fi P rimorsici c itevnik Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 23. decembra 1962 Leto XVIH. - Št. 287 (5371) Predbožični dnevnih ti t a podlagi sklepa organi-IV zacije založnikov dnev-1* nega tiska ne bo odslej na božič izhajal noben dnevnik v državi več. Zato velja današnja številka tudi za božično. In ker je navada, da te ob taki priložnosti pišejo »vodni članki, je prav, da se tudi mi temu običaju ne odpovemo. To storimo tem rajši, ker se nam zdi, da so ta predpraznični uvodni članek v zadnjih dneh iz dneva v dan na-Pisali že sami dogodki po svetu. Ti dogodki namreč zgovorno povedo in razložijo, kod Človeštvo trenutno hodi, kaj bi hotelo in kaj se prav z njim dogaja. če vzamemo v poštev le nekaj zadnjih dni, bi tak pred božični dnevnik izgledal takole: 17. december. — Mac Millan bi de Gaulle sta ugotovila na tvojem pariškem sestanku le Weliko podobnost pogledov Blede zaključkov, ki naj se izvajajo v zvezi z zahodno politiko in obrambo», na težave pa tta naletela pri vprašanju Vstopa Anglije v evropsko tkupno tržišče in zaradi tega te bodo pogajanja «nadaljevala v duhu, ki je bil določen v letošnjem juniju», ko je Francija izjavila, da vstopu Anglije v EST ne bo nasprotovala. Nekoč je bilo s sodelovanjem obeh držav seveda dru-Sače. iz Churchillovih in de Gaullovih spominov sledi, da Je Francija leta 1945 prosila za tesno sodelovanje z Anglijo. Danes ima rajši Nemce. 'Nič ne sme biti opuščeno, da bi se Francija rešila», je de Gaulle zapisal Churchillove besede. Churchill sam pa je dostavil naslednjo ugotovitev, Potem ko je povedal, kako je de Gaulle čital besedilo izjave o uniji: «In de Gaullov o-braz se je zablestel v nenavadnem navdušenju». To je bilo Pred davnimi 22 leti. — v Beogradu se je 150.000 ljudi udeležilo pogreba narodnega heroja Momčila Popoviča, ki ga je med pravim obo-roženim napadom v de Gaul-lovi zaveznici Zahodni Nemčiji, kjer se ustaški zločinci svobodno organizirajo, ustaška oborožena drhal zločinsko ubila. Zahodnonemška televizija Pa je ustašem omogočila, da so svojo zločinsko politiko «obrazložili» nemškim poslušalcem In gledalcem. 18. december. — Mac Millan se je sestal na neuradnem razgovoru s Kennedyjem. Tisk objavlja naslove: «Ali Pola-ris ali nič. — Mac Millan' je *ačel popuščati. — Državnika skušata ugladiti Številna nesoglasja». Itd. — Tristranski Pododbor za jedrsko razorožitev je odložil svoje delo na 15. januarja 1963. — Predsednik kongoške vlade Adula je sahteval izvajanje U Tanto-vega načrta za združitev Kon-ga. — Na podlagi sklepa konference šestih nevezanih držav v Colombu je cejlonski Poslanik v Burmi izročil predloge za rešitev indijsko-kitaj-skega spora Nehruju, nato bo odpotoval v Peking, kjer jih bo izročil čuenlaju. — Predsednik senegalske vlade, ki je poskusil izvršiti državni udar, Jo bil aretiran, predsednik republike pa je prevzel izvršno oblast. 19. december. — V Ženevi Je bila zadnja seja razorožitve-ne konference; švedski dele-Bat je pozval velesile ,naj opur stijo medsebojno polemiko in naj se lotijo konkretnega dela. — Glavna skupščina OZN je odobrila izjavo koristi razorožitve, ki sta Jo pripravili Ameriška in sovjetska delegar oija. — Britanska vlada je na-čelno sprejela odcepitev Nja-se od federacije Rodezija-Njasa, katere rasistični predsednik tVelensky je sklep označil za nesrečo, ter je zahteval njegovo razveljavljenje. — Vlar da ZDA Je priznala jemensko republiko; isto je storila tudi Italija; Anglija še čaka. — fttac Millan vztraja v razgovorih s Kennedyjem na avtonomni jedrski oborožitvi. 20. december. — Kennedy in Mac Millan sta podaljšala za en dan svoje razgovore očitno aaradi hudih sporov. — ženevska konferenca je prektni-Ja delo in vsi delegati so ugotovili, da niso dosegli nobenega sporazuma — Predsednik vlade ZDA je izjavil, da imajo v ZDA sedaj montiranih skupno kar 200 raket, ki da lahko dosežejo Sovjetsko zvezo in so opremljene z jedrskimi konicami, prihodnje leto pa jih bodo montirali še 854. — Šest afriških držav skupine iz Mon-rovie je podpisalo «lagoško karto», ki določa temelje za sodelovanje šestnajstih držav Afrike na gospodarskem, političnem in kulturnem področju; sklenile so tudi, da se bodo poskušale združiti z državami skupine iz Casablanca. 21. december. — Uradno so sporočili, da je Mac Millan pristal na Kennedyjevo stališče o dobavi rakete «Polaris» v okviru NATO. Tisk poudarja: «A-tomski NATO je ščit Zahoda. Gre za zgodovinski preobrat. Nova zahodna strategija v sporazumu Kennedy-Mac Millan. Gre za prvi korak za realno integracijo jedrske oborožitve. ZDA nudijo «Polaris» tudi Franciji». De Gaullov tisk napada tak «direktorij treh» z monopolom Amerike v njem. Ameriški delegat v OZN Stevenson je napovedal konec kubanske krize. V Kongu je parlament zahteval od vlade, naj v 48 urah izpusti že eno leto zaprtega Gi-zengo. V Kongo je prišla ameriška delegacija in protivoja-ška delegacija in opozicijski poslanci so takoj poudarili, da pomeni delegacija grožnjo za kongoško suverenost. Sovjetski delegat v OZN pa je izjavil, da je ameriška poteza v nasprotju s sklepi v OZN in da ni v interesih kongoškega ljudstva. Ameriški delegat Stevenson pa je izjavil: «Upam, da sem dobro obveščen, če trdim, da ni sedaj nobenega sovjetskega vmešavanja v Kongu.» Povedal ,e tudi, da so ZDA doslej kupile za 59.7 milijona dolarjev obveznic OZN za finansiranje operacij v Kongu. Tito se je na poti z obiska v ZSSR pogovarjal v Budimpešti dve uri s Kadarjem. Novinar-em je izjavil, da se mora Jugoslavija kot socialistična dežela izogibati vsemu, kar bi lahko motilo odnose z drugimi socialističnimi državami, «če pa pride včasih do nesimpatičnega ravnanja, sodim, da ne smemo stvari dramatizirati, temveč moramo realno gledati na dejstva in take stvari odstranjevati na prijateljski način.» V Parizu je veleposlanik Vinogradov dejal, da obstajajo nesoglasja samo med komunističnima partijama SZ in Kitajske zaradi različne stopnje razvoja teh državah, ter da je potrebna potrpežljivost, da se doseže mir, ki je poglavitna stvar. Končalo se je 17. zasedanje glavne skupščine OZN z naslednjimi bistvenimi rezultati: ugled nevezanih držav se je zelo okrepil; ogromna večina je sprejela resolucijo, ki zahteva konec jedrskih poskusov; sklenjeno je, da se skliče svetovna gospodarska konferenca ; obsodba rasne diskriminacije ; obsodba portugalskega kolonializma itd. (Nadaljevanje tega predbožičnega dnevnika najdete pod na-slovom «Danes»). Kennedy-Mac Millan É Kennedy in Mac Millan sta v t petek zaključila svoje težavne razgovore na Bahamskih otokih. 3, Slo je za precej oster spor gle-§ de jedrskega orožja. Ameriška št vlada je namreč svoj čas obljubi-# la, da bo dobavila Veliki Brita-É niji raketni izstrelek «Skybolt», S na katerega bi Velika Britanija 3S namestila jedrske konice. Toda jt£ vsi poizkusi s tem izstrelkom so W spodleteli, čeprav so zanj izdali É že mnogo milijonov dolarjev. A-3* meniška vlada se je zaradi tega H odločila, da bo ukinila preizkuša-jjt nje tega izstrelka, ker bi bili za 3jt njegovo spopoInitev potrebni še à nadaljnji veliki stroški. Mac Mil-«J lan je med razgovori s Kenne-2 dyjem vztrajal pri dobavi tega iz-a. strelka, ki bi ga morale ZDA spoju polniti na lastne stroške. Razen «u tega je Mac Millan vztrajal, da ■f mora Velika Britanija neodvisno jte razpolagati s svojim jedrskim o-roijem. Velika Britanija ima si-2 cer svoje jedrsko orožje, nima pa j, primernih sredstev za njegovo iz-streljevanje; in prav zaradi tega St je bil sklenjen sporazum glede m izstrelka «Skybolt». Kennedy je || med razgovori uspel vsiliti svojo T voljo in prišlo je do sporazuma, p da bodo ZDA namesto izstrelka «Skybolt» dobavile izstrelek «Potit laris» brez jedrskih konic. Velika É Britanija pa bo zgradila podmor-J niče, s katerih bodo lahko izstre-2 Ijevali te izstrelke. Tega pa ne Ju bo zmogla pred letom 1970. Ventil dar pa se je moral Mac Millan v sU zameno obvezati, da bodo usta-y navili skupno s Francijo več-O stransko jedrsko silo, ki bo vklju-2! cena v NATO. Kennedy je nam-fj! reč ponudil izstrelke «Polaris» tujk di Franciji, in si cer, še preden jjj je prišlo do dokončnega spora-H zuma z Mac Millanom. Velika j! Britanija bo sicer imela lastno fjl jedrsko silo, toda hkrati se je jjt obvezala, da bo ta sila na razpo-tit lago in pod skupnim nadzorstvom & NATO, tako da se bo ustanovila 3J «večstransku jedrska sila NATO», H o kateri se toliko let pogajajo. »ji Tej jedrski sili NATO bodo dodeli? lili nekatere angleško-ameriške le-Jjj talske sile in del taktičnega o-X rožja, ki je že v Evropi. Toda nad S temi silami bodo evropski zavez-e, niki NATO izvajali večstransko $ nadzorstvo, o katerem se morajo À še sporazumeti. S Vse to seveda, če ne bo de ?il Gaulle sprejel ponudbo. Za sedaj jjt je bil skienjem sporazum samo V med Kennedyjem in Mac Milla-|| nom m uradno sporočilo govori j» predvsem o tem iti pravi, da bodo D britanske jedrske sile razmešče-«e na podlagi strateških načrtov ...........min..mMilliiiiiiiiiiniiiim.............tilililiniiiliiilliiliiiiiiiiili.tiiiiiiiiiiiMimmiimtinm...'milim.iiiiiiiiiimimuiiii.miiiiimi.nl.. SLABO VREME IN SNEŽNI VIHARJI PO VSEJ EVROPI Ogromen plaz 300 tisoč kubičnih metrov snega prekinil železniški promet med Italijo in Svico Zaradi plazu so morali ukiniti toliko število izrednih vlakov, s katerimi bi se morali italijanski delavci odpeljati iz Svice na božične počitnice v Italijo - Snežni plazovi v švicarskih športnih centrih iJcbcla HoiicM piamihe volici cbcm boo jim Mutdniliom m obem citate Ijmi PRIMORSKI DNEVNIK NATO. V to jedrsko silo NATO bo vključeno tudi enako števil» ameriških jedrskih sredstev. Velika Britanija bo lahko svobodno odločala o uporabi teh sredstev, samo če bo šlo «za višje interese Velike Britanije». V kratkem bo odšla v Washington angleška finančna in pomorska komisija, da se dogovori o podrobnostih. Mac Millan se je moral dalje obvezati, da bo Velika Britanija okrepila tudi svoje konvencionalna sile. V Washingtonu poudarjajo, da sporazum ne pomeni, da se s tem ustvarja tisti direktorij treh, ki ga zahteva de Gaulle, in d a ne gre za nobene privilegije, ker se sporazumu lahko pridruži katera kol» članica NATO v okviru svojih možnosti. Ponudba, ki so jo postavili tudi Franciji, bo raztegnjena še na ostale članice. Vender pa pomeni ameriški sklep, da je sedaj konec posebnih vezi med ZDA in Veliko Britanijo in da bosta Anglija in Francija sedaj enakovredni zaveznici ZDA. Pri vsem tem nastaja vprašanjo Zahodne Nemčije. Zelo verjetno je, da bo Adenauer začel pritiskati, naj se tudi Zahodni Nčmčiji prizna pravica do jedrskega orožja. In ni izključeno, da ga bo de Gaulle pri tem podprl, da bi na drugi strani izsilil zase čimvtč ugodnosti. Skratka, zadeva z jedrsko silo ni še odstranila ostrih trenj med glavnimi zahodnimi zavezniki. Ne glede na vse to pa je treba poudariti, da je tudi ta prvi sklep zelo nevaren, ker praktično pome. ni nevarno Širjenje jedrskega o-rožja prav v trenutku, ko ves svet ponovno zahteva njegovo dokončno odpravo. Nova odložitev v Ženevi V Ženevi je bila v četrtek zadnja letošnja seja razorožitvenega odbora. Konferenca se je ponovno zaključila brez kakršnega koli uspeha, in sklenili so, da bodo delo nadaljevali 15. januarja. Vsi delegati so v svojih zaključnih govorih analizirali dosedanje delo in ugotovili, da ni bilo mnogo plodno. Na tem delu zasedanja so govorili skoraj izključna o nadzorstvu nad prekinitvija jedrskih poskusov in s tem v zveH o tako imenovanih črnih JkOttah, to je o aparatih, ki naj bi. avtomatično regtstrtrali vse podzemeljske eksplozije in potresne sunke. Okoli teh škatel se je vnela ostra polemika glede njih učinkovitosti. Zahodni delegati izjavljajo, da ti aparati ne morejo s stoodstotno gotovostjo registrirati razlike med potresi in podzemeljskimi atomskimi eksplozijami. Sovjetski delegat pa je poudaril, da ni bistvo vprašanja v tem. Izjavil je, da bi bilo treba najprej sprejeti načelo uporabljanja teh aparatov, in šele po- MILAN, 22. — Na gothardskl progi v Švici je ogromen plaz snega prekinil ves železniški promet med Italijo in Švico. Okoli 3. ure danes zjutraj je prigrmel na to progo ogromen plaz približno 300 tisoč kubičnih metrov snega. Plaz je pokopal švicarski tovorni vlak. Pri tem pa ni bilo človeških žrtev. Vlak se je iztiril in vagoni so se prevrnili na tračnicah. Plaz je potrgal tudi električne vode za visoko napetost, tako da računajo, da bo reden promet lahko vzpostavljen šele v nedeljskih jutra- Mešetarjenje na Bahamskih otokih njih urah. Le malo je manjkalo, da se plaz ni usul na iz-, reden vlak poln italijanskih delavcev. Prav preteklo noč je bil na tej progi izredno živahen promet s številnimi izrednimi vlaki, ki vozijo po tej progi stotisoče italijanskih delavcev, ki delajo v Švici ln ki prihajajo za božične praznike v I-talijo. Mnoge posebne vlake so nato preusmerili preko sim-plonske železnice, toda to povzroča ogromne zajnude, ker je ta proga s tem preobremenjena. Popoln* prekinitev proge Chias-so-Milan je povzročila veliko zmedo v železniškem prometu z Italijo. Veliko število izrednih vlakov, polnih Italijanov, ki se vračajo ne samo iz Svice, temveč tudi lz Francije in Nemčije, Je ustavljeno. Posledice incidenta se hudo čutijo tudi v prometu na milanski postaji. Ker niso mogli priti iz Svice številni izredni vlaki, niso mogli zaradi pomanjkanja vagonov in zaradi velikih zamud pripraviti drugih izrednih vlakov za razne kr»Je Italije. Zaradi pomanjkanja vagonov so u-kinili na milanski postaji dvajset izrednih vlakov, ki so bili že v načrtu. Redni vlaki pa zapuščajo milansko postajo z veliko zamudo in zelo natrpani potnikov. Na glavnih švicarskih postajah je zaradi prekinitve prometa na gothardisfci progi ostalo blokiranih okoli 200.000 Italijanskih delavcev, ki »o ze vračali v Italijo za božične praznike. Potniki čakajo V čakalnicah X Berm«, Zuerichu in v drugih me- I stih, , ; Delo za obnovitev iprometa se mrzlično nadaljuje, toda vagoni tovornega vlaka, ki ga je zasul snežni plaz, «o še vedno prevrnjeni pod snegom na progi, in mnogo izrednih vlakov so ukinili. Tudi cesta čez Gothradski prelaz j et na več krajih blokirana. V Erstfeldu je na stotine avtomobilistov iskalo Zavetje v maloštevilnih hotelih na tem področju. Na vsem področju je plast snega dosegla višino približno dveh metrov, in še vedno sneži. Nekateri manjši hoteli se ne morejo že 48 Ur oskrbovati z vsém potrebnim. O številnih plazovih poročajo tudi iz drugih krajev Švice. Plazovi so blokirali številne športne centre, prekinili ceste in železniške proge. Muerren, ki je važno središče za zimski šport, je odrezan od ostale Švice, ker je bila prekinjena železniška proga. Včeraj je ogromen plaz prekinil promet z znanim centrom za zimski šport Zermattom. Danes pa so promet na železniški progi, ki povezuje ta kraj, vzpostavili. Vendar pa še vedno primanjkuje e-lektrična energija, in pretrgane so vse telefonske zveze. Tudi na drugih področjih Švice so snežni zameti in plazovi odrezali mnoge vasi in prelaze od ostalega dela države. Posebno so odrezani kraji Grindewald in Wen-gen v Vzhodni Švici. Mednarodna železniška proga Buchs-Inns-bruck je prekinjena, zaradi česar nastajajo velike zamude v železniškem prometu. Ponekod Je sneg visok tri metre in celo šest metrov. Tudi v francoskih Alpah in v Pirenejih se je utrgalo mnogo ■nežnih plazov. Iz Pariza je te dni odpotovalo okoli deset tisoč smučarjev v razne smučarske kraje. Toda do sedaj ni mogel še nobeden priti v namenjeni kraj zaradi velikih zamud v železniškem prometu in zaradi plazov. Veliko število smučarjev se je ustavilo v Saint Gervaisu in čakajo, da se vreme izboljša. Od včeraj divja močan snežni vihar na področju Alp, od koder poročajo o številnih plazovih. Veliki snežni zameti ovirajo tudi v Nemčiji cestni in železniški promet. V Berlinu Je davi kazal termometer 23 stopinj pod ničlo. Meteorološka služba napoveduje, da bo ponoči še bolj pritisnil mraz In da bo ta dosegel svoj rekord za božič. Tudi jz Anglije poročajo o snežnih zametih, megli in poledici. Cestni promet je zaradi megle zelo težaven. Ponekod so prekinili letalski promet. Mrzel val Je zajel tudi vso Poljsko. Ponekod kaže termometer 22 stopinj pod ničlo. V južnih delih države pihajo mrzli vetrovi. Večina rek je zamrznjena, povsod so velike težave s cestnim in železniškim prometom. Zaradi mraza ln vetra je na raznih postajah blokiranih nad sedem tisoč vagonov, ki jih ne morejo raztovoriti. Prav tako je zajel mrzel val vso Italijo. Do pretekle noči je na obmejnih vrhovih na Južnem Tirolskem divjal močan snežni vihar. Danes je stanje nekoliko boljše, vendar pa je skoraj ves promet ustavljen. Se več snega je zapadlo na avstrijskem ozemlju, tako' da je bil železniški promet na številnih mednarodnih progah prekinjen. Povsod pa so imeli vlaki velike zamude. V južnem delu Južne Tirolske je danes jasno, toda pritisnil je izredno hud mraz. Velik mraz je pritisnil po vsej Irpinii. Vsi vrhovi »o pobeljeni s snegom. Na mnogih krajih je cestni promet nemogoč. Snežni viharji divjajo tudi na področju Sila v Kalabriji. Iz Palerma poročajo, da je vso preteklo noč pihal močan veter z dežjem. Morje je bilo zelo razburkano in ponekod je prišlo do poplav. Na področju Palerma je zapadel tudi sneg. Zvečer so sporočili, da se je motorna ladja «Gunni» iz Neaplja popoldne potopila blizu otoka Caporizzuto. Posadka se je rešila z veliko težavo. Iz Cagliarija poročajo, da je nocoj zajelo številne kraje Sardinije neurje. Ceste in polja se poplavljeni. Močni valovi so danes ves dan udarjali ob majhen otok Halki v Dodekaneškem otočju. Prebivalstvo je v paniki zbežalo na bližnje griče, medtem ko je voda poplavila hiše in trgovine ter uničila številne čolne v pristanišču. Ni še znano, ali so bile človeške žrtve. («Nadaljevanje na 2. strani) DANES «Kennedy je skupaj a »vojiml svetovalci tajno sklenil: 1. (U * ne bo odpovedal ameriškemu monopolu nad atomskim orožjem Hi da ni to potrebno, ker se bo ▼ prihodnjih mesecih pogajal i Moskvo za dosego prvega sporazuma o odpovedi izdelovanja atom-skega orožja, t. To naj M JUt faza v angleško-ameriških «Kozmos XII» MOSKVA, 22. — Moskovski radio je javil, da so danes izstrelili umeten satelit «Kozmos XII», Satelitov tir ima perigej 211 kilometrov, apogej pa 406 kilometrov. Na satelitu je radijski oddajnik, o-p remi j en s telemetričnim sistemom, Sci oddaja at Zemljo podat, ke glede tira in glede delovanja ostalih aparatov. Moskovski radio poroča, da bo satelit zbiral znanstvene podatke v okviru programa vesoljskega raziskovanja za leto 1902. «Kozmos XII» je 31. umetni satelit, ki so ga izstrelili v So. vjetdki zvezi po prvem sputniku pred petimi leti. v napredujejo. 3. Pogoj ■a te nove stike glede jedrsko razorožitve pa je, da se za vsako ceno ohrani sedanje stanje. V tem je pravi smoter Kennedyjevih predlogov Mac Millanu na Bahamskih otokih.» Tako komentira «novo strategi* jo» ameriškega predsednika mana francoska novinarka Ge ne vlive Tabouis. Drugi komentatorji pa pravijo, da postavljata «Kennedy in Mac Millan de Gaullu paat», da je Kennedy «Izvršil atlantski državni udar» Itd. V An-I ;Iiji pa piše desničarski tisk, d* , e sporazum «popolnoma nespre-, emljiv, ker pomeni konec AngU-,e kot neodvisne jedrske sile.» Moskovski radio Je dogodek ocenil predvsem kot spodbujanje tekme v oboroževanju in poudai . rezultati razgovorov Kennedy-Mao Millan «toliko bolj mračni, ker n» utrjujejo ozračja upanja in optimizma, ki je nastalo v svetu po rešitvi kubanske krize.» Ne glede na vrsto izstrelka, Id ga bodo dale ZDA Angležem, je važno le spodbujanje tekme k jedrskemu oboroževanju. Z Mac Millanom in Kennedyjem se Je sestal tudi kanadski ministrski predsednik Ižiefrnbakef, s katerim so govorili med drugim tudi o ameriški ln britanski pomoči Indiji v znesku 120 milijonov dolarjev. Maršal Tito se je vrnil v Beograd in izjavil, da so smešne vse zahodne špekulacije, da bo Jugoslavija spremenila svojo dosedanjo zunanjo politiko. «Zakaj ne bi imeli vsaj tako dobrih odnosov, kot socialistična država, tudi s socialističnimi državami, kakor jih imamo z zahodnimi državami,» je dejal Tito. Ostale novice: 1. Fidel Castro bo izpustil 1113 ujetnikov za 53 milijonov dolarjev odškodnine. — 2. Posebni odposlanec cejlonske predsednice vlade je izročil včeraj tudi čpenlaju priporočilo za sporazum z1 Indijo. — 3. Včeraj m v ZSSR izstrelili umetni satelit «Kozmos XII», ki bo zbiral anau-stvene podatke v okviru programa vesoljskega raziskovanja m leta 1963. RAZGOVORI NA BAHAMSKIH OTOKIH Diefenbaker je ponovil svoj predlog za sklicanje svetovne konference o trgovini Negativna reakcija v britanskem tisku na sporazum o raketi «Polaris> Gen. de Gaulle proučuje Kennedyjevo ponudbo - Moskovski radio je poudaril, da pomeni sporazum nadaljevanje tekme v jedrskem oboroževanju NASSAU, 22. — Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker, ki je prišel včeraj na Bahamske otoke, se je sestal že včeraj z Mac Millanom in s Kennedy jem, s katerima so govorili o številnih mednarodnih vprašanjih. Med drugim so govorili tudi o ameriški in britanski pomoči Indiji za skupno 120 milijonov dolarjev. Diefenbaker je predlagal sklicanje svetovne konference za trgovino, ki naj bi bila v okrilji GATT. O tem sta "ovorila danes z Mac Millanom, s kate-rra je imel že včeraj popoldne svoj prvi razgovor, med lcate-r'm je Mac ? fi lian poročal o r'•'govorih s Kennedy;em. Uradno sporočilo o razgovorih Mae nastajajo s to ponudbo številna Drugi pa menijo, da bo de Gaul-] atomskega sodelovanja, ki imajo argumenta, o katerem sta Mac Millan in Kennedy govorila, je komentator izjavil,: . «Ali bodo ZDA dale atomske izstrelke Angležem ali ne Najsi gre za «Sky-bolt» ali za «Polaris», se né zdi, da gre za veliko razliko. Važno je, da ZDA in Velika Britanija še dalje spodbujajo tekmo v jedrskem oboroževanju». Britanski minister za obrambo Thorneycroft, ki se je danes vrnil v London z Bahamskih oto- tehnična vprašanja, ki jih bo morala francoska vlada proučiti. Zaradi tega bo potrebno precej časa, preden bo de Gaulle lahko odgovoril Kennedyju. V istih krogih pravijo, da je potreben temeljit študij v zvezi z vprašanji, ki nastajajo z graditvijo jedrskih konic in podmornic. Francija pa je še daleč od rešitve vseh teh vprašanj. Velika Britanija sicer ni še izdelala jedrskih konic za izstrelke «Polaris», vendar pa bo pri tem lahko uporabila ameriške izkušnje v okviru zadevnega sporazuma z ZDA. V nekaterih političnih krogih pravijo, da angleško - ameriška Millana in Diefenbakeria pravi, da oba državnika prizna-’ v" v J-,Qnaon. z Bahamskih oto- pravijo, da angleško - ameriška vara važnost tesnih posvetovanj i? lz?avl1’ da Je po njego- j ponudba daje Franciji zadoščenje, o pogajanjih za vstop VePke Bri- f mnenju sporazum s Kenne- I ker jo Washington in London u- taniie ____ Millan in Diefenbaker sta le zavrnil ameriško ponudbo in bo vztrajal pri samostojni francoski jedrski sili. Današnji «Combat» piše med drugim: «Manever je precej grob in ni potrebna posebna domišljija, da se ugane nasmešek, ki ga je angleško - a-meriški predlog povzročil v Elizejski palači. Ce Mac Millan sprejema, da se ukloni pred vsemogočnostjo svojega velikega zaveznika, ima manever, pri katerem hote ali nehote sodeluje, malo možnosti, da bi prevaral generala de Gaulla». Urednica Genevičve Tabouis piše v listu «Paris Jour», da bi u-tegnil biti predlog Kennedyja in Mac Millana neke vrste pasti, zato da pripravita de Gaulla, da skuono tržišče «Mac 1 - *Rozitiven za Veliko Bri- radico priznavata za jedrsko silo. | zavrne ameriške predloge glede _ - * ‘ i t .1 P 1 1 A 1 n TO T O A «1 rt r. n ■. n liti _ tanijo in za zahodno zavezništvo». samo dozdevno videz koncesije». Urednica dodaja, da je Kennedy, skupno s svojimi sodelavci tajno sklenil: «1. Da se ne bo odpovedal ameriškemu monopolu nad atomskim orožjem, in da mu je to potrebno, zato da se bo v prihodnjih mesecih pogajal z Moskvo o prvem sporazumu, ki se tiče vsaj odpovedi izdelovanja a-tomskega orožja. 2. To bi baje bila prva faza v angleško - ameriških jedrskih pogajanjih. Prav tu je razlog, da pogajanja v Ženevi ne napredujejo. 3. Pogoj za te nove stike o vprašanju jedrske razorožitve je, da se za vsako ceno ohrani sedanje stanje na tem (Nadaljevanje s 1. strani) tem bi posebna komisija znanstvenikov, katere ustanovitev zahtevajo zahodni delegati, proučila, do kakšne mere so ti aparati uporabni tn ali lahko nadomestijo inšpekcije na kraju, kjer bi nastala sumljiva eksplozija. Konferenca se je zaključila, ne da bi se Vzhod in Zahod kaj premaknila s svojega stališča. ljujejo pogajanja za dokončen sporazum tudi glede teh eksplozij. Kongo spet v ospredju Sestanek na Bahamskih otokih med Kennedyjém in Mac Millanom ni potekal v znamenju neso- glasij samo glede jedrskega orož-Predstavniki izvenblokovskih dr- ja, temveč tudi glede Konga. Ne-iav so ponovno pozvali oba bloka, | soglasje s tem v zvezi med ZDA _ j - , 1 I Ì m Art T 7 rti, 1» rt D rt- « e rt« rtrt « « rt fv/M/l Arti 11CO- naj opustita medsebojno polemiko in naj se končno lotita konkretnega dela. Poudarili so, da bi bil dobrodošel vsak tudi najmanjši sporazum, ker bi to pripomoglo k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju. Vendar pa na Zahodu ponavljajo, da nasprotujejo morebitnemu jedrskemu moratoriju brez sporazuma o nadzorstvu. Zadnje dni poroča ameriška komisija za jedrsko energijo o novih sovjetskih eksplozijah v zraku. Vendar pa napovedujejo s tem V zvezi možnost, da Sovjetska zveza napove s l. januarjem enostranski moratorij. Kakor ugotavljajo razne agencije, bi ta korak vsekakor spravil zahodne države v zadrego in bi morale hočeš nočeš verjetno slediti sovjetskemu zgledu. S tem bi nastalo stanje, kakršno zagovarja Sovjetska zveza, t- j. naj se sporazumejo o prekinitvi eksplozij v zraku, vesolju področju. To je pravi smoter Ken-i in pod vodo, medtem pa naj se nedyjevih predlogov Mac Milla- glede podzemeljskih eksplozij uveali na Bahamskih otokih». ‘ Ijavi moratorji ter naj se nada- - ii-an m LficicuudAtr sia Dre- t»,.- i j ----. eleriala cpHanip etan;0 , je, da je pripravljen bra- med Vzhodom in zldom in i *po- vprašanje prekinitve jedrskih poizkusov ter razorožitve. Izrazila sta upanje da bo sedanje stanje moglo nuditi priložnost konstruktivnih pobud za rešitev glavnih vprašanj». Sporočilo dodaja, da je Diefenbaker v celoti podprl Kennedyjevo in Mac Millanovo vabilo Indiji in Pakistanu, naj rešita svoje spore. I razuma. Končno je izjavil, da bo podpiral vsako ponudbo ZDA Franciji glede jedrskega orožja. V zvezi z izstrelkom «Skybolt», okoli katerega je prišlo do spora med ZDA in Veliko Britanijo, javljajo, da so prav danes z uspehom izstrelili iz letala tak izstrelek. Do sedaj je vseh pet poizkusov s tem izstrelkom spodletelo, in današnji poizkus Britanski tisk sprejema danes s Drecejšnjimi pridržki snorazum na Bahamskih otok’h. «Daily Express» ima ve'ik naslov «Likvidacija». «Daily Herald» pa: «Kennedy je zmagal na vsej črti. Predaja Mac Millana». Nekateri časopisi pišejo, da je moč Mac Millana močno napasti zaradi dejstva, ker Velika Brita- . V zvez‘ razgovori Kennedyja fó "je“uapel“v '‘ameriškihkrogih in Mac Villana je moskovski ra-j pa poudarjajo, da Kennedy ne bo sl£°?1 1^J.avil* da ln Ye" j menjal svojega sklepa, dà ukine hka Britanija se dalje spodbu- izdelovanje tega izstrelka jajo tekmo v jedrskem oboroževanju. Komentator je pripomnil, da so rezultati razgovorov «toliko bolj mračni, ker ne utrjujejo o-zračja upanja in optimizma, ki je nastalo na svetu po rešitvi kubanske krize» Glede glavnega •Hlliiianiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiini|||||||||l|||,ll|,|fl Valeriana Zorina bo v OZN nadomestil Nikolaj Fedorenko MOSKVA, 22- — Tiskovna agencija Tass je danes sporočila, da Valerijan Zorim ne bo več stalni predstavnik Sovjetske zveze pri OZN. Nadomestil ga bo — kot je odločila sovjetska vlada — Niko, laj Fedorenko, ki je postavljen tudi za predstavnika ZSSR v Varnostnem svetu, Valerijan Zorin, ‘iti je namestnik zunanjega ministra, je predstavljal svojo vlado v OZN od septembra leta 1960, fiamestnik zunanjega ministra pa je od leta 1947. Zorin je star 60 let in je bil odlikovan z Leninovim redom. Ilil jé veleposlanik v Pragi leta 1948 ter je baje precej sodeloval v tedanjih dogodkih v CSSR. Nato je bil leta 1955 prvi sovjetski veleposlanik v Zahodni Nemčiji. Letos je vodil sovjetsko delegacijo na ženevski konferenci, kjer ga je nadomestil Kuznjecov. Novi stalni delegat ZSSR pri OZN Nikolaj Fedorenko je star 50 let. Tudi on je bil odlikovan z Leninovim redom in je hkrati namestnik ministra za zunanje zadeve. Sodeloval je pri številnih mednarodnih konferencah. Kot filolog in sinolog je od leta 1952 do 1955 vodil vzhodno sekcijo ministrstva za zunanje zadeve, od leta 1958 do letošnjega julija pa je bil veleposlanik na Japonskem. PO MNENJU VIŠJEGA DRŽAVNEGA ZAVODA ZA ZDRAVSTVO Polifosfati v mehkem siru in povzročajo pri otrocih so škodljivi rahitičnost ENEL: odločitev po počitnicah - Ukinitev sklada za zimsko pomoč brezposelnim - Zdravniško in farmacevtsko oskrbo bodo raztegnili tudi na mezdne in sezonske delavce v kmetijstvu - Nenni o mednarodnem položaju ob koncu leta katerih bodo nameščeni izstrelki ENEL, nove državne ustanove za nacionalizirano električno in-«Polaris», ih ker so bili milijoni, ki so jih porabili za pripravo dustrijo; toda tudi današnji sestanek je bil brez uspeha: vsak izmed njih je ostal pri svojem stališču. KD predlaga za predata!, ki bi morala prevažati prej < sednika ENEL sedanjega preds ednika poldržavnega podjetja obljubljeni izstrelek «Skybolt», po-'Finelettrica Di Cagna; to kandidaturo podpira tudi PSDI, na-rabijem zaman. j klonjen pa ji je tudi Fanfani. «Times» piše, da je sedaj konec ; Republikanci in socialisti pa za-«posebmh odnosov» medl Londo-1 govarjajo kandidaturo sedanje- nom in Washìngtonom. Desničar-;® ra^natelia riržavneea odbora Ski «Daily- Express» piše, da le §a ravnatelja državnega odbora sporazum «popolnoma nesprejemljiv», ker pomeni «konec Anglije kot neodvisne jedrske sile». Laburistični «Daily Herald» pa piše: «Včeraj spfiSÀUeni sporazum bo laburistična stranka kritizirala iz treh razlogov: L Sklenjen je bil 2. RgkM»ročil bo za jedrsko energijo Ippolita; njihovi kandidati so še: prof. Angeliini, delegirani upravitelj Terni in podpredsednik Ftnelet-, trica; prof. Visentini, podpred-’ sednik IRI; prof. Sette, pred- republikanske stranke Realeja. Demokristjanski poslanec D’Am. brosio je ponovno zastavil ministrstvu za zdravstvo dve vprašanji v zvezi s polifosfati v vseh vrstah mehkega sira. V prvem vprašanju poudarja, da je na osnovi zakona št. 283 od 30. april* 1962 -vsak proizvajalec dolžan obeležiti na proizvodu kemični dodatek, ki ga vsebuje proizvod, pri-čemer se to ne sme omejiti le na kemično ., ,, , _ sednik Brede in Carbosarde ter . __ hk?°izd*tke. 3. T^di’ druge Pdrža- i'Menichella, bivši guverner dr- {“r£ulo niti' na splošno obeležbo; ve, posebno pa Nemčija, bodo i zavne banke. , . , dopustni dodatki; v drugem pa __j _ L-i-irt i i a. Prt cpcian uril — T ~ ^ J ' ~i i - vztrajale, da hočejo imeti lastno jedrsko orožje». Liberalni «Guardian» izjavlja, da še sporazum lahko kritizira, ker je «naložil Veliki Britaniji drago obveznost — ohranitev njene ločene jedrske udarne sile — medtem ko v ničemer ne prispeva k učinkovitosti zahodnega zavezništva ali k perspektivi, da se ustavi širjenje jedrskega orožja». Tudi pariški tisk je negativno reagiral. Med naslovi tega ti3ka so n.pr.: «Kennedy in Mac Millan postavljata past de Gaullu», «Kennedy je izvršil atlantski državni udar», «Britanski Waterloo na Bahamskih otokih». General de Gaulle je danes poklical v Elizejsko palačo predsednika vlade Pompidouja ter zunanjega in obrambnega ministra, da proučijo Kennedyjevo ponudbo glede izstrelka «Polaris». V poučenih krogih se je zvedelo, da Fo sestannu je Lombardi izjavil | vprašuje ministra, ali ne smatra novinarjem, da je vsak ostal pri svojem stališču in da bodo razgovore nadaljevali po počitnicah. Na seji ministrskega sveta so odobrili vrsto ukrepov iz rednega poslovanja; med pomembnejšimi ukrepi naj omenimo le zakonski osnutek, ki ukinja sklad- za zimsko pomoč brezposelnim (povišanje cene vstopnic za gledališke in kinematografske predstave in športne prireditve), ki bo stopil v veljavo 60 dni po objavi v Uradnem listu, in zakonski osnutek, ki vsebuje izboljšave bolezenskega zavarovanja kmetijskih delavcev, in razširja tudi na mezdne in kmetijske delavce in njihove družine zdravniško in farmacevtsko oskrbo. Glede tega ukrepa se bo moral predhodno izraziti ČNEL (svet za gospodarstvo in delo). Predsednik republike Segni je danes sprejel na razgovor tajnika VliiiiiliifliiriiiiiliiiniililiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiinniiMliiiiliiiiiiiiiniiiHiniiiiiiiiiiiiiilliiiiiiitiiiillliiiiiiillliiillilliiliilillllniiiinillimiiiiilitiiiiliimliliiiiiifiiiiiiiiill Dosežen sporazum v Havani o izpustitvi ujetnikov HAVANA, 22. — Havanski radio je nocoj objavil sporočilo tajništva predsedstva vlade, da so se pogajanja med kubansko vlado in advokatom Donovanom, ki predstavlja «odbor družin», končala z zadovoljivim sporazumom. Sporazumeli so se o plačilu 53 milijonov dolarjev odškodnine, kakor določa razsodba kubanskega vojaškega sodišča. Kubanska vlada pa bo izpustila 1113 ujetnikov, ki so bili ujeti ob napadu na Kubo lanskega aprila. Znesek 53 milijonov dolarjev bodo plačali v zdravilih in živilih za otroke kot delno povračilo škode, ki jo je utrpelo kubansko ljudstvo med omenjeno invazijo. Celotna odškodnina mora biti plačana v šestih mesecih. S Kube je odpotovala v ZDA delegacija kubanskega Rdečega križa, ki i-ma nalogo nadzorovati tovor zdravil in živil, ki jih bodo poslali v Havano. Predsednik posvetovalnega odbora družin ujetnikov general Lucius Clay in predsednik ameriškega Rdečega križa Roland Harri-man sta objavila skupno sporočilo, ki pravi, da bodo kubanski ujetniki na podlagi sporazuma izpuščeni in bodo lahko odpotovali v ZDA, ko bodo raztovorili v kubanskih pristaniščih vsaj dvajset odstotkov zdravil in živil od •kupne vrednosti 53 milijonov dolarjev. Ameriška trgovska ladja «Afričan Pilot» je odplula že danes na Kubo s prvim tovorom zdravil in živil. Izpuščene ujetnike bodo prepeljali v Miami z ameriškimi letali. Prvo letalo bo odpotovalo iz Miamija jutri zjutraj. Letala, ki bodo odhajala iz Miamija bodo peljala na Kubo •dravila in živila, ob povratku pa Vod« odvažala «jetnik«. Razen tega bo na razpolago še en parnik za prevoz tistih ujetnikov, ki eventualno ne bi mogli potovati z letalom. Božična poslanica papeža Janeza XXIII. VATIKANSKO MESTO, 22. — Danes ob 20. uri je papež Janez XXIII. prečital na vatikanskem radiu božično poslanico, ki so jo prenašale tudi radijske postaje mnogih dežel. V svoji poslanici se je najprej zadržal na pomenu in dosedanjem uspehu ekumenskega koncila, nato pa je poudaril neprecenljivo vrednost miru in Kristusove poslanice «mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje». S tem v zvezi je ponovil besede, ki jih je 25. ok- | Sovjetsko zvezo sedaj trdno. Zahva-tobra naslovil na državnike in jih rotil, naj ne bodo «gluhi za klic človeštva in naj store vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili mir»; naj nadaljujejo s pogajanji, kajti «pospeševati pogajanja in pristati nanje na vseh ravnih in ob vsakem času je pravilo modrosti in previdnosti, ki pritegne nase blagoslov nebes in zemlje». Srednjem vzhodu, ln saudski emir Fajsal, ki hoče’ nadaljevati borbo proti Jemenu, potem ko je kupil orožje v Veliki Britaniji in Belgiji- Clankar pravi, da se po zaključku prve faze začenja sedaj druga faza, ker hočejo sovražniki zaustaviti pohod arabske revolucije. List dodaja, da je spričo takega položaja odšel maršal Akim Amer vče. raj v Sano, da sprejme potrebne ukrepe. Pregledal je meje in si ogledal oporišča, od koder prihajajo infiltracije. Moskovska «Pravda» objavlja Intervju dopisnika sovjetske agencije «Novosti» v Sani z jemenskim predsednikom Salalom. Ta izjavlja, da je prijateljstvo med Jemenom in Jemen in ZAR KAIRO, 22. —■ Naserjev predstavnik Hajkal piše v listu «Al Ahram», da bo ZAR ostala ob strani jemenske revolucije v novi fazi borbe proti nasprotnikom. Clankar omenja štiri neposredne nasprotnike republikanskega Jemena, ki so: Velika Britanija, katere petrolejski interesi v Perzijskem zalivu so ogroženi; družba ARAMCO, ki se boji, da bi se lil se je Hruščovu in sovjetskemu ljudstvu zaradi nesebične podpore jemenski revoluciji. Nato omenja Salai ameriško pomoč kralju Sau-du in članom kraljeve dinastije ter nadaljuje: «Predvidevam neuspeh ameriške politike, ki Je v tem, da si pridobiva posameznike in si odtujuje narode. ZDA so pridobile Sauda in Huseina, toda odtujile so si jemensko, saudsko in jordansko ljudstvo. Ameriškim voditeljem iskreno in ' prijateljsko pravim: .Menjajte svoje načrte in svojo politiko. živimo v času narodov.’ Hruščov bo obiskal FLRJ MOSKVA, 22. — Moskovski radio je nocoj javil, da jé Hruščov razširila jemenska revolucijja tu- j sprejel vabilo maršala Tita, naj di na Saudovo Arabijo; Izrael, ki I obišče Jugoslavijo. Datum obiska se boji razbitja ravnotežja sil na bo še določen, za potrebno sporočiti čimprej javnosti rezultate višjega zavoda za zdravstvo, ki so dokazali, da je uživanje teh vrst sira, ki vsebujejo polifosfate, škodljivo za organizem, zlasti v otroški dobi, ker blokirajo kalcij v organizmu in povzročajo rahitičnost; objava teh rezultatov pa je zlasti nujna, ker je'združenje sirarske industrije v Milanu celo zatrjevalo, da so polifosfati v mehkem siru povsem neškodljivi in da so nemški znanstveniki baje celo dokazali, da polifosfati dejstvujejo celo proti-rahitično. Skupina komunističnih poslancev pa zahteva, da minister za zdravstvo objavi imena vseh zdravnikov, ki so v teh poslednjih letih podpisali potrebna klinična poročila, da bi tako podprli prošnje za registracijo farmacevtskih specialitet,'zlasti onih nla podlagi «ta. lidomida» in «preludina»; da se na vsaki škatli zdravil označi ime primarijev, katerih poročila o izvršenih znanstvenih raziskovanjih spremljajo dokumente, ki jih oblasti zahtevajo za registracijo zdravila, ki gre v prodajo (kakor so označena na steklenicah mineralne vode imena zdravnikov, kemikov in laboratorijev, ki so izvršili analize). Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša uvodnik Nennija o mednarodnem položaju ob koncu letošnjega leta. Za mednarodni položaj so danes še posebno značilne tri teme: odnosi med ZDA in ZSSR, položaj Vel. Britanije in razkol med Moskvo in Pekingom. Kar zadeva odnose med ZDA in ZSSR, člankar pravi, da sta se obe državi — ob priliki krize okrog Kube — «zavedli svoje moči in meje sile, O-bema je znano, da sta dosegli točko, onstran katere ni rešitve za nikogar. Od tod novo gledanje na drugo in nič manj nevarno preizkušnjo sile: Berlin». Tudi Velika Britanija se že zaveda vloge «drugorazrednih velesil» in se od svetovne politike vrača k evropski politiki. Kar zadeva pa ideološki in politični razkol med Moskvo in Pekingom, Nenni pravi, da Albanija posega v ta razkol kot «činitelj hujskanja k uporu», Jugoslavija pa kot «činitelj raz-čiščenja, ker zbližanje med Beogradom in Moskvo predstavlja — kar zadeva kitajsko politiko — preizkusni kamen revizionizma Moskve in Hruščova»., Ce gledamo na mednarodni položaj, je po mnenju člankarja moč reči, da se nahajamo pred spremembami, ki so prej bistvenega značaja kot pa le spremembe v za. držanju, in v tem položaju je Italija skoro odsotna. To pa zaradi tega, ker so stopila v ospredje notranja vprašanja, kar je «likvidiralo prevladujočo tendenco desničarskih skupin, da z visokodo-nečimi zunanjepolitičnimi proglasi prikrivajo svojo programsko praz. nino na gospodarskem in socialnem področju». Potem ko je poudaril, da socialisti odklanjajo golistično pobudo «Evrope domovin», Nenni zaključuje, da v tem splošnem političnem dinamizmu ne bo lahko o-stvariti nekega novega ravnotežja, medtem ko je staro ravnotežje v likvidaciji. To je v korist italijanskega naroda, kakor tudi na- rodov in dežel, ki se skušajo otresti vsakršne* vojaške hegemonije; to pa je predvsem v korist miru. potrebne na sektorjih potrošnega blaga in stanovanj, kakor tudi glede ukrepov, ki naj takoj učinkujejo. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o položaju električnega sektorja po nacionalizaciji električne industrije. Razpravljali bodo «o demokratični ustanovitvi ustanove za nacionalizacijo električne industrije», o udeležbi sindikatov, o obrambi pravic delavcev in o prehodnih ukrepih, ki so potrebni, da se prepreči razsipanje javnega imetja v prehodni fazi. CGIL o nujnosti ukrepov proti draginji RIM, 22. — Tajništvo CGIL je sklenilo sklicati sejo konfederalnega izvršilnega sveta za 3. jantar. Uradno spo-ročilo' pravi, da bòdo na seji^ razpravljali o višanju cen na drobno in b ^višanju najemnin. , * • ' *, V uradnem sporočilu je rečeno, da je CGIL mnenja, da je treba to vprašanje realno načeti ter za- RIM, 22. — Nocoj je v rimski vrniti obrazložitve ali opravičila,1 bolnišnici San Giacomo umrl sena-češ da gre za začasen ali sezon-1 tor in časnikar Alberto Bergamini, ski pojav. Poročilo poudarja, da ! Pokojni senator se je rodil 1. ju Umrl je senator Bergamini je razlog za višanje cen trošnega blaga v strukturi trgovskega posredovanja in v proizvodnji na nekaterih temeljnih sektorjih. CG. IL je večkrat opozorila na to sta-nje, zlasti kar se tiče cen živil. Vprašanje je treba odločno načeti bodisi glede živilskega sektor, ja kakor glede drugih sektorjev množične potrošnje, kakor je na pr. oblačilni sektor. Tudi višanje najemnin je treba pripisati strukturalnim vzrokom v zvezi s špekulacijo na stavbna zemljišča in z monopolističnimi cenami gradbenega materiala. Konfederalni izvršilni odbor bo moral pripravjti predloge bodisi nija 1871. Svojo časnikarsko dejavnost je začel že mlad v Rovtgu. Od tam je prišel k milanskemu «Corriere della Sera», zatem pa so ga poslali v Rim kot dopisnika. Tu je spoznal sicilskega politika Sonnina in je sporazumno z njim ustanovil «Il Giornale d’Italia». Leta 1920 je bil imenovan za senatorja. Od leta 1923 do 1924 je bil predsednik združenja italijanskega periodičnega tiska. Za časa fašizma je zapustil novinarstvo, ko je Badoglio prevzel oblast, pa je Bergamini spet prevzel vodstvo lista «Giornale d’Italia». Po vojni je bil Bergamini dvakrat predsednik državne zveze za tisk in združenja rimskega tiska. in Veliko Britanijo traja od vsega začetka kongoške krize. Toda dejstvo, da se je zaostrilo prav sedaj, ko sta se Kennedy in Mac Millan sestala na Bahamskih otokih, kaže, da je ameriška vlada pripravljena na nove odločne nastope, da reši spor med kongo-ško osrednjo vlado in Combejem, seveda na način ki bo najbolj u-strezal ameriški politiki. S tem v zvezi je ameriška vlada sklenila poslati v Kongo posebno vojaško odposlanstvo, ki ga vodi general Lewis Truman. Naloga odposlanstva bo, pregledati nove po. trebe po orožju in materialu, ki ga bodo ZDA dale na razpolago za nadaljnje operacije silam OZN. Ameriški predstavnik v OZN Stevenson je izjavil, da je ameriška vlada storila ta korak «na poziv tajnika OZN U Tanta», ki se je odločil izvesti svoj načrt o Kongu. Dejanska obstrukcija proti U Tantovemu načrtu prihaja pravzaprav iz Londona in Bruslja, kjer je sedež finančno političnih krogov, ki so zelo zainteresirani, da Katanga ostane dejansko v njihovih rokah. Pri tem pa prihaja do nasprotja v zvezi z načrti ZDA, ki tudi podpirajo napore za združitev Katange z ostalim Kongom, ker imajo neoporečen vpliv na Adulovo vlado. Zato dobiva novi razvoj dogodkov v Kongu, na žalost, zopet oblike stare izvenkongoške igre, ki ima tudi primesi blokovske politike. Ameriška vlada namreč u-temeljuje svoje najnovejše kora- koreninil v Jemenu. Toda na to spremembo gleda skozi pnzm svojih potreb, da se prilagodi novim razmeram. ZDA imajo name reč velike interese nn bogatih P trolejskih poljih v Saudovi Arabiji in jih ne želijo zgubiti. Prv0 ~ no je ameriška vlada menila, a prav novi jemenski režim - --j-,--,- ------j- - n remnstili nesonlas-ie med zveza, ki bi podpirala napredne opozicijske sile. Ponovno torej ni razplet kongoške krize odvisen od razpoloženja domačega prebivalstva, temveč od izvenkongoških činiteljev, ki su od vsega začetka ustvarili kongo-ško krizo. Na žalost, da nadaljnji razplet ni niti najmanj odvisen od protikolonialnega. razpoloženja v OZN, temveč od namenov kolonialistov, da za vsako ceno ne izpustijo iz rok svojih gospodarskih in strateških pozicij v Katangi. Grožnje Combeja, da bo dal požgati Katango, rajši kakor da bi dovolil, da se ta združi z ostalim Kongom, precej spominjajo na oasovske metode v Alžiriji tik pred njeno neodvisnostjo. To tudi kaže tesno povezanost Combeja z ultrakolonialisti. V okviru te kampanje je Combe organiziral tudi napad na ameriški konzulat v E-lizabethvillu. Demonstranti pa so vzklikali Franciji in Angliji, ki Combeja podpirata. _V afriških in azijskih krogih, v OZN je sklep ZDA, da pošljejo vojaško odposlanstvo v Kongo, izzval zaskrbljenost. Se posebno so v teh krogih-zaskrbljeni nad-poročili, da ni izključena možnost poznejše ameriške intervencije v Kongu. V zadnjih dneh so namreč začeli ameriški funkcionarji in propagandisti pripisovati Kongu poseben pomen in trdijo, dn grozi Kongu «nevarnost komunistične infiltracije in padec centralne vlade Adule». Kongoški opozicijski poslanci so poslali parlamentu pismo, v katerem ostro protestirajo proti prihodu ameriškega vojaškega odposlanstva in poudarjajo, da skušajo ZDA ustvariti v Kongu svoje mostišče. Poslanci pozivajo vlčdo, naj izpusti Gizengo, ki je zaprt ie od januarja. ZDA in Jemen Ameriška vlada se je končno odločila, da prizna spremembe v Jemenu in je uradno priznala tamkajšnjo revolucionarno vlado. Jas. no je, da se je ameriška vlada odločila za ta korak, ko je spoznala, da se je novi režim trdno za- glede spremembe strukture, ki so ........................... «Stvari, glede katerih bo odstranila praksa» TITO ZOPET V BEOGRADU se ne strinjamo «M»n ni potrebno spreminjati svoje politike, temveč se moramo držati načel sodelovanja in prijateljstva z vsemi narodi na svetu» Zvezni izvršni svet je odobril družbeni nažrt za leto 1963 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Po dvajsetdnevnem zasebnem obisku v Sovjetski zvezi se je danes dopoldne vrnil v Beograd predsednik republike Jugoslavije maršal Tito s soprogo, podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovičem in z ostalimi člani spremstva. Na trgu pred beograjsko železniško po- stajo se je kljub hladnemu vremenu zbralo več deset tisoč meščanov Beograda, ki so navdušeno pozdravili svojega predsednika. V odgovor na poadrave predsed. nika ljudskega odbora Beograda in predsednika mestnega odbora SZDL Beograda je Tito govoril o svojih vtisih z obiska v Sovjetski zvezi in poudaril izredno topel in prisrčen sprejem in izreden napredek, ki ga je ljudstvo Sovjetske zveze doseglo od njegovega zadnjega obiska leta 1956, ter važnost razgovorov s predsednikom vlade Hruščovom in z ostalimi sovjetskimi voditelji. Tito je poudaril, da se on in njegovi sodelavci vračajo iz Sovjetske zveze z mnogo večjim optimizmom, ker so se prepričali, da je Sovjetska zveza, sicer ne za vsako ceno, posebno ne na škodo socialistične izgradnje, pripravljena storiti vse, da se ohrani mir na svetu. Predsednik republike je nadalje poudaril, da je bilo v razgovorih doseženo soglasje v vseh glavnih mednarodnih vprašanjih. O gledanju Sovjetske zveze na Jugoslavijo je Tito opozoril na besede Nikite Hruščova pred vrhovnim sovjetom, da Ju-, goslavija gradi socializem in da stoji Jugoslavija v vseh mednarodnih vprašanjih na podobnih oziroma istih pozicijah kot Sovjetska zveza. «So, mi to priznamo, nekatere stvari’, glede katerih se ne strinjamo, toda te stvari bo praksa likvidirala brez vsakega forsiranja. Določene špekulativne razprave, ki se vodijo v nekaterih deželah na Zahodu, češ da bo Jugoslavija sedaj spremenila svojo politiko, je čisto navadna smešna stvar. Nam ni potrebno menjati svoje politike, temveč se moramo držati naših načel sodelovanja in prijateljstva z vsemi narodi na svetu, načel miroljubne in aktivne koeksistence z vsemi državami ne glede na družbeni sistem, toda tudi načel najtesnejšega sodelovanja s socialističnimi državami, kar se samo po sebi razume, ker je tudi naša dežela socialistična. Zakaj bi z njimi imeli slabše odnose, kot jih imamo z nekaterimi zahodnimi državami? Ponavljam, je zaključil Tito, mi se zelo zadovoljni vračamo z obiska v Sovjetski zvezi.» Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel predlog družbenega načrta za prihodnje Teto in več predpisov v zvezi z določanjem osnovnih ciljev v izvedbi gospodarske politike v prihodnjem letu. Družbeni načrt predvideva povečanje kosmatega družbenega produkta za 10 od- stotkov v primeru s 1962. letom, in sicer v industriji za 10 odstotkov, v kmetijstvu za 11 odst., v stavbeništvu za 4 odst., v trgovini za 12 odstotkov. Računa se, da bo v prihodnjem letu Jugoslovansko kmetijstvo pridelovalo 4,2 milijona ton pšenice, 6 milijonov ton koruze, 3 milijone ton sladkorne pese. Družbeni načrt predvideva nadalje, da se bo število zaposlenih v prihodnjem letu povečalo za 120.000. Tendenca povečanja izvoza, ki Je premostili nesoglasje med KD PSI glede uresničenja vladneg programa, predvsem pa, kar zfl“ va uveljavljenje deželne ureaitu j Glede tega vprašanja je razl'k-f. stališčih skoro nepremostljiv ’ Medtem ko socialisti zahtevajo', a parlament odobri vse ukrepi, jih je vlada predložiti v vladnega programa, in to do ko ca sedanje zakonodajne dobe, se izteče prihodnjo pomlad, demokristjanska desnica m ST' dina upirata odobritvi Pri^vs^r ukrepov o deželni ureditvi, " menita, da bi KD. vprav zate teh ukrepov, utegnila izgubiti PT ' cej glasov na bližnjih sP,osn političnih volitvah, in da je dr j ba zato s temi zakoni počaka do volitev. Tega sicer ne PoV do odkrito, ampak se zategajo izgovoru, da parlament ne bo J' tegnil odobriti teh zakonov. keT I za to premalo časa na razpolag • diskusija o teh zakonih- pa hkrati tako zaposlila parlamenta ' ce. dg-ne bi utegnili odobri# nj drjigin važnih ukrepov, kt so-}r nitino mnogo boli vazni.1 kot'1 deželna ureditev. Tako bi se-'*%a' ,šli r»zed - volitvami, ne da. bi odobrili deželne zakone niti ar yP važne ukrepe, kar bi naletelo' " negativen odmev vri volivcih. Socialisti Se ne strinjajo S ki m stališčem in zatrjujejo, da J časa dovolj za odobritev . »sej?;: krepov. Spričo nasprotujočih ■ stališč med KD in PSI glede tep' vprašanja, se nadaljujejo ra?f,otL,e med predstavniki strank vlad večine, da bi našli izhod iz t«. f J gate. Politični tajniki štirih stran so se sestali v tem tednu. ”* • dar je v glavnem vse ostalo P starem; domenili so se. da se " do ponovno sestali S. januarja, d bi takrat zavzeli dokončno stai™ do tega vprašanja. Ce bodo naS0. zadovoljivo rešitev, bo vlada pia nadaljevati do konca sedaci zakonodajne dobe, v nasproti primeru se utegne zgoditi, da do predčasno razpustili parl^tfid in razpisali volitve Ta možnost P . je. kljub sedanjim težkočamK _ malo verjetna, ker se tudi listi zavedajo, da bi predčase razpust parlamenta neugodno vnl na voljvce. pa tudi ?*r®flna. sedanje vladne večme bi se z” šle v težavnem položaju, Far ■ izkoristila desnica pa tudi sfcran* levica. ; Centralni odbor PSI se bo s_ «tal neposredno po sestanku P^_ litičnih tajnikov strank vladne v čine, namreč 9. in 10, Januarja, 1 bo donkončno odločil o svoje (tališču do sedanje vlade. Levica PSI je na svojem zb0jp. vanju dala negativno oceno n sedanje -politike levega centra bo skušala doseči, aa bi odbor stranke zavzel na sV?.lfe-bližnjem zasedanju enako stalisc^> v nasprotnem primeru (v Prin?-_ ru namreč, da bi vodstvo PjSl t? volilo v posredno poriporb sea nji uladi tudi kljub temu. da bi odobrili deželnih zakonov konca sedanje zakonodajne a be) pa bo levica zahtevala s^' nje kongresa še vred splošnimi lit v ami. . V moralno podporo levici • je Toalatti napisal članek v vi ji KPI «Rinascita», v Fatere' Zatrjuje med drugim, da se r0. ves konstruktivni politični gram levega centra». ostat Pa ,g. je le «njegov negativni j» nih množic». V nadaljevanju' ■ prišla do izraza posebno letos, se jega članka Togliatti pravi, jn bo nadaljevala tudi v prihodnjem cer ne obsoja stikov med letu, kot se predvideva povečanja izvoza za 13 odstotkov v primeri z letošnjim Izvozom. V Tirani komemorirali Stalina TIRANA, 22. — Albanska telegrafska agencija javlja, da' so v Tirani komemorirali včeraj obletnico Stalinovega roj«tva. Pred Stalinov spomenik so položili vence, pionirji pa so bili na častni straži. V krožku zveze albanskih pi. sateljev pa so nekateri pisatelji brali pesmi, posvečene Stalinovemu spominu. Dalje poročajo, da je albanska vlada uradno sporočila svetu za vzajemno gospodarsko pomoč, da te r um dusvju suts.uu » ut« -rsnVi PSI za dosego delnih sporazum ^ vendar pù da se to sodelovanj* sme spremeniti,— kakor se j* p njegovem mnenju že spremen11 ^ v «stalno in v vedno večje o P’*-nje lastnih pozicij». , V preteklem tednu je PaT}a^!fr!v. odobril vrsto pozitivnih ukrep, kakor na pr.: študijsko y visokošolcein nepremožnih sta . (t> višini ISO.000 lir na leto za L ste, ki prebivajo v isti pdF^ai-g kjer je univerza, v pišini abolir pa za tiste, ki se ne morejo ziti vsak dan k predavanjem), ^ zakonski osnutek o obwez"* , ta ni srednji šoli od 11. d° starosti; .. -d- zakonski osnutek o prepovem pustitve žene-delavke samo radi tega, ker se je poročila, ^ zakonski osnutek o predujmu davek na dividende “e ,#j,n, družb (po odobritvi tega ki so ga predložili za kritje ** kov za izboljšanje PTeiem^oVnire-_;■__ _______J___minister oar« vzajemno gospodarsko pomoč, da nifcou< je pr0svetni minister om je prekinila vse odnose s to orga- dii izplačilo študijske nizacijo. . UH izjnuciiv 31UUIJ9IY* i nikom za drugo polletje VJaih r \ CAROLA SCHROETER _______J Nič hudega sluteč sem bila stopila k vratom, ko je pozvonilo. Odprla sem in stala je pred menoj. «Regina!» sem vzkliknila. Iz mojega glasu je velo presenečenje in strah. Regina se je rahlo nasmehnila. «Henriette!» je dejala in nič več. Pomagala sem ji sleči plašč. «Kaj počneš tukaj, v Bernu, Regina?» sem jo vprašala. «Oh, — samo na majhnem potovanju po Švici sem. Pa sem se spomnila tvojega naslova. Nekoč v Berlinu, pri nas doma, si ga omenila — ali se spominjaš?» čutila sem, kako se mi tresejo roke. «Lepo od tebe, da si se spomnila na mene. Vstopi, vstopi in bodi kot doma.» Usesti se moraš, sem si pravila, usesti in pričeti razgovor, moraš! Nisem si mogla predstavljati, da jo bom še enkrat videla. Iz Berlina prihaja.... Regina je govorila tiho in sunkovito kakor otrok, še vedno je imela tiste zasanjane oči kot takrat v Berlinu. S svojo kratko pričesko je še bolj mlada.... Pripovedovala mi je o svojem potovanju in o incidentu pri carinskem pregledu. O Berlinu pa ni govorila.... Končno sem se zbrala. «In Bertold? Si sama tukaj?» «Da, sama sem. Vedno sem sama.» Naprej nisem spraševala. Zadostovalo mi je, ko je dejala: «Vedno sem sama.» Molčala sem. Toda molk me je mučil. Kradoma sem pogledala na uro. še slabo uro, potem pa.... Regina si je prižgala cigareto. Nenadoma je vprašala: «Povej, Henrietta, se še spominjaš Fierra?» S kovinskim zvokom je padel pepelnik na tla. Namenoma sem ga bila sunila z mize. «Da,» sem dejala, medtem ko sem se sklonila, da ga poberem, pa nič več. Vstala sem in prižgala rar dio. Delala sem se, kot da slu-šam plehke melodije. Toda v mislih nisem bila več v Bernu, niti v lepem in negovanem stanovanju, kjer Séta tipala, da je varno pred vsemi viharji. V svojih mislih sem bila ponovno v Berlinu.... Bilo je takrat, med vojno, v Berlinu. Mala, nežna Regina je s svojim možem, veliko starejšim slikarjem Bertoldom, stanovala v prostornem ateljejskem stanovanju. Takrat sem študirala petje in sem pripadala ožjemu krogu znancev o-beh zakoncev. Čez dan je Regina delala v pisarni; kajti denarja nikoli ni bilo dovolj. Bertold je prodal le še malo svojih slik, kljub temu, da je živel v utvari, da je velik slikar. Zato je nekako samo po sebi bilo u-mevno, da je žena služila denar tudi zanj. Tako rekoč je Bertold pripeljal Pierra kar v zakon. Pierra, tega tihega in pametnega človeka. Z jeklenim okvirom za očala, ker ni imel denarja za roževinastega, ol> utega v stare copate, ker je moral paziti na čevlje — ne, zato ker njegovih korakov ni smel slikati nihče od nepoklicanih. človeka z vse preveč dolgimi črnimi lasmi, ker se je le redko odplazil do brivca, zveč” ko je bil že mrak, Pierre, brez dokumentov, brez živilskih nakaznic, brez imena. Niti mi, najožji prijatelji družine, nismo vedeli, kako se Pierre pravzaprav piše. Bil je enostavno «Pierre», ker je namesto Regine pospravljal sobe. Bil je «Pierre», ker je namesto nje kuhal, opravljal hišna dela in ji grel copate v tisti s premogom silno rami zimi, ko je vsa premražena prihajala iz pisarne domov. Večkrat sem si razbijala glavo, kaj neki je premamilo Bertolda, da je Pierra, tega zasledovanega človeka vzel k sebi in izpostavil sebe in ženo s tem dejanjem v nevarnost. Bertold je bil sovražmk takratnega časa, to je bilo kot pribito. Morda je imel tudi dobro srce, morda pa je užival v vzvišenem občutku, da je gospodar človeškega življenja «Kaj pa je, Bertold?» «Kaj naj bi bilo? Imam idejo, čudovito idejo! Nikar se ne brigaj zanjo. Boš že videla!» Regino je pri tem stresel mraz. čas, ko je slepo zaupala Bertoldovim idejam, je že zdravnaj minil. In prišlo je do tistega. Bertold je pokazal Regini debelo mapo s karikaturami ter ji jo položil v naročje. «Od kdaj pa rišeš karikature?» ga je vprašala Regina. «Jaz?» se je zaničljivo zasmejal. «To so Pierrove karikature! Samo podpisan sem jaz: kajti JAZ ponujam te zadeve časopisom. Delava pol na pol. To je tisti veliki posel, ljubi otrok, o katerem sem ti pred kratkim pravil.» «Velik» posel je cvetel. Pierre je delal noč za nočjo. Podnevi je bilo preveč nevarno. Bertold je imel veliko obiskov, ki bi lahko presenetili Pierra pri risanju. Kadar je zazvonil zvonec, je izginil v svoje skrivališče na podstrešju. Regina ga je slišala, kako je kašljal. Zelo pogosto je zadnje čase kašljal. Toda ni imel poguma, da bi šel k zdravniku. Regina je gledala, kako je postajala njegova o-bleka vedno bolj zguljena, kako je bil potreben novega perila in nogavic. Pierre pa se je smehljal, kadarkoli je videl Regino. Nikdar pa ni prenehal prav na tiko skrbeti zanjo ter ji lajša-ti vsakodnevne opravke. Potem pa je prihajal Bertold z dragimi darili, ki so bili namenjeni Regini. Torbica, nogavice, obleka. «Toda, Bertold,» se je ojunačila in rekla, «kaj si dal Pierru denar? Toliko ti vendar ne pripada?» «K vragu, to so moje zadeve. To te nič ne briga, pravim ti, nič te ne briga! Čudno je, kako skrbiš za Pierra, kadar ti prinašam darila. Zelo zanimivo.» Bertold je stisnil oči, da mi je bilo — ko sem nekoč bila. priča prepira — kar mraz. Ostalo je pri tem: Pierre ni dobival nič denarja. In Regina se ga iz sramu niti pogledati ni upala, kadar je sključen sedel nad svojimi risbami. Vse bi se dalo prestati, če se nenadoma ne bi pojavil Rihard, Bertoldov brat, ki se je javljal samo takrat, kadar je vohal denar. Ko sem ga prvič videla, sem se zdrznila ob njegovem prebadajočem pogledu, ki je poplesaval po vseh kotih. Rihard je stikal po stanovanju kot grozeča senca. Vohljal je po vseh koncih stanovanja, prilastil si je celo ključ od stanovanja. Kot z nekim čudežem se vse doslej ni srečal s prikritim stanovalcem. Tudi Bertold se je nasproti bratu obnašal previdno, vedel je, kar smo vedeli vsi: Rihard je bil sposoben vsega, če bi odkril , Pierra — bi to pomenilo konec j za vse nas. Pa tudi konec «velikega» posla. Kako dolgo bo to stanje še mogoče? Regina je dan in noč lebdela v strahu. «Te je strah zaradi Pierra?» je vprašal Bertold s krivim pogledom in razumeli smo ga, kajti Bertold bi poslal Pierra že zdavnaj k vragu, če ne bi bilo tistega «velikega» posla. «Nič bolj kot tebe, Henriette, nas vseh,» mu je Regina odgovorila tiho. «Kar nič vas naj ne bo strah zaradi mene,» je tiho dejal Pierre Regini. Zazrl se je v tla in opazila za dimnikom. «Za dimnikom je varno,» je po navadi pravil. Kako hitro je vse šlo. Zadetek je bil zelo blizu. Zmeda in šok, ki ga je dobil Rihard. Kričal je kot na ražnju. Odvlekli smo ga v atelje. Ko je Rihard zagledal Pierra, se je iztrgal iz naših rok in planil nadenj, pri tem pa kričal: «Ti si vsega kriv! Letalcem daješ znake in mi moramo končati v kleteh!» Bil je brez uma in ni ga bilo mogoče držati. Planil je ven in kričal: «Na policijo grem.» Kar se je potem zgodilo, vidim le še v motnih obrisih. Vidim Regino, kako stoji z dvignjenimi rokami pred Pier-rom in ga prosi: «Proč morar te! Takoj! Prosim, pojdite. Vse nas boste spravili v nesrečo, če vas najde policija.» Videla sem, kako je Pierre s tresočimi rokami prijel klobuk, ki mu ga je ponudil Bertold, ne da bi trenil z očmi. Poslovil se je z enim samim pogledom. Potem je Pierre izginil. Za vedno. Požrla ga je noč. In sedaj sedi pri meni Regina, v mojem stanovanju v Bernu. In Regina govori o Pierru. «Imela' sem upanje, da morda veš kaj o njem,» je govorila. «Morda sem Pierra nagnala v negotovost ali smrt. Morda sem kriva njegove smrti? Ni bilo potrebno, da smo ga takrat spodili. Rihard si je na cesti zlomil nogo, prišel je v bolnišnico in dolge mesece ga ni bilo k nam...» Tako je sedaj Regina sedela pred menoj. Pierrova neizpolnjena, tiha ljubezen. To sem morala vedeti. Kajti jaz sem Pierrova žena. Njegova poročena žena, v katere švicarskem domu je takrat našel novo domovanje, novo domovino. Misli so se vrtele v zmešanih krogih. Zaradi strahu za mojo tiho srečo, Pierra. Hotela sem odsloviti Regino, nisem ji nikdar želela povedati, kako se je končalo. Kajti vsako minuto je moral priti Pierre domov. Potem se bo odločilo, kako trdna je bila vez med nama v teh zadnjih letih.... In potem je Pierre resnično stal pred nama. «Pierre!» je kriknila Regina brezmejno presenečena. «Regina!» je dejal Pierre in se sklonil nad njeno roko. Položil je roko okoli mojih ramen in tiho dejal: «Regina je morda edina od nas, ki se v zadnjih letih ni nič spremenila.» Njegov glas je zvenel mirno, kakor običajno. Prijazno, pa čeprav malo presenečeno me je pogledal, ko sem se pričela nenadoma smejati in ko sem osvobojeno vzkliknila : «To svidenje moramo dostojno proslaviti! Ali mi je presenečenje uspelo, Regina?» «Kar se presenečenj tiče, je velika,» je dejal Pierre smehljaje in me z roko pogladil po laseh. Potem se je odpravil, da poišče ključ od vinske PREDAVANJE PROF. IVANA ŠAVLIJA OB IZIDU KNJIGE SOUZE JN SMEH Dialektalni pesniški zbirki Marije Mijotove gre v slovenskem pesništvu prav posebno mesto Ko so se pred leti v periodičnem tisku pojavile prve dia-lektalne pesmi Marije Mijotove, so jih eni sprejeli kot prijetno šalo, eni pa so v njih brž zagledali literarno dragocenost. Teh objav je bilo malo in so bile časovno in krajevno raztresene, da ni bilo lahko presoditi, ali gre za zavestno pesniško ustvarjanje ali res samo za literarno igračkanje. Zdaj je pred nami knjiga njenih, v svetoivanskem govoru pisanih pesmi, svojevrstnih literarnih biserov, ki jim gre v slovenskem pesništvu prav posebno mesto. Res je pesniška zbirka «SOUZE JN SMEH» nekaj tako svojega, da je ne moremo primerjati z nobeno drugo slovensko knjigo. Da bi pesnico Marijo Mi-jotovo dajali ob kakšne naše bukovnike, ki so- za narodnega preporoda kovali verze v narečju, bi hudo pogrešili, kajti v «Souzah jn smehu» imamo o-praviti z resničnim pesniškim doživljanjem, izpovedanim resda v narečju, pri nekdanjih koroških ljudskih pesnikih bukovnikih pa kvečjemu z nerodnimi prepesnitvami, parodijami, satirami, moralnimi nauki, z nabožno pesmijo. Ob pesmih Marije Mijotove se nehote le zato spomnimo koroških ljudskih pesnikov, ker so tudi tj pesnili v narečju, in ne nazadnje zato, ker so se, kakor Mijotova pojavili na robu slovenskega jezikovnega ozemlja, čeprav v tako različni dobi, vendar v podobnih narodnostno jezikovnih razmerah. Tu- Pesnica se lahko ponaša z globoko zakoreninjenostjo v slovenski ljudski duševnosti, ki izhaja iz narodne pesmi di z dialektalnimi pesmimi Branka Rudolfa «Zveglo potepuhovo» ne moremo primerjati zdaj izšle svetoivanske zbirke Marije Mijotove, kajti Branko Rudolf je napisal «Zveglo potepuhovo» v skonstruirani štajerščini, večkrat arhaični, pač po zgledu slavnih Krleževih balad «Petriče Kerem-puha», ki so pisane v stari hrvaški kajkavščini. «Zvegla potepuhova» pa je v zadnjem času pri nas edina knjiga z neko literarno ambicijo,, ki je pisana v narečju. Narečje sicer ni najpriklad-nejše sredstvo za pesniško izražanje, kakšno slovensko zlasti primorsko še celo ne, ker je v njem polno samoglasniških skrči tev; z običajnim črkopisom pa tudi ne moremo ustrezno zaznamovati vseh glasov, ki jih v narečju slišimo. Razen tega je narečje glede besed revnejše kakor književni jezik, ki je rezultat ne samo več narečij skupaj pač pa tudi rezultat večstoletnega snovanja pisateljev in pesnikov. Vendar pa se da v narečju marsikaj bolj «žmahtno» povedati kakor v književnem jeziku. Mgrija Mijotova, ki se je rodila in je živela v območju narečja, v katerem piše, je tanko prisluhnil? ljudski govorici, v nji sami pa še odmeva stara, naglo v pozabo toneča narodna pesem iz okolice našega mesta in v to izrazno posodo je vlila svoja, pesniška . občutja in tako je njena pesem osebno pesniško doživljanje hkfati pa rašte iz korenin čiste množične slovenske pesniške duše. Na prvi bežen je naši pesnici čudna stvar: fant bi za drago razklal največji hrib, noč in dan bi pel in vriskal za svoje zlato sonce; dekle bi za fanta sklatila z neba oblake, zanj zi dala zad- Znastc buotra, de Luka je fajn f’nt! (Izvirna risba Tončke Koleričeve v zbirki «Souze jn smeh») Bilo je neke noči, ko Je Regina več ur sedela svojemu možu za model. Zeblo jo je, bila je utrujena, kajti naslednje jutro je morala zgodaj iz postelje, njen dan je bil dolg in naporen. «Konec je za danes,» Je dejal Bertold in jo poljubil na golo ramo. «Kmalu bova bogata. Potem bom lahko imel plačane modele in tebi ne bo potrebno sedeti.* shrambe. Mreže ■ * ^Iz «LiterSIfnih vaj») iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiMiitiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiMitiiniiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiil videz imajo te pesmi veliko značilnosti prave narodne poezije, vendar se prav zaradi tako poudarjeiié òsbbne pesnike no-”te v umetniškem pogledu visoko dvigajo nad običajno narodno pesem in niso morda le ponarejene narodne. Tudi naši največji pesniki od Prešerna, pa prek Gregorčiča, Jenka, Murna, Ketteja, Zupančiča, Gradnika, Kosovela in drugih so v narodni pesmi prisluhnili ljudski duši in so potem ta na videz skromna pesniška občutja v sebi poplemenitili, razvili, da se v njihovih srcih razraslo v nesmrtne ’ sonete, v otožne osebne izpovedi, v obu-jenke in slike iz narave, v Dume, v pesmi o ljubezni in smrti, v pesmi o borih... Večina pesmi Marije Mijotove pa ni osebnih pesniških izpovedi, nekaj jih je pripovedno opisovalnih s področja folklore, nekaj pa otroških. V drobcih, v katerih prihaja do veljave njena pesniška osebnost, je njena muza nekam pritajena, skoraj sramežljiva, ne zna še prav govoriti iz skritih kotičkov srca. Ta vrsta njenih pesmi so res le bežni utrinki, ki pa dovolj ja?» no pričajo, da imamo med seboj pravo umetnico, ki je v svoji iznajdljivosti prenesla svoje pesniško doživljanje v način ljudskega čustvovanja in je svojo pesniško misel zaodela v narečje. O svoji mladosti zapoje v štirivrstničnici in pravi: «Kako reuno je v mladuste blo žeu-lenje»; najlepša leta, pravi dalje, so ji pokvarile vojske, v smehu in v solzah je bilo samo trpljenje. Po narodni pesmi je prevzela kajpak tudi krepkejše izraze, ko se pritožuje nad svojo usodo: bogec ji je ponujal sreče, pravi v svojem narečju, a lepega ji je dal strašno malo, največkrat ji je pokazal figo, Bolj sproščena, krepkejša-je v ljubezenski pesmi, ki pa je nji kanec krvi. Ko pa leta minejo, ko se ogenj potolaži, njen človek spozna, da je ljubezen bolezen, ki jo prinaša mladost in vsega je krivo «to zmoteno srce». Visoko nad te, še ne dovolj izkristalizirane pesniške poizkuse, se dvigajo tiste njene pesnitve, kjer poje o naravi in o človeku in kjer riše folklorne prizore. Tu nezadržno prihaja do diši v rosnih kapljicah, petelini zapojo, tedaj že čaka pred hišo vprežen konj, ki bo peljal zelenjavo na trg, po dvoriščih se pretegajo zaspani psi, ki so vso noč varovali domačijo, kmet pa hodi bos med njivami, z dnevom se budi življenje, iznad Draščice (za tujca: Razklanega poti bo poslej raje in uspešneje hriba) pa pokuka sonce. Plastična slika, vredna čopiča velikega umetnika. Pesniško še močnejša je Pomladanska noč pri potoku, ko se po delu zberejo dekleta na pomenek in tudi da zapojejo. To skoraj niso dekleta, to so vile, saj «nalahko so štrlele v svetlo noč»; akacije se-zasanjano ogledujejo v vodi, ki čeblja po kamenju, luna se kot srebro preliva po praznih perilnikih, vmes pa vonj po rožmarinu ... Ce Imamo na eni strani žive slike narave in ljudi, kjer pa ni nič statičnega, kjer se vse giblje in živi, najdemo v zbirki «Souze jn smeh» tudi cele slikarske panoje, ki so prav tako razgibani in plastični. Ta-, ke so pesmi «Mrlič v hiši» in «Tržaški pust pred sto leti» pa «Svetoivanski semenj» in «Kres pri Svetem Ivanu». Mimo osebnoizpovednih utrinkov in pravkar omenjenih o» kvirnih pesnitev so še za stop. njo dragocenejše njene otroške pesmice in uspavanke. Tovrstne pesnitve niso redke samo v slovenski književnosti, pač pa mirno lahko rečemo, tudi v vsej svetovni. Tudi te otroške pesmice so kajpak pisane v narečju, vendar v tako preprostem jeziku in tonu, da jih bo na prvi mah razumel vsak slovenski o-trok. Ce prelistamo vso Štrekljevo zbirko slovenskih narodnih pesmi in pregledamo še u-metne pesnitve, namenjene o-trokom, zlepa ne bomo zasledili kaj tako ljubkega, kakor je na priliko uspavanka Marije Mijotove «Ninčke, nančke». Zmire žejen! Ku pa douge uažnje vou! (Izvirna risba Tončke Koleričeve v zbirki «Souze jn smeh») veljave vsa njena izrazna moč. Ko beremo opis poletnega dne v griži, naravnost fizično občutimo tisti kotel, v katerem se poleti kuha Trst, in pesnica nam pričara pred oči tudi optično sliko srebrnkaste sopare nad morjem. Ko pa sonce zahaja, se njene griže bleščijo vse v zlatu in od morja prihaja rdečkast o-genj. V okvirne impresije iz narave pesnica vpleta človeka, nje-govp življenje in delo. Pomlad- bre*i intimne osebne note. Lju-> | mi dan s9 jjj-edr^psi ih 'cvetje za- t k «M ** iiiiiiiiiiiHiiuiiimmliiiiiiiimnuiiininnuiiMintni To bi bile torej tri skupine pesmic v zbirki «Souze jn smeh», postavljene po umetniški višini in po literarni vrednosti: od komaj nakazanih osebno izpovednih utrinkov, prek pripovedno deskriptivnih folklorno nadah-njenih pesnitev pa do viška: o-troških in uspavank. Po kateri hodila ta, v narodno nošo oblečena muza Marije Mijotove, je IVAN SAVLI (Nadaljevanje na 5. strani) liiiiiitftiitlitfiimiiniiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Poziv urednikov pred izdajo slovarja slovenskega sodobnega knjižnega jezika Slovenska akademija znanosti , in umetnosti je sklenila čimprej izdati slovar sodobnega knjižne- | sem, kako ga je treslo. «Pierre,» sem dejala takrat, «če nekoč ne boste vedeli ne naprej in ne nazaj — jaz i-mam dom v Bernu, v Svici.» In povedala sem mu naslov. Moj naslov v Bernu. Videla sem, kako je Pierre pogledal Regino. Bil je pogled živali, zaprte v kletki in hlepeče po svobodi. Vstal je in šel iz sobe. Atmosfera v stanovanju, visoko nad berlinskimi strehami, je postajala iz dneva v dan neznosnejša. Vsi mi smo čutili: Bertold je sovražil Pierra. Zaradi njegove tihe vdanosti Regini. Tedaj smo doživeli tisto noč. Vsi smo povečerjali in se trudili razviti pogovor o slikarstvu. Tedajci so se odprla vrata in Rihard je stal sredi med nami. Nikogar ni videl, samo Pierra. «Kaj te ne iščejo?» Vsi smo otrpnili. Pierre je postal bled kot rjuha. «Da. Iščejo me.» Zatulila je sirena. Letalski alarm. Stekli smo v klet. Pierre je moral zaradi ljudi ostati v stanovanju, tam zgoraj v petem nadstropju. Vedno smo mislili nanj, kako stoji -___________, knjiž ga jezika, kakor ga imajo že vsi slovanski narodi ali so ga vsaj začeli izdajati. Pri Rusih izhaja veliki slovar sodobnega knjižnega jezika od leta 1950 (prvi zvezki so bili v rokopisu pripravljeni že pred vojno), letos je izšla 13. knjiga. Obsegal bo 25—30 tisoč strani, zanj so uporabili ekscerpte iz 220 avtorjev v Celoti in 20 delno. Dokončan pa je že mali slovar knjižnega jezika v 4 knjigah in na 4.000 straneh. Slovar poljskega jezika mislijo izdati v 10 knjigah s 120.000 gesli na 12—13 tisoč straneh (prvi dve sta izšli 1958 in 1960). Veliki slovar češkega knjižnega jezika v 8 knjigah z obsegom 11,000 strani je izhajal od 1935 do 1957. Začeli so ga po petindvajsetletnem zbiranju gradiva s petimi milijoni ekscerp-tov, končali pa ob devetih milijonih. Šteje 250.000 gesel. Mali slovar, ki je hkrati tudi pravopisni in pravorečni priročnik, ima 4.000 strani. Slovaki so zbrali tri in pol milijona listkov, preden so leta 1959 izdaLi prvo knjigo, a pripravljalna dela so segala daleč nazaj. Slovar bo imel sto tisoč gesel na 4.000 straneh. Slovar sodobnega bolgarskega knjižnega jezika šteje 64.000 gesel na 21500 straneh. Izhajal je v letih 1955 do 1959. Ob začetku dela so imeli na razpolago milijon listkov, končali pa so ga z dvema milijonoma. Za srbskohrvaški Rečnik knji-ževnog i narodnog jezika so ekscerpirali 2.400 enot in dobili 4 milijone listkov. Ogledni snopič je izšel 1953, prva knjiga pa 1950. Predvidevajo, da bo obravnaval na 20.000 straneh kakih tristo do štiristo tisoč besed. Slovenci smo bili doslej navezani na Pleteršnikov slovar, ki ni besednjak knjižnega jezika, in na Slovenski pravopis, ki ima pač .svoje naloge. Slovar knjižnega jezika nam je torej nujno potreben. SAZU se je odločila za obseg do 5.000 strani. Slovar bo informativno-normativen. Zajel bo besedišče sodobnega knjižnega jezika. Gesla bodo obdelana po pravorečni, oblikoslovni, pomenski, sintaktični, frazeološki in stilistični plati, a raba ilustrirana s citati iz leposlovnih in znanstvenih del, iz revij in tudi iz dnev-nega tiska. Predvidenih je okoli 120.000 gesel. Uredništvo ima na voljo okoli 2 milijona izpisov iz leposlovja in deloma iz revij in časnikov, terminologije vseh pomembnejših strok in seveda tudi gradivo, zbrano pri Pleterš» niku in Glonarju v pravopisih in tujejezičnih besednjakih. SAZU namerava izdati poskusni snopič do konca 1963 in prvo knjigo do kraja 1965. Celotno delo naj bi bilo končano 1970. Da se izdaja pospeši, je priskočil na pomoč republiški Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti z izdatno denarno podporo. S pričujočo okrožnico se obračamo na vso slovensko javnost, naj nam sporoči svoje želje in nasvete. Prosimo pa, naj pri tem blagohotno upošteva namen in obseg dela, nadalje kratki rok, skromna denarna sredstva in zlasti majhno število sodelavcev. Izdelavo prve knjige bodo oskrbeli trije glavni uredniki s šestimi pomožnimi redaktorji. To je zares malo v primeri s »rbskohrvatskim Rečnikom, saj je pri tem izdelovalo prvo knjigo do 50 strokovnjakov celih šest let. . Pri bolgarskem slovaf- r 'ju je štela redakcijska komisija golov podan 8 " ’ ' Da se razbremeni slovarski lei, bodo akcentski tipi samo-stalnikovL pridevnikov in g]a- 8 članov in 15 sestavljavcev, pri slovaškem 2 redaktorja in 9 pomočnikov, prj drugih, ki imajo že staro slovarsko tradicijo, recimo pri. Rusih, Poljakih in Cehih, seveda brez primere več. golov podani v uvodu slovarja, pri. gejUh ostane samo sklicevanje nanje z morebitnimi poseb- hih, seved Uredniški odbor se je znašel pred kopicò problemov, ki morajo biti razčiščeni že v jjripra" nostmi. Enako pereče je vprašanje, ali naj besednjak zaznamuje tudi .stranski in empcijski poudarek ljalnem stadiju, Resda zavzel svoje stališče, k ste videli iz nadaljnje dar želi vašega mnenja sveta vsaj za vprašanja, zanimajo. To so npr.: 1. Melodični akcent m svet za trdno pričakuje sednjak, ki bo zaznamoval intonacijo. Celo SP so zamerili, da pòlbóg, pòd-pèverjéte-n). iloma da! e naj zaja- v uvodu. Izve- jo je opustil. Na drugi strani pa je res, da bi intonacija v geslu motila tiste, ki se žele poučiti samo o tem. kaj beseda ................ «Uniji Veči- pomeni ali kako se na Slovencev ne pozna več prvotnih intonacij, in malokateri od tistih, ki jih še Idi slišijo. nacija ob ge: povefala ob; nepregleden,- homi golska gesla bi neso rasla, in to vsekaktìr frazeologije. Da se tèi mo, je odbor za naslednjo tev: gesla naj imajo poud; znamenja iz SP; naši ljud jih namreč že navajeni, ker preprost način zaznamujejo mesto, poudarka, kolikost in kakovost poudarjenega samoglasnika. Melodični akcent naj bo podan na koncu članka v informativnem dodatku z znanstveno trahskripcijo. Pri tujkah to najbrž ne bo potrebno. n Nemcovo. Torej so pomaknili mejo nekako na 1850. Rusi upoštevajo dela od Puškina naprej, Rečnik od Dositeja oz. za Hrvate od ilirizma dalje Poljaki navajajo tudi mrtve besede slavnih klasikov. Naš odbor je za to, da slovar zajame besedni zaklad Sodobnega knjižnega jezika od modeme naprej, a ,upo-> govore, števanjem besedišča naših kla- ena into- sikov, yštevši Prešerna. A ne samo čina popolnejši prikaz današnje jezikovne rabe, mar- več do neke mere ludi opozarjanje na nepravilnosti. 4. Pomeni Slovanski slovarji te vrste Jiočdijo vsako besedo pomensko opredeliti brez pomoči tujega jezika. To“ skušajo doseči na več načinov: s čisto logično definicijo, z obširnim opisovanjem, s sinonimi in antonimi, s frazeologijo, posebno pa s citati. Zlasti definiranje in opi-sQvanjefemolno povečuje obseg ar včasi kaj malaga jasno s tem- -•npr. klešče opice! ih treh vrsticah, a je res težko povzeti, :a klešče. Ali so res potrebne takele razlage: ukrasti sebičnim namenojn (rez lastnikovega do-|h — tftišleča, čuteča človekova zmožnost; .sak iziped sinov v raz-!o drugih otrok istih vreči — napraviti, da se kaj premakne z mesta in pade v neki razdalji; dvoglav — 'ki ima dve glavi; administratorki se nanaša na admini-a. Odbor meni, da splošne besede in že po sebi veze ne potrebuje-ilustrirali jih bodo iti. Pač pa bodo po-splošne oznake, ka-iznič- rabi IX % : a v t 1 .)< v’j j S h l: ?i X (k *r r n ,e ■ 'z ■■7 H j n •i \ J 4 i , i ročili terminologom, naj predlagajo samo izraze, za katere so trdno prepričani, da spadajo v besedni zaklad povprečno izobraženega Slovenca. Pri terminih je zelo pereča pomenska stran. Prevodov je malo, sinonimov navadno ni, sama kratica stroke pa vsekakor ne bi zadostovala. Tako se bo pač treba zateči k definicijam in opi- som, čeprav včasi dolgoveznim. Nekateri termini, npr. iz bota- nike, bodo imeli razlago v la- tinskih imenih. Prav gotovo bi bilo zaželeno, če fl slovar tudi v teh primerih ilustriral pomen in rabo s citatom. 6. Omejeni obseg narekuje tudi način citiranja. Predvsem ne bo mogoče citiranje in exten-.sp, tudi bodo morale zadostovati kratice avtorjev. Za osvetlitev enega pomena bo zadosti >n pjtat, vendar pa bo potrebno, da s citati ilustriramo tudi pomenske odtenke, rekla in stilistične posebnosti. — Pomen bomo obravnavali v širših sku-ih. preglednost ne dovolju-li v pretira- mo izvor be-fond, izposojenke, besede, tujke)? Tuji slo-iajo v tem pogledu pre- lilrìb^-'■■■■ cej različno prakso, slovanski npr. analizirajo samo tujke (za druge besede daje edino ruski A Tudi0 i iz starih slovarjev). tudi pri tujkah je obravnava kaj različna, včasih je na- ovnjakov. Seve- sraj subjektivno Zatorej smo pripo- veden jezik, iz katerega so, dru-Redakcijski odbor: Anton Bajec Mile Klopčič Francè Tomšič (Nadaljevanje na 8. strani) È #1 w. VEČ SKRBI ŠOFERJEM TEŽKIH TOVORNJAKOV , » Doslej smo vedno pisali sa ‘ ! avtomobilist« amaterje ali za take, ki rabijo v ivojem poklicu le osebna vozila. Pravilno bi bilo, da se spomnimo tudi na šoferje tovornjakov, na voznike onih cestnih orjakov, ki jih srečamo po cesti posebno v nočnih urah. Ti ljudje imajo dokaj naporen posel. Ure in ure sedijo za volanom, meljejo kilometre, včasih s tovorom, ki jih spravlja v smrtno nevarnost. Njihov napor še posebno otež-koča zimski čas. Vremenske razmere se v tem času lahko dokaj hitro spremenijo, Ko odhaja na pot človek nikoli ne ve, kakšno bo stanje cest, po katerih mora peljati, niti ne ve, kaj ga čaka pri naslednjem kilometru ali celo za prvim ovinkom. Februarja meseca preteklega leta nam je «Telegiornale» pokazal reportažo, v kateri je bila videti dolga kolona tovor njakov, ki niso mogli dalje, ker je zaradi poledice prišlo do verižnega trčenja in nakopičenja kakih sedem ali osem tovornjakov, ki so, kljub vnemi tamkajšnjih gasilcev, onemogočili promet za ves dan. Zaradi slabe obveščevalne službe pa se je kolona bolj in bolj daljšala. Tovornjaki niso mogli niti nazaj, čeprav je le nekaj kilometrov pred krajem nezgode bil odcep za drugo pot. Taki primeri niso redki. Ne zgodijo se le pri nas, ampak tudi v ostalih državah. Po nekaterih krajih so se vendar resno lotili problema. Ustanovili so posebno obveščevalno službo, ki znatno olajšuje in pomore šoferjem pri njihovem delu. FORD MOTOR COMPANY Avtomobilska podjetja General Motors, Ford, Volkswagen, Fiat, Mercedes in desetine drugih avtomobilskih firm imajo za seboj leta in leta napornega dela. Nekatere, skromne v začetku, so prerasle mnoge že prej znane industrijske velikane; druge pa so zablestele le kot meteori in nato inginile. Ene so se razvijale postopo. ma in se okoristile z iznajdami svoje dobe, druge pa so prinesle s svojim načinom dela in s svojim eianom pravo revolucijo na tem polju. Trenutno daleč nad vsemi prednjači po svoji proizvodnji ameriška «General Motors»; vendar o njej ne bomo danes pi-sali; pač pa se bomo lotili druge firme, čeprav njena produkcija ni trenutno številčno tako visoka. Njena zgodba se pričenja v daljnem v letu 1892 ko je Hen-ryju Fordu končno le uspelo prodati prvo zgrajeno vozilo, da si je s pr'dobljen;mi 200 dolarji nakupil materiala za drugi lažji in obenem močnejši avtomobil. Enajst let pozneje je nabral 100.000 dolarjev in osnoval družbo Motor Ford Company. Trenutno znaša družbeni kapital kar 3.475.913 dolarjev: lanska proizvodnja je dosegla 2.974.134 vozil in fakturirana vrednost je presegla 4000 milijard lir. Za začetek smo Si izbrali to družbo ker predstavlja na tem področju pravi meinik, saj so Fordova proizvajalna načela prinesla pravo revolucijo v tedanje obrate. Ford si je postavil za cilj Iz- gradnjo lahkega in obenem dovolj odpornega vozila, ki ne bi bil le luksusni predmet ožjega števila mogotcev. Da bi to dosegel, je znižal proizvajalne stroške in obenem dvignil plače svojim delavcem. Ta dva sklepa si sicer nasprotujeta, vendar se mu je posrečila namera s tem, da je globoko preuredil delovni postopek. Njegova proizvajalna teorija se je naslanjala na naslednje misli: 1. Vse se mora gibati; vozilo mora k delavcu, ne pa delavec k njemu. 2. Vsak delavec mora rabiti le eno orodje in samo tisto, tako bo svoje delo najbolje opravil in v najkrajšem času. Enostavni misli, vendar sta osnova verižnega dela in velike serijske produkcije. Znižanje cen svojih proizvodov je Ford dosegel tudi s tem, da je skušal čimbolj zmanjšati kupne stroške potrebnega ma-teriala. Družba je kmalu postala lastnica rudnikov železa in premoga ter velikih gozdov, razpolagala je z močnim železniškim omrežjem in je gospodarila nad celim brodovjem. Ford Motor Company je vedno prednjačila na industrijskem području in njena vozila so bila sad avantgardističnih mehanskih pogledov. V zadnjem času Ford razprostira svojo prodajno mrežo po vsej Zahodni Evropi. Ze italijanski uvoz samih Fordovih modelov angleške proizvodnje je preraeel dolgo vrsto let trajajočo prednost Volkswagena. S poskusi osvajanja novih tržišč .iTF..I U : . se je družba Ford odločila za ponoven nastop na dirkalnih stezah, ker menijo, da predstavlja to najboljše bodrilo za tehnični napredek. Dobro poznajo evropsko mišljenje, ker je v o-čeh vseh najbolj vredno tisto vozilo, ki zmore največjo hitrost, ki osvaja vse velike nagrade, katerega ime je stalno na prvem mestu na športnih straneh časopisja. SAMOPOSTREŽBA V Hamburgu so odprli samopostrežno mehanično delavnico; v štirih prostorih dobijo avtomobilisti pripomočke za manjše popravilo, in sicer vse od električnih svedrov in avtomatičnih varilnih aparatov do kladiv in klešč. RENAULT R 4 Tudi na italijanskem trgu je zdaj možno dobiti Renault R4 z ojačenim motorjem in polno-sinhroniziranim menjalnikom. Delovna prostornina valjev je narastla od prejšnjih 747 kc na •47 kc. Poleg zgoraj omenjenih je še cela vrsta manjših dopolnilnih sprememb. Nastavljena je lučka, ki kaže tlak olja, opustili so prvo obliko odbijača. Namesto nekdanje cevi je zdaj kromiran tradicionalni odbijač. Vratne ključavnice so predrugačili, zamenjali brisalce z novimi, ki se avtomatično vrnejo v prvotno lego. Na kolesih imamo odpornejše pnevmatike, na vplinjaču pa je nastavljen avtomatičen starter. Seveda je spremenjena tudi prodajna cena, ki je poskočila od prejšnjih 050.000 na 675.000 za R4, oziroma od 725 na 750.000 za R4L. NOVI ZNAKI Ministrstvo za javna dela Je pred kratkim priznalo nov tip cestnih znakov, ki so iz plastičnega materiala. Novi znaki se odlikujejo po tem, da odbijajo svetlobo in so praktično neuničljivi. Novi znaki bodo nadomeščali prejšnje povsod, tudi na mestnih ulicah. ANGLEŠKA FORD V KRIZI Angleška Ford je V krizi. Stavka je omajala njene še ta-ko globoke in Čvrste temelje. «Daily Mirrerà v svojem uvodniku piš«, da morajo javni organi nemudoma proučiti vse probleme, ki »o privedli do zelo težkega položaja, v katerem se trenutno nahaja kar 37 tisoč angleških delavcev, ki bodo ob svoj zaslužek, če se Fordovo vodstvo odloči za preselitev svojih delavnic la Anglije v Nemčijo. NAJCENEJŠA VOZILA Model Država Cena Poraba goriva Taksa Največja hitrost Fiat 500/D Italija 450.000 5.4 1/100 km 0305 100 km/h Arni 6 Francija 873.000 5,5 > 7.290 109 » Bianchina Italija 525.000 5 » 6.805 95 » NSU Prinz 4 Nemčija 830.000 6 > 7.290 120 » Fiat 600/D Italija 640.000 5,8 1 10.210 110 » Renault R 4 Francija 675.000 6 > 10310 106 » BMW 700 Nemčija 890.000 6 > 8.740 125 » Anglia Ford Anglija 925.000 6 » 17.500 115 » Innocenti A/40 Italija 915.000 6,5 » 17.500 125 > STAVIM, DA... Zaradi nenavadnih stav že marsikdo zgubil življenje Čudno je nagnjenje nekaterih ljudi do raznih stav. Naravnost nepremagljivo. Želja, da bi kar čez noč zadeli večji dobitek, ali pa da bi celo obogateli, jih žene, da redno in vztrajno stavijo bodisi na nogometnih stavah, konjskih dirkah ali pa na navadni loteriji. Te stave pravzaprav niti niso več tako nenavadne. Seveda, dokler ne gredo stavni zneski čez mero. Tudi pri teh skoraj nedolžnih stavah se primeri, da kdo, v želji, da bi brž obogatel, stavi tako veliko vsoto, da zapravi vse svoje imetje. So pa še drugačne vrste stav, pri katerih človek zelo podvomi v zdravo razsodnost prizadetih. In kolikokrat pride v kaki družbi do prav neumnih stav, ki se potem največkrat končajo celo tragično. Glavni vzrok za take stave je brez dvoma bahaštvo, želja po uveljavljanju lastne osebe, skratka: obvarovati svoj prestiž. POGOLTNIL JE MUHOLOVEC Toni, vojak v Bocnu je v družbi svojih tovarišev, ko so se že nekaj (asa mudili v neki gostilni, s tanil, da bo požrl muholovec, ki je bil ves črn od prilepljenih muh. Prvi hip se človeku zdi kaj takega neizvedljivo. Kako bi mogel normalen človek spraviti tisto gnusno in še lepljivo reč po grlu! Tudi Tonijevim tovarišem se je zdelo tako. Toda on je hitel zatrjevati, da to zmore. In fes. S precejšnjo težavo je što. Goltal je in se daril, da so mu kar solze silile v oči. A nazadnje je le spravil cel muholovec skozi požiralnik. In potem? Postalo mu je tako s lobo, da so pa morali kar se da naglo spraviti v bolnišnico, kjer so mu pri priči odprli želodec, da so iz njega potegnili muholovec. Komaj komaj so noremu Toniju rešili življenje. GOLAŽ GA JE ZADUŠIL Sploh nekateri zelo radi stavijo, da lahko pojedo to ali ono jed v toliko in toliko minutah, in prav te vrste stav se po navadi slabo končajo. Gustav iz Gradca je stavil s svojimi prijatelji, da bo v petih minutah pojedel mali golaž in obenem popil liter vina. Lahko si predstavljamo kako je požiral, da bi stavo dobil. Nenadoma pa se mu je zaletelo, ker mu je ušel košček mesa v sapnik, in preden je prišla pomoč, s« je zadušil. ZADNJICA ZA TARČO Clan nek« nemške strelske družine pa je nastavil za tarčo svojo zadnjico, ker so njegovi tovariši pri nekem popivanju in pod vplivom obilno zaužitega alkohola, trdili, da nima za to dovolj poguma. Stava je bila 600 mark. Streljali so z zračno puško in z lesenimi naboji. Čeprav je po slehernem strelu tulil od bolečin, je vzdržal do konca in stavo dobil. Po končanem streljanju so morali izpuliti pet nabojev, ki so se mu zapičiti v meso. Vendar pa se ta stava ni sreč- no končala, kmalu zatem je revež umrl zaradi za-strupljenja krvi. PROFESOR MATEMATIKE ŽRTEV STAVE Nekega angleškega profesorja matematike je zadela kap, ker je precenjeval svojo telesno zmogljivost in stavil, da bo po eni sami nogi prišel, pravzaprav «skakal», 30 km daleč. Vendar pa je bil to prevelik napor zanj in že po 16 km se je od slabosti zgrudil in — umrl. Podobno kot ta profesor ni znal oceniti svojih zmogljivosti neki poklicni akrobat. Stavil je, da bo brez najmanjše škode vzdržal težo tovornjaka, ki bo zapeljal čez njegove prsi. In res. Legel je na cesto in tovornjak je počasi zapeljal čezenj. Žara. di velike teže sta se zlomili dve rebri in se zadrli v pljuča. Posledica tiste stave je bila smrt. BOS IN GOLOROK V JUŽNO AFRIKO Neki mlad Francoz je sklenil, da bo šel na potovanje v Južno Afriko. Toda peš in bos ter brez suknjiča. Za stavo, seveda! S tega potovanja se je od časa do časa oglasil, da so njegovi prijatelji vedeli kako daleč je že prispel. Zadnje njegovo sporočilo je prispelo iz Adis Abebe, e-tiopske prestolnice. Potem pa je zmanjkala o njem sleherna sled. In nihče ni nikoli več o njem ničesar zvedel. Izginil je v neznano. Precej podobna usoda je zadela nekega Angleža, ki je stavil 10.000 funtov, da bo opravil potovanje okoli sveta z navadnim otroškim vozičkom. In -res! Začel je svoje potovanje v Londonu, prehodil Francijo, Svico, Italijo.... Zaradi «kontrole» se je oglašal iz vsakega večjega mesta skozi katero je potoval. Zadnje njegovo sporočilo je bilo iz Turčije. Potem pa ni bilo ne od njega ne o njem nobene vesti več. Izginil je brez sledu. Podobno se je izgubila vsaka sled za nekim dru-gim «potnikom okoli sveta». Bil je to neki Irec, ki je stavil 1.000 funtov, da bo vso pot opravil ritenski. Lahko si mislimo, kolikšno pozornost je zbujal povsod kamor je prišel. Pravzaprav je bil dokaj vztrajen in vzdržen, saj je izpričano, da je prišel celo v Indijo. Zatem pa se o njem ni nič več izvedelo. Izgubil se je brez sledu. ZARADI MUHE IZGUBIL STAVO Erik Vigot iz Kanade je stavil, da bo vzdržal pod vodo 12 ur, a ves ta čas da bo zrak za dihanje dobival samo skozi navadno slamnato bilko. Da ne bi splaval na površje so mu prijatelji privezali na noge velike uteži. Nekaj časa je vse potekalo popolnoma v redu. Toda, nenadoma je prijatelj, ki je o-pazoval vrh slamice, ki je molel iz vode, ugotovil, da že nekaj časa ni videti mehurčkov, ki so se prej enakomerno pojavljali. Brž so Erika potegnili iz vode, in so ga komaj rešili. Saj je bil že brez zavesti. Ko so potem pregledali slamico, skozi katero je dihal, so opazili, da je zašla vanjo muha, ki je zamašila cev, kar bi kmalu bilo usodno za nesrečnega Erika. OSMESBNI DIREKTOR Direktorja nekega belgijskega električnega podjetja je neumna stava stala življenje. Pogoji stave so bili: direktor se mora povzpeti točno opoldne na balkon mestne hiše in si tam sleči hlače. Nato mora s hlačami v rokah iti okrog glavnega trga, ki je pred mestno hišo. Direktor je ob določeni uri zares prišel na domenjeno mesto, vendar pa ni izpolnil tistega, kar se je obvezal s stavo. Na trgu se je namreč ob tisti uri zbralo ogromno ljudi, ki so izvedeli za stavo iz časnika. Ko je nesrečni direktor videl tako množico, ga je postalo neznansko sram. Spoznal je, da se je s svojo nepremišljeno stavo neizmerno osmešil. Spričo tega se mu je zdelo, da zanj ni druge rešitve, kot da izgine. Se tisti dan si je vzel življenje. BREZ BESED Kdor ima nos... Paul Greverson je imel dobro idejo. Pokupil je stare telefone po en dolar in jih malo popravil. Prodaja jih po 50 dolarjev. Tako je zaslužil že lepe milijone in trgovina dobro cvete. V izložbi ene izmed najboljših trgovin v središču New Yorka vidimi modele zastarelih telefonskih aparatov, ki jih kupujejo petičniki KRIŽANKA l 2 3 h 5 0 u 7 8 9 40 U © '3 © 15 ® '7 © 18 '9 © 20 21 © 22 1 23 24 25 26 ® 27 78 ® JO 31 ® }1 33 © 34 35 36 d 37 38 ® 39 ® *0 41 12 4Ì ® 45 46 47 48 4» ® 50 ri’z.'t Si n 52 VODORAVNO; 1. vojak s puško,7. srednjeveški konjenik v kraljevi službi, 12. rahel nadih, 13.mejašica, 14. otroški las, 15. oficir, 16. ime pisatelja Cankarja, 17. nalezljiva bolezen zaradi prisada rane, 18. odprtina v zidu, 19. katran, 20. skregano, 22. uradni spis, 23. obdelan kos zemlje, 25. nekdanji turški plemič, 27. latinski dvoglas, 29. trščica, 30. nedoločni zaimek, 32. kemični znak za zlato, 34. ogabnost, odvratnost, 37. števnik, 39. tuje moško ime, 40. neusmiljen, okruten, 42. medmet vekanja, 44. blazen, 45. strujene kače, 46. soigralec, soplesalec, 48. gorski masiv v Zahodnih Julijskih Alpah, 49. Perzijec, 50. deli gornjega trupa, 51. oljna rastlina, ki ima v semenu 50 odst. do 60 odst. olja; pridelujejo jo tudi v Makedoniji, 52. babjak. NAVPIČNO: 1. glavno mesto Dalmacije, 2. avtor romanov «Obiralci bombaža» in «Zlato Sierra Madre», 3. izdelovalci risb, načrtov, 4. nekdanji angleški premier, 5. zunanja podoba, 6. vzdih, 7. roževinasta tvorba v kitovem gobcu, 8. prav to, 9. drobna, ozka, 10. edina hči, H-odmaknjen, skriven, 13. pristanišče v severni Španiji, 15. skala, 17. prebiValec starega grškega mesta na Peloponezu, Lakede-monec, 20. zavedajoč se (v stalnem reklu), 21. goreča stvar, plameni, 24. moško ime, 26. pogojni veznik, 28. časnik, dnevnik, 31. odpadek, odvišna reč, 33. prividi, namišljene stvari, 33. usad, 36. slovenski pisatelj, doma iz Mengša, 38. sprednji del glave, 41. naša denarna enota, 43. delujoči vulkan na Siciliji, 45, zaščitena gorska žival, 47. mutast, 48. tatorski poglavar, 50. nota iz solmizacije. 'jJfFuAuL’ ........... Danilo se je, ko se jt na u -j a LBTÓ 1875, ALABAMA: VA V AMEfVKt , OALBC I MSSJr se OOGAJAJO CUi fci -j I / 1 HE,UE ! STE ŽE MtSLtU.DA r-t S» fars '«p; r m mpjd k -plitllw n 1 M T;:' ■n k JI I mWmff. ■a ■ Jflr JiGM1--*-- ' rw JKtMiMu OVEN (od 21. 3. do * ) Imeli boste roke dela in morali rešiti ikai važnih zadev, zaradi česar boste nekoliko nervozni. To bi lahko kvarno vplivalo na odnose z drago osebo. Zaradi tega morate paziti, da ne bo prišlo do prepirov. Obisk. ^----- BIK (od 21. 4. do / \ 20. 5.) Verjetno bo- ( 'jiajj \ ste srečali in spo-'V J znali neko osebo, ki V J bo pritegnila vašo --------' pozornost in simpatijo. Zadoščenje in uspeh v poklicnem delu. Tudi pri morebitnih pogajanjih poslovnega značaja boste imeli uspeh. Srečni dan sreda. Potovanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vesele novice in obisk drage osebe. Ugodna priložnost za uresničitev načrtov, ki so vam pri srcu. V poklicnem delu malenkostne spremembe. Zaradi osebnih uspehov vam bo neka oseba nevoščljiva. Srečni dan nedelja. Pismo. ker bo vaše srce bolj utripalo ob novi ljubezni. V poklicnem delu sprememba zaradi nenadnih srečnih dogodkov, prej pa boste morali premagati male težave. Pismo. ^----. LEV (od 23. 7. do / \ 22. 8.) Zanimiva in I \ prijetna srečanja, to- 1 I da brez trajnih po- V / sledic, če ne boste -------^ bili dovolj prepričljivi. V pokllcném delu vam bo sreča naklonjena in boste dosegli uspehe ter rešili nekatere probleme. Srečna dneva torek in četrtek. DEVICA (od 23. 8. •\ do 22. 9.) Spremen-\ ljivo razpoloženje, ! trenutki sreče in nezadovoljstva v srčnih zadevah. Na vidiku flirt. V poklicnem delu nasprotovanja kolegov proti vašim načrtom zaradi osebnih interesov. Ne bodite preveč radovedni. Srečni dan sreda. ^ TEHTNIC/ / e \ 9. do 23. I (3*L \ «is«« bos l Bt-U. J neke druž V Ll J deve in ovire. Pot TEHTNICA (od 23. 10.) Raz-boste morali družinske za- ___ __ premagati ovire. Potrebna bo odkrita beseda. Glede poklicnega dela boste dobili sporočilo, ki vas bo sicer nekoliko razočaralo, a boste zadevo uredili na diplomatski način. Srečni dan nedelja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V sentimentalnih zadevah boste zelo podjetni in boste dosegli lep uspeh. Možnost postranskega zaslužka. Našli boste nove poti za bolj uspešno poklicno delo. Pazite na svoje zdravje. Izredna priložnost za prijetno razvedrilo. Srečni dan nedelja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo ugodne razmere za srčne zadeve, ki Jih morate izkoristiti, da boste utrdili srčne vezi z osebo, ki vas že dalj časa ima rada. V poklicnem delu boste premagali male o-vire. Ce boste potrti, obrnite se na osebo, ki vas razume. Srečni dan petek. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V srčnih zadevah si boste zaželeli novosti in spremembe ; napravili pa boste pravo zmešnjavo. Tudi v poklicnem delu bo nastal nered, če sami ne boste vedeli, kaj hočete doseči. Prijatelj vam bo pomagal, nekdo pa rovaril proti vam. r\ VODNAR (od 21. 1-do 19. 2.) Možnost , spora z drago ose-1 bo zaradi malen- (J ____________________ / kostnih zadev. Bodi-^—S te duhoviti in uvidevni, da se bo vse lepo uredilo. Ugodne razmere za poklicno delo. Lahko boste uresničili nekatere svoje načrte, če jih ne boste svojeglavo spreminjali. Pismo. RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Čudno sentimentalno srečanje. Postali boste roman-/ tični in boste zelo razmišljali o svojih zadevah. V poklicnem delu vam bodo zvezde zelo naklonjene in boste lahko dosegli prav lepe uspehe ter priznanje delovnih tovarišev. Vprašanje mleka in podpore po suši prizadetim kmetom na dnevnem redu zasedanja odborov Kmečke zveze in ZMP V čertek, IS. t. m. Je bil v prostorih Kmečke zveze sestanek izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Na dnevnem redu sta bili dve točki: 1. Vprašanje cene mleka. 2. Vprašanje podpore po suši prizadetim kmetom. Zaradi izredne važnosti in aktualnosti obeh problemov so se odborniki udeležili sestanka v polnem številu in odgovorno ter tvorno sodelovali pri razpravi, ki je sledila poročilu tajnika Kmečke zveze inž. Pečenka. Inž. Pečenko je v imenu tajništev obeh organizacij podal poročilo k prvi točki in ponovil že znane postavke, iz katerih izhaja, da sedanja cena mleka nikakor ne more zadovoljiti proizvajalca, saj v sedanjih prilikah živinorejci delajo z občutno izgubo, ki gTe v izključno breme njihovega delovnega dohodka in na škodo celotnega kmetijskega gospodarstva. Poudaril je tudi, da vprašanje mleka ni nastalo šele letos kot posledica suše, saj se vleče že več let, le da je letos dobilo še ostrejše in nevzdržne oblike, zaradi česar so kmetje občutili to vprašanje v vsaj ostrini. Resnost vprašanja cene mleka in cene drugih kmetijskih proizvodov ne dopušča, da bi se to vprašanje obravnavalo površno ali ločeno, zaradi česar je govornik izrazil mnenje, da bi bila skupna akcija vseh kmečkih sindikalnih organizacij v tem trenutku zaželena, upravičena in potrebna. Na tem vprašanju se je razvila zelo živa razprava, v katero so posegli vsi prisotni. Iz izvajanj vsakega odbornika je sledilo , v vsej jasnosti prepričanj^ da,je skupna akcija mujna in koristna ter da ni razlogov, da bi katera* koli kmečka sindikalna organizacija ne sprejela takega sodelovanja v izključno korist prizadetih kmetov. Oba odbora sta tudi obsodila ukrep Pokrajinskega odbora za cene, ki pri zvišanju cene mleka ni upošteval upravičenih zahtev živinorejcev. Oba odbora sta pooblastila tajništvi obeh zvez, da pod-vzameta vse potrebne korake za skupno akcijo vseh sindikalnih organizacij za dosego pravične cene mleka, ki naj upošteva upravičene zahteve živinorejcev. Na podlagi tega sklepa sta tajnika Kmečke zveze in Zve- Odborniki so pooblastili tajništvi zvez, da nadaljujeta začeto akcijo - Prvi sestanek vseh treh kmečkih strokovnih organizacij v zvezi z vprašanjem cene mleka ze malih posestnikov imela v četrtek, 20. t. m. daljši razgovor z ravnateljem Federacije neposrednih obdelovalcev iz Ulice Roma 20. Na tem sestanku je bil soglasno sklenjen skupni nastop vseh zvez za zaščito koristi naših živinorejcev in našega kmetijstva sploh. Glede vprašanja podpor po suši prizadetim kmetom sta odbora ugotovila, da je razpoložljiva vsota za dodeljevanje prispevkov malenkostna v primerjavi z višino dejanske škode, ki jo je prijavilo nad 1500 kmetovalcev. Odbora sta odobrila dosedanje nastope obeh tajnikov v borbi za uveljavitev vseh tistih o-lajšav in podpor, ki jih predvidevajo zakoni o katerih je bilo govora tako v dnevnem časopisju kot v forumih in organih, kjer se je lahko u-vel javil posredno ali neposredno glas obeh zvez. Odbora sta končno sklenila, da je treba še nadalje razvijati delovanje obeh zvez za uveljavitev zakonskih določil, ki predvidevajo razne oblike podpore prizadetim kmetom, ki te podpore potrebujejo za ohranitev živinoreje in kmetijstva sploh. Tajništvi KZ in ZMP sta tudi v tej zvezi dobili potrebna pooblastila. SEMPOLAJ Preminila je 87-letna Jožefa vd. Zidarič, najstarejša članica naše vaške skupnosti. Lahko rečemo, da jo je pobrala le visoka starost, redka celo za naše kraje,,, kjer dolgo življenje ni re,dkost. Rojena v trdni kmečki hiši Lupine ~v Praprot«, jeie~zgodaj spoznala pogoje, ki jih je narekovalo takratno življenje na kraški kmetiji. Dobro je poznala trdo plat Življenja: delo, skrbi in težave kot mati in gospodinja. Vzgojiti petonco otrok — od katerih so štirje živi — ni bila za mater iz delavske oziroma železničarske družine lahka naloga, a vsa življenjska bremena je pretresala z nekdanjo modrostjo m razsodnostjo. Vse življenje zdrava in čvrsta ni poznala zdravniške pomoči, pač pa je bila živa knjiga domačih zelišč, s katerimi je u-spešno pomagala v tej ali oni težavi. Mirno in tiho je živela za svp-jo družino, a vedno je našla ne- kaj časa za čitanje časopisov in knjig, V četrtek smo izročili njene zemske ostanke domači grudi, kamor jo je razen mnogih sorodnikov spremilo lepo število domačinov in znancev iz sosedstva. Naj mirno počiva v večnem snu. Svojcem naše sočustvovanje! ša strokovna napotila. Zato se njegovih predavanj radi udeležijo tudi naši ljudje, čeprav smo se zemlji že močno odtujili. Saj smo res zašli v take razmere, da je že povsod bolje nego na gruntu. Desetega t.m. je dr. Baša pričel pri nas s predavanji na 14-dnevnem večernem kmetijskem tečaju, ki ga je organiziralo kmetijsko nadzorništvo. Poseča ga 26 udeležencev, med temi nekaj mladine. Predavatelj dobro pozna kmetijske razmere na tržaškem Krasu kot tudi naše kmečko ljudstvo. To sta dve prednosti, ki sta nujno potrebni, če želimo, da bi bila poučna beseda čimbolj učinkovita. Ce pa jo spremlja prepro- sta in domača govorica, je uspeh toliko boljši. Tako podaja dr. Ba- Vaščani s Peči, zlasti nekateri, se v zadnjem času precej razburjajo zaradi jusarskih pravic. Dejstvo je namreč, da je občinska uprava iz Sovodenj prevzela v lastno upravo vsa tista zemljišča, ki so bila pisana nanjo in za katera je občina plačevala ter še plačuje davke, ne pa tisti, ki so jih doslej uživali. Ze pred časom je s posebnim razglasom opozorila vse tiste, ki so si lastili kakšne pravice na eno ali drugo tako parcelo,'naj se zglasijo na županstvu, da bodo tam uredili zadevo. Očividno pa jusarji s Peči tega niso storili, bodisi iz malomarnosti ali pa ker niso vedeli. Ko pa je občinska uprava odprodala del takega zemljišča za gradnjo novih hiš, so se zganili in zahtevajo svoje pravice, Nekateri izmed vaščanov se obračajo v tej zadevi tudi na ljudi in ustanove, ki z zadevo nimajo neposredno opravka. Zato bi bilo prav, če bi vso zadevo obravnavali najprej z občinskim odborom in svetovalci, ker bi se pač s takimi neposrednimi razgovori in obrazložitvijo svojega stališča najlažje in najbolje sporazumeli za pravilno in pravično rešitev tega vprašanja, kar je prav gotovo tudi želja občinske uprave. BARKOVLJE iiiiiinniiiiiiiiniHiiiiMiiimiiiHiMimimiiiiiimiimniiiniimiimiiimiiimiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimiiimimiimii LEPO USPELA TRADICIONALNA PRIREDITEV Mnogo Tržačanov in okoličanov na prazniku vina v (amporah Predzadnji petek smo s premili na naš dom večnega mir,u- 80-letno ■ Frančiško Mikolavčič, vdovo po finančnem uslužbencu. Zrasla je iz. razmer in pogojev, kot jih je svoječasno narekovalo življenje na našem Krasu, kjer je bila ro--jena in je živela do svoje omo-žitve. Kot otrok tcpod kmečkega krova v Mavhinjah se je že rano temeljito seznanila z življenjskimi zahtevami in spoznala vrline, ki so človeku potrebne za pravilno usmerjanje svojega življenja. Niso ji manjkali življenjski optimizem, delavnost, ter skrbnost. Tenkočutna za vsako krivico, so jo prizadele tudi krivice, ki smo jih bili Slovenci deležni zlasti pod fašizmom. K njeni' vzgoji je prit spevala kulturno-prosvetna dejavnost, ki je bila takrat v njeni rojstni vasi želo, živa', .' . Vse življenje je bila ta na pogled šibka žena zdrava, čvrsta in žilavd, zaradi česar ji je bolezen le počasi izpodjedala življenje. Blago ženo bodo pogrešali svojci, sosedje in znanci. Lahka ji domača gruda, svojcem pa naše iskreno sožalje! sinova, od katerih je eden padel v partizanih. V sredo pa je bil pogreb 84 let stare Marije Cač vd. Petarps, ki je zaradi zloma stegnenice poležavala že več let, V obeh primerih smo pokojnika in pokojnico spremili v velikem številu na domače pokopališče, kjer se je od njiju poslovil tudi pevski zbor. Naj jima bo lahka domača zemlja, forodnikorp. pa izražamo naše sožaljg, katerim, st pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. BOUUNEC Sodelovalo je 65 vinogradnikov z 91 vzorci vina, ki je doseglo povprečno alkoholno stopnjo 13,2 stopinje - Podelitev nagrad za najboljša vina Kot smo na kratko že poročali, je bil preteklo nedeljo v Camporah tradicionalni praznik vina. Prostorna dvorana prosvetnega društva «Alma Vivoda» je bila polna Tržačanov in okoličanov, prav tako tudi vsi sosedni prostori, tako da je moralo mnogo ljudi oditi, ker pač niso dobili prostora. Priprave za praznik vina so se začele že več dni prej, ko so vinogradniki začeli prinašati v društvo vzorce vina, katerega so potem najprej izmerili, tako da so ugotovili stopnjo alkohola. Posebna komisija pa je nato najprej ocenila bela vina, medtem ko je bilo ocenjevanje »a črna vina končano med samo nedeljsko prireditvijo. Pri razstavi je sodelovalo 65 vinogradnikov, ki so razstavili oziroma dali v ocenitev 91 vzorcev vina v skupni količini 110 litrov. Jasno je, da so vsi udeleženci prijetnega popoldneva, na kate- rem je sodelovala tudi godba iz Sv. Barbare, nestrpno pričakovali razglasitev rezultatev, saj si je vsak želel, da bi lahko pokusil pristno domačo kapljico. Toda omeniti moramo, da so tudi za gostilniškim pultom točili pristno domače .Vino, ki so ga vsi ze- Josip Škerjanc . „„„„„„„„.............lin mu, im I ................................................m ............................................. centra med KD ih PSI. Obstaja le vprašanje, do kakšnih sprememb bo prišlo v sestavi Bližajoči se božični in novoletni prazniki niso zavrli, pač Pa v nekaterih primerih celo Pospešili razvoj nekaterih dogodkov. To velja v prvi vrsti Za izvajanje posledic volitev v tržaški občini, oz. za izvolitev novega župana in novega občinskega odoora. čeprav se je zelalo, da bo ta procedura zahtevale najmanj štiri seje, se je zaključila že kar ob prvem sklicanju. Za novega zu-Pana je bil potrjen demokristjan dr. Franzil, novi odbor pa sestavljajo po predhodnem sporazumu med KD, PSDI in PRI 11 deniokr.stjanov in republikanec prpf. Cumbat, ki je obenem tudi podžupan. Po svoji izvolitvi je župan dr. Franzil Prečital in obrazložil program novega odbora, ki je zajet v 21 točkah, v katerih pa niso niti enkrat niti z besedico o-hienjene pravice slovenske et-ni*riel skupine. Gospodarska vprašanja so se zaostrila na marsikaterem Področju, največ razburjenja Pa je v tržaških gospodarskih krogih povzročila ukinitev beneškega sedeža Tržaškega Lloy-da in, njegova vključitev v beneško pomorsko družbo Adriatica. Prvi so se oglasili s svojim protestom uslužbenci Lloy-da sami in sindikalno organizacije tržaških pomorščakov, saj je očitno, da ukinitev sedeža ne škoduje samo interesom družbe same temveč tudi interesom tržaškega pristanišča. Za stvar se je zavzel tudi Poslanec Vidali z dvema Intervencijama pri pristojnih ministrstvih in tudi občinski odbor je izrazil zaradi tega svojo zaskrbljenost. Nasprotno pa je upravni svet Tržaškega Lloy-da na svoji zadnji seji sklep o ukinitvi sedeža v Benetkah odobril in ga celo skušal oprar Vičiti zatrjujoč, da interesi družbe same in njenih nameščencev ne bodo ogroženi. Tudi vprašanje delovne sile na našem področju, o kateri so razpravljali v četrtek v Izvršnem odboru tržaške trgovske zbornice, kaže na resne težave tržaškega gospodarstva, ki jih do neke mere ilustrira tudi padec tranzitnega prome- TEDEN ta skozi tržaško pristanišče, I še bolj pa seveda nenehne sin-' dikalne borbe in stavkovne akcije na vseh področjih. Tako so v sredo in v četrtek stavkali pristaniški delavci, zaradi cesar je vse delo v pristanišču počivalo 48 ur, v četrtek so stavkali tudi papirničarji v štivanski paparnici, novo pogodbo zahtevajo pekovski delavci, uslužbenci potrošniških zadrug pa so po sporazumu v zadnjem trenutku odpovedali že najavljeno stavko za včerajšnji dan. Odsev gospodarskih razmer pa je seveda tudi vprašanje zimske pomoči revnim in potrebnim prebivalcem našega področja, za kar skrbi poseben sklad katerega odbor se je v tem tednu sestal kar dvakrat na prefekturi. Na Tržaškem je še vedno okrog 1300 brezposelnih družinskih poglavarjev, zelo veliko pa je tudi število tistih, ki prejemajo zelo nizke pokojnine in ki uživajo oskrbo občinske podporne ustanove. Med vse te bodo tudi letos razdelili zimsko pomoč v raznih oblikah. Iz državnega sklada bo razdeljenih 76 milijonov, preostali denar pa bo skušal sklad nabrati pri raznih tržaških ustanovah. Tudi borba nroti dražanju živil, posebno v sedanjih predprazničnih dveh, spada v okvir gospodarske in socialne zaščite prebivalstva. V ta namen se je sestal na prefekturi pokrajinski odbor za nadzorstvo nad zelenjadno tržnico in nad ribjim trgom na debelo in sprejel ustrezne ukrepe proti neupravičeni in špekulativni draginji. Od okoliških občin sta imeli v tem tednu seji nabrežin-ska in miljska občina. V Nabrežini so odobrili sklep o podelitvi prostora za središče teoretične fižike in razpravljali o raznih tekočih vprašanjih, v Miljah pa so med drugim razpravljali tudi o potrebi turistične valorizacije obale od Tankega rtiča do Lazareta. Naše kulturno življenje je v tem tednu zabeležilo redek in pomemben dogodek : izid pesniške zbirke «Souze j n smeh» tržaške narečne pesnice Marije Mijot. Ob izidu lične zbirke je Slovenski klub priredil tudi «Večer Marije Mijotove», na katerem so bile prvič izvajane tri skladbe, ki jih Je na tekst Marije Mijotove uglasbil Ubald Vrabec in jih tudi izvajal s svojim komornim zborom. Večer je bil tako po svojem pomenu kot po svojem obisku še en dokaz kulturne vitalnosti naše narodne skupnosti v Italiji. Slovensko gledališče pa je v petek uprizorilo prvič v mestu otroško igro «Pravljica o carju in pastirju», ki je privabila v dvorano na stadion «Prvi maj» polno mladeži in odrastlih. Kriza v goriškem občinskem odboru, iz katerega sta izstopila socialdemokratska zastopnika dr. Milocco in rag. Can-dussi, se še vedno ni rešila in zaradi tega tudi ne bo mogoče v tem letu odobriti proračuna za leto 1963. Na seji pokrajinskega odbora PSDI so povoljno ocenili stališče svojih zastopnikov, ki so demokristjanom odrekli sodelovanje, ker se niso strinjali z njihovim predlogom za petletno trajanje pogodbe z ustanovo INGIC za pobiranje trošarine. Istočasno pa so poudarili, da predstavlja «sodelovanje med katoliškimi in socialdemokratskimi silami najprimernejšo obliko, da se zajam či mirni in demokratični napredek naše pokrajine.» Iz tega, jasnega stališča sledi, da bo kriza odpravljena s potrditvijo dosedanje vladne formule tako imenovanega levega 1 seka. občinskega odbora in če bodo še vedno ohranili odgovorna mesta tisti ljudje, ki so jih imeli doslej. Govori se namreč o precej drznih namerah «mladih Turkov», ki jim je prišla kriza ravno pravi da uresničijo del svojega načrta. V Gorici je bila prva seja novega upravnega odbora Pokrajinske turistične ustanove (EPT), na kateri so po predsednikovem poročilu odobrili proračun za leto 1963 ter izvolili člane novega izvršilnega odbora. Ob prisotnosti predstavnika ministra za turizem dr. Bencivenga je predsednik Peternel podal poročilo o proračunu, ki predvideva 29 milijonov lir dohodkov. Državni prispevek, ki je letos znašal 22 milijonov, bo prihodnje leto za pol milijona manjši. Za organizacijo prireditev bodo prihodnje leto prispevali krajevnim turističnim, ustanovam .8 milijonov, s za turistično propagando pa 3 milijone. Iz programskega dela novega odbora Je razvidno, da se obetajo turistični' politiki v naših krajih boljši časi. PTU bo izdala propagandno brošuro in valorizirala krajevne turistične zanimivosti. Stavkovno gibanje je ponovno zajelo nekatere proizva-' Jalne sektorje. Za sklenitev nove delovne pogodbe so ponovno stavkali papirničarji, zaposleni v rupenski in sovo-denjski tovarni. Prejšnjo nedeljo je stavkalo strežno osebje v barih, za predpraznične dni pa je napovedana stavka prodajalcev v trgovinah, če ne bi prejeli zadovoljivega odgovora, ki ga pričakujejo od Zveze trgovcev. Končno naj omenimo še mednarodno športno srečanje med «Odredom» iz Ljubljane in goriškimi boksarji, ki bo na Štefanovo v Gorici. S to športno manifestacijo se bodo utr dile mednarodne vezi, katerim so svoj čas močno nasprotovali nekateri tukaišnji nestrpni voditelji tèga športnega od- io hvalili. Sicer pa je znano, da točijo v. gostilni PD «Alma Vivoda» vedno domača vina, kar je za sedanje razmere že nekaj prav izrednega. ; No, končno j^cr-prišla toliko pričakovana razglasitev Te*-zultatov. Na oder je stopil vinogradnik Josip Škerjanc, ki je glavni organizator razstave ter v kratkem nagovoru najprej povedal, zakaj prirejajò vinske razstave in kaj si od njih obetajo, Poudaril je tudi, da živi današnje kmetijstvo- v zelo hudih in naravnost nemogočih pogojih, toda kljub temu je še nekaj ljudi, ki se krčevito držijo svoje zemlje — v' upanju da bodo tudi za kmete nastopili boljši časi. Nato je Josip Škerjanc prebral imena vinogradnikov, ki so bili nagra-jeni: Za črna vina je dobil prvo nagrado Giovanni Mauro s Tenkega rtiča, drugo nagrado Bruno Millo, tretjo pa Arturo Fur-lanich, medtem ko je za bela vina dobil prvo nagrado Carlo Belich, drugo Piero Creyatin, tretjo pa Giacomo Tremul. Govornik je tu poudaril, da so bila vsa vina na splošno zelo dobra, kar dokazuje tudi dejstvo, da je znašala povprečne alkoholna stopnja predloženih vinskih vzorcev 13,2 stopinji. Končno je Josip Škerjanc podelil še zlato medaljo-kmetovhl-cu Giovanniju Mauro iz Darsele. Nagrada je bila podeljena izvali. vinske razstava, in sicer za zasluge, ki si jih je Mauro pridobil na področj.u razvejrja kmetijstva. S ,'tem je -bil uradni ' del zaključen, na mize pa so začeli prinašati steklenice vina, ,ki so ga vinogradniki prinesli na razstavo. Vsi prisotni so takoj-segli po steklenicah, najbolj pa so seveda bili zadovoljni tisti, ki" so se lahko pbhvalìM,. da so pili nagrajeno' vibo. Ljudje so se àé dò poznega večera zadržali .v društvenih prostorih in razpoloženje je bila od1 ure. do ur* prijetnejše. Čeprav kasno pa vendar 'ne moremo mimo dogodka, ki je globoko -presunil vso vas. Mislimo namreč na tragično smrt' Mira Sari-cina in Silvana Locatellija, ki sta izgubila življenje med delom v kamnolomu. Takega pogrebnega sprevoda, ki se fa'razvil cerkvf, |e leta ne pomnimo. Naj- iiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiminnfniiniiiiiiiimMiiiiiiiiiiniiiiimiiiiHiiioiHiiumiiHtftmiin DOLINA 4- V cerkev, od t» pa ,se je, razu ji J, skupni sprevod na domače.ipoko- pališči. Pogreba se je udeležilo poleg vaščajipv . tudi izredno mnogo ljudi iz ostalih vasi občine ter iz mesta, medtem ko je godba igrala, žalne koračnice. Od pokojnikov se je z žalostinko poslovil tudi domači pevski zbor. Naj jima bo lahka aomaia zemlja, sorodnikom pa izražamo naše iskreno sožalje. Izrazom sožalja se-pridružuje tudi uredništvo morskega dnevnika. SAMA TORCA V soboto 8. t. m. smo zaključili 14-dnevni kmetijski tečaj, ki se ga je udeležilo lepo- število domačinov. Uspehi iz bolj naprednega kmetovanja podžigajo tudi nas. Tečaj je vodil znanj predavatelj dr. Baša. Ker dobro pozna naše hibe in vrline, je bila vsaka njegova beseda ria mestu. Slišali smo poročila o zboljšanju naših senožeti, o doniačih ih umetnih gnojilih, o. pravilnem obdelovanju zemlje, o oskrbovanju posameznih pridelkov i. e.- Cim več smo slišali, tem bolj smo spoznali, koliko nam še manjša do potrebnega strokovnega znanja. Ustregli .bi ham daljši .takšni tečaji. Seveda sl tudi želirho, da bi .bil ftaš -tgrucl bolje plačan, oziroma da - bi svoje proizvode^ zlasti mleko in-meso, bolje vnovčili. Pretekli petek smo v velikem številu spremili na zadnji poti pok. Zofijo Ota, ki je preminila v starosti 59 let. Bila je skrbna žena in dobra mati in jo bomo ohranili v' blagem spominu. Naj počiva v miru, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje ' tudi uredništvo «Primorskega dnevnika». JAZBINE Odkar imamo novo šolsko poslopje, se naši malčki kar dobro počutijo v njej, kar se pozna tudi pri njihovih učnih uspehih. Zato se sedaj še bolj postavlja vpra. sanje šolskega naraščaja. Dejstvo je namreč, da imamo v naši vasi vedno manj otrok, ker se tudi vaščani izseljujejo. Zato bi. bilo prav, če bi se občinska uprava v gteverjanu pozanimala, ali bi se ne dalo spraviti na našo šol* tudi slovenske otroke iz Gradi» škute, ki morajo obiskovati sedaj italijansko šolo v Ločniku, katera je zanje še bolj odročna kot pa naša v Jazbinah. I -Ì KRMIN Tragična smrt 66-lctnegq upokojenca Antona Mauriča iz Krmi-na je globoko pretresla vse, ki to ga poznali, pa tudi druge domačine. Pred dnevi je namreč Ma u-rič prišel pod kolesje vlaka, ki je vozil na progi Trst-Videm ih mu je odrezal glavo. Po formalnostih so, ponesrečenca pokopali na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležilo precejšnje število znancev in prijateljev,- ki so pokojnika ceniti Pokojni Mauiič je bil tudi naročnik in čitatelj našega Usta. Prizadeti družini naše iskreno so-| žalje! Zbirka Marije Mijotove (Nadaljevanje s 3, strani) težko reči. Pesnica ima baje v zalogi še veliko takih biserčkov, kakršni so v zbirki «SOUZE JN SMEHi).'Upajmo, da 'bo kaj kmalu dobrusila še drugih. Zanimalo bi nas, kako je prišlo do nastanka teh nenavadnih pesmi in do zbirke «Souze jn smeh». Ni dvoma, da je Mi-jotovo gnal k pesnjenju , pesniški navdih, a nemara skraja še sama nj_kdo ve kako zaupala svoji ..rustikalni muzi, saj smo izvedeli,' da se je že zgodaj poskušala s pesmijo in s prozo. Njene prve pesmi so bile baje tako žalostne, da sta ob njih jokalinjepa mati Mn segtta in itti,, naposled zaznali. Pesniki, tudi sapù\ra4i izročajo ognju šv.pje „.PJ^erwp.. - da„,iSft „ njgjn njihov pesniški talent izčiati m prekali. Pojtlej se je predajala knjigi in brala, brala vse vprek, . Tudi to je skoraj konvencionalna rast umetnikov, ki nekoč potem zažarijo, če je v njih pravi —pesniški navdih. Prijatelji so pesnici vlili poguma, da se je obrnila do urednikov Primorskega dnevnika, ki so ji tiskali prve pesmi in ji tako dopovedali, da je posebno takim pesmim tudi danes še odprta pot v svet. V potrdilo tega je potem prišlo priznanje, ki so ga pesnici dali na oddelku za folkloro pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.... Čeprav je Marija Mijotova, kakor sem rekel, veliko brala, ne moremo pril nji zaslediti- kakšnih tujih vplivov. Edini vir ji je ljudska pesem in način čustvovanja preprostega človeka. Ce izvzamemo njeno pesem «Zapuščena», ki je očitno hoto-ma po- jtvoje povedana usoda Prešernove, nezakonske; matere, ni nikjer .v-, njeni zbirki -kakšne literarne reminiscence. * 4 •• BORŠT -r*- —— -iz— y času enega jneseca 'je snjrt že drugič posegla v vrste naših vaščgnov. Najprej je preminil 64 let stari Rok Zahar, ki je dalj časa bolehal ih -je končno v bolnišnici za vedno zatisnil svoje oči. Bil je iùve'deh- Slovenec in je v tem duKUtvzgojil ' \udi fvoja dva ■ ÉP Poglejmo š« pesmi nekaterih ' njenih 'someščanov italijanskega - Jfezika, ‘kf sq tudi in še pesnijo v narečju; bočno morda pri njih -odkrili kakšne njene‘vzore? Italijanski del Trsta sicer dolgo ni imel niti svoje kulturne tradicije, ' kakor nekje; ugotavlja sani 'Scipio Slataper, če izvza- - meipo tisto kulturno tradicijo, ki je v. prejšnjem- stoletju obstajala «skoraj izključno iz razprav o domšči zgodovini in iz raziskav lokalnih spominov», kakor pravi Enričo Falqui- v svojem Novecento letterario iz leta 1957. Naj kd najriižjih oenalv V TiStu. po-strežpnj boste v vašem jeziku. £ri r»-kupli dobite primerno darilo. ; PRI MAGAZZINU FELICE — Trit, Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Battisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin In elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telelon 29-041. DVA VAJENCA od 15 do 17 let stara z znanjem slovenščine ln italijanščine išče mehanična delavnica RIA. Ulica Ugo Foscolo 32. Darovi in prispevki V ipočastifev spomina’ dragega očeta darujejo Zvonko, Silvana in Marcel Malalan 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Petaros daruje Olga Demark 1500 lir za Dijaško Matico. 18. t.m. je bilo pomotoma objavljeno pri počastitvi.spomina pok. Marije Mohorčič in ne -Marčič darujeta družini Skerl-Sa-ncin in ne Skrl (2000 lir za Dijaško Matico). Ob obletnici smrti svojega očeta Josipa daruje Fridrik Žnidarčič 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina Pok. sinov Milana in Maksa daruje družina Leban iz Slivnega 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ljudmile Simič roj. Žerjal daruje tašča Pal-mira 1000 lir za Glasbeno Matico. Ob 6. obletnici smrti sina Alberta daruje družina Antonič Iz Cerovelj 1000 lilr za Dijaško Matico. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega Mira Slavca se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevcem ln godbi. Družina in ostalo sorodstvo Dolina, 23.XII.1962. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo drago mamo in ženo ZOFIJO OTA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, č.g. župniku, pevcem in pevkam ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. „ „ „ ŽALUJOČA DRUŽINA Boljunec, 23.XII.I962. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali m spremili na zadnji poti našo drago mamo, taščo in nono JOŽEFO LUPINO vd. ZIDARIČ Posebno zahvalo, č. g. župniku, darovalcem cvetja, sorodnikom ter vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoči: sinovi, snahe in vnuki Sempolaj, 23. decembra 1962. TRGOVINA JESTVIN POLOJAZ-MORETTI TRST, Korzo Garibaldi 4 vošči vesele praznike in srečno novo leto! Vsem svojim članom in dobrotnikom, gojencem Dijaškega doma in njihovim družinam voščita vesele božične praznike ter srečno in plodno leto 1963 DIJAŠKA MATICA GOSTILNA «JADRAN» jpri Sv. Jaboku — Tel. 44-505 želi vesel božič in srečno novo leto! m SLOVENSKI DIJAŠKI DOM ZDRAVNIK dr. MARS SUSTERSICH A v v y v GOSTILNA ŠUŠTERŠIČ 0STR0UŠKA bo s 1. januarjem 1963 TRST — Ulica S. Nicolò, 3 ordiniral v Boljuncu št. 46 a želi cenjenim gostom Sprejema vesel božič tudi zavarovance INAM KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Technicolor film: IL GIGANTE (VELIKAN) (Oskar za najboljšo režijo) Igrajo: ELIZABETH TAYLOR, ROCK HUDSON in JAMES DEAN V torek, 25. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni in zabavni film: 5 marines per 100 ragazze (5 MORNARJEV ZA 100 DEKLET) Igrajo: UGO TOGNAZZI, VIRNA LISI in HELENE CHANEL V sredo, 26. t. m. ob 16. uri ponovitev filma: 5 MORNARJEV ZA 100 DEKLET Vsem obiskovalcem vesele in zadovoljne praznike KINO BELVEDERE NA OPČINAH predvaja danes 23. t. m. ob 15. uri pustolovski film v barvah: le scimitarre dei Mongoli (MONGOLSKI HAND2ARJI) KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Cinemascope Metro barvni film: L’ALBERO DELLA VITA (DREVO ŽIVLJENJA) Igrajo: ELIZABETH TAYLOR, MONTGOMERY CLIFT, EVA MARIE SAINT V torek, 25. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni Metro film: CACCIA AL TENENTE (LOV NA POROČNIKA) Igrajo: J. HUTTORI in P. PRETISS V sredo, 26. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: LE SCIMITARRE DEI MONGOLI (MONGOLSKI HAND2ARJI) Vsem obiskovalcem želimo vesele božične praznike MANUFAKTURNA TRGOVINA FRANC STOJAN UDOVIČ TRST, Trg Ponterusso št. 5, tel. 29-686 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, dežnih plaščev, kril terital, dežnikov in volnenih odej po najnižjih cenah «MAR VIN» lastnik A.. TREVISANI v UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila OBRTNIŠKA DELAVNICA ZMERNE CENE izvršuje vsa precizna dela in jamči za vsa popravila MANUFAKTURNA TRGOVINA , FRANC UDOVIČ Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, pletenin, nogavice, dežni plašči, dežniki, odeje, bunde, hlače itd. po NAJNIŽJIH CENAH. Tune na uri Technicolor Totalscope film: MACISTE - l’uomo più forte del mondo predvaja danes 23. t. m. ob 15. uri Technicolor Totalscope film: (Maciste, najmočnejši človek na svetu) Igrajo: MARK FOREST, MOIRA ORFEI, PAUL WYNTE in drugi V ponedeljek, 24. t. m. ob 18. uri Metro Cinemascope barvni film: SFIDA NELL’ALTA V SIERRA (Izziv v Zgornji Sierri) Igrajo: RANDOLPH SCOTT JSEL Me CREA _ > MARIETTE HARTLEY 'V torek, 25. t. m. ob 15. uri ponovitev filma: SFIDA NELL’ALTA SIERRA (Izziv v Zgornji Sierri) V sredo, 26. t. m. ob 15. uri Totalscope barvni film: ERCOLE AL CENTRO DELLA TERRA (Herkules v središču Zefnlje) Igrajo: REG PARK, CRISTOPHER LEE in LEONORA RUFFO Vsem svojim obiskovalcem želimo vesele božične praznike KINO SKEDENJ predvaja danes 23. t. m. ob 14. uri za zabavni film: « I 2 MARESCIALLI: s TOTO’ in DE SICA 24. t. m. ob 16. uri barvni film: SCANDALO AL SOLE» Igrajo: R. EGAN, D. Me GUI-RE, S. DEE in T. DONAHUE 25. t. m. ob 14. uri ponovitev filma: SCANDALO AL SOLE 26. t.m. ob 14. uri barvni film: 4’idolo delle donne» Igra JERRY LEWIS Vsem obiskovalcem vesele praznike KINO ROSANDRA- B01JUNEC predvaja danes 23. t.m. po pri’ reditvi Dear Tcchnirama barvni film: «PARIS H0LIDAY) Igrajo: Fcrnandel, Bob Hope, Anita Ekberg in Martha Hyer Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele praznike NEDELJA, 23. DECEMBRA 1962 Radio Trst A P2M KOTEL NOVA GORICA priredi veliko SILVESTROVANJE z bogato večerjo (tudi pijača) za ceno 2 500 din Uri-ala bosta priznana orkestra fiOO sedežev • rezerviranje sprejema recepcija hotela 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.15: Oddaja za najmlajše; 12.00: Cerkveni zbor Iz Bazovice; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj. zakaj.... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14 45: Ansambel «Tamburica»; 15 00: Ciganski orkester Gregor Serban; 15.20: Portret v miniaturi; Danny Kaye; 15.40: Jam Ses-slon; 16.00: Popoldanski koncert; 17 00: Kinoklub, filmski svet v besedi ln glasbi; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Poklici in razvedrila; 18.45: Slovenske narodne motive Igra orkester, ki ga vodi Alberto Casamassima; 19.00: Pojeta Jenny Luna in Nico Fidenco; 19,30: Operetna glasba; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21,00: Iz slovenske folklore. «Dopolnjen je obljube čas»; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plesna glasba; 23.00: Poltfonska vokalna glasba. Trst 9.30: Kmetijska oddaja; 12.00: Danes na športnih Igriščih; 14.00: «El campanon». Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8,00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: življenje v Jug. armadi; 11J5: Poje Gianni Meccia; 11.30: Parada orkestrov; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Zbor iz Podnanosa: 15,30: Nedeljski zmenek; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glssbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. šče tedna; 14,35: Teden aktualnosti v svetu; 15.05: Radlosquadra; 16.30: Odmevi na prireditve; 17.30: Glasba in šport; 18.35: Vaši Izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20,35: Glasbeni program; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasbr. ///. program 17.05: Molierova «Sola za žene»; 19.00: Na programu Franco Do- natoni; 19.15: Upodabljajoča umetnost; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Tarti- nijev Koncert za violino in orkester; 21.20: Straussova «Tiha žena». nal TV; 21.30: Glasbeni varjete; 22.25: Dnevnik; 22.50: Registriran športni dogodek. Ponedeljek, 24. decembra 1962. 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Mali koncert; 19.00: Dnevnik; 19.15: Znanstvene zanimivo- sti; 19.35: Zgodba nekega nasmeha; 20.05: Šport; 20,30: Dnevnik; 21.05: Večer v cirkusu; 22.05: Teletris; 22.35: Dekla matere božje; 23.10: Nabožna oddaja; 23.30: Koncert zbora Klrchenmuzlkschule Iz Regensburga; 23.55: Maša. DRUGI KANAL Slovenija 8.00: Mladinska radijska Igra; 8.30: «Violina, viola ln čelo v skladbah za otroke»; 8.45: Vedra medigra; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 12.05: Naši poslušal- ci čestitajo; 13.15: Obvestila; 14.00: Koncert prt vas doma; 14,15: Naši i HITRA POPRAVILA 1 TV APARATOV TRE VIS AN Trgovina: Trst, Ulica San Nicol* št. 2 — Tel. 24-018 Delavnica: Ulica delle Milizie št. 3 - Tel. 78-276 Nacionalni program Vsak večer, razen ponedeljka, plesna in zabavna glasba Vesel božič in noro leto ieli Avguštin Gregorič irgovina jestvin TRST - Ul. Gomme: ciaie 25 Telefon 29-658 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi m plesi; 8.3J: Kmetijska oddaja; 11.C0: Judovski praznik Hamiuka; 11.15: Za sam orkester; 11.25: Roditeljski Krožek; 13.30: Kosilo pod božičnim dre- vescem; 14.00: Na programu Haydn in Rossini i 14.30: V nedeljo ^ku paj ; 15 15: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični kon cert; 18.20: Plesna glasba; 19.00: Športna nedelja; 20.25: Božič po vsod; 2130: Sestanek petih; 22.15: Inštrumentet-ia glasba poslušalci čestitajo; 15.15: V zabavnem tonu; 15.30: Pojo naši o-perni pevci; 16.00: Humoreska tedna; 16,20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Hammond orgle; 17.15: Radijska igra; 18.05: Lajovic: Pesem jeseni; 18.30: Športna nedelja; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite svojo melodijo; 22.15; Skupni program JRT; Zabavni ansambli RTV Beograd; 23.05: Zaplešimo v novi teden. II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabele, eno; 10.35: Glasba za praznični dan; 11,35: Pevci; 12.10: Plo- Ital. televizija 10.30: Kmetijska oddaja; 11.30 Vatikanski koncil; 14.45: Neposred nf prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18 30: De tektlvka «Vrnitev vojvode Marti na»; 1.4.00: Dnevnik; 19.15: Regi striran športni dogodek; 20.05; Pet najst minut z Van Woodom; 20,20 Športni dnevnik; 20.30: Dnevnik 21.15: Dreiserjeva «Ameriška trage dlja» ; 22.10: Nove antene za dru gi kanal TV 22.35: Srečanje s Ferrantejem; 23.05: Športna nedelja in Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Nove antene za drugi ka- 21,05: Film; 22.30: Dnevnik. Torek, 26. decembra 1*62. 10.55: Maša; 11.55; Apostolski blagoslov; 17.15: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15: Mali prijatelj; 20JO: Šport; 20.?0: TV dnevnik; 21.05: Film «Čudovito življenje»; 23.25: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Veliki cirkus; 21.55: «11 paroliere, questo sconosciuto» ; 22.40: Dnevnik. Sreda, 26. decembra 1962. 17.30: TV za otroke; 19,00: TV dnevnik; 19.15: Božične pesmi; 20.20: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Zgodaj zjutraj» (detektivka); 23.20: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Giornalaccio št. 6; 22.25: Intermezzo; 22.50: Koncert komorne glasbe. Jug. televizija 10.00: Kmetijska oddaja; 10.30: Matineja RTV Ljubljana — prenos lz dvorane Slovenske Filharmonije; 11.40: Jeff in psi; 18.20: Tekmovanje v vaterpolu med Zagrebom in Budimpešto; 19.45: TV helikopter X; 20.00: TV dnevnik; 20,45: Muzej voščenih lutk III. — humoristična oddaja; 21.45: Kon- cert orkestra Mantovani. Ponedeljek, 24. decembra 1962. 18.00: Taufer - Novy: Mojca In živali — lutkovna igra; 19.00: Dokumentarni film; 19.15: Mala TV univerza; 19.30: TV obzornik; 20,00: TV dnevnik; 20.30: Športni pregled; 20,45: G. Ph. Telemann: Plmpinone — komična opera; 21,45: Ekran na ekranu. Torek. 25. decembra 1962. NI SPOREDA. Sreda, 26. decembra 1962. 16.00: Umetno drsanje — prenos Jz Garmlsch-Partenkirchena (Evro-vlzija) ; 18.00: TV slikanica; 18.15; Prenos iz otroškega vrtca; 19.00: Beograjska kronika; 19.30: TV obzornik; 19.45: Loto in športna prognoza; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Ustavna tribuna; 20.45: Viktor -Luč! — glasbenozabavna revija; 21.45:- Istrski ribiči — reportaža. Goriško-benešfei dnevnik PROBLEMI POKRAJINSKE UPRAVE Stroški za umobolnico sé bodo povečali za okrog 90 milijonov Povišana oskrbovalnina r vseh pokrajinskih zavodih ■ Na dnevnem redu so kopičijo problemi Tržiča in goričkega kmetijstva Na zadnji seji pokrajinskega sveta prejšnjo soboto je bilo dogovorjeno, da se bodo v tem tednu svetovalci zbrali še enkrat, po možnosti v petek 21. t. m., da bi na večerni seji posvetili nekaj ur problemu pristanišča v Tržiču in njegovi industrijski coni. Obe vprašanji sta bili predloženi v obliki resolucij in interpelacij zlasti od strani levičarskih svetovalcev. Zaradi prezaposlenosti predsednika in drugih faktorjev je bila ta seja odložena na po praznikih in morda celo za po Novem letu. Medtem so že na zadnji seji raz. delili pokrajinskim svetovalcem po en izvod osnutka za «Industrijsko in pristaniško področje v Tržiču», bodisi če bi ga uredili v obliki delniške dgužbe, ali pa v obliki posebnega konzorcija. Osnutkoma je priloženo tudi posebno poročilo, ki na 14 straneh obravnava dosedanje pripravljalno delo in pomen take ustanove za Tržič, njegovo okolico in za vso Goriško. Tako se bodo svetovalci lahko do prihodnje seje temeljiteje seznanili z vsem problemom m bo debata o njem hitreje potekala. Kar se tiče drugih problemov, ki so bili predmet obravnave pokrajinskega sveta, pa o njih še nismo pisali, naj omenimo predvsem sklep, da se poviša vzdrže-valnina v pokrajinski umobolnici, v pokrajinskem zavodu za mladino v Gradiški, v zavodu za dojenčke in v pokrajinski umobolnici v Gorici. sednik obljubil, da bo v kratkem omogočil svetovalcem ogled tega zavoda. Kar se umobolnice tiče,' je sedaj v njej 82 učencev, ki so povečini iz videmske pokrajine, zanje je bila določena oskrbovalnina od 330 tisoč do 430.000 lir za šolsko leto in glede na kategorijo, kateri pripadajo. Poleg ene seje, ki jo bodo svetovalci morali posvetiti problemom Tržiča, bodo na drugi seji morali razpravljati tudi o kmetijstvu na Goriškem in o njegovih problemih, saj se je tudi o teh katerih so starele. nekatere celo že za- Izhajanje našega dnevnika za praznike Na podlagi sporazuma med založniki, časnikarji in prodajalci časopisov ne bodo dnevniki, kakor tudi naš list, izšli v ponedeljek, torek in sredo. Ponovno bo po treh dneh izšel naš list v četrtek, 27. decembra. Vozni red avtobusov RIBI in ATA Prav tako ne bo izšel noben ča-nabrala na dnevnem redu cela I sopis v torek, 1. januarja 1963, am. vrsta resolucij in interpelacij, od j pak šele v sredo, 2. januarja. ..........................................................................................................mm Za božične praznike bodo imeli Ribijevi avtobusi naslednji vozni red: Jutri, 24. t.m. bodo vozili in delali po navadnem voznem redu z izjemo avtobusa Gorica - Bologna, ki odhaja ob 7.15 in ki ta dan ne bo vozil. Torek, 25. t.m. bodo obratovale naslednje proge z nedeljskim voz-nim redom: Gorica - Milan, Gorica . Tržič, Gorica - Kapriva, Gorica - Mariano - Krmin - Gorica (krožna), Gradež - Trst. Sreda, 26, t.m.: vsi avtobusi bodo vozili po nedeljskem voznem redu. Poleg tega bodo vozili na naslednjih progah z voznim redom za delavnike: Garica . Videm - Bologna, Videm - Trbiž - Beljak, Videm - Gorica z omejitvijo odhodov iz Vidma ob 7.30 in 14.30 ter iz Gorice ob 12.30 in 18.15. Mestni avtobusi podjetja ATA v Gorici bodo vozili v torek 25. in v sredo 26. t.m. po nedeljskem voznem redu. BOŽIČNO OBDAROVANJE OTROK Pester kulturni program malčkov iz otroškega vrtca Obdarovanje otrok SAFOG v dvorani U6G in otrok pokrajinskih uslužbencev - Štipendije za dijake delavskih družin V umobolnici so zvišali oskrbovalnim) za bolnike, ki jih vzdržuje ministrstvo, od 1200 lir dnevno iz leta 1962 na 1450 lir dnevno za leto 1963; v višini od 15 do 20 odstotkov so zvišali tudi vzdrže-valnino za druge bolnike, ki jih je v umobolnici nekaj manj kot 600. Pokrajini bo iz svojega proračuna plačala za umobolnico 278.3 milijona (letos 188 milijonov). Večji strošek je v zvezi tudi z reformami, ki so sedaj v teku v tej bolnišnici, saj so n.pr. prav teden pred prazniki odstranili prvo izmed visokih ograj, ki ločijo bolnike enega oddelka od drugega ter omilili notranjo disciplino in uvedli bolj človeško ravnanje s pacienti, kar je že pokazalo pozitivne uspehe. V mladinskem zavodu v Gradiški so povišali vzdrževalnino od 850 na 900 lir za ustanove in od 950 na 1000 lir ža zasebiifke. Na predlog svet. Marinija je pred- S prisrčno svečanostjo m obdarovanjem otrok so tudi v slovenskem otroškem vrtcu v Ul. Ran-daccio včeraj dopoldne zaključili prvi del letošnjega «šoIškega leta». Kmalu po 10. uri so prišli številni starši in pa ravnateljica občinskih otroških vrtcev gospa Calabrese, ki so jih otroci pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Leba-nove lepo pozdravili in jim predvajali kratek kulturni program. Najprej je Franko Sussi pozdravil prisotne v slovenščini in italijanščini, nato pa so vsi otroci skupaj, prisotnih je bilo 13, zapeli nekaj priložnostnih slovenskih pesmi in tudi eno italijansko. Vmes so nastopili s samostojnimi recitacijami še Sandra Kos, Marko Marinčič ter Patricija in Ticijana Boccadoro. Celoten program je obsegal kar 11 točk, kar je prav dovolj za tako majhne umetnike, ki jih je po zaključku programa ga. Calabrese še posebej pohvalila, kakor tudi njihovo učiteljico. Sledilo je razdeljevanje darilnih zavojev, id jih je poslala občinska uprava,, in splošno kram. Ijanje s starši, ki je trajalo do razhoda. Pouk v vrtcih se bo ponovno NA KRIŽIŠČU PRI MAD0NINI Dva mladeniča hudo ranjena pri trčenju vespe z nvtom Eden se bo moral zdraviti 50 dni, drugi pa 20 dni Sinoči okrog 18.20 sta se peljala z vespo iz Ločnika proti Gorici 22-letni Giorgio Musina iz Gorice Ul. sv. Antona 17 in njegov brat 20-letni Claudio iz Ul. Colombo 84. Ko sta prispela na križišče pri Madonini je privozil od Gorice s Fiatom 1100 56-letni Angelo Pacco iz Gorice Ul. Montesan-to 133. Ko je avtomobilist hotel zaviti proti Gradiški je prišlo do trčenja, pri čemer sta oba potnika z vespe treščila na tla in pri tem dobila hude poškodbe. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili da si je Claudio Mu- sina zmečkal levo nogo, dobil pa je tudi rano na čelu. in pretres možganov. Tudi Giorgio Musina si je zlomil levo nogo in dobil udarec v glavo. Oba so pridržali v bolnišnici na zdravljenju, in sicer prvega za 50 dni, drugega pa za dvajset dni. Vozili sta tudi utrpeli škodo, kar velja zlasti za vespo. Doma sta padla Včeraj nekaj po 19.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 65-letnega Silvestra Bottaia iz Gorice Ul. Mazzini 5. Zdravniki so ugotovili možu rane na lasišču in na obrazu, ki jih je dobil pri padcu doma. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Ob 15. uri pa so pripeljali v bolnišnico 52-letnega Ruggera Droz-giča iz Gorice Rafut 48, ki je imel rano pod levim očesom in na nosu. Poškodoval se je pri padcu na domu. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v osmih dneh. Kratke iz bolnišnice Ob 13.30 so obdržali za 20 dni na zdravljenju 26-letnega Bruna Pischa iz Sovodenj. V tekstilni tovarni si je zlomil sredinec desne roke. Zlom je bil tako hud, da mu je kost predrla kožo na prstu. bolnišnici se bo zdravil deset dni. • • • Prvo pomoč so ob 15.30 nudili 36-letnemu Oskarju Maliču iz Sovodenj 28. Ranil se je po levi roki. Doma se bo zdravil osem dni. Nesreča se mu je zgodila pri cepljenju drv. • • * Ob 17. uri so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 11-letnega Daria Furlan« iz Ul. Pasubio 6. Padel je s kolesa in se potolkel po nosu in čelu, opraskal se je še po obrazu. Zdravil se bo 15 dni. Padec motociklista iz Števerjana Qb 8. uri so v goriški bolnišnici nudili prvo pomoč 32-letnemu Ferdinandu Komjancu iz Števerjana. Padel je z motocikla in se dokaj potolkel po desni nogi. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto io mu obvezali rane na desni nogi in ga poslali domov, kjer se bo zdravil sedem dni. 2ačel dne 4. januarja, enako kot na osnovnih šolah. Včeraj popbldne je bilo tudi ob. darovanje otrok uslužbencev pri SAFOG. Za to slovesnost se je zbralo na stotine otrok in uslužbence« v «eliki dvorani UGG v Gorici. Ravnatelj dr. Ghisoli jim je najprej govoril o tovarniški družini, o delovnih in drugih odnosih v njej. Nato je nekaj besed spregovoril še nadškof Pangrazio, ki se je tokrat prvič srečal z delavci iz tega podjetja. Sledila je razdelitev šolskih štipendij tistim otrokom uslužbencev iz SAFOG, ki so se najbolj odlikovali v študiju. Slovesnost pa se je 'zaključila z razdelitvijo okrog 400 darilnih zavojev najmlajšim članom te številne družine. Okrog 17. ure pa je bilo v telovadni dvorani liceja na Trgu Julia obdarovanje otrok pokrajinskih uslužbence«. Se prej so prikazali nekaj otroških risanih filmov, predsednik dr. Chientaroli, ki je malo prej prišel s podobne ceremonijg. «, Ospizio marino v Gradežu, pa j* »sem želel vesele praznike in srečo v novem letu. Socialisti o občinski krizi Tajništvo mestne sekcije PSI v Gorici sporoča, da je proučilo krizo v mestnem odboru, ki je nastala z odstopom dveh odbornikov PSDI. Izraža željo, da bi prišlo v kratkem do potrebne razjasnitve in opozarja, da krize ne bo mogoče premostiti samo z zamenjavo nekaterih oseb, ker gre za krizo programov in njihovega izvajanja. Zato PSI zahteva, da se pravilno rešijo osnovni problemi, ki so bili predloženi javnemu mnenju, ker bi bila vsaka drugačna rešitev krize žaljiva za javno mnenje. Urnik trgovin za božične praznike Predsedstvo vzajemne bolniške blagajne trgovcev sporoča svojim elanom, da bodo uradi zaprti tudi v ponedeljek, 24. decembra. Na pokritem trgu velja naslednji urnik: danes 23., v torek 25. in v sredo 26. t.m. ves dan zaprto, medtem ko bo trg odprt do pozne večerne ure jutri 24. t.m. Brivci in frizerji bodo imeli jutri odprto z normalnim urnikom, v torek in sredo pa bodo imeli ves dan zaprto. Mestno kopališče bo danes 23. t.m. delovalo od 7. do 12.30, jutri od 8. do 19.30, v torek in sredo pa bo ves dan zaprto. Sovodenjska posojilnica bo kmalu pod streho Gradnja poslopja sovodenjske posojilnice dobro napreduje. Hud mraz niti najmanj ne vpliva na delo. Sedaj se že kar dobro vidijo obrisi nove stavbe. V kratkem bo objekt pod streho in tedaj bodo delavci gradbenega podjetja že slavili prvo delovno zmago. S tem pa se bo za korak približala uresničitvi zamisel sovodenjske posojilnice, da si odpre poslovne prostore v svoji zgradbi. •lilliiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiuMI Včeraj-danes Trska v nogo Ob 12. uri so nudili prvo pomoč 53-letni Valeriji Vuga iz Solkana, Valentinčičeva ulica. Obvezali so ji rano na desni nogi, ki ji jo je povzročila trska. Okrevala bo v petih dneh. , Zveza trgovcev' gorlfike pokrajine sporoča, da bodo trgovine poslovale med božičnimi prazniki po naslednjem urniku: Nedelja, 23. decembra: trgovine z Jestvinami, mesnice, prodajalne sadja in zelenjave, pekarne ln mlekarne bodo odprte od 8.30 do 12.30; ostale trgovine, med njimi tudi trgovine z oblačili, pa bodo odprte od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Ponedeljek, 24. decembra: vse trgovine bodo lahko odprte najdalj do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan, se pravi sa božič. Torek, 25. decembra, božični dan: vse trgovine bodo ves dan zaprte. Sreda, 26. decembra, Stefanovo: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne ln mlekarne; cvetličarne bodo odprte do 13. ure, ostale trgovine pa bodo zaprte ves dan. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 16, do 22. decembra se Je v goriški občini rodilo 19 o.rok. umrlo je 19 oseb, bili sta Xvista TRSI-UL CARDUCCI. 15 Tel. 29-65b Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in po. trebščin /.a višje šole, toplotne, rov in fotografskega materiala. Zeli vesel božič tiiMiiiiiiiMMMiiMinitiMliuMimiiimiliniiiiiinnitiinniilMimiMliiilllilMiiiiniMlMmitloilltlo*'*oiilllllllll VOZNI RED AVTOBUSOV OSREDNJA AVTOBUSNA POSTAJA — TRG LIBERTA AUTOVOX — AVTORADIO TELEVIZORI radio SERGIO ROSELLI Trst, Ul. Tor San Piero št. 2 Tel. 31294 Servisna postaja in trgovina z visoko kvalificiranim osebjem Želi vesele praznike AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst. Strada del Friub št. 289 Tel. 39-379 Tovorni prevozi za tu In ino. zemstvo — Konkurenčne cene Čeprav je ženska atletika, že,zelo razvita, so velike borbe in seveda dobri rezultati še vedno vezani na velika tekmovanja. V letošnji sezoni je bilo takih prireditev precej in odličnih rezultatov tudi v ženski konkurenci m manjkalo, čeprav svetovni rekordi niso bili zelo pogostoma na dnevnem redu. Za najboljšo atletinjo 1962 se je izkazala Tatjana Sčelkanova, ki ni doživela nobenega poraza in popravila kar dva svetovna rekorda. V prvih mesecih je v pokritih prostorih pretekla 60 m v 7”1, na koncu tekmovalne sezone pa popravila tudi rezultat v svoji panogi skoku v daljino, s 41.62. Med drugimi Evropejkami je zelo dobro skakala mlada Nizozemka Pijleveld (6.30), na evropskem prvenstvu pa se je za Sčelkanovo uvrstila slovita bivša svetovna rekorderka Krzeszinska, ki je premagala Angležinjo Rand-Bignal. Zelo dobro znamko 6.34 je dosegla vzhodna Nemka Hil-drun Claus, izkazala pa se je preveč nervozna za velika tek- NOGOMET DANES AjUjlliA JU AT \LANTA-PALERMO Varazzani CATANIA-MANTQVA . D’Agostini FIORENTiN A-BOLOGNA Rigato GENOA-MILAN J.on ni INTER-JUVENTUS Adami DE-N A-N APOLI Szbaštio rAm A-SAMPDORIA Righi TORINO-L. R. VICENZA Marchese Venezia-spal Sbardella ALESSANDRI A-UDINESE Grigi-unti BRESCIA-CATANZARO Cirone - ■, ■ CAGLIARI-BARI ‘ ■ Barolo .... COMO-PRQ PATRIA Orlando COSEN Z A-LEC CO Rancher FOGGIA I.-LUCCHESE Cataldo MESSINA-LAZIO Gambarotta PA DOV A-TRIESTIN A Marengo S. MONZA-PARMA Šamani VERON A-SAMBENEDETTESE Soravia movanja in kot že v Rimu je tudi v Beogradu razočarala. Hii-drun Claus je morala prvo mesto celo v domovini prepustiti drugi tekmovalki, ker je Helga Hoffmann skočila 6.35. Lepe znamke 6.27 in 6.24 so zabeležile tudi Avstralke Kilborn in Frith, slabo pa je šlo Američanki White, ki je v direktnem srečanju s Sčelkanovo dosegla komaj 6.18. Romunka Jolanda Balas je letos prvič zabeležila negativno leto in kaže, da ji ne bo več mogoče izboljšati rekorda 1.91 iz leta 1961. Prvo mesto ji seveda nobena atletinja ni ogrožala, izredno pa se je povečalo število skakalk zmožnih višin čez 1.70. V Evropi je zasledovalkam na čelu Jugoslovanska Olga Gere z 1.76, za drugo najboljšo na svetu pa velja Avstralka Woodhouse, ki je dosegla 1.78. Naslednica legendarne Romunke bo čez nekaj let verjetno Angležinja Knowles, ki je kljub svojim 16 letom že sposobna 1.73. V tekih na,kratke proge se Wilma Rudolph se ni popolnoma resno vrnila k aktivnemu nastopanju: na prvih mestih najdemo letos Angležinjo Hyman in Nemko Jutto Heine, ki sta se nevarno približali svetovnim rekordom črnopolte Američanke. Zelo so tudi napredovale Poljakinje, od katerih je najboljša Ciepla-Wiec-zorek, ki je zmagala na progi 80 m z zaprekami v Beogradu, v sprintu pa je zasedla tretje mesto z 11 ”4; Nemčija ima odlično sprinterko tudi v Ràpkejevi, kot štafetna ekipa pa je bila letos najhitrejša PoPška v postavi Piatkowska, Syroka, Sobota (Ja-niszewska) in Ciepla z izenačenim evropskim rekordom 44”5. Za desetino sekunde s'absi čas od Poljakinj, ki so zmagale na (Nadaljevanje s 3, strani) gič spet jezik posrednik. — Odbor predlaga, naj se navajanje izvora opusti. 8. Razpored gesel. Veliki ruski »lovar ima geselska gnezda, sicer pa se zateka h kazavkam in doditnim abecednim seznamom. To je vsekakor ilustrativno za jpomen in besedotvorje, otežuje pa iskanje. Manjši slovarji varčujejo s prostorom in si pomagajo na različne načine: a) uporabljajo v omejenem obsegu geselska gnezda (za močijo, manjšavske, iterative, za izpeljanke na -ski in -stvo); b) izpuščajo izvedenke in sestavljen- Poziv ke z rednim pomenom pripone ali predpone -(bratov, -sestran, nelep, prevelik); vendar so si postavili, za kriterij frekvenco; c) omejujejo citiranje. Uredniški odbor se jte odločil za abecedni red brez gnezd. Od izpeljank in sestavljenk je treba vzeti vse, ki imajo kak pomenski odtenek ali se pogosto rabijo. Praviloma ne bomo upoštevali enkratnih in tudi ne potencialnih besed. Po teh vidikih Urejen slovar se bo — upamo — dostojno pri- bližal velikim slovarjem pri drugih Slovanih. Pri ^ tem odgovornem delu si zelo želimo, da bi z nami sodelovala vsa javnost, posebno pa tisti, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom. Če kdo ne more povedati svojega mnenja o vseh točkah, naj si pač izbere tiste, ki ga zanimajo. Vsaka pripomba in nasvet bo dobrodošel. Pošiljajte jih na naslov: Inštitut za slovenski jezik SAZU Ljubljana, Novi trg 4/1, pp. 323, Redakcijski odbor: Anton Bajec Mile Klopčič Franè Tomšič PEA v Beogradu, so dosegle tudi Američanke in Nemke, kriza pa se je pojavila v Sovjetski zvezi. Nepričakovano dober čas 11”5 je dosegla Madžarka Marko, svojih resničnih zmogljivosti pa atletinja žal zaradi poškodbe v Beogradu ni mogla pokazati. Na srednjih progah, v tekih na 400 in 8Q0 m, je daleč najboljša Korejka Sin Kin Dan, ki je popravila že svoja rekorda do znamk 51”9 oziroma 2’00”2. Iz političnih razlogov je severno-korejska a-tletska zveza izven mednarodne organizacije in atletinji žal noben rezultat ni priznan kot svetovni rekord._ Za Korejko je na krajši progi še vedno na prvem mestu Marija Itkina (SZ), od»ičen čas pa je na prvenstvu v Beogradu dosegla Angležinja Grieveson, Nizozemska Van der Zwaard in Nemka Henning pa sta tekli pod 55”. V teku na 800 m je druga na svetu Avstralka Dixie Willis, ki nosi tudi naslov svetovne rekorderke, za njo le malo zaostaja Chamberlain iz Nove Zelandije. V Evropi so Rusinje popolnoma izgubile nekdanjo premoč in evropska prvakinja je Nizozemka Kraan z časom 2’02”8, ki je tudi kontinental rekord. V vseh treh metih so daleč najboljše na svetu tekmovalke iz Sovjetske zveze, katerih prednost se meri kar v metrih in ne v centimetrih. 25-letna '1 amara Press je ietos postavila in izenačila rekord v krogli z 18.55, evropska prvakinja pa je postala tudi v disku, čeprav njena letošnja najboljša mera 58.17, zaostaja za svetovnim rekordom 58.93, ki je tudi v njeni posesti. V obeh disciplinah, kjer je Tamara Press daleč pred drugimi je konkurenca za častna mesta zelo izenačena. V metu krogle ima sicer le nekaj prednosti Nemka Renate Garisch ki redno presega 17 m, v disku pa je stanje popolnoma nejasno. Met kopja je bil tudi letos na vseh velikih prireditvah rezerviran za Elviro Ozolino, kljub temu, da svetovna rekorderka že drugo leto zaooredoma ni napredovala in dosegla letos znamko 58.38, ki je za 1,17 m slabša od rekorda. Najpopolnejša atletinja na svetu je brez dvoma Irina Press, sestra metalke Tamare. V letošnji sezoni sicer ni imela prevelike sreče, saj se ie v Beogradu med peterobojem poškodovala, še vedno pa ji pripada najboljši letošnji rezultat v tem mnogoboju s 4.975 točkami. S svojimi osebnimi rekordi 11”4 na 10o m, 24”2 na 203 m, 10”6 na 80 m zapreke, 6.29 m v skoku v daljino in 16.06 v metu krogle spada atletinja tudi v posameznih panogah na prva mesta na svetu in res škoda je, da tudi letos ni izboljšala na evropskem prvenstvu svoj že fantastični rekord. BRUNO KRIŽMAN TRGOVINA ČEVLJEV andMa Trst, lil. C. Battisti št. 6 (Galerija Fenice) Tel. 29-900 Velika izbira modelov zadnje novosti za dame, gospode in otroke ZAUPNA TRGOVINA Restavracija «BEL VEDERE» IZOLA tel. 71-141 nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač. Privlačni izletna točka. Lep razgled na morje — Gradež — Trst — in Triglav. ODHODI PRIHODI 6.45: 15.00 AJDOVŠČINA 8.00; 13.15: 20.05* 18.00 VREME 16.30 12.15; 15.00*4* ; 6.45* KOMEN 8.00; 17.50; 9.35* 13.00; 17.30 KOZINA 8.00; 19.40 __ 8 00 ; 18.00 REKA 8.50; 19.20 7.15; 14.00; 15.30** LJUBLJANA 9.20; 10.00***; 20 0° _ 7.25*** ; 15.00 PULJ 11.15; 20.00*** 15.30** ZAGREB 10.00** 6.45; 15.00 (preko Sežane) 18 00 (preko Repen-tabra) 14.30 (petek in sobota) ŠTANJEL 8.00; 13.15; 16.00 19.30 (petek in sobota) 6.45; 7.15; 14 00; 15.00 15.30** 12.30 ; 19.00 (ponede- ljek) 7.00; 15.30 (petek in , sobota) 9.30; 19.00 (nedelja) SEŽANA 8.00; 9.30; 13.15; 20.00 10 00** 10.30; 19.30 (petek in sobota) 9.00; 16.00 (nedelja in ponedeljek) 7.25***; 15.00 POREČ (preko Portoroža) 11.15; 20.00*** AVTOBUSNA POSTAJA - TRG STARE MITNICE 7.30; 11.00: 12.00: 13.00; 16.45; 19.00 KOPER 7.30; 8.30; 10.00; 15.00; 16.30 ; 19.00 10.15; 12.10 PIRAN 10.05; 18.30 7.00; 14.00; 16.00 BUJE 9.00; 11.15; 18.45 12.30; 18.30 UMAG 10.15; 17.45 8.00; 14.50 NOVI GRAD 13.30; 20.30 7.25***; 15.05 PULJ 11.15; 20 00*** * — nedelja in ** — razen nedelje *** — samo ob nede- praznik ljah iiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiniiiviiiniiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiitiiiHiimiiiimiiiiimiimiiiiiiiiMiii111111111 COMMA PLASTICA Ulica delllstria 8. tel 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA Vam nudi vse niSne Dotrebščl-ne. toroe igrače, lutke, plastiko ,s pode - imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah! Zeli vesel božič Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218 želi vesel božič BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje huieli «ZLATOKOG», «POD VOGLOM», «BEG. LEVUE-JEZEKO». Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in «ČRNA PRST». « Kdor si želi oddiha v miru in kdor hoče spjznati svetovno znane prirodne lepote, kdor si želi zimske ali poletne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj + inlormncije luriatičnu društvo in hoteli SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje / modernimi tovorno potniškimi Indiami reuuo prugu JadranJužna Amerika — via Zahodna Afrika (mleka Split Napoli Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Cooakry. Tako. radi Tema, Hlo de Janeiro Santos. Montevideo. Buenos Aires; redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TEH NUDI ladijske prevoze po vsem svetu r modernimi tovornimi ladjami od SOOii do 18.1)00 ton nosilnosti Za vse inlurmacije se ubrane na opravo podletja «SpluSna plovba« Piran. Zupančičeva ulica it, m na naše agente po vsem svetu. Telegrami. Plovba Piran Telexi: 035—22 035—23 Teletom: 72.170 do 72-177 HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem a rtistlčnem programu. Sprejemamo rezervacije za, manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44. MADALOSSO v Trstu. Ul Torrebian-ca 78 voga1 XXX Ottobre dobile vsakovrstno POHISIVO 'tr'ške VOZICKF. žimnice — originalne PEHMAFI.KX — Gene ugodne ZDRAVJE JE SREČA - Ali ste v srečni? - Ce ne, zdravilna voda v zdravilišču ROGAŠKA SLATINA zdravi bolezni žeiodca, žolča, čirov, jeter, ledvic. Konkurenčno nizke cene. Izkoristite zimski dopust in zdravljenje pri nas (fi) TDAGfWOL» ŠVICA n S A A > u I’ t: K m a k a .4 OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI t novi lipi. poslednji izum illuderne tehnike; KI.MTIillNir na električni pogon SUPER AUTOMATIC » 57 in I!!! rubini EXTRA Pl,ATT I.UX 62 m GAGARIN 33. « P CESTA V VESOLJE Zapiski lelalea-kuzmonavla ZSSR Ves čas sem pozorno opazoval delovanje naprav, ugotovil, da se «Vzfiod» strogo giblje po označeni orbiti in da se bo zdaj začel polet nad zatemnjenim, nič več s Soncem osvetljenim delom našega planeta. Prihod ladje v senco jè bil ftagel. Naenkrat je nastopila peklenska tema. Očitno sem letel nad oceanom, kajti spodaj nisem več videl zlatega prahu razsvetljenih mest. - -p *? - ' J Ko sem letel čez zahodno poloblo, sem pomislil na Kolumba in na to, koliko se je mučil in pretrpel, da je odkril novi svet, dali pa so mu ime Amerika, po imenu Ameriga Vespuo-cija, ki je z 32 stranmi svoje knjige «Opis novih dežel» postal nesmrten. Zgodbo o tej zgodovinski napakj sem bral v knjigi Štefana Zweiga. Ko sem pomislil na Ameriko, sem se moral spomsiti na fante, ki so se pripravljali, da bodo prišli za nami v »esolje. Ne vem zakaj sem domneval, da bo to storil Alan Sheprvd. Ali bodo ameriški kozmonavti služili stvari miru, kot mi, ali pa bodo sužnji tistih, ki pripravljajo vojno? Ob 9. uri 51 minut so vključili avtomatični sistem »s otien-tacijo. Po prihodu «Vzhoda» iz sence je ta določil lego in orientacijo ladje po Soncu. Njegovi žarki so svetili skozi zemeljsko atmosfero, obzorje je postalo močno oranžno in postopno prehajalo v vse mavrične barve: od sinje k modri, tUJoli^ugU in črni. Nepopisna barvna lestvica! 9,52. Ko sem letel čez področje rta Horn, sem s poreč1!: «Polet poteka normalno, počutim se dobro. Aparatura na krovu deluje pravilno.» Primerjal sem grafikon poleta. Cas je bil točen. «Vzhod» se je gibal s hitrostjo, kakih 28 tisoč kilometrov na uro. Taksno hitrost si je težko predstavljati na Zemlji. Med poletom nisem čutil niti lakote niti žeje. Toda po pripravljenem načrtu sem ob določenem času jedel in pil vodo iz posebnega preskrbovalnega sistema. Jedel sem hrano, ki so jo pripravili po receptih Akademije medicinskih znanosti. Jedel sem prav tako kakor na Zemlji: Samo nekaj je bilo neprijetnega, nikakor nisem smel preširoko odpirati ust. In čeprav sem vedel, da delovanje mojega organizma opazujejo z Zemlje, sem vendar kdaj pa kdaj prisluškoval lastnemu srcu. V pogojih breztežnosti sta bila utrip in dihanje normalna, posebno počutje odlično, možnost mišljenja in delovno sposobnost pa sem v celoti ohranil. V naoj kombinezon so bile vdelane lahke, udobne napravice, ki so spreminjale fiziološke parametre, biotokove srca, nihanje utripa krvnih sten in dihanje prsnega koša v električna signale. Posebni ojačevalci in merilni sistemi so zagotavljali preko radijskih kanalov na Zemljo prenos tistih impulzov, ki so bili značilni za dihanje in krvni obtok med celotnim poletom. Prav zato so na Zemlji vedeli o mojem osebnem početju več, kakor jaz sam. Od trenutka, ko se je raketa odrinila od startnih naprav, so vodenje vseh zapletenih mehanizmov prevzeli nase razumni avtomatični sistemi. Ti so usmerjali krmilo in silili raketo, da se je gibala po določeni trajektoriji. Upravljali so motorje in jim dajali potrebno hitrost, odmetavali tiste stopnje rakete, ki so že opravile svoje delo. Avtomatika je vzdrževala nujno temperaturo v notranjosti ladje, jo usmerjala v prostranstvo, silila k delu merilne naprave in reševala številne druge zapletene naloge. Hkrati s tem pa sem imel na razpolago še sistem za ročno upravljanje ladje med poletom, samo vključiti sem moral ustrezni tumbler in celotno vodenje poleta «Vzhoda» in njegov pristanek bi prešla v moje roke. Po instrumentih na krovu bi moral samo še enkrat natančno določiti položaj «Vzhoda», ki je bliskovito hitel okrog Zemlje. Potem pa bi moral določiti mesto pristanka, z ročico za vodenje vzdrževati orientacijo ladje in v danem trenutku sprožiti zaviralno na pravo. Zdaj pa vsega tega niso zahtevali, avtomatika je delovala brezhibno. Znanstveniki so vse dobro premislili in preudarili. Glavni kontsruktor nam je pripovedoval o borbi, ki je potekala za zmanjšanje teže modelov in sleherne podrobnosti vesoljske ladje, o tem, da so sovjetski znanstveniki, ki delajo na področju avtomatizacije, ustvarili sisteme s številnimi tisočerimi elementi, da ustvarjajo samouglaševalne naprave, ki so sposobne prilagoditi se spremenjenim pogojem. Mladeniško zane senjaško nam je govoril o napravah za vodenje, ki imajo veliko število elementov in prav tako zagotavljajo sistemom stoodstotno zanesljivost. V nekem trenutku sem se spomnil na vse to. Ko pa sem se spomnil na vse to, sem začel razmišljati o glavnem konstruktorju. Na vesoljsko ladjo so bili zares lahko ponosni znanstveni kolektivi, ki so vložili vanjo ves svoj razum, energijo in napor. Poskušal sem si predstavljati ljudi, ki so bili udeleženi pri gradnji ladje in pred mojimi očmi so šle mimo vrste delavcev kot na prvomajski paradi. Kako lepo bi bilo videti jih pri delu v laboratorijih, v obratih tovarn in jim stisniti roke ter reči hvala. Saj je vendar na Zemlji človek najčudovitejši takrat, kadar je prevzet od dela. S trepetom sem pogledoval na ves svet, ki me je obdajal in sem se trudil, da bi vse videl, razumel in vsemu našel pra vi smisel. V iluminatorjih so odsevala demantna polja svetlih, hladnih zvezd. Vendar pa je bilo do njih še tako daleč, morda desetine let poleta, pa vendar je bilo do njih iz orbite znatno bliže kot z Zemlje, Bil sem radosten in malo tesno mi je bilo pred spoznanjem, da so mi zaupali vesoljsko ladjo, predragocen zaklad države, v katero so vložili tako veliko dela in ljudskega denarja. Ne glede na zapleteno delo, sem moral vseeno razmišljati. Spomnil sem se matere, kako me je v otroških letih pred spanjem poljubovala na hrbet med lopatice. Ali ve, kje sem zdaj? Ali ji je Valja povedala o mojem poletu? Obhajale so me različne misli, ki so bile vse nekako svetle in praznične. Spominjal sem se, kako smo kot otroci skrivaj tresli jablane v kolhoznem vrtu, kako sem na predvečer poleta blodil po Moskvi, po njenih šumnih in radostnih ulicah, kako sem prišel na Rdeči trg in dolgo stal pred mavzolejem-Pomislil sem tudi na to, da nosi vesoljska ladja Leninove ideje okrog vse Zemlje «Kai dela zdaj kozmonavt številka dve, me je preblisnilo in občutil sem moč in toplino njegovega objem* ob času slovesa. Saj bo vse to, kar doživljam jaz zdaj, doživljal tudi on Druga za drugo so spodaj hitele dežele in videl sem jih kot eno samo celoto, ki je niso več ločile državne meje. Ob 10. uri 15 minut, ko sem prihajal nad afriško celino, so prišla povelja od avtomatičnih programskih naprav, naj se ap®-rature na krovu pripravijo za vključitev zaviralnega motorja-Oddal sem redno poročilo : «Polet poteka normalno, stanje breztežnosti prenašam dobro .» Obšla me je misel, da je tam nekje spodaj vrh Kiliman-džaro, ki ga je bil opeval Ernest Hamingwav v svoji noveli «Sneg na Kilimandžaru». Potem sem pomislil, da leti ladja nad Kongom, nad deželo, v kateri so imperialisti zločinsko ubili pogumnega borca proti kolonializmu, borca za srečo svojega ljudstva Patrica LU-mumbo. Toda ni bilo več časa za razmišljanje. Začela se je zaključna etapa poleta, ki je morda bolj odgovorna, kakor prihod v orbito in polet po njej, vrnitev na Zemljo. Začel sem se popravljati nanjo. Pričakoval me je prehod iz breztežnostnega stanja k novim, morda še silovitejšim preobtežitvam in silnemu ogrevanju zunanje obloge ladje pri vstopu v gostejše sloje atmosfere. Do sedaj se je med vesoljskim poletom odvijalo vse približno tako, kar smo podobno doživljali med treningom na Zemlji. Kako pa bo med poslednjo, zaključno etapo poleta? Ali bodo vsi sistemi začeli delovati normalno, ali pa me bo čakala nepredvidena nevarnost? Avtomatizacija je avtomatizacija, toda določil sem lego ladje in bil pripravljen vzeti vodenje v svoje roke, če bi se v nujnem primeru moral spustiti samostojno na Zemljo na področju, ki sem ga bil izbral kot najustreznejše. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 Ml. TELEFOP 93-808 IN 9*038 - Poštni predai 65» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 3302 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. st 37-33« - NAROČNINA- mesečna bbO hr - Vnaprej: če trF letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna «400 lir — FLRJ: v teolu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno »60 din četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1 1-5374 —" Za FLRJ- AIIIT DZS Llubljane, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-376 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca; trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda — Vsi odasi se naročalo on upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trs« naročajo pr| upr«» v KI DNEVNIK 3% decembra 1962 9 — NAŠIM ČITATELJEM NUDIMO PRIHODNJE LETO IZLET (ČETRTI PO VRSTI). KI GA NE BODO POZABILI! Maja-junija na 2000 hm dolgo pot s Primorskim dnevnikom: Iz Trsta v Dalmacijo in potem mimo Albanije še v Grčije ! Na petdnevnem potovanju si bomo ogledali Šibenik, Korčulo, Dubrovnik, Hvar in Split v Dalmaciji ter otok Krf v Grčiji - Začetek in konec izleta v Trstu - Udeleženci izleta bodo izgubili le tri delovne dni - Vpisovanje se začne v petek, 28. decembra in se zaključi ob oddaji zadnjega prostora Morda se motimo, toda zdi se nam, da so izleti, ki jih prirejamo enkrat na leto za naše Citatele, že tako popularni, da ne potrebujejo mnogo reklame. Kljub temu smo našemu prihodnjemu izletu, ki bo že četrti po vrsti, posvetili nekaj več prostora, in sicer zato, da čitatelje že sedaj seznanimo s programom in Jih opozorimo na edinstveno priložnost, ki jo nudi naš prihodnji izlet. Preden smo se odločili za program našega bodočega izleta, smo se posvetovali in spraševali čitatelje, kam si želijo. Kljub temu, da smo slišali tudi precej želja, češ zakaj ne bi spet enkrat poto-__ vali z vlakom ali avtobusi — pa Je le prevladalo mnenje tistih, ki doslej še niso bili z nami v Dalmaciji in tistih, ki so se naših križarjenj že udeležili. In tako smo se odločili: Prihodnje leto pojdemo spet na izlet z ladjo, toda na mnogo daljšo pot kot doslej. Prihodnje leto obiščemo tudi Grčijo! Čeprav je pot še enkrat tako dolga, kot je bila lani in so zaradi tega seveda tudi stroški mno-i go večji, nam je uspelo, da bo-: do stroški udeležencev izleta le malo večji kot lansko leto, poleg tega pa smo še dosegli, da se bomo z našo ladjo vrnili v Trst, kar bodo izletniki nedvom-- no pozdravili. Program smo sestavili tako, da smo upoštevali čim manjšo izgubo delovnega časa in kot je razvidno s koledarja, ki ga objavljamo posebej, bodo izletniki dejansko izgubili le tri delovne dni. Končno naj še omenimo, da bo naš prihodnji izlet mesec dni kasneje, kot je bil lani, to je konec maja oziroma začetkom Junija, se pravi v najlepšem letnem času, ko je v , Dalmaciji že precej vroče ,in je narava vsa v polnem cvetju. ■---No, in po tem kratkem uvodu poglejmo, kam nas bo vodila pot. Iz Trsta bomo odpotovali v sredo, 29. maja zvečer. Ladja — tu moramo povedati, da se bomo na tem izletu vozili. z «Jugoslavijo», ki je sestra «Jadranu» — bo zarezala valove naravnost proti Pulju, zavila potem med otoke in zjutraj okoli 8. ure bodo vsi izletniki prav gotovo občudovali prekrasen zaliv oziroma zalive, ki se razprostirajo pred vhodom v pristanišče Šibenika. V tem mestu še nismo bili in je torej novost izleta. Izletniki si bodo lahko ogledali njegove znamenitosti in upamo, da bomo lahko organizirali tudi avtobusni izlet do , slapov reke Krke, ki so znani daleč po svetu. Okoli dveh popoldne bomo zapustili Šibenik in se med otoki vozili do Korčule, kjer Je naša naslednja postaja. Izletniki, ki so se udeležili našega zadnjega izleta, Korčule prav gotovo niso pozabili. Tu smo namreč doživeli tako prisrčen spre-j . . ...v*w 3.000-tonska motorna ladja «Jugoslavija» —■ sestra «Jadrana» — s katero bomo potovali 28. maja v Grčijo jem, da tega prijaznega mesteca in še posebno njegovih prebivalcev nismo mogli izpustiti iz načrta našega potovanja, in tako je predvideno, da se bomo v Korčuli zadržali od osmih zvečer tja čez polnoč, seveda v prijetni družbi domačinov in ob kozarčku znanega domačega vina «grk», ki bo nedvomno prispeval k dobremu razpoloženju. Ponoči bo ladja zapustila korčulansko pristanišče in naši izletniki se bodo naslednje jutro zbudili v Dubrovniku. Dubrovnik Je tako lepo in tolikih zgodovinskih zanimivosti polno mestece, da se je treba v njem ustaviti dalj časa, če si hoče človek vse ogledati. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v Dubrovniku preživeli ves dan, in sicer od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, tako da bodo vsi izletniki lahko prišli na svoj račun. Tu bomo poskrbeli za prevoz izletnikov od ladje v pristanišču Gruž do mesta in zvečer nazaj na ladjo: poleg tega pa je predviden še ogled mestnih zanimivosti pod strokovnim vodstvom vodičev. Naslednje jutro okoli 9. ure se bomo že izkrcali na Krfu. Pot nas bo še prej vodila tik albanske obale, in sicer tako blizu, da jo lahko vsak povprečen plavalec doseže v manj kot pol ure. Krf Je znano mesto na istoimenskem otoku. Pravzaprav Je to nekakšna ogromna trdnjava, saj so otok zaradi njegovega strateškega pomena v starih časih utrjevali vsi, - ->»i ur***—■ ki so ga imeli v posesti. Danes so ostali le še zidovi, toda naši izletniki bodo lahko občudovali prekrasno pokrajino z značilno sredozemsko floro, poskušali grške specialitete in se seznanili z življenjem v Grčiji. Marsikdo bo kupil spominček za svoje domače, kdor bo imel kaj več v žepu pa si bo nedvomno izbral kak tekstilni volneni izdelek, ki stane tu dosti manj kot drugje. Omenimo naj še, da so v Grčiji Motiv z otoka Krfa taksiji zelo poceni in z malo denarja si lahko ogledate tudi bližnjo okolico, na primer dvorec cesarice Elizabete, ki leži na vzpetini zunaj mesta. Popoldne se bomo zopet vkrcali na našo ladjo in začela se bo povratna vožnja. Na ladji bomo vse do naslednjega dne, ko bomo okoli 8. ure zjutraj prispeli na otok Hvar. Na hitrico si bomo ogledali mestece, stopili v klet h kmetu in pokusili odlično hvarsko vino, potem pa spet na ladjo, tako da bomo nekaj po poldnevu že v Splitu. Na tem izletu se v Splitu ne bomo ustav- ljali dosti — vsega le nekaj ur, a dovolj, da si bo vsakdo lahko ogledal Dioklecianovo palačo in druge mestne zanimivosti. Popoldne se bomo poslovili od Splita in naša ladja nas bo odpeljala velino med otoki proti Trstu, kamor bomo prispeli naslednje jutro — to bo že 'ponedeljek ob 5. uri. Vsakdo se bo torej lahko odpravil še domov in kdor ima obveznosti, bo lahko pravočasno v službi. V.V Na' tem izletu bomo posebno pozornost posvetili življenji! na ladji. Predvsem bomo poskrbeli, da bodo izletniki stalno obveščeni o imenih krajev in otokov, mimo katerih bomo potovali., poleg tega pa jim bomo nudili tudi druge zemljepisne in zgodovinske podatke, tako da se bodo lahko povsem orientirali. Nadalje je v načrtu še večja družabnost, kot je bila na prejšnjem izletu, tako da bo poleg plesa vsak večer na ladji tudi nekaj družabnih iger z nagradami. Jasno je, da ne bo izostala «kapitanska večerja» — in ker smo že omenili večerjo, naj le mimogrede omenimo, da bo hrana na ladji prvovrstna — tako kot lani. Vsekakor lahko trdimo, da bo potovanje — čeprav dolgo nad 2.000 . km — minilo tako hitro, da bo vsem žal, ko bodo v Trstu izstopili z ladje. To je — kratkih besedah povedano — program našega prihodnjega izleta v Dalmacijo in Grčijo, čitatelje pa bo seveda sedaj zanimalo, koliko bo izlet stal... ko pa je pot še enkrat daljša kot lani. No, nič strahu, saj smo že v začetku dejali, da so se stroški — vsaj za izletnike —■ malo povečali. Naše cene so naslednje: LEŽALNI 16.000 lir STOLI — na osebo. SKUPNA LEŽIŠČA (dodatne žimnice v kabinah se računajo kot skupna ležišča) — 19.000 lir na osebo. KABINE TURISTIČNEGA RAZREDA — po 22.000 lir na osebo. KABINE II. RAZREDA — po 23.500 lir na osebo. KABINE I. RAZREDA — po 24.500 lir na osebo. «PULMAN» KABINE — po 27.000 lir na osebo. LUKSUZNE po 32.000 lir KABINE na osebo. V ceno so vključene naslednje usluge. Vožnja iz Trsta do Krfa in nazaj v Trst, popolna oskrba na ladji, pristaniške takse, skupni potni list in vizum, prevoz z avtobusi iz Gruža v Dubrovnik in nazaj, ogled Dubrovnika pod strokovnim vodstvom, zakuska na Korčuli. Kdor ima svoj potni list z vizumom plača, 1.000 lir manj. Prijave za naš izlet začnemo sprejemati v petek, 28. decembra ob 9. uri v našem uredništvu v Ul. Monteechi 6/n., soba št. 16 in jih bomo zaključili ob oddaji zadnjega prostora. Za naše go-riške čitatelje sprejema prijave naše uredništvo v Gorici, Ul. S. Pellico l/II. in se bo zaključilo v ponede- Koledar našega ffia 29. maja sreda 30. maja četrtek 31. maja petek 1. junija sobota Odhod iz Trsta (pomorska postaja) f.b 21. u 1. Prihod v Šibenik ob 8. uri. Ogled me *n, možnost izleta do slapov K'ke, odhod o 14. uri. Prihod rita Korčulo ob 20. uri, zaku. ka ni prosta zabava v Domu kulture. Odhod s Korčule ob 4. uri, prihod v Dubrovnik ob 8. uri. Prevoz z avtobusi iz Gruža do mestnega obzidja, ogled mesta pod strokovnim vodstvom, nato prosto do 19. ure, ko je odhod za Krf. Prihod na Krf ob 9. uri. Ogled mesta in okolice, odhod ob 16. uri. Zvečer na ladji «kapi-tanska večerja». 2. junija Ob 9. uri prihod na Hvar. Ogled mesteca do nedelja 11. ure, potem odhod za Split. Ogled Splita od 13. do 16. ure. Odhod ob 16.30. 3. junija Ob 5.30 prihod v Trst (pomorska postaja) in ponedeljek konec izleta. ljek, 31. decembra 1962. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo v višini 5.000 lir za ležalne stole in skupna ležišča ter 7.000 lir za kabine. Preostalo vsoto je tre- ba plačati v štirih obrokih do 15. maja. 1963. ZA IZLET SE LAHKO PRIJAVIJO VSI NASI CITATELJI ! Kavama na ladji, kjer bo vsak večer ples združen z družabnimi igrami Kabina I. razreda z dvema posteljama Precej dolgo traja, preden prideš gor, je premišljeval Richard Howell. Direktorske sobe so bile v osemintridesetem nadstropju nebotmičnika, toda Howell, ki je udohno sedel v dvigalu, ni mislil na razdaljo med zemljo in svojim uradom. Spominjal se je takih let, ko je že bdi majhen, nepomemben nameščenec, in na pot, ki ga je pripeljala na položaj drugega po vrstnem redu v tem ogromnem stroju. Na hodniku je priskakljala mimo njega tajnica generalnega direktorja. Miss Trayner je nosila srebrn vrč, napolnjen z vodo in ledom. 'Generalni direktor si je rad s tem izpiral grlo po pomirjevalnih tabletah; — Sef je zaseden. Poklicala vas bom takoj, ko bo prost, — je rekla Miss Trayner, še_ preden je Howell spregovoril. Howell je vrgel torbo na pisalno mizo, sedel v naslonjač in se obrnil proti oknu. Spodaj, na pločniku so se pomikale kolone drobnih mravelj. Ljudje so dirjali za posli in časom. Sylvia, njegova žena je prav gotovo sedela v njuni vili in pre-mišljevala o tem, kako je on več ne ljubi. Živela sta drug poleg drugega kot tujca. Vse to se je motalo po glavi Richardu Howellu. In še ziekaj: bližnja smrt Georga Payna, Sylvilmega očeta. Bil je Richardov predstojnik, generalni direktor firme «Payme», ki je letno zaslužila težke milijarde. HoWell se je že popolnoma prilagodil tej misli. Bližnja smrt »tarega se je že zakoreninila v njegovih možganih, da je postajala vedno bolj resnična: kadar se je pogovarjal s poslovnimi partnerji, kadar je večerjal s Sylvio, celo takrat, ko so se njegove ustnice dotikale Evinih zlatih las,.. Pri Evi je lahko pozabil... vsaj za nekaj časa. Smrt ni bila več v Howellovih rokah. Kot zarotnik, ki je postavil svojo past, je sedaj lahko še samo čakal. Čakal, da bo njegov tast jemal iz stekleničke aspirin za aspirinom. Dokler končno ne bo prišel do tiste prave tablete, ki je videti kot vse ostale, pa bo vepdar povzročila, da bo njegovo srce prenehalo biti. Howell se je naslonil. Nihče se ne bo začudil nad tem naglim srčnim napadom, kajti zdravniki so Paynu prerokovali nekaj podobnega, samo Howell ni hotel {akati. Ko se bo to kopčmo zgodilo, bp tolažil Sylvio. Se mu je bila potrebna. Se leto, dve in potem ne bo več potreboval niti Sylvie, niti njenih glasov na letni skupščini. Howell je pretegnil svoje mišičasto telo in spregovoril v mi- Mat DONALD EMERSON ila [g in'itGi' krofon: — Miss Brewster, lahko pripeljete obiskovalce. Menil se je, sklepal posle, telefoniral, toda stalno je pazil, da je bil videti hladen in miren, da bi nihče ne opazil vse večje napetosti, ki ga je prevzemala. Pokličite mojo ženo — je rekel tajnici. Drugače ni nikoli hodil opoldne domov ,toda danes je hotel povabiti Sylvio na kosilo. Bilo je važno, da bo poleg njega, Cez nekaj minut je sporočila tajnica: — Vaša žena se ne javi. Howell se je spomnil, da je Sylvia pri zajtrku omenila, da bo nekam šla. Seveda je ni poslušal, ker je prebiral borzna poročila v «Wall Street Journalu». Sedaj mu je v ušesih spet zvenel Syl-viin glas. Bil je razdražen — in pretresen. Vgriznil se je v ustnico. Eva! Gotovo je Sylvia zvedela, da jo vara z Eve. Nenadoma se je spomnil, da ga je Sylvia včasih čudno gledala. Začel se je nervozno sprehajati. Zena ga sedaj ne bi smela zapustiti. Ne sedaj. Samo z njo bi lahko dobil Paynov denar. Ko je vstopila Miss Brewster s pošto, je naročil: — Poskušajte še enkrat poklicati mojo ženo! Miss Brewster ga je začudeno pogledala: — Toda Mr. Howell, vaša soproga je v Paynovi sobi. Pravkar sem jo videla. Howell je težko obvladal svojo prepadenost. — Kaj...? Dobro, pokličite jo, ko bo odhajala. Howell je postajal vedno bolj živčen. Njegovi koraki so bili vedno hitrejši. Od stene do stene je meril svojo veliko sobo: — Kaj ve Sylvia o Evi? Ali bo o tem govorila staremu? Sedaj, ko je bil tik pred ciljem? Miss Brewster je pomolila glavo skozi vrata: — Pridite Mr. Howell, — je zajecljala. — Hitro... hitro...» Videti je bilo, kot da se bo vsak hip onesvetila. — Kaj pa je? je kriknil Howell. — Pridite hiitro! — je ponovila. Medtem ko se je s trdimi koraki približeval pisarni, je zaslišal Miss Trayner, kako je telefonirala: — Pokličite hitro dr. Mortona! Pokličite tudi rešilni avto! Howell je nekaj časa okleval, toda potem je pritisnil na kljuko. Poskušal si je predstaviti, kaj se dogaja. Odrinil je vrata. r Payne je preklinjal in stal poleg kavča, na katerem je bila Sylvia. Njen’ plašč so ji zvili v blazino in položili pod glavo. Howell je izpustil kljuko. Stal je kot pribit med podboji. Payne ga je prestregel s svojim ostrim pogledom. Tedaj je zaslišal stokanje s kavča. Nekaj ni bilo v redu s Sylviinim dihanjem. Skočil je k njej. Nenadoma mu je bilo vse jasno. Sylvia je prišla k očetu — postalo ji je slabo in je vzela eno očetovih tablet in to točno tisto ,ki jo je vtihotapil v stekleničko. — Sylvia! Sylvia! Odgovora ni bilo. Ni ga več spoznala. Solze so mu privrele na oči. Nekoč je ljubil to žensko. In sedaj je nenadoma spoznal, kako lepa je še bila. Toda bilo je prepozno. Izgubil je svojo igro. Izgubil je vse. Ves načrt je propadel. Dr. Morton se je pojavil in Howell se mu je naglo umaknil. Zdravnik ji je odpel bluzo in začel prisluškovati srčnim utripom. Toda kmalu je odložil stetoskop in žalostno zmajal z glavo. Z dvema velikima korakoma je bil Payne pri vratih, zaprl jih je in zaklenil. — Poklical sem policijo — je rekel hladno. — Policijo? — je zajedal Howell. — Ti si jo ubil, ti... — Kaj? — je zatulil Howell. — Vedela je, da si jo varal in našla je stekleničko s strihninom. Hotela se je ločiti, toda bala se je, da si boš kaj storil. — Paynov obraz se je grenko raztegnil. — Nikoli ni pomislila, da je bil strup namenjen njej! — Toda Sylvie danes sploh nisem videl. Jaz... Nekdo je potrkal na vrata. Payne je stopil proti njim in jih odklenil. Vrata so se odprla. Misliti je moral na vrata, ki se bodo vedno bolj odpirala. Na vrata zapora. In potem — na dvojna vrata plinske celice. , Preden so se policisti zrinili v urad, je Richard Howell odprl okno. — Koliko časa bom porabil do tal? — je pomislil. Potem j* skočil. Osemintrideset nadstropij globoko. • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE. LUČI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei) KERZÈ TRST Piana S. Giovanni 1 mimi PRODAJA TUDI NA OBROKE Zeli vesel božič mm. BANCA DI CREDITO DI TRIESTE S. R. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 000.000.000 «VPLAČANIH LIR 100.000:000 TRST • ULICA FABIO FILZI ÈT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED MERCERIE — FODERAMI MARIO VERH TRST, Ca mpo S. Giacomo 9 — Tel. 55-86« ®ož£i vesele praznike ter uspeha polno novo leto! MANUFAKTURNA TRGOVINA OLGA KOS DOLINA želi vsem cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 1%3! TVRDKA USTANOVLJENA V LETU 1926 IMPORT — EXPORT ALFREDO MELILLO PREDSTAVNIK TOVARN: BIANCHI, NSU, PIRELLI, PARIL LA, REGINA, ITAM, TIP TOR Trst, Ul. A. Caccia 3 - Tel. 96-032 mehanična delavnica, Ul. A. Caccia 10 Ul. Armando Diaz 8. - Tel. 82-913 Trg G. Vico 9 vošči vesele božične praznike in uspeha p» in o .nono I. 1963 RAR SPORTIVO TRST, Ul. dellTstria 1Q želi svojim gostom vesele božične praznike! MANUFAKTURNA TRGOVINA W E R K TRST, Ca mpo S. Giacomo 6 — Tel. 44-527 vošči vesel božič in mnogo uspeha v novem letu 1963! Najlepša darila za praznike pri TRST, Corso Italia, 25 TKANINE - PLAŠČI - OBLEKE GORICA. Cono Verdi, 119 GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. družba z o. z. TRST, Ul. Maiolica 1-1 — Telefon 90-821 želi srečne božične praznike MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIO PERTOT vam nudi raznovrstno perilo, nogavice itd. po zelo nizkih cenah TRST Ulica Parini štev. 10 vošči vsem prijateljem in znancem vesele praznike ter se toplo priporoča za obisk ZALOGA STAVBENEGA MATJERIALA CELESTE DANEU DANIELI OPČINE, Narodna ul. 77 — Tei. 21-034 želi tvojim klientom vesele praznike! Najlepša razstava pohištva in opreme v Italiji je v Trstu last podjetja ZERIAL 5 NADSTROPIJ 3 DVIGALA 400 PROSTOROV v Ul. Settefontane št 58,62,64 - Tel. 90-475,44-620,90-822 (pred razstaviščem je ve- v . .. , , ... lik prostor za parkiranje) stotine modernega pohištva m opreme za dober okus, tehnično neoporečni izdelki Dobava takojšnja - Plačilne olajšave - Najnižje cene v pokrajini OBIŠČITE NAS! OBIŠČITE NAS! POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «A UR OR A» TRST — UL Cicerone 4 — Tel. 29-343 Organizira izlete, krožna potovanja v razne turistične kraje tu in v inozemstvu, nudi vse usluge ter rezervacije. Preskrbi vse dokumente in vizume. Zeli vesel božič in srečno novo leto Vesel božič IMPORT-EXPORT K E R S E VA IXI BORIS TRST, Strada del Friuli 102 • Tel. 23-803 Tehnični artikli (šivalni stroji radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.) TVRDKA RADIO SOSSI OPČINE — Ulica dei Salici štev. 1 — Telefon štev. 21-155 Sedi ten j. klientom vesel božič * Vesele praznike želi SOSIČ Julija Viktor Manufakture Kleparstvo Drobnarije Delavnica OPČINE Alpinska ulica 87 — Tel. 21-385 TRGOVINA JESTVJH JOSIP ŠBBBBB OPČINE, Narodna ul. 42 — 'Sel. 21-02« želi svojim odjemalcem tu in onkraj meje vesel božič! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. z o. p. OPČINE, Alpinska ulica 85 — Tel. 21-064 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznikeI TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna ulica 61 — Tel. 21-04« vošči vsem svojim klientom vesel božiči KMETJE, VRTNARJI Za vsako vaio potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško in goriško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne AGRI A WERKE želi vesel božič in srečno novo leto! F R A T E L L I MSCIMBEN IMPORT EXPORT NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Corone» St. 39, t. 24-955 Želi vesele božične praznike TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28-373 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO vošči vesele božične praznike v vse kraje, tudi v inozemstvo KHOJACNICA JOSIP KRAMAR OPČINE, Narodna ul. 63/1 vošči vesele praznike in srečno novo leto! Gostilna «Ex Ussaro» lastnik Ivan Filipčič TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti pokritega trga) vam postreže z domačo hrano — z najboljšim istrskim in vipavskim vinom in pršutom želi srečen božič! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZÉKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Želi vesel božič TRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA PETER PA VEL ČEPAR TRST, Ulica Udine 36 — Tel. 28-296 vošči vsem tvojim odjemalcem vesele božične praznike ‘in srečno novo leto! A VTOŠOLA LORENZI aaBbi Državno priznana Vozna dovoljenja C T. Fiat 600 — 1100 — 1300 Avtomobilska agencija A B C D E javna in pi ivatria. AVTOBUSOV IN KAMIONOV zdravniški pregled na sedežu PRENOS LASTNIKA — KOLAUDO IN REVIZIJA Ulica S. Lazzaro, 17 — Tel. 24-245 ULICA VESPUCCI, 13 — Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu) RESTAVRACIJA DANEU OPČINE, Narodna ul. 61 — Tel. 21-048 želi osem cenjenim gostom vesele praznike! GOSTILNA EMILIJA SOSIC-VREMEC OPČINE, Narodna ul. 65 želi vesele praznike in srečno novo leto! ■ ANDREJ BOLKO mr. ph. UVOZ - IZVOZ Telefon 31-315 fmrmaomvtmki proizvodi in kemlkall/o IRSI - Ul. IQRRtBiAHOA 21, ti Zeli vesele božične praznike TVRDKA Benedikt Kosič GORICA želi vesele praznike DOBRO ZNANA TRGOVINA ČEVLJEV Lastnik A. G E C «R0IAN0» TRST, ROJAN, TRG TRA I KIVI 2 — TEL. 31-19« vam nudi — ženske in moške zimske čevlje najboljših znamk. Želi nesel božič Cene ugodne — obiščite nas! I TRGOVINA JESTVIN Valentin Sancin Boljunec, št. 62 vošči svojim odjemalcem vesele praznike GOSPODINJSKE POTREBŠČINE — PAPIRNICA TULIO COBEZ OPČINE, Narodna ul. 80 želi svojim klientom vesel božič in srečno novo leto! MOTO CIMATI H M W Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - Narodna ulica 48 . Tel. 21-322 — TRST Želi nesel božič! -*■ " 3LjJ2j ZALOGA PIVA IN PRODAJA KRME ANTON ŠTOKA PROSEK (Devmščina), št. 2 vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem Zaloga vina na drobno in debelo LUDVIK GUŠTIN REPENTABOR— COL it. 8 želi nesel božič in srečno novo leto vsem tvojim cenjenim odjemalcem. Se priporočal VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi : Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV -je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS ki jo odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER • Nabrežina, tei 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST Vošči vesel božič I MESNICA Branko Žerjal Boljunec št. 41 - Tel. 97-623 vošči svojim cenjenim odjemalcem vesele praznike MARCELLO SIEGA TRST, Ul. Romagna št. 24 — Telefon 31-207 ZALOGA ISTRSKIH IN BRIŠKIH VIN TER KRAŠKEGA TERANA in KRAŠKEGA PRŠUTA nošči osem spoštonanim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike I TRGOVINA JESTVIN Marta Husu Gabrovec, št. 42 vošči cenjenim odjemalcem vesele božične praznike CVETLIČARNA SAVINA TRST — Ul. dellTstria 10 — Telefon 55-690 vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto! Ji Pekarna in slaščičarna JAZBEC Nabrežina (center) vošči cenjenim odjemalcem vesele božične praznike f jestvine Angel Kraljič Prebeneg | nošči vesele božične praznike JlTisus ()OHion. 1 TttoT, Campo S Giacomo 11, telefon 50-057 Je vaš zanesljiv optik Očala za vid, fotografske aparate, nalivna peresa, toplomeri itd., vse primerni predmeti z a darila želi vesel božič Tvrdka A. PERTOT TRSI UL GINNASTICA 22 - TEL 95-998 ima v zalogi veliko izbiro štof in podlog ter pletenin po konkurenčnih cenah Zeli cenjenim klientom vesele božične praznike