LETO III. — Laško, avgust-september 1969 — Številka 8-9 (24/25) Ogledali so si Odsek za narodno obrambo občine je 11. junija 1969 skupno z osnovno šolo »Primoža Trubarja« v Laškem organiziral ogled Tehnične podoficirske šole v Zagrebu. Te poučne ekskurzije, katere namen je bil, da se naši mladinci seznanijo z življenjem in delom gojencev vojaških šol, se je pod vodstvom svojih vzgojiteljev udeležilo 92 učencev 7. in 8. razreda laške osnovne šole. Komanda šole je odlično organizirala ogled šole. Na vhodu je mladince sprejela skupina višjih oficirjev pod vodstvom pomočnika načelnika podpolkovnika Stipe Matkoviča. Mladinci so bili nato razdeljeni v tri skupine, nakar se je začel obhod učilnic, učnih kabinetov, prostorov za oddih in rekreacijo idr. Vsi so s polno zavzetostjo poslušali razlage predavateljev, kako poteka učenje, kakšni učni pripomočki so na razpolago gojencem in kaj vse morajo znati ob zaključku šolanja, ko odidejo v vojaške enote kot tehnični strokovnjaki. Sola ima namreč rang srednje šole. Zanimivo je bilo opazovati mladince v posameznih kabinetih in učilnicah. Predvsem so pritegnili njihovo pozornost učni kabineti radijske in telefonske tehnike, tankovske in raketne tehnike ter pirotehnični in kabinet pešadijske oborožitve. Ker so oficirji dovolili, da mladinci praktično preizkusijo delovanje posameznih naprav in oborožitve, je kaj kmalu dobil tank celotno posadko, radio-relejne naprave govornike ter telefonske centrale potrebne zveze za razgovor. Posebne pozornosti je bila deležna pešadijska oborožitev. Avtomatske puške, brzostrelke in strojnice, vse to jim je bilo dosegljivo na mizah v učilnici. Mladinci so v polni meri izkoristili dobrohotnost gostiteljev, saj so se iz hrupa zapiračev komaj slišale besede spremljevalcev. Po ogledu kulturnega doma, v katerem imajo gojenci vse možnosti za kulturno udejstvovanje in razvedrilo podoficirsko šolo v Zagrebu (od čitalnice do dvorane za šahiranje in likovne sekcije) je bil za mladince predvajan kratek film o življenju in delu gojencev te šole. Za tem je bil še ogled samopostrežne restavracije in modernih kuhinjskih prostorov. Na kraju so bili mladinci še deležni izdatnega kosila, ki se je po večurnem ogledu šole prav prileglo. strokovnjaka in sposobnega poveljnika. Odsek za narodno obrambo meni, da je takšna poučna ekskurzija najboljša agitacija za vpis mladincev v vojaške šole, zato se bo v okviru možnosti z začetno prakso nadaljevalo. S komando šole je že dogovorjeno, da se slična ekskurzija omo- GOJENCI OFICIRSKE SOLE PRI POUKU MOTOROZNANSTVA Ogled je bil končan in mladinci so se polni vtisov vračali domov. Vsaj približno so spoznali, kakšno je življenje in delo v vojaških šolah, kakšni so pogoji učenja in usposabljanja za odgovoren vojaški poklic. Vsem tistim, ki bi sé odločili za vojaški poklic bo ta obisk pomenil veliko pomoč pri razčiščevanju nejasnih pojmov ali nepotrebnih predsodkov, saj so se lahko prepričali kaj vse nudi naša armada mlademu človeku, da ga usposobi za dobrega vojaškega goči v jeseni za učence 7. in 8. razreda osnovnih šol v Radečah in Rimskih Toplicah. Komandi Tehnične podoficirske šole v Zagrebu, oficirjem in predavateljem, ki so nam omogočili ogled šole ter mladince na kraju še pogostili. se za izkazano pozornost in trud najlepše zahvaljujemo z željo, da bi bilo medsebojno sodelovanje na tem področju tudi v bodoče tako uspešno. MARTIN KOLARIČ Razgovor o nekaterih aktualnih vprašanjih Predsednika občinske skupščine Miho PROSENA smo kot poslanca republiškega zbora, ki v skupščini SR Slovenije zastopa volilno enoto 26 Krško, zaprosili za kratek razgovor o nekaterih trenutno najbolj aktualnih vprašanjih in ga povprašali, kako ocenjuje in za kakšna stališča se zavzema pri reševanju teh vprašanj. Tovariš Prosen se je vabilu rade volje odzval in nam na postavljena vprašanja odgovarjal. VPRAŠANJE: Kakšen pomen pripisujete samoupravljanju in kaj terja od slehernega dejavnika v naši družbi izpopolnjevanje ekonomskega in političnega sistema, da bi se sistem samoupravljanja na vseh ravneh v popolnosti uveljavil? ODGOVOR: Izpopolnjevanje ekonomskega in političnega sistema zahteva tudi delno spreminjanje vloge federacije, republike, občine in delovne organizacije. Te bodo morale svojo vlogo in dejavnost bolj prilagoditi razvoju samoupravljanja. Pri tem gre predvsem za proces decentralizacije ali drugače rečeno, za proces deetatizacije mnogih funkcij države, na drugi strani pa za integracijo gospodarskih in družbenih odnosov na samoupravnih temeljih. Uveljaviti bomo morali sistem, ki bo omogočal hi rejši d už-beno ekonomski razvoj, reproduciral samoupravne socialistične odnose na podlagi konkretne prakse ter povezoval gospodarsko in negospodarsko področje v nerazdružljivo celoto. IZ VSERINE • OGLED PODOFICIRSKE SOLE • RAZGOVOR Z REPUBLIŠKIM POSLANCEM • RAZVITJE PRAPORA V RIMSKIH TOPLICAH • POSEBNOSTI NOVEGA ZAKONA O NARODNI OBRAMBI (NADALJEVANJE) • SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE • LAŠKO JE PRAZNOVALO. . . • PASNO-KOSNI SISTEM • ODKUP. KMETIJSKIH PRIDELKOV • NOV PARKIRNI PROSTOR V RIMSKIH TOPLICAH • LAŠKO Ž NAZIVI ULIC IN TRGOV • NACRTNA TURISTIČNA IZGRADNJA • RAZVOJ MESTNEGA SREDIŠČA RADEČ • PREDPISI S PODROČJA ZEMLJIŠKE POLITIKE (NADALJEVANJE IN KONEC) • LASKI PIONIRJI NA SREČANJU MLADIH TEHNIKOV V SARAJEVU • RAZGIBANA GRADBENA DEJAVNOST • NOGOMETNI TURNIR • PISMO KRAJEVNE SKUPNOSTI VRH • ZAKAJ ZVIŠANJE CEN MESA? • POSOJILO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC • PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA PO NOVT TABLET • USPEH DOMAČIH NOGOME- TAŠEV • PROMETNO VZGOJNO TEKMOVANJE MLADINE • RAZNE OBJAVE • POSEBNA FRTLOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO, ST. 5/19C9 VPRAŠANJE: Kje so vzroki in v čem so ovire, da se naše delovne organizacije še ne vključujejo dovolj uspešno v mednarodno delitev dela? ODGOVOR: Bitka za tržišče, tako domače kot tuje in na tej podlagi vključevanje v mednarodno delitev dela je dnevno navzoča v naši gospodarski praksi. Povezana je najtesneje z vprašanji modernizacije in prestrukturiranja gospodarstva. Vendar uresničevanje teh smotrov ovirata razmeroma nizka stopnja akumulativnosti in še vedno nefunkcionalna amortizaciji. Prav tako ne dajejo zadovoljivih rezultatov sedanji zunanje-trgovinski in devizni režimi in sedanji predpisi o angažiranju tujega kapitala. VPRAŠANJE: Kaj sodite o našem kmetijstvu sploh in kako gledate na nadaljnji razvoj zasebne dejavnosti? ODGOVOR: Izkoriščanje znanstvenih dosežkov, tako tujih, kot domačih, pri nas gotovo ni na zadovoljivi ravni. Prav tako stojimo pred odločilno nalogo, kako izboljšati nezadovoljivo strukturo zapos'en'h rtro-kovnih in zlasti vodilnih kadrov. Kmetijstvo ima še vedno svoje specifične naloge, ki so vezane na ekonomski, socialni in družbenopolitični položaj kmeta. Prav tako bo treba razjasniti vprašanje o nadaljnjem razvoju zasebne dejavnosti in njenem povezovanju z družbeno proizvodnjo. o razvijanju in vključevanju zaposlenih na tem področju v samoupravne družbeno ekonomske odnose. VPRAŠANJE: In Vaše mnenje o vlogi bank, zbornic ter poslovnih združenj? V nedeljo, 8. junija je Krajevna organizacija ZB NOV v Rimskih Toplicah razvila svoj prapor. Razvitje prapora je bilo posvečeno spominu na 22. maj 1941, ko je bil v Kojzici zbor aktivistov, na katerem je bil ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Slovesnosti so se udeležili poleg predstavnikov občinske skupščine, družbenih organizacij in društev tudi predstavniki iz sosednjih občin kakor tudi vsi trije preživeli soustanovitelji Pokrajinskega odbora OF za Štajersko : Alojz Diacci, Jože Jurač in Alojz Lešnik, ki so hkrati bili tudi botri novo razvitemu praporu. Pokroviteljstvo za to proslavo je prevzela Skupščina občine Laško. ODGOVOR: Sedanje delo in vloga poslovnih združenj, bank in zbornic, močno zaostajata za procesi, v katerih naj bi se nadomestile etatistične oblike vodenja v gospodarstvu in družbi. Mnogo prešibak je vpliv teh institucij pri dogovarjanju in pove-zovaju na poslovnem področju, pri usmerjanju razvoja, nastopanju na tržišču ter v politiki delitve dohodka. VPRAŠANJE: Kateri problemi s področja družberrh služb ao trenutno najbolj v ospredju in kaj bi bilo treba po Vašem mnenju storiti za njihovo rešitev? ODGOVOR: Na področju družbenih služb se prav tako odpirajo in pojavljajo vprašanja, ki so odločilnega pomena za naš nadaljnji razvoj in napredek na teh področjih. Problem iskanja najboljših oblik financiranja zdravslva oz.roma zdravstvenega varstva je nujno povezan z vprašanji naše splošne ekonomike. Pri tem je odločilnega pomena, ali bomo ostali pri sedanji delitvi na različne rizične skupnosti ali pa se bomo, kar bi bilo po mojem mnenju pravilno, odločili za eno enotno rizično skupnost v merilu republike. Področje šolstva in izobraževanja še nismo uspeli urediti tako kot bi ga morali. V zadnjih dveh letih se je sicer sistemsko uredil način financiranja os-osnovne dejavnosti tega področja, še zdaleč pa ni urejeno vprašanje novih investicij, predvsem gleda modernizacije pouka in v skladu s sodobnimi potrebami. Kultura in prosveta so še področja, kjer močno zaostajamo. V naši občini smo letos sicer napravili korak naprej, kar se tiče financiranja tc dejavnosti, vendar smo še vedno na pol poti. Zato mislim, da bo treba tudi za to področje v merilu republike sprejeti ustrezne predpise, s katerimi se bo sistematsko in dolgoročno uredilo predvsem vprašanje financiranja, tako osnovmh dejavnosti, kot, tudi prepotrebnih investicij. V zvezi s financiranjem posamezih področij naj za zaključek še omenim pravosodje. Mislim, da bo v merilu republike prej ali slej treba najti način za enotni način financiranja vseh pravosodnih u-stanov, vključno občinskih sodišč. Tozadevno bi se brez pomisleka zavzel za uresničenje predloga, ki ga je izdelal sekreta’-'at za pravosodje SRS že v lanskem letu. Ob slavnostnem razvitju prapora je najprej govoril Alojz Diacci, ki je živo orisal revolucionarno delo ustanoviteljev Pokrajinskega odbora OF pred in med okupacijo, za njim pa je spregovoril o nalogah, ciljih in načrtih za gospodarjenje v občini njen predsednik Miha Prosen. Po končanih govorih je sledilo pripenjanje spominskih zastavic delovnih organizacij na drog praporja, nakar je zastavonoša prevzel prapor v varstvo, udeleženci proslave pa so nato še dolgo v popoldne kramljali in obujali spomine na partizanskem srečanju, ki ea je za to priliko pripravila Krajevna organizacija ZB NOV Rimske Toplice pod vodstvom njenega predsednika Miloša Mlakarja. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV DOBU A SVOJ PRAPOR Posebnosti novega zakona o narodni obrambi NADALJEVANJE (2) Delovne organizacije imajo pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi dežele. To pomeni, da morajo opravljati ustrezne priprave in izvrševati obveznosti do narodne obrambe, kakor jih določa zakon. Delovne organizacije so na primer dolžne v svojem statutu določiti delovno področje in odgovornost svojih organov v zvezi s pripravami na obrambo in za primer vojne, prav tako pa so dolžne določiti tudi posebne dolžnosti in odgovornosti članov delovne skupnosti. Vidimo torej, da delovna organizacija ne more biti samo pasivni opazovalec dogajanj, ker ji že sam zakon nalaga obveznosti za polno angažiranost vseh or- * 1 MARTIN KOLARIČ ganov in celotnega delovnega kolektiva v zvezi z narodno obrambo Pri tem je delovna organizacija dolžna izdelati svoje načrte za obrambo in sicer: 1. načrt za organizacijo proizvodnje v primeru vojne (vojni načrt) in 2. načrt za obrambo in zaščito svojih ljudi in materialnih sredstev (razvojni načrt). Razvojni načrt, ki mora biti prilagojen občinskemu razvojnemu načrtu, vsebuje predvsem načrt razvoja enot teritorialne obrambe in civilne zaščite v v delovni organizaciji, strokovno poučevanje teh enot ter zagotavljanje potrebne opreme. Razumljivo je, da delovna organizacija ne more naenkrat žrtvovati toliko finančnih sredstev, da bi naenkrat rešila vso obrambno problematiko, zato pa lahko z dobro zastavljenim razvojnim načrtom v določenem času doseže tisto stopnjo opremljenosti svojih enot, ki si jo je za to obdobje postavila kot skrajni cilj Kot je že omenjeno, mora delovna organizacija prilagoditi svoje načrte občinskim načrtom, oziroma morajo njeni načrti biti v skladu z občinskim. Ce pristojni občinski organ meni, da ta načrt ni v skladu z občinskim načrtom, predlaga občinski skupščini, da določi delovni organizaciji dolžnosti in naloge v mejah zakonskih določil. Skupščina je torej dolžna bdeti nad obrambnimi pripravami v delovnih organizacijah ter primerno ukrepati, kadar ugotovi, da katerakoli delovna organizacija ne izvršuje svojih nalog tako, kot to od nje zahteva zakon. Vse delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih služb morajo že v miru storiti potrebne ukrepe materialne in organizacijske narave, da bi lahko nadaljevale s svojo dejavnostjo tudi v vojnih razmerah. Predvsem pride tu v poštev planiranje vojne proizvodnje, zagotovitve materialnih dobrin za proizvodnjo ter usposabljanje delovnih ljudi za medsebojno pomoč ter reševanje ljudi in materiala. Ce vemo, da smo doslej bore malo storili, da bi naše ljudi seznanili z možnostmi nesreč ter vojnih akcij, zlasti pa nismo skoro ničesar storili, da bi jih osposobili za organizirano reševanje, potem pač lahko takoj ugotovimo, da stoje pred delovnimi rganizacijami dokaj težke in odgovorne naloge. In te so predvsem v tem, da bo sleherni delavec vedel, kakšna je njegova dolžnost, zlasti pa, da bo za svoje naloge tudi usposobljen. Delovne organizacije bodo morale narodno obrambno usposabljati in uriti vse svoje člane in ne samo pripadnike civilne zaščite in teritorialne obrambe. Delovne organizacije so dolžne odstopiti tudi svoja materialna sredstva (avtomobile, gradbene stroje, stavbe, zemljišča ipd.) za potrebe JLA, Teritorialne obrambe ali Civilne zaščite. V miru so dolžne dati ta sredstva, če je to potrebno za orožne vaje teh enot. Seveda jim pripada za to ustrezna odškodnina, ki jo plača tisti, ki je za svoje potrebe zahteval ta materialna sredstva. Za pravilno vodenje evidence o materialnih sredstvih delovnih organizacij je važno predvsem določilo zakona, ki obvezuje delovne organizacije, da morajo najpozneje v 8 dneh obvestiti pristojni občinski upravni organ (odsek za narodno obrambo) o vseh nastalih spremembah. V počastitev 50. obletnice ustanovitve sindikatov Jugoslavije, ustanovitve KPJ in SKOJ je Občinski sindikalni svet Laško organiziral I. sindikalne športne igre občine Laško. Razpisana so bila tekmovanja v naslednjih disciplinah: — malem nogometu — namiznem tenisu — šahu — in streljanju z zračno puško. Tekmovanja v malem nogometu in namiznem tenisu so bila v nedeljo dne 8. junija v Radečah, v šahu in streljanju z zračno puško pa v nedeljo dne 22. junija v Laškem. Obeh tekmovanj se je udeležilo 28 tekmovalnih ekip, kar je za začetek zadovoljivo, vendar pa pod našimi realnimi možnostmi. Upamo, da bo takih sindikalnih organizacij, kot so Rudnik Laško, VPD Radeče, ki so vzele tekmovanje in priprave zanj zelo resno, v naslednjem letu še več in da lahko pričakujemo, da bo rekreativni šport v naših sindikalnih organizacijah sčasoma dobil mesto, ki mu pripada. V posameznih tekmovalnih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati : Do septembra letos morajo delovne organizacije v svojem statutu določiti delovno področje in odgovornost svojih organov v zvezi s pripravami na obrambo in za primer vojne. Menimo, da bodo delovne organizacije uspešno izvršile to svojo nalogo ob sočasnem vsklajevanju statutov in drugih samoupravnih aktov s spremembami posameznih določil naše ustave. Delovne organizacije lahko računajo na strokovno pomoč odseka za narodno obrambo, če jim bo ta pomoč potrebna. Obenem pa priporočamo, da naročijo časopis »OBRAMBA IN ZAŠČITA«. To je mesečnik za vprašanja narodne obrambe v družbeno-političnih skupnostih in delovnih organizacijah, ki ga izdaja v slovenščini Državni sekretariat za narodno obrambo - sektor civilne obrambe. V naslednjem nadaljevanju bomo obravnavali pravice in dolžnosti občanov predvsem: vojaško obveznost, obveznost služiti v civilni zaščiti, delovno obveznost in materialno obveznost. — mali nogomet, tekmovale so tri ekipe (dos. g. raz.) točke 1. VPD Radeče 7:4 3 2. Vojno zdravilišče Rimske toplice 6:5 3 3. Rudnik Laško 3:7 0 — namizni tenis, tekmovali 2 ekipi število zmag 1. VPD Radeče 5 2. Rudnik Laško 3 — šah, tekmovalo 5 ekip število točk 1. Rudnik Laško 9 2. Komunalno podjetje Laško 7,5 3. VPD Radeče 7 4. Papirnica Radeče 4,5 5. VOLNA Laško 2 — streljanje z zračno puško, tekmovalo 18 ekip doseženo število krogov 1. Papirnica Radeče I. 685 2. Cementarna Zidani most I. 655 3. EGM - obrat ELKOV Laško 644 4. Papirnica Radeče II. 641 5. Tov. lesn. galant. Rimske Toplice I. 639 6. Komunalno podjetje Laško ' 584 7. Tov. les. galant. Rimske Toplice II. 575 8. VOLNA Laško 529 9. Voj. zdravilišče Rimske Tpplice 501 10. Obrtno podjetje Laško 501 11. Delavci uprave SOb Laško 499 (Nadaljevanje na 14. strani) POPRAVEK V prejšnji številki, ko smo objavili imena in slike novoporo-čencev na kmečki oheeti letošnje turistične prireditve »PIVO IN CVETJE 1989« se je tiskarski škrat hudomušno poigral z nevestama, ko jima je ob pravilnih imenih zamenjal sliki ženinov. No, ker do takih pomot potem, ko je šlo »zares«, ni prišlo in se je vse dobro izteklo, upamo, da so nam novoporočenci ta prvi spodrsljaj na njihovi skupni življenjski poti z zamenjavo ženinov oprostili. Uredništvo Sindikalne šporlne igre občine laško LAŠKO JE TUDI LETOS §§| V NOVI PIVNICI V LAŠKEM — ODPRLI SO JO OB PRAZNOVANJU »PIVO IN CVETJE 1969« POVORKA MLADOSTI IN CVETJA JE KRENILA PO ULICAH SKOZI LAŠKO ljubitelji Šaha na simultanki S PUCOM Petdnevni bogat program velike turi-stiče prireditve »PIVO IN CVETJE 1989« so udeleženci doživeli vsak po svoje. Vsak je lahko prišel na svoj račun: od slavnostne akademije s koncertom moškega pevskega zbora iz Laškega športnih in šahovskega turnirja, tekmovanja lovskih in strelskih družin, ter srečolova do kulturnih prireditev, razstav in ve.i-častnega ognjemeta na Starem' gradu in ob Savinji. Največja atrakcija pa je nedvomno bila zadnji dan prireditve s povorko mladosti in cvetja v Laškem ter kmečka ohcet s šranganjem na Starem trgu, ko je sledila še svečana poroka kar treh parov novoporočencev, ki so ta dan resnično tudi sklenili zakonsko zvezo. To so bili: KR ŽMAN IGOR in ZAHRASTNIK MARJANA, SLIMSEK DARKO in PFAJFER JOŽICA ter PLANKO MARTIN in HRU-STEL DARINKA. Gostinsko podjetje »SAVINJA« je ob občinskem prazniku odprlo nanovo urejeno pivnico, priznani ansambli pa so na vseh zabaviščnih pros orih skrbel1 za dobro počutje in vsestransko razvedrilo gostov, ki so si ogledali letošnjo prireditev in tako množično obiskali Laško. z večernega teka mladincev SKOZI LAŠKO ZABAVIŠČNI PROSTOR PRED DOMOM »DUŠAN POŽENEL« »SAFIRJI« IZ LAŠKEGA NA MLADINSKEM ZABAVIŠČU ZABAVIŠČNI PROSTORI SO SE NAPOLNILI ZLASTI OB VEČERIH, KJER JE BILO ŽIVAHNO POČUTJE GOSTOV SO SKRBELI PRIZNANI ANSAMBLI IN VESELO ... ZA DOBRO VESELO PRAZNOVALO KOVAČ JOŽE — NA ČELU POVORKE ŠRANGANJE NA STAREM TRGU Zahvala Turistično društvo Laško Iskreno sem Vam zahvaljujeva za Vaše darilo, ki naju je ob začetku najine skupne poti prijetno razveselilo! Mladoporočenca s »kmečke ohceti«. Marjana in Igor Križman. Zadar, dne 9/7-1969 OB PRAZNIKU »PIVO IN CVETJE 1969« DVEMA PRIJAVLJENIMA PAROMA NOVOPOROCENCEV NA KMEČKI OHCETI OB PRAZNIKU »PIVO IN CVETJE 1969« SE JE PRIDRUŽIL SE TRETJI — NA SLIKI (OD LEVE PROTI DESNI): NOVOPOROCENCA HRUSTF.L DARINKA IN PLANKO MARTIN TER PFAJFER JOŽICA IN SLIMSEK DARKO PRI POROČNEM OBREDU NOVOPOROCENCA ZAHRASTNIK MARJANA IN KRIŽMAN IGOR V POVORKI NA DAN POROKE PAŠNO - KOŠNI SISTEM gospodarjenja zasebnih kmetij Težave v kmetijstvu niso odraz našega jugoslovanskega gospodarstva. Povsod po svetu jih imajo. Značilno je, da so težave v vseh deželah v grobih črtah enake, ali pa imajo vsaj enak izvor. V prizadevanju, ki naj bi dalo kmetijstvu normalen gospodarski okvir, formirajo v mnoeih deželah razne načrte, družbe, sklade (Agricultural plan, Griinner plan, Francoska družba za razvoj kmetijstva itd.), ki imajo eno samo nalogo: razvijati kmetijstvo. To jim uspeva — ponekod bolj, drugje mani — povsod pa se na vso moč trudijo pomagati kmetijstvu iz njegovih težav. Kaj pa pri nas? Specifične razmere po drugi svetovni vojni so narekovale v Jugoslaviji nekatere ukrepe, ki so bili neizogibni, so pa vendarle, zlasti zaradi nepravilnega izvajanja, postavili našo socialistično agrarno politiko v slabo luč. Gospodarska reforma je prinesla v kmetijstvo nekaj sprememb, ki pa so dale pozitivne rezultate le v poljedelski proizvodnji, medtem ko je živinoreja, ki nas pravzaprav najbolj zanima (Slovenija je v kmetijskem pogledu živinorejska dežela). ostala v istem, oziroma zaradi hudega pritiska bruseljske šesterice, v še slabšem položaju. Posledica nenehnih kriz je naglo zmanjševanje staleža živine, ki je dobilo že tolikšen obseg, da pomeni resno nevarnost za naše kmetijstvo. Nevzdržen položaj v živinoreji, ki je tesno povezan s hudo nestabilnostjo trga, je prisilil slovensko skupščino, da se je v lanskem poletju s precejšnjo resnostjo lotila vprašanj kmetijstva. Objavila je vrsto priporočil, kako naj bi posamezni organi (od gospodarskih organizacij do zveznega Izvršnega sveta) ukrepali, da bi se stanje izboljšalo. Ne glede na to, s kolikšno zavzetostjo se lotevata reševanja kmetijskih vprašanj Skupščina in zlasti Izvršni svet, pa moramo ugotoviti pomembno dejstvo. Slovenija je v svoji reliefni in pedološki strukturi silno raznolika. Na majhni površini se zvrstijo ravninski obronki Panonske nižine in vsi prehodi do visokih Alp ter od Krasa do močvirnatih predelov. Zaradi tega ni mogoče izdelati za celo Slovenijo enotnega koncepta razvoja kmetijstva, posebno če še k temu prištejemo iz agrarne reforme izvirajoč zemljiški maksimum, ki k omenjeni dodaja še socialno pe- strost, da o ekonomiki tega agrarnega ukrepa zaenkrat ne govorimo. Mimogrede povedano v dobro skupščini, slišati je glasove za ukinitev tega določila, kar bi lahko prineslo v našo agrarno ekonomiko pa tudi agrarna socialna vprašanja globlje spremembe. ALEŠ KMECL, dipl. ing. agr. Vsa ta pestrost narekuje posameznim občinam, da rešujejo kmetijsko problematiko v okviru svojih pogojev, posebno kar zadeva splošen koncept razvoja, oz. usmeritev kmetijstva na svojem področju. Nekatere občine se tega polno zavedajo in so se že lotile teh vprašanj (Konjice, Šentjur, Postojna, Laško), ko z ustrezno davčno politiko skušajo vplivati na modernizacijo kmetijstva. Laška občinska skupščina je sprejela odlok o precejšnji davčni olajšavi za tiste kmete, ki bi vložili določena sredstva v modernizacijo. Prepričani smo, da to ne bo osamljena akcija, kajti, če kje, potem potrebuje prav kmetijstvo v laškem področju pomoči. Razgibanost terena, kakršno najdemo le še redkokje, onemogoča vsakršno sodobno kmetijsko proizvodnjo v večjem obsegu in tudi zožuje izbiro vrste proizvodnje na minimum. To področje je sposobno z nekaterimi izjemami prav gotovo le za živinorejsko dejavnost take a'i drugačne oblike. Jasno je, da tudi v kmetijskem gospodarstvu, tako kot v vsakem drugem, iščemo v prvi vrsti ekonomiko. Kratek pogled čez mejo v zapadne dežele v zadnjem času pa zadostuje že razgled po Sloveniji (Zgornja Savinjska dolina) nam pove, seveda ob upoštevanju možnosti prodaje, da je najugodnejša veja živinoreje proizvodnja mleka in to na intenzivni paši. Ni pa rečeno. da ni možna na paši tudi proizvodnja mesa. Gre za tako imenovani pašno-košni sistem gospodarjenja zasebnih kmetij. Morda ne bo odveč, če naštejemo nekaj prednosti tega načina. Prvič z intenziviranjem proizvodnje dobimo na enoto površine večji pri-de’ek. (sedaj je slovensko povprečje 0,60 glave živine na ha, na ta način pa je možno povečati na 2,0 in ce’o 2.5 glave) : drugič po po’o-vico krme gre živina sama na pašo. torej odpade ogromno dela; tretjič — živina je neprimerno bolj zdrava. Prednosti bi lahko še naštevali. Laška kmetijska zadruga si priza- deva vpeljati ta način gospodarjenja na svojem področju in zato v letošnjem letu ureja 2 kmetiji za primer. Prav tako pa pripravlja takšne usmeritve v večjem obsegu v dolini Gračnice, kjer naj bi v prihodnosti, morda že letos, stekla odkupna proga za mleko, ki bi povezovala sevniško področje preko Lisce in Jurkloštra z laškim. Razgovori s celjsko mlekarno so v teku. Žal pri tem ne zadeva le na težave materialnega značaja, ampak tudi na nezaupanje in nesprejemljivost kmetov, za takšne popolne specializacije. To je do neke mere razumljivo ob ne vedno dobrih izkušnjah, posebno na kmetijskem trgu. Odkup mleka bo treba pozneje razširiti še na dolino Lahomščice in morda v Rečico ter Svibno. Nekatera področja v laški občini so primerna za sadjarstvo, tako po talnih kot po klimatskih pogojih. To so zlasti okolica Trnovega in Poljane nad Jurkloštrom. Z ustreznimi ureditvami sosedskih odnosov in pa kooperacije bi tu bilo možno do precejšnje mere intenzivirati sadjarstvo. Poseben problem pri intenziviranju proizvodnje predstavlja razdrobljenost zemljišč. V tujini posvečajo temu veliko pozornosti in denarja. V Avstriji na primer so v zadnjih šestih letih dali za komasacijo zemljišč okrog 300.000.000 šilingov. Do učinkovitih ukrepov na tem področju bo moralo priti tudi pri nas. Vendar ne po starem receptu! Področje prizadevanja v kmetijski ekonomiki ie tudi mehanizacija. Napačno je mišljenje, da je kmet z nakupom traktorja svojo kmetijo že močno intenziviral. S tem jo je šele obremenil! Mehanizacija, pa naj bo kmetijska ali kaka druga, je silno draga — pri tem pa daleč prednjači zaradi sezonske rabe prav kmetijska. V Nemčiji so izračunali, da stane opremljeno delovno mesto v kmetijstvu 78.000 DM, v industriji pa 35.000 DM. Zato bi bilo ekonomsko nujno uvesti skupinsko rabo vsaj nekaterih strojev. Jasno je, da to ne pride v poštev za tiste stroje, ki bi jih vsi kmetje v vasi potrebovali v istem času, na primer kosilnice. Dalo pa bi se uvesti to za stroje, kjer čas ni važen. To in še nekatera druga so področja in akcije, kjer se angažira zadruga in kjer se bo potrebno angažirati še bolj kot doslej; to pa ne le na zadružnih in kombinatskih, temveč tudi na drugih nivojih. Možnosti za odkup kmetijskih pridelkov Kako dela in kako želi poslovati Kmetijska zadruga Laško na svojem področju ter kakšno je proizvodno področje, smo že nekajkrat pisali, zato tokrat nekaj o odkupu kmetijskih pridelkov. Kmetje na našem področju pridelujejo vrsto rastlin, delno za lastno porabo kot hrano, delno kot krmo in le malo pridelkov je namenjenih za prodajo. Še to so večina slučajni viški na pr.: sadja, fižola, krompirja, žita itd. V tem pa je bistvo težav! Teh slučajnih viškov je malo in še ti so večina slabe kvalitete. Ti slučajni tržni viški tudi nimajo večjega ekonomskega uspeha niti ga v bodoče ne bodo imeli. V Kmetijski zadrugi Laško se zavzemamo za to, da se kmetije začnejo preusmerjati na tržno proizvodnjo v tistih panogah, ki imajo možnosti za uspeh. Vendar o tem v drugem sestavku. Smatramo, da obstoja realna možnost za stalen prevzem kvalitetne mlade goveje živine, kakor tudi drugih slabših vrst goveje živine. Nadalje se zavzemamo in smo že v razgovorih s Kmetijskim kombinatom Sevnica, da skupno odpremo odkupno progo za mleko, ki bi na našem območju zajemala Jurklo-šter ter vso dolino ob Gračnici, med tem ko v Vrhovem, Rimskih Toplicah in Strmci že prevzemamo mle- Po večletnem oklevanju smo letos le začeli urejevati nov parkirni prostor ob kopališču. Da je bil nujno potreben, so nam govorile dolge kolone osebnih avtomobilov ob cesti II. reda Celje—Zidani most. Ob nedeljah in praznikih smo jih ob cesti našteli tudi nad sto. Lokacija je prav primerna, toda gradnja je zaradi terena draga. Pridobili bomo skoraj 2.000 m2 nove parkirne površine ter bomo okrog kopališča lahko postavili do 200 motornih vozil. S tem bo vprašanje parkiranja rešeno za daljšo dobo. Letos smo izvedli prvo fazo, to so zemeljska dela, ravnanje zemljišča, polaganje odvodnih cevi do propusta ceste in pripravili, zemljo za zelen pas ob robu ceste. Za ta dela bomo porabili nad 25.000 dinarjev. Prihodnjo pomlad bomo parkirišče posuli s peskom, zasadili zelen pas in primerno drevje, da bo v nekaj letih parkirišče zasenčeno. Novi parkirni prostor je bil najbolj zapuščen del Rimskih Toplic. To zemljišče ni bil ne gozd, ne travnik, Kmetje se vse prepočasi preusmerjajo v večjo rejo krav in zato imamo premajhne količjne mleka. Mleko oddajamo v celjsko mlekarno. Upamo, da se bodo količine mleka še povečale, ko bodo začele oddajati mleko kmetije, ki se že specializirajo v proizvodnjo mleka in tiste, ki bodo sledile le-temu. Možnosti za prodajo mleka so realne, ker mleka ni preveč. JOŽE NOVAK, ing. agronomije Znano je, da je bilo v preteklih treh letih uničenih mnogo kvalitetnih čred družbenega sektorja, predvsem v drugih republikah in to se bo poznalo še dolga leta. Tudi potrošnja mleka in mlečnih izdelkov narašča. Največji problem je prodati majhne količine, tako mleka kot drugih pridelkov, ker majhnih količin nihče ne kupuje rad. Tudi v časih velikih ponudb je lažje prodati večje količine blaga, še posebno, če je kvalitetno, kot pa majhne količine. To velja za mleko, meso, kakor tudi za druge proizvode. Trg z živino je zelo živahen in menjajoč. Stalna podvrženost tujim predpisom o dodatnih carinah seveda vpliva močno tudi na cene doma. Zadnji dve leti so bile cene zelo nizke, v zadnjem času pa so ne njiva; bila je prava »gmajna«, ki ni dajala prav nobene koristi. Tak je bil vstop v Rimske Toplice od vzhodne strani. Sedaj smo to gmajno uredili in to je drugi uspeh te investicije, ki se pa ne da oceniti z ekonomskimi faktorji. Pripravili smo si pa tudi pot za širjenje kopališkega prostora. Manjkajo nam primerni kotički za sončenje in senčenje. Te bomo uredili pod novim parkiriščem in tako očistili tudi spodnji del »džungle«. Skratka: brezplodno zemljišče bomo dobro izkoristili in uredili. Vsa ta dela izvaja Turistično društvo Rimske Toplice, ki je v desetih letih obstoja zunanji videz Rimskih Toplic spremenilo in olepšalo in vse to z lastnimi sredstvi. Do danes nismo dobili od nikoder nobene pomoči. Iskreno povedano: tudi v bodoče jih ne pričakujemo, upamo pa, da nam bo uspelo dobiti primerno posojilo za obnovo in kompleksno ureditev kopališča in okolice. Alojzij Koželj se dvignile, mogoče že kar pretirano visoko, vsaj za teleta. To zopet povzroča anarhijo. Zadruga želi, da bi bil odkup vseh vrst živine stalen in reden, vendar nam to le težko uspeva. Vzrokov za to je več. Naj navedem le nekatere. Ro vsem področju imamo vzpostavljeno kmetijsko službo, ki sicer včasih dela uspešneje, drugič slabše. Vendar tudi to ne pomaga. Tako na primer na področju Radeč ne moremo prav nič storiti, ker vso živino, posebno kadar jo primanjkuje, odkupi Mestna klavnica in prekajevalnica Radeče. V času, ko je živine precej, pa kmetje pritiskajo na zadrugo, naj odkupi živino. Nadalje zasebni mesarji suvereno odkupujejo živino od kmetov na domovih, četudi bi to lahko delali le na svojem lastnem obratu. Jasno, da tega nihče ne preganja, pa četudi bi takšno kršitev predpisov kdo prijavil. Ko živine ni, predvsem telet, so cene nemogoče visoke, drugič, ko je živine preveč, je vsega kriva zadruga, če odkup ne poteka normalno. Smatram, da je s preveč liberalnim odkupom nastala še večja anarhija, živinoreja pa od tega nima koristi, temveč le škodo. Sedaj smo v dobi, ko bo zaradi že navedenega verjetno nekaj let dobra konjunktura za živino. To je tudi čas, ko si moramo vsi prizadevati,* da izboljšamo živalski fond, ki je zelo slab. Krav je malo in še te so slabe. Tudi pasemsko čistih živali je malo. v Jasno je, da so cene plemenski živini visoke, vendar brez vlaganja ni možno pričakovati nobenega napredka. Razen živine zadruga drugih pridelkov le malo odkupi; nekaj zdravilnih zelišč ter iz organizirane proizvodnje ržene rožičke, nekaj krompirja in le malo ali nič sadja. Kmetje, ki še gojijo žita, imajo lepo možnost za pridelovanje ro-žičkov. To je razmeroma zelo rentabilna proizvodnja, s katero so dosedanji proizvajalci zadovoljni, prav tako tudi kupec. Če zaključimo teh nekaj misli, potem lahko ugotovimo, da je izboljšanje gospodarskih razmer na kmetijah možno edino s specializacijo v živinorejsko proizvodnjo. Tam, kjer so pogoji za prodajo mleka v proizvodnjo mleka in mesa, tam, kjer ni možen odkup mleka pa v proizvodnjo mesa. Slučajne tržne viške, ki so praviloma nekvalitetni, bo vse težje prodati, medtem ko bomo zagotovili normalen prevzem kvalitetnega blaga v organizirani proizvodnji. c£i ko. Kov parkirni prostor v Rimskih Toplicah LAŠKO JE DOBILO NA Ob koncu junija letos je občinska skupščina sprejela odlok o imenovanju ulic in trgov v Laškem. Širša javnost je bila seznanjena s predlogom v januarski številki »Našega dela», zato v tem prispevku čo precejšnjega števila predlaganih imen in premajhnega števila ulic, trgov in cest, dokaj težko delo — »skoraj« tako kot občinska skupščina, kadar deli sredstva občinskega proračuna, a že zaradi premajhne mo- l JOŽE ERJAVEC, [V dipl. ing. arh. še bodo v prihodnje v »Našem delu« oglasili tudi tisti, ki bolje poznajo našo zgodovino ter nam s svojimi prispevki marsikaj pojasnili. No in če naj bi bilo poimenovanje ulic, cest in trgov predvsem za lažjo orientacijo v mestu, potem mislim, da ne trdim preveč, če rečem, da nam bo to poimenovanje približalo ne bi obravnavali pomena in postopka do sprejetja tega odloka. Pripomniti velja le, da so prebivalci Laškega pokazali za to precej zanimanja, kar se odraža predvsem v predlogih, katere so posredovali komisiji, ki je pripravljala predlog. Pripombe in predlogi so se nanašali pretežno na imena, ki pridejo v poštev za poimenovanje ulic, trgov in cest ter naselij. Komisija, ki je pripravljala predlog o imenovanju ulic, je imela spri- šnje v naprej ve, da ne bo mogla zadovoljiti vseh. Tako tudi ta komisija ni mogla vseh v celoti zadovoljiti, vendar pa menimo, da so tisti predlogi, ki so bili dovolj obrazloženi, le upoštevani v odloku. Med pripravo odloka o imenovanju ulic se je namreč pokazalo, da pravzaprav le površno ali pa sploh premalo poznamo ne samo nekatera imena naše kulturne dediščine, temveč, da nam tudi še bližnja preteklost ni dovolj poznana. Zato bo prav, če aviii> ŽIVE ULIC IN TRGOV tudi tisto, kar smo že pozabili ali pa nismo nikoli niti poznali in ohranili tisto, kar bi čez čas lahko šlo v pozabo. Pri končno osvojenem predlogu imenovanja ulic, trgov in cest v Laškem sta izpuščeni območji Debra in pokopališča, ker bi le to zahtevalo 4 trge — Aškerčev, Valvazorjev, Orožnov in Trg 2. julija (obč. praznik), s skupno površino 7970 m'; 6 ulic — Borisa Kraigherja, Titovo, Kidričevo, Trsteniško, Pivovarniško in Stegenškovo s skupno dolžino 1790 m in 8950 m2 površine, 4 ceste — Rimsko, Zdraviliško, Na Svetino in Valentinčevo; skupna dolžina cest je 2860 m s 14.300 m' površine, CA daljši postopek za pripojitev k mestnemu območju. Po končnem potrjenem predlogu bo Laško imelo: 2 nabrežji — Trubarjevo in Savinjsko v skupni dolžini 1130 m, 1 pot — Na grad, dolžine 290 m, 4 naselja — Rožnik, Na Pristavi, Podgrad in Podšmihel. V teh naseljih je več manjših uličic in poti, ki pa niso imenovane. Označbo ulic in trgov ter oštevilčenje hiš bo izvršil občinski upravni organ do konca leta 1969. Stroške za napisne table naselij, ulic in trgov bo plačala občina, stroški hišnih tablic pa bremene lastnika oziroma upravljalca stavb. V bodoče načrtnejša turistična izgradnja Gospodarska reforma je pred nas postavila nalogo, da načrtneje gospodarimo na vseh področjih, torej tudi na področju turizma. Strokovna služba oddelka za gospodarstvo je izdelala analizo in pripravila teze o razvoju turizma v prihodnjem obdobju. V prvem delu je podana analiza dosedanjega turističnega razvoja, v drugem pa so obdelane vse najvažnejše akcije, tako na področju turizma, kot drugih dejavnosti, ki bodo nujne, če bomo hoteli doseči vidnejši napredek na tem področju. Vsekakor bo tudi v bodoče najvažnejšo vlogo odigral zdraviliški turizem, ki ima najugodnejše pogoje. Tudi drugih zvrsti turizma ne bomo smeli zanemarjati. Lovni in ribolovni turizem bo ob večjem sodelovanju in aktivnosti lovskih in ribiških družin doživel večji razmah. Po programu obeh ribiških družin bosta zgrajena nova ribnika in to v dolini So-pote in v Tevčah, s čemer bodo podane možnosti tudi za športni ribolov. Z boljšo cestno povezavo z Zasavjem in z avto cesto preko Sevnice, se bo še bolj povečal tranzitni turizem. Tudi izletniški turizem ima lepe možnosti, saj imamo izletniških točk precej. Z naraščanjem avtomobilizma bo izletnikov vedno več, saj hiter ritem življenja ljudi naravnost sili, da čim več prostega časa prežive v naravi. Vemo, da samo ugodni naravni pogoji za turizem še niso dovolj, zato bo treba storiti marsikaj, saj v minulih nekaj letih nismo na tem področju kdovekaj veliko napravili. V nekaterih drugih zdraviliških krajih so po reformi napravili veliko več. Za primer navedem samo Čateške Toplice, kjer so zgradili moderne gostinske objekte, bazene, naprave za zabavo gostov, itd. Prav sedaj končujejo z gradnjo weekend naselja. Ne smemo pozabiti, da nam lahko prav to zdravilišče postane resen konkurent, kljub zelo uspešni in dognani balneoterapiji v Laškem. Po teh predvidevanjih bo treba v Laškem zgraditi hotel »C« kategorije z restavracijo in kavarno. Lokacija sicer še ni točno določena, po eni varianti naj bi bila na prostoru sedanjega gostišča »-Hum«. Hotel bo služil tako zdraviliškemu, kot tranzitnemu turizmu. Nadalje bi bila nujna adaptacija 114 let stare zdraviliške stavbe, poleg nje pa izgradnja prizidka, v katerem bi bilo prostora za 200 ležišč. Za obstoječo »Vilo Savinjo«, ki bo adaptirana v restavracijske prostore, bo zgrajen pokrit bazen. Na levi strani Savinje, v smeri proti Jago- čam je na bodočem športnem kompleksu predviden še odprt olimpijski bazen, poleg, n j ega pa manjši bife in ostali prostori za potrebe kopalcev. Za bodoči »zdraviliški center« je Stanovanjsko podjetje Laško že pripravilo podrobnejšo dokumentacijo in bomo zato lahko kmalu začeli iskati primernega investitorja za ta kompleks. Rimske Toplice, ki so bile včasih evropsko znan zdraviliško-turistični kraj, nimajo danes več tega slovesa. Zdravilišče je pod vojaško upravo in služi v glavnem za rehabilitacijo vojaškega osebja. Kopališče je zaprtega tipa, Vendar bi bilo prav, če bi upra- JANKO GOLOB va posnemala vojaška okrevališča, oz. počitniške domove ob morju, kamor sprejemajo tudi inozemske goste. Rimske Toplice bi s tem spet pridobile na pomenu in ugledu v turističnem svetu, saj je sedanje stanje za turizem Rimskih Toplic velika izguba. Če se ne bo politika vojaške uprave zdravilišča do tega vprašanja spremenila, bo nujno, da se pri bodoči gradnji zagotovijo tudi najnujnejše naprave za balneoterapijo izven zdravilišča. To bi pa pomenilo vsekakor dupliranje kapacitet. V Rimskih Toplicah je predvidena gradnja hotela »C« kategorije, ali motela IT-III. kategorije s kapaciteto 45 ležišč. Ker bo hotel zgrajen na lokaciji blizu ceste in odprtega bazena, bo služil tako zdraviliškemu kot tranzitnemu turizmu. Predvidena je .tudi izgradnja novega bazena, saj zmogljivosti obstoječega bazena zdaleč več ne zadoščajo. Vendar je gradnja bazena s termalno vodo vezana na rezultate novih vrtanj, ker obstoječi vrelci že pešajo iz nerazumliivih vzrokov. Zmogljivosti sedanjih termalnih vrelcev baje zadostujejo komaj za potrebe zdravilišča, za odprti bazen pa že zdaj vode primanjkuje. To je skoraj nerazumljivo, saj znašajo kapacitete vrelcev 14,5 sekundnih litrov, kar naj bi po izkustvenih normah zadoščalo za terapijo ca. 2000 pacientov dnevno, v zdravilišču pa se po oceni lahko zdravi le okrog 300 pacientov. Nujna bo tudi adaptacija »Stare pošte«, ker ne ustreza več zahtevam sodobnega turizma. Z nekaterimi preureditvenimi deli so tu že pričeli. Z adaptacijo hotela »Jadran« v Radečah bi pridobili dodatnih 15 le- žišč. V nadaljnji fazi je predvidena gradnja hotela »C« kategorije v centru mesta, ki bi služil predvsem tranzitnemu in morda tudi ribolovnemu turizmu. To je samo del najvažnejših nalog, ki jih obravnavajo že navedene teze o razvoju turizma. Precej podrobno so v analizi namreč obdelane posamezne zvrsti turizma, cd zdraviliškega preko lovnega in ribolovnega, do izletniškega in tranzitnega. Nadalje so obravnavani potrebni ukrepi za podaljšanje turistične sezone, kot tudi ostali faktorji naše turistične ponudbe, ki vplivajo na dobro počutje naših gostov. Prav tako je obdelano še stanje storitvene obrti, trgovine, -komunalnih in turističnih naprav in podobno. Čeprav same teze ne bodo rešile našega turizma, so pa lahko osnova, ki bo pokazala, kam naj v bodoče usmerimo naše akcije. »IZLETNIK«, doklej tako? Potniki iz Jurkloštra in njegove okolice, ki se vozijo z avtobusom na progi Celje— Marof so nad »Izletnikom« iz Celja nemalo razočarani. Na tej progi vozi namreč razen redkih izjem, avtobus, ki tega imena več ne zasluži. Mali stari TAM, s te proge ima tla dobesedno preklana na dvoje, zato so bile pripombe potnikov, še zlasti potnika, ki je dejal, da se kadi kot v mlinu, »ko se na belo melje«, povsem utemeljene. In prav je imel, saj se je kadilo, ropotalo in treslo, da je želodce obračalo. Potniki smo prepričani, da bi uprava »Izletnika« z malo več razumevanja in dobre volje lahko določila malo u-dobnejši avtobus, saj ie pred meseci že vozil na tej relaciji. Že sama cesta, ki naj bi bila cesta III. reda, ne nudi udobne vožnje, če je še avtobus iz serije tistih, ki bi naj bili namenjeni za »odpad«, potem je vožnja vse prej kot prijetna. Morda nam bo »Izletnik« lahko pojasnil, kdaj se bo stanje prevozov na tej relaciji izboljšalo? J. Golob Razvoj mestnega središča Radeč Radeče so drugo največje urbanizirano in tudi gospodarsko najbolj razvito naselje v občini Laško. Geografska lega, na prehodu med Štajersko, Kranjsko in Dolenjsko, ob sotočju Save in Savinje ter Save in Sopote, v neposredni bližini zelo pomembnih železniških križišč Zidanega mosta, na območju, kjer se stekajo pomembna cestna pota in drugi naravni pogoji, pogojujejo v prihodnosti solidno osnovo za močnejši gospodarski, kulturni in trgovski center južnega dela občine. Samo mesto Radeče ima danes preko 1500 prebivalcev. Ožje gravitacijsko območje ima 2375 prebivalcev, širše pa 5378. V naslednjih 30 letih se predvideva, da bo v ožjem gravitacijskem območju narastlo število prebivalcev na 4000, to pa pomeni, da bo samo mesto štelo 2500-3000 prebivalcev, celotno gravitacijsko območje pa okoli 6000. Očitno je, da se povečanje celotnega števila prebivalstva na gravitacijskem območju Radeč ne bo bistveno spremenilo, pričakovati pa je predvsem večjo koncentracijo v samo središče tega območja, to je v mesto Radeče. Upoštevanje predhodnih ugotovitev ter dejstva, da Radeče tudi danes nimajo nekega funkcionalno urejenega mestnega središča - trga, nas je vodilo k temu, da smo izdelali zazidalni načrt takega centra, ki je potreben že sedaj in ki bo še bolj potreben v naslednjih 30 letih - za kolikor se izdeluje zazidalni načrt. Prikazana situacija zazidalnega načrta zajema le tisti del mestnega jedra, ki je danes najbolj občutljiv za urbanistični poseg. Občutljivost vsakega posega v ta predel je predvsem v tem, da je težko locirati kakršenkoli objekt na tem zemljišču, ker si lahko brez vnaprej izdelanega načrta pokvarimo vse nadaljnje formiranje tega mestnega središča, ki ga potrebuje, ne samo tistih 3000 prebivalcev Radeč, ki bodo bivali tu, temveč tudi ostalih 3000, ki gravitirajo sem, ter tisti, ki bodo prišli v Radeče poslovno ali kot turisti. JOŽE ERJAVEC, dipl. ing. arh. Litija KAD € C £ 0/C€5lT€V céntr A T Novità 1 yAb ea h 2 PosVa 3 feo 5 I J>oli Novi predpisi s področja zemljiške politike (NADALJEVANJE IN KONEC) V prvem delu tega članka objavljenim v številki 6-7 (junij-julij 1969) smo navedli, da obstaja zaenkrat dvotirnost v določanju odškodnin za stavbna zemljišča, ki so že (doslej nacionalizirana) in ki bodo družbena lastnina po določilih zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (Uradni list SFRJ, št. 5/68). To dvotirnost v obravnavanju odškodnine je sedaj odpravila novela novega zakona, objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 20/69. Po tej noveli se postopek za odmero odškodnine za nezazidano stavbno zemljišče, ki je bilo svoječasno nacionalizirano, opravi in odškodnina zanj odmeri ter izplača po ustreznih določbah tega zakona, če na dan 15. februarja 1968 ni obstajala pravnomočna odločba o odškodnini. Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidalnega stavbnega zemljišča, kateremu je bila odškodnina odrejena z odločbo, ki je postala pravnomočna po 15. februarju 1968 do uveljavitve spreminjevalnega zakona (do 16. maja 1939), lahko do 31. decembra 1969 zahteva od pristojnega občinskega upravnega organa oziroma sedišča, naj mu odmeri odškodnino po tem zakonu. Opozoriti pa je, da se ta postopek ne uvede po službeni dolžnosti, marveč izključno na zahtevek prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. S tem popravljamo navedbe o določanju odškodnine za prej nacionalizirano stavbno zemljišče (objavljene v št. 6-7/1969), ker je z navedeno novelo zakona enotno urejen postopek za odmero odškodnine. V dragem delu tega sestavka bomo obravnavali spremembe in dopolnitve zakona o razlastitvi, odnosno točneje nova določila tega zakona o odškodnini za razlaščeno nepremičnino. NOVA IZHODIŠČA O ODŠKODNINI Bistvene spremembe v zakonu o razlastitvi so nanašajo na določila, s katerimi se: a) urejuje odškodnina za razlaščene nepremičnine, vštevši tudi postopek za ugotovitev odškodnine; b) možnost za razlastitev zemljiškega kompleksa za stanovanjsko in komunalno izgradnjo; c) možnost za izročitev nepremičnine v posest predlagatelju razlastitve še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Nedvomno so najvažnejši novi predpisi, ki sc nanašajo na odškodnino. 10. člen zakona o razlastitvi določa, da gre lastniku za razlaščeno nepremičnino pravična odškodnina. Zakonodajalec pa takrat ni točno definiral elementov, ki vplivajo na odškodnino, marveč je v 32. členu cit. zakona postavil širok register osnovnih elementov za ocenitev pravične odškodnine. Naštejmo nekatere elemente, ki vplivajo na ocenitev odškodnine: korist, ki jo lahko da nepremičnina, če je normalno izkoriščana, korist, ki jo je imel od nje prejšnji lastnik, vlaganja prejšnjega lastnika v nepremičnino, tržno ceno, če je izraz teh okoliščin, ali je bila nepremičnina prejšnjemu lastniku materialna osnova za eksistenco in koliko, okoliščina ali jo je prejšnji lastnik izkoriščal le s svojim osebnim delom in delom svojih gospodinjskih članov. Odškodnina se primerno zniža, čc leži nepremičnina v naselju ali turističnem območju, če ie v območju prometnih zvez itd. Zlasti pa velja, da se pri določanju odškodnine za stavbno zemljišče ne upošteva tržna cena. Iz navedenega je razvidno, da je v predpisih zelo jasno zastopano stališče, da je potrebno pojem pravične odškodnin« enakovredno ceniti tako s stališča upravičenih interesov lastnika nepremičnine, kot tudi s stališča interesov koristnika razlastitve oziroma dražbe. Kategorična so določila, da lastniku zemljišča ni mogoče priznati mestne oziroma zemljiške rente, ki je rezultat družbenih vlaganj v objekte infrastrukture. Postopek za določitev odškodnine je izražen v dveh, istočasno posebnih, vendar tudi potencialno med seboj povezanih fazah. Prva je sporazumno določanje višine odškodnine pred občinskim organom pristojnim za pre-moženjsko-pravne zadeve, draga faza, v kateri višino odškodnine določa sodišče, pa ni obvezna, ker pride v poštev samo, če v prvi fazi ni bil dosežen sporazum. Občinski organ pristojen za premoženjskopravne zadeve mora takoj po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi razpisati in opraviti ustno obravnavo za sporazumno določitev odškodnine med strankama, tj. med prejšnjim lastnikom razlaščene nepremičnine in novim koristnikom. Ta občinski organ si mora pri- BOJAN TAJNŠEK zadevati, da se stranki sporazumeta o odškodnini in ju pri tem opozarjati na njune pravice in obveznosti. Zakonska obveza občinskega organa, da skuša doseči sporazum med strankama, izhaja iz nujnosti, da se postopek čim prej konča brez spora, ker se s tem doseže hitrejša uporaba nepremičnine, ki je predmet razlastitve in v izogib stroškom pri sodišču. Omeniti je še, da je republika pooblaščena, da predpiše bližja merila za določanje odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Odškodnina za razlaščeno nepremičnino se določa v gotovini, stranki pa se lahko sporazumeta, naj bo vsa odškodnina ali del odškodnine dan v dragi nepremičnini ali v kakšni dragi obliki. Posebno je opozoriti na dve določili, ki se nanašata na odškodnino za razlaščeno stanovanjsko hišo (ali stanovanje kot posamezen del stavbe) in to: prvo, da se pri določanju odškodnine upošteva okolnost ali je Letos so se v dneh od 26. do 30. julija že petič zbrali mladi tehniki Jugoslavije in se pomerili v devetih tehničnih disciplinah (gradbeništvo, avto-moto, brodarstvo, letalstvo, raketarstvo, elektro, radio, foto in kino). Slovenijo so zastopali po trije predstavniki šol, kjer so posamezne tehnične discipline najbolj razvite. Kot lani, so tudi letos predstavljali slovenske pionirje kinoamaterje člani foto-kino krožka Laško. bivšemu lastniku in dragim imetnikom stanovanjske pravice zagotovljena pravica uporabe dragega stanovanja in drugo, dà prejšnji lastnik stanovanjske hiše nima pravice do odškodnine za razlaščeno nepremičnino, če je bila le-ta zgrajena brez predpisanega dovoljenja pristojnega državnega organa; v tem primera lahko prejšnji lastnik podre stavbo in odpelje gradivo v roku, ki mu ga določi pristojni organ. če sporazum o odškodnini ni dosežen v treh mesecih od dneva, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna, pošlje organ, ki je pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, pravnomočno odločbo o razlastitvi s spisi brez odlašanja občinskemu sodišču, na katerem območju je razlaščena nepremičnina, da odmeri odškodnino. Občinsko sodišče izda uradno, v nepravdnem postopku odločbo o odškodnini za razlaščeno nepremičnino — (48. člen ZOR). Opozoriti je še na to, da lahko sodišče na predlog samo ene stranke, določi vso odškodnino ali del odškodnine tako, da dobi prejšnji lastnik v last drugo nepremičnino, če ima razlastitveni upravičenec tako nepremičnino (35. člen ZOR). Funkcija sodišča v teh sporih je družbeno še bolj odgovorna kot v katerihkoli dragih premoženjsko-pravnih sporih, ker gre tu tudi za zaščito splošnega interesa družbene skupnosti, ki često ni usklajen z interesi posameznikov. Druga bistvena sprememba zakona o razlastitvi se nanaša na razlastitev kompleksa za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Osnovni pogoj za to razlastitev je, da je bil za to predpisano sprejet zazidalni načrt. Z njim se hkrati ugotavlja splošni interes za komunalno izgradnjo na zemljiškem kompleksu (56, člen ZOR). Zemljiški kompleks za stanovanjsko in komunalno izgradnjo je mogoče razlastiti le v korist občine, v kateri ta kompleks leži (59. člen ZOR) Tretja važnejša sprememba v obravnavanem zakonu se nanaša na izročitev nepremičnino v posest predlagatelju še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi (30. člen ZOR). Vendar je takšna predčasna izročitev nepremičnine v posest predlagatelja razlastitve možna le izjemoma in ob določenih pogojih po odločitvi izvršnega sveta ali državnega sekretarja za narodno obrambo. Ob zaključku bi poudarili, da so problemi, ki jih urejajo novi predpisi s področja zemljiške politike zelo različni in specifični v posameznih delih države, in celo naše republike. Težko je namreč v začetni fazi izvajanja novih predpisov, ki vnašajo pomembne spremembe na področju zemljiške politike, najti povsem konkretne rešitve, ki naj bi nakazovale enotno reševanje zelo različnih primerov v zelo različnih pogojih. Potrebna bo še izmenjava izkušenj tistih organov in organizacij, ki sodelujejo v izvajanju novih predpisov, zlasti na še konkretna sodna praksa ter smernice republiškega sekretariata za urbanizem. Vsak tekmovalec je moral najprej rešiti dva testa (splošni in specialni), nato pa na temo »Sobotno dopoldne v Sarajevu« ob prisotnosti žirije posneti film, ga zmontirati ter predvajati. Naši trije pionirji so nalogo odlično opravili, saj sta Bojan GORIC in Darij ARSENJUK prejela srebrni znački MLADIH TEHNIKOV JUGOSLAVIJE; Marjan KRAMER pa je osvojil celo zlato značko. Stane KUŽNIK Laški pionirji na srečanju mladih tehnikov Jugoslavije v Sarajevu RAZGIBANA GRADBENA DEJAVNOST O letošnji gradbeni dejavnosti sicer ni mogoče delati končnih zaključkov, ker je minilo šele pol leta, .vendar eno je gotovo: Najbolj aktivni so privatni graditelji, ki jim je bilo do konca junija izdanih 32 gradbenih dovoljenj, nekaj prošenj pa še ni rešenih. Ti gradijo večinoma izven gradbenih okolišev, predvsem zato, ker do sedaj ni bilo dovolj zazidalnih kompleksov urejenih z zazidalnimi načrti v gradbenih okoliših. V Laškem je bil izdelan zazidalni načrt za naselje Pristava, kjer je gradnjo organizirala Pivovarna Laško. To je tudi najbolj urejeno področje za zazidavo. Zemljišča so dobili oziroma kupili delavci pivovarne in jih ni več na razpolago. Graditelji si iščejo druge lokacije, večinoma v okoliških vaseh, to je v Rečici, Lahomšku, Breznem, Tevčah, Jagočah in tudi v neposredni okolici Laškega se najdejo parcele, ki niso v gradbenem okolišu. Za področje Radeč je bil na zadnji seji Sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve sprejet popravljen zazidalni načrt za Krako-vo, kjer je predvidenih 58 stanovanjskih hiš, s preskrbovalnim centrom in otroškim vrtcem. Zajet pa je tudi del pokopališča z mrliško vežico. Opažamo pa, da se graditelji do-sedaj niso radi odločali za gradnjo na tem področju. Verjetno zato, ker so bile v starem zazidalnem načrtu predvidene premajhne parcele. Ker je bil zazidalni načrt šele sprejet, še ni znakov, da bi se že zanimali za to področje, čeprav so bili na primer za Pristavo v Laškem že pred sprejetjem zazidalnega načrta znani skoraj vsi interesenti. Radečam se radi odločajo za gradnjo na Njivicah, kjer so tudi že izdelane zazidalne situacije za manjša področja, ki pa so med seboj povezana in se dopolnjujejo. Izven gradbenega okoliša se na Radeškem območju gradi še na Jagnjenici, Mo-čilnem, v Hotemežu, Vrhovem, Jelovem, na Svibnem, Dobravi, Obrežju in še v nekaterih drugih vaseh. V Rimskih Toplicah je zaenkrat podobno stanje kot v Laškem. Zazidalni načrt za Ogreče, kjer je največ zemljišča predvidenega za individualno gradnjo, še ni izdelan. Kljub temu pa se še najde tu pa tam parcela, kjer je možno graditi. V Globokem je bilo pred nedavnim obdelano manjše področje, kjer bo tudi možno graditi, vendar le montažne hiše. To je zaenkrat tudi edini prostor, ki je predviden za tovrstno gradnjo. Laško, Rimske Toplice in Radeče z bližnjo in daljno okolico, so trije centri, kjer se največ gradi. V oddaljenejših krajih, kot so Breze, Jurklošter, Reka, Zgornja Rečica, se pa le redkokje pojavi kak graditelj. Letos v teh krajih ni pričel nihče z gradnjo, niti ni blio prošenj za lokacije. V odročnih krajih v glavnem obnavljajo stare hiše in gospodarska poslopja. Z družbeno stanovanjsko izgradnjo letos nikakor ne moremo biti zadovoljni. Edini blok, ki bo letos vseljiv, so začeli graditi že lani in to v Radečah. To je 12-stanovanjski poslovni objekt, ki bo vseljiv do 15. julija. V juliju bo gotova tudi cesta Radeče—Prapretno, ki jo gradi gradbeno podjetje »Gradis«. Opraviti morajo le še nekatera zaključna dela. V Radečah bodo letos začeli adaptirati poslopje ljubljanskih mlekarn, kjer bo predelava mesa. Napovedana je tudi gradnja novega zdravstvenega doma, ki bo zgrajen po zazidalnem načrtu v centru mesta. V Rimskih Toplicah bo krajevna skupnost organizirala gradnjo kanalizacije na Ogečah' in asfaltiranje ceste Smarjeta—Ogeče—Rimske Toplice. Tu se bo letos pričela tudi gradnja trgovskega doma, vendar še ni točno znano kdaj. Cesta Smarjeta— Dol še vedno ni gotova, ker imajo graditelji težave s plazovi, vendar upamo, da bo letos kljub temu us-pctsobljena za nemoten promet. V Laškem gradi Kmetijska zadruga novo klavnico, ki bi morala biti dograjena že letos. Pivovarna je v tem mesecu dogradila novo polnilnico, kjer so bila gradbena dela že prevzeta, opremo pa še montirajo. Za dom upokojencev v Laškem je projekt že pripravljen, gradnja se bo začela po predvidoma dveh mesecih. Ko bo ta dom zgrajen, bo rešeno precej težkih stanovanjskih problemov upokojencev in tudi ostalih občanov, ki jim bodo na voljo stanovanja upokojencev, ki se bodo preselili v dom. Upokojencem bo na voljo 21 stanovanjskih enot, organi- zirali si bodo lahko družabno življenje, skupno prehrano in še marsikaj, za kar so sedaj prikrajšani. Predvidena je tudi gradnja 14 sta-novanjsko-poslovnega bloka na mestu, kjer bo porušena nekdanja Per-gerjeva hiša, to je v neposredni bližini komiteja. Interesentov je po izjavah že preveč, definitivno oddanih je sedem stanovanj, ostali pa oklevajo s podpisom pogodb. Tako oklevanje je nerazumljivo, ker je splošno znano, da stanovanj še vedno močno primanjkuje. Za poslovne prostore v tem bloku se zanimata Kreditna banka Celje in Služba družbenega knjigovodstva, za knjižnico se zanima pa Delavska univerza iz Laškega. Letos bo zgrajen tudi trakt pri osnovni šoli v Laškem, kar pomeni precejšen napredek za. laško šolstvo. Tu bodo nove učilnice s potrebnimi kabineti in delavnicami za praktičen pouk. kar bo omogočalo sodobnejše podajanje učne snovi. Adaptacija pivnice, ki jo je organiziralo Gostinsko podjetje »Savinja«, delo pa je nadzorovalo Stanovanjsko podjetje, je bila gotova za občinski praznik. Podjetji Elektro Celje in Ljubljana imata predvidenih več elektrovodov in novih transformatorskih postaj. Elektro Ljubljana gradi daljnovod Jagnjenica—Svibno s trafopostajo, enako tudi na Jelovem. V Zidanem mostu bodo razširili razdelilno postajo in zgradili nov daljnovod. Podjetje Elektro Celje bo gradilo nov kablovod za bodoče in deloma že obstoječe naselje Taborje II, pri zdravilišču v Laškem, na Ogečah in v Rečici tudi transformatorsko postajo, daljnovod in trafopostajo v Pa-nečah in v Laškem nov kablovod v mestu. Z ozirom na to, da smo šele sredi leta je težko delati kakršnekoli zaključke, iz prejšnjih let pa nam kaže' praksa, da se gradnje najbolj razmaknejo v poletnih mesecih, vendar tudi v jesenskih in zimskih mesecih ne zamrejo, odvisno je pač od vremena, potreb in denarnih sredstev. JANA MEJAČ NOGOMETNI TURNIR »PIVA IV OR PRAZNOVANJU CVETJA« Pod pokroviteljstvom ObSS Laško je bil ob praznovanju PIVA IN CVETJA dne 3. julija v Radečah nogometni turnir za prehodni pokal PIVA IN CVETJA. Na turnirju so sodelovali nogometaši NK »KOVINAR« iz Štor, NK Sevnica iz Sevnice, NK Laško iz Laškega in NK »PAPIRNlCAR« iz Radeč. Tekmovanje so vzorno orga- nizirali funkcionarji NK PAPIRNI-CARJA iz Radeč. Prehodni pokal ObSS Laško je letos že drugič osvojilo nogometno moštvo »KOVINAR« iz Štor. Vrstni red tekmovanja je bil naslednji: 1. NK »KOVINAR« Štore, 2. NK LAŠKO, 3. NK »PAPIRNlCAR« Radeče, 4. NK SEVNICA. Stanko Požun KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD LAŠKIM Pripravljenosti veliko - pomoči premalo Krajevna skupnost Vrh se je letos odločila predvsem za gradnjo vodovoda na Vrhu. Večina ima za oskrbo z vodo le takoimenovane kapnice, zato ob suši ostajajo brez vode in jo morajo voziti z oddaljenih področij. Posebej je to problem za osnovno šolo, ki je že ob manjši suši brez vode. V zvezi s tem je KS na zadnji seji imenovala režijski odbor, ki bo vodil delo do zgraditve vodovoda. Načrt vodovoda je izdelan, predračun pa znaša 11 milijonov starih dinarjev. Za začetek del je občinska skupščina dodelila za to leto milijon in pol starih dinarjev, dočim so občani pripravljeni opraviti vsa težaška dela V preteklih letih se je v Jugoslaviji močno povečala živinorejska proizvodnja, tako v družbenem, kot v zasebnem sektorju kmetijstva. Temu so bile vzrok ugodne razmere na domačem trgu in velike možnosti izvoza, predvsem v Italijo. V izvozu smo dosegali razmeroma ugodne cene, in vse je kazalo, da je živinoreja donosna dejavnost. Ob koncu leta 1967 je Italija omejila uvoz živine iz Jugoslavije, s tem, da je uvedla višje carinske stopnje. Lanskoletne omejitve izvoza živine v Italijo so povzročile precejšnjo škodo naši živinorejski proizvodnji. Ponudba živine je bila namreč večja od povpraševanja, ker za domače potrebe nismo potrebovali toliko mesa. Višina odkupne cene za živino je pa odvisna od ponudbe in povpraševanja, zato je cena za živino občutno padla. Pitališča v družbenem sektorju kmetijstva so pričela poslovati z zgubo in so zato naglo zmanjševala stalež živine. V naši državi se je število goveje živine samo v nekaj več kot enem letu zmanjšalo za 450.000 glav, ali za eno četrtino, zato se letos že čuti pomanjkanje živine za zakol. Da bi proizvajaleci tako v družbenem, kot v zasebnem sektorju kmetijstva bili zopet zainteresirani za vzrejo goveje živine, je bilo po- brezplačno. Toda že pred začetkom gradnje vodovoda smo naleteli na ovire, ki nam jih povzroča Komunalno podjetje Laško. To podjetje smo namreč zaprosili, da nam pošlje strokovnjaka, da nam trasira teren za izkop zajetja, za napeljavo cevi in da bi nadziral dela, vendar s tem odlagajo, iz dneva v dan in tako z deli ne moremo začeti. Tudi za vzdrževanje in urejanje cest kažejo občani te krajevne skupnosti veliko zanimanje. Dosedaj smo zgradili in uredili štiri glavne ceste: v vas Žigon, Selo, Velike Grahovše in v Laško vas, ki so usposobljene za vsak kamijonski prevoz. Teh cest je ca. 9 km in so bile zgrajene pove- trebno zvišati odkupne cene živine in s tem tudi maloprodajne cene svežega mesa, ker na ceno mesa vpliva predvsem odkupna cena živine. Drobnoprodajne cene svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa so pod družbeno kontrolo cen. Na podlagi veljavnih predpisov iz tega področja izdajajo občinski organi za cene v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za cene Ljubljana, soglasja za maloprodajne cene svežega mesa, kf jih predlagajo delovne organizacije, katere se ukvarjajo s to dejavnostjo. V naši občini so se cene govejega mesa v juniju v poprečju zvišale za okrog 1,20 din pri kilogramu, ali za 12 %, v republiki Sloveniji pa v poprečju še nekaj več, tj. za 17 %. Odkupne cene goveje živine so v naši občini porasle za 20-25 %, tj. v večji meri kot cene mesa. Cene telečjega mesa so se v poprečju zvišale za okrog 0,50 din pri kilogramu, kar je precej manj, kot pri govejem mesu. Osnovni namen zvišanja odkupnih cen živine, kakor zvišanja cen mesa, je stimulirati in preusmeriti živinorejsko proizvodnjo na pitanje kvalitetne goveje živine in hkrati omejiti prodajo telet za zakol. CVETA KUZMIN dipl. ekonomist čini s prostovoljnim delom. Plačali smo samo prevoze, gramoz in strokovna dela. Za vzdrževanje teh cest, ki so boljše od cest III. reda, smo na zadnji seji odločili tudi cestarje in z njimi sklenili pogodbe proti plačilu enkratne letne nagrade, da bodo ceste v redu vzdrževali in za nje skrbeli, ker bi v nasprotnem primeru kmalu propadle in bi bil ves trud zaman . Težje pa bo nadaljevanje del v vasi Velike Grahovše, ker so občani tega kraja zgubili zaupanje v vodstvo, vendar ne po naši krivdi. Lani so namreč gradili cesto v to vas in ni bilo dovolj denarja, da bi zgradili do vasi. Ker so bili pripravljeni, da zgradijo do vasi, so prosili občino za dodatno pomoč. Obljubljena jim je bila zaprošena pomoč, zato so cesto zgradili do vasi in se seveda pri tem zadolžili za 1,500.000 starih dinarjev, ki so jih plačali za prevoze in material. Do danes tega denarja ni od nikoder, čeprav je upravni odbor cestnega sklada ta znesek enkrat spomladi že odobril. Predvsem pa lahko trdim, da se Krajevna skupnost iz dneva v dan bolj uveljavlja in občani res sodelujejo na vseh področjih. Težave so edino v tem, ker nimamo lastnih dohodkov in smo vezani v glavnem le na sredstva, ki nam jih lahko zagotovi občina. Konrad Jurkošek SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE (Nadaljevanje s 3. trani) 12. Peta Radeče 493 13. Rudnik Laško 490 14. Nadzorništvo proge Laško 488 15. Cementarna Zidani most II. 478 16. Osnovna šola Laško 409 17. Nadzorništvo proge Zidani most 223 18. BOR Laško (diskvalificirano) 588 Na tekmovanjih je sodelovalo preko 100 aktivnih tekmovalcev, njim in pa organizatorjem posameznih ekip izrekamo iskreno zahvalo z željo, da bi nas bilo prihodnje leto vsaj enkrat več. Občinski sindikalni svet je zmagovalnim ekipam poklonil pokale in praktične nagrade, kot so : nogometne žoge, mrežice za namizni tenis, garnituro šaha in zračno puško, s tem pa namerava nadaljevati tudi v naslednjem letu. Stanko Požun Služba pravne pomoči spet posluje Vse člane sindikata občine Laško obveščamo, da služba pravne pomoči pri Občinskem sindikalnem svetu Laško zopet posluje vsako sredo od 16. do 18. ure v prostorih predsednika ObSS Laško Službo pravne pomoči bo vodil KOVAČ FRANJO iz Radeč. Zakaj zvišanje cene mesa? VPISUJTE POSOJILO 2A MODERNIZACIJO ŽELEZNIC Najmanjši znesek, ki ga je mogoče vplačati, je 100 dinarjev. Vsaka obveznica za 500 dinarjev vsebuje 1 brezplačno karto. Vsaka obveznica po 1.000 dinarjev vsebuje 3 brezplačne karte. Vse brezplačne karte so za PRVI RAZRED in jih lahko izkoristite na vseh v'a-kih za prevoz potnikov (razen na vlaku »Akropolis«) po progah Jugoslovanskih železnic tja in nazaj na prevozni poti. ki si jo sami izberete. Brezplačne karte lahko izkoristite v letu izdane obveznice in v naslednjih dveh letih. Vpisani znesek lahko vplačate naenkrat ali v mesečnih obrokih, vendar v največ 24 obrokih. Obveznice bodo amortizirane v 6 letih začenši s 1. julijem 1972, v enakih letnih anuitetah, ki bodo vsebovale odplačilo in obresti. Od dneva vplačila do začetka odplačevanja obveznic tečejo obresti po obrestni meri C % na leto, ki se bodo izplačevale od 1. julija 1971. IMETNIKI OBVEZNIC SO UDELEŽENCI LOTERIJSKEGA ŽREBANJA DOBITKOV: Imetniki obveznic za 1.000 dinarjev bodo udeleženi pri žrebanju 300 dobitkov za večdnevne brezplačne izlete v najrazličnejše evropske države, do 10-dnevnih brezplačnih letovanj v železniških počitniškh domovih in do brezplačnih kart prvega in drugega razreda. Za imetnike obveznic za 500 dinarjev je pripravljenih: 100 brezplačnih kart PRVEGA RAZREDA, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrebanih dobitkov, in 100 legitimacij za kupovanje prevoznih izkazov PRVEGA ali DRUGEGA RAZREDA na vseh vlakih za prevoz potnikov (razen na vlaku »Akropolis«) za NEOMEJENO ŠTEVILO POTOVANJ na progah JŽ s 30 % POPUSTOM od redne prevozne cene, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrcban.h dobitkov. VPIS OBVEZNIC OPRAVLJAJO VSE ŽELEZNIŠKE POSTAJE IN VPISNA MESTA PRI ŽELEZNIŠKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH PRI KATERIH LAHKO DOBITE VPISNI MATERIAL IN POTREBNA OBVESTILA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE! Z vpisom obveznic bo železnica laže ugodila VAŠIM ZAHTEVAM PO KVALITETNEM IN CENENEM PREVOZU BLAGA. Obveznice za modernizacijo železnic področja Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana so varna in dobra naložba: G % obresti 3 odstotni popust od vrednosti obveznic za vse vrste blaga in vse vrste prevoiov na vseh relacijah jugoslovanskih železnic. Obveznice lahko vplačate takoj ali v 10 obrokih. PIVOVARNA LAŠKO - PROIZVAJA SVETLA IN TEMNA PIVA ODLIČNIH KAKOVOSTI - SVOJE KVALITETNE PROIZVODE PRIPOROČAMO! Prispevek za uporabo po novih Zavezanci, ki so dolžni na področju mesta Laško in Radeče ter v naseljih: Rimske Toplice, Ggeče in Smarjeta plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča, so plačevali ta prispevek po posebnih odločbah o odmeri tega prispevka Prispevek so morali p ačevati na poseben račun pri davčni upravi občine bodisi mesečno ali pa skupaj za tri mesece do 10 dne v mesecu po preteku vsakega četrletja. Na letošnjem februarskem zasedanju občinske skupščine je bil 25. februarja 19G9 sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uporabi mestnega zemljišča, ki je počenši cd 1. marca 1969 dalje določil za vsak m! uporabne stanovanjske, poslovne ali industrijske površine nove stopnje za izračun mesečnega prispevka. — Skupščinski humor Z RAZPRAVE O „BlKOVŠQNl“ Na junijskem zasedanju obeh zborov občinske skupščine Laško so odborniki občinskega zbora iz vrst kmetov ponovno načeli^ vprašanje o plačevanju odškodnine za umetno osemenjevanje krav-p!e-menic. Iz tega se je razvila široka razprava o »bikovščini« med odborniki obeli zborov, ko je vsak po svoje dokazoval in govoril o potrebi umetnega in tudi naravnega osemenjevanja. Da bi podprl svoje stališče, je odbornik občinskega zbora med drugim še predlagal, naj se za vsako plemenieo, ki bo naravno ali umemo oplemenjena, uvede kontrola. »Dajte no, dajte! Kam pa bomo p-rišli še s takšno kontrolo«, ga je prekinil ing. Novak iz zbora delovnih skupnosti, »saj še za otroke ne veste, čigavi so!« Predsednik občinske skupščine Miha Prosen in načelnik oddelka za gospodarstvo Franc Perše sta že precej časa namakala trnka v Grač-nici, pa nobena riba ni hotela prijeti. Čez čas pa predsednik pobara načelnika: »Kaj zares ne moreš kot načelnik ničesar ukreniti, da bi ribe bolje prijemale?« »Saj bi, pa nisem predsednik, ribe pa ne občinski odborniki«, se odreže načelnik. . . in ko je prijela, kaj pa zdaj? — mestnega zemljišča stopnjah Odmera prispevka po novem odloku je sedaj v zaključni fazi in bodo zato vsi dosedanji zavezanci v prihodnjih tednih prejeli nove odločbe o odmeri tega prispevka po določbah spremenjenega od-odloka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Laško v št. 1-8/1969. Po teh odločbah bodo zavezanci plačevali mesečni prispevek na enak način m na isti račun (Zbirni prehodni račun drugih prispevkov in davKov občanov občine Laško — St. 507-84J/2-019) kakor so ga plačevali doslej. Hkrati pa so dolžni s prvim naslednjim nakazilom mesečnega oz. četrtletnega obroka nakazati tudi razliko tega prispevka med dosedanjim in nanovo odmerjenim prispevkom za čas od 1. marca 19G9 do dneva nakazila. Po pravomoćnosti novih odločb bo davčna uprava razlike in novo odmerjeni prispevek za zapadle mesečne obroke izterjala prisilno ter poleg izvršilnih stroškov obračunala tudi zamudne obresti. Ker je bilo pri novi odmeri ugotovljeno, da nekateri lastniki hiš svojih stanovanjskih in poslovnih površin še niso prijavili, želimo vse te zavezance še enkrat opozoriti na njihovo uoiznost, ker bo sicer upravni organ pri sedanjem odmernem postopku oumenl prispevek tudi takšnim zavezancem na podlagi uradno zbranih podatkov o njihovih stanovanjskih oziroma poslovnih površinah. To velja zlasti tudi za vse graditelje novih stanovanjskih hiš, ki so dolžni ob vselitvi prijaviti stanovajske površine, ne glede ali so zaprosili za oprostitev in in ne glede ali bodo oproščeni plačevanja davka od stavb. Na kraju naj opozorimo vse zamudnike, ki svojih stanovanjskih in poslovnih površin doslej še niso prijavili, da bo upravni organ v smislu odloka poleg odmere prispevka predlagal tudi uvedbo upravno kazenskega postopka, če prijave zavezanci ne bodo podali do konca letošnjega avgusta. RADEŠKI PAPIRNICAR V CONSKI LIGI Več kot osemsto gledalcev je v nedeljo 27. VII. navdušeno zapuščalo stadion Pa-pirničarja. Domači nogometaši so v kvalifikacijski tekmi zasluženo premagali ekipo Rakičana iz Murske Sobote s 4 :1 (3 : 1). Zadetke so dosegli: Brvar 2, Odlazek in Mihelič. Papirničar je nastopil takole: Ahlin, Cot Bojovič, Breznikar (Krohne), Brkovič, Knavs I. Milost. Knavs II, Mihelič (Višni-kar), Odlazek, Brvar. Med dobrimi sta bila najboljša Cot in Knavs I. Prometno vzgojno tekmovanje šolske mladine Po razpisu I. republiškega šolskega prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu« je večina osnovnih šol na območju laške občine pričela z intenzivnejšimi pripravami za to tekmovanje. Pouk o prometni vzgoji je zavzel vidnejše mesto, v številnih krožkih in skupinah pa so se učenci s praktičnimi vajami pripravljali na tekmovanje. Posebno je treba pohvaliti prizadevnost Osnovne šole »Primoža Trubarja« v Laškem. Delovni kolektiv te šole je na dveh konferencah v februarju in marcu obravnaval problematiko prometne vzgoje na šoli in se odločil, da se vključijo v tekmovanja vsi učenci centralne šole v Laškem. Prosvetni delavci te šole so prevzeli konkretne naloge za izvedbo programa oziroma tekmovanja. Tudi osnovna šola »Marjana Nemca« v Radečah je z vso resnostjo pristopila k izvedbi programa tekmovanja, kar se je pozneje pokazalo pri uspehih njenih učencev v občinskem tekmovanju. V I. kolo šolskega tekmovanja so se vključile: 1. Osnovna šola »Primoža Trubarja« v Laškem s 749 učenci Gibanje prebivalstva v občini od 21. 5. do 20. 7. 1969 SMRTI: — LEBEN Mihael, (77), upokojenec. Rečica 64; — KOŠIR Uršula, (85), preužitkarica, Ku-retno 13; KINK Terezija. (76), upokojenka, Marija Gradec 2; — ZUPANC Peter, (43), delavec, Dobla-tina 9; — PERME Leopold, (65), upokojenec, Brezno 7; — DŽURIN Anka, (70), gospodinja Laško 255-d; — SOLER Antonija, (70), gospodinja, Ja-goče 9* — ŠMERC Marja, (61), šivilja, Laško 152; — SEŠEL Franc. (54), upokojenec, Laško 355; — DRAKSLAR Antpn, (50), delavec, Suhadol 16; —■ GORENJEC Jože, (69), upokojenec, Stari dvor 11; — KRANJC Jožef, (74), upokojenec, Žirje 1; — SKOBE Marija, (44), gospodinja. 2eb-nik 4; — KORITNIK Katarina, (60), družinska upokojenka, Podkraj 45; — AVDIČ Melanija, (52), upokojenka, Rimske Toplice 4 ; — POZIN Helena, (80), gospodinja, Pov-čeno 4; — BREČKO Frančiška, (76), preužitkarica, Breze 53; — DEŽELAK Karl, (60), kmet. Velike Grahovše 26; — SANTEJ ANTON. (54), poljedelec, Pa-neče 31; — DuBEKoEK Julijana, (86), soc. podpi-ranka, Blatni vrh 40; 2. Osnovna šola »Marjana Nemca« v Radečah s 200 učenci 3. Osnovna šola »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah s 95 učenci 4. Osnova šola Jurklošter s 90 učenci 5. Osnovna šola Zidani most s 46 učenci 6. Osnovna šola Vrh nad Laškim s 32 učenci 7. Osnovna šola Jagnjenica s 38 učenci 8. Osnovna šola Breze s 24 učenci 9. Osnovna šola Svibno s 23 učenci Število za tekmovanje priglašenih učencev je povzeto iz predhodnih prijav navedenih šol, ugotavljamo pa, da je v mnogih šolah tekmovalo večje število učencev, kot so jih priglasili. Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za izvedbo praktičnega dela tekmovanja s kolesom in ker je v višje ležečih šolah sneg onemogočil priprave za tekmovanje, mnoge šole niso mogle pravočasno pripraviti svojih učencev za udeležbo na občinskem tekmovanju, ki je bilo 6/4-1969 v Laškem. Občinskega tekmovanja so se udeležile z dvema ekipama po 4 učence Osnovna šola »Primoža Trubarja« v Laškem, Osnovna šola »Marjana Nemca« v Radečah in Osnovna šola »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah. Kot najboljši na tem 'tekmovanju so bili nagrajeni: ZVONKO LAVRINC, učenec 8. razr. z ročno uro, MARJAN PINTERIČ, učenec 8. razr. z aktovko, oba iz šole Radeče; nadalje STOJAN KAVZET, učenec 6. razr. z nalivnim peresom in MARJAN KRAMER, učenec 8. razr. z nalivnim peresom, oba iz šole Laško. Pri občinskem tekmovanju je razen občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu ter posameznih prosvetnih delavcev i|3 osnovnih šol zelo požrtvovalno sodelovalo Združenje šoferjev in avtomehanikov Laško. To društvo je pripravilo poligon za tekmovanje, sodelovalo s svojimi člani pri ocenjevalni vožnji in izvedlo vse ostale tehnične priprave, tako da je tekmovanje uspešno in brezhibno potekalo. Ob zaključku I. republiškega šolskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« v občini Laško ugotavljamo, da je bilo to tekmo-vaje v večini šol uspešno izvedeno, da je pri tem tekmovala večina učencev na območju občine in da je bila udeležba učencev na tem tekmovaju večja kot pri katerikoli dosedanji prometno vzgojni akciji mladine. Predsednik komisije Marjan ZOR RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA AVGUST IN SEPTEMBER V avgustu in septembru 1969 bo dežurna šlužba Veterinarske Laško poslovala po naslednjem razporedu: postaje 1969 Zivinozdravnik 2. 8.— 4. 8. Dipl vet. Vahtar Boris 9. 8.—11. 8. Dipl. vet. Kogovšek Jože 16. 8.—18. 8. Dipl vet. Vahtar Boris 23. 8.-25. 8. Dr. Malenšek Slavko 30. 8.— 1. 9. Dipl. vet. Kogovšek Jože 6. 9 — 8. 9. Dipl vet. Vahtar Boris 13. 9.—15. 9 Dr. Malenšek Slavko 20. 9.-22. 9. Dipl. vet. Kogovšek Jože 27. 9.-29. 9. Dipl vet. Vahtar Boris Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne. Dežurni veterinar vrši umetno osemenjevanje v času dežurstva na po- ziv lastnika plemenice na določenem mestu. ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE Za avgust in september 1969 V času od 1. avgusta do 30. septembra bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester na področju Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za področje Radeč) in njemu pripadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: Medicinska sestra 1969 Zdravnik ali bolničarka »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupšč-na občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko I N-din — Ziro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. 1. 8.— 3. 8. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 4. 8,—10. 8. Pečar dr. Samo Pečar Mihaela 11. 8.—17. 8. Dolanc dr. Jože Sòlòsi Helena 18. 8—24. 8. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 25. 8.—31. 8. Dolanc dr. Jože Sòlòsi Helena 1. 9.— 7. 9. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 8. 9.—14. 9. Pečar dr. Samo Maroša Marija 15. 9 —21. 9. Dolanc dr. Jože Sòlòsi Helena 22. 9.-28. 9. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 29. 9 —30. 9. Pečar dr. Samo Maroša Marija Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13 ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javijo dežurnim, ki so v službi tisti dan.