Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 26. maja 1937
Stev. 117 a
cena 1.50 Dir
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
—• Izhaja vsak dan zjutraj« razen ponedeljka in dneva po praznika —
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6.
Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
Roke Anglije
nad Srednjo Evropo
Bivšega angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea so časnikarji naprosili, naj jim opiše svoje vtise o kronanju angleškega kralja. Stari keltski lisjak i/. VVulesu jim je odgovoril, da ga jc pri kronanskih svečanostih najbolj zanimala •— srednja Evropa, češ, da je ob priliki, ko so bili skoraj vsi v Londonu bivajoči evropski državniki zaposleni z reševanjem srednje evropskega vprašanja, bil tudi Jurij VI. kronan za angleškega vladarja. S to svojo hudomušno opazko je Lloyd George na njemu lasten način podčrtal presenetljivo dejstvo, da se angleška vlada dozdaj še ni nikoli tolikanj pečala s srednjeevropskimi problemi, kakor ravno zadnje tedne. Kronanja angleških kraljev, je dejal Lloyd George, da so dogodki, ki se periodično ponavljajo, medtem ko je poseganje angleškega zunanjega ministrstva v srednje evropske težave nekaj, kur sc še ni pripetilo.
Najbolj delovni državniki ob priložnosti kronanskih slovesnosti v Londonu so bili angleški zunanji minister Eden, češkoslovaški ministrski predsednik dr. Ilod/.a, avstrijski tajnik za zunanje zadeve Guido Schmidt in nemški maršal von Blombnrg, da ne imenujemo še kneza — namestnika Pavla, ki je razvijal svojo delavnost v krogu angleške kraljevske družine. Ti možje so dali ozračje vsem političnim razgovorom, ki so potisnili v ospredje vsega zanimanja položaj, ki je nastal ob obalah Donave v srednji Evropi. Zatorej tudi ni nič čudnega, če se je iz londonskih posvetovanj izciim i I a čisto jasna podoba zunanjepolitičnih trenj, ki se križajo j)o srednji Evropi, tako da danes ni več tako težko spoznati rosnice skozi meglo konferenc in paktov, ki obdaja obdonavski prostor.
Izkoriščajoč sorazmerno onemoglost francoske zunanje politike, ki ji je zlomila hrbet prekucijska notranja politika vlade ljudske fronte, ter angleško prezaposlenost s pripravami za obrambo imeprija, ki je bila preveč dolgo zanemarjena, sta Italija in Nemčija, sledeč dinamičnemu gonu svojih drug drugemu zelo podobnih režimov sklenili medsebojno zvezo, ki nosi ime beretensgadenskih pisem ali protokolov. Italijansko - nemšlka zveza, ki je dobila tudi ime osi Rim—Berlin, je imela namen, da čisto po trgovskih načelih isto usmeri zunanjo politiko obeh držav v gotovih, vnaprej določenih vprašanjih, to pa na podlagi dajatev, ki sta si jih medsebojno obljubili. Nemčija je Italiji obljubila svojo pomoč v vseh vprašanjih Sredozemskega morja kakor tudi pri izkoriščanju bogastev abesinskega imperija, Italija pa je morala Nemčiji obljubiti gotove dobrote v Podonavju kakor tudi moralno oporo v borbi proti komunizmu, to je proti sovjetski Rusiji. Glavni' predmet _ kupčije pa je bila srednja Evropa, kjer si je Nemčija izgovorila svobodne roke v pogledu Avstrije in Češkoslovaške, in sicer tako, da Italija ne bi več pošiljala svojih oboroženih sil na avstrijsko mejo, če bi tamkaj nastali kakšni politični potresi in da bi italijanska vlada na to pazila, da sc ne bi Avstrija vezala recimo s Češkoslovaško v kakšnem novem obrambnem bloku. Na osi Rim—Berlin naj bi bila v sredini kot obesek pripeta še Avstrija za morebitne nemške »dinamične« potrebe.
Zgoščeni razgovori državnikov v Londonu so j>okuzali, da zapadni velesili nista pripravljeni vzeti na znanje politični red, ki sta ga določili Italija in Nemčija. Ne samo, da nista pripravljeni vzeti ga mirno na znanje, marveč, da sta Anglija in ob nji tudi Francija odločeni, da sežeta po učinkovitih protiukrepih, ker pade vsakomur v oči. da italijansko-nem-ška zveza v srednji Evropi kvarno vpliva na uveljavljenje angleške moči na Sredozemskem morju.
Češkoslovaškemu ministrskemu predsedni-ku ni bilo prav nič težko, prepričati angleško zunanje ministrstvo, du jo neoviran obstoj češkoslovaške države in njena varnost pred kakršnimikoli nemškimi osvajalniini načrti prvenstvene važnosti za evropski mir in za normalno življenje angleškega imperija. A tudi dr. Hodža je dobro razumel angleški nasvet, naj Češkoslovaška sama poskuša odstraniti napetosti ob svojih mejah, ker bo v tem primeru Angliji mnogo lažje zastaviti vso svojo moralno težo za obrambo češkoslovaške varnosti. Tudi avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve Guido Schmidt, ki jo prišel v London z negotovim občutkom, da leži Avstrija na nevarnem prepihu, odkar je poslala predmet barantanja med Italijo in Nemčijo, sc je po par dneh vrnil z osvežujočo zavestjo, da zapadni velesili v svojem lastnem interesu prav lahko nadomestita jamstva, ki jih je Italija odpovedala in da sta pripravljeni to tudi storiti, če Avstrija od svoje sirani skuša odstraniti napetosti, ki še vedno vladajo na nekaterih njenih mejah. S tem jo bil dan stvaren migljaj, naj sc med tremi srednjeevropskimi .državami: Avstrijo, Češkoslovaško in Madjarsko omogoči neka skupnost vsaj na tistih jjodročjih. ki po obstoječih političnih zvezah niso izključena. Že v Londonu, tako rekoč pred očmi angleške vlade, so sc predstavniki omenjenih treh držav večkrat sestali ter skupaj pretehtali obseg istovetnih brig, ki jih vse tri enako tarejo, kakor tudi dejanske možnosti, da jih s skupnimi napori ublaže, ,ne da bi s tem trpele politične obveznosti, ki so jih prej vsaka zase sklenale z drugimi državami. Ko se je dr. Horlža vrnil v Prago, je smel smelo dejati, da »Češkoslovaška ni več osamljena« in Guido Schmidt ee je smel pohvaliti, da so »zapadne velesile razumele avstrijske potrebe«.
Iz tega je dovoljeno sklepati, da so bili med kronanskimi slovesnostmi v Londonu sprejeti sklepi, ki so takšne narave, du bodo zavrli one težnje italijansko-nemške /:veze, ki so škodljive za politično ravnotežje v srednji Evropi, kakor tudi tiste čudne izrastke nn osi Rim—Berlin, ki ogrožajo neoviran obstoj ne-k n ter i ii srednjeevropskih ur/uv, Katerm nemoteno življenje pa je /a Evropo vprašanje obstoja ali smrti. Nikdo ni pričakoval kakšnih
Ktjuharji razburjajo Dunaj
Hitterjevsha himna iz 30.000 grl Pred novim valom
narodnosocijalisiičnih demonstracij po vsej Avstriji
Dunaj, 23. maja 1937.
Danes popoldne in nocoj so bile tukaj velike narodnosocialistične manifestacije, in sicer ob priliki rokometne tekme med nemškim in avstrijskim moštvom na tukajšnjem stadionu. Na igrišču se je zbralo nenavadno veliko število športnih navdušencev. Prodanih je bilo 42.000 vstopnic. Oblasti so že v naprej vedele, da bodo dunajski narodni socialisti to priložnost verjetno izkoristili za kakšne hitlerjevskc demonstracije in so v ta namen poslale v stadion 4COO članov domovinske fronte ter rezervirale za uniformirano in civilno policijo 5000 sedežev. Oblasti se niso motile razen v tem, da niso predvidele tako obsežne in organizirane udeležbe hitlerjevcev.
Ko je nemško moštvo vkrakalo v stadion in je godba zaigrala hitlerjevsko nacionalno himno (Horst Wesselova pesem), se je množice polastilo silno navdušenje, posamezniki so privlekli iz žepov kratke zastavice s kljukastim križem ter začeli z njimi mahljati, istočasno pa so povzeli melodijo in jo peli iz polnih grl. Domovinska fronta, ki se je trudila, da bi prevladala na tribunah, je morala kmalu uvideti, da je brez moči proti glasovom
30.000 h i 11 e r j e v s k i h grl, ki so se na vso
moč drla na čast sosedni državi. Demonstracija je bila še bolj vidna, ko je pri vhodu avstrijskega moštva godba zaigrala Dolfussovo himno in je večina stadiona kar naenkrat padla v globok molk ter je bilo slišati samo petje domovinske fronte in policistov. Vseh 30.000 narodnih socialistov pa se je vsedlo. Enako razpoloženje je trajalo ves čas med igro, ko je skoraj ves stadion vpil svoje navdušenje za nemško moštvo, med tem ko so proti avstrijskemu moštvu vpili ter ga po določenem načrtu iz-žvižgavali. Ko je bila igra končana s 15 proti 6 goli za Nemčijo, narodnosocialističnega rjovenja ni hotelo biti konec in so sc zopet prikazale v desetih tisočih kljukaste zastavice, s katerimi je občinstvo pozdravljalo Nemce.
Medtem ko je bila na stadionu demonstracija takorekoč le besedna, se je po igri, ko se je bilo treba raziti, razvila v dejansko. Na vseh koncili in' krajih je prišlo do hudih spopadov, tako, da je morala policija na več krajih posredovati s pendreki, da je razgnala hitlerjevske in domovinske pretepače. Končno je morala policija poklicati na pomoč motoriziran oddelek, ki je mno-
žice uspešno razgnal. Aretiranih je bilo nad 200 narodnih socialistov, ki so jih odpeljali v modernih tovornih avtomobilih v dunajske zapore. Nocoj so jih obdržali samo še 41, ker so jim dokazali, da so se pretepali.
Oblasti, ki jim je treba pripoznati, da niso izgubile glave, imajo vtis, da je bila demonstracija skrbno pripravljena, in sicer od®skritih tehničnih tajništev hitlerjevcev. Oblasti imajo nadalje vtis, da hočejo narodni socialisti v bližnjih tednih po določenem načrtu motiti mir z organiziranjem javnih demonstracij, tako, da bi izzvali kakšne težje nerede, ki bi dali nemškim oblastem povod, da nastopijo proti dunajski vladi, češ, da se ne drži spravne pogodbe z dne 11. julija 1936. Avstrijska vlada bo odslej poskrbela, da bo imelo avstrijsko ljudstvo čim manj »kulturnih« stikov z Nemčijo, ker to je edini način, da se preprečijo demonstracije, ki lahko resno spravijo v nevarnost mir v Srednji Evropi.	N. Z.
Dunaj, 25. maja. c. Nemški velejioslanik na Dunaju von Papen se je vrnil na Dunaj, kjer bo opravljal svoje posle v redu naprej.
99
Bela knjigai€ rdeče Španije
Zakulisna mešelarjenja za premirje v Španiji Francov protest: Dve tretjini v mojih rokah
Ženeva, 25. maja. c. V Ženevi 6e najtežja vprašanja še zmeraj rešujejo za kulisami. Svet ZN je sicer imel popoldne ob 16.30 zopet sejo, toda seja je bila kratka in govorilo se je le o vzporednilj, vprašanjih.
Glavni dogodek današnjega dne je bil ta, da je španska delegacija pod vodstvom del Vaye predložila svetu ZN »Belo knjigo« vlade v Valenciji. Vlada v tej knjigi očitno dolži Nemčijo in Italijo, da podpirata generala Franca. V knjigi tudi navaja vse podatke o tej podpori. Ob koncu zahteva »Bela knjiga«, da naj svet ZN obsodi Italijo in Nemčijo.
Kmalu nato pa je prišla iz Burgosa protestna brzojavka generala Franca. Franco protestira proti temu, da si vlada v Valenciji lasti naslov zastopnika španske državo in španskega naroda. General Franco poroča, da ima sedaj svojo upravo vpostav-Ijeno žo v dveh tretjinah Španije. Prav tako pa gospodari nad vsemi španskimi kolonijami in protek-torati.
Tajništvo ZN sedaj šele prevaja dokument vlade v Valenciji. To bo najbrž trajalo precej dolgo in nato bodo morali vsi člani sveta ZN ta dokument proučiti. Šele nato bi svet ZN lahko kaj rekel o tej knjigi, če si bo sploh upal govoriti o tej zadevi. Rešitev bi vsekakor bila zelo težavna in zato nekateri menijo, da jc za kulisami že pripravljen ta postopek: svet ZN bo vzel na znanje knjigo španske vlade in sprejel resolucijo, v kateri bo prosil odbor za nevmešavanje v Londonu, da naj dela nekoliko hitreje.
Baje tudi valencijska vlada ne zahteva preveč radikalno postopanje. Vlada v Valenciji predlaga samo ta postopek: velesile naj posredujejo med Va-lencijo in Burgosom samo v i o j smeri, da sc organizira odhod prostovoljcev iz Španije. Pač pa velesile ne bi smele posredovati premirja med obema strankama.
300 oseb, 500 jih je pa ranjenih. Nacionalistične vojaške sile so dobile nalog, da izvršijo represalije in da bombardirajo nezavarovana vladna mesta v pzadju brez ozira na to, če imajo kakšen strategi-ičen pomen alt ne. Nacionalisti upajo, da bodo na ta način preprečili bombardiranje svojih odprtih mest. Vsa odgovornost za njihovo delo pade izključno na rdeče ter za vse posledice odklanjajo odgovornost. Kar se tiče položaja na bojiščih, ni bilo posebnih sprememb, le na baskovski fronti, kjer so
nacionalisti v teku včerajšnjega dne zavzeli nekaj vasi in važnih vrhov okrog Bilbaoa, je bilo bolj živahno. Iz Bilbaoa poročajo, da je tam položaj vsled prehrane zopet kritičen in da je hrana izredno racionalizirana. Na vsakega meščana pride dnevno komaj pol kilograma krompirja brez kake druge hrane.
Leon, 25. maja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Včeraj so nacionalitsične čete zavzele gorovje zahodno od železniške proge Leon-Oviedo. Tako bodo nacionalistične čete lahko strogo nadzirale to gorsko pokrajino, kamor so asturske čete večkrat zaman hotele prodreti. Postojanke v teh gorah so se zdele zelo utrjene. Najprej, so .jih čete generala Mole obkolile, nato so pa prešle po hudem topniškem ognju v napad. Nasprotnik naskoka ni mogel vzdržati; Asturci so se na koncu umaknili pred nacionalističnim strojniškim ognjem in streljanjem iz pušk. Asturske čete so imele velike izgube ljudi in vojnega materiala.
Tuhačevski — v pokoj
Stalin bo vpokojil 5000 častnikov Jagoda je poizkusil samomor
Po bojiščih
Vojskovanje čedalje bolj strahotno
Salamanca, 25. maja. b. Republikanska letala so včeraj v Palma de Malorca strahovito bombardirala nezavarovana mesta. Škoda je ogromna in število človeških žrtev veliko. Zločinsko početje rdeče vojske, ki pošilja zadnje dni letalske eskadre izključno nad nezavarovana mesta v ozadju, kjer ni nobenih varnih vojaških zgradb, je povzročilo smrt
pismenih jamstev od strani Anglije ali Francije, du bi vzele varnost Avstrije, češkoslovaške in drugih držav jkkI varstvo svojih oboroženih sil. Takšnega jamstva tudi nikdo ni zahteval. Tudi ni bilo pričakovati, da sc bo Avstrija odtrgala od svojih dosedanjih političnih solne, na katere jo trdno vezeta pogodba rimskih• protokolov in spravna pogodba z Nemčijo, in da bo v srednji K v rop i kar čez ihk" nastala nova politična trozveza med Avstrijo, Češkoslovaško in Madjarsko, ki naj bi imela značaj trdnjavske obrambe proti Nemčiji pod vrhovnim nadzorstvom Anglije in Francije. To so bile le sanje neodgovornih ljudi. To, kar so v Londonu dosegli, za enkrat zadostuje. London je jx>kazal, du vodi resne račune o srednji Evropi, ki loži v zaledju Italije: dal je pobudo za pametno zbliževanje na gospodarskem in kulturnem polju med državami, ki se dosedaj niso hotelo poznati. Italijansko-nemškn zveza je s tem izgubila nekaj neprijetnih trnov, ki so po obdonavskili državah žc preveč zbaduli in I »o v novi obleki pod budnimi očmi angleškega imperija in sčasoma vodno boli prebujene Francije =o!vorcc političnega udobju v "i-edn ji Evropi, kjer gu jc prvotno hotela le kvariti
London, 25. maja. b. V zvezi s čiščenjem rdeče armade poroča »Morning Post« iz Moskve, da bo te dni upokojenih nad 5000 sovjetskih častnikov. Stari sovjetski maršal Vorošilov je odločno nastopil proti temu, da bi prišlo do aretacije v masah in do procesov proti častnikom. Zaradi tega je sklenil, da vse krivce upokoji. Vsi bodo deportirani v Sibirijo, Isti list poroča, da je hotel maršal Tuhačevski napraviti samomor. Tudi v njegovem slučaju ne bo prišlo do javnega procesa. Stalin je sklenil, da Tu-hačevskega zaradi njegovih velikih zaslug za rdečo armado samo upokoji .
Bivši šef GPU je hotel napraviti v moskovskem zaporu samomor. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa ne sme nikogar sprejeti. Njegov samomorilni po-
skus je zavit v veliko tajnost ter je v interesu samega moskovskega procesa, da Jagoda ne bo javno zaslišan, ker bi lahko izpovedal neugodne stvarL
IHadjarsha — Jugoslavija
Trst, 25. maja. b. Urednik »Piccola* Mario Nordio objavlja v nekem [toročilu iz Budimpešte intervju z nekim madžarskim državnikom, ki je blizu madžarskega zunanjega ministra,1 v katerem poudarja potrebo zbližan ja Madžarske f in Jugoslavije. Po njegovem mnenju ni nobene ovire, ki bi to zbližanjc zavlačevala. Razen tega poudarja isti dopisnik, da sporazum, ki ga je Italija sklenila z Jugoslavijo, lahko zelo mnogo koristi madžarsko-jugoslovanskcmu zbližanju.
Naš vojni minister
v
si ogleduje Skodove orožarne
Proga, 25. maja. A. ČTK. Jugoslovanski vojni in mornariški minister armad ni general g. Ljubo-luir Marič jo včeraj v spremstvu češkoslovaškega vojnega ministra g. Mnhnika in višjih častnikov obiskal veliko uietalurgično podjetje Skoda v Plznu. Ravnateljstvo tovarne jc priredilo kosilo njemu na čast. Ob tej priliki jc minister Maric izročil odlikovanja generalu Šipeku, polkovniku
Dvoraku in ravnatelju tovarne g. Dohijuiiu. V imenu odlikovanih se je se jo zahvalil general Sipek, ki je podčrtal nezlomljivo zavezništvu obeli bratskih armad in zaprosil ministra generala Marica, da naj tolmači njegova čustva globokega spoštovanja napram jugoslovanskemu kraljevskemu domu. V tovarni in po ulicah so ljudje jugoslovanske goste navdušeno pozdravljali.
Vojni minister general Maric pri predsedniku dr. Edvardu Benešu.
Ljubljanski
v •
svet
Ljubljana, 25. maja 1937,
Danes ob 5. popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki jo j« vodil župan dr. Adlešič, v imenu banske uprave pa ji j« prisostvoval inšpektor dr. Guštin.
V	svojem predsedstvenem poročilu se je g. župan toplo spominjal obeh slovenskih umrlih glasbenikov Emila Adamiča in Mateja Hubada, dalje odličnega znanstvenega delavca univ. prof. dr. Ivana Prijatelja. Spomin vseh treh je občinski svet primerno počastil. Župan je sporočil, da se s 1. junijem poslovi iz mestne službe gradbeni direktor ing. Matko Prelovšek. Ob tej priliki mu je župan izrekel zahvalo za njegove zasluge za gradbeni razvoj mesta. Dalje je župan sporočil zahvalo krajevnega odbora JRZ v Trnovem, ker je občinski svet votiral nad 800,000 za zgradbo otroškega zavetišča v Trnovem.
Mestna ženska real. gimnazija
V	imenu finančnega odseka je poročal prof. Dermastia. Poročal je najprej o vprašanju mestne ženske realne gimnazije. Občinski svet je 21. maja 1935 sklenil, da se postopoma ukine ženska realna gimnazija, tako da je bil ukinjen prvi razred, lani drugi razred in letos bi moral biti ukinjen tretji razred. Zavodu je priključen tudi trgovski tečaj. Na zavodu je 26 učnih moči, od katerih pa so trije bolni, eden pa je dodeljen Mestnemu magistratu, tako, da je ostalih 22 polno zaposlenih. Šele če se bo ta likvidacija nadaljevala, bodo postali nekateri profesorji odvišni, in sicer vsako leto po 4. Vprašanja je, kam z nezaposlenimi profesorji. Mestna občina se je trudila, da bi jih država prevzela, toda koraki v Belgrad« so bili brezuspešni. Mestna občina mora sedaj misliti, kako jih bo zaposlila. 6 profesorjev ima izpod 10 let službene dobe, ki bi jih morala odpustiti, vse' druge pa bo morala vpo-kojiti. Medtem pa so šc mladi sposobni za delo, ki bi se dali zaposliti tudi drugje. Zaposlitev teh profesorjev za mestno občino ne bi bilo posebno veliko breme, čeprav je dolžnost države, da vzdržuje srednje šole. Za vzdrževanje gimnazije je v mestnih računih vnesenih 946.000 Din in bi mestna občina pri postopni demontaži mestne realne gimnazije v šestih letih pridobila na plačah le 136.000 dinarjev, pri predčasni vpokojitvi profesorjev 194.000 dinarjev in nekaj malega pri materijalnih izdatkih, skupno torej 340.CC0 dinarjev. Te številke govore za to, da se zavod obdrži, ker so drugi ljubljanski srednješolski zavodi prenapolnjeni. V imenu odseka je prof. Dermastia predlagal, da se v šolskem letu 1937 38 odpre prvi razred nižje gimnazij«, naslednje leto zopet drugi, tako, da bo imela Ljubljana zopet žensko nifjo gimnazijo, pač pa naj bi občin« skušal« odpraviti višjo gimnazijo. Predlog odsek« je bil soglasno sprejet.
Sledila je obravnava o odkupu sveta in stavb, ki so last g. Jelačina, ki pa so potrebne za razširitev nove državne ceste skozi sedanjo Aškerčevo ulico. Mestna občina je dolžna ta svet odkupiti. G. Jelačin je pripravljeen odstopiti 881 kv. metrov za ceno 100.000 Din. Mestna občina naj plača prvi obrok 1. maja 1938, drugi obrok pa do 2. maja 1939 proti 6% obrestmi. Poslopja podere g. Jelačin sam, zato pa ima vso pravico do gradiva. S so-diranjem pa mora pričeti do 8. avgusta Ieto6. Stroške zemljiškega prenosa prevzame mestna občina. /yiestna občina se odreče tudi pravicam po § 124. gradbenega zakona glede dolžnosti o gradnji cest. Občinski svet je soglasno odobril predlog odseka. Enako je občinski svet soglasno odobril postavko 17.000 Din za napravo 10 peči v policijski kasarni šentpetrske vojašnice.
Nabava škropilnega avtomobila se na predlog odseka ponovno razpiše. 100.000 Din bo mestna občina plačala takoj, pstanek pa v 90 dneh, ter se bo denar izposodila ali pri dtlavski zavarovalnici, ali pri pokojninskem skladu mestnih uslužbencev, ter bo povrnitev zneska vnesla v prihodnji pro-račun,
Po daljšem odmoru j« nato prof, Dermastia
poročal
o položaju tramvajske družbe
Naglašal je, da je mestni svet ljubljanski 14, novembra 1935 uredil pogodbeno razmerje med družbo Siemens-Schuckert in mestno občino ljubljansko. Mestna občina je zvišala delniško glavnico pri maloželezniški družbi na 20 milijonov dinarjev, ter je žrtvovala 19,700.000 dinarjev, ostalih 300.000^ Din pa je šlo za akcijski kapital. Od 1. januarja 1936 je mestna občina prevzela višek obrestovanja za posojilo 20,000.000 Din pri PZ, to je 3%_ nad 5% obrestno mero. Maloželezniška družba in mestna občina sta stopili v dogovore s Sicmensovim kon-cernom, po katerem se sklene nova pogodba. Mestna občina ostane izključen lastnik vsega akcijskega portlelja maloželezniške družbe in preidejo vse delnice v last mestne občine. Siemensov koncem pa si pridrži le 800 akcij, tako, da bo mogel njegov delegat udeleževati se in glasovali na skupščinah tramvajske družbe. Mestna občina pa se zaveže, da bo mestna elektrarna dajala tramvaju tok po 60 p za kilovatno uro, počakala bo pa s terjatvijo tokovine do tedaj, dokler Siemensov koncern ne bo odplačan. Mestna občina plača za staro remizo 800.000 dinarjev, ta denar pa se bo vporabil za tlakovanje tramvajske proge proti Št. Vidu. Mestna občina se bo trudila, da bo dosegla tudi znižanje obrestne mere pri posojilu pri PZ. Siemensov koncern dovoli znižanje obrestne mere za svoje terjatve od 10% na 5% pod pogojem, da mestna občina odplačuje od 1, januarja 1937 po 150.000 dinarjev mesečno. Če bi pa tramvajska družba imela nad 8 milijonov brutto dohodkov, potem mora tramvaj odvajati višek Siemensovemu koncernu.
Siemensov koncern pa je pooblaščen, da sme po svojem odposlancu pregledati vse pripomočke, da ugotovi, koliko znašajo dohodki Maloželezniške družbe. Pri enakih pogojih pride Siemensov koncern v prvi vrsti v poštev pri nabavah, dokler ne bo izplačan. Za vse spore se odloči razsodišče, v katerem bo razsodnik univ. prof. dr. Marij Osana. Prof. Dermastija je poudarjal, da je bila Mestna občina pri teh pogajanjih zelo v neprijetnem položaju in da je Siemensov koncern polsazal dosti uvidevnosti, tako, da so se prvotne trdote omilile. Mestna občina bi bila dolžna odkupiti vse akcije po 80 Din, kar bi zahtevalo znesek 1,600.000 Din, sedanji dogovor pa je znatno boljši, zlasti ker je mestna občina dosegla znižanje obrestne mere že od 1. januarja 1936 dalje. To pomeni že 600.000 dinarjev prihranka .Dejanski uspeh mestne občine pri teh pogajanjih pa je, da se je dolg mestne občine znižal skupno za približno 2,000.000 Din.
Dr. Korun jc zahteval, naj se la točka zaenkrat umakne z dnevnega reda, ker je on premalo informiran, vendar je občinski svet soglasno glasoval za predlog odseka ter sprejel novo pogodbo, le dr. Korun 6e je zdržal glasovanja,
Ugotovitve g. župana
Mestni župan dr. Adlešič je po sprejetju novega načrta sanacije tramvajske družbe izvajal še:
Kakor ste videli iz poročila g. finančnega referenta in vse debate, se je posrečilo pristopiti k sanaciji naše tramvajske družbe, in sicer tako, da sta k sanaciji prispevali svoj delež sorazmerno MOL in tudi tt. Siemens, ki sta bili obe delničarki te družbe. Po vseh dosedanjih pogodbah je bila MOL obvezana, da plača tt. Siemens celo njeno terjatev z 10% obrestmi kot porokinja in plačnica in jI odkupi njeno tretjino delnic po vnaprej določeni ceni, ki mora veljati brez ozira na njihovo vrednost: zalo ni bilo mogoče siliti H. Siemens, da sploh doprinaša žrtve k sanaciji, ker ni pravno obvezana. Ako pa je to kljub obstoječim pogodbam storila in doprinesli! žrtve v višini ca. 5,200.000 din, čutim dolžnost, da se za to vodstvu tt. Siemens za njeno pripravljenost in pomoč za sanacijo SMD najlepše zahvalim in izrekam nado, da ostanejo z Ozirom na to, MOL izkaza.no uslugo, medsebojni stiki tudi v bodoče vedno dobri.
Istočasno pa se moram zahvaliti tudi gospodoma članom« mestnega sveta, in sicer dr. Josipu Ažmanu kot predsedniku upravnega odbora SMD, in gospodu prof. Dermastiji Karlu kot načelniku finančnega odbora, za vsa dolga pogajanja in razgovore, ki so končali za MOL s tako ugodnim rezultatom.
Izrekam končno še, nado in željo, da bi nam uspelo najti razumevanje tudi pri drugem glavnem upniku SMD, t. j. pri Pokojninskem zavodu, kateremu mora SMD že veliko let plačevali 9% obresti od posojila preko 20 milijonov din. Upam, da bo tudi naš Pokojninski zavod pokazal primerno razumevanje za težki finančni položaj našega tramvaja in pomagal izvesti popolno sanacijo družbe.
S tem bi bila ustvarjena podlaga, da se tramvaj ohrani mestu, pa tudi spopolni na vse one kraje, kamor ga moderni promet zahteva. Te naloge se bomo lotili takoj po celotni izvrSitVi', sanacije.
V imenu obrtno-induetrijskega odbora je občinski svet soglasno odobril, da se dovoli gostilna Antoniji Malis v Mostah, Ljubljanska ulica 1, Mariji Španovi prenos ljudske kuhinje s Celovške c. 34 na Celovško c. 56, Marku Ijoziču prenos gostilne iz Kersnikove ulice 5 na Sv. Jakoba trg 8, Dragu Pravici gostilni na Zaloški c. 2 in Antoniji Debev-čevi krčma v Slomškovi ulici 9. Ena prošnja je bila odložena.
Poročilo upravnega odbora Mestne klavnice je podal Josip Musar. Njegovi predlogi o sprejemu novega pravilnika mestne klavnice so bili sprejeti proti enemu glasu.
Pri točki o volitvah v Kmetijsko zbornico je hotel obč. svetnik Černe iz Zg. ftiške prečitati neko politično izjavo, vendar pa ga je zavrnil g. župan, ki je naglasil, da mora mestni svet izpolniti nalogo banovine, ter izvoliti volilne može za Kmetijsko zbornico. Izvoljeni so bili: Josip čeme, Josip Bab-nik, Franc. Jare, Anton Sojer, Jakob škof, Andrej Kunaver in Franc Karpe kot volilni možje za volitve v Kmetijsko zbornico.
Na predlog odseka je bilo izvoljeno tudi zastopstvo Mestne občine pri Splošni maloželezniški družbi, in sicer: dr. Josip Ažman, prof. Karel Dermastia, ing. Rudolf Skof, Josip Bahovec, Pavel Masič, Viktor Kozamernik in Ivan Kralj, izven občinskega sveta pa ing. Miklavže, univ. prof. Lobe in zastopnik Siemensa dr, Milan Vidmar. V nadzorni odbor pa ing. Majce, polk, Andrejka in Peter Klinar.
Večja debata se je razvila, ko je svetnik Stoje poročal o predlogu za razveljavljene pogodbe glede kopalllča na Taboru. V debati so razni govorniki ugotovili, da je mestna občina žrtvovala za to kopališče okoli 600.000 dinarjev, protiusluge za ljubljansko šolsko mladino pa so bile malenkostne; dosti otrok se je v tem kopališču prehladilo. Župan je že lani sistiral to pogodbo in na predlog g. Stojca je občinski svet odobril, da se ta pogodba s Sokol-skim domom na Taboru razveljavi. Na splošno začudenje pa je glasoval proli temu prelogu — dr. Milan Korun.
Sledili so razni samostojni predlogi, ki jih je župan odkazal raznim odsekom, nakar je sledila tajna seja.
Tajna seja
Imenovani so bili tu pisarniške uradnik«:
Pengal Franc, Bežek Ivan, \rhovec Alojzij, Jago-
Domači odmevi
Separatisti med unitaristi
Ob binkoštih je bil v Sarajevu kongres zveze jugoslovanskih nacionalističnih akademskih organizacij. Na kongres so prišli akademiki te vrste iz vseh drugih univerzitetnih mest, razen iz Ljubljane. Teh se je pa že po nekaj grižljajih opozicionalnega kruha, ki je njim boli grenak kakor je bil ali bi bil komurkoli, polastila najstrašnejša protidržavna bolezen — sam separatizem. Ves sedež zveze so hoteli prenesti v Ljubljano, ker vedo, da je samo od tu ven še mogoče metati fraze iz njihovega »nacionalnega« koša. Drugi so pa hoteli ostati odkriti unitaristi in tega niso pustili, češ, da bi to ne bilo demokratično. Zborovali so kar brez Ljubljančanov in pravijo, da jih niso prav nič pogrešali. Če torej mlada JNS, ki je celo namenjena izobražencem, more životariti brez Ljubljančanov, zakaj bi pa stara ne mogla?
Ogromna udeležba
V nedeljo je bil za Zagreb strašen dan. Vsa »jugoslovenska akademska omladina« je stala tam neomajano na braniku jugoslovenske misli, kakor pravi »Jutro«. Ker pa je po »Jutrovih« ponovnih zatrdilih zadnji dve leti jugoslovenska misel v silni nevarnosti in ker je ta rod nedopovedljivo požrtvovalen in nesebičen, je bila udeležba na občnem zboru Zveze nacianalnih akademskih organizacij, presenetljivo velika. Saj je v tej zvezi »organizirana vsa naša jugoslovensko orientirana nacionalna omladina iz vseh delov države in ki predstavlja elitno organizacijo naših akademikov, V tej zvezi sta včlanjena tudi oba najmočnejša akademska kluba ljubljanske univerze, »Jadran« in »Edinstvo«, iz Zagreba pa so včlanjeni v tej zvezi veterinarski klub, kulturni in strokovni klub ekonomsko komer-cionalne visoke šole, klub farmacevtov, klub me-dicincev, Jugoslovenska akcija, akadjmska jugoslo-venska-češkoslovaška liga, klub pravnikov, Jugoslovanska akademska čitalnica in klub »Rad« iz Beograda pa jugoslovensko študentsko udruženje, udruženje prosvetnega društva Sv. Save in udruženje nacionalnih študentov vrbaske banovine. Razen teh glavnih klubov na naših univerzah so včlanjeni v zvezi tudi razni pokrajinski akademski klubi, tako med drugimi iz Splita, Šibenika, Sušaka, Novega Sada, Kaštela itd.« Poleg vseh teh silnih unitarističnih množic, ki so se na to lepo nedeljo zgrinjale v separatističnem Zagrebu so samo ljubljanski akademiki poslali na skupščino 50 delegatov. — Tako je »Jutro« poročalo v ponedeljek in hrabrilo obupane pristaše, ki lezejo na vse strani.
Vsi ti udeleženci so se seveda tudi fotografirali. Da bi torkovo »Jutro« potrdilo poročilo ponedeljkovega in s tem vsem malovernežem dokazalo, da jih je res veliko, je objavilo tudi sliko. Na sliki je pa vseh udeležencev natančno 54, to se pravi: 50 iz Ljubljane, 4 »iz vseh delov države«, ako ne štejemo sem še škofa Strosmajcrja, pod čigar spomenikom so se slikali in ki so ga že tudi proglašali za svojega. To je torej »vsa naša jugoslovensko orientirana nacionalna omladina iz vseh delov države«!
Slava kraljeve garde
Belgrad, 25. maja. m. V Belgradu je bila da-lies slovesno proslavljena tradicionalna slava konjeniške brigade kraljeve garde. Slavi je prisostvoval Nj. Vel. kralj Peter II. z obema kraljevima namestnikoma, Stankovičcm in Perovičein. Navzoč je bil tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je po svojem prihodu v Topčider najprej pregledal častno četo ter ji čestital slavo. Prihod Nj. Vel. kralja Petra II. je napovedala vojaška godba 7. igranjem državno himne. Kralj Peter II. je vojake in gardiste pozdravil z vojaškim pozdravom ter jim nato čestital slavo. Verskemu obredu ler mimohodu, ki se je nato razvil, je prisostvovalo tudi več ministrov, med katerimi je bil tudi dr. Miha Krek. Po končanih verskih obredih je imel na vojaštvo konjeniški brigadni general Županjevac govor, v katerem jo vojaštvo pozval na zvestobo kralju, kraljevskemu domu in državi.
Zbor mednarodnih industrijalcev
Zagreb. 25. maja. b .Konferenca ravnateljev industrijskih organizacij iz inozemstva se je pričela 24. t. m. v Belgradu, danes pa se je nadaljevala v Zagrebu, Na tej konferenci sodelujejo dr. Molenar iz Haaga, W. Ludvvig iz Stockholma, dr. Guth in dr. Koppen iz Berlina, C. Ramaden iz Londona, Goldsmith iz Bruslja, - dr. Hark iz Kopenhagna, dr. Schmidt 7. Dunaja, dr. Vaneg in dr. Kissliager iz Prage, Belella iz Rima, Vogt iz Osla. za Centralo industrijskih korporacij Gjoka Curčin in dr. Voja Zivnnčevič, za zagrebško industrijo Deutsch pl. Maceljski, tajnik Zveze industrij-cev in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu dr. Pevec in tajnik Zveze industrijskih in trgovskih gozdnih proizvodov. Zvezo industrijcev dravske banovine je zastopal generalni tajnik dr. Adolf Golia.
Konferenca se je danes pričela s pozdravom g. Deutscha-Maceljskega. nakar je imel referat dr. Guth o problemu industrijskih surovin. Za njim je govoril Gjoka Curčin o današnjem na-
dir Anton, in na soc. Od. urad. Jagodic Adalbert; za pregledovale* iivil: Sivka Vilic,ene in Pokovec Josip; za tržna paznika: Jnnežič Avgust in Baš Tomaž; »a mestnega zdravnika: dr. Logar Ivan; Za zaščitno sestro: Filipič Ljubomira: »a geo-melra: LenČek Miroslav in Zbonlar Mihael. — Upokojen je bil šolski sluiitelj Umnik Ivan.
predku. Opoldne je bilo kosilo v hotelu »Espla-nade«, ob 5.40 pa so gostje odpotovali na Bled.
Slovenski obrtniki v Belgradu
Belgrad, 25. maja. m. Odpos' instvo slovenskih obrtnikov, v katerem so gg. Ivan Ogrin iz Ljubljane ter Stojč in Bureš iz Maribora, je danes popoldne sprejel pravosodni minister g. dr. Subotič, ki mu je odposlanstvo podrobno obrazložilo težak položaj, v katerega so zašli slovenski obrtniki zaradi konkurence kaznilniških delavnic, ki opravljajo obrtna dela. Minister dr. Subotič je obljubil, da bo zadevo dobro proučil in osebno obiskal posamezne kaznilniške delavnice, med drugimi tudi delavnico v Mariboru, in da bo ustregel upravičenim zahtevam našega obrtništva. Odposlance sta popoldne sprejela tudi oba slovenska ministra, ki sta jim obljubila vso svojo podporo. Pri ministru za trgovino in industrijo dr. Vrbaniču so se zavzeli tudi za zavarovanje obrtnikov, kakor tudi za izdatnejše pospeševanje obrti ter strokovne izobrazbo v inozemstvu. Zastopstvo slovenskega obrtništva je povsod spremljal poslanec dr. Jurij Koce.
iz sodne službe
Belgrad, 25. maja. m. Napredovali so: V tretjo položajno skupino 2. stopnje: Verbič Srečko, sodnik npelacij.ikega sodišča v Ljubljani; Detela Franjo, starešina okrajnega sodišča v Logatcu; v 4. pol. skup. 1. stopnje: Slape Franjo, starešina okrajnega sodišča v Cerknici; Potrato Karel, sodnik okrajnega sodišča v Kamniku; Štukelj Leon, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru; v 4. polož. skup. 2. stopnje: Rant Alojzij, tajnik Stola sedmo-rice v Zagrebu; Verstovšek Zdenko, sodnik okrajnega sodišča v Brežicah; Torelli Albin, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici; dr. Dev Miroslav, namestnik državnega tožilca v Mariboru; Goslar Branko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani. V 6. pol. skup.: Tome Josip, sodnik okrajnega sodišča v Kamniku; Poljanec Franc, sodnik okrajnega sodišča v Kranju; dr. Gorup Milan, sodnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, in dr. Obran Adolf, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru.
Osebne vesti
Belgrad, 25. maja. AA. Z redom jugoslovanske krone 3. slopnje je odlikovan dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave Dravske banovine v p.
Belgrad, 25. maja. m. Premeščen je po potrebi službe za svetnika gozdnega ravnateljstva v Sarajevu ing. Franjo Ravnik. V 8. pol. skupini je postavljen za višjega poverjenika finančne kontrole Feliks Tehovec.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. maja. m. Danes so se sestali tukaj zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic iz vse države.
Belgrad, 25. maja. m. Za poslancema JN^ Mjr-kom Uroševičem ter dr. Srpko Vukanovige^ daj vložil odškodninsko tožbo tudi tretji i posJaner. JNS Jovan Nenadovič, ki je bil skupaj z omenjenima zaprt v preiskovalnem zaporu v zvezjjjs AYOjo-časnim atentatom na dr. Milana Stojadinpf<$Brj(ki pa ni uspel. Zahleva od države odškodnino za preiskovalni zapor nič manj kot 6.325.000 Din.
Belgrad. 25. maja. m. V prostorih Narodne banke je imel danes sejo upravni odbor, na katerem je guverner dr. Milan Radosavljevič poročal o trgovinskih pogajanjih, ki jih je vodil v Slockholmu s švedsko vlado, ter o občnem zboru banke za mednarodna plačila v Baslu.
Pariška razstava odprta
Toda samo dve uri na dan
Pariz. 25. maja. Včeraj je predsednik republike Lebrun odprl mednarodno razstavo. Predsednik republike je stopil na razstavni prostor skozi krasna vrata pri Trocaderoju, kjer so ga sprejeli najvišji državni dostojanstveniki in diplomatski zbor. Predsednikov sprevod je nato šel skozi vrtove do Seine, kjer je vstopil v pet motornih čolnov, s katerimi je obvozil ves razstavni prostor. Motorni čolni so se ustavili na obali bi i zu Aleksandrovega mostu, kjer je bila uradna ceremonija. Pri tej priložnosti je imel generalni komisar za svetovno razstavo Labbe pozdravni govor. Za njim je govoril generalni komisar italijanskega paviljona general Piccio, ki je govoril v imenu 44 držav, ki so na razstavi zastopane. Za njim je pozdravil inozemske goste trgovinski minister Bastid. Na koncu pa je imel govor predsednik Lebrun, ki je izjavil, da je razstava odprta. Slovesnosti je prisostvovalo 5000 povabljenh gostov.
Ker pa razstavna dela še niso končana in bodo trajala gotovo še mesec dni, je obiskovalcem vstop na razstavo dovoljen samo popoldne od 4 do 6, ker bodo sicer še noč in dan gradili paviljone in urejevali razstavne prostore. Slovesni začetek razstave bo koncem junija, Se bo dovolila ljudska fronta.
Dnnaj*ka vremenska napoved: Oblačno, toplo, večje nhgnenje k nevihtam.
Zagrebška vremenska napoved: Temperatura bo narasla.
Zcmonska vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme, nagnjenje h krajevnim nevihtam z dežjem in plohami. Toplota brez pos. spremebe.
Debela Berla
Debela Berla je že precej časa pozabljena. Med svetovno vojno jo, kakor znano, ta orjaška Germanka bila nevarna zlasti Parizu, ki bi ga bila v svojih gorečih objemih skoraj zadušil« in uničila. Sploh je na celi zapadni fronti vršil« svojo pogubonosno obrt in nihče ni vedel, kje se bo kar iznenada pojavila in se spravila na armado zapadlih velesil. Koliko strokovnjakov in špljonov svetovnega slovesa je bilo mobiliziranih, da debelo Berto zasledijo in napravijo neškodljivo, kaj se je vse poizkusilo, da najdejo njena skrivališča, vse zaman; Se danes ni znano, kakšna je bila, ali sploh Se eksistira ali vsaj ima kakšno vredno naslednico. Francozi, ki se je Še z največjim strahom spominjajo, so zadnjič poročali, da se je Berta pojavil« v Španiji na Frankovl strani, tod« to ni bila prava, debel« Berta, kakor se je kmalu izkazalo. Kaj bi dale vlade ln generalni štabi vsega sveta, če bi vsaj približno vedeli, kako jc »0 ■krivnostno, vsemu moškemu človeštvu smrtno-Rcvarno bitje v?®j priblilno izgledalo!
Zdaj pa Bcrto imamo, pravo debelo Rerto — die dicke Bertha, kakršna je v resnici bila! Zal
ne živo niti v opisu, ki se jc bogve kje izgubil, J pač pa ljudi, ki so jo točno poznali, še preden je ' stopila v akcijo n« zapadni fronti. In sicer so to člani slovenske maffije, o kateri >JutrcK v svojem včerajšnjem uvodniku vprvič piSo in odkriva njeno vsestransko delavnost, o kateri svet do danes ni vedel nič, čisto nič. T« slovenska maffija, napram k«terl znan« češka maffija ni bil« več. ko samo pomoln« čet«, jc delal« prave Čudeže, tako d« ni nobenega dvoma, nko so namreč shilrova odkritja avtentična in točna, d« je zmago Velike antante v svetovni vojski odločila slovenska maffija. ki je, kakor se razume s«ino po sebi, obstojala iz samih narodnih in naprednih mož. Ta maffija je sedel« na dvoru, v generalnem štabu, v vseh ministrstvih, njen član je n« skupnih sejah nemškeg« in avstrijskega gener«lnega štaba sedel »v neposredni Milini vojnega ministra«, ni p« tudi ne pozabila na centralo za prehrano vojske in civilnega prebivalstva z moko. v kateri je tajni zastopnik slovenske maffije razvijal posebno živahno delavnost. Vsak zaupni «kt avstrijskega vojnega ministrslva n« vrhovno armadno poveljstvo je prišel, kakor Izvemo zdaj i/. "Jutra . preje v roke slovenske maffije. ki ga je sproti sporočila vrhovnemu poveljstvu Antantinih vojsk; žal se to
poveljstvo ni znalo vedno prav okoristiti s temi dragocenimi poročili in takč je prišlo, da so bili Italijani pri Kobaridu premagani, namesto da bi bili zmagali — saj je slovenska maffija generalu Cadorni poslala ves nemško-avstrijski načrt le dva mesec« prejel Sploh je bil Cadoma nesrečen človek, pa tudi drugi poveljniki zapadnih velesil se nam po »Jutrovih odkritjih pokažejo v kaj neugodni luči. Imeli so v rokah vsak vojni načrt Nemcev in Avstrijcev, p« se niso nobenega po-služili! Znto ni čudno, d« generalni štabi Antante do danes niso obelodanili vseh teh važnih aktov, ker jih je pač smm, Če bi svet to' izvedel... Ampak ena stvar p« so je le posrečila: tisti član slovenske maffije namreč, ki je sedel tik zraven avstrijskega vojnega ministra, ko si je ta ogledoval fotografijo debele Berle. kntero mu jc pokazal njegov nemški kolega, in si je mogel črez ministrove rame ta lep eksemplar ogledati, jo je takoj popisal in poslal popis Francozom. Takrt natančno piše Jutro-. In sicer nc gotovo Berto, ampak lako. kakršna je bila. še predno je bila rojena: bila pa je že takrat debela. Francoski generalni Slab, r. katerem so Francozi sami dozdnj bili prepričani, da ga je debela Meri« čisto presenetila, je torej vedel zanjo, šc preden jc za-
čela svojo strašno delavnost; žal da ni ničesar proti njej ukrenil. Razume se, da bo tudi sedaj tilio, ko ca je »Jutro« s tem odkritjem tako strahotno blamiralo!
To odkritje je tako važno in svetovnega pomena, da pred njim izgine vsa ostala delavnost .lutrove'. maffije n« cesarskem Dunaju, tudi analiza strupenih plinov ter konstrukcija protiplin-skih mask, kjer gre tudi slovenski maffiji prvenstvo: prijatelji Čehi so ludi topot samo pomagali, kakor ugotavlja »Jutro«. Spričo tega je neohhodno jKitrebno in zgodovina sama to znhtev«, da se imena naših maffistov obelodanijo, predvsem pa tistega, ki je sedel tik vojnega ministra in odkril debelo Berto le v njenem zarodku. »Jutro« se sicer brani, češ, maffisti niso nikoli ničesar hoteli za sebe in ko je bilo vojne konec, so se tiho in skromno umaknili. To je vse lepo, da so bili tako lihi in skromni, kakor navadno »Jutrovi« prijatelji niso — toda danes morajo njihove, zasluge na beli dan in njihova imena zaslužijo, da se z zlatimi črkami vklešejo v zgodovino. Ce ie somi nočejo, jih mora prisiliti >Jutro"! Na vsak Tiftvili pn je Irena, da s ve i izve za moža, ki je videl debelo Berto!
Spomin na velike
našega naroda
Smo v tednu priprav za slovesno praznovanje obletnice majske deklaracije.
20 let je sicer v življenju, zlasti v življenju naroda zelo kratka doba, vendar sedaj doraščajoči rod komaj kaj ve o tem, kaj je majska deklaracija za našo zgodovino in niti ne sluti, v kakih razmerah in kakšno je bilo dektaracijsko gibanje. Če pa tega ne pozna, ne more slutiti veličine pravega narodnega duha, navdušenja in požrtvovalnosti, ki jo je takrat slovenski narod pokazal in to vprav ves narod od voditelja pa do zadnjega otroka in starčka v slovenski kočici.
Mali naš narodič, ki je krvavel iz tisočerih ran, ki je pokopal od leta 1914 do 1918 tisočere svoje najboljše sinove, je sredi svojega ozemlja imel strelske jarke, ki mu je vsa zemlja bila ali posuta s topovskimi kroglami, ali pa vsaj do kraja izmozgana vsled vojaške zasedbe, ta ubogi narodič, ki je na svojih plečih štiri leta prenašal italijansko in avstrijsko armado in vse grozovitosti medsebojnega klanja, je ohranil še ono čudovito mero idealizma, narodnega ponosa in zavednosti, da je vse tvegal, vse riskiral in pod tujim jarmom v sovražni vojni upravi, sredi ohole nemške in madžarske soldateske, dobesedno med življenjem in smrtjo združil vse svoje moči, da je manifestiral in dopovedal svetu, da živi in hoče živeti svoje samostojno narodno življenje ter da zasluži in si hoče z zadnjo kapljo krvi priboriti pravico do samoodločbe glede svoje nadaljnje narodne in politične usode. Deklaracija in deklaracijske manifestacije, deklaracijski plebiscit in njegova ogranizacija so najlepše, najboljše in najimenitnejše izpričevalo, na katero se moremo Slovenci v zadnji dobi naše zgodovine s ponosom sklicevati.
Tisti čas je res našel Slovence velike. Ne le, da smo takrat imeli markantne osebnosti na čelu našega narodnega življenja, ki so v zboru avstrijskih Slovanov s svoio neustrašenostjo in izredno sposobnostjo nam najmanjšim in najubožnejšim pripravili vodilno mesto in postavili Slovence na čelo in v vodstvo vsega osvobodilnega gibanja Slovanstva v bivši Avstriji, ne le, da šo takrat slovenske žene in dekleta briljantno nadomestile može in fante, ki jih je vojska vzela, ali so še tičali v strelskih jarkih, ne le, da so omrtvičene in osirotele slovenske prosvetne in stanovske organizacije razgibale celo deželo kot da bi bila v njej najlepša, mirna, cvetoča, življenjska pomlad, ampak vse, prav vse panoge slovenskega izživljanja so se dvignile na tako zavidljivo višino, da če listamo v zgodovino tistih dni, ne ve človek, česa bi se bolj veselil, kaj bi bolj občudoval. Takrat, ko so nekatera večja in največja ljudstva padala v brezup in obup, ko so se oprijemala vseh mogočih uničevalnih in razkrajalnih gesel, je naš narod znal ohraniti vso življenjsko svežino, popoln smisel za realno tvornost in ustvarjanje nove svoje zgodovine lepega narodnega, kulturnega in državnega življenja. Če smo kdaj Slovenci v zgodovini bili veliki, smo bili takrat v letu 1917—1918.
Slovenska zgodovina tirja, da se noben drobec tistih svetlih dejanj ne izgubi. Dolžni smo, da obnavljamo ta prelepi spomin kot najmočnejši zgled, ki smo si ga sami dali, in iz te zakladnice črpamo moči za vsako priložnost in vsako težko borbo, ki liaih }g'Se namenjena. Prav je in dolžnost je, dolž-Hfctef"Sebi in narodni skupnosti, da sleherni Slovenec te dni poprime, da bo proslava 20-letnice de-kVafjačije dala vse, obnovila celo, popolno sliko, 'pofl^bflifn in natančen pregled ter ustvarila tisto neprecenljivo lepo razpoloženje, ki smo ga znali priklicati iz naših duš in src pred 20 leti.
Tam v teh globinah so neizčrpni viri za novo življenje in srečno kovanje naše narodne zgodovine, za nas vse, ki smo »seme izkrvavelega naroda«.
Evangelista v čast!
Proslava 20-letnice majniške deklaracije bi ne bila popolna, ako ne bi vključevala spomina na onega, ki je njen duhovni oče. Naša slovesnost bi bila prazna, če je ne bi ožarjala ljubezen, ki je J;:n Ev. Kreka silila, da je ves živel svojemu narodu.
Kakor je majniška deklaracija ves narod zdi i-žila v eni misli in v enem hotenju, tako naj bi ob 20 letnici ves slovenski narod združeno počastil njega, čigar duhovna veličina mu je neizčrpni vrelec tvornosti in požrtvovalnosti. Velikana; ki nemo čuvata Evangelistov grob pri Sv. Križu v Ljubljani, naj v dneh proslave dobita tovarišijo vsega naroda!
V soboto ob pol devetih zvečer se bodo zbrali častilci Jan. Ev. Kreka pri Sv. Križu ob njegovem
Timotej:
Flores Mariani
26. Leon Burger
8. januarja 1930.
Športnik in svetnik!
Naš sodobni šport se vsestransko lepo razvija. Veren planinec in pisatelj je ob spominu na svojega mladega prijatelja, pokojnega Leona Bur-gerja, zapisal: »Ze mnogokaj sem jih spremljal k pogrebu, a še nikoli nisem bil tako prevzet kakor danes. Pokopali smo svetnika in dobili novega priprošnjika v nebesih.«
Ako se posamezni svetnik v nebesih najna-ravneje in najraje v svojih priprošnjah zavzema za tiste zadeve, s katerimi je bil na zemlji združen z vsem svojim srcem, potem prosi Leon predvsem za šport in športnike.
Ob svoji smrti je bil star šele osemnajst let, vendar si je že priboril v raznih športnih tekmah sloves mojstra v nogometu, v kegljanju, v drsanju in smučanju. Kako boš takega mladega športnika spravil v zvezo z Marijinim češčenjem?
Prav lahko! Le vedeti je treba, da je bil mladi borec salezijanski gojenec v Burghausenu na Bavarskem. Salezijanski gojenec? Da! V sale-zijanskem zavodu je našel svoj drugi dom, ker je v njem našel svojo najboljšo Mater Marijo. Ako si hočete prav predstavljati Leona kot Marijinega otroka, se morate spomniti na svetega Stanislava. Leonov obraz je kar žarel, kadar je ^govoril o Mariji. Z veliko pozornostjo se je udeleževal v semenišču običajnih »Marijinih razgovorov«. Na njegovem pisalniku je vedno stal kip Matere božje. V maju je Leon krasil s cvetjem šmarnični oltar v družbeni sobi. Njegova pesem in struna je v zboru pevcev in godbenikov poveličevala Marijo.
Tak je bil v zavodu, tak je bil tudi v počitnicah izven zavoda. Pri kopanju s tovariši, ki so bili sicer njegovi sovrstniki, a ne tudi somišljeniki, se mu je očitno prikazala na vratu Marijina svetinja. »čemu pa nosiš to s seboj?« so ga za-sramovali najdrznejši med njimi. Leon jim je dal prav krepek odgovor: »Ako smejo drugi nositi s seboj podobo svojih izvoljenk, smem tudi jaz svoio.«
' Nosil jo je do groba, od groba naprej je ona nesla njega na kraj izvoljenih.
grobu k počastitvi. Okrasili bodo s slovenskimi nageljni njegov poslednji dom ter se mu skromno oddolžili s pesmijo in kratkim govorom. Nato pa bo vzplamtela nad grobom žara kot simbol ljubezni. Ob njej bo mladina prižgala bakljo ter jo v Itafetnem teku skozi mesto prenesla na ljubljanski Grad in 2 njo prižgala mogočen kres. Tisti hip bo zasijal v luči tudi Grad, s čigar stolpa bodo rakete daleč na okrog klicale k združitvi in edinosti. Takrat bodo namreč ie le zagoreli tisočeri kresovi po slovenski zemlji, vsi kot odsev plamena na Krekovem grobu.
Ko bo na ljubljanskem gradu vzplamtel kres, bo godba odsvirala slavnostno melodijo, ob kresu zbrano ljudstvo pa bo s pobožnim molkom izrazilo Evangelistu svojo hvaležnost. Tako naj bo tudi pri vseh tisočerih kresovih po naši zemlji prva misel posvečena Evangelistu!
Plamen na Krekovem grobu naj bi trajno plam-tel in bil simbol našega slovenskega čustvovanja. Vsaj ob 20-letnici majniške deklaracije sklenimo zavezo s spominom na dr. Kreka in ji dajmo trajno obliko v neugasljivem plamenu na Krekovem grobu. Kakor naj bi ta plamen nikdar ne ugasnil in kakor naj bi nikdar ne ovenelo slovensko cvetje na Evan-gelistovem grobu, tako naj bo stalna naša vera v plodno rast in bodočnost našega narodal
Slava Evangelistu!
Ustoličenje slike Kristusa Kralja v Hrastniku
Naša delavska dolina se pripravlja, da v nedeljo, dne 30. maja t. i. ustoliči sliko Kristusa Kralja nad glavnim oltarjem nove cerkve. Ko je bila blagoslovljena nova cerkev koncem novembra preteklega leta, slika še ni bila dovršena. Njeno mesto je dosedaj zavzemal velik križ. Slika je umetniško delo akademske slikarice profesorice ge. Elze Piščanec. V obsegu je čez 4 m visoka in skoraj 2 m široka. Isti dan, ko bo ves slovenski narod obhajal obletnico majniške deklaracije, bo Kristus Kralj zakravljeval v svojem svetišču sredi delavskih domov, da bo čuval slovensko ljudstvo in njegovo delavstvo zmot brez-boštva in komunizma.
Vse slovesnosti bo izvršil g. stolni dekan dr. Franc Cukala. Pričetek slovesnosti ob pol 10. Vse dobrotnike naše cerkve in prijatelje delavstva iskreno vabimo, da pridejo počastit Kristusa Kralja.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje.
Reg. po min. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
Dr. Ivan Prijatelj na zadnji poti
Ljubljana, 25. maja.
Dr. Ivan Prijatelj je danes ob 17. nastopil svojo zadnjo pot izpred Narodnega doma. Kakor je bil drugače na zunaj skromen in ni ljubil kričavega pompa, tako je bil tudi njegov pogreb resno dostojen in v okviru skromnosti. Na njegovo krsto je bilo položenih do 330 lepih vencev, ki so blesteli v živo-rdečih barvah. Nageljni in velike rdeče potonike so prevladovali. Pred Narodnim domom je bila zbrana ! odlična družba, pa tudi priprosti ljudje so skušali i pokojniku izkazati zadnjo čast.
Slovo pred Narodnim domom.
Trnovski župnik g. Cegnar z asistenco je pred domom opravil cerkvene molitve. Nato je povzel besedo dekan filozofske fakultete dr. Fran Kidrič, ki je med drugim izvajal:
Genialni duh, ki je nad 40 let snoval ob vodstvu elementarne ljubezni do svojega slovenskega naroda in slovenskega jezika, je obstal; pero, ki je napisalo dolgo vrsto knjig, člankov, ocen in leposlovnih prispevkov, bogato zbirko velepo-membnih zakladov za nas vse in za tujce, ki nas hočejo spoznavati, je zdrknilo iz mrzle roke; beseda, ki je 18 let s čarobno silo osvajala naš slavistični naraščaj, je obmolknila:
doktorja Ivana Prijatelja, prvega profesorja za zgodovino slovanskih literatur novejše dobe na ljubljanski univerzi — ni več telesno živega med nami!
Na filozofski fakulteti naše almae matris, v našem »Znanstvenem društvu«, med sotrudniki »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino« je zazijala vrzel, ob misli na katero se nas polaščata skrb in strah, ki stiskata srce, begata misli in izžemata solzo možem.
Poslovil se nam je nepričakovano, v času, ko smo še trdno upali, da se le odpočiva za nov vzpon sil in za dograditev stavbe, ki ji je poznal vse arhitektonske potrebe ter jo v duhu že dograjeno zrl na polici.
Odhaja sistematično razgledani slovenski literarni zgodovinar, ki se je za delo pripravljal ob študiju svetovnih literatur, Slovence vedno in vedno seznanjal z značilnimi tokovi in z velikimi osebnostmi slovanskih literatur, a vse, kar zajemamo s pojmi slovensko pismenstvo, slovenska književnost in slovenska literatura od početkov do naših dni smotreno preučil.
Profesorja Prijatelja ni odlikovala samo ne-utrudljiva doganjivost, ki ji nobeno robotanje v službi znanstvenega iskanja ni bilo pretežaško, ne samo znanstvena akribija, ki tenkovestno tehta ceno dokumenta in vrednost kombinacije, ne samo tisto idealno svobodoumnje, ki dovoljuje svobodo ludi drugemu, ker jo zahteva zase. Posebno mesto med slovenskimi literarnimi zgodovinarji mu od-kazuje redek, izjemen dar, da je umel svoja znanstvena dognanja umetniško izoblikovati. Ne iz-ogiblje se znastvenim terminom, a ob enem ljubi in išče poetično metaforo, nazorno prispodobo.
Nepozabni tovariš naš, doktor Prijatelj! Zahvaljujemo Te za Tvoje neprecenljivo delo, ki si se mu posvečal izza mladih let s tako iskrenostjo in tako nenavadno strastjo, da Ti je vse prekmalu za nas in ves Tvoj narod omagalo telo! Zahvaljujemo Te za Tvojo brezhibno kolegialnost, ki si jo kazal vedno in proti vsakomur izmed nas! Zahvaljujemo Te za vso požrtvovalno skrb, ki si jo posvečal fakulteti obakrat, ko si bil njen dekan! Zahvaljujemo Te za Tvoj blagodejni vpliv na slušatelje, ki si jih skušal vzgajati v znanstvenike in gentlemane. Vemo, kako rad si deloval med njimi, saj si me še ob zadnjem mojem obisku o njih toliko in tako izpraševai, kakor more le človek, ki ni samo profesor, marveč tudi oče svojih slušateljev!
Ivan, dragi moj, s katerim me veže spomin na 30 let skupne ali vzporedne borbe, na 30 let skupnega ali vzporednega dela, na 30 let pre-skušenega prijateljstva! Odhajaš, ko bi Te rabil bolj, nego sem Ti mogel povedati pred tremi tedni, ko sva si zadnjič segla v roke, bolj nego Ti morem v tem črnem trenutku!
Počivaj, Prijatelj, v miru!
Predsednik Slovenske Matice dr. Drago Lončarje nato v jedrnatih besedah opisal pokojnikovo delo. Bil je pokojni član »Moderne«, v kateri je zastopal znanost o književnosti. Izhajal je iz roda, ki izvira iz globin slovenske zemlje, se širil v prostra-nost slovanstva in evropstva. Opozoril je dr. Lončar na leto 1905., ko je mladi dr. Prijatelj večer pred odkritjem Prešernovega spomenika imel predavanje o Prešernovem življenju, To predavanje je napravilo na vse najglobokejši vtis. Svoj govor je končal: »Slava Ivanu Prijatelju«.
Akademski zbor pod vodstvom konservatorista Simonittija je nato zapel »Beati mortui«, z vsem občutkom in globokim umevanjem.
Veličasten sprevod.
Vzorno in lepo se je nato formiral žalni sprevod. Za križem so nosilci nesli glavne, izredno lepe vence: univerze, filozofske fakultete in akademske mladine. Za temi pa se je v dolgi vrsti uvrstila v sprevod polnoštevilna filozofska fakulteta, dalje drugi akademiki in starejši dr. Prijateljevi učenci, med drugimi je bil tudi Maribor častno zastopan s prof. dr. Buncem.
Za krsto je šla globoko užaloščena vdova s
hčerko Majlo in zetom g. Romanom Golobom, nato pa pokojnikovi sorodniki, 3 sestre, brat ter drugi iz sodraške občine in Ribnice. Univerzitetni profesorski zbor ee je, ceneč dr. Prijateljeve zasluge in dela, udeležil pogreba korporativno s prorektor-jem dr. Slavičem, ker je rektor dr. Samec službeno zadržan, in dekani vseh fakultet, tako dr. Franom Kidričem, dr. Alfredom Šerkom, dr. Ehrlichom, dr. Bilimovičem in dr. Gosarjem na čelu. Zadnjo čast pokojniku pa so dalje izkazali g. ban. dr. Marko Natlačen z zastopniki prosvetnega oddelka, dalje podpredsednik apelacijskega sodišča dr. L. Mast-nak, dr. Fran Windischer za »Narodno galerijo«, predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin, ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu dr. Anton Breznik in prof. dr. Fr. Terdan, več odvetnfkov kakor tudi še mnogo drugih odličnih zastopnikov. Pa tudi mnogi dr. Prijateljevi znanci z Mirja in Tržaške ceste so se oddolžili svojemu iskrenemu družabniku in tovarišu.
Slovo univerze
Aleksandrova univerza se je za pogreb odela v globoko žalovanje. Veliki balkon je bil popolnoma zagrnjen v črnino. Vihrali sta ob strani dve črni zastavi. V avli pa so zažarele električne žarnice. Akademski pevski zbor se je postavil pod balkon. Sredi pred glavno kamenito ograjo pa je bil postavljen črno odet oder. S tega je toplo in globoko spregovoril v slovo prorektor dr. Slavič. Izvajal je:
Naša Univcrsitas Alexandrina zopet plaka in žaluje za svojim velikim učenim profesorjem dr. Ivanom Prijateljem. Podirajo se stebri in rušijo se kamni naše mlade vseučiliške stavbe. Padel je na voinem polju svojega poklicnega dela eden izmed prvih, že 31. avgusta 1919 imenovanih, rednih profesorjev — idealen in krepak graditelj naše univerze Ivan Prijatelj.
Čudili so se že, kako smo mogli Slovenci kar čez noč zasesti vse stolice vseh pet fakultet. Profesor Prijatelj nam je svetal dokaz, da smo imeli visoko kvalificirane strokovnjake, ki bi bili v čast in ponos vsaki svetovni univerzi. Tudi Ivana Prijatelja so že vabili na različna odlična mesta. Zvesti sin svoje slovenske domovine je svoje velike talente in svojo mnogostransko izobraženost postavil v službo naši nastajajoči in se razvijajoči slovenski univerzi.
In kako zvesto in vztrajno je izvrševal svojo nalogo! V zadnjih letih se je odtegoval vedno bolj javnosti, odklanjal tudi kolikor mogoče reprezentančne dolžnosti kot član akademskih oblasti samo iz tega namena, kakor je ponovno rekel, da bi še nekaj naredil v svoji stroki. K svoji stroki je štel tudi skrb za vseučiliško knjižnico. Od vsega početka je bil član komisije, ki je delala za zgradbo vseučiliške knjižnice, ter vneto sodeloval s svojo bogato skušnjo kot bivši uradnik dvorne knjižnice na Dunaju. Ko se je že drugemu izven-poklicnemu delu odtegoval, se je še z veseljem udeleževal sej in anket v knjižničnih zadevah ter z mladeniško energijo pospeševal to akcijo do uspešnega zaključka.
V tem oziru se mi zdi rajni podoben svetopisemskemu graditelju jeruzalemskega obzidja organizatorju Nehemiji, ki so ga neprijatelji hoteli izvabiti proč od započetega dela. Nehemija pa je rekel: »Veliko delo jaz opravljam in ne morem iti, da kje ne zastane.« Ivan Prijatelj je bil tak graditelj slovenske literature in kulture, ki je čutil v svoji ljubezni do nje notranji glas, ki je v njem govoril: »Veliko delo jaz opravljam, in ne morem iti, da kje ne zastane«. A zdaj je zastalo! Zal, njegovo delovanje je res zastalo ... Ni pa zastalo njegovo delo. Njegova predavalna usta so onemela, a duh, ki ga je vzgojil v svojih učencih, bo govoril dalje, bo živel in vzbujal novo življenje. Njegovo pero mu je zdrknilo z rok, a njegovi spisi bodo dalje osvetljevali in ožarjali rajnemu tako ljubo slovensko tradicijo.
Univerza kralja Aleksandra I. se mora žali-bog prezgodaj posloviti od dr. Ivana Prijatelja, tega vzornega odličnega profesorja-graditelja, ki bo ostal v svetlem in hvaležnem spominu. Tolaži jo zavest, da lahko rajni o sebi reče: Non omnis moriar. Ne bom ves umrl. Njegov duh bo živel in njegova dela bodo dalje delovala v blagor slovenske knjige in kulture. Zato ne bo ves umrl.
Izpod balkona je nalo zadonela veličastna Fo-ersterjeva kantata »Umrl je mož...« Okoli 18. je nato krenil žalni sprevod dalje po Vegovi in Rimski cesti naprej na viško pokopališče. Tam sta se od pokojnika še poslovila prof. dr. Slodnjak v imenu starejše generacije pokojnikovih učencev, narodni poslanec dr. Lovrendič pa v imenu sodraških rojakov. Ko je zlato sonce zahajalo za Sv. Tri kralje, so dr. Ivana Prijatelja položili v grobnico. Slava mu!
OTVORITEV SEZONE
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
sc otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča.
(Nova uprava)
Tibetanec
iž z užitkom stara iajca, čim stareiša temboli mu teknejo. Okusi so različni.
Mi jemo odlične
M
BONBONE
Bodi kjerkoli
M
povsodi!
Duhovni zlati jubilej
Izrek sv. Ignacija iz Lojole: »Vse v večjo čast božjo!« je geslo m. Eleonore Josipi ne II u-dovernik, ki ji danes, 26. maja, poteče 50 let, odkar se je z večnimi obljubami zavezala v uršulinskem redu. Izredna /Ubilantka deluje še sedaj v polni dušni in telesni moči in v vednem glasbenem navdušenju in delu.
Ime m. Eleonore Iludovernik je priznano ime slovenske glasbenice, o kateri poroča biografski leksikon, da je bila rojena 25. marca 1863 v Radovljici in se je kot učiteljica meščanske šole (1. 1892 je naredila tozadevni izpit) bavila poleg francoščine in italijanščine zlasti z glasbo, kateri se je posvetila z vso dušo in jo izrabljala vedno do današnjega dne v čast Bogu in korist mladini. Prvi glasbeni pouk je dobila jubilantka pri domači redovni učiteljici m. Serafini Pleničarjevi, nadalje pa je študirala glasbo na dunajskem kon-servatoriju. A kar se je bila odločila za duhovno pot uršulinke, se je odločila za zasebni pouk pri konservatoristki Valentini Ilaringer, kjer se je izpopolnjevala v klavirju. Orgle je študirala pri rajnem Antonu Forsterju, petje pri gospe Pap-Stocker. Posebni izpit iz petja, klavirja in orgel je naredila 1. 1893 z odliko.
L. 1881. je osemnajstletna vstopila o uršulin-ski red in je od 1. 1894 do 1913 poučevala na uršulinskih šolah petje in svoje predmete. Bila je tudi 20 let ravnateljica notranje meščanske šole. Od 1. 1887 vodi m. Eleonora nunsko cerkveno glasbo in vsakdo je v uršulinski cerkvi mogel uživati umetnost današnje jubilantke, saj slovi kot izborna organistinja, virtuozinja in spretna impro-vizatorica.
Bodi ji Bog plačnik za vse lepote, ki jih je jubilantka m. Eleonora tako bogato dajala samostanu in našemu narodu! In še in še naj njena glasba vabi duše v duhovno zbranosti
Tabor mož in fantov na Ptujski gori
Tolike množice samih fantov in mož to staro-ravno božjepotno svetišče na Ptujski gori že dolgo ni videlo, kakor v nedeljo, 23. maja ob taboru fantov in mož Slomškovega fantovskega okrožja v proslavo 100 letnice knjige »Življenja srečen pot«. Vkljub temu, da vreme ni kazalo baš najbolje, so se v zgodnjem jutru zgrinjalo številne kolone, peš, z okrašenimi kolesi in avtomobili. Najlepše so se pač odrezali fantje iz Ptujskega okrožja. V mlado jutro so zavihrali številni prapori, tudi oni, katerih že dokaj let nismo videli. Ob pol 10 se je razvil proti cerkvi dolg sprevod, štiristop za štiristopom, vmes pa godbi iz Sv. Vida in Sv. Marka pri Ptuju. Lep je bil ta pogled na to mlado moč in to svežost mladih fantov, ki so tako učinkovito manifestirali za svoje vzore. Pred cerkvijo se je priključila sprevodu tudi duhovščina z proštom Greifom iz Ptuja. Veličastna in prostorna cerkev je bila skoraj do zadnjega napolnjena s samimi fanti in možmi. Ženskega sveta je bilo bore malo. Na prižnico je stopil p. Marijan Gojkošek ter v navdušeni besedi prikazal Brezmadežno kot najboljšo Mater in zaščitnico ter Slomška kot kažipot slovenskim fantom. Pontifi-kalno sv. mašo je ob številni asistenci daroval g. prošt iz Ptuja. Med sveto mašo so fantje peli ijudske cerkvene pesmi.
Slavnostno zborovanje je bilo na trgu pred cerkvijo. Obširen trg je bil poln, glava pri glavi. Zliorovanje je otvoril in vodil g. Geratič iz Maribora, ki je poudaril, da hoče slovenska mladina biti slovenska in katoliška po Slomškovem vzoru. Uvodoma je pozdravil zastopnika cerkvene oblasti g. prosta Greifa iz Ptuja ter zastopnika državne oblasti g. okrajnega načelnika dr. Vi-dica iz Ptuja. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Jožefu To-inažiču in voditelju slovenskega naroda, notr. ministru dr. Korošcu. Brzojavki sta bili sprejeti z največjim navdušenjem. Kot slavnostna govornika sta nastopila tajnik PZ g. Camplin iz Maribora. Njegov govor je izzvenel: Danes mladina — jutri narod, zato fantje na delo, prosvetno in versko, da nam napoči zora lepše prihodnjosti. Drugi slavnostni govornik pa je v izklesanih besedah orisal socialni apostolat slovenskega fanta.
Z največjim navdušenjem so bile sprejete pozdravne besede g. prošta Greifa. Po zaključnih izvajanjih predsednika zborovanja je godba into-nirala himno Povsod Boga, katero je ves mogočen zbor navdušeno zapel. Ob 2 popoldne so bilo šmarnice in blagoslov z Najsvetejšim, na kar je bil skupen odhod. Med petjem litanij se je ponovno uvrstila fantovska armada ter med gromkim odpevanjem in vihranjein praporov odšla do kapelo ob križišču cest. kjer je bil rnzlio.1 fto nn. krat je zadoimla himna slovenskih fantov. So en »Živeli, na svidenje,« in fantje so se razšli.
Drobne
Koledar
Sreda, 26. februarja: Filip Neri; Marija Ana Jez., devica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod J o e i p Jakopič, posestnik in predsednik Obrtne banke. Pogreb bo danes ob 5 popoldne.
+ V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspal go-spal Franc Sušnik, posestnik in gostilničar. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne.
Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Poročila sta se 24. t. m. na Brezjah g. Ciril Sem, trgovec v Lučah, sin g. Sema Jakoba, trgovca in župana na Ljubnem, ter gdč. Pepca M a j e r -h o Ido v a iz St. Janža pri Rečici ob Savinji. Poročil ju je brat ženina g. Jaka Sem, kaplan v Ribnici na Pohorju. — Bilo srečno!
Ako koža te skeli — uporabljaj Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Vinogradniki, ne zamudite škropljenja!
Kraljevska baraka uprava v Ljubljani opozarja vse vinogradnike v Sloveniji, da bo do konca meseca maja treba v vseh vinogradih opraviti prvo škropljenje proti perono6pori, če hočejo obvarovati vinograde pred škodo. 22. maja je namreč padel v vseh vinorodnih okoliših Slovenije izdaten dež, ki je povzročil okužitev listov z zimskimi trosi peronoepore. Najprimernejši čas za škropljenje proti peron06pori bodo zadnji dnevi v maju. Škropljenje naj 6e izvrši z 1% bordoško brozgo, škropljenje naj se opravi temeljito ter naj vinogradniki pazijo zlasti na lo, da bodo poškropljene tudi spodnje strani listja.
—	Vremenska napoved: Evropa: Visok pritisk nad evropskim kontinentom. Jasno vreme v Franciji, deloma oblačno v ostalih delih. Jugoslavija: Prevladuje oblačno po vsej kraljevini, samo na Primorju in v južnih krajih je malo jasno. V zadnjih 24 urah so bile nevihte po vsej državi. Minimalna temperatura 8, maksimalna Mostar 29. Napoved za danes: Pretežno oblačno vreme, naklonjeno k lokalnim nevihtam z nalivi. Toplota brez velikih sprememb.
—	Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935.
—	Putnik v Ljubljani prireja sledeče izlete z avtobusi: 6. junija enodnevni v Trst. Cena vožnji in preskrba potnega lista 145 Din. Od 10, do 14. maja Benetke in Padovo z obiskom Postojnske jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko jamo, vodič v Benetkah in preskrba potnega lista 515 Din. Cena brez vstopa v Postojnsko jamo 495 Din. Vse ostale informacije pri biletarni-•ah Putnika v Ljubljani.
—	Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sarrto-vozačev motornih vozil za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka, bodo pri okrajnem načelstvu v Kranju v sredo, dne 9. junija 1937 ob 8 zjutraj. Interesenti za izpit naj prošnje vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.
Svoji k svojimi
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek —- naš slovenski izdelek.
—	Martin Železnik: 4 blagoslovne pesmi za mešani zbor. 2eleznik zadnji čas s svojimi zborovskimi skladbami bolj redko stopa v javnost; vemo pa, da na tihem mnogo zlaga bodisi vokalne, bodisi instrumentalne (orgelske) stvari. V ravnokar izdanih štirih blagoslovnih pesmi se kaže vse-skoz umerjenega in izčiščenega. V izrazu je vedno iskren in odločno cerkven, v harmonijskem pogledu ljubi pestrost, živahno premembo ter napetost. Glede obsega, ki ga da posameznim pevskim glasovom, je zmeren. Prva in zadnja pesem zahtevata orgeteko spremljanje, druga in tretja se moreta izvajati vokalno. Pesmi so primerne vsakemu zboru. Cena izvoda je 5 din. Naročajo se pri skladatelju, učitelju v Sorici.	St. P.
—	Velik neprijatelj zob 60 kisline, ki nastanejo v ustni duplini od vrenja in kruljenja ostankov jedi. Kislino so podlaga za kvarjenje zob. One škodujejo zaščitnemu emajlu ter odpirajo pot bakterijam v zobe. Temu procesu vrenja in kruljenja je treba zabraniti in to z dobrim sredstvom za nego zob, ki ima antiseptičen in baktericisni efekt. Odol L 83 je idealno sredstvo za nego ust, ki s 6vojo antiseptično in za klice ubijajočo močjo prodre v naj-6krivnejše dele ustne dupline in e tem preprečuje vrenje in kruljenje.
Ljubljana
V sredo, dne 26. maja
Gledališče
Drama: Sreda, 26. maja: Matura. Red Četrtek. — Četrtek, 27. maja: Dr. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din.
Opera: Sreda, 26. maja: Zaprlo. — Četrtek, Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi L. znanstveni sestanek v petek, dne 2H. maja, ob 18 v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnice v Ljubljani s predavanjem ge. dr. Boiene Merljak o vagotoniji in simpatikotoniji. Vabljeni vsi g g. zdravniki in medicinci!
Sestanki
Sestanok bivših gojenk pri uršulinkah. V nedeljo, 30. t. m., ob 2 popoldne bo sestanek pri uršulinkah v Ljubljani vseh onih, ki so polagale malo maturo na notranji uršulinski meščanski soli v šolskem letu 1926-27. Vse toplo vabljenel
Fantovski odsek .šentjakobskega prosvetnega društva bo imel jutri, 26. maja, izreden sestanek radi priprav za proslavo 20 letnice majske deklaracije. Sestanek so bo vršil ob osmih v društvenih prostorih, Privoz 4. Udeležba strogo obvezna I — Odbor.
novice
Občni zbor Sluikinjskega doma r. z. z o. i.
bo drugo nedeljo, 6. junija v Domu ob 5 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva in odobrenje rač. zaključka za 1. 1936, 3. nadomestna volitev načelstva in nadzorstva, 5. slučajnosti. — Članice (ki imajo deleže) uljudno vabljene. — Načelstvo in nadzorstvo.
Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje sestanek vseh ljubljanskih članov za 28. maja ob 18 v dvorani hotela Metropol v Ljubljani.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih
ima drevi ob 20.15 redni sestanek. Akademiki vabljeni I
Članom Akademske zveze. Akademska zveza poziva vse svoje člane, da se strogo obvezno udeleže procesije na praznik Sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče pred stolnico med 8.45 in 9. Pridite z društvenimi trakovi!	Akademska iveza.
Kino
Kino Kodeljevo: s Maščevanje preteklosti« in »Razposajenkac (Lucija Englisch).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva c. 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Papigiea, zelene barve, ki sliši na ime >.Taka Pečan:., je ušla. Odda naj se jo proti dobri nagradi na Sv. Petra cesti št. 74-1.
Procesije sv. R. T•
V	stolnici
Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Po maši gre ob lej>em vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo j . blagoslov. — \ivolfova ulica. Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov.
—	udeleži se ga tudi že prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov.
Razvrstitev:
I.	Društva: — 1. Prosvetna zveza z zastavo.
2.	Ženska zveza. 3. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. 4. Privatni nameščenci. 5. Prosveta Ljubljana s praporom. 6. Zastopstvo akademske zveze in kat akad. društev, starešinstvo.
II.	Ženska Mar. družbe: — 1. Dekliška Mar. družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška iz Križank.
3.	Uršulinska tretja. 4. Uršulinska dijaška. 5. Stolne kongregacije in kongregacija Marije Pomočnice. 5. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
III.	Bandero Naše Ljube Gospe. Poselska zveza s praporom. Ženske svetilke. Narodne noše.
IV.	Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški avetilci. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih. Stolne dijaške kongregacije. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Dečki in deklice, po štirje v eni vrsti.
VI.	Prva čela vojske z godbo.
VII.	Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij. Ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne udeleže procesije s svojimi zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter jpodružnica poštne hranilnice. Direkcija državnih zeleznic. Dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole. Državno tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje državno tožilstvo. Apela-cijsko sodišče. Akad. senat in profesorji univerze.
VIII.	Oo. frančiškani, duhovščina. Prevzvišeni z Najsvetejšim.
IX.	Ban s komandantom divizije; pomočnik bana z načelnikom upravnega in občega oddelka; konzularni zbor, načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave; ostalo urad-ništvo kr. banske uprave in ostalih državnih obla-stev obče uprave, ostalo državno in samoupravno uradništvo, oficirski zbor.
X.	Druga čela vojske.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharietičnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Svete maše so od 4 do 8 vsake pol ure, pa ob 9 in pol 12.
Zaradi reda bo zbirališče malih otrok za stolnico. Matere naj pripeljejo od 8—9 tja le take
—	dostojno oblečene — otroke, ki jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam, da jih bodo čuvale in vodile med procesijo. Matere med procesijo ne bodo smele hoditi z ofroki, ampak jih sprejmejo zopet v svoje varstvo za stolnico, kamor jih gospodične pripeljejo še pred četrtim blagoslovom. — Prosimo, da se lega reda točno držite.
V	Trnovem
Ob 5, 5.30 in 6 sv. maša. Po sv. maši se prične okrog pol 7 razvijati procesija v sledečem redu: I. Ribiško bandero, za njim barjanska šola, nato grabenska šola z zastavo. II. Farno bandero, za njim fantje in možje, za temi člani fantovske in moške prosvete, nato članice dekliške prosvete. III. Marijino bandero, za njim belo oblečene deklice in dečki. IV. Godba. V. Pevci. VI. Duhovščina z Najsvetejšim. VII. Za nebesom: patronski zastopnik, cerkvena ključarja in občinski svetniki. VIII. Narodne noše. IX. Zastava Marijine družbe, žene s svečami in ostale žene. Pot procesije: Iz cerkve po Karunovi ulici pred konjušnjico. Tam bo I. blagoslov. Od tam po Hvabičevi v Trnovsko ulico, Pri brvi v Cerkveno ulico, tu II blagoslov. Od tu čez most v Rečno ulico, po Kladezni v Krakovsko, kjer je III. blagoslov. Po III. blagoslovu jto Krakovski na Krakovski nasij>, Cojzovi cesti na Eman-sko do krakovske kapelice, kjer bo IV. blagoslov. Od tam nazaj v cerkev. Po procesiji bo še ena sv. maša. V slučaju slabega vremena bo slovesnost v cerkvi.
*
1 Procesija gv. R. T. pri Sv. Petru bo jutri ob pol 7. zjutraj. Pot procesije in vrstni red sta bila objavljena v včerajšnjem »Slovencu«. Belo oblečene deklice naj se zbirajo od 6. do četrt na 7. na prostoru pred cerkvijo.
1 Članice ženskega odseka Šenlpeterske prosvete se udeležimo procesije pri sv. Pelru 6 svečami.
j M:i«a *n fnristn in iilefllikA Kn jutri, na praznik, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.15 zjutraj.
1 Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče v kongregacijskih prostorih v četrtek ob 9.30. Sveče se dobe istotam.
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani se udeleži na praznik sv. Rešnjega Telesa šenklavške procesije. Zbirališče je ob 8. zjutraj v Rokodelskem domu, od koder gremo skupno s Kat. društvom rokodelskih pomočnikov do cerkve sv. Nikolaja (do vhoda glavnih vrat), kjer se priključimo procesiji. Vsi člani naj se procesije gotovo udeleže. — Predsednik.
1 Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov
vabi vse svoje člane, da se jutri, na praznik pre-6vetega Rešnjega Telesa udeleže slovesne procesije pod društveno zastavo. Društvo se zbere ob osmi uri zjutraj v Rokodelskem domu in gre do glavnega vhoda stolne cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. Prav nikogar naj ne manjka v naših vrstah. Spremljaj-mo jutri evharističnega Jezusa z isto gorečnostjo in zvestobo, s katero 61110 ga spremljali pri evharisii-čnem kongresu.
^ 1 K rižanski kongreganisti ee vabijo, da se polnoštevilno udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani se zbirajo pri družbeni zastavi med stolnico in semeniščem.
1 Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije 6v. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9.
1 Prosvetno društvo »Ljubljana«-mesto. Jutri, na praznik sv. Rešnjega Tele»sa, se udeležimo procesije v stolnici. Zbirališče je ob 8 zjutraj na dvorišču Vzajemne zavarovalnice. — Pevska vaja danes odpade. Prihodnja bo jutri zvečer ob 8.
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom, da se društvo udeleži farne procesije v Trnovem na praznik 6V. Rešnjega Telesa z vsemi odseki. Zbirališče za vse je v Karunovi ulici ob vrtu g. Stresena ob četrt na 7, kjer se uvrstimo na določeno mesto v procesijo. Prosimo vse članstvo, da se procesije udeleži polnoštevilno. — Odbor.
, 1 Celonočno češeenje v stolnici se prične drevi na predvečer praznika sv. Rešnjega Telesa ob 9. Ojiravile se bodo molitve 28 ure. Nočni častilci! S številno udeležbo pri tem celonočnem češčenju ee bomo najlepše pripravili na jutrišnji vzvišeni praznik!
1 Razstava cerkvenega perila za novo cerkev sv. Terezije D. J. na Kodelfevem. Pridne članice dekliškega odseka Salezijanske prosvete na Kode-ljevem so izgotovile lepo količino cerkvenega perila za cerkev sv, Terezije D. J. in ga bodo razstavile v Mladinskem domu na Kodeljevem. Otvoritev razstave bo jutri ob 11. predp. Razstava bo odprta do nedelje zvečer.
1 Članom JRZ za Dvorski okraj. Vstopnice za akademijo, ki bo v nedeljo 30. maja 1937 ob 11 dopoldne v Unionu (proslava majske deklaracije) se dobe danes od 18 do 18.30 pri Useniku, Borštnikov trg.
1 Marenkov Fronc umrl. Trnovska fara je od včeraj opoldne dalje revnejša za poseben človeški original. — Marenkovega Fronca ni več. Starejši Ljubljančani so ga od prvega do zadnjega vsi poznali in še celo mladina je imela v trnovski fari pred njim velik rešpekt. Marenkov Fronc je bil namreč voditelj trnovskih fantov, dasi je lani praznoval 70 letnico svojega rojstva. Vestno je namreč od svojih prednikov v tej funkciji prevzel in vodil kroniko trnovskih fantov in deklet ter zapisoval vse, ki so dozoreli za fantovski ali dekliški stan v tej župniji, pa tudi vse tiste, ki so se mu izneverili, bodisi, da so se poročili, ali pa da so izgubili pravico na fantovski ali dekliški naslov. Najbolj znan pa je bil Marenkov Fronc kot lovec na ptiče. Seveda ni lovil ptic pevk, pač pa cipe in podobno perjad ter je bil zadnja leta skoraj edini, ki je še uporabljal na ljubljanskem barju staro pravico Trnovčanov. Bil je mož poštenjak, vedrega in dostojnega vedenja ter skoraj neizčrpnega sponr.na, Z njim odhaja v večnost velik kos žive zgodovine trnovske fare. Skoraj do zadnjega še čil in krepak je včeraj opoldne še pokosil, takoj po kosilu pa ga je zadela kap. Naj mu sveti večna luč!
1 Ivan Levar 6i je za proslavo svojega 25 letnega odrskega dela izbral naslovno vlogo v Rostan-dovem >Cyrano de Bergerac«, ki je v blestečem Župančičevem prevodu svojevrstna umetnina. To znamenito delo bo dano v popolnoma novi režiji. Cirila Debevca. Deloma je tudi zasedba nova. Premijera, zvezana s proslavo, bo v torek, 1. junija. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
1 Ljubitelji umetnosti, zlasti oni, ki jih zanimajo dela za Narodno skupščino, so vljudno vabljeni, da si ogledajo kipa »Kmetijstvo« in »Industrija« jutri, v četrtek od 9 do 20 v ateljeju akad. kiparja Franceta Goršeta na Gosposvetski cesli št. 13. (Kolizej, levo dvorišče).
1 Paradižniki na trgu. Na Pogačarjevem trgu so se pojavili prvi paradižniki, ki 60 še dokaj dragi, namreč 10 do 14 din kg. Uvoženi 60 paradižniki z Goriškega.
1 Pregled motornih vozil bo odslej vsak petek ob pol 8 v Ljubljani pred jjoslopjem uprave policije v Šubičevi ulici 5. Prvi tak pregled bo v petek, dne 28. t. m. K temu pregledu je pripeljati tudi vse ' one avtomobile, avtobuse in motocikle, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso bili letos pregledani.
1 Razpis dobave. V »Službenem listu« kos 41 razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani dobavo smetarskega voza iu dobavo 1.500 ton premogo-vega zdroba, na kar 6e interesenti opozarjajo.
Maribor
Procesija sv. R. T. v stolnici
0b 7 zjutraj je v stolnici pontifikalna sv. maša. Okrog 8. ure eo začne ob vedrem vremenu procesija, ki gre, kakor prejšnja leta, po Stolni ulici na Glavni trg, od tam na Koroško cesto do kapelice sv Janeza (prvi blagoslov); nato po Stroesma-jerjevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg milno Mestne hranilnice pred škofijo (drugi blagoslov); po Ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg k Marijini kapelici (tretji blagoslov); ]>o Vetrinjski Jurčičevi in spodnji Gosposki ulici na Glavni trg Marijini eohi (Četrti blagoslov); nato po Stolni nazaj v stolnico, kjer jc lakoj po procesiji tiha sv. maša .
Razvrstitev procesije: 1. Križ. 2. Godba poštnih uslužbencev. 3. Možje. 4. Društvo komisijo-narjev. 5. Jugoslovanska strokovna zveza. 6. Društvo katoliških mojstrov. 7. Deška osnovna šola. 8. Deška meščan, šola. 9. Vinarska šola. 10. Srednje šole. 11. Dekliška osnovna šola. 12. Dekliška meščanska šola. 13. Krščanska ženska zveza. 14. Poselska zveza. 15. Deški Marijin vrtec. 16. Fantovski odsek Prosvetne zveze. 17. Apostol-stvo mož. 18. Katoliško akademsko starešinstvo. 19. Dekliški Marijin vrtec. 20. Dekliška Marijina družba. 21. Marijina družba za matere. 22. Sestre usiniljenke. 23. Vojaška godba. 24. častna četa. 25. Zavodi šolskih eester. 26. Šolske sestre. 27. Pevci. 28. Belooblečeni dečki. 20. Bogoslovci. 30. Be-looblečcne dcklicr. 31. Duhovščina. 32. Najsv^lejšt*. 33. Zastopniki oblastev. 34. Društvo katoliških go-j spa. 35. žene.
Ali imajo 3 ženske
zares 4 mnenja?
Ali imajo 3 ženske zares 4 mnenja? Tako se navadno Irdi; da pa je včasih tudi drugače, potrjuje sledeča zgodbica: Bik) je v vlaku. V nekem oddelku so sedele 3 ženske in — stisnjen v kot — 1 moški. Govorilo se je v vseh mogočih stvareh: o odgoji otrok, o negi novorojenčkov, o vremenu in draginji, kako 6e pravilno pripravijo telečja jetra in o tem, kako se odvrne moža od nočnih pohodov. Pa ni bilo niti ene točke vsega razgovora, v kateri bi bile vse te ženske enakega mnenja. Seveda, tri ženske — štiri mnenja, si je mislil potnik v svojem kotu. Nazadnje se je zasukal pogovor tudi na pranje perila in — neverjetno: vse tri ženske eo bile enakega mnenja! Glej, glej, reče potnik in po-kima z glavo. Kako pa je šele odprl odi, ko je pri-povedovai zvečer to zgodbo ženi in še predno je končal, ga je prekinila žena z besedami: »Saj to je povsem jasno: za pranje je treba vzeti Scbičhto-vo milo Jelen! To milo je tako blago ter pere temeljito, da jx>stane perilo z lahkoto snežnobelo in se zdi kot novo. Schichtovo milo Jelen je idealno sredstvo za pranje, o tem ima tisoče žen samo eno mnenje!«
Verniki po ulicah, kjer se premika procesija, prosimo, naj pokažejo spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrasijo in razvetlijo okna. Občinstvo se naproša, naj ne trga procesije s prehodi čez ulico. Krščanski takt pa zahteva, da verniki pokleknejo, ko se mimo njih nese Najsvetejše.
*
m Majniški govori v stolnici: Sreda, 26. maja: Sv. katoliška Cerkev, (prof. dr. Anton Trslenjali); v četrtek na Telovo: Stanovitnost (kor. vikar Alojzij Juranovič); v petek, 28. maja: Veselite se v Gospodu (spiritual Anton Karo); sobota, 29. maja: Kadar zadnja ura nam napoči f(katehet Franc Kolenc).
m Krščanska ženska »veza priredi dne 3. in 4. julija veliko romanje na Brezje. Zveza poziva vse Marijine častilce, ki bj se radi romanja udeležili, da naj se javijo najpozneje do 15. junija ali v društveni pisarni na Slomškovem trgu 20., ki je odprla vsako sredo in soboto od 8. do 10. ure ali pri predsednici ge, Katarini Bauman, Tržaška c. 2. ali pa pri odbornicab. Vožnja bo polovična. Ob priglasitvi plača vsak udeleženec 5 din. — Odbor.
m Občni zbor strelskega okrožja. V nedeljo 30. maja bo na vojaškem strelišču v Radvanju ob pol 10. dopoldne redni občni zbor mariborskega strelskega okrožja. Istega dne se vrši na strelišču tudi strelska tekma. Začetek je ob 8. uri ter s«' je lahko udeleže člani strelskih družin mariborskega strelskega okrožja. Nagrade so Iri zlate in pet srebrnih medalj, najboljši strelec dobi poleg tega še častno darilo.
m Trg na Telovo. Ker bo na Telovo zadnji blagoslov na Glavnem trgu in krene procesija po Koroški cesti, se mesarske strojnice premeste na Vojašniški trg, ostale kmečke in branjarske stojnice pa na novi del glavnega trga.
m Smrt dveh mladih mater. Včeraj sta umrli v jporodnišnici 29 letna žena viničarja Antonija Žižek in 2A letna soproga uradnika Mestnih, podjetij Terezija Kovač. Naj počivata v miruj ; i .
m Ljudska univerza ima svoj občni zbor v ponedeljek, 31. maja ob 20. uni.
m Spor med pekovskimi mojstri in pomočniki je nastal zaradi uredbe o nočnem delu v peJiŠfriib. Kolektivna pogodba, sklenjena med mojstri "in po-močniki lansko leto, ki je prinesla pomočnikom najboljše mezde v državi, predvideva pričetek dela po stari uredbi, to je ob 1. uri ponoči, dočim se začenja po novi uredbi delo šele ob 3. Pekovski mojstri pripravljajo sedaj odpoved kolektivne pogodbe
m Poceni meso. Danes zjutraj se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici ob 7 zjutraj 100 kg telečjega mesa po din 6 za kg.
m Reven dijak je izgubil v ponedeljek v mestnem avtobusu št. 1. med vožnjo od kolodvora do kadetnice denarnico s 100 din, ki mu je padla iz žepa Ker rabi denar nujno za koleke na maturi-tetnem spričevalu, prosi najditelja, da odda denarnico s vsebino pri upravi »Slovenca«, Koroška cesta 1.
m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
m Naglo prijet vlomilec. V noči na torek je bilo vlomljeno v skladišče slarinarja Franca Pukla v Vetrinjski ulici 5. Vlomilec je poskusil z dletom odpreti tudi vrata, ki vodi jo iz skladišča v trgovino, pa se mu ni posrečilo. Zadovoljil se je jiotem s tem, da je nabasal novo potno košaro z 8 parov novih ženskih čevljev, 1 zimsko suknjo ter 2 moškima jopičema. Povzročil je z vlomom okoli 2000 dinarjev škode. Policija je še včeraj dopoldne izsledila vlomilca v osebi 22 letnega Franca Danka, katerega so aretirali ter je vlom priznal.
Celje
c Praznik sr. Rešnjega Telesa v Celju Ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela slovesna sv. maša. Po sveti maši bo procesija z naslednjim vretnim redom: 1 križ; 2. moški; 3. Fantovska katoliška akcija s praporom; 4. Dekliška Marijina družba z zastavo; 5. Kongregacija gospodičen; 6. pevci; 7. godba; 8. prva četa vojaštva; 9. narodne noše; 10. belo oblečene deklic«; 11. duhovščina z Najsvetejšim; 12. okrajni načelnik in poveljnik mesta; 13. okrajno, okrožno in upravno sodišče; 14. zastopniki mestne občine; 15. predstojniki uradov z uradni-štvom in častniki; 16. Katoliško akademsko starešinstvo; 17. Vincencijeva konferenca in možje KA; 18. Gospejno društvo in ostalo ženstvo; 19. druga četa vojaštva. Šolska mladina se zbere s svojim učiteljstvom k zadnjemu blagoslovu na Glavnem trgu.
KINO METROPOL :: Danes ob 14.30 matineja »Naši rojaki« (Stanlio in Olio), ob 16.15, 18.15, 20.30 premiera prekrasnega filma »Ros^farie«:
N c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju ajielira na srca čutečih zakoncev, da bi vzeli 6 let starega dečka za svojega ali pa vsaj brezplačno v oskrbo. Deček je zdrav in dobro razvil.
c Primarij dr. R a i š p do nadaljnjega ne ordi-nira.
c Poroka. Danes popoldne bosta stopila pred oltar v celjski opatijski cerkvi gosp. Božič Drago, solrudnik v drogeriji Vrtovec, in gdč. Golob Danica, hčerka mizarskega mojstra v Gaberju. Ženinu in nevesti, ki sta bila vneta in požrtvovalna delaven v naših prosvetnih organizacijah, želimo na poti v novo življenje mnogo sreče in božjega blagoslova.
c Fantovski odsek KPD ima drevi ob 20 v Domu obvezen sestanek. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se zbere fantovska KA ob 8 zjutraj pred hišo Glasbene matice.
r. Celjski šahoTski klub priredi v sredo ob 8 svoj brzolurnir za mesec maj v hotelu »Union«.
Zavarovanje trg. pomočnikov k nameščenskemu zavarovanju
V torek zvečer je bil v Trgovskem domu občni zbor Trgovskega društva »Merkur«, ki je ena najstarejših slovenskih gospodarskih organizacij. Na tem občnem zboru je podal predsednik g. dr. Fran VVindischer obsežno poročilo, iz katerega posnemamo v naslednjem te-le važne odstavke, ki se nam zde posebno aktuelni:
Pokojninsko zavarovanje trg. pomočnikov
Ko se je v Avstro-Ogrski v letih 1907 in 1908 napovedovalo in pripravljalo pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev, v naših krajih ni bilo niti med trgovci niti med trgovskimi sotrudniki, zlasti pa med prodajalci, sostavnega zavzemanja za to, da bi veljalo starostno zavarovanje za nje. Predvsem je bila čakalna doba jako dolga za starostno zavarovanje, obetane rente pa skromne. Pa tudi prilike v naši trgovini so bile docela drugačne. Število trgovinskih obratov jc bilo razmeroma majhno. Mnogo gospodarsko ugodnih krajev je še bilo, kjer ni bilo trgovcev. Razčlenjenost v trgovini je bila vobče še majhna. Posamezne stroke celo v najih večjih središčih niso bilo ločene in specijali-zirane v poznejšem in današnjem obsegu. Gospodarski )>oložaj v trgovini ni bil slab. Priden in sposoben mlad trgovec je lahko računal na dosti dobre dohodke, ki so mu navadno omogočali, da je mogel misliti na preskrbo v starosti. Trgovski naraščaj jo živel kar v palrijarhalnih razmerah pri svojem "ospodarju. Gospodar in uslužbenci so bili nekaka gospodarska družina. Mladi trgovci so smeli racu: liati, da postanejo še v krepkih letili samostojni trgovci. Tako tedaj ni bilo še budne skrbi med trgovskim naraščajem za opešana lota, ker so ra: čunali s tem, da bodo nekako s 30. letom zaceli na svoje. Tudi mladi ljudje so bili varčni, /a prvo silo ie imel mladi trgovec vsaj nekaj prihrankov. Razen tega pa je bilo v tistih .solidnih c^ih ko ie bilo v vsej kronovim Kranjski na 400.000 prebivalcev na leto kakih 5 konkurzov, začetniku dobrega slovesa lahko dobiti blagovni kredit deloma pri svojem prejšnjem gospodarju, deloma pri vna-njib veiikib trgovcih in tovarnarjih, ki so bil i dobro •poučeni o mladih trgovskih osebah, ki so se pripravljale na svojo kupčijsko saniostalnost. leta vrsta najboljših članov iz prvih 10 let našega obstoja je v zgodnjih letih poslala samostojna. 1 ocasi iia so so razmere izpremin ja.le. Razvoj hiti dalje. Število trgovinskih obratov je naraščalo, posebno zadnja leta velike vojne in v tistem metezu po veliki vojni, ko se je vse gnetlo v trgovino in prekupčevanje. Razčlenjenost trgovine je napredovala po številu obratov, pa tudi po delitvi na specijalne 6troke. Celo v majhnih in odmaknjenih selih so začele trgovine, četudi manjšega obsega. Tako so izpremembe v splošnih gosjiodarskih razmerah in posebej izpremembe v trgovini na drobno pri nas privedle do tega, da je med trgovskim naraščajem dobro število tistih, ki zadnja desetletja ne morejo in tudi ne računajo, da se osamosvoje. Tesno je za prostor, trdo je trenje v gnječi. Tako pa mora znaten, če he pretežen del trgovskih sotrudnikov dandanes račutiffli s tem, da je treba misliti v krepki dobi liii1 opešana leta in se truditi za starostno zavarovanje. V prak6i se danes že žal večkrat kar ' ' -ikazS kako neprijetne in za posameznika j pSŽleS ic«
žalosti poledice dejstva, da trgovski sotrudniki, predvsem prodajalci, niso bili prevzeti svojčas v pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. Naše društvo je zgodaj že začelo opozarjati, da je vsaj skromna starostna preskrba uslužbenca v interesu dobrega gospodarja samega, kateremu bo za starost preskrbljen sotrudnik vse bolje opravljal službo. Tudi se je med sotrudniki samimi začelo gibanje, da veljaj starostno zavarovanje za trgovsko prodajalce. Mnogo gospodarjev je bilo dalekovidnih dovolj, da so prostovoljno zavarovali 6voje uslužbence pri Pokojninskem zavodu. Tudi različne druge organizacije trgovskega stanu so opozarjale na jxitrebo starostne preskrbe za trgovsko pomožno osebje srednje in nižje vrste. Pri tem smo imeli pred očmi, da bi Pokojninski zavod prevzel med svoje zavarovance tudi trgovsko pomožno osebje, ker te vrste službojemalc« po svoji izobrazbi, po načinu dela in življenja spada med privatno nameščence. Tudi Pokojninski zavod sani je imel umevanje za to prizadevanje in so je tudi sam ob raznih prilikah zavzemal za priključitev trgovskega jromožnega osebja v svoje območje. Žalibog to prizadevanje ni vodilo do uspeha, dasi je danes tudi ined konservativnimi gospodarji dozorelo prepričanje, da je potrebno in koristno glede uslužbencev misliti na čas, ko je delovna sila dala odpoved. Gospodarjevo stališče je veliko lažje, so-cijalne odgovornosti razbremenjeno, ako ne grozi postarnim uslužbencem beda. Zavarovalna misel je zadnje čase pri nas zelo napredovlaa in se bliža čas, ko bo jjokojninsko zavarovanje privatnih uslužbencev razširjeno na vso državo. Sedanje jx>kojnin-sko zavarovanje zasebnih nameščencev velja samo za Slovenijo in Dalmacijo, ki sta že od leta 1909 imeli uvedeno zasebno zavarovanje za j>rivatne nameščence. To razširjenje je ne samo zmaga socijal-ne pravice in kulture, marveč jc tudi pravična izravnava socijalnih bremen na gospodarska pod-
jetja vseh vrst v naši državi. Doslej je položaj v
naši državi različen. Konkurenčni pogoji so za prizadela gospodarska podjetja neenaki. Trajno pa ne more veljati, da je gospodar vseh vrst v Sloveniji najbolj prizadet po javjiih dajatvah in socijalnih bremenih. Pri tem napredovanju jx>kojninskega zavarovanja pa žal doslej nismo uspeli, da bi se prevzelo v starostno zavarovanje, odnosno v invalidno zavarovanje tudi trgovsko jiomožno osebje, predvsem prodajalce in prodajalke. Najx»vedano je pa medtem in bo sigurno tudi izvršeno razširjenje delavskega zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. Obstoječe socijalno zavarovanje bo dopolnjeno in pridemo v bližnjih mesecih do važne izpopolnitve 60c.ijalne preskrbe v naši državi. Uredba veli, da obsegaj zavarovanje za onemoglost, starost in smrt vse osebe, za katere velja zavarovanje l>o Zakonu o zavarovanju delavcev iz leta 1922 pri Osrednjem uradu v Zagrebu.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt bo po novih določilih obsegalo tudi trgovsko pomožno osebje, I.ahko bi rekli, da je nekaj bolje nego nič in dali hvalo izboljšanju dosedanjega položaja. Mislim pa. da je slej ko prej pravilno zastoj>ati misel, da bi razširjenje socijalno preskrbe, ki jo j>ričaku-jemo za jesen, v kolikor se tiče trgovskega [»možnega osebja, bilo pravilneje in racijonalneje iz zgoraj navedenih razlogov, izvesti tako, da bi prišlo zavarovanje polom Pokojninskega zavoda. V tem pogledu bi veljalo potruditi se in začeti akci jo jk> prizadetih zastopstvih. Dejstvo je vendar, da pri zavarovanju za primer bolezni in nesreče že velja za trgovsko pomožno osebje glede zavarovatelja, nosilca zavarovanca izjema. Mnogo, če ne pretežno število teb uslužbencev je pri Trgovski bolniški blagajni, odnosno dojiolnilno pri Trgovskem in bolniškem pofljKirnein društvu, ki je zlasti, ker ima svoj sanatorij, dragocene važnosti za prizadele interesente.
Zavetišče za trgovce in obrtnike
Ko govorim o izpremenjenih prilikah v trgovini in. mimogrede rečeno, precej isto velja tudi za obrtnike in rokodelce, je Ireba opomniti, da je med srednjimi in malimi trgovskim iu obrtnimi gosjiodarji cola vrsta lakih, ki dandane stežko žive | in z nuiko izhaja jo-celo v normalnih razmerah. Če | pa pride bolezen, le malo dolgotrajnejša ter se | vseli nesreča v hišo gospodarjevo, nastane navadno j prav nevSečen položaj. Rada se oglaša beda i" skrb j za najpotrebnejše. V bolezni in nezgodi je za go- j spodarsko šibke gospodarje trgovskega in obrtnega | st anu položaj kar slabejši nego za delojemalce, ki imajo vsaj najpotrebnejšo jxnnoč v bolezni in nesreči. Preudarni gospodarji zlasti v ljubljanskem Združenju trgovcev so že mislili na to, da je treba bodisi v okviru obveznih organizacij bodisi dobro-voljno poskrbeti za jx>moč in podjioro v sili in nesreči. Ali te dobrovoljne naprave ne morejo prav naprej in je res morda, da brez obveznosti ni mogoče doseči zaželjenih uspehov. Priznati se mora, da je danes misel za socijalne potrebe in socijalni čut mnogo večji nego pred 10 leti. Dosti več je danes razumevanja in smisla za naprave, ki prinašajo jx>moč v sili in čijih potreba in utemeljenost se jx>kaže ne neposredno, marveč šele v časi h po nekaj letih, ko se položaj izpremeni in sreča prevrže v nesrečo. Posebno po mestih je danes prilika, mnogo radi nevšečnih in kritičnih razmer zadnjih let, opazovati, kako nekdaj krepki in prizadevni trgovski in obrtni gospodarji pridejo v silo in revo, ne da bi se jim moglo očitat? lahkomiselnost in brezbrižnost. Mislimo, da bi bilo pri nas v Ljubljani čas, da začnemo misliti na to, da poskrbimo morda opirajoč se na kako ustanovo, ki če obstoji pri občini, na zgraditev zavetišča za obubožane trgovske in obrtne gosj>odarje. Taka stvar ne gre preko noči, ali po različnih upravah in kom-pelencah bi se dalo ob dobri volji v kratki dobi priti do tolikega fonda, ki bi omogočal uresničenje živo potrebne socijalne naprave — Zavetišča za trgovske in obrtniške gospodarje.
Pokojninsko zavarovanje nameščencev
Podatki o številu zavarovancev in njih prejemkih so najzanesljivejši barometer za presojo socijalnega in gospodarskega položaja nameščencev, loda podatki, ki jih nudi splošno socijalno zavarovanje, so zanesljivi bolj za one vrste uslužbencev, ki nimajo več dohodkov, kot jih vpošteva najvišji razred. Zato se lu nahajajo v skupini zavarovancev najvišjega plačnega razreda tudi taki, ki imajo taktično veliko več prejemkov in če se pri teh izvrše izpremembe v višini prejemkov, jih statistika ne more niti zajeti, ker se le pri najnižjih skupinah znižajo pod imensko višino, kakor jo določa najvišji razred. Drugače pa nudi popolnejšo sliko statistika zavarovancev pri Pokojninskem zavodu. Tu so plačni razredi višji in je najvišji plačni razred 14, ki obsega vse zavarovance z letnimi prejemki nad 54.000 dinarjev. Zato nam nudi ta statistika boljši vpogled v položaj nameščencev kot katerakoli druga statistika.
Lani opažamo, da je število zavarovancev pri Pokojninskem zavodu naraslo za 536 na 10.373, toda zanimivo je, da je število zavarovancev bolj naraslo v Dalmaciji kot pri nas, kar je dokaz, da naša konjunktura še ni dobila priključka na konjunkturo v drugih delih države. Zanimivo je, da je odpadlo v letu 1936 na 1 službodajalca 4.08 obvezanccv pok. zavarovanja, kar dokazuje, kako številni so majhni obrati. Saj stoji nasproti 10.909 zavarovancem kar 2.879 službodajalcev.
Zavarovani letni prejemki so dosegli najvišje stanje leta 1930 s povprečno 23.036 Din na 1 zava- i rovanca letno, od tedaj naprej pa so se stalno zmanj- ; sevali. Največje je bilo zmanjšanje leta 1932 s 3.4% v primeri s prejšnjim letom. Do leta 1935 je povprečna plača padla na 20.773 Din, lani pa celo na 20.747 dinarjev. Vendar pa je padec od 1935 na !
1936	malenkosten, ker znaša komaj 0.1%, kar jc vsekakor znak, da je pričakovati v statistiki za
1937	prirastek povprečne zavarovane plače, Povprečno so bile plače v firimeri z letom 1930 nižje za okoli 10%.
Koliko znaša skupni dohodek nameičencev. j
Tako so po statistiki Pokojninskega zavoda znašali vsi prejemki moških zavarov. 191,650.800 Din {leta 1935 184,977.600 Din) in prejemki ženskih zavarovancev 44,304,000 Din (1935 42,594.000 Din). Na
1 moškega zas. uradnika odpade letno 1936 23.074 (1935 23.412) Din (14.410) dinarjev.
ipa
(1935 23.412) Din ,na 1 žensko zavarovanko 14.246
Ljubljanski tramvaj
Leta 1931 in 1934 je bilo omrežje ljubljanskega tramvaja zelo razširjeno z znatnimi investicijskimi stroški, ki so dosegli do konca leta 1934 51.46 milij. din. Toda, ko bi morale začeti nove proge donašati znatne dobičke, je nastopila splošna kriza in nastopil je padec prometa in seveda tudi tudi dohodkov. To nam kaže naslednja tabela o številu jiotnikov in dohodkih v zadnjih letih od 1930 sem:
potnikov dohodki v tisočih v tisočih
1932	6.954	8.873
1933	5.113	7.833
1934	4.838	7.509
1935	5.180	7.614
1936	6.152	7.331
Iz tega se vidi, kako so dohodki do leta 1934. padli na 7.5 milij. din. S tem so padli daleč pod proračunano vsoto 10 milij. din, katero smo smatrali za dovolj donosno ljubljanskemu tramvaju. Od tedaj naprej pa je število potnikov začelo naraščati vendar pa še ni doseglo višino iz leta 1932. Tudi v letu 1937 jc število (»laikov nadalje naraslo. Ni pa tako narasla donosnost, kajti lani je bila tarifa prilagodena željam ljubljanskega prebivalstva in so dohodki vkljub povečanju prometa padli za nekaj stotisoč dinarjev. Vendar je pričakovati, da se bo ugodni efekt nove potniške tarife bolj poznal v letu 1937, kar dokazujejo dosedanji dohodki.
Istočasno je bilo obrestno breme poleg vzdrževalne službe izredno težko. Sedaj je uspelo znižati obratne stroške, ker se vidi iz računskega zaključka družbe za 1936 v primeri z letom 1935. Obratovalni stroški sami so se zmanjšali od 6.18 na 6.13 milij. od leta 1935 na 1936, še bolj pa je novi upravi uspelo zmanjšati obrestno breme. Obrestno breme je doseglo leta 1935 1.67, lani pa samo Se 1.48 milij. din. Še bolj pa se bo poznalo znižanje bremen v letu 1937.
Iz poročila družbe posnemamo še: Nova uprava, ki je prevzela posle dne 31. januarja 1936, je uredila že lani in letos mnogo perečih in važnih zadev. V ozdravljenje finančnega stanja družbe je med drugim dogovorjeno, da prevzame delniško glavnico mestna občina. Nato je dala družbi znatno subvencijo in kupila od nje staro remizo ter poračunala to kupnino z delno terjatvijo mestnega zaklada. Mestna elektrarna je družbi znižala tokovino, avstrijski Siemens pa je znižal obresti od 10 na 5 odstotkov in jxxlaljšal odplačevanje dolga tako, da se s 1. jan. 1937 zadovolji z mesečnim obrokom 150.000 Din in morebitnim presežkom dohodkov nad 8 milij. Din letno. S tem je jx>ložaj družbe znatno izboljšan. Izgubo za 1935 in 1936 je družba odpisala iz rez. sklada za odpis investicij in jioslovnih izgub ter
delno ludi z izkupičkom za staro remizo.
*
Izvoz pšenice in koruze. Od 1. avgusta 1936 do 17. maja 1937 smo izvozili 42.621 vagonov pšenice za 662.9 milij. Din. Ker mora Prizad dobaviti še okoli 17.000 vagonov, bo ostalo za izvoz še okoli 10—12.000 vagonov. — Od 1. oktobra lani do 17. maja letos smo izvozili 25.085 vagonov koruze za 234.4 milij. Ker jiomeni, da je šla še polovica za izvoz namenjene koruze v inozemstvo.
Pogajanja s Švico. Iz Belgrada poročajo, da se bodo začela pogajanja za ureditev plačilnega prometa v Švico 1. jun. letos, ne pa, kot je bilo prvot-I no javljeno, 15. junija.
Švedi kupujejo celulozo pri nas. Agencija Ju-! goslovanski kurir poroča, da se zanima neka Sved-ska skupina za naš celulozni les ter se je že za-čela jiogajati z nekaterimi našimi podjetniki zaradi dobav za Švedsko. | Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic ! v Ljubljani sprejema do dne 28. maja ponudbe za j dobavo kretniških tablic ter umetnega strešnega škrilja.
MUHE
PRENAŠAJO BOLEZNI
FLIT
jmumčiA
F t I T Icdclan T>o znamenitih reeapclb - nalSui« aan«al|ivo.
ZAHTEVAJTE IZRECNO * L I X V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČKAH
Borza
Dne 25. maja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na nnših borzah neizprenienjen na '.337.20 238.80.
Avstrijski šiling ie ostal v Ljubljani neizpre-menjen na 8—8.10. v Zagrebu j>a je malo popustil na 7.95.-8.06. V Belgradu jo beležil 7.97—8.07.
Grški boni so beležili v Zagrebu 83.15—33.85, v Belgradu 84.65—35.35.
Nemški čeki eo v Ljubljani malo narasli na 12.19—12.39. v Zagrebu pa na 12.2250—12.425, mi-dalje so beležili v Zagrebu za sredo in konec junija 12.1750—12.3750, za sredo in konec avgusta pa 12.18—12.38. V Belgradu so beležili 12.2863 do 12.4868.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,510.092, v Belgradu 2.534.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu je dosegel 1,426.000 dinarjev.
Ljubljana
Amsterdam 100 hol. Berlin 100 mark . Bruselj 100 belg . Curih 100 frankov london 1 funt . Ne\vyork 100 dolarj Pariz 100 frankov . Praga 100 kron . . Trst 100 lir . . .
— Tečaji s p r i m o m.
gold. . . . 3397.16_21U.76
..... 1749.02—1762.90
..... 734.69— 739.76
..... 996.45—1008.52
..... 215.16—257.21
v . , . . 4327.26—4363.57
.....195.26— 196.70
..... 152.04— 153.14
.....208.44— 231.53
Curih: Belgrad 10, Pariz 19.60, London 21.0225, Newyork 437.375, Bruselj 73.725, Milan 23, Amsterdam 240.50, Berlin 175.60, Dunaj 81.40 (81.75), Stockholin 111.45, Oslo I0S.625, Kopenhagen 96.525, Praga 15.26, Varšava 83. Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsinglors ' 9,56, Buenos-Aires 134.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 87.25—88.25, agr. 52—53, vojna škoda j»romplna 406—407, begi. obv. 75.50—76.50, 4% sev. agr. 5150—53, 8% Bler. pof-. 94.50—95.50, 7% Bler. po«. 84.75—86, 7% pos. DHB 96—SI9.50, Trboveljska 250—265.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 87.75 do 88.50, agr. 52.-52.75 (52), voj. škoda j»romptna 406.50—408, dalm. agr. 73.75—74.50, 4% sev. acr. 51.75—52.75, &% Bler. pos. <M.25—95, 7% Rler. pos. 85—85.75 (85.50), 7% pos. DHB 96.50—101. Delnico: Priv. agr. banka 191.50 den.. Trboveljska 250—280, Gutinann 60—tfS, Isis 25—85, Osj. liv. 180—190, Osj. sladk. tov. 170—200, Dubrovačka 370—420, Oceania 250 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jios. 86.75 do 87. agr 52.50—52.75, vojna škona j»roinptna 408 do 409 (408.50), begi. obvez. 76.50—76.75 (76.60, 76.50), dalm. agr. 74.25—74.75 (74.50), 8% Bler. pos. 94—95.50, 7% Bler. poe. 85.50 den., 7% pos. DHB 99.50 den. (99.50), 7% stab. po«. 87--88.' Delnice: NB 7150-7200 (7150), Priv. agr. banka 198 den. (198).
Žitni trg
Sombor. Pšenica: bač. okolica Sombora 172 do
174, gornja bač. 173—175, srem., slav. 175—177. — Moka: bč. Og, Ogg 265—275, 245—265. — Ostalo moka neizpremenjena. — Vse ostalo neizpreme-njeno. — Tendenca mirna. — Promet 26 vagonov.
Novi Sad. Moka: bč. in ban. og, ogg 255—2<i5, 295-245, 215—225, 185-195, 155-1C>5. št. 8 neizpremenjena. srem.. slav. og, ogg 250—260, 230 do 310, 310—220, 180—190, 150—160, št. 8 neizpremenjena. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
— Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fruu-JoMi grenčice«.
Kulturni obzornik
Geografski vestnik
Geografsko društvo v Ljubljani izdaja in zalaga svoj vestnik, ki ga urejuje dr. Anton M e 1 i k. Letnik i2-13 (1936/1937) obsega osem razprav z raznih fiodročij zemljepisne znanosti, ki 6e nanašajo na Slovenijo in ostale pokrajine naše države.
Prvi članek Ivana R u b i č a, opremljen s številnimi fotografskimi jiosnetki, govori o malih oblikah na obalnem reliefu vzhodnega Jadrana, torej o vprašanju, ki je bilo doslej malo raziskovano. Avtor poroča o uspehih lastnega proučevanja predvsem v morfološkem pogledu, obenem pa ugotavlja hrvatsko narodno terminologijo v onih krajih. France Habe je preiskoval loplmske odnošaje na izvirih Ljubljanice ter našel znatne razlike, ki jih ima v tem pogledu Ljubljanica nasproti kraškim vodam. Na podlagi merjenih podatkov sestavljeni diagram kaze posebne zakonitosti, ki jim je llabe poiskal ludi razloge v jiodročjih, od katerih so odvisni. Zelo obsežen jc člauek Ivana Rakov ca o lnorfogenezi in mladoterciarni tektoniki vzhodnega dela Julijskih Alp, v katerem opisuje vrhove, vrši-ne, nivoje in terase, riše morfološki razvoj in jx> odgovarjajočih znakih določa 6tarost nivojev. Na koncu razprave je navedena obsežna literatura. Oskar Reya piše o razprostranjenosti in pomikanju toče po dravski banovini ter o vzročni zvezi toče s splošnim vremenskim stanjem na podlagi r>odatkov iz leta 1936. Nekaj smernic v sodobnem morfogenelskem proučavanju daje Svetozar Ile-
š i č ter ocenjuje različne metode, ki jih uporablja ta znanstvena panoga, primerja jih med seboj in govori o njih praktični ujx>rabi v slovenskih in sosednih pokrajinah. V pregledu slovstva navaja 110 različnih knjig. Božidar š k e r 1 j poslavlja na temelju lastnih proučevanj rasno sliko Jugoslavije v glavnem, obenem pa jo primerja s karto biološkega tipa jx> Mikiču. Članek je jiosve^en spominu V. Lebzeltra, najboljšega poznavalca antropologije jugovzhodne Evrope. Demografsko razpravo o izseljevanju in doseljevanjii v Žumberku je napisal Marko Šuklje. Predvsem je proučil izseljevanje Žuniberčaiiov iz občine Radatoviči v ostale kraje države ter v inozemstvo, doseljevanje Slovencev in prav tako Hrvatov. Poroča tudi o življenjskih pogojih in gospodarski strukturi med Žumberčani. Anion M e 1 i k je raziskal poklicni sestav prebivalstva v mestih Jugoslavije in označil posamezne mestne tipe ter jih klasificiral. Pri premotrivanju mest na Slovenskem je zlasti obračal pozornost nn odnošaj med urbarskimi središči in ruralno okolico ter preiskal statistično gradivo.
Važna poročila obsega •»obzornik-, med njimi nekaj novih statističnih podatkov o obsegu in prebivalstvu različnih držav in dežel, prav tako ima
Vestnik ludi številne ocene iz književnosti. *
K. S. Chaudau, Les Balkans et la Democratie
(ad. Pierre Bossuet, Pariš, 1937, str. 376)
G. Chaudau je pisec neštevilnih del v francoskem jeziku, v katerih skuša z veščim peresom, oh-širnim znanjem in veliko ljubeznijo do balkanskih narodov, zlasti do Jugoslavije, prikazati zunanjemu svetu smelo stremljenje tega dela Evrope, ki je to-
liko stoletij bilo zanemarjeno in zasužnjeno, da se z žilavim naporom, ki je lasten le svežim narodom, dvigne na višino ostale kulturne Evrope in se uvrsti vanjo kot njen enakopraven in enakovreden del. Iz tega vidika je Chaudauovo delo hvalevredno, zlasti ker se mu je posrečilo, da jc z neumornim zbiranjem političnega materiala in z njegovo veščo ureditvijo zelo olajšal zunanjemu svetu vpogled v balkansko politično zgodovino. Zato bodo za študij balkanske in posebej jugoslovanske politične zgodovine ChauJauovc knjige koristen doprinos.
Tudi v tej zadnji knjigi: Balkan in demokracija piše v lepem časovnem redu prejšnje zadnje dogodke iz balkanske zgodovine in razveseljiv napredek medsebojnega sporazuma, ki ga utrjujejo med seboj balkanske demokracije. Pisatelj govori najprej obširno o Jugoslaviji in njenem notranjem političnem razvoju v zadnjih letih. Potem se podrobneje peča r. iskreno prijateljskimi odnosi med Jugoslavijo in njeno veliko zapadno zaveznico Francijo, ki so jih v zadnjem času potrdili prijateljski obiski franc. maršala Franchet d'Espereya v Belgradu in vojnega ministra gen. Mariča v Parizu. Nato preide pisatelj k obravnavanju jug. politike napram državam Balkanske zveze in Male zveze. Z vsemi temi državami je Jugoslavija ostala v najboljših odnošajih in je vezi prijateljstva z njimi celo poglobila. Tem se jc pod vlado dr. Stojadinoviča pridružil nov stik s Poljsko in zlasti z Bolgarijo, kar je smatrati za ogromen korak k pomirjenju Balkana in je eden največjih uspehov dr. Stojadinoviča na zunanje političnem področju. V zadnjem času omenja S« «ni>riiTi,ni r Italijo. Knjiga navaja veliko dokumentov, zgodovinski pregled pogodb in značilne izjave domačega in tujega tiska. Svoje delo zaključuje z ugotovitvijo, da solidarnost Balkana bistve-
no prispeva tudi v ureditvi in utrditvi miru v Podonavju.
Madžarska ocena slovenske knjige. — Med razmeroma redkimi primeri te vrste moremo opozoriti zopet na enega: v madžarski reviji »Vasi szem-le« (Sz»mbathely) 1937, zv. 3 poroča dr. Avgust Pavel o »Prekmurskih pesmih« Jožefa Baše-Miro-slava. Opozarja zlasti na zveze, ki utegnejo zanimati madžarski svet (prevodi iz madžarskega pesništva itd.) in na celotni značaj imenovanega pesnika.
Razstava v Turinu. Začetkom junija bodo otvo-rili v Turinu razstavo piemontskega baroka. Namen prireditve je pokazati baročno umetnost Pic-monta, predvsem arhitekture. Na tem področju ima Picmont tri velika imena: Guarini, Vittore in Juvarra. Do besede bo pa prišla tudi druga umetnost, tako kiparstvo in slikarstvo. Razstavna dela vodijo Lorenzo Rovere, Vittorio Viale in znani nemški umetnosini zgodovinar A. E. Brinck-mann.
Nagrado »Matice hrvatskih gledaliških dohro-voljccv« v Zagrebu. Razpisane so: nagrada Josipa F r e u d c n r n i c h a 7500 Din, Josipa B a c h a 2000 Din ter Radio MUK D 2000 Din (skuj)ni znesek 11.500 Din). Rok natečaja je 31. avgust 1937. Gradivo ljudski h iger mora biti vzeto iz hrvatskega narodnega življenja in igra zgrajena po načelih dramske umetnosti in odrskega učinkovanja. Pojasnila daje A. Freudenreich, Zagreb, Gajva ul. 2 b. 6. nadstr.	<	•
»Oluma«, ki jo je napisal A. Freudenreich v
7n...»K>. I.At M.i.ffZnlL__f 1, . -I _, _	, ,
uag.CDu nu. imivkiim m ijuuBKt; jirpuBiave, se naroča na naslov: Zadruga Sklad (za A, Freuden-jasnila dajo A. Freudenreich, Zagreb Gajeva ulica 2 b, 6. nadstr.
Človek, ki je plačeval 84 milijonov dinarjev davka na leto
John D, RocheSeller — svetovni rekordni človek bogastva in dobrodelnosti
»Dolžnost nas vseh je, da Jim več zaslužimo in čim več pomagamo drugim.« Po drugi strani pa je John Davidson Rockefeller »poznal le eno razvedrilo«: da je spravljal dividende. Bil je čudovit, nasprotujoč si človek, ta Rockefeller, mršavi starček z obrazom mumije, ta ameriški kralj petroleja, osem in devetdesetletni starec, ki je že pol stoletja živel le še kot zasebnik in se je štirideset let z izredno žilavostjo boril zoper smrt, čeprav časih samo z ženskim mlekom, ki so mu ga darovale ameriške ženske.
Kako so se pa strinjali krotki, krščanski nauki pridigarja baptistovske nedeljske šole z onimi petrolejskega kralja? Treba bi bilo od-grniti zaveso z nedavne preteklosti, če bi hoteli odgovoriti na to vprašanje. »John D.«, kakor so ga v Ameriki po domače nazivali, je bil poslednji, še živeči veliki zastopnik gospodarske preteklosti, katere načela ves sedanji rod srdito pobija in obtožuje.
Dobrodelnost v trustih.
Rockefeller, človek, ki je plačeval državi na leto 84 milijonov dinarjev davkov (sicer bi jih moral še več, a John D. je že poznal razna pota, da se je izognil davkom), ta svetovni rekorder bogatije in neoviranega kapitalističnega samo-drštva, je pa imel svetovni rekord tudi v — dobrodelnosti! Skoraj 14 milijard dinarjev je izdal za dobrodelne namene. Njegove dobrodelne ustanove so: Rockefellerjev inštitut za medicinska raziskovanja, ki ga je 1901 ustanovil in mu podaril milijardo dinarjev fonda; dalje dve leti mlajši Splošni vzgojni zavod, ki mu je podaril 120 milijonov dolarjev za podporo učiteljišč vseh vrst; Ustanova v spomin Laure Spelman in Rockefellerja za ženske in otroke z 80 milijoni dolarji glavnice in predvsem velika »Rockefellerjeva ustanova« iz leta 1913, da bi pomagal ljudem vsega sveta. Ta Ustanova podpira žrtve povodnji, potresov, vojne, kuge in podobne. Sredi Njujorka je »Rockefeller j evo središče«, čigar pet orjaških donebnikov najprej zagleda potnik, ki se pripelje v Niujork. Samo nakup ieii stavbišč je »ta! več aihjaid dinarjev!
Knjigovodja postane milijarder
John D. je bil najuspešnejši selfmademan, kar jih je bilo sploh kdaj na svetu. To pa je vprav v Ameriki neskončno dosti pomenilo in je mnogo pripomoglo k zgledu, kakršnega je dajal Rockefeller v življenskemu in svetovnemu pomenu Amerikancem. John D. je imel 16 let, ko je leta 1855 začel svojo skromno življensko pot kot pomožni knjigovodja pri tvrdki Hewitt in Ttittle v Clevelandu. Zaslužil je pol dolarja na dan. Čez dve leti se je izkazala njegova posebna daro-vitost: z drznimi in nenavadnimi finančnimi posli se mu je posrečilo, da je rešil propada versko občino baptistov, ki ji je že tedaj pripadal. Za plačilo so ga izvolili, dasi mu je bilo komaj 18 let, za predsednika cerkvene občine. In tedaj se je začela dvigati njegova neverjetna pot samih uspehov. Z Angležem Carlom je 1. 1858 ustanovil špedicijsko in komisijsko družbo. Tedaj je imel 800 dolarjev premoženja. A kupčija se je razvila in čez nekaj let je imel 35.000 dolarjev čistega. Lastnik špedicijske družbe je v tedanji secesijski vojni podpisal 17.000 dolarjev vojnega posojila in si je s to šahovsko potezo pridobil za svoje trgovske namene precej važnih prijateljev.
Kupčija s petrolejem
Denar zahteva, da ga naložiš, dobičkanosno naložiš. Ko je Rockefeller iskal, kam bi ga naložil, se je 1. 1862 prav slučajno »sešel« s petrolejem, ki ga je 10 let prej komaj kdo poznal po imenu in so ga uporabljali le za zdravilo. V začetku 50. let prejšnjega stoletja, so nato »odkrili« petrolej za gospodarstvo in tehniko. Razvnela se je vročica za srečo in po gozdovih in ravanah so brzele množice iskalcev zakladov. Njim je sledila finančna špekulacija. Samo v Filadelfiji je v letu 1864 in 1865 nastalo tisoč petrolejskih družb! Seveda so imele delnice včasih komaj vrednost papirja, a so čez noč narastle do bajne vrednosti in so tvorile ali uničevale eksistence kar čez noč. Mesta so rastla ko gobe po dežju.
Rockefeller se je spočetka ukvarjal samo s čistilnicami, rafinerijami petrole-j a. L. 1865 je prodal svoj delež pri špedicijskem podjetju in se je povsem posvetil »smrdljivcu«, ki ga je kasneje, zlasti s prevoznim izkoriščanjem, popolnoma omejil. Ko je v Evropi izbruhnila fran-cosko-nemška vojna, so v Clevelandu ustanovili »S t andard Oil of Ohi o«, matično podjetje kasnejšega trusta. Čez osem let je družba že izplačevala po 100 odstotkov dividend in Rockefeller je imel 95 odstotkov vseh ameriških rafinerij v roki. Posebni, 5000 km dolgi cevovod je že tedaj sprejel Njujork s petrolejskimi vrelci v Pennsilvaniji.
Kot milijarder — Američani bi rekli kot bi-lijoner — je John D. stopil v 20. stoletje. Njegov trust nadzira 84 odstotkov vseh petrolejskih rafinerij v US Ameriki, 90 odst. trgovine z industrijskimi olji, 80 odst. izvoza petroleja; ima v rokah podrobno prodajo v več ko 80 odstotkih vseh ameriških mest in ima zdaj več ko 150.000 km lastnega cevovoda v oblasti! Borba zoper proti-trustovske postave tvori posebno, razburkano poglavje Rockefellerjevega življenja, ki se
pa radi prostora ne moremo baviti z njim. Ker so (razen Ncw Yerseya) vse države izdale protitru-stovske zakone, se je Standard Oil 1. 1899 z matičnim sedežem preselil v New Jersery, ki ima odtlej nenadomestljive davkoplačevalce v svoji sredi in se tega prijetnega položaja tudi dobro zaveda.
Večer življenja v milijardah
Znano je, da je bil Rockefeller prepričan, da bo doživel 100 let. Na njegov 100. rojstni dan je hotel dirigirati orkestru, ki bi igral stare pesmi
njegovih otroških let! Sicer je pa igral le ameriško tombolo in pa golf.
Rockefeller izhaja iz družine, ki se je bila v 17. stoletju priselila iz Nemčije v Ameriko. Njegov oče je bil nemiren in čudaški človek, ki je tudi skoraj dočakal 100 let starosti. Mati, Laura Spelman, je bila čudovito podobna svojemu sinu. Preprosta farmarska hišica v Coney Islandu, kjer je bil rojen John D., služi marsikakemu mlademu Amerikancu za »praktični zgled uspeha« in jo tudi temu primerno občudujejo.
Življenje skoraj stoletnega starca, ki je izročil pred 42 leti vodstvo in pred 16 leti tudi predsedstvo svojega trustu svojemu sinu Johnu D. ju-niorju, je potekalo dan na dan po istem, natančno določenem načrtu. Ob devetih je vstal, ob desetih zvečer je šel spat. Vmes je trikrat jedel, po eno uro dolgo — radi žvečenja! —, igral je golf, se popoldne vozil z avtom in je zvečer igral tombolo s prijatelji. Kvart se ni nikoli dotaknil, ker so se mu zdele moralno nevarne. Tudi knjig ni nikoli vzel v roke. Duševne potrebe Rockefellerja so bile vedno enake ničli. A za dušo je storil več: imel je sveto Pismo, razlago k sv. Pismu in pridige Reverenda Jovvetta: te tri knjige so ga vedno spremljale in vsak dan je prebral nekaj strani iz njih!
In vendar je imel eno strast tudi v tem življenju: drevesa in obdelovanje vrta in še nekakšno oboževanje izbranih oblek in kravat, edino razkošje, ki mu je bil vdan. Rockefellerjeva podeželska posestva: Poecanto Hills ob Hudsonu, Forest Hills pri Clevelandu in njegova posestva na Floridi, nujajo izbor samih lepot, kakršne si le more človek v sanjah izmisliti. »Vsa stara, visoka drevesa so bila moji osebni prijatelji«, je nekoč zapisal. In na slehernem svojem posestvu je dal gojiti purane v spomin na svoje prve trgovske začetke —
Po tem vendar ni potekalo to življenje med milijardami tako, kakor bi si človek spričo neizmerne bogatije mislil. Tu nI bilo nič tihe zbranosti, nič vesele družabnosti ali česa drugega, kar bi bilo odveč: John D. je hotel biti 100 let star! Partijo golfa s svojim najboljšim prijateljem, ki je prvotno bil, mimo orkestra, na programu stoletnice, je moral že črtati, ker mu je prijatelj prej umrl. Zdelo se je, ko da bo tudi golfu odveč.
Zdaj pa je odšel tudi John D., poslednja, že v življenju zgodovinsko-mistična osebnost, iz visoke trdnjave svetovnega kapitalizma na oni svet.
^apnpnar1
Prvi pcenetek z upora v Albaniji: vojaki ženejo ujetnike, ko so zavzeli gnezdo vstaje — Agyro-
ca6tro.
Strahote iz oblakov
Oblak se \e utrgal na Ogrskem
V okolici Budimpešte je bilo radi silnega neurja več smrtnih žrtev. Rimsko-katoliški župnik dr. J. Horvath v Szentendru je bival tedaj v on-dotni sirotišnici, kjer je bilo 80 otrok in 10 redovnic. Radi naliva so narasli potoki in so v nekaj minutah preplavali sirotišnico. 2upniku se je posrečilo, da je spravil na varno vse redovnice in otroke. Ko se je pa še enkrat vrnil v sirotišnico in je hotel rešiti še enega otroka v zibelki, so ga zgrabili valovi in šele davi 60 župnika mrtvega potegnili iz vode.
Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Več metrov na debelo leži blato naokoli. Pri Szentendru so potegnili iz blata voz, mrtvega voznika in dvoje konj. V okolici Budimpešte in po drugih mestih se je porušilo več hiš. Na tisoče
Armada r irakn. 29 najhitrejših ameriških vojnih letal brzi na vajo.
streh je odnesla voda. Vsa polja so uničena, železniški promet je zastal. Bojijo 6e, da je več ljudi našlo smrt v blatu, ki 6o ga nanesle vode.
Velikanska povodenj na Poljskem
Iz Varšave poročajo, da je v okolici Kielca nagloma prihrumela voda in je zagrnila v valove 50 oseb. Nesreča je doletela tudi kraje Ježov, Pin-cov in Olkus. Prebivalstvo se je prestrašeno raz-bežalo, vendar ni moglo rešiti lastnine, komaj nekaj oseb le golo življenje. Takoj so v ogrožene kraje poslali vojaštvo. V Ojčowi je voda sredi proge ustavila vlak. Vse ceste so zasute, da ni niti sledi po njih. Take povodnji ne pomnijo, celo povodenj 1. 1934 ni bila tako huda. V Mniechovve je voda vdrla v hiše, ko so ljudje 6pali. Prebudivši se, so hoteli zbežati, a niso več mogli. 2elezniške zveze med Mniechowem in Krakovem so pretrgane.
Ženitveni posredovalec: »Tale gospodična bo dobila milijon dinarjev dote. Kaj pa morete vi njej nuditi?«
Ženin: »Jaz ji lahko dam svoje prastaro ime.«
»Kako pa se pišete?«
»Adam!«

Vlomilec: »Kar brez skrbi notri —, vaša žena epi ko polh 1«
Baldvvin — doma. Ministrski predsednik Anglije, Bahvin. bo dobil od kralja plemski naslov »Earl« in bo imenovan v gosposko zbornico.
Eden iz starine
Velky Meseriči (Moravska), 23. t. m.
Te dni smo pokopali tu prav zanimivega moža, velikaša iz 6tarih časov, ko je naše plemstvo igralo še veliko vlogo v javnem življenju. To je bil grof Fran Harrach. brat baronice Karoline Wambolt, ki živi na starodavnem gradu Hmeljniku pri Novem mestu. Potomec stare plemiške rodovine na češkoslovaških tleh je ohranil ob prevratu 6voje veliko premoženje, ki pa ga je rabil v smislu davne tradicije svojega rodu: za kulturne in dobrodelne namene. Bil je pravi gospod iz starih časov, bolj stanovsko in religiozno nego nacionalno obeležen. Bil je tajni svetnik, ča6tni bailli Malteškega reda, častni vitez Nemškega reda in imel častni križ Kristusovega reda, ki je med najvišjimi pa-peškimi odlikovanji. Težko je našteti vsa prosvetna, verska in dobrodelna društva, ki jim je bil član, na čelu jim češki Rdeči križ. Od znanstvenih akademij do dijaških podpornih društev in poljedelskih pa gozdarskih in ribarskih ustanov je podpisal vsako dobro stvar. Njegov pogreb je bil veličasten; navzoči niso bili samo zastopniki vlade in stara plemstva, ampak tudi ogromno morav6ke-ga kmetskega ljudstva, tako da je bil ob prehodu železniški promet Brno—Praga celi dve uri zaprt.
Tako je odšel v večnost eden najznačilnejših zastopnikov 6tarine, ki je znal strogo živeti tudi v naši dobi v duhu svoje tradicije, obenem pa je razumel sedanjost in vse svoje zmožnosti ter sredstva postavil v družbo dobrega in lepega. Kot zgodovinsko zanimivost naj omenimo, da 6ta pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija preminula v Sarajevu v Harrachovem avtu. Užival je velik ugled tudi v vodivnih krogih naše republike.	ns^ioTidJ:
Ari w«n.
Črkovnica
•11			2|		3	4|		1 1
5			6		—	7		I 1
8			®l			101		1 1
11			12 |			13 |		1
14			15		—	16 |		I 1
17			181			19 |		1 1
20			211			22		1 1
23			24		—	25		1 1
26			27			28 |		1
29			30 |			311		1 1
32			33 |		—	34 |		1 1
35	|		361			37 |		1 1
38			39 |			40 |		1 1
41	|		42 |		43	44		1 1
Vstavi 25 a, 4 b, 4 c, 3 d, 16 e, 2 f, 1 h, 6 i, 4 j, 10 k, 10 1, 5 m, 13 n, 14 o, 1 p, 12 r, 4 s, 2 š, 7 t, 2 u, 7 v, 2 z v zgornje kvadratke, in 6icer tako, da dobiš v vsaki vodoravni vrsti po tri besede s petimi črkami. Zadnji dve črki prve besede sla obenem prvi dve črki druge besede, zadnji dve druge pa prvi dve tretje. Besede pomenijo:
1. blejski hotel in kopališče, 2. jugoslovansko mesto, 4. slovenski pisatelj, znan po knjigi o Šmarni gori, tudi hrvaški pisatelj ali češki umetnostni kritik, 5. globoko korito v triglavskem gorovju, 6. velika časopisna agencija, tudi grič pri Belgradu, 7. trg ob Savinji, 8. izlelna točka pri Tržiču, 9. mesto ob Savinji, 10. slovenski nabožni pesnik in pisatelj, 11. jugoslovanska žitnica, 12. evropsko glavno mesto, 13. evropski prebivalec, 14. kraj pri Mariboru, 15. slovenski pesnik, 16. kraj pri Tržiču, 17. udje izumrlega naroda, 18. češkoslovaško me6to," 19. nekdanji hrvaški ban, 20. kraj pri Kranju, 21. francoska reka, 22. slovenski dramatik, 23. nekdanje mesto v Mali Aziji, 24. slovenski čebelar, tudi sodobni slovenski športnik, 25. kraj blizu Velenja, po njem 6e imenuje cela dolina, 26. nemški pripovednik, umrl 1910, 27. kraj n aljubljanskem barju, 28. slovenski pesnik, 29. slovenski proti reformatorski književnik, 30. švicarski vrh, 31. svetopisemska oseba, 32. mezopotamsko mesto, 33. kraj pri Sevnici, 34. kraška gora, 35. Nemško mesto, 36. italijanski pesnik, 37. kraj pri Mariboru, 38. slovenski pesnik, 39. Feitenova duhovna igra, 40. koroški narodni buditelj in pisatelj, 41. jugoslovanska reka, 42. kraj pri Kranju, 44. Bartolova drama.
V srednji vrsti navzdol od 3 do 43 dobiš ime in priimek srbskega pesnika.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Jurij, 5. Bazin, 9. Adiža, 10. Atene, 11. Krim, 12. Vis, 13. Cer, 14. Mosel, 16. Cesar, 18. Labin, 20. Banat, 23. Karel, 28. Rutar, 27. Dan, 29. Rem, 30. Lož, 31. Iliri, 32. Ivana, 33. Mašin, 34. Lehar.
Navpično: 1. Jakac, 2. Udine, 3. Rim, 4. Javor, 5. Basel, 6. Zec, 7. Ineni, 8. Neron. 14. Maiar. 15. Lazar, 17. Sin, 19. Bar, 20. Budim. 21 Avala, 22 Turin, 23 Kamil, 24. Emona, 25. Ložar, 28. Niš, 30.
I Lah.
Morilec Brodarič
na dosmrtno robijo
Novo mesto, 25. maja.
Danes je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem obravnava proti 25-letnemu posestnikovemu sinu Stanku Brodariču, po domače Suštarjevemu iz Rosalnic v občini Metlika-okolica.
Obtožnica
ki jo je vložilo državno pravdništvo v Novem mestu proti njemu, očita Brodariču, da je dne 18, februarja 1937 v Čurilih po zrelem prevdarku in iz korisotljubja umoril 83-letno Baro Kočevarjevo in njeno 58-letno hčer Marijo Vraničarjevo. Staro Baro je Brodarič posekal štirikrat s sekiro po lobanji, Marijo pa trikrat ter je obema razsekal glavi. Smrt obeh žrtev je nastopila takoj.
Brodarič je vedel, da sta Kočevarjeva in njena hči premogli nekaj denarja, ker je bila Marija dalj časa v Ameriki in je prinesla od tam precej denarja. Tega denarja se je Brodarič polakomnil. Ko je bil roparski umor odkrit, je komisija ugotovila, da je stanovanje vse premetano, amerikanski kovček je bil odprt s sekiro in v njem je morilec vse prebrskal. Morilec je pripravil nekaj slanine, da bi jo odnesel, toda se je nečesa ustrašil, da je pobegnil in slanino pustil v hiši. če je morilec odnesel kaj denarja, pa ni ugotovljeno, ker sta obe žrtvi živeli vedno sami zase in nihče ne ve, koliko sta imeli.
Umor je 18. februarja odkrila soseda Jožefa Go-vednikova, ki jima je prinesla sveže pečen kruh. Govednikova je poklicala sosedi Marijo in Baro Obermanovo, češ, da se v hiši nekaj sumljivega godi. Ko so se vse tri ženske približale k hiši, je Marija Obermanova opazila nekoga, ki je planil skozi zadnja vrata hiše čez polje ter bežal proti Borihi. Ženske so poklicale Janeza Govednika in Ignaca Žnideršiča, ki sta zasledovala zločinca. Begunca pa so opazili tik pred gozdičem Anton Vra-ničar ter Jože Vraničar in Jože Nemanič. Vseh pet stoikih prič soglasno opisuje zunanjost preganja-
nega morilca in Nemanič je pozneje spoznal v beguncu obtoženega Brodariča. Brodarič je pozneje na begu srečal tudi nekega Ivana Kopiniča, ki je obtoženca dobro poznal in Brodarič je Kopiniču zagrozil: »Ivan, ne povedati onimt Če boš povedal, te ubijem!« Kopinič je opazil, da je bil obtoženec zelo prepaden in upehan. Vse te priče pa so se zelo bale Brodaričevega maščevanja, ker jc Brodarič zelo nasilen človek. Tudi orožnika Strmšek in Krč-mar sta izpovedala, da je Brodarič po aretaciji priznal svojo sled v obratni smeri od Radovičev proti čurilom. Orožniki so pri hišni preiskavi v Čurilih na kraju zločina našli tudi Brodaričevo vojaško knjižico in pa opomin, naslovljen nanj. Brodarič je tudi priznal, da je sekira, ki so jo našli v hiši in s katero sta bili obe ženski umorjeni, njegova last, pravi pa, da ne ve, od kod so prišli ti predmeti v to hišo. Obtoženec se zagovarja na razne načine, kakor da fe bil le na divjem lovu, da je šel po moko itd. Vendar obtožnica izpodbija vse njegove izpovedbe.
Razprava in sodba
Razpravi je predsedoval s. o. s. Romih. Obtoženec se je znal spretno zagovarjati in izmikati ter je bil poi>olnonia miren. Enako mirnost sta kazala njegova mati in brat, ki sta pričali njemu v prid. Po daljšem zasliševanju prič je Brodaričev branilec dr. Ivanetič predlagal, naj se razprava prekine in naj se odredi ogled na licu mesta. Drž. tožilec se je izjavil proti temu predlogu, nakar je senat predlog odklonil. Senat se je po govoru državnega tožilca Orožnika, ki je predlagal smrtno kazen in po govoru obtoženčevega branile« umaknil k posvetovanju.
Po daljšem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, s katero se obtoženec Brodarič obsodi na dosmrtno robijo. Obtoženec jo sprejel sodbo mimo na znanje in zahteval revizijo.
Spon
Ptavatna tekma
Wilfan starta — Pričelek ob 5.
Včeraj je zbudilo med Ilirjani veliko zadovoljstvo pojav telegrama, v katerem javlja Will'an, da pride v Ljubljano. S tem se je Iliriji posrečilo postaviti najmočnejšo postavo in so se njeni izgledi za zmago ogromno povečali.
Program bo obsegal sledeče točke dvornateha: 3 X 100 m mešano: za Ilirijo: Wilfan, Steitier, Fritsch. Za geste: Allerheiligen, Solhman, Gunst.
100 m prsno: Za Ilirijo: Steiner, Hribar, Za goste: Allerheiligen, Sollunan.
5 X 50 prosto: Za Ilirijo: Wilfan, Fritsch, Marovič, ZiherI, Zidar, Lah. Za goste: Rolf, Stol-ze, Baier, Gunst, Allerheiligen.
Water polo: Ilirija: Pribošek. Bolha, Jamnik. Fux, Hohl, Fritsch, Cinčin, Šain. Gostje: Stolze,
Baier, Devitz, Gunst, Sollunen, Swenn, Allerheiligen.
Poleg oficijeliiih točk dvomatha sc vrši še par internih točk med članstvom Planine in Ilirije za nagrade raznih domačih tvrdk.
Pričetek tekmovanja je točno ob 5 in opozarjamo občinstvo, da je točno, ter prisostvuje svečanemu pozdravu prvili nemških tekmovalcev v Jugoslaviji. Ker startajo edino le v Ljubljani, jc naša dolžnost, da se jim vsaj malo oddolžimo za vse dobrote, katere so nam Nemci izkazovali lansko leto ob priliki Olimpijade.
Vstopnice 60 še vedno v predprodaji v trafiki Sever. V sredo popoldne in pa v četrtek ves dan bodo pa v prodaji na Kopališču Ilirije. Cene so sedišča 20 in 15, stojišča 10 za nečlane, za člane in dijake pa po 8.
Etapna kolesarska vožnja Belgrad-SoHja in jugoslovanska ekipa
Bled
Navodila vsem organizacijam in društvom za
Koslavo 20-letnice majniške deklaracije za Blejski t
V četrtek. 27. maja ol) 3 popoldne v Ljudskem domu na Bledu pevska vaja in roditeljski sestanek. Vabimo g. pevce, ki naj po možnosti prlneso s seboj note za sledečo pesmi: Slovenec sem, V Gorenjsko oziram. Mladini, Jadransko morje, Slovenec, Srb, Hrvat, Hej Slovenci. — Vsaka od sodelujočih vasi naj pošlje istočasno po nekaj krepkih fantov ali mož, ki bodo skupno a blejskimi tvorili roditeljski zbor. Ta »bor ho vodil vso prireditev in skrbel z« vzoren red. Določite z« to najboljše!
Dne 59. maja: Spored sobotne bakljadc:
1. Zbirnliščo pred cerkvijo od 8 do pol (I zvečer. Tam si udeleženci nabavijo bakljo proti odškodnini par dinarjev. Konjeniki so zberejo pred Zrimoem in ob pol 9 odhajajo proti cerkvi, kjer se postavijo na čelo sprevoda. Vrstni red je ta le- 1. Konjeniki. ». Narodne noše. 3. Oodbn. 4. Ljudstvo. Bakljo prižge udeleženci, ko dajo reditelji povelje. Sprevod gre do Su-vobora, kjer sc bakljada zaključi. Poskrbite, da bodo ta večer povsod goreli kresovi i» pokali to piči.
Dne 30. maja: Program nedeljske proslave:
Zbirališče konjenikov pred Zrimeem. Zbirališče narodnih noš na vozovih pred tržnico do Hočevnrjevc vile od 10 do pol 11 dopoldne. Zbirališče godbe, gasilcev, ljudstva in ostalih narodnih noš pred cerkvijo. 1'rinesite narodne zastave. Konjenica prejme male na-rndne zastavice od rediteljev, velike prinesite s seboj!
Sprevod: 1. Konjenica. 2. Narodne noše nn vozo-ko pride do ceste.! ,1. Godba. 4. Gasilci. 5. Narodne vih (ostanejo na zbirališču tn se priključijo sprevodu, noše v skupinah, (i. Godba. 7. Godba. S. Gasilet. n. Konjenica. Sprevod gre, mimo IJniona-Pošte-Park hotela v Zdraviliški dom. Vozovi in konjenica odpeljejo do Prešernovega spomenika. (Podrobna navodila rediteljev. Spored v dvorani: Pevski zbor zapoje več domorodnih pesmi. Otvoritev proslave in nastop slavnostnega govornika. Pevski zbor in vsi navzoči zapoje: Hej Slovenci. Vsi prisotni župani zasedejo častna mesta na odru. Pred in po proslavi se zbirajo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. — I"si na delo za iimvečjo udeležbo Živeli!
Cerklje pri Kranju
Proslava 20-letnice majske deklaricije: Ob 2 popoldne zbirališče kolesarjev z okrašenimi kolesi pred kapelico »Kristusa Kralja«. Oblečeni v črnih ali modrih hlačih brez suknjiča in telovnika. Po možnosti 7. 7,astavicanii na kolesih. Prihod pred cerkvijo ob četrt na 3 popoldne. 2. Pešci naj prihajajo iz svojih vasi prepevajoč slovenske pesmi v skupinah. 3. Najlepša skupina kolesarjev bo dobila primerno nagrado. 4. Po prihodu k cerkvi gredo vsi k litanijnm. ». Po lita-nijah se bo razvil sprevod mimo Kemove hiše in pošte nazaj po tem le, redu: 1. Konjeniki v narodnih nošah. 2. Fantje, v. okrašenimi kolesi. .1. Dekleta 7, okrašenimi kolesi. 4. Dekliški krožek. 5. Narodne noše peš. 6. Godba. 7. Gasilci. 8. Zastava ^Prosvetnega društva Cerklje;'. !>. Občinski odbor. 10. Ostali zastopniki oblasti. 11. Moški. 12. Ženske. Po sprevodu se zbern vsi udeleženci pred ljudsko šolo, kjer se bodo razvrstili po redu, ki ga bodo določali reditelji. Sledi govor, deklamacije, pesmi moškega in mešanega zbora. Na koncu sapojo vsi udeleženci <He.i Slovani«. Zn zaključek bo v dvorani Ljudskega doma enodejnnka igra *Naša pravda-. Pred govornškinl odrom slike: Nj. Vel. kralja Petra II. Vis. kneza namestnika in druge.
Iz Rogašfte Slatine
Lepo vreme jjospešuje dotok gostov. Dnevno jjosečajo zdravilišče Izletniki iz Jugoslavije. Za binkoštne praznike je bilo tu nad 400 izletnikov iz Zagreba. Zdravilišče je nudilo skoro že veliko-sezonsko sliko. V območju zdravilišča se skonču-jejo različna stavbinska in olepševalna dela. Glavni park je ves v cvetju. Zdraviliški orkester igra dvakrat dnevno promenadni koneort in zvečer v veliki dvorani Zdraviliškega doma. Posebno so lepo poseženi večerni koncerti, pri katerih igra zdraviliški orkester pod vodstvom dirigenta Hut-desa same izbrane komade. Gosti stalno prihajajo in posebno je precejšen dotok gostov iz inozemstva. Med drugimi dollimi omenjamo sledeče: Ladislav Ban, drogist iz Budimpešte, dr. Teodor Vošnjak, podban v p. iz Zagreba, Rosa Binder, dr, Artur Dollingen, Tereza Leeb, hotelirka. Lud-wig Mauerhofer, direktor, dr. Fridrich Mattliias, Fridrich Mumiayr, deželnosodni svetnik v p., Jakob Pomberg, direktor, in dr. Maks Za\voraky, vsi iz Graza, dalje dr. .Tan čapek, advokat iz Brna, David Altman. trgovec iz Pariza, Sigmund F8rster, restavrater iz Budimpešte, Viljem Hrdi-na, trgovec i* Trebuč (ČSR). Ema Ifartinger iz llarlberga, Eugenija Ortergern iz Stockholina, Vitalis Sidi iz Leeds, Anglija. Abraham Salomon iz Bruselles, Muria dr. Stein, zdravnica iz Kiilna, Signe Slrong iz llolsinski (Finska), Loojioldina Stirner z Dunaja, M. Ph. Ilillevi Sipi iz Helsinski (Finska), itd. itd.
Ureditev predavalnice ano« foms?*ega inštituta v Liubliani
Že dolga leta opozarjajo medicinci vso javnost na nemogoče stanje, ki vlada prav pri predavalnici anatomskega instituta. Dolga leta stoji predavalnica že zgrajena, nima pa opreme, tako da je za učne svrhe neuporabna. Kljub temu, da ureditev predavalnice same ne zahteva bogzna kako velikih izdatkov, se vsa zadev« doltfo časa ni mogla premakniti
z mrtve točke. Banski upravi v Ljubljani jc končno uspelo, da je s pomočjo vseh prizadetih faktorjev ugodno rešena tudi ureditev predavalnice. Tehnični oddelek banske uprave je zato razpisal za ureditev predavalnice licitacijo na 14. junij, pri čemer se bodo oddajala zidarska, tesarska, kleparska, krovska, kovaška, slikarska in pleskarska dela, polaganje linoleja ter vodovodna, plinska in električna instalacija, kakor tudi instalacija centralne kurjave. Vsa ta dela so preračunana na 82.000 Din. Istočasno so razpisana potrebna mizarska dela, ki obsegajo v glavnem izdelavo opreme obstoječe iz miz in klopi, preračunanih na 89.000 Din. Vsa ta dela bo mogoče v letošnjem letu dokončati, tako da bo predavalnica do prihodnjega šolskega leta urejena in bo novo šolsko leto anatomski institut imel tako težko pričakovano lastno predavalnico.
Kočo na Očaku v Boh6rfu
Rajhenburška in senovška jjodružnica SPD namerava v Bohorju postaviti planinsko kočo na 863 m visokem vrhu, ki se imenuje Očak.
»Teden v slikah« in binkoštni »Slavenec* sta prinesla opis in slike lepot BohoVja, * 'čenfef so se pfscti vrinile nekatere krajopisne napake, ki jih je vsekakor treba »popraviti. To predvsem iz razloga, ker se dosedaj malo znani Bohor s svojimi naravnimi lepotami odpira izletnikom, ki bodo imena, zlasti Bohor in Očak zelo pogosto ponavljali. Turist mora kraje, kamor pride, imenovati tako, kakor se v resnici imenujejo, ne pa nekaj črk dodajati (Bohor-je) ali pa ime sjirc-minjali. Celo pa tega ne sme slovensko časopisje.
Hrib, na katerem naj bi se postavila planinska koča, se imenuje Očak in nima nobenega drugega imena. Pisec ga napačno imenuje -Oslico s. Ta naziv kaže, da je treba pri iskanju imen hribov vestnosti in da se je treba predvsem obrniti na ljudstvo. Odkod tedaj to ime?
Ime >Oslicas je neroden prevod besede >Esek. Tako se je namreč imenoval neki gozdar, ki je pred več desetletji imel kočo na Očaku. Ta gozdar Esel (v ljudskih ustih »Ezl«) je bil gotovo tri do pet ur daleč na okrog znan. Njegova koča je bila vidna z vseh vrhov od Št. Vida na Planini mimo Žegrskega vrha, Prevorja tja do Dobležiskih hribin. Tod povsod so rekli tej koči >pri Ezlnu«. Tisti, ki niso nikoli govorili z nobenim prebivalcem Očaku najbližjega Ravnega Loga niti s Spodnjanci (tako tod imenujejo Planinci dolinske prebivalce), so sami napravili ime >Oslica«, ne da bi vedeli za pravilno slovensko ime Očak.
Ime Očak je zemljepisno utemeljeno. Izmed vseh vrhov Bohorja je namreč edini gol na vrhu in je z njega krasen razgled daleč na okoli, zaradi česar zasluži ime očaka.
Pogorje, ki se v glavnem razteza v četvero-kolu Sevnica-Rajhenburg-Kozje-Planina, so imenuje Bohor, ne pa, kakor je v >Tednu v slikah«, Bohor-je. Rodilnik: BohOrja.
Tako rajhenburška in senovska podružnica SPD, ki se snuje, kakor oblasti morajo paziti nn to, da se krajevna mena ne spreminjalo in ne pačijo.
Nameravana koča se bo tedaj zgradila na OČAKU!
+
Potrti naznanjamo, da nam ie danes umrl nas dobri soprog, skrbni oče, stari oč», brat in ta.-st, grospod
Peter Perkavec
Skoro Istočasno Je Sel meri nebeSke krilate« njegov vnuk. naš ljubljenček, sinček
Miran
Pogreb obeh drugih pokojnikov bo v četrtek, dne 27. maja 1937 ob 17 izpred mrtvošk«- veže splošne bulnisnlče na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Moste. Lesce, Pola. Tacen, dne 25. maja 1937.
Jtalujoči : Frančiška, soproga : Albin. Celestln. Peter, sinovi; Marija, Albina, sinahl; Tatjana. Marjetica, vnukinji — tn ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod HajšeK Ivan, Ljubljana.
Najpomembnejša športna prireditev jugoslovanskega kolesarstva bo gotovo etapna vožnja dirkačev iz Belgrada v Sofijo, ki bo od 8 .do 10. junija t. I. Bo to prva športna prireditev Bolgarov in Jugoslovanov v okviru nedavno sklenjenega večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki naj bi bila kot uvod v čim tesnejše prijateljske stiko obeh slovanskih narodov.
Proga, ki jo bodo dirkači prevozili, je dolga 430 km in bo šla takole: Belgrad — Avala — Mla-denovac — Oplenao — Kragujevac — Jagodina — Gjuprija — Niš (državna cesta št. I), — 1'irot — Caribrod — Državna meja (državna cesta št. XII),
—	.Sofija (državna costa kraljevine Bolgarije. Etape: Belgrad — Kragujevac, kragujevac — Niš, Niš
—	Sofija.
Da bo ta kolesarska prireditev res nekaj pomembnega, nam pričajo živahne priprave tako naših kakor tudi bolgarskih kolesarskih krogov; saj ni skoraj dneva, da ne bi — posebno srbski časopisi prinašali razne kolesarske športne vesli, poročila in slike. Seveda prednjači v tem pogledu belgrajsko '»Vreme«, ki organizira to etapno vožnjo skupno z sofijskim listom »»Šport«, belgrajsko kolesarsko podzvezo in bolgarsko kolesarsko zvezo. Z druge strani hočejo to manifestacijsko prireditev še bolj jioudariti bolgarski kolesarski krogi s tem, da pošljejo k etartn v Belgrad razen svoje ekipe še 1000 bolgarskih kolesarskih šjKirtnikov. ki naj bi dirkače spremljali na vsej prosi iz Belgrada -lo Sofije.
Večino športnikov najbolj zanima seveda lo, katera ekipa ali posameznik bo v tej naporni vožnji izšel kot zmagovalec. Res, da je prireditev zamišljena kot dokumentacija večnega prijateljstva obeh narodov, toda. ker se ta dokumentacija izraža v lekmovanju, je gotovo, da ne bodo prijateljski tekmovalci prihajali na cilje v sklenjenih vrstah aii roko V roki. In ravno zato je potrebno, da nekoliko ■ preghSdemo -seelavo naše ekipe, ki bo slitla v tridnevni1 športni borbi proti bratom Bolgarom.
Ker je nekaterim našim kolesarskim prijateljem znano, da je kolesarstvo v domovini sosedov Bolgarov na mnogo višji stopnji kakor pri na.s, da razpolagajo oni z izvrstno organizacijo tega Športa, ! pri katerem sodelujejo ne le civilne, temveč tudi j vojaške osebnosti, da posedujejo več remontnih in i navadnih kolesarskih dirkališč, da imajo svoja ko- j lesarska glasila in da — kar je še najbolj važno — j široke ljudske plasti kolesarstvo zelo podpirajo ('0 lahko potrdijo tisti naši dirkači, ki so že imeli jiri-liko sodelovati v bolgarskih kolesarskih dirkali!), se nam tu vsiljuje vprašanje: kako neki bo la etapna vožnja z ozironi na Iako veliko razliko v razvoju I le športne pnnoge med Bolgari in Jugoslovani iz-| padla?! Res je, da po določilih organizatorja tu no 1 pride v )>oštev več ko jx> osem dirkačev od vsake | države, t. j. 16 konkurentov (kar jo za tako pomembno prireditev prav malo), a še za teh osem dirkačev smo mi v skrbeh, kje jih bolno dobili, posebno še, ker so nam štirje stari in preizkušeni konkurenti ušli med neodvisno, oziroma profesionalno kategorijo in nimajo zato pravice sodelovali v predstoječi amaterski vožnji. Tako imamo Slovenci Gartnerja in Rozmana, Hrvatje Prosinoka in še kakega, Srbi pa Erdeliju in Drljačiča. Razen leh imamo prav majhno izbiro. Rutinirani dirkači kakor olimpijec Valant, Oblak in drugi, ki bi tu prvi prišli v poštev, so kolesarstvu vsaj za sedaj dali slovo. Ne preostane nam torej nič drugega, kot poplaviti v našo ekipo mlajše sile. ki jia bodo jed va vzdržale močno bolgarsko konkurenco. V koliko bo pravilna odredba Kolesarske zveze v Zagrebu, ki je takoj, ko je zaznala o nameravani vožnji, določila, da ima vsaka podzveza pravico postaviti v jugoslovansko ekijx> po dva dirkača, se bo videlo. Kakor rečeno, obstoja vsaka ekipa iz osmih članov. Po drugem letošnjem občnem zboru Kolesarske zveze, ki se je vršil kot nadaljevanje prekinjenega prvega občnega zbora, pa imamo pet podevez in sicer: zagrebško, belgrajsko, ljubljansko, mariborsko in karlovško. Večina podzvoz je že imela svoje izbirne dirke, kjer se je določilo po dva dirkača za ekipo, in medtem, ko smo mi Slovenci odpravili to dolžnost kar na kratko, so v Belgradu imeli celo tri izbirne dirke, katerih najdaljša (230 km), in odločilna je bila ravno predzadnjo nedeljo na progi Belgrad—Kragujevac Belgrad. Pri vseli treh izbirnih dirkah sla zmagala kot prvi Erdeli, drugi pa Drljačič. Dirkača Rrdelija poznamo Slovenci še iz prejšnjih let, ko jo kot vojak kolesarskega bataljona v Ljubljani pod izborno šolo gosp. podjiolkovnika Jakliča bil v raznih dirkah nevaren nasprotnik marsikateremu našemu dirkaču. — Ljubljanska podzveza je določila Gartnerja in Bric-lja, mariborska Rozmana in Gregoriča, *a»robškn pa Prosineka in Pokupca. Tako stoji tu žo osem izbranih dirkačev, ki naj bi nastopili dne 8. junija na startu v Belgradu. O Prosinoku, Gartnorju in Erdeliju lahko Že vnaprej rečemo, da so za to vožnjo dovolj pripravljeni. Favorit Rozman spravi tudi prve tri v marsikatere škrii*-o zlasti pri vožnjah do 120 km, kako se bo v etapni težavnojši vožnji obnese!, je še drugo vprašanje. Gregorič. Pokupec In Drljačič spadajo že za to Četvorico — kolikor vsaj dO sedaj znano — izključeno pa ni, tla znajo presenetili. Resen pomislek imamo pri mladem flriclju, ki se je ravno zaradi lo etapne vožnje po j lastni iniciativi pognal ir. juniorskegn gnezda. Je ; sifor mlad, fizično dokaj razvit in obela prav dobro bodočnost, ali manjka mu rutina, ki je svojstvena I jireizkušoni eedmorici njegovih sodirknčov. Izbirno delo je torej pri kraju in drugega izhoda zn sedaj ni. —
Čemu neki izbirno dirko, ko vendar itak vemO, kateri jugoslovanski dirkači bi 1'ili snrttohni 7.1 absolviranje etapno vožnje 7. močnimi Bolgari, se bo marsikdo vprašal? Odgovor na to vprašanje ni
težak. Da bi novoizvoljen odbor Zveze ugodil željam vseh podzvez, po katerih zaslugi jc na zadnjem občnem zboru prišel na krmilo jugoslovanskega kolesarstva, je dovolil, da je prišlo do take opredelitve.
so znaki gilila. Zahtevajte pri Piščam-b>roju, Beograd II. Maršal Pilsudskog 22 ali pri Pieštany-inforinator, Zagreb, Strossmayerov trg l/II. nadstr. brezplačno brošuro >Zašto Banja Pieštnny. Pre-čilajte v nji o izločujočem delovanju blatnih kopeli v Piešlanvu (Čehoslovaška) in sodobni dijeti.
Kopališče Pieštanp prinese zdravje.
V zračnem prometu 70% j>opusta pri povralku.
Znano ie, da ima ena kolesarska jiodzveza sposobnejše dirkače od druge in bi tako postavila ona Iri, druga onega, tret ja nobenega, četrta pa mogoče štiri kandidate za ekipo, ko bi se Zveza zavedala, stavi svojo ekipo iz najboljših in najzanesljivejših tla gre tu za odločilno športno tekmovanje dveb bratskih narodov, katori vsak si prizadeva, da e*--dirkačev, ne pa, da jiridejo v ekipo lahko tudi laki, ki to ugodnost izrabijo le v svojo osebno korist. Bil je namreč primer, dn se je ob priliki izbirne dirke dirkač izjavil: /Saj se lahko temu in temu (torej sigurnemu konkurentu v ekipi) med izbirno dirko zgodi, da pade, ima defekt ali kaj drugega, pa bom Iako mogočo bit odon od tistih dveh kandidatov. Vem, da nc bom v etapni vožnji nič najira-vil. a bom vsaj poceni lahko videl Sofijo!
Kaj naj toroj rosen športnik na to r oče? Ali si morda tak konkurent jiredslavlja, da bo vseh petnajst dirkačev v otnpni vožnji padlo in imelo defekte in da bo potem 011 zmagal. Sicer je vse mogočo! Zn sedaj pa stojo stvari tako, če so kaj ne spremeni. Kako pa bo, bodo pokazale dirke same.
Kolesarske dirke „Ljubljanice44
Ob lejieni vremenu so se v nedeljo popoldne vršile kolesarske dirke Kol. društva »Ljubljanice«. Za dolgo progo Ljubljana—Trebnje—Ljubljana (1C0 km) ni bilo mnogo konkurentov, pač pa so sc za dirko juniorjev zavzeli mnojfo obetajoči mladi dirkači v lepem številu, tako, da jc na startu stalo uvrščenih 12 pestro oblečenih predstavnikov raznih naših klubov. Med novimi močmi smo videli dva LitijOana. enega Kamničana iu Jeseničana. Da jc ta Jeseničan prišel na prvo svojo dirko dobro podkovan, je bilo videli ravno tla rezultatih juni-orske dirke ki je bila na progi Ljubljana—Slična -Ljubljana (60 kni). Za svoj prvi lep uspeh se ima fant zahvaliti svojemu preizkušenemu trenerju olimpijcu Valantu. ki ga je pripeljal na start po-jiolnoma prepričan na zmago. Kot najnevarnejša konkurenta sta mu bila le Premk in Gregorič. katerih prvi pa je imel iakoj po startu smolo, da je utrgal verigo in moral po četrturni zakasnitvi sledili skupini z drugim kolesom. Tudi Kamničan Kelšiti se jc dobro držal, prav (ako eden od Li-lijčanov. medtem, ko je drugi kmalu po obratu imel defekt pri desni matici zadnjega kolesa in tako s težavo dosegel Ljubljano.
Od glavne skupine, ki so jo sestavljali — »kationi« Gartner, Rozman in Bricelj ter »Hernie-žan« Kačič. je Gartner gladko jiosekal vse. Tudi Bricelj jc pokazal, da se resno zavzema za pred-stoječe etapne dirke posebno za Belgrad—Sofija. Naš znani Rozman pa. ki te dolenjske proge ni vajen, ter se od svoje premočne prestave nikakor noče odreči, ni mogel biti na tej dirki kos niti Briclju.
Rezultati eo sledeči: Juniorji: 1. Kersnik Ladi (»-Hermes«) prevozil progo CiO km v času 2:1.10; 2. Gregorič lože (»Sava«) 2:1.12; 3. Premk Pavel (.Hermes«) 2:2.20; 4. Bizilj Albin (*Ljubljanica«) 2:8.28; Kelšin Branko ( Hermes«) 2:10.23. Ostali so si sledili v kratkih presledkih. '— Glavna skupina: 1. Gartner Franc (»'Ljubljanica*). 100 km proge v času 3:24.00 ; 2. Bricelj Franc (»Ljubljanica«) 3:25.21; 3. Rozman Štefan («Želczničar«, Maribor) 3:28.03.
Da ni bila povprečna brzina vtčja od 30 km, je vzrok ta, ker je dirkače oviral celo pot močan protiveter.
Razpis
propagandnega Inniorskegn lahkonllelskeg« miUuitn no dolžnosti, ki ura priredi SK Plnnina dne fi. ins.ln
1.	1. (ih 9 dopoldne nn Stadion« (oh Dunajski cesti.)
T« miting vetju za sllete SK Plnnlne i« SK Ilirije zn jnninrski dvoboj iu se točkuje prvn 3 inestn s .->.3 in 1 točknmi štafete pn dvojno.
Tekmuje se po pravilih In pravilnikih .lT,.\Z. Tekališče je dolgo U>1 m. je pokrito 7. ugiuiki in imn rlvn nedvignjenn zavoju, rrnvien nnstopn imajo vsi V#rltvirnnl in neverificlrani Mleti — Juniorji klubov, članov .1 LA Z.
Pri.lnve s priloženo prijsvnie« Oin 5, Ta tačko In nllel* ler Din S z« moslvo je poslnti nujknsneje ilo
2.	junija t. I. do 12 opoldne nn unslov SK Planina — Kr. Jeglič. LjuMJnnft, Kongresni tre i.
Program in vrstni reil diseiplin. ki veljn 7.n Ju nior.ie C .ie sledeč: 1. trle 100 m. 5. met krogle S Vg. .1. skok v duliurn, t. mM fcopin gr. •>. »kot v vi' Sine, fi. met diska kg 1..V 7. tek 2IH m. s. met kladiv« r, kg. 1 trniltnk, Id. tefc m. 11. MnfMs. i y H» m. Nagrad ni.
Jesenice
_ »Nočni jezdec«, film poln romantike in lepote divjega zapada predvaja kino Krekov dom danes ob pol deveti uri zvečer. Dodatek: kronanske svečanosti v Londonu, kulturni film i. dr.
Trbovlje
Proslava 20letnice majski deklaracije prihodnjo nedeljo bo obsegalo dopoldne ob pol 8. zborovanje na trgu pred cerkvijo, popoldne ob pol štirih pa slavnostno akademijo v Društvenem domu. Majska deklaracija je bila prvo državno dejanje, na katerem je bila ustanovljena sedanja naša država, zato tudi vse vabimo na to proslavo.
Na praznik Sv. R. T. se začne cerkvena slovesnost ob devetih,
Unec
V nedeljo na praznik sv. Trojice smo imeli prijetno zabavo. Dekliški odsek Prosvetnega društva skupaj z Marijinim vrtcem sta nam priredila lepo materinsko proslavo z zelo pestrim sporedom. Vmes so zapeli tudi fantje par pesmi. Vse to so nam zelo ugajale. Prav ljubki so bili otročiči v narodnih nošah z deklamacijami in spevoigro, zlasti mala Marija Puntar je s svojim korajžnim nastopom pritegnila srca nase in vzbudila veselje vseh navzočih. Prav skrbno je bila pripravljena igra, ki so jo izvajala naša dekleta, med katero so vmes nastopile vile, ki so prav lepo rajale. Tudi udeležba je bila dobra. V prireditev je položila vso skrb gdč. učiteljica Volčjakova, ki je vse točke sporeda tako marljivo naučila. Unške matere in vsi drugi udeleženci so se prepričali, da je poStena zabava doma v Prosvetnem društvu. Vsa prireditev je bila kar pod prostornim kozolcem, kjer smo napravili provizoričen oder, ker nimamo še dovolj velike dvorane.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sreda, 2«. maja: 12.00 Pesmi severnih Slovanov (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kai kdo hoče (plošče po željah) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: Varstvo prirode v slovanskih državah (g. dr. Valtcr Bohinec) — 1S.20 Kako si napravimo model brezmo-tornega letala (g. Janko Čolnar) — 18.40 Pravo in gospodarstvo (g. dr. Jože Voršič) — 19 00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Naša žena z vidika higijenske izobrazbo (dr. Milutin Zelič)
—	19.50 Sah — 20.00 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča — Prenos koncertne revije Glasbene Matice iz Maribora — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 32.15 Plošče. — Konec ob 23. uri.
Oragi programi*
Sreda. 2«. maja. Belgrad: 19.50 Poljudne pesmi, 90.30 Humor, ura — 21.30 Plesna gl. — 22.20 Schumann: Kvintet — Zagreb: 20 Konc. po željah — 22.30 Plesna Ki. — Dunaj: 19.35 Requiem — 22 Voj. godba — Praga: 19.30 Lahka gl. iz Bratislave — 20.05 Več. konc. — 22.20 Plošče — Varšava: 19.55 Operetna gl. 21 Chopinov konc. — 21.45 Rad. ork. — Milan-Trst: 20.40 Konc. ork. Gloria — 21 Ernani. lir. drama — Rim-Bari: 21 Godba na pihala — 22.15 Veseloigra — Berlin: 20.10 Rad. ork.
—	Vratislava: 20.10 Pester pokrajinski večer — Frank-furt: 20.10 Operetne melodije — Hamburg: 20.10 Plošče 20.45 Rad. ork. — Kuln: 20.10 Rad. ork. — Konigsberg: 20.10 Pester spored — IJpsko: 20.10 Zab. konc. 21 Več. konc. — Monakova: 20.10 Pester spored — 21 Zab. konc.
—	Stuttgart: 20 Rad. ork. 21.15 Plošče.
Mnclbccsto gtotolllfe
Sreda, 26. maja: Zaprto.
Četrtek, 27. maja ob 20: Dolarska princesa. Znižane
cene. Zadnjič.
Poravnajte naročnino!
Stara, dobre vpeljana
konfekcijska trgovina
v Ljubljani
se proda ali da t zakup.
Natančneje potom Aloma Company d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 2/1.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; Jeni-
tovanjskt oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-— Mal! oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
BI	T®		nisu
TEL. -222			
fremlera prekrasnega filmskega dela
EJ UHNJEM
(Brodarjl lz Volge) INKIflINOV	VERA CORENE
MATICA
Kriminalni film Harry Plel In njegov najboljši prijatelj
(Volčjalt kot sotiudnik policije)
Premiera velikega nemškega Slagerja: „Man spriclit iiber Jacquelme'
Žena brez sramu
Aibrecht Scboenbals	Sabine Petera
Najnovejši eurnall v vseh treh kinih predvajajo kronau|e v Londonu i.t.d., i.t. a.
(PAAcb&v6i'b&\ 16., 19."i* 2i:sxud
Razno
Gumbe, plise, entel, ažur
p red tisk In monograme hitro IzvrSI Matek * Ml-kes. Ljubljana, pole« hotela Štrukelj.	(t)
Vinotoč A. Pirch,
Kamnlca 6 (5 minut od šole) otvorjen!	(r)
HI
Manufakturist
z večletno prakso, agilen prodajalec, želi premeniti mesto. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Izurjen manufakturist« št. 8359.	(a)
•umu a
Dve vezilji
za vezenje v zlatu in »Nadelmalerel«, perfektnl, sprejme takoj Nikola I v k o v 1 6 , Novi Sad. (b
Iščem gospoda
zmožnega voditi informacijsko pisarno, ki bi pristopil eventuelno tudi kot družabnik. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Družabnik« 7790.	(b)

Samostojna kuharica
ki je vešča vseh kuh in močnatih, se išče za hotel. Starost 25—40 let; plača po dogovoru; nastop takoj. Ponudbe na: g. Minko Terstenjak, p. Laško.	(b)
Mladenič
16 let star, pošten, priden, se sprejme v trgovino. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8354.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Kre' 3V trg 10, tel. 87-62
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesljonlrana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	(d)
G. šoferja,
ki je dvignil na binkoštno soboto paket, prosim, naj ga prinese nazaj, ker ni dobil pravega, da dobi pravega — na ime Ing. KSnig. — Šimenc, Kolodvorska 8.	(r)
m —mi jMfilMM
VINA
is
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najboljl
TELEFON ŠTEV. 25-73
Šivalni stroj
malo rabljen, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, ki tudi žtika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-ševa 36.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani >e priporoča bledim io slabotnim osebam
iTEk.a
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam v n o v Cl VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
Staro zlato, zlato zobovte
in srebrne krone
kupujem oo naivišiib dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
HRANILNE VLOGE
Mestne hranilnice ljub ljanske, več stotlsofi takoj proda, prevzame tudi v* zameno hranilne vloge Ljudske posojilnice ali Banovinške
hranilnice. Vlogo Hranilnega in posojilnega zavoda, večji znesek, pa proda, vnovči pa hranilne vloge raznih drugih zavodov po najvišji ceni takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon 35-10
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Vroče poletne dni Vas Joghurt najbolj osveži.
Kolesa
moška ln damska, raznih znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Stara kolesa jemljemo ff račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36.	(1)
Lesen paviljon
prikladen za blffe, nahajajoč se pri železniški postaji Otoče na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« 836S.
Zahtevajte povsod
pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17.
Mnogo ceneje
ln boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petra c. 14.
Različni gramofoni
popolnoma novi, zelo primerni za gostilne, kakor tudi gramofonske plošče poceni naprodaj pri špediciji Ranzlnger, Masa-rykova cesta 19.	(g)
Gramofonske ploSCe
Slovensko petle. harmonika, plesni ln filmski Slagerji samo po Din JO-— Vzamemo v račun tudi stare piošie I
HUbii
Trisobno stanovanje
s kopalnico se odda: Beethovnova ulica 15, I., II. in III. nadstr.; Zrlnj-skega c. 7, III. nadstr.; Prisojna ulica 1, 1 enosobno ln 2 dvosobni stanovanji ; Prisojna ul. 3, trisobno, III. nadstropje event. visoko pritličje, č
k'iTF1 Milil
Za pisarno
dve sobi v pritličju, center, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8370.	(n)
Vinski paviljon
na velesejmu se ugodno odda v najem. Pojasnila daje Uprava velesejma.
I JTOH ff1|
V Brežicah
in okolici eo naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p);
Vinogradno posestvo
9 oralov, lepa stanovanjska hiša, v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni - naprodaj. - Pojasnila daje: Franc K i r b 1 š , Murska Sobota.	(p)
Širite »Slovenca«!
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče. stari oče, stric, tast in svak, gospod
Franc Sušnik
posestnik in gostilničar
v torek, dne 25. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 27. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, dne 25. maja 1937.
Frane in Miroslav, sinova; Marija in Kristina por. C e r n j e v i č, hčeri; F a n i k a in Marija, snahi; Jaka černjevič, inšpektor drž. železnic, zet; Nada, Bojan, Marija, Cvetka, vnuki, in ostalo sorodstvo.
NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL DNE 24. MAJA T. L. GOSPOD
JOSIP JAKOPIČ
PREDSEDNIK OBRTNE BANKE
V BLAGOPOKOJNIKU IZGUBI NAŠ ZAVOD ZASLUŽNEGA SODELAVCA, KI SE JE OD USTANOVITVE ISTEGA NEUMORNO UDEJSTVOVAL V
NJEGOVI UPRAVI
OHRANILI MU BOMO TRAJEN SPOMIN
LJUBLJANA, DNE 25. MAJA 1937
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO OBRTNE BANKE V LJUBLJANI
Rudolf Timmermans:
54
Junaki iz Alcazarja
Drugi dan, v petek, 25. septembra, vikne Angel, ki je na opazovališču, iznenada: »Fuego! Fuego!«
Ob tem klicu bi bili skoraj vsi stekli v kritje, kakor že tolikrat. Toda nekaj tako radostnega, zmagoslavnega je v tem klicu in Angel sam gleda še v daljino, ne da bi si iskal zavetja.
>Angel, kaj pa je? Zakaj pa rjoveš ,Fuego!'?«
»Sveta nebesa, na to niti pomislil nisem v svojem razburjenju! Tamle v Venti del Hoyo se na metre visoko vzdigujejo curki peska iz zemlje. To morajo biti le naše baterije, ki obstreljujejo rdeče. In tisti bliski iz topovskih cevi, so baterije sovražnika.«
Ko iskra prešine ta vest ves Alcazar in časopis more le potrditi to novico, ki so že vsi vedeli zanjo.
Ni moči povedati, kje je radost večja — ali pri hrabrih bojevnikih ali pri ženskah in otrocih. Odkar je eksplodirala mina, niso bili ti nič več na dvorišču, marveč so bili ves čas zaprti v kleteh, ker radi obstreljevanja s topovi in radi naskokov oblegalcev na severno pročelje niso bili taki sprehodi po notranjem dvorišču nič več varni.
Vse nadaljnje naskoke sovražnika preudarno odbijejo in ko drugi dan straže opazijo, kako so se sovražne haterije za štiri do pet kilometrov umaknile in da ondi tičijo zadetki sledečih jim topov osvoboditeljev, se veča veselo navdušenje, ki je v poslednjih dneh kar prerodilo utrujene, razcapane postave. In navdušenje je tako veliko, da mora časopis narahlo posvariti vse tiste, ki širijo že govorice o dnevu in uri
osvobojenja: »Ponoviti moramo, kar smo že včeraj priporočili:
»Bodite vedri in mirni, a zaeno še enkrat tako previdni pri izvrševanju vsakršnega posla!«
»Vidiš, Filipe, zdaj so le še ure do odrešenja. In kar si ti, pesimist, govoričil o nekakšni tretji mini, je le gola bedarija.«
Sovražnik odhaja. Pogled z Alcazarja proti severovzhodu.
»Zdaj je to že bedarija — zdaj! A kdo ve, če nam ne bi sicer rdeči porinili še eno mino pod slamnjačo!«
V nedeljo zjutraj začno rdeče baterije, ki so še ostale na svojem mestu, iznova rjoveti. Poleg lažjih topov je tu tudi nekaj 15.5 cm topov. Ti dajejo iz sebe, kar le zmorejo, in malokdaj so rdeče baterije tako naglo streljale.
»Za slovo nam pojejo budnico. To je jako lepo od njih,« pravi smehljaje se Juan, kadet, svojemu tovarišu.
Oba sedita sporaj v kleteh, pri nekem oknu na esplanado, pri svoji strojni puški. Ta postojanka je zdaj izredno važna, ko imajo obleganci esplanado v rokah. Ce bi ne bilo tu v kleti pažnje, bi mogli rdeči kar izlahka prilesti v Alcazar.
Hladno, septembersko jutro je.
Jaina mrazi, dvigne ramena in utrujeno zazdeha.
»Ze cela večnost je, odkar sva prišla semkaj. Ali se spominjaš, kako sva tedaj rekla: Štiri pet dni?«
»Spominjam se. A danes je konec!«
»Saj je zadnji čas!«
»No, če bi bilo treba, potem bi...«
»Midva že. Ali pa veš, koliko težkih strojnih pušk je še uporabnih?«
»Ne.«
»Samo pet! Vse druge so se obrabile. — V laza-retu, je snoči dejal Marin, imajo še eno ampulo kloro-forma, kar zadošča samo za eno uspavanje — in pol litra alka ...«
Tedaj strahovito zagrmi!
Oba kadeta vrže tri metre nazaj v steno.
Krog njiju je popolna tema. Crn oblak prahu se vali od zunaj v ta prostor.
»Juan?«
»No?«
»Ali se ti je kaj zgodilo?«
»Nič.«
»Le brž k strojni puški! Ali moreš?«
»Morem, če jo bom spet našel.«
»Jaz sem že pri njej. — Kako je to vse svinjsko!«
Na vso moč naglo čistita stojno puško, a venomer pogledujeta ven, kjer se debeli oblak prahu polagoma porazgublja.
O
(D
Nisr- £ tr a-»
ti ^ -o S
STIL » i. g"S
— o ?
&S° g m s
"2 -1: a
z <0 W 3
O =0 Q
- »r
as S s; o
O " O
2 ** S < < 2
V « * 2
T N N N <»»;
a o o
B O "
g
— ST^fc-»S.S.D
>B B g
Sss-
Z o- n. £f 5 d o » 'S o o °
O oo2 JI 5 D °
S
>111
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčit