90. številka. LjobJjaii, v petek 20. aprila 1900. XXXIII. leto. ♦;«n SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za ostri leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veS, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga SL 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. - „Narodna Tiskarna" telefon st 85. Gledališka cenzura. (Oovor poslanca dr. Ivana Tavčarja v deželnem zboru kranjskem.) Visoka zbornica! Pri gledališkem proračuna se mi vidi umestno, da se spravi v razgovor zadeva, ki je tesno spojena z gledališčem, da se namreč spregovori jedenkrat v tej zbornici nekaj resnih besed o tisti gledališki cenzuri, ki mori prejkone tudi nemško gledališče, ki pa naravnost zatira naše slovensko gledališče. Pri nas v Avstriji, kakor je znano, uživamo na papirju veliko svobodo, ki je zajamčena v temeljnih zakonih, ki pa takoj izgine s površja in se v nič raztopi, če le kak kardinal kje kihne ali pa se kak Škof pri kakem ministru oglasi. (Posl. Kalan: „Brez škofa ne morete nobenega govora spustiti! To je že manija!") Seveda ne, ker ta škof neprestano sili v ospredje in opravičeno je torej, da se o njem govori. Sicer bo pa gospod Kalan imel pozneje priliko, mi odgovarjati, če bo hotel. Torej pri nas teoretično velja svoboda, v praksi uživamo pa tako malo svobode, da moida nobena država ne tako malo. Pri nas je stvar oblastnije v tem pogledu jako pripravna. Temeljni zakoni sicer veljajo, ali tik teh zakonov pa veljajo iz Časov od 1. 1850. do 1860. cesarske naredbe, s katerimi se lahko cela ustava, na katero smo tako ponosni, od slučaja do slučaja zopet uduSi. V tem oziru je karakteristično to, kaki predpisi se v veljavo spravljajo glede gledaliških predstav, oziroma kako postopa in sme postopati pri nas gledališka cenzura. Imamo sicer svobodo mišljenja, svobodo prostega razvitja na umetniškem polju, ali kadar hoče kak umetnik svoj proizvod praktično uveljaviti, je takoj vlada z zastarelim gledališkim redom iz leta 1851. pri rokah, da dotični umotvor obstriže in obrije ali osmodi, tako da prvotnega umotvora skoraj čisto nič ne ostane. Jaz bi o teh stvareh ne govoril, pa v zadnjem času je naša gledališka cenzura postala že tako nadležna in tako sitna, da je v resnici skrajni čas, da se temu duševnemu terorizmu nekoliko upremo. Da ne bom o stvari predolgo razpravljal, hočem iz cele vrste pritožeb in de- LISTEK. Sveti gozd. Spisal Feodor. Včasih je bilo drugače na tem lepem svetn, nego danes. Res, da so na primer govorili osli i tedaj, kakor sedaj, a ko je rekel Balaamov dve, tri, priSlo je to celo v sveto pismo; dandanašnji pa lahko govori kak osel po cele ure, in njegov govor pride k večjemu v kak bogaboječ žurnal, nikdar pa ne več v sveto pismo . . . No, da, tedaj je bilo pač nekaj izrednega, če se je osel oglasil, danes pa bi sveto pismo preveč narastlo, če bi sprejeli vanj vse take čudeže. Drugače je bilo torej takrat na svetu, no, drugače tudi na Slovenskem. Pusto je bilo in prazno, in Se večja megla je vladala v naši deželi nego sedaj. Rekel sem: ,Megla je bila tedaj večja", torej je danes manjša. To je istina! A kako ae je zmanjšala ta megla? Čujte! Znano je, da celo c. kr. vlada gozde skrbno čuva, — če jih ni, jih pa nar'di!... (vide: Kras!). Zakaj vse to? Zato, ker čistijo tajlov, ki so ae mi podali, navesti samo nekoliko slučajev. Samo po sebi je umevno, visoka zbornica, da je vsakdo v življenju poklican braniti in Ščititi javno moralo in nobenega ni v naši sredi.ki bi hotel kaj nemoralnega zagovarjati in zastopati. In samo po sebi je umevno, da je tudi gledališka cenzura poklicana ozirati se pri svojem črtanju na za* hteve, ki jih morala stavi. Ali kar se pa pri nas godi, presega vse meje, to je naravnost — če smem tako reči — otročje in nekaj tacega, s čimer se ne doseže tisto, kar se hoče doseči, temveč se le duhovi po nepotrebnem razburjajo. Navesti hočem nekaj slučajev, da boste videli, da je gledališka cenzura pri nas Se vedno na tistem nivoju, na katerem se je gibala pred letom 1848, in o kateri je Heine spisal kapi tel v svojih a Idejah", katerega pa nočem doslovno navesti, da me gospod deželni glavar ne bo k redu poklical. Pred vsem je naS gledališki cenzor silno moraličen človek, tako moraličen človek, da se bom jako čudil, če ga po njegovi smrti ne bodo slovesno svetnikom proglasili. Na NemSkem lex Heinze Se ni v ve Ijavi, pri nas pa je, kar se tiče gledališke cenzure, že uveljavljena. Pri nas nima gledališki cenzor nobene večje skrbi, kakor to, da, če le mogoče, zabrani vsako tudi navidezno nespodobnost in nedostojnost. Tu se mi je povedal slučaj, katerega hočem navesti — če se bo zahtevalo, navedem lahko tudi priče — da se bo videlo, kako da skrbi ta cenzor naSe slavne vlade za moralo. Slučaj se izjemoma tiče nemSkega gledališča. Kakor veste, se je pred kratkim tu v Ljubljani predstavljala rLepa Helena", torej igra, ki ni posebno moralična, in katero bi se končno, če bi se hotelo, moglo v celoti prepovedati. No, naš cenzor je ni prepovedal, vendar pa je imel grozovite skrbi za moralo. Pripoveduje se, da je pri predstavi tičal za kulisami ter pazil, da se dotična lepa Helena morda preveč ne razkrije pred občinstvom. Potem pa, ko je bila igra v lepem tiru, je kakor se mi je iz verodostojnega vira povedalo, ta mož, ki je poln skrbi za moralo, pritekel v parter in stra-hopezljivo vprašal: „Hat man vielleichtzu- viel gesehen?*, na kar je naravno dobil od govor: „Nein, wir hatten noch mehr sehen wollen". (Veselost.) Ta slučaj pa omenjam le zategadelj, ker hočem visoki zbornici pokazati, kakšne skrbi ima naSa slavna gledališka cenzura sa moralo, še vse drugače kakor pri nemških igrah, se postopa pri slovenskih, in tu hočem nekoliko omenjati delovanje cenzorjevih Skarij glede nekaterih iger, ki so se predstavljale na slovenskem odru. Samo po sebi je umevno, da Se celo Shakespeare, ki je, kakor gospodje vedo, Se precej velik dramatik, ni našel pri takih razmerah milosti pri našem cenzorju. Ko se je v slovenskem gledališču predstavljal „Hamlet", je cenzor staknil, da je Shakespeare v mnogih ozirih nekaj tacega spisal, kar ne vgaja naši deželni vladi, oziroma cenzoričnim principom, ki veljajo pri deželni vladi Omenjam, da je jeden najlepših prizorov v .Hamletu" — in to s sploSno človeškega staliSča kakega princa — tisti, ko pri igri kraljevič Hamlet leži pred Ofelijo in jej hoče glavo položiti v naročje. Razgovor pri tem je tak, da je končno umesten, in se radi njega ne more pohujSati, kdor se neče pohujSati. Ali naSa slavna cenzura je tisto sceno črtala in kraljeviču prepovedala, da ni smel glave položiti v naročje svojega dekleta, in da javno ni smel povedati, da je jako prijetno ležati pred nogami svoje ljubice! Še veliko hujSe je cenzura postopala glede naših „Rokovnjačev". Glede te igre ni v jednem samem hipu vse dodelala, ampak danes je zamorila nekaj, jutri pa zopet nekaj. Tako je cenzura v .Rokov-njačih" črtala nekaj stavkov Sele potem, ko je bila predstava že dovoljena in so se „Rokovnjači" že dvakrat ali trikrat predstavljan. Šele potem je prišla in črtala Se nekatere stvari, in da boste videli, kakšne so te stvari, hočem Vam nekoliko stavkov pročitati. Črtal se je odstavek: .Vino bova pila Se danes, kakor Adam in Eva, ko sta pod figovim drevesom sedela in sladko vince iz okrogle buče pila." Na celi tej stvari, če se izvzame figovo drevo, iz čigar peres se je naredila prva ženska obleka (Veselost), ni vendar nič sumljivega, k večjemu, kakor rečeno, se je odstavek črtal morda res zaradi „figovega drevesa". Dalje je cenzura črtala odstavek: „Oj ti rebro Adamovo, da bi te bil Bog pri miru pustil." To, ali naj bi bil Bog Adamovo rebro bolje pri miru pustil, je vendar stvar subjektivnega prepričanja in nič takega, kar bi se bilo moralo črtati, če bi Bog slučajno ne bil vstvaril prve žene iz rebra Adamovega, bi si bil pač kako drugače pomagal, govoriti o tem pa je dopustno, ker to ni nič nemoraličnega. Dalje se je črtal odstavek: „Adam in Eva sta vendar tvoja roditelja. In moja sta tudi in Se fajmoStrova, če malo črez hrbet nazaj pogledamo." Tudi ta stavek ni našel milosti pred našo cenzuro. Ali misli morda cenzura, da ljudje ne smejo vedeti, da izhajajo od Adama in Eve, in da od njih izhajajo tudi župniki? Če kje, veljajo tukaj Heinejeve besede: „Ich weiss be-stimmt, dass ich aus Brahmas Haupt ent-sprossen bin und nicht aus seinen Hiihner-augen." Pri nas seveda teh stvarij ne smemo nmeti. Tako malenkostna je naša gledališka cenzura in mi pa moramo vse to mirno prenašati! Takih slučajev, visoka zbornica, bi se dalo Se obilo našteti, ali jaz tega nečem, ker čas že poteka, in ker že ti vzorci popolnoma zadoščajo, da se more vsakdo lahko prepričati, na kakem nivoju je včasih v svobodni Avstriji gledališka cenzura v Ljubljani. Poklican je deželni zbor brez dvojbe, da taki malenkostni sekaturi javno ugovarja v interesu umetnosti in pisateljev, kajti vprašam Vas, kdo bo hotel Se kaj pisati za slovensko gledališče, ako bo cenzura s svojimi škarjami Sčipala take nedolžnosti, kakor jih je Sčipala v navedenih slučajih? Še enega slučaja ne morem zamolčati, ki se tiče našega Jurčiča. V .Narodnem domu" nastopil je pred kratkim znani Krjavelj iz Jurčičevega .Desetega brata" in nekaj pravil, kar je tiskano tudi v romanu Pripovedoval je med drugim, da ga je, ko je bil enkrat pri izpraševanju, župnik vprašal, kaj ve o Bogu. Rekel je, o Bogu vem pred vsem to-le, da je Bog povsod. Potem med vejevje. In udarili so ob grm, iz kojega je lila čista pesem . . . Prestrašen je sfrfotal ubogi pevec v bližnje zatišje .. . A preganjali so ga dalje in dalje . . . vedno tiSe je zvenela slavčeva tožba ... in potem je utihnila . . . Črni možje pa so zapodili iz gozda vse, ki so prišli poslušat nove melodije ... in mlado nezakonsko mater, ki je iskala tu tolažbe, pretepli so z bičem . .. in njenemu nedolžnemu detetu, vtisnili so znamenje sramote na čelo. .. A gozd ni mogel zabiti čarobnih glasov, in nove ptice, ki so jih privabili ti glasovi, poslušale so Šepetanje vrhov, v kojih je Se vedno trepetal odmev neumr-jočih harmonij ... Temni možje pa so hiteli za njimi. .. In vedno več je bilo novih pevcev.. . Videli so mračno četo ki je poredno skakljala od veje do veje, dražeč jih s svojim nagajivim žgoljenjem.. . Pridušene kletve so sikale rabeljem iz ust, vroč znoj jim je tekel z oblačnega čela, noge so jim pešale ... a vedno več in več slušalcev, ki se rogajo besni gonji... In vse vejevje zveni, vse grmovje žgoli, sem iz dalje, pa poje mogočno, bndeče blagodoneč zvon . .. vedno lepše, vedno lepše ... A čuj!... Kaj je to? ... Takih gla- zrak, če je pa zrak čist, tudi c. kr. vlada lože diha . . . Toda govoriti mi ni o gozdih, ki jih je naredila vlada, govoriti mi je o drugem goz*u, o .svetem gozdu", ki je čistil in čisti Se naš zrak.'. . Ah, to vam je gozd' • • • Vse njegovo listje zveni, in vrhovi Sume. • In naj- milejše pesmice se razlegajo iz njega . . . • * \ * Ni Se dolgo ... in tam, kjf r stoji danes sveti gozd, zdehala je prazna planjava ... in nad njo se je vlačila črna meg>>, da ni mogel žarek skozi njo.. . Redko grmičevje je bilo pognalo v stoletjih, in Sib-kotna skrivljena drevesa so gledala piloti oblačnemu nebu, kdaj jih prešine moč življenja ... ) In nekega dne je zagostolel prvi ptiič na enem teh dreves .. . Hodil je tedaj črez zemljo majhen mož, pod kojega koraki je j drgetala Evropa tja gor do večnih ruskih step... in skozi zrak je šlo žvenketanje orožja ... in vriski in joki, molitve in kletve so naznanjale pot silnega mota... Tudi naša dežela ga je videla, slišala njegov klic: .Ilirija, vstan'!" In na samotnem drevesa je gostolel v priprostih melodijah naš prvi ptič njegovo slavo!... Potem pa je objel Ocean s svojimi orjaškimi rokami velikana, katerega je mogel držati le on... in prišli so resni, strogi možje, in naš prvi pevec je moral zapeti druge speve, ki pa mn niso prišli iz srca. Potem je bilo nekaj časa vse tiho. .. • * * In iz nova je oživela ravnina . . . Zemlja je zadrhtela zopet, zadrhtela sladke groze... V zraku pa ni zvenelo več rožljanje orožja, zvenela je mehka visoka pesem ljubezni. .. Pognalo je na tisoče mladih dreves, vspenjala so se više in više, zgrnili so se nad ravnino zeleni vrhovi, in pod njimi so zasanjale tajinstvene sence . . . Sem iz smaragdnih vej pa se je topila naj-milejša slavčeva pesem. Dolgo je od tega, a gozd še vedno ne more zabiti teh čarobnih glasov ... še vedno trepečejo tam nekje v daljavi, kadar luna sije na tihem nebu.. . Takrat pa je prišla čudna četa skozi sveti gozd, od jnga menda . .. Obrazi so jim bili bledi in mračni, krog usten jim je igral trpek nasmeh, dolge, črne halje so jim segale do peta, v suhih rokah pa so držali debele gorjače... In tihih korakov so speli proti grma, kjer je jokal božji slavec ... jemo so jim prodirale mrke oči ga vpraSa župnik: Ali tudi v Tvoji hiSi? — Da. — Pod tvojo streho? — Da. — In končno gospod župnik vpraSa očeta Krja-velja: Ali je tudi v tvoji kleti? — in ta odgovori: Gospod, v moji kleti ga pa ni. Zakaj ne? — vpraSa župnik, in Krjavelj pravi: Ker kleti sploh nimam. Torej to celo anekdoto, ki jo je tudi Kosi spravil v svoje .otroSke pripovedke", je cenzura črtala, čeS, da je to nekaj po* hujSljivega, in da se kaj takega ne sme na odru povedati. Pri tej priliki se spominjam še neke druge prepovedi, ki pa ni tako malenkostna in mora pri vsakem, ki je imel ž njo opraviti, vzbujati resne pomisleke. Kakor je visoki zbornici znano, hotelo je Dramatično društvo napraviti neki lite-rarični poskus in na odru vprizoriti Jurčičevega Togomera. Tugomer je delo, ki ima brezdvojbeno veliko literarno vrednost in jako interesantno bi bilo poskusiti in videti, ali se ne da spraviti z uspehom tudi na gledališke deske. Ker smo pa poznali slabosti naše cenzure in vedeli, da je grozno občutljiva, je že Dramatično društvo vse potrebno napravilo, da ne bi se od strani cenzure ugovarjalo. Igra se peča z Nemci, snov je vzeta iz tistih bojev med Nemci in Slovani ob Labi, ki so se vršili pred toliko in toliko stoletji. Dramatično društvo pa ni hotelo nobenega izzivati in je bilo še celo tako ponižno, da je reklo: Da igra ne bo nikjer napravila neprijetnega utiša, dajmo sami že vse tisto črtati, kar bi se utegnilo tolmačiti kot hujskanje proti nemški narodnosti. To se je res zgodilo, in da boste videli, kako daleč je šlo Dramatično društvo, povem Vam, da smo Nemce zamenjali s Franki, tako da v igri ni bilo najti besede o Nemcih kot takih, ampak samo o Frankih. Dasiravno smo torej polovico drame sami črtali, dasiravno je deželna vlada vedela, da se gre samo za lite-rarični poskus, dasiravno smo mesto Nemcev tiste stare Franke izvlekli na dan, vendar nismo našli milosti pri vladi in tisti izvleček iz Tugomera se je prepovedal, češ, da bi se s to predstavo morda razburila nemška narodnost. Gospoda moja, jaz ne cenim nemške narodnosti tako nizko, da bi se bila smela z vprifcoritvijo te drame čutiti žaljeno, kajti nemška narodnost ni na tako nizkem stališču, kakor gledališka cenzura naSe deželne vlade. Ker mi je bilo na tem, da se napravi literarični poskus, sem sam pri vladi interveniral. Vsaj se v nemškem gledališču tudi predstavljajo Kleistove in druge igre, ki so vendar tudi take, da bi končno Slovan lahko rekel, da se ž njimi ne strinja. Ali nihče ne misli pri tem na politični prepir, ampak le na umotvor kot tak. Jaz sem torej interveniral pri vladi in vprašal tistega gospoda, ki je takrat zastopal eks-celenco gospođa deželnega predsednika, čemu se je igra sploh prepovedala in se niso samo črtali dotični odstavki, ki menda cenzorju niso ugajali, z eno besedo, zakaj se predstava Tugomera ni dovolila. No gospod dvorni svetnik mi je rekel: „Že samo ime Jurčič je nekaj, kar nam ni všeč." (Klici: .Čujte, čujte!") No na ta odgovor sem pustil seveda vsako na dalj no intervencijo, rečem pa, ako ae hočejo na tako malenkostnem stališču ustvarjati narodni prepiri, potem ste Vi pri vladi sami tisti, ki ustvarjate narodnostna nasprotja s tem, da vlečete vzroke prepira za lase na dan. To se mi je videlo umestno omeniti, in jaz le še enkrat v imenu slovenskih pisateljev in Dramatičnega društva z vso odločnostjo ugovarjam, da bi se gledališka cenzura pri nas Se nadalje izvrševala na tak način, kakor se morda ni izvrševala pred letom 1848 in na tak način, ki je za stoletje, v katerem živimo, naravnost nedopusten, da ne rabim ostrejšega izraza. (Odobravanje v središču). Odgovor deželnega predsednika barona Heina je zavrnil poslanec dr. Tavčar z naslednjimi besedami: Na besede častitega gospoda deželnega predsednika seveda ne bom veliko reagiral, ker sem prepričan, da je glede Tugomera, ako se o pristranosti in objektivnosti govori, prejkone položaj tak, da ekscelenca gospod deželni predsednik gotovo ni manj neobjektiven, kakor sem jaz. Očitati mi, da, ker sem rekurz napravil, nisem objektiven, je po mojih mislih čisto neutemeljeno. Gre se zato, da branim pravico literarnih krogov in pravco „Dramatičnoga društva", prirejati predstave, ki so v vsakem oziru dopustne, ki ne žalijo javne morale in tudi ne hujskajo proti drugi narodnosti v deželi. Slučaj, ki sem ga navedel glede .Tugomera", je karakterističen, ker se je ž njim ustvarila nepotrebna razburjenost. Prepoved se je izdala samo zato, ker je slučajno dotično dramo spisal Jurčič! V drugem Njega ekscelenci ne bom odgovarjal — v detail se itak ni spustil — ampak če se objektivno v pretres vzamejo nekateri slučaji, katere sem navedel in katerih tudi gospod deželni predsednik ni utajil, mora vsak priznati, da se naSa cenzura — ne deželna vlada — brez dvojbe giblje na tako nizkem nivoju, da je nečuveno. Tega tudi gospod deželni predsednik sam ni ovrgel. Kar se tiče lavorik, katere sem si po mnenju Njega prevzviSenosti pridobil v tej zbornici, prepuščam seveda sodbo gospodu deželnemu predsedniku samemu in ironijo, ki jo tukaj prodaja, vem tudi ceniti. Poznam Njega ekscelenco in vem, da nas vselej, kadar si končno drugače ne more pomagati, hoče odpraviti z ironijo, ali pa s kakim cenenim dovtipom. Seveda taki do v tipi na-me, ki imam trdo kožo, ne na-pravljajo nobenega vtisa, kar se pa tiče „Giftbauma" — ne vem, ali je to tudi kako figovo drevo in ali je sploh kako drevo — moram ugovarjati temu, da je nekaj, kar Njega ekscelenci ni bilo všeč, skuSal zavrniti s tako besedo, katero bi mu bil, ako je ekscelenca gospod deželni predsednik na primer spisal kako slovensko dramo njegov lastni cenzor prečrtal, kakor je prečrtal figovo drevo v Jurčičevih .Rokovnjačih". Sicer pa stvar sama zase govori, in vsi gospodje morate pripoznati, da gledališka cenzura ni poklicana takih burk uganjati. sov že dolgo nismo čuli! ... To je nov slavec, in to so nove pesmi . . . Vse hiti bliže, vse strmi začudeno, drhtečega srca v skromen grm, v kojem se tope ti srebrni glasovi... Gali vidite ubogega pevca? — ozka kletka ga zapira, ujel se je v nesrečno past... In trdne so te železne palice, nezlomljive so . . . Glejte, kako hrepeneče se ozira njegovo solzno oko v ta vedri svet! . . . Nekaj je zašumelo za nami! . . . Oh, že spet so tu . . . branite slavca, branite ga! . . . Zaman!. . . Prvi kamen je zabrenčal skozi zrak, stri perut nesrečnemu pevcu . . . .Molči!" ... Iz kletke še milejša, še bolj proseča pesem ... In potem cela toča težkega kamenja ... V kletki je tiho .. . Umirajoč leži zadeti trpin . .. Rezek, peklenski smeh, in črni možje so odšli dalje . • . Tam okrog pa stoje tisočeri mokrega očesa .. . Kako so završeli vrhovi!.. . Vzpla potal je izmed njih mogočen orel in nad njimi plava viSe in više ... In vse oči ga gledajo ... Temna četa je vzkliknila divje, in njihove batine lete proti nebu... A orel -plava mirno više, više in njegov silni glas doni, da vrše vrhovi, kakor ob nevihti ... Besne kletve, in batine se križajo po zraku ... Za hip se je ustavil ponosni orel, le za hip, in dve ognjeni streli sta švignili skozi zrak na tuleče derviše . . . potem je plaval dalje, dalje .. . Oni pa so stiskali pesti in kleli... * Aj, ti naS sveti gozd, tako ni bilo Se nikdar v tebi!. .. Vse zveni in poje v tvojem krilu ... Stotero pevcev te oživlja, tisočero slušalcev se hladi v tvoji senci. .. In batine preganjalcev so se okršile, in njih kletve se izgubljajo v veselem, zmagovitem smehu ... In od dne do dne se krepe krila izvoljencem božjim, in od dne do dne se dvigajo nove peruti.. . Črni možje, temni možje, smilite se nam, ko vidimo, kako vam srd zastruplja srca. Zaman je preganjati orla in kosa in slavca in Sčinkovca in senico in druge krilatce, ko so že iz gnezda in letajo že na smelih krilih pod oblake . .. Posnemajte zlobne otroke: poiščite si gnezdo, iu če dobite v njih jajčka, ki se vam zde sumljiva, pobijte jih, zmastite jih, ali pa nesite jih v svoje dome, pustite jih, naj se izležejo, potem iztaknite revčekom oči, da ne bodo videli tega gorja in te sreče in te hinavščine, ki jih odpira življenje zdravemu očesu, in krog vas nastane oni mir, ki si ga želitet .. . Deželni zbor kranjski. VIII. seje dne 19. aprila 1900. (Konec.) Po poročilu po8l. barona Lic hten-berga se je proSnja za uvrstitev ceste iz Most na Holmec odstopila deželnemu odboru, da po izvršenih poizvedbah stavi primerne predloge. ProSnja prebivalcev Suhe Krajine za napravo cestne zveze Žvirče - Hinje Smuka se je po poročilu posl. J e 1 o v S k a izročila deželnemu odboru, da izvrSi priprave za to cestno zvezo. Posl. baron Rechbach je poročal o prošnji vasi Stara Žaga, Srobotnik in Nova-gora za izločitev občine Črmošnjice ter združitev z občino Poljane. Prošnja seje odklonila. Posl. Božič je poročal o § 5. .občinske zadeve" letnega poročila deželnega odbora in je predlagal, naj se vzame na znanje. Iz tega izkaza se vidi, da imajo najmanjše doklade v ljubljanskem okraju, največje pa v postojinskem, potem v črno-meljskem, kočevskem in kamniškem okraju. Posl. dr. Tavčar je omenil slučaj, ki je vreden pozornosti, ker sta prišla deželni odbor in vlada v oster konflikt, v tak konflikt, da ni želeti, da se jih več dogodi. Stvar je ta-le: Obč. zastop v Predosljah je sklenil vsled nove šolske zgradbe pobirati doklade, in sicer v nekih krajih večje, drugod manjše. Proti temu se je nekaj občanov pritožilo. Ker pa so občinski odbori tako izvežbani,da vsak spis, kije namenjen dež. odboru, prej neso na okrajno glavarstvo, je tudi ta prošnja prišla v roke glavarja v Kranju in jo je ta dež. odboru doposlal. Dež. odbor je bil mnenja, da je pritožba neutemeljena, in da sme občinski zastop razpisati različne naklade, če tudi v celoti jamči za stroške. Na tak način se je že zgradilo obilo šol v deželi, ne da bi se bile delale kake ovire. Dež. odbor je bil mnenja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnil in potrdil sklep obč. zastopa. Ta sklep je stopil v moč, ker se pritožniki niso obrnili na upravno sodišče. Postavno je bilo torej določeno, da sme občina pobirati naklade. To pa ni bilo všeč okr. glavarju kranjskemu. Ta ima sedaj bržčas težke trenutke in jaz se ne čutim poklicanega mu v čašo grenkobe vlivati pelina. Glavar je imel sklep obč. odbora v rokah predno je bil potrjen, on ga je predložil dež. odboru, potem ko je ta izdal razsodbo je sklep obč zastopa sistiral. Tako postopanje je popolnoma nepostavno. Glavarstvo ima pravico sistirati sklep obč. zastopov, a dolžnost njegova je, to storiti predno razsodi dež. odbor, nikakor pa ne sme sistirati sodbe dež. odbora. V upravnem odseku se je o tem razpravljalo, in tu se je dež. predsednik postavil na stališče, da ima glavarstvo tudi takrat, kadar je že vrhovna avtonomna oblast kaj razsodila, pravico sistirati. To je popolnoma neresnično, če se ni vložila pritožba na upravno sodišče ni nikako sisti-ranje dopuščeno. Če bi se udomačilo tako postopanje, bi ugled dež. odbora padel pod vsako ceno, zakaj potem bi okrajni glavarji dobili kar oblast celo nad dež. odborom. Dež. odbor pa nikakor ne more trpeti, da bi nad njegovimi sklepi in sodbami imeli okr. glavarji nadzorovalno oblast. Če obvelja taka praksa, bodemo hiteli od konflikta do konflikta. Dež. odbor ne odneha, vlada tudi ne, in tako občina predoseljska že dve leti ne pobira doklad. Kako se počuti tisu», ki je šolo zidal, tega ne vem. Sploh je želeti, da se okrajni glavar v Kranju v marsičem premeni. Lotos že ni posebno srečen. Sistiral je tudi letos tozadevni sklep občinskega zastopa in se osmelil delati ljudem, ki so -bili v tem oziru pri njem opazke, kakor da so pri dež. odboru ljudje, ki nimajo, nikakega pojma o zakonih. Dež. predsednik baron Hein je opravičeval okr. glavarja, ČeS, da je postopal popolnoma zakonito in po svoji dolžnosti. Dokazoval, je da gre tu za kompetenčni konflikt in priporočal dež. odbora, naj spravi to zadevo pred državno sodiSče. Posl. dr. Tavčar je odgovoril, da je dež. predsednik celo zadevo na drugo pot speljal. Dež. predsednik stoji na stališču da je nadzorovalno pravo okr. glavarjev, tako obširno, da sega tudi nad deželni odbor. Tu ne gre za kompetenčni koflikt. Okr. glavarstva imajo pravico preprečiti ne-postavne sklepe obč. zastopov, a ta pravica se ne sme tako tolmačiti, da bi vsa avtonomija izginila. Ta pravica obstoji le toliko časa, dokler ima pred seboj sklep obč. zastopa. Stvar ni tako jasna, kskor misli dež. predsednik in on to menda sam uvideva. Zato je z ostro besedo naznanil, da bo to strogo nadzorovanje razširil čez celo deželo. Če bi bilo stališče dež. predsednika pravo, potem je nezakonita odločba ministrstva, v kateri je rečeno da se po upravnem sodišču določeni princip sme opustiti, če je s tem ves obč. zastop zadovoljen. Politična oblast mora o pravem času vmes poseči. Tako je vedno,in dostikrat se zgodi, da kaka na sebi nepo stavna stvar postane postavna. Kakor hitro dopusti pol. oblast, da gre kaka stvar na višjo instanco, je dotična stvar, če se potrdi, formelno postavna. Če bi obveljalo stališče, ki je je zavzel dež. predsednik, bi glavarji postali cenzorji dež. odbora. Želeti je, da tista kruta praksa, ki jo je dež. predsednik obljubil za celo deželo, ostane samo za Predoslje. Hvalimo Boga, da naše ljudstvo tako mirno prenaša velika bremena, ki se mu nalagajo ; če se bo uveljavila ta nova praksa, se bo še bolj branilo troškov za šolske zgradbe. Na ta izvajanja je dež. predsednik baron Hein zopet na kratko odgovoril in očital dr. Tavčarju, da je govoril „gehassig". Posl. dr. Tavčar je dejal, da mu je baron Hein prišel zadnjič z .Giftbau-mom", danes pa mu očital, da je govoril .gebassig", ter izrekel naj bi vladni zastopnik v svojih govorih opuščal neumestna osebna zbadanja ; če hoče biti dež. predsednik oseben, se bo tudi z njim drugače polemiziralo. Baron Hein je dejal, da ni rabil besede .gehassig". Posl. Kalan je pritrdil dr. Tavčarju, pcjasnil krutost, ki leži v vladnem postopanju in priporočal dež. predsedniku, naj se poskrbi, da bo tudi okr. glavar v Kranju že enkrat izvedel za ukaz ministrskega predsednika, s katerim se je uradnikom naročilo, naj gredo ljudstvu na roke. Po nekaterih opazkah poročevalca Božiča je bilo potem poročilo odobreno. Prihodnja seja bo v soboto. V 1J uhlju nI. 20 aprila Proti politikujočim duhovnikom. Iz Rima je dobil pariški .Temps" sledeče, proti politikujočim duhovnikom in redom ali verskim družbam obrnjeno oficialno poročilo: Asumpcioniste ni pozval papež, kakor sodijo na Francoskem, da naj prepuste svoj list „La Croix" in svoja politična podjetja posvetnim rokam, nego se je to zgodilo temeljem splošne odločbe, katero je sklenila kongregacija škofov in redovnikov. Ta kongregacija je sklenila, da se v bodoče ne sme nobena verska družba kot taka pečati s političnimi podjetji, z listi, volilnimi društvi itd. Vse to se je sklenilo in določilo v Rimu, in sicer ne le z ozirom na asumpcioniste, nego na vse duhovništvo in sicer ne samo na Francoskem, nego na vsem katoliškem svetu. Ta odločba je jako važna ter dokazuje, da znajo voditelji katoliške cerkve prav presojati nevarnost, ki grozi katoliški veri zategadelj, ker se vtika duhovščina z vsem srcem v politiko. Vpraša se le, ali se bo duhovščina tudi ravnala po tej določbi. Kolikor poznamo duhovščino, bo tudi to določbo ignorirala po svojem geslu: Nebo visoko — papež daleko ter se vtikala nadalje v politične borbe. Za odpravo celibata. Med češkim duhovni št vom se je začelo agitira*' iA odpravo celibata. .Moravska Ornce" je prinesla nedavno dopis nekega neimenovanega duhovnika, ki se je potezal ,v imenu vseh duhovnikov" za preklic celibata. Škofovsko glasilo .Hlas" je zarohnelo nad dopisnikom, da nima pravice, govoriti imenom vseh duhovnikov. Na to je prinesla .Moravska Orlice" še drug dopis za odpravo celibata. „Hlas" je zavrnil ta dopis s ponižno opombo, da časopisje ni prostor, kjer bi se reševala taka vprašanja cerkvene discipline. .Moravska Orlice" je prinesla še tretji tak dopis iz duhovniških krogov in kaže se, da pride še več takih dopisov. Vojna v Južni Afriki. Burski poveljnik Fromeman je vrgel pri Aliwarlnorthu preko reke Oranje večji oddelek Angležev ter pognal novi železniški most pri Bethuliju v zrak. S tem je vzeta Angležem zveza s Kaplandijo, z morjem in z luko East London. Ako je zveza Bloem-fonteina s Kapstadtom porušena, ne bo možno Robertsu dobiti lahkim potom pomožnih čet in vojnih potrebščin. S tem je položaj Robertsov Se bolj otežen in angleški listi piSejo čimdalje bolj pesimistično. sWest- minster Gazette" piSe: Sedanji položaj v Južni Afriki je jako kritičen. Položaj v Oranje zbuja našo skrb in sangvinične nade, ki so pričakovale še pred tremi tedni skorajšnji konec vojne, se izgubljajo. .Standard" pa piše: Večji del truda leži še pred nami. Buri stoje pri Elan Islaagteju danes prav tam kakor meseca oktobra. Na severu Kap landije stoje čete Burov, ki so nevarni bregom reke Oranje; položaj je ostal tam od oktobra doslej nespremenjen. Mafeking je še oblegan kakor v oktobru. Nade, da bode odpor Burov s tem, ako vderemo na njihova tla, ponehal, se niso izpolnile. Neprestano deževje je taborišče Angležev v Bloemfon-teinu docela preplavilo. Več oddelkov je brez šotorov, zato se tifozne bolezni strašno množe\ Transvaalska vlada je ponudila Portugalski, da ji posodi tisto svoto, katero rabi, da plača Angležem odškodnino radi Delagoe. Portugalska pa je ponudbo odklonila, in Angleži bodo vendarle vdrli preko portugalskega ozemlja in Rhodezije v Trans-vaal. Postopanje Portugalske je nečuveno. Večji oddelek Burov je odšel iz Wateral-londa, da se ustavi Carringtonovi koloni. Portugalci se ne strinjajo s postopanjem ministrstva, ter se je pripetilo že nekaj demonstracij. Izstradana Portugalska ječi pod klerikalnim jarmom in postopanje vlade v zadevi vojne Burov z Angleži bode itak majhno popularnost kralja Karola le še bolj podkopalo. — Razen angleških socialistov, ki so izdali že pred meseci protest proti južno-afričanski vojni, so objavila sedaj tudi združeni .Trades-Unions" s podpisi 85.000 delavcev manifest, ki izjavlja, da je več kakor polovica priseljencev na strani Burov, in da se jih 8000 bori z Buri proti arešiteljem" Angležem. Laž je, pravi manifest, da se vrši vojna za svobodo in pravice v Transvaalu bivajočih delavcev, nego ta vojna je samo vojna milijonarjev. Rhodes in Chamberlain sta grobokopa angleških vojakov. Na čelu podpisov je osmerica delavskih parlamentarnih poslancev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. aprila. — Izredna seja občinskega sveta bode jutri popoludne ob petih. Na dnevnem redu je Zupanovo poročilo o dr. Otona Wai lentschaga in tovarišev ugovoru proti vršitvi letošnjih dopolnilnih volitev v obč. svet. — Polom v uredništvu ,,Edinosti" ali zopet nova izjava. Ali ostane .On", občudovanja vredni, požrtvovalni, cenjeni, to je sedaj vprašanje! Ali obdrže .Njega" ali ne obdrže .Njega", to je osodepolno vpra sanje, ki tržaške kroge bolj pretresa, nego je kraljeviča Hamleta pretresal znani .biti" ali .nebiti" ! Obitelj Martelančeva z Bar-kovelj, govoreč o naših nesramnih napadih — glejte! glejte! — združena z obiteljo Pertotovo hoče .Njega" še imeti, in zategadelj prijavili sta te dve veltcenjeni familiji izjavo v „Edinosti", in sicer na prvem mestu, tako, da vsacega takoj v oko za-bode. Nam pa je vse to deveta briga, naj je Cotić, naj je Fajdiga, ali pa še celo spoštovani Janko Antonijevič Pogorelec. Imejte tega ali onega, naj je že Makso ali Peter, konec je. da .Edinost", kakor je sedaj, more vgajati k večjemu le obitelji Marte-lančevi v Barko vijah. S tem je za nas to personalno vprašanje dognano, in Še jedenkrat slovesno zagotovljamo, da na nam je amen-kamen, če tudi .On" še nadalje .mirno in po stari navadi" na svojem mestu obtiči. — ..Slovenec" in občni zbor Dramatičnega društva". K zadnjemu občnemu zboru imenovanega društva poslal je tudi „ Slovenec" svojega poročevalca. Doslej ^Dramatično društvo" še nikdar ni bilo deležno te velike časti. Sedaj je pa prišel na zborovanje Štefek sam. Da ni prišel iz ljubezni do društva ali do stvari same — razvidno je iz njegovega, deloma neresničnega, deloma nepopolnega poročila. Tako na primer je povsem neresnično, da je g. župan Hribar dejal, da v s i slovenski poslanci odkritosrčno glasujejo za podporo slovenskemu gledališču Isto tako je izmišljeno, da se je g. ravnatelj Pire izrazil, da mora biti gledališče na vsak način za zabavo ne pa za uzgojo. Navedli bi lehko Še drugih takih hudobnih navedeb, toda ne zdi se nam vredno, pečati se s slamnato osebico Štefka, kajti nam je samo do tega, da javno pribijemo, da je klerikalna stranka največja sovražnica slovenskemu gledališču, in da ga skuša s svojimi škrbastimi zobmi izpodjedati, kadar in kjer le more. .Kako vse drugače se glase* .Slovenčeva" poro čila o velikanskih (?!) uspehih dramatičnih predstav v .Katoliškem domu". — Tam neumno povzdigovanje v deseta nebesa, tu pa zlobnost in zavist Ako .Slovenec" ne more odložiti svojega umazane ga peresa pri tacih obče slovenskih kulturnih vprašanjih, kakor je slovensko gledališče, potem naj raji molči in ga popolnem ignorira, kakor to itak delajo njegovi pristaši. Istina je namreč, da klerikalna stranka še nikdar ni nič storila za naše gledališče, pač ga vedno devala v nič in mu skušala škodovati. Istina je tudi in v tem ozira mora se na vsak način popolniti tajnikovo poro Čilo .Dramatičnega društva", da že več let noben klerikalec nima lože v slo venskem gledališču, in da .Dramatično d ruštvo" in gledališko pod porno društvo ne štejeta niti jed nega člana, — ki je pristaš kle rikalne stranke. In končno je istina, da že več let sploh nobenega klerikalca v gledališče ni bilo. Od kod in čemu toraj tolika skrb za razvoj slovenskega gledališča ? — Politična komedija. Nemški listi triumfirajo. Na dolgo in široko pripovedujejo, da je prišla slovenska deputacija iz ptujske okolice v Gradec in prosila nemške nacionalce v dež. zboru pomoči v nekih gospodarskih zadevah. Ta slovenska deputacija, v kateri pa so bili bržčas sami stari nemškutarji, je pri tej priliki seveda grdo zabavljala na slovenske poslance. Cela komedija je prozorna kakor steklo. Nacijonalci so najeli nekaj nemšku-tarjev, da nastopijo pred njimi kot Slovenci S tem bi radi obudili mnenje, da slovensko prebivalstvo ne odobrava taktike svojih poslancev. Pa na ta lep se ne vsede noben kalin. — Shod volilcev v Bišu v Slov. go ricah se je vršil na velikonočni ponedeljek. Na shodu sta govorila dež. poslanec dr. J u r t e 1 a in drž. poslanec dr. Gregorec. Shod je sprejel resolucijo, s katero se je izrekel za znane programatiške zahteve štajerskih Slovencev. — Dne 29. t. m. bo v Jarenini shod, na katerem bosta go vorila dež. odbornik Robič in dež. poslanec Lendovšek. — Politično društvo v Konjicah je sklenilo izjavo, s katero odobrava abstinenco slov. poslancev. — Izredni občni zbor „Sokola". V telovadnici se je zbralo včeraj nad 40 čla nov, katere je pozdravil starosta dr. Tavčar. Ker na zadnjem rednem občnem zboru voljeni odbornik dr. V. M urnik ni vzprejel odborništva, treba je bilo voliti v odbor novega Člana. Voljen je bil brat Oskar T e r g 1 a v, ki vodi z veliko požrtvo valnostjo društveno telovadbo. Razgovarjalo se je potem o društvenih izletih in se je poudarjalo posebno dve slavnosti bratskih društev „Sokola" v Kranju (razvitje nove zastave) in .Sokola" v Celju (desetletnica) ter omenilo nekaterih drugih izletov, katere namerava .Sokol" prirediti. Po končanem oficijalne;. vzporedu so člani ostali še dalj časa zbrani in so se vrstili pogovori o društvenin stvareh s petjem ad hoc sestavljenega zbora. — Slov. akad. ferialno društvo „Sava" ima danes zvečer svoj sestanek Lokal: Auerjeva restavracija, Wolfove ulice Tovariši .Slovenijani" in .Triglavani" dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer. — Druga železniška zveza s Trstom. „Wiener Abendpost" javlja, da je železniško ministrstvo dne 13. t. m. naročilo tržaškemu namestništvu, da začne takoj z revizijo proge od Gorice do Trsta, ki tvori del bodoče druge železniške proge s Trstom. — Iz Maribora se nam piše: Zaradi nenadnih zaprek ne bo v soboto in nedeljo v .Narodnem domu" mariborskem napovedanih predstav ljubljanske slovenske drame. — Učiteljski shod v Gorici v svrho ustanovitve .Deželnega učiteljskega društva" se je vršil v torek popoludne. Društvo, ki ima nalogo, zastopati vse učiteljske inte rese, se je ustanovilo. Novi organizaciji uči teljstva goriškega želimo obilo vspeha. — Kamniški salonski orkester priredi dne 22. aprila v dvorani zdravišča koncert v korist kamniške podružnice 9 Slovenskega planinskega društva". Vzpored: 1. J. Skorpik: „Buri pridejo!" koračnica. 2 G. Rossini: Ouvertura k operi .Semira mis". 3. L pl. Zaje: .Večer na Savi". 4. K. Millocker: „Sanje", valček. 5. O. Hackh: .Aubade espagnole". 6. K. Komzak: ,Pi-kante Blatter-, veliki potpouri. 7. G. Meyer- beer: Arija iz opere .Robert le diable". 8. V. Parma: .Triglav", četvorka po slovanskih napevih. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. — Požar. Te dni je gorelo pri po-se8tnici Mariji Tirbič v Dobrovi. Ogenj je prouzročil škode 1200 K. — Sam se je zglasil ubegli kaznjenec Franc Prencelj iz Količevega, ki je bil v noči od 8. na 9. t. m. m. pobegnil iz ječe c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. — Podoknico so peli danes ponoči štirje ponočnjaki na Križanskem vrtu in petje spremljali s kitaro. Petje je veljalo neki gospodični. Policija pa ni imela pravega smisla za tako ponočno podoknico in je pevce na vrtu zajela. To je poezija in proza. — Nepreviden kolesar je včeraj popoludne na Marijinem trgu podrl na tla gdč. Pavšinovo in jo potem odkuril. — V Ameriko je hotel pobegniti Fr. Jeršin, pa so ga popred prijeli. Dokazali so mu tudi neki, da ni Franc Jeršin, marveč Martin Oven. — Neusmiljen fijakar. Včeraj zvečer je pred južnim kolodvorom fijakar F. Č. ml. svojega konja s čevljem suval v trebuh, kar je vzbudilo občo nevoljo med občinstvom. — Z lopatami so se začeli danes do-poludne pretepati prisiljenci, ki razvažajo zemljo v Levstikovih ulicah. Paznik je napravil mir s tem, da je dal najhujšega od vesti nazaj v prisilno delavnico. — Nepoštena dekla. Policija je zaprla včeraj deklo L. G, ker je kradla, koder je služila. — Tatvina. Neki »Elija" je ukradel posestniku Francetu Peterci na Dunajski cesti iz hleva konjske krtače in drgnilo. * .Romarske" razglednice. Dobički, katere donašajo razglednice založnikom, morajo biti prav posebno veliki, ker se število razglednic množi uprav neverjetno. Sedaj so prišle v trgovino tudi papeške jubilejne razglednice, katere je izdala mednarodna družba za izdajo razglednic v Be-rolinu ter kaže pred Kristom klečočega Petra, ki sprejema ključe, takozvana zlata vrata in cerkev sv. Petra z Vatikanom Te razglednice je možno dobiti tudi naravnost iz Rima, ako se vpošlje imenovani družbi 40 vin. Ljubitelji razglednic si morejo torej pomnožiti zbirko z novo zanimivostjo. * Samomor. Na Reki se je zastrupil s strihninom v soboto, dne 14. t. m. lekarnar Miroslav Corič, i mej i tel j lekarne .pri odrešeniku". Obdukcija je dognala, da je bil pokojnik na umu bolan. * Umor. Iz Berolina poročajo, da je 24Ietna šivilja Lujiza Berner 24. marca izginila, da pa so jo že 28. marca našli mrtvo in od zverij močno obžrto na bregu Hudičevega jezera v Grunenwaldu. Ko so jo našli, niso vedeli, kdo je mrtva ženska, zato so jo pokopali. Policija pa je dognala, da jo je umoril pečar Jenicke, ki je tudi izginil iz Berolina. Ko so Jenickeja našli, je priznal, da se je delal šivilji čarovnika in zagovornika hudiča. Obljubil je šivilji, da ji preskrbi pol milijona mark za 600 mark. Šivilja je prodala vse pohištvo ter mu dala 600 mark. Nato sta šla k imenovanemu jezeru sredi gozda, kjer je Jenicke šiviljo zastrupil s strihninom. Jenicke je hotel sočasno zastrupiti tudi nekega slugo, ki se je zaljubil v neko grofico. Slugi je obljubil Jenicke, da mu s hudičevo pomočjo napiše tako ljubezensko pismo, da se bo grofica vanj takoj zaljubila. Jenicke je nameraval šiviljo in slugo zastrupiti skupaj, da bi potem ljudje mislili, da sta se zastrupila sama iz nesrečne ljubezni. Slučajno pa sluga tisto noč ni imel časa, da bi šel k Hudičevemu jezeru, in tako se je rešil. Jenicke je oženjen ter ima desetletnega sina. * Kraljica gladu. Organ irske kolonije v Parizu „L' Irlande libre" piše pod naslovom .Kraljica gladu" o angleških zločinih na Irskem pod vladanjem kraljice Viktorije Na Irskem je umrlo za gladom v tem času 1,225.000 prebivalcev, pregnanih je bilo z Irske 4,186.000, a v ječo jih je bilo vrženih 3,668.000. Vojvoda VVellington je izjavil 1. 1837., da ni videl nikjer tako nesrečne, uboge dežele kakor je Irska. V letih 1842.—1845. je glad prebivalstvo uprav decimiral, tako da je lord Russel takrat vskliknil: .Napravili smo iz Irske najbednejšo zemljo celega sveta!" Lakota pa se je ponovila, ljudstvo se je začelo puntati in začeli so ga metati v ječe. L. 1849. so pregnali z njih posestva 90.440 Ircev, 1. 1852. pa 43.494 oseb, zmrznilo pa jih je okoli 12.500. V letih od 1856. do 1870. so konfiscirali posestva vsaj 80.000 osebam. Davki so narastli na 75 procentov. Od leta 1871.—1878. je vrgla lakota v prezgodnji grob vsaj 30.000 Ircev. V 1. 1888. je bilo imenom kraljice sekvestriranih 23.358 oseb. Od 1. 1891.—95. je bilo izgnanih okoli 39.000 oseb. Leta 1897., t. j. v jubilejnem letu kraljice (.Daimond Jubilee") je umrlo za gladom do 8500 ljudij, a izselilo se je okoli 12.000 rodbin ter se še izseljajo. In vendar pisarijo angleški listi o ljubezni Ircev do svoje kraljice! .Odprite se grobovi, vsta-nite reveži, pridite v Dublin in vrzite se pred prestol svoji milostljivi gospej na kolena, ker vas je vedno tako ljubila!" * 223.500 poštnih uradov. Glasom statističnega ukaza mejnarodnega poštnega urada v Bernu v Švici se nahaja na svetu 223 500 poštnih uradov- Iz tega izkaza je razvidna čudna slučajnost, da se nahaja veliko število poštnih uradov jednakega krajevnega imena. Uprav čudovito je, kolikokrat se ponavljajo ta razna krajevna imena na zemljevidu. Največ je krajevnih imen, ki so označena po kakem svetniku; število takih poštnih postaj znaša 6000 na celem svetu. Največ imen je označenih po svetem Antonu, Bernardu. Miklavžu, Petru, Pavlu, Boštjanu, Vincenciju, sveti Ani in sv. Klari. Od teh krajevnih imen je na zemljevidih najmanj 20—30. Imena evropskih mest se prav mnogokrat ponavljajo v Ameriki in Afriki. Književnost — „Slovenka". Letnik IV. Št. 4. ima to le vsebino: Prešernu. Zložil A. Medved. ■ Ali je žensko gibanje opravičeno? Spisala Danica. — Jesenske noči. Spisal Ivan Cankar. — Belokranjske pesmi. Zložil Oton Zupančič. — Študentke. Spisala Zofka Kveder. — Odmevi, zložila Zorana. — Nekoliko misli o ženski jednakopravnosti. Spisala Ivanka. — O mraku. Zložil Anton Medved. — Iz zbirke: Misterij žene. Spisala Zofka Kveder. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Poroča Ivanka. — Življenje v višavi. Spisal Moltatuli. — Listek. — Književnost. Telefonska in brzojavna poročila. Požega 20. aprila. Sodni svetnik Anton Kos-Cestnikov, znani slovenski pisatelj, je tukaj umrl. Dunaj 20. aprila. Jezikovni zakon za Češko in Moravsko je izgotovljen in se predloži poslanski zbornici takoj v prvi seji. V oficioznih krogih se zatrjuje, da, ako parlament tega zakona ne odobri, ali ako se njega sprejetje z obstrukcijo onemogoči, potem se uveljavi s § 14. Praga 20 aprila. „Hlas Naroda" prijavlja poročilo z Dunaja, v katerem je brez dvoma po oficioznih informacijah rečeno, da Čehi, ako bodo nadaljevali obtrukcijo, s tem gotovo ne dosežejo češkega notranjega uradnega jezika, pač pa s tem lahko provzroče, da se uveljavi nemški državni jezik, in da bo moral odstopiti češki minister Rezek. Pariz 20. aprila. Ruski car pride prve dni meseca avgusta sem, da obišče svetovno razstavo. London 20 aprila. Nekateri listi poročajo, da je general Brabant, ki je s svojo brigado hitel v \Vepenerju obleganim Angležem na pomoč, zašel blizu Bushmanskopa, 26 kilometrov na jugu od "VVepenerja, v nastavljeno mu past. Buri so ga obkolili tako, da ne more niti naprej niti nazaj. London 20. aprila. Vojno ministrstvo že dober teden ne izdaja ni-kakih poročil z bojišča, zlasti ne o dislokacijah na bojišču zbrane angleške armade. Iz tega se v obče sklepa, da so končane priprave za nadaljevanje bojev, da se začno v kratkem angleške operacije od Bloemfonteina proti severu. London 20. aprila. Železnica iz Bloemfonteina proti severu je zopet vsa v angleških rokah, in se vrši na njej obrat. Zajedno se poroča, da so Buri zasedli železniško progo od Spring-fonteina proti jugu ter tam obrat ustavili. Darila. Podporno društvo za slovenska visoko-iolca na Dunaju prejelo je kakor že mnogo let »sporedoma tudi letos lep velikonočen dar od mariborskih Slovencev- Znani požrtovalni rodoljub mariborski, g. France Dolenc, trgovec je mej tamošnjimi Slovenci za revne slovenske visoko -Solce na Dunaju nabral svoto 261 K 40 v. Darovali 80: Slavna posojilnica v Mariboru 100 K, g. dr. Jernej Glančnik (društveni ustanovnikj 40 K, ▼C. g. Ign. Orožen, stolni prost i. t. d., g. Martin Zunkovič, c. in kr. stotnik, po 6 K; vč gg.: dr. Jož. Pajek, kanonik i. t. d., dr. Ivan Mlakar, kanonik, dr. Ant. Medved, c. kr. gimn. prof., Fr. Si-monič, stolni kaplan, Blaž Matek, c. kr. prof., Fr. Dolenc, trgovec, po 4 K; vč. gg. Lovro Herg, stolni dekan, dr. J. Križanič, kanonik, Jos. ZidanSek, prof. bogoslovja, dr. Fr. Kovačič, prof. bogoslovja, po 3 K; vč. gg.: mons. Karol HribovSek, kanonik, Ljud. Hudovernik, stolni vikar, M. Štrukelj, stolni vikar, Jak. Pajek, c. in kr. voj. kaplan, Al. Hau-benreich, rač. rev., J. Čižek, J. Vreze, kateheta, M. Matek, prof. bogoslovja, Jak. Kavčič, c. kr. prof., Al. Zver, duh. kaznilnice, Fr. Bohak, kaplan pri sv. Magdaleni, Anton Korošec, prefekt, Fr. Brelih, prof., dalje gg.: dr. Janko Bezjak, c. kr. šolski nadzornik, dr. Jos. Pavalej, c. kr. fin. konc, Gabrijel Majcen, c. kr. prof., Al. Bahovec, c. kr. poštni ofic, Ivan Koprivnik, c. kr. prof., Iv. Bele, pot. učitelj, J. Košan, c. kr. prof., dr. Filip Terč, zdravnik, Fr. Miklošič, učitelj v p., J. Majcen, Jos. Melzer, trgovec, Fr. Holasek, trgovec, Fr. Pavlic, c. kr. poštni kontrolor, dr. Fr. Firbas, c. kr. notar, (društveni ustanovnik), dr. Fr. Radaj, c. kr. notar, Jos. Rotner, c. kr. sodni tajnik, dr. S. Hrašovec, c. kr. sodni pristav, dr. Fr. Vovšek, c. kr. dež. sod. svetnik (društveni ustanovnik), dr. Ivan Gla-ser, odvetnik, Al. Rakovec, uradnik južne žel., Jos. Rapoc, posestnik, po 2 K; vč. g. Ivan Mar-kovšek, 1 K 40 v., vč. g. Jakob Hribernik, spi-ritual, g. dr. A. Janežič, c. kr. sodni tajnik po 1 K. — Za toliko blagih darov najiskrenejša zahvala! Meseca marca t. 1. prejelo je 49 revnih dijakov 495 K v znamkah obednicah in v gotovini; prejšnje mesece se je razdelilo 15 36 K, vsega skupaj torej: 2031 K. — Društveni odbor prosi uljudno za daljna darila; ki jih hvaležno sprejema I. društv. blagajnik: Gosp. dr. Klem. Seschun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstr. 7. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (9—17) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj', 91« liCUSteK-fa t Izubijani. Spominjajte dljaika In ljudska kuhinja pri Igrah m slavah, pri svečanostih m oporokah, kakor tudi prt nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. Viiin. nad morj.ru »04'lm. Srednji antel Uak 7M0 m. Cas opa-sovanja 10. SO B. svečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra 7459 7474 746*6 Vstrovi Nebo 11 u 7*4 sr.8vzhod 5*0 al. svzhod 15 2 sr. vzhod jasno del. jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 8 9°, nor-male: 104°. iZDioziaJslssi "borza, dne 20. arpila 1900. Skupni državni dolg v notah ... 09 K Sklepni državni dolg v srebru ... 99 „ Avstrijska zlata renta...... 98 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 98 „ Ogrska zlata renta 4*/....... 97 , Ogrska kronska renta 4°/..... 93 . Avstro-ogrske bančne delnice . . . 126 „ Kreditne delnice........ 230 „ London viata......... 242 „ Nemški drž. bankovci za 100 (mark . 118 „ 80 mark........... 23 „ 20 frankov.......... 19 „ Italijanski bankovci....... 90 , C. kr. cekini.......... 11 . 20 h 60 " 65; 55 , 55 . 50 . 80 " 37 „ 64 „ 27 „ 50 . 36 . Cas. kr- avstrijska jjfe držim žtliznlct. Pri Ervlitu Burdyeh-n, lekarju v SltoQI Loki se dobiva ' (321—20) optikom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po pošti kroni. Izvod iz voznega reda vsIJavsB od dno L oktobra leee. lata. Odhod Is Izubijane joi. kol. Proga dss Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; če* Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in apriln ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariš; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vate, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga •#• Novo mesto ln v Kodevjs. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano ju*, kol. Proga Is Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Fran covi h varov, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Anssees, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubša, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. svečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih is Linca. — Proga la Movega mesta ln Kočevja, Osobni vlasi: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Is Izubijane dri. kol. ▼ Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v *LJub]Jano drž. kol. Is Kamnika Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Št. 4882. (753—2) Podpisani deželni odbor razpisnje sledeče službe okrožnih zdravnikov: z letno plačo 1200 kron in poboljškom 400 kron iz zdravstveno- Dotičnik dobi vrhu tega kot kopeljni 1. v Lukovici okrožne blagajnice: 2. v Toplicah z letno plačo 1400 kron. zdravnik 300 kron na leto ter prosto stanovanje; 3. t Žužemberku z letno plačo 1400 kron. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do IO. maja 1800 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne' 10. aprila 1900. Neobhodno potrebno za trgovce, podjetnike, obrtnike, urade, društva itd. so dobre poslovne (ttr^ovslte) knjiffe-^ katere tem potom najtopleje priporočam s pripombo, da so iste lastnega ter najsolidnejSega izdelka, katere imam vedno v največji zalogi v različnih vezbah, formularih in oblikah, kakor n. pr. dnevnik, bagajniška, kopirna, glavna, fakturna knjiga, pri manota, saldo-conti, knjiga blaga i. dr. Ob jednem opozarjam slavno občinstvo na svoj na novo urejeni rfesr zavod za črtanje papirja ~eu in dajem s tem vsakemu odjemalcu priliko, da si morebitne naročbe na razne knjige, tableux po lastnih načrtih in po svojem ukusu brez vsacih stroškov ter v najkrajšem času preskrbi in povdarjam, da sem vsikdar pripravljeni tudi največje ali najmanjše naročbe v najkrajšem Času ter povoljno izvršiti. Ob jednem priporočam svoje Izdelke rasnega papirnega blaga, papirno vrečice, pisemske in uradne kuverte ter svojo tovarniško zalogo veakovrstnegs papirja po originalnih dnevnih cenah. Konečno dovoljujem si p. n. občinstvu tudi svojo zalogo pisarskih ln rlaor-Hklh predmetov najtoplejše priporočiti ter bilježim z odličnim spoštovanjem Aiv. Petra cesta M. 4U (719—4) Tovarniška zaloga kralj, izkljnlj. pri vil. tovarne za papir Smith t Mevnier na Reki. ■ - . u = {,'• ■m>m . A e u a o U -i = ? G - «» So s It e a N Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit priporoča pleskorjem, atavblms-liln* ln pohištvenim mizarjem, lakirarjem, napisnim ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom Itd. t Anliinove barve; Akvsrelne barve, mokre in v trdi obliki; Bronze v praških in tekočo bronzovo tinkturo; Brunolln za vpusčanje in barvanje pohištva v narsvni lesni bsrvi; Csvrhollnenm^ samo najboljše kakovosti; Kemične barve; DUsseldorfske umetniške oljnate barve v tubah; Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme umivati; Zemeljne barve; aTa«padne lasas-^e^ pristno apnene, kakor tudi ssvinjsks barve za hišne facade, neprekošene glede trpežnosti; IVIaNtno svetlo črnilo ,,Ferno- lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetniške slikarje; Fladrove ali lazurne bsrve; Fladrovi odtiskovni papir; fHMisrila~l ssvssErl ali okenjskl kit; ]*S*iisz1b 9 alabaster in stukaturo (za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonjeska, temeljna, svetli- kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; W