IVO STROPNIK OD ANUSA DO ŽELVE Tisoč vprašanj za noben odgovor Nova lirskoslovarska gnezda za Slovar melanholije in radoživosti (A~Ž) V dodatku prenovljena samostojna objava zbirke Šivala je zvezda deklico (SMIR, 2018) ter izbor v angleškem prevodu Asociacija Velenika Velenjska knjižna fundacija 2020 KARANTENSKI STIHI 2020 abeceda – Katera abeceda bi znala napisati svet na novo? Lirik in Jud po njem ne bosta več kracala!? So črke prestiž? Ali namesto belo-modro-rdečih zastav znova plapolajo čez nepopisane gmajne gosja peresa analfabetov? ~ A ~ ánus – A tako bomo zdaj živeli? Zamenjali usta za anus? Menjavali anus in usta? Brusili rep in prisadili hudiču jezik? A to bomo zdaj »črevesili«? Hitro prebavljivo instantno zgodovino? Kar pozabljeno skozi krvava usta? Vdihnjeno skozi lažnive riti? A tako bomo zdaj občevali? Odkrito od zadaj in prikrito iz oči v oči? Misijonarjem od nekdaj v iskreno ljubšem pasjem položaju? A tako se bomo morda kdaj še ljubili? V divjih naskokih na vzbujenih frontah? S prevzetnostjo v polmrtvih jezikih? Prevzemajočih molčečnost anusa? Izumirajočih do zadnje želve? ~ B ~ balada – Belčki, hlapčki, metuzalemi – a vi bi še kar prešali iz brajd prejšnjih stoletij!? Spovedovati in izdajati ali izpovedovati in povedati ni ista balada!? ~ B ~ bližine – (spominu očeta in matere) – Kako dolgo tonejo bližine v daljave? Kdaj vstanejo daljave med bližine? So nam odhodi merjeni s prvimi koraki? Imajo obhodi bližnjih iz daljave povprečno zamudo slovenskega vlaka? Ali že prhni med lobanjskim svodom in pêtnico tole lirskoslovarsko gnezdo? V kakšnem zaporedju strohnijo temenica, solznica, hrbtenica, prsnica, ključnica, stegnenica …? – Mlad si ostal sam? – Mlad? Sam? – Podrsavajo v nazobčanih kvadratih očetove podobe? Te božajo mamine slike v zabrisanih obrisih polnih krogov?S kom se žogata, oče in mama? Koga postavljata na kvadrat? Se samo zdi, da se kvadrat in krog dvigata drug ob drugega? In se v breztežnostnem prostoru dotakneta z ustnicami? Potem izpuhtita iz okrogle obreze kvadrata? Iz jasno uokvirjenega kroga še žive glave? Glasbe kometa? ~ C ~ civilizacije – So civilizacije, ki se dotaknejo, še modre? In tiste, ki se razmaknejo, vijoličaste? Kakšne barve so celibatne civilizacije? Čemu si je celofan zaslužil tolikšno prozornost in bleščanje? ~ C ~ cvrčanje – So te vsi trije časi na zemlji že sprehodili in predihali? Naspali in prebožali? Zdivjali in naljubili? Umirili in posiveli? Zdaj si srebrna ura? Nisi več plišasti medvedek? Si bil petelin!? Zdaj si počena piščalka? Si prehodil ljubezenski trikotnik? Ne zmoreš več stopiti na kvadrat? Že gledaš v obrnjen stožec? Ti nekako manjka na zemlji še en nori čas in veš, da nekje med vso božjo norostjo jè? Ga po tiho kličeš, a je zate božjegluh? A kaj bi z njim, nerazdišanim časom, ki si naveličan že trikrat prebarvane svetlobe? ~ Č ~ čaplja mladih oči – Razumeš čapljo? Kako te nepremično čaka? Opazuje kot plen iz usmiljenja? Ki se ga bo lotila pri nogah? Ker glava ne zna sama pobegniti z vrha trupa? Je čaplja proti tebi namerila oster kljun? Saj jo prosiš, da te dvigne iz močvirja? Naj te zajame iz neodžejanosti? Kam naj te zanese s počasnimi zamahi kril? Samo na drugo stran zamočvirjenega gnojišča? Z vseh strani raztrošenega? Z vseh strani enako zasmrajenega? Boš med preletom prestrašeno objemal čapljin vrat? Te bo varovala njena perjanica? Ti bo troje črnih peres prerokovalo trikrat eno in isto? A nobene prerokbe ne moreš odkleti? Nobenega strahu utesniti? Naj te čaplja umakne v skrito trstično gnezdo? Naj te čapljajočega v zatemnjenem soncu z razprtim kljunom enkrat, dvakrat, trikrat prebode? ~ Č ~ črv (2) – Mi je črv, ki gomazi okrog leve noge, napovedal skorajšnje poslovno kosilo s Satanom? Bova dorekla, ob kateri uri naj nastopi čas rumeno-rdečih planetov z lastno svetlobo? ~ D ~ dvom – Naj te naravnost vprašam: Si ti moja goljufiva očala? Zakaj je vse daljnovidno postalo kratkovidno? Si mi ti pripel škripajočo protezo namesto dvignjene roke z zavestno stisnjeno pestjo? Si res ti, ki deliš, pizda goljufiva? Kaj nam je ostalo? Razbrcan svet? Barka, ki je še ni opila solza v morje? Avtopoetika obrnjene nogavice? Si res ti, ki na prestolu oblast prestajaš – nas brcaš na prvo žogo, na čeri krmariš, spravljaš naše sanje v nogavico – pizda goljufiva? Zdaj ni, česar ni? Začetek ali pravzrok? Spomin na vse, kar je bilo dobrega? Premirje z dosegljivim absolutnim? Brezpogojna vdaja? Čigava vdaja, pizda goljufiva!? Vlaga, ki je nežno rosila mednožje sveta? In ga preperela v trupla in gnoj? Ki ne tlijo več upanja, da postanejo pepel? Iz katerega bi se dvignili v oklepih želv? O čas monarh, pizda goljufiva!? ~ D ~ dvomilijonska – Je dvoboj darilo namesto zobne ščetke, ki jo je priporočljivo vzeti s seboj na novi planet? Kdo bo sekundant? Dvojnik z zahrbtnim parom oči? Ali dvomilijonska vojska že vnaprej ve za poraz? In s himno prešerno slavi poraženca? So to lastovke, ki postrojene v jati ne vedo, ali priletavajo ali bežijo? Ostajajo za njimi nedorečena lirskoslovarska gnezda? ~ E ~ evrotalec – Presvetla Evropica, kakšnega človečnjaka si želiš izumreti? Še mora biti sesalec in prostitutsko ustrežljiv? Naj bo s čeljustjo odporen na nizke udarce? Z vampirskimi podočniki? Visokorasel in plavolas? Ali hočeš raje izumreti takšnega s plešastim naglavnim grebenom? Z gibljivima mezincema na nogah in v pesti s figavim palcem? Izkažeš antropologom prihodnjega stoletja sključenega podrepnika evrotalca? Živečega na tleh, na malomeščanskih ulicah? Odpornega na živosrebrnih minus 20 in peklenskih 40 nad ničlo? Takšnega, ki je že znal uporabljati zobotrebec? Si želiš redek muzejski primerek evrotalca s pokončno hrbtenico? Ali rajši nagačenega bodibilderja? Morda kakšnega, ki je prepuščal svoje pobite pokojne pokopavati naključnim evrotalcem? Želiš izumreti takšnega, ki je še znal piskati na parno piščal lokomotive? Domoljubnega ob tabornem ognju in vinu? Paničnega med potresi in vulkani? Evrotalca, naslonjeno mislečega na ročaj lopate? Zaljubljenega v kopja, harpune, puščice in loke? Evropica brezmadežno spočeta, si želiš izumreti vrezovalce globokih ran in izvirnih grehov? Evrotalce, ki so v zatesnjenih promenadnih skafandrih razvijali lasten zrak in odprtih ust dihali s škrgami? Za svojim hrbtom iščoči tvoj pravi obraz? ~ E ~ evtanazijska – Je evtanazija starejša od ljudske medicine? Ki bo samodejno izgnala iz telesa hudiča? Če le ni bilo zamere pri želvah, ki so vampirju česen in hudiču križ? ~ F ~ favnovska – Vsevidni favn, kje se skrivaš!? Sta surovost in mir sestra in brat? Je kri dražja od nafte? Je voda dragocenejša kot kri? Sta flirt in fuk sploh še kratkočasno smiselna? ~ F ~ fotogenična – So muze najbolj navdihujoče pred posteljo? Pod tušem? Sfrotirane? V svileni halji? Z violončelom med koleni? Med žebrajočim naricanjem in potolčeno domišljijo? Postaja golota z leti vse manj sramežljiva? Kaže svet kakor ob svojem nastanku dojenčkasto ritko? Sova, ki vsako noč bedi zate, gotovo že dolgo ve, kako si neumen!? ~ G ~ gnezdo – Se včasih kakšno gnezdo ne splete prav? Se kdaj pa kdaj katero zaplete in hitro razplete? Kakšnega vsake toliko časa razdrejo vrane prebledelih sanj? Tu in tam kakšno gnezdo obstane, a sameva več let? Ponekod se na starem gnezdu splete novo gnezdo in je gnezd dvakrat več? Če pa kakšno gnezdo raznesemo, je gnezd štirikrat manj? Največkrat iščemo gnezdo, ki ga ni več? Najdemo zamolčano gnezdo v molku? So najzgovornejša prazna gnezda? Najtišja, praviš, so pozabljena gnezda? Kakšno svetlobo izrečeš svojemu gnezdu, ko se vanj vrneš? Kakšne barve je tišina gnezda, spletenega s praznino? ~ G ~ gugalnik – Škripajo v grobni slačilnici tečaji garderobnih vrat? Bo sivka zalegla proti moljem v evinem in adamovem kostumu? Gugalnik, gugalnik, povej, kdo satan najlepši v deželi je tej!? Je satanska dežela pod triglavim gugalnikom res tako velika, da je v enem angelskem preletu ne moreš zaliti s samorodno gnojnico? ~ H ~ haaška – Pleše haaško gnezdo na gusle, gajde ali frajtonarico? Na katero struno zabrenkati? V katero uho pihniti? Koliko zraka pridušiti? V čigav žep največ kaniti? Hraniti, nahraniti: golobe v parkih nemiru, krvave vojake, mišelovne mačke, kralje ulic, večne študente, naivno ljudstvo, mulatske dojenčke, begunce z mobiteli, zaščiteno divjad, udomačene divje prašiče in stokrat na dan lačne svete krave, vključno z volilno bazo anarhistov ter islamiziranimi želvami na pohodu vrnitve? Nafutrati jih po kateri hierarhiji? ~ H ~ hitro (na ~ zaljubljena) – Je bila tvoja z vihravimi lasmi? Razkuštran je bil tvoj? S koruzo v glavi? Razmišljal s slamo med nogami? Je bil lep? Da ni bila boginja? Že vseh dvaintrideset nemlečnih zob? Nasmejana noro? Nedolžna? Radoveden? S češpljico sočno? Z dvema kepicama sladoleda v kornetu? Melanholik do amena? Radoživa še kdaj? Mu je črna roža najbolj bela? Se evridika obrne še kdaj? ~ I ~ igra – Igrati se frnikole z velesilneži in izgubiti vse tri frnikole? (Najprej belo? Za njo modro? In na koncu še rdečo!?) Zapiti prenažrti globus? V sreposti na zemljevidu sploh ne videti Zemlje!? Zapičiti iglo kompasa navpik, naravnost v srce neba!? Kjer so cilj sulice in smer krogle in življenje in smrt in prebodeni smisel nesmisla? ~ J ~ jagnje – Jagnje roštiljano, jagnje žrtveno, ker si najbolj pohlevno!? Si prevzetnost upa na ražnju darovati nosoroga? Bo nova dekadenca duševnih evnuhov zmogla požreti neskopljenega homo sapiensa? ~ K ~ kazenska – Pade zdaj kazen kot usmiljenje? Je doživljenjska kazen naložena človeku samo do smrti? Je življenje prikazen za rešetkami? Za oknom? Za vrati? V samici? Med gluhimi stenami? Pod hladno rjuho osamljenosti? ~ L ~ lisa – Kam s spominki na ljuba mesta njenega/njegovega telesa? Koliko risb in slik pred 19. st. poznamo s prizori mrtvih žensk? Leži na tleh več pobitih žensk na oljih in fotografijah v 20. st.? Joče v vseh časih nad truplom ljubega kakšna ženska? So v 21. st. že pogostejši motivi, ko na tleh leži živ moški in nad njim ihti mrtev moški? In prizori žensk, razgaljenih z dvoedino mrliško liso? ~ L ~ ljubica – Kaj piše v dnevnik deklica pred ogledalom? »Ko bom velika, bom večkrat ljubica …« Bo njena bluza takrat še imela samo tri odprte gumbe?Bo njeno kratko krilce manj prosojno in plesoče? Bo takrat, ko bo velika, še prebirala knjige, ki jo zdaj kar naprej nekaj sprašujejo; ko bo večkrat ljubica, pa ji bodo knjige odgovarjale? Bo takrat, ko bo večkrat ljubica, ob vsaki knjigi še pojedla skledo grozdja? Ji bo takrat, ko bo večkrat ljubica, granatno jabolko še zorelo in pokalo skozi okno ljubezenskega kotička? Bo bela mačka pri ogledalu takrat, ko bo deklica velika in večkrat ljubica, še črna, kakor je v resnici mišje siva že sedaj? Bo takrat, ko bo velika ljubica, proti jutru utrujeno zaspala ob radovednih knjigah brez odgovorov ali prenažrta sladkega grozdja!? ~ M ~ mit – Kentavra si videl? Je rezgetal nad grozo? Kako si ga pomiril? Kako si mu pojasnil sedlo na hrbtu človeka? ~ M ~ mlade dojke – Ali mlade, polne, jedre, dišeče in v štrleči bradavički napete dojke še pristajajo mehke, povešene in uvele v dlaneh počasnega vajenca ljubezni? ~ M ~ mlade oči – Je klopca v narodnem parku blizu pragozda resnično bela? Še brezmadežno snežno bela? Kakor je pragozd neresničen? Kakor je najin narod resničen? Bela klopca še brez grafita? So vse ulične umetnike že pribili na križ? Snežno bela klopca v pomladnem času? Jo prebarvava z mladimi očmi? Je skrajno bela klopca postavljena v mestni park samo za beli narod? Zakaj ni mavričasto pisana? Če je sploh postavljena tudi za črnopoltega djembarja Koffija in rumenokožno lampijončico Shu? Ki imata še mlade oči? In se imata še rada? – Ali se barva belih letev na klopci čez čas kaj spremeni? Če ljubica na beli klopci z ljubico posedi? Če prijatelj ljubega prijatelja objame? Če imata v paru neminljivo mlade oči? Ima osamljeni starec (brez morja), ki s te bele klopce v parku že vrsto let ob zgodnjih zimskih večerih hrani črno-bele golobe, še mlade oči? Čemu jih hrani, ko dobro ve, da njegovega golobčka Krista, kakor ga je imenoval po svojem sinu, umrlim za aidsom, tudi nocoj ne bo pred zasneženo belo klopco? – Je brezdomna gospa (z morja), ki na jutranji poti, če le prehudo ne dežuje, za urico vtakne berglo zmeraj na isto mesto (med prvo in drugo letev) bele klopce, na njej prva prebrala kričeče nasprejan grafit: NA BELI LULAŠ ZELENO –? So izhiranim golobom (brez Krista) pozimi vse barve enako ljube? Je brezdomnim prav malo mar, kdo je ponoči belo klopco razmajal? –Le kaj krajinarju ni jasno!? Nenarisljiv spomin na mlade oči, ki med planeti z lastno svetlobo pijejo roso? Vonj trohnobe? Senca kose, ki se boji prisesti na belo klopco? Zdrsano od posedajočega življenja? ~ N ~ navdih – Kako blefirati navdih? Se ne pusti prepisati? Ga je slovenskim pesnikom in pesnicam že uspelo klonirati? Si mu lagal, navdihu, in te je boksnil v pleksus? Te je – lažno poslan v tri vinograde besed – butnil v glavo kot bumerang? ~ N ~ noči – Noči, od nekdaj ljubi dnevi, zakaj prehitro se jasnite? – Bi rad še bil predmesečina? V temi izpita bolečina? – Ah, čas, pobeljen grob, požrešno odpirajoč se v presvetlo noč, le kaj so dnevi ti prikrili? – A kaj so sploh ti ponudili? Če sonca ni, kaj je manj od nič? – Zatemnjene, ugasle oči? Nevidno božajo – trenutke? ~ O ~ oblačila (vrhnja in spodnja ~) – Še vstopiš kdaj v tisto svečano SMB uniformo, iz katere si prestopil v prešito polsteno obleko, ko je v omari med obešalniki zgrmel novi režim? Se znajdeš med rjavo-olivnimi odtenki? Bo rjasto še kdaj postalo neminljivo zaljubljeno? Že vidiš svetlozeleno skozi vilinsko temnozeleno? Čigava je v resnici obleka z odlikovanjem reda narodnega heroja? Izstopaš iz omare krvavordeč, črn ali bel? In si potem spet dolgo dolgo – do naslednjega grmenja – obešen na plastičen, lesen ali žičen obešalnik? Kako ti diši olje maziljenja? Te je obešalnik obesil v gluho temo omare iz mahagonija? Čakaš v njenem škripanju na sveži veter anarhije? Te preganja zvok pikanja lesnega črva? Te gloda slaba vest? Ali je tvoje telo še mrzlo? Še trza? Kako puhast je zajec iz klobuka? Ah, nagci starozavezni, nagci sikstinski na stropni nudistični plaži, ki ne prevzamete več!? So vas preoblekli postnovozavezni piščančji nageci iz McDonaldsa? In kaj sploh bi še lahko rekli o teh oblekicah, ki jih na freskah ni? A dišijo kot mutasti greh? ~ O ~ obletnice – Katere obletnice obujaš? Očetove in materine posmrtne tišine? Še katere daljave? Še čigave bližine? Zagotovo vsaj kakšnega rojstva? Svojih prenorih pomladi? Izgube nedolžnosti? Prve, druge, tretje poroke? – Praznuješ obletnice lirskih gnezd, zaminiranih in iztirjenih v votlini v glavi? Obletnice pristanka zlatih metuljev na luni? Okrogle obletnice redčene konjenice? Obletnice zmage podtalnice nad intimizmom? Je že minila dejanska tridesetletnica skrivalnice v očesu? Koliko let že kličejo lastna imena tvojega doma? Kdaj so padli slovarji melanholije in radoživosti? Je rosa že pozabila nate? Komu odzvanja triangel? Ti je še praznik knjiga šumov? Te spoznanja vlečejo nazaj k živali? Že veš, da so največje ljubezni najmanjši trenutki? Nad glavo dvignjenega kamna ne izpustiš na krhka tla in ga ne praznuješ? Kdaj bo zvezda balkanka zašila razparani trebuh deklice? So obletnice ljubih poti za pol ure daljše? Ti pootročeni satan zastavlja plenične in nikoli odrasle uganke? – ~ P ~ pajčevina – Si splaval iz plitve reke naravnost v parlament? Si pozabil na prijatelje ribiče? Na naše prazne mreže, ki niso lovile ničesar, razen časa, in ulovile največ? In zdaj boš dirigiral morjem in rekam? In nam jih izsušil? Ti srce še varuje luskasta koža? Se te obvarujemo v praduhu in oklepih želv? – Ker si mali človek, ali stopiš na gajbico krompirja ali se povzpneš na točilno mizo, da se lahko sploh slišno in opazno pogajaš z nami – mrčesom? Ne vidiš velikega črva, kako beži pred teboj po zapajčevinjenem križu navzdol? – ~ R ~ ribiči – Vsi ljudje pod velikim mostom malega življenja niso nujno ribiči? So čez ta most hiteča bitja somi? In sprehajajoča se turistične postrvi? Ali bitje na mostu ob nizki ograji razmišlja, kako globoka in mehka je voda spodaj? Se je tako obilno natekla med grmenjem in bliskavico, ko je bilo nebo še zgoraj? S katerima sladkovodnima ribama je matematik J. K. pomnožil lačne? So ponovljive rešitve vrezljane na želvjih oklepih? Jih poiskati? Brati duše želvje? ~ S ~ samotna – Katero razsežnost ustvarjajo zaprti krogi? Ali obdarijo jutro kot vsako jutro nenadne osamljenosti z vitkovrato žirafo? V katero smer se odpira samota? Na kateri strani je tišja razklana tišina? Je vdanost predpesmi blagoslovljena izpod bele ali rdeče čepice? Ali izročena iz lovskega klobuka? Ali uročena iz čarovniškega cilindra? Ali podarjena izpod volnene kape s pisanim cofom? Je navdih prepih med neslišnim in nevidnim hropenjem gologlavega favna? Saj si ne želiva mogočnega debla, da steševa nepotopljivo barko? Je ta belina za naju? Da ji vdihneva črno dušo? In potem zalebdiva na prostosti belih, prebelih besed? Kaj naj reče samotna steza, iztekajoča se na robu visokega previsa? Kaj naj poreče jezero, vabeče pod previsom? Koliko je predpesem pred pesmijo samotnejša od zapuščene breje psice? Koliko tišja od miši? Samotnejša in tišja od nesmisla vseh pesmi po predpesmi? ~ S ~ smrt (2) – O pizda, smrt prekleta, spet nisi depilirana!? Ali tvoj spomin še seže v moj spomin? – Gozdovi, ste dosanjali divjino? O praprot, mar listnatih sanj ne bo več? – Smreka in bor, si še ponudita bližino? Smolnato objokujeta drug drugega? Čigava je nevidna roka, nabirajoča posušene solze, bleščeče se v jantarju? – Ej, bo res vse v duše pohabljeno? Pozabljeno, kar je bilo nekoč vredno kanglcukra, tople žemljice, ljubčka na lička, nasmeha v očeh, trepljaja po rami? Srečanja z Lirskim Subjektom (kar precej rund) ~ S ~ srečanje z L. S. (1) – Si srečal kdaj Lirski Subjekt (v nadaljevanju LS) v lirskoslovarskem geslu »zadet«? Zadrogiranega, zasvojenega? Pribitega, zafiksanega? Omamljenega, pijanega? – Predzadnji sinonim in zadnja razlaga, praviš, sta ti najbližja? Najbolj všeč? Zato, ker pojasnjujeta ali ker pomenita? Ker ne dolgovezita in te ne peljeta žejnega čez? Na dno čaše ta zelenega? Najmanj 60-odstotnega absinta? V srčiko melanholije spreminjajočega se spola? Ker »o-mamica« in »pij-anica« nudita neodložljive asociacije? Najmanj dvojno videnje ali dvoje videnj? Videnje nerazbitega steklenega dna? Ali videnje hudournega iztóka iz ozkega stekleničnega grla? Je ta dvojina prividna? Ali samo dvoje potresavajočih se ritnic? Je potešena žeja prva ali druga najhitrejša asociacija? ~ S ~ srečanje z L. S. (2) – Če so tam daleč razkropljene vse daljave, kje so tu blizu vse bližine? Prehojene v pozabljenem štetju hlastnih požirkov? Vinskih mušic? – Ah, zeleno!? – (cankarjansko »zelenorožasto kmetiško krilo«? kuščar v mladem žitu? za požrtimi knjigami na upognjeni polici do dna požrta zelenka? drugopomensko zmešana in prvopomensko nagnita glávnata solata? spodnja semaforska luč?) – ki te do nevihtnega neba ljubi rumeno? – (klasje? oličkana koruza? regratov cvetni košek? šentjanževka tik pred polnim razcvetom? kljun planinske kavke? posladkana limona? siromakova polna drobižnica? mongolidna rasa? utripajoča srednja luč na semaforju?) – Je Lirski Subjekt (v nadaljevanju LS) zato zasovražil gluhi kamen, ker mu je njegov arhetipski odkrušek brez vabila zdrsnil v sandalo pod mezinec? Pa s tem mezincem, praviš, so kar naprej problemi? Noht na njem se čudno zarašča in lomi? Kaže roževina dejansko tvoja leta? Prebiraš med nogami pozno pomlad ali zgodnjo jesen? – ~ S ~ srečanje z L. S. (3) – Ali znaš v policijskem zapisniku izpolniti vse rubrike? Kako opredeliti utopični kraj in relativni čas? Ne znaš izpolniti niti osnovnih koordinat bivanja? Katere priče navesti iz vzratno prividne zahrbtnosti? Kako izpostaviti najbližnje objekte z možnimi dostopi ali dosegi na morebitnost prizorišča? Skonstruiranega kraja in dejanja zločina? Ali vas v kadetski šoli niso naučili identificirati neznane osebe, ki ni povzročila kaznivega dejanja? Prikritega objekta? Pobeglega časa? Kakšna je torej po šifrantu kazen za čelno trčenje fizično neobčutenega Lirskega Subjekta (v nadaljevanju LS) s samim seboj? In dodatno – zaradi ničelne hitrosti vožnje, ker je bil LS do mrtvega pod vplivom nedoločljivih snovi? Lahko v takšnih primerih LS brez pridržanja nadaljuje (z) vožnjo? Če je to lebdenje na mrtvi točki sploh vožnja? Če je sicer dokaj pismeni LS lastnoročno sploh sopodpisal v večini rubrik neizpolnjen policijski zapisnik? ~ S ~ srečanje z L. S. (4) – Si srečal kdaj Lirski Subjekt (v nadaljevanju LS) v sončnici? Ne premoreš te svetlobe? Ne prehitiš njenega nenadnega obrata? Ko se sončnica oprha v meteorskem dežju in sfrotira v tvojih rokah, ali je ljubosumni rumenec na nebu ne vzburi več? Pade v mrzlo reko? Veš, kaj se LS poltiho sprašuje v oprhani sončnici? Več sončnic – več mrzlih rek? Ena ljubosumnost – eno uokvirjeno nebo? Več rok – en in isti frotir? Veš, kaj polglasno cvrčijo ostanki zgorelih trenutkov na obriti glavi LS v sfrotirani sončnici? Da ni ogledala, ki zrcali razbiti čas? Da ni svetlobe, ki odbija tvoj strah? Da sploh ni sončnice krvavordeče, praviš, ki bi se spogledovala s tvojimi ugaslimi očmi? – Ali dohitiš njeno ukročenost? Zmoreš njeno ugašanje? Navadiš kaj kmalu svoje zatilje za ponovno srečanje? – ~ S ~ srečanje z L. S. (5) – V tem(le) lirskoslovarskem geslu (že) nekajkrat prekrojenega ciklusa Srečanj z Lirskim Subjektom (v nadaljevanju LS), ki ga miselne želve in ljubke veverice od ranega A do kasnega Ž znašajo v nabrekljiv Slovar melanholije in radoživosti, (si) poskušam odgovoriti na dvoje: prvič, kdo se v ranem Ž (kot »življenje«) boji poezije in, drugič, kdo v kasnem A (kot medmet »ah«) Lirski Subjekt sploh še izkuša? – Je to srečanje s kirurgom in mrliškim oglednikom? V bistvu patologom in filozofom? Dejansko pomenek med razteleševalcem in bogom, ki mu v ranem in kasnem načelno prisluhneta degradirani župnik in čustveno nemoten psihiater? – KIRURG: Človek je nametan skupaj iz dreka in dreka in tretje dimenzije, kajne? MRLIŠKI OGLEDNIK: Seveda tretja, ampak človek je baje utišan v četrti dimenziji? – PATOLOG: Človek ni utišan, samo izzveni v razglašeno tišino; saj slišiš? FILOZOF: Torej, tako rekoč, človek je razglašenina? – RAZTELEŠEVALEC: Kako naj ugotovim vzrok življenja človeka, zgrajenega iz preznojene članske izkaznice v določeni politični stranki in neplačane članarine v drugi politični stranki? BOG: Dober človeček je spacan iz češpljevega kompota in stepene sladke smetane; saj ga takoj okusiš? – DEGRADIRANI ŽUPNIK (iz Nove Potémkinove vasice): Hja, se mi zdi, da se bog za priporočeno kvoto harema kar preveč slini za privlačnimi dušami staromodne vere? PSIHIATER: So to mašila na kvadrat ali kubik ali za prvo impotenco!? Ampak ne reci mi, da LS iz zgornjega nadstropja vse to spre-vidi? – In samodejen odgovor na drugo vprašanje – kdo sploh še posluša LS? –: Veverice!? Pa še te odvisno od zrelosti lešnika? ~ Š ~ škatla – Kako mi to uspe, da škatlo s tabletami 3 x na dan odprem na strani z zmečkanim navodilom za uporabo!? – No, in na katere možne neželene učinke tega zdravila je opozorila farmacija? – Ali vse za iztegnjenim kazalcem kljubuje težnosti? Kako preprosto ulovljiva je nežnost? Kaj boš, ko se ne boš več prepoznal v ogledalu? Kaj meša koščena roka? Surovo srce in kuhano glavo? – Bo gašperček jutri vse pogrel? Človeka, zajca in želvo? Kaj imajo danes vsak svojega? Govoreče spoznanje? Strah v ušesih in repu? Davnino, ki bo prišla? Bomo ob gašperčku imeli več skupnega, ko ne bo nobenega nasprotja nemiru? Je dognano, zakaj nogam na zemlji poganjajo krompirjeve cime? Zakaj varanim istospolnim glavam izraščajo rožički? Se vračamo k pokončni obliki neandertalca ali k visečemu položaju ponižnega evrotalca? Bo kaotičnemu plavalcu uspelo čez to pregrešno močvirje časa? Sta v menzi želodca najbolj priljubljena soparjen koran in pražena biblija? Bi znale državi napisati ustavo še bolj otročje oči? Bodo grobe poteze jezika ranile novo generacijo besed, ki pohodijo ves slovar žalosti? Mar z besedami ni nežnosti, če v jeziku ni usmiljenja? So gredice besed preštihane z občutkom ali lopato? Zakaj glagoli kričijo? So samoglasniki vklesani globlje? Razvnemajo soglasniki spolno poželenje? Nam puhle fraze še mašijo kanalizacijo? Bodo znanstvene formule znova razblinile svet? ~ T ~ tržnica (~ obrazov in preobrazb) – Bo tvoja kumara izvohljala, kje in kaj grešim? Gnile hruške kratkovidne, kam ste zgnile vizionarstvo? Odprti lati, prepolni ste obljub!? Koruza v storžih, slišiš stokanje česnovih glavic? Koga straži čebulna garda? Je črno grozdje dovolj trpežen ščit? Koliko lovora naj bo slaba vaga za tvojo slavo? Se dvom skriva v najbolj rdečem jabolku? Znaš speči vsaj hruške!? Bodo banane izpodrinile erotiko? In jagode rdeče, boste prerasle militarizem!? Nas bo izželo srce limone? Bo krompir odkril novo celino? Bolj lirskojedo? In lubenice manj poetožerski planet? So lahko surova žrebičkovina, jagnjetina, teletina, odojkovina … na promenadi znanih obrazov in njihovih preobrazb manj krvave!? ~ U ~ ubijanje (~ ulic) – Ulice, ulice, neskončno jebene ulice, nekje se mora končati vaš labirint!? Kaj piše tako šokantnega v zmečkanem časopisu D? Zmečkanem od jeze ali vanj zavite endivije? Ali pa je zmečkanina delo pleskarja na črno, ki je s časopisom prekril parket pred packami beleža? Ampak na zmečkanem časopisu so vidni krvavi madeži!? Morda od svežih novic z vojne v bližnjični Siriji? Ali pa od barvne fotografije pohoda beguncev čez deželo terre rosse? Kaj pa če je rdeče brizgnila tiskarska barva s strani malih oglasov? Ali še bolj verjetna rdeča iz pisanega kotička ženitnih ponudb? Ali pa iz rubrike avtomobilizem? Morda praskica s kakšnega rdečega porscheja? Lahko pa, da je krvavordeče natisnjena črna kronika? Ah, krvavi časopisi, populistično iščoči pretakanje krvi, kateri poden vas sploh še bere!? Ali ubijanje praznih ulic ne bere časopisov? Kako potem izvedeti na ulici, da je v deželi nova oblast? Nova strast, ki bo najprej pometla z vsemi, ki se čez noč na ulicah pogrinjajo s časopisi? – Ah, ulice, poscane ulice, kje je kakšen boljši časopis za navadno rit? ~ V ~ vprašanja (brez odgovorov in ~ izven Slovarja melanholije) – Kaj vidiš? Vsaj nekaj moraš videti!? Saj nisi neobklesan knežji kamen? Kaj občutiš? Vsaj nekaj moraš občutiti!? Saj nisi ogljikov monoksid!? Se marmor nastavlja soncu? Blešči iz kota bronasta zver? Trepeta prosojna halja očarljivega dekleta? Brez občutka za globino? – Se je slikar pognal pod prvi jutranji vlak ali prespal na tiru s proti jutru končano oljno sliko pod vzglavjem? Potujejo barve s teboj ali ti tavaš za barvami? – Ali (pre)varane žene še naročajo sekanje glav svojih mož in njihove oči vstavljajo v pavje repe? – Ali ravnica čaka pogled s sosednje ravnice ali z vmesnega griča? – Sta pekel ali nebesa zemeljska izbira soseda? Sta pekel in nebesa še klasična pesniška žanra? Kaj je vmes? – Zakaj ima oznanjenje tresoč glas? – Znava naslikati avtoportret razdvojene dvojine? – Ali potopljen v branje slišiš zunanji svet? – Se ti demon reži s škrbastimi zobmi, ker ti verjame vse laži? – Se sprehajaš skozi tihi gozd po levem bregu šumeče reke v sebi? – Drsijo dežne kaplje na ozadju priporočenega spletnega brskalnika na visokoločljivem zaslonu drugačno pot kakor predvidljiva živa rosa mladih oči? Drsijo z drugo izpovedjo? Naključno svobodno? – Kaj naj te še vprašam? Kaj naj ti še odgovorim? Znaš vprašati na vse odgovore? ~ Z ~ zidovi – Zmeraj kakšen zid!? Postavljen med rojstvo 1 in rojstvo 2? Kako se človek večkrat rodi? – Ali se spomniš prvega zidu? Pred kom je bil postavljen? Bi se lahko pekoča bolečina, ob slepem zidu zalivana z urinom, imenovala drugače kakor mrtvi plod? – Zadostuje preskočiti zid v koprivah, če se hočeš roditi onstran zidu? Štejejo sprehodi med pokopališkimi zidovi k podaljšku v tostranstvu? Kaj je med zidovi? Krvava malta? Apneni strah? Vklenjen prostor? Votli zidaki blodnjaki? – Kaj je za zidovi? Trepet v razpokanih ustnicah (tostran zidu)? In vendar oči v odrezanem jeziku (onstran zidu)? – Ne najdeš razpoke (v zidu)? Slišiš praskanje in butanje telesa (ob zid)? Ga čutiš (krik) onkraj zidu? Ga slišiš (jok) tostran zidu? Razbereš (krušenje) z ustnic, kako se jezik prebija skozi zid? Kako dolgo zdrži dojenček za mrzlim zidom? Kako dolgo so ga gradili (dojenčka)? Zlagali dlan na dlan? Ljubezen na ljubezen ali sovraštvo na sovraštvo? Kost na kost? Zob za zob? Zid za zid? Lobanjo nad lobanjo? In vmes prilivali krvavo malto? – Je rušenje zidu počasnejše kot zidanje? Lahko dobra misel prebije bledi zid? Misel, prislonjena ob zid kakšnega smisla!? – Čigavi vladarji so ti smejavci na slikah, viseči po zidu? Katere oči boža tihožitni akvarel, postrani obešen na zid? Bo iz te nagnjenosti odteklo morje? Bo morje odteklo v vojaški škorenj, sezut pod akvarelom? Bo za njim v škorenj stekla tudi kri? Če bo krvi več in se bo natekla čez škorenj, ali bo morje še modro? Ej, globoko morje – morsko nebo brez zidov!? Ti debeli zidovi skrivališča ohladijo bivanje? So pred tvojim zidom postrojeni novi talci? Kdo jih je izbral (talce in prav te zidove)? – Kako dolgi, kako visoki, kako globoko neumni so zidovi med A in Ž? Koliko bližin utišajo!? Koliko svetlob zatemnijo!? Ali globokoneumni zidovi slišijo!? Je bes v prsih brez zidov hitrejši od zvoka? ~ Z ~ zimska – Je zima skozi zgodovino najkrutejši letni čas? Znaš postaviti iglu na svojem polarnem osrčju? Zmoreš biti Eskim ali Rus ali beli medved? Ne znaš eksati litra vodke!? Je podalpsko lizanje po šilčkih že olimpijski šport? Kako zanetiš ogenj v sebi? Je rdeči sneg pobelil cerkvene turne? Je bogu kdaj ledeno pri srcu? Kaj če led poči in boga ne ujameš več? Ali gluhonemi topleje občutijo zimo? A je že kateri papež končal na električnem stolu? Je to zimzelenost ali le s krvjo poškropljene 51 % zgodovine? Ki se bo v telo črnega teloha razkrila, ko na zemlji dokončno skopni sneg? (To bo že to naslednjo podobno dolgo zimo, ki spet preskoči pomlad?) – P. S. Mar to ledeni veter cenzuro brije: »Strupen je tvoj jezik, strupen!?« – In Lirski Subjekt ledeni veter sprašuje: Od kdaj jezik je rit!? ~ Z ~ zlato – Bo nekoč vse zlato prekipelo v grozen krik? Se spremenilo v določljivi spol, končni prostor in omejeni čas? Vse zlato pod vsem nebom? Na vsej zemlji in povsod pod njo? Bo večvredno poniknilo v izgubljeno? V ničvredno? Bo krik upadel v tresoči glasek zlatega teleta in zamrl? Bi rad z zlatimi zobmi grizljal takšne vrtnice, ki še niso omamile oči? Te odžejam z zlatim vinom, ki omrtviči zlato žilo? Te prebarvam v negrida z dušico zlato? Kako dolgo bo sonce še vzvišeno zlató? ~ Z ~ zvezda – Kaj naj te še vprašam? Kako je igrala Zvezda? – In tebe, zvezda na balkanskem klavskem nebu? Si zasilno-rešilno zašila deklici razparan trebuh? Kdo bo izživel ta nori čas? Kdo ga bo izžvižgal? Se je prejšnji bog nanj požvižgal? In novi bog pred njim polulal od strahu? Ta svet je premajhen! – Premajhen!? Ti bi ga naredil še večjega!? – Ljudje imajo premajhne šape za prestreženo kri! –Klavskemu nebu zapriseženi šapodelci!? Velemojstri krvavih šap pretesnega sveta!? P. S. To lirskoslovarsko gnezdo se ne nadaljuje in ne uvrsti v Slovar melanholije in radoživosti; brezpogojno in nedvoumno se pregnezdi v Slovar žalosti – Želve na pohodu vrnitve ~ Ž ~ želvja (~ rapsodija) – Ponoviva molitev za želve in vse žive-že zdavnaj izumrle? – Kam utonejo samotohodne želve sanjat? V sosamoto s kom? Kam se splazijo prejokat prašni dan? V katero slepilo, čigav privid, jim je stkana fatamorgana? Vsaj bleščečih drobcev razbitega zrcala časa? Na koliko prarebrih prehitevajo noč? Kam hodijo izlegat častne legije nikolivrnitve? Jih je ena mlada želva zapustila in je še sama na pohodu vrnitve? Če razklani kamen ni več njen ljubi, ali je kobra izpod razklanega kamna njena zvesta ljuba? Boš želvje mlad, če boš izvedel kdaj, kako želvak poljubi želvin popek in ji po želvjo pesem seže? Ki jo pod oklepom pojezička po koži? In kratko dišita v omesečinjeni roži? – Amen . * * Karantenski stihi, »odkarantenjeni« ob veliki noči, 12. aprila 2020 DODATEK 1 (prenovljena samostojna objava zbirke) Ivo Stropnik Šivala je zvezda deklico (vključeno v Slovar melanholije in radoživosti, dec. 2018) Šivala je zvezda deklico KNJIGA PODVPRAŠANJ (december 2018) ~ A ~ á – A ima poezija več vprašanj kot odgovorov? A še sploh ima vprašanja? A sploh še ima odgovore? A še sploh je in ima smisel? A je že rekla amen? A je v njej še kaj Samse – orjaške žuželke? A preko nadangela razodeva še kaj nejasnega? Ha? Ha? Ha? Ali kobila ali žrebička? Ali beseda ali pripomnjena besedica? Ali vprašanje ali podvprašanje ali vprašujoč odgovor? A – kot abderitska abeceda? Ž – kot žveplasta žalost? A vmes pa kar slovar melanholije, brez ljubice radožive? ~ A ~ amêriško – A ker ni »ameriško«, ne šteje za slovenske požiralce knjig? Za pesniške klone in fane pa itak ne!? Katero knjigo so nazadnje sežgali? Kako že je slovanofilski Peter: Če ni med nami nobenega Anglosasa, nobenega Američana, nobenega Amerikanca, potem se bomo menda ja veliko bolje razumeli v katerem koli slovanskem jeziku? – Peter, do you get the point? (Peter, a ti sploh razumeš bistvo?) Is the hamburger limited by language? Or just simply crazy good? (Ali je hamburger jezikovno omejen ali preprosto noro dober?) Kako se v naravi imenuje mleta mlada govedina? Je kriv Džingiskan? So kriva sedla, ki so ožulila riti mongolskih in tatarskih vojakov? Bi šlo brez morske soli in mornarjev? Kaj nastane, če zmanjka klobas? Če se sploščijo preveliki mesni cmoki? Če zmanjka kruha? Kaj vse zleze v prerezano štručko? Bo tofu reševal še naslednjo generacijo vegetarijancev? Kako se kečap očisti z majice? Je Ali Baba mislil: Sezam, zapri se v cheeseburger? ~ A ~ anarhíst – Zakaj je naša dežela tako puklasta in jodlajoča? Ker ni zmogla nobenega pravega soneta? So troheji še v rejništvu in jambi na očetovski porodniški? Koliko kapitalističnega časa nočno podariš samohranilki domišljiji? Si ti pokradel hostijo v zakristiji, kjer so se nekdaj sestajali udbovci? Nekdaj? Kako se izbriše spomin, kako se izbriše spomin? Kako se izbriše kri, kako se izbriše kri? Kako se zatemni nebo, kako se zatemni nebo? Kako se ugasne oko, kako se ugasne oko? Kako se ugluši uho, kako se ugluši uho? Jastreb, orel, sokol, sova, kragulj … kateri kljun nosiš? V kako visokih, v kako globokih škornjih spiš? Kdaj udariti? Kdaj kreniti? Kdaj pasti? Zakaj molčati o zamolčanem? Zakaj mencati? Zakaj ob šestih vstajati in guglati zavajajoče novice? ~ B ~ bròn – Tvoja svoboda, ali je res vseobsegajoča? Kateri tajkun je lastnik tretjine modrega neba? Kolikšno ceno ima rdeče nebo, ki ga še vedno ne razumeš? Kako utrujeni so prepogosto imenovani predmeti? Ali so živali užaljene, ker jih ne kličemo s pravimi imeni? Pa ljudje, smo utrujeni ali samo užaljeni? Imaš prav obrnjene spodnjice? Kam vodijo vse te prazne ulice? Ali samote kdaj zemljepisno pokleknejo? Kdo ti je povedal za obstoj pesmi? Ni morda imel v mislih katere druge kovine? Sta svetova res samo dva in med njima le ena razgaljena temà? Kako dolgo zmoreš prebedeti v malomeščanskem gnezdu? Zakaj se vedno ubiješ pozno popoldne? Še leze dol in dol in dol črno oblečena planjava? In ti si zrušen zid, onstran po vražje veren? S koliko rose ti odgovori ogledalo na zmagoslaven nasmeh? Se res vidiš v bronu? ~ C ~ cedílo – Kaj in kje je na koncu sveta? Vrata, črna ali rdeča? Je blaznost do konca precejena (rado)živost? Ostane na mrežici še kaj krompirja? Kam je pretočeno vesolje bivanja? Čemu je sploh kje konec sveta? Da se rešimo, če tja zbežimo? Smo dovolj majhni in sipki, da smuknemo skozi? Je sukancu uho šivanke premer danke? Katera beseda najdlje boli? Je ni v Slovarju melanholije? Morda pa rada živi med brezdomci? Kje se skrokano jutro zbudi, kadar ga pijana noč prespi? Kako skrivajočemu se vetru sneti krila? Čemu bezgu brisati impresionizem? Je na belo-črni fotografiji več beline kot na črno-beli? Kdo se boji črnine? Kdo je večno angelsko bel? Kako dolgo potuješ do kletne etaže neba? Ima tam Bog nastanjenega hišnika ali je, sebičen in skopuški, še vedno sam svoj hišnik? ~ C ~ celofán – Kaj zavijaš v celofan? Pred kom skrivaš? Koga prozorno prepisuješ? Pred čem bežiš? Kateri jezik molčiš? A sploh k(d)aj ljubiš? Drkaš/masturbiraš/onaniraš …? Lahko vnovič prekomponiraš Schubertov samospev? Itak veš, da te bo vsak goethe ignoriral? Si kdaj poskusil hrzati in udarjati s kopiti? Obliznil kri drugega? Razklal bleščečo skalo? Slišal blazen krik živo zagrebenega? Si legel kdaj pod zreli grozd? Se s srepimi očmi igral z muho? Usmeril kazalec roke proti nebu in umiril nemirno iglo kompasa? ~ C ~ cigára – Skrita v dimni zavesi, najbolj kakšne barve je že dolgo ne več prva ljubezen? Okajeno rjave? Rahlo sive? Še malo sinje modre ali že vijoličaste ali mavrične? Koliko dimnih oblačkov morava našteti za pravo pašo fantastičnih misli? Kako zmehčati vržen kamen, da ne bo ubil? Kako pregnati biriča kljunastega? Česa te naučijo od živih vstali? In kaj si zapomnijo resnično mrtvi? Kako boš golorok sklatil cepelina in dvignil podmornico? Ima srce spovednico iz užitnega lecta? Pepel, kaj je narobe s feniksom, da se že poldrugo stoletje ni vrgel v ogenj? Kako očistiti živali od umazanih ljudi? Kaj boža dušo? Kaj para srce? Kaj zradira spomine? Kdo ne prekriža črni mački poti? Kdo časti rundo vinske moči, da vpesemvzetje s prvim dimom ne izpuhti? ~ C ~ cílj – Kako daleč je še iz veselja do razočaranja? Več kot tri kilometre? Navzdol ali navkreber? Pa časovno? Menda uspem v slabi uri? Je pot kolovozna, makadamska ali že asfaltirana? Me bodo na robu gluhe loze pretipali nori na baker? Je tvoj ta dom? Hm, in v njem ne točiš prav nobenega alkohola? Puristi katerega jezikovnega reda ti črtajo besedo domovina? Je tvoj ta svet? Ga lahko spreminjaš: tešeš, prevrtavaš, prezidavaš, porušiš? Zakaj si Štefana grdo spotaknil z nogo? A varaš samo eno ljubico ali obe? Izdajaš dve ali samo eno domovino? A, si opica potuhnjena za banano!? ~ C ~ cúnje – Koliko spodnjic in spodnjih majic za teden dni zdoma? Kaj pa če bo kljub juliju hladno? Bo troje majic z dolgimi rokavi dovolj? Pa koliko parov nogavic za dve dobro zračni poletni obutvi? Hlač bo dvoje menda dovolj? Če slučajno ene popacam, naj vzamem še trenirko? Srajce pa največ tri? Eno boljšo, dve vsakdanji? Bo namesto jopiča OK zgornji del trenirke? Ampak v športni garderobi se ne spodobi povsod? Kako pa kaj kaže z deževjem naslednje dni? Joj, a bo sploh šlo vse to v kabinski kovček? A bo treba te vražje cunje malo stiščati? – Ali pač »stati inu obstati« na peronu … … v dobro ponošenih cunjah … in samo sanjati … potovati s prstom po zmečkanem zemljevidu sveta … in čakati na klošarski SDO ali vsaj mlačno čorbo, če nam nocoj z Viškov hrane sploh kaj pripeljejo? […] ~ O ~ očála (2) – Za daljnovidnost na pločevinati lutki? Ali očala za kratkovidnost na ponovni dolgi poti v mračnjaštvo? Čemu služi enoumni monokel ob dvoumnih vprašanjih? Ima pločevinasta lutka zarjavel anus? Je zajec res bojazljiv ali le vidi neizogibnost človeške lakomnosti? In bega ali svari? Pred vidno ujetostjo? Pred nevidno svobodo? So našli dokazni nož na srebreniški njivi ali v haaškem mihrabu? Kdaj so oblaki rdeči? Katera zvezda šiva razparan trebuh deklice? Zvezda Severnica? ali zvezda Balkanka? ~ P ~ poezíja – (pred sodiščem/v zagovoru na obtožbo): A za mrliške zadeve sem pa dobra?! Da me lahko v zgrešenem kontekstu odkrhnjeno citiraš v osmrtnici? Ali si me, potepuško psico poezijo, sploh kdaj pobožal po dlakah navzgor? Si me kdaj resnično ljubil ali zmeraj v dno duše sovražil? Sem ti bila kdaj razprta zemlja, razpokana črta na dlani? Me res nisi nikoli opazoval med prhanjem? Med posedanjem na straniščni školjki? Le kdo je bil premikajoča se senca za uslišanjem? […] ~ S ~ smŕt (1) – A tekmujeva, kdo od naju bo prej umrl? Šel rakom žvižgat? Mavrico žgečkat? A sploh kdo odide naravne smrti, kakor izgine s krožnika nepaniran telečji zrezek? In kam odide in kam pride bitje po nenaravni smrti? So tam tudi jabolka, hruške, slive? Češnjevih cvetov tam najbrž ni? In haikujev tudi ne? A se ti že zelo mudi zapreti veke? Sklicati nadležne angele? Priklicati utrujene konje? Poljubiti svoje zadnje verze in jih vknjižiti v oporoko? Skratka, želiš fizično odjebati dom in domovino? A se ti zelo mudi stopiti v nov jezik? Manj galopirajoč? Bolj z bodečo žico ovenčan in meketajoč? Z zgodnejšimi jutri kikirikajoč? Tuleč v podaljšane noči? Kaj bi rad imel za sladico na zadnji večerji? So vsi tvoji vajenci uspešno opravili prakso za molk? Si poljubil kačo, da si bo naložila tvoje nasledstvo? Si zmagal ali samo ostal neporažen? Si vdel nit zvezdi, da bo lahko šivala deklico? Slišiš klepanje kose, namenjene zrelemu žitu? […] ~ T ~ títovka – Ali si se postavil pred spomenik maršalu Titu in mu potožil: A smo spet zajebali? A smo res vse zajebali? »Neka ide« (naj gre) vse v poezijo materino!? […] ~ Z ~ zabavljíca – Katere trte? Čigave trte? Kakšni prijat'lji? Spet en kisel letnik za gate trgat in žile rezat? Da srce ponori, oko oslepi, vi-ju-vi-ju zapelje um v junaško jezo in po prsih z egom potrkava? Komu najprej, vroči bratje in ledene sestre, šmarnice naliti? Naj kultura feminizira nam deželo; naj zafura ves slovenski svet, usmiljene sestre vse, kar vas je, hčera Neznanega očeta? Jojmene, a naj v judeže s Kredarice udari strela v večnarodni gasilski dom? Je v rinfuzah šmarnice edina sreča sprave? Sploh ni več mladenke, ki je ne očarajo fantje iz Natove misije!? Mladeniči, naš obup, ali je v džojntih slajši strup kot v šmarnici domači, da obrambo doma in vina zmačkano prespite? Ja pa ja, seveda naj živijo! Tu mora biti človek iskren, a ne? Saj kdor pritegne himni, slabo ne misli, dokler poje ali pije? – A tako da je pri Slovencih? – Dvigniti prvi glaž šmarnice najprej z novimi in potem drugega s starimi prijat'lji? Če le ni kdo od mlajših sokrátikov škropnil v glaž kaj malega trobelíke? ~ Ž ~ živéti! (1) – Živeti za ne-kaj lepega? Ni pomembno kje? Za ne-kaj živeti? Pod brazdami stisnjenih pesti? Za čas, za brazde in vosek ne-kje živeti? Ne-kje živeti za obraz? Brazde naj ostanejo za ne-kaj? Kako iskreno preprosto je to? V razumljivi radoživosti iz melanholije prevedeni pesmi? Rad imeti vedro sonca na mizi? Imeti mizo v hladni senci in ob njej srečne obraze do poznega večera in čez? A v prevodu iz radoživosti v pajčevino? Imeti samo še pol sveče? Stenj časa dogoreva prehitro? Vedro noči ne razliva prav zvezd? Pajek v desnem kotu črvivega stropnega trama bo zjutraj utrujen? Ujet? Skrajno strupena gnezda ~ Ž ~ žvížg (1) – Na koliko od dva tisoč osemnajstih podvprašanj (beri: belih miši v hiši – od kleti do najemniškega podstrešja) znaš jasno vprašati? Ne odgovoriti, ampak vprašati (simboliziraj vprašanje kot voluharico)? Če poezija (poosebi jo z volkom samotarjem) še zna postavljati vprašanja (asociiraj: loviti se slepe miši)? Odgovarjala ni poezija (beri/poosebi: netopir) nikoli!? Poezija (beri/poosebi: romantika ali mokra miš) ni nikoli odgovarjala za svoja dejanja (poosebi: tihe miši)? Ali je poezija (beri/poosebi: naturalizem ali cerkvena miš) šivala deklice, ženske, matere z razparanimi trebuhi (beri/asociiraj: tiha vojna ali mišnica)? Je poezija (imenujmo jo zlati šakál) šivala zvezde (imenujmo jih gozdne miši) v propadlih nočeh (razumi: ovčjakih)? Je poezija (beri/razumi/poosebi: intimizem ali miš kukajoča iz moke) parala nebo (asociiraj: plenice)? Se je poezija (ne preberi/ne razumi/ne poosebljaj kot neoliberalizem ali črna podgana) zgovorno požvižgala na satén tisoč in enega molka (razumi molk dobesedno kot klik na brezžično računalniško miško)? ~ Ž ~ žvížg (2) – Menda tvoja vtetovirana kratica SS pomeni »skrajno strupeno«? Kljub vsemu, kako ti ga je lahko [konec maja 1988] na ljubljanski Roški tako vzburjeno dvignilo ob refrenu Noči dolgih nožev? žvížg (3) – Katere ponočne mojstre potrebuje tvoje Mesto sanj? Mar komunalce grezničarje, če se ti vse sanje spreminjajo v drek in mesto sanj v zadušljivo greznico? ~ Ž ~ žvížg (4) – Bo kitajska umetna luna po nočnih parkiriščih samodejno razgnala najboljše pesnice, sloneče ob kandelabrih? žvížg (5) – Ali besede še znate udariti direkt na gobec ali se samo malček ravsate? ~ Ž ~ žvížg (6) – Zakaj smo z žigolom Adamom asociirali ničkolikokrat manj kot s frigidno Evo? žvížg (7) – Cula na rami, a sploh še kdo v domovino slovenskih ust poveže dom in vino? ~ Ž ~ žvížg (8) – V akvariju ujeta ribica, ali ti razumeš, zakaj narcisa iz narcisoidne gredice noče v šopek? žvížg (9) – Si ga takoj spregledal, slepi šahist, ki si v dveh potezah noro matiral D. Trumpa, ki je premaknil kmeta na f-liniji in odprl nevarno pot do kralja? ~ Ž ~ žvížg (10) – Ko boš v očeh in ušesih zrel in velik, boš polpismen pesnik? Mar nisi srečnejši zdaj, ko si nepismen in nisi pesnik? žvížg (11) – S spominom ne sežeš več ne v prvo ne zadnje gnezdo? Si prevelik za jutri in premajhen za včeraj? Do polnoči še lahko jočeš z obrazom zlepljene zemlje, samogovorne klaviature odgovorov in vprašanj? ~ Ž ~ žvížg (12) – Ali je tudi tvoja država sveto rogovje divjadi, ki koraka v oddaljenost in odtujenost ljudi. Politika zmore povsem brez lirskega subjekta. Prisluhni kdaj, kako se pastirski jezik spremeni, ko ga onemi Polis pesmi? žvížg (13) – Noben čas ni nikoli izrazito naklonjen (poeziji); zmeraj je bolj blago nagnjen (k trti in hmelju ali rižu in konoplji) in veliko prenagljen (z besedami)? ~ Ž ~ žvížg (14) – Ta družba, ta svet, ta planet, te puhlice vsakdanje niso soldati stare garde – vrata katerega vesolja, katerega vinotoča, katere konoplje stražijo? žvížg (15) – Se ti samo zdi (v R-trenutkih in M-obdobjih) ali si stoično prepričan, da se ta grenivkasti čas v skrajno strupenih gnezdih bolj kot drugi časi, ki si jih fizično predrkal pod soncem in sencami, požvižga na poezijo? ~ Ž ~ žvížg (16) – Si res tako samovšečen, da si najel življenjepisca in mu pripoveduješ in težiš o svojih podpovprečnih in skorumpiranih dejanjih? Samo o vzponih po gajbicah krompirja? In zdaj se (v drugi polovici tisočstranske avtobiografije) sprenevedaš, kam se je zakotalil en sam samcat gnil krompirček?Le kam se ti je skril slinček? žvížg (17) – Rad potujem s požvižgavajočim vlakom po deželi slovenske poezije, kjer na rjastih tirih proge Melanholija–Radoživost, zmeraj z večurno zamudo, čezbesedno iztirim in znova dregnem v sršenje gnezdo: »Končati tam, kjer so pričeli drugi; glodaj me!« * * * DODATEK 2 (izbor v angleškem prevodu) Ivo Stropnik The Dictionary of Melancholy and Joyfulness (selected entries from the lyrical dictionary) Translated from the Slovene by Roger Metcalfe and Andrej Pleterski (NEW TESTAMENT) sense organ – LANGUAGE: When you report for the history of small languages, be not too humble towards my luxuriant growth, which you have never seen. I was a supplicatory snake beside you, and poisonous. Language, pollenous in you, a burned-out glade, I confessed to you the experience of love and death. When you report of snakes and lions, do not forget, I created them recognisably for you. I spoke from the eyes of a mongoloid boy and came far, up to the ground floor of your head. I was already far removed from memory, illiterate he created me, in signs of dust discovered me, and when once he was just able to draw me awkwardly, I remained – his unforgettable angel, not god, but faith. (Translated by Roger Metcalfe) babylon – With my language you no longer get to Wonderland. But, language, I shall make you such a tower – up to the sky, so that young men will climb up it, jump from it and be killed. Girls, sweethearts, will gaze enamoured at smashed faces; the eyes of their killed boys will say: “I love you, I love you. From the tower – from the sky I jump for you, to prove my love to you!” Language is from three worlds: from the land of the Seen and the land of the Understood, from the sky of the Heard and the sky of Premonition, and from the hell of the Utterable and the Nursed from hell. Language is the son of Language whom we have not yet met; we simply believe in him – in the blind word of a comforter. In our language everything that is an ephemeral value of the world is utterable. But utterable in opposition to brilliance? Does the premonition from the sky speak such a language? Will breast milk so utterable for earth in a vision be for today an incomprehensible vocal cord in the bloody hand of the world? Language, you lack balance! Language, you lack soul! I shall make you such a tower – up to the sky, so that young men will climb up it, jump from it and cry out in muted languages. Language, I love you, and with the wind I offer up to you Whitsun ears of rye! (Translated by Roger Metcalfe) workshop (8) – (ordering sandals to go into the jungle) – In what sandals should I pick out my path through the jungle, if I head off from the snow-free side of the clay? In the fine hide of a wild beast, if it is winter here and chilly spring there. In the crudely worked leather of tranquil animals, since the unrest will be greater there. With soft straps of the sea, salted for the greatest depths. With vines wrapped around my heel and over my right arch, for flight and wounded return. In tree rubber, with the fragrance to many of my kin of travelling bark. In linden wood, for the path across rocks and hollow reverberations. In paper, so every fear can be printed on it. Barefoot, with needled blood on my soles, so the lonely wild beasts will take you into their company of eternal seeking. (Translated by Roger Metcalfe) erogenous – Whenever, dear river, I say to you, take me there to the gentle waves, I am not playing a hand for fear or hope, but inviting you into a prelude to love. When I quietly call you by name, Hippocrene river, I am already within you and purely yours. I hear no sound. The whole world is mine. When I beg you, let me off there, I am not seeking mercy from you. Whereupon in our depths flaps a white sail in the torn darkness. Whenever I whisper to you, river, let us make love once more, you slide over towards me. Let us go there to the dark bottom to seek out the highest peak. (Translated by Roger Metcalfe) of clay – I think of you, cavity in my head. Embracing stones within you spark night and day (away from rhyme), extending to each other’s darkness. Under the darkening of the original word we each vibrate one vocal cord above the abyss of the body, into which you fall alone. Did we ever move away from the foundations of birth, from the swarm of darkness? The darkness follows us from the ancient cave, where the ice was splintered by mammoth bones and animal skins thawed it to the wound, so that we might set down our forebears on carpets of spring flowers; since the peaks of breasts pencilled our bodies, the bloody deer brought hunting fortune and figurines from horn. Did the fired clay retain sufficient contained blood, blood? P.S. And did it bind up the mouth of the winds, the winds? (Translated by Roger Metcalfe) G hymn –O Slovenian literature, Protestantly sloshed with schnapps and Cviček wine; o postmodernistically bingeing heavenly assumption of Refošk, European beer and American whiskey; o holy canon with cocktail blessed! Chalices of being, break out the corks of time! The little Slovenian bordello grew weary of perverted Europe and the little Slovenian language is just a little pimp. Exotic foreplay of words! National crotch K. If the state – not just on the sly – was ruled by “Ukrainian girls”, poets would offer a separate peace. Thus however the talisman harvests the violin voice for the vintage, and the maidenly angel unbuttons spleen, spleen. P.S. To whom … chin chin, chin chin? (Translated by Roger Metcalfe) tree – Don’t you “tree” just like that to me! I’m the first occiput and the final gable of your home. In the leglessness of my kinship you began to walk. In the dead timber of resinous fragrances you will have a rest. Don’t you “tree” just like that to me. I’m a creature with adorable skin, the directory of first-time lovers, the secret retreat of the lying in the grass. I touch the earth during the day. I touch the sky at night. Both despair and horror seek shelter with me. I touch the cold darkness. The light is sincere. Don't you “tree” just like that to me. With a fertile womb of the broad branches in my crown, I celebrate the speaking people and the mute animals. Ever since I’ve become a wild daisy, planted for the arrival and the departure of the human, a pilgrim crossroads has been shining through me—who’s going higher and who’s going lower than myself. Don’t you “tree” just like that to me. I’m both an early-spring and a late-winter celebration. I’m not a shadow. I’m not an old man on a burnt-down clearing. I’m not mere transience. I’m not a consoling tree, expressive of the touches in sadness. I’m a body—the altar of hands; and you, my lover and desecrator, are laying them on me. (Translated by Andrej Pleterski) (DIA and LOGUE) snake time (2) – DIA: Keep on taking readings to Adam: Lustful is your testament! Keep on winding the confirmation watch: it keeps stopping, like any faith. Keep on piercing the eye of the needle: stitch up the torn hoof to the snorting horse, those are his wings spreading across the loosened sky… LOGUE: Keep on gathering the dewy dusk, red, nobody knows before what night, and offering it to the mornings glued together. Keep on planing words: from the elder gnarl to the smooth lid of the coffin. Keep on leaving the grid open for the sheep: let them make a bolt for the world… DIA: Keep on dandling your grandpa and granny: keep on breastfeeding your father and mother. Keep on reading the zero gravity of the family crest. Keep on with the first-person narrative: oh, keep on filling the world with excrements! Keep on pecking the sweet fig, mastering the dogma with open arms, and the sky, the sea and the beaten-off dust in between them… LOGUE: Keep on teasing transparently: come, come, the fifth season! You who refuses to be winter while not being spring… (Translated by Andrej Pleterski) DIA: time (IX) – You don’t archive a letter written with a wet eyelid. What I’m communicating to you, are miscarried verses … I watch the sunburnt construction workers from my balcony, from dusk till dawn they act as an extra in the role of the Messiah. I tell you: yet another building not designed for poetry … You don’t open the dangerous lump soon enough. What if this is where the stormy dispatch is lying in wait, dried off and swollen during the night? The peening of the scythe, ever more audible, is halting the cavalry. Let me also say it’s going to be bloody, but there’s no return … There’s no solution unless you recognise the mushroom cloud in the soothing shade. Saliva is dribbling down your chin for the ritual of chemistry, the sharpness of the wind is being concealed by the awakened swarming of armoured vehicles… The letter stated: with a monkey on our shoulder, the two of us won’t preserve the frozen species. There’s no rule for being lost, for evermore … (Translated by Andrej Pleterski) animal mouth – (Walking past the otter-tailed Labradors…) – poets should be shooed, power plants should be built, snow should be shovelled, coal should be mined, tunnels should be constructed; poets should be dispersed: from inns, from churches, from woods for them not to ever step out of a dark shadow; poets should be silenced, they’re too loud in their coming out from their silence; however, they should still be fattened so invaders don’t get the impression that our language is dying away; poets should be stuffed, exhibited in the museum of contemporary revolution and observed in their slow or quick forms of decay; the female preparators of muses would join them, out of pure jealousy of their inspiration— (Translated by Andrej Pleterski) anarchist – Why is our land so hunched and yodelling? Because it hasn’t come up with any proper sonnet? Are trochees still in foster care and iambs on paternity leave? How much capitalist time per night do you devote to the single-mother imagination? Are you the one who stole all the communion wafers from the sacristy where state security officers used to assemble? Used to? How is memory erased, how is memory erased? How is blood erased, how is blood erased? How is the sky blacked out, how is the sky blacked out? How is the eye turned off, how is the eye turned off? How is the ear deafened, how is the ear deafened? The vulture, the eagle, the hawk, the owl, the goshawk … which beak do you wear? How high, how low the boots do you sleep in? When to strike? When to set off? When to fall? Why not to speak about the unspoken? Why to waver? Why to get up at six and google misleading news? (Translated by Andrej Pleterski) whistle (5) – Words, are you still capable of smashing right in the face or do you just scuffle a bit? whistle (10) – Once you’ve grown mature and great in the eyes and the ears, will you be a semi-literate poet? Are you not happier now, being illiterate and not being a poet? whistle (12) – Is your country also the sacred antlers of wild animals marching towards human remoteness and alienation? Can its politics do perfectly well entirely without the lyric subject? Do you sometimes listen to how the herder’s language alters when muted by the Polis of the poem? whistle (17) – I like riding a whistling train across the landscape of Slovene poetry, where, on the rusty rails of the Melancholy/Joyousness route, always with a delay of several hours,I derail transverbally, opening up again a huge can of worms: “Let’s end up where others had started; gnaw at me!” (Translated by Andrej Pleterski) young-eyed heron – Do you understand the heron? The way it’s waiting for you, motionless? Observing you like prey, pitying? To be seized at its feet? Because the head cannot flee the top of the body by itself? Has the heron directed its sharp beak at you? You’re asking it to haul you out of the swamp, aren’t you? To scoop you from the state of unquenchedness? Where should it carry you with its slow-wing strokes? Only as far as beyond the dung heap turned into a swamp? Spread from all sides? Equally rank from all sides? Will you hold on fearfully to the heron’s neck during the overflight? Will its plume protect you? Will the three dark feathers prophesy you one and the same thing three times? Yet there’s no prophecy you can nullify? No fear you can confine? Should the heron withdraw you to the hidden nest among reeds? Should it pierce you heroning in the sombre sun with its beak wide open, once, twice, or thrice? (Translated by Andrej Pleterski) Ivo Stropnik / photo by Tihomir Pinter Ivo Stropnik (1966), studied Slovene Studies at the Faculty of Arts,Ljubljana. He lives and works in Velenje, where he acts as the editor-in-chief of the Velenje Literary Foundation and head of the Lirikonfest Velenje international literary festival, the initiator and the long-standing organiser of the international Pretnar Award conferred to ambassadors of the Slovene language and culture across the world, the Academy Poetic Slovenia, the Velenjica-Cup of Immortality poetry award, the Lirikonov Zlat distinction for translation, the Lirikonfestov Zlat distinction for essays, the Winged Turtle award for travelogue, the writers’ and translators’ residence in Velenje, the editor of Rp. Lirikon21 festival anthologies, etc. Stropnik has published eighteen books of literature for both adults and children, including twelve poetry collections for adults. His work has appeared in literary journals, festival almanacs, and anthologies, and his selected poetry has also been published as an e-book. Books of poetry for adults: Golden Butterflies (student songbook, 1983), A Thinning Cavalry (poetry papers in the graphic folder by P. Matko, 1991), Groundwater (1991), The Hideaway in the Eye (1993), The Proper Names of My Home (1997), the five-book collection The Growing Dictionary of Melancholy and Joyfulness I–V: The Dew Did Not Forget Me (1997), Distances (1998), I Think of You, Cavity in My Head (2006), The Book of Noises (2009); the anthology Back to Animal (one hundred selected and new poems, 2008); XXXL – Large Loves (2012); A Star Who Tailored a Girl & The Dictionary of Melancholy and Joyfulness (652 selected lyrical entries, 2018); From Anus to Tortoise (2020). KAZALO OD ANUSA DO ŽELVE (karantenski stihi 2020) abeceda – Katera abeceda … anus – A tako bomo zdaj živeli? balada – Belčki, hlapčki, metuzalemi … bližine – Kako dolgo tonejo bližine v daljave? civilizacije – So civilizacije, ki se dotaknejo cvrčanje – So te vsi trije časi na zemlji že sprehodili čaplja mladih oči – Razumeš čapljo? črv (2) – Mi je črv, ki gomazi okrog leve noge … dvom – Naj te naravnost vprašam … dvomilijonska – Je dvoboj darilo? evrotalec – Presvetla Evropica … evtanazijska – Je evtanazija starejša od ljudske medicine? favnovska – Vsevidni favn, kje se skrivaš!? fotogenična – So muze … gugalnik – Škripajo v grobni slačilnici … gnezdo – Se včasih kakšno gnezdo … gugalnik – Škripajo v grobni slačilnici … haaška – Pleše haaško gnezdo na gusle … igra – Igrati se frnikole z velesilneži … jagnje – Jagnje roštiljano, jagnje žrtveno … kazenska – Pade zdaj kazen kot usmiljenje? lisa – Kam s spominki … ljubica – Kaj piše v dnevnik deklica … mit – Kentavra si videl? mlade dojke – Ali mlade, polne, jedre, dišeče … mlade oči – Je klopca v narodnem parku … navdih – Kako blefirati navdih? noči – Noči, od nekdaj ljubi dnevi … oblačila – Še vstopiš kdaj … obletnice – Katere obletnice obujaš? pajčevina – Si splaval iz plitve reke … ribiči – Vsi ljudje pod velikim mostom … samotna – Katero razsežnost ustvarjajo … smrt (2) – O pizda, smrt prekleta … Srečanja z Lirskim Subjektom srečanje z L. S. (1) – Si srečal kdaj Lirski Subjekt … srečanje z L. S. (2) – Če so tam daleč … srečanje z L. S. (3) – Ali znaš v policijskem zapisniku … srečanje z L. S. (4) – Si srečal kdaj Lirski Subjekt … srečanje z L. S. (5) – V tem(le) lirskoslovarskem geslu … škatla – Kako mi to uspe … tržnica – Bo tvoja kumara izvohljala … ubijanje – Ulice, ulice, neskončno jebene ulice … vprašanja – Kaj vidiš? zidovi – Zmeraj kakšen zid!? zimska – Je zima skozi zgodovino … zlato – Bo nekoč vse zlato … zvezda – Kaj naj te še vprašam? Želve na pohodu vrnitve želvja – Ponoviva molitev za želve … DODATEK 1 ŠIVALA JE ZVEZDA DEKLICO (prenovljena samostojna objava zbirke) á – A ima poezija več vprašanj kot odgovorov? amêriško – A ker ni »ameriško« … anarhíst – Zakaj je naša dežela … bròn – Tvoja svoboda … cedílo – Kaj in kje je na koncu sveta? celofán – Kaj zavijaš v celofan? cigára – Skrita v dimni zavesi … cílj – Kako daleč je še … cúnje – Koliko spodnjic … očála (2) – Za daljnovidnost … poezíja – A za mrliške zadeve sem pa dobra? smŕt (1) – A tekmujeva … títovka – Ali si se postavil pred spomenik … zabavljíca – Katere trte? živéti! (1) – Živeti za ne-kaj lepega? Skrajno strupena gnezda žvížg (1) – Na koliko … žvížg (2) – Menda tvoja vtetovirana kratica … žvížg (3) – Katere ponočne mojstre … žvížg (4) – Bo kitajska umetna luna … žvížg (5) – Ali besede še znate udariti … žvížg (6) – Zakaj smo z žigolom Adamom … žvížg (7) – Cula na rami … žvížg (8) – V akvariju ujeta ribica … žvížg (9) – Si ga takoj spregledal … žvížg (10) – Ko boš v očeh in ušesih … žvížg (11) – S spominom … žvížg (12) – Ali je tudi tvoja država … žvížg (13) – Noben čas … žvížg (14) – Ta družba, ta svet, ta planet … žvížg (15) – Se ti samo zdi … žvížg (16) – Si res tako samovšečen … žvížg (17) – Rad potujem s požvižgavajočim vlakom … DODATEK 2 (izbor v angleškem prevodu) The Dictionary of Melancholy and Joyfulness (selected entries from the lyrical dictionary) sense organ babylon workshop (8) erogenous of clay G hymn tree snake time (2) time (IX) animal mouth anarchist whistle (5) whistle (10) whistle (12) whistle (17) young-eyed heron O AVTORJU (v angleščini) Ivo Stropnik Od anusa do želve Tisoč vprašanj za noben odgovor Nova lirskoslovarska gnezda za Slovar melanholije in radoživosti (A~Ž) V dodatku prenovljena samostojna objava zbirke Šivala je zvezda deklico (SMIR, 2018) ter izbor v angleškem prevodu Uredil avtor Pomoč pri redakciji Urška Zupančič (Čitalnica Pri pesniški duši) Angleški prevod izbranih pesmi v dodatku Roger Metcalfe in Andrej Pleterski Fotografija avtorja Tihomir Pinter Izdala Asociacija Velenika Elektronska izdaja Dostopno na: www.biblos.si Velenje 2020 Vse pravice pridržane © Velenika, Ivo Stropnik Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=25053187 ISBN 978-961-6427-39-5 (epub)