St. 50.                                        V Gorici, v soboto dne 24. jumja 1905.                            Letnik VII.
—-¦• — ¦¦——   '        ¦"   "    ¦   — ¦           ......      ^^^^™       I           ¦¦¦¦I».— ——^M^.      I           I     ¦       ......il      I    ¦¦— —.-I    II         .11        ¦         ¦¦¦I...   ¦¦«¦¦«........      I!      -¦¦¦¦¦¦   I    .1   !¦¦¦¦¦»        ¦   —   -          ¦                ..........                   ,             ....             ,       ,,----------              -         .   -                .
Izhaja vsa'   torek  innobotuob
11. in i predpoldne /a hihsIo tcr oL 3. uri
po| . za dpželo. Ako pade na ta dncva
prazuik izide dau prnj ob 6. zvwöer. Staue
popoäti prejeman ali v Gorici na doai
pošiljan cHoletuo 8 '<, pollotno 4 Kin
fiptrtU'tno 2 K. Prodajas« v Gorici v to-
bakaman Schwarz v SoJskih ulicah,
Jellcrsitz v Nunakih ulicah in Le-
b a n na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin.
GORICA
(Xjutranje Iz<Iaiij<\)
Urediii»tvo in uprayniätvo  se
nahajata   v   *N a r o d n i   tiikarni»,
uiica Vetturini h. št. 9.
Dopise je naaloviti na uredniätvo,
oglase in naroönino pa na upravniätvo
iGuricec. Oglaai se računijo po petit-
vratah in aicer ako se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 1U vin., 8 krat po
8 vin. Ako tie večkrat tiskajo, raöu-
nijo se po pogodbi.
Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäic).
Wovor posl. Sukljeta     |
dne 15. junija   v  državnem  zboru.
Na beano nupade, a katerimi jo dr.
Taviar v državnem zboru biatil vho slo-
veuako duhoväcino, je lakoj odgovoril
poslanec dvorni »votnik Šukljo :
Visoka zbornica ! Ne bojte ae, da
budcm dolgo govoril. V spominu in,
rt*kel l)i v krvi so mi še tradicije minoie
parlumentarne dohe. Zato ni po inojein
ukiiMi, da se pri prvem branju vrše
dolgo raxprave. Sodini, da dolga tu raz-
prava odloOno naaprotuje sploäni želji,
nnj bi voiidar onkrat ae izkopali iz par-
lainentarnega marazma in priäü do
napeänega, pozitivnega dela.
Nisein imel namena, udeležiti se
razprave o kongrai. Še včeraj sem mirno
poslusal izvajanja poslanca Schuhmeierja,
ki pa im! niso izvabila iz reserve. Tadi
njegovo gngajoče trditve o dohodkih in
premoženju kalol.< cerkve v Avstriji bi
mi ne bile povod, da se oglasim za
beaedo. Prilika bode pri dragem branja
odgovarjati na kombinacije s številkami
in dolične krive sklepe.
Toda, gospodje, pred eno nro smo
HÜSali govor, ki nam nalaga dolžnoat, da
takoj odgovorimo. Bila an izvajanja,
katerih ne «memo prespati, na katera
se mora takoj odgovorjati.
Z velikim obžalovanjem sem po-
alušal govor g. poslanca za Ijabljansko
meato, lovariša dr. Tavčarja. To obžalo-
vanje pa ni veljalo elovenski duhovSčini,
čez katero je govornik izpraznil polno
sblerin svoje jeze.
Besede, s katerimi je pričel svoj
govor, je takoj sam pobil. Zalrdil je, da
hoče govoriti mirno in stvarno, toda
sodim, odkar atoji ta zbornica, še nihče
ni tako strupeno in zagri/.eno govoril
proti katol. duhovščini, kakor ravno
posl. dr. Tavčar proti naäi duhovSčini.
(Prilrjevanje.)
Čahtiti g. tovariä je rekol v pole-
miki proti poslancu grotu Sternberga,
da ni lepo /a plemenitaäa, ako napada
odeotne osebe. V iuti sapi pa je dokazal,
da v ujegovib žilah ni niti kapljice
višnjeve brvi. (Veselost.)
Hudoval ho je, da He jo vlada od-
zvala zahtevi parlamenla, kakor jo rekel,
8 „podvojeno hitroatjo". Jaz pa vidim s
svojega Blaliača, da je bila dolžnout
vlade, takoj odgovorili na nujni predlog,
ki ga je podpisalo   uajvečje   žtevilo   po-
i slancev, kar   sem   tjploh   videl   podpiso?
j nn kaketn nujnem predlogu.
Gospod poHlanec za Ljnbljano je v
svojem govora večinoma najhujäe napadal
Hlovensko duhovžčino. Mialirn, da mi ni
treba izrecno braniti duhovačine. Odkrito
povem, da so tndi naäi dabovniki Ijadje
iz mesa in kosti, tadi med njimi so ne-
kateri nekorektni Ijadje, ali, kakor se
reče, garjevo ovce, ki delajo rnalo časti
svojema stana. Toda, gospoda moja, po-
polnoma mirno smem trditi, da so äe
danos v ogromnt večini mod slovensko
duhovščino veledostojni in po-
vsem nedotakljivi možje, ki
so moral no tako vzviäeni, da
jih pšice g. dr. Tavčarja ne
ni o r e j o z a d e t i.
G. poslanec je najbolj naglaäal, da
dohovščina in cerkvene oblasti precej
ostro nastopajo proti „Slov. Narodu",
da ga vornikom prepovedujejo, celo s
tern, da ne dobe odveze. Obžalnjem, da
sem tako nenadoma prišel v to debato.
Ne bilo bi dragega treba, kakor da bi
prinesel letnik „Slov. Naroda" iz zadnjih
let in z vzgledi gospodom po-
jaanil tendenco in pisavo tega
I i s t a.
Ta list piäe o našem knezoškofn,
možii, ki ga preäinjajo najcistejäi nameni,
možu, ki z absolatno adanostjo Živi svo-
jema apostolskemu pokliea, ki se žrtvaje
za dobra dela, ki je ideal skromnoati,
ki je nhjviäja avloriteta v deželi, o tern
možD piSe „Slov. Narod" z najveöjim
zaničevanjem. Njegovo krstno ime Anton
Bonavenlara zaniöljivo pretvarja v
„Tone", kakor se morda nagovori pastir
ali hlapec v hlevu. Bonaventara pret-
varja v „Malaventora". To pa so aft
malenkosti, zlobne Sale. Toda ta list na-
pada temeljna načela in nauke
krščanstva, najviäja in zadnja vpra-
äanja krä^anskega nauka. Zato nodim,
da ima h katoliäkega stališča cerkvena
oblast ne le pravico, ampak tadi
d o 1 ž n o s t, da svari vernike, naj ne
čitajo lakcga liata. Res je sicer, da taki
koraki ne zatro liata, kakor bi v enakih
. slučajih državna sredstva ne zatrla lista.
Toda, gOHpodjp, ni treba biti kleri-
kalfic, človek moro biti jako napreden
in liberalen, vendar mora soditi, d a
Horova pisava, prostaSki ton
toga liwta v zadnjih letih, odkar ga vodi
tov.     Tavčar,    ni    pravi    yir    za
omiko sloven skega naroda. In
nobena žkoda bi ne bila, ko bi usahnil
la vir, iz katerega teče tako malo rodo-
vilne tekočine in loliko neanažne gnoj-
nice. (PobI. dr. Tavčar : G. poslanec je
še pred dvema letoma sodeJoval pri listu.
—  Pritrjevanje.)                                     *"
Da, gospodje, pa. sem opuslil, ker
tega   nisein   mogel   zagovarjati z  vestjo.
—  Za to sem  odklonil   tadi   mandat,   ki
mi   ga   je   ponudila   liberalna   stranka,
dasi bi   bil   izvoljen   soglasno.    (Pohvala
in medklici.)
G. tovariš di. Tavčar je tudi rekel,
da si dabovniki prisvajajo zapaščine
zase in za škofove potrebe. Kar se tiče
naäega škofa, da bi za njegove potrebe
zadoščala najmanjša kongrua, ki jo do-
loča zakon. Rar pa se tiče zapadčin,
opozoril bi na oporoke dahovnikov. Ali
veste, v katere namene porabljajo d a-
hovniki denar, ki si ga pristra-
dajo od ust? Preglejte zgodovino
naših ustanov — in Kranjska ima
relativno več astanov, oaobito dijaäkih,
kakor sploh katera draga dežela, — in
naäli bodete, da so astanovniki
v e č in o m a d a h o v n i kii !
Mirno morem trditi, da bi težko
imeli toliko akademično izobražene in-
teligence, ko bi mladina ne imela teh
sredstev. Sodim, da je bil tadi d r.
T a v č a r v takem položajn, in zato ni
lepo in hvaležno od njega, da je adaril
ravno na to stran in na tak način iz-
rabljal zapaäcine proti dahovščini.
Govor g. dr. Tavčarja pa sern ob-
žaloval tadi iz drugega razloga, namreö
s slovenskega stališča. Da slo-
venski poslanec tako nastopa proti naäi
duhovščini, to je z narodnega atališča
največja nebvaležnoet, ki si jo moremo
mi8liti. (Pritrjevanje. Poslanec dr. Tavčar:
0 tem kar molöite !)
G. dr. Tavčar naj mi ovrže na-
slednja dejstva, ako ma moja trditev ne
agaja.
Slovenci smo mal in reven narod.
Po naravi smo sicer telesno krepak, po-
gumen in dober narod, veudar le z ve-
liko težavo napredujemo. Naä napredek
je jako poöasen. Znkaj to ? To prihaja
po mojih mislih iz pomanjkljive socialne
strnkture. Svoje plemstvo smo že davno
izgubili. Od Karolingov nimamo sloven-
Bkega plemstva. Naäe plemstvo je ali
nemSkega   pokoljenja,  n. pr. Aaerapergi,
ali so potomci prisiljenih Italijanov,
kakor n. pr. grofje Barbo. Tudi krep-
kega meščanstva nimamo. — Naše me-
ščanstva je redko aejamo. Zato so ravno
oni stanovi, ki predslavljajo moč naroda,
polilično misel in narodno moč naroda,
politično misel in narodno čustvo, pri
nas mnogo preslabi. — Masa naroda,
kmetje in v najnorejšem čaau delavci,
ti bi težko iz svoje moči vsdržali pa-
rodno individaalnost nasproti pritiaku
onih dveh velikih kaitarnih narodov,
med katerima živi slovenski narod. Da
smo ohranili svojo narodnost,
toje v prvi vrsti zaslaga naäe
d ahovsčine. (Pritrjevanje.)
Njej gre v prvi vrsti hvala, a ne taka
kakor jo je danea izrekel poslanec dr.
Tavöar. Ako je dr. Tavčar dragega
mnenja, more se vsak trenotek poučili
n. pr. pri gospodih nemške ljudske stranke.
Ravno na to stranko se sklicuje-n, ker
so morda naäi näjodkritejäi nasp otniki.
Vpraša naj n. pr. g. dr. P o m m e . j a ali
g. dr. S t e i n w e n d e r - j a, ali bi se s
svojega narodnega stališča posebno bali,
ko bi se potrojilo število slovenskih ad-
vokatov.                           (Konec prih.)
Dop i si.
Iz Brd. — Č. g. Andrej Gergo-
1 e t, župnik v Slovrencu pri Neblem je
zapuitil dolino solz ter se preselil v vi-
äave miru in veselja.
Dne 9. t. m., t. j. v petek pred
binkoätni prazniki previdel ga je 6. g.
karat iz Medane s sv. zakramenti za umi-
rajoče. Kmala potem bil je poklican č.
g. vikarij iz Gradnega; naäel je č. g.
žapnika äe pri zavesti in opravljal je
pri njera molitve za amirajoče, dokler ni
izdihnil svoje blage daäe. Ob 7. ari je v
Gospoda zaspal. Ko je o tej nepričako
rani amrti izvedelo Ijadatvo, zavladala
je velika žalost v domači sari in dragod,
kamor je doSel žaloatni glaa o srarti Č.
g. žapnika.
Č. g. Andrej Gergolet je bil rojen v
Doberdobu na Kraaa dne 22. oktobra
1865, poaveöen v mašnika dne 28. jnlija
1889; torej ni dočakal iiiti 40. leta svoje
staroati.
O.adniMn neizvedljivi so sklepi božje
previdnosti, katera kliöe tako mlade de-
lavce iz božjih vinogradov na zaslaženo
plaöilo !
L1STEK.
Čašica kave.
Šaloigra   v   encm    tlejanju.   Nemškl
§piNal W.  Pailler,  posloveuil  N.   N.
(Dalj...)
Matilda: Lizika, kako si danea
čadna !
Trček: 0, le pustite, le pußtite !
Le po domače, Hi že sama nalijem. Z
dovoljenjem. (Si dene sladkorja.)
Matilda:   Prinesi   vode,   Lizika I
Lizika: Takoj ! (Gre.)
Matilda (goHpej Trček) : Prosim,
poelužite ae!
T r č e k (vzame posodo in si hoöe
naliti — a posoda je prazna. Razdražeua
vataue): Goapa Vrček ! Kaj takänega pa
si ne dopustim !
Matilda (vstane prestrašena):
Kaj pa jo? Se je morebiti kava kaj po-
kvaril« ?
T r č e k : 0 ne, premiloatna in pre-
blagorodaa gospa Vrček, ta kava  se   n
pokvarila in se ne bo pokvarila na veke.
(Obrne poaodo narobe v dokaz, da ui
kave.)
Matilda: Kaj, ni kave?
Trček: 0, hinavka! To je Že
preveč 1 1 aeveda, mi niamo tako bogati,
mi niamo lako visoki kakor miloslljiva
gospa Vrček, toda te sramote pa ne bom
mirno pretrpela. 0 hinavka ! Najprej me
s Hladkim obrazom povabi na kavo, po-
tem pa mi poalreže s prazno posodo.
Toda to vam bo povrnjeno kakor res-
nično imam jezik.
Matilda (pozvoni).
Trček: 0, le pozvonite; sedaj
naj me äe vaäa dekla potisneskozi vrata,
kaj ne?
Matilda: Za božjo voljo, jenjajte!
Pomota ...
T r ö e k : 0, gospa Trček se ne
moti. Vi ste me hoteli imeti enkrat prav
pošteno za norico. To je vye. Toda vse
ljudi nabujskam zopor va«, bodite pre-
pričana.
Štlrinajsti prizor.
Lizika    (vstopi   in   obstane   bo-
ječe.)
Matilda:  Lizika, kaj je s kavo ?
Kdo jo je izpil?
Lizika (obapana): Gospa . . .
Matilda (nekoliko razbnrjena, a
vendar dostojno): Z obraza ti berem
vse. Vidite, gospa Tröek, kako je prišlo.
Ne da bi jaz vedela je   vzela   Lizika . . .
T r č e k : 0, raeni ne boate takih
neumnosti natvezla ! In tadi če bi bilo
res, to so pač krasne razmere, če dekla
pred nosom gospodinje kavo popije. Prav
niö se ne še razburjajte! Z Bogom, gospa
Vröek,  pomnila me bodete 1 (Gre.)
Petnajetl prizor.
Lizika (stopi bližje gospej).
Matilda (ae obrne prec).
Lizika (boječe): Goapa . . .
Matilda: Tiho !
L i z 1 k H (boječe): 0, saj spoznam,
da zaalažim, da me okregale.
Matilda (ae hitro obrne): Jaz da
te okregam? Mi ne pride na  misel.  Jaz
sem imela potrpljenje s teboj in s tvo-
jimi pogreäki. Ti pa si mo jo dobroto zlo-
rabila; ne bom te kregala, samo eno
besedo ti rečem: Lizika, pojdi mi izpred
oči za vedno. Odpuäöam te iz slažbe.
Lizika (preplaSena aklene roke):
Oh, gospa, aaj me vendar ne zapodite
iz službe ?
Matilda: Da, poidči si drago
slažbo !
Lizika:  Oh, saj   ate   bila   vedno
tako dobra . . .
Matilda: To je bil ravno moj
pogrešek, bila sem predobra. Toda sedaj
hoöem biti stroga ; ne maram te večl
Lizika: Oh, odpustite mi samo
še sedaj t
Matilda: Neprevidnost, prenaglje-
nost, nerodnost in äe marsikaj drazega
rada odpaatim, ali hadobije, Lizika, ha-
dobije, te ne odpaatim nikdar.
Lizika: 0, saj niaem iz hadobije
izpila kave, mislila aem Bamo, da ste jo
vi gospa nalašč paatili na mizi, da niste
za njo marali.                  (Konec prih.)
Pokojni g. župnik je bil v älazbi na
Tolminskem, Vipavakem in v Brdih. Že
v prvi službi v Tolminu pridobil si je
kot priden kaplau nevarno bolezen, ka-
tera ga je prisilila pustiti slažbo ter po-
dati »e v začasni pokoj.
Ko je nekoliko okreval, dobil je
slažbo kaplana v St. Petru pri Gorici;
od tarn je bil premeäöen kot kaplan v
Dorriberg in od tarn je bil poslan v Šlov-
renc pri Neblem.
V tej slažbi ae ma je stara bole-
zen ponoTila ter vkljub zdravniški po-
mo(r:i v toliko pomnožila, da ma je živ-
ljenja nit — mladema prestrigla.
Pokojni žapnik je bil natančen in
strog spolnovalec svojih dahovskih dol-
žnosti ; branil je tadi vatrajao narodne
pravice Slovencev v Brdih ter se nstav-
Ijal kolikor je bilo mogoče „Legini"
soli v Neblem. Ta strogoat in taki na-
pori so ma prizadeli veliko neprijetnosti,
ki bo ma grenile življenje do — tihega
groba.
Pri njegovem pogrebu, ki je bil na
binkoštno nedeljo popoladue, pokazala
je ogromna adeležba dahoväeine in Ijud-
stva od blizu in od daleč, da je pokojni
g. žapnik imel pray mnogo Bpoštovalcev
in prijateljev.
Naj poöiva v mim in večna lač
nu Bveti !
Iz Seinpasa.   —   (Novice.)   —
V  šeinpaski okolici bo se dogodili v pre-
tečenem  tednu   Stirje  slučaji   nartvouda.
V  goriški okolici znani urar   Stefan   Ri-
javec, rojen v Lokovcn, Btanujoč   v   Gp-
rici je dne 16. t. m. na potn proti Šem-
pasT   'ne proti Grgarjo, kakor je stalo v
zadbji „Gorici") na   Ozeljanačeku   obne-
mogel. Ljudje so ga videvali okolo tretje
are popoldan sedečega na kamnn ob ro-
bu ceste ; čez eno aro pozneje dobili so
ga pod cesto mrtvega.   Mrtvoud   je   baje
povzročila revščina in alkohol. — Dragi
8lačaj   mrtvoada   se   je   pripetil v Šem-
paflu.   Janez   Pelicon,   znani   krömar   in
mesar umrl je tadi pretečeni teden valed
kapi.   —   Tretji    slaßaj   se   je   zgodil  v
Oaeku. Janez Gleäöiß, poaestnik, je vstal
zjattaj popolnoma zdrav iz postelje in se
zgrudil trenntek na to zadet  od   mrtvo-
nda. Umrl je 8e isti dan. —   Četrti   sla-
čaj mrtvoada smo   imeli   dne   19.   t. m.
Vdova    Terezija    Brankovič   je    zjntraj
opravljala äe zdrava   Bvoja   gospodinjska
opravila. Ob eni uri   popoldan   je   pobi-
rala na vrtu čreSnje. Ko se je   vrnila v
hišo, občutila je nenadoma veliko  bolest
v glavi; zgrudila Be je   na   tla.   Vsi   po-
skusi pomoči   se   oslali   brezvspeäni.   Iz
Gorice poklicani zdravnik je konatatoval
mrtvoud na možganih, kateri jej je kmala
nato   vnicil   življenje.   —   Paß    žaloBtni
dogodki !
„F olm i n a nt a r j iM. — Obžalo-
vaje naznanjamo pretažno narodno vest,
da v nasih treh županijah, t. j, Šempan,
Ozeljan in Osek ni dobiti v nobeni pro-
dajalni narodnih žigic. Krivda tdrau je
menda najveö goriški trgovec A. Rühnel
jun., zaatopnik tovarne Lebherzove. Ta
trgovec je namreč v raznih občinah na
Goriäkem in tako tudi v naži okolici na
jako nadležen način vsiljeval „svoje" iz-
delke. Mnogi trgovci so ae temu branili,
a nadležnost je napoaled zmagala. Priälo
je v mnogih Bluöajih celo do tožbe radi
nenaročonega in vsiljeno poBlanega blaga;
prav te dni ae vrše pri sodniji v tern
ozira obravnave. Mi pozivljamo naäe tr-
govce, da odločno odvračajo take vsi-
ljivce ter naročajo narodno blago.
Drulba sedmih.
Politiöni pregled.
Državnl zbor
V pondeljek je poalanaka zbornica
reäila nekaj vladnib predlog, tičočih se
lokalnih železnic. Pri obravnavanju teh
predlog priälo je na dan, da vlada ne
nameruje več prevzemati garancij za lo-
kalne železniee, ampak da Be hoče pri
takih železnicah nje podpora omejiti le
na to, da prevzame vlada nekaj oanovnih
akcij. Da bo to jako otežilo gradnjo uo-
vih lokalnib železnic, o tern ne dvorai
uiktio. Vendar pa je voditelj zelezniäkega
ministeratva Wrba izjavil, da hoče vlada
v tern pogledu delati izjerae in da bo
pri jako važnih lokalnih Xelaznicah tudi
zanaprej prevzola garancijo.
V   torek   imela   je   posl.   zbornica
jako   hrapno   sejo. V   lase   so   si   prišli
krščanski socijalci in socijalni demokratje.
Rrščanski   aocijalci    so    namreč    atavili
nujni   predlog   zaradi   napada   na   posl.
magr. Scheicher-ja v Rohrbachu.   V tern
predloga prijemali so hudo aocijalne de-
mokrate, ki so ta   napad   izvršili ter jib
imenovali tadi med drugim   divjake. So-
cijalno-demokratični   poslanci   so  skuaili
vso zadevo zaviti   ter   dokazati,   da na-
padalci  na Scheicherja niso bili socijalni
demokratje. Ker so   videli,   da, ae jim ta
dokaz ni  posrečil,   so  pa   zaceli psovati
kräö. socijalce ter jim  začeli   očitati, da
so tadi   (»ni   večkrat   napadali   socijalne
demokrate.   Posegel   je v razpravo   tadi
minister za notranje   reči   gros Bylandt-
Rheidt, ki je  odločno   obsojal   ne  samo
napad na   Scheicherja,   ainpak   tudi ne-
briŽnoBt politične   oblasti,   ki bi,   ako bi
bila   bolj   previdna   in   oprezna,   napad
ImWco   preprečila.   Ro   je   bil   ta   nujni
predlog   VHprejet,   preäla   jo   zbornica k
prvemu    öitanja    zakonskega    načrta  o
proračunakem provizorjn. Prvi govoril je
poal. Sommer   iz Šlezije,   ki  je  zahlevul
od vlade, naj   odalrani   slovanake   para
lelke na uciteljiščih v Opavi in v Teäinu.
Ro ata potem govorila äe dva govornika,
se }e, torkova seja  zakljačila.
V  sredo je posl.   zbornica   nadalje-
vala   razpravo   o  prvem   čitanja   prora-
čunakega provizorija.   V razpravo je po-
segel tadi ministerski   predsednik   baron
Gautsch,    ki   je   podal    približno    to le
izjavo.    Najprej   je   prosil   zbornico,   da
prejkoprej    reši   proračunski    provizoiij.
Nato  je   dejal, da se je avatrijska vlada
obrnila z   raznimi   vpraäanji   do   ograke
vlade in da bode nadaljno postopanjeavstr.
vlade  odviano od odgovorov,   ki jih doli
iz Budimpeäte.    Baron   Gautsch   naglaša
nadalje, da atoji avstrijaka   vlada nepre-
mično   pri   nagodbenih   določilih iz leta
1867 in 8ft bo od svoje   strani   natanjko
držala   dogovorov,   ki so bili v tern   po-
gledu sklenjeni s prejänjimi vladami.  Na
vsak način pa bo znala avstrijska vlada
z   najvecjo   energijo   varovati   avstrijske
interese, ako bo to treba.   Naj   se zasu-
čejo   stvari   kakorkoli,   zasačile ne bodo
avatrijake vlade   nikakor   nepripravljene,
ki se nadeja,   da  ne bode le parlament,
ampak tudi   sploh   vse  javno   avstrijako
mnenje odobravalo njene akrepe,   ki jih
bode   atorila.    Potem   začel   je   govoriti
baron   Gautsch   o   notranjih    političnih
zadovah.
Glede alovanskih paralelk v Šleziji
rekel je, da ae je to vprašanje temeljito
prouöilo na lemeiju poročil in ukropov
deželnega Solakega aveta, katerega mnenje
je najmerodajnejäe v tern pogleda. Vlada
hoče to vpraäanje reäiti v smisla izjavo,
katero je že dala v Sleskem deželnem
zboru in na način, ki bode zadovoljil vso
prizadete kroge.
Rar ae tiče čeSkega vprašanja, ae
je baron GaaLach zahva'il vsem onirn, ki
so pripomogli k lemu, da je bilo zadnje
zasodanje češkcga deželnega zbora
vspešno. Za jesen pa bode vlada zbor-
nici predložila novo zakonske načrte, s
katerimi se bodo Čehi in Nemci bolj
zbližali in ki bodo zboljäali razmere med
jednimi in drugimi. Rar se tiče uradnikov,
je baron Gautsch obžaloval, da ni med
Nemci dovolj takih, ki bi ae zamogli na-
alaviti na raznih mestih. Roj ko bode
zadostno Stevilo sposobnih aradnikov, ae
hoče vlada potraditi, da zadovolji obe
uurodnoati. Jezikovne razfnere ae dajo
pa določiti le zakonodajnim pototn. Vlada
hoče v smisla obstoječih ustavnih dolo-
6\\t ki se nanaäajo na jezikovno ravno-
pravnosl, predložiti tozadevne zakonske
načrte za Češko in Moravsko, v kalerih
bo zapopadena tudi določitev glede
deäkega nolranjega aradnega jezika v
ceäkih okrajih.
Polem je govoril baron GauLsch o
vseuöiliäkem vprašanju. Naglaäal je po-
trebo, da se v dohu sedanjega öasa pre-
uravnajo tadi že obstojeöe visoke Sole.
V ta namen zahtevala bo vlado od zbor-
nice 25 milijonov krön, stroäek, za ka-
terega pokritev bo preskrbljeno v raznih
letnih državnih proračunih. Vlada hoče
še v ti zakonodajni dobi predložiti zbor-
nici zakonski načrt glede ostanovitve
dveh vseučilišč na Moravskem, in sicer
jednega ceäkega in jednega nemškega in
hoče zasaöno astanoviti vsaj nekaj fa-
kultet. Rar se tiöe sedožev, kjer bodo
nameščeni ti novi ačni zavodi, ae vlada
nadeja, da se ji posreöi doaeči aporazum-
Ijenje med prizadetimi atrankami. Če bi
se ji pa to ne posrečilo, potem pa bode
sama stavila tozadevne svoje predloge,
držeč se načela, da visoke äole ne smejo
nikdar alužiti strankam kot bojno sred-
stvo v narodnostnih prepirih.
Potem je baron Gautscli omeujal äe
gradujo   kanalov,   katere  hoče vlada iz-
vr^iti po določflnem programn, imajoß
pred ohm'i vedno finant^no atanje. Ro-
nečno je rekel baron Gautsch, da nino
bile te njegove izjave nikakor v zvezi /
o/Jri do kake parlamentarne slranke in
da ima zbornica pravico od aodanjega
kot uradnega, torej nad strankami stoje
č«ga miniaferstva, zahtevati, da tudi tako
dela, kakor govori.
Ro ata govorila še poslanca Nosko in
grof Sternberg, ki je oatro napadel biv-
i^ega deželnobran8kega miniatra Wel-
sersheimba in kateremu je predsednik
po trikratnem brezuspeänem opominu
moral odvzeti beaedo, bila je seja zaklju-
čena.
Mladočehl o kongrul.
Neki odličen mladočeški poslanec
poroča ˇ „Information": „üebata o kato-
liaki kongrui se je priöela na pritiak vso-
nemcev in socialnih demokratov. Ostale
atranke niso želele prvega branja, posebno
pa ne Oehi in bi bilo ludi bolje, če bi
izostalo. Raj boljäega se takaj ne pojavi,
kot neumno zabavljanje, kakor je pokazal
tako „aijajno" prvi dan. Centrum se boji,
da predloga sploh ne bo rešena, da bo
zaoatala in nekaj podobnega reu na-
meravajo „nemäki svobodotniaelni" krogi
in aocialni demokratje. Mi aeveda ne vemo,
kaj bodo te stranko akrenile, saj h>
„državne" atranke, čeprav „in partibus
in(ileliumu, mi lahko izrazimo samo naže
mnenje o tem. In tu lahko rečem, čisto
odkrito in jaano ne da bi ae bal demen-
tijev, da v naäem klubu ni moža, ki no
bi prixnal abaolatno upravičenoati pred-
loge o kongrui, da, mnogo jih je med
nami, ki bi äe veö dovolili. Dahovniki
so v naših krajih naši bratje, narodovo
veselje in njegove bolečine jih ravno
tako zadevajo kot nas, pošteno delajo,
da zbude in ojačijo narodovo sile, čeprav
deloma z drugo politiško naanco, in tako
je samoobsebi umevno, zakaj ae potega-
jemo za predlogo o kongrai. Mi smo
zanjo in ne bomo zanjo samo glasovali,
ampak bomo tadi delali, kar bomo mogli,
da ae stvar ne bo zavlekla. Tu je treba
äft to konstatirati, da socialni demokratje
ne bodo obstrairali predloge, ker so pri
prvem branju hoteli pojasniti zgolj svoje
principielno naziranjo." To ae vse drn-
gače sliäi, kot Tavöarjevo esofiranje. Ta
glas je zares svobodomiseln in eleganten,
dočim Tavčarjevo avobodoljubje ni nič
drugoga kot hreäcanje stare lajne, ki ae
je ie izrabila.
Seja klubovlh načelnlkov.
V torkovi konferenci bar. Gautscha
z načelniki klubov so se vsi načelniki
izjavili glede vzporeda v tekočom zaae
danja. Miniatorski predaednik je zahteval,
da se v tekočem zasedanju še rešijo
proračunaki provizorij, trgovinaka po-
godba z Nemčijo brez prvega branja,
predloga o alpakih železnicah in o ila-
lijanski pravni fakalteli v Rovereda. —
Poal. df. Ferjančič se je izrekel za re-
Sitev predloge o alpakih železnicah ter
želol, da se rešijo äev nekatere manjäe
predloge. — Posl. dr. ŠuaterSič jo izjavil,
da si pridrži glede vzporeda proate roke.
— Poal. Perneratorfer je zahteval, da
pride tudi tiakovni zakon še v tem za-
sedanju nn vrsto. Baron Gautsch je od~
govoril, da nima nič proti temu.
Dogodki na Ogrskem.
Z največjo napetosljo pričakajejo
7.daj vsi, ki ae količkaj bavijo s politiko,
kttk koiiftc bo imela ogrska kriza, ki
je vsled dogodkov, ki ao se vrSili v sredo
v ogrski pOHlaiiflki zbornici, prispela do
avojega viSka. Rar se danoa dogaja na
0^'rnkem, podobno je popolnoma revolu-
ciji. Ogri žugajo naravnoal svojemu kra-
lju odrekujoß rau pokoräcino ter napo-
vedujoč rnu boj do skrajnosti. V sredo
so je, kakor je bilo že naznanjeno, pred-
alavilno uovoimenovano rniniateratvo Fe-
jervary poalanaki zbornici, kakor tudi
magnatski zbornici ki ata ma izrazili neza-
upanje z razliko, da se je to v magnatski
zbornici zgodilo na 3o precoj dostojen
naßin, dočim je poslanska zbornica pri-
redila demonstracijo, ki je bila v prvi
vrsti naperjena proti kroni, in to na
tako grd način, ki nima v parlatnkntar-
nem življonju do sedaj primere. Že pred
začetkom seje bila je zbornici v pravem
pomenu besede polna. Manjkalo ni niti
jednega poslanca. Galerije pa so bile
tako natlačene, da so se ljudje na njih
takorekoč mastili. Ro je ob 10. uri in
pol zbornični predaednik Jaath otvoril
sejo in je po prečitanju zapisnika prejänje
sejo naznanil, da je jastiöni minister La
ny odložil avoj drža nozborski mandat,
potem da je izvolitev gross Tisza potr-
jena, a ona biväega zborničnega pred-
sednika Perczela ovržena, vdtopili so v
zbornico novi tninistri, na čelu jim grof
Fejervary. Skrajna levica vsprejela je
ministre koj z zaamehom, paovkarni in z
žvižganjem. Ministerski predsednik podal
se jo koj na govorniskipro.stor ler nazna-
nil zbornici, da ima v rokah kraljev re-
skript, katerega naj bi dal zboraifini pred-
aednik pre^ilati in kateri naj ki se po-
ülal magnatski zbornici, potem ko ga je
poslanska zbornica vzela na znanje. Po-
tem podal se je grof Fejervary na svoj
prostor.
Predsednik da prečitati kraljev re-
skript V njein je atalo pisano, da je kralj
odulovil prejšnje rainisterstvo ler imeno-
val novo. Po öitanju reskriptka hotel je
govoriti KoSut, a v istem času oglaail se
je za beaedo tudi ministeraki predaednik
grof Fejervary. Zbornioni predaednik je
opazil, da imavsmislu opravilnika mini-
sterski predsednik glede govora predooat
pred drugimi poslanci in dal je beaedo
grof a Fejervaryju.
Grof Fejervary začel je torej govo-
riti. Izjavil je, da je njegovo minister4tvo
le prehodno ministeratvo in da nima
druge naloge nego da poaredaje med
parlamentom in med krono v svrho, da
ae odslranijo one ovire, ki so dj aedaj
onemogočale kroni imenovati minister-
stvo, vzeto iz večine poslanake zboruice.
Ro se bode to novemu minisleratvu po-
sreöilo, odatopilo bode takoj.
Da jo bil govornik med svoj im go-
vorom od raznih poalancov koaliraue
opozicije vedno molen, in da so od ojiie-
Mjone strani letele nanj kakor tadi na
njegove tovariše najgrše psovke, tega ni
skoro potrebno omenjati.
Nato je grof Fejervary našteval
razne točke, katere namerava novo mi-
nisterstvo najprej reäiti. Vae te toßke so
le 8trogo gospodarakega pomena, raxun
vladne predloge glede dovolitve Atovila
novincev, kar se zdi vladi najnujnej^H
potrebno, kar bi ae inače godila velika
krivica liaočerim družiaam a tem, da bi
ae moralo poklicati v vojrfžko službo
mnogo tisoč reservistov, ako bi parla
ment ne hotel dovoliti novincev. Govor-
nik prosi objednem tudi zbornico, da bi
izvolila kvotno deputacijo. Ro preöita še
mnogo drugih vladnih predlog, tičočih
se državnih sinanc in drugih gospodar-
akih vprašanj, prosi predsednika, da bi
se vse te predloge odkazale dotičnim
odsekom. Zbornični predsednik Justh
opomni, da je prva točka dnevnega reda
kraljev reskript, katerega ima vzeti
zbornica na znanje in ki ae tiče ime-
novanja novih ministrov V smislu zbor-
ničnega opravilnika se torej ne sme raz-
pravljati o drugih predmetih, dokler ni
rešena točka, ki atoji na dnevnem redu.
Grof Fejervary opomnil je nato, da
prepušča to modrosti zbornice in zbor-
niönemu presedniku, omeni pa, da je
dobil še drugi kraljev reskript, kalerega
naj bi dal predsednik precitati zbornici.
Ro je zbornißni predsednik odvrnil, da
ne more tega storiti, dokler ni reäena
prva točka dnevnega reda, jo grof Fe-
jorvay proti lakemu postopanja protestiral
ter opomnil, da je star parlamentarni
običaj, da se kraljeva beaeda vedno in
pri vsaki priliki najprej poslnäa. Zato
da hi se koj prečital tadi dragi kraljev
reskript, bila ata tudi grof Tiaza in pa
grof Julij Andrassy, ki sta predlagala,
naj zbornica o tern glasuje. V zborniei
naslal je hud vihar. Upilo in kričalo in
razbijalo se jo ter psovalo grofa Fejer-
varyja na grozen način. Pri glasovanju
o tem, naj ae li preöita koj tadi dragi
kraljev reskript, je zbornica to z veliko
vfčino odklonila. Nato je grof Fejer-
vary izjavil, da se lakema sklepu ne
more pokoriti ter je s avojimi tovariši
med groznim Žvižgnnjem opozicijonalcev
zHpustil zbornico. Jeden poslanec tokel
)<x za ministri ter pljuuil pred vaukega
od njih. Ro se je po dolgem čaau hrap
polegel, začela je zbornica razpravljati o
prvem kraljevera reBkriptu. V imenu
koalirane opozicije govoril je Rošut, ki
j<i označil sedanje miniateratvo kot proti-
ustavno ter mu izjavil v imenu avoj«
strankft nezanpanje. Isto to je storil
grof Tisza v imenu liberalne atranke.
Ro je bila s lern reäena prva toöka
dnevnega reda, dal je zbornični pred-
aednik preöitati dragi kraljev reskript, ki
naznanja, da je zbornica do 15. sep-
ternbra odgodjena. Po preöitanju tega
reakripta naatal je v zbornici zopet hud
vihar in nastopili so razni govorniki, ki
so označili odgodjenje državnega zbora
času „ex-lex' stanja kot nepostavno.
Zadnji je govoril grof Banffy, ki je
stavil zbornici to-le resolacijo : Zbornica
vsprejme sicer na znanje tadi drugi
kraljev reskript, ali izjavlja pa tudi ob-
jednem, da smatra odgodjenje parlamenta
za nepostavno in protiustavno ; zbornica
nadalje proteatira proli tema, da bi
O^rska v tem Čaaa kaj prispevala k
akupnim državnim stroäkom. Objeduem
se zbornica nadeja, da bodo oböino od-
rekle vsako sodelovanje pri pobirauju
davkov, kakor tudi pri novačenju, ako
bi se hotelo to izvesti brez dovoljenja
parlamenta. Zbornica smatra ludi za
nopostavno sklicanjo reservist *v v vo-
jaško   slažbo   ter   ako   se   vojaki,  ki ae
nahajajo sedaj v vojaški   službi,   pridrže
v JBti nad   triletüo   postavno   dobo.
Ko jo večina vsprejela to resolucijo,
bila je seja zaključena in poslanci razšlijso
se razsajaje z velikim hrupom. Kakor se
torej vidi, imamo srdaj na Ogrskem ne-
kako rovoiucijo in kaže vao to, kakor bi
se hoteli pripravljati na Ograkem zopot
dogodki «lični onim leta 1848. in 49. Ni
zatorej nikakor čudo, ako vsi z uape-
tostjo prifakujejo izida iz aedanjega nad
vse kriličnega položaja.
Rumunska kraljeva dvojlca na punaju.
Rumunska kraljeva dvojica je do-
apela v Hredo na Dunaj iz Sigmaringa
ob 7. uri 30 minut zjutraj. Na kolodvoru
so kraljevo dvojico vsprejeli cesar, do-
stojanslveniki, prideljeni kraljevi dvojici,
romunski odposlanec s soprogo in po-
veljnik pešpolka št 6, ki no.si ime kralja
Karola. Cesar je kralja in kraljico po
zdravil ler ja poljubil. Kraljeva dvojiea
je ostala na na Danaju en dan.
Švedskl državni zbor.
V sredo je kralj z navadnim ce-
remonijelom otvoril s prestolnim govorom
izredno zasedanje državnega zbora. V
iatem je kralj najprej ugovarjal proti ob-
dolžitvi, čea, da je s krSenjem u-Uavo
provzročil dogodke na Norveškem. On jo
povsem vestno poatopal. Njegovo delo-
vanje je bilo veduo v soglasju z ustavo
ter je merilo na to, da je vedno vestno
deloval za blaginjo obeh narodov. Z*-
koriHki načrt, ki je predložen državnemu
?.boru, nima namena, da bi z nasilnimi
Hredstvi odgovarjal za krivico, storjeno
od Norveäke. ünija ni vredna žrtev, ki
bi jib provzroČila nasilna sredstva. Za
&vedsko bi bila male vrednosti zveza, h
kateri bi bila Norveška na ta način pri-
siljena. Švedaki narod naj vodi duh mirn
in raznma. Bog naj ma da moč in slogo,
da zadobi v svojih inejah ono, kar je z
razrušenjem nnije izgubil.
Italljanska zbornica.
Zbornica je 22. t. m. v tajnem gla-
sovanju s 190 proti 48 glasom vsprejela
zakonßki načrt glede povišanja stroškov
za vojno mornarico.
Pravda za milijone proti srbskemu patrljarhatu
v Karlovcih.
Iz Sibnija na Sedmograškem po-
ročajo, da je rumanski metropolit Me-
tiana, kakor vrhni poglavar romunske
pravoslavne cerkve, na civilnem sodišču
v Budimpešti uložil civilno tožbo proti
srbskemu patrijarhu v Karlovcih, Juriju
Brankoviču. V tej tožbi zahteva rumanski
patrijarh, da se pripozna eolastnina ru-
munske cerkve na samoslanih, ki se na-
hajajo v posestvu srbskega patrijarhata.
Teh samoatanov je 27 in njihovo vred-
iiohI cenijo na 14 milijonov kron. Razun
tega zahleva rumanski metropolit v tožbi,
da se Irije samostani, Bezdin, Sv. Jarij
in Mesic, ki reprezentajejo vrednost 3
milijonov kron, izroče v izkijučno posest
rumuske cerkve, ker so to pobožne
ustanove, namenjene avoječasno v prid
rumnnaki cerkvi.
Dogodki v Rusljl.
Car je v slovesnem ogovora na
zaatopnike zeuialev izrazil svojo bolest
zaradi neHrečne vojne in domačih
zmešnjav. Obljubil je, da se ugodno reäi
vpraäanje o narodnem zaslopstvu ter
izrekel nado, da se Kusija po sedanjih
nearečah pomladi in poživi.
Vprašanje glede uvedenja novega koledarja
na Ruskem.
„Petrogr. Vedemofti" javljajo, da se
je po inciJHtivi ministerBtva za finance
pričelo razpravljati vpraäanje, da bi se
na Raskem uvedel gregorijanski koledar.
Sedaj da proučava to vpraäanje av. Sinod.
Rusko-japonska vojska.
„LafJ'anov biro" poroča iz Petro-
grada nastopno: Zastopnik ministra vna-
njih stvari, grofa Lamsdorffti, svetovalec
Neratov, je v torek popoludne izjavil, da
je konečno sklenjeno, da ne pride do
prerairja.
Na vprasanje, kak vpliv da bo
predsloječa bitka v Mandžuriji najbrž
imela na mirovna pogajanja, je Neratov
izjavil, da ategne slučajna ru9ka zmaga
tako vplivati na japonske predloge, da
bo Raaija ista zamogla vsprejeti. Ako
bodo pa Ruai poraženi, tedaj ?e bo po
njegovih mislih vojna do skrajnosti na-
daljevala.
Iz Tokija porocajo: Kakor je uradno
prioböeno, je neki japonaki oddelek v
okolici Vejpianiumena dne 19. t. in. za-
sedel Lienvahen, ne da bi bit zadel na
odpor. Oddelek je tudi zasedel Jangmn-
linzu, severno od Vejpianiumena ter je
pregnal Hovražnika, ki se je umikal na
cesti, ki vodi severno proti Kirino. Neki
drugi oddelek je dne 19. t. m. pregnal
aovražnika iz Jant?zulinga, deset milj se-
verno od Vejpituiiumena ler je zasedel
brda   severno-zapadno   od   Šihaivoiu, ki
leži severno od Jangzulinga. OJdelek je
pregual sovražnika, ki je imel tamkaj za-
»edene pozicijn na severu in aevoro-
vztoku. V okolici čaugtu je oddelek Ja-
poncev prodrl proti žele/.nioi, pregnal
HOvražnika ter je zasodel bribe ju7.no od
Saimeaozu, 18 milj naverno vzto^no od
Čangla. Obe ntranki nla imeli v tek bojih
le   nezoatne izgobe.
¦
„Magdeburger Zeitung" poroča iz
Tokija, da je priöela v severni Koreji
bilka med Japonci in Rasi. Raske čete
v Vladivontoku si bočejo odpreti pot
preko reke Tumen,
Domače in razne novice.
Prevzvifi«ui naÄ knezo nadškol
inouH. Antiroj J(»rdan leži od četrtka
težko bolan. Prem. vladiko priporočamo
vsem v pobožno molitev.
Za „Solski Dom" so plačali pred-
«odništvn: gospa Avgusta Pirjevec v Go-
rici ö K; družba „Slov.   beseda"   v Go
rici If), in 21. junija po   1   K, skupaj 2 K.
Mesečnino za maj so plačali p. n.
pg.: Leopold Bolko 10 K; Jakob Čebu-
lar 2 K ; dr. Joaip Dermastia 1 K; Wan
Drafovka 2 K; Franc Finšger 4 K ; Anton
Fon 2 K; Miha Gabrijelčtf 2 K; Anton
Gvajz 2 K; Hedžet in Koritnik 2 K;
Fran Kaučič 2 K; Fran Kokole 2 K;
Jernoj Kopač 2 K ; Anton Krušič 2 K ;
Josip Ličan H K; Ivan Mercina 3 K;
Gustav Novak 2 K ; dr. A. N. Papež 2 K ;
dr. Fran Pavletič 5 K; Filip Pečenko 2 K;
Ivan Pirjevec 2 K; Fran Sfttničar 2 K;
Fran Sivec 2 K; Anton Šantel 5 K;
Aadrej T»baj 2 K; Josip Zornik 2 K;
Josip Fon 2 K; ter gospe in gospodične : Gi-
zftla Finšger 2 K ; Irma Fon 1 K ; Štesanija
Havel 40 h; Antonija llrovatin 2 K;
Karola Kaačič 2 K; Marija Kopač 5 K;
Milka Klančič 1 K; Berta Pavletič 2 K;
Milena Papež 1  K ; Avgusta Šantel  1  K.
Upravništvo „Gorice" je prejelo:
Ivan Lapanja, deželni   poslanec 10 K.
Srčna V vala!
Procesija   sv.   Rešnjega Telesa.
— Procesija sv. Reänjega Telesa vräila
se je v četrtek ob najlepäem vremena.
Vodil je procesijo ob mnogoštevilni azi-
stenci drugih dahovnikov proät msgr. dr.
Faidatti, ker je naä milost. knezonadäkof,
kakor smo na drugern mestu že omenili^
nevarno zbolel. Procesije so se adeležili
predstojniki vojaških in civilnih oblastnij,
vsi učni zavodi, mnogo društev in vse
polno drngih vernikov. Spremljala je
procesijo, kakor po navadi jedna stotnija
vojakov, in sicer letos jedna stotnija tuk.
peäpolka št. 47, ki je oddajala pri vsakem
blagoslovu običajne salve, katerim je sle-
dilo vsakikrat osem strelov iz topov tak.
topničarskega polka ät. 8, ki so bili na-
stavljeni na gradu. Pri procesiji sta svi-
rali vojaška in mestna godba. Na Trav-
niku razpostavljen je bit v polni paradi
jeden bataljon pešpolka St. 47 z zastavo,
kateremu je bil podeljen sv. blagoslov.
Ulice, po katerih se je pomikala proce-
sija, bile so ozaljšane z zelinimi maji,
poBtavljenimi ob hiänib stenah. Na oknih
hiä pa so z malimi izjemami skoro po-
vsod gorele sveče in ho bila ozaljšana z
raznimi semtertja jako dragocenimi pre-
progami.
Popoladne ob 0. uri bila je proce-
sija na KoHtanjevici pri čč. oo. frančiš-
kanih. Tudi tu zbralo se jo letos nena-
vadno mnogo Ijud^tva. Tudi to procesijo
vodil je proSt msgr. dr. Faidutti. Spremlja-
la je procosijo manjäa godba mestnih
godcev.
Iincüiovaiije. — Račanski olicijal
na davčni adminislraciji v Trstu Anton
F 1 e g o je imenovan raöunskim revi-
dentom, a računski azistent Dragotin
P o d r e k a racunskim oficijalom.
Dirka kolesar§kega drnstva nGo-
rlca". — Jutri priredi, kakor je bilo že
naznanjeno, kolesarsko društvo „Gorica"
svojo dirko in sicer o priliki svojega
desetletnega obstanka. Odhod kolesarjev
iz Sela, kajti dirka se vrSi med Selom
in Tivolijem ob 3l/2 UP* popoladne.
Odhod motociklov pa ob 4'/2 tudi iz
Sela. Ob 5 uri pričetek veaelice, pri
kateri bo svirala popolna vojaäka godba
in bodo pela razna pevska društva. Goap.
pirotehnik Makuc priredil bode tudi
umetelne ognje. Iz Gorice na slavuostni
prostor in sicer izpred kavarne „Central"
vozili bodo tramvaji. V sluöaju slabega
vremena se dirka odloži na nedeljo 2.
julija.
Castnlka   pad la   h   kouja.   ~   V
Gorici imajo zdaj neki stroj, ki jih stane-
mnogo   tisoč   kron in ki sloni na težkih
valjarjih, s pomočjo katerih hočejo ntrditi
in zboljšati mestne ulice.
Sedaj napravljajo z omenjenim
strojem poskuse v Gosposki ulici, in sicer
na zgornjem delo iste, uamreč med
Kornjem ia Tremi kronami. Pred tem
strojem, ki se goni s parom, ae pa konji
hudo plaäijo. Tako se je zgodila mala
nesreča že prvi dan, ko so omeujeui
stroj spravili s pnstaje v meato. Takrat
aplaäila sta ae dva v težki voz zaprežena
konja ter sta skočila v cestni jarek,
kamor sla za neboj potegnila tudi voz.
V lorek je imel imel tuk. pešpolk il.
47. Bvoje vaje okolo Grgarja. Nadzoroval
je vaje namree" poveljnik 66. brigade,
general Wachsmann. Ko ae je polk popo-
ludne vraöal z vaj domov in je korakal
po Gosposki ulici, splašil se je konj, ka-
le rega je jahal nadporočnik Karol pi.
Leeb, ugledavši atroj tako hado, da je
odHkoc'il na tlak, kjer se ma je zdrsnilo,
valed česar se je zvrnil na tlak z jez-
decem vred. Nadporočnik poškodoval se
je še precej na nogi in na glavi.
Istotako se je splaäil ugledaväi
omenjeni stroj na tekaliScu Verdi konj
nekega topničarskega časlnika, ki je tudi
vrgel jezdeca s sedla, ki se pa ni hudo
poäkodoval.
Trg za svliode. — Danes se je
otvoril na trgu starega sv. Autona trg
za svilode, ki bode od^iej o dprt vsaki
dan ob 5. uri zjutraj. Prodaja oziroma
kupovanje svilodov prične pa ob 7. uri
zjuljaj, in takral se prične tudi tebtanje.
MeSetarenje po nepoklicanih os ebah je
prepovedano. Svilodi se ne smejo drugje
kapovati ozriroma prodajati, ako ne na
omenjenem trga.
Toča. — Včeraj popoludne na-
pravila je toča premnogo Škode v Far-
laniji med Gradiščem in Kormiuom. Tadi
po Brdih padala je še precej močno.
Iz Sovodenj pa nam poročajo, da je tam
in v bližnjih Petovljah napravila posebno
mnogo škode. Jako hudo razsajala je
tudi v Zdravščini, kjer je pobilo po vasi
prav mnogo šip.
Poskušen Hainomor — V tuk.
mestni ženski norišnici nahaja se že delj
ča8a neka udova Viktorja Tortul. Zadnji
čas obnašala se je jako mirno, tako da
so jo že mialili poslati domov, misleč,
da je ozdravila. Tortul je hodila rada k
sv. maši. Tako je bila pri sv. maäi,-
ki se vsak dan bere v bolniški
kapeli. tudi v torek zjutraj. Med maäo
bila je vsa zamišljena v molitev. Ko je
pa maša končala, in je duhovnik z dru-
gimi bolniki zapustil kapelo, porabila je
Tortul trenutek, ko niso usmiljene sestre
na njo pazile, ter skočila k oknu kapele,
nahajajoče se v drugem nadstropju bol-
nišnice, obrnjenem proti ulici Dreossi.
Tu zagnala se je Tortal öez okno, in
čevavno so jo usmiljene aeatre ulovile
za obleko, predno je padla na tla,
niao jo zamogle udržati, ko je visela
nad cesto in je z vsemi moömi silila
proti tlem, posebno ker ni bilo hitre
pomoči od nikod, čeravno so usmiljene
sestre na ves glas upile na pomoč.
Tortul padla je kakih 8 metrov navzdol.
Zlomila se je hrbtenico.
Xovi dru^tvi. — C. kr. namest-
ništvo je vzelo na znanje pravila novih
druätev : Pevsko in tamburaäko draštvo
„Sočaa v Sv. Luciji pri Tolminu in
bralno in pevsko druätvo „Tabor" v
Lokvi pri Sežani.
Oddelek vojaSklh veteranov v
Kamnjah priredi javno tombolo dne
29. t. m. pri Rebku od 6. do 7. are po-
poldne z 12 dobitki in sicer: t.činkvina:
volneno blago za moško obleko; 2. čin-
kvina: volneno blago za žensko obleko;
B. činkvina: peča platna ; 4. činkvina:
stroj za žveplanje trti; 5. činkvina:
trtna äkropilnica ; 6. činkvina: krasna
ura budilka ; 7. činkvina: krasna svetilka
za strop ; 8. činkvina: gnjat; 9. činkvina:
10 butilk izvralnega vina; 10. činkvina:
pisalna miza. 1. tombola: elegantna
kompletna namizna oprava za 12oseb;
2. tombola: železno oralo najnovejžega
sistema.
Skupuo narodno slavuost v Prva-
t'ini prirede zadnjo nedeljo julija t. I.
prvaška druätva „Sokol", „Čitalnica",
„Sadjarsko in vinareko dra5tvo" in pa
„Podružnica sv. Cirila in Metoda".
Kap je zadela v četrtek zvečer
kmetico Marijo Pahor iz Opatjeseia. Ko
je nesla domu nekaj sena, zgrudila se je
na tla in oslala takoj mrtva.
Gad je pičll dne 20. t. m. popo-
ludne kmetico Marijo Košuta v Sv. KriŽa,
ko je žela travo. Odvedli so jo v tržaško
mestno bolni^nico. Upajo, da ozdravi.
Zineäalo se mu je. — V sredo
zgodaj zjutraj našli so v potoku Korenj,
in sicer pod moatom v ulici Sv. Klare,
popolnoma nazega 49-letnega natakarja
Franceta Hvalo, doma iz Lokovca. Ko se
jo to naznanilo policiji, odredila je ista,
naj ae ga pelje k zdravniku. Ko so ga
privedli pred mestnega tizika, je ta takoj
zaukazal, naj se ga odvede v tuk. no-
rišnico usmiljenih bratov na opazovalnioo.
Tu pa tut je izvedelo, da ni nobenega
proslora praznega.
Uudniški rov Hkoz Log-Rabelj,
— Iz Loga  pod   Mangartorn   nam ae   je
sporočilo, da so c. kr. rudniški rov skoz
Log Rabelj prebili v torek zvečer dne
20. junija. Prava slavnoat prebitja ae
bode vršila pozneje, kalere ae men da
udeleži tudi Njega ekselenca g. poljedelaki
minister in visoki c. kr dontojanstveniki
s Primorskega in KoroSkega. Za to de-
lajo Ložani velike priprave.
Prepre^ena tattnska večerja. —
V  aredo dogovorilo ae je v Trstu 7 zna-
nih in   drznib   tatov,   da   si   hočejo pri-
rediti    akupno    večerjo.    V   ta    namen
ukradli so, kakor to   oni   znajo ia vedo,
štiri kokoši, tri piščance, jeden kilogram
makaronov, nekaj mesa, nekaj sira, nekaj
aalama. Pripravili no Hi solate, peveronov,
gorčice  in, kakor ae samo ob aebi nmeje,
tudi nekaj buteijk   vina,   vae aeveda  ta-
linskim potom.   Potem    ho hq   zbrali na
griču    Montebello   in   bo se posvetovali,
kje    naj    bi    bila    ta    večerja.    Ko    so
tako     Hklepali,     pridejo    k    njim    trije
policijski agenti ter jih začnejo motiti  in
jih hočejo na koncu äe celo aretirati. To
pa ni tatinski   zalegi   čisto   nič   dopadlo
in ae je začela braniti arelaciji. Med po-
licijskimi agenti in tatovi naatal je vsled
tega   pretep.   Kmala   pa   priäla   sla   na
pomoč policijskim   agentom   dva redarja
in    vsi   skupaj   so   upornike   premagali.
Dvema pa se je vendarle posrečilo ube-
žati. Ostalih pet pa so uklenili. ter spra-
vili pod ključ. Seveda   bo   policaji ukra-
dene    reči     konsiscirali,    katere    izroče
lastnikom, katerim so bile ukradene, ako
se zanje oglasijo.
(irozen samomor. — V Pulju si
je v četrtek prerezal trgovec z usnjem
Karol Artusi najprej žile na nogah, na
rokah in na glavi, potem se je pa še
ustrelii s samokresom, ki je bil nabaaan
z žeblji.
Bele muhe v Trstu. — Neki dan
so se pojavile v Trstu v veliki množini
neke bele muhe, za polovico manje od
običnih sobnih muh. Največ teh muh je
bilo na Rivi pri sv. Andreju, po čemur
se zaključuje, da so doletele z Tiorske
atrani. —
Mrllč v ognju. — Iz Palja po-
ročajo, da je pri mrtvaSkein odra 22letne
Marije Monai padla sveča na rakev in
ažgala mrtvaški oder, ki je zgorel. Po-
hištvo je tudi pogorelo. Truplo je skoro
popolnoma zgorelo.
Samomor poveljnika polka.   —
V  nekem hotela v notranjem mestu Du-
naja so  v   nedeljo   rartvega    naäli   pol-
kovnika   Viktorja pi.  Reitza,   poveljnika
7. peäpolka,   ki  je v garniziji   v Gradcu.
Preiskava   je   dokazala,   da   se   je   pol-
kovnik astrelil z revolverjem.   Truplo so
pripeljali v garnizijsko bolni^nico.
Otok Lokrom ui prodan. — Ne-
davno tega se je poročalo, da je ceaar-
jeva vnukinja kneginja Elizabeta Wiu-
dischgraetz kupila od dominikancev otok
Lokrom. Sedaj se pa javlja, da redovni
general te prodaje ni potrdil, ker je bil
otok prodan preveö po jeni.
Vellke gariilzljske spremembe
se izvrše baje že v jeaeni proti južnim
pokrajinam
Sloveuska zmaga ua Koroskem.
— Pri občinskih volilvah v Plejberga
zmagali «o Slovenci v vseh treh razredin.
„SIoveiiHkn Matlca". — V poa-
deljkovi odborovi seji wSlov. Matice" je
bil izvoljen za predsednika zopet dež.
äolski nadzornik g. Fr. Levee, za prvega
podpredsednika gosp. Peter Grasselli, za
drugega podpredsednika g. kanonik Ivan
Sužnik, za blagajnika pa g. dr. Joief
Stare. Ključarja sta gg. dr. L. Požar in
dr. Fr. ZbaSnik.
Akademičua podružuica §v. Ci-
rila in Metoda v Oradcu si je izvo-
lila na prvem rednem občnem zboru dne
16. t. m. sledeči odbor: predsednik:
cand. phil. Ivan Steblovnik; podpred-
sednik: stud. ehem. Viktor Plehan, tajnik:
stud. phil. Martin Malnerič; blagajnik:
stud. phil. Vekoslav Murn; odbornikov
name8tnik: stud, iur  Janko Leskovec.
Poueverjalec mnerlsklh deuarnlh
pisein Niemetz pride pred celjske po-
rotnike prihodnji mesec. Želez. öuvaj Fr.
Zorko v Zid. mostu, ki je naSel odprta
pisma ter speljal oblaeti na sled za zlo-
öincem, je dobil od poätnega ravnateljatva
v Graden 100 K nagrade.
Silno toču, ki je uniöila skoro
vse pridelke, so imeli minolo nedeljo v
vztoöni Štajeraki.
Nemdkl ce§ar — casuikar. —
Da je ceaar Viljem vaestranaki mož, je
znano tadi v Ameriki. V vseh atrokah
se je že aliäala cesarjeva sodba, zato pa
je mislil založnik nekega ameriäkega
dnevniktt, da bi se Viljem za dobro pla-
čilo podal tadi na öasnikarsko polje. Pisal
je cesarja ter ga prosil, naj spise za njegov
Hat članek o posledicah raako-japonske
vojne; piarau je bil priložen ček za
20.000 mark. Pismo a čekom vred pa se
je vrnilo iz cesarjeve pisarne Americana
z opazko, da cesar nima ne želje ne
časa, baviti se s časnikaralvom.
t Koiitreadinirftl v p. Birlngher.
—   V   torek   zVečer   je   v   brivniei   na
Velikem trga v Trstu zadela kap kontre-
admirala   v   pokoju,   Biringherja,   ki   je
umrl na lieu mesta.
Socijaliiodeinokrn&ke  surovosti.
—    Zadnjič   smo   poročali   o   aocijalno-
demokraškem   napadu   na   poßlanca  dr.
SsihfMChorja. Socijalni demokratje so ua-
padli   dr.   Scheicherja v Kobrbachu,   ko
j e vslopil v voz, pobili na tla in ga nuvali
z nogami.   Metali   so   nanj   kamenje   ter
ma H kamonjem   nosno   kost   rnočno ra-
nili. Dr. Scheicher   ima izbita dva zoba.
Zdravniki Irdijo,   da bo izgubil eno oko.
(ilavui dobilek ilržavne dobro-
tleliH' loterije (200000 K) je zadela
srečka, ki jo je iiuka graäka tobakarna
poslala s tremi dragimi vred nazaj na
ravnaleljstvo, ker teh srečok ni rnogla
prodali.
I/vauredeu ulučaj. -— lz S?. Oo-
min*;a de la Calzada poročajo madrid-
skim čatjnikom o čudežnem ozdravljenju
Od lela 1901 sein je ležala v ondolni
boJniänici 23 lelna dekiica Gabriela Arce.
Deklica je po izjavi zdravnikuv imela
ueozdravljivo bole'/en : paralizo in tumor
venlria (Irda olekliiia v trebuhu). Ne-
davno Me je pa ob občnem zad-udeiiju
uuuiiljerik vadignila Gabriel» iz postolj«
in mo pod a la k maSi v bolniäku kaptflo.
Poteui jo äla k ravuatelju in ga proaila
ZH dovoljenje, da sine oditi. Deklica je
popolnoma zdrava, ludi oteklina je čez
io6 izginila. Zdravniki lie rnorejo dogaati
vplivov, ki so deklico lako čudovilo
ozdravili.
k            i'üuus   vtiiikü   goupo        \
\         cUoj» Je dobra k»v*.         J
Ä         -----         J
i        I
^^     Knthreinerjeva
Knnippova slndna kava
hü no bt Miimla pu«i'eLutl
vt:i\ V noh'MH'TH • (juapo-
dinjHtvu, ku'liir ab iia-
pravljti     kaviutk     pljaäu.
i) ii u
Zttlitövajt.e le Uvlniti aavoja
a    %   Irnuiuiin   -KATHHEJNKR-.    <
Štev.   123B
0. š. sv.
Razpis
učiteljskih mest v okraju
sežanskem.
V sežanskem šolskem okraju
razpisujem ta-le učiteljska. mesta:
1* mesto učitelja-voditelja na jed-
norazrednicah v Kazljah, Kobljeglavi,
Mavhinjah, Šeinpolaju in na Vojščici;
2. učiteljska mesta na petrazred-
nicah v Gorjanskem in v Lokvi.
Službeni prejemki so določeni
v zakonu od 21. decembra 1901 1.
dež. zak. in ukaz St. 44.
Pravilno opremljene prošnje naj
se predlož^ podpiyanemu v dobi
šestih tednov po oglasu tega razpisa
v uratlnein časopisu »Osservatore
Triestino«.
C. kr. okr. šolski svet,
Sežana,  13. jun.  1905.
Predsedmk:
Rebek, 1. r.
Učenke m\i starosti
Be vzamejo prihodnje äolsko leto na wta-
novanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja
so zagolavlja. Priložnost za ačenje mo-
dernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del
in godbe v hiäi. Ponudbe sprejema sedaj
gOMpa
Morija Draschler roj. pi. Garibaldi,
Via Trigemina 7, I. nadst.
Zflstopnih
se išče
i/urjon v  kolonijaljiih  in /avaroval-   |
nil» slrukah, /u dobro /.nuiii) tovanio,
proli   opravnini  (proviitiji).   Služba:   |
Potovanjc p o v a s o h. Zagotov-
Ijoii j(> dober   zaslu/.i>k.   Zaliti'va   siv   |
spričovala o sedanjcin in   prolokloin
(i<'lovanju s priložcno   sliku,   katera   |
sc    vnu1.    l'oinidbü   je   poslati   na:
-T u i: h I i u;    und    v o r 1 ä s s L i c b«   |
n;i  itkspiHÜciju anoiic Henrik Scbalek,
Uuiwij  I.,  Woll/uilo 11.                        ,
Pater E. Leitner,;
provincijnl in   rwicizdr.
v bobiiüiiici iismiljiMiib   '
bratov   v   Graden,  je  ,
in še upor;ibljii /. n;ij-
boljšini uspelioin proti   •
, katiirti v žclodni in v   ,
Crevesib, pa tndi proti
obolestim v jetrib         «
želoflčno tMtiro ;
«ialir. I'M ('OLI -,ja,
tlvornc^a   zalo/ni-  '
i ka Nj.  Svetonti  in   i
lekarja v Ljuliljaui.
lüia   slekleii'ca    velja
1 20 vinarjev in se vna-  '
i nja naročila izvrSujejo  ,
z ubratno pošto.
flnton Kuštrin
v Gosposki ulici st. 25,
v Gorici,
priporoöa časiili duhovačini in slavneuni
obČinslvu v incatu in na deLeli avojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por-
toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo,
Korfu ist(>rsko in dalmatinnko. Petrnlej
v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko ät.
0, 1, 2,3,4, 6. Ve« vrHt riža. MiljsvoÖe
prve in druge vrste, namroč od l/» kila
in ob enega funta. Testenine iz tvornice
Znidoräiö & Valenöiö v II. Biutrici. Žve-
plenke druibe sv. Cirila in Motoda. Moka
iz MajdiČKvega mlina v Kranju in z
Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vae blago
prve vrste.
^            mlzar in           v
Insni  trgovac
v Pnipri, na voeIb novep
železuišfceo.a iitosla
(na cesti, ki peljeproti GradiSki)
ter podružnica
za Süskiio mostom pri Pevmi
Tr^n,)«* tudi /. opeko, iina ve-
liko zalo^o vnakovi'NtiM'Ka trd«'-
Kü in niekhe^a   lena   <loina<-«'^a
in tuje^a, veliko /alo^o poliist-
I   va, viiiMkih poHod, Mtiskaluic itd.
f   MED
I   xaj a nice no-pri» ten
se prodaja na drobno v svečarni
J. KOPAÖ
(iorira, ulica Sv. Autona si. 7
po Hledeiüb ('«'nah :
Mrd i/.pihani poniludaiiBki bt'li kg K 120
„        „       jesenski ....,,„ 120
„ v satjn........„   „ 1'—
„ cej<Mi.........„   „ 1-—
,, za pitanje fiebel   .   .   .    • „   „ 1*20
Na debelo po zn^anlh conah |
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki   ..Solskega domak
Conrralna posojilmca
registpoOana zadruga 0 Gorici, ulica Vettupioi hiš. šteu. 9.
PoHojnje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|,(V na vknjižbo pa po 5°|0
z  Vö1'/« upravnega prispevka za vsaeofla pol   leta. Obrenlna mora
za   hranilno   vloge   ostano   nosprcmonjpna,
Pozor!
I'rva Uran.jska /, votlno silno na luiliiiio (iclujoi'a
tovarna stolov na üaro
IT^      B^f      Ir=^,   JL\I     IL    Jti    lF=>ir        ir-^%\     \J{       11    IL ggü    IT^,    1(    m rlj
p»)    ws« eijsp B iJ   ^^ bspj     v^m>    W    wm ^os% bhj wbbm ^sp
na J^regu, p. J5orovmca, Jsiraiijsko,
priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini, imejiteljem
in predstojnikom savodov iji šol, krčmarjem in kavar-
narjem, ravnateljstvom uradov, gg, hrivcetn itd. itd.
natančno in trpešno iavršene
stole, fotelje, gugalnike, naslonjače itd.
po kar najbolj niski ceni.
Blago jt» irc trdeg», izbraiu^a lesa, poljubno likauo ali v na-
ravni boji iinitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev iugumslni-
kov iz trHteuine. Na ž«1iljo i>ošlj« tvrdka najnovuJNe in obsirne renike
z natl 800 Hlikami, iz kaierih se raxvidi oblika blagaiu cen«', franko.
Imam tudi stole za krčmarje po 2 K vedno v zalogi.
„Narodna tiskarna" priporoca vizitnice.
Anton Ivanov Pecenko. Gorica
M\U zaloga
Prhtnih belih in f.rnih vin
ia lastnih in drugih Priana-
nih vinogradov.
DoNtavIja ua do in in razpo
šilja po /.«U'/.niri  na vmc kraje
avntr(f-<^^rnki' monariiije vho-
dili od M\ I naprej, Na zaKtcv«
pošilja tndi u/orce.
Zaloga piva
Anerjevih dedičev
v Ljubljani,
in ptzenjskega piva „pra
y.droju iz Hlovttfie čeate „Me
ščanske pivovarne".
Zaloga leduf kalerega se od-
daja Ic nadebrlo od 100 kg. napej.
Cc«e zmerne. Postrezba postena in točna.
!! Najvgodnejši pogojü! J^<^.
~ za zavarovanje---------/i'^v^ \©     S
Edina zavarovalna - - ^^^<^^r
glavnega      r^^# <Ps<^ .    .,
^At^   y&sF     zastopnika
sLSu J^K   J^^s      v Trstu. o o o
I            r^^      "fc        TiftPsW^  /-ivariMe  na  življenje in   na
I        *S^S^     -s^?V       A*S^  y/^    dobodk«'   na vse   uačlne   po zolo
^X^^ V^4         ä    * S^r         ni*k h    P°**avkih.        Pojasnila duja
]s      y ^ ^yy^ glavno zastopstuo za sloü. dežele y Trstu,
i^r   y^J*     ulica   Torrn   Itianca  št.  21  1.  ud.,   in ujetfüva
>rQj    okr. aijwtopstvn v vseh mestihln vetMh kr^jih