LUBLANSKE NOVIZE JANN. FRIDR. EGERJA. Nro. ^ 37. < —o czn3 czm Lublana "VTedflo je v' nifkih flana padla na ajdo, JLi vuner li na n?kaj malo ni v sa Shmar-»o goro per fnil^dfkim gosdi, inu tako fem-tertje, kamer ni vfter dofsgeU Pifma is lafhkiga pov^o, de gradifhe Tortona fe bo u. dan Kimovza podala na-fhim, ako ji franzos pomozhi nepofhle. Franzos fe nasaj rl^zhe prod fvoji meji k' m?fti Nizza; nafhi pa sa njim pertif-kajo. ) Is Neapolfkiga je franzos popolnim pregnan, gnan, Kral je fvoje oblaftnike fp?t Vmozh - roftavil, inu sa visharja zhes nj? Kardinala lufo, Regiment Turn je preflavlen is Parme v' m^fto Modena. Drugi dan ti ga m?fza fo v'm?fti Vifh' nagora molitve, andohti, pridige p?te ma> fhe, inu vefele obhajali savol. doblene inej* fke gradifhke Mantova, y. Sraven je bila musika , ftrelanje, iflu sdravize na fvitliga Zefarja, Generale, inu Firfta Auerfperg. M?fto inu grad fo na vezher rasfveti' li, inu krajufke napife inu pefaie nazherka-li, katire bi jef rad Krajnzam tukaj popi* fal, ako bi jih bil kdo meni k'rokam po-flal. . Dunej 4. Kimovza. Dan po S. Jerneji je tozha vfe pobila bliso Dunaja, ona je padala, kakor deb$ orghi. 24. dan v^lki ferpana fo marfhirali vunpotfgneni franzosi regimenta Prifi? Konde is Kufie fkusi Prag prot Rajio1 zhes domazhe fovrashne franzose. Na ogerfkim fo perl?tele is Turzhie Kobilze, katire is Egipta prideo. one 1° letale od Orfove zhes Donavo. Ludje lo kuri- kurili, inu jeh s'dimam Inu ognam pregnali, Potle fo* fe vsdignile proti ro^fli Buda, tam fo fhle memo 28. dan poprejfhni-ga m^fzi od defetih sjutrej do polnozhi, kobilz je bilo tolkaj, de fo fonze sakrivale, v' liifhe perlet^le, drugi dan fo jeh bile vle z^fte po m^fti polne. Kam lo dalaj W?kle, fe dosdaj nev?» General Hoze je franzose v'fhvajzi fp§£ nasaj pognal. Per Rajni fo franzosif fkufhali na ti Hrani naprej dreti , al General Kienmajer inu drugi oberftarji fo jih nasaj pognali. 30. augufta je fhel fkusi Prag drugi regiment Prinza Conde proti Rajni. Turzhia* Bonaparte je ob Kr^fi poflal dvafto Kam^l is Sirie proti Suez v'Egipt, kamele fo nofile bogaftvo, Kar g« je v'Sirii naro-pal- Spr?mlali fo jeh dva franzoska generala inu tri tavshent arabfkih konikov, Bonaparte je r^kel, on bo prezej sa njimi per-fhel, popred bo pregledal brodove ob morji, de bodo varni pred fovasniki. Kar-kol pa Bonaparte d?la, vfe to kashe, kako bi on v' Europo fp?t nasaj vfhel, inu de nemifli v'Egipti oftati. Bona- Bonaparte fam pifhe, ; ]de prebivalzi gore Liban fo Krivi, Bonaparte fain pifhe je on per Akre nefrfzhen bil. Ti fo perfhli preposno njemu na pomozh, on fam je mogel fe boj vati, je bil ranen, oa bi bil popolnim satert, ako bi mu ffrelanjs is fhtukov nebilo pomagalo. Perpelal je fe-boj is Egipta v'Sirio tridef^t tavshent fol-darov, nasaj pa jib je komaj tri tavshent ©dpelal* Shpania. Is Englanda fe flifhi, de Spania ozhi-ta Portogalzam, sakaj Portogalzi imajo v' fvoji desheli englendarfke foldare, katiri fo per ti perloshnofti fpanzam otok Miuorka vs?li. Portogal pa fe sagovarja, inu pravi: to je prav, de fe branimo inu varjemo pred Spanio, kadra fe franzosam bol per-jasna kashe. Ta r?zh bi snala fturiti fov-rashtvo med Spanio inu Portogalam* Spanzi farni fposnajo, de jim od takrat fhe bol denarjov manka, od kader fo s' franzosam potegnili. Rufsia. Rufovfki Zefar je fpanfkimu Kralu voj-fko napovedal, sato, k?r ta s' franzosam perjasnoft ima, bef^de fo t?: Mi po boshji milofti Pavi Pervi, Zefar inu Saraodershez vfe JRufie osnanimo v- iim fim nafhim sveftim podloshnitn: Mi iau s'na-mi svesane oblafti fmo fklenili dolidjati nerodno zhes Franzio sdaj kralujozho oblaft, inu fmo satigavolo na noge ftopili s' z?lo nafho mozbjo. Bog je nafhe oroshje blo-gcrrckeJ, inu je do danafbniga dneva vte n&fhe trude s'ff£zho inu premagvanjam obdal. Med majhenim fhtevilam europejfkeh oblafti, katire fe od unaj kasheo, kakor bi s'franzosam periasni bili, sa refnizo pa fe 1? boj? pred tim od Boga savershenim inu per fvojim konzi na fmert leshiozhim oblaft-vanjam je Spania narbol bojezha, inu fran-zoskim oblaftnikam perjasna ne fizer spravo delavno pomozbje , ampak li perprav-lanjam na pomozh. Safton fmo li vfe per-sad^Ii, de bi Spanii bili pokasali pravo ze~ fto proti zhafti, inu de bi s'nami po ti ze-fli hodila; ona je oftala terdavratna per e~ nim sadershanji, kakershno je nji fkkodlivo. Mi fmo fe vidili perfilene, nji fkasari naflio nevolo fkusi to, de fmo fpanfkiga kralevi-ga opravilnika per nafhim dvori od naf domu isgnali. Kil* pa sv^mo, de je tudi nafh opravilnik perfilen bil, fe v'njemu napovedanih dafh is Spanie pobrati, fi to sa ra-snalenje nafhiga velizhaflva fhtejemo, inu napovemo vojfko fpanfkimu Kralu. Sraven vkashemo, na vfe fpanfke v'nafhih brodili fhjezhej kupzhifke barke prepoved djati, m terpotegniti, inu poflati povele vfim nafhim vodmkam na fuhim inu na morji, de naj fe fovrashne fkasheo proti vfirn podlo- shnim fpanfkiga Krala. Dano v' Petergra-di 15. dan Julia po rojflvi Krifta 1799. na-fhiga Zarftva v' tretjim l?ti. ^ . Podpifan Pavi I. Petergradfke dvorne novize 28- Julia dalaj pov?o od Bonaparte , de Turk pifhe: neverni franzosi fo per terdnavi Akre v' Širii popolnim pobiti, raskropleni, fo po-shgali fhotorje inu vosove, ter fo b^shali proti Jaffa; ofemfto glav franzoskeh je v' Konflantinopel pernefeneh* Nemjko Rufi fo bili vfi do S. Jernej per vojfki Prinza Kari. N^mzi fo narbol uralfke ka* sake, ti fo fhirokiga obrasa, majhineh fvit-leh ozhi, podobni Kitajzam inu Mongolam. Njih polkovnik ali oberftar Pakadin je l?po srafhen, kojni fe snajo na sadne noge lp?-nati, inu s'pr^dnemi krog febe mahati. Oranfki Prinz nabira vojfko v'eni praj-fovfki desheli na holiendarfki meji, bo s' Rufmi inu s' Englendarji v'HolIand mahnn Spodno Rajno je franzos saperl > bres pofsa nefin§ nobeden zh?f. ' Berlin. 17. velki Serpana/ Prajfovfka vifoka fhola v5 Beri i ni je poftavila prafhanje: kaj ituri elektrov ali blifkov ogin kifajozhem, ftvarem ? al pomaga, de fe j^Iih inu ol raj-fhi fkifa ? — Kir bo to prafkajne dobro odgovoril inu raslozhil, dobi eno slato fv?-tino 50. zekinov tesiiko. Pravio, de prajfovfki Kral fe nemifli nizli m$fhati v'vojfko, ampak de nafomen obttane, inu fvojo mejo varvati ozhe. Polnozhna Amerika. Franzosi v' otoki S. Domingo fo fe po-glihali s5amerikanfkemi deshelami, de bodo vfe fovrashtva j^nale, kupzlna 60 odperta sa oboje, iuu mir fe ohranil med Franzio inu Ameriko. Visharji v' Parisi fo pazh radi to glihanje poterdili, vuner fe flifhi. de Amerikanzi fe k'vojfki perpravlajo, i-liu njih ludj? fo bol nagneni k\vojfki zhes franzose, ne pa k'miru, Amerikanzi fo tudi poterdili sv?so inu mir s' Prajsam ravno na to visho , fcakor je bilo sglihanje do fedaj. Anglia. Nafhe barke fo is fr^dniga morja per-vi dan Augufta tekle, ofem dni fo bile od sopernih vetrov sadershane, Franzoske barke fo tekle m?mo Lisa-bon 29. dan Julia inu fhle naravnoft proti domazhim brodi Breft, tam fo pozhili; fedaj daj pravio, de fo perpravlene fpet vim mahniti; al morebit bodo Englendarjam v' fhako padle, k?r fe flifhi, de Rufi inu Eng-lendarji fo v'hollendarfko deshelo £eland na fulio ftopili. Franzos je mogel dofti fvo-je vojfke od Mainza poflati nategama v Holland. Shitna z^na v'Lublani na tergi fl. kr. 1 "'i ti. j kr Pfheniza 1, mernik 1 59 1 54 1 50 Turfhiza - - - — — — — — — Eosh - - - - 1 50 1 45 1 40 ___ — Ajda - - - - — — — — — — Ovef - - - - 1 5 — — — —■ ■'f - - J Lotteria. 7, Kimovza fo v* Lublani vsdignene. 17. 61. 3» 2ir' 21. Kimovza bo v'Gradzi vsdigvano.