Štev. 33.
V Trstu« v sredo 1 februarja WI6.
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja!« fn praznikih, ob 5 zjutraj.
LrcdniHvo: Ulica Sv. Franfiika Asi&ega SL 30. I. nadstr. — Vsi dopisi naj ie pošiljajo uredniltvu lista. Kefrankirana pisma se nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna. Lastnik koosorsij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, utlca Sv. FranCUks Asilkega it. 20. Telefon uredniftva in sprave »tr. 11*57.
Naročnina znaSa: Za celo Isto...... • KK.-
Za pol leta ... -.............lina tri mesece.................
za nedaljsko lsds}« ss csls Isto . , . . . . . 5.20 za pol leta .................. 2J®
Posamezne It ovitke .Edinosti" se prodajajo po S vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oflssl se račtuufo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vlit
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. . 1—
MsU oglasi po 4 vinarje beaeda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglise sprejema lase ral al oddelek .Edlnostf. Narofcnfaf In reklamacije se psMljito npr avl lista. Plačuje se Izključno It upravi .Edinosti". — Plača in to« sa v Trstu.
Uprava In inascstnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Franitlka AsUkega «. 20. - Poštsohraallničai račun St 841.65?
Presied najnovejših doMkov.
Na ruskem, italijanskem in črnogorskem bojišču nič novega. Uspešen napad nemškega zrakoolova na angleške ladje in zaloge v solunskem pristanišču.
Zapadno bojišče. — Angleški napad pri Messinesu v Flandriji odbit. Južno Som-me Francozi zopet izgubili na prostoru. Velik in zelo uspešen napad nemških mornariških zrakoplovov na razna angleška mesta.
Turška bojišča. — V Iraku topovsko in pehotno streljanje. — Na kavkaški fronti spopadi brez važnosti.
Moft uradno poročilo.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: 1. februarja 1916, opoldne.
Rusko in italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Položaj v Crnigori in v ozemlju Skadra je iieizpremenjeno miren. Zadržanje prebivalstva ie tako, kakor je želeti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Porotno Codorne.
DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 29. januarja.
V Judikarijah je naša artiljerija dne 27. januarja z dobro umerjenim ognjem razpršila z utrdbe Por prihajajočo sovražno kolono. Dne 27. in 28. t. m. je prišlo vsied gibanja naše pehote do manjših spopadov v doiinah Lagarina, Calamento in Valoi. Sovražnik je bil povsod vržen in je osta-vil nekaj materijala. Na Koroškem je izvršil sovražnik proti našim postojankam na Velikem Paiu demonstrativno akcijo z intenzivnim pehotnim streljanjem in o-gnjem strojnih pušk, s katerim je prenehal šele po nastopu naših topov. Na višnah severozapadno Gorice razmeroma mirno. Naša artiljerija je obstreljevala postaja Št. Peter jugovzhodno mesta, kjer je bil naznanjen promet vlakov.
ilemšbo uradno poročilo.
BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. februarja 1916.
Zapadno bojišč e.\— V noči na 31. januarja je poizkusil majhen angleški oddelek nenaden napad na naše postojanke zapadno Messinesa (Flandrija). Bil je vržen nazaj, potem ko se mu ie na enem mestu začasno nosrečllo, da je prodrl v jarek. Pri Fricourtu (vzhodno Alberta) smo z ognjem preprečili sovražniku zasedenje rupe, ki jo je razstrelil. Severno odtod so prodrle nemške patrulje do angleške postojanke in se vrnile š par ujetniki brez lastnih izgub. Južno Somme s« izgubili Francozi v boju z ročnimi granatami zopet na prostoru.
Vzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče. — Eden naših zrakoplovov je z opazovanim dobrini uspehom napadel ladje In zaloge Angležev v solunskem pristanišču.
Vrhovno armadno vodstvo.
Napad nemškega zrakoplova na Solun.
K M, 2. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Soluna: Zjutraj ob treh je vrgel zeppe-lini vec proti glavnemu solunskemu poslopju dvajset užigalnih bomb. Pet hiš je poTŠenih ter poškodovan angleški par-nik. Osem oseb je mrtvih in kakih petdeset ranjenih. Neko skladišče solunske banke je v plamenih. Škoda se ceni na milijon. m	__
Hnpad nemlkegi zrakopiovsegu brodovja na razno angleška mesta.
BERLIN, 1. (Kor.) Wolifov urad poroča: Eno naših mornariških zrakoplovnih bro-dovij je v noči od 31. januarja na 1. t m. obmetalo z razstrelilnimi in vžigalnlmi bombami doke, pristaniške in tovarniške naprave v in pri Liverpoolu in Birken-headu, železarne in plavže v Man-
PODLISTEI
GREŠNICE.
Roman. — F raacoakl i p is tU Xavior So MoatSpin
To pa še ni vse.
Videli smo, da je sovodnica dala Tircisu pismo z nalogom, naj je takoj nese v ono malo hišico v Neuillyju ter ga izroči Le-ontini, ne da bi Leonida vedel za to.
Namen tega pisma je bi!, da pomiri Leontino v njenem položaju in ji obljubi, da jej Maurice Torcv pride na pomoč, še preden mine dan.
I>ostavim naj takoj, da je Tircis i iz sebičnosti i iz strahu zelo vestno in spretno opravil svoje naročilo.
Sovodničino pismo gospodu de Vaunoy m* ie feiio izročeno tedaj, ko je, prišedši iz stopil iz voza.
chestru, * tovarne in plavže Nottineha-mu in Sheffleldtt in velike Industrijske naprave ob Humbrti In pri Great Yarmouthu. Povsod Je bil opažen močen učinek z mogočnimi eksplozijami in srditimi požari. Ob Humbru Je bila vrh tega prisiljena ena baterija k molku. Zrakoplovi so bili iz vseh krajev močno obstreljevani, a ne zadeti. Vsi zrakoplovi so se kljub močnemu protidelovanju vrnili nepoškodovani
Šef admirainega štaba mornarice.
LONDON, 1. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Šest ali sedem zeppelinovcev je izvršilo včeraj napad na vzhodne in severovzhodne grofije Midlandije. Vrženih je bilo mnogo bomb. Dosedaj ni bila naznanjena nobena posebna škoda.
Zopet zeppelinovec nad Parizom.
PARIZ, 31. (Kor.) Včeraj je zopet skušal priti en zeppelinovec na Pariz. Kakor je bil predvčerajšjim napad s 25 mrtvimi in 32 ranjenci vreden sovraštva, tako je bil včerajšnji smešen. Zeppelinovec, obstreljevan od nas, se je moral naglo u-makniti v nemške črte, potem ko je brez uspeha vrgel deset bomb.
PARIZ, 31. (Kor.) Bombe, ki jih je vrgel v nedeljo z^^elinski zrakoplov, so napravile nekaj materijalne škode. Sedem občin pri Parizu je bilo obmetanih z bombami. Več bomb ni eksplodiralo.
Aretirani avstrofilski Albanci v okolici v Drača.
LUGANO, 31. (Kor.) Iz Reggio di Ca-Iabria se poroča o prihodu italijanskega državnega parnika s 170 avstrofilskimi Albanci ki jih je dal Essad paša aretirati v okolici Drača.___
Tudi utrdba Kum Kaleh pri Solunu zasedena.
MILAN, 30. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, so Angleži zasedli u-trdbo Kuni Kalek nasproti Kara Burnu.
Izkrcavanje Francozov na otoku Mitilene.
MILAN, 31. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten, da je bilo na otoku Mitilene izkrca-nih nadaljnih 500 Francozov in tisoč transportnih vozov, mnogo municije in živil.
»Temps« o vojaškem položaju.
RIM, 31. (Kor.) Razpravljajoč o vojaškem položaju, porablja »Temps« priložnost, da pov(xioni zasedenja Kara Burnu naglasa, da so pri tej priliki prvič sodelovale italijanske čete. Upamo, se glasi dalje, da naši zavezniki ne bodo ostali pri tem. List navaja strategične vzroke, ki svetujejo bolj k dejanskemu sodelovanju. Ravno ozemlje severno Soluna (?) je tako. revno na cestah, da Avstrija nikakor ne more privesti močnih sil proti italijanski posesti, da torej za obrambo ne bo treba močnih čet. Tudi bi ofenziva zaveznikov iz Soluna takoj napravila konec ogrože-vanju Valone. Kakor v pojasnilo, da Francija ne more pošiljati več čet na Balkan, zaključuje »Teinps« z opozorilom, da pomenijo napadi Nemcev v Artoisu in južno Somine, ki bodo najbrže obnovljeni. da so naperjena njihova glavna prizadevanja proti francoski zapadni fronti.	_■
S MIh mi
CARIGRAD. 31. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: V okolici Felahie pehotni in topovski ogenj s presledki. Pri Kutelamari mir. — Kavkaška fronta: Spopadi brez pomena. — Ob ana-tolskem sredozemskem obrežju je med Fineko in Makri nasnrotl otoka Castello-rizzo neka sovražna vojna ladja v noči od 26. na 27. januarja izkrcala oddelek vojakov, ki je nod zaščito vojne ladje obkolil vas Endefli in ujel par uradnikov in del posadke. _
Brambna predloga v Ameriki.
NEWYORK, 31. (Kor.) Vsi listi razpravljajo obsežno o besedah, s katerimi je zahteval predsednik Wilson odredbe za deželno branibo. V svojem govoru v Pitts-burgu in Clevelandu je polagal predsednik posebno važnost na narodno Čast. Rekel je: »Vi lahko računate z mojo trdno od ločnostjo, da hočem prihraniti deželi voj-
To pismo je tudi imelo pričakovani u-činek.
Gospod de Vaunoy je zopet sedel v svoj voz in se je nemudoma odpeljal v Mo-gadovsj«) ulico.
Sovodnica ga je že nričakovala. . Pričela mu je dokazovati, da pozna vse podrobnosti cele te nove spletke, ki sta jo zapletla I.eonida in Galimand v namenu, da bi mu pribavila Leontino.
Z vso spretnostjo diplomiranega odvetnika je razpravljala nato o vprašanju ugrabitve, nasilstva in odvedbe mladoletnega dekleta, vse lepo po kazenskem zakoniku.
Skratka, ostrašila je bankirja, predstavljajoč mu strahovite skandalozne posledice zločina, ki bi ga Maurice Torcy gotovo zasledoval z vsemi svojimi močmi.
Slikala mu je nato tudi ono neprestano sramotno, odvisnost, v kateri bi ga imela njegova dva lopovska sokrivca, dočim pa
no, pripravljeni pa morate biti, da branite našo čast. Če bo potrebno. Čast vsakega naroda Je dragocenejša kakor njegovo življenje. Ni ga človeka v Združenih državah, ki more povedati, kaj nam prinese prihodnji dan, da celo prihodnja ura. Vem, da so resne stvari, o katerih govorim z Vami. Toda zanemarjal bi svojo dolžnost, če bi Vam ne opisal položaja tako, kakor je.«
Konferenca kmečkih organizacij Nemčije, Avstrije ia Ogrske.
BUDiMPEŠTA, 1. t^or.) Konferenca Kmetijskih organizacij Nemčije, Avstrije in Ogrske se je včeraj nadaljevala. Po daljšem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se ustanovi eksekutiviii odsek 7 članov, ki naj na podlagi sprejetih sklepov izdela eiaborat za bodoče gospodarsko združenje Avstrije. Oofrske in Nemčije. Iz govorov je razvidno, da misel carinske unije med N-1 tičijo in monarhijo praktično ni izvedljiva. V ostalem so razprave dokazale vnovič, da odgovarja rešitev vprašanja gospodarske«^ zbližanja principijalnemu naziranju, ki so je že poprej odobrile na konferenci zastopane kmetijske organizacije. Predsednik konference grof A-vrelij Dessewffy Je poslal cesarju Francu Jožefu in cesarju Viljemu poklonitvene depeše. Knez Karel Auersperg, predsednik avstrijske agrarne centrale, Id je sedaj v vojaški službi, je ooslal brzojaven pozdrav predsedniku ogrske kmetijske zveze.	___
Dr. Hetfferich na Dunaju.
DUNAJ, 1. (Kor.) Kakor poročajo listi, je podelilo Njegovo Veličanstvo cesar nemškemu državnemu tajniku dr. iielfferichu veliki križec Leopoldovega reda.
DUNAJ, 1. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne državnega tajnika dr. Helffericha v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci.
DUNAJ, 31. (Kor.) Pri dejeunerju, ki ga je priredil na čast državnega tajnika dr. Heliiericha minister za vnanje zadeve Bu-rian, so bili navzoči: nemški poslanik Tschirschky, ministrska predsednika grof Stiirgkh in gcofTisza, nemški poslaniški svetnik princ Stolberg s soprogo, predsednik skupnega najvišjega računskega dvora baron Plener, skupni finančni mi-j nister dr. Korber, finančni minister vitezi Leth, trgovinski minister dr. Spdtzmuller,, kakor tudi ogrski ministri baron Rosz-ner, pl. Teleszky in baron Harkanyi, dalje guverner avstroogrske banke pl. Popo-vies, poslanik iz. si. pl. Merey, sekcijsk: šef grof Forgach in soproga, sekcijski šei grof Wickenburg, bivši poslanik Flotcw in legacijski svetnik grof Hoyos s soprogo.
Misija polkovnika House.
ŽENEVA, 31. (Kor.) Polkovnik House, ki je prispel včeraj v Ženevo, je včeraj preko Pariza in Londona odpotoval v A-meriko.
ŽENEVA, 31. (Kor.) Polkovnik House je imel tekom dneva razgovor z a/neri-škim poslanikom na Dunaju, Penfieldom.
Demisija nizozemskega finančnega ministra.
HAAG, 31. (Kor.) Finančni minister dr. Trenk je imel danes avdijenco pri kraljici, da ji stavi na razpolago svoj portfelj; Ker je bilo kraljici slabo, je trajala avdijenca le malo časa. Minister bo najbrže prosil za
odpust.	___
Upor Mongolov na Kitajskem.
MUKDEN, 30. (Kor.) Število mongolskih upornikov se ceni na 20.000, vštevši kitajsko brigado, ki se je, opremljena s popolne municijo, pridružila upornikom. Uporniki imajo 12 topov in 2 strojni puški in nadaljujejo s prodiranjem proti Pekingu.
Zamrznjene ruske in angleške ladje v Arhangelsku.
KOPENHAGEN. 31. (Kor.) »Politiken* poroča, da je v pristanišču v Arhangelsku zamrznilo nad 50, večji del ruskih in angleških ladij.__
Črnogorski ministrski predsednik v Parizu.
PARIZ, 30. (Kor.) Crnogorski ministrski predsednik MijuŠkovič je prispel v Pariz.
Dr. Weisskirchner se Je vrnil z dolomitske fronte.
DUNAJ, 1. (Kor.) Župan dr. Weisskirch-ner se je danes zjutraj vrnil z dolomitske fronte.
Državna konferenca avstrijskih bolniških blagajn.
DLN-\J, 31. (Kor.) V navzočnosti ministra za notranje zadeve, princa Hohenloha in trgovinskega ministra Spitzmiillerja so se pričela danes na dva dni določena posvetovanja državne konference avstrijskih bolniŠKiii blagajn.
Položaj.
1. februarja.
Že nekoliko dni ni bilo iz Romunske važnejih vesti, iz katerih bi mogli sklepati na kake posebne dogodke ali izpre-membe v tamošnjem položaju: ne v pogledu na javno mnenje, ne v dispoziciji merodajnihj odgovornih faktorjev v vna"i" Mtiki Romunske. Po vtiskih, ki so jih napravljale razne enuncijacije uradnih oseb, govori odličnih parlamentarcev v zbornici in izjave znamenitih in uvaže-vanih oseb iz političnega in znanstvenega sveta Romunske na raznih mestih, smo imeli pač uverjenje — ki se mu tudi danes ne odrekamo —, da je razpoloženje toliko na odgovornih mestih, kolikor tudi v vseli resnih krogih javnega mnenja tako, da se centralnima vlastima in njiju zaveznikoma ni bati nikakih sovražnih presenečenj od te strani.
Nu, čitatelji se bodo še spominjali, kako smo mi vendar vedno naglašali, da vkljub temu ni smeti ne napram Grški, ne napram Romunski zanemarjati tistega atributa dobre državne politike, ki se mu pravi — previdnost, naibudneia pozornost
bi se drugače morda vendarle moglo posrečiti, da se odkriža sodnega vmešavanja.
Nasprotno pa mu je dokazovala, kako vdana mu je bila ona vedno, in mu je tudi še nadalje zatrjevala svojo neizpremenje-no vdanost in nesebičnost.
Končno si je preskrbela za zaključek svojega govora sliko mlade igralke neodoljivih dražesti, ravno tako lepe kot Leontina, toda veliko - ani nedostonna in čudovito oskrbljena z onimi izzivajočimi čari, ki tako zelo ugajajo ori jen talcem in jih tudi ne zametujejo taki-le sivolasi grešniki.
Ta mlada komedijantka----ali nam je
treba šele praviti?----je bila Pamela.
Brankadorka je pač hotela tako nagraditi Galimanda za izdajstvo njegovih tovarišev.
Vsa ta razlaganja so zelo učinkovala na prestrašenega ^^^vla de Vaunoy.
Bil je pač zelo polten človek, obenem pa udi velik strahopetec.
Žrtvoval ie za svoje strasti velike svote brez obotavljanja, toda škandala se je bal
kot živega vraga.
Že ob sami pomisli, da bi sedel na obtožni klopi pred porotniki..... on ki je
bil med kralji pariškega denarničarstva.... so mu vstali vsi lasje na glavi, kolikor jih
je še imel.
Na drugi strani se je v resnici zelo zanimal za Leontino, nikakor pa ni bilo v njem one strahovite strasti, ki včasih pretvarja srce starca v pravi ognjenik.
Potem pa je bila slika one nove lepotice, ki mu jo je obljubila sovodnica, tako zapeljiva----
Skratka, bankir se ie dal pregovoriti in se je dogovoril z Brankadorko, zaradi sestanka v svrho oficijelne predstavitve gosnice Pamele.
Takoj, ko je odšel bankir, je sovodnica,
Iz Curiha, Ženeve in Kima prihajajo vesti, ki poročajo, da se v Italiji ogorčenje radi prodiranja avstro-ogrskih čet v \ I ban i ji začenja izpreminjati v pravi strah radi usode italijanskih čet v Albaniji. Strah pa zato, ker da imajo te eetc edino oporno točko v Valoni. To je tisti »oment, ki smo tra mi nanašali zadnjič rekši, da bo delokrog italijanske uprave v Albaniji zelo -rr ozek.
Dočim pa menijo pariški listi, da naj bi Italija v interesu skupne stvari popolnoma umaknila svoje čete iz Albanije in jih vrgla v Solun, da bi tam s francosko-angleškimi četajni tvorile stalno ogrože-vanje centralnih vlasti, pa javljajo iz Rima, da je vojni svet sklenil braniti Va-iono do zadnjega moža: torej, zopet nesoglasje v četverosporazumu glede važnega podjetja. Niso na čistem med seboj re glede ciljev, ne glede sredstev.
Iz Grške prihaja sporočilo, ki mu dajemo popolno vero: da je namreč stranka ministra za notranje stvari Gunarisa — tega najodločnejega in najdoslednejega nasprotnika Venizelosovega — odločno za to, da gre Grška s centralnima vlastima, čim bo to zahteval interes Grške. Dasi parlament sedaj ne zboruje, si vendar ta stranka — ker tvori večino v zbornici — prisvaja pravico, da izraža svojo voljo in zahteva od vlade, riaj stori svoj sklep v smislu zahteve stranke.
Kakor rečeno: verujemo v resno in pošteno voljo te stranke. Ali kdo bi ob razoranih in črez noč izpremenljivih političnih razmerah v Grški hotel dvigniti prst v prisego, da bo vlada jutri tudi res mogla, ali pa tudi — hotela izvesti to zahtevo Gunarisove stranke?! Ali pa, da se ne bi nasprotnim zelo spretnim — v tem je Venizelos mojster — agitacijam posrečilo, doseči vsaj fikcijo razpoloženja v deželi, nasprotno Gunarisu?! Saj je znano, da edino, kar je stalno v grški politiki, je — nestalnost.
Zato zopet in zopet: pozornost in pre-. idnost napram Romunski in napram •Irski!
Sozonoo o mednarodnem položaju.
C. kr. korespondenčni urad nam je včeraj na kratko sporočil vsebino izjave ruskega ministra za zunanje stvari, Sazono-vega, ki jo je podal te dni petrograjskemu
vsa srečna in vesela, da se ie stvar posrečila tako imenitno, pohitela v Mauri-covo stanovanje. Kaj se je zgodilo tamkaj, smo pa že povedali.
XLII.
Hiša na samem.
Vrnimo se sedaj k našim znancem, ki so "se vozili v Neuilly.
Bilo je kmalu po polienajstih ponoči, ko je hitro vozeči voz dospel do mitnice de I' Etoile. Vozil je nato skozi del boulo-guskega gozdiča in zavil potem v oni dolgi drevored, ki se končuje pri neui!lyjskem mostu.
Večer je bil krasen.
Mirijade zvezd so migljale na nebu, da je bilo to pariško nebo podobno najlepšemu italijanskemu.
Pihal je topel pomladanski vetrič in ra-znašal vonj drevesnega cvetja.
(Dalje.)
Stru KL
.EDINOST* Stev. 3a
V Trstu, dne Z februarja 1916.
Časopisju. Nemški listi priobčujejo sedaj precej obširneje poročilo o tej Sazonovi izjavi in tako naj posnamemo tudi mi po gra?ki »Tagesposti« izvajanja ruskega ministra.
O C mig ori je izjavil Sazonov, da ne more reti ničesar, ker nima še nikakršnih podrobnosti, ki pa da jih pričakuje od dne do dne. Misli pa, da je bil del Črnogorske armade odveden s srbsko armado in da je na tem, da se reorganizira. Morda bo le s hrabrimi srbskimi četami služil skupni stvari.
Sazonov je priznal, da je balkanski položaj zaradi katastrofe srbske armade, ki je imela hude posledice za Crnogoro, brezupen. Vendar pa da sedanji slabi položaj na zapadnem Balkanu ni definitiven, kajti usoda balkanskih držav da je ozko zvezana z usodo zaveznikov. Poleg tega se balkansko vprašanje, če ne v sedanjem času, pač reii vo vojni. Prepričan je, da boste Srbija in Črnagora videli boljše dneve, da je čas njiju izkušenj samo prehoden i ti se konča z zmago skupne pravične stvari zaveznikov.
Nato je prešel na Grško in dejal: I a dežela sc drži nevtralnosti, toda drugo vprašanje Je, ali je ta nevtralnost prostovoljna ali ne. Upati pa se mora, da za-branijo dobro umevane narodne koristi grški vladi, da ne prične zaveznikom sovražne politike.
Potem je odgovoril minister v splošnem o dobrih odnošajih napram nevtralnim drža vaj n in je prešel v podrobnem na švedsko - ruske odnošaje ter rekel, da se neprestano utrjujejo vkljub prizadevanju Nemcev, da bi jih zapletli. Naše prijateljstvo s Švedsko, je dejal minister, ne sloni samo na medsebojnih simpatijah, temveč tudi na pravilnem umevanju obojestranskih koristi. Jasno je, da je na Švedskem, kakor tudi drugje, šovenisti-cno gibanje. Mogoče je, da Švedska smatra za potrebne ukrepe v svrho obrambe svojih meja, toda izjavljati moremo z vso gotovostjo, da jej jih ni treba braniti proti Rusiji in da so s te strani njene meje popolnoma neogrožene. Sazonov ni tajil nekega razburjenja, ki se je pojavilo na Švedskem zaradi angleških ukrepov proti trgovini s kontrabandnim blagom, in je izjavil, da je Angleška v obrambo svojih koristi prisiljena, da zahteva zatrtje nemške trgovine š kontrabandnim blagom. Poleg tega si prizadeva Angleška zelo, da v tem navzkrižju ne oškoduje interesov nevtralnih dežela, med njimi Švedske.
V	takih okoliščinah se mora pričakovati, da se končno odstranijo vsa nesporazum-Ijenja.
Sazonov je označil za značilno, da se Nemčija, ki uživa velike simpatije na Švedskem, v svojih ukrepih na morju kaže veliko manje obzirna, kot pa Angleška, in potaplja brez usmiljenja nevtralne ladje, večkrat tudi švedske. Nemčija pozneje izreka svoje obžalovanje, s čimer pa se seveda ne nopravlja krivica.
O odnošajih napram zaveznikom je dejal Sazonov, da so jijihova dejanja in njihovi interesi popolnoma enotni. Da se ta enotnost še popolni, se je sestavil v Parizu vojaško - politični odbor, ki je dosegel že ugodne uspehe.
Minister je živahno pozdravljal nameravano potovanje ruskih poslancev na An-gluko, ki je smatral za izredno važno in koristno, kajti tako bi ruski narodni za-sto^iki spoznali s svojimi lastnimi očmi izredna prizadevanja Angleške za skupno stvar. Vse vesti, da se Angleška premalo soudeležuje vojne, kakor jih spravljajo v svet sovražniki, da bi neslogo zasejali med zaveznike, so popolnoma neresnične.
V	dokaz, da niso resnične, zadostuje, če se pomisli, da angleške izgube znašajo 25.000 častnikov in 600.000 mož. Ogromne žrtve zveste zaveznice Francoske so preveč znane, da bi bilo treba govoriti o njih.
Poseben mir ni mogoč za nobenega zaveznikov, kajti nedede na življenjske interese zaveznikov, ki zahtevajo boj do skrajnosti, bi se ne upal noben politik v zaveznih državah izdati časti in dolžnosti ter prekršiti «^vesno podanih obljub in izjav. Poleg tega bi že zato ne mogel noben zvaeznik skleniti posebnega miru, ker bi bil tak čin istoveten s političnim bankerotom. Boj se mora tudi zato dobo-jevati do konca, ker je neobhodno potrebno, da se ustvarijo pogoji, ki dovolijo vsem državam, da razvijajo svoje politično in narodno življenje neovirano po samovoljnosti in častihlepju centralnih vlasti. Zato je potrebno, da se Nemčija napravi neškodljiva.
Na vprašanje, kako dolgo bo trajala vojna, je rekel Sazonov, da misli, da ne bo več trajala dolgo, da je Nemčija prva država. ki iz finančnih vzrokov ne more več vzdrževati vojnega stanja. Dostavil pa je, da so vkljub temu potrebne velike priprave za vojno v poletju.
Glede Romunske je dejal nato minister: Naši odnošaji napram Romunski so popolnoma zadovoljivi in slejkoprej prijateljski. V zadnjem času je javno mnenje na Romunskem preživljalo dobo nemirov, ker se je balo sovražnosti ali pretilnih dejanj s strani osrednjih vlasti, ki nadaljujete svoja izredna prizadevanja, da bi spravili imunsko na svojo stran. Toda gotovo so si svesti previdni in pametni Romuni, da svn-ih naciionalnih želja ne morejo uresničiti v skupnosti s centralnima vlastima. To vse zadostuje, da se razume, 'ia osi-*" imunska nevtralna.
navdušenja. Njihovo zaupanje v končno zmago ne le da ne omahuje, temveč narašča vsak dan.
S^Ioino, je dejal končno minister, so Rusija in njeni zavezniki polni moči in
Hfere ČrnesoR.
Tea Červenkova si je s svojimi feljtoni in eseji že pridobila ime med češkimi publicisti. Njne ekskurzije na razna polja se kaj prijetno čitajo. Obrača svojo pozornost dogodkom širom sveta, posebno pa napravlja rada ekskurzije na karitativno
—	v današnjih dneh dvakrat važno — na socijalno in na polje političnih reminiscenc iz minolosti. Odlikuje se s tem, da zna tudi važne, splošno zanimive stvari pripovedovati v lahkem, prikupljivem in feljtonističnem slogu. Takov spis je feljton, ki ga je priobčila v »Unionki« pod gornjim naslovom in ki ga bodo čitatelji z ozirom na sedanje svetovne dogodke z zanimanjem čitali.
Nikola Petrovič Njeguš, nekdanji knez, pozne j i kralj Crnegore — kakovo življenje je to, ali bolje: kak roman! Ko je v petdesetih letih prejšnjega stoletja študiral v Parizu, mu gotovo ni prihajalo na misel, kako ulogo bo on in kako ulogo bodo igrale njegove hčere v svetovnih usodah. In njegova soproga, hči vojvode Vu-kotića, lepa Milena, gotovo ni slutila nikdar, da bodo njene hčere, hčere siromašne Crnegore, paradirale na carskih in kraljevih dvorih. Kralj Crnegore je i-me» deset otrok, med temi 7 hčerž. Sedmero hčera — prav tako kakor v bajki. Očetje so navadno redkokedaj srečni ali posebifo razveseljeni na prevelikem ženskem prirastku; knježji hiši Njegušev so pa hčere prinesle ne le blagoslova, ampak tudi moči, vpliva, sijaja, ugleda in
—	bogastva. Kralj Nikola je rekel nekdaj: »Da, moja deželica je zelo siromašna, ali ima bogat redek eksport in to so —r moje hčere!« Da, ta kralj je vedno zvit, vedno je vedel, koliko je ura bila; včasih je celo vedel več, kakor pokojni gospod Arhimed, vedno je vedel za kako točko, kamor more pristopiti, da dvigne zemljo vsaj kosoma iz stežajev. V zadnjih dneh se je mnogo govorilo o njem, ko je ponudil svetu veliko presenečenje in je donesel košček miru v svetovno vojno in je košček zemlje zamenil za razgled, na morje. Thalatta! Thalatta! Bodi pozdravljeno, ti večno morje, bodi pozdravljeno desetti-sočkrat, iz vriskajočega srca, kakor te je nekdaj pozdravljalo desettisoč grških src! Tako nekako je rečeno nekje! Morje! Kdo bi danes vedel, kako bo! Ali vsakako je vendar-le uspeh — prvi resen sel miru. Prihaja iz Jutrove dežele. In če se nekoliko ozremo naokoli, glej: še ste dve hčeri Crnegore takorekoč v zalogi. Princezi Ksenija in Vera še niste pod av-bo. Svakinji carja in kraljev. In prihaja še do nazora, da kralj Nikola more biti prav za prav tast Evrope, kakor nekdaj blagopokojna kraljica Danska. Danska kraljica Lujiza je bila mati ruske carinje Fedo-rovne, angleške kraljice Aleksandre, in mati velike vpjvodinje Cumberlandske. Tudi hčere »Crnegore« so prišle, mesto pod avbo, kar pod krono. Najstareja, Zor-ka, je v letu 1883. poročila Petra Kara-djordjeviča. Tedaj je domoval v Ženevi kot tih in skromen zasebnik, ker je bil prestol Srbije »okupiran« po Milanu Obreno-viču. Zaseden je bil. Med tem je »kraljica« umrla in kralju Petru se je odprla pot do prestola. Vrtilja! Druga hči kralja Nikole črnogorskega, Milica, je imela več sreče. Prav pravcati veliki knez je zaprosil za njeno roko. To je bilo tedaj, ko je car Aleksander tretji kralja Nikolo imenoval »svojega edinega prijatelja«. Soprog Mihce je brat velikega kneza Nikolaja Nikolaje vića. Tri tedne po svatbi je tretja hči Crnegore, Staša* stopila k oltarju in sicer z ruskim knezom Jurjem Romano-vskim. Bil je to jako modem zakon; mlada soproga si je k srebrnim in zlatim servisam oskrbela tudi dragocenega, veliko vrednega — hišnega prijatelja. Nikogar drugega, nego velikega kneza Nikolaja Nikolajevlča, poveljnika ruske armade, po carju najvplivnejega moža v Rusiji. Dolgo so stikali glave in ugibal:, da čaj kneginje Staše Romanovske posebno diši velikemu knezu Nikolaju. Slednjič je stvar zaduhal sveti sinod, in kneginja Staša "Romanovska, ki je mati dveh otrok, se je v letu 1906. ločila. Pol leta potem je poročila svojega ljubljenega velikega kneza Nikolaja! Tako je kralj Nikola prav za prav večkrat v sorodstvu s carsko državo. In stranka slovanskih princes je zelo vplivna in ne igra male uloge na dvoru. Četrta hči kralja je lepa Jelena, kraljica Italije in mati prihodnjega kralja. Jelena je mnogo pripomogla k svetovnemu boju in vedno še je ona, ki neti o-genj in ga obnovlja. Hči Crnegore! V resnici ni nič novega na svetu! Vrtiljak! Vrtiljak! Vrti se neprestano. Da bi se le hotelo tako divje zavrteti, da bi se na čem razbilo, da bi mogli slednjič priti do pomirjenja in miru! Valovi valove in se vzpenjajo že previsoko, in nikdo ne more reči, kaj nam prinese jutrišnje jutro. Neka pametna žena v Berolinu je rekla te dni: »Železo je zelo mrzlo in zasaja se notri v žareča srca z nezadržljivo močjo,
in ruši cel svet ljubezni. Srca so tako vroča in uničijo nekoč železo s svojo vročino, z nepremagljivo in zmagovito silo ter zgrade-cel svet ljubezni.«
Prav je imela Lota na Sprevi; dozdeva se mi le, da bo treba zelo dolgo čakati na syet ljubezni. Čakanje pa je grenko in traja tako dolgo. Zdi se, da se hčeram Crnegore nič ne mudi!
Razglas.
C. in kr. vojno ministrstvo je bilo opozorjeno, da armadnemu poveljništvu dohajajo zelo pogostoma dopisi za pospeše-nje rešitev prošenj za izkop in prevoz trupel na bojišču padlih ali umrlih vojakov. V nekaterih slučajih so take ponovne piošnje brzojavnim potom prispele še preden je dospela prošnja sama.
Take ponovne prošnje so v resnici nepotrebne, ker imajo organi, ki se bavijo z reševanjem takih prošenj, itak nalog, da naj rešijo nrošnje kar najhitreje. Ar-madno poveljništvo je ukrenilo zato, da se take urgenčne prošnje ne upoštevajo več.
Pripomniti je treba, da poizvedovanja, ki jih je treba izvršiti, preden se reši stvar, zahtevajo večkrat veliko časa, vsled česar se prošnja nc more rešiti nemudoma. Da pa bodo imeli prosilci zagotovilo, da so njihove prošnje dospele na pristojno mesto, je ukrenilo armadno poveljništvo, da se prosilcem takoj po dospetju prošnje naznani to po vojnopoštni dopisnici.
Trst, 30. januarja 1916. _____ MESTNI MAGISTRAT.
Donoi« sesti.
Ministrska naredba glede javnih zbirk za volno oskrbo. Glasom naredbe ministra notranjih zadev z dne 20. januarja t. 1. drž. zak. št. 19. se smejo za namene vojne oskrbe javne zbirke, prireditve, predstave ali veselice, javna predavanja in prodale (razpošiljanja) predmetov objavljati in prirejati le po dobljenem oblastvenem dovoljenju. Vsa že obstoječa podjetja te vrste se opozarjajo na to, da so dolžna, da spravijo svoje delovanje v soglasje z odločbami omenjene naredbe in da si sedaj ne glede na to, ali jim je bilo s kakršnegakoli mesta že podeljeno dovoljenje za njihovo delovanje ali ne, v smislu ministrske naredbe čim prej po-skrbe potrebno dovoljenje. Tozadevne, v smislu določb § 3. omenjene naredbe sestavljene prošnje je vlagati v Trstu na c. kr. redarstveno ravnateljstvo, v ostalem Primorju pa na pristojne politične oblasti I. inštance (na namestništvenega svetovalca v Trstu, na okrajna glavarstva).
t Avgust Radovič, četovodja, je padel junaške smrti na ruskem bojišču; dne 19. januarja t. 1., zadet od granate. To žalostno vest je priobčila včerajšnja »Edinost« ki je vzbudila v vseh, ki so poznali pokojnika, nepopisno žalost. Pokojnik je bil priden, vztrajen naroden delavec, kakršnih je bilo malo naokoli. Ni se strašil ne poti, niti truda za narodno stvar in zato so ga ravno povsod radi imeli in spoštovali. Bil je sodelujoči član »Dramatičnega društva« in član pevskega društva »Trst«. Z mnogimi nas tudi ti zapuščaš, dragi Avgust! Mi, ki smo, in oni, ki še ostanejo, ti ohranimo trajen spomin za tvoja plemenita dela in ti kličemo: Lahka ti bodi zemlja, v kateri počivaš! Globoko užaloščeni rodbini, naše iskreno sožalje!	Prijatelji.
Smrtna kosa. — V soboto zjutraj je preminul v graški bolnici Franc Jug, uslužbenec na tukajšnji postaji j"užne železnice, bivši podpredsednik »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Ta vest bo gotovo bridko zadela vse one, ki so pobližje poznali Franca Juga, zlasti pa narodne slovenske železničarje, ki so s smrtjo tega moža izgubili enega najbolj neustrašenih svojih prvoboriteljev. Tih in skromen po svojem značaju, je-znal ta idealni narodni delavec postati trd in neizprosen, kadar je šlo za obrambo interesov slovenskih železničarjev. Vkljub temu pa ni imel o-sebnih nasprotnikov, ker ga je moral spoštovati vsakdo, kdor ga je poznal. Tekom svojega delovanja v Z. J. Z. se je odlikoval posebno po svoji treznosti in preudarnosti. Nič ga ni spravilo iz ravnovesja, ni poznal strasti, vse, kar je izpregovoril, je bilo na svojem mestu, vse, kar je ukrenil, je bilo dobro premišljeno in pri tem mu je srce tako gorko bilo za vse, kar je slovenskega. 2e nekaj let je nosil kal j smrtne bolezni v sebi in prijatelji so že davno obupali nad njegovim življenjem, toda dokler je mogel, je sodeloval v gibanju narodnih slovenskih železničarjev, temu gibanju je živel in temu gibanju se
je žrtvoval, kolikor se je mogel. — In sedaj tega moža ni več, podlegel je napa« sled v najlepših letih neizprosni boleinf, ki je uničila že toliko nadebudnih proler tarskih življenj. — Slovenski železničarji zlasti ohranijo Franca Juga v hvaležnem spominu. Izgubili so zvestega tovariša in dobrega svetovalca, a duh plemenitega l.ioža bo živel med njimi daije. — Počivaj v miru, tovariš Franc Jug, v tuji zemlji! — Njegovi družini naše iskreno sožalje.
Odtikovanje. Cesar je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 23. januarja t. 1. v hvaležnem priznanju odličnega službovanja pred sovražnikom podelil pristaniškemu pilotu Petru Fažetu v Pod-gradu srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne. Čestitamo!
Prosimo pojasnila. Prejeli smo: Dne 31. m. m. so hodili okoli trgovcev trije možje, dva civilista in en vojak. Ponujali so načrt 42centimetrskega topa in zahtevali po 300 kron za vsakega. Trdili so, da je ta denar namenjen za invalide in da so pooblaščeni v ta posel po vojnem ministrstvu. Ker ni bilo o tem nič objavljeno (vsaj v lokalnih listih ne) prosimo pojasnila o zadevi:—Dostaviti nam je, da so omenjeni onim, ki niso hoteli ali mogli plačati te ne ravno malenkostne svote, grozili s posledicami! — Sledi podpis.
Iz Bazovice: Tukajšnja šolska mladina priredi danes ob 3 pop. v dvorani Gospodarskega društva predstavo z bogatim in zanimivim sporedom. Dobiček je v korist fondu za ranjene vojake. — Šolsko vodstvo.
Iskrene pozdrave pošiljajo z avstrijsko-italijanske fronte: Anton Gombač, L. Sto-par, desetnik Abram in več drugih slovenskih mož in fantov. Rojakom kličemo? Na zdar!
Župan praski — potrjen. Kakor čitamo v čeških listih, je bil pri naknadnem prebiranju občinskih predstojnikov potrjen tudi župan praški dr. Groš. Poleg njega sta bila spoznana za sposobna tudi mestna svetovalca Fran Braft in Josip Neu-mann.
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v. Trstu) se nahaja v ulici tteilc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte..Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	MALI OGLAS		1::
□□ □□		ie raiunajo po 4 stot. besedo. Marino tiskane besede se radu-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina snaSa 40 stotink. :	un □□ □□
< g Irnfntfflnn čokolade Spriingli, 50 sodčkov J 3 iVvllllUIUV osoljenih sardel ima na prodal sklaližče v nL Carradori št. 9.	49
Itvnffn se dobroidoča, že 26 let stara prodajalna rFUUU jestvin. Naslov pove Ins. odtL Edinosti pod št 48.	48
(lfllftan Slovenka bi poučevala nemški ali Uullinil italijanski iezik. Ponudbe pod „Perfektna" na Ins. odd Edinosti.	50
IMnnitfffin 6e v nai°m P° ugodnem po-VrillUlJlVU gojil oziroma na polovico pridelkov. Ponudbe pod „Vrtnarstvo" na Ins. odd. Edinosti*	45
DAfVOhTin je gospodinja za majhno župnišft® FUITCIJnU na deželi. Ponudbe na Inser. odd* Edinosti pod „Gospodinja".	46
Klepar, begunec
cevi za Štedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec, in pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstvu Via Farneto 2P.
♦ ♦
S
♦
♦
: ♦
I Umetni zobje
z hlimleOasfl, zlate Krone Id obrabkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
♦ TRSI, dl Caserma St. 13, il n. ♦
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. |
m HI iias^ni m
Dr. HORVATH
TRST. Via Carintia 39 ' fpacllalto« sa KOŽNI In SPOLNB BOLfcZNi ŠIBKOST In NKRVOZNOSt um BOLEZNI v NOGAH In SKLEPU«. Sprtitna Ml 10-1 pop. In 4- 7 svete • —	ob nedeljah od 10-1-
se kupujejo po
najvišjih cenah.
Velika zaloga srebra, zlatih veriiic in draguljev
po nizkih cenah.
LEONE FflHO urari
■kVIlh L fflftEV f Mi m (pod Porticl di Chiozza prolungati)
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 x/a •/• na menice po 6 % na zastave In amortizacijo za daVo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENKE.
«VMj4
_ranil
HRANILNE VLOGE
rsakega, ie tudi n! Ud ia jih oteooti
eiM^	■■WWJ Jl.l'JMLHLilJ
reglstruvana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plasra detla Caserma Štv. 2, I. nad. - TRST] (v lastni pdafl) vhod po glavnih stopnjicah.
od vsakega, Ce tudi n( Ud in jih obrestne po
4 'U1*
Večje stalne vloge in vloge na tek. rafrin po dogovoru.
Rentnl dave k Ratuje zavod tmmu - V Um se lafckaaa eno kron«. : ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRAMtLSa PUSlCE).
Po5tno -hranil nični račun lfi.004.	TEGEFON it. 962
Ima varnostno celico (sala deposite) TA shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma Varno proti nlcmtl in požaru, urejeno po najnovejšem načina ter jo oddaja strankam v najem pO naJniSJIll cenah* STANJE VLOG MD 10 MILIJONOV KRON. Ml m: ti 9 k 12 topi*, m it iti 5 popsU Lzittaji » vuk fairoft li imhi* cd