štor. g || Pcšinlna jatami v gctfnrinr •• m Cena Bin 1*- imrcnshl dom V liubljaai, 9. |anuac|a 1936 letu 1. Rojstni dan N}. Vel. kml|ice Matije Nn današnji dan so Jugoslovani /. iskrenimi mislimi in spoštovanjem združujejo <>l) svoji kraljici, ki sc je posebno po tragični smrti svojega vzvišenega soproga vsa predala vzgoji svojih kraljevskih sinov in išče utehe svoji veliki boli v samaritanskem delu, materinski skrbi- za reveže in trpine, s čemer nam postaja veliki vzor srene dobrote in žrtvovanja v korist domovine. Vsi Jugoslovani smo ji zato vdani z ljubeznijo. Politika kolektiuae varnosti -V Itamija izganja Pollake Varšava, 0. januarja. Rp Po poročilih pjlj-sSkega tiska je med Poljaki zbudilo veliko ogorčenje dejstvo, da je Francija spet izgnala številne poljske delavce, katerim je francoska vlada odrekla delovno delovanje. Med njimi so taki, ki so delali 6—d let v Franciji in pustili tam svoje najboljše moči. Usti pristavljajo, da so ti delavci zlasti obupani zaradi tega, ker francoska vlada delavcem drugih narodnosti obnovi dovoljenja za delo, če so 6 let že delali v Franciji. AvsUiisku nmnisip Dunaj, d. januarja. Po informacijah, ki prihajajo iz zaupnih krogov tajnega vodstva avstrijske socialne demokratske stranke, so baje nekatere osebnosti iz tega vodstva dobile oficielna vest, da bodo pri božični amnestiji, ki bo razglašena v kratkem, prišli v poštev tudi tisti člani bivše social-demokratske stranke. Seznam vseh osebnosti, ki jih bo amnestija doletela, še ni razglašen, pač pa sc ve, da med njimi ne bo bivšega dunajskega župana Karla Seitza in pa komunistične poslanke Rose Jochnan, ki sta se po februarskem uporu pregrešila z ilegalno in protidržavno propagando. Švedi olsv Intervenirali v Haagu Stockholm. 0. januarja. Z ozirom na vesti, ki so se zadnje dni razširile v svetovnem tisku, da bo švedska vlada intervenirala zaradi italijanske- 5a napada pri švedski ambulanti Rdečega križa v •besiniji pri mednarodnem sodišču v Haagu, izjavljajo odločilni krogli, da dozdaj še ni nihče naredil nobenega uradnega koraka. Ti kropi tudi ‘ pravijo, da mora švedska vlada natančno premisliti vse podrobnosti pri tem obžalovanja vrednem dogodku ter da si pridržuje odločitve. 92 Euuucskih butnili (odit i® že odšlo nn Sredozemlje Bel aiMtltitogo brodenja se je umaknil London, !). jan. TG. Tukajšnje javno mnenje smatra delni odhod angleškega brodovju iz Sredozemskega morja in njegova nadomestitev z !)2 francoskimi bojnimi enotami, ki pridejo iz Atlantskega morja v Sredozemlje kol pn i sad nove politike kolektivne varnosti v Evropi. l)a bo Fran- cija poslala svoje bojne ladje v Sredozemsko morje, so govorili že nekaj dni, toda da bo Anglija del svojega hrodovja poklicala domov, , je prišlo čisto nenadno in je (a vest, ki jo je prvi objavil »Monilor». vzbudila po vsem mestu velikansko senzacijo. Uradni krogi previdno molče in časnikarjem ne dajejo nobenih obvestil glede vzrokov, ki so angleške admirallteto pri-dlili do teh ukrepov. Pač pa je bilo danes od vladne strani strogo zanikano, da so neresnična poročila, objavljena v nemškem tisku, češ. da je francosko-anglcška pomorska pogodba naperjena tudi proti Nemčiji. 0 lem. da ne more hiti govora, ker sc Nemčije pogajanja niti dotaknila niso . Anale« sv ntevuUu Dobro informirani ljudje pa trdijo, da so gibanja francoskega .in angleškega hrodovja jk»-stala potrebna predvsem na angleški pritisk, da morata biti Francija in Anglija pripravljeni za primer, če bi so Mussolini spozabil in napravil kako noro kretnjo . Proti takšnemu izpadu mo-injo biti velesile skupno [odpravljeni*. Z ozirom na tesno prijateljstvo, ki obstoja med Francijo in Italijo, tako mislijo Angleži, bo Mussolini z manjšo jezo gledal na francoske bojne ladje v Sredozemskem morju kot pa na angleške. London, 9. januarja. Admiralilota poroča: Del domačega hrodovja z, ladjami Nelson . Kodncy , Furious in Cairo ter brodovjem 21 rušilcev bo odplulo sredi januarja na spomladanske vaje, ki se pouavljajp. vsako loto. Mkratu sc bodo vrnile v domovino 'nekatere enoto domačega brodnvja, kise zdaj nahajajo v Gibraltarju, med. njimi ladje tlood . Ilamillies , »Orion; in Neptunc . Podrobnosti izidejo v kratkem. Mal surtazum Značilno je. da je prišlo do pomorskega sporazuma približno v istem času, ko so bo dne 20. januarja sestala Zveza narode,v, da razpravlja o zapori petroleja in o izvajanju te zapore, ki je bila v načelu sprejeta ž.e novembra meseca. To vprašanje bo brez dvoma izročeno v pretres posebnemu odboru strokovnjakov in po vsem. kar tukaj v Londonu govore, sedaj, ko ima angleška vlada pogodbo s Francijo že v žepu. angleški zunanji minister ne bo preveč silil, da bi ta odbor izvedencev hitro končal svoje delo. Angleško zunanje ministrstvo bo celo zadovoljno, če se pretres n zapori petroleja nekoliko zavleče. »Monitor- trdi, da so tudi druge evropske države poslale podobna mnenja in nasvete v London. ]loli|a m bo dolgo uzdczala Na drugi strani pa so Angleži itak prepričani, da po vsem. kar se je doslej zgodilo na abesinskih frontab, Italija itak ne bo več mogla dolgo časa nadaljevati brezupnega boja in da bi bila zapora petroleja samo nepotrebno draženje. Vojaški položaj Italije v A besiniji je vsak dan slabši, gospodarski in politični položaj v notranjosti Italije pa je prav tako teman, če ne hujši. Vatikan in komunifem Monitor pravi, da ima iz verodostojnega vira informacijo, da se Vatikan predvsem hoji, da bi komunizem no prevladal v Italiji, če bi Mussolini propadel, kar bi bilo neizbežno, ako Italija docela izgubi vojno v Ahcsiniji. Vatikan se močno trudi, da ni našel pravičen temelj za miren sporazum, in zdi se, da so zastopniki Vatikana v tem praven trudijo ne samo pri evropskih velesilah, temveč tudi v Abesiniji. Toda za zdaj upanja na uspeh niso velika, ker Mussolini je še danes prav tako trmnst, kakor je bil v začetku abesinske pu- r stolovsčine. Nasprotno, zdi se. da pripravlja Mussolini še eno mobilizacijo, s katere hoče poklicati pod orožje ne samo nekaj letnikov, ampak ves narod, da s tem dokaze, da je. Italija odločena iti do skrajnosti. Ker so pa v vatikanskih krogih mnenja, da tudi to italijanskega položaja na afriški fronti ne bo moglo več zboljšati in je nevar-nosst za komunistični prevrat le še. večja, bodo svoje napore, da dosežejo miren sporazum, še podvojili. Albanski pcluric} Iz Rima poročajo, da se je Mussolini odločil, da bo sedaj še bolj izkoriščal petrolejske vrelce v Albaniji in da bo od tam izvozil čim več petroleja, da bi bil pripravljen, kadar ga bo stisnila zapora petroleja. V zadnjih dveh mesecih je bilo izkopanih 1(!0 novih petrolejskih vrelcev in petrolejski vod do Valone prevali noč in dan ogromne količine petroleja na italijanske tankerje, ki čakajo v valonski luki. IMutiin v Abesiniji Eaciz: Prenos trupla nemškega poslanika iz bolnišnice na poslauiolv o Hnvas, o. jun. Zadnje čase je opažati precejšnje nerazpoložen je med nekaterimi abesinskimi plemeni, ki se obračajo proti oblastnosti sedanjega cesarju. To so predvsem ona plemenu. ki jih \ političnem oziru tlačijo Amhnrei in ki niso nikdar čutili posebne navezanosti ne do države, še manj pa do cesarja Vodje teh plemen obtožujejo neguša, da si- je polastil prestola tako, da je izkoristil posebno situacijo, ki jo je povzročila svetovna vojna. Sedanja vojna pa daje tem nezadovoljnim plemenitašem povod. da ne le kritizirajo ravnanje cesarja llaile Sclasia. marveč, da se pripravljajo celo na upor. Ros Kasoa zapustil fronte tudi ras Kasa. eden izmed vodilnih poveljnikov na severni l.ronti ter morda poleg neguša najbogatejši človek v Abesiniji je izkoristil la domača nezadovoljstvu ter zapustil fronto. Zdi se. da se hoče tudi on-pridružiti upornikom zaradi tega, ker mu je negnš še pred nedavnim obljubljal, da mn bo izročil guvei nerstvo nad provinco Godžnin. To uslugo mu je ncguS obljubil zato, ' da mu je ras Kasa izročil l.idžn Jasna. JoSU Negnš se je bal. da ne bi prejšnji vladar Lidž Justi, katerega je on I. 1916. vrgel s prestola ter ga držal pri sebi kot ujetnika, izkoristil nerazpoložen ja nekaterih rodov ter se postavil na čelo upornikom. Ras Kasa je I.idža Ja-sua res izročil, bivšega cesarja je doletela kruta usoda. Toda neguš ni svoje obljube držal in verjetno je. da bo izgubil enega svojih dosedanjih najboljših vojskovodij. TfiplDifmf zadeva Središče upora je Debra Markoš, glavno mesto province Godžnin. Drugo središče pa je Bouret v provinci Dumok. Zadeva je zelo zapletena zaradi tega, ker so uporniki dobro oboroženi. saj bi morali v najkrajšem času oditi na bojišče. INeguš, ki je tudi nameraval oditi na severno fronto, jc zaradi dogodkov v zadnjih dneh trenutno ostal v Dessijih in pričakuje konca upora. Iz Addis Abebe so kar najhitreje poslali oddelek nnjzvestejših čet v Godžnm. Z njo je odšel tudi drugi glavni policijski komisar. Verjetno je, da bodo upor udušili, vprašanje pa je. s kakšnimi žrtvami. Pivi sodvvi abesinske nvjni Lizbona, 8. januarja. Portugalski listi vedo poročati iz Tangcra, da so s; v poslednjih tednih mogla opaziti sumljiva gibanja domačinskih plemen ter jc že prišlo med njimi in francosko tujsko legijo južno od Marakcša do prvih spopadov. Jtalifonska smola Džibuti, 8. januarja. Na meji med britansko Somalijo in Abesiniji se je dogodil incident, ki pa o njem trdijo, da ne bo imel težjih posledic. Prav na meji sta dva italijanska avijona bombardirala neko abesinsko pleme, ki se nahaja po angleško zaščito, v trenutku, ko so prišli po vodo v neki obmejni studenec, do katerega imajo zajamčeno pravico. Prve vesti o tem bombardiranju javljajo, da ni bilo žrtev. Italijanski službeni krogi še opravičujejo in pravijo, da se je zgodila le pomota, ker so mislili, da je to bojevito abesinsko pleme, ki se drži meje samo radi tega. da bi izza hrbta napadli Italijane. Razen lega so ugotovili, da so-se nahajale v največji bližini studenca neke abesinske predstraže, katere bodo pa premaknili nazaj, da bi se preprečili novi incidenti. JtominteEaa v Južni Ameciki Kdo \t bil sktionestiu scugctskl poslanik Miaikiaf Berlin, 9. januarja. »Deutsche Allgemcine Zei-iung« priobčuje obširen članek o dosedanjem delovanju Kominterne v Južni Ameriki. Prvi početki tega delovanja segajo v leto 1922. Tega leta je Južna Amerika pripadla sedmemu oddelku, Srednja Amerika pa osmemu oddelku svetovne komunistične propagande. Sedež sovjetskega rovarjenja jc bil sprva v Buenos Airesu. Vodstvo agitacije je tedaj imela sovjetska trgovinska^ delegacija. Po daljšem opazovanju te delegacije s strani policijskih organov je argentinska vlada sovjetsko misijo izgnala. Iz Buenos Airesa se je preselila v Montevideo, odkoder je nadaljevala svoje delo po vsej Južni .Ameriki. Prostore je imela v sovjetskem poslaništvu. Vse kaže, pravi list dalje, da so južnoameriške države sedaj odločene, prepovedati in preprečiti vsako nadaljno delovanje komunizma v Južni Ameriki. Pariz, 9. januarja. AA. »Matin« doznava, da so prišle na dan nekatere nove podrobnosti o osebnosti bivšega sovjetskega poslanika Minikina, ki so ga pregnali iz Urugvaja. List pravi med drugim, da je bil poslanik prej v Buenos Airesu oaje kot delegat za nakup usnja, dejansko je bil pa odposlanec za komunistično propagando. Zato so ga tudi svoječasno izgnali iz Argentine. Veliki pariški list tudi piše, da je dognano, da je Minikin vodil med drugim tudi prevratniško komunistično akcijo na francoskih Antilih. Skciimustea potop sovjetskega pomika Mine o Baltika ■■ 31 meleili He|singfors, 9. januarja. TG. Se vedno vlada popolna tajnost o vzrokih, zakaj se je potopil sovjetski parnik Doneč (1.694 ton), ki je izginil v morju v Finskem zalivu. Na ladji jo bilo 31 oseb, med njimi dve ženski, ki sta seveda s parnikom vred našli smrt v valovih. Sovjetske oblasti so včeraj našle dvoje trupel, ki jih je morje vrglo na obulo, toda še vedno ne morejo razložiti vzroka za to nesrečo in dati kakih pojasnil o usodi posadke. Danes popoldne so ladje v Finskem zalivu našle plavajoče dele razbite ladje, ki so nedvomno v zvezi s katastrofo. l)ont>c je zapustil Leningrad 29. decembra z veliko količino žita, namenjenega za neko tuje, a neimenovano pristanišče. Takoj naslednji 'dan so slišali strašno bobnenje na visokem morju ne daleč od vhoda v Leningrajski zaliv, na katerem je ležala gosta megla. Eksplozija je bila tako huda, da so sc zamajale več kilometrov daleč stoječe hiše na finski obali. Strokovnjaki zatrjujejo, da je Doneč zadel na veliko rusko podmorsko mino, ker jc znano, da so sovjetske pomorske oblasti nedavno naložile ogromno število, min v Leningrajskem zalivu. Tudi najnovejši ruski pomorski zemljevidi označujejo okrog Krunstatta široka pomorska polja, po katerih je vsaka plovba najstrožje prepovedana. Tudi v severnem Baltiku so že naleteli na velike mine neznanega izvora, ki pa so najbrž priplavale iz sovjetskih voda. tfo&t aarodaa skupitlna Kakor se izve, bo začela naša Narodna skupščina z delom okoli 20. t. m. Moudcocl Izputtcnl •Sofija. 9. jan. TG. Danes je izšel vladni ukaz. s katerim so spuščeni na svobodo vsi tako imenovani Macedonci, ki so jih zaprli ali internirali prejšnji režimi. V zaporu jih je ostalo samo pet, ki so obtoženi težkih zločinov. London, 8. januarja. TG. Pomorska konferenca je nocoj zabredla v težko zagato, ko je japonski delegat zavrnil predlog, naj bi se velesile med seboj obveščale o novih zgradbah bojnih ladij. Po Londonu govorijo, da se bo bržčas pomorska konferenca v petek razšla. Kaj je z našim zoološkim vrtom? V prostorih pri »Novem svetu« so imeli sinoči | ob pol 9 svoj II. redni občni zbor člani zoološkega I društva NOE. O tvoril je občni zbor predsednik : gosp. Julij Cesar, ki ie po uvodnem pozdravu dal ■ besedo tajniku gosp. Mejašu, da je ta prečilal zapisnik o I. rednem obenem zboru. Zapisnik je bil brez debate odobren. Društvo in obtastveniki Predsednik Julij Cesar je nato podal obširnejši. pregled dosedanjega društvenega delovanja ter Mied-drugim dejal: >,V, prijetno dolžnost, mi. je fliiieijjli v .prvi vrsti iiašega gosp. bana dr. Marka Natlačena, ki je ob priliki, ko sem mu podrobneje razlagal društvene težnje in cilje, z velikim zanimanjem in razumevanjem vzel moje izjave na znanje, ter obljubil, da se bo za društvo zavzel. Istotako ne smemo po-zabiit besed, ki jih je izrekel naš župan g. dr. Juro Adlešič pri svojem nastopnem govoru, ko je med drugim- omenil sledeče: ^Zavedam sc nadalje, da je naše meslo središče slovenske kulture in sedež naše univerze. Zato bo jiosvečena posebna pažnja tudi vsem našim kulturnim ustanovam in razvoju umetniških sil.« V ozki zvezi z našo univerzo je med drugimi kulturnimi ustanovami brezdvomno tudi zoološki vrt, ki ga Ljubljana kot univerzitetno mesto in kulturno središče Slovencev na žalost še vedno pogreša. Vsa teorija, ki jo zajemajo naši bodoči mladi prirodosloven iz knjig in predavanj-ne more odtehtati praktičnega pogleda v naravo — in ravno za to bi bil.nujno potreben zoološki vrt.« Kaj hočemo Želimo in prosimo mestno občino, naj nam dodeli primeren prostor, kjer bi se uredil bodoči zoološki vrst, ki naj bi bil nekaka kulturno-vzgoj-na ustanova za učečo se mladino in za odrasle. Ce dobimo oni primerni prostor, ki ga je predlagalo naše društvo, bodo imele živali' v naravi odgovarjajoče domove in s tem .kar največjo svobodo, tako da nc bodo skoraj nič čutile ujetništva. Kje naj bo zoološki vri Važno je zelo, kje naj ta prostor leži. Od lega navadno zavisi število stalnih obiskovalcev, kar pa zopet vpliva na prejemke. Kot edini v vsakem pogledu odgovarjajoči prostor bi bil oni za. Mestno vrtnarijo ob Cesti na Rožnik in med zgornjo gozdno potjo n«t Podrožnik ler stezo, ki deli Mesino vrtnarijo v dva dela. Vsi drugi prostori v okolici Ljubljane so neprikladni že zaradi svojih leg kakor’ tudi večje oddaljenosti od središča mesta, kar bi gotovo vplivalo na število obiskov. Društvo in dnevno časopisje • Dnevno časopisje nam jc šlo po večini vedno na roko ob času razstav in posebno dnevnik »Slovenec^ je stalno podpiral naše kulturno stremljenje in je objavil vse članke brezplačno, zavedajoč se dejstva, da tako mlado kulturnovzgojno društvo nima dovolj sredstev in ya je treba tudi stalno podpirati, lemu zgledu sta sledila tudi dnevnika »Jutro« in »Glas naroda« in upamo, da nas bo tudi v bodoče vse naše časopisje stalno pod-oiralo.« Živali imamo — zoološkega vrta še ni“ Nato je g. Cesar govoril o dosedanjih treh razstavah, ki so vzbudile pri ljubljanskem prebivalstvu veliko zanimanje. V zvezi s tem je društvo skušalo doseči pri mestni občini sklep, da sc mu dodeli primeren prostor za ustanovitev stalnega zoološkega vrta, in sicer pod hadzorslvom in s pomočjo občine same. Društvo je vložilo tozadevno spomenico in prosilo, naj se mu za prezimovanje eksotičnih živali da na razpolago oni provizorični paviljon ob tivolskem ribniku. Vendar je vse to ostalo na mrtvi točki, ker občinska uprava, kolikor je znano, o tej spomenici ni razpravljala. Večje razumevanje je sedaj pokazala uprava velesejma, ki namerava prirediti jeseni razstavo »Naš les« in hoče uprava na tej razstavi pokazati tudi vse živali, ki žive po naših gozdovih ter je v to svrho povabila uprava k sodelovanju društvo NOE. Društvo naj bi zbralo vse živali, ki bi jih potem razstavili v nalašč za to urejenem živalskem vrtu ob veseličnem prostoru. Društvu pripadejo v last vse na jesenski razstavi razstavljene živali, če bo imelo do tedaj primeren prostor, ki bi odgovarjal skromnim potrebam zoološkega vrta. »Manjka nam torej samo še prostor in društvo bi moglo, čim dobi tudi prostore, takoj odpreti zoološki vrt, kajti, kakor vidite, živali imamo žc zagotovljene.« Društvo in javnost Nato je podal tajniško poročilo tajnik g. Mejač, ki je poročal, da si je sicer društvo s svojimi uspelimi razstavami že v precejšnji meri utrlo pot v javnost, vendar javnost še vedno nc kaže za delovanje društva onega zanimanja, ki bi ga pričakovali. To pa predvsem zaradi tega, ker ima javnost razne neutemeljene pomisleke. Glavno tajniško delo je bila korespondenca v zvezi z razstavami ter je bilo odposlanih 300, sprejetih pa 80 lopisov. Dohodki — izdatki Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Škof, je razvidno, da je bilo v preteklem poslovnem letu skupnega prometa 49.251 Din. Dohodki so znašali 24.779.55 Din, izdatki pa 24,472.27 Din in znaša torej saldo 307.28 Din, dol- S sinočnjega občnega zbora društva »NOE«. govi znašajo 3859.75 Din, terjatve pa 3651 Din. — Celokupna društvena imovina z nizko ocenjenim inventarjem znaša 4867.28 Din. Obe v preteklem letu prirejeni razstavi šla prinesli 18.758 Din dohodkov in 12.836 Din izdatkov in sta bili torej aktivni za 5922 Din. Članstva je bilo pričetkom leta 63, med letom je pristopilo 114 novih članov, izstopilo 14, eden jc bil izključen. Danes ima društvo 161 članov. Lev, pes, st na, jazbec... Nato je podal svoje poročilo gospodar gosp. Pogačar. Društvo ima raznega inventarja v vrednosti 3710 Din. V ta inventar so vštete tudi živali, s katerimi društvo razpolaga, in sicer: 1 lev, 1 pes, 1 srna, 1 jazbec in 2 zvitorepki. Na zadnji razstavi jc bilo razstavljenih 622 živali in jc bilo zastopanih 204 živalskih vršt. Zaradi pomanjkanja prostora je moralo društvo nadaljnje živali, ki so istotako bile namenjene za razstavo, odkloniti. Knjižničar brez knjižnice Kratko, a zanimivo jc bilo poročilo knjižničarja dr. .lože Herforta, ki je povedal, da je — knjižničar brez knjižnice, ker se tistih pet knjig in pet tabel, ki jih društvo ima, ne more imenovati knjižnica. V delokrog dr. Herforta je spadala tudi popularizacija društva v javnosti. V tem oziru je omenil naklonjenost nekaterih listov, posebno pa jc poudaril naklonjenost radio-postaje, ki je stavila na razpolago radio za reportažo z razstav. Nato je sledilo poročilo preglednikov računov; sklenila se je sprememba pravil v tem smislu, da se odbor razširi za meslo drugega podpredsednika in da se rezervirajo odborniška mesta za delegate samoupravnih teles. Dalje so bila pravila spremenjena tako, da more postati odslej podporni član društva vsaka fizična in pravna oseba, ki vplača enkrat za vselej v društveno blagajno vsaj 200 Din. Odbor Pri sledečih volitvah ie bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik: Cesar, podpredsednik 1.: dr. Schrei, podpredsednik II.: Herfort Viktor mlajši, odborniki: prof. Železnov, Ponebšek, Rozman, Černe, Pogačar, Pečan, Mikic, Škof in Simončič; namestniki: Mejač, Jurkovič, Gosak. Preglednika računov: Pečan in Drenik, namestnik: Rozman. Pri slučajnostih so nekateri odborniki opozarjali na najnujnejše posle drutva, nakar je predsednik g, Cesar zaključil ta dobro uspeli občni zbor. Smrtna nesreča v kamnolomu Včeraj popoldne so ljubljanski reševalci pripeljali iz Polhovgradca v bolnišnico vsega polomljenega delavca ljubljanskega cestnega odbota Josipa Zdešarja. Zdešar se je včeraj podal v Polhov gradeč, kjer si je v Dvoru ogledoval neki kamnolom. Zemlja na kamnolomu je bila zaradi zadnjega deževnega vremena zelo razmočena in razrahljana ter je v takem stanju zelo nevarna, ker sc rade odtrgajo plasti in zdrčijo po strmini. Zdešar jc lezel po kamnolomu navzgor int ko sc jc j>ovzpcI kakih 20 m visoko, se je naenkrat okrog njega utr- gal plaz ter zdrčal z njim vred j>o strmini na vznožje kamnoloma. Ko se je plaz pod kamnolomom ustavil, jc bil Zdešar popolnoma zasut a kamenjem in peskom. Nesrečo so kmalu opazili in takoj so Zdešarja izvlekli izpod grmade kamenja in peska. Poklicani reševalci so ga v rekordnem času prepeljali v bolnišnico, kjer je bila nad ponesrečencem takoj izvršena operacija. Kljub tako hitri zdravniški pomoči pa je ponesrečeni Zdcšan danes ponoči poškodbam, ki so bile zelo ležkega značaja, podlegel. i Huda usoda mladega proletarca Jcenicc, dne 8. jan. Kakor blisk se je danes dopoldne raznesla po Jesenicah strahovita vest, da je nekega mladega fanta v tovarni ubilo. Kakor je ob takih prilikah že običajno, v prvem hipu ni nihče vedel, kaj se je prav za prav pripetilo in krožile so najbolj fantastične govorice. Toda kmalu sc je zvedelo, da ljubeznivega fanta, Iskrovega Irnra, ni več med živimi. Tam poleti bi bil dosegel 17. leto starosti in domači so imeli dovolj potov in truda, da se jim je posrečilo dobiti mu delo, kjer so ga zaposlili v mehanični delavnici. Že v meščanski šoli na Jesenicah je bil odličen učenec in je vse štiri letnike dovršil z prav dobrim uspehom, prav tako pa so ga vsi predstojniki v tovarni smatrali za nadarjenega in ubogljivega fanla. Danes dopoldne okoli pol enajste ure je imel s 5e enim delavcem opravka pri Martinovih pečeh. Sodelavec ga je poslal po lestvi pogledat, kam bosta pritrdila lakozvani flašencug«, ki naj bi jima bil v pomoč pri delu, Imre jc tako storil in ko jc bil na vrhu, jc v istem trenutku privo/il marti-narski žerjav ter ga s takšno silo zadel v glavo, da mu je na mah odtrgalo gornji del glave in jc smrt takoj nastopila. V bližini se nahajajoči delavec Jože Dolžan je priskočil ter ponesrečenega zgrabil, ker bi sicer z viška padel v globino marlinar-skega jarka. Prepeljali so ga na dom in ga položili na mrtvaški oder. Pokopali ga bodo v petek popoldne na jeseniškem pokopališču. Za prijaznim fantom žalujejo ne le njegovi starši, temveč tudi celokupno jeseniško delavstvo. Takšna je usoda tovarniškega trpina, zjutraj Divjaško razbojništvo Udbina v Liki je majhno podeželsko mestece, hi nima mnogo posebnosti, lc v zgodovino se je zapisalo njeno ime zaradi poraza, ki so ga l\irki 1. 1493 prizadejali Hrvatom v neposredni bližini mesta. Kakor pozna naša slovenska zgodovina Uskoke, ki so pribežali k nam od jugovzhoda pred Turki, prav tako je bila teh novih doseljencev še v večjem številu deležna Lika, Z novimi doseljenci se je med prebivalstvo vgnezdila nesloga in napetost, ki je razdvajala Hrvate od Vlahov, tembolj, čim bolj ie pojenjavala turška nevarnost. Povojna doba je to razmerje napravila neznosno. Spore so poravnavali s streli. Politična nasprotstva so terjala krvava obračunavanja. V takem ozračju so zrastli tudi ljudje, ki so na dan svetih Treh kraljev počenjali v Udbini prava divjaška grozodejstva. Na isti dan. ko so katoliki praznovali svoj praznik, so se tudi pravoslavni Vlahi za svoj badnjak zgrnili iz bližnjih krajev v mesto. Neka skupina Vlahov je prišla v mesto z načrti in bojno opremo, V gostilni »Čorak«, ki se nahaja na najširšem, glavnem prostoru mesta, so ča- kali ri8‘ stalnega nedcl|skega gosta, na mladega 24 letnega, zavednega Hrvata Ilijo Žaja, ki so mil že pred. nekaj dnevi javno objavili smrtno obsodbo... Ker žrtve predolgo ni bilo, so poslali nekega Judeža ponj. Ko se je nesrečnik približal gostilni, so z vzkliki: »Dole Maček, dole Radič, živijo Puniša Račič, živijo Hodjera planili nanj s koli ter mu s točo udarcev razbili glavo. Zdivjani ubijalci so nato divje skakali po nezavestnem nesrečniku, ki je ležal v mlaki krvi. Za nameček pa so mu poslali še 4 strele v prsa. Vse grozodejstvo je navzoče Vlahe tako navdušilo, da so sc z ubijalci sklenili v en krog in zaplesali okrog umirajoče žrtve svoje kolo. Razburjeno prebivalstvo, ki je bilo v trumah priča tega strašnega prizora ob lepem solnčnem dnevu na prostoru v neposredni bližini občine in sreskega načelstva, ne more najti tolažbe, niti zaščite, Nesrečnik je težkim ranam v bolnišnici v Gospiču podlegel, ostal pa je še tam neki drugi Hrvat, ki je imel srečo, da je dobil le en udarec s kolom po glavi, četudi je rana zelo nevarna. zdrav in rdečih lic na delo, opoldne pa mu že zvoni kol mrliču. Počivaj v miru, predragi Imre. Svojcem pa naše najiskrenejše sožalje. Tolaži naj jih Bog v tej veliki preizkušnji. Troje ljudi z avtomobilom v prepadu Žalosten zaključek vesele vožnje: avto v Iranžc, ljudje v bolnišnico Maribor. 8. januarja. Studenci pri Mariboru so imeli danes popoldne svojo senzacijo. \se predmestje je drlo skupaj proti Studenškemu 'gozdu, kjer so videli posledice nonuvudne nesreče. Globoko doli pod cesto, ki vodi nad Dravo mimo gostilne No\ i svet proti Studenškemu gozdu, so ležali ostanki podrte lesene ute. meri polomljenimi tramovi in deskami pa se je nahajal razbil dvosedežni osebni avtomobil znamke Kord. Izpod teh ruševin so z veliki) težavo spravljali reševalci troje ljudi, ki so pudli skupaj z avtomobilom v globino ter le po čudežu ostali pri življenju, dasi so strmoglavili skoro 30 metrov globoko. Nesreča se je odigrala 1111 sledeči način: Okoli treh popoldne sla se jiripeljala solastnik tekstilne tovarne Oto Ehrlich iz Maribora in gostilničar Adolf Pesek iz Radvnnjr. na Ehrlichovem avtomobilu v gostilno >Novi svet«. Ostala sta kak« uro ter se ob štirih zopet hotela odpeljati v Maribor. Pregovorila sta gostilničarjevo ženo Katarino Muneček. du je. prisedla v avtomobil ter so hotela z njima peljati v mesto. Komaj pa je avto napravil nekaj metrov poti. že je prišlo do katastrofe. Cesta je na tem kraju precej ozka. VIi zaradi mokrote, ali pa zaradi logu, ker vozač ni bil čisto gotov. — namesto naprej, je avto krenil v stran, podrl ograjo ter ^p,- [jrekotalil po hudi, skoraj navpični strmini navzdol. C‘«stn leži kakih "V) metrov nad ozko ruvninico, ki jo loči od .Drave. V 10 globino jc avto zdrčal, priletel pa je k sreči uu streho lesene ute posestnika I raniča. Uta sc je sicer porušila, vendar je loliko zu\ rIa pacicc, da so vsi trije vozači ostali pri življenju, dasi so dobili precej hude poškodbe. Gostilničar Pesek ima zlomljeno nogo ter notranje poškodbe, tovarnar Ehrlich in gostilničarka Klanečekovu pa sla dobila rane na glavi ter pretres možganov, k sreči jc več ljudi opazovalo usodno vožnjo v prepad ter so naglo prihiteli na pomoč ponesrečencem, ki so obupno klicali na pomoč. Potegnili so vse tri izpod ruševin, naglo so bili obveščeni mariborski reševalci in v kratkem času so bili ponesrečenci že v bolnišnici. Avto sc jc popolnoma razbil. Belgrad, 9. januarja, m. Davi sc je vrnil semkaj rojili minister, armijski general Peter Zivkovič. ki je, kakor znano, prebil božične praznike na Bledtt, Ljubljana Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Današnji ro jstni dan I\ j. Vel.. kraljic o-mnterc Murije so Ljubljančani počastili s tem, du so skoraj z vseh hiš razobesili zastave. V vseh cerkvah so se vršile predpoldne zahvalne službe božje. Ob devetih je bila zahvalna služba božja v pravoslavni cerkvi. K lej službi božji so st-, zbrali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti na čelu z banom g. dr. Markom Natlačenom in divizijonurjem g. Nedeljkovičem. Poleg oficijeliiih predstavnikov se je udeležilo cerkvenega opravilu veliko občinstva pravoslavne vere. Ob desetih je bila zahvalna služba božja v stolni cerkvi pri Sv. Miklavžu. Durova! je službo božjo stolni prošt Ignac Nuorali. Tudi te službe božje so se udeležili predstavniki, vseh civilnih in vojaških oblasti z banom dr. Natlačenom. divizi jonurjem Nedel j kovičem ter mestnim županom dr. Juro Adlc.šičein na čelu. Bili |)fi so navzoči tudi predstavniki vsli samoupravnih, sodnih in kulturnih institucij. Priključitev okoliških občin Včeraj popoldne je sklical mestni župaji dr. Juro Adlešič načelnike vseh mestnih uradov in mestnih podjetij na skupen sestanek, ki se je vršil na magistratu. Na tem sestanku so mestni načelniki razpravljali o vprašanju, kako čimprej likvidirati zaključne posle za priključitev okoliških občin k mestu. Bil je sestavljen načrt dela, po katerem bodo vsi posli končani ir najkrajšem času. % Klavna živina iz okolice se bo morata klati v mestni klavnici Poleg seje zdravstvenega odseka obč. sveta in seje uprave mestne zastavljalnice je imela sinoči na magistratu svojo sejo tudi uprava mestne klavnice. Upravi načeluje v smislu štatulov vsakokratni župan. Smočno sejo je vodil načelnik g. dr. Juro Adlešič. Za podpredsednika in poročevalca v občinskem svetu je bil izvoljen g. Musar. Predmet razprave so bili pred vsem predpisi o izvajanj« zakona o klanju živine. Tozadevni predpisi določajo, da se mora vsa za klanje pripravljena živina klati v krajih, kjer so javne klavnice, izključno le v; teh klavnicah. Ker ima Ljubljana svojo mestno klavnico, se je vsa v mestu Ljubljani za klanje namenjena živina klala v lej klavnici. S prikluči-tvijo okoliških občin pa je la obveza prešla tudi na področja teh občin. Zato bodo morali vsi prebivalci iz okoliških občin, ki so bile priključene mestu, odslej klati svojo klavno živino izključno I« v mestni klavnici. Maribor Proslava rojstnega dne kraljice Marije se j« vršila zelo slovesno. Poleg državnih poslopij so razobesila zastave tudi mnogoštevilna druga poslopja. Ob 9 je bila slovesna služba božja, ki jo je opravil škof dr. Tomažič. Prisostvovali so ji vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo ostalega občinstva. Žrtev zagonetnega napada. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 56 letnega posestnika Franca Pekonjo iz Selc pri Št. Rupertu v Slov. goricah, ki jc poslal žrtev zagonetnega napada. Včeraj se jc napotil v svojo viničarijo, v kateri živi njegova žena že nekaj mesecev in s katero se je omenjeni Pekonja nameraval ločiti. Imel je namen, da se 7. ženo ob tej priliki pogaja glede ločitve. Na poti v viničarijo pa je bil v nekem gozdiču napaden od njemu neznanih fantov. Ti fantje so ga tako pretepli, da jc dobil zelo nevarne poškodbe. S kolom je dobil ludi tak udarec, da sc mu je zlomila desna roka in nekaj reber. Napadalce so orožnik? že izsledili ter zaprli. Skrivnostna smrt novorojenčka Celje, 8. januarja. Pred dnevi jc prejela orožniška postaja v Sto-rali anonimno ovadbo, na podlagi katere je okrog m0 let stara l ani B. pred dobrim incsecem morata porediti otroka, o katerem pa ni sedaj ne duha ne sluha. Na podlagi te ovadbe so orožniki iz Štor res zaslišali imenovano Fani B., ki je takoj priznala, da je res v omenjenem času, to je koncem meseca novembra, ponoči brez jMmoči rodila dete ženskega spola, ki je bilo živo rojeno, ki jc pa še tisto noč umrlo. Sama je takoj na to nekoliko iz strahu, nekoliko pa iz sramu pred ljudmi Izkopala dele za hišo. v kateri je stanovala, v bližini pokopališča. Sama jc nalo tudi pokazala mesto, kjer jc jickopala oiroka, in kjer so orožniki ■ pri nadaljuj preiskavi res našli zakopano že precej razpadlo in popolnoma dovršeno otroško trupelce ženskega spola. Danes so v mrtvašnici na pokopališču v Tc-harjih. obducirali truplo malega novorojenčka. Sodno - zdravniška obdukcija je ugotovila, da je bilo dete donošeno in da jc otrok ob rojstvu živel. Obdukcija je ugotovila, da je vcrjelno, da jc bil otrok nasilno zadušen, vendar pa ni izključeno, da je otrok sam izkrvavel. Kako se je stvar zgodila, bo mogoče pokazala nadaljnja sodnijska preiskava. V komisiji so bili sodnik gosp. Jereb, sodu. prip. gosp. Jereb, in kol izvedenca zdravnika celjske bolnišnice gg. dr. Bergant in dr. Podi^ečan. Majhen požar v Celju Celje, 8. januarja. Danes okrog pol 10 dojx)ldne se je vnela vsled preveč kurjene peči na Kr. Petra cesti v hiši dr. Negrjja nasproti gostilne Gorenjak, kjer se nahaja mlekarna in biblioteka, lesena slena. Poklicani so bili gasilci, katerim pa skoraj ni bilo treba nastopiti, ker so požar že prej pogasili. Skoda znaša okrog 000 Din. 32 šiber v hrbtu Ptuj. S januarja. Odkar je našla! med sosedoma Jurijem Šešerkom in Alojzijo Dokl \ Sov.juku v Sv. Juriju ob Ščavnici spor zaradi meje. živita oba v stalnih prepirih, l e sovražnosti pa so dosegle svoj vrhunec te dni, ko se jc Jurij šcšerko skril v zasedo ob poti, po kateri nuj bi prišla Doklova. Ko jc čez nekaj časa Doklova res prišla, jc nenadoma počil st cel in Doklova je v mlaki krvi omahnila, lokoj so prihiteli sosedje, ki so |>re-skrbeli, da je bila Doklova prepel j umr takoj v ptujsko »bolnišnico Zdravniki so ugotovili, da je zadelo Doklovo v hrbet 32 šiber in jc zato njeno stanje zelo resno. Strel je oddal šcšerko, kije hotel nato pobegnili, a so ga orožniki pravočasno prijeli in odvedli v zapore jilujskega okrožnega sodišča. Carigrad, 0. januarja. Turška vlada namerava zgraditi čez Bosjiorsko ožino most. Dolg bo dva iu pol kikmieliA Ljubljana danes Koledar Četrtek: Rojstai dan Nj. Vel. kraljice Marije; Julijan in Bazilij. 0 Zagrebških madrigalistih piše belgrajska •Pravda , da so sijajni pevci glasovno prav tako sijajno upeti, v intonaciji pa izredno čisti in sigurni. Vodi jih s pravim umetniškim zanosom njihov sopevec prof. zagrebške Akademije in skladatelj Mladen Pozajič. Opozarjamo na njihov spored, kakršnega v Ljubljani še nismo slišali pri nobenem vokalnem zboru in nam prinaša vrsto najstarejših svetovnih mojstrov zborovskega petja. Koncert bo v ponedeljek ob ‘20. uri v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic od 30 Din 'lavzdol v knjigarni Glasbene Matice. Opozorilo. Na upravo policije prihajajo dnevno številne prošnje za sprejem v policijsko službo. Ker pa točasno ni nobenega praznega mesta in lega tudi ni pričakovati v doglednem času, se opozarjajo kandidati, naj te prošnje opuste in si ne dciajo nepotrebnih stroškov. Gledališče DRAMA — začetek ob 20 tfelelek, !). jauuarija: Moličrc. lled C. 1’etek, 10. jauuarija: Zaiprlo. OPERA — začelek ob 20 Oolrlek, 9. jannarijii: Trubadur* Uofctu.h* I. e nor tal Or. Maka Adrian. Keovedal Arabec. Gledališki pomenki Če začnemo govorili o lažjem sporedu našega opernega gledališča, sr nam brž. pokaže potreba, da svoja načelna izvajanja o nalogah našega Narodnega gledališča dopolnimo v toliko, v kolikor gre za posebno problematiko opernega gledališča. Kadi brez oklevanje priznamo, da mora naše operno gledališč, ker je samo, nuditi našemu občinstvu tudi lažjo hrano, operete. A vprav ob tem se nam ločijo pota. č'e že operno gledališče, žal, ne more služiti samo veliki, čisti umetnosti — drama ima tu lažjo izbiro —, se je pa treba vendar zavedati, da ne more in 110 sme zastopali tudi najlažjo hrane 1e vrste. Naše operno gledališče »e more in ne smo bili hkrati velika opera, operetno gledališče, music-hall, barsko revijsko gledališče in bulvarski kabaret... Naš narod nima interesa na tem, da bi vzdrževal takšno Narodno gledališče, ki ustreza čutnim dražljajem kakšne blazirane meščanske publike. Izgovor, da so ta ali ona opereta uprizarja tudi drugje z, velikim uspehom in podobno, je skrajno jalov. Lahko in- najlažje blago se uprizarja drugod v posebnih gledališčih, ki so si nadela nalogo, da se ukvarjajo samo s takim udejstvovanjem. Nikjer ni rečeno, da pri svoji majhnosti mi takšno udejstvovanje ■ pogrešamo. Docela neumestno je torej, da s<' ponižuje naše Narodno gledališče do takšne nepotrebne univerzalnosti. Nepotrebne tudi s stališča blagajne, s katerim se pri nas ,ponavadi sramežljivo maskirajo operete dvomljive umetniške in skoraj redno nesprejemljive moralne vrednosti. Vrhu lega je zaradi naših skromnih razmer tudi zunanje podajanje takih operet, ki so pisane za razkošno opremo, ako naj zakrijejo svojo notranjo revščino in preslepe z zunanjim sijajem svojo moralno ničvrednost, pri nas borno, revno, nemožno, naravnost smešno. Že to jasno govori, da s takimi stvarmi pri nas ne moremo nič početi: ni sredstev, da bi jih pravilno podali, ni kraja, kamor bi lake predstave sodile, in publika, Id prihaja za lake predstave v poštev, je resnemu opernemu ustvarjanju samo v oviro. Priznali smo že in svojo trditev vzdržujemo: operete so potrebne, zabava te vrste je potrebna. Ne gre nam pa v glavo način, kako se pri nas takšna dela iubirujo. Saj dpbi človek včasih vtis, da se je treba prav izrečno truditi, ako hočeš iztakniti včasih liemožne in obskurne stvari, ki do-žive svoje vstajenje na našem odru, v drami ali aperi, vseeno, in tudi nam ne gre v glavo način, kako izbirajo med ostalim znanim, -sezonskim blagom; ne gre nam v'glavo, da ljudje, ki to delo letni prispevki za državno bolnišnico po 900.000 dinarjev. Kakega pomena bi bila nova bolnišnica za mesto in za kraje, odkoder se zatekajo v ljubljanske bolnišnice pacijenti, ni treba posebej poudarjali. V novi mestni bolnišnici bi bil predvsem urejen prepotrebni oddelek za kužne bolezni. Občina je namreč itak že obvezana, da zgradi bolnišnico oziroma oddelek za kužne bolezni. Poleg tega bo v novi bolnišnici osnovan interni oddelek, ki ga je mestna občina istotako primorana zgraditi. Ta dva oddelka bi naj bila prva, s katerima bi nova bolnišnica razbremenila dosedanjo državno bolnišnico. Ker gre v sedanji bolnišnici predvsem za prostorno razširitev, bo lahko ta bolnišnica — ker bo razbremenjena z zgraditvijo nove bolnišnice predvsem v internem oddelku in oddelku za kužne bolezni — razširila oddelke, posebno kirurgičnega, v prostorih, ki bodo razbremenjeni z ustanovitvijo nove bolnišnice. Dasi bo občina v svoji režiji prvenstveno skušala zgraditi, kakor rečeno, interni oddelek in oddelek za kužne bolezni, bo obenem posvetila potrebno pozornost tudi možnosti zgraditve oddelka za jetične. Za zgraditev tega oddelka se bo občina obrnila na državo, da se tudi država udeleži zgraditve s primernim zneskom. Dalje bo občina stopila tozadevno v stik 1. odborom za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Ta odbor, ki razpolaga trenutno menda že z nad 700.000 Din, bo dosegel svoj namen gotovo najbolje tako, da podpre akcijo, ki služi v splošni blagor ljudstva. Bodisi da je zgraditev ljubljanske mestne bolnišnice še vprašanje enega ali dveh bodočih let, I ako je skoraj vse leto bodisi da je zgraditev pričakovati že v najbližji bodočnosti, je razveseljivo pri lem samo dejstvo, da se jc končno našel forum, ki je- resno podvzcl vse potrebno, da se v slovenski prestolnici vendarle enkrat vzpostavijo normalne razmere v najbolj kričečem socijalnem primeru. opravljajo, nimajo čuta za dostojnost zvanja Narodnega gledališča in nam brez oklevanja servirajo najbolj blazirane, v jedru in pojmovanju nezdrave stvari, ki jih gleda in jim navdušeno ploska lista povprečna, nerazsodna publika, ki bi ji Narodno gledališče moralo vzgajali okus. Na dlani je, kaj smo s temi načelnimi izvajanji hoteli zadeli. t’e bo pa Ireba, pa načnemo tudi konkretno naš letošnji operni repoftoar s tega stališča. uk. Naši proračuni Banovinski f Proračunsko leto banovinskih proračunov poteče z 31. marcem vsakega leta. Zato je treba banovinske proračune še pred tem časom predložiti finančnemu ministru. Obenem pa je treba, da razpravlja o teh proračunih predhodno šc banski svet, ki sc bo letos sestal k zasedanju, kakor vse kaže, začetkom februarja. To bo obenem prvo zasedanje banovinskega sveta z novoimenovanimi možmi, ki jih je pred nedavnim postavil sedanji notranji minister dr. Anton Korošec. Zadnji tedni so v finančnem oddelku banske uprave posvečeni izključno pripravljanju proračunskega predloga. Kolikor nam je znano, ne bo novi proračunski predlog vseboval v primeri z dosedanjim nobenih bistvenih sprememb in bodo za podlago novemu proračunskemu predlojju služili dosedanji. Predvsem je zanimivo vprašanje uvedbe kakih novih davčnih obremenitev ali razbremenitev. V tem oziru ni pričakovati nobenih novotarij, ki bi preživo posegale v naše splošno gospodarstvo. Mesini Tudi na magistratu so s polno paro pripravljali proračunski predlog, ki je v glavnem, v kolikor se tiče nekdanje mestne občine, že gotov. Niso pa še gotovi proračuni posameznih okoliških občin, ki so bile priključene k mestu. Kakor znano, proračuni nekaterih od teh občin niso bili v najlepšem redu in se le s težavo ugotavlja, koliko je bilo kje dejansko izdatkov in dohodkov. Sestava skupnega proračuna nove razširjene občine bo torej letos končana malo pozneje, kakor sicer. Kakih bistvenih sprememb,' posebno uvedbe novih davščin ali znatnega črtanja dosedanjih davščin tudi v mestnem proračunu ni pričakovali. Umor pelrovgrajskega trgovca Naročajte „Slovenski dom„ V soboto zvečer so doslej še neznani zločinci umorili petrograjskega tovarnarja mila Gezo Ambrozija. Po končanem delu, ko so se že vsi delavci in uradništvo tvornice odpravili domov, je ostal v svoji pisarni samo Še lastnik. Nekaj minut po sedmi zvečer so mimoidoči potniki nenadoma čuli klice na pomoč in trenutek za tem je že priletel iz poslopja neki človek, ki se je kmalu za tem na cesti zgrudil, Sprehajalci so v ranjencu takoj spoznali tovarnarja Ambrozija in še predno so mogli ugotoviti, kaj se je prav za prav zgodilo, so opazili dvoje neznancev, ki slu v skokih bobeg-nila iz prostorov, kjer se je nahajala pisarna ter Se spustila po cesti v beg. Gosta megla ju je izmaknila očem sprehajalcev, vendar so mogli opaziti kljub temu veliko belo liso, ki jo je imel eden izmed neznancev na svojem suknjiču. Policija je lakoj sledila neznancema, vendar je kmalu morala opustiti zasledovanje, ker se je neznancema posrečilo v megli brez vidnih sledov pobegniti. Na- padeni tovarnar, ki je imel 4 globoke rane, prizadejane z nožem, je bil prepeljan v bolnišnico, vendar je med potjo izdihnil, ne da bi prišel k zavesti in mogel dati policiji pojasnila, na podlagi katerih bi Se dala identiteta morilcev ugotoviti, Policija je ugotovila, da se je med napadalcema in žrtvijo vršila ogorčena borba, ker so v pisarni našli razmetane vse stole in mize in so sprehajalci pripovedovali, da so videli na enem izmed napadalcev na suknjiču veliko belo liso, ki jc nastala od zidu. Sprva je policija pričela iskati morilce med tovarniškim osebjem, vendar je to opustila, ker se je pokazalo, da je pokojni tovarnar užival med delavstvom spoštovanje, prav tako je morala opustiti misel na roparski umor, ker so ostale vse stvari v pisarni nedotaknjene, enako blagajna, in tovarnarjeva denarnica. Po dosedanjih rezultatih preiskave je najbolj verjetna domneva, da gre za umor iz ■•svete, ne oa iz koristoljubja, Stran S. lil.. - .n' ' m m...I ' .... Spori Dva, hi sla se umaknila Thunberg, švedski drsalni mojster, je tudi ostarel in prepustil belo polje drugim. Slika ga kaže pri enem njegovih zadnjih nastopov. Nurmi, finski rekorder na dolge proge, sc jc za radi starosti umaknil s tekališča. V znamenju petih krogov Vse predpriprave za zimske olimpijske igre so Zn dokončane. Organizacijski odbor za olimpijska igre je vse pregledal in odobril. Vse je v polnem teku. Vstopnic za prireditev v (iarinischu je prodanih že v predprodaji za okoli 300.000 nemških murk; računajo pa, da bodo na celotni vstopnini dobili pol miiijona mark. Na največji pritisk se računa na obe nedelji. 9. iu 10. februarja. Ifa-čunajo namreč na 70 do 80.000 ljudi. Zato je železniška uprava zgradila od Milnchena do (iarini-sclia dvojno progo, da bo zmogla promet. Vozne cene so za Nemce znižane zn 83%. Lufthansa jo znižala voznino za 20%. To znižanje bo pa veljalo samo za one, ki se ob odhodu z doma izkažejo z vstopnico, ob odhodu z olimpijskih iger pa z olimpijskim žigom. Izločilne tehme na Finshem V nedeljo in na praznik so v Tampare na t inskem bile izločilne , tekme med olimpijskimi kandidati za Garmisch v hitrostnem drsanju. Dosegli so naslednje rezultate: 500 m: Rufalo, 45.9 sekund lot M) m: Vasenino, 2:20.0. 5000 m: Ojola, 8:55.8. 10.000 111: Ilennum, 19:17.!). Drsalne tehme v Oslu Iste dni so bile tudi v Oslu izbirne tekme norveških hitrostnih drsalcev. Zanimivi so rezultati teli severnjakov, ki bodo v Garmisch-Parlen-kirchen-11 igrali brez dvoma največjo vlogo. Tudi sedaj je zmagal v izbornem času Ivan Hallangrud, svetovni prvak v letu 1920 in 1982. Njegovi rezultati na 1500111: 2:22.4, na 10.000 m: 17:10.9. S skoraj prav tako dobrimi časi, z razliko 2, :j sekund, so se za njim plasirali še Itaraldsen. Malhiesen, Hagnestangen, \Vangberg, Slaksrud in Krog, ki bodo zastopali norveške barve v Gnr-inischu. Češkoslovaški smučarji in tekmovalci Tudi na češkoslovaškem je startalo v Seifcn-bachu 30 tekačev, ki pridejo v poštev za Garmisrh-Partenkirehen. V teku na 18 km, ki sc je vršil v trojni rundi po 6 km, so zmagali: 1. Berauer v časju 1:00:51,8. 2. Musil v času 1:01:9. Naša znanca iz jugoslovanskega prvenstva sta se plasirala: Novak na 0. mesto s časom 1:05:14 in simunek na 10. mesto s časom 1:00:16. Norveški predlog Norvežani so predlagali, naj bi se uvrstilo v program olimpijskih iger tudi hitrostno drsanje za dame. Itačunajo, da bi se prijavilo S do 10 držav, vendar bo pa la želja ostaja samo želja, kajii program za olimpijske igre jo že zaključen. Kolajne za Italijo Ivegriingo, ravnatelj velikega francoskesrA športnega lista Auto , je v znak simpatij do Italije poslal italijanskemu olintjiijskeniu odboru svoje /late kolajne iu druge spori ne I rolVjts. |Ki -.-m- m sni umi 11 lili V 38 Pustolovščine nemške podmornico v svolovni vojni I/. cevnega nastavka pa je udrla voda v /a pest debelem curku. Ta curek pa je zadel stikalno ploščo. S silovito silo je vrela voda v centralo in jo polnila. Luč v podmornici je ugasnila. Obdala nas je črna tema, ’v to temo pa je monotono vrela morska voda. Trenutek sem premišljal: ali na pokličem moštvo na svoja mesta, da se dvignemo na površje? Toda moštvo še ni tako vajeno nove podmornice, da l>i se znalo takoj razgledati v lemi. Medtem, ko sem razmišljal, sem se priplazil v kot, kjer sem vedel za zasilno luč. Mila je lo akumulatorska svetilka. K sreči sem jo takoj našel in njeni slabotni žarki so trepetali po centrali. — Ta trenutek se mi je nudi! strašen prizor. Iz ccvnegu nastuvku je se vedno bruhala voda na stikalno cev in poleg curka je stal povsem mirno gospod Kugler iit držal svojo roko ol> sencih, kot bi premišljal, luko je stal po->ojnoma nepremično poleg vodnega curka, ki >i nam vsem mogel prinesti pogin. Prizor me. je tako presenetil, da sem stal kot \kovan in se uiti ganiti nisem mogel. Končno seiu se vendar zdramil. »Koglcr,« sem ga poklical. Dvignil je levo roko in si jo položil na ustnice, češ, nuj molčim. Voda je bruhala z vso sil". Končno se jf' Kugler mirno sklonil, segel v omrežje cevi za globinskim krmilom in zavrtel neki ventil. Vodni curek je takoj upadel in izginil. fnženjer se je zravnal in se mimo nu-smehnil. Meni pa ni bit prizor prav ni ►,v»cšen! še danes, po tolikem času. se m morem nasmehniti, če se spomnim na ta dogodek. Kaj bi bilo, če bi midva s KogV-rjem takrat: ne. bila v centrali in bi bila z drugimi vred odšla k počitku!’ la misel me še danes preganja \ snu. V globini štirih metrov ima voda štiri atmosfere pritiska. Curek, ki je bruhal iz cevnega nastavka, je bil tako močan kot curek pri vodometu, v čigar cev bi pritiskala voda iz. štirideset metrov visokega vodnega stolpa. Čudovit je bil tedaj inženjer Kugler, ko je mirno stal poleg vodnega curka in razmišljal, kaj naj stori. Bijo je lo edino možno obnašanje, ki se spodobi možu - znanstveniku v taki navidezni zmedi. ‘ Podmornica v sončnem Sredozemskem morju Vojna se je nadaljevala že drugo lelo. Bil sem v poslopju adinirnlncga štaba v Berlinu in sem se prijavil za sprejem pri načelniku štaba, admiralu I lolzendorfu. Poslopje jo bilo gosposko, mirno in veliko. Oddaljeni koraki straže so odmevali po hodnikih, sicer pa je vladal popoln mir. Tu so vztrajno in neumorno delovali možgani'pomorske vojne. Načelnik admirulnegu štaba je bil zelo ljubezniv z menoj. Zdaj nisem bil več nesrečni poveljnik Podmornice "5«, s katerim je tako neprijazno govoril princ Henrik, temveč povsem drug člo->ek. Medtem, ko sem bil poveljnik Podmornice ■?8«, sem /e nad stotisoš ton angleške mornarice potopil v morje angleških voda. Želel bi v Sredozemsko morje, ekscelenca.« Ni mogoče. Vulentiner; že štirim podmornicam smo dovolili plovbo v Sredozemsko morje. Vožnja sama traja trideset dni — lo se pravi. trideset dni vas ne bo v Severnem. morju, kar pomeni trideset dni izgube. Od onih štirih podmornic pa niti ena ni dosegla kakega uspeha. Ne morem prevzeti odgovornosti za to pot še za peto podmornico.« To je bilo tako jasno in logično povedano, da sem se moral vduti. Moral sem se. Toda jkljub temu me je vleklo v Sredozemsko morje, preveč me je zamikala ta pot! Morda vsakega Nemca enkrat v življenju prevzame koprnenje po jugu, to vedno znova prevarano upanje severnjaka, da bi se pod sončnim in sinjim južnim nebom čim bolj približal zmislu življenja. Moral sem se torej ali zasukati na peti in pokopati vse svoje upe na Sredozemsko molje ali pa na jasno načelnikovo odločitev dati še jusnejši odgovor. Odgovoril sem mu torej: I'kscelenca, zagotavljam vas. da bom že na samem potu tju potopil petdeset tisoč ton.« Kako mi morete dati takšno zagotovilo, Vulentiner!« Dajem ga vam. ekscelenca!« Načelnik je nekoliko zaprl oči, nato je povesil trepalnice, mi ponudil roko preko mize in Jekel: ■»Sinete odpluti, toda zdi se mi, da do petdeset. tisoč ton le ne boste prišli. Bil sem presrečen, da bi najrajši ponorel kot otrok, kadar ga doleti izredna sreča. Bilo mi je, da bi kaj razbil ali strl ali storil kakršnokoli neumnost. Nasmejal sem se in rekel načelniku: Kaj bo z nami. poveljniki podmornic po končani vojski, ekscelenca? Ali si ne bi smeli že sedaj kjerkoli poiskati primernih mest.« Kaj d)i pu želeli postati, Vulentiner!'« -•Guverner Kapske kolonije — to bomo vendar vzeli Angležem iz rok.« Načelnik se je smehljal. Pojdite zdaj, Valentiner,« mi je rekel, in pogumno na delo! Jaz bom že poskrbel, da pristanete guverner!« — Bili smo spet v Kielu in se pripravljali na pot. Moje moštvo seveda o tem še ni smelo ničesar zvedeti. I oda vsem se je vendarle zdelo, da bo nekaj posebnega. Najprej so to zasledil; po preureditvi topov na podmornici. Ko je odšla Podmornica 38» nu svoje prvo potovanje, je imela samo osem torpednih krogel in dve strojnici. Toda strojnice so bile bolj za strah. V^ prvi polovici vojne smo se čedalje bolj prepričali, da le topovi pomorejo podmornici do uspešne borbe. Večji del trgovinske vojne je bila gusarska vojna. Seveda je bilo mogoče tndi s strojnico ustrašiti trgovsko ladjo, a strel iz topa je bil mnogo bolj učinkovit. Prvi top, ki so ga postavili nu »Podmornico ’8«, je bil kratek, 8.8 cm-ski top; postavili so ga za poveljniški stolp. Todu postavljen je bil zelo neprikladno. če smo zasledovali nasprotnika, smo se morali vedno obrniti, če smo hoteli ustreliti, ker nam je bil poveljniški stolp napoti. Kljub , temu pu smo s tem topom na Svoji poti po Irskem morju v treh dneh potopili pet in sedemdeset tisoč ton. Način tega boja je bil precej piiprost, vendar zelo zamuden. Po zapovedi naše vlade nismo smeli uničevali Iudi trgovskih Indij, kot smo predlagali poveljniki podmornic, če bi bilo po naše, bi bili mi s podmornicami zaprli Anglijo krog in krog in bi bili potopili vse do zadnjega, kar bi nam bilo prišlo naspioti. Svoje delo bi bili laliko nadaljevati tudi ponoči in \nglija. bi gotovo ne bila dolgo vzdržala v naših kleščah. Prisiljena bi bila skleniti mir. 1 oda takrat nas niso hoteli poslušati. Vlada nam jo'zapovedala, vsako lad jo, ki bi jo srečali, temeljito preiskati, šele, ko se popolnoma prepričamo, da je nevtralna zastava na njej le navidezna, da vozi na krovu tihotapsko blago ali du je sicer v službi sovražnikov, jo smemo potopiti. Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 2994 in 2996. Upra.va: Kopitarjeva 6. tTelcfou 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč, Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček'v Insignije nemških cesarjev signijam spadata oba meča, meč sv. Mavricija in meč Karla Velikega. Kakor znano, so mestni očetje v Niirnbergu lansko leto na državnem zboru liitlerionske stranke poklonili Hitlerju kot dar mesta točno kopijo tega cesarskega meča. Nadal je spadajo k vladarskim insignijam se krona, /ezlo, več vladarskih jabolk, dvoje zlatih ostrog in dragoceni ornat, ki ga je cesar nosil ob svojem kronanju. Relikvije, ki so spadale med cesarske dragocenosti, so dali takratni mestni očetje spraviti v posebno v ta namen napravljeno srebrno skrinjico, ki so jo obesili nu strop kora v imenovani cerkvi, vladarske inslgnije pa so shranili v kapeli, v zgornjem delu zakristije. Ko so pred dobrim četrtletjem pričeli s prenovitvenimi deli v tej kapeli, so se med drugim lotili tudi prenovitve stenske police, ki je bila vdelana v okensko odprtino. O tej polici, ki je bila obdana z železnimi okovi, zaklenjena z dvema težkima kl jučavnicama, so trdili že od leta 1902. ko so prvič prenavljali cerkev, da so sc v njej shranjevale insignije. Pričakovanja izpolnjena Pod debelim ometom so najprej našli na polici zanimivo slikarijo, ki predstavlja svojevrsten okras iz tedanje dobe. Posebno pozornost vzbujajo izredno precizno in umetniško izdelani okrasi, masivni način zidanja in neverjetno moeue zaporne naprave, ki so dale slutiti, du so se v teh prostorih nahajale vladarske insignije prvega rujlia več stoletij. Ta zaključek podpira tudi dejstvo, da je način ponazorovanja obeh angelov v nekaterih ozirih enak predstavi angelu, ki je vdelan na dnu skrinjice, v kateri so shranjevali relikvije, ki so biie istotako dol insiguij. Simfonija Čeljuskincev Skladatelj V. V. Nebolsin ie dovršil svojo drugo simfonijo, ki ji je nadel iine »Simfonija Celju-skin«. Komponiral jo je eno leto in pol. Ima štiri dele. I’rvi del opisuje sever, drugi pot ekspedicije in propad .tretji del se* bavi z življenjem brodolomcev na ledeni plošči, četrti pa predstavlja triumfalen povratek čeljuskincev v Moskvo. Več mednarodnih izvedencev govori na hodniku palače Društva narodov o najstarejšem poklicu na svetu. Pravnik reče-: Mi smo nedvomno prvi. Mar ni nastala piva kazenska pravda že iaikrat, ko je umoril Kajn brata? ■— Kirurg odvrne: Tisto že, a ne pozabite, da je bila ustvarjena Eva iz Adamovega rebra. To je bila prva operacija. Arhitekt doda: Vendar je bil oblikovan svet iz kaosa, še preden je bil ustvarjen človek Torej je naš poklic najstarejši. — Diplomat, ki gre mimo, se za trenutek ustavi in zamišljeno pripomni: Imate prav, gosix>dje, kaos.je bil najprej, in smo ustvarili kaos mi, diplomati. Univerzitetno mesto v Rimu Od povojnih let sem se je neprestano večalo število onih, ki so prihajali zajemat novo učenost na rimske univerze. Zaradi tega je bilo treba začeti misliti na to, kako bi se povečali prostori na rimskih univerzah. Ker staro papeško vseueiliškb |x»sIopje »La Sapienza« že davno ni več zadostovalo za sprejem vseh slušateljev, so se morala ponovno postavljati poslopja, ki so bila sicer namenjena za potrebe vseučilišča, pa so bila radi svoje oddaljenosti zelo nepriikladua. Ker pa je število vseuči-liških dijakov medtem preseglo CUCo oseb, so se v Rimu končno odločili, da zgradijo novo vseuči- 60 ni široka cesta- ki ob njej na obeh straneh stoji 12 simetrično zgrajenih poslopij. 160 m od vhoda se ta glavna cesta podaljšuje v ogromen prostor, ki sc končuje zadaj z impozantno stavbo raktorata. Fasada pred poslopjem vzbuja z visokimi, ponosno stoječimi marmornatimi stebri v človeku preduavo triumfirajočega duha. Pred rektorskim poslopjem stoji gigantska Minerva z orožjem kot simbol sedanjosti. Ta Minerva skupaj s spomenikom padlim rimskim dijakom ter maloštevilnim stebrovjem tvorijo edini okras pred poslopjem. Slikarska umetnost je bila pri graditvi prav za prav malo upoštevana, Umetna nafta Motorji neusmiljeno žro tekoče kurivo. Vsi petrolejski vrelci v Zedinjenih državah bodo izčrpani 20—30 let pozneje. Brez nalte bi bila obsojena na smrt vsa industrija, avtomobilski in letalski promet. Tehnika se mora pobrigali za umetno nadomestilo porabljenih naravnih zalog. Glavni sestavili deli nafte so poleg kisika, dušika, žvepla — ogljik (81 do 88 odstotkov) in vodik (10—14 odstotkov). Premog, ki vsebuje pred vsem ogljik in vodik, pomeni za izdelovanje umetne nafte najprimernejšo snov, ker zadostujejo razpoložljivi premogovniki za več sto let. Naši potomci, če bodo ostali brez premoga, si bodo morali pomagali na drug način. Sedanja tehnika je ubrala najlažjo pot in dovaja premogu vodik, da bi na ta način oblikovala kemični vsebini naravne nafte primeren umeten ogljikov vodik. Ta postopek se imenuje po izumitelju Ber-giusu, Nobelovem odlikovancu, in je skoraj 15 let star. Dobil je industrijski pomen od leta 1932. Takrat so postavili Nemci tovarno v Ludvigshafnu, ki sedaj predeljuje v nafto po 20 ton premoga dnevno. Istočasno je pričela delovati na istem področju anglo-ameriška skupina sira Alfreda Monda, Shella in Standard Oila. Londonski parlament je sprejel leta 1034 zakon o prednosti umetnega motornega kuriva angleškega izvora. Dne 15. oktobra lanskega leta je pričela obratovati tovarna v Billinghamu, ki je takoj zasenčila nemško konkurenco. Oddaja sedaj do 150 tisoč ton umetne nafte letno. Oprani premog se stolče v prah ter pomeša s kamenim oljem, ki ga izloči v mlinu. To pod pritiskom 250 atmosfer z vodikom prepojeno testo se spremeni pri 450 stopinjah Celsija v tekočino.' Slednja se očisti iti se zgnete v tanke, zasidrane na reki Teesi. Vsake štiri tone premoga dajo eno tono umetne nalte. To je nemara največja praktična zmaga sodobne kemije. Turkestanski menihi Elektr. krematorij v Ljeningradu V Ljeningradu so začeli s pripravljalnimi deli za zidavo prvega električnega krematorija v SSSR. Proces sežiganja mrličev bodo v Ljeningradu popolnoma elektrificirali. Za začetek bo imel krematorij le nekoliko električnih peči. Pri prenovitvenih delih v cerkvi sv. Duha | v Niirnbergu so pred nekaj dnevi odkrili eno izmed stenskih polic, o kateri so že prej trdili, da so bile v njej stoletja shranjene svetne in-signije cesarjev svetega rimsko-nemškega imperija. Tradicija in zgodovinska poročila, ki so se prenašala od rodu do rodu, so vedela o teh dragocenostih povedati ne samo. kje. so shranjene, temveč so navajala tudi se druga zgodovinska dejstva s tem v zvezi, ki so jih najdbe vse do zadnjega potrdile. Vse cesarske insig-nijc, kronski zaklad prvega nemškega rajha, je cesar Sigismund v letu 1424 za večne čase izročil mestu Niirnbergu v shrambo. Mestni očetje so takrat vse te dragocenosti zaprli v cerkvi sv. Duha, kjer so ostale stoletja, dokler jih niso iz strahu pred Francozi leta 1796 prenesli na Dunaj. Teh dragotin je dvoje vrst. V prvo spadajo razne relikvije, v drugo pa vladarske insignije. Hitler ve pravo ceno... Vladarske insignije so pomenile zunanji izraz moči in oblasti cesarja svetega rimsko-nemškega imperija narodnosti. Tak je bil namreč službeni naslov nemških cesarjev, ki so od Karla Velikega dalje, vladali tndi Italiji z Kimoni vred. Itiin jc bil sedež vrhovnega poglavarja katoliške cerkve — zato večno in sveto ,mesto, odkoder so si ta vzdevek izposodili za svoj naslov tudi nemški cesarji. Vladarskim in- Francozi iščejo zaščitnika za radio Dnevnik -L liitransigeant« je začel z veliko akcijo, ki si je zadala za cilj, najti svetnika — zaščitnika za radio. V Franciji ima vsako posamezno društvo, več kot kje drugje na svetu, svojega zaščitnika: časnikarji sv. I ranca Šaleškega, avtomobilisti sv. Krištofa, v čigar imenu blagoslavljajo vsako leto nova vozila* pa naj bodo to lovoru i, otroški, reševalni avtomobili ali avtobusi. Tudi zra-koplovci imajo že nekaj let sem dvoje zaščitnikov: Našo Liubo Gospo iz Loreta in Našo Ljubo Gospo iz Platina. List predlaga za zaščitnico za radio »Našo Ljubo Gospo Dobrih Vesti«. Prvič zato, ker radio razširja dobre vesti, drugič pa zato, kor stoji cerkev Naše Ljube Gospe Dobrih Vesti na Velikem Boulevardu v sredini časopisne četrti in še zaradi tega, ker časopisje v vedno večji meri uporablja radio za svojo poročevalsko službo (radijska oddajna postaja Paris-Radio-Cite je namreč last tega lista). Poleg imenovane cerkve stoji tudi državna radiofonska šola. Kot praznik predlaga list 25. marec. dan Marijinega Oznanjenja, kajti radio oznanja svetu mnogo novega. Lcdolomilcc Čeljuskin pri de'u lisko poslopje, ki ga je pred nedavnim otvoril italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Nova univerza nosi ime »Studium Orbis«. Zgrajena je bila v treh letih in je obogatila sliko Rima z posebnim svojevrstnim poslopjem. Cel kompleks stavb Univerzo ne tvori samo eno poslopje, marveč cel kompleks stavb, ki tvorijo nekak mestni del za sebe. Ta mestni del imenujejo »univerzitetno mesto«. V tem univerzitetnem mestu so sedaj združene vse fakultete, po številu 11 z 12.000 slušatelji. Temu primerno so zgrajene velike predavalnice in ostala uprava. V rektorskem poslopju obsega snim avla 850 kvadratnih metrov z 3000 sedeži; v posameznih institutih pa so predavalnice s prostorom za 500 dijakov. Sam kemični institut razpolaga z laboratorijem, v katerem more istočasno delati <,’t!0 slušateljev. Najbolj monumentalen pa je glavni vhod s svejimi šestimi močnimi in umetniško zgrajenimi stebri. 170.000 hv. m. površine Jedro novega uiiivrrzitetnega mesta tvori arcal. ki obsega 170.000 kvadratnih metrov. Skozi vodi če izvzamemo veliko Sironijevo fresko v ozadju avle. Ta freska velja za najboljše delo sodobne slikarske umetnosti. Dijaški dom Za rektorskim poslopjem, v katerem se nahaja tudi 4CO0 zvezkov znane aleksandrijske biblioteke, stoji dijaški dom, ki ima 150 opremljenih sob in restavracijo z 500 sedeži. Samo po sebi razumljivo je, tla so našli v novem univerzititnem mestu dovolj prostora tudi za športna igrišča in — kar je v Italiji samo po sebi razumljivo — tudi vojašnico z fašistično milico. V ozadju je končno še poslopje z klubskimi lokali za univerzitetne uslužbence. V novem mestu je namreč zaposlenih 1600 oseb. V ostalem je t cposlopje izpopolnjeno s prostori za čitalnice, posvetovalnice, dalje z telovadnicami in modernimi bazeni. Na dan po otvoritvi novega univerzitetnega mesta je bil podeljen na univerzi že tudi prvi častni doktorat za numismatiko, in sicer italijanskemu kralju. Novo univerzitetno mesto v Rimu je danes gotovo brez primere v vsej Evropi. Novo italijansko univerzitetno mesto v Rimu