprila, bo posvetovanje o kmečkem domu in kmečkem turizmu. V primerjavi s preteklimi leti bo kmečkemu turizmu letos na sejmu veljala veliko večja pozornost. Marsikaj še manjka našemu turizmu na podeželju, od pogojev denarnega značaja do opreme, pri kateri smo še sorazmerno skopi. V nedeljo, 19. aprila, pa bo ocenjevanje lovskih in nastop službenih psov. Kranjski gozdarski in kmetijski sejem torej dobiva svoje celovite obrise. Marsikaj, od večje uveljavitve krompirja, gozdarstva in varovanja ter urejevanja okolja do posebnih vrst prehrane, bo na prihodnjih prireditvah še uveljavljeno. Organizacija sejma ne bo več izključno breme Prireditvenega in poslovnega centra Gorenjski sejem in razstavljavcev, ampak se v uresničevanje njegove zasnove ustvarjalno vključujejo organi skupščine, zbornica in republiška združenja ter ustanove. J. Košnjek Zahtevne naloge skupščin in izvršnega sveta Hiter ukrep več zaleže Ukrepi republiškega izvršnega sveta za uresniče-KJ'^aarstva in kmetijstva vanje letošnje resolucije terjajo obilo prizadevanj Tu ovojne fvi*^p™ZVm tudi od občinskih skupščin, izvršnih svetov, de SJH!^, n sodelovanju na i----.Z. jSASfinfcK lovnih in drugih organizac^ter^pZsT-^V ES10 »priia in bo trajala do 20. kranjski oocmi ze začeta akcija ^ je prvi korak pri u resnice-JS trnove. Prevladovala bo go-|\a m kmetijska mehanizacija iVna za hribovski svet, prehra-mj>mvo, kmečki turizem, plan |£V ovčjereja, varstvo okolja in IJV wr dejavnosti, značilne za wSfUlin predalpski svet. ISott letošnjega sejma bo stro-TS m izobraževalni del. Ze na Nitveoi dan 10. aprila bodo po-JSc kolajne za kvaliteto. Na-■Sfcnnied 10. in 11. uro bo oce-l\jeovac, nato pa podelitev na-mjkvalitetnejšim živalim in Sjfcar, rejcem. V nedeljo, 12. bo lovako mednarodno tek-v ponedeljek, 13. aprila, pa Kdvorani kranjske skupščine »svetovanje o ovčjereji, na bodo sodelovali naši najbolj demija ob. rodnem vu invalida Ilvaaj - Društvo invalidov EVq pripravlja akademijo v po-KNfev mednarodnega dneva in Kj» invalidov. Prireditev pod irWite1j*tvom občinskega sin-irStoef« sveta bo v soboto, 4. R^ia, ob 16. uri v veliki dvorani 1% u Lt borah lyU q*te akademije, ki bodo do tSp priili z avtobusom, bo baziran tudi poseben avto-ky prevoz do Iskre. Avtobus and Delavskega doma pri 1% odpeljal ob 15.30 in 15.45. KRANJ - Republiški izvršni svet je sprejel pomembne ukrepe za uresničevanje letošnje republiške resolucije. Z njimi bo seznanil delegate republiške skupščine, saj bod > le tako dobili ukrepi potrebno družbeno širino in veljavo. Gradivo republiškega izvršnega sveta je obogateno z informacijo o gospodarskih gibanjih v republiki v letošnjih prvih dveh mesecih, ki ne kažejo preveč razveseljive slike. Manjša je rast industrijske proizvodnje. Nadaljevale so se energetske težave, prav tako pa še ne moremo biti zadovoljni s kazalci o domači proizvodnji hrane. Težave pri preskrbi so milejše, vendar se utegnejo še pokazati v ostrejši obliki. Kmetijski reprodukcijski materiali so zagotovljeni, prav tako pa bodo do konca aprila v slovenskih občinah ustanovljeni samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in v proizvodnji hrane. Zunanjetrgovinska menjava se giblje na bistveno nižji ravni, čeprav dosegamo dogovorjene cilje pri izvozu in uvozu. Plačila za investicije so se letos umirila, posebej pa ne kaže na novo razglabljati, da so se cene skokovito poviševale in da imamo realno življenjsko raven nižjo! Izvršni svet republike je že sprejel ukrepe, ki bodo pomagali k lažjemu uresničevanju letošnje resolucije. Ne gre le za ukrene in .naloge, ki so v izključni pristojnosti republike, ampak prihaja velika odgovornost do občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti. Kranjski izvršni svet je z ukrepi republiškega izvršnega sveta že seznanil skupščino, dogovoril pa se je tudi za ukrepe v pristojnosti občine. Med drugim je obvestil z ukrepi republiškega sveta združeno delo in odločil, da se mora v prvih dneh aprila sestati občinska skupnost za cene. Razen skupnosti bo vse predloge za višje cene obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine. V kranjski občini so že ugotovili, da bodo uspeli zbrati potrebne kompenzacije, od tržne inšpekcije pa bodo terjali redna poročila o negativnih po-pojavih na trgu in oblikovanju ceh. Že aprila- bo posredovano svetu prvo poročilo, sledili pa bosta septembrsko in decembrsko poročilo. Položaj pri preskrbi se je v kranjski občini tudi zaradi hitrih in usklajenih ukrepov zboljšal. Redno tedensko odgovorni za to področje ocenjujejo položaj. Primerno bodo uporabljeni viški interesnih skupnosti, vendar se bo treba o tem še temeljito odločati. V republiki se je treba dogovoriti vsaj za osnovna izhodišča pri ukrepih socialne politike. Izključne pristojnosti občin brez enotnih izhodišč lahko pripeljejo v Sloveniji do velikih razlik. To so prve ugotovitve in ukrepi v kranjski občini, ki pa bodo še dopolnjeni. j Košnjek Zveza komunistov in sindikat d kmetijstvu Neizkoriščena želena tovarna KRANJ — Včeraj sta se na skupnem zasedanju sestala medobčinska sveta Zveze komunistov in Zveze sindikatov za Gorenjsko. Za dnevni red sta izbrala pomembno aktualno družbenoekonomsko in družbenopolitično temo: politična in družbenoekonomska vprašanja agroživilskega kompleksa na Gorenjskem in-njegov razvoj. V pripravah na včerajšnje zasedanje sta sindikat in Zveza komunistov skupaj z zbornico in kmetijskimi ter živilskimi organizacijami združenega dela oblikovala bogato in predvsem ustvarjalno gradivo, ki ne ostaja le na ravni ugotavljanja stanja, ampak ponuja rešitve in ukrepe. Gorenjska in še posebno gorenjsko agroživilstvo jih mora uresničiti, če želi zavreti negativne pojave na tem področju družbenega in gospodarskega življenja. Čeprav je Gorenjska s kmetijskimi površinami omejena in jih je v preteklosti večkrat tudi negospodarno zapravljala, je kljub temu sposobna pognati v hitrejši tek dragoceno in še premalo izkoriščeno »zeleno tovarno« oziroma tovarno v naravi, kot pogosto imenujemo kmetijske povšine. Osnova za ukrepanje ostajajo sklepi 2. konference Zveze komunistov Slovenije iz leta 1970, s katerimi smo opredelili nadaljnji razvoj našega kmetijstva in agroživilstva. Sklepi terjajo med drugim racionalno rabo kmetijske zemlje in večjo tržno proizvodnjo, večjo rabo domače krme, povezavo družbenega in zasebnega kmetijstva na osnovi združevanja dela in sredstev, kjer mora biti družbeni sektor vzpodbuje-valec proizvodnje, in trdno samoupravno organiziranost kmetijstva. Seveda pa kmetijske proizvodnje ne kaže obravnavati ločeno od drugih komponent celovitega agroživilskega kompleksa. Zveza komunistov in sindikat sta med ukrepi predlagala ustanovitev samoupravnih intervencijskih skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, kjer prevzema velik del bremena pospeševalna služba, ki mora najti trdnejše in enotnejše organizacijske temelje. Hranilnokreditna služba se mora prilagoditi potrebam organizirani zadružni proizvodnji. Naloga ostaja tudi sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Gorenjske in izravnalnega sklada. Panogo je treba prav tako najprej denarno usposobiti za najemanje ugodnih razvojnih posojil in jo povezati z živilsko in prehrambeno predelavo. Tako organiziran agro-živilski kompleks bo prispeval k skupno dogovorjenemu cilju, da je Gorenjska lahko pomembna prehrambena tovarna ,sposobna pridelati hrano zase, nekaj pa tudi za druge. J. Košnjek V torek so se na Brdu pri Kranju zbrali predsedniki SZDL na skupnem posvetu o najbolj aktualnih vprašanjih. - Foto: D. Dolenc. Več o tem objavljamo na 3. strani 20. SEJEM GOZDARSTVA qp IN KMETIJSTVA kranj to.-wA.ai m — razstava in prodaja gozdarske in kmetijske mehanizacije — hlevske opreme — vseh vrst priključkov — zaščitnih sredstev in gnojil — orodje za vrtičkarje — prodaja blaga široke potrošnje — nižje cene PO JUGOSLAVIJI Djuranović v SRS Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Dju ranovič je pred odhodom na uradni obisk v Avstrijo obiskal Slovenijo. Z republi škimi voditelji — predsedni kom predsedstva SR Slove nije Viktorjem Avbljem, predsednikom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janezom Zemljaričem, predsednikom republiške konference SZDL Mitjo Ribičičem, članico predsedstva SR Slovenije Vido Tomšič in drugimi, se je pogovarjal o razvoju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih stikov med našo državo in Avstrijo ter o razvoju odnosov med SR Slovenijo in Avstrijo v okviru skupnih ju-goslovansko-avstrijskih odnosov. Mijatovič obišče Zambijo in Tanzanijo Predsedstvo SFRJ je obravnavalo program prijateljskih obiskov, ki jih bo v kratkem imel predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič v republiki Zambiji in Združeni republiki Tanzaniji. Našega predsed nika sta na obisk povabila šefa dveh prijateljskih neuvrščenih držav. Nasipi so zdržali Narasle reke upadajo. Tako so bile v sredo za 10 cm nižje kot dan prej, vendar stanje pripravljenosti še ni preklicano, ker pričakujejo »dunajski val*. V sredo zve čer je bU na meji z Ma džarsko v Beograd pa naj bi se privolil do 4. aprila. Me mjo, da se bo gladina Do nave takrat dvignila za okoli 20 cm. Po treh dneh pa naj bi spet upadla. Tudi kosava je že popustila in nasipi pri Ubrenovcu so vzdržali, kljub visokim valovom. V Zemunu se je spustilo več zemeljskih plazov. Zemlja je začela dr seti tudi v Smederevu. Poplave so tudi v BiH. Zaradi poplav so zaprte ma-f&itralne ceste med Brčkim, Bijelino in regionalna cesta med Bosanskim Samcem in Orašjem. Ker se je po vsej republiki močno otoplilo, se je začel topiti sneg v hribih, saj ga je na Jahorini le še 30 in na Vlašiču 20 cm. Štafeta v Makedoniji Štafeto mladosti, ki jo te dni nosijo mladinci Makedonije, so v sredo pozdravili mladinci in delovni ljudje povardarskih mest. Marljivi kmetje so za hip prekinili delo, ko so mladinci nesli štafeto mimo polj. Odšli so na cesto »bratstva in enotnosti«, kjer so s cvetjem obsipavali nosilce štafet in na ta način izrazili veselje, da se lahko poklonijo spominu tovariša Tita. Točno opoldne, v sredo, je štafeta prispela v Gevgelijo, kjer so 22. marca, to je na dan začetka poti letošnje štafete, posadili 88 drevesc. Dražje gretje, plin in prevoz Od 1. aprila je v Zagrebu treba za komunalne storitve, kot so tramvajski prevoz, za porabo vseh vrst plina in za centralno ogrevanje treba plačati 22 odstotkov več, elektrika pa se je podražila za 23 odstotkov. Tako stane sedaj tramvajska karta 10 dinarjev, kubik propan-bu tan plina stane okoli 20 din, cena ogrevanja kvadratnega metra stanovanja pa 1120 dinarja. Um, Referendum pred poletjem Tržič — Kljub ne povsem enotnim stališčem glede solidarnostnega odstopanja denarja manj razvitim krajevnim skupnostim, glede vsebine in časa uresničevanja programa, ki so prišla na dan na zborih občanov v nekaterih krajevnih skupnostih, bo referendum za četrti občinski samoprispevek predvidoma razpisan še pred poletjem. Tako so se na usklajevalnem sestanku odločili člani predsedstva občinske konference socialistične zveze, izvršnega sveta in iniciativnega odbora za pripravo referenduma. Menili so, da je občinski samoprispevek nujen, če hočejo vsaj delno zgladiti razlike v razvoju primestnih krajevnih skupnostih in če hočejo ustvariti boljše pogoje za življenje občanov. Seveda pa bo potrebna poglobljena družbenopolitična akcija. Doslej so o samoprispevku, ki je sicer doživel podporo povsod, tudi v skupščinskih zborih, podrobneje razpravljali predvsem v krajevnih skupnostih, in še to bolj v ozkih krogih zainteresiranih občanov. Zato bo treba s konkretnim predlogom priti tudi med delovne ljudi. Najprimernejši čas za to bodo vsekakor zbori delavcev v drugi polovici aprila. H. J. Stane Pirnat ponovno izvoljen Na seji programsko volilne konference ZK Kranj je bil za predsednika z enoletnim mandatom ponovno izvoljen dosedanji predsednik občinske konference ZK Kranj Stane Pirnat. Rojen je bil 1942. leta, zaposlen pa je v Planiki Kranj, v TOZD trgovska mreža kot pomočnik vodje tozda. Izhaja iz napredne delavske družine, ki je tudi sodelovala v NOB. V Planiki se je zaposlil po končani osnovni šoli kot nekvalificiran delavec, kasneje pa si je s Študijem ob delu pridobil poklicno in srednjo šolo čevljarske stroke. Vsa leta in tudi še sedaj je eden najvidnejših družbenopolitičnih delavcev v Planiki, prav tako pa tudi v občini. Za svoje do sedanje delo je prejel srebrni znak OF. Svet v tem tednu Nasmejani predsednik Reagan odhaja iz hotela. Nekaj sekund zatem je počilo ... Streli nasilja Kmalu po atentatu so ameriškega predsednika nalda Reagana operirali v kliniku George Wad ton — Predsednik ima odlične možnosti za (tavanje, je povedal doktor Dennis 0'Larv, dekan< univerzitetni kliniki — Štirje umorjeni predseduj v ameriški zgodovini, pet pa se jih je izognilo igj hujšemu — Ogorčenje po svetu — Brzojavka pij I sednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatovič'I* Kdo je John Warnock Hinklev, atentator Reagana I ti Ranjenega predsednika agenti Secret Servicea potiskajo v oklepno limuz. ino. Agentje so se med tem že lotili atentatorja, kije bil pomešan med novinarji. J Milijoni televizijskih gledalcev so v ponedeljek zvečer osupli spremljali dramo pred vvashingtonskim hotelom Hil-ton, ko je 22-letni mladenič John Warnock Hinklev, doma iz coloradskega mesta Ever-green, sprožil na ameriškega predsednika Ronalda Reagana šest strelov iz neposredne bližine. Omahnila sta dva pripadnika varnostne službe, s prestreljeno glavo je obležal v mlaki krvi Reaganov predstavnik za tisk James Brady, predsednika pa so telesni stražarji potisnili v blindirano vozilo. Vse se je dogajalo bliskovito, nepričakovano. Sprva, po televizijski sliki sodeč, je marsikdo pomislil, da so predsednika krogle zgrešile, pa ni bilo tako. Svinčeno zrno se je zarilo v meso pod levo pazduho, se odbilo od sedmega rebra in obtičalo v levem pljučnem krilu. Kmalu po atentatu je bil v univerzitetni kliniki George Washington pod vodstvom dekana Larivja izvršen kirurški poseg. Reagan ga je odlično prenesel kljub 70 letom, so povedali zdravniki. 2e v torek, 31. marca, bi lahko sprejemal odločitve, po dveh mesecih okrevanja pa bo Reagan po sedanji sodbi zdravnikov že lahko normalno opravljal državniške dolžnosti. Poškodbe ostalih ranjenih, še posebno tiskovnega predstavnika Brady ja, so veliko hujše. Atentatorja so policisti in agentje ukrotili. Za takšna dejanja je v Združenih državah Amerike zagrožena dosmrtna ječa. Atentator Hinklev, star 22 let, otrok bogate družine, vendar duševno neuravnovešen in nekdanji član pronacistične skupine, ki je iz nje izstopil zaradi premajhne borbenosti, enkrat pa že aretiran zaradi nošnje orožja na zboru, kjer je bil tudi nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, je v zaporu. Policija ne omenja, kje. Duh dogodkov ob umoru Johna Kennedvja, ko je član podzemlja, gostilničar Jack Ruby ubil Kenneddvje-vega domnevnega atentatorja Leeja Osvalda, še visi nad Ameriko. Zato o zaporu Hink-leya takšna skrivnost. Ronalda Reagana je po komaj dveh mesecih predsednikova nj a doletela usoda številnih njegovih predhodnikov. Štirje predsedniki so bili umorjeni v ameriški zgodovini. 14. aprila leta 1865 je bil v gledališču umorjen Abraham Lincoln, 16. ameriški Credsednik, 2. julija 1881 je rezposelni delavec smrtno ranil Jamesa Abrama Garflel-da. 6. septembra 1901 je anarhist Czolgosz ubil Williama McKinleva, 22. novembra leta 1963 pa je umrl 36. predsednik ZDA John Kennedv. Dejanja je bil obdolžen Lee Osvald, ki pa ga je v jetnišnici ubil Jack Rubv. Atentati na pet ameriških predsednikov pa so bili neuspešni. Smrt je grozila Andrewu Johnsonu, Franklinu Roosevoltu, Harrvju T ruma n u in kar dvakrat Geraldu Fordu. Večina atentatorjev je bila obsojena na dosmrtno ječo. Petega junija leta 1968 pa je Jordanec Shira Sirhan v Los Angelesu ubil demokratskega predsedniškega kandidata Roberta Kennedvja. Vmes. in kasneje pa so pod streli padali ugledni predstavniki ameriškega političnega, javnega in demokratičnega življenja. Svet obsoja gnusno dejanje pred hotelom Hilton. Vznemirjen je zaradi bohotenja nasilništva, ubojev, aubs* vanja, izsiljevanja is ta/ ma. Ronaldu. Reagana p**? jo državniki pozdrav« 1|/ mi po čimprejšnje« oki/ nju. Naš predsednik fnšr stva Cvijetin Mijatov* js1 brzojavki zapisal: »Z vznemirjenjem sum **i jeli novico o brezupne« a/1 w du na vaše življenje. V «/|| predsedstva SFRJ in slovanskih narodov rta 11* šiljam, gospod pititnjrlfc prijateljske in tople trije'I h hitro in uspešeno okrevaj/1, Svet je dvignil glai »/I nasilje in terja boljše ni/l. vanje predstavnikov pa/g, nega in javnega M^p^i Takšne zahteve niso pa je svet vseeno storil v tem boju. « celo uradna politika sa svojih ciljev podpira po«/ lje in terorizem, ki zdavnaj ni več lokan značaja, temveč je doki glede na barvo in uss*' mednarodne razsežnosti. Pomembno je bret i vprašanje Američanov, p smo družba nasilja. Žabi] senator Edward Keaasif! fubil dva brata, zakaj kj" uther King, zakaj so «. še številni drugi, bolj aH, pomembni ljudje, ne« nebogljeni. Kdo bo i je vprašanje sedanje * prvič zapisano, ko je m ubil Beatla Johna Leiij Združenih državah / se medsebojno pob tj« več ljudi kot na prha* Švedskem. V Združeni« vah Amerike, kjer unajs da najbolje urejeno sta no službo na svetu, vsakih 13 sekund u revolver. V zasebni UsaV milijonov pištol, čeprav \4 v državi 26.000 najraabfc odredb, pravil, havodil, čil in predpisov 0 Edwarda Kennedvja jejo »pomehkuženega ker teria rano aokracia1 prod " »pet ca«, ker terja r*aoi*|F Amerike. Njegovi rojaki pi1 po razpravah ob str* Reagana še naprej 01 strelnega orožja kot samoobrambe, demc svobode. Atentat lom Hilton je polemike med pristali nasprotniki svobodne u ne z orožjem. Bojimo se, i polemika brezplodna inr| sprašuje o tem, predvsem M bodo morali na ta vpnu** i odgovoriti Američani satu znost močnejšega akcijskega razreševanja protonov za Kranj in za Gorenjsko v letošnjem letu se posebej problematična, prav tako pa je delegatka iz Merkurja opozorila tudi na nekatere drage težave trgovine glede preskrbe, pa tudi na to, da se ob manjši ponudbi blaga in zmanjšanem povpraševanju že postavlja problem delovnega časa zaposlenih v trgovinah in ne nazadnje tudi vprašanje števila zaposlenih delavcev. Delegat iz KŽK pa je spregovoril o razmerah in nalogah na področju hrane in nakazal nekatere specifične probleme agroži-vilstva, ki se poleg vseh bremen, ki mu jih nalaga skrb za večjo proizvodnjo hrane, otepa še s kadrovskimi problemi; o teh vprašanjih pa je včeraj podrobneje razpravljala tudi skupna seja medobčinskega sveta ZKS in sveta sindikatov. Programsko volilna seja je kritično ocenila tudi delo osnovnih organizacij ZK, ki marsikje ne odigravajo svoje vloge, tako da bo v bodoče potrebno več prizadevanja za povezovanje osnovnih organizacij in temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi organizacijami; nekatere metode in oblike dela so bile sicer vzpostavljene, pri tem posebej izstopa Sava, medtem ko drugod spet ni bilo skupnega dela za opredeljevanje akcij in enotnih stališč OO ZK ob odprtih družbenoekonomskih vprašanjih, na kar je posebej opozoril delegat iz Iskre. Prav gotovo je bila vrsta kritično izpostavljenih problemov na seji programsko volilne konference izražena v nameri, da komuniste napoti k še za vzete j-šemu razreševanju nalog in problemov, ki jih postavlja sedanji gospodarski in politični trenutek in seveda s plani začrtani družbenoekonomski razvoj v naslednjih petih letih, prav tako pa se je konferenca s programom dela za 1981 zavezala - na podlagi programov osnovnih organizacij ZK — tvorno vključevati se v aktualna družbenoekonomska in politična dogajanja v občini Temeljna naloga kranjskih komunistov izražena na programsko volilni konferenci ostaja vsekakor prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva in prizadevanje za krepitev samoupravljanja, kar so, kot je ob zaključku poudaril gost konfe- tsks kat je sicer v vseh insti-poHtičneej* siste-njena konom-tako je tudi pro-seja občinske ZKS Kranj v sredo Stane sunila v razpravah o Vattaslaih vprašanjih. Tudi nauk občinske konference Iraaj Stane Pirnat, ki je bil HfcVrss izvoljen za eno leto, je v voril o zaple-ao—hih raz-Ssfc Iz pri tem p onda ril, da o S kaše še več razpravljati, _ sa ae le o napakah dru-•V pse as z ocenjevanjem raz-Srnkv svojem okolja. Prav t jo usna 11 riti raz-S« k delavcem ter is tega ^sH ideje za rešitve proble- šzsno, ki so zastopali 4400 CEk komunistov, ao na SZnsei izredno kritično Npvsrfli o goapodnrjenju in (VZnk v organizacijah zdru-Sp ada. Čeprav je kranjsko lovstvo doeeglo v lanskem jq.t saTff^* rezultate, pa sekateri kazalci niso __dsi; to velja ae posebej ^BatVrodnktivnoati, prav tako * s Materialni stroški nara-Vmreje kot dohodek. Po-CJTJ, s« lani naraatel od ♦aT^oaa,medtem ko se je S snsajšal. Sprejeti ukrepi Ca-ože politike, ki ao vpli-V ■imiiaarirrj- kranjskih g'aziaaanago dela v .Hrm Ista, so bmoevedajbolj S ss!aveTlnCpo«etmo v neka-Sa*katha so poavetili analizi Mks Jvrn™"***- Vendar pa M te hitreje prilagajale -Mhz pogoj« as goepodarje- VE» in gladko preakočiti Sianraih odporov; prav tu flili^-r da pre- Hafr« obrazložijo delavcem, Vj7» večjidoaodek potojb-\|sl sreuamerjati proizvodni ae delegati kon-Ssee šrtrk-*" tudi nekaterih T^i ■sdročij, tako na primer Strte • premogom, ki postaja Reševanje po,bližnjicah Tržič - Kljub ustavni koncepciji našega političnega sistema so-^latičneza samoupravljanja ter jasnim smernicam družbenopolitični ornuizacij z zvezo komunistov na čelu se ne moremo otresti pre-^ušsne čarobne formule: če so problemi, z njimi brž »na politiko«, pa ' 0 tem ao se med drugim pogovarjali tržiški komunisti na nedavni mlsno programski seji. Dejstvo je, da je stopiti k temu ah onemu pred Minau»upa sekretarju »gori na občini« bolj uporabljana metoda za »Zvanje problemov kot pa oblikovanje delegatskih pobud. V tržiških ,*taah o delovanju delegatskega sistema se poleg naštevanja otro-fch bolezni - preobširna gradiva, neodgovornost delegatov, preobre-»mienoKt delegatov, neaktivnost konferenc in podobno - vse bolj iz-«*Uvlja tudi vsebina dela kot zaviralni dejavnik. Ce se delegati v dele odah in v skupščinah pogovarjajo o problematiki, ki jih neposredno, Sokrat pa tudi posredno ne zadeva, potem jih je zelo težko motivirat* a dobro delo. « .... Ob problemih, ki bi nujno morali najti mesto na dnevnih redih zsnčin pa pogosto iščemo politične bližnjice, ker se menda po njih ttme pride Ze mogoče, a našega političnega sistema nismo zasnovali OV>, da bi potem ubirali bližnjice skozi pisarne partijskega sekretarja, isjana ali kateregakoli funkcionarja. Prav zato so tržiški komunisti izpostavili način reševanja proble-*0v atozi institucije političnega sistema. Ob tem je seveda na prvem atestu odgovornost komunistov za to, da se pobuda občanov ob konkretnih problemih ne izgubi v birokratskih mlinih. Kajti ravno zaradi m pteprek se občani zatekajo k bližnjicam, politični sistem pa se otepi s formalizmom, manijo različnih institucij in podobnimi tetivami. Tovariš Kardelj nam je zapustil misel, ki jo sprejemamo srat t levo roko; v našem sistemu demokratičnega odločanja imamo *woli institucij, le pravo vsebino jim je treba najti. Mi pa kar po stajicah. In četudi je zaupanje občanov v to, da bo ravno zveza koamatov učinkovito rešila problem, lahko izraz zaupanja v tvMtaudo nsšrrs delavskega razreda, to ne more biti tudi razlog, da iwu komunistov zamiži pred zapostavljanjem delegatskega načina shaja rešitev. renče Vinko Hafner, predsednik RK Zveze sindikatov, temeljni življenjski interesi delavcev; prav boj za stabilnost gospodarstva je obenem tudi boj za uveljavljanje samoupravljanja in prav to velja pred tretjim kongresom samoupravljavcev, najpomembnejšim družbenim dogodkom letos v Jugoslaviji, oceniti v vsaki delovni in družbeni sredini. L. M Kandidate izbirajmo preudarno Brdo pri Kranju - V torek, 3L marca, so se na Brdu pri Kranju zbrali na skupnem posvetu predsedniki občinskih konferenc SZDL Slovenije in razpravljali o spremembah statuta SZDL, o pripravah na volitve v skupščine in samoupravne interesne skupnosti v prihodnjem letu ter o prostorskih razmerah za dejavnost verskih skupnosti pri nas. Nekatera določila sedanjega statuta SZDL so namreč precej toga: v vseh dosedanjih razpravah o spremembah in dopolnitvah statuta SZDL, ki so potekale po posameznih občinah, so bile nove rešitve pozitivno ocenjene. Več pa bo treba spregovoriti še o vprašanju članstva v SZDL. Za skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto, je treba že sedaj poiskati prave kandidate, so poudarili na posvetu, obenem pa tudi spremeniti in dopolniti volilne pravilnike. Evidentiranje naj bo preudarjeno, ne kampanjsko. Prav zato naj bi vse temeljne skupnosti do konca letošnjega maja oblikovale evidence možnih kandidatov, še posebej pa sta pri tem odgovorni socialistična zveza in sindikati. Okrog verskih skupnosti pa so poudarili, da je treba tudi to področje depolitizirati, upoštevati interese vernikov in da naj predvsem Pn prostorskih vprašanjih upravne službe, pristojne za reševanje teh vprašanj, delujejo zakonito, hitro in javno. Za vse verske gradnje naj bi v naši družbi veljala enaka merila in zakonski predpisi, vsako izjemno dovoljenje pa mora biti samoupravno in družbeno dogovorjeno. III. kongres samoupravi j a vce v Čas za akcijo Kranj — 20. aprila, rok za oddajo poročil in oblikovanje volilnih teles je pred nami in pospešiti moramo s pripravami nanj, je na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta pou- -daril predsednik kranjskega koordinacijskega odbora za pripravo na III. kongres safnoupravljalcev Vinko Šarabon. Vsestransko moramo preučiti, uveljaviti in izmenjati dobre izkušnje, rešitve in dosežke v samoupravnem družbenoekonomskem razvoju ter tako spodbuditi iskanje novih možnosti; kritično izpostaviti probleme in vzroke posameznih zaostajanj ali odstopanj; razčleniti moramo način in vsebino dela sedanjih samoupravnih organov ter oceniti delovanje družbenoekonomskega in političnega sistema. Gre za široko družbenopolitično dejavnost, ki naj v pripravah na kongres seže prav v vse temeljne sredine. Zmotno bi bilo mnenje, da je kongres akcija sindikatov. Zato moramo s kongresno zasnovo seznaniti vse delavce in samoupravljalce ter ustvariti delovno vzdušje za akcije v predkongresnem obdobju. V skladu z usmeritvami za pripravo III. kongresa samoupravljalcev je koordinacijski odbor predlagal, da nosilci razprav takoj prično s tematskimi razpravami skupaj z delovnimi organizacijami, ki so določene za udeležence. Strokovno podlago za vodenje tematske razprave bodo pripravili nosilci. Zaključke tematskih razprav pa naj obravnavajo tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Glasila delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti morajo delavce in občane sproti seznanjati o pripravi na tematske razprave ter o vsebini sporočil. M. Cavlovič Lepi indeksi pogosto uspavajo Predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič Jože Zupančič govori o problemih na področju zaposlovanja in štipendiranja Tržič — V tržiški občini se je lani zaposlovanje popolnoma umirilo. Z resolucijo načrtovane rasti niso dosegli, nasprotno, v industriji, ie zaposlenost padla kar za 1,4 odstotka. »Na prvi pogled bi bili s tem lahko zadovoljni,« je pripovedoval Jože Zupančič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič. »Če pa razmišljamo nekoliko globlje, ni tako rožnato. Ponekod, zlasti v Pekovi temeljni organizaciji Obutev, v Zlitu, Tokosu, Rogu in BPT padec zaposlenosti že resno ogroža proizvodnjo. Vrata so se novim delavcem skoraj povsem zaprla, kar sicer ugodno vpliva na delovno disciplino, bolj pe smo zaskrbljeni, ker so se zaprla tudi strokovnjakom. Če namreč hočemo uresničiti naša prizadevanja za preusmeritev proizvodnje in uvajanje novih, tehnološko zahtevnejših in dohodkovno zanimivejših programov, brez strokovnjakov ne bo šlo.« Jože Zupančič se je dotaknil tudi zaposlovanja v administraciji. »V vse družbene dokumente smo zapisali, da v administraciji ne bomo zaposlovali, ob tem pa v isti koš mečemo strokovnjake, ki bi lahko veliko pripomogli k boljšim rezultatom. In ne samo to; vsak dan si izmišljamo nove predpise, ki povzročajo razraščanje administracije. Če bi bili tako produktivni v gospodarstvu kot pri izdajanju predpisov, potem bi bila bitka za stabilizacijo gotovo že dobljena.« Nezaposlenost v tržiški občini še ni zaskrbljujoča. Trenutno je brez dela 38 občanov ali 0,63 odstotka. Zaskrbljujoče pa je, da na Gorenjskem narašča delež nezaposlenih strokovnjakov, tehnikov, inženirjev in diplomiranih inženirjev. »Če bomo dovolili, da se bodo mladi izobraženci potikali po cestah brez dela, potem napredka gotovo ne bomo dosegli,« meni Jože Zupančič. Še slabše je na področju štipendiranja. V šolskem letu 1980/81 je bilo v Tržiču razpisanih 244 kadrovskih štipendij, za novo šolsko leto pa le 125 ali 51 odstotkov manj kot lani. »Če upoštevamo industrijsko in gospodarsko razvitost Gorenjske, smo nad rezultati lahko razočarani. V Sloveniji imamo enega kadrovskega štipendista na 27 zaposlenih, v Tržiču komaj na 33 zaposlenih. Enega štipendista iz združenih sredstev imamo v republiki na 48 zaposlenih, v Tržiču na 71. To so podatki, ki zapre-paščajo in našemu gospodarstvu ne odpirajo velikih per-perspektiv.« »Nočem biti črnogled,« je dejal Jože Zupančič, »želim pa, da se zavemo težav in vložimo vse napore v spreminjanje stanja, zlasti ker nas lepi indeksi gospodarske rasti najpogosteje uspavajo.« H. Jelovčan Mladi v NNNP Kranj — Pred dvema letoma so se v naši domovini zvrstile številne prireditve in tekmovanja v počastitev 30. obletnice vzgoje mladih za splošni ljudski odpor. Stopile so se z akcijo delovnih ljudi in občanov Nič nas ne sme presenetiti. Tekmovanja učencev osnovnih in srednjih šol so pokazala mnoge praktične vrednosti, zato postajajo stalna oblika dejavnosti mladih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Letošnji program tekmovanj vsebuje preskus iznajdljivosti učencev na orientacijskih pohodih, njihovih sposobnostih v da jar ju prve pomoči, streljanju z zračno oziroma vojaško puško ter pregled teoretskih znanj iz varnosti in družbene samozaščite, obrambe in poznavanja Titovega življenja in dela. Šolska tekmovanja so že minila. V teh dneh se na Gorenjskem vrstijo občinska, področno pa bo 17. aprila v Kranju. Na njem se bodo pomerile ekipe učencev osnovnih šol, ki bodo v občinskem merilu dosegle prva tri mesta in po ena ekipa iz vsake srednje šole na Gorenjskem. H. J. GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. ENOSTAVNA ROČNA OPRAVILA v mizarski stroki Pogoj: osemletka, hrez delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni; 2 ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoj: osemletka, brez delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni; 3. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: poklicna šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni; 0 4. VODENJE DEL SKUPIN pri elektro vzdrževalnih delih Pogoj: delovodska šola elektro stroke in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni. Delovno razmerje se sklepa za vsa navedena dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo ponudbe z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Pomanjkanje surovin hromi proizvodnjo V temeljni organizaciji združenega dela Triglav — Gorenjka v Lescah bi lahko izvozili znatno več čokolade in čokoladnih izdelkov, ko bi imeli dovolj surovin — Naložba še vedno čaka LESCE — Januarja letos sta se dve temeljni organizaciji Triglav in Gorenjka združili v eno temeljno organizacijo združenega dela TOZD Triglav-Gorenjka Lesce. Po lanskem zaključnem računu, ki je bil dovolj ugoden tako za Triglav kot za Gorenj ko ©Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF oglasa na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH DEL (ponovna objava) Posebni pogoji: — administrativni tehnik, — 2 leti delovnih izkušenj, VODENJE DELA V POLNILNICI pogoji: — strojni ali elektro tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj, — delo je dvoizmensko Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi oglasa. Portugalska delagacija v Sloveniji Slovenijo je pretekli teden obiskala portugalska delegacija, ki jo je vodil državni sekretar za zunanjo trgovino in član portugalske vlade W alter W aldemar P ego Marques. Pogovori v izvršnem svetu SR Slovenije so potrdili koristnost obojestranskega sodelovanja tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Pri tem so pokazali tudi interes za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Portugalska delegacija je obiskala tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer so se gostje pogovarjali s predstavniki slovenskih OZD, ki razvijajo odnose s Portugalsko. • Delegacija je obiskala tudi Iskro Elektromehaniko v Kranju. S predstavniki sestavljene organizacije Iskra, Iskra Commerce in Elektromehanike so se člani delegacije pogovarjali o 1 skrinj h izvoznih načrtih v novem srednjeročnem obdobju. Samo v letošnjem letu naj bi izvoz SOZD Iskra dosegel 200 milijonov dolarjev. V Portugalsko naj bi Iskra letos izvozila do 250.000 dolarjev blaga, medtem ko je lanski izvoz dosegel okrog 100.000 dolarjev. Iskra že več let uspešno sodeluje s portugalsko industrijo. V teku so pogovori o prenosu tehnologije za pro- NA DELOVNEM MESTU izvodnjo števcev električne energije in o izvozu števcev telefonskih impulzov. Odprte so tudi možnosti za sodelovanje Iskre pri posodabljanju signalno-varnostnih naprav portugalskih železnic. A.Boc Foto: Ivan Okršlar so dosegli znatno boljše rezultate kot prejšnja leta, čeprav so imeli nenehne težave s surovinami. Proizvedli so za 127 ton manj čokoladnih izdelkov, precej manj pa tudi mehkega peciva - kar za sto ton manj. Tovarno čokolade Gorenjka tarejo nenehno skrbi zaradi surovin, saj jim primanjkuje domačih in uvoženih. 2e v letošnjih treh mesecih beležijo zaradi pomanjkanja surovin precejšen zaostanek za planom, saj so proizvedli za 45 ton manj čokolade in za 30 ton manj peciva. Lahko bi dobro in bolje poslovali, ko bi imeli potrebnih surovin vsaj za tri naslednje mesece, tako pa imajo vsakodnevne težave z uvozom ali nabavo na domačem tržišču. Zdaj imajo margarine nekoliko več kot prejšnje leto, problemi pa so z nabavo medu, kaka-vovca in rastlinskih maščob ter sladkorja. Ocenjujejo, da bodo letos še težje gospodarili kot lani, saj ni zadovoljivih obetov za nabavo surovin, ki jih v Go-renjki zaradi svoje značilne proizvodnje nujno potrebujejo. Težave so deloma omilili z nekaterimi samoupravnimi sporazumi, ki so jih zaradi deviz podpisali s tuiastičnimi delovnimi in temeljnimi organizacijami na Bledu, z Grudo, s Slovenijasadjem in z nekaterimi temeljnimi organizacijami ljubljanske Emone. V Gorenjki ocenjujejo, da bi lahko izvozili za 100 ton čokolade in čokoladnih proizvodov, kar predstavlja za 400.000 dolarjev izvoza. Vendar pa jim občutno pomanjkanje surovin ne nudi možnosti za večji izvoz in morajo gospodariti v skladu s surovinami, ki jih lahko dobijo. Razen tega si precej prizadevajo, da bi dokončali naložbo in da bi končno preselili proizvodnjo čokolade na novo lokacijo blizu Go-renjke. Pri tem pa še ne morejo uvoziti opreme in ne morejo delavcem v Gorenjki zagotoviti boljših delovnih pogojev. V Gorenjki delajo danes pri dotrajanih strojih in imajo zares neznosne delovne pogoje. Upajo, da bodo vsaj v naslednjih dveh letih uspeli uresničiti naložbo, ki predstavlja za temeljno organizacijo Triglav-Gorenjka precejšnjo in izredno pridobitev. D. Sedej Omejevanje vseh vrst porabe tudi letos Na 3. zboru Ljubljanske banke — Tet banke Gorenjske so delegati razpravi poslovanju lani ter o načrtu uresničevanja njeročnega plana v letu 1981 — Tudi v pfk prednost izvozu V tesni trgovinici v podhodu Sroti samopostrežni trgovini na latem polju le ogledala vzbujajo občutek prostornosti; sicer pa imajo ogledala v tem prostoru poleg te še eno funkcijo — odsevajo modele pletenin, ki jih ustvarja Iva Prisianova. Po poklicu je Prisianova tekstilni tehnik, predilaki oddelek, vendar pa je vrsto let delala izven svoje stroke; šele lani v jeseni, ko je v Kranju odprla svoj Salon pletenin in tako pristala med obrtniki, je začela opravljati delo, za katero se je usposobila v šoli. Brez začetnih težav seveda ni šlo. Najbrž je tako tudi drugje, da je prostor tudi za tako majhno obrtno dejavnost sila težko dobiti. V sedanjih prostorih je komaj mesta za pletilni stroj, drugega, ki ga pri delu prav tako uporablja, pa mora imeti kar doma; ostali prostor pa je seveda namenjen obešalnikom s pleteninami in prostoru za pomerjanje. »Res, kar precej poguma je treba imeti, da se spustiš v tako dejavnost. Vendar pa sem si vseskozi želela prav takšno delo, tako da me tudi kakšne težavice na začetku niti ne motijo preveč. Nasprotno, delam z veseljem in to praktično ves dan, na osem urni delavnik je pri takem poslu treba kar pozabiti,« piavi Prisianova. Razen tega jo doma počaka še vse gospodinjsko delo. Toda za vsako delo, ki ga opravljamo z veseljem velja, da nas sploh ne utruja, nasprotno navdaja nas z zadovoljstvom, kar spodbuja ustvarjalnost in delovni zanos. Začetek je sicer že mimo, vendar Prisianova pravi, da še vedno »tipa« tržišče. »Vem, da hoče biti delovna žena lepo oblečena ves dan, predvsem pa praktično, oblačilo pa tudi ne sme biti predrago. V Kranju že nekaj časa ni bilo mogoče kupiti pletenin — unikatov, le industrijsko izdelane pletenine, zato se mi zdi, da so moji izdelki vsaj delno zapolnili vrzel. To se končno kaže tudi v tem, da z obešalnikov sproti grejo izdelki, včasih še topli, kot se temu reče.« Na dan lahko naredi le po en model ali pet na teden, kar je za sedanje povpraševanje po pleteninah v njenem salonu sicer malo. »Le dve roki imam,« se smeje Prisianova, »izdelati pa moram oblačilo vse od zamisli, pletenja, šivanja, likanja in kar pač sodi zraven. Ob tem pa je treba še skrbeti za material, s katerim so prav tako težave in podobno.« Prisianova sicer meni, da sodi med srečneže, ker ie po sicer dolgem čakanju le dobila prostor za svojo obrt, vendar pa po njenem mnenju za takšne dejavnosti v Kranju res ne bi smelo manjkati prostora. Posebno v starem delu mesta je gotovo vrsta primernih prostorov za take in podobne dejavnosti, kar naj bi sicer z načrtovano revitalizacijo starega dela mesta upoštevali. »Mesto potrebuje tudi takšno dejavnost in, če ne bi bilo večjih težav s prostori, bi se po moje tudi mladi pogumneje odločali za podobno obrtno dejavnost.« L. M. Kranj — Gospodarska gibanja v zadnjih letih in tudi lani so pokazala počasnejšo dinamiko rasti proizvodnje, visoko stopnjo inflacije ter prizadevanja za zviševanje izvoza in zmanjševanje uvoza. Poslovanje pa je bilo težavno zaradi pomanjkanja denarja, kar je povzročalo omejevanje vseh vrst Corabe. Linearno omejevanje rasti ančnih naložb poteka sedaj že tretje leto zapored, zato so nujna dogovarjanja med bankami in medsebojno odstopanje pravic. V letu 1980 je bilančna vsota v Temeljni banki Gorenjske porasla za 27 odstotkov v primerjavi z letom 1979, načrtovana 15-odstotna rast sredstev delovnih organizacij pa je bila uresničena 206-odstotno. Dolgoročna sredstva združenega dela so se gibala v planskih okvirih, kratkoročna pa so se povečala za 33 odstotkov, čeprav je bila predvidena le 13-odstotna rast. Povečala so se tudi sredstva družbenopolitičnih skupnosti. Dinarska sredstva prebivalcev so porasla za 7 odstotkov, devizna pa za 35 odstotkov. Na tako nizko stopnjo rasti dinarskih sredstev je vplival padec realnih osebnih dohodkov. Sredstva zbrana za stanovanjsko-komunalno gradnjo so se v letu 1980 povečala za 401 milijon dinarjev, kar je 36 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Leta 1980 je Temeljna banka Gorenjske razpolagala s 5.645 milijoni dinarjev bruto sredstev, to je za 1.447 milijonov več, kot je načrtovala. V investicijske naložbe je usmerila 2.095 milijonov dinarjev ali 407 milijonov več, .kot je bilo predvideno. Za pospeševanje tekoče dejavnosti je banka usmerila 957 milijonov dinarjev — največ za vse jresv*, oblike selektivnega predvsem pa za izvoi i" izvoza ter za kmetijstvo. Načrtovano kreditirani*' cij združenega dela za *l komunalno gradnjo je pn milijonov dinarjev. V ta n***,< dala na voljo še 15 odstop stev od hranilnih vlog obč*1* 5 Kreditiranje občanov f milijonov dinarjev presep0 dena sredstva. Predvsero krediti namenjeni za gradnjo, za obrt, potrošni*^ pa so se zaradi zaoštrenu1 bistveno zmanjšali. Investicijski krediti cl bili okrnjeni, saj so se začetku leta prijavile Pni( predračunsko vrednostjo lijonov dinarjev z zahtevo nem kreditu 8.559 milijon0*, jev, odobrenih pa je bilo milijonov kreditov za inv vrednost 2.053 milijonov din S krediti ali odkupom ob* banka kreditirala sovUf** naložbe v proizvodnjo bn pridobitev deviz in n f oskrbo proizvodnje s suro"* polproizvodi. Velik pou(f dala tudi selektivnim ki je bilo v strukturi vseh kr 68 odstotkov selektivnih k* najbolj so porasli krediti vodn jo in pripravo blaga z*1 Tudi v letošnjem me 1 j na banka Gorenj prednost članicam, ki izvoz izdelkov z visoko predelave in uporabe p«*"* mačih surovin, proizvodny tarnih proizvodov, kmetij*" vodnjo, obrt, posebno Se ^ in pa seveda za stanovanj* P Kreda v Radovni v težaV Delovna organizacija Kreda v Radovni je l] cejšnjih težavah — Prošnja za pomoč Ijiškemu izvršnemu svetu Radovljica — Delovna organizacija Kreda z Bleda je zaprosila izvršni svet skupščine občine Radovljica za pomoč pri sanaciji škode, ki so jo utrpeli zaradi zemeljskega plazu v Radovni meseca oktobra. Skupno škodo so ocenili v znesku milijon 500.000 dinarjev in so zaprosili za pomoč v višini 750.000 dinarjev. Delovna organizacija Kreda v Radovni je v dokaj težkem ekonomskem položaju. Cisti osebni dohodek na delavca je kljub visokemu porastu sredstev za osebne dohodke zelo nizek in znaša 7.280 dinarjev, kar je pod povprečjem gospodarstva. V primerjavi z letom 1979 so osebne dohodke na delavca povečali za 29 odstotkov, poleg tega pa povečali tudi proizvodnjo krede in sicer za 42 odstotkov ali skupaj 2.300 ton krede. V delovni organizaciji so si lani precej prizadevali, da bi izboljšali svoj gospodarski položaj in se odločili, da bodo proizvodnjo krede povečali od 3.000 na 4.000 ton, kajti kupci, s katerimi imajo pogodbe, bi potrebovali okoli 6.000 ton krede. Če pa bi uspeli proizvodnjo še bolj povečati, tudi z večjo količino ne bi imeli problemov v prodaji, saj jo porabniki v Jugoslaviji uvozijo okoli 5.000 ton, števila delavcev pa ne bi povečali. Za povečanje proizvodnje pa bi bilo treba vložiti sredstva za nabavo mlina, transporterjev in silosov, kajti delovni proces je danes organiziran še na osnovi ročnega dela. Urediti pa bodo morali tudi odnose s kupci, da bodo enakopravni in da bodo zagotovili pravtfn*^ kovanje dohodka. Lani pa je Kredo *V prizadela elementarna se je teren zaradi nepr ževja zelo razmočil in *' začelo potapljati. Po ocenf-^ jamo približno tisoč d°,\lk.' nih metrov materiala. rešiti nekatere naprave y J**?^ Delovna organizacij* Radovne zato nujno moč, saj bo le tako -hodnje uspešno posloval' t probleme in težave, ki J sama ne more uspešno r>^ *lshkđ V Tekstilni uspešni V Tekstilni tovarni M1 meljni organizaciji proii trgovskega podjetja T« liana, so lani ustvarili 1* , dinarjev prihodka, kar fm polovico več kot v letu vozili so za 20 milijonov < ( delkov, predvsem tehničn* katerimi oskrbujejo <*! sko industrijo, pa tudi nt, Madžarsko, Francijo »n Nemčijo. Precejšen prihi*1 segli s ponovno uporab* surovin — kar 5 radijonfV « pa tudi odpadke so sni**1 njih 7 na samo 2 odstotk* Za letošnje leto načrti dek v višini 225 milijon0* izvoz pa bodo povečali * 5». 3 APRILA 1981 5.STRAH.O L*A Nekateri dobri filmi gredo L opazno mimo škofjeloško kinodvorano so lani polnili ktdvsem erotični, akcijski in avanturistični filmi ^ Na repu obiska so se znašli najboljši filmi — ktošnji izbor dokaj skromen S**aQa Loka — Med »uspešne« kofjeloške kinodvorane šte-fflme. ki si jih ogleda več kot tisoč gledalcev, nam je dejal direktor Kina Sora Jože Oblak. Na listi najbolj obiskanih filmov se jih je lani znašlo enajst. Ko preletimo naslove, zlahka ugotovimo, da je med njimi kar šest erotičnih filmov, pa akcijski in avanturistični ter tako imenovane srhljivke. Na prvem mestu — ogledalo si ga je 1.531 gledalcev — je resda film Lovec na jelene, dober film, ki ga med naštete ne moremo uvrstiti. Toda Lovec na jelene je prava izjema, saj mu slede naslovi: Par nepar, Vanessa, Zrelo, Piranha, Superman, Zbogom Ema-nuela, Zadnji karate udarec, Orca kit ubijalec, Mož imenovan buldožer, Doživljaji vozniškega inštruktorja. Vlečejo torej »seksi komedije« in »karate«. Tako je bila koncem februarja letos »Silvia v kraljestvu strasti«, komedija, polna erotičnih scen, povsem razprodana. Film torej, ki zagotavlja dober obisk in napolni blagajno. Saj kot nam je dejal Jože Oblak, takšen film denarno »pokrije« dva druga dobra, a slabo obiskana filma. Na repu glede števila gledalcev so se namreč lani znašli najboljši filmi, kot so Norma Rae, Splav Meduze, Pločevinasti boben, Moja draga Iza. Ogledalo si jih je od 200 do 300 gledalcev. Nekateri dobri filmi gredo takorekoč neopazno mimo. Kje torej tiči vzrok, da dobri filmi nimajo odmeva. Res ljudje ne zahajajo več tako množično v kino kot nekdaj, toda da dober film vendarle lahko napolni dvorano, dokazuje Lovec na jelene ali pa Kramer proti Kramerju. Odgovor je kaj enostaven: imela sta dobro reklamo. Res pa je tudi, da v kino danes zahajajo predvsem mladi, ki jih pritegnejo akcijski filmi, pa delavci iz drugih republik, erotične filme si radi ogledajo starejši gledalci, prav nenavadno pa je, da so tedaj v dvorani tudi tisti, ki najbolj na glas vpijejo čez slab spored. Dobri filmi zberejo »svoje« občinstvo. Torej ljudje z izostrenim filmskim okusom ne zaidejo često v kino. Rečemo torej lahko, da je vzrok slabega obiska dobrin filmov tudi neobveščenost. Ne nazadnje pa tudi slaba filmska vzgoja v naših šolah, saj bi preko šolskih predstav, s katerimi so začeli v Kinu Sora, pa zanje često ni pravega zanimanja, mladega človeka lahko oblikovali v zahtevnega gledalca. Vzrok takšnih razmer pa je nedvomno tudi v položaju kinematografov, ki pač morajo »živeti«. Dotacij nimajo in poslovati morajo kot katerakoli druga delovna organizacija. Tako je 92 odstotkov prihodka Kina Sora lani znašal prihodek od prodanih vstopnic, ostalih 8 odstotkov predstavlja najemnina dvorane za druge prireditve. Delovni kolektiv je lani skrbno gospodaril, saj so se porabljena sredstva povečala le za 3 odstotke v primerjavi z letom poprej, ob vsesplošnem naraščanju cen storitev in materiala. Največjo postavko v porabljenih sredstvih ■a. ur__ JSh in nedeljah pa od 10. do» ob ponedeljkih so turni koledar CE — Amatersko Tone Čufar bo v so-4. aprila, ob 19.30 pre-Vroo uprizorilo Cankarjevo Smo Jakob Ruda. Prva po-Sitev bo na sporedu v nedeljo, jpnla. ob 19.30. Za abonma in ** izven pa bodo predstave na Jfcoredu Se v ponedeljek, 6. apri-Vob 19-30, v torek, 7. aprila, ob . sredo, 8. aprila, ob 19.30 * v fctrtek, 9. aprila, ob 19.30. ttANJ - Drevi ob 17. uri Slo v galeriji Prešernove hiše Srii razstavo Skice in risbe Pisarja Jskca za jugoslo-Sake poštne znamke. Raz Vo. ki bo odprta do začetka Sja, je Gorenjski muzej pri-Svil s sodelovanjem PTT mu-SZJPTT v Beogradu in PTT Nljrtja v Kranju v počastitev *ktnice vstaje. V kletnih pro-S* Prešernove hiše si lahko jUedtte fotografije Tomaža Sska. V galeriji Mestne hiše * m ogled razstava Likovna laatranjs na Gorenjskem £ novejše smeri; razstava S v okvir razstava Sodobna Vrni prizadevanja na Go-ffkm. V baročni stavbi v Mujevi 43 razstavlja svoja S akademska slikarka in grabil Tiaca Steajovec, v dru S nadstropju pa si lahko Mate* razstavo 40 let revije Ni tena. Razstave so tako Jsalne zbirke Gorenjskega Sm odprte vsak dan od 10. Isture in od 17. do 19. ure, ob r i/Prešernovem gledališču C prihodnji teden gostovalo Jtsorako dramsko sjledali-J is Nsve Gorice z zname-JkMoUerovo komedijo Don ^ Predstave sodijo v redni Sm« in bodo na sporedu v Nedeijek, 6. aprila, ob 19.30, v Nk ? aprila, ob 19.30, v sredo, iVua, ob 19.30, v četrtek, iVila <* 19-30' v P«***' J »prila, ob 19.30 in v soboto, Uk nh t9.30. Prešernovo v sredo, £Wiu, ob 19.30 v garažah »•v uprizorilo Emigranta I Mrozka za učence TOSC iz Jtya ter v četrtek, 9. aprila, prav tako za učence .CfJtKLJE - Dramska sek-N kulturno umetniškega dru-Davorin Jenko iz Cerkelj >»Doboto, 4. aprila, oh 19.30 v \ttem zadružnem domu ^Borila Hadžičevo komedijo >ko vprašanje . iOTJA LOKA - V galeriji i| Irskem gradu bodo v soboto, Jkprila, ob 18. uri odprli raz-£vt likovnih del amaterjev Ncsjske. Na razstavi, ki bo Aru do 20. aprila in so jo pravile zveze kulturnih orga-Neij Gorenjske, bodo na Jfcd dela članov likovnih sku-Peter Loboda iz Domžal, \ka z Jesenic, Likovne skupi-Khkra iz Kranja, Likorja iz »ovljice, Likovne skupine pri oO &ofja Loka; Likovne skuta iz Tržiča in likovne skupine s\» iz Železnikov, v V kajižaiei Ivan Tavčar \t v ponedeljek, 6. aprila, ob ? ori odprli razstavo likovnih * kana Vrenka V torek, torila, ob 17. uri bo Edi Sever Xl likovni krožek za predšol-N otroke, ki bodo risali motive *WjeLoke. JN, DUH - V kulturnem Nw Sv. Duh pri Skofii Loki soboto, 4.aprila, ob 19.30 jD Planina iz Sel na Ko- uprizorilo komedijo L tttlĆ - V paviljonu NOB Nodrevi ob 18. uri odprli raz-\f> del akademskega slikarja JteM Hermana iz Velenja. , toocertnem delu večera bosta \topila baritonist Miha Plaj-\ in pianistka Marina Sikič-Ser. Baletna skupina Mla-Vfcaja gledališča iz Tržiča N bo v razstavnem prostoru Sedb baletno simfonijo Člo-\-gibanje - stopalo. predstavljajo najemnine filmov. Za vsakega povprečno znaša 3.000 dinarjev, kar pomeni, da je pokrita s 44 odstotno zasedenostjo dvorane. Cesto se zgodi, da z vstopnicami komaj pokrijejo najemnino, da o drugih stroških ne govorimo. Ne gre torej drugače kot iskati rešitev, da dobro obiskane erotične komedije pokrijejo slabo obiskane dobre filme, da je letni spored kinematografa vsaj zadovoljiv. Poglejmo še, kakšen bo letošnji spored. Odvisen je od uvoza filmov in seveda domačih filmov. Za letos so distributerji odkupili 230 filmov, v kinematografu se jih letni zvrsti okrog 170. Izbor je torej kaj skromen in moč je bilo črtati res le najslabše filme. Jože Oblak nam je dejal, da največ izbira pri Vesni, ki ima običajno najboljše filme. Vsi, v Ljubljani, Kranju, Mariboru . . . vrtimo iste filme, zato so pripombe, da v Škof j i Loki ni mogoče videti najboljših filmov povsem odveč, nam je dejal. Res pa je, da jih najprej vrtijo v večjih središčih, običajno v Ljubljani. Toda za manjše kraje je to samo prednost, saj Ljubljana film »razvije« in škofjeloški gledalci tako na podlagi kritik, ki jih prinesejo časopisi vedo, kakšen je film. Ljubljana torej naredi reklamo zanje, saj posamezni kinematografi res ne morejo veliko narediti za popularizacijo dobrih filmov. M. Volčjak Molierov Don Juan v Prešernovem gledališču KRANJ - V dneh od 4. do 11. aprila bodo vsak večer v okviru abonmaja v Prešernovem gledališču gostovali igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Pred kratkim so uspešno uprizorili znamenito ko-medijo »Don Juan«, ki jo je režiral gost iz Makedonije Lju-biša Georgijevski. Vsekakor gre za gledališki podvig mladega goriškega igralskega ansambla, aaj jim je komedijo uspelo uprizoriti duhovito, komedijsko inovativno ter predvsem mimo ustaljenih vzrocev, kako igrati klasične komedije. Nastopil bo celotni ansambel goriškega gledališča, pomnožen z nekaterimi gosti. Kranjskemu občinstvu se torej obeta izjemno zanimiva in komedijsko premišljeno ubrana predstava. Naj tokrat le obrobno spomnimo na kranjskega »Moliera za mlade«, ki ga kranjsko gledališče igra v teh dneh pred polnimi dvoranami mladih, kar seveda pomeni, da je komedijsko pisanje velikega francoskega komediografa tudi danes udarno in odzivno. Molierov Don Juan je predzadnja predstava letošnjega abonmajskega ciklusa predstav za odrasle. .. . M. L. Kranj — V galeriji 13 v kranjski gimnaziji razstavlja svoja dela Cvetkov Venko iz Makedonije, ki študira na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Njegove slike so večinoma abstraktne. Iz barvnih ploskev in s tušem zarisanih črt lahko razberemo preproste podobe ljudi, ki izražajo slikarjeva notranja občutja. Da bi slike laže razumeli, je nekaj besed o njih in o slikarju samem napisal Matej Metlikovič in nam tako osvetlil nenavadne poteze na papirju. Razstava je zanimivo srečanje s slikarjem, ki je predstavnik mlade umetnosti iz Makedonije, s katero se bolj redko srečujemo. P. Sosič, foto: T. Rogelj Cankar tudi na jeseniškem odru — Jeseniški gledališčniki so pripravili novo predstavo. V soboto, 4. aprila, bodo imeli premiero Cankarjeve drame Jakob Ruda, v kateri bodo zaigrali Miran Kenda, Slava Maroševič, Alenka Weithauser, Stanka Gersak, Borut Vetov-šek, Rado Mužan, Franci Černe, Bernarda Gašperšič, Janez Kržišnik, Igor Skrlj, Milan Mrovlje, Franci Žnidaršič in Drago Smolej. Režija je v rokah Vesne Arhar, kot dramaturg je sodeloval Bojan Stih, kostume je izbrala Milena Kumar, glasbo pa Ilija Surev. Žalik žena Dojemanje nečesa notranjega skozi nekaj nevsakdanjega je gledalec lahko podoživljal preteklo soboto v Tržiču. V paviljonu NOB so člani Mladinskega gledališča predstavili glasbeno-plesno-literarno »mesnico« občutkov. Iz abstraktne strani se vije misel, geslo, medtem, ko na drugi strani srka skrite, nepopisne dimenzije človeške družbe. Kot trden zid z vmesnimi prazninmi se je balet prepletal s poezijo slovenske pesnice Svetlane Makarovič. Omenil sem praznine. Le-te bi profesionalci zapolnili (ali pa tudi ne) z nečem, čemur amaterji pravijo finančna sredstva. Prireditev je prehajala iz duše in razpoloženja, se zapletala med sceno in plesalkami ter bila včasih presekana s satiričnim »preštevanjem prisotnih«. Pravilno grajen scenarij z rastočo napetostjo ter smislom za ritem je na koncu predstave zaokrožil duhodni vodja Marjan Salberger. Skozi večer se je vila rdeča nit, za katero je skrbel nepogrešljivi Jože Pogačar. S svojo tehniko osvetljevanja je gledalce nehote silil k podzavestnemu razmišljanju izrečenih besed recitatorjev. Ne bi mogli reči reci-tatorjev v klasičnem smislu, ki pridejo ns oder in oddrdrsjo niz besed. Bili so nekakšni sli žive besede in to dobri sli! O prireditvi je član ocenjevalne žirije Janez Eržen dejal naslednje: »V okviru tekmovanja Naša beseda imamo malokrat možnost videti tovrstne prireditve. To je letos edina, ki združuje balet, recital in glasbo. Na osnovnih in srednjih *«lah se pojavljajo podobne skupine, toda menjava generacij opravi svoje in tako zastopanost te smeri iz leta v leto niha. Do danes smo si ogledali sedemnajst prireditev, še pet jih bo, ki tekmujejo v okviru Naše besede 81 in že bi lahko trdil, da današnja sodi v zgornjo polovico lestvice.« , j,- Toliko je o tem dejal član žirije. Ob zaključku prireditve Žalik žena bi še dejal, da so kompozicijo, ki je peljala skozi večer, člani Mladinskega gledališča iz Tržiča pravilno usmerili na glavni tir. Zvone Balantič mL Prizor iz Hadžičeve komedije Žensko vprašanje v izvedbi članov dramske sekcije KUD Davorin Jenko iz Cerkelj. - Foto: J. Kuhar »Žensko vprašanje« na cerkljanskem odru Cerklje — Po letu dni premora spet prihajajo pred domače občinstvo člani dramske sekcije kulturno-umetniškega društva Davorin Jenko iz Cerkelj s komedijo Fadila Hadžiča Žensko vprašanje. V komediji Žensko vprašanje spremljamo usodo mlade Lele, ki živi v mestu sama z materjo. Mati jo doma varuje in ne more razumeti, da je hči odrrsla in da si mora urediti lastno življenje. Leli se kljub ujetosti ponudi priložnost, da se zaljubi v svojstvenega Alfonza. Stvar se začne zapletati s pomočjo oprav-Ijive sosede Marike, razpoloženja pa dviga Lelina prijateljica Silva. Slede presenetljivi prizori, ko se Lela vrne iz Benetk in povabi k sebi domov tudi svojega fanta, kjer se komedija prične razpletati. Predstavo je režiral Janko Hvasti iz Kranja, igrajo pa Metka Drobun (gospa Jukuč), Vlasta Bernard (Lela), Ani Erzar (Marika), Mira Mlakar (Silva) in Bojan Korbar (Al-fonzo). Igralci se bodo cerkljanskemu občinstvu predstavili v soboto, 4. aprila, ob 19.30 na odru zadružnega doma. Dvorana bo ogrevana. Druga predstava v Cerkljah bo v ne- deljo, 12. aprila, ob 18. uri. Sledila bodo gostovanja v drugih krajih, saj je komedija dobro režirana in zaradi maloštevilne zasedbe kot nalašč za gostovanja. J. Kuhar Koncert skupine Šarlo Akrobata Kranj — V ponedeljek, 6. aprila, ob 20. uri bo v Delavskem domu nastopila skupina Šarlo Akrobata iz Beograda. Koncert organizira Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja. Gre za enega izmed treh beograjskih ansamblov - pole.g Šarlo Akrobata sta to VIS Idoli in Električni orgazam - ki jih štejemo za glavne sile beograjskega ročka. Šarlo Akrobata je trio, ki ga sestavljajo bobnar Ivan Vidovič, kitarist in pevec Milan Mladenović ter pevec Koja. Torej »skromna« zasedba, ki pa jo skupina zna izkoristiti d^ zadnjih možnosti. Njihovo glasbo je zelo težko opredeliti, saj ne gre za čisti punk ali ska, -čeprav je v njej čutiti vpliv teh smeri. Prav zaradi te specifičnosti je tako imenovana Beograjska alternativna scena dobila poseben pomen v našem TQcku. Družbeni plan Jugoslavije nad usmerjevalec v prihodnjih petih letih Ustvarjalno dogovarjanje podira plotove r Slovenija se je ustvarjalno vključila v dogovarjanje o oblikovanju ^družbenega plana Jugoslavije do leta 1986. Naloga ni bila prepuščena le delegatom v zboru republik in pokrajin, ampak je bila pomembna vloga republiške skupščine, izvršnega sveta ter njunih organov, zbornice in posvetovanj po posameznih predelih Slovenije. Mogoče je plan še vedno preveč posledica dogovarjanja republiških in pokrajinskih struktur ter njihovih delegatov, premalo pa združenega dela na samoupravni osnovi, na čemer mora temeljiti uresničevanje tega plana. Do konca leta bo plan treba še dopolnjevati, dogovore preverjati v praksi, prilagajati letne resolucije o uresničevanju plana in trajneje zagotavljati združenemu delu pogoje gospodarjenja, vendar je bilo letošnje dogovarjanje o zveznem planu vseeno napredek. Razprava o planu je prispevala, da je okrog 30 odstotkov besedila novega, da je prejel zvezni izvršni svet nad 300 utemeljenih pripomb na osnutek plana in da so bile med njimi tudi takšne, ki so imele izjemno prepričevalno moč, ki je ni bilo mogoče zanemariti, pravijo slovenski delegati v zboru republik in pokrajin. Dodajajo pa, da je mogoče plan še vseeno preveč optimističen, premalo grajen na realnosti in lastnih silah ter v določenih delih še vedno preveč na tuji akumulaciji. Nekatere dopolnitve iz razprave, tudi slovenske, ki so se nanašale na stabilizacijsko in samoupravno nastajanje ter uresničevanje plana, so bile vključene v tretji izjemno pomemben del plana. PREDHODNI DOGOVORI SO TUDI OVIRALI Načelne pripombe Slovenije na družbeni plan so temeljile na ugotovitvah, da mora družbeni plan sloneti na že sprejetih stabilizacijskih usmeritvah, na doslednem uresničevanju sistemskih rešitev in njihovem dograjevanju in na že sprejetih do- Sovorih o temeljih družbenega plana ugoslavije. Ponovno bi kazalo po • naši sodbi preveriti in uskladiti delež investicij v družbenem proizvodu, opredeliti izvoz kot osnovni pogoj za doseganje načrtovanega razvoja, prednostno razvijati energetiko, proizvodnjo hrane in tistih surovin, ki Tudi zaradi ustvarjalnega delovanja Slovenije je družbeni plan Jugoslavije za prihodnjih pet let popolnejši in celovitejši s številnejšimi elementi skupnega jugoslovanskega pomena in interesa. Večina nalog je zahtevnih, vendar uresničljivih z discpliniranim in doslednim delom vseh in vsakogar v Jugoslaviji brez vsiljevanja interesov takšne ali drugačne lokalne narave. jih manjka in kjer je domača proizvodnja upravičena. Poraba mora zaostajati, samoupravno združevanje dela in sredstev, gospodarski odnosi s tujino in kreditnomonetarna politika pa morajo biti sistemsko rešeni. Razprava v skupščini je pokazala, da nekatere zahteve niso bile sprejete zaradi predhodno sklenjenih dogovorov in ne nekaj trajno določenega. Usklajevanje, ki ni bilo le boj stališč, ampak skupno pozitivno iskanje rešitev, je bilo uspešno. Tako je dobila stabilizacija še večjo veljavo v našem družbenem planu, prav tako so določneje opredeljene investicije, izvozno usmerjeno gospodarstvo pa dobiva prednost tudi pri uvozu. Uvoz tako postaja funkcija izvoza, kar je pozitivno in skladno z ekonomskimi zakonitostmi. Zadnje desetletje smo tudi zaradi lahke domače prodaje zanemarjali izvoz in dvigovali pogosto negospodaren uvoz. Pred desetimi leti smo na primer izvažali enkrat več kot danes. Še bolj pa je nesmotrno, da je v celotnem našem izvozu kar 60 odstotkov reprodukcijskega materiala, ki ga moramo potlej pogosto veliko dražje uvažati! Za racionalno gospodarjenje so nujne celovite bilance in izračuni. Pretekla leta smo to zanemarjali. Naš družbeni plan tudi več govori o prednostnih naložbah v izvozno gospodarstvo, kar je zagovarjala Slovenija, enako pa velja za energetiko, kmetijstvo, manj pa za kreditnomonetarni sistem, kjer so se drugi deli Jugoslavije držali določil predhodnih dogovorov. Prav na tem področju so številne zatečene pravice, ki jih bo mogoče šele sčasoma preseči in odstraniti. Zvezni izvršni svet bo letos na predlog naše delegacije predložil skupščini predloge za dodelavo kreditnomonetarnega sistema z večio koristno vlogo primar- Potreba po ohranjanju revolucionarnega izročila Na 6. april, obletnico bombnega napada na Beograd 1941. leta, ko so v začetkih vojne vihre padle prve civilne žrtve vojne, praznujejo svoj praznik civilni invalidi vojne - Letos že deseto leto obstoja in delovanja te humanitarne organizacije - Poleg socialne skrbi za članstvo velik pomen obujanju revolucionarnih tradicij Kranj — Od šestih društev civilnih invalidov vojne, ki delujejo v Sloveniji v večjih mestih, je tudi kranjsko društvo, pravzaprav Medobčinska zveza civilnih invalidov vojne, kar aktivna. Letos praznuje deseto leto svojega obstoja. Ta njena pomembna obletnica sovpada s še enim odločilnim mejnikom, z mednarodnim letom invalidov, zato mu bo tudi ta humanitarna organizacija posvetila posebno pozornost. Ob deseti obletnici in ob 6. aprilu, obletnici prvih padlih civilnih invalidov vojnega nasilja, bodo pripravili izlet na partizansko Pohorje, obiskali pa bodo tudi tri obeležja, ki pričajo o prestanem trpljenju j^a/ilnega prebivalstva med vojno — Frankolovo in obeležje pri Treh žebljih, kamor bodo položili venec ter celjski Stari pisker. Sicer pa se akcija Medobčinske zveze civilnih invalidov vojne letos bolj kot vsa leta doslej širi na socialno, športno in kulturno področje, v večji meri pa tudi na področje obujanja revolucionarnih tradicij. Letošnje leto naj bi bilo leto intenzivnejšega razreševanja nekaterih vprašanj, ki se tičejo varstva civilnih invalidov vojne. Tako se bo organizacija vključila v oblikovanje zakona o oprostitvi participacije za civilne invalide, ki edinole v gorenjski regiji še čaka svoje rešitve. Tudi glede finančnih sredstev, ki jim jih vsako leto zmanjkuje, so nameravali ubrati drugačna pota. Doslej jim je bil osnovni vir financiranja proračun občine, dotacijo pa je prispevalo tudi občinsko socialno skrbstvo. Za obilje dejavnosti, kakršne so izletništvo, letovanja in skrb za socialno ogrožene člane, ta sredstva komajda zadoščajo, zato se organizacija namerava v bodoče obrniti na samoupravne interesne skupnosti, da bi jim tudi le-te namenile pripadajoča materialna sred stva. Letošnje leto predpostavlja še večjo aktivnost na podlagi obstoječih programov in načel o obujanju revolucionarnega izročila. Ena takih bodočih akcij bodo tudi obiski osnovnih šol s filmom »Rat se dugo seti« z namenom, da bi mlajšo generacijo opozorili na posledice vojne in zapuščenega vojnega materiala, ki še vedno povzroča invalidnost. Film ni le izraz načel, kakršna izražajo civilni invalidi v odnosu do vojne, pač pa se vključuje tudi v program preventivne dejavnosti. Sicer pa bo še ena pomembna akcija obeležila letošnje leto - v okviru gorenjske zveze pripravljajo civilni invalidi delovno akcijo. Delovna brigada »Rezka Draganova« s 30 člani zveze in desetimi mladinci radovljiške občine bo uredila spomenik med Tržičem in Begunjami, kar bo tudi prispevalo k ohranjanju tradicij NOB, hkrati pa svojevrstno okrepilo zavest mladih na tem področju. Zlebir ne emiaije. Že leta 1983, po možnosti pa že prej, primarna emisija ne bi bila več vir za pokrivanje zveznega proračunskega primanjkljaja. Federacija naj se financira na osnovi pro- ftramov, kar se že uvaja po zagotovili izvršnega sveta, manj pa bo tudi denarja za financiranje negospodarskih investicij. Na področju kreditnomonetarnega sistema, pravijo slovenski delegati v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, mora dobiti' združeno delo večjo vlogo. Za investicije je nujno namenjati manj kratkoročnih in za vračilo izredno težkih posojil. Prav tako kaže zagotoviti več sredstev za uveljavitev našega gospodarstva na tujem. Ekonomski odnosi s tujino so dobili v usklajenem družbenem planu večjo veljavo. Devizni trg je treba realno ocenjevati, organizirati in vrednotiti. Devizni prihodek je usmerjevalec uvoza, prav tako pa mora biti devizno financiranje federacije odvisno od splošnega položaja z devizami. Končno pa kaže tudi reči, kakšno devizno tržišče rabimo. Zanesljivo takšnega, ki bo vzpodbujal izvoz in njemu namenjeno proizvodnjo. VELIKO JE SKUPNIH INTERESOV Številni plotovi in lokalizmi so padli ob letošnjem usklajevanju družbenega plana Jugoslavije do leta 1985. Skupno smo se dogovorili, da bomo dajali prednost izvozu in stabilizacijskemu ponašanju. Skupne prednostne opredelitve morajo biti resnično prve naloge za vse, »odpore« zoper najrazličnejše interese. Za letos smo se uspeli dogovdfTti za skupen uvoz nafte, koksa in še nekaterih strateških surovin na osnovi združevanja deviz republik in pokrajin ob načelu enake preskrbljenosti vse Jugoslavije. Na tem področju imamo politiko, prav tako pa tudi bilance. Ali ne bi kazalo ravnati tako, pravi vodja naše delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine Marko Bule, pri kvalitetnem premogu, jeklu in drugih pomembnih surovinah. Predvsem moramo uvažati bogatejšo rudo, najrazličnejše valjarne in predelovalne obrate pa je treba obdržati v še sprejemljivih mejah, saj je sedanji uvoz za te namene že pretiran. Strojegradnja in elektrogradnja morata bolj kot doslej zagotavljati domačo opremo, ki jo sedaj uvažamo. Obetavni so plani pri hrani, o čemer bo sklenjen poseben dogovor, pomemben člen pa je malo gospodarstvo, ki je sposobno marsikaj narediti, razen tega pa zagotoviti dodatna delovna mesta. Napak je seveda reči, da v predelovalno industrijo ne kaže vlagati. Izvozna predelovalna industrija mora biti družbeno podprta, obilo možnosti pa ponuja razvoj manj razvitih, zasnovan na samoupravnih , dogovorih in interesih vseh strani. Skoraj povsod imamo še velike rezerve. J. Košnjek Nikomur nižja štipendija Tema, o kateri so v preteklih dneh in mesecih največ govori«* jaških in študentskih klopeh, v klubih študentov, v aktivih štipeoa** in v osnovnih organizacijah ZSMS, je bila vsekakor štipendijah f tika. Razgibala je mlado generacijo, ki je brž posegla po nov«* moupravnem sporazumu o štipendiranju, ga primerjala s stara' sedaj še veljavnim, se opredeljevala do sprememb in podobno. Po^* to pa je bila ob že itak počasnem podpisovanju novega samooprtr^ sporazuma in počasnem izračunavanju valoriziranih štipendij V formacija in enostransko prikazovanje dejstev (tudi snš** množičnega obveščanja so prispevala k temu), češ da se bodosupt^l po uveljavitvi novega sistema zmanjšale. To se ne bo zgodilo, so zagotovili predstavniki skupne koa^ podpisnic novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju ia if bliškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kota/1 Štipendisti z že sklenjeno štipendijsko pogodbo bodo štipendije ć\ čunavali bodisi po starem bodisi po novem sporazumu, pač potaji ki je zanj ugodnejši in prinaša višjo štipendijo. Dijakom in studa^ je s tem zagotovljena socialna in pravna varnost, da z uveljavit*' novega sporazuma nihče ne bo prejemal nižje štipendije kot ikV Nasprotno pa se bodo nove štipendijske pogodbe sklepale na poa^ določil novega sporazuma in ta bo v takih primerih porami ć osnovo za izračun višine štipendije. Pri vseh pa bo upoštevana v? zacija štipendijske točke, ki je seveda različna za kadrovske lupa** in štipendije združenih sredstev. Tudi to je med dijaki in kti? povzročilo nemalo besedovanja, toda resnica je takale: kadrovat? Eendije so se povečale za 18,6 odstotka, socialne štipendije pa so ratkim sicer povečale le za 9 odstotkov, zato pa velja pri tempo*^1 spomniti na jesenski »skok« za 28,7 odstotka. Razumljivo je, da sleherno uveljavljanje novih in odprav^ starih odnosov prinaša s sabo začetne napake in težave. Zataknilo*' tudi v štipendijskem škripčevju, toda z odgovornostjo vseh štipa^' in štipenditorjev oz. njihovih kadrovskih služb bomo te od^ uokvirili v dogovorjeno. Veliko manj bo negodovanj med dijaki denti, če bomo razumeli in doumeli tudi namen samih Štipendij C<* štipendija iz združenih sredstev ublaži socialne razlike med SoiaJfL potem naj bi kadrovska štipendija vzpodbujala predvsem po^jjfll štipendistov z organizacijami združenega dela. V nobenem praa<*5 štipendija, vsaj v sedanjih družbenih in gospodarskih razmerah* • stroškov šolanja. Del more pokriti vseh ramena staršev. bremena odpade ttf C. Zaplotn* I Neupravičene podražil na udaru Republiška skupnost za cene bo prekornen^ dražitve proizvodov in storitev obran 10. aprila — Na seznamu je trideset cen, ki?\ potrebno razveljaviti ali znižati — Tekstil čevljarji z navidezno novimi modeli sami dA jo višje cene — Dobri in slabi zgledi tufi Gorenjskem spraviti v dogovori** Skupnost za c?ne^^fJ LJUBLJANA - »Organizacije združenega dela imajo pravico in dolžnost same oblikovati cene svojih proizvodov in storitev, toda to morajo storiti v skladu z zakonom o cenah, resolucijo ter dogovorom o izvajanju politike cen,« je na nedavni tiskovni konferenci, ki jo je pripravil republiški komite za informiranje, povedal predsednik republiške skupnosti za cene Jože Strle. Skupnost je bila na ravni republike ustanovljena šele sredi marca, toda že pripravlja listo vseh podražitev, ki so prekomerne in neupravičene. Na tem seznamu je doslej trideset cen, ki jih bo skupnost s sklepom na svoji seji 10. aprila razveljavila in znižala (če že ne vse, pa vsaj nekatere). Organizacije združenega dela se lahko na znižanje cen pritožijo na izvršni svet Slovenije, ki bo v takih primerih izrekel zadnjo besedo. Januarska eksplozija neupravičenih podražitev se ne sme več ponoviti. Cene industrijskih proizvodov in cene v prodaji na drobno, ki so bile v februarju za 12 oz. 12,3 odstotka višje od decembrskih, je treba čimprej SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Skupščina občine Tržič '% Svet delovne skupnosti UO Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VIŠJEGA REFERENTA I. ZA GOSPODARSTVO KUHARJA V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE UO SO TRŽIČ Pogoji: pod 1. pod 2. višja ekonomska ali agronomska šola, dve leti delovnih izkušenj, zavzetost za družbeno dejavnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, tri mesece poskusnega dela srednja šola za gostinske delavce — smer kuhar, šest mesecev delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela • Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi tega razpisa komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi tega razpisa. negativnih mnenj k7e«**t meznih proizvodov U pa vendarle ae večina cij združenega dela i obnaša samovoljno in svojem. Kršitev zakona o cemšjj dovolj, s tem pa tsdj ' tržne inšpektorje. V da so nekateri pro dražili gradbeni ma sto odstotkov. Ajdov«ka je protizakonito l«tw povečala cene alkokooJ za 10 do 15 odstotkov \xt rane pijače 44 odstotkov,' je cene vzdignila že v ' zadnjem tromesečiu. Po ru organizacije adrašta*/ ne smejo letos dvigniti oa* to storile že v lanske« f novembru ali decembre ben primer je tudi Gosta«! darstvo Kranj, kjer ae niso držali v lanskem ■ dogovorjenih cen. N« kršilcev na sta se u*p , Komunalno podjetje tiri Koper. Zakon in dogovorjeno rj cen so na svojevrsten »aM igrali v tekstilni in industriji. Tekstilci in pošiljajo na trg le na« nove modele ali izdelke, znatno dražje, toda v od »starih modelov« samo po ceni. Takim bo treba stopiti na prs*, j republiški tržni inšpektor' Kregar. Zakon na mre* da morajo nov izdelek y jalci prijaviti patentnem*' predvsem pa mora nov vsebovati kakšno novost Toda ob vseh kršitelji*1 vora in zakona o centa uk š pek to rji naleteli tudi aa /A primere, na delovne o*fA cije, ki bi lahko dvigmk-jl cene, pa so ostale pn ataftl zato bolje izkoristile avoj*rl nje rezerve. Med draga* fA tudi LIP Bled in Meaaa mrJk ja Ajdovščina. Sicer ae •« fA nost za cene stalno doftvol organizacijami sarvatoaojt A glede višine podražite* $ A izvajalci testenin ao ae IfA rili, da bodo cene zvišali ufA za 80 samo sa 4t oastarl avtobusna podjetja pa h 6 odstotkov, čeprav ao cest \ vi h storitev sedaj aa v« polovico nitje kot v dmal publikah. Dd*V "I m' m* t* de/ *; lik«' % Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v 1. 1981 (Uradni list SRS št. 33/80) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE O) -J i« to 30. 3. 15.00 Podkoren 30. 3. 16.00 Kr. gora, Log 30- 3. 17.00 Gozd Martuljek, Sr. vrh 30. 3. 18.00 Dovje 31. 3. 15.00 Jfojgtrana, Belca, Zg. Radovna 31.3. 16.00 Hrošča 31.3. 17.00 Kor. Bela, Potoki 1.4. 15.00 Javornik 1.4. 16.00 8L Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 1.4. 17.00 Hoste, Breg, Žirovnica, Selo, 4breznica 2.4. 15.00 Breznica, Doslovce, Vrba, Ro- si, 8mokuč 2. 4. 17.00 mmet 3. 4. 15.00-17.00 Wice 4. 4. 8.00-10.00 pod Golico, Prihodi, Irovt Vrovt, Pristava We, Podkoren, Kr. gora, \ Gozd Martuljek, Sr. vrh %je, Mojstrana, Belca, Zg. ^dovna, Hrušica Gornik, Koroška Bela, Potoki t Dobrava, Lipce, Kočna, ftitočna Hnte, Breg, Žirovnica, Selo, tenka Vinica, Doslovce, Vrba, WuČ, Rodine Vnke - zamudniki 4. 4. 4. 4. 11.00 13.00 Centralni parkirni prostor Pri zbiralnici mleka Pri gasilskem domu Za hotelom Špik Pri zbiralnici mleka Pri KS Mojstrana Pri gostilni Crnologar Pri gasilskem domu Pri Vatrostalni Pri gostilni Por Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spom. park) Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Pri Domu pod Golico Pri domu na Pristavi 4. 4. 15.00-15.30 Pri gasil, domu v Kr. gori 4. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 16.00-16.30 Pri KS Mojstrana 15.00-15.30 Pri Vatrostalni Pri gostilni Por — BI 16.00-16.30 Dobrava • 17.00-17.30 Pri tehtnici v Žirovnici 18.00-18.30 Pri KS Breznica 15.00-16.00 Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spom. park) N_-- Ml , % Joturfka gora ^ Wo at#X brklje - zamudniki Ji \f • m \ hebtčevo bi> IVboje "i '& s?? »a/j ^™ca ©a*\ |Whek »/ IfcfobSavi 5J/ kovica af taca Holmca pkl Tntemk Teneule Ubrezje jfcplje rnoktkovo Vrtnice kjnnj - zamudniki 6. 4. 9.00 na običajnem mestu 6. 4. 10.00 na običajnem mestu 7. 4. 10.00 na običajnem mestu 8. 4. 16.00 na običajnem mestu 9. 4. 16.00 na običajnem mestu 10. 4. 16.00 na običajnem mestu 17. 4. 16.00 na običajnem mestu 6. 4. 12.00 na običajnem mestu 6. 4. 13.00 na običajnem mestu 6. 4. 14.00 na običajnem mestu 6. 4. 15.00 na običajnem mestu 7. 4. 15.00 na običajnem mestu 7. 4. 16.00 na običajnem mestu 7. 4. 16.30 na običajnem mestu 7. 4. 17.00 na običajnem mestu 8. 4. 15.00 na običajnem mestu 8. 4. 16.00 na običajnem mestu 13. 4. 15.00 na običajnem mestu 13. 4. 16.30 na običajnem mestu 13. 4. 17.00 na običajnem mestu / 13.4. 17.30 na običajnem mestu 14. 4. 14.00 na običajnem mestu 14. 4. 14.30 na običajnem mestu 14. 4. 15.00 na običajnem mestu 15. 4. 15.00 na običajnem mestu 15. 4. 16.30 na običajnem mestu 20. 4. 15.00 na običajnem mestu 20. 4. 16.30 na običajnem mestu 20. 4. 17.00 na običajnem mestu 23. 4. 14.00 na običajnem mestu 23.4. 15.00 na običajnem mestu 23. 4. 16.30 na običajnem mestu 23. 4. 17.30 na običajnem mestu 21.4. 14.00 na običajnem mestu 21.4. 15.00 Na sejmišču 21.4. 17.00 Na običajnem mestu 22. 4. 14.00 Pred gasilskim domom 28. 4. 15.00 Na sejmišču UDOVLJICA pet tok Bela ftibno k, Gorje Et Bled - zamudniki 30. 3. 15.00-16.00 Na železniški postaji 31.3. 15.00 Pri trgovini * 31. 3. 16.00-17.00 Pri trgovini 1.4. 15.00-16.00 Pri zadrugi 1.4. 17.00 * Pri gostilni 2. 4. 15.00-17.00 Na Flegariji 6. 4. 15.00-17.00 Na Flegariji Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Begunje Černivec Posavec Ljubno Lancovo Sr. Dobrava Kropa Podnart Radovljica Radovljica — zamudniki Nomelj Jereka Koprivnik Gorjuse Češnjica Srednja vas Bohinjska Bistrica Polje Stara Fužina Boh. Bistrica — zamudniki ŠKOFJA LOKA Sovodenj Hobovše Trebija Podgora Hotavlje Leskovica Kopačnica Javorje Podobeno Poljane Srednja vas Gorenja vas Lučine Todraž Gorenja vas — zamudniki Log Zminec Breznica Škofja Loka — za lovske pse in kinološko društvo Moškrinj Sv. Duh Godešič Reteče Škofja Loka Gosteče Hrastnica Škofja Loka — zamudniki Selo Dobračeva Brekovice Goropeke Nova vas Račeva Račeva Žiri Žiri — zamudniki Luša Bukovica Bukovščica Dolenja vas Martinj vrh Davča Železniki Sorica Zali log Dražgoše Selca Železniki — za lovske pse in zamudnike 30. 3. 15.00- 16.00 Pri gostilni pri Joievcu 30. 3. 17.00- 18.00 Pri bifeju Turk 31. 3. 16.00- 16.30 Pri gostilni Posavec 31. 3. 17.00- 17.30 Pri trgovini 1.4. 15.00- 15.30 Pri trgovini 1.4. 16.00- 17.00 Pri domu KS oz. trgovini 1.4. 17.30- 18.00 Pri gostilni Jarem 2. 4. 15.00- 16.00 Pri AMD 3. 4. 15.00- 16.00 Pri Almiri 6. 4. 15.00- 16.00 Pri Almiri 27. 3. 8.00 Pred Ažmanom 27. 3. 10.00 Pred Cesarjem 27. 3. 11.00 Pred Sirarno 27. 3. 12.00 Pred Železničarjem 27. 3. 14.00 Pred Tomaževcem 27. 3. 15.00 Pred Hrvatom 28. 3. 9.00 Pri hiši na Rožni ul. 7 28. 3. 13.00 Pri avtobusni postaji 28. 3. 15.00 Pred Mihovcem 30. 3. 9.00 Pri hiši na Rožni ul. 7 6. 4. 6.4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 8. 4. 8. 4. 9. 4. 13. 4. 13. 4. 13. 4. 14. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 16. 4. 17. 4. 17. 4. 18. 9. 9. 9. 9. 10. 10. 4. 10. 4. 10. 4. 11.4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 8. 8. 8. 8. 4. 9. 4. 8.00- 9.00 Pri kmetijski zadrugi 9.15- 9.30 Pri Mostar j u 10.00- 10.30 Pri kmetijski zadrugi 10.30- 10.45 Pri Cestniku 11.00- 11.30 Pri kmetijski zadrugi 12.00- 12.15 Pri šoli 12.15- 12.30 Pri Matačan 8.00- 8.30 Pri kmetijski zadrugi 8.45- 9.00 Pri mostu 9.15- 9.45 Pri kmetijski zadrugi 10.00- 10.15 Pri Anžon 10.30- 11.30 Pri domu Partizan 8.00- 8.45 Pri kmetijski zadrugi 9.00- 9.30 Pri Kovač 16.30- ■ 17.30 Pri domu Partizan 15.00 Pri Cvelfarju 16.00 Pri Švavnarju 17.00 Pri Mavžarju 15.00- 17.00 Pred klavnico 15.00 Pri Štejsu 16.00 Pri domu 18.00 Pri Martinove 19.00 Pri atamu 15.00- 17.00 Pred klavnico 16.00 Pri Mirtu 17.00 Pri Mrzlem studencu 11.00- 12.00 Pred klavnico 8.00- 8.45 Pri Kendovcu 9.00- 10.00 Pri Županu 10.30- 11.00 Pri Jureču 11.30- 12.00 PriZaklju 8.00- 8.45 Pri Gantarju 9.00- 9.45 Pri Noču 10.00- 10.30 Pri Anžonu 15.00- 17.00 Pri Katerniku 8.00- 10.00 Pri Katerniku 15.00 Pri kmetijski zadrugi 16.00 Pri kmetijski zadrugi 16.30 Pri kmetijski zadrugi 17.00 Pri kmetijski zadrugi 15.00 Pri Demšarju 16.00 Pri Jemcu 17.00 Pri Benediku 15.00 Pri kmetijski zadrugi 16.00 Pri kmetijski zadrugi 17.00 Pri kmetijski zadrugi 17.30 Pri kmetijski zadrugi 16.00 Pri Benediku , TRŽIČ Slap 30. 3. 15.00 Tržič 30. 3. 16.30 Križe 1.4. 15.00 Sebenje 1.4. 17.00 Lese 3. 4. 15.00 Brezje 3. 4. 16.00 Kovor 4. 4. 15.00 Bistrica 4. 4. 17.00 Podljubelj 7. 4. 16.00 Tržič — zamudniki 9. 4. 15.00 Pri Krvinu Pri klavnici Pri kmetijski zadrugi Pri domu družb, organizacij Pri trgovini Pri domu družb, organizacij Pri Jurčku Pri trgovini Market Pri gostilni Ankele Pri klavnici m OjjMarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo po- *t % Mstojbina za cepljenje psa je 150.00 din (70.00 din taksa in 80.00 din ** I Mrolki cepljenja). Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse^starejse od štirih mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. O LAS 8.STRAN PETEK, 2. »m Sava Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov VPIS V 1. LETNIK SREDNJE SOLE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA gumarska usmeritev IZOBRAŽEVALNI CENTER SAVA KRANJ Razpisuje za šolsko leto 1981/82 in sicer za program: 1 PREDELOVALEC POLIMEROV (skrajšani program) 2 GUMAR (srednji program) 30 učencev 60 učencev 1. Skrajšani program PREDELOVALEC POLIMEROV (ozek profil), ki zajema naslednje značilne poklice: — pripravljflec gumarskih polizdelkov, — predelovalec gumarskih polizdelkov? — konfekcionar gumarskih izdelkov, — vulkanizer. — obnavljalec pnevmatik, — vzdrževalec pnevmatik in vulkanizer, — plastilec polimernih snovi. Šolanje v tem programu traja 18 mesecev. POGOJ za vpis je — zaključena osnovnošolska obveznost, — ustrezna psihofizična sposobnost. 2. Srednji program GUMAR, ki zajema naslednje značilne poklice: — izdelovalec upogljivih laminatov, — izdelovalec tehničnih izdelkov, — izdelovalec pnevmatik, — gumarski tennik. Šolanje za izdelovalca upogljivih laminatov, izdelovalca tehničnih izdelkov in izdelovalca pnevmatik traja 3 leta, za gumarskega tehnika pa 4 leta. POGOJ za vpis je — uspešno zaključenih 8 razredov osnovne šole, — ustrezna psihofizična sposobnost. Vse učence, ki se bodo šolali po naših programih bomo štipendirali (prejemali bodo tudi regresirano malico, dotacijo za oskrbovalnino v dijaškem domu, del stroškov za prevoz v šolo oziroma na praktično delo), zato naj pošljejo izpolnjene prošnje za štipendiranje na obrazcu 1,65 (dobi se v knjigarni) na naslov: Izobraževalni center Sava Kranj, Škofjeloška 7. ROK za prijavo: 10.4.1981 Vsi učenci, ki bodo v gumarski usmeritvi šolanje uspešno zaključili, bodo dobili zaposlitev v delovni organizaciji Sava Kranj. Podrobnejše informacije: Izobraževalni center SAVA Kranj, Škofjeloška cesta, telefon 25-461, int. 569 ali 24-061, int. uo. naslednje in sicer: Stipendije 30 štipendij za smer predelovalec polimerov. poklici: — pripravljalec gum. polizdelkov. — predelovalec gum. polizdelkov. — konfekcionar gum. izdelkov. — vulkanizer, — obnavljalec pnevmatik, — vzdrževalec pnevmatik in vulkanizer, — plastilec polimernih snovi, 60 štipendij za smer gumar, poklici: — izdelovalec upogljivih laminatov, — izdelovalec tehničnih izdelkov, — izdelovalec pnevmatik. — gumarski tehnik, 15 štipendij za smer kovinar — strojnik. poklici: * — strojni ključavničar. — strugar, — rezkalec, — orodjar, — puškar, — finomehanik, — graver, — klepar, — monter ogrevalnih naprav, — strojni tennik, 2 štipendiji za smer elektrikar energetik, poklic: — obratni elektrikar, 1 štipendijo za poklic elektrotehnik, jaki tok, (3. letnik), 1 štipendijo za poklic strojni inženir tehnolog, 1 štipendijo za poklic strojni inženir konstrukter, 2 štipendiji za poklic diplomirani strojni inženir konstrukter, 1 štipendijo za poklic diplomirani inženir elektrotehnike, energetik. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha kandidata in je v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Kandidati morajo pismeni prošnji (obrazec 1,65 — prijava za štipendiranje) priložiti še življenjepis, fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o dohodkih staršev za leto 1980. ROK za prijavo: 30. 6. 1981 Prošnjo z vsemi zahtevanimi dokumenti je treba poslati v Izobraževalni center Sava Kranj, Škofjeloška cesta 7. Vsi stipendisti bodo dobili zaposlitev v delovni organizaciji Sava Kranj. ISKRA Industrija sa telekomunikacije, elektroniko in elektromebaniko Kranj, n.sol.o. Komisija za delovna r# merja TOZD Tovarni Hf cev objavlja prosta deta' ] naloge MOJSTRA I. v montaži trifaznih ateW Poleg splošnih morajo b*, didati izpolnjevati te it! slednje posebne pogoj«: - srednješolska (4 ls»*i izobrazba strojne ali & I tro smeri. — 5 letne ustrezne A r. '10. STRAN Tomo Križnar 20 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Zanje je to stvar prepričanja ne pa papirjev. Zagnani so, da me je lahko sram. V nevarnem vetru odnese plevel, samo zrna ostanejo. O južnoameriški stvarnosti smo si istih misli. Problem je politična nezrelost, ki je posledica neizobraženosti in narodova nezainteresiranost, ki jo še vzgajajo državni aparati s svojo usmerjeno propagando, moralna neodgovornost politikov, ki politiko uporabljajo za svoje posle. • •• Bolivija je bogata dežela, berem v vseh knjigah, vendar zaenkrat naravna bogastva leže neizkoriščena pod zemljo. Ni potrebnih industrijskih zmogljivosti za predelavo rude, pristanišča za izvoz kositra so tisoč kilometrov daleč po železnici dol do Antafogaste v Čilu. Topilnice so baje v Angliji. Zato Bolivija ne more posegati v oblikovanje cen na trgu. Danes so rudniki nacionalizirani. Vendar to položaj preprostih ni veliko izboljšalo. Staro rudarsko naselje Potosi je fantastičen poizkus bivših baronov zgraditi nekaj lepšega, bolj romantičnega kot so mesta v Evropi. Ko so kovance zamenjali papirnati denarji in je tako srebro izgubilo svoj pomen, so bogati odšli, bogati časi so minili, ostale pa so ulice stare kolonialne arhitekture in umetnosti. • •• Tisoč kilometrov proti jugu ni pod soncem nič novega. Suha gola pokrajina in obupen dolgčas. Vsakih nekaj ur blatne bajte okrog razpadajoče cerkve, dremajoče duše, prah, ljudje se rojevajo, prežive, umro.;. Motor zapeljem na policijo in grem spat v park. Zjutraj se zbudim brez čevljev na nogah. Druga noč, drugi park novi čevlji... Sezujem jih, stisnem na prsi in objamem z rokami. Ko se zjutraj zbudim ... sem spet brez čevljev. Cesta proti Paragvaju je zaradi naraslih močvirij neprevozna, zato se obrnem nazaj proti severu. Santa Cruz, nedaleč proč so ubili Che Guevaro. Neki narednik ga je ustrelil v glavo. Menda so plačali severnoameriški magnatje. Ljudje so stvar pozabili. Kdo še ve, da je prišel kubanski romantik idealist in revolu- Eno izmed popotnih juter eionar sem organizirati vstajo, ki naj bi zajela vso celino? Če ga ne bi pokončali .. . • a« Dva držita motor, oni zadaj mi nekaj pritiska v desno stran hrbta, mož spredaj mi srepo strmi naravnost v oči in nežno zašepeta nekaj o »soldih«. Vse je videti čisto mirno. Više gor, kjer se kanjon zapre med strmimi stenami, kroži nekaj kot kondor. Manjši smrkavec pljune, drugače je vse tiho. Spomnim se na bele peščine Save, enkrat koncu junija, tistega leta, ko sem opravil maturo . . . Zubore-nje, sonce med sencami . .. brezskrbnost... Tisto nekaj me sune v hrbet. Sežem v žepe, potegnem ven ves drobiž, tisti z leve mi odpne torbo za pasom. Potni list, rumena knjižica, nekaj bolivijskega papirnatega denarja .. . Zakaj sem se ustavil? Po cesti so šli, mahali so mi, bilo mi je dolgčas, pa sem zavrl, misleč, da bom razdelil pest koke in bomo kakšno rekli. Držim se kolikor se da prisrčno. Dvignem roke, jih sklenem in rotim kot sem videl v cerkvah, naj mi vrnejo dokumente, da jim dam tudi dvajset dolarjev, ki jih imam skrte v srajci, več pa da nimam, in za boga jaz nisem gringo, jaz sem amigo, veliki amigo vsem. Mlajši hoče stikati po prtljagi, pa ga stari odrine. Nekaj krčevitih besed, potem mi stisne papirje v torbo. Od zadaj me porinejo, razumem, da je potrebno vžgati. Z glavo, stisnjeno med rameni, potegnem, kolikor da železna duša navzgor... Precej više požrem strah in pogledam nazaj. Samo enega vidim, skakati čez skale, kam so se vdrli drugi, mi ni jasno ... Čez dolgo, že daleč nekje ustavim pri pastirjih. Roke se tresejo, noge fantazirajo po svoje . . . Slo je okrog 90 jurjev. V nogavicah je ostalo nedotaknjenih 1300 ameriških dolarjev. • • • Poslednji spust z Andov. Spet najprej vzpon do 4800 m visoko ležečega snega, potem se mimo 10 m visokega svetnika, ki varujoče dviga roke nad Amazonijo, kolovoz spusti v razdrapano brezno. Ure in ure obračam zdaj levo zdaj desno, zaviram. SK°^ megle, dež in luže, nad strmimi prepadi samo navzdol. Prečkam staro karavansko pot koke, bolj v,až"°: topleje, vroče ... vse zelenje v enem dnevu, ki raste od Gronlandije do Konga. Neverjetno. . Onkraj umazanega naselja ob tropski reki se sin neizmerno področje zelenega pekla. Ceste je konec. I u se začne avantura. Po dveh dneh čakanja se mi posreči dobiti moža, ki namerava peljati kolonialno blago v dan plovbe oddaljeno vas ob reki. Do meje z Brazilijo, kjer zopet obstaja cesta, traja potovanje pet dni. Motor naložim v širok kanu, od nekod se povsem nerazumljivo vzameta dve francoski študentki, vkrca se tudi gorska Indijanka, ki kljub vročini ne sname klobuka ... in odrinemo. • •a Komarji pritisnejo, ležim pod moskitero in gled*m divjo reko, včasih se v čoln zlijejo slapovi tople vode, vedno višji orjaki se kot vešče kažejo iz megle; menda so tudi do 60 m visoki. Nekaj živopisanih papig preleti džunglo, kljub napetemu opazovanju ne vidim nobenih drugih živali. Rurrenabaque je zanikrna vas ob reki Beni. Premore bambusov hotel Berlin, nekaj trgovin, kjer se da kupiti koko in žganje, in veliko ptičjega petja in čudovitih sončnih zahodov. Zima je mimo, vendar velja misliti naprej. — Foto: M. A »Vsi Kranjčani hodijo v gore« Program planinskih izleto iV Kranj — Planinsko društvo Kranj, odsek za hojo in vodništvo, je tudi letos pripravil obsežen program planinskih tur za več kot polovico sobot oziroma nedelj v letošnjem letu. Program je sestavljen tako, da lahko vsak ljubitelj hoje in planinstva po svojih zmožnostih izbira od manj zahtevnih izletov, kjer je manj hoje pa do izletov, ki trajajo tudi do dva dni in za katere se priporoča nekaj planinske vzdržljivosti. Sicer pa se prizadevnim organizatorjem, ki so sestavljali letošnji program, verjetno ni bati, da bi zanimanje za te izlete med Kranjčani kaj uplah-nilo. Skoraj bi lahko rekli, da je večletna akcija »Vsi občani Kranja hodijo v gore« postala nepogrešljivi del rekreacije tako Kranjčanov kot tudi vseh drugih, ki se kranjskih izletov udeležujejo. Treba je namreč le priti pred hotel Creino, od koder odpeljejo avtobusi, s primerno opremo, o čemer pa organizator pravočasno obvesti z lepaki, na voljo pa so vedno tudi podrobnejše informacije o izletu na Planinskem društvu. Več tisoč ljudi je v preteklih letih spoznalo znane in tudi manj znane domače planine in tudi tuje, vzljubili so planinsko naravo ter spoznali pristne tovariške odnose, ki vladajo med planinci. Ni tako malo Kranjčanov, ki so šli prvikrat na tak izlet, odslej pa so stalni izletniki in komajda izpustijo kakšno turo. Seveda je tudi mnogo takih, ki jim kasneje vodstvo po planinah ni potrebno in se odločijo za samostojno planinar-jenje Planinski izlet vedno vodita po dva planinska vodnika, če pa je tura zahtevnejša, pa je vodnikov tudi več. Planinskih izletov se lahko udeležujejo izletniki ne glede na to ali so člani Planinskega društva Kranj ali ne, tudi ni pomembno, iz katerega kraja so: pomembna je le primerna oprema, pripravljenost za hojo v skupini in seveda upoštevanje navodil vodnika, posebno, če gre za zahtevnejši vzpon. se Letošnji program izletov v a*^ je začel že januarja i aK^j Dražgoše, v februarju si štirje izleti, v marcu pa Naslednji izlet bo na Črni bolt-Škofja Loka (11. aprila), i v istem mesecu (26. aprila) pa' Kočevski rog-Baza 20-Min* ra. V maju so predvideni trije i in sicer na Blegoš (10. maj), ul (17. mai) ter Razdrto-M.— - Kaculj — Šmihelj — Prerijama (23. maja). Tudi junija bodo i leti in sicer: Soriška planina la-Bohinj (6. junij), n prav tako v Bohinj Vogel —Za Migovcem-I Komna — Savica (14. junij), let pa je dvodnevni in sic« 21. junija na K al išče (da* krškega odreda). Za dan borca' lij bo organiziran izlet Boki vica — Komarča — Viševnik ~\ vec—Voglar—Fužine, zadaj deljo v juliju pa na Kali«, šeljski vrh —M. Grintovec,^ vrh-Javorjev vrh — Preddvor, soboto v avgustu bo pfcJ društvo organiziralo izlet na kjer bo I. letno smučarsko nn** PD Kranj. Štiridnevni plaaa**] let od 15. do 18. avgusta pa jiT viden v BiH in sicer Saraji Prenj — Mostar, 23. avgusta t* Vogel —Rodica —Črna Bistrica, zadnjo soboto in ntjA avgustu pa je planiran dvo^ izlet v Italijo in sicer Ponfcjf Malvuerih—M. Cavalo-M.ftr AIP. Tudi dan planincev v ^ tembru bodo Kranjčani poia*4 izletom, vendar datum še ni 12. in 13. septembra pa ae booffl ninci podali na pot prijateljska Mont Coglians do Mont pjl i .rt---*--V-----" ,- -~ Mont naša 1-9. septembra pa je na vrsti Vm V oktobru sta predvidena dva 9 ninska izleta in sicer 3. ofcjfl 'Kokra —Kokrško sedlo - jH greben-Krvavec, 10. oktobra I izlet Goli vrh —Babe. Za utij sezone pa je planiran 8. nov izlet v neznano. ' JOŽE VIDIC: Vojni zločinec is FRANC FRAKELJ TOS ne smemo zamenjati z domobransko )bveščevalno službo pri štabu domobranske /ojske, ki jo je vodil bivši jugoslovanski oficir Berto Ilovar, niti z DOS (plavogardistično obveščevalno službo) ali vohunsko službo Hacinove policije. Medtem ko je bila TOS razdeljena na sedem okrožij, je Hacin Ljubljano razdelil na 20 sektorjev. Za vsak sektor je določil štiri do pet agentov, ki so s pomočjo posebnih zaupnikov vohunili in zbirali podatke med prebivalstvom. Hacin je z zveznim jestapovskim svetnikom dr. Pavlom Duscho )rganiziral politično policijo, njene podruž-tice pa je zunaj Ljubljane ustanovil tudi v točevju, Velikih Laščah, Ribnici, Grosup-jem, na Vrhniki, v Horjulu, Logatcu, Rakeku, Jobrovi in v Cerknici. Delovanje teh aodružnic je naslonil na delo domobranskih postojank in na ovaduško delo župnikov, kaplanov, županov in drugih podeželskih veljakov iz stare Jugoslavije. V knjigi Ljubljana v ilegali-IV. je Ivo Svetina zapisal: »Prikrita in zagrizena pro-tinarodna žarišča so bila v škofiji z bolj ali manj vsem kapitljem, žarišča pa so bila tudi vsa župnišča, samostani in semenišče v Ljubljani ....« S tem pa še niso izčrpani vsi mehanizmi iomobranske obveščevalne službe. Dr. Metod vlikuž v svoji tretji knjigi Pregled zgodovine NJOB v Sloveniji navaja tudi naslednje: »Sredi februarja 1944 se je posrečilo Rupniku ustanoviti lastno špijonažo in propagandno službo na zunaj v zelo nedolžni obliki ,narodnih referentov' pri okrajnih glavarstvih in občinah. Dne 14. februarja je odločil, naj v vsaki dosegljivi občini postavijo potrebno število sposobnih obveščevalcev. Narodni referent pri okrajnem glavarstvu je predlagal okrajnemu glavarju najsposobnejšega in najbolj vestnega protikomunističnega borca v občini za .občinskega zbiratelja vesti in propagande«. Ta si je poiskal za vsako vas zaupnika, ki ga je po potrebi zaprisegel. Mesto, v katerem je bilo okrajno glavarstvo, so po potrebi razdelili na rajone. Občinski in mestni zbiratelj sta skrbela za zadostno število obveščevalcev povsod, kjer so se zbirali ljudje (tovarna, kolodvor, zlasti kolodvorska skladišča, šole, gostilne itd.). Obveščevalna služba je zbirala vse podatke, ki so bili važni za protikomunistični boj. Posebno je ugotavljala partizanske kurirje in kurirke, odkrivala komunistične celice, odkrivala pripadnike NOB itd. Sestavljala je kartoteko nezanesljivih v vasi. Vsi obveščevalci so bili tajni in so pri podpisovanju uporabljali psevdonime ali šifre . . .« Tajna pisarna za domobranske ovaduhe je bila na Miklošičevi cesti, dr. Albin Šmajd je imel skrito pisarno v kleti pri lazaristih na Taboru, Ehrlichovi, Casarjevi in Zebotovi stražarji so se ugnezdili v Lichtenturnu na Poljanski cesti, kjer so imeli svojo mučilnico. Marija Možina mi je pripovedovala, kako je bilo, ko je bila v Lisičjem gradu pri spovedi: »Je greh, ker sem zelo huda na šmarskega župnika Ravnika?« je vprašala spovednika. »Zakaj pa ste jezni nanj?« »Ni hotel pokopati mojega moža.« »Je umrl?« »Ne, ubili so ga.« »Kdo?« »Črna roka. Njegov grob smo odkrili šele čez šest mesecev blizu Škofljice na Barju.« »Je bil komunist?« »Ne.« »Je delal za partizane?« »Ladnim smo že dajali jesti, saj morajo živeti.« »Vidite, to je greh. Črna roka je božje orožje, je šiba božja.« In približno v tem smislu se je spoved nadaljevala. Domobranska črna roka je morila samo tiste, ki jih je zaznamovala TOS. Zaupniki TOS Jakob Modic, Martin Oblak, Franc Požar in Franc Frakelj so sestavili spisek Žena in deklet iz Vrbljenja in Tomišlja, ki sodelujejo s partizani ali jim kako drugače pomagajo. »Možganski trust« na Lisičjem jih sklene umoriti. Pri tem jim'vsestransko pomaga poveljnik domobranske postojanke na Lisičjem Janez Benko, saj kot domačin pozna vse obto-ženke. Kot računski stroj izračunajo vse možnosti. Na primer, kaj reči sorodnikom, ko bodo spraševali za aretirankami, kam so jih odpeljali in kje so. V Nemčijo smo jih poslali, se bo glasil odgovor. Nadalje, kaj bo, če se bodo partizani maščevali nad sorodniki domobranskih družin v Vrbljenju in Tomišlju? Možganski trust hitro ukrepa na »znanstveni« podlagi: teden dni pred aretacijo žensk izselijo vse domobranske družine iz partizanom dostopnih vasi in jih ntjj' prazne hiše na Barju, v neposredni M Ljubljane. Partizanskim družinam pobVjl še konje, govedo, hrano, krmo, orodje in f ter tako opremijo preseljene soroda* sjaj Vrbljenju se partizani ne bodo nikomur maščevati. Sledi ukaz: Vrbljenje in Tomisel. */t v -cono dejavnosti barjanske dorookrt^a postojanke, zato naj jih Frakelj an?tu*r bilo v obdobju, ko so se po na\ obveščevalne službe začele po branskih postojankah snovati ta t orske skupine, ki so si kasneje črna roka. Drugi domobranci s tajnih skupin niso smeli biti seznj bi bil Oblak na Barju skoraj ust hrama, kije skrivaj prisluškoval vefnu govoru desetim ženskam). Zakaj so se potemtakem morilski priključili še izbrani domobranci U ^ stojank, mimo katerih so vodili lesar4 Rudnika, Lavrice in iz Škofljice, tudi slednji so bili v lik vida torskih in naj bi sodelovali na praktičnih va trem lik vidatorskirn skupinam se je i še četrta iz domobranske postojanke' sičjem. Skupno z barjanskimi bilo pri umoru na Lisičjem navzočih pati da torskih skupin. Ko je Angela Kumše v partizanih pp vedovala, o čem jo je duhovnik sprašnar spovedi na Lisičjem, so partizani taka fk dvomili, če sta to sploh bila duhovnika, Angela je menila, da sta bila le pnpobw£ domobranca. Duhovščini je bilo kar acsVj da se verniki, pristaši O F, niso spoohakC spoved. Bolje je, da so ocrnjeni doaeasr kot oni. -Minilo je več kot dvajset let, ko je htf. Kumše prepoznala svojega spovednika, kr bil nihče drug kot salezijanec povcuniu, m. dr.FnatV i J 5BUAHMA 19S1 11. STRAN G L, AS Mar - Pravijo, da so lani na Mohorju smreke tako cvetele, da so H gozdovi in travniki kar rumeni. Letos pa so tako polne storžev, da *> vrhovi vsi rdeči. Prav zato Semesadike iz Mengša organizirajo 'Hup smrekovih storiev, iz katerih pridobivajo seme, ki ga uporablja-•>ia domače potrebe, pa tudi za izvoz. Akcija za nabiranje smrekovih brinje spodbudila tudi Gorenjce. Franc Lavter, upokojenec iz Kra-V«, ki tudi kot lovec veliko hodi v hribe nad Joštom, je izkoristil Atefto gozdarjev okoli Gabra pod Mohorjem in s podrtih smrek Hral storže. S košem tih je nosil skupaj in spravljal v vreče. Hitel je, Sfi dež jih ne sme dobiti; če so mokrijim cena pade. — Foto: D. Do- A| i I ■aH Diagram 179 /Si ., b c d f c h Diagram 180 gf6: Ldl: zaradi 2. Dh4 h6 3. Dh6: + ! gh6: 4. Th7 mat. 1. Sft>! Ne gre 1. . 1. . . . Te2! 2. Kf3 Na 2. Dc4: sledi T8e3:! 3. Sd5 Df5 4. Sf4 De4 + z zmago črnega, na 2. Kfl pa Dg4 3. Ddl T8e3:! itn. 2. . . . T8e3: + !! 9. fe.i: Th2 Preti 4. . . . Dffi mat. 4. g4 h5 Tudi na 4. e4 bi sledilo h5 in beli kralj ne more preko polja e3 zaradi Lh6 4- 5. KgM Te2! Trdnjava prekine diagonalo dl-g4 in tako onemogoči aktiviranje bele dame. 6. gh5: gh5: in beli nima rešitve pred Dg4 z matom. V primeru na diagramu 180 (TALJ - RANTANEN; Tal-lin, 1979) je trdnjava na sedmi vrsti omogočila naslednjo kombinacijo. 2. Dh4 S. Lhfi! 4. Lg7: + 5. Lh8!! I>g7 Ldl: Kg8 Črni se je vdal. Preti Dh7: mat, na 5. ... Kf7: pa sledi 6. Df6: + Kg8 7. Dg7 mat. Kombinacija je dobila posebno nagrado za lepoto. OBČUTLJIVO DAMINO POLJE Će kralj ni rokiral, sta v njegovi neposredni bližini zelo občutljivi dve polji, in to dl (d8) ter f2 (f7). Damino polje je še posebno zanimivo v položajih z odprto linijo d. Vzemimo primer na diagramu 181 (ALJE-HIN - EVENSON; Kijev, 1918). K Pregled čebeljih družin Podna rt - Na področju čebelarske družine I* od na rt-K ropa, v kateri je nad trideset čebelarjev, se je pojavila čebelja bolezen varooza. Glede na to je uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, skupščine občine Radovljica, izdala odločbo, v kateri navaja, da je zaradi varooze pri čebelah v Lipniški dolini, na območju čebelarske družine Podna rt-K ropa prepovedano prestavljati čebele, prepovedano je izdajati zdravstvena spričevala za čebelje družine, treba pa je opraviti preiskave zaradi varooze vseh čebeljih družin na okuženem območju. Čebelarji so se na zboru, ki je bil v kulturnem domu na Srednji Dobravi dogovorili, da bodo do 17. opravili testno plin jen je vseh čebeljih družin. S prvim pregledom bodo ugotovili razširjenost bolezni varooze. Stroški preiskave bodo bremenili poseben račun za zdravstveno varstvo živali občine Radovljica, stroški zdravil pa sredstva veterinarske inšpekcije, glede na to, da je za vse čebelarje v čebelarski družini Podnart-Kropa testno plinjenje obvezno, tudi za tiste, ki niso člani čebelarske družine. CirifRozman V Naklem, jutri predava Stane Tavčar Naklo — V domu družbenopolitičnih organizacij v Naklem bo jutri, v soboto, 4. aprila, ob 19. uri povzetek številnih, uspešnih potopisov, s katerimi je pred več kot 20 leti pričel predavateljsko pot znani popotnik Stane Tavčar iz Kranja. Predavanje, katerega je poimenoval »Od Stockholma do Egipta« je spremljano s 370 barvnimi diapozitivi in živo besedo, kjer bodo prikazani najzanimivejši odlomki iz Tavčarjevih začetnih potovanj po Danski, Švedski, Norveški (še s kolesom), Nizozemski, Belgiji, Švici, Bolgariji, Turčiji, Siriji, Libanonu, Jordaniji, Egiptu, Libiji in Tuniziji. Potopis zajema 50.000 kilometrov prehojenih ali s kolesom in mopedom prevoženih poti, kjer je avtor doživel marsikaj zanimivega, lepega ter razburljivega in je vsekakor vredno ogleda Vab- ljeni! Drago Papler Na izlet • ,?fk°3a nL°ka - Komisija za zlete pri Društvu invalidov Škofja Loka organizira za svoje člane v soboto, 4. aprila, enodnevni izlet v Zagreb. V programu je ogled zgodovinskih zanimivosti, znamenitosti mesta in živalskega vrta. Odhod bo izpred hotela Transturist ob 6. uri zjutraj Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (70. zapis) Finžgar je svojo življenjsko pot in svoje delo že sam natanko opisal v zajetni knjigi Leta mojega potovanja. Tudi njegova dela so Slovencem že tako znana, da jih ne kaže znova. omenjati in hvaliti. Najsibo to zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, kmečke povesti Dekla Ančka, Strici idr. Ali pa imenitne novele, kakršna je Lov na petelina in ljudske igre, Veriga, Razvalina življenja, Divji lovec idr. — Vse Finžgarjevo delo je z leti postajalo vse bolj narodova last, skoraj tako kot stara ljudska pesem. GOSPOD HUDOURNIK Zleti pa je postajal Finžgar vse bolj domač — kot da bi umetnik hotel postati spet le trden a preprost Gorenjec iz podgorskih Doslovč. V bližnji planini si je uredil svojo bajtico, da bi v njej vedril ob hudi uri in da bi na klopci pred njo premišljeval »o dneh preteklih«. To seve ni bil kak zoprn bahaški »vikend«, to je bila skromna brunarica, ki pa je imela kar imenitno ime »Murka«. Kadar je iz doline hitel v breg, so se hudomušne grabljice na senožetih ozirale za njim, češ, gospod Hudournik gredo v svojo kočo na planini. In res: navadno je bila kaj kmalu tu huda ura z nalivom ... UREDNIK IN ORGANIZATOR Bilo pa je v Finžgarju nekaj zares nesebičnega. Saj mnogi pesniki in pisatelji vse -življenje čepe v svojem belem slonokoščenem stolpu in sami sebe občudujejo in precenjujejo. Finžgar pa se je razdajal kot urednik mesečnika Mladike, nekoč najbolj znane slovenske družinske revije. V njej je uvajal v pisanje mlade literate, prezrtim in odrinjenim pa je nudil prostor za objave. Hkrati pa je bralce likovno in sploh umetniško vzgajal. Pomembno njegovo delo je bil odkup Prešernove rojstne hiše, v kateri je danes pesnikov spominski muzej v Vrbi. — Bilo je to leta 1935, ko je akcijo začel, leta 1939 je bil muzej že odprt. — Seveda vsa stvar ni šla tako gladko. Treba je bilo Ribičevim, ki so v hiši še stanovali, oskrbeti nov dom v neposredni bližini. Hišo samo pa od tal ao slemena vso obnoviti. Kot kakemu skrbnemu Drevi »Šenčurski kabaret '81« Šenčur - DPD Svoboda Šenčur je zopet po dolgem premoru zaživelo, v novi preobleki in z novimi mladimi člani. Danes, v petek, 3. aprila, ob 19. uri prirejajo v gornji dvorani doma Kokrške čete v Šenčurju zabavno glasbeno prireditev »Šenčurski kabaret '81«. V program so vkju-čeni skeči, predstavila se bo plesna skupina DPD Svoboda z izraznim plesom, mladim in starejšim je na- menjen kviz, ki bo prinesel praktične nagrade, katere so prispevali Pekari-ja Šenčur, Samopostrežna trgovina Šenčur, trgovina »Na vasi«, Gostilna »Pri Jožu« in mesarija Kunej, skratka dobre volje ne bo manjkalo. Kot gost oddaje, katero bo vodila Marjeta Gorjanc, bo nastopila Folklorna skupina mladih iz Preddvora. Torej se nam obeta prijeten večer, na katerega ste vljudno vabljeni! D. P kmečkemu gospodarju je vse postoril, na vse pomislil — tudi to je bilo prav, da je bila Prešernova rojstna hiša odkupljena s prostovoljnimi prispevki, ki jih je izvečine zbrala slovenska šolska mladina. ČAS VOJNE, ČAS PREIZKUŠENJ Kar nekam simbolično za tako ljudskega pisatelja kot je bil Finžgar je bila tudi njegova usoda v nesrečnih letih sovražnikove okupacije. Resnično jo je delil s svojimi sonarodnjaki. Njegov življenjepise! J. F. piše o teh letih hudih preizkušenj: »Ob vdoru okupatorjev v naše kraje, je bil pisatelj že nekaj let v pokoju, dokaj odmaknjen od tedaj razburkanega javnega življenja. Vseeno pa je bil napoti protiko-munističnim skrajnežem med duhovščino, ki so poskrbeli, da so Italijani dobili o njem slabo mnenje. Zato je imel neprestano sitnosti z njimi, enkrat pa je komaj ušel ustrelitvi. Ko je že kazalo, da bo srečno prebrodil negotovi čas, je ob preletu zavezniških letal čez Ljubljano (v marcu 1945) na pisateljevo hišo na Mirju padla bomba in ga težko poškodovala. Posledica te nesreče je bila popolna oglušelost, ki je pisatelja močno ovirala pri stikih z ljudmi.« Dne 2. junija 1962 je minilo zadnje leto njegovega slikovitega popotovanja skozi življenje. Umrl je pisatelj F. S. Finžgar - star 91 let. FINZGARJEV SPOMINSKI MUZEJ Tako seveda le rečemo rojstnim hišam velmož, ki jih primerno uredimo in muzejsko opremimo. Tako imamo urejeno ne le Prešernovo, pač pa tudi Jurčičevo rojstno hišo, drugje pa imamo v takih hišah urejene le posamezne prostore ali celo le sobe (Gregorčič, Vega, Detela, Koseški, Prežih, Cankar, Trdina - in še in še bi utegnil naštevati.). No, kar nekako spodobilo se je, da je tudi Finžgar, ki se je za ureditev Prešernove rojstne hiše tako trudil, dobil v letu 1967 »svoj« spominski muzej. Seveda pa sedaj urejena, prej pa s tankim posluhom za vse starožitno obnovljena pisateljeva rojstna hiša ni kak zaprašen muzej. Je le nazoren prikaz, v kakšnem okolju in s kakšnimi predmeti je živel in delal naš gorenjski kaj žar - obrtnik v času Finžgarjeve mladosti. Zdaj je hišica v bregu krita s skodlami, prej je bila slamnata. -»Hiša«, t.j. največja soba, ni bila le bivalni pač pa tudi delovni prostor; saj je pisateljev ded Jože Ažman v njem na statvah tkal platno, oče France pa je krojil in šival irhaste hlače in kožuhe iz ovčjih kož. Sicer pa velja neko nenapisano pravilo: kot sleherni Slovenec vsaj enkrat v življenju obišče Prešernovo rojstno hišo, tako naj bi veljalo tudi za Finžgarjevo, ki niti ni tako daleč od Vrbe. Sploh pa je treba muzeje obiskovati, ne pa le pisati o njih ... Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski NV Tako godrnjaj« hoče cigan zapustiti kraj, kjer je aalo prej lamela smrt bogato žetev. Zdajci začuje artrik glas, kakor da bi kdo zastokal. Cigan posto-Clrfe, ko se drugič začuje glas, pristopi. »A, opat je ^1* rase, ko apoena meniha pod kopico mrtvih. »Nu, Vi siso iateii pameti, da so tega potolkli, dasi ga niso Oaajega. Ta se bo izbrihtal.« Potem hoće oditi, pa mm pri sebi: »Morda pa bi mi lahko on povedal?« ^pnpogne k staremu opatu. 173. Previdno vzdigne opata, si ga naloži čez ramena in ga odnese ven iz cerkve, s pokopališča, na zeleni grič. »Saj še ranjen ni,« zamrmra cigan, ko ga previdno otiplje in si ga dobro ogleda od vseh strani. »Le preko glave je dobil eno, vse drugo pa je prišlo od strahu. Ha, ha, ha, koliko je šele od tega, kar bi me bil gospodar opat lahko obesil in bi me tudi bil, ko bi je ne odnesel! Svet se res preobrača.« Čista večerna sapa je kmalu zdramila opata. Samol mu od nekod prinese vode in hrane. 174. Kmalu se je spet spustila noč in opat je zaprosil cigana, da bi ga peljal v zavetje kakega gradu v okolici. »Kam pa?« vpraša cigan. »Na Mačerolcu sem bil. Tam ni gospoda. Kakor jih Turki stisnejo, tako jih ožmo. Če pa bi radi Erišli še enkrat Turkom v roke, pojdite tjakaj ali pa na ravjak.« »Kaj pa na Kozjak?« vpraša opat, ko spozna, da ga lahko reši le ta človek. »Na Kozjak?« zategne cigan, tam sem se namenil novega gospodarja postaviti, stari, grbavi mi ni po volji. Vi pa mi boste pomagali.« G L« A S12.STRAN. Obrambne priprave postajajo vsakdanja naloga se ln osti ljudi, da je vse v zvenel vojaška tajnost, doseganje pa# ljenosti za odpravljanje nia» težnja po kvalitetni dejavno* ^ bodo naše končne aktivnosti ^ jene v preverjanje uapojohha^ po delovnih organizacijah in \ft nih skupnostih za opravi}«*' rambnih nalog.« S tokratno akcijo Nič nas ne sme presenetiti so po gorenjskih občinah spodbudili široko dejavnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite — Mnoge načrtovane naloge so že uresničili — Prizadevanja za odpravo nekaterih pomanjkljivosti — Zadnje priprave pred končno akcijo Gorenjska — Priprava družbe za obrambo pred sovražnimi dejavnostmi in ukrepanje ob naravnih ter drugih velikih nesrečah pa izrednih razmerah nasploh ni mala naloga. V našem samoupravnem socialističnem sistemu je reševanje vprašanj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana, zato je organiziranje in pripravljanje za uresničevanje teh nalog nadvse zahtevno. Uspešno je toliko bolj, kolikor širša je obrambna in samozaščitna obseščenost prebivalstva, kolikor pogosteje postajajo te naloge sestavni del vsakdanjega življenja. K podružbljanju vprašanj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite veliko prispevajo vsakoletne akcije Nič nas ne sme presenetiti, s katerimi načrtujemo vrsto dejavnosti na raznih področjih. Letošnjo akcijo so tudi na Gorenjskem široko zastavili. To so potrdili pogovori z nosilci aktivnosti po posameznih občinah, ki so predstavili izhodišča in cilje akcije, dosedanje uresničevanje načrtovanih nalog in prizadevanja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri tem ter priprave na končno akcijo. Občina Jesenice: usposabljanje prebivalstva V pogovoru je sodeloval predsed-lik koordinacijskega odbora za SLO n družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah Milan Polak. Tole je povedal: • »Naš odbor je pripravil povsem določen program aktivnosti, v katerem je osnovno izhodišče usposabljanje delovnih ljudi in občanov za oborožen boj. Gre zlasti za ukrepanje proti desantni in oklepni dejav- nosti morebitnega sovražnika. Program določa aktivnosti, katerih cilj je nadaljnje podružbljanje obrambnih in samozaščitnih nalog; boljša organiziranost ter obrambno zaščitna pripravljenost delovnih ljudi in občanov. Usmerjen je tudi v odpravljanje problemov iz prejšnje akcije, v dograjevanje ocen varnostne situacije in organiziranosti, izpopolnjevanje in usklajevanje varnostnih ter obrambnih načrtov, družbenopolitično poživitev, sodelovanje z oboroženimi silami in drugo. Pri programiranju aktivnosti žal ni bilo dovolj spodbud in predlogov iz združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Nosilci akcije prav tako ne poročajo dovolj o svoji dejavnosti. Vseeno ugotavljamo, da smo doslej opravili vrsto nalog in program uspešno uresničili na več področjih. V 21 krajih po občini sta upravni organ za ljudsko obrambo in delavska univerza pripravila obrambno in samozaščitno usposabljanje občanov. Glede na udeležbo je moč sklepati na vse večje zanimanje za takšna predavanja, več pozornosti pa bo v prihodnje treba posvetiti pripravi predavateljev in kvaliteti predavanj. Ob tem je treba omeniti tudi pouk mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, pa vzgojo po programu civilne zaščite. Mnogo občanov je sodelovalo v aktivnostih, ki prispevajo k nadaljevanju tradicij NOB in utrjevanju obrambno zaščitne kulture. Pomembne so med drugim tudi dejavnosti, v katerih se občani kulturno izobražujejo in se telesno pripravljajo. Svojo vlogo v obrambnem osveščanju občanov pa prav tako odigrava lokalna radijska postaja Triglav s posebnimi oddajami. Priprave na končno akcijo so temeljite. Skupno s krajevnimi skupnostmi smo obdelali programe in se dogovorili za podrobne naloge. Z akcijo bomo preverili uresničevanje načrtov ter ugotovili mesto in vlogo občanov pri tem.« Občina Kranj: zagotoviti množičnost " Akcijo ocenjuje podpredsednik občinske konference Socialistične zveze v Kranju Andrej Lapanja: »Letošnjo akcijo smo usmerili na področja, kjer smo bili v prejšnji slabo organizirani in pripravljeni. Z dogovarjanjem med vsemi nosilci SLO in družbene samozaščite želimo doseči predvsem večjo množičnost v akcijii V krajevnih skupnostih niso zajeli s svojimi programi le že razvitih dejavnosti, ampak *so 'aktivnosti načrtovali dosti širše. Tudi kadrovska vprašanja zdaj dosti bolje rešujejo, tako da občani zdaj vedo za svoje zadolžitve. Precej jasna je postala vloga komitejev za SLO in družbeno samozaščito, korak naprej pa je storjen tudi v usposabljanju pripadnikov narodne in civilne zaščite. Zavest, da je obrambno in samozaščitno ravnanje del vsakdanjega življenja, prodira na vsa področja dejavnosti. Ob tem je treba poudariti splošno oceno, da je pripravljenost za akcijo boljša v krajevnih skupnostih kot v združenem delu. Posebno tam, kjer je politična aktivnost prešibka, zaostajajo tudi na tem področju. Tako se programi uspešneje uresničujejo pri nalogah, za katere so zadolžene manjše skupine ljudi, ne v zadostni meri pa tam, kjer je pričakovati množičnost. Ocenam aktivnosti posvečajo vse premalo pozornosti tudi sredstva javnega obveščanja. Posebno mesto v vsej dosedanji dejavnosti ima vzgoja prebivalstva za oborožen boj, ki bo zajela okrog 12 tisoč prebivalcev vseh krajevnih skupnosti v občini. Pomembna je tudi dejavnost prek tristo družbenih organizacij in društev. Ob tem pa-je le treba opozoriti na nezadostno povezavo nosilcev aktivnosti, predvsem združenega dela s krajevnimi skupnostmi. posameznih družbenih organizacij ter društev. Pri uresničevanju programov smo v naši občini dali velik poudarek usposabljanju delovnih ljudi - in občanov, ki se ga je doslej udeležilo že okrog 16 tisoč od predvidenih 18 tisoč prebivalcev. Gre za osem urna predavanja iz petih tem; praktično usposabljanje je bilo dosti manj obsežno, saj se tod pojavlja še vrsta težav. Za usposabljanje mladih so nadvse pomembna tekmovanja v obrambnih veščinah po šolah. Tako kot doslej smo še naprej uspešni pri prenašanju revolucionarnih tradicij na mlajše in pridobivanju mladih za vojaške poklice. V Socialistični zvezi ocenjujemo, da smo v zadnjem času dosegli večjo stopnjo podružbljanja SLO in družbene samozaščite, pripravljenost delovnih ljudi in občanov za akcijo pa je na ustrezni ravni. Nosilci obrambnih priprav se povsod seznanjajo s svojimi nalogami, da bi tudi končna akcija uspela.« Občina Škofja Loka: povezava nosilcev dejavnosti škof- Občina Tržič: temeljito preverjtrf| pripravljenosti Na naša vprašanja je (lan nacijskega odbora za SLO p£ cialistični zvezi v Trtiču Savič odgovoril: »Odbor je program usmeritev za akcije in z njim seznanil na vseh ravneh, ki so pripravili programe aktivnosti. Za nalog iz krajevnih skupnosti in *j ženega dela smo organizirali T posvete za usmerjanie deji^i Za prvo polovico aprila pripravljamo v Šenčurju prikazno vajo Erotidesantne in protioklepne bor-e, ki bo osnova za izvedbo končne akcije. Zanjo po krajevnih skupnostih pripravljajo na osnovi ocen ogroženosti lastne zadolžitve in skupne naloge.« Občina Radovljica: odprava pomanjkljivosti Z dejavnostjo v akciji Nič nas ne sme presenetiti sta nas seznanila predsednik koordinacijskega odbora za SLO pri Socialistični zvezi Franc Jensterle in sekretar občinske konference SZDL v Radovljici Jože Meršol: »Sekretariat akcije je pripravil izhodišča, v katerih je' poudaril predvsem zahtevo za od-' pravo pomanjkljivosti iz prejšnje akcije. Opredelili smo osnovne aktivnosti koordinacijskega odbora in člane zadolžili za pomoč po krajevnih skupnostih. Pripravili smo po dva posveta za predstavnike krajevnih skupnosti in združenega dela, kjer smo obravnavali usmeritve, konkretne naloge in težave pri izvedbi. Izbrali smo osnovno temo oziroma predpostavko za končno preverjanje usposobljenosti in temu podredili vse aktivnosti. Večina nosilcev akcije, razen občinskega štaba civilne zaščite, je aktivnosti sprva načrtovala pre-splošno; treba jih je bilo dopolniti tako z določitvijo časa kot udeležencev. V odboru smo ugotovili tudi potrebo za uskladitev programov glede na sprejeta vsebinska izhodišča in nujnost večje povezave Pri seznanjanju z akcijo v jeloški občini so v pogovoru sodelovali predstavniki koordinacijskega odbora za SLO pri Socialistični zvezi, upravnega organa za ljudsko obrambo in družbenopolitičnih organizacij. Povzemamo njihove najpomembnejše ugotovitve. »V prejšnji akciji je glavnino dela opravil koordinacijski odbor pri Socialistični zvezi, zato smo v sedanji akciji začrtali predvsem širše sodelovanje in povezovanje vseh nosilcev obrambnih priprav. Na raznih področjih preverjamo, kako smo pripravljeni in usposobljeni za opravljanje začrtanih nalog. Posebna delovna skupina med obiski po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ugotavlja razvitost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kot ugotavlja, se bodo morali v nekaterih organizacijah združenega dela bolj kot doslej zavedati potrebe po povezovanju s krajevnimi skupnostmi pri reševanju določenih vprašanj; zlasti pri kadrovanju, kjer bi preprečili podvojenost zadolžitev posameznika, pri organiziranju določenih dejavnosti in drugem. V občini namenjamo precej pozornosti delovanju komitejev za SLO in družbeno samozaščito ter organiziranosti narodne zaščite. Dejavni smo pri usposabljanju prebivalstva za SLO ter usmerjanju mladih v obrambne in vojaške poklice. Uspeli, smo spremeniti tudi vsebino obrambnih dejavnosti po šolah. V večji za akcijo zainteresirali skupnosti in družbene organizacije, družbenopolitično aktivnost pa usmerjamo v pripravo organizacij samih za obrambo in vključevanje njihovega članstva povsod, kjer deluje. Doslej je bilo v občini veliko konkretnih akcij, predvsem na področju civilne zaščite. Vendar so ob tem morda še bolj pomembni nenehni napori za spremembo mi- men smo interesne Programi zajemajo pr loge za nadaljnje obrambnih priprav in množičnosti, usposablji valstva, organiziranost „ njihovo usposobitev ia akc grajevanje obrambnih nafr pravljenost za mobilizacijo naloge ter materialno za potrebe obrambe. Katere aktivnosti so bile ospredju? Med tridnevno n ninskih enot armade pod goro so resnično zavzeto * prebivalci štirih krajevnih sti. Opravili smo 35 semin* splošna obrambno usposabi.)1 so zajeli prek 1600 občanov manjših krajevnih skupn čutiti večjo zavzetost za te, civilni zaščiti uresničuj program vzgoje in usposab' tem pa dajejo poudarek ranju splošnih enot v hišnih svetih in manjših organizacijah. Program \ ske mladine obsega vrsto Poleg obiskov delavcev organa za ljudsko obiw krajevnih skupnostih, ki so menjeni strokovni pomoti valcem obrambnih phprav. omeniti vključevanje izvri» ta, občinskega komiteja u družbeno samozaščito ter cije rezervnih vojaških sta dejavnost. Dobro je tudi nje družbenopolitičnih pri kadrovanju v Zvezo rt* vojaških starešin in prenaša^ dicij NOB na mladino. Sedaj pripravljamo programe za vključevanje v akcijo, ki bo pomenila tf preverjanje vsega kar smo vali. Dokazala bo tudi, nosilci obrambnih priprav pripravljeni odigrati svojo upoštevanju določenih <. Besedilom V ponedeljek je praznoval tvoj 88. rojstni dan Vacenc Hafner z Godesi da. Rojen je bil na domačiji, pri Vincenc, kjer ae dam živi. Devet otrok je bilo v družini, 6 bratov in tri astre, pa samo hišo in vi zemlje niso imeli, tato »s revščino tolkli. Sedaj živi le še Vincenc, zadaja sestra je umrla pred desetimi leti. Sicer je smrt zelo hitro •ajda po njihovi družini. Trije bratje so ostali v Brvi svetovni vojni. rrane je padel takoj v za-faku v Galiciji, Johan je tari v ujetniškem taborita v italijanskem Bariju - ae danes Vincenc kram črno obrobljeno karto, na kateri so materi »poročili sinovo smrt, To-vu ao 16. maja, 1918« leta ustrelili v Judenburgu, kjer je vodil upor sloven-aib vojakov. V spomin tj njegovo junaštvo in lanj, kot slovenskega vojaka, ki se je upal upreti »vitroogrski vojaški sili, Rominja plošča na novi incencovi hiši. Jože je bil 'Rusiji ujet. »Imam še spravljen njegov dnevnik,« pripove-luje Vincenc. »Iz Rusije *o a pripeljali z ladjo Hi-"iijala in 1000 Slovencev, ijetnikov, je bilo na njej. I drugi- polovici decembri, leta 1920 so se vrnili ionov. Lipar iz Reteč, Iftaar iz Podmosta v tkofji Loki, dr. Fajdiga iz trnja, Burjevec so bili tjrsni neko jutro na taksi dvorišču. Vsi so Ig v ruskih vojaških «kkkah. z ruskimi kuč-taai, kot pravi Rusi. ^minjam se, da je brat lamel s seboj ruske ciljat* »mohorke«, ki jih k potem delil starim »jočem v okolici. Mo-tobak je bil. Bratu so Nem zaradi idej, ki jih 1 iz Rusije, pra- * prinese lboijševik.« rincenc ni bil vojak, ki ina nekoliko okvarjeni desnico. Izučil se je za Vrljarja in je bil ves čas Spe v ljubljanski bol-•jfBzci, kjer je krpal **riie in pokopaval mrli- Na začetku ni bilo Mao dela,« se spominja, »potem pa je bilo iz ttseca v mesec huje. Na twtno nedeljo, leta 1917, dobro se pomnim, da je padal dež, kot bi bil naročen, smo imeli kar tri pokope. Italijani so močno pritiskali na zahodni fronti in je bila bolnica polna in veliko vojakov je umiralo od težkih ran.« Po končani vojni se je vrnil domov in prevzel' bajto. Pravi, da se najbrž ne bi vrnil, če se mu ne bi mati smilila. Nikogar ni imela na stara leta, da bi skrbel zanjo, zato se je on oženil na dom. Šestindvajset let mu je bilo in pridno ženo je dobil, ki je resnično podpirala tri vogale v hiši. Enajst otrok se jima je rodilo v zakonu in šest je še živih in vsi dobro živijo. »Včasih je bilo drugače. Slabo se je živelo, garat je bilo treba in nič zapravljat, da smo se prebili. Jaz sem doma čevljaril in lahko rečem, da sem dobro gospodaril, saj sem dokupil štiri njive in dve gmajni in še hišo sem popravil. Tri goveda sem imel, prej pa ni bilo drugega kot maček in kakšna miš pri hiši. Najprej sem kupil kozo. Pri bratu, ki je bil v Dvorjah oženjen, sem jo dobil. Pripeljal sem jo domov in jo privezal za bezeg ob hiši. Ko sem delal kozjak, je pre-jedla vejo in mi pobegnila. Bil sem tako vesel, da bomo imeli mleko doma, da sem šele, ko sem bil z delom gotov, opazil da je ni. Našel sem jo na drugem koncu vasi.« Ko pripoveduje o življenju in svoji mladosti pove, da je v vasi le malo-kateri kmet imel konja, kar je tudi danes redkost, le da imajo sedaj traktorje, včasih pa so imeli vole. Na roke so mlatili in za dan mlačve je dobil krono in to za delo od štirih zjutraj, do desetih zvečer. Tri goldinarje na teden. Moral je popnjeti, če je hotel kupiti obleko Sicer mu je majster dal včasih kakšno krono, ker je bil priden, drugega denarja pa ni imel. »Prav danes sem premišljal, ko sem popoldne opazoval ženske, ki so šle iz tovarne, kako je danes drugače. Včasih so ženske šle takole s polja in vsaka je nesla punkelj na glavi. V predpasniku za pletev je imela zavit plevel, da ga je vrgla živini v jasli. Vincenc Hafner: »Garat je bilo treba in nič zapravljat« Danes imajo vse ženske svoj denar in si lahko marsikaj kupijo in lepo so oblečene, včasih pa je bilo od gospodinje le tisto, kar je dobila za jajca ali če je prodala kak liter mleka. Možje pa so bili marsikje pijanci in so cele njive stekle po grlu.« V drugi svetovni vojni je bil ves čas aktivist in je za svoje delo prejel tudi odlikovanje zaslug za narod. »Nemci so bili komaj nekaj sto metrov stran, vendar so bili partizani skoraj vsak večer v hiši." Mitraljez so postavili na sredo hiše, da jih bo varoval, kot so pravili in sedli so za mizo, kjer jim je mama postregla sok in krompir. Pertičk je še živ, od tistih, ki so bili največkrat pri nas, pa Kocjan in Lampov s Fare. Lampo-vemu sem vedno dajal tobak, ker nikakor ni mogel biti brez cigaret. Ko je bilo konec vojne in so korakali partizani proti Škofji Loki, je stekel iz kolone in mi prinesel polno pest cigar. ,Tu imaš je rekel, da ti malo povrnem, kar si mi med vojno dal.' Dobro se spominjam tudi Martinčko- vega s Sv. Duha. Teden dni pred koncem je šel mimo in prinesel je polne žepe klobas in jih dal mami, ker mu je med vojno kuhala krompir. ,Še nekaj dni in bomo pri-vriskali v Škofjo Loko,' je dejal ob slovesu. Še isti večer so ga belogardisti, sami domačini, ubili pod Križno goro.« Še bi se lahko pogovarjali, saj je Hafnerjev ata še izredno dobrega spomina in marsikaj zanimivega bi še lahko povedal. Pa ne samo tistega, kar se je zgodilo včasih, tudi sedaj še vedno sledi dogodkom. Bere časopise, v Glasu, pravi, prebere vse, zlasti rad pa Jurija Kozjaka, prigode Toma Križnarja v Južni Ameriki, zapise Jožeta Vidica o zločincu Fraklju in kar je zanimivega napisanega iz domačih krajev. »Glas imam naročen že od vsega začetka. Še se spomnim, da so ga prodajali v Kranju na mostu. Ko sem šel na sejem, sem ga prvič kupil in potem sem ga kar naročil. Prvi v sem bil vaš naroč- vasi nik. L. Bogataj Vračanje k zmernemu naporu Čas prinaša več živčnega in manj gibalnega napora. Vznemirljive in napete okoliščine so pogoste spremljevalke sodobnega življenja. V boju za obstoj se je človek zmeraj odzival podobno kakor danes, ko je njegov organi sem postajal dejavnejši. Ob povečanem kroženju krvi, višanju pritiska in večanju utripa se je ob sodelovanju primitivne zavesti pripravljal k begu ali boju. Danes je ta pojav očiten pri športnikih, v boju za prestiž in boljše razmere. To pa povzroča razburjenje in duševno napetost. Najbolje je, kadar se napetost sprošča v zmernem gibalnem naporu v normalnem zgorevanju organizma. V primerih mirovanja in sprejemanja neugodnih »poročil pa napetost v organizmu tli, kar škoduje njegovemu delovanju. Življenje sodobnega človeka je večkrat zasičeno z napetimi, vznemirljivimi ali stresnimi situacijami kakor temu pravimo strokovno. Prezasićenost z informacijami, prekomerno živčno naprezanje, boj za uspeh in večji osebni dohodek so značilni pojavi življenja v sodobni porabniški družbi. Številna zabaviščna industrija ne učinkuje vedno blatilno, večkrat celo stopnjuje človekov notranji nemir. Vedenje gledalcev pred televizijskimi zasloni je v znamenju napetega pričakovanja. Nekaj igralcev se bojuje za zmago, več tisoč gledalcev pa si je žele. Na boljšem so gledalci na štadionih, ki z glasnim navijanjem sproščajo notranjo napetost, kot gledalci pred zasloni, ki manj kriče, več govore, se zadržujejo v zaprtih in tudi v zakajenih prostorih. Neagodaih napetih okoliščin nas obvaruje realno ocenjevanje vrednot, sprememba v načinu življenja in gibalna dejavnost. Ta blaži napetost, ugodno vpliva na zavestna stanja in zmanjšuje tako imenovano blodnjo napadalnosti. V človeku se združujejo davni odzivi s pridobljenimi navadami. Prvobitni odzivi se zmeraj oglašajo, posebno pomladi nas silijo iz zaprtih prostorov na prosto, iz sence na sonce, iz mraka na svetlo, kar je očitno v živalskem svetu, ko pomladansko sonce drami številne instinkte po samo-ohranjevanju. človeka žal utesnjujejo številne navade civilizacije, ki mu omejujejo prvobitne gibalne težnje in potrebe. Teh okov sedanjosti pa se je potrebno osvoboditi in se pridružiti tistim, ki z gibalno dejavnostjo ohranjujejo in podaljšujejo lastno naravo. Kdor živi v gibalno siromašnem in živčno napetem življenjskem slogu mora postati bolj dejaven, se ogrevati za tako imenovane aerobne naravne gibalne navade, usmerjati in stopnjevati napor po znanih tabelah, nav odilih in nadzorovati osnovne kazalce zdravja in zmogljivosti. Pri tem podobno kot športniki pridobiva na formi, posebno če se omejuje pri prehrani, opušča kajenje in se vrača v naravno okolje. Jože Ažman Včerajšnji labodji spev mrazu. Pomlad je zavela... - Foto: M. A. POSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽ Samotar s Prokletij Pred desetimi leti je Zamo Basic prekinil stike z ljudmi in se zatekel v planine nad Plavom. Svojo kočo je imenoval Sokolovo gnezdo. V surovi naravi živi s štirimi majhnimi otroki. Vsi govore o njem, nihče pa z njim. V Plav sem dopotoval v mraku in se mtsafl v novem hotelu nad prekrasna jezerom. Pričakal me je fant z Mtfrije: »Ih, zakaj niste prišli vsaj dan preji De sinoči je tu prepeval Muharem laitesovski. Za žgal je celo mesto. Takega perca mati ni rodila! Eh, zjutraj smo p pospremili v Skopje ...« Kovica me je, moram priznati, strašit zadala. Kljub temu sem zbral moč in p vprašal: »Kaj paa je z Zamom Baši-ketfJe kaj novic o njem?« Faat se je hitro zresnil. Potem ko me )e prenaeril od glave do pete, je izustil: rftsj vam bo Zamo Bašič?« Pojasnil aa, da sam novinar in da bi se z njim ral pogovarjal. Fant ae je še bolj zresnil: dE, sjoj prijatelj, o tem morate dobro llisjlsJIlt Zamo Basic je že deset let v assJash in ne pusti nikogar blizu. Niti sjajav brat ae sme k njemu. In dobro si ite; Zamo je zelo nevaren člo- Nasladaji dan aem v Plavu poiskal brata Rama Bašiča. Takoj je i vi jen, da ob čašici albanskega poklepetava o nenavadni živ-i poti njegovega mlajšega brata. Zamo vem otroštvu je takole pripora!: »Zamo je bil nadpovprečno m. Kar je videl, je znal bolje kot inženir. Obvlada tri jezike: francoskega in nemškega, je bil najboljši učenec. Tehnično e samimi poticami. In zapiši: v irski občini je bil najlepši fant.« fažave z njim ao se začele po od-vojaškesja roka. Vrnil se je v Plav, vendar mu pustolovska žilica ni dala miru. Pri nobenem delu ni zdržal veC kot nekaj mesecev. Nazadnje se je odloČil, da bo poskusil srečo v tujini. Najprej je odšel v Slovenijo, od Um pa je pobegnil v Avstrijo in Belgijo. »Kasneje smo zvedeli, da je bil v Kanadi pa v Ameriki in Avstraliji. Zaposlil se je v Sidnevu, a so ga začeli vznemirjati in preganjati emigranti in teroristi. Leto dni je bežal pred njimi. Končno je zaprosil za pomoč v naši ambasadi.« Ni mogel naravnost domov. Boril se je v Vietnamu, kot pravi brat, na strani osvoboditeljev, nato pa je pogledal še v Džakarto. »Polnih dvanajst let se ni oglasil. Mislili smo, da je mrtev. Ko se je vrnil, ga je pozdravil cel Plav.« Vendar ni bil več isti Zamo Bašič. Postal je tih in zadržan. »Vprašal sem ga, kaj mu je. Odgovoril je: .Ljudje me postrani gledajo, sovražijo me.' Le kdo bi te sovražil, brat, sem mu rekel. On pa je samo molčal. Nekega dne mi je dejal: .Oženil se bom in odšel stran.' Dobro, sem si mislil, živi, kjer hočeš.« Zamo Bašič je izbral. Vzel je ženo Sabrijo, nekaj malenkosti in se nastanil v planinah nad mestom. Tam je postavil kočo in prekinil vsakršne stike z ljudmi. Rodili so se štirje otroci; trije sinovi in deklica. V mesto sta zakonca prihajala zelo redko, le po najnujnejše stvari. Po petih letih pa je Sabrija odšla. Ni zdržala v samoti. Zamovega brata sem vprašal o otro-kih. Koliko so stari, gredo v šolo? V Proliletijih ie deset let samuje Zamo Bašič, hi »e je v mladosti navduševal nad pustolovščinami Winnetouja in Old Shatterhanda. »Kakšna šola, prijatelj! To so posebni otroci. Vodili smo ga na milico, prosili in rotili, naj jih pošlje v šolo, pa ni hotel niti slišati. Potem smo otroke odpeljali v drugo sobo in jih vprašali, če bi radi ostali v mestu. .Vrnite nam očeta ali pa se bomo ubili,' so odgovorili. Ti otroci so nekaj posebnega. Zdravi so kot volkovi, nikoli niso videli zdravnika. Zamo jih je naučil posebnega jezika, ki ga nihče ne razume. Nekakšnih krikov. Angleško pa govorijo bolje kot naši.« Kadar Zamo Bašič pride v Plav, ga otroci vedno spremljajo v vrsti, drug za drugim. Oblečeni so v bunde iz medvedje kože, v zajčje kučme in mokasine. Nosijo puščice in sekirice, za pasom pa dolge nože, ki so jih pripravljeni vsak hip uporabiti. Zamo je ogradil svojo kočo in v majhni centrali, ki jo je sam napravil, pridobiva električno energijo. Zamisli mu ne manjka. Izdelati zna celo puško. V ogradi ima koze, ovce, in zajce. Ima tudi knjižnico. Kadar pride v mesto, pokupi vse časopise in knjige. Ze v otroštvu je veliko bral. »Doma sem imel na stotine dobrih knjig,« pripoveduje Ramo Bašič. »Pa jih ni maral. Nekje je staknil Karla Maya, vrag naj ga vzame! Po cele dneve je čital, kako sta živela Winnetou in Old Shatterhand. Navdušil se je za divjino. Poglej, kaj se je iz tega izcimilo!« Zamo Bašič se je zatekel v planine, kjer kot samotar živi že deset let. Nihče še ni uspel priti v njegovo kočo. Pravzaprav so redki poskušali. Vsak v teh krajih ve, da Zamo ni gostoljuben. Pred nekaj leti, na primer, ga je televizijska ekipa iz Zagreba poskušala privoliti v pogovor. Odgnal jih je s puško. »Ti, junak, bi lahko šel, ampak bojim se, da se ti ne bi kaj zgodilo,« zamišljeno zmaje z glavo Ramo Bašič. »Če si se že odločil, je najbolje da greš sam. Mene ne mara, pa bi ti lahko vse pokvaril.« Zjutraj sem se napotil proti Pro-kletijam. Po navodilih Zamovega brata sem z lahkoto našel staro pot, po kateri poleti kamioni vozijo hlode v dolino. Gazil sem sneg in sopihal. Okrog mene je bila bela puščava. Bom zašel? Kaj, če naletim na volkove? Medvedi k sreči spijo. Po skoraj petih urah hoje sem zagledal kočo Zama Bašiča. Na ves glas sem ga poklical. Nihče se ni odzval. Morda je šel na lov? Ali pa me je opazil in se potuhnil? Kje so otroci? Tisoče vprašanj se mi je motalo po glavi. Čakal sem ga več kot dve uri. Pihati je začel močan veter, mraz se mi je zajedal v kožo.'Zamo Bašič se ni pojavil. Zaman sem prepotoval šesta to kilometrov in se pet ur prebijal skozi snežne zamete. Nič zato! Aprila bom spet prišel. Bil je že mrak, ko sem se vrnil v hotel. Fant z recepcije me je veselo pozdravil: »E, prišli ste! Veste, kaj je novega? Klical je Muharem Serbezovski. Srečno je pripotoval v Skopje. Pravi, da bo aprila spet tu... (Branko Vukovič, Reporter) G L, A S14.STRAN PETEK, 3.APMA^ Nadi športni delavci Rudi Gros: Preveč igralcev odide KRANJ - V nedeljo nogometaši Triglava ob 1«. uri na stadionu Stanka Mlakarja v danski konkurenci gostijo vodilno enajstorico slovenske članske nogometne lige Šmartno. To bo drugo kolo drugega dela v nogometnem slovenskem prvenstvu. V prvem pomladanskem kolu so Triglava ni doma gostili Vozila iz Nove Gorice. Čeprav so bili enakovredni gostom, so prvo tekmo pred domačimi gledalci izgubili. Položaj igralskega kadra v Triglavu je problematičen, saj ima trener Hasan Ibrašimovič le trinajst igralcev, ki so pripravljeni za nedeljsko tekmo. Ibrašimovič je postal trener članskega moštva Triglava po sili razmer, saj je moral dosedanji trener Rudi Koban na težko operacijo srca. Med tistimi, ki so zaskrbljeni za usodo članskega moštva Triglav, mladincev in nogometnih rekreativcev, je tudi tajnik NK Triglav Rudi Gros. Rudi Gros je v Triglavu že od leta 1M8. Preden je prišel v Kranj, je treniral pionirje Kovinarja in Železničarja. Leta 1952 je Gros napravil izpit za republiškega sodnika. Do leta lt*8, do prihoda v Kranj, je delil pravico na naših nogometnih igriščih. Ob petdesetletnici nogometa v Jugoslaviji je Rudi Gros prejel tudi zlato plaketo Nogometne zveze Jugoslavije. V drugi del prvenstva v slovenski ligi ste na domačem igrišču startali slabše kot ste načrtovali. Kje so vzroki? »Priprave zaradi slabih vremenskih razmer niso bile take kot bi morale biti. Tudi osip igralcev je bil velik. V JLA so odšli Jakara, M urnik in Ovseni k. Z aktivnim igranjem so prenehali kvalitetni igralci Hace, Ratkovič, ki je odšel v Kanado in Jošt. Nekaj igralcev noče igrati v peti selekciji. V. Prijela se jih je malodušnost. Vseeno jim je, kakšna je usoda Triglava. Selekcioniranje nogometa v Sloveniji je prineslo nekaj novega. Dvignila se je kvaliteta igre pri pionirjih in mladincah. Toda ne zdi se mi prav, da so starostno mejo pri članih znižali na štiriindvajset let. To je »usodno« za mnoge pete selekcije v Sloveniji. V njihovih vrstah bi lahko igrali res kvalitetni igralci, ki so starejši od te starostne meje. Pred začetkom drugega dela prvenstva smo ostali brez trenerja Rudija Kobana. Na to mesto je prišel sedaj Hasan Ibrašimovič, ki je bil doslej mladinski trener. V čim krajšem času bo treba iz vrst nogometnih trenerjev v Kranju (znano je, da jih je dvainšest-deset) najti trenerja za treniranje in vodenje četrte selekcije.« Težave so. Koliko igralcev sploh imate za nedeljski nastop? »Težko bo najti pravo enaj-sterico. Trije naši igralci imajo po dva rumena kartona, Gros je poškodovan. Veliko bi nam lahko pomagala Kordež in Mrak. Upajmo, da bomo le našli skupni jezik s tema dvema kvalitetnima igralcema. Razmere torej niso rožnate. Na spisku za to sezono so: Beton, Mujič, Legat, brata Belančič, Česen, T kaleč, O sred -kar, Radosavljevič, Gros, Hafner, Valant, Eržen, Količ in Maric. Od teh petnajstih imajo trije rumene kartone, eden pa je poškodovan. Nekaj igralcev bo treba poiskati iz mladinskih vrst. Vsekakor bi bilo najbolje, če bi zaigrala tudi Kordež in Mrak. Pred dnevi so pri Triglavu izbrali nov izvršni odbor. Za novega predsednika so izbrali Alojza Okorna. Podpredsednika sta Pirnat in Strniša, v izvršnem odboru pa je še devet funkcionarjev. D. Humer Lokostrelstvo Odlični rezultati v Zagrebu ZAGREB - Hala Sporta v Zagrebu je gostila najbolja« jugoslovanske lokoatrelce, ki ao »e v enojni flti (2 x 30) borili za letošnje drtavne naslove. Ob odlični udeležbi vseh jugoslovanskih lokostrelcev so bili doseženi izredni rezultati. Padli so tudi trije novi državni rekordi. Najbolj se je izkazal Zoran Matkovic, ki ie s 582 krogi postavil novi drtavni rekord. Le za štiri kroge je zgrešil svetovni rekord v enojni fiti. Drugi drtavni rekord je ekipni. Dosegli ao ga lokostrelci Maribora. V postavi Ploj, Postrutnik in Narat so nastreljali kar 1677 krogov. Tretji drtavni rekord, ki je po veljavi enak Matkovičevemu, je dosegel Urban Dermaatia iz L K Jugobanke iz Ljubljane v novi lokostrelski disciplini »com-poud«. Dermaatia je na s tre I j al 533 krogov. To državno prvenstvo v Zagrebu je ponovno dokazalo, da imamo v Jugoslaviji nadarjene lokoatrelce. Se posebno sedaj, ko se je na lokostrelsko prizorišče po eno in pol letni odsotnosti ponovno vrnil Mariborčan Bojan Postrutnik. Ze v prvem svojem nastopu je dokazal, da je med najbolj-tirni jugoslvoanskimi lokostrelci. Na tem prvenstvu je bil odličen drugi. Postrutni-kova vrnitev je se bolj obogatila slovenski in jugoalovanski lokostrelski A po rt Od gorenjskih lokostrelcev so največ uspeha imeli lokostrelci iz Kamnika, ki so osvojili lepo Atevilo kolajn. Od kranjčanov se je najbolje izkazal Marko Podrzai, ki je zrnaca! v mladinski konkurenci. Velik napredek je pokazal tudi pionir LK Ezoterma Iztok Kramar. Čeprav ni posegel po državnem naslovu, je z drugim mestom dokazal, da se razvija v dobrega lokostrelca. To je vsekakor lepa vzpodbuda ostalim kranjskim lokostrelskim pionirjem. Ce bodo tako nadaljevali, bodo vsekakor kmalu v jugoslovanskem lokostrelskem vrhu. Rezultati - člani - prosti slog - 1. Matkovic (JLA) 582, 2. Postrutnik 562, 3. Ploj (oba Maribor) Ml; ienske - 1. Senji (Zagreb) 531, 2. G erge rek (Maribor) 529, 3. Filipovič (Zagreb) 507; mladinci - 1. Podrzai (Ezoterm) 544, 2. Buaač 542, 3. Sarič (oba Reka) Ml; pionirji - 1. Perkic (Zagreb) 4*4, 2. Kramar (Ezoterm) 445, 3. Petrovi* (Reka) 434; instiktivno - motki -1 Bleiweis (Jugobanka) 511, 2. Natlačen (Postojna) 47», 3. Čolnar (Kamnik) 468; ženike - 1. Stuhovnik (Jugobanka) 348, 2. Grobnic (Kamnik) 336. *^weta (Jugobanka) 32»; mladinci - 1. Redič 45«, Z. Čolnar 427,' 3. Desnic, (vsi Kamnik) 178; compound - 1, g**"** »»*• 2 Robl* 502. 3. Rogelj (vsi Jugobanka) fU. ^ ^ ___/ Rokomet Jutri v Križah Peko : Velika nedelja KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo v republiških rokometnih ligah odigrali drugo spomladansko kolo, v prvem kolu nadaljevanja spomladanskega dela prvenstva pa so Gorenjske ekipe imele le polovičen uspeh. V drugem kolu obe gorenjski ekipi v motki republiški rokometni ligi igrata pred domačim občinstvom. Rok orne tati Jelovice se bodo jutri ob 17. uri pomerili v dvorani na Podnu v Sk. Loki z ekipo mariborskega Branika, katero so uspeli premagati lani na gostovanju z rezultatom 24:19. Ko-kometati trtitkega Peka pa se bodo v izredno zanimivem prvenstvenem srečanju 13. kola pomerili z ekipo Velike Nedelje. Tekma Peko : V. Nedelja bo jutri ob - 19. uri v Kritah, kjer pa imajo Trzicani lepe motnosti za zmago in bi se tako oddolžili za jesenski poraz (28:24). Roko-metatice Preddvora v 13. kolu republiške rokometne lige gostujejo v Šentjerneju, kjer imajo motnosti za uspeh iiM>i /držale visoko uvrstitev tudi po 13. kolu. V drugi motki republiški rokometni ligi — zahod obe gorenjski ekipi igrata na domačih igriščih. Kamnita ni se bodo jutri zvečer pomerili z ekipo Ponikev, Zabniča-ne pa v nedeljo dopoldne ob 10. uri caka težji nasprotnik, ekipa Črnomlja. V mladinski rejpublitki rokometni ligi -center se bosta obe gorenjski ekipi pomerili v nedeljo dopoldne in sicer rokomeUAi Jelovice ob 10. uri z ekipo Ponikev, Kamni cani pa ob 11. uri z ekipo Inlesa. Mladinci Kranja pa so v 13. kolu prosti. •I. Kuhar Gozdarji na smučeh KRANJ — Delovna organizacija Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja iz Medvod bo v nedeljo na SoriAki planini organizatorica letošnjega četrtega prvenstva S OZ D GLG. Gozdarji, lesarji in predelovalci celuloze in papirja se bodo na tem smučišču pomerili v veleslalomu in smučarskem teku. Start tekmovanja je ob 9.30. Zaključek bo ob 10. uri v restavraciji Alplesa v 2eleznikih. -dh Nogomet Rekreativci pričeli s tekmovanji Uvod v spomladansko nogometno prvenstvo ONZ za rekreativce, ki se prične v soboto, je bil razburljiv. Odigrane so bile tekme za Titov pokal. Dve tekmi sta se v regularnem času končali neodločeno in so odločitev prinesli kazenski udarci. Šenčur je tesno odpravil Triglav, le Podbrezje je imelo lahko delo z borbenimi igralci H rastja. Rezultati: Podbrezje : H rastje 6:0, Šenčur : Triglav 3:2, Sava : Naklo 3:4 (0:0), Kokrica : Filmarji 3:6(1:1). V polfinalu se srečajo Podbrezje : Šenčur in Naklo: Filmarji. S. Verbič Košarka Pokalni prvak ekipa Begunj KRANJ — V Kranju v novi dvorani na Planini so se zaključile finalne tekme v košarkarskem prvenstvu za pokal Kranja 81. GOTIK: PLAMEN 47:48 Ekipa Gotika iz Kranja je nadigrala člane iz Krope v prvem polčasu tekme. Tekma je bila vseskozi borbena in zanimiva, najboljši igralec Gotika pa je bil Stare. Vse /e te kasalo, da bo Gotiku uspelo premagati visoke igralce Plamena, saj so v zadnji minuti tekme vodili te s tremi točkami razlike, vendar sta bili dve napaki dovolj, da so gostje najprej izenačili, nato pa v zadnji sekundi iz pr stih strelov povedi i za točko in zmagali. PLAMEN : BEGUNJE 41:43 Od začetka do konca je bila tekma izenačena. Tako z ene kot druge strani je bilo storjenih preveč napak, da bi se lahko napravila kakršna koli kot razlika, ki bi obema ekipama zagotovila ie sredi igre zmago. Ekipi Begunj je nekaj minut pred koncem uspelo ustvariti razliko testih točk, zato so igro upočasnili. Plamenu je sicer uspelo razliko zmanjšati, vendar jim je zmanjkalo časa za izenačenje in zmago. BEGUNJE : GOTIK 37:29 Nesrečnega poraza prvega srečanja očitno igralci Gotika niso preboleli. V tem srečanju se niso mogli zbrati in so gostje imeli lahko delo tako, da od začetka tekme pa do konca ni bilo vprašanja zmagovalca srečanja. Končni vrstni red: 1. Begunje 2 2 0 80:70 4 2. Plamen 2 1 1 89:90 2 3. Gotik 2 0 2 76:85 0 Na sosednjem igrišču pa so se pomerile košarkarske ekipe za naslednja tri mesta m sicer: Sava B : Planina 71:55, Planina : Šenčur 73:36 in Šenčur : Sava B 63:59. Tako je četrto mesto oavojila ekipa Šenčurja, peto mesto je pripadlo ekipi Save B, Sesti pa so bili igralci Planine. Milan Cadež Prizadevni košarkarji Planike KRANJ - V Planiki v Kranju dajejo veliko pozornost rekreaciji. To se v veliki meri kate tudi skozi številna športna srečanja in tekmovanja in ne nazadnje tudi skozi številne ure proste rekreativne vadbe, ki jo imajo zaposleni v telovadnicah kranjskih osnovnih šol. Pred dnevi je košarkarska sekcija, ena od desetih, ki delujejo v Planiki, ki je med najbolj aktivnimi, pripravila prvenstvo v košarki, na katerem so merile moči štiri ekipe iz TOZD in D888, ki imajo sede* v Kranju. Prvenstvo je bilo zanimivo, največ uspeha pa je imela ekipa DSSS, ki je zmagala v obeh srečanjih in po enoletnem premoru spet osvojila lep prehodni pokal Planike. Rezultati: TOZD Kranj-Trgovska mreža : Blagovni promet 36:33, D888 : Servisno-investicijska služba 37:28, tekma za 3. mesto: Servisno-investicijska služba : Blagovni promet 29:38; finale: DSSS : TOZD Kranj-Trgovska mreža 39:33. Vrstni red: 1. DSSS, 2. TOZD Kranj-Trgovska mreža, 3. Blagovni promet, 4. Servisno-investicijska služba. J. Kikel Prejeli smo Pobuda organizatorjem Živimo v času stabilizacije na vseh področjih življenja, vendar nekateri o tem verjetno te premalo razmišljajo. Ni se dolgo tega, ko je bil kritiziran občinski sindikalni svet ene od ljubljanskih občin, ko je organiziral tekme v veleslalomu in tekih v Kranjski gori namesto na bližjem domačem terenu, kjer je bilo snega dovolj. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Skoffi Loki. Letošnje sindikalne tekme so bile enako kakor lani na. Soriški planini, vendar razdeljene na dva dneva (sobota popoldan in nedelja dopoldan), kar je za mnoge tekmovalce, ki so nastopali v obeh kategorijah, pomenilo dvakrat 72 km vožnje, če je tekmovalec doma iz Škofje Loke. Če pa je tekmovalec doma iz Poljanske doline, je treba dodati še precej kilometrov. Glede na Atevilo tekmovalcev lahko računamo, da je v ta namen pripeljalo na Soriško planino najmanj 100 osebnih vozil. Iz tega lahko izračunamo količino brez potrebe potrošenega goriva. Tudi časovni termin tekem ni bil pravilno izbran. Tiste dni so potekali tudi plani-ški skoki, ki so privabili mnogo občanov, v nedeljo pa je bil tudi že jeseni napovedani Pokljuški maraton. Menim, da take prireditve (sindikalne tekme) MORAJO BITI, le izvedene morajo biti ljudem bolj dostopen način. Predla- Sim, da se časovni termin prihodnjih sinka! nih tekem premakne na zimski čas (februar ali celo januar). Tudi tekme same naj se izvedejo na domačem terenu, saj imamo idealne terene (Kamnitnik, Suha), veleslalom pa bi zaupali Staremu vrhu. Rezultate tekem bi posamezna podjetja lahko uporabila tudi za določanje tekmovalcev svoje vrste na raznih drugih tekmovanjih, kijih prirejajo. Tekmovanje, ki bi bilo izvedeno v predlaganem času, bi privabilo mnogo številnejšo druščino, hkrati pa populariziralo tako koristen tek na smučeh. Ni namen kritizirati. 2elim le vzpodbudno vplivati na razvoj množičnega športa v naši občini. Vodnik Milan Tekmovanje v kegljanju TR2IC — Konferenca osnovnih organizacij ZSMS v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici je na kegljišču na Ljubelju pripravila 4. tradicionalno tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 32 mladincev in mladink, doseženi pa so bili tile rezultati: Mladinke: 1. Gordana Zivanič (Predilnica) 127, 2. Milja Servalj (Predilnica) 111, 3. Jana Primožič (DSSS) 104, 4. Jožica šolar (Konfekcija) 104, 6. Majda Mali (D8S8) 96; mladinci: 1. Darko K ara met (Oplemenitil niča) 172, 2. Radenko Krupljanin (Predilnica) 162, 3. Marjan Urbančnik (D888-VEO) 156, 4. Marjan Kopač (DSSS) 152, 5. Božo Novak (Tkalnica) 150. J Kikel Patruljni tek v Radovni Strelska družina Janez Mrak Dovje-Moj-strana je v nedeljo, 29. marca v Radovni izvedla tradicionalni tokrat že 6. patruljni tek na smučeh. V izredno slabem in deževnem vremenu je nastopilo 20 moških in ženskih ekip, članov strelskih družin, teritorialne obrambe, družbenopolitičnih organizacij, milice ter društev in organizacij iz krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana in drugih krajev jeseniške občine. S tekmovanjem so udeleženci počastili spomin na požig partizanske Radovne leta 1944, spominska smučarska prireditev pa je sodila tudi v okvir praznovanja 40-letnice vstaje naših narodov in narodnosti. Organizatorjem vreme tokrat ni bilo nakloni; eno, saj je bila nedelja deževna, temu primerni pa so bili seveda tudi pogoji na progi. Vsi tekmovalci so pretekli progo, dolgo nekaj več kot dva kilometra, na določeni točki pa so izvedli tudi streljanje z malokalibrsko puško. Pri tem velja še posebej zapisati, da so pri streljanju tokrat najboljše rezultate dosegle članice. Ob zaključku tekmovanja je zoranim tekmovalcem in krajanom Radovne in drugim gostom spregovoril predsednik Strelske družine Janez Mrak Dovje-Mojstrana Slavko Rabič. Med drugim je poudaril, da takšna tekmovanja krepijo moč in sposobnosti naših delovnih ljudi in občanov v okviru obrambnih priprav naše domovine. Posebno obeležje ima prireditev tudi zato, ker vsako leto poteka v partizanski Radovni, ki je preživela vse strahote nemškega okupatorja. Spomini na te dogodke morajo biti vedno živi v naši zavesti z edino željo, da se te strahote nikdar več ne ponovijo. Udeležence je zatem pozdravil tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice Ivo Sčavničar. REZULTATI - moške ekipe: 1. Teritorialna obramba Jesenice (Kerštajn, Kajžar in Mlinar), 2. Osnovna organizacija ZSMS Gozd Martuljek, 3. Smučarsko društvo Mojstrana, 4. Krajevna skupnost Rateče I. ekipa, 5. Elim Hrušaca; ženske ekipe: 1. Krajevna skupnost Rateče I. ekipa (Sumi, B rudar, Kajžar), 2. Krajevna konferenca SZDL Dovje-Mojstrana, 3. Krajevna skupnost Rateče II. ekipa; .) Rani<" Cveto Podlogar iz GonjftfA boto na Pokljuki osvojil it Mf I zaporedni državni nad* fl 50 km. Z maratoni sklenjena sezona POKLJUKA - J ugoslovaaaL ✓ I carski tekači so v sobota m hlšf z državnim prvenstvom m (sat' 50 km in mladinr ter člaaict M*" 1 sklenili letošnjo tekaško ssaasV Aka smučina, ki je hita sssbiM < | ds je bil start in cilj prsi i ščem pri Mari. je pokazala, t i' najboljši maratonec Cvate NsW] Gorij. Cvetu Podlogarju jt ia> državni članski naslov na M b tretji zaporedni. Članski maraton se je meti i previdno. Favoriti so pazili. 4 kdo od njih pohesmil. Po prvini kilometrih je vodstvo prevari Ta ričič iz SK Kranjska gora. X« v dobro tekel vojak Dušan Djahts.ll po tridesetih kil ome trik udi ■ vodstvo. Toda iz ozadja se jt i prebijal poznejši zmagoval« Podlogar. Podlogar je v zadaj kilometrih prevzel vodstvo . dopustil, da bt mu kdo vzel u> i ni drtavni naslov. Brsta Dj» nato med seboj obračunavala <., in tretjem mestu. Jani Krttaar« pije je bil najhitrejši stisduMc,i klubska kolegica Metka Ms** | imela težkega dela. da je «Vn skoletni naalov pri ženskah nova ni nastopila. Rezultati — člani - l C (Gorje) 2:28.16, 2. T. Djuricit I gora) 2:28,10. 3. D. D j urici* ( 2:29,35; mladinci — 1. Kršinart' ja) 54,35, 2. Klemenčič (Dol) Cesnik (Gorje) 54,58; - \ (Olimpija) 1:04,12, 2. Krnicari 1:11,59, 3. Vrhovec (Olimpija) l /-Komentiramo Jugoslovanski hokejisti so se na svetovnem prvenstvu skuni n seju poslovili od te skupine. — Foto: F. Perdan ne B1 ( Jugoslovanski hokejisti spet stopnico nižje KRANJ — Italijansko turistično središče Val GardenaOrtL bilo zadnje dni marca gostitelj sedmih evropskih hokejskih rmn?'* tanc, ki so se skupaj z Japonsko potegovale, kdo bo najboljši n tovnem prvenstvu skupine B in kdo se bo moral posloviti iz te Jt S in oditi v skupino C. Prvaki so gostitelji Italijani, iz te skupinetTT se morali posloviti Jugoslavija in Japonska. P* m Italijanska hokejska reprezentanca je na tem prvenstvu Doka^ največ, saj je zasluženo osvojila prvo mesto. Res je sicer, da u svojih vrstah kar trinajst »italijanskih« Kanadčanov, a njihoi je vsekakor zaslužen. V vseh sedmih nastopih so premagali vse reprezentance. V prihodnji sezoni bodo Italijani igrali v dn boljših hokejskih reprezentanc na svetu, v skupini A. Iz g odhajata reprezentanci Japonske in Jugoslavije. Drugo h sezono se bosta ti dve reprezentanci na svetovnem prvenstvu sk C v Sofiji še s šestimi reprezentancami ponovno borili J "71 v skupino B. 1 Jugoslovani so v Ortise/u razočarali hokejsko javnost. V (> mih nastopih so pokazali tako bledo in neborbeno igro, da so vt zasluženo odšli v nižjo skupino. V sedmih srečanjih so hokejisti slavije iztržili le tri točke. Premagali so Romune, remi pa ao jsn V igri s Švicarji. Če bi modra vrsta igrala tako dobro kot je ; R in Švicarji, potem bi se vsekakor lahko borila za tretje do četrto i S takim mestom bi dosegla cilj. Jugoslovani so leta 1978, ko je btJo tovno prvenstvo skupine B v Beogradu, iz te skupine že izpadli Sa slednjem prvenstvu v Barceloni so se skupaj z Italijani ponovno v to družbo. Uspeh v Barceloni je dajal upanje, da bodo Juiuvu tudi na prihodnjih prvenstvih igrali v skupini B. 7Wa. to te velika zmota. Kje so vzroki, da so spet v najnižji skupini? Vsekakor je vzrok slaba igra celotne reprezentance, ki ji /»• vala še neborbenost. Celotna reprezentanca je bila izbrana iz oV moštev. V njej so nastopali igralci Olimpije in Jesenic. To pa sta trni moštvi v Jugoslaviji, ki imata dober hokejski igralski kader. D$.» naši hokejisti izpadli iz skupine B, je vzrok tudi v načinu ignn/t\ naši prvi zvezni hokejski ligi. V njej igra osem moštev. In le • taka, da lahko govorimo o kvalitetnem jugoslovanskem hokumm vrhu. A med temi štirimi izstopata tudi Jesenice in Olimpija. Dokkrks tako, dotlej ne moremo govoriti o bistvenem kvalitetnem premikujm* slova n skega h okeja. D. Humer vseh i G L, A S16.STRAN PETEK, 3. APRILA 1981 Na kaj pomislim, ko dobim slabo oceno Ko dobim slabo oceno, najprej pomislim, kaj bosta rekla mami in ati, sama pa se zavedam, da moram to oceno čimprej popraviti. Pomislim na mojo ubogo zadnjico, ki bo dobila klobase. Pomislim na mami, ker jo bo tri dni bolela roka zaradi bla zine, ki sem jo imela za hlačami. Pri kontrolni iz matematike sem dobila slabo oceno. Joj, kaj pa zdaj, si mislim potihem. Spet bo ogenj v strehi. Zadnjič, ko sem dobila slabo oceno iz kemije, mi je mama Se nekoliko prizanesla s svojim: »Zakaj pa se ne uči*?« Upam, da ne bo nikogar doma, ko bom prinesla oceno. Včasih mami sploh ne povem, ker me je strah. Mislim pa. da bi bilo bolje, če bi ji vedno povedala. Ko oče to zve, pravi: »No, bomo imeli več cvekov za zidavo hiše!« Sama pa se prilepim na stol. Najprej se mi zavrti v glavi, takoj nato pa se sesedem na najbližji stol. Pomislim, kako naj povem doma, ker se bojim, da bo padla ploha besed. Moja naslednja misel je nadaljnje Šolanje. Tolažim pa se s tem, da je do konca Šolskega leta Se čas, da oceno popravim. Najprei ne morem verjeti in oceno pogledam dvakrat, nato pa premišljujem o izgovoru doma, kjer se najraje zaprem v sobo. Pomislim, kako bo, ko bo zvedela mama; ali bom poslušala litanije, ki jih znam že na pamet, ali pa bo priletela celo kakšna neprijazna zaušnica 2e naslednji trenutek pa me spreleti misel na končni uspeh in se trdno odločim, da moram slabo oceno popraviti. Tolažim se s tem, da bom oceno popravila. Pomislim, kako me bosta oče in mama »vesela«. Zakaj sem se prejšnji dan potepala? Pogledam, kakšno oceno je dobila soSolka. Če ima boljšo, zaviham nos. Pomislim na pridno sestro. Pomislim, kdaj jo bom lahko popravila. Se ne sekiram preveč, ker vem, da bo prej ali slej boljše. Pomislim, da bi se morala doma skriti, ko bi starši prišli z govorilne ure. Pomislim na starše, ker jih bom s slabo oceno razžalostila. Pomislim, kako bo doma, ko bodo zvedeli starši. Pomislim, kaj mi bo rekla mama. Lahko me bo natepla ali okarala. Oče bo rekel, da moram oceno popraviti, mama pa, da mi oče daje potuho. Učenci novinarskega krožka oan. šole heroja Bračiča, Tržič Dobili bomo novo šolo Med zimskimi počitnicami so začeli v Selcih graditi novo šolo. Najprej so pripeljali buldožer in goseničar. S stroji so odstranili sneg. Naredili so tudi dovoz na gradbišče. Odrasli so že mislili, da ne bodo nikoli začeli graditi nove šole, saj sta se iztekla dva samoprispevka. V šoli bo večnamenski prostor in pet učilnic. Škoda, da ne bodo zgradili tudi telovandice. •. Boris Nastran, 4. r. osn. šole Selca Videl sem nesrečo Neko nedeljo smo imeli pri gasilskem domu vaje. Ko smo bili v domu, sta se Marko in njegov starejši brat Iztok lovila. Lovil je Iztok. Marko je stekel ven. Ravno takrat je pripeljal mimo Marjan s fičkom. Iztok je Marku zaklical, naj počaka. A bilo je prepozno. Marka je že odneslo daleč stran. Marjan je ustavil in Marku priskočil na pomoč. Vsi smo hitro stekli tja. Ležal je nezavesten. Sli so po Markovega očeta in mater. Prišla sta z avtom in ga odpeljala v bolnišnico. Tam je bil dolgo nezavesten. Imel je zlomljeno nogo. Potem so prišli miličniki. Zvedeli so, da je Marjan vozil brez izpita. Vsem je bilo hudo zaradi Marka in samo čakali smo, kaj bodo rekli zdravniki. Bojan Valjavec, 4. b r. osn. šole Josip Broz Tito, Predoslje Priložnostne Trate V osnovni šoli Cvetko Golar na Trati je bilo 28. marca vse živo. Učenci in delavci so preskušali znanje in sposobnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. K sodelovanju so povabili tudi krajevno skupnost, tabornike, planince, strelce, delavce občinskega odbora Rdečega križa in enoto teritorialne obrambe. Učenci so tekmovali v orientacijskem pohodu, v dajanju prve pomoči, reševanju vprašanj na to temo in na temo o narodnoosvobodilnem boju ter v streljanju z zračno puško. Najboljši dve ekipi bosta 11. aprila sodelovali na občinskem prvenstvu. Ob tej priliki so novinarji dopisu iškega krožka natisnili posebno številko šolskega glasila Trate, v katerem so nanizali prispevke o tekmovanju, o pomenu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, o svojem delu na tem področju, o zadnji vojni in svobodi, vsebino pa so popestrili še z risbami. Avtorji glasila res zaslužijo vse priznanje. Spomini Ko sem v Glasu prebirala sestavke učencev 3. razreda osnovne šole v Kranjski gori Mislim, da sem naredil neumnost, sem se spomnila, kako sem dobila ime »specialist za črepinje«. Ko sem bila še majhna, pravijo, da nič ni bilo varno pred menoj, da sem vse razbila. Sestra mi je večkrat očitala, kakšen red je bil pri hiši, dokler me ni bilo. Potem sem vse postavila na glavo. Vse drugo so mi še nekako oprostili, niso pa mi mogli dogodka v ljubljanskem Supermarketu. Takole je bilo. Šli smo po nakupih. Jaz pa ne bi bila jaz, če ne bi pobrisala po svoje. V hipu, koje mami opazila, da se je ne držim za roko, sem že opravila svoje. Zavila sem k polici«s steklom, se naslonila na ograjicoin obležala na notranji strani med kristalnimi vazami in drugimi dragocenimi okraski. Seveda se je nekaj kristala okrušilo in treba ga je bilo kupiti. Tako smo namesto stvari, ki smo jih želeli kupiti, pripeljali domov okrušen kristal. Meni pa so rekli, da že doma naredim dovolj škode in ni potrebno, da jo delam še drugod. Tega dogodka se vedno spomnimo, kadar hočem opravičiti svoj psevdonim »specialist za črepinje«. Ni Se namreč dolgo od tega. ko sem spet en večji kos razdrobila * na tisoč manjših. Sergeja Malovrh, 5. r. osn. šole Peter Kavčič Skorja Loka POMLADNA Sonce je posijalo z oblačnega neba, mrzli sneg poslalo na drugo stran sveta. Zvončki so priklili, zacveteli prav lepo, vetrček zdaj mili je zapihal čez zemljo. Trobentice rumene, žafrani, mačice in travice zelene so se prebudili, veselje oznanili. Otroci zdaj veseli tekamo po tratah; da bi dobro se ogreli in da iz nas odšel bo zimski mraz. Najlepša je pomlad; vsaj zame. Ptičkom nič več ne grozi glad. Vetrcje veselo pihnil vame. Tomaž Križnar, 6. d r. osn. šole Lucij an Seljak, Kranj Moj papagaj Jaz imam papagaja. Ime mu je Piko. Je modre barve. Ko pišem nalogo, mi nagaja. Imam ga rad. Dean Pretnar, 1. a r. osn. šole Prof. dr. Josip Plemelj, Bled Nekateri učenci se požvižgajo na vse razprave o usmerjenem izobraževanju. Torbe so pustili ob vhodu v šolo in šli nabirat prve spomladanske cvetice. — Foto: -fr Vzorni soprog ENAKOPRAVNOST »Alenka, zakaj odletijo štorklje jeseni v Afriko?« »Ker hočejo tudi črnke imeti otroke.« NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? Bojan Ropret je kolesar kranjske Save. po katerem smo spraševali v prejšnji nagradni uganki. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Emila Finžgarja iz Kranja, Zupančičeva 13. Obljubljene značke mu bomo poslali po pošti. Za novo uganko smo uporabili fotografijo mladega smučarskega skakalca. Doma je z Belce pri Mojstrani, vadi pa pri smučarskem klubu Jesenice. Strokovnjaki pravijo, da sodi med najbolj perspektivne tekmovalce v tej športni panogi. Letos je kot član državne reprezentance med drugim sodeloval tudi na tekmah za svetovni pokal in osvajal dokaj solidna mesta. Kdo je mladi skakalec s fotografije? Odgovore pošljite do 11. aprila na naslov: CP Glas Kranj. 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Žreb bo odločil, kdo bo naslednji dobitnik Glasovih značk. V- Naši najstarejši Aprila se je začel popis prebivalstva. Pionirji osnovne šole prof. Dr. Josipa Plemlja na Bledu pa smo se že pred novim letom pozanimali v matičnem uradu na Bledu, koliko so stari najstarejši prebivalci Bleda in okoliških vasi. Tovarišica Konciljeva, matičarka krajevne skupnosti Bled, nam je takrat povedala, da živi na našem območju veliko ljudi, starejših od osemdeset let. Dala nam je seznam tistih, ki so stari devetdeset in več let. Teh je deset; šest žensk in štirje moški. Najstarejša prebivalka je Marjeta Soklič, ki je bila rojena 1883. leta, najstarejši prebivalec pa je Franc Knaflič, ki je bil rojen 1886. leta. Šest devetdesetletnikov živi na Bledu, drugt pa v bližnjih vaseh: na Bohinjski Beli, v Bodeščah, na Selu pri Bledu in v Ribnem. Obiskali smo najstarejšo prebivalko, Marijo Sokličevo. Zal je zadnje čase bolj šibkega zdravja in smo se zato pogovarjali z njeno hčerko. Izročili smo ji skromno spominsko darilo, izdelek učencev iz podaljšanega bivanja, in čestitko z željo, da bi njena mama praznovala tudi stoletnico svojega rojstva. Gregor Markelj, 7. c r. OŠ prof. dr. Josip Plemelj, Bled Člani dramskega krožka smo za 8. marec, dan žena, pripravili igrico z naslovom Vzorni soprog. Tri mesece smo marljivo vadili in se pripravljah. Vsi amo se trudili, da naše delo ne bi bilo zaman. Skoraj upam trditi, da nam je to uspelo, sodeč po ploskanju in po razpoloženju, ki ie trajalo med predstavami v dvoranah, kjer smo igrali. Največ zaslug ima vsekakor mentorica, saj vsakdo, ki pozna razposajene otroke, ve, kako težko jih je pripraviti do resnih ljudi, kakršni naj bi bili v svojih vlogah. Marsikateremu prizoru smo se tudi mi od srca nasmejali. Se potem, ko smo igrali za AHin stvo, smo se za kulisami »režali«. Kar težko smo čakali prvo predstavo. Prej je bilo treba pripraviti še obleke. Iz blaga, za katerega je poskrbela mentorica, smo jih sešili. Igrica Vzorni soprog je burka, ki je naperjena proti lenim, zdolgočasenim gospodom in proti vsem ženskim lastnostim, ki so bile že včasih tarča ljudskega posmeha. Prva predstava je bila nekaj dni pred 8. marcem za učence petih in šestih razredov. Kasneje smo zaigrali še vsem dnakn učencem naše šole in, vsaj upam, vsem učiteljem. Naše mamice in borke NOB iz krajevne skupnosti Trata pa so razpoložene preživele uro z nami v četrtek. Nastopili smo tudi v tovarni EGP in v kulturnem domu Ivana Cankarja pri Svetem Duhu. Z igrico smo razveselili mamice, otroke m vse, ki so si jo ogledali in imajo vsaj malo smisla za humor. Upam, da razočaranih gledalcev ni bilo veliko. Simona 2ontar. 6. a r. osn. šole Cvetko Golar, Skorja Loka Miš v mleku »K os vi ta! Po mleko bo treba!« se je zaslišalo iz kuhinje, kjer se je mama pripravljala, da bo pekla palačinke. Zavzdihnil« sem. Vsak večer ista pesem in vedno me tisti sovražni klic- po mleko bo treba! zmoti, ko berem. " *^ Nič ne pomaga. Vzela sem torej kanglico in že sem hote iti, ko mi je za krulilo v želodcu. Mama me je slišala in se nasmehnila: »Najprej mleko, potem palačinke.« Hitro sem mislih poslala k vragu tistega pametnjakoviča, ki si je donuahl peči palačinke iz mleka, nato pa sem vzela iz shrambe dve hruški in odšla. Pot je ravno toliko dolga, da sem lahko pojedla en sadež, drugega pa sem dala v kanglico. V dobro znani kmečki hiši je že gorela luč u\ stopila sem v dolgo, sivo predsobo, ki je vonjala po mleku. »Dober večer! Si že prišla?« me je kot ob vsakem prihodu pobarala gospodinja. »Mnja.« sem zamrmrala in ob misli na palačinke potabila pa vljudnost. Opazovala sem tetine zgubane roke, kako so igrtbUe lonec z mlekom in tekočino začele vlivati v mojo kanglico. Se preden pa je bila ta polna, se je zaslišal srhljiv glas gospodinje, ki je kričala: »Joj! Miš v mleku! Na pomoč!« Začudeno sem jo pogledala, nato pa poškilila v kanglico Zasmejala sem se. Kot barčiča je po gladini mleka plavala moja preljuba hruška s pecljem navzgor. »Škoda, da hruška nima daljšega repka. Bolj bi spominjala na miš in bilo bi bolj zanimivo,« sem ugotovila in opazila, da tete ni več. Zopet so se mi usta razširila v nasmeh in že sem $ kanglico v roki zapustila kmetijo ter željna palačink odhitela domov. Rosvita Sitar, 7. b r. osn. šole Ivan Tavčar, Gorenja vas Križem svet gredo stopinje Ilustracija k zgodbici Gospod in hruška — Irenca Rogina. 2. b r. osnovne šole Stane Žagar v Kranju Laž Za prvi april se največ krat zlažem: »Marko, ti imaš umazano majico!« Marko mi verjame. Robi Goljat, l.br. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Leto odločitve je pred mano, leto, v katerem bom napravil velik korak na svoji življenjski poti. Pri odločitvi za pravi poklic nam pomagajo učitelji, socialni delavci ter starši. Vendar je za sprejem v srednje šole pomemben tudi uspeh, ki pa je plod dolgotrajnega prizadevanja v osnovni šoli. Imam dober uspeh, kljub temu pa ne vem, če bom sprejet v zaželeno šolo. Zato večkrat dvomim, ali je moja odločitev prava. Ko srečujem prijatelje, ki hodijo v to šolo, mi govorijo, da je težko, da so učitelji prestrogi in še vrsto drugih stvari, ki dvom še povečujejo. Razen tega pa tudi zek malo poznam poklice in delo v njih. Zato moja odločitev še vedno ni dokončna. Ko bi bili vsi ti problemi odpravljeni, bi bila odločitev veliko lažja in pravilnejša. Zdaj pa lahko le upam. da mi bo sreča naklonjena, da bom končal srednjo šolo in da bom z veseljem opravljal svoj poklic. M i li v oje Milic, 8. a r. osn. šole Stane Žagar, Kranj POBER PAN €OSPA ! -VSi LAHKO P«/iU PAN OB SDaVil Sf g£8AM7 NA •\o cfsro/ RADIJSKI SPORED MERKUR kranj MOTA, 4. april rgVI PROGRAM OB Dobro jutro! - 8.06 Pio-«Hto tednik - 9.00 Poročila -I* Z radiom na poti • 10.00 hmH* ■ 10.06 Pojo ama koti zbori - 10.30 Sobotna Mae* - 11.06 Za pojmo mm - 0PZ Pionirski dom - Ljubljana • 11.20 .Po re-mmm in pokrajinah iiDZapojte z nami - 12.10 Gtaut v ritmu - 12.30 Kme tajaki nasveti Jote Juvanc: htctfi)Ui)t sadnega drevja 1140 Veseli domači nape vi -i» Danes do 13.00-ih - Iz •Ji krajev — Iz naših Vjredov • 13.20 Obvestila in sjbtvst glasba - 13.30 Pripo-Vjjo vam... - 14.06 Glasbi* panorama - 15.30 Za Wnt rjasba 15.50 Radio %tt. radio jutri! - 16.00 '•Kkak - 17.00 Studio ob i?JI - Zunanjepolitični r- 18.00 Škatlica z 1&30 Mladi mladim -4& Obvestila in zabavna mu ■ 19.35 Mladi mostovi AJ6 Domovina je ena -kjf Sobotni zabavni večer -ftjtf Za prijetno razvedrilo -\M Oddaja ta nase izae-Wt - 23.00 Lirični utrinki -\% Od tokd do polnoči -kj» Nočni program - glas- Id MERKUR KRANJ ^BX\ PROGRAM f» Sobota na valu 202 -4jJ Doter dan na dru^-m £-13.06 Rad« ste jih ■ 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 Najt republik in pokra £ 14.30 Hkri prsti - 15.45 •tasta ia Edvina Fliserja k# Hal podlistek VValter Wtr Pozno srečanje M Upe melodije - 16.40 Sitai caaino - 17.35 Lah-Sinoa slovenskih avtor-*'100 Pol ure za črtanji • 18.35 Naši kraji in % . 1850 Glasbena Sam 18.55 Razgledi * Umri - 19.25 Športna \xi (prenosi in komen-\i ■ 21.15 Mala nočna Kil • 21.45 Glasba ne \m mej* 22.45 Zrcalo Vrt 22.55 Glasba za ko- V programa ID MERKUR kranj SmUA, I. april ^Vl PROGRAM Dobro jutro! - 8.07 Stata igra za otroke - 9.05 V iMsjte, tovariši! - 10.05 W iz naših krajev -'* Pogovor s poslušalci -U Naii poslušalci čestita- j* a pozdravljajo - 13.10 > VesuLi in zabavna glasba -! 3# Za kmetijske proizva-*V - 13,50 Pihalne godbe -1* Humoreska tega tedna Siofcj Gorio: O sebi in 14.25 S popevkami po \mvip ■ 15.10 Pri nos Sš 15.30 Nedeljska \atsia - 1555 Listi iz Sms 16.20 Gremo v kino -*g Popularne operne me-Hp • 1750 Zabavna radij -S gn - 18.16 Na zgornji h|jg ■ 1930 Obvestila in za psaba • 19.36 Lahko V mroci! • 19.45 Glasbene* ^idarc - 20.00 V nedeljo Sfer 2220 Glasbena tri-Ss mladih - 23.06 Lirični Sati - 23.10 Mozsjik melo- ^_:- dij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program — glasba MERKUR kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa mm MERKUR kranj PONEDELJEK, 6. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Marjan Vodopivec - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -, 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! • 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 1945 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza #l«ieloloiei»'»l«l#l# MERKUR Kranj DRUGI PROGRAM 8.00 Ponedeljek, na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur Londonskega festivalnega orkestra 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Orglar Wild BiH Daviš - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SIOIOISIOIOIOISIOIOIS MERKUR KRANJ TOREK, 7. april PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol • 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 1105 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in *ADI0 TRIGLAV JESENICE •.a Domače aktualnosti -Vtsuis - 16.30 Ponedeljkov Virliii pregled - Morda vas *i rniT-'- - 17.20 Naši od-Vri ■ Čestitke ali Izbor do-Vjjcfcsfae Lfc KHi Domače aktualnosti -•*/»<*ilj 16.30 Oddaja za . Morda vas bo zani-W 17.20 Delegati spraftu-¥-Oddaja o NNNP - Ce- mh bomale aktualnosti -Vmuu 1630 Stop zelena y Morda vas bo zanimalo ne in njih uporaba (do 1.55) - 15.26 Nogomet OFK Beograd : Željezničar - 17.20 Risanka - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Aprililili, otroška oddaja - 18.45 Poezija: S. Raičkovič - 19.30 TV dnevnik -20.00 Popevka evrovizije '81, prenos iz Dublina - 22.35 TV dnevnik 22.50 Moštvo Binga Longa. ameriški film MERKUR kranj NEDELJA, 6. 4. 9.25 Poročila - 9.50 Živ žav, otroška matineja - 10.20 R. Grlič-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka - 11.10 TV Kažipot - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.45 Zabava vas Oliver Dragojevič, zabavno glasbena oddaja TV Bg -16.56 Poročila - 17.00 Danes nad Makedonijo sončev vzhaja: Bakle, dokumentarna oddaja TV Skopje - 17.30 Športna poročila 17.40 Poročno slavje, ameriški film - 19.10 Risanke - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, nadaljevanka TV Beograd - 21.30 Tržaški mozaik, 1. del dokumentarne oddaje - 22.25 V znamenju - 22.35 Športni pregled Oddaja Danes nad Makedonijo sonce vzhaja je zgodovinski dokument o zorenju zavesti makedonskega naroda, kije bil stoletja zatiran, o deželi, ki je dala številne upornike, Goce Delčevea in Iunden. Zgodba ameriškega filma Poročno slavje je na videz nepomembna, v bistvu pa predstavlja izsek iz okolja, ki ga ameriški režiserji redko obravnavajo. Pripoveduje namreč o mladem paru, ki se hoče poročiti. Dekletovi starii so skromni, tudi svatba naj bi bila taka, zaradi bojazni, kaj bodo rekli ljudje, pa postane osrednji dogodek v njihovem življenju. Odlomek neke vsakdanjosti z odličnimi dialogi predstavlja mojstrovino, kakršnih je malo na televizijskem programu. MERKUR Kranj Oddajniki II. TV mrele: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.40 Test -15.55 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik • 20.00 Zakaj imam rad Jazz - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Konformist, italijanski film (do 23.10) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Po jutru se dan pozna - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Gospodar Ballantrea, ameriški mladinski film - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Milankov. Svetozar' Markovič, TV nadaljevanka - 21.35 Popotovanja - 22.15 TV dnevnik - 22.35 Športni pregled Iffillffll MERKUR kranj PONEDELJEK, 6.4. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Vesolje in igra, Kultura govora m branja, Tin Ujevič -10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhivaa šolske TV, Zadnje minute (12.05) -14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 17.15 Poročila - 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik, I. del - 17.40 Za kulisami -burleska Charlieja Chaplina - 18.05 Poklici v gradbeništvu, izobraževalna oddaja iz cikla pred izbiro poklica - 18.35 Obzornik -18.45 Pop godba: Predmestje in Bojan Drobež - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Milan Jesih: Prucka, TV drama - 21.10 36 mm, oddaja o filmu - 22.10 V Znamenju V uredništvu igranega programa so pripravili izvirno TV igro Milana Jesiha Brucka. Govori o mladem dekletu, ki je prišla študirat v mesto. Stanovanje je dobila pri sestrični, poročeni ženski. Pred njenimi očmi poka m sv lušči gladka lupina življenja, ki ga živita za konca. Skozi molk, odtu /enost in sovraštvo med zakoncema odkriva votlo jedro tega sveta. mm MERKUR kranj Oddajniki II. TV mrele: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 enci-menci, lutkovna oddaja TV Skopje -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zagrebška panorama - 21.15 Ameriške novele, TV nanizanka -22.00 Kronika Mess (do 22.30) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci - 18.15 TV koledar -18.25 kronika občine Sisak -18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Nikolič: Slika Beza rovih, drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Panorama -22.10 TV dnevnik - 22.25 Dokumentarni film ©85 MERKUR kranj Oddajniki II. TV mrele: 16.55 Test - 17.10 TV Dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Književnost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Razvoj popularne glasbe • 20.55 Neobvezno, dokumentarna oddaja 21.40 Zagrebška panorama - 22.00 Izviri (do 22.30) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v šoli: Vstaja na Hrvaškem, Okno v vesolje. Od Altaja do Severnega ledenega morja (do 16.00) -17.40 Poročila - 17.45 Pisani svet. oddaja TV Ljubljana -18.15 TV koledar - Kronika občine Osijek - Osijek -18.45 Naša obramba, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti -21.00 Otroški vrtec, italijanski film - 22.40 TV dnevnik MERKUR kranj TOREK, 7. 4. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Vstaja na Hrvaškem, Pravljica, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -16.30 Šolska TV Življenje na meji, Plavanje I 17.20 Poročila - 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: KUD Afrodita - 18.05 Pisani svet: Jama 18.35 Obzornik - 18.45 Mašera, oddaja iz cikla Čas, ki živi - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost - 20.55 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka - 22.15 V znamenju Oddaja Odprto za ustvarjalnost bo v prvem prispevku obravnavala inovacijsko delo s posebnim poudarkom na eni od slovenskih tovarn, v drugem pa se bomo se znanili z raziskovalnim delom na kliniki za ginekologijo. Oddajniki II. TV mrele: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja -18.15 Reportaža - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik • 20.00 Športna sreda -22.30 TV dnevnik - 22.45 Pop glasba (do 23.30) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 Tv koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 22.30 Tv dnevnik - 22.45 Pop glasba MERKUR«« MERKUR kranj MERKUR kranj SREDA, 8. 4. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Ali ste vedeli, Kronika v kamnu - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 17.25 Poročila - 17.30 Zbis-F. Rudolf: 40 zelenih slonov -17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija - 18.20 Obzornik - 18.35 Galerija opernih značajev: Mojstri preoblačenja - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 V areni življenja: Franc Leskovšek-Luka - 21.05 Film tedna: zgodilo se je jutri, ameriški film - 22.30 V znamenju Pred dnevi je umrl Rene Clair, eden najzanimivejših francoskih filmskih ustvarjalcev. Film Zgodilo se je jutri je posnel v ZDA. V ospredju dogajanja je novinar, ki na izredno čuden način prihaja do novic o dogodkih, ki se bodo šele zgodili. Ker te vesti tudi objavlja, povzroči precejšnjo zmedo med ljudmi, še posebej na policiji. SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj ČETRTEK, 9. 4. 9.00 TV V v šoli: TV koledar, Začetek, Radioamaterji, Obi-ščimo tržnico - 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 12.00) - 16.35 šolska TV: Življenje na meji, Plavanje I. - 17.25 Poročila -17.30 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd - 18.00 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik -18.40 Po sledeh napredka -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.35 625 - 22.15 V znamenju * SISISISISISISISISISIS MERKUR kranj Oddajniki II. TV mrele: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Družba rdečelaske Zore, otroška nadaljevanka - 18.15 Znanost: Zdrav otrok - 18.45 Risanka -19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer - 23.00 Informativna oddaja (do 23.05) TV Zagreb I. program: 15.06 TV v šoli: Začetek, Od tovarne do porabnika, Od Altaja do Severnega ledenega morja (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Družba rdečelaske Zore - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Risanka - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zunaje politična oddaja - 21.50 TV dnevnik -22.05 Glasbena oddaja PETEK, 10. 4. 8.45 TV v šoli: TV TV vrtec. Ruščina. Kake a vode... - 10.00 TV v k* Angleščina, risanka, ZfooV vina, Zgodba. Riatakt Izobraževalna reportak zadnje minute (do 12.06 14.55 TV v šoli: Ponora* (do 16.00) - 17.20 Poro** 17.25 Družina Sada madžarska risana sns • 17.50 Jugo ročk ltj Obzornik - 18.30 Velike ta-hovske osebnosti uohrak-valna oddaja iz cikla Šah -18.50 Varčevanje z etektnte energijo: Hlajenje in vanje živil • 19.00 Ne' - 19.15 Risanka • 1924 TN nocoj - 19.26 Zmo do ma 19.30 T V dnevnik 19 ji Vreme - 20.00 Ustvarjaj* Titove Jugoslavije, dob mentarna serija • 21.00 T Mann: Buddenbrookor. nemška nadaljevanka • 21$ V znamenju - 22.15 Note kino: Človek v stekleni etke ameriški film Nadaljevanka Bai-denbrookovi, ki je as-stala po znanem rosmš Thomasa Manna (19$ | do 1955), je ie tr*» ekranizacija tega aek Pripoveduje o propast patricijske družine v str rem nemškem mešaš L» beeku. Opisane so fcV generacije Buddenbm kovih, ki imajo prttf skupnega z Man** družino. MERKUR** Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV i v madžarščini - 17.30 dnevnik - 17.45 Z zornega kota, otroška oo - 18.15 Mladinska otkkjt 18.45 Glasbeni klub TV dnevnik - 20.00 Narod glasba - 20.45 Zagrebikaarf norama - 21.10 Tev»t«k» Otroške oddaje - 22.06 K#-tura srca (do 00.05) TV Zagreb I. Progresu 17.40 Poročila - 17« našega zornega kota - \% TV koledar - 18.25 Kr občine Reka - 18.45 Na top liste, oddaja TV I - 19.30 TV dnevnik . %t Ustvarjanje Titove Jug*** vije - 21.00 Dober večer, * bavno glasbena oddaja -21^ Komisar Moulin, sank* film - 23.20 TV drmV novo^Tkjnu (KINO V vrtincu, priljubljeno filmsko delo, posneto po uspešnici pisateljice Margaret Mitchell, praznuje že 40. obletnico nastanka. Kadarkoli se pojavi na filmskih platnih, doživlja enak uspeh. V čem je skrivnost njegovega uspeha? Verjetno v upornem dekletu, Scarlett 0'Hari, ki se v tem veličastnem spektaklu spopada z zgodovino, z naravo in s samo seboj. Sodobna komedija Delo za določan 6aa prikazuje probleme moškega, ki »trenutno* - deset let - živi pri poročeni sestri v prepolnem enosobnem stanovanju. Ima diplomo, ne pa tudi stalnega dela. Za določen čas postane učitelj v šoli, v kateri je tudi deček, ki zelo pogreša očeta. Kaže, da glavni junak najbolj ustreza njegovi predstavi o liku dobrega očeta. Igrata Ljubiša Samardžič in Milena Dravic. Italijanska kavojka Preluknjani dolar govori o dveh bratih. Prvi je zloglasni razbojnik, ki bi ga moral drugi po naročilu ubiti, pri tem pa odkrije pravo leglo gangsterstva. V glavni vlogi nastopa lepi Giuliano Gemma. KRANJ CENTER \ in 4 aprila amer. ban: erot. film V ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK ob 16. 18. m 20 uri. 4. aprila ob 22. uri premiera ital. ban. R«at filma PRELUKNJANI DOLAR 5. aprila amer. ban: risani film I um //v JERRY — DOBRA P^ATEUAoblO.un^ amer. ban: erot. film V ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK ob 15.. 17. in 19. uri, premiera amer ban. krim. komedija MOŽ. ŽENSKA IN BANKA ob 21. uri ^t 6. aprila ital. u> Sa tiskovni konferenci, ki jo je sklical generalni direktor Kompasa Egon Conradi, ao se novinarji seznanili s poslovnimi rezu/-v tati naše najuspešnejše turistične agencije. Zvedeli so tudi, da se končuje obnova hotela Stane Žagar v Bohinju, ki bo pridobil B kategorijo. Delavci Kompasa v letošnjem prazničnem letu ae bolj potrata jo pozornost kvaliteti in strokovnosti svojih uslug, ki so že sesaj bile na zavidljivi ravni, saj je zadovoljstvo njihovih strank, ki so v veliki meri ie stalne, najboljša nalotba. A. Mali leto zaključil najuspešnejše med vsemi agencijami. Lani, ko se je gospodarstvo prizadevalo za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance, je Kompas prek svojih aranžmajev pripeljal v Jugoslavijo kar 359.000 tujih gostov, ki so imeli 2,123.000 nočitev v različnih turističnih krajih. Letošnjo zimo je prišlo k nam smučat 12.000 inozemcev, predvsem iz Skandinavije in Anglije. Kompas je ustvaril 199,7 milijarde dolarjev deviznega priliva. Njegova menjalna služba opravlja kar 57 odstotkov menjalnih storitev v Jugoslaviji. Tudi za domačega gosta je Kompas organiziral vrsto potovanj in počitniških aranžmajev. Velik uspeh je dosegel s cenenimi množičnimi izleti v Ohrid in Crno goro, kjer je letos ponudbo še razširil in dodal nov cilj — Vis. Za letošnjo sezono je za letni oddih rezerviral 6200 postelj na 379 mestih ob celi obali in bo oddih nudil tudi na potrošniško posojilo. 15. aprila bo izšel katalog s kompletno ponudbo letnih počitnic. Kompas je najmočnejši v Jugoslaviji tudi pri izposojanju avtomobilov in tovornih vozil. Od lani si je moč izposoditi tudi počitniško prikolico, letos pa so ponudbo razširili tudi na izposojo čolnov, jadrnic, pedal in, kajakov in koles v turističnih krajih. KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25. 4. OHRID, 3 dni, 10.4., 17. 4., 6 dni 5. 4.. 12.4., 19.4. OHRID - SOLUN, 7 dni, 27. 4. VIS, 2 dni, 11.4. BUDVA, 2 dni. 11.4. ROVINJ, 4 dni, 30.4. PRAGA-BERLIN, 4 dni, 30. 4. DUNAJ-PRAGA, 4 dni, 30. 4. VVIESBADEN IN OPERA DON CARLOS, 5 dni, 20. 5. KORZIKA, 1 dan, posebno letalo, 27. 4. PARIZ-NORMANDIJA-BRETANIJA, 8 dni, 26. 4. CAMARGUE, 7 dni, 23.5. FRANCIJA-ŠPANIJA-PORTUGALSKA, 7 dni, posebno letalo, 2. 5. SEVERNA ŠPANIJA - ASTURIJA - GALACUA, 8 dni, 27. 4. EGIPT, 9 dni, 29. 4. POTOVANJE PO ZAPADU ZDA, 17 dni, 24. 4. BALI - BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 24. 4. Počitnice na Korziki od junija do septembra. Za vse prijave od 15. aprila dajemo 5 % popusta. Poletni tečaji angleščine: Bournemouth, Wimborne, Avvel, Cambridge, Oxford, Romsey in Southampton, London, Windsor, Edinburg STROKOVNA POTOVANJA KOEBENHAVN-SKANDINAVSKA RAZSTAVA POHIŠTVA, 5 dni, 5. 5. PLOVDIV - MEDNARODNA LOVSKA RAZSTAVA, 4 DNI. 26. 6. MUNCHEN - INTERHOSPITAL81.3dni,21.5. KOBLFRTIfi LRCRlSaO "H JUODSLPMJR IZ LIPICE SPOROČAJO: DO KONCA MAJA NUDIJO VIKEND PAKET ZA 560 din • Paket vNebuje: 2 polna penziona kopanje v pokritem bazenu ogled Skocijanskih jam ogled kobilarne igranje namiznega tenisa Vabijo izletniške skupine: kolektive, društva, klube, šole KLIČITE HOTEL MAESTOZO (067) 73-009 Nov izletniški cilj: otok Vis, ki ga je ponudil Kompas, vzbuja veliko pozornosti in so nekateri odhodi že razprodani. Dvodnevni obisk enega najlepših jadranskih otokov je predvsem zanimiv za društva, klube, sindikalne organizacije in seveda tudi za posameznike. Ena od glavnih prednosti programa, ki ga je pripravil Kompas, je zelo kratek čas (skupaj slabih šest ur), potovanja do Visa in nazaj, tako da je za organizirane oglede in individualna potepanja na Visu dovolj časa. g*—j£ hotelsko turističko poduzeće poreč Jugoslavija predstavništvo Ljubljana je pripravilo PRVOMAJSKI VIKEND'81 Hotel 3 dni Otroci do H) let dnevno Diamant 1.060 din 250 din Zagreb. Poreč, Diamant apartmani 910din ilOdin Lanterna, Luna 760 din iHOdm Cene /a PRVOMAJSKI VIKKND'81 veljajo za polni penzion v ivopo-steljnih in tropoflteljnih sobah. Vsak nadaljnji dan se zaračuna po veljavnem ceniku —81. Turistična taksa je vključena v ceno. Potovalnim in turističnim agencijam odobravamo običajno provizijo. Rezervacije m vse nadaljnje informacije so vam na voljo v predstavništvu R.O. »RIVIERA« v Ljubljani, Miklošičeva 11 c/o Kompas, vsak dan (razen sobote) od 7. do 15. ure in ob torkih od 7. do 17. ure. ali na telefon (061)320-767. SE PRIPOROČAMO! T+/* KOVINOSERVIS Prešernova 15, Jesenice Po sklepih delavskega sveta objavljamo licitacijo n padajo odpisanih osnovnih sredstev izklicni < VARILNI TRANSFORMATOR VE-KA 400 A, leto izdelave 1964 — neizpraven 3*lc VARILNI TRANSFORMATOR VE-KA 400, leto izdelave 1974 — neizpraven i m i VARILNI AGREGAT TIP SA 340, leto izdelave 1970 — izpraven VARILNI AGREGAT, leto izdelave 1960 — izpraven GORILEC TERMOGENA neizpraven Ventilator Zagreb, Model RP-16, kapacitete 3-16 kg/H, motor Elektrovina, 0.55 KW, 380 V H 250 PRIKOLICA ENOOSNA S T, Tehnostroj Ljutomer tip AP 5-12 leto izdelave 1975 — nevozna . REZKALNI STROJ, starejši model brez el. motorja — izpraven 305 4. 5. Licitacija bo 10. aprila 1981 ob 1* uri v poslovnih prostorih Kov visa Jesenice. Ogled je mogoč 10. aprila 1981 med 10. in 12. uro. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ki da četka licitacije vplačajo kavcijo 10 odstotkov od izklicne pri blagajni Kovinoservisa, predstavniki družbene** mL potrebujejo pooblastilo. Finančne osebe plačajo pri nakuou prometni davek. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -1 DEŽURNI VETERINA- od 3.4. do 10. 4. 81 Za občini Kranj in Trti* TERAN Janez, dipl. *t>| Kranj, Vreckova 5, m 26-357 ali 21-706 GAŠPERLIN Boštjan, <&> 1 vet., Kranj, Š orli je v. jI tel. 26-836 Za občino Skorja Loka HABJAN Janko, dipl. 2iri 130, tel. 60-260 KiliZNAR Miro, dipl. ^ Godeiič 134, tel. 62-1* Za občini Radovljica in, se niče GLOBOCNIK Anton, c vet., Lesce, Poljaka pot: tel. 74-629 Dežurna služba pri Ziviar j rejskem veterinarske« *~ vodu Gorenjske v Kra*» Iva Slavca 1, tel. 25-7711 \ 22-781 pa deluje neortkr njeno. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. Kranj, Savska c.34 objavlja prosta dela f naloge ŠIVANJA IN LIKANJA ŽENSKE KONFEKCIJI Kandidati morajo vati naslednje pogoje:' — dokončana poklicna tekstilna — šiviljske ali priučena šivilja z delovnih izkušenj Poskusno delo za objavi dela in naloge je 2 meseca Prijave z dokazili o iti vanju pogojev in opisom dosedanjih del memo 15 dni po objavi gornji naslov. Kandidati bodo povai na informativni raajor« O izidu izbora bodo < sceni najkasneje v M po veljavnosti objave. jBB, 3 APRILA 1981 .21. STRAN O Lr A DO VARNOST Ljubljana o.aub.o. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA Kranj, jla 16 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 24.3.1961 prosta dela in naloge VEC MLAJŠIH VARNOSTNIKOV ZA VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Pogoji za sprejem ao: dokončana osnovna šola, uspešno opravljen preizkus znanja po pravilniku, primerne moralno politične kvalitete J NADZORNIKA ZA PODROČJE RADOVLJICE IN JESENIC Pogoji za sprejem ao: srednja izobrazba varnostne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, primerne moralno-politične lastnosti, uspešno opravljen preizkus znanja, vozniški izpit B kategorije, pravica do nošenja orožja, urejene vojaške obveznosti 8 »Uno vanj i ne razpolagamo. Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu starosti preminil na* dolgoletni član — veteran in predsednik nadzornega odbora ANTON RUPARst. iz Žabnice št. 33 Vabimo vse nase člane, člane sosednjih društev in člane društev iz širšega območja, oziroma vse, ki ste ga poznali kot dobrega tovariša in vzornega gasilca, da se udeležite pogreba. Pogreb bo v petek, 3. aprila 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Žabnici št. 33 na pokopališče v Zabnici. Zbor gasilcev bo ob 15.40 pred gasilskim domom v Zabnici. GASILSKO DRUŠTVO ŽARNICA! GRADITELJI POZOR: ENOSTAVNO — HITRO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO TULJAVE — TO-MO-DI STREŠNA OKNA KRITINE KRANJ - PRIMSKOVO tel. 26-076 IZOLACIJE BETON, CEMENT odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure ^VNI ORGANI afTROKOVNE SLUŽBE (Kine kranj ^usisojejo naslednja dela in SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLAN M ANALIZE r kostiteju za družbeno pital ranje Nfttti: «« vaoka strokovna izobrazba ekonomske, politološke ali sociološke smeri, <. kiriJeta delovnih izkušenj, - trimesečno poskusno delo U razpisana dela in naloge bo iklaneno delovno razmerje za (smočen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov JnAakujemo moralno-politično Voporečnost in pravilen odnos % anDoupra vijanja. Usattdata naj Doelieio piste*« vloge s kratkim zivlje-»pliii in dokazili o izpol-ttflvaaj« pogojev mm naslov Osoaa Kranj - splošne afcafse, Kranj, Trg revolucije L aijszsasjr v 16 dneh po iskri napisa. Kandidati sns o isMri obveščeni pisaste sajkaeneje v M dneh M kosca nem sprejemanju Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla mama stara mama, prababica, sestra in teta IVANA REGOVC roj. Žagar Pokopali smo jo 23. marca 1981 v Kranju v ožjem družinskem krogu. VSI NJENI! V SPOMIN Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetju je smrt, zatrla mi nado za nado podrla načrt za načrt. Gregorčič) 1. aprila sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš nepozabni sin TONE PRESTOR dipl. veterinar Naša srca so še vedno polna neizmerne žalosti. Od nas si se poslovil tako nepričakovano, da tega še danes ne moremo doumeti, da je to resnica. V naših srcih boš živel večno. TVOJA MAMA IN ATA! Kranj, 3. aprila 1981 Nenadoma nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, praded, brat in stric ANTON RUPAR st iz Žabnice št. 33 Od njega se bomo poslovili v petek, 3. aprila 1981, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Zabnici. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Minka in Francka z družinama ter sin Tone z družino! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VALENTINA ROZMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom: IBI in SGP Gradbinec Kranj za podarjeno cvetje ter sodelavcem iz Iskre, Planike in Posebne-šole Kranj. Enaka zahvala velja pevskemu zboru upokojencev za ganljive žalostinke in g. župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI V8I NJEGOVI! Kokrica, 27. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta VINKOTA MUŽANA Mihajla s* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki so se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam stali ob strani in pomagali v teh težkih trenutkih, družbenopolitičnim organizacijam Radovljica in Bohinjska Bela, komandantu in vojakom garnizije Andreja Zvana iz Bohinjske Bele, delovni organizaciji LIP z Bleda, vsem praporščakom in govornikom za poslovilne besede. Naša zahvala velja tudi delovnim organizacijam Petrol in Mineral ter hotelu Svoboda. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice ter dr. Rusu z Bleda. Vsem še enkrat iskrena hvnla! VSI NJEGOVI! Bohinjska Bela, 30. marca 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA BEŠTRA iz Lesc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi na pihala iz Lesc, govornikoma, g. župniku, sodelavcem, sosedom ter I. in V. razredu osnovne šole. ŽALUJOČI: žena, hčerki, mama, sestre in bratje ter drugo sorodstvo! GUAS22.STRAN PETEK. 3ArfJUi ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega najdražjega BRANETA GAŠPERŠlCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje, ga v tako velikem Številiu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Posebna hvala Komunalnemu podjetju Tržič za organizacijo pogreba in direktorju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI! Kranj - Straži sče MALI telefon 23-341 OGLASI PRODAM Po ugodni ceni prodam zimska JABOLKA. Poljanec Franc, Kidričeva 52, Škofja Loka 3000 Prodam motorno ŽAGO partner. Dražgoše 53,Železniki 3001 Prodam tri po 130 kg težke PRAŠIČE. Binkelj 16, Škofja Loka 3002 Prodam belo POROČNO OBLEKO, št. 36. Sifrar, Praprotno 8, Selca nad Skofjo Loko 3003 Prodam mlado KRAVO po dru- fem teletu. Zg. Pirniče 66, pri určneku 3004 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 34 3005 Prodam SENO. Tenetiše 33, Golnik ZAHVALA V 83. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA JANEŽIČ p. d. Zoklarjeva mama iz Zaloga Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, g. župniku, zvonarjem in sodelavcem vseh kolektivov. VSI NJENL' Zalog pri Cerkljah ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka JANEZA TAVČARJA SiJS; 2ahvaijujern sorodnikTnTp?^ ki so ga v tako velikem številu Kriu ii "K?dnJ1 f*1' Posebna zahvala s°**om za ves trud in nesebično pomoč ter dr. Tonetu žahe K! ?a dTU •Prav teko * zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili ustno in pwnenoiiO-s-k^MSk^i? ah v "klad za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljan.. Prisrčna ZB NOV sTr? rAvm družb*nopolitičnih organizacij za vence ter predstavnikoma organizacue poslovilni. hJS^T8^ ter Ceb*larske družine Škofja Loka za častno stražo in govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se praporščakom, pevskemu zboru KUD Ivan Cankar Sv. Uun- Virmaše za žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Skoda Loka, 30. marca 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA POKORNA posestnika iz Žabnice št. 16 ?!i!8*1Ib*. Kranj 2903 -Prodam jedilni in semenski **0MPIR igor. Srednje Bitnje 6 2904 prodam več TRAJNIC za vrt. iHirmacije po tel. 40-590 zvečer 2905 Prodam T-4 in ČOLN — Beograd ter ŠOTOR. Možnost kredita, ije po tel. 25-047 od 16. do 2906 __im SENO. Pogačnik, Kamna fca 75 2907 prodam trojna nova balkonska iTA Jelovica. Informacije po tel. lj] vsak dan od 20. do 21. ure 2908 Nosm semenski KROMPIR in jedilni igor. Malo Naklo 3, 2909 „Nadam zrezljano macesnovo ICO, starejši model, STEK-(plinsko in kisik) za avto-vtrjenje in kotni BRUSILNI M bosch elektronik. Kolman, ..Finigarjeva 10 2910 —nadam večjo količino SENA. Sjneva 3, Koroška Bela 2911 Jkkm HLADILNIK. Informa-!W 24-620 2912 Nwhm 23 vreč fasadnega PES-* - Zreče. Žganjar, Pungart 15, Stota 2913 aSun 5 let star TRAKTOR 2*t40 KM, 1800 delovnih ur. *4j prane, Gosteče 15, Škofja Vid. 62-801 N 2914 Sim 8 naseljenih AZ Panjev Suni - panji skoraj novi) in **(ARCKE - samce in samice. Stat* Na Mlaki 3, Radovljica 2915 Sfchm nov elanov ČOLN in *K0LICO T 401. Kristan Drago, Wva 52, Kranj - Stražišče, *&155 2916 Ndam žensko, moško in otroško fro Cankarjeva 35, Radovljica, ital 2917 •Mino prodam trajnožarečo fjorenje. Informacije po tel. m 2918 ^SKETO za analitično obdelavo \kov. na dve mesti, prodam. Sn Draga, Kogojeva 8, Ljub-N 2919 TCsam GUMI VOZ. Poljšica 6, Carje 2920 dam KOSILNICO BCS z obukom maraton 140-B. Potoč-Vofc. Bled, Zagoriška c. 5 2921 h zelo ugodni ceni prodam rab-V dobro ohranjen HLADILNIK. Smacije vsak dan od 15. ure >po tel. 064-74-637 2922 %dam 900 kosov STREŠNE {}'. trajanka, rdeče barve. Alič Potoška pot 1. Koroška Bela KUPIM J*piro POGRADE za otroško Naslov v oglasnem oddelku. 2924 MIZARSKO PREŠO na vr*t*na Ponudbe pod šifro: « 2925 fršn STREŠNO OPEKO po-Markun Matevž. Golnik 15 2926 dobro ohranjen KAVČ s ah brez in prodam ostanke p novega GRADBENEGA IALA. Naslov v oglasnem 2927 JUj^im dve novi ali rabljeni GU-X& / 19 Jerala, Podreča 11 3050 sAsam 5 betonskih STEBROV in ^UT za kozolec. Naslov v oglas-Vddelku 3051 Oaiirn novo ali malo rabljeno Xwsko KOSILNICO mertel. Xtr Prane, Dorfarje 21, Zabnica, \«444-533 3052 kLun namizni VRTALNI STROJ r HW termoskumulacijsko PEČ. ^Stiar. Češnjica 7, Železniki 3053 VOZILA Prodam PZ 125, po ugodni ceni. Miljuš, Janeza Puharja 1, Kranj .3089 Prodam VW 1303-J. Grašič. Šor-liieva 4. Kranj, tel. 25-601 3090 Prodam Z 101, letnik 74. Ogled v soboto od 9. do 18. ure. Pregelj Franc, Sp. Duplje 2 (šola) Prodam dobro ohranjen osebni avto VIVA VAUXHALL. Lužan Jože, Zeškova 1, Kranj - Labore 2846 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prva registracija 1976, cena ugodna. Jože Albreht. Zg. Otok 10/A, Radovljica 2928 Prodam dve leti in pol star avto VVARTBURG karavan. Tel. (061) 611-271 2929 Prodam osebni avto RENAULT 4 TL, letnik 1977. Konc Franc, Cankarjeva 6, Radovljica 2930 Ugodno prodam osebni avto Z-1300, prevoženih 37.000 km. Rep-nik Andrej, Luže 56 2931 Prodam 126-P, letnik 1977. Sp. Brnik 37, Cerklje 2932 Prodam lepo ohranjeno ZASTAVO 750, letnik november 1978, prevoženih 12.000 km. Britof 152, Kranj 2933 Prodam osebni avto VVARTBURG 353, letnik 1978, prevoženih 32.000 km. Informacije po tel. 24-306 2934 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972, za 2500 din ter dele za NSU in Z-750. Sp. Veterno 3, Tržič 2935 R-4, letnik 1977, prodam. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Javornik Jože, Struževo 10/a, Kranj 2936 Prodam SPAČKA, letnik 1971, registriranega, cena 1,8 SM. Kolar Pavle, Mavčiče 32 2937 Prodam KATRCO, letnik 1977. Ogled med 16. in 17. uro. Zupanič, Britof 46/b, Kranj 2938 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Stražiška 12, Kranj, tel. 21-515 2939 *tiri leta staro ZASTAVO i 45.000 km, registrirano do ,za 5,5 SM. Telefon 27-889 2965 GS club, letnik 1973, v dobrem stanju. Švegelj Jože, \i . . „ ......2836 V nedeljo, dne 5. aprila ob 18. uri vas bo v Delavskem domu Kranj zabavala skupina HAZARD iz Ljubljane Vabljeni! Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled vsak dan po 16. uri od 4. 4. 81 dalje. Podlubnik 78, Škofja Loka 2940 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973. Pintar Jože, Martinj vrh 28, Železniki 2941 Prodam ZASTAVO 101, v zelo dobrem stanju, letnik 1975. Češnjica 34, Železniki 2942 Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik november 1979. Kopališka 9, Škofja Loka 2943 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do marca 1982. Megušar, Češnjica 26, Železniki, telefon 064-67-121 - int. 256 dopoldan 2944 Poceni prodam ZAPOROŽCA. Mlaka 70, Kranj 2945 Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M. Vse ostale informacije dobite po tel. 064-22-728 - Kranj 2946 Kupim KAROSERIJO - ford taunus 17 M, letnik 1965. Bistrica 19, TrŽič 2947 Kfipim dobro ohranjen VW 1200, letnik 1958—60, ali samo karoserijo in 60 kv. m rabljenega hrastovega PARKETA. Miklavčič Anton, Stara Oselica 42, Gorenja vas 2948 Prodam SIMCO 1100 po delih. Beguš Boris, Pristava 80, Tržič 2949 Prodam FIAT 126, nov. Savska c. 6, Kranj 2950 Prodam OPEL KARAVAN, letnik 1974. Telefon 74-210 popoldan 2952 Prodam VW 1200, letnik 1976. Telefon 28-781 2953 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto; in kupim TRAKTOR pasquali. Velesovo 10, Cerklje 2954 Prodam motorno kolo JAVVA, 350 ccm. Dobida, Vrbnje 15, Radovljica 2955 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, prevoženih 20.000 km. M.K., Oprešnikova 10, Kranj 2956 Prodam R-4. Lahko tudi na posojilo. Ivan Jenko, Trboje 97, Kranj, tel. 49-029 2957 Prodam ALFA SUD, letnik 1973, delno tudi na kredit. Hočevar, Smledniška 120, Kranj - Čirče 2997 Prodam TAM 6500 kiper, registriran do 27. 3. 1982, in ZASTAVO 750 S. letnik 1978. Goričnik, Studenčice 15/a, Lesce 2958 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Trojarjeva 29, Stražišče 2959 Prodam OPEL REKORD, 1700 ccm, v zelo dobrem stanju. Sedič Jerko, Sp. Brnik 42, Cerklje 2960 Prodam dobro ohranjen avto NSU 1200 C, letnik 1971. C. na Brdo 4, Kranj 2961 Ugodno prodam RENAULT 4, registriran do oktobra, v nevoznem stanju. Strahinj 4/a, Naklo 2962 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Zalog 62, Cerklje 2963 Nujno in poceni prodam NASU 1200 C. Heroja Verdnika 16, Jesenice 2964 Prodam OPEL REKORD, cena 15.000din. Telefon 22-510 2951 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do februarja 1982. Korenjak, Predoslje 95 2966 Prodam ZASTAVO 1300 z rezervnimi deli. Mencinger, Zgoša 49, Begunje 2967 Prodam dobro ohranjen BMVV 1600, letnik 1970, in ZASTAVO 750, letnik 1971. Kalan, Zapoge 11, Vodice 2968 Prodam R-4, letnik 1974. Šmitek, Bistrica 185, Tržič 2969 PEUGEOT 204, letnik 1975, 64.500 km, na novo registriran, prodam. Silva Troha, Zg. Jarše 42/a, Domžale 2970 Prodam CIMOS GX 1,2, letnik december 1977, cena 14,5 SM. Možnost plačila s kreditom. Prusnik, Britof, 21 Kranj 2971 ŽABO CITROEN DS 21, dobro ohranjeno, registrirano do julija 1981, nujno, poceni prodam. Por, Bled, tel. 064-78-221 . 2972 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Kokalj Marjeta, Lipce 7/c, Blejska Dobrava 2973 Prodam nov, neregistriran 126-P. Pire, C. 1. maja 63, Kranj 2974 Prodam ŠKODO 110-L, letnik 1974. Zg. Gorje 67 2975 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 30. 5. 81 — 82 ter vse ostale dele za prinza 1200C. Velič, Sp. Gorje 23 2976 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Poklukar Franc, Poljšica 5, Zg. Gorje 2977 OPEL REKORD 1700, letnik ii*>7, registriran do avgusta, prodam. Informacije vsak dan po telefonu 064-69-405 2978 Prodam ŠKODO 110-L, letnik «o iĆQCCna ,5° d°K°voru. Tel. 4064) 82-153 popoldan od 15. ure dalje Prodam ZASTAVO 750 SC, star 16 mesecev, prevoženih 6.700 km. Ogled 5. 4. in 6. 4. 81 od 10. do 18. ure. Slak Feliks, Naklo 163 2980 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 3,5 SM, potrebno popravilo karoserije. Kličite po tel. 064-74-937 proti večeru 2981 Prodam ZASTAVO 101. Milje 26, Šenčur 2982 Prodam VW 1300. Tomažin Dinko, Britof 291, Kranj 2983 LADO 1500, letnik 1979, prodam. Boncelj, Golnik 50 2984 OPEL KADET, letnik 1977, 44.000 km, rdeče barve, prodam. Meze, Lesce, tel. 064-74-108 2985 Prodam 126-P, letnik december 1978. Robič Ivica, Krnica 29, Zg. Gorje 2986 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, 26.000 km. Telefon 064-74-225 2987 ZASTAVO 750 S, letnik 1978, 17.500 km, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 064-27-944 ojl 19. do 21. ure 2988 Prodam OPEL KADET, letnik 1970. Ogled vsak dan po 14. uri. Hamzič Derviš, Kejžarjeva 1, Jesenice 2989 Prodam 126-P, nov, rdeč. Vidmar. Telefon 064-22-374 2990 Rezervne dele za R-8, z dvema garniturama sedežev, prodam. Jagodic Brane, Zgoša 46, Begunje 2991 Prodam VVARTBURG karavan, tip 353, letnik 1977, 68.000 km. Informacije vsak dan razen ponedeljka od 10. do 22. ure po tel. 064-88-501 2992 Prodam 1000-kubični motor za ŠKODO, 10.000 km po generalni, in komplet menjalnik ter še druge rezervne dele. Nagode Marjan, Pod-brdo 1, tel. 065-88-065 2993 Prodam BEDFORD, letnik 1977, nosilnost 1,5 ton, furgon in terensko vozilo aro, vse v dobrem stanju. Bogataj Franc, Zg. Bitnje 261 za gostilno Strahinc 2994 Prodam KOMBI zastava 435 lux (7 + 1), star 7 mesecev. Ponudbe po tel. 74-015 po 18. uri 2995 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Sp. Besnica 63 2996 Pri zahvali za umrlim Pavletom Pelko iz Predoselj se med drugimi pravilno zahvaljujejo: »Tekstilnemu in obutvenemu centru Kranj« in ne Tekstilin-dusu kot je objavljeno 31. marca 1981 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Hafnar Zofija. Pot v Bitnje 11. Kranj Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1979, prevoženih 17.000 km in 2 kub. m borovih suhih PLOHOV. Lampe, Sp. Brnik 39, Cerklje 2998 Prodam LADO 1200, letnik 1973. Ratko Vojičič, Ul. XXXI. divizije 5, Kranj, tel. 25-615 2999 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, za 2 SM. Orehovlje 13, Kranj 3048 Prodam ZASTAVO 750 LC, staro 18 mesecev, 10.500 km. Hrastje 31, Kranj 3049 Ji stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 STANOVANJA Mlada družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Kranj —Tržič. Redni plačniki. Ponudbe pod šifro: Dober plačnik 2780 Mlada mati z otrokom išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v najem v Škof j i Loki ali okolici. Šifra: Stiska 2856 Zakonca nujno iščeta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na relaciji Kranj-Tržič. Šifra: Reden in dober plačnik 3054 V najem vzamem dvosobno STANOVANJE za 2 leti. Naslov v oglasnem oddelku 3055 Fant in dekle iščeta SOBO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Šifra: »Loka« 3056 Na stanovanje vzamem eno ali dve dekleti. Možnost zaposlitve. Ponudbe pod šifro: Dobri pogoji 3057 Dvo in pol sobno STANOVANJE, staro 5 let, centralno ogrevano, telefon, delno opremljeno, v Kranju, takoj prodam. Šifra: 110 M 3058 Zamenjam dvosobno STANOVANJE s kuhinjo in kopalnico v Škofji Loki za enako v Kranju ali Ljubljani. Tel. 061-50-595 - tov. Vinko od 6. do 14. ure 3059 Prodam dvosobno STANOVANJE s kuhinjo, sanitarijami in kletnim prostorom (42,5 kv. m). Ponudbe pod šifro: Stanovanje v Radovljici 3060 1 POSESTI 1 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize 2469 Zamenjam ZAZIDLJIVO PARCELO (2000 kv. m) za NJIVO ali za travnik, od Naklega do Križev. Naslov v oglasnem oddelku. 3061 V najem vzamem obdelovalno ZEMLJO od Kranja do Visokega. Orehovlje 13, Kranj 3062 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO na Novem svetu v Škofji Loki. Šifra: Gotovina 3063 Poceni prodam 0,6461 ha GOZDA pri Valvasorju, primerno za posek. Telefon 24-834 3064 Kupim zazidljivo PARCELO za začetno GRADNJO ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Blatnik, Kocjanova 3, Kranj — Stražišče 3065 Kupim majhno KMEČKO HIŠO ali manjše GOSPODARSKO POSLOPJE z malo zemlje. Oddaljeno iz Ljubljane največ 30 do 35 km. Hišico ali poslopje imam namen urediti v vikend. Ponudbe pod: Navedite ceno 3066 Staro KMEČKO HIŠO. vseliivo. na relaciji Kranj —Vrba, kupim. Ponudbe pod: Do 80 SM 3067 V bližini Kranja prodam KMETIJO z gospodarskim poslopjem' in hišo, ki je potrebna večje adaptacije. Funkcionalnega zemljišča je 2400 kv. m, obdelovalne zemlje 2 ha in 2 ha gozda. Naslov v oglasnem oddelku 3068 ZAPOSLITVE ORODJARJA z najmanj 4-letno prakso zaposlim (rezkalec ali ročni). Visok zaslužek. Pod šifro: Bližina Kranj. 2792 Takoj zaposlimo K V ČEVLJARJA. OD dobri. KERN - ČEVLJAR STVO, Partizanska 5, Kranj 3069 Mlad fant, vajen raznih opravil, išče kakršnokoli popoldansko delo. Ponudbe pod šifro: Delo 3070 Službo dobi KV ali PKV NATAKARICA, urejen delovni čas, OD dobri, /glasite se osebno ali po telefonu 60-453; Gostilna VIGRED, Gorenja vas — Rateče 59, Škofja Loka • 3071 Izvajam vsa ELEKTRO-INSTALACIJSKA DELA ter popravila in čiščenje električnih bojlerjev. Tel.: 24-191 v popoldanskem času. V redno delovno razmerje sprejmem dve ČISTILKI. Informacije po telefonu 21-235 3072 Zaposlim upokojenca za lažja fizična dela za 4 ure dnevno. Telefon 21-235 3073 Iščem honorarno delo v gostinstvu, v popoldanskem času ali v sobotah in nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku. 3074 V obrti zaposlim mlajšo delavko. Prednost imajo iz območja Žabnice, Stražišča. Nastop takoj ali po dogovoru. Zglasite se po tel. 60-546 3075 Dva študenta iščeta delo v poletnih mesecih (za pastirja). Pribošič Matjaž, Tavčarjeva 1, Jesenice 3076 Iščem FRIZERSKO pomočnico. Satler Cilka? Oldhamska 14 pri Vodovodnem stolpu, Kranj 3077 IZGUBLJENO Dne 24. marca sem pustil v gozdu »na Preprotu« za letališčem motorno žago stihi. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Kalinšek.Sp. Brnik 3 3091 OBVESTILA; OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (takoj za število 12) v bližini Vodovodnega stolpa 2799 IZDELAVA in POPRAVILO avto-cerad in sedežev. AVTOTA-PETNIŠTVO Rutar Srečko, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 2479 PRALNE STROJE vseh vrst, popravljam v Škofji Loki in okolici. Naročite po tel. 064-62-848 2795 Solidno in po zmernih cenahi vam v najkrajšem času PREPLESKAM stanovanje. Ponudbe pod šifro: Ple^ skanje ou/o Sedaj je pravi čas za sajenje VRTNIC in drugih OKRASNIH DREVNIN (listavci - »K}*™). Bogat sortiment vam nudi DREVliife-NICA TUŠEK, Vodice nad Ljubljano. Odprto od 8. do 17. ure 3079 Cenjene stranke obveščam, da opravljam spodnjo ZAŠČITO na avtomobilih. Kranj, Jezerska c. 2 VULKANIZER - Rozina Anton, tel. 22-567 3080 Cenjene stranke obveščam, da je PEDIKURA odprta vsak ponedeljek in petek od 13. do 20. ure, v torek, sredo, četrtek pa od 6. do 13. ure. Prvo soboto v mesecu zaprto. SATLER CILKA - PEDIKURA KRANJ, Oldhamska 14 pri Vodovodnem stolpu 3081 PRIREDITVE DISCO »MARIČKA« v hotelu KAZINA na Jezerskem je odprt vsak petek od 20. ure dalje in vsako soboto po plesu od 22. do 0.4 ure zjutraj VABLJENI! 3082 PLESNI TEČAJI! OK ZSMS Škofia Loka, organizira v sredah v športni hali »na PODNU« ZAČETNI PLESNI TEČAJ s pričetkom v sredo, 8. 4. ob 18.30 in NADALJEVALNI ROCK'N'ROLL TEČAJ S pričetkom ob 20. uri. Tečajnina 250 din. Poučuje JANEZ BORIŠEK VABLJENI! 3083 _ OSTALO =? INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne, srednje in visoke šole. Informacije- po tel. 21-234 vsak dan od 19. do 20. ure 3084 Če delate v Kranju od 7. do 14. ure se lahko pridružite VOŽNJI z avtomobilom na relaciji Bled —Kranj in nazaj. Ponudbe pod: Golf 3085 Pozivam neznano stranko, ki je pripeljala avgusta 1980, približno 1 kub. m smrekovih desk, da se najkasneje v desetih dneh javi. Po tem roku za les ne odgovarjam. Andrej Ogris - MIZAR, Trojarjeva 9, Kranj 3086 Za občasno Domoč na vrtu in v hiši moškega in žensko potrebujem. Ponudbe pod: Stražišče 3087 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek T K Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose 1'ijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, Klavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,- din, /i< inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oprošteno prometnega davka po pristojnem nyienju 421-1/72. Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (3) PREVOZ NA PREDNJEM SEDEŽU - Prepoved vožnje otrok na prednjem sedežu avtomobila je vseboval že republiški pravilnik o pravilih cestnega prometa, zdaj pa vsebuje to določilo tudi zvezni zakon in sicer pravi: »v osebnem avtomobilu se na prednjem sedežu poleg voznika ne sme prevažati otroka, ki je star manj kot 12 let...«, kar pomeni, da se }e starostna meja otrok, ki ne smejo sedeti na prednjem sedežu pomaknila od 10 na 12 let. Taksen premik navzgor nikakor ni slučajen, pač pa se je ob proučevanju prometnih nezgod, v katerih so bili poškodovani ali mrtvi otroci, ki so sedeli poleg voznika, ugotovilo, da otroci do te starosti se ne zmorejo potrebnega varnega obnašanja. Za kršilce tega določila je predvidena denarna kazen takoj na mestu in sicer 100 din. Če pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, je zagrožena denarna kazen od 200 do 500din. Prav tako je na prednjem sedežu prepovedano voziti osebo, ki je očitno pod vplivom alkohola. Vinjeni sopotnik namreč lahko nevarno z naslanjanjem na voznika ovira vožnjo, če pa ni privezan z varnostnim pasom, pa v ovinkih lahko omahne in se poškoduje. PREDNOST MESTNIH AVTOBUSOV Velja omeniti nekdaj že veljavno določilo, po katerem imajo prednost pravico vključevanja v promet vozila javnega mestnega* prometa ali vozila posebno zaznamovana za prevoz otrok — kadar zapuščajo postajališče oziroma razširjeni prometni pas namenjen za postajališče. Vendar ta pravica velja le za vozila javnega mestnega prometa, ne pa za avtobuse primestnega ali medkrajevnega potniškega oziroma turističnega prometa. To določilo velja odslej za vsa mesta v državi, medtem ko je poprej veljal tak red le za nekatere. Seveda pa so vozniki vozil mestnega javnega prometa dolžni s smernim kazalcem naznaniti namero, da se bodo vključili v promet, vendar pa pri tem ne smejo ogrožati drugih udeležencev v prometu. Prav zaradi tega določila, ki ga bodo seveda morali upoštevati vsi udeleženci v prometu, bo potrebno voziti previdneje in tudi z zmanjšano hitrostjo mimo postajališč mestnega prometa, sicer bi zaradi prednostnega vključevanja mestnih avtobusov utegnilo prihajati do verižnih naletov vozil. Voznik, ki ne omogoči vozilu javnega mestnega prometa vključevanje s postajališča v promet, se kaznuje'takoj na mestu z denarno kaznijo 300 din kar velja tudi za vozila posebej označena za prevoz otrok. Z enako kaznijo se kaznuje tudi voznik vozila za javna mestni prevoz potnikov ter voznik posebno označenega vozila za prevoz otrok, ee pri vključevanju s postajališča s smernim kazalcem ne kaže svoje namere oziroma pri vključitvi ogroža druge udeležence v prometu. Če pa je bila s prekrškom enega ali drugega voznika povzročena nepolna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna ' *? st^niec kaz«uje z denarno kaznijo od 400 do 2000 din ali z \aKkn°i? x° . ^dni Zoper voznike motornih vozil se za tak prekršek ^d^^S^0^ Ukrep PreP°vedi vožnje motornega vozila Zlata plošča Alpskega kvinteta Velika dvorana kongresne hiše v Beljaku je bila s svojimi dvatisoč sedeži pretesna, da bi lahko v torek, 24. marca, zvečer sprejela vse ljubitelje slovensko narodno zabavne in ljudske pesmi in glasbe. Svečano prireditev je organiziral avstrijski radio v počastitev 15-let-nice obstoja in podelitve prve zlate plošče gramofonske hiše VM Re-kords našemu ansamblu Alpski kvintet z Ivanko Krašovec. Za koroške razsežnosti je bil ta dogodek višek priznanja slovenski pesmi in glasbi ter presenetljjvo velikega navdušenja z izvajanjem programa slavljencev,- ki so mu pozorni gostitelji namenili osrednji sklepni del večera. Nič manj presenetljivo pa je bilo tudi pozorno poslušanje in ploskanje pevskemu kvintetu Triglav iz Zasipa, ki se je odlično predstavil s slovenskimi' koroškimi pesmimi. Program večera so dopolnili avstrijske narodno-zabavne skupine in posamezniki. Obiskovalci od blizu in daleč, med katerimi tudi številni-koroški rojaki in gostje iz Slovenije, so na sklepni Tri leta zapora za rop Lani, 22. decembra, zvečer, sta bila Dino Tofaj in Gojko Jokič v gostišču Rade Končar v Bašlju. Tam je bil tudi Janez Markun iz Preddvora, ki je pri plačevanju zapitka nehote tudi pokazal, da ima denar v denarnici. Tofaj in Jokič sta to opazila in se odločila, da mu ga na silo vzameta. Markunu sta na obeh poteh, ki vodita do vasi, postavila zasedo. Tofaj je Markuna onesposobil tako, da ga je s pestjo udaril v obraz in zbil v sneg, nato pa mu je iz zadnjega hlačnega žepa vzel denarnico, v kateri je bilo skoraj 7000 din, ki sta jih z Jokičem razdelila. To pa jima še ni bilo dovolj, pač pa sta oropanemu, potem, ko se je pobral, sledila in mu grozila. Miličniki so ju že nekaj ur po ropu prijeli in pri njiju našli tudi denar. Pred sodiščem sta Valila krivdo drug na drugega in spreminjala zagovor. Sodišče je obsodilo oba, vsakega na tri leta zapora, Tofaj pa je s prekli-com pogojne sodbe bil obsojen na enotno kazen treh let in pet mesecev zapora. slovesnosti ob podelitvi zlate plošče in drugih daril gostiteljev, beljaške občine, predstavnikov iz Mengša in Gorij, viharno pozdravili velik uspeh jubilantov in njihovega vodje Jožeta Antoniča, ki'jih kar niso hoteli pustiti z odra. Alpski kvintet je tudi pogost gost pri zamejskih rojakih in naših delavcih v tujini in vsekakor bolj priznan na tujem kot doma. To pričajo tudi številne čestitke, ki so jih prejeli za svoj jubilej iz Avstrije, Švice in Nemčije na beljaški svečanosti. JR vri Sobcu pričakujejo večji obisk Lesce - Prostori družbeneea centra Lesce so bili kar pretesni bi sprejeli vseh 200 udeležencev rednega občnega zbora TuristSnega društva Lesce. Lesko Turisrično Železničarji vabijo na pohod Ljubljana - Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane bo priredilo 11. aprila tradicionalni planinski pohod, ki bo letos organiziran v počastitev dneva železničarjev in 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov ter ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Društvo sprejema prijave še do 9. aprila vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v društveni pisarni na Pražakovi ulici. Pohod bo dolg okrog 30 kilometrov, začel pa se bo v Borovnici in končal na železniški postaji "v Verdu. Obiskovalci bodo hodili skozi najzanimivejše in . za našo zgodovino pomembne kraj° tega območja. • Iz Ljubljane bo udeležence do Borovnice popeljal posebni vlak, ki bo krenil okrog šestih zjutraj. Do te ure bodo na zbirnem mestu tudi udeleženci iz drugih predelov republike, ki bodo prav tako do Ljubljane lahko potovali z vlaki. .jk društvo je z več kot tisoč člani med največjimi in tudi med najbolj uspešnimi v Sloveniji. Vsekakor zasluži največjo pozornost prav kamp Šobec. V njem so lani zabeležili nad 107.000 prenočitev, od tega je bilo le 11 odstotkov domačih gostov. Največja pridobitev je bila Murkina samopostrežna trgovina, 300 novih električnih priključkov za šotore in avtomatska telefonska govorilnica, v kateri so tujci lahko takoj navezali zveze tudi z najbolj oddaljenimi kraji v svetu. Samo od telefonskih pogovorov so zbrali 340 tisočakov. Lani so prvič taborile v predsezoni in po njej različne športne in izletniške skupine iz Avstrije, Nemčije in iz Holandije, ki so tudi že napovedale povečan obisk za letos. Po dosedanjih prijavah pričakujejo večji obisk tujcev, med drugim dveh velikih holandskih organiziranih karavan s po 50 prikolicami, ki bodo ostal? na Sobcu več dni. Prav tako so se najavile -skupine avstrijsko-nemškega kajakanu kluba ter ACE kluba delavcev iz ZR Nemčije. Na občnem zboru sp po dolgolet-. nem vodenju Turistinega društva Lesce razrešili dosedanjega predsednika Jaka Eržena, ki so mu v zahvalo za njegovo delo izročili spominska darila. Za vršilca dolžnosti predsednika so do volilne-skupščine, ki bo prihodnje leto, izvolili člana upravnega odbora Janeza Goričnika. • • JR Naši alpinisti v steni Lhotseja Ljubljana — Vodja naše alpinistične himalajske odprave Aleš Kunaver je 25. marca v bazi pod južno steno Lhotseja* napisal telegram, ki je nedavno prispel na Planinsko zvezo Slovenije v Ljubljani. V njem sporoča, da so člani odprave postavili bazni tabor in ga opremili. Javlja tudi, da je 16 alpinistov že na gori, kjer so dosegli višino 6000 metrov in smer opremili z vrvmi. Zdravje vseh je odlično. Vodja tudi dobro ocenjuje delo šerp in tudi radijske zveze so že vzpostavili. (S) DEŽURNE TRGOVIN: V soboto, 4. aprila, bodo odprte naslad*? dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov 11, Na vasi, Šenčur in Ni**1 Naklem od 7. do 13. ure, vs» prodajalne pa bodo odprte od 19. ure: Klemenček. Duplje, vec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Zg. Jezersko, Na klancu, kova 84, Kranj. Živila: vse trgovine so odprt* *t do 19. ure: PC Vodovodni ~ Kranj, Ul. Moša Pijade, SP Petrčku, Kranj Titov trg 5, tor Kranj, Cesta JLA 6, PoU_ center PLANINA, Planin* 63. slovni center Britof pri Kranju. V nedeljo pa so dežurne naslednje pf»* jalne Centrala Kranj od 7 .d* 1 ure: Delikatesa, Maistrov trf1 Krvavec, Cerklje, Naklo v Ni*** Na vasi, Šenčur. V soboto, 4. aprila, bodo odar*' ostalih občinah nasledajt tf vine: JESENICE Rožca — samopostrežna trf ' Plavžu, Titova 79, Deliktu* Kasta 3 na Koroški Beli, Vik na 8/a. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka NESREČE NEZGODA PRI ZAVIJANJU Škofja Loka - V sredo, 1. aprila, nekaj minut pred 6. se je na regionalni cesti Kranj —Škofja Loka pripetila prometna nezgoda, v kateri je nastalo za okoli 30.000 din škode. Voznik osebnega avtomobila Franc Mrak (roj. 1939) iz Zg. Bitenj je vozil proti -Škofji Loki in v Virmašah pri hiši št. 2 z vključenim levim smerokazom zavijal v levo na stransko cesto proti Trati. Pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta, tako da je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Leoni Mlakar (roj. 1958) iz Škofje Loke. V trčenju je bila voznica lažje ranjena in so jo prepeljali v Klinični center. AVTO ZANESLO V LEVO Kranjska gora — V ponedeljek, 30. marca, ob 16. uri se je na magistralni cesti med Kranjsko goro in Gozd Martuljkom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Tone Mencinger (roj. 1956) z Jesenic je v blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na mokrem vozišču zapeljal v levo na vozni pas za vozila iz nasprotne smeri in trčil v prednji del tovornega avtomobila nemške registracije, ki ga je vozil Štefan Osterman (roj. 1960), ki je pripeljal pravilno po svoji desni strani. V trčenju je bil voznik Mencinger, ki so mu le uro pred tem odvzeli vozniško dovoljenje, -huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Škode na vozilih je za 20.000 din. L. M. GLASOVA* ANKETA Potrošniška posojila Prejšnji petek je zvezni izvršni svet sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o splošnih pogojih za izdajanje potrošniških kreditov. Z njimi je predpisano, da se splošna stopnja gotovinske udeležbe poveča od 20 na 40 odstotkov, razen pri odobravanju posojil za nakup otroške obleke in obutve. Pri kreditih za nakup hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, grelcev, pralnih strojev in strojev za sušenje perila, radijskih sprejemnikov (mono), črno-belih televizijskih sprejemnikov, litih in pločevinastih kopalnih kadi, mopedov, pohištva in stavbnega pohištva se gotovinska udeležba poveča od 40 na 50 odstotkov odobrenega posojila. Odslej pa ne bodo odobravali potrošniških posojil pri nakupu izdelkov iz usnja plazilcev, ročno vozlanih in tkanih volnenih preprog, vseh vrst izdelkov iz srebra, razen filigrana, okrasnih predmetov, prikolic in opreme za kampiranje, pomivalnih strojev in strojev za sušenje posode, stereo gramofonov, stereo radijskih sprejemnikov in drugih stereo naprav, barvnih televizijskih sprejemnikov, magnetofonov, avtomobilov in motornih čolnov. Da bi dosegli skladnejša razmerja v blagovno-denamih odnosih, ustavili nadaljnjo rast cen in spravili porabo v bolj realne okvite, so novi ukrepi več kot potrebni. Po drugi strani pa so spravili v zadrego marsikaterega potrošnika. novega ne bom lotevala. Vd* pa, da takrat ukrepi ne bodo ^ tako ostri. S skromnimi osfes-dohodki je pač težko kupovati" velikega.« Andrej Kuhar, zaposlen Vodovodu: »Pohištvo smo k jeseni, ko je bilo se csn Drugih namenov trenutno mamo. Ne gre. Kar u prihraniti, tega pa ni v vložimo v hišo, ki jo obnavl Počasi napredujemo, saj kreditov za gradbeni material nt Marjeta Šmelcer, zaposlena v Iskri ni restavraciji v Kranju: »K sreči sem že oktobra vzela posojilo za kuhinjsko opremo. Dokler ga ne izplačam, se Marica Caaapa, Visoke šole za oi. dela v Kranju: »Kot o nakupih in potrošniških jilih sploh ne razmišljam, pa, da bi kredite morali prej. Zdaj verjetno ni r_.. primernejši čas. Poglejmo mlade družine, ki si šele jo življenjski standard!« H. kartonaža knjigoveznica tiskarna egp Iz programa predelave papirjev In kartonov vam nudimo vseh vrst embalaže in priporočamo naše tiskarske in knjigoveške storitve. škatle, ovoji, obloge, vložki, pregrade, pokrovi, palete, pisarniške mape, bloki, glasila, vizitke, vezave, brošure, obvestila