jpostnfna plačana 9 gotovln% Stev. 50. V Uubllanl, dne 12. decembra 1999, Posamezna Stav. Oln Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulioa 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulioa 5/11, telefon 3122 do 3126 Htrotilu n Mzenitro: četrtletno t Dli, polletno II Oli, celoletne II Olit m im> teiustvo niti imtrllMt četrtletna II Dli, polletno 24 Dli, celo'-tno «8 Dla, Amerika teti* I dolu. — Rtčo« poštne Hranilnice, podriialce t Liakljaat, št IO.TII. Ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije Dosedanje telovadne organizacije se bodo pridružile novi ali pa se bodo ukinile — Ljubljanska sokolska župa je stopila ob popolnem soglasju v novega Sokola V zavesti, da je odgovorna za telesno in duševno povzdigo naroda, se je naša vlada te dni odločila k ustanovitvi vsenarodne vzgojne organizacije, Sokola kraljevine Jugoslavije. S tem se bo nehalo nepotrebno cepljenje sil v razne telovadne organizacije ter bo v najkrajšem času ustanovljena velika organizacija, ki se bo lahko smo-treno in z vsemi močmi posvetila delu za zdravje ln duševno povzdigo vseh slojev jugoslovenskega naroda. Zakon o ustanovitvi Sokola Jugoslavije, ki ga je podpisal Nj. Vel. kralj 5. t. m., se glasi: §1. «Za telesno in moralno vzgojo državljanov se ustanovi viteška organizacija pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije. Člani Sokola. §2. član Sokola kraljevine Jugoslavije lahko postane vsak polnoleten in neoporečen državljan kraljevine. § 3. Razen pravih članov lahko pripadata Sokolu kraljevine Jugoslavije sokolska deca in sokolski narašča]. Organizacija Sokola. § 4. Sokolske edinice so: sokolska društva, sokolske župe in sokolska zveza (savez). Sokolsko društvo je osnavna krajevna organizacija, ki neposredno vodi vzgojo svojih sokolskih pripadnikov svojemu področju. Sokolska župa je višja sokolska zajednica, ki združuje več sokolskih društev. Sokolska zveza je najvišja sokolska zajednica, ki združuje vse sokolske župe kraljevine Jugoslavije. Sedež sokolske zveze je v Beogradu. Uprava sokolskih edinic. § 5. Sokolska društva vodijo društvene uprave, ki sestojajo iz starešine društva, njegovega namestnika, predsednika prosvetnega odseka, načelnika in načelnice, 5 do 10 članov in njihovih namestnikov ter 3 do 5 računskih preglednikov ln njihovih namestnikov. Sokolske župe vodijo uprave žup, ki sesuje iz starešine, njegovega namestnika, predsednika prosvetnega odbora, načelnika in načelnice, tajnika, blagajnika, 5 do 10 članov in njihovih namestnikov ter 5 preglednikov in njihovih namestnikov Savez vodi savezna uprava, ki sestoji iz starešine, 5 podstarešin, od katerih zastopa starešino najstarejši po vrstnem redu imenovanja, iz načelnika in načelnice, vsak s tremi namestniki, iz predsednika prosvetnega odbora, 15 do 25 članov iti 7 do 11 namestnikov ter iz 5 do 7 preglednikov Sokola kraljevine Jugoslavije po državnih želez« nicah, državnih ladjah in ostalih državnih prevoznih sredstvih za izlete, skupščine in ostala poslovna potovanja Sokola kraljevine Jugoslavije. Prav tako se pooblašča minister za vojsko in mornarico, da s posebno uredbo predpiše olajšave glede obvezne službe v kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije. § 11. Podrobnejše določbe o organizaciji In poslovanju Sokola Jugoslavije bosta predpisala s statutom minister prosvete ter minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Dosedanje telovadne organizacije prenehajo obstojati. § 12. Dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovenski Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in Srbski Sokol, v kolikor bi se v treb tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedinila ali ne stopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, se ukinejo. § 13. Uredbo za likvidacijo teh društev bosta predpisala minister prosvete in minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. § 14. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v .Službenih Novinah'. ___________________________________ Tedaj prestanejo veljati vsi predpisi zakonov, učenci vseh narodnih,"meščanskih, srednjih, uči-.uredb in naredb- ki nasprotujejo temu zakonu.. Ustanovitev novega Sokola je naletela na ugodno tolmačenje širom države in je v Dravski in njihovih namestnikov. Starešina zveze (sa-veza) je prestolonaslednik kraljevine Jugoslavije. § 6. Zvezno upravo Imenujeta in odstavljata minister prosvete ter minster vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Upravo žup imenuje in odstavlja zvezna uprava. Uprave društev imenuje in odstavlja župna u; rava. §7. Zvezni starešina in zvezna uprava vodita celokupno delo Sokola kraljevine Jugoslavije in predstavljata celokupno Sokolstvo. Posvetovalna telesa zvezne uprave za proučevanje in reševanje načelnih vprašanj so: glavna skupščina, odbori župnih delegatov in odbori župnih načelnikov. Njihova sestava in delovanje bosta določena s statutom. Druge določbe. "§ 8. Sredstva za vzdrževanje sokolskh društev, sokolskih žup in sokolske zveze setoje iz: članskih prispevkov, dobrodelnih dajatev, volil in zadužbin ter iz podpor banovin in države. 9. Sokolu kraljevine Jugoslavije lahko pripadalo teljskih in strokovnih šol. § 10. Minister prometa je pooblaščen, da predpiše s potrebnimi uredbami vozne olajšave za člane banovini kot prva prijavila ob popolnem soglasju vseh včlanjenih društev vstop v novo organizacijo Ljubljanska sokolska župa. Med vestfalskimi rojaki Na njihovem zborovanju na narodni praznik Suderwich, 3.decembra. Recklingshausna, kjer ima V Južnem delu tamošnja agilna slovenska organizacija svojo prostorno društveno dvorano v restavraciji pri Strucksbergu, se je na narodni praznik ujedinjenja vršila glavna skupščina predsednikov Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, ki ji predseduje g. Pavel Bolha. Po dve in tri ure daleč so se pripeljali na zborovanje vrli predsedniki slovenskih organizacij v revirjih Vest-falije in Poreuja. Mnogo pozdravljanja, mnogo iskrene prisrčnosti Tu so naši dobri znanci, ki so bili zadnjič na obisku v domovini, z novimi se seznanjamo. Savinjčani smo kmalu skupaj, simpatični Korun prisede k moji poročevalski K predsedstveni mizi se vsedejo predsednik Bolha, ob strani podpredsednika Zveze Dober-šek, silno delavni vodja organizacije v Reckling-hausen-Sudu, in Anton Šnajden iz Hamborna, vodja tamošnje organizacije, ki je menda najmočnejša na VVestfalskem. Nasproti njim se je namestil glavni tajnik Mažgon iz Marla. Ko se ozrem po dvorani, se ne morem ubraniti vtisa, da sem v malem parlamentu. Vsi naravnost odlično opravljeni, mirni, skoro dostojanstveni. Predsednik Bolha toplo pozdravlja predstavnike, na kar se spomni onih članov, ki so v času, odkar se je vršila zadnja konferenca (decembra 1927.), legli v grob. Solze so stopale ljudem v oči, ko je končno nad vse plemenito tolmačil mizi in se v vsakem kratkem presledku tekom izgubo s prerano smrtjo nenadomestljivega, naj- dolgotrajnega zborovanja pogovarjava o domačih krajih in o premnogih znacih. Tudi mnoge zavedne žene so prišle na zborovanje. Lokarica, ki je blagajnica društva v Ei kenschwiegu in naj-zvestejša prijateljica »Domovine*, odtehta vse. zvestejšega prijatelja rojakov v tujini, blago-pokojnega dr. Gregorja Žerjava. Desnice so se dvignile kakor k rimskemu pozdravu, ko je Bolha pozval prisotne, da izkažejo pokojnim poslednio čast s trikratnim vzklikom: «Slava jim!. Glavni tajnik Ivan Mažgon čita zapisnik zadnje konference in poda nato tudi blagajniško poročilo. V predsedstvenem poročilu poroča g. Bolha, koliko koristi je prinesla letošnja pot naših izseljencev v domovino. Vse, kar se je svoj čas snovalo z dr. Žerjavom, je zdaj končno izpolnjeno. Rudniški upokojenci bodo uživali rente v domovini, fantje v teh krajih so oproščeni vojaščine. Pa še marsikaj drugega. Tako ugodnih pogodb z Nemčijo nima nobena druga država. Nepobitne so zasluge tukajšnje Zveze, ki ni stremela samo za koristmi svojih članov, marveč vseh tukajšnijh rojakov. Zato zaman vse klevete nasprotnikov, brezuspešne vse spletke. Zveza pridobiva počasi vse, kar je zdravega. Nad vse zanimiv je bil razgovor o «Domo-vini«. Ta splošno priljubljeni ljudski tednik je postal najzvestejši prijatelj rojakov na tujem. Sleherno soboto jo pričakujejo nestrpno, marsikateri raznašalec koraka od kolonije do kolonije vse popoldne, naj bo toča ali dež, samo da pravočasno potrka na vrata rojakov in jim prinese ljubega glasnika iz domačih krajev. Gonja proti njej se je pač tudi tu izprevrgla v tako sigurno reklamo, da si jo izposojajo mnogi, ki so se je prej bali kakor zlodej križa. Med slučajnostmi se je nadalje še mnogo govorilo o naročanju knjig Vodnikove družbe in splošno o dobrem čtivu. Čitali bi radi, čitali ti ljudje. Mnogi prebero eno knjigo po štirikrat, petkrat. V prid akciji za spomenik dr. Žerjava je zbor po nagovoru predsednika Bolhe takoj soglasno izvolil odbor treh mož, ki bo zbiral prispevke, da izkažejo slovenski zseljenci v Nemčiji tudi na ta način svojo hvaležnost nepozabnemu pokojniku. Odbor sestavljajo vzorni možje Šnajden, Koželj iz Homberga in Tičar iz Neu-miihla. Zbirali bodo prispevke od božiča do srede junija in jih nato za Vidovdan poslali v domovino kot »jugoslovenski prijatelju dr. Gregorja Žerjava v Nemčiji«. Zelo živahna, a dosledno resna in stvarna debata se je razvila o skupnem nastopanju vseh slovenskih organizacij v Nemčiji. Zveza nudi vselej roko sprave in ne zahteva ničesar drugega kakor pravičnost, jugoslovensko zavest in odkritosrčnost. Ob splošni pozornosti Je predsednik Bolha poročal o letošnjem potovanju tukajšnjih rojakov s posebnim vlakom v domovino. Nepozabni ostanejo ti dnevi, z navdušenjem se še zdaj govori po kolonijah o sprejemu na Jesenicah, na Bledu, v Ljubljani in povsod, povsod. Topla zahvala vsem, ki so k temu pripomogli. Odslej bodo naši rojaki prihajali v domovino vsako leto. Avgusta pridejo zopet. Če se jih zbere vsaj 20, dobijo znaten popust na nemških železnicah in jih bo vsa vožnja stala 60 do 70 mark. Štediti bodo začeli z novim letom nalašč v ta namen, kakor je bilo sklenjeno. V Diisseldorfu bo otvorjen poseben bančni konto in se bodo mesečno vpoši-šiljali primerni prihranki. Seveda tudi vsesokol-skega zleta se bo udeležila posebna deputacija. Po volitvah, ki so tvorile poslednjo točko dnevnega reda, je bilo g. Pavlu Bolhi soglasno izkazano zaupanje s ponovno izvolitvijo za predsednika. Istotako je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. Novi soglasno izvoljeni odbor Zveze jugoslo-venskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji je naslednji: predsednik Pavel Bolha (Sud-erwich), prvi podpredsednik Franjo Doberšek (Recklinghausen), drugi podpredsednik Anton Šnajden (Hamborn), blagajnik Karel Dobrajc (Essen), tajnik Ivan Mažgon (Marl), prisednika Anton Hriberšek (Sttdervvieh), Franc Privšek (Dortmund) in Jože Košir (Gladbeck). Ožji, od-nosno upravni odbor, ki vrši vse predsednikove funkcije v primeri njegove odsotnosti iz Nemčije, pa tvorijo: Fran Doberšek, Ivan Mažgon, Karel Dobrajc in Karel Hriberšek. Odbor pogrebne blagajne sestavljajo: predsednik Pavel Bolha, Ivan Tonjko (Bottrop), Florijan Tepež (Dorsten), Alojzij Petek (Erkenschwick) in Franc Privšek (Dortmund). Nadalje sta bila izvoljena še d.va posebna odbora, in sicer eden za nabavo Zvezinega prapora in drugi, kakor rečeno, za zbiranje prispevkov od strani jugoslovenskih prijateljev blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava za njegov spomenik. Obema predseduje Anton Šnajden, čigar naslov se glasi: Hamborn - Neu-miihl, Haldenstrasse 79. Zaključeno je bilo zborovanje v krasnem redu. Ves čas razprav ni bilo skoro niti besede odveč. Opaža se paS vpliv nemške discipline in velika izkušenost v teh krajih, ki so dali že izvrstne organizacijske mojstre. Takoj po zaključku se je razvila običajna domača zabava. Prišli so medtem že rojaki iz bližnjih kolonij s svojimi družinami, zapela je harmonika, oglasila se je prelepa domača pesem in stari muzikant In ša-ljivec Goljavšek je začel stresati svoje zgode in nezgode ter godčevske popevke. Sredi najlepšega razpoloženja so vse naše prijetno presenetili s svojim prihodom gospodje iz Diisseldorfa: generalni konzul Brana Marko-vič, izseljenški komisar dr. Berislav Deželič, atašč dr. Vodušek in konzularni uradnik Tučic« Izvršila se je po lepem sprejemu kratka, a zelo prisrčna proslava narodnega praznika. G. generalni konzul je poudarjal v slavnostnem nagovoru pomen ujedinjenja in tolmačil prizadevanje vladarja in vlade za kulturni in gospodarski napredek Jugoslavije. Njegovemu vzkliku na čast kralju in domovini so se rojaki pridružili z burnimi ovacijami. Pavlu Koželju, predsedniku Slovenskega podpornega in pevskega društva «BratoVska ljubezen« v Hombergu-Hochheide (Porenje), ki je letos v juniju praznovalo 25letnico, je g. generalni konzul izročil krasno svileno trobojno ešar-po za društveni prapor. V zelo živahnih besedah je nato še izseljenški komisar dr. Deželič poveličeval narodni praznik in vzpodbujal rojake k zvestobi in veri v močno domovino Jugoslavijo. Maršalatu dvora je bila poslana naslednja brzojavka: «S proslave 1. decembra v sredini naših kolonij v Porenju in na VVestfalskem, prosim, blagovolite predložiti pred vzvišeni prestol Nj. Vel. kralja v imenu kolonij, generalnega konzula in izseljenskega komisarja izraze naše zvestobe in udanosti. Naj živi naša dična Jugoslavija, naj živi naš viteški kralj in njegov svetli dom. Generalni konzul Markovič.« V prav odkritosrčnem razgovoru, ki je očito-val veliko priljubljenost generalnega konztrfa in ostalih konzularnih funkcionarjev, je naglo potekal večer. Z avtom so se dragi gostje iz Diisseldorfa odpeljali po toplem slovesu nazaj v svoje mesto, delegati so se počasi razšli z vlaki, tramvaji in avtobusi, a mi smo jo peš ubirali v polnočni uri nazaj proti Sudervvichu. D. SOTESCAN: Nevesta roparskega poglavarja (Povest iz starih časov.) (Dalje.) Napovedani rok je potekal, bližala se je odločitev. Vznemirilo jo je vsako ropotanje: skoro bo prirasel iz tal nasilnik in zahteval odgovor. Njegove želje mu ne more izpolniti, morala bo — umreti. Smrt se ji je zdela še groznejša ob misli na Julijana in na ljubega očeta. Njena bojazen je bila upravičena. Poglavar je prišel, čim je potekel dogovorjeni rok in sedel k jetnici, ki je nepremično zrh skozi omreženo okna Marjeta se je morala umakniti. •Milena, prišel sem, da izpolniš obljubo«, se ji je dobrikal. •Izpusti me!« je milo zaihtela. «Kako rada bi videla dom in očeta!« •Dušica, boli me tvoja žalost. Ali res ne maraš tolažila?« •Samo on ne more potolažiti...» •Kdo?« se je rahlo vznemiril. •On, kateremu sem prisegla večno zvestobo ...» •Torej ne maraš moje ljubezni?« •Ne, ker mi ponujaš strupa. Šiloma si me od-vedel. Vzel si mi prostost ter me zasužnjil. Ponižal si me pod navadno vlačuga Nikdar ne bom nevesta ropaftkega poglavarja.« •Nehaj! Poglej mi v oči in reci, ali te ne ljubim. Posadil sem te na častno mesto. Moji pod-ložniki ližejo prah pod tvojimi nogami.« •Pahnil si me v prepad — na dno človeške hudobije... Jaz naj bom deležna tvojih zločinov in hudodelstva?« Kdo ti je to povedal?« •Ozračje, kjer živim, spričuje, da bivam med lopovi... Utaji, ako moreš utajiti.« •Predrznost! Kdo drugi bi jo poplačal s smrtjo, a tebi prizanesetn. Zato, ker te tako iskreno ljubim.« •Naredi, kar hočeš. Pripravljena sem takoj umreti...» •Živela boš prav zato, ker nočeš živeti. Hočem, da me ljubiš in spoštuješ.« •Nikdar! Zaničujem te in želim, da me sovražiš.« •Jaz pa zahtevam ljubezen. Odpovej se vsemu: domu in zaročencu. Odslej boš služila meni...» •Tebi — poglavarju roparjev in morilcev? Ali naj hodim s teboj na rop in pobijam nedolžne žrtve?« •Tiho! Odgovori: ali me ljubiš?« •Sovražim te, kakor še nisetn nikogar sovražila. To je moj prvi in zadnji odgovor.« Lopov je škrtnil z zobmi, obraz se mu je stemnil, prsi mu je dvigal srd, ki je iskal izhoda, da bi izbruhnil. Šiloma ga je zadušil, ponovno je hotel poskusiti ter jo zlepa pridobiti. Iztegnil je roke ter se krčevito oklenil. »Milena, ali me ljubiš?« se je glasilo kratko vprašanje. Strast in poželjenje je gorelo iz njegovega pogleda. Podžigala ga je divja jeza. •Miruj!« se mu je izvijala. «Bog naj te kaznuje.* •Prisezi mi zvestobo in ljubezen.« — Zopet jo je pritegnil k sebi ter pritisnil njeno glavo na svoje lice. •Davi me, pomagajte!« je pojemala v tesnem objemu. »Zbogom, oče! Julijan naj se maščuje...» •Odpovej se mu za vedno!« je odločno zahteval. »Poljubi me v dokaz, da si moja nevesta.« •Nikdar!« ji je grgrala beseda. »Odnehaj, sker me boš zadušil.« »Vdaj se prostovoljno, sicer te bom prisilil.« — Z obema rokama jo je zgrabil za vrat ter jo podrl na posteljo. Branila se mu je s čudovito spretnostjo; rokovnjač se je čudil, odkod jemlje slabotna mladenka toliko moči in poguma, šele po dolgem boju je pričela pešati in omagovati. Takrat je spodaj pod sobano glasno zaropotalo. Culi so se trije votli udarci — znamenje za poglavarja. Lopov je preplašen odskočil, meneč, da se je nekaj posebnega pripetila Zbal se je grajskih beričev in srditega boja. Nagloma je zbiral načrte, kako bi se jim uprl. •Milena, usoda ti je prizanesla. Še se lahko premisliš«, se je poslovil in planil nizdol po stopnicah. •Kdo je? Kaj se je zgodilo?« je begal spodaj v temnem rovu. •Straža je pred vhodom ustavila tujca, ki je prišel z Lisjakom«, mu je sporočil Bradač. »Čakamo tvojega povelja.« Strojin se je pomiril in oddahnil. »Vstopita naj«, je zapovedal. .Lisjak je moj zaupnik.« Bradač je prižgal baklo in svetil poglavarja k izhodu. Oba sta bila radovedna, kakšen bo prirastek. Poglavar je bil zadovoljen, čim ga je zagledal. »Lisjak zna izbirati«, se je pohvalno izrazil, «Mla- t Politični pregled Pretekli teden je prinesel Miklavž celo kopico zanimivh dogodkov v zunanji politiki širom sveta. Na Daljnem Vzhodu so se po mesece dolgih spopadih končno le pogodili Rusi in Kitajci ter podpisali sporazum o upravljanju vzhodno-kitajske železnice, ki bo sedaj zopet upravljana na polovico po ruskih in na polovico po kitajskih državljanih, kakor pred nastopom sovražnosti. Hudomušneži pravijo, da imajo pri tem največjo zaslugo ruske žene, ki so se borile tako hrabro proti Kitajcem, da je en sam bataljon žensk pognal v beg kar več tisoč kitajskih vojnikov, ki se od samega strahu niso več dni ustavili ter bežali naravnost proti Pekingu. Da so se Kitajci in Rusi tako naglo sporaz umeli, pa je pripisovati menda bolj posredovanju velesil, ki so skušale posredovati v kitajsko-ruskem sporu. Sprti stranki pa sta se zavedali, da velesile ne store ničesar iz same ljubezni do miru ter da jih je pri tem vodila predvsem želja, da bi sporno vzhodno-kltajsko železnico proglasile za mednarodno last ter jo vzele v svojo upravo. V Angliji Ima i mnogo posta z nezadovoljne/i v vrstah delavske stranke ministrski predsednik Macdonald. ki mora uporabljati skoro vse sile za to, da preprečuje padec delavske vlade. Glavni kamen spotike je zakon o zavarovanju brezposelnih, s katerim niso zadovoljni levičarji v delavski stranki, češ, da nudi premalo ugodnosti brezposelnim. Opozicionalni liberalci in konserva tivcl godrnjajo, ker baje ta zakon nudi brezposelnim vse preveč. V Nemčiji so se pričeli v nemško-nacionalni stranki najzvestejši pristaši upirati škodljivi politiki strankinega predsednika Hugenberga, ki je napravil s svojo vsenemško politiko, naperjeno proti Franciji in zaveznikom, nemškemu narodu že mnogo škode. Iz stranke je izstopilo kar 20 poslancev, ki bodo osnovali najbrže novo stranko, ki se bo pozneje združila z zmernejšimi strankami, ki stoje na stališču, da mora Nemčija poravnati škodo, ki jo je povzročila nemška vojska za časa svetovne vojne. Na Poljskem se je vršila med burnimi protesti večine otvoritev parlamenta (sejma), na cateri so poslanci večine zelo ostro napadali vlado ter ji očitali, da je njeno delo naperjeno samo proti sejmu in da ne dela drugega, kakor izpod-kopava ugled sejma. Po teh ostrih govorih so poslanci večine predlagali nezaupnico vladi, ki je bila sprejeta z veliko večino. Po glasovanju je še predsednik vlade Svvitalski naglašal, da se vlada zaradi nezaupnice ne bo dala oplašiti ter da bo ostala še vnaprej na svojem mestu, ker uživa zaupanje naroda. Pozneje pa se je vlada premislila ter podala svojo ostavko v roke predsednika poljske republike, ki je ostavko sprejel in poveril sestavo nove vlade enemu najbližjih prijateljev maršala Pilsudskega, katerega pa večina poljskega sejma ne mara. Zaradi tega se bo morala tudi nova vlada boriti z velikimi težavami. Na Češkoslovaškem so po šesttedenskih pogajanjih med predstavniki različnih meščanskih in levičarskih strank končno sestavili vlado pod predsedstvom Udržala. Vlada je koncentracijska ter so v njej zastopane skoro vse češkoslovaške stranke razen nemških klerikalcev in slovaških Hlinkovih klerikalcev. Sestava koncentracijske vlade bo zelo dvuni' ugled Češkoslovaške v zunanjem svetu, ker je nov dokaz politične zrelosti bratskega naroda, ki ima na čelu vlade skoro vse najboljše može, ki bodo storili vse za napredek naroda. Razveseljiva poročila prihajajo tudi iz sosedne Avstrije, kjer je zmagal trezen razum nad ljudskim sle-parjenjem desničarskih zagrizencev pri sprejemu ustavne reforme, ki je bilo izvršeno brez najmanjših nemirov. Zaslugo za to ima zvezni kancelar dr. Schober, ki je pokazal, da je bil vreden velikega zaupanja, katerega je stavilo nanj inozemstvo, ko je v najtežjih časih prevzel državno krmilo v roke med zastopniki večinskih strank in socialistične opozicije izpo-sloval, da sta obe skupini pristali na dogovorno rešitev sprejema tako potrebne ustavne reforme. Reforma je dokaj obširna ter daje zveznemu kancelarju ter predsedniku republike dosti večja polnomočja, kakor sta jih Imela dosedaj. Odslej bodo tudi v Avstriji volili predsednika republika neposredno s splošnimi volitvami kakor v Nemčiji in ne več v parlamentu kakor doslej. V Italiji dela Mussolini na preosnovl vod- B stva fašistične stranke in so bili v ta namen sprejeti zelo važni zakoni v fašistični zbornici. Še večjo pozornost pa je vzbudil poset Italijanske kraljevske dvojice pri papežu, ki je bil izvršen z največjmi svečanostmi in na način, kakor ga znajo prirediti samo v Vatikanu, kjer vlada danes največji luksus. Za kraljem je obiskal sv. očeta tudi italijanski prestolonaslednik, katerega papež zelo ljubi. Po končanih slovesnostih je dejal papež novinarjem, da je nad vse zadovoljen s potekom obiska, ki bo menda res važen mejnik v razvoju prijateljskih odnošajev med Italijo in Vatikanom, ki so že itak prisrčni. V Rumunljl imajo strankarske težave, i ki so v mnogem slične onim, kakor smo jih občutil mi pred 6. januarjem. Zaradi tega postaja vedno močnejše gibanje gotovih gospodarskih in nacionalnih krogov, ki priporočajo uvedbo nacionalne diktature. ŠMARTNO PRI LITIJI. (Smrtna kosa.) V Smartnem pri Litiji je umrla gospa Antonija R a z b D r š k o v a, vdova po znanem trgovcu g. Janezu Razboršku. S svojim možem se je naselila pred desetletji v Smartnem, kjer sta ustanovila trgovino. Glaga pokojnica je vzgojila svojo družino v krepkem narodnem duhu in jo objokuje ob denlč Je močan, pogum mu je zapisan na obrazu. Vse bo bežalo, kadar se bo potrkal na junaške prsi.* Lisjak mu ga je predstavil kot prijatelja lz mladosti, kar je novinec dobesedno potrdil. Obenem je poprosil za sprejem v roparsko družbo. Poglavar ga je povedel v brlog h kameniti tnizi ter ga posadil zraven sebe. »Prijatelj, kaj te je privedlo semkaj?« ga je motril s pozornim očesom. «Resen namen ali dobičkaželjnost?* «Zelja po takšnem življenju meje podila širom sveta, dokler se mi ni končno izpolnila. Zvest in marljiv, vdan in pokoren bom služil svojemu poklicu.* . Poglavar ga je laskavo pohvalil: «Ako je res, kar govoriš, boš kot nalašč za našo družbo. Rad te sprejmem, vendar moram poprej poskusiti tvoje junaštvo...» »Pokazal ti bom svojo moč in voljo. Veselilo me bo, ako te bom mogel zadovoljiti.« — Spoštljivo je poljubil poglavarjev meč v znak pokorščine in zvestobe. Lopovi so mu segli v roko ter ga pogostili, na kar so se umaknili k posvetovanju. Določiti so morali dejanje novemu članu, po katerem ga bodo ocenili Krstili so ga za Brdavsa ter mu odbrali orožje, krinko in posebno obleko. Večina je zahtevala odstranitev Ovna, Brdavs naj bi bil njegov namestnik. »Lenuh me je imel za norca«, se je strinjal poglavar s predlogom. «Dolgo sem mu prizanašal.* »Brdavs naj ga umori«, je predlagal Lisjak. «Videli bomo, kako se bo zasukal.* «Saj res*, so soglasno potrdili. Vsi so namreč Ovna smrtno sovražili. «Tukaj naj pokaže svojo spretnost«, so silili drug za drugim. «Poprej mu ne moremo verjeti.* «Dobra misel*, je soglašal Strojin. «Zdaj je priložnost, da se iznebimo postopača in preizkusimo novinca. »Določi, kako naj pogine*, so silili v poglavarja. «Brdavs naj ga obesi zunaj na krivem gabru, ali pa naj ga vrže v prepad*, se je glasila poglavarjeva obsodba. «Bolje je, da pogine v prepadu*, so popravljali lopovi. »Tam ne bomo hodili mimo, kakor hodimo mimo krivega gabra.* Čim so se vsi izrekli za prepad, so poklicali Brdavsa ter mu poverili morilno delo. »Tako nam boš pokazal sposobnost*, so se mu prilizovali in odkrivali obsojenčeve napake. «Jutri ga moraš treščiti v prepad tako, da se niti sam ne bo zanesel.* «Odletel bo ko žaba na tarči.* — Brdavs je škrtnil z zobmi in zavihal rokave. Roparji so začeli kričati in razglašati smrtno obsodbo. Nekateri so ploskali, drugi so od veselja cepetali z nogami in tolkli s kamenjem ob steno. »Storite, kar hočete*, jim je zabrusil Oven, ko je polegel hrup In ropotanje. Upiranje bi mu ne bilo koristilo, zato se je pohlevno vdal usodi. Zvezali so ga še tesneje in vrgli v posebno votlino. Izhod so založili z debelo skalo, tam je moral počakati izvršitve. Obsojenec ni črhnil besedice, molče je sprejel obsodbo. Vsi roparji so bili zaradi Brdavsa izredno pogoščeni. Prepevali so bojevite pesmi ter se kro-hotalL Pripovedovali so si razne znamenitosti; Brdavs je vedel največ povedati; prav nič se mu ui poznalo, da si Izmišlja. Pijača jih je omamila, tuljenje in razgrajanje jih je utrudilo. Zleknili so sc po klopeh in zaspali. Tudi Strojin je zadremal, a ga je kmalu predramil ropar z važnim poročilom. Vrnil se je z opazovanja. Poglavar ga je vedel v posebni oddelek, kjer sta se skrivoma natančno porazgovorila. Od tam se ni povrnil, ined pogovorom ju je premagal spanec. Vitez se ni upijanil, zato tudi ni mogel zaspati. Mučilo ga je silno dolgočasje, dušil ga je smrad po vlagi iu plesnobi. Najrajši bi bil pobegnil, toda zavedal se je uloge, katero mora doigrati. Izvedel je inarsikako tajnost, samo o Mileni še ni nihče črhnil besedice. Zdaj je priložnost, da jo poišče, ako že ni prepozno. Spomnil se je roparja, katerega mora usmrtiti.j Obsodba je izrečena, kraj je določen. Morda bo iz maščevanja izpovedal, kar mu je znano o njeni usodi. V zahvalo ga bo skušal rešiti. Splazil se je iz brloga k votlini, v kateri je ležal obsojenec, zvezan z močno verigo. Odmaknil je skalo — toliko, da je mogel vstopiti. Sedel je zraven njega ter mu položil roko na vroče čelo. «Nikar na glavo!* je zastokal. «PritisnI na vrat ali na srce, ako imaš nož ali bodalo. Tako bo prej končano.* 1 «Nisem te prišel morit, čeprav mi je naročeno*, mu je pošepnil. «Prišel sem te tolažit, zakaj težko mi je izvesti, za kar so me določili.* »Prijatelj, pomilujem te, ker si zašel med rokovnjače. Kaj te je vendar privedlo tako daleč! Beži, še je čas; pozneje se ne boš mogel .ve? vrniti.* njeni smrti sin g. Ivan, sedanji Smartinski trgovec in tovarnar s čevlji, sin g. Josip, ugledni trgovec v Trbovljah, ter hčerka ga. Irma, poročena v Šmartnem s tamkajšnjim lesnim industrijcem g. Francem Izgorškom. Blagi pokojnici, ki jo je zadela kap, naj bo lahka šmartinska žemljica, Žalujočim pa naše sožalje! POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Vodnikove knjige smo prejeli baš za Miklavža. To je res nekaj lepega. Sama «Pratika* je vredna dvakratnega zneska udnine, a kaj šele ostale tri knjige, posebo zaključni snopič dela «V borbi za Jugoslavijo*,, ki je nad vse zanimiv. Naj bo žal vsem onim, ki se niso pravočasno vpisali v družbo, i— V «Domovini* se priobčujejo od časa do časa lepe krajše ali daljše povesti. Ali bi ne bilo umestno, zbrati jih in izdati v posebni knjižici, četudi* na navadnem časniškem papirju? To bi najlaže storila Vodnikova družba kot z redno knjigo ali pa za doplačilo, da se tako ohrani, kar je lepega. — Vreme imamo kakor drugod nestanovitno, večinoma deževno. Mraza še nismo občutili, čeprav se je že parkrat prikazal po hribih sneg. Kljub temu si pa pridno pripravljamo drva, da nas ne iznenadi kakor lansko leto nepripravljene. — Promet skozi dolino je za sedanji čas precej živahen. Avtobusi, ki oskrbujejo zvezo med Škofjo Loko in Ljubljano, so vedno natrpani zaradi cenene voznine. — Pred tednom se je nekdo vozaril po Sori s čolnom, ki pa je z njim nekje za Visokim obtičal Kakor se čuje, namerava prevažati potnike s čolnom, ki ga opremi s kolesi, da ga bo mogel po vsakokratni vožnji pripeljati nazaj. Pa menda ne bo nevaren konkurent avtobusom. — Miklavž se je pri svojem pohodu oglasil tudi pri nas ter se spomnil tistih, ki radi molijo. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. Sredi preteklega meseca se je pojavila med šoloobvezno mladino na Selcih nad Škofjo Loko škrlatica in v prvem tednu svojega razsajanja položila tri otroke na bolniško postelj. Zal, vse obrambne mere niso zatrle bolezni. Pojavljajo s«j novi primeri obolenja, ki z vso upravičenostjo zahtevajo, da se odredbe zdravnika izvajajo, ker se utegne ob omalovaževanju bolezni zgoditi, da bo nastopila škrlatica v večji meri. Do sedaj so kontuma-cirane štiri hiše obolelih družinskih članov. Po- nekod imajo celo po dva bolnika pod isto 6treho. Starši obolelih otrok in sploh vsi, ki prihajajo z bolniki v stik, naj store vse, da obvarujejo svojo okolico pred to boleznijo. To velja posebno za one hiše, kjer je shajanje ljudi že po poslu potrebno in kjer se kali bolezni najlaže prenesejo po vsej poseski. Zdravstveni referent g. dr.Hubad je odredil ukinjenje šolskega pouka v Selcih že 20. preteklega meseca. Ker pa še nikakor ne obstojajo nade, da bo bolezen popuščala, so s poukom tudi tekoči teden še ni moglo pričeti in ostane šola do nadaljnjega zaprta. BLOKE. Naše prostovoljno gasilsko društvo si je nabavilo novo motorno brizgalno, ki je bila izgotovljena v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Kompletna motorka z več rezervnimi deli je stala v Novo vas postavljena 60.000 Din. Preskušnja, ki se je vršila predzadnjo nedeljo, se je nad vse pričakovanje sijajno obLesla. Brizgalna je ves čas delala brezhibno in to na 1, 2 in 4 cevi. Pri preizkušnji je bil navzoč tudi predsednik nekega sosednega društva, ki ima mo-torko že kupljeno izven države, pa je izjavil, da se ta ne more primerjati z našo motorko. Gasilskemu društvu, posebno pa njegovemu neumornemu načelniku na pridobitvi čestitamo. SODRAŽICA. Letošnji 1. december je proslavil naš trg kakor naše Sokolsko društvo in šola na zelo slovesen način. Po trgu ni bilo hiše, raz katero ne bi vihrala naša jugoslovenska trobojnica. Po slavnostni maši se je vršila najprej v šoli primerna prireditev, pri kateri je šolski upravitelj g. Stanko Vodopivec pojusnil zbrani mladini in občinstvu pomen podmladka Rdečega križa in slavnostnega dne. Sledile so deklamacije, pevske in telovadne točke, ki so prav dobro uspele. Zvečer pa je imelo Sokolsko društvo v dvorani pri Starcu akademijo. Brat starosta je v znešenih besedah orisal dogodke 6. januarja in 3. oktobra. Svečan je bil trenutek zaprisege novega članstva. Brat Rupnik je posvetil ob tej priliki Sokolskemu društvu lepo deklamacijo «Svoji Domovini*. Brat društveni pevovodja je uglasbil pc Cebularjevem besedilu pesem «Le z nami*. Pevski zbor je nadalje zapel «Jadransko morje*, «Zrinjsko-Fran-kopansko* ter «Slovana*. Vaje za moški naraščaj in člane je sestavil br. načelnik Faj liga, za ženski naraščaj ter članice pa sestra Majda Umni- kova. Telovadbo je spremljal tamburaški zbor. Tako je preživela sokolska družina prav lep večer. KOČEVJE. (S m r t n a k o s a.) V Kočevju je preminul 7. t. m. zadet od kapi, šef sreske in davčne oblasti g. Ivan C i r k. Bilo mu je šele 49 let. Z njim lega v prerani grob vesten uradnik stare šole in odličen strokovnjak svoj" stroke. Kočevski Slovenci izgube v pokojnem Cirku prijetnega družabnika in društvenika. Posebno težka pa je izguba za ugledno pokojnikovo rodbino. Naj bo blagemu pokojniku žemljica lahka, preostalim pa naše najglobokejše sožaljel KONJICE. Akademija, ki jo je priredil Sokol v Konjicah, je v vsakem pogledu dobro uspela. Otvoril jo je društveni orkester s Sokolsko koračnico. Nato je govoril br. prosvetar Waguer o pomenu proslave; zlasti je poudarjal, da je z aktom 3. oktobra 1929. bil ustvarjen oni ideal, ki si ga je jugoslovensko Sokolstvo zapisalo na svoje prapore. Vsi telovadci so svoje vloge dobro izvajali in želi zato zaslužen aplavz. Najmičnejša točka programa so bile deklamacije naših malčkov, in tu smo videli, kako samozavestno in neustrašeno deco nam vzgaja Sokolsko društvo. Želeti bi pa bilo, da se člani društvenih prireditev udeležujejo v večjem številu. — V dvoriščno zgradbo Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah se je preselil sreski šolski nadzornik Černigoj iz Šmarja pri Jelšah. Okoliška občina pa se prestavi iz teh prostorov v staro šolo. RUŠE. (Smrtna kosa.) Minil je komaj j dober teden, ko smo spremili k večnemu počitku g. dr. Skazo, že je preminul bivši nadučitelj 'in župan g. Josip Lasbacher. Rodil se je v Št. Petru pri Radgoni leta 1858. Obiskoval je nemško meščansko šolo v Radgoni in učiteljišče v Mariboru. Služboval je pri Sv. Lovrencu nad Prežinom pri Štorah, v Crešnjicah pri Slov. Bistrici in od leta 1890. do 1924. v Rušah kot nadučitelj. Val prodirajočega ponemče^anja je objemal v zadnjih letih pred svetovno vojno tudi j Ruše, najbolj narodno zavedni kraj v Dravski ; dolini. Med hrabrimi borci, ki so čuvali Ruše, je pogumno stal tudi g. Lasbacher. Domačini so ga cenili kot idealnega učitelja in najboljšega delavca na prosvetnem polju in ga zato imenovali »Oho, tudi ti si bil na mojem mestu. Zakaj se nisi spreobrnil?« »Zato, ker sem odlašal. Sicer nisem storil nikomur krivice, radi tega se me hočejo iznebiti.» »Smiliš se mi, ako govoriš resnico. Poskusil bom, da te otmem pogina.» »Ali je mogoče? S čim naj ti ustreženi?« »Rad bi nekaj pojasnila. Razkrij mi tajnosti brloga.* »Ako hočeš, ti Izdam zakladnico, kjer je nakopičeno ogromno bogastvo. Opleni jo in pobegni.« »Nc maram naropanega imetja. Ali ni tukaj v brlogu skrita neka mladenka?« »To je poglavarjeva nevesta. Nekje jo je Ugrabil, menda samo joka in zdihuje.« i »Vidiš, to je, kar sem hotel vedeti. Prišel sem, 'da jo rešim. Hči je graščaka Roberta z Grinilja in moja zaročenka...» »Vitez Julijan!« Obsojenec se je nenadoma pomiril. Glas se mu je spremenil, nadaljeval je zaupno in spoštljivo: »O vas sem čul že mnogokdaj govoriti. Poglavar se vas boji ter vam streže po življenju. Ne dajte se mu spoznati.* «Zato sem se pa našemil in preoblekel. Kje je torej Milena, moja draga zaročenka? Odkrij mi jnjeno bivališče.« L »Iz brloga pelje hodnik do kamenitih stopnic, i držijo navzgor pod razvaline. Tam gori je še ©hranjena soba — poglavarjeva dvorana. Toda jfcedaj ne morete do nje, bodite previdni.« I Vitez je vzdihnil: »Ubožica, kam so te odpeljali! Koliko trpiš in kako željno čakaš rešitve!» £ »Pomanjkanja ne trpi«, mu je razlagal. »Streže p ženica, katero je doletela ista usoda. Z njo se jnorate seznaniti, Marjeta se imenuje,* «Morda Š3 nocoj, dolgo ne bom odlašal. Lopovi spijo, poglavar se je nekam odpravil.« «Nikar se ne prenaglite. Kdo ve, ali vas nihče ne opazuje.« «Milena trpi. Moram ji olajšati bolečino.« «Počakajte priložnosti. Marjeta je zanesljiva.« »Seveda se ne smem prenagliti. Ali ve, da je v roparskem brlogu?« »O tem ni dvoma. Marjeta ji je razodela...« «Oh, kako je nesrečna! Rokovnjač se ji najbrž neprestano vsiljuje. Kaj bi dal, da bi mogel to preprečiti!« »Bodite previdni. Rad bi vam pomagal, pa ne morem. Jutri bom izdihnil.« »Rešil te bom, zanesi se na mojo zvijačnost. Kakor ptička te bom izpustil iz kletke v zlato svobodo. In ko pojdeš mimo Grmilja, povej gra-sčaku Robertu, da sem našel Mileno. »Rešitev ne bo uspela«, je dvomil Oven. »Izključeno. Nemogoče.« »Poskusimo. Bomo videli.« »Ako rešite mene, boste samega sebe pokopali ...» »Poslušaj. Kakor veš, je dogovorjeno, da te vržem v prepad. Povedel te bom do pečine, kjer mi moraš ubežati. Tako jih bova premotila, utekel boš grozoviti smrti.« »Pustil se bom nizdol po drči, katero sem že nekoč preplezal. Samo roke mi morate odvezati. V dolini bom krenil po bližnjici na Grmilje z vašim naročilom.« »Reci graščaku, da bo kmalu objel svojo hčer! > Drugo mu ni treba pripovedovati, preveč bi ga okrbelo.t »Ako me osvobodite, tedaj vam bom naj-zvestejši služabnik. Znane so mi vse poti in steze v Črni dolini skozi temne gozdove.« »S teboj bom jutri vpričo roparjev surov in neusmiljen. Z očmi si bova dajala tajna znamenja. Zdaj moram oditi, da me ne bodo pogrešili. Vitez je zopet primaknil skalo in odšel na prejšnje mesto. Lopovi so še vedno ostudno hropli, nihče se ni predramil. Legel je mednje, čeprav ni bil utrujen. Kot vojak je bil navajen vseh naporov, za Mileno je bil pripravljen vse pretrpeti. Na koncu dolgega rova se je nekaj zasvetilo. Tam je našel stopnjice, prav kot mu jih je obsojenec označil. Spodaj je stala ženska z umazano leščerbo, namenjena v dvorano. »Ali si ti, Marjeta?« jo je potihoma vprašal. »Kdo si?« se je zganila. Vedela je, da je tolovajem prepovdeano hoditi po tem prostoru. »S teboj naj grem — k Mileni«, ji je nagloma pošepnil. «Samo za trenutek.« »Ti?« je vztrepetala. «Boj se poglavarja.« »Bliskoma bom opravil...» »Ne morem dovoliti. Glej, da se mahoma odstraniš.« »Grem, ker poznam nevarnost. Reci Mileni, da jo pozdravlja Julijan, njen rešitelj. Prišel sem, da jo povedim iz ječe na Grmilje.« »Vitez Julijan!« Skoro na glas ji je ušla beseda, zato je umaknila luč pod predpasnik, »Pazite, da vas ne poznajo.« »Kako je Mileni? Ali je zdrava?« je hitel v eni sapi. »Žalostna je in potrta. Samo misel na rešitev jo drži pokonci.« (Dalje.) za častnega občana. Bil je dolgo let odbornik ruške občine in tudi ruški župan. Ko so leta 1914. lovili avstrijski iandarji vrle ruške narodnjake, bo vrgli težke verige tudi okrog Lasbacher-jevih rok ter ga z njegovo ljubljeno hčerko Albino odvedli v graške ječe. Vojaško sodišče ni našlo krivde na njem. Prišel je domov in služil dalje kot nadučitelj in vodil občinj kot župan. Med vojno mu je umrla starejša hčerka Gizela, a drugo hčerko Albino mu je uničila usoda leta 1914. Bila je učiteljica in njegova tovarišica, a dogodki leta 1914. so njeno zdravje tako uničili, da je v najlepši dobi podlegla. Naša oblastva so znala preceniti Lasbacherjevo delo in trpljenje in Nj. Vel. mu je podelilo red leta 1924 sv. Save. še isto leto pa ga je zadela kap, kateri je šele zdaj podlegel. Usoda je blago dušo Lasbacherjevo tepla skozi vse življenje. Večne bolezni v rodbini, smrt doraslih otrok, trpljenje leta 1914. in še druge neprilike, to je bilo plačilo za njegovo neutrudljivo, nesebično delo. Da bi bila kupa trpljenja do vrha polna, je blagi Lasbacher po možganski kapi zadet ležal pet let v postelji, zadnjega pol leta tako, da se skoro ni mogel ganiti. Bodi blag spomin tej plemeniti duši! ŽETALE. Pri nas je vedno kaj novega, samo nič veselega. Zato pa Vam tako poredko pišem. Te dni bo našli 201etnega fanta Antoni Kamen-saka zjutraj v neki kolarnici mrtvegr, kot žrtev preveč zaužitega nesrečnega alkohola. Največ se pijeta pri nas žganje in nesrečna šmarnica. — Pri nas so večinoma dobri ljudje, vendar pa tudi ne manjka hudobnežev in nevoščljivcev. Imamo zli-kovca, ki dela ljudem le škodo. Nedavno je iz same hudobnosti porezal nekje celo sadno drevje. Kmetijski pouk RIBJE OLJE KOT KRMILO. Do zadnjega časa smo poznali ribje olje le kot dobro In zdravilno sredstvo pri slabokrvnih in bolehnih otrocih. Otroci so se ga sicer bali, ker ie neprijetnega okusa, toda uspeh je bil očevidno dober. Otroci so se okrepili in pozdravili. Pozneje se je to sredstvo začelo uporabljati tudi pri živalih, najprej pri prasetih in potem sploh pri mladih živalih. Danes se uporablja in priporoča že splošno, tudi za razne odrasle živali. Izkušnje pričajo, da se da s tem sredstvom doseči več užitka kakor sicer, ia da se tako pokladanje izplača. Pokladanje ribjega olja kot dodatek k drugi močni krmi je danes močno razširjeno po Nemčiji in drugih živinorejskih deželah. Pa tudi po nekaterih naših krajih se je to olje, ki je znano pri nas pod imenom »Težakovo olje», že precej vpeljalo. Po svoji vnanjosti to olje ni videti posebno prikladno za živalsko klajo, ali vzlic temu je prav "učinkovito in dobro, Njegove prednosti lahko označimo v sledečem: 1. pospešuje tek in prebavo, 2. vpliva zelo ugodno s svojimi «vita-mini», ki so potrebni zdravemu življenju, posebno pri hlevski reji in suhi krmi, in 3. je samo na sebi redilno, ker vsebuje poleg lahko prebavne tolščobe še razne druge snovi rudninskega izvora. Vse to daje ribjemu olju take prednosti, da ga danes po raznih krajih že splošno rabijo in da si pridobiva od leta do leta več odjemalcev. Seveda pa mora biti ribje olje za krmljenje popolnoma zdravo in čisto. To je treba poudarjati zaradi tega, ker se dobe v trgovini tudi manj vredne vrste ribjega olja in ker se ribje olje tudi lahko pokvari, posebno v poletnem času, če ni dobro zaprto. V tem času lahko postane žaltavo in s tem škodljivo; zato ga je imeti v poletnem času na hladnem in v trdno zaprtih posodah. Danes se izdelujejo tudi «emulzije» ribjega olja, to so raztopine ribjega olja, ki imajo to prednost, da se laže primešajo mleku kakor čisto olje, če ga pokladamo skupaj z mlekom mladim živalim. Seveda so take emulzije dražje, zato pa tudi lažje prebavne in bolj okusne, ker imajo manj duha po ribjem olju. Ribje olje ali, kakor je danes pri nas znano, «Težakovo olje* je pokladati v malih odmerkih, po eno kavino žlico pri malih živalih, ali pa po eno navadno žlico pri velikih živalih, in sicer po enkrat ali pa dvakrat na dan. Po malih žlicah ga dajemo tudi lahko po trikrat na dan, tako n. pr. prasetom. Pokladamo ga pa na ta način, da ga primešano zobanju, oziroma močnim krmilom. Če ga dajemu v mleku, je prav, če ga prej dobro zmešamo (stepemo), da se po mleku kolikor mogoče razdeli; Tudi kuram lahko dajemo ribje olje, da nam bolje uspevajo, posebno ob času razvoja in misanja. Na štiri kure računamo po eno kavino žlico ribjega olja. Težakovo olje se dobi v ročkah po 5 kg. 1 kg stane 25 Din. ŽIVALSKA KOŽA — ZRCALO TELESNEGA POČUTKA. Živalska koža nI samo životna odeja, ki naj varuje notranje delo pred neugodnimi vnanjimi vplivi, kakor jo navadno smatramo, ampak ona je obenem važen del života, ki se udeležuje vse telesne presnove. Brez delovanja kože ni življenja In zdravja. Te njene velike važnosti se prav lahko takrat zavedamo, kadar je treba žival dobro zdrgniti in spotiti, da preprečimo kako nastopajočo bolezen. Takrat se prav lahko prepričamo, kako važno in veliko ulogo igra koža v telesnem življenju. Žal pa, da se sicer za vse to premalo menimo in da radi zanemarjamo potrebno negovanje, vsled česar trpi ne le vsa telesna presnova, ampak tudi ves užitek, ki ga imamo od živali. Ako naj opravlja živalska koža nemoteno svoje naloge, je treba, da jo negujemo in s tem podpiramo v njenem delovanju. Treba jo je snažiti, da ostanejo njene luknjice, skozi katere se vrši kožno hlepenje, odprte. Le živali, ki jih redno snažimo s česalom in ščetjo, imajo čisto in zdravo kožo. Le take živali se dobro počutijo in so tudi dobre za užitek. Vsa krma jim bolj zaleže, živali same se pa odlikujejo s tem, da imajo mehko kožo in svetlo dlako. Kratka in svetla dlaka je zmeraj znak zdravja in dobrega počutka. Ce pregledujemo našo živino, vidimo le pre-pogostokrat, da ne odgovarja tem lastnostim, da živali nimajo tako gladke in svetle dlake, kakor jo opazujemo po drugih krajih. To pa zaradi tega, ker se polaga premalo važnosti na potrebo sna-ženja in ker se premalo brigamo za kožno delovanje. Drugod se živina redno po dvakrat na dan osnaži s česalom in ščetjo. Pri nas pa opuščamo to delo ali ga pa neredno vršimo, kar je oboje slabo. Tudi pri nas moramo priti tako daleč, da bomo živali redno snažili. Zlasti sedaj v zimskem času je prav, da si damo več opravila v hlevu, ki naj ne bo končano samo s krmljenjem, Gustav Strniša: Med hmeljniki Povest. (Dalje.) In tisti večer? Hmelj je šepetal, vmes je brnel čriček, ko sta šla čez polje. On je bil tedaj srečen. Pa še tistikrat, ko jo je objel, je dvomil o svoji sreči. Vendar mu je bilo tako prijetno pri srcu. Najraje bi ostal pred zeleno hmeljsko steno kakor pred čarobno utico in povabil vanjo Maričko ter* ostal vse življenje samo njen. In ona? Pač se ga še spominja! Sama mu je pritrdila, da ji je drag in mil. Pa je vendarle mislila kakor on na tisti prepad, ki ju loči, ki ga on lahko prekorači, a ona nikoli. In ta prepad je bogastvo. Spomnil se je na svojo svobodo. Z zakonu bi pač ne bil tako prost. Pa si je takoj rekel: «Da, da prosto voljo imam. Baš za to svojo prosto voljo sem žrtvoval svojo prostost, saj zdaj šele čutim, da nisem prost. Morda bi bila danes ona moja žena? Tako sem pa sam in siten sem, zelo siten. Nanjo mislim, pa govorim o svobodi,* je polglasno zaključil. Potem je mislil dalje na ločitev, na odhod. Pa kaj, niti prikazal se ni, ko je odhajala. Ni prišel in ji še enkrat zagotovil svojo ljubezea. Kaj si je mogla misliti? Kakšne občutke je imela, ko je odšla? je vprašala Minca. Ker je Primka deklino tako lepo potolažila, ji J<~i le-ta hvaležno stisnila še nekaj drobiža v roke in se zadovoljna vrnila dcmov. Seveda ji je morala obljubiti, da bo o stvari molčala. cTega boš pa že dobila, prnv tako kakor jaz. Mara zate!» se je režala Primka, ko je dekle odšlo. Najbolj vesela je bila gospa' Angela in njen Grča. Prepričana sta bila, da sta dobila zlatega kalina, od katerega bo denar kar deževal. Anton je bil spočetka nekoliko v zadregi. Pri fej gosposki mizi se je spomnil na svoj prostorni kmečki dom in tesno tau je postalo, sam ni vedel zakaj. Spomnil se je mahoma hmeljarjev in svoje lope Maričke. Ne, saj ni njegova in nikoli ni bila. ijain jo je zavrgel. Prijel je primerjati govorjenje tistih preprostih jiaravnih ljudi s praznimi frazami gospoie okoli sebe in spoznal je, da so oni ljudje nek"j'povsem drugega. Spoznal je, da veje iz besed delavnih kmetov zdravje in odkritost, a tu se mu je trenutno zazdelo vse črvivo. Mahoma se je predramil iz zamišljenosti. Nasproti mu je sedel starikav gospod, ki se mu je predstavil za uradnika Mraka Edino ta človek mu je v vsej družbi ugajal. Mrak ga je opazoval in zasmilil se mu je. Ko je postal Anton najbolj zamišljen, ntu je Mrak kakor navede stopil prav *-"epko na stegnjeno nogo Vzdramil se je in se ivojo zaročenko. Iu baš tedaj je videl njen ' < se je srečal s [/ogledom starega Grče. i ■ ""led je razodeval strast, a njegov po- Sejmi 13. decembra: Gorenji Logatec. Mengeš, Radovljica, Nedjelišče (za živino). 15. decembra: Žirovnica pri Logatcu. 16. decembra: Velika Loka, Kostanjevica, Višnja gora. 19. decembra: Skocjan pri Krškem, Teharje, Dolnja Lendava. 21. decembra: Krašnja, Laško, Brežice. ijft --- Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za: 1 dolar 56 do 5620 Din; v devizah 9. t. m. za: 1 dolar 56-17 do 5637 Din; ^ 100 italijanskih lir 29412 do 29612 Din; 100 nemških mark 134925 do 135225 Din; 100 avstrijskih šilingov 79230 do 79530 Din; 100 češkoslovaških kron 166-89 do 167-69 Din; 100 madžarskih pengov 98672 do 989 72 Din. Islega dne se je trgovala Vojna škoda po 430 Din (za februar po 406 Din). Investicijsko posojilo se je ponujalo po 85'25 do 86 Din. DOMAČE NOVOSTI * Občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov bo v nedeljo 15. t. m. ob %10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Polovična vožnja na vseh osebnih vlakih je dovoljena. * 1'raviluik za tolmačenje invalidskega zakona. Ministrstvo za socialno politiko je postavilo posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da pregleda invalidski zakon ter formulira gotove izpremembe in izpopolnitve v tem zakonu ter jim da tolmačenje, ki je potrebno za nekatere para* grafe tega zakona. Komisija bo izdelala pravilnik I za izvrševanje invalidskega zakona in tudi uredbo ■ o rodbinskih draginjskih dokladah. Zakon pred-I videva doslej samo osnovno invalidnino, vprašanje dragiujskih doklad pa se bo rešilo sedaj. gled naravnost divje požel jen je, saj so se kar svetile pijane oči. Antona je hipoma nekaj zbodlo. Pričel je natančneje opazovati ljudi okoli sebe in zazdelo se mu je, da se mu vsi ti gostje rogajo in ga zasmehujejo. Pravega vzroka ni imel za to slutnjo in ostal je miren. Pa je. nazdravil zaročencema Grča. Prav nesramno je poudarjal svoje prijateljstvo do Per-čevih in zagotavljal, da ostane še nadalje dober prijatelj tudi mlademu gospodarju. Anton se je smehljal. Mahoma se mu je posvetilo. Zahvalil se je govorniku in ga tudi sam prosil, naj ostane še nadalje zvest hišni prijatelj, saj so prijatelji tako redki. Večer je veselo potekal. Nihče ni opazil na Antonu izpremembe, le njegovi zaročenki se je zazdel sumljiv. 15. Uprizorila se bo Maeterlinckova vojna drama . Cene bodo popolnoma prilago-dene smislu predstave: sedeži po 5, stojišča pa po 3 dinarje. * Novice iz Amerike. Rojak Karel Planinšek, rodom iz Kamnice na Dolenjskem, se nahaja na potovanju v čolnu po rekah in jezerih od severa do srednjeameriškega otoka Kube. V pačetku novembra je dospel v Winnipeg v Kanadi. Pla- Gostje so odšli, ker je bilo že zelo pozno. Le Grča jb ostal in pil. Anton je legel kar oblečen na zofo v tretji sobi. Takoj je zadremal. ♦Naposled se nocoj niti otresla ne boS tega «kmeta», je dejal polglasno Grča. «Le brez skrbi bodi! Presramežljiv je, da bi že zdaj prenočeval z menoj pod etio streho*, ga je mirila ona. cZakaj se poročiš z njim? Kaj bom počel brez tebe? Že 10 let sva prijateljaj>, je tarnal Grča. «Da,da,prijatelja sva.Toda jaz nimam ničesar, ti pa tudi ne. Dokler je živel moj mož, je še šla trgovina za silo. Danes sem tik pred konkurzom in vsaka rešitev je dobra. Bodi vesel, da me ta kmet hoče! Obogatil me bo in tudi ti boš deležen tega bogastva. Moja duša ostane vedno samo tvoja!> je hitela Perčeva. Med tem, ko je Angela tolažila svojega ljubljenca, je Anton že zdavnaj vstal. Takoj, ko je ona odšla, ga je minila njegova navidezna trudnosl. Dvignil se je in se nasmehnil ter dejal: «Zdi se mi, da se ne motim. Da si pa kesneje ne bom česa očital, hočem vendarle pogledati, kako iu kajta Komaj so se za Minco zaprla vrata, je prihitel iz čumnate Primčkov Bizelj, bedast dvajsetletni sin stare Primke. Fant je lazil za vsemi dekleti v vasi. Minca ga je pred kratkim polila z gnojnico, ko je silil za njo. Domov je pritekel moker kakor miš. »Mati, mati, mati! Kaj je pa povedala Minca, Minca, Minca? Ali me ima kaj rada, zelo rad«, ta Minca? O, kako zala baba je! Zala je, zala, res zala je! O, o, o! Mati, rad jo imam. Pričarajte mi jo, Minco mi pričarajte, saj znate čara ti. Pa vas nlnšek potuje v družbi z nekim Ircem. — V Port !Washingtonu je zadel neki avtomobil rojaka Mihaela Cvirna, ki je pri tem dobil tako hude notranje poškodbe, da je drugi dan v bolnici umrl. Cvirn je bil rodom iz Brežic. V Ameriko je prišel leta 1903. — V Milwaukeeju je v domači kopalnici utonila ga. Frančiška Veniškova, rojena Btautova. Najbrž je v kopeli omedlela in padla z obrazom v vodo. Stara je bila 57 let, rodom iz Bpodnjih Kraš pri Mozirju v Savinjski dolini, Zapušča moža in hčerko. — V Ely se je smrtno ponesrečil Ivan Pušavec pri vožnji z avtomobilom, njegov tovariš Ivan Lenič pa je bil hudo poškodovan na glavi. * Tudi v Avstraliji so Slovenci. Eden maloštevilnih slovenskih izseljencev, ki so zašli v Avstralijo, A. Matevžič, se je nedavno oglasil z zanimivim dopisom v newyorškem v Trbovljah večja družba mladih ljudi, med njimi tudi Angelca K. in njen fant Maks K. V njiju družbi je bil Angeličin brat. Ker se je Angelca spogledovala tudi z drugimi fan*i, je postal njen fant ljubosumen in nastal je prepir, v katerem je Maks potegnil nož in težko poškodoval svoje dekle po obrazu in telesu ter ji prerezal glavno žilo. Dekle so morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Poklicano je bilo orož-ništvo, ki je sirovega fanta zvezalo in ga oddalo sodišču v Laškem, kjer bo delal pokoro. * Vlomilec padel v roke orožnikom. Orožniški narednik na Javorniku g. Švarc je pri nočni patrulji s svojim tovarišem po okolici Javornika po naključju zajel nevarnega vlomilca. Ker je silno deževalo, sta orožnika na postaji Slovenski Ja-vornik stopila pod streho, da bi vedrila. Narednik je nehote prijel za kljuko vrat v postajni urad ter se zelo začudil, ko je videl, da so vrata odprta. Svojemu tovarišu je dejal, da s? ni Čuditi tolikim vlomom, ko celo uradi ponoči ne zakle* pajo svojih vrat. To je izrekel že tedaj, ko se je kljuka pod njegovo roko vdala, trenutek nato pa je v uradni sobi zagledal tudi luč, ki je takoj ugasnila. S tovarišem je vstopil v sobo, v kateri je sumljivo ropotalo, prižgal luč ter opazil, da sa nekdo skriva pod mizo. Odločno je pozval ponoč-nega obiskovalca, naj zleze ven. Ta se je hudo ustrašil in res zlezel izpod mize. Orožnika sta spoznala v nepridipravu 271etnega delavca Franca Koflerja, uslužbenega na Jesenicah, doma pa iz Dovjega, ki je takoj priznal, da je vlomil v postajni urad s tatinskim namenom. Odpiral je predale, a ni našel v njih nobenega denarja. Potem se je lotil železne blagajne. V ta namen je imel ponarejen ključ, ki pa se je zlomil, ko je skušal z njim odklepati. Zasačeni vlomilec pa je kljub svojemu strahu in odkritosrčnemu priznanju napravil vtis, da ni prvič na vlomilskem poslu. Na rokah je imel namreč usnjene rokavice in ko sta ga orožnika vprašala, zakaj jih nosi, se je odrezal, da se ni hotel izdati z odtisi prstov. * Tujo kravo je prodal. Posestnik in živinski trgovec Henrik Gaberšek iz Zibike je izročil te dni na celjskem živinskem sejmišču 331etnemu brezposelnemu delavcu Antonu Anderluhu kravo, naj jo ta odvede proti nagradi 50 Din, ki jo je Gaberšek tudi takoj izplačal, na njegov dom, sam pa je odšel dalje po opravkih. Ko se je v nedeljo popoldne vrnil domov, krave ni bilo nikjer. Od-hitel je v Celje, kjer pa je izvedel, da je Ander-luh kravo prodajal za vsako ceno ceijskim mesarjem, ki je pa seveda niso hoteli kupiti Končno pa je Anderluh kravo le vnovčil za 600 Din pri nekem mesarju v Teharjih pri Celju. Anderluh se je nato v Celju pošteno napil in se odpeljal z večernim savinjskim vlakom na Polzelo k svoji ljubici Marički, h kateri je komaj prilezel, ker je bil tako pijan, da je padel v vodo in se komaj izkobacal iz nje. Na brzojavno zahtevo celjske policije je bil Anderluh pri svojem dekletu aretiran. Izročili so ga sodišču. Pri njem so našli ob j aretaciji še 282 Din. Ko pisala historija se beli bo Ljubljani, v nji pela se bo gh rija, da pred mohamedani spoznali so kristjani, da dd aroma pravi najboljši turški kavi KOLINSKA le CIKORSJA. • Poneverba. Trgovka in posestnica Marija Karlovškova na Lavi pri Celju je poslala 5 t. m. popoldne svojega 201etnega uslužbenca Ivana Ar-zenška na celjsko pošto z zneskom 1560 Din, ki naj bi ga oddal. Arzenšek pa je z denarjem neznano kam pobegnil. Arzenšek je doma iz Stranic y konjiškem okraju. • Uboj. Te dni so imeli pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah krvavo žegnanje, ker so se takoj po pozni maši spoprijeli fantje iz domače in sosednje Trnovske vasi. Izid prvega spopada ni bil ravno hud in je prvak trnovske družbe Franc Kocmut dobil samo udarce po glavi od voditelja domačih fantov Franca Petroviča. Ko pa so se spopadli drugič, je Franc Kosmut, katerega je hotel Petrovič zopet napasti, streljal z revolverjem in je Petrovič obležal na bojišču. Dobil je težko rano v trebuh in je rani v ptujski bolnici podlegel. Nesrečnega krvavega spopada ni bil niti kriv alkohol, ker so se fantje spoprijeli takoj, ( shih trgovinah, ko so prišli iz cerkve ter niso niti imeli časa, prej obiskati gostilne. Smrtna žrtev Franc Petrovič je bil živahen fant in vojaški novinec, ki bi moral v kratkem oditi k vojakom. V ptujski bolnici je bila vsa pomoč zaman in Petrovič je moral umreti kot žrtev grde pretepaške razvade. Tudi Franc Kocmut je zaradi udarcev z verigo po glavi v zdravniški oskrbi. • Nevaren potepuh in ropar. Oblastva zasledujejo 211etnega Jakoba Klemena, rojeuega 1.1908. ki je osumljen, da Je napadel na cesti iz Ojstrega proti Praprotnemu nad Hrastnikom 261etno Heleno B., hoteč jo posiliti. Ker se je imenovana branila in klicala na pomoč, je napadalec popustil, a ji je iztrgal zavitek z raznimi predmeti in denarnico z nekaj gotovine, vse skupaj v vrednosti 900 Din. Gašperut dejanje taji, ne m jre pa dokazati, kje se je nahajal v kritičnem času. * Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebe-lelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne Franc Jožefove grcnčice vedno prijetno olajšanje, često pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše Franc Jožefove vode. Franc Jožefova grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij- * Naši izseljenci r septembru. Po statističnih podatkih izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je šlo v septembru iz Jugoslavije v prekomorske države 1529 izseljencev. Od 1. januarja do konca septembra je znašalo število izseljencev 2872 ali za 20 odstotkov manj nego v istem razdobju lanskega leta. Iz Hrvatske in Slavonije jih je šlo v septembru 954, iz Vojvodine 369, iz Dalmacije 324, iz Slovenije 188, iz Srbije 90, iz Bosne in Hercegovine 49, iz Črne gore 15. Od teh je bilo 766 v Studenem (občina Postojna). Jakob Klemen je kmetovalcev, 288 kvalificiranih 194 nekvalificira-skrajno nevarna oseba. Dne 24 novembra je v j"*, delavcev, 60 svobodne profesije in 341 brez gozdu pri Studenem, ki leži še na italijanskem stal^a Pokhcf; V Zedinjene države se j.h je ^ « ItlHAIl A itltK ITAA1 11 Amn W\AITI,ATHllFAtf IT A T*/* A n T I 1 ozemlju, napadel posestnika Andreja Deklevo iz izselilo 665, večinoma povratnikov, v Argentino Ne ustrašite Še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot Schichtov Stare va'si pri Postojni. Vzel mu je kolo in 300 lir v KfnadA° 159, v Urugvaj 74 v Brazilijo 55, ter ga nato treščil v prepad. Pri padca se je De-!* Clle 30> v Avstralijo 17 itd Od i. januarja do kleva nevarno poškodoval. Oblastva so zvedela, Ikonca septembra je slo v Zedinjene države .5577 da je Klemen 28. novembra v bližini Planine brezi naš4lh »»e^ncev, !lani v istem razdobju pa 3716 i>ntnw>a listn in vi7tima nrekoričil državno meioiv ArSentmo 4501 (lani 4369), v Kanado 3652 potnega Usta in vizuma prekoračil državno mejo UrugVaj 797 (1484), v Brazilijo 462 (343), in odšel proti Logatcu, V Planini je Klemen pri-1 '"v''., .v , ,„_ T" . , . . v • , • i v Čile 284 (291), v Avstralno 137 (433) itd. Iz- povedoval, da je političen begunec in da je moral .. . • -m , .. V J TT • * L - «• j t c * . ... J , . seljevanje iz Jugoslavije v Kanado, Urugvaj m bezati pred fasisti. Seveda to ne drzi, marveč je . , ■ * ! . . . . j. Avstralijo je torej letos nazadovalo, v Argentino res, da je Klemen nevaren tujemu imetju in tudi . n . 1 * , . ' . .. j »« a i • t- , . , , in Brazilijo pa napredovalo. V evropske države ljudem. Mladenič ima pri sebi samokres m bo- . . r , •• i L ___„ . MMk dalo. I je šlo iz Jugoslavije v septembru 1550 izseljencev, . c,, v . ... T . . T, , ,, i in sicer v Francijo 1042, v Belgijo 332, na Holand- * Strašen umor pri škofu Loki. Kakor bliski , ,„0 T , „. na . m£ijo m6 y Luksemburg 834, na ilolandsko ri ajti oiin U i n It bi in hi I c I-aii aI-jia uuai r% h i,-a a ° ' domače Sink, ki je bil skozi okno svoie hiše s 333, v Švico 35, na Češkoslovaško 28 in v Av- puško ustreljen v glavo. Čim se je vest zaznala< s»rj';0 j v podrobnostih, je takoj padel sum groznega) . gin priznal> ,la jft umoril očeta. Nedavno je umora na njegovega očeta Janeza Kuparja, lu,b}1 ustreljen p0sest„ik Ivan Pire v Vojščici na živi s svojim sinom in vso družino v stalnem j Krasu zloCina sta bila 0bdolžena dva njegova prepiru m sporu kot preuzitkar. Starega Ruparja sinova 1?letni sin Albiu je> kakor poro5ajf) trža. so aretirali m izročili v zapore škofjeloškega gki listi) pred preiskovalnim sodnikom priznal, sodišča. Pokojnik je bil skrben gospodar, dočim'da je umorii 0četa vrst, sicer nas stlačite!* cTovariš, še par otrok in par galoš. Dal si mi samo enega otroka in eno galošo.* «Ne zadržujte nas, vzemite otroke, sicer zamudimo prvi del.» «Tu je številka za otroka, toda plačati morate deset kopejk.» «Tovariš, dal si mi napačno številko. Moj deček ima črne lase, tale je pa rdečelas.* «Nič ne de. doma se pobotajte.* Taki glasovi se Čujejo pred to čudno garderobo. Po predstavi. Vse se gnete pred garderobo, garderober pa kriči: cSain vrag se spoznaj v tem! Galoš je vedno premalo, otrok pa preveč. Ze zopet mi jih je nekaj ostalo.* ZDRAVSTVO je bil njegov oče zapravljivec in je mnogo pijan-čeval. * Umor pri Zidanem mostu. Prijazno Vrhovo, Zidani most in vso bližnjo okolico je razburil grozen zločin, ki je bil izvršen na Vrhovem ter bil odkrit predzadnjo sredo zjutraj. Ob Savi so našli namreč ustreljenega uglednega posestnika * Svojo ženo je zadavil. Učitelj Radomir Milen-kovic v Bulatovcu pri Prokuplju je vzdrževal lju-bavne odnošaje s celo vrsto deklet. Seveda je zaradi takih razmer največ trpela Milenkovičeva žena Angelina, s katero je mož grdo ravnal, posebno, če je vinjen prišel domov. Pred dobrim tednom je Angelina nenadoma umrla. Pogreb se Franceta Kržana, ki re je prejšrji večer mudil v je vrgil v redu in uCiteIj Mileukovič je celo jokal, neki gostilni na Vrhovem. Ostal je tam v družbi da je njegovo ženo zaradi vnetja slepiča tako hitro nekega prijatelja do 11. ter nato odšel domov. Domov ga ni bilo vso noč. Zjutraj zgodaj je žena odšla z doma poizvedovat, kje je. Mož namreč ni imel navade izostajati ali celo pohajkovati. Približno četrt ure daleč od domačije je našla žena moža mrtvega. Ležal je ob Savi; glavo je imel prestreljeno. Vest o Kržanovi smrti se je naglo razširila in o zločinu so bili obveščeni orožniki, ki so takoj odšli na kraj zločina. Ugotovili so, da je morilec svojo žrtev dvakrat ustrelil v glavo. Samokresa ni bilo nikjer, pač pa so v bližini našli dve prazni patroni kalibra 7 mm. Ljudje so zločina osumili mesarskega pomočnika, 271etnega Z., ki je baje zalezoval Kržanovo ženo. Zato so orožniki mladeniča aretirali. Če je to pravi zločinec, še ni dognano. • Posilstvo in rop. V sodne zapore v Laško so orožniki privedli 351etnega brezposelnega delavca Ivana Gašperuta, doma iz okolice Št. Janža, ugrabila smrt. Med prebivalstvom, ki je dobro poznalo razmere v Milenkovičevi hiši, pa se je kmalu začelo šušljati, da je učitelj svojo ženo najbrž zadavil. Oblastvo je uvedlo preiskavo in ugotovilo mnoga sumljiva dejstva. Tudi truplo pokojne Angeline so izkopali in ugotovili, da je bil izvršen na nesrečnici zločin. Znano še tudi ni, kje se nahaja desetmesečni otrok iz nesrečnega zakona. Kakor se je ugotovilo, je Milenkovič že prej silno sirovo ravnal s svojo ženo, ki jo je vedno pretepal. Zločinca so zaprli. * V Rusiji odlagajo tudi otroke v garderobi. V nekem moskovskem kinu so uredili posebno garderobo, kjer puščajo posetniki med predstavami svoje otročiče. Neki ruski list opisuje prizore pred gorderobo nebogljenčkov takole: Med drugo iu tretjo predstavo nastane velika gneča. «Tako državljan, tu imaš galoše m tu otroke*, kriči garderober. ».Ne pritiskajte tako iz zadnjih PLJUČNICA. Spet je advent v deželi in se naglo bližamo zimi. Zato si poglejmo nekatere zimske bolezni, da se jim vemo v bran postaviti, kadar potrkajo na naša vrata. Najčešča in najbolj opasna zimska bolezen je pljučnica. Pogostoma slišimo preplašeno ženo, ki prihiti k sosedu: »Moža mi je napadlo. Zjutraj je bil še popolnoma zdrav, popoldne ga je pričelo mraziti. Sedaj ga pa bode v prsih, da mu kar ne dd dihati.* «Pljuča so se mu vžgala«, jo pouči stara sosedova mati, ki je videla v svojem dolgem življenju že mnogo takih bolnikov. Sosedje se začnejo zgrinjati k bolniku in pričnejo iztresati nasvete. Habatov čaj naj pije! Dobro ga odenite, saj vidite, kako ga trese. S staro mastjo ga natri po prsih itd. Človek bi kar ne verjel, kako hitri so ljudje z nasveti v bolezni. Da boste pa vedli pravo svetovati za prvo silo, vam pišem to razpravo: Pljučnica pride le navidezno tako hitro v človeka. Treba je vedno neke priprave ali podlage, da se morejo ugnezditi povzročitelji te bolezni v pljučih. Nahod in neznaten pljučni katar, na katerega človek nič ne porajta, sta predhodnika pljučnice. Zato se je treba predvsem tega čuvati, ker le na ta način se čuvamo tudi njihove posledice pljučnice. Nahod se pa prične domalega vedno pri slabih čevljih, zato so dobri čevlji glavno preprečilo za pljučnico. Pljučnica se prične nenadoma z visoko vročino (40 stopinj). Prav značilni znamenji sta bo-denje in dražljiv. suh kašelj. Nič ni lažjega kakor preprečiti razvoj pljučnice, nič težjega kakor j Vlom. 201etui krojaški pomočnik Josip Turn-zdravitl razpaslo pljučnico. Zato je treba takoj v' šek iz Vrbja, 381etni krojač Franc Novosel iz začetku zavihati rokave, in to dobesedno, če ho- Čakovca in 281etni kovaški pomočnik Anton Iste-čemo, da bo imel naš trud uspeh. Sobo, kjer leži nič iz Teharij (pristojen v Italijo) so vlomili v bolnik, moramo predvsem zakuriti, da bo topla, a vendar ne prevroča. Dokler se soba ne ugreje, delavnico krojaškega mojstra Antona Oražma v Celju ter ukradli blaga in oblek za 80.000 Din načehamo hrenove korenine, jo zavijemo v ruto' Kaznovani so bili Novosel in Istenič na 4, Turu-in jo privežemo bolniku na prsi, kjer bolnika šek pa na 3 leta težke ječe. bode. V ruto jo zavijemo zato, da ne pride jedka korenina na fino kožo in ne nastanejo opekline. Nekateri obkladajo bodeča mesta s krpami, namočenimi v petrolej, kar pa ni priporočati. Prvič zaradi smradu petroleja, ki zasmrdi vso hišo, drugič zaradi nevarnosti težkih opeklin. Nekoč sem videl takega nesrečnika, ki je sicer ozdravel za pljučnico, vendar pa je ležal zaradi silne rane, ki se je vlekla preko celih prsi, dolge tedne v postelji in pretrpel silne bolečine. Namen hrenovega obkladka je ta, da privabi pekoč obkladek kri od notranjih delov pljuč na kožo. Isti namen ima naslednje naše delo. Ko je soba že dovolj topla, prinesemo škaf prestane vode, rjuho (najboljša je iz hodnine, ker popije mnogo vode) in koc. Bolnika slečemo do nagega, pod njega pogrnemo koc, in sicer tako, da visi na obeh plateh postelje čez rob. Rjuho namočimo v vodo in jo dobro ožtne-mo, da ne teče voda od nje. Zložimo jo tako, da nastane tri četrtine metra širok in dva metra j Najbolj enostavno napraviš takole: Izkoplji za dolg pas. Tega položimo na koc, na kar se vleže, vsako vrtnico plitvo jamo, deni vanjo malo smreč-bolnik nanj. Sedaj ovijemo rjuho tesno okrog ja, na smrečje položi krono vrtnice, jo pripni na prsi bolnika in ga skrbno zakrijemo s kocem. Da, tla s kljukico, pokrij s smrečjem, povrh pa nasuj, se koc ne premika, ga pripnemo na robu z zapon-kamnl in denemo čez še odejo. Pri tem opravilu moramo predvsem gledati na to, da so vrata ves Zadnje vrtno delo pred zimo Kar je zdaj v tem času, ko vsak dan lahko nastopi sneg in mraz, za vrtnarico še dela na vrtu, to se da označiti z euo besedo: Pospravljanje! Slana je že davno pomorila vse cvetje, le črna stebla stojijo in ležijo po gredah, listje in druga suhljad, vse to je treba poruvati, pograbiti in zmetati na kup, ob lepem vremenu, ko je suho, ga pa zažgati. Za prezimovanje vrtnic moraš imeti že zdaj vse pripravljeno. Obrezi, kar je predolgih vej, debelca pa pripogni k tlom. In čim nastopi mraz, pokrij vrtnice z v ta namen pripravljeno odejo. tako, da je na zrezkih tudi špeh. Okoli naloži opečen krompirček. Zraven daš lahko tudi gor« čico, kisle kumarice ali pa solato. Praktični nasveti Črve, ki vrtajo po lesu, uničimo, ako nalijemo v luknjice bencina ali pa terpentina. Luknjice pa je treba po možnosti zamašiti z vročim tekočim lepom, oziroma s kitom. Madeže od sveče, voska in loja odstraniš, ako deneš pokapano blago med dva pivnika in po« likaš z vročim likalom. Pivnik pa moraš prestavljati, dokler ni upil vseh madežev. Ko si tako s pomočjo pivnika in likala spravila maščobo is blaga, pa moraš dotična mesta dobro zdrgniti ša z bencinom ali pa s terpentinovim cvetom. Bakreno posodo očistiš najbolje, ako jo odrg« neš s krpo, pomočeno v kis (jesih). Nato jo osua« žiš še s sidolom, na koncu pa dobro zbrišeš • suho volneno krpo. še par lopat zemlje. Tiste vrtnice pa, ki jih ne i moreš pripogniti, bodisi da so debla že premočna ali pa ni prostora na vrtu, tiste dobro obreži, čas zaprta, da ne pride mrzli zrak do bolnika. J deblo pa ovij s slamo in krpo in ga zavaruj povrh V tem ovitku ostane bolnik eno uro. Skraja ga še s smrečjem. Vse je treba seveda tudi podpreti, sicer mrzli ovitek zgrozi, a pozneje mu prav do-1 da sneg kaj ne polomi. Vrtnice rade pozebejo, bro dene, saj po navadi zaspi. Po preteku ene j tudi če imajo že močna in stara debla, zato jih ure bolniku odvzamemo ovitek in mu obrišemo j moramo na vsak način dobro zadelati proti mrazu, mokro telo. Ko je bil bolnik eno uro brez ovitka, | Dobro moraš pokriti z listjem tudi nagelje, mu zmerimo vročino. Če znaša ta še vedno nad ki jih pustiš prezimiti na gredah; in da jih ob-38"5 stopinj Celzija, ponovimo ovitek. Tako damo i varuješ miši, jih pokrij še z brinjem, ki ga po- še dvoje ovitkov z enournimi premori vse dotlej, da pade vročina pod 38'5 stopinje Celzija ter se prične bolnik potiti. Potečemu se bolniku ne dajaj takni tudi v zemljo med nagelje. Steze in pota po vrtu lepo posnaži, pograbi smeti in pospravi vse preklje, količe itd. Naj bo nikoli ovitkov. Če po štirih ovitkih le ne pade .tvoj vrt čeden in urejen tudi pozimi, ker za vročina, kliči nemudoma zdravnika. Kadar je pa zdravnik oddaljen, ga kliči takoj, ko opaziš znake pljučnice, čas do njegovega prihoda pa porabi za ovitke. Mnogokrat boš s tem odstranil nevarnost širjenja pljučnice in boš olajšal zdravniku delo ter tako ^omagal oteti svojca smrti. IC Porote Ljubljanska. Kop in tatvina. Delavec Ciril Steban iz Kisovca nemarjen in nepospravljen vrt, kjer leži vse križem, je le še bolj pust v itak že dovolj pustem zimskem času. Za kuhinjo Sirovi cmoki. Dobro zmešaj 7 dek sirovega masla, eno jajce iu še tri rumenjake, nato primešaj pol kile domačega sira (skuta) in četrt kile zdroba. Vse skupaj dobro zmešaj in naredi bolj majhne cmoke. Skuhaj jih v slanem kropu !teri si zarumenila pest drobtin. — Če pa nimaš zdroba pri roki, lahko vzameš mesto tega dvajset dek moke in eno pest drobtin. Vse drugo pa napravi kakor zgoraj. Kruh s krompirjem. Ako hočeš, da bo kruh zelo rahel in da se tako hitro ne posuši, ga umesi je šele 16 let star, pa se je že moral zagovarjati: Ko 80 kuhani, jih s cedilko poberi v skledo in zaradi ropa. Vzel je llletnemu dečku 450 Din. i zaboli s sirovim maslom ali pa z mastjo, na ka-Hazen tega je ukradel sosedu Jelnikarju 7 srebrnih kron in 4 kovače. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Mariborska. Tat zabodel zasledovalca. 27letni posestnik Štefan Šoštarec iz Gorice je ukradel neko noč Francu Severju v Puconcih kokoši. Ker so psi .močno lajali, sta se Sever in njegov sin zbudila ter začela zasledovati tata. Ta pa se je obrnil in z nožem zabodel Severjevega sina, ki je podlegel ranam. Šoštarec je prejel 7 let težke ječe ter bo moral plačati 17.150 Din odškodnine Francu Severju za izgubo delovne moči. Z vojaškim bodalom je zabodel 281etni hlapec v Majšpergu Anton Labič fanta Adolfa Purga, ki je izkrvavel. Labič je prejel 4 in pol leta težke ječe. Celjska. Uboj. 301etni delavec Janez Križuik s Presečnega se je zagovarjal, ker je v vasi Jasen udaril s kolom po glavi posestnikovega sina Frana Gu-benška s tako silo, da je Gubenšek nrslednjega dno umrl za ranami. Križnik se je izgovarjal na X Poroka najlepše evropske ženske. Iz Bu« dinipešte poročajo, da se je znana lepotica Simonova, ki je bila na lepotni tekmi izvoljena za najlepšo Evropko, tako zvano miss Evropo, poročila z budimpeštanskim veletrgovcem Bram-merjem. Simonova je madžarska židovka in njena poroka priča, da ji ni toliko do slave in časti kakor do bogastva. Marsikatera druga lepotica bi na njenem mestu sanjala o amerižkih filmskih igralkah, Simonova je pa znala praktiino vnov-čiti svojo lepoto s tem, da se je omožila z bogatim madžarskim Židom. X V Ameriki hud mraz. Iz Chicaga poročajo da je pritisnil hud mraz, ki je zahteval že 60 žrtev. Chicago je med vsemi velikimi ameriškimi mesti najbolj izpostavljen mrazu, ker pihajo vanj iz Kanade preko jezera Michigan mrzli vetrovi. Mrzel veter piha po ulicah, kakor skozi dimnik in kdor mora hoditi daleč peš, je vedno v nevarnosti, da zmrzne. Kakor v vsakem velemestu, tako spe tudi v Chicagu mnogi siromaki na prostem ali pa v nezakurjenih lokalih. Tem nesrečnikom je mraz najbolj nevareu. Pa tudi sicer ima mraz v Chicagu vedno hude posledice. Peči, kakršne imamo pri nas, v Ameriki ne poznajo. Mnoge hiše so zbite iz tramovja in desk in zato ni čuda, da ljudje v njih zmrzujejo. Samo premožnim slojem se nI treba bati mraza, ker imajo zidane hiše in dobre peči. X Spomenik prvemu kadilcu. Leta 1492. ja odplul z ladjo cSanta Maria> mornar Rodrigez de Jeres iz mesta Ayamonte v južni Španiji na širno morje. Po dolgi vožnji v Novo Indijo, od-nosno sedanjo Ameriko, se je vrnil k svojcem, ki so ostrmeli, ko so videli, da se mu kadi iz ust in nosa dim. Mislili so, da ga je obsedel hudič. Obvestili so domačega župnika, ta pa cerkveno inkvizicijo. Rodrigeza so vtaknili v ječo in sedel je tako dolgo, da so se vrnili domov drugi mor« narji, ki so se bili naučili od Indijancev kaditi h krompirju malo tople vode. Napravi kvaseč (dve deki germa) in ko se je namočil in vzhaja, zamesi s tem moko s krompirjem, dodaj še malo janeža in osoll. Testo naj bo bolj trdo umeseno. Zamesi pa testo že prejšnji večer in ga postavi čez noč na toplo. Drugi dan ga pa premesi, napravi hlebec ali štruco in pusti kruh še enkrat vzhajati. Potem ga deni peči. Goveje meso s špehom. Eno kilo govedine (od križa) zreži na dva prsta debele zrezke, jih osoli, popopraj in posuj nanje malo stolčenega ingverja. V kožico tanko nareži prekajenega špeha, naloži nanj meso, čez to pa spet špeha, tako da je meso pokrito s špehom. Nato kozo pokrij in postavi v pečico. Med pečenjem večkrat polij po mesu sok samoobrambo. Obsojen je bil na 1 le:o strogega j iu peci kaki dve uri, da postane meso mehko. zaDorn. 'Ko je meso gotovo, zloži zrezke na krožnik, a takole: Vzemi pol kile ržene moke, pol kile pa .tobak. Šele tedaj se je zadeva pojasnila m Rodri« pšenične moke. Skuhaj pet debelih krompirjev,' 8eza 80 izpustili. Temu mornarju, ki je bil prvi ki jih olupi in zribaj na strgalniku in prilij potem kadilec v Evropi, bo postavili mesto Ayamonta spomenik. Osnutek je že izdelan in odobren, treba je zbrati samo še denar. Znaten prispevek je obljubila španska tobačna režija, ki ima od kadilcev vsako leto milijonske dohodke. X Zcne so same krive, če zaidejo možje med ponočnjake in pijance. Tako pravi lastnica new« yorških nočnih zabavišč. Zakonski možje, nadaljuje omenjena Američanka, so kakor otroci in tako je treba z njimi tudi ravnati. Ce hočejo igrati gospode, naj jih le igrajo, pametna žena itak ve, da lahko ovije moža okrog mezinca. Ali veste, kaj najbolj uničuje zakonsko srečo? Ljubo« sumnost. Ljubosumnost je pa samo proizvod do« miši ji je. Večina zakonskih mož je napram ženam dobra. Ženam ni treba zgodaj vstajati in hoditi v službo in ker nimajo nujnega dela, posedajo doma in si izmišljujejo razne neumnosti. Zdaj iram pa nekaj povem. Samo to, da je mcž ože-njen, še ne pomeni, da bi ne smel imeti drugega prijateljstva. Pametna žena naj poskrbi, da se mož ne bo doma nikoli dolgočasil. Zavedati se morate, da bi brez mož ne imele ljubezni in uda-nosti, a brez tega je življenje prazno in dolgočasno. Pustite može, naj delajo kar hočejo, seveda ne vedno." Ne prepirajte se z njimi in ne Očitajte jim, da niso nič vredni, kajti za prvim Oglom lahko sreča mož žensko, ki mu bo pihala na duio, da je vzor moža. Nikar svojih mož preveč ne izprašujte, kajti ob koncev koncev vam vendarle povedo to, kar hočejo. Povsod, posebno pa v zakonu, je najbridkejša resnica več vredna kakor laž. ZA SMEH IN KRATEK ČAS r V oddelku za kadilce. Star gospod (mlademu, ki kadi ko Turek): »Od deset ljudi, ki obolijo za ohromitvijo jezika, je devet kadilcev.* Mlad gospod: Dolg nos. Zid je zamudil vlak in se jezi: «Gospod načelnik, komaj za dolžino nosu sem bil prepozen.* Načelnik: «Ej, prijatelj, to je pa mnogo.. .> Junak. Ona: «Zaradi mene si se dvobojeval? Kako ti pa vendar odnesel zdravo kožo?* On: Razgovor med očetom in sinom. Oče se je prepiral s sinom in mu je ukazal: je odvrnil cigan in iztegnil oba prsta. Urarska popravila izvrJuje najceneje, najpiecizneie Franc VVfllfling, urar Oosposvetska cesta ta 301 Vajenca, ld ima veselje do mizarskega obrta, sprejme 1 diplomo in zlato kolajno odlikovani mizarski mojster Karel Glaser v Zgornjih i Točah it. 27 381 Razglas Franc Vehovec, splošno mizarstvo, Vir pri Domžalah, s« piiporoča vsem tistim, ki nameravajo pomladi zidati hiše, da si že zdaj nabavijo mizarska dela, ker je pomladi prevei dela. Zato se pozimi naredi bolj po ugodni ceni. Prav tako je tudi s pohištvom. Cene jako razmerne, delo solidno. Po. šiljam lahko na kolodvor Domžale. Sprejme se tudi mizarski vajenec. Hrana in stanovanje po dogovoru. 382 PO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS: LE ..DOMOVINA" JE ZA NAS! Pod božično drevo mnogo naših srečk drž. razr. loterije, ki so najboljši kažipot do sreče in blagostanja., Prvo žrebanje se bo vršilo že 16. januarja 1930. Naše srečke se dobe: v oglasnem oddelku nJutra" v Prešernovi ulici v ekspozituri „Jutra" v Šiški na Celovški cesti v podružnicah ,,Jutra" v Mariboru in Celju. m m I Za Božič kupite Vaši deci velezabavne pripovedke, ki so izšle v lepih knjižicah s številnimi slikami. Janko in Stanko — Prigode gospoda Kozamurnika—Skok, Cmok in Jokica — Prigode porednega Bobija — Sinko debelinko — Princeska Zve-zdana Knjige se dobijo po Din 12'— v Ljubljani: v oglasnem oddelku „Jutra" v Prešernovi ulici, v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici, v ekspozituri BJutra" v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah „Jutra" v Mariboru in v Celju Poštna naročila je nasloviti na upravo „Jutra" v Ljubljani. Za mal denar mnogo srečnih in veselih uric mladini! amo 49 Din Št. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 3 letno jamstvo. — Št. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — Št. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepnauraz dobrim kolesjem, pooljeifa in regulirana, 31etno n:- a* - §t. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. jamstvo, Din 44. Katalog gi?atis in fr>anko! Prešernova ulica. St. 4 Ljubljana 5 Lastna ppotokollpana t o v a p n a u 1» v Švici Ljubljana, Mestni trg is -v NA MALO Ustanovlleno >839 NA VELIKO si Telefon 2282 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in Igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših mode ov deli in pnevmatika. Ceniki tranko. - Prodaja na obroke. VTRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov L ubljana, Kariovška cesta štev. 4. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena Je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila ob-kladkl masiranje drgnjen e o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali notnih živali o ranah ter kai ie storiti t rajnih slučajih nagle oboie&ti. koi pri poškoiovanjti rogov,poškodbiko pita in zakovanju pri prišču meo parklji, opeklini, streli, zlomu ko»ti, zvitju, izčlenienu, izpadu porodnic« in maiermce. izpadu danke, vnetju vimena, vriski, zaprti u, koliki, napenjanju goveo u , ovac, pri tu ih pred- metih v požiralniku, pretresu možgan, soln.anci, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan t S popkom, mrzlici, omedlevlci. kužnih boleznih ito Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti 10 knjijo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naiočf V knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešerr- ova ulica 54 (nasproti?lavne tošte IZREDNA PONUDBA I Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež C. 0. V., tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože. Odlično se je ta pe>erma ukazala, ker ne prepušča m< krote. je komodno zložljiva, kakor majbua žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Ze o priporočljiva za dame in gospode (tu >i za otroke) v dežja in snegu, za izlete in šport. Reklamna cena ■ posebno kapuco in etuijem samo 70 Din franko, zacarinjeno, poslana po postu em povzetju 2 kosa 138 Din razpošilja A. MARIK, export, Praha XIL Londonska 57 ne bi ugajala, jamčimo zameuo.) Naslov natančno napisati. 354 Direktno iz tovarne doclte prvovrstna instrumente. Zahteva te takoj naš brezplačni glavni cenik. Največja odpr. tvrdka glasbil v Jugoslaviji MEiNEL in HER0LD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik podr. MARIBOR £t. B-ID4, UŽIVANJE toda s preudarkom! Ako hočete, da Vam bo telesna nega užitek in ako izbirate s preudarkom, tedaj bost« vzeli Fellerjeva Elsa m h zdravja m lejote, katerih deiova- me tiči v njihovih zdravilnih sestavinah : „Eisa"-niils Iz lllijlnega mleka, posebno fino za naj- nežaeišo kožo. „EIUu-llilie Iz llli|iite teme, blagih, svilnatih pen, 8, Miloš Markovič. ..KALEFLUID" se dobi v lekarnah in drogerijah. Zahteva-te Brezplačni CENIK 14 dni na poskusn o, ako ne ugaja s« vrne denar Elegantna plitka, dobra in cenena tura Din 99*— 3letno jamstvo. Enaka ura t boljH Izdelavi Din 120*— 5letno jamstvo. 243 Razpošilja se le proti povzetju Izdaja za