, tort»*** izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pa dp na ta dneva praznik, dan poprejr Orediiifttvo se nahaia v „Narodni TlskarnJ", ulica Vetturini St. 9. lea «tor je naslavljati pisma. 9l^fr»nkir»na pluma se ne sprejemajo, aiako se nt- avažujcjo pisma brez poodelovala pri vseh napravah, ki se morajo »zvršiti s prispevki iz deželnega zaloga, od dežemega zbora vže dovoljtnimi, pri čemiis se je ozi- rati posebno na to, da se nudi prebivaistvu vsakega okraja prilika izrednega zaslrika. V tem oziru naj se obrača pozornost posebno na zgradbo in popravo cest, potij in mo- stov, uravnavo vodnih tokov, napravo vo- dovodov, vodnjakov, napajališč ter na izvrši- tev asanacijskih naprav itd. Dezelni odbor naj uporabi vsa sred- stva, da izprosi od vlade takojšnjo izvršitev vseh del, ki spadajo le v državno pristoj- nost; naj skrbi zato, da olajSa vlada prebi- vaistvu priskrbovanje živeža, posebno kme- tijskih pridelkov, ki so neobhodno potrebni v preživenje Ijudstva, da pospeSuje speča- vanje domacih pridelkov. isto tako tudi da pospešuje govedorejo in prasicjerejo po- sebno s tem. da priskoci v pomoč okrajem, kjer je pomanjkanje krme. Deželni odbor naj izposluje od vlade tudi izredne podpore iz draginjskega zalog?, ki naj se uporabi v prilog ljudstvu, ki je pomoči toliko potrebno. Sploh pa naj dobro- hotno sprejme in natanko preiskuje vsak klic po pomoči, naj pride od kodersibodi, ter naj stori vse potrebne korake v odstranitev •n olajšanje bede in pretece lakoti. Pefdeseflelna doba deželne uprave. (Koiicc.) Velike vaznosti za večji del naše do- movine je tudi trtoreja, kateri je posvetil de- želni odbor isto pozornost kakor živinoreji. Trtna uš in druge nezgode so gruzno go- spodarile po naših vinogradih, ki so vedno bolj pešali in ginevali. Da bi se tem nezgo- dam ~ posebno trtni uj>i — v okom prišlo, je bilo treba prenoviti vinograde na ameri- kanski podlagi. A naš vinogradnik, ki ni celo vrsto let nieesar pridelal v vinojradu, ni bil več kos tej nalogi brez ptuje dtnarne pomoči. Zato je vlada izdala zakon, po ka- terem je bilo poljedelsko mmisterstvo po- oblaščeno dovoljevati po trtni uši okuženim krajem brezobrestna posojila, ako tudi de- želna uprava dovoli prispevke v jednak na- men. To je naša dežela z veseljem pozdra- vila in izdatno podpiraia vinogradnike z brezobrestnimi posojili. A premagati so bile še druge težkoče. Praktično cepljenje trt na amerikanski pod- lagi je biio po deželi malo znano, zato je -istanovil tieželni odbor deželno trtnico za cepljenje trt na ameriški podlagi. Pri tem se je moral boriti začetkom z različnimi nepri- iikami, celo vlada mu je metala v tem oziru polena pod noge, in le krepki volji dež. od- bora se je zahvaiiti, da se je podjetje ko- nečno popolnoma posrečilo. Sto cepljenk, ki so stale prej 25 do 30 K. je dobival vino- gradnik iz deželne trtnice po 12 do 14 K, in smelo trdimo. da je imela ta akctja v naših vinorüdnih krajih najlepie uspehe. Deželni odlx>r je storil pa tudi vse potrebne korake v varstvo vinoreje. Po7vr! je visoko vlado, da izvede zakonske do- ločbe proti ponarejenim vinom, osobito pa da zabrani uvoz takih vin iz Ogrskega v nase kraje, kar se je tudi doseglo. Po pred- logu prof, fkfbuč-a je deželna uprava tudi energično protestirala proti ministerski na- meri, da bi se uvedel nov vinski davek tako, da bi se isti plačeval od producenta in ne od konsumenta. Ko ni mogel I. 1907 vinogradnik spra- viti svojih pridelkov v denar, je deželni od- bor posredoval med vinorejei in trgovci, raz- pošiljal je oglase vsem krčmarjem in žu- panstvom v one kraje, kjer trta ne rase, posredoval je tudi, da je bila nasa dežela leno zastopana pri vinski razstavi na Du- naju, sploh je storil vse mogoče korake, da bi pospešil razprodajo vinskega pridelka. Deželni odbor je skrbel tudi za raz- širjenje prašičjereje v deželi. Na Kranjskem so svojčas tudi kupovali nlade prašiče iz Hrvaškega in Ogrskega; toda kmalu so sprevideli, da to ni pravo. Zato so začeli izrejati prašiče doma, s čimur so prihranili deželi na leto ogromne svote, To se more tudi pri nas izvesti. Z letnim prispevkom 4000 K, katerega daje vlada deželi, nakupuje dež. odbor plemenske prašiče, ki se dajajo zasebnikom v oskrbo v svrho, da bi se tudi pri nas to doseglo, kar se je na Kranjskem izvrstno obneslo. Tudi riboreja se ne sme omalovaže- vati, zato je nakupil deželni odbor z vladno pomočjo valilnik, kjer se izvali na ttsoče mladih ribic, ki ?e spuščajo v različne vode naše dežele. In zanimanje za to akcijo je v deželi zelo intenzivno. A Se na drugo stran je obrnil del. odbor svojo pozorru^tw^ljub raznim po- sojilnicam in denarnfm zavodom je bila obrestna mera v defeli razmerno ze!o vi- soka, kredit zelo drag. Zato je zaostajal na- predek v gospodarstvu. Če Jii kredit po ceni, se ne izplača pomnožiti pfodukttvnost gospodarstva. Da bi temu odpomogel, je ustanovil dež. odbor hipotečni zavod, ki je dajal začetka posojila po 4 odst., a pozneje po 4'j2u/c. Vže s tern, da ta zavod obstoja, se je koristilo ljudstvu, ki išče posojil, neiz- merno, kajti obrestna mera je padla takoj po ustanovitvi tega zavoda vsaj za 1 odsl Z nämenom, da bi se tudi avtonom- nim oblastnijam preskrbel kredit po ceni, je poklicai dež. odbor k življenju tudi deželni občinsko-krekitni zavod, ki preskrbuje obči- nam, cestnim odborom in sploh avtonomnim zastopstvom posojila po nizki obrestni men. Deželna uprava je v tej dobi obrnila svojo pozornost tudi uravnavi voda, rek in hudournikov. Tozadevni zakon, katerega je de- žela izdala, je imel vspeh. da je vlada dala napraviti sumarični načrt o uravnavi Soce, Tera, Idrije, Korna, Taglia, Koritnice, Boke, Nadiže, Bače, Idrijce, Hublja, Lokavsceka, Gnojščeka, Vrtojbice, Branice, Renca, Vi- pave, Pernice, Reke in Kozbanjščeka in osu- sevanja Prevalov. Med te vodne toke, ki so se vže uravnali ali stoje pred začetkom ure- ditve, so: GrajŠček, Šijak, Lokavšcek, DrganjŠček, Slatno, Rene, Vrtojbica, Idrica, Reka in KožbanjŠček, Versa, Mortesina, Co- latore morto, Ledra, Tiel, Koien, Toglia in Mondina. Tudi Vipava s pritoki se bliža svoji uravnavi. Da se je deželna uprava intenzivno bavila z gradbami železnic, cest, poti, z na- pravo vodnjakov, vodovodov in votirala ve- Hke svote, o tem smo vže često poročali in je več ali manj znano. 0 tem ne izgubimo tu besedice več. Manj znano je pa, da je dežela zah- tevala za se pravico izkoriščanja vodnih sil in javnih voda, da je na vse načine podpi- raia šolstvo, obrtništvo, kupčijo ter ustano- vila v ta namen, dogovorno z vlado in obitno-trgovsko zbornico različne zavode za obrtni pouk. Najboljši dokaz temu je, da je izdajala dežela do leta 1902 po 40.000 do 50.000 K za pouk in šolstvo, a leta 1909 je narastel ta potrošek na 545.000 K Umevno je, da ni izpustil deželni od- bor izpred oči tudi mnogo drugih poslov, ki V britkosti. Spi8. Kat. Ljetkova; iz bolgaräöine. (Dalje.) „0 ti huda mamal Zakaj tako muči mojo Katino? Ves dan se trudi, ko poučuje za plačilo, uboga, a zvečer niti spati ne more radi nje. Kako, da mama tega ne pomisli in ne umeje. Zares, čudno! In kako ugodnost ima neki v žganju?... Grenko je, grenko kot pelin. Uboga moja KatinkaL." Hotelo se jej je, da bi skočila k sestri, ter jo objela in poljubila, ter jo utolažila. Ali ni smela. Le bolj bi jo vznemirila. Za vrati se je slišalo nezvezano mrmrenje in vzdihovanje. Tudi Štefanica ni mogla spati. Tako je minulo pol ure. Katina se je potolažila malce in se vglobila spet v svoje nežne in britke misli; in solze so jej kapljale na mokro vzglavje. Štefanica pa se je obračala z ene strani na drugo in izgovarjala srdito nevezane besede. Marijica je ležala od- prtih oči in mislila: kaj Čnti in misli zdaj Katina. Kar spet zacinka steklo /a steno in začuje se oni ~ gl — gl... „Še! Še!" zašepeta strahoma Ma- rijica. V sosednji materini sobi pade ne- kaj na tla in se hrupno razbije. „A — ah!" se začuje britek vzdih iz ust Katinke. Marijica mahoma skoči k Katinini postelji. „Katina! Ali si se ustrašila? Ali hočeš vode?" vpraša Marijica, njeno slabo telesce se je treslo kot list. „Ah, Ahl Ah!" vikala je Katina. Nekaj jo je davilo v giiu; niti be- sedice ni mogla izpregovoriti. Marijica prižge luč s trepetajočima rokama, pa nalije malo vode v čašo in se približa vsa v skrbeh in resna k postelji sestrice in jej pomoči ustnice; na to poklekne k njej in jej tako rekoč siloma vliva vode v usta. „Katina! Mila Katina! Nikar ne plakaj!" reče jej ter jej poljublja roki. „Prosim te, ne plakaj, Katina. Za Boga, ne plakaj 1" Dolgo časa zadrževani jok Katine je i/bruhnil s tako silo, da ga ni mogla več zadržati. Zaplakala je skoro na glas z bolestjo v prsih, niti vedela ni, kaj se godi okrog nje.. IV. Ko se Katina zave in odpre oči — sedela jej je Marijica pri vzglavju, bleda kot krpa, pri postelji pa je bila na sto- lici mati. Njeni zelo zgodaj posiveli lasje so jej viseli razmršeni okrog gla- ve, steklene oči si jej zrle brez'miselno, goli in suhi roki ste viseli brez moči na obeh straneh. „Mama!" mogla je reči Katina, ko se je bila osvestila. No v tej besedi je bil tak obup, da Marijica skoči, prime mater za roko ter jo rine ven iz sobe. „Idite, mama! Iditel Vse to je radi vas!" Mati se dvigne, se zaguga, ali zopet se zruši na stolico... „Pijanka!" zavpije Katina. Marijica jo pogleda vsa prestrašena. „Tako je, pijanka sem! Da! pi- janka" ponovi mati se stisnjenimi zobmi, jedva govoreča. Kaj še?" Tepita me, otroka moja! To sq ni zadosti! Pijank« sem!... E, kaznujte! Pila semi" „Mama, idiveh prosila jo je Ma- rijica. „Pila sem! In še bom pilal — mrmrala je Štefanica. In ve mi ne smete braniti. No, lej jo, kaj ste si bile izmislile! „Nikar ne pijte!" In jaz, be- dasta sem ju hotela poslušati. Zakaj pa? Pijanka! Ali vendar sem mati! Vse eno.." „Mama! Idive, prosim vas I" si- lila je Marijica, pa jo prime z vsa močjo za roko, da jo dvigne se stolice. „Pusti me!" jej zapreti Štefanica. „Kaj se dereš toliko? Pijanka! E, še bom pila! Varna nisem nič na potu. Tudi ta drvenka — tu pokaže Marijico — me je že dovolj izmučila. Naj sem skrila (steklenico) kamor koii, pa jo Je dobila. Kako smete naposled ?! Pijankat Naj umrjem neki dan, pa boste vedele, kako boste plakali za to pijanko!" (Konec pride.) alee z njimf v „Slovenski dijaški zvezi" pa imate priliko, da posvetite svoje tnlade sile neposredno domačim tlem. V tujini boste čutili premoč naših na- rodnih nasprotnikov, obenem pa tudi potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovanom. Že kot dijaki boste pomagali gra- diti ono stavbo katoliško slovanske vzajem- nosti, ki edina more zajeziti prodiranje na- ših sovražnikov. Naša društva so včlanjena v „Slovanski ligi katoliških akademikov". Na Dunaju je „Danica" v najožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v „Hrvat- ski'% s češkimi v „Lipi" in s poljskimi v „Polonii"; — v Pragi slanuje „Dan" pod eno streho s „Češko ligo akademično" in iz „Zarje" je izšlo letos novo hrvatsko kato- liško akademično društvo „Preporod". Tu- kaj se goji slovanska vzajemnost smotreno, na realni podlagi, v načelni edinosti. Slovenski abiturijentje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, slo- vensko in slovansko stvar, pridite med nas, pridite v „Danico", „Zarjo in „Slovensko dijaško zvezo". Za „ DanicoM iur. Stanko Mašič, iur. Vekoslav Vertovec, tč. predsednik. tč. tajnik. Za „Zarjo*: iur. Anton Ogrizek, iur. Joško Šenk, tč. predsednik. tč. tajnik. • Za „Dan": iur. Josip D u 1 a r, iur. Anton R e b o I, tč. predsednik. tč. tajnik. Za „Slov. dijaško zvezo": iur. Fran Jež, iur. Gvidon Zbašnik, tč. predsednik. tč. tajnik. Oopisi. If St. Ferjana (Vinska letina v B r d i h.) — V listih smo čitali, da se bo letos v Brdih pridelalo še precej vina. Res smo v začetku, in sicer v avgustu pričako- vali, da bo vinska letina v Brdih jako dobra in obilna. A smo se že precej uračunali. To smo sedaj spoznali, ko spravljamo grozdje domov in je mastimo. Najmanj 20 odst. ga je manj kakor se je pričakovaio. Malo ino- šta namreč daje grozdje. Grozdje je sicer izvrstno, most še boljši in tak, da ni bii uže od I. 1887 boljši. A malo ga je, jako malo. Vinogradniki smo se pošteno ušteli. Sicer pa smo tudi s tern zadovoljni, ker drugače ne more biti, posebno pa, ker je kapljica iz- vrstna. Vinogradnikom svetujemo, naj ne si- lijo vina prekupcen;. Če le morejo opraviti vsaj za par mesecev hišna opravila, brez da bi vino silili, naj to store. Se ne bodo ke- sali. Dobro brisko vino bo imelo letos do- bro ceno. Pozor torej, vinorejei! Is Brji. Smrt v vinski kleti. V vasi Miheli je šla žena Janeza Kodriča (po do- mace Štefkova) v soboto zvečer gledat v klet, najbrže kako se grozdje nabira. *A re- vica je našla v kleti smrt. Ko je njen so- prog pripeljal grozdje iz vinograda, našel jo je pri kadi na zemlji mrtvo ležati. Zadušila jo je ogljenkova kislina, ki izpuhteva iz kadi, ko vino vreje. Pokojnica je bila obče pri- Ijubljena pri celi vasi. Zapušča soproga in štiri nedorasle otroke. N. p. v m.! imenuje z imenom, ki bi se ga med kristijani ne smelo slišati; — pokorščine ne pozna ne do Boga, ne do predstoj- nikov, ne do vladarjev; — vživanje, vživanje, — to je njen program, njeno geslo, njen cilj in konec ter njena po- guba. Uboga mladina... Kako vse drugače v našem dru- štvenem življenju! Vse nam v naših društvih kliče: „Sursum corda! — K v i š k u s r c a I" — Naše zastave, naša predavanja, naše petje, naše knji- žnice, vse nas vodi k Bogu in Mariji, vse izzveni nazadnje v prelepo geslo : »ZBogom inMarijoza n a r o d!" — Sešli smo se* kot bratje in sestre od vseh vetrov, iz vseh stanov; istotako smo se razšli kot bratje in sestre, na- padani sicer, zaničevani, zmerjani, \i- žvižgani, — a kljub temu vtrjeni v medsebojni ljubezni in polni veselega navdušenja... Šmarje prl AJdovšolnl Naše kat. slov. iz. društvo lepo napreduje. Tudi telovadni odsek „Orel" seje ustanovil; do sedaj imamo 17 mladeničev v kroju. Ti so se predminulo nedeljo udeležili veselice v Gabrijah. Minulo nedeljo pa v Velikem Dolu, kjer smo se prav dobro imeli. Predsednik „Orlov" je Kristjan Žtvec, t. j. oni mladenič, kate- rega so liberalci sumničili. da je ulomil v Stubeljnovo hišo. Ko je prišla pravica na dan, se je naveličal liberalnih pre- ganjanj in zato se je priglasil k našemu društvu, kjer je bil, ker je popolnoma nedolžen, rade volje vsprejet. Polifični pregled. fflinisterskl »vet V soboto predpoludne se je vršil pod predsedstvom barona Gautsch mi- nisterski svet, ki se je pečal s pripra- vami za državni zbor in posebno pa z izboljšanjem materielnega položaja dr- žavnih in uradnikov državnih železnic. Nova uradniška postava, ki vsebuje zvišanjc aktivitetne doklade, ni še do- končana, pa bode predložena držav- nemu zboru prve dni njegovega jesen- skega zasedanja. Oomače in razne vesti. Oesarjev inendan. — Jutri siavijo avstrijski narodi imendan svojega ljubljenega cesarja Franc Jožesa 1. Tern povodom bode jutri ob 10. uri predp. v stolni cerkvi slavnostna sveta maša z zahvalno pesmijo, katere se udeležijo vsa oblastva. Danes zvečer ob 8. uri pa bo svirala po mestu vujaska godba. Preö. g. tapDiü BlaclJ Gröa Dam Je poslal sledeöe pojasnilo: „Soča" v prilogi St. 109 z dne 23. sept. 1911 piše: 1. „da župnik Blaž Grča, bivši po- slanec S. L. S., govori po nemško in laško na železnici" ; 2. „da je obhajal 60.-!etnico" ; 3. „da mu je v Gorici na kolodvoru morala „služiti" nemščina" ; 4. „da je prosil karto „nach Laibach*' najbrže" : 5. „da se je v vlaku silil pa z la- ščino". Res pa je to-le : 1. Župnik BI. Grča še nikoli ni go- voril po nemško in laško na železnici v Go- rici v slovenskem ozemlju. Dne 21. septem- bra se je peljal po drž. železnici v Kranj. 2. Da je potem v nedeljo v Pred- dvoru praznoval 40-letnico svoje nove maše. „Soča* mu je prisodila 60-letnico. 8. Kakor nikoli, tudi zadnjiC, dne 21. septembra, ni govoril pri blagajni nobene nemške besede. Pred župi,ikom Grčem je bil pri blagajni na vrsti, zdi se, nek laški žid. Z blagajničarico je imel precej dolg laški razgovor o zvezah vlakov. Župnik Grča se je obrnil proti tudi eakajočemu mladeniču, Češ, da to pojašnjevanje je že predolgo. Ko omenjeni gospod odide, naroči župnik Grča vozni list „v Kranj". Gospodična blagajni- čarica v pravilni slovenščini opozori žup- nika, da ta vlak nima na Kranj naravnostne zveze v Jesenici, da lahko ostane tri ure še v Gorici, ali pa bo moral čakati v Jesenici tri ure. 4. Župnik Grča se odloči za takojšnji odhod, češ, vozni list „do Jesenice". To je po „Soči" župnikova nemščina na kolodvoru, ne pa nach Laibach". Kaj pa je z laščino ?! „Soča" pravi: „v vlaku se je silil pa z laščino". No, župnik Grča je, stopivši v kupe, pozdravil z „dober dan" in, zdi se „Sočinega" kolporterja z advokatsko torbo še posebe z „Na zdar!". Drugega sploh ni govoril, ampak le v Kanalu izstopivša, zdi se, mlada jurista je zopet pozdravil kakor p.: vstopu. To je „laščina" župnika Grče, ki zdaj poziva „Sočine" price, da se oglase, dru- gače ostanejo kar so se izkazali. Molöijo. — „Soča" pravi, da nismo odgovorili šo na njene „Članke" o „kle- rikalcih in trgovski soli", dasiravno smo obljubili. Res je, da smo obljubili, toda v tistih „Člankih" je nakopičenih toliko bedastih trditev in gorostasnih neresnic, da ni treba nam zavračati jih, ker se že same pobijajo. Vsa modrost iajajo- čega „člankarja" vrholi V tezi: Gregor- čič je prodal Slovence. Tega pa niti na- ša „inteligenca" ne veruje, tudi če bere to drukano v „Soči". Vmeščeaje zopet izvoljenega Žu- pana Bombig-a se je izvršilo danes o- poludne na slavnosten način v občinski zbornici. Öre&nja cvete. — Nekaj čudnega je pač to, da črešnja cvete v oktobru. Menda so taki slučaji sila redki. V nedeljo je nam- reč prinese! v naše uredništvo g. Ivan Grav- nar, posestnik v Št. Ferjanu, mal vršiček cvetočega črešnjevega drevesa. Cvetje je po- polnoma normalno razcvelo. Pač čudna pri- kazen. Rasglas. — Pri osmem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron, katero se je vršilo včeraj v deželni hišiso se srečkale: Obveznica št. 311 v znesku 2000 kron, obveznica št. 321 v znesku 2000 kron, obveznica §t. 218 v zne- sku 1000 kron, obveznica št. 181 v znesku 200 kron, obveznica št. 208 v znesku 200 kron, obveznica St. 114 v znesku 200 kron. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1912 naprej v polni imen- ski vrednosti proti pridržku dotičnih obvez- nic in do 1. januvarja 1912 Še ne zapadlih odrezkov. Tremc ¦— Vreme se je v nedeljo pri n,is hudo skisalo. Zjutraj se nam je obctal sicer lep dan. ali kmalu se je nebo zopet popolnoma pooblačilo in začelo je it koj popoludne bliskati in grmeti, na kar je za- čel padati dež, katerega je spremljal mrzel veter, ki nas je začel spominjati na zimo. Posebno pa še, ko smo zagiedali Nanos z novo belo čepico ter Trnovski gozd z belo sneženo tančico. Torej že sneg, ki je po- bclil pa še druge višje vrhove nase gorske strani 8neg je zapadel v nedeljo na Na- nosu, Otlici. Cavnu in drugih vrhovih. Tatovi v Kronbergo — V soboto ponoči so neznani zlikovci vdrli v vikarij- sko pisarno v Kronbergu. Vkradli so 2 bran, knj. „Solkanske hranilnice in posojilnice" glaseči se na ime Cerkev M. B. v Kron- bergu, dalje so odnesli K 300 — denara v gotovini, ter samokres in žepno uro preč. g. Vinkota Vodopivec, tamošnjega viksrja. Orožniki zasledujejo storilce, in upati je, da jim pridejo kmalu na sied, kajti nekateri ijudje so onega dne videli neke sumljive osebe v bližini vikarijata. in so te sumljivce orožnikom §e precej natanko opisali. Prodaja novega vina. - Goriški magistrat naznanja, da je prepovedana pro- daja novega vina v mestu do 20. okto- bra t. I. Pohod redarstva — V soboto je redarstvo v Trstu napravilo obisk ljudskemu prenočišču. da preišče, ali se tamkaj morda ne nahaja med gosti kaka sumljiva oseba. Plen je bil silno obilen. 53 takih dvomijivih subjektov, deloma izgnanih iz Trsta, deloma zasledovanih od oblasti, je našlo preisku- joče redarstvo in jih spravilo v zapor. Atentat soper dunajsko-triašk! brzovlak Zoper brzovlak južne žeiez- nice iz Dunaja se je včeraj pri Bar- kovljah poizkusil atentat. Neznanci so nsrnreč zavalili na progo veliko skalo. Posrečilo se je v zadnjem trenotku vlak rešiti pred katastrofo. Železničarsko gibanje. — Železni čarji so sklenili počakati do 15. oktobra. Ako jim viada dotedaj ne da pozitivne- ga ugodnega odgovora, stopijo v pa- sivno re7istenco. üporaba tramvaja sa poštno složbo. — V Gradcu pričnejo jutri s poskušno uporabo tramvaja za prevoz pisem na železniške postaje. V to svrho je dolo- čenih šest vozov. ki imajo mal poštni nabiralnik. Kaj takega bi bilo tudi za naše mesto prav praktično, ker so pre- sledki med vsakokratnim pobiranjem pisem iz nabiralnikov tako veliki, da se v tistem času odpelje več vlakov z ene ali druge železniške postaje. Zatvorltev öesklh šol na Dunaja obsojena od Nemcev ! „Frankfurter Zei- tung" piše: „Od dunajskega magistrate odrejena zatvoritev zasebnih čeških šol na Dunaju, ki so skozi tri leta neovi- rano obstojaie, znači politiko slepe maSčevalnosti.* Bosanske telcsnlce Ogrska in avstrijska viada ste soglasno sklenili zadevo bosanskih žeiezniških zgradb končno definitivno reŠiti v najkrajšem času. 0 tej stvari je skupni finančni minister Burian v zadnji avdijenci pri cesarju poročal in je cesar tudi to/.a- devnim načrtom pritrdil. DdnoQstraciJs v Itaiijl - Po celi italiji so patriotične demonstracije, pri katerih se vsklika „Evviva Tripoli ita- liana," „Evviva 1' esercito* i. t. d. Tudi v bližnjem Vidmu niso hoteli zaostati in so priredili v nedeljo obhod po mestu. Vpili so „Evviva Tripoli italiana*, a kmalu so /amenili ta klic z drugim, lepšim: „Evviva Trieste e Trento ita- iiane", kajti „ben altri nemici ha la Patria", je rekel neki govornik množici... Dalm&ti'Ski Italijani. — Laški vi- sokošolci iz Dalmacije so i;neli v nedeljo zborovanje v Zadru. Predsednik zborovanja se je toplo sporn in jal petdesetletnice, ki jo slavi italijanski narod in občinstvo je to s takim navdušenjem sprejelo na znanje, da jih je moral viadni zastopnik opomniti, da če se navdušenje v taki obliki še enkrat ponovi, bo moral razpustiti zborovanje. Po- tem so seveda vsprejeli resolucijo ^Trieste o nulla" in poziv na vlado, naj že za božjo voljo enkrat ustanovi italijanske Sole v Dal- maeiji. Ti navdušeni lahonski študentje no- sijo seve pristno laške priimke: Tolia, Bok- sič, Miroševič iz Splita, Kurič iz Šibenika, Lovrič iz Dubrovnika, Krečič, Perišič, Jurin, Radeljak, Delič; v novem odboru sedijo: Bučevič, Tonaskovič, Fatovič, Storič, Riboij, Lovrič, Alačevič, Radnik in Perišič. Lepa družba „Lahov", kaj ne?! Vozni red je priložen današnji št Katoliška etika. (živjenje ] o katoliški verij Spisal dr. Gregorij Pečjak, gimnazijski katehet v Ljubljani. Cena knjigi K 2 80. Obe'nem je izšla imenovana knjiga tudi v skupni izdaji s knjigo istega pisatelja „Resnlcakatollške vere" (Katoliški verouk) z naslovom „Katoli- ška dogmatika in etika". Cena vezani knj'gi 5 30. Pridejano za obe knjijji sku- pno stvarno kazalo. — Pečkjakova prva knjiga (dogmati- ka) je v moji knjižnici pač najbolj pre- birana in z opazkami opremljena knjiga. Zanimalo me je pred vsem, kaj in kako je napisal moj /nanec iz nekdanjih šol- skih let o resnicah, ki jih je tako težko v umljivi in lepi "slovenščini izraziti. Pri- znati moram. da mi je Pečjakova me- toda naravnost imponirala in izborno služila v homiletično rabo. Vidi se, da je knjiga namenjena ne le srednješolcem, pač pa še bolj akademikom in vsem slovenskim izobražencem. Pisana je v klasičnem jeziku in je zasnovana glo- boko ter v velikem stilu, seveda toliko, da se more še sprejeti kot učna knjiga. Kar velja o prvi knjigi, tisto sodi tudi o drugi. Ker se mora zvesti dušni pa- stir veliko učiti etike in dogmatike, ka- tero mora psihološko izborno podajati ljudstvu, bode gotovo hvaležno segel po Pečjakovi obojni knjigi, ki mu nudita ves krščanski nauk o homonični celoti brez pretiravanja in brez zmotev vzor- nolepem slogu. Rečem vsem gg. sobra- tom: tolle, lege m e d i t a r e et loquere in ljudstvo bo poslušalo z napeto po- zornostjo. Exberto crede! — Časih za- došča za homiletično enoto že ena sama stran, Časih pa eel odstavek (§). Vse sicer ni za priprosto ljudstvo, a toliko je v knjigi pa vendarle lahko umljivega, da odtehta velike sklade inostranskih homiletičnih knjig. Tudi treba v boIjSe razumevanje ljudstvu marsikaj opisati, za kar g. pisateiju služi tehnični samo- stalnik. De sacramentis je razpravljeno v obeh knjigah. Bolj primerna in duš- nemu pastirju koristniša je pač raz- prava o etiki, ki je itak še posebej pri- rejena za dušne pastirje. Kdor je torej že prej kupil Pečjakovo dogmatiko: «Resnica kat vere", naj zdaj naroči samo njegovo „Katoliško etiko", kdor pa še nima dogmatike, naj naroči do- so ceiokupnosti v korist, kaierih pa tu ne moremo navajati, A vže iz tega, kar smo tu označili, je razvidno, da se deželna uprava trudi, dvigniti vsestranski napredek v deželi, Ljudswo naj sodi, all je storila deželna uprava in dež. odbor svojo dolžnost ali ne. Važna konferenca za Kras. Dne 9. t. m. smo pod zgornjim nad- pisom objaviti, da se je obdržala pričetkom meseca septembra, v navzočnosti gospoda deželnega poslanca dr. S t e p a n č i č-a, kot zastopnika Krasa in deželnega odbora, pri namestništvu v Trstu važna konferenca, pri kateri se je sklenilo, naj da viada sežanskem u političnemu okraju iz naslova bede za leto 1910 najmanj 40.000 K. Navajali smo, naj bi se ta znesek, h kojemu bo tudi dežela primeroma prispe- vala, tako uporabii, da bi se uredila ljudem na jesen in pozimi prilika kaj zaslužiti, kar se najbolj doseže s tem, da se bodo po- pravljaie ze!o v slabem stanu se nahajajoče občinske poti. Zvedeli smo, da je naš članek vzbudil na Krasu veliko zanimanja. Poti komenskega okraja, katere se bodo popravljale, smo zadnjič navedli in naravno je, da bi tudi občine sežan- skega okraja rade zvedele, kaj se je skleniio glede poprave njihovih občin- skih poti. Kakor smo obljubili, ustrežemo z veseljem tej želji, ter objavljamo v nasled- njem tozadevni izkaz. Od državne podpore dobijo: 1. občina Dutovlje za popravo poti a) Dutovlje-Godnje, b) Kreplje-Tomaj zne- sek 2000 K; 2. občina Kopriva za popravo poti a) Kopriva-Avber, b) Kopriva-Hruševica, c) Kopriva-Berje, d) Kopriva-Gabrovica 2000 kron; 3. občina L o k e v za popravo poko- pališča 2000 K; 4. občina N a k 1 o za popravo različ- nih poti v davčnih občinah Barka, Dane, Le- žeče, Misleče, Naklo, Podgrad, Škoflje, Va- reje, in Vatovlje 3000 K; 5. občina P o v i r za popravo poti a) Povir-Podbrežje, b) od skiadovne ceste Se- žana-Divača v Žirje 2000 K; 6. občina Veliki rep en za popravo poti a) Veliki repen-do tržaške meje, b) Vo- glje-Veliki repen, c) od meje občine Zgonik do sežanske meje 2000 K, 7. občina T o m a j za popravo poti a) Tomaj-Dobravlje-Avber - Šepulje - Utovlje, b) Križ-Filipčje brdo, c) Utovlje -Dobravlje- Tomaj-Grahovo brdo proti Kazljem 2000 K; 8. občina Skopo za popravo poti a) Skopo do skiadovne ceste, b) Skopo- Berje, c) Skopo-Krajnavas, d) Krajnavas do skiadovne ceste K 1000; 9. občina Štjak za popravo poti skozi občino 1000 K; 10. obČina Štorje za popravo poti a) Štorje-Kazlje, b) Štorje-Podbrežje 1000 K; 11. občina Zgonik za popravo a) poti. ki pelje od ceste Opčina - Prosek čez Briščike-Repnič-Zgonik-Salez v Bajto, b) Rep- nič-Prosek, c) Zgonik Gabiovec, d) Kresija- Samotorca 2000 K ; Skupaj dobi tedaj tudi sežanski sodni okraj 20.000 K. Ualiiansko-furška vojska. Po preidu Turčije in Italije v vojno stanje je Italija koj pričela z bombardiranjem Tripolisa. A njene vojne operacije se niso omejile le na Tripolis. Svojo vojno morna- rico je razdelila na več delov, ki so na splošno tako-le razvrščeni: Glavni del je pred Tripolisom; drugi, manjši del stika po turških ladijah ; flotilja torpedovk pa plava pa Jadranskem morju ob albanski obali. Ta zadnji del italijanske mornarice je prišel tudi že v bitko z dvema turškima torpedovkama in sicer pri Prevesi, albanskem pristanišču. Ena turška torpedovka je pri tem navozila na skale in obtičala. Drugase je še rešila v pristanišču. Govorilo se je potem, da so Italijani izkrcali 1600 vojakov pri Prevesi, katera vest pa se ni potrdila. Včeraj se je poročalo, da je laška eskadra v Egejskem morju z vspehorn ob- streljala turške vojne ladije, ki so zbrane ob Dardanelih. Nekateri listi so celo trdili, da je turška llota popolnoma poražena. Čudno je vsekako, da pišejo laški listi o laških zmagah, medtem ko drugi o tur- ških zmagah. Nasprotujoče se vesti se mno- žijo, tako da si ni v stanu napraviti prave slike o dogodkih. Tudi ne izostajajo tendencijozne vesti pariških, dunajskih, berolir^kih in london- skih listov. Ravnotako — sicer pa vsled aktivne udeležbe — so vesti iz Rima in Carigrada nenatančne, Vsekako pa se da iz vsega sklepati sledeče: Italija se neče zadovoljiti s Tripo- lisom. Ona še vedno men na Solun. Solun je bil mnogo let operativna osnovnica za Avstrijo. Zdi se pa, da je ta narnen opu- stila. Diplomatics odnošaji Avstrije in Tur- čije so se po aneksiji Bosne ublažili in to zna biti vzrck o opustitvi solunskih sanj. Ali da bi Italija tarn zagospodarila, ni nikomur všeč. Seveda si Italija ne upa z lastno močjo doseči svojega cilja Zato pa poskuša dobiti neposredni stik z Albanci, o kojih je pač znano, da se hočejo čim prej otresti turške nadvlade. Ni pa še popolnoma iz- ključeno, da ne poseže tudi Črnagora vmes. Čulo se je tudi nekaj o mobilizaciji tamo- šnjega vojaštva. Sicer pa je v potrebi Črna- gora v 24 urah že popolnoma oborožena. Grška menda tudi ne drži križem rok. Po sedanjih znakih bi znalo priti s posredova- njem tripolitanskega vprašanja do rešitve balkanskega vprašanja. Neverjetno pa je, da bi se to vprašanje na željam Italije odgo- varjajoči način rešilo, Nevtraliteta evropskih velevlasti je za- sigurana le glede italijanskih operacij v Tri- polisu 0 Balkanu pa imajo odločevati druge države. Kajti, če bi Italija pridobila alban- sko obalo, bi bila izključni gospodar na Ja- dranskem morju in s tem bi priŠH interesi Avstrije na morju v nevarnost. Zato je na- pravil korak Italije v tej smeri slab utis na Dunaju, Nikjer pa ni pravega poguma za odločen nastop. Molčečnost Rusije leži kot möra na prsih interesiranih držav. Položaj je tako nejasen kot nikdar poprej. Po celi Evropi vlada napetost. Nobena država drugi ne zaupa. Najnovejša poročila pravijo: Tripolis ni še bil bombardiran, marveč se je počakalo do danes, da se še lahko rešijo tamošnji Evropejci. Iz Londcna pa se poroča, da je ob- streljanje Tripolisa že pričelo. Streljalo se je le na trdnjave. Turki da se pomikajo proti zaledju, da tarn zabranijo prodiranje Ita- lijanov. Iz Malte se poroča, da je bila turška ladija „Derna" v tripolitskem pristanišču po- greznjena v morje. „Derna" je vozil stre- ljivo in orožje. „Zeit" poroča, da je admiral Aubry za sinoči vse pripravil, da zasede Tripolis. Brzojavna zveza med Tripolisom in Malto ne deluje že dva dni. Tudi ona Tri- polis-Tunis, kakor tudi brezžična postaja v Derni so uničene. Iz Carigrada se poroča v Pariz, da se je od petnajstih vojnih ladij, ki so zapu- stile Carigrad, vrnilo le devet. 0 drugih se izraža bojazen, da so bile od italijanske flote pogreznjene v morje. Pri Sv. Ivanu pri Medui so Italijani zaplenili turški parnik „Sabah", na katerem so se nahajali vojaki za Tripolis. Parnik so odpeljali v Brindisi. Iz Petrograda se je sporočilo v Berlin, da so turške ladije zaplenile laški potniški parnik v Črnem morju. Iz Carigrada se zatrjuje, da je turški ministerski svet sklenil splošno mobilizacijo. V Solunu so Turki uprizorili protiita- lijansko demonstracijo. Udrli so v it. konzulat ter svetovali uslužbencem, naj zapustijo tur- ško ozemlje. Danes je baje italij. konzularno osobje zapustilo Solun. Vest, da so Italijani izkrcali v Prevesi vojaštvo, je izzvala na Dunaju hudo nevoljo. Čuje se, da so celo v Rimu bili iznenadeni s to vestjo. „Neues Wiener Tagblatt" je poln ogorčenja vsled tega koraka Italije. Kajti Ita- lija je trdno obljubila, da ne bode izkrca vala svojih čet v Albaniji. Potemtakem bi delovanje Italije bilo v protislovju z oficielno noto na druge države. Čeravno se ta vest oc italijanske uradne strani dementuje, jo oirški uradni krogi z vso inzistenco zatrjujejo. Tudi „Reichspost" je hudo vznevoljena nad tem korakom Italije. Pravi, da je na tak način ves položaj spremenjen, kar spre- meni tudi prvotno sodbo javnosti gledč turško-italijanskega konflikta. „Reichspost" še pravi, da obstoji velika nevarnost za evropejski mir, ako se hoče Italija polastiti Albanije. Naloga Astrije bi bila, da pozove Italijo, naj čim prej opusti tako namero. Sploh pa je postopanje Italije nekam čudno. Iz dosedanjih vesti se dobi utis, kot bi bila hotela Italija z odobrenjem evropskih velevlasti zasesti le Tripolis. Mislila je |p& tudi, da bodo velevlasti molčale k vsakemu njenemu koraku. Glavne njene namere se ne more spoznati, a zdi se, kot da bi bila napravila v Tripolisu le vojaško demon- stracijo, da povleče pozornost sveta na se- verno Afriko, a kot da bi v Albaniji tud hotela pridobiti si kaj ozemlja. Njene aspi- racije na Balkanu so znane, a da jih lioČo sedaj izvesti, tega ni nikdo mislil. Pišoča o albanskih namerah Italije, objavlja „Vossische Zeitung" brzojavko z Dunaja, ki pravi, da bode Avstrija, čim se ponovijo bitke na albanski obali, takoj od- poslala iz Pulja svojo eskadro, da razobesi v Durazzu, Prevezi in Valoni avstrijsko zastavo. V Carigradu se je ,že mzširila vest, da je Avstrija odposlala vojne ladije v Pre- veso in Valono. Iz vseh poročil si človek ne more na- praviti jasne slike o položaju, ker se danes dementuje, kar se je včeraj poročalo. Za vsak slučaj pa smo lahko pripravljeni na pre- senečenja. Slovenski abifurijentje! Zapuščate gimnazij, realko, vaš drugi rodni krov, poln sanj, ki so vas spremljale skoz prva mladostna leta, in stopate na ši- roko cesto življenja. Široka je pot za raz- potjem, široka in težavna in le tisti hodi varno po njej, ki ima železno voljo in gotov jasen cilj pred očmi. Nimamo lastnih visokih šol. Primorani smo iti v tujino, predvsem na Dunaj, v Gra- dec in Prago. In ravno v tujini, ki ima to- liko izkušnjav in nič srca za nas, je po- trebno, da se združimo vsi enakomisleči pod enim krovom, ki naj nam nadomestuje do- movino, obenem pa pomaga, da postanemo res možje. Slovensko katoliško akademično dija- štvo vas vabi v svoja društva, vas vabi v „Danico", „Zarjo", „Dan" in „SI. dijaško zvezo", v društva, ki stavijo članom jasne cilje. Vzgojiti jih hočejo v značajne katoli- čane in požrtvovalne, nesebične narodne de- lavce. Vabinio vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja, da se nam pridružite. Prepričani smo, da je treba kato- liškemu inteligentu dandanašnji odločne na- čelne vzgoje, ako hoče ostati zvest katoli- škim idealom in vstrajati v mladeniški na- vdušenosti v boju zanje. Kje se mu nudi lepša prilika za to, kot v družbi enakomi- slečih tovarišev, v društvih, kjer vlada na- čelno soglasje. Delo v naših društvih je samoizobra- ževalno in narodno-obrambeno. Vsa naša društva imajo bogate knjiž- nice, naročena so na mnogo revij in časo- pisov; potom predavanj pa bude zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega in tujega življenja. Za praktično narodno-obrambeno delo se nam odpira široko polje: V Gradcu skrbi „Zarja" za „Kres", na Dunaju wDanicaft za „Stražo", v „Dnevu" lahko študirate češko narodno-obrambeno delo in seznanjate ro- Vfisi in spomini s pod- melškege slavlja, due 24. septembra 1911. Ta ki to piše, je eden tistih, ki ga veseli, če ga kak mokraški baraba na javni cesti nahruli s „Cukom". — Zato me pa ni bilo preteklo nedeljo prav nič strah, še manj pa sram, iti v Podmelec k redkemu slavlju blagoslovitve nove društvene zastave. Pod postajo v Klav- žah so me že sprejeli sumnljivi dementi izkiokanih in izpitih obrazov s posme- hovanjem, čukanjem in žvižganjem. Jaz sem se pa smejal pod kožo ter si mislil: „Ti agitirajo za nas. — Kvišku in naprej! — Pusti propalice v nižini, — v portugalskem blatu in — pomiluj jih!" — Šel sem naprej, pripravljen na enak — ako ne še hujši — vsprejem tudi v Podmelcu; — a kakšno prijetno iznenadenje! — Nobene žal besede, no- benega strupenega pogleda. Znano mi je namreč, da so tudi tukaj nasprotniki, a — kakor kaže — drugačnega kalibra, vsaj taktni in dostojni. Cerkev je bila popoldne natlačeno polna in vse je z napeto pozornostjo poslušalo slavnostni govor majhnega moža, a velikega govornika, patra Bo- naventure Savec iz Sv. Križa. — Kakšen vzvišen moment potem, ko se je dvig- nila novoblagoslovljena zastava! Zma- gonosno je zrla doli na množico pre- krasna slika sv. Mihaela, okrog katere se je v žlatih č;kah svetel napis: „Za križin svobodo!" Dragocen tro- bojni trak ob strani pa je naznanjal ljudstvu geslo katoliških društev: wVse zavero in za domovino!" Kot častna straža je stalo ob za- stavi zastopstvo orlovskih odsekov, v kojem so bili odlični izobraženci. Tik zastave sta pa stala boter in botrica. Kdo pa sta ta dva? — Gotovo dva bo- gataša, ki bodeta darovala društvu vsak svoj stotak. Poizvedova! sem o tem pozneje pri domačinih, in — čujte! — kaj so mi povedali?! Botrica je Mihela Seljak, soproga moža, ki s pridnim delom — slikanjem — preživlja svojo družinico in sebe. — Boter pa je pre- prost kmečki fant s Kneže, ki se ne da ornajaii v svojem prepričanju, tudi če bi čukali za njim vsi sodrgaši od Urala do Triglava, Krkonošev do Balkana. — In zastavonoša? — Zopet mi odgovore: kmečki fant iz poštene skozi in skozi krščanske družine. — „Živio!" sem za- klical ter poskočil od navdušenja tri pedi visoko. „Tako je pravi — Mi smo demokratje, — mi smo prijatelji ljudstva — zatira- nega in preziranega, a ve rnega in dob r ega. — SI a va preprostim, slava skromnim, slava zlatim značajempodslamnatimi kro- vi, ker ob preprostosti in skromnosti ter ob slamnatih krovih se bodo razbili besni valovi modernega napuha!" Toda vrnimo se k slavnosti v cerkvi. — Kako ginljiv je bil trenotek, ko se jc pri blagoslovu z Najsvetejšim uklonila ponosna zastava pred Kraljem vseh vekov! — Da, res, dvakrat blago- slovljena; prvikrat posredno po rokah duhovnikovih, drugikrat pa neposredno od Jezu^sa v sv. hostiji samega. 0 naj bi ta dvojni blagoslov podvo- jil pogum invstrajnost vsrcih sedanjih in prihodnjih članov in članic društva! Ko sem gledal pobešeno zastavo, zdelo se mi je, da kliče sv. Mihael množici: „Kdo je kakor Bog! — P r i d i t e, m o 1 i mo!" — In trobojni slovenski trak na zastavi nas je pa vse vspodbujal z besedami psalma, ki se je "pel pred blagoslovitvijo: „Hvalite Bogavsi kralji in narodi na zemlji:knezi in vsi sodnik zemlje MladeniČi in deklice stari in mladi, slavite ime Gospodovo!" — 0 trenotek, poln lepote in blaženosti! — Spomin nä-te mi bo trajsn, neizbrisljiv... 0, kako globoka, nedopovedljiva žalost leže človeku na srce, ko vidi po drugi strani toliko mladine izkvarjene, zapeljane, izgubljene... blodeče po de- želi brez cest, pod nebom brez zvezd. — Boga, v katerega ne veruje veČ, preklinja v vseh jezikih; — Mater BoŽJo gpiatiko in etiko v posebniskupni izdaji, kf je prirejena za duhovnike z obširnim stvarnim kazalom. — Naroči se tudi v prodajalni kat. tisk. društva v Ciorici. Dr. Fr. Knavs ip. dekan. Swoji k svojim I Svoji k svojim! M1HALJ TURK na Korr\u it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za m&skir anje po primerni ceni. iigir pi II kron Mil. Prodaja Anton Tronkarv Pod- gori št. 290 (pri železnem mostu). Zalogo ima tudi v Gorici, ulica sv. Ivana st. 10. Oddaja se od 50 kg naprej. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c ^s v Podgori == oa vottlB ieleznisieia mosta (na cetti, ki ptlje proti Gradilki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI plica della Croce Stev. 6. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom —: najtopleje. ===== Nanut \ Bregant aut stavbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide Ristori i\. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kak^r tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. Pn^Inunriia oženJen star 30 let rUdlüMUOjO z koncesijo več- letno prakso, in dobrimi spriče- vali želi premeniti službo. Po- nudbe sprejema, ali naslov pove naše upravništvo. Velike zaloge novih dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, orkestrijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. Y zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev, Drav do ceni na izbero Dri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULI0Ä 3-4. Mehanična delavnica. Prndaia t n Hi na nhrnW» Ceniki poltnine pro»ti. Zaloga in zastopstvo lahkih šviearskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje sc stara dvokolesa, šivali e stroje, gramofone, orke- strijone i. t. d. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfai.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitey železnih nosilcev, Železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsl drugi ma- si voi stropl. Pojasnila, stat. izkazi in prora- önnl brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Rašteij 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ir< otroke. Naročila z dežele se po pošti rai- pošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. JOSIP BONÄNNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar v Gorici ulica JHopelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. . _, Tvrdka Konjedic & Zajec: trgovlna z železjem v Gorlcl v kiSi „QoriSke ljudskc posoplniee" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domaöa in cene konkurenčne. - ¦ = ' ¦— — —= Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. ( Kupujte! Ie pri tvrdki Kupujte Kerševani & Cuk 6 O R I G A - Stolnl trg Xtcv. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam midi lo najboijäe in najceneje šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plo$če, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje ib. — masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — . »Original Victoria" Sivalni stroji ¦ so pripravni za unietno vezanje in krpanje, imajo i Ub lahki tek,šivajo naprej in nazaj. Original Vic-1 Vf toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama ' za hitri in poöasm tok, so po 20 letni rabi še vedr.o brezšumni. Z „Original Victuria" stroji ,-i se napravi v eni minuti od 200O do 3000 ubo- dov (štihovj. Za .Originalni Victoria" šivalne stroje jamdimo 10 let. L^ ITrvdka EERŠEVANI & CUE, 5^W/^W opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- ^l^j lesa raznih tovam, kakor Puch, m$8& Stylria, Waffetirad, DUrkopp ¦¦¦gMHB ter domače* izdelke. Vsak kolesar, [ kateri kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Čuk dvokolo, . dofci solidno in pošteno | postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki t KerSevani in Čuk po ceni blago. I Tvrdka EERŠSVANI & CUE daje tudi na mesečne obroke. ' Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gohci reglstrovaiiH zariruga l omejeno zave/o josreiije pri utaji kmetijstih potrebšcin in pri prodaji +v *xs*