DARF
EIANEJnN
lit »»Hfl »J II
ELNSI
NASA SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 12
ŠTEVILKA 5
15. MAJ 1973
SPORTBEDARF
ELAN
UREDNIŠKO - REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
»DELO« 23.4.1973
Ocena TK SZJ
Kljub temu, da promet v letni sezoni ne bo tako velik, kol smo ga navajeni v zimski sezoni, računamo, da bomo predvideni plan dosegli.
ELN\i HOCHLAND kr-i^U
Tehnična komisija smučarske zveze zahteva spoštovanje dogovora
BLED — V soboto se je na Bledu sestala na razširjeni seji tehnična komisija smučarske zveze Jugoslavije, ki je izdala naslednje obvestilo za javnost:
»Ugotovljeno je bilo, da se je zlasti z uspehom skakalcev ugled jugoslovanskega smučanja v minuli sezoni dvignil. Uspešen nastop skakalcev, zlasti Meseca, Norčiča, Prelov-ška, Stefančiča na velikih prireditvah, na katerih je sodelovala skoraj vsa svetovna elita — od novoletne turneje, tekmovanja v Falunu, SP v poletih, Holmenkollnu, do prireditve za Poldov memorial v Planici, je v tej zvrsti jugoslovanske smučarje uvrstil med najmočnejše narode na svetu. Tudi alpski tekmovalci so zlasti z uspehom Kavčiča — postal je balkanski prvak, zmagovalec na velikih prireditvah v Zagrebu in Zakopanih — dosegli afirmacijo, v povprečju pa v tej disciplini vendar
stagniramo. Tekači v članskih vrstah niso napredovali, uspešno pa so nastopali mladinci, in to predvsem Tajnikar in Brajnik.
Sezona 1973/74 je spet sezona svetovnih prvenstev — v Falunu in St. Moritzu. Temu bodo posvečene in prilagojene tudi druge velike smučarske prireditve. Jugoslavija bo poleg že tradicionalnega tekmovanja za svetovni pokal v Mariboru in evropski v Kranjski gori gostitelj tekmovanja za pokal Kurikkala in Kongsberg, poleg tega pa bodo v Planici spet poleti.
Ugotovljeno je bilo, da se tekmovalno in zlasti turistično smučanje v Jugoslaviji hitro širi. Predvsem severozahodni del države že spada med najrazvitejše predele Evrope. Poglavitni delež v tem razvoju ima uspešna domača proizvodnja smuči. Predvsem Elan, tovarna športnega orodja v Begunjah, je postala po ob-
Nastop nekaterih reprezentantov in funkcionarjev SZJ prek javnosti pomeni odstop od poslovne morale, zato ne pomaga, temveč škoduje razvoju vrhunskega smučanja v Jugoslaviji. Smučarska zveza je zato prisiljena preganjati tako samovoljo.
Smučarska zveza Jugoslavije izreka javno zahvalo in priznanje delovni skupnosti Elana za velik kvalitetni razvoj tekmovalnih smuči. Elanove smuči so postale svetovni pojem, saj domači in tuji skakalci na njih dosegajo rekorde in prvenstva na velikih mednarodnih prireditvah. Tudi sposobni alpski tekmovalci na Elanovih smučeh dosegajo zavidanja vredne rezultate.
Večji uspeh naših alpskih smučarjev na svetovni lestvici je kompleksen problem, zvezan z dobrimi trenerji in zlasti z dragimi in sistemskimi pripravami smučarjev od rane mladosti do članskih vrst. Nadaljevanje vzajemnosti SZJ in Elana ta proces lahko samo pospešuje, zato bo osrednja smučarska organizacija tudi v prihodnje iskreno sodelovala z Elanom in zahtevala spoštovanje dogovorov od vseh svojih funkcionarjev in izbranih tekmovalcev.
Za tehnično komisijo SZJ GREGOR KLANČNIK predsednik
Prodaja čolnov dobro kaže
A. S.
Naš švicarski zastopnik razstavlja v Ziirlchu
segu in kvaliteti ena izmed najuspešnejših tovarn na svetu. S tem v zvezi je tehnična komisija obsodila nepotrebno in za ugled Elana škodljivo polemiko v delu tiska o odnosih do klubov in kvaliteti Elanovih smuči.
Smučarska zveza Jugoslavije že vrsto let z Elanom uspešno sodeluje. Na podlagi posebnega dogovora
delovna skupnost Elana daje letno brezplačno na razpolago vrhunskim tekmovalcem vseh kategorij okrog 300 parov smuči. To je velik prispevek Elana jugoslovanskemu kvalitetnemu tekmovalnemu smučanju. Na podlagi dogovora je SZJ sprejela obveznost, da bo vse probleme razvijanja kvalitete asortimaja tekmovalnih smuči in urejanja servisa reševala vzajemno in v neposrednih stikih.
Naša trgovina v letni
Naša trgovina je uspešno zaključila prodajo zimskošportne opreme, saj je v sezoni 1972/73 dosegla promet v višini 7,948.000,00 din. Ta uspeh je na vsak način pripisovati sodobno opremljeni trgovini, večji izbiri blaga in ne navsezadnje tudi strokovni postrežbi. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo za naslednjo zimsko sezono treba izbiro še povečati, kar bo vsekakor vplivalo na ugodnejšo realizacijo.
Koncem marca smo zaključili s prodajo zimskošportnih izdelkov in prodajo usmerili v letne artikle. Poleg čolnov je moč dobiti tudi vso dodatno opremo za čolne, vodne smuči,
kamp opremo, telovadne copate, kotaljkc, badminton in tenis rekete, rekvizite za namizni tenis in sorodne športe. Do sredine meseca maja bomo izbiro obogatili še s kompletno pla-
ninsko opremo, opremo za podvodni ribolov in vodno smučanje, kakor tudi opremo za kopalno sezono.
Izredno zanimanje kupcev je vzbudila razstava TRIM opreme in opreme za športne Igre. Vse te Izdelke prodajamo tudi posamezno. Inozemski kupci radi segajo po naših telovadnih ročkah in se o kvaliteti pohvalno izražajo.
čolni so delno razstavljeni v trgovini, delno pa na prostoru za trgovino. Vendar je treba prostor zunaj še primemo preurediti. Kupci si sedaj lahko ogledajo čolne In se tako laže odločijo za model, ki jim najbolj ustreza.
Delovni čas smo prilagodili ostalim športnim trgovinam in navsezadnje tudi zahtevam kupcev. Trgovina je odprta od 7. do 18. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure.
II. m
Poročilo o izvajanju stabilizacijske
Delavski svet tovarne športnega orodja Elan je na svoji seji dne 15.1.1973 razpravljal o problemu stabilizacijske politike v podjetju in je na osnovi obširne razprave sprejel tudi stabilizacijski program, ki postavlja naloge pred delovne ljudi, še posebej pa ljudi na vodilnih delovnih mestih.
Namen stabilizacijskega programa je predvsem, da se spoprime s splošno družbeno nalogo. Prične naj odločen boj za znižanje stroškov na vseh področjih in nivojih, kar naj bi omogočilo normalno pot v prihodnjem obdobju. Zagotovi naj tudi uspešen razvoj podjetja in s tem socialno varnost vseh članov delovne skupnosti.
SAMOUPRAVLJANJE
V	skladu z akcijskim programom določil XXI. in XXII. ustavnega dopolnila sta bili na podlagi razprave v družbeno političnih organizacijah in v kolektivu ter na predlog komisije organizirani dve TOZD:
— Elan, tovarna športnega orodja in
— Inštitut tovarne Elan.
Obe imata status pravne osebe z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz ustavnih določil.
S tem v zvezi smo sprejeli akt o ustanovitvi omenjenih dveh TOZD s tem, da konstituiranja samoupravnih in izvršilnih kolektivnih ter individualnih organov TOZD opravljajo vse pravice samoupravnih organov dosedanji samoupravni in izvršilni kolektivni ter individualni organi. (4. tč. akta o ustanovitvi).
Predlog samoupravnega sporazuma pa mora biti pripravljen v 60 dneh po sprejemu tega sklepa (20.3.1973).
Med ostalim smo tudi uredili, da že od 1. 1.1973 objavljamo javno osebne dohodke, potne stroške, vprašanja reklame, vprašanja stanovanjske politike itd.
KADRI
Na podlagi akta o sistemizaciji in ostalih aktov so bili v določenem roku razporejeni vsi delavci na ustrezna delovna mesta.
Na delovna mesta so bili razporejeni tudi tisti delavci, za katere je potrebna višja izobrazba, kakor jo imajo. Iz končne razporeditve pa ugotavljamo, da si morajo posamezniki še pridobiti manjkajočo izobrazbo.
visoka šola	pridobiti	6	dokončati	2	8
višja šola	pridobiti	16	dokončati	7	23
srednja šola	pridobiti	15	dokončati	6	21
poklicna šola	pridobiti	9	dokončati	1	10
skupaj:	pridobiti	46	dokončati	16	62
— Služba je imela razgovore z institucijami, ki organizirajo izobraževalne akcije. V letu 1973 se bomo povezali s šolami in tečaji za dopolnilno funkcionalno izobraževanje.
— Višja šola za organizacijo dela Kranj je izvedla v podjetju 2 tečaja »Študij dela po metodi REFA« od 26.3. do 15.4.1973. V ta tečaj je vključenih 45 delavcev z vodstvenih položajev v podjetju in v IE.
— Za oddelkovodje in delovodje bomo v začetku šolskega leta 1973/74 organizirali dvoletno delovodsko šo-
lo	lesno industrijske smeri.
Šola bo imela sedež v Radovljici (Delavska univerza) in bo vključila tudi slušatelje LIP Bled.
— Z Višjo šolo za organizacijo dela Kranj se dogovarjamo, da bi v pomladanskih mesecih organizirali 80-urni tečaj za skladiščne delavce.
V	poštev bi prišlo 20 slušateljev, trije pa so že bili na tem tečaju.
— V aprilu in maju organiziramo tečaj za pridobitev polkvalifikacije
—	50 delavcem manjka polkvalifika-cija. Tečaj je organizirala interna komisija, ki jo je imenoval že upravni odbor. Po potrebi bodo vključeni še drugi strokovnjaki. Skripta za te tečaje že dopolnjujemo.
— Potrebno je še organizirati tečaj za
31 PK delavcev lesne stroke
9	PK delavcev kovinske stroke
10	PK delavcev lesne stroke in plastike 16 delavcev raznih smeri in strok pa je že vključenih v šole.
— Preko Delavske univerze Kranj bomo v mesecu septembru vključili delavce za dokončno pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
— Pri Gospodarski zbornici SRS smo prijavili 16 kandidatov za pridobitev kvalifikacije za opravljanje zunanje-trgovinskega poslovanja iz finančnega, prodajnega in nabavnega sektorja.
— Za pridobitev VS, VS in SSŠ se bomo do začetka šolskega leta individualno dogovarjali s kandidati in s pristojnimi šolami. Od teh je že nekaj vključenih v šole, na novo pa jih je treba vpisati še 32.
— Za izpopolnitev funkcionalnega izobraževanja pa sproti vključujemo po potrebi posamezne delavce, ko so seminarji razpisani.
— Pri vrednotenju delovnih pogojev za posamezna delovna mesta (zdravju škodljiva in podobno), ki so bila potrjena na delavskem svetu v mesecu novembru, smo že uporabili novo metodologijo delovnih pogojev, ki nam jo je posredoval Zavod za varstvo pri delu iz Maribora.
— Program nujnih ukrepov za pridobivanje vodilnih in vodstvenih strokovnih kadrov znotraj ali zunaj podjetja še ni v celoti izdelan. Srečujemo se namreč s težavami pri stanovanjskem problemu in pri vrednotenju naših osebnih dohodkov v primerjavi z drugimi podjetji, kjer so ti kadri poprečno bolje nagrajeni.
— Na podlagi stanovanjske ankete, ki smo jo izvedli med člani delovne skupnosti, bomo do konca maja izdelali stanovanjski program družbene in individualne gradnje. V bodoče bomo več sredstev namenili za stanovanjske namene; za to nam jamči sklep delavskega sveta, ki se je odločil za dosti višjo stopnjo prispevka. Program za leto 1973 smo izdelali in predložili odboru za vprašanja združenega dela dne 6. 4. 1973. Obravnaval ga bo še delavski svet.
— Pregled dodeljenih stanovanjskih kreditov za obdobje 1963—1972 smo pismeno posredovali kolektivu v celoti.
PROBLEMATIKA RAZVOJA
IN PLANOV
To področje je v glavnem vezano na dve izhodiščni točki:
— gospodarski načrt za leto 1973
in
— kratkoročni in srednjeročni načrt podjetja, katerega projekcijo naj bi okvirno izdelali do 31.12.1973.
Gospodarski načrt za leto 1973 je pripravljen in smo ga predložili v potrditev. Postavljena so bila izhodišča za gospodarski plan za leto 1973, s čimer so bili seznanjeni odbori in delavski svet.
Ker želimo nadpovprečno rast podjetja še vedno obdržati v okviru načrta, moramo upoštevati sledeče predloge:
1. Dvig proizvodnje za 10% glede na leto 1972. Za normalno rast mora biti zagotovljena tudi minimalna rast proizvodnje. Z njo smo pri lanskem obravnavanju in sprejemanju gospodarskega načrta sprejeli stopnjo za obdobje od 1971 do 1976. Poudariti pa moramo, da izhodišča gospodarskega načrta predlagajo celotno vrednost proizvodnje, ki jo je treba doseči, seveda če bomo doseg-
li	tudi efekt.
2. Glede na izbiro in na zmanjšanje zalog gotovih izdelkov je celotni dohodek treba povečati za 42 %.
3. Ustvariti je treba 7 % čistih sredstev za kritje obveznosti kot so anuitete, obnavljanje, družbeni standard itd. Minimalna absolutna vrednost mora znašati 7,5 milijonov dinarjev.
4. Nivo osebnih dohodkov je treba zvišati za 7 % glede na dvig proizvodnje in produktivnosti.
5. Razmerje brutto osebnih dohodkov in celotnega dohodka mora biti 20:100.
6. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi 80:20.
7. Povprečno število zaposlenih se ne sme povečati, izboljšati pa se mora struktura zaposlenih.
ABSOLUTNA IZHODIŠČA
zap. št.	element	indeks
	osnovni podatki	
1.	proizvodnja	110
2.	celotni dohodek	142
3.	ostanek dohodka	136
4.	zaposlenost	94
		
št.	element	indeks
zap.		73/72
	izvedeni podatki	
5.	proizvodnja	117
6.	celotni dohodek na	
	zaposlenega	152
7.	ostanek dohodka na	
	zaposlenega	146
8.	netto OD na zaposlenega 107	
ORGANIZACIJA POSLOVANJA
V okviru problemov pri organizaciji proizvodnje, prodaje in nabave je bilo treba posvetiti veliko skrb racionalnosti, predvsem glede zmanjšanja stroškov, poenostavitve postopkov in zmanjšanja števila proizvodov slabe kvalitete, koriščenja fonda delovnega časa itd.
Rešiti je treba:
— problem nabave in trošenje vseh vrst materialov,
— tehnični sektor je pregledal vse materiale, naredil spisek nekurant-nih materialov in predvidel možna nadomestila s tistimi, ki so na zalogi.
V zvezi z izpolnjevanjem teh ukrepov je važen podatek, da se
je zaloga materialov v prvih dveh mesecih znižala za 3,014.860,— din (300 milij. .S din). Zaloge materiala se torej uspešno znižujejo in s tem se znižujejo tudi stroški.
Pojavlja pa se drug problem — pravočasna nabava materialov (kar se negativno odraža v sami proizvodnji). Vendar je to v veliki meri odvisno od zunanjih vplivov (splošna devizna nestabilnost).
— Menimo, da je glede zniževanja zalog materialov še vedno premalo storjenega. Za vse naloge je bilo treba podaljšati roke. Še danes pa niso točno določene minimalne in optimalne zaloge materialov, ki bi problematiko nakazali tudi objektivno. Vendar ta stvar ne dovoljuje nobenega odlašanja, kajti le z odprodajo odvišnih materialov, zamenjavo nekaterih materialov s tistimi, ki so v skladišču ter s plasmajem nekurantnih materialov bomo prišli do zaželjenega cilja.
— Prodaja je v sodelovanju s tehničnim sektorjem naredila točen seznam odvišnih materialov za čolne (okovje). Zaradi novega davka pa se je realizacija (tj. plasma prek trgovske mreže) morala zavleči; izvedena bo v najkrajšem času.
— Nabava in znižanje zalog vseh vrst materialov je v celotni akciji vsekakor na prvem mestu, čeprav je že znižanje za 300 milij. S din v dveh mesecih spodbudno.
— V letošnjem letu moramo znižati predvsem prevelike zaloge smu. či in proizvajati le toliko, da bodo zaloge ob koncu leta v normalnih mejah.
— Približno 40 % zalog smuči so polizdelki in ti so že upoštevani v naročilih za izvoz v letošnjem letu.
— Zaloge preostalih smuči pa bomo prodali na ta način, da se bo letos finiš zgornje ploskve spremenil pri dekorju.
— Preostale zaloge smuči pa bomo letos prodali na domačem tržišču, delno pa tudi v izvoz. Za te smuči namreč sprememba dekorja ni mogoča.
Dekorja najcenejših JET smuči ne bomo spreminjali, ker nimamo problemov z njihovo prodajo.
Naj omenimo, da smo iz zalog prodali v januarju in februarju 7.670 parov smuči.
Kakšna so predvidevanja prodajnega sektorja za prodajo smuči v izvoz v letu 1973:
— Do 10. aprila 1973 smo prejeli fiksna naročila v skupni vrednosti za cca 50 % kapacitet.
— Previdena naročila pa znašajo še sledečih 50 %. Ta številka je pribl. 30 °/o večja kot je znašal naš lanski izvoz.
— Pri takem spodbudnem stanju naročil je treba takoj pregledati naše kapacitete, kajti le pravočasna iz-dobava vsem kupcem nam jamči, da predvidene številke dosežemo in jih v bodoče tudi občutno presežemo.
— Kot je znano, imamo čolne do konca sezone v celoti razprodane. Tudi za nadaljnjo prodajo so izgle-di dobri.
— Pri telovadnem orodju posvečamo pozornost predvsem opremi za predšolske ustanove in raznim dodatnim artiklom.
Glede izpopolnjevanja prostih ka-kacitet z novimi, ekonomsko upravičenimi proizvodi, predvsem s takimi, ki zahtevajo manjšo preorien-tacijo in mehanizacijo, smo dosegli določen napredek, saj smo že sklenili nekaj pogodb.
Izdelovali bomo sedežno pohištvo in ga dobavljali od 25. julija do 19. septembra.
Treba pa se bo odločiti za sklenitev dodatne pogodbe tudi za obdobje od oktobra naprej.
politike v podjetju
Novo, primerno za letovanje
—	Tudi s podjetjem SIP Šempeter smo za delo v kovinski delavnici sklenili pogodbo in bomo dobavljali proizvode sukcesivno od 30. aprila do konca junija.
Prav tako je naš Inštitut že izdelal načrte za opremo za predšolske ustanove.
MALI KOMPLET, ki ga bomo najprej začeli prodajati. Sestavljajo ga naslednji elementi:
1. kombinirana gugalnica III.
2. kombinirana gugalnica IV.
3. mini vrtiljak
4. zviralo — mali lok
5. trodelna gugalnica
6. ogrodje za tobogan
KOMPLETNA ZUNANJA OPREMA ZA PREDSOLSKE USTANOVE, ki obsega poleg navedenih elementov še:
1. kombinirano gugalnico I.
2. kombinirano gugalnico II.
3. plezala I.
4. plezala II.
5. vrtečo ploščo
6. zviralo, lokomotivo
7. zviralo — veliki lok
8. vrtljivo gugalnico
9. preskok
10. vrtiljak
11. polžasti tobogan
12. »Mladi graditelj« (komplet lesenih elementov za sestavljanje)
31. plastično gred
14. plastično pručko
15. plastično ravno desko
— Inštitut je izdelal tudi predloge o izbiri in razporeditvi telovadnega orodja, tako da bo prodaja lahko upoštevala želje naročnikov.
— Prav tako bo Inštitut izdelal tudi navodila za montažo te opreme. Vse to organiziramo in vodimo sporazumno s tehničnim sektorjem in prodajo.
Ugotavljamo pa, da je bilo pri tej nalogi premalo organiziranosti. Namesto, da bi v celoti najprej obdelali male komplete z načrti in prototipi, smo posegli že h kompletom širše opreme. Toda to v bodoče ne bi bilo priporočljivo.
— Pri povečevanju oz. izpopolnjevanju prostih kapacitet imamo še nekaj predlogov za oddelek plastike. Toda glede na popolnoma zasedene kapacitete do konca meseca julija jih obravnavamo sukcesivno in iščemo trajno rešitev za to področje.
— Prav tako se dogovarjamo in smo praktično tik pred definitivnim podpisom pogodbe s firmo »Atlanta« za izdelavo čolnov po vakuumskem postopku.
— Tehnične službe, prodaja in Inštitut rešujejo vprašanje izdelave pohištva v našem podjetju. Ce bi pohištvo postalo naš novi proizvod, se je treba v najkrajšem času odločiti, ali je masivno pohištvo za naš program perspektivnega in stalnega značaja, ali pa le trenutni izhod.
— Večjo pozornost smo posvetili tudi izboljšanju kvalitete. Delo skupine, ki se ukvarja z integralnim uvajanjem sistema kvalitete, je zelo zadovoljivo. Odgovornost za kvaliteto s t. i. avtokontrolo (kjer delavci sami kontrolirajo svoj izdelek), se že uveljavlja v praksi in sicer v oddelku lesenih smuči.
Sukcesivno jo bomo uvedli v celi tovarni z namenom, da se praktično vsak delavec v osebnem in skupnem interesu vključi v to akcijo. Predvidoma bomo to izvedli do začetka meseca septembra. Vzporedno s tem pripravljamo tudi predlog za nagrajevanje za kvaliteto. To pa bo mogoče šele, ko bo avtokontrola sprejeta v redni sestav našega dela.
— Delavski svet je v stabilizacijskem programu poudaril pomembno vlogo komercialne službe, torej prodaje in nabave. Ta problem rešujemo le počasi. Prav stanje vodilnega kadra je še vedno kritično, predvsem na področju prodaje smuči.
— Za zastopniško službo na terenu pripravlja naša prodaja predlog za uvedbo zastopništva za Slovenijo in za BiH.
Osebno menim, da vprašanje zastopništva za BiH predolgo vlečemo, čeprav tu lahko navedem vrsto objektivnih razlogov, ki na to vplivajo.
— Še enkrat pa bi rad opozoril DS, da je treba pravilno vrednotiti dejstva, da poteka skoro ves naš izvoz brez posrednikov, torej direktno in da je treba iz tega zornega kota ocenjevati ti dve komercialni službi.
Po drugi strani pa ju moramo usposobiti za večje naloge, ki jih bo treba prevzeti ob izpopolnitvi naših še delno prostih kapacitet in s tem seveda omogočiti in ustvariti tudi boljše finančno poslovanje v našem podjetju.
RAZISKAVE INSTITUTA
Inštitut je že pripravil redni plan raziskav t. j. kratkoročni in dolgoročni načrt razvoja za našo proizvodnjo.
Ta program pa je zaradi svoje obsežnosti predvsem interno informativnega značaja. Sedaj ga Inštitut izdeluje v bolj zgoščeni obliki.
V	programu so aktivno določena finančna sredstva kakor tudi posamezniki — nosilci teh nalog.
Pripomnil bi, da bo na podlagi sprejete organizacije TOZD naloge medsebojnega finansiranja med drugim obravnaval tudi sporazum, ki ga bodo organi upravljanja dobili koncem meseca maja.
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Po načelih, ki jih je sprejel delavski svet, je z ozirom na težko finančno situacijo investicijsko vlaga-
le v prejšnjem poročilu smo pojasnili, da je vloga finančnega sektorja pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov dvojna:	posredna, ko
spremlja in objavlja podatke in neposredna na širšem področju finančnih problemov, kot so pridobivanje kreditov, deviznih sredstev, izterjava doigov in drugo.
Spremljanje in objavljanje podatkov je že normalna funkcija finančnega sektorja. Po sklepu DS se je objavljanje podatkov razširilo na osebne dohodke, potne stroške in stroške reprezentance. Širši podatki o poslovanju v prvem tromesečju bodo podani, ko je treba predložiti periodično poročilo. Ostali posebni podatki pa so bili v smislu sklepa DS predloženi sproti in v določenem roku.
1. Uspelo nam je, da smo kratkoročne kredite najprej podaljšali in s tem pokrili prevelike zaloge gotovih izdelkov. V prvem tromesečju zato tudi ni bilo večjih zastojev pri poravnavanju naših obveznosti. Za obdobje april—junij je banka odobrila povečanje kratkoročnega kredita za zaloge za izvoz od 27 milij. na 38 milij. din. S tem bomo pokrili nevrnjene kredite za terjatve za izvoz. Kljub zvišanju kratkoročnih kreditov pa bo potrebno še nadaljnje varčevanje pri angažiranju obratnih sredstev, saj zaloge gotovih proizvodov zaradi sezonskega vpliva naraščajo hitreje kot pa pritok sredstev.
2. V predlogu investicijskega programa je plan novih vlaganj v osnovna sredstva skrčen na maksimalno višino 5 milij. din. S tem bi delež našega poslovnega sklada, ki ga uporabljamo za obratna sredstva, pora-stel o dl8 milij. din v letu 1972 na 26 milij. din v letu 1973. Seveda pa bomo morali v bodoče posvetiti večjo skrb lastnim obratnim sredstvom, v kar nas sili tudi predpis o obveznem deležu lastnih obratnih sredstev za pokritje zalog. Menim, da
nje dobro pretehtano iz naslednjih stališč:
— sredstva so odobrena samo v okviru finančnih možnosti,
— izvajanje investicijskih del je treba strogo kontrolirati po finančni plati.
Strokovne službe so upoštevale načela v predlogu za investicije in investicijsko vzdrževanje za leto 1973 in je vsaka investicija podrobno obrazložena.
Dipl. ing. Jože Osterman
bi DS pri obravnavanju plana investicij za leto 1973 moral upoštevati probleme z obratnimi sredstvi in omejiti vlaganja v investicije.
3.	Verjetno je že vsem znano, da smo dokončno izgubili status pretežnega izvoznika. Nabavni in finančni sektor sta v smislu predpisov v roku opravila postopek za pridobitev GDK deviznih sredstev in je zadeva že urejena. V letu 1973 sicer ne bo problemov pri nabavi iz uvoza, ker smo prenesli že rezerve deviznih sredstev iz leta 1972. Ce pa se v naslednjih letih ne bodo spremenili devizni predpisi v pozitivno smer, bo položaj lahko težji.
Letos smo tudi sestavili periodični obračun za prvo četrtletje, kar do sedaj predpisi niso zahtevali. Zaradi sezonskega značaja naše prodaje je tudi težko pravilno ocenjevati poslovni uspeh za prvo četrtletje. Prodaja, oziroma celotni dohodek v višini 15,882.679 din, predstavlja 10 °/o predvidene celotne prodaje. To pa je v Elanu že normalen pojav, saj zimsko športne proizvode prodajamo šele v drugem polletju, čolne pa tudi šele v drugem četrtletju. Proizvodnja je v letošnjem prvem tromesečju nižja kot v preteklem letu zaradi že znanih problemov pri zadrževanju proizvodnje, predvsem zimsko športnih artiklov. Naša naloga je, da v naslednjih mesecih dvignemo proizvodnjo na planirano višino, ker v nasprotnem primeru lahko pričakujemo močno poslabšanje finančnega rezultata.
Nekateri najvažnejši podatki za poslovanje v prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, izraženi v indeksih: (rezultati prvega četrtletja 1972 so 100)
Proizvodnja 80, povprečno zaposlenih 91, proizvodnja na zaposlenega 88, celotni dohodek 93, stanje zalog 142, stanje terjatev do kupcev 79, povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega 106.
Lastnik svetno znane tovarne smučarskih vezi g. Marker na obisku v Elanu
Dohodek in finančna politika
Začasno povišanje osebnega dohodka
za nižje kategorije
VARIANTA ZAČASNIH DODATKOV ZA OSEBNI DOHODEK ZA NIŽJE KATEGORIJE
Tabela I
kategorija
vrednost
kateg.
netto
dodatni faktor na osn. % plana
znesek pri 15 odst. preseg. % plana
znesek pri 20 odst. preseg. % plana
število delavcev 28. II. 72
skupaj povečani OD za vse delavce pri 20 % plana
III.
IV.
V.
VI. VIL
VIII.
IX.
829
892
960
1.033
1.112
1.198
1.291
0,6
0,6
0,5
0,5
0,4
0,4
0,3
SKUPAJ
Vrednost OD netto skupaj na mesec % povečanja OD — povečanje mase podjetja
9 75	12 99	57	5.643
9 80	12 107	98	10.486
8 77	10 96	98	9.408
8 83	10 103	42	4.326
6 67	8 89	83	7.387
6 72	8 96	107	10.272
5 65	6 77	62	4.774
		547	52.296
			1,400.000
			3,7 %
Prijavite se v camping Selce
Člane delovne skupnosti obveščamo, da bo kadrovski oddelek od torka, 15. maja od 8. ure dalje v govorilnici uprave zbiral prijave za letovanje v campu Selce.
' /
,
•. „ :
Glede na sklep 9. seje delavskega sveta z dne 27. 2. 1973 je generalni direktor zadolžil FS, TS in KSS, da
pripravijo predlog za začasno doplačilo najnižjim osebnim dohodkom. Ta pobuda izhaja iz pritožb delavk oddelka robničenja.
Na osnovi analize smo ugotovili, da obstoja problem najnižjih osebnih dohodkov tudi na drugih delovnih mestih. Zato naj bi v skladu s predlogom začasni dodatek izboljšal položaj polkvalificiranih in kvalificiranih dela/vcev od III. do IX. kategorije.
Glej predlog tabele I
Za delavce po učinku in času bi veljal dodatni faktor na osnovi procenta preseganja plana. Po tabeli II pa je za določen procent preseganja plana že izračunan skupni procent, ki pripada delaivcem v posamezni kategoriji.
Prehod je umesten med IX. in X. kategorijo, ker ima X. kategorija že faktor 0,3, vendar na povečani procent s faktorjem za režijske delavce.
Predlog za dodatke naj bi veljal začasno, dokler ne bo korigiran pravilnik o delitvi OD.
Korektura pravilnika o delitvi OD bi zajela:
ste pred odhodom prejeli v kadrovskem oddelku.
Orientacijska cena penziona v letošnji sezoni bo 25,00 din za odrasle in 20,00 din za otroke do 10. leta sta-
TABELA DODATNIH FAKTORJEV ZA KAT. III. - IX
Tabela II
°/t . ' III. kat. plana „ , fa. °’č	IV	. kat. 0,6	V. kat. 0,5	VI. kat. 0,5	VII. kat. 0,4	VIII. kat. 0,4	IX. kat. 0,3
5	3	3	3	3	2	2	2
6	4	4	3	3	2	2	2
7	4	4	4	4	3	3	2
8	5	5	4	4	3	3	2
9	5	5	5	5	4	4	3
10	6	6	5	5	4	4	3
11	7	7	6	6	4	4	3
12	7	7	6	6	5	5	4
13	8	8	7	7	5"	5	4
14	8	8	7	7	6	6	4
15	9	9	8	8	6	6	5
16	10	10	8	8	6	6	5
17	10	10	9	9	7	7	5
18	11	11	9	9	7	7	5
19	11	11	10	10	8	8	6
20	12	12	10	10	8	8	6
21	13	13	11	11	8	8	6
22	13	13	11	11	9	9	7
23	14	14	12	12	9	9	7
24	14	14	12	12	10	10	7
25	15	15	13	13	10	10	8
26	16	16	13	13	10	10	8
27	16	16	14	14	11	11	8
28	17	17	14	14	11	11	8
29	17	17	15	15	12	12	9
30	18	18	15	15	12	12	9
31	19	19	16	16	12	12	9
32	19	19	16	16	13	13	10
33	20	20	17	17	13	13	10
34	20	20	17	17	14	14	10
35	21	21	18	18	14	14	11
36	22	22	18	18	14	14	11
Najemnina za hišico (2 postelji in 1 pomožno ležišče):
— za domače goste	26,00 din
— za tuje goste	32,000	din
Ob vpisu je treba plačati najemnino za hišice.
Hrano plačate ob prihodu v camping na podlagi napotnice, ki jo bo-
rosti. Upravni odbor bo končno ceno določil pred pričetkom sezone, to je do 15.6.1973.
Opozarjamo, da napotnice ne morejo biti izdane za manj kot 5 dni. V nasprotnem slučaju zaračunava uprava campinga polni penzion, ki je precej višji.
-K * * ■*+-n -* * *	-h-k*	**	.*	«.
Člane delovne skupnosti obveščamo, da imajo med kolektivnim dopustom prednost za bivanje v cam-pingu tisti člani, ki v tem času še niso letovali v Selcah in ki imajo manj kot 16 dni dopusta. Za člane, ki so v kolektivnem dopustu letovali v Selcah v zadnjih treh letih, bomo prijave sprejemali samo v primeru, če ne bo prijav ostalih delavcev. Med kolektivnim dopustom bo v campingu Selce mogoče koristiti usluge največ do sedem dni, da se bo razpoložljivih kapacitet lahko poslužilo več članov.
Ostale prosimo, da se za letovanje v campu prijavijo pred kolektivnim dopustom ali po njem, to je od 15. 6. do 15. 9.1973.
Že ustaljeni režim v campu ne more biti drugačen; skupne naprave pa bodo adaptirane in bolje urejene.	inž. Vlasta Vidic
— višino ovrednotenja osnovnih postavk kategorij,
— analizo in prilagoditev nagrajevanja po učinku,
— analizo in prilagoditev merila po planu proizvodnje,
— korekturo in prilagoditev ostalih meril nagrajevanja.
Ta korektura naj bi bila pripravljena do 1. 1. 1974, te začasne dodatke pa bi izplačali do 31. 12. 1973.
Dopisujte v IMašo smučino!
Kratke smuči kar same zavijajo
Planiški mozaik
Sklad skupne porabe plan 73
Izvršitev 1972
1.	Dohodki
a) stanje 1.1.	52.874,00
b) ZR — del dohodka	1,200.000,00
c) vračilo posojil	97.650,00
d) začasno uporabljeno za obratna sred. 100.000,00
e) razni dohodki	16.462,00
Skupaj dohodki	1,466.986,00
2.	Izdatki
a) kritje izdatkov iz leta	1972	—
b) oročitev za stanovanja
po pog. štev. 61 in 114	303.740,00
c) dodatna dotaoija gasilcem	—
d) za novoletno jelko	26.403,00
e) davek od obresti	—
f) za	Onkološki inštitut
za	dan žena in ostalo v 1. 1972	10.112,00
g) za	članarino Prešernovi družbi	—
h) že	izplačano za odpravnine	—
i) že	iziplačano za tehnične izbol.	—
j) koriščenje že odobrenih
stanovanjskih posojil za 1972	410.770,00
k) dotacije gasilcem ELAN	11.000,00
1) dotacije športnim društvom	45.700,00
ELAN
m) dotacije mladinski organizaciji	5.000,00
n) dotacije ZB ELAN	5.700,00
o) štipendije	52.870,00
p) regresi za letovanje	517.643,00
r) odpravnine	3.473,00
s) nagrade za izboljšave	13.330,00
š) obdaritev ELANOVIH jubilantov	22.693,00
t) za poplavljena področ. Pomurja	10.000,00
u) druge dotacije	3.250,00
v) ostali izdatki	17.901,00
Skupaj izdatki	1.459.585,00
plan 1973
7.402,00
1,000.000,00
100.000,00
86.000,00
1,193.402,00
87.190.00
349.160,00
5.400.00
42.975.00
6.686.00
11.372.00 162,00
4.900.00
6.088.00
2.000,00
100.000,00
500.000,00
Kaj je lepšega od spomladanske visokogorske smuke? Zjutraj še v mraku kreneš iz koče, zmrzli sneg ti hrsti pod koraki. Spotoma si priča čarobnemu nastajanju dneva. Sonce vsak hip z drugim odtenkom prebarva nebo in spreminja vrhove iz temnih kulis v bleščeče dragulje. Na vrhu gore postane ves svet tvoj, tja nimajo vstopa drobne skrbi civiliziranega vsakdanjika. Potem postane nebo temnosinje, sonce žge, da bi skoraj lahko videl ultravijolične žarke. Okrog tebe sami hribi, sneg pa tak, da si le zaželiš in smučke kar same zavijajo. Zapodiš se po belih bregovih... uh, če se spomnim! Prismučaš v dolino med trobentice, sežeš po pivu in se z zadovoljstvom ozreš nazaj v hribe.
Resnično, kdor ima hribe rad, jih mora spoznati tudi na smučeh. Za to pa je seveda treba: prvič — znati smučati, drugič — imeti ustrezno opremo. Odgovor na »kako to pridobiti najenostavneje« je preprost — kratke smuči.
77.469,00
1,193.402,00
Obrazložitev dohodkov
Dohodki v letu 1973 so bistveno višji kot v letu 1972 zaradi vračil 10 % udeležbe za najemna stanovanja.
Obrazložitev izdatkov
1. točka a) kritje izdatkov za 1972 so štipendije, dotacije iin oročitve, ki so bile refundirane iz dohodkov 1973 za že izplačane zneske v letu 1972.
2. točka b) oročitve — del sklada skupne porabe je potrebno oročiti za stanovanjski sklad po že sklenjenih pogodbah. Od predvidenega zneska je že oročeno 249.160,— din, 100.000.— din pa bo nakazano v naslednjem mesecu za novo sklenjeno pogodbo.
3. točka j) novih posojil iz sklada skupne iporabe za stanovanjsko gradnjo ne bi več obravnavali, ker je namen uporabe izenačen z obveznim delom stanovanjskega posojila.
4. točka k) do n) v letu 1972 so bile odobrene dotacije za športno rekreacijsko dejavnost 67.400,00 din. Predvideni znesek v višini 100.000,00 din za leto 1973 pomeni 30 % povečanje do leta 1972, kar naj bi bil maksimalni znesek zaradi omejitev po samoupravnem sporazumu in seveda razpoložljivih sredstev.
5. točka p) regres za letovanje bi izplačali v dovoljeni višini 600,00 din na zaposlenega in pri tem upoštevali določila našega pravilnika.
6. točka v) znesek, predviden za ostale izdatke, združuje vse tiste izdatke, ki jih ne moremo predvidevati v fiksnih zneskih, imajo pa podoben namen kot tisti, doseženi v letu 1972 pod točko r do v.
Kratke smuči še zdaleč niso najnovejši izum smučarskih strokovnjakov, kot bi morda kdo sklepal iz Elanovih reklamnih akcij. Nasprotno. V sivi davnini je človeštvo prav na njih storilo prve smučarske korake. Seveda ne za zabavo; dolga stoletja so bile smuči zgolj transportni pripomoček. Njihovemu glavnemu namenu — okretnosti v snegu — je bila prilagojena tudi oblika. Tudi slavne bloške »smeči» so bile dolge povprečno le 1,5 m. Koncem 19. stoletja pa je z Norveške med uporabnike smuči zavel nov duh. Pomembna je postala hitrost, nastopila je doba športa. Razvoj tehnike smučanja po ravnem in dričanja po bregovih je povzročil tudi ločitev oblik smuči za teke in alpske discipline. Novi materiali so omogočali vedno hitrejšo smuko, oblika smuči se je vedno bolj specializirala. Tako imamo danes na razpolago kopico najraznovrstnejših dilc — za teke, smuk, slalom, skoke, take za pršič in take za led, za začetnike, za tekmovalce, za akrobate; imamo smuči za teptana smučišča in za ture po svežem snegu. Celo pločevinaste podaljške čevljev, imenovane »firnglaj-terce« ali po naše »dričke« bi kdo s širokim srcem lahko štel med smuči.
Kakšne naj bi bile smuči za turne smuke? Predvsem čim lažje, pripravne za prenašanje, primerne za vsako vrsto snega, čim okretnejše
pri vožnji med drevesi in skalami, uporabne tudi za hojo navkreber ali s »psi«. Večina teh pogojev govori v prid čim krajšim smučem. Le za hojo po ravnem ali za zelo položne smuke so slabše od daljših. Ne obnesejo se tudi na terenih, kjer je pri vožnji potrebno hitro amortiziranje sunkov, oziroma spreminjanje težišča — to je kadar se snežna skorja neenakomerno predira, ali če se na ledenih površinah pojavljajo kložasti zameti ipd. če pomislimo, da v teh primerih smuka še na daljših smučeh ni poseben užitek, to niti ni tako hud greh. V zameno pa omogočajo tudi nam, ki nismo posebno dobri smučarji, lahkotno vijuganje po globokem pršiču, pa tudi po tako imenovanem spomladanskem »gnoju«, kjer so dolge smuči že skoraj mučilno orodje.
Da bi bil s kratkimi smučmi užitek voziti tudi po ledenih strminah, pa morajo izpolnjevati dva pogoja; biti morajo toge, da robniki grabijo z vso dolžino, in ne smejo biti preširoke, da robnike brez težav nastavljamo.
Tu smo pri sporni točki. Nekateri
— pravzaprav večina — so mnenja, da mora velikost drsne površine ostati nespremenjena, če torej smučko krajšamo, mora biti toliko širša. Res ostane pri tem vzgon enak — krajša smučka se ne bo bolj vdirala. To pa je prednost samo pri hoji po ravnem in navzgor. Za smuko po bregovih sploh ni potrebno, da kratke smuči »izplavajo«, ker jih z lahkoto obračamo kar pod snežno površino. Če pa s preširokimi smučmi naletimo na led, bomo turni smuk najlaže nadaljevali peš. Da ne govorimo o tem, da ostane pri enaki površini smuči tudi teža nespremenjena ...
Tehnika smučanja na kratkih smučeh je enaka kot pri normalnih. Sicer so pogostejši zelo slikoviti padci, ki pa so tem manj nevarni, čim krajše so smuči. Z metrskimi se lahko brez skrbi kotrljate po strminah
— v tem imam sama bogate izkušnje. Krmarjenje je mnogo laže, še začetnikom paralelni zavoji ne delajo težav. Zato je učenje smučanja na kratkih smučeh tako učinkovito in hitro. To so spoznali že pred vojno, vendar so šele pred kratkim uspehi ameriških učiteljev smučanja prebili evropsko železno tradicijo »ralice, majke skijanja«. Zdaj je v svetu že precej različnih šol pouka na kratkih smučeh. Taylorjeva GLM, ki jo popularizira Elan, je ena najboljših. Elanove kratke smuči, prirejene za to metodo, so zelo primerne tudi za turno smuko. Še enostavneje in ceneje pa dobimo kratke smuči tako, da odrežemo repe starim normalnim smučem. Seveda moramo prestaviti vezi. Ni treba, da so te ne vem kako varnostne (beri drage), ker — kot že rečeno — padci niso nevarni. Pravilo za montažo vezi pa je sledeče: začetek čevlja naj bo na polovici zračne linije med konico in peto smuči.
So ljudje, ki prisegajo, da je edino prava smuka na dvometrskih smučeh. Tudi oni imajo prav — vse je pač relativno. A še več jih poznam, ki so spremenili mišljenje in se kratkim smučem nič več ne posmehujejo, ampak se smučajo z njimi. Najvažnejše je, da človek pri smučanju uživa — na kakšnih smučeh, je pa njegova stvar.
Marička
Mladina na seminarju v Bohinju
Vsak, ki je vsaj mala na tekočem z obvestili na oglasnih deskah, je vedel, da je imela mladina Elana dvodnevni seminar 14. in 15. 4. za vse svoje člane. Največji problem, ka nastopi pri izvedbi takih ali podobnih predavanj je izredno majhna udeležba mladih. Seminarja so je udeležilo 10 mladih, prijavljenih pa je bilo 16. Naše vodstvo se ponovno sprašuje, zakaj tako stanje in tako razpoloženje med mladimi. Eden izmed odgovorov je verjetno ta, da mnogo članov naše organizacije iz podjetja - tudi starejših - ne zasleduje obvestil na oglasnih deskah, na katerih je objavljena vsa problematika odborov, delavskega sveta itd. Mislim, da je glavni problem neuspešnega informiranja v tem, da masa, kateri so namenjene informacije, ni dovolj zainteresirana. Znano je, da je informiranje po zvočnikih, ki jih imajo že v marsikaterih podjetjih, dosti bolj učinkovito. Drugi tak problem pa je verjetno to, da se delovni ljudje na sploh, ne samo v našem podjetju, premalo zavedajo in poznajo svoje pravice, ki jim jih daje ustava in jih ne znajo ali nočejo uveljaviti tam, kjer je to primemo.
Po drugi strani pa prav ti ljudje za hrbtom neupravičeno širijo lažne vesti in negodujejo. Res pa jc tudi, da mnogi negodujejo iz upravičenih razlogov, toda ne znajo ali nočejo se organizirati, biti enotni in zastopati skupna stališča. Prav tako ne znajo iskati pravice po dobro znani in ustajeni poti našega samoupravnega sitsema. To pa je v veliki meri tudi njihova krivda.
O teh in podobnih stvareh smo se menili prvi dan seminarja, ko nam je dipl. ing. Marko Bezjak predaval o družbenih samoupravnih in delovnih odnosih ljudi v neki organizaciji, s konkretnim ozirom na našo. Razgovor je bil kljub majhni udeležbi dovolj dinamičen in smo take in podobne stvari kritično ocenili in obsodili. Nadalje smo ugotovili, da naši ljudje vse preveč gledajo sebe skozi prizmo denarja in da se problema lotevajo vse preveč osebno. Vsiliti hočejo lastne interese, kar pa vsekakor ni v skladu z našo socialistično družbeno ureditvijo. Vsak delovni človek bi moral videti v podjetju socialno varnost, pot k nenehnemu izobraževanju, včasih pa tudi trenutke rekreacije, ki naj mu jo nudi delovna organizacija, tako da bosta delovni človek in podjetje eno.
Istočasno pa si mora seveda vsak za vse te dobrine tudi prizadevati
Ker je naše podjetje mlado, smo predlagali, da bi ustanovili posebno izobraževalno komisijo, ker kadrovski sektor ni kos potrebam. Treba bi bilo namreč več storiti za izobraževanje mladih. Zavzeli smo tudi stališče glede stanovanjske problematike v našem podjetju in me-
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame ANICE RIBIC
sc lopo zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje. Predvsem pa se zahvaljujem sodelavcem iz oddelka robničenja za podarjeni ve-necj
žalujoča hči Jožica Spec z družino
nimo, da bo pri določanju kriterijev treba gledati predvsem na socialno šibke dn mlade delavce in tem prilagoditi kriterije, ki naj bodo jasni in naj se potem od njih ne odstopa.
Naslednji dan nam je predaval dipl. ing. Jože Osterman o ekonomski politiki in planu podjetja. Mladi smo mu zastavili vrsto vprašanj glede iskanja in izdelovanja novih artiklov. To je obširno strokovno področje in ga tu ne bi omenjal. V razgovoru s tov. direktorjem smo obravnavali podobna vprašanja kot na sobotnem predavanju. Naš največji problem o katerem smo se me-
nili s tov. direktorjem, je to, da potrebujemo za nadaljnje delo in izvedbo našega začrtanega programa dosti več denarja kot doslej. Predsedstvo je sestavilo dokumentacijo o večji delitvi finančnih sredstev TK ZMS Elan in jo predložilo odboru za gospodarjenje v obravnavo in mislimo, da tu ne sme biti težav. Ugotovili smo tudi, da dejavnost našega podjetja ni zadovoljiva in da so za to krive predvsem družbenopolitične organizacije v našem podjetju kot osnovna organizacija ZK, sindikat in seveda tudi mladinska, katere delo je šele sedaj malo zaživelo.
Ugotovili smo tudi,-da je dejavnost posameznih družbeno-političnih organizacij nezadovoljiva zaradi morebitnih neenotnih odnosov nad vodstvom podjetja in samoupravnimi strukturami, ter zaradi odnosov
med nekaterimi centri odločanja na eni strani in samoupravnimi strukturami na drugi strani. Kdaj se bo stvar bistveno spremenila, je še vedno odprto vprašanje.
Se enkrat poudarjam, da bi bili razgovori lahko še plodnejši in seminar še uspešnejši, če bi bila prav udeležba delovne mladine — baze večja. To doseči pa ni problem samo v Elanu.
Mlada generacija mora biti v današnjem času revolucionarna, hkrati mora pa nepravilnosti, ki so posledica zgodovine in družbenega razvoja, tudi odpravljati. Mladinska organizacija v podjetju bo imela smoter le takrat, če bo vsak mlad človek v njej čutil zatočišče, oporo in ne nazadnje tudi zadovoljstvo.
Predsednik TK ZMS GLOBOČNIK Cene
Vprašujemo - odgovorite
i/m> _	 tu	  ti	.	■	■	..
ODGOVOR — povrnitev prevoznih stroškov na delo in z dela za delavce, ki uporabljajo lastna motorna vozila:
58. člen Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki velja od 1.12.1972, določa, da take primere rešuje enkrat letno Odbor za vprašanja združenega dela na predlog generalnega direktorja in direktorjev sektorjev.
Predlog sklepa o povračilu teh prevoznih stroškov je kadrovsko splošni sektor posredoval v obravnavo vsem sektorjem, strokovnemu kolegiju pa 6. 2.1973. Zaradi številnih drugih nalog so ta predlog obravnavali šele pred kratkim.
Popravljen in dopolnjen predlog bo na svoji prvi seji lahko obravnaval pristojni samoupravni organ in ga potrdil.
Direktor kadr. spl. sektorja inž. Vlasta Vidic
Kolegij je 16. 4.1973 v zvezi z vprašanjem v »Naši smučini« o povračilu prevoznih stroškov pregledal predlog KSS in izdelal dopolnjeni predlog. Izvleček
iz zapisnika kolegija
ALI JE PROBLEM DELAVCEV
V	OBRATU ČOLNOV
NEREŠLJIV?
Že v mesecu decembru smo na raznih sestankih razpravljali, da bo potrebno obnoviti delovno silo v obratu čolnov, če hočemo opraviti planske naloge za leto 1973. Zaradi odvečnih delavcev v drugih obratih (smučarija, kovinska, telovadno orodje, skladišče) smo pričakovali premestitev teh v obrat čolnov. Število delavcev se do danes v obratu čolnov ni bistveno povečalo, do zaže-ljenih zamenjav ni prišlo.
Izvlečki iz zapisnikov tehničnega sektorja nam povedo, kolikokrat smo zahtevali nadomestilo za manjkajoče delavce.
1. seja 5.1. 1973. Z internimi ukrepi in z dotokom novih ljudi v livni-co se skuša rešiti razkorak proizvodnje med livnico in montažo.
2. seja 12.1.1973. Problem kadrov ogroža doseganje operativnega plana.
3. seja 17.1. 1973. Napravili smo plan delovne sile na osnovi kapacitet, to je OC. Vendar ta že v mesecu januarju zaostaja zaradi problemov s kadri. Zaradi pomanjkanja kadra smo morali začasno ustaviti proizvodnjo čolna T400.
4. seja 26.1.1973. Januarska proizvodnja je v zaostanku zaradi pomanjkanja delavcev in materiala. Glede na opombo, naj bi novi delavci ne odhajali, je bilo rečeno, naj novi delavci najprej prestanejo štirinajstdnevno preizkusno dobo, preden opravijo zdravniški pregled.
5. seja 2. 2. 1973. Zaostanek proizvodnje zaradi pomanjkanja delavcev in materiala je 147 proti 287
enot. Bojimo se, da do kolektivnega dopusta ne bomo mogli izpolniti izvoznih obveznosti. Sklep: Glede na zmanjšanje proizvodnje lesenih smuči je potrebno napraviti pregled od-višne delovne sile in jo premestiti v obrat čolnov: prvi teden 2 delavca, naslednji teden še 2.
6. seja 9.2.1973. Glede na izpad del v OC bo zaradi pomanjkanja delavcev potreben rebalans s prodajo vzporedno z II. fazo obravnave programa za I. polletje. Sklep: Tri delavce je treba nujno premestiti iz obrata smuči v obrat čolnov.
7. seja 16.2.1973. Delavcev iz obrata smuči nikakor ni moč dobiti v obrat čolnov. Sklicati je treba sestanek z zdravnikom dr. Ziličem.
8. seja 2.3.1973. Tri nove delavke iz drugih obratov so pričele z delom v obratu čolnov.
10. seja 16. 3.1973. Program čolnov do letnega dopusta je izdelan v skladu z zahtevami komerciale in z našimi kapacitetami. Vendar je potreba po izdelavi čolnov dosti večja kot so naše kapacitete. Novih delavcev v obratu plastike še vedno ni.
11. seja 23. 3. 1973. Operativni plan, izdelan do kolektivnega dopusta je
ogrožen zaradi problemov z materiali in delavci. Potreben bo ponoven rebalans plana takrat, ko bomo ime-
li	ljudi. Objavili naj bi zunanji razpis za delavce za obrat plastike, istočasno pa naj bi skušali poiskati notranje rezerve pri ljudeh iz skladišča.
12. seja 30. 3.1973 v obratu čolnov manjka lepilcev, v SGI je 8 žensk odveč.
13. seja 13. 4.1973. Problem delovne sile v obratu čolnov. Zahteve prodaje za prvo polletje so večje kot naše kapacitete. Problem delavcev v obratu je po sedanjih izkušnjah nerešljiv.
Ti izvlečki se nanašajo le na zahteve tehničnega sektorja. Vemo pa tudi, koliko razgovorov in posvetov je bilo na drugih nivojih. Vendar pa je stanje še danes neizpremenjeno.
ŽELIM ODGOVOR:
Kdo je konkretno odgovoren za tako stanje? Kakšni so razlogi za takšno stanje? Kdo bo dal odgovor tržišču zaradi neizpolnitve zahtev, medtem ko pa na nekaterih delovnih mestih primanjkuje dela?
Globevnik Darko
Mi med seboj...
Marjan Lombar, operater v IBM, državni reprezentant
Dandanes poznamo dve vrsti sankanja s tekmovalnimi sanmi, na naravnih in na umetnih progah. Te proge imajo umetno narejene zavoje in so pokrite z umetnim ledom.
.j
S tem športom se je Marjan začel ukvarjati že kot mladinec približno 1960 leta. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1963, ko je postal občinski
mladinski prvak. Ko je potem prešel med člane, je bil prodor med prve zelo težak. Ta mesta so zasedali tedaj znani tekmovalci kot Arh Julij, brata Ulčar, Česen, brata Zupan ter bratje Rozman in še veliko drugih.
Tako je moral veliko trenirati in vrsto let je minilo, da je dosegel viden uspeh. Leta 1969 je z Zupanom postal republiški prvak v dvosedih. To mesto sta obdržala tudi v letih
1970,	1971, 1972. Letos pa nista nastopala.
V	enosedih je bil Marjan republiški prvak leta 1971 in 1972. Leta 1969 je postal član državne reprezentance. Nastopil je na evropskem prvenstvu v Ineingu (Avstrija), kjer je bil 45. med 70 tekmovalci. Takoj naslednje leto je bil na svetovnem prvenstvu v sankanju na umetnih progah. To je bilo v Olangu (Italija), kjer je med 80 tekmovalci zasedel 60. mesto. Tudi letos se je udeležil dveh tekmovanj. Svetovnega sankaškega prvenstva na umetnih progah v Oberhofu (DDR) se je udeležilo največ držav in največ nastopajočih. Bilo je 17 držav s 110 člani. Marjan je zasedel 71. mesto. Iz Ober-hofa so nekateri tekmovalci odšli na Poljsko, nekaj — med njimi tudi Jugoslovani — pa v Konigssee (BRD) na tekmovanje za »Heniger Pokal«. Med 50 tekmovalci je zasedel 26. m.
6naša smučina
Novice iz revij
Maksu v slovo
Težko se poslavljamo od Tebe, dolgoletnega sodelavca, tovariša in prijatelja in predvsem kot človeka. Vse te besede so komaj bledi obraz tistega, kar bi Ti ob slovesu morali povedati.
Tvoja prehojena pot je bila bogata z delom. Tvoja dejavnost in ime jo močno povezano z dogajanji v podjetju.
Ko si lota 1946 nastopil službo v Elanu, si takoj postal član takratne »Zadruge«. Le 22 delavcev je začelo prod teboj. Zdaj, ko odhajaš, nas je nad 800. Danes delata pri nas le še dva delavca, ki sta se zaposlila pred Teboj v podjetju. Tudi Ti si se ravnokar pripravljal na zasluženi pokoj. 40. delovnih let pri 59 letih starosti je bogata delovna bilanca. Kar nisi in nisi mogel oditi v pokoj, čeprav bi že lahko šel. Hotel si se obdržati, hotel si vedno pokazati vitalnost, voljo in zmožnost za delo. Večkrat si dejal: »Iz vojne se lahko vrneš, iz penziona nikoli«. In res Ti ni ibilo dano. Odšel si nenadoma z delovnega mesta, prezgodaj, brez zasluženega počitka.
Dve leti si bil delavec v strojni delavnici. 2e leta 1948 pa si postal mojster v oddelku telovadnega orodja. To odgovorno nalogo si vzorno opravljal vse do leta 1964; od tedaj pa do svoje prerane smrti pa si bil delovodja v razrezu lesa. Sodeloval si pri vseh večjih akcijah	in	odločitvah	v	dinamičnem razvoju tovarne Elan. Žrtvoval
si se za	procvit podjetja	ne	samo pri svojem poklicnem delu, temveč
tudi pri samoupravljanju, sindikatu in pri delu družbeno-političnih organizacij v podjetju. Bil si komunist, pravi in nesebičen član partije, idealist, ki nikdar ni imel najmanjših tendenc za lastne interese. Vseskozi si se samo razdajal drugim. Tvoj lik lahko služi za vzor.
V	kroniki podjetja piše, da si bil član prvega delavskega sveta podjetja v letu 1950. V naslednji mandatni dobi pa smo Te že izvolili za predsednika. Izmenično si bil še večkrat član. Predsedoval si tudi sindikatu in opravljal razne druge družbeno politične funkcije. Bil si pravi vzor delovnega človeka in predstojnika na strokovnem kot tudi na družbeno političnem področju. Človek novega časa, človek, za katerim je kaj žalovati.
In mi žalujemo, dragi Maks, Tvoji prijatelji, znanci, sodelavci, prav vsi člani kolektiva.
Ni slučaj, da Ti izkazujemo poslednjo čast v tako velikem številu. To je dokaz spoštovanja in hvaležnosti za Tvoje bogato delo, katerega sadove bodo uživale mlajše generacije.
Dragi Maks, Tvoj zadnji dom ni daleč od Elana, kateremu si zvesto služil četrt stoletja. Tvoj jaz pa bo vedno ostal v podjetju.
Počivaj v miru!
j	Svojcem iskreno sožalje!	Člani	kolektiva
Vodno smučanje -olimpijska disciplina
WATER SKIER, april 73:
Italijani organizirajo vsako leto tekmovanje v maratonskem vodnem smučanju. Proga je dolga 80 milj in poteka od Pule do Cervije. Rekord ima Tržačan Marussi, ki je razdaljo presmučal v 1 uri in 41 minutah. Zenski rekord znaša 2 uri in 22 minut.
* * *
Kathro Ltd. je izdelal za tekmovalno vodno smučanje in skoke vodne smuči v kombinaciji metal-fiber-glas. So 20—35 % lažje od lesenih in zelo trde.
★ * *
ŠPORT ARTIKEL — ŠPORT MODE, št. 3.
Sepp Bradi je bil na ISPO odlikovan z ISPO pokalom za »športnost in vztrajnost«. Pred njim sta tak pokal prejela že Max Schmelling in Birger Ruud.
* * *
ŠPORT UND MODE, št. 3
V reportaži z naslovom »Elan — tovarna športnih artiklov svetovnega formata« objavlja revija na kratko našo razvojno pot, opisuje koncept GLM smuči ter navaja podatke o naši proizvodnji in prodaji za leto 1972 in 1971.
*	* *
EUROSPORT, št. 3
V članku »Jugoslavija — športna dežela« daje revija pregled nad proizvajalci in trgovinami s športno opremo ter njihov promet v letu
1971.
¥ ¥ *
LANDSBERGER TAGBLATT:
Kiistle planira za sezono 72/73 produkcijo 152.000 parov smuči, kar je v primerjavi z lansko sezono (60.000 parov in 150 milijonov Asch) rahlo zmanjšanje.
ZAHVALA
Ob smrti očeta
MARJANA BOHINCA
se lepo zahvaljujem za venec kolektivu Elanu — posebno pa obratu telovadnega orodja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Marjan
— Tukaj poglejte zdaj konkreten primor neupravičenega bogatenj*: tnaUlka Marica čisti razen svojega delovnega mesta Se trt privatna stanovanja!
Klub kajakašev iz Haute Isčre (Francija) se je začel ukvarjati z novim zimskim športom: spuščanje s kajakom po snegu. Tako zabavo pa
si lahko privoščijo le izkušeni kanuisti oz. kajakaši in to le v mehkem snegu. Čolni so isti kot za vodo, kajti če bi jim dodali razna krmila in zavore, bi se kajak izrodil v bob in s tem za junake divjih vod izgubil ves šarm.
¥ ¥ ¥
V	Švici se dogodi v sezoni okrog 80.000 smučarskih nesreč. Gospodarsko izgubo zaradi njih cenijo na pol milijarde frankov.
★	★ ★
SKI FLASH MAGAZINE, št. 6
Na SIG v Grenoblu od 16.—19. februarja 1973 je razstavljalo 477 razstavljavcev, od tega 372 iz Francije, 34 iz Avstrije, 17 iz Italije, 11 iz ZRN, 14 iz NDR, 10 iz Norveške, itd.
Bilo je 62 proizvajalcev smuči. V članku z naslovom: »Smuči v času poliuretana« daje revija pregled nad industrijo smuči in ugotavlja, da ima prek 30 % smuči PU sredico. Omenja tudi smuči z ogljikovimi vlakni (Elanove Miracle).
Kadri v aprilu 1973
KADRI v aprilu 1973 Zaposlili so se:
Zamida Anton — KV mizar — kot mizar I v lesnem oddelku.
Kodraš Boris — PK delavec — kot priučeni delavec v obratu smuči — iz JLA.
Delovno razmerje v podjetju so prekinili:
Jesenik Franc — KV zidar, zaposlen kot mizar II v lesnem oddelku
—	sporazumno.
Končnik Erna — PK delavka, zaposlena kot priučeni strojni delavec III v obratu smuči — sporazumno, Petrovčič Tatjana — PK delavka, zaposlena kot pomožni mizar v lesnem oddelku — sporazumno,
Kavčič Metod — PK delavec, zaposlen kot sestavljalec čolnov v obratu čolnov — sporazumno.
Šale
Zena: Tine, kje pa si hodil ves dan?
Tine: Veš z Binetom sva lovila polže.
Zena: No, in kje so polži!?
Tine: Ne morva pomagati, vsi so nama ušli.
Bine: Tine, kaj pa hodiš tako kot bi nekaj imel v hlačah?
Tine: Veš, včeraj sem dražil sosedovega psa, pa me je ugriznil v »podaljšek« hrbtenice.
Bine: Ali imaš sedaj zaradi tega kakšne težave?
Tine: Pa še kakšne! Danes sem izvedel, da je pes poginil.
Bine: Poginil? Ali si ga morda samo obstrelil? Si ga zastrupil?
Tine: Ne, samo nazaj sem ga ugriznil.
Zvedeli smo, da je mednarodni olimpijski komite na zadnjem zasedanju vključil vodno smučanje kot olimpijsko disciplino že na naslednje olimpijske igre v Montrealu leta 1976. To je za vse člane VSK prav gotovo prijetna novica in priznanje vsem aktivnim v tom športtu. Zaprosili smo odbor VSK,
da nam za prihodnje številke našega časopisa obširneje poročajo o pripraivah za tekmovanja v tej sezoni, predvsem pa o izgradnji testnega centra v MoStah. Prav je, da bo kolektiv, ki prispeva svoj delež pri item razvoju, o tem tudi podrobneje obveščen.
Uredništvo
Dopisujte v Našo smučino
Elan + SPD Triglav = slovenski veleslalom v Švici
Naslov je sicer zelo matematičen, toda poizkusimo ga razvozlati. Bralci »Smučine« vedo, da je »ELAN« tovarna smuči in športnega orodja, ravno tako pa tudi, da je slovenski veleslalom v Švici tekmovanje, na katerem se smuča. Kdo pa je SPD »Triglav«?
Slovensko planinsko društvo »Triglav« je mlado društvo, ki od svoje ustanovitve 5. junija 1971 dokaj uspešno deluje v Švici. Ustanovili so ga slovenski patrioti, ljubitelji gora. Toda dejavnost društva ni zgolj planinska, kot bi kdo sodil po naslovu. Deluje tudi na drugih področjih. Naj omenim le nekaj glavnih vsakoletnih prireditev, ki jih društvo organizira za Slovence v Švici: v pustnem času slovensko maškarado, v začetku marca slovenski veleslalom, v maju ali juniju slovenski planinski ples, med letnimi počitnicami 3—4-dnevno »vandra-nje« po slovenskih gorah in v jeseni slovensko vinsko trgatev. Naj omenim še to, da v zadnjem času SPD Triglav pripravlja skupaj z jugoslovanskim konzulatom v Ztiri-chu dopolnilno šolo za slovenske otroke v Švici. Skratka, glavni namen društva je združevati slovenski živelj v Švici in pomagati rojakom iz osamljenosti, ki je večini neločljiva spremljevalka.
Toda povrnimo se na smučanje. Prepričan sem, da bo bralce »Smučine« to najbolj zanimalo.
Ker sem navdušen smučar in se dosti klatim po raznih smučiščih v Švici, sem ugotovil, da smuča veliko naših ljudi, ki so začasno na tujem. Verjetno je bil to vzrok, da se mi je nekega jesenskega dne leta 1971 porodila zamisel. SPD Triglav naj bi za svoje rojake organiziral smučarsko tekmovanje, k sodelovanju pa naj bi pritegnilo naše rojake iz Avstrije in Nemčije. Ko sem prišel na neki seji UO društva, katerega član sem že od ustanovitve (bil sem tudi med ustanovitelji), z idejo na dan, so me ostali člani UO dokaj debelo pogledali. Zamisel je že lepa, so rekli, toda uresničiti jo. Kako? Društvena vedno bolj ali manj prazna blagajna tega ni zmožna. Naj omenim, da se društvo vzdržuje izključno s članarino in dohodki od zabavnih prireditev, ki pa so zelo pičli ali pa jih sploh ni.
Zdelo se je torej, da bo moja zamisel padla v vodo. Ker sem pa Gorenjec, sem tudi trmast in ne vržem puške kar tako v koruzo. Izkoristil sem nekaj dni dopusta za skok v domovino. Oglasil sem se tudi pri Elanu. Ko sem najavljen čakal pred pisarno tov. Bogataja, k njemu so me namreč poslali, sem vznemirjen ugibal: bo ali ne bo. Ce ne bo, pač ne bo tekmovanja. No, kmalu sem ugotovil, da je bil moj strah odveč.
Tov. Bogataj je zelo prijeten človek in lepo je stekla beseda. Ko sem mu razložil, da želimo pripraviti tekmovanje in da bi bili zelo veseli, če bi Elan prevzel pokroviteljstvo, mi je obljubil pomoč, vse podrobnosti pa bomo uredili preko Elanovega zastopnika v Švici Sport-bedarfa.
Začelo se je delo, ki je rodilo prve sadove 12. marca 1972 v obliki I. slovenskega veleslaloma v Švici. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Računali smo na kakih 40 tekmovalcev, startalo pa jih je kar 74. Med njimi so bili otroci, ženske in moški od 8—48 let starosti iz Švice, Avstrije in Nemčije. Tekmovali smo v ekipni konkurenci za prehodni pokal, katerega je prispevala Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane, v konkurenci posameznikov za pokal SPD Triglav, ženska konkurenca pa za pokal revije Antena. Ker so bili naši rojaki s prireditvijo zelo zadovoljni, je UO društva sklenil, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno. Poglejmo, kako je to bilo letos.
4.	marca so iz zvočnikov ob spodnji postaji vlečnice Roggenstok v Oberibergu (v bližini — na Hoch-Ybrigu — je bil tudi I. slovenski veleslalom), že navsezgodaj zjutraj v krasno zimsko jutro odmevali zvoki slovenskih viž in pesmi. Slučajnemu obiskovalcu je bilo nemogoče prezreti, da se tu dogaja nekaj slovenskega. Na vsakem koraku je bilo slišati slovensko besedo. Povsod polno zastavic in transparentov z napisom Elan. Prenekateri Švicar je radovedno vprašal, kaj je to Elan? Da je to druga največja tovarna smuči in športne opreme na svetu smo s ponosom odgovarjali. Elan pa je tokrat igral tudi drugačno vlogo. Bil je pokrovitelj II. slovenskega veleslaloma, tradicionalne zimskošportne prireditve, katero je za svoje rojake pripravilo SPD Triglav iz Meilena pri Ziirichu.
Da bo udeležba letos večja kot lani, je bilo pričakovati; da se bo pa skoraj podvojila, tega pa niso napovedali niti največji optimisti. Prijavilo se je točno 136 tekmovalcev in tekmovalk od 7—51 let starosti. No, do začetka tekmovanja se je števi-
lo	malce zreduciralo, tako da je startalo 120 tekmovalcev. Nabrali so se iz vseh koncev Švice, Avstrije in Nemčije. Za spremembo so letos nastopali tudi naši rojaki iz drugih jugoslovanskih republik.
Lep je bil pogled na vso to pisano množico tekmovalcev in gledalcev, ki so se tudi zbrali ob progi in na cilju.
Proga, ki jo je zakoličil naš nekdanji reprezentant in prekaljeni smučarski veteran inž. Damjan Hladnik, je že čakala pripravljena. Lepo jo je
speljal, taka je, da se je vsak tekmovalec lahko veseli.
Po otvoritvenih besedah predsednika Teropšiča se je začelo. Najprej so startali najmlajši. Med dvanajstimi so se najbolje odrezali: pri cicibanih Sonja Hladnik, pri pionirkah njena sestra Katja, pri pionirjih pa je bil najuspešnejši Tomaž Belec iz Avstrije. Tudi v skupini 5 mlajših mladincev je zmagal Hafner Gerhard iz Avstrije. Sicer je bil II slovenski veleslalom sploh v znamenju letošnje vsesplošne smučarske premoči »Avstijcev«. Kot v mednarodni smučarski areni so tudi tu imeli glavno besedo naši sosedje. Tako so se morali v ekipni konkurenci posloviti od prehodnega pokala SIM, za katerega sc nam v bodoče obeta srdit boj med ekipami, lanskoletni ekipni zmagovalci iz Aaraua so ga zaradi razlike 2 sekund prepustili odlični ekipi naših fantov, ki so zaposleni v Avstriji. V tej ekipi so vozili: odlična brata Ivan in Metod Čop, doma z Jesenic ter Franci Belec s Katarine
nad Medvodami. Kot najhitrejši je Ivan Cop odnesel v Avstrijo tudi pokal SPD Triglav, ki ga društvo podeli vsako leto najboljšemu posamezniku. Za razliko od moške konkurence, ki je skoraj vsa prva mesta odnesla v Avstrijo, so se ženske bolje odrezale. Odlično so smučale. Pa še en vzrok je, da so bile »Avstrijke« samo med gledalci. Prvo mesto in Antenin pokal je osvojila simpatična Milka Igličar iz Ziiricha, drugače pa doma iz »olimpijske vasi« — Stanežič pri Šentvidu.
II.	slovenski veleslalom je za nami. Zadovoljni smo bili udeleženci, zadovoljni smo mi pri društvu. Dobro pa se zavedamo, da tekmovanje brez Elanove pomoči ne bi uspelo tako lepo kot je. Zato naj izkoristim to priložnost, da se v imenu UO SPD Triglav kot podpredsednik najtopleje zahvalim kolektivu Elana za pomoč pri izvedbi tekmovanja in se priporočim za sodelovanje na III. slovenskem veleslalomu 3. 3.1974.
Jelovčan Jože
Vodni smučarji trenirajo
Skupni trening avstrijske reprezentance v vodnem smučanju in tekmovalcev VSK Elan v Poreču od 14. do 21. aprila 1973.
K sreči sem bil samo opazovalec. Mirino sem se sprehajal po športnem centru v Poreču in neprizadeto opazoval, kako je fantom lilo po obrazu, čeprav je bilo še celo precej hladno. Dobesedno jim je lilo s čela — in ne talko dobesedno
—	marsikomu je visel jezik do pasu. Prvič sem zasledoval 'tak trening im moram reči, da mi je šele sedaj razumljivo, zakaj Ln kako pridejo nekateri športniki do vrhunskih rezultatov.
'Naš VSK že dalj časa sodeluje z Vodnosmučarskim 'klubom iz Piir-tschacha ob Vrbsikem jezeru. Na njihov predlog smo organizirali Sikuipen kondicijski trening pred začetkom sezone. Trening je vseboval:	razgibalne vaje, 'kondicijski
trening, igre in trening na vodi. Dnevno 6—8 ur. Točno po vnaprej izdeilanemu programu, brez minute zaostanka. Vstajanje in spanje tudi točno po umiku. Posebno zvečer se je marsikateri teh mladih fantov otožno ozd po dvorani, kjer so se pari vrteli v ritmu moderne glasbe. Vendar so jim budne oči trenerjev hitro razpršile vse misli na zabavo.
Trening je bil izredno rosen in za naše tekmoa'alcc velikega pomena. Ne samo, da so prvič prod začetkom sezone sistematično trenirali, tudi organizacija in celoten sistem treninga sta jim bila v velik
pouk. Polog tega pa so Avstrijci, ki so na evropski in deloma tudi na svetovni višini, še posebej poskrbeli pri naših tdkmovalcih za odpravo napalk in za pouk o šoli vodnega smučanja za začetnike in tekmovalce.
Naj omenim še dve pohvali Avstrijcev: VSK Elan je celoten tre-
ning organizirali brezhibno in enkratno in naši fantje so po njihovem mnenju bolj resno sodelovali kot njihovi. In tudi prav je tako: če hočemo doseči njihovo raven, moramo začeti delati resno.
Moramo pa se tudi mi zahvaliti za vso pomoč in prijaznost direktorju športnega centra v Poreču tov. Šegonu in njegovim sodelavcem, ki so nam z vso prijaznostjo in sodelovanjem omogočili z mnogimi urami dela brezhibno organizacijo treninga.	V.	P.