jLdo LXVII PoStnlna plačana ▼ gotovini. V Ljubljani, v sredo, "dne 11. januarja 1939 Štev. 8 a Cena 1.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunoj 24.797 U pru v a: Kopitarjeva ulica štev. 6. Rimski obisk Še pred dobrimi petimi leti bi bil obisk angleškega ministrskega predsednika v Rimu po vsem svetu odmevajoč dogodek. Danes takšnega odmeva nima več, in če smemo govoriti o kakšni senzaciji, ko bosla danes Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax gosta italijanske vlade, leži bolj v dejstvu, da nikogar ne razburja -in nikogar ne navdušuje. To je znamenje, kako hitro danes zunanjepolitično živimo in kakšne revolucionarne spremembe smo v zadnjih letih preživeli glede zunanjepolitičnih vrednot, ki usmerjajo usodo sveta. Anglija in Italija sta med seboj prišli na čisto že 16. aprila 1038, ko sta sklenili sredozemski sporazum. Uveljavljen je bil sicer šele v mesecu novembru, toda ta zakasnitev na samem dejstvu ničesar ne spreminja, da je bil angleški imperij primoran, da Italiji, ki je do abesinske vojne tako rekoč niti poznal ni, na Sredozemskem morju, kjer je angleška zastava sto let neovirano gospodovala, prizna enakovrednost in enakopravnost sebi, da se odpove eamooblasti in se zadovolji s solastništvom sredozemskega območja, kjer je do nedavnega bil sam gospodar. Če sla se angleški ministrski predsednik in zunanji minister nekako v priznanje novega ravnovesja med italijanskim in angleškim imperijem odločila, da obiščeta Rim in italijansko vlado, se to prav gotovo ni zgodilo zaradi tega, da bi skušala dobiti nazaj vsaj del tega, kar je izgubil angleški imperij v korist italijanskemu. Tudi zaradi tega ne, da bi ponujala kakšne nove ugodnosti na škodo Anglije. Pred očmi sta morala imeti druge cilje, ki jih tudi ni težko uganiti. Že ko sta lani spomladi Anglija in Italija poravnali 6voje medsebojne spore v znanem sredozemskem sporazumu, je Anglija dosegla, da je bilo uveljavljenje sporazuma postavljeno v odvisnost gotovih pogojev, ki tičejo — Španije. Anglija je trdovratno vztrajala na tem, da mora Italija umakniti znaten del svojih prostovoljcev s španskih bojišč in šele, ko je Mussolini odpoklical 10.000 6vojih legionarjev. je Anglija sporazum uveljavila in je postal za obe državi obvezen. Potemtakem je bilo pri vseh angleških prizadevanjih, da pride z Italijo na čisto, jedro vsega vendar le — špansko vprašanje in je Anglija za ceno Španije šla Italiji tako daleč nasproti, da ji je priznala enakopravnost interesov na Sredozemskem morju. Angleški in italijanski državniki bi se bili — kot je bilo prvotno dogovorjeno — razgovarjali predvsem in T prvi vrsti o Španiji ter bi bili skušali najti neko skupno rešitev, ki bi bila odgovarjala interesom povsem neodvisne Španije same in bi bila eprejemljiva za vse štiri evropske velesile. Cilj angleških državnikov je ostal še vedno isti, toda ob prihodu v Rim bosta Chamberlain in Halifax našla povsem spremenjen položaj, ki od daleč ni podoben položaju, ki je obstojal še v novembru mesecu, ko je bil angleški obisk v Rimu načelno sprejet. Sicer je še vedno v ospredju Španija in bo ostala v ospredju vseh razgovorov, toda ozračje, ki to vprašanje obdaja, je mnogo bolj razburkano in zasenčeno po nevihtah, ki so v zadnjih tednih pridrle znova nad Sredozemlje in zapustile za seboj žalostna razdejanja. V tem času je namreč izbruhnila skrajno huda nevolja med Italijo in Francijo, ki se je do zadnjih dni stalno stopnjevala in dobila podobo čisto odkrite borbe. Saj so se v burji medsebojnih časopisnih objaš-njevanj z veliko ostrino pojavile določene težnje Italije po zasedbi Korsike, Tunizije in kolonije Džibuti. Toda videz in rjovenje burje nas ne sme zapeljati, da bi težišče krize, ki je nastopila, iskali na napačnem mestu. Dobri poznavalci zunanjepolitičnega življenja so namreč še vedno ostali prepričani, da je žarišče bolezni, ki napada od-nošaje med Italijo in Francijo, vedno le Španija, kakor je to bilo lani pri angleško-italijanski napetosti. Vse sredozemske rane se bodo lepo zacelile, kakor hitro bo iztisnjen gnoj, ki se je nabral okrog Španije. Da je temu tako, dokazuje znameniti Mussolinijev govor v Genovi, kjer je s hvalevredno odkritosrčnostjo povedal tja čez Alpe svojemu francoskemu sosedu, »da ni mogoče misliti na kakšen sporazum med Italijo in Francijo, dokler stojita vsaka na nasprotni strani barikad v španiji.< Jedro francosko-italijanskih odnošajev, ki so sedaj skrajno zagrenjeni, ni ne na Korsiki, ne v Tuniziji, ne v Džibuiiju, marveč še vedno v Španiji, kakor je bila Španija jedro angleško-italijanekih nesoglasij. Chamberlain in lord Halifax sta šla v Rim_ v glavnem zaradi Španije in bosta seve sedaj našla povsepi drugačen položaj, kakor bi ga bila našla pred dvema mesecema. Dejstvo, da je za ta sestanek dal pobudo Mussolini sam, na stvari ničesar ne spreminja in služi kvečjemu kot dokaz, da je Italiji mnogo ležeče na tem, da se uprav špansko vprašanje pravilno razvozlja, ker bo potem mnogo lažje poravnati druge nevihte, ki so se nakopičile po Sredozemskem morju. Radi verjamemo, da Chamberlain in lord Halifax ne bosta nastopala kot posredovalca med Italijo in Francijo glede najnovejših italijanskih teženj na primer v severni Afriki — ker so to dejansko le postranska bojišča — pač pa bosta morala v razgovoru z Mussolinijem naravnost dregniti v osrčje francosko-italijanskih odnošajev, ko se bosta dotaknila glavnega predmeta svojih rimskih posvetovanj — namreč Španije. Na Sredozemskem morju ne bo miru, dokler obstojajo nasprotja med Italijo in Francijo, in ta nasprotja bodo tako dolgo trajala, dokler hosta Italija in Francija v Španiji stali vsak na svoji etrani barikad. Vsa genialnost angleških državnikov bo obstojala v tem, da v Rimu najdeta neki izhod, bodisi tako, da v Španiji izginejo barikade, bodisi tako, da se obe, Francija in Italija ter An-plija postavijo na isto stran. Ena izmed teh dveh Izbir bo morala veljati, ali pa se bomo morali Chamberlain in Halifax prideta danes v Rim 1Va poti sta se ustavila v Parizu pri francoski vladi London, 10. januarja, b. Britanski ministrski predsednik Chamberlain in lord llalifax sta s številnim spremstvom davi odpotovala iz Londona preko Pariza v Rini, kjer se bosta sestala s šefom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Chamberlain in lord Halifax sla odšla ob 11 dopoldne na pot Pariz-Rim. Preden je stopil Chamberlain v vagon, ki ima direkten priključek na »Zlato strelo«, ki bo odpeljala britanske ministre iz Calais-a v Pariz, je ministrski predsednik Chamberlain dal časnikarjem in za radio kratko izjavo, ki je zelo podobna oni, ki jo je dal tedaj, ko je potoval v Mo-nakovo. Ministrski predsednik je dejal: »Zelo sem zadovoljen, ko odhajam v Rim na sestanek z italijanskimi ministri. Prepričan sem, da bomo sedaj dosegli pričakovane uspehe.« Na postajo je spremilo oba britanska ministra veliko število ministrov državnih tajnikov, višjih državnih uradnikov in časnikarjev. Na čelu ministrov je bil sir John Simon, ki je ministroma želel srečno pot in povratek. Slovo obeh ministrov in odhod je bil brez vsakih obredov. Chamberlain in lord Halifax sta odšla v svoj vagon in sedla v kupe, kot da gre za navaden odhod na vveekend. Chamberlain je imel svoj črni površnik in kot po navadi, dežnik v roki. Z istim vlakom je odpotovalo tudi veliko število angleških, ameriških, francoskih in nemških časnikarjev, ki so sklenili spremljati Chamberlaiiia na njegovih potih. V Calaisu Calais, 10. januarja, b. Britanski ministrski predsednik Chamberlain in lord llalifax sta prispela okrog 1 popoldne z ladjo čez kanal. Vse formalnosti v luki in na kolodvoru so bile naglo izvršeno in »Zlata strela« je odpeljala točno ob 13.25 po pariškem času. V spremstvu obeh britanskih ministrov je tudi mnogo časnikarjev. Pri prihodu na francoska tla ni bilo nobenega sprejema in nobenih pozdravov. Britanski ministri so takoj stopili v svoj vagon. V Parizu Pariz, 10. jan. b. Brzovlak, v katerem sta se peljala britanska državnika, je drvel ob 14 s polno jirzino proti Parizu. Oba ministra sta prispela v Pariz ob 16.25. Na postaji so ju pričakovali ministrski predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet in drugi ministri ter državni podtajniki. V Parizu sta se angleška državnika ustavila in bosta imela krajšo konferenco s francoskimi ministri, na kar se bosta odpeljala dalje z ekspresnim vlakom proti Italiji, kamor prideta jutri zjutraj. Na Quai d'Orsayu je bila Chamberlainu na čast prirejena čajanka. Na čajanki sta bila poleg angleških gostov še Daladier in zunanji minister Bonnet. Čajanka je trajala do 19, nakar sta se Chamberlain in lord Halifax odpeljala na lyonski kolodvor in ob 19.30 z rimskim ekspresom odpotovala v Rim, kamor prideta jutri pop. ob 4. Francija odločno odklanja novo konfe-refico štirih velesil Snoči sta francoski poslanik v Londonu in angleški v Parizu končala diplomatska pogajanja za današnji sestanek med britanskimi in francoskimi državniki. Izdana je bila tudi neke vrste spomenica, ki jo bodo francoski in britanski državniki proučili v glavnih točkah in ugotovili soglasje v posameznih točkah. Francija polaga največjo pozornost na to,da Chamberlain v Rimu ne pristane na novo konferenco štirih velesil, kakršna je bila monaknvska, in sicer tako dolgo ne, dokler Francija v neposrednih pogajanjih z Italijo ne uredi vseli spornih vprašanj, pri čemur seveda o kakšnih ozemeljskih odstopkih sploh govora ne more biti. Francoska vlada smatra, da bi jo pristanek Chamberlaina na konferenco štirih, kakršna je bila v Monakoveni, spravila v enak položaj, v kakršnem so je našla skupaj s Češkoslovaško ob priliki monakovske konference. Francoska vlada smatra, da razen francosko-italijanskih sporov obstoja še problem Španije in je nemogoče ti dve vprašanji rešiti na novi četvorni konferenci, ki ne bi mogla dovesti do uspeha. Ta neuspeh bi bil udarec tudi za velesilo, ki hočejo po tej poti rešiti sodobne probleme svetovne politike. V Rimu mislijo, da bodo Angleži le posredovali med Francijo in Italijo Rim, 10. januarja, b. Za zelo značilne smatrajo informacije tiska, da bo Chamberlain po današnjem kratkem razgovoru s francoskimi državniki lahko pripravil možnost za neposredna fran-cosko-itaiijanska pogajanja, za katera bo na sestanku z Mussolinijem v ltimu mogel zagotoviti pristanek italijanske vlade. To nalogo bo Chamberlain opravil kot dobrohoten prijatelj, pri čemur bo pazil, da niti v Parizu, niti v Rimu to ne bo napravilo vtisa, da se on bodisi uradno, bodisi zasebno trudi, da postane posredovalec v italijan-sko-francoskem sporu. Chamberlain se bo omejil samo na to, da na prijateljski način omogoči direktno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Parizom in Rimom. Vse kaže, da je dal tozadevno pobudo Chamberlainu britanski poslanik v Rimu lord Pertli v svojem poročilu, ki je prispelo včeraj v London. Pri tej priliki poudarjajo, da bo Chamberlain na podlagi poročil lorda Pertlia lahko dobil danes v Parizu jamstva, v katerih bo prišla do izraza želja francoske vlade, da v neposrednih pogajanjih z Italijo uredi vsa sporna vprašanja. Chamberlain obišče papeža Vatikansko mesto, 10. jan. c. Danes so objavili podroben spored za obisk predsednika angleške vlade Chamberlaina pri sv. očetu. Chamberlain bo obiskal sv. očeta v petek popoldne. V Berlinu pravijo: Chamberlainova pot je brez pomena Vse je odvisno od Francove zmage v Španiji • • • Berlin, 10. jan. by. Vsa pozornost berlinskega tiska je osredotočena danes na jutrišnji obisk britanskih državnikov v Rimu. Listi objavljajo obširna poročila, ki pa so večinoma ponatisnjena iz francoskih in italijanskih listov. Po teh prikazih je sestanek Mussolinija in Chamberlaina popolnoma zavzel rimske, londonske in pariške politike. Nemški politični krogi pa ne pripisujejo rimskim razgovorom onega odločilnega pomena, kot ga poudarja mednarodni tisk. V Berlinu opozarjajo na to, da razgovori med Mussolinijem in Chamber-lainnm ne bodo prav nič spremenili obstoječih francosko-italijanskih odnosov, ker jc Francija od- klonila vsako vmešavanje Anglijo v ta spor. Zaradi tega smatrajo v Berlinu, da bo sprememba mednarodnega položaja nastopila šele tedaj, ko bo general Franco zmagal v Španiji. Španski problem smatrajo berlinski politiki kot glavno točko evropskega razvoja, in bo od izida vojno v Španiji mnogo več odvisno, kakor pa od drugih dejstev. Chamberlainov obisk po mnenju nemških krogov ni večjega pomena, zlasti ne za spor na Sredozemskem morju. Odločitev loži torej v Španiji in v Berlinu ko prepričani, da ho Italija praktično stavila zahteve Franciji šele tedaj, ko bo general Franco zmagal. Rdeča armada vržena na drugo obrambno črto \ajdalj so prodrle drzne navarske čete llendmje, 10. jan. dl. Po lfi dnevnih bojih v Kataloniji, v katerih se jo Francovim četam na levem krilu posrečilo zasesti zelo utrjeno mesto Artesa na Segri in na desnem krilu ob cesti, ki iz Leride vodi v Taragono, važno in utrjeno mesto Borjas Blancas, je položaj katalonske armade tudi v središču med Balagueroin in Lerido postal nevzdržen. Včeraj se je pričel nagel umik na vsej črti, in sicer na drugo obrambno linijo, ki leži med Ponsom ob Segri, Cervero v središču in Mont-Blanchom na cesti, ki vodi iz Leride v Taragono. Ta obrambna črta jo po mnenju vojaških strokovnjakov močnejšo zgrajena, kakor je bila prva ob Segri. Njena naloga je, da prepreči Francovim armadam pohod na Barcelono. Ta druga črta leži 30—50 km za prvo, in sicer na obronku gorovja, ki na vzhodu obdaja planoto Urgel, katero je sedaj zasedel Franco. Francove divizije so se pričele pomikati na vzhod. Na severu napreduje armadni zbor Ma-strazgo pnd poveljstvom generala Valine od Arteze proti jugov7.liodu. Izpred Balaguera korakajo ara-gonske divizije, katerim poveljuje znani general Moscardo. Na obeh straneh ceste iz Leride v Taragono napredujejo navarske divizije pnd poveljstvom generala Solchage. Tem četam je dodeljena tudi ena italijanska prostovoljna divizija. Čisto na jugu proti Falsetu pa prodira general Yague s svojimi Marokanci. Trenutno ni v akciji le levo krilo Francove armade, ki stoji v gorovju vzhodno od Trempa. Poljska se jezi na Francijo Tri tedne Bonnet ni opazil Bechove navzočnosti na jugu Francije Najdalj so do sedaj prodrli Navarci, in sicer v smeri proti Taragoni. Njihovo prednje čete so že minile Vimbodi, ki leži 55 km vzhodno od Leride, in ko prišle že v bližino Mont-Blancha, ki se smatra za ključ taragonskega primorja. Sedanji boji divjajo na približno 160 km široki fronti. V zimski ofenzivi so Francove čelo ujele do sedaj okrog 30.000 miličnikov in zasedle okrog 2600 km® ozemlja. Računajo, da je v dosedanjih bojih na mrtvih, ranjenih in ujetnikih katalonska armada izgubila dobro četrtino svojega prejšnjega števila. Za rdečo fronto se opazuje nervozno premikanje čet na mesta, kjer je trenutno pritisk večji, kar je znamenje, da Barcelona nima dovolj prvovrstnih čet na razpolago. Že naslednje dni se bo videlo, ali bo katalonska armada mogla z večjim uspehom hraniti drugo obrambno črto, kakor pa jo jo branila ob Segre. Ilarrelona, 10. januarja. A A. Reuter. Republikanske čete so včeraj nadaljevale ofenzivo, ker so dobile znatna ojačenja. Desno krilo republikanskih čet je zavzelo Monte Rubijo ter se približuje Ca-sterriji, važnemu prometnemu križišču v pokrajini Badajoz. Levo republikansko krilo se približuje Asvaji, ki je pa še ni zavzelo. Republikanci napredujejo tudi v praven Valvadere in Lerene. Posebni dopisnik Reuterjn je ugotovil, da na katalonskem bojišču vlada zatišje. Nacionalistična letala se včeraj niso pojavila. Lerida, 10. jan. A A. (DNB) Vsa poročila z bojišča pri Cordobi potrjujejo neuspeh ofenzive republikanskih čet. Republikanci so napadali s pomočjo velikega števila tankov, toda nacionalistič- (Nadalje vanje na 2. strani) Varšava, 10, jan. b. »Wetzor Wnrszawski< posveča uvodnik obisku Becka v južni Franciji in v Nemčiji. List piše, da je bil Bcck tri tedne na francoski rivieri, da pa francoski zunanji minister Bonnet ni opazil njegove navzočnosti, čeprav jo francoski tisk priporočal Bonnetu, da stopi v zvezo z vzhodno evropsko zaveznico Francije. List piše, vdati obupnim slutnjam, da gremo na Sredozemskem morju hudim neurjem nasproti. Najsrečnejši in tudi edino pravični izhod iz sredozemske, to je iz španske zagate, bi seveda bil ta, da Španija ostane Špancem, da postane Španija samostojna velika država, od nobene velesile odvisna, na nobeno ne navezana, s samostojno špansko zunanjo politiko, ki bo zasledovala le španske koristi. Ko l>o ta Španija vstala, bodo barikade padle, bodo ljubosumja med velesilami poneiiaia in bo na Sredozemlju nastopil mir. Dal Bog, da bi angleška državnika v Rimu našla res takšno rešitev. da je za Poljsko zelo važno vedeti, če se namerava Francija umakniti iz vzhodnoevropske politike ali ne. Poljska je mnenja, da Francija nima interesa umakniti se iz vzhodno Evrope ter spraviti v vprašanje francosko-poljske zveze. List pravi, da Poljski zaradi vzdržnosti in hladnosti Francije do Poljske ne preostane nič drugega, kot da sama to vprašanje svoje varnosti čimprej reši. Iz tega članka se jasno vidi, da nesoglasja med Varšavo in Parizom še vodno niso odstranjena in da se je še povečal prepad, ker Bonnet ni smatral zn potrebno sestati se s svojim poljskim tovarišem. To dejstvo je verjetno mnogo doprineslo k temu, da se je Poljska spet pričela bližati k Nemčiji. Slovaški parlament se sestane t8. januarja Bratislava. 10. januarja. AA. DNB: Predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je podpisal ukaz za sklicanje slovaškega parlamenta na prvo zasedanje dne 18. t. m, Zahvala kraljice Marije Beograd, 10. januarja. A A. Nj. Vel. kraljica Marija ,je prejela za svoj rojstni dan številne če-stilke. v katerih so izraženo rodoljubne želje za dolgo življenje in srečo Nj. Veličanstva. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izreči hvaležnost vsem, ki so poslali čestitke, kakor tudi onim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. — (Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 102-39.) Dunajska vrem. napoved: Povečanje oblačnosti, ponoči še mraz, čez dan okoli ničle, v višinah osvežujoči jugozapadni vetrovi. Zaiircbkka vremensko napoved: Podnevi toplo, ponoči pa še vedno precej mraz. Po večini jasno z jutranjo meglo v dolinah in kotlinah. Ponekod oblačno, posebno na neverni polovici države. Zaqrebška vremenska napoved: Zvišanje temperature. S«rnn 2_>STOVENEC<, Sne TC. januarja 1939. Seja skupščine - v ponedeljek Nova skupščina bo štela 373 poslancev, od teh jih je v JRZ 306 flrlgrad, 10. januarja, m. V prostorih narodne skupščine je tudi danes zasedal glavni volivni odbor ter je najprej sprejel poročilo referenta o vo-livnem rezultatu v donavski banovini, zatem pa je takoj sporočil imena izvoljenih, poslancev za to banovino. Definitivni volivni rezultati za donavsko bnnorini so naslednji: volivnih upravičencev je bilo 713.593, od tega števila jih je volilo 520.587 (72.95%), in sicer za državno listo dr. Stojadino-viča 373.070 (71.67%), za državno lislo dr. Vladka Mačka 120.944 (24.96%), za državno listo Ljotiča 17.573 (3.37%). Po ugotovitvi glavnega volivnega odbora je bilo za decembrske državnozborske volitve vpisanih v vsej državi skupno 4,080.286 volivcev. Od tega števila jo volilo 3,039.011, volivna udeležba v odstotkih je 74.48%. Za državno listo dr. Stojadi-noviča je. bilo oddanih 1,643 783 glasov (5-1.09%), za državno listo dr. Mačka 1,364.524 (44.90%), za državno Ljotičevo listo je glasovalo 30.734 (1.01%) volivcev. Na podlagi teh volivnih rezultatov je glavni volivni odbor v smislu določil zakona o volitvah narodnih poslancev razdelil poslanske mandate na obe v poštev prihajajoči politični skupini ter določil, da dobi skupina dr. Stojadinovita 306 mandatni', enega dr. Stojadinovič + 305 mandatov, dr. Malkova skupiva 67 mandatov, 1 mandat dr, Maček in 66 mandatov. Iz tega je razvidno, da je bilo pri decemberskih volitvah izvoljenih 373 narodnih poslancev. Glavni volivni odbor je po končani opoldanski seji objavil imena narodnih po- Tunis si je osvojila Francija leta 1881 ter ta deželo, ki ji formalnopravno vlada preje od Turčije odvisni bcj, vzela pod svoje varuštvo. Kakor smo povedali v uvodniku od 10. t. m , je bila s tem oškodovana Italija, ki je od nekdaj želela polastiti 6e Tunisa, ki je izvrstno kolonizacijsko ozemlje za njena poljedelsko prebivalstvo in prvovrstna trgovinska postojanka. Ker pa bi posest tuniškega pristanišča Bizerte Italiji izročila v nadzorstvo Sredozemsko morje ob Sicilski ožini, je Anglija v osemdesetih letih svojemu takratnemu največjemu tckmecu Franciji do,volila, da si je Tunis prilastila, proti čemur jc Italija, zapuščena od svoje največje prijateljice Anglije, zaradi svoje notranje in zunanje slabosti bila brez moči. Bismarck pa je bil s takratnim francoskim ministrskim predsednikom, energičnim Jules Ferryjem velik prijatelj, ker je hotel izrabiti njegovo pomoč pri začenjajočem se ustvarjanju nemške koIo.nialne posesti proti odporu njunega skupnega nasprotnika Anglije. Zato Italije v tuniški zadevi ni podprl, pač pa mu je njeno ogorčenje zaradi francoskega udara na Tunis prišlo prav, da je Italijo potegnil v tro-rveza. Da Francija Tunisa danes še posebno, ko je črta Bizerta-Toulon življenjski živec Francije kot zveza njene kolonialne armade z metropolo, ne more odstopiti Italiji, smo skušali utemeljiti zadajU^r 19i. H'/» ' ."»tj , >[»,«•< HIMfe n Vrata v italijansko Abesinijo Kaj pa je t. glavnim pristaniščem francoske Somalije Džibutijem, odkoider je najkrajša zveza s prestolnico Abesinije, ki je danes italijanska kolonija? Na to vprašanje bomo mogli odgovoriti, če premislimo, kdaj jc ta del somalske obali o,b Rdečem morju postal francoska last. To je bilo v šestdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja, ko si je Francija zamislila kot svojo kolonialno posest vso ekvatorijalno Afriko od Gvinejske obali do Indijskega oceana. Džibuti pa je Francija zasedla v istih letih kakor Tunis, in sicer kot oporišče za svoje brodovje, ko je Francija sklenila, da si prisvoji tri cesarstva takozvanega Indokitaja, Tonking, Anam in Kambodžo. Ker je Anglija temu nasprotovala in je v voiski med Francijo in Kita-jem zaradi Indokine v blagohotni nevtraliteti stala na strani Kitaja in je Aden francoskemu brodovju zaprla, je Francija nujno potrebovala Džibuti na somalski obali, ki jo je bila začela osvajati žc leta 1862 »b hudem nasprotstvu Italije. Po.zneje je Džibuti postal važno izhodišče za zamišljeno aneksijo Abesinije, ki jo jc Francija na 6voje stroške po železni progi zvezala s svojim pristaniščem ob Rdečem morju. Mussolinijeva politika, ki gre za tem, da bi popravila to, kar so bile zamudile slabotne italijanske vlade pod Cairolijem, Crispijem in Doprctisom, je, kakor vemo, francoske načrte prekrižala in je Džibuti svoj pomen kot odskočna deska za osvojitev Abesinije po Franciji izgubil. Železnica v Addis Abebo V toliko imaia Italijani prav in čisto razumljivo je, da Italija sedaj kot gospodar Abesinije zelo potrebuje Džibutija kot središču najbližjega in najboljšega pristanišča za Abesinijo, ker jc pot, po kateri je morala italijanska armada Abesinijo osvoijiti, to ie iz Ma&saue, brezprimerno težavnejša in daljša. Le zato, ker je francoska železniška družba Džibuti-Addis Abeba za časa italijansko-abesinske vojne znala izkoristiti priliko, da je nezmerno zaslužila, jc maršalu Badogliu, ki je o tem napisal lepo in zelo poučno knjigo, bilo magoče, da sta se mogli italijanski armadi s severa in z juga združiti in Addis Abebo obkoliti; seveda je treba priznati, da so po tej železnici tudi Abesinci dobivali iz Francije in drugod orožje. Zaenkrat francepka posest abesinske železnice za Italijo ni nobena nevarnost, saj je Italija njen edini odjemalec, v slučaju kakšnega resnega zapletljaja bi pa stvar bila seveda drugačna. Italijanski argumenti torej niso brez podlage, vendar pa Džibuti ni šele (Nadaljevanje s 1. strani) nim četam se je posrečilo večji del tankov uničili. Nacionalistične čete so zajele 11 tankov, ki so jih uporabile nato proti republikancem. Saragosa, 10. jan. TG. Na katalonski fronti so danes čete generala Moscarda v sijajnem zaletu po Cesti od Leride dalje dosegle Tarrego in ga zasedle. Bolj na severu so čete generala Valine napredovale na cesti od Artesa de Segre dalje in se tudi od severa približale Tarregu. Severna armada je najprej zasedla letališče, nakar sta se obe skupini združili in istočasno vdrli v mesto. Rdeči so se še nekaj časa branili, nato pa so brezglavo zbežali proti vzhodu. S tem so nacionalisti zasedli zelo važno železniško križišče. Na jugu so nacionalistične čete prišle v neposredno bližino Monl Blancha, kjer so zavzele že nekaj okoliških mest in zaprle tudi cesto iz Mont Blancha v Tarrego, Čisto na jugu so nacionalisti popoldne zasedli mesto Laiuera, ki leži 10 km severno od Valsete. slancev tudi za ostale banovine. V Sloveniji je dobila JRZ vseh 29 mandatov. Takoj po končanem delu je glavni volivni odbor pričel sestavljati in razpošiljati polnomočja novih poslancev, s katerimi morajo priti poslanci v smislu -določil zakona o volitvah narodnih poslancev v mesto, v katerem je s kraljevim ukazom sklicana na sejo narodna skupščina. Kakor znano, je narodna skupščina sklicana na zasedanje v ponedeljek, 16. t. m. dopoldne. Zaradi tega bodo novi poslanci dopotovali v Belgrad že v nedeljo zvečer. Sejo novo izvoljene skupščine bo v ponedeljek vodil po letih najstarejši poslanec. Po njegovem pozdravnem govoru bodo izvoljeni štirje začasni tajniki. Po izvolitvi tajnikov bodo poslanci izročili svoja polnomočja. To je dnevni red prve seje. Naslednji dan bo v skupščini izvoljen veriM-kacijski odbor. Z izvolitvijo tega odbora bo prenehala tudi funkcija začasnega predsednika skupščine ter preidejo vse predsednikove funkcije do izvolitve stalnega skupščinskega predsedništva na predsednika verifikacijskega odbora. Po izvolitvi verifikacijskega odbora se plenarne skupščinske seje ne bodo vršile vse dotlej, dokler verifikacij-ski odbor ne bo pregledal vseh izročenih poslanskih polnomočij volivnega materiala in morebitnih pritožb. Po končanem delu tega odbora bo predsednik verifikacijskega odbora sklica! plenarno sejo narodne skupščine, g čemer se bo pričela ve-rifikacijska razprava. sedaj postal predmet Italijanskih želja, ampak ga je Italija zahtevala zase že ob priliki sklepanja lodonskega pakta leta 19115 in na versaillski mirovni konferenci, Džibuti je za Francijo važna oporna točka na poti v Indijo Odgovor, ki ga je Italija že takrat Oid francoskih delegatov dobila (Anglija proti odstopitvi ni imela ničesar, če bi privolila vanjo Francija), je bil ta, da je Džibuti najvažnejša oporna točka Francije za zvezo z njeno indokitajsko posestjo in z Madagaskarjem ter nujno potreben za obrambo te poti. Ta argument prav gotovo drži in Francije nihče nc bo mogel prepričati, da Džibuti tozadevno ni brez življenjskega po,mena za francoski kolonialni imperij. Tudi to imajo Francozi prav, da francoska Somalija ni pusto in prazno ozemlje, ker ima velika ležišča soli, ki je zelo važen trgovinski pred-med za vso Etiopijo in Arabijo. Tudi ugled in vpliv Francije bi mo,čno padel, če bi odstopila Džibuti in kot posledico tega vso svojo Somalijo, ki je nekaka nadzorovalna postaja nasproti območju arabskega polotoika, na katerem se križajo francoski, angleški in italijanski interesi. Kakšna pravična ureditev tega vprašanja, ki zahteva nekega političnega in gospodarskega sodelovanja in soglasja med Francijo in Italijo, ki je Domači odmevi Izpiski Iz listov Zagrebški »Hrvaltki Dnevnik* prinaša 10. t. m. uvodni članek o nabiralni socialni akciji, ki se je na korist revnim in brezposelnim delavcem začela na pobudo »Hrvatskega radničkega savezac. Med drugim piše tako: »Naglasili smo že potrebo, naj bi se vsi, ki se bodo nabiralci nanje obrnili, odzvali po svojih močeh. Po dokazani politični solidarnosti je namreč treba pokazati tudi socialno solidarnost. Po zaslugi politične solidarnosti smo vzdržali najtežje čase diktature. Posrečilo se nam je celo svoje vrste okrepiti. Danes, ko je naša politična solidarnost izven vsakega dvoma, moramo bolj misliti na svojo socialni program; ker bo namreč hrvatski narod samo tedaj močan, če 6o socialno zadovoljen. Samo po sebi je umljivo, da gospodarskih razmer ni mogoče čez noč spremeniti, ker je za to treba dolgoletnega delovanja. Vendarle pa je mogoče socialno bedo vsaj ublažiti. Te pa je pri nas mnogo, zlasti v samem Zagrebu, kjer se je zbralo mnogoštevilno siromakov iz manjših mest ter obubožanih kmetov, ki se niso mogli preživeti na svoji zemlji. Zagrebško predmestje nudi težko sliko. Zlasti pa je ta slika žalostna v teh zimskih dneh. Solidarnost s siromašnim delavstvom je danes naša prva dolžnost. Toda tudi delavstvo ima veliko dolžnost, da bodi namreč tudi samo čim bolj solidarno...« »Sarajevska Pravda« piše o boju zoper nej>is-menoet v Bosni in Hercegovini, kjer analfabetski tečaji prav uspešno delujejo. Že preden se ie ta akcija započela. smo naglašali, kako važno je pobijanje našega največjega zla — nepismenosti. Žalostno moramo ugotavljati, da je največji odstotek nepismenih ravno med muslimani, zlasti pa so v tem pogledu zaostale muslimanske ženske. Tako je po mestih, prav tako je tudi po dežel', povsod enako. Sedanji tečaji so v glavnem za moške, medtem ko je ženskih tečajev res malo. To jc razumljivo, ker ni dovolj ženskih moči, ki bi imele tečaje za ženske. v'rhu tega pa ima musliemika pozimi še manj časa za obiskovanje f.e*,a>v kakor pa poleti. Treba bi bilo ženske tečaje take urediti, da bi tudi ženske mogle z doma. Treba pa je velike propagande. Želimo, da bi bile v prihodnje musliniansiosrečilo se jim je tudi, da listu kljubujejo ter mu na vsakem koraku škodujejo...« »Masoneriji se je posrečilo, da je tako zamašila usta enemu delu časopisja, ki se danes poleg Anglije največji posestnik v območju Rdečega morja, je seveda mogača in tudi skrajno nujna. Odstopitev Džibutija oziroma francoske Somalije pa ne more priti v poštev, če naj se ohrani mir ob Sredozemskem morju in na svetu sploh. To vprašanje je skoro brezizhodno, ker bi Francija železnico Italiji ob skrajni popustljivosti lahko prodala, toda ta bi za Italijo brez posesti njenega izhodišča bila brez prave in polne vrednosti. Ni torej izlepa mogoče najti načina, kako »izdreti ta trn iz boka italijanske Abesinije«.., eter. a imenuje »nevtralno« in »informativno«, katero si zdaj niti ne upa odpreti ust o podzemskem delovanju 300 skrivnih »bratov« sredi Zagreba.« Občina bo plačala odškodnino za politično škodo Zagrebške »Novosti« poročajo, da je zaradi poškodb, ki so jih med zadnjimi volitvami politični agitatorji ene 6tranke povzročili pristašem druga stranke, bila sedaj občina Sisak, kjer se je tudi nekaj takega dogajalo, obsojena na povračilo 8000 dinarjev raznim oškodovanim osebam. Med njimi mora občina plačati tudi 2046 dinarjev trgovcu Mati Tomljenoviču za poškodovano desno oko ter za bolniške stroške. Kakor pa naslednjega dne poroča isti list, sa je v Sisku zgodil še hujši primer političnega nasilja, ki bo tudi zahteval velike denarne žrtve. Politični nasprotniki bo napadli avtomobil bogatega sisaškega industrijalca Tesliča ter ga razbili. Škoda je bila ocenjena na 20.000 dinarjev, katere bi morala tudi šteti sisaška občina, ko bi storilci ne bili znani. Tako pa se je sedaj posrečilo izslediti krivce, ki bodo sedaj ne le zaprti, marveč bodo Tesliču tudi morali povrniti škodo na avtomobilu. Treba je gledati, kaj se dogaja okrog nas Bivši minister in poslanec Kaludžerčič je v »Jugoslovenskem listu« v Sarajevu dal izjavo, kjer med drugim pravi: »Ljudstvo je s svojim glasovanjem izreklo dr. Stojadinoviču svoje zaupanje, obenem pa je izreklo tudi svojo odločno voljo, naj se tako imenovano hrvatsko vprašanje že vendar enkrat dene z dnevnega reda naše notranje politike. Vse ljudstvo in vsa država pričakuje od njega, da se mu bo posrečilo najti tako rešitev, ki bi zadovoljila tako Srbe, kakor tudi Hrvate in Slovence in tako končala brezsmiselni boj med brati Hrvati in Srbi. Treba je namreč začeti gledati tisto, kar se dogaja in kar se je zgodilo zunaj po svetu ter okoli nas.« Lastnikom vžigalnikov Belgrad, 10. jan. AA. Lastniki vžigalnikov (žepnih kakor tudi onih, ki so montirani na avtomobilih) morajo po obstoječih predpisih plačati do konca meseca januarja monopolsko takso za leto 1939. V ta namen si morajo nabavati za svoje legitimacije markico monopolske izdaje v vrednosti 100 din. Te markice. morajo nabaviti v glavnih trafikah, kakršne so po večjih mestih. Vsa morebitna obvestila dajejo oddelki finančne kontrole. Opozarjajo se vsi lastniki vžigalnikov, da imajo organi finančne kontrole nalog, da naj-strože nadzorujejo vplačilo te takse na vžigalnike. Da ne bi imeli lastniki vžigalnikov kakih neprijetnosti, ali da ne bi bili celo po zakonu kaznovani, morajo te markice nabaviti do konca meseca januarja. Odposlanci slovenskih gasilcev v Belgradu Belgrad, 10. jan. m. Davi je dopotovalo v Belgrad o,d,posestvo .gasilske zajednice iz Ljubljane, v kateri so odborniki te zajednice dr.. Kodre, Bogdan Pogačnik in Pavel Japel. Odposlanci, slovenskih gasilcev so bili zaradi priprav za jugo-. slovanski in slovenski gasilski kongres, ki bo od 13. do 15. avgusta t. 1. v Ljubljani, sprejeti pri ministru brez listnice g. Snoju, nato pa pri ministru za telesno vzgojo ljudstva Maštroviču, ki se je. zelo zanimal za vse priprave. Deputacija bo jutri v vseh zadevah obiskala še druge ministre. Ob priliki gasilskega kongresa v Ljubljani bo položen tudi temeljni kamen za prvo gasilsko šolo v Sloveniji. Osebne novice Belgrad, 10. jan. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljen ukaz kr. namestnikov, s katerim je odlikovan z redom Belega orla I. stopnje Georges Bon ne t, zunanji minister Francije. Belgrad, 10. jan. m. S kraljevim ukazom je postavljen Branislav Dimitrijevič, svetnik zunanjega ministrstva, za generalnega konzula kralj, konzulata v Diisseldorfu. Tajnik zunanjega ministrstva, dr. Vekoslav Vršič, je postavljen za konzula na kr. gen. konzulatu v Gradcu. Pri ravnateljstvu državnih žel. v Ljubljani je postavljen za višjega kontrolorja 6. skup. na postaji Ljubljana Frančišek Sedej, doslej višji kontrolor na postaji Pragersko. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni Franjo Gaberšek, višji poverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka Ljubljana-mesto na gl. oddelek Zagreb - Maksimirski; Alojzij Črepinko,-višji poverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka Ljubljana-mesto na glavni odd. Zagreb-Grički; Franjo Toš, višji poverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka Zagreb-Maksimirski v glavni oddelek Ljubljana. Belgrajske novice Belgrad, 10. januarja, m. Z jutranjim brzini vlakom sta se vrnila iz Slovenije v Belgrad oba slovenska ministra, gradbeni minister dr. Krek in minister brez listnice Snoj, ki sta pravoslavne božične praznike porabila za več političnih sestankov s pristaši JRZ iz Slovenije. Iz Sarajeva se. je vrnil prometni minister dr. Spaho. V Belgrad je dopotoval tudi predsednik narodne skupščine. Mažuranič. Zagreb, 10. januarja, m. Meseca maja bo v Zagrebu kongres hrvaškega katoliškega časopisja. Drobne novice Budimpešta, 10. jan, c. Madžarska vlada je danes priznala Mandžukuo. O tem je danes madžarski zunanji minister grof Czaky brzojavno obvestil vlado samostojne Mandžurije. Carigrad, 10. jan. AA. Havas: Pri Kolzuu so našli 50 trupel tamkajšnjih kmetov, ki jih je ne-pričakovano zajel silni snežni vihar. Melbourne, 10. jan. AA. Reuter: Gozdni požari v državi Victoria še vedno divjajo. Dozdaj je pogorelo 112 hiš. Vlaki in ladje, ki odhajajo iz Mel-bourna, se moTajo posluževati posebnih signalov, ki so določeni za primer goste megle, da morejo priti skozi goste oblake dima. Toplomer kaže v senci 45 stopinj Celzija. Tokio, 10. januarja. AA. Reuter: Ministrski predsednik države Mandžukuo Čangkinhuj je dobil sporočilo madžarske vlade, da Madžarska formalno priznava Mandžukuo. Praga. 10. januarja. A A. Štefani: Dnpvnl list »Slovenski Hlnsnik*. organ bivšega ministrskega predsednika dr. Hodže, je z današnjim dnem prenehal izhajati. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo pretužno vest, da nas je naš najboljši mož, oče, ded, praded, stric in svak, gospod Valentin flccetto stavbenik In posestnik v torek, dne 10. januarja ob pol 19, v 82. letu starosti, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zapustil. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek ob 15 iz Trnovskega pristana 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1939. Marija Accetto, soproga Albina Kreutzer roj. Accetto, hčerka in ostalo sorodstvo »Francoski vratar italijanskega imperija« V čem je bistvo prepira okrog Džibutija Nestvaren napad na naše oblasti Pred nedavnim je nemJki dnevnik, ki izhaja ▼ avstrijskem območju, prinesel članek, ki poroča, da policijski predstojnik v našem obmejnem mestu z vsemi močmi skuia ovirati potnikom prehod čez mejo. Člankar popisuje zadevo tako, kakor da je le od milosti policijskega predstojnika odvisno, če dobijo potniki potne liste. Nadalje trdi, da zlasti tam naseljenim Nemcem nikakor ne mara dovoliti potovanja v Nemčijo. Tako navaja, da hudo bolni Nemci ne dobijo potnih listov za zdravljenje v inozemstvu in da trgovci, ki bi radi kupovali v tujini ali tam zaključevali kupčije, prav tako ne dobe potnih listov; nekaterim pa da so bili ti celo odvzeti, člankar pravi nadalje, da policijski predstojnik sodeluje tudi v tujsko-prometnem odboru mesta in da je le on kriv, če je tujski promet v zadnjih letih tako padel, članek pa se končava z grozilno trditvijo, da je imel policijski predstojnik že mnogo predhodnikov in da bo prav gotovo imel tudi naslednike. Članek je namenjen obmejnim oblastem v naši državi. Žalostno pri tem je to, da so vse trditve, ki se tičejo poslovanja napadanega oblastva, popolnoma neresnične in izmišljene. Policijsko predstojniitvo posluje javna Prav tako se izdajajo potni listi vsakemu našemu državljanu strogo po zakonskih predpisih ne glede na to, kakine narodnosti je oseba, Id za potni list prosi. Prepričani smo, da krivde za tako pisanje ne bo najti v uredništvu lista samega, ki nima povoda, da bi o nas poročalo neobjektivno. Tudi nima uredništvo možnosti, da se o našib prilikah prepriča, ker mu jc sedež daleč od naših meja. Krivda je pri dopisniku, ki ga bo iskati med Nemci prizadetega našega mesta, in ld dobro ve, da ne piše resnice. Komu naj to koristi? Dobrim odnosom gotovo ne, ki vladajo med našo in nemško državo in za katere sc obe državi trudita, da bi bOi kar najbolj iskreni. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost. Kriminalisiika v obmejnih krajih Največ je tatvin, telesnih poškodb in požarov V preteklem letu je moralo časopisje premno-gokrat poročati o zločinih vseh vrst, ki so «e tako pogosto dogajali in ki eo večkrat zaradi svoje skrajne surovosti razburili javnost. V današnjem »Pond. Slovencu« smo objavili statistiko zločinov in prestopkov na teritoriju mariborske orožniške čete, ki obsega politične okraje Maribor levi in desni breg, Dravograd in Slovenjgradec. Po tej statistiki je bilo na tem teritoriju v preteklem letu storjenih 2.190 zločinov in 4.450 prestopkov, zaradi katerih je bilo prijavljenih oblastem 7.048 oseb, od tega 625 žensk, aretiranih pa je bilo vsega 578 oseb. Zal nimamo podatkov, koliko oseb je bilo klicanih na eodišče in koliko jih je bilo obsojenih, ker bi se z njimi še bolj dalo osvetliti našo kriminaliteto. Smešno bi bilo trditi, da je visoka kriminaliteta v severnih krajih Slovenije posledica slabe organizacije naše notranje uprave. Našim oblastem je treba priznati, da ima dobro izvedeno varnostno službo in da ta stori vse, kar je v njeni moči, da bi povečala osebno in imovinsko varnost svojih državljanov. Vzroki za razmeroma visoko kriminaliteto našega obmejnega ozemlja morajo torej biti povsem drugod. Jasno je, da je prvi in glavni vzrok vsega zla pomanjkljiva vzgoja nekega dela prebivalstva v tem predelu Slovenije, poleg katere imajo potem lahko delo še drugi vzroki, ki v veliki meri povečujejo število zločinov in prestopkov. Prav gotova ni slučaj, da je v statistiki zločinov največ tatvin, Kdor pozna gospodarske razmere v okrajih ob severni meji, ve, da so ljudje revni in gospodarsko neorganizirani. Zato pri slabi vzgojenosti in nizkem moralnem čutu tej gospodarski revščini in z njo zvezani brezposelnosti sledi ogroženost imovine. Na drugem mestu te statistike so hude in sploh telesne poškodbe. Visoko število takih zločinov glasno govori, da alkohol po teh krajih še vedno kraljuje, rodi surovost in pretaka človeško kri. Krivično bi bilo, če bi vso krivdo za alkoholizem zvrnili na sedanjost in moralno manjšo trdnost prizadetega prebivalstva. Spomniti se jc namreč treba na sistematično delo narodnih nasprotnikov pod bivšo Avstrijo, ki so dobro vedeli, da bodo narodnostno odpornost slovenskega prebivalstva lažje premagovali, če ga bodo uničevali z alkoholom. Zato pa so pošiljali med Slovence, to 6e je dogajalo zlasti na Dravekem polju, cele sode s papriko barvanega špirita, ki jc bil cenejši ko vino, in tako uničevali telesno in moralno zdravje tampajšnjega ljudstva. Posledice takega zločinskega početja se še danes poznajo. Tem starim grehom se je v novejšem ča6U pridružila še kriza vinske trgovine in dediščina peronospore — šmarnica, ki tudi doprinašata k alkoholizmu vinorodnih krajev. Tretji največji madež nekaterih predelov severnega slovenskega ozemlja so številni požari, ki malone noč za nočjo uničujejo narodno premoženje. Statistike zavarovalnic pričajo, da je v mariborskem sodnem okraju procent požarov in škod Brzovlak Trst—Dunaj iztiril Včeraj ob 1.30 ponoči je iztiril med postajama Rimske toplice in Laško pri km 513 mednarodni brzovlak Trst-Dunaj. Zlomila sc je os zadnjega voza, v katerem je parni kotel za ogrevanje železniških vozov, v katerem se pa razen kurjača ni nahajal noben potnik. K sreči ni bilo človeških žrtev, tudi ranjen ni bil nihče. Brzovlak ni takoj ustavil, ker nezgode na zadnjem vozu strojevodja ni takoj opazil. Več škode na progi je na kretnicah in žici. Brzovlak je radi tega imel 40 minut zamude. Potniki niso v začetku ekoro niti opazili, kaj se je zgodilo, le ko je vlak delj časa stal, so izstopili. Vsled tega jc bil danes dopoldne med postajama Laško in Rimske toplice le enotirni promet, popoldne pa sta bila že oba tira uporabna in prosta. O iztirjenju brzovlaka krožijo alarmantne vesti, ki pa so brez vsake podlage. največji. Zlasti velja to za Dravsko polje. Pri teh požarih je vzroke težko ugotoviti, vendar vlada v javnosti prepričanje, da tiči za ogromnim številom teh požarov zločin, o katerem imajo marsikje svojevrstne pojme. Tako je marsikje v teh krajih zaslediti mnenje, da jc zločin le, če napraviš škodo kaki osebi, nikakor pa ni slabo dejanje, če s požarom oškoduješ denarni zavod ali zavarovalnico. Da tako mnenje o škodi in zločinu povečuje število požarov je pač razumljivo. Razmeroma visoka kriminaliteta v našem severnem ozemlju daje misliti. Dokler se ne bo občutno zmanjšala, bo vedno glasno govorila, da z našo moralno močjo gremo navzdo.l in da nam bodočnost nič kaj prida nc obeta. Skrb za bodočnost nam nalaga dolžnost, da se za vzgojo in izobrazbo v teh krajih nekoliko bolj pobrigamo. Cerkev stori svoj dolžnost, treba je le še, da še šola in organizacije doprinesejo svoje. Zlasti delu in razvoju prosvetnih in mladinskih organizacij bo treba posvetiti vso pozorno,st in jim omogočiti, da se čim bolj približajo mladini in jo zajamejo, kolikor največ je mogoče. Zal, da je marsikje tako malo zanimanja za prosvetno organizacijo, ne le med posamezniki, marveč tudi med javnimi faktorji, med katere moremo šteti zlasti prejšnji režim, ki je porastu kriminalitete napravil to uslugo, da se je proslavil z razpustom prosvetnih organizacij. | f Župnik flnt. Mojzišek j Maribor, 10. januarja. Danes zjutraj ob 2 je ugasnilo življenje vpoko-jenega župnika g. Antona Mojzišeka, enega od tistih češkoslovaških bogoslovcev, ki so pred več kakor štiridesetimi leti prišli v mariborsko bogoslovje in po dokončanih bogoslovnih študijah ostali med Slovenci in postali njihovi dušni pastirji. Pokojni gospod župnik se je rodil 18. septembra v Čcrno,tinu na Moravekem. Po dokončanih gimnazijskih študijah je skupaj z drugimi Čehi prispel v Maribor, kjer je stopil v tukajšnje bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1890. Najprej jc bil kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, nato Pa v Poljčanah, Sladki gori, pri Sv. Martinu pri Slovenj Gradcu, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, pri Sv. Ani na Krembcrgu in pri Veliki Nedelji, odkoder je odšel za župnika k Sv. Ruperlu nad Laškim, kjer je ostal do 1. 1909. Takrat je odšel za župnika v Št. Janž pri Dravogradu, 1. 1931 pa jc bil upokojen ter sc jc stalno naselil v Mariboru pri svojih sorodnikih v Jože Vošnjakovi ulici 22, kjer je živel tiho in skrito življenje, posvečeno Bogu. Spomin na umrlega g. župnika živi še sedaj po dolgih letih v v6ch krajih, kjer je nekdaj kot mlad, goreč in delaven duhovnik služboval. Šc danes ga imajo vsi, katerim je bil dušni pastir in duhovni oče, v najlepšem spominu in vsem bo gotovo težko, ko bodo doznali za smrt njihovega nekdanjega kaplana in župnika. Pogreb pokojnega g. župnika bo v četrtek, 12. januarja ob 2 popoldne iz frančiškanskega samostana na frančikansko pokopališče na Pobrežju. Blagemu duhovniku naj sveti večna luč, sorodnikom globoko sožalje! Nepismenost v Jugoslaviji Nepismenost v naši državi je še vedno velika. Pred seboj imamo statistiko nepismenosti, kakršna je bila na dan zadnjega ljudskega štetja 31. marca 1931. Od takrat sc je nepismenost prccej zmanjšala in lahko rečemo, da jc danes za 10% več pismenih v naši državi, kakor jih je bilo leta 1931. Žensko prebivalstvo je v prosvetnem o^iru daleč zaostalo za moškim. Na sto pismenih moških pride 64 pismenih žensk. Po pismenosti prebivalstva na podlagi statistike iz leta 1931, ki je izšla nedavno, je na prvem mestu dravska banovina z 94.4% pismenih nad deset let starih. Na drugem mestu je področje Bclgrada z 69.1% pismenih, savska banovina z 72.3%, donavska banovina z 71.1%, primorska z 42.t%, moravska z 38%, drinska z 37.9%, zetska z 34%, vardarska z 29.1% in vrbaska banovina z 27.4%. Tržiško delavstvo v taboru ZZD Tržič, 10. jan. V našem domu je bil snoči ob 8 delavski se stanek, na katerega je prišlo okrog 150 delavcev. Sestanek je vodil gosp. duhovni svetnik, tržiški župnik Anton Vovk. V uvodu je pojasnil, zakaj je bil sklican zbor katoliškega tržiškega delavstva in je podal besedo g. Rudolfu S m e r s u j u, ki je v svojih izvajanjih razložil razvoj delavskega gibanja na Slovenskem, predvsem pa o razvoju in preusmeritvi JSZ. Svoj govor je zaključil z vabilom, da ostanejo delavci zvesti slovenski katoliški skupnosti in da prestopijo v ono organizacijo, ki je člen te skupnosti. Drugi govornik, g. France Prežel j, predsednik centrale ZZD, je pojasnil, zakaj naj se delavci organizirajo prav v ZZD in zakaj ne v drugih organizacijah. V kratkih potezah je obrazložil praktično delo ZZD in njen or-ganizatorični razmah. Sledila je debata, v kateri ie predsednik JSZ g. Klofuta r izjavil, da je odbor JSZ v Tržiču na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da korpora-tivno prestopi v Zvezo združenih delavcev. Isto- časno je povabil navzoče članstvo in delavstvo, da sledi odboru in se priključi organizaciji ZZD. Izjavo g. Klofutarja so navzočni delavci i velikim odobravanjem vzeli na znanje in se je pri glasovanju celotno delavstvo izreklo, da so organizira v ZZD. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, v katerega so prišli vsi dosedanji odborniki JSZ z g. D a -,c e r j e m kot predsednikom na čelu. V odbor sta bila pritegnjena še gg. Oman in S a I b e r g e r. Po izvolitvi odbora se je razvila živahna debata, v katero so posegali delavci. Lep nagovor na zbrano delavstvo je imel tudi tržiški župan gospod Janez M a j e r š i č, ki je delavstvo vzpodbujal k delu in mu želel obilo uspehov. Ob pol 10 zvečer je g. župnik Vovk zaključil uspeii sestanek delavstva. Poudaril je, da je ta sestanek važen mejnik v razvoju in napredku tržiškega delavstva. Zvezi združenih delavcev iskreno čestitamo, da se ji je priključilo tako zavedno in disciplinirano delavstvo. Za ZZD je to važen korak naprej k izgraditvi njene narodne organizacije. Ljubljanski vodovod se razširja Ljubljana, 10. januarja. Pregled o delti ljubljanskega vodovoda za leto 1938. nam daje povod za sklepe, da se ljubljanski vodovod in njegovo omrežje vedno bol j razširja in pa, da čaka mestno občino v tem oziru še velika naloga. Lanskoletno delo vodovodne uprave je bilo načelno postavljeno na drugo podlago kakor dosedaj, na podlago kar najširšega načrta za vse možne bodoče razširitve. V tem smislu je vodovod tudi razširjal svoje omrežje, ali po domače povedano, napeljava! je omrežje tudi tja, kjer sicer omrežje in nove napeljave ne bi bile rentabilne, če ne bi bili. v računih izgledi za bodoče povečan je Ljubljane in za bodoče vodovodne potrebe prebivalstva. Vodna uporaba v Ljubljani raste skoraj dosledno lako, kakor se obrestujejo vloge v hranilnicah in bankah v dobrih časih, namreč nekako po 4%. Kapital mestnega vodovoda, mislimo namreč njegovo zmogljivost dovajanja vode mestu, pa se je lani močno približal skrajni meji. Mestni vo- Delavska zborovanja v Slovenski Krajini Zveza poljedelskih delavcev (ZPD) v Murski Soboti, katera je v teku dveh let organizirala 6560 delavcev v Slovenski krajini in v bližnjem Mediliurju ter Štajerskem, ei je za to zimo nadela nalogo, prirediti 17 delavskih zborovanj v vseh večjih središčih v Prekmurju ter v vseh večjih krajih ustanoviti tudi podružnice. Tako bo v kratkem ustanovljenih 17 novih podružnic. Namen teh zborovanj je, poučili vse prekmursko delavstvo, kako naj se v tujini vede, dalje zbuditi pri delavstvu čim večjo strokovno, narodno, versko, moralno in državno zavest. Razen zborovanj bo ZPD v Murski Soboti priredila tri velike tečaje za vse delavske zaupnike, preddelavce in voditelje. Namen tečajev je nuditi najnujnejšo osnovno podlago za znanje, ki ga delavski zaupniki potrebujejo za vodstvo delavcev v tujini, da bodo znali delavce prav voditi in primerno ter koristno zastopati interese delavcev, da bodo zadovoljni delavci in delodajalci ter da sc preprečijo vsi eventuelni spori, pritožbe itd. Delavska zborovanja so nekakšna ljudska univerza. Dvoje takih zborovanj je že bilo in sicer prvo pri Sv. Sebeščanu v Pečarovcih dne 6. januarja, drugo pa pri Kuzmi v nedeljo 8. januarja. Pri Sv. Sebeščanu se je zborovanja udeležilo okrog 300 delavcev. Uspeh je bil nad vse pričakovanje lep. Govorili so gg. Novak Franc, strokovni tajnik, Kerec Franc, šef Borze dela, Bajlec Franc, narodni poslanec, in dr. Bratina Franc, okrajni načelnik, ki je zborovanju prisostvoval kot zastopnik politične oblasti. Še lepše je bilo delavsko zborovanje v Kuzmi. Udeležilo se ga je najmanj «>0 delavcev. Občina Kuzrna s svojimi štirimi kraji je najbolj obljudeni del Prekmurja in ima 570 organiziranih delavcev. Govorniki so bili isti kakor pri Sebeščanu. Ljudstvo je bilo tako navdušeno, kakor še nikdar na nobenem zborovanju v Kuzmi. Zadovoljni so bili zborovalri zlasti z govorom g. Ke-reca, ki je govoril o uvedbi novega reda in pravičnega postopanja pri bodočem posredovanju na delo v inozemstvo. Od sedaj bodo prišli prvi v poštev siromašni in ekstitenčno ogroženi delavci, potem drugi. Mladoletnih ne bodo več pošiljali na delo, ker je to škodljivo kakor v moralnem tako v fizičnem pogledu. Vsi ki imajo premoženje in niso zadolženi, kakor tudi tisli, ki se v moralnem ali drugem pogledu niso dobro vedli, l>odo izključeni od posredovanja. Ljudstvo je govornikom skoz in skoz vzklikalo in odobravalo delo ZPD. Prihodnje zborovanje bo v Šalovcih v nedeljo 15. januarja t. 1 Tam je zborovanje že lani zelo lepo uspelo in upamo, da bo letos še bolj. ZPD opravlja veliko in koristno delo za prekmursko delavstvo in ves narod. S svojim napornim in požrtvovalnim delom olajšuje posle vsem merodajnini lokalnim in izseljenskim oblastem, pospešuje in goji med narodom moralno, versko, narodno in državno zavest, zato ji gre od vseh tudi vse priznanje, saj je ona edina organizacija, ki po svojih nesebičnih voditeljih ter s svojimi odličnimi govorniki zna najbolj učinkovito na hiter načm sejati v srca ljudstva narodno in državno zavest. dovod zmore dovajati Ljubljani letno okoli 6 milijonov m® vode in tik blizu te meje je bil lani ljubljanski vodovod. V začetku lanskega leta je vodovodno omrežje štelo 165 km, ter se je povečalo do konca leta za 7.5 km. Od 5386 hiš se je število na priključeni vodovod povečalo lani še za 221 hiš, in sicer so bile v glavnem priključene nove hiše v severnem delu mesta, zlasti v naselbinah za tramvajsko remizo, v Dravljah, v Kosezah, dalje je bila izpeljana vodovodna napeljava iz Most do mrliške veže in do pokopališča sv. Križa, dalje do Jezice in do Barja. To so glavne napeljave. Mestni vodovod se bo nujno moral povečati in bodo v kratkem naročene črpalke za povečanje potrebne vodne množine. Vodna žila je zaenkrat sicer še dovolj bogata in bo za nekaj let morda zadoščala. Potreba pa bo povečati bodisi globino, bodisi širino črpališč, morila v kratkem času poiskati nove vire vode. Lani je Ljubljana porabila skupno 5,540.00 m* vode (predlanskim 5,332.000 m'). Poraba vode je torej narastla za 4%. Največja uporaba je bila lani dne 28. junija, ki ga moramo torej smatrati, kot najbolj soparen dan lanskega leta, ko so Ljubljančani porabili 21.453 m3 vode, najmanjša pa 18. aprila, ko so Ljubljančani porabili samo 11.900 m* vode. Povprečna uporaba \ode v Ljubljani je lani znašala dnevno 15.000 m". m, sc govor l vendar so merodajna samo dejstva. In dejstvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. ASPIRIN tablete Ogl« „g pod s. btoiom 3JS08 od 8 XI. 1938. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 31. dec. 1938. Prvo sv. obhajilo. Dne 18. decembra smo imeli lepo slovesnost. Nad 30 naših malčkov je prvič prejelo sv. obhajilo. Sveae maše se je udeležilo zelo veliko Slovencev. Popoldne po molitvi so nam pa šolski otroci pripravili lepo zabaviro. Obhajali so zaključek šolskega leta na naši slovenski šoli. Isto popoldne je Ljudski oder s sodelovanjem vseh ostalih slovenskih društev in nekaterih drugih narodnosti odprl društveni dom na lastnem zemljišču v Villa Devoto. Sveti večer smo lepo praznovali. Kapela, kjer je navadno slovenska služba božja na Paternalu, je bila do zadnjega kotička napolnjena. Glasile so se naše krasne božične pesmi, tako da če hi ne bila tako huda vročina (nad 30° Celzija), bi se nam zdelo, da smo doma. Tudi na božični praznik je bila na Avellanerli pri veliki maši jako lepa udeležba. Pri popoldanski službi božji v kapeli bolnišnice Alvear, kateri so prisostvovali tudi Ar-grntinci, da slišijo našo božično pesem, so bili pevci pod vodstvom g. C. Jekšeta obdarovali z za-kusko, katero jim je pripravila sestra Odila, ki so vedno trudi, da spravi našo pesem pred argentinsko javnost. — Za Silvestrovo pripravljajo vsa društva običajne zabave. Umrl je pod operacijskim nožem naš roja'< Alojz Zidar, doma iz Kazelj pri Sežani. Imel je raka na želodcu. Naj mu sveti večna luč! Ulični promet mesta Buenos-Airesa izkazuje za leto 1938 204 osebe do smrli povožene in 5050 oseh težje in lažje ranjenih. Med temi je gotovo tudi nekaj Slovencev. Te promelne nesreče povzroča neorganiziran promet zaradi hitro rastočega mesta. Buenos-Aires šteje 2,300.000 prebivalcev. Izredni občni zbor Zveze za tujski promet Ljubljana, 10. januarja. Zaradi navodil pristojnih oblasti, naj ljubljanska Zveza za tujski promet dobi nova pravila, ker sedanja ne ustrezajo več, je bil danes izredni občni zbor v veliki dvorani Zbornice za TOI. Zbor je začel prvi podpredsednik dr. Ivo Šubic, ki je pozdravil zastopnika g. bana in banske uprave načelnika dr. Rateja, zastopnika železniške direkcije dr. Deklevo, zastopnike Trgovske zbornice, po-sledovedečega podpredsednika Rafaelove družbe p. Zakrajška ter zastopnike časopisja, ki pa tokrat izjemoma niso bili vabljeni na zborovanje te Zveze. Toplo je pozdravil dr. Šubic ludi zastopnika »Putnikac, obenem pa je prečital pismo prejšnjega predsednika dr. Rudolfa Marna, ki je odstopil. Dr. Šubic se je zahvalil dr. Marnu za dosedanjo delovanje. Dr. Šubic je naglašal, da je Zveza v zadnjih letih dobila od banske uprave nad 300.000 din podpore, od »Putnikac, na katerega ima največji vpliv ministrstvo za trgovino in industrijo, pA nad 250.000 din. Zveza je torej gmotno odvisna od teb dveh ustanov. Izvoljen je bil nato »stilistični odbore, ki bo predelal formalne oblike pravil, o bistvenih spremembah pa bo sklepala seja odbora ter jih predlagala širšemu forumu in oblastem. Kratka debata je sledila o izpopolnitvi naših vlakov ter sla v to debato posegla dr. Vidic in gosp. Majcen. Važno vprašanje pa je načel gosp. župnik p. Kazimir Zakrajipk, ki je opozarjal na naše izseljence,. Ti obiskujejo svojo domovino in prinašajo lepe denarje ter propagirajo lepote Slovenije po vsem svetu, zlasti v Ameriki. Sklenjeno je bilo na pobudo p. Zakrajška, da bo zastopnik Rafaelovo družbe koojdiran v odbor in predlagan v turistični banovinski svet, ki bo tudi to vprašanje obravnaval. Slovenskemu planinskemu društvu pa je izredni občni zbor priznal pravico kooptiranja odbornika s posvetovalnim glasom v odbor Zveze. Gostilničarska združenja že imajo svoje zastopnike v Zvezi, pač pa je občni zbor danes odklonil obravnavo o njihovih predlogih, ker pridejo na vrsto na rednem občnem zboru Zveze. f Senzacija!Nape,a fi,-m8ka -rfl: lajne sile. ma iz pariškega dna I romantika in borba! ALIBI V gl. vlogi FrU von Strohelm, lan* Holt, Albert Prejean. Ob 16., 19. in 21. uri. Kino Malica 21.24 Pramlaral Blagajno so našli, denarja pa ne Zanimiva najdba v mariborski kolodvorski garderobi Maribor, 10. januarja. Pred nekaj dnevi smo poročali o drzni tatvini, ki jo je odkril tkalski mojster Schier v svojem stanovanju v Tovarniški ulici. Ko je njegova žena odprla umivalno omarico, da bi vzela iz nje neki predmet, je opazila, da je izginila iz te omarice železna blagajna, v kateri sta zakonca hranila 35.000 din v gotovini ter tri hranilne knjižice za 18.000 din. Za tatovi je manjkala vsaka sled. Policija se je dovolj trudila, da bi razjasnila to skrivnost. Tat je gotovo dobro poznal razmere zakoncev in jc moral vedeti, kje sla hranila svoj denar. Tudi je moral vedeti, kdaj sla bila zakonca z doma, ker sla le redkokdaj zapuščala stanovanje. Danes pa so odkrili v mariborski kolodvorski garderobi »anip.iivo sled za sto- rilcem. Ko je postajni načelnik dojioldne kontroliral garderobo, da se odkrijejo predmeti, ki jih potniki pozabljajo, je bil opozorjen na črn usnjat kovčeg, ki ga je neki moški oddal v garderohi 31. decembra, pa se še ni vrnil ponj. Kovčeg so odprli in našli v njem železno kaseto, na kateri so se jx>znali sledovi nasilnega odpiranja. Takoj je bila obveščena mariborska policija. Na kolodvor so kmalu prišli kriminalni uradniki. Presenečeni so ugotovili, da gre za blagajno, ki je bila ukradena pri mojstru Scliierti. V njej so našli šo vse hranilne knjižice, glaseče se na 18.000 din, gotovine pa ni bilo nikjer. Policija sedaj preiskuje, da razvozla skrivnostni vlom. Upa. da bo s pomočjo blagajne dobila zadovoljive sledove za vlomilcem. j pravite 7 Krasne besede je po pisanju francoskega liska izrekel nadškof in kardinal pariški Verdier ob priliki noooletnih čestitk: >Bolj in bolj prihajamo do tega, da spoznavamo resnico, da se v življenju naroda končno vse suče okrog morale. Tudi sedanjo krizo moremo edino pravilno imenovali moralno krizo. Dogodki nam z dneva v dan jasnejše kažejo, da so oni, kateri so hoteli družbo laiciruti in jo razkristjaniti, du so ji v resnici postrigli peruti in ohromili njeno življenjsko silo. Družina je bila do smrti ranjena. Država je bila brez prenehanja izpostavljena političnim in gospodarskim motnjam, mednarodni odnošuji pa so postali igrača nasilja in zoprne poželjivosti. Tako je nastala strašna kriza, katero je treba ozdraviti. More pa to storiti le morala; le ona more preprečiti, da ne bo novi življenjski tok brezplodno odtekal, lini j kot kdaj-koli je danes prišla ura Cerkvi. Samo delovanje Cerkve more znova napolniti z reše-njem in zdravjem družbo, ki je postala brezkrvna in brezmočna. Samo ona more popraviti škodo, katero je družbi poozročd laicizem in odtujen je Bogu.« Samo dva dni I Premiera napetega, pustolovnega filma mednarodne špijonaže in drugega prekooce-anskega poletal V glavni vlogi: PETER LOKltE, BRIAN DONLEY. HELLEN WOOD KINO SLOGA tel 27-30 Vsled izrednega f !„L.„_. |_J£! Predvajamo istega *( danil In MNW T,,1'1 zanimanja občuj- I, nflUOR 37 In Utrl tU 14.30 ob 16., 19. in 21. uri 8tva za film UJUIIUINIU IUAI z n . i a n • c • n • I Demoni zraka LOBRJB, BRIAN D0NLEY, HE r* ■ _ a v • predvajamo i nt Ljuboune loži ""-rr,'.43.0, — Nevestcl Kompletne bale: volneno blago za obleke in plašče črno in barvasto avilo, belo blago za posteljno perilo, prešite odeje: svilene, klotaste; volnene in flanelaste, posteljne garniture itd. dobite v dobri kvaliteti in poceni pri manu-fakturni trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lin-garjeva. — Kustošijo bodo priključili zagrebški občini. Že dalje časa nameravajo Kustošijo priključiti Zagrebu. Ustanovljen je bil v Kustošiji poseben akcijski odbor, ki jc zbral vse podatke o stanju premoženja in številu prebivalstva svoje občine, katere je zahtevala zagrebška mestna občina, da bo na podlagi teh končno sklepala o priključitvi. Mislijo, da bo marca meseca že izvršena priključitev Kustošije k zagrebški mestni občini. — Sarkofag hrvatskega kralja. Arheološka izkopavanja pri cerkvi sv. Lovrenca v Vrpoljcu v Dalmaciji so bila pred letom dni zaradi pomanjkanja denarja ustavljena. Ker pa pričakujejo na tem kraju važnih odkritij, bodo v najkrajšem času zopet začeli kopati. Denarna sredstva so že na razpolago. Svoj čas so na tem mestu odkrili kosce sarkofaga z napisom »rex« (kralj). Ker 60 ti kosci sarkofaga okra- Danes nepreklicno zadnjikratl Odličen češki film, o katerem govori vsa Ljubljana z največjim navdušenjem. VI. Borskv, A. Mandlova In F. Smollk. Zadnia prilika! Ne zamudite teea sporeda! Ob 16., 19. in 21. uri! Poročnik Rjepkin KINO UNION tel. 22-21 Koledar Higin, papež; Pavlin Sreda, 11. januarja: Oglejski, škof. Novi grobovi "t" V Osjeku v domu Marijinih sester je odšla k Bogu po večno plačilo sestra Sebastijana Cecilija 01 u p. rokojnica ie bila rojena v Žičah pri Celju in je setra znanega ljubljanskega trgovca in posestnika g. Olupa. 35 redovnih let je posvetila le strežb! bolnikov in je premnogim s svojo izredno lju-beznjivo in prijazno besedo lajšala trpljenje, Pokopali so jo v Osjeku včeraj ob 4 popoldne. Naj ji bo Bog za vsa njena dobra in plemenita dela obilen plačniki Bratu pokojne, g. Olupu naše iskreno sožaljel -f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala go«pa Ana Zupanec roj. Branke. Pogreb bo v četrtek ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti v Križev-niki ulici 8, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše gloiboko sožaljel -J- Vrbnje pri Radovljici. V starosti 34 let je umrla po dolgi bolezni gospa Marija Avsenek roj. Potočnik. Pokopali jo bodo v četrtek ob 10 dopoldne na pokopališču v Mošnjah. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel ■f V Kamniku je umrla v ponedeljek popoldne v starosti 64 let gdč. Marija Ahčinova. Po-kojnica je bila v mladih letih najbolj znana turi-stinja v naših planinskih krogih in prva ženska, ki je napravila prav vse ture v Kamniških planinah, od najlažjih do najtežjih. Pokopali jo bodo v sredo popoldne na pokopališču na Žalah. Naj počiva v miru! ■f Na Remšniku je umrl Jožei Koležnik, bivši dijak realne gimnazije v Mariboru, iz znane Kolež-nikove hiše. Pogreb bo danes, v sredo ob 10 dopoldne. Hudo prizadeti družini naše iskreno 60-žaljel Osebne novice = Poročila sta se pri Sv. Križu pri Litiji g. Bregar Janez, Markotov s Čateža, in gdč. Srebot Pepra, ugledna trgovka pri Sv. Križu. Obilo sreče in blagoslova! dEenskl snel daje prednost našim elegantnim.lahkim, robupcastim oealam, katere se nabavite pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA 1 — 90 letnica zagrebškega »Katoliškega lista«. Zagrebški tednik, glasilo zagrebške nadškofije »Kato-lički list« je obhajal 6. januarja 90 letnico, odkar izhaja. Ta jubilej je gotovo pomemben, ker je to edini hrvatski tednik, ki izhaja celih devetdeset let. Slovesno bodo proslavili ta dogodek ob priliki letošnjega kongresa katoliškega tiska, ki bo v Zagrebu. »Kato-lički list« je ustanovil kardinal Juraj Haulik (Zagreb je štel takrat 13.000 prebivalcev), za urednika je pa postavil svojega rojaka zagrebškega kanonika, poznejšega banjsko-bistriškega škofa Stjepana Moyzesa. — Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 5. marca do 30. novembra 1939 bo pri bano-vinski trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina Radenci, devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo l > i t i opremljene z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati najkasneje do 1. februarja 1939 upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja, obveza staršev ali varuha, da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale stroške, kakor tudi stroške prehrane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Zadnji dve prilogi je koikovati s kolkom za 4 din. — Vreme. Jugoslavija: Pretežno jasno z jutranjimi meglami po vsej državi. Povsod v notranjosti je bil hud nočni mraz. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Kruševcu —18, najvišja v Splitu +14 stopinj. Napoved za danes: Toplejše vreme. Ponoči še mraz. Po vsej državi pretežno jasno z jutranjimi meglami v dolinah rek in kotlinah. Nad severno polovico se bo čez dan pooblačilo. _ Za god sv. Nežke, ki jo tudi Slovenci zelo častimo, je izšel v založbi »Knjižic« njen življenjepis. Ta kratek, pa sila mičen popis njenega živlie-nia in njene junaške smrti, stane le 1 dinar Pohitite z naročilom, dokler zaloga še traja. Dobi se pri upravi »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana. šeni s staro hrvatsko ornamentiko, sodijo, da so ti kosci del sarkofaga nekega hrvatskega kralja, po vsej prilik kralja Štefana II., o katerem je prav malo znanega. — Kje je pokopan Ivan Gundulič? V Dubrovniku so v frančiškanski cerkvi začeli iskati grob hrvatskega pesnika Ivana Gunduliča. Letos bedo z velikimi slovesnostmi obhajal 300 letnico Gunduličeve smrti, zato so sklenili, da bodo skušali najti grob Gunduliča, ki je bil pokopan v frančiškanski cerkvi. Po eni verziji je Gundulič pokopan pred glavnim altarjem, po drugi pa za glavnim altarjem v zakristiji. Ker je bolj verjetno, da je bil Gundulič pokopan pred glavnim altarjem, so najprej začeli kopati na tem mestu. Ne boste razočarani če boste za pranje perila uporabljali PERION domač, slovenski izdelek, ki odlično operet — Konferenca dubrovniških hotelirjev. Pretekli ponedeljek so imeli dubrovniški hotelirji konferenco, na kateri so se menili o cenah za hotele in penzi.ne v letošnji sezoni. Sklenili so, da se cene za hotele razdele v štiri razrede, za penzione in kavarne pa v tri razrede. Kakor kaže, bodo cene v novi sezoni zmerne, morebiti še nižje kakor lani, čeprav so se nekatera živila podražila. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Josef« erenčice. — V osješkem parka ustreljen. V mestnem parku v Osjeku sta se spopadli dve skupni mladih fantov, med katerimi je bil tudi 22 letni Franc Boneker. Med medsebojmm ruvanjem je nenadoma padel strel, ki je zadel Bonekerja in ga na me6tu ubil. — Octovo kislino je pil v Zagrebu 31 letni delavec Vekoslav Petrač. Bil je že dalje časa brez dela, poleg tega pa še močno bolan. — S 60.000 din pobegniL V Zagrebu je sluga drogerije Theseus Jurij Ivaniševič dvignil v Poštni hranilnici ček za 60.000 dinarjev in pobegnil iz Zagreba. Policija je takoj izdala za njim tiralico in Ivani-ševiča so kaj kmalu prijeli v Otočcu. Priznal je, da je poneveril denar. Pri njem so našli 46.000 din. Že v Zagrebu se je sešel z delavcem Markovičem, katerega je povabil na »lumpanje« in mu dal 3000 dinarjev. Odpeljala sta se z avtomobilom najprej do Karlovca, nato pa do Duge Rese. Tam sta sedla na vlak in se odpeljala v Otočac. Ivaniševič si je nakupil nekaj obleke, ostali denar je pa izdal za avtomobilske vožnje in pijačo ter jedačo po gostilnah. — Otrok padel v krop. V Juršincu pri Varaž-dinu se je petletni sinček posestnika Štanjgla igral v kuhinji, kjer je stal škaf vrele vode, pokrit z lesenim pokrovom. Otrok je skočil na škaf tako nesrečno, da je pokrov ojdletel in otrok je padel v krop. Opekel se je tako hudo, da je čez tri ure umrl. — Hčerka našla obešeno mater. 35 letna kro-jačeva žena Fr. Dukši v Rakitju na Hrvatskem se je obesila. Mož je bil z otroki pri bolnem bratu. Vrnili so se precej pozna 10 letna hčerka je prva stopila v sobo in poklicala mater, ki se pa ni odzvala. Od groze je kriknila, ko je našla 6vojo mater obešeno na oknu. 1 Bolgarska kraljica potovala skozi Ljubljano. Včeraj zjutraj je z orient-simplon-ekspresom potovala skozi Ljubljano popolnoma ineognito bolgarska kraljica Ivana, ki je šla obiskat bolno sestro Mafaldo, princeso Hessensko. 1 Društvo rokodelskih mojstrov, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov in Društvo za varstvo vajencev vabijo vse svoje člane, da se kolikoT mogoče v obilnem številu udeleže pogreba blagopo-kojnega g. veleindustrialca Alojzija Vodnika, zvestega člana in pokrovitelja. Pogreb bo danes ob 3 iz hiše žalosti v Kolodvorski ulici št 34 na pokopališče k Sv Križu. Blagopokojnega g. pokrovitelja priporočamo v pobožno molitev in trajen spomin 1 Namesto venca na gro}> g. Alojzija Vodnika d8ruieio nečakinie Skerlepove za slepe 25.0 din. 1 Zahvala. Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani se prav iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli s svojo darežlji-vostjo, da je bilo na praznik sv. Treh kraljev ob-darovanih v Rokodelskem domu 140 vajencev. Posebna se zahvaljti;emo g. načelniku banske uprave Antonu Kosiju, da je v imenu g. bana blagovolil darila razdeliti. Prav lepa hvala vsem zastopnikom obrtnega stanu, ki so se z g. svetnikom Karlom Kavko na čelu, ki je zastopal g. župana, udeležili božičnice dalje v*em dobrotnikom trgovskega stanu, irmed katerih si je g. trgovec Franc Pavlin pridobil za bogato obdarovanje s svojim večtcden-skim požrtvovalnim delom največ zaslug. Bog vsem stotero povrni! — Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani, Rokodelski dom. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno opozariamo vse telefonsko naročnike, da poteče dne 13. januarja rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije za I. četrtletje 1939. Vsi telefoni, za katere naročnina do tega roka ne bo poravnana, bodo dne 16. t. m. začasno izključeni iz prometa, za zopetno vključitev pa se mora po predpisih tel pravilnika plačali vključitvena taksa 100 din. Vsi naročniki so ček. položnice našega ček. računa 10.225 prejeli dne 20. decembra 1938, v primeru pa, da je kdo položnico izgubil, dobi lahko drugo pri pošti Ljubljana 1, soba 66, II. nadstropje. Za vsa eventuelna pojasnila se obrnite na tel. 43-07. Pošta Ljubljana i. 1 Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani ima redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22 januarja ob pol tretji uri popoldne v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Društvena uprava vabi evoje članstvo, da se občnega zbora udeleži. 1 MJRZ za Kodeijevo-Stepanja vas. Sestanek vseh članov drevi ob 8 v društvenih prostorih. — Predsednik. 1 Nadzorsvo nad živilu Zadnja leta imamo v Ljubljani prav uspešno nadzorstvo nad živili. Mestno tržno nadzorstvo ima lepo urejen laboratorij, strokovnjaki mestnega tržnega nadzorstva, kakor vet. sv. Rigler, veterinar g. Zupančič, kemik inž. Nefima in drugi, vestno in stalno pregledujejo živila. Njihov trud ni bil zaman. Čistost in kakovost živil se je znatno dvignila, s čimer je imelo prebivalstvo lepe koristi. Tržno nadzorstvo je lan! preiskalo 3582 vzorcev mleka in od tega je spoznalo 2947 vzorcev za primerne. Zaradi onesnaženja je bilo oddanih 169 opominov. Med neprimernimi vzorci pa je bilo ugotovljenih 301 zaradi onesnaženja, 79 zaradi onesnaženja in prilite vode, 7 zaradi prilite vode, 68 zaradi posnetega mleka, 11 zaradi posnetega in onesnaženega mleka. Dalje je bilo odvzetih 217 vzorcev živil, od teh je bilo spoznanih za primerne 200, za neprimerne 17. Tržno nadzorstvo je lani preiskalo skupno 3799 vzorcev živil. Za primerne je bilo spoznanih 3147, ali 82.84%, opominov je bilo izdanih 169 ali 4.44%, za neprimerne pa 483 ali 12.72%. Odstotek zdravih živil v Ljubljani je torej kar ugoden. Tržno nadzorstvo je dalje lani preiskalo 2047 lokalov. Od teh je bilo pa le malo pograjanih. Pod nadzorstvo tržnega nadzorstva spadajo mesarije, pekarije, mlekarne, slaščičarne, delikatese, trgovine s specerijo in trgovine z živili. Drugi obrtniški lokali in trgovine spadajo pod nadzorstvo mestnega fizikata. 1 Predrzen pobalin prijet. Mladega fantiča so včeraj zasliševali na ljubljanski policiji. Ta se je splazil dne 5. t. m. v sobo neke natakarice v Kolodvorski ulici ter ji izmaknil žensko uro in denarnico z manjšim zneskom denarja. Natakarica pa je prav tedaj stopila v sobo, fantička zasačila in ga izročila stražniku. Fantiček se je izdajal na policiji pod napačnim imenom, najprej za osmošolca, potem za brivskega pomočnika, končno pa je le priznal, da je krojaški pomočnik, toda krojaštva se je izučil v poboljševalnici. V družbi enakovrednih mladeničev se je naučil še drugih lumparij in pustolovščin, tako da so ga oblasti zadnje čase že iskale. Videli so ga v Novem mestu, kako je zapravljal denar na debelo in vedo o njem, da je stanoval v Zagrebu po hotelih. Na pošten način si denarja ni mogel zaslužiti. Tička še zaslišujejo. Gledališče Drama: Sreda, 11.: Trideset sekund ljubezni. Red B. — Četrtek, 12.: Hollywood. Red Četrtek. — Petek, 13.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Potopljeni svet). — Sobota, 14.: Zene na Niskavuoriju: Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda, 11.: Frasquita. Red Sreda. — Četrtek, 12.: ob 15 Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Izven. — Petek, 13.: zaprto. — Sobota, 14.: Štirje grobjani. Premierski abonma. Prireditve In zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v novi frančiškanski dvorani. Vsi vljudno vabljenil Predavanja Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani priredi dne 11. januarja ob 8 zvečer v društvenih prostorih Karunova ulica 10, predavanje o reji kokoši. Vstopnic ni. Članstvo Salezijanske prosvete ima drevi ob 8 skupni sestanek v novi dvorani v Mladinskem domu. Predava g. nadzornik Erjavec Franc: »Vtisi s potovanj po 6everni in zapadni Evropi«, Vstop prost. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi jutri v četrtek ob pol 8 zvečer v telovadnici viške šole poučno predavanje. Predava g. Škulj o navodilih za cepljenje sadnega drevja. Vstopnine ni. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi na 8. prosvetnem večeru ob 8 v društveni dvorani bo predaval g. župnik Franc Sal. Finžgar: »Odkup Prešernove rojstne hišec. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica nadaljuje po božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden v fizikalni dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulica. V sredo, dno 11. t. m. ho predaval g. nadzornik .Tosip Strekelj o »Vzgoji trte na špalirju in na prostem.« Začetek točno ob 19. Vstop nrost. Člani in gostje vabljeni. Sestanki Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, Predava ga. dr. Božena Lavrič o higieni žene. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva 1. mr Bahovec. Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Gospa, ki je izgubila v nedeljo popoldne pri predstavi v kinu Union v 3. vrsti kožuhovinast ovratnik, le-tega dobi pri upravi kina, Kran) Zupni urad v Kranju prosi vse tiste družine, ki niso še vpisane v knjigo »status animarum«, da se vpišejo. Koristilo bo to njim in njihovim sorodnikom zaradi iskanja krstnih in poročnih listov, ki jih tolikokrat zahteva Nemčija. Vljudno naznaniava cenjenemu občinstvu da sva prevzela staroznano restavracijo .»Pri Peterčku" v Kranju in se prav lepo priporočava. Anica In Pavel Kontlliin Kranj, Mestni trg 2. Maribor m Zopet napredek v elektrifikaciji okolice. Od Kamnice do Svečine je izpeljan električni daljnovod, vendar je med prebivalci vsega tega področja bilo do sedaj malo zanimanja za elektrifikacijo. Bali so se pač stroškov, ki so s tem zvezani. Sedaj pa je tudi v tem pogledu krenila stvar z mrtve točke. V Zgornji Kungoti se je prvi odločil za elektrifikacijo svoje žage g. Hlep. Mestno električno podjetje je sezidalo v Zgornji Kungoti transformator ter mu je elektrificiralo žago in ostale stavbe. Sedaj pa so se pojavili tudi že drugi posestniki, ki bi radi imeli električno luč, ter bo elektrifikacija teh obmejnih krajev sedaj gotovo hitreje napredovala. m 3(1 letnico poroke sta včeraj v krogu svojih sorodnikov obhajala g. Jakob Preac, ugledni mariborski trgovec, in njegova soproga ga. Berta roj. Masten iz znane ptujske družine. Jubilanta sta se poročila 10. januarja 1. 1909. v Ptuju in obhajata svoj lepi jubilej v vzorni zakonski ljubezni, ki ju je vedno vezala v njunem dolgem skupnem življenju. Bog jima nakloni še mnogo let, da bi dočakala še druge jubileje! m 0 časnikarskem jeziku bo predavanje na Ljudski univerzi drevi ob 20 v realki v okviru jezikovnega tečaja. m Jutri v gledališču premiera. Opozarjamo na jutrišnjo premiero mikavne in zabavne Fodorjeve igre »Matura«, ki bo v narodnem gledališču. V vodilnih vlogah nastopita Rasbergerjeva in Nakrst. m Dekliški krožek Maribor I vabi na sestanek drevi ob 7 v dvorani na Aleksandrovi c. 6. Pridite I m Smuške tekme Slomškovega okrožja ZFO bodo v nedeljo, 15. januarja, pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tekmovalci, pohitite s prijavami. Odhod iz Maribora v nedeljo zjutraj ob 5.40 z glavnega kolodvora. Poleg tekmovalcev so vabljeni tudi drugi člani. m Umrla je v mariborski bolnišnici vdova po želez, uradniku ga. Jožefa Lipovic, stara 65 let. Naj počiva v miru! m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor je izdala poziv za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po 61. 59/11, samskega davka, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev ter za vlaganje davčnih prijav dohodka, ki je zavezan rentnini za 1. 1939. Podrobnosti o teh napovedih so razvidne na tozadevnih razglasih, ki so na vpogled na razglasnih deskah davčne uprave in mestne občine. m Nevaren požar v sobi. V ponedeljek zvečer okrog pol 9 so nenadoma odjeknile po mariborskih ulicah gasilske trobente, ter so se ustavile tri motorke pred Batjelovo štirinadstropno hišo na Aleksandrovi cesti 26. Gasilcem pa k sreči ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je požar, ki je nastal v četrtem nadstropju v sobi služkinje trgovca Kravosa, pogasil učiteljiščnik Ljubomir Kobal. Ogenj je bil precej nevaren ter je nastal na ta način, da je prepih odnesel prižgan kos papirja iz peči, katero je hotela služkinja zakuriti. Goreči papir je odneslo naravnost v zaveso, ki se je vžgala, goreči deli pa so padali na divan ter se je na njem vnela prevleka, zgorele so štiri blazine ter dve večji preprogi, osmodilo pa se je tudi ostalo pohištvo v sobi. Škoda znaša skupno 3000 din. m Prijava vozil. Lastniki motornih vozil morajo prijaviti svoja vozila do 28. februarja t. 1. Poleg redne prijavne takse ter banovinske trošarine na pnevmatiko se mora pri prijavi plačati tudi davščina v državni cestni sklad, ki znaša za letošnje leto za potniški avtomobil 200 din, za motocikel brez prikolice 50 din, s prikolico pa 75 din. Za leto 1938. se istočasno pobere ta davščina v višini 50%. Tiskovine za prijave se dobe v predstojništvu mestne policije v pritličju na stražnici št. 1 za 5 din za avto ter 3 din za motocikel. Izpolnjene se potem oddajo v sobi št. 4 v prvem nadstropju. Kolesa in fijakerske vozove je treba prav tako prijaviti do 28. februarja. Poleg redne prijavne takse se plača tudi davščina za državni cestni fond, in sicer za kolo 10 din, za vsak fijakerski voz pa 50 din, za leto 1938. pa se pobere za nazaj 50% davščine. Tiskovine za prijavo se dobe na stražnici št. 1 na policijskem komisariatu ter se izpolnjene oddajo v sobi št. 4. Gledališče Sreda, 11. januarja, ob 20: Simfonični koncert v Unionski dvorani za red A. — Četrtek, 12. januarja, ob 20: »Matura«. Premiera. Novo mesto Zadnja pot Franceta Globelnika. V ponedeljek ob 3 popoldne smo spremili na zadnji poti zaslužnega in dolgoletnega delavca v naših prosvetnih vrstah g. Franceta Globelnika, ki je umrl v Kandiji in ki je bil pokopan na pokopališču v šmihelu. Zadnje poti svojega zaslužnega častnega člana in nad 40 let delujočega pevca se je v prvi vrsti udeležilo glasbeno društvo »Ljubljana« z zastavo in pod vodstvom častnega predsednika gosp. ravnatelja Šturma s številnim zastopstvom. »Ljubljana« je poklonila lep venec svojemu častnemu članu. Dalje so se udeležile pogreba depu-tacije Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane z zastavo in Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu z zastavo in vencem. Združeni pevski zbori so pred mrtvašnico, bolnišnico usmiljenih bratov, odkoder je bil pogreb, zapeli »Človek glej«, nad odprtim grobom pa je govoril častni predsednik »Ljubljane« g. Šturm, ki je slavil pokojnikove zasluge in njegovo požrtvovalnost za društveno življenje. V sprevodu je bilo mnogo znancev in prijateljev iz vseh krajev, zlasti iz Ljubljane, ki so poklonili tudi mnogo vencev. Kamnik Nov red službe božje v kamniški župni cerkvi je objavil Cerkveni vestnik za kamniško, mekinj-sko in neveljsko župnijo. Maše bodo ob nedeljah in praznikih od 15. januarja naprej ob pol 6, ob 6, ob 8 in pol 10. To v vednost tudi obiskovalcem Kamniških planin, ki računajo, da bodo zadostili v Kamniku nedeljski dolžnosti. V samostanski cerkvi pa ostane red nespremnjen: ob 5, ob 7, ob pol 9 in pol 11. Šah V lah. ldubn Triglavu je bil f® dni končan peti Kordišev spominski turnir, ki se ga je udeležilo 10 igralcev, Prvo mesto in prehodno darilo, lepo kristalno vazo, si je priboril klubov prvak Julii Erker z 8 točkami (od 9 dosegljivih). Drugo in tretje mesto si delita Elko Lukič in Janko Remškar s 7 točkami. Najbolj zanesljivo igro sta nudila Erker in Lukič, ki nista izgubila nobene partije. V petek, dre 13. t. m. bo v klubovem lokalu pri »Lovšinu« prva tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze z II. moštvom Ljub. šah. kluba. V ponedeljek, dne 16. t. m. se prične splošni prvenstveni turnir, ki se ga udeleže vsi člani, ki še nimajo kvalifikacije. Vabljeni so nevčlanjeni šahisti, ki se žele resneje posvetiti kraljevski igri. Ljubljanska borza v 1.1938 Prvo delavsko konzumno drutvo ▼ LJubljani. Iz računskega zaključka za 1937-1938 posnemamo, da je itevilo članov v letu 1937-1938 naraslo na 8.795 m šteje sedaj zadruga že 34 poslovnic pa raznih krajih Slovenije, v prvi vrsti v mestih in v industrijskih krajih. Promet zadruge se je lani povečal za 2 na 19.36 milij. din. Najmočnejše po- ! slovalniee po prometu 60 bile: Ljubljana — Kon- j grešni trg, Prevalje, Tržič in Skofja Loka. Bruto dobiček znaša 2.573.000 din, čisti 41.000 din. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge, bilo jih jc dne 30. junija 1938 t.9 milij. din. Nepremičnin ima zadruga izkazanih v bilanci za 0.9 milij. din, lastna sredstva zadruge pa znašajo 1.14 milij. din. Odjemalcem je društvo plačalo 3% dividendo. Likvidacije: Orient tvornica papirnatega blaga in grafičnoumetniški zavod d. d. v Novem Sadu sklicuje občni zbor delničarjev za 28. januar in je na dnevenem redu tudi sklepanje o likvidaciji družbe. — Rudarska družba Šumadija, podružnica v Belgradu jc stoipila v likvidacijo kakor tudi centrala v Parizu. Likvidatorji so: V. Dolcnger in Ni-kola Najman ter Lucien Jullie. Borza Dne 10. januarja 1939. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neiz-premenjen na 236.10—239.90. Nemški čeki so ostali na vseh naših borzah neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu in v Belgradu 37.65—38.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 6.334.732 din, v Belgradu 6.145.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.616.000 din. Ljubljana — Tečaji Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark . , . Bruselj 100 belg. , , ■ Curih 100 frankov . , , London 1 funt .. t , New York 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . > Praga 100 kron i . „ Trst 100 lir .... . ■ ■ • « i i i i i ii* t • i ■ a • • ■ > s p r I m o m. . 2389.70—2427.70 , 1765 62—1783.38 , 742.25— 754.25 , 995.-1005,— , 205.20— 208.40 , 4375.50—4435.50 , 115.60— 117.90 , 150.75— 152.25 . 231.45— 234.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.67, London 20.6575, Ne\vyork 442.375, Bruselj 74.675, Milan 23.28. Amsterdam 240.625, Berlin 177.30, Stockholm 106.40, Oslo 103.825, Kopenhagen 92.29, Praga 15.16, Varšava 83.00, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.10, Bue-nos-Aires 101.50. Lnndnn. Newvork 4 6731, Pariz 177.15, Berlin 11.655, Madrid 100, Amsterdam 8.5912, Bruselj 27.(345, Milan 88.77, ZUrih 20.662, Kopenhagen 22.40. Stockholm 19.422, Oslo 19.006, Helsingfors 226.80, Praga 136, Budimpešta 23.62, Belgrad 209. Vrednostni papirji Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—101, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 472—475, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 89—91, 8% Blerovo posojilo 97—99, 7% Ble-rovo posojilo 91—92, 1% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.700—7,800, Trboveljska 180-190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100.50, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 472.50—474, begluške obveznice 90—91, dalmat. agrarji 89—90.25, 4% sev. agrarji 58.75—60 (60), 8% Bler. posojilo 97.50 denar, 7% Bler. pos. 91.92.50, 1% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.900 den., Priv. agrarna banka 255 denar. Trboveljska 185-186 (185), Narodna šumska 20 blago, Gutmann 45.50—46.50 (45.50, 50), Isis 25—35, Osj. sladk. tov. 100 blago, Osješka livarna 180 blago, Jadranska plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 61 denar (61), vojna škoda promptna 474.0 denar (475), begluške obveznice 90.75—91 (91), dalmat. agrarji 90—90.25 (90). 4% sev. agrarji 59.25—60. H% Blnr. posojilo 98-98.50. 1% Bler. posojilo 91.75-92.25 (92). — Delnice: Narodna banka 7.725 denar (7.750), Priv. agrarna banka 226.50—227.50 (226 drobui komadi). Žitni trg Novi Sad. R ž : bač 2 kg 1% 137.50-140. — Otrobi: bač srem ban juta vreče 94—102. — Tendenca stalna. Promet srednji. Sombnr. Pšenica: bač, bač okolica Novi Sad, bač okolica Sombor, gornja bač, srem, slav. južna ban 156—158, vse kasa duplikat; srem. ladje Sava 150—152, srem. ladja Dunav 153—155. — Koruza: bač prompt 101—103, bač sušena 112 do 114. — Tendenca prijazna, brez prometa. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v okolici Ljubljane dne 5. januarja 1939. Voli I. vrste Posebno parit«, kaj bolnik pile I Ce Vaui je le uiogočž, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate muogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI ste din 5.50, voli II. vrste din 5, voli III. vrste din 4.50, telice I. vrste din 5, telice II. vrste din 4.50, telice III. vrste din 4, krave I. vrste din 4, krave II. vrste din 3.50, krave III. vrste din 3, teleta I. vrste din 8, teleta II. vrste din 7, prašiči ipeharji din 9, prašiči pršutarji din 7 do 8 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 10, zadnji del din 12, goveje meso II. vrste prednji del din 8, zadnji del din 10, svinjina din 16 do 18, slanina din 16, svinjska mast din 18, čisti med din 16, goveje surove kože din 11, telečje surove kaže din 10, svinjske surove kože din 8 za 1 kg. — Pšc-nica din 195 do 210, ječmen din 190, rž din 195 do 200, oves din 200 do 210, koruza din 150 do 185, fižol din 400 do 500, krompir din 75 do 100, sena 95 do 100, slama din 60, jabolka I vrste din 800, II. vrste din 500, III. vrste din 350, pšenična moka din do 320, koruzna moka din 210 za 100 kg. Celje c Uradno popravljanje volivnih Imenikov v letu 1939. Po zakonu o volivnih imenikih mora mestno poglavarstvo v dohi od 1. do vštetega 31. januarja vsakega leta izvršiti uradoma popravke stalnih volivnih imenikov. Pri tem vpiše v voliv-ne imenike s dvojim sklepom vse osebe, ki imajo volivno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one, ki sa izgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili, odnosno, ki v letu 1939 služijo svoj rok, ko vpišejo uradoma. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 14. do vključno 30. jan. 1939 med 9 in 12 v 6obi št. 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno |K>trdilo o predpisanem bivanju v občini Celje. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, kojih imena, poklici, službeni in drugi nazivi ter bivališča niso vpisani. c Ljubljanska draina bo uprizorila v petek, dne 13. januarja ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču dramo slovenskega pisatelja g. Stanka Canjkarja »Potopljeni svet«. — Predstava je za abonma, neabonenti pa dobe vstopnico v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Koncert zbora kromatičnih harmonik pri-rede celjski in ptujski dijaki 22. januarja ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. — Dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Celju, mlh gg»9knjilil4 rdgo eni rdgovc umlhwy rdgovc c Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo imel jutri, v četrtek, v prostorih gostilne »Pri angelu« v Prešernovi ulici ob 8 zvečer svoj redni letui občni zbor. c Redni sestanek FO bo drevi ob 8! c Osebna vrst. V Štorah pri Celju je Rl povišan za kapetana I. razr. intendantske stroke sin tovarniškega vrtnarja g. Albin Deržan. c Sprememba posesti. Velejiosestvo Mirozan, ge. Sonje Borlak roj. Bohek v Knsazih, je prišlo v posest tukajšnjega lekarnarja g. Ivana Tončiča. KINO UNION Dane« in jutri v četrtek ob 20.30 gostuje naj-feuomenalnejš: jasnovidec in mojster okultnih ved SVENGALI Nenadkriljivi fakirski eksperimenti z medijem Mme. Elis. — Vsak večer nov sporedi Cene sedežem. 15, 13, 11, 9, 6.50 din. Preskrbite ei vstopnice v predprodaji! c Javna dražba orožja. V sredo, 18. jan. bo ob 9 doj)ol(lne v sobi št. 9 na okrajnem načelstvu v Celju javna dražba onega orožja, ki je bilo vzelo po zakonu o posesti in nošenju orožja. K dražbi bodo pripuSčeni le oni, ki imajo orožne liste. c Na deski predstojništva mestno policije je nabit oglas, na katerem so napisani najdeni predmeti, kalere hrani predstojništvo mestne policije. c Tako umira revež. V hlevu hotela Skoberno so našli v noči med 9. in 10 . jan. berača, ki so je zvijal v smrtnih krčih. Bil je zelo slabo oblečen. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer Je izdihnil. Policija je na vseh koncih poizvedovala, kdo je revež, pa ni ničesar natančnega ugotovila. Sedaj zatrjujejo, da je ta revež neki Jože Verbovšek. Naj v miru počival V letu 1938 je ljubljanska borza zabeležila povečanje svojega prometa od 380.8 na 401.95 milijona din, vendar pa je lanski promet še daleč zaostajal za prometom v prejšnjih dobrih letih. Tako je znašal najvišji promet naše borze leta 1929 nad 1 milijardo dinarjev (točno 1.004.2 milij. din). Leta 1933 je padel promet na najnižjo točko, saj je znašal komaj 130.1 milij. din. Od tedaj naprej pa gre promet zopet, dasi le polagoma, navzgor. Naslednja tabela nam kaže promet ljubljanske borze od ustvaritve sem (v milij. din): skupni promet od tega v deviz. 1924 8.17 ___ 1925 21.17 ,_ 1936 33.93 _ 1927 415.77 393.67 1928 987.1 953.8 1929 1.004.2 978.74 1930 977.44 957.0 1931 964.67 852.05 1932 158.2 148.16 1933 130.1 126.4 1934 173.43 170.2 1935 214.76 210.9 1936 245.6 240.5 1937 380.8 376.4 1938 401.95 394.8 K tej tabeli je pripomniti, da se je kupčija z devizami in valutami na ljubljanski borzi dne '1. junija 1927. Opaža se, da je od tedaj skoraj ves promet bil v devizah, odnosno nekaj tudi v valutah. Efektno tržišče se ne more razviti. V efektih je bilo največ zaključkov v delnicah Trboveljske, ki so naš domač papir, nadalje nekaj tudi v delnicah Narodne banke ter v državnih papirjih. Devizno poslovanje V deviznem poslovanju beleži ljubljanska borza povečanje prometa od 376.4 na 394.8 milij. din. (Valutno poslovanje že od leta 1936 dalje ne izkazuje nobenega prometa, zadnji promet je znašal leta 1935 komaj 17.100 din, največji je bil leta 1932 s 3.47 milij. din.) V zadnjih treh letih Izkazujejo najvažnejše Idevize tale promet (v milij din): 1935 1936 1937 Berlin 41.0 147.5 175.1 London 82.9 93.9 139.5 Newyork 31.3 33.6 24.2 Dunaj 40.7 52.1 22.4 Curih 8.6 11.8 15.8 din deviza 15.1 22.9 8.9 Amsterdam 4.7 5.7 5.4 češkoslovaški gospodarski svet Driavni in gospodarski svet v Češkoslovaški. Na podlagi odloka ministrskega sveta v Pragi z dne 23. decembra 1938 6e osnuje pri predsedni-štvu ministrskega sveta češkoslovaške republike Državni gospodarski svet kot posvetovalni organ vlade za gospodarska vprašanja. Načeloval bo tej ustanovi predsednik, katerega nadomeščajo trije podpredsedniki, katere vse imenuje vlada. Od treh podpredsednikov mora biti po zakonu en Slovak in en Rus. Nadalje tvorijo članstvo sveta: po 8 predstavnikov kmetijstva, industrije, obrti, trgovine, prometa, denarništva in zavarovalnic. Poleg njih lahko vlada imenuje še 15 strokovnjakov za člane sveta. Nadalje more pred-sedništvo sveta — naravno po odobritvi vlade — kooptirati še največ 10 članov. Vsa že navedena skupina bo imela svojega predsednika, katerega imenuje predsednik vlade. Zanimivo je, da sodelujejo tudi nameščenci, in sicer v enakem razmerju kot delodajalci. Mandat posameznih članov traja tri leta in je članstvo brezplačno in častno. Poleg rednih članov sveta lahko vlada imenuje še neomejeno število dopisnih članov, ki imajo pravico, da predlagajo pismene predloge in dajo strokovna mnenja. Med Državnim gospodarskim svetom in narodno skupščino bo obstojalo najožje sodelovanje. Narodna skupščina in senat imata pnavico zahtevati od Državnega gospodarskega sveta, da pošlje svoje člane kot eksperte na seje posameznih odborov parlamenta in skupščine. Ravno tako pristoja ista pravica skupščini in senatu, da pošiljata svoje delegate na seje Državnega gospodarskega sveta. * Nezaposlenost v Češkoslovaški. Na koncu novembra je ostalo na Češkem, Moravskem in v Šle-ziji nezaposlenih delavcev 83.095, na koncu oktobra pa jih je bilo samo 57.857. To so številke za novo področje. Primerjava teh številk za i6to področje leta 1938 kaže, da je znašalo število nezaposlenih na koncu novembra 1936 180.991, na koncu novem- I bra 1937 pa 130.594. Ce se pomisli, da so med ne- | KULTURNI OBZORNIK Janez Jalen: Cvetkova Cilka Zgodba. Strani 255. Kot stota knjiga Mohorjeve knjižnice je izšla izvirna slovenska »zgodba«, povest Janeza Jalna iz bohinjskih gora: »Cvetkova Cilka«. S tem, da jo je Mohorjeva družba izdala kot nekako jubilejno knjigo, je že poudarjena njena pomembnost, kakor si jo je predstavljala založnica. In takoj tudi pritrdimo, da knjiga resnično zasluži, da stoji na vidnem mestu v vrsti zbirk — domačih in tujih — ki jih nudi Mohorjeva knjižnica slovenskemu občinstvu. Kdor pozna Jalnove drame, zlasti njegov »Dom«, je takoj lahko videl, da v Jalnu ni prav za prav dosti dramatika, takega, kakor smo ga vajeni gledati na odru z demonizmom v sebi in z bruhajočimi strastmi, ki vse zmanejo in puste za seboj le očiščujoče pogorišče. Vsaj za tragičnega dramatika je v njem malo duhovnih temeljev, dasi se mu pa mora priznati, da zna dramatično graditi svojo statično snov. Tako je »Dom« osvajal predvsem s silo poezije in ljubezni do rojstne zemlje, ki je je v njem veliko, ter se prav za prav konča z idilo, čeprav jo je zastavil kot tragedijo. Da je Jalen v bistvu pripovednik, idilik, je pokazal tudi s svojo uspelo povesijo »Ovčar Marko«, ki je — če ne najboljše, pn gotovo najbolj brano Jalnovo delo. Boljše so še njegove kratke novelice zadnjega časa. ki pomenijo svojevrstno bogastvo naše književnosti. »Ovčar Marko« pa je zajel slovenskega bralca s toplo idiličnostjo, s poezijo brezniškega kota na Gorenjskem, z opisom kmečkih lepot in plemenitosti. In k svetu »Ovčarja Marka« se je povrnil zdaj s svojo najnovejšo povestjo »Cvetkova Cilka«, ki jo je pa postavil v bohinjski kot, na Konrivnik in iia Triglav, ter nam zopet podal nekaj svoje- j V ostalih devizah je bil promet manjši, znašal je leta 1938 (v oklepajih podatki za 1937): Bruselj 1.75 (1.05), Pariz 1.45 (3.64), Praga 0.3 (0.74), Solun 1.6 (1.85), Trst 0.3 (1.16), Stockholm, Varšava, Bagdad, Montreal, Tirana in Kodanj. Znatno se je povečal lani promet v devizi Berlin, kar je pa v zvezi s priključkom Avstrije Nemčiji. Promet v avstrijskih šilingih je bil že junija ukinjen in če priračunamo leta 1937 šilinge k markam, dobimo, da je bil promet v devizi Berlin leta 1938 približno enak onemu iz leta 1937. Znatnejše povečanje izkazuje deviza London, zaradi povečanih potreb naših uvoznikov. Blagovni promet V blagovnem prometu je predvsem narastel promet z lesom. Leta 1937 je bilo zaključenih 7253.5 vag. lesa, 1938 370 vag„ vrednost teh zaključkov je znašala 1937 2.76, leta 1938 pa 5.21 milijona din. Mnogo teh zaključkov v letu 1938 pa še ni izvršenih, ker čakajo izvozniki na uvozna dovoljenja. Od našega izvoza lesa sta šli dve tretjini v Nemčijo, ostanek deloma v Italijo, deloma v Anglijo, prav malo pa v druge države. Promet v žitu in mlevskih izdelkih je narastel od 42 vag. v vrednosti 0.7 na 72.5 vag, vrednosti 1.08 milj. din. Predvsem je narastel promet v žitu, dočim je v mlevskih izdelkih bilo leta 1938 zaključkov le za 3 vagone v vrednosti 66.800 dinarjev. V žitni kupčiji je na prvem mestu koruza, v manjši meri se je razvijala trgovina s pšenico, ovsem in ječmenom. Borzno razsodišče Poslovanje borznega razsodišča je ostalo v glavnem na isti višini kot leta 1937, vendar se opaža povečanje vtoževane vsote. Leta 1937 je bilo vloženih 1.155 tožb za 3.739.000 din, lani pa 1.153 za 3,938.000 din. Najvišji vtoževani znesek je lani znašal 100.000 din, leta 1937 pa 105.000 dinarjev. Opaža se, da se je začelo posluževati borznega razsodišča tudi mnogo novih tvrdk, saj je znana ekspeditivnost borznega razsodišča. K tem podatkom je pripomniti, da je bilo največ tožb vloženih leta 1932: 3.141 za skupno vsoto 9.74 milij. din. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. zaposlenimi na novem ozemlju leta 1938 tudi številni begunci, ki so se prijavili kot nezaposleni, se je prav za |>rav položaj na delovnem trgu izboljšal v primeri z lanskim letom. Hranilnice v letu 1937 Po podatkih ministrstva trgovine in industrije * Belgradu je bilančna vsota vseh hranilnic v državi (občinskih, okrajnih in banoviinskih) narasla od 1936 na 1937 od 2.512.5 na 2.636.2 ijrilij. din. Glavne bilančne po«tavke so znašale v letu 1937 (v milij. din, v oklejiajih podatki za 1936): Aktiva: gotovina 622.14 (516.75), eskont 225.4 (219.6), lombardna in hipotekama posojila 4310.85 (321.64), tekoči računi 703.74 (617.44), dolžniki 235.0 (334.2), vrednostni papirji 169.7 (141.1), nepremičnine 95.66 (96.6) itd. — Pasiva: osnovna glavnica 80.8 (81.2), rezervni skladi 119.0 (70.27), ostale rezerve 58.3 (97.9), vloge 1.996.5 (1.925.5), tek. računi 256.4 (204.5), reeskont 13.5 (13.9) itd. bilančna vsota 2.636.2 (2.512.5) milij. din. Vkljub povišanju v letu 1937. vendar še bilančna vsota naših hranilnic ni dosegla najvišjega stanja, ki je bilo doseženo pred krizo leta 1931 z vsoto 2.955.26 (1930 2.633.7) milij. din. Račun zgube in dobička kaže naslednjo sliko (milij. din, v oklepajih postavke za 1906): izguba: režijski stroški 50.7 (49.5), obresti 79.2 (75.05), odpisi dvomljivih terjatev 1.5 (6.4), ostali odpisi 8.75 (7.3), davki 8.9 (8.4), ostali stroški 6.8 (3.74), dotaciie skladov 12.4 (12.6), preostanek dobička 11.4 (12.0), skupno 179.66 (175.04). Dobiček: obresti 110.1 (118.6), ostali dohodki 68.7 (55.0), izguba 0.8 (1.4) milij. din. * Nova delniška družba. Trgovinska ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Balkan« premog, d. d. v Belgradu z glavnico pol milijona din, razdeljeno na 50 delnic po 1000 din imenske vrednosti Družba se bo pečala s premogarstvom in prodajo premoga. Ustanovitelji so: Zivojin Nešič, K. Neškovič, A. Josifovič, M. Grdjič, P. Dasovič, J. Stojilkovič in A. Boškovič. vrstnih lepot tega planinskega življenja v svoji posebni barvi. »Zgodba«, ki jo je Jalnu nudilo življenje, bi se vsakemu drugemu pisatelju razvila v naturalistični roman prve vrste, v demonsko strastnost, ki bi ji človek ne videj meja, odprla bi človeku pogled v globine, ob katerih bi ga zajela vrtoglavica. Toda pri Jalnu se je tudi naturalistična zgodba ob idealizmu vse povesti ter ob poetičnosti opisovanja in mirnosti poteka razvila v lepo gorsko idilo, v poravnavo vsega v Bogu in naravni plemenitosti. V dnu so ljudje dobri in ne slabi, in tudi greše le iz slabosti, ne pokvarjenosti. Vsa zgodba je povest o trpljenju Cvetkove Cilke s Koprivnika, ki je kot planšarica v planinah v hipni omamljenosti izgubila nedolžnost, ki pa zaradi tega in zaradi očetove želje no vzame tistega, ki ga ljubi, temveč takega, za katerega se čuti po svojem grehu vredno. Toda ta korak se bridko maščuje, toda predvsem po krivdi moža, ki tudi nosi posledice nerednega življenja pri vojakih, toda neplodnost naprti ženi. Ker ni otrok, se začne zakon krhati in zgodi se, tla vlačuga naprti možu izvenzakonskega otroka, ki ga pa mož prizna in mu celo prepiše posestvo, kamor se je priženil. V jetiki, ki ga nekaj mesecev drži pripetega na postelji, spozna dobroto svoje žene, toda prej ugasne, kakor pa bi popravil krivico, ki bi jo hotel. Zdaj gre borba za grunt pri sodniji in žena izgubi. Medtem pa jo žo snubi prejšnji fant, katerega pa noče prej vzeti, dokler se ne prepriča, da more roditi otroka, kar ji je očital pokojni mož in zaradi česar se je zakon razdrl in pripeljal skoraj do ločitve. Tudi ta greli mora plačati: otrok umre. Prav tedaj pa se reši tudi zadeva z gruntom: Izkaže se prevara točajke in Cvetka se z možem preseli v svoj prvotni dom, kjer zaživi lepo življenje z novim otrokom. Zgodba konča tam, kjer hi se lahko začela, da je Cvetka izbirala po srcu in ne po napačni sramežljivosti in volji očetovi. Ko je s trpljenjem zadostila za vse. ie očiščena lahko zaživela lepo, kmečko, idilično življenje. To je zgodha povesti. Toda, kdor bi vrednost povesti sodil po tej snovi, bi ji delal krivico, kajti njena vrednost ni v tragiki ali v dejanjih teh oseb, temveč v vsem onem, kar spremlja to »zgodbo«, ki je samo zato izmišljena, da veže prelepe opise kmečkega življenja v bohinjskih gorah, njihovo delo in pomen njihovih rož, njihove pripovedke in njihove navade. To okolje je glavno v Jalnovi povesti in to daje izredno ceno tej knjigi, ki jo bodo ljudje radi brali in bo imela na nje dvojen vpliv: lepotnega in vzgojnega, dasi naravnost vzgojen ni nikjer. S to knjigo je dal »Ovčarju Marku« enakovredno knjigo, slovenski književnosti pa umetnino, ki je sveža in živa, polnokrvna, vredna največje razširitve. Z njo je Jalen zopet dokazal, da je večji pripovednik kot dramatik, da se je povzpel po klenosti besedo, pristnosti izraza in nazornosti pokrajine in oseb v druščino naših najboljših pisateljev. Mohorjeva družba pa je tudi s to povestjo pokazala, da ni nikaka ozkosrčna ustanova, ter da se umetnina — tudi katoliška — no kaže toliko v snovi, kolikor v duhu, v katerem je oblikovana. td. Nova zapoved »Nova zapoved«, glasilo karitativnih zvez v Ljubljani in Mariboru. — Malokdo ve, da izhaja v Ljubljani že drugo leto časopis »Nova zapoved« kot glasilo ljubljanskih in mariborskih karitativnih zvez. S tem mesečnikom hočejo te zveze buditi v nas vest ter nam oznanjevati novo usmiljenje, kakor jo jo zapovedal Kristus z besedami: »Novo zapoved vam prinašam: Ljubite se med seboj. Potem bodo vsi spoznali, da slo moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj 1« (Jan 13, 34, 35) Na tem izreku iz svetega pisma sloni tudi ime novega mesečnika, pa tudi vsebina karitalivnega delovanja. »Bog je ljubezen!« je ta osnovna zapoved, ki poaebno v današnjih časih slabili gospodarskih razmer opominjajo vse ljudi, da naj v vsakem revežu in vsakem, ki je potreben gmotne in duhovne tolažbe, gledajo Njega, ki je ljubezen sama in ki za|>oveduje ljubezen med seboj. To ni morda kaka humanistična dobrodelnost, temveč dobrodelnost iz ljubezni do Bogi, iz religioznega nagiba, to je krščanska »caritas«, ki se ne omejuje samo na telo, temveč tudi na dušo. In tako »caritas« goje te karitativne zveze in jo skušajo obuditi tudi v naših srcih, kajti kaj je beseda sama brez dejanja? Dejansko usmiljenje pridobiva duše za Boga. To so osnove, na katerih sloni la časopis, ki pa nikakor ni pisan suhoparno ali naivno, temveč sodelujejo pri njem najbolj izobraženi katoliški možje s vojo globoko mislijo in lepim slogom. V vsaki številki je nekaj načelnih misli, povedanih na podlagi evangelija tistega tedna, potom več pogledov na razvoj karitatis po svetu, domača in tuja kronika, odgovori na vprašanja, pa tudi ocenjeno slovstvo, domače in tuje karitativne literature, kajti drugod imajo pri bogoslovnih fakultetah naravnost posebne stolice za zgodovino in smisel karitatis. Tako ima časopis visoko gladino ter je v tem pogledu pri nas edinstven. To ni več navadni bogoljubni časopis, temveč že revija, kakor tudi se odeva v preveliko skromnost. Posebno vrednost pa dajejo listu tudi kratke epične črtice, zgledi uhoštva in hvaležnosti iz realnega življenja, dogodki, ki jih srečuješ na vsakem koraku, pa jih le spretno pisateljevo pero zna odkriti. Te anekdote so več kot anekdote, so žo literarni dokumenti, vredni naših najboljših pisateljskih peres. Na to skoraj pozabljeno karita-tivno »revijo« »Novo zapoved« opozarjamo našo javnost, saj velja letno samo 10 din, izhaja pa vsakega 15. v mesecu (Poljanska cesta 12). ★ Popravek. Tiskarski škrat Je napravil v rajšnjem podlistku iz »atoških« meniiiov katoliške ter iz 1000 izvodov, ki so povprečna naklada poljske knjige, 6amo 1UU. Kruta resnica o sedanjem preganjanju kristjanov Smrt almerijskega in cadiškega škofa. — Boljševiške grozovitosti prihajajo zmeraj bolj na dan Šolska mladina se sanka na vrtovih »Bele hiše« v AVashingtonu Na rast človeškega telesa ni mogoče veliko vplivati Čim dalje prodirajo Francove čete v bivše pokrajine rdečih, čim več vasi in mest je osvobojenih gospodstva boljševikov, čim bolj se javlja normalno življenje, tem več dokazov o strahotni okrutnosti rdečih mogočnikov prihaja na dan. Značilno je pri vsem tem to, da je v vseh pokrajinah, kjer so vladali rdeči, divjal naravnost barbarski boj zoper vero. V teh pokrajinah je skoraj ni cerkve, ki bi ne bila onečaščena ali vpepeljena ali spremenjena v skladišče ali konjski hlev. Povsod so rdeči čim najokrutneje mučili duhovnike, menihe in redovnice. Po raznih škofijah so pomorili 40—70 odstotkov duhovnikov, pač toliko, kolikor jih ni moglo pobegniti. V provinci Santander so, kot je zdaj dognano, 156 duhovnikov, v provinci Oviedo pa 190 pomorili. V teh dveh provincah so rdeči porušili 300 cerkva. Iz nekaterih provinc še nimajo točnih števil, vendar je že moči reči, da je bilo, na primer, v provinci Huesca porušenih 400 cerkva, v škofiji Saragosa 367 in 176 cerkva so v tej škofiji zasedle rdeče čete. Vse cerkve so one-čaščene, večina jih je zgorelo: tu so rdeči pomorili 76 duhovnikov, o usodi ostalih 40 duhovnikov pa ni nobenih vesti. in je zakričal: »Pljuni na svojega Boga. ali pa te umorim U Mladi duhovnik pa je dvignil roko in vzkliknil: »Kristus Kraj naj živi!« Tedajci ga je zadela krogla iz samokresa in mrtev se je zgrudil na tla. Zdaj so znane tudi podrobnosti o smrti škofov iz Almerije in Cadiza. Oba škofa so rdeči prisilili, da sta na križarki »Jaime 1« nosila premog ln kurila kotle. Nečloveški rdeči mornarji niso pustili, da bi se bila do smrti utrujena škofa le za hip odpočila. Čez nekaj dni so škofa, skupno Z drugimi jetniki, živa vrgli v morje. V Barbastru je šel po cesti neki 12 letni deček. Približal se mu je tovorni avto, ki je bil na-tovorjen z ljudmi, ki so prepevali nabožno himno. Fantek se je postavil na sredo ceste, tako da se je moral avto ustaviti. »Kaj pa imate?« je vprašal. »Poln voz kristjanov peljemo v klavnico,« je odgovorila rdeča soldateska. »Tudi jaz sem kristjan, naj se še jaz peljem z vami,« je rekel deček. In ustrelili so ga z drugimi vred. Torrijoškega župnika so rdeči razbojniki na-ganjali, da naj v svoji cerkvi Roga prekolne. Branil se je. Strgali so mu obleko s telesa, oblekli eo ga v rdeči plašč, mu posadili na glavo trnjevo Novo zračno ladjo ameriške mornarice so Iz Arkona v USA prepeljali na letališče Lakehurst V Kataloniji in Castellonu n!so nacionalistične čete našle niti ene uporabljive cerkve. V Castellonu so rdeči še tiste redke cerkve, ki so bile ostale, z dinamitom razstrelili, vprav preden so prišle tja Francove čete. Kakega točnega števila umorjenih duhovnikov tudi še zdaj ni moči dognati, španski episko-pat navaja 6500 umorjenih duhovnikov, a to je najmanjše število, ki se ho po preiskavi podvojilo, saj v tem številu ni zapopadeno število po-inorjenih redovniškib oseb. V 37 škofijah, ki so v njih bivali rdeči, je bilo 25.S79 posvečenih stavb. Vse so onečaščene. Kako so umirali Na otoku Minorra. ki vsebuje 11 župnij s 40 tisoč dušami, je bilo umorjenih 38 duhovnikov in redovniških oseb. Ta otok je dal Cerkvi enega od najodličnejših mučenikov sedanje dobe. To je mladi duhovnik Janez Iluguet. Umrl je čez tri ledne po svoji novi maši. Ko so bili rdeči prišli v vas Ferrerias, je boljševiški čelovodja zaukazal vsem duhovnikom, da naj pridejo k njemu. Tudi mladi iton Huguet je prišel; oblečen je bil v lalar. Rdeči oblastnik mu je ves razjarjen strgal križec s prsi krono In ga v žalobni procesiji vlačili po ulicah. S palicami so udrihali po njem in mu pljuvali v obraz. To so ponavljali tri dni; slednjič 6o nesrečno žrtev ustrelili. Župnik iz Parille je imel priliko uhežati, vendar ni hotel zapustiti svoje fare. Odgnali so ga v ječo, kjer so mu dejali: »Le kar mirno sleci duhovniško obleko, vere je zdaj itak konec!« Odgovoril jim je: »Otročiči, ne dajte se slepiti, zakaj, vera ne more umreti. Zapisano je, da bo v vseh dobah preganjana. Toda verujte mi, Cerkev bo tudi to preskušn.jo zmagovito prestala in bo spet vzpostavljena.« Junaštvo matere tega duhovnika ni bilo nič manjše. Ko je bil njen sin v ječi, ji je tajnik rdečega komisariata svetoval, naj ga pregovori, da se odpove veri, nakar bo svoboden. A mati je odvrnila: »Moj sin si ne bo pogubil duše za rešitev svojega telesa.« Župnika iz Carrasraleja so zaprli skupno z njegovo materjo. Ko je bil obsojen na smrt, je mati pokleknila pred rablje in jih prosila usmiljenja za svojega sina. Ko je videla, da je vsaka prošnja zaman, je objela svojega sina in rekla rdečini rabljem: iDobro — pa ubijte še mene.« In 60 šli in so jo zares umorili s sinom vred. Hud potres v Iranu Pri Robatu, Gbazu in Rahmatabadu blizu Sab-zevara na severovzhodu Irana je bil te dni hud potres. Več hiš se je porušilo, vse vodovodne naprave so bile zasute. Do sedaj so našteli 10 mrtvih oseh kot žrtev potresa. Preden poiščemo odgovor na vprašanje, v koliko je mogoče vplivati na rast človeškega telesa, moramo napraviti majhen izlet v rastlinstvo, ker tudi tam deluje veliko činiteljev, ki so merodajni tudi za rast človeškega telesa. Saj vemo, da imajo vnanji pogoji, luč, tla, voda, podnebje za višino rastline zelo velik pomen. Vemo tudi, da pri najboljših rastnih pogojih rastline ne dosegajo tiste višine, ki bi nam bila ravno všeč, ampak, da jim je dana neka notranja mera in je nemogoče doseči, da bi kaka rastlina raslla kar tja gori v nebo. Znanosti se je posrečilo odkriti v rastlinah neki hormon, ki deluje kot regulator njene višine. Posrečilo se je tudi že z umetnim dodajanjem tega hormona višino rastline znatno zvišati. Podoben, čeprav ne povsem isti proces, se razvija tudi v človeškem telesu. Nemški zdravnik dr. F. Reith je pred kratkim v neki zdravniški reviji objavil razpravo, ki je posvečena temu vprašanju. Pravi, da je tudi rast človeškega telesa podvržena vplivom zunajega sveta in drugič neki podedovani meri, ki je dana posamezniku. Oba zunanja vpliva, ki tu pihajata v pojtev 6ta: hrana in gibanje. Znano je in skušnje v vojnem času so potrdile, da pomanjkanje hrane povzroča v telesu zastoj v rasti. Povojni čas daje tudi nasproten dokaz: nova opazovaja so pokazala, da mladina teži za višjo rastjo. Pri hrani pa niso toliko važne beljakovine, ampak predvsem vitamini, ki so v glavnem v sadju in zelenjavi. Da pa sedanja mladina kaže telesno stremljenje po višji rasti, nam odkriva novega važnega zunanjega činitelja: gibanje in gojitev telesnih vaj. Toda kakor je rastlinam dana nekaka notranja mera, tako ima tudi človek neko podedovano višinsko ureditev, preko katere z nobenim športom in nobeno hrano ne more. Vplivanje na rast od zunaj je možno samo v mejah teh notranjih mer. Vemo, da ta mera ni pri vseh človeških plemenih enaka. Človek podeduje višinsko mero plemena, kateremu pripada in od zunaj je mogoče vplivati samo na razliko med »največjim« in »najmanjšim« v mejah, v katerih se giblje telesna višina plemena. Izkazalo se je tudi, da rast človeškega telesa ureja neki hormon, ali morda celo več hormonov, Windsorski vojvoda in soproga sta prebila božične praznike in novo leto v Niči flmelia Earhartova uradno proglašena za mrtvo Iz Los Angelesa poročajo: Slavno ameriško letalko Amelio Earhartovo so zdaj, ko je minilo poldrugo leto, olkar je izginila v Tihem oceanu, uradno proglasili za mrtvo. Njen mož, ameriški založnik Pulman, je dobil pravico, da sme razpolagati s premoženjem svoje žene, ki znaša več ko 20.000 dolarjev. S tem je končana žaloigra v zgodovini letalstva. Amelia Earhartova je bila čez noč slavna, ko je v juniju 1. 1928.z dvema spremljevalcema na enokrilniku kot prva ženska preletela Atlantski ocean in srečno pristala v \Valesu. Lela 1932 je maja meseca sama preletela Atlantski ocean z Nove Fundlandske na Irsko. Po več daljših poletih je junija 1937 odletela v družbi kapitana Noo-mana na 27.ollemi na Montmatru. Božično drevo se je bilo vnelo zaradi kratkega stika. Ze čez nekaj hipov sc je vnelo blago, ki so bile z njim zavešene 6tene in strop in koj nato je bila vsa dvorana samo morje plamenov. Gostov se je polastila groza. Vsevprek je kričalo in se gnetlo v gorečih in raztrganih oblekah proti edinemu izhodu. Neka ženska se je vrgla iz tretjega nadstropja poslopja in je padla na nekega gosta, ki je bežai iz zabavišča. Gasilci so mogli samo paziti na sosedne hiše. V veži lokala se je več oseb zgrudilo na tla, ker so se onesvestile zaradi zastrupljen,ja z dimom. Ko je nehalo goreti, so našli dve popolnoma zogljeneli osebi. Francove čete v Španiji zasedajo sovražnikove jarke »Ježek. ali si ti pojedel orehe? Če poveš po pravici, ne boš nič tepen.« »vSem jih, očka!« »S čim si jih pa tolkel?« »6 tvojo uro I« Od smučarske do filmske kraljice Miriam Lilygren je bila v Washingtonu splošno znana kot »smučarska kraljica«. A ko je bila nekoč gledališka predstava na univerzi, jo je neki filmski mogoenik odkril in jo najel za HolIy\vood, kjer bo kot filmska igralka nastopala z imenom Yo Ann Sayers Eno uro svetovne zgodovine V eni uri porabi vse človeštvo: 25 milijonov kilogramov krompirja, 10 milijonov kilogramov sočivja, zelenjave in solate, 3 in pol milijona kilogramov mesa in prav toliko rib; 10 milijonov hlebcev kruha in 3 milijone jajc. Vse človeštvo porabi v eni uri 100.000 ton sladkorja. V istem času prenaredijo 180 ton tobačnih listov v cigarete in smodke. V eni uri izkopljejo na svetu 125.000 ton premoga, pridobijo 160.000 sodov petroleja in ga 55.000 sodov predelajo v bencin. V eni uri se odpelje na svetu 7500 novih avtov iz tvornic. Na uro izdelajo 1950 ton papirja in iz tega natiskajo v eni uri 1.7 milijona raznih časopisov. V eni uri gre po svetu 1200 milijonov pisem, dopisnic, zavojev z znamkami, ki so vredne 75 milijonov nemških mark, in vsako uro je oddanih na svetu 115.000 brzojavk. Slednjič je vsako uro ubitih 35.000 živali zaradi kožuhovine za plašče. In v tej kratki uri svetovnega dogajanja napravi zemlja 1776 kilometrov dolgo jx>t okrog sonca, medtem ko je na zemlji 1800 neviht na uro in kakih 400.000 zvezdnih utrinkov. Mimo tega umrje na svetu vsako tiro 4600 ljudi in je rojenih 5400 otrok. V eni uri se zgodi 198.000 zločinov, a 177.000 oseb je vsako uro obsojenih. »Dober dan, mamica, ravnokar sem mislil vprašati, če smem pokusiti novo marmelado.« Spoti Klubski dan SK Gorenjca in F. 0. Jesenice Nedeljski klubski dan ASK Gorenjca in Fantovskega odseka na Črnem vrhu nad Jesenicami je sijajno uspel tako po številni udeležbi kot po izrednih rezultatih, Spored je obsegal: ob 11 dopoldne veleslalom s Španovega vrha v dolžini 1800 m z višinsko razliko 350 m, pri kateri je bilo treba presmučati 22 vratic. Na štartu se je javilo 16 seniorjev, 24 junior-jev, 2 dami. Popoldne je bila propagandna sankažka tekma s Črnega vrha s ciljem pri Kopišarju, na kateri je sodelovalo 19 tekmovalcev. Proga je bila dolga 2600 m z višinsko razliko 380 m. Rezultati: Veleslalom seniorji: 1. Žnidar Emil (najboljši čas dneva) 3.22 2/10, 2. Žvan Da.'orin 3.30, 3. Žvan Lojze 3.32 1/10. Veleslalom juniorji: 1. Bertoncelj Jože 3.35, 2. Špec Ivan 3.36 7/10, 'Ravnikar Radko 3.48 2/10. Sankaška: 1. Čufer Dori 2.11, 2. Tomazin Tone 2.19, 3. Stane Savinšek 2.20. Razveseljivo je, da se mladina v vedno večjem številu druži v ASK Gorenjca in Fantovskem odseku, ki pripravljata močno organizirano in tehnično uglajeno četo zimskih športnikov, ki po sedanjih rezultatih obeta nepremagljivo smučarsko elito, ki bo mogla vedno častno zastopati gorenjski špojrt ne samo doma, temveč tudi v tujini. Vse tekme so potekle v vzorni disciplini in ni bilo nobene nesreče. Takim odsekom in klubom 'e Konfi Ahačič: 32 Jaka Spaka in čudodelna dlaka ■ v Četrto poglavje: Rešitelj V.? VI Po vsem svetu so dirjali jezdeci, ki jih je razposlala obupana kraljica. Dirjali so in pridirjali tudi mimo dečka s kozx>. »Kje je Jatka in čudodelna dlaka?« so trobili trobentači: »Tu, tu!« zakliče Jaka, a njegov glas se zgubi v peketu konjskih kopit. Te-daj steče Jaka in se obesi zadnjemu konju na rep. treba čestitati ter jim tudi omogočati nadaljnji razvoj s podporo in priznanjem vse javnosti. Krekovo drsališč« je vsak dan odprto do 10. ure zvečer. Člani vseh društvenih edinic dobe permanentne legitimacije pri vodstvu Fantovskega odseka za 15 dinarjev, nečlani za 30 din. Dnevne vstopnice se dobe v pisarni Krekovega doma. Smučarske tekme Zimskošportni odsek SPI) v Celju priredi r ne-doljo 15. januarja |irl Oljski koč,i tekme v smuku in slalomu za pod7.vtv.no prvenstvu v alpski kombinaciji. Start m tekmovanje v sjnlomu je.ob U dopoldne; Višinska razlika ined startom in ciljem za slalom jv 150 m. Tekmovanja t« morejo udeležiti vsi jutiiorji, ki so v61anje.nl pri klubih Mariborske iiihskošportna pod-zvoze kakor tudi naraščajniki. Prijave sprejema Slov. planinsko društvo v Celju, Kralja Petra cesta (1, do H. januarja, na dan tekme pa pri Celjski koči do pol desete dopoldne. 2. izlet gorenjskih smučarjev od 13. do 15. januarja v Kranjski gori pod visokim pokroviteljstvom preds. ministrskega sveta in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča Splošna določila in navodila za vso udeležence in tekmovalce, ki sc bodo udeležili gorenjskega smučar-, skega praznika v dneh od 13. do IG. januarju 1030 v Kranjski gori: X. Udeležba na Izletu je dovoljena vsem tekmovalcem, verificiranim pri JZSZ, kakor tudi uev.erili-ciranim. 2- Clanl GZSP morajo poslati na izlet najmanj 5 do 10 tekmovalcev. 3. Opozarjajo se člani GZPS, ki še niso poravnali članarino za sezono 1938-39, da to nemudoma store v izogib neprijetnim posledicam. 4 Vsak tekmovalec se mora takoj ob prihodu v Kranjsko goro javiti v is,letni pisarni fiZPS, katera se bo nahajala v občinskem domu, kjer bo prejel nakaznico in bon za brezplačno prenočnino in skupno večerjo, nakor potrdilo za znižano prehrano (24 din dnevno). 5. Vsi tekmovalci se morajo brezpogojno udeležiti sprevoda 111 sveiano otvoritve 2. izleta, in sicer je vrstili red sprevoda določen pc abeceducin rodu posameznih klubov in društev — Klubi in društva, ki posedujejo klubsko zastavo ali prapor, naj ga prinesejo s seboj, kakor morajo prinesti s seboj table s klubskim, oziroma društvenim napisom. R. Zbor vseh tekmovalcev za sprevod je določen aa 1.1.30, in sicor pred restav. -.Košir- v Kranjski gori. 7. Tekmovalci so opozarjajo, da se bo vrstni red tekmovanja vršil točno ob določeni uri, 7Jira
  • aradi naše medklubske tekme, ki bo prihodnjo nedeljo, je udeležba strogo obvezna. Smučarski tečaj za dame pod vodstvom zvezne smučarske nčiteljce gdč. Virensovo se nadaljuje. Zbirališče v četrtek 12. t. m. ob 14.30 pri Čadu pod Rožnikom. Smučarski klub Ljubljana, damski odsek. \ ažen sestanek vseh članic v petek 13. t. in. ob 18.30 v damski sobi kavarne Emona. . Ljubljanska zimskošpartna pnd zveza je pravkar obnovila smučarsko skakalnico »Mostoc« za Rožnikom. Skakalnica je v odličnem stanju in dopušča skoke do 26 m. Z današnjim dnem pričnemo na tej skakalnici redno popoldansko vežhanje, in sioer vsak dan od 15 do 17. Odbor LZSP poziva vse ljubljanske smučarske klube, naj pošiljajo svoje tekmovalce in tekmovalni, naraščaj k tem troniingom, ki bodo pod vodstvom gg. Gnidovca, nogdana Zupana in Bogo Sra.ni.Ija. Okoliški smučarski klubi naj so po svojih skakalcih poslužujejo te skakalnice ob nedeljah in praznikih. Smučarski klub iLjubhanat, javlja tekmovalcem skakačem (senlorjom, jnniorjem in naraščaju), da se vrši tečaj v skokih dnevno od lo—17 popoldne na skakalnici v M ost cen (s« šišenskim hribom). Tečaj vodi skakalni trener Bogo Sramel. Istočasno se vabi l*vej-kluhska (neorganizirana) mladina, ki ima veselle do skokov, da se udeleži toga tečaja. Prijavo sprejema trener na skakalnici. — Predsednik. Zahtevajte povsod naš list! "Moj mož ni mogelI verjeti svojim očem!" izjavlja gospa GabyWagner. " PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. EVO KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe V/agner pred vporabo nove kreme xa kožo Tokalon z Biocelom. "^di se ml res kakor čudež«, to fio bile " Vlaakove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde ln gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Biocelom, Nekatera so se ml posmehovale, dokler niso same poirkusile. Ko so videle presenetljive ličinke, ko tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospa Wagner, ki kaie presenetljivo Izpremembo v nekaj tednih. Vporabljajte za vsako noS rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Biaccl, iznajdbo znamenitega dunajskega vseučiliškega profesorja. Bioccl jo vitalni element mladosti, pridobljen Iz kože mladih živali — enak ie dragocenim ln prlrodnlm hranilnim elementom v Vaši lastni koži. Caz dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno In gladko ter jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnlc. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, aH pa se denar vrne. Koncert pianistke švihlikove Nekako pred dvomi leti se nam jc prvič predstavila in že tukrat smo prav sklepali, da ruste v mladi Češki pianistki Viktoriji Švilili-kovi resnična umetnica klavirske igre. uglašena zelo tanko na estetske postave glasbene umetnosti. Tako sklepanje jc docela utrdil njen sedanji konccrtni nastop, ki je zapustil vtis zelo tesnega umetniškega dogodka. Saj nas je pianistka vodila s svojo ubrano igro v svet resničnih- glasbenih lepot, ko nam je prednašala Eisano • vrsto klavirskih umetnin od izklesane achove Partite mimo znamenite Chopinove I h-molove sonate, ter še mimo krajših impresij, I kot sta Debussyjev Ples delfinov in Ravelova Omlina, do klavirske umetnosti čeških mojstrov Novaka in Smetane, Jt-i.nam jo jc oživila z nekaj krajšimi, a jusuo in izrazito grajenimi skladbami. Ob igri pianistke Švihlikove, ki dodobra obvladuje tonsko snov in igralno tehniko, sc človeku vtisne v zavest najbolj ona posebna sposobnost urejanja in oblikovanja tonskih zvez, s katero dosega močne učinke. Način, kako izvabi pianistka ton iz instrumenta, kako mu pri tem vtisne svojstven značaj in ga takoj nato šc poveže s sledečim prav tako previdno izvabljenim tonom v skupnost po posebnem predhodnem doživetju in predstavi, ta način je za umetnico' značilen; obenem pa je tudi glavna odlika njenega prednašanja, ker je ravno v tej vezavi svojstvenih tonov ono osnovno umetniško delo, ki oblikuje, jasna in globoko dočutena oblika, pa jc glavna umetniška vrednota. Iz nje raste značaj in sila izraza ter občuten jska jakost. — Pri tem pa živi v pianistki ihočna umetniška volja, ki zlasti spričo zunanjega pojava kar preseneča, ki pa prav v tem navideznem nesoglasju toliko močneje potrjuje duševno moč osebnosti in njeno umetniško sposobnost. Res, da vsa ta izvajalska umetnost ne more utajiti neke mladostnosti in da priča o vzorih, za katerimi se vzpenja. Toda stremljenje za takimi vzgledi je ob dnnih vrednotah kaj ugodna podlaga za Samostojnejše snovanje v poznejši, zreli dobi. Dvorana Filharmonič.ne družbe je bila ob tem koncertu precej borno obiskana. Toda umetniška vrednota se je toliko močneje vzpostavila Ob navdušenju livalcžnega poslušalstva. Programi radio Ljubljana: S reda. II. jan.: 12 Oporni napevi (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski trio — lt Nainivedi — 16 Mladinska ura: Glasbeno predavanje (g. dr. A, IMIinar) — 18.40 Zgodovina gradov na Sta jerskem (g. I,eo 1'ettnuer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19..'iii Prlrodopisni kotičok (g. prof. Fr. Pengov) — 20 ftnljupin pojo I plošče) — 20.1.1 Prenos iz MnrilHira. Sinfouični in vokaiui koncert slovansko glasbe. Izvajajo: Veliki sinf. orkester Glasb. Matice, godba 45. pešpoika mešani zbor Glasb. Matice, harfa solo: Fran Lukeš, orgle solo: kaplnik .los. Jiranek. dirigent: D. M. Sijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Drugi programi: Sreda, It. jan..- llelgrad: 20 Humor, JI Narodne pesmi, 21.30 Sodobna a-ngl. glasba. 22.15 Kavarniška godba — Zagreli: ifl Ljubljana — Praga: 20 f eška fil haruiouila — Sofija: 18.45 VVugnerJeva opera "Tristan in fzolrfai-— VarSann: 19 Vesela glasba, 2i Chopinove.--skladbe — Budimpešta. 19.20 Opera, 22.45 Plošče — .-Trst-Milan: 17.15 l'las. .glasba,. .21 Opereta , Nainoveiši model Zastopnik: LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Telefon 34-23 Dolores Vieser: 21 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Janei Pucelj. ALENKA. Na širji strani pri svatovski mizi sedi Mojcej v novi svatovski opravi in poleg nje vriska Nac. Sramežljiva nevesta ga mora venomer opominjati, pa kadarkoli začne: »Ampak Nac ----,« ji kljune Nac poljubček na lice, tla kar odjekne. Leto dni stari mošt in kislica iz Zitare vesi sta mu že zlezla v lase. ln ko se pogleda s svojo«, kako se ji poda togi vencek iz rožmarina na lično nazaj počesanih rjavili laseh in kako tako zasanjano pokuša vino in potrebuje od same ljubezni za košček sirove svinjine celo četrt ure — tedaj sc mu zuisknjo modre oci divje in ponosno. , Omizje ni veliko. Nekaj žlahtovcev m sosedov, ki sicer nimajo dosti kaj deti v usta nateplje danes krepko, zakaj meso je dobro in kapus je zabeljen in plačali bodo prost. Pred krčmo zunaj škriplje muzika m mnogo mladih nog veselo udarja ob tla da se kar stresa okroglo plesišče. Visok mlaj stoji, k vihra od njega že dosti pisanih trakov. Konci se jim vijejo skoraj prav do oken gostinske SObe»Ka.j ne bi šla plesat, dečelca?« vpraša srečni ženin. , . >F,e —se zasmeje Mojcej sramežljivo in se ogleda okrog sebe. . , Častitljive prijateljice ji prikimajo. In tako položi roko v roko ženinu in mu sledi na plesišče. Stari obsede pri vinu. . Zunaj jima zavriskajo mladi fantje in de-kliči veselo naproti: . . »Bog daj zdravje, Mojcej! Bog daj zdravje, Nace!« »Bog daj srečo!« »Glejte, kako sta srečna!« Obstopijo mlaj in vsak prime za trak, ženin za rdečega in Mojcej za belgga. Godci nastavijo piščali in svatje poskočno zarajajo raj s trakovi. Gredo v zapletenem kolu, fantje na desno, dekleta na levo, in kadar se srečata dva zaljubljena, si pogledata v oči. , Tako rajajo v vedno tesnejših krogih, dokler niso pisani trakovi v lepi, pisani podobi ovili okrog mlaja in stoje plesavci tesno stisnjeni skupaj. Tedaj se okrenejo in začno tru-kove lepo spet po redu odvijati: tu moraš dobro paziti, da se kaj ne zamota! To bi bilo zlo znamenje za ženina in nevestol Pa razplete sc vse dobro--- — na koncu stoji vsak s svojim pravim trakom in začno se smejati in šaliti. Nekaj razposajencev začne raj iznovegn; sc pa delajo nalašč prav neumne in tako narede med trakovi strašno združbo. Trije mladi fantinje zapredejo zalo dečelc.o, ki ti zdaj vrešči in cvili kakor ikocej na raž-nju«; ko se otepi,jc najbolj, vprav tedaj pa zarezgeta konj v hohot. »Jezas, žlahtni gospod!« »Dober večer, žlahtni gospod!« Vse se priklanja globoko do zemlje in se umika gospodu, ki gibčno skoči /. Zupana in vrže vajete kmetu. Nac pride bliže in poljubi gospodu rjavo roko in Mojcej beblja: »Zahvaljujemo se njihovi gnadi — dolgo življenje — srečo in žegen —« »Že dobro!« se smeje Lenart in odmakne roke. Krčinar urno pogrne malo mizico, godci izpihavajo piščali in škripač začne prebirati 'Lenart, prošt in gospod podkrnoški, srkne požirek skominastega mošta, ki klonka v kositrni čaši, in zakliče: »Tak rajajte vendar naprej! Le veselo! Le veselo!« . . , Godcem vrže nekaj denarja v skodelico, troblje mu zagodejo za pozdrav, nato pa godci, ki široko in veljavno sede na malem odru, zagodejo »eno po ziljsko«. Lenart gre k nevesti in jo popelje prvo na raj. Mlada ženica je od časti vsa omamljena; vrti se, kadar bi morala udariti z nogo, in kadar hoče imeti Lenart njeno roko, da bi smuknil skozi, ji jo mora šele potegniti od pasu. Lenartu dela vse to pekleno veselje in dopleše z Mojco raj do konca. Skoraj prav tako kakor Mojcej od plesa, je na svojem sedežu ves zasopel Nac od gledanja^ In zdaj sedi Lenart spokojno pri svojem moštu in se veseli, ko drugi rajajo. Kaj po všeči mu jc, ko široke obleke plahutajo in sc pobliskavujo bele in rdeče nogavice, ko vihrajo predpasniki in se prepletajo trakovi pri avbah in mečejo moški klobuke v zrak. Ko zapazi še dokaj srebrnih pasov na verižici, začne premišljevati, kje le in kako so poskrile ženske svoje ničemurnosti pred Turki. Krave in hišno opravo in žito so Turki poropali in pokončali, svilene obleke in srebrne verižice, tc ima ženski svet še vse! Ko gre že na večer in sonce žareča lica le še bolj temni, se pripeljejo po krivih vaških ulicah volovska kola. Dve slonokoščeno beli živinčeti vlečeta kola, polna bleščeče sc slame iti neokretno po starem narejena, ki pa so vendarle imenitna videti. Rdeči vajeti počivajo v roki visokoraslemu dekletu, ki na lesenem sedežu ponosno prestoluje poleg oblastno gledajočega starega riioža. »Oča Samo.« zainrmrajo ljudje, se poklonijo in pozdravijo. »Bog vas sprimi, gospodar.« pozdravi krčmar in lioče pomagati dekletu / voza. Ta pa se ne zmeni za pnnudeno ji roko. stopi lahno in varno na kolo in skoči na tla. Stari ji sledi .počasneje. Kljub poletju je oblečen v dolgo, široko suknjo, podšito z nriimenelo janjčevino, iri obut v visoke, rjave čevlje. S širokimi knruki preprečka plesišče. Pod predenasto sivo brado se rahlo muza veselemu direndaju; pokinia ženinu in nevesti in jima vošči srečo. Novega gospoda s Podkrnosa premeri s ponosnim pogledom od glave do pete; ne da bi ga pozdravil, gre mimo njega. Kokor je videti, dekle Lenarta sploh ne opazi. Lenari zre za njo: dekle stopa čudovito. Obleka iz e volne ji pada v plemenit" gubali okrog vitkih udov, srebrn pas ji oklepa žlahtne temnpmodre malce napošev kolka, ki se ji pri boji čisto nalahno zibljeta. V gostem vrvežu vidiš potem le za časek še oblino njenih ramen v modri volni in temno kito. Lenart se vznevolji. ?,e res, kaj mu mar to slovensko dekle, toda tega bi vendarle ne bilo treba, da se vcrlc tako ponosno. Premišlja, kdo bi pač bila ta dva tuja človeka: iz kakšne, \ i-težke družine v obližju nista, torej kvečjemu iz premožne kmečke — tedaj se jima vendar ni treba tako ponašati! Kar zasliši zdrt glas starca, ki poziva: »Rajat! Kolo!« reče kmet in vrže godcem denar. Goslar zavihti čepico v zrak: »llajsna, kolo!« Godci poskočijo na noge, nekdo zacinglja dva. trikrat divje na cifnbaio. Tr> užge, kakor da je kdo razlil ogenj: pri tej priči sc abero svatje v raztegnjeno kolo. Tedaj pozabi Lenart vsega svojega dostojanstva, ki bi ga tukaj vsekakor moral varovati — potegne ga za sabo. Ponudi roki dvema živahnima dečluma, ki zaupno poprimeta. In ko zadonc prvi slastno ščemeči glasovi sicer eno-cnoglasne, tndn ognjevite pesmi, ki človeka kur zmedejo, tedaj zarožljajo /o tudi Lenartove ostroge glasno med urne korake ra.ja.jočih kmetov. Kar zagleda v kolu. vprav sebi nasproti, modro volneno obleko. Ha: zdaj ga ošabnica pač ne bo prezrla! MALI OGLASI v malih oglasih volja vtaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pridna in spretna Šivilja »flikarlca«, vam gre na dom Siva t za skromno odškodnino. — Ponudbe : Hanl Kuro, Delavski dom 42. Kmečki par tsčo skupno službo ali vzame kmetijo v najem Naslov v upravi »Slov.« pod St. 395. (a) Dekle pridno tn pošteno, k! zna tudi kuhati, Išče mesto prt boljSI družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 417. Mlado izobraženo dekle Išče službo pri boljSI družini. - Zna poučevati otroke v nemškem jeziku kakor tudi v slovenskem ln je pripravljena pomagati tudi v kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 396. (a) Zaslužek Star mesarski pomočnik so priporoča gostilničarjem ln drugim za delo dobrih pečenlc, krvavic, kranjskih klobas, jetrnic ali za klanje prašičev. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 203. (r) I! Vajenci n Mirna deklica žel! priti v štirileten brezplačen uk In oskrbo prt šivilji. Ana Bantan, učiteljica, špltallč, Konjiča. (o) Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom lz okolice Celja. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 416. (v) Stanovanja ODDAJO: Sestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma separlrano - takoj oddam v najem. Vprašati: Maribort Livada 5, pritličje. (č) Sluibodobe Postrežnico Iščem za takoj. Cerček, Cesta 29. oktobra št. 2. Mlekarja specialno za Izdelovanje surovega masla na novejši način, neporočenega - lftče mlekarstvo Hor-vatič, Zagreb, lllca 69 Hlapca pridnega, za vožnjo lesa iz hribovskih gozdov, ln mladega fanta za pomoč pri konjih, sprejmem. — Ponudbo v upravo »SI pod »Priden« št. 390. Služkinja pridna, poštena, vajena hišnih del, vsaj malo kuhe, z dobrimi spričevali in priporočilom — dobi stalno službo. Predstaviti so takoj: Chrlstot Domobranska 15. (b) Delovodjo metalne stroke, s popolno orodljsko, strojno in železoobdelovalno izve ž-banostjo ln administrativno sposobnostjo - išče mala metalna tovarna v Sloveniji. — Oženjent s kavcijo In kapitalno udeležbo od 50.000 do 200.000 din Imajo prednost. - Ponudbo v podružnico »SI.« v Celju pod »Delovodja 150« št. 415. (b) Išče se za Davos (Švica) za letno trajno službo, nastop po dogovoru (Januar do marca), dobro vzgojena tn čedna služkinja v zasehno družino tn v pomoč služlnčadi; nadalje dobra in izvežbana perica za strpjpo pranje ln fino perilo; daljo tudi pridna snažilka za kuhinjo Plača 500—1000 din mesečno, prosta oskrba in prosto perilo, bolniška-blagajna, tedenski počitek ln povračilo potnih stroškov. — Ponudbe v nemščini alt francoščini s sliko ln prepisom spričeval poslati na: Direktor A. W. Federle, Kur-haus Schatzalp, Davos, Schwelz. Mesarskega pomočnika dela zmožnega ln vojaščine prostega, sprejmem. Plača po dogovoru. Ivan Krajnc, 6t. Ilj v Slov. goricah. (b) Veliko podjetje sprejmo poštenega tn agllnega zastopnika. Mesečni zaslužek 3000—4500 din. Lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije. Samo pismeno ponudbe na naslov : Floreninl, Go-sposvotska cesta 14-1. Pouk Konverzacijo nemščine nudim poceni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Konverzacija«. (u) I2SSESGEH, Štajerska jabolka zimska, mošanegar ln ho-bovec, naprodaj pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novt trg 3. Prvovrstni trboveljski Slaščičarko (slaščičarja) solidno, štedijlvo, marljivo in perfektno v pripravljanju kuhanih In hladnih testenin ln vseh ostalih slaščic — Išče prvorazredna restavracija v Zagrebu. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevo plače na Inter-reklam, Zagreb, Masary-kova 28 pod K-4624. (b) II Obrt Mizarskemu pomočniku dam del delavnice z obr-tom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana« št. 397. (b) Pisalni stroj malt format (kovčeg), dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe podružnici »SI.« v Kranju. (k) Stanovanjsko hišo z vsemi pritlkllnami — ugodno prodam. Takojšnja vselitev. Mizarstvo Kolarič, Sp. Dobrava 23, p. Maribor. (p) Stanovanjska hiša enonadstropnaj zelo donosna. 5 minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Ponudbo v upravo »Slov v Mariboru pod »Maribor« št. 5-39 kr. 72 V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblsča., vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri inž. M t k 1 a u Otmar, Brežice. (p) PLOŠČE IZ PLUTOVINEI IZOLIRAJO ■ Proizvaja: „HICHEA' Prva jngosl. tvornica čepova d. d., ^^ Zagreb, Ivkančevn 4fi. — Pošt. pret. 31& — Telefon 24-070 ^ TOPLOTO, HLAD IN ZVOK Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičevo cesta 1 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Neizprosna smrt nama je vzela dragega gospoda strica. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo velečastiti gospod Anton Mojzišek upokojeni župnik Pogreb dragega gospoda bo v četrtek, 12. januarja ob 2 popoldne iz frančiškanskega samostana na frančiškansko pokopališče. Št. J a n ž a pri Dravogradu, dne 10. januarja 1939. Marija in Ana Hegar, nečakinji bre« prahu koks, suha drva oudi I. Pogačnik BoborlCtvi S Telaion 20-38 Sveže najfinejše norveško rible olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani or, 10. januarja. Pred nekaj dnevi smo izročali o drzni tatvini, ki jo je odkril tkalski mojster Schier v svojem stanovanju v Tovarniški ulici. Ko je njegova žena odprla umivalno omarico, da bi vzela iz nje neki predmet, je opazila, da je izginila iz te omarice železna blagajna, v kaleri sta zakonra hranila 35.000 din v gotovini ter Iri hranilno knjižice za 18.000 din. Za tatovi je manjkala vsaka sled. Policija se je dovolj trudila, da bi raz-jasniln to skrivnost. Tat je gotovo dobro poznal razmere zakoncev in je moral vedeti, kje sla hranila svoj denar. Tudi je moral vedeli, kdaj sla bila zakonra z doma, ker sta ie redkokdaj zapuščala stanovanje. Danes pa so odkrili v mariborski kolodvorski garderobi zanimivo sled za sto- rilcem. Ko je postajni načelnik dopoldne kontroliral garderobo, da se odkrijejo predmeti, ki jih potniki pozabljajo, je bil opozorjen na črn usnjat kovčeg, ki ga je neki moški oddal v garderobi 31. decembra, pa se še ni vrnil |Kinj. Kovčeg so odprli in našli v njem železno kaseto, na kateri so se poznali sledovi nasilnega odpiranja. Takoj je bila obveščena mariliorska policija. Na kolodvor so kmalu prišli kriminalni uradniki. Presenečeni so ugotovili, da gre za blagajno, ki je bila ukradena pri mojstru Schieru. V njej so našli šo vse hranilne knjižice, glaseče se na 18.000 din, gotovine pa ni bilo nikjer. Policija sedaj preiskuje, da razvozla skrivnostni vlom. Upa, da bo s pomočjo blagajne dobila zadovoljive 6ledove za vlomilcem. Kaj pravite? krušne besede je po pismi ju francoskega tiska izrekel nadškof in kardinal pariški I erdier ob priliki novoletnih čestitk: •tliolj in bolj prihajamo tlo tega, da spoznavamo resnico, da se v življenju narodu končno ose suče okrog morale. Tudi sedanjo kri/.o moremo edino pravilno imenovati moralno krizo. Dogodki nam z dneva v dan jasnejše kažejo, da so oni, kateri so hoteli družbo laicirati in jo razkristjauiti, da so ji v resnici postrigli peruti in ohromili njeno življenjsko silo. Družina je bila do smrti ranjena. Država je bila brez prenehanja izpostavljena političnim in gospodarskim motnjam, mednarodni odnosu ji pa so postali igrača nasilja in zoprne poželjivosti. Tako je nastala strašna kriza, katero je treba ozdraviti. More pa to storili le morala; le ona more preprečiti, da ne bo novi življenjski lok bre/.ploilno odtekal. Bolj kot kdaj-koli je danes prišla ura Cerkvi. Samo delovanje Cerkve more znova napolniti z reše-njem in zdravjem družbo, ki je postala brezkrvna in brezmočna. Samo ona more popraviti škod o, katero je družbi povzročil luicizem in odtujen je lioga.« Samo dva dni - Premiera napetega, pustotovnega filma mednarodne špijonaže in drugega prekonre-anskega poleta! V glavni vlogi: PETER LOKRE, IJRIAN DONLEV. HELLEN VVOOD KINO SLOOA, tal. 27-30 ob 16., 19. in 21 uri Vriled izrednemu znnunan a občinstva zn litin Demoni zraka LOKRE, I1KIAI Ljubim laži nreilvajiiino ihUiku Se danst ln in jutri od 14.30 I n . i an t c • n • i — Nevestel Kompletne bale: volneno blago za obleke in plašče, črno in barvasto 6vilo, belo blago za posteljno perilo, prešite odeje: svilene, klotaste; volnene in flanelaste, posteljne garniture itd. dobite v dobri kvaliteti in poceni pri manu-fakturni trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lin-garjeva. — Kustošijo bodo priključili zagrebški občini. Že dalje časa nameravajo Kustošijo priključiti Zagrebu. Ustanovljen je bil v Kustošij. poseben akcijski odbor, ki je zbral vse podatke o stanju premoženja in številu prebivalstva svo|e občine, katere |e zahtevala zagrebška mestna občina, da bo na podlagi teh končno sklepala o priključitvi. Mislijo, da bo marca meseca že izvršena priključitev Kustošije k zagrebški mestni občini. — Sarkofag hrvatskega kralja. Arheološka izkopavanja pri cerkvi sv Lovrenca v Vrpoljcu v Dalmaciji so bila pred letom dni zaradi pomanjkanja denarja ustavljena. Ker pa pričakujejo na tem kraju važnih odkritij, bodo v najkrajšem času zopet začeli kopati. Denarna sredstva so že na razpolago. Svoj čas so na tem mestu odkrili kosce sarkofaga z napisom »rex« (kralj). Ker so ti kosci sarkofaga okra- Danes nepreklicno zadnjikrat! Odličen češki film. o katerem govori vsa Ljubljana z največjim navdušenjem. VI. Borskv, A. Mandtova in F. Smollk. Zadnia prilika! Ne zamudite teua sporeda! Oo 16., 19. in 21. uril Porotnik Rjepkin KINO UNION tel. 22-21 Koledar Sreda. 11. januarja: Ifigin, papež; Pavlin Oglejski, škof. Novi grobovi -f- V Osjeku v domu Marijinih sester je odšla k Bogu po večno plačilo sestra Sebastijana Cecilija O lup. Pokojnica ie bila rojena v Žičah pri Celju in je setra znanega ljubljanskega trgovca in posestnika g. Olupa. 35 redovnih let je posvetila le strežb: bolnikov in je premnogim s svojo izredno lju-beznjivo in prijazno besedo lajšala trpljenje. Pokopali so jo v Osjeku včerai ob 4 popoldne. Naj ji bo Bog za vsa njena dobra in plemenita dela obilen plačnik! Bratu pokojne, g. Olupu naše iskreno sožaljel -f- V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala gospa Ana Zupanec roj. Branke. Pogreb bo v četrtek ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti v Križev-niki ulici 8, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše glaboko sožaljel -f- Vrbnje pri Radovljici. V starosti 34 let je umrla po dolgi bolezni gospa Marija Avsenek roj. Potočnik. Pokopali jo bodo v četrtek ob 10 dopoldne na pokopališču v Mošnjah. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel -j- V' Kamniku je umrla v ponedeljek popoldne v starosti 64 let gdč. Marija Ahčinova. Pokojnica je bila v mladih letih najbolj znana turi-stinja v naših planinskih krogih in prva ženska, ki je napravila prav vse ture v Kamniških planinah. od najlažjih do najtežjih. Pokopali jo bodo v sredo popoldne na pokopališču na Žalah. Naj počiva v miru! -j- Na Remšniku je umrl Jožef Koležnik, bivši dijak realne gimnazije v Mariboru, iz znane Kolcž-nikove hiše. Pogreb bo danes, v sredo ob 10 do-pojdne. Hudo prizadeti družini naše iskreno 60-žalje! Osebne novice — Poročila sta se pri Sv. Križu pri Litiji g. Brega r Janez, Markotov s Čateža, in gdč. Srebot Pepca, ugledna trgovka pri Sv. Križu. Obilo sreče in blagoslova! 35enskl soet dafr /trednost našim elegantnim, lahkim, ro/ju prostim očatam, katere ie nabavite pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA — 90 letnica zagrebškega »Katoliškega lista«. Zagrebški tednik, glasilo zagrebške nadškolije »Kato-lički list« je obhajal 6. januarja 90 letnico, odkar Izhaja. Ta jubilej je gotovo pomemben, ker je to edini hrvatski tednik, ki izhaja celih devetdeset let. Slovesno bodo proslavili ta dogodek ob prilik: letošnjega kongresa katoliškega tiska, ki bo v Zagrebu. »Kato-Učki list« je ustanovil kardinal Juraj Haulik (Zagreb je štel takrat 13.000 prebivalcev), za urednika je pa postavil svojega rojaka zagrebškega kanonika, poznejšega banjsko-bistriškega škola Stjepana Moyzesa. — Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 5. marca do 30. novembra 1939 bo pri bano-vinski trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina Radenci, devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. 1'uuk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisnne prošnje, ki morajo biti opremljene z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati najkasneje do 1. februarja 1939 upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja, obveza staršev ali varuha, da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale stroške, kakor tudi stroške pretirane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Zadnji dve prilogi je kolkovati s kolkom za 4 din. — Vreme. Jugoslavija: Pretežno jasno z jutranjimi meglami po vsej državi. Povsod v notranjosti je bil hud nočni mraz. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Kruševcu —18, najvišja v Splitu +14 stopinj. Napoved za danes: Toplejše vreme. Ponoči še mraz. Po vsej državi pretežno jasno z jutranjimi meglami v dolinah rek in kotlinah. Nad severno polovico sc bo čez dan pooblačilo. _ Za god sv. Nežke, ki jo tudi Slovenci zelo častimo, je izšel v založbi »Knjižic« njen življenjepis. Ta kratek, pa sila mičen popis njenega življe-nia in njene junaške smrti, stane le 1 dinar. Pohitite z naročilom, dokler zaloga še traja. Dobi sc pri upravi »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana. šeni s staro hrvatsko omamentiko, sodijo, da so ti kosci del sarkofaga nekega hrvatskega kralja, po vsej prilik kralja Štefana II., o katerem je prav malo znanega. — Kje je pokopan Ivan Gundulič? V Dubrovniku so v frančiškanski cerkvi začeli iskati grob hrvatskega pesnika Ivana Gunduliča. Letos bedo z velikimi slovesnostmi obhajal' 300 letnico Gunduličeve smrti, zato so sklenili, da bodo skušali najti grob Gunduliča, ki je bil pokopan v frančiškanski cerkvi. Po eni verziji je Gundulič pokopan pred glavnim altarjem, po drug: pa za glavnim altarjem v zakristiji Ker je bolj verjetno, da je bil Gundulič pokopan pred glavnim altarjem, so najprej začeli kopati na tem mestu. Ne boste razočarani če boste za pranje perila uporabljali PERION domač, slovenski izdelek, ki odlično opere I — Konierenca dubrovniških hotelirjev. Pretekli ponedeljek so imeli dubrovnlški hotelirji konferenco, na kateri so se menili o cenah za hotele in penzione v letošnji sezoni. Sklenili so, da se cene za hotele razdele v štiri razrede, za penzione in kavarne pa v tri razrede. Kakor kaže, bodo cene v nov: sezoni zmerne, morebiti še nižje kakor lani, čeprav so se nekatera živila podražila. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« erenčico. — V osješkem parku ustreljen. V mestnem parku v Osieku sta se spopadli dve skupni mladih fantov, med katerimi ie bil tudi 22 letni Franc Boneker. Med medsebojnim ruvanjem je nenadoma padel strel, ki je zadel Bonekerja in ga na mestu ubil. — Octovo kislino je pil v Zagrebu 31 letni delavec Vekoslav Petrač. Bil je že dalje časa brez dela, poleg tega pa še močno bolan. — S 60.000 din pobegniL V Zagrebu je sluga drogerije Theseus Jurij Ivanišcvič dvignil v Poštni hranilnici ček za 60.000 dinarjev in pobegnil iz Zagreba. Policija je takoj izdala za njim tiralico in Ivani-ševlča so kaj kmalu prijeli v Otočcu. Priznal je, da je poneveril denar. Pri njem so našli 46.000 din. Že v Zagrebu se je sešel z delavccm Markovičem, katerega je povabil na »lumpanje« in mu dal 3000 dinarjev. Odpeljala sta se z avtomobilom najprej do Karlovca, nato pa do Duge Rese. Tam sta sedla na vlak in se odpeljala v Otočac. Ivaniševič si je nakupil nekaj obleke, ostali denar je pa izdal za avtomobilske vožnje in pijačo ter jedačo po gostilnah. — Otrok padel v krop. V Juršincu pri Varaž-dinu se je petletni sinček posestnika Štanjgla igral v kuhinii, kjer je 6tal škaf vrele vode, pokrit z lesenim pokrovom. Otrok je skočil na škaf tako nesrečno, da je pokrov ojdletel in otrok je padel v krop. Opekel se je tako hudo, da je čez tri ure umrl. — Hčerka našla obešeno mater. 35 letna kro-jačeva žena Fr. Dukši v Rakitju na Hrvatskem sc je obesila. Mož je bil z otroki pri bolnem bratu. Vrnili so se precej pozna 10 letna hčerka je prva stopila v sobo in poklicala mater, ki se pa ni odzvala. Od groze je kriknila, ko je našla svojo mater obešeno na oknu. Ljubljana 1 Bolgarska kraljira potovala skozi Ljubljano. Včeraj zjutraj je z orient-simplon-ekspresom potovala skozi Ljubljano popolnoma ineognito bolgarska kraljica Ivana, ki je šla obiskat bolno sestro Mafaldo, princeso Hessensko. 1 Društvo rokodelskih mojstrov, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov in Društvo za varstvo vajencev vabijo vse svoje člane, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže pogreba blagopo-kojnega g veleindustrialca Aloizija Vodnika, zvestega člana in pokrovitelja. Pogreb bo danes ob 3 iz hiše žalosti v Kolodvorski ulici št 34 na pokopališče k Sv Križu. Blagopokojnega g. pokrovitelja priporočamo v pobožno molitev in trajen spomin 1 Namesto venca na grob g. Alojzija Vodnika dnruieio nečakinie Skerlepove za slepe 250 din. 1 Zahvala. Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani ce prav iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli s svojo darežlji-vostjo, da je bilo na praznik sv. Treh kraljev ob-darovanih v Rokodelskem domu 140 vajencev. Posebno se zahvaljujemo g. načelniku banske uprave Antonu Kosiju, da je v imenu g. bana blagovolil darila razdeliti. Prav lepa hvala vsem zastopnikom obrtnega stanu, ki so se z g. svetnikom Karlom Kavko na čelu, ki je zastopal g. župana, udeležili božičnice. dalje vsem dobrotnikom trgovskega stanu, izmed katerih si je g. trgovec Franc Pavlin pridobil za bogato obdarovanje s svojim večtcden-skim požrtvovalnim delom naiveč zaslug. Bog vsem stotero povrni! — Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani, Rokodelski dom. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno opozar;amo vse telefonske naročnike, da |x>teče dne 13. januarja rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije za I. četrtletje 1939. Vsi telefoni, za katere naročnina do tega roka ne bo poravnana, bodo dne 16. t. m začasno izključeni iz prometa, za zopetno vključitev pa se mora po predpisih tel pravilnika plačati vključitvena taksa 100 din. Vsi naročniki so ček. položnice našega čok. računa 10.225 prejeli dne 20. decembra 1938, v primeru pa, da je kdo položnico izgubil, dobi lahko drugo pri pošli Ljubljana 1, soba 66, II. nadstropje. Za vsa eventualna pojasnita ee obr-nite na tel. 43-07. Pošta Ljubljana 1. 1 Pogrebno društvo Marijine bratovščino v Ljubljani ima redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22 januarja ob pol tretji uri popoldne v dvorani št. 1 na |>orti frančiškanskega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Društvena uprava vabi svojo članstvo, da se občnega zbora udeleži. 1 MJRZ za Kodcljevo-Štepanja vas. Sestanek vseh članov drevi ob 8 v društvenih prostorih. — Predsednik. I Nadzorsvo nad živili. Zadnja leta imamo v Ljubljani prav uspešno nadzorstvo nad živili. Mestno tržno nadzors*vo ima lepo urejen laboratorij, strokovnjaki mestnega tržnega nadzoistva. kakor vet. sv. Rigler, veterinar g. Zupančič, kemik inž. NeHma in drugi, vestno in stalno pregledujejo živila. Njihov trud ni bil zaman. Čistost in kakovost živil se je znatno dvignila, s čimer je imelo prebivalstvo lepe koristi. Tržno nadzorstvo je lan: preiskalo 3582 vzorcev mleka in od tega je spoznalo 2947 vzorcev za primerne. Zaradi onesnaženja ie bilo oddanih 169 opominov. Med neprimernimi vzorci pa je bilo ugotovljenih 301 zaradi onesnaženja, 79 zaradi onesnaženja in prilite vode, 7 zaradi prilite vode, 68 zaradi posnetega mleka, 11 zaradi posnetega in onesnaženega mleka. Dalje je bilo odvzetih 217 vzorcev živil, od teh je bilo spoznanih za primerne 2C0, za nepri.uerne 17. Tržno nadzorstvo je lani preiskalo skupno 3799 vzorcev živil. Za primerne je bilo spoznanih 3147, ali 82.84%, opominov je bilo izdanih 169 ali 4.44%, za neprimerne pa 483 ali 12.72%. Odstotek zdravih živil v Ljubljani je torej kar ugoden. Tržno nadzorstvo je dalje lani preiskalo 2047 lokalov. Od teh je bilo pa le malo pograjanih. Pod nadzorstvo tržnega nadzorstva spadajo mesarije, pekarije, mlekarne, slaščičarne, delikatese, trgovine s specerijo in trgovine z živili. Drugi obrtniški lokali in trgovine spadajo pod nadzorstvo mestnega fizikata. 1 Predrzen pohalin prijet. Mladega fantiča so včeraj zasliševali na ljubljanski policiji. Ta se je splazil dne 5. t. m. v sobo neke natakarice v Kolodvorski ulici ter ji izmaknil žensko uro in denarnico z manjšim zneskom denarja. Natakarica pa je prav tedaj stopila v sobo, fantička zasačila in ga izročila stražniku. Fantiček se je izdajal na policiji pod napačnim imenom, najprej za osmošolca, potem za brivskega pomočnika, končno pa je le priznal, da je krojaški pomočnik, toda lirojaštva se je izučil v poboljševalnici. V družbi enakovrednih mladeničev se je naučil še drugih lumparij in pustolovščin, tako da so ga oblasti zadnje čase že iskale. Videli so ga v Novem mestu, kako je zapravljal denar na debelo in vedo o njem, da je stanoval v Zagrebu po hotelih. Na pošten način si denarja ni mogel zaslužiti. Tička še zaslišujejo. Gledalce Drama: Sreda, 11.: Trideset sekund ljubezni. Red B. -- Četrtek, 12.: Hollywood. Red Četrtek. — Petek, 13.: za|>rto. (Gostovanje v Celju: Potopljeni svet). — Sobota, 14.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda, 11.: Frasquita. Red Sreda. — Četrtek. 12.: ob 15 Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Izven. — Petek, 13.: zaprto. — Sobota, 14.: Štirje grobjami. Premierski abonma. Prireditve in zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v novi frančiškanski dvoran:. Vsi vljudno vabljeni! Predavanja Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani priredi dne 11. januarja ob 8 zvečer v društvenih prostorih Karunova ulica 10, predavanje o reji kokoši. Vstopnie ni. Članstvo Salezijanske prosvete ima drevi ob 8 skupni sestanek v novi dvorani v Mladinskem domu. Predava g. nadzornik Erjavec Franc: »Vtisi s potovanj po severni in zapadni Evropi«. Vstop prost. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi jutri v četrtek ob pol 8 zve- čer v telovadnici viške šole poučno predavanje. Predava g. Skulj o navodilih za cepljcnje sadnega drevja. Vstopnine ni. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi na 8. prosvetnem večeru ob 8 v društveni dvorani bo predaval g. župnik Franc Sal. Finžgar: »Odkup Prešernove rojstne hiše«. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica nadaliuje jm> božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden v fizikalni dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulicn. V sredo, dne 11. t. m. bo predava! g. nadzornik Josip Štrekelj o »Vzgoji trte na špalirjn in na pro-stem.c Začetek točno ob 19. V6top prost. Člani in gostje vabljeni. Sestanki Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Predava ga. dr. Božena Lavrič o higieni žene. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva 1, mr Bahovec. Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Gospa, ki je izgubila v nedeljo popoldne pri predstavi v kinu Union v 3. vrsti kožuhovinast ovratnik, le-tega dobi pri upravi kina. Kranj Župni urad v Kranju prosi vse tiste družine, ki niso še vpisane v knjigo »status animarum«, da se vpišejo. Koristilo bo to njim in njihovim sorodnikom zaradi iskanja krstnih in poročnih listov, ki jih tolikokrat zahteva Nemčija Vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela staroznano restavracijo „Pri Peterčku" v Kranju in se prav lepo priporočava. Anica In Pavel Kontlllja Kranj, Mestni trg 2. Novo mesto Zadnja pot Franceta Globelnika. V ponedeljek ob 3 popoldne smo spremili na zadnji poti zaslužnega in dolgoletnega delavca v naših prosvetnih vrstah g. Franceta Globelnika, ki je umrl v Kandiji in ki je bil pokopan na pokopališču v Šmibelu. Zadnje poti svojega zaslužnega častnega člana in nad 40 let delujočega pevca se je v prvi vrsti udeležilo glasbeno društvo »Ljubljana« z zastavo in pod vodstvom častnega predsednika gosp. ravnatelja Šturma s številnim zastopstvom. »Ljubljana« je poklonila lep venec svojemu častnemu članu. Dalje so se udeležile pogreba depu-tacije Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane z zastavo in Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu z zastavo in vencem. Združeni pevski zbori so pred mrtvašnico, bolnišnico usmiljenih bratov, odkoder je bil pogreb, zapeli »Človek glej«, nad odprtim grobom pa je govoril častni predsednik »Ljubljane« g. Šturm, ki je slavil pokojnikove zasluge in njegovo požrtvovalnost za društveno življenje. V sprevodu je bilo mnogo znancev in prijateljev iz vseh krajev, zlasti iz Ljubliane, ki so poklonili tudi mnogo vencev. Kamnik Nov red službe božjo v kamniški župni cerkvi je objavil Cerkveni vestnik za kamniško, mekinj-sko in neveljsko župnijo. Maše bodo ob nedeljah in praznikih od 15. januarja naprej ob pol 6, ob 6, ob 8 in pol 10. To v vednost tudi obiskovalcem Kamniških planin, ki računajo, da bodo zadostili v Kamniku nedeljski dolžnosti. V samostanski cerkvi pa ostane red nespremnjen: ob 5, ob 7, ob pol 9 in pol 11. Šah V šah. klubu Triglavu je bil te dni končan peti Kordišev spominski turnir, ki se ga je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto in prehodno darilo, lepo kristalno vazo, si je priboril klubov prvak Julii Erker z 8 točkami (od 9 dosegljivih). Drugo in tretje mesto 6i delita Elko Lukič in Janko Remškar s 7 točkami. Najbolj zanesljivo igro sta nudila Erker in Lukič, ki nista izgubila nobene partije. V petek, dne 13. t. m. bo v klubovem lokalu pri »Lovšinu« prva tekma za Ervenstvo Slovenske šahovske zveze z II. moštvom jub. šah. kluba. V ponedeljek, dne 16. t. m. se prične splošni prvenstveni turnir, ki se ga udeleže vsi člani, ki še nimajo kvalifikacije. Vabljeni so nevčlanjeni šahlsti, ki se žele resneje posvetiti kraljevski igri. »Krivi so Madžari« Uradno poročilo praške vlade o dogodkih pri Uihorodu Praga 10. januarja, AA. Havas: Danes je izšlo tole uradno poročilo: Zunanji minister jc danes izročil madžarskemu odpravniku v Pragi noto v odgovor na verbalno noto madžarske vlade z dne 7. januarja in na noto madžarskega poslaništva z dne 9. januarja. Minister obvešča v tej noti, da je češkoslovaška vlada naročila svojemu poslaniku v Budimpešti, da intervenira v zvezi z incidentom 8. januarja, ki so ga povzročili madžarski teroristi in madžarski vojaški oddelki. Pri tem incidentu je dobil nevarno rano neki češkoslovaški parlamentarec. Incident pomeni kršitev mednarodnega prava. Češkoslovaška vlada je naročila vsem vojaškim formacijam in drugim oblastvom ob meji, da strogo pazijo, da nihče ne krši demarkacijske črte. Kar se tiče madžarskih zahtev incidenta pri Mu-kačevu, je ugotovljeno, da je incident nastal zaradi strelov, oddanih z madžarske strani. Na češkoslovaški strani so na streljanje odgovarjali le zato, da preprečijo prodiranje Madžarov na češkoslovaška tla. Zato češkoslovaška vlada ne more biti odgovorna za žalostni incident, češkoslovaška vlada iskreno želi, da se takšni incidenti urede v obojestransko zadovoljnost, da se ohrani dobra soseščina. Zato češkoslovaška vlada ponavlja predlog, da se prouči incident pri Užhorodu in Mukačevu in da se preiskava o tem izroči mešani češkoslovaško-madžarski komisiji. Ta preiskava naj popolnoma razčisti te dogodke, dožene njih vzroke, in ugotovi kršitev dcmarkacijske črte. Češkoslovaška vlada je pripravljena sprejeti pravdorek mešane komisije. Obenem pa opozarja na obveznosti, ki sta jih prevzeli obe vladi, da imata namreč videli v dunajskih sklepih 2. novembra 1938 končno ureditev in da sc po njih ravnata brez pridržkov in zavlačevanja. V duhu teh dunajskih »klenov nnnavlj« češkoslovaška vlada svoje prejšnje predloge. Obe vladi naj ukreneta vse potrebno, da se preprečijo novi obmejni In- cidenti. Praška vlada predlaga, da se prepove oboroženim civilnim četam in civilistom, ki imajo orožje, približanje mej:; predlaga, naj se na obeh straneh meje ustvari 150 m širok pas, kamor te osebe ne bi imele dostopa. Ta pas bi šel ob vsej dcmarkacijski črti na meji karpatske vlade, češkoslovaška vlada upa, da je tako dala izraza svoji želji, da se popolnoma likvidirajo Incidenti in nadaljuje normalno konstruktivno razmerje med obema državama. Češkoslovaška vlada upa, da bo njena želja deležna razumevanja in dobre volje na madžarski strani. Pakt o nenapadanju med Italijo in Egiptom Kairo, 1. jan. AA. DNB: Italijanski poslanik v Kairu Macolini je včeraj ponovno obiskal pred-srdnika egiplske vlade Mahmut-pašo ter govoril z njiin o potrebi egiptsko-italijanskega pakta o ne-napadanju. Egiptski predsednik vlado jc predal italijanskemu poslaniku noto. v kateri je obrazloženo mnenje in zahteve egiptske vlade. Prav tako sta oba državnika razpravljala o vprašanju Sueškega kanala. Kralj Belgije v Parizu Pariz, 10. jan. AA. Havas. Danes ob 11.50 sta prispela iz Boliera v Pariz Nj. Vel. belgijski kralj Leopold in kraljica Elizabeta. Kraljira Elizabeta je nadaljevala takoj svoje potovanje v Bruselj, kralj Leopold pa sc je z Ivonske postaje odpeljal takoj na belgijsko veleposlaništvo na kosilo, ki so ga tam priredili njemu na čast. Santiagn de Chile. 10. januarja. A A. Havas: Včeraj je prevzela županske |>oslo čilske prestolice ga. Graciela Chanke, socialistinja in prva žena, ki je zavzela župansko mesto prestolnice.