SKATON ST., ONTO 2,ONT.
i J* M
»•i
ba; mk«|« delavca in d*. Uvke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto....................... $3.00
Za pol leta___________________________1.75
/
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class mat ter at the Post Office Dept. OUawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 90.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, DECEMBER 8 1944.	Cena 5 c.		Let. 2. št. 90
NAD 30 UNIJSKIH GIBANJ ODOBRAVA VLADNO STALIŠČE
KONSERVATIVCI IN REAKCIJA POPARJENI VSLED ŠTEVILNIH PROTESTOV.
Toronto — Razdorna kampanja reakcije, katere je bil poglavitni cilj povzročiti nered in razkol med ljud Btvom in tudi vojaštvom zaradi vprašanja rezervne o-jačitve armadi onostran Atlantika, je doživela fiasko. Ljudstvo je ob pravem času spoznalo nevarnost proti narodnemu edinstvu in pošteno obsodilo zlobno namero reakcije.
Nad 30 unijskih osrednjih in krajevnih lokalov, je naslovilo protestne resolucije na vlado premiera Kinga, proti razdorni kampanji konservativnih reakcionarnih krogov. V teh resolucijah je med drugim omenjeno naslednje: "Konservativni krogi so pozabili na preteklost, namreč leta lakote in zapostavljanja in znova skušajo v svoji histerični gonji o rezervni ojačitvi armade onostran Atlantika, se polastiti oblasti na podlagi tega vprašanja, ki pa ni nič drugega kakor kamen spod-tike s ozirom na razmere in razpoloženje ljudstva. Kanadski delavci se ne žele pov-
Pregovori v Beogradu
ZA FORMIRANJE NOVE FEDERATIVNE VLADE JUGOSLAVIJE
London — Clifton Daniel, dopisnik za njujorški "Times" v svojem dopisu z dne 61, m. med drugim omenja tudi naslednje: "V teku so pregovori v Beogradu za formiranje Narodne Federalne vlade v kateri bodo vključene vse stranke, sodelujoče v Osvobodilni in domovinski vojni z namenom, da ! odvrne kakršno koli vzne-mirje na znotraj in tudi vmešavanje od zunaj glede notranjih zadev, kakor je to karakterističen slučaj v Belgiji in Grčiji. Pregovori začeli takoj ob povrnitvi dr. šubašiča iz Moskve in se pričakuje povoljne rešitve s ozirom na notranje zadeve v Jugoslaviji.
Federalna vlada bo središčna vlada narodov Jugoslavije, toda z predstavništvom avtonomnih nacionalnih federacij. Glavne federacije ki bodo tvorile središčno vlado so: Slovenija, Hrvat-i in Srbija vsaj do plebes-cita, kateri bo istočasno rešil vprašanje glede povrnitve kralja Petra. Ministerski predsednik nove vlade bo brez nadaljnih vprašanj e-den najvzornejših mož v Jugoslaviji, maršal Tito, kateri je obenem znan na zu-v diplomatičnih krogih ter med ljudstvom v splošnem", pravi omenjeni dopisnik.
miti v predvojno dobo in zlasti leta, brezposelnega blagostanja Konservativne vlade, ampak v dobo progresa in napredka, kjer bo vsak delavec, vsaka družina, vsak farmer in tudi manjši trbovec, depansko vžival plod svojega dela."
V teh resolucijah je obenem izražena podpora vladi premiera Kinga glede njenega stališča o vprašanju rezervne armade.
številne resolucije so poslane tudi z strani kulturnih, prosvetnih in raznih ustanov v deželi, ter medtem tudi delavske progresivne stranke. To pa kakor razvidno, je tako poparilo reakcijo zaradi neuspeha z razdorni kampanji, da je zvrnila vso težo svojih obtožb kot navadno proti "Komunistom". "Globe and Mail" zadnjega tedna podaja na uvodni strani razlago o tej zadevi, katera pa je tako revna, da ne izraža drugega kakor krokodilske solze zaradi neuspeha raz-dorne_ kampanje.
Rdeča Armada na avstrijski meji
MOČNI ODDELKI RDEČE ARMADE ZDROBILI SOVRAŽNE POLOŽAJE OB BLATNEM JEZERU IN TUDI JUGOSLAVIJI.
Moskva — Po zdrobitvi nacističnega odpora ob Blatnem jezeru v Madžarski, oddelki Rdeče Armade so dospeli prav blizu avstrijske meje se glasi poročilo vrhovne komande. Polnočno poročilo podaja podrobnejši pregled napredovanja oddelkov Rdeče Armade in medtem pravi, da so napredovali z ene in druge strani Blatnega jezera 16 milj, ter dospeli do avstrijske meje.
Bliskovita ofenziva Rdeče Armade na tem kraju bojne črte, je osvobodila 90 trgov in vasi v Madžarski in 15 v Jugoslaviji, severoza-padno 62 milj od Beograda. Udarni oddelki, ki so napredovali ob Dravi, so zavzeli ob jugoslovanski meji Dar-nay, komaj šest milj od Barcs ob reki Dravi.
S ozirom na približevanje sovjetskih čet Zagrebu, prestolici Hrvatske, Zagreb je postal vojni center za
nemško komando na Balkanu. Ustaši so zelo vznemirjeni pred napredujočimi sovjetskimi četami in oddelki Narodno-osvobodilne vojske maršala Tita. Vojno sigur-
General de Gaulle v Moskvi
Pozdrav vsem tovarišem in tovarišicam
Eden zavrnil mnenje Stetiniusa
Toronto — Dušan Ivančič, ko se je povrnil na parnik "Timok", je napisal pismo uredniku tega lista v katerem pozdravlja kanadske Slovence in Slovenke, kakor tudi Hrvate in Srbe. T,a stavek iz njegovega pisma se glasi:
Dragi tovariš Matešič:
"Prosim izroči moje naj-prisrčttejše pozdrave vsem tovarišem, posebno dragim tovarišicam, katere so Na-rodno-osvobodilnemu gibanju zelo naklonjene in ki so me tako lepo iznenadile z lepim darilom. Povej jim, da se cela posadka "Timoka" najprisrčnejše zahvaljuje za paket, kateri mi je bil izročen prvi dan ob mojem prihodu. Upam, da je bilo moje bivanje med vami koristno in da bodo mnogi Sloven-
ci v Kanadi odslej, še bolj povezani v skupni ljubezni napram domovini in da bodo še bolj aktivni v pogledu Širjenja resnice o Narodnoosvobodilnem gibanju in pa, v stvarnem materijalnem po-maganju bratov in sester, ki že tri leta strašno trpijo, pa kljub temu vodijo neizprosen boj proti zakletim domačim sovražnikom.
Nevem, kako bi vam se mogel vsem najlepše zahvaliti za tovariško prisrčnost, katero sem užival med vami. Vesel sem, da sem vas imel priliko upoznati, kajti mogel bom povedati v domovini, kako zavedni so Slovenci in Slovenke, kakor tudi vsi ostali bratje Jugoslovani, živeči v odaljeni Kanadi."
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Dušan Ivančič.
Moskva — tukaj je prispel zadnjega tedna general de Gaulle v spremstvu francoskega vnanjega ministra. Na svoji poti v Moskvo se je ustavil v Stalingradu, po-zorišču velike bitke y kateri je bila poražena nemška o-borožena sila.
Po kratkem odmoru de Gaulle je posetil maršala Stalina, komisarja za zunanje zadeve Molotova in druge sovjetske voditelje. Razgovor med sovjetskimi voditelji in generalom de Gaulle, se nanašajo na sklenitev vojaškega pakta med Francijo in Sovjetsko Unijo, kakor tudi usodo Nemčije po za-ključenju vojne, namreč "status" Porenja in zapadne Nemčije, ter kolektivno zaščito.
Napram zanesljivim virom poročil je omenjeno, da bo Francija zahtevala začr-tanje novih meja med Fraji-cijo in Nemčijo ob reki Re-ni.
nost mesta so prevzeli Nemci, se glasi poročilo.
Ljute bitke so v teku posebno na severni strani Blatnega jezera, kjer nacisti skušajo stabilizirati bojno črto ob Szekesfehervar, sta-teška železniška postaja nekih 32 milj južnozapadno Budimpešte, katera kontrolira železniško progo seve-rozapadno proti Dunaju.
Iz nacističnih virov vesti trdijo, da so sovjetske čete prekoračile Donavo južno od Budimješte in okupirale položaj na 30 milj dolgem otoku Csepel, ter utrdile svoj položaj ob Ercsi. Te vesti so vsekakor nepotrjene. Iz drugih delov bojne črte poročilo zaenkrat neomenja večjih sprememb.
Misija Rdeče Armade na južni bojni črti, je tako čin-kovita, da dela velike preglavice nazi-fašističnim silam istočasno za severno področje.
NARODNA REVOLTA IN KRVAVI IZGREDI
V GRČIJI
VROČA DEBATA V ANGLEŠKI ZBORNICI POSLANCEV. AMERIŠKA VLADA PROTI POVZROČANJU POLITIČNIH INTRIG.
Athens, Grčija. — Pres-tolica Grčije je postala minulo nedeljo dne 3 decembra krvavo pozorišče in sicer potem, ko je vlada premiera Papaudreou izdala u-kaz za streljanje proti zbranega ljudstva na Konstitu-cijskem trgu. Ogromna množica ljudstpa se je udeležila demostracije vzlic vladne prepovedi v znaku protesta proti vladnega ukrepa in menda v soglasju poveljnika bristke armade, ki določa razorožitev partizanskih oddelkov znanih EAM (Narodno-osvobodilne Fronte).
Zaradi tega vprašanja in pa dejstva, da si je vlada P.apandreou daleč bolj prizadevala kako čimprej razorožiti partizanske oddelke, kakor pa izvajati potrebne mere proti pro-f,ašističnim elementom in kolaboracio-nistom, je odstopilo šest ministrov tega gibanja.
Dogodki notranje borbe v Grčiji, ki so zelo podobni dogodkom v Belgiji in Italiji, kjer se na enak način
Stališče Velike Britanije pod ostro kritiko
LIBERALNO IN KONSERVATIVNO ČASOPISJE KRITIZIRA VLADO ZARADI INTERVENCIJE V ITALIJI IN GRČIJI.
TOBAK ZA VOJAKE MARŠALA TITA
Tillsonburg — Tukajšni farmerji so zbrali 1,430 funtov tobaka z namenom, da pošljejo ta zaboj vojakom maršala Tita v Jugoslavijo. Predsednik okrajnega odbora, Jullius Stamfer je ob tej priliki izjavil, da je to znak priznanja in zahvalnost vojakom maršala Tita, kateri so z golimi rokami odvzeli orožje od sovražnika in uspeli organizirati tako močno armado, ki je bila kos 30-tim osiščnim divizijam v Jugoslaviji.
London, 7 dec. — Zunanje stališče Vel. Britanije v zadevah južnoevropskih držav, je podvrženo ostri kritiki in se zahteva odkrita pojasnitev v poslanski zbornici jutri zjutraj zaradi intervencije v Italiji in Grčiji. Dozdevanja so, da lahko pride do padca vlade, kajti tri glavne stranke med temi Socijalistična in Delavska bodo zahtevale glasovanje po vprašanju vnanjega stališča Vel. Britanije.
"London Times" konservativni časopis in "Maches-ter Guasdian" liberalni sta naslovila daljša uvodnika pod naslovom: "Tragedija in napaka" s ozirom na krvave dogodke v Grčiji. Bri-
Strašna beda in pomanjkanje v Jugoslaviji
GOVOR DR-JA DRAGA MARUŠIČA OB OTVORITVI RAZSTAVE "JUGOSLAVIJA OSVOBOJENA" V LONDONU DNE 18. OKTOBRA 1944.
London — Britanija si zadržuje pravico glede posredovanja v osvobojenih evropskih državah v pogledu političnega kavsanja ako je potrebno, je naznanil v poslanski zbornici vnanji minister Vel. Britanije, Mr E-den.
Posamezni krogi tolmačijo njegovo izjavo, da je z tem zavrnil mnenje državnega tajnika Združenih držav, ko je ta podal izjavo o odločnem stališču Združe-t držav proti vmešavanja zunanjih velesil v notranje zadeve evropskih držav. Njegova izjava se nanaša posebno glede spora izmed Združenih držav in Vel. Bri-
Velika mi je čast in radost, da imam priliko pozdraviti v imenu kr. jugoslovanske vlade inicijativo Yugoslav Emergency odbora, da je pripravil to razstavo o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo, edinost in boljšo bodočnost. Čeprav je razstava majhna, vendar uverjen sem, vam bo dala jasno sliko dogodkov v Jugoslaviji in prikazala obseg naše borbe in veličino našega trpljenja in žrtev.
27-ti marc 1941 je bil odprta manifestacija spontanih namenov narodov Jugoslavije, da hočejo živeti v politični kot tudi nacional-
tanije v zadevah Italije. Namreč Vel. Britanija ni navdušena da bi bil grof Sforza ministerski predsednik italijanske vlade, dočim je stališče Združenih držav v tem oziru s znano izjavo: "Roke proč od notranjih zadev".
S ozirom na nastale razmere v Belgiji, Grčiji in tudi Italiji, odnošaji med tema dvema državama so precej napeti. Kakšna bo končno rešitev, bo pokazala bodočnost.
ni svobodi. To prepričanje je bilo tako globoko vkore-njeno v duši mas, da je bilo prirodno za njih dati mu odraza s spontano organizacijo za boj proti zavojevalcu po naglem padu jugoslovanske vojske. Stvarno, oni so se prvič v njih zgodovini organizirali vodjeni po trdnem prepričanju, da po pri-rodi in usodi spadajo skupaj in popolnoma zavestni edinstva vseh Jugoslovanov pa bili oni Srbi, Hrvati, Slovenci, Macedonci, Bosanci, Črnogorci, pravoslavni, katoliki ali muslimani. Na ta način so efektivno odbili peklenski načrt sovražnikov, ki so računali da bodo izzivajoč Srbe proti Hrvatov in muslimanov, in Hrvate proti Srbom ter eno vero proti drugi, za vedno uničili ne samo Jugoslavijo kot državo ampak tudi zgodovinski ideal Jugoslovanskega edinstva — za katero so najboljši in največji sinovi vseh naših narodov vodili borbo in umirali v preteklosti. Ideja brezkompromisnega aktivnega odpora, ideja skupne usode vseh jugoslovanskih narodov je utelešena v osebnosti Maršala Tita. Maršal Tito je ne samo rešil Jugo-
slavijo kot državo, ki je bila obsojena, da se razpade v bratomorni vojni, ampak je tudi postavil konkretne temelje za bodoče bratsko življenje v popolni enakopravnosti in medsebojnem zaupanju vseh narodov Jugoslavije ,ki so skupno kri prelivali. Pod njegovim vodstvom je bil napisan eden od največjih epoh zgodovine — majhen in skoraj ne-oborožen narod se je dvignil proti najmočnejši >vojni mašini, ki je kdajkoli obstojala. Da bi bilo mogoče to borbo preživeti je bila potrebna mitična vera v ljudske ideale.
Ni dvoma, zmaga je naša. Ali za kako strašno ceno?
Posledice te krvave borbe v zgodovini so strašne. Od 15 milijonov prebivalstva je več kot dva milijona mrtvih. Materijalno opustošenje v pretežnih delih dežele je skoro neverjetno. V mnogih predelih so sovražniki in kvislingi sistematsko in barbarsko trebili ljudstvo. V nekaterih krajih je pustošenje skoraj splošno. Človek more dneve hoditi skozi te predele a da ne vidi druzega kot pepel, pogorele vasi in razrušene hiše. Ljudstvo — stari ljudje, žene in otroci — so bili ubija-ni na mestu če jim ni uspelo
do časa uiti. Oni, ki so ušli so bili popolnoma pod zaščito Narodno osvobodilne vojske.
Ali celo oni, ki živijo v osvobojenih krajih in sama Narodno osvobodilna vojska se nahajajo v najkritičnej-šem stanju. Sovražniki so sistematsko uničili vse izvore za pridobivanje hrane, živina, ki daje najvažnejše in najbolj potrebno hrano in sirovine je poklana, poljedelsko orodje in semenje je uničeno. Z lakotjo izmučene jugoslovanske žene in matere« zamenjujejo tovorno živino in konje za oranje polj; one to delajo da bi prehranile svoje može, sinove in očete, ki se borijo proti , zločinskega sovražnika. često one padajo pod bremenom mrtve od lakote in izčrpanosti. Dogaja se tudi, da naši vojaki kdaj pa kdaj umirajo na straži od lakote. Slučaji otroka, da zaspi zvečer in se nikoli več ne zbudi niso nenavadni, on v snu umre od lakote. Ljudstvo Dalmacije dela kruh iz hrastovega žira in koru-zovine. V jugo-vzhodni Bosni ljudstvo rabi lešnikove lupine ker nima žita, koruze sploh ni. Splošen porast tuberkuloze v naši (domovini je najboljši dokaz kronične lakote in telesne izčrpanosti ljudstva, če jim se ne
tanij,a bi morala slediti nevtralno stališče glede notranjih političnih zadev v Grčiji, pravi "Times" in povdar-ja: "Katera koli britska vlada ki si lasti pravico na posredovanje v času dokler niso mogoče svobodne volitve in kaže naklonjenost tej ali o/ii politični stranki kot edino upravičena do tega pri prijateljsko naklonjenem narodu, taka vlada sprejema na sebe nevarno odgovornost z zelo bolehno preteklostjo tradicije Britani-je."
"Tradicija in interesi Vel. Britanije so pomagati združiti grške stranke, toda izogniti se naklonjenosti eni ali pa drugi strani, kar pa enako velja tudi za britsko armado navzlic kakršne koli provokacije, da sledi nevtralno stališče," pravi "Times".
Administrativni komitet delavske stranke je izvolil na izvenredni seji Arthur Greewood-a, kateri bo podal v poslanski zbornici zahtevo, da se ustavi demonstracijo britske vojske v Grčiji, ker kakor je znano britska vojska se je pridružila rojalistom v borbi proti E-AM (Narodno-osvobodilne Fronte), namreč njenih partizanskih oddelkov.
Javno mnenje v Vel. Britaniji kot razvidno je takoj reagiralo proti takega posredovanja Vel. Britanije v osvobojenih evropskih državah.
skuša razorožiti partizanske oddelke, a v marsikaterem oziru daje zaslomba bivšim protinarodnim elementom, so zvrnili večjo pozornost v javnem mnenju in tudi diplomatičnih krogih.
V angleški zbornici poslancev, vlado so obtožili poslanci Radikalne Neodvisne Delavske Stranke zaradi njene naklonjenosti rojalistom in desničarjem, toda proti levičarskemu gibanju v Grčiji. Temu se je pridružil "Daily Worker", glasilo Komunistične Stranke in pravi: "Vlada ne bo mogla opravičiti odgovornosti za nastale razmere in situacijo v Grčiji." Medtem ameriški State Department v svoji izjavi o stališču Združenih držav v tem oziru, odločno zavrača politične intrige radi notrajnih zadev v evropskih državah. Te so lastnina dotičnih narodov, da formirajo vlado po svoji želji, se glasi njegova izjava, če tudi se zaenkrat to izjavo smatra le v zadevah Italije, prevladuje mnenje, da je e-nako opomin za nemir v Grčiji in Belgiji.	.
Premier Churchill odgovarjajoč na vprašanja poslancev med drugim v odgovoru pravi: "Britska armada je pripravna zatreti re-volto, katere je bil namen vzpostaviti "komunistično diktakturo", dočim narod Grčije bo imel priložnost izvoliti vlado, če bo ta leva ali pa desna. Ta odgovor kakor razvidno ni zadostoval in se bo radi tega vršila debata v zbornici dne 8 tg. m. kakor trdijo poročila.
Posamezno časopisje in radio komentatorji, ki skušajo podati utis v javnem mnenju, da je levičarsko gibanje odgovorno za notranji nemir, pozabljajo na očitna dejstva razmer in volje naroda. Narod Grčije je o-gorčen proti vladi Papad-reou že zdavnaj in si želi vlado, ki bo dejansko skrbela za njegov napredek in obstoj, nikakor pa vlado, katero sovraži in ki ni naklonjena narodnim interesom.
Tisoči pozdravili Thore-za v Parizu
pošlje hrano in učinkovito pomoč, bo te zime še na sto tisoče ljudi pomrlo.
Radijska postaja "Svobodne Jugoslavije" je v oddaji od 11 oktobra sporočila : "Ljudstvo gladuje v mnogih krajih Jugoslavije. Narodno osvobodilni odbor je moral preseliti prebivalstvo iz raznih razrušenih predelov. N,a tisoče ljudi iz Kupreškega polja in Janja je bilo preseljeno v Grmeč. V Gorskem Kotaru, Liki, Dalmaciji in Hercegovini ljudstvo umira od lakote. Naši borci gladujejo skupaj z ljudstvom. Mladina Bosanske Krajine se je zaobljubila, da ne bo jedla dvakrat na teden, da bi s tem poma-(Nadaljevanje na 4 st.)
Pariz — Nad 30 tisoč francoskih delavcev in delavk je pozdravilo Maurice Thoreza ob njegovi povrnitvi v Francijo. Maurice Tho-rez, tajnik Komunistične Stranke Francije, se je nahajal v izgnanstvu zaradi obsodbe tedanje Lavalove vlade, katera ga je obsodila kot "izdajalca" domovine, ter je bil pred nedavnim po-miloščen z strani začasne francoske vlade generala de Gaulle.
Maurice Thorez je ob svoji povrnitvi govoril na glavnem trgu v Parizu pred 20 tisoč delavcev in delavk, ter med drugim naglasil potrebo takojšne reorganizacije industrije in uposlitev čez pol milijona delavcev, ki so brez dela v pariškem okrožju, kakor tudi mobilizacijo en milijon armado. Ljudstvo je navdušeno aplavdiralo na trgu odločnosti delavskega voditelja in odobravalo njegove napovedi za reorganizacijo notranjih zadev Francije. Thorez je ob tej priliki odločno povdaril potrebo čuječnosti francoskih delavcev in delavk proti ponovitvi težkih posledic zaradi francoskih kvizlingov, kateri so obsojali resnične bojevnike za narodne interese Francije, sami pa delali roka v roki z nemškim fašizmom.
STRAN 2
'EDINOST'
Petek, 8 decembra, 1944.
Govor Domobrancem
EDINOST
Primorski Slovenci Volijo
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
sem Vas rotil, da za vsako ceno in za vsako žrtev zaustavite bratomorno ubijanje* in da se vsi, složni, ne glede na politične in svetovno nazorne razlike, postavite v skupno fronto proti sovražniku, da ga s skupnimi močmi preženete s svete zemlje naše domovine.
Potem sem nehal govoriti na željo, ki je prišla od tam.
Dogodki v domovini p,a so šli svojo strašno pot naprej. Oglejmo si sliko našega položaja. Kako grozna je!
1.	— Prišli smo tako daleč, da slovensko časopisje, nekdaj glasnik narodne svobode, danes pod starimi imeni in s starimi uredništvi, objavlja udanostne izjave sovražniku, ki je domala uničil i narod i zemljo našo.
2.	— Prišli smo tako daleč, da so največje slovenske kulturne ustanove, naš ponos in jamstvo za naše trajanje kot narod, po svojih najvišjih predstavnikih klečeplazile pred sovražnikom in dajale izjave udanostti o-nim, ki so nas uničili, poteptali našo kulturo in iztrebili naše kulturne delavce.
3.	— Prišlo je še do hujšega. Prišlo je do sramotnega 20. aprila 1944, ko so slovenski fantje pod vodstvom zrelih slovenskih ljudi prisegali pred nemškim generalom — da ponovim besede tega generala — "da
(Nadaljevanje na 4 st.)
Rogistered in the Registry Office for the Gity »f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa ae ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Obisk Dušana Ivančič
, tili nad Jugoslavijo in v di-i vji strasti nemškega in ita-• lijanskega fašizma, so bili : mnogo črnejši in grozeči že takoj v samem začetku, kakor pa v resnici si je mogel kdo predstavljati. Skeptična mnenja so se slišala, ko bi se bil kdo drznil napovedati, da so v Jugoslaviji tutdi možnarji, daleč močnejši od črnih sil nemškega in italijanskega fašizma. In res — zlomljen je bil začasno oboroženi odpor Jugoslavije, toda ne njenih narodov.
Žarki nove dobe
Skozi kopreno črnih in težkih oblakov nad jugoslovansko zemljo in njenimi narodi, začeli so prodirati žarki nove dobe, naznanjajoč v svojem povoju le tisto narodno neurje, katero se bo sesulo po dolgih tisoč tristo let trpljenja in muk proti sovražniku na zunaj in znotraj. Narod je začel spoznavati svojo moč v organizirani borbi. Dvignil se je na oboroženi odpor! Medtem značilno je, da vsi bivši "rodoljubi in patrioti", ki so se neštetokrat trkali po prsih so ne samo pobegnili čez mejo na varno, ampak mnogi od njih zdrseli v popolni ponor navzdol in postali narodni izdajalci. Koliko gorja in muk so prizadeli našemu narodu, vred z nemškimi in italijanskimi fašističnimi razbojniki, je težko opisati v kratkih besedah. Njihovi zločini so nešteti in muke našega naroda neopi-sive. Vendar pa kljub strašnim mukam, ogromnim žrtvam in neizrecivimi teško-čami, naš narod ni klonil in ni izgubil duha narodne zavesti.
Pojavili so se novi možje na čelu njegove krvave in strašne borbe. Možje po vzorcu priljubljenega maršala tovariša Tita, kateri je danes narodni simbol junaške osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Kakor v Srbiji in Hrvatski, tako tudi v Sloveniji, narod se bori za svoje narodno osvobojenje, za svoje narodne pravice. Posebno pa nas Slovencev naloga v tej borbi je temvečja, kajti naša zemlja je bila raztelešena med tri zunanje drža- ■ ve po prvi svetovni vojni. Zato ni čudnega da smo postali ne samo prva žrtev ev- , ropskega fašizma, ampak tudi, da se danes tako junaško in edinstveno bori slo- ; venski narod proti tiranom na zunaj in na znotraj. ,
Sijajni primer Primorskih Slovencev
Naj omenim, da vprašanje slovenskega Primorja, je i rešeno vprašanje seveda z ' naše strani. In to je pravil-
Calgary	2
Mont. Park, Alta 2

SNPJ darovala $8.500 za WRFASSD
Slovenska narodna pod porna jednota je SANSu izročila ček za $8500, da ga odpremimo v glavni urad vojnega relifnega fonda A-merikancev južnoslovanske-ga porekla. V tej vsoti je uključenih $3500 preostanka neizplačanega denarja, ki ga je zadnja konvencija odobrila za pomoč revežem v Jugoslaviji, ter $5000 za razna zdravila in zdravniške potrebščine, namesto am-Jmlance. Jednota je pred kratkim poslala tudi $500 slovenski sekciji kanadskega relifnega odbora, kateri ravnotako pobira prispevke in blago za stari kraj in bo pomagal napolniti jugoslovansko ladjo. Oba čeka predstavljata vsoto $9,000, katero je SNPJ poklonila reli-fni akciji v tej kratki dobi.
SANSova podružnica št. 25 v Chicagu nam je izročila $1100 za WRFASSD. V tem prispevku je uključena vsota $235, katero so poklonili sledeči upravni odborniki, uslužbenci in delavci v glavnem uz-adu SNPJ: Vin-cent Cainkar $50, Mirko G. Kuhel, Lawrence Gradišek, Anton Trojar in Anton Gar-den vsak $25,, Peter Bernik $10, po $5 pa Philip Godi-na, Louis Beniger, Milan Medvešek, Anton Slabe, John Rak in soproga, Louis Zorko, Vinko Ločniškar, Ma-rya Mohar, Frank Bizjak, Stanley žele, Frances Cirar, Wilma Gratchner, Joseph F. Nachtrnan, Vaclav Luža in Michael Prazak. Ostala vsota sestoji iz prispevkov, ki sta jih nabrala Donald Lot-rich in Louis Zorko ter na shodu nabrana vsota.
Istočasno nam je blagajnik podružnice št. 2 v Chicagu, Ludvik Katz, prinesel $220 na račun že nabranega denarja v severnem delu Chicaga. Blagajnik podružnice št. 36 v Waukeganu, 111, brat Math Jereb, nam je poslal $800 ter obljublja poslati večjo vsoto prihodnjič. Marko Peshel iz Brooklyna, N. Y, je v imenu podružnice št. 63 poslal nadaljnih $20. Prispevali sta mrs. A. Cret-nik $15 in mrs. F. Stupica $5. Sestra Mary Križman-čič; nova tajnica in pridna delavka pri podružnici št. 39 v Clevelandu, Ohio, nam je poslala $200.00. Polovico te vsote je daroval brat Felix Strumbel ter tako pristopil v krožek darovalcev po $100, drugih $100 pa je nabral br. Herman Grebene. (Anton Janša je prispeval $50, drugi darovalci pa so
bili: Janko N. Rogelj $30, Frank Sodnikar $10., po $5 Louis Mayer in Benedikt Zdešar.)
Za podružnico št. 53 v Johnstownu, Pa, je poslal tajnik Frank Chuchek ček za $153.26. Vsoto je pomagala nabrati tudi sestra Ma-ry červ iz Tire Hilla, Pa. Anton Rednak od podružnice št. 104 v North Rraddoc-ku, Pa, je poslal ček za $248. Uključuje $50. za SANS, $23 za zvezdice ter $175 za našo pomožno akcijo. V Duluthu, Minn., je nakolektal Carl Gerlovich vsoto $28. Ta naselbina je obenem nabrala in odposlala v New York 10 zabojev raznega oblačila. Tajnik podružnice št. 15 v Spring-fieldu, 111., brat John Gor-šek st, je poslal vsoto $294.-65, katero so nabrali John Goršek, starejši, John Gor-šek, mlajši, Blass Strukel, Julia Krmelj, Anna Ovca, J. Močnik, Antonia Church in Rosie Zaverl. Dalje so v tej naselbini nabrali in odposlali v New York 8 zabojev razne obleke in 1 zaboj čevljev. Stroški za pošiljatev teh zabojev znašajo $52.57, kar bo plačalo društvo št. 47, SNPJ.
Rojak Andy Papesh iz Di-llona, Mont., je poslal $10, John Kosec iz Eatona, N. Y. pa $20. Sestra Mary Omejc, Valley, Wash., je poslala $20, od sebe $5. za mrs. A. Justin pa $15. Tajnica Kluba Bled v Chicagu, sestra F.
Vrh ovni k daroval $10. Njegova soproga Mary je tudi zbrala, oprala in pošila precej dobrega oblačila ter izročila SANSovemu tajniku.
Mrs. Frances Prosen in Mrs. Geo Kokal iz Alix, Ark., je poslala že tretjo pošiljko blaga: med tem 2 funta šivank in sukanca.
V Clevelandu, O., je ustanovljen poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov naših podružnic, JPO-SS postojank ter Progresivnih Slovenk, ki zbira denarne prispevke in blago za staro domovino. Do sedaj so se najbolj odlikovale Progresivne Slovenke, ki so odposlale že več tonov blaga.
Nič manj ne zaostaja či-kaška naselbina, kjer so naše žene pridno na delu. Te dni odpošljejo več ton blaga. Enaka poročila dobivamo iz mnogih drugih naselbin.
Nemogoče je omeniti vse naselbine, ki so aktivne v naši relifni akciji, še manj pa vse posameznike, ki so prispevali ali pomagajo pri nabiranju in z delom. Lokalne odbore prosimo, da to storijo, če le mogoče sami potom člankov v naših listih.
Do 9. novembra t. 1. je SANS odposlal za pomožno akcijo ZOJSA vsoto $13,-496.51, a skupni prispevki Slovencev znašajo $23.622.-33. WRFASSD je prejel do 7. novembra nad $115.000 za nakup zdravil in drugih
Se Polmilijonski Fond
Medizer, je poslala $10 kot nujnih potrebščin za staro darilo kluba. Na južni stra- domovino, ni Chicaga pa je brat Peter	SANS.
VABILO NA ZABAVO
prvi slovenski tag day v mesto st. catharines
St. Catharines — Cenjeno Uredništvo! Nekoliko prostora bi zaprosil, da mi dovolite v listu, kajti bliža se Božič ter z njim pride tudi sv. Miklavž. V tukajšnjo naselbino pride dne 16 decembra ob pol osmih zvečer in sicer v Beamsville, Ont.
Zato vabi naš mladinski krožek vse rojake iz naselbine in drugod, da se gotovo udeleže tega večera kajti program bode zelo bogat in pester in gotov sem si, da kesal se ne bode nihče kdor se bode udeležil, kajti Miklavž bode zelo radodaren. Torej pridite in u-deležite se tega prvega Koncerta ki ga za to naselbino prireja Vaša mladina.
Omenjeni koncert se bo-
priredil v takozvani "Co-munity Hali" v Beamsville. Izabralo se je to Hallo radi raztresene naselbine, ter smo v to svrho vzeli kot nekakšno središče, da bi ne bilo preveč daleč za ene ali druge.
Vaša mladina Vas pričakuje.
Jos. Pogorelec.
VABILO NA SEJO
Toronto — Tem potom obvešča se članstvo odseka "Edinost" št. 11 V. P. Z. Bled, iz Toronta in Oshawe, da se udeleže redne in letne društvene seje, katera se bo vršila v nedeljo dne 17 decembra ob 2 uri popoldne v Bolgarsko-Macedonski dvorani na 386 Ontario St.
Ker smo skoro pred zaključkom leta, obenem želim vesele Božične Praznike in
St. Catharines — Na inci-jativo odseka Zveze Kanadskih Slovencev, smo priredili v tukajšnem mestu menda prvi Slovenski "Tag Day" v tej deželi. Bilo je mnogo dela in truda predno se je moglo vse pripraviti za "Tag Day" in dobiti potrebno dovoljenje od mestne uprave. Vendar z požrtvovalnostjo, se vse dobi in tudi naredi. Tako je bilo tudi tukaj.
Imenovani "Tag Day" se je vršil dne 18 novembra. Dovoljenje od mestne uprave smo dobili komaj par dni predno se je imel vršiti. In takrat se smo podali tako bliskovito na delo, kajti bilo je le par dni na razpolago, da priredimo vse potrebno zai uspeh. In v resnici, če računamo da smo imeli le par dni na razpolago zbrati potrebne moči, namreč nabiralce za ta dan, lahko rečemo, da je bil uspeh prav dober na vzlic kislemu vre-menjaku. Nad 60 ljudi je bilo pripravljeno, skoraj bolj rečeno partizanov, da obkolimo to malo mesto.
Za omeniti je, da smo po večini farmerji razdaljeni okrog 30 milj narazen eden od drugega. Kljub tej razdalji bili smo vsi tako organizirani, da smo bili vsi na svojih pozicijah v zgodnjem jutru omenjenega dne. Eni smo prišli z svojimi "lizami" in troki, ter tako omogočili vsakemu, da ni zamudil tisto jutro.
Naš sestanek je bil v dvorani "Young Man Cristian Assosiation", katera nam je dala brezplačno svoje prostore. Ko je bilo vse pripravljeno, smo naredili pravi ju-riš iz dvorane na mesto. Kako veselih obrazov je skakala naša mladina in se ponosno postavila z prodajanjem znakov po mestnih ulicah. In tako so bili postavljeni po naših članih vsak na svoje mesto. Prav dostojno so nudili mimoidočim "znak" in ga pripenjali na prsi o-nim, ki so kaj dali v prid. Vsak izmed prodajalcev si je želel, kako bo čimveč storil za v pomoč stari domovini. Prav po vzgledu naših slavnih partizanov in par-tizank.
Pritožbo bi mogli postaviti le vremenjaku, kakor o-menjeno, ker nam ni bil najbolj naklonjen. Zbrali smo kljub temu $600.00 in odposlali to vsoto takoj glav-
nemu odboru v Torontu, za nakupitev kar je potrebno za v staro domovino. K tej svoti smo dodali $190.00 od prejšne veselice, ki se je vršila dne 4 novembra pri našem rojaku John Cesar. Skupna vsota torej znaša $790. 00.
Najlepša zahvala vsem, ki so količkaj pomagali k temu plemenitemu delu, kakor tudi našim pionerjem (otrokom), ki so pridno nabirali kakor čebelice na dan "Tag Day-ja". Prav lepa hvala vsem starišem, ki so nam dali svoje otroke na razpolago, ter tudi automo-bile brezplačno. Istotako hvala mestni Upravi St. Catharines !
še enkrat hvala vsem za pomoč in tudi delo za "Tag Day", kakor tudi udeležencem zabave dne 4 novembra.
Upam, da nekoliko živl-jen bomo rešili v stari domovini z tem denarjem, ki smo ga nabrali tukaj med našimi izseljenci in tudi drugimi narodnostmi ob priliki "Tag Day-ja". Kajti v starem kraju naši bratje in sestre so v težkih ekonomskih razmerah in tudi strašni borbi. Njihovi domovi so razdejani, poslopja porušena in požgana in nikoder ni kaj vzeti.
Zatorej bratje in sestre — vsi na delo! To je naša sveta dolžnost, da podpiramo in pomagamo našemu narodu izbojevati svobodo, za kar nam bo hvaležen do smrti.
John Crnič.
Pred nedavnim sodnik v Branford-u, Ont., se je pritožil, češ, da bo mesto kmalu postalo vzorec mesta Re-no. Na mizi pred seboj je imel nič manj kot 29 prošenj za razporoko.
Kaj drugega je hotel, kakor uslišati prošnje? * • •
Eleonora Pakard, dopisnica za United Press, je v prijaznem tonu dobila potni list, zaradi poročanja neresničnih vesti, da lahko odpotuje iz Beograda.
Bivši protinarodni režimi bi seveda ji podarili še nagrado in na veliko razglasili, kako resnična poročevalka da je.
Narod je prav dosti pretrpel Zaradi lažnjivih poročil in zato ve, kako postopiti
proti takim poročevalcem. • * *
Ali ste morda že pomislili, da si bi bila zelo podobna dvojčka Mr. Dewey in pa če Hitler obrije brke.
In kako podobna dvojčka!
• • *
Zdravniški izvedenci se večkrat trudijo, kako odpraviti kako nalezljivo bolezen. "Srbečica" pravijo, je nalezljiva bolezen in se jo lahko dobi recimo v dotiki.
Poljski reakcionarji niso bili vedno v dotiki z bivšimi jugoslovanskimi protinarod-nimi režimovci. In vendar so precej okuženi z istimi metodami.
Dobro bi bilo, da zdravniški izvedenci iznajdejo sredstvo proti omraženi reakciji. In to bo res enkrat največji izum proti okuženosti v marsikaterem oziru. • • •
Dobimo ljudi, ki so po govoru "večji" Slovani od Stalina, večji Hrvati od maršala Tita, večji Slovenci od predsednika Jožeta Vidmar.
Kadar pa je potrebno dejansko dokazati, izgubijo vsak pogum.
Petnajstletni pionir je daleč pred njimi!
* * •
Konservativni krogi so tako zacvilili oni dan, ko je ogromna večina unijskega pokreta označila njihove obtožbe zaradi rezervne armade, kot politično zaroto proti narodnega edinstva.
Večje rane za reakcijo ni,
kakor narodno edinstvo! • * •
Kam si namenjena v zgodnjem jutru, je vprašala svojo prijateljico iz sosednje hiše, ki je bila na potu v mesto.
"Ali nisi videla velike reklame sinoči v časopisu"?
Nova moda je prišla! je odvrnila. . .
Detroit, Mich. — Ko sem
sugestiral, da zberemo v šestih mesecih polmiljonski fond na čast Adamiču sem računal, da je med 250 tisoč rojaki naseljenih v Združenih državah Amerike pet tisoč, ki se čutijo srečne, da so izbegli strahoviti nesreči, ki je zadela njih rojstno domovino in še nosijo v svojih srcih spomine otroške, fantovske in dekliške dobe, ljubezen do svojega naroda in lepe slovenske besede. Našli so zavetje, zaslužek in kruh v novi domovini Ameriki in se gospodarsko toliko opomogli, da bi stotak, ki bi ga poklonili svojemu to kruto okupacijo preživelemu narodu lahko pogrešali. Nasitili, oblekli in prihranili bi pri življenju mnoge, ki bi brez hitre pomoči od svojih srečnih rojakov iz Amerike od vsega hudega pomrli.
Upal sem, da bo sugestija dobila vso moralno podporo v našem časopisju in v dejanju posameznikov. Na žalost, kolikor mi je do sedaj znano, ko to pišem, so podprli idejo s stotaki, sedem iz Detroita, eden iz Chicage, šest iz Clevelanda, (omenjam samo posameznike in družine) ter rojak Fe-lix Strumbelj s stotakom in zanimivim dopisom v Enakopravnosti in Prosveti. Najlepša hvala Ti rojak Strumbelj, dobro si jim povedal.
Ni dvoma, da bo barbarski Nemec izgnan iz Jugoslavije še to leto, če ne pride preje do poloma v Hitlerjevem rajhu, kot je prišlo
v Musolinijevi Italiji, kjer so se čez noč razkadile sanje o obnovi mogočnega rimskega cesarstva. Lahi pa postali iz bombastičnih junakov, žalostne človeške kreature in klečeplazci. V hriboviti Sloveniji se bodo vršili strašni boji in bo porušeno še to, kar je ostalo celega v skoro štiri letni okupaciji modernih Hunov, ki so uporabljali najgroznejša sredstva, da bi ukrotili Slovence in jih spremenili v ponižne sužnje. Mesta, trgi in vasi, vse bo treba zgraditi na novo. To bi ne zmogel brez vnanje pomoči niti bogat narod, ki se je svobodno razvijal gospodarsko in kulturno pred to vojno. Slovenci pa odkar so s pomočjo germanskega meča postali kristjani so bili gospodarsko in duševno podložni civilnim in cerkvenim roparskim vitezom. Po revolucijonarnem letu 1848 je pa zajahal Slovence rimski politični kleri-kalizem, mešal narodnost z vero, si osvojil šolo in vse kar bi ljudstvu čistilo pojme. Narodno gospodarstvo, kolikor ne bi služilo njemu, je sprečaval. Svobodne gospodarske, socijalne in kulturne organizacije, ki so jih, kljub zagrizenemu nasprot-stvu cerkve ustanovili napredni delavci in kmetje v Sloveniji, je po proglasitvi diktature v Jugoslaviji, vladaj oča klerofašistična klika zatrla, ali jih pa podredila svoji oblasti.
Po navalu nemških, laških in madžarskih roparskih druhal na Jugoslavijo in po
vsakega nekaj iz kirkland lake
ospešna zabava v vviosorjo
vabilo na sejo
Port Arthur — Lokalni Odbor Sveta za pomoč svobodni Jugoslaviji, oddržava svojo letno sejo dne 17 decembra ob 7.30 zvečer, v Hrvaškem Domu na 227 Pearl St.
srečno Novo Leto vsem bratom in sestram V. P .Z. Bled in čitateljem lista Edinost. Geo. Mihelich, tajnik.
Radi tega obveščamo in vabimo vse člane in ne člane v mestu in okolici, da se u-deležijo seje in slišijo poročilo o dosedanjem delu in uspehu za pomaganje našim v starem kraju, koliko smo v tem letu zbrali, in dali smo mogli doseči še večji uspeh, ter da napravimo načrt za bodoče delo.
Na seji se bode tudi volil novi Odbor za pomoč narodom Jugoslavije, zatorej pridite vsi in pripeljite s seboj svoje prijatelje, da se tudi oni seznanijo z našim delom.
M. Ružich, tajnik.
Windsor — Cenjeno u-redništvo! Oglašam se z par vrsticami takorekoč iz naše stare naselbine Windsorja. Prošlo soboto tj. 25 novembra smo imeli večerno zabavo v korist naših trpečih bratov in sester v stari domovini, katero je priredilo naše Slovensko Pevsko Društvo "Zvon".
Zabava je bila jako dobro obiskana in je bilo vse občinstvo jako razpoloženo. Torej najlepša hvala vsem udeležencem zabave, kakor tudi vsem bratom in sestram, ki ste pri tem pomagali.
Čistega dobička je prišlo le par dolarjev manj, da ni bil cel stotak, katere smo pa priložili, da smo izročili celih $100.00 na pristojno mesto. Tudi pred par tedni smo dali iz naše društvene blagajne $80.00 za naše siromake v domovini, kar skupaj znaša vsoto $180.00.
Torej rojaki! Le tako na-prei! Pomagaimo vsak po svojih močeh, saj vidimo, da ie pomoč nujno potrebna. Upam, da se zopet kmalu kje snidemo v ta namen.
Pozdrav vsem našim rojakom širom Kanade.
Ignac Želko.
Odsek št. 1. V. P. Z. Bled bo obdržaval svojo letno sejo ,ali občni zbor, ob navadnem času in prostoru na dan 17-tega decembra 1944. Odbor odseka vabi, pričakuje in upa, na polnoštevilno u-deležbo. ZAKAJ? Zato ker že beseda pove, da letna seja se vrši samo enkrat v letu in tudi obvezno je za vse članstvo, da se udeleži letne seje, opravičliv je samo tehten uzrok; po drugi strani je pa tudi resnica, da kako bi bilo to nekaj zanimivega, ko bi se sešla grupa vsega okrog 80 broječega članstva. Toraj ne pozabiti 17 tega decembra.
Pevska družina društva TRIGLAV, bo kot navadno vsake praznike nastopila z Božičnim cerkvenim petjem, v Istri cerkvi, pri deveti vs. maši.
Ista družina bo tudi podala božični radio program. Kedaj ? In kako ? Vse to bo kasneje in pravočasno sporočeno potom časopisja.
strogo in točno odmerjen čas, kako dolgo se sme zadržati med nami.
Enkrat v Januaru se članstvo tega istega društva tu-, di pripravlja za lep koncert z igro. Točen dan uprizoritve bo naznanjen potom tega lista, ker sedaj še ni nič sigurnega, namreč nahajamo se v vojnem in še celo v svetem ZIMSKEM času, in do takrat prav lahko kateri od važnih aktorjev dobi preklicani NAHOD, ali pa da se primeri da katerega od njih naš presvetli King pokliče v vojaško suknjo, tudi se primeri da se, kar se tudi kaj rado pripeti pri takem poslu kateri-ra premisli, po domače se reče (skuja) in to kaj rado v odločilnem trenutku, lahko pa rečem da ta zadni uzrok pride pri tem društvu dokaj malo u veljavo, za to so nam dokaz lep niz let plodonosnega društvenega in družabnega razvoja in napredka, vse naprej od prvih let našega na-
To isto društvo bo kot vsa j seljeništva v tem mestu
Naj navedem tukaj samo
druga leta tudi letos prire
dilo Silvestrovo Večer z u-| malenkosten* doVa77z kate prizoritvijo starega in nove malenkosten dokaz iz kate
ga leta v prostorih G. Medo-ša. A, tudi Santa Klavs je sporočil da se bo na ta večer z potoma oglasil pri nas, ker se bo ravno tod mimo vračal iz svoje turneje v svoja bivališča na North Pol.
Zato naj vsi oni kateri nameravajo kaj izročiti odno-sno naročiti za Miklavža, po-skrbe, da bodo vsa darila, in naročila z točnim naslovom na čas dostavljena pri G. MEDOŠU, da bo tako vse pripravljeno, ker on ima
DRUŠTVENO NAZNANILO
Port Arthur — Vljudno se vabi vse Slovence, Hrvate in Srbe na plesno zabavo, katero priredi odsek V. P. Z. Bled, št. 7 v Port Arthur-u dne 23 decembra v Hrvatskem Domu na 227 Pearl St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Tiketi z žrebanjem so v razprodaji, preskrbite si pravočasno vstopnico!
V opozorilo članom omenjenega odseka kateri se nahajajo izven mesta z razprodajo tiketov, da iste povrnejo pred 23-tim decembrom. Dalje se naznanja članstvu odseka, da se v meseci decembru obdržava letna društvena seja, in želi se, da bi bili na isti prisotni vsi člani in članice.
Ed. Troha, tajnik.
gjrjto nitoifn m nn^nitp
naročnikom Edinosti
rega je razvidno, da ravno pevskega društva je zasluga, da našega naroda v tem mestu ne smatrajo več za pijansko druhal kar se je opažalo do pred nekoliko leti po zaslugi par kroničnih ljubiteljev težke pijače, ne, danes je naš narod v javnosti povsem v sijajnejši luči. Ko je bil 5-tega novembra v tukajšnem STRAND THE-ATRU prirejen mednarodni koncert v prilog 7-ga VICTORY LOANA, kjer so sodelovala različna društva desetih raznih narodnosti, je bilo pevsko društvo Triglav tisto, katero je prejelo največje priznanje; Naša pevska družina je bila tista, katera je prejela ustmene, pismene in potom lokalnega časopisja izražene čestitke, za vzorno podano simbolično sliko, predvajano z pesmijo VENČARICA, podano po celokupnem zboru v narodnih nošah. To pot se je zopet lahko prišlo do zaključka, da v složni harmoniji se lahko doseže marsikaj.
Tako vidite dragi čitatelji mogoče bo kedo rekel: LASTNA HVALA CENA MALA! Ali kaj hočemo, kadar nas drugi hvalijo, takrat se pa tudi sami lahko brez škode malo pobahamo.
......Končno pa želim še izreči
čestitke k Božičnim praznikom, ter željo na srečnejše novo leto, vsem zavednim SLOVENCEM, JUGOSLOVANOM, in splošno SLOVANOM, pred vsem pa članstvu, BLED in TRIGLAVA.
Matija Otoničar.
prvi svetovni vojni okrnjeno Slovenijo smo bili mnogi , če ravno nismo priznali, v bojazni, da bo mali slovenski narodič, ki se ga je stoletja učilo, da je vsaka oblast, tudi slaba, naredba božanstva in da je vse kar se dogodi božja volj,a izginil. Nauku, da je vsak odpor proti oblasti, odpor proti samemu vsemogočnemu bogu, je narod klonil. Udano sprejel suženstvo in bič, po zapovedi svojega najvišjega, pastirja, padel na kolena pred Hitlerjem, Musolini-jem in Hortijem, katere je sam namestnik božji na zemlji blagoslovil in jih proglasil od boga poslane zatiralce brezbožnega socijalizma in komunizma ter varuhe in branitelje civilizacije in vere.
Toda čudo! Narodič tlačen, raznarodovan stoletja, obsojen v smrt, križan, pokopan pod ruševinami svojih bornih domov je ustal, se uprl najstrašnejši vojni mašini, pred katero se je tresel ves civiliziran svet. Sili, ki je strla Poljsko, Francijo, dve najbolj oborožene vojaške sile v Evropi, zasedla vse skandinavske dežele v nekoliko dneh, se je uprl. Zavrgel je svoje lažn-jive in sebične narodne voditelje, izbral druge, hrabre in poštene iz svoje srede, se vrgel z golimi rokami, na do zob oboroženega napadalca, mu iztrgal orožje iz rok in ga z njim pobijal. Svet je počel pisati o Slovencih, se čuditi njihovi ne-ustrašenosti in brezmejni hrabrosti. Nam slovenskim naseljencem, je začelo pojemati malodušje in rasti ponos na narod, katerega del smo.
Ni verjetno, da so se še našli patri, bankirji, pogreb-niki in svetovni novinarji "Klukci" (po Prosveti) slovenskega rodu, ki so širili v Rimu in Berlinu fabricirane vesti, sankcijonirane v Vatikanu, jim poslane, kot so rekli iz Slovenije po direktnim kablu v svetovno znan slovenski dnevnik, o krvoločnih komunističnih banditih, narodnimi izmečki, ki ropajo in more duhovnike in verno slovensko ljudstvo. Ta druhal izziva Nemce in Lahe, ki hočejo uvesti samo mir in red ter njihovo visoko kulturo. Govore o združenju vseh političnih strank v Sloveniji, še socijalistično so dodali za boj proti tem komunističnim zločincem, ki hočejo odpraviti vero in Slovenijo prodati groznemu Stalinu, da bo podrl vse cerkve in sezidal na njih mesto šole. Zaprl bo vse kloštre, menihe in nune pa spodil na koristno delo. (Strahota) Pisali so tudi brošure v slovenščini in angleščini, risali v njih Adamiča za nevarnega komunista in brezverca. Poslali so te brošure vsem svojim društvom, vsem katoliškim institucijam, gotovo tudi vseh vrst reakcijonar-jem in sovražnikom Slovanov. Najbrže je še Gerald L. K. Smith dobil eno. še celo senatorju Diesu so za-tožili, da je Adamič nevaren ameriški konstituciji itd, itd. Poslali so zastopniki 300 tisoč ameriških Slovencev (sigurno so dodali vse mrtve, da so jih toliko našteli) deJ putacijo v Washington in o-pozorili vladne organe o Slovenskem ameriškem narodnem svetu in Združenemu odboru južnoslovanskih A-merikancev, ki jima načelju-jeta komunista Adamič in Kristan. Poudarjali so, da ste agencije tuje države in ne registrirane kot take in da je večina ameriških Slovencev (300 tisoč seveda) tema organizacijama nasprotna. Za odgovor je ta častna deputacija dobila, da je Washingtonska vojaška uprava dala tiskati Adamičevo knjigo "Native Return" v 250 tisoč izvodih za ameriške vojake.
Vse vesti ameriških, britanskih in iz neutralnih držav poročevalcev, ameriških in angleških vojaških pribočnikov, (opazovalci) ki so se osebno prepričali o razmerah v okupirani Sloveniji, postavljajo na laž poročila častitih gospodov, ki bi radi z lažmi upravičili svojo o-gabno izdajniško sodelovanje z Hitlerjevimi gestapovci, krvniki svojega naroda.
(Konec prihodnjič)
t0ny smrke padel v borbi proti fašizmu
Sudbury — Uradno je naznanjeno starišem Antonu in Ani Smrke, da je njihov sin Tony Smrke, mornar padel v akciji na morju.
Tony Smrke je bil rojen v Jugoslaviji, oz. Sloveniji, občina Mirnapeč, ter je prišel v Kanado z svojo materjo, enim bratom in sestro do svojega očeta Antona Smrke, leta 1928, kot 5 letni deček. šolal se je v Sudbury, ter tudi pohajal v rudarsko tehnično šolo. Delal je pri Inco kornpaniji takozvani Frood Mine, vse dokler se ni prostovoljno javil v mornarico spomladi 1942, ter se vežbal v Ottavi in Halif,ax-u N. S. Na morju je bil malo več kot eno leto.
Pisal je zanimiva pisma z _ njegovega potovanja. Zanimal se je za vse kar je videl ob taki priložnosti o krajih, katere je videl, akcije in boje, katere je doživel. Vedno pa je pripomnil, da ne more vsega opisati, zato da bo bolj natančno vse to opisal kadar se povrne domov na dopust, kateri bi mu pripadal za Božič.
Ko to pišem je v resnici na potu domov, toda nam ne bo mogel povedati ničesar, ker kakor je že rečeno, padel je v boju proti fašizmu — v boju z fašistično zverino, katera je položila že toliko življenj obojega spola mladih in starih.
Zato Tony, pri Tvojem mrtvem truplu prisegamo,
da se bomo borili proti fašistični pošasti z vsemi sredstvi katera imamo na razpolago vse dokler se ne zruši pod udarci mogočne roke svobodoljubnih narodov sveta, da Tvoja žrtev ne bo zaman, kakor tudi žrtve milijonov, ki so padle v tem pravičnem boju za svobodo
vseh narodov sveta. Ti nam ostaješ za vedno v blagem spominu vzornega slovenskega mladeniča.
Starišem, Antonu in Anie Smrke, ter bratoma Milanu in Viktorju, ter sestri Mariji Smrke, izrekamo naše globoko sožalje in simpatije ob grenki izgubi ljubljenega sina in brata. Tolažba naj Vam bo, da je padel za plemenito stvar, da moremo mi živeti v miru ako moremo imenovati to mir, kar danes
Govor domobrancem
Tony Smrke
preživljamo tukaj v tej deželi, katera je odaljena od bojnega meteža. Tolažba naj Vam bo tudi, da je marsikatero oko solzno v zaroti fašizma in nacizma, da zavlada svetu, ter pahne v dolgotrajno sužnost, ter da ravno žrtve, katere so položile življenja na oltar svobode, so preprečile zlobno nakano.
Tony je živel pošteno in umrl kot junak. Slava mu! Naj mu bo lahka Kanadska zemlja.	J. Smrke.
(Globoko sožalje starišem, bratoma in sestri, izreka uredništvo Edinosti).
(Iz 2 strani) se bodo skupaj z nemško vojsko,vojaškimi S.S. oddelki in policijo borili. . . .", prisegali Hitlerju zvestobo, ko še tulijo sveži grobovi, ki so jih Hitlerjevi zločinci natrosili po naši zemlji. In naši slovenski fantje, oblečeni v nemške uniforme, stiskajoč v rokah orožje, ki ga je dal sovrag, so defilirali pred slovensko vladno hišo v Ljubljani, na kateri je visela slovenska trobojnica ob Hitlerjevi cunji s kljukastim križem. In našel se je slovenski list, ki je to nazval: "Prisego časti in zvestobe". A našel se ni nobeden, ki bi bil zavpil: Dan sramote in narodnega izdajstva!
4. — Vrhutega so se našli neki duhovniki, ki so dne 16. junija letos objavili resolucijo, v kateri izražajo
udanost in pomoč obstoječi ...... torej nemški 9. oblasti
— in to v trenutku, ko so širom lavantinske škofije in v polovici ljubljanske ško fije zaprte domala vse cerkve, in desetkrat toliko duhovnikov, kolikor jih je glasovalo za to resolucijo, gnije po nemških ječah in taboriščih ali pa tava po izgnanstvu.
Po slovenskih hribih in dolinah pa odmevajo bojni klici za ubijanje bratov, mesto da bi se po njih razlegala sveta jeza složnega slovenskega naroda proti sovražniku, ki nas je počasi u-bijal celih tisoč let in se je namenil, da nas iztrebi popolnoma v sedanji vojni.
Zunaj v svetu, na svetovnih frontah, pa se lomi in ruši obzidje nemške trdnjave, zunaj v svetu, pa vris-
timminščani - kam pa dne 14 decembra?
VSI NA OBČINSKE VOLITVE!
Navadno po volitvah je prav dosti pogovora: "Samo še par glasov in naš delavski kandidat bi bil izvoljen! Tako pa je mesto njega izvoljen drugi, kateri ni naklonjen posebno delavskemu gibanju. Zopet bodo trpeli ljudski interesi za nadaljno leto. In zakaj? Zato, ker nismo odločno delali za izvolitev našega delavskega predstavnika.
To leto na delavski listi kandidira znani med nami MIKE KAROL. Izvolitev njega v mestno Upravo pomeni izvoliti resnično predstavništvo davkoplačevalcev, resnično zastopništvo delavskih in občinskih interesov.
Mike Karol, je eden nas!
Veliki Koncert v Torontu
r. w
(iT!*	f?"4
f m y
On dela v rudniku z drugimi delavci. Njemu so znane razmere delavcev in delav skih družin, zato, ker tudi sam je delavec. Zato je o-benem garancija, da bodo resnično zastopani delavski in naroda v splošnem interesi.
Posebno je važno, da se na dan volitev vdeleže vse žene volitev. Tudi žene moramo gledati in se zanimati, da je izvoljen resnično predstavnik naših interesov. Kot družinske matere, me vemo, kako je težko pri družini, kaj vse je potrebno plačati čez leto. Koliko stane najemnina, koliko kurjava in koliko hrana, obleka itd. Zato ne smemo prepustiti v nemar ravno te stvari, namreč volitve, katere so velikega pomena za nas vse.
Na volišče dne 14 decembra in odajmo svoj glas vsi, kot delavci in delavke, kot občani mesta Timmins, za izvolitev našega kandidata — MIKE KAROL.
Volilni Odbor:
kajo narodi, ki so bili kakor mi zasužnjeni, a so skozi vse trpljenje držali zvestobo do svoje narodne časti ter ljubeče sprejemajo zaveznike, katerih meč razbija nemško pošast in vrača narodom svobodo.
In mi ? Oglejte si to sliko. In dajte odgovor na vprašanje: Kako je bilo to mogoče?
Spričo tega tako žalostnega položaja naše domovine tik pred osvoboditvijo, nam je narekovala vest, da storimo zadnji poskus, da se reši, kar se da rešiti. Sklenili smo, da odpotuje od tukaj g. Franc Snoj v domovino. V tem trenutku, ko Vam govorim, se nahaja že v Sloveniji in sicer na sedežu Osvobodilne fronte. Ris-kiral je svoje življenje, da pomaga rešiti narodu čast, tisočerim mladim fantom pa življenje.
S sedeža slovenske Osvobodilne fronte Vam se bo javil, Vam, svojim somišljenikom, Vam fantom, ki ste proti svojemu prepričanju j prisegli dne 20. aprila zvestobo Hitlerju, ki je po vseh krščanskih načelih Vaš sovražnik. Poslušajte njegova navodila. Pomagajte mu, da bo uspeh popoln, čas hitro beži.
Prihodnjič bom povedal še druge razloge, zakaj je prišlo do te odločitve, ter nujne posledice, ki iz nje izhajajo. — Na svidenje!
v.	^
ce
GOVOR DOMOBRANCEM
(II. del)
Govoril dr. Lojze Kuhar v Londonu 10. septembra
Zadnjič sem vam sporočil, da se nahaja g. Snoj pri Osvobodilni fronti v Sloveniji, da poskusi popraviti, kar bi se med slovenskim narodom nikdar zgoditi ne smelo: bratomorna vojna in sodelovanje s sovražnikom. Zakaj je prišlo do te odločitve?
GovOril bom odkrito, v zavesti si vse svoje odgovornosti do Vas in do sebe. (Nadaljevanje prihodnjič)
v v
r
Pismo iz Drašič Belokrajina
Slovensko Pevsko Društvo "Zvon"
Hrvatski Tamburaški Zbor "Svoboda" iz Pittsburga
Poleg zgoraj omenjena Društva "Zvon " in Zbora "Svoboda" iz Pittsburga. nastopi v soboto dne 9 decembra v Massey Hali, Toronto, Macedonsko pevsko društvo, več izbornih solistov v spevu in tudi muzi ki. Glavni govornik za to večer bo, Miss Margaret Gold, ena od urednikov "Toronto Daily Star". Začetek ob 8 uri zvečer, Vrata bodo odprta ob 7.30
Power River, B. C. — Spoštovani urednik! Tukaj vam pošiljam tri dolarje za ponovitev naročnine za Edinost. Malo sem zakasnil, a temu je kriva moja bolezen, namreč srčna hiba.
Nahajam se v bolnišnici že od 2 septembra zmiraj na postelji. Zdaj se počutim primeroma dobro, toda zdravnik mi svetuje, da ostanem v postelji in tudi da vživam vedno ista zdravila, ki sem jih dobil prvega dne. Mislil sem, da bom za božične praznike lahko šel iz bolnice, a dvomim da mi bo to mogoče. Edino za kar se čutim, da mi je dobro, ki imam dobrega zdravnika in tudi bolnica je menda najboljših v tej provinciji, namreč Power River ju.
Pred nedavnim je napravljena in opremljena z vsimi potrebnimi aparati za razne operacije in za zdraviti vsakovrstne bolezni.
Obenem poročam, da sem dobil pismo iz starega kraja od moje žene, ki se glasi:
Dragi moj mož!
Po dolgem času smo dobili priliko, da Ti lahko opišem naše življenje pod fašistično kontrolo. Sin, Tone, je že dve leti pri partizanih. Lanski Božič, je bil doma zdrav in vesel. Povedal nam je, kako so hudi boji, zato se bojim, ali se bomo videli prihodnji Božič zdravi in veseli. Noč in dan mislim na njega, da se bi ne kaj zgodilo.
Dosti iz naše vasi so jih vzeli v iogorje in jih je umrlo 12 v logorjih iz naše vasi. Vsi mladi. Vsi skupaj smo bili zmiraj v strahu, da nas bodo pregnali v logor, pa vendar nas niso, ampak smo imeli strašno življenje. Noč in dan smo trpeli strah. Marsikatero noč smo se skrivali po hostah po snegu in zunaj spali. Nismo se upali spati na domu. Marsikaj smo prestali pod fašistično komando.
Toraj dragi mi mož, man-tramo se in borimo se, da se rešimo izpod fašističnih krempljev, za svobodo slo-
venskega naroda. Ker zdaj je čas in tudi tega bi se moral zavedati vsak Slovenec in Slovan, kam pripada. Ker Slovan, ni Nemec in kdor misli, da mu bolj kaže da bi bil Nemec, ta se je grdo varal in bo tudi dobil svoje, damu nebo več Nemec na misli.
Marsikaj bi imela Ti za sporočati, ali to je zadosti zaenkrat. Glavno da znaš, da smo živi in zdravi.
Torej sprejmi presrčne pozdrave od cele svoje družine.
Smrt fašizmu — svoboda narodu.
Z bogom.
Tvoja žena Marija Pezdirc Vas Dražiče, Belokrajina.
Gornje pismo nam pove dovolj, da podkrepimo zbiranje pomoči za v stari kraj in z tem bomo vsaj delno pomagali olajšati težke rane naših družin, žena, matera in otrok, kakor tudi zlomiti zverinski jarem fašizma ter njegovih privržencev na naši zemlji.
Marko Pezdirc.
(Skorajšne okrevanje vam želi, uredništvo Edinosti. Hvala za pismo od Vaše soproge.)
Iz francoščine prevedla K. N.
'Dobro", je dejal, "ne bom ga pozabil. Meni je ime Moreno, glejte, da tudi vi ne boste pozabili. Zdaj morate biti pametni. Govorite, kakor govorim jaz," je zabičeval. In predvsem: zaupajte vame!"
Na lepem je spremenil glas, se obrnil k straži in skoraj zavpil:
"Hej, tovariši! Kaj ste storili z mojo nevesto ? Kako
J° i?,0*1* aretirati, lepotico, ki se bom drevi z njo poročil?
Na videz strahovito razjarjen je ogorčeno pristavil: J e neSEamno in neodpustljivo J Kako se morete tako zmotiti? Pojdi, querida mia, (draga moja) tukaj m prostor zate!. .
''Oprostite, častnik, pustite naše talke pri miru in ne dotaknite se jih!"
V tej deželi, kjer še v mirnem času gole besede dosti ne zalezejo, si moral v vojni svoje zahteve podkrepiti s petjo. Tudi Moreno je pričel sumljivo mahati z rokami Grozeče je zarjovel:
"Nemogoče! Nemogoče!"
če se Španci pogovarjajo, se zdi tujcu, ko da bi se prepirali če se res prepirajo, se zdi, ko da bi se pretepali. In kako se znajo pretepati, je pokazala ta najno-vejsa državljanska vojna; dokazala je, da se ni španski temperament od časov Filipa II, pa do današnjih dni še nic spremenil. . .
v Pogovor med vojakom in Morenom je postal tako živahen da se je okrog njiju kmalu nabralo več radovednežev Eden izmed vojakov je skoraj izzivajoče vprašal:
Kdo ste prav za prav vi, na debelo pošiti z zlatimi vrvcami r
"Moreno letalec!" je trdo odgovoril mladi častnik. Mislim, da ste ze vsi slišali to ime! Res slabi bratje ste, e mi hočete vzeti njo, ki je edina moja sreča! Moja mlada, sladka nevesta, "je nežno pristavil, se obrnil k dekle-in,i° pnvi! nase- kakor da bi se res že davno poznala . v Moreno je vedel, kako je treba ravnati z ženskami' m ce ga je prijatelj Vincent pred dobre pol ure primerni z donom Juanom, se ni dosti zmotil.
. °*> tem nenadnem dotiku se je mlada neznanka komaj vidno zdrznila, hkrati se je pa spomnila, kaj je bila obljubila; ljubeče se je naslonila na svojega ženina Vse kar se je ta dan dogodilo z njo, je bilo tako neverjetno in nenavadno, da se je zdela kakor utrgan listič, plavajoč po veletoku. Bila je nezmožna, upirati se, boriti se ali se s svojo voljo upreti se močnejši volji.
Vedela je, da je trenutek usoden in da bi tudi še tako majhna neprevidnost utegnila sprožiti plaz usode polnih dogodkov. Saj se njen "ženin" bori zanjo. . Njei ne kaze drugega, kakor pokoriti se njegovi volji in molč"
"Halo, tovariši, ali bo kaj ?" je srdito zakričal Mo-ieno Ali ne veste, da imam pravico zahtevati, da mi vrnete nevesto? Saj ste kakor mrliči, menda še nobeden izmed vas ni bil zaljubljen!"
"Vaše zahteve so nenavadne, tovariš," se je izmi kal anarhist. "V vojni ni ljubezni!"
"Kaj še !" je razkačen ugovarjal mladi letalec. "Te budaiosti pripovedujte prvošolčkom! Kateri zavedni in pravi spanec bi si drznil trditi, da Španija, dežela vročega sonca m dežela vroče ljubezni ? Pomislite, prijatelji na svoje žene m ljubice! Ali vam pri teh mislih ne zavre kri v žilah. ? Ali niste Španci ? In zaradi nekakšnih neumnih, bedastih pravil naj si dam pokvariti svoj poročni dan' We, amigos,^tega ne boste storili! Moja nevesta je moja' Danes se hočem poročiti z njo, kajti jutri morda ne bom več med živimi!
^ij?].Je.Prano okrog pasu in ji nežno dejal: ,	ljubica! Tovariši ne ugovarjajo več. Vedo
da bi sel tudi do guvernerja terjat svoje pravice'"
Pripomniti moramo, da Moreno v srcu kajpak ni verjel svojim besedam, še zdaleč ni mislil, da ie zdaj Orana njegova lastnina, bil je za to vse predobro vzgojen in prenezno čuteč.
Straža je oklevala. Pogovarjali so se med seboj, ka bi kazalo storiti.
"Kdo je pa ta Moreno, ki se tako dere?"
Ah ga ne poznaš? Ponos našega letalstva!"
«oh> nas orel! Ljubljenec generalnega štaba!" »
roslusaj me! Ne spuščaj se v prepir z njim, saj vidiš, kakšen orjak je!"
"Toda s kakšno pravico nam bo odpeljal ujetnico?"
"Njegova nevesta je. Drevi se bo poročil z njo."
Oprostite Moreno", je tedaj dejal najbistrejši izmed njih. "Dokažite nam, da govorite resnico. Vaša nevesta" Ali je tQ res?" je pomenljivo vprašal in se obrnil k dt kletu. "Govori, lepotica, doslej si samo jokala, medtem ko se je tvoj ženin boril zate!"
(Se nadaljuje prihodnjič)
za pomoč narodu jugoslavije
Toronto — Za pomoč narodom Jugoslavije prispevali so Anton Hren $20.00, Janko Gajmorach $10.00, Joe Kezele $5.00, J. Tekauc $5.
00 in Mat Koščak $5.00. » * *
Zadnjega tedna je obiskal uredništvo Edinost, rojak L. Garbas iz Geraldto-na.
* * *
V General bolnišnici se še nahaja Tone Slak iz Tim-minsa. Njega se lahko obišče vsak dan od 2 do 4 ure popoldan in od 7 do 9 ure zvečer.
Strašna beda in pomanjkanje * v Jugoslaviji
(Iz 1 strani) gala prehraniti borce, ali so navzlic temu v enotah naše vojske slučaji smrti od lakote."
Ne manj kritično je stanje z ozirom na obleko in obutev. Dovolite mi, da citiram eno tako izjavo ravno javljeno iz Jugoslavije: "V mnogih področjih je pomanjkanje obleke tako kritično, da ljudje hodijo okoli malone popolnoma nagi. V mnogih mesteh kmetice na polju delajo gole razen kakšne krpe okftli pasu. Po vaseh in seliščih obitelji od štirih-petih članov imajo samo eno obleko. Rabi jo samo oni, ki je zunaj po poslu dočim so ostali doma — goli. Ko se on povrne, drugi član obitelji pride na vrsto in tako dalje. V vseh teh o-krožjih so ljudje skoraj popolnoma bosonogi." Ni treba, da vam pripovedujem
kaj to danes, pred zimo pomeni.
No v naši nesreči mi imamo močne in radodarne prijatelje. Mi ne bomo nikdar pozabili pomoč, ki so nam jo dali naši veliki zavezniki, Velika Britanija, Sovjetska Rusija in Združene države Amerike.
Posebna mi je čast in dolžnost zahvaliti se, potom državnega podtajnika za zrakoplovstvo, Hon. Sir. Ar-chibald Sinclaira hrabrim pilotom Royal Air Force, ki riskirajo svoja življenja, da nam prineso orožje in zaloge.
Ponavljam svojo hvaležnost Yugoslav Emergency odboru za ureditev te razstave in za uslugo ,ki so jo storili našemu narodu v času njegove velike nuje. To ne bomo nikdar pozabili.
Operaciji se je morala podvrči rojakinja M. Bolha iz Mamiltona. Njena prijatelj ca L. škraba ji želi ok-
revanje in dobro zdravje.
Obema, Tonetu Slak in Mrs. Bolha želi okrevanje ured. Edinosti.