Novice iz Moravške doline GLASILO OBČINE MORAVČE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII 8 2021 Jesenska razmišljanja moravškega župnika / str. 9 Približuje se praznik Vseh Svetih, dan spomina na mrtve, praznik vernih duš. Vrstni red ali poimenovanje teh dni je lahko različno, a to ni najbolj pomembno in odločilno. Pomembno je, da se zavedamo, da je končna usoda vseh nas enaka. Dan, ko smo se spet zbrali / str. 11 Člani Društva krajanov Limbarska gora so letos, po dvoletnem premoru zaradi epidemije, ponovno organizirali Tek na Limbarsko goro. Organizatorji so bili zadovoljni in so poudarili, da v nedeljo, 19. septembra, na teku na Limbarsko goro ni bilo poražencev Krajani Češnjic na Primorskem / str. 18 Člani Društva krajanov Češnjic so se avgusta odpravili na severno Primorsko, na redno letno ekskurzijo. Poleg naravnih lepot korit reke Tolminke in Zadlaščice, so si ogledali muzej prve svetovne vojne v Kobaridu in pokušali dobrote mlekarne Planika. Znamenita Moravčana – izdelovalca oltarjev in podobarja / str. 36 Domačiji Rovškovih v Gabrju pod Limbarsko goro so po domače rekli Pri Zlatarju. Upravičeno. Njihove roke so izdelovale pozlačene kipe, cele oltarje ali posamezne oltarne elemente, oltarne mize, krstne kamne in razne sakralne skulpture. V mnogih cerkvah po Sloveniji so izdelki očeta Andreja, podobarja in sina Andreja, podobarja in kiparja. 2 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Izobešanje zastave Republike Slovenije D ržavna zastava je pomemben znak pripadnosti državi. Z njo označujemo državne oz. javne inštitucije, sedeže lokalnih skupnosti, izobešamo jo ob državnih in lokalnih praznikih, označujemo pomembnejše prireditve in srečanja. Ob praznikih je prav, da jo izobesimo tudi na privatnih hišah in sicer skladno z Zakonom o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi. Novice iz Moravške doline OKTOBER 2021 ŠTEVILKA 8 LETNIK XXII Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva Občina Moravče Vegova ulica 9 1251 Moravče 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Zastava RS se izobeša ob naslednjih praznikih: • 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, • 7. april, dan slovenske zastave • 27. april, dan upora proti okupatorju, • 1. in 2. maj, praznik dela, • 8. junij, dan Primoža Trubarja • 25. junij, dan državnosti, • 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom • 15. september, dan vrnitve Primorske k matični domovini • 23. september, dan slovenskega športa • 25. oktober, dan suverenosti • 23. november, dan Rudolfa Maistra • 26. december, dan samostojnosti. Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po naslednjem vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu. Izobešanje poškodovanih zastav ni dovoljeno. Razlika med zastavo RS in narodno zastavo je v tem, da v narodni zastavi ni grba. Uredništvo Novic iz Moravške doline: Odgovorna urednica mag. Tatjana Čop Lektorica Bernarda Mal Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Uredniški odbor Bogomil Brvar Bojana Dorič dr. Franci Malin Anja Ravnikar Fotografija na naslovnici mag. Blaž Slapar Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 25. novembra 2021. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 3. november 2021. Pisci sami jamčijo za verodostojnost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Županova kolumna NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Skupaj naprej Drage občanke in občani Občine Moravče. N ajprej bi vam rad na kratko poročal o svoji dejavnosti v zadnjem mesecu. Nove pridobitve: v septembru sem odprl tri nove asfaltirane cestne odseke – od Križat do Peških Kandrš, na Gori pri Pečah in od Moravč do Soteske (uvodna faza, ki jo bomo podaljšali do Vinj in Negastrna). V oktobru pa smo skupaj z moravškimi ribiči odprli nov oporni zid in urejene brežine na naših lepih Ribnikih. Prizidek k šoli in nova športna dvorana: na dveh sestankih z vsemi deležniki smo opravili še zadnje priprave za začetek gradnje in v ta namen oblidr. Milan Balažic župan občine Moravče kovali gradbeni odbor, ki ga vodi direktor občinske uprave Ivan Kenda. Dogovorili smo se o vsem, kar je pomembnega: postavitev varnostne ograje, obvozi, prevozi otrok, nadomestne učilnice in selitev kuhinje. Dom starejših občanov: dan pred koncem razpisa je 29. septembra podjetje IMP kot lastnik Medgeneracijskega centra v Domžalah vložilo popolno vlogo za pridobitev državne koncesije. 7. oktobra je bilo novo vodstvo IMP na obisku v Moravčah, kjer smo se pogovorili o vsem, kar zadeva bližnji začetek gradnje. Pri izvedbi tega projekta imamo tudi hvalevredno pomoč naše evropske poslanke Ljudmile Novak in poslanke Državnega zbora RS Tadeje Šuštar. Nova ambulanta: 20. septembra sem se z direktorico Zdravstvenega doma Domžale dr. Rajapakse dogovoril o poteku priprav na začetek gradnje naše druge splošne ambulante v Zdravstvenem domu Moravče, ki bo predvidoma končana pred začetkom poletja prihodnje leto. Občina bo svoja sredstva vložila v pripravo prostorov, Zdravstveni dom Domžale pa v nabavo opreme. Obvoznica: 8. oktobra sva skupaj z direktorjem občinske uprave Ivanom Kendo na Ministrstvu za infrastrukturo obiskala Ministra Jerneja Vrtovca. Dogovorili smo se, da se pospešijo še zadnje priprave pred gradnjo, se pravi, da se obvoznica umesti v državni proračun, z odkupi zemljišč pa se lahko prične že v prihodnjem letu. Optika: dobili smo novega izvajalca projekta Runext (prej Rune Enia), ki je s strani države in EU pred časom prejel sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja. Na skupnem sestanku 7. oktobra smo uskladili pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti, podpis se pričakuje v naslednjih dneh. Predstavniki izvajalca so se zavezali, da bodo Občino tedensko obveščali o izvedenih delih, mi pa bomo te informacije redno objavljali na naši spletni strani. Sklepi občinskega sveta: na seji 29. septembra smo sprejeli tretji rebalans starega proračuna in »pospravili po hiši«. V sklopu priprav na izdelavo novega proračuna smo sprejeli projekta energetske sanacije osnovne šole in izgradnjo športnih tribun s slačilnicami ob nogometnem stadionu. Prav tako smo se odločili za koncept izgradnje kanalizacije s štirimi zaokroženimi celotami: Moravče, Vrhpolje, Gorica in Peče. Nenazadnje smo s sklepom ustanovili nov Odbor za varstvo in zaščito okolja, da bomo lahko skupaj lažje namerili prave korake pri našem prizadevanju za čisto Moravško dolino. Trudim se, da v okviru možnosti skupaj naredimo čim več v maniri medsebojnega spoštovanja. Zato sem napisal moravško pismo o strpnosti. DRŽAVE NASTAJAJO IN PROPADAJO, VLADE SE MENJAJO, KULTURA (SLOVENSKA IN MORAVŠKA) PA OSTAJA VEČ ALI MANJ ENAKA SKOZI STOLETJA. Moravško pismo o strpnosti T okrat bi vam rad zapisal nekaj besed o naši družbeni kulturi. Včasih si skušamo vsak pri sebi odgovoriti na temeljno vprašanje – kdo smo mi? Medtem ko si na vprašanje, »kdo sem jaz«, vsak odgovarja sam in s pomočjo najbližjih, odgovore na vprašanja za »mi« tradicionalno poiščemo na področjih, ki nam največ pomenijo: z dediščino, jezikom, vero, zgodovino, vrednotami, običaji. Države nastajajo in propadajo, vlade se menjajo, kultura – slovenska in moravška – pa ostaja več ali manj enaka skozi stoletja. Daje nam našo istovetnost, vrednote in usmeritev. Današnje poudarjanje vrednot je posledica moralnega relativizma prejšnjih časov in pomeni ponovno obuditev vrednot reda, dela, družine, vzajemne pomoči in solidarnosti. V skrbi za svojo nacionalno in lokalno identiteto je med ljudmi vse več strahu, da nas bodo preplavili migranti z juga in vzhoda, ki govorijo s tujimi jeziki, spoštu- 3 4 Županova kolumna NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII jejo druge bogove, pripadajo drugačnim kulturam; prevzeli nam bodo delovna mesta, zasedli zemljo, živeli na račun socialne države in ogrozili naš način življenja. Mar res? Naša preteklost je bila vrednotno krščanska, toda ali bo takšna tudi naša prihodnost? Zgodovina nas pouči, da je bil edina resna grožnja našemu robnemu položaju evropskega Zahoda radikalni islam. Naši predniki so postavljali turške straže, gradili obrambna obzidja in kurili opozorilne kresove. Včeraj so se mimo nas vile reke beguncev (med njimi največ ekonomskih migrantov), jutri se bodo lahko znova. Če pri nas kljub različnim protestom še vedno v osnovi prevladuje duh strpnosti, za radikalni islam žal tega ni mogoče trditi. »ZDRAVA PAMET JE NA SVETU PORAZDELJENA NAJBOLJ ENAKOMERNO. ZMOŽNOST PRAVILNE PRESOJE IN RAZLIKOVANJE RESNICE OD NERESNICE – IN PRAV TO IMENUJEMO ZDRAVO PAMET ALI RAZUM – JE PO NARAVI ENAKA V VSEH LJUDEH«. (RENÉ DESCARTES). Dve poti P red nami sta dve možni poti: ali se bomo naučili drug ob drugem mirno živeti, kjer se bomo učili eden od drugega zgodovine, ideale, umetnost in kulturo, s čimer bomo bogatili življenja. Ali pa bomo šli po poti medsebojnega nerazumevanja, stalnih napetosti, spopadov in vojn. Tisti, ki ste nas ljudje izbrali, da vodimo politiko, smo pred vami odgovorni za oblikovanje politične kulture dialoga in sklepanja pametnih kompromisov. Pri tem se sklicujem na slavni začetek Descartesove Razprave o metodi, v katerem pravi, da je zdrava pamet »na svetu porazdeljena najbolj enakomerno. Zmožnost pravilne presoje in razlikovanje resnice od neresnice – in prav to imenujemo zdravo pamet ali razum – je po naravi enaka v vseh ljudeh«. Krščanska zapoved »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« je našla svojo pot v svet v obliki kulturnih razlik in z njimi povezanih napotil: »spoštuj razliko drugega«, »spoštuj njegovo drugačnost!«. Krščanska zapoved je etično nekoliko omiljena: bližnjega ali drugega ni več potrebno ljubiti – dovolj je, da smo do njega strpni, da ga »prenašamo«. K temu velja dodati tudi drugo plat iste etike: ni strpnosti za nasprotnike strpnosti, ni spoštovanja za tistega, katerega razlika je ravno v tem, da ne spoštuje razlik. Strpnost med nami in do drugih je v službi dobrega. Ali če to povem še malo drugače: dobro je koristno za nas vse, kajti ni važno, ali je mačka črna ali siva, glavno je, da lovi miši, da blagostanje vseh raste. Moravška strpnost V se povedano velja tudi v Moravški dolini: tudi med nami mora veljati pravica do drugačnosti, med seboj moramo dopuščati razlike – kulturne, politične, verske in razlike v načinu življenja. Nihče nima pravice teh razlik zatirati, omalovaževati ali drugim vsiljevati svoja stališča kot edino veljavna. Strpnost do razlik med nami nam omogoča mirno življenje in sobivanje brez nasilja ali preganjanja. Tudi če se nam včasih zdi kakšna stvar zoprna, nezaželena in nedobrodošla, jo velja strpno prenašati in se sprijazniti, v kolikor ne krši zakona ali sprejetih moralnih načel. Nestrpnost izhaja iz nevednosti, ki pozablja, da je vsak človek vreden spoštovanja. Zdrava pamet nam nalaga, da se bomo med seboj vselej prerekali, kaj je resnica. Včasih se bomo do nje dokopali. Ker pa ne moremo vnaprej vedeti z gotovostjo, kdo ima prav, moramo biti dobrohotni in potrpežljivi do tistih, ki verujejo v zmoto. Tudi zmota ima lahko videz resnice in vsak med nami iskreno veruje, da je prav njegova resnica prava. Dokler je človek zvest svoji vesti in je iskreno prepričan v svoj prav z mislijo na dober namen, ga nima nihče pravice omejevati, smešiti ali žaliti. Edino, kar lahko omejuje svobodo vesti, je skupni interes za javni red in varnost. Ta omejitev pa nam ne sme odvzeti pravice do kritičnega razmišljanja in ustvarjanja pogledov o boljšem jutri. Moja dolžnost župana je širiti medsebojno razumevanje in strpnost med občani. Lepo bi bilo, da to počnemo vsi. Odrinili smo se od obal, kjer je še pred časom veljal zakon močnejšega in samovolja tistih na oblasti. In učimo se osnovnih pravil pravičnosti, ki najbolj ustreza skupnim moralnim temeljem in zato pospešuje naše skupno sožitje, vzpodbuja uresničevanje interesov občanov in hkrati interese naše skupne lokalne skupnosti. Brez tega vidim le človeške volkove, ki se zaradi svojih sebičnih interesov spopadajo med seboj po načelu boja vseh proti vsem (homo homini lupus – človek človeku volk). Sklep I z takšnega duha strpnosti in skupnega dela izhaja moravški duh napredka. Ne zapravljajmo več časa, naše življenje je neskončno kratko in dragoceno. Do Moravške doline ima naša generacija obveznost, saj nam je zaupana, da v njej pomnožimo materialno in duhovno bogastvo, hkrati pa jo predamo naprej našim otrokom očiščeno in neokrnjeno. Če bomo naš mali svet prepustili našim zanamcem vsaj malo boljši, kot smo ga prejeli, smo opravili nalogo. Za to imamo vse možnosti. Izkoristimo jih. Zato je optimizem lahko naš življenjski slog. Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Občinski svet Občine Moravče sprejel protestno izjavo ob nezakonitem vrtanju podjetja Termit N a 16. seji, 29. septembra, je Občinski svet Občine Moravče z veliko večino glasov na predlog župana dr. Milana Balažica sprejel »Protestno izjavo ob nezakonitem vrtanju« Geološkega zavoda Slovenije, ki ga je naročilo podjetje Termit. Tako se je Občinski svet odzval na številne proteste občanov, ki so protestirali proti vrtanju v Moravški dolini brez vseh ustreznih dovoljenj in na kmetijskih zemljiščih izven obstoječega pridobivalnega prostora. Občinski svetniki so sklenili, da dokler Termit krši zakonodajo, mu država ne sme podaljšati ali podeliti nobene nove koncesije. V občini Moravče so se občani že pred 15 leti z referendumom odločili za prepoved dovažanja industrijskih odpadkov in za čisto okolje. Vse slovenske vlade odtlej s svojo dejansko proti-okoljsko politiko in poklekanjem pred izsiljevanjem podjetja Termit kršijo temeljno ustavno pravico ljudi do čistega in zdravega okolja. Protestna izjava ob nezakonitem vrtanju O bčinski svet Občine Moravče ostro prote- nameravajo celotno vznožje našega turistično-rostira proti nezakonitemu vrtanju Geološ- marskega bisera – Limbarsko goro; kopati hočejo kega zavoda Republike Slovenije, ki ga je na Hribcah vsenaokrog znamenite cerkve Žanaročilo podjetje Termit. lostne Matere Božje; od Mošenika se bodo širili Vrtanja z vrtalno konstrukcijo potekajo v naprej proti Pečam, da še bolj uničijo zaščiteno občini Moravče od konca julija naprej na različnih območje Nature 2000. Ne pristajamo na to, da lokacijah brez ustrezne dokumentacije, brez smo obsojeni na uničenje Moravške doline, na dovoljenj in ustreznih soglasij. Za nekatera od zastrupitev naravnih virov in na raka. Zato smo teh so pristojni Občina in njeni koncesionarji, sprožili postopke, ki bodo v najkrajšem možnem vendar o vrtanju in premikih težke mehanizacije času krepko omejili pridobivalne prostore, ki po občinskih cestah Občina ni bila niti obveščena. sicer zajemajo ves osrednji del občine Moravče. Protestiramo proti nezakonitemu obnašanju, Ohraniti hočemo našo Moravško dolino v njenih ki spominja na divji Zahod: nezakonito vrtanje lepotah in zgodovinski tradiciji, da bo lahko še državnega Geološkega zavoda s svojo fizično naprej temelj našega dobrega življenja, zdravja in prisotnostjo podpirajo predstavniki naročnika prijaznega naravnega okolja. Ustaviti namerava– podjetja Termit. To podjetje se spet obnaša, mo uničevanje narave na veliko, kakršno v občini kot da je lastnik cele Moravške doline in lahko Moravče izvaja podjetje Termit. To ni moralno počenja, kar se mu zahoče, pri tem pa ob očit- sprejemljivo obnašanje. Govorimo o okoljskem nem tihem soglasju države po vrsti krši zakone. kriminalu, ki ga dopušča država, o nasilju nad Zato se moramo odzvati na nujne klice občank in ljudmi in naravo. Takšno nasilje moramo, tako občanov, ki jim ni vseeno, kaj to podjetje počenja kot drugje po Evropski uniji, moralno obsoditi z Moravško dolino. Od pristojnih državnih or- in kazensko sankcionirati. Dokler Termit krši ganov zahtevamo, da zaustavijo to novo Termi- zakonodajo, mu država ne sme podaljšati ali tovo flagrantno kršenje zakonodaje. Brez soglasij podeliti nobene nove koncesije. Načela, norme vrtanja ne sme biti. in vrednote ekološke zavesti morajo postati teVsak pošten občan mora za vsak najmanjši meljne družbene usmeritve. V občini Moravče poseg v prostor od državnih inštitucij pridobiti niz smo se odločili za čisto okolje, saj ima vsak – soglasij, ki so glede odmikov in lastništva točna še posebej naši otroci - pravico do zdravega na milimetre. Ko pa gre za podjetje Termit, to ne življenjskega okolja. velja in država počepne. Še več: ugotovili smo, da se nekatera vrtanja dogajajo zunaj obstoječega pridobivalnega prostora. Vrtali so 30 metrov zunaj območja pridobivanja mineralnih surovin, na kmetijskem zemljišču, ki je namenjeno zgolj in samo pridelavi kmetijskih kultur. Vemo, da vrtanja predstavljajo uvod v izvedbo Termitovih načrtov, ki smo jih že razkrili: odkopati 5 6 Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Občinske novičke Besedilo in fotografije: občinska uprava Nova asfaltirana cesta od Moravč do Soteske V petek, 1. oktobra, je župan dr. Milan Balažic odprl novo asfaltirano cesto od Moravč do Soteske in naprej do mostu proti Serjučam. Gre za prvi del celovite obnove ceste od Moravč do Vinj in Negastrna ter naprej proti Lukovici. Te ceste se po županovih besedah že umeščajo v proračun za leti 2022 in 2023. Novo cesto je blagoslovil moravški župnik Kancijan Čižman. Odprtja so se udeležili tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, podžupan Marko Kladnik, varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar in še nekateri drugi svetniki Občinskega sveta. dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato je za zmanjševanje umrljivosti pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V združenju Europa Donna vsako leto oktobra pripravijo številne aktivnosti, s katerimi želijo obeležiti rožnati oktober, osveščati širšo javnost o raku dojk in opozoriti na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Tudi letos so pripravili številne aktivnosti, s katerimi bodo obeležili rožnati oktober. V oktobru, mesecu osveščanja o raku dojk, tako z rožnatimi pleteninami za en mesec ovijajo drevesa po vsej Sloveniji. Lokalne skupnosti imajo ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti za krepitev zdravja tako preko ustreznega načrtovanja in izgradnje infrastrukture igralnih površin, parkov, kolesarskih in peš poti, telovadnih in vadbenih športnih prostorov kot tudi preko omogočanja in financiranja programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov in športno rekreativnih programov. V petek, 1. oktobra, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic skupaj s podžupanom Markom Kladnikom ter članicama Društva rokodelcev - Rokodelski center Moravče v znak podpore projektu ozaveščanja o raku dojk v rožnate pletenine ovil drevesa pred Občino Moravče. Kulturne poti Sveta Evrope v Sloveniji oživljajo medsebojno sodelovanje V Rožnati oktober – boj proti raku dojk 2021 O ktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Rak dojk ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Rak torek, 28. septembra, je Fakulteta za turizem organizirala dogodek Po poteh Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Glavni namen dogodka je bil predstaviti vsebino in način delovanja štirih Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Del študijskega izleta je bil tudi ogled cerkve sv. Martina v Moravčah, ki je del Kulturne poti svetega Martina. Udeležence sta nagovorila župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in župnik Kancijan Čižman. Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Novi podporni zidovi in brežine na Ribnikih V soboto, 9. oktobra 2021, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic odprl novo pridobitev občank in občanov, še posebej pa moravške ribiške družine: nove podporne zidove in brežine na Ribnikih pri Zalogu pri Moravčah. S tem se je preprečilo plazenje brežine, že tako lepo športnoturistično točko pa napravilo še lepšo in varnejšo. Novo pridobitev je blagoslovil diakon Janez Pavel Šuštar, odprtja pa so se udeležili podžupan Marko Kladnik, varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar in nekateri svetniki Občinskega sveta. Po uradnem delu je predsednik moravške ribiške družine Andrej Črv vse prisotne povabil na ribiško druženje v skladu s priporočili NIJZ. Poročilo o aktivnostih glede optike v občini Moravče BESEDILO: MIRIAM RAVNIKAR ŠURK, odvetnica (za Občino Moravče) V letu 2020 je bilo opravljenih pet sestankov z izvajalcem projekta, ki je bil takrat še RUNE Enia d. o. o.. Kljub vsakokratnim zahtevam Občine glede časovnega in lokacijskega načrta izvajanja aktivnosti v zvezi z optiko, smo dobili le delne odgovore, ki pa so zadostovali, da je bila dne 23. julija 2020 podpisana pogodba o ustanovitvi služnosti na parcelah, po projektu S20. Občina je vse svoje zaveze, tako glede pogodbe kot glede izdaje ustreznih dovoljenj oziroma soglasij, izpolnila. Ker izvajalec ni pripravil zadovoljivega poročila o nameravanih aktivnostih, ki se niti niso nadaljevale v dogovorjenem časovnem roku, ga je Občina redno pozivala, naj poda informacije o svojih aktivnostih. Poročila so prihajala neredno in le na izrecno zahtevo Občine. Dne 10. avgusta 2021 je izvajalec projekta (tokrat RUNEXT d. o. o.) posredoval Občini predlog služnostne pogodbe, nanašajoč se na območje občine Moravče – Sklop 40, za opremljanje katerega je bil z odločbo Ministrstva za javno upravo št. 381-34/2020/184 dne, 14. julija 2021 izbran na javnem razpisu za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«. Občina je kot služnostna zavezanka na predlog pogodbe podala obsežne vsebinske pripombe ter zahtevala pojasnila glede »novega« izvajalca ter obsega po javnem razpisu v odnosu do že projektiranih območij S20 in S21. Dne, 22. septembra 2021 je bil s predstavniki izvajalca organiziran sestanek, na katerem pa Občina ni prejela zadovoljivih odgovorov, zato je zahtevala predložitev odločbe ministrstva, grafičnega poteka trase ter dodatna pojasnila glede »novega« izvajalca. Usklajevalni sestanek je bil organiziran dne, 7. oktobra 2021. Predstavniki izvajalca in Občine smo uskladili besedilo pogodbe o ustanovitvi nepravne stvarne služnosti. Glede na podane pripombe in uskladitve je bil čistopis pogodbe pripravljen do 12. oktobra 2021, podpis pa je sledil do konca tedna, ki je sledil. Predstavniki izvajalca so se zavezali Občino tedensko obveščati o načrtovanih delih ter o poteku vseh aktivnosti, vezanih na dokončanje projekta. Informacije izvajalca bomo redno objavljali na spletni strani občine. 7 8 Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII VSI ŽUPANI OBČINE MORAVČE 1853 - 2021 V petek, 15. oktobra 2021, je župan dr. Milan Balažic v pisarni župana odkril tablo z imeni vseh županov v zgodovini Občine Moravče. V nagovoru je poudaril, da se s tem dejanjem spominjamo in častimo veliko moravško tradicijo. Prvi župan moderne dobe Janez Lavrač je bil izvoljen leta 1853. Njemu je sledilo še 19 županov, komisarjev in predsednikov Krajevnega ljudskega odbora, Občinskega odbora oz. Krajevne skupnosti. Po ponovni vzpostavitvi Občine Moravče leta 1995 so sledili še štirje župani (med njimi edina županja Ljudmila Novak). Tako je dr. Milan Balažic 24. župan moderne dobe. Župan se je posebej zahvalil svetniku Občinskega sveta Ivanu Vidicu za podarjeno skulpturo kozoroga, ki jo je izdelal akademski kipar Janez Boljka v času, ko je živel in delal v Moravški dolini ob Rači. Odkritja so se udeležili varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar in nekateri občinski svetniki. Tablo in skulpturo je blagoslovil diakon Janez Pavel Šuštar. Janez Lavrač (1853–1866), župan 1 Luka Pirnat (1866–1880), župan 2 Janez Cerar (1880–1888), župan 3 Ignacij Klopčič (1888–1899, 1903–1912), župan 4 Janko Toman (1899–1903), župan 5 Anton Cerar - Martinka (1912–1931), župan 6 Ignac Tomc (1931–1935), župan 7 Ignac Lavrič (1936–1941), župan 8 Josip Napokoj (1941–1942), komisar 9 Zgodovinski župani Občine Moravče v moderni dobi so: Ivan Fugar (1942–1944), komisar 10 Ivan Pustotnik (1945–1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora 11 Franc Vehovec - Vojska (1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora 12 Janez Kos-Planinc (1947–1949), predsednik Krajevnega ljudskega odbora 13 Franc Lebar (1949–1952), predsednik Krajevnega ljudskega obora 14 Martin Klopčič - Mokota (1952–1959), predsednik Občinskega odbora 15 Jože Otolani (1959–1970), predsednik Krajevne skupnosti 16 Ivan Korošec (1970–1978), predsednik Krajevne skupnosti 17 Vinko Stupica (1978–1982), predsednik Krajevne skupnosti 18 Peter Janežič (1982–1990), predsednik Krajevne skupnosti 19 Po ponovni ustanovitvi Občine Moravče so bili izvoljeni: 20 Franc Capuder (1990–1994), predsednik Krajevne skupnosti 21 Matjaž Kočar (1995–2000), župan 22 23 24 Ljudmila Novak (2001–2004), županja Martin Rebolj (2004–2018), župan dr. Milan Balažic (2018– ), župan Za dušo Jesenska razmišljanja BESEDILO: KANCIJAN ČIŽMAN K o »zadiši« po jeseni, vstopimo v drugačen čas in doživljanje. Poletje nas »zaposli« z načrtovanjem vsaj nekaj dopustniških dni, no nekateri srečneži – predvsem otroci in mladi pa si lahko privoščijo tudi veliko več počitnic, kar je tudi prav. Jesenski čas pa nas nekoliko umiri in osredotoči v našo notranjost, kjer se lahko »srečamo« z razmišljanji o minljivosti in smislu našega življenja in bivanja. Ob koncu poletja smo doživeli res prijetne dneve na letošnjem oratoriju. Preko 200 otrok in mladih animatorjev so se ves teden zbirali okrog oratorijske zastave in v pestrem programu različnih dejavnosti doživljali blagodejnost prijateljstva in mladostne razigranosti.Tudi sam se ob vsem tem pestrem dogajanju vsakič vsaj malo »pomladim«. Veselje, smeh, dobra volja tolikih mladih prinese veliko »vitaminov« v imunski sistem duše in duha. Zdravilna moč empatije T udi sporočilo mladega svetnika Carla Acutisa (ki je bil rdeča nit letošnjega oratorija) je veljavno za vse čase in za vse ljudi: ni najbolj pomembno, koliko časa in koliko let nam je dano doživeti v našem življenju. Bolj pomembno je, kaj iz tega življenja, ki nam je podarjeno, naredimo in uresničimo. Mladi Carlo (danes bi bil star 30 let, umrl je pred 15 leti) nam vsekakor kaže, da se da slediti temu cilju, če je v nas volja, da bi naredili vsaj nekaj dobrega za ljudi okoli nas. Takrat postane naše življenje razgibano in zanimivo. Treba je vsaj za nekaj časa pozabiti nase in dati prednost drugim. Takrat se nehamo vrteti okrog sebe in ne razmišljamo, kaj vse nam pripada in kaj vse nam morajo drugi omogočiti. Res je zdravilno, da se ne ukvarjamo samo s svojimi potrebami in željami. In ko smo pripravljeni prisluhniti drug drugemu, takrat dopustimo, da se nas življenje drugih dotakne in nam razširi zorni kot dojemanja in doživljanja. Počasi nam razširi naše srce, da je v njem več prostora za razumevanje in sočustvovanje. Takrat pa zopet bolj jasno spoznamo, da v resnici potrebujemo drug drugega. Kadar se začnemo primerjati z drugimi in razmišljati, koliko smo ali nismo uspešni, takrat se vedno znajdemo v zankah zavidanja, obtoževanja in slabe volje. Kako blizu smo si? V sega tega res ne potrebujemo. Potrebujemo pa občutek sprejemanja in prijateljstva. Res smo si zelo različni, to pa ni nekaj slabega. Nasprotno, ta različnost dobro dene in nas lahko medsebojno obogati, če smo pripravljeni stopiti skupaj. To pa ni samo po sebi umevno. Danes ugotavljamo, kako so si včasih ljudje veliko bolj pomagali. Res so bili na nek način v to prisiljeni, saj ni bilo strojev, mehanizacije, aparatov. Ljudje so stopili skupaj in si pomagali. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII In potem so se tudi skupaj poveselili po napornih delih. Danes večinoma to ni potrebno, ker večino dela opravijo stroji – veliko hitreje in učinkoviteje. A s tem smo se tudi oddaljili, hkrati pa v nas ostaja želja biti z drugimi in doživljati skupne stvari in dogodke. Zato je danes potrebna volja in hotenje, da stopimo skupaj. Brez pogovorov, dogovorov, argumentiranih pogovorov ne moremo iti naprej. In to velja za vsako družino, za vsako skupnost, za vsak kraj, za vsako občino, za vsako družbo, za vsak narod. Brez tega, da bi zares prisluhnili drug drugemu, brez tega, da se slišimo, ne more biti dialoga. In če ni dialoga, ne moremo skupaj uresničevati tega, kar je dobro in koristno za vse nas. Mladi Carlo Acutis je želel drugim posredovati tisto (Tistega), kar je njega napolnjevalo z upanjem in veseljem. Dano mu je bilo, da je bil obdarjen »od zgoraj« in to je z veseljem delil z drugimi. Vedel je, da je človek lahko v polnosti človek samo takrat, kadar je v njem tudi prostor za soljudi in za skrivnost Boga samega. Šele takrat človek zmore prepoznati vse razsežnosti svojega življenja, ki presegajo zgolj materialne dobrine in tisto kar zmoremo »zgrabiti« z rokami. Nekdo mi je pred kratkim zaupal: »Veste, ko sem bil zelo bolan, mi še tako velik kup denarja ne bi pomenil ničesar.« Ljudje smo si torej različni v naših pričakovanjih in doživljanjih. Hkrati pa imamo tudi veliko skupnega. In prav ti »skupni imenovalci« so zelo pomembni, ker nam omogočajo, da stopimo skupaj. Ob vseh razgretih razpravah o cepljenju »za in proti« in tudi o vseh drugih pomembnih temah, ki zadevajo naše vsakdanje življenje, je ključna strpnost. Najprej moramo imeti spoštovanje drug do drugega. Ne glede na različna mnenja in pomisleke. Samo na temelju strpnosti in medsebojnega spoštovanja se bomo lahko slišali in razumeli. In samo na ta način bomo drug drugemu dopustili, da bomo kljub različnosti vendarle zmogli stopiti skupaj. To pa je znamenje zrelosti in odgovornosti drug za drugega. Ljubezen nas odpira za večnost P a še en skupni imenovalec imamo. Približuje se praznik Vseh Svetih, dan spomina na mrtve, praznik vernih duš. Razumem, da je lahko vrstni red ali poimenovanje teh dni različno. In tudi ni najbolj pomembno in odločilno. Pomembno je, da se zavedamo, da je končna usoda vseh nas enaka. Vsi bomo nekoč odšli tja, kamor so odšli vsi naši pokojni sorodniki, prijatelji, sovaščani, znanci … Tudi naša pričakovanja, kaj se bo zgodilo za tem skrivnostnim »zagrinjalom« smrti, so najbrž različna. A če je v nas še vedno prisotna ljubezen in hvaležen spomin na naše drage rajne, potem nas ta ista ljubezen odpira za večnost. Kajti ljubezen nikoli ne mine, kot pravi na nekem mestu apostol Pavel. Zato vsem Vam želim ob obhajanju in doživljanju teh prihajajočih prazničnih dni veliko povezanosti z živimi in pokojnimi sorodniki. Prav to je tisto, kar nas dela boljše in nam daje upanja in vero, da se njihovo in naše življenje ne konča s smrtjo, ampak da bomo vsi deležni obljube Večnega življenja. 9 10 Moravški talenti se predstavijo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Ivanka Osolnik Avbelj vzgojiteljica / slikarka Ivanka Osolnik Avbelj Foto: Primož Jereb Večerna pravljica / 2019, akril na lesu, 100 x 70 cm Stenkov portal / 2014, akril na lesu, 39 x 34 cm I Neroda / 2011, pastel na papirju, 29,7 x 42 cm vanka Osolnik Avbelj se je v svoji predstavitvi v enem izmed končnih katalogov slikarske šole opisala tako: "Sem oseba, ki ima zelo raznoliko življenje s številnimi različnimi dejavnostmi. Delo in hobije usklajujem in iz njih črpam energijo za vsakodnevne napore. Za sprostitev rada hodim v naravo, poslušam glasbo in nadvse rada rišem. Risanje in slikanje me sproščata, ob tem pa si rada zadam različne izzive in cilje. Včasih se končni izdelek razlikuje od tistega, ki sem si ga zamislila na začetku, včasih se nekje vmes izgubim, ampak menim, da moje ideje na ta način rastejo. In preden dokončno "odrastejo", se spremenijo ter oživijo na čisto samosvoj način. To je zame umetnost." Pr' Stenk / 2016, akril na lesu, 50 x 70 cm Rožnati izsek narave / 2016, akril na lesu, 50 x 70 cm Trgatev / 2012, akril na lesu, 50 x 70 cm Predstavitev Ivanke Osolnik Avbelj v rubriki Moravški talenti se predstavijo je pripravil mag. Blaž Slapar. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Dan, ko smo se spet zbrali BESEDILO: KARMEN VOVKO, FOTOGRAFIJI: ERIKA MLAKAR I deja. Sestanek. Raziskovanje možnosti. Iskanje sponzorjev, donatorjev in podpornikov. Urejanje dokumentacije in pridobivanje dovoljenj. Priprava prizorišča. Dogodek. Dosežen cilj in veselje. Taka je pot do vsakega dosežka, ki si ga zadamo. Taka je bila pot za Društvo krajanov Limbarska Gora vsako leto, šest let zapored od začetka poletja do jeseni, ko je prišla nedelja in z njo Tek na Limbarsko goro. Letos pa bi, po enoletni pavzi, lahko dodali še veliko merico negotovosti in skrbi, ali bomo dogodek lahko izpeljali ali ne. Pa vendar nam je na koncu uspelo in v nedeljo, 19. septembra, smo se z našimi športnimi navdušenci veselili 7. Teka na Limbarsko goro. Sončno jutro za dober začetek E pidemiološke razmere so ves čas precej nestabilne, stvari se spreminjajo iz dneva v dan. Pravila, ki veljajo danes, jutri morda ne bodo več prišla v poštev. To, skupaj z vremensko napovedjo, ki ni govorila v prid organizatorjem, je pestilo člane Društva krajanov. A nedeljsko jutro na dan dogodka je obetalo lepo sončno dopoldne. Ogranizatorji kljub vsemu nekoliko v skrbeh, tekači morda malenkost nejevoljni zaradi pogojev, smo začeli dan, ki je na koncu za vse prinesel veliko zadoščenje in ponos. Letos so tekmovalci lahko tekmovali v petih različnih kategorijah. Od tega so bile tri kategorije za moške, to je do 40 let, med 40 in 60 let, ter nad 60 let, za ženske pa do in nad 40 let. Zbralo se je kar 34 tekačev – veliko domačinov, pa tudi tekmovalcev iz Ljubljane, Medvod ter Žalca in pogumno so se podali na dobrih 5 kilometrov dolgo pot na Limbarsko goro. Tek brez poražencev P rireditev je letos povezoval Peter Pergar. Vse tekače so na poti bodrili in spremljali redarji, za prav vsakega pa so na vrhu veselo navijali gledalci. Po končanem tekmovanju sta tekače pred cerkvijo svetega Valentina pozdravila predsednik društva Franci Lipovec ter župan Milan Balažic ter najhitrejšim podelila pokale in zaslužene nagrade. Na vrh je prvi pritekel Miran Cvet s časom 23 minut in 35 sekund. Sicer so bili v 1. moški kategoriji na prvih treh mestih domačin Luka Avbelj (1.mesto), Matej Mencin (2.mesto) in Nejc Dolanc (3.mesto), skupno je v kategoriji tekmovalo 18 tekačev. V drugi moški kategoriji, s skupno sedmimi tekmovalci, so bili prvi trije Miran Cvet (1.mesto), Vid Senica (2.mesto) in Metod Močnik (3.mesto). V tretji kategoriji sta tekmovala dva tekmovalca, prvi je bil domačin Drago Laznik, drugi pa Anton Knavs. Pri ženskah sta v prvi kategoriji prav tako tekmovali dve domačinki, prva je bila Katja Grilj, druga pa Romana Stegnar. V drugi kategoriji je bilo pet tekmovalk, od tega je bila prva Ivica Žlogar, druga Tadeja Knez, tretja pa domačinka in stalna tekmovalka našega teka Anica Grilj. Rezultate tekmovanja si lahko ogledate tudi na spletni strani Društva. Tekmovanja na koncu vedno privedejo do zmagovalcev in poražencev. A vendar organizatorji letošnjega teka lahko rečemo, da v nedeljo na teku ni bilo poražencev. Bili smo tekači, spremljevalci, redarji, organizatorji, gostinci, podporniki in ljubitelji športa ter naše Limbarske gore. Zbrali smo se ljudje. Kljub težkim razmeram in žalostnim zgodbam, ki smo jim priča na vsakem koraku, smo si ustvarili lepo dopoldne in s tem lepe spomine. Spomini pa ostanejo za vedno. Kot je dejal eden od tekačev: »Pa kaj mi je tega treba. Pa si rečem, treba je zaradi organizatorjev, ki se trudijo.« Mi pa bi radi dodali: »Nam je treba zaradi vseh vas, ki se na naše dogodke odzovete in nas s tem spodbujate.« Zato na tem mestu hvala vsem sponzorjem, donatorjem in drugim podpornikom, predvsem pa hvala vsem tekačem. Lepo je bilo! Upam, da bo naslednje leto spet. 11 12 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Dejavna društva Šestnajsti tradicionalni pohod na vrh sv. Miklavža nad Savo BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIČ V soboto, 2. oktobra, so se člani Društva krajanov naselij Sp. in Zg. Tuštanja podali na 16. tradicionalni družinski pohod na vrh Sv. Miklavža. Pohod je bil namenjen druženju, rekreaciji in obisku svete maše v cerkvi Sv. Miklavža, ki je podružnična cerkev župnije Moravče. Dan je bil ravno pravi za nezahteven vzpon na vrh Sv. Miklavža. Zbor je bil ob 8.30 pred brunarico na Cegunci. Manjše število pohodnikov se nas je zbralo pri brunarici, ostali pa na avtobusni postaji v vasi in na kmetiji Pr Koci, ki stoji ob Tuštanjski poti. Pohodniki smo se po označeni poti povzpeli do gozdne ceste, kjer so nas čakali spremljevalci s pijačo. Tam smo se odžejali, spočili in zbrali. Skupaj smo nadaljevali pot po gozdovih, travnikih, gozdnih jasah, mimo samotnih kmetij in zaselkov in prispeli na Turistično kmetijo Pri Mežnarju. Za starejše krajane in tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov pohoda niso mogli udeležiti, je bilo poskrbljeno za prevoz. Okoli 11. ure so se nam pridružili še trije župniki in moravški župan Posavsko hribovje in zagotovo enega najlepših dr. Milan Balažic. Prijazni gostitelji so nam ponudili pogledov na reko Savo. Proti severovzhodu se vidi dobrodošlico s pijačo in dobro domačo malico. Do Posavsko hribovje z Limbarsko goro in Menino planicerkvice sv. Miklavža, ki stoji na strmem hribu, smo no v ozadju. Deloma se vidijo tudi vzhodne Kamse povzpeli vsi pohodniki peš, Marko pa je s svojim niško-Savinjske Alpe, proti jugu pa se vidijo Janče avtom prepeljal vse, ki te poti niso zmogli. z okoliškimi hribi in proti zahodu Savska ravan in vzhodna obrobja Ljubljane. Lepi razgledi, koder seže oko Po ustnem izročilu naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja zgradili brodarji na reki Savi, saj je bil sv. erkvica svetega Miklavža stoji visoko na grebenu Miklavž zavetnik čolnarjev in splavarjev. Ti so bili nad reko Savo, na moravški strani pa nad vasjo prepričani, da se jim ne more zgoditi nesreča, dokler Katarija. Vidna je od daleč in nudi lep razgled na vidijo cerkev sv. Miklavža. Cerkev so imenovali C Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Tradicionalno srečanje DU Zagorja in Moravč BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: TONE BEA tudi Čuvar zgornje Save. V času turških napadov je služila kot protiturški tabor. V 18. stoletju so jo obnovili v baročnem slogu. Cerkev je obokana, ima pravokotno ladjo in plitek prezbiterij. Osrednje mesto v cerkvi predstavlja veliki oltar sv. Nikolaja, ob katerem sta v tronu kipa sv. Ambroža in sv. Avguština, na zunanji strani stebrov pa sv. Jožef z golobčki in sv. Luka Evangelist. Stranska oltarja sta posvečena sv. Luciji ter Nedolžnim otročičem. Stene v ladji so poslikane s freskami iz leta 1440 in prikazujejo poklon sv. Treh Kraljev, križanje in polaganje Kristusa v grob. Ob 12. uri so sveto mašo darovali župnika Kancijan Čižman in Ivan Povšnar ter mladi diakon Janez Pavel Šuštar. Župnik Ivan Povšnar je v delu maše pohvalil prizadevanja krajanov Tuštanja za ohranjanje vrednot svojih staršev in povezovanje vseh članov z akcijami, katerih namen je druženje, L etos so bili na vrsti Moravčani, da se odpeljejo do Zagorja na srečanje k prijateljem iz pobratenega društva upokojencev. Gostitelji so jim pripravili dobrodošlico v svojih društvenih prostorih. Vedno je bila navada, da po splošnem pozdravu spregovorita predsednika o aktualnih zadevah doma. Moravčane je tokrat vodil podpredsednik društva Štefan Korošec. Sledili so vsesplošni pogovori ob malici. Novic, ki so si jih prijatelji želeli povedati, skoraj ni bilo konca. Že pa jih je čakal obisk rudniškega muzeja. Ogledali so si zgodovino rudarjenja v sliki, filmu in po pripovedovanjih. Pred koncem obiska jih je čakalo kosilo v Kisovcu, kjer je bilo zopet veliko časa za pogovor, druženje in obnovo dogodkov celega dne. Naslednje leto se snidejo zopet v Moravčah. Težko bo pripraviti tako lepo in poučno srečanje, a se bodo tudi Moravčani potrudili. FOLKLORNA SKUPINA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE vabi na FOLKLORNI KONCERT Z GOSTI, v petek, 5. 11. 2021, ob 18. uri skupno delo in složnost. Spomnil se je tudi vseh preminulih vaščanov v zadnjem letu in se jim zahvalil za njihov prispevek pri napredku kraja. Po maši smo se za spomin slikali pred cerkvijo, nato pa odšli do kmetije Pri Mežnarju, kjer smo imeli dobro kosilo. Ob kavi smo se zadržali v pozno popoldne. Ko smo se razhajali, smo si obljubili, da se drugo leto prvo nedeljo v oktobru spet vidimo na vrhu Sv. Miklavža. V primeru, da občinski prostor (Kulturni dom) še ne bo na voljo, se bo program odvil v gostišču Peterka s. p. Drtija, seveda ob upoštevanju PCT pogojev, oziroma tistih, ki bodo takrat v veljavi. Skupina praznuje 10. obletnico. Vstop bo prost! Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE vabi na MARTINOVANJE, v soboto, 6. 11. 2021, ob 16. uri v gostišče Peterka d. d. Drtija »Prišel bo sveti Martin, iz mošta bo delal vin.« Zaigrala bo harmonika in tudi Martinova pojedina bo. Vse zainteresirane, prosimo, da se prijavijo na telefon 031 634 377 (zahtevan je pogoj PCT). Lepo vabljeni! 13 14 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Dejavna društva Rokodelske delavnice na Planinskem domu BESEDILO: BOJANA DORIČ V letošnjem letu smo imeli rokodelci že kar nekaj delavnic, kjer smo svoje znanje posredovali majhnim, mladim in odraslim udeležencem. Na Planinskem domu je v zadnjem tednu septembra potekal tabor članov Medobčinskega društva Sožitje Kranj. Društvo združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, skrbnike, sorodnike in druge ljudi dobre volje, ki se iz humanitarnih in drugih razlogov odločajo za sodelovanje. Namen programov za vseživljenjsko učenje je, da oseba z motnjami v duševnem razvoju s kakovostnim, individualnim in skupinskim učenjem krepi samozavest, razvija osebnostno rast in funkcionalno sposobnost ter se prilagaja na okolico izven družine. V okviru teh programov izvajajo folklorno in kuharsko dejavnost ter tabor »skrb za samega sebe«. Pod vodstvom Jake, sedanjega skrbnika Planinskega doma Ušte-Žerenk, ki je tudi odličen kuhar, so varovanci pekli kruh, kuhali različne jedi, si sami tudi postregli in pospravili za seboj. Ker so tudi prenočevali na Planinskem domu, je bila njihova skrb vsakodnevna higiena, udeleževanje pohodov in različnih vodenih dejavnosti. Ena izmed teh dejavnosti je bila tudi rokodelska delavnica. Marija, Branka in Bojana smo se odločile, da jih naučimo plesti s prsti. V sredo po kosilu, na topel in sončen dan, smo se na dvorišču pod domom srečale s skupino radovednih, že malo neučakanih, a zelo prijaznih odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. Skupaj s spremljevalci varovancev smo pripravili vse potrebno za delo. Po uvodni predstavitvi smo jim v manjših skupinah ali pa individualno razložile način dela pletenja s prsti. Vsak varovanec je izbral klopko volne in pletenje se je začelo. Po začetnih napakah in nerodnostim pri delu, so nekateri zelo hitro začeli samostojno plesti. Drugi pa so rabili pomoč rokodelk in njihovih spremljevalcev. V eni uri so imeli že vsi narejene okrasne šale. Vsi so si jih ponosno nataknili okoli vratu in se nastavili fotografu, ki nas je vse slikal za lep spomin na prijetno druženje. Otroci iz ljubljanskih vrtcev na Žerenku V začetku oktobra, ko je jesen že barvala liste in smo že nabirali prvi kostanj, so imeli tridnevni tabor na Planinskem domu otroci vrtca Zelena jama enota Fužine iz Ljubljane. Čeprav so bili vsi dnevi tabora deževni in oblačni, jih to ni prav nič oviralo pri njihovih načrtih. Kratka obdobja suhega vremena so izkoristili za izlete in raziskovanje neznane okolice. Prvi dan jih je Sandi s kočijo vozil po bližnjih gozdnih poteh, ogledali so si konje in kozice. Drugi dan je bil deževen, zato smo jim rokodelke Dejavna društva pripravile delavnico. Ustvarjali smo v treh skupinah. Izdelovali smo hranilnike iz kartona in barvnega papirja v obliki čebelic, otroci so izdelali tudi denar – kovance s pomočjo papirja, grafitne konice svinčnika in škarij – ter oblikovali vsak svojo rožico iz krep papirja. Ker so bili tam otroci iz najstarejše skupine in so bili vajeni rokovanja z različnimi pripomočki, so vse tri predmete z lahkoto naredili. Zvečer so se vsi zbrali pred domom, kjer jim je Jaka spekel prvi letošnji kostanj. Zadnji dan so odšli pod vodstvom Seada na krajši izlet v Dešen, kjer so si ogledali fosilno skalo školjk in se sprehodili do kamnoloma, od koder so imeli lep razgled na Zasavje. Sredi oktobra je bila na planinskem domu nova skupina otrok iz vrtca Trnovo iz Ljubljane na tridnevnem taboru. Prijazna gostitelja Jaka in Nika sta jim pripravila podoben program dela kot skupini otrok s Fužin. Otroci so uživali v sončnih dnevih na sprehodih v naravi in različnih dejavnostih. Tudi tej skupini otrok smo rokodelci z veseljem pripravili delavnico. Na njej so izdelovali rože iz krep papirja. Izdelali so več različnih rožic. Vsak otrok je imel svojo vazo, v katero je polagal rožice. Rožice bodo poklonili svojim mamicam, ko se vrnejo domov. Rokodelke smo bile po vsaki delavnici zadovoljne, saj so naše sodelovanje in prikaze toplo sprejeli in usvajali spretnosti in znanja. Iskreče oči, zadovoljni nasmehi in topli stiski rok so nam povedali, da so veseli novih izdelkov in srečni, ker so uspeli izdelek, ki se jim je zdel na prvi pogled težak, z našo pomočjo izdelati. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII 15 16 Dejavna Primer društva rubrike NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER JANUAR 2021 2021 / ŠTEVILKA / ŠTEVILKA 1 /8LETNIK / LETNIK XXII XXII Rokodelski kotiček BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJI: ROKODELCI V deželo je prišla jesen, z njo pouk v šolah in delavnice v našem Rokodelskem centru. V septembru smo imeli začetno delavnico servietne tehnike, oktobra pa smo nadaljevalno delavnico kljub omejitvam izvedli v manjši prisotnosti rokodelk. Pripravili smo tudi navodila za samostojno ustvarjanje v tej tehniki. Delavnice keramike se je v mestnem muzeju Litija udeležilo nekaj rokodelk in veseli smo, da bo tudi oblikovanje keramike ena od dejavnosti našega centra. fotograf, Branka Bizjan je pripravila pregledna navodila oziroma podpise pod fotografijami. Priročnik bomo dokončali pred koncem leta, po izidu pa ga bomo tudi primerno predstavili. Cilj projekta je varovanje nesnovne kulturne dediščine izdelave rož iz papirja. Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravče je namreč vpisano v register nesnovne kulturne dediščine kot nosilec enote nesnovne dediščine »Izdelava rož iz papirja«, naše znanje pa z veseljem prenašamo na vse zainteresirane, mladino in otroke v vrtcih. Sodelovanje pri snemanju dokumentarnih filmov K sodelovanju nas je povabil Planinski muzej iz Mojstrane, ki pripravlja filmske predstavitve delovanja v planin- Uspešna prijava na razpis Ministrstva za kulturo S redi poletja je Ministrstvo za kulturo objavilo razpis za projekte na področju nesnovne kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Republika Slovenija. Rokodelci smo se prijavili na razpis s projektom Prenos spretnosti izdelovanja rož iz krep papirja. Jeseni smo prejeli pozitiven odgovor in izdelovalke rož iz krep papirja smo takoj zavihale rokave, izbrale dvajset rož in začele z izdelovanjem. Vse korake izdelave je fotografiral poklicni Oktober je mesec ozaveščanja o raku na dojkah, ki je najbolj pogosta oblika raka pri ženskah, čeprav tudi moških ne obide povsem. Že več let se ga drži tudi nadimek 'rožnati oktober'. V Moravčah ga, ob podpori župana dr. Balažica in občinske uprave ter župnika Kancijana Čižmana, obeležimo z ovijanjem dreves pred občinsko stavbo in v parku v rožnate pletenine. skih kočah. Rokodelci imamo številne dejavnosti ob planinskem domu in v njem, zato smo z veseljem sprejeli povabilo. Na snemanju smo predstavili naše dejavnosti in možnosti ustvarjanja v planinskem domu. Film bo predstavljen pred novim letom. Letos obeležujemo 200-letnico Narodnega muzeja Slovenije. Za to obletnico je bil posnet dokumentarni film z naslovom SLED TISOČLETIJ, režiserja Amirja Muratoviča. Del tega dokumentarca je tudi naš rokodelski tabor in prenašanje našega znanja. Film je bil na sporedu 26. oktobra na TV Slovenija, 1. program. Vabimo vas k ogledu v arhivu oddaj na portalu MMC (www.rtvslo.si). Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII E-nostavno na kolo prometne vzgoje, ki so je učenci deležni v posameznih razreBESEDILO: DANICA JANČAR, FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIČ dih: 1. in 2.r. ima program red je vedno pas pripet; 2. in 3. r. lovenke in Slovenci smo dolgo veljali za smučarski narod. bodi viden, bodi previden; od. Zdaj je drugače, narava je skopa s snegom, poletja se nekako 5.r. dalje: varno na kolesu, ki se podaljšujejo v jesen, pogoji za kolesarjenje se izboljšujejo prične s kolesarskim izpitom in in odlični rezultati naših vrhunskih kolesarjev so najboljši zgled nadaljuje z zbiranjem točk za mladim. Kolesarski narod postajamo! tekmovanje Varno na kolesu, DE-nostavno na kolo se imenuje projekt Lokalne akcijske skupine v katerem so učenci OŠ Jurija (LAS) Srce Slovenije, ki s partnerji ozavešča javnost o pomenu trajnostne mobilnosti, promovira kolesarstvo med udeleženci v prometu, spodbuja k izboljšanju kolesarske infrastrukture, kolesarske opreme in označb ter navsezadnje k izboljšanju kolesarske etike. S Vege v šol. l. 2020/2021 prejeli nagrado za 1. mesto v državi. Ob 9.30 so se kolesarji podali na 17 km dolg družinski izlet po lokalnih cestah občine. Lepši dan za družinsko potepanje bi si težko zamislili! Obiskovalce je ves čas spremljal in se z njimi fotografiral Kuža Pazi Zavarovalnice Triglav. Glasbeno kuliso pa so vse dopoldne držali fantje rock skupine Ryvertone. Na poti do ciljev se je projekt e-nostavno na kolo v soboto, 25. septembra 2021, ustavil v Moravčah in v organizaciji Turističnega društva Moravče s sodelovanjem OŠ Jurija Vege pripravil zanimivo športno dopoldne za vse generacije. Na dvorišču šole so obiskovalci na stojnici LAS Srce Slovenije prejeli prikupna in koristna promocijska darila, informacije o projektu in o dnevnem dogajanju. Turistično društvo je z redarji skrbelo za varnost in red, na njihovi stojnici pa so se kolesarji lahko odžejali s hladno vodo – najbolj zdravo pijačo. Na šolskem igrišču je bil postavljen poligon za preizkus spretnosti. Najmlajši kolesar se je z atijem ob strani preizkusil na poganjavčku. Izvrstno jima je šlo. Starejših kolesarjev na poligonu ni bilo videti, ker se verjetno nihče ni hotel osmešiti pred mladimi spretneži. Lahko so se pomerili na računalniškem prometnem kvizu. Zelo dobrodošel je bil hitri brezplačni pregled in servis koles. Na sejmu rabljenih koles ni bilo velike gneče, ker letni čas ni Organizatorji upamo, da se primeren za nakupe. Velikega zanimanja so bila deležna e-kolesa. ELPEC eBikes, prvi specializiran center električnih koles v Sloveniji, bo prireditev »prijela«, zato že je pripeljal različne modele mestnih, treking in gorskih e-koles, danes velja –nasvidenje prihodki so jih obiskovalci lahko preizkusili. Učiteljice OŠ Jurija Vege nje leto! Moravče in POŠ Vrhpolje so v sliki in besedi predstavile program 17 18 Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Preplet zgodovine in naravnih lepot severne Primorske BESEDILO in FOTOGRAFIJI: ANAMARIJA VESEL Č lani Društva krajanov Češnjic smo se v mesecu avgustu odpravili na letno ekskurzijo, kjer smo spoznavali lepote severne Primorske. Ogledali smo si Kobarid z muzejem zgodovine prve svetovne vojne s poudarkom na soški fronti. Ob maketah, fotografijah in predmetih so vodiči predstavili potek in življenje vojakov med vojno na tem območju. V mlekarni Planika so nam s stalno razstavo Od planine do planike predstavili način izdelave značilnih mlečnih izdelkov. Po malici in degustaciji sirov v bližini Soče, smo pot nadaljevali do Tolminskih korit. Krožna pot nas je popeljala po čudoviti soteski in koritih reke Tolminke in Zadlaščice. Dan smo zaključili v prijetni gostilni, kjer smo uživali v lokalnih dobrotah ter razgledu na Sočo. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MORAVČE vabi na KOMEMORACIJO V POČASTITEV SPOMINA NA PADLE V NOB IN ŽRTVE OKUPATORJEVEGA NASILJA, ki bo v nedeljo, 31. oktobra 2021, ob 11. uri v parku pred spomeniki NOB v Moravčah. Program pripravljamo v pietetni spomin z godbo, pesmijo in recitali. Počastitvi spomina se bo z govorom pridružil tudi generalni sekretar ZZB Slovenije Aljaž Verhovnik. Udeleženci morajo izpolnjevati PCT pogoj. Vljudno vabljeni! Obvestila NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Torkove spletne posvetovalnice S tičišče Središče pripravlja v oktobru naslednje delavnice in posvetovalnice, ki so namenjene društvom in drugim nevladnim organizacijam in so zanje brezplačne. Torki so namenjeni spletnim posvetovalnicam, kjer bodo odgovarjali na vaša vprašanja iz področja računovodstva, projektnega vodenja in IT področja. Vprašanja lahko zastavite v živo na ZOOM srečanju ali jih posredujete preko obrazca, ki ga dobite na spletu (in se prijavite na opomnik). • vsak drugi torek v mesecu: Računovodska posvetovalnica, naslednja bo 9. novembra ob 17.00 • vsak tretji torek v mesecu: Projektna posvetovalnica, naslednja bo 19. oktobra ob 17.00 • vsak četrti torek v mesecu: IT posvetovalnica, naslednja bo 26. oktobra ob 17.00 Pripravljajo tudi dve delavnici, Osnovna šola vodenja projektov in Google My Business. Osnovna šola vodenja projektov, 19. oktober ob 10.00, ZOOM Brez dobrega vodenja projekt ne more doseči zastavljenih rezultatov in ciljev. Na delavnici bomo odgovorili na vprašanja, kot so: kaj so naloge vodje projekta, kako uspešno izvesti projekt, kako voditi partnerske projekte, kako poteka nadzor in evalvacija ter kaj vsebujejo vmesna in zaključna projektna poročila. Več informacij na: https://sticisce-sredisce.si/ dogodki/osnovna-sola-vodenja-projektov/ Google My Business, 21. oktober ob 18.00, ZOOM Ko poguglate svoje društvo, zavod, ali najdete prave informacije hitro in jasno? Se pravi kontaktni podatki pojavijo tudi v Google Zemljevidih? Če vi ne najdete aktualnih informacij o svoji organizaciji, kaj šele vaši potencialni člani, prostovoljci, projektni partnerji. Več informacij na: https://sticisce-sredisce.si/dogodki/google-my-business/ BREZPLAČNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBČINI MORAVČE - S SRCEM NA POTI Komu je namenjen Prostofer? O bčina Moravče je pristopila k vseslovenskemu humanitarnemu projektu za mobilnost starejših PROSTOFER in v letu 2021 za izvedbo zagotovila finančna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplačni prevozi starejših občanov. Uporabnik prevoza mora imeti svojo zaščitno masko in si mora pred vstopom v avto in ob izstopu iz avta obvezno razkužiti roke. Če bo zaradi poslabšanja epidemioloških razmer prišlo do sprememb pri izvajanju prevozov starejših, vas bomo o tem obveščali preko objav na občinski spletni strani www.moravce.si. Brezplačni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti čas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesečne dohodke, - imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplačni prevozi starejšim omogočajo lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnice), javnih ustanov (občine, upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Kaj je potrebno storiti, če se želite dogovoriti za brezplačni prevoz? Uporabnik, ki potrebuje brezplačni prevoz, naredi naslednje: 1. Pokliče na brezplačno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi OBČINA MORAVČE, poskrbljeno je tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. 19 20 Okolje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Pred kratkim sem zgrožen poslušal skupino občank in občanov, ki so prišli na Občino po pomoč. Eni so se pritoževali nad dejstvom, da Termit še kar naprej nezakonito vrta po Moravški dolini. Drugi so v strahu poročali, da Termit vsak dan s tovornjaki dovaža in zakopava črno mastno snov. Spet tretji so govorili o stalnih pritiskih, ki jih doživljajo s strani vodstva Termita in njihovih pravnih zastopnikov: eni so zaradi teh pritiskov izgubili službo, drugim so odpovedali pogodbe, spet tretje zaradi lažnih prijav nadlegujejo inšpekcije, domžalsko sodišče, Termitov tehnični direktor – lotili so se celo otrok! Vsi ti pritiski in grožnje so usmerjene k enemu samemu cilju: prepričati lastnike parcel ob Termitu, da jih temu podjetju poceni prodajo. Občina bo zaščitila svoje ljudi Povedali smo jim, da jih bomo zaščitili in jim takoj omogočili pravno pomoč. Prav tako smo jih pozvali, naj pod pritiski ne prodajajo svojih parcel. Občinski svet bo zaradi zaščite ljudi in narave ter naše poslovno – zelene prihodnosti sprejel nov občinski prostorski načrt, v katerem bodo dosedanji odkopni prostori močno zmanjšani, dejavnost Termita pa omejena in nadzorovana. Takšna je volja velike večine moravških ljudi in to podjetje se bo moralo tej volji prilagoditi – tudi s pomočjo poštenih zaposlenih ljudi v Termitu, ki hočejo ohraniti svoja delovna mesta. Na vodstvo Termita, ki je zavozilo podjetje, ne računamo več. Niti toliko osnovne etike nima, da bi samo sprožilo odkrivanje in odkopavanje sodov s strupenim fenolom, ki bo po tem, ko bo rja uničila 2 mm debelo pločevino, začel dodatno uničevati našo pitno vodo, podtalnico in nas. Predvsem računamo na moravške občanke in občane, ki jim je mar prihodnost naših otrok. Žal je tako: v naravi človeka je, da zavrača, kar je resnično, a neprijetno, in da sprejema, kar je očitno napačno, a udobno. Tako je tudi glede uničevanja zdravja ljudi in narave s strani Termita: še vedno jih je nekaj, ki nočejo videti preverjenih dejstev in si barvajo oči z besedami »saj ni tako hudo«, »župan pretirava« ali »tega nam pa ne bi naredili«. Stroka nima teh ozirov in nam je dokazala visoke stopnje onesnaženosti tal, vode in zraka, zdravstvene posledice odloženih nevarnih kemikalij in degradacijo okolja. Ekološko kmetijstvo S tem, ko se postavljamo po robu takšnemu neodgovornemu ravnanju z naravo, od katere smo življenjsko odvisni, ne prispevamo le k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti našega okolja in zdravja, ampak gre tudi za preudarno rabo naravnih virov. Pri slednjem mislim predvsem na ekološko usmeritev moravškega kmetijska. Namesto intenzivnega poljedelstva in živinoreje, ki izvira iz prevelikih količin umetnih gnojil in drugih kemikalij, velja uvajati čim bolj sonaravno kmetijsko pridelavo, ki bo že zaradi tega na trgu dosegala višje cene. Negativne posledice starega tipa kmetijstva so se kazale v čedalje višji ravni pesticidov v telesih živih bitij in porušenem ravnotežju, zaradi česar je bilo škodljivcev vedno več. Končati je treba z živinorejo, ki uporablja hormonske in kemične dodatke, katerih namen je pri živalih doseči čim večjo prirast mesa. Naj svoje opravi narava. Z gnojnico pa gnojimo zmerno, da ne onesnažimo Okolje vode, ki jo pijemo. Nekaj mora biti povsem jasno: po evropskih merilih podtalnica sploh ne bi smela biti onesnažena; vsakršno onesnaženje je treba ugotoviti in preprečiti. Privlačni pogoji za življenje in delo V ekološkem kmetijstvu, ki nosi večje dobičke, je uporaba kemično sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil prepovedana, ker njihova uporaba zmanjšuje naravno rodovitnost prsti in obremenjuje okolje. Prepovedana je tudi uporaba gensko spremenjenih organizmov, preventivno zdravljenje živali, vezana reja in krmljenje z gensko spremenjenimi sestavinami. Za ekološko kmetijstvo pa je značilno: prvič, široko kolobarjenje kot pogoj za učinkovito rabo krajevnih virov; drugič, izkoriščanje hlevskega gnoja za gnojilo ter na kmetiji pridelane krme; tretjič, izbira vrst rastlin in pasem živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene na krajevne razmere; in četrtič, reja živali v sistemih proste reje, na prostem in na osnovi ekološke krme. Nekatere raziskave kažejo, da je poraba virov v ekološkem kmetijstvu od tretjine do polovice nižja kot v običajni kmetijski proizvodnji; za polovico nižja je tudi poraba fosilnih goriv in posledično izpust toplogrednih plinov. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Pridelava in prodaja ekoloških živil v zadnjih letih beleži stalno rast. Z naraščajočo gospodarsko uspešnostjo ekoloških kmetij, ki jim občina stoji ob strani, se povečujejo priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Obenem se v naši dolini in hribovju ustvarjajo privlačni pogoji za življenje in delo, še zlasti, ker se ekološko kmetovanje odlično dopolnjuje z ekološkim turizmom, ki ga začenjamo razvijati. Narava s petimi zvezdicami Naše moravške gozdove lahko zaradi ohranjenosti in raznovrstnosti razumemo kot veliko naravno vrednoto. Hribovitost in težja dostopnost teh gozdov sta prispevali k temu, da je človekova dejavnost v preteklosti manj usodno vplivala na naš gozd kot drugje. Naši gozdovi delujejo kot blažilec strupenih učinkov izpustov Termita v ozračje. 21 22 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Ker gozdov ne zasipamo z gnojili ali zaščitnimi sredstvi, ostajajo redko naravno okolje brez strupov. Moravško gozdarstvo mora zato s sonaravno trajnostnim gospodarjenjem naše gozdove varovati in negovati, saj so nenadomestljivi pri ohranjanju zdravja prebivalcev Moravške doline, ohranjanju okolja, čistega zraka in vode. Vse to postaja dragocenost: če bomo imeli gozdove, vodo in zrak, potem bomo našim otrokom zagotovili razmere za preživetje. Današnji domači in tuji turisti, ki jih želimo pripeljati v našo prelepo dolino, si tu ne želijo bahavega hotela, temveč naravo s petimi zvezdicami. V tem smislu je bilo pred dvema desetletjema v državah – članicah Evropske unije razglašenih cel kup posebnih varstvenih območij s skupnim imenom Natura 2000. Temeljni cilj tega je, da za bodoče rodove ohranimo naravno raznovrstnost, ki je ogrožena zaradi dejavnosti človeka. V Sloveniji ta območja pokrivajo tretjino države in lep kos takšnega območja imamo tudi v vzhodnem delu naše občine. In – uganili ste – sredi tega varstvenega območja orjejo buldožerji Termita. Meni nič tebi nič je doslej država dovoljevala, da se sredi zaščitenega naravnega območja dogaja okoljski kriminal. Sprehodite se samo po cesti od Mošenika do Maktajnarja, pa boste lahko »občudovali« grozote, storjene naravi in nam v območju Nature 2000. Uničevanje Nature 2000 Odnos do območja Nature 2000 v vzhodnem delu občine Moravče je v nebo vpijoč. Tu je neodgovorna država (ARSO) dovolila Termitu odkopavanje kremenčevega peska in zakopavanje nevarnih odpadkov na posebnem varstvenem območju – povsem v nasprotju z evropsko Direktivo o okoljski odgovornosti, Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah. Natura 2000 je bila v naši občini razglašena zaradi ohranjanja in varovanja naravnega habitata, ki je pomembno ne le za Slovenijo, temveč tudi za EU. Na varstvenih območjih Natura 2000 sicer ni izključena človeška dejavnost, vendar je potrebno zagotoviti, da ta dejavnost ne ogroža narave, ampak podpira ohranjanje narave. Ko pa pogledate na vzhod proti Pečam, lahko vidite, kako se Termit trudi ohranjati naravo: eno samo podivjano razdejanje in popolno uničenje narave – znotraj meja varstvenega območja Natura 2000. Naj povemo jasno in glasno: država Slovenija (torej Vlada) mora takoj izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za varstvo celovite usklajenosti Nature 2000 in o teh ukrepih obvestiti evropsko Komisijo. Še več, Slovenija ima za izpolnitev te obveznosti v moravškem delu Nature 2000 na voljo sofinanciranje s strani EU. Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo sanacijo okoljske škode, povzročene naravnemu habitatu tako, da je le-ta povrnjen v referenčno stanje, se pravi, v stanje, v kakršnem bi okolje bilo, če škoda ne bi nastala. S sanacijo moravške Nature 2000 mora biti odstranjena tudi vsaka nevarnost za prizadetost zdravja ljudi. Sanacija naj bo izvedena ob uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij. Nova zelena delovna mesta Brez določenih dejanj – vsa pa imajo svoja imena in priimke – do onesnaženja Moravške doline in ekološke krize ne bi prišlo. Pa tudi obratno, brez naših skupnih naporov ne bo prišlo Okolje do izboljšanja stanja. Vodstvo Termita bi rado še naprej maksimalno profitiralo od nekega moravškega naravnega vira, hkrati pa bi breme onesnaženja preložili na lokalno skupnost in morda državo. Takšno ravnanje, pri katerem nekaj posameznikov stremi k čim večjemu dobičku in bogastvu na račun zdravja drugih in uničevanja narave, je hudobno, neumno in egoistično. Morda so v svoji mladosti prešpricali vse ure pouka, namenjenega ekološki vzgoji in zdravemu odnosu do narave, ki je obenem odnos do sočloveka. Moder človek se mora namreč vselej zavedati, da je otrok preteklosti in starš prihodnosti. Našo prihodnost zato ne tvori samo čista narava in zdravi ljudje, temveč nova zelena delovna mesta. Zdaj smo v prehodnem obdobju: država bo morala z davki obremenjevati onesnaževalce, proizvajalce odpadkov in velike porabnike energije; investitorji in občina pa bomo nadomeščali izgubljena umazana delovna mesta s takšnimi, ki imajo perspektivo: sem spadajo čistejše tehnologije, obnovljivi energetski viri, recikliranje, razvoj podeželja, storitve in varovanje narave. Zavihajmo rokave! Okolje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Recikliranje biološko razgradljivih odpadkov = kompostiranje BESEDILO, FOTOGRAFIJE IN ILUSTRACIJE: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D. O. O. L očevanje biološko razgradljivih odpadkov je obvezno, zato jih je torej potrebno zbirati v rjavem zabojniku in/ali na hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku. Jesen je najbolj primeren čas, da pričnemo z zlaganjem kompostnega kupa. Z recikliranjem biološko razgradljivih odpadkov na kompostniku pridobimo kakovosten kompost, ki ga lahko koristno uporabimo na domačem vrtu. Zbiranje v rjavih zabojnikih V si ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi, na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd. Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju je notranjost rjavih zabojnikov enkrat na mesec strojno očiščena. Uporabniki rjavih zabojnikov lahko občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu. S hišnim kompostnikom do lastnega komposta N a območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da kompostnik ustreza predpisom s tega področja. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki so v kompostarni predelani v kompost. ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice. Kam postaviti kompostnik? 1. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. 2. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. 3. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Kako pravilno kompostirati? H išni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50–60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik 23 24 Okolje / Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov U porabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov obveščamo, da s 1. novembrom v občini Moravče prične veljati zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, ki se v zimskem času odvažajo na 14 dni. Točni datumi odvoza za posamezno odjemno mesto so objavljeni na računu za komunalne storitve (na prvi strani, v tabeli z navedenimi zabojniki) in v portalu eProdnik. Tedenski odvoz se ponovno začne izvajati s 1. marcem 2022. Javno komunalno podjetje Prodnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Kako uporabiti zrel kompost? Kompost je zrel po šestih do dvanajstih mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan, pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli, vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo. Uporabimo ga lahko: September pri Medvedkih BESEDILO in FOTOGRAFIJA: KLAVDIJA GORIŠEK P rvega septembra je enajst »medvedkov« prvič pogumno zakorakalo skozi vrata našega vrtca. Kaj so počeli v tem mesecu? Predvsem so se veliko igrali, spoznavali nove prijatelje, igralnico in okolico vrtca. Veliko so plesali, peli in rajali. Vsak dan so šli na vrtčevsko igrišče ali na sprehod, kjer so uživali v toplih sončnih žarkih. Niti dež jih ni pregnal; nadeli so si škornje in dežne plašče ter pogumno zakorakali v vsako lužo, ki so jo srečali na poti. Res je, da so bili prve dni malce sramežljivi in zadržani, a poglejte jih sedaj: ničesar se ne bojijo, včasih že kakšno lumparijo naredijo, a pomembno je, da se vseh prihodnjih dni v vrtcu veselijo. Lepo vas pozdravljajo iz našega medvedjega brloga otroci s Klavdijo in Anjo. * pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin, * za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu, * kot dodatek k novemu kompostnemu kupu. Več o ločevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Pogrnjena miza nekoč in danes Sodelovali so: Skupina Medvedki, 2 do 3 leta BESEDILO in FOTOGRAFIJE: IRENA MALOVRH Vzgojiteljica: Irena Malovrh Pomočnica vzgojiteljice: d 25. septembra do 9. oktobra so potekali dnevi evropske kul- Barbara Peterka turne dediščine in teden kulturne dediščine. Vodilni temi Dober tek! smo se pridružili dejavnostim ob imenovanju Slovenije za nosilko evropske gastronomske regije 2021. Z raznolikimi, ustvarjalnimi in inovativnimi idejami smo povezali nepremično, premično in nesnovno dediščino ter tako vzpostavili vez s preteklostjo. V današnji naglici in poplavi vseh mogočih receptov od blizu in daleč smo že skoraj pozabili na domače jedi, ki so se nekoč pripravljale v kuhinjah. Bile so preproste, ustvarjene iz doma pridelanih sestavin in so pogosto imele poleg hranilne tudi zdravilno vrednost. Delček te, skoraj pozabljene kulturne dediščine, smo spoznavali skupaj z otroki in svoja spoznanja zabeležili v sliki in besedi. O Skupina Čebelice, 3 do 4 leta Vzgojiteljica: Ana Gerčar Pomočnica vzgojiteljice: Maruša Cerar Spremljevalka: Tanja Cerar Skupina Račke, 3 do 4 leta Vzgojiteljica: Kristina Klopčič Pomočnica vzgojiteljice: Patricija Oblak Da lahko pri tako zahtevnem projektu sodelujejo tudi predšolski otroci, gre zahvala sodelavkam, ki so jim kulinarično temo približale in jih usmerile k posameznim dejavnostim. Tako so spoznali čebele, med in druge čebelje izdelke, ki so v preteklosti nadomestili tudi zdravila, belo pot (pot mleka) od pridobivanja mleka do končnih izdelkov, ob pomoči babic, dedkov, tet in stricev smo dobili vpogled v recepte za jedi, ki so bile nekoč pogosto na mizi, da ima sadje tudi zdravilno moč, pa smo izvedeli ob spravilu jabolk. Skupina Gumbki, 5 do 6 let Vzgojiteljica: Joža Žuna Pomočnica vzgojiteljice: Martina Urbanija 25 26 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Na mladih občina stoji Teden otroka pri Žabicah BESEDILO in FOTOGRAFIJA: ŽABICE S KARMEN IN ŠPELO T udi letos smo v vrtcu praznovali prav posebne dni v tednu otroka, ki je potekal od 4. do 8. oktobra. Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Osrednja tema letošnjega Tedna otroka je bila »Razigran uživaj dan«. Ključna sporočila osrednje teme so bila: igra ti pomaga razvijati domišljijo, igra krepi telo, igra spleta prijateljstva in najpomembnejše: igra nas povezuje! V tem tednu smo se torej veliko igrali in dali igri prav posebno noto. Vsaka skupina je pripravila tudi poseben program za naše otroke. V skupini Žabice smo imeli res pester teden. V ponedeljek smo praznovali rojstni dan, se veliko igrali in naredili kratek sprehod po Moravčah. V torek smo se odpravili na pohod na Hribce. Sreda je bil dan za lutke, otroci so si ogledali glasbeno lutkovno predstavo Razbita buča in ob igri »šivali buče« (prepletali volno skozi luknje v buči iz kartona). V četrtek so bila v ospredju čutila, imeli smo taktilni dan. Otroci so s pomočjo stopal in dlani spoznavali in prepoznavali različne materiale (les, krzno, zamaške, koruzo, vato, filc, šumečo vrečko, stiropor, kamenje, usnje ipd.). Zadnji dan v tednu, petek, pa smo posvetili še glasbi. Spoznavali smo različne Žabice in tek prijateljstva BESEDILO in FOTOGRAFIJE: KARMEN MIHELČIČ O troci skupine Žabice s Karmen in Špelo so se letos prvič udeležili Množičnega teka, ki ga vsako leto organizira Atletska zveza Slovenije. Vzgojiteljici sva telovadnico pripravili in okrasili za ta poseben dogodek. Otroci so pomagali pri izdelavi plakata, obesili sva balone in pripravili stezo za tek. Otroci so bili ob prihodu v telovadnico radovednih in nasmejanih lic. Postavili so se pred zlato črto na tleh in počakali na znak: »Pripravljeni, pozor, ZDAJ!«. Tekli so in tekli, kmalu pretekli načrtovano razdaljo, ki so jo zagotovo podvojili ali potrojili. Tekli so, dokler so lahko. Po končanem teku je sledil še zaključek: otrokom sva razdelili medalje in diplome za njihovo udeležbo na teku. Vsak si je izbral še en balon ali dva in stekli smo nazaj do našega vrtca. Bil je zabaven in vesel dan. Pisane jesenske pozdrave vam pošiljajo otroci skupine Žabice s Karmen in Špelo. inštrumente, poslušali glasbene uganke na flavti in izdelali svoje bobenčke. Preživeli smo prav poseben teden in razigrani uživali prav vsak dan. Naj bo še naprej tako veselo in razigrano. Kmetijstvo in gozdarstvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Aktualni javni razpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRIPRAVILA: PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS-Zavod LJ T renutno so odprti javni razpisi, ki jih je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za naslednje ukrepe in podukrepe: • 3. javni razpis za podukrep 6.3 – pomoč za zagon dejavnosti namenjen razvoju majhnih kmetij; za slednjega je na območju občine Moravče 96 potencialnih upravičencev, ki izpolnjujejo vstopne pogoje za oddajo vloge. To so kmetije, ki imajo med 1,5 do 6 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, od 1,5 do 15 GVŽ in obremenitev najmanj 0,5 GVŽ na ha travinja. Višina nepovratnih sredstev znaša 5.000 € na kmetijo od katerih 3.500 € prejmete po pozitivni odločbi, preostanek pa po zahtevku za izvedene načrtovane cilje. Predvidene investicije morajo biti izvedene v treh letih od izdaje odločbe. Zaradi nekoliko spremenjenega točkovanja kmetije dosežejo višje število točk, kot so ga na preteklem razpisu, zato vabim vse, ki ste se za ta sredstva zanimali že pri drugem razpisu, da ponovno preverite možnost oddaje vloge. Zadnji dan za elektronsko oddajo vlog je 16. 12. 2021, zato se zainteresirani obrnite na nas do sredine novembra. • 5. javni razpis za ukrep odprave zaraščanja kmetijskih površin; za ta ukrep je bilo 24. septembra v okviru državnih pomoči razpisanih pol milijona evrov nepovratnih sredstev. Upravičenci so nosilci kmetij, ki so lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč v zaraščanju, kamor spadajo zemljišča, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot GERK z rabo 1410 - zemljišče v zaraščanju ali 1500 - drevesa ali grmičevje ali 2000 – gozd. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela. Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5.000 € na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 hektarja in je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 hektarja. Vloge se oddajo na predpisanem obrazcu do zaprtja javnega razpisa oziroma najkasneje do 31. 12. 2021. Ker bo razpis odprt do porabe sredstev vam priporočamo, da zainteresirani pohitite. • 2. javni razpis za podukrep 6.4 - podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti; o tem razpisu smo obsežno pisali v pretekli številki Novic iz Moravške doline. Rok za elektronsko oddajo vlog je 17. 12. 2021 do 13.59. • Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečno in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2021; razpisanih je 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS. Omogoča sofinanciranje nakupa nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda, kot so traktor kolesnik za delo v gozdu, gozdarski zgibnik, gozdarki vitli, gozdarske prikolice, motorne žage, harvester, forwarder, gozdarske žičnice, gozdarski mulčerji in sadilni stroji za sadnjo sadik v gozdu. Cilj razpisa je uvesti učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa, doseči intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, profesionalizacijo dela v gozdovih, zmanjšanje števila delovnih nesreč pri delu v gozdu ter ustvariti nova delovna mesta. Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev individualno oziroma kolektivno kot skupine lastnikov gozdov ali skupine proizvajalcev s področja gozdarstva. Elektronska oddaja vlog bo možna od 2. 11. 2021 do vključno 10. 1. 2022. Vse podrobnosti javnih razpisov so objavljene na spletni strani MKGP. Zainteresirani se lahko za dodatne informacije obrnete na Kmetijsko svetovalno službo Izpostave Domžale, Šaranovičeva cesta 21a, na telefon 01 724 18 45 ali pišete na elektronski naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si Kokoši nesnice Na voljo so mlade kokoši nesnice: bele leghorn, jerebičaste, črne brezove, rdeče in zelenojajčne bele. Naše nesnice so zdrave, zaščitene proti devetim boleznim. Pripeljemo jih v Krtino, Moravče, po dogovoru tudi na dom. Kmetija Šraj, Poljčane. Naročila: 031 751 675 27 28 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER JANUAR 2021 2021 / ŠTEVILKA / ŠTEVILKA 1 /8LETNIK / LETNIK XXII XXII Primorska burja zaznamovala strokovno ekskurzijo ekoloških kmetov KmetijstvoPrimer in gozdarstvo rubrike težavami »ta mlade«, se BESEDILO: FRANCKA TOMAN, FOTOGRAFIJE: PAVLA PIRNAT in FRANCKA TOMAN Z druženje ekoloških kmetov Zdravo življenje je imelo v svojem načrtu ogled kompostarne v Avstriji, ki bi ga izvedli v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana. Zaradi trenutnih razmer čas ni ravno primeren za potovanja v tujino. Pa nič zato, saj imamo med našimi člani kmetije, kjer imaš res kaj videti in doživeti. Ne v materialnem bogastvu, temveč v smislu ekološke zavesti, v ohranjanju človeških vrednot in tradicije. Tako smo v začetku septembra drugo letošnjo strokovno ekskurzijo opravili kar na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici. Ko stopiš na njihovo dvorišče, začutiš tisto pristno domačnost, ki te prevzame, in začutiš duh preteklih rodov. Najprej je vse prisotne pozdravil in nagovoril predsednik združenja Janez Ocepek in poudaril prizadevanje Občine Lukovica, ki že od samega začetka podpira Združenje. Podporo in sodelovanje z Združenjem je z velikim spoštovanjem do vseh kmetov, ekoloških pa še posebej, obljubila tudi zdajšnja županja mag. Olga Vrankar, ki ji je tokrat uspelo nekaj časa preživeti z nami. Veliko ljubezni in mali čudeži O težkih začetkih ekološkega kmetovanja sta spregovorila lastnika kmetije, Tanja in Marko Cerar, ki sta družno in složno zmogla ohraniti kmetijo tako kot je in doseči to kar sta. Marko je povedal, kako so mu voljo dajali ljudje, ki si jih je vzel za zgled in da so se tu in tam zgodili »kakšni mali čudeži«, ki so pripomogli, da je vztrajal na začrtani poti. Zaveda se, da ima največjo podporo pri ženi. Tanja prihaja iz Poljanske doline in od tam ni prinesla le tradicije predelave mleka, ki jo nadaljuje, temveč tudi poljansko trmo, pridnost, odločnost in vztrajnost. Uspešno se je spoprijela z vsemi zagrizla v delo in vztrajala. Tako je še danes. Da bi se družina preživljala s kmetijo, je bila njuna velika želja. Tvegala sta, pustila službo, preživljala hude čase in preizkušnje, se sproti učila in jima je uspelo. Poleg predelave mleka, predvsem v jogurte in skuto, pridelujejo še vsega po malem, v glavnem Kmetijstvo in gozdarstvo / Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII pa zelenjavo in žita. Velik poudarek dajeta kvalitetnemu semenskemu materialu. Sčasoma sta našla svoj prostor na tržnici v Ljubljani, kjer prodata večino svojih pridelkov in izdelkov. Priprava na tržni dan vedno traja pozno v noč in terja zgodnje vstajanje. Energična Tanja na tržnici ali kjerkoli drugje, mimogrede pouči koga o kvaliteti njihove ekološko pridelane hrane, ki jo mnogi premalo cenijo in ji ne dajejo vrednosti ter spoštovanja, ki ji zaradi vsega vloženega dela in očetom, ki bi se vsega najraje znebil. Zdaj ima v truda pripada. To pa zanesljivo vedo njihove zveste prostoru nad Tepko svoj lastni muzej, ki nam ga stranke. Ob pogostitvi, ki so nam jo Cerarjevi gosto- je ponosno predstavil in se navdušeno razgovoril. ljubno pripravili, smo se lahko o kakovosti in okus- Rad ima tudi knjige in veliko bere, zato ima v načrtu nosti njihovih domačih dobrot še kako prepričali. še ureditev nekakšne knjižnice za vse knjige, ki so Obenem pa je bila to tudi priložnost za sproščen komu odveč. klepet ter izmenjavo mnenj in izkušenj. Pročelje obeh muzejev je z vsemi sušečimi se in razstavljenimi pridelki prava paša za oči. Prav Sadjarski muzej Tepka tako si je bilo zanimivo ogledati celotno domačijo in njihove živali. Ohranjajo slovenske avtohtone a njihovi domačiji se nahaja tudi sadjarski muzej pasme, zato med drugim redijo štajersko kokoš, Tepka, ki je nastal na pobudo Kmetijskega in- kravo ciko in krškopoljskega prašiča. štituta Slovenije pod skrbnim vodstvom specialista Številna družina živi skromno, a zadovoljno. Gaza sadjarstvo Boštjana Godca, ki nam je muzej rajo za svoj ljubi, doma pridelan kruhek, a se znajo razkazal ter na malo hudomušen način predstavil in kdaj tudi malo ustaviti, si vzeti čas drug za drugega spregovoril nekaj o raznih sortah, predvsem hrušk. in se poveseliti. Predvsem pa radi posedijo zunaj Da je tepka dobila ime po otepanju plodov, tudi na slamnatih sedežih, njihovi gostje pa še bolj. Si nismo vsi vedeli. zaželiš kar obsedeti in ostati. Toliko volje, odločnosti Marko goji ljubezen do starin in starega kmeč- in vztrajnosti kot tukaj, redko kje najdeš. Kar se zdi kega orodja. Vse to je moral svoj čas skrivati pred večini nemogoče, Pr' Matet postane mogoče. N Stari Skorjevčev toplar je dobil novega lastnika BESEDILO: BOJANA DORIČ, FOTOGRAFIJE: MATEJA LAZAR in BOJANA DORIČ S prehodi v naravi so za mnoge vsakodnevno prijetno opravilo. Narava je najboljši zdravnik, saj se naužijemo svežega zraka, zbistrimo misli in se ob sprehodih v vseh letnih časih veselimo vsega, kar nam narava ponuja. Tisti, ki se radi sprehajamo okoli Drtijščice, si gremo lahko pogledat tudi konjičke, ki se pasejo na travniku blizu kmetij na Trznu. Nekoč je bilo na Trznu več uspešnih kmetij, a žal so nekatere kmetije postale zapuščene, ostala pa je ljudska stavbarska dediščina, kot so stare hiše, skednji, kozolci in vodnjaki. Vsaka kmetija je imela poleg gospodarskih poslopij še nepogrešljive kozolce. V naši dolini lahko opazimo kar nekaj vrst kozolcev: kozolec na kozla ali psa, enojni ali stegnjeni kozolec in toplar ali vezani kozolec. Vezani kozolec ali toplar so imeli do letošnjega leta na kmetiji Pr' Skorjevc. Nekoč uspešne in lepe kmetije ni več. Ostal je le kozolec-toplar. Da ga ne bi porušili, tako kot vse zgradbe na nekdanji kmetiji, ga je pred propadom rešil Dejan Lazar. Kozolec so skupaj z očetom Francem in tesarjem Primožem z avtodvigalom prestavili na bližnji travnik. Toplar je star 130 let in je bil ročno narejen iz hrastovega in smrekovega lesa. Po obnovi strehe, nosilnih stebrov in lat, so ga močno utrdili v zemljo. Kozolec je tako po Dejanovi zaslugi ohranjen in je postal spet del slovenske etnološke dediščine, ki bo nas in naše zanamce navduševal tudi v prihodnje. 29 30 Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Zahvala za novo cesto BESEDILO: ALEKSANDRA URANKAR, FOTOGRAFIJA: PATRICIJA KOREN V Križatah smo 10. septembra znova imeli razlog za veselje, saj smo svečano odprli novo asfaltirano cesto, ki povezuje Križate in Peške Kandrše, ki so že v občini Zagorje ob Savi. Tako smo povezali občini Moravče in Zagorje ob Savi in se poslovili od dvigovanja prahu in vožnje po udarnih jamah na cestišču. Po več letih truda in prošenj za asfaltno prevleko smo jo končno dobili. Župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in predstavnik vasi Križate Žani Urankar sta svečano prerezala trak, diakon Janez Pavel Šuštar je blagoslovil cesto, domačini pa smo pripravili program s harmoniko ter pogostitvijo. Naši otroci so se prvi zapeljali po novi cesti s svojimi prevoznimi sredstvi (kolesa, skiroji, rolke, poganjalčki, otroški vozički …), nato pa se je župan dr. Balažic po cesti zapeljal na starem Rogovem poniju. Smeha ni manjkalo! Zadovoljni prebivalci Križat se zahvaljujemo Občini Moravče, županu, podžupanu in občinskim svetnikom, ki so projekt podprli ter podjetju Hribar za izvedena dela. Spet lahko rečemo, da so predvolilne obljube postale resničnost. Janez Vidic - prejemnik visokega priznanja za delo v gasilstvu BESEDILO: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRAŠCE, FOTOGRAFIJI: GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE L etošnji Plenum Gasilske zveze Slovenije, najvišjega organa zveze med dvema kongresoma, se je zaključil v soboto, 2. oktobra 2021, s slavnostnim delom oziroma podelitvijo najvišjih gasilskih odličij. Podelili so jih posameznikom za njihovo izjemno delo in zasluge pri razvoju gasilske organizacije in požarnega varstva v Sloveniji. Tretja seja Plenuma Gasilske zveze Slovenije je letos potekala v Kongresnem centru Celje, slavnostne seje pa so se poleg predsednika in poveljnika Gasilske zveze Slovenije ter nagrajencev najvišjih priznanj v gasilski organizaciji, udeležili tudi mag. Matej Tonin, minister za obrambo in podpredsednik Vlade RS ter delegati, ki jih izvolijo najvišji organi Gasilskih zvez. Po plenarnem delu in vmesnem kulturnem programu je kot slavnostni govornik na dogodku spregovoril resorni minister mag. Matej Tonin. Sledila je slavnostna podelitev Plaket gasilca, Kipcev gasilca in priznanj Matevža Haceta. Najvišja gasilska priznanja sta podelila Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Med nagrajenci je tudi Janez Vidic, ki je prejel Plaketo gasilca za leto 2021. Janez Vidic je član PGD Krašce že skoraj 40 let. V gasilske vrste je vstopil dokaj pozno in takoj prevzel funkcijo predsednika v društvu. V času predsedovanja si je zadal nalogo posodobitve društva – predvsem, da se društvo okrepi in posodobi. Po vidnem napredku društva, kjer je bilo izvedeno veliko projektov – od gradbenih do organizacijskih – je sledila nova naloga. Ogromno truda je bilo vloženega za ustanovitev samostojne Gasilske zveze Moravče, kjer je tudi sprejel vlogo ustanovnega predsednika. Zaradi njegove vloge pri uveljavitvi te organizacije je bil 2008 proglašen za Častnega predsednika Gasilske Objave zveze Moravče. Istega leta je prevzel tudi Komisijo za veterane pri GZ Moravče. Prav veterani so tisti, ki so gasilsko pot prehodili pred nami in gradili tradicijo gasilstva. Delo je nato razširil na nivo regije, kjer je leta 2018 postal Predsednik komisije za veterane Ljubljana Regije 3. Trenutno aktivno sodeluje v komisiji za veterane pri Gasilski zvezi Slovenije. Skozi vsa ta leta je za svoja dela prejel številna priznanja, vendar pa ima Plaketa gasilca posebno težo, saj so jih letos prejeli le trije gasilci na ravni Gasilske zveze Slovenije. V vsem tem času se njegovo delo v Gasilskem društvu Krašce ni zmanjšalo. Pripomogel je, da se je članstvo začelo izdatno usposabljati, opremljati in izvajati naloge še bolj strokovno in učinkovito. Ves čas je dajal velik pomen izobraževanju, saj se je zavedal, da bo le najbolj usposobljen gasilec kos tudi najtežjim oblikam posredovanj. V PGD Krašce smo nadvse ponosni na to, da je naš član Janez Vidic prejel enega od največjih priznanj, ki ga lahko prejme gasilec. Obenem pa je to tudi priznanje za nas in hkrati obveza, da delamo še naprej po smernicah, ki jih je tudi postavljal in še vedno postavlja naš član Janez Vidic. Cenjeni Janez, iskrene čestitke ob prejemu Plakete gasilca za leto 2021.Čestitamo tudi ostalim dobitnikom visokih priznanj. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Orjaška kranjica na Brdu pri Lukovici BESEDILO: MARKO BORKO, ČZS K onec avgusta je bila nova visokotehnološka čebelarska atrakcija 3D-kranjica predstavljena javnosti. V Čebelarskem centru Slovenije sta 27. avgusta predsednik RS Borut Pahor in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč razgrnila 3D-kranjico. Dogodek je predstavljal prispevek Čebelarske zveze Slovenije ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Razgrnitve so se udeležili številni visoki gosti, veleposlaniki oz. njihovi namestniki iz Češke, Indije, Irske, Japonske, Kosova, Madžarske in Rusije, nekateri evropski poslanci in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, župani oz. podžupani slovenskih občin. Na razgrnitvi so zbrane nagovorili dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Boštjan Noč, predsednik ČZS, prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in ambasador Evropske gastronomske regije Slovenija in Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri Čebelarski zvezi Slovenije in vodja projekta 3D-kranjica. 3D-kranjica je 170 cm dolg fizični model čebele v razmerju 1:100 z več kot 90 % morfološko podobnostjo z resnično čebelo delavko Apis mellifera carnica, torej našo avtohtono kranjsko čebelo. Kot taka je edinstven poučni in promocijski pripomoček, katerega izdelava je bila kompleksna, tako v umetniškem kot v tehnološkem smislu. Za osnovo je služila resnična kranjska čebela slikana z Mikro CT napravo, do mikrona natančno. Iz tega sestavljen digitalni model čebele je služil izdelavi fizičnega modela s pomočjo 3D tiska. Vanjo smo vgradili gibljive dele (rilček, tipalnice, želo, voskovne žleze), ki jih poganjajo mehatronski sestav z računalniškim krmiljenjem. Postavljena je na vrteči se platformi, vgrajeni v repliko tipičnega slovenskega čebelnjaka in vsebuje devet poučnih animacij v slovenskem ali angleškem jeziku (1. Rilček in medni želodček, 2. Tipalnice, 3. Sestavljene in pikčaste oči, 4. Notranji organi, 5. Cvetni prah, 6. Propolis, 7. Voskovna žleza, 8. Varoja in 9. Želo), simulacijo čebeljega vida ter taktilni didaktični pripomoček – model čebele v velikosti 20 cm za slepe in slabovidne, ki ga bodo lahko občutili v rokah. 3D-kranjica je stalno na ogled v Čebelarskem centru Slovenije. Ogled animacij je v okviru čebelarskih usposabljanj in predstavitev ČZS brezplačen. Ogled je brezplačen tudi za organizirane skupine vrtčevskih otrok oz. šolarjev, dijakov in študentov, še zlasti v okviru enodnevnega programa dnevnega centra CŠOD, naravoslovnega čebelarskega dne: Od cveta do medu. Za splošno javnost je ogled animacij možen z nakupom žetona v delovnem času gostišča Čebelica. Predogled 3D-kranjice je možen na tej povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=OmyBW-lXrgA. Dobrodošli v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer vas bo 3D-kranjica ponesla v osupljiv svet čebel. 31 32 Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Lipine zeliščarice pogumno v novo šolsko leto BESEDILO: MARINA KOPAČ, FOTOGRAFIJE: METKA RAVNIKAR T ako kot na vseh šolah in fakultetah se je tudi v Lipi začelo novo šolsko leto. Seznanjene in upoštevajoč vse protikoronske ukrepe, smo se zeliščarice odpeljale proti Snoviku. Mentorica Veronika nas je popeljala do izvirske vode. Le-ta naj bi izvirala v Vasenem, Potoku in Snoviku, kjer so domačini prosto tekočo vodo že v 50-tih letih odnašali domov za pitje. O njej se je razširil glas, da blagodejno vpliva na prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za visokokakovostno pitno vodo, ki je čista in brez primesi ter bogata z magnezijem in kalcijem. Po najnovejših raziskavah blagodejno vpliva tudi na ščitnico, kožo in kosti. Ob izviru raste tudi invazivna rastlina žlezava nedotika. Žlezava nedotika je enoletnica, ki zraste tudi do dva metra visoko in je bila k nam prinešena iz Himalaje. Na listnih pecljih so žlezni laski. Cvetovi so škrlatni ali rožnati. Plod je glavica, ki ob dotiku kar eksplodira in se iz njega vsujejo številna semena. Največ uspeva ob robu travnikov, obcestnih jarkih in močvirnih gozdovih. Invazivne rastline spodrivajo druge, bolj občutljive rastline. Od tod jim tudi ime. Iz žlezave nedotike delajo tudi Bachove kapljice – za umirjenost in potrpežljivost. Med invazivne rastline sodi tudi japonski dresnik. V Aziji ima status božanstva zaradi vsesplošne uporabe v tradicionalni medicini. Korenina japonskega dresnika vsebuje resveratrol, ki blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem. Je močan antioksidant, ki pomaga zdraviti naš imunski sistem. Invazivna rastlina je tudi kopriva in zlata rozga, obe pa dobro vplivata na sečila in odvajanje vode iz telesa. Po učni uri smo si natočile izvirsko vodo in se odpeljale še do Term Snovik, kjer imajo na zelenici, ob apartmajih, urejen zeliščni vrt. Od ginka, baldrijana, mete, melise, bazilike, šetraja, majarona, žajblja, rožmarina, aronije, rumene rozge, sivke … Jesen že kaže svoj obraz, zato se narava pripravlja na počitek. Vse rastline na vrtu bodo zaživele in vzcvetele v vsej svoji lepoti, ko jih bo obsijalo pomladno sonce. Druženje smo zaključile na sončku, ob dobri kavici in klepetu, ki smo ga močno pogrešale. In ne pozabimo: rožice nam pomagajo pri spreminjanju čustev iz negativnih v pozitivne. Mediacija na centru za socialno delo BESEDILO: ANICA GRILJ, univ. dipl. pravnica* M ediacija je način alternativnega reševanja sporov, s katerim se lahko izognemo dolgotrajnim in zamudnim sodnim postopkom. Je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev spora ali težave med partnerjema/zakoncema, otroci in starši ter med sorodniki. V mediacijo se vključite, če želite prevzeti odgovornost za rešitev težave ali spora in takrat, ko želite ohraniti odnos oziroma ga spoštljivo končati. Mediacija se lahko izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij. Mediacija na CSD se lahko izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih s starši ali z drugimi osebami, ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi. Za mediacijo se lahko odločite v postopku predhodnega svetovanja na CSD ob razvezi zakonske zveze, ob razpadu zunajzakonske skupnosti ali samostojno npr. predlog za delitev skupnega premoženja. Mediator nima pooblastil za odločanje, temveč strankam pomaga po ponovni vzpostavitvi komunikacije in pri samostojnem reševanju njunih težav. Mediator mora pri mediaciji vselej upoštevati načelo največje otrokove koristi. V primerih suma nasilja v družini se mediacija med strankama ne izvaja. Mediator, ki v mediaciji izve, da je otrok ogrožen, je dolžan o tem obvestiti center za socialno delo. Vloga mediatorja je, da kot neodvisen in nevtralen strokovnjak skrbi za proces, kjer ustvari sproščeno in konstruktivno vzdušje, odpira prostor za komunikacijo in pomaga sprtim družinskim članom, da zares slišijo drug drugega. Z usmerjenimi vprašanji sistematično vodi družinske Objave / Zdravje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII člane proti skupnemu cilju – poštenemu in za vse strani sprejemljivemu dogovoru. Medianti so stranke oziroma udeleženci v mediaciji, ki poskušajo ob pomoči mediatorja najti skupno sprejemljivo rešitev težave ali spora. Mediant mora sam aktivno iskati rešitev in spoštovati pravila mediacije. V postopku mediacije mediator naprej predstavi postopek in namen mediacije ter vlogo CSD. Medianta predstavita težavo, npr. pri urejanju vzgoje in varstva, določitvi preživnine, stikov otrok s starši in pri delitvi skupnega premoženja. Mediator v nadaljevanju povzema stališča mediantov, v katerih se strinjata in v katerih se ne strinjata. Skupaj z njima, s pomočjo različnih tehnik mediacije, išče možnosti in rešitve. Mediacija se lahko zaključi s sporazumom, ki ga podpišeta oba udeležena v procesu in ga kot predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave vložita na sodišče. Če ne dosežeta sporazuma, mediator povzame opredeljena stališča in dosežen napredek ter zaključi proces. Medianta lahko vložita predlog na sodišče. Prednosti mediacije so hitra, učinkovita in uspešna rešitev ter ni negativnih tveganj. Na mediacijsko srečanje stranke oziroma medianti lahko s seboj pripeljejo odvetnike. Mediacija na CSD je za družine z otroki brezplačna. Predlog za vključitev v mediacijo lahko poda eden od udeležencev, CSD nato povabi drugega ali pa predlog podata oba. Mediacija se lahko začne, ko oba udeleženca podata soglasje za vključitev v mediacijo ter s podpisom dogovora o mediaciji in izjave o zaupnosti. Za morebitne dodatne informacije smo vam na voljo na kontaktno številko 01-724-63-84. (Anica Grilj je koordinatorka mediacij in mediatorka.) Zdravstveno vzgojni programi za zdravo življenje BESEDILO: ANDREJA HEINE, prof. zdr. vzg., ALJAŽ ŽELEZNIK, dipl. fiziot., DARIJA JOZELJIĆ, dipl. med. ses. V emo, da je zdravje v veliki meri odvisno od življenjskega sloga. Ali torej že razmišljate, kaj bi lahko storili za svoje zdravje in prijetno počutje? Vabimo vas na Festival zdravja v Moravčah. Dogodek Kje/Kdaj Promocija zdravja in predstavitev zdravstveno vzgojnih programov, Andreja Heine, prof. zdr. vzg. Kulturni dom Moravče Ponedeljek, 8. 11. 2021, ob 18.00 Brezplačne meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka Kulturni dom Moravče Torek, 9. 11. 2021, 9.00–11.00 Tehtanje z analizo telesne mase, testiranje telesne pripravljenosti »Ali sem fit?« Kulturni dom Moravče Sreda, 10. 11. 2021, 9.00–11.00 Tehnike sproščanja Andreja Heine, prof. zdr. vzg. Kulturni dom Moravče Četrtek, 11. 11. 2021, 9.00–11.00 Osteoporoza - kako jo preprečiti? Aljaž Železnik, dipl. fiziot. Kulturni dom Moravče Četrtek, 11. 11. 2021, ob 18.00 Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED Kulturni dom Moravče Petek, 12. 11. 2021, 9.00–12.00 Za udeležbo na Festivalu zdravja je potrebno izpolnjevanje pogoja PCT in uporaba zaščitne maske. V primeru bolezenskih znakov (vročina, kašelj, oteženo dihanje, sprememba vonja ali okusa, glavobol …) ostanite doma, izogibajte se stikom z drugimi ljudmi ter se posvetujte s svojim izbranim osebnim zdravnikom. V kolikor bi zaradi poslabšanja epidemioloških razmer prišlo do sprememb in Festivala zdravja ne bi bilo mogoče izvesti, vas bomo o tem obvestili preko objave na občinski spletni strani www.moravce.si 33 34 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Adijo, bolečine v hrbtu! BESEDILO: IRENA MALOVRH, FOTOGRAFIJE: KID LIMBAR V začetku septembra je v Sloveniji gostovala univerzitetna diplomirana kineziologinja in fiziatrinja, specializirana za celostno zdravljenje hrbtenice in telesne drže, argentinska Slovenka, dr. Sonia Valentina Tomazin. V svojem dolgoletnem prizadevanju za izboljšanje številnih življenj se je usposobila tudi za tibetansko vertebralno prakso. Skupaj z dr. Rubénom Pistacchiom je ustanovila Izobraževalni in raziskovalni center za vertebralno prakso. Je univerzitetna profesorica na Katedri za ergonomijo na Univerzi La Matanca, od leta 1990 2012 pa je delala na Oddelku za rehabilitacijo Bolnišnice San Juan de Dios v okrožju Ramos Mejía. Svoje znanje, spretnosti in spoznanja iz dolgoletne prakse je zbrala in uredila v knjigi Adijo, bolečine v hrbtu s pomenljivim podnaslovom Kako na harmoničen način sobivati s hrbtenico in izboljšati svoje počutje. "Dobra drža je umetnost, ki jo izpopolnjujemo skozi življenje," pravi dr. Sonia Valentina Tomazin. O zdravi hrbtenici tudi v Moravčah E na izmed predstavitev je bila tudi v Moravčah 11. septembra na predavanju, ki ga je organiziralo KID Limbar. Prisotni smo imeli priložnost videti tudi praktični prikaz nekaterih vaj za zdravo hrbtenico. Zdrava hrbtenica je pomembna, saj je hrbtenica obramba hrbtenjače, iz katere izhajajo živci, ki vodijo k vsem organom, mišicam in delom telesa. Kar se dogaja v hrbtenici, se pokaže na telesu. Če je vretence v nepravilnem položaju, se naredi blokada: pritiska na živce in sosednja tkiva, zaradi česar pride do vnetja in bolečine. Ko se vretence vrne v pravilni položaj, se živci razbremenijo, vnetje se umiri in bolečine ni več. Da čim dlje ohranimo čim boljše zdravje, si moramo pomagati tudi sami, tako da delujemo preventivno in da ne čakamo samo na zdravnika in terapije, saj to po navadi pride prepozno in ne zadošča. Zdravje V svoji zasebni praksi – zdravljenje z osteopatijo – obravnava bolnika celostno. Najprej se z njim pogovori, da skupaj ugotovita izvor težav, nato pa se ukvarja s preurejanjem vretenc v naravni položaj. Že po prvem zdravljenju, ki obsega pogovor, pregled, preurejanje vretenc, svetovanje vaj za izboljšanje in vzdrževanje drže celega telesa, nasveti, kako preurediti delovni prostor, in drugimi potrebnimi terapijami, se stanje izboljša do 70 %. V nadaljevanju pa se pričakuje še večje izboljšanje obstoječega stanja, pri čemer je zelo pomembna tudi življenjska drža. Dr. Sonia Valentina Tomazin je prepričana, da bolečine niso posledica le fizičnega stanja, ampak se ob tem odraža tudi duševno in čustveno stanje človeka. Gojiti pravilno držo do življenja, pomeni zanjo tudi odpuščanje, sočutje, hvaležnost, soočenje z izzivi in doseganje ciljev, pomoč bližnjim in odnosi, ki nas izpolnjujejo. Najpogostejše bolečine v hrbtenici so v predelu vratu in križa. Vzroki zanje pa so v današnjem načinu življenja: stres, statična drža, ki jo povzroča tehnološko življenje, neprilagojeno delovno okolje, čustvene in psihične obremenitve. Bolečina je zanjo prijatelj, ki je prišel opozorit, da nekaj delamo narobe. Hrbtenica je v osnovi prilagojena za gibanje. Če smo prisiljeni več ur sedeti, moramo vsako uro vstati, se nagniti nazaj, kompenzirati prisilno držo, menjavati položaje, ne imeti sključene drže. Tega bi se morali učiti že v šoli in ohranjati gibanje vse do pozne starosti. Vedno, pravi dr. Sonia Valentina Tomazin, lahko stanje naše hrbtenice izboljšamo, ne glede na starost. Svojim bolnikom vedno pove, da ima zanje eno dobro in eno slabo novico. Slaba novica je, da njihovega preteklega življenja ne more spremeniti, dobra pa je ta, da lahko od sedaj naprej skupaj spreminjata stanje njegove hrbtenice, gibe in držo ter s tem celotno zdravje. Kljub velikim težavam in spremembam, ki jih je prinesla svetovna pandemija, pa vidi njen vpliv v tem, da je preuredila lestvico vrednost celega sveta: postavila je zdravje na prvo mesto in bo ali pa je že povzročila wellness revolucijo. Upamo, da se bomo od pandemije naučili: čuvati svoje zdravje, dvigniti imunost, izboljšati kvaliteto prehrane ter to vse vključiti v vsakdanje življenje. Njen najljubši izrek je naslednji: "Najboljše zdravilo od vseh je to, da naučimo ljudi, kako ga ne potrebovati." (Hipokrat), najboljši položaj pa – prav tako – naslednji (tisti, ki bo prišel). Naj zaključimo z modro mislijo o življenju: Telo potrebuje počitek Um potrebuje mir Srce potrebuje radosti. Zdravje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII S Šolo zdravja na Otočcu v iskanju jesenskega navdiha BESEDILO: MIMI ŠEGINA; BESEDILO: MIMI ŠEGINA, EVA JEZA in MARINKA MILENKOVIČ Š ola zdravja je za svoje članice in člane v času med 4. in 7. oktobrom 2021 organizirala že tretje »počitnice« v hotelu Šport (zdravilišča Terme Krka) na Otočcu. Umeščen v neposredni bližini gradu Otočec in reke Krke, je hotel dobro izhodišče za številne aktivnosti – do Šmarjeških Toplic, Novega mesta ali vasi Otočec se pride po kolesarski poti s kolesi ali peš, za pohodnike ni daleč niti Trška gora, če pa radi igrate golf, je igrišče pri gradu Struga, oddaljen dobrih petnajst minut hoje. če ne že povsem odpraviti. Vztrajnost pri vadbi in znanje, kako jo pravilno izvajati, sta največja zaveznika dobrega počutja. Dan se je vedno začel z jutranjo vadbo 1000 gibov, temu je sledil zajtrk in aktivnosti po programu, ki ga je z veliko posluha in predanosti vodila Eva Jeza, magistra kineziologije. Z domačim vodnikom Brankom smo opravili kratek tečaj nordijske hoje in se podali čez gozd in mimo nekaj vasi do Šmarjeških Toplic na dopoldansko kavo. Povratna vožnja s turističnim vlakcem je bila pravo doživetje. Spotoma smo se ustavili pri medarju Gorencu, ki nam je po uspešni predstavitvi svojih čebeljih izdelkov zaigral na harmoniko. Dobra volja je najboljša, kot pravi Kekec – pa še prav ima! Kdor si je želel, je lahko prisluhnil nutricionistki Janji Strašek na temo zdrave prehrane, Nikolay Grishin pa je na svoj živahen in prepričljiv način Najbolj se nam je v spomin vtisnil princ z gradu predstavil metodo samopomoči 23 + 5. V svoji praksi opaža vedno več težav s hrbtenico, ki pestijo že Struga, ki je iz rokava stresal zanimivosti o gradu, otroke, a te je s primernimi prijemi možno ublažiti, o nunah in grofici, ki je grad spremenila v gospodarsko poslopje in ga tako zaščitila pred vojaškim uničenjem. Zaigral nam je valček na staremu klavirju, nas naučil grajskega plesa in med nami izbral novo grofico. Na kakšen način, to naj ostane skrivnost. Hotel premore notranji bazen in savno, ki sta bila najbolj oblegana v času dežja, saj se je z oktobrom nepreklicno približevala jesenska ohladitev. Pohvaliti je treba zaposlene v hotelu, saj so se vsi trudili, da bi se gostje počutili prijetno in zadovoljno. Posebno skrb namenjajo dobri in zdravi hrani, nekaj zelenjave gojijo na svojem grajskem vrtu, ostalo pa nabavljajo pri domačih pridelovalcih iz bližnje okolice. Prav je, da imajo tudi kmetje kaj od turizma. Upam, da se na Otočec vrnemo še kdaj, saj je Krka očarljiva lepotica, ki je zlepa ne pozabiš. 35 36 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Znameniti Moravčani Znamenite osebnosti iz Moravške doline Besedilo: Bogomil Brvar Domačiji Rovškovih v Gabrju pod Limbarsko goro so po domače rekli Pri Zlatarju. Upravičeno. Njihove roke so izdelovale pozlačene kipe, cele oltarje ali posamezne oltarne elemente, oltarne mize, krstne kamne in razne sakralne skulpture. V mnogih cerkvah po Sloveniji so izdelki očeta Andreja, podobarja in sina Andreja, podobarja in kiparja. V tej številki Novic sta dobila mesto med znamenitimi Moravčani, v naslednji številki pa je rubrika rezervirana za sina Davorina, fotografa in prvega slovenskega kinematografskega podjetnika. Rovškovi iz Gabrja so bili zelo razgledani, ustvarjalni in tudi podjetni. IZDELOVALEC OLTARJEV IZDELOVALEC OLTARJEV PODOBAR PODOBAR / KIPAR 1836-1903 1864-1907 Znameniti Moravčani NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII A Andrej Rovšek, st. ndrej Rovšek, st. se je rodil 14. novembra 1836, živel in ustvarjal je v Gabrju pod Limbarsko goro. Njegova žena je bila Katarina, z dekliškim priimkom Vozel. Imela sta šest sinov in tri hčere. Kar trije sinovi so se ukvarjali s fotografiranjem. Podobarstva se je učil v Škofji Loki, verjetno v delavnici Janeza Šubica, starejšega, kar lahko sklepamo po tem, da sta Janez Šubic in Andrej Rovšek sodelovala pri opremljanju notranjosti v več cerkvah. Bil je mojster pozlatitve. Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami so oltarji v cerkvi sv. Urha v Vranji Peči, po nekaterih virih (Slovenska biografija, Stražar) pa tudi v cerkvi sv. Katarine na Rovah. Ta podatek pa skoraj gotovo ne drži. Kulturni zgodovinar Martin Malnerič je zapisal, da je glavni in stranski oltar na Rovah izdelal Andrej Rovšek, mlajši (Malnerič, M. Mali zapiski. Podobar Andrej Rovšek. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 17, 1907, sešitek 3 in 4, str. 115–117). Andrej Rovšek, st. je umrl 11. februarja 1903, oltarje na Rovah pa so blagoslovili 11. oktobra 1903 (Slovenec, 31, 1903, št. 242). Možno pa je, da je oče začel z izdelavo oltarjev, dokončal pa sin. Verjetno je Andrej Rovšek, starejši, izdelal spomenik župniku, dekanu Janezu Krstniku Tomanu v Moravčah, leta 1889. Časopis Slovenec je zapisal: Izklesal pa je ta spomenik g. Andr. Rovšek, naš faran, na katerega smo tudi ponosni. Pokazal je zopet, čemu je njegova mojstrska roka vešča in želimo: Bog ga ohrani še mnogo časa zdravega in napredujočega! (Slovenec, 17, 1889, št. 274). Časopis Domoljub je ob smrti Andreja Rovška, st., sporočil bralcem: Umrl je v Gabrijah pri Moravčah velespoštovani podobar g. Andrej Rovšek, oče čislanih bratov gg. kiparjev Andreja in Antona Rovška in lastnika fotografičnega ateljeja g. Davorina Rovška. Pokojnikova dela se nahajajo po raznih cerkvah na Kranjskem (Domoljub, 16, 1903, št. 4, str. 3.). Oltar v cerkvi sv. Urha v Vranji peči, delo Andreja Rovška, st. Oltar so obnovili leta 1997. Foto: B. Brvar. Rovšek je izdelal tudi kipe za stranska oltarja. 37 38 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII A Znameniti Moravčani Andrej Rovšek, ml. ndrej Rovšek, mlajši, se je rodil 12. oktobra 1864 v Gabrju (v nadaljevanju Andrej Rovšek). Kot otrok je občudoval očetovo podobarsko ustvarjanje in se je zanj tudi sam navdušil. Osnovno znanje je dobil v domači šoli v Moravčah, praktično znanje pa najprej v domači hiši, nato pa tudi pri znanem podobarju Janezu Vurniku v Radovljici in pri kamnoseku Alojziju Vodniku v Ljubljani. Ko je odšel v Strokovno šolo za lesno industrijo v Ljubljano, ni bil začetnik. Po nekaterih virih je odšel v umetno-obrtno šolo, vendar je ta nastala šele leta 1901, z združitvijo dveh strokovnih šol - za lesno industrijo in za vezenje in šivanje čipk, ustanovljeni sta bili leta 1888. Poleg znanja s področja lesne industrije, so na šoli poučevali še rezbarstvo in strugarstvo ter pletarstvo in vrborejo. Bil je odličen učenec. Kasneje je večkrat povedal, kako potrebna je bila ta šola. Talent in izjemna zavzetost sta mu pomagala, da se je hitro razvil v priznanega podobarja in kiparja. Andrej je sicer želel na akademijo na Dunaj, ker pa ni imel dovolj osnovne izobrazbe, to ni bilo mogoče in šele na priporočilo deželnega kranjskega zbora v Ljubljani, je bil sprejet v prej omenjeno strokovno šolo. Poslance je prepričal s kipom Kristusove glave, ki ga je postavil v prvi sobi deželnega zbora. Slavni zbor naj sklene: Prošnja Andreja Rovška, podobarskega pomočnika, se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj mu pripomore k vstopu v napredovalno obrtno šolo v Ljubljani ter mu v slučaji, ako bi se pokazala potreba, dovoli nekoliko podpore iz kredita, odločenega za obrtne namene (Stenografični zapisnik dvanajste seje deželnega, zbora kranjskega v Ljubljani dne 13. oktobra 1888, Ljubljana: Kranjski deželni zbor, str. 117–178). Po končani obrtni šoli je nekaj časa ustvarjal doma v Gabrju, leta 1894 pa je odprl lastno delavnico v Kolodvorski ulici v Ljubljani v hiši gospe Wesnerjeve. Tam je zaposlil več pomočnikov. Pomočnik je dnevno zaslužil 1,3 goldinarja, približno 14 evrov. Rovškov oltar Lurške Matere Božje v farni cerkvi sv. Martina v Moravčah. Foto: B. Brvar. Znameniti Moravčani NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Andrej Rovšek je imel vedno dovolj naročil, žal ga je bolezen zadnjih šest let ovirala, da ni mogel uresničiti vseh načrtov. Umrl je v 43. letu starosti, 3. marca 1907 v Ljubljani. Ker ni imel potomcev, je njegova vdova oddala delavnico prvemu pomočniku Ivanu Pengovu. Pri pokojnem Rovšku se je človek, kristjan in umetnik združeval v skladni celoti. Za svoj poklic je bil ves vnet in je živel za svoje vzore. Če je govoril o umetnosti, je bil skoro zamaknjen. Kot umetnika so ga vsi krogi spoštovali in bridko jih je zadela novica, da je moral odložiti dleto v najlepši moški dobi (Malnerič, M. 1907, str.116). Delo Vir fotografije: Dom in svet, 20, 1907, št. 5, str. 239. Andrej Rovšek je s pomočniki v delavnici na Kolodvorski izdeloval kipe iz različnih materialov, cele oltarne skupine, izdelke pozlačeval, o vsem pa javnost seznanjal z oglasi v raznih časopisih, največkrat pa v Slovencu. Prve načrte za dela mu je izdelal risar in modelar prof. Celestin Mis, kmalu pa se je izuril tudi v načrtovanju in je delal po lastni zamisli, v slogu ornamentalne in figuralne plastike, večinoma v lesu. Poglobil se je v knjige umetnostne vsebine, izposojal si jih je na umetno obrtni šoli ali pa v Društvu za krščansko umetnost, katerega odbornik je bil od leta 1903. Svoje izdelke je napravljal skrbno in pazil, da so bili stanovitni in da so dobili trajno vrednost. Zato ni barval in zlatil oltarjev in kipov na krednati podlagi, marveč je te predmete rajši prepojil z oljem, čeprav je to stalo mnogo več truda in dela. Zato so njegovi izdelki ohranili prvotno svežost … (Malnerič, M. Mali zapiski. Podobar Andrej Rovšek. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 17, 1907, sešitek 3 in 4, str. 115–117). Andrej Rovšek je izdelal okoli 35 glavnih oltarjev in stranskih oltarjev. Naj omenimo samo cerkve v naši bližini: Sv. Andrej, Dob, Moravče, Pšata, Rova, Slemšek, Zasavska sveta gora, Zgornje Koseze. V moravški cerkvi sv. Martina je njegov oltar Lurške Matere Božje, za cerkev sv. Petra in Pavla na Vrhpoljah pa je izdelal zelo lep kip Lurške Matere Božje. Blagoslovili so ga konec februarja 1894. V cerkvi svetega Andreja je leta 1894 Andrej Rovšek izdelal stranska oltarja. Oltarje je izdeloval po lastnih načrtih ali načrtih takratnih priznanih arhitektov risarjev, modelarjev in arhitektov. Andrej Rovšek je izdelal tudi načrte za oltarje iz marmorja, tako leta 1906 za cerkev na Koroški Beli: Načrt zanj je napravil kipar Andrej Rovšek v Ljubljani, kamnosek Vetorac v Šiški ga je pa izklesal iz različnih marmorjev. Tabernakelj, ki meri na višino 2'80 m, je iz kararskega marmorja tako dovršeno in kljub bogate členovitosti tako fino izdelan, da mora vsako še tako razvajeno oko zadovoljiti in hvali in ob jednem priporoča za enaka dela svojega mojstra. Ta novi oltar je gotovo jeden izmed najlepših na Gorenjskem (Domoljub, 19, 1906, št. 34, str. 34). V več cerkvah je izdelal posamezne oltarne kipe, eno najboljših del je kip sv. Vida iz mavca, ki ga je naredil za podružnično cerkev v Šembijah v Trnovem na Notranjskem. Vir: Slovenski list, 2, 1897, št. 2, str. 18. Vir: Slovenec, 25, 1897, št. 294. 39 40 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Znameniti Moravčani Andrej Rovšek je izdelal tudi več prižnic, omenimo Litijo, Dol pri Ljubljani, okvire za križeve pote, omare za krstne kamne, božji grob, tudi za Peče. Poleg novih stvaritev je mnogo oltarjev obnovil. Za župnijsko cerkev v Mekinjah je izdelal zelo lepa hrastova vrata s številnimi okraski. Sodeloval je tudi pri restavraciji ljubljanske stolnice leta 1905 in 1906. Pozlatil je friz, stucirane okvire v svetišču, prenovil kanoniške sedeže, stare, črvive a umetne medaljone na naslonilih z maso utrdil in tako to znamenitost rešil pogube. Rad bi bil dovršil še štiri medaljone iz kararskega marmorja za veliki oltar v zavodu sv. Stanislava, pa roka mu je prej omahnila (Malnerič, 1907, str. 117). Viri so na voljo v uredništvu Kip Lurške Matere Božje na Vrhpoljah v kapeli ob zvoniku. (foto: B. Brvar) Sv. Vid v podružnični cerkvi v Šembijah v Trnovem na Notranjskem. Vir: Dom in svet, 20, 1907, št, 6, str. 354 Zgodovina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII 41 Oglas pred 97. leti (Slovenec, 52, 14. oktober 1924, št. 235, str. 6.) Zapise in zanimivosti iz Moravške zgodovine zbira in ureja g. Bogomil Brvar Blagoslov nove cerkvice na Hribcah, pred 114. leti (Domoljub, 20, 17. oktober 1907, št. 42, str. 665-666.) Neznani avtor: (Domoljub, 49, 7. oktober 1926, št. 40, str. 639-640.) 42 Politika / Zahvale in V spomin NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Prelomnost zakonodajnega svežnja »Pripravljeni na 55« BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP S mo v prelomnem trenutku za odziv Evropske unije (EU) in preostalega sveta na izredne razmere na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Smo zadnja generacija, ki lahko (še) pravočasno ukrepa. Zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55« je najpomembnejši sklop predlogov za revizijo in posodobitev zakonodaje EU ter za uvedbo novih pobud, da se zagotovi skladnost politik EU s podnebnimi cilji, o katerih smo prvič razpravljali v Evropskem parlamentu na julijskem plenarnem zasedanju. EU si je v okviru evropskega zelenega dogovora z evropskimi podnebnimi pravili zastavila zavezujoč cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Kot vmesni korak k podnebni nevtralnosti pa je EU povečala svoje podnebne ambicije do leta 2030. Zakonodajni sveženj se bo državljanov morda še najbolj dotaknil v okviru prometnega sektorja, saj ta predvideva 55-odstotno zmanjšanje emisij iz avtomobilov do leta 2030, 50-odstotno zmanjšanje emisij iz kombiniranih vozil do leta 2030 in ničelne emisije iz novih avtomobilov do leta 2035. Če bomo zakonodajni sveženj v Evropskem parlamentu dokončno potrdili, čez nekaj let tako ne bo več možno kupiti novega bencinskega, dizelskega ali hibridnega avtomobila z obstoječo tehnologijo, saj bodo proizvajalci avtomobilov morali povsem izničiti današnje neposredne izpuste CO². Cilj zakonodajnih predlogov, o katerih smo poglobljeno razpravljali v Evropskem parlamentu, je tako zagotoviti skladen in uravnotežen okvir za doseganje podnebnih ciljev EU, ki je pravičen in socialno pošten ter ohranja in krepi inovativnost in konkurenčnost industrije EU. Ob tem je potrebno poudariti še pomen zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte iz tretjih držav. Zavedati se je potrebno, da podnebne bitke razviti zahodni svet sam ne more dobiti, če v njej ne bo sodeloval ves svet. Za dosego cilja za leto 2030 bo sicer potrebna sistemska preobrazba celotnega gospodarstva. Reviziji nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter uredbe o upravljanju, ki bosta opravljeni v kratkem, bosta zagotovili celostno načrtovanje, izvajanje in spremljanje zelenega prehoda v obdobju do leta 2030. V politični skupini ELS pa ob tem želimo, da ob sprejemanju tovrstne zakonodaje ne bi pozabili na to, da morajo ukrepi in predpisi vsebovati predvsem možnost za nadaljnji razvoj delovnih mest in novih tehnologij. Prav tako naj bo čim manj birokratskih ovir in novih davkov za lažji prehod na brezogljično družbo. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Zahvala Ob izgubi našega Milana Urbanije – BRSETOVEGA S POGLEDA se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, vaščanom za darove cerkvi, župniku Kancijanu za lepo opravljen obred in besede slovesa, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Vrbančič za izvedbo, še posebej Matevžu Lipovšku. Vsi njegovi Ko je srca bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije: Zakaj več tebe ni? Zahvala Terezija Trdin, GOBARJEVA MAMI IZ LIMBARSKE GORE 28. julij 1947 - 20. september 2021 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku g. Kancijanu Čižmanu za lep obred. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči, vsi njeni Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V spomin 8. septembra mineva deset let, odkar nas je zapustila naša draga Julijana Vozel ROJENA ROKAVEC IZ MOŠENIKA. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Pisma bralcev NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Spoštovani gospod Iztok Cajhen, Pisma bralcev najprej hvala za Vaše vprašanje, ki mi daje možnost, da javno odgovorim vsem, ki jih to zanima. Ko sem ubrika Pisma bralcev je namenjena vsem, ki želite decembra 2018 prevzel vodenje Občine Moravče, sem s predlogi, pobudami in kritičnim razmišljanjem tudi na področju lokalne samouprave dobil slabo deizboljšati ali popestriti življenje v občini. Namenjena diščino. Krajevne skupnosti, ki so jim odvzeli sredstva, je tudi javnim vprašanjem občinski upravi, kadar gre povečini niso več delovale. Na zadnjih volitvah so za teme, zanimive za širši krog bralcev. Preko pisem nekatere ostale celo brez izvoljenih predstavnikov. bralcev lahko javno postavite vprašanja ali predloge Zato je bila ena mojih prvih nalog, da prenovim lokalno glede samega časopisa. Pisma bralcev ne smejo biti samoupravo in naše občanke in občane povabim k žaljiva in zlonamerna. V kolikor gre za vprašanje, sodelovanju in soodločanju, saj gre navsezadnje za naslovljeno na javno osebo ali ustanovo, je objava uresničevanje njihovih konkretnih interesov. Ker je bil omejena na dva zapisa z vsake strani na posamezno Statut, najvišji akt občine, že dolgo časa nezakonit, temo. Teksti naj praviloma ne presegajo 3500 znakov na kar nas je opozarjala država, sem videl priložnost, s presledki. Pisem bralcev ne lektoriramo in ne da v novem Statutu predlagam tudi oblikovanje nove popravljamo slogovno. Opravimo samo osnovni zasnove lokalne samouprave – ustanovitev vaških pregled teksta in popravimo le tipkarske napake. skupnosti. Teh smo predvideli 41, kar okvirno pokriva število vasi v naši občini, skupaj s trgom Moravče in dvema občinskima regijskima središčema – Vrhpolje Javno vprašanje za župana Milana Balažica. in Peče. Nov Statut je pripravila pravna stroka in že leta 2019 sem ga predložil v sprejem Občinskemu Spoštovani! svetu. Ker gre za temeljni akt občine, je potrebna zadnji številki »Novic iz Moravške doline« ste zapisal v dvotretjinska večina. Kot vemo, opozicija (Lista bivšeuvodu: »Res smo malo posebni«. Na vse zapisano v nadal- ga župana Rebolja in SDS) ne deluje konstruktivno in jevanju bom Vašo misel tudi obelodanil. Namreč v nadaljevanju na vsakem koraku županu preprečuje delo za ljudi. je bilo zapisano, da ste začeli priprave na sprejem novega Običajno jih v koaliciji (Neodvisna lista, NSi in SLS) občinskega Proračuna za leti 2022-2023 in da ste 31.avgusta preglasujemo, ker pa nimamo dvotretjinske večine, sklical zbor vaških skupnosti na katerem so »predstavniki jim je to omogočilo preprečiti sprejem novega Statuta moravških vasi« podali pobude za nove projekte, ki so v skladu in s tem preoblikovanje lokalne samouprave tako, da z interesi in željami naših ljudi. »Naših ljudi«! Sprašujem bo ta bližje ljudem. Ker sem po zakonu zavezan, da vsako leto ponovim kateri v vasi Selo pri Moravčah so to? Po prevzemu Vašega mandata za župana ste izjavil, da predlog novega Statuta, sem to tudi storil in ta je boste vzpostavili stanje po Krajevnih skupnostih, kot tudi to, bil doslej brez vsakega tehtnega argumenta s stani da se bodo morali sestati vaščani in določiti med seboj osebo, opozicije že trikrat zavrnjen. Ker krajevnih skupnosti ki jih bo zastopala na zborih vaških skupnosti na občinski ravni. praktično ni več, novega Statuta pa se v tem mandatu Dolgo časa je preteklo ko se je v glasilu občine Moravče pojavil očitno ne bo dalo sprejeti, sem se odločil za prehodno zapis in predstavitev vseh teh predstavnikov vaških odborov. rešitev. V skladu z obstoječim Statutom sem s sklepom Tudi za vas Selo pri Moravčah - po tem pa dolgo nič. Javno ustanovil novo posvetovalno županovo telo – Zbor zapišite v naslednji številki glasila kdo je kdaj in kje vaških skupnosti. Za pomoč pri predlaganih zastopje takšno odločitev in na katerem zboru v vasi Selo nikih vasi sem se obrnil na lokalne odbore strank in pri Moravčah je bilo pisno sprejeto s strani vaščanov list, društva krajanov in podobno. Tako sestavljen z izjavami kdo nas bo zastopal? V nadaljevanju pa Zbor je začel plodno delovati, kar kaže na željo ljutudi kdo je koga potem od vaščanov pred 31.08.2021 di po soodločanju o razvoju naše občine (vključno povprašal za želje in interese vseh kaj bi bilo potrebno s participativnim proračunom). Tako bo ostalo do za vas še postoriti? Kdo od vaščanov je bil povprašan volitev prihodnje leto, po katerih upam, da bo nova večina v Občinskem svetu potrdila nov Statut in s tem za kakšne predloge? Predstavnik vasi naj Vam to pisno pojasni, da boste znali omogočila volitve vaških odborov kot pomembnega podati odgovor v glasilu javno za vse vaščane, kateri morajo koraka v smeri širitve naše lokalne demokracije. Že biti vsekakor vsesplošno o namerah obveščeni. Vse zapisano od prvega dne mojega županovanja pa velja, da mi v razmislek kot v uvodu »Res smo malo posebni«, kot bi rekel lahko sleherni občan poda pobudo oziroma pobude prvo in drugorazredni. Hvala za vse kar Vam je ob obljubah za izboljšanje kakovosti bivanja v naši občini. kljub epidemiji Covid-19 do danes uspelo uresničiti in tudi Tudi sam Vas lepo pozdravljam in želim vse dobro. za vse kar se bo zgodilo v dobrobit vseh vaščanov Sela pri Dr. Milan Balažic, župan Občine Moravče Moravčah. Pričakujem, da sprejmete zapisano brez zamere in Vas lepo pozdravljam. Iztok Cajhen R V 43 44 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII MESI 2 Žani Urankar s.p. UREJANJE OKOLICE / TLAKOVANJE P P ROM OCI JS KO B E S E DI LO odjetje MESI 2, Žani Urankar s.p., se ukvarja z urejanjem okolic (tlakovanje dvorišč), dobavo in vgradnjo čistilnih naprav in zbiralnikov vode. Smo specializirani pri prodaji in montaži PVC skritih robnikov MASTER EDGE, kar je tudi slovenski proizvod. Lomljeni zidaki - enostranski - trapezoidni - dvostranski - stebri - štiristranski - kape Kontakt: MESI 2, Žani Urankar s.p. Križate 4, 1251 Moravče e-naslov: info.mesi2@gmail.com telefon: 070 76 86 52 Seznam uradnih ur inštitucij in organizacij v občini Moravče Občina Moravče t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji četrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeči križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 030 718 533 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, četrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnična osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravče, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravče t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Ponedeljek: ZAPRTO Torek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Četrtek: 13.00 - 19.00 Petek: ZAPRTO Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, četrtek, petek: 7.00 - 14.00 Amb. za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Četrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnostični laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, četrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemične preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in četrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in četrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, četrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranovičeva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplačno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) Dežurna številka za javljanje okvar na javnem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju 01 729 54 30 45 46 Nagradna križanka NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII Nagradna križanka G eslo boste dobili v potemnjenih poljih, ko pravilno rešite križanko. Gesla pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Moravče, Vegova 9, 1251 Moravče s pripisom »Nagradna križanka« in v njej zapišite tudi svoj naslov. Ovojnico lahko tudi odložite v nabiralnik Občine Moravče (pred vhodom v prostore Občine Moravče). Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca oz. nagrajenko, ki bo prejel(a) nagrado. Izžrebani pošiljatelj(ica) pravilnega gesla bo prejel(a) nagrado KMETIJSKE ZALOŽBE, D.O.O. Geslo križanke, objavljene v prejšnji številki Novic iz Moravške doline (7/2021) je bilo Z BRANJEM DO ZNANJA. Izžrebana pošiljateljica pravilnega gesla je gospa Marija iz Moravč, ki bo od sponzorja križanke, KMETIJSKE ZALOŽBE, D.O.O. prejela knjigo po izbiri. Po pošti bo prejela seznam knjig, med katerimi bo lahko izbirala. Montaža senčil, Veneta, Andrej Pergar s.p. Drtija 6, 1251 Moravče Zun. žaluzije 'Krpan' na elektro pogon Rolo komarnik Senčenje pergole Tenda in zunanje 'Krpan' žaluzije Za naročilo ali več informacij pokličite na telefon 041 745 180 ali pišite na e-naslov sencila.veneta@gmail.com. https://www.facebook.com/sencilarolete Plise zavese NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU Avbelj Milan s.p. –Mizarske storitve Stegne 1, 1251 Moravče www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si GSM: 041 641 446 47 48 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / OKTOBER 2021 / ŠTEVILKA 8 / LETNIK XXII - TV OD 16€, INTERNET od 13€, MOBILNI TELEFON od 5€/mesec - Najboljši športni, filmski, otroški in dokumentarni programi s podnapisi - INTERNET in IPTV signal tudi s kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zgornje Javoršice, Kališča, Rožična, Zasavske Svete gore, Peč, Črnivca, Slivne, Sv. Miklavža Novo! V naši shemi tudi ATV Litija.