LetolXX_Mev. 133 a_ V Lltibljanl, T prt*, 12. Mla I942-XX gSTaS.*' ..Ji' "" Prei» - Cen. L ».70
m SEOVENEf^ nt
ln 10349 za inseraU.	_
Podružnica«	lzhe)a vsak dan zjntra| razen ponedeljka ta dn«T» po prazniku.	Noi^mMto.
Novo meato.	o Urednlltvo Id ■pravil Kopitarjeva 6, L|nbljana. g	h.ii.„.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ta tujega | Redazlone, Amminiftrazlone. Kopitarjeva t, Lubiana. S Coneessionaria esclusiva per la pubblicita dl provenienza itanana Izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.	I	Telelon 400J-4005.	i	ed estera: Unione Pubblicita Itahana S. A, Milano.
II Bollettino No 74i
Vivaci combattimenti in Marmarica vittoriosamente concluci
20 cari armati distrutti, un centinaio I di prigionieri, 17 autoblinde incendiate | RAF ha perduto 21 velivoli
Vivaci scontri tra elementi corazzati si sono conclusi in Marmarica a nostro vantaggio; sono stati distrutti 20 carri armati. preso un centinaio di prigionieri.
L'avazione e intervenuta con successo su con-centramenti nemici di truppe e di mezzi in marcia c in sosta, immobilizzando e incendiando 17 autoblinde e molte diecine di veicoli di ogni specie.
La RAF ha perduto in combattimento 21 velivoli dei quali 12 abbattuti da|la caccia tedesca e nove dalla nostra, che nel cielo di E1 A d e m vittoriosamente allrontava senza subire perdite, una lormazione numericante superiore.
Un Bristol Blenheim colpito da aviatori ger-manici e precipitato presso l'isola di L i nos a. otto altri apparecchi risultati distrutti da caccia-tori italiani e tedesehi nel corso di azioni sull'isola di Malta, dove gli obbiettivi delle basi di M i -cabba e L a Venezia sono stati ripetutamente bormbardati.
Due nostri aeroplani non hanno fatto ritorno.
Da T a r a n t o nuovamente attaccata la seorsa notte da aerei britannici, sono segnalati danni di limitata entita. Ira la popolazione cinque ferili leg-geri.
Nel Mediterraneo orientale sommergibili ger-manici hanno attaccato un convoglio fortemente seortato a Tobruk, due piroscati per comples-sive 12 mila tonn. risultano affondati ed altre 4 col-piti con siluri.
Vojno poročilo št. 741
Živahni boji v Marmariki zmagovito zaključeni
20 tankov uničenih, 100 ujetnikov, 17 oklepnih avtomobilov zažganih! RAF je izgubila 21 letal
Glavni stan italijanskih oboroženih sil ob-1 javlja;
Živahna tankovske bitke v Marmariki so se končale v našo korist; uničenih je bilo 20 tankov in prijetih 100 ujetnikov.
Letalstvo je brez prestanka uspešno napadalo sovražna zbirališča čet in sredstev bodisi na pohodu bodisi na postanku ter je onesposobilo in zažgalo 17 oklepnih avtomobilov in mnogo desetin raznovrstnih vozil.
RAF je zgubila v bojih 21 1-tal, od katerih so jih 12 sestrelili nemški lovci in 9 naši, ki so se neglede na izgube nad EI Ademom zmagovito postavili proti številčno nadmočm sknpini.	j
1	»Bristol BlennheJm«, ki so ga zadeli nemški letalci, je padel na tla pri otoku Lin os a, | 8 drugih letal pa so italijanski in nemški lovci sestrelili1 v bojih nad Malto, kjer so bili 7.0-pet bombardirani cilji na oporiščih v M i c a b -bi in La Veneziji.
2	naši letali se nista vrnili. _
V	Tarantu, ki so ga zadnjo noč zopet napadla angleška letala, je nekaj tvarne škode, med prebivalstvom pa je pet lažje ranjenih.
V	vzhodnem Sredozemlju so nemške podmornice potopile močno zavarovan konvoj, ki je plul proti Tobruku; 2 parnika z 12 tisoč tonami sta bila potopljena, druge 4 pa so | zadela torpeda.
Vsa Italija je proslavila obletnico vstopa v vojno in dan mornarice
Pozdrav fasistovske stranke - Odmevi v inozemstvu
Rim, 11. jun. AS. Vse italijansko ljudstvo je včeraj b samozavestnim ponosom praznovalo drugo obletnico vojne. Strnjeno in zlito v en sam nezlomljiv 6klop volje, vere in 6ile pod Ducejevim vodstvom je na mogočnih zborih spet ponovilo 6voj neupogljivi 6klep, da bo žrtvovalo domovini vse do neizogibne zmage, da bo pravica dosegla zmagoslavje na 6vetu.
Z drugo obletnico vojne je Italija praznovala tudi IV. dan mornarice z resnimi manifestacijami, ki so še enkrat dale neposrednih, kar se da živih in zgovornih dokazov o ljubezni, samozavesti in občudovanja vrednem ponosu, s katerim italijansko ljudstvo obdaja 6voje mogočno pomorsko orožje, ki vsak dan daje toliko krasnih dokazov o vnemi, o drznosti, o plemenitosti in o preziru nevarnosti.
V	pokrajinah, kjer je 6edež pomorskih novelj-6tev, 6o zvezni tajniki v spremstvu zveznih ravnateljev, pod povelju i kov OIL-a. pokrajinskih predsednikov pohabljenskih in bojevniških zvez nesli pozdrav črnih 6rajc najvišjemu mornariškemu poveljniku v kraju. Zastopniki bojevniških organizacij, oborooenih oddelkov in skupin OIL-a 60 6e poklonili svetiščem in spominskim ploščam na čast padlim iz mornarice.
Vojaški Dopolavoro je ta dan priredil po bolnišnicah in okrcvalnicah kr. mornarice igre in zabave.
V	okviru teh proslav 60 voditeljice ženskih fa-šistovskih organizacij šle po vojaških bolnišnicah in nc«ile darove ranjencem, fasistovske obiskovalke pa 60 rodbinam padlih in rodbinam bojevnikov izrekle zahvalo naroda v orožju. Na pokrajinskih sedežih Narodnega zavoda za faši6tovsko kulturo 60 tovariši, izbrani izmed pohabljencev, odlikovan-cev in bojevnikov z navdušeno besedo obnavljali
razdobja in slavo teh dveh vojnih let. Poudarjali so souj>adek obletnice vstopa v vojno z dnevom mornarice in zatrjevali, da je med cilji, za katere se Italija bori, tudi osvojitev prostega dostopa na svetovna morja. Pri vseh spominskih prireditvah go dostojno poveličevali tudi trgovsko mornarico, ki je dajala m vsak dan daje toliko dokazov o vnemi in o junaštvu na morjih, ko se bori za domovino in za svet.
Rim, 11. junija. AS. Tajnik stranke je v spremstvu podtajnikov in gluvnih pod|>ovelj-nikov GIL-a šel v mornariško ministrstvo, kamor je podtajniku za mornarico Riccardiju nesel pozdrav črnih srajc. Nato je v kapelico, posvečeno padlim na morju, položil lovorjev venec. Mornaniški podtajnik se je zahvalil in vrnil tovariški pozdrav.
Zatem je tajnik stranke šel v vrhovno poveljstvo, kjer je eksc. generalu Cavalleru izročil pet milijonov lir, ki jih daje stranka na razpolago oboroženim silam za pomoč bojevnikom. Načelnik glavnega stana je eksc. Vidtts-soniju izrekel čustva žive hvaležnosti oboroženih sil za darilo stranke, ki priča o tesnih vezeh bratstva med črnimi srajcami ter bojevniki in njihovimi rodbinami.
Bojišče v Afriki, II. junija. AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča iz Severne Afrike, da so drugo obletnico italijanskega vstopa v vojno obhajale tudi čete, ki se vojskujejo v Afriki na posebni slovesnosti, kjer so vsi potrdili nezlomljivo voljo do zmage.
Bukarešta, II. junija. AS: Ves romunski tisk piše o drugi obletnici italijanskega vstopa v vojno. »Gtirentul« objavlja veliko Oucejevo sliko in članek, v katerem med drugim upra
vičeno trdi, d« sc Italija dejansko ne nahaja v vojni le dve leti, marveč "-edem let. Italija se je začela boriti prot: Angležem že v Abesiniji, , kjer je dosegla svojo prvo zmago, angleški ugled pa prvi poraz
Berlin. 11. junija. AS: Berlinski listi prinašajo dolga poročilu o slovesnostih, ki so bile včeruj v Berlinu na dan mornarice in poudarjajo veliko število odlikovanj, ki jih je pri tej priložnosti razdelil Kralj in Cesar častnikom in vojakom slavne italijanske mornarice. Po srečnem naključju — piše »Volkischer Beo-bachter« — jc bila proslava l>ncva mornarice na dan obletnice italijanskega vstopa v vojno na strani Nemčije. To je simbol, ki ima globok pomen, kajti italijanski zaveznik ima v svoji slavni mornarici mogočno sredstvo za oblast na Sredozemlju.
Brzojavka iredentistov s Korzike
Rim, 11. junija. AS. Duce je dobil naslednjo brzojavko:
»Iredentisti s Korzike Vam ob drugi obletnici vojne napovedi izražajo fustva svoje globoke vdanosti, obnavljajoč prisego zvestobe, prepričani o neizogibni zmagi. Živela italijanska Korzika! — Petru GiovacchinL«
Duce je dobil naslednjo brzojavko: >Na dan, ki poveličuje junaško gorečnost italijanske mornarice, zaposlene v boju na vseh morjih in v bitki za višjo pravičnost, dviga Italijanska pomorska zveza k Vam, o nezmotljivi pilot nove zgodovine, svoj goreči krik vere v zmago. — Predsednik Pomorske zveze admiral Romeo Bernotti.«
Japonske podmornice v Južni Afriki
Japonska letala nad čekjangom in Kjangsijem — Pomen napada
na Midway in Aleute

Lisbona, 11. junija. AS. Južnoafriška admi-raliteta objavlja v posebnem poročilu, da ie pristanišče Durban v Natalu (jugovzhodna Afrika) praktično blokirano od japonskih podmornic, ki se nahajajo pred pristaniščem in so potopile že tri parnike. To uradno poročilo je naredilo velik vtis na vojaške oblasti, ki so takoj zapovedale popolno zatemnitev v Durbanu. V vojaških krogih v Capetovvnu pripisujejo tem dogodkom veliko strateško važnost, ker iz vsega izhaja, da namerava japonska admiraliteta napasti angleške pomorske poti okoli rtiča Dobre nade, po katerih prevažajo Angleži in njihovi zavezniki vse transporte vojaštva in gradiva na Bližnji vzhod ter v Indijo.
Tokio, 11. junija, AS. Zopetno lepo vreme je omogočilo japonskemu letalstvu ponovitev napadov na provinci Cekiang in Kiang6i. Včeraj so japonski bombniki potopili 40 čolnov, ki so pluli po reki Cang6an v Čekiangu. Druge japonske eskadrile so poškodovale železniško progo med Cekiatigom in Kiangsijem blizu Kiangsana ter uničile vlak. ki je prevažal kitajske čete proii Jušamu. Južno od Feng Li Cenga 60 bombe uničile nad 70 vojaških avtomobilov.
Tokio, 11. junija. AS. Načelnik tiskovnega urada jajionske mornarice kapitan Hiraida jo imel po radiu govor o japonskem pomorskem na-
stopu proti ameriškim oporiščem na Dutch Ha-bourju in Midwayu. Rekel je, da je jajionski napad bil učinkovit in da je zanesel silne japonske udarce na samo ameriško ozemlje, na drugi strani pa je seveda tudi koristil japonski obram-bL Dodal je, da je imela strategija admirala Ya-mamota namen uničiti vse sovražne letalonosilke v Tihem morju. Japoncem se je res posrečilo pri napadu na Midway presenetiti amerikanske ladje, med katerimi sta se nahajali tudi letalonosilki vrste »Entreprise« in »Hornet«. Sovražnik ni pričakoval napada, in zato so imela japonska letala z napadom in s potopitvijo teh dvah ladij lahko delo, dočim so z napadom na Aleute uničili ojx>rišča, iz katerih je sovražnik nameraval napasti Japonsko.
Hiraide je potem zavrnil laži sovražne propagande, ki je na vso naglico vrgla v svet ročilo, češ da je ameriška mornarica pri
dve
pro-kri-
t po-Mid-
wayu potopila dve japonski letalonosilki, drugi pa [»oškodovala. Kakor trdi sovražna pagancla, bi morali Jajionci izgubiti še tri žarko. Značilno je, pravi Hiraide, da sovražnik kljub vsem tem »zmagam« ni mogel preprečiti izkrcanja in zasedbe zahodnih Aloutov, kakor tudi ni mogel preprečiti bombardiranja Sidneya in New Castla. Jajx»nci so lahko zasedli zahodne Aleute, ker jim sovražnik ni mogel j>oslati pomoči zaradi napadov drugih japonskih ladij na Midway. Japonska mornarica, ki si je postavila za cilj uničenje sovražnih letalonosilk, je navzlic izgubam dosegla svoj cilj. Kar se bodočnosti tiče, da bo japonska mornarica vedno bolj napadalna in neumorna. Kar se tiče zasedbe Aleutov pa je rekel Hiraide, da je Japonska s tem porinila svoj meč naravnost v sovražnikovo grlo.
Tokio, 11. junija. AS. V japonskih političnih in vojaških krogih polagajo veliko važnost na zasedbo zahodnih Aleutov. S to zasedbo je bila uničena prva obrambna črta Združenih držav in j epo mnenju japonskih vojaških krogov docela izprevrgla strategijo Združenih držav. Trdi boji in severnoameriške izgube jasno dokazujejo pomen, ki ga je Washington r>olagal na ta oporišča.
Tokio. 11. junija. AS. Poročajo, da so bili rešeni vsi člani posadke potopljene japonske letalonosilke.

Trdi boji pri Sebastopolu
Na severu so se morali Sovjeti iz mnogih krajev umakniti - Pri Volhovu je bil sovražni napad odbit - V Severni Afriki je padla trdnjava Bir Hakein
Nemško
Hitlerjev glavni stan, 11. junija:
vrhovno poveljstvo objavlja:
Na trdnjavsko področje Sebastopola se ie nadaljeval napad v trdih bojih.
Obupni sovražnikovi protinapadi so ostali
brez uspeha.	....	..	.
Med močnimi letalskimi napadi na področje pri Sebastopolu je bila v trdnjav-skem pristanišču z bombami potopljena 3000 tonska trgovska ladja.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik na pritisk naših napredujočih čet moral zapustiti številne kraje.
Na bojišču pri Volhovu so bili odbiti močni sovražni napadi s krvavimi izgubami za sovražnika. Obalno topništvo suhozemske vojske je učinkovito obstreljevalo sovražni ladijski promet v zalivu pri Kronstadtu. Neka podmornica, ki je prišla iz Leningrada in nekt čoln, ki jo je spremljal, sta bila zažgana.
V Severui Afriki je bila danes zjutraj po večdnevnem krčevitem odporu močnih obkoljenih sovražnih oddelkov zavzeta trdnjava Bir Hakein na južnem krilu angleškega obramb-
uega sistema.	.
Letalske skupine so se udeleževale bojev na kopnem in so bombardirale koncentracije angleških čet in kolon.
Angleško letalstvo jc v zračnih bitkah zgubilo
21 lfitnl- . , , c„„
Nemške podmornice so v vzhodnem Sredozemlju napadle pomemben konvoj, ki je bil na voznii "proti Tobruku. Dve težki petroieisKi
ladji z 12.000 tonami sta bili potopljeni, 4 prevozne ladje pa so bile poškodovane s torpedi.
Na otoku Malti so bila ponoči in podnevi bombardirana angleška letališča. Nemški in italijanski lovci so sestrelili 8 angleških letal.
Pred južno angleško obalo so zadnjo noč skupine bojnih letal s težkimi bombami zadele tri srčdnjevelike trgovske ladje.
Berlin, 11. junija. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da so v torek zjutraj iti nato ves dan Sovjeti na bojišču pri Sebastopolu izvajali 6trašne protinapade, toda nemške čete so sovražnika odbile in 60 zasedle več utTdb, sovražnik pa je imel težke izgube. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča ugodno potekajo operacije zoper 60-vražne 6kupine, odrezane od glavnih sovražnih oddelkov. Zadnjo noč je bilo nemško letalstvo zelo delavno, posebno v sovjetskem zaledju, kjer je uspešno bombardiralo železniška križišča, kolodvore, skladišča, avtomobilske kolone itd. jugovzhodno od Ilmenskega jezera so imeli Nemci precejšnji uspeh.
Dr. Hacha pri Hitlerju
Berlin, 11. junija. AS: Po pogrebu policijskega generala in protektorievega namestnika lleydricha je Hitler v kanclerski palači sprejel predsednika češko-moravskega protektorata dr. flacho s člani vlade in s šefom poslaništva v uro lektoratu, ki so mu izrazili sožalje.
Italija nudi Nemčiji dragoceno pomoč
članek nemškega časnikarja ob obletnici vstopa Italije v
vojno
Munchen, 11. junija. AS. »MUnchener Neueste Nachrichten« objavlja članek svojega rimskega dopisnika Egona Hcytnanna o vprašanju »kakšno jx>-moč nam je dala in nam daje Italija«. Pomen italijanske pomoči Nemčiji je najlažje vrednotiti, če se pomisli na razne primere, ki bi bili možni, ako bi Italija stopila v vojno na strani nasprotnika. Ako bi se to zgodilo, bi ohranila Anglija popoplnoma svobodno plovbo v Sredozemlju, Francija pa bi lahko zbrala v6p svojo vojaško moč na nemških mejah. Francija bi lahko premestila na severno bojišče V6e 6voje oddelke iz alpin6kega odseka, Nemčija bi morala imeti drugo fronto na jugu, Balkan bi 6e spremenil v bojišče in obkolitev Nemčije bi bila popolna. Tudi bi ne bilo mogoče zadati tako sitnih udarcev Poljski, Norveški in Franciji. Glede na vse to je jasno, da so 6i Angleži in Amerikanci do zadnjega na vse kriplje prizadevali pridobiti Italijo zase. Angleži bi bili tudi pripravljeni drago plačati italijansko nevtralnost, ki bi prepustila Angležem pojx>lno 6vobodo v Sredozemlju, tako da bi Anglija lahko brez vzttemirjanja pritiskala na špansko, grško in turško mornarico. V primeru italijanske nevtralnosti bi se verjetno tudi drugače razvijali dogodki v Franciji, ki bi tudi po zlomu Weygandove linije nadaljevala vojno 6 pomočjo mornarice in francoskih afriških kolonij.
Vse to f>a se je iznrevrglo, ker je bilo Sredozemlje za Anglijo praktično zaprto. Italija je stopila v vojno na 6trani Nemčije. Borba v vzhodni in zlaeti v severni Afriki je zahtevala od Anglije vedno več vojaštva in orožja, kakor tudi ladjevja. Sesula 6e je tudi druga protinemška fronta na Balkanu, ker je italijanska čuječnost pravočasno izrezala balkanski tvor. List se nato 6potrrinja zadnjih izjav italijanskega zunanjega ministra grofa Ciama o neomajni italijansko-nemški vzajemnosti, o številu italijanskih čet na Balkanu, o prie-pevku italijanske mornarice v 6edanji vojni, kakor tudi o uspehih italijanskega letalstva pri »nevtraliziranju Mailte». Na koncu list navaja še tudi druge oblike italijanske pomoči, kakor veliko število italijanske-
ga delavstva v nemških tovarnah, število italijanskih divizij, borečih se na vzhodnem bojišču, kakor tudi onih, ki jim bodo še 6ledile.
Omejitev avtomobilskega prometa v Združenih državah
Buenos Aires, 11. junija. AS: Iz Washing-tona se je izvedelo, da je vlada Združenih držav v vojaške namene zasegla avtobuse, ki opravljajo medkrajevni promet in jc obenem izdala oj>ozorilo, da bo od t. julija ukinila vse avtomobilske vožnje v športne ali zabavne namene. Roosevelt je napovedal veliko zbirko starega gumija. Ojiozoril je, da bo oddaja gumija obvezna, če se prebivalstvo nc bo prostovoljno odločilo zanjo.
Letalski promet med Nemčijo in Finsko
Helsinki, u. junija. AS: Po končanih ugorl-pogajanjih med Finsko in Nemčijo bodo v kratkem uvedli prometno 'letalsko službo med
nemško in finsko prestolnioo.
Stroge kazni v Nemčiji
Miinchen, 11. jun. AS. Posebno sodišče v Miin-chenu je obsodilo na smrt nekega Jožefa Pohla ter si prilaščujejo razne vrednostne predmete iz zatemnitvijo ter na postaji v MUnchenu pokradla nekaj kovčegov. Na smrt je bil obsojen tudi Poljak Edvard Wojczyk, ker je trikrat poskušal posiliti nemške žene.
Na Madagaskarju
Vichy, 11. junija. AS: Uradno poročilo vichyjske vlade pravi, da je neka angleška motorizirana kolona 24. maja zasedla Ambilo-be na Madagaskarju, druga kolona pa je zasedla pristanišče Natailaha, nato pe se je vrnila oroti Dieirn Suarez.
Nov zločin komunističnega nasilja
Bomba ranila pet oseb, od teh eno smrtno
Ljubljana, 11. junija.
Včeraj ob 13.30 je bila v italijansko restavracijo na Gosposvetski cesti vržena skozi okno v obednico bomba Bomba je pri eksploziji ranila pet oseb, med njimi gdč. Itca Ariello, pokrajinsko tajnico kmečkih gospodinj tako hudo, da ni mogla ostati pri življenju. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, a je ponoči umrla. Drugi ranjenci so: odvetnik Baraldi Bruno, trgovec Zandonali Carlo, častnik GILL-a Villani Francesco ter poslovodki-nja restavracije Colombo Erminia.
Komaj po tednu dni presledka od divjaškega umora Nicola Žita so se prevratniki zdaj omadeževali z novo krvjo ter sprostili svojo nizkotno živinsko sovraštvo proti nedolžni ženski, ki se je komaj vrnila s tolažilnega obiska pri hrabrih vojakih v vojaški bolnišnici.
To novo nasilniško dejanje je z gnusom napolnilo fašistiinp kroge in meščanstvo, ki enodušno obsoja divjaške načina teh podlih zased.
Ljubljana, U. junija 1942.
Včeraj popoldne se je po Ljubljani hitro raz-vedelo, da so komunistični teroristi izvedli nov zločin. Na zahrbten način in čisto v duhu komunističnega udejstvovanja jej>ila skozi okno restavracije na Gosposvelski cesti vržena bomba v obednico.
Pri tem je bilo ranjenih pet oseb, med njimi gdč. Rea Ariello, pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj.
Komunistični zločinec je vrgel bombo tedaj, ko je bilo v tem prostoru zbranih več ljudi, ki so prihiteli tja, da se okrepe po trdem vsakdanjem delu. V te prostore so nujno zahajali predvsem ljudje, ki niso mogli imeti nobene druge naloge, kakor da mirno, pošteno ter vestno opravljajo svoje dnevne dolžnosti v blagor bližnjemu in na korist skupnosti. Atentator ni mogel videti v teh prostorih nikogar drugega kot predstavnike delovnega ljudstva in je vrgel bombo, dasi je vedel, da bo bomba ranila ali pa uničila življenje popolnoma nedolžnim ljudem. Do smrti je bila ranjena pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj, ki je nekaj trenutkov poprej še bila na tolažilnem obisku pri ranjenih vojakih v bolnišnici
Ta kruti zločin, ki so ga komunisti izvršili po svoji stari navadi iz zasede in zahrbtno, mora obsoditi vsakdo, ki obsoja sleherno divjaštvo. Ta zločin pa tudi potrjuje, da delajo pri nas komunisti lako, kakor so se naučili pri svojih tujih vzornikih, od katerih so prenesli na naša tla krutost in zločin, ki ga poprej med našim ljudstvom nikdar ni bilo. Ta zločin znova razgaljuje namene in načine delovanja komunistov, ki so našemu rodu že prinesli toliko gorja. Nedolžne žrtve komunističnega terorja pa bodo vedno strahovito obtoževale početje komunističnih zločincev in ga pritirale do obsodbe.
Zaprta kopališča v Ljubljani nekdaj in sedaj
Ljubljana, junija 1942.
Včeraj smo poročali o kopališkem življenju v Ljubljani v preteklosti in sedanjosti ter smo se omejili le na kopališča na prostem, ki so pač sedaj najbolj aktualna. Toda slika hi bila nepo-|>olna, če ne bi opisali ludi kopališkega življenja v zaprtih prostorih, ki je v Ljubljani bilo in je še vedno prav tako razvito.
Vemo, da smo Ljubljačani čisti in snažni ljudje ter prijatelji kopanja. To dokazuje še bežen pogled na Savo, Ljubljanico in Gradaščico, kadar je kopalna sezona na višku. Pa tudi seznam gostov v kakšnem letovišču, recimo v Dol. Toplicah, pa tudi drugje, kjer koli v Evropi, vsebuje vedno lepo število Ljubljančanov.
Za popolno higieno in skrb za zdravje pa je predvsem potrebno kopanje doma. Tudi v tem oziru so ni treba Ljubljančanom sramovati no prej v pretklosti, pa tudi ne sedaj. Arheološka raziskovanja na tleh stare Emone jasno kažejo, da je ta prva civilizirana naselbina na naših tleh imela visoko stanovanjsko kulturo in seveda tudi kopalnice.
O stanovanjski kulturi Ljubljančanov v srednjem veku imamo l>olj površne podatke Napačno pa je mnenje, da je bil srednji vek umazan in da se ljudje niso kopali. To bi bilo tudi pro-tinaravno. V resnici izvirajo naše predstave o nehigieni naših dedov iz baročne dobe, to je iz »prosveljenega« 18. stoletja, pn ludi iz 17. stoletja. Ko so pred Kakšnimi 300 leti divjale po naših krajih razne kuge, se je vgnezdilo pri nas napačno prepričanje, da je voda škodljiva zdravju in so oblasti kopanje celo prepovedovale. Po '•Vzgledu pariškega dvora, kjer so kopanje in sploh higieno nadomeščali s parfumi, pa tudi Ljubljana v 18. stoletju ni poznala kopalnic. Stare hiše v Ljubljani v resnici te naprave ne poznajo. S tem pa še ni rečeno, da se Ljubljančani ne bi kopali, saj vemo iz zgodovine ribniške lesene obrti, to je suh» robe, da so Ribničani in Sodra-žičani že pred 200 leti izdelovali velike škafe in kadi, največ za Ljubljano, in čemu bi Ljubljančani rabili kadi, če ne za kopanje.
Zmaga moderne medicine, novih nazorov o higieni in človekovem telesu sredi prejšnjega stoletja je kmalu prodrla tudi k nam in naši dijaki medicinci, ki so po večini študirali v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, so zanesli te ideje tudi k nam. Prav tako tudi naši arhitekti.
Prvi znameniti ljubljanski arhitekt prof. Fa-biani je v svojem načrtu mesta Ljubljane in sploh pri načrtih svojih hiš' že strogo zahteval kopalnice. Od tedaj dalje pa je mestni gradbeni urad le redko kdaj dovolil gradnjo hiše, ki ne bi imela tudi kopalnice.
Dandanes skoraj ni mogoče v Ljubljani graditi hiše, kjer ne bi bila za vsako stanovanje določena ena kopalnica. Izjeme so dovoljene le morda pri zasilnih hišah in barakah. Pa tudi tam že graditelji sami predvidevajo posebne prostore, kamor ie možno postaviti kad. Vsakoletna statistika mestnega vodovoda jasno kaže, cia Ljubljačani tudi procentualno na osebo in stanovanje porabijo vedno več vode. Količina porabljene vodo v Ljubljani je tako visoka, kakor v redkokaterem drugem evropskem mestu.
Velike zasluge za stanovanjsko kulturo in za kopalnice si je pridobila tudi mestna plinarna, ki je zadnja leta močno propagirala uporabo plina. To gorivo je za kopalnice zelo pripravno in praktično. Ta propaganda je sedaj zaradi varčevanja s premogom in plinom omejena, vendar pa je dosedaj dosegla velike uspehe. Povprečno računajo razni strokovnjaki, da je med vsemi ljubljanskimi hišami sedaj samo šo kakšnih 23% poslopij brez kopalnic. Tudi pri sleherni adaptaciji ali prezidavi ali obnovitvi zahteva namreč mestni gradbeni urad, da se v hiši zgradi kopalnica, sicer pa to gospodarji že sami po navadi nameravajo in ni treba dnnes nikogar k temu siliti. Kopalnica v hiši predstavlja Ljubljančanu cilj udobja v lastnem stanovanju.
Tudi javnih zaprtih kopališč je v Ljubljani | nekaj. Starejši še dobro pomnimo znano »Marijine toplice«, ki so stale nekoč na Prulah nasproti Trnovskega pristana. Te toplico so bile odprte od 1. oktobra do 1. maja vsako leto, kurili pa so jih z barjansko šoto. Imele so 12 kadi in sicer 10 lesenih, dve pa iz kamna s Carsa. Te dve kamniti kadi sla bili pač za »boljše« goste. Med prejšnjo svetovno vojno pa je šote zmanjkalo in zadnji lastnih tega kopališča Košir je sprevidel da se mu ne izplača peči prezidavati in da je to kopališče zastarelo, zato ga je opustil. V prejšnjih časih je imelo to kopališče tudi »žveplene« in »močvirne« kopeli. Prve so delali z žveplenim prahom, druge pa z zdrobljeno šoto, kar so primešali vodi. Torej je to kopališče predstavljalo tudi nekakšne toplice. Po prejšnji svetovni vojni so se v kopališče naselile revne družine, in sicer v vsako kabino po ena. Tam, kjer je bi nekoč začetek ljubljanske higiene, se je naselila razna nesnaga, kakor mrčes, podgane, miši in drugo, kar je ogrožalo tudi okolico. Na zahtevo sosedov in pa tudi zato, ker je bilo treba cesto na Prulah razširiti, se je mestni magistrat odločil pred kakimi desetimi leti, da to poslopje odstrani. Prišli so mestni poklicni gasilci, ki so hišo polili z bencinom in jo zažgali. Pa ni zlepa hotela goreti in so se morali gasilci precej truditi, da so zanetili ogenj, ki je končno odpravil te toplice, za katerimi ni sedaj nobenega sledu več, razen nekaj spomina. Revne družine pa so se preselile v Mestni log.
Drugo znano javno kopališče, ki še danes obratuje in ima prav dober obisk, je ono v hotelu »Slone. Kabine in bazen imajo vedno po^no gostov.
Ko je gradil Okrožni urad sedaj Zavod za socialno zavarovanje svoje upravno poslopje na Miklošičevi cesti, je mislil tudi na kopalnice. Re3 je zgradil moderno kopališče v podpritličnih prostorih, ki so prav tako veeli vedno večjega obiska. Zanimivo je. da morajo v tem kopališču čakati po uro in več, da pridejo na vrsto. To dokazuje res veliko ljubezen Ljubljančanov do snage Statistika tega kopališča pa dokazuje, da te med sto obiskovalci tega kopališča najmanj 60 žensk. Torej 6e v Ljubljani žensko ša rajo kop-ljeo kakor moški.
Veliko delo za telesno smgo |e zlnst; med priprostim ljudstvom napravila propaganda za takozvano »knajpanje«, to je za sistem zdravljenja z vodo, kot ga je učil bavarski župnik Kneipp. »Knajpanje« je tudi med najširšimi plastmi odpravila vse predsodke proti vodi. Danes je kopanje bodisi na prostem, bodisi v zaprtih prostorih, kar običajen pojav, brez katerega si sodobnega življenja Ljubljančanov mislili ne moremo.
Ko je na Lazih odmevala koščeva pesem
Ribnica, rožnika meseca.
0 Ribnici, Ribničanih, njihovih šegah in navadah je bilo prelitega že mnogo črnila. Skoda je le, ker so ga prepogosto prelivali ljudje, katerim mentaliteta Ribničanov ni tako blizu, da bi mogli bralcu ustvariti popolno sliko in podati jo v pravi ribniški govorici.
Te govorice se res ne da priučiti, to ve vsak, kdor je kdaj poizkusil in tudi Milčinski se je kaj slabo odrezal s svojo »Stiho robot (pravilno Siibo ruabo), med katero je pomešal govorico svojega domačega kraja.
»I kej pa muar'š, Se ne muar'5,« je dejal Gregorjev stric, ko sva se na dan pred praznikom sv. Rešnjega Telesa srečala po dolgem času v Hrva-či, na trati pred rojstno hišo jezikoslovca p. Stanislava Škrabca. »Lej, kosil b' blu trajba it' pa ne muar'm prou nekam'r od hiše. toku s'm ratou slab.« — »Nikar ne mislite več na to,« sem mu dejal, saj nosite že skoraj svoj deveti križ.« Povabil 6em ga na kratek razgovor.
Dan se je nagibal že k večeru. Preko dvorišč in vrtov se je razlegal zvok enakomernega udarjanja kladiva ob koso: tik, ti/k, tik, tik, tik... Škorec je drobil svojo pesem in se jezil na jato kričavih vrabcev, v košati krošnji hruške, pod katero sva pravkar obstala. Sedla 6va in prosil sem strica, naj mi kaj pove iz dni, ko je še sam klepal kose in ee pripravljal na košnjo v Lazu. (Lazi so ko-šenice, ležeče na vrhu Male gore ca 850 m nadmorske višine).
»E vajš,« je pričel stric. »Ku se ja zečjala koš-na u Laz', ja blu zmjaraj liišnu. Zdaj naj več tist'-ga, se ja že skoraj use optistlu. Ka pred dobr'in 40 lajt, ku sta bla ž'va še tuj 6taroča in stara mat, Bug jima daj dobru, bli smo buatrn' in jaku prjatl', ja bla košna tamkaj gor, zmjaraj prazn'k in še kaš'n vjal'k prazn'k ze hišo. Sa Laza najma usak kajžar;« to je s posebnim poudarkom povedal in prosil sem ga, naj mi pove, kako je vodil celo armado kosfcev gori pod Sv. Ano, kajti sam se Ie medlo spominjam stare matere in okrogle, s prtom pogrnjene košare, pred katero sem vedno čutil neko posebno spoštovanje. Stric Gregor je nadaljeval: »Vajš, prajt smo d09t' b'l gljadal adn

Kako so postavili cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani
Ob severozapadnem robu trga Tabora, kjer se stikata Slomškova in Metelkova ulica, sloji edina gotska cerkev v Ljubljani, ki je posvečena presv. Srcu Jezusovemu.
Misijonarji sv. Vincencija so se takoj po svojem prihodu v Ljubljano lotili z vso vnemo in spretnostjo poverjenega jim dušnopastirskega dela in si v kratkem času s svojim skromnim nastopom in nesebično požrtvovalnostjo pridobili srca vernikov in duhovščine. Delovali so v ljubljanski škofiji šele poldrugo leto in že je bilo splošno prepričanje, da morajo dobiti javno cerkev in večji Lastni dom. Posebno je bila to srčna knezoškofa dr. Pogačarja, in v tem sta ga potrjevala razen superiorja Kukoviča in predstojnice tukajšnjih sester s. Leopoldine Hoppe zlasti stolna kanonika Anton Urbas in Andrej Zamejic. Po novem letu 1881. je že prišlo med njimi do sklepa,- da se sezida v Ljubljani za misijonarje nova cerkev in poleg nje misijonska hiša. Soglasno so tudi sklenili, da naj bo novo svetišče posvečeno presvetemu Scu Jezusovemu, v vsej ljubljanski škofiji pa dotlej ni bilo nobene cerkve, ki bi bila posvečena presv. Srcu Jezusovemu.
Po prvotnem načrtu, ki ga je napravil stavbenik Franc Faleschini, bi bila cerkev zidana v romanskem slogu. Toda na tedanjem magistratu so la načrt zavrgli in zahtevali, naj se napravi načrt za cerkev in hišo v gotskem slogu. Ze sam načrt za gotsko cerkev bi veliko veljal in tudi gradbeni stroški bi čez mero marasli. Tedaj pa se je ponudil arhitekt Adolf VVagner, da brezplačno napravi načrt in da bo tudi vsa stavbena dela brezplačno nadziral in vodil. Dne 14. maja ieia 1881. je knezoškof Pogačar slovesno blago-•.lovil temeljni kamen novega svetišča.
Po blagoslovitvi temeljnega kamna je šlo
gradbeno delo hitro in nemoteno od rok. Kamniti spodnji zid so kamnoseki dogotovili v petih tednih in 24. junija, na praznik Srca Jezusovega, se je že pričelo zidarsko delo. V naslednjem letu je bila cerkvena stavba dograjena do pričetka shodov. Na pomlad 1883 so cerkev obokali, dogotovili pročelje in skrilnato streho ter postavili tudi kamnitni stolpič vrhu pročelja. Hiša za misijonarje je bila dogotovljena že sredi marca. Na dan pred praznikom sv. Petra in Pavla so bila v glavnem končana tudi dela v notranjščini cerkve. Prav tedaj pa je dospela vest, da pride 12. julija cesar Franc Jožef I. v Ljubljano, zato je knezoškof sklenil, da novo cerkev čimprej posveti. Zato so zadnji dan junija ob sedmih zvečer prenesli kip Srca Jezusovega v svečanem sprevodu iz deželne bolnišnice na takratni Dunajski cesti v novo svetišče in ga med slovesnim petjem postavili na vzvišeni prestol nad velikim oltarjem. Takoj naslednji dan, dne 1. julija 1883, je knezoškof dr. Pogačar ob asistenci kanonikov Antona Urbasa in Andreja Zamejca cerkev z vso slovesnostjo posvetil. V oltarno ploščo je pri tem vložil relikvije sv. mučencev Abundija in Kle-mencije. Sredi oktobra istega leta, ko je bilo stanovanje opremljeno, so se sem preselili misijonarji iz svojega dotedanjega bivališča na Poljanah. Proti koncu leta je bil dogotovljen tudi cerkveni zvonik in 1. januarja 1884 je prvikrat na njem zabliščalo zlato jabolko z visokim križem. Blagoslovil ga je kanonik Zamejic, zakaj knezoškof dr. Pogačnik je bil takrat že na smrtni postelji, umrl je 25. januarja istega leta. V nedeljo, 21. decembra, pa so prvikrat zadoneli iz visokih lin štirje novi zvonovi. Blagoslovil jih je istega dne novoposvečeni ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia; bilo je to njegovo prvo škofovsko opravilo po ustoličenju.
ne drtlz'ga, naj blu toku, de b' se sosajdja klajstl' majd sabo. Pomagal smo pr' dajl' adn drtizm', še posjabnu pa u košn'. Tok lej, k' 6'in biu jast u tuj'h lajfh, trd'n ku drajn, hmal po tist'm, k' 6'm pršu iz Bozne, ja blu še posjabnu ltišnu. (Mimogrede naj omenim, da je bil stric Gregor za časa okupacije Bosne in Hercegovine v vojaški suknji in kaj rad pove, kako je služIl cesarja tedaj, ko 60 puške polnili še od spredaj.)
»Tok ku ja bla trava zgoraj zrajla s'm sklja-pou narbule kosja im nemoču putrhe. Zjanske so pjakle pogače in blince. Marsk'tjara kokuš ja zg'bila' glavua. Tastara ja potegnila s sajke gnjat, obšitke in prpraula use narbulše rči, kar jih ja premuagla hiša.< — (Oprostite ob taki obilici dobrot, sem takoj dobil polna usta sline.) »Zvečjar 6'm se zmajnu še e kose' in drdgu vtru je nepuaču tist' vjalk' dan košne u Laz.
Kose', sam krepki fantja, tak, de b" se še med-vajda ne ustraši, so s kosam ne ramah in uasounk ze pašam postal' pred našo hišo. Mahnil smo jo čez Šruake njive prt' Pod Rjabr. Še prajt, ku se ja sonce prkazalu s' ze Črnga vrha, smo bli žja ne Laz. Rosa ja bla močna in smo kar prec prjal'. Kut hišn gspodar, sm nerjadu po trav znam ne križa, polej pa ze>kusu taprv rjad Trava se ja rajzala, ku solata in kar z vesjaljam s.m posltišou žviž-gajne kos'.
Uvrsti smo se adn ze drilgm.« (Predslavljajle si planjavo, obdano okrog in okrog z gozdom. Ro6a se je lesketala na travnih bilkah. Gozd se je pravkar začel prebujati. Strnadi, kosi, šoje, ščinkavci, sinice in druga perjad se je zadovoljna preletavala med vejevjem, skozi katero so posijali prvi sončni žarki in obliki naravo s svojo žarko lučjo.) Ob tako bogatem pogledu na božje - stvarstvo je sosedov France zaukal in glas ee je odbil ob nasprotni hrib ter se vrnil h koscem. Vse je prevzelo neko veselo razpoloženje in France je dejal: »Stric Gregor, take košnje še ne pumn'm. Nekuslu se bua ku že dougu ne. Pogljadte kašn redja so ze nam'. Po-zim' vam ne bo trajba pobjaral slame po štal', ku ja blu ana lajta.« — »Pa mu odgovorim: »Tdaj ja blu ra.js tešku in zdaj se več ne jazim ne Malnar-jouga štdjanta, k' ja bin klabuk obaj&u kobil' ne kouk. Raj s j a bla toku siiha, ku b' z duagam kol s plahto pokru. Če b' jo biu Mrtn Krpan vidu, b' jo biu skoraj gotuaivu kupu.«
Ko je tako govoril, se mu je prikradel na obraz smehljaj in imel sem občutek, da se je z vsem svojim bitjem vrnil v mladost in, da znova doživlja vse tiste lepe ure, katerih je kljub trdemu delu mnogo na vasi... Zamahnil je z roko, kot bi hotel odgnati resnično vsakdanjost in ostati v dneh, ki si jih je pravkar priklical v spomin, ter nadaljeval: »Do 7. ure smo pokusl' že ze dobra dva voza. Sonce ja močnaje prgrajlu in znoj nam ja začjaju močt čjala. Rosa se je posušila in urh se ja prjemou kosa. Vonj po sveže pokošjan trav' me ja kar omamljou. Prou t'daj se prkaže s ze grmuja stara mat' s ta okruaglo košaro ne glav. Ze nua eo šle pa Francaik, Ljančka, Micka, Angela in Njaže z vilam pa grablam u rokah. Kar nas ja blu gspo-darju smo se b'l rezvesjl'1 košare. Fantja so po-gljdal taprvu po d'kljat'h. Kašnu prerčnu svidenje toklej u jutrajnh urah med fant' in dekljat' tamkaj u guazd, majd cvajtjam k'tjarga so obletavale čebjale in metulji.
Stara mat' so nas povabil' pod lipo. Pogrnil' so prt ne tla in rezlužl najkaj dobrut iz košare, savaj-de smo i maji 6abo tiid putrh mošta, koku b' tu blu drgač. »E presnjatu buad, toku se žja dajla toku, sainu predougu smo ee zesdajl',« ja djau France. »Kaj b' tistu, če s' s't, lohku tiid dajlaš polej, sa vajš, de praz'n žak'l ne stoji pokonc.«
Pri teh besedah se je stric Gregor zamislil in umolknil. Odkar je prepustil posestvo sinu, je preteklo že nekaj let... Ponudil sem mu cigareto in mu jo prižgal. Nekaj trenutkov je bežno gledal za oblačkom dima, ki se je"razpršil nad glavama. Premagal je zopet samega sebe in za oblačkom dima ni več pogledal. Vrnil se je z mislimi v Laz, rekoč: »Kosu smo nevadnti v'htill do kosila. Potein smo sajl' in zajemal' vs' iz ane sklajde...
Ku ja bla južna pr' kraji, smo pa mau za-drajmal. Popoudne smo us' sk'p grabi' in sk'p nosil' snu u kopice. B'la su lajta savajde, de smo se pošljanu močil'. Ce nas je zatjakla huda ura, tdaj naj kazalu druzga, ku sti6nt se pod kopico in čakat,
Gospodarstvo Razdelitev vina
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je v zvezi z novo ureditvijo vinskega trga izročilo razdeljevanje vina Fašistični konfederaciji trgovcev. Ta konfederacija bo razdeljevala vino najprej vele-trgovcem, ti pa nato gostinskim obratom itd. Konfederacija je pripravila tudi že vse potrebne tehnične ukrepe za trgovino z vinom po novib ureditvah. Vino bodo lahko veletrgovci z vinom dobili samo na osnovi nakazil, ki jih bodo izdajali pokrajinski uradi že omenjene konfederacije, in sicer v okviru kontingentov, kakor so določeni po ministrstvu za kmetijstvo in gozdove za vsako pokrajino posebej.
Tako bo osrednja konfederacija v Rimu sporočila vsakemu pokrajinskemu uradu količino, ki pripada za dotično pokrajino, ta urad pa bo nato razdelil razpoložljive količine na veletrgovce z vinom glede na količine, ki so jih posamezne tvrdke prodajale prej, kar morajo dokazati s potrdili o plačanih trošarinah. Nadalje bo nakazoval ta urad vino tudi oniin gostilničarjem, ki bodo dokazali, da so prej kupovali vino naravnost, in končno trgovskim zastopnikom in skladiščem vin raznih tvrdk, ki imajo sedeže v drugih pokrajinah. Nadalje je ministrstvo prepovedalo tudi direktno prodajo pro-ducentov konsumentoin, pa naj bo to v mejah ene pokrajine ali pa izven pokrajine. Ko bo izvršen načrt za pokrajinsko razdeli'ev, bo pokrajinski urad konfederacije dal vsakemu upravičencu poseben bon za pripustitev vina v potrošnjo. Glede posebnih vrst vina pa je dana razdelilna pristojnost Nacionalni federaciji trgovcev z vinom.
Podobna ureditev bo vpeljana tudi v vinski trgovini naše pokrajine, kjer bodo uvožene količine vina razdeljene med trgovce z vinom in zadruge, ti pa bodo naprej dali to vino na razpolago gostinskim obratom, kjer bodo došle količine vina prišle v promet za potrošnjo.
Drobne gospodarske
Krojaško mojstre, šivilje in modistke vabi odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov na sestanek, ki bo v nedeljo, 14. junija ob 9 v beli dvorani »Hotela Union«, I. nadstropje.
Delničarjem Trboveljske premogokopne družbe. Kakor že objavljeno od dnevnikov, se je tt. »Energieversorgung« d. d. v Mariboru odločila, delničarjem v Nemčiji ponuditi za delnice no-minale delnice, to je vsoto 200 din, 10 RMK, kar je za delničarje v Nemčiji menda obligatno. Obe-uem tt. »Energieversorgung« priporoča inozemskim delničarjem, da se poslužijo te prilike ter radevolje odstopijo delnice po tej ceni tt. E. V. Svoječasno, leta 1941 konstituirani odbor za obrambo interesov delničarjev TPD ne more priporočati delničarjem TPD izven Nemčije, da bi po tej ceni odtujili svoje delnice, ker ta znesek ne odgovarja ne pravi vrednosti razlaščene imovine TPD, pa tudi ne rentabiliteti teh delnic, bodisi sedaj, bodisi v bodoče; tt. E. V. je seveda dala oceniti vrednost razlaščene imovine po svojih strokovnjakih in ta vrednost gotovo znaša večkratno sedaj ponujano ceno, to je večkratno nominalno vrednost vseh delnic per 200,000.000 dinarjev ali 10,000.000 RMK. Tudi druge okoliščine niso take, da bi se inozemskim delničarjem moglo priporočati, naj sprejmejo ceno 10 RM za eno delnico. Družba sama je v juniju 1. 1941 za razlaščeno imovino priglasila odškodninsko zahtevo pol milijarde lir pri tedanjih razmerah, katera vsota naj bi se porazdelila na 1,000.000 delnic, kolikor jih je bilo izdanih. Stvar se bo tedaj rešila na drugem mestu, ne pa z enostransko ponudbo prevzemnice te imovine, ki zdaleka ne odgovarja pravemu položaju. Obračunski kurz ponujene vsote 10 RM napram liri se ni objavil.
Nova filmska tvrdka v Zagrebu. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana filmska tvrdka Esperia film, d. d. z glavnico 1 milij. kun. Predsednik upravnega odbora je Renio Crova iz Rome. člani uprave pa so delno Hrvati, delno Italijani. Za trgovska pooblaščenca sta imenovana Maks Mon-tagnini in Ivan Semeraro.
Prenos čekovnih in hranilnih vlog iz podružnic Poštne hranilnice na Hrvatsko poštno hranilnico. Poštna hranilnica hrvatske države objavlja ponovno, da morejo vsi prebivalci Neodvisne hrvatske države, ki imajo hranilne knjižice ali čekovne račune pri podružnicah bivše Poštne hranilnice v Zagrebu. Sarajevu, Ljubljani, Spalatu, Belgradu, Skoplju ali Podgorici, prenesti te račune na Poštno hranilnico na Hrvatskem. Ta rok poteče s koncem avgusta ne glede na to, ali je bila hranilna knjižica na Hrvatskem registrirana ali ne, ali so bila po 1. aprilu izvršena vplačila ali izplačila in ne glede na to. če je prosilec nadaljeval s svojim čekovnim računom pni Poštni hranilnici na Hrvatskem, ali so bila izvršena plačila ali ne.
Izpremeinba firme na Hrvatskem. Izšla je zakonska odredba, po kateri morejo gospodarska podjetja na Hrvatskem izpremeniti svojo firmo brez sklicanja občnega zbora, torej z navadnim sklepom ravnateljstva Na isti način se lahko izvrše tudi prenosi sedežev podjetij, vse pa seveda samo z dovoljenjem ministrstva za trgovino, industrijo in obrt, odnosno finančnega ministra.
Skoplje pod bolgarsko upravo
Prejšnji ponedeljek so odprli v Skoplju knjižnico in muzej. Ob tej priliki je imel bolgarski prosvetni minister daljši govor, v katerem je napovedal tudi ustanovitev posebnega vseučilišča v Sko-plju.
Organizacija »Delo in veselje« v Bolgariji
Po vzoru italijanskega »Dopolavora« in nem ške organizacije »Kraft durch Freude« je ustanovila tudi bolgarska vlada slično organizacijo »Delo in veselje«. Za glavnega tajnika organizacije je imenovan dr. Todor Valčev.
de ja preljaglu. U lajpm vremjan' pef ga najmaš lajpšga dajla, ku ja tu. S'm pa ke, s m ttld kašnga srnjaka pihnu Prjal'ka ja b'la dovolj lajpa, div-jačne pa pounu. De b' se muaglu pa vse u gosposkh želuadeh obrnt pa tud ne grja! Tok smo kosil' po pajt, šjast dni. Ku ja blu use snu u kopicah, so sosajdja prši' usak s sojm param volu. Fantja pa d'kljata so majd pajtjam in vriskajnam nekladal' ne vozuve. Prajt ku ja šlu 6once dol', so pognal prt' dum' in u mrak' se ja ustaulu pred sk'dnam po 8—10 vuz dšjačga ena
A polej ja bla dama pa gostija — likof, bulš ku usaka uajseet. Kose' in grab.ačice so povečjar-jal', France ja restjagnu majh in mladina ja plesala de ja kaj. Dostkrat so ziitraj petelinja pajl' prajt, ku so odšl' od nas.«
Tako je končal stric Gregor o košnjah v Lazu. Bežno je pogledal za kratek hip v svojo mladost in bil je srečen. Zatem je legel tudi na njegovo lice mrak, ki se je jel spuščuti na zemljo in zopet je bil starček, kateremu je palica najzvestejša spremljevalka Tako teče življenje na vasi in stari delajo prostor mlajšim...
novice,
Naročnikom	j
v Neodvisni Hrvatski državi
Vsa naročila, vplačila, reklamacije in drugo za naše liste »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub«. »Bogoljub« irn »Slovenčevo knjižnico« za teritorij Hrvatske države pošiljajte na: Press import d. d. Zagreb, Kantačičeva ulica 3.
Koncert orkestra »Glasbene Matice« v EIAR Radio Ljubljana
Danes ob 17.15 bo postaja EIAR Radio Ljub-i-jana oddajala koncert godalnega orkestra Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Luciana M. Sker-janca 6 sodelovanjem pianistke Silve Hrašovec.
Spored koncerta Orkestralnega društva obsega dela predklasičnih skladateljev za godalni orkester. Otvarja ga zbirka krajših skladb za to zasedbo, katero je sestavil skladatelj Renzo Bo6si iz del predklasičnih italijanskih mojstrov. Renzo Bossi je 6in slavnega cerkvenega in koncertnega komponista Enrica Bo66ija (1861—1918) ter je profesor kompozicije na konseTvatoriju v Milanu. Napisal je mnogo skladb za orkester simfonijo, violinski koncert ter je tudi odličen dirigent. Njegova zbirka nosi naslov »Ricreazioni di antiche musiche italiane« ter vsebuje dela Frescobaldija, Merule, Raspolija, Scar-lattija in drugih.
J. S. Bachova klavirska zbirka preludije-v in fug. ki je vsakemu ljubitelju glasbe dobro znana pod naslovom »Das vvohltempierte Klavier« vsebuje bisere njegove ustvarjalne sile. Enega teh — preludij in fugo v b-molu iz I. zvezka je priredil dr. Ivan Karton za godalni orkester. To delo bo tokrat prvič izvajano javno ter |x>meni lep doprinos k literaturi godalnega orkestra.
tetega skladatelja klavirski koncert v d-molu, ki ga bo prednašala prof. Silva Hrašovec ob spremljavi godalnega orkestra; je bržkone prepis kakega italijanskega violinskega koncerta, kakor 6i ga je priredil Bach za svoje izvedbe v Collegium mtisi-cutn v Lipskem. Tak način priredb je bil takrat zelo pogost ter je mnogo 6kladb izšlo pod krivimi imeni. Ves značaj tega dela kaže v to 6mer, 6aj njegove značilne poteze niso ti6te, katere 6icer poznamo pri Bachovih originalnih delih. Koncert ima tri stavke, od katerih 6ta okvirna stavka živahna, osrednji pa počasen, vznesen. Klavir ima skoraj neprekinjeno vlogo ter 6e mestoma tudi pridruži orkestru v tutti-odstavkih.
Prav to delo kaže šolo zadnjega mojstra tega 6f>oreda, italijanskega predklasika Vivaldija (1680 —1743), čigar trostavčna kratka simfonija v G-duru nam kaže vse vrline njegovega jasnega, živahnega in melodij j>olnega sloga. Vivaldijeve violinske skladbe 60 dela svetovnega slovesa; njim se enakovredno priključujejo simfonije, katerih druga bo kot zaključna točka koncerta Glasbene Matice prvič izvajana v Ljubljani.
Koledar
Petek, 12. junija: Srce Jezusovo; Jan Fakund-
ski. spoznavalec; Leon III., papež; Antonina, mučenica.
infir Sobota, 13. junija: Srce Marijino; Anton Pa-1 ..dovanski, spoznavalec; Akvilina, devica in mučenica; Peregrin, škof in mučenec.
Lunina sprememba: mlaij 13. junija ob 22.2. Herechel napoveduje lejx> in jasno vreme.
Novi grobovi
■f- Gospa Jožela Žargaj, vdova po ravnatelju zemljiške knjige v Ljubljani, je f>o kratki bolezni v visoki 6tarosti 80 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, 12. junija ob 4. popoldne z Zal, kapela 6v. Petra, k Sv. Križu.
-f- Gospa Fani Bukovnik v Ljubljani 6e je preselila v boljše življenje. Njen pogreb bo v petek. 12. junija ob 3. jior>oIdne z Žal, kapela sv. Jakoba, na pokopališč k Sv. Križu. Rajna zapušča moža in dva 6ina.
•f- Gospod Dragotin Heulfel, bivši nameščenec državnega rudnika v Velenju, jc v sredo, 10. junija v Ljubljani mirno v Gos poti u zaspal. Pogreb bo v petek, 12. junija ob pol šestih popoldne z Žal. kapela sv. Antona, na pokopališče pri Sv. Križu.
Naj jim 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6oialje!
Osebne novice
= Iz duhovniške službe. Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan g. Josip Pravhar, župnik v Loškem potoku. Kaplan v Cerkljah na Gorenjskem g. Jože! Cvelbar je bil postavljen za upravitelja župnije Št. Jošt nad Vrhniko. Za ka-
plana v Mostah v Ljubljani je bil nameščen gosp. Ciril Demšar C. M. — Odpustnico iz klera ljubljanske škofije je dobil g. Ivan Kopač, kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je vstopil v Družbo misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani.
Konkurzni izpit je dovršil g. Milan Kopušar, kaplan v Višnji gori. — Upokojena sta bila gosp. Franc Sartori, župni upravitelj na Turjaku, in pa g. Jože! Ambrožič, župni upravitelj v Poljanah pri Toplicah.
Najlepše delo krščanske asketike Zakladnica življenskih naukov Biser-knjiga za učenega in prepiostega
HOJA ZA KRISTUSOM
od Tomaža Kempčana je izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani.
To izdajo — ki je pri Slovencih že trinajsta
— je pripravil dr. Aleš Ušeničnik. Razen navadne izdaje, je knjiga tiskana tudi na finem, biblijskem papirju. Obe pa sto elegantno opremljeni. Cena navauni izdaji je L 21'—, tini izdaji pa L 30'—. Hoia »a Kristusom je izdana v priročni, žepni obliki
Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5 — Telefon 25-29
vsemu lo nc i>ogrešamo rož. Pri vsakem še tako majhnem vrtičku jo le nekoliko prostora določenega tudi za cvetje. Sedaj v juniju krasno cveto vrlnice, potonike in zgodnji nagelji. Tudi v kupčijo gre mnogo cvetja in ljudje radi segajo po njem. To vidimo tudi v Ljubljani, kamor pode-želani prodajo mnogo cvetja. Vidimo tudi, da jo kultura cvetja v naših krajih močno razširjena, zakaj žo na kmetih pridelujejo sedaj najlepše in najbolj razvite cvetlico, kakor so jih včasih gojili samo poklicni vrtnarji. Enako lepo, kakor so okrašeni s cvetjem naši domovi, naj bodo še tako preprosti, so okrašene tudi cerkve. Sedaj, v juniju, so zlasti lepo okrašeni kipi Srca Jezusovega.
— Doktorat. Doktorira se lahko v jesenskem oziroma zimskem semestru. — J. M.
Ljubljana
Župnijski urad v Ljubljani
v Zgornji šiški
—	Razpisan je že delj časa izpraznjeni kano-nikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Rok za vlaganje prošenj je potekel 10. maja. Razpisana je župnija St. Jošt nad Vrhniko, ki je pod patron-stvom ljubljanskega stolnega kapitlja. Rok za vlaganje prošenj do 20. junija 1942.
—	Vročina traja dalje. Marjetin dan v sredo je bil prav tako vroč ko drugi junijski dnevi. Posledica junijske vročine je vidna po poljih in travnikih. Na Barju že občutijo pomanjkanje moče. Na mnogih barjanskih travnikih 60 že opazili velike zemeljske razpoke, široke po 2 in več cm. Letošnji junij, 6odeč po sedanjih vremenskih zapiskih, najbrž ne bo dosegel takšne množine dežja, kakor jih je navadno dosezal druga leta. ko je za junij preračunan mesečni povprečnik 150 mm. Bila 60 leta. ko je junija padlo nad 200 do 300 mm dežja. V 6redo je sprva nekam kazalo, da 6e bo vreme preobrnilo. Od jugozapada 60 6e vlekli visoko v ozračju belosivkasti oblaki, vsebujoč vodne hlape. Sever jih je razgnal. V sredo je bilo nekaj ča6a tudi nekoliko vlažneje. V četrtek zjutraj 6e je po barjanski ravnini znova razlivala megla. Valovila _ je prav nizko. V 6redo je bila dosežena najnižja jutranja temperatura + 29.6 C. V četrtek zjuxraj pa je znašala najnižja jutranja temperatura + 14.1 stopinj C. Barometer je v četrtek zjutraj dosegel stanje 760.9 mm.
—	Uniču.inn kapusovega belina. Ze nekaj let sem so v naših krajih zelo pogosto pojavljajo na zelju gosenice kapusovega belina, to je metulja bele barve. Metulja je bilo lelos sicer bolj malo, ker jih je mnogo uničila huda in dolga zima, vendar jih je ostalo še vedno toliko, da utegnejo resno ogrožati zeljne nasade. Zelje je zelo važna hrana in moramo že sedaj, ko je čas, sljrbeti, da ga bomo pridelali čim več in čim boljšega. Sedaj je zelje še mlado in čas je, da preprečimo vsako nevarnost, ki mu grozi s strani belinove gosenice. Ta gosenica je namreč silno požrešna ter je zmožna uničiti tudi cele nasade. Najbolje je, da sedaj, meseca junija, uničujemo jajčeca, ki jih ta metulj zlaga na mlado zelje. Večkrat moramo pregledati zeljnate liste in uničiti jajčeca. Ta so zbrana navadno na spodnji strani zeljnatih listov v obliki zlatorumeih kupčkov. Jajčeca stiskamo kar z roko, če jih je pa veliko, napravimo majhno baklico v velikosti svinčnika in z njo posmo-dimo jajčeca. To ponavljamo vse poletje. Za zatiranje kapusovega belina je najbolj pripravno uničevanje jajčec. Zakaj potem, ko so se gosenice že izlegle, je zatiranje gosenic bolj zamudno in tudi bolj gnusno delo. Priporočamo tudi pobijanje metuljev, kar najlaže storimo z dolgimi in širokimi listnatimi vejami. Nekatere občine, ki so tako delale lani in prejšnja leta, so pridelale lepo zelje v velikih množinah, medtem ko niso v sosednih občinah, kjer niso tako delali, pogosto imeli prav nič zelja.
— Obilica cvetja. Kljub temu, da so vrtnarji in gojitelji cvetlic letos opustili mnogo cvetličnih gred in spremenili te grede v nasade jedilnega sočivja, vendar se je ljubezen, ki jo goji naše ljudstvo do cvetja, izkazala tudi letos, ko kljub
Z razmejitvijo Ljubljanske pokrajine od Gorenjskega je bila župnija Št. Vid nad Ljubljano razdeljena tako, da je ostal sedež župnije na Gorenjskem, v Ljubljanski pokrajini pa naslednje vasi: Toško čelo, Čeplje .Glinica, Dolnice, Podutik, Kamna gorica, Pržanj, Trata, Zapuže, Dravlje, Koseze, Polana in Zgornja Šiška z nad 4000 dušami.
Za ta del župnije Št. Vid je bil z odlokom škofijskega ordinariata v Ljubljani z dne 27. apri-' a 1942 št. 297 prestavljen župnijski urad na ozemlje v Ljubljanski pokrajini in se mu je dal naslov: Župnijski urad Zgornja Šiška. Ustanovitev urada je potrdil Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z odlokom z dne 5. maja 1942-XX, II. No. 1159-1.
Duhovnijska cerkev sv. Roka v Dravljah se je začasno proglasila za župnijsko cerkev zgoraj omenjenega dela župnije Št. Vid na ozemlju Ljubljanske pokrajine.
Svečanosti v frančiškanski cerkvi
Petek 12. junija: Praznik prc6vetega Srca Jezusovega: ob 6. orglana 6v. maša; ob 7. slovesna 6v. maša, pri kateri poje zbor Velikih Frančiškovih Križarjev. Po 6v. maši posvetitev župnije presve-temu Srcu Jezusovemu. — Ob četrt na 7. zvečer pete litanije pre6v. Srca Jezusovega.
Sobota 13. junija: God 6vetega Antona Pado-vanskega: ob b. orglana sv. maša za dobrotnike kruhov sv. Antona. Ob 6. zvečer kratek govor, nato 6love6en blagoslov lilij v čast 6V. Antonu, procesija z lilijami po cerkvi in pete litanije Matere božje. Po končani piobožnosti bomo vernikom razdelili blagoslovljene cvetove. K tej ljubki cerkveni svečanosti v ča6t Padovanskemu svetniku vljudno vabimo vse vernike, zlasti še dečke in deklice, ki naj se po možnosti udeleže procesije v belih oblekah in z lilijo ali drugačno belo cvetlico v roki.
Zaupno 6topimo v varstvo 6V. Antona — mladinskega 6vetnika in mogočnega priprošnjika. *
1 Nova maša v cerkvi sv. Jožefa. V petek na praznik presv. S. J. ob 8 bo slovesna nova maša v cerkvi sv. Jožefa ki jo daruje gospod p. Vianey Marek. Izvaja se: Pri vhodu: Novomašnik bod' pozdravljen, zl. G. Rihar. Nato >Pridi 6v. Duh«, zl. dr. Fr. Kimovec. Med 6V. mašo: Mi6sa Jubi-late Deo, zl. Rud. Wagner. Graduale: Dulcis et reetus, zl. dr. Fr. Kimovec. Po ofert. O Deusego amo te, zl. J. B. Miiller. Po maši: Zahvalna zl. Jcks. Haydn.
1 Nov kip cerkvenega patrona pri Sv. Jožefu.
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani bo prihodnje dni doživela pomemben dan, ko dobi nov in lep kip svojega cerkvenega patrona sv. Jožefa. Kip je krasno umetniško delo znanega kiparja g. Pengo-va ter je eno njegovih najbolj odličnih del v zadnjem času. Kip je visok nad dva metra ter priča o veliki umetniški duši ter o popolnem kiparskem znanju kiparja. Zlasti lep je obraz sv. Jožefa. Kip krasi plašč v zlati barvi, notranje oblačilo pa je belo. Prav tako je krasno dovršen mali kipec Jezuščka. Kip bo blagoslovljen v nedeljo, 14. junija, kakor poročamo na drugem mestu.
1 Zadnja dva dneva cepljenja proti davici sta
danšnji petek in jutrišnja sobota. Današnji petek ob 17 bo cepljenje v šoli v Sp. Šiški, a za prebivalstvo Sjjodnje in Zgornje ŠiSke onkraj kontrolne črte bo cepljenje ob 17.30 v društveni dvorani v Dravljah tudi v petek. V soboto, 13. t. m. ob 17 bo cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa jutrišnjo soboto cepljenje ob 17 zopet v Mestnem domu. Starši naj si natančno zapomnijo, kateri dan tega tedna so bili njih otroci prvič cepljeni ter naj čez 14 dni tisti dan tedna pripeljejo prvič cepljene otroke k drugemu cepljenju na isti kraj. Drugo cepljenje bo torej od 22. do 27. junija, ko morajo biti drugič cepljeni vsi ta teden cepljeni otroci
1 Zanimivosti z živilskega trga. Na trg je bil
L-osDod knezoškof dr. OrecorlJ Rotinan. Izvaja »o: Oh IrKSeLrt na 8 pri •lovaanem vhodu: Eece »acerdo« mag-nua.zK A.V«r.ter. Nato bluKoalovItev novoga k.P« av Jožefa. l'o govoru: .O, »veti JoJet.^v tvojo tast«, »lotil St Premrl. Med pontlfikalno mašo: Mlsaa solom-nla in laudeni S. SalvatorU « orkeatrom.1l. lK. M1t-torer. Oraduale: Dulcia et rsetua. »i. drtrKlmovec. Po orert: Ave verum. zl. W. A. Mozart. Po maši: Tvoji smo. Srce Kraljevo, /.t. dr. Fr. Ktmoveo.
1.KKARNE. Nofino službo Imajo lekarne: mr. Leu-stok, Resljova c. 1. mr. nnhovec, Kongresni tre 12 ln mr. Komntar. V16, Triaiku cesta 48.
POIZVEDOVANJE. Našla se je manjša vsota denarju. Dobi se: Kožarje 92.	.____.
Našlo ar Je dne 11. t. m. več tlvllukth nakaznic za
me»eo jnnij Dolie ne pri: Meršol Vinko. Smartinska eeata 14-11.
Iz Cerknice
Javna dela pri nas. S prihodom pomladi so se pričela nanovo ali pa 6e nadaljujejo nekatera javna dela tam, kjer jih je zavrla zima. Na področju cerkniške občine so letos predvidena sledeča javna dela: nadaljevanje melioracije Cerkniškega jezera. Dela 60 se že lansko leto pričela in 6e 6edaj nadaljujejo. Ta dela gredo v breme države, ki je odobrila večjo vsoto. V breme Pokrajine pa ba zgraditev vodovoda v vasi Martinjak. Ta vas, ki ima 55 hišnih številk e skoro 300 prebivalci, se oskrbuje s pitno vodo z nekaj vodnjakov, ko pa je 6uša. hodijo po vodo v približno 200 m oddaljen 6tudenec. Za vodovod so že prišle cevi in upamo, da 6e bo z deli kar kmalu pričelo. V breme občine pa padejo j»opravila občinskih cest.
Lep jubilej. Vodja gasilcev v Dolenji vasi pri Cerknici Matija Šparemblek praznuje letos 40 leto udejstvovanja pri gasilski organizaciji. Je njen vodja že od I. 1920. Kot gasilec je sodeloval pri 87 požarih. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti. Prav ie, da se ga spomnimo in na ta način nai mu izkažemo priznanje za njegovo veliko nesebično in požrtvovalno delo. Veteran in pionir dolenjevaške-ga gasitetva: Na mnoga leta!
Z Gorenjskega
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski Pravnik št. 5—6
»Slovenski pravnik«, glasilo društva »Pravnik« v Ljubljani, je izšel zopet v dvojni številki 5-6, z naslednjo vsebino: Dr. Božidar Kobe nadaljuje svojo razpravo o »osnovnih problemih reforme delniškega prava«, kjer je končal prvi del (o demokratizaciji delniškega prava, s katerim so zvezane večje pravice delničarjev pri nadzorstvu), načel drugo poglavje o stalnosti družbinega vodstva ter tretje o učinkovitem in neodvisnem nadzoru nad upravnim poslovanjem. Razprava se gotovo dotika eno najvažnejših vprašanj sodobnosti, ki utegne v prihodnosti dobiti čisto nove razvojne perspektive. — Dr. Anton Štuhec končava pravno vprašanje o času, kdaj zastara pravica do preganjanja, če je zagrožen strogi zapor? Vprašanje izvira iz prakse ter je velikega pomena za naše kazenske sodnike in pravnike sploh. — — Prav tako je praksa sprožila vprašanje upravnemu sodniku dr. Alojziju Finžgarju o sporazumni delitvi zapuščine. Dr. Finžgar to praktično vprašanje rešuje z vso teoretično znanstveno aparaturo. Članek, ki rešuje pereče vprašanje^ iz upravnega prava, se bo končal v prihodnji številki. — To so z ozirom na omejeni prostor vse razprave te dvojne številke. Njim slede še književna poročila, kjer je prof. dr. Viktor Korošec ocenil delo zagrebškega romanista dr. Horvata Marijana o »bonafides« v razvoju rimskega obveznega prava. Razne vesti, govori o odvetniški z»>ornici v 1. 1941, ter o domovinstvu državnih in samoupravnih uslužbencev ter duhovnikov, kar je izredno praktičnega pomena za marsikoga iz omenjenih stanov.
Priložena jc ena pola merodajnih razscxlb upravnega sodišča v Celju iz prejšnjih let.
Pregljeva črtica v slovaškem prevodu. Zadnja številka Slovenskih Pohliadov (št. 5, 1942), je prinesla med drugim zelo nazoren in točen prevod Pregljeve črtice »Glej, človek«, pod na-
Strela. Nad goro Sv. Florijana pri Moravčah so so oni večer zgrnili črni oblaki. Nenadno se jc zabliskalo in zagrinelo. Treščilo jo v hišo posestnika Franca Povirka, ko so se domači ravno pripravljali k večerji. Strela je preluknjala steno, švignila sem in tja po sobi in odšla ^naposled skozi zid na drugi strani. Prestrašeni družini se ni nič hudega zgodilo, le gospodarja je nekoliko omamila in ga ožgnla po desni nogi.
Boj hroščem. Šolska mladina v Ihanu pri Domžalah je nabrala okrog 2500 litrov hro.ščev, ki so jih deloma uničili, deloma pa uporabili kot dobrodošlo pičo kokošim.
S Spodnjega štajerskega
Umrl je v Slovenski Bistrici Anton Koren, uslužbenec v tovarni. — V Vojniku pri Celju je v 6taro6ti 69 let umrl upokojeni finančni višji respi-cient Ignac Prah. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor in ga tam pokopali.
Poročili so se v Celiu: Viljem Toplak in Amalija Leskovšek, Anton Kmecl in Matilda Stropnik, Franc Stingel in Veronika Berložnik, Avgust Kunej in Alojzija Drame, vsi iz Celja. V Ptuju so se poročili: Franc T Mi z Rozo Cizerlj, Viktor Prelog s Frančiško Ceh, Andrej Skok z Marijo Roškar, Fran Rozman s Frančiško Coh, Alojzij Lah z Nežo Toplak.
Iz Hrvatske
Moslar je dobil novega Skola. Za novega mo-starskega škofa je imenovala Sveta Stolih dosedanjega kapitularnega vikarja msgr. dr«i Petra Culo.
Podpis mednarodno pravne pogodbe med Hrvatsko in Slovaško. Po večdnevnih pogajanjih med hrvatsko in slovaško delegacijo, sestavljeno iz višjega uradništva obeh pravosodnih in zunanjih ministrstev, je bila v Bratislavi te dni podpisana pogodba o podeljevanju pravne {»omoči med obema državama.
Predsednik »Stalnega sveta za mednarodno sodelovanje skladateljev Kichard Strauss je |X>va-bil na letošnji sestanek članov omenjenega svetit tudi znana hrvatska skladatelja Jakoba Golovca in Borisa Papandopula.
Novo ravnateljstvo »Pohita« v Zagrebu. Hrvatski gospodarski minister je imenoval novo ravnateljstvo »Pohita« v Zagrebu. Za ravnatelja je imenovan dr. Mirko Lamer, državni tajnik v ministrstvu za obrt, veleohrt in trgovino. Dosedanji člani večinoma niso bili več imenovani v ravnateljstvo.
Člani sarajevskega gledališča so odšli na gostovanje v Travnik.
slovom »Ajhla, človek!« Je to postna pridiga tolminskega vikarja Tomaža Rutarja, tipična Pregljeva tolminska stvaritev, ki tudi v slovaščini ni izgubila na svoji drznosti podob in nazornosti izraza. Prevel jo je E. Urban, ki se je svoj čas mudil med nami kot zamenjenec našega dijaštva. Tako Slovaki še vedno spremljajo z ljubeznijo našo književnost Kakor smo informirani, bo tudi letos izšla na Slovaškem antologija slovenske književnosii, kakor jo je prevel in izbral znani prevajatelj slovenskih pesmi v slova&čino, Ko-loman Geraldini.
Kulturni drobiž
Vrtec, štev. 10. Pesmi: Anton Debeljak: Ptički in fantički, Winkler Venceslav: Šetjan-žev kres, Kunčič Mirko: Čatež, Mauser Kari: Pesem, ter pesem Naš stric Jurij. Proza: Ivan Matičič: Morje je prebrodil, ki se je v tej številki končala), Krista Hafner: Sveta družina in razbojnik (po ljudski pesmi), J. Kmet: V zvoniku. Potopis: Jože Tomažič: V ažurni votini na Capriju. Spomini iz mladosti: Milan Skrbinšek: O zlata otroška doba. Zabava: Zabavno računstvo Pošta naročnikov in uganke zaključujejo 72. letnik tega najstarejšega slovenskega mladinskega lista.
V Cvetju z vrtov sv. Frančiška (mnj-junij) je prelat dr. Odar napisal nekaj besed v spomin prof. E. Tomca. Tu izhaja tudi prevod razlage osebnosti sv. Fr. Asiškega, kakor jo je napisal p. Peter Lipipert. Dr. Ivo Česnik opiisu je dobrodelnost prvih kristjanov, p. Tominec Angelik pa navaja misli kapucina dr. p. Hilarina Fdlderja o frančiškanski znanosti.
Katoliški misijoni pa so 6e spomnili v 9. številki smrti enega glavnih sotrudnikov prof. dr. L. Ehrlicha z nekrologom L. Lenčka. Tu je tudi Ehrlichovo poročilo o Družbi za širjenje vere ter primerjava lanskih zbirk s prejšnjimi od 1. 1924 dalje. To je eden zadnjih člankov pokojnega velikega prijatelja katoliških misijonov.
prinesen prvi domači grah. Ta je letos dobro il. Računajo, da bo živilski trg v kratkem dobro založen z domačim grahom. V
te dni
obrodiL________ , ,
_______________	četrtek je bilo
naprodaj veliko uvoženega graha. Na trgu eo branjevske kaj hitro prodale češnje, ki jih ni bilo v obilju naprodaj. Prihajajo dalje že prvi paradižniki.
1 Bernauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Osrednji lik je originalni vodja pisarne, Izidor Srakoper, ki zaplete in razplete konflikte oknog skrivnostnega konta X, na račun katerega živi obubožana aristokratska obitelj, ne da bi vedela, da je zadolžena. Igrali bodo: Alkanovo
—	Gorinškova, Uli — Starčeva, Oskarja — Blaž, očeta — Bratina, dr. Šolarja — Nakrst, Srakoper-ja — Gorinek, Piškurja — Košič, njegovo ženo
—	Rakarjeva, Zamorška — Košuta, sobarico — Križajeva, strojepisko — R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Petek, 12. junija: Zaprto.
—	Sobota, 13 junija ob 17: »Romeo in Julija«. Red A.
—	Nedelja, 14. junija ob 17.30: »Sola za žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera. Petek, 12. jun. ob 15. La Boheme. Izv. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navjdo!.--Sobota. 13 junija ob 16.30: »Carmen« Red ii. - Nedelja 14 junija ob 15: »Evgenlj Onjegin« Izven.
RADIO. Petek, 12. Junija. - 7.30 Poročila v slovenščini. - 7.45 Pesmi in napevi. — V odmoru (8.00) Napoved Časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. - 12.15 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent p M. Sija-nec — 12.40 Na harmoniko igra Vlado Golob. — 1.1.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.1a Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M Sijanec. Lahka clasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. 14.15 Operetna glasba. Orkester vodi dirigent Petralia. 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncort orkestra Glasbene Matice, sodeluje pianistka Silva Hrašovec. — 10.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komontar dnevnih dogodkov v slo venščini. — 20.30 Vojaške prsmi. — 20.45 Koncert kitarista Slnnka Prekn. — 21.00 Simfonična prireditev druž-EIAR Konrert vodi dirigent Morelli. sodeluje pianistka Rina Rossi. V odmoru predavanje v slovenščini — 22.25 Pisana glasha. — 22.45 Poročila v italijanščini.
CERKVENA GLASBA. V nedeljo bo v cerkvi sv. .Tožefa slovesno praznovanje praznika presv. s, .T. Ob 8 slovesna pontifikalna maša, ki jo daruje prevzvišeni
dJUekUu
In tako se je zgodilo, da se je Mišek ulegel v Miškino posteljo in je imel na glavi plavo lasuljo. Prepričan je bil, da ga je eden zlikovcev brez dvoma opazil na mestnih ulicah in da se bo ponoči prikradel k njemu, da bi mu ukradel lase.
In zares je že kmahi zaslišal neko šu-motanje pri oknu spalnice. Vendar Mišek ni imel časa, da bi se bil dvignil, zakaj dva zlikovca sta ko blisk planila noter in mu pokrila obraz s kloroformirano naličnico.
»Dobro si opravil,« je dejal eden, »fant se ne bo zbudil prej ko čez tri ure.«
»Naj se, kadar hoče!« je odvrnil drugi. »Ostrige! ga bom prav na ,baiinc'i«
^š&spmi--IM.J.sk6TO.

nrf«
t| I M I. .-
^Jb. ""S ^ll;*.,^
199.
200.
Med tem ko so pri Serajniku obhajali gostijo in se radovali ženin in nevesta, svatje in družice, se je utaboril na ravnem polju za mestom ob reki glavni stan turške vojske. Tu so imele počivati sovražne čete in plenit daleč naokrog. Na vse strani je poslal poveljnik svoje oddelke, da plenijo in ropajo.
Njegov namen je bil, da si vojska pridobi mnogo blaga in bogastva ter veliko kristjanov odvede v sužnost. Vse drugo, česar čete ne morejo vzeti s seboj, pa se naj pokonča z ognjem in mečem. Največ mu je bilo do srebrnih in zlatih dragocenosti in do mladih kristjanskih deklet.
201.
Vsak turški poveljnik si je pridobil pri cesarju najvišjo naklonjenost in največ zaslug s tem, da mu je pripeljal in odstopil od svojega ropa in plena lepih krščanskih devic. Najlepše izmed vseh je vzel sultan v svojo last kot sužnice, manj zale pa je daroval svojim dvorjanom v znamenje svoje vdanosti.
LJUBLJANSKI INEMATOCRAFl

Predstave on delavnikih ob 16 m 18.15, ob ne-deltah in praznikih ob 10.30,14.30.16.30 In 1>.3»
Film resno in globoke vsebine povzet iz traglč nih družinskih odnosov danaSnjegn čnsa
O S A M L IENOST
Carola Hohn, Andrej Checchi. Antonio Centa, Gugiielino Sina/. kino slooa - tel. 27-30
Znana gledališka veseloigra na filmskem platnu K len najlepftih filmov sezone!
POSTRŽEK
LILI A SILVI (evropska Peannn Durbin!) AMEDEO NAZZARI. Najnovejše ponevke! kinu matica - fel. 22-41_
Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitaši prikazuje film PAPA LEBONNARD
V glavnih vlogah: Ruggero Ruggeri. Joanne 1'rovost iu drugi kino union - tel. 22-21
Gibanje prebivalstva v stari Bolgariji
Bolgarska vlada je objavila zadnje statistične podatke o gibanju prebivalstva v krajih in mestih stare Bolgarije. Iz teh podatkov je razvidno, da je "narftdni bolgarski prirastek zadovoljiv. Leta 1941. fseje v starobolgarskih mestih narodilo 25.125 otrok, medtem ko je bilo v letu 1940. rojstev 24.308, v letu 1939. pa 23.987. Istočasno je pa v dotičnih mestih umrlo lani 17.515 ljudi, leta 1940. pa še 18.346. V vseh bolgarskih mestih je bilo lansko leto tudi več porok kakor prejšnja leta.
Umrla Je naša predraga mama, omica, sestra, teta ln tašča, gospa
Jožefa Žargaj
vdova po ravnat, zemlj. knjige v p.
po kratki mučni bolezni v 80. letu starosti. Pogreb bo v petek, dne 12. Junija 1942, ob 16. uri lz kapele sv. Petra pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 13. junija 1942 ob 7. url v cerkvi
sv. Petra. Prosimo tihega sožalja. LJubljana, Zagreb, Graz, 10. Junija 1942.
Žalujoče rodbine: Žargaj, Frkovič, Dcsimeier, Pobeška, Herbst in ostali sorodniki.
ŠPORT
Zadnji dan italijanskega državnega prvenstva bo v nedeljo, 14. junija, ko bo na vrsti zaključno 30 kolo. Po dosedanjih izidih je gotovo, da si bo Roma priborila prvenstvo za 1. 1942., za drugo mesto pa se bosta kosala Torino in Venezia Nedeljski spored na italijanskih nogometnih igriščih bo naslednji:
Torino: Juventus — Bolo,;na, Genova: Genova — Napoli, Rimi Roma — Modena, Milan: Milano — Livorno, Bergamo: Atalanta — Ambrosiana, Benetke: Venezia — Lario, Trieste: Triestina — Liguria, Firenze: Fiorentina — Torino.
Madžarska — Hrvatska 4:2. O teniških tekmah za zimski pokal poročajo iz Zagreba, da so igrali takole: Branovič (H) : Gabory (M) 8:6, 6:3, 5:7, 8:10, 6:3; Pallada (H) : Szegeti (M) 6:3, 6:3, 6:1. Obe igri v dvoje so dobili Madžari in zaključili tokratno kolo z zmago 4:2.
Smrt Ueinharda Ileydrycha, protektorja Ce-ško-moravskega protektorata, obžalujejo tudi v nemških športnih krogih. Športni poročevalec »Volkischer Beobachterja« mu je posvetil daljši članek, iz katerega je razvidno, da je bil general IIeydrich član vodstva nemškega športa. Do nedavnega je bil načelnik nemške sabljaške zveze. Šele pred kratkim ga je Tshammer und Osten razrešil te dolžnosti na lastno prošnjo, ker je bil preveč obremenjen z drugim delom. V sabljaških krocrih je bil Ileydrich znan kot izvrsten strokovnjak in tekmovalec. Udeležil se je tudi mednarodnega sabljaškega dvoboja proti madžarski reprezentanci in se uveljavil kot prvi med Nemci.
Roman Worndle, znani nemški smučar iz Par-tenkirchena, je padel na vzhodnem bojišču. — Worndle je bil član državne smučarske reprezentance, prav posebno pa se je odlikoval na zadnji zimski olimpijadi, ko je dosegel v alpski kombinaciji peto mesto.
Dunajski poštarji so imeli nedavno lahko-atletsko prireditev, na kateri sta padla dva izvrstna rezultata v metih. Wotapek je zalučal disk 48.03 m daleč in s tem zagotovil že vnaprej častno mesto na bodočem državnem prvenstvu. Presenetil je tudi 18 letni Jantschik, ki je pognal kopje 55.25 m daleč.
Japonskega državnega prvenstva v maratonskem teku se je udeležilo 150 tekačev, kar pomeni za tako naporno progo izredno visoko udeležbo. Prvi je prispel na cilj Moku Sochou, slušatelj inženerske šole v Mukdenu, ki je zmagal v času 2 uri 34:43 min.
Iz Srbije
V soboto, dne 30. maja je bila v belgrajski sa-borni cerkvi zadušnica za pokojnega Dušana Ne-diča, njegovo ženo in hčerkico, ki so našli smrt lansko leto v Smederevu ob priliki eksplozjie streliva. Dušan Nedič je edini sin sedanjega srbskega ministrskega predsednika.
Belgrajski hoteli in gostilne menjajo svoja imena. Razni belgrajski hoteli in gostilne so kaj rade dajale 6vojim podjetjem tuja imena, ki eo navadno imela e srbsko zgodovino malo ali pa nič skupnega. Zato je upravnik mesta Belgrada pozval vse lastnike številnih obratov, da morajo čimprej spremeniti tuja imena svojih obratov in jih nadomestiti z domačimi ali pa z imeni, ki odgovarjajo zahtevam novega časa. Po tej odredbi belgrajekega policijskega šefa je že večina belgrajskih hotelov dobila nova imena. Hoteli 6e sedaj imenujejo takole: M<»kva — Srbija, Kasina — Nova Evropa, Pariz — Oplenac, Atina — Mačva, Centar — Po-moravlje, Albanija — Avala, London — Šumadija, Ruski car — Car Uroš, Maje6tic — Car Dušan, Bristol — Dunav, Marger — Šumadinac, Koloseum
— Srbijanac, Lira — Ousle, Mala Antanta — Sr-badija, Šanghaj — Kladovo, Astronomija — Južna Srbita in Kasbek — šabčanin.
Sloga in edinost nad vse. Pod tem geslom se še vedno predavanja po Srbiji. Imajo jih člani srbske vlade, okrožni načelniki in ostali javni kulturni in prosvetni delavci. Predavanja po mestih in vaseh 60 dobro obiskana.
Anton Šinkovec, industrijski uradnik v Leskovcu. je postavljen za predsednika tamošnjega prehranjevalnega urada.
Naročajte »Slovenca«!
i
B Službe B
Dobe:
Služkinjo
Iščem za takoj. Prednost: da zna kuhati in vsa druga hišna dela. Naslov v upr. »Slov.« št. 3547. b
Stara strešna opeka
dobro ohranjena ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti 61.	11 M
Potem, ko je prehodil svoj križev pot in prispel po hudem trpljenju do dne, nas je danes za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Dragotin Heuffel
bivši nameščenec drž. rudnika v Velenju.
Na njegovi zadnji poti ga spremimo dne 12. junija 1942, ob pol 6. uri popoldne z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. junija 1942.
Emilija roj. Drofenik, žena; Terezija, mati; Dragica, Milko, otroka; Mira, Nina, Gusti, Dora, sestre; Edo, Joško, brata in ostalo sorodstvo.
Štedilnik
za vzldavo ugodno naprodaj na Sv. Petra c. 61.
B Kupimo g
Električni štedilnik
z dvema -rrelnima ploščama kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod šifro »Električni štedilnik« št. 3658.	k
Čitajte in širite »Slovenca«!
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
BtJKOVNIK FANI
previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 12. junija 1942, ob 3. popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1942.
Žalujoči:
IVAN, mož; OTO, LADISLAV, sinova in ostalo sorodstvo.
Selma Lagerlol:	°
Zaklad gospoda Arneja
»Ne, gospod Arne,« se je 06melil reči Torarin. »Vaši morilci leže na dnu Hakefjorda. Kako hočete, da bi 6e kdo maščeval nad njimi?«
Ko je dal Torazin tak odgovor, se je zdelo da je pričel go6pod Arne spet s svojo dobro voljo in udaril je z roko po mizi. »Kaj poveš, Torazin. Oblastnik na Bohucu je bil tu s svojimi priredniki in pisarji in imeli so Thing, pa jim ni mogel nihče povedati, kje bi našli naše morilce?«
»Ne, gospod Arne,« je odvrnil Torazin, »tega jim ne more nihče izmed živih povedati.«
Gosf>od Arne je 6edel nekaj časa z namrščenim čelom in gledal mračno pred 6e. Potem 6e je še enkrat obrnil k Torazinu.
»Vem, da si mi vdan, Torazin. Ali mi moreš povedati, kako naj se maščujem nad svojimi morilci?«	.	_
»Lahko 6i mislim, gospod Arne,« je dejal Torazin, »da 6e želite maščevati nad tistimi, ki 60 vas tako grozno oropali življenja. Toda nikogar ni med nami, ki še rajtamo po zeleni božji zemlji, ki bi vam mogel pri tem pomagati.«
Ko je gospod Arne slišal te odgovor, se je potopil v globoko razmišljanje.
Nastopilo je dolgo molčanje. Cez ča6 se je upal Torazin prekiniti molk s prošnjo.
»Zdaj sem izpolnil vašo željo, gospod Arne, in vam povedal, kako je bilo na Thingu Ali me želite še kaj vprašati ali pa mi zdaj dovolite oditi?«
»Nikar še ne hodi, Torazin,« je rekel gospod Arne, »preden mi še enkrat odgovoriš, če res ni med živimi nikogar, ki bi nas mogel maščevati.«
»Niti če bi 6e združili vsi možje z Bohuslana in Norveške, da bi 6e maščevali nad vašimi morilci, bi ne bili mogli najti,« je odvrnil Torazin.
Tedaj je rekel gcepod Arne:
»Ce nam živi ne morejo pomagati, si moramo pomagati 6ami.«
Potem je začel gospod Arne z močnim glasom moliti »Oče naš«, toda ne po norveško, temveč latinsko kot je bila pred njim navada v tej deželi. In pri vsaki besedi molitve, ki jo je izpregovoril, je pokazal s prstom na enega izmed teh, ki so sedeli pri mizi. Večkrat jih je na te. način vse obšel, dokler ni prišel do »Amen«. Ko pa je izgovoril to besedo, je naperil prst proti mladi deklici, ki je bila njegova vnukinja.
Mladenka se je takoj dvignila s klopi in gospod Arne ji je rekel: »Veš, kaj je tvoja naloga.«
Tedaj pa je deklica začela jokati in je rekla: »Ne pošiljaj me na ta posel! To je pretežka 6tvar za tako šibko dekle kot sem jaz.«
»Prav gotovo boš šla,« je rekel gospod Arne. »Cisto prav je, da greš ravno ti, kajti ti imaš največ vzroka za maščevanje. Nikogar izmed na6 niso oropali za toliko let življenja kot tebe, ki si najmlajša med nami.«
»Prav nad nikomer se ne želim maščevati,« je dejala mladenka.
»Pojdi takoj.« je rekel gospod Arne, »saj ne boš 6ama 6ebi prepuščena. Ti veš, da 6ta med živimi še dva, ki 6ta pred osmimi dnevi sedela z nami pri tej mizi.«
Ko pa je Torazin slišal, da je gospod Arne to povedal, 6i je mislil, da mora razumeti teko, da ga je gospod Arne izbral za boj proti zločincem in morilcem, pa je zaklical:
»Za božjo, voljo vas rotim, go6j>od Arne...«
V tem trenutku 6e je zazdelo Torazinu, da gospod Arne in župnišče izginja v megli in da on sam pada z velike višine in pri tem je izgubil zavest.	.
Ko se je 6pet zavedel, se je pričelo daniti. Tedaj je videl, da leži na tleh na solberškem dvorišču. Konj z naloženimi 6antni je 6tal poleg njega in Orim je lajal in tulil nad njim.
»V6e 60 bile le sanje«, je rekel Torazin, »zdaj 6previdim. Dvorec je prazen in razrušen. Nisem videl niti gospoda Arneja ne koga drugega. Toda v 6nu 6em ee tako prestrašil, da 6em 6e prevrnil z voza«.
V mesečini.
Ko je minilo od 6mrti g06jx>da Arneja štirinajst dni, je prišlo nekaj noči z močno, jasno mesečino. In nekega večera je bil Torazin na poti in se je peljal skozi mesečino. Zdaj pa zdaj je zaustavil konja, kakor bi mu bilo težko najti pot Pa se vendar ni vozil po kakem neznanem gozdu, temveč preko nečesa, kar je bilo videti kot odprta ravnina, na kateri 6e je dvigala množica kamenitih gričev.
Vsa okolica je bila prekrita z belim, bleščečim snegom. Pri mirnem vremenu je zapadel tiho in enakomerno in ni delal kopic ali zapuhov. Kolikor daleč je 6egalo oko, ni bilo drugega kot iste gladka ravnina in enaki kamenita griči.
»Orim, pes moj«, je dejal Torazin, »če bi midva to nocoj prvič videla, bi si pač mislila, da se voziva preko velike pustinje. Pri tem pa bi 6e čudila, da 60 tla tako ravna in je pot brez slehernega kamna ali jarka. Kakšna pokrajina pa je to, bi rekla, kier ni niti jarkov, niti ograj in kako je to, da ne kuka noben grmič ali travica izpod snega? In zakaj ne vidiva nobene reke ali potoka, ki še celo v najhujšem mrazu vlečejo svoje črne 6truge med belimi polji?«
Torazin se je ves razvnel ob teh mislih in tudi Grimu so bile všeč. Ni se ganil s svojega mesta na vrhu naloženega voza; tiho je ležal in mežikal z očmi.
Toda komaj je Torazin 6voj govor končal, je zavozil mimo visokega droga, na katerem je bil privezan snop dračja.
»Ce bi bila midva tukaj tujca, Orim. psiček je dejal Torazin, »bi 6e gotovo vprašala,
moj,'
kakšna puščava je to, po kateri so postavljena taka znamenja kot jih porabljamo na morju. To vendar ne more biti morje, bi končno rekla. Toda to bi se nama zdelo nekaj či6to nemogočega. Kar leži tu tako trdno in stanovitno, naj bo navadna voda? In V6i ti skalnati griči, ki tukaj tako združno jx>či-vajo, naj bodo samo otočki in pečine, ki so raz-družene 6 kipečimi valovi? Ne, ne mogla bi verjeti, da je kaj takega mogoče, moj pes, Grim.«
Torazin se je smejal in Grim je še vedno ležal tiho in nepremično. Torazin se je peljal dalje, dokler ni zavil okoli nekega velikega skalnatega griča. Tedaj pa je zaklical kot bi videl nekaj čudežnega. Zelo 6e je začudil, nategnil vajeti in tietmi) z rokama.
»Grim, f>e6 moj, in ti ni6i hote! veneti, da je to morje! Zdaj vendar vidiš, kaj je! V6tani. pa boš videl, da leži pred nama velika ladja. Morskega znamenja nisi hotel spoznati, toda med tem se pa vendar ne moreš zmotiti. Zdai vendar ne moreš več tajiti, da je to morje, po čemer se voziva.«
Torazin je stal še nekoliko časa in ogledoval veliko barko, ki je ležala prikljenjena v ledu. Strašno čudno jo je bilo videti, kako je ležala m, z gladko sneženo odejo okoli sebe.
Toda, ko je Torazin videl, da se iz zadnjega dela ladje dviga šibek dim je peljal bliže k ladji in poklical brodarja, da bi videl, če bi mu hotel odkupiti ribe. Imel je le še nekai pomuhljev na dnu svojega vozila, kajti jaodnevi je obiskal že V6e barke, ki so primrznile v zalivu in jim prodajal svoje ribe.
Na krovu je sedel brodar s svojimi ljudmi v zelo klavrnem razpoloženju. Odkupili so mu ribe. ne ker bi jih rabili, temveč da bi imeli nekoga, e komer bi se mogli jx>govoriti.
■ Ko eo prišli doli na led k Torazinu, je napravil te 6ilno nedolžen obraz.
Za Ljudsko tiskarno v Liubljani: Joži Kramaril
Izdajatelj: Inl Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčil