MADŽARŠČINA KOT JEZIK NARODNE SKUPNOSTI NA RAVNI B1 IN B2 Izpitni katalog Ljubljana 2023 Madžarščina kot jezik narodne skupnosti na ravni B1 in B2 Izdal in založil: Državni izpitni center zanj dr. Darko Zupanc Avtorji: Magda Berden, Suzana Bitenc Peharc, Anna Dancs, dr. Péter Gaàl, Rahela Hojnik Kelenc, dr. Anna Kollàth, dr. Jutka Rudaš in Elizabeta Toth. Spletna stran: www.ric.si © Državni izpitni center 2023 Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, ali kako drugače, brez predhodnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147561475 ISBN 978-961-6899-77-2 (PDF) 2 UVOD Preizkus znanja madžarščine kot jezika narodne skupnosti, ki ga morajo dokazati strokovni in administrativno-tehnični delavci v dvojezičnih vrtcih in šolah, preverja sporazumevalno zmožnost kandidatov na ravneh B1 in B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvirja (SEJO). Preizkus znanja poteka v obliki pisnega in ustnega dela. Cilj preizkusov znanja Madžarščina kot jezik narodne skupnosti ravni B1 in B2 je preveriti sporazumevalno zmožnost kandidatov, in sicer branje, poznavanje in rabo jezika, poslušanje, govorjenje in pisanje. Preizkus znanja je namenjen strokovnim in administrativno-tehničnim delavcem, ki se želijo zaposliti na področju vzgoje in izobraževanja v dvojezični šoli ali vrtcu. Po uspešno opravljenem izpitu kandidati dobijo javno veljavni certifikat o znanju jezika na ravni B1 oziroma B2, s katerim uradno dokazujejo znanje madžarščine kot učnega jezika. 3 ZGRADBA IN VREDNOTENJE PREIZKUSA Kandidati lahko opravljajo dva izpita na različnih ravneh: • preizkus na skupni evropski ravni A2+/B1, • preizkus na skupni evropski ravni B2. Preverjanje znanja je pisno in ustno. Pisni del ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci po merilih, objavljenih v tem katalogu, in točkovniku, ki ga za vsak posamezen preizkus pripravi komisija za madžarščino. Ustni del ocenjujejo pooblaščeni izpraševalci; kandidatovo znanje pa se presoja po merilih, objavljenih v tem katalogu. Pisni del traja za raven B1 135 do 145 minut za raven B2 175 do 185 minut Ustni del (za obe ravni) traja do 20 minut. Kandidati imajo pravico, da se za ustni del pripravljajo 15 minut. Pri obeh izpitih se preverjajo bralna, slušna, pisna in govorna sposobnost: bralna, slušna in pisna se preverja pri pisnem izpitu tako, da kandidati rešujejo enake izpitne pole v natanko določenem času, ki je enak za vse kandidate. Govorna komunikacija se preverja pri ustnem delu, pri tem je kandidatom v pomoč slikovno in/ali pisno gradivo, predloženo na listu z vprašanji, ki rabi kot iztočnica za pogovor z ocenjevalcem ali s sogovornikom. Pisni in ustni del sta ocenjena skupaj kot celota. Za pridobitev certifikata o znanju madžarščine na skupni evropski ravni B1 in B2 mora kandidat doseči vsaj 70 % točk v skupni oceni in pri vsaj treh delih izpita. Z uspešno opravljenim izpitom iz madžarščine na ravni B1 je kandidat (kandidatka) dokazal(a), da obvlada osnove madžarskega jezika, ki mu(ji) omogočajo, da: • se primerno jezikovno znajde v vsakdanjih položajih, • razume bistvene in zanj(zanjo) pomembne ali zanimive informacije v manj zahtevnih avtentičnih pisnih in govorjenih besedilih, • razume in sodeluje v pogovoru o temah iz vsakdanjega življenja, • napiše osebno in poluradno pismo ter preprostejše sestavke. Z uspešno opravljenim izpitom iz madžarščine na ravni B2 je kandidat(ka) dokazal(a), da obvlada osnove madžarskega jezika, ki mu(ji) omogočajo, da: • se dobro jezikovno znajde v najrazličnejših vsakdanjih položajih, • dobro razume avtentična pisna in govorjena splošnoinformativna in poljudna besedila različnih zvrsti, • dobro razume sogovornike in pripomore k poteku pogovora o temah vsakdanjega življenja, • v različnih oblikah pisnega sporočanja izrazi svoja stališča in jih podpre z utemeljitvami. 4 IZPITNI CILJI NA RAVNI B1 NAJ BI KANDIDAT POKAZAL, DA: 1. razume bistvo in posamezne informacije v manj zahtevnih avtentičnih madžarskih besedilih različnih zvrsti, vzetih iz različnih virov (na primer časopisov, revij, brošur); 2. razume bistvo in posamične informacije v različnih vrstah studijsko posnetih besedilih v madžarskem jeziku, kot so kratka poročila, pogovori, kratke pripovedi, obvestila, izjave; 3. se zna pisno izražati v eni izmed stalnih oblik sporočanja (napisati krajši vodeni sestavek, osebno pismo ali sporočilo); 4. se sporazumeva v vsakdanjih govornih položajih; 5. zna izraziti svoje mnenje na podlagi iztočnice; 6. pozna besedje, glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo in pravopis ter sociolingvistične in pragmatične zakonitosti madžarskega jezika, potrebne za doseganje izpitnih ciljev, opredeljene v točkah od 1 do 5. NA RAVNI B2 NAJ BI KANDIDAT POKAZAL, DA: 7. razume bistvo in posamezne informacije v avtentičnih madžarskih besedilih različnih zvrsti, vzetih iz različnih virov (na primer iz časopisov, revij, brošur, književnih del); 8. razume bistvo in posamične informacije v različnih vrstah posnetih avtentičnih besedil v madžarskem jeziku, kot so poročila, reportaže, pogovori, pripovedi, obvestila, izjave; 9. se zna slovnično pravilno izražati v primernem besedišču; 10. se zna pisno izražati v eni izmed stalnih oblik sporočanja (na primer napisati poluradno pismo, sestaviti prošnjo, vabilo ali poročilo); 11. zna v smiselno zaokroženem pisnem stavku v okviru predpisanih tematskih področij izraziti svoje mnenje, zanimanje in želje, ter utemeljiti, zakaj se z nečim strinja ali ne; 12. se sporazumeva v vsakdanjih govornih položajih; 13. izraža svoje mnenje in občutke na podlagi iztočnice; 14. zna izbrati ter pisno in ustno uporabiti primerna jezikovna sredstva glede na položaj ali sobesedilo, sporočilni pomen in naslovnika; 15. pozna besedje, glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo in pravopis ter sociolingvistične in pragmatične zakonitosti madžarskega jezika, potrebne za doseganje izpitnih ciljev, opredeljenih v točkah od 7 do 14; 16. pozna kulturo in civilizacijo v sklopu tematskih področij. 5 SHEMA IZPITA RAVEN B1 Pisni del Izpitna Naslov Čas reševanja Delež pri Številka izpitnega pola oceni cilja 1 Bralno razumevanje 30 minut 20 % 1, 6 2 Poznavanje jezika 40 minut 20 % 6 3 Slušno razumevanje od 20 do 30 minut 20 % 2, 6 4 Pisno sporočanje 45 minut 20 % 3, 6 Skupaj pisni del od 135 do 145 minut 80 % Ustni del Deli izpita: • Predstavitev na podlagi postavljenih 4, 5, 6 vprašanj • Igranje vlog: osnovni vsakdanji položaji • Pogovor na podlagi iztočnice Skupaj ustni del do 20 minut 20 % RAVEN B2 Pisni del Izpitna Naslov Čas reševanja Delež pri Številka izpitnega pola oceni cilja 1 Bralno razumevanje 40 minut 20 % 7, 15, 16 2 Poznavanje jezika 40 minut 20 % 15 3 Slušno razumevanje od 20 do 30 minut 15 % 8, 15, 16 4 Pisno sporočanje 75 minut 25 % Vodeni sestavek 30 minut 10 % 9, 10, 14, 16 Prosti sestavek 45 minut 15 % 9, 11, 14, 16 Skupaj pisni del od 175 do 185 minut 80 % Ustni del Deli izpita: • Predstavitev 9, 12, 13, 14, 16 • Igranje vlog: kompleksnejši vsakdanji položaji • Pogovor na podlagi iztočnice Skupaj ustni del do 20 minut 20 % 6 VRSTE BESEDIL IN TIPI NALOG Pri reševanju izpitnih pol boste našli vrste besedil in tipe nalog, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Na posameznih polah bodo le nekatere vrste besedil in nekateri tipi nalog, ki jih bo za posamezen izpitni rok izbrala in pripravila izpitna komisija, in ne vse hkrati. RAVEN B1 Izpitna pola Vrste besedil Tipi nalog 1 obvestila, opozorila, oglasi in reklamni oglasi, alternativni tip prospekti, vodniki, radijski in TV sporedi, vremenske izbirni tip napovedi in poročila, vozni redi, krajši članki, pisma, tip povezovanja razglednice; tip urejanja kratki odgovori 2 vse naloge bodo jezikovno znanje preverjale v izbirni tip povezavi z manj zahtevnimi besedili oziroma odlomki tip dopolnjevanja besedil različnih zvrsti tip povezovanja kratki odgovori 3 posnetki kratkih pogovorov, poročil, vremenske izbirni tip napovedi, anekdot, novic, obvestil, pripovedi, opisov, tip dopolnjevanja navodil alternativni tip tip povezovanja kratki odgovori 4 krajši vodeni sestavki (100 do 120 besed) USTNO igranje vlog SPOROČANJE pogovor na slikovno, pisno ali ustno iztočnico 7 RAVEN B2 Izpitna pola Vrste besedil Tipi nalog 1 obvestila, opozorila, oglasi in reklamni oglasi, alternativni tip prospekti, vodniki, radijski in TV sporedi, vremenske izbirni tip napovedi in poročila, vozni redi, idr.., pisma, tip povezovanja zahtevnejša splošnoinformativna besedila, krajša tip urejanja umetnostna besedila; kratki odgovori parafraziranje (iskanje ustreznic) 2 vse naloge bodo jezikovno znanje preverjale v izbirni tip povezavi z besedili oziroma odlomki besedil različnih tip dopolnjevanja zvrsti. tvorba besed pretvorbe kratki odgovori tip povezovanja 3 odlomki radijskih poročil, objave, obvestila, oglasi, izbirni tip pripovedi, govori, pogovori, odlomki dramskih alternativni tip besedil, anekdote, šale; tip dopolnjevanja kratki odgovori tip povezovanja 4 krajši vodeni sestavek (100 do 120 besed), krajši pisni sestavek (170 do 200 besed) 8 VREDNOTENJE PO MERILIH RAVEN B1 Pisni del • Izpitne pole – 1., 2. in 3.: za vsak pravilen odgovor je določeno število točk, ki znesejo v odstotkih: 1. pola: 20 % celotne ocene izpita 2. pola: 20 % celotne ocene izpita 3. pola: 20 % celotne ocene izpita Seštevek točk pri 4. poli znaša 20 % celotnega izpita. 4. pola se ocenjuje po teh merilih: A SPOROČILNOST IN JASNOST IZRAŽANJA 5 Sestavek povsem ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen (po izčrpnosti in natančnosti pri podajanju informacij in stališč). Kandidat upošteva vse iztočnice. 4 Sestavek precej ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen. Kandidat/ka primerno razvija temo, vendar je manj izčrpen/izčrpna in natančen/natančna pri podajanju informacij in stališč. Kandidat ne utemelji vseh iztočnic ali jih utemelji pomanjkljivo. 3 Sestavek še ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen, vendar je sporočilo manj jasno (npr. nebistveni podatki, pretirano ponavljanje, neupoštevanje iztočnic). 2 Sestavek delno ustreza nalogi. Veliko zahtev ni uresničenih, mogoče je razbrati temeljno misel, vendar ima kandidat/ka težave pri upovedovanju, razumevanje besedila je pogosto oteženo. 1 Sestavek komajda ustreza nalogi. Sporočilni namen je nejasen. Kandidat posreduje preproste, nepovezane ali neprimerne informacije. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. B OBLIKA ZGRADBA 3 Oblika je primerna. 3 Sestavek je povezan in logično zgrajen. Besedilo se bere tekoče. 2 Oblika ima nekaj pomanjkljivosti. 2 Sestavek je ponekod nepovezan in/ali pomanjkljivo razčlenjen. Besedilo je večinoma tekoče. 1 Oblika je kljub pomanjkljivostim še 1 Sestavek je kljub pomanjkljivostim še sprejemljiva. sprejemljiv. Prehodi med stavki, povedmi in odstavki so občasno nejasni in nepričakovani. 0 Oblika ni primerna. 0 Sestavek je nepovezan in nelogično zgrajen. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. * Pisma ocenjujemo po merilih za obliko, vse ostale sestavke po merilih za zgradbo 9 C JEZIKOVNA PRAVILNOST 4 Jezikovnih napak skoraj ni, manjše pomanjkljivosti. 3 Malo temeljnih jezikovnih napak, ki ne ovirajo jasnosti sporočila. 2 Veliko jezikovnih napak, ki mestoma otežujejo razumevanje. 1 Večina povedi je jezikovno napačnih. Besedilo je slabo razumljivo. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Ustni del se ocenjuje po teh merilih: A BESEDIŠČE 4 Besedišče je raznoliko in ustrezno. 3 Besedišče je ustrezno, opazimo posamezne napačne rabe in/ali nepoznavanje ustreznih besed, ki ne vplivajo na jasnost sporočila 2 Besedišče je skromno, komunikacija je otežena. 1 Nezadostno besedišče, ki zelo omejuje komunikacijo. 0 Neustrezno besedišče in napačna raba onemogočata komunikacijo. Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. B SPOSOBNOST TEKOČEGA IZRAŽANJA IN SPOROČILNOST 3 Govor je tekoč, z občasnimi prekinitvami. Kandidatovo sporočilo je jasno. 2 Izražanje ni povsem tekoče. Govor se včasih ustavi, vendar to ne preprečuje komunikacije. Sporočilo je primerno. 1 Težave v izražanju. Govor se pogosto ustavlja, kar otežuje komunikacijo. Sporočilo je nejasno. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. Sporočila ni. C IZGOVORJAVA 3 Dobra izgovarjava, naglas in stavčna intonacija. 2 Povprečna izgovarjava, naglas in stavčna intonacija. 1 Slaba izgovarjava, naglas in stavčna intonacija, ki ovira komunikacijo. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. Č JEZIKOVNA PRAVILNOST 3 Nič ali malo temeljnih jezikovnih napak. Uporaba zahtevnejših jezikovnih struktur. 2 Nekaj jezikovnih napak, ki ne ovirajo komunikacije. 1 Toliko jezikovnih napak, da je komunikacija otežena. Uporaba izključno osnovnih jezikovnih sredstev. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. Pogoste jezikovne nepravilnosti onemogočajo komunikacijo. 10 RAVEN B2 Pisni del • Izpitne pole – 1., 2. in 3.: za vsak pravilen odgovor je določeno število točk, ki znesejo v odstotkih: 1. pola: 20 % celotne ocene izpita 2. pola: 20 % celotne ocene izpita 3. pola: 15 % celotne ocene izpita 4. pola je sestavljena iz naloge 4A in 4B, ki skupaj predstavljata 25 % celotne ocene izpita. Seštevek točk pri nalogi 4A znaša 10 % celotne ocene izpita, seštevek točk pri nalogi 4B pa znaša 15 % celotne ocene izpita. Vodeni sestavek (naloga 4A) se ocenjuje po teh merilih: A SPOROČILNOST IN JASNOST IZRAŽANJA 5 Sestavek povsem ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen (glede na izčrpnost in natančnost pri podajanju informacij in stališč). Kandidat upošteva vse iztočnice in jih utemelji. 4 Sestavek precej ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen. Kandidat/ka primerno razvija temo, vendar je manj izčrpen/izčrpna in natančen/natančna pri podajanju informacij in stališč. Vseh iztočnic ne utemelji ali jih utemelji pomanjkljivo. 3 Sestavek še ustreza nalogi. Sporočilni namen je dosežen, vendar je sporočilo manj jasno (npr. nebistveni podatki, pretirano ponavljanje, neupoštevanje iztočnic). Stališča so utemeljena pomanjkljivo oziroma nejasno. 2 Sestavek delno ustreza nalogi. Veliko zahtev ni uresničenih, mogoče je razbrati temeljno misel, vendar ima kandidat/ka težave pri upovedovanju, razumevanje besedila je pogosto oteženo. 1 Sestavek komajda ustreza nalogi. Sporočilni namen je nejasen. Kandidat posreduje preproste, nepovezane ali neprimerne informacije. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Izdelek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. B OBLIKA ZGRADBA 3 Oblika je primerna. 3 Sestavek je povezan in logično zgrajen. Prehodi med stavki, povedmi in odstavki so tekoči. 2 Oblika ima nekaj pomanjkljivosti. 2 Sestavek je ponekod nepovezan in (ali) pomanjkljivo razčlenjen. Besedilo je večinoma tekoče. 1 Oblika je kljub pomanjkljivostim še 1 Sestavek je kljub pomanjkljivostim še sprejemljiva. sprejemljiv. Prehodi med stavki, povedmi in odstavki so občasno nejasni in nepričakovani. 0 Oblika ni primerna. 0 Sestavek je nepovezan in nelogično zgrajen. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. * Pisma ocenjujemo po merilih za obliko, vse ostale sestavke po merilih za zgradbo. 11 C JEZIKOVNA PRAVILNOST 5 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, napak skoraj ni. 4 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, malo temeljnih napak. ali Raba ustreznih, a preprostejših jezikovnih struktur, brez večjih napak. 3 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, veliko napak. Napake ne povzročajo nesporazumov. 2 Raba še ustreznih, a preprostih jezikovnih struktur, pogoste jezikovne napake. Napake ponekod vplivajo na razumljivost. 1 Večina povedi je jezikovno napačnih. Razumevanje besedila je ovirano. in/ali Stil in register sta neustrezna. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Izdelek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Daljši pisni sestavek (naloga 4B) se ocenjuje po teh merilih*: A VSEBINA IN SPOROČILNOST 5 Vsebina povsem ustreza nalogi. Sporočilo je jasno, kandidat stališča ustrezno utemelji in ponazori. 4 Vsebina precej ustreza nalogi. Kandidat dobro razvija misli, vendar ne utemelji vseh stališč oziroma jih utemelji pomanjkljivo. 3 Vsebina delno ustreza nalogi. Sporočilo je razumljivo. Kandidat še primerno razvija misli, vendar ne utemelji vseh stališč ali jih utemelji nejasno. 2 Vsebina komaj ustreza nalogi. Kandidat posreduje preproste informacije, ki jih ne utemelji ali jih utemelji pomanjkljivo. 1 Vsebina ne ustreza nalogi. Sporočilo je mestoma nerazumljivo. Kandidat posreduje preproste, nepovezane ali neprimerne informacije, ki jih ne utemelji. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Sestavek je prekratek za presojo. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. B BESEDIŠČE 5 Besedišče je izbrano, raznoliko in ustrezno. 4 Besedišče je raznoliko in ustrezno, mestoma se ponavlja. 3 Besedišče je ustrezno, opazimo posamezne napačne rabe. 2 Kandidat/ka uporablja le osnovno besedišče, ki se pogosto ponavlja, vendar je še ustrezno. in/ali Opazimo mnogo napačnih rab. 1 Nezadostno besedišče, ki preprečuje doseganje sporočilnega namena. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Sestavek je prekratek za presojo. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. * Če je vsebina popolnoma neprimerna in izdelek ne ustreza nalogi, nalogo 4B ocenimo z nič (0) točkami. 12 C JEZIKOVNA PRAVILNOST 5 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, napak skoraj ni. 4 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, malo temeljnih napak. ali Raba ustreznih, a preprostejših jezikovnih struktur, brez večjih napak. 3 Raba ustreznih in zahtevnejših jezikovnih struktur, veliko napak, ki ne povzročajo nesporazumov, ponekod pa ovirajo razumevanje. 2 Raba še ustreznih, a preprostih jezikovnih struktur, pogoste jezikovne napake, ki mestoma vplivajo na razumljivost. 1 Večina povedi je jezikovno napačnih. Razumevanje besedila je ovirano. 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Sestavek je prekratek za presojo. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Č ZGRADBA 3 Sestavek je povezan in logično zgrajen. Prehodi med stavki, povedmi in odstavki so tekoči. 2 Sestavek je ponekod nepovezan in (ali) pomanjkljivo razčlenjen. 1 Sestavek je kljub pomanjkljivostim še sprejemljiv. Besedilo je nepovezano 0 Sestavek ni v skladu s predpisano temo. Sestavek je tako nerazumljiv, da se ga ne da oceniti. Sestavek je prekratek za presojo. Sestavek je sestavljen iz posameznih nepovezanih besednih zvez in stavkov. Kandidat/ka ni napisal/a sestavka. Ustni del se ocenjuje po teh merilih: A BESEDIŠČE 5 Besedišče je bogato, raznoliko in ustrezno. 4 Besedišče je ustrezno. 3 Besedišče je še ustrezno, opazimo posamezne napačne rabe in/ali nepoznavanje ustreznih besed. Napake ne vplivajo na jasnost sporočila. 2 Besedišče je skromno, komunikacija je otežena. 1 Nezadostno besedišče, ki zelo omejuje komunikacijo. 0 Neustrezno besedišče in napačna raba onemogočata komunikacijo. Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. B SPOSOBNOST TEKOČEGA IZRAŽANJA IN SPOROČILNOST 4 Izražanje je tekoče. Govor brez zatikanja, samo naravno omahovanje. Kandidatovo sporočilo je jasno. Misli so dobro razvite in utemeljene. 3 Izražanje je tekoče. Govor z malo zatikanja poleg naravnega omahovanja. Kandidatovo sporočilo je jasno. 2 Težave v izražanju. Govor se večkrat ustavlja, vendar to ne preprečuje komunikacije. Sporočilo je primerno. Misli so slabše razvite in/ali le delno utemeljene. 1 Govor se tako pogosto ustavlja, da je komunikacija otežena. Sporočilo je nejasno. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. 13 C IZGOVORJAVA 3 Dobra izgovarjava, naglas in stavčna intonacija. 2 Povprečna izgovarjava, naglas in stavčna intonacija. 1 Slaba izgovarjava, naglas in stavčna intonacija, ki ovira komunikacijo. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. Č JEZIKOVNA PRAVILNOST 5 Jezikovnih napak skorajda ni. Uporaba zahtevnejših jezikovnih struktur. 4 Malo jezikovnih napak. Uporaba osnovnih in zahtevnejših jezikovnih struktur. 3 Nekaj jezikovnih napak, ki ne ovirajo jasnosti sporočila. Večinoma osnovne jezikovne strukture. 2 Toliko jezikovnih napak, da mestoma ovirajo komunikacijo. Osnovne jezikovne strukture. 1 Toliko jezikovnih napak, da je komunikacija zelo otežena in sporočilo slabo razumljivo. 0 Toliko napak, da je sporazumevanje onemogočeno. Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. D SODELOVANJE V POGOVORU 4 Veliko pripomore k poteku pogovora in večinoma ne potrebuje sogovornikove spodbude. 3 Pripomore k poteku pogovora, potrebuje pa več sogovornikove spodbude. 2 Večinoma se odziva le na sogovornikove spodbude. Delno razume sogovornika in s težavo sledi smeri pogovora. 1 Odziva se le na sogovornikove spodbude. Slabo razume sogovornika in z veliko težavo sledi smeri pogovora. 0 Kandidat/ka ni pristopil/a k izpitu. Kandidat/ka molči. Kandidat/ka ne razume sogovornika. 14 IZPITNE VSEBINE KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE Izraz zaznamuje tisto, kar želimo z jezikom doseči, torej, kakšen je namen naših besed, kaj želimo kot govorci ali pisci povedati, npr. opravičiti se, izraziti mnenje, povabiti, prositi za dovoljenje, prositi za informacijo, svetovati… V vsakem jeziku imamo za različne namene različne izraze, ki jih lahko uporabimo. Na izbiro vplivajo poleg namena našega sporočila še:  govorni položaj ali sobesedilo;  razmerje med govorci ali med bralci in piscem;  govorčev ali piščev cilj;  tema;  ali je izražanje pisno ali govorno;  stopnja obvladanja jezika. Če želimo torej naše jezikovno znanje pravilno uporabljati, ko govorimo in pišemo, je posebno pomembno, da znamo pravilno izbrati med množico jezikovnih možnosti, ki so nam na voljo v vsakem jeziku in seveda tudi v madžarskem. Delimo jih na:  spoznavno-predstavitvene,  predstavitveno-izrazne,  izrazno-čustvene,  vplivanjske in  vzorce za navezovanje stikov med ljudmi. Kandidati morajo pri pisnem in ustnem izpitu dokazati, da znajo uporabljati različna jezikovna sredstva skladno z namenom sporočanja (formalno, neformalno, vljudnostno,…) in skladno s svojim govornim položajem. Na ravni B1 mora kandidat pravilno uporabiti naslednje komunikacijske funkcije: Medsebojni stiki  navezovanje stikov, predstavljanje sebe in drugih,  pozdravi in odgovori na pozdrave,  spraševanje po počutju in odgovarjanje na taka vprašanja,  zahvaljevanje,  izražanje opravičil in odgovarjanje na opravičila,  prositi/ponuditi pomoč in ponujeno sprejeti ali zavrniti,  izražanje prepovedi in dovoljenja,  dajanje navodil in opozarjanje,  vabilo in odgovor na vabilo. Potek pogovora  začenjanje, ohranjanje, prekinitev pogovora in vključevanje v pogovor. Pridobivanje in prenašanje informacij  poizvedovanje,  identifikacija ali poimenovanje oseb, predmetov, dogodkov, okoliščin, krajev,  opisovanje oseb, predmetov, dogodkov, okoliščin, krajev, poti, vremena, hrane, dopusta, poklica, delovnega mesta, vsakdanjih opravil,  poročanje o dogodkih, osebnih doživetjih. 15 Trditve  izražanje prepričanja (popolna prepričanost, nujnost, dolžnost),  izražanje domnev (negotovost, dvom),  izražanje odločitve,  izražanje sposobnosti,  izražanje ugotovitev (ugotavljanje resničnega stanja, zanikanje, ugotavljanje (ne)pravilnosti). Vrednotenje  kognitivno (pravilno – nepravilno, resnično – neresnično),  normativno (dobro – slabo, lepo – grdo, količine, mere, barve). Izražanje čustev  zadovoljstvo – nezadovoljstvo, navdušenje – razočaranje, veselje – žalost, sočutje, vznemirjenje, strah, ogorčenje, jeza, presenečenje, želje. Na ravni B2 mora kandidat pravilno uporabiti naslednje komunikacijske funkcije: Medsebojni stiki  navezovanje stikov, predstavljanje sebe in drugih,  pozdravi in odgovori na pozdrave,  spraševanje po počutju in odgovarjanje na taka vprašanja,  zahvaljevanje,  izražanje opravičil in odgovarjanje na opravičila,  prositi/ponuditi pomoč in ponujeno sprejeti ali zavrniti,  izražanje prepovedi in dovoljenja,  dajanje navodil in opozarjanje,  vabilo in odgovor na vabilo,  svetovanje,  izražanje in sprejemanje voščil/čestitk in sožalij,  izražanje mnenja in strinjanje ali nestrinjanje z določenim mnenje. Potek pogovora  začenjanje, ohranjanje, prekinitev pogovora in vključevanje v pogovor. Pridobivanje in prenašanje informacij  poizvedovanje,  identifikacija ali poimenovanje oseb, predmetov, dogodkov, okoliščin, krajev,  opisovanje oseb, predmetov, dogodkov, okoliščin, krajev, poti, vremena, hrane, dopusta, poklica, delovnega mesta, vsakdanjih opravil,  poročanje o dogodkih, osebnih doživetjih, prebranem besedilu, besedah koga drugega. Trditve  izražanje prepričanja (popolna prepričanost, nujnost, dolžnost),  izražanje domnev (negotovost, dvom),  izražanje odločitve,  izražanje sposobnosti,  izražanje ugotovitev (ugotavljanje resničnega stanja, zanikanje, ugotavljanje (ne)pravilnosti, določanje vrstnega reda, navajanje vzrokov, možnosti, in posledic, ugotavljanje pomanjkljivosti, pritožbe, …). 16 Vrednotenje  kognitivno (pravilno – nepravilno, resnično – neresnično),  normativno (dobro – slabo, lepo – grdo, količine, mere, barve). Izražanje čustev  zadovoljstvo – nezadovoljstvo, navdušenje – razočaranje, veselje – žalost, sočutje, vznemirjenje, strah, ogorčenje, jeza, presenečenje, želje. Razpravljanje, razčlenjevanje, vrednotenje  dejavno in enakopravno sodelovanje v razpravah o temah s splošnim kulturno-civilizacijskih področij in področij dela posameznih govorcev,  izražanje vrednostnih ocen in mnenj na podlagi poprejšnje razčlembe in ocene ustnih in pisnih sporočil,  razlaga in klasifikacija problemskih sklopov s širšega civilizacijsko-kulturnega področja. Primerjava seznamov funkcij za ravni B1 in B2 pokaže, da se funkcije večinoma prekrivajo v svoji namembnosti, ne pa pri izbiri jezikovnih izrazil, saj se od kandidata na ravni B1 pričakuje, da bo isto stvar izrazil z manjšim besednim zakladom, ob manj popolnem poznavanju slovničnih oblik in z ožjim izborom načinov menjavanja registra. Pri preverjanju poznavanja jezikovnih funkcij mora torej kandidat dokazati, da se zaveda, da je v življenju veliko predvidljivih in tudi nepredvidljivih položajev, na katere se moramo govorci in pisci znati pravilno odzivati, če hočemo doseči cilj učenja tujega jezika: čim bolj pristno in neokrnjeno sporazumevanje. TEMATSKA PODROČJA Pisne in ustne naloge pri obeh izpitih se bodo nanašale na izbrana tematska področja, ki prekrivajo besedišče in druga jezikovna sredstva za obvladovanje tako imenovane madžarščine za splošno rabo. RAVEN B1 Ljudje in osebna identiteta  ime, naslov, stan, spol, rojstni podatki, starost,  narodnost, jezik,  šola, izobrazba, poklic in dejavnost,  značaj,  videz in oblačila,  družina in odnosi z drugimi ljudmi in okoljem,  dejavnosti v prostem času (šport, branje, kino, gledališče, množična občila, konjički, itn.) Bivanje in bivalno okolje  vrst, lega, velikost stanovanja ali hiše,  prostori,  bivanje v hotelu,  oprema,  najemnina in stroški. 17 Kraj  vrsta, lega in velikost,  življenje v kraju,  javne ustanove in površine,  znamenitosti in zanimivosti v mestu,  orientacija. Dežela – država  Slovenija in druge države,  lega in velikost,  prebivalstvo in jeziki,  šege, navade in prazniki. Delo  vrste poklicev,  delovni čas in delovni dan. Vsakdanje življenje  navade in vsakdanja opravila,  trgovine, obrt in storitve,  predmeti za vsakdanjo rabo,  mere, količine, denar,  čas in koledar,  promet in prometna sredstva (vozni red in povezave). Hrana in pijača  jedilni list, naročanje hrane in pijače,  obroki in jedi, specialitete,  pijače,  civilizacijske posebnosti. Zdravje in nega telesa  telo in osebna nega,  počutje,  bolezni in zdravje,  nesreče in zavarovanje. Naravno okolje  rastline, živali,  pokrajine,  vreme, podnebje,  varstvo okolja. Prosti čas, zabava, šport  potovanja in počitnice,  turizem in države: mesta in znamenitosti,  konjički,  šport in rekreacija,  zabava. 18 RAVEN B2 Ljudje in osebna identiteta  ime, naslov, stan, spol, rojstni podatki, starost,  narodnost, jezik,  šola, izobrazba, poklic in dejavnost,  značaj,  videz in oblačila,  družina in odnosi z drugimi ljudmi in okoljem,  dejavnosti v prostem času (šport, branje, kino, gledališče, množična občila, konjički, itn.) Bivanje in bivalno okolje  vrst, lega, velikost stanovanja ali hiše,  prostori,  bivanje v hotelu,  oprema,  najemnina in stroški. Kraj  vrsta, lega in velikost,  življenje v kraju,  javne ustanove in površine,  znamenitosti in zanimivosti v mestu,  orientacija. Dežela – država  Slovenija in druge države,  lega in velikost,  prebivalstvo in jeziki,  šege, navade in prazniki. Delo  vrste poklicev,  delovni čas in delovni dan. Vsakdanje življenje  navade in vsakdanja opravila,  trgovine, obrt in storitve,  predmeti za vsakdanjo rabo,  mere, količine, denar,  čas in koledar,  promet in prometna sredstva (vozni red in povezave). Hrana in pijača  jedilni list, naročanje hrane in pijače,  obroki in jedi, specialitete,  pijače,  civilizacijske posebnosti. 19 Zdravje in nega telesa  telo in osebna nega,  počutje,  bolezni in zdravje,  nesreče in zavarovanje. Naravno okolje  rastline, živali,  pokrajine,  vreme, podnebje,  varstvo okolja. Prosti čas, zabava, šport  potovanja in počitnice,  turizem in države: mesta in znamenitosti,  konjički,  šport in rekreacija,  zabava. SAMO RAVEN B2  življenjska raven in način življenja,  delovne razmere,  množična občila, dnevna politika in aktualne informacije,  politična in pravna ureditev,  gospodarstvo,  zgodovina,  umetnost,  informatika,  izobraževalni sistem,  zaposlenost in brezposelnost,  socialno skrbstvo,  dobrodelne dejavnosti,  zasvojenost. 20 INVENTAR JEZIKOVNIH STRUKTUR† Poznavanje in pravilna raba slovničnih struktur sta del znanja, ki ga pridobijo kandidati, da bi čim bolje obvladovali bralno, pisno, slušno in govorno sposobnost. Čeprav so slovnične strukture v katalogu navedene v seznamih, brez jezikovnih zgledov, in iztrgane iz sobesedila, je pomembno, da jih kandidati znajo pravilno uporabiti v različnih pisnih in govornih položajih. Izpitni cilji so torej preverjanje pravilne rabe slovničnih struktur v različnih sobesedilih in govornih položajih, in ne preverjanje znanja slovničnih pravil. 1. HANGTAN 1. HANGTAN / / 2. SZÓTAN 2. SZÓTAN IGE IGE Az igék ragozása: alanyi és tárgyas ragozás; feltételes mód: alanyi és tárgyas ragozás (jelen szabályos igék kijelentő és felszólító módú és múlt idő); rendhagyó igék (- sz, -ít, -s/- szt ragozása; rendhagyó igék (-s, - sz, -z, -t végűek, a jön ige) múlt idejű ragozása; végűek; hisz, visz, tesz, vesz, eszik, iszik) az ikes igék (alszik, fekszik) ragozása múlt kijelentő és felszólító módú jelen (és múlt) idejű időben; a lát, néz küld típusú igék (-lak, -lek) ragozása; múlt ideje, alanyi és tárgyas ragozása; a szokik a jön, megy igék felszólító módja; az ikes igék ige használata; a műveltető igék képzése; a ragozása jelen időben; a van létige ragozása ható igék jelen és múlt idejű kijelentő módja; a és tagadása ne+ felszólító mód FŐNÉV FŐNÉV a főnév (egyes és többes szám), a ragos -v tövű főnév ( kő – követ) főnév, a magánhangzó időtartamát váltakoztató és a hangátvetéses főnevek MELLÉKNÉV MELLÉKNÉV a melléknév képzése (főnév +- i) a melléknév és fokozása SZÁMNÉV SZÁMNÉV a számnév és fajtái (tőszámnevek) a számnév és fajtái (sorszámnevek), ragos számnevek (-a, -e, -án, -én, -szor, -szer, -ször) NÉVMÁS NÉVMÁS a személyes névmás és ragozása ( én, te, a személyes névmás névutós és ragos alakjai, engem, téged), a mutató névmás és ragozása személyes névmás + - ért; ( ez, az, ezt, azt) határozatlan ( akárki, bárki) és általános névmás ( mindenk i), a visszaható névmás NÉVELŐ ( maga), a kölcsönös névmás ( egymás), a a határozott és a határozatlan névelő birtokos névmás ( enyém, tied), a mutató használata névmás ( aki, ami, amely, amelyik) IGENEVEK IGENEVEK a főnévi igenév: tud, akar, szeret tessék, + -ni a melléknévi igenév fajtái (folyamatos, befejezett, beálló) IGEKÖTŐ igenevek ható igékből az igekötők és funkciójuk, írásuk (tagadás, a határozói igenév kérdés, hangsúlyos információ) HATÁROZÓSZÓ a határozószók ( itt, ott) † Kandidati na višji ravni morajo obvladati slovnične strukture na osnovni in na višji ravni. 21 NÉVUTÓ NÉVUTÓ a névutók (helyviszony kifejezése) névutók (helyviszony kifejezése, elvont körülmény kifejezése ( alapján, iránt, fogva, ellenére, miatt, helyett) KÖTŐSZÓ KÖTŐSZÓ ( és, vagy, is, nem – hanem, pedig, de) páros kötőszók ( is – is, sem – sem, vagy– vagy, akár – akár, nemcsak …, hanem … is) 3. MONDATTAN 3. MONDATTAN az állítmány Az összetett mondat fajtái szerkezet szerint az alany (alá- és mellérendelő összetett mondatok): a tárgy (határozott és határozatlan tárgy) a hogy kötőszós mellékmondatok a határozók: (helyhatározó, időhatározó, vonatkozói mellékmondatok (hely, idő, elvont módféle határozók: mód, eszköz, társ) körülmény) jelzők: minőség-, mennyiség-, birtokos) a célhatározói mellékmondat A határozóragok: A határozóragok: a helyhatározó ragjai (-ból, -ből, -ban, -ben, - a helyhatározó ragjai (-tól, -től, -nál, -nél, -hoz, ba, - be, -ról, -ről, -n, -on, -en, -ön, -ra, -re); -hez, höz, -ig) az időhatározó ragjai (-kor) az időhatározó ragjai (-kor, -ig) a módhatározó ragjai (-ul, -ül) a módhatározó ragjai (-n, -an, -en) az eszköz- és társhatározó ragjai (- val, -vel) a részeshatározó ragjai (-nak, -nek) a birtokviszony kifejezése főnevek és az –i birtoktöbbesítő jel névmások esetében; az –i birtoktöbbesítő jel Birtokos szerkezet: (a birtokos jelző –nak/-nek ragja + a birtokos személyjel) kell, lehet ( tilos, szabad) + infinitivus önözés ( tetszik, tetszenek + infinitivus) 4. HELYESÍRÁS 4. HELYESÍRÁS 22 Document Outline MADŽARŠČINA KOT JEZIK NARODNE SKUPNOSTI NA RAVNI B1 IN B2 Izpitni katalog Ljubljana 2023 Madžarščina kot jezik narodne skupnosti na ravni B1 in B2