Požtnlnn plačana y cotovlnl-X. lejtnik.
 1932. juliuš   augustuS 20.
 8   9. numera.
Mesecne verstce novine.
Vu imčni prekmurske evang.  sinjorije  redilel
i vodavnlk: FLfSAR JANOŠ, Murska Sobota.
Rokopisi se morejo v Puconce pošifati.
Ček računa št. 13,586; imč   ,,Duševni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. 3                        Naprejplačilo
gorivateme vsaki evang. diihovnik i  vsicitel.
Zakaj mrmraš?
KZaka se toži živeči človek i mbž za volo kaštige svojega greha ? Zveda-vajtno bole poti svo/e i povrnmo se k Gospodni." (Jer. plač. 3, 39, 40.)
Tak dabi prorok li denešnje ludi čiio. Tak da bi li ednako k-nam gučao. Tak se vidi, ka je bfla nezadovolnost i mrmranje vu vsakom hipi. ,,Vu stari dobri vreme-naj" ravnotak, kak vu naši dnevaj i tisto bogše vremen, za šterim hrepenemo, či se sam te človek nespremenf, na etoj zemli nepride nigdar.
Pri familjskom ognjišči, vu zgovarja-nji poznancov i dobriprijatelov, vu tana-čiivanjaj razločni korporacij, vu hrabuki gjulešov, vu parlamentaj povsčdik slfšamo glase nezadovolnosti i mrmranja. Vnožina časopfsov i knfgv je napunjena z gučom nezadovolnosti. Či bi odidti šteli z-etoga davečega Iiifta vu samnost, pod Boži slo-boden zrak, na strmce v nebo segajoči brežin, vu naroče skrfvni tihi dolin, ali ta, gde nezmerno gledalo morja i na nje ras-prestreta nebeska krepkost dava globoke mfsli vu žftka hrabuki obtriidjenim diišam: nezadovolnost nas tam tudi ndjde, glas mr-mranja vdari povs^dik vu viiha naša, gde človek z človekom vkiipepride. Tem vlše bojdi popolnoma sameren: tam je z-tebom tisti nezadovolen mrmrajoči človek vu las-nom srdci tvojem. I Či gledaš zrok neza-dovolnosti, povs^dik ga vu razmeraj iščejo ludjč. Zda je eto ne dobro, zda ono. Eto
bi tiidi nači moglo bidti, tisto tiidi. Hat istina, ka dosta oaje jeste vu razmeraj i dosta vse bi nači moglo bidti. Ali najvek-ša baja donok vu človeki samom jeste. Zato velf prorok: zvedavajmo bole poti svoje! Grehšnicke smo. T6 je zrok vsake nevole. Greh vu jezero jezer dobi kvari, opiistšava blaženstvo liidi; greh včini nas nesposobne na gorispoznanje toga dobro-ga i na zahvalno niicanje; greh nedopiisti, ka vu kroži človečanstva zadovolno pre-bfvajoč bi verno spunjavali dužnost naše-ga pozvanja; greh nas včini sebične, žele-joče, slepe i gluhe proti nevolam ditigi — i etak mesto toga, ka bi liidje za enovo-ga živeč edendrugomi blaženstvo spravlati hitili, bole kvarijo edenovoga blaženstvo, ali zednim razdranfajo svoje lasno blažen-stvo tiidi.
Naj mrmra tak eden vsaki proti svo-jemi lasnomi grehi; ar je to naš najvekši protivnik. Vu kakšoj meri nam dospe eto-ga obladati, vu takšoj meri dospe svoje lasno blaženstvo naprepomočti, ali zednim vračiti ttidi rane človečanstva.
Evangeliom.
Spisao: HARI LIPOT ev. duhovnik.
Gda se je Pavel apoštol vu Rim napoto, šlero mesto je velike rimlanske držele centrum bilo, te je tam glavna stvar politika, bogastvo i liišno razvesejja^anj? bilo, liidje so samoza de-nešnji den živeli. I Pavel apoštol je ni edno tč stvar ne prineso vu te veliki varaš. On je nikaj
Strdn 86.
DUŠEVNI LIST
juliuš—augustuŠ 20.
takšega prineso, za štero so se vu Rimi ne pre-več inieresirsli. On je znao, da tisto stvar, štero je on prineso, svet ne žde, ali preveč   je   po-trebna za svet. Zavolo toga se je   on ne bojao od nikše težkoče. Te na telo gledoč   slab   člo vek z velikov batrivnostjov pravi: ne me je sram Kristušov evangeliora. Ne me je sram tisto, šte ro sam prineso, ar je evangeliom Boža moč.
Čiida vredna je ona moč, štera odstršni sncg i led, čiida v*edna je cna moč, štera rned trdimi peč-nami lepe rožice goji. Čuda vredna je zato, ar vretina ie raoči je ne na zemli, nego vu velikoj dalečmi, vu sunci Ali kakŠ i vehka moč more biti tam, odkec se je stioriJo sunce i dosta d figi zvezd.
I donok je ne to ta naj^kša moč,   ne, — nego ona, z šterov se naš nebeski Oča doMprig ne k človek?. Tak je, ar je njegov cil ne 16, da bi on visiko sedo tned zvezdami, da bi   on sa mo eden predmet bio, šteri se z   velikimi   pro cessiami more čestiti. I Bog   se   ne   prigne, ne nanizi zato doli na zemlo, da bi človeka  samo kaštigo, nego zato, da njemi na blajženost spravi.
T6 je evangeliom, 16 ie veselja gl&s za celi svet. T6 narn kAie, da nega samo človeče rnoči i moč je ne samo vu roki človeka. Ar je moč vu roki človeka velika pogibelnost. Gda je vu ednoga človeka roki bila, te je milio i milio drfigi str&dalo, a gda je vu roko iudstva prišla obldst, oni so pre/rgli vsaki človeči i Boži  za-
kon. AU moč, oblast vu Božoj roki ne podira, nego c mpra, ne vmarja, nego stvarja i veselje spravla. Oblast — moč na zveličanje.
Evangeliom je takša moč, Štera najde pot vu takša mesta, kama ne diihovnik, ne vučitel, ne naša mati, a!i tuvarišica. M65, štera te naj-skrivneši mašin, človeče srdcd znL genoti i slo-bodno je ženč se i td Evangeliom je moč, šteri človeka za človeka dene i edino z tov močj6v osfane človek i ne je potrebno med stene kloš-tra iti i ta se notrizapreti.
Ali je potreben evangeliom, ali je potreben pri nas? To dobro znamo, da se je svet pre več spozabo z Boži zakonov. Dobro znarno, da svet. liidstvo že dugo takše moči vodijo, štera ga oslabijo, štera z držnskoga i socialnoga žit-ka voztrgajo te najlepše rožice. I dobro zn&mo, ka je tomi konec, ne drfigo, kak vekivečno skvar-jenjč i smrt.
I gde je proti tomi pomoč? Vu evangelio-mi, štero je Boža moč. Či evangeliom neščemo poslfišati, tak od drfigoga nemremo čakati na-šega sta"na pobogšanje. Či na ednoj Jddji, gde se je razširo beteg — vu raorje vržejo vrača, ali se tak njihov stan pobogša? či mi trpimo, a!i evangeliom tiidi odvrnemo, tak je naša nevola samo včkša. Nemamo zroka, da bi nas za volo evangdioma sram bilo, a> je to Boža oblast i moč, štera nam bl&jženost i zveličanje spršvi. T6 je edina vretina za naš žitek vu vsakom vre-
Ki je vero odao.
Pripovest, - poslovenčo FJisžr Jarioš. III.
Varmegjova glavno mesto je samo po itr.č-ni varaš, po pravici je prijčtna, c/etna, lepe og-radčeke rnajolia ves. Zvčn varmegjovske h že i novoga špitžla nlti nega več pozdignjene (na kondignacio) hiže Jako mirovno občutenje zbii-di, naimre po nedelni zvečarkaj, gda se pred h ž^mi bodoče stolice z liidmi napunijo i ti v6-ne sede5i čakajo k-molitvam zvonenjč, teda vu cefkev idejo.
Vu cerkev rado hodžče liidstvo prebiva tii. Ešče i po poldnekaj se napuni cerkev z pobol nimi vernikmi, ki z pobožnostjov poslfihšajo z-duhovnika vfist reč božo, po šterom se pod or-gol milim glšsom povrnejo z cerkvi k svojemi domi. Nšjnapre idejo vo ženske, za njiml mož-
ki, z ke ti stareši stanejo med dverarni, i poča kajo gospon diihovnika, ki tudi med pobožnost-jov stapa \6 z cčrkvi. Odzvona cžrkvi k vsako-mi ma edno-edno prijaznivo reč, vsdk( ga slališ pozna, teškoče, zmčnkanja, radost, tiigo i k-vsa-komi rrš edno edno troštajočo reč. Ludjž ga pošfiijejo i nezgovorno liibijo.
wJeli je to istina, gosp. dahovnik, — pita eden stareši gmajnar — ka njih v-Požon poz&-vajo ? Ar jih tr.i nikak nepustimo."
, Istina je, pošteni gmajnar, ka so me v-Požon pozvali, — ali jas bi vas poštiivane gmajnare nebi mogao tupovržti. Dugo vremen je oni dvanajset let, od šteri mao pri vas gl^ sim reč Božo, k-vam je priraščeno srdce moje, nebi mogao jas od vas odidti!"
wPrav majo, labl^ni diihovnik, - pržvi eden driigi gmajnar —- gda je to moja žena čiila, se je britko za"čala jokati,   Juliška či je pa pravla,
julijuš — augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 87.
meni, i zvtin te vretine driige nega i ne bode. Čiovek brezi Bože moči je veliki siroroak, žitka veter ga sem ta obržča, ali on edno mirno mes to nenajde za sebe Dnesden se liidjč tčžijo, da nemajo trira, da so ne bl&jženi. I tiidi ne bo-dejo, dokeč ne na"jdejo vu evangeliumi pontidje-no zveličanje. Zveličanje je pa telko, kak Boga spoznati z pomočjov jezuša, telko kak z Bogom biti, z Bogom hoditi, z Bcgom živeii.
Tč evangeliom moremo glasiti i pos'ušali, kak glas najvčkšega veseljž Te evangeliom mo-remo gla*sili i posliišati vu etom dvijČLem i ne vernom sveti, šteri svet več ne čaka vernost. I to je gviišno, da je dnesden za vsakoga člove-ka potreben evangeliom.
Zaman se hvalirno, da smo vsi tak preveč pametni, i da nam evangelioin nika ne spravi. Vu verskom žitki stno bogme preveč zaostali. I vidimo, da je dnes samo vu samom sebi verva-joči človek nika bole ne blajženi, kak pred 2000 letami.
Pom&gajmo vsi, naj se denešnji svet ogvfi-ša, da je pomdč edfno vu Kristušovom evange-liomi. Tak ne bode razlike med siromakom i bogacom, ne med gospodom i pa"vrom, nego eden drugomi z liibeznostjov vu roko sčgne. I tak z pomočjov Kristuša, z pomočjov evange-liuma cimpramo krstšansko matercerkeV i kak prLvi evangeličanci dičimo i čestimo našega ne-beskoga Očo, da nam je vu svojem  evangelio-
mi dao spoznati našega žitka cii i tak znamo, da je našega žitka cil ne zemelski, nego nebeski. Mi smo vsi dužnici i moremo plačati svoj dug sveti i Bogi. Dužni smo, šr je nam da"ni evangeliom, štero je Boža moč na zvelfčanje vs&koga vernika.
Zapisnik
gorvzčti v Murskoj Soboti 1932. junija 29-ga
na spravišči prekmurskoga evang. podpor«
nega drCštva.
Po kratkoj molitvi cerkevni predsednik po-zdršvi nazoči bodoče; gorioprosi g Lipič Jožef inšpektora i Kovatš Karoly diihovnika, da polr-dita denešnji zapisnik, potom pa z nasledttva-jočim govorom odpre letošnje sprdvišče.
I. Visiko pošttivano spravišče!
Z božov pomočjov smo letos k ednoj zna-menitoj meje prišli vu žitki našega prekmursko-ga evang. podpornoga driištva. Letos je 10 let, ka je nastanolo naše driištvo i ka opravla svo-je blagoslova puno delo. Po(rebno je zato, naj edno malo stanemo i nazaj se zgl^dnemo na ti dolipretečeni 10 let, naj ešče ednok vidimo, ka smo doprinesli vu tom vremeni i na keliko smo se približali k onomi ciii, šteroga smo pred se-be postavili. Potrebno je to t^m bole, ar naše podporno drfištvo, kak fdkše, dnes dokonča svoj
ka njo bogme nišče drugi nede zdavao, kak oni gosp. duhovnik, a"r r&j devojka osfšne i nede šla k-moži."
,,No, nos ka bi pa k-tomi Ferkec pravo? -- Na jčsen njidva že zdam, jeli bar te na-menite?"
wTak bi radi, gosp, duhovnik. T6 bode naš ves^li den, samo ka se to dobro z-tim hfi-dim premenjava, vu Boži rokaj smo vsigdar. Edno dtflgo prošnjo bi meo, gosp. dfihovnik. Od onoga hipa mao, kak nam je siromaček Pali mro, z-tlivarišicov namenjavava, ka na njegov spomenek bi v-novom špitali radiva edno pos-telo postavila gori. Gospon diihovnika ščžva prositi, kak de to šlo ?"
MT6 de jako lepo delo, poštfivani gmajnar, samo ]i pridta k-meni, jas vaj že napotim, kak bode to šlo. Zagvfišno vama to naveliko diko i poštenjč bode;   ka je  varmegjčv že od več let
mao ne mogao goripostaviti, zda se z-\ajne dobrovolnosti zgodi. V dobro mesto namenita položiti prišparane peneze, Gospodni prineseia žldov z vajnov darovitostjov. Gospodin Bog je zmožen, on jezero i jezero prilik ma" povrnoti ono dobroto, štero človek z«svojimi prijžteli včini."
wNe je to nšjna vrednost, gosp. diihovnik, nego li njihova. Od tistoga hipa mao, kf k so oni prinas, smo celo drfigi ludjž. Dosta si zgu-čavamo mi med sebom od toga, ka sooni piL-vi Boži blagoslov za nas."
Med etakšim zgova>janjem so prišli kna belo obeljenomi farofi, šteri je v-ogradčeka sre-dini stao i tak se je kazao, ka je zadovolnosti i mira prebivališče.
DUhovnik je prijaznivo slobod vz^o od vernikov, gori je odpro mLla dverca i notri je stopo v-ogradček. Veselo je sfšpao   po z-kam-
Strdn 88.
DOSEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
tekaj i zdenčšnjim dnevom se spremeni i stopi v jugoslovanski evangeličanov Gustav Adolfa društvo, kak toga kotriga, štero društvo liidi istomi cili sliiži, kak naša prekmurska podpor-nica. T6 pa včinimo zato, kx letos bode 300 let, ka je Gustav Adolf švedski kral pri Lutzeni za naše vere pravice svoj žitek gorialduvao i letos bode 100 let, ka na njegov spomenek je to driiš-tvo nastšvleno.
Pri toj 10 letnoj meji naše podpornice pa najprvle hv&lo moretno dati torai dobromi Bogi, ki je blagoslovo naše triide i z-tim pobožnim žoltarnikotn z-vrelim srdcom veleti: whv&li Gos-podna, \\ dfiša naša, ni se nespozabi zvse do-bročinenj njegovi", Lr on je blagoslovo, on je oblonao naše delo.
Ali hvL!o moremo dati našim faram i na-šim vernikom tudi, ki so vs?gdar posliihnoli na-še prošnje, tak ka naša rLč je ne ostala wglas kričččega vu piiščavi", nego od leta do leta so z vesdlim srdcom prinašali svoj aldov na clfar naše podpornice. Te dober Bog zato naj blagos-lovi naše fare i naj oživava vu srci naši verni kov nadale za vero gorčče Itibčznosti svčti ogen, naj vu prišestnosti tiidi z-siron?aki dosta dobro-ga znajo včiniti, najbole pa wz dorc&njimi vere naše".
Zdaj pa poglednimo, ka vsaka fara v-tom preminočem vremeni keliko žldova je prinesla na oltdr naše podpornice.
Te nžjvčkši aldov v-tom vremeni je mur-sko sobotška fara prinesla i tak ona stoji na prvom mesti, potom pa pridejo po vrsti vse ove druge fare po velikosti njihovoga dara.
1.) Mursko Sobotška fara  je   vu   10   letaj   na podpornico aldiivala .... 22,644*50 Din
2.) Bodonska.........19,36685    „
3.) Puconska.........18,645-50    „
4) Križevska.........12,076-—    „
5.) G. Slavečka........7,42080    »
6) G. Petrovska.......5,206'50    „
7.) Hodoška.........4,29650    w
8.) Dolnja Lendavska.....4,147 50    „
9.) Moravska.........3.032 50    „
10.) Domanjšovska.......   1,63725    »
VsenkUp 98,473 65 Din
K-tomi pride pri seniorskom   spravlšči dr-žanoj božoj slfižbi
1.) nabrani offertorium.....   4,889.70 D,n
2)  obresti ali intereš.....   4,801 87   „
3)  podpora z Štuttgarta ....   2690*—   „
4)  drzavna podpora......   5 000 —    „
zprvešim navkupe 115,855 22 Din
Zte šume so pa naše sirmaške fare vu ti preminoči 10 leti sfedečo pomoč dobiJe:
1.) Dolnja Lendava......20,000-- Dn
2) Gornji Slaveči.......17,000-    „
3.) Apači...........8,000-—    „
4.) Domanjšovci.......2,000—    M
5)  Hodoš..........     500--    „
Vsevkuper 47,500 -   Din
nom povoženoj poti i kak je kre grmičov šo, nikak se njemi je skočeč hitro na šinjek obeso. — ,,Huh apika — jeli bar ka sem vas zosšga-la?" — skriči sprevedno eden detcči glas i dva driigiva drobiša sta ga za rokepopadnola, glas-no se smehečiva,
Oča njidva je blajženo gl^dao ino se dao od njidva pelati. Tak so do trnaca prišli, gde je je edna prijazriiva, prijetna ženska sprejela.
»Mama, mama, — kričijo deca — Linka je zosagala apiko."
wJas pa i Bela sva ji pa za rokč popad-nola i tak sva ji pelaia do eti mao . . . Bog me sva ji raidva pripelala, jeli bar apika?"
Fararca je dolivzala z-moža plašč (reveren-do) i vhižo ga je nesla, hitro je pa naza na trnac prišla.
»Dnes sem zevsčm gotov, — pravi prijaz-nivo Akoš. — Zda sem že celo vaš."
Doli si je seo pri ženi na z-bežččimi ro-žami i z-divjim trstjom obrašenom trnaci. Lepi risalski zvečarek je bio.
wTakšega hipa se človek !i veseliti mL žit« ki" — erče fararca. Vse je tak lepo I"
wPa keliko ji jeste nesrečni, — odgovori omurno diihovnik, — šteri dreveno srdce majo-či, nevživajo etoga lžpoga risalščekovoga dneva. Od siromaka Zolidna že pa pišejo novine."
BJas sem ešče dnes ne čtela novin, samo vživam lepoga dneva rdslad."
,,T6 znaš, ka od Šteriga mao je z-kovetstva doj mogao zahvaliti, je lehno, Palasthyov kaš-tel je pa na bobčn prišao. Zda tak pišejo no-vine, ka lehka vrednost nepoktije duga."
.,Pove tni, Akoš, ne stane te žmetno, ka so tvoji prehodniki v tak lepom kašteli prebi-vali, li pa v-tak prostom ttiesti i nžstaji trošiš tL žitek svoj?u
juliuš —augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 89.
Nadale v-Murskoj Soboti ev. dijaški dom : 48,945 Dln, v Novom Vrbasi diakonis dom: 5,800 Din., ništerni siromaški theologušje, dijaki v učitelskoj š.dli i drugi 15,307-50 Din, poštni i upravitelski stroški so pa bili: 321 Din.
Z-toga računa vidimo, ka naše delo vu ti dolipretečeni 10 leti je ne bilo zobstonsko! Ne samo edna evang. fara je pri zidanji cerkvi, fa-rofa ali pri nesreči pomoč dobila; ne samo ed-noga dijaka smo rešili od žmetne skrbi, štera je z šolanjem vkUpe prikapčena.
Zdaj pa gda naša podpornica dokonča svoj 10 letni tekaj i z-tem tnoja čest se tiidi dokon-ča: ešče ednok z-srdca hvalo dam vsem onim ki so menč pri mojem deli podpčrali, dflhovni-kom, vučitelom i vsem vernikom. Mogoče kaj vč&sivčasi je preostra bila reč moja i vsakomi se je ne dopcidnola, ali naj verjejo, ka teda ttidi me je samo liibčzen vodla do naše podpornice, naj gorizdramfam te vu sne spajoče, naj oni tu-di obilen tal vzemejo žnjč   hasnovitoga   dela.
Srdčna hva*la vsern navkiipe! Prosim naj moje napreda>anje naznanje vzemejo.
Podpornice spravišče cerkevnoga predsed-nika napredavanje nsznanje vzeme i na mesti niha,
II. Cerkevni predsednik potom napre da ra-čun od šafaruvanja vu tekočem leti. Žalost, krize oblast se pri našoj podpornici tiidi čfiti! Letoš nja šuma daleč zaostane za aldovom preminoči let. Proti tomi naše potrebčine so pa ešče vekše, prosilcov od leta do leta več bode.
V tekočem leti so posebne fare sledeči žl-dov prinesle na ollžr naše podpornice:
1.) Murska Sobota.......2,345'— Din
2.) Puconci..........1,206-15   „
3.) Bodonci..........1,026.25   „
4.) G. Slaveči.........704 75   „
5.) Petrovci..........60650   „
6) Križevci   .   .   .   .   ,.....51750   „
7 ) Dolnja Lendava.......460-—   „
8) Hodoš...........342 25   „
9.) Domanjšovci........    23225   „
Vsevkuper 7,441 95 Din Do denešnjega dndva je ešče ne notri po-slala svoj letošnji dldov Moravska fara.
K toj šumi pride ešče preminočega leta 1.) ostanek 686 85 Din., 2) intereš 309 61 Din., i 3.) pri denčšnjoj božoj slfižbi nabrani offerto-rium 40875 Din. Tak mamo za razlalati vse-vkup: 8,850 70 Din.
III. Cerkveni predsednik naznani, ka letos je 3 prošnje dobo:
1.) Dolnja Lendava pomoč prosi, naj svoj dug zmčnša ;
2.) Gornji Slšveči ravno na isti cil;
3.) Verniki okoli Ščavnice pomoč prosijo, ar so si v preminočem leti novi cintor kfipili, na njega zvon spravili i na to ešče preci dugd majo.
Z-Apači smo prošnje ne dobili, ali jas pro-sim visiko poštiivano spravišče, naj se z-te raz-
,,Moja drdga mati so me pri cajti nšvčili proti nebi glždati i vu ti dflhovni naidti blaj-ženstvo. Vu prostoj bodočnosti me je tadi zado« volnoga včinilo ono znanje, ka je Bog vsepo-vsedik znami i darfije nam ta potrebna, — i ka jas, njegov ponizen sluga vu njegovoga orsaga razšurjavanji tudi nika včinim. I od onoga hipa mao, kak rai je tebč dao za žitka tuvariškinjo, sem celo blajženi. Z-Bogom i z-liibeznostjov vu srdci je žilek vsepovs^di lepi".
Ogradčeka dvčrca so se pa goriodprle i deca so z-ogradčeka pribežali roditelom pravit, ka eden možki ide i jako se pašči.
Uprav je tak bi)6, tiihinec se je hitro pri-bliža"vao.
MG;spon duhovnik, prosim ji naj se po-triidijo v-špitšl, eden vmerajoči ji 6& prositi, — z-Kristušovov več^rjov šče živeti".
Duhovnik si je nahitroma vktip spobrao ta potrebna i z-špita!skim slugom je hiio k-na va raša ovom kraji stoječemi špitali.
Sunce je že zaišlo, gda sta na špitela pre-stranno dvorišče prišla.
Doktor je spržjao duhovnika.
wJako je na teškom siromak, nikak se ne-včdka gojdne. Nezvračeno srdčno bolezen raž. Dnes med poldnoma se je dao gorivzeti, pted špitala vrdtami se je že niti gibati ne mogao".
Hitro sta šla gori po stubaj notri v-edno prestranno hižo, v-šteroj so v-beli, čisti postelaj ležali ti trp^či. Pred ednfm bledim, serim, vtrc-tim betežnika postelov sta stanola, šteri, kak je v-pamet vzeo dfihovnika, se je gori šteo malo prizdignotj, ali ne je meo moči.
nPrvle, kak bi z Gospodnovov večerjov ži vo, bi rad z diihovnikotn gtičao", — je z-slabim gišsom pravo, na štero je doktor   ništeri stopaj naza stopo.
Betežnika gl&s je do Akoša srdca" segno.
nZoltdn\" — je gori skričao i milo vna-roča obino brata.
»Povrnjeni grehšnik sem, tebč sem želo, li me pelaj naza, odkud sem ednok za   preminoči
Strdn 90.
DUŠEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
torjeni vernikov nespozabi, nego je vu prvoj vr-sti podpira. V-tekočem leti so si te verniki hižo kfipili za molitvarnico i novi cintor, njihov dug je tak veliki, ka brezi naše pomoči ga v-deneš-njoj krizi z svoje moči nikak nemorejo plačati.
Na goritLlanje letošnje šume je podpornice spržvišče sledčči dokonččtek prineslo:
1.) V-novom Vrbasi diakonis domi se naj da" 500 Din.,
2,) Ščavniškim vernikom se naj dL 350 Din.,
3.) ti goriostanjeni 8000 Din se pa naj v-ednakoj meri razf&la z-med Dolnjo Lendavsko faro, Apače i Dijaški dom v M. Soboti.
IV. Cerkevni predsednik se ešče ednok za-hv&li vsem kotrigam spravišča, potom pa sejo zakiači.
ŠIFTAR kAROLJ cerkevni predsednik podpornoga društva.
Potr. KOVATŠ KAROLJ                           LIPIČ JOŽEF.
To ppavo istinsho dopflvonje.
(Napre dao v-Sobotškoga žen. driižtva verskom zve-čarki Mikola Ferenc osmošolec.)
Zvonredne vremena živemo,   z&to je darii-
vanje tfidi zviinredno. I tudi je  zvčnredno   več
daritelov i več daril. Ešče i od Idkši osob zide-
jo aidovi, ki so si prvle niti ne mislili   na   to,
Jca bi driigim tiidi trbelo kaj dati.
T6 je pa nikše velko čiido ne. Zdaj je tak veliki viher, da do dna gene morja vodo, ešče i ono vrsto i kaple, štere so vu globočini bo-doče, mčnši viherov ne občutile i napamet ne vzelč, Zdaj se v-nemaratnost zagiizati i pred svetom se skriti, je nemogčče. Vezd&šnjega vre-mena sflkešine vu ednoj, ali drugoj formi vsa-koga gori poiščejo.
Či je vu drfigi hipaj samo včžsi, včasi bo-ječ klonckala za miloščino nevola, zdaj glasno trflple, silno prosi, zahtšhvaj6č kriči i očividno kšže jezero fele teški ran. More je viditi ešče te slepi i čuti te gluhi tiidi. Svetovna bojna i za njov naslediivajoča v^rstvena kriza je z-zemelski nevol i trplenj te nšjteškeše prinesla na svet. Ka je vdrflgi hipaj po ednom, rastorjeno dosegu-valo liidi, zda naednok navkiipno milione teži. Ne po betvi, nego v-ceJi redaj pod^ra, teži nšrcde.
Vsepovsud pri vsakom stopaji je tam sti-kešina i tak tiidi pri vsakoj stopnji povsud naide delo dariivanje.
Ali to daruvanje pravo ino istlnsko rnore bidti i ne samo nazliik, ar je ne vsako dariiva-nje takše, štero se za tdkše vidi, ali za takše skazlivo kaže. Kelko jeste takši, štere vu darO-vanji mžrnost ravna i uprav dosta lfidi ona vo-di. Podpiše svoje ime pod darovitni list zato, naj ga dičijo, hvalijo. Darflje, naj ga za dobro-ga srdca držijo. Pri takšem je ne glavno, naj vtihša potrebočo, nego naj svoje dike želnost zadovoli vo
svetski dobrot odhdjao . . . Oh da bi mojo ma-ter ešče ednok mogao viditi!" . . .
»Draga mati so na tebe blagoslov proseč, v-moji naročaj pustili dušo."
»Moje vremen je kratko, — odgovori be-težnik z-slabim glasom, i skuze so njemi vdsljek tekle po obrazi. Posliihni me, te prosim. Mojo hištorijo tak zna§. Zavolo zablodjenoga mojega žitka britke občfltnosti sem ve vsigdar globše i globše pogrždždžao. Zatšjo sem vero, ostavo sem svčto matercerkev. Li zd^ razmim prav po-polno drage matere opominajoče reči, ka: nKa hasni človeki, či ete celi svet dobf, dftšl pa svo-joj škodil*
Veliki grehšnik sem, pretrpo sem ta svoja. I či se zda povrnžm, me nika^ drugo nežene na to, samo li čisto previdenje. Že več nika ne ča-kam od žitka. Doktor ti prek da pisma, štera so vsa vredi. Naza setn se povrno na evangeličan-sko vero; sin tni je vulnsbruck ježujtskom kloš-tri, ar ga je žena, štera je z ednim kapit&nom odskočila, tš skrila. T6 sem samo pred ništerni par dnevtni zvedo. V-Gradci sem ga tiidiiskao;
ali zaraan. Mojemi sini, ki me vu naza povrne-nji na ev. vero naslediije poleg očč juša, tebe imeniijeni vo za tutura. Zhršni ga gori vu tvojoj familiji. Včini to, dragi brat, ednoga vmerajoče-ga blagoslov te obs^de. Vu teštamališi od vred-nosti nika nemrem činiti i teštalivati, ar že nika nemam. Samo to žeičm, naj moj sin dober evan-geličšnec bode, kak so bili prehodniki, k-šterim jelinjegovočatuhipostao i nevreden bio indašnji očžkov imena. I či de ti mogoče, meniuj z-naše vere labeznivimi rečmS pred njim očč svojega zablodjenost" . . .
Vmerajočega reč je zabegnola, nemojeka-zao proti kehliji. Akoš je drgetao vu teli, gda je molo i dao vživati vmčrajočemi brati Gos-podnovo svžto več^rjo.    •
Z Zoltana obraza so preminoli zburkanja Ičgi, nikša mirovna krotkost ga je obsela.
. . . Letašnji mrak je obseo zemlo. Nanšgli je kmica gratala ali v-dalečini se je zasvetila ed-na zvezda. vere vsigdar gorčče zvezde posvet, šteri jepresveto k- BSgi se povrnjenoga vmera-jočega slednjo pot.                                 (Konec).
julijuš—augustuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 91.
Jestejo takši, ki za dobička zganjanja volo činijo dobrotivnost. Svoj dar za takši fond špe-kulalivajo, šteri se dobro vosplača. Z-desnov ni-ka malo darfijejo zato, naj z levov tem več sebi pograblajo. Daruvanje za takši plžšč računajo pod šteroga pokrivom tambole napre pomagajo svoje sebične ciie Tak delajo oni, ki za nabi-ralne arkuše majo peneze, ali zvodjžvajo, čala-rijo pri dobrotivni nastav na nji zavupani pre-kiipč i material, ziviša voobsliižavanji i majo dušnovest te ostšvlene vboge sirctice  prekratiti.
Nikaki zato daifijejo, ar je to divat. Kak drflgi divat prfde, oni se tudi premenijo.
Jeste i tškši, ki zSto daruje, Lr bi ga sram bilo zaostati; ne z-srdca, nego z sremežlivosti da. K-njega dari je ne prikapčena neduzna radost, nego skopo žaluvanje; ne odkriti srdca želejoči blagoslov, nego skrito, nemo pogovarjanje spre-vaja dar njegov, tak da neide žnjim radost, ali blagoslov.
Zna bidti daruvanje tiidi z-nedovedne prl-like. Nedoveč zagledne nevolo, mantro i na niš-tero megnenje njemi obsede srdcč miluvanje, -i da pomoč ne za toga volo, da vtihša nevola ka trplenje, nego naj se reši srdcš svojega ob-čutnosti, pofiša vu svojem srdci zbiidjeno milii-vanje i reši se, dale je porind od s^be. Neišče to, jeli je njegova pomoč v dobro mesto dana? jeli je z-istinom dobro činio? ZadovoJen je z-tčm, ka je daruvao i ka toga obožanoga več ne vidi pred sebom.
Vsa eta daleč spadnejo od pravoga, istin-skoga dartivanja. Nevredno nosi i oskruni njč im^. Dostakrat se gliha na etakša dobročinenja Augustinuša sod, ka so to samo Jesčeligrehl."
Pravo ino istinsko dariivanje je sliižba i aldiivanje. Ali ne po marni slugi včinjena dob, brezi dfiha bodoče činenje, nego samovolno, z-liibžzni, z radostjov spunjena slfižba i ne prisil-jeno almoštvo. — Tak slflži i tak alduje, da ne gleda na s^be, nego na drfigoga, to je to na Boga, na Jezuša, na bližnje svoje i tak k-kon-covi na sebe i ravno za drugi volo se z-sčbe celo spozabi.
Na Bog^ mLmo gledati, či z-istinom to dobro šččrno činiti. Gioboko moremo občfltiti i spoznati, keliko dobra čini z- nami Bog brezi na-še vrednosti, kak milo trpi naše slabosti, kak veliko Itibeznost ma knam — to previdenje i spoznanje liibeznost porodi v-nami k-B6gi. Ali da   žnjim nemremo   dobrctivnost   činiti,   njem
sliižiti, ar on to nepotrebfije; zato k-nam pošle te svoje maličke, naše brate i sestre. naj nad tistimi pokažemo svojo lub^zen. Što očo liibi, nemre bidti z hfidim srdcom knjegovoj deci. Što očo nešče obžalostiti, prešlima, pošlfije i dobro čini svojimi bližnji. Zaman prdvi te hfidi brat, ka Jiibi očo, či je z htidim ndgibom k-onim, štere oča liibi. Gde je prijeten gazda, tam za njegovo volo ešče nemo stvar tiidi preštimajo, — pravi prilična reč.
Na Jezuša nam trbe gl^dati, od njega se mamo včiti, štero je ta istinska, prava služba i šldovnost. i Keliko je činio on, - kak velki al-dov je prinesao za nas! Toga presamnanje i z~ verov popadnenje naša srdca na dobrotivna da-itivanja zbiidi. Ali da njemi tiidi z nikim dobrim nemoremo slfižiti, činmo zato dobroto z timi nje-govimi mžličkimi. On to tak vzeme, či bi žnjim samim činili. Ti njegovi mšlički, šteri mali \k\ majo z-vsagdanešnjega krfiha, z zdravja, z zdravi kotrig, z-domanje familijske toploče, z radosti, z-vere, z-mirovnosti, z-trošta i z-blajženstva.
Tak se osnavla, gaji i bogateše gratflje srdc6 po lubdznosti. Vu sebičnom srdci li samo sebičen človek ma komaj mesto. Vu nesebičnom srdci ma mesto Bog, Jezuš i pri njima majo tnesto tfidi ladj^. Tak bode liibdzen krstšanska lubezen; tak se zobržzi i vo osnove ta prava istinska darovitost.
Dariivati vu Jezušajmčni, tak, kak bi to na našem mesti Jezuš činiol Njega naslediivati, za njim idti vu dariivanji ttidi po njegovi sto-paji! Njega je nigdar ne vodilo dike zganjanje! Lehko je pravo od sebe K/as ne ištem svoje di-ke". Ne je glšso, nego je prepovedavao njegovi dobričinenj glašenje. Erkoči toml zvračenomi: Jdl, da nikomi nepovešl" Ne ga je ravnalo last-noga haska zganjanje. Zato je pdstao siromak, naj drflge obogati. Ne je šo za divatom, nego prottomi poleg onoga vremena pravde je dobro činio i sobotne dni tudi; dobroto je čfito i k-zavrženira publikšnušom i grešnikom. Ne je z-prisiljenosti služo, nego z radosti: MNe je zdto prišao, naj njeml slftžijo, nego je on bio na s/fiž-bo driigim* Ne je samo nevedoč pomoč dara-vao, nego nestanoma. Njegova hrana ]e vsakda-nešnji krfih bio. Tak je živo nestanoma, naj ne-beskoga očo volo čini. Oče vola je pa to bila, da celi svoj žitek sveti na dobroto posveti i se-be za njega z-groznov smrtjov gori aldiije.
Či tak zapopadnemo lubčzen i nj^ sad: dariivanje, teda lehko previdimo, ka ona nemre
Strdn 92.
DUŠEVNI LIST
julijuš —augustuŠ 20.
samo z-pržznoga miltivanja stati.   Miliivanje sa-mo nezvrači rane, nepotihša gladu, nenamestiije čonklave kotrige tela. Dostakrat ešče obteži križ, trplenje, a"r prestrahši toga nesrečnoga, ki se za toga volo ešče bole zaobožanoga i nevolnoga čfiti. Te vu siikešini bodoči ne miliivanje, nego pomoč čaka. Vnoge nevole   je   samo   z-penezi mogoče vtihšati. — Za peneze je mogoše betež-niki vrastvo, lačnomi kruh, n&gomi   gvant,  ob-štonkanomi vojniki napravleno kctrigo  spraviti; po bojni i pogori zničeni hiž i vesnic   obožanim familijam novo ognjišče postaviti.   Po   nesrečni vdLrci zraka, povodni, suhoče, klige pobite stan-čare gori zmočti. Nesmimo vse   to   na   držšvo naslanjaii. Ztoga more svoj tal   vovzčti občin-stvo, cčrkevne i politične občine,   vsaki človek, ešče i deca. Naj nišče nemisli, ka   z-kčm   Jada, je samo njegovo i ne je dužen   žnjega   nikomi dati, kak to svčto pismo pravi:  nKomi   je   več dano, vcč se od njega čaka". — Prottomi, ki je zdrav i pod obrambov drugi lehko svoje   opra-vice spunjava i mentiivani je vdarcov, nesmi se spozabiti z-oni, ki so nesrečni.   Što orje, nesmi poz&biti, ka svoje škeri driigoga pašČlivosti i de-li ma hv&liti, naj si zmisli, ka so fa   z-drtigoga znoja njemi spravlena. Ki je svoje zdravje naza dobo, se zahvalno ma spomenoti z oni   modri, zevčeni ludi, ki so svoje vremen, zršnje i žitek posvetili, da naj bogše i bogše vračenje doseg-nejo, bogše, pripravneše naprave, škčri   ndidejo gori ršrodora na blajženstvo. Vsi smo liivarištva edna-edna kotriga i da fal jemleaio vu dobrotaj, smo vsi tUvarištva dužnici. — Mislimo sebe vu ti nesrečni šorŠ i kak bi želeli, naj driigi nas po-rcagajo, tak činmo i mi z timi  potrebiivajočimi. Nemorifijtno pri dartivanji,  nemečmo   njim   na 6či, a> je bogše dati, kak prositi.
Ne je zadosta samo penezno almoštvo. Z-penezi, či nebomo pazili znšmo samo kodišov račuti povžkšavati, vtraglive, dela se ogibajoče živlence gajiti, ki se samo na našo darovitost i miloščo naslanjajo. Natn je potrebno liidi tnen-tilvati i z-daruvanjem, potnaganjem liidi csnav-lati. Ta se začinja znotrešnje teško delo. T6 je ne samo pri grehšniki potrebno, nego pri nes-rečnom ttidi. Betežnika potrdjavajmo vu dfihi, ar de z-diihovnov močjov leži prenoso svoj beteg. — Vcagajočemi dajmo trošt, vrarzlo srdce vlej-mo topločo, \u nevervanoga vupanje i vero. Vcepmo v-njega to občutenje, ka je vu svojoj nesreči, vu ostavlenosti, v-liižnom žilki,   v-tem-
noj, gliihoj i v kotrigaj skvarjeni bodoči, i on ne višešnje stvorjenje tiivarišiva, nego v-nikom fa!i ttidi hasnovita kotriga. Či že ednok koga križ nemremo žnjega doli vzeti, nečinmo njemi ga britkešega, nego njemi ga polehšati šelfijmo.
Nč samo z-dlmoštva dariivanjem pomagaj-mo bližnje naše, nego dajmo njitn priliko na delo, da kak je od njih raogoče, si sami poiš-čejo žitka potrebčine. Podperajmo one n&stave, šlere te vu teli skvarjene: slepe, gliihe i drfige tone k-mogočnomi deli vadijo, dr tak tškši sa-mi tiidi poskrbijo svoje potrebčine i nobodo tti-varištvi na bremen; kak je mogoče vu svojem kroži vse doprinesmo, naj nede med nami kodi-ša, nego vsaki tak zvani napočlovek naj bode kamči napo delavca.
Ta prava, istinska darovitost tak nestoji z-toga, naj nikelikokržt dlmoštvo damo, nego z~ globoke lDb^znosti k-našim bližnjim. Istina, ka je to ne lehko delo, nemre se ga naednok nav-čiti, li po vnogom vajanji. Od detinstva mao se more vu nje<n osnavlati i v-nj^ notri rasti. Bl^j-ženi je, koga že od detinstva tnao na to včijo. — Na to se je organizerati potrebno, ka eden človek nemre doprinesti, si naj ttivdriše spravi k coj. — On smileni bibJinski Samarifdnuš je tfidi pomočnika ziskao sebi vu oštarjaši. Vidi-mo, kak blagoslovna dela odpravlajo lUbeznosti orgdni: ženska družtva, erd^čega krlža, znotreš-nje missije drfižtva, podpornice i. t. v.
Ta prava istinska darovitost pocelonisve-ti odpržvla svoje blagoslovne opravice, štera z-srdc vretin ciiri i ne svetski, nego vu srdci luhi nžjem, poleg Jezuša reči nebeski najem dobiti se trošta. Jeli niore svet tak veliki na"jem dati, kak gda Jezuš etak erče: »Pojdte blagoslovleni Oče mojega, orokiijte pripravlene vam krdlevstvo od začetka sveta" (Ma"taj 25.34). InadalevuMa-taja XXV. od 34 40 veršušaj pove, kim ščč dati on najem. Ne tim zmožnim, ne rnodrim, ne bo-gštcom i ttidi ne tim vervajočim, nego tim zisti-nom i prav dariivajočim. — T6 naj bode i vu vezd&šnji zvonredni vremeni tiidi vu dariivanji vaša mera, Jezero jezer je zda Gospodna ti ma-lički račun. Vu njihovom obrazi pride Jezuš k-nam, žnjihovimi rečami guči k-nam i k-koncovi naj vu njih imčni tiidi od nas guči: vu 35 i 36-tom veršuši etak: nAr sem lačen bio i dali ste mi jesti; žeden sem bio i napojili ste me, potnik sem bio i gori ste me prijali. Ndgi sem bio i ode-noli ste me; betežen sem bio i priglednoli ste me;
julijuš—augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 93.
vtemnici sem bio i prišli ste kmeni" i vu 40-tora veršu&i: nAr kakoli ste včinili ednomi z~eti bra-tov moji ti najmenli, meni ste včinili."
Jeli bi nam tak mogoče bilo kaj včiniti za Jezuša? Jeli bi mogoči bili žnjim pravo, istinsko dobrotivnost činiti? Činmo žnjegovimi timi ira ličkitni i žnjim smo činili.
Tihe miaiute.
,,Bojdi veren notri  do smrti i ddm ti žitka korono." — (Ozn. 2, 10)
Vernomi bidti notri do smrti je to n&jvčk-še dobro, ka lehko žele od nas Bog, i to naj-bogše, ka lehko njemi damo. Misel vernosti dosta vse zapdra vsebi. Znameni, ka se popol-norca Bogi morerao prekdati. Svoj žitek, syojo osobo, svoja nakanenja, dela, svoje radosti, ža-losti. Znameni, ka od dna do dna radi, z dobrov volov i podložnim srcom moremo obslati tam, kama nas je Bog postavo i rrale i velke duž-nosti i skrbi z zglihnov dušnovestnostjov more-mo na sebe vzčti. Znameni vernost k-Bogi i k Njegovoj svetoj reči; vernost vu boji z grehom ; vu goriniicanji časa i moči; vu šafariivanji z-tov na nas zaviipanov vrednostjov; vernost vu veri, štera se njgdar neklekne i vu lubdznosti, štera nigdar z srdcci vo ne spadne. Ah, to je veliko goridanje! Ali ešče vekši je najem, šte-roga eta vernost vu sebi nosi: srdcš tiho blažen-stvo i mirovnost, više vsega pa drago obečanje
reči, tam,   daleč, pri cili: žitkakorona.
*
Z vernostjov, zadovolnostjov.
B6g etak veli ednoj korini: rTebe ese po-stavim, vu ete lepi vrt. Eti cveti, gde vnogi ndj-dejo liišnost vu tebi; tvoja lepota i otavlajoči dij^k naj spravi radost, vedrino dosta Ifidem i mojemi im^ni diko." I toj driigoj korini etak veli : »Tvoje mesto eti bode, na etoj goloj pe-čini, vu večnoj samnosti, kama človek nemre djasti svojega stopaja. Nišče nede vido tvoj zras človek nevzeme vpamet tvojo licojno, tvoj dijek, ali zdrži v srci mirovnost, angelje se liištajo vu tebi i moje ime dičijo i jas oblonam vernost tvojo .. ." Kamakoli te li postšvi Gospod, bojdi veren, ar žitka korona je ne bogštcov, ne pre-štimancov, ne velikdnov etoga sveta, nego je onim obečana, šteri k Gospodni verni   osianejo
notri do smrti.
*
Oragl kinC.
Vu edno ves so protivnici notrivdarili, ro-pali so i nazadnje ves gorivužgali. Te obstarani farar je tam stao z svojim sinekom pred svojov
gor^čov hižov i z razpresiretimi rokami je vrgao eden pogled na grob svojega imžnja. Nanagli je !ehno slnek. Te oča vu najvekšoj nemirov-nostl beži ese i \A, goriprosi priatele, n&\ iščejo sind njegovoga. Lehko posfžne pepel njegva vredncst, naj samo sin njegov žive! Ovo, zda skoči i€: z ednim paketom v roki z hiže, štera se zanjim vkiipsuhne. Z osmodjenimi vlasmi se pašči k oči, šteri ga obine, i gjekla: wAjta, ne vzemte za hfido ! Kak smo s*Lli pri gorefoj hi-žički, prehodiio mi je liki strela, dflšo ; edno moreš obrdniti, to knigo na stoli, z štere sem ti včera\ii večer te govor pravo: ,Neboj se, či hodiš vu ognji, ne zgoriš." (Es. 43, 1—2). Na to sem si mislo, zato sem viipao to včiniti." Z-ednoga robca je odvio svojo Biblijo. wHvala Bogi !* skričao je oča. Ni edno oko je ne ostalo siiho Genlivo videnje, štero vsakomi to pitanje da: jeli je tiidi   tebi   nžjlubleneše im&nje   tvoja
Biblija ?
*
Žitka modrost.
Fžnelon (1651 — 1714), eden na"jplemeniteši mož z hipa XIV. Ludviga, je bio pitani od ed-noga zavfipnoga priatela, či nebi lehko njemi odkrio skrovnost svoje prevedne zadovolnosti. wStanovitow, odgovori Fčnelon, wmojo skrovnost nahitroma lehko povčm, ar ona nestoji v nikom dfiigom, kak vu pravilnom niicanji moji oči." Priatel je pravo naj njemi to bole razkladč, ka je F^nelon rad včino. wVu kakšojšteč stani sem", erčč te poštuvani mož, Mpredvsem prizdignem oči moje proti n^bi i pri torn si mislim na moje gl&vno delo na etoj zemli: kak pridem vu ne-besa. Potom ravnam moje oči doli na zemlo i pred sebe si postavim, kak voski prestor de mi trbelo ednok, či do me pokapali. Zatem obrnem syoj pogled proti sveti i vidim, kakša vnožina liidi je dosta neblaženeša liki jas sam. Tak se navčim, ka gdč se dd najti pravo blaženstvo, gde henja gori ves naša skrb, i kak tnalo zroka mi ostane se starati."
Naše sinioriie gitileš.
Prekmurska evang. šinjorija je svoj letni rčdni gjuleš jun. 29-ga v Murskoj Soboti, pred vernikov i posebni gmajn poslancov velikov vnožinov držala. V-go]dno ob 8-moj vori je držana sv^ta boža sliižba, štera se je začnola z popevanjem ete podporne pesmi:   »Prebudte se
Stran 94.
DUSEVNI LIST
julijuš—augustuš 20.
ino čujte . . ." Pototn so Šif!Lr Karolj bodonski diihovnik, kakti senior&tne podpornice cčrkevni predsednik vu poniznoj molitvi prosili Gospod-noga Boga blagoslov na evangeličansko sv. matercerkev, na njč voditele i na vse vernike i so z-genlivim govorom vu čest spelali za novo ga svetskoga predsednika podpornice g. Nernec Janoša mursko sobotškoga vu poštenjej bodoče-ga trgovca i vreloga gmajnara, koga so posebne gmajne ednoglasno na to pozvanje si zvolile. Z svetoga pisma etimi rečmi ga pozdravlajoči: Jdl i ti prispodobno čini", Štere je G. Kristuš onomi človeki pravo, ki ga je pitao : »Što je moj bližnji ?"
Ob 9-toj vori se je začno gjuleš. Gosp. Benko J6žef senioratni svetski inšpektor, državni poslanec, so vu svojem prebranom odprtnom govorenji na vo- i vkupdržanje, na pravo krst šansko bratinsko živlenje i delanje opominaii i biidili vernike. Zahvalno so se spominali z bia-goslovnoga dela ženski društev i senior&tne pod-pornice. Njihov lepi govor je vu svojoj celoli vu zapisnik vzeti.
Dr. Popp piišpek   so   po   telegrafi   želeli Boži blagoslov na spravišče.
Potom so Kov&ts Števan senior, cčrkevni predsednik čteli gori svoje naznanenje od doj-pretečenoga leta cerkevni dogodkov i činenj. Z-žalfivajočimi rečmi so se spomenili z dva diihov-nika, šteriva sta nemogla na gjtileš pridti : Go-dina Števan gor. petrovski, ki težko betežni v mursko sobotškom špitali že dugši cajt ležijo i Hima Šandor moravskoga, ki so za slabostivolo ne mogli med nas pridti; žeiejoči njima kak najhitrešnje ozdravlenje. Gori so pozvali gjiileša pazko na to, ka je vezdašnje leto jubilalno leto naše svete mater^ c^rkvi. Etoga leta novembra 6-ga bode 300 let, ka je našega vadlUvanja ndj-včkši branitel i obrambnik Gust^v Adolf švedski krdl vu bitki pri Ltitzeni z-odičenov smrtjov spadno, ali protivnika je oblždao. Blajženi i ne-pozžbleni bojdi njegov spomenek naveke pred vere slobodščino želejočimi narodmi zemlž. V-etom leti bode sto let, ka je osnovleno Gustav Adolfa driižtvo, štero je naše svčte evangeličan ske vere najvekša obramba, podpornik i pravi angelvaritel. Na toga znamenitoga dogodka spo-menek bomo i mi našo podpornico na Gustav Adolfa drflžtvo imč premenili. Nadale so imenii-vali one nastavitvi, štere so v-pretekočem leti na naše matere cčrkvi napreidenje   doprinešene.  V
Radkersburgi je nova evang. cčrkev posvetšena, liki eden trdi grad naše vere. V-Dolnjoj Lendavi je nove evangeličanske cdrkvi griintni kamen doli djani, zidanje cerkvi je pod streho prišlo. V-pozdignjenom tormi se znova glasita dva pred 300 letmi obmuknjeniva zvona\ z brunče-nim nebeskim glasom dičččiva diko skrbnos^-čega Boga. po koga milošči je te mali evange-ličanski veren šereg na teliko prišao, ka de pa meo božo hižo. Vu Apači je posvečena nova molitvarnica i prekdšna svojemi nebeskomi po-zvdnji i tudi evangeličanski brutiv. V Ščavnici je tiidi spravleni evang. brfltiv, lorem i zvon. G. Slavečka gmajna je za farov hižo kupila. Djane so vekivečne fundacije: V bodonskoj gmajni na preminččega Szinicz Lajoš diihovnika i tiivžriši-ce Berke Terezije spomenek sta Lajoš i Janoš sina 14 000 dinarov funddcijo djdla na cčrkevne cile; Luthar AdLm pficonski duhovnik na svoje preminoče nepozablene tiiYdrišice Fliszar Šarolte spomenek 10930 din., štera šuma je po te po-kojne čestitelaj na nepovehnjeni venec z daruvani aldovov narasla na teliko; Sobotška evang. gmaj-na na Kovatš Števan senior diihovnika 40 letni-ce spornenek 5000 dinarov. Vu svojo čdst sta spelaniva naše občinske cerkvi cerkevni i svetni predsednik.
Za nove delavce vu Gospodna vinogradi so odebrani Lipič Jožef sobotške stšre gase »Prekmurske Banke" ravnatelj v G. Petrovskoj, ml. Kiihar Števan tešanovski posestnik v-Morav-skoj gmajni za inšpektora.Od nLs se je odselo vu bogšo domovino aprila lga Včrteš Šandor vp. vučitel, ki si je vu fokovskoj šoli po čeres 40 let sliižbi spravo nepozableni spomenek.
Po razpravlanji punktumov seniorovoga na-znanenja i zapisnika pretečenoga leta so zebrani za poselnike na občinsko c^rkevno spraviščeŠifiarKa-rolj i Hšri Lipčt diihovnika, Dr. Rituper Šandor i ml. Kiihar Stefan inšpektora. Posliihnjena so ešče razločna nšvadna naznanila.
Na prišestnoga leta šinjorskoga gjfileša dr-ž&nja mesto gledoč so Luth&r Addm paconski duhovnik napredali i poračali: gledeč na to, ka kleti v-1933-leti bode 150 let, ka so eti v-Prek-raurji na blajženoga spomenka Il-ga Jožefakra-la pdleg potrplivosti zrendeluvanja ddnoga juša 3 nove evangeličanske gmane: piiconska, križev-ska i hodoška, edna za driigov griintane bilč, (hvdla višnjemi Bogi dnes ji že pa des^t ma-mo; že se pd   zdeseti   evang.   cerkveo   glžsi
julijuš—augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 95.
evangeliom Kristušov vu maternom jeziki) i da kleti bode hvalila puconska fara Gospodni, ka je prek 150 let; vnogokr&t med trplenjem i var-devanjem, z-Božim milostnim vodstvom rnogoča bila sliižiti dugovanje evangelioma, šterisp6me-nek bi se z tem z osvetnešim talom ponovo i posveto, či bi §e prišestnoga leta sinjorski gju« leš tam držao: pozvali so senioratne poslance i voditelstvo, naj na držanja gjuleša rnesto Piicon-ce zvolijo. T6 poračati se pa tembole vupajo, kaj bodonska, moravska, sobotška i D.-Lendav-ska gmajna, štere so z-puconske zhajale, kak čeri pop&dnejo priliko prihajati k svojoj materi. Križevska i hodoška pa kak puaonske vrstniki i sestre, z etivi dve shajajočivi: G. petrovska, Do-mankiševska i G. Slavečka pa kak sestranice se tiidi pridružijo i privolijo to poračanje. Luth&r diihovnika poračanje je z-navdiišeynostjov po gjuleši ednoglasno sprejeto. Tak de 1933 ga le-ta evang. sinjorski gjiileš z-BogL pomočjov v-Piiconci, v-najvčkšoj prekmurskoj evang. gmajni držani, vu starinskom središči prekmurskoga evangeličanstva.
Po gosp. seniora zaportnom govorenji i po-niznoj molitvi je tanačivanje dokončano, po šte-rom je vu FJisarovoj oštariji banket drž&tii, na šterom je više 60 gostov tal vzelo, ki so se po vesčlom zgovarjanji i po dobro včobsliiženom, pripravnom gostšenje, za štero je oštarjaša kfinja i pitvina hvalevredna, pri Baranja bande igranji dobro občiitili i zvon oni, ki so z-vlakorn mog-li odhajati, ešče dober čas tam vkupostanoli.
Skriti kinči.
Napisao: VEKOSLAV J. KOROŠEC evang. raisijonar.
V hercegovoj kinčnici mesta D. se nahžja spomina vredno dugovanje. Na videnje je to s(a"ra štiikova krugla, ali ona vsebuje  skrivnost.
Nekša saška hercegojca se je zaročila z nekšim plemičem. Obojestranska priylačnost ve-že oba srcd.
Princezinja obhaja svoj rojstni den. Ob tcj priliki dobi mnogoštevilne darove od sorodni-kov i prijatelov. K njenomi sdšenji i streznenji preideio vore, brez da bi kaj prišlo od njega, ki je njenomi srci najMubši. Končno, kesno zve-ččr, pride tajnepolni zavoj. Z adresa spozna njej dobro znani rokopis njenoga zaročenca.
Hitro ga odpre; ali k njčnomi zaprepašče-nji ne nšjde nikaj driigoga, kak železno šttikovo
kruglo. Po noroj šali zbantiivana, vrže to kruglo od sčbe. K njenomi začiidenji se f^ odprč i ž nje privali srebrna krugla. To vzbudi v nje ra-dovednost
Zdaj zdigne srebrno kruglo. Na vse stršni pritiskava i proba, dokeč se ne odprd i privoli ž nje lepo okrašena zlata krugla. Tfidi ta se dš odpreti. Ta vsebiije krasen prstan, šteri se bliš-či od dragocenih žlahtnih kamenov. Sproba si ga na prst; kak, da je pripraven bio. Po dugšem oglediivanji odkrije ztiotraj napis: MLubi moj je moj t jaz sem njegova".
Takša skrivnosti puna krugla je tudi bese-da Božja. Mogoče glddaš tvoje sveto pismo z mislijov: To je dugočasna kniga! — mogoče misliš: Kakša trda, i istinska kniga! Norostl Vnogošteri je napravo ž njov, kak princesinja s štakoyov kruglov, vrgao je knjigo od sebe. Ali kda pridejo dndvi trplenja i bolezni, kda so nje-tni lepa vupanja splavala po vodi, teda najde, da so v toj knigi skirti kinči lubezni Bože, od šterih se njemi ni niti senjalo. Kniga se odprč pred očmi njegovoga srca. Nžjprvle ndjde sre-bro, potom zlato, potom pa dragocenosti liibez-bezni Bože. Reč Boža, — Svčto pismo — je z nebčs k nani poslatii dragoceni dar srca, ki nas neskončno lubi. Premišlavaj si jo v tišini! Naj-deš čUdovite lepote, vsikdar krasneše i drago-ceneše, dokeč končno ne n&jdeš med džiidžavi-mi i žlahtnirni kameni vesčlo, srečno nazvestša-vanje: nLiibi moj je moj, i jaz sem njegova." (Visoka pesem 2, 16.)
Dragi prij&tel, kak čtči sv^to pismo? Si že najšao dršgocene džundže v Reči Božoj ? Iš-či je, pa jih gotovo najdel. Jezuš pravi: nZbro-djdvajte pismo, dr vi tak štimate, ka vu njih ži~ tek vekivečni mdte i ona so, štera svedočijo od mene." (Jan. 5, 39.)
Či šteri od čtitelov toga žrtikuluša netna sveloga pisma, naj si ga poskrbi pri svojem dfi-hovnom pasteri. Aii pa naj piše naročilo na Ve/coslav J. Korošec, evang. misijonar (in zastop-nik Britanske i zviinešnje svetopisemske drfižbe) Moste pri Ljubljani, Prešernova ul. 26.//.
Pisec toga artikuluša vupa prišestno jesen ali zimo osebno obiskati čitatele Diiševnoga lis-ta. Veselilo ga bode, če bo najšo lfidi, osebe, ki njemi bodo lahko povedale veselo novico, da so najšle te dragocene džundže liibezni Bože v Svčtom pismi. Što ešče nede meo te dragocene knige, leko taki od njega kiipi za male peneze. — Za zdaj vas pozdravla — Vekoslav J. Koro-šec evang. misijonar.
Stran 96.
DUSEVNI LIST
julijuš—augustuš 20.
Otrokom.
Marula.
Meo je eden oča ednoga dobroga nagiba, vrloga sina, šteroga je z zdravim telom, z dob-rov diišov blagoslovo Bog. Te oča |e meo tiidi dosta radosti vu svojem liiblčnorn i dobrotn de-teti. Ednok je pa na pamet vzeo, ka se je nje-gov sin vu takše tiivarištvo zmešao, takši paj-daštje so ga vzčii okoli, rned šterimi nalehci znL na božno pot zavdariti. Opominao je svo-jega sina\ naj ta niha svcje zbožno tQvžriš!vo, ali te sin je prestimano odgovoro:
—  Nebojte se nikaj hvdoga, ajta moj   Jas ravno nebom nasleduvao  njihove zbožne pelde, či sem Ii med njimi. Lehko bole oni pridejo eš če za menom.
Vu tom časi  se   je   približavao   pojbarov imčna den. Oča so pred ništernim   dnčvom na-pre prelepe marule prinesli domo v ednom  ko ša>i, pokazali so je svojemi sinovi:
—  Gledaj moj Vanči,  to  sem  na tvojega imena dčn prinesao.   Ali tečas je ta denemo vu prednjo hižo.
Sinek je proso očo svojega, na  njemi do volijo, da not/ipoglčdne vu košar. Kak je notripo-gledno, taki vidi, ka na sredini košdra edna gni-la marula jeste.
—  Liičflio vo eto od etec, djta moj! pravo je i že tudi sčgno za gnilov marulov.
—  N hajmo jo samo,   erkao je oča,   vem okoli nje same zdrave jestejo. Nemre bidti nikša nevola.
Približavao se je sinekov imena den. Med drfigimi darmi je dobo ttidi košaro z marulami. Gori je odpro podvez košare i jaj! skvarile so se vu njem vse tnarule!
—   Jelibdr,   šjta moj,   sem pravo,   naj vo vzememo tisto gnilo marulo. Ovo zda so vse tota!
Naš Vanek se je malone skuzio. Ajta nje-gov so njemi z tihim, omurnim glžsom od-gčvorili:
—  Ne žalosti se nad etov škodov,  liibl^ni sinek moj! Eto nalehci popravimo. Ali raduj se tomi, štero se   lehko   navčiš   z etoga dogodka. Vidiš (a jedina, gnila maruia je vse skvarila : ti si pa donok to pravo ne davno,   ka dosta tvoji lagoji pajdašov  nemre   skvariti   tebe.   Objočeš skvarjene marule i si nepremisliš, z kelkim vekša škoda je, či se tvoje čisto, dobro src^ skvari vu
hiidom tuvšrištvi i kak nesrečen  bodem   jas tč, komi si ti jedina radost.
Vanči je premišl&vajoč gl^dao pred sebe. Prevido je, ka se med svojimi lagojimi pajdššmi vu velikoj pogubelnosti vrti i zatogavolo je tanihao hudo tiivdrištvo na veliko radost svo-jega oče.
Za keliko |e vredno lagatiT
Gusti je ma!i šolžr bio, donok se je zgo-dilo žnjim to žaJostno i sramotno delo, ka je ednok lagao. Pa ešče za 5 par je lagao. T6 de-
10  se je tak zgodilo, ka je Gusti irko   kiipiivao vu baoti, lepi svetli dvadinaroš je ddbo   na to od svojega djto i irke so vsevkiip 95   par koš-tale. Gustika je nazdjdobo 1 dinar i 5  par,   ka je notridjao vu svojo žebko i gda je doma  na-pre ščeo vzeti, je ti 5 par ne najšao. Na  žebki je edna mala Ifiknja bila, na srečo ešče ne vel-ka, tak ka je dinar ne mogao skoz spadnoti, ali pare so pač vospadnole.
Ka je činiti pri etakšem pripetje? Gusti si je toti mislo na to, ka po prostom pove delo i oprosi mamo svojo, nai zašijejo vkiiper žebko. Aii itak se je bojao, ka pa či de bit. Ar se je nje-mi tak vidlo, ka je začuto, gda so njemi vospad-nole pare, samo ka je na to ne pazo vu tistom divjem bežanji po cesti, gda je ščeo pokazati na sredi cest^ idočim kolam, ka on tfldiznatak hitro bežati. Tak bi vreden bio graje.
Na to si je tiidi mislo Gusti, ka z-svoji prišparani penez pridš 5 par i i€ njemi nede tr-belo nikaj praviti. Ali žmetno njemi je bilo za s^cji 5 par i je tak čiito: preveč lehko bode praviti, ka so irke ravno 1 dinar koštale. I Gus-ti je etak tttdi včino.
Ali nepravi zaman prilična reč, ka hitre zgrabijo lažlivoga človeka, kak plantavoga psa. Gustija je tiidi taki na drflgi džn zgrabo tisti ma-
11  njegov pajdaš, šteri je žnjim navkup irke ku-puvao vu baoti i je vido, kak so   z-žebke toga bežečega Gustija kapale pare. On je je goripo-brao i na drfigi čen njemi vu šolo odnesao. Tak so vučitelica tiidi zvedli to delo i so prevečža-lostni gratali, gda so voopitali Gustija, ka ka je pravo doma i se je skazalo, ka je Gusti   lagao. Za pčt par je lagao.
Gda so potom vsevkiipprišli deca, so vu-čitelica pitali:
»Deca, šteri bi bio pripravan zvas lagati, či bi dobo pčt par?
julijuš—augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 97.
—  Jas ne! Jas ttidi  ne!    odgovorili   so z poredoma deca.
—  Ka či bi 50 par dobili za to?
—  Tč tudi ne!  -  odgovorili so vsi.
—  Ali kapa čibi 5 dinarov, ali 50 dlnarov obečao što za to?       pitali so nadale vučitelica.
—   Tč tudi ne! Tč tudi ne! — kričali   so otroci.
Na to so vučitelica pravli:
—   Kapa či bi što 500 dinarov obečao vam i bi li edno sploh muličko laž mogli praviti za to, — jeli nebi včinili ?
Velika tišina je naslediivala tč reči i se je vidilo dvojiivanje na lici decč. Nazadnje se je jdvda edna mala deklica i je etak pravla:
- Jas ešče za 500 dinarov tiidi nebi laga-la, niti to najmenšo laž. Ar či bi že potrošila tisti 500 dindrov i ka bi si za njL kiipila, tisto bi že tudi sfalilo, ešče itak tč bi ostanola tista krpa, štero bi laž napravila na mojem srci.
Talanje.
Dva pcjbara sta najšla eden ori pod ed-nim velikim drevom na konci vesi.
—  Moj je ori, — erče eden — ar sem ga jas zagledno prvle.
—  Ne istina: Menč se dostaja, ar sem ga jas vzeo gori z zemfe, — odgovori ov.
I naednoK je srdito bitje nasfanclo med njima za ori.
—   Zmirim vaj jas       erče njima eden mož, ki je ravno te prišao f&   i   je   zarazmo,   zakaj skiibeta vlasč edendrugoga. Doli si je seo med teva dva otroka, gori je vtrgno ori i etak pravo:
—  P6 orejovoga liiščina je tistoga, šteri ga je obprvim zagledno, ta drfiga  polovica   se pa tistoga dostaja, ki ga je gorivzeo. Ka se pa ore-jovoga jedra iiče, tisto jas odvzemem  zato,   ka sem pravico napravo med vama.
Takši je konec vsake pernje!
Naši amerikanci.
Prišao sem na kolodvor v Mursko Soboto. Tam sem vido same poznane obraze naši prek-murski mladenk i mladčncov. Premišlavao sem si, kama do se pelali. Ne mi je trbelo dugo misliti, ar sem čiio, ka so si gučali nika od Amerike. Včasi mi je v pamet spadnolo, ka se pelajo v Ameriko,
Ne dugo, pa je sfučkala pžč od vJaka. Te sem mco priliko viditi minuto, puno žalosti, skr-
bi i tan&č davanja. Kamakoii sem se zgledno, vsepovsedi sem vido žalostne, objokane oči, pu-ne skrbi, bojazni i trplenja. Ništerna pa ništer-na mati je s pravov materskov liibeznijov že v slednjoj sekundi tanač davala svojoj čeri ali si-novi i ga prosila, naj se ne spozabi z doraa, naj ne pozabi na svojega očo i mater, šteriva sta ga vzgajala s pr&vov liibeznijov i trošta]6čiva, ka de njima ednok na pomoč. Zda pa odhaja na pot i v dal^šnji krdj, s šteroga se mogoče nig-d&r nepovrne.
Vlak se je začao gibati^ naši amerikanci i njihovi sprevajdlci pa so se ločili žalostni src, ništerni rnogoče tiidi za vsigdar na etom zernel-skom sveti. Stariške so šli domo z žalostnim srcorn, jokajoči za svojirni sinovi i hčerami, a amerikanci so s skuznimi očmi gl^dali skoz 6k-na vlaka na svoj rojstni kraj, šteroga eden ali drfigi mogčče več nede vido. Zda njim je pri-šao na pamet vsakši prijeten dogodek i veselje1 štero so preživeli tii od svoji detinski let.
Žtnetno so šli od doma, od svoji predragi starišov, ali donok so šli misleči, ka se ednok bogati povrnejo i napravijo veselje i radost doma.
Po poti mi je znova pa znova preplavila dfišo miseo od te naši izseljencov. Premišldvao sem o njihovoj usodi. Čfito sem vu svojem srci njihovo bokzen i tista bolezen i žalost, štera se je rodiia v njihovi srcaj, se je porodila tiidi vu mojem srci.
Žalostna je takša pot, štera nema pravoga cila i potniki sami ne vejo, karna je pripeia. Kelko težkoč ešče more vsakši prle pretrpeti, kak pa pride do krfiha i do zasliižka. Ali oni so se itak vupali. Zdomi je je gnala liibezen do starišov i do svoji bližnji, troštajoči se, ka do njim ednok na lekoto.
Na postaji, gde sem jaz šo doj z vlaka, so že skoro pozabili na svoj dom i so gledali sa-mo v kmično bodočnost, štera je že č&ka.
VJak je Š6 napre. Naši amerikanci so se ne brigali za to, gde vozi vlak. Njihov glavni cil je bila — Amerika. Vu Ameriko so položiii vse svoje viipanje i vso svojo kmično bodočnost i srečo. Ne so mislili na nev6!e i nesreče, štere je ešče leko dosegnejo, nego so gledali samo pro-ti tistoj sreči, od štere so si že doma dostakrat zgučavali.
* *
Tiidi oni so tak mislili, kak prdvi Zoltar-ski pesnik: ^Vu rokaj Tvoji so vremena moja.* (Žolt. 31, 16.) Istina je, ka so vu Božirokaj vsa
Stran 98.
DOSEVNI LIST
julijuš —augustuš 20.
vremena i vsa dela, ali mi ne vemo kakša bodo.
Zda, da tL svetovna kriza kloncka na vsak-ša vrata, je ludi Amerika ii z mčdom i mlekom tekoča dežela popustila vu svojoj moči i nemre doprinesti tisto, ka je bila zmožna pred par leti. Zda, gda je že ttidi ona napunjena s takše kul-turne stopnje liidmi, se vidi, ka je ne zmožna zadovoliti i prehraniti vsega Iiistva, štero je po-krila s svojimi perotami. I zda vu tom sukešnorri časi se ništerni pa ništerni spomni na tisto mi-nuto, gda je ob slednjim vido svojo jokajočo mamo i skrbi punoga ajto. Vnogim pritečejo skuze, da se spornnijo na tiste dni, gda so ešče brezi skrbi živeli doma i z lekočo zasliižili svoj vsakdenešnji kriih, a zda se pa tak daleč od svoji domači morejo boriti za lastni obstoj, na to pa, ka bi šli domo, vnogi niti ne mislijo, ar nemrejo zaslužiti, da bi se preživeii, ne pa da bi ešče na dom misllli. Pri totn naj pripišem to : »Ne ka bi što mislo, ka zato nemrejo do-mo, &x vse zapravijo, ka zaslližijo! Naši Prek-murci so bili ešče vse povsedi poštUvani i hva-le vredni, žr so delavni i redni, ali nemrejo za-slfižiti, ar ne dobijo dela." Amerika je napunje-na z vsakše vrste blagom, vo pa nika nemre spraviti, Ar je vsepovsedik denarna kriza, i tak nje ne trbe delavcov.
Ne so zda več tisti časi, kak so bili pred desetimi leti. Či je te šo eden v Ameriko, je po par leti telko zaslflžo, ka si je dowA leko lepo verstvo kQpo. Zda toga nega, šr je tudi Ameri-ka zda že puna delavcov.
*
Ali zato ne smemo vcagati i zgubiti vupa-nja vu Bogd. Ne smemo se spozabiti z Njega, Lr ešče i zda verostlije ober nas i na ras skrb mi, kakti naš svčti Oča i nšs čuva i brani. Nje-gova moč je nepremagliva. Vse nevole i težko-če merno prenžšajmo i viipajmo se vu Bogi, ^r je pisano: wKa Bog čini, vse je dobro . . ."
THEOFILUS.
Razlocni mali glasL
Radosti glas. »Približavajte se k Bogi i približavao se bode k vam. (Jak. 4, 8.)
Osebni glas. Šoštarec Franc duhovnik v Subotici, so svoje počitnice eden tao v Puconci pri svojoj dragoj materi spunjavali. Ob toj pri-liki so jul. 17-ga v-Puconskoj cerkvi zmožno predgo  držali.
Podpora Dolnjoj Lendavskoj   ev. fari.
Dolnja Lendavska diasporalna naša fara, štera si z velkimi a"ldovmi cčrkev zida, se je obrnola za pomoč liidi na svetne oblasti. Kak smo z ve-likov radostjov slišali, na poračanje i prošnjo naši gg. prekmurski poslancov Benka i Hajdin-jaka je banska uprava podelila podporo 10,000 dina"rov. Za velikodiišni dar se cerkvena občina i vsi ev. verniki toplo zahvaljujejo kraijevski banski upravi i tiidi obema gg. poslancoma.
Novi delavec vu službi naše šin-jorije. Kerčmar Zoltan križevski rojak so dokončali St. Andrejsko misionsko biblij-sko šolo i aug. 3-ga so v Murskoj Soboti predikatorski egzdjmen položili. Z radost-jov pozdravlamo toga novoga, navdiišeno-ga delavca na prestori *naše prekmurske cerkvi, gde je žčtve dosta, a delavcov je pa jako malo.
Stoletnica Gustav Adolf Društva. Svoje 77-mo glavno spravišče Gustav Adolf društvo sept. 15—21-ga bode drža-lo v-Leipzigi z obilnim programom. Na tom jubileumskorr. spravišči od strani na-še šinjorije tao vzemejo naši časopisov glavni redilel, Luthar Adam piiconski du-hovnik. I dr po dokončanji spravišča eš-če eden kratek Čas v Nemčiji ostanejo, po etoj poti naznanijo, ka radi bodo na slttž-bo vsčm tistim domačinom, ki so v Nem-čiji na deli, či njim to pravočasno na-znanijo.
Samovolni da>i na goridržanje Du-ševnoga Lista, ml. Kiihar Jožef Tešanovci ob priliki krsta Cipott Jožef deteta 20 Din, Hari Števan Ivanovci 10 Din; — na Diač-ki Dom; Sapač Karolina Brezovci 5 din; -- na nesprhlivi venec Lutharove Flisar Šarolte: Novak Števan Šalamenci 10 D, Kuhar Mariška r. Škrilec Puconci 10 D. Topla hvala!
66 milijonov kg kave žežgali. V zadnji šesti tjedni so žežgali v Braziliji za-to, da bi zabrdnili padec kave 377,000 vreč kave, skupno 56,550.000 kilogr.
Ka prorokfije edna 1041etnažen-ska ? Vu ednom časopisi čtčmo, ka je nindri edna ženska zda dopunila svoje 104-to leto. Ob toj priliki je gotova bila vu prišestnost poglčdnoti i svojim poslii§av-com eto prof^cijo povedati. — Ar so lad-
juiiuš—augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 99.
je zbožni i hiidi, nova bojna pride na njč. Bojna od zhoda pride . . . 1935-ga se vu krv vtoni celi svet. Jas se toga nevčakam, ar tečas merjčm. — On časopis prida, ka se poleg posliihšavcov te ženske eta pro-fecija spuni, ar je ta žena do etigamao tudi točno vidla bodočnost i ovak tudi je potrdjenje bojne, ka so liidje zbožni i hii-di, istinsko.
Evang. dece z puconske fare v zad-njem šolskom leti je bilo: v Puconskoj štirirazrčdnoj šoli 198; v Andreskoj dvo-razrednoj šoli 71; v Moščanskoj dvoraz-rčdnoj šoli 107; v Pečarovskoj dvoraz-rčdnoj šoli 37; v Brezovskoj dvorazred-noj šoli 75; v Predanovskoj šoli 38; v Sebeborskoj šoli 45. Skupno 571. — V srednje šolč je hodilo okoli 30 dečkov i deklic.
Turobni gJasi. Vu vremeni žčtve ]e te ne-smileni kosec obilno žetvo meo med nami. Dosta naši dragi, šteri so svojoj famiiiji i cerkvi našoj močne opore bili, se ji je noirispravilo vu BožJ škegjen. Juniuša 28 ga se je odselila za svojim možotn Lipič Kata v Andrejci, stara 70 let. — Juliuša 9 ga je ost&vila svoje liiblene i ete marni svet Bohar Terezija, roj. Felkar v Stanjovci, sta-ra 47 let. — Ra^no isti den Banfi Marija, roj. Vuč&k na Gorici, stara 54 leta. — Juliuša 10 ga je k-očakom svojim odhajao vu mčri, vu sreč-noj starosti se pohrano Cipott J6žef v Moravci, star 86 Ičt. ~ Po vnogorn trplenji vu svoji naj-jakši letaj je nihao na sirotinstvo svoje predrage jul. 15 ga Kerčc Franc v Lemerji,   star   44 leta.
—  Po veliki težavaj i nevolžj je dokončao svoj žltka boj isti den Hašaj Peter v Moščanci,   star 72 leti. — Po nesrečnom  spadaji je mogao na-n&gli jul. 18 ga porob smrti postati Nemec Gdza v Polani, star 12 let.  — Jul.  20 ga je mro Ko-lar Franc na Vaneči, star 75 let.   —   Jul. 26-ga se je vu bogšo domovino  odselila edna srmaš-ka,   ali pobožna,   zadovolna  i delavna vdovica Slivnjek Kata, roj. Banfi na Vaneči, stara 78 let.
—  Nezgoverna žalost je   dosegnola   p&lik Lon-čarovo familijo na Vaneči. Ta cveteča, vrla čij, vu šoli bivša prva   dijakinja,   Karolina   nas   je osfavila jul. 28 ga, stara 15 let. — Naj majo eti vopreminoči sladtek   grobski  sen i blaženo go-ristanenje!
Daritev krstne posdde. Puconska fara je majuša 22 ga, na nedelo Sv. trojstva, lepi osve-tek, velko radost mela. Diihovnik fare so že od več let mao hranili vu svojem srdci želenje za novov krstnov posodov na mesto stare, ponO-cane. Pred ednim letom ztiovič na žitek zbfidje-no Mrno žensko drtištvo je kak eden prvi cio pred sebe postavilo spržvo nove krstne posode. Taki se je pa javila edna pobožna, brez otrok bodoča vdovica, ka polovico cene za krstno po-sodo 6na sžma bode znššala. Na velko radost Ženskopa driištva je pa letos naznanila ta pre-močna vdovica, ka cele stroške za novo krstno posodo 6na sama aldiije, dr si ščč eden stžlen spomin postaviti vu cčrkvi. Na to je zrendelu-vani eden vrček od pravoga srebra i eden ta-njer tiidi od pravoga srebra pri wEcclesiji" v Ljubljani. Firma je oboje delo jako lepo, na občno zadovolnost za 2200 Dinšrov nar^dila. Vrček ete napis nosi: ^PUstite otroke k meni prihajati" (Mrk. 10, 14) Dariivala Franko Mari-ja, roj. Szinic z Puconec, 1932 " Posvetšenjč no-ve krstne posode so pred predgov pri olt&ri na podlagi Žolt. 54, 8 v. domanji diihovnik opravi-li. Pokšzali so vu svojem govori na to, ka se je daritelkinja vu etom razmenji odločila na plemenito dariivanje, z šterim je svedostvo vči-nila od svoje v Boga položene vere, od lfibez-nosti do naše ev. materdc6rkvi i peldo d&la tfi-di drugim farnim kotrigam. Vu imčnl gmane so nje za te veliko srdčni dar najvžkšo zahvalnost vadiiivali. Potom so govorili od svetstva sv. krsta, od sv. pozvanja i odgovornosti roditelov i krstni roditelov, od dužnosti pčldodavanja ver-nikov, ar vu vsakom deteti radost, blagoslov, žitka cio, vUpazen dariije Bog.
Svoj govor so dokončali z-etimi rečšmi: Na radostblaženstvo našega srdcL i na diko Božega sv. imena dnes že eti stoji eta nova po-soda; te troedini Bog jo naj blagoslovi, da bo-de v njoj bodoče sv. krstne vodč vsaka kapla znovapreporodjenosti kopel za dtišo ednoga vsa-koga deteta, da bode M posoda zmožna škcr na vkupdržšnje vernikov, na oživavanje vere dtiš. Te troedini Bog naj blagoslovi eto našo gmano, nje vsako kotrigo, ali posebno, ki je vrelo alduvala i peldo dala na ltibezen cerkvi z djanjem, naj ma vu srdci svojem vero, lubezen i vupazen, radost i mer, naj ma dobro zdravje, cajtno srečo i vekvečno blaženstvo!
Strdn 100.
DUŠEVNI LIST
julijuš —augustuš 20.
Gornja Slaveča. Po zlatoj knigi so dariivali na našo cerkev sledeči: Fartek Jurjova z Kuzme 50 D,, Rogač Mihalova z Nuskove 50 D., Kranjec Štefan z tuv. z Nuskove 20 D., Vidonja Ivan z Dolnje Slaveče na spomenek svoje f tuvarišice štiri mrtvečne lampaše, šteri lampašje so 10. julijuša bili blagoslovleni med božov službov vu našoj cerkvi. — Hvala za te lepe dari tim darovnikom! Naj počiva bo-ža milošča nad etimi darmi! Na njegovo diko so eti dari aldiivani! Prosimo nadale dare na cerkev! — Vu škatlicaj je vkupe prišlo na spomenek 100 letnice obstoja Gustav Adolfa driištva 164 D. Penezi so odposlani na merodajno mesto !
Turobni glasi. Ostavili so te zemel-ski plačen dol vu gor. slavečkoj ev. fari: Mdj. 31-toga Huber Franc, vdovec, z Gor. Slaveče, star 70 let. Vu njem Huber Franc agilen novi trgovec pri cerkvi je svojga 1. očo zgiibo. — Juniuša 21-toga Celec Jd-nošova vdovica, roj. Benko Trejza, z Gor. Slaveče, stara 81 leto. Hitro se je za pok. možom paščila, koga ne mogla pozdbiti, koga je marc. 25-ga zgiibila, ali ne na ve-ke, zdaj se veselijo z angelmi vu ovom bogšem svejti! — Vsi te vopreminoči naj majo sladtek grobski sen! Ti nazajosta-njeni naj si počinčjo vu Božem ravnanji ! Do pavidenja !
Hymen. Jul. 4-ga je Fartek Franc, srdički mlinar, gor. slavečke fare vreli in-špektor vu gor. slavečkoj cerkvi do gro-ba obstojččo lubeznost obltibo Lang Te-reziji z Doliča. — Vse dobro želemo eto-mi novomi pari!
Dari na D.-Lendavsko evang. cčrkev. V-Puconskoj gmajni — Predanovci; Vratarič Mi-k!6i, Vlaj Franc 30 30 Din; Jonaš Kata, Knz J. Matilda, Vlaj Štefan, Podlesek Janez, Vlaj Mikl6š,   Žibrik Marija,   Žibrik  Štefan,    Trehše
Rgfaela, Sapač Štefan, Zorko Ludvik 20 20 Din; Friškič Jožef, Kocen Ivan, Barbarič Franc, Žibrik Ivan, Janža Štefan, Cipot Franc, Fiisar Viktor, Gorčan Janez, Joriš Šttfan, Jonaš Ma-rija, Friškič Ana, Škrilec Franc, Žibrik Matija, Zorko Štefdn, Merica Jdaoš, Podlesek Ludvik, Horvat Adatn, Slavič Karel, Sečko Šandor, Vi-tez Štefan, Andrejč Š&ndor, K cen Franc Mžček Franc, Jonšš Štef^n, Srčič Ivan, Podlesek Ivan, Š'<ri!ec Štefan, Jond* Franc, Škrilec Franc, F/c-ko Ivan 10 10 Din; Fujs Jožef kovač, Podle-sek Franc, Sečko Šttfan 15 15 Din; Koct-n Ivan, Novak Adam, Pvodiesek Štefan, Sukič Šte-fan> Forjanič Alojz, Hirbej Franc, Podlesek Šte-fao, Abraham Roza, Zelko Štefan, Dervarič Ma-rija, Pozvek Franc 5 — 5 Din; Fais Mihael 2 Dinara. Vsevkiiper 662 Din, Pcberači so bili VratarijŠ Kare! i Horvših Adam. — Predanov-ska hraniJnica i posojilnica je dariivala 1000 Din.
Ves Gorka\ Sečko Marija 50 Din; Šiplič Ivan, FJisar Šttfan 20-20 Din; Katona Mariš-ka Katona Stefan 15 15 Din; Morec Franc, Čahuk Ivanova, Kiironja Jšnoš, Marič Mihal, Banko Vince, Kološa Šandor, Flisžr Štefan, Ban-fi Mihal, Trstenjak Štefan, Trokšar Ludvik, Bac Jožef, Sečko Štefan, Preininger Mihal, Fiisar Šte-fan, Fliscir Janoš, Domjan Štefan, Čelak Janoš, Celec Štefan, Veren Matija, Morec Kata, Pore-doš Jožef 10-10 Din; Vrečič Marija, Torok Jožef, Horvat Ilona 6-6 Din; Sinic Ivan, Hor-vat JuVana, Banfi Ivan, vd. Kološa Štefonova, Kcus Štefan, Horvat Jaaoš, Horvat Kalman, Šif-tšr Franc, Fartel Ivan. Bagari Šandor, Veren Mi-kloš, Šiplič Mikloš, Sečk.0 KSrol, Šiplič Štefan, Cipot Franc, Merica I^an, Grah Franc, Kočar Franc, Šoštarec Franc, Flisšr Štefan, Jonaš Ja-noš, Šandor Jožef, Hari Karel 5-5 Din ; Slavič Franc, vd. Gorčšn Štefanova, Hajdinjak Štefan 3-3 Din. Vsevkuper 502 Din. Pobčrači so bili Šiftar Šfefan i Celec Jšnoš.
Gospodin Bog naj plača nazaj stokrat vsetn dobročinitelom/                                           Sk.
,,Vu žftki mojem sem se dvoje zna-menito dugovanje navčo; obprvim, ka sem jas eden veliki grehšnik, i obdrfigim, ka je Jezuš eden ešče vekši Zveličitel!"
Newton lžak nature zbrodjdvec.
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.