Ljudska volja.
Opetovano smo povdarjuli, da naj se vrši ob bližnjih deželnozborskih volitvah ljudska volja, ki je le ena!
Proti tej volji so ravnali tisti, ki.so cli deliti in cepiti, ki so precenjevali svoje moči, ki so hoteli z glavo skozi zid. Ljudska volja se je upirala in danes lahko rečemo, da je z m a g a l a.
Prav tako! Le ta ljudska volja kaže pravo pot, ki vede nas da.še lepšega uspeh;, nego je bil lani. Po celi deželi se mora razvneti sedaj veselo gibanje, živahno volilno delovanje, da stopimo na volišče počvrščeni, jaki, pogumni, v še večjem številu, kakor lani, z upom v srcu, da moril dobiti ljudska volja na dan volitve pravega izraza v izvolitvi mož, katere smo si zbrali.
Skupaj, v eno vrsto, dolgo, dolgo, vsi protiklerikalni življi v deželi, glasovnice roko in na volišče. Deželni zbor in odbor morata dobiti drugo lice, spremeniti se mora tam vse, kar treba spremeniti. Deželna uprava naj bo v rokah vestnih mož ne pa v rokah jednega samega človeka, drugorodnega našega krutega sovražnika, pred katerim trepetajo sedanji slov. deželni odborniki. Ljudskega zastopstva v pravem pomenu besede hočemo v deželni hiši, dela za ljudstvo ne le iskanja osebnih koristij in polnjenja žepov z ljudskim denarjem, kakor se to godi dandanašnji. —
Ljudska volja se je oglasila takoj ko so bile razpisane nove volitve. Posamezniki so se stavljali v kruto nasprotje ž njo: bilo je polno posvetovanj, ugibanj, upoštevanja malenkostnih razlogov, slepega strankarstva; da. nekateri so hoteli dreti v pogubo na vsi.k način. Ljudska volja pa se je oglašala vedno krepkeje in s svojim polnim glasom se je pojavila, ko >>o bile homatije in sloveča pogajanja na vrhu. Tu se je moglo takoj presoditi, da ne bo nič s pogajanji, katera je tako pre-trigar.o razpletal stari lisjak dr. Gregorčič. Pa tudi bi se bil smejal cel svet onim, ki bi se bili dali ujeti v nastavljene zanj-
Mavrični ptič.
Češki napisal Julius Z e y e r
(Konec.)
»Stojte, Henrik!« je vskliknila deklica proseče, in gospod Rvbinski je nehote obstal. »Nisem vohunila za vami; ne vprašajte me, na kakšen način sem izvedela za vašo skrivnost -- to je brez po-•nena. Nisem prišla, da bi vam kaj očitala, ampak hočem se samo z nekoliko odkri-tosrčnimi besedami posloviti od vas na veke.«
Za trenotek je obmolknila, nato pa je n;'daljeva,'>: »Henrik! Ena sama noč je naredila iz mene starko, potisnila mi je k"''<"o preteklost v megleno daljavo. V er'i sami noči so se razpršili vsi moji sni, ln upanje, enako zlatemu gradu na oblakih, »akatero sefn bila navezana s celo svojo dušo, se je porušilo pred menoj v pusto razvalino. Ko sem vas videla prvič, obranega od gledališke krasote, me je oča-la'a vaša ponosna lepota; zdaj vem, da te Jase telesne vrline nimajo več vrednosti kakor drobci stekla, katere ste tedaj no-•S'H na glavi kot demantno krono. Tedaj Sci" mislila, da ste vzvišen človek, zdaj,
ke! Ljudska volja je ostala le ena, in ako bi se bilo kaj storilo proti njej, bi bili ostali pogajatelji sami, ljudska volja pa bi bila šla preko njih naprej in jih porazila z nasprotniki skupno.
Ljudska volja pa je kazala zajedno tudi na kandidate. Ali ni naravno, če se postavi zopet iste može za kandidate, katerim je že priborila zmago ljudska volja ali so bili nasprotniki tako peklensko hudobni, da niso pripustili deželnemu zboru do dela, samo zato, ker se ni moglo upoštevati njihovih neopravičenih zahtev? S hudobijo so razbili deželni zbor ter vzro-čili našemu ljudstvu neizmerno škodo. Zato pa naj se ta hudobija maščuje nad njimi!
Naši poslanci so bili izvoljeni lani za dobo šestih let. Mandati pa niso ugasnili po njihovi krivdi; torej naj se jim da-zopet mandate! Ljudska volja je kazala, kak mora biti nastop za volitve, ter s tem vspodbujala že samo po sebi umevno tudi na določitev glede kandidatov. Tej ljudski volji se morajo ukloniti tudi vsi oni, ki so kazali toliko apetita do »agrarnih« mandatov.
Zmagala je razsodnost. Živela razsodnost in ljudska volja, katera naj doseže na dneve volitve popoln svoj namen!
Gospodarsko obrambno društvo.
V »Slov. Braniku« čitamo:
»Naša Straža« je mrtva, živela »Naša Straža«! To zavest smo vsi imeli, ko so nesli k pogrebu nekdaj tako nadebudno obrambno organizacijo. Prav je bilo, da so jo pokopali. Jaz štejem v zaslugo drju Kri-sperju, da je imel pogum izreči javno, da društvo, ki mu je bil predsednik, ni bilo življenja sposobno, in je zato bolje, da ne živi in s svojim življenjem ne ovira nastanka nove organizacije, ki naj bo naša straža na meji.
Dne 8. velikega srpana t. 1. smo izvolili na -skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pripravljalni odbor za gospodarsko obrambno društvo. Ni dvoma, da ta odbor spravi v trajno življenje nov krepek organizem.
zdaj vidim, da se v nobenem oziru ne razlikujete od vsakdanje, brezčutne množice.«
Henrik se je stresni!; s temi besedami je deklica globoko ranila njegovo neči-nuirnost.
»Da to niso očitanja?« je vskliknil jezno. »Hvala vam za tak slavospev!«
»To niso očitanja, Henrik! Samo vso krivdo svoje nesreče hočem zvaliti z vaše vesti na svoja bedra. Saj ni vaša krivda, da sem videla v vas mavrične ptiče svojih detinskih sanj, da se svetite zunaj v nebeškem blesku, znotraj pa niste drugega kakor žalostni zemeljski prah. Resnica je, da ste me varali; če bi bili zagrešili svojo laž iz ljubezni do mene, bi vam bila za njo hvaležna; toda da sem bila samo vaša igračka, neljubljen predmet — glejte, to mi trga srce. Toda tudi to vam odpuščam. — Vrnite se v naročje svoje rodbine, bodite srečni; prizadevala si bom, da vas pozabim.«
Njen glas se je tresel bolesti, in temno oko se jej je vpiralo v večerno nebo, kakor da prosi usmiljenja. Henrik je bil gi-njen; nehote jo je prijel za roko, s katero mu je zamahnila v slovo, in deklica ta trenotek ni imela dovolj moči, da bi izmaknila svojo roko iz njegove; da, nehote je
Široki namen tega obrambnega društva bo' ta, da gospodarsko osamosvoji Slovence na meji, da ostane slovenski svet ohranjen slovenskim posestnikom, da se bode kmet mogel ustavljati vabljivim sirenam, ki ga hočejo spraviti z rodne grude, da se bo utrdilo slovensko meščanstvo, da bode stregei slovenskemu prebivalstvu le slovenski obrtnik in trgovec in tudi, da naš slovenski delavec ne bo iz-mozgan po tujcu.
Kako bo novo društvo vse to hotelo doseči, to je težko danes tu popisati. V vsakem kraju in slučaju bo treba delati po svoje. Siidmark je že milijone vrgla med nas; res jo na jezikovni meji poznamo skoro ob vsakem koraku; a ni vselej povsem premišljeno to njeno delo, marsikdaj nasede špekulantom in sebičnežem. Previden bo torej moral biti novi odbor, da bo naša mala sredstva obračal le na pravo mesto. Tu bo treba pareclirati in posredovati posojila slovenskim naselnikom, tam skrbeti za nizko obrestno mero lupo-tečnih posojil, drugod zopet ustanoviti domač denarni zavod, nekje podpreti trgovca s cenenim blagom in kreditom, o-brtnika opremiti z orodjem, organizovati delavstvo, prirediti gospodarska predavanja, nekam spraviti slovanske letovi-čarje itd. itd. Podrobnega dela dovolj! Za delokrog se nam ni bati.
Težja pa je stvar glede dohodkov. Naša šolska družba ima že zdaj toliko izdatkov, pri tem pa za bodoče tak šolski načrt, da bo rabila Še mnogo več denarja, kakor danes. Lani smo imeli v družbi sv. C. in M. 136.000 K dohodkov, letos jih bo več: a ne bo mi treba mnogo praviti, da razvidi vsakdo, da nam kmalu ne bo zadoščalo letnih 200.000 K, da, 300.000 K in celo ne pol milijona kron. Samo v prvi vodstveni seji, ki se je vršila po veliki skupščini na Jesenicah, so bili storjeni sklepi ~ nujni, neobhodni sklepi, ki obre-mene družbo za več kakor 200.000 K! Nova obrambna organizacija bo torej morala iskati povsem novih virov. Zanašam se, da jej bodo stali slovenski denarni zavodi krepko na strani, da se bo dalo marsikje tudi kaj zaslužiti osobito na blagu in da bo vsaj nekaj pokrila članarina in darežlji-
celo sklonila svojo glavo k njemu, kakor da jo hoče položiti na njegovo ramo. Ta slabost je trajala le trenotek, ta trenotek je bil usodni.
Jurij, ki je vedel za ta sestanek in je opazoval ves prizor iz goščave, karnor se niso slišale njune besede, je ta trenotek planil iz svojega skrivališča. Oči so se mu zopet svetile tako strašno kakor včeraj na vrtu. Noemi je kriknila, Henrik je izpustil njeno roko.
»Kdo ste? Česa iščete tu?« ga je na-hrulil Henrik. Jurij se je zasmejal.
»Kdo sem? Česa iščem? To deklico iščem, družico svoje mladosti, za katere žanina sem se smatral —«
»Ah,» je vskliknil gospod Rvbinski prezirljivo. »Gospodična ima torej ženine! Jaz tepec sem si domneval, da sem varal nedolžno deklico, očital sem si to in pri tem sem bil sam smešno speljan za nos. Izborno znal^ igrati ulogo nesrečno ljubečih, gospodična! In gospod ženin gotovo zahteva kako odškodnino. No, bomo videli. Med tem z Bogom!«
Odhitel je. Noemi je pozabila na vse, kar se je pravkar zgodilo, čutila je samo, da jej ljubljena roka neusmiljeno zadaja kruto rano, in napol blazna vsled boli in strasti je kriknila: »Robert, jaz te ljubim!«
vost slovenskih javnih zastopov, društev in posameznikov.
Najtežja bo stvar z osebami, ki bodo v tem novem zavodu delale. Ljudi, ki jočejo nad usodo slovenskega naroda, je pri nas obilo. A za delo prijeti in. pri njem vztrajati, takih ljudi nimamo v prevelikem številu. Apeliram na mlajše moči osobito na številno uradništvo naših gospodarskih zavodov, da se oklene novega društva. Toliko še zdravih ljudi sedi po gostilnah, ki bi lahko na tem novem hvaležnem polju pokazali svoje znanje in pridnost. Toliko lahko rečem, če se.bo pri nas še nadalje moralo vse delo valiti na ene in iste osebe, se mora enkrat vse skupaj podreti. Upam tedaj, ko izide od pripravljalnega odbora prvi klic k pristopu, da se oglasi mnogokdo, ki bi zahteval tudi delež na delu in trudu. Ni treba, da bi bil kdo »doktor« ali kaj podobnega, samo da je požrtvovalen in da zna delati v organizaciji. Če se nam posreči najti takih ljudi, potem se ne bojim za novo obmejno stražo. Branili in borili se bomo v našem »Braniboru« uspešno za osvoboditev slovenstva.
Dr. Gregor Žerjav.
DOPISI. Iz ajdouskega okraja
Brje. — Dne 12. t. m. to je v nedeljo popoludne priredi podružnica sv. C. in M. v Brjah veliko veselico. Gosp. nadučitelj Poniž se že dolgo trudi s petjem, katero bo vodil in spremljal pri slavnosti. Peli bodo »Pri zibeli«, mešan zbor Volaričevo kakor tudi ženski zbor istega »Divja rožica« s spremljevanjem in dvospev »Slovenskim mladenkam«. Tudi solospev za sopran »Zora vstaja« iz Rokonjačev bo na odru; vodil in spremljal bo to g. Slejko, abiturijent iz Vel. Žabelj. Za igro »Dve tašči« se pridno pripravljajo. Med točkami :•, po veselici bodo vdarjali tamburaši iz Dobravelj pod vodstvom g. Frana Mr-molje. — Vdeležita se tudi pevska zbora iz Šmarij naše veselice in nastopita tudi na odru.
Ker ima slavnost preblag namen, tr> ba, da se žrtvujemo. Za svojo kri, za se
Toda Henrik je bil že za kapelo in si žvižgal veselo pesmico. Jurij, v katerem je vzbudil strasten Noemin krik blazno ljubosumnost," je zamahnil z bliskajočim se nožem in planil za odhajajočim.
Opazivši to, je skočila Noemi hitro s stopnic kapelice in se vrgla Juriju z razprostrtimi rokami na pot. Jurij, ki ga je ta novi dokaz njene ljubezni do Henrika razjaril še bolj, je zaškripal z zobmi in jej z divjim krikom: »Torej umrita oba!« porinil nož v prsi. Manasse je skočil iz svojega skrivališča in vjel omedlevajočo deklico v naročje. Jurij je stal kakor pri-mrznen k tlom, lasje so se mu jezili. Veličastna noč je bila razprostrta nad pokrajino; slišati ni bilo drugega kakor šepetanje listja v gaju in iz daljave veselo Henrikovo žvižganje.
Naenkrat se je zagrabil Jurij z obema rokama za glavo. Pred njim v nočni temi se je pokazalo dvoje krvavih, slepih očij, strašno izbuljenih, — očij, pri katerih pogledu mu je zastala kri po žilah. Zbežal je; ni vedel, ali zasleduje tekmeca ali beži pred samim seboj; dirjal je po pobočju in si zakrival obraz z dlanmi. Toda neprestano je videl pred seboj one grozne oči, in tisoč glasov je klicalo okoli njega: »Ne ubijaj!«
Žt. 103_____________
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
soboto ob +• »« popoldne ter stane po poŠti preje« »a ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto.........15 K
•/.   ».........>o „
pobaniiCne številke stanejo 10 vin. SflCA" imoMjnalednjo,izredne t>«'i-«go:j*tO"& lios^jn .,^ m 'kažipot po Goriškem In GradišCanskem" ih dvakrat letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
jjaroCnino sprejema upravništvo v'Gosposki ulici v 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. s naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice *e r**unijo po- retit-vretah če „kaiw l-kiat '(i v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Bta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — el!aiiit» in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za aliko in. vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
r "
i            Tečaj XXK|X.
\,-              Ut-edniStvo
ie nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici t L nadatr, i urednikom ja mogoče govoriti vsak dan od 8. do 18. lopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in )raznikih od 9.do 12.dopoludne. Upravništvos»na-laja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadatr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaSati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvu.
NaroSniaa, reklamacije in druge reči, katere  ne   <¦" spadajo   v   delokrog  uredništva,   naj   se   pošljejo   Ig lpravniitvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsaK petek iu stane vso leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.'
„So5a" in „Primorej"' se prodajate v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrid, Gle-lališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Maska, cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nubvb 9; Hen, lellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na GoriŠčeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tercza Leban; tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-lagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor,. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
in svoje, rodne brate dela, milo našo de$) j trsa iz. rok lačnemu.tujcu na meji, .ki Prf$| ži na nas,  kdor  podpira člpvekoljubnp. I stremljenje družbe sv. C. in M. Zato pa na svidenje v nedeljo popoldne v prijaznih Briah na dvorišču gosp. Ignaca Pečenka! —• Razen na b ižnjo okolico Rihemberk, Preserje, Zabije  itd.  računamo  tudi  na pornberg in našo zavedno metropolo Ajdovščino. Na svidenje! Udana ženska podružnica sv. C. in M. v Brjah.
Hiitti rte „Styria"
zdravilna voda proti
želodi6nim oteklinam in krču,            Zdravniško
Brigt-ovem vnetju obisti,      prlparOČtM ! katarju v grlu in vratu: proti želodčnemu in črevesnemu kaiarju,. IZirstBl      boleznim v mehurju, žap3čenosti, uspehi!                                boleznim na jetrih.
Zgloga pri fin!. 3erelKu in fl. Seppenhofcrju v Gorici.
Odkritje Volaričevega spomenika v Kobaridu
Redka slavnost je bila na praznik 8. t. m. v naših gorah, — odkritje spomenika rano umrlemu skladatelju Andreju Vola-riču v Kobaridu. — Spomenik iz kamna sredi prijaznega trga zaslužnemu možu, — to je prav redek-dogodek za Slovence na sploh, toliko bolj za naše hribe!
Že na predvečer je došlo v Kobarid veliko zunanjih gostov: iz Trsta in okolice, iz Gorice in okolice, s Krasa. itd. — Večji del tujih gostov pa je prišel dopoldne, največ iz Gorice, ki je bila prav častno zastopana (okoli 70 oseb). Iž Gorice je došla deputacija Goriškega Sokola, kateri se je pridružilo še par Sokolov iz Cerkna; dalje »Pevsko in glasbeno društvo«, ki je poslalo del svojega moškega zbora, zastopniki slovenskega bralnega in podpornega društva, kolesarskega društva itd. Obilno so bila zastopana učiteljsko društvo tržaško, sežansko, goriško in tolminsko; iz Devina, kjer je pokojnik služboval in bil pokopan, je došla deputacija županstva in društva »Ladija«; iz Tolmina sta došli obe narodni društvi s svojima krasnima zastavama; videli smo zastopnike iz raznih krajev goriške okolice, Vipavske doline, s Kanalskega in Bovškega. — Izven naše dežeie je došlo edino društvo »Sava« na Jesenicah, čegar zborovodja je sin Volaričev. Častno so nastopili tudi ognjegasci iz Tolmina in Kobarida.
Ob 2. popoldne smo odkorakali s trga, na čelu sokolska godba iz Prvačine, na južni konec, kjer je vzidala na rojstni hiši spominska plošča. Tu so govorili za tolminsko  učiteljstvo g. Josip Rakov-
Nedaleč od vrha Ripa je skalnat prepad, navpičen kakor stena. Z zastrtimi očmi je dirjal Jurij- proti temu mestu in naenkrat zletel v propad. Niti zganil se ni več.
Med tem je prinesel Manasse" vmira-jočo deklico h kapelici ;n si ruval nad njo svoje sive lase ter vpil: »Pomoč! Pomoč! Umira! Ah, Noemi, ne zapusti me, ne odidi pred menoj iz te doline solz!«
Noemi je počasi odprla oči, vprla jih otožno v starca in rekla: »Mole tedanje sanje na pokopališču se vresničujejo. Zopet vidim pokojnike z mirnim smehljajem v prozornih grobovih, in za trenotek stopim med nje in se bom tudi tako mirno smehljala.«   .         .
Naenkrat je zatrepetala.
»Manasse, ni mi dobro. Posadite me! Še enkrat hočem pogledati doli na širno pokrajino, v katero več ne stopi moja noga. Manassč, ni mi dobro, zdi se mi, da pada na me velika senca! Kdo polaga na me že za živa pokrov?«
Za trenotek je začela moliti »Češčena si, Marija,« toda kmalu je umolknila. Naenkrat je zašumel veter: Zvok, čuden kakor globok vzdih zemlje, se je začul iz daljave, in doli v pokrajini so se dvigali proti nebu oblaki prahu kakor obrovske postave. Nekaj se je zavalilo k Noeminim nogam in zašumelo; bil je to polzvenen venec.... venec, katerega je posvetila »bogu najine ljubezni.« Iztegnila je po/njem
š č e k, za tržaško učiteljstvo g.. Stipko F e r 1 u g a* za »Zvezo narodnih društev«4 g. dr. Dinko P u c. — Ginljivo je bilo gledati na hodnik, kjer so stali: stari oče Volaričev, pa hčerka in si tov — Učiteljski zbor tolminski (mešani) je zapel »Gospodov dan«, Jeseniška »Sava« je.zapela »Napitnico« (petje je vodil sin Volaričev), Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice pa ,je zapelo »Čoln ičku«,' — vse Volaričeve..
Na to smo odkorakali po trgu pred Občinski dom. kjer je stal zagrnjen spomenik. — Tu je govoril najprej župan g. Janko G r u n t a r, ki je očrtal v prav primernih besedah zasluge Volaričeve, kateremu se je tu postavil ta spomenik. G. nadučitelj' K r i ž ni a n je govoril v imenu goriškega učiteljstva in položil venec pred spomenik; za Jeseniško društvo »Sava« je govoril g. B o ž i č ter položil venec. V imenu Devincev je govoril in položil venec g. S o r č, a g. V r t o ve c za obe-tfiru-štvLiz Tolmina, - Sledile so Volaričeve? pesmi: združeno učiteljstvo je zapelo »Slovan na dan« pod vodstvom sina skladatelja, P. in g!, društvo iz Gorice je pelo »V z v e č e r«, goriško učit. društvo »Ujetega tiča tožba«, — Jeseniška »Sava« pa »Slovenski svet, ti si krasan.«
S tem je bila slavnost končana.
Zvečer: Okoli 8. ure se je začelo zbirati občinstvo na trgu in potem je priredilo obhod z godbo na čelu. Med pevskimi točkami, ki so se proizvajale, je najbolj ugajal »Nazaj v planiski raj«, ki jo je pel mešan zbor tolminskih pevcev. Pevski zbor »Sava« je žel obilo pohvale in priznati se mora, d? vsebuje isti res dokaj prav dobrih pevskin moči. Pohvalno moramo omeniti ^ S a n c i n a iz Trsta, ki je kar očaral občinstvo s svojim proizvajanjem na goslih. Glede igre pa je bila splošna sodba, da so bile vse vloge v naj-spretnejših rokah. Slava takim diletantom! Po končani igri se je razvila prav živahna prosta zabava.
• Slava Volaričevemu spominu! Čast in hvala njegovim slavilcem! Čast Kobaridu, ki je pokazal, da zna slaviti svoje vredne sinove!
Pošle brzojavke:           :.i...,,.,
Kozje na Štajerskem. — Svojemu bivšemu dičnemu učencu, milemu koba-riškemu skladatelju Volariču, kličem: ve-čnaja pamjat! Slava mu!
Nadučitelj K r a j n i k. ,
Metlika. — Slava Volariču, vzornemu učitelju, skladatelju. Pozdrav častilcem njegovim!                        G a n g L Novomei.to. — Čast spominu skladatelja Volariča!
Družina S p r o c.
N a b r e ž i n a. — Nepozabnemu Volariču slava!                 Ignac Tance.
D o r n b e rg. — Obžalujoč, da ne morem prisostvovati pa   kličem:   uresničijo
slabotne roke, starec jej ga je podal, ona je pritisnila ovenele cvete na srce, in pred-no je zamrlo v daljavi bučanje vetra, se je pomešal vanj tudi njen poslednji dih in hitel ž njim čez širno pokrajino — — kam?
Manasse je klečal trenotek kakor strt nad krasnim truplom. Naenkrat pa je skočil kvišku, začel je trgati obleko, ruvati sive lase in brado, biti s čelom ob stene kapele... Kje je bila njegova modrost ?-Težke skušnje ni prebila......                . V
Teta Ivanka in Jurijeva mati sta, umrli za nedolgo časa vsled žalosti, in Manassč je Živel še. nekaj let v praški blaznici.
Gospod Rvbinski ni nikdar izvedel za smrt uboge Noemi. Odpotoval je, kakor je bilo določeno, ono jutro po usodni noči v Prago in bil že davno na Dunaju, ko se je raznesla po okolici vest o umoru na Ripu. V Rimu so se zabavali božansko, karneval je bil neobičajno vesel. Toda kmalu nato je umrl tast, in gospodu Ry-binskemu se le velikomestno življenje priljubilo tako, da se ni več hotel vrniti v ma-lomestno Prago. Gospa Rvbinska se je pripeljala torej sama na Češko, prodala posestvo in hišo v Pragi ter pohitela za soprogom na Dunaj, kjer se je naselil stalno. Za Rimom Dunaj! Bila je to izbira, vredna gospoda Rybinskega.
naj se bajne sanje, katere je naš Volar ič;j ppvil v nebeške,, svoje melodije. Nepozab-,, nernu skladatelju večna slava!
Alojzij L usc n i k.
Domače vesti.
Shod   zaupnikov   narod  )-'vredne stranke, \. .-;. je v.-^; <.;.•..   ., t*:  m   «r« dop. do 1. )><.;:., il : v5""'  '  v^m^j   j.frd } kar naju[,oLwcie. i>as! ,-..? ¦¦ : sU;. ;.-• ;.•««.' | skoro zad<ji tremkh u. r *¦ <<[ j,,.;        .;¦•• J gega nego r;. ;oi.-.j._i?o .-. v'..  *<¦ >*. vv.ua?'j! zbrale dani/  ¦•  ovc .-(• ':>>¦ •¦;•..-.-c¦..?. i •<.- f ma nad 250 > \iv,yr. )<¦.•• v   . ¦''¦*:;.• -¦¦¦ j r - ;¦.' J;s , žele, med mV     .-..., ...  •¦ ¦•,-»¦¦ ¦*/».¦ k-^¦•:¦•".¦¦ \ kega stanu.      .:•. ; k- ,-...- ..   ined^c -.nh \ izvrš. odbora nar. i?ii-".    : j"1.1   *.   'i     i bršček, povdarjaje, .;.   i-. >/l: ;z več razlogov: prvi, da .:¦¦¦   <<">           :;...,
da napredna misel ni izumrla, ;.• >ak da
i živi; in prepričanje goji, da tudi zmaga.
JTreba je, da se pomenimo o položaju ter si ogledamo može; katere bomo Kandidirali.   Mora reči, da se je začudil, ko je
fsliša' iz nekaterih ust, da napredne misli ni, napredne stranke ni. To se je govorilo pač največ agitatorično. Kdor tako govori, ne pomisli, kaj je stranka, ki propagira napredno misel; ne misli, kaj je nar. nap. ljudska stranka. Ne obsega naša ljudska stranka enega samega stanu, pač pa je tu poleg velike mase kmečkega ljudstva delavstvo, obrtniki, trgovci, inteligenca. Vse to je naše ljudstvo. Stranka mora obsegati vse te stanove. Želi vsakemu stanu dobro, obsega skrb za vse stanove in v dobru vseh stanov vidi zmago našega slov., ljudstva. Sklicali smo shod z'aupnikov, da se potrdi, da stranka obstoji ter da hoče obstojati in kot taka delati. Stranka obsega napredna stremlje-" nja, naprej za solncem moramo hoditi. Naprej za lučjo proti temi (odobravanje), ki je dosti časa vladala v naši lepi. deželi. Lani so tudi volitve dokazale, da srno šli naprej za solncem proti temi. Imamo nasprotnikov, ki pravijo, da smo mi tisti, ki bomo podirali Kristusov tempelj in križe metali iz šol. Boj naš je težak. Sumničenja nas ne motijo. Omenja, kako se le godilo učenjaku Galileo Galilei, ki je pa končno vendarle vskliknil: epur sj muove. Težave so. Če bi šlo še po starem, bi marsikoga sežgali na gromadi. Naš boj je načelen; za takim gremo mi. Hrepenenje po resnici nas navdaja. Dog-matična naziranja ne zadostujejo. Mi hočemo prosto pot. Sprejemamo vse, kar se skaže za dobro.....Pozdravlja vse bojevnike naprednega gibanja. Nikogar, ni tu, ki bi nasprotoval. Otvori shod. Predsednikom je izbran dr. Treo; podpredsednika državni poslanec Štrekelj in župan Fu r 1 an i.'
O položaju poroča Gabršček. 3 leta je, odkar ni dež. zbora goriškega. Koliko rečij je obtičalo, da niso šle naprej. Občine čakajo podpor., Polno praktičnih naprav je odvisnih od rednega delovanja dež. zbora. Polno dež. uradnikov je naraslo. Slovensko uradovanje pa je šlo tako daleč nazaj,, da smo tam, kakor pred 35 leti. Lani smo poslali v dež. .zbor 9 mož, prišlo pa je tudi 5 klerikalcev, med njimi profesor Berbuč. Položaj bi bil drugačen, če bi ga ne bilo. 3 glasove večine je dobil, po izkazu se je pokazalo, da sta dobila Obljubek in on jednako glasov. Bilo bi 10 in 4. Kako vplivajo malenkosti ha ves položaj. Omenja to posebno zategadelj, da se pogreški ne bodo več delali. Bile so obzirnosti in druge okolnosti, ki so pripomogle Berbuču v dež. zbor. Slov. klub bi si bil zbojeval pozicijo v dobro našega ljudstva. Kar bilo, ni treba ponavljati. Nam gre za to da se spremeni položaj v deželni hiši, da vržemo gospodarstvo pod vodstvom Luigi Pajerja. Ta človek je vodil svojo politično ladjico tako spretno, da je priplul v varno pristanišče. Vse gre v Furlanijo! Ali vse to, kar je že .tako grozno za nas, tako pravijo, ni še niti ¦ približna resnica vsega tega, kar se baje godi in kakor se gospodari. V jezikovnem oziru smo mnogo na slabšem, deželnih [uradnikov pa je polno Lahov, to je Ijudij, polnih laškega stremljenja. In v deželni hiši dandanašnji gospodarijo laški uradniki.. Rešujejo se hitro vse laške reči, slovenske pa prepušča miru in počasnemu toku. Režim laških uradnikov pod Pajer-jem imamo. Tega pa 'moramo streti.   —
V- Da je bil dež. zbor razpuščen, o tem ukzaieiie krivda. »SJov.Jduba«; ampak ta je edino pravilno zastopal koristi svojih voiilcev. Poslance je poslalo naše Ijud. stvo v dež. hišo, da spremenijo sistem, s previdnostjo so skušali vršiti dano nalogo. Upalo se je, da pridejo v odbor .i od-boniiki, ki ne bodo pustili vladati Pajerju kakor on hoče. Slov. klub je zahteval i, dež. odbornika, east dež. podglavarju je doletela dr. Gregorčiča. Slovenska manj. "ma pa je zahtevala poleg, podglavarju še }ga odbornika, da bi imel Slov. klub <:jv i slovenska večina, samo 1 odbornika, 1 "i-3j 5—2 zastopnika, večina 9 samo j, ;¦'.<{ liberalci so hoteli 2 odbornika poglavarja. Bienerth je rekel: »es war ¦ i so gerneint« — da namreč slov. manjšini cie da podglavarja, Slov. klub pa dobi j odbornika. Pojasnjuje »zvezo« z laško ljiidsko stranko, ki se je tikala samo .sestave dež. odbora, kakor je razvidno tudi iz pisma na-dr. Maranija, katero izrabljajo klerikalci po svoje, -r'Vlada je razpustila dež. zbor, ko se jej je. zdelo, da je precej ¦ protiklerikalnih voiilcev izven dežele, i Omenja pa, kako kaže tu in sem. Treba napeti vse sile, da zmagamo, pa če morda • pride tudi Gregorčič še v zbornico rca po-Ikoro. (Smeh.) . Omenja znana pogajanja ^ter se dotakne agrarne stranke. Mi smo ;stranka, ki obsega vse stanove, so pa tudi lahko stanovske gospodarske organizacije. Nar, nap. stranka obsega kmečki stan tako, kakor druge. — Premagala je ko-nečno vesidarle pamet! rskalo se je zaveznikov celo tam, kjer jih ni mogoče naj-.
ti___Pa pustimo vsako kritiko. Skupaj
vsi mi, ki tičetno po srcu skupaj, ostanimo skupaj in v skupnosti bo naša zmaga. (Ploskanje. Živahno odobravanje). Samo ob sebi je prišlo do prepričanja, da treba postaviti iste kandidate kakor ! :i, zlasti v splošni kuriji. Če smo lani šli v takem številu v boj, dvakrat, izkazali jirn svoje zaupanje, ni razloga, da bi iskali drugih. Veliki časi naj ne najdejo majhnih Ijudij, potem zašije dan zrnage. (Viharno ploskanje). Omenja osebnostni boj klerikalcev. Priporoča slogo za dan 26. t. m., da volimo može, ki smo jih lani kandidirali. Za svoje lepe, tuintam vznesene besede zanje govornik viharno ploskanje in Odobravanje.
Poročilo se odobri. Oglasi se dr. Puc, ki predlaga: 1) da se izreče Slov. klubu zaupanje, 2) da se postavijo za kandidate nar. napr. stranke: Alojzij Štrekelj, državni poslanec, dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici in Anton Križnic, župan v Kanalu. To se sprejme s soglasnim pritrjenjem. Sprejme se tudi a p e l z a u p n i k o v na g. A n d r. V r-tovca v Tolminu in na volilce T o 1 m i n s k e, da se zavzamejo za predlagane kandidate. Glede" g. V r t o v c a pojasnuje A. Gabršček, da so zaupniki s Tolminskega predlagali Vrtovca, ki je znan vrl delaven mož. Ne ena ne druga stranka bi ne.bila proti njemu. Zagotovi se mu kandidaturo, v drugi kuriji. Tolminskega okraja se ne sme pustiti v nemar! Želi torej, naj bi tolminski volilci sprejeli današnje kandidate za splošno kurijo. B r e š č a k iz Dobravelj se zavzame za ajdovski okraj, da bi dobil zastopnika ter predlaga nadučitelja Petra M e d v e š-č e k a iz Sv. Križa za kmečke občine. Se mu zagotovi, da se bo to željo jemalo v poštev. V imenu pol. dr. v Cerknem govori tehnik B r e 1 i h, da na Cerkljanskem so: tudi za to, da dobi Tolminsko zastopnika. Izrekli so se za Vrtovca. Mora pa se strinjati s storjenim sklepom in proglasom danes, ker je prepričan, da se ne sme cepiti. Z radostjo pa sprejema predlog na znanje, da se izreče današnji zbor za to, da se upošteva opravičenost glede Vrtovca. Poslanec Štrekelj se končno zahvaljuje za novic izkazano rnu zaupanje, omenja svoje poti okoli ministrov radi dež. zbora, skončuje pa z besedami nadškofa, ki jih je govoril sedaj ob birmi v ri-hemberški občini in ki se glase». edini bodimo na shodih, edini pri volitvah!«
Dr. Pu c je stavil končno krepko resolucijo gledč šol. Priobčimo jo prihodnjič. Sprejeta soglasno. Tako je končal shod, katerega je vodil dr. Treo Jako spretno, v najlepšem redu in ob splošnem lzadovoljstvu. Vsa čast našim zaupnikom!
Splošna volilna skupina.
Ivrtiulidatje narodno-napredne stranke so:
držfluni poslanec in post stnik u Komnu.
Alojzij Franko,
odvetnik u Gorici.
Anton Križnic,
župan u Kanalu
Na 9. kr. realki v Gorici se prične šolsko leto 1909-10. s sledečim vspore-dom:
14.  s ep t. 9—12. vpisovanje učencev k vsprejemnemu izpitu za prvi razred.
15.  se p t. Od 8. naprej vsprejemni i/piti za prvi razred in vpisovanje italijanskih učencev v pripravljavnico.
16.  s e p t. Vpisovanje ostalih učen-Domači 8.-9. pri svojem razredniku,
iz tujih   zavodov  prihajajoči  8.—12.  pri ravnatelju.
1 6. i n 1 7. s ep t.>PoHavljalni, dopolnilni in vsprejemni izpiti za višje razrede.
18. s e p t. Veni sancte. — 19. sept. Šolska maša, 20. sept. Redni pouk.
Kje so hinavci? — V »Slov. Nar.« či~ tairio: V narodno-napredni stranki ni hinavcev, jih ni bilo in jih tudi ne bo, ker stoji ta stranka nravno tako visoko, da v njej ni mesta za hinavce in ga tudi nikdar ne bo. V narodno-napredni stranki so združeni ljudje, ki nimajo drugih strem-. Ijenj, kakor je občna korist slovenskega naroda, sreča in blagor vseh Slovencev. Poglejmo pa v tabor klerikalne stranke, oglejmo si tiste može, ki nosijo v tej stranki zvonec in so pravo hrbtišče te st arike, mozeg in sila njena. Poglejmo si naprej dr. Šusteršiča. Znano je, da je bil notori-čen agresiven ateist, dokler ga ni »lakota slave, blaga« speljala v klerikalni tabor. Ali ni bil dr. Šusteršič tisti, ki je svoje dni kričal, da sta Hribar in dr. Tavčar iarška hlapca in da duhovniki smrde kakor kozli. In Šuklje! Ko je bil v polni moči vseh svojih zmožnos+i in' v c% ^-tu svojih let, tedaj je bil ponosen na svoj ateizem in bič njegovega sarkazma je neusmiljeno tleskal po blagoslovljenih obrazih, da je cvilenje iz iarovžev odmevalo od Triglavskega pogorja do Gorjancev. Pa dr. Krek! Danes ie nestrpen, zagrizen in nasilen fanatik, a ko je bil mlad, je brez strahu pripoznaval ateistiške nazore in jih zagovarjal z ravno tistim fanatizmom, kakor danes nasprotne nazore. Možje njegovih let, prijatelji iz mladine, se smejejo, kadar čujejo o Krekovih izbruhih verske nestrpnosti in z mičnimi dogodbicami izza minolih časov podkrepljajo svoje mnenje, da Krek drugače misli, kakor pa »mora« govoriti. Potem dr. Pegan. Sedaj je kar penast same verske gorečnosti, a ni Še posebno ^lgo, ko je bil tako vnet za ateistiške i(teje in nazore, da bi ga bila sprejela vsaka framazonska organizacija z odprtimi rokarni. Tudi dr. Benkoviča ni pozabiti. •to Je bil mlad, je zapadel izobčenju iz katoliške cerkve, ker se je dvobojeval. Sme-ia' se je tedaj, če se mu je reklo, da bo ¦"oral storiti pokoro, ako hoče biti zopet Prejet v katoliško cerkev in s čudovito Marljivostjo je izmišljal posmehljivih za-bi|vljic na tiste, ki jim danes poljublja.u-jtite in neumite roke. Kaj pa politične ve-llči»e druge int retje vrste, Fon, Pomnik, Jarc, dr. Hočevar? Od kdaj pa so '!ta!<0 trdnega klerikalnega prepričanja, da služijo lahko za tisto skalo katoliški ce,'kvi, ki je še peklenske moči ne morejo "orušiti?
Ti elementi, ki tvorijo hrbtišče kletne stranke, so bili vsi odločni, prepri-^ da, fanatični in zagrizeni liberalci, in kateri celo notorični ateisti. Ta-nagli Pogled v tabor klerikalne  stranke   daje
govor na vprašanje o hinavcih.   Vse j|r°die klerikalne stranke tvorijo ljudje,
so zatajili in izdali svoje prepričanje;
111 nekdanji liberalci   tvorijo  hrbtišče
klerikalne stranke, brez teh liberalcev — kaj bi bila vsa klerikalna stranka?
Službeno stanje okr. šol nadzornikov
je tako, da ni enakega v nobenem drugem stanu. Okrajni šolski nadzornik je i-menovan za določeno dobo, navadno za 6 let. Ako v tej dobi vestno in točno izpolnjuje svoje dolžnosti, pričakovati bi bilo, da se ga imenuje stalnim na svojem mestu. A temu ni tako. Ako ugaja političnim strankam, pusti se ga še za 6 let na dosedanjem mestu; gorje' pa, ako se je zameril vladajočim političnim strankam, tudi ako je najsposobnejši strokovnjak. V tem slučaju odstavljen kot nadzornik, mora v službo na svoje prejšnje mesto in dogodi se lahko, da njegov podložni učitelj postane njegov višji in nadzornik. Te razmere izvestno škodujejo ugledu stanu in napredku šole. — Kaj pa je s plačami teh javnih funkcijonarjev? Nadzornik A je po svoji prejšnji službi ravnatelj ali profesor srednje šole, ta dobiva svojo prejšnjo plačo; zgodi se, da mora poleg nadzorovanja šol, opravljati tudi profesorsko službo, v tem slučaju mora biti čudapolni dvočlovek po poklicu. Nadzornik 13 je bil ljudski učitelj in prejema kot nadzornik svojo prejšnjo plačo. Tako se dogodi, da dobivata 2 funkcijonarja z istim delom zelo različne plače, prvi do 6000 K, drugi do 1550 K na leto, dasi sta si po starosti, po delu in po službenih letih ednaka. Kdo pa ju plačuje?, Prvega država, drugega pa dežela, vendar pa imata oba pred naslovom pridevek cesarsko-kraljevi, dasi država sama tega pridevka ne uvažuje posebno; kajti c. k. okr. š. nadzornik iz stanu ljudskih učiteljev ni uvrščen v noben čin. razred državnih u-radnikov, nima pričakovati za starost ni-kake oskrbe od države ne za se in za člene družine in ne uživa po državnih železnicah nikakih olajšav. To si je država res ugodno prikrojila, češ jaz potrosim 1000—1200 K potnine na leto za nadzornika, plačuje naj ga pa dežela, saj je dovolj, da mu dovolim postaviti pred svoj naslov pridevek »cesarsko-kraljevi.« Je !i še koji drugi stan, ki ima slično stališče, ali je še koja država, ki tako mačehovsko postopa s tolikanj važnimi funkcijonarji? Samo v Avstriji je to stanje mogoče, kjer pa je izvzeta Galicija, menda zato, ker cd tam navadno prihajajo avstrijski finančni ministri. V Galiciji so okrajni šolski nadzorniki uvrščeni v VIII. ali IX. čin. razred drž. uradnikov. Koliko časa bodo druge kronovine še trosile za vzdrževanje okrajnih šolskih nadzornikov, katere bi morala že zdavno sprejeti država v popolno oskrbo.
Vpisovanje učencev v šolo Pevskega in glasbenega društva v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) prične se dne 15. t. ni/in traja do 20. t. m. Vpisuje se v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7 od 10. do 12. ure p.redpoldne in od 2. do 3, ure popoldne. Vsa liatančneja pojasnila se izvedo istotam.                         Odbor.
Izpred sodnije. — Sodili so cigana Riharda Levakoviča, ki je bil obtožen tat-tvine dveh konj; enega je prodal v Št. Petru ob Soči, drugega v Dolenjah. Ukradena sta bila konja mlinarju Bortolotiju v Reziji. Levakovič je obsojen na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Vojaška uprava v Gorici razpisuje nakup trdega lesa 1400 m:! za kurjavo. Ponudbe, kolekovane, se imajo podati do 17. t. m. 9. ure dop. vojaškemu oskrbova-
lišču. Tam se tudi dajejo pojasnila glede pogojev za nakup lesa.
; Shod cestarjev bo dne 12. t. m. ob L popoldne v gostilni g. župana A. Mle-kuža v Bovcu.
Goriški »Sokol« priredi v nedeljo, dne 12. t. m. pešizlet v Kojsko. Odhod ob IV2 pop. iz telovadnih prostorov. Na zdar!
CerkljahskT»Sokol« priredi v nedeljo t. j. 12. t. m. zabavni izlet k Sv. Luciji. Prijatelji Sokolov dobro došli. Na zdar! Odbor. , Javniples priredijo v nedeljo 12. t. m. fantje v (Bitni) v Malih Zabijali pri Sv. Križu-Cesta. Ples se vrši v prostorih g. Antona Kravosa. Začetek ob 3. uri pop. Nekaj posebnega pa je to, da v oni vasi ni bilo že 60 let ne godbe, ne plesa.
Trgovsko-obriit in gospodarske vesti.
D/ preudarek  našim  vinogradnikom!
<•' Premalo je pri nas podvzetnosti, trgovskega smisla, da bi pridelke, s katerimi nas naša radodarna in plodovita narava obdaruje, tudi spravili s kolikor največjim dobičkom v svet. Pri nas raste tako sa-uje in tako vino, da lahko diči vsako kraljevsko mizo. In za kako reven groš se Vse to proda. Dandanes pa pride še vprašanje, ako se sploh proda. Prihaja čas, ko pride naše ljudstvo pred preizkušnjo, ali ima prirojeno trgovsko narav. Radi tega je^ treba pokazali poti, treba je povedati ljudstvu, da so minuli časi, ko so prihajali kupci iz vseh krajev v našo deželo po vino. Zmenilo se je in kmet sam bo moral ponujati svoje pridelke. Kake važnosti, kake koristi so vinarske in gospodarske zadruge, pokaže bodočnost, njih pomen pa že zdaj vidimo. Posebno one zadruge, kojih načelstvo je v spretnih rokah, ki znajo z agilnostjo in podvzetnostjo zasi-gurati zadrugi in njenim članom obstoj in dobrobit. Škoda, da ni povsod tako, da ni povsod trgovsko izobraženih močij. Toda kar ne dostaje na enem ali drugem kraju, treba je pripomoči z nasvetom. Letošnja letina kaže dobro. Treba je pomisliti, to množino spraviti v denar. Že lansko leto se je začela živahuri akcija, s katero se je dosti vina prodalo ;: • Češkem, v Pragi so nastale kar tri slov* .ske zaloge vin. Ako-ravno se zvari na Češkem tisoče in tisoče hektolitrov piva letos, pokazalo se je, da je vsejedno prostora dovolj za naše ceno in naravno vino.
Še več pa bi se razvila naša vinska trgovina na p o l j s k e m ozemlju. In Poljska bi tvorila najboljši trg za izvoz naših vin. To trditev hočem opreti ob razloge.
Na Poljskem (v Galiciji, Poznanj-skem in poljskem kraljestvu) se zvari malo piva, med tem ko Poljaki — kakor je občeznano — ljubijo vino. Vino na Poljskem je večinoma ogrsko' in to jako drago n. pr. v gostilnah po T60 1. O kvaliteti sploh ne govorim. Imajo tudi francoska in dalmatinska vina, kojih cene so naravnost ogromne. Ker bi prišla za naše vino najprej v poštev G a 1 ic i j a, bi bilo dobro, ako bi kaka naših zadrug napravila klet in vinarno v Krakovu ali Lvovu, od koder bi potem lahko potom potnikov-agentov razširila svoje podružnice po celi Galiciji. Da bodo naša vina konkurirala z ogrskimi, je brez dvoma, ker ogrska so draga in premočna — morda radi raznih dodatkov — in tudi upoštevaje narodno Vzajemnost. Vsled slabe letine ki jo napovedujejo na Ogrskem, bi bilo jako previdno izkoristiti ta slučaj in če ne moremo politično, vsaj gospodarsko nagraditi ohole mongole za njihovo prijaznost nad slovanskimi narodi v drugi polovici.
Razne vesti.
Na dopisnic? — 13.r7tt besed. — Čuden rekord je dosegel neki amerikanski risar., FanvelI v Broklvnu. Posrečilo se mu je na zadnjo stran dopisnice napisati 13.170 besed. — Dva tedna je pisaL in na uro je mogel napisati Ie pet vrst. Izbrani stavek, 16 besed, je napisal 878 krat Pisavo se lahko bere, dasi je najmanjša in najožja do sedaj.
Severni tečaj dosežen. — Uradno poročilo danskih kolonij na Gronskem pravi, da je v Lerwick dospel amerikanski j>o-tovnlee dr. Cook tja na povratni potf-od
severnega tečaja, ki ga je s svojo ekspe-dicijo'dosegel dne 21. aprila 1908. Dr. Cook je dospel septembra 1907 na koncu plovnih vodnih cest ter nadaljeval od tod svojo pot peš in na saneh proti severnemu tečaju. Cookovi ekspediciji se je pridružilo mnogo Eskimov, bivajočih na Gronskem obrežju. Dne 19. februarja 1908 je zapustil Cook gronsko obrežje ter krenil v spremstvu 10 mož s 13 sanmi in 103 psi proti zapadu. Za časa arktične noči (trajajoče 3 mesece) je ekspedicija hudo trpela, temperatura je pala na 83° F (46°' C) pod ničlo. Ako je to res, bode datum 21. april 1908 znamenit dan v zgodovini človeštva. Stoletne težnja izobraževalnega ljudstva doseči enkrat severni tečaj je spolnjena in to v dobi, ko se je angležke-mu poročilu Shakletonu posrečilo priti v bližino južnega tečaja ter nam podati,.verodostojen opis kraja na najjužnejši točki zemlje.
Velike vojaške vaje na Moravskem se vršijo okoli Velikega Mezeriča. Navzoč je tudi cesar.
.. Dvoboj. — Med urednikoma »Lavo-ratora« Angelom Lanza in urednikom »Giornale d' Italia« se je vršil dvoboj radi ostre polemike o zadnjih tržaških volitvah.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas objelnejii se raCtraa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je monjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, Katerih na deželi (in celo v meniti) nihče ne postim, kor nikjer ne iiiRerirnj«. Skoda ni majhna.
ftlfl lliialo n boljše rodbine sprejme na sta-i/ia UljaiMI novanje in hrano dobra slovenska družina. Natančneje se izve v upravnlstvu.
N   velik, skoraj nov je na prodaj zaradi pomanjkanja prostora. Naslov: A. Z. lior, via Conicoli 9, III., vrata 12. Trat.
Biljard
Velik zaslužek!
foab^o delo, stali)a zlužba za $sal{eLa.
Natančneje  v   hotelu   Union
soba   štev.   23.   dopoldan   od
9—12 in 2-5 popoldan.
Ivan Kravos
m tali it II. EBfttft na Komu«. II
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali, pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi razlifine konjske potreb-č in e, potovalne potrebščine kakor: kov-Sege, torbice, denarnice, listnice - ==^, itd. — Izvršuje in sprejina v ^^^^rjk popravo različne koleseljne in ^jj^FfLj ¦            kočije. =====
Poprauila se izuršujejo točno. SW*    Gene zmerne.
Sta$bei)o podjetje
Znidarčič & Siepaiičič
GORICA ULICA MATTIOLI
se priporoča si.  občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrs nih stavbenih del. Prevzema   nadzorstvo in   izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarčič & Stepančič.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom,
(V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. itadsSr.) — Telefon it. 79.
Račun poStne hranilnice Ste?. 837.315. Ne ob5nem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloge se   obrestujejo po 4l/s%. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo   po   dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vaafcogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57«%. na varščino ali zastave in br menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1903. s 6 fc. Stanja 31. dec. 1908,: Zadružnikov 1901 z   deleži v znesku 89.362 kron.  — Hranilne   vloge:   1,727.304-70.        Posojila: .1.693.201-—. — Reservni zaklad: 90.230-05. — Vrednost hiš: 111755 23.
m
Pozor!    Slouensfto podjetje!    Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1908.,
na im otwjei Ttfb laiifataa trpinu
Franc Souvan sin.
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
TrLo\/5ko-obrtqa zadruga \l Gorici  §
registrovana ssadruga s neomejenim Jamstvom                      L|
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na     5§
premenjena in dne 23. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni    S|
¦eji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:                       gt
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po     S
2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrestovanju.                  &g
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji Izposojevale* določi tudi     §S
jgg    na 10 ali več let.                                                                                                          |g
gg              Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, meBto uradnine     gs
Ef     \'i% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.                                                52
|||              Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneska, jih obrestuje Ipo 4l/f«fc,    «|
|2|     večje, stalno naložene pa po dogovora.                                                                         Sfi
Kg              Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.                                   5j|
5|              Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopiBih »Soč&c in »Primorec«                §g
|||              Nova pravila so ae razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil,    Jpr
|g*j     naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«.                                               P*
Is                                                                            Načelstvo in nadzorstvo.       i|
Iz Ljubljane u fleroOork
se  vozi najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi fcrzoparniki: Kronprinczssin   Cecilie, Kaiser AVilhelin II. — Kronprhiz Willielm,
Kalscr Wilhclm tler Grosse
dalje z najnovejšimi  modernimi parobrodi: Prinz Fvicilricli  Wilhc1in,
Kouuj Albert, Prinzess Alice, Fricdrich iler Grossc, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo G do 7 dni.
Zdatne ugodnosti dovoljujejo se  večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk dž vsakomur
Filvard Tavčar *0*orsk6 u,iee št-35-v Wiani
UU V lil U    1U V UUl,          Daspi.oti stari Tišlerjevi gostilni.
Gostilničar
ima vedno več gostov
ako si nabavi orke-slrijon, ki nadomestuje 12 godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi gramofon. Oboje dobite najceneje pri podpisanemu. Oglejte si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkoslrijonov.
. Šivalne stroje vseli vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih tudi na obroke
ji
t)ac
>a1i|oj,
Sv. Lucija ob Soči.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel JPri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. C o glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K'i-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. —• Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Anton Potatzkv v Gorici.
Nr sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkaols, preje In nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, feadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaeo in ievifatfo*
Svetinjico. — Rožni venci. — Masne knjižice.
tišna obuvala za ?se letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave io detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih .  ______         ter nn deželi.    2     35—8
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, z 8 sobami, pri. pravna za vsako obrt
se odda v najem takoj ali pa proda prav pa ceni.
Natančen   naslov   pove   upravnistvo „SOČfc".
udlikovana pekarija in sladčiOama
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nonogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. ~°m
Čudovito nizke cene dvokoles,
šival,   strojev,
vsakovrstnih
gramofonov za
gostilne, kakor.
tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave
Pri Batjcl-u
4.
Gorica
§iolna ulica 3.-
Prodaja tudi na mesečne
obroke.
Ceniki franka.
Phonola
je nek aparat,   ki   se   ga   pristavi h glasovuju, da zamore vsak — tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —   igrati  kakoršenkoli   komad
prav zivrtsno.
Dol.ični aparat, je na o^lnl 'n tamkaj dajo tudi potivlma pojasnila z a a i o p n i k in z a-i a g a t e 1 j
Rajmund Kresi
Gorica, ?ia Teatra
Denar prihrani kdor
M Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vgaft stan, prlprostega In naj- j|
tinejega izdelka.
Daje tudi na obroke
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo
RazMno pohištvo ta ieteia       ] podobe m šipe in platno, ogledala zima in platno.