OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, ■zr 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, S" 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 O^JU DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas rrnr V——" . Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD lei.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano CASA)/ fAASjjj ...še nikoli ni pri punci spal ! mi (a®®20 ii3®(f w mamaKO ra»«»©?' Ravenčani, posebej pa sicer redki turisti in nenazadnje tudi obiskovalci prijateljev, ki pač pridemo iz drugih krajev naše Slovenije na obisk v nekoč tako opevane Ravne, kjer so pridni “plavžarji” proizvajali in kalili plemenito jeklo, ugotavljamo, da so Ravne, Čečovje, Javornik in še druga primestna naselja v nočnih urah zavita v trdo temo. Le kakšen reklamni svetlobni znak se kje svetlika, medtem ko cestna in ulična razsvetljava ne razsvetljujeta okolja. Prepričan sem, da niso vse žarnice pregorele, ampak da je vzrok nekje drugje. Kje, mi žal ni uspelo ugotoviti. Upam, da vsaj ravensko-prevaljski župan, gospod Maks Večko, ni izdal kakšnega posebnega odloka o zatemnitvi ravenske nočne razsvetljave. Ne izključujem tudi možnosti, da je zatemnitev Raven posledica krute resnice, da je nekoč tako slavna železarna v popolnem razsulu, pa zato v nočnem času mogočnega ŽELEZARSKEGA GIGANTA ne marajo gledati tisoči nekdanjih in današnjih železarjev. Saj so ga menda “vodilni” že dobršen del za male solde razprodali - menda tudi tujcem. Lahko pa je vzrok zatemnitve v tem, da tisti, ki bi naj bili zadolženi za “prižiganje” nočne razsvetljave, prehudo varčujejo z elektriko. Posebej zdaj, ko je naša vse bolj popularna vlada letos že drugič povišala ceno električne energije. Tokrat kar za 9,8 odstotka, kar pa za mnoge ni mačji kašelj v njihovem vse bolj plitvem (žepnem) proračunu.^ -Jh Kjer so prevaranti, tudi «udeži niso daleč Tudi majhni so lahko velikega formata. V strahu se rit le redko posvetuje z glavo. Morale nihče ne vzame s seboj na oblast. Živi in pusti drugim umreti! NIKO VSEBINA $ Se pomnite, veterani? 4 $ Čistka v Slovenskih železarnah 5 $ Intervju: Albin Naglič, direktor Žile 6 $ 14 koroških dni 7 $ Proti nasilju nad otroki 10 $ Dan mladosti ostal v spominih 11 % Prevent oživil izo delovnih mest 13 $ Skrivnost Torinskega prta 21 $ Mladinci Fužinarja državni prvaki 23 Na naslovnici: Šaša Špegu Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Konjski časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Še pomnite, veterani? letnem zboru sestali drugi veterani, tisti, ki se od leta 1993 povezujejo v organizacijo Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). In čeprav je nedaleč od Poljane, to je na Holm- To je nekaj podobnega, kot da bi bili koroški borci izobčeni iz slovenske borčevske organizacije. Ljubljanska centrala veteranske organizacije kaže s prstom krivde na vodstvo veteranov v Mežiški dolini, Korošci ji odgovarjajo na dolgo in široko in vidijo vzroke za razkorak v težnjah po vse večji centralizaciji te organizacije. Kdo ima prav? gaje udeležilo 66 odstotkov naših veteranov, prejel 98 odstotkov glasov. Leto dni po ustanovitvi so se veterani iz Mežiške doline že udeležili seje glavnega zbora v Ljubljani (18.5.1996) in dodobra razburkali veteransko organizacijo. Predsednik ZVVS za Mežiško dolino Branko Kaker je takrat predlagal nov ključ delitve članarine: 70 odstotkov naj bi dobilo območje, 15 odstotkov pokraji- Holmec 1991: šest let zmagovalci in samostojni, že v prvi petletki zmage in samostojnosti špeliri in prepiri Skorajda neverjetno naključje: minulo nedeljo (18. maja) so se na Poljani zbrali veterani druge svetovne vojne, partizani in simpatizerji narodnoosvobodilnega boja. V domu Španskih borcev v Ljubljani pa so se na cu, poleti 1991 potekali ena najpomembnejših bitk v vojni za Slovenijo, so veterani iz Mežiške doline po svoje izločeni iz te veteranske organizacije: glavnega zbora v Ljubljani se niso mogli udeležiti, ker niso plačali članarine. ČLANARINA IZBILA SODU DNO Veterani iz Mežiške doline so svoj območni odbor ustanovili leta 1995 v Kotljah na volitvah z več kandidati. To je menda bila v Združenju veteranov za Slovenijo novost in Branko Kaker je na ustanovnem zboru, ki se na in 15 odstotkov ljubljanska centrala. Njegov predlog takrat ni bil sprejet - tudi navzoči koroški delegati so glasovali proti - in Kaker danes trdi in dokazuje, da je takrat generalni sekretar združenja pred vsemi trdil, češ da je predsedstvo ZVVS že sprejelo nov predlog o delitvi članarine po ključu 80:20 v korist območnih odborov. Kaker danes ugotavlja, da je bil to le manever in pesek v oči s strani ljubljanskega vodstva združenja, saj so veterani konec novembra lani prejeli pismo generalnega sekretarja ZVVS Draga Bitenca, ki jih je pozval, da bi že v letu 1996 poravnali dva tisoč tolarjev članarine za letošnje leto. V pismu Bitenc omenja finančne težave združenja, ki je zaradi neplačane članarine imelo konec lanskega leta primanjkljaj v višini 2,8 milijona tolarjev. Državni proračun je združenju obljubil pet milijonov tolarjev, vendar jih ni nakazal, zato je za preživetje organizacije na voljo le članarina. Ob tem je člane tudi obvestil, da je članarina v tem letu za sto odstotkov višja kot v lanskem letu. Predsedstvo območnega odbora ZVVS za Mežiško dolino je na to ostro reagiralo in člane pozvalo, naj članarine ne poravnajo: kljub temu pozivu je od 280 članov v Ljubljano plačalo okoli 30 veteranov. V Mežiški dolini so sklenili, da bodo članarino sami pobrali in ustrezno petino odvedli v Ljubljano, tako kot je bilo dogovorjeno. Svojim članom so odposlali nove položnice, denarja pa odbor za Mežiško dolino do sprejetega dogovora tudi ni trošil. Veterani iz Mežiške doline, predvsem predsedstvo odbora, je za vso dosedanje delo uporabljalo lastna sredstva in denar (razni dopisi, znamke, papir, vožnje), zato je razumljivo, da zahtevajo del članarine, ki se zbere v tej dolini, za svoje delo. Iz dokumentov, ki so jih odbili iz Ljubljane, so namreč spoznali, da si dva zaposlena na tej organizaciji na račun članarine veteranov vsak mesec razdelita naravnost lepe plače. Območni odbor pa potrebuje kakšen tolar tudi za delovanje odbora. V lanskem letu so se udeležili proslave pete obletnice vojne za Slovenijo, urejali so veteranski status svojim članom, urejali so dom veteranov na Obretanovem, predvsem pa skrbeli za Komentar čim večjo vključevanje veteranov v to organizacijo. Branko Kaker je prepričan, da bi danes območni odbor za Mežiško dolino že štel 500 do 600 članov, če ne bi Ljubljana s svojo centralizacijo ovirala delo odborov na podeželju. Veterani iz Mežiške doline so tudi protestirali, ker se je članarina v primerjavi z letom dni nazaj povišala kar za sto odstotkov in so zahtevali razlago predsedstva ZVVS za tolikšno povišanje. PRVI V SLOVENIJI USTANOVILI DRUŠTVO, ZAVZEMAJO SE ZA ZVEZO Branko Kaker dalje pripoveduje, da so lani v glavnem odboru sprejemali spremembo statuta, ki naj bi območjem in pokrajinam priznaval status pravne osebe, ob tem pa dodaja, da so kasneje območja prejela statut, ki je prirejen in ni v skladu s sklepi, sprejetimi na glavnem odboru. Tudi statut, ki je bil kasneje objavljen v glasilu Veteran, po Kakerjevem mnenju ni takšen, kot so ga sprejemali na zboru v Ljubljani. Predsedstvo si je potemtakem vzelo pravico spreminjati statut, ki je bil sprejet na glavnem odboru. Branko Kaker: “Naše območje je na to moralo reagirati, če smo si sploh hoteli ustvariti razmere za delo. Predvsem pa smo si morali ustvariti pozicijo za enakopraven dialog. Našo organizacijo hočemo približati večjemu številu članstva, zato smo pričeli akcijo za organiziranje območja Mežiške doline v skladu z zakonom o društvih. Na upravni enoti na Ravnah smo v duhu zakona o društvih že registrirani in iz vsebine statuta našega društva je razvidno, da ne želimo izstopiti iz Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ampak hočemo enakopraven dialog z Ljubljano. Mi hočemo organizacijo, kjer bomo lahko tudi kaj rekli, ne pa samo poslušali. Zato tudi predlagamo, da bi v prihodnje organizirali zvezo združenj veteranov vojne za Slovenijo.” Tako so veterani iz Mežiške doline zdaj nemara prvi od veteranskih organizacij v Sloveniji, ki so se organizirali v duhu novega zakona o društvih. Zbralo se je deset polnoletnih članov odbora in organiziralo novo društvo, menda pa je za njihovo obliko organiziranosti precej zanimanja. Iz vsebine statuta je razvidno, da novo društvo res ne želi izstopiti iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo, z novo organiziranostjo hočejo le več besede in boljšo organiziranost. PISMO IZ LJUBLJANE Predsedstvo ZVVS je s podpisom generalnega sekretarja Draga Bitenca 3. aprila članom in članicam območnega odbora Mežiške doline (v glavi pisma so že zapisali “bivšega” odbora) pisalo, da je društvo povsem nov pravni subjekt civilnega prava, ki ni v nikakršni povezavi z ZZVS in se bodo morali glede nadaljnjega članstva odločati sami. Drago Bitenc pravi, da so iniciativni odbor novega društva v Mežiški dolini kar člani dosedanjega vodstva območnega odbora ZVVS Mežiške doline in v pismu dodaja, da bo ZVVS pravno zaščitilo uporabo znaka in imena, ki ga po njihovem mnenju to društvo ne bi smelo uporabljati. Bitenc člane tudi obvešča, da je delitev članarine v razmerju 80:20, o kateri govorijo v Mežiški dolini, izmišljena in da je glavni odbor takšno delitev zavrnil. Do 20.aprila pa je Bitenc članom ZVVS iz Mežiške doline tudi dal rok za plačilo članarine v višini 2000 tolarjev, sicer “vas bomo na žalost dolžni v skladu z veljavnim statutom iz evidence ZVVS izbrisati, v bodoče tudi ne boste več prejemali glasila Veteran vojne za Slovenijo,” je še zapisal Bitenc. Sicer pa se kaj takšnega na binkoštno nedeljo na letnem zboru veteranov v Ljubljani ni zgodilo (o tem vsaj ni poročal dnevni tisk). Zanimivo je, da je tudi Srečko Lisjak, predsednik te organizacije, izjavil, da mora združenje v prihodnje postati zveza in da mora država zagotoviti redna finančna sredstva. Ali je to že znak, da se bo morebiti spor med veterani Mežiške doline in centralo v Ljubljani zgladil po mirni poti70 (mp) Čistka v Slovenskih železarnah? Piše: Miro Petek Zamenjave v vodstvu Slovenskih železarn in posameznih podjetij znotraj tega koncerna že dolgo časa niso več novica. Za vodstvo koncerna se tako ali tako zdi. da inta enoleten mandat: v času sanacijo od leta 1992 do letos so se na tem mestu zamenjali Cetinski, Aplenc, Ocvirk, Kokalj in nazadnje Vrečko, ki ga je zamenjal Igor Umek, nekdanji minister za promet in zveze. Prvi so odšli sami, druge je odstavila politika, pa tudi prvi so za odhod dobili namige iz politične sfere. Umek, član Slovenskih krščanskih demokratov, na mestu prvega moža Slovenskih železarn še ni preživel sto dni, vendar se iz koluarjev že slišijo namigi, da bo v kratkem prišlo v posameznih družbah do kadrovskih rezov, lojalni kadri pa bodo pripravljali teren še za kakšen drug ukrep. Država, ki je večinski lastnik Slovenskih železarn, bi v teh letih sanacije pač lahko spoznala, da so problemi v Slovenskih železarnah tolikšni, da jih ni mogoče odpraviti samo z vsakoletnimi ali še bolj pogostimi menjavami vodstva. Še več: sistem in posamezne družbe Slovenskih železarn so tako resna zadeva, da je lahko pogubno vsako strankarsko kupčkanje in tajna diplomacija. Brane Žerdoner, prvi mož ravenskega Metala, je bil zadnje dni v javnosti očitno preveč odkrit: ostro je napadel podražitev elektrike in Eles kot države v državi ter dal jasno vedeti, da bo do sredine tega leta padla odločitev o Štorah. Omenjal je tudi morebitno zapiranje Štor. To in prihod Umeka pa je bilo očitno dovolj, da se je pričelo govoriti, da bodo Žerdonerja zamenjali. In če ga bo zamenjal mož katerega ime se te dni pojavlja v javnosti, potem se jeklarski industriji na Ravnah ne piše dobro. Dejstvo je, da so država, Hujs in Vrečko Štore nasilno pripojili ravenskemu Metalu. Svobodni sindikat in nuli nekateri novinarji smo na to dejstvo vseskozi opozarjali.Tudi Jeklolivarni se ne piše dobro in tam so vodstvo že menjali. Kadrovske reze menda pripravljajo še v nekaterih drugih podjetjih. Da ne bo nesporazunm in pomote: slabo vodstvo in falote je trebna zamenjati, nikar pa kadrovati po načelu "samo da je naš. ” Če bi v teh letih sanacije Slovenskih železarn sestavili kadrovsko drevo, v katero bi vnesli imena generalnih direktorjev, predsednikov nadzornih odborov, političnih in drugih botrov, bi prišli do presenetljivih ugotovitev. Najmanj pa do ugotovitve, da se izgubi, ki je v lanskem letu presegala sedem milijard tolarjev, niti ne gre več čudili. Slovenske železarne, ki naj bi prešle v zaključno fazo sanacije in stopile v fazo privatizacije, bodo v prihodnje še pred težkimi preizkušnjami, morebiti pred novo sanacijo. Od leta 1992 pa do lani je država v najrazličnejših oblikah investirala v ta sistem pol milijarde mark, od tega neposredno 182 milijona mark. Okrog sanacije je že bilo sprejetih več zakonov in slej ko prej se bodo železarne spet znašle pred slovenskim parlamentom. Vroče bo. □ Pogovor z direktorjem trgovskega podjetja Žila Albinom Nagličem "Dober kader naredi dobro trgovino ## V ŽILI SO ZARADI DENACIONALIZACIJE IZGUBILI OSEM PRODAJALN, UPRAVNE PROSTORE IN NEKAJ STANOVANJ, 00 APRILA LETOS PA ŽE POSLUJEJO KOT DELNIŠKA DRUŽBA. PREMOŽENJE, KI JIM JE OSTALO, JE V VEČINSKI LASTI ZAPOSLENIH. Trgovsko podjetje Žila ima v Mislinjski dolini dolgo tradicijo, saj nastanek podjetja sega v leto 1954, vendar v vseh štirih desetletjih ni bilo toliko sprememb kot v zadnjih letih. Albin Naglič, ki devetnajst let vodi Žilo, v firmi pa je že 39 let, je prepričan, da ima podjetje prihodnost, čeprav se okoli Zilinih poslo- valnic množi konkurenca, ki ni brez vpliva na njihov poslovni rezultat. □ Kaj se je s trgovskim podjetjem Žila dogajalo v zadnjih letih? “Po razhodu z Merxom smo od leta 1990 dalje doživljali velike spremembe, še posebej zaradi denacionalizacijskega zakona. Bivšim lastnikom smo morali vrniti osem prodajaln, upravne prostore v celoti in pet stanovanj.” odplačali v naslednjih štirih letih. Organizacijsko pa to pomeni, da imamo upravo, ki šteje direktorja in tri člane nadzornega sveta, tako bo obveljalo do sklica prve skupščine.” □ Se je ob izgubi poslovalnic zmanjšalo tudi Lepo urejena Zilina prodajalna Biserka v središču Slovenj Gradca □ Kolikšen delež nekdanjega premoženja predstavlja to? “Gre za 35 odstotkov vsega premoženja, ki ga je pred tem imelo podjetje Žila.” □ Kar je ostalo, pa je zdaj v vaši lasti? “Po vrnitvi prostorov nekdanjim lastnikom smo začeli s postopkom lastninjenja. Letos marca smo bili vpisani v register gospodarskih družb, od aprila dalje pa že poslujemo kot delničarska družba Trgovsko podjetje Žila d.d. V lastniški strukturi predstavlja delež zdaj in nekoč zaposlenih (lil ljudi) v Žili 60 odstotkov, po 10 odstotkov imata v lasti pokojninski in odškodninski sklad, 20 odstotkov pa pripada investicijski družbi Trdnjava Velenje. V Žili smo doslej z notranjo razdelitvijo in notranjim odkupom odplačali svoj delež v višini 41 odstotkov, preostalih 19 odstotkov pa bomo število zaposlenih ? “Do leta 1990 smo imeli 20 poslovalnic v Mislinjski dolini, zdaj jih imamo 14. Število zaposlenih seje v teh letih zmanjšalo s 125 na 86, vendar ni šlo za hude pretrese, večina odhodov je šla na račun običajnih in invalidskih upokojitev, nekaj delavcev pa je odšlo na lastno željo.” □ So zdaj vse poslovalnice vaše? “V petih poslujemo kot najemniki. V centru mesta Slovenj Gradec imamo v štirih primerih sklenjeno najemno razmerje in nekatere najemnine so precej visoke. Za poslovalnico Obrtservis plačujemo lastniku mesečno 3.500 mark.” □ Nekatere vaše poslovalnice so lepo urejene, druge ne. Elegance na Glavnem trgu, ki ima zelo ugodno lokacijo, ni prav nič vabljiva. “Skrbimo za tiste, ki so naše, v poslovalnici Elegance smo samo najemniki. Zelo radi bi jo uredili, a dokler ne vemo, kako dolgo bo sploh trajalo najemno razmaje, je taka investicija preveč tvegana.” □ Kakšne načrte imate v trgovskem podjetju Žila za prihodnje? “Še nekaj časa se bomo ukvarjali samo z maloprodajo, čeprav smo registrirani tudi za veleprodajo. Vendar v tem trenutku za kaj takega nimamo ustreznih skladiščnih prostorov. Zdaj smo se najbolj osredotočili na izboljšanje ponudbe in strežbe. Skrbimo za izobraževanje ljudi s ciljem, da bi ti bolj uspešno prodajali. Letos nadaljujemo tudi posodobitev poslovanja z računalniško podprtim sistemom. Tak način je namreč bolj racionalen in pomeni zmanjšanje zaposlenih v režiji. Dolgoročno pa glede na obstoječi prometni režim v mestu - mimogrede, ta nam je v začetni fazi povzročil precejšen padec prometa - načrtujemo naložbo v večji tehnični prodajni center, kjer bi združili ponudbo tehničnega blaga z gradbenim materialom.” □ Ali ima danes podjetje s tradicijo, kot ga ima Žila, še kakšno prednost pred novo nastajajočimi firmami? “Prednosti so še. Enote, ki so poslovale dobro prej, Intervju se dobro držijo tudi danes. V veliki meri usodo poslovalnice krojijo zaposleni s svojo prijaznostjo, ustrežljivostjo in prilagodljivostjo. Zavedanje, da en izgubljen kupec potegne za seboj še druge, poskušamo med našimi prodajalci čimbolj utrjevati. Dober kader naredi dobro trgovino.” □ Kako ste poslovali lani? “Lani še z izgubo. Slabši poslovni rezultat je posle-dica naložbe v nove upravne prosotre. Investicija je bila nujna, ko smo stare upravne prostore zaradi denacionalizacije morali vrniti. Letos izguba ni več načrtovana. Žila ima svojo prihodnost, ne glede na težave, ki smo jih doživljali z denacionalizacijo in lastninjenjem.” □ Albin Naglič direktor trgovskega podjetja Žila, svetnik v mestnem svetu, predsednik Koroške ribiške družine, član upravnega odbora avto moto društva, pevec v mešanem pevskem zboru Kopa - kako je mogoče opravljati vse te funkcije? “Če si napraviš načrt, zmoreš vse. Treba je načrtovati tako, daje prva služba, potem pride razvrščanje Direktor trgovskega podjetja Žila Albin Naglič drugih obveznosti. Aktivnost pa je potrebna pri vsem, drugače ni mogoče upravičiti zaupanja tistih, ki so me volili ali imenovali. V politiki sem bil že prej, vendar ne zato, da bi se politično uveljavljal, pač pa, da bi zastopal interese občanov in gospodarstva.” □ Ribištvo vas je očitno zapeljalo že zdavnaj? “Drži, član ribiške družine sem postal že leta 1957.” □ Koroška ribiška družina je številčna kot srednje velika firma, predsedujete ji |§ že precej let. Uspešno? “Predsednik Koroške ribiške družine sem že I enajsto leto. V tem času smo dogradili ribiški dom v Dravogradu, kjer so prostori za ! družabno življenje, letos pa se bo iz Slovenj Gradca v ribiški dom preselil tudi sedež <. J družine. S tem bomo prihranili stroške za I najemnino, ki jo plačujemo tukaj. Moram pa i ; j povedati, da ne bi mogel vodili take družine, šteje 500 članov, če ne hi imeli dobre organi-! zacijc, in če ne bi zadolženi v enotah delali I tako dobro, kot delajo. Nasploh ima družina gl dobrega gospodarja, tajnika in finančnega knjigovodjo. Na leto obrnemo okoli deset milijonov tolarjev.” □ Petje v zboru Kopa je najbrž za dušo. “Res, za dušo je.”Q (ar) mA. ITRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 Poslovalnica Šport - Ideal, Slovenj Gradec Na enem mestu vam nudijo: vse za gospodinjstvo: vse za šport: bela tehnika akustika tZo posoda /j galanterija A ribištvo Ai tenis A kolesarstvo A kamping A lovstvo A prosti čas Velika izbira copat MIZUNO, trenirk in vetrovk Ugodne cene, dobri plačilni pogoji ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI koroike^keme DRAVOGRAD ioumvmm & So & (Me EREVAWE MISLINJA r . ■* Ar v "%'•> c** ' c*«" M* 2*Sl g L 1 6. NAMA RAVNE Prašek športno dvorano s slavnostnim koncertom ob 95 letnici delovanja napolnil Pihalni orkester železarjev Ravne. Upokojenski ženski pevski zbor Jelka iz Slovenj gradca se je ob svoji 20. obletnici prav tako predstavil 10. Na mladih svet stoji! Mladi raziskovalci Koroške so pred dvema tednoma na ravenski gimnaziji zagovarjali svoje raziskovalne naloge, ki so jih skupno z mentorji skrbno pripravljali na številnih področjih, lahko rečemo, kar znanstvenoraziskovalnega dela. Obravnavali so zavidljivo število zanimivih tem in njihovi izsledki bodo zagotovo bogat prispevek k spoznavanju družbenih, tehničnih in drugih ved na Koroškem. Najboljši bodo svoja dela predstavili na višji ravni v slovenskem merilu. pevskih zborov Mislinjske doline ter srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin severovzhodne Slovenije, vmes “se je zgodil” Pankracijev sejem. 16. maja je bila revija otroških in mladinskih pevskih zborov tudi na Muti, srečali so se zbori iz Dravske doline, Osnovna šola v Kotljah pa je isto popoldne proslavila 90 letnico šole, prav tako z bogatim kulturnim programom. V Mežici so ob zavidljivem obisku odprli razstavo domačega kiparja samouka Janija Graufa. Še en praznik so v soboto, 17. maja, doživeli glasbeniki Pihalnega orkestra železarjev Ravne, ko so odprli svoj nov, lep in akustičen glasbeni dom. 20., 21., in 22. maja je bilo pestro v Novost smo Korošci doživeli tudi na področju informativne vrzeli, ki jo sicer zapolnjujejo regijski tedenski časopisi. 8. maja je izšla prva številka Koroškega tednika, ki ga izdaja slovenjgraška založniška hiša Cerdonis. Izhajanje novega časopisa ima seveda vpliv tudi na koncept našega Prepiha, da ga vse bolj razvijamo v smeri štirinajstdnevnika revijalnega tipa. Istega dne je v Črni na Koroškem govorila človeška solidarnost. Predstavniki Lions kluba Slovenj Gradec so gojencem Centra za usposabljanje, delo in varstvo duševno prizadetih predali v uporabo nov stroj, ki bo v veliki meri povišal produktivnost črnjan-skih varovancev. Borci so se srečali v Dravogradu in tudi pod pokroviteljstvom občine obudili spomine na čas, ko smo se Slovenci uprli tujim okupatorjem, v gostišču pri Branki v Ribnici na Pohorju so zborovali upokojenci, planinci s spodnjega dela zgornje-dravske doline so se zbrali na Rdečem bregu pri Klančniku... Muto so obiskali predstavniki gasilcev iz sosednje Avstrije in se z domačini dogovorili za nadaljnje tesno sodelovanje pri izboljšanju požarne varnosti na mejnih območjih. Izjemno bogato bero je imela Koroška v teh dneh na kulturnem področju (vseh prireditev niti ni mogoče našteti). 7. maja sta se v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu občinstvu predstavili pesnica Neža Maurer ter njena hčerka, režiserka, igralka in plesalka Eva Škofič Maurer. 8. 5. so v Likovnem salonu na Ravnah odprli spominsko fotografsko razstavo Maksa Dolinška “Zaustavljene podobe časa”, izbor fotografij mojstra koroške kamere, ki brez komentarja govorijo zgodbo Mežiške doline in njenih ljudi. Naslednji dan so v farni cerkvi na Prevaljah nastopili Ljubljanski madrigalisti, v soboto je ravensko Upokojenski ženski pevski zbor Jelka maja, prevaljski Vres je svoj letni koncert odpel 16. maja v Družbenem domu na Prevaljah. Vmes je bil sklepni koncert Glasbene šole Slovenj Gradec, na katerem so nastopili tudi mladi talenti iz Češkega Krumlova in iz Trsta. Slovenjgradčani so imeli še srečanje otroških in mladinskih Kulturnem domu v Črni na Koroškem, kjer je prvi dan potekalo 32. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov “Naše pesmi naj donijo”, zadnja dneva pa 7. revija pevskih zborov OŠ s prilagojenim programom in zavodov za usposabljanje Slovenije. V Mežici razstavlja kipar Jani Grauf Občani Raven in Prevalj so svoj praznik slavili 15. maja (ravno v tem okviru je bila kulturna žetev pri njih tako bogata), s spominsko slovesnostjo in srečanjem borcev pa so ga počastili 18.5. na Poljani. Pravi praznik je bil 15. maja tudi v Radljah ob Dravi, saj so v proizvodnih prostorih nekdanjega podjetja Okus pričeli z uradno proizvodnjo sedežnih prevlek za Posnetek Tomo Jeseničnik ford escorte. Slovenjgraški Prevent je tako na tej lokaciji zagotovil delo 170 ljudem. Velika stvar! Da v teh dneh ni manjkalo zabave, so z bogatim programom poskrbeli Mežičani, ki so 17. tega meseca pričeli s tradicionalnimi Mežiškimi majskimi dnevi. V športu so poleg ligaških tek- Srečanje na Poljani je bilo veselo movanj, kjer velja izpostaviti zadnje uspehe prevaljskega Korotana, slavili mladi odbojkarji Raven. Mladinci Fužinarja so postali državni prvaki, na državnem finalnem tekmovanju v odbojki za osnovne šole (16. in 17. maja na Ravnah, deklice v Mežici) pa so zmagali odbojkarji OŠ Koroški jeklarji, pred OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem. Mladi na Ravnah dokazano igrajo tačas najboljšo odbojko v Sloveniji. Posnetek Samo Šavc Kolesarski klub Radlje je v nedeljo organiziral že četrti vzpon na Bricnikov vrh, ki se ga je udeležilo prek sto navdušenih gorskih kolesarjev. S športom proti drogi pa bodo mladi izkazali svoja hotenja tudi na sobotnem srečanju z naslovom “Veter v laseh” v dvorani in na igriščih Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Na mladih svet stoji. □ Akcije: Od solidarnosti do partnerstva Osmega maja je v prostorih Centra za usposabljanje, delo in varstvo, kjer domujejo osebe z motnjami v razvoju, potekala prireditev ob predaji svojemu namenu stroja -stiskalnice. Med varovance centra so prišli člani koroškega LIONS CLU15A Slovenj Gradec,ki so s svojimi akcijami omogočili nakup naprave, vredne 15000 DEM. Lionistično gibanje ima namreč tudi človekoljubno dimenzijo svojega delovanja. Potrebni denar so v enem delu zbrali s prispevki, zbranimi ob družabnem dogodku “Svečana noč”, večji del pa so uspeli pridobiti s prodajo izdelkov varovancev Centra. Ob tem je predsednik Lions Cluba Slovenj Gradec Mitja Horvat poudaril, da je komercialna plat tako uspela, ker so bili ti izdelki domiselni in kvalitetni, presenetljivo dobro pa je potekalo sodelovanje z vodstvom Centra. ZATO SO S TO AKCIJO NASTALI PARTNERSKI ODNOSI za sodelovanje v bodoče. Hvaležni varovanci so v kulturnem, glasbenem in plesnem nastopu svoje goste prijetno presenetili. Direktor Centra Marjan Lačen je menil, da se varovanci lahko marsičesa naučijo, zelo pomembno zanje pa je, če jih širše okolje sprejema. Župan Franc Stakne je z zadovoljstvom ugotovil, da se odnos do drugačnih pri nas spreminja na bolje. Svojim kolegom je ob uspešno izvedeni akciji čestital še predstavnik Lionsov iz Pliberka, varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo pa je izročil zvrhano košaro dobrot. □ Samo Šavc Aktualno S posveta UNZ Slovenj Gradec: Posledice fizičnega nasilja so navadno vidne V organizaciji Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec je bil pred dnevi delovni posvet predstavnikov kriminalistične službe, centrov za socialno delo, vzgo-jno-varstvenih zavodov, svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol ter sodnikov za prekrške, na katerem seje okoli 40 udeležencev pogovarjalo o povezovanju inštitucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorab otrok in nasilja nad njimi. O pomenu teamskega dela oziroma institucionalnega sodelovanja pri odkrivanju zlorab je posebej spregovorila tudi kriminalistična inšpektorica Ministrstva za notranje zadeve, gospa Katja BAŠIČ. Posvet, kakršnega je na omenjeno temo pripravila UNZ Slovenj Gradec, je vsekakor dobrodošel kamenček v mozaiku danes ne več tabu teme, a še vedno vse večjega družbenega problema. Najpogosteje gre za ogrožanje oseb v zasebnem prostora, posredne in največje žrtve teh prekrškov pa so skoraj vedno otroci. Zaradi tega ni slučajno, da se z njimi ukvarja širši krog inštitucij dražbe. Nasilje ali zlorabo lahko odkrijejo že pozorne vzgojiteljice v vrtcih, učitelji v šolah, zdravniki v ambulantah, pozorni prijatelji, znanci, sosedi ali kakršna koli zaupna oseba. Žrtev je veliko, žal še neodkritih, in trpijo. Dolgoletne izkušnje imate, gospa Bašičeva, katere zlorabe najpogosteje odkrivate? “Pogosto razmišljamo le o spolnih zlorabah, vendar pozabljamo še na drage, kot so: psihična, čustvena zloraba, zanemarjanje otroka itd... Žal v Sloveniji še vedno odkrivamo največje število fizično zlorabljenih otrok, torej postajamo pozorni na otroka, na katerem so vidne modrice, brazgotine in včasih tudi zlomi. Ob strani pa puščamo posledice pri otrocih, ki so čustveno in psihično zlorabljeni. Tako v povprečju odkrivamo v letu 1996 108 zanemarjenih, fizično zlorabljenih otrok in 88 primerov spolno zlorabljenih otrok. Skoraj pa nimamo ovadb, kjer bi govorili o psihičnih ali čustvenih zlorabah.” Kaj se je doslej že spremenilo pri odkrivanju žrtev in pri delu z njimi? “V zadnjih dveh letih prihaja do velikih premikov. Prva sporočila, ki so prihajala k nam že pred leti iz tujine, so prispevala k temu, da ne moremo več govoriti, da se ne prijavijo tovrstna dejanja, če se za njih zve. Prijavlji-vost je večja, ni več dilem med pedagogi, med socialnimi delavci in dragimi strokovnjaki. Boljše odkrivanje pomeni tudi večjo in takojšnjo zaščito žrtev, kar gotovo prinašata večja osveščenost in znanje. Tudi svet v svojih izkušnjah dodaja vedno kaj novega. Tako je bila lani dopolnjena deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja, v kateri so ponovno opozorili na to, da zdravniki morajo prijavljati dejanja, ki kažejo na trpinčenje oziroma najrazličnejša zlorabljanja otrok.” Kakšen model ta trenutek v Sloveniji zagovarjate za učinkovitejše ugotavljanje žrtev, za delo z njimi in za uspešnejše sodne postopke? “Prva fronta sta vrtec in šola, nato v ambulantah itd. Kar se tiče skupnega pristopa k delu pri trpinčenih in zlorabljenih otrocih, smo v Sloveniji že lansko jesen pristopili k uveljavljanju teamskega dela. V teamu, katerega mesto je na centrih za socialno delo in katerim je država zaupala nalogo zaščite zlorabljenega otroka in pomoči tudi skozi zakonodajo, pristopajo k delu pri posamezni zlorabi vsi, ki lahko kakorkoli s svojimi vedenji, spoznanji ali sporočili pomagajo otroku, katerega primer tisti trenutek obravnavajo. Delo teamov bo vplivalo tudi na to, kako se bodo v posameznih primerih postavljala tožilstva. Fronta, ki bo sedaj posredovala podatke tožilstvu skozi ovadbo, bo dosti močnejša, kot je bila doslej.” In kdo so najpogostejši storilci? “Težko je reči, kdo so storilci, lažja je opredeliterv po spolu. 98% je moških storilcev, ko gre za žrtve spolnega nasilja, v ostalih primerih zlorab ne moremo reči, da bi bili očetje bistveno pomembneje izvzeti kot matere. Vedno znova je treba povedati, da sta pri dragih vrstah zanemarjanja, to je čustvene in psihične zlorabe, pogosto vključena oba starša.” Zaskrbljujoča je ugotovitev, da so otroci in mladoletniki najpogostejše žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, kar še posebej velja za območje UNZ Slovenj Gradec, kjer so ta kazniva dejanja enkrat pogostejša kot v Sloveniji. Slabo je stanje pri kaznivem dejanju kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, pri katerem so bile na območju UNZ Slovenj Gradec v zadnjih treh letih oškodovane le mladoletne osebe. Statistični podatki kažejo, da je teh kaznivih dejanj na območju koroške regije in tudi v Sloveniji manj, vendar so na območju UNZ Slovenj Gradec 2-3 krat pogostejša kot v Sloveniji. Kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnanja beležimo na UNZ Slovenj Gradec številčno manj kot spolnih zlorab otrok. Opažamo pa, da se število teh zlorab iz leta v leto povečuje. DANILO GORIŠEK - kriminalist UNZ Slovenj Gradec: “Na našem območju smo še leta 1994 obravnavali le eno tovrstno kaznivo dejanje, leta 1995 pet, lani štiri, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa že štiri takšna dejanja. Gre za najhujše oblike grdega ravnanja, zaničevanja in žaljenja otrok, ki so pogosto tudi telesno poškodovani. UNZ Slovenj Gradec že več let posveča posebno skrb strokovni obravnavi teh kaznivih dejanj, pri katerih so žrtve otroci. Morda tudi zato obravnavamo enkrat več tovrstne kriminalitete kot drugje v Sloveniji.” Čemu je pripisati uspešnost odkrivanja teh pojavov na Koroškem? “Koroška je majhna regija, ljudje se med seboj dobro poznajo. Dobro je sodelovanje med inštitucijami, ki se s tem ukvarjajo. Dokaz za to je tudi posvet, katerega udeleženci so predstavniki vseh strokovnih inštitucij na Koroškem, ki se ukvarjajo z nasiljem nad otroki.” Če vam otrok zaupa, da je bil zlorabljen ali da to je, mu povejte, daje prav, daje spregovoril o tem. Nikar mu ne recite, da je to normalno, ker se to dogaja tudi drugim otrokom ali v drugih družinah. Povejte mu, da je nekaj hudo narobe in pogovarjajte se o tem, opozaijajte na to. Le majhna pozornost več je potrebna kot običajnoD Irena Fasvald Psihično nasilje je bolj skrito, a dostikrat še boj kruto Naša anketa 3® m m “Mladi” nad 30 let se še živo spominjamo praznovanj ob 25. maju - dnevu mladosti, rojstnem dnevu predsednika avnojske Jugoslavije, tovariša Tita. Veliko lepih spominov je vezanih na mesec maj in vsakoletne prireditve, ki so vključevale tudi sporno štafeto mladosti in ceremoniale na beograjskem stadionu. Bil pa je to kljub vsemu naš dan v pravem pomenu besede, ko je govorila mladost in ko smo odvrgli skrbi, šolske in druge, ker smo se družno veselili in si imeli toliko za povedati... Danes mladi nimajo “svojega dne”. Ali je to prav? Kaj menijo naši anketiranci? JOŽE ANŽELAK, monter ogrevalnih naprav, Gradišče: “V mojih mladih letih je bilo praznovanje dneva mladosti enkratno. Praznovali smo tudi rojstni dan tovariša Tita, na katerega smo bili tedaj zelo ponosni. Potem je čas prinesel svoje, mi pa smo na to praznovanje čisto pozabili. Mislim, da bi mesec maj moral ostati nekakšen praznik mladih, a drugačen, kot je bil nekoč.” ANTON JEŠOVNIK, mesar, Stari trg: “Ne bom pretiraval, če rečem, da so bila praznovanja dneva mladosti za nas nekaj najlepšega, kar smo lahko imeli mladi tista leta. Škoda je, da smo takoj na vse to pozabili in da danes ne praznujemo več dneva mladosti. Lahko bi si omislili kaj drugega, kar bi povezovalo mlade prav v najlepšem mesecu, maju.” CVETA HOVNIK, natakarica, Sele-Vrhe: “Spominjam se, da je bilo praznovanje dneva mladosti za vse nas nepopisano veselje. V tistih Titovih letih smo imeli mladi svoj praznik, ki smo se ga veselili skozi celo leto. Škoda je, da smo ga opustili in da danes mladim lahko samo še pripovedujemo, kakšen je bil ta praznik.” MAKS JAKOB, upokojenec, Stari trg: “Mislim, da je prav, da smo opustili praznovanje dneva mladosti. Mnogi so preko takih praznovanj prihajali na “boljše stolčke” in tako pridobivali lepa delovna mesta. Zato je popolnoma prav, da se ta praznik pri nas ne praznuje več. Ob takih praznovanjih se je tudi zapravljalo veliko denarja čisto brez potrebe.” NANA HORVAT, dijakinja, Slovenj Gradec: “O dnevu mladosti, ki so ga nekoč praznovali mladi, ne vem veliko, sem bila še premlada. Iz pripovedovanja drugih pa vem, da je bil ta praznik za mlade zelo lep in vesel. Nič ne bi bilo narobe, če bi ga praznovali še danes, seveda drugače, kot so praznovali takrat. Mladi se vedno radi srečujemo in taka srečanja bi bila tudi zdaj, ko smo v samostojni Sloveniji, za nas nekaj posebnega.” JOŽE LEGNER, ključavničar, Mislinjska Dobrava: “Tudi jaz sem eden tistih, ki se še danes radi spominjamo časov, ko smo mladi praznovali in se veselili dneva mladosti. Takšna srečanja, kot smo jih imeli tedaj, bi kazalo ponovno oživiti, da bi mladi imeli nekaj svojega, kot smo to imeli nekoč mi.” F.Jurač SuJsiQa ogUsisa Žitni mlin za mletje (rži, pšenice, ajde, koruze) izdelam po naročilu. Dobite lahko tudi že izdelanega. w 063 701 419 Želite delo na domu? Na kuverto napišite vaš naslov, priložite znamko in odpošljitc na naslov: JOŽICA KAVČIČ, Prekomorskih brigad 7, 5220 Tolmin. Telefonskih klicev ne sprejemamo. Ugodno prodam SOUARIJ nemškega proizvajalca KET-TLER. « 0602 21 555 ,........-.. . J BREZNO PRAZNUJE 850 let MAJ 24. maj (sobota) PLANINSKI POHOD H KLANČNIKU z družabnimi igrami, zbirališče je pred pošto Podvelka ob 8.00. Organizator: DŠR Brezno Podvelka 30. maj (petek) REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV z območja bivše občine Radlje ob Dravi, OŠ Brezno v popoldanskem času Organizator: OŠ Brezno (Vera Osvald) 31.maj (sobota) CELODNEVNI ETNOLOŠKI IN EKOLOŠKI TABOR, parkirišče pred šolo Breznu; v primem slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto, 7. junija 1997, od S.ure dalje Program se bo odvijal ob glasbi pred šolo, ko se bodo ob stojnicah predstavili učenci, krajani in gostje; med njimi bo še posebej zanimiv g. IZIDOR GOLOB, priznan strokovnjak, ki za občane ob tej priložnosti pripravlja predavanje o gojenju okrasnih in drugih rastlin, obogateno bo z bogato zbirko diapozitivov. Organizator in prireditelj: OŠ Brezno (v okvim projektnega dela) 31. maj ( sobota) OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE za pioniije in mladince na igrišču v Breznu ob 15.00 (v primem slabega vremena prestavljeno na nedeljo, 01.06.1997) Organizator: PGD Brezno Podvelka JUNIJ 7. junij (sobota) Rezervni termin za izvedbo CELODNEVNEGA ETNOLOŠKEGA IN EKOLOŠKEGA TABORA 7. junij (sobota) DAN STAREJŠIH OBČANOV, OŠ Brezno ob 15.00 - organizatorji so humanitarne organizacije v občini 7. junij (sobota) CELOVEČERNA PRESTAVA (OPERETA) Kulturni dom v Podvelki, ob 18.00 Organizator: OŠ Brezno in KUD Brezno Podvelka 8. junij (nedelja) KOLESARSKI MARATON z mednarodno udeležbo, ura pričetka in relacija bosta določena kasneje. 15. junij (nedelja) DAN DOŽIVETIJ v Breznu, travnato igrišče v Breznu, ob 9.00. - sestavljanje splava in dmžabna srečanja - delo študijskih krožkov Organizator: Darinka Kovše Ketiš 21. junij ( sobota) TURNIR V MALEM NOGOMETU (moški) in ODBOJKI (ženske), igrišče v Breznu s pričetkom ob 10.00. Organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka 22. junij (nedelja) TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV - pri potoku v Breznu, od 8.00 do 14.30. Organizator: Kinološko dmštvo Brezno 22. junija (nedelja) PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI in 75.0BLETNICE OBSTOJA KUD BREZNO PODVELKA - travnato igrišče v Breznu, ob 15.00 Organizator: KUD Brezno Podvelka ---------------------------------- Občina Qadli< Prevent oživil v Pad Hali 17C delovnih mest Petnajstega maja so v Radljah, v prostorih nekdanjega Okusa, tudi uradno odprli delo enote slovenjgraškega Preventa. V odkup so vložili 165 milijonov tolarjev. Teh 170 delovnih mest je vsekakor pričetek oživljanja gospodarstva Radelj. V Radljah delajo prevleke za Fordov program, prostorsko pa so še precejšnje možnosti zato bodo iskali še dodatne količine in dodatne programe. Dnevno bodo v dveh izmenah izdelali 1.200 prevlek najboljše kvalitete - brez napak. Prevent je danes naj večji evropski proizvajalec prevlek, skupaj si služi kruh v tem podjetju nad 1.200 delavcev, pretežno žensk. V radeljski enoti je tudi odlična strokovna in starostna struktura, ki zagotavlja visoke storilnosti in fleksibilnost v proizvodnji. Delavke so za stroji že od konca aprila Največ pove podatek, da 96% proizvodnje izvozijo, samo v aprilu so dosegli 20 mio DEM realizacije. V prispodobi: “Kor zna izdelati sedež za mondeo, ta zna izdelati za avto vse.” In v Preventu ga znajo! “Zaupam v radeljski kolektiv v okolje, vodstvo in delavce,” pravi Jože Kozmus, direktor Preventa. V dobro delo verjame tudi vodja enote Ludvik Klemen, kije uspešno previharil vse uvodne priprave. Ne samo za Radlje, za širše območje je to zelo pomemben dogodek v času, ko žal pretežno pišemo le še o potopih, odpustih in socialnih stiskah. □ -kv Uradna otvoritev Preventovih prostorov v Radljah je bila 15. maja bb Dravi---------------------------------------------------- Načrti za pri hed nest VEČINA VAŽNEJŠIH PROJEKTNIH DOKUMENTOV JE ŽE PRIPRAVLJENIH Milan Šarman, tajnik občine Radlje: “Opravili smo velika dela, vložili ogromno organizacijskih in drugih naporov, denarja in časa v nekaj, kar se praktično nikjer ne vidi, so samo kupi papirjev. To so namreč projektni dokumenti - načrti, brez katerih se občina ne mmore pojavljati na nobenem natečaju v okviru državnih pomoči in subvencij. To niso kilometri, hiše ali tone, je pa tista nepogrešljiva osnova, na kateri se gradi vse prihodnje delo v raznih krajih in krajevnih skupnostih občine. In pri tem smo pazili, da nikogar ne prezremo, pa četudi nam včasih v dolini očitajo, da preveč tiščimo v hribovje!” Edini kraj, ki je projektno in dokumentacijsko urejen, je Remšnik. Kot vemo, se tam tudi vse nekako pomika naprej, napredujejo kmetije, kaže se vsestranska ustvarjalnost ljudi, in ljudje ostajajo, ker čutijo prihodnost v svojem kraju. Opazen je tudi delež Podjetja za celosten razvoj podeželja in drugih institucij. Dokončno je urejena vsa projektna dokumentacija za Vuhred. Vuhredčani natanko vedo, kakšne so njihove razvojne možnosti, kam in kako se bodo razvijali, širili, gradili in gospodarili s svojim krajem. Ali praktično: gre za gradbene plombe in ureditev središča te lepe vasi. Prav ta čas so končali pomembna dela na telefoniji, kabli so v zemlji, luknje zakrpane z dokaj solidnim asfaltom. Kar precej novega je v Vuhredu. Celotna telefonija za 97 hiš gre v zadnji mesec in, kot kaže, bo dogovorjeno končano do konca junija. Ta zalogaj je stal 251 milijonov SIT, naročniki so iz žepov prispevali približno 17 milijonov, občina 4,5 milijonov, razliko je vložil Telekom. Lepo in za ljudi pomembno delo, napredek za vse, priznajo Vuhredčani. Tudi Radlje niso v pozabi. V zaključni fazi je projektna dokumantacija za ureditev “Hmeline", zahodnega dela mesta. Hkrati urejajo načrte za nov športni center, dosedanji se bo zaradi gradnje obvoznice moral umakniti. Vse skupaj se bo tudi smiselno in funkcionalno primaknilo bližje šoli. In če še nadaljujemo pri športu, v zaključni fazi je izdelava projektov za ureditev športno rekreacijskega centra “Reš“, ob ribiškem jezeru. Tu je za Radeljčane predviden letni kopalni bazen, seveda z vso infrastrukturo in nekaj tenis igrišči. Vse to nekaj stane, je pa nujna osnova, če se sploh hočemo s kom resno pogovarjati. Tega mnogi ne vedo. Paziti pa bo treba, da dokumenti kasneje ne bodo obležali v predalih - gre za že vložen denar. Pomembna stvar za Radlje je zaključen in potrjen projekt mestne kanalizacije. Mesto namreč še zdaleč nima urejenega tako pomembnega komunalnega problema, samo manjši del Radelj je ustrezno urejen s kanalizacijo in na tem področju so še veliki problemi. Pomembno za Sv. Tri kralje in ves obmejni predel: V teku je rekonstrukcija ceste od mejnega prehoda Radelj proti Trem kraljem. To je zanimiva, položna in varna cesta ob meji, ki bo odprla širši predel. Precej zemeljskih del je že opravl-jenih.Ta čas se tudi zaključuje rekonstrukcija in ureditev ulic na vasi, v kar je bilo vloženih nekaj nad dva milijona tolarjev. Pravzaprav mala stvar, pa pomembna za ljudi in njihovo počutje. Tako smo pred leti uredili center Remšnika. Antončani se vozijo po asfaltu! Resda sedaj samo šele po približno dveh in pol kilometrih, a stoijen je prvi konkreten korak k uresničevanju dolgoletnih obljub. V ta asfaltni trak je bilo vloženih 41 milijonov tolarjev. Občani so prispevali štiri milijone, občinski proračun 29,5, nekaj pa je kanilo tudi od drugod. Ob vsem pa je morda najbolj zanimivo dejstvo, da na takšne pridobitve zelo hitro reagirajo ljudje. Ob urejenih cestah so takoj lepše urejene hiše, takoj razmišljajo o bojšem gospodatjenju in še marsičem. Sodobne ceste so nedvomno tiste žile, ki dovajajo v pokrajine novo življenje ali pa ga vsaj ohranjajo.Q k. valil Koroške note Glasbeno skupino “Classic” najbrž poznamo vsi na Koroškem, svoj glas pa so ponesli tudi v druge kraje, na dalmatinske otoke in v zamejstvo k severnim sosedom. V veliki meri je lo povsem prvotna zasedba ansambla V začetku maja je Classic v domačem kaseti ter seveda zgoščenka, na katero okolju praznoval in domačinom pok- so posebej ponosni, saj predstavlja lonil lep večer ob svoji peti obletnici, pregled njihovega dela: med drugim Ob jubilejni torti sta bili na mizi dve šest skladb, ki jih še niso predvajali, le Utrinek z snemanja videospota dve sta bili predstavljeni na popevki Vesele jeseni. Vse skladbe so avtorske, za njih pa so zaslužni Stanko, Bojan in Darko. Fantje, Darko Račnik, Stanko Kac, Tomaž Markelj in Bojan Peter so v zasedbi ansambla najdlje, enako tudi pevka Darja Račnik. Svojčas sta bila v ansamlu še dva znana koroška glasbenika - pihalca brata Šmon iz Slovenj Gradca. Pot, čas in delo skupine pa sega še več let nazaj. Kdo se spomni, pričeli so nekako v šolskih letih na nekem domačem nastopu, pod imenom “Naši fantje”. Že takrat, kot otroci, so bili prisrčni, dobro sprejeti in obetavni. To je bil pravi štart. Pa kdo bi štel vsa ta leta dela in iskanja, tudi leta sprememb imena: Delavci, Taksisti, Vinoteka, Non-stop. Pred petimi leti, ko so bili glasbeno že oblikovani, je nastal današnji Classic. Naj jim ob jubileju tudi mi zaželimo še veliko uspešnih let, kaset in zgoščenko k.valtl 090 4489 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. —i 1 w M EC AN • • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri, trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 Družabna kronikaà Belgijci se vračajo Na poti v Medugorje so se po dolgem času ustavili na Rimskem vrelcu turisti iz Belgije, svojčas stalni gostje “Risele vode”. Vse kaže, da bodo ti obiski v prihodnje spet pogostejši, kar pa je odvisno predvsem od novih upravljalcev hotela. Rimski še živi! g® Zavarovalnica Triglav, poslovna enota Koroška je prejšnjo soboto izvedla tradicionalni teniški turnir Triglav tenis 97 za svoje poslovne partnerje. Tekmovanja posameznikov in dvojic v kategorijah do 45 in nad 45 let so potekala v prijetnem vzdušju ves sobotni dan, na igriščih Tenis centra Murko v Slovenj Gradcu. Ni bilo toliko pomembno zmagati kot prispevati svoj delež k družabnosti te vsakoletne prireditve, čeprav tudi rezultatov ni za zanemarjati., saj se finalisti posameznih turnirjev pomerijo na masters turnirju v Portorožu. Bilo je torej športno in veselo hkrati, kot se za takšno prireditev spodobi. A Žujian Jane: Komljanec je pohvalil organizatorju Ota Slemenika, galerist Niko Kolar pa se je le teiko sprijaznil z dejstvom, da sla mu "do Portoroža " manjkala le dva dobljena gema Kljub splošni krizi našega gospodarstva smo tudi Korošci v mrzlici pred napovedanimi ukrepi ckodavka na avtomobile nakupili kar precej jeklenih konjičkov. Da smo zanimivi tudi za trgovce izven regije, je med drugim pokazala sobotna predstavitev Oplovih vozil pred slovenjgraško Namo. Svojo avtomobilsko ponudbo je postavila na ogled znana avtohiša Jakopec iz Velenja. Dan poprej je na Naminem žuru na Ravnah razstavljalo podjetje Seat Leasing Lampret iz Šmaitna pri Slovenj Gradcu. Nakupovalna mrzlica še ni končana. lav tenis É£ Nekateri so pokazali zavidljivo znanje v belem športu Družabna kronika li?* mtemsimam m0aaKmmm i ii [L[IP®7[|(§^ gib 1]® 18 ;i: [NI | (Sg I @ t E5) I (M Sponzor tokratne lepotice je M^AMPRET d.o.o. Šmartno 36, Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je hkrati glavni sponzor za prvo nagrado koroškega obraza leta po izboru strokovne žirije - 3©$©[jo (aM itpaooOf]© sa gDw© ®g©fe0 . i'1 i SASA SPEGU |pa mumiA Odgovorni urednik Koroškega radia Marko Vrečič se je aprila udeležil romanja v Lourd, da bi “molil za svoje grehe”. Očitno pa je bolj slabo molil; ob vrnitvi se je z blagoslovljeno vodo raje spravil na tri sodelavke, ki so v času njegove odsotnosti (in še čigave odsotnosti) same garale in nad žegnan-jem niso bile nič navdušene, llolje bi bilo, če bi sebe poškropil, pa bi se mu morda kaj prikazalo... I Leto rojstva: j Astrološko znamenje: j Višina: j Kraj bivanja: ! Hobiji: Idealen moški: Naj slovenska manekenka: Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje bi najraje živela: 1979 Vodnar 166 cm Ravne na Kor. plavanje, odbojka... Evgen Janja Zupan musaka tonik H Apače .. J ' KOMUNISTIČNI I I II II Ko je Tomo prinesel Ireni Fasvald v branje tekst, ki je bil natipkan z rdečo barvo, se je pošalila, da je to komunistični tekst. Tomo pa ji ni ostal dolžan in jo je takojci povprašal, zakaj ima 1 sama komunistično obarvane žnabelčke. M,® PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«. ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. I SLOVENJGRfiDČfiNI V AVSTRALIJO Slovenjgraška kulturniška delegacija, na čelu z županom, naj bi v kratkem odpotovala v daljno Avstralijo. Med pobratenimi tujimi državami namreč mesto miru čaka samo še na pobratenje s kakšno prekooceansko državo. V tem primeru bi urad župana lahko prestavili kar na boeing. Stara teza o maslu in topovih za slovenske razmere ni primerna. V ravenski železarni bodo po imenovanju novega vodstva SŽ Igorja Umka namesto topov vlivali zvonove. in prepihane čveke -v >; >'■ • * ** }. y\ l i + ^ Y « « | z AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA nČrD • avtokleparstvo r IkJiLlV • AVT0LIČARSTV0 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZU Hvunnm IMI HONDA. | IVKO DESIGN PRODAJA REZERVNIH DELOV ■2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 PC ATES Trg svobode 8 2390 Ravne na Koroškem tel/fax (0602)23-251 AKUSTIKA,BELA TEHNIKA,ELEKTRO,PAPIRNICA BTV DAEWOO 51 GS PHILIPS 332 POSODA 1 Odel. 48.200.- EIO SESALEC 1300 25.500.- 51.550.- PS GORENJE 904X 52.500.- 17.100.- TRODELNI EKONOM 16.990.- PLAČILO NA 12 ČEKOV,6 OBROKOV S POGODBO,NAJUGODNEJŠE GOTOVINSKE CENE, ZA PRAVNE OSEBE MOŽNE TUDI VERIŽNE KOMPENZA d JE ____ DUCA computers žetoni računa nJ w tcl/fax (0602)23-251 DUCA computer s DO 12 ČEKOV PC AMD PlOO 8 1.27 14" PC AMD P133 16 1.7 16b 8X 14" PC INTEL Pl33 16 1.7 16b 12X 14" EPSON STYLUS 200 COLOR EPSON STYLUS 400 COLOR EPSON STYLUS 600 COLOR 1J3.900. - 169.900. - 184.900. - 43.900. - 56.900. - 74.900. - GOTOVINA -5% KREDIT DO 60 MESECEV Z R+8% Naši otroci -------------- 02 ^©1323 201000023 - poučno potovanje z avtobusom in vlakom. Tako suhoparen je zapis tega šolskega dneva v šolskem dnevniku drugih razredov na OŠ KOROŠKI JEKLARJI Ravne na Koroškem. Učiteljice pa vemo, kaj vse se pod tem zapisom skriva. Veliko in težko pričakovanje drugošolcev. Kakor da se bodo z avtobusom in vlakom peljali prvič. Za nekatere je to potovanje z vlakom res prvo in zato nepozabno, čeprav zelo kratko. Da otroke na vožnji z avtobusom spremlja prijazen policist, ki jim s preprostimi besedami razlaga o varnem potovanju, gotovo ne doživijo vsak dan. Njegovo opozorilo o varnem prečkanju cestišča na manjših avtobusnih postajališčih si bodo gotovo dobro zapomnili. Mogoče si tudi mejnega prehoda in železniške postaje nikoli več ne bodo mogli ogledati na tak način kot tokrat. Oči so jim svetlo sijale, včasih od presenečenja, drugič od začudenja in polni so bili vprašanj. Ob njihovih pogledih smo učiteljice vedele, da smo ravnale prav, ko smo “vrtele” telefon, da nam bi potovanje uspelo. Za vodenje in potrpežljivost z učenci se zahvaljujemo policistu Silvu Policist nam je povedal, kako se moramo obnašati v avtobusu Tu smo se učili izstopati iz avtobusa previdno ter pazljivo Veličkiju. Za poklonjeno vožnjo velja naša zahvala podjetjema KORATUR in ŽTP MARIBOR. Za pomoč pri organizaciji pa gre zahvala tudi Policijski postaji Ravne na Koroškem. Učiteljice drugih razredov OŠ KOROŠKI JEKLARJI Ravne MOJE POTOVANJE Včeraj smo šli na učno potovanje. Pred šolo nas je čakal avtobus. Odpeljal nas je na avtobusno postajo Ravne. Ogledali smo si jo. Potem nas avtobus je odpeljal na Prevalje na avtobusno postajališče. Tam smo si ogledali dva prometna znaka. Eden pomeni avtobusna postaja, drugi pa prehod za pešce. Vstopili smo v avtobus in se odpeljali proti Holmecu na mejni prehod. Policist nam je pokazal računalnike in kako se odpre zapornica. Odpeljali smo se na podjetje Koratur, od tam pa na železniško postajo. Zahvalili smo se vozniku in policistu in se poslovili. Ogledali smo si železniško postajo. Pripeljal je vlak in nas odpeljal na železniško postajo Ravne. Odšli smo v šolo. Sladžan Simič, 2.b OŠ KOROŠKI JEKLARJI RAVNE Res smo še mladi, saj beležimo prvo leto dela v organizaciji vzgoje in izobraževanja zmerno ter težje prizadetih otrok v oddelku OVI pri osnovni šoli Muta. Res nam delajo težave drobni koraki, ki nas peljejo v neznano - a se ne damo, ker nam je ime Jasmina, Silvo, Lojzek, Bojan, Branko in Grega in ker imamo zlati tovarišici Hesmo ter Olgo, kdaj tudi Tončko, ki te neznane korake naredijo vabljive in lepe. Kot one v termah Zreče, ko smo čofotali v topli vodi, se škropili in plavali kot da bi bili na čisto ta pravem morju... Zato tudi težko čakamo našo prvo šolo v naravi, ko bomo teden dni v vodi, da razgibamo naše ude...O TRV Bili smo tudi taki, ki smo prvič stopili v bazen in smo se vode tudi bali... PREPIH JE ODPRL VRATA - STOPITE SKOZI TUDI VI. Oglaševanje, ki pride v vsak dom ! ------------------ Kultura ------------------- PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE JE PROSLAVIL SVOJO 95-LETNICO Tako so ravenski glasbeniki zaigrali pred novim domom Sredi maja, ko so v občini Ravne -Prevalje obhajali občinski praznik, je bila kulturna misel Ravenčanov usmerjena k pihalnemu orkestru, na katerega so ponosni, ga imajo radi in se z njim tudi veselijo. Letos, ko so stopili na zadnjo jubilejno stopničko pred stoletnico delovanja, so slavje raztegnili kar na dva tedna in na dva dela. Začeli so s slavnostnim koncertom, ki je bil v soboto, 10. maja, v športni dvorani pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah. Godbenike je s prisrčnimi besedami nagovoril predsednik občinskega sveta Marjan Berložnik. S koncertom, ki je bil “paša za ušesa” tako zahtevnih poslušalcev kot navadnih ljubiteljev tovrstne glasbe, so ravenski godbeniki dokazali, da resno računajo na ponovni uspeh na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju, kamor se po osmih letih znova odpravljajo. Dva meseca pred svetovnim tekmovanjem so se lahko že predstavili s tekmovalnim programom, ki obsega tako zahtevne skladbe, kot sta npr. Sinfonia brevis Zdenka Lukaša in Četrta simfonija Alfreda Reeda. Ob takem programu, kjer se orkester iz navadnega pihalnega spreminja v instrumentalno skupino z zvokom simfoničnega orkestra, pa ravenski godbeniki nikoli ne pozabijo tudi na skladbe, ob katerih se poslušalci sprostijo. Tako so uvodno skladbo koncerta posvetili Mežiški dolini -skladbo s tem naslovom je napisal domačin, nekdanji javorski župnik Ludvik Viternik, ob koncu koncerta pa so lahko poslušalci s ploskanjem spremljali igranje Avsenikovih melodij. Trak so prerezali svečano in s spoštovanjem Na koncertu, ki ga je s svojim obiskom počastil predstavnik Zveze pihalnih godb Slovenije Vladimir Brlek, so podelili priznanja godbenikom, ki so orkestru zvesti že pet, deset, petnajst ali petindvajset let, posebni priznanji pa sta dobila zdaj najstarejša ravenska godbenika. Franc Mravljak je dobil zlati križ Svetovne zveze pihalnih godb, Vili Naveršnik pa medaljo za zasluge te organizacije. Oba igrata že več kot petdeset let, ob tem pa je Vili Naveršnik še vedno aktiven. Pri orkestru opravlja službo obveščevalca, njegove činele, kadar jih vzame v roko, “pa čisto na poseben način zvenijo”, kot pravijo njegovi kolegi. Glasbeni dom je velika pridobitev za orkester in za ves kraj Z darilom, kakršnega so dobili ravenski godbeniki ob svojem jubileju, se more ponašati le redkokatera kulturniška skupina v Sloveniji. V soboto, 17. maja, so namreč slovesno odprli nove prostore glasbenega doma, ki obsegajo veliko in manjšo vadbeno dvorano - v veliki bodo lahko tudi koncerti solistov in malih glasbenih skupin - garderobne, arhivske prostore in sanitarije ter druge prostore, ki so potrebni za življenje in delovanje orkestra in njegovih članov. O novem domu oziroma o širitvi starega so ravenski godbeniki začeli razmišljati že pred 10 leti, vendar se je gradnja zaradi hude gospodarske krize in zaradi razbitja Železarne Ravne močno zavlekla. Šele ko sta godbenikom prisluhnila župan Maks Večko in direktor Energetike Franc Rus, ki je prevzel vodstvo gradbenega 95 LET 1902 1997 odbora, so dela stekla po načrtih. Delo so omogočila sredstva, ki jih je Rus zbiral pri podjetjih po vsej Sloveniji, nazadnje tudi pri ravenskih železarskih družbah; tako je bil glasbeni dom dokončan in urejen v dogovorjenem roku. Zdaj ko je slavje mimo, se bodo člani Pihalnega orkestra ravenskih železar-jev lahko zbrano pripravljali na nastop na Nizozemskem, člani njihovega vodstva pa še ne bodo smeli počivati. Še vedno nimajo zbranega dovolj denarja, da bi pokrili vse stroške, ki jih bodo imeli z udeležbo na svetovnem prvenstvu. Stvar koroškega gospodarstva je, da jih podpre, če že Ministrstvo za kulturo nima posluha zanjc.O Mojca Potočnik ALEKSANDER OCEPEK FOTOGRAF Partizanska c. 2 2390 Ravna na Kor. tel.: 0602 21 990 Razgledi SKRIVNOST TORINSKEGA PRTA Piše: Avguštin Rašcan Torinski pitje spet v ospredju zanimanja svetovne javnosti predvsem zaradi dveh razlogov: napovedane razstave od 18. aprila do 14. junija 1998 in zaradi požara, ki je 11. aprila letos skoraj povsem uničil Guarinijevo kapelo ob torinski stolnici, kjer je bil prt shranjen. Skrivnost tega prta ostaja tudi danes nerazrešena. Pojavi se v 13. stoletju v Franciji. V italijanski Torino pride leta 1578 iz Chamberyja, prestolnice Savojske kneževine, kjer je bil v požaru leta 1532 delno poškodovan. Zanesljiva zgodovinska pričevanja o prtu segajo v sredino 15. stoletja. Takrat ga hranijo v francoskem Lireyu. V Evropo naj bi ga prinesli križarji, in sicer z Vzhoda (Odesa, Carigrad). Leta 1453 je bil izročen Savojcem, od leta 1694 pa prt v dragoceni srebrni skrinji z majhnimi vmesnimi presledki hranijo v posebej za ta namen zgrajeni kapeli med torinsko stolnico in kraljevo palačo. Od leta 1983 je last Svetega sedeža kot volilo papežu iz zapuščine Umbella II. Savojskega V zadnjih 400 letih je bil nekajkrat razstavljen, nazadnje leta 1978. V novejšem času je torinski prt predmet bolj ali manj znanstvenih raziskovanj in ugibanj o njegovem izvoru. Platno je dolgo 4,36 metra in široko 1,10 metra. Vtisnjeno ima podobo križanega in mučenega moškega z dolgimi lasmi, visokega približno 175 centimetrov. Pred skoraj sto leti, 1898, je nastala prva fotografija prta Nekateri razlagajo podobo na prtu le kot posledico oksidacije vlaken platna, spet drugi se nagibajo k mnenju, daje v ta pit po smrti na križu v Jemzalemu bil zavit Jezus Kristus. Po naročilu tedanjega torinskega nadškofa Anastasia A. Ballestrera so leta 1988 v Oxfordu, Tusconu in Zuerichu izvedli radiokarbonsko raziskavo prta. Istega leta v oktobru so bili objavljeni rezultati teh raziskav, ki so nastanek platna postavili v srednji vek, v obdobje med led 1260 in 1390. Ko je nadškof prejel rezultate naročene analize prta, je izjavil: “Ne vidim razlogov, zakaj bi Cerkev dvomila o teh izsledkih.”. Torej more biti torinski prt tudi za Cerkev le velika skrivnost, ki se je iz davnih preteklih stoletij ohranila v naš čas in nič več. Lahko je le relikvija, ki nas spominja na Jezusovo trpljenje, le slika - ikona, ki more marsikomu pomeniti čudovito izhodišče za meditacijo Kmalu so se pojavile kritike na račun ugotavljanja starosti torinskega prta s pomočjo ogljikovega izotopa C 14. V prtu naj bi odkrili posebne vrste mikrobov in peloda, kar je tipično za vegetacijo v Palestini ter tudi časovno ustreza dobi Jezusovega delovanja. Natančna analiza podobe naj bi v predelih obeh očes odkrila odtis delov napisa kovancev, s katerimi so umrlemu po starem judovskem izročilu pokrili oči. Šlo naj bi za kovance, ki so bili v obtoku v šestnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, torej približno leta 29/30 po Kristusu. Take kovance je koval rimski upravitelj Poncij Pilat. Tako so podani močni razlogi proti datiranju prta šele v srednji vek; kraj in čas nastanka prta po teh raziskavah namreč natančno ustreza domnevi, da bi prt utegnil pripadati Jezusu Kristusu. Tudi vsa zgodovinska pričevanja o prtu potijujejo to domnevo. V našem času nedvomno močno prevladujejo razlogi, ki govorijo za pristnost pita Tudi odtis telesa na prtu kaže sledove mučenja, ki ustrezajo evangelijskim opisom Jezusovega trpljenja. Nemški znanstvenik iz Nordenheima namreč trdi, daje bilo telo, kije bilo nekoč zavito v torinski prt, 120 krat udarjeno z bičem, kosti zapestja in gležnjev pa so bile preluknjane z masivnimi kovinskimi žeblji. Zanj in za mnoge je to še dodatni argument za pristnost prta. čez slabo leto bo torej sloviti prt po besedah torinskega nadškofa kardinala Giovannija Saldarinija zopet na ogled v obnovljeni torinski stolnici. Do takrat bodo zanj naredili posebno komoro, kjer bo poslej shranjen razgrnjen in ne več zložen v srebrni skrinji, kot je bil do sedaj. V komori bo posebni plin, ki bo preprečeval njegovo razpadanje. Prav gotovo bo prt tako kot pred dvajsetimi leti tudi prihodnje leto pritegnil milijone obiskovalcev z vsega sveta in vsi se bodo spraševali, kdo je vendar mučeni in križani, katerega podoba je vidna na platnu. Eni bodo v njej videli obličje Odrešenika, druge pa bo v Torino privabila zgolj neka zelo posebne vrste’ radovednost □ Novi tiski: V trpki deželi človeka________________________ NIKOMUR V ZGODOVINI NI BILO TREBA OBŽALOVATI ŠIRINE IN PRIZNAVANJA DEJSTEV To so besede Vinka Ošlaka, zapisane Slovenj Gradcu, ki je ob IlO-letnici rojstva Ernsta Golia izdal dvojezični izbor njegove poezije. In Ošlakove besede so tudi: "Ta čas je popolnoma drugačen, kakor je bil čas Ernsta Golia Zato njegova poezija nikoli ni bila tako dragocena in vredna pozornosti kakor prav danes. ” Čeprav si je “nekaj širše mislečih in pogunmejših slovenjgraških razumnikov že v šestdesetih letih prizadevalo rešiti ime pomembnega slovenjgraškega pesnika pozabe in prezira", pa sta bili dejstvi, da je Goli pesnil v nemščini in da so si ga prisvajali nacionalsocialisti, premočni, in izdaje njegovih pesmi v slovenščini vse do danes ni bilo. Toda danes je Slovenj Gradec svoj dolg poravnal, izhajajoč iz spoznanja, da “je Goli po svojem jeziku sicer nemški, po literarnozgodovinskem kontekstu avstrijski, po okolju, iz katerega je izhajal, tudi nekoliko slovenski pesnik, predvsem pa je pesnik obče človečnosti, kakor so to pravi pesniki iz vseh ljudstev in jezikov”, če še govorim z Ošlakovimi besedami. Zaslužnih za to izdajo je mnogo, v knjigi pa so posebej zabeleženi: Vinko Ošlak, ki je opravil izbor in prevod dela ter napisal spremno besedo, založba Cerdonis (Studio S; za založbo Uroš Slemenik) ter urednik Andrej Makuc. Knjižica nosi naslov V trpki deželi človeka in je, kot že rečeno, izbor Gollove poezije, in sicer iz zbirke z istim naslovom; ta je izšla v letu njegove smrti (1912 v Gradcu; kot študent nemščine in francoščine skoči z okna drugega nadstropja univerze) in doživela osem ponatisov, zadnjega leta 1982'. 38 pesmi v tej novi Coltovi knjižici je prevedel Vinko Ošlak, v dodatku pa so še tri; ena v prevodu Bruna Hartmana (objavil jo je leta 1990 v Večeru), dve pa v prevodu Kristine Jelnikar in Mateje Lesjak, ki sta kot dijakinji I. mariborske gimnazije "leta 1992 izdelali odlično šolsko raziskovalno nalogo o Ernstu Gollu, v kateri sta objavili tudi nekaj presenetljivo dobrih prevodov iz njegove poezije" -po V. Ošlaku. Izbor poezije seveda pritrjuje literarnoteoretičnim opredelitvam tega pesnika. Težko ga je uvrstiti v katero koli literarno šolo ali obdobje, kajti bistvo njegove lirike je, kot je ugotovila Arma Elisabeth Wrienz, ki v knjižici predstavlja osebnost Ernsta Golia, “čustveno - subjektivni izraz neposrednosti, počutja in občutja, izražen z odsotnostjo razdalje med subjektom in objektom, vsebino in obliko, pesnikom in bralcem. ...Očitno imamo opraviti z vplivi ronmntike in viteških ljubezenskih pesmi. Možne so tudi asociacije z ekspresionizmom. Kar zadeva teme v pesmih Ernsta Golia je predvsem čutiti vpliv subjektivne čustvene senzibilnosti.... Za njegovo liriko so značilne žive podobe, zanimive besedne in verzne kombinacije, preproste oblike in izredna muzikalnost. Optimistični in življenjsko pritrjujoči toni v njegovih pesmih so vedno znova prelomljeni z globoko potrtostjo in brezupnostjo. ” (Mimogrede: oranžno - siva zunanja podoba zbirke, za katero se je odločil Doblikovalec Blaž Prapotnik je človeku, namreč Gollu, ki je zapisal: “Življenje me ni ljubilo. Do zadnjega sem čakal, a dobrega angela ni bilo. ” pisana na kožo). Kot poudarjajo preučevalci Gollovega življenja, pa je bilo najmanj trpko njegovo otroštvo v Slovenj Gradcu do odhoda na realko v Maribor in nato na študij v Gradec. Tam se je rodil v nemški meščanski družini hotelirju in poštnemu upravniku. O tem času kot študent piše svoji prijateljici, “poetovemu duhovnemu pribežališču ” Else Hoffman: “Moje staro domače gnezdo! Strahotno ga imam rad in bi se še vedno rad valjal v njegovem mehkem perju ” Slovenj Gradec, dolg je bil velik, plačan ( tudi z odkritjem spominske plošče na pesnikovi rojstni hiši, hotelu Kompas) dokazuje, da si, po Ošlaku, “iz administrativno deklariranega mesta postal tudi mesto po duhu. ” □ Helena Merkač ^ ■ A Na Ravnah in v Mežici sklepna turniria osnovnošolskih ekip v odboiki NASLOV OŠ KOROŠKIH JEKLARJEV V petek in v soboto smo na Koroškem doživljali pravi odbojkarski praznik. Ne samo, da so mladinci Fužinarja na finalenem turnirju zmagoslavno osvojili naslov državnega prvaka in potrdili nadarjenost mlade generacije v klubu, temveč se je v telovadnicah OŠ Koroških jeklarjev na Javorniku in v Mežici odvijalo tudi skep-no dejanje letošnjega državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki. Seveda so ljubitelji odbojke, posebej pa učenci koroških šol, z zanimanjem spremljali tekme, kajti v finalu smo imeli Korošci prvič kar tri ekipe, dve pri fantih in eno pri dekletih. Na Ravnah so si med štirimi ekipami naslov državnega prvaka priigrali odbojkarji OŠ Koroških jeklarjev, ekipa gostiteljev prvenstva, ki jo vodi neutrudni trener Franjo Jež. Na prav tako odlično 2. mesto so se uvrstili odbojkarji OŠ Prežihovega Voranca z Raven, tretji so bili učenci iz Žužemberka in četrti iz Kanala ob Soči. V odločilnem srečanju za naslov prvaka so “jeklarji” ugnali “prežihovce” z 2:1 v nizih, pri tem pa se je tretji, odločilni niz, končal na razliko, s 15:13 v korist odbojkarjev iz šole Koroških jekkujev. V Mežici so se na dvodnevnem turnirju pomerila dekleta. Najboljše v Sloveniji so igralke OŠ Ivana Roba iz Šempetra pri Novi Gorici, drugo mesto so osvojile učenke OŠ Miklavž na Dravskem polju, tretja je bila OŠ Dravlje Ljubljana in četrta OŠ Mežka. Po končanem finalu državnega prvenstva so povedali: KATICA KARADŽA, ravnateljica OŠ Koroških jeklatjev: “Vesela sem, da nam je naposled uspelo, kajti trener Franjo Jež je s svojo ekipo vsa leta pri- hajal v finale, vse medalje že imamo, manjkala nam je le zlata. Vsi smo presrečni, za nas je to pravi praznik.” FRANJO JEŽ, trener ekipe OŠ Koroških jeklarjev: “Kaj naj rečem, pravzaprav sem že dolgo pričakoval to zmago. Fantje so se zares potrudili in uresničili naše napovedi, čeprav so bile ekipe na sklepnem turnirju zelo izenačene. Moram priznati, da smo imeli tudi nekaj sreče pri osvojitvi naslova državnega prvaka, zlasti v odločilni tekmi z odlično ekipo OŠ Prežihovega Voranca. Vsekakor je to vrhunec neke generacije, ki bo bržkone lahko kasneje zastopala tudi barve Fužinatja.” Dr. JANKO STREL, državni sekretar za šport pri ministrstvu za šolstvo in šport republike Slovenije: “Finalno tekmovanje na Ravnah in v Mežici je nov dokaz, da moramo posvečati veliko pozornost mladim. Tukaj so se srečali mladi odbojkaiji in odbojkarice, najboljši med svojimi vrstniki. Prepričan sem, da v Sloveniji delamo dobro na področju športa, da se povezuje delo v klubih in šolah, na ta način pa dobivamo tisto kakovost, ki si jo tudi zaslužimo. Odbojka je iz dneva v dan bolj popularna, ima določeno tradicijo, mladi znajo v tem športu uživati. Zavod za šolstvo in šport je imel srečno roko pri izbiri organizatorjev finalnega prvenstva, zato veljajo obema šolama, njihovim vodstvom in vsem pedagogom naše iskrene čestitke pri izvedbi tekmovanja.” BOJAN IVARTNIK, trener ekipe OŠ Prežihovega Voranca: “Z rezultati moje ekipe sem prezadovoljen, kajti moram pošteno povedati, da nisem pričakoval več kot četrto mesto na sklepnem turnirju. Uspelo nam je osvojiti 2. mesto, vendar bi z malo sreče lahko bili celo prvi, kar bi bilo prvovrstno presenečenje. Mislim pa, da si je ekipa Koroških jeklarjev bolj zaslužila naslov prvaka, kajti imajo več boljših igralcev, ki kakovostno izstopajo. Sicer pa je bilo prvenstvo nadvse izenačeno in organizacija brezhibna.” IVOMIAKAR VANJA SVETEC Od leta 1984 deluje v okviru društva Partizan v Dravogradu tudi odbojkarska sekcija, na čelu katere je vodja in pobudnik vseh dejavnosti - Franc Svetec. Predtem je članska ekipa sicer nastopala v koroški ligi, toda vidnejših uspehov ni bilo. No, tudi potem je minilo kar precej časa, daje načrtno delo z mladimi odbojkaiji in odbojkaricami v društvu bolj steklo. Od leta 1990 deluje pod okriljem društva Partizan, katerega predsednik je prav Franc Svetec, kar pet odbojkarskih ekip, od dečkov in deklic pa do članske ženske vrste. Odbojkarice Dravograda so letos že tretjič zapored nastopale v 3. slovenski ligi -vzhod in tretjič osvojile 5. mesto v ligi. Pomemben člen v ekipi je zagotovo 21-letna Vanja Svetec, izkušena igralka ekipe, ki jo že vsa leta trenira njen oče Franc. Vanja je tudi v vlogi kapetana ekipe, v kateri igra tudi njena dve leti mlajša sestra Sergeja, tajniške posle in finančno poslovanje kluba pa vodi njuna mama Ivanka. Svetecovi so prava športna družina, ki se je dobesedno zapisala odbojki. Ta šport jim vzame veliko prostega časa, veliko je odrekanja, včasih tudi jeze, pa vendar so ob uspehih posameznih ekip vsi napori poplačani, težave pa pozabljene. Vanja se je pričela z odbojko ukvaijati nekako v petem razredu osnovne šole. Najprej je igrala v ekipi šolskega športnega društva v okviru tekmovanj koroške regije. Po končani osnovni šoli jo je trener Prevaljčank Janez Dokl zvabil v svoj klub, kjer je štiri leta igrala za pionirsko in kadetsko ekipo. V sezoni 1992/93 je takratna generacija kadetinj osvojila 3. mesto v državi, kar je predstavljalo izjemen uspeh. Leta 1994 se je Vanja vrnila v Dravograd, kajti na dlani je bilo, da njen oče, trener Dravograjčank, razpolaga z obetavno mlado odbojkarsko ekipo, ki bi se lahko preskusila tudi v tekmovanju tretje slovenske lige. Odločitev je padla tudi na pobudo igralk, ki so vseskozi zavzeto trenirale. In res so se Dravograjčanke vselej borile celo za uvrstitev pri vrhu lestvice. Ton igri sta dajali prav sestri. Vanja, ki je vsestransko koristna igralka v ekipi, ter Sergeja, ki igra na mestu podajalke. Za Vanjo je v zadnjem obdobju sicer nekolikanj težje, saj zaradi študija na Pravni fakulteti v Ljubljani manj trenira, vendar je še vedno v veliko oporo soigralkam. To seje pokazalo predvsem v zadnjih štirih tekmah letošnjega prvenstva, ko si je Vanja poškodovala gleženj in je ekipa brez nje zaigrala bistveno slabše. Sicer pa so Dravograjčanke z letošnjimi nastopi kar zadovoljne, saj so igrale brez Erike Knežar, ki je pred prvenstvom odšla na Prevalje, v klub pa seje vrnila Tanja Paradiž, kije predtem igrala v Mislinji. "Med največje uspehe štejem vsekakor tudi 3. mesto mladinske ekipe v sezoni 1994/95, ko smo nastopile na polfinalu državnega prvenstva pri nas v Dravogradu. Sicer pa, tudi po študiju v Ljubljani še nameravam igrati odbojko. Rada imam ta šport, čeprav se navdušujem tudi za plavanje, namizni tenis in hodim veliko v hribe. Preizkusila sem se tudi v odbojki na mivki. S sestro Sergejo in Petro Gostenčnikovo smo pred dvema letoma uspešno nastopile na turnirju v Mislinji. Seveda si igralke želimo, da bi se uspele uvrstiti v II. slovensko ligo in da bi bilo v Dravogradu večje razumevanje za to zvrst športa. Vendarle je to edini ženski šport v kraju", pravi Vanja. Van ja Svetec je bila rojena 23.3.1976, stanu je v Dravogradu, Robindvor 10. Ivo Mlakar - ----J Nov velik uspeh ravenskih odbojkarjev a a (£13 m s a (£lcr“žawm3 (pamiaxa Finalni turnir mladincev za državno prvenstvo v odbojki je bil na Ravnah v organizaciji domačega kluba. Med tremi ekipami, ki so se na zaključni turnir uvrstile po predhodnem izločilnem tekmovanju v regijah, so prepričljivo zmagali mladi odbojkarji ravenskega Fužinarja, ki jih je vodil trener Adi Urnaut, na zaključno tekmovanje prvenstva Slovenije pa v odsotnosti g. Urnauta pripravljal trener članske ekipe Fužinarja Branko Golob. V prvi tekmi turnirja so Ravenčani ugnali lanske državne prvake, ekipo Salonita Anhovo, s 3:1, v odločilnem srečanju za naslov prvaka pa so premagali še ekipo Olimpije Brezovice iz Ljubljane, gladko s 3:o. V tekmi za drugo mesto so Brezovčani premagali Salonit s 3:1. Po končanem turnirju je trenerska trojka Urnaut (Fužinar), Zadražnik (Brezovica) in Kovačič (Salonit) skupaj z vodjem tekmovanja Maticem Verbičem izbrala tri najboljše igralce na turnirju, ki so bili deležni posebnih priznanj. Najboljši podajalec je bil Goran Jelen, najboljši napadalec Bogdan Kotnik in najboljši bloker David Slatinšek, vsi igralci Fužinarja. Zmagovalna ekipa Fužinarja je nastopila v sestavu: Jelen, Dimtiš, Kotnik, Janko, Verbič, Mori, Pušnik, Homan, Krpač, Slatinšek, Sobočan in Merkač.O -im 26. aprila so se delavci iz TUS Preventa d.d. udeležili tradicionalne tekstilijade v kegljanju, ki so jo organizirali predstavniki Elkroja iz Mozirja na kegljišču v Žalcu. Ekipa je štela štiri članice in šest članov. Preventovci so dosegli prvo mesto v borbenih igrah in pri moških prvo mesto ekipno. Piko na i so dodale članice, ki so dobesedno pometle s svojimi nasprotnicami, saj so osvojile prva štiri mesta v posamezni konkurenci. Tako so se Preventovci uspeli uvrstiti na finalno tekmovanje tekstilcev v Tržiču, kjer se bo pomerilo osem najboljših ekip iz regionalnih predtekmovanj. □ «PS Piše: Ivo Mlakar SfIFRfiNOVI DVff NfiSLOVfi Dvodnevno finale mladinskega državnega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bilo lo. in 11. maja v Ljubljani, je prineslo izjemen uspeh igralcem in igralkam iz Radelj. Zlasti se je izkazala Martina Safran, ki sicer nastopa za ljubljanski klub Ilirija Meditrade, saj je osvojila dva naslova državne prvakinje v igri dvo-jic, medtem ko je bila med posameznicami druga, takoj za nepremagljivo klubsko soigralko Petro Dermastja. Safranova je skupaj z Dermastjo zmagala v dvojicah, potem ko sta v finalu premagali par Lukner (Radlje) in Ped kaj (Logatec) ter v mešanih dvojicah, kjer je igrala skupaj z zmagovalcem med posamezniki Bojanom Tokičem (Maximarket Olimpija). V finalni igri sta bila boljša od Radeljčanov Uroša Slatinška in Špele Lukner V igri moških dvojic sta državna prvaka postala igralec radeljskega kluba Uroš Slatinšek in Velenjčan Vodušek. Lep uspeh je na prvenstvu dosegla Uidi igralka Fužinarja Interdiskonta Karmen Steblovnik, ki se je tako v igri posameznic kot pri dvojicah, skupaj s Pavličevo iz Rakeka, uvrstila na 3. do 4. mesto. DVOJI CfS VERHOVNIK -ŽVIKfSRT ČETRTA V finalu članskega državnega prvenstva kegljaških dvojic sta se na odlično 4. mesto uvrstili kegljavki Babnica iz Slovenj Gradca Darinka Verhovnik in Bernarda Žvikart. Na finalnem tekmovanju sta nastopili tudi moški dvojici Fužinarja Ivo Mlakar in Ivan Korošec ter Alojz. Strašek in Danilo Vovk. Bolje sta se uvrstila Strašek in Vovk, ki sta osvojila 9. mesto. PET ZMAG RAVENSKIM KARATEISTOM Karateisti ravenskega kluba so 10. maja sodelovali na turnirju v Litiji in v disciplini KATA osvojili pet prvih mest. V posamičnih nastopih so zmagali: Ron Škalič med malčki, Nuša Škalič med starejšimi deklicami, Jani Krebs med starejšimi dečki in Bojan Breznik med člani. Peto zmago so si karateisti Raven priborili v disciplini KATA sinhronizirano (ekipno), kjer so 1. mesto osvojili pred karateisti Savinje Vojnik in Litije. Od ostalih ravenskih tekmovalcev sta druga mesta v svojih kategorijah osvojila Sladžana Marjanovič in Milenko Cvijetino-vič, tretja pa sta bila Ravenčan Lovro Hovnik med st. dečki in Samo Gross iz Slovenj Gradca med člani. PLAVALCI FUŽINARJA USPEŠNI DOMA IN V TUJINI Na mednarodnem plavalnem mitingu Ilirije v Ljubljani se je od Fužinarje-vih plavalcev in plavalk najbolj izkazala Lidija Breznikar, ki je nastopala v okviru slovenske članske reprezentance in v konkurenci kadetinj osvojila tri prva mesta v discipni-nah 100 in 200 m prsno ter 200 m mešano. Tanja Kumprej je bila dvakrat tretja in enkrat četrta, Miha Tisovnik pa drugi in šesti. V konkurenci članic si je Anja Srebotnik priplavala eno peto in dve šesti mesti. V Ljubljani je bilo 17. maja tudi tekmovanje mladih plavalcev za pokal coca - cole. Najbolje se je od tekmovalcev ravenskega kluba uvrstila Tanja Kumprej, ki je osvojila eno prvo in dve drugi mesti ter zmagala med letnicami 1984. Skupina plavalcev in plavalk Fužinaija pa je od 16. do 18. maja nastopala na mednarodnem mitingu v Neheim -Hustnu v Nemčiji in skupno osvojila kar 17 medalj, cxl tega 4 zlate, 8 srebrnih in 5 bronastih. Najuspešnejša zbiralka odličij je bila med deklicami Tanja Gologranc, ki je osvojila 8 medalj. Štiri je dobil Jernej Gigerl, po dve Uroš Vaici in Tonja Kos, eno pa Mojca Črešnar. Hkrati je skupina najmlajših plavalcev ravenskega kluba nastopala na mitingu v Zalaegerszegu na Madžarskem. V kategoriji dečkov si je Aleš Logar priplaval drugo. Rok Oto tretje ter Aljaž Borko tretje in četrto mesto. NAŠI TEKAČI V AVSTRIJI V avstrijskem Judenburgu je bil 11. maja že 14. ulični tek, na progi dolžine 6 km. Na njem so uspešno nastopili tudi tekači iz naše koroške krajine in se v svojih starosmih kategorijah uvrstili: na 1. in 2. mesto Alojz Gologranc in Štefan Robač z Raven, na 3. mesto Vili Blatnik iz Mežice, na 5. Jože Mori z Mute, 9. Ivica Volič in Dravograda ter na 11. mesto Oto Gumilar s Prevalj. V kraju Ettendorf blizu Labota na avstrijskem Koroškem je bilo 18. maja tekmovanje za avsuijski pokal v gorskem teku. Na progi dolžine 9 km in 863 m višinske razlike se je preizkusilo okoli 100 tekačev in tekačic, med njimi tudi skupina tekačev iz Mežiške in Dravske doline. Njihove uvrstitve so bile naslednje: od 20 do 30 let: 4. Ivica Volič, od 3o do 40 let: 6. Jože Mori, od 40 do 50 let: Niko Poberžnik, od 50 do 60 let: 3. Vili Blatnik in nad 60 let: 2. Alojz Gologranc in 3. Štefan Robač. IZJEMNI USPEHI EKIP DRAVOGRAJSKE NOGOMETNE ŠOLE V AVSTRIJI Nogometna šola Dravograd, ki jo vodi direktor Marjan Pušnik, je dobila povabilo iz avstrijskega Wolfsberga in se udeležila četrtega McDonald turnirja, ki je bil 17. in 18. maja. Na turnirju je skupno sodelovalo 120 ekip iz devetih evropskih držav. Poleg Dravograjčanov so Slovenijo zastopali še igralci ekipe Mladi šampion iz Celja. Dravograjsko nogometno šolo so zastopale štiri ekipe: mladinci, ki jih vodi nekdanji igralec Darko Žižek, kadeti pod vodstvom trenerja Janka Lorberja, dečki A pod vodstvom trenerja Jožeta Barbiča irr dečki B, ki jih trenira Marjan Stočko. Tri ekipe so dosegle imenitne rezultate, saj so osvojile eno prvo in dve drugi mesti, le ekipa dečkov A (U 14) je izpadla že v predtekmovanju. Ekipa mladincev je v svoji skupini osvojila 1. mesto, nato pa v finalu po enajstmetrovkah premagala ekipo SC Signal Bernex iz Švice s 4:2. Ekipa kadetov Dravograda je v predtekmovanju, kjer je sodelovalo 15 ekip, zasedla 2. mesto. V polfinalu so premagali ekipo Valtineza iz Italije z 2:1, v finalu pa nato igrali z znano ekipo Old Boys iz Švice. V regularnem času se je tekma končala brez zadetkov, po streljanju enajstmeu o-vk pa so Dravograjčani izgubili s 4:3 in zasedli 2. mesto. Ekipa dečkov B (do 12 let) je igrala v skupini, kjer je bilo prijavljenih kar 36 ekip in izgubila v finalu z 1:0 proti ekipi FWC z Dunaja. Omeniti velja, da so se na turnirju posebej izkazali Aljoša Gluhovič, Dragan Ljubanič, Mitja Čede in Žiga Kljajič. □ Na osnovi sklepa 28. seje občinskega sveta z dne 15.5.1997 in Pravil za dodeljevanje dolgoročnih kreditov za malo gospodarstvo, sprejetih na 12. seji občinskega sveta dne 30.11.1995 objavlja OBČINA RAVNE - PREVALJE v sodelovanju z A BANKO D.D. Ljubljana, Glavno podružnico Maribor RAZPIS za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini RAVNE - PREVALJE L VSEBINA RAZPISA: Na osnovi razpisa bodo kandidatom odobreni krediti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v skladu s Pravili za dodeljevanje kreditov za malo gospodarstvo Občine Ravne - Prevalje. II. OKVIREN ZNESEK ZA KREDITIRANJE: -do 30 mio SIT ID. MERILA ZA PRIDOBITEV KREDITOV: 3.1. Nameni: Dolgoročni krediti se bodo dodeljevali za investicijske naložbe v stalna sredstva: - nakup oz. obnova opreme za opravljanje dejavnosti - nakup in urejanje zemljišča, - naložbe v objekt: gradbena dela - novogradnja, adaptacija 3.2. Za kredit lahko zaprosijo: «■ gospodarske družbe z največ 25 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki se pripravljajo na registracijo dejavnosti v statusni obliki samostojnega podjetnika in že imajo pri Upravni enoti Ravne na Koroškem vložen zahtevek za pridobitev Odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (postopek pridobivanja odločbe v teku) oz. so že vložili na pristojnem sodišču potrebno dokumentacijo za registracijo družbe. Pogoj za pridobitev je pričetek poslovanja v roku šest mesecev od pridobitve kredita. * sedež prosilcev in poslovni prostori morajo biti na območju občine 33. Kriteriji za odobritev: Kriteriji za odobritev so v skladu s sprejetimi Pravili za dodeljevanje kredi- tov za malo gospodarstvo. IV. KREDITNI POGOJI - odplačilna doba: pet (5) let - moratorij: šest (6) mesecev na odplačilo glavnice - obrestna mera: TOM + 6,2 % - bančni stroški: 0,4 % od zneska kredita oz.min. 18.000 SIT (ob odobritvi) 0,1 % tromesečno od stanja kredita - zavarovanje kredita: v % od zneska kredita v skladu z dogovorom z zavarovalnico - najnižji znesek kredita: 500.000 SIT Kandidati lahko zaprosijo za največ 30 % predračunske vrednosti investicije. V. POTREBNA DOKUMENTACIJA Kandidati morajo k vlogi za kredit priložiti naslednjo dokumentacijo: Sklep o vpisu v sodni register za pravne osebe - družbe in Odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti ali Potrdilo pristojnega sodišča, daje za registracijo dražbe predložena potrebna dokumentacija. Priglasitveni list za samostojne podjetnike ali Potrdilo Upravne enote Ravne na Koroškem, daje pridobivanje Odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v teku. ^ Poslovni načrt, ki izkazuje ekonomsko upravičenost investicijske naložbe. *■ Sestavni del Poslovnega načrta so predračuni, za katere bo investitor kredit porabil. Lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, Odločbo o priglasitvi del -odvisno od narave del na gradbenem objektu *■ Dokazilo o lastnišvu ali najemu poslovnega prostora (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba, najemna pogodba) Samostojni podjetniki predložijo potrdilo DURS o poravnanih obveznostih. Dražbe predložijo obrazec BON - 2, ki ga sestavi Agencija za plačilni promet. VI. ROK ZA PRIJAVO: Rok za predložitev potrebne dokumentacije je 16. junij 1997. Vloge sprejema OBČINA RAVNE - PREVALJE, Čečovje 12 a. Ravne na Koroškem. Vse dodatne informacije in Navodila za izdelavo Poslovnega načrta lahko dobite na občini Ravne - Prevalje, Stanko KUMPREJ, telefon: 23-821 m «m/s RAČUNALNIŠKI INGENERINO Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani - - položnice - prispevki za zavezanca ■ rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informadjski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si Ghsirana črna kronika Zeleno pivo ali varstveni ukrep Čeprav je nekako običajno, da je v uvodu poročila o črni kroniki v neki krajini najpogosteje kak tragičen dogodek, bi tokrat v svojem članku o črni kroniki zadnjih štirinajstih dni na Koroškem dal prednost razveseljivejšemu sporočilu. Obdobje minulih dni namreč zajema tudi prvomajske praznike. To pa je čas, ko po starem slovanskem običaju prižigamo kresove, pokamo s karbidom in še kako drugače dajemo duška svojemu veselju ob prihajajoči pomladi. Takšna evforija pa običajno ne mine brez nezgod. No, in razveseljivo je tokrat, da iz policijskih sporočil javnosti izhaja, da v dneh od 1. do 4 maja kakšnih večjih tovrstnih nezgod ni bilo. Eksplozija na transformatorju Večja gmotna škoda je nastala le dne 3.5., ko je ob 18.20 prišlo do eksplozije in takoj zatem še do požara na tretjem tokovniku šestega transformatorja trafo postaje v Železarni Ravne. Požar so pogasili gasilci poklicne gasilske enote Ravne na Koroškem, vzrok zanj pa zagotovo ni bilo prvomajsko rajanje- Nevarne šibice “Človeški faktor” pa je bil, kot kaže, vzrok požaru, ki je izbruhnil dne 10. 5. ob 18. uri v leseni drvarnici, last D.L. v Vuzenici. Zaradi suhega lesa je bajtica, kljub posredovanju gasilcev iz Vuzenice, v celoti pogorela. Gmotna škoda znaša dobrih 40.000 tolarjev, do požara pa naj bi - po zdaj znanih podatkih - prišlo zaradi neprevidne igre otroka z vžigalicami. Traktor na ogenj Z ognjem ali požarom je povezan še en dogodek z objektivnim vzrokom. Dne 13. 5. (začuda ni bil petek - op. pisca) je ob 23. uri v kraju Bukovska vas prišlo do požara na traktorju, last P.K. V požaru je 17 let star traktor, znamke Štore 402, zgorel v celoti. Gmotna škoda znaša okoli 370.000 tolarjev. Po prvih ugotovitvah je do požara prišlo zaradi kratkega stika na kablih za električno napeljavo pod armaturno ploščo. Nissan na terenu Tale dogodek z dne 7.5. sicer ne sodi med prometne nezgode, je pa povezan s prometom. Tega dne med 12,30 in 13,30 je bil namreč v Otiškem vrhu pri Dravogradu odvzet terenski avtomobil znamke Nissan Terrano, kovinsko sive barve. Njegova registrska številka je: LJ 74-74 J, lastnik pa je Petrol D.D. Ljubljana. Policisti in kriminalisti za storilcem in vozilom še poizvedujejo. Trmast voznik Ostajam še pri dogodkih okoli 1. maja. Ljudje so lahko prav zares trmasti. To priča tudi tale prometna nezgoda. Pripetila se je 30. 4. 97 ob 23,45 na krajevni cesti v kraju Leše nad Prevaljami. Ob tej pozni večerni uri je voznik D.T. iz občine Ravne -Prevalje vozil neregistriran osebni avtomobil po makadamski cesti. Med vožnjo je zapeljal na levo na travnat rob, vozil po njem okoli 10 metrov. Zatem je zapeljal preko roba vozišča in se z avtomobilom večkrat prevrnil, nakar se je vozilo, ponovno na kolesih, ustavilo 20 metrov nižje. Vozniku, ki se je huje poškodoval, to ni bilo dovolj in je peljal naprej še kakšnih 124 metrov, ko vožnje zaradi poškodb (v policijskem zapisniku ne piše, ali zaradi svojih ali tistih na avtomobilu - op. pisca), vožnje ni mogel več nadaljevati. Trčila v skalo K prejšnji prometni nezgodi lahko dodam še eno, ki pa se ni pripetila ob prvomajskih praznikih. Do nje je prišlo na podoben način kot v primeru voznika iz občine Ravne - Prevalje. 8. 5. seje ob 10,05 zunaj naselja Vas v občini Radlje ob Dravi pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila S.P. je vozila očetov avtomobil po krajevni cesti Vas -Remšnik. Med vožnjo v iztek desnega ovinka je zapeljala preblizu desnega roba vozišča in nekaj časa peljala po neutrjeni bankini. Zatem je s sunkovitim manevrom zavila v levo in po 14. metrih vožnje preko celotnega vozišča trčila v večjo skalo ob levi strani vozišča. Mlada voznica seje pri tem huje poškodovala. Z zadkom v motorista Prometna nezgoda, ki se je pripetila 12. 5. ob 12,10 na regionalni cesti zunaj naselja Javorje v občini Črna na Koroškem, pa priča, kako pazljiv je treba biti v času, ko je na cesti vse več vozil na dveh kolesih, ki so dokaj slabo opazna. Voznik osebnega avtomobila S.Š. iz občine Črna na Koroškem se je tega dne ob omenjeni uri vzvratno vključeval z neurejenega parkirnega prostora na vozišče regionalne ceste. Po njej je tedaj pripeljal s kolesom z motorjem F.S. s sopotnico M.S., oba iz Črne na Koroškem. Motorist je trčil v zadnja vrata osebnega avtomobila in s sovoznico sta padla po cestišču. F.S. se je pri tem lažje poškodoval, poškodbe njegove sopotnice pa so bile težje. Hašiš na meji Vračam se k prvomajskim praznikom, ki jih pri nas praznujemo uradno dva dni, v sosednji Avstriji pa le en dan. Drugega majnika naši severni sosednje že delajo in “delaven” ali “dejaven” je bil tudi avstrijski državljan M.B. Okoli 13. ure tega dne je namreč pripeljal na mednarodni mejni prehod Holmec in morda računal, da tudi cariniki na praznične dni niso tako “delavni”. Vendar se je krepko uštel. Naši carinski uslužbenci so ga namreč vzeli pod lupo, pregledali njegov avtomobil in odkrili snov, ki je ob preliminarnem testu reagirala kot mamilo hašiš. Mamilo, bilo ga je okoli 6,2 grama, so zasegli, voznika pa predali sodniku za prekrške. O.K. - K.O. Atlantida Pomladno ozračje se, kot kaže, pozna tudi na razgretih fantovskih dušah. Tako je dne 10.5. okoli tretje jutranje ure na parkirišču pred vhodom v diskoteko Atlantida v Slovenj Gradcu prišlo do pretepa med šestimi osebami, doma iz Velenja in štirimi domačini iz Slovenj Gradca. Velenjčani so se po pretepu odpeljali domov, v Velenju pa so jih ustavili policisti. Pokazalo se je, da sta pretep, v njem so bile štiri osebe tudi poškodovane, povzročila N.M., doma iz Velenja in M.A., doma iz Slovenj Gradca, ki sta se sprla in prerekala že v Atlantidi. “Pretep” se bo končal pri sodniku za prekrške. Zeleno pivo Kratko policijsko poročilo (smo že v glosiranem delu kronike): Dne 12. 5. 97 so policisti PP (saj veste: Policijske postaje in ne morda Perutnine Ptuj - op. pesnika), na hmeljišču v kraju Vič pri Dravogradu legitimirali (zahtevali osebne dokumente - op. policijskega prevajalca) osem državljanov Republike Hrvaške. Policisti so ugotovili, da so omenjeni državljani 9. 5. 97 iz Hrvaške vstopili v Slovenijo in prišli v Dravograd, z namenom opravljanja sezonskega dela. Svojega bivanja na območju Republike Slovenije niso prijavili pristojnim organom, s čimer so kršili določila Zakona o tujcih. Policisti so jih predali v postopek sodniku za prekrške, ki je vsakemu izrekel po 20.000 tolarjev denarne kazni. Komentar (kratek ali pa tudi ne - op. Miran) Reneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Ne razumem povsem, kako je lahko kadi-ja za prekrške omenjene državljane tako visoko finančno “udrapnil”. Prepričan sem namreč, da je tudi v tem primeru pravzaprav šlo za nesporazum. Hrvaški fantje, ki jih je policija prijela, so bili, po moje, zaradi hude vročine kratko in malo žejni. In kaj se na žejo bolj prileže kot pivo, in kaj je v pivu - seveda hmelj! Zato jih je policija tudi odkrila na hmeljišču. Fantje pač niso pivovarji in niso mogli vedeti, da pivo ne nastane na hmeljišču, marveč v pivovarni. No, tako jih je to pivo zares prišlo zelo drago. Še dobro, da jim kadija ni izrekel tudi varstvenega ukrepa - odstranitev s hmeljišča za leto dni! Tako pa mislim, da so kljub vsemu še imeli toliko časa in denarja, da so si lahko privoščili najboljšo in najznačilnejšo francosko jed - dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!” Mysticen mesar ali rezal bi Tale resnična zgodba pa je nekoliko Mystična. V lokalu s tem imenom sta se namreč oni dan sprla in nato še fizično medsebojno obračunala V.V. in B.K. Slednji nikakor ni mogel slutiti, da ima pred seboj “mysticnega” N/ Cma kronika mesarja. V.V. je namreč med fizičnim obračunavanjem segel po rezilu, dolžine 10 centimetrov in z njim porezal B.K., ki je moral iskati (in jo je tudi našel - op. medicinske sestre) zdravniško pomoč. Vikend ima Kratko policijsko poročilo: Dne 12.5. 97 okoli 21. ure so domačini v Kraju Šmiklavž pod Graško goro v vikendu, last V.G., zalotili D.M., kije brez stalnega bivališča in zaposlitve. Policisti PP Slovenj Gradec so kasneje ugotovili, daje D.M. vstopil v vikend tako, da je razbil steklo na oknu, z namenom, da bi v vikendu prespal. Omenjeni se namreč že dalj časa klati na območju Slovenj Gradca, Velenja, Mozirja in Celja ter prenočuje na senikih in v vikendih. Zoper D.M. so policisti odredili pridržanje do privedbe k sodniku za prekrške. Kratko dopolnilo: D.M. se bo poslej klatil tudi po policijskih postajah oziroma policijskih bunkerjih. Njegov naslov ostaja še naprej: poštno ležeče pri sodniku za prekrške !□ TJ. [pO®d0^3®a [pa Osat? W2(i]33DCpg® Pričujoča fotografija nazorno prikazuje posledice prometne nesreče, ki se je zgodila izven naselja Gortina. Vzrok nesreče je neizkušenost in neprimerna hitrost. Foto: Arhiv UNZ STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjene poslovne partnerje ter lastnike in najemnike stanovanj v našem upravljanju obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore v samskem domu Ob Suhi 19, 6390 Ravne na Koroškem. Odslej nas lahko pokličete na naslednje telefonske številke: centrala številke mobitelov: 0602 21 051 23 951 23 586 direktor 0609 623 795 vzdrževalec za območje Črne in Mežice 651 406 vzdrževalec za območje Prevalj 651 409 vzdrževalec za območje Raven 651 407 vzdrževalec toplovodnega omrežja 651 408 Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem liryiiQn sa jT)®S(è©CQO® Človeku v letih se v življenju pač rado marsikaj nenavadnega pripeti. Naj kar uvodoma podčrtam, da še živijo (morda res sicer zelo redki) pošteni ljudje. Ob mojem nedavnem obisku na Ravnah sem se odločil, da grem v Osrednjo koroško knjižnico dr. Franca Sušnika na gradu. Nekako, pred kakšnimi tridesetimi leti, sem namreč imel z dr. Sušnikom celo malce večji intervju, kar v njegovi pisarni. Pa meje pot po tolikih letih ponovno pripeljala v to knjižnico, z edinim namenom, da se iz dnevnega tiska malce seznanim o političnih in še kakšnih dogodkih doma in v svetu. V knjižnici sem se zadržal dobri dve uri. Avto sem parkiral na dvorišču pred knjižnico. Šele ob izhodu sem ugotovil, da sem vrata avtomobila pustil na stežaj odprta in v njem tudi ključe. Priznam, kar malce sem se ustrašil, kajti na zadnjem sedežu sem imel poslovni kovček in fotoaparat, pa del garderobe. Kar pošteno sem si oddahnil, ko sem ugotovil, daje v avtomobilu vse na svojem mestu. Naj se torej javno zahvalim vsem tistim kar številnim obiskovalcem knjižnice in drugih oddelkov, ki se nahajajo v gradu, ker so res pokazali, da so pošteni. Ne izključujem možnosti, da bi bil kateri izmed obiskovalcev vrata avtomobila celo zaprl, če bi pričelo močneje deževati in preprečil, da bi dež zmočil notranjost vozila. Vprašanje pa je, če bi v tem primem sploh vedel, da sem pustil vrata avtomobila odprta. Hvala vam, Ravenčani, Ravenčanke za vašo poštenost, še posebej, ker je pri nas v Sloveniji vse več vlomov in kraj vsakovrstnih avtomobilov. Franjo Hovnik Ptuj Predsedstvo Sveta ZSSS najodločneje obsoja zadnji dvig dnevnic državnim funkcionarjem, ki znašajo že slabih sedem tisoč tolarjev za potovanje, ki traja nad 12 ur. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že ničkolikokrat predlagala, da se dnevnice v državi uredijo enotno in za vse enako, ne pa da imamo ta trenutek pet vrst dnevnic. In kot po pravilu imajo najvišje tisti, ki se financirajo iz državnega proračuna. Zadnji dvig dnevnic je še toliko manj razumljiv, ker se to počenja v času, ko se socialni partnerji pogajajo o socialnem sporazumu in o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V teh pogajanjih pa je sicer vsaka pravica, ko gre za prejemke delavcev, vedno previsoka - od minimalne plače do izhodiščnih plač. Da ne omenimo v nadaljevanju še regresa za prehrano in potnih stroškov, ki sta, med drugim, trd oreh v pogajanjih za spremembo Pisma, odmevi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Dovolj žalostno za socialno in pravno državo je, da na primer šest dnevnic državnih funkcionarjev presega minimalno plačo zaposlenega delavca. Že iz tega razloga je to početje nesprejemljivo. Zato ponovno predlagamo pristojnim organom, da se sprejme akt, ki bo enotno in za vse enako urejal nadomsetila stroškov. mag. Dušan Semolič Predsednik ZSSS la Moja pot na Ravne je bila dolga kar 42 let. Vila se je skozi Malgajeve klance v Dobravi, hodila peš, se vila preko gor od kmeta Mraka do Brunaijeve lipe. Od tam si že zagledal našo ravensko železarno. Nekako smo bili srečni, ko smo dospeli do cilja, kjer smo delali, se znojili, težko opravljali dela, a naša neugnana mladost je vse prestala. Da, bili smo srečni! Posebno je bilo na Ravnah svečano za prvi maj. V ranih jutrih je priznana ravenska godba vedrila budnice. Na predvečer so kresovi iz vseh hribov dajali prečasten lesk, ki je nam vsem narekoval: DANES JE PRVI MAJ ! Tovarno smo okrasili kot domek, iz katere seje možila nevesta. Naši nadrejeni so se z nami rokovali, bili in postajali delavcem enaki. Rad se spominjam že pokojnih mož, borcev za delavce: Delaluta, partizanskega Kajuha (tako smo imenovali nekega tovariša - pravo ime sem žal pozabil). Direktor Klančnik je bil že navezgodaj med nami. Vedno nasmejani Močnik je stiskal roke ter slehernemu izrekel tudi kaj šaljivega, da smeha in dobre volje ni bilo konca. Ko sem še delal v kemičnem laboratoriju, smo z laborantka-mi šli iz tovarne po čremso, saj je ta najlepše dehtela. Na vsakem koncu je bila izobešena papirnata zastavica. Kakšne lepe noči, kakšna idila nas je navdihovala! Tovarno delavcem, je bila naša parola. Delu čast in oblast, naše geslo. Na dan prvega maja je bilo Ivarčko jezero gost tisočim železaijem. Nihče takrat še ni poznal besed “stavka”, “stečaj”, “vržen na cesto”... Čeprav nismo bili samostojni kot danes, je nesporna resnica, da smo bili srečnejši. Da se danes tako ravna z našimi žulji, ne prizadene samo mene, temveč še vse živeče upokojence. Trudili smo se za naše otroke, da bodo nekoč imeli delo, da bodo srečno preskrbljeni. Tudi zdaj, ko sem star že 66 let, rad prihajam na Ravne. V srcu pa me zaboli, ko vidim, kaj se dela z našo tovarno. Ne razumem, smo res postali Slovenci rod, ki se želi tujcem prodati na takšen ali drugačen način? Od godzov, pa vse, kar smo zgradili, vse prodati? Ali je to tista zapoved: Spoštuj sadove dela? Na dan 1. maja se spominjam vsega lepega, spominjam se tovarišev, s katerimi sem delil delo, mladost, srečo. Mnogi so že v vrtovih miru in spokojnosti. Tiho se danes moj ranjeni spomin mudi pri njih. Vsem vam, prijatelji moji, izrekam zahvalo. Hvala vam, če ravno vas današnji čas ne spoštuje, spoštujemo pa vas mi, upokojenci. Spoštuje vas kmet, ki je imel pravice, spoštuje dijak, ki ste ga izšolali. Hvaležna je kmečka mati z že osivelim lasmi, da ste ji pomagali, ko je trpela v času fašizma. Niste se pred reveži sramovali, nasprotno, pomagali ste jim. Zato vam ponosno kličem: Hvala za vse! Hvala za TOVARIŠTVO. Hvala za darovano cvetje vaše ljubezni. Ostajate v nas kot temeljni kamen pravice za delavca. Tudi danes opažam, da so na več krajih izobešene zastave. Iščem pa v ljudeh tisti sproščeni, vedri nasmeh, ki bi dragega osrečil. Kje ga najti? Naj ponovim za konec Gradnikove besede: “Kje si, tistega maja vir, ko tekali smo bosi, natrgali šmarnic za oltar, našim staršem v dar!” Viktor Levovnik Težave so v TRO d.d. Prevalje pristone že dalj časa, socialno stanje zaposlenih je obupno, saj (kot je znano tudi izjavnih medijev) zaostajamo s plačami, regresom... Ob tednu Rdečega križa Slovenije se najiskreneje zahvaljujemo organizaciji RK Ravne na Koroškem, gospe Meti Apohal in krajevnim odborom, ki so nam prvi priskočili na pomoč. Že več let nam pomagajo po svojih močeh, kar ni malo, in nam skupaj s sindikatom pomagajo reševati najbolj socialno ogrožene družine. Še enkrat moramo omeniti, da nam je poleg centra za socialno delo prvi priskočil na pomoč RK. Iskrena hvala v imenu zaposlenih v TRO d.d. Prevalje in v mojem lastnem imenu. PREDSEDNIK SINDIKA TA SKEI TRO PREVAI JE Zvonko Topler Beli cvetovi na gomili, drobne sveče tam gore, a pod to gomilo naš Matej spi. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubega sina, brata in vnuka MATEJA SOVIČA iz Mislinje, Pohorska cesta 1, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremljali mnogo prezgodaj na vse prerani poti ter mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem učiteljem in součencem Srednje in Trgovske šole Slovenj Gradec za spremstvo na pogrebu. Hvala govornikoma Marjanu Križaju in njegovi sošolki za ganljivo izrečene besede slovesa pred odprtim grobom, Babnikovi godbi in Moškemu pevskemu zbora Fidelis za zapete žalostinke. Prav lepa hvala tudi gospodu dekanu, Tinetu Tajniku in gospodu župniku Poldetu Koratu za pogrebni obred in pogrebni službi Jerneja Zaveršnika. Žalujoči: mama Jožica, oče Marjan, sestri Ina in Rebeka, stari mami Cirila in Barbara ter dedek Jože Horoskop PODJETJE ZA PREDELAVO ODPADKOV surovina p.o. p.p. radije Zaveet o pomenu čistega okolja je vredna človeškega dostojanstva. Dajmo odpadke, kamor sodijo. GK-Ml.. GOSTIŠČE PIRAT ■a- 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIKAT vabi vse ljubitelje murskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 9.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto O900 - 2100 1 100 - 2200 IVKO DESIGN - (3® (DO)* £)(£□ @ (§; <§> Tudi za uspešni zaključek šolskega leta imate zvezdno podporo. V ljubezni pa morda delujete nekoliko neučakano in agresivno, čeprav niste povsem prepričani, daje prav to tisto, kar vam ta čas najbolj primanjkuje. TEHTNICA: Če ste v preteklosti malo zadremali in vas preganjajo študijske obveznosti, se boste zdaj na tem področju do konca razživeli. Sposobni boste tudi iz vsakdanjosti izsanjati nemogoče in si popraviti razpoloženje, ki vam ga občasno kali izzivalni položaj Saturna. Vaša nagrizena samopodoba se bo v glavnem zacelila in bo manj odvisna od mnenja in ravnanja dragih. ŠKORPION: Čeprav se bo na prvi pogled zdelo, da ste včasih skregani z lastno pametjo, se boste vedno še pravočasno postavili na noge in napeljali partnerske posle v ustvarjalne vode. Morda si bo kdo iz vaše bližine celo zaželel, da bi ga pustili malo pri mira, vendar je za vas samota zdaj sprejemljiva le med spanjem - kot način, kako si napolniti energetske zaloge. STRELEC: Najbrž boste kmalu opazili, da so se začeli problemi iz preteklosti kar sami od sebe reševati... Kot da so se drugi spremenili in se znova spet laže in bolj ustvarjalno sporazumevate. Kak dan vihravih sprememb se bo iztekel v uravnoteženo in plodno delovno obdobje, saj se vam bo uspelo z nadrejenimi strpno pogovoriti ali se jim pravočasno izogniti. KOZOROG: Še vedno doživljate in preiskušate svet okrog sebe z vprašanjem: koliko bo stalo in kaj bo prineslo. Če že ne zaslužek, pa vas vsaj prihranek razveseljuje, investirati pa ste ga zdaj pripravljeni predvsem v domače udobje. Z dragimi, nematerialnimi darovi ste doma tačas bolj skopi in tihi, zato pa v intimni družbi, službi ali šoli med opaznejšimi in razumnejšimi. VODNAR: Dvakrat premislite, preden koga besedno naskočite, saj vam zvezde zdaj podarjajo močnejše in prijaznejše adute za utrjevanje samozavesti in doseganje zasluženega plačila Domačim boste lahko s svojo modrostjo v veliko oporo, če se boste morda skupaj znašli v večjih življenjskih preiskušnjah. Največ veseja bo z otroki in z neobveznim ustvarjanjem. RIBI: Zvezde vas spominjajo na to, kar najbrž že sami veste: boljše vsak dan malo kot pa samo včasih, a takrat preveč - zlasti pri delu je tako. Imenitne študijske možnosti imate, tudi dobre in trdne cilje ste si postavili. Dodajte jim torej kanček vzrajnosti in veliko mero zdravega egoizma Pozornost usmerite nase - tudi zato, ker vam bojeviti Mars še nastavlja možnost kakšne manjše nezgode. Križanka ; 'S STARA PLOŠČINSKA MERA PRIPADNIKI NEURESNI- ČLJVIH NAČRTOV DRŽIČEVA KOMEDIJA (DUNDO...) 2289m VISOKA GORA V NAMIBIJI PRIPADNIK PLEMENA Črncev BALOLO ono ULM-MAN HUMORIST MIODRAG PETROVIČ LADO LESKOVAR KOPICA MAJHEN KAMEN FRNIKOLA OSEBNI ZAIMEK ZDRAVILA IZ OPIJA INDUSTRIJ- SKO PROIZVODNI OBRAT NAJ- POGOSTEJŠI VEZNIK MALO- PRIDNEŽ. LOPOV UGODEN POLOŽAJ V JOGI KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK SMILJAN ROZMAN NAKAZA stanovanjska Četrt v RIO DE JANEIRU NASELJE NAD MEŽICO DEL KROGA METALNA VRV Z ZANKO PRETIRANO NAVDUŠENJE RIMSKI BOG LJUBEZNI MUSLIMANSKA SV. KNJIGA IME PISATELJA KERSNIKA NOVA GVINEJA ZNAMENJA V MATEMATIKI UBOJ VOJAŠKI MEC IVO UMEK IZDELOVALEC OJNIC grška Črka ARISTOFANO-VA KOMEDIJA LJUBITELJ. NEPROFE- SIONALEC REKAVCRNI GORI SIMBOL ZA NIKELJ IVAN TAVČAR AVTONOMNA POKRAJINA V JUGOSLAVIJI NADLEŽNA ŽUŽELKA NARAVO- SLOVJE MESTO V ZAHODNI ETIOPIJI 1320 km DOLGA REKA V ZAHODNI EVROPI STAROGRŠKA SPODNJA SRAJCA C TTTTT ftf ft ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Koraki v varno življenje i= zavarovalnica triglav Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12 So trenutki, ko pomislil.. k I Ali bo trajalo? Ali bo živl- I jenje prijazno z mano in z I mojimi? I So trenutki, ko znaš mirno mj P0SlC(lati v čas, ki prihaja. J Brc/ strahu, brc/ tesnobe. % ■ Ker veš, da lahko vsaj lÉ I malo zanesljivosti zago- V« lov^sam- premišljeno ■ tihložbo morda ne moreš - I preprečiti nepredvidljivega, f I lahko pa omiliš njegove '• Iv‘l v Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato /a življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgoevomost. Sffi JELOVICA »IBM® S®®*» ®nSQQ©9 vrata mmšnM siiaoa®^©OQgsBs@ Xiiiaf pragradna stene RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 5, «el/fax: 0602 20 1 75 KOSIL MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS «■ OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA ** VISOKA KAKOVOST SILAŽE ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM »• NIZKI STROŠKI GRADNJE «* EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! > SGP KOGRAD DRAVOGRAD Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 /ČOPA KOPA, računalniški inženiring, d.d. Kidričeva 14 / 2380 Slovenj Gradec TEL.: 0602 42 626 / FAX: 0602 43 758 Vzdrževalne pogodbe, svetovanje in poravilo računalnika na domu. MOBILNI SERVIS vrAVL\ Izobraževalni tečaji za Microsoft ^ 'TSL programsko opremo: Word, Excel, . .«IV Dv' ^ Powerpoint, Acces, Office. „ Osebni računalniki vrhunske kvalitete z multimedijo in priključkom na Internet. . Programski paket »Obrt« idealna rešitev za obrtnike, ki želijo poslovanje voditi sami. Programski paket » Podjetje« za vse, ki želijo zmogljive in preizkušene programe. 4 Pooblaščeni Microsof dealer. Microsoft OSEBNI RAČUNALNIK. računalniške mreže PROGRAMSKA OPREMA za obrt in podjetje f0 0602/‘43'481 aluiŠka ^emajmJCoušk UGODNI KREDITNI POGOJI DO GO MESECEV Z OBRESTNO MERO OD RA DNEVI ODPRTIH VRAT 23., 24. IN 25.5.1997 PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks 063/861-570 Volkswagen Group Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 (370(497.12) 3002345,10 is IVLj n#-t DO SV ZAKLA ^y\ ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 I