Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 eld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 srld. tO kr.
V administraciji prejeman voljil: Za celo loto 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta 3 gl(l., za en mesoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seinoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volj;\ tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so Inka enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzetnši nedelje in praznike, ob '/s6. uri popoludno.
Štev.
V Ljubljani, v petek S. julija 1887.
Ujetmils: XV
Sarajevski zvonovi.
Misel, naj bi kranjski katoličani podarili dostojno zvonilo za novo Sarajevsko stolnico, sprožena že pred kakimi štirimi leti, našla je koj prijazen odmev v srcih katoliških Slovencev. Komaj pa so bili sedanji knezoškof Ljubljanski, dr. Jak. Missia, svojim školijanom (biskupljanom) priporočili s posebnim pastirskim listom z dne 28. novembra 1885 to zadevo, jeli so se stekati novci za Sarajevske zvonove deloma po kn. šk. pisarni, deloma tudi po vredništvu »Zgodnje Danice". Tu prelepa misel, ki priča »katoliških Kranjcev živo vero" ter njih posebno češčeuje do slovanskih blagovest-nikov ss. C i r i I a iu Metoda, — kajti ti zvonovi naj so tudi v spomin na tisočletnico Metodovo —, je vresničena.
Včeraj čuli smo v tukajšnji livarni (J krasnih zvonov, ki se v kratkem prepeljejo v bratsko nam Bosno, oznanjat slavo božjo, vtrjevat v pravi veri Bosanske katoličane ter vabit razkolnike in Turke v naročje katoliško cerkve. VIi 1 jih je raojstersko tukajšnji dvorni zvonar g. Albert Samassa. Glasove iu glasov razmerje določili ter napise (krorio-grame) zvonovom izumili so sami premil. gospod knezo-škof. Glasovi so čisto zadeti, polni iu lepo ter močno doneči. Zato smemo gosp. zvonarju prav iz srca čestitati. Škotija Ljubljanska pa sme ponosna biti, da pošlje v Bosno prelepo zvonilo, kakeršuega niti doma no čuješ.
Glasovi zvonov so: 11, IJ, F, Cr, J, li.
Zvonilo je tedaj kombinacija 6 zvonov, iu sicer d i a t o n i č n o zvonilo 4 glasov F G A li, združeno s t r i z v o k o m UD F. Tako je kaj melodično in oh enem harmonično v b r a n o. Tako ali podobno razmerje glasov jo najpopolnejše, ki je moremo sploh vbrati z zvouovi. O tej zadevi bode »Slovenec" v kratkem še spregovoril.
T e ž a zvonov je naslednja :
I. zvon, glas B, tehta 2578 k H. „ „ D. 1255 „ III. „ „ F, „ 050 „
IV. zvon, glas Cr. tehta 534 5 /.• V. » "„ A, „ 397 „ VI. „ „ B, „ 318-5 „
Kar se tiče zunanje o k r a s b e zvonov, je kaj lična. Vsa je v čistem gotskem slogu, kakor cerkev sama, kterej so zvonovi namenjeni. Izumil jo okraske ter risal, večiuoma nove nalašč v ta namen, g. uinetuik K. M i k o v i c s v Gradci.
Z okraski pa se kaj lepo vrste deloma ob robu, deloma pod kronami zvonov latinski iu slovenski napisi z gotskimi črkami, izumljeni, kakor smo že omenili, po gospodu knezo-škofu Ljubljanskem.
Posvečeni bodo zvonovi v Sarajevu ter »krščeni" na imena: 1. Srce Jezusovo. 2. Mati božja. 3. Sv. Jožef. 4. SS. Peter in Pavel. 5. SS. Ciril in Metod. G. Sv. Ilija ali Elija, ki je patron Bosne. Tem imenom so tudi primerjeni napisi, ki so ob enem tudi kron o gram i, kažoči letnico 1887.
Zvonovi, po velikosti vversteni, imajo te-Ie uapise:
I. Sred Jezusovo.
sanCtIssIMo CorDI JesV CarnIoLI pIo
gratoqVe sensV VoVerVnt.
presVeteMV srCV LJVbeznI Izraz DaroVaLI sLoVknCI kranJskI-
II.	Mati božja.
VIrgo D k l Mater, sIne Labe orIgInaLI ConCepta, paX at(>Vk VIta, saLVei
MatI božJa, DkVICa naIČIsteJša, Čast
ti in slnov tvoJIu v krna ljvhezen!
III.	Sv. J o žel.
JesV tVtor, sanCtVs Joseph, MortIs In artICVLo benIgnVs nobIs aDstet CVstos!
sVetI Jožef, ČastILCe sVoJe v sMrtI
Vsi K D AR ČVVaJ !
IV.	SS. Peter in Pavel.
qVas ChrIstVs reDeMIt oVes, paVLVs Verbo Congreget, petrVs pasCat! V čast apostoLV petrT In paVLV kranjska kIIIsrT stoLICl Iskreno VDanai
V.	ss. Ciril in Metod. cyrille a0 met hodi, vni vero ovili
nationes pil restitvite vestras! sveta ciril in metodu, v pravo katoliško cerkev vse slovane zberita1
VI. Sv. Ilija. TV SANCTE VATES ELI A, BOSNIAE POPVLOS VN D EQ V AO V E CLEMENS T VERE!
SVETI ILIJA, IZROČENI TI S Vi »J ROD BOSANSKI VSA C EGA ZLA, I DVŠNEGA I TELESNEGA, VEDNO BRANI! Kakor hitro bo mogoče, prepeljali se bodo zvonovi v Sarajevo. Poprosila so Se vodstva zadevnih železnic, da se bode to kolikor mogoče poceni zgodilo.
Z zvonovi vred pošlje gosp. Samassa svoj dar, vlit lestenc v gotskem slogu, tudi lep kinč za Sarajevsko stolico.
Zvonovi zvonite, Čast božjo slavite;
In Slovanom sv. vero ohranite ali pridobite!
Politični pregled.
V L j u b 1 j an i, 8. julija.
Notranje «3e'i:ele.
Na Češltem so so že pričele v nemških krajih priprave za dopolnilne volitve v deželni zbor. V
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. S tek lasa.)
(Dalje.)
Pa ne samo ua cesarskem dvoru, nego po celi ostali Evropi se je proslavljala ta zmaga ter slavili junaki z raznimi spomenicami. Tako je papež Klemens VIII. že 10. julija napisal lastnoročno pismo zmagovalcu Andreju Turjaškemu, kteremu se čudi pa tudi zahvaljuje za njegovo modro ravnanje v bojnem veču ter za njegovo hrabrost v boju (qui et in pugnandi deliberatione et iu ipso certamine cousilio et manu praecipua praestitisti). Priporoče-vaje ga Bogu, želi papež, da tudi v prihodnjo svojo slavo ohrani, ter se nadja, da se bodo on posvetil osvojanju bližnjih od Turkov zajetih trdnjavic. (Valvazor XV. 533 ima celo pismo priobčeno.) Tudi hrvatski ban Tomaž Erdddi je dobil pohvalo od papeža, a špaujski kralj Filip II. ga je zarad njegove posebne hrabrosti v tej bitki imenoval za vi-
[ teza reda Odrešenikovega, podelivši mu zlato, z biseri okrašeuo svetinjo z grbom tega reda in z napisom: »In Deo vici" (V Bogu sem zmagal). (Dane Gruber. Borba itd. str. 99.)
Pri božjih službah se je po vseh cerkvah pela zahvalna pesem za to čudno zmago, in v pridigah so se spominjali slavnih vojskovodij v tej bitki. Glasoviti cerkveni govornik Abraham a S. Klara, ranih avguštinskega reda, izrazil se je v svojem govoru na čast sv. Mohoru in Fortunatu o tem od-važnem podvzetji pri Sisku tako-le: »Kaj ni to ,Andrej Turjaški1, prepovedana igra proti Hasanu?" Ta prepovedana igra pa je bila dobljena in važnost tega dne (22. junija I. 1593.) sploh v krščanskem svetu pripoznana. (Radič: »Die Schlacht bei Sissok" str. 5.)
V spomin te sijajne zmage je dal Zagrebški kapitelj sezidati pri Sisku v vasi Gredi kapelico, posvečeno mučeniku sv. Ahaciju, ker je 22. junija dan tega svetnika. V stolni cerkvi Zagrebški pa so daruje slovesna služba božja na večni spomin te zmage dne 22. junija šo dandanes. Tudi v Ljubljanski stolni cerkvi in v cerkvici sv. Ahacija blizo Turjaka so bile ustanovljene sv. maše 22. junija, ter se še dandanes zvesto opravljajo. Pri tej službi
božji rabi mašnik mašno obleko narejeno iz zlatega plašča Hasanovega. Tkanina je rudeč damast, bogato s zlatom in svilo spleten (z zelenimi in modrimi cvetlicami). Leta 1(555. je bila ta oprava'predelana, in ker se je bila s časom preveč izrabila, odredil jo kapitelj, da so lo redko kdaj rabiti ima, samo da se obvaruje kot sveta starina. (Radič: »Die Schlacht bei Sissek" str. (5.)
Tudi v cerkvici pri Turjaku, posvečeni sv. Ahaciju, obhaja se še dandanes prav slovesno spomin te zmage. Ze na predvečer naznanja strel iz topičev praznik sv. Ahacija iu 22. junija mrgoli vse živo okoli te sicer redko kdaj obiskovane cerkvice, skrite med visokimi smerekami. Jako važen in veličasten je ta dan v slovenski zgodovini in vsak Slovenec mora biti nanj ponosen, saj jo proslavil njegovo ime na daleč iu široko. Kako ponosno se vzdigujo nad prijaznimi griči Dolenjske mogočni Turjak, ta svedok najžalostnejih in težavnejih časov slovensko zgodovine!
Kakor narodna pesem slovenska, tako je tudi umetnost proslavila ta znamenit dogodjaj v slovenski povesti. Ohranili ste so nam o tej bitki dvo sliki. Iz Valvazorja (XV. 533) zvemo, da ste 86 obe te sliki še ob njegovem času (1(389) videli in sicer
mnogih okrajih so so vstanovili odbori in imenovali kandidati. Nemci povsod zopet priporočajo prejšnje poslance, ki so lansko leto izstopili iz deželnega zbora. Sredi tega meseca bodo Nemci izdali volilni oklic ua svojo volilen. — „Narodni Listy" očitajo češkim poslancem, da v zadnjih osmih letih niso ničesa dosegli v državnem zboru. »Politik" odgovarja ua napade in našteva, kar so Cehi dosegli za dobe grofa Taaltbja. Čehi so s svojim vstopom v državni zbor zrušili ministerstvo levice iu niso odstopili od svojega pravnega prepričanja. Važno za Čehe je tudi. da imajo češkega ministra v kabinetu in primerno mesto v delegacijah. Sedanji cesarski namestnik jo nepristransk, uradniki so se večinoma sprijaznili s sedanjo vlado. Preosnoval se je volilni red velikega posestva, večina v deželnem zboru, trgovinska zbornica, ustanovilo se češko vseučilišče, ministerstvo je izdalo dve znani naredbi glede jezika, Zgradila se jo transverzalna železnica, in po avstro-o»;erski bauki so se spolnile mnogo češke zahteve. „Politik" sicer prizna, da Čehi še vsega niso dosegli. kar tirja njihovo pravo, in izrazi upanje, da se°bo vlada tudi v prihodnje ozirala na pravice in zahtevo češkega naroda.
„Srbobran" piše o novi hrvatski „zmerni unozicji": Z veseljem pozdravimo to stranko kot zagotovilo boljše prihodnosti naše domovine. Kot Srbi se posebno radujemo, ker je načelnik „zmerni opozici|i" grof Draškovič, potomec onega Draškoviča, ki je že pred petdesetimi leti povdarjal enakopravnost srbske narodnosti v hrvatskem saboru. Načel svojega zaslužnega deda drže se tudi njegovi potomci, kterim je ua čelu grof Ivan Draškovič. To je grol pokazal pri zadnjih volitvah, ker se je oziral tudi na željo Srbov. Pri debati o „srbski postavi" v saboru podpiral, je s svojimi prijatelji pristavke dr. Medakovica. Članek se konča: Brat s bratom, rod s rodom ruši svaku nesgodu.
V !(i Ji saj c <3 i*ža v e.
„Glas Črnogorca" piše, da se bo čmogorsko-turška mejna komisija zopet razšla, no da bi vre-dila mejo med Turčijo in Črnogoro. Tega nevspeha, piše imenovan list, so krivi turški zastopniki, ker iščejo vedno nove zapreke. „Glas Črnogorca" misli, da turška vlada ue bo odobrila postopanja svojih odposlancev, ki bi mogli konečno vrediti razmere med sosednima državama. Ze skoraj deset let vrše se dogovori o meji med Turčijo in Črnogoro iu še sedaj niso končani.
Črna gora in Srbija se bote ena drugi približali. Sedaj, ko so je knez vrnil v Cetinje, bodo se posvetovali o potrebnih korakih, da so doseže večje prijateljstvo med državama.
Ko je bil srbski kralj Milan v Budimpešti, pisal je „P. Iiloyd", naj kralj ohrani prijateljstvo <!o Avstrije. Dotični list je vedno pisal proti Rističu. Sedaj pa upa, da se bodo vsled spremembe srbske vlade zboljšale razmere med Avstrijo in Rusijo. — Iz Belegagrada so poroča, da se' bodo ministri posvetovali s kraljem, kedaj se skliče skupščina. — Radikalna stranka namerava v kratkem sklicati shod v Bel igrati.
Iz Trnovega se poroča o bolgarskem se-lirauji: V tajni seji je sebranje sklonilo, da izvoli knezom princa Koburškega, kar se je včeraj tudi zgodilo. J)o zadnjega trenutka ni bilo znano ime pravega kandidata, akoravno so imenovali tri osebe. Ponudili so regenti bolgarski prestol še enkrat Aleksandru Batenberžanu ter mu naznanili, da pride v ugodnem času v Bolgarijo; med tem bi regenti vladali v njegovem imenu. Aleksander pa je odločno odklonil to čast. Regenti so pričakovali svete evropejskih držav; ker pa nobena država ni ničesa odgovorila, izvolili so princa Koburškega. Izvolitev bo sebranje brzojavno naznanilo novemu knezu in po posebni deputaciji poslalo mu volilne akte. —
ena v stolni cerkvi, druga pa v deželni 'niši. Valvazor je zadnjo za svojo kroniko prerisal ter je dodana XV. knjigi med 5114. iu 535. stranjo. Za izvirnik se ...pa več ne zini,. Prva pa se jo ohranila do dandanes v deželnem muzeji skoraj nič poškodovana. Ta slika je prišla, ko so leta 1701. staro stolno cerkev porušili, v knjižnico, osnovano po školu Žigi grofu Ilerbersteinu iu kakonikih Prešernu in Talničarju, iz ktere je bila preuešeua leta 1837. v deželni muzej. Spoštovane čitatelje opozorujem na obširuejo oceno teh slik v Radičevi razpravi o Šiški bitki (ua strani 7. in 8).
Pri Valvazorji (XV. 534—535) so je ohranilo tudi nekoliko nadpisov (epigramov), ktero jo sestavil neki Matija Bastiančič (1029) o zastavah Ilasanovih in Mehmet-begovih, o poginu Ilasanovem ter o njegovih psovkah čez krščanske spovedne molitve.
Tudi naš slavni pesnik V. Vodnik je omeni ta znamenit dogodjaj v predgovoru svojih „Pesmi za brambovce", izdanih leta 1809. s sledečimi besedami : „Peli so nekdaj naši očaki iu Turke pobijali, peli so i ti u pod Sisek tekli, llašan pašo v Savo potopili, inu če je Turek do nas predrl, so ga pognali, da so nekteri razbojniki komaj svoje pete vnesli."	(Daljo prih.)
Vojni minister Nikolajevih je v torek nadzoroval armado in pri tej priliki priporočal častnikom, naj se varujejo vsake politike iu posvete svoje moči le vojaški službi; pa tudi tujcom naj ne dovolijo, da se vtikajo v vojaške zadeve. Red v armadi je boljši, kakor za časa ruskih učiteljev. — Bolgarski katoliki v Plovdivu so poslali umetno izdelano častitko sv. očetu ua dan sv. Cirila in Metoda. V pisanji se z verno vdanostjo spomin jajo petdesetletnico Leona XIII. iu žolč, da bi se vsi Bolgari združili zopet v pravi katoliški cerkvi.
llusko vojuo ministerstvo jo sklenilo, da se ustanovi pet velikih založišč na važnih mestih v zapadni Rusiji. General Bogdauovič je zbrisan iz vojnih zapisnikov, ker jo priznal, da se je dogovarjal o zvezi z Boulangerom. Prepovedano mu je tudi bivanje na ouih krajih, kjer stanuje dvor. Nemški cesar Viljem je neki pisal caru Aleksandru o skrivnih dogovorih generala Bogdanoviča iu Katkova z Bou-augorom. — „Novoje Vremja" poroča, da je Katkov nevarno obolel. Poklical je k sebi v Petorburg svojega sina in zeta iz Moskve.
Ruski listi so z novim francoskim mini-sterstvom zelo zadovoljni, posebno pa z vojnim ministrom Ferronom. Tako piše Katkov v svojem listu : Francoski vojni minister Ferron malo govori, a deluje še več, kakor Boulanger. Mislili so, da bo francoska vlada propala brez Boulangera, pokazalo se je nasprotno. V proračun za 1. 1888 je odločena za vojsko in mornarico ogromna svota 1.819 036 milijonov frankov. Za mobilizacijo jo Boulanger tirjal štiri, Ferron pa zahteva osem milijonov. Ferrou misli ustanoviti 6 novih polkov konjikov in 18 polkov pešcev. Še večjega pomena je nova vojaška postava, ki bo pomnožila bojno moč Francije in vendar ne zvišala stroškov za arma'do.
llusko „Novo Vreme" je pisalo pred nekimi duevi o bolgarskem sebranji: Princa Koburškega imenujejo, če tudi ne uradno, vendar povsod kot kandidata za bolgarski prestol. Zastopniki držav so na videz mirni na Balkanu, vendar skrivoma rujejo in skušajo vse prikriti. Princ Koburški bo gotovo izvoljen v sporazumljenji in z dovoljenjem avstrijske vlade. Vendar zvita politika našega prijatelja iu zaveznika ni odločilna; zanimivejša pa je podoba avstrijskega častnika in nemškega princa, ki se nadeja bolgarskega prestola. 0 njem se je govorilo v višjih političnih krogih na Dunaji in v Berolinu že tačas, ko smo pretrgali zvezo z Bolgarijo. Po zimi so molčali, sedaj so se zopet domislili. Zaupljivo so so dogovarjali in vse je bilo za nas skrivnost. Zatrjevali so nam prijaznost, ki je bila mrzla in zopema. Sedaj si tolmačimo mirnost, s ktero so opazovali zmago narodue stranke v Srbiji: imeli so uamreč pripravljen odgovor v Bolgariji. Gotovo pa je, cla je kandidatura princa Koburškega ravno tako prazno delo, kakor princa Danskega, čemu ta demonstracija? Ali hočejo ostrašiti s tem ruske državnike, da potrdijo Bateu-beržana ali princa Koburškega? Ali hočejo, da se naši državniki popolnoma obrnejo od Srbije in to deželo pripoznajo kot avstrijsko provincijo? — Ruski listi sploh pišejo, da Rusija ne bo potrdila nobenega kneza, kterega voli sedauje sebranje. Ko je bil Aleko-paša na Dunaji, rekel je nekemu časnikarju, da mu Bolgari niso ponudili bolgarskega prestola; Rusija pa bi tudi ž njim ne bila zadovoljna. Rusi bi radi odstranili sedanjo bolgarsko vlado, regente iu sebranje, da bi potem po svoji volji gospodarili v Bolgariji.
Iz Berolina se poroča „Pol. Corr." o razmeri mod Nemčijo in Francijo: Kdor le površno presojuje dogodke, mora spoznati, da je javno mnenje v Nemčiji zelo neprijazno Franciji. To se spozna po pisavi vplivnih nemških listov, ki pišejo o francoskih razmerah. To veljil v posebnem slučaji o francoski razstavi leta 1889. Neodvisna „Nat.. Ztg." že opozarja Nemce na nevarnost, ako se tudi zasobno vdeleže francoske razstave. „Nordd. Allg. Ztg." naravnost preti vsem Nemcem, ako pošljejo svoje izdelke v razstavo. Vse to jasno priča o napetosti med sosednima državama. — Listi so pisali, da bi bila nemška vlada izpustila Francoza Kochlina, ko ue bi bila rodoljubna zveza tako raz-žaljivo postopala proti Nemčiji. Trditi sinemo, da nemška vlada tega ne bi bila storila, tudi ko bi miroval Deroulede in njegovi tovariši. — Francoski general Mensy piše v časniku „France" : Sramotno je, da francoski trgovci podpirajo take ljudi (Nemce), L'i nas le izdajajo. Sramotno je, da naše oblasti nimajo nobene moči proti tujcem. Občinstvo ne pozna vseli vzrokov. Stvar je taka-le: V vsi Franciji mora vsak Nemec in Francoz, ki ima nemške služabnike, naznaniti imena županu. Ta imena morajo biti objavljena, da jih vsakdo lahko bere. Vsak Francoz bo potem vedel, kje naj kupuje. Ako se vname vojska, zapreti se morajo vsi Nemci. Ako gospodarji ne izpolnujejo teh pravil, uaj se kaznujejo. — Kakor vidimo, sovraštvo med Nemci in Francozi vedno narašča.
Francoska zbornica je s 319 glasovi proti 223 zavrgla člen 2. vojaške postave, po kterem bi se morali v dveh letih odpustiti iz vojaške službe vsi vojaki, ki so se dovolj izvežbali. Vojni minister jo sam prizual, da jo nepotrebon 2. člen postave, ker more država skrbeti za vso armado. Stroški so večji le za osem milijonov, ktere bo zbornica gotovo dovolila. Poslanec Laisant je vsled tega odložil službo poročevalca o vojaški postavi. — Posebna komisija
je sklenila, da morajo vsi tujci plačevati določeno sveto. Minister notranjih zatiov je obljubil, da bodo državne oblasti natančno zapisovale vse tujce. Treba pa je predložiti novo postavo, po kteri bodo tujci prisiljeni plačevati davek. — Kakor siuo že sporočili, predložil je ministerski predsednik Rouvier zbornici proračun za prihodnje leto. Proračun je nižji za 129 milijonov. Všteti pa niso dohodki carine od nemškega špirita. Pričel se je tudi boj proti „nem-škemu strupu", kakor Francozi imenujejo nemško pivo. Povod temu boju je dalo pivo, ki se dovaža iz Nemčije, ker je po preiskavi francoskih strokovnjakov škodljivo zdravju vsled neke primesi. Nemški pivovari so prestrašeni in tolažijo Francoze, da oodo v prihodnje pošiljoli »francosko narodno pivo" brez one kisle primesi. Ali to ne pomaga. Uvoz piva iz Nemčijo se jo zelo zmanjšal.
Italijanska zbornica jo 6. t. m. končala zborovanje. V konservativnih krogih so širi govorica, da bodo v jeseni ustanovili novo italijansko narodno stra uko, ki bo pospeševala spravo med vlado in papežem na postavni podlagi.
Krščanska deputacija z otoka Krete jo že nekaj tednov v Carigradu, vendar ne more ničesa doseči od turške vlado. Prva seja je bila odločena na 28. dan junija, odložena na 30. dan jun. iu konečno na 2. dau julija. — Turška vlada vedno odlaša, konečno so bo morala deputacija vrniti brez vspeha.
Izvirni dopisi.
S Krškega, 0. julija. Slabo popoltidausko nedeljsko vreme je našim vrlim godcem in pevcem napravilo malo več sitnosti in truda, kajti napovedani „koncert" se zavoljo tega ni mogel na prostem vršiti, temuč v prostorih bralnega društva. Seveda v zaprtih sobah ob tej hudi polotili vročini godec ali pevec veliko več trpi. kakor zuuaj na vrtu. Občinstva je bilo toliko, da vsi niso mogli prostora dobiti — zlasti smo videli mnogo tujcev, dokaz, da naš godbeni klub vživa pri za muziko in petje vnetih rodoljubih mnogo simpatij. Kar se tiče godbe in petja, moramo javno priznati, da tako mojstersko še nikdar popred niso igrali in peli; to pa vsled tega, ker se taka muzika v dvorani vse drugače in bolje sliši, kakor zunaj na prostem. Od vseh komadov so nam najbolj ugajali: »Pozdrav Gorenjski", valček od g. voditelja godbeuega kluba V. Parme, ki ga je sestavil iz najkrasnejših slovanskih pesem, in dr. B. Ipavic-a „Danici" z bariton-solo. — Sploh moramo priznati, ako hočemo pravično soditi, da Krški godci in pevci zaslužijo, ker se tako trudijo in tako dobro napredujejo, od strani tiste gospode, ki ume ceniti umetnost, vsestranske podpore.
Iz Hrenovic, 7. julija. (P o vod en j.) Včeraj je bil za našo okolico strašen dan. Dopoludne pihala je precej sapa, da smo mislili, ona razžene oblake in ljudje bodo veliko sena spravili domov. Pa okoli poludneva sapa pojenja, oblaki se po Nanosu kopičijo in kmalo pride velika ploha. Deževalo je hudo z malimi preuehljeji skoraj do 7. ure zvečer. Voda se ni mogla naglo odtekati, iz temnih oblakov pa še vedno padajo vodeni curki in iz strmega Nanosa pridno hudourniki. Tako jo kar nanagloma nastala povodenj, ki je napravila obilno škode. Največ so trpele vasi: Razdrto, Ubeljsko, Stranjo. Ljudje so imeli pokošeno trave obilno, pa pridrla je voda in kopice (lovuco tii pravijo) odnesla naprej. Govore, da bi bila voda odnesla ali spridila okoli 300 stotov sena enemu samemu posestniku na Razdrtem. Presvitli cesar ima tukaj lepo posestvo „Škule", kamor v poletnem času prižemi ua pašo inlade konje. Dva t dni je prej kosilo vsaki dan okoli 80 koscev, pa kar je voda dosegla je vzela nakošeno seboj, vsaj sto centov sena je šlo tako po vodi. Na veliki cesti so pripravili kupe šute za posipanje, pa kolikor daleč je voda dosegla, no bodo ceste letos na tistem kraji posipali, ako ne bodo skrbeli za novo šuto. Na polji so imeli nekteri zorano za repo, pa zrahlano zemljo odnesel je naliv. Lep čebelnjak je imel neki posestnik, 25 panjev čebel je bilo v njem. Danes se pa več no pozna, kje je stal. Kar vzdignila ga jo voda in podila naprej. Do sedaj so dobili kakih deset panjov, pa v kakem stanu!
Kako na^lo je voda pridrla, posnamemo lahko iz tega-le dogodka: V neki hiši je žena nekaj pospravljala; kar vdari voda skozi okna v sobo. Ženska si no ve drugače pomagati, kakor da naglo skoči na peč in tam v strahu pričakuje, kedaj bo voda vpadla.
Škoda so sedaj šo preceniti ne da. Najboljši pridelok pri nas je seno, zakaj le-to morejo ljudje
prodati, žita še za-se ne pridelajo zadosti. Kar so spravili domu, so res rešili, žalibog, da le še malo, pokošeno je pa večinoma voda odnesla ali pa tako poplavila in spridila, da ga živina ne bo kaj rada vživala.	y.
Iz Pulja, 5. julija. (Naša slavnost.) Kakor sem že iz Gorice sporočil 3. t. m. Vašemu cenjenemu listu, došel sem semkaj vsled neprevidenega zadržka na potovanji — še-le ob 1. uri popoludne, tako, da nisem mogel biti pričujoč ob prihodu pre-svitlega cesarja v Pulj, ki se je vršil točno po sporedu ob 6. uri zjutraj. Prijatelj pa, ki me je čakal na postaji, mi je pravil, da jo bil sprejem priljubljenega vladarja od strani mnogobrojno zbranega občinstva itd. nad vse sijajen, kakor se tudi tako dobremu, skrbnemu in vsa svoja ljudstva ljubečemu vladarju spodobi. Po prijaznem sprejemu*) raznih deputacij, kakor je bilo že pred omenjeno, in ob svirauji vojaške in meščanske godbe je cesar, navdušeno pozdravljen z „živio" in „evivau klici, izstopil iz dvornega vlaka na jahto (brezplovno ladijo) „Miramar", ter se po kratkem pregledu vojaštva odpeljal k velikim vajam vojnega brodovja pri Fazani, od koder je odplovil ranjki viceadmiral Te-getthoft' h pomorski bitki pri Visu. Dvorni vlak so je ustavil v c. kr. arseualu, kamor je speljana že-leznična proga. Njih Veličanstvo biva vos čas na svoji prekrasni jahti, na kteri vihra v razliko od ostalih ladij zastava s cesarskim orlom na srednjem jamboru.
Sinoči ob 9. uri je bil velik napad vsega brodovja (12 bojnih ladij s 15 torpedovkami) ua trdnjavice, ki branijo vhod v Puljski pristan. Strahovito je bilo grmenje topov iz bojuih ladij in trdnjavic. Torpedovke so iskale z električno lučjo, ki se je kot blisk nagloma obračala semtrtje po bojnih ladijah, da bi jim podkadile s torpedi. Akoravno je do kraja te poskušne bitve bilo l'/2 ure, in iz mesta ni bilo videti druzega, kakor bliskanje električne luči in slišati neprestano bučenje straho vitih topov na morji in kopnem — je bil ponočni prizor in navidezni boj vendar zlo pretresljiv. Mislil sem si, kaj bi še lo bilo, ko bi letale semtrtje debele krogle, kakor so pri sijajni zmagi čez starega našega sovražnika Italijana pri Visu 20. julija 1866.1 Pač res jo vreden r. TegetholV prekrasnega bronastega spominka, ki stoji nad mestom na holmcu Zaro blizo iuojege tukajšnjega tridnevnega bivališča! Po poldrugournem neprestanem strahovitem grmenji je priplula vsa eskadra ob 11. uri zvečer zopet v veliki Puljski pristan, kje so se posamezni brodovi, kakor u. pr.: »TegettholT", »Lissa", »Oustozza", „Kaiser Maxu, itd. z vsemi ostalimi petnajsterimi torpedovkami razpostavili pred c. kr. arsenaloin. Tudi „Miramar", na kterem biva Njih Veličanstvo, je vrgla sidro pred arsenalon ! Toliko v naglici!
Danes, 6. julija, ko se ima največa še nedovr-šena, večinoma železna, nepredolbljiva ladija (Casematt-schiil') ob cesarjevi navzočnosti spustiti v morje, je toliko ljudstva od vseh strani prišlo k temu redkemu slovesnemu činu, da že več dni prej ni bilo dobiti nobenega stanovanja. Včeraj se je zahtevalo za eno posteljo in prenočišče po 10, rečem d ose t goldinarjev, kakor mi je danes nekdo pravil. Kaj pa, da jo danes vse mesto (26.000 ljudi) v praznični obleki, v zastavah, kakor imajo tudi vse cesarsko ladijo svojo »Klaggengala." V to vojaško luko no sme priti nobena druga ladija, niti čoln razuu cesarskih; za ostale trgovske ladije je odločena luka posebej zadej za železnično postajo. Tudi v pristanišči za trgovinske ladije je vse v zastavah. Kraj, kjer je bil ta čudni morski velikan „cesarjevič Rudolf" toliko dodelan, da se zamore spustiti v morje, je v c. kr. arseualu, ter vos pokrit. Na strani tega jeklenega „Ichtiosaura", (to je bila predpotopna velikanska zverjad,) je bil postavljen za Nj. Veličanstvo prekrasen prestol, kamor pa ni mogel razuu povabljenih viših oblasti nihče, ker je še za to le malo bilo prostora. Zato jo pa muogoterih čolnov, ki so smeli biti blizo, kar mrgolelo po luki. Bilo so zraven tudi 4 godbo; 2 vojaški, ena polka Milana it. 97, druga pa pomorščakov, od ostalih dveh jo bila ena mestna, oziroma delavskega društva, ena pa veto-ranska (Puljskih in okoličnih veteranov). Ljudstva domačega in iz bližnjo okolice, kakor tudi iz oddaljenih krajev, so je vse trlo po mestu; kmalo po 8. uri zjutraj so je nastavljala uebrojna množica
*) Pri tem jo bilo tudi 80 deklic belo oblečenih, hčere dolavcov v arseualu, kterih ena jo cesarja pozdravila ter mu podala šopek cvetlic. Tudi voč prošenj je bilo tedaj sprejetih itd.
Pis.
ob holmcu Zaro, kjer stoje nad Tegetthoflbvim spominkom tudi c. kr. zvezdama, vojašnica za c. kr. pomorščake, mnogo lepih uradniških poslopij itd. Od tukaj je namreč prelep razgled po vsej luki in tudi ua kraj, od koder je imela zdrčati omenjena bojna ladija v morjo. Točno ob 10. uri se podu. Nj. Veličanstvo iz svoje prekrasne jahte v čoln, na kterem je veslalo 12 mornarjev, proti namenjenemu kraju. Gromovito pokanje topov iz „Tegottholl'a" in »ura" c. kr. pomorščakov pozdravlja cesarja. Zdajci se začne blagoslovijenje pomorskega velikana. Msgr. Račič, pomorski opat, z mitro izvršuje ginljivi obred. Pomorščaki na bojnih ladijah so postavijo po visokih jamborih, da pozdravijo novo ladijo ob spuščanji v morjo. Točno ob 10'/a- ure se začne gibati ter hiteti z gromovitimi »urit"-klici v morje, ktero jo sprejme za svojega tovariša. Topovi na vseh ladijah zagrome. Ko se je postavil rudeče, kakor rak pobarvan velikan*) v vrsto med drugo eskadro, se pelje Nj. Veličanstvo memo njega; zopet pozdravljajo iz tisočerih grl c. kr. pomorščaki presvitlega vladarja, ki se poda potem zopet na svojo prekrasno jahto „Miramar". Vse štiri prej omenjene godbe, ktere so že prejšnje dneve svirale gori in doli po mestu zjutraj in zvečer, godejo zopet vesele koračnice, spremljane od neštevilnih množic. Zvestoba prebivalstva, ki se povsod razodeva do presvitlega cesarja, jo posnemanja vredna. To pa nekako smrdi isterski „irredenti", kterih nekteri (Tržaški) časniki o tem dogodku in slavnosti trdovratno molčijo, kakor vselej ob enacih slučajih. Kaj več o tem in še kaj drugem hočem poročati iz Tržiških toplic, kamor odidem iz Pulja 8. ali 9. t. m., ako Vas bode zanimalo, kakor upam. Danes zvečer po 8. uri se bode vršila velikanska razsvetlja na kopnem in na morji, za ktero se delajo že mnogo dni ogromne priprave, in to v čast navzočemu cesarju, ki odide potlej od tod po noči zopet v Beč. Sv. angelj varuh, ki je že mnogokrat čul v nevarnosti nad ljubljenim vladarjem, naj ga srečno zopot spremlja v ujegovo stolno mesto. To sme in si šteje v čast voščiti Nj. Veličanstvu v imenu vsega primorskega zvestega slovanskega prebivalstva: Nekdo, ki je nalašč od daleč sem prišel!
Jlaše slovstvo.
„Angeljček", otrokom učitelj in prijatelj.
Izdal Anton Kržič. II. zvezek. V Ljubljani 1887. Cena 12 kr.
Šolsko leto se bliža koncu. Bila je pri stari šoli lepa navada, da so napravljali ob koncu šolskega leta slovesno in očitno poskušnjo, h kteri so bili privabljeni tudi stariši in prijatelji šolarjev; tii so se delili pridnim šolarjem darovi v spomin iu v spodbudo ; sedaj to pri otrocih ni več v navadi, ker otrok dela dobro, zato ker je dobro, le pri odrašče-nih, ki niso še tako napredovali v spoznanji, se še rabijo darila: svetinje, križci, redovi itd. — Da je to narobe-svet, ve vsak, vedo tudi detoljubi, zato tudi še sedaj ua koucu šolskega leta otrokom pre-skrbljujejo lepa darila: knjižice nabožne, zabavne, podučue, podobice itd.
Za tako darilo je kakor ualašč g. Kržičevega »Angeljčka" drugi zvezek, ki je te dni ličen in s podobicami okrašen zagledal beli dan. — »Angeljček" so je priljubil detoljubom, zato so prav ročno in obilno segli po prvem zvezku, in to je vzrok, da jo drugi »Angeljček" za prvim tako hitro prišel poskušat svojo srečo. — Kar smo napisali o prvem zvezku, veljA tudi o drugem : Na 48 straneh si sledč mične povestice: „Kteri jo imel najlepši šmarnični altarček?" (1—12) „Kaj naj zapišem?" (12—15) »Otročja molitev" (15—17); zatem se vrstijo prelepi vzgledi za prvo sv. obhajilo, ki ne bodo veselili le otrok, ampak jih bodo tudi gg. katehetje dobro rabili za prvo sveto obhajilo (18—22), nato: jasni nauki o laži in radodarnosti z lepimi vzgledi (stran 23—33); za razvedrilo iu kratek čas skrbe drobne pesmice, šaljive podobice, smešne kratkočasuice in uganjke (str. 35—48.)
Želeti bi bilo, da v tretjem zvezku g. izdatelj drobne pesmice uekako posejo med drugo tvarino, kteri so ravno prilegajo, da se jih preveč ne nakopiči na enem kraji. Lepo bi se bilo vjemalo v tem zvozku, ko bi bila pred ali za povesticami »o šraar-ničnem altarji" uvrščena pesem : »Marija-Šmaruica".
*) Pravijo, da bo treba šo 2—3 leti, proden bode popolnoma od zunaj in znotraj dovršen.	Pis.
Pri zgodbi: »Kaj naj zapišem?" bi se lepo podala pesen: »Golobček", ker se v obeh vzbujajo otroci, da uaj bodo hvaležni. Izrazi: Viljelmček strau 13, Viljelma stran 18 se mi zde nekako tuji in težki okornim otročjim jezikom slovenskim; morda lože in bolje: Vilko, Vilka; za kratkočasuost (str. 26) za kratok čas.
Sploh so to malosti, ki ne znižujejo cene pri knjižici, le vestnemu kritiku jih treba omeniti, da mu zopet kdo ne očita, da knjižico pogleda spredaj in zadej, naslov iu kazalo, so vsede in napiše oceno o knjižici: tisk ličen, cena nizka, vsebina raznovrstna in mikavna — in kritike je konec! — »Da, bodimo vestni in rigorozni!"
Kar mi pri »Angeljčku" posebno vgaja, je pa to-le: Angeljček nikjer no skriva, da je blizo Boga doma; zato rad govori o Bogu tudi otrokom; ker vo, kako je pri Bogu lepo, zato jih tudi vabi k Bogu z lepimi nauki in mičnimi vzgledi; »Angeljček" se drži postave, da naj se otroci vzgojajo versko-nravno.
Želeti je toraj, da detoljubi ravno tako pridno sežejo po drugem zvezku, kakor po prvem, da <:a pridnim šolarjem med drugimi dobrimi knjižicami podare za spomin na koncu šolskega leta.
Otrokom pa želim: »Angeljček" vas vodi iu spremljaj tudi o počitnicah, da v tem za šolarje nevarnem času ne krenete s prave poti, ampak da hodite za varuhom, učiteljem in prijateljem, ki vam kaže kvišku proti nebesom, kjer kraljuje največi Detoljub, ki tudi še sedaj kliče: »Pustite malim, da pridejo k meni!" — Kteri otroci bodo radi poslušali in brali nauke „Augeljčkove", bodo z veseljem reševali rebus na predzadnji strani: »Breza je za otroko opomin k pridnosti"; vzgojevalcem pa ne bode treba izvrševati na dobrih otrocih tega rebusa.
—n.
Domače novice.
(Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) naznanja : Prečastito školijstvo Tržaško je z dopisom dne 3. julija, št. 1203 vodstvu na njegovo spoštljivo prošnjo naznanilo, da je cerkvenim nadzornikom in j komisarjem za otroško zabavišče pri sv. Jakopu v i Trstu imeuovau p. n. ondotni g. župnik, konzisto-I rijalec Dragotin Fabris.
(Včerajšna odborom seja) »Matice Slovenske", ktere se je vdeležilo 21 odbornikov, je trajala od 1/26. do '/aS. ure zvečer. Po potrjenem zapisniku zadnje seje iu po nekterih naznanilih prvosednika gosp. prof. M aru a poroča gospodarski odsek o prodaji »Matičine" hiše na Bregu, ktero je kupil g. advokat dr. I. Tavčar za čistih 11.000 gl.; nasvetuje uektere poprave v društveni hiši ob »Zvezdi" iu pa, za koliko iu komu naj so dajo v najem hišni prostori, ker se izseli banka ..Slavija". Nasveti so potrdijo ter se tudi določi, kako porabiti kupnino prodane hiše. Iz poročila književnega odseka posnamemo: da je prva »Matična" knjiga za 1. 1887. (»Mrtve duše") že gotova; delo je izvršila »Katoliška Tiskarna" točno in v splošnjo zadovoljnost — da se »Letopis" uatiskuje v »Narodni Tiskarni" prav pridno; za tretjo letošnjo knjigo, načelno že sprejeto (dr. Lampetov »Vvod v modroslovje"), ravnokar gg. pregledovalci ocenjujejo rokopis. Upanje jo toraj, da se »Matične" knjige letos razpošljejo do vseh svetih. Določi se še tudi, kaj storiti z ne-kteriini rokopisi in tiskovinami, ki so brez posebno vrednosti. Iz prav nadrobnega poročila tajnikovega smo izvedeli med drugim, da je od zadnje odbo-rove seje do danes došlo »Matici" 71 novih knjig in knjižic, iu da je družbi te mesce pristopilo 70 novih udov, namreč 3 ustanovniki in 67 letnikov, kar je v prvi vrsti zasluga jako skrbnega in marljivega tajnika, g. Laha, in pa nekterih za prospeh našega književnega zavoda gorečih pospodov poverjenikov. Natančneje sporočilo o tej odborovi seji priobčimo pozneje.
(Priznanje) je izreklo visoko vojno ministerstvo Ljubljanski prostovoljni požarni brambi z dopisom c. kr. deželne vlade »za hvalevredno pomoč o priliki požara v c. k. tovarni za smodnik v Kamniku. Tudi g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r je ob enem izrekel požarni brambi svojo priznanje za vspešno pomoč.
(Razstava ženskih ročnih del) v Rudoltiuumu se je v sredo odprla; odprta je od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vstopnina 20 kr. Izloženih je mnogo zanimivih iu krasnih ročnih izdelkov.
(Vtonila je) danes dopoludne žena Ljubljanskega dimnikarja Turka. Ob 11. uri so jo mrtvo iz Ljubljanico izlekli na obrežji pred prulami in prenesli k sv. Krištofu.
(V Šmartinu pri Litiji) širi se davica in je za to boleznijo umrlo do sedaj 11 oseb, 6 odraslih in 5 otrok. Bolnib leži še pet otrok.
(Somenj v Žireh.) C. kr. deželna vlada je dovolila, da bode letos somenj z blagom in živino v Žireh dne G. avgusta.
(V Slatino) je prišel 5. t. m. jugoslovanski mecen, škof Josip Jurai S t r o s s m a y e r. Sedaj biva oudi pet škofov.
(Volitve) v okrajni zastop Ptujski iz skupine občin vrše se v sredo 13. julija t. I. Občine volijo deset zastopnikov. Volilci se zbero 13. julija eno uro pred volitvijo v „Naroduem domu" ua Ptuji. Zbero naj se volilci, da se dogovorč, koga naj volijo v volilno komisijo. Kedaj se začne volitev, pove listek, ki jim ga pošlje c. kr. okrajno glavarstvo na dom.
(Matura) na c. kr. višji gimnaziji v Mariboru vršila se je od 2. do 5. julija. Izpitov se je vdele-žilo 20 učencev. Eden je odstopil med izpitom, drugi so izpite dostali, trije z odliko.
(lložja pot Marijino Celje) ua Gorenjem Šta-jarju je jako sloveča. Minuli teden je bila ondi procesija z Dunaja — blizo 4000 ljudi obsezajoča — ktero je 11 duhovnikov spremljalo. Iz Dunaja v Marijino Celje hodili so peš iu so potrebovali z raznimi pobožnostmi vred pet dni. Nazaj grede sedli so ua železničue vlake — tri so napolnili iu pa godbo so si najeli, da jih je spremljala. Dunajčau pač ne zataji nikdar svojega veselega značaja.
(V Pulji) so se v torek poklonile cesarju de-putacije iz mnogih istrskih občin. Izrazilo so svojo vdanost vladarju in državi ter izrekle željo, da se ustauovi v Trstu slovenska, v Paznu hrvatska gimnazija.
(Trtno nš) zasledili so v sredi junija po nekterih vinogradih okoli Kopra in proti I z 1 i nedaleč od morja. Napadeni vinogradi so lastnina Izlanov. V največji nevarnosti je vsa Istra, da pride ob svoje vinograde.
Telegrami.
Trst, 8. julija. Vrhovni dvornik Nopsca je na povelje cesarice poslal brzojavko mornarskemu poveljniku Sternecku, v kteri izraža veselje, cla se je srečno izpustila v morje stolpna laclija .,cesarjevič Rudolf". Z božjim blagoslovom naj ladija na čast avstro-ogerske države in hrabrega mornarstva razširja slavo in zmago avstrijske zastave.
London, 8. julija. Jutranji listi pišejo s zadovoljstvom o izvolitvi princa Koburškega. „Times" piše, tla bodo gotovo Anglija in Italija, mogoče tudi Turčija potrdile volitev.
Carigrad, 8. julija. Sir Drummond-Wolf je naznanil velikemu vezirju, da ne bo ostal v Carigradu daljo kakor do 10. julija.
Umrli k«:
Marija Prek, godčeva vdova, 73 let, Barvarska steza št. G, vodenica.
V bolnišnici:
G. julija. Ana Kurnik, šivilja, 19 let, jetika.
Vremensko »poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje
zrakomora v mm
toplomeru po Celziju
7. u. zjut.I 739 26 +19 0 si. vzh. jasno 2. u. pop. 739 10 -j-20 0 si. vzh. dol. jasno 0 00 9. u. zvec. 74018	sl- vzh. jasno
Dopoludno deloma oblačno, popoludne se je zjasnilo; hladen in vetom dan. Srednja temperatura 17i)° C., za 0-7" pod normalom.
Veter
V r e m o
a -
Z S »S
P* is si a I h k ji bom.
iTclegrati.mo poročilo.) 8. julija.
Papirna renta a% pa 100 jri. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100., (s 10% davka)
4 "k .ivstr. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davita prosta Akcije avstr.-ogersko banitc Kreditne akcije
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
81	gl. 50
82	„ 25 118	. 35
06	„ 85
8S9	, -
280	„ 75
126	„ 65
10	03
5	„ 95
62	„ 20
Poziv kranjskim sadjarjem!
Vsled neposredno zveze z Virtemberškimi sadnimi trgovci, zvedela jo podpisana družba, da tudi letos namerava priti mnogo nemških kupcev na Kranjsko po sadje. Že sedaj je pa bila družba otl teh kupcev naprošeno poizve-doti, ali bode mogoče dobiti tudi lotos na Kranjskem več vagonov jabolk in hrušek za mošt.
Vsled tega prosi vljudno podpisana družba za poročila jz vseh onih občin ali krajev, v kterih bode mogoče dobiti v jeseni vsaj po en vagon takega sadja. Zlasti prosimo gospodo duhovne, učitelje in one, kteri skrbe za korist naših sadjarjev, cla naši prošnji blagovolijo prav kmalu vstreči.
C. k. kmetijska družba kranjska.
V Ljubljani, 8. julija 1887.
^^t^^bbdbbbbbfc^^dt
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske so vplačalo podružnico:
Turjaška.............50	gl.	— kr.
llledska..............37	„	_
Žolezniška.............28	"	45 '
Holška na Goriškem.........20	"„	—
lirdska..............03	„	— '
Kranjska Gora...........23	",	_ "
Ptujska..............30	"	— "
Vrhniška.............2G7	„	— „
Ornomeljska............78	„	_
Soštanjsiia.............60	„	73 "
Gor. Logaška............63	"	60 •„
Sentjakobska-Trnovska v Ljubljani..... 229	„	80
Idrija..............40	„	88 ^
Gosp. V. Lapajno v Idriji.......2	„	— „
„ Freuonsfold v Ljutomeru najdoni denar 1	„	20
Slavna banka „Slavija"........ 200	„	—
Čitalnica v II. Bistrici.........G	„	—
Dohod, zabavo šentjakobske podružnico ... IG	„	35
Obrtnijsko polnočno društvo v Ljubljani. . . 10	„	_
Gosp. dr. .1. Kulavie, vodja semenišča ... 10	„	—
„ prof. dr. F. Gelestin v Zagrebu ... 5	„	— 'n Slavno podružnico prosim, da blagovolo priposlati svoje doneske, ker je žo protoklo prvo pollotjo.
Ljubljana G. julija 1S87.
Dr. i. Vošnjak,
blagajnik.
^RPPPPPPP^PPPPPPPPPP
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
K □n-amsB.sa.Jf«. TT B*.«W a .
P o s t o j e
Dunaj .	. Miirzzuschlag
Gradec .	. Maribor
Pragarsko	.
Celje . .	.
Laški Trg	. Zidani Most
Litija .	.
Ljubljana	. Postojna
Št. Peter	.
Divača .	.
Nabrežina	.
Trst . .	.
Odhod
Prihod
JiKlrnl vlak
Br/.ovluk
(i'45 zvečer 10-16 „ 1214 po noči 135 „
2-	3 „
3-	1 ^ „
3 37 zjutraj
4-58	„
6-27	„ G'o3	„
7-22	„ 816	„ 841	„
7 —	zjutraj
10-25	„
12-55	popold.
2-27	„
3-53	„
4-	9	„
4-44	„
5-29	„ G-14	zvečer
7-55	„ 819	„
8-53	„
9-39	„ 10. 5	„
P o S111 i vlak
8-50 1-55 6 — 8-20 9 — 10-30
10-46
11-40
12-33 1-29
3-37
4-	8 4-46 554 6-30
zvečer po noč zjutraj
dopolil
popold.
20 30 •20 •30 11 •41 57 32 30 5-40
7-50
8-22 9- 2
10-14 10-50
5-: 9-i ll-: 12-1-. 1-2-i 3-i
popold.
zvečer 110 noči
zjutraj
dopold.
Mešani vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32	popold.
3-35	„
6-	„ 6-23 „ 711 zvečer 8-32 „
10-20 „ 1.58
2-48
3-59 5 40 zjutraj 6-30 ' „
po noci
Osobni vlak
5-30 zjut vaj
5-56
6-44	„ 816 „ 9-46 zj. Prih.
11 ar
MES> bb
Postaje
Trst .....Odhod
Nabrežina ....	„
Divača ..........„
Št. Peter ....
Postojna ....	„
Ljubljana ....	„
Litija..........„
Zidani Most ...	.,
Laški Trg......
Celje ..........„
Pragarsko . . .	„
Maribor..........„
Gradec..........„
Milrzzuschlag ...	„
Dunaj .....	Prihod
ladrni vlak
8-30 9 18 10- 9
10-46
11-	4
12-29
148
222 3-28 355 519 7.27 10-30
po noci
po noči
»i
zjutraj
lir/.ovlak
7-— zjutraj
7-34	' „
8-29	„
9-	4	„ 9-24	dopold.
10-52	„
11-31	„
12-40	popold.
1-	3	„ 1-20	„
2-50	„ 4-25	„ 6-55	zvočor
10-15	„
Poštni vlak
10 — 10 51
11-56
12-56 1-21 3- 7
3-57
4-59
5-22
5-42 713 7-58
10-25 J 47
6—
dopoltl
popold.
zvečer
)>o noci zjutraj
po noci
6-30	zvečer
7-21
„
8-35	„
9-30	„ 9-58 „
12-43
1-38
2-45	;,
3-	9 „
3-29
5- 2 zjutraj 5-52 „ 8-17 „ 11-47 dopold.
4-—	popold.
Mešani vlak
Osobni vlak
710 8-44
11-	8
12-37 1 19
6 17
7-50
8-25
8-54 1115 12-30
4-40
9-40
po noci zjutraj
n
H
u
dopold.
>1
popold. z v. Prih.
5 45 popold.
711 „ 8 46 zvečer 9-25 „ 9-50 zv. Prih.
Druge železniene zveze na Slovenskem.
Zidiini Most-Zngreb.
.St. Poter—Roku.
zjutraj dopold.	zvečer
Št. Peter.......Odhod 7- 5 9-15	9 48
po nori
Reka.........Dohod 849 1117	1148
zjutraj popold.	zvečer
Reka.........Odhod 5-45 535	8"20
Št. Peter.......Dohod 8- 8 T—	10-22
Divaža-Pulj.
zjutraj zvečer
Divaoa. . .........odhod 910	9-20
popoldne	po noči
Polj...........Dohod 12-28	12-55
zjutraj	popold.
I«lj...........Odhod 5-	4-20
Zidani most Zagreb . .
zjutraj	zjutraj popoldne	popold.
. Oflhoil 4- 5	4 40 12-50	5 15
. Dohod 6-51	9-30 4-23	8- —
zjutraj	popoldno zvečer	zvečer
. Odhod 8-25	1 33 801	1028 dopoldno
. Dohod 10-59	4 21 12-33	1- 4
Zidani Most . .
Prnfjersko—Itanižn.
Pragersko . .....Odhod
Kaniža........Dohod
zjutraj dopoldne zvečer
3-35 9-35 8 10
popoldno
617 1-15
Divača...........Dohod
Nabrcžinn-Goricn.
dopoldno zvečer
8-17 811
Kaniža........Odhod
Pragersko.......Dohod
popoldno zvečer
2-45 11-20 612 1-28
11-35
zjut ni i
5-20 8- 7
zjutraj	zjutraj	dopoldne	popold.	zvečer
Nabrozina . Odhod 4-—	8- !)	10' 8	5-48	10-—
Gorica . . . Dohod 640	9- 4	1123	6 59	11-37
, . „ , zjutrivj	zjutraj	popoldno	zvečer	zvečor
Gorica . . . Odhod 5-—	9 24	4*35	8- 9	10 30
Nabro/.ina . Dohod 041	10 41	6-52	9' 8	—
Maribor—Celovec.
dopold.	popold.
Maribor..........Odhod 9-15	3- 5
popold.	zvečer
Oolovoc..........Dohod 152	730
popoldne	zjutraj
Colovoo..........Odhod 1-55	8 —
zvečer	popoldne
Maribor..........Dohod G-—	1210
Hei'j)oU«>.Ko/.ina-Trst.6t, Anth-e.j.
Uerpolje-Kozina Trst-Št. Andrej
Trst-Št. Andrej . llerpolje-Kozina
zjutraj	zvočor	zvečer
Odhod 8- (i	8-—	10-81
Prihod 9- 5	9 —	11-30
zvečer	zjutnij	popoldne
Odhod 8- 5 (i-35 1-35*)
Prihod 9- 5	7-29 2 34
*) Občuje lo ob nedeljah in praznikih.