Št. 8.
V Trstu, sabota 28. aprila 1877.
Tečaj II.
„Edinost" iihajn^fcfco drugo In četrto fcnbotn vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. '2 kr.— zunaj Trstu po posti vse leto . 2 „ 4" . » . polu leta , 1 „ 20 # „ . ietrt . „ —„ 70 Za oznanila, kakor tudi za ,poslanice" se plažuje za navadna tristopne vr*te:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 • * , » 2 krat 6 . , , „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posameine Številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trutu pri
pošti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Ilelvederu pri g. Dertolinn, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. ftorjupii, v IJnr-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Snnrin M. Magdaleni cg. J. Jein.
Naročnina in vsa pinma naj se pošiljajo uredništvu v Tratil.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V edinosti je mor*.
AVSTRIJE BOLEZEN.
Navadno se opazuje pri bolnikih, kateri imajo nevarne bolezni, da vedno trdijo in si obetajo nadej, katere so neizvršljive, ne gleda tak bolnik rad na opomin dobrega zdravnika, ki mu priporoča brzdanje želj, katere bolno truplo strastno zbuja. Bolnik ostane vedno stari grešnik, če tudi ga narava in lastna notora opominja kratkotrajne prihodnosti.
Ko pa začne čas namikati vedno ttižne-ji kazalec pogube, takrat se oklene bolnik z vso močjo vseh pripomočkov, ki so mu bili prej zvesta zdravila in krepila trdnega trupla in bistrega duha. Naša država je bolna, ta bolezen ni nova, leta in leta razjeda zdravo osrčje, zdravniki, ki poznajo bolezen, bili so redkokrat poklicani, da dokažejo škodljivega raka in sredstva, s katerimi bi se odpravil, odstopiti so morali in se umakniti takim, kateri zdravijo Slo-
vanstvo za Avstriji nevarno nemisko rumeno mrzlico.
Koliko receptov se je uže pisalo bol-nej Avstriji, kolikokrat se je ves kostnjak bolehne Avstrije do pičiče popisal, ni se izpustilo niČesa, kar je dokazovalo hiranje, tudi se ni izpustilo, kar jo oživlja, kar jo je uže smrti otelo in na kateri podlogi more še dalje živeti, ako neče mršavo životariti in se zvrhoti k nogam trilasnega železnega moža.
Slovan je jeklen oklep Austriji, le on more ubraniti škodljivo rejo, ki na vse neprevidne pritiske zajeda temelj stavbe, katero nosijo zvesta slovanska srca, in branijo krepke lastnosti i značaj pravega Slovana. Da je ta nadležna bolezen spoštoval-cem pruske pikelhaube uže enako triliinam v drob zlezla, in one vrste ljudi najbolj grize, kteri so od žulov ubogega kmeta plačani, to je nepotrebno omenjati.
Da bi zdravniki sedanje bolne Avstrije zdravili prusko nemško mrzlico, in gojili le pravično enakopravnost, danes bi stala Avstrija mogočna in nepremagljiva ; ker pa je v nasprotnih rokah ter ni pričakovati okrevanja po sedanjem stanu, vznemirja kolovodje v višjih krogih in postaja stvar dvomljiva. Druga velika bolezen Avstrije so sorodniki Turka, Azijati Madžurji, nesrečni dualizem, ki je nasej polovici uže to-
liko novcev požrl ter zahteva še vedno svoje žrtve. Cislajtanija je črv, ki objeda osrčje Avstrije, da veni in peša, Madžari so oni lobodar, ki niči trdni stoletni hrast.
Naši dunajski kolovodji stoje v svojej centralističnej trdnjavi obleženi od madžarskega pritiska, ter se morajo podajati stopinjo za stopinjo, večina države je pa z grmansko trto, ki sta jo Beust, Giska e C. pletla, tako zamotana, da se bode teško iz nje odmotati. Da bi bila Avstrija zdrava, poznalo bi se jej na slovenskem obličji, mirne, vesele barve bi imel nje obraz. Tuji državljani, ki prebirajo statistiko Avstrije, nemorejo se prečuditi, da sedi v državnem zboru večina nemških poslancev.
Kdor brebira politični Schvindel Cho-brusa nemških centralistov, katerih več v državnem zboru sedi, kdor prebira parlamentarne debate, posebno Kronawetterjev govor, ako v pošte v jemlje Offenheimovo obravnavo in če preštudira vstanovljenje raznih dunajskih bank in barantij s koncesijami železnic in pogleda korenike kraha, ki še vedno žrtve tirja, mora vsklikniti: Uboga bolna Avstrija, koliko časa bodeš Še v neznosnem stanu životarila !
Iz strahljivosti centralisti gube gospodarstvo, predejo svojo vrv dalje, začelo jim je primanjkovati tvarine, delo gre le Še s polževo slepoto dalje, in č;ts nij več daleč, ko se centralistični škorpijon sam smrtnim želom ugonobi in zavda.
Avstrija pa se znebi škodljive bolezni in bode v svitu to, kar ima biti, če je slovanska.
----
Tržaški deželni zbor
je morda naj imenitniši mej vsemi avstrijskih dežel zarad praznih utopij in posebnosti, ki jih vroče glave laške stranke enako zlatim gradovom v oblake zidajo.
Nepravičnost in neumorni nagib : po-laščevanje Slovencev v okolici, teroristično postopanje proti vsem narodnostim neitali-janskega jezika vtisnil je pečat našemu deželnemu zboru, da izobraženi človek studom Bodi stranko, katera vsem prej služi, nego lastnej deželi, katero zastopa in za katere koristi bi moral delati. Zagrizla laška večina tržaškega deželnega zbora nema v prvi vrsti avstrijskega čuta, ona škili čez, Adri-
jo, vsaka sapica od tam oživlja živce teh patronov, da ne morejo skriti poželenja, kamor jim srce vedno vleče. Večina trž. deželnega zbora tirja stvari od vlade, katere se nikakor ne skladajo z delovanjem in terorizmom, 8 katerim pritiskajo v vseh slu-čajih na slovensko okolico. Kričač Ilermet se je vedno protivil vsakej pravični prošnji okoličanov in se je nazadnje še zmislil, kako bi bilo mogoče okoličane neškodljive storiti, da bi mu ne mogli v zborih krivice očitati in protestirati zoper teroristične nakane laške večine. Po več nemirnih nočeh je stuhtal nov volilni red, s katerem bi bil, ako bi cesarsko sankcijo dosegel, okolico popolnem vničil, pa so uže še drugi, ki ne puste, da bi njegovo drevo do nebes zrastlo in to so naši vrli okoliški poslanci, ki uže peto leto branijo in zavirajo, da je želja večine laške stranke še vedno želja ostala in tudi mislimo, d» ne pride več na dnevni red. Pet laških let uŽe kuje nivi Ilermet novo volilno reformo, pet let uže uživa večina tržaškega dežel, zbora blamažo, da daleč po sosednih deželah odmeva in dela
čast temu, komur gre.
---
X>opiN»i.
V Trstu 23. aprila.
Madžari imajo v Trstu vselej smolo, kadar koli se pokažejo Arpodovi sinovi na jadranske obale. Ni se pozabljeno, kako jih je tržaško ljudstvo, zgoli izobraženo, pogostilo z gnjilimi pridelki gorkoga jui»a, ni se še blato osušilo, ki je ko dež škropilo parniku na krov, rekli so odlični gospodje, da je škoda blata, ki se je onesnažil na hrbtih madžarskih zoftov, pa naj bode uže tako ali tako, platno se z vodo beli in Turki in njegovi prijatelji še blata civiliziranega Trsta vredni niso.
Minoli teden je prišel po noči z Lloy-doviin parni kom sultanov adjutant, Tashin Bei v Trst z Korvinovimi zvezki za Madžare. Iz Ogerskega so mu prišli štirji študentje naproti. Z veseljem korakajo ti zofte v Hotel de la Ville, kjer je stanovanje imel, srce jim močno bije, ko po stopnicah korakajo vedno bližje in pred vrata, vsak je zdihnil: Mlah il Allah, ter se na prsa trkal pričakovaje sluge, ki jih je šel napovedat. Ali stoj — barva jih je spreminjala, ko jim
je sluga naznanjal da jih Bej neče sprejeti, ter da jih je na turski konsulat napotil. Tcremttte je grmelo po stopnicah ter basama na ubogega Allaha iti Mahomeda, da jim je dal tako slabo uro za pozdrav svojega
srna.
Pa Madžar, ki ima proti Turku židovski značaj, ko pes ližt; rad Turku roko, tako so tudi oni samo to srečo uživali, da so »meli z Beiem popotovati na Dunaj, ali ne v isti kopeji. Ubogi Madžari, ne dali bi za obstoj vašega naroda piškavega oreha, kajti Turek in njegovi sorodniki zgino še v tem stoletji iz Evrope, to tirja naravni zakon in napredek časa, kateremu za Žrtvo pade, vsaka stvar ki je nenaravna.
Sezite si v roke, vi Madžari, s Turki z vežite se prav prijazno, da prej z svojega zemljevida zginete. Dvakrat so bili uže Madžarski zofte v Trstu primerno sprejeti, in morda, da se v tretje pripeti še kaj hn-jega. Tudi to pot, ako bi bilo ljudstvo znalo, da imajo turški prijatelji priti, gotovo ne bi bilo manjkalo demostracije uže na postaji, to da prišli so tiho v kontrabant.
Kupčija gre slabo, vse se je na mah podražilo, na borsi je vse prepadeno in burno, ljudi na tisoče brez dela, kaj bode ? tatvine se bode množile, da bo grozovito. Tukajšnji Lloyd je dobil povelje, naj ima pripravljnih več parnikov, kuhinje, ki so ko male utice za armado, naj se iz magazine v pripravijo, nadejati se jc neke ogromne* okspedicije v Dalmacijo in dalje v Bosno.
Naš komični mestni zbor je mino)i petek zaključen bil, ko bi bil še v saboto lahko zborovul, pa uže peto leto vražji okoliški poslanci vedno črto čez račun laške stranke delajo, izjavili t>o se namreč, da oui nečejo za krivične stvari glasovati iu tako ni bilo več postavnega števila in deželui zbor je bil — sklenem
Politični pregled.
Deželni zbori so po kratkem a marljivem delovanji zopet zaprti; državna zbora na Dunaji in v Peštu sta zopet začela svoje delo, obema se je pr« dložila avstrijsko-oger-ska nagodba, trdo delo, ki utegne inarsikak vihar zbuditi. — —
Spolnuje se, kar smo vedno trdili. Vojna mej ltusijo i Turčijo je počila. Na sv. Jurija dan se je pretrgala dipJomatična zveza mej rusko i turško vlado ; ruski poslanec Nelikov je zapustil Carjigrad iti od tega dne se pomika ogromna ruska vojska skoz Kumunijo proti spodnjej Donavi; ko to pišemo, uže stoje ruska krdela v Jaši, Galacu, Ibrajli i Bukrešu, morebiti tudi uže pr> Kalafatu ; v Aziji pa se bližajo trdnjavi K a rs.
Ne še potrjene novice pravijo, da so Turki iz Vidna čez Donavo šli i posedli Kaialat, iz katere trdnjave so se mnakuoli rutnunski vojaci; če je to res, bode kmalu tukaj srdit boj, ker Kalala t je jako vtrjen i težko ga je vzeti. Sploh bode na Donavi
teklo obilo krvi, ko bodo Kusi skušali čez to reko udariti, ker Turki bodo prehod na vso moč branili. Kmalu borno čuli o srditih hojih. upamo i Boga prosimo, da zmaga rusko orožje, ker potem bode konec turškega trinoštva, kristijanoin posije lepše solnee, Slovanom napočijo lepši dnevi in umolkne pesem, ki toži: Za Balkana nejma dana. Britkosti kupa naših bratov na Balkanu je prekipela, mera turškega divjaštva jc polna, Bog je pravičen !

Poročilo
političnega društva nEdinostw obravnav o XI V. občnem zboru v dvorani „Slavjanske čitalniceu v Trstu dne 22. aprila i877.
Predsednik drž. in deželni poslanec, gosp. Nabergoj, zapisuje tajnik, g, Dolinar, vlado zastopa višji komisar, g. Vidic.
G. predsednik nariše v malih besedah namen občnega zbora ter odpre zborovanje.
I.	točka: Branje in potrjenje zapisnika; zapisnik je bil potrjen.
II.	točka : Odprava okrajnih načelnikov in nadomeščenje domačih zaupnih županov. Predno se o II. točki govori, povzame besedo g. poslanec Nadlišek ter o kratkem razloži seje deželnega zbora, omeni, da je hotel on govoriti o slabem gospodarstvu, ki vlada v občini, pa stvari še niso na dnevni red prišle in ko pridejo, on svoj glas povzdigne, ker tudi okoličanski denarji polnijo mestuo denarnico.
G. Dol inar pojasni, kako je okolica vse stare pravice zgubila, kako jo je laška večina v mestnem zboru obstrigla, največja napaka pa so laški okrajni načelniki, do katerih ljudstvo nobenega zaupanja nema, treba jc da vedno od mestnega zbora tirja-ino, da nam našo prošnjo usliši mi se ne smemo nikdar navelečati.
Gerdolj, prosti kmet, pravi, da mora vsakega okoličana srce boleti, ko vidi koliko pritožb je vedno zarad okrajnih načelnikov, kateri še slovenskega jezika ne ume-jo. Ko so bili domači župani, storili so vse v zadovoljnost za komun ter je ljudstvo tudi zaupanje do njih imelo. Treba je, da zopet ponovimo prošnjo do mestnega zbora in to tolikokrat, da dosežemo. Ako pa ne dosežemo pri mestnem zboru, treba se bode obrniti do visoke vlade, da nam pomaga iz te laške pasti.
G Nabergoj razloži govorniku, da je to občinska stvar, da se moramo le na občino obračati, ker le ona je gospodinja vseh občinskih stvari, ker je sedaj mestni zbor drugače sestavljen, mogoče je, da se stvar doseže. Magistrat je sam prepričan, da nema uspeha, mislili so, da okolico lahko z okrajnimi načelniki na mah polaščijo ali zdaj vidijo, da so se prevarili.
G. Primožič: Jaz odobravam to pojašnjenje, da se mora prošnja le na mestni magistrat staviti ter podpiram stvar in jo gorko priporočam, da jo občni zbor sprejme.
Gerdolj pravi, da so okoličani popolnem zapuščeni in vpraša, ali ni vlade, da se nanjo obrnemo.
G. Purič povdarja, kako so poslanci laske večine le z močjo pritiskali na takratno vlado, da so dosegli, kar so hoteli imeti.
Gerdolj se huduje, da ima vse gmajne in pašnike magistrat v lasti in da ščasamo še več onej stranki pripade, še celo imetje okoličanov.
G. predsednik zavrne govornika in mu pojasni natanjko, da gre tukaj vse po mestnih pravilih, kateri so tudi postava, ako pa bi bili vsi tako vneti in bi tirjali svoje pravice, tedaj bi se okoličani tudi bolj brigali za svoje koristi in bi stvar danes drugači stala. Zalihog, da taka mr/lota vlada po okolici, ter se dajo od vsake magistratove sence strašiti, na mesto, da bi možato postopali.
G. Trobec : Ker se je uže toliko pre-tresavalo o tej točki in da bode konec debate, predlaga on, naj bi se stavila posebna prošnja, da bi se imenovala komisija, ki bi stvar preiskavala, ali je naša prošnja opravičena ali ne. Videli smo, kaka se je v deželnem zboru godilo, kako sredstva so se tam rabila.
G. Nadlišek je za to, da bi se prošnja po vsej okolici podpisala.
G. Trobec pravi, da je pol. dr. „Edinost" za vso okolico, da ono v imenu vse okolice lahko in zdatno to stori.
G. Nadlišek povdarja, da bi bilo ve-Ijavniše tako.
G. Nabergoj misli, da bi bilo dobro, da se napravi še posebna prošnja in podpiše po vsej okolici.
G. Purič meni, da je težavno podpise nabirati po okolici.
% G. Trobec navede, da ima pol. drust. v vsaki vasi svoje zastopnike, da morajo oni poskrbeti za podpise.
Ko je g. predsednik načrtal predlog ki se glasi: Politično društvo „Edinost" je sklenilo, da se napravi prošnja do mestnega svetovalstva, da se odpravijo sedanji okrajni načelniki in nadomestijo z domaČimi župani.
Pri glasovanji je bil predlog soglasno sprejet.
II. točka : Slovensko vradovanje magistrata z okolico pojasnil je v daljšem go vorn:
Tajnik Dolinar: Ena naj svetejših pravic, za katero se borimo, je naš materini jezik, ker je temelj izobraževanju in obstanku našega naroda. Uže lani smo napravili o tem smislu resolucijo na mestni zbor. pa — kakor z vsako našo pravično prošnjo, je tudi z resolucijo prešla laska stranka mestnega zbora na dnevni red in jo vrgla pod klop. Mi se ne smemo strašiti take nepravičnosti, ampak moramo vedno ponavljati tirjatve, da izve naobražen svet, di se mi z resno voljo bojujemo za narodne pravice na obalih Adrije.
Da se ta stvar v naš prid reši, dragi okoličani, treba je, da tudi vi pokažete v
dejanji ter pišete vse prošnje in druge stvari vsaketnn uradu le v slovenščini. Kaj koristi nam boriti se, ako vi nečete iz principa na svojo korist delati tako, kakor vsak drug narod, namreč boriti se za svoj slovenski jezik, ali ni sramotno, ko okoličan na magistratu laŠčino z veliko muko mlati, da se mu vse v pest smeje v veliko zado-v olj nos t onim, ki ga imajo za hlapca.
Jaz stavim toraj ta Je predlog: Pol. društ. „Edinost* naj napravi v misli § 19. državnih osnovnih postav sprošnjo do mestnega magistrata, da se s slovensko okolico slovensko uraduje.
G. Trobec: Obrnoli smo se uže lani do visoke vlade, dobili smo tudi odlok, v katerem je vlada zaukazala mestnemu magistratu, da mora v okolico slovenska naznanila in druge spise pošiljati, ali magistrat ima trdo kožo, še vladi kljubuje in se ne drži vladnega povelja in vlada stoji mirno proti temu, prosim da bi se ta opomba tudi v prošnjo vpisala.
Primožič: Jaz imam temu še nekaj dostaviti, namreč, tega ni treba prositi, to nam gre, to moramo tirjati ostro in jaz sem za to, da stavimo resolucijo v tem smislu na mestno svetovalstvo.
G. Dolinar: Tedaj bodem formuliral predlog. Politično društ. „Edinost" naj stavi na mestno svetovalstvo resolucijo, v katerej zahteva v imenu vse okolice vse uradovanje z okolico v slovenskem jeziku.
Ko je bil Dolinarjev predlog na glasovanje dejan, sprejet je bil soglasno.
{Dalje prihodnjič').
-----------
Domače stvari.
" Konfiscirana je bila zadnja št. „Edinosti;" čč. gg. naročniki naj nam oproste pri težavnej stvari in krčevitih §§, da niso lista dobili. Kaj da je dalo drž prav-dništvu povod list konfiscirati, to nam je še danes uganka. Lepši dan se blizu, tako je bil naslov članku, vsi izobraženi Slovenci so govorili, ko so članek brali, da oni, ki je konfisciral. ne zna dobro slovenski. Mi se o tem ne bomo pričkali, koliko zmožnosti v slovenščini imajo pri drž. pravdnistvu, saj je slovar pri rokah, na preliko: beseda vlada (Uegirung) ta je uže huda, te besede bi se skoraj nikdar imenovati ne smelo, pa pustimo to. Čudili smo se vsi, da je lepši dan tako homatijo pouzročil, nekdo nam je še celo rekel: Gotovo je imel drž. pravduik čudni koledar v roki, gotovo se ne nahaja noben lepi dan v njem.
" Delniško društvo s čudnim imenom obstoječo iz samih slovenskih delalcev, ki pa le za gnoj laščini služijo, če prav pri zborih tako čudno Laha go glavi tolčejo, da še Furlana boli, mesto da bi v svojem jeziku govorili, imelo je v nedeljo nek čuden občni zbor, ki bi se prav po domače le črna šola imenoval, tu se je vpilo sem ter tja? govoriti se niti moglo ni, polieijaski komisar je sedel mirno, na mesto da bi bil društvo, ki jc svoja pravila prelomilo, raz-
pustil ; pripetila se je še druga stvar, namreč: tisti, ki so tirjali občni zbor, da se predsednik odstraiv, ki je samovoljno prošnje koval in razpošiljal brez dovoljenja glavnega zbora, bili so se v pričo komisarja izključeni brez vzroka. Kako je čuval policijski komisar postave ?
Temu se mi tem bolj čudimo, ker poznamo surovost in grdo nesramljivo vedenje delalcev, posebno nekaterih. Tukaj ne govorimo, da bi služili koji stranki, ampak da razločimo in izrečemo očito nevoljo neotesanih slovenskih delalcev v Trstu, kateri so res le za laški gnoj, da laščina bolj napreduje. Društvo, katero tak predsednik zastopa, kateri samovoljno dela, kar hoče : prošnje, pritožbe, tako društvo je še za Turke preslabo, naj gre na Turško. To smo hoteli omeniti, da bode ljudstvo znalo, da sodimo prav, ter da hočemo s tem le koristiti, ako malo omenjamo o nerodnosti, ka-koršne bi kratko ni malo biti ne smelo.
9 P. n. gg. odbornikom, poverjenikom, pevcem in sploh prijateljem „Slavtfevim." Vsled sklepa „Slačevega" odbora 19. aprila t. 1. bode „Slavec" pel Nabrežini dne 10. maja t. 1. praznik v Nc-bohoda pri slovesnej sv. maši ob 9'/9 zjutraj in pri koncertu ob 5 popoludne. Prosim prav spodobno vse p. n. gg. pevce, kateri se mislijo vdeležiti pri petji, naj mi blago-vole nemudoma to naznaniti ter naj pristavijo, ali jim bode mogoče tudi pri sv. maši peti. Pela se bode Oberhofterjeva maša. Skušnja za mašo bi morala biti vžc ob 8. uri zjutraj ; zadnja poskušnja za koncert bode ob 3 '/3 popoludne. — Program se bode naznanil v prihodnji „Soči."
Ant. Hribar „Slavčev" pevovodja.
Opozorujemo uže danes vse rodoljubne tržaške Slovence na zgoraj omenjeni koncert, ter poživljamo vse prijatelje in narodnjake lepega petja, da se vdeleže slav-nosti, ki bode sijajna in živahna. Pod prostim nebom popoludne bodo peli razen celega zbora še Goriški kvartet in zbor, kanalski kvartet in zbor, Rifenberški zbor, Dornberski zbor, Nabrežinski zbor in Brižki zbor, potem slavni Proseški in Tržaški stori kvartet. O 5 uri bo tombola z lepimi dobitki in potem slavnost.
Vsi izobraženi Slovenci bi se morali v „ŠlavČka" vpisati ter podpirati društvo, ki je za Primorsko tako koristno in potrebno.
Trzačani in okoličani, ne zamudite priti 10. maja Nabrežino k „Slavčkovi* slavnosti. Domu gredoč lehko rabite tri vlake, ob 8, ob 97B in ob 11 Va uri proti Trstu, tako da lahko vsak po svoji želji gre domu, kadar mu je drago. Želimo, da bi drugi Slavčkov koncert v Trstu bil, ali kje v okolici; zato pa je treba da pristopijo vsi okoliški pevci v društvo, da se po-dučujejo po društvenih napevih. S tem bi storili velik korak v napredek.
" Tržaška čitalnica je imela v svo-jdi prostorih minoli teden besedo ; igrala se je tudi igra: V Ljubljano jo dajmo. Petje
in igra, vse se je vršilo izvrttno in !e soglasno se je slisala pohvala pevceiu in igralcem. Škoda, da je v Trstu toliko slovanskega elementa, tako zanemarjenega, lahko bi se Trst odlikoval pred Ljubljano v društvenem živenji, dalo bi se mnogo napraviti, ali žalibog, vlada velik separatizem in par-tikularizem; društva, kolikor jih je, le životarijo in Slovenci sami nemajo nobenega skupnega zahajališča v kako gostilni ali kavarno, nekaj jih hodi v to, drugi zopet v drugo gostilno in kavano, da rečemo prav odkrito : Nekateri gospodje so previsoki, da bi se družili z nižjimi ker mislijo, da bi to ne bilo spodobno!!
Poglejmo Italijane, kako zvezo imajo mej sabo in kako je pri njili prva stvar narodnost in napredtk. Kaj pa je pri nas? denar in dobičkarija. S kolikim trudom in žrtvami se pri nas narodno polje obdeluje, to znamo dobro mi, ki gubimo obilo časa in denarja, in imamo neprilik in sčuvanja, da ja hudo. Lahko bi imeli tržaški Slovani, katerih je samo v mestu okoli 30,000, svoj narodni dom, kjer bi se dalo veliko v prid naroda z vspehom doseči. Žalibog, da v Trstu nemamo mej vsemi bogataši niti enega mecenata, ki bi pot odprl drugim so svojo radodarnostjo.
° „La VeritA," lokalni laški list, obdeluje uže v tretji številki magistratove uradnike in župana samega, da je sramota, očitaje jim sleparstvo, ali oni se ne menijo, da tudi jim jasno na konci članka pravi pisec : Ako imate le. senco poštenja, morate me pozvati pred sodnijo. Mi opozorujemo naše okoliške poslance, naj stavijo županu interpelacijo: Hoče li on pred sodnijo klicati urednika lista, ki jim očita sleparstvo, ker to je uže sramotno mestnemu zboru in svetovalcem, da jim predseduje tak župan, ki ga listi tako sramotno obdelujejo.
Na dan s pravico, strgajte krinko raz-glave konsorteriji, ki slepi ljudi z svojo liberalnostjo in švindelnom uboge davkoplačevalce. Čudimo se, da državno pravdništvo mirno gleda stvar, ki je škandalozna vsej provinciji.
Naj na visokem mestu stvar razkrijejo in opravdajo in naj te besede najdejo dobro mesto.
" Novi župnik g. Janez Tre ven je bil pri sv. Ivanu v ponedeljek popoludne ob 1 uri z veliko slovesnostjo sprejet. Cerkev in zvonik sta bila s zastavami okrašena, na facadi cerkve pa je vihrala slovenska tro-bojnica v znamenje, da je tu slovenska zemlja in slovenski krepki narod. Vsi odlični možje so sprejeli g. novega župnika z veselim pozdravom. Dobro dosel, sin majke Slave, dobro došel, dušni pastir in župnik naše fare, Bog te sprimi in Ti daj potrpežljivost v svetem poslu, ne zabi ubogega naroda, mi pa Tc bomo podpirali v vsakej stvari in si prizadevali, Ti živenje sladiti; Bog Te poživi in ohrani leta in leta naši fari v zadovoljnost, tako so puhtele misli zvestih faranov svojemu novemu došnemu pastirju in župniku.
Na večer pa so počastili pevci novega g. župnika z ogromnim zborom lepih narodnih pesmi. — Ivanski pevski zbor se vdeleži ves slavčkovega koncerta.
*	Nesreča. Minoli teden je Šel 77 letni g. ltovis čez kolestiice tramwaja, ko je ravno voz pridrdral, padel je pod konje, da inu je kolo prsa zineskalo. Nesrečnega se nesli v svoje stanovanje, kjer je po kratkem časa umrl.
n Obesil se je v borštu Ferdinandeo nek delalec kakor se je zvedelo iz njegovih pisem, ki jili je pri sebi imel, bil je doma iz Tirolskega in si vzel živenje zarad revščine in pomanjkanja dela; en sam sold so dobili v njegovem žepu.
° Vojaški naborniki so pri letošnjem naboru tabo razsajali, kakor živine, v krčmi, ko jim niso hoteli pit dati, naskočili so okna in vrata ter vse prekucnili in pobili.
" Znamenje vojne, Ruski parnik, ki je pred nekaj dnemi pripeljal več tisoč sodov loja, moral je v Trstu ostati. V saboto je kapetan dobil brzojavno vest, naj parnik v Trstu varno spravi, mornarji pa naj se vrnejo po železnici domov ruskih brodov je več tukaj. Trdnjave krog Trsta so vse oborožene in pripravljene braniti obalo proti napadu sovražnega brodovja.
*	Tržaške črne bukve. Dva rokodelska učenca sta se hudo stepla ter drug drugega z nožem ranila.
*	Novo rokodelstvo. Nek zviti tiček se je ponujal po več hišah, da stanovalcem zimska okna sname in jih nadomesti z veternicami, pa koder je natikal veternice, povsod je sredi dela zapustil hišo in odnesel, kar se je dalo.
n Uskok vojnega mornarstva in brivec sta nekega trgovca hudo napadla ter ga na tla podrla, pa policija je bila takoj na mestu in zaprla zločina.
" Nevaren laški hndodelnik je bil v neki hiši na korsi ugrabljen ; laška vlada je razpisala sto tisoč lir onemu, ki ga ugrabi, lepo darila policijski tržaški straži.
° Celo okno fotografij je potegnil nek dolgoprstnik raz zid pred hišo, kjer ima fotograf svojo delalnico. Njegovo veselje je le malo časa trpelo, v veži neke hiše, kjer je praznil izlogo, bil je prijet in odpeljan v ječo.
" Občutljiva ljubezen. Nek mladenič je svojo ljubo z pestmi na sredi ulice tako obdelaval, da so jo morali v bolnico peljati.
Ugrabila je municipalna straža nekega mladeniča v hipu, ko je neki tuji gospej potegnil z vratu zlato verigo in uro.
" Tat, ki je neki prodajalki izmaknil listnico z denarjem, skupil je prav dobro. Zena katerej je njena tovaršica povedala, da je ukradena, na miglaj plane na tata ter mu preiče žepe in najde svoj denar. Zdaj pa so začele pesti Evine hčere tako močno in hitro podati, da jih čuti še zdaj, ko sedi v tamnici, kamor ga je straža spremljajočega z veliko množico peljala.
* Koliko se je sploh pokradlo v mi-nolih dneh in koliko so jih zaprli, o tem bi lahko popisali ves list, naj zadostuje samo to, da jih vsak dan naj manj 12 zapro.

Razne stvari.
*	Svetovne razstave so postale jako navadne; kakor amerikanski listi poročajo, bode leta 1879 svetovna razstava v Torenti v deželi Kanada.
Grozovita nesreča. Na Francoskem v Graisnacaci je v tamošnjih rudnikih nastal ogenj ; rudokope, kar se jih ni moglo rešiti, vdušil je ogenj ter so jih uže 14 ko oglje zgorele iz jame prinesli, drugih iščejo. tt Morilec svoje žene in hčere. V
Bagneusci na Francoskem je neki gospod imel se svoje lepo ženo lepo hčer; ko je ta odrastla, in ko je nastal prepir mej njimi zarad neke mlade Belgičanke, ločila sta se zakonska, poslala hčer v neko izobražena -lišče. Dekličin oče je šel v izobraževaliŠče in odpeljal hčer ter jo vrgel blizu mesta v globok voijak brez vode, v kateri je bil veliki pes malo prej padel. Ona je padla na pesa, ni se ubila, ali razkačena žival jo je začela grkti, ta vpije na pomoč, joka in prosi, nje glas se je vendar čul, pa ko jo izvlečejo iz jame, bila je vže mrtva.
Policija je po velikem trudu zvedela stanovanje morilca in njegove ljube Belgičanke, katero je precej zaprla. Od morilca je policija zvedela, da je sel zopet v Bagneusc so maščevat. Nekaj dni potem je bilo vse alarmirano v Bagneusci, ker so videli morilca. Se tisti večer je šel trkat na vrata svoje žene, katera so se mu tudi odprla, ko pa hoče iti v sobo svoje žene, bila so zaprta, katera je pa odprl s tem, da je v ključavnico z revolverjem streljal. Krogla zbije ključavnico in morilec stopi v sobo svoje žene, katera je pa od velikega straha skoz okno skočila in se ubila. Zidarji bli/.o tam pri delu neke hiše, prišli so ter hoteli prijeti morilca, pa zapodil je se streljanjem vse v beg. Zandarji so zastražili hitro hišo, pa pri vsem tem je morilec pobegnil. Vlada je razpisala na njegovo glavo veliko denarja.
*	Živ zakopan je bil v Belgiji 18 letni mladenič, katerega so za mrtvega imeli, ležal je na odru, kakor drugi mrliči, potem so ga nesli v cerkv in iz cerkve v jamo. Ko v jamo rakev polože, šliši se iz nje ropot, pogrebci zbeže strani i povedo župniku, potem še le so se upali vsi preplašeni odpreti rakev, pa ko jo odpro strašan pogled, — mrtvec je bil ves skrčen, ker se je vpiral, da pokrov odpre, ker pa tega ni moral, zadušil se je.
Opomba.
V sestavkih z napisom „Poslano," izpustil se je po naključbi v nekih listih pri-stavek, da uredništvo nij odgovorno za take dopise. To s tem popravljamo.
Poziv.
Mnogo naročnikov še ni plačalo za minolo četrt leta, mej temi so tudi nekateri, ki dolgujejo za lansko leto ; vsem nezanesljivim smo ustavili list ter jih poživljamo, da pošljejo precej naročnino. Mi ne moremo poleg dela in truda še toliko materijalne škode trpeti. One, ki so še od lanskega leta zaostali, priobčimo v listu z imenom, potem pa jih odvetniku damo, da dolg potirja.
POZOR.
--
Kedor hoče pokusiti dobro domačo kapljico, naj se potrudi v nedeljo 29. t. m. g v Rojan h kmetu
Luki Piičancu.

Žaganje
v množimi, to je mnogo skupaj, kupuje se vedno v Trstu; ponudbe naj se pošiljajo pod šifro:
T. 1000 poste restante v Trst.
Najboljše sveče za cerkev in najcenejše dobe se pri g.
Oroslavu Dolencu
v Ljubljani,
kateri ima uže dobro znano tovarno za domače voščene izdelke v Ljubljani in oddaja večini cerkva po Slovenskem svoje dobro znane čisto voščene sveče. Kot domač obrtnik priporoča se torej vsem č. cerkvenim predstojnikom in č. duhovščini sploh.
Lastnik i zdatulj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojdu.