266. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. novembra. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan BTeČer, isimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sk o-ogers ke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letn. 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za cctrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je ▼ Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „Gledali5ka stolha". D prarnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ,,Strike" nemškutarskih mestnih odbornikov ljubljanskih. V soboto ob 5. uri zvečer napovedana je bila seja mestnega zbora ljubljanskega. Narodni odbor niki pridejo, čakajo in čakajo, a nobenega izmej nemškutarskih odbornikov nij blizu. V mestnem zboru sedi sedaj po odstopu g. Re-galija 15 narodnih odbornikov, 12 pa nemškutarskih. Da je zbor sklepčen, treba je navzočnosti 16 odbornikov. Ako tedaj nemSkutarskih odbornikov nobeden ne pride k seji, nij sklepčnega zbora. Iz početka ae je mislilo, da se je to v soboto le slučajno zgodilo, pa kmalu se raznese govorica, da so nem-škutarski odborniki v svojem klubu sklenili „straj kati", to je, ne priti več k seji mestnega zbora. Ugibalo se je, z a k a j so nemškutarji storili tak sklep in zakaj ravno sedaj. Na dnevnem redu tistega dne bila je prva točka : Dopis c. kr. učnega ministerstva do mestnega zbora zaradi volitve jednega člena v deželni šolski svet. Po kranjskej postavi o šolskem nadzorstvu, sklenenej 1. 1879 ravno po nemškutarskem prizadetji, pošlje ljubljansko mesto tudi jednega zastopnika v deželni Šolski Bvet. Leta 1879. bil je izvoljen g. Mahr. Oktobra meseca t. 1. jim je potekla šestletna doba vsega deželnega šolskega sveta in kakor se drugi udje učiteljskega in duhovenskega stanu sedaj morajo imenovati na novo, tako mora tudi od strani mesta vršiti se nova volitev. C. kr. učno minieterstvo ravnalo je tedaj popolnem pravilno in postavno, ko je zahtevalo od mestnega zbora imenovanje uda za deželni šolski svet. Nemškutarski odborniki pa so baje tega mnenja, da je gosp. Mahr ad personam »zvoljen na šest let, in če se tudi ves deželni šolski svet ponovi, g. Mahr ostane še naprej skozi tri leta na svojem stolu, kot poslednji Mohikauec, ki spomina na nekdanjo nemškutarsko oblast in slavo. In da se ne more izvoliti od strani mesta drugi člen, zato baje nemškutaiji ne bodo več prihajali k sejam mestnega odbora. Mi pravimo: boje, kajti oficijelno od tega nij nič znanega; le toliko smo videli, da jih nij bilo k poslednjej seji. Če res iz navedenega razloga, potem bi saj toliko takta od njih pričakovali, da bi ali prišli in s protestom odšli ali pa v.saj pismeno naznanili svoj protest. Storili nijso niti prvega niti druzega, temveč prav po vzgledu črkostavcev osta-vili so v poslednjem trenotku delo in se poskrili v nemškutarski kot v kazini. Ravno zato pa, ker nij nobene izjave ori njih, ne moremo verjeti, da bi iz tega razloga bili nemškutarski odborniki izostali in iskati nam je po pravih, dasi skritih razlogih. Kdor, kakor mi, pozna naše neraškutarje do jeter in obisti, bo precej uganil prave razloge njihovega sedanjega postopanja. Potegniti hočemo to rej tem gospodom krinko raz obraz ter jih pokazati v pravej svitlobi. V prihodnjem letu praznuje kranjska dežela in ves slovenski narod preimenitno slavnost šest-stoletnega združenja s habsburško dinastijo. Deželni zbor je zato naročal deželnemu odboru, da v sporazumjjenji z mestom ljub ljanskim in deželno vlado dela priprave za slavnost, da se vrši dostojno preuzvišeni imenitnosti tega zgodovinskega čina. In ravno sedaj dobil je mestni zastop vabilo, da voli tri ude v slavnostni odbor. Mi neradi kogu sumničimo, a kdor pozna naše Deschmane, Schreve in Schafferje, ta ne bode krivo sodil, če meni, da bi ti gospodje najraje videli, ko bi se Slovenci kolikor mogoče nazaj potisnili pri tej slavnosti. Zato ho t d zadržati volitev mestnih udov za slavnost, ker je mestni zastop naroden, dasi bo ravno Ljubljana imela glavno nalogo pri sodelovanji. Skrivajo se pa za neko formalno točko dnevnega reda in demon- strujejo tako na videz proti vladi, a v resnici proti dinastiji. Ja pri tej demonstraciji se, mimogrede omenjeno, udeležujejo celo nekateri c. kr. urad« niki, kajti mej nemškutarskimi odborniki, katerih nij bilo k seji, sta c. kr. deželni šolski nadzornik IMrkcr, ki h tem dejanjem svojega šefa g. učnega ministra pred vsem svetom dezavuira in c. kr. sod-nije svetovalec Zhuber, pri katerem tako postopanje nij čudno, ampak le dosledno. Pa razen tega očividnega so še drugi razlogi napotile nemškutarje, da so ravno sedaj ostavili mestno dvorano. Uliža se konec leta, mestni odbor ima potrditi račun za preteklo leto in sestaviti proračun za prihodnje. Pri tej priliki bo našim odbornikom dana prilika, razsvetliti nemškutarsko gospodarstvo s mestnim premoženjem, razkrivati, da je toliko h vali.s no mestno posojilo v največjo mestno izgubo. Da so i/kazaui dobički od tega posojili le gola tikcija, resnica pa je, da bo mesto pri posojili imelo izgube kacih IHO.OOO v tem, ko je banka, ki je oddajala srečke, proiitirala 400.000 gl. Dalje bi naši odborniki kazali na potrato z mestnimi novci pri vseh mestnih delih in koliko je po varčnem in vestnem ravnanji narodna, večina v tem kratkem času, odkar posluje, prihranila mestu. Samo pri tedenskih računih se je, kakor smo iz gotovega vira poizvedel i, prihranilo nad 5000 gl. Vse to bi morali slišati nemškutarski odborniki, ki so se pred svetom najbolj s tem bahali, kako dobro da znajo gospodariti; zbali so se številk in zbežali so pred bitko. Uže so izdelana pravila nove hranilnice ljubljanskega mesta, samo treba, da jih potrdi mestni odbor in z novim letom bi lehko ta nujno potrebni denarni zavod pričel svoje delovanje. Direktorjem kranjske hranilnice in akcijonarjem eskomptne banke je nova hranilnica se ve da trn v peti, treba tedaj saj kolikor se daje zadržati njeno ustanovitev. Pa še druge za meščane važne stvari ima LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Miklavčic.) III. (Da\je.) Pavi nij našel na kolodvoru pričakovanega gosta — in ker je bil isti popoludan prost, sklenil je obiskati takoj danes Florinske. Zelo je spoštoval plemenitega starčka, ki je imel tako čiste nazore o kreposti; mala Vera v svojej pri prostost i in otroškej najivnosti bila mu je nad vse ljuba. In Lujiza? Kako bi o njej sodil, sam oij vedel. Vedno bila je jednako prijazna, skrbi ji va, tiha in otožna. Nje prikazen vzbujala je spoštovanje vsakemu, ki jo je videl. Molčeča nje usta svedočila so tako živo o prebolenih tugah, — izgubljenej nadeji — in po-božnost njena bila je istinita, tako vzviševalna, da jo je Pavi od dne do dne bolj čislal, skoro ne sluteč uzroka. V take misli utopljen dospe do vile. Mihal mu je kot vsikdar odprl duri in sporočil, da Vera v svojej sobi dela, grofinja pa, — kakor je Lujizo naziva!, — so v velikej sobi in takoj ga tudi odpelje v to sobo. Lujiza sedela je pri oknu in šivala. Bila je obrnena proti oknu in tako niti opazila nij priSleea. Stoprv ropot Mihalove lesene noge jo probudi iz nje zamišljenosti. Ugledavši Pavla je nekako izne-nadeua; da je plakala je gotovo, kajti nežni lici sta solzni, dasi je hitro potegnila z robcem čez oči. Bil je nekako v zadregi. A ona hitro ustane in mu gre nasproti prijazno ga pozdravljaje: „Nekako napadli ste me gospod van Ryzen; spomini, stari spomini ne dado mi miru, preoblože mi dušo — in ne morem si kaj . . . Vera vas je gotovo naprosila ... a prosim vas: odpustite, dekletce je tako nadležno !u n Nikakor ne, milostiva gospica! Veseli me, vam s čim postreči !tt .Resnično! To je lepo od vas gospod; saj je malo Ijudij, posebno mlajših, da bi radi občevali s pregnanci. „ Takoj hočem Vero poklicati, da začnemo takoj! Oprostite!" —Zapustila je sobo in šla Vere iskati. Nehote se Pavi približa k šivalnej mizici. Tu je ležal majhen zlat križec in zlata verižica, ki jo je vedno nosila. Na njej je visel krasen medaljon, — bil je ravno odprt: v prvej strani bila je slika dame, v kateri je Pavi domneval nje mater, v drugej pa je bila slika mladega, brhkega moža s krasnimi, črnimi očmi in ravno takimi lasmi; okolu te slike ovit je bil kodrček plavih, svilnatih las; zraven tega medaljona visel je na verižici majhen, gladek prstan. „ Sedaj umejem nje solze in tugo,w misli si Pavi, Boni mož je gotovo hraber Poljak, njen zaročenec, ki je ali v vojski padel, ali pa bil v Sibirijo pro-gnan. Ne, ne," popravi potem, „da bi bil on v Sibiriji, — zdi se mi ona sposobna čina: slediti mu tjekaj in z njim deliti bol in tugo — on je gotovo mrtev! In oni plavi kodrček? Njegovi lasje to nijso, a Verini so gotovo: prstan pa je poročni prstan pokojne njene matere. Kaki spomini! Nij čuda, da pretaka solze, a mali križec — zdi se mi — uteši jej vse bolesti." Sedaj pa začuje Verin glas, hitro se odmakne od mizice in pristopi k glasoviru. mestni zastop sedaj rešiti, postavimo za ljubljanske : krčmarje jako imenitno prošnjo za dovoljenje, da i se sme klati doma. Tudi ta prošnja se ne more \ rešiti, ker zbor vsled izstopa nemškutarjev ni j i sklepčen. Iz vseh teh razlogov so tedaj nemškutarji za 1 dobro spoznali odtegniti se sodelovanju v mestnem zboru. In nasledek tega je — razpust mestnega zbora in splošne volitve. Oboje mi Slovenci radostno pričakujemo in želeli smo, da bi se to liže zdavnaj zgodilo. S tako malo večino, ka-koršno smo imeli po poslednjih volitvah, mestni zbor ne more koristno delovati. Zlasti od tistega časa, ko je g. Ilegali izstopil, in je ostalo le 15 narodnih odbornikov, visel je vedno meč nesklepčnosti nad mestnim zborom. In sedaj so nemškutarski odborniki pustili pasti ta meč, vender, tako smo prepričani, na škodo ne nam, ampak le samim sebi. Naj se zbor razpusti in pri novih volitvah bode pokazalo ljubljansko mesto, da je slovensko središče, ki se ne da vladati od peščice nemškutarjev, da pa je tudi pred vsem lojalno in dinastično, ki nič neče vedeti o potuhuenih privržencih prusačke iredente. Zakaj Slovenci v jezikovnih vprašanjih tako malo dosežemo? Naša borba za ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu traja uže dokaj dolgo; borimo se z veliko vztrajnostjo in odločnostjo, a vender če iščemo, koliko smo dosegli, moramo reči, vrlo malo. Kje tiči temu uzrok? Ali je stvar, za katero se poganjamo slaba, ali pa sredstva, katera smo porabljali, nijso bila vaikdar prava? Da so naše narodne težnje pravične, priznava se sedaj uže v viših in najviših krogdi. Kar se pa pripomočkov tiče, boderno, ako stvar resno motrimo, morali si obstati, da teh nij smo vedno srečno izbrali. Odkar se zavedamo kot narod, poganjamo se za slovenske šole. Ne govorim tukaj o srednjih Šolah, nego le o ljudskih. V tem oziru dosegli smo Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem res nekoliko, na Koroškem pa nijmamo še niti jedne slovenske šole. Da to ne sme dalje tako ostati, sprevidi vsakdo. Poskušalo se je uže tu in tam, spraviti Korošcem pomoč. Omenjam samo, kar se je v zadnjih letih storilo, to je od tedaj, odkar Taarlejeva vlada drži krmilo avstrijske države. V državnem zboru potegoval se je za nje grof Harach. Komu ni j znan slaven govor dr. VošnjakaV A uspehi? Do-sedaj jih nij videti. V deželnem zboru koroškem terjal je letos neustrašeni g. Einspieler slovenske šole. Pa kakor ose, če dregneš v njihovo gnezdo, tako so ga na-pali liberalci drugi, katerim je vrlo pomagal namestnik Schmid-Zabierovv rekoč, da ne bode nikdar trpel, da bi kdo motil mir v deželi, in da bode vedel preprečiti vsako agitacijo, ko bi se poskuševala od „Kako sem vesela, da ste prišli/ veseli se Vera; „jutri utegnilo bi biti prepozno. Lujiza takoj pride. A preglasno ne smemo igrati, da se papa ne vzbudi1* — skrbno pristavi. Žalostno prikima Lujiza: „Tako lehko se papa ne v/.budi in baš to me silno skrbi. Poprej nij nikdar več spal, nego šest ur, a sedaj zaspi vsak hip, da je le sam; kaj mislite gospod von Ryzen?" „Idi, idi Lodojska. spanje je zdravo. Ti si uže tako preskrbua mamica1* norčuje se Vera. nZdi se kakor slabost." „Jaz mislim da ne. Gospod grof zde se mi še jako krepki in zdravi!" — odgovori Pavi. »Krepki? Jaz je moram na vsakem sprehodu podpirati ?u „To je od protina," tolaži Vera. „Oh ne, ne! Neka slutnja mi teži dušo, da bi papa utegnil . . ." nLodojska, to nij lepo od tebe; hočeš-li, da tudi jaz jočem. Gospod Pavi pa vidi rudeče tvoje oči . . .« .Grofinjo posilil je smeh. »Bogu prepustimo zunaj. Kajti koroški Slovenci so prav zadovoljni s sedanjimi šolami, katera odgovarjajo vsem pedago gičkim načelom. Pri tem se je skliceval na veliko avtoriteto v tej stroki na nekega kmetica, ki še menda šole od znotraj nikdar videl nij. Nazadnje dostavil je Se par dobrohotnih fraz, da se bo skrbelo, da se bodo slovenski otroci učili, — čujte veliko milost — slovenske črke spoznavati! Iz vsega pa je razvidno, da, če bomo od do- i bre volje ministra Conrada, ali od dobre volje Schmid-Zabierovvega pričakovali slovenskih šol, bodemo prej učakali sodnega dneva. Ali kaj nas briga dobra ali slaba volja Con-radova ali Schraid-Zabierovva, kaj nas briga in nam pomaga prvega smehljajoči obraz, ali prazne fraze slednjega? Ali smo mar berači, da prosimo kako miloščino, ali nijmamo pravice zahtevati slovenskih šol? Zakaj torej ne začnemo jedenkrat zahtevati? Čehi nam naj bodo lep vzgled. V Opavi na Šlezij skem hoteli so si osnovati gimnazijo, ali deželni šolski svet in minister Gonrad nijsta jim dovolila. Šli so Čehi pred državni sod, in ta je potem za-klical ministru: ti nijmaš pravice jim tega zabra-njevati. Na Spodnjem Avstrijskem so češke občine, katerim deželni šolski svet in minister Conrad nijsta privoščila češkega jezika v ljudskih šolah. Občine Poštorne in Lahovce (Unter Themenau in Bischofs-wart) greste pred državni sod s pritožbo, in državni sod je 20. oktobra zopet zaklical: minister, ti si prelomil državno osnovno postavo! Tako delajo Čehi! Kedaj pa smo mi Slovenci iskali pomoči pri najvišjem varuhu pravice v Avstriji, pri državnem sodu? Toliko smo tožili in jadikovali po časnikih, kako da so vse šole na Koroškem nemške! Koliko smo tožili v državnem in deželnem zboru! Pustimo tožbe, pustimo mole d o vanja, naše geslo bodi: državni sod! Občina ?v. Jakoba v Rožnej Dolini prosila je uže davno (pred poldrugim letom) pri deželnem šolskem svetu, naj se jej da slovenska šola. Do sedaj še nij dobila odgovora. Tukaj treba občini priti na pomoč; pred vsem se jej mora razložiti, katerih sredstev se naj poprime, da dobi od deželnega šolskega sveta kakov odlok, ali da se jej prošnja dovoli ali odbije. Naj se pomaga občini, da napravi ulogo na deželni šolski svet, v katerej urgira rešitev svoje prošnje ; ali naj se pouči odbor, da odpošlje deputacijo k namestniku, kateri je predsednik de-deželnemu šolskemu svetu. Ta deputacija naj ga prosi, da naj skrbi, da se njihova uloga reši tako ali tako itd. Več občin izreklo je hvalo g. Einspielerju, da se je potegnil za slovenske šole. Te občine treba poučiti, kaj jim je storiti, ako hočejo, da dobe slovenske šole. Občinski odborniki na kmetih nijso tako učeni, da bi poznali vse postave, da bi vedeli, katera pota jim je nastopiti, katerih sredstev se po- vse in nadejajmo se od njega tolažbe," tiho pristavi. „Ali začnemo?" Kmalu je skladba dovršena in Pavi poslovi se pri damah z obljubo, da si bode k dobrej izpeljavi po možnosti prizadeval. V. V nedeljo zvečer bil je Pavi dokaj prej v poljske] rodbini, nego običajno. Bil je sicer povabljen drugam na družinsko veselico a odpovedal je, da ne bi se izneveril poljskim prijateljem. Tja dospevši bil je odpeljan v takozvano dvorano, ki je bila danes vsa v kinči. Jesenske cvetlice krasile so jo, in dolgi hodnik zelenel je danes, kot vzpomladi zeleni log. Mladi dami bili sta v narodnej noši; osobito starejšej je izredno dobro pristovalo kratko krilo in čveterovoglato pokrivalo, izpod katerega sta padali dve dolgi kiti krasnih njenih las. Napravila mu je poljskih narodnih pekarij I in okrasila mu naslonjač. Vera je bila neposajena od veselja: nPapa gre, papa!1' vsklikne, ploskne z rokama, in v diru mu steče naproti. služiti, če hočejo, da pridejo do zaželenega cilja. Ne puščajmo občin brez pomoči v kvar narodnej stvari. Tukaj se odpira Vam, ki kot odvetniki živite mej ljudstvom, Vam poslancem, ki Vam je narod skazal svoje največje zaupanje, široko polje, da si zaslužite lovorov venec! Pomagajte občinam, da zahtevajo slovenske Šole pri deželnem šolskem svetu in da dobijo od njega rešitev svojih prošenj. Sestavite jim priziv na m i n i s ter s t vo, na državni sod, s kratka, bodite slovenskim občinam v tem boji za pravico to, kar je odvetnik stranki v pravdi! _J. D. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. novembra. Državni zbor sklicuje se s cesarskim patentom v 2. dan decembra. — Merodajne osebe desnice pravi „Politik", so tega mnenja, da se zbornica ne more in ne sme razpustiti, predno se tudi glede mest in kmetskih okrajev ne odstranijo največji nedostatki volilnega reda Prav povoljno izraža se „Nordd-Allg.-Zeitung" 0 letošnjih delegacijah; ona pravi.: „Zf>dnja vkupna seja avstrijskdi državnozbornih delegacij je pokazala, da se pohvalno priznava politika vkupne vlade in sredstva njenega upraviteljstva. V generalni debati o potrebščinah rainisterstva za vnanje zadeve pristopila sta Plenner in poročevalec baron Hiibner vseskozi mnenjam grofa Kalnoky-ja; posebuo je Hiibner izražal vzajemno priznanje delegacij izvan-skej politiki vladinej. Temu odgovarjaje vzprejela je delegacija bugdet ministerstva za -vnanje zadeve, izreden vojskin ordinarij in potrebščine finančnega ministerstva in najvišjega sodnega dvora. Nič manj se ne priznava politika vlade v ogrskih delegacijah. Tudi ondu prevladuje spoznanje vzajemne delavnosti delegacij z ministerstvom, kar se je pokazalo zopet včeraj, ko se je nespremenjeno vzprejel po vladi predlagan okupacijski kredit." — Vedno se še dogajajo napadi razkropljenih ustašev v Hercegovini. Dne 6. novembra napaden je bil pol ure od Kalinovca, na Zagorji transport piva, pri kojem je bil jeden bosenskih gonja-čev ustreljen, drugemu pa roka odsekana; pivo so lopovi pustili. Pri Čajnici na cesti proti Plevljam strelilo se je na dva artilerijska častnika, pa nijsta bila zadeta. Da se pride v okom tem pogostim napadom, postavil bo generalni komando ob črnogorskej meji „Ieteč corps", ker ne zadostujejo dosedanje pa-trole žandarjev in pešcev. Ta corps imel bode v sebi 80 žandarjev ter 250 pešcev in neko število domačih pandurjev, ki se prostovoljno za to oglasijo; temu oddelku zapovedovali bodo častniki, ki dobro poznajo kraj in ljudi. Tudi se nameravajo iz zaupljivih prebivalcev onih krajev napraviti vaške straže, ki se imajo oborožiti. Vnanje države. Nj. Veličanstvo poslalo je crnogorikema knezu v dar dva plemenita konja. „Glas Črnogorca" opomni, da je to dokaz lepega sporazumlenja mej knezom in cesarjem avstrijskem, ki trpi nadalje vzlic napadom dunajskega in peštanskega časnikar-tva. Rečeni list pravi, da avstro-ogrski ministri ne Smehljaje so ustopi grof. Tudi Pavlu se je za-zdel danes bled in onemogel, a obraz mu je zažaril veselja, ko ugleda praznično olepšavo. „Skoro sem se mislil v gradu Gastrovskem," radostno reče, „tako lepo je tu!" Lujiza potegne mehki naslonjač h kaminu in mu pogrne pled čez koleni. „Hvalo ti, ljuba hčerka, Bog te blagoslovi! Kaj pa je Vera za papa naredila?" Zarudela skoči v sosedno sobo in poda ljubljenemu očotu vezilo: par brezpetnikov, koje je sama navezela. „Ali je to vse sama, brez tvoje pomoči izvršila, Lujiza? — Aj, kako je spretna postala, odkar 1 nijma druge vzgojevalke, kot starejšo svojo sestro. In vi gospod van Ryzen ste tako prijazni, da ste prišli obhajat z nami to veselico. No, povejte mi, j kako se vam dopadati moji Poljakinji ?" Pavi se pohvalno izrazi o njih?" „Ali kaj imaš neposajenka, da ne miruješ? se-li papa ne sme z gospod Pavlom zabavati?" Lujiza se je bila mej tem odstranila, tudi vedo prav, ako trdijo, da sta knez in narod črnogorski različna v svojih mislih; Črnagora vzprejela in podpirala je sicer pribegle Hercegovce, pa se na vso moč trudi, da si ohrani in učvrsti dobre od-nošaje z Avstro-Ogrsko. V Carigradu se posebno odlikuje ru«kl poslanik Nelidov. Pri zadnjem dvornem obedu dobil je dokaze posebne prijaznosti sultanove. Po di-nerju, ko se je sultan umaknil v svoje navadno bivališče, povabil je N*Midova k prijateljskemu raz govoru. Tam se je izrazil vladar vseh vernih, da je Rusija jedini prijatelj, na kojega se more on zanesti brez bojazni in nevarnosti. Sultan je dal poslaniku in njega soprogi ua razpolaganje svoj vrt in svojo kuhinjo, katera naj uporablja, kadar se mu zljubi. Kone^no predal je sultan Nelidovu vel i ko zvezdo Osmanijevega reda. —Ko je nekdo vprašal Nelidova imajo-li te prijaznosti kako reelno podlago, odgovoril je leta: „V orijentu so besede po ceni; tu nij Evropa, da bi se beseda verno vzprijela". V franco^kej kjmori pripoznal se je nujnim Dnclercov postavni načrt o ratifikaciji pogodbe unamejo, nego še tako umetno zložena Straussova kompozicija. A še to malo slovenskih koračnic, kar jih imamo, so od vojakov prišli godci ali pokvarili ali pa napačno na nemška imena prekrstili. Zatorej naj bi ^Glasbena Matica" izdala tudi kakšno instrumentalno skladbo, popotnice, poskočnice itd., in ker imamo skoraj v vsakej župniji svojo godbo, naj bi gg. župniki in učitelji godce poučevali, kam se jim je obrniti za lepe nove skladbe. To bi širilo tudi narodno zavest. Iz Sevnice na Savi 18. novembra, jIzv. dop.] Takih nekorektnostij, kakoršoe se nahajajo v tem okraji in osobito pri nas v Sevnici, bi pač človek zaman iskal še v katerem drugem okraji. Deželni šolski svet je namreč naš okrajui šolski svet vprašal, če je jednorazredna nemška šola v Sevnici nepotrebna, ker se je vender Gradčanom čudno zdelo, da bi se osnovala privatna jednorazredna šola, ko imamo dobro urejeno trirazredno z državo Congo. Predlogu nujnosti, ki ga zahtevajo šolo, ki se s poukom v nemščini gotovo veliko peča. radikalci, da bi se začasno izpustili zaradi|Seja okrajnega šolskega sveta bila je razpisana na dogodkov v Montcei u-ies-Mines zaprti, se je vlada močno ubirala, in padel je s 384 glasovi proti 7G. Minister notranjih zadev odgovoril je na interpelacijo radikalcev o onih 50.000 frankih, ki so se dali škofu Algierskemu tako, da je ta denar le povračilo za posojila nadškofova. Predsednikom »ruskega deželnega zbora voljen je pl.KolIer (konservativec), prvim podpredsednikom bar. Heermann (centrum), drugim podpredsedni -kom pl. Benda (nacijonalno-liberalen). Večina vladinih predlog Še nij dokončanih; tako n. pr. nujna predloga o npuščenji štirih najnižih stopinj razrednega davka, o polajšanji občinskih in šolskih dač in po-boljšanji uradniških plač. Govori se celo, da se bo zbor do januvarja preložil in da nekatere teh predlog celo ne pridejo na vrsto. Veliko osupnenje vzbu dila je namera vladina, da hoče izgubo iz razrednega davka pokriti z novim užitninskim davkom na pivo, tobak, žganje itd. Obče se mesto tega zagovarja obdačenje kapitalskih dohodkov. Finančni minister Scliolz predložil je iiemNUej zbornici budget za 1. 1883 '84. Pri neposrednih dav kih primanjkuje letos 10 milijonov, pri gozdarskej upravi po! milijona. Dohodki in izdnjki prihodnjega leta sučejo se okolu 1000 milijonov mark. Novi zajem znašal bode 318 milijonov. Vsevkupni državni dolg z uštetim železničnim dolgom znaša sedaj 4682 milijonov. Dopisi. Od Save 1(J. novembra [Izv. dop.] Pri bližnji župnijski cerkvi v Trbovljah obhijali so preteklo nedeljo slovesno god svojega patrona sv. Martina. Da bi se slavnost še bolj povišala, godli so pri službi božjej tudi domači godci, kateri pa so po-poludne v bližujej krčmi malo preveč pili, kajti vpi-jauili so se, naposled pa še stepli in pri tej priliki sunil je jeden tovariša z nožem tako nesrečno v trebuh, da je v malo minutah dušo izdihnil. Ker uže ravno o godcih govorim, še nekaj o našej domačej godbi. Imel sem več nego stokrat na svatbah priliko, opazovati mej našim pri prostim ljudstvom, kako ljubi so ljudem domači slovenski napevi, in slovenske ali vsaj hrvatske skladbe je bolj 6. dan oktobra, ker pa je ta dan bil somenj na Planini, ter so narodnjaki uže tudi slutili, kaka rešitev jih čaka pri tej seji, prosili so okrajnega glavarja, da bi se ta seja za 3 dni odložila Seje pa tudi 3. dan nij bilo, in vse je postalo tiho, se ve da kar nemške šole zadeva ne. Najedenkrat se izve, da je okrajni šolski nadzornik B. Ambrožič (Armbrust-schiitz) pisal privatno pismo okrajnemu glavarju, da nij pričakovati od okrajnega šolskega sveta, da bi se nemška šola dovolila, ker je večina narodna, in ker le on sam in g. Smreker glasujeta za nemško šolo. On piše dalje, da naj on eam ta odlok ugodno za nemško stranko reši. Še le 15. novembra imeli smo o tej zadevi sejo in narodnjaki postavili se na noge. Okrajni glavar g. Rupnik pa nam zatrjuje, da je vsako ugovarjanje odveč, da šola še sicer nij dovoljena, a dovolila se bode gotovo. In glejte čudo, uže isti dan je pismeno naznanilo letalo od hiše do hiše, da je šola bila 9. novembra uže dovoljena. Tedaj brez nas. Dne 21., 22. in 23. novembra se sprejemajo otroci. Otroci naj bi tedaj iz trirazredne šole v jednorazredno stopili. Nemška jednorazredna šola je tedaj več vredna, kot slovensko-nemška tri-razredua. Daleč smo uže. Kuj poreče k temu deželni šolski svet? Čemu je tedaj okrajni in čemu krajni šolski svet ? Našega državnega poslanca prosimo, da objavi to početje v državnem zboru, da se šola, katera nij po postavnem potu rešena, zatvori. Učitelj g. \Vermuth je slovenščine čisto nezmožen, ker je trd Nemec. Bil je nekdaj hofmeister na Francoskem in potem vinotržec, s čemer se je uže sam pobahal. Vsi železniški čuvaji pa so dobili oster ukaz, da morajo njih otroci obiskovati nemško šolo. Koliko otrok se bode oglasilo, vam še pišem. Domače stvari. — (K smrti Daničiča.) Na željo srbskega ministra za prosveto in cerkvene poslove po nalogu kralja Milana, prenese se truplo pokojnega učenjaka na državne stroške v BeHgrad. Zaradi tvizu premenil se je uže določeni pogrebni spored in se truplo ne-pozabljivega Daničiča prenese slovesno jutri dopo-ludne ob 10. uri iz zagrebške pravoslavne cerkve na kolodvor. Od vseh stranij dohajajo sožalovalni telegrami in venci. „ Matica Slovenska" odposlala je venec. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto imel je 4f> obiskovalcev, katerim je predsedoval g. Stegnar. Berilo imel je g. Trtnik, ki je v obširnem in jako marljivo sestavljenem spisu po raznih klasikih raztolmačil pomen „Rriareja storokega" in dotični stih našega Pre-širna v pesni na Ilradeckega, župana ljubljanskega. Po pohvalno vzprijetem berilu pa se je vrstilo petje in godba na glasovir in gosli in reči moramo, da je bilo oboje zares izvrstno in smo imeli ta večer toliko muzikulnega užitka, kakor v kakem koncertu. Obširnejega poročila nam prepičli prostor ne dopušča. — ( Pe tin d va j s e 11 e t ni c o ) svojega službovanja obhajal je včeraj načelnik ljubljanske postaje južne železnice g. G ustav Habit. Železnični uradniki, pri katerih je jako priljubljen, izročili so mu v njegovej z raznimi cveticami in rastlinami ozalšanej pisarni po primernem nagovoru g. staroste več lepih in dragocenih vezil, želeč mu : „Se mnogo let!" — (Veselica ljubljanskih veteranov) pri Ferlincu bila je jako živahna in udeležilo se je je toliko veteranov s svojimi rodbinami, da ie bilo vse natlačeno polno v salonu. Jako lepo so napivali v slovenskem jeziku gg. M i hali č, kupčijske zbornice svetnik Skrbinec in drugi, na visoko cesarsko rodbino, na procvet veteranskega društvu itd. — (Delavska veselica), katero je priredil odbor tukajšnjega črevljarskeg.t bolniško-podpor-nega društva včeraj zvečer v čitalničnej restavraciji, bila je obiskovana jako muogobrojno, da so bili vsi prostori prenapolnjeni in je za blagi namen ostala znatna vsota. Vse točke programa izvrševale so se precizno in v splošno pohvalo. — (Odlikovanje.) Gosp. grot Rudolf Pa ce okrožni predstojnik v Banjiluki dobil je red železne krone tretje vrste, g. Pij pl. Lazzarini okrajni predstojnik v Livnem, vitežki križ Fran Jo-sipovega reda in g. Leopold Pečar, kancelist v Mostaru zlati križec za zasiuge. — (Roparja) išče c. kr. okrajna sodnija v Krškem, kateri )e v noči 1. t. m. v Arto, v okraji krškem mlinarskega najemnika Joža Ilovica roparsko napadel in ga z ostrim orodjem na glavi smrtno ranil. Neznani ropar vzel je mošnjo z 8 gld., jedno harmoniko, cilindersko in „ankertt- uro, verižico iz bronu, lovsko puško, pištolo itd. Sumljiv tega ropa je potepuh, France K urnik iz Lukovca, 3G let star, velike in šibke postave, dolgega suhega in bledega obraza in šiljastega nosa. — (Razpisani službi.) Razpisana je služba c. kr. okrajnega sodnika v Brežicah, eventuvelno pri kakej drugej okrajnej soduiji v Celjskem okrožji. Vera jej sledi, pomignivši Pavlu za seboj. Začudenjem gleda grof za njimi. Duri v sosednjo sobo, kamor so oni trije odšli, ostala so odprta in ljubeznivi prizor ugleda grofovo oko. Vera sedi za klavirom, Lujiza stoji tik nje, držeč v roki poljsko zastavo, s kojo je na pol zakrivala mladega godca. Sedaj zapoje ono narodno pesen, početkom tiho a bolj in bolj donel je glas za glasom globokočutečega srca, čuteče duše. Bil je tugovalni glas nesrečne očetvine, ki je polagom se spremenil v sveto grožnjo in naposled burno-doneč končal v plamtečem, navdušenem srdu nemilemu sovražniku. Solznim pogledom, ginjeno dušo poslušal je Florinski krasno arijo. Skrbno ga je opazovala Lujiza, kako je začetkom z onemoglo roko štel takt in tresočim glasom jo spremljal, da mu nij roka omahnila in glava težka nagnila se trudna na prsa; in zopet premagal ga je spanec. Z navdušenjem pa je igrala Vera, da niti opazila nij malih pomot, ki so je prouzročili nežni prstki. Pavi ostal je tihi opazovalec. Takoj po do-vršitvi hiti Lujiza k očetu in ga vzdrami s toplim poljubom; Vera niti opazila nij. „ Krasno, otroci, krasno! A Vera, kedaj se je ona navadila tako izvrstno igrati V V duhu sem bil na Poljskem, borili smo se za svobodo naše vere, našega naroda ! Oj ubogi narod ! — Gospod Pavi kako se Vam dopada pesen V — Zakaj bi se ne smel narod, ki ima take krasne popeve, ktdaj nadejati rešitve^od silnega robstvaV Pred ali pozneje! a zgoditi se mora!" — „Kedo naj bi dvomil o tem — soj je vendar Bog pravičen !u „Jaz pač ne bodem učakal svobode svoje domovine; Lujiza tudi težko — a ti mala Vera utegneš biti — kdo ve? — jedenkrat dvorna dama poljske kraljice!" nTega pa nehčem, papa!" resno odgovori, »jaz nehčem nazaj na Poljsko, Holandija mi je sedaj ljubša, nego one mr*le planjave". „To pa nij lepo od tebe! Še to moram pre- slišali, da zametujeŠ našo revno domovino, katero si baš sedaj tako krasno opevalaVu „Ne, ne papa, odpusti!" in oklene se ga okolu vratu, „saj veš, da nijsem Poljske menila — radi tega ne maram Poljske, ker je toliko Rusov v njej in te tako sovražim, te grde ljudi". — p Vera, Vera, veš-li, da ne Bmemo nikogar sovražiti?" — svari jo Lujiza. „NikogarV Da, nekateri so tudi, ki je . . „Ki je pomiluješ, kaj ne sestrica?*4 „Jaz — pa Ruse milovati ? Papa, li-čuješ, kaj Lodojska pravi?" „Da, da Vera. Rabelj je bolj milovanja vreden nego mučitelj !u pritrjuje Lujiza. „Mir, mir", svari grof, „danes se ne boBta razdvojile. Lujiza ima prav: nikogar ne sme Vera sovražiti, dasi rad verjamem, da mali moj ljubljenec sovraži le rusko nasilnost in ne Rusov, kaj ne Vera?" „Da, da papa! Tako je; a vender ti povem, da sem rajši v llolandiji, ker tu ne slišim o Sibiriji in tudi ne vidim Rusov tu!" (Dalje prih.) Prošnje do 29. t. na. — Nadalje služba sodnijskega pristava pri c. kr. deželnej sodniji v Celovci, even-tuvelno pri kakej okrajnej sodniji na Koroškem, kjer se izprazni mesto. Prošnje do 24. t. m. — Pri zadnjej službi nij povedano, mora li prosilec biti zmožen slovenskega jezika. Se li Koroška smatra uže za čisto nemško kronovino? Umrli so v LJubljani: 16'. novembra: Alojzij Lekan, mizarjev Bin, 3 leta, Poljanska cesta št. 18, za vodenico. — Josip Valenčič, krojač, 72 let, Seminarske ulice št. 4, za spridonjem droba. — Tomaž Hočevar, gruntni posestnik, sedaj kaznenec, 37 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 11. novembra: Štefan 1'relesnik, hlapec, 40 let, za spridonjem krvi. 12. novembra: Katra Hudorovič, dninarica, 21 let, za vnetjem trebušne kožice. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ►< .o S B > O a t-" i-t 0» 7. iri ijitnj ob 2. ari poptlidit ob J. pri mier 721-51 mm. 720T>r>mra. 72303 mm. + 5-4° C + 4-2° C + 2-2° C slaboten jugozahod slaboten jugozahod slaboten jugozahod oblačno oblačno oblačno 17-OOmn. dežja. 18. novembra ob 7. ari ijatraj ob 2. ari popoludn* ob 9. ari mi«r 727- 34 mm. 728- 08 mm. 73096 mm. ===== -f- 20°C + 4 6° C + 04° C brez-retrije brez-letrije slaboten seier oblačno oblačno oblačno 000 mm. dežja. 19. novembra ob 7. ari ejutraj ob 2. ari popoldne ob 9. nri VtltT 73406 mm. 732-35 mm. 72957 mm. — 22° C -4- 2-0° C — 1-8°C slaboten mer slaboten izhod slaboten jugozahod I jamo deloma jasno oblačno 0-00 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk v pretečenih dneh zelo nizek, se je zadnje dni zopet, toda tako nejednakomerno vzdignil, da je znašal razloček mej maksimom na severovzhodu in mej minimom na jugu 10 mm. Vetrovi bo postali zopet nekoliko močnejši; prevladovali so večinoma mrzli vzhodni in severni nad južnimi in zahodnimi. Temperatura je na vzhodu in severu močno pala in bila uže negativna, sploh pa podnor-malna; na jugu je ostala precej nespremenjena in normalna; ob jednem tudi nij bila ekstreinna. Nebo večinoma ali popolnoma, ali pa saj deloma oblačno, vreme nestanovitno, po več krajih sneženo. Tržne cene v IJuhlJaiii dne 18. novembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, » ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Sprli Ins.'II „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, - . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilegram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ Drva trda, 4 kv. metre . - mehka, , . » . gld. kr. 7 80 5 04 4 23 2 93 4 55 4 71 6 40 8 — 8 — 9 — 2 59 — 92 — 88 — 78 — 78 — 80 — 3 — 8 — 56 — 50 — 52 — 28 — 35 — 16 2 86 1 87 7 — 4 40 dne 20. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta........« . 76 gld. 45 Srebrna renta ...» « . . . k 77 „ 05 Zlata renta ........... 91 5% marčna renta* »...»... 91 Akcije narodne banke....... 829 Kreditne akcije........ 289 London............ 119 Srebro ........... — Napol. ........... C. kr. cekini. ......... & Nemške marke ..... .58 4°/0 državne srečke iz L 1854 250 gld. 118 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 - 171 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 Ogrska zlata renta 6°/,...... 119 kr. 10 10 90 20 47'/, 66 45 50 30 SI i» fi »h i • i r i i „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 , . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Ivini.iltove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 n Trauimway-druŠt. vel j. 170 gld. a. v. . 85 75 t 84 n 60 n 104 n — 1» 116 — • 118 75 » 97 75 n 105 n 75 rt 174 n — n 18 * 7f> r> 120 75 n 224 • 75 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je danes zjutraj ob 7. uri po zelo hudej bolezni umrl v 23. letu svoje dobe gospod Anton Tomšič, c. kr. častnik 26. peš-polka. Pogreb bode v ponedeljek 20. t. m. zjutraj. Drazega umrlega priporočamo v blag spomin. Ilirska IJistrica, v 19. dan novembra 1882. (736—i j Žalujoči ostali. Zahvala. Za dokaze toplega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega prerano umrlega iskreno ljubljenega, nepozabljivega sinčka potem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu na pokopališču, za darovano mnogoštevilne krasno vence, izrekava najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, v dan SO, novembra 1882. (737) Lorenc in Josipina Zdešar. ■ Hiša pri Mostarji na Bresovci, posebno znana gostilna, blizu farne cerkve in pri velikej cesti, z zemljiščem in kmetijskim poslopjem, se da v najemi Natančno se izve pri lastniku (734—1) .J;iii4'Aii Ov.....i. Dežmann & Comp, v Trstu pošilja s poštnim povzetjem po 4J/4 klg. prosto (franko) vseh stroškov do zaznamenovane bližnje pošte na vse kraje Avitro-Ogrske države, v Ljubljani pa prosto na dom po sledečih cenah: Kava Ceylon (plant), najfinejša .... klg. 1*45 gld. „ Perl, najfinejša........„ 165 „ Cub«............„160 „ Ht. Domingo.........„ 1*15 J*Y»............„ 120 „ 1'ortorlceo.........„ 1-30 „ iti o, zbrana.........„ 1*04 Pošilja se vsake baze blago. NaroČila sprejema v f.Junl |nnl tudi g. M. Dolinn, Francevo nabrežje št. 29, III, nadstropje. (733 — 1) v najboljšem stanu, obilno vode, na štiri kamene in stope, lopega trga na Dolenjskem, se z drugim gospodarskim poslopjem vred proda za 3600 gld. Več o tem se izve pod adreso: A.—Z. ftt. ai« Zidani .vi«st (Sicinbriick). (735-1) Umetne (574—24) : S zobe in zobovja ♦ postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu x v r.lnin. vulkanilu ali celulojidu brez bolečin. X Plombira k /Ihioiii itd. T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin 5 zobni zdravnik A. Paichel, X poleg Hradeckega mostu, v I. uadstropji. Pravo naravno pomuhljevo jetrno olje, pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh druge naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s čisčenim aH pa s takim, ki se zadobi iz s ki sani h jeter. Vspešneje kot vsaka druga vrsta tacega olja, ki se firodajo v trgovini, se posebno uporablja proti škropljenj, rahitidi, plačnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah h 60 kr. (10 Bteklenic 5 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim j od tir jem posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. dO steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem C2h. piccoli, lekarnar „pri angel j i" v Ljubljani, Dunajska Cesta. (696—4) TI1ŽAŠKA razstavim LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja. I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld, 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a. gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj dobitkov iz I3.5»»0 goldinarjev. I Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov. Cena jednemu ložu. SO lir*. Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave tirande si. 2 v Trsta. Kdor hoče lože razprodajatl, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. Loži dobivajo se v Ljubljani pri slav. kranjskej eskompt-11 e j banki, pri J. C. Liickmaiuiu, K