PoftnTna plačana v gorovTn?
ntouwonstl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 14
Maribor, sobota 18. januarja 1930
»
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani at 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceetait.18
Oglati po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova atlet M.4
Ob desetletnici Lige narodov,
kj je bila 10. tm., je napisal v »Neue Ziircher Zeitung» sir Eric Drummond, glavni tajnik Lige, članek, v katerem o-pisuje zgodovino in uspehe te institucije.
Pred 10 let — pravi sir Drummond, je bil svet razdeljen na zmagovalce in premagance. Liga Narodov je bil samo poskus. Že čez nekaj mesecev je bil njen obstanek težko ogrožen, ker so se umak-nlie Zedinjene države. Danes sede delegacije nekoč sovražnih si držav druga poleg druge i v skupščini i v Svetu Društva narodov. Liga se trudi, da odstrani zadnje finančne in vojaške probleme, ki jih je svetovna vojna pustila nerešene. Skoro vsaka pogodba- ki se je sklenila izza I. 1919, je nekako pod patronanco Lige narodov, Ženeva je postala središče vseh pacifističnih stremljenj celega sveta, čas preizkušenj je potekel, Liga Je postala trajna ustanova. Odstraniti bi jo mogla samo kakšna nova vojna ali svetovna revolucija. Toda ostala bi njena naloga: da se oživotvorijo nade onih ljudi, ki so ustanovili Društvo narodov.
Javno mišljenje ceni delo Društva narodov že po tem, kako preprečuje nevarnosti nove vojne. Razoroževanje in miroljubno reševanje mednarodnih sporov so prvi koraki k temu cilju. Važno je tudi gospodarsko sodelovanje, ko treba odstranjevati vzroke mednarodnega nezaupanja. Važno ulogo pri tem igra Mednarodni urad dela kot organizacija društva narodov, ki skuša izboljševati delovne pogoje v vseh državah in širiti so-cijalno pravičnost.
Zelo težavno je bilo vprašanje programa, ki naj iznese navedene cilje, težavno tudi njegovo izvajanje. Komisije Društva narodov, ki so razpravljale o tehničnih vprašanjih, niso prišle do glavnih vprašanj. Delo Društva narodov n. pr. na omejevanju trgovine z opijem in narkotiki je imelo spočetka zelo .neznaten uspeh. Šele ko so se zainteresirale tudi Zedinjene države, je končno I. 1925 prišlo do konvencije, in pokazalo se je, da le delovanje Društva narodov v tem Vprašanju središče cele akcije. Na deseti Skupščini Društva narodov je potem Prišlo do dogovorov med produkcijskimi državami o omejitvi proizvodnje narkotikov. Na področju javne higljene se ie Pričelo z delom v vzhodni Evropi in na Balkanu. Društvo narodov je osnovalo Poročevalski odsek za epidemiologijo- ki °j|sega celi svet, in je uvedlo sistem na-u«iih potovanj in izmenjavo higijenskih pravnikov in uradnikov. Društvo naro-je sklicalo celo vrsto anket o lepri, ”?*lariji, spalni bolezni in dečji umrljivo-Uredilo je kontrolo serumov in dru-bioloških proizvodov, sedaj pa polaga Grški, Boliviji in Kitajski pri rezanju higijenskih problemov in pri reorganizaciji njihove higijenske službe.
rl teni sodelujejo tudi Zedinjenje dr-cfve in mednarodni higijenski oddelek Rockefellerjevega sklada, ki podpirata *° z znatnimi finančnimi sredstvi, bn *0Je KOS®°darsko delo je pričelo nistve narodov s	konferenco
Madžarska ne odneha
VSI POIZKUSI VELESIL, DA BI JO PRIPRAVILI K POPUSTLJIVOSTI, SO BILI ZAMAN. — NOVA KONFERENCA V PARIZU.
HAAG, 18. januarja. Ker so francoski, angleški in italijanski delegati odobrili sporazum, v kolikor se nanaša na glavne določbe Youngovega načrta, smatrajo diplomatski krogi drugo haaško repa-racijsko konferenco v splošnem za končano. Sedaj se vrše le še razgovori o vprašanjih formalnega značaja- izvzem-ši vzhodnih reparacij, katerih rešitev je še precej nejasna.
Konferenčni rezultati bodo formalno odobreni že na sklepčni plenarni seji v pondeljek ob 9.30 dopoldne.
Kar se tiče vzhodnih reparacij, je položaj, kakor že omenjeno, popolnoma nejasen. Predlog glede jamstev velesil, ki ga je stavila francoska delegacija, se je izjalovil. Pač pa so izvršile velesile zadnje dni močen pritisk na madžarsko delegacijo, da bi madžarska vlada vendarle popustila. Toda tudi ta poizkus se je izjalovil.
Med delegati držav Male antante in Madžarske so se vršila vso preteklo noč pogajanja, da bi se določila oblika sporazuma in omogočilo Mali antanti, da na zadnji seji haaške konference tudi formalno odobri sklepčni protokol Youngo-vega načrta. Vendar tudi v tem vprašanju ni pričakovati zadovoljivega rezultata.
Angleški in francoski delegati so predlagali, da naj se države Male antante in Madžarska sporazumejo na posebni konferenci v Parizu- pri čemur bi velesile jamčile za zadovoljivo ureditev tega problema.
V	zvezi s tem se je vršila včeraj konferenca angleških, italijanskih in francoskih delegatov na eni ter zastopniki Male antante na drugi strani, tekom katere so slednji še enkrat precizirali svoje stališče.
Francoska zbornica
PARIZ, 18. januarja. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bil zopet izvoljen za predsednika Fernand Bouisson, ki je sporočil poslancem, da bodo mornariški proračun in druge predloge izročeni zbornici v razpravo v torek. Poslanec Berthou je izrazil nato svoje začudenje, da ni bil stavljen na dnevni red zakonski načrt o amnestiranju političnih zločinov, čeprav je ministrski predsednik Tardieu to še pred kratkim obljubil. Poslance, ki so še v zaporu, naj se čimprej izpusti.
Posl. Herriot je izrazil željo, da naj se amnestijska debata pospeši, obenem pa naj se takoj izpuste vsi aretirani poslanci V podobnem smislu je govoril tudi socijalist Leon Blum in še več drugih poslancev.
Lucien Hubert je imenom vladne večine odklonil predlog poslanca Berthoua, nakar je sledilo glasovanje in je bil predlog opozicije odklonjen s 309 proti
1256 glasovom. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v torek ob 9.30 dopoldne.
Proti komunističnim demonstracijam u Nemčiji
BERLIN, 18. januarja. Državna vlada je prepovedala na pruskem državnem ozemlju vse demonstrativne obhode in zborovanja pod milim nebom- ker so komunisti za 1. februar pripravljali drugi poizkus, da izzovejo v Nemčiji revolucijo. Organ komunistov »Die Rote Fah-ne« je bil za več dni ustavljen, ker je hujskal k javnemu uporu.
Uinogračniski kongres u Nouem Sadu
BEOGRAD, 18. januarja. Dne 17. februarja se bo vršil v Novem Sadu državni kongres vinskih producentov in se
27. 3ANUAR3A
UNIONSKA DVORANA
R O B E 5 O H
bo pri tej prilik! razpravljalo o raznih problemih jugoslovanskega vinogradništva.
Račio-gouor na Z0.000 km daljaue
Iz Moskve poročajo o edinstvenem razgovoru potom radia, ki se je vršil 12, tm. med sovjetsko ekspedicijo na Zemlji Franca Jožefa v okrožju nedaleč od severnega tečaja, in med Byrdovo ekspedicijo, ki je v bližini južnega tečaja. Radiopostaja na zemlji Franca Jožefa j® bila več ko eno uro spojena z Radiopo-stajo admirala Byrda. Slišalo se je na daljavo 20.000 km zelo dobro. Byrd je sporočil poslednje vesti o poteku svoje ekspedicije k južnemu tečaju. Ta razgovor je dokaz ogromnega napredka sodobne tehnike.
Tatovi po šolah.
Opozarjamo šole, ki nimajo oblaSlnlO« da so se pojavili nove vrste tatovi, ki si prisvajajo otroške zimske plašče in rokavice. Cim lepši in dragocenejši ja plašč, tem ljubši jim je. Takšni tatovi »O se pojavili v Pobrežju in Studencih, te dni pa v Ljubljani. Menda bo to ena in ista oseba! —
Nezgoda na Javnem stranišča.
1	Na oledenelih in neposutih stopniicafc javnega stranišča na Glavnem trgu je sinoči padel 781etni Anton Fine iz Leskovca pri Litiji ter se na zatilniku tako ranil, da ga je moral rešilni oddelek odpra-miti v bolnico. —
Ogenj, ki bi lahko povzročil usodni požar.
Sinoči je nastal v podstrešju fotograf* skega ateljeja Majer na vogalu Gosposke in Gregorčičeve ulice ogenj. Vzrolc je bila —• prezakurjena peč* Id stoji v prostoru tik hleva in škednja za seno, last Maksa Usarja. Oddelek gasilcev Ja takoj odstranil večjo nevarnost.
Novo privatno letalo ▼ Maribora.
Znana tovarna glasbil Meinel & Ita-rold je kupila od tvrdke Raab - Katzen-stein novo športno letalo v reklamne svrhe. Potemtakem ima Maribor la dva privatni letali ter tako prednjači v pogledu civilne avijadje vsem jugoslovatuidnt mestom.
Še pozimi kradejo kolesa.
Soršak Ignac je davi prijavil polIdjL da mu je neznan dolgoprstnež odpeljat izpred OUZD črnopleskano dvokolo« vredno 600 Din. Za storilcem nt sleda.
v Bruslju I. 1920, ki je pokazala stanje po vojni in določila smernice za obnovo, katera se je potem izvajala pod avspicijami Društva narodov v Avstriji, Madžarski, Grški, Bolgarski in v Gdanskem. Ugotovile so se določbe o izvozu in uvozu, o valuti, o obdavčenju in carinskih formalnostih. Tako je bila utrta pot veliki gospodarski konferenci 1. 1927, na kateri so sodeloval ur’i Zedinjene države* Rusija in Mehika, ki niso članice Društva narodov. Ta konferenca je priporočala ukinitev carinskih blokad, da bi se lažje razvijala mednarodna trgovina. Društvo narodov je tudi proučevalo kupno moč zlata, sladkorno vprašanje ter delovanje kartelov In trustov. Velik napredek je že v tem, da so se države odločile, da skupno razpravljajo o ogromnem vprašanju carinske tarife, ki se tiče vseh držav enrko. Tako gradi Društvo narodov temelje za s tovnl mir.
Metoda Društva mro^v m rfV'*V‘“ST
mednarodnih spornih vprašanj so dovedle do sistema, da se postavlja posebni poročevalec ali posebni odbor za proučevanje problemov na licu mesta. Avtoriteta Sveta Društva narodov je povišana tudi s tem, da njegov predsednik dobiva v času, ko ni zasedanj, poročila o poslih in dogodkih, tako da lahko v slučaju potrebe Svet takoj skliče, Društvo narodov pa zopet lahko naglo stopi s pomočjo lastne brezžične postaje v zvezo z vsemi svojimi člani Obligatorna pravica razsojanja stalnega mednarodnega sodišča v Haagu je priznana od nad 30 držav, Članic Društva narodov. Deset držav: Belgija, Češkoslovaška- Danska, Finska, Francija, Grška, svobodna irska država, Letonska, Norveška in Švedska so že prijavil« Ligi svojo namero, da bodo pristopile pogodbi za mirno reševanje vseh spornih vprašanj, kakoršno je izdelalo Društvo narodov,
T’"" ** bort^raos* nad»> da bo
Društvo narodov vkljub velikim težko-čam izpolnjevala nade civiliziranega sveta. Jrano je, da se države lažje sporazumevajo v manjših tehničnih drago* razrednih vprašanjih nego v problemih, ki se tičejo njihovih življenjskih intere* sov. Pa tudi ta vprašanja morajo bttf rešena, ako želimo, da Društvo narodov ostane svobodno za življenje. Liga. mori živeti, ker je velika nujnost. Kdor pravi da je svetovni mir samo san, na va, W je vse storilo Društvo narodov. Res 1* še veliko velikih vprašanj odprtih. Pomislimo samo na omejitev oboroževanji. Mir je odvisen tudi od tega, ah se bo j*l* srečilo omejiti silne mase prjncflMh te kopnenih vojnih sil. Na deseti sktMlčfaf Društva narodov je bilo nav**® 10 min. predsedn&ov in 23 ministrov m Mt> nanje posle. Na tem zasedanju ao MB storjeni važni sklepi. Državnikom* pa Ja tucH doma prilika, da se sestajajo in od* jovartajs o splošnih psoblemih.
stran g,
JViai tljuraui * L C L. H
run 111 ip» niiii im mm iiNimi««..  .
A J K
IMH
.nuna
v1 m <t t i 1) o 1' 11, unt: io. i.
Mariborski avtobusni promet
O mariborskem avtobusnem prometu je polno sodb, a med njimi le malo ugodnih. Javnosti pač seveda ni všeč neprestano že večletno eksperimentiranje na eni in pasivnost podjetja na drugi strani, ko bi po javnem mnenju moralo biti podjetje celo visoko aktivno. Mariborski avtobusi pa so tako značilni za sodobni Maribor, da je treba o njih spregovoriti Pt*r ^eie<k‘slastl še sedaj, ko se napovedujejo zopet nove spremembe...
Najprej je pač treba ugotoviti, da so avtobusi v našem mestu dvignili živahnost prometa sploh in so hkrati nekako prebližali periferijo mestnemu središču. Mariborčani iz prejšnjih časov bodo pač še vedeli, kako od rok jim je bila takratna kadetnica! Danes ljudje prav radi stanujejo v tistem okolišu,»saj je tam nastalo po vojni pač največ novih hiš, kajti ob lepem vremenu je kaj ugoden sprehod v. mesto, ob deževju pa računajo na avtobus. Enako je z drugimi deli mestne periferije. Vsaka misel na opustitev mariborskega avtopodjetja je že od začetka nemogoča in to tudi takrat, če bi bilo pod jetje še mnogo bolj pasivno. Mogoča je tudi misel, da bi se izročil mariborski avtobus kakemu privatniku v zakup, o čemer so se pred nedavnim čule razne verzije, a tudi ta predlog ne pride v poštev* ker je vsaj mestni promet tako zvezan z mestno upravo, da je ta ne more dati iz rok, kakor ne more izročiti iz rok vodovoda, klavnice i. dr.
loge doslej ni nihče zmenil, pa so bili tudi včasih tehtni razlogi v njih.
Gotovo je bila proga la nesimpatično sprejeta. Dodobra poznam tramvajske linije na daljše proge (Gradec, Dunaj), pa nikjer posebnega repca, ki sili skoraj vsakega, da prestopi. Tako nastane skoraj vedno neprijetno čakanje na Glavnem trgu, ko ni mogoče tako točno urediti voznega reda. Brez dvoma je bilo poprej bolje, ko je vozila Studenška linija enako kakor linija 1 do kolodvora. Ostale linije z Glavnega trga vozijo pač v večjih presledkih, tako da bo tam prestopanje pač moralo ostati. Glede voznega reda pa je brez dvoma tako-le: kjer so vozovi česti, tam se morajo vrstiti v enakomernih presledkih (in ne, da linija 1 izpade kar za tri četrt ure, in to še celo zjutraj); kjer pa vozijo redko, tam pa je treba zadostno objaviti in se stro go držati določenega časa. Ako ni teh principov, ne bo nihče riskiral in čakal na voz, ki ga morebiti sploh ne bo. Brez dvoma je ta nesigurnost frekvenci mariborskega avtoprometa mnogo škodila.
Vidimo, da želi sedanja uprava ustreči vsem delom mesta in predmestij tudi takrat, Če je že naprej videti pasivnost proge (prim. Melje in podaljšanje te proge do St. Petra.) Prav je, da se tako dela, kajti občinstvu je treba priti naproti kjerkoli in kolikor mogoče. Treba je pa tudi v interesu podjetja poiskati novih
Mariborski in dnevni drobiš
Iz mariborskih spominou
n ■	t	u	j	-	1	1	-	Potnikov. In tak primer so pred letom
! dni ^navajali vsi mariborski časopisi, ko so želeli, naj se proga 1 obrne skozi
za naš avtopromet mnogo žrtvovala. V ta namen je postavila zelo pripravne garaže z delavnicami in pisarnami v neposredni bližini plinarne; v vseh prostorih podjetja je napeljana centralna ogreie-valnica, da se vozovi v zimskih nočeh ne pokvarijo, da jim voda ne zmrzne, da jih je mogoče popravljati itd. Pri vhodu je lastna bencinska Črpalka, ki napaja vse avtobuse, predno gredo na pot. Zanimivo je, da je črpalka po kanalu zvezana z železniškim tirom, tako da se
Kettejevo in vrne po Magdalenski uiici, da bo sprejela tudi vse interesente iz ta-kozvane delavske kolonije. Žal, da se ta predlog ni upošteval. Tudi blokov, ki nudijo 25% popusta, se občinstvo ne poslužuje dovolj, ker se ta ugodnost pač ni aovoljno razglasila, čeprav bi posploše-nje blokov povečalo frekvenco. Odločno pa je odklanjati trdovratno stališče, da morajo otroci med 4. in 10. letom plačati celotno voznino v mestu in le na zuna-
is*	p*«-	*•*
voza na žel. tiru pri plinarni. — Sedaj je v obratu 9 Chevroletov, 2 Saurerja, 2 Austrofiat, 3 Renaulti in posebej še osebni Steyer. Mestna občina pa je postavila še stanovanjsko hišo za šoferje in prometno pisarno C' nem trgu. Prav gotovo so to veliki izdatki, ki jih je treba amortizirati po avtoprometu. Ker še k temu pridejo stroški za vzdrževanje mestnih cest in odškodnina za državne ceste, skupaj nekaj nad pol milijona di narjev na leto, se pač ni čuditi, če podjetje ni aktivno.
Zaposlenega je tudi mnogo osobja, in sicer 3 uradniki, garažni mojster in mehaniki, 20 šoferjev, električar, 4 delavci, 2 vratarja in sluga. Cisto gotovo bo pravilno, da se bodo odslej je^ mestne šoferje le avtomehaniki, mnogokrat je treba zunaj na poti le malenkostnega popravila, a si nemehanik ne zna pomagati. Izkušnja pa je tudi pokazala, da je na tistih vozeh najmanj popravil, ki jih imajo vedno isti šoferji rokah, kdr je zlasti pri podeželskih progah slučaj. Popolnoma razumljivo je, da vsak šofer »svoj voz« čuva, kakor jezdec svojega konja, medtem ko mu je za voz vseeno, če ga neprestano menjuje. Da bi ne bilo defektov, ki,nastanejo iz nepazljivosti, bo upeljana baje tudi kavcija, za posebno pažnjo na voz pa nagrada, kar je oboje v interesu avtoprometa le pozdraviti.
V lanskem letu so prevozili mariborski avtobusi okoli 600.000 km. Obračun kaže, da stanc 1 km vožnje 7.20 Din. Proge, ki tega ne prinesejo, so pasivne, in to so vse mestne proge, raz ven proge 1, raediem ko so zunanje proge večinoma aktivne.
Opravo mestnih avtobusov ima v rokah posebni avtoodsek, ki ima od občinskega sveta posebua pooblastila, da lahko upravlja to podjetje brez posebnega odobrenja po občinskem svetu. Radi te-pa..fe *ud' Prav nič ne izve o načelih, ki si jih je osvojil ta odsek, kajti več kakor gotovo je, da so tudi pri tem podjetju potrebni trgovsko-prometni vidiki in načelne izkušnje iz drugih podobnih podvzetij. Iz dosedanjih eksperimentov nismo videli niti takih principov niti z-kustev...
Vsak hip zabeležijo listi kako prošnjo ali kako nevoljo glede mariborskega av-toormneta in zdi se, da se za take pred-
 ______________se
ta ugodnost posplošila na vse šolarje tudi v mestu in okolici.
Uprava mariborskega avtoprometa upa da bo v bodoče mogla ustreči še nekaterim željam občinstva in da bo pri tem postalo njeno podjetje za mestno občino dobičkanosno. Želimo ji, da se ji te namere posrečijo in so v ta namen napisane tudi te vrste.	Dr. P. St.
mariborsko qledališče
REPERTOAR.
Sobota, IS. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab B. Kuponi.
Nedelja, 19. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi.
Pondeljek, 20. januarja. Zaprto.
Torek, 21. januarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«, ab. C. Kuponi,
Sreda, 22. januarja. Zaprto.
Četrtek, 23. januarja ob 20. uri »Zločin in kazen«. Gostovanje Hudožestveni-kov.
Petek, 24. januarja ob 20. uri »Cvrček za pečjo«. Gostovanje liudožeslvenikov. Sobota, 25. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab. A. Kuponi.
Celjsko gledališče.
Sobota, 25. januarja ob 20. uri »Siromaštvo ni sramota«. Gostovanje Hudo-žestvenlkov.
Slikarski tečaj v Ljunljani.
Opozarjamo ponovno na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov* ki se bo Vršil celodnevno od 1. do 28. februarja, v Ljubljani v prostorih Jakopičevega umet niškega paviljona. Rok za prijave poteče 20. t. m. nakar bodo prijavljenci obveščeni o sprejemu v tečaj obenem s podrobnimi pojasnili in navodili glede prijave potrebnega orodja in materijala itd. Učnina bo znašala za mojstre 100 Jin, za pomočnike 50 Din.
Pred dnevi sem si zopet enkrat ogledal spominsko ploščo z napisi ustanoviteljev »Narodnega doma«. Med imeni po žrtvovalnih narodnih mož blestijo tudi zlate črke imena zdravnika dr. Terča. Podoba preblagega pokojnika mi stopi živa pred obraz. Oživijo pa se tudi spremljajoči jo spomini: Bilo je pred davnimi leti, bil je še dr. Terč v poletju življenja, jaz pa učiteljiščnik četrtega letnika. Pust ima svoje muhe. bližal se je se-mestralni zaključek in dijaki smo ga že predčasno proslavili z običajno »beznico« na nedeljo zvečer. Seve v pondeljek nastop »mačka«, glavobol, utrujenost; s tovarišem sostanovalcem poleživa in »brizgneva« šolo. Še danes mi je žal za izgubljeni dan. Tako-le okoli 10. dopoldne stopiva iz brloga* misleč: zdaj je varno, profesorji vsi na delu, hajd na sveži zrak. Da bo še bolj varno, zavijeva skozi vrata ob magistratu in se »varno« sprehajava ob temnem zidovju. Na mah ostrmiva liki okamenela. Komaj spravima roko do klobuka v pozdrav. Strogo »oko postave« — učiteljiščni ravnatelj »Kaas«, neizprosen birokrat, stoji pred nama. -. Oči mu srdito bliskajo, kakor huda ura. »A tako, vidva tukaj pohajkujeta, mesto, da bi šla v šolo! Khu, hm, — je že dobro!« Mož že odhaja dalje mimo naju. — Ladja sc potaplja, pomagaj, kar zamore rešiti* tukaj ni izbire! Z vsem duševnim in telesnim napo rom pridem do sape in zajecljam za odhajajočim gromom; »Gospod ravnatelj, prosim lepo, glava naju silno boli in g, zdravnik je odredil, da morava na sveži, zrak in za danes ne v šolo.« — »Khu, hm! bomo že videli, jaz moram videti enako glaseče se zdravniško izpričevalo!« — Vsedobri Bog, pomagaj! Odkod vzeti zdravniško izpričevalo! — Ura na stolni cerkvi kaže 11. Kaj storiti? Edini, ki naju znabiti hoče rešiti, je g. doktor Terč. Dobrohotni prijatelj dijakov naju sočutno sprejme in prijazno povpraša, kje treba odpomoči. Vse mu poveva, kakor skesan grešnik spovedniku. Blagi mož se prime z obema rokama za glavo in je očividno v silni zadregi. Napravi uama pridigo — kot skrbni oče porednemu sinu. »I11 jaz naj vajino lumparijo podpi ram!« — je Še dostavil. »Verjamem, da vaju po lumpanju glava boli ali kdo Vama je reke! iti na izprehod in ne v šolo!.. Molče sva poslušala »pridigo«* ko dva u-boga grešnika, ki čakata na obsodbo. Molči, premišljuje, slednjič reče: »Vidini, da je^ rešitev potrebna. Naj bo. Ali zapomnite si, da tega nikdar več ne storita!« Dal nama je potrdilo, da imava glavobol in da nama je bilo dobro dopoldne ostati na svežem zraku. Seve, raču-nil ni nič. Še nikdar prej se nisem tako srečnega poputil. Popoldne v šolo. Nabrusim si obraz previdno s kredo, da je bledost učinkovitejša. Od daleč oddam zdravniško izpričevalo g. razredniku prof. Erhatu, ki me pogleda in reče: »Potz tausend« (to navado je imel), se mu vidi glavobol, je celo bled.« — Še danes obžalujem storjeni greh. Ko pa sem stal pred kratkim v Narodnem domu pred spominsko ploščo in čital ime dr. Terča* sem z vso garkoto svoje hvaležne duše pobožal spomin tega blagosti odsevajočega moža. —
Poceni meso.
V pondeljek, 20. tm. ob 8. zjutraj naprej, se bo v utici pri klavnici prodalo
150 kg svinjskega mesa po 15 Din kilo-___________
2rani‘ podaja samo na konsummite, naj- brezpogojno kaznovan no vec 2 kg za osebo. -	-	'skem	zakonu-
Bogojavljenje na Trgu Svobode.
se bo vršilo jutri, v nedeljo dopoldne. Odhod iz pravoslavne kapele ob 10.30 dopoldne.
Popisovanje mladeničev rojenih I. 1912.
V mestu Mariboru stanujoči mladeniči* roj. leta 1912, se ne glede na njih pristojnost, pozivajo* da se zglasijo od 20. tm. do najdalje 31. tm. 1930 izven sobote in nedelje od 2. do 4. ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg .11, pritličje, desno, v svrho vpisa v vojaško evidenco. Vsak mladenič mora prinesti seboj krstni list, domovinski list. oziroma na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in identiteto se nanašajoče dokumente. One mladeniče, rojene 1. 1912, ki so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru pri stariŠih, so po zakonu dolžni javiti stariši* oziroma sorodniki. Kdor se ne bo pravočasno zglasil, bo
voj. kazen-
Asroklub v Mariboru
naproša, vse svoje člane in članice, na) se jutri v nedeljo ob 11. predpoldne v čim večjem številu udeležijo krščenja prvega športnega letala v naši državi in blagoslovitve začasnega hangarja, ki pomeni prvi korak, da priborimo našemu mestu v internacionalnem zračnem prometu mesto, katero mu po velikosti ip pomembnosti gotovo tudi pripada. —
Ujeta ptičica.
Policiji je prišla v roke še mladostna Amalija Žel, ki je v nekem tukajšnjem prenočišču izmaknila svojemu »kavalirju« nekemu kmetu od Sv. Jurja v Slov. gor. listnico z Din 600. Po zaslišanju so ptičico odpremili v kletko tam v Sodnj ulici. —
Ljubiteljica tujih preprog pod ključem
Sinoči je policija aretirala M. N., ki si je prisvojila več preprog iz bele bomba-ževine domačega izdelka v vrednosti o-krog 4.000 Din Aretiranko so oddali v zapore okrožnega sodišča.
Samo 14 dni nas še loči od velikega planinskega plesa pri »Unionu«. Ali ste si že oskrbeli vstopnice v predprodaji? — Dobijo se pri »Putniku«, v trgovinah Pinter & Le-nard, Šerec (Černetič) in Ivan Kravos na Aleksandrovi cesti, Igo Baloh v Vetrinjski ulici, Franjo Majer in Albin Novak na Glavnem trgu, v drogeriji Wolfram (Kanc) v Gosposki ulici, ter Viktor Kos^ Kralja Petra trg. —
Družabni večer.
Opozarjamo vse člane in prijatelje turističnega kluba »Triglav« na današnji »Družabni večer«, ki se bo vršil ob 20, uri v Narodnem domu. Pridite vsi! 189 Uradne listine, n. pr. krstni, poročni, mrtvaški listi, šolska izpričevala, službene izjave, sodbe itd., ki se rabijo kot priloge v uradne svrhe, morajo glasom minist. naredbe biti prevedene in predložene v državnem jeziku. Na vsak način mora vse pre« v°de ^najprej Potrditi tolmač, potem pa sodišče samo potrdi, da ie tolmač sod-nijsko zaprisežen. Najbolj primerne poslovne ure od 9.—12., da more sodišče > do 13. ure potrditi. Miro Šijanec, sodno zapriseženi tolmač za slovenski, nemški, italijanski jezik. — Glej tozadevno naznanilo v objavah našega lista. — Glasbeno društvo železničarskih delav.
cev in uslužbencev v Mariboru priredi dne 25. januarja v prostorih dvo-lane »Union« v Mariboru veliki železničarski ples. Godba pod vodstvom kapelnika g. Schonherr-ja. Začetek ob 20. uri, konec zjutraj. Odbor.	174
Motnje v želodcu in črevesju,
ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu* razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost o-lajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulent-liih osebah satikarjih in hemoroidalno bolnih. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I
I. zajčjerejsko društvo za dravsko banovino v Mariboru
priredi v nedeljo, dne 19. januarja ob 15. uri v dvorani hotel Hahvidl svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Udeležba za člane obvezna. Odbor. 173 Rdeči križ, Pobrežje priredi v nedeljo, due 19. januarja ob H uri svoj letni občni zbor v gostilni Rei-benschuh. Vse cenjene člane vabi k obli« ni udeležbi. Odbor.	177
Originalne puste frizure, lasulje in šminkanje pri gledališkem frizerju E. Mareš, Maribor, Gosposka ulica št. 27. -	178
Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi dne 8. febr. zvečer v gostilni Wombek — Krčevina maškerado z godbo, plesom in petjem. Tri najlepše maske bo posebna jury nagradila. Godba na lok bo prvovrstna. Vabi odbor.
183
Hotaf Halbwtdf.
Danes, sobota, večerni koncert. Vsako nedeljo jutranji in večerni koncert. V sredo pojedina klobas. —	J94
Resna beseda
Sedaj, ko je izvršeno imenovanje vrhovnega vodstva Sokola kraljevine Jugoslavije, ni samo umestno, ampak celo potrebno, da izpregovorimo par odkritih besed naši javnosti, pred vsem pa onim, ki se jih tiče.
Živimo v izrednem času. ki zahteva s svojimi razmerami izrednih ukrepov. To terja od nas neizprosno dobrobit naše države, našega naroda. Zakaj, ako bi nadaljevali še nekaj let pot, katero smo hodili od preobrata pa do 6. januarja lanskega leta, bi ta pot sigurno končala s propadom države in naroda. Tega se dobro zavedamo vsi in ni potreba nadalje izgubljati besed o tem.
Tjekom enega leta smo se lahko uve-rili,* da se sedanja vlada resno trudi in dela sistematično kljub silno težavnim razmeram na ozdravljenju države in naroda. Vsi njeni ukrepi so skrbno premišljeni ter nimajo drugega cilja kakor samo koristiti narodu in okrepiti državo. To uvidevajo vsi sloji in široke mase naroda ter odobravajo izredno pot katero smo nastopili pred dobrim letom zaradi izrednih razmer.
Kljub temu pa se še dobe med nami posamezniki, katerim vsa ta dejstva še niso odprla očL Naravno: stare, dolgoletne tradicije izumirajo le počasi in nove se ne ukoreninijo preko noči. Da pa se hoče s starimi bolnimi tradicijami, ki so bile skrajno kvarljive narodu in državi, pri nas temeljito obračunati, o tem ni danes prav nobenega dvoma. Saj imamo dovolj krepkih dokazov.
Izmed vseh zakonov, ki jih je uzakonila sedanja vlada, sta vzbudila gotovo največ pozornosti širokih plasti našega naroda zakon o telesni vzgoji in pa zakon o narodnih šolah. Tudi to je docela umevno. Saj ravno ta dva zakona pose-zata najgloblje med bitje in žitje naših državljanov. Prvi je presekal s krepkim zamahljajem stare in ukoreninjene tradicije prošlosti, ki je izrabljala več ali manj navidez nacijonalne institucije v svoje posebne namene, ki se niso vedno istovetili z državno in narodno mislijo. — Če je bilo to mogoče še pred 6. januarjem 1. 1., mora biti sedaj izključeno, ako hočemo biti dosledni. Drugi zakon o narodnem šolstvu pa je postavil temelje bodoči vzgoji, katere mora biti deležen vsak naš državljan.
In vendar! Kakšne govorice so se širile n. pr. o zakonu telesne vzgoje: da bode država zasegla vse premoženje vsem dosedanjim institucijam, da pride vse pod vojaško upravo, da bode zakon akinjen itd. In vse te neosnovane govorice so se Širile od ust do ust kot nekaj Kotovega skrivnostno, kar je bolj vleklo (n so se navajali vsi nemogoči razlogi. To povdarjamo danes namenoma, ker dobiva že tudi ta važen zakon realne oblike in lahko vsi vidijo — kateri bo-Eejo namreč — da so vsa tista stražila eginila takorekoč v nič. — Pač pa so take in podobne govorice vznemirile posameznike v vseh vrstah ter so jih za' vedle do prenagljenih korakov, katere bodo še obžalovali prej ali slej. Na čelu nove organizacije o telesni vzgoji so sa me odlične in ugledne osebnosti, ki s svojim imenom in dosedanjim udejstvovanjem dajejo dovolj jamstva, da se bo zakon izvajal v pravem in zdravem duhu, ki zamore narod le okrepiti.
Zato apeliramo na vse, ki še niso docela izgubili razsodnosti, da takim in podobnim govoricam ne nasedajo. Vsi, ki take govorice širijo in ž njimi vzne . mirjajo druge, se najbrže boje konsolidacije naših razmer in prilik, ali pa ima'
io	morda v mislih samo lastne koristi Zato pamet, pa na delo vsi za boljšo bodočnost naše Jugoslavije!
GradlSianskl Hrvati
NJIHOVA NASELITEV. — ŠTIRI GLAVNE SKUPINE. _ STATISTIKA IN ŠTEVILO. — SEDANJE STANJE.
Petelnova očala   so najboljša
Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 20. januarja, ob 8. prične ? predavanjem univ. prof. dr. Andrasy-ja iz Zagreba kratek angleški ciklus, ki naj opozori na nekatere zelo važne točke an-sleške kulture. — Morda občudujemo Angleže najbolj, radi velike politične belosti, ki jo dokumentira ves narod v dvojem javnem življenju. In o tej točki zagrebški univerzitetni profesor raz »navijaj na svojem predavani« »Angleži «°t politični narod«. —•
Nemško madžarski pritisk, ki je pričel po razpadu slovenske panonske kneževine deliti soseščino južnih in severnih Slovanov, je potiskal panonske Slovence med Rabo in Donavo v vedno ožji pas, ki je bil že v začetku 15. stoletja pretrgan. Le posamezni slovenski otoki so se tu in tam še držali, a naglo tonili. V 16. stoletju pa so se priselili v to ozem-je k zadnjim ostankom Slovencev Hrvati iz Bosne, ki so vsled turških nasilij zapustili svojo domovino. Naselili so se na vsem avstrijsko-ogrskem obmejnem ozemlju med Rabo pri Monošteru in Donavo pri Bratislavi. Nekateri so pa šli celo še dalje na Nižje Avstrijsko, kjer so ustanovili svoje naselbine v bližini Dunajskega Novega mesta, med Bratislavo in Dunajem ter ob obeh bregovih reke Morave, ki tvori še danes mejo med Avstrijo in češkoslovaško. Dočim so se na Nižjem Avstrijskem, Moravskem in Slovenskem večinoma ponemčili ali po-slovačili, so oni na današnjem Gradiščan skem (Burgenland) in v obmejnih prede-ih zapadne Madžarske ostali zvesti svojemu jeziku in svoji narodnosti; le nekatere njihove naselbine so tekom stoletij prešle na nemško stran, na madžarsko pa doslej nobena.
Pred in med svetovno vojno se jeza te gradiščanske Hrvate, ki govore narečje, ki je nekakšna sredina med hrvaščino in slovenščino, zanimal le malokdo. Bili so preveč oddeljeni od ostalega hrvaškega in slovenskega ozemlja. Poleg tega so pa tudi Madžari skrbeli za to, da glas o njih ni prišel preko mej države sv. Štefana. Po vojni so pa postali naenkrat važen faktor, ker bi naj bili po tedanjih načrtih tvorili takozvani »»koridor« med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta načrt pa ni uspel in Gradiščanska je bila po mirovni pogodbi med Avstrijo in Madžarsko prisojena po pretežnem delu Avstriji. S tem so prišli pod Avstrijo tudi gradiščanski Hrvati, le slaba četrtina jih ;e še nadalje ostala pod Madžarsko. Vse-vkupni gradiščanski Hrvati, oni v Avstriji in oni na Madžarskem, tvorijo danes štiri večje in več ali njanj kompaktne skupine, ki so razdeljene na 63 župnij. Prva skupina se začenja kmalu nad reko Rabo nad Monoštrom, kjer žive Se porabskt Slovenci in obsega 19 župnij in mnogo podružnic ter sega do bližine So-botišča (Sz6mbžthely), ki je danes docela madžarsko mesto. Druga skupina pričenja pri Kisoku (Gflns) in sega do Šo-pronja (Odenburg), ki ima mešano madžarsko nemško prebivalstvo. Vasi ob progi Šopronj - Dunajsko Novo mesto so popolnoma nemške, takoj severno od proge pa pričenja tretja hrvatska skupina in zavzema ozemlje do Železnega (Eisen stadt), ki je nemško mesto. Okolica No-voselskega jezera (Nensiedlersee) z Novim selom (Neusiedl) je nemška in segajo Nemci tu do železniške proge Bruck -
Gyor, pri Brucku ob Litvi (Leitha) pa pričenja četrta hrvatska skpuina, ki sega do Donave pri Bratislavi. Na tem ozemlju so le tri vasi nemške. Zadnja, popolnoma osamljena hrvatska vas, je tu Hrvatska Kimeja na Mali Donavi med Mo-šonom (Wieselburg) in Zavrinom (Gyor, Raab).
Madžarska statistika, ki ni bila nič bolj točna, kadar so se šteli Slovani, kakor avstrijska, je naštela 1. 1900 na Gradiščanskem 70.000, leta 1910 pa 72.000 Hrvatov, dočim jih je v resnici bilo več kot še enkrat toliko, z onimi v Avstriji in na Slovaškem preko 150.000. Kakor prek murski Slovenci, tako so bili tudi gradi ščanski Hrvati dolga stoletja ločeni od ostalih bratov in jih narodni preporod Hrvatov in Slovencev ni dosegel. Dočim so pa imeli Prekmurci vsaj nekaj zvez z ostalo Slovenijo in so jih v kulturnem oziru spajale z nami vsaj knjige Mohorjeve družbe, med Gradiščanskim in Hr-vatsko niti tega ni bilo. Ohranila jih je tedaj le izredno trdovratna konservativnost in dala tudi prvo podlago za njihov poznejši narodni preporod, ki se je v kulturnem oziru razvijal docela samostojno, kakor pri prekmurskih Slovencih. Svoje knjige, tiskovine in časopise tiskajo v svojem narečju, ne v književni hrvaščini. Že od 1. 1864. izdajajo svoj »Koledar sv. Familije«, po pridelitvi k Avstriji imajo pa tudi svoje časopisje, učne knjige šole itd. in se uspešno razvijajo. Avstriji kot Hrvati niso nevarni, pač pa celo potrebni, ker ji branijo vzhodno mejo pred Madžari, zato jih pri narodnem in kulturnem delu ne ovira, kakor n. pr. koroške Slovence, ampak celo podpira. Društveno življenje se vedno bolj razvija in polagoma narašča tudi nova narodna posvetna inteligenca. Gradiščanski hrvatski visokošolci študirajo na Dunaju in tvorijo tam in na vseh avstrijskih univerzah skupno z avstrijskimi slovenskimi akademiki posebno društvo. Njihovo glavno glasilo pa se tiska tudi na Dunaju in v isti tiskarni kakor »Koroški Slovenec«.
Čisto drugače pa se godi onim, ki so ostali na Madžarskem. Madžarski pritisk je nanje enak kakor na porabske Slovence, kljub temu se pa držijo precej dobro. Koliko časa jim bo pa mogoče uztrajati, je težko prerokovati. Njihova usoda je nejasna, a nejasna je tudi usoda onih v Avstriji. Svobodni Hrvati se zanje ne brigajo niti toliko, kolikor se mi Slovenci brigamo za svoje neodrešene rojake, vendar pa obstojajo v zadnjih letih vsaj neki kulturni stiki med Gradl-ščanci in domovino. To pa še ni dovolj. Treba bi bilo posvečati temu najbolj severnemu delu Južnih Slovanov v bodoče več pažnje kakor doslej in tudi naše časopisje bi moralo vsaj od časa do časa poročati o njihovem življenju, napredovanju in nazadovanju.
\
Ivanu Cankarju, Otonu Zupančiču ter drugih starejših in mlajših sploh ni ne duha ne sluha. Prav tako »sijajno« so pa obrezali tudi Srbi, Hrvati in Bolgari. Vuk je tu samo Vuk, brez rodbinskega imena Karadžič, a od drugih Srbov se imenujejo le Petar Njeguš, Nikita Nje-guš, Uškovic in Stankovič. Ponos hrvaškega slovstva sta po tej zgodovini Stanko Vraz(!) in Petar Preradovič; Milan Begovič, katerega drame so se igrale tudi že na nemških odrih, je postal »ein Lyriker der Modeme«, a posebno milost sta našla le Miroslav Krleža in zenitist Ljubomir Mici6(!). Med Bolgari pozna »zgodovina« tudi le štiri imena ki so prav tako izbrana brez vsakega sistema: pesnika Slavejkova, dramatika Petka Todorova, pesnika in pisatelja Ivana Vazova ter od mlajših Pejka Javorova. Človek se nehote začudi, kako je vendar še dandanes mogoče, da se izdajajo nepopravljene take knjige, ki morajo biti ugledu nemške zna nosti. samo na kvar in v sramoto. Deloma smo pa vsega tega krivi tudi sami, ker ne skrbimo dovolj za propagando v tujem svetu in ker pravočasno ne protestiramo proti takim sramotnim potvorbam. Na vsak način pa bi bilo veliko bolj pametno, ko bi Nemci o stvareh, ki jih ne poznajo, molčali, kakor pa da se smešijo pred vsem slovanskim svetom.
Čiščenje našega jezika. Slovenci smo bili v jezikovnem oziru med vsemi Slovani vedno največji puristi in se moramo samo tej lastnosti zahvaliti, da smo svoj jezik izčistili tako, da ne potrebujemo nikjer tujih izrazov. V letih po svetovni vojni pa se je v tem oziru vse spremenilo na slabše. Najprej se je pričela slovenščina pačiti po dnevnem časopisju, potem po šolah in naposled so nekatere grde in neodpustljive razvade zašle celo tudi v mesečnike in v leposlovje. Posebno številno so se priželi uporabljati razni tuji in našemu jeziku neprilagodljivi izrazi, katerih se rada (poslužuje srbohrvaščina, posebno srbščina, ki je od vseh slovanskih jezikov morda najmanj tenkočutna in zdelo s« je že, da bomo zajadrali v pravo rovtarsko anarhijo. V najnovejšem času pa so se pričeli vedno bolj češče oglašati odločni protesti proti pačenju slovenščine. Nov časopis »Slovenski tisk«, ki izhaja od lanskega leta v Ljubljani, posveča temu vprašanju stalno svoje stolpce), a * novim letnikom bo uvedel posebno jezikoslovno rubriko tudi »Ljubljanski zvon«. Mimo tega se pa pojavljajo protesti tudi že v dnevnih listih In smemo se upravičeno nadejati, da bo micvare* nje Čiste slovenščine v kratkem vsaj ponehalo, če že ne popolnoma prenehata Zavedati se moramo, da je jeatk najdra-gocenejše, kar imamo in da nikakor, ne gre, da bi lahkomiselno zapravljati kvarili dejJščino svojih prednikov, w sfl iji posvetili največje napore svojeigi življenja. »Jezik očistimo peg4« 11 zopet naše geslo.
Ivana Groznega
Utteraria
Prevodi h slovenščine. Zdi se, da je, vsaj v glavnem, že premagana dosedanja slovenska izoliranost, ko tuji narodi niso prevajali na svoje jezike del naših pesnikov in pisateljev in ko slovensko slovstvo v tujem svetu sploh ni bilo poznano. V poslednjem času se namreč prevodi iz slovenščine vedno bolj množijo, a najbolj agilni so v tem oziru ravno Italijani. Lani in predlanskim je izšlo v idlijanščini več pomembnih slovenskih del, v prvi vrsti Cankarjevih. Proti koncu lanskega leta so pa dobili Italijani tudi prevod romana Ivana Tavčarja »Visoška kronika«, katerega je pod spremenjenim imenom »Streghe e demoni« oskrbel znani prevajalec prof. Umberto Urbani. Kakor doznavamo pa pripravlja g. Urbani tudi Še prevod Tav-ičarjevega »Cvetja v jeseni« fin Ivana Cankarja povest »Hiša Marije Pomočnice«, ki je bila lani izdana tudi v nemščini. Prav tako je pa bil te dni dovršen tudi prevod drame Rudolfa Golouha »Kriza« na nemščino, v Beogradu pa je izšel v srbskem prevodu in v posebni knjižnici Prešernov »Sonetni venec«. Za oaše skmM so m m mc&tkd potoi?
zanimati tudi Švedi, ki so doslej poznali le nekaj pesnitev Antona Aškerca v prevodu prof. Jensena in nameravajo §e tekom letošnjega leta izdati prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. S to izdajo bo ta Cankarjeva povest dosegla že deseti prevod v tuje jezike, ne glede na to, da je bila že po dvakrat prevedena na italijanščino, nemščino in angleščino.
Slovensko slovstvo v nemški zgodovini. Skoraj istočasno, ko sta izšla v nemškem jeziku dva obsežna zvezka spisov Ivana Cankarja In vzbudila vse-občo pozornost, je izšel ^v Leipzigu tudi novi ponatis Klabundove »Geschichte der Weltliteratur in eirier Stuncje«, ki je ostala, kar se Slovencev ln'si^bh Južnih Slovanov tiče, prav tako škandalozno potvorjena, kakor je bila poprej. Našemu slovstvu je v tej knjigi < posvečenih v ct-loti:5 vrstic, pa še v teh^j^več^napak.1 Tako je nasitil iz Franceta£Fjfrežerna »ffranz Preser, ein B^underier dir deutschen Kuftur{«, Josip Stritar je »Bal-•ladendichter«, kar bi očividrto moral" biti Anton Aškerc, katerega ta »zgpdovi-na« sploh ne pozna, a poleg teh dveh se^ omenja samo Še »ttor CSfeer Prifcstor GreaorttJ«. O vm* drugih slovewfetb ptetjgfc, kalit* * ***
predstavlja naj*eSjfijp*tee sedanje dobe Leooitfovv
Grajskom
Konzulat čSR ▼ Uattimf!
poziva tem potom vse čsl. < roj. letnikov 1908, 1909jta l^i0 kolikor tega še niso storili,, smeno ali ustmeno^zs^se v swho v naborno evidejreq. Obemjm is'“ naj predlože svoj čšl. pbmT&t dokument, ki dokazuje češtoi državljanstvo. O t&i&m dt rov bodo naborniki pFavcjS. ščeni potom posebnih ppzi^fflc ter K naboru naj.se pHgla^ot»<8,« rejši letniki, ki svoji obveznost?^ teregakoll vzroka db sedajfnlso Rirva vest, da nastopi v pondeljek dne 27., ttn. 'Maribora zamejiti tfasfet R^hle^sj je učinkovala;kbt.bomba in^danes^ mesto'govori’o tem dogodku. Ti?Lg črnilo se ni še dobro,posušilo,jlco^-d Koncertni lalro že!prve’pTedza®?Woe|za vstopnice, med tehii dve celo od oseb,;« so Robesona pred tremi dnevi na Dunaju že šl8ale ter ga ho<5ejp za vsako ceno Se enkrat posluferti-Mtn» tčm in	s«w*	—
Iz Primorja
Poleti 1927 so sestaviti, kakor znano, fašistični tajniki Julijske krajine spomenico, ki obsega med drugimi zahtevami razlaščevanje nepremičnin ob meji in odvzemanje obratnih licenc slovenskim obrtnikom in trgovcem. Od takrat dalje je izšlo polno brošur in člankov o obmejni politiki. Vsi so predlagali enako kolonizacijo. Ker je napovedal sedaj »Piccolo <r iztrebljenje slovenskega življa iz vseh večjih krajev vzdolž meje, da se naselijo tam italijanski trgovci, obrtniki, delavci, kmetje, kaže to, da se pri-čno s tekočim letom izvajati fašistični sklepi iz leta 1927, glede katerih je rekel takrat tržaški »Popolo«, da se bodo izvršili z vso močjo, in odločnostjo. Iz središč bo rastla italijanska ekspanzija v okolico. Vsako posestvo, vsako poslopje, ki je na prodaj, se kupi v kolonizacijske svrhe in polagoma se preide na nasilno razlastitev vseli primernejših kmetskih gospodarstev. »Picco-lo« že proslavlja patrijotično funkcijo kmetov iz Karnije na vzhodnem gorovju do Kvarnera in pričakuje od Kraševcev, da se združi ž njimi v svrho popolne italijanizacije dežele.
*
Asimilacija v obmejnih pokrajinah nikakor ne napreduje tako naglo, kakor si je to zamislil fašistični režim. »Piccolo«
' piše, da Trbiž/ Tolmin, Idrija, Postojna, Bistrica ne morejo čakati dolgega poteka desetletij, da dosežejo pozno narodnostno transformacijo, ki bi nadomestila mrzlo In sovražno generacijo z indiferentno, kateri bi sledila mlačna z lahko pomnožitvijo temperature vsakih trideset let. Ta lena evolucija naj se prepusti selom in samotnim naselbinam... Lani je izvajal »Piccolo«, da poteče bržčas še par stoletij, predno izgine slovenščina iz Julijske krajine.
* . .
Po kraških vaseh so vsiljevali okoli novega leta fašistični koledar za 1930. Petnajst lir stane ta koledar pa ni vreden dve liri. Gorje obrtnikii, trgovcu, posestniku, če bi ne bil sprejel koledarja! Drugi fašisti so nabirali pred prestolonaslednikovo poroko denarne prispevke v dobrodelne namene. Kar zahtevali so, da mora dati vsaka družina kolikor mogoče največ, da pokažejo svojo udanost Italiji. Iz ljudskih rok so izsilili darila za božičnice in »befano«. Gospodarski položaj na Krasu je obupen.
Treba bo plačati davščine ali kako, ko so že razne fašistične dajatve vzele toliko lir!
*
V	Dutovljah, Skopem in Koprivi na Krasu so na dan kraljevičeve poroke zvonili in streljali z možnarji. Zvečer se je nabralo v Dutovljah veliko ljudi. Vse je bilo razsvetljeno. Svirala je godba. Razvila se je povorka, ki je po osmi uri krenila na postajo v Dutovljah. Godba, baklje, petje, vzkliki. »Piccolo« poroča nato o -»značilni manifestaciji«; »Na spontano željo maniiestantov se ni izvršila takojšnja vrnitev v vas, marveč so počakali brzovlaka, prihajajočega iz Jugoslavije ob 21.30, ki je bil ob svojem hitrem prehodu sprejet-s pretresljivimi vškliki »živio Italija in savojska hiša«. Vihrajoče trobojnice so bile razločno vidne ob svitu številnih bakelj. Povorka se je vrnila v Dutovlje ob sviranju narodnih himen. Značilna je ta spontana manifestacija vrlega kraškega ljudstva, ki je hotelo tako pokazati svojo iskreno udanost novi italijanski domovini.« Povorko je vodil občinski tajnik Francesco Orelli (prej Fran Orel).
*
Neko nedeljo so v bližini Pule pili in peli vaški fantje. Peli so svoje domače pesmi pa tudi laške. Med fante se je vmešala družba fašistov, ki so izjavili, da jim dovoljujejo peti samo po laško. To je dalo povod za prerekanje. 281etni Anton Krajac je rekel, da fantje lahko pojo, kakor hočejo. Pustijo naj jih na miru. Fašisti so potem še na cesti sili-
li	v Krajca, drugi dan pa so ga ovadili oblasti, da jih je izzival in napadel. Prišlo je do razprave v Puli. Sodnik je iz-previdel izmišljotine ovaditeljev in Krajca oprostil obtožbe.... Navadno sledijo, po primorskih sodiščih na še tako lažnji-ve fašistične ovadbe hude obsodbe domačih fantov.
*
Po goriski pokrajini; zlasti ob meji, stikajo orožniki in miličarji neprestano za slovenskimi listi. Posebno sta jim pri srcu »Jutro« in »Primorski glas«. Pri preiskavah vprašajo opetovano, če imajo v hiši kak slovenski list z onstran. Dva fanta iz' Vipavske doline sta bila nedavno dvakrat pozvana na kvesturo v Gorici, ker so ju sumili, da dobivata čez mejo ljubljanske liste in jih širita med prebivalstvom.
lijarde lejev. Rumunski tisk je v razpravah o tem pojavu ugotovil, da to ni v skladu z gospodarsko krizo, in je prišel do zaključka, da se večina novih ime-jiteljev avtomobilov rekrutira iz vrst ljudi, ki žive iz državnega proračuna, visokih državnih uradnikov, Id upravljajo državno imetje in igrajo vlogo kot posredovalci med državnimi dobavitelji in javnimi organi.
Tudi Bolgarska, ki je po treh vojnah izčrpana, se ni mogla upreti avtomobilski invaziji. Značilen je avtomobilski razvoj v zadnjih dveh letih. V 1. 1922 je prišlo v državo samo 86 avtomobilov v ceni 9 milijonov levov, v I. 1928 pa 1000 osebnih in tovornih vozov v ceni 93.5 milijonov levov. Dve tretjini vozov je osebnih. Tudi lani je prišlo v državo zopet- prilično enako število. Uvozna carina na osebne vozove znaša v Bolga-
Avtomobilizem na Balkanu
VELIKA INVAZIJA V ZADNJIH LETIH. — ALBANIJA, DEŽELA BREZ ŽELEZNIC. — NAD 28.000 km AVTOMOBILSKIH CEST V JUGOSLAVIJI. _ NAJVEČ AVTOMOBILOV V RUMUNIJI. - GLAVNE DRŽAVE — UVOZNICE AVTOMOBILOV.
Zadnja leta, zlasti lansko, so leta pravcate invazije avtomobilov v vse balkanske dežele. Elegantni osebni vozovi izrivajo v mestih čisto sistematski kočije. Ne bo dolgo, ko bo odklenkalo Jevoščkom, ki so nekoč obvladovali ulice balkanskih mest. Tudi živila z dežele v mesta vozijo že na veliko tovorni avti mesto poprejšnjih konjskih ali volovskih vpreg.
Prvi početki avtomobilskega razmaha segajo do zadnjih vojn, ko je bil Balkan pozorišče bojev balkanske zveze proti 'Curkom in spopada osrednjih sil z Antanto. Armade so takrat pričele priva-žati avtomobile v velikem obsegu, ker je železniška mreža bila zelo redka. Saj je še danes Albanija edina evropska država, ki nima železnic. Kjer ni bilo cest, so vojne uprave v razmeroma kratkem času dale zgraditi precej debrc ceste, ki so sicer v primeri s srednjeevropskimi cestami povečini ceste tretjega reda. Tekom zadnjih let se je cestno omrežje v vseh balkanskih državah zelo izpopolnilo. V Bolgariji in Jugoslaviji je uveden kuluk za izgradnjo in izpopolnjevanje cest.
Presenetljivi razvoj glavnih balkanskih mest po vojni je tudi dvignil uporabo avtomobilov. Danes ima Balkan sicer samo eno milijonsko mesto, Bukare-$o. Po številu prebivalstva se mu bli-žoio Atene s Pirejem in predmestji, sledi mu Beograd z nad 300.000 in Sofija z 250.000 prebivalci. Razsežnost teh mest pa Je mnogo večja nego dna zapadno-
evropskih mest z mnogo večjim številom prebivalstva. To pa radi tega, ker ogromna večina prebivalstva v balkanskih mestih stanuje v malih pritličnih ali enonadstropnih hišah, obdanih z vrtovi. Ko se je po grškem porazu 1. 1922 iz Male Azije razlil val poldrugega milijona grških beguncev v materinsko zemljo, kjer se je dobra tretjina nastanila v atenski ravnini med Atenami in pirejskim pristanom, je bil avtomobil takore-koč edino komunikacijsko sredstvo za nje, in število avtomobilov in avtobusov vseh vrst, ki obratujejo danes v atenskem območju, se ceni na dobrih 10.000.
V	edini evropski državi brez železnic, Albaniji- je avtomobil edino naglo pro metno sredstvo med večjimi središči. Iz luke Drača do glavnega mesta Tirane vozijo redno avtobusi- Seveda italijanski Fiat, saj drugače ne more biti!
Jugoslavija ima nad 2S milijonov km avtomobilskih cest. Skorb polovica njih je vozna v vsakem vremenu. Pred ka kiin letom dni je bWo v Jugoslaviji krog 7200 osebnih in 2000 tovornih vozov, 300 avtobusov, 3000 motociklov in 212 motociklov s prikolico.
Po intenziteti avtomobilskega raama-ha prednjači Bukarešta pred Atenami. Početkom 1929 je bflo v celi Rumuniji krog 25.000 vozov. 12.000 jih je prišlo v državo v 1. 1928. Ako računamo kupno ceno voza na četrt milijona lejev, pomeni to, da je v tem letu Rumunija dala v inozemstvo samo za avtomobile 3 mi-
riji 25%, v Jugoslaviji 50% ad valorem. Carina na tovorne vozove je nizka, 5%.
Odkod se v glavnem dovažajo avtomobili na Balkan? Ravnotežje si držita ftalija in Francija, v tretji vrsti so Zedinjene države. Med osebnimi vozovi prevladujejo Citroen, Fiat, Chevrolet, Ford. Znatno je tudi število vozov avstrijske tvrdke Steyr. Med kamijoni prevladuje Fiat in Benz. Motocikli niso tako razširjeni kakor v Srednji Evropi. Med temi so v rabi zlasti nemški izdelki Triumph, Deutsche Werke itd. Zlasti priljubljene pa so znamke Sarolla, Grif» fon, Indian, Peugeot, Renč Cnllet.
Dasi še niso znane točne statistične številke o današnjem stanju avtomobilizma v balkanskih državah, lahko vendar že iz gornjih številk sklepamo na velik razmah, ki ga doživlja avtolTiobi« ližem tudi na Balkanu.
Hollyu;oočska senzacija
V Los Angelesu so pred 8 leti našli nekega dne znanega amerikanskega filmskega režiserja Williama Desmonda Taylorja v njegovi luksurijozno oprem-jeni vili mrtvega, ustreljenega. Preiskave policije so ostale brezuspešne. Sedaj pa se je pojavil Otis Hefner, večkratni kaznjenec, ki se ga je tudi ponvono imenovalo v zvezi z umorom, in je policiji navedel kot morilko eno najbolj znanih amerikanskih filmskih igralk. Njegove izjave so vzbudile ogromno senzacijo v : ilmskih in vseh drugih krogih, in pričakuje se velik škandal, če bo policija igralko aretirala.
Hefner pravi, da je začasa umora stal z zamorcem — šoferjem Taylora — pred vhodom njegove vile. Naenkrat je planila iz vile dama v temnem kožuhu, silno razburjena, mimo njih, in je oddirjala v avtu, ki jo je čakal. Šofer in on sta v dami s sigurnostjo prepoznala dotično divo. Ko je šofer nato stopil v vilo, je našel gospodarja mrtvega. Vprašan, zakaj že poprej ni podal te tažne izjave, je izjavil Hefner, da mu je šofer odvzel častno besedo, da bo molčal o tem, kar je videl. A že 1. 1926 je hotel guvernerju Kalifornije, Richardsonu, vse pod prisego izpovedati, vendar je pa bil odklonjen, ker pa se njegovo ime stalno spravlja v zvezo z umorom, se hoče oprati vsakršnega suma in želi, da se najde pravi krivec. ■
V svoječasni preiskavi umora je bilo dognano, da je umorjeni režiser užival mnogo opojnih pijač in da je med holly-woodskimi igralci na debelo trgoval z o-pojnimi strupi. Na podlagi Hefnerjeve izpovedi je policija mnenja, da gre za u-mor iz ljubosumja.
Spori
Drjgi zakon srečnejši
Po statistikah sodišč je drugi zakon običajno mnogo srečnejši kakor prvi. Čeprav se večina ločencev zopet poroči, se razmeroma redko dogodi, da bi bil ločen tudi drugi zakon. Sicer pa govori že izkušnja, da zakonec napake, ki jo je zagrešil v prvem zakonu, v drugem zakonu običajno ne ponovi. Pri drugem zakonu obstoja pač trdna namera, vztrajati do konca. Vrh tega se sklepa drugi zakon navadno že v zrelejši starosti, tako da so najhujše zmotnjave mladosti že premagane. Kot nenavaden pojav se poroča iz Berlina, da je bilo o božiču med 1000 zakoni tudi 112 parov, ki so se zopet poročili z ločenim partnerjem.
60.000 litrov strupenih kislin v Uisli
V	kemičnih tvornicah Mitras v Nie wiadowu na Poljskem se je 14. trn. pripetila izredna katastrofa. Eksplodiralo je posoda, v kateri je bilo 50.000 litrov strupenih kislin, potrebnih za izdelovanje umetnih gnojil. Tekočina se je razlila v reko Czarao, pritok reke Piliee, ki je zopet pritok Vide. Neštete množine rib so poginile. Ker so obrežni prebivalci ribe lovili to jih prodajali, mnogi pa tudi rabfii vodo kot pitno vodo, Je zaznamovati mnogo smrtnih slučajev. Vlada je nemudoma storila potrebne korake, da obvaruje prebivalstvo nadaljnih nesreč. Zastrupljene vodne mase so včeraj pa-sirale Varšavo. Slutijo, da gre za zločinski akt. ki ga je izvtšif nedavno iz to varfac odpuščeni delavec.
Mariborski zimsko-sportni podsavea
Vremensko poročilo iz Ruške koče in Klopnega vrha poroča o idealni smuki. Zapadel je nov sneg, ki omogoča kar najlepšo izvedbo jutrišnje smuške tekme, ki jo prireja zimsko-sportni odsek SPD Maribor - Ruše za prvenstvo mariborskega podsaveza za 1. 1930. Darilo — podsavezne zlate smučke. Rezultat tekem bo razglašen jutri zvečer v Rušah. Mariborski udeleženci, kakor tudi gostje, se bodo vrnili v Maribor z vlakom, ki prihaja na glavni kolodvor ob 21.05, nakar bodo odšli z godbo na čelu v povorki po Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici, Glavnem trgu in Vetrinjski ulici v Grajsko klet, kjer se bo vršil prijateljski sestanek. Občinstvo se naproša, da prisostvuje sprejemu na glavnem kolodvoru.
Turneja Hajduka po Južni Ameriki odpovedana.
Splitski Hajduk je iz finančnih razlogov odpovedal turnejo po Južni Ameriki
ZNS službeno.
V	pondeljek dne 20. t. m. bo ob 18. uri v kavarni Bristol važen sestanek mariborskih nogometnih sodnikov. — Načel* nik.' —
Prisieparjeni milijoni
V Londonu se bo v kratkem pričel proces proti milijonskemu sleparju Cla-rcnce Hatryu. Ni še dolgo tega, odkar je bil Hatry v središču londonske druž« be. Njegova ponosna hiša v Hyde-par* ku, ki je sedaj zapečatena, je bila 5« pred kratkim torišče razkošnih priredi' tev. Clarence Hatry, ki se je često po* bahal, »da računa sploh samo v milijonih«* je prišel v jeseni v konkurz in se je pri tej priliki tudi pokazalo, da je ve« lik slepar in goljuf.
Nekdanji miljenec mgleške družbe In finančne aristokracije je mislil, da bo na« pravil imenitno potezo, ako sam pozo« ve državno pravdništvo, da naj postopa proti njemu. Toda državno pravdništvo je postopalo zelo natančno in razkrilo vse njegove sleparije. NIČ manj kot 19 težkih sleparij je dokazalo njemu 1« nje« govim ravnateljem. Vsled navedbe na* pačnih dejstev in predložitve ponarejenih akcij ter obligacij je dobival Hati^g milijonske kredite. Bil pr je pri vseh teh akcijah tako previden m spreten, da ip obstojal do konlcnrza proti njemu m najmanjši sum. V Londonu, kjer popo|* noma upravičeno pripisujejo Hat^i glavno krivdo na borzni krizi zadnjTfi mesecev, vlada za proces ogromno za* nimanje. VrSje se tudi že stave, kakšni bo kazen. Večinoma domnevalo, da ra snašala 10—14 let.
Fiitanctatpfe madžarskega Bute v OlgR Iz Pešte.
Y Bratislavi je bil te dai končan
nimiv tiskovni proces. 0<teo\ urednika tamošnjega *$farapjf’
Biku«. dr. Šmida je tožil ured«jk praSlie-ga madžarskega lista »Pra*rai Magyar Hirlap«, Dzuranyi, kar je dr. Šmid SiMii čas v svojem listu napisal, da je »t?. m, M« financiran iz Peštfc. Dr. Šmid je stopil dokaz resnice, In se mu je posrečil, ter ga je sodišče oprostilo, slovaški tisk se bavi z zanimivim cesom, ki je prvič dokazal financir protičeškoslovaškega madžarskega v CSR k denarjem iz Madžarske.
Michel ZSvaco
£ukcedfa !Bocgia
Zgodovinski roman	3
»Svetlost, ime mi je vitez de Ragastens...«
Borgia se je zdrznil.
»Kako da mi pravite »Svetlost«?«
»Zato, ker vas poznam... In tudi če vas ne bi, kdo ne bi spoznal po vaši ponosni postavi in vašem, obrazu slavnega bojevnika, ki ga občuduje Francija Pod imenom vojvode Valentinoiškega, in ga pozdravlja Italija kot novega Cezarja z imenom Borgia?«
»Bogme!« je vzkliknil Cezar Borgia, »ti Fran-Cozje so v umetnosti besede še spretnejši nego v nmetnosti meča... Ugajati mi, mladi mož... Odgovorite po pravici: kakšen namen vas je privedel v Italijo?«
»Prišel sem v nadi, da mi bo dovoljeno služiti pod vašim praporom, Svetlost... Siromak po mošnji* a bogat z upi, sem si mislil, da utegne največji vojskovodja našega časa ceniti moj meč po zaslugi...«
»Gotovo da!... Vaša nada vas ni prevarila... Toda kako morete tako dobro govoriti po laško?«
»Dolgo časa sem se mudil v Milanu, v Pizi in v Florenci, odkoder prihajam... in vrhutega sem mnogo prebiral Danteja Alighierija... drugega slavnega sina Italije. Iz njegove »Nebeške komedije« imam svoje znanje.«
Ta hip se je približal Borgiji don Garconio.
»Svetlost,« je dejal, »ni vam še znano, da se je ta človek predrznil dvigniti roko zoper služabnika svete Cerkve... Pomislite, da bi bila brez njega Primavera
V	vaši oblasti...«
Ragastens ni slišal besed, toda ugenil je pomen. Po izrazu mrkle grožnje, ki je pokril Cezarjevo obličje, je spoznal, da se utegne njegov posel slabo končati.
»Svetlost,« je izpregovori!« »niste me še vprašali, kje in kdaj sem vas spoznal... Ako želite, lehko povem.«
»Govorite?« je rekel Cezar kratko.
Vitez je naglo slekel rokavico z desne roke. Na mezincu se mu je zasvetil zlat prstan z demantom.
»Ali poznate ta demant, Svetlost?«
Borgia je zmajal z glavo.
»Moj talisman je in trdo sem se mora! premagovati, da ga nisem prodal... niti za to ceno, da bi mogel s spodobno vnanjostjo stopiti pred vaše oči... Demantova zgodba pa je tale: Pred štirimi leti, sem prišel v Chinon...«
»Chinon!* je vzkliknil Borgia.
»Da, Svetlost... in sem dospel kakor nalašč tla večer tistega dne, ko ste imeli svoj vhod, o katerem še danes govore na Francoskem... Ljudje niso in bržčas tudi ne bodo več videli tako sijajnega prizora... Mule vašega spremstva so bile podkovane s srebrom, konji pa so imeli podkve pribite z zlatimi žreblji... in ti žreblji so se jedva držali v kopitih, tako, da so mule in konji sejali zlat« in srebro- koderkoli ste hodili, in je narod trumoma drl pobirat te drobtinice vašega bogastva...«
»Da,« je sanjavo rekel Borgia, >spominjam se
tega.«
»Zvečer pa, okrog polnoči, ste storili veliko neprevidnost... Morda vam je kdo napovedal sestanek ... ni mi znano, kdo, moški ali ženska... Dejstvo je, da ste odšli iz gradu sami, b-ez spremstva, in ste krenili onkraj mestnih vrat proti nekoliko oddaljenemu poslopju, ki je bilo bogate podobe. Takrat pa...«
»Takrat pa me napadejo trije ali štirje lopovi, ki jim je bilo gotovo do mojih dragocenosti...«
»Da/ Svetlost... Se li spominjate, kako je bilo dalje?«
»Za Boga! Kako bi mogel pozabiti?... Saj bi bil moral podleči, da se ni pojavil neznanec, ki je sukal svoj meč tako dobro, da je zapodil tolovaje v beg...«
»Pri tisti priliki. Svetlost, ste mi darovali ta krasni demant...«
»Vi ste bili tisti?!...«
»In ste mi rekli, naj se vam z njim pripomnim, ako bi kdaj potreboval vaše pomoči in zaščite...«
Mladi mož! Dajte mi roko... Moja pomoč in moje pokroviteljstvo sta vam gotova... Od te ure ste v moji službi, in gorje mu, kdor se vam drzne želeti zlo!«
Pogled, ki ga je spustil naokoli, je potrdil te besede. Vse spremstvo, ne izvzemši Garconija in Astor-re, čigar roka je bila že obvezana- se je priklonilo mlademu Francozu, ki si je tako nenadejano pridobil naklonjenost Cezarja Borgia.
»Na pot, gospoda!« je ukazal Cezar, »Vrnemo se v Rim. Vas, mladi mož, pa pričakujem nocoj opolnoči... To je moja ura!« je doda! s čudnim smehljajem.
»A kje vas najdem, Svetlost?«
»V palači moje sestre Lukrecije... V Palači Smeha... Vsak človek v Rimu jo vam pokaže.«
»V Palači Smeha!... Opolnoči... Velja!«
Vitez Ragastens se je naklonil.
Ko se je vzravnal, je videl družbo gospode, kako se je izgubljala v oblaku prahu. Toda naj se je oddaljevala še tako hitro, vendar je prestregel dvoje pogledov smrtnega sovraštva, ki sta ga ošinila s strani: enega mu je poslal baron Astorra, drugega — don Garconio.
Ragastens je mignil z rameni. Z največjo mirno-dušnostjo je končal svoj obed, plačal račun in spet zajahal konja.
III.
Palača Smeha.
Ura je utegnila biti štiri popoldne, ko je vitez de Ragastens prijezdil v Večno mesto. Ostanek poti je opravil v zmernem koraku- da se oddahne vrli Kapitan, ki ga je ljubil kakor dobrega in zvestega tovariša, in tudi zato, da se je mogel vdati premišljevanju.
Sin pariškega tlaka, je živel vitez de Ragastens do tistih dob bolj na slepo srečo. Poznal ni očeta niti matere.
Mati je umrla, ko mu je dala življenje; oče pa, siromašen gaskonjski plemič, ki je prišel v Pariz, da bi tam obogatel, je postal žrtev bede, ko je mladi vitez še vekal ob prsih svoje dojilje.
Ta dojilja, ki je trgovala z obleko pod pristre-škom na vogalu ulice Saint-Antoine, tik nasproti velikih vrat Bastilje, se je zavzela za ubogega sirotka. Nazadnje se je zaljubila vanj do malikovanja ter si vtepla v glavo- da ga vzgoji za svojega naslednika v trgovini z oblekami in staro šaro.	”
(Nadaljevanje sledi).
Matrace, otomane,
vr tapetniške izdelke in popravila iz vršuje po najnižji ceni tapetnik Ferdr
Kuhar, Gosposka ulica 4.	  ?
PozorJ
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-lju B. Jaeodič. Rotovški trg 3	3090
Spalne in jedilne sobe po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. Sobo
najmodernejše onremljeno, tik glavnega kr>1r>dvora oddani. Aleksardrova cesta 48.	64
oddaljeno 8 km od postaje, ca 150 o-ralov ugodno orodam. -
Eventuelno prodam tudi bukov gozd a-rondiran v velikosti 67 oralov. Naslov v upravi lista im
Cast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem prevzel ganerallto zastopstvo zavarovalne in pozavarovalne družbe
ROSI1A - FONSIER
centrala Beograd, za Dravsko banovino s sedežem v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 43/11.
"CONTINENT", mednarodna Špedicija
Lastnik JO S. KOŠUTA	190
Velika inventurna prodala
v TRGOVSKEM DOMU v Mariboru
Usodna prilika!
Radi preselitve prodam dobro vpeljano prevozništvo z živim in mrtvim inventarjem, stanovanjem, dvoriščem in hlevom. Vse leži skupaj. Naslov pove uprava lista.	191
Krasno
posestvo
pri Mariboru je na prodaj; isto obstoji iz velike, jednonadstropne hiše, treh hiš za sluge in viničarje, gospodarskih poslopij, 10 oralov lepega vinograda, 18 oralov travnikov, 15 oralov gozda, 5 oralov njiv in sadovnjaka. Pojasnila daje odvetnik dr. Kirnove c, Maribor, Sodna ulica 14 in »Teksta« d. d., Zagreb, Praška ulica 2.	136
MIRO SI3ANEC
171
sodnijsko zaprisežen tolmač za slovenski, nemški, italijanski jezik prevaja in potrjuje uradne in zasebne listine.
Gosposka ul. 58,1, od 9.-12. in 15.-17. me.
Zahtevajte povsod „Veceniik!M
Preselitve
ocarinjenje, vskladiščenje pohištva in vsakovrstne robe, dovoz in odvoz izvršuje isa	točno	in	najceneje	špedicija
A. Reisman-ova vdova, Maribor
Volaiitlika ulica «
•>»*.
       .....................
Sodna dražba,
V	četrtek, dne 33. januarja ob 14. uri se boi vršila na Koroški cesti SO sodna dražba sledečih’ predmetov:
2	šivalna stroja znamke »Singer«, 70 paroM čevljev, kopita, čevljarsko orodje in zaboji, stela-, že, kakor razne druge stvari. Interesente opozaiS jamo na' to dražbo.	170
Kabaretni večeril
Kabaretne predstave 1
Kavama »Evropa
Dnevno velike gala kabaretne predstave. Ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne družinske predstave pri pravem pekerskent rizlingu. Od 16. do 30. JanuatJa gostovanje znanega zagrebškega humorista in komičarja Evgen Pancer-i* vsaka beseda vrečo smeha. — Gostovanje holandske pevke in plesalke iz graškega Orfeuma gdč. Terese van Wesan-Svt)e Klop, Stefffi Fischer i. d. Prvovrstna godba. Vstopnine In pobiranje ni.
Za solidno postrežbo jamči in se priporoča Mlhaal Kokot, kavafiiar.
Preprodajalci popust! Pošilja se na vse strani!
Poiskuslte naše nove pekarske Spedialitete
kakor: Stele a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljičke iz francoskega testa
Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen
Oastelnskl prepečenec v vseh oblikah, ii vi st no čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opetljskl prepeCanec, izvrstnega okusa
in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljilki, polunjjskl upognjenci In vinske paKfce, venCasti koiati Itd.
Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gitare
Trombe
lota* baronih
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak. Maribor, Vetrinjska ulica	17.	?319
Lesni manipulant,
vojaščine prost, z daljšo prakso v lesni trgovini, verziran tudi v ekonomskem krogu, vešč nemščine, išče primerno službo. Ponudbe pod »Marljiv« na u-
pravo lista._________________________ 123
Nezgodna, življenska, požarna in druga zavarovanja urejuje strokovno zavarovalni tajnik K. Kraus, Maribor, Aleksandrova c. 24. Informacije
brezplačno.___________________________i35
Oddani lokal in stanovanje na Tržaški cesti št. 3. Vpraša se isto-tam.	138
Cenjenemu občinstvu naznanjam,
da sem podružnico za popravljanje čevljev v Prešernovi ulici 1 ukinil. Odslej bom sprejemal vsa dela in naročila v BrzonntrVi Tattenbachova ul. št. 14.	147
Ste !i svoj denar zavrgli?
20% kronski boni (katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev) se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor. Cankarjeva ulica 14.	51
Nov šivalni stroj znamke »Singer«
za 1600 Din na prodaj. Pražarna kave Brata Požar, Tattenbachova ul. 14. ________________________________________  153
Več velikih krojaških
in družinskih šivalnih strojev, blagajna National ter gramofon z mnogimi ploščami po ugodni ceni na prodaj. Tržaška cesta 3.__________________________159
Soba s Štedilnikom
se odda v novi vili. Istotam prazna ali meblirana soba. Poizve se: Zadružna gospodarska banka I. n., vrata 6.	161
Lokal poceni pro^'"
Koroška c?	150
Kontoristinja
z pisarniško prakso želi službo v pisarni ali kot blagajničarka. Ponudbe na upravo lista pod »1930«.	175
Kupujte drva in premog
po najnižjih cenah v trgovini z lesom in premogom Gospojna ul. 3. O. Heizl.
 ________________________________________IS2_
Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke. in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.
82
Vse stanovanjske zadeve
po možnosti tudi dejansko rešuje obl. konces. stanovanjska posredovalnica »Marstan«, Koroška 10.________________181
Gospodična se takoj sprejme
kot sostanovalka k samostojni gospej, Krčevina, Praprotnikova ul. 141 I. 180
Kupujem In prodajam
po najnižjih cenah: obleko, perilo, čevlje, pohištvo, štedilnike in ostalo. Starinarna J. Petein, Orožnova 1.	162
Prodam 20% kronski bon
v znesku 4772 kron s popustom 20%. Naslov v upravi lista.	151
Opremljeno sobo
oddam, Maribor, Tattenbachova 19-1. vrata 5.	186
Iščemo dobro vpeljane provizijske zastopnike za modne trgovine. Ponudbe z zahtevami na upravo Večernika« pod »D. Z.«	187
Meblirano sobo v vili, strogo separirano, električna luč, postrežba, takoj oddam za Din 250. Čo-
pova ulica 10._____________________185
Večje posestvo z hišo, gospodarskimi poslopji oddam takoj v najem za daljšo dobo. Naslov v upravi. —	114
»Singer« brzi šivalni stroj
se proda, za šivilje in krojače, še zelo nov. Smetanova ul. 34/11., vrata 12.
 ________________________________________169
Kolesarji pozor!
.cp	Zima	je	tul Priha-
^as’ k° k° treba oddati vaše kolov 'IP popolno oskrbo in shrambo čez zimo.
V	istem Času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev* tako. da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14,, našo roti Narodnega doma.______________-3009
Popravila
ur. zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.	1547
-f--------------------------------
TOVARNA OLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL
HEROID
od	Din	298-—	dalje
■	•	136 —	„
»	«	—	„
.	.	307--	,
m » 505*	„
.	„	86-	.
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Nova Schorbaumove zgradba
ZEESS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
."»ETELN
MARIb'0'i, GOSPOSKA S
|i
Zastore, zavese in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot' oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje za perilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo 68
ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t d. nudi
najuaodnefe
in kapi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
»Za poročno iezono“
dobite v največji izbiri:
beli Creppe Satln
beli Creppe de Chln
beli Creppe Mongol
beli Creppe Georgette
belo kristalno svilo
belo pralno svilo
belo surovo svilo	16o
bele čipke v vseh Širinah, mirte, Šopke in
vence, nogavice in rokavice, bele srajce za gospode kom. po
Din 65’—, 75-—, 100*-, 120*—, 130*— itd.
Srajce za frak, ovratnike, manšete, kravate,
smoking svilo po najnižjih cenah v trgovini
»,K NEVESTI1*
F. MICHELITSCH, MARIBOR
Telefon 2128 OOSPOSKA UL. 14 Telefon 2128
■
■
■
■
■
■
5	■
••aammna n■ anoa a a a a a anaaBananaff
Ve/tka okazijska proefa/a -
Od 10. januarja naprej/
• - •	,
Creoe de Chlna. KreoDmonc?o*a, Moiresvile, moškeoa sukna. blaea za olašče In obleke, baržuna, barhenta. kristalne svile, vseh vrst bele tkanine, posteljnine, postečih garnitur i. t. d. pri tvrdki
Do/ček i Mat im,	M ati bot,	(iosposka uiica 27
»Jato S UufaMt ONdfitavnUc Izdajatelja to urednik: F r s s Br o s • v I « f Maribor«. TU* Maribor*, tiskarn, d. <L Dfedstavsfc
at« oko Dot« la v Maribora«
Kaj pa prihaja sedaj?
Vprašafte v avtogaraži ViijLRERI Telefon 2109.	Telefon	2109.