CELJE. 1. JXJI.fJA 1976 — STEVILKA 26 — LFTO XXX — CENA S DtNAItrE NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ž9 smo v obdobju, ito bodo delovni ljudje in občani na širšem celjskem ob- močju praznovali tiste svoje delovne zmage, ki jih ponavadi sklenejo ob občinskem prazniku. Prvi so na vrsti Laščani. Njim tokrat v številki NT namenjamo dobršen del prostora. Čeprav se v občini v nekaterih delovnih organizacijah borijo z očitni- mi težavami in večjimi problemi, vendar je napredek laške občine očiten. Teh uspehov se veselijo tudi drugi in prav je, da vsem Laščanom čestitamo k njihovemu prazniku z željo, da bi v gospodarsko družbenem razvoju še hitreje na- predovali. Nič manj pa nismo bili te dni presenečeni nad prizadevnostjo krajanov Letuša v žalski občini, ki bodo svoj praznik kronali z mnogimi opravljenimi komu- nalnimi deli. Videli in povedali so nam obilico tega na letečem uredništvu, vam pa skušamo predočiti, kaj zmore ljudska sloga, včasih tudi z manj denarja. Dokaz, da denar ni vsel VAS UREDNIK 11-14 str.: PRAZNIK OBČINE LAŠKO - 6 str.: AKCIJA NT-RIT VZTRAJNO NAVKREBER Te dni praznuje in slavi občina Laško svoj občinski praznik, ki je vezan na oblet- nico napada I. štajerskega bataljona na rudnik Huda ja- ma —. julij 1942 leta. Ta na- pad je bil do tedaj največji v naši občini in je pomenil prelomnico v razmahu na- rodno osvobodilne borbe. Mo- ralno politični vpliv zaradi časa, v katerem je bil na- pad izvršen je imel za nadalj- nji razvoj oboroženega boja velik pomen. Iz teh razlogov slavimo na ta datum občinski praznik. V počastitev tega pomemb- nega zgodovinskega dogodka bo v prazničnih dneh več kulturnih, športnih in drugih prireditev. SlavvM in zaključ- na slovesnost z množičnim zborovanjem in kulturnim programom ter tovariškim srečanjem pa bo v nedeljo, 4. julija ob 10. uri na Jag- njenici pri Radečah. S to osrednjo prireditvijo bomo proslavili tudi 35 obletnico oborožene vstaje jugoslovan- skih narodov in narodnosti. Ob praznovanju tako po- membnih jubilejev pa se po- nosni in zadovoljni oziramo na prehojeno pot vse do ti- stih težkih in mračnih dni, ki pomenijo prelomnico naše zgodovine, ko je Komunistič- na partija Jugoslavije pozva- la vse svobodno misleče ro- doljube v brezkompromisni boj proti okupatorjem in do- mačim izdajalcem, v osrčju okupirane Evrope se je z na- šim bojem odprlo novo boji- šče, na katerem je partizan- ska vojska vezala in odločno razbijala velike sovražnikove sile ter končno z lastnimi močmi osvobodila Jugoslavijo in s tem prispevala velik de- lež k skupni zmagi nad fa- šizmom. Z radostjo v srcih se spominjamo tudi majskih dni leta 1945 ko smo po težkih bojih in velikih žrtvah konč- no le dosegli težko pričako- vano svobodo, mir in neod- visnost. Vendar ni bilo veliko časa za zmagoslavje. Pred na- mi so bile velike in težke naloge. Naša občina je v povoj- nem obdobju hitro napredo- vala in spremenila svojo po- dobo. Iz zaostale kmetijske, se je razvila v srednje raz- vito industrijsko občino, z močno povečanimi proizvod- nimi zmogljivostmi in višjo življenjsko ravnijo delovnih ljudi in občanov. Naša indu- »irijg zdaj zaposluje trikrat več občanov, kot je bilo pred vojno vseh zaposlenih v občini. Vse to smo doseg- li z izgradnjo novih tovarn, z razširitvijo in modernizaci- jo stare industrije, trgovine in prometa, z razvojem kme- tijstva in drugih gospodar- skih dejavnosti. Narodni do- hodek se je sorazmerno z razvojem povečal za več kot 15 krat v primerjavi pred 30 leti. Socialno-ekonomska stru- ktura prebivalstva se je v po- vojnih letih zelo spremenila, število zaposlenih se je po- večalo za petkrat, aktivnega kmečkega prebivalstva pa je v občini le še 19,3 odstotka. Veliko sredstev je bilo vlože- nih za izgradnjo stanovanj in drugih komunalnih objek- tov, število prebivalcev se je v urbanih središčih povečalo do štirikrat. Zaradi razvoja industrije in drugih dejavno- sti ni več težav z zaposlitvi- jo in vsakemu je zagotovljen minimalni osebni dohodek. Vsak deveti občan ima svoj osebni avtomobil, vsak peti televizijski sprejemnik in vsak tretji radiosprejemnik. Se bi lahko naštevali prido- bitve, ki sta jih prinesla na- rodno osvobodilna borba in povojni samoupravni sociali- stični razvoj. Vendar tega na tem mestu ni mogoče in tudi ni potrebno navajati, ker jih vsi zelo dobro poznamo. Kljub vsem pridobitvam pa smotri, ki jih je zastavila na- ša revolucija še zdaleč niso doseženi. Smo še vedno pred velikimi in odgovornimi nalo- gami. Gre namreč za nadalj- nji razvoj in krepitev prido- bitev revolucije, za še večji vpliv neposrednih proizvajal- cev v našem družbenem živ- ljenju in odločanju, za uve- ljavljanje ustavnih določb v afirmaciji samoupravljanja. Gre za hit reši gospodarski in družbeni razvoj, za krepitev obrambne sposobnosti, druž- bene samozaščite, bratstva in enotnosti med ruišimi narodi in narodnostmi. Odločno bo treba nadaljevati s prizade- vanji, da se bo samoupravlja- nje v TOZd, krajevnih skup- nostih in samoupravnih inte- resnih skupnostih še bolj okrepilo, da bodo delavci res- nično lahko odločali o rezul- tatih svojega dela in družbe- ni potrošnji, še bolj bo treba razvijati in uveljavljati dele- gatski sistem in skrbeti, da se ta čimpreje In čimbolje uveljavi. Mnogo pozornosti bomo morali posvetiti dogra- jevanju samoupravnega spo- razumevanja in družbenega dogovarjanja. Nadaljevati mo- ramo z napori za stabilizaci- jo gospodarstva, za varčno gospodarjenje, za večji izvoz, za večjo proizvodnjo in viš- jo storilnost dela, vse v ci- lju za boljše življenje delov- nega človeka. To so le nekatere najpo- membnejše naloge, ki jih mo- '■amo v bodoče opraviti. Ome- nil sem jih z željo in v pre- pričanju, da bo tudi letošnje praznovanje občinskega praz- nika dalo nove spodbude za še večja prizadevanja vseh delovnih ljudi v občini za re- ševanje nalog, ki so nadalje- vanje smotrov naše revoluci- je. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam k prazniku in želim še veliko sreče in zadovoljstva ter uspehov v rmdaljnjem delu. PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Rudi GROSAR Veliko simbolike je na tem posnetku ... Rečiška dolina... Rdeči graben — vrelec naprednih j revolucionarnih idej med hudajamskim! kriapi, katerih dediči praznujejo te dni svoj praamifc I rudarjev. Banditengraben imenovana med vojno je dala veliko borcev in napadov Staneto- vih »Štajercev« na rudnik 2, julija 1942, laški občini praznik ... Današnja dolina je vse dru- gačna. Svetli tovarni TIM In BOR. vsa poln* toplih domov. Na začetku Debro, bodoči modemi stanovanjski del Laškega in spodaj, prav tako cilj bližnje bodočnosti — prostor za načrtovani zdraviliško. gostimsikJ. turistično rekreaoijsikl kom^plek^. Včeraj ... danes ... jutri., , ■^^0'-'^ Foto: JURE KRAŠOVEG PROTEST HELSINKOV NI ČUTITI Predsedstvo obdin.>«ke konference SZDL Clelje je iz svoje zadnje seje, ki je bila v pon©. deljek, 28. junija, poslailo prot«*tno )v>mo avstrijski vladi zaradi neurejenega stanja na.ših manjšin in do preštevanja manjšin, kir nI v duhu helsinške konference. Avstrijski vladi je bil v protestnem pi»mu izrečen očitek, da vlada ni naredila dovolj za napredek ia obstoj naših manjšin na avstrijskem Koroškem. 2. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 TREBČE PRI PODSREDl; PARTIJO NAREDIL LJUDSKO FRANC ŠETINC GOVORIL NA LJUDSKEM ZBOROVANJU V TREBČAH O REVOLUCIONARNEM DELU JOSIPA BROZA TITA V TEH KRAJIH ^ _ v prijetni in od hrupa od- daljeni dolinici Bistrice, v Trebčah pri Podsredi, se je pred dnevi sestala tisočlava množica, da bi prisostvova- la otvoritvi dela krajinskega parka Kumrovec-Kozjansko, spominski park Trebče, kjer je delal in živel tovariš Ti- to v letih 1937—1939. Tu je preživel pri dedu Martinu del svojega ne ravno lahke- ga otroštva, tu je našel po- moč in zatočišče tudi v dneh najstrožje ilegalne revolucio- narne dejavnosti. Tod se je sestajal z vodilnimi komu- nisti iz vse države^ tukaj so se snovali nekateri najpo- membnejši dokumenti iz zgo- dovine KPJ. Prav zato lah- ko smatramo Trebče kot ene- ga izmed izredno pomemb- I nih krajev v zgodovini de- lavskega gibanja jugoslovan- skih narodov. Nekaj pred otvoritvijo spo- minskega parka, ki ji je pri- sostvovala tudi Lidija Sent- jure, idejni pobudnik zasno- ve ter Rudi čačinovič, pod- predsednik IS SRS, Franc Šetinc in mnogi drugi, so v Bistrici ob Sotli slavnostno podpisali samoupravni spora- zum o ureditvi in vzdrževa- nju tega spominskega parka. Ob tej priliki se je članica federacije Lidija šentjurc še posebej zahvalila za neumor- no delo pri urejanju parka mladinski delovni brigadi 10. SNOUB Ljubljanski, podjet- ju NIVO Celje, Območni vod- ni skupnosti Savinja-Sotla, Zavodu za spomeniško varst- vo Celje, Jugoslovanski ljud- ski armadi. Gozdnemu go- spodarstvu Brežice in Celje, vsi ostali pa so dobili po- sebne zahvale. S to proslavo, katere slav- nostni govornik je bil Franc Šetinc in ki so jo s kultur- nim programom zaključili otroci osnovne šole Bistri- ca ob Sotli, je bil tudi for- malno odprt spominski park Trebče. V sklopu parka so muzej maršala Tita v bivši stanovanjski zgradbi in pa vstran od domačije Ane Ko- lar, Titove sestrične, ki se je slovesnosti prav tako ude- ležila. Okolica omenjenih objek- tov je zelo lepo urejena, svoj pomen pa bo docela dobila le takrat, ko bo modernizira- na cesta maršala Tita, Bist- rica ob Sotli—Podsreda—Koz- je—Lesično. IZ GOVORA F. ŠETINCA Franc Šetinc: »Že v svoji mla- dosti je Tito presenečal roja- ke s svojo odločnostjo in vi- zijo lepše prihodnosti ...« »Trebče si je tovariš Tito izbral za eno izmed pomemb nih oporišč in izhodišč svoje revolucionarne dejavnosti tu- di zato, ker je te kraje do. bro poznal, pa tudi zato, da je od tu mogel kar najbolje pomagati slovenskim in hr- vatskim komunistom. Iz teh krajev je usmerjal dejavnost obnovljene in pomlajene Ko- mtmistične partije Jugoslavi- je,« je v svojem govoru de. jal Franc Šetinc in nadalje- val, da je mogoče zrušiti svet socialnih krivic, kakrš- nega je videl Josip Broz ta- krat, le z vztrajnim delom in dobro organiziranim revo. lucionarnim bojem ljudskih množic. Ob tem spoznanju se je Josip Broz naslonil na moč in zavest združenega ljudstva, željnega svobode in neodvisnosti. Njegovo široko dušo je začutila tudi njegova mati, ki je spoznala, da se njen sin ne more sprijazniti s starim svetom in da se mu hoče upreti. Za pomoč je zaprosila sestro Ano in ta ni odrekla. Tito je prišel v Trebče. »Prihodnje leto bo minilo štirideset let, kar je Tito stopil na čelo partije, je na- daljeval govornik. V zelo kratkem času jo je usposo- bil za vodenje revolucije in NOV. Še več: demokratiziral m humaniziral jo je, naredil JO je ljudsko v najčistejšem pomenu besede. In zgodovin- ska veljava tega je najbrž v tem, ker je storil več kot se je zdelo mogoče glede na realne razmere v deželi in v primerjavi z drugimi dr. žavami.« Tovariš Šetinc je sprego- voril še o velikem in svet- lem liku Josipa Broza, o nje- govem nesebičnem boju med NOV, o ranjencih na Neret- vi. o njegovih rnnogokatenh potezah, ki v celoti kažejo osebnost človeka, ki je vse svoje sile razdajal za — ČLO- VEKA. Velika borba prepro- stega Zagorca pa vendarle še ni bila končana, še več; lah- ko bi rekli, da se je šele za- čela: samoupravljanje, giba- nje neuvrščenih in kopica problemov, ki jih je bilo treba streti. »Ko se v mislih skušamo povzdigniti nad sedanjost in se zazreti skozi dalje v pri- hodnost, se nam ponuja trd- na opora, kajti Titovo ime simbolizira pomen, ki bo in mora seči dalje od sedanjih rodov. Nekdo Je lepo rekel, je nadaljeval tovariš Šetinc: Titu je uspelo okupirati svet, toda za razliko od drugih za. vojevalcev je uporabljal orož- je, ki so ga mnogi ljudje na vseh celinah sveta sprejeU: miroljubno koelc&istenco, ne- uvrščenost, neodvisnost, ena- kopravnost, spoštovanje. Za Leninom bi lahko ponovili, da je to 2a-no, ki zadene bolj kot jekleno!« Nadaljnje besede so velja, le spominskem parku, o per- spektivi teh krajev in o od- govornosti vse naše dinižbe do tega, tako zelo pomemb- nega pomnika naše revoluci- je. Storiti je treba vse, da bo to območje tudi dejansko vključeno v širš: spominski, krajinski park Kumrovec- Kozjansko. Le-tega je treba obravnavati kot nerazdi-užlji. vo celoto na obeh straneh Sotle, kar je bila ves čas Ti- tova želja. Od tod tudi na- vezanost na ta skriti in pre- prosti del slovenske zemlje. »Naša srčna želja je, da bi ti kraji skupaj s Kumrov- cem vsak dan bolj pr:vlače- vali zlasti mladino, je pouda- ril Franc Šetinc, da bi po teh in drugih poteh spozna- vala junaško dobo našega NOB in naše revolucije. To so hkrati tudi kraji, polni naravnih lepot pa tudi zgo- dovine, ki zajema napredno miselnost štirih stoletij, iz katerih sta zrastla narodno, osvobodilni boj in naša se- danjost . . . Mnogi mladi ljudje pravijo, ko se prepolni impresivnih vtisov vračajo s takšnih po- ti, da odkrivajo nov svet, da se Jim ob srečanju s kraji in ljudmi odkrivajo nove, ve- ličastne, dotlej neznane raz. sežnosti naše domovine in našega življenja.« Ko je zaključeval svoj go- vor veliki množici, ki je pri- šla v soboto v Trebče, je Franc Šetinc dejal: »Podpisnikom družbenega dogovora, posebej osnovni šoli Bistrici ob Sotli pa po- lagam na srce, da na teme. Ijih, ki so postavljeni, grade naprej. Razvijajte naprej svetle tradicije, varujte ta simbol bratstva in enotnosti, utrjujte žive vezi, ki so bile stkane med ljudmi na obeh straneh Sotle že davno in ki morajo povezorati tudi pri- hodnje rodove. Ne pozabimo, da bratstvo in enotnost ni aiKakrsno votk) geaiu, mar- več vrednota ter moč našega sicupinega življenja v Jugosu^ viji. Vrednota torej, ki nam je mnogokrat puaiagaia, ua smo se uspešno upnj veh, tLim nesrečam, da smo ao- segli množično, popomu su- Oiiev nasah vrct /ia uupur m lašh iZ n^ega z zmagu, z do- stojanstvom, moralno m kuL turno okrepljeni. Samo EMTdtstvu m enotnost kot ideja in aKoja ua^t-a vsakdanjega boja je Ubiu an- tejska stvarnost, tia, K.i se jih moraš oprijeti, da podvo- jiš svojo moc, tcot je nap^sai eden izmed iicovm Kronistov. To je tista velika pnaob-iiev, vreunota, ki nam bo tudi v prihodnosti pomagala, aa se oomo vztrajno arzaii smeri, ki jo je jasno začrtal tovariš Tito.« Govor tovariša Franca Še- tinca so zelo navdušeno in široko sprejeli vsi, ki so se udeležili tega zDora, cesto, krat pa so ga prekiniu tudi klici TITO-PARTIJA, TITO JE NAŠ, MI SlMO TITOVI. Zborovanje je kot tolikokrat tudi tokrat pokazalo m do- kazalo, kaj nam pomeni be- seda in osebnost tovariša Tita, kaj nam pomeni njegov boj za boljši človekov jutri. MILENKO STRAŠEK Poleg množice domačinov, bi-igadirjev in pripadnikov JLA so v Treljče prišli tudi nekateri najvidnejši fimkcioiiarji v republiki. (>d leve proti desni sede: Ljubo Jasnič, Franc Šetinc, Lidija šentjurc, Titova sestrična Ana Kolar, Rudi Čačinovič in dru^. ŽGOČA VSAKDANJOST PRAH PRED ASFALTOM Zelo radi kritiziramo. Na- vada, ki se ji ne odrečemo zlepa. Največkrat čisto brez argumentov, če pa že so, so slej ko prej privlečeni za lase. Strpnosti smo se odva- dili, pozabih smo na vse. kar smo z muko pridobili, postavili v vseh teh letih ne- sporno hitrega razvoja na vseh področjih. Ne moremo sicer zanikati, da vse res ni v redu pri nas, a če že o tem govorimo, potem pač ve- lja pogledati nekoliko glob- je v razvoj dogodkov in šele potem postaviti besede na ustrezno mesto. Smo sredi posojila za ce- ste. Akcija dobro poteka, je dobro pripravljena in veliko si obetamo od njenih rezul- tatov. Da dobrili cest nima- mo, vemo vsi. Tudi tisti mo- žak, ki mi je pred dnevi de- jal, da on »pač ne bo dajal za ceste, ker mora vseskozi kar naprej nekaj dajati in da je to dolžnost republike, ne pa občanov«. Izgleda, da je ta tovariš docela pozabil, da nismo vseskozi le dajali, da smo mnogo tudi dobili, da smo precej naredili tudi sa- mi in da se takrat nihče ni razburjal. Spomnimo se na mladinske delovne akcije pa na nepregledno število delov- nih ur, ki so jih prostovolj- no žrtvovali naši delavci ter na mnoge druge akcije, da samoprispevkov, za katere so se prostovoljno odločevali ljudje sirom domovine, ne omenimo. Vsi se namreč do- bro zavedamo, da še zdaleč nimamo vsega, kar bi hoteli, da nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili na primer razvito cestno mrežo. Že res, da je omenjeni mo- žakar slej ko prej izjema, a vendarle nam da misliti. V povojnem obdobju nismo premišljali, ko je bilo treba zagrabiti za delo in ne po- mišljamo niti sedaj, kljub te- mu pa smo se vendarle ne koliko razvadili in vse pre- več se spogledujemo s sose di. Tudi s cestami. Gtovoric, da imajo na primer Avstrijci pa Italijani ničkoliko dobrih cest pa da Je pri njih sle- herna, še tako majhna cesta asfaltirana. Je na pretek. Pri tem pa pozabljamo, da ima- mo nekaj podobnega že tudi mi. Poglejmo Primorsko pa Dolenjsko, Savinjsko dolino, ozrimo se še kam drugam in lepo priznajmo, da smo na- redili veliko, četudi z manj razpoložljivih sredstev, kot jih ima ta ali ona država. Posojilo za ceste se vrača, ceste ostanejo. Geslo, ki te dni kroži med Slovenci. Ne- kateri že celo tekmujejo, kdo bo dal več. kdo prej. Akcija poteka še bolje, kot smo predvidevah. Vsi, ki vplaču- jejo, gledajo na spiske, na- črte, kjer je jasno vpisano, kaj bodo dobiU in koliko ki- lometrov. Vsak izmed nas, ki vloži cestni dinar, ve, da smo s cestami res na tenkem in pri tem ne pomišlja, kako imenitno imajo urejeno ti ali oni sosedi, če F>a že, potem misli na to, da Jih čimprej dohitimo. Če ne gre drugače, moramo pač trdno zagrabiti vsi. Najbrž to ne bo edina to- vrstna akcija, zakaj še vedno ne bomo imeli vsega, bo pa zagotovo čedalje manj ner- gačev. Tistih, ki pozabljajo, da po vojni ni bilo nikakrš- nih novih šol, vrtcev, samo- postrežnic, da so prevladovali kolovozi in da voda ni tekla iz vodovodov, temveč, da je bilo treba po njo v grape in globače. MILENKO STRAŠEK OBRAZI FERDO KOLŠEK Perdo Kolšek se je ro- dil pred nekaj manj kot šestdesetimi leti kot kmečki sin na kmetiji blizu Letuša. Doma je bi- lo osem otrok, Ki so se med obema vojnama po- časi raztepli po svefu za kruhom, tako da je ostal na kmetiji kmalu Ferdo sam. Ko je bi i a končana druga vojna, je p>ostal go- spodar in tako je ostal do danes zvezan s koščkom rodne grude. Ko sva se s Ferdom n^nila, pa ni veliko go- voril o svoji navezanosti na zemljo, čeprav je v razgovoru večkrat pouda- ril, da je bil vedno kmet in da 1k) kmet tudi ostal. Pripovedoval mi je o dru- gi navezanosti, ki pa je prav tako globoka in pristna kot njegova pove- zanost z zemljo. In to je petje. Ko je bilo Ferdu dvajset let, se je lepega dne kar tako, meni nič — tebi nič, odpravil k letu- škemu zborovodji Ivanu Marovtu na pevsko vajo. Pa ga je zborovodja vpra- šal, če bi rad pel. Ferdo mu je odgovori!, da bi zelo rad pel v zboru. Ma rovt ga je takoj vključil v vrste basistov in Ferdo je tako postal pevec. »V začetku sem se zelo trudil,« pripoveduje Fer- do, »saj nisem poznal pe- smi, ki so se jih starejši pevci že učili. Toda kma- lu sem se naučil vseh pe- smi. Pa je bil čez kak mesec, odkar sem se pri- ključil zboru, nek pogreb in tudi naš zbor je odšel pokojniku ssapet neko ža- lo-stinko. Marovt mi je dejal, da moram tudi jaz zraven. Bil sem zelo po- nosen, saj je bil to, če- prav zelo žalosten, a ven- dar moj prvi javni na- stop.« Letos mineva štirideset let, odkar je postal Fer- do Kolšek pevec i'n se je pričel ukvarjati tudi s kulturnoprosvetnim de- lom. Njegova aktivnost pa se ni omejevala samo na kulturnem področju, čeprav ga je le-to vedno najbolj privlačilo. »Delal sem povsod tam. kjer so me krajani potre- bovali,« se spominja Fer- do Kolšek. »Delal sem v kmetijski zadrugi, pa v prosveti, bil sem več let odbornik, delal sem v krajevnem odboru in na- to sem postal prvi pred- sednik krajevne skupno- sti, ko smo jo ustanoviU, Vendar sem pred leti vi- del, da ne morem več to- liko delati. Veste, kmet sem in stanujem tam da- leč na hribu. Pa je kar napoi-no takole hoditi vsak dan na sestanke v vas. Toda občani so me razu- meli in mi niso zameriU, ko sem se odrekel veči- ni svojih funkcij.« In vendar, Ferdo, kttko bo s petjem? »Letos bo minilo štiri- deset let, kar sem že akti- ven član pevskega zbora. In čeprav mi je zelo tež- ko pri srcu, ko to rečem, sem se vseeno odločil, da se bom poslovil tudi od pevskega zbora. Staram se in zdi se mi prav, da moje mesto v zboru pre- vzame kak mlajši član. Vendar pa s tem še ni- sem rekel, da ne bom nikdar več pel. O, pa še kako bom pel!« DAMJANA .STAMEJCIC 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 3 UKRADENI OTROCI PRIPOVEDI GROZE Minulo soboto je bil v par- tizanskih Grižah že peti zbor ukradenih otrok, ki ga je pripravil občinski odbor Zve- ze združenj borcev pod po- kroviteljstvom žalske občin- ske skupščine. Zbora se ;e udeležilo okoli 250 ukrade- nih otrok, ki so obnovili svo- je najbolj črne spomine v mnogih pripovedih polnih groze. Pripovedih, ki so naj- težja obsodba enega najbolj krutih načrtov nacističnih za- vojevalcev. Solznih oči so ukradeni otroci pripovedova- h o mori juter, ko jih je zmotil hrup tovornjakov in nasilno vpitje nemških voja- kov. Še preden so se oved- 11, so jih neusmiljene roke odtrgale od staršev in znašli so se v taboriščih globoko v srcu osovraženega Rajha. Skoraj vse pripovedi so ena- ke — bili smo prestrašeni, lačni, prepuščeni samim se- bi. Novic od domačih ni bi- lo, pisati smo smeli le v nemščini in dobivati smo smeli le nemška pisma. Oče in mati sta končala v Ausch- witzu, ustrelili so ju kot tal- ca .. . Boleči, preveč boleči so ti spomini. In vendar jih je treba obnavljati. Vse je treba storiti, da nikoli ne zatonejg. v pozabo, da so večen pom- nik krutosti nacizma. Mnogo akradenih otrok se nikoli ni vrnilo. Ti, ki pa so vendarle preživeli, so se vrnili še bolj Slovenci, še bolj zavedni, polni naprednih idej, kot ziv opomin, da se kaj podobne- ga ne sme nikoli več pripe- titi. Sobotna proslava, na kate- ri je bil slavnostni govornik Vlado Gorišek, predsednik žalske občinske skupščine, je bila pretresljiva. In ko so po pesmih, ki jih je zapel griški ženski pevski zbor, pred zbranimi ukradenimi otroci najmlajši cicibančki s pisanimi trakovi v rokah za- plesali slovenski valček, so bile vse oči solzne. Ne bomo dopustili, da bi njih kdajkoli doletela podobna usoda. ZK ŽALEC VSEBINE SE NI Pretekli teden je občinski komite Zveze komunistov v Žalcu pripravil krajši semi- nar s sekretarji osnovnih or- ganizacij ZK. Namen semi- narja je bil predvsem ta, da so ocenili doseženo stopnjo uvajanja ustavnih določil v prak.so tozdov in pcreverili, koliko v tozdih upoštevajo priporočilo, da naj se javna razprava o osnutku zakona o združenem delu poveže z oceno dosežene stopnje rasti samoupravnih odnosov. Ko- munisti so bili enotni v tem, da so formalno zastavljeni okviri za razvoj samouprav- nih odnosov na osnovi ustave in osnutka zakona o združe- nem delu dobro zastavljeni, da pa je bilo v vsebinskem pogledu še premalo narejene- ga. Predvsem ni urejeno pod- ročje dohodkovnih odnosov med tozdi in med delovnimi organizacijami, še slabše pa dohodkovne odnose uveljav- ljajo v sestavljenih organiza- cijah združenega dela. Drugi del seminarja je bil posvečen oceni dosežkov pri srednjeročnem planiranju v tozdih. Čeprav so pred pod- pisom družbenih dogovorov o temeljih plana do leta 1980 v skoraj vseh tozdih, pa tudi na tem področju ni vse kot bi moralo biti. Planiranje v žalski občini namreč premalo temelji na konkretnih obrav- navah gospodarskega stanja vsakega tozda, v planili tudi ni kadrovskih analiz. Na se- minarju so se zato dogovori- li, da bodo do sredine pri- hodnjega meseca pripravili analize dosežkov pri srednje- ročnem planiranju in do kon- ca meseca te analize obrav- navali v vsaki tozd, predvsem pa bodo poudarili potrebo po realnejšem planiranju in po tem, da j« treba tudi v srednjeročnih načrtih vso skrb posvetiti kadrovski po- litiki. SB KONJICE SEJA SKUPŠČINE Včeraj je bila v Slovenskih Konjicah seja vseh treh zbo- rov občinske skupščine. Dele- gati so na njej obravnavali ^rsto samoupravnih aktov in ;porazumov ter razpravljali o itevilnih predlogih izvTšnega iveta, uvodoma pa so poslu- iali tudi razlago o osnutku ^ona o združenem delu. D. S. AKTUALNO SPREMINJATI RAZMERE Medobčinska vodstva družbenopolitičnih organizacij v Celju so na nedavnem razgovoru z najodgovornejšimi družbenopolitičnimi delavci s širšega celjskega območja ocenila potek dosedanjih političnih akcij in skupaj dogovorili sklepe in stališča vseh dejavnikov do najpomembnejših vprašanj sedanjega časa. Obstoječe samoupravne razmere v TOZD je po- trebno hitreje spreminjati, v tem smislu osnutek zakona o združenem delu ne velja le razlagati, temveč takoj uresničevati. ^ Na razgovoru so ocenili se- danje gospodarske in politič- ne razmere v OZD in TOZD. V uvodni razpravi, ki jo je podal Janez Zahrastnik, se- kretar medobčinskega sveta ZKS je bilo poudarjeno, da se ob razpravi o osnutku za- kona o združenem delu ka- žeta dve izkrivljeni tendenci. Prva je ta, da se javna razprava še pogosto pojmuje zgolj kot razprava, namesto da bi razpravo izrabili za oce- no samoupravnih razmer v TOZD in za akcijo spremi- njanja razmer. Po mnenju Zahrastnika gre v teh prime- rih bodisi za politično naiv- nost, neustrezno znanje, vmes pa tudi za nasprotovanja sa- moupravljanju. Drugo težišče pa je v izrazitem navzkrižju s politiko zveze komunistov. Odpore je zaslediti v pogojih tehnokratske klime, ki jo mnogokraj ne analiziramo in ne ukrepamo, čeprav jo je moč politično čutiti. Preveč se pečamo z dnevnimi prob- lemi, prakticizmom, največ- krat pogojenim z materialni- m: vprašanji, sape pa nam zmanjkuje za globlje analize in F>osege. Seveda pa Je ob tem zabe- ležena tudi vrsta zelo pri- mernih rešitev (Rek, Gore- nje, Dobrina, Železarne, ITC, itd.), ki sicer še niso popol- ne, vendar kažejo velika pri- zadevanja za Iskanje samo- upravnih rešitev vseh bistve- nih problemov. Stvari so kre- nile na bolje že potem, ko so družbeno politične organiza- cije v občinah kritično oceni- le doseženo stopnjo samoup- ravnih odnosov. Zahrastnik je navedel, da so v Velenju na seji občinske konference ZKS bili kritični do razvoja samoupravnih odnosov in sta- bilizacijskih naporov. V SI. Konjicah in v Laškem so prav tako ocenili stanje in dogovorili aktualne naloge. V Mozirju so v širšem krogu obravnavali kritično in od- krito o samoupravni organi- ziranosti In stabilizacijskih vprašanjih v GLIN, podobno pa tudi v drugih občinah. čeprav se v poglabljanju sa- moupravnih odnosov pojav- ljajo tudi še nerazčiščena vprašanja, kot razdelitev sredstev med TOZD, neure- jeni dohodkovni odnosi, od- ločanje in funkcioniranje de- legatskega sistema, vprašanja dislociranih enot in druga, vendar to sedanje akcije ne bi smelo ovirati. Kajti reši- tev je potrebno iskati ob po- znavanju problema z večjo menjavo in uporabo izkušenj. še o dveh pomembnih po- litičnih akcijah je bilo govo- ra. Razvojne usmeritve in serdnjeročno načrtovanje na eni in kadrovska politika po drugi strani sta prav tako stalni nalogi, ki jima v vsa- kodnevnem ravnanju posveča- mo premalo pozornosti. Od tod tudi še vedno nerealni razvojni načrti TOZD in or- ganizacij združenega dela. Kot primer naj navedemo poda- tek, da znašajo razpoložljiva bančna sredstva podružnice LB okoli 3 milijarde dinar- jev, evidentiranih investicij pa je kar za 9 milijard, to- rej trikrat več kot je denarja. Na razgovoru so se tudi dogovorili, da bodo vzorčno ocenili razmere in uveljavili spreminjanje stvari v petih delovnih organizacijah (Cin- karna, SIP Šempeter, Steklar- na Rogaška Slatina, Vegrad Velenje in KK Šentjur), ki jih bodo obiskali tudi repub- liški dejavniki. Po programu bodo razgovori in ocene v teh organizacijah opravili še do sredine julija. -an 3. JULIJ PRAZNIK RUDARJEV Tudi za letošnji tradicionalni praznik rudarjev pri- pravljajo v Velenju vrsto prireditev, med katerimi bo brez dvoma osrednja »skok čez kožo« in to na sam dan stanovskega praznika rudarjev — 3. julij. Praznik bosta v Velenju in Šoštanju že navsezgodaj naznanili godbi na pihala, ob 8. uri pa se bo začela p>ovorka, ki bo krenila proti kotalkališču. Tam bo osrednja proslava rudarskega praznika, združena s sprejemom absolven- tov rudarske šole v knapovski stan. Seveda pa bo ob tem tudi cela vrsta spremljajočih prireditev, predvsem športnih. Tako bo ž.e danes zve- čer košarkarski turnir šoštanjske Elektre, v Delavskem domu pa sprejem za upokojene rudarje. Jutri todo v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb na priložnostnih slovesnostih podelili priznanja in nagrade za 10, 25 oziroma 30 let dela na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Vele- nje. Istega dne bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje slavnostni sprejem novih članov v Zvezo komu- nistov. Na večer pred praraiikom velenjskih rudarjev bo pred Domom kulture program z nastopom treh kul- turnih skupin, v Delavskem domu pa bodo podelili priznaaija za 20 let dela v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje In za 10-letno sodelovanje t reše- vailni ekipi velenjskeg^i. rudnika. 2, in 3. julija bodo v Velenju tudi udeleženci leto- šnje kolesarske dirke po Jugoslaviji, kar bo vsekakor popestrilo zlasti športni Avl, pri katerem naj še ome- nimo mladinski troboj v atletiki med Bolgarijo — Itali- jo in Jugoslavijo ter motokros v kategoriji do 250 com za državno prvenstvo. Ta polnem teku, lah- ko bi rekli, sreda največjega vzpona. Delno še to na celj- okem območju ne velja za velenjsko občino, kjer so še- le začeli pred kratkim z akci- jo, vendar tudi pri njih prvi rezultati kažejo, da bo vse steklo in se končalo tako, kot je želeno. Čeprav so v začetku ljudje malce skeptično gledali na to akcijo, s katero naj bi hitreje zgradili in obnovili cestno m.režo v Sloveniji, lahko zapišemo, da je zdaj situacija v glavnem povsem drugačna. Ljudje so spoznah, da brez skupne pomoči ne bo boljših cest, brez boljših cest pa ne bo varnejšega in hitrejšega prevoza, saj pro- met iz dneva v dan narašča. Zgoščenost je vedno hujša, prihaja do zastojev in ne- strpnosti voznikov, vse to pa p>ovzroča nepremišljeno pre- hitevanje, kar se ponavadi konča z nesrečo. Ni potreb- no posebej razlagati, da leži Slovenija v takšnem prede- lu, kjer je nujno, da ima boljše ceste, kajti le.te bodo omogočile večji prevoz naj- različnejšega blaga in večji prihod turistov. Med slednji- mi je marsikdo opustil pot v Jugoslavijo med poletjem prav zaradi cest, saj je bila vožnja neugodna in tudi ne- varna. Zdaj Je v teku akcija, da bi vsi občani solidarnostno sodelovali v akciji in vpisali posojilo za hitrejše reševa. nje cestne mreže v naši le- publiki. Načrti so priprav- ljeni, žal pa ni dovolj de- narja, časa za odlašanje pa tudi ne. Torej so se odločili za obliko, ki bo lahko tudi s posojilom hitreje prebro. dila vsaj najvažnejše težave. Ko smo v zadnjih dneh pregledali, kako poteka akci- ja po posameznih občinah celjskega območja smo ugo- tovili, da lahko mimo zapi- šemo, da dobro, skoraj ne. koliko nad pričakovanji. Pri tem brez dvoma prednjačijo v žalski občini, kjer so že zbrali celotno planirano vso- to, zdaj pa gredo že čez. To pa pomeni, da bodo z do- datno zbranimi sredstvi lah- ko uredili še dodatne ceste v občini, z ostalimi pa ople. menitili sredstva za najnuj- nejše primere, med katerimi je brez dvoma žalska obvoz- nica. Zbrali so že 15 milijo- nov din, kar je 110 %. V Slovenskih Konjicah Je vpisalo že preko 3000 obča- nov od 5500 in to štiri mili- jone in pol, kar je 61,3 "/o od planirane vsote. Zelo uspeš- no teče akcija po krajevnih skupnostih — tako Je sporo- čil Franc Jelenko, sekretar Občinskega sindikalnega sve- ta, v teku pa je tudi akci- ja v večjih delov-nih organi- zacijah kot TKI Vitanje, Ko. vinska industrija Zreče, Ko- stroj itd. Med objekti pre- vladuje predvsem želja Oplot- ničanov za asfaltiranje ceste od Slovenskih Konjic, kamor se Jih veliko vozi na delo. Ing. Jože Kumer Iz Mo- zirja je sporočil, da morajo po kriterijih zbrati nekaj več kot štiri milijone din, doslej pa so zbrali tri milijone 238 tisoč din, kar predstavlja 68,7 "b. Ta sredstva Je vpi- salo 2096 vpisnikov od 3614. Štab so ustanovili že kon- cem aprila in določUi 22 \'pisnih mest za delovne or- ganizacije in 11 za krajevne skupnosti ter obrtnike, upo. kojence in kmete. Zlasti po krajevnih skupnostih, teh je deset, poteka akcija sicer ne- koliko iK>časneje, kar pa je razumljivo, saj meri mozir- ska občina kar 507 km^ in je vsaka krajevna skupnost v poprečju oddaljena od sredi- šča občine osem kilometrov. Huje je z zaselki, ki so od- daljeni tudi po 50 kilome- trov. Vsak zaposlen bo vpi- sal 50 % lanskega osebnega dohodka (isic velja tudi Ta upokoijenoe), obrtniki 5% od davčne osnove in kmetje iz dveh naslovov — 10 din po kubiku lesa in pet para od oddanega litra mleka. Med objekti, ki bi jih radi uredili pa so: dokončanje ceste v Logarsko dolino z obnovitvi- jo mostu v Radmirju, cesta Radmirje—čemivec in okre. pitev ceste šentrupert—Mo- zirje. V Šentjurju smo se o po- teka akcije pogovarjali s Stankom Lesniko, predsedni- kom občinske konference SZDL. Zbrati morajo tri mi. lijone tristo tisoč din, zbrali pa so že 2 milijona 633 ti- soč din ali 78,8 Vo. To je vse- kakor izredno ugodno za ob- čino, ki se ukvarja z nešte. tirni drugimi problemi, ven- dar so prav tako občani uvi- deli velik pomen te akcije, ki bo jim z ureditvijo cest marsikaj izboljšala, predvsem pa bo njihov razvoj hitrejši. V kombinatu so že končali z vpisovanjem, zdaj pa teče akcija po krajevnih skupno- stih, ki jih je enajst. Tudi v šentjurski občini so name. njeni po planirani vsoti na- daljevati z akcijo in še zbra- ti kakšen dinar za ostalo urejevanje cest v občini. Z vpisovanjem v delovnih or- ganizacijah bodo končali do konca junija, po krajevnih skupnostih pa do 15. julija. Upokojenci vpisujejo od 20 do 50 %, kmetje 30 do 50 % od katastrskega dohodka in obrtniki polovico osebnega dohodka. Med objekti pa si predvsem želijo modemiza. cijo in asfaltiranje ceste pro- ti Planini, del ceste proti Prevorju, obnovitev ceste Šen- tjur—črnolica in Šentjur— Grobelno (to je iz projekta) ter seveda obvoz v Šentjurju. Nekoliko slabše ali bolje povedano počasneje poteka akcija v laški občini, kjer so zbrali komaj 17,2 % od planirane vsote in šmarski občini, kjer so zbrali 42 %. Medtem ko niso povsem jas- ni vzroki za takšen vpis v laški občini, pa prevladuje v šmarski mnenje, da se še vedno ubadajo s posledicami potresa (sredstva za obnovi- tev pritekajo prep>očasi), da so sploh nekako nerazviti in podobno. Vendar bo brez dvoma treba napeti vse sile za uspešnost vpisa, kajti v obratnem primeru čez nekaj let rezultati o izboljšavi cest in večji povezavi z ostaUmi kraji ne bodo nič boljši, to pa je brez dvoma vse prej kot dobro. Razveseljivi so tudi celjski podatki, kjer so mnogi že končali z vpisi, so pa tudi takšni, ki še nekako čakajo. Od planirane vsote 46 mili- jonov je že zbranih 36 mili- jonov, kar pomeni 77,2 %. Zelo dobro poteka akcija v delovnih organizacijah, neka liko pa zaostaja v krajevnih skupnostih in med obrtniki. Brez dvoma gre pohvaliti ti- ste delovne organizacije, ki imajo najtežje delovne po- goje in veliko delavcev iz drugih repiiblik (npr. In- grad, (cestno podjetje itd.) pa so vseeno akcijo odlično izpeljali. Celjanom bodo zbra. na sredstva oplemenitena z ostalimi omogočila izgradnjo obvoznice in rešitev cestne- ga križa, bo pa pomeni, da bo v doglednem času staro mestno jedro razbremenjeno prometne navlake, ki zdaj povzroča ropot, slab zrak in nervozo. Torej ta zapis sklenemo z ugotovitvijo, da so občani dojeli smisel posojila za ce- ste in še enkrat dokazali, da so zreli za vse, kar je do- brega za naš jutrišnji boljši dan. TONE VRABL GOSPODARSKI KOMENTAR KDAJ VEC ZNANJA Piše: Branko Stamejčič Te dni delegati zborov združenega dela v vseh obči nah celjskega območja razpravljajo o inovacijah, kot pogoju gospodarskega in splošnega družbenega napred- ka. Ob tem velja zapisati nekaj ugotovitev. Preprosto jih lahko strnemo v misel, da inovacije, novatorstvo in inventivna dejavnost v naši družbi še niso dobile ti- stega mesta, kot bi ga morale. Pač, v vrsti sklepov in razvojnih usmeritev smo poudarili pKDtrebo inventivnega delovanja, krepitve znanja in ustvarjalnosti našega deloTOega človeka. Zal pa je ostalo več ali manj le pri stališčih in sklepih, saj kljub temu, da je bilo že mi- nulo leto proglašeno za leto inovacij in da se akcija nadaljuje tudi letos, bistvenih premikov še ni. Skup- ščina SFRJ je tudi letošnje leto proglasila za leto ino- vacij z utemeljitvijo: »da se vse družbene sile v združenem delu in celot- ni družbi aktivirajo, da bi spremenile dosedanje raz- merje do znanstvenega in tehničnega ustvarjanja in močneje spodbudile i/.umiteljstvo, novatorstvo in racio- nalizatorstvo naših delovnih ljudi ter da bi se jugo- slovansko gospodarstvo hitreje vključevalo v sodobne raz\'ojne tokove in bi se vanj hitreje prenašali znanost in tehnologije v svetu, kar je eden temeljnih pogojev za gospodarski raizvoj Jugoslavije«. Utemeljite^' skupščine pravzaprav pove \-se. Naše gospodarstvo je vsaj doslej preveč gradilo na tujem znanju. Kupovali smo licence, kupovali tuje znanje, vse to drago plačevali, zanemarjali pa smo lastne kadre, ki so sposobni inventiTOO delati. Tujega znanja naprej ni mogoče prodajati in tako smo si v mnogočem sa- mi zapirali tuja tržišča. V kako slabem položaju smo, kar zadeva izumiteljstvo in novatorstvo pričajo podat- ki, da v gospodarsko visoko razvitih državah beležijo letno v povprečju kar 10 do 40 izboljševalnih predlogov na 100 zaposlenih, ter preko 250 patentov na milijon /»rebivalcev. Po podatkih izpred petih let pa v Slovemji pride na 20.000 zaposlenih le 540 izboljševalnih pred- logov, v Jiigoslaviji pa beležimo le 50 patentnih pri- jav na milijon prebivalcev. Posebej nizek je delež no- vatorstva iz združenega dela. Naše gospodarstvo je tako pretirano odvisno od tu- je tehnologije, preveč zavisimo od uvoaa surovin in opreme, pKDgosto je izpodrivanje domačih proiz\'odnih zmogljivosti na račim uvoženega znanja in tujih znamk, duši se lastna ustvarjalnost, omejujemo si trg in last- ni, neodvisni razvoj. Znanje se torej v naši družbi še ni uveljavilo. Toda, morali bomo storiti več, saj od večjega deleža lastnega znanja zavisi prodornost, sposobnost, produktivnost in napredek domačega gospodarstva. Pospeševanje deleža znanja in proiz\'^odnih procesov na osnovi novega zna- nja je za Slovenijo nujnost, saj sami ne razpolagamo s surovinskimi in energetskimi viri. Te je treba izrab Ijati skrajno smotrno, inovacije se morajo uveljaviti tu- di v org-anizaciji dela, ustreznem zaposlovanju in podob- no. Poti, da to dosežemo, še nismo v dobri meri izkori- stili. Predvsem je treba doseči, da bo znanje dobilo tisto mesto, ki mu gre že v šolah, kjer bo treba spod- bujati inventi\Tiost, raziskovanje in ustvarjalnost. Tre- ba bo tudi jasneje opredeli« družbeni spodbujevahii sistem, ki naj se ne odraža le v nagrajevanju, ki je najpomembnejše, ampak tudi v zagotovitvi ustreznih moralnih priznanj. In kar je najpomembnejše. Večjo vlogo v inventivni in racionalizatorski dejavnosti mora dobiti združeno delo. Zato moramo spodbujati sit.ro kovnjake v združenem delu, da skupaj z delavci v pro- izvodnem procesu poiščejo rešitve, ki so za dobro go- spodarjenje najbolj potrebne. Le s prenosom znanja v združeno delo, s povezavo ustvarjalnih zamisli, razi- skovalnega dela in prenosa dosežkov v proizvodnjo bo mo našemu gospodarstvu zagotovili uspešne perspekti- ve pri prestruktumlizaciiji in bo!lj zdravem gospodarje- nju. RAZPRAVE O ZAKONU OB POMOČI KLUBA Najpomembnejša naloga, s katero se v tem času srečuje žalski klub samoupravljalcev, je brez dvoma izvedba javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Kako se klub vključuje v organizacijo javne razprave, katere so težave, s katerimi se ob sirečuje in katere so dosedanje ugotovitve posameznih razprav, nam je v pomenku povedala MA- RLIA NAHTIGAL, tajnica kluba samoupravljalcev v Žalcu. NT: Kako se klub samoup- ravljalcev vključuje v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu? Marija Nahtigal: »Predsed- stvo občinskega sveta zveze sindikatov je v mesecu apri- lu sprejelo načrt ja^e raz- prave o osnutku zakona, za katerega uresničitev je poli- tično odgovorno samo pred- sedstvo, operativno pa komi- sija za samoupravljanje tn pa klub samoupravljalcev. V občini smo imenovali tudi 54- članski politični aktiv za po- moč v javni razpravi. Člani aktiva so se sicer podrobno seznanila z besedilom zakona, vendar so kljub temu izrazi- li željo, da bi klub samo- upravljalcev pripravil kraj.ši izvleček besedila zakona, v katerem bi predvsem opozo- ril na bistvene novosti. V ok- viru kluba smo izvleček os- nutka zakona o združenem delu res naredili in ga na- tisnili v nakladi 10.000 izvo- dov. Vsakemu zaposlenemu smo razdelili po en izvod iz- vlečka zakona. Naj povem še to, da klub samoupravljalcev redno spremlja razpravo o osnutku zakona, sproti evi- dentira vprašanja in jih tudi posreduje pristojnim republi- škim organom, to je sekre- tariatu za vodenje javne raz- prave pri republiškem svetu zveze sindikatov«. NT: O katerih zadevah, ki jih obravnava zakon, pa so delavci v razpravah največ spraševali? Marija NahtigaJ: »Doslej so delavci postavili največ vpra- šanj s področja medsebojnih razmerij, kot na primer vpra- šanje odnosa samoupravnega sporazuma o združevanju de- la delavcev v tozd do samo- upra%Tnega splošnega akta, s katerim se urejajo medseboj- na razmerja. Vprašujejo tu- di o skupni disciplinski ko- misiji, o pristojnosti delav- skega sveta in njegovih iz- vršilnih organov, o denar- nih kaznih in drugo. Veliko vprašanj pa so zastavili tudi s področja minulega dela. V razpravah v krajevTiih skup- nostih pa so občani večkrat poudarili, da bi moral osnu- tek zakona obravnavati tudi odnose na relaciji krajevne skupnosti in tozda.« NT: Klub je zadolžen tudi za izvedbo nekaterih specia- liziranih razprav. Katerih? Marija Nahtigal: »V spreje- tem načrtu o poteku javne razprave je zapisana zadolži- tev, po kateri mora klub sa- moupravljalcev organizirati nekaj rflaprav o posameznih področjih osnutka zakona. Glede na predloge, ki smo jih dobih od posameznih or- ganizacij združenega dela, kakor tudi glede na postav- ljena vprašanja delavcev v dosedanjih razpravah smo predvideli specializirane raz- prave o medsebojnih razmer- jih delavcev v združenem de- lu, o uresničevanju samoup- ravljanja delavcev v združe- nem delu, o minulem delu ter o družbenoekonomskih odnosih delavcev v združe- nem delu. Čeprav se v ok-viru kluba samoupravljalcev na vse pretege trudimo, da bi dobili za posamezne teme najboljše predavatelje, pri tem največkrat ne uspemo. Predvsem zato ne, ker nam republiški sekretariat za vo- denje javne razprave pri tem ne nudi nikakršne pomoči«. NT: Katere pa so pomanj- kljivosti, ki ste .tih opazili v dosedanjih razpravah? Marija Nahtigal: »Ugotav- ljamo, da v javni razpravi ni bila v vseh organizacijah združenega dela podana oce- na razmer in samoupravnih odnosov, kot je bilo dogovor- jeno. Dokaj izčrpne ocene so bile podane v tistih organi- zacijah, ki prehajajo na no- vo obliko samoupravnega or- ganiziranja. Druga pomanj- kljivost, ki smo jo opazili pa je v tem, da je v posamez- nih sredinah potekala razpra- va le v okviru ožjega politič- nega aktiva in da razprave še niso stekle med delavci v tozdih. Naša naloga je se- daj, da poskrbimo tudi za iz- vedbo teh nalog«. DAMJANA STAMEJCIC 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE SKUPNA SKRB V torek, 29. junija je bilo v Celju skupno zasedanje zbo- ra združenega dela in druž- benopolitičnega zbora skup- ščine občine Celje. Kot zani- mivost in novost delegatske- ga zasedanja je potrebno omeniti, da se je seji, in to bo odslej stalna praksa, pri. kij učila še občinska razisko- valna skupnost. Tako bodo že v mesecu juliju zasedali skupaj vsi trije zbori skup- ščine občine Celje in vse sa- moupravne interesne skupno- sti. Zato ni naključje, da je bila osrednja točka dnevnega reda posvečena obravnavanju gradiva inovacij, kot pogoj boljšega gospodarskega in celotnega družbenega napred- ka. V uvodu je predsednik raziskovalne skupnosti podal obsežno in bogato poročilo o delovanju raziskovalne skupnosti, ki si je zlasti v zadnjem obdobju naložila ze- lo odgovorne naloge. Inova- cijske dejavnosti so za naše gospodarstvo izrednega po- mena in morajo zato pred- stavljati sestavni del proiz- vodnega procesa. Inventivna dejavnost mora dobiti svoj stalni prostor v vsaki delov- ni organizaciji, na vsakem delovnem mestu, ne glede na to, ali ga zaseda delavec ali strokovnjak. Čimprej se je treba otresti mnenja, da je dobro le tisto, kar je tuje, saj nas tak način mišljenja nosi v vse večji tok tujcev. Potrebno je ustvarjati še ugodnejše ozračje za izumi- teljsko dejavnost, ki naj po- stane nenehna skrb vseh de- lovnih ljudi in vseh organi- zacij združenega dela. S po. močjo domačih izumiteljev bomo najhitreje uspešno usposobili domačo tehnolo- gijo. Poleg tega mora izumi- telj stvo dobiti množičen zna čaj in je zanj potrebno vzga- jati že najmlajši kader, kar naj bi prišlo še posebno do izraza ob uvedbi reforme srednjega šolstva. V primerjavi z drugimi občinami, so bili v celjski na tem področju narejeni odločilni premiki in doseženi dobri uspehi, pa vendar nas to nikakor ne sme uspavati. Razpravljale! na seji so akcijo inovatorstva v Slove- niji podprli, zavedajoč se, da je znanje tisto, kar daje vzpodbudo gospodarskim in celotnemu družbeno-ekonom- skemu razvoju. Geslo letos, nje akcije je: vsak tozd dva- krat več inovacij kot lani! Stalna skrb mora postati tu- di beleženje inovacij, sicer se te izgubljajo po različnih podjetjih, mi pa zato osta- jamo v izumiteljski dejavno- sti na dnu evropske lestvice. M. P. upraMnje JAVNEMU DELAVCU ŠMARSKI KOMUNALI Lanskega avgusta sem na isti naslov postavil vprašanje ureditve javne- ga smetišča ob magistral- ni cesti Šmarje—Mestinje. Dobil sem odgovor, da bo stvar urejena letos juni- ja. Javno smetišče je še vedno ob cesti, če- prav je obljubljeni rok že potekel. Smrdljivi dim se vsak dan vali preko ceste in pozdravlja turi- ste na Kozjanskem in obenem zgovorno priča o genialni zamisli — postav- ljati javna smetišča ob glavne ceste! Torej čakamo! Najprej na obljube, nato na nji- hovo izpolnitev. In ni ta- ko samo s smetiščem. Kaj pa cesta v Kozje, ki je na Ključicah podobna lunini površini, v njenem najbolj goratem predelu. Cesta iz Prelaskega pre- ko Buč do Ključic je as- faltirana, po hribu nav- zdol slab kilometer pa je zmanjkalo asfalte, denar- ja, dobre volje in človek bi rekel, da tudi pameti. Ni mogoče razumeti, da nima takšna cesta vsaj cestarja — po njenem vi- dezu ga nima, saj je skrajna malomarnost omo- gočila na cesti jame, hu- dourniki so si naredili svoje struge po sredi ce- ste, pozabljena je v vsej svoji makadamski dolžini in širini. Vprašujem: kdo je odgovoren za takšno stanje na cesti in kdaj bo dobila »črno nedeljsko obleko«? DRAGO MEDVED, novinar NT PREBOLD HOTEL JESENI Dela pri izgradnji prebold- skega hotela, ki jiih Izvaja tozd Gradbeništvo žalskega Hmezada, lepo napredujejo. Po prvotnem načrtu naj bi hotel pričel obratovati ob koncu avtgusta, vendar to ne bo mogoče, saj bo po pri- čakovanjih hotel lahko po- skusno odprt šele jeseni. Da bi izvedeli kaj več o gradnji hotela, smo za razgovor za- prosili vodjo gradbišča Ro- berta Zoffla. Zakaj hotel ne bo končan v predvidenem roku? Kljub velikim naporom nam ne bo uspelo, da bi ho- tel končali v predvidenem ro- ku. Zataknilo se je že pri zemeljskih delih, ko smo mo- ral: prestavljati vse instalaci- je, ki so se prepletale na za- zidalnem prostoru. Težave smo imeli tudi z vodo, ki je otežkočala izkope, vsemu te- mu pa so se pridružila še nenapovedana dela, ki so nam vzela veliko časa. Kako daleč ste z gradnjo sedaj in kdaj bo končana? Smo v predzadnji fazi. Be- tonska dela so končana, pri- zidki tudi in začenjamo že s prvimi obrtniškimi deli. V kratkem bomo vstavili okna, končana je že montaža vseh grobih instalacij. Z grobimi deli bomo končali do srede julija, objekt pa bo v celoti končan sredi oktobra. Gradnja je bila, vsaj po videzu hotela, zelo zahtevna? Da, res je. Projekt je nad- vse sodoben, arhitektonsko razgiban, veliko je vidnega ulitega betona. Gradnja je bi- la zato zahtevna in vseh 60 delavcev, ki so delali vsesko- zi na tem objektu, je moralo delati zelo odgovorno, resno m zavzeto. Le na delu, kjer bo kegljišče, smo izkopali 5.0000 kubikov zemlje, za be- tonska dela smo porabili oko- li 1000 kubikov betona in kar 150 ton armaturnega železa. Kaj vse pa bo v hotelu? V spodnjih prostorih bo stiristezno kegljišče, nočni bar in klet. Hotel bo imel dve restavraciji, bistro, od- prto teraso in 28 tujskih sob. Poleg dveh stopnišč bo imel hotel še tri dvigala. V turistično izredno zanimivem Preboldu je bila gradnja ho- tela že neogibna nujnost, saj bo hotel veliko doprinesel hi- trejšemu razvoju turizma, ve- liko pa bo pomenil tudi za krajane. Poleg možnosti za zabavo in rekreacijo bo imel hotel namreč tudi obrat za družibeno prehrano. DARKO NARAGLAV ŽALEC 95 LET GASILSTVA V soboto so v Žalcu slovesno proslavili 95-letnico ustanovitve »požarne hrambe«. Zborovanja so se poleg domačih gasilcev udeležili še podpredsednik republiške gasil- ske zveze Vili špat, ter predstavniki žalske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni govor je imel pred- sednik društva Kari Strahovnik, ki je ori- sal razvojno pot žalskega gasilstva. V vseh letih obstoja društvo ni ostajalo le pri svo- jih osnovnih nalogah. Velik je bil prispevek gasilcev pri ohranjanju in razvijanju narod- ne zavesti Slovencev. 2e leta 1897 so sloven- ski gasilci v Žalcu ustanovili Zvezo sloven- skih požarnih bramb. Velik je bil delež ga- silcev med NOB. S svojo dejavostjo so več kot le potrdili, da so »v službi naroda«. Z lastnim delom, sredstvi in nabiralnimi akci- jami so si zagotovili najsodobnejšo opremo. Posebej slovesno pa so na proslavi sami predali namenu nov gasilski avtomobil TA-VI wm. Ob koncu proslave so podelili še več diplom in priznanj. 28 priznanj so podelili za pomoč pri nakupu novega avtomobila, 10 priznanj za vztrajno in nesebično delo, 2 diplomi za dolgoletno gasilsko udejstvo- vanje, Ivanka Srnad pa je napredovala v čin podčastnika 1. stopnje. Tekst in foto: TONE TAVČAR CEK NAMESTO GOTOVINE Ni novo. Drugod že močno vpeljano. Pri nas si počasi, a vztrajno utira p)ot. Skoraj bi lahko re- kli, da ni več novost, če- prav so tu in tam še pred kratkim debelo pogledali, če kupec pri nabavi bla- ga, ni segel po denarnici in iz nje vzel denarja, marveč je pred prodajal- cem ali pri blagajni vzel v roko drobno in Učno knjižico, izpisal na nje- nem prvem lističu zahte- vane p>odatke in ga po- tem predal. Namesto de- narja. Zanimanje za brezgoto- vinski plačilni promet je tu. Lahko bi rekli, da je ve- liko. Med občani. Vse več je namreč ljudi, ki želijo poenostaviti svoje osebno denarno poslovanje in se zato v čedalje večjem šte- vilu odločajo za odpiranje tekočih račimov. In tako ni več redkost, da je vse več kupcev oziroma go- stov, ki bi radi plačali s čekom in ne z gotovino. Cek omogoča občanu, da se lahko odloči za nakup tudi takrat, ko nima pri sebi gotovine. Ta pred- nost lahko pripomore k povečanju prometa v tr- govinah in drugod. Cek je vedno izpolnjen na točen znesek. Zato od- pravlja vse nevšečnosti z drobižem. To pa je pred- nost, ki jo lahko trgovec ali drugi s pridom izko- risti, saj se lahko zelo hi- tro znova posveti novemu obiskovalcu. Poslovanje s čeki prina- ša delovni organizaciji še druge prednosti, saj zmanjšuje kopico tistih neprijetnih opravil ob koncu poslovanja, ki so tudi povezana z določeno stopnjo rizika. To je na- mreč preštevanje denar- ja, sortiranje, hranjenje in oddajanje denarja. In še to — Če bo last- nik čeka spoznal, da ga je trgovec sprejel in postre- gel tako kot da je poslo- vanje s čeki pri njem po- vsem običajno, bo ostal stalni odjemalec ali gost. Poslovanje s čekom je več kot enostavno. Nič kompliciranega in nič ta- kega, da bi rekli — ne. Pomembno je, da občan predloži pravilno izpol- njen ček, čekovno karto tn osebno Izkaznico. Pravilno izpolnjt« ček Ima le podatke o kraju in datum, številko ob- čanovega tekočega računa, znesek (s šte;vilko in be- sedo), naziv uporabnika čaka, torej organizacije, kjer ga občan uporablja in nazadnje občanov pod- pis. Prav tako ni pretirana zahteva, da morajo biti vsi ti podatki napisani čitljivo, brez kakršnih koli popravkov. Cek se ne more glasiti na znesek, manjši od 30 in večji od 1.000 din. Ce gre za večji znesek, lahko občan plača z več čeki. Vrh tega se mora uje- mati številka tekočega ra- čuna na čeku s številko tekočega računa na če- kovni karti. Istovetnost velja tudi za podpis in številko osebne izkaznice, ki je prav tako vpisana na čekovni karti. Na hrbtni strani čeka ni treba ničesar pisati. Cek velja, če je pravilno izpolnjen na prvi strani. To je pravilo, ki ga ni moč spreminjati. Kajti pravilno izpolnjen ček bo Ljubljanska banka vedno izplačala. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka torej jamči Ljubljanska banka. Kaj bi hoteli še več! Poslovanje s čeki je torej na pohodu! 6. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 AKCIJA NT-RC - AKCIJA NT-RC - AKCIJA NT-RC - AKCIJA četrta akcija z inšpektorji celjske občinske skupščine nas je »pope- ljala« k zasebnim gostinskim delavcem. Ker smo v vseh akcijah »razisko- vali<€ predvsem živila oz. izvor in kvaliteto mesa ter mesnih izdelkov, je bilo jasno, katera gostišča sta izbrala inšpektorja dr. ANTON KOVAČ in VINCENC DOLŽAN, saj je pri nas vse premalo gostišč, kjer je mogoče dobiti tudi hrano. Morda so prav zato nekatera gostišča bolj obiskana, kar povzroča velik promet zasebnim gostincem ponekod pa tudi nered. Izbrana so bila gostišča — imenujmo jih »po domače« — Čulk, Belaj in Pri Cilki. v gostišču Culk je bilo klijub zgodnji uri že živahno. Za »šankom« ropot s kožar, ci, iz kuhinje pa so se širile prijetne vonjave. Lastnica, Marija Culk, je ob prihodu inšpektorjev nemočno dvigni- la roke, kako tudi ne bi, saj je bila sama — v kuhinji in za gostilniškim pultom. »Pomoč pride šele ob 10. uri,« je povedala, potem pa hitela zapirat gostišče, saj mora biti lastnik prisoten pri pregledu. Preden — kot pri vseh dru- gih akcijah — zapišemo osnovne ugotovitve, je po- trebno povedati dvoje: gosti, šče Culk je priljubljeno Ce- ljanom zaradi dobre kapljice in še boljše hrane, toda, kot pri mnogih drugih zasebni- kih, tudi tu nastopajo velike težave, ker ob velikem pro- metu nimajo dovolj ljudi za delo. Povsod so »šefice« ti- ste, ki delajo od jutra do večera, zato tudi marsikaj uide njihovim očem, žal pa mnogokrat marsikaj tudi iz malomarnosti. HADILNIK ZA VSE Soba za kuhinjo služi del- no kot shramba in delno kot prostor za pripravo živil. Ve- likanski hladilnik je razde- ljen na dva dela, vsebina pa izredno pisana; sveža smeta- na, že pečeni kareji in pe- čenka, sveža jetra, zelena pa- prika, obrezana slanina in — klobase — suhe domače sa- lamice, ki i>a so že na po- gled starejšega datuma. »Trde so pa jih zmeljemo T pasulj, sicer pa jih ni več kot samo tole v skledici!« Inšpektor: »Verjamem, ven- dar nimajo nikakršne hran- ljive vrednosti več. Kot ka- že, so slabo narejene, saj so kot suhe hruške.« V laboratorijsko analizo! Do rezultata blokirano! V nekaterih skledah je več kosov mesa, oziroma ostan. kov prekajenega, govedine, svinjskega — vse brez vonja. Za tiste stvari, ki nimajo preveč ?)dobrega videza« pove lastnica, da je to »za pse«. Kar nekaj kosov je takšnih. Inšpektorja pripomnita, da zelo neradi vidijo, če so sku- paj shranjene stvari za ljudi in živali. Tudi jetrca v skle- dici niso za goste, temveč za otroke — donmče. Na kratko, vse preveč do- mačnosti, nič ni ločeno — to je za goste, to za domače ljudi. Hladilnika bi morala biti dva, vendar ... »Sama ne zmorem vsega,« lx>ta.Tna Marija Culk in mi ji verjamemo. Za velik kos »špeha« pove, da je odrezan s šunke in da ga zaradi okusa zmelje v pa. sulj ali vampe. Salame so večinoma narejene doma, ozi- roma imajo stalnega mesar- ja, ki jih pripravi. V hladil- niku je med drugim tudi ki- logram primorskega pršuta — neuporabnega, za katerega dobita iašpektorja zagotovilo, da ga niso imeli namena uporabiti. Marsikaj je škoda vreči stran, pripomni lastni- ca, ko inšpektorja po kažeta na krožnik z ostankoma me- sa. »Verjamem, vendar se to potem mimogrede kam pri- takne,« pravi dr. Kovač, še kratek pogled na nered na policah in kuhinjski mizi, kjer je skupaj zelenjava, kruh itd., nato pa se prese. l:mo v prijetno hladno klet. SALAME, SALAMICE ... Klet je urejena in tudi »do- bro založena«. Salame, bu- djola, precejšnje koli&ne. V veliki polivinilasti vreči polno domačih salam brez označbe izvora. Preko 40 jih je. Kratek pogovor in Ma- rija Culk pove, da jih je pn- nesel mesar Jaka, poslovodja mesnice »magistrat« ter vpra- šal, če jih potrebuje. O ceni, da še nista nič govorila, ker ni bilo časa. Poleg te vreče pa še zajetna vreča polna budjol. Tudi Jaka, pove Cul- kova. »Rekel je, da jih je delal doma, mi jih pa potre- bujemo, ker otroci gradijo in je treba dati malice.« Inšpektorja zapečatita obe vreči do ugotovitve, kaj m kako je s temi salamami, ki jih ni mogoče podkrepiti z račimom. Sredi dopoldneva je, ko nas vodi pot v znano gostišče »Belaj«, pod vodstvom odloč- ne Irme Koštom.aj. SKRIVNOSTNI RECEPTI Tudi tu je bilo že zelo ži- vahno in vse sredi dela. Ku- hinja lepo urejena, v hladil- niku vse na svojem mestu: narezana jetrca, pripravljena pečenka, sveža teletina! ! ! , sicer pa tudi ostali priprav. IjaJni prostori dobro ločeni drug od drugega. Ker s tem ni bilo veliko dela, smo prešli na suho- mesnate izdelke, ki jih za gostišče pripravlja mož last- nice. »Odkar delam salame, se mi ni niti ena še pokvarila,« se pohvali, inšpektorja pa nekoliko podvomita v takšno gotovost. »Bomo videli!« In res, pregled pokaže, da so salame v odličnem stanju. V zadnjem času se poskuša tudi s pripravo pršuta in kot kaže, bo to nova speci- aliteta gostišča. Na povpra. sevanje po receptu oziroma specifikaciji za salame, se Koštomaj skrivnostno na- muzne. »Saj veste, kako je to, ni- komur ne bi dal recepta,« pove, inšpektorja pa sta vztrajna in tako le pridemo do ugotovitve, da bi bilo v primeru potrebe pač nujno povedati recept. Gostišče za. puščamo z vtisom o prijetni urejenosti, še posebej pa na odlično zavarovanem p>od. strešju, temačnem, zamreže- nem prostoru, kjer vise sala- me in budjole. RIBE NA HRBTU V malem bifeju Zupančič (po domače Pri Cilki) dela domača hčerka Mihaela. »Mama je skočila v trgo- vino, pride takoj.« Kljub temu pričneta in. špektorja z delom. Znana specialiteta bifeja so ribe, postrvi, ki jih — žive seveda — pripelje lastnica iz ribo- gojnice v Žalcu. Pogled v mali bazenček — kopalna kad — v stranskem prostoru odkrije veliko veselo plavajo- čih rib pa tudi sedem takš. nih, ki kažejo belino trebuha. »Izločite jih, to je poginje. na riba,« zahtevata inšpek- torja. Sedem lepih postrvi roma v vedro, zatem pa jih posipljejo s pomivalnim pra- škom zaradi uničenja. jvRiba je lahko izredno ne- varna stvar,« razlaga dr. Ko. vač. »Problem je samo v ki- sikovi steklenici. Majhen stro- šek, vendar ne pvovsem nu- jen, kot menijo pač tisti, ki se s tem ukvarjajo. Vendar, lahko bi se zgodilo kaj zelo neprijetnega.« Medtem se je že vrnila lastnica, ki je povedala, da pač sama vsega ne zmore, saj dela od jutra do večera. Tudi tu delajo salame sa. mi, in sicer iz mesa, ki ga kupijo v Narezku. Pregled kuhinje pokaže, da je tudi tu vse zelo »po do- mače«. Skladiščenje surovin ni zagotovljeno. Oba inšpektorja majeta z glavami: »Kot vse kaže, gre zahvala samo vaši skrbnosti, da se ob popolnem nezagotavljanju higienske varnosti še ni kaj pripetilo!« Velik kos odojka. Inšpek- torjev občutljiv nos. »Bodite odkriti, okolica ko- sti pri odojku že ima vonj.« »Kupili smo ga pred nekaj dnevi, dali v skrinjo, nato pa v pripravo. Vse je zelo natrpano, pro. stori izredno majhni, popol- noma neprimerni za tolikšen promet kot ga ima gostišče Pri Cilki. Ljudi privabijo specialitete: odojek, izredno dober domač knah, imenitno pripravljeni polži, žabji kra- ki itd. Tedaj, ko je bife »za- živel« je bil predviden samo za pijače in moixia še seru dviče, kranjske ter hrenovke. Močan priliv gostov iz Celja in drugod pa je povzročil tvidi to, da se gostišče širi v poslovanju, ne pa v pro- storu. »Nimate pogojev za nude- nje hrane in samo izredni sreči lahko pripišete, da se že ni kaj zgodilo,« pravi dr. Kovač, lastnica pa vsa ne- srečna zagotavlja, kako so pazljivi pri pripravi jedil. »Veste, kar meni ne diši, nikdar ne bi dala gostu,« pove. »Danes ste morali pri. ti, ko je res vse neurejeno, danes sem imela toliko opravkov,« pripoveduje Zu- pančičeva — in verjamemo ji. Toda ... Splošen vtis z akcije je bil, da je pri nekaterih za- sebnikih vse preveč po do- mače. Da so morda do »ma. terialov« še bolj pazljivi kot v družbenem sektorju. Vse je potrebno uporabiti. Ven- dar, to ni v škodo samo go- stu, temveč tudi njim. Fotografije: Tone VRABL .„____T^issAL.mao^ SmiOAR 1. Inšpektorja »opazujeta« klobase »starejšega datuma« v gostišču Culk 2. ^ tnalo pa bo kavica v gostišču »Belaj« gotova I 3. Prizor iz kuhinje »Pri CUki« 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 7 SINDIKALNIM DELAVCEM SREBRNI ZNAK V petek je bil v Celju slav- nostni sprejem, ki ga je v po- častitev dneva samoupravljal- cev — 27. junija priredil ob- činski svet ZSS. Med števil- nimi gasti sta se sprejema udeležila tudi predsednik re- publiškega sveta ZSS Janez Barborič in predsednik med- občinskega sveta ZSS Celje Franc Kramer. Na slovesno- sti je uvodoma govoril Ven- česlav Zalezina, predsednik občinskega sveta ZSS Celje, nato pa je podelil dolgolet- nim in najbolj zaslužnim sin- dikalnim delavcem in osnov- nim organizacijam sindikata srebrne znake sindikatov Slo- venije. Ta visoka priznanja je prejelo 27 posameznikov in 5 osnovnih organizacij. Med posamezniki, ki že več let aktivno in vsestransko de- lujejo v sindikalni organiza- ciji, so srebrne znake prejeli: Vera Leskovšek, Ela Krem- puš, Roman Jeler, Ivan Gra- čner, Anton žibret, Jože Flor- janoič, Franc Dom, Franc Dečko, Dora Mohorko, Ignac Ižanc, Avgust Cvikl, Anton Plorjančič, Milan Sovič, Franc Završek, Lea Cmak, Miro Medved, Franc Murko, Franc Gorjanc, Ivanka Kon- da, Jože Kramer, Jože čebu- lar, Marica Sovič, Jožica Vouk, Janko Cafuta, Vlado Novak, Jože Perčdč in Majda Padežnik. Poleg vseh teh dol- goletnih in delavnih sindikal- nih delavcev pa so srebrne znake slovenskih sindikatov prejele še naslednje osnovne organizacije: v Cinkarni je visoko priznanje prejela os- novna organizacija sindikata v tozdu Kemije, v Emu v tozdu Radiatorjev, v Tehno- mercatorju v tozdu Malopro- daje, srebrna znaka pa Sfta prejeli še osnovni organizaci- ji Prevozništva in Ljubljan- ske banke — podružnice Ce- lje. D. S. KONJICE Dogovora še ni v konjiški občini so vse samoupravne interesne skupnosti že Izidelale srednjeročne programe razvo- ja lastnih dejavnosti. Kljub temu pa ugotavljajo, da bo potrebno izdelane programe še temeljito ko- rigirati, saj so tudi nekatere pokazatelje celotnega razvoja konjiške obome do leta 1980 že popravili. To velja predvsem za podatke okrog rasti druž- benega proizvoda in rasti zaposlenosti, ki so jih pomaknili aa nekaj aoenov lav^doL Kljub temu, da je srednjeročni program razvoja občine praktično že izdelan, pa strokovni delavci na samoupravnih interesnih skupnostih vseeno ne vedo, kako izdelati plane družbenih dejavnosti. Naj- prej zato ne, ker bodo vsi srednjeročni programi razvoja posamecznih interesnih dejavnosti vezani na sistem solidarnosti, ki pa v republiki doslej še ni izdelan. Prav tako pa se vo kviru same občine še niso dogovarili, katerim družbenim dejavnostim bodo glede na potrebe 2idruženega dela omogočili največjo stopnjo rasti v srednjeročnem obudobju. Skratka, niso se še dogovorili o prednostnih raz- vrstitvah razvoja posametznih dejavnosti. To bodo storili 7 okviru sveta za sredi^jeročni raavoj že y naslednjih dneh. D. S. OBVEŠČANJE KAKOVOSTI SE NI Pred dnevi se je v Celju na razširjeni seji sestal ko- ordinacijski odbor za infor- macijsko dejavnost pri občin- ski konferenci SZDL in oce- nil prvo številko INDOK in- formacij, člani odbora so ugodno ocenili izid prve šte- vilke INDOK informacij, ki so novost v našem dmžbe- no-političnem sistemu in po- memben prispevek k bolj os- veščenemu delu vseh delega- tov in njihove baze. Obča- nom namreč še vedno pri- manjkuje vseh vrst informa- cij in INDOK naj bi v bodo- če to vrzel zapolnil. S prvo številko mu to sicer ni naj- bolje uspelo, zato so člani odbora menili, da morajo biti prihodnje številke konceptual- no čistejše, v njih naj bo več kratkih mobilizacijskih prispevkov, ki bodo potrje- vah aktivnost Celjanov na vseh ravneh družbenega dela in odločanja, hkrati pa tudi usmerjali občane k pravilne- mu vrednotenju družbenih akcij. V prihodnjih številkah je tudi treba objaviti več po- datkov, ki so za občane za- nimivi in potrebni, so menili člani odbora. V nadaljevanju so ocenili zastopanost Celja v sredstvih množičnega obveščanja. Kot osnova oceni je služila anali- za o številu prispevkov iz Celja v treh osrednjih slo- venskih dnevnikih. Medtem ko so člani odbora menili, da je količinsko prispevkov dovolj, pa so bili do vsebi- ne objavljenih prispevkov bolj kritični. Predvsem so pogrešali več ustvai-jalno kri- tičnih člankov, več zapisov iz delovnih sredin in krajevnih skupnosti, več konkretnega pisanja o dosežki pri stabi- lizaciji, gospodarski proble- matiki ter delu v družbenih organizacijah. Preveč pa je forumskega pisanja, ki ne poseže na tista področja, s katerih rabijo in želijo obča ni največ informacij. Zelo slabo dnevniki pišejo o delu sindikata in premalo o uve- ljavljanju delegatskih odno- sov. Ugotovitve s seje bodo str- nili v oceno, ki jo bodo je- seni s podrobnejšo in bolj kakovostno analizo, ki bo za- jela večino slovenskega tiska, pa tudi radio in televizijo, še razširili. Ob koncu so se člani koordinacijskega od- bora za informativno dejav- nost dogovorili še, da bodo do konca leta v sodelovanju s centrom za raziskovanje ja\Tiega mnenja in množič- nih komunikacij pri Fakulte- ti za sociologijo politične ve- de in novinarstvo opravili raziskavo o procesih komu- niciranja in odločanja v celj- ski občini. BRANKO STAMEJČIČ ŽALSKA MLADINA Vrsta mladincev in aktivov ter klubov ZSMS iz žalske občine je v zadnjem času prejela več visokih priznanj, ki pričajo, da delo mladine v žalski občini dobro teče. Med priznanji je treba v prvi vrsti omeniti uspehe mladin- skih klubov iz občine, ki so v letošnjem tekmovanju »Nas Klub 76« poželi lepa prizna- nja. V skupini B je osnovna organizacija ZSMS iz Sešč zasedla tretje mesto, medtem ko sta si v skupini C ra.zde- Uli prvo mesto osnovni orga- nizaciji ZSMS iz Prebolda in Vrb j a. V tekmovanju je sa- mo iz žalske občine sodelo- valo 12 osnovnih organizacij. Tudi v tekmovanju »Naj- boljša osnovna organizacija v TOZD in OZD«, ki ga je razpisala republiška konfe- renca ZSMS, je med 12 orga- nizacijami, ki so v Sloveniji prejela priznanja ena iz žal- ske občine. Priznanje je do- bila osnovna organizacija ZSMS iz Aera-Sempeter. Kot najboljša konferenca pa je pred dnevi prejela republiško priznanje tudi konferenca niladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS. Tudi posameznih priznanj je bilo precej. Omeniti velja predvsem priznanje Antonu Zupancu v akciji »Mladi no- vator«, ter priznanja Stanki Gaberšček, Vesni Osterjaš in ^lagdi Serdoner v akciji »Naj- ^Ijši samoupravljalec«. Vrsta priznanj organizaci- jam in posameznikom v žal- skih organizacijah Zveze so- cialistične mladine priča, da nvladri v žalski občini ak- tivni in resno izvršujejo na- loge, ki jim jih zastavlja re- publiška ali občinska konfe- renca Zveze mladine. -čič- SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV Konferenca mladih v kme- tijstvu pri občinski konferen- ci ZSMS v Žalcu je pred dne- vi poslala vsem aktivom mla- dih zadružnikov in zadružnim enotam v občin! razpis, v ka- terem poziva mlade kmetij- ske delavce na skupno sreča- nje. Namen srečanja nI le v tem, da se mladi kmetijci čim bolje spoznajo in izme- njajo izkušnje pri svojem de- lu. Srečanje bodo izkoristili tudi za tekmovanje, v katere- ga bodo vključili ko.snjo, spra- vilo trave, postavljanje hme- IJevk in še kaj. Gre torej asa poskus konference mladih » kmetijstvu, da bi z različnimi oblikami medsebojnih srečanj še bolj uskladila delo mladih zadružnikov In jih .spodbujala k aktivnejšemu skupnemu de- lu. -SB- Pred jamo Pekel so se minulo nedeljo zbrali brigadirji, veterani povojnih delovnih akcij iz žalske in mozirslce občine. NjUiov vnovičen zbor sta skupaj pripravili občin- ski konferenci ZSMS Žalec in Mozirje, s svojim zborom in srečanjem pa so briga- dirji iz obeh občin proslaTOli 30-letnico mla- dinskih delovnih akcij. Zbora se je udeležilo okoli 1.50 vetera- nov. Slavnostni govor je imel predsednik republiške konference Z9MS Ljubo Jasnič, ki je v govoru poudaril pomen prvih de- lovenih akcij, ki so se pričele že v NOB, ko so mladinci okupatorju izpred nosa po- birali pridelke iz polj. Po osvobodtivi so nato mladi polni zanosa obnavljali poru- šeno domovino. Zgradili so proge Brčko— Banoviči, šama<;—Sara.jevo, tovarne, ceste in mesta. ^Uači tudi danes uspešno nada- ljujemo tradicije brigadirjev. Samo letos je bilo v Sloveniji nad 4000 mladih samo- upravljalcev v različnih delovnih brigadah. Tudi današnje delovne akcije so potrdilo neprecenljive želje, da še bolj negujemo in razvijamo osnovne vrednote naše družbe — tovarištvo, bratstvo in enotnost, enakopranr- no sodelovanje med narodi in narodniostmi, socialistični humanizem. Proslavi je sledil kulturni program, ki ga je pripra\'ila pol- zelska mladina in mozirsld mešani pevski zbor, ob koncu zbora pa so brigadirji po- slali tovarišu Titu pozdraTOO pismo. TONE TAVČiAfl Brigadirji, veterani mladinskih delovnih akcij, so se na svojem zboru vnovič postrojil! kot v nekdanjih brigadah in predali predsedniku republiške konference ZSMS Ljubu Jasniču raport. □BELA Celje razpisuj 3 za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: 1. 1 štipendije na Fakulteti za strojništvo 2. 2 štipendiji na Elektro fakulteti — šibki tok 3. 2 štipendiji na Tehniški .srednji ioli — titrojni xldel0k 4. 2 .štipendiji na Ekonomski srednji Soli Prednost pri izbiri imajo: — otroci delavcev, zaposlenih v LIBBLI —• kandidati, ki so končali predhodno šolanje z boljšim uspehom — kandidati, ki izhajajo iz socialno šibkih družin — višji letniki. Prošnje, napisane na obrazcu DZS4,6i5, z dokazili o materialnem položaju in učnem uspehu bo sprejemala kadrovsko^splošna aliiaba 16 dni po objavi, O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do konca julija. 8. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 NOVO NA RIFNIKU ARHEOLOŠKE NAJDBE Arheološko zanimiv 570 m visoki Rifnik nad Šentjur- jem hrani v svojih nedrjih vrsto izrednih zgodovinskih znamenitosti. Kljub temu, da vrše arheologi že dobrega pol stoletja izkopavanja, prihaja- jo še vedno do novih izsled- kov. Nedavni mednarodni arheološki simpozij v Ljub- ljani, odkoder so prišli nje- govi udeleženci tudi na ogled Rifnika je dal pobudo za no- va raziskovanja, ki jih kot že vsa prejšnja leta z ne- umorno zagnanostjo vrši ku- stos celjskega muzeja prof. Bolta. Pred 14 dnevi obnovljena izkopavanja so dala zelo hi- tro zanimive rezultate. V nar- teksu (to je prostor pred cerkvijo, kjer se zbirajo ver- niki) so odkrili sarkofag (kamnito rakev) v katerem %o našli okostje mo.^i'voraaia ni bila p.>iino zasedena, a maloštevilni poslu- šalci so poziorno &.ledili programu ter nagradili izvajalce s prisrčnim ploskanjem. Akademija je uspela ter dokazala, da je v Pedagoškem šolskem centru izvenšolskemu kultur- nemu delovanju mladine o'.;ibno posvečena velika skrb. E;G0N KUNE j 100 LET GLEDALIŠČA V MOZIRJU Takoj po osvoboditvi so leta 1945 meseca julija na novo osnovali gledališko družino Prosvetnega društ- va. Na sestanku, kjer so se zbrali vsi krajani, ki jim je bilo kaj do kulturnega življenja in razvoja kraja, so zbrali za vodjo Franja Cesarja. H gledališki družini je takrat pristopilo preko sedemdeset gledališko vnetih Ma&irjanov in okoličanov iz vrst kmetov, obrtnikov, de- lavcev, intelektualcev in mladine. Se istega leta so v domu Partizana 3. avgusta uprizorili kot dobrodošlico uiternirancem in izseljencem partizanski miting s ske- či in enodejankami: Klic domovine. Partizanski tabor, Klopoičevo Mati ter burko Eno uro doktor. Sodelovali .so tudi vojaki jla. 12. septembra je bila proslava v počastitev osvoboditve Mozirja z istoimenskim ske- čem in še dvema skečema: Bedak in Zmagovalci. Tedaj je nastopil tudi pevski zbor. Istega leta so 26. decem- bra igrali Cankarjevega Kralja na Betajnovi. To delo so igrali v Mozirju in v Gornjem Gradu. Naslednje, 1946. leto, so v februarju mesecu za pustno zabavo iz- vedli veselo igro Dva para se ženita, 27. aprila so iz- vedli v počastitev 0'F Pimt, 3. avgusta pa znano Lin- hartovo komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi. 26. decembra so igrali Celjske grofe — to dramo so upri- zorili štirikrat. Davkrat so igrali v Mozirju ter gostova- li v Rečici in v £;oštan,iu. Leta 1947 so 9. marca v počastitev dneva žena igra- li Svet brez sovraštva, 18. aprila pa Desetega brata (dvakrat). 24, avgusta so izjvedld Veliko puntarijo In ob dveh uprizoritvah v Mozirju gostovali tudi v Šošta- nju. Za Silvestrovo so zaigrali Analfabeta. Leta 1948 je prišla na oder dobro znana in vedno dobrodošla Nušičeva Gospa ministrica. Tudi z njo so gostovali v Šoštanju. 7. marca so za dan žena uprizori- U Volkodlake, 17. aprila pa Žižkovo Miklovo Zalo. V Mozirju so jo igrali kar štirikrat, gostovali pa so v Šoštanju in Žalcu. Leta 1949 je mozirski oder spet obiskal stari dobri Nušič z žalujočimi ostalimi, 10. julija i>a so uprizorili Kranjčevo Pot do zločina. Tudi s tem delom so go- stovali v Šoštanju. S to predstavo si je mozirska gle- dališka skupina priborila na republiškem ocenjevanju dramskih skupin drugo mesto! Prvi so bili Kranjčani z 49 točkiimi, Mozirje pa je zaostalo samo za eno toč- ko (48). Poglejmo še ta stavek iz kronistovih zapiskov: »1950 — predvidena in delno naštudirana igra Ivana Cankarja Za narodov blagor v mesecu aprilu, se ni do kraja realizirala radi udarniških akcij v gospodarstvu.« Leta 19S0 je Franjo Cesar prešel v iX)klicno gledali- šče v Celje in je režisersko delo v Mozirju za njim pre- vzel v mesecu septembru Pranjo štajner. Ob koncu tega leta so za Silvestrovo uprizorili igrico Gumb. Leta 1951 so izvedli Sneguljčico tn v aprilu Finžgarjevo Raz- valino življenja. Naslednje leto je bila na vrsti Pepel- ka (bi rekel človek, da so po akcijah v gospodarstvu nastopili pravljični časi) ... v aprilu je prišel na oder Držičev Dimdo Maroje in v decembru Desetnica Alenči- ca. Leta 1953, aprila meseca, so uprizorili Rokovnjače, avgusta Težko uro in decembra Rdečo kapico. Nasled- nje leto — leta 1954 — je bila samo ena uprizoritev in to Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica. Leto zatem so Mozirjani dvakrat gledali Budakov Metež. Leta 1960 je bil dograjen nov prizidek s površino 120 kvadratnih metrov. Preuredili so tudi dvorano, kjer je bilo 28C sedežev, tako, da so v njej lahko predvajali filme. Ta zamisel o preureditvi je segala še v leto 1948, vendar ni bilo denarja. Takšna dvorana in tak oder pa sta ostala gledališko nema kar celih dvajset let. Gostovale so dru.ge skupi- ne, poklicno gledališče iz Celja, domačini pa niso stopi- li na oder. Dvorana je služila tudi kot kinodvorana in kot smo že omenili, gostovalo je celjsko gledališče in to kar petkrat Ce se tokrat ozremo na prehojeno pot gledališkega aeia v Mozirju in pn tem izvzamemo neaktivna in voj- na leta, dobimo izredno bogat in pester gledališki mo- zaik. Preko 120 upnzoriiev z več kot 180 predstavami. Pri ustvarjanju navedenih del je sodelovalo okoli 250 gledaliških entuziastov Mozirja in okolice. Dela so re- žirali: Janez :n Jože Lipold, Anton .Aškerc, Rudi škof- lek, Alojz Goričar, Ivan Cesar, Franc Hribemik, Ivan Mrevlje, Josip Kostanjšek. Drago Predan, Vili Platov- šek, Franjo Cesar, Franjo štajner in še drugi, vendar njihova imena niso znana. Spomnimo se tudi že umrlih ustvarjalcev: Blaža Goričana, Matjaža Vinka in Tone- ta, Ivana Mrevljeta, Franca Sirka, Ivana Dolenca, Ivana Vajdo, Ivana Završnika, Franca Lekšeta, Ančke Prislan- Matjaževe, Francke Mikekove, Neže Marolt-Skorškove, Nate Remšetove, Pavle Tribuč-Hribemikove, Josipine Blaž, p. d. Tratnikove, Franca in Rafaela Skorška, Jo- žeta Pečnika, Ivana Bitenca in drugih. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 9 Uir^i UREDNIŠTVIIV LETEČE UREDNIŠtva V LE Letu.š, ena najmanjših krajevnih skupnosti v žal- ski občini, bo letošnji ob- činski praznik pričakal v novi preobleki. Delavci in krajani skupaj hite, da bi do osrednje proslave občinskega praznika kon- čali dela pri ureditvi kra- jevnega središča. Nov ob- raz Letuša še lepši in privlačnejši od starega. foto: TONE TAVČAR ZA PRAZNIK VELIKO NOVEGA Občani žalske občine praz- nujejo svoj občinski praznik vsako leto v drugi krajevni skupnosti. Ob tem v tej kra- jevni skupnosti narede veli- ko novega in rešijo vsaj naj- nujnejše komunalne proble- me. Nič drugače ni letos, ko bodo žalski občani proslavili svoj praznik v eni najmanj- ših krajevnih skupnosti v občini — v Letušu. J02E KUDER, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo občinskega prazni- ka v Letušu nam je povedal, da so v dneh pred praznikom naredili v Letušu toliko, kot še nikoli poprej. Letuš je namreč po osvoboditvi ostal nekako ob robu. Krajani niso in niso prišli na vrsto, da bi rešili njihove vsaj najosnov- nejše probleme, saj razen osnovne šole Letuš ni prido bil prav nič. »Ob prazniku občine«, pri- poveduje Jože Kuder, »bo- mo v Letušu predali namenu vodovod, ki bo zaenkrat os- krboval z vodo le Letuš, ven- dar ima še velike zmogljivo- sti in bomo nanj priključili še dve ali tri sosednje vasi. Druga pomembna pridobitev za kraj so ceste. Popravili smo skoraj vse cestne odce- pe, večino smo jih tudi as- faltirali, saj smo položili nad 4,5 kilometra asfalta. Veliko za kraj pomenijo tudi novi prostori za družbene organi- zacije. Nekdanjo tovarno Cinkarne smo preuredili in dobili lepo dvorano, sejno so- bo, prostore za krajevno sku- pnost, kabinete za družbene in kulturno-prosvetne organi- zacije. Mnogo so naredili tudi gasilci, ki so bivšo sodarno preuredili v nov gasilski dom, zelo pa so zadovoljni tudi vsi, ki jim je pri srcu šport. V Letušu bomo ob prazniku namreč odprli novo igrišče za rokomet, košarko in odbojko. V bližini igrišča urejamo še prostor za kam- piranje, nekdanjo Strugo pa čistimo in bomo tu naredili lep naravni bazen. še nekaj ne smem pozabiti. Uredili smo tudi središče Le- tuša, gla\Tio križišče in avto- busne postaje, kar občanom veliko pomeni.« Res se kar nismo mogli načuditi, kako nov in svež je videti Letuš. Krajani pa so nam pripove- dovali, da so tudi sami pre- senečeni, da so v Letušu pri- dobili tako veliko. Vsa dela so stala približno 700 starih milijonov, denar pa so dobi- li iz sredstev referenduma, komunalne interesne skupno sti, vseh samoupravnih inte resnih skupnosti, občinskega proračuna in samoprispevka občanov. Krajani so mnogo naredili tudi sami, saj so sa- mo ob izgradnji družbenih prostorov in čiščenju Struge delali nad 6.000 udarniških ur. Gasilcem je skromna sredstva prispevala občinska protipožarna skupnost, grad- njo igrišča pa je financirala telesno kulturna skupnost. Letušani so z velikimi pri- dobitvami v kraju torej lah- ko več kot le zadovoljni, saj niso pridobili le v material- nem smislu, še več so prido- bili z dokazom, kako veliko lahko krajani naredijo sami, če so enotni in če vedo kaj rabijo in želijo. B. S. BOLJŠI ČASI Ob pripravah na praznova- nje obči'nskega praznika v Letušu je doživelo svoj pre- porod tudi d3lo krajanov v krajevni skupnosti. V pre teklih letih bu bili ljul;e rrtiiogo manj prisotni pri delu in obravna,vi problemov k-u jevne skupnosti. Letos pa ko je delo krajevne skupno- sti pričelo dobivati nove, konkretaejše oblike, je zaži- velo tudi deio krajanov. To ne velja le za krajane, še bolj velja za delegate kra- jevne skupnosti, in za njen svet. Mirko Flere, predsednik sveta krajevne skupnosti, pri- poveduje o delu krajevne skupnosti: »Glavne probleme tega kraja smo ob pripravah na občinski praznik v Letušu rešili. Naš glavni cilj je bil obnova in dvig Letuša. Prvi del smo dosegli. Letuš je ob- novljen. Sedaj nas čaka težje delo, ko si želimo našo kra- jevno skupnost dvigniti med bolj razvite. Naše perspekti- ve so v razvoju kmetijstva, saj imamo v krajevni skupno- sti okoli 20 zaščitenih kme- tij, še več pa želimo doseči na področju razvoja obrti in turizma. Za to imamo lepe možnosti, saj v urbanistič- nem redu Letuša, ki je tre- nutno v razpravi, predvide- vamo več lokacij Za obrtni- ke. Radi bi dobih turistične društvo, saj bo z razvojem rekreacijskega centra ob Sa- vinji ter z obnovo gostišča Sulcer, ki ga bo na ista lo- kaciji z^adil Izletnik, turi- stov v našem kraju vse več, več pa jim bomo tudi lahko ponudili. Nudili bomo l&po naravo, ribolov, kopanje v čisti Savinji, ki je v Letušu že dovolj topla, ponudili bo- mo tudi naše storitvene de- javnosti.« Načrti Lerušaiiov so torej več kot jasni. Utemeljeni so, postavljeni na zdrave noge in realni. Letušu se torej tudi po tej plati, ob tem, da bodo krajani tudi v prihod- nje še enotneje nastopali in se skupaj borili Za dosego svojih ciljev, obetajo boljši časi. B. S. SZDL V LETUŠU Ko smo se zbrali tam v zadružnem domu v okviru letečega uredništva na po- menku z občani Letuša, je bil med njimi tudi sekretar krajevne konference SZDL Franca Škruba. Kako se pri nas uveljavlja nova vloga Socialistične zve- ze, sem ga vprašala. Povedal mi je, da se front- na vloga Socialistične zveze v Letušu kar dobro uveljavlja. Organizacija združuje vsa in- teresna združenja, od gasil- cev, jamarjev, do društva pri- jateljev mladine, prav tako pa se tesno povezuje z ostali- ma družbenopolitičnima or- ganizacijama kot sta partij- ska in mladinska. »Tudi v različnih akcijah se tesno po- vezujemo med seboj,« mi je dejal Franc škruba. »To se lepo vidi tudi v pripravah na praznovanje občinskega praz- nika, kjer smo res vsi teme- ljito prijeli za delo. Lahko re- čem, da pri nas ne steče niti ena akcija, pa naj bo to poli- tična akcija ali pa akcija za obnovo krja, mimo družbeno- političnih organizacij, poseb- no še Socialistične zveze. Ena sama organizacija ali društvo bi brez podpore vseh ostalih težko delala.« Franc škruba mi je pove- dal marsikatero tudi o pri- pravah na letošnji občinski praznik, ki je seveda glavna skrb občanov Letuša. Ker pa o tem piše kolega v poseb- nem članku, stvari ne bi po- navljala Zaustavila pa bi se ob besedah, ki jih je Franc Škruba namenil delu dele- gatov v njihovi krajevni sku- pnosti. Dejal je, da je to de- lo dokaj dobro, čeprav je bi- la ocena uveljavljanja dele- gatskega sistema v žalski ob- čini zelo slaba. Delegati s» redno sestajajo pred vsako sejo skupščine, pa naj bo to občinska ah pa skupščine in- teresnih skupnosti. Na sejo povabijo tudi predstavnika sveta krajevne skupnosti m predsednika socialistične zve- ze in oba se redno udeležu- jeta njihovih sej. Delegati na skupščinah vedno zastopajo stališča, ki jih oblikujejo v krajevni skupnosti in redno morajo poročati tudi o tem, kako je skupščina ta stali- šča sprejela. Tako so vsi y krajevni skupnosti temeljito obveščeni o opravljenem de- lu vsakega delegata, ki je od- šel na sejo v skupščino. »Si- cer pa je tudi z delom dele- gatov podobno kot k delom družbenopolitičnih organiza- cij,« mi je dejal ob koncu pomenka Franc Skruba. »Vsi smo obveščeni o njihovem de- lu in vsi jim s svojimi mne- nji in pripombami pri njiho- vem delu tudi pomagamo.« D. S. UREDNIŠTVO USPELO Na letečem uredništvi', v Letušu smo bih le nekaj ur, pa smo kljub temu zbraU mnogo zanimivosti o življenju in delu v tem kraju, ki jih boste nedvomno radi prebirali. Akcija nam ne bi uspela, če ne bi do- mačini zastavih vse sile, da so nam pomagali, tako pri izbiri snovi za pisanje, kot pri organizaciji naših pogovorov s krajani. Zato vsem, ki so nam pomagali — hvala. Že v tej številki ix>svečamo Letušu celo stran. Ven- dar to še ni vse. Tudi v prihodnjih številkah boste lah- ko našli zanimive prispevke iz Letuša, p>a tudi zapisov v našem radiu ne bo manjkalo. V letečem uredništvu smo bili: Bojan Volk, glav?ti in odgovorni urednik tednika in radia, Mateja Podjed, Tone Tavčar, in Branko ter Damjana Stamejčič. ŠOLA V LETUŠU v NOVI PREOBLEKI Osnovna šola v Letušu je podružnica šole Vlado Bagat iz Braslovč. Učenci, 44 jih je, radi prihajajo v šolo, čeprav morajo priti nekateri iz pre- cej oddaljenih vasi in zasel- kov. Peš ali del poti z avto- busom prihajajo učenci po znanje iz Podgorja, Slatine, Dobrovelj in Letuša. Skoraj tretjina otrok prihaja v šolo iz Dobrovelj, ki so tudi naj- bolj oddaljene in jih zatopri- I>elje šolski minibus. Kot posebnost velja omeni- ti, da na šoli, kjer poučuje- ta dve učiteljici. Zora Dob- nik in Bogomila Pešec, teče kombiniran pouk. To pome- ni, da so v istem razredu učenci prvega in drugega raz- reda, v eni učilnici pa teče pouk za učence tretjega in četrtega razreda. Ta stran po- uka ima svoje dobre in slabe strani, sicer pa so se učenci in učitelji navadili nanjo in jim že zdavnaj ne dela več težav. Poleg tega so v času male šole v istih učilnicah še bodoči šolarji, ki jih uči- teljici primemo zaposlita z delom in kljub njihovi pri- sotnosti teče pouk mirno na- prej. Letošnje šolsko leto so na tej majhni podružnični šoli v Letušu zaključili s skoraj sto- odstotnim učnim uspehom. Na veliko ovir in težav so naleteli skozi šolsko leto, za- to se vsi skupaj še bolj ve- sele uspeha, šola je dobro opremljena z raznimi učnimi pripomočki in učili, čeprav vseh le še nimajo. Pionirska knjižnica nudi otrokom veli- ko čtiva in vse potrebne knji- ge za program Kajuhove bralne značke. Iz te osnovne šole je tudi občinska prvaki- nja Vesele šole za tretji raz- red. Otroci skupaj z obema učiteljicama pripravljajo pro slave ob vseh pomembnih praznikih, ki so dobro obi- skane tudi s strani staršev. Veliko podporo in pomoč najde šola pri Društvu prija- teljev mladine in vseh osta- lih družbeno-pohtičnih orga- nizacijah v kraju in seveda pri matični šoli v Braslov- čah, ki Ima za njihovo delo veliko mero razumevanja. Ravnatelj osnovne šole iz Braslovč se skupaj z obema učiteljicama trudi, da bi de- lo na šoli še Izboljšali in sku- paj iščejo nove oblike in po ti vzgojnega dela. šola je stara že 75 let, ven- dar je v zadnjem času pre- cej spremenila svojo zunanjo in notranjo podobo, pred- vsem po zaslugi samoprispev- ka občanov. Prej vedno hlad- ne učilnice se sedaj lahko ponašajo z novo urejenim centralnim ogrevanjem, saj stare peči na trdo gorivo ni- so več zadoščale. Po zaslugi praznovanja občinskega pra- znika v tem kraju, je šola dobila svoj vodovod in asfalt- ni trak do šole, v kratkem bo na šoli zazvonil še telefon, česar so še posebno veseli. Njihova velika želja pa je, da bi imeli še svojo telovad- nico, brez katere je zlasti v zimskih mesecih zelo težko. Poleti in spomladi se otroci razgibajo na urejenem igri- šču, pozimi pa kar v učilni- cah. Upajo, da bodo do leta 1980 dobili še vfftec, kar bi bilo za otroke in kraj velike- ga pomena. Rezultati so pokazali, da učenci to šolo zapustijo z dobrim in trdnim znanjem in jim prešolanje na matično šolo ne dela bistvenih težav. Zaradi kombinirane oblike pouka se otroci navadijo sa- mostojnega dela in discipli- ne, kar vse je osnova za do- bro doseganje učruh uspehov v višjih razredih. MATEJA PODJED 10 stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 DOLGOLETNI PRIJATELJ z junijem t. 1. prene- ham biti naročnik Nove- ga tednika. Že nekajltrat prej sem predlagal, da bi objavljali tudi najvažnej- še dogodke, ki pač ljudi zanimajo, na splošno. Ostalo je po starem: pro- paganda v okviru celj- ske regije, pa dosti tudi takega, kar bolj spada za vaške plo- tove jezikavih gostobesed- nežev. Izgleda, da se nič ne zgledujete na drugo časopisje. S tako četo no- vinarjev bi časnik zmogel biti popolnejši informa- tor. Opuščate torej bi- stveno. Tako na primer niste poročali o izgradnji In otvoritvi za vso Jugo- slavijo tako pomembnega ogromnega objekta želez- niške proge Beograd— Bar. In TV spored, vča- sih je, včasih ga ni. Tako ne dela noben drugi čas- nik. Le poglejte kartoteko naročnikov, kako dolgo sem NT prejemal, pa vam bo jasno, da ga ne odpo- vedujem brez razloga. Torej jemljem slovo od dolgoletnega vsakotaden- skega znanca — obisko- valca, lahko bi rekel pri- jatelja. FRANC ERMENC Ljubno ob Savinji 1S5 N.\ŠE POJASNILO DOLGOLETNEMU PRIJATEUU! Takšnih pisem, konkret- nih, kritičnih, smo veseli. Se bolj seveda, če nam pišejo dolgoletni prijate- lji. Veseli nismo sicer na- povedanega slovesa in ven- dar moramo dokončno od- ločitev prepustiti naročni- ku. Posebej nas zanima, najbrž tudi širši krog, ostala vsebina pisma, predlogi, pobude, ki jih bralec daje, kritično izre- kanje o načinu pisanja, tehničnem urejanju itd., o vsem torej kar terja pojasnilo, odgovor. Več vprašanj je naniza- nih v pismu. Najprej ti- sto »o propagandi v okvi- ru celjske regije«, V kon- tekstu pisma razumemo očitek o propagandi kot kritiko, da smo le regijski časnik. Če bi to resnično že bili, bi lahko bili v urednišl\'u zadovoljni. Ta- ko pa nismo, saj življe- nja v regiji še ne pokri- vamo dovolj. Se vse pre- malo je v časniku infor- macij o tem, kaj se doga- ja v slehernem koncu »od Rinke do Sotle«. Posa- meznih dogodkov iz živ- ljenja iz raznih območij regije in področij človeko- vega udejstvovanja še vedno ne utegnemo zabe- ležiti. Četa novinarjev je takšna kot je objavljena v kolofonu na zadnji stra- ni (odsotnosti novinarjev zaradi bolezni ne objav- ljamo — to le mimogre- de) — toda ta četica skr- bi za tedenski izid časni- ka in za vsakodnevne ra* dijske oddaje, ki teden- ski) znašajo skupaj 25 ur in 50 minut. Pri delu nam seveda hvalevredno poma- gajo naši stalni sodelavci in t«di priložnostni. Brez njih bi četica tega dela ne zmogla. Ne v opravi- čilo, zgolj v informacijo naj povemo, da po obse- gu vsaka številka NT za- hteva okoli 150 tipkanih stirani oz. slikovnega gra- diva. Recimo, da je to to- liko kot dva občinska srednjeročna razvojna pro- grama. In radio! Za vsa- ko govorno minuto je po- trebno pol strani tipka- nega besedila. Posebej naj- brž ni treba omeniti, da je včasih potrebno prese- deti po več ur na sejah, da to kar vam s seje po- sredujemo preberete ali slišite na radiu v dveh, treh minutah. Pri tem se seveda po drugih uredniš- tvih ne moremo zgledova- ti. Ne zato, ker se ne bi hoteli, pač pa preprosto zato ne, ker večjega šte- vila novinarjev ne zmore- mo, pri tej ceni in druž- bi*fii subvenciji zaneslji- vo ne! Drugi del vprašanja, ki ga načenjate pa zadeva vlogo lokalnega časnika. Bralci predvsem želijo in pričakujejo od lokalnega časnika, da bo njihov v tem smislu, da bo infor- mativen za območje, ki ga »pokriva«. V procesu informiranja lokalni me- di.ji dopolnjujejo (ne na- domeščajo) osrednja, šir- ša sredstva javnega ko- municiranja. Dopolnjujejo jih prav zato, ker so bliže dogodkom, ki vselej ne zanimajo najširšega kro- ga delovnih ljudi, so pa posebej pomembni za in- fi»rniiranost in družbeno akcijo v krajevni skupno- sti, TOZD, v vasi in na- selju, v društvu itd. Zato lokalni časnik tudi ni »mala kopi,ja osrednjega medija«. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno zabeležiti tudi širših, po- membnih dogodkov in do- sežkov. Vendar bolj z druge plati — ne zgolj kot novico v dveh stav- kih. V odgovor na kon- kretni primer glede pro- ge Beograd—Bar bi po- jasnili tole: Lahko bi opo- zorili na otvoritev proge, v tem je zamera kar na mestu. No, mimo naših bralcev pa ta pomembni objekt ne bo šel. V redak- ciji smo se namreč že pred otvoritvijo dogovori- li, da bomo bralcem pred- očili predvsem učinek, ki ga proga prinaša v življe- nje in delo ljudi v krajih ob progi. Torej ne poto- pis »s proge«, ampak po- topis življenja in dela lju- di in krajev, ki jim je z novo progo odprto okno v svet in omogočeno dru- gim, da pogledajo skozi okno v ta, do včeraj še malo znani svet. Tako bralci ne bodo oškodova- ni za to informacijo. Glede TV programov pa tole: Neljubo nam je, če se nam zgodi, da ga ne moremo objaviti, časnik zaključujemo že v torek dopoldne. Zgodi pa se, da moramo kakšno vest, po- ročilo (tudi zaradi tehnič- nih težav) objaviti še v taisti številki. Pri »iska- nju« prostora se seveda odločamo po možno.stih (premiki gradiva s prvih na zadnje strani, da spro- stimo primeren prostor v časniku). Poleg umika ne- katerih sestavkov se vča- sih zgodi tudi to, da nam zmanjka prostor za TV program. Ljubo nam to ni, je pa kdaj tudi edina rešitev. Strinjamo pa se, da stalnih rubrik ne bi smeli krniti ali opušča- ti. Prizadevati si bomo morali tudi v tej smeri. In če je zvestemu na- ročniku NT dolgoletni »znanec — obiskovalec, prijatelj«, zakaj to ne bi ostal še naprej. ODfK)VORNI UREDNIK RAZOČARANJE Kar vam bom tukaj za- pisal, je resnično in lah- ko tudi zagovarjam, že- lim da pride v javnost in prosim tudi za odgovor. Društvo upokojencev Šentjur pri Celju je dne 1. 6. 1976 z naročilnico in predplačilom din 3000.— naročilo izlet za upoko- jence za dne 15. 6. 1976, kar nam pa ni uspelo in smo datum izleta določih odnosno nam je datum določil IZLETNIK za po- nedeljek dne 21. 6. 1976. Dogovor je bil, 45 sedežni avtobus, postavljen pred pošto Šentjur ob 4.30. Kaj se je zgodilo? Avtobus je prispel šele ob 5.45 in z dvema sede- žema manj kot smo na- roČili. Tako sta dve osebi ostah brez sedežev, če vam še omenim, da je bil izlet planiran za Novo Go- rico in Goriška brda in še kaj, si lahko mislite, kako je upokojencu, ki je svoje že odslužil in je mo- ral od Celja do Nove Go- rice in nazaj sedeti na navadnih stolih, katere je Izletnik namestil na našo intervencijo naj nam za- menjajo avtobus za več- jega v njihovih garažah, kamor nas je njihov šo- fer zapeljal pred odho- dom. Ko sem kot organizator Izleta sam merodajne us- lužbence Izletnika prosil, naj imajo razumevanje in naj nam zamenjajo avto- bus za večjega kot je bi- lo dogovorjeno, sem na- letel na gluha ušesa, če- prav sem omenil predpla- čilo in naročilnico, ki je bila pravilno izstavljena. Pošiljali so me od enega do drugega in vsak se je izgovarjal češ, jaz nisem kriv. Ja kdo pa je potem kriv za tako pomanjkljivo poslovanje. Za IZLETNIK Celje zelo slaba točka. Do- bili smo vtis, da je za upokojence vsaka škatla od avtobusa dobra, da le leti. Omenjeno podjetje je gotovo po svojem šofer- ju JESENEKU bilo sezna- njeno, da še zamuda, ki so jo zjutraj zakrivili od- govorni, ni bilo vse, da je bila mera ogorčenja pol- na, je na magistralni ce- sti še počila cev za dovod goriva, kar je zopet slaba točka za podjetje, da ne poskrbi, da bi imel šofer najpotrebnejše nadomest- ne dele pri roki. Ponovna zamuda tričetrt ure. Izlet za upokojence je bil nezadovoljiv in sem moral kot organizator marsikatero pikro požre- ti na račun Izletnika, pa čeravno sem bil sam tu- di še najbolj prizadet. Opozoril bi končno uslužbence Izletnika, naj bodo v bodoče bolj po- zorni do strank in naj ne delajo razlik med aktivni- mi, mladino in upokojen- ci, ker je s tem ogrožen ugled podjetja. Naj bi se sleherni član kolektiva za- vedal, da bo slej ko prej sam upokojenec in kako bo razočaran, če se mu bo pripetilo podobno kot se je nam. Za razočarane upokojence tajnik DU Šentjur ANTON ARH ŠOŠTANJ ZORZUTOVA RAZSTAVLJA V Domu kulture v Šošta- nju bo v petek, 2. julija ob 19. uri otvoritev likovne raz- stave slikarke Romane Fa- vier-Zorzut. Slikarka se ,|e sicer rodila v Brdih, sedaj pa živi in ust- varja v Melbournu v Avstra- liji. Brez dvoma bo zategadelj razstava slikarke, ki živi v Avstraliji, po svoji tematiki slikovita in zanimiva. Pred otvoritvijo bo kulturni pro- gram, ki ga bo izvedlo do- mače prosvetno društvo Svo- boda Šoštanj. V. K. ŠENTJUR ZA ŠOLE Izgradnja drugega dela osnovne šole v Šentjurju prepoča.si napreduje. Dotok sredstev je majhen, zato se bo gradnja pospešeno nada- ljevala takrat, ko bo repu- bliška izobraževalna skup- nost prispevala posojilo iz združenih sredstev. Poseben problem pa pred- stavljata tudi osnovni šoli v Dramljah in Dobju, ki sta zaradi starosti ter potresnih sunkov dotrajani in nevarni za bivanje. Nikakor pa ne moremo v sedanjem trenutku pričakovati, da lahko poškod be teh šol prekvalificirajo v potresno škodo, zato bo potrebno najti drugačno re- šitev. Z. S. SPOROČILO častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije o nekaterih negativnih pojavih o javnih občilih Cas-tno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je na svoji seji dne 16. 6. 1976 obravnavalo pojave nedostojnega In neargumentiranega smešenja tei neprimernega karikiranja direktorjev in drugih vo- dilnih delavcev v gospodarstvu ter v tej zvezi za- TOelo naslednje staUšče: takšni pojavi, ki jih je mogoče zaslediti zlasti v različnih karikaturah, vsekakor niso v skladu z ustavo, s programom ZKJ, z ustreznimi zakon- skimi predpisi in prav tako tudi ne s kodeksom novinarjev, žalijo čast in ugled cele plasti delovnih ljudi, ki opravljajo odgovorno hi zahtevno delo na pomembnUi položajih v številnih proizvodnih orgar nizacijah združenega dela. Častno razsodišče DNS se ne more strinjati z nobenim pavšalnim napada- njem in podcenjevanjem vodilnih kadrov v gospo- darstvu, ki imajo zlasti v sedanjem boju za go- spodarsko stabilnost in večjo produktivnost dela izjemno velike dolžnosti in izjemno velike odgovor- nosti, čeprav ni moč zanikati posameznih odklonov in napak pa ti posamični primeri ne morejo in ne smejo služiti za noben napad, sramotenje in pod- cenjevanje celotne strukture vodilnih kadrov v go- spodarstvu. Seveda pa častno razsodišče podpira odkrito, argumentirano, konstruktivno in ustvarjal- no novinai*sko kritiko vseh negativnih pojavov v družbi. častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je ob pretresanju omenjenih pojavov tudi menilo, da morajo vse novinarske hiše stalno bdeti nad spoštovanjem določil kodeksa novinarjev, ustave, partijski in drugih programskih dokimientov. - KONJIŠKI GODBENIKI v SVOJ DOM Leto 1973. lahko štejemo za drugo rojst- no leto konjiške godbe, saj so po nekaj- letni prekitaitvi ponovno zaigrali. Potrebo- vali so moralno in finančno pomoč, ki so jo našli pri dmžbenopolitionih in delov- nih organizacijah ter kulturni skupnosti; pomagali pa so jim tudi nekateri zasebni obrtniki in drugi občani. NabaviU so najnujnejše instrumente, notni material, enotna oblačila in drugo. Patronat nad godbo je prevzel Industrij- ski kombinat »KONUS«. V glavnem so tmeh vse pogoje za dobro delo in odstra- nili vse ovire, ki so v preteklosti veliko- krat povzročile prekinitve v aktivnosti. Imeli so tudi lepo dvorano za vaje, ven- dar jo je moral KONUS zavoljo ekonom- skih razlogov prodati. Novi lastnik je kmalu spremenil dvorano v delavnico — ostali so brez strehe nad glavo. V tem času jih je zapustil tudi dirigent, saj so mu nudili drugje mnogo boljše pogoje za delo — tudi finančne. V zadnjih letih so se selili iz prostora v prostor. Za redne vaje niso imeli delovnih FK>gojev in pred- vsem zavoljo tega niso mogli dobiti ka- pelnika. Nekateri godbeniki so obupali in zapu- stili društvo, toda najvztrajnejši so ostali; sami so organizirali vaje — tudi v pri- vatnih stanovanjih. Strokovno vodstvo je prevzel eden izmed najsposobnejših god- benikov, za večje nastope pa so si spo- sojali kapelnika v Mariboru, Slov. Bi- strici in Velenju. Kljub (za nekatere ne premagljive težave) temu so imeli čea 100 nastopov in jih lahko uvrščamo med najaktivnejše instrumentalno glasbene an- samble v Sloveniji. Prav skromnost in pa, vztrajnost jih je pripeljala na gostovanja v domači okolici in drugod po Sloveniji, v Hrvatsko in celo na Madžarsko in Pol> sko. So redni gostje Kajkavskega festivala v Krapini ni Ribiškega praznika v Izoli In prav to je botrovalo sklepu, da sta se godbi iz Krapine m Izole pobratili z konjiškimi godbeniki. Letos bodo gosto- vali tudi v .\vstriji. Vse to jih je vodilo k resnični želji, da bi imeli lastni kulturni prostor. Dve- letnim željam so ponovno prisluhnile družbenopolitične in gospodarske organi- zacije iz konjiške občine. Sklenile so po- magati pri urejanju lastnega prostora. Pričakujejo, da ga bodo začeh uporab- ljati 22. julija, uradna otvoritev pa bo 12. oktobra — na dan občinskega prazni- ka. Za to priložnost pripravljajo novo zasedbo, nov program in oblekli bodo no- ve paradne uniforme. Menimo, da je prav, če naštejemo vsaj nekaj »dobrotnikov«, ki so največ prispe- vali za ureditev godbenega doma: Indu- strijski kombinat KONUS (pokrovkitelj) fM).000 din. Temeljna kulturna skupnost 50.000 din, LIP 30.000 din, ZIS Zreče 30.000 to OOMET Zreče 10.000 din. Pomemben vir stalnejših dohodkov bo- do imeli tudi na osnovi sporazuma o red- nem mese&iem prispevku (2 din), za kar terega so se odločili predvsem delavci za- I>osleni v družbenopolitičnih organizaci- jah, šolah, vzgojno varstvenih ustanovah in drugod; podprli pa so jih zasebni obrt- niki (20) m dmgi občani (cca 40). Pomoč pričakujejo še iz nekaterih drugih manj- ših delovnih organizacij. ŠTEFAN ŽVIŽEU 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 11 OB 2. JULIJU - PRAZNIKU OBČINE LAŠKO in 35-LETNICI VSTAJE Laška občina praznuje svoj praznik, temu prazniku in prazničnemu počutju pa so posvečene tudi naslednje štiri strani Novega tednika. Na teh straneh skušamo, kot se za pra znične dni spodobi, biti predvsem optimistični, vendar ne brez kritičnih misli. No in s praznikom v letu 1976 se začenjajo pravzaprav priprave na praznovanje čez leto, ko bo Laško, mesto v katerem je sedež občine, slavilo častitljiv jubilej — 750 letnico trga in 50 letnico mesta. GOvSPODARSTVO OBČINE LAŠKO ŠEST SKOKOVITIH LET Po površini se lašba obči- na uvršča med srednje velike občine v Sloveniji, po razvi- tosti pa še vedno sodi v dru- go polovico slovenskih občin. Občina je pretežno hribovi- ta, le ob Savinji, Savi in več- jih pritokih je ravninska. To zelo verjetno v preteklosti ni dovoljevalo večjega razvo- ja industrije, ki se je mz- vijala le v ravninskih ob- močjih Laškega, Rečice, Ra- deč, Zidanega mostu in Rim- skih Toplic . V občini je 107 naselij, 13 krajevnih skupno- sti, kar tri od njih so manj razvite — Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim . V občini živi 18.500 prebivalcev. Razvoj gospodarstva je bil pred letom 1970 prepočasen in ni mogel ponuditi dovolj delovnih mesto delavcem, ki so prihajali z dežele. Stopnja zaposlenosti je bila do leta 1970 v povprečju le odstotek letno. Prav zato je veliko, zla- sti mlajših delavcev iskalo zaposlitev izven občine . Tre- nutno je v občini zaposlenih 5100 delavcev, izven občine pa okoli 900 delavcev. Realna rast družbenega proizvoda je bila do leta 1970 šibka in šele po letu | 1970 je družbeni proizvod pri- čel naraščati z letno povpreč- no stopnjo 8,5 odstotka. Kriv- do za to je iskati v nizki stopnji investicij, saj je bilo, naprimer, v obdobju 1965— 70 za investicije v osnovna sredstva porabljenih le 80 mi- lijonov dinarjev. Že v ob- dobju do leta 1975 pa so in- vesticije porasle skoraj šest- krat in dosegle 470 milijo- | nov dinarjev. V tem času je bila zgrajena tovarna izola- ! oljskega materiala TIM, ki je danes ob Papirnici Radeče in Pivovarni glavni nosilec go- spodarskega razvoja občine . Tudi Papirnica je uresničila več pomembnih naložb, med drugim v novo tovarno Muf- lon. Pivovarna pa je zgradila novo sodobno polnilnico in posodobila polnjenje in od- premo svojih proizvodov. Lesna industrija Bor se je preselila v sodobne prostore v Rečici, kjer imajo pogoje za boljšo storilnost. Zgrajeni so bili tudi novi delovni prostori v Lesni in- dustriji Sopota Radeče, To- varni lesne galanterije Rim- ske toplice. Obnovi Radeče in Volni Laško . Zaradi velikih zalog ter- malne vode so v občini do- bre možnosti za razvoj zdra- vihšč in zdraviliškega turiz- ma. Tako je letos Zdravilišče Laško predalo namenu nov objekt z zaprtim bazenom, kar pogojuje nove naložbe v posodobitev kuhinje in jedilni- ce ter naložbe v prepotrebni rekreacijski center z gostin- skim objektom, kegljiščem in odprtim bazenom . Za nadalj- nji razvoj se odločajo tudi v vojaškem zdravilišču v Rim- skih Toplicah . Najslabše je v občini raz- vito kmetijstvo. Zelo se manjša število kmečkega pre- bivalstva in čistih kmetov je sorazmerno malo . Proizvod- nja je pičla, dohodki tako majhni, da ne omogočajo ni- ti enostavne reprodukcije . Ze- lo nizka je produktivnost v kmetijstvu . Kmetijskih ko- operantov je v občini 443. V petih letih se je druž- beni proizvod na prebivalca v občini več kot podvojil in za leto 1975 znaša 26 .419 din. Narodni dohodek na prebi- valca pa se je skoraj potro- jil in za lani znaša 20.185 din. V prihodnjem obdobju računajo v občini z 8-odstot- no rastjo družbenega proiz- voda, tako da bi ob koncu leta 1980 v občini dosegli do- brih 37.000 din družbenega proizvoda na prebivalca, se- veda pa bo za dosego takih ciljev treba več vlagati. V občini so bile lani problema- tične predvsem delovne orga- nizacije iz lesne in tekstilne industrije . Stanje se je letos predvsem v lesni industriji odločno izboljšalo, še vedno pa so težave s tekstilno in- dustrijo, kjer bo Volna lahko našla pot iz večletnih težav le v povezovanju, za kar že obstojajo konkretni načrti in prvi pogovori. Kljub težav- nemu položaju gospodarstva v Jugoslaviji letos, v Laškem težav ne čutijo prehudo, z izjemo tekstilne industrije. Lesna industrija se je s se- rijske preusmerila na dru- gačne, bolj iskane oblike pro- izvodnje, veliko tudi izvaža na zahod, predvsem pa velja poudariti, da je svoje pra- vo mesto končno našla tudi Tovarna lesne galanterije iz Rimskih TopUc, ki je posta- la tozd TIM in s tovarno izolacijskih materialov tesno sodeluje pri konfekcioniranju in proizvodnji nekaterih izo- lacijskih materialov . Nasploh v občini zdravo gledajo na prizadevanja po preusmeritvi industrije v skladu z zahte- vami tržišča. Tako je TIM močno razširil svoj proizvod- ni program in se s svojim programom proizvodnje izo- lacijskih materialov za hla- dilnice močno vključuje v prizadevanja za vlaganje v prehrambeno industrijo . Pa- pirnica Radeče vidi svoje mesto v proizvodnji novih in iskanih vrst papirjev, ki smo jih doslej pretežno uvažali. Vse organizacije v občini se tudi močno povezujejo, pred- vsem kot tozdi izven občin- skih meja, vse močnejši po- staja tudi izvoz. Tako zdra- va politika v gospodarstvu obeta, da visoko zastavljeni cilji v prihodnjem obdobju, ko bo po pričakovanjih celot- no jugoslovansko gospodar- stvo še v krizi, niso goli op timizem, ampak prej zdravo zasnovana in realna prizade- vanja. PRAZNIČNE PRIREDITVE Prireditve v počastitev 2. JULIJA — praznika občine Laško v letu 1976 in v počastitev 35-letnice vstaje ju- goslovanskih narodov in narodnosti, bodo od 2. do 4. julija na Jagnjenici, v Laškem, Radečah, Hudajami in Jurkloštru. 2. JULIJA 1976: — v Jurkloštru ob 10. uri otvoritev nove trgovine KZ Laško, — v Laškem ob 16. uri otvoritev razstave »Šoferji Slo- venije«, — v Radečah ob 17. uri otvoritev razstave »Kozjansko med NOB«. — 2. julija 1976 — na praznični dan — v Laškem ob 18 uri slavnostna seja vseh zborov občinske skup- ščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij in sa- moupravnih interesnih skupnosti 3. JULIJ 1976: — v Hudajami ob 10. uri praznovanje Dneva rudarjev — na Lisci ob 10. uri zbor aktivistov, borcev Kozjan- skega odreda in VDV bataljona, — v Laškem ob 17. uri otvoritev nove zobozdravstvene ambulante. 4. JULIJ 1976: JAGNJENICA ob 8. uri: — gasilska vaja na Jagnjenici ob 8.30 uri: — prevzem gasilskega avtomobila in otvoritev novih objektov ob 10. uri: — praznični zbor združen s kulturno prireditvijo in partizanskim mitingom LAŠKO Ob 9.30 uri: — parada šoferjev in avtomehanikov Slovenije po uli- cah mesta DESET PRIZNAN J ZA USPEŠNO DELO Komisija za podelitev priz- nanj občine Laško je na pod- lagi določil Odloka o uvedbi in podelitvi Priznanja občine Laško — »2. julij« izvedla razpis v predvidenem roku. Na podlag odločbe odlo- ka, da se lahko podeli vsa- ko leto deset priznanj in to tistim posameznikom, orga- nizacijam ali društvom, ki so dosegli v daljšem časov- nem razdobju posebne usi>e- he pri delu v gospodarskih organizacijah, društvih ali družbenopolitičnih organiza- cijah, je komisija sklenila, da podeli za leto 1976 nas- lednjih deset nagrad: % Dramskemu krožku Os- novne šole Marjana Nemca Radeče. Dramski krožek je že več let sestavni del življe- nja in dela na šoli ter v ožji in širši skupnosti. Člane kro- žka — mlade umetnike — laliko srečamo na vseh šol- skih pirireditvah ter vseh po- membnejših proslavah v kra- ju in občini, pa tudi izven občine. Dokazali so, da so resnični umetniki, za kar je dokaz tudi republiško priz- nanje ob zaključku piriredit- ve Naša beseda. % Gasilskemu društvu Jag- njenica. Društvo praznuje le- tos 30 let obstoja. Vsa l«ta povojne graditve pa vse do danes je bilo društvo aktiv- no na vseh področjih delova- nja v krajevni skupnosti. Z nesebičnim deloranjem celot- nega članstva ter večinoma s prostovoljnim delom je društvu uspelo zgraditi la- sten gasilski dom in vzgojiti vrsto aktivnih članov. 0 Posebni osnovni šoli La- ško. Posebna osnovna šola Laško ima pri vzgoji in izo- braževanju otrok v naši druž- beni skupnosti pomembno vlogo. Delovanje posebne šo- le sega še v čas pred drugo svetovno vojno. Ta oddelek je bil med prvimi tovrstni- mi oddelki v Sloveniji. Po- membnejši razvoj Pa je do- segla šola po vojni, posebno pa od leta 19.53. dalje in so- di po svojem pedagoškem delu v sam vrh posebnega šolstva v Sloveniji, za kar ima vsekakor velike zasluge učiteljski kolektiv te šole. % Turističnemu društvu Laško. Turistično društvo La- ško je najprej delovalo kot Olepševalno društvo in je bi- lo ustanovljeno že leta 1889. Društvo si je vsa leta priza- devalo, da bi mesto obdrža- lo čim lepši videz. Rezultat prizadevanja aq naed ostalim izgradnja lastnega paviljona, izdajanje turističnih prospek- tov, posredovanje prenočitve- nih in gostinskih uslug, po- sebno pa še organizacija tu- ristične prireditve »Pivo in cvetje«, ki privablja vsako le- to množico turistov, ki se vračajo v Laško tudi po se- zoni. ^ Združenju šoferjev in avtomehanikov Laško. Zdru- ženje šoferjev in avtomeha- nikov Laško slavi letos 20- letnico obstoja in delovanja. Združenje se je osnovalo z željo, da preko svoje organi- zacije poveže profesionalne in amaterske šoferje in avto- mehanike ter jim nudi ob- časno stTOko^Tio in pravno pomoč v obliki občasnih pre- davanj, voženj in nasvetov. Ves čas obstoja so člani združenja zelo akti\'ni na vseh področjih svojega delo- vanja. Posebno akti-vmo pa je to združenje pri prometni vzgoji občanov, posebno šol- ske mladine. • ANTONU BABICU iz Zidanega mosta. Za dolgolet- no, uspešno delo in vodenje krajevne skupnosti. Z njego- vimi napori in zalaganjem ter tudi materialno pomočjo je bila izvedena vrsta nalog in aikcij, ki jih je ta skup- nost načrtovala kot so: iz- gradnja vodovodov, ureditev cestne razsvetljave, ceste in podobno. Njegova aktivnost se razteza tudi na druga pod- ročja in to v delo družbeno- F>olitičnih organizacij in dru- štev. # JOŽETU KOSU iz La- škega. Za dolgoletno, uspešno delo na področju ljudske ob- rambe, za uspehe na področ- ju družbenih dejavnosti. V organizaciji SZDL, katera je v obdobju njegovega vodenja doživela napredek in razvoj. Kot delavec občinske uprave si je v vsakodnevnem delu nenehno prizadeval za izbolj- šanje modernizacije, za bolj- še delovne pogoje, za čim- boljšo organizacijo dela, za razvoj samouprave in podob- no. # JOŽETU KREŽETU Iz Laškega. Za dolgoletno us- pešno delo v organizaciji ZB NOV tako v občinskem, med- občinskem tn tudi republi- škem merilu. Drugo področ- je njegovega delovanja je us- merjeno v razvoj krajevne samouprave, to je krajevne skupnosti Laško, v kateri se je kot predsednik spopadal z nešteto problemi, posebno še na komunalnem področju in to prav v času, ko je mate- rialna osnova krajevnih skup- nosti temeljila zgolj na pro- račimskem financiranju in je bilo programirane naloge tež- je realizirati. # STANISLAVI PADARIŽ- MK iz Rimskih Toplic. Za preko 20-letno amatersko de- lo v delavsko prosvetnem društvu v Rimskih Toplicah in to 5» delo v dramski sek- ciji. Najpomembnejši in naj- večji delež pri razvoju in pri- bliževanju kulture delovnemu človeku in občanu pa je vlo- žila na pvodročju knjižničar- stva. Predvsem njena zaslu- ga je, da posluje knjižnica v Rimskih Toplicah nepreki- njeno iz leta v leto. To nje- no nesebično, požrtvovalno, prostovoljno in neprekinjeno delo traja že 20 let. # ANTONU PODLESNIKU iz Svibnega. Za uspešno de- lo v krajevni skupnosti, v ka- teri je bila z njegovim tru- dom in podporo izvedena vrsta akcij, predvsem komu- nalnega značaja. Poleg tega pa je aktiv-en v delu ostalih organizacij v kraju, kjer ži- vi. Uspešno deluje na področ- ju razvoja kmetijstva, kjer kot zasebni kmetovalec in kmet-kooperant dopirdnaša svoj delež. OB 2. JULIJU PRAZNIKU OBČINE LAŠKO # OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO • OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE t/ NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA ZAKON, KI DOKONČNO OSVOBOJA V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu smo tudi v la&ki občini ugotovili, da je pot naše- ga dosedanjega razvoja velika, da i>a bo treba v bodoče še marsikaj spremeniti, tako v naši samoupravljalski praksi, kot na področju urejanja ekonomskih odnosov v zidruženem delu. Edinstvenost in zgodovinski pomen zakona o združe- nem delu, o katerem teče javna razprava, sta predvsem v tem, da na sedanji stopnji razvoja pjl nas ureja družbeno-ekonomske odnose v razmerah družbene last- nine, kakor tudi pravice in dolžnosti vseh subjektov samoupravljanja. 2^kon o združenem delu se ne omejuje na odshka- vanje današnjega stanja, temveč izraža proces, ki traja in ki se bo nadalje poglabljal in razvijal. Zlasti je to pomembno za našo družbo, za katero so snačilne zelo intenzivne družbenoekonomske in politične spremem- be. Ob javnUi razpravah je bilo poudarjenoi, da zakon o združenem delu sam po sebi ne ustvarja novega sta- nja. Zakon bo postal materialna sila šele v rokah ljudi — samoupravljalcev, ki ga bod.o izvajali. Prav zaradi t^a so delovne organizacije ob obravnavi zakona o združenem delu, obravnavali tudi samoupravljalske in druge razmere v svojih sredinah, zavedajoč se, da je treba vsebino novega zakona začeti izvajati že sedaj, ko je šel v pripravi in ne čakati, da bo dokončno sprejet. Seveda ni naloga zakona o združenem delu, da ust- vari idealen položaj, če bi kaj takega pričakovali, bi bilo to ne znanstveno, pa tudi politično nevzdraio. To- da s tem zakonom nastajajo pogoji, da začnemo odloč- no akcijo za nadaljnje samoupravno združevanje dela in sredstev in na ta način dosežemo večjo produktiv- nost dela, večji družbeni proizvod in večji dohodek za vse. To so v bistini odločilne stvari, grajene na oseb- nem, kolektivnem, ekonomskem, političnem pa tudi moralnem interesu delavcev, kakor tudi na njihovi vzajemni odgovornosti in solidarnosti. Zakon o združenem delu je nadaljnja trajna osnova za praktično uresničevanje in nadaljnje razvijanje ena- kopravnosti narodov in narodnosti v naši državi ter os- nova za enakopravno vključevanje Jugoslarije v med- narodno delitev dela. Izhajajoč iz ogromnega pomena, ki ga ima zakon o združenem delu v hitrejšem doseganju našega skup- nega cilja, smo v občini storili vse, da bi kar najteme- ljiteje pripravili in izvedli javne razprave v združenem delu. Občinski sindikalni svet Laško je sprejel akcijski program nalog osnovnih organizacij sindikata in dmgih subjektivnih sil v delovnih organizacijah ter izvedel vse priprave kot so seminar s predsedniki OOS in se- minar s člani širšega političnega aktiva za razlago os- nutka zakona o zdriiženem delu, da bi akcija kar naj- bolje uspela. Ugotavljamo, da so skoraj v vseh organizacijah združenega dela bile opravljene javne razprave o osnut- ku zakona o združenem delu in da so skoraj povsod pri- pravili temeljite analize o samoupravljalskih in drugih razmerah, ki so jih obravnavali s ciljem, da se stvari začno premikati v pozitivno smer že sedaj, ko zakon sicer še ni sprejet. Prepričani smo, da bodo glede na ix>stavljeni rok, ki je 10. juUj, opravljene javne razpra- ve v vseh delovnih organizacijah, vseh temeljnih orga- nizacijah združenega dela in drugih delovnih sredinah. Iz dosedanjih razprav je zaslediti predvsem vpra- šanja iz ix>dročja dohodko\Tiih odnosov, kjer bo treba več pozornosti posvetiti svobodni menjavi dela pred- vsem z vidika možnosti in zmogljivosti gospodarskih organizacij. V bodoče bodo potrebni večji, predvsem pa kvalitetnejši stiki med tako imenovanimi plačniki na eni strani in potrošniki na drugi strani. Povsod se v razpravi posveča velika pozornost po- glavju o informiranju in delegatskih odnosih. Poudarja se potreba po vse večji zaostritvi odgovornosti dele gatov do tistih, ki so jih izvolili, da le-ti sproti obvešča- jo delavce o sprejetih odločitvah. Ugotovitve kažejo, da bo potrebno marsikaterega delegata odpokhcati, ker ne opravlja dobro svojih delegatskih obveznosti. Ob zaključku javnih razprav bodo politični aktivi v delovnih sredinah pripravih analize, ki jih bo v občin- skem merilu za združeno delo strnil občinski sindikal- ni svet, ter to analizo obravnaval na razširjeni seji ob- činskega sindikalnega sveta v prvi polovica septembra 1076. Prepričani smo, da je razprava zakona o združenem delu do sedaj gotovo najbolj vsestranska in celovita družbeno-politična akcija, ki jo vodimo v sindikatih. MARKO MANPRiEIDA NOVA ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA IN UPI ZA DOM ZDRAVJA v novi zobozdravstveni po- staji v Laškem hite z oprem- ljanjem prostorov, saj je ot- voritev pred dunni. Nabavili so tudi nove aparature, denar zanje pa so med drugim pri- spevale tudi delovne organi- zacije. Največ pa so imeli lastnih sredstev oziroma so koristili kredit zavarovalnice Sava. Celotna investicija nove zdravstvene postaje z opremo je stala okoli 270 milijonov starih dinarjev, v njej pa so poleg zobozdravstvenega trak- ta zgradili še štiri garaže za rešilno postajo. S stoodstotno kadrovsko zasedbo zobozdravstvenih de- lavcev v Laškem bodo v novi zobozdravstveni postaji zdaj lahko uspešno delali vsi, ki so stiskah v enem. samem prostoru, hkrati pa poslu- šali negodovanje pacientov. Zadovoljni bodo tudi slednji, zlasti še zato, ker pomeni zobozdravstvena postaja sa- mo zametek bodočega zdrav- stvenega kompleksa v La- škem. Z. S. KS JAGNJENICA — GOSTITELJICA FENIKS IZ PEPELA Jagnjenica je središče kra- je\me skupnosti, ki združuje še gorsko vasico čimerno in Stari dvor. človek je vselej ljubil lepe kraje, zato je ta dolina ob bistri Sopoti (še vedno) bila naseljena od dav. nin. Nekoč razmetana vas dobi prvo indiostrijo s fuži- nami tn pred več kot sto leti papirni irdin, nekaj po- zneje pa še ža^. Jagnjenica Je srednji vek preživela v senci gradov na žebniku in Svibnem, kjer so gospodarib siloviti Ojstrovr- harji. Jagnjenica je bila po vdo. ru hitlerjevskih hord izselje- niško področje. Veliko dru- žin so od tu izselili, tisti, ki so ostali, so zrvečine poma- gali partizanom, se sami vključili v partizane na Koz. janskem ali na Dolenjskem. 12. slovenska narodnoosvo- bodilna udarna brigada je v času vojne zasedla papirnico in oskrbela partizansko ti- skarstvo s pravimi razkošni- mi zalogami papirja. Toda takrat je tovarna tudi delno pogorela in si do konca voj. ne ni opomogla. Pozneje je zgorelo tudi veliko domačij. Na nitki je visela usoda tovarne po vojni. Ce bi ne bilo vnetih delavcev, ki so se uprli preselitvi papirnice drugam, če bi le-ti ne delali mesece prostovoljno za ob- novo tovarne, bi se Jagnjeni- ca z Radečami ne p>onašala z eno največjih in naj moder, nejših specializiranih papir- nic pri nas. Za tovarno je bilo še obilo nalog. Elektrifikacija, vodo- vodi, nove ceste, šola, ki je zdaj spet ukinjena vsled bli- žine razvite šole v Radečah, nova stanovanjska naselja, pa plavalni bazen na Starem dvoru, to so le nekatere od pridobitev, za katere so kra. jani žrtvovali veliko svojega prost^a časa, znoja in žu- ljev. Letos, ko krajevna skup- nost Jagnjenica sprejema v goste osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, se ni- zajo novi delovni uspehi, no. ve pridobitve: vodovod v viš- je kraje, cestna razsvetljava, cesta na Cimemo tn še ne- katere druge stvari. Pri tem, razen redkih izjem sodeluje- jo vsi krajani, predvsem pa mladina, ki si s tem ustvarja lepši dom za bodoče dni. A še ni konec vseh teženj in potreb. V mislih imajo cesto na Stari dvor, telefonsko omrež. je po dolini. In ko bodo imeU vse, kar je zdaj cilj njihovih prizadevanj, bodo gotovo našli nove cilje. De- lavoljndm in k napredku strmečim ljudem nikoli ne zmanjka ciljev ... GASILSKO DRUŠTVO JAGNJENICA JUBILEJ-NAGRADA Gasilsko društvo Jagnjeni- ca slavi v okviru občinskega praznika občine Laško tride- setletnico ustanovitve. Pobudo za ustanovitev je dal leta 1946 Vili Gračner iz Starega dvora. Nekaj članov, ki so ustanovili društvo je še aktivnih, veliko pa je od- seljenih in tudi že pokojnih. V gasilsko društvo so včla- njene vse družine v Jagnje- nici in sodelujejo v njem kot aktivni ali pa podporni čla- ni. V svojih vrstah imajo tudi veliko pomladka, za ka- terega skrbe s ix)lno zavestjo, da bo na njem slonela vsa bodočnost društva. Gasilski dom v Jagnjenici je bil večina zgrajen s pro- stovoljnim delom in prosto- voljnimi prispevki. Nastajal je po fazah, vsaka pa je po- menila novo delovno zmago. Leta 1955 je dom dobil stre- ho, naslednje leto vrata in ok- na, v letu 1962—63 je bil do- zidan stolp za sušenje gasil- skih cevi, iz njega pa se je istega leta oglasila nova si- rena. Ob 25-letnici društva so razvili društveni prapor, ki je eden najlepših v kraju. Po velikem gozdnem poža- ru v Zagradu leta 1974 pa si društvo ne more opomoči. Nimajo dovolj delovnih ob- lek, ne opreme in orodja, čla- nom društva manjkajo tudi uniforme za svečanosti. Društvo tudi nima lastnega prevoza, kar otežkoča hitro delo. Gasilski avto je up, za katerega upajo, da se jim bo letos ob SO-letnem jubileju uresničil. INTERVJU OBČANI ZASE IN SVOJ KRAJ če je kje upokojenec, ki si ne more načuditi, kako ji mogel nekoč hoditi na dele ko še ni bil upokojen, bo U najbrž JANKO FERLIC predsednik Krajevne skup nosti Jagnjenica, kraja v k£ terem bo letos osrednja pr reditev ob občinskem prazn ku. Ta krajevna skupnost s pripravlja na praznik že m( sece, začela se je že takra ko je kandidirala za gostitelj co občinskemu prazniku. Nekdanji papirničar, bor« NOV, je tedne od jutra d mraka zaposlen pri gradn komunalnih pridobitev 2 kraj, nešteto potov ima, pi trebnih in manj potrebnil Pač miora Mohamed k g< ri ... Ka.i bo krajevna skupno; Jagnjenica pridobila? Pridobila bo precej. Zgr; jena bo cesta v prijetno v£ Čemerno in skozi njo na D( bovec z zvezo s Trbovlji mi in Kumom. Prostovoljn delo na tej cesti je poleg mi terialnih sredstev terjalo 1.2J prostovoljnih udarniških u Druga pridobitev bo vod< vod za višjeležeča naselja i posamezne hiše. Pri zemel skih delih in polaganju ce Je bilo vloženo 1.900 prost< voljnih delovnih ur. če bo šl po sreči, bo skopan tudi ki nal ob cesti na Svibno, ka je zahtevalo dosedaj okoh li delovnih ur. Izredno pomembna pridi bitev bo javna razsvetljavi pri čemer je udarniško del doseglo malone dva tisoč t in okoh 9 milijonov prispe' kov v denarju. Ir kolikšna bo vrednost te objektov, kakšna je bila dn žbena pomoč? Skupna vrednost bo znašal okoli 80 starih milijonov, d< bili pa smo dosedaj okoli 1 milijonov pomoči v denarji Posamezne investicije znaš jo: vodovod 28, razsvetlja\ 17, cesta na čemerno 15 i kanalizacija ob cesti 4 stai milijone. To seveda ni vse. Pred le so občani te krajevne skuj nosti vložili okoli 20 milij< nov za asfaltiranje ceste c papirnice do središča Jagnj niče, skratka vse kar v tei kraju pomembnega je, je d 10 pridnih rok občanov, t di papii-nica, ki bi je br( pridnosti, prostovoljnega de krajanov in odločne zahtev da ostane v kraju, gotovo i bili obnovili, man^eč prestali 11 kam drugam. -e OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO O OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO m OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ,ŠKO • OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO # OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO • OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČIN ŠEST TIMOVIH TOZDOV RAST NA TRDNEM šest skokovitih let, s kate- rimi začenja naša beseda o razvoju in problemih laške občine, se nanaša predvsem na TIM. Pred tolikim časom je bila bitka za preusmeritev, za uvajanje nove proizvodnje v mdarsko Hudo jamo. Re- čico pri Laškem, kjer so bi- li in so še rudnikovi zuna- nji obrati. Po neuspehu z in- vesticijo za proizvodnjo kar tonske embalaže, za katero v kolektivu nič več dosti ne ža- lujejo, so ob pomoči sloven slce družbe, predvsem z veli- ko lastno vztrajnostjo prišli do Tovarne izolacijskega ma teriala, ki se je dosedaj raz- širila pri asortimentu in ob segu proizvodnje do, lahke bi trdili, neslutenega razvoja V teh nekaj letih je ob rudniku, peskolomu in gli- nokopu nastalo še četvero TOZD, ki se medsebojno po- vezujejo, a vendar bi lahko rekli, so od samega začetka »tovarne v tovarni«, škripec v katerega je takoj na za- četku zašel prizadevni Timov tim in z njimi ves kolektiv, jih je napotil k iskanju no vih možnosti, a da se ne od- daljijo od osnovnega pred meta, stiropora in izolacij, od izdelkov in možnosti elek- trostrojnega obrata, ki se je prelevil v orodjarnico za sti- ropor, v proizvodnjo strojev za proizvodnjo tn obdelavo stiropora in zdaj naposled osvaja tržišče z razhlajevalni mi napravami za industrijsko vodo. In tako so šli mnogo dlje, kot Jim Je bilo s prvot nim programom namenjeno, da bodo izdelovali stiropor za gradbeništvo in »če bo šlo« (kar nemogoče je poza- biti dvomljivce, ki so plete- ničili o grobih, za finejša opravila nesposobnih knapov- skih rokah) še stir oporno embalažo. Danes rastejo po vsej državi »zelenemu planu« prilagojene hladilnice, pri ka- terih stiropor gotovo ni ne- pomemben gradbeni material. No in tako je pri tej ekspan- ziji prišlo do gradnje v Mio- niči v Srbiji, kjer bodo pro- izvajali stiropor za južni del države In od koder ga bodo dobivale tudi gradbene ekipe, ki bodo gradile hladilnice ali izvajale večja hidro, oziroma termoizolacijska dela na ob jektih. Nedavno priključeni obrat TLG v Rimskih Toplicah po- staja z delom pridodane pro- izvodnje samostojen TOZD, Id bo začel polno samostojno življenje z novim proizvod- nim programom, spet čvrsto vezanega v skupni proizvodni program in hotenja celotnega kolektiva. Tako TOZD Grač- nica ne bo kak privesek, marveč enakopravni »part- ner« v Timov i družini. In kaj je treba ob koncu še reči. Tim je raste) na tr- dih tleh, zato je moral kot kraški hrast čvrsto pognati korenine in črpati sokove iz skope osnove. Skupina »entu- ziastov«, ki jih je bilo na za- četku za prste ene, pa dveh rok, se je razrasla v večji tim, ki šteje nekaj desetin ljudi, ki vztrajajo, vedo kaj hočejo in da pot ne bo lah- ka. In ta Timov osveščeni tim se širi iz meseca v me- sec, kot krogi valov od kam- na vrženega v vodo. Cez čas bo ves kolektiv čvrsto pre- pričan, da so na pravi poti in da so iz trde, za razvojne tendence dokaj neprijazne klime iztisnili kolikor se je dalo — ne brez truda. J. Kr. MUFLON: POSTOPO- MA RASTE Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Rade- viah predstavlja s svojo 200- letno tradicijo osrednje pro- izvodno podjetje v tem kraju, tako po obsegu proizvodnje kot po številu zaposlenih. Glede na kvaliteto papirjev pa se uvršča med najkvali- tetnejše v naši državi. Da bi svojo dejavnost še povečala in razširila je leta 1972. usta- novila TOZD Muflon, obrat za predelavo in nadaljnje op- lemenitenje kartonov in pa- pirjev,, izdelkov matične TOZD. Tako je v letu 1975. zrastel na Njivicah pn Ra- dečah nov proizvodni obrat. Na lepem, razsežnem zemlji- ščii med Sopoto in glavno ce- sto, ki pelje proti tovarni pa- pirja, stoji sredi grabišča, ki je še vse razgibano, nov objekt, velikosti 2600 kv. m. Poleg njega pa v prečni sme- ri še eden, velikost 1000 kv. m. Podzemeljska skladišča go- riv in topil seveda ni moč videti, čeprav predstavlja le to sestavni del nove proiz- vodnje, ki se že odvija v teh novih prostorih. Zaključek del nr. objektih predstavlja iz- gradnjo I. faze obširno zami- šljenih in projektiranih no- vih proizvodnih obratov in je vsekakor čvrsta osnova za na- daljnji razvoj in izgradnjo ostalih objektov te nove to- varne. Danes zaposluje TOZD Muflon že 60 delavcev, število novo zaposlenih pa raste iz dneva v dan. Možnost zapo- slovanja v novem, modernem proizvodnem obratu predstav- lja za Radeče in okolico vse- kakor veliko pridobitev. Do- mače tržišče je s širokim asortimanom proizvodov TOZD Muflon dobilo pred- vsem izdelke, ki so se sedaj izključno uvažali. To so vsi samolepilni papirji in folije, ki služijo za predelavo v eti- kete, dekor folije v lesnih in dekorativnih desenih v sa- molepilni izvedbi, magnetne kontne kartice za kompju- tersko tehniko, risarske poli- ester folije za zahtevne na- črte in risbe, kopirne in raz- množevalne papirje, ter izdel- ke za široko potrošnjo. SODOBNA RADEŠKA PAPIRNICA NEKOČ PAPIRNI MLIN... Težko je ugotoviti, kdaj je Papirnica Radeče nastala in kako se je razvijala, ker ni- kjer ni zbranih podatkov, ki bi bili popolnoma zanesljivi. Prvi znani podatek pove. da je leta 1736 napisani doku- ment, ki je sedaj v laškem arhivu, napisan na papirju, izdelanem v Radečah, Kvali- teta papirja iz omenjenega leta z vodnim znakom pa do- kazuje, da so v Radečah de- lah papir že prej. Pnn zametki industrije v dolini Sopote se kažejo pa že mnogo prej. Znano je, da je na mestu, kjer stoji danes Papirnica, že okrog leta 1590 stala fužina, ki pa po požaru leta 1595 ni bila več obnov- ljena. Od skromnih začetkov je tovarna povečevala svoje zmogljivosti in okrog leta 1930 je že izdelala 100 vago- nov papirja letno, tik pred ^'riigo svetovno vojno pa še 50 več. Požar je leta 1940 del- ho uničil tovarno, obnovi je na je nato dočakala leto 1944, ^ je po uspešni akciji par- tizanov utihnila, točno 100 let za tem, ko jo je leta 1844 zalila voda. Osvoboditev je našla tovar- na v ruševinah, toda z vztraj- nim delom so jo domačini usposobili tako, da je pred koncem leta 1945 že dajala prve količine papirja. V pr- vih letih po vojni je bila količinska proizvodnja po- dobna tisti pred vojno, z raz- nimi izboljšavami so papirni- čarji nadaljevali tradicijo predhodnikov in tako obdr- žali sloves izdelovalcev naj- kvalitetnejših papirjev. Potrebam po novih količi- nah papirja so sledili Rade- čani in v letih 1963—1965 po- večah proizvodnjo na 10.000 ton letno. Zgrajeni so bili no- vi objekti, nabavljeni stroji. Organi delavskega samoup- ravljanja in vodstvo podjet ja pa s tem uspehom niso zaključili svojih prizadevanj in kmalu po zadnji razširit- vi se je rodila zamisel, da bi poleg izdelovanja papirja le-tega še naprej predelovali — ga oplemenjevali. že leta 1971 smo dobili stroj za pre- mazovanje kartonov in leto pozneje je bil formiran nov obrat, v katerem oplemenju- jemo naše papirje na širokem področju samolepilnih izdel- kov. Približno stoodstotno koli- činsko rast bomo dosegli v letošnjem letu, ko pravkar končujemo z montažo sodob nega papirnega stroja in vse potrebne opreme od priprave papirne mase do rezalnih in pakimih strojev; na energet- skem področju dobimo še en parni kotel ter novo parno turbino. Za opremo so pot- rebni prostori in tako konču- jemo pri papirnici z gradnjo prostorov za proizvodnjo pa- pirjev, na novi lokaciji v Ra- dečah pa prostore za opleme- njevanje lastnih proizvodov, Skrb radeških pa.pimičar- jev ni samo količinska in kvalitetna proizvodnja, pač Pa nenehno negujejo in do- polnjujejo samoupravni na- čin gospodarjenja. Vse od trenutka, ko so delavci pre- vzeh upravljanje podjetij v svoje roke, pa do danes, se je samoupravljanje krepilo in sedaj lahko mimo trdimo, da smo se zelo dobro orga- nizirali. I>elavci papirnice smo zdru- žili svoje delo v dve Temelj- ni organizaciji združenega dela: — prva je Papirnica, ki ima v svojem obsegTj izdela- vo papirjev — druga, z imenom Muf- lon, je namenjena za prede- lavo papirjev — deio neproizvodnega zna- čaja opravljajo za obe TOZD skupne službe. Vsaka od teh enot ima svoje samoupravne organe, na ni- voju Organizacije združenega dela delujejo centralni orga- ni. Ko bomo s sedanjimi grad- benimi in montažnimi deh končali, bo naša tovarna naj- večja daleč naokrog. Nasto- pilo bo obdobje kvalitetne rasti na tehnološkem področ- ju, krepili in širili bomo za- črtani samoupravni sistem in prepričan sem, da bo utrip več kot 600-članskega kolek- tiva čutiti v kraju samem pa tudi odročnejši kraji, od ko- der prihajajo našd ljudje na delo, ne bodo ostali ob stra- ni. JOŽE ŠPAN MALA ANKETA BESEDA PIVOVARK Ob obisku v pivovarni v Laškem smo poklepetali z delavkami, ki so zaposlene v novi stekleničnici. Nov proizvodni proces in desetletna želja celotnega kolek- tiva, da bi odpravili nočno delo žensk, sta omogočila, da danes pivovarke lahko delajo v dveh izmenah in le po potrebi v času sezone v treh. Mimla sta dva pre- izkusna meseca, ki sta ženam prinesla obilico zadovolj- stva in mimo nočno spanje, katerega nekatere niso okusile polnih 29 let. Končno — prepusi^inio njim samim, da ^pregovore! ANICA KOVAČ: »Nimam otrok, a sem kljub temu vesela, da smo odpravih nočno delo žensk. Ponoči mirno spim. Nočno delo ubija in se v kasnejših le- tih to pozna na zdravju. Predvsem pa je tu zado- voljstvo, da normalno ži- viš, da se posvečaš mo- žu, da okoli doma kaj po- storiš. Naša želja se je uresničila in ženske smo s tem veliko pridobile, z nami vred pa tudi naše MALA ANKETA IVANA TERŠEK: »Kaj ne bi bila zadovoljna, ko paže pemajst let delam v pivovarni in sem se po- šteno odvadila spati! Za vse ženske je to velika pridobitev in vesela sem, da je to plod odločitve ce- lotnega kolektiva. Tudi moški so bili — za, naj- bolj pa smo seveda priti- skale ženske. Za matere je to velika pridobitev, ker odpade skrb za otroke, ki so jih ponoči puščale same doma«. AM.'U.IJA ULAGA: »Osemnajst let že delam v pivovarni in ves čas sem delala v treh izmenah. Da zdaj delam samo podnevi se mi še čisto res ne zdi. Zdajšnji sistem polnjenja v našem obratu je hitrej- ši, zato rabimo manj de- lavk. V eni izmeni nas de- la samo osemnajst, še vedno pa rade priskočimo na pomoč v sezoni in zna- mo »zagrabiti« tudi po- noči, če je fKJtrebno«. VALČKA ŽGAJNER, iz- menovodja in najstarejša delavka v polnilnici: »Mo- ram priznati, da sem se v 29 letih dela v tem obratu navadila tudi na nočno delo. Kljub temu pa sem presrečna, da ga je konec. Velika pridobitev je to in rezultat desetletne želje. Predvsem pa je to razbre- menitev skrbi pri mate- rah, ki so še pred kratkim trepetale v nočni izmeni za svoje otroke«. VERONIKA BALOH: »Ker imam otroka, mi od- pade ponoči skrb zanj, za- to pozdravljam ukrep — ukinitev nočnega dela pri nas. Manjši zaslužek je res, vendar ga odtehta dmga vrednota, ki jo ne smemo zanemarjati: zdrav- je. Bila je to odločitev ce- lotnega kolektiva in žen- ske smo jo najprej pod- prle. Vedno pa smo še pri- pravljene delati ponoči v času sezone, če je to po- trebno.« Besede laških pivovark so zvenele optimistično zlasti še zategadelj, ker so tudi delovni pogoji v novi ste- kleničnici boljši. In končno je svoje storila tudi soli- darnost vseh članov kO:ektiva, ki je trden obet za ure- sničitev tudi nadaljnjih nalog. Z. S. AŠKO 9 OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO G OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE LAŠKO 0 OB 2. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE 14 stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 SAMOPRISPEVEK SE IZTEKA A ŠOL ŠE NI? Peto leto minevu, odlcar so se občani občine Laško poleg samoprispevlia za ceste odločili z-t, gradnjo sode v Rimskih Toplicaii, Radečah in telovadnice v Laškem. Vsi ti objekti so gotovi, edmo šola v Radečah je ostala nedokončana m brez opreme. Akcija poteka za pridobitvijo kreditov od republi- ške izobraževalne skupnosti, saj krajani iz Radeč, pred- vsem pa otroci, željno pričakujejo otvoritev. Ce pogledamo vse te novo zgrajene objekte, se poraja misel, da 'iino s tem vprašanje šoJskega prostora rešili, vendar pa ^ola v Laškem ne more več sprejeti prešolanja potrebnih otrok s podeželja. Izobraževalna skupnost je v svo.iern srednjeročnem programu plani- rala izgradnjo nova;^ trakta centralne šole Laško, kar E>a bo bržčas povzr.Mjilo rušejije hiše vzdolž Titove ulice in vsled tega gr iinja draga. Toda akcija bo mora';, dati rešitev za p>ovečanje pro- storskih kapacitet, saj učenci s podružničnih šol nimajo ustreznega pouka, predvsem zaradi pomanjkanja učitel- jev. V zadnjem času ugotavljamo, da prav ti učenci nimajo možnosti nadaljevati učenja v srednjih in stro- kovnih šolah, prisiljeni so se zaposlovati v proizvodnji ali ostajati doma. Toda ti otroci so prav tako bistri in delovni kot učenci iz večjih srecušč. Pri vsej tej problematiki se poraja najbolj bistveno vprašanje, kje in iz kakšnih virov pridobiti sredstva za gradnjo potrebnih šolskih" prostorov? Ali se bodo občani ponovno solidarno odrekali svojemu dinarju za rešitev tega problema, ali bo celotna slovenska družba pripravljena sodelovati pri tem problemu? Kar ni brez osnove, saj kar zadeva prešolanje z Vrha in Brez. gre za manj razvite krajevne skupnosti, še vedno ostaja bojazen, ali bomo spo-iobni ta problem rešiti, če ne bodo podeželski otroci še naprej ostajali osiromašeni za nujno potrebno znanje in poglabljale se bodo že tako globoke razlike in neenakost pri vstopu v življenje. Poleg tega največjega problema pa ostaja še vrsta vprašanj pri našem osnovnem šolstvu, predvsem v po- moči prehrane socialno ogroženih učencev, organizira- nem prevozu tistih otrok, ki do svojih domov nimajo urejenih cest, v pomanjkanju zadostnega .^tevila učite- ljev na p>odružnicah, pomanjkanju sta.novanj za pro- svetne delavce. Zaradi FK)manjkanja sredstev Izobraževalna skupnost tudi ne more reševati vključevanja večjega števila otrok v p>odaljšanem bivanju, predvsem tistih, ki so tega biva- nja najbolj FK>trebni. Ta problematika se predvsem odraza na radeškem področju, saj bodo zaradi pomanj- kanja sredstev že dobro organizirane oddelke z novimi solnim letom ukinili. Izobraževalna skupnost sama ni sposobna rešiti naštetih problemov. Za našega otroka bomo morali so- delovati vsi v slovenskem prostoru in mu omogočiti prijetno, lepo mladost ter varno prihodnost. PROTEST Pred dne\i so vsi trije zbori občinske skupščine raz- pravljali med drugim tudi o neznosnem stanju reke Savinje, ki je ob tem nizkem vodostaju postala dobesedno industrijska odplaka najslabše vrste. Delegate hudo za- nima, kje so ostali obeti, da se take ekološke diverzije ne bodo ponavljale, da od lani naprej lahko pričakujemo izbol,>šanje, sicer postopno, pa vendarle. Povzročitelji tega ekološkega »zločina«, tudi ta beseda je bila v razpravi izrečena, ne morejo zanikati početja, kajti upadla Savinja kaže rdečo sled svojega »mrtvega« toka. Sa seji je bil sprejet sklep, ki nalaga predsedstvu, da vsem merodajnim dejavnikom od sosednje občine, Co republike sporoči oster protest, v katerega je vključena tudi zahteva po pojasnilu, kaj je storjenega, kaj z obeti. In kaj je od obetov še na »zalogi«. LETOS: NAJBOLJŠI! Nada Kumerjeva, iiajbol.jša letos na osnovni šoli »I'rimo- ža Trubarja« v Laškem V Laškem je letos dala slo- vo osnovnošolskim klopem Nada Kumerjeva, v Rimskih Toplicah Alenka Markovičeva. Dekleti sta bili ob zaključni prireditvi po nekajkrat ime- novani in nagrajeni za izre- den učni uspeh, za dobre to- variške odnose v šoli, za vse- stransko aktivnost v številnih krožkih, za pomoč součen- cem in za aktivistično delo v organizaciji ZSMS. Ni bilo prireditve v zad- njih letih, na katerih je so- delovala šolska mladina, da bi obe učenki ne bili osred- nji osebnosti, organizatorici, sodelavki. Sodelovali sta v li- terarnih krožkih, bili recita- torici, vodili prireditve kot napovedovalki, se udejstvova- 11 v šjportu, najrazUčnejših ak- tivnostih. Poročali smo že, da je prva bila med dobitniki značke »Bratov Ribar« druga pa je dobila Aškerčevo na- grado, najvišja priznanja, ki jih na obeh šolah podeljuje- jo učencem. Njima in njim podobnim so odprta vrata do najvišjih možnosti. Res je vehko in največ pridnost, talent mla- denk samih, toda ne pozabi- mo, da sta se izobraževali in delovali v razvitih šolah, kjer jim e bilo na voljo marsi- kaj, kar otroci podeželskih šol še videli niso. Alenka Markovičeva, najbolj- ša na šoli »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah. LAŠKI TURIZEM OBETAVNI NAČRTI Ena izmed razvojnih poti v laški občini pelje v pospe- ševanje turizma. Zato tudi razmišljanja in programi, ki imajo že izhodišče v obsto. ječem zdravilišču, ob njem pa se bo nizal nadaljnji tu- ristični kompleks, potekajo v tej smeri. Načrti za gostinsko rekre- acijski kompleks, ki se bo razprostiral na desnem in levem bregu Savinje, so že pripravljeni, uresničevati pa naj bi se začeli v prihodnjem letu. Pobudnika sta laško zdravilišče in pivovarna, ki sta o novi investiciji začela razmišljati na podlagi analiz termalne vode. Vrtine, ki jih je opravil geološki zavod, so pokazale, da je tople vode v globini dovolj, zato jo kaže izkoristiti. Medtem ko regulacija SSr vinje že poteka in je pred. pogoj za nadaljnji razvoj tu- rističnega kompleksa pa v laški občini turistični delav- ci razmišljajo, kako spraviti skupaj štiri milijarde starih dinarjev, kolikor bo celotna investicija predvidoma stala. Vsekakor pa bodo drugo leto začeli z gradnjo olimpij- skega bazena, ob njem pa bodo zgradili še bazen za neplavalce in bazen za otro. ke. Ob bazenih bo stala re- stavracija z modernim keg- ljiščem, ki bo šeststezno. V restavraciji predvidevajo do. volj sedežev, pod streho in na prostem, moderno kuhi- njo in pizza bar. Od bencinske črpalke v La škem bo na levi breg Savi- nje vodila brv, ki bo pove- zovala celoten turistični kom- pleks. Na levem bregu Savi- nje se predvideva v prihod- njih letih gradnja večnamen. ske hale, športni objekti in drugi prostori. Tu naj bi stali tudi hotelski objekti in bungalovi. Znano je, da v Laškem no- čitvenih zmogljivosti močno primanjkuje, zato so razmi- šljanja v tej smeri umestna. Pivovarna in zdravilišče, kJ z lastnim prizadevanjem po- spešujeta razvoj turizma v Laškem in v ta skupni mo. zaik vgrajujeta tudi svoja hotenja, si prizadevata, da bi začeta pot kmalu prip>e- Ijala do prvih uspehov. Vsaj do bazenov in kegljišča, pra- vijo Laščani, Z S. TRGOVINA V JURKLOŠTRU Lani marca je zgorela po- slovna zgradba s trgovino v Jurkloštru. Stavba je bila stara in preurejena iz nekda- nje žage lesnega podjetja v Jurkloštru. Po požaru so bili organi upravljanja v zadrugi v di- lemi kaj storiti. Ali adapti- rati staro zgradbo ali zgra- diti novo? Jasno je bilo eno, da z zavarovalnino, ki jo je plačala Zavarovalnica Sava glede na vrednost stare zgrad- be, ni bilo mogoče storiti ni- česar. Strokovnjaki so bili mnenja, da je zgradba preveč dotrajana, da bi bilo popra- vilo stavbe predrago. Prejšnji lokal je bil tudi zelo majhen in bi bila nujna razširitev. Tako je padla odločitev za novogradnjo, čeprav bo zgrad- ba draga m v Jurkloštru, kjer je malo prebivalcev ter nizka kupna moč, ne bo moč ustva- riti toliko dohodka, da bi objekt sam sebe odplačeval. Za novo zgradbo je izdelal načrte Zavod za napredek gospodarstva v Celju, projek- tiral dipl. inž. agr. Jože Ko pitar s sodelavci. Celotna vrednost objekta z ureditvijo okolice bo znašala 3,500.000 dinarjev. Kredit je odobrila Ljubljan- ska banka, podružnica Celje v višini 2,485.000 din ter ob- činski sklad za intervencije v gospodarstvu 300.000 din, ostala sredstva so zadružna. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Ingrad Ce- lje;nabavo opreme pa Alpos Šentjur. Nova samopostrežna trgo- vina v Jurkloštru je brez dvoma velika pridobitev za kraj. V stavbi bo tudi pisar- na za strokovne delavce in blagajno ter sejna soba za sestanke, predavanja in po- dobno. Dejansko je to po vojni poleg poslovno-stanovanjske zgradbe Gozdnega gospodar- stva Celje in šole tretja nova zgradba v kraju. Trgovina si- cer še ne more nuditi poseb- ne možnosti kraju za razvoj, vendar pa omogoča občanom boljšo preskrbo s potrošni- mi dobrinami. Upamo, da bodo prebivalci vseh zaselkov Jurkloštra ve- lik doprinos zadruge kraju tudi upoštevali s tem, da bodo resnično nabavljali vse blago v tem lokalu ter da bo- do tesneje sodelovali v kme- tijski proizvodnji z zadrugo. Kmetijska proizvodnja je praktično edina realna mož- nost za življenje kraja. Kdor namerava kmetovati, bo mo- ral kreniti na pot napredka. JOŽE inž. NOVAK OB SREČANJU BORCEV IN AKTIVISTOV KOZJANSKEGA 3. VII. SREČANJE NA LISCI 3. julija bodo na Lisci nad Sevnico kozjanske obči- ne Laško, Šentjur, Šmarje, Sevnica, Krško in Brežice, ki si delijo področje Kozjanskega, praznovale 35-oblet- nico oboroženega upora proti okupatorju. Vseh šest občin je podelilo domicil Kozjanskemu odredu, okrož- nemu odboru bivših aktivistov OF za Kozjansko in II. bataljonu III. štajerske VDV brigade. Kozjanci so zelo ponosni na svojo slavno preteklost, saj so bili od vsega začetka v prvih vrstah vstaje. S svojim deležem v NOV so častno uresničevali zgodovin- sko nalogo naše revolucije. Naštejmo nekaj pomembnih mejnikov iz zgodovine NOV. Okupaciji so se razredno in napredno usmerjeni Sloven- ci uprli že leta 1941, ko so iz obrobnih krajev Kozjan- skega območja odhajali v partizane. Med njimi so bili v največjem številu člani KP, delavci, rudarji in železni- čarji. Celjska četa je bila us- tanovljena 20. julija in Breži- ška četa 28. oktobra 1941 sta bili sestavljeni pretežno iz člataov KP in SKOJ. Četi sta izvedli odločne akcije na pod- ročju Kozjanskega. V skraj- no neugodnih razmerah so borci teh naših prvih enot pokazali nezlomljivo voljo, izredno borbenost tn požrtvo- valnost. I. Štajerski bataljon je bil sestavljen iz Savinjske, Revir- ske in Mislinjsko-Šaleške če- te in je koncem oktobra 1941 pod vodstvom Franca Rozma- na-Staneta krenil iz Dobro- velj v Zgornji Savinjski doli- ni na Kozjansko z nalogo, da prepreči izseljevanje. Ta po- hod je za tisti čas naše bor- be predstavljal pomemben operativni poseg vodstva NOB za preprečitev političnih tn vojaških načrtov nacizma. Čeprav naloga ni bila do kraja izpeljana zaradi težkih bojev, pospešenih premikov v visokem snegu, je pomen pohoda zgodovinski, že sam pojav bataljona disciplinira- nih in odločnih borcev, ki so v zelo težkih razmerah na svojem potu zdržali, pomeni pomembno akcijo, ki je moč- no vplivala na razpoloženje prebivalstva Kozjanskega. Meseca maja 1942 je že us- tanovljena prva Kozjanska četa, katere komandiri so bi- li: Tone VRATANAR — Anto- nesku, nato JANKO SKVAR- CA — Modras in JANEZ ROZMAN. Četa je izvedla številne akcije in podvige. Ob prihodu XIV. divizije feburarja 1944 je četa dala vodiče, ter je od divizije pre- vzela težke ranjence, za kate- re je uredila zasilno bolnišni- co na Bohorju. številčna moč, kakor tudi udarnost čete sta nenehno rasli. Politično delo v četi in na terenu je vodil Pavle Baloh—Peter. Za sekretarko okrožnega odbora OF za Kozjansko je bila imenovana Tončka Ceče- va—Pavla, ki pa je bila po izdaji 25. avgusta 1942 na Topolovem ranjena in ujeta. Okrožje je prevzel Marko Gerevič—Tine, pozneje pa Mi- ha BERčIc—Maks in nato Vladko MAJHEN—Rafael. S požrtvovalnim delom se je Kozjansko področje politič- no zelo dvignilo in vzpostavi- le so se trdne zveze po vsem Kozjanskem. Vodstvo NOB je leta 1941 odločilo za vodenje in orga- nizacijo borbe na štajerskem prekaljene borce: za politično vodstvo Sergeja KRAIG- HERJA in Toneta ŽNIDARŠI- CA, za operativne enote pa Dušana KVEDRA, Petra STANTETA in Franca ROZ- MANA. Kraigher in Žnidar- šič sta namenjala veliko ix)- zomost Kozjanskemu kot po- membnemu in najbolj ogrože- nemu delu štajerske. Pokra- jinski komite KPS se je po- gosto zadrževal na Kozjan- skem ter je tudi organiziral Kozjansko okrožje. Spomladi leta 1942 je bil organiziran teren od Vrha nad Laškim, okoli Rogaške Slatine, Bohorja in na Bizelj- skem. V drugi polovici leta 1943 so bile že vzpostavljene redne kurirske zveze s štabom cone v Savinjski dolini, z zagrebško organizacijo OF in s hrvaškimi partizani v Za- gorju. V mesecu marcu 1944 je bil osnovan Kozjanski bata- ljon. Po odredbi IV. opera- tivne cone je koncem mese- ca aprila že ustanovljen Koz- janski odred z dvema bataljo- noma. Za komandanta odreda je bil imenovan Marjan JE- RIN. Koncem meseca maja pa je bil ustanovljen že tret- ji bataljon. Odred je štel ok- rog 450 borcev. Vse enote, ki so bile formirane na Kozjan- skem so štele preko 1200 bor- cev. S pomočjo še drugih enot IV. operativne oone je odred v juniju tn juliju 1944 osvo- bodil Jurklošter, Pišece, Sliv- nico, Pilštanj, Zagorje pri Planini tn Koprivnico. Boril se je pri Zusmu in na Veter- niku. Posame25ni bataljoni so leta 1944 in 1945 izvedli šte- vilne napade in akcije, ter ne- nelmo uničevali prometne na- prave. S prihodom XIV. divizije so se pričele na štajerskem, predvsem na Kozjanskem, večje vojaške akcije in utr- jevanje, ter ustanavljanje po- litičnih organov in organov ljudske oblasti. Divizija je prinesla na štajersko novega duha in velik borbeni polet. Borci in aktivisti skupno z drugimi občani bodo tudi le- tos kot že nekaj let nazaj skupnost praznovali spomin na žrtve tn junaške boje v času NOV in obnavljali spo- mine na usodne, težke dni, ko je šlo za obstanek Sloven- cev na tem področju. Odbor Kozjanskega odreda. Okrožni odbor bivših aktivi- stov OF za Kozjansko in II. bataljon III. štajerske VDV brigade ŽELIJO NAJTOPLEJ- ŠO DOBRODOŠLICO BOR- CEM, AKTIVISTOM IN GO- STOM — 3. JULIJA NA LI- SCI — z željo, da bi bil tudi ta praznični dan nepozabni del naše skupne revolucio- narne in ustvarjalne zgodovi- ne. LEOPOLD OZEK . julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 15 NAŠ KRAJf • ŠENTJUR: ZDRAV- STVENO VARSTVO Skupščina občinske zdravstvene skupnosti v Šentjurju je obravnavala jidravstveno problematiko v občuii, po- trdila statute občinske in regionalne »dravstvene skupnosti ter sprejela fi- nančni in stabilizacijski načrt za leto 1976. Zavzela se je za dovršitev gradnje nove zdravstvene postaje na Planini, v kateri bo tudi lekarniška p>ostaja, dO!5idavo šentjurske zdravstvene posta- je in ureditev splošne in zobne ambu- lante na Ponikvi, kjer bodo ordina- cije po 2 dneva v tednu in jih bodo opravljaU 2Mlravstvene delavci iz Šent- jurja. E. RBCNIK • GRIŽE: ZBIRALNA AKCIJA Pionirski odred »Ivanka Uranjek« pri osnovm šoh Griže je ob koncu šolskega leta izvedel že drugo usp>ešno akcijo. V prvi so zbirali steklenice, se- daj so se odločili za papir. ZbraU so 4.235 kg papirja. Izkupi- ček v višini din 2.117,50 so namenili za pomoč potresnemu področju na Tolminskem. FRANC JEŽOVNIK • ŠMOHOR: POHOD MLADINE Občinska konferenca ZSMS Žalec, je v sodelovanju z občinskim štabom »a teritorialno obrambo, organizirala partizanski pohod. Pohod je potekal iz Griž, od spomenika 150 žrtvam fa- šizana, preko Zabukovice, Jegriša do šmohorja. Spotoma so mladi obiskali vsa spominska obeležja NOB. Pri vsa- kem spomeniku pa so izvedli še kra- tek kulturni program in položiU šopek nageljnov. Pripadniki teritorialne ob- rambe pa izstrelili tri salve. Pohod je aelo dobro uspel, saj so mladi ponov- no pokazali, da se zavedajo revoluci- onarnih tradicij in dajejo temu še po- sebno velik poudarek, še posebej to velja za mlade, ki so včlanjeni v Pla- ninsko društvo Zabukovica in v Ja- marski klub »črni galeb« Prebold. Prav člani teh organizacij so poleg mladin- cev OO v občini, prisotni na vseh po- hodih in manifestacijah, ki se nana- šajo še posebno na obujanje in nego- vanje tradicij NOB. DARKO NARAGLAV • ŠOŠTANJ: TRIM KOLESARJENJE Tako kot vsako leto, bo telesno vzgojno društvo Partizan Šoštanj tudi letos organiziralo trim kolesarjenje pod geslom »vsi na kolo za zdravo telo«. Ta vsakoletna že tradicionalna množična prireditev bo v nedeljo 4. ju- lija s start<:»n od 8. do 9. ure za vse starostne skupine izpred doma Parti- sana v Šoštanju. V. K. • ŠENTJUR: BREZ VEČJIH NALOŽB v letošnjem letu v šentjurski obči- ni ne bo večjih naložb, ker se bodo realizirali predvsem nedokončani ob- jekti iz lanskega leta. Z izglasovanim samoprispevkom, s sredstvi samoupravnih interesnih skup nosti ter solidarnostnimi sredstvi pa se kljub tej omejitvi le gradi v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Za re- gionalno cesto proti Planini, ki jo gra- dijo brigade Kozjansko 76 je skupnost za ceste SRS najela 4 milijone posojila pri Ljubljanski banki, modernizira se cesta v Blagovni in Hraševcu, gradi se otroški vrtec v Slivnici in pričela se je gradnja telovadnice v Slikici. Po- sebno pa je intenzivna družbeno stano- vanjska gradnja, ki se trenutno odvija v štirih krajevnih skupnostih. Z. S. • SLIVNICA: USPEŠNA AKCIJA Mladi so se na Slivnici dogovorili, da uredijo svoj kraj. Rečeno — stor- jeno — in na prosto soboto so se zbrali in s traktorjem na čelu odšli na pokaplišče. Naložili so stare vence, košarice in ostalo nesnago ter vse za- žgali ob stari cesti. Zatem so očistili cesto pod turškim obzidjem, ki je osta- nek a, preteklosti. Po delu je za veselo razpoloženje poskrbel predsednik pokopališke upra- ve Jože Voga. STANE KURNIK, Slivnica 35 • ŠAH: POKAL CELJU Šah<>-/ski klub Žalec je pripravil ekip- ni šaho\'ski brzoturnir za pokal mesta Zaiec. Nastopilo Je 18 ekip iz vse Slo- venije. Največ uspeha so imeli šahisti Celja, ki so osvojili pi-vo mesto in s tem tudi pokal. Vrstni red: 1. Celje 58 točk, 2. Domžale 53,5, 3. Lesce 52,5, 4. Žalec 52 točk, ... 9. Velenje 37. 10. Šempeter 37, 11. Žalec II. 25, 12. Žalec ml. 25, Polzela 23 točk itd. Pokro- vitelj je bil občinski sindikalni svet Žalec. T. TAVČAR • GRIŽE: OLAJŠANO ŠOLANJE Učenoi osnovne šole Nada Cilenšek Griže so se preko svoje zadruge in preko dejstva, da ob koncu šolskega leta pustijo knjige v šoli, zelo pribU- žah brezplačnemu šolanju, že sedaj so bili izdelani seznami vseh učnih pripomočkov za naslednje šolsko leto. Te pripomočke so učenci lahko naro- čili preko svoje zadruge in ob začetku novega šolskega leta jih bodo potreb- ščine č-akale na klopeh. Odpade skrb za nabavo, pa tudi ceneje je. Zadruga nabavlja material skupaj, odpadejo ra- zaie posredniške marže, prodajajo pa ga po nabavni ceni. Prav tako je s šolskimi knjigami. Učenci pustijo knjige v šoli in v za- meno dobijo knjige razreda, v kate- rega napredujejo. • ŠENTJUR: PLAVALNA ŠOLA 150 učencev 4. in 5. razredov osnov- ne šole v Šentjurju je že nekaj dni de ležnih obvezne plavalne šole. Vsled sla- bih pogojev v lanskem letu načrt šole v naravi s plavanjem ni bil v celoti iz- polnjen in ga zato dop>olnjujejo letos. Prav bi bilo, če bi v plavalno šolo pritegnili tudi učence iz zunanjih šol, iz Planine, Slivnice in Ponikve, kjer imajo šolske avtobuse. Na teh šolah je število neplavalcev izredno veliko saj večina otrok konča obvezno osem- letno šolanje brez znanja plavanja. E. REČNIK »SIGMA« Žalec Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA ODDELKA tehno- loške priprave dela 2. KONTROLOR — PROCESNI 3. ČUVAJ — PORTIR POGOJI: Pod točko 1. — a) se zahteva strojni ing. I. stopnje s 4-letnimi izkušnjami v oddelku tehnološke priprave dela b) ali tng. organizacije dela s predizobrazbo strojne smeri in 4-letnimi izkušnjami v oddelku tehnološke priprave dela 2. poklicna šola strojne smeri s 4-letnimi izkušnjami na takšnem ali podoimem delo^vTiem mestu in po možnosti tečaj za kontro- lorja 3. se zahteva osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj na takš- nem delovnem mestu. I*ismene prijave z osebnimi do- kazili o izpohijevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 — odbor za medsebojna razmerja. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti odslužen vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov »Sig- me« Žalec. LAŠKO BILI SO USPEŠNI Z Jožetom Krašovcem, rav- nateljem osnovne šole Pri- mož Trubar iz Laškega smo ob zadnjem obisku na tej šoh skupaj preleteli preboje no šolsko delo, ki je bilo za učence in učitelje v tem letu zelo uspešno. Napake, ki so se kljub skrbnemu de- lu pojavile, pa čeprav ne ve- like, bodo skušali popraviti v naslednjem šolskem letu, da bi tako še izboljšali učno- vzgojni proces in uspehe na šoli. »Letošnje šolsko leto je bi- lo precej naporno in je ter- jalo od učencev in učiteljev veliko zahtev. Ob zaključku leta pa so bih vsi napori dobro FK)plačani z dobrim učnim uspehom naših učen- cev. Že lansko leto je bilo za nas zelo uspešno, saj smo ga zaključili s skoraj sto od- stotnim uspehom in tako je tudi letos. K vsem tem us- pehom je pripomogla inten- zivna skrb učiteljev in nji- hov spremenjen odnos do učencev in po drugi strani velika prizadevanja naših otrok za dobre uspehe in do- bre odnose z učitelji. Tudi povečano vključevanje star- šev v šolsko delo nam je pri- neslo določene dobre rezulta- te. V letošnjem šolskem le- tu smo imeli kar pet sej sveta staršev na katerih smo se skupaj pogovarjali in do- govarjali o novih in boljših prijemih vzgoje otrok. Star- šem in nam je tako delo in sodelovanje veliko pomenilo, zato si ga skupaj želimo še nadaljevati in poglobiti. Iz- redno zadovoljni smo tudi z uspehi, ki so nam jih prine- sle oddelčne konference. V tem letu smo povečali do- polnilni pouk zlasti na pred- metni stopnji, kar je bila spet ena od poti k boljšemu učnemu uspehu. Vsako leto še posebno skrb posvečamo učencem osmih razredov, ki s pridobljenim osnovnošolskim znanjem odi- dejo na srednje ali poklicne šole. Le malo je med njimi takih, ki bi se takoj po kon- čam osnovni šoli zaposlili. Učni uspeh letošnjih osmo- šolcev je bil sto odstoten in tako so vsem odprta vrata za nadaljnje šolanje. Z licen- ci, ki so letos zapustili našo šolo smo se veliko pogovar- jali in jih usmerjali za nji- hove poklice, kar je bila ena permanentnih nalog naše šo- le. Uvedli smo tudi delovno mesto socialne delavke, kar se je vsekakor izkazalo kot pravilna rešitev in odločitev. Intenzivno usmerjanje je tra- jalo kar skozi celo leto in izredno zadovoljni smo, da je bilo ob koncu leta 16 kan- didatov za pedagoški poklic. Vendar mislim, da so se tu- di vsi ostali dobro odločili in da so znali preceniti svoje znanje, nagnjenja in sposob- nosti za nadaljnje delo. Učen- cem smo pomagali urejevati kadrovske kakor tudi social- ne štipendije, kar je od nas spet terjalo, zlasti ob kon- cu leta, veliko dela. Zdaj smo brige in težave do jeseni odložili, dokler nas šolski zvonec spet ne p>okliče k delu. Učencem, ki so letos zapustili našo šolo pa bi rad še enkrat zaželel veliko do- brih učnih uspehov kjerkoli že bodo nadaljevali šolanje.« MATEJA PODJED KONJICE VEC DIJAKOV Po zaključku osemletnega šolanja se je letos odločilo petindvajset učencev iz obči- ne Slovenske Konjice \T)isati na Pedagoški šolski center v Celju. Od tega bo deset učen- cev prejelo kadrovsko štipen- dijo na Temeljni izobraževal- ni skupnosti, ostali pa bodo lahko zaprosili za štipendijo na občinskem solidarnostnem skladu. Kljub temu, da se je letos vpisalo tako veliko šte- vilo učencev na Pedagoški šolski center pa v Konjicah ugotavljajo, da se srednješol- ci le v manjšem številu vpi- sujejo na Pedagoško akade- mijo. V Konjicah so letos razpisali dvanajst štipendij na tej višji šoh, na razpis pa so se prijavili le trije srednje- šolci. Ob tem v občini vse- eno ne gledajo preveč pesi- mistično na število bodočih učiteljev, saj imajo doslej štirideset štipendistov na srednjih in višjih pedagoških šolah. S tem številom pa bo- do v naslednjih letih lahko pokrili tudi vse potrebe po učiteljih v celodnevni šoh. Nasploh v konjiški občini ugotavljajo, da se v zadnjih letih vse več učencev po kon- čani osnovni šoli vpisuje na srednje šole. Zaradi tega je tudi vse več takih, ki se od- ločajo za pedagoške poklice. Problemi pa so z vpisi v po- klicne šole. Posebej velja to za dekleta, za katera so letos razpisali v vsej občini le ne- kaj učnih mest. D. S. CELJE OBVEZNOST DO KS Medtem ko v celjskih TOZD še tečejo razprave o osnutku zakona o zdru- ženem delu, pa je razpra- va, katero je vodila SZDL v krajevnih skupnostih že končana. Razprava je bila organizirana po skupinah, T katerih je sodelovalo 19 KS. Javne razprave se je udeležilo 485 občanov, odborov SZDL, sveta KS, delegati, predstavniki DPO fn društev. Iz vseh raz- prav, ki so bile organizi- rane po KS, .je razvidno, da so občani ugodno spre- jeli novosti, ki jih prina- ša osnutek zakona. Zanimivo pa je, da so v vseh KS na razpravah da- li isto pripombo na osnu- tek zakona. Po mnenju občanov je osnutek po- manjkljiv v tistem delu zakona, ki govori o raz- porejanju sredstev skup- ne porabe. Predvsem bi morale biti bolj razčlenje- ne tiste določbe, ki govo- rijo o obveznostih TOZD, da le-te združujejo sred stva s KS za zadovolje- vanje skupnih potreb. 102. člen zakona sicer govori, da združeno delo L.\HKO nameni določena sredstva za financiranje potreb v okviru KS. Ni pa ta člen obvezujoč. Zakon bi mo- ral konkretno opredeliti oz. obvezati združeno de- lo, da del sredstev redno namenja za potrebe svo- jih delavcev v KS, kjer živijo. VIKI KRAJNC V vsak dom NOVI TEDNIK 16. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 KOMENTAR NOVE KMEČKE SKUPNOSTI Medtem, ko o delovnih organizacijah veliko raz- pravljajo, da temeljne organizacije združenega dela (TOZD) ne bi bile prevelike, ker samoupravljanje de- lavcev sicer ne bi prišlo do polne veljave, na kmete še pozabljajo. Nihče se ni vznemiril ob poročilu, da najmanjši TOZD v kombinatu ima le 15 delavcev, naj- večji pa 1700 kmetov kooperantov in še 100 delavcev. Zakaj mora biti TOZD delavcev tako majhen in drugi, v katerem so kmetje, tako velik? Edini možen odgovor je: ker se vsi kmetje pečajo z isto proizvod- njo. Po isti logiki bi kdo lahko trdil, da bi morali biti npr. peki ali mlinarji združeni v enem samem TOZD, morda celo v vsej Sloveniji, saj jih ni več, kot je kmetov v velikem TOZD, a vsi opravljajo enaka dela. Ne, tako ne gre, zato bo treba tudi v kmetijskih delovnih organizacijah veliko spremeniti. Za kmete ko- operante veljajo enaki predpisi kot za delavce. Pri kmetih je treba še upoštevati, da delajo na da- leč razmetanih kmetijah in ne v velikem obratu, kjer bi se srečali vsak delavnik kot delavci in se lahko po- gosto zmenili o vsem potrebnem. Zato je še pomemb- nejše, da njihov TOZD oziroma temeljna združena eno- ta[(TZE) v kmetijski zadrugi ni prevelika. Nihče pa jim je ne bo podaril, če je ne bodo zahtevali in sami usta- novili. Republiški zakon o združevanju kmetov kot tudi za- kon o združenem delu. ki ga pripravljajo, hkrati upo- števata, da se bodo tudi v manjših TZE in TOZD zdru- ževali kmetje iz več sosednjih vasi. na hribovitih ob- močjih, kjer so male, pa celo iz veliko vasi. Združu- jejo se lahko še v manjše delovne enote, imenovane kmečke skupnosti ali tudi kako drugače. V nekaterih občinah je že veliko takih skupnosti, v vsej Sloveniji pa kar 1700. Največ je strojnih, potem mlekarskih, pašnih, hmeljarskih in drugih. Njihova de- javnost pa še ni dovolj razvita. V strojni skupnosti so si kmetje kupili skupne stroje, da ni treba vsakemu svojih. S pravilnikom so določili, kako jih uporablja- jo, in odškodnino za vzdrževanje. Premalo pa se uve- ljavljajo druge oblike sodelovanja pri pridelovanju, oskrbi z raznimi potrebščinami in prodaji. To še ved- no urejajo pri zadrugi, ko da njihove, kmečke skupno- sti sploh ni ali ko da ne bi imela takih pravic. Mnogi kmetje še ne poznajo svojih pravic, zadružni delavci pa jim jih niso marali razlagati. Menili so, da bodo kmetje bolj povezani z zadrugo, če z vsakim posebej sklenejo kooperacijsko pogodbo, kot če bi jo sklenili z njihovimi skupnostmi. Seveda bi take pro- izvodne skupnosti kmetov morale enako odgovarjati za uresničitev pogodb kot zdaj posamezni kooperanti. Med člani skupnosti bi to urejale z ustreznim pravilnikom. Nekaj takih kmečkih skupnosti že imamo, a pre- malo, da bi se pri vseh 1700 lahko postavljali z njimi. Sedanje strojne in druge skupnosti pa se lahko razvi- jajo v proizvodne. Kmetje lahko ustanavljajo tudi nove. Njihova odločitev pa naj izhaja iz gmotnih koristi, ki se jim ponujajo. JOŽE PETEK ZAKON O ZDRUŽENEM DELU KAJ PRINAŠA KMETOM? Začetne razprave o osnutku Zakona o zidruženem delu za zdaj niso globlje posegle med naše kmete. Kljub temu pa je večina seznanjena z vsebino. Mnenja so si enotna v tem, da je v osnutku ie precej nejasnosti in to zlasti, kar zadeva položaj, vlogo pa >,udi dolžnosti kn.etov v združenem delu. V teh nejasnostih riajbri tiči tudi vzrok nekaterih dilem in napovedi, ki sejejo nezaupanje. Takole pravijo: vloga delavca v združenem delu je opredeljena jasneje, mi kmetje pa še ne vmo, kaj bo z našo zemljo. Ko je na nedavni seji UO Zadružne zveze Slovenije ste- kla razprava tudi o tem, so menili, da je takšna kmetova bojazen brez osnove. Če smo že pri kmetovi zemlji, je stvar jasna, da gre za nedotakljivo lastninsko pravico, kar imamo zapisano v Ustavi. Zakon nima namena segati p>o kmetovi zemlji, o tem si je treba naliti čistega vina. Seveda pa se je treba v okviru ekonomske ziakonitosti in nuje soočiti s tem, kaj imamo in kaj bi lahko imeli. To vprašanje velja razčistiti predvsem zato, da se bomo izko- pali iz še vedno hude razdrobljenosti, kar nas tepe že ves čas. Ko smo kmetij shd novinarji pred nedavnim obiskali Slavonijo, smo hkrati s članom predsedstva CK ZKJ Mili- vojem Baltičem ugotavljali, da je razdrobljenost zemlje tisto, kar zavira hitrejši razvoj kmetijstva. Povprečna veli- kost naše kmetije znaša 3,4 ha obdelovalne zemlje. V tem je treba iskati tudi vzrok, zakaj pri hektarskih donosih (velja za jugoslovanski kmetijski prostor) še tako zaostajamo v zasebnem sektorju za kombinati. Če pa hkrati računamo, da ima ta zasebni sektor 85 odstotkov vseh kme- tijskih površin, imamo hkrati ie odgovor, zakaj tako bogata kmetijska zemlja, kot je Jugoslavija, občasno uvaža hrano. Na dlani je, da se bo treba hitreje povezovati, če hočemo pridelati več hrane, ter ionetovalcem zagotoviti večje dohod- ke. Pomeni, da bo treoa tako ali drugače arondirati zemljo. Druge poti ni. Zakon o združevanju oziroma združenem delu dopušča to. Bilo bi kajpak zgrešeno misliti, da bo Zakon o zdmže- nem delu obrnil vse na glavo, kar smo vsa leta nazaj ustvarili. Pri tem mislim na že uveljavljene oblike pove- zovanja. Lahko bi našteli vrsto dobrih oblik povezanosti naših kmetov od strojnih do drugih skupnosti pa tudi čvrstih kooperacijskih pogodb, kjer kmetje že sodelujejo v združenem delu. V Sloveniji imamo tudi že primere, ko kmetje zdru- žujejo zemljo, ter kompleksno obnavljajo vmograde, kot je to primer v Metliki. Tudi na celjskem območju lahko govo- rimo o nekaterih že ustaljenin oblikah povezovanja kmetov. Pomeni, da bomo vse dobre oblike sodelovanja in povezo- vanja v okviru novega zakona razvijali naprej, hkrati pa ustanavljali oziroma uveljavili nove. Na rob razprav o osnutku Zakona o združenem delu bi zapisal še pomislek nekaterih kmetov, češ, ali nova organi- zacija ne bo voda na mlin bohotenju prevelike administra- cije. Kmetje menijo, da ne potrebujejo kabinetnih strokov- njakov pa tudi ne bahavih uprav s tepihi in vsem drugim. Tega si kmetijska proizvodnja ne sme dovoliti. Toliko za zdaj o tem. Da bi kmetje razčistili vsa še nejasna vprašanja, se bo treba še pred sprejetjem zakona temeljito pogovoriti o tem ter v okviru možnosti tudi upo- števati kmetove predloge. L. TRSTENJAK PEŠEC V PROMETU Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri občinski skupščini Celje je skupaj z AMD šlander m ZŠAM pa seveda miličniki pripravil dvodnevno preven- tivno akcijo »pešec v pro- metu«. Šlo je zato, da so na posameznih celjskih kri. žiščih stali za to določeni ljudje in opozarjali pešce, kako je treba prečkati cesti- šče. Znano je, da je še ogromno takšnih ljudi, ki se ne zmenijo za »zebro«, Id je namenjena prav pešcem, ter jo enostavno mahnejo čez cesto poleg zebre ali pri rdeči luči na semaforju in podobno, kar ni v skladu z zakonom o varnosti v pro- metu. Samo lani je izgubilo ž:v- Ijnje na cestah celjskega ob- močja v prometnih nesrer;ah 32 pešcev, od le-teh kar 25 po lastni krivdi! če bi k te mu prišteli še vse teže m laže poškodovane, potem vi- dimo, da je zadnji čas za alarm tudi na tem področju in to še toliko bolj, ker je s sprejetjem zadnjega zako- na o prometu tudi pešec izenačen z ostalimi uporab niki cest. Res je, da ima do- ločene prednosti pred ostali mi, vendar to ne gre izkori- ščati na neprimeren m ne- pravilen način. Kaj so pokazali rezultati dvodnevne akcije, ki je bila zgolj opozorjevalna, vendar kasneje ne bo več tako in bodo tudi pešce za nepravii- nosti pač morali primerno kaznovati. Inšpektor UJV Ce- lje Franc štiherl je poveda', da so v dveh dneh opozorili zaradi prehoda pri rdeči luči na semaforju 355 občanov, zaradi diagonalnega prečka, nja 872, zaradi prehoda izven zebre 2005, nepravilnega preč- kanja oziroma izsiljevanja prednosti pred vozili 462, ne- pravilnega stopanja na vozi- šče 240 in zaradi hoje izven pločnika, kjer le.ta je, 75! Ali skupaj kar 4009 občanov- pešcev! če k temu dodamo, da je akcija trajala samo dva dni in to skupaj nekaj več kot štiri ure, potem je ta podatek več kot samo za- skrbljujoč. In kakšna je bila reakcija opozorjenih? Pred- vsem starejši so opozorila sprejemali z razumevanjem, medtem ko so določene te. zave nastajale pri mlajših, ki so smatrali akcijo zgolj za kaprico nekaterih posa- meznikov, češ »ali nimate kaj drugega delati«! Vendar sami podatki do- volj zgovorno kažejo, da je akcija bila potrebna in da bi jo kazalo še večkrat po- noviti, saj se morajo tudi pešci naučiti osnovnega bon. tona, ki vlada v našem pro- metu oziroma obnašanja na cestah. Istočasno so opozar- jali tudi kolesarje in voznike koles na pomožni motor. Za- radi vožnje izven kolesarskih stez v križiščih je bilo opo. zorjenih kar 630 kolesarjev, rdečo luč jih je prevozilo 20 in nepravilno zavijalo v levo 55. Opozorih so tudi 288 voz- nikov motornih vozil, ki so svoje vozilo ustavili na pre- hodu za pešce, mandatno pa so zaradi drugih hujših pre- krškov kaznovali 87 kolesar- jev. Vse te številke so dovolj zgovorne, zakaj je bila ak- cija potrebna. Vsi, ki so so- delovali v akciji, so potrdili, da so načelno proti kazno- valni politiki, ternveč so bolj za preventivo. Žal, ko pa ta odpove oziroma ne rodi že. lenih sadov, pa je treba za- četi z ostrejšimi merami v interesu varnosti in reda na naših cestah. In vse kaže, da je zadnja akcija kar prav- šnja za NOVO AKCIJO, ki ne bo samo opozorjevalna. TONE VRABL Pred kratkim je bil v Županji v Slavoniji vsejugoslovanski posvet kmetijskih novinarjev. S članom predsedstva CK ZKJ Milivojeni Baltičem so novinarji raz- pravljali o vlogi kmetov v okviru Zakona o združenem delu ter o drugih nalogah in problemih jugoslovanskega kmetijstva. KMETIJA V ŠTEVILKAH Doslej smo govorili o preusmerjenih ali specializiranih kmetijah, kot jih v dobi tujk skorajda raje imenujemo, le bolj na splošno. Natanko vemo (a ne povsod!), kaj je to, kakšne so perspektive, kje že imamo te kmetije, koliko jih še nameravamo ure- diti in podobno. Govorili in pisali smo torej le okvirno, zgolj pojmovno, četudi bi marsikaterega kmetijskega proizvajalca najbrž zanimale tudi številke. S številkami torej na dan. Odločili smo se, da vam predstavimo kmetijo Stanka Amona iz Slak pri Olimju v Obsotelju. Kmet Amon živi na nadmorski višini 230 metrov, zelo nizko torej, kjer pade na leto poprečno 980 milimetrov padavin. V specializirano kmetijsko proizvodnjo, to je v proizvodnjo mleka, pitancev in v vino- gradništvo, se je preusmeril pred dvema letoma. Na kmetiji delajo poleg njega, ki je star 48, še tri leta mlajša gospodinja, triindvajsetletni sin, dva otroka pa sta še v šoli. Pri kmetovanju in v gospodinjstvu jim ix>magata dva delavca. Kmetija obsega 18 ha, v najemu pa ima še tri ha. Ode tega je 16 ha kmetijskih ob- delovalnih zemljišč, na enem hektaru pa ima posejano silosno koruzo. Obdelovalna zemlja je razporejena takole: 11 ha obse- gajo travniki, dva pašnika in dva vinogra- da. Na petih hektarih se razprostira gozid. Leta 1971, tik pred preusmeritvijo, je imel kmet Amon pet krav, tri plemenske telice, dva do tri pitance, okoli trideset prašičv in pet plemenskih svinj, že lani se je ta vsota občutno povečala. Takrat je imel že 15 krav, 6 plemenskih telic, 50 pi- tancev, 20 prašičev in 3 plemenske svinje. Amonu so seveda pomagali pri pre- usmeritvi, saj sam tega ne bi zmogel. In vendarle se marsikdo tega ne bi lotil, saj stoji kmetija na takšnem kraju, za kakršne- ga še danes pravimo, da je bogu za hrbtom. Amon je dokazal, da se da nekaj narediti tudi z lastnimi močmi in seveda z močno voljo. MILENKO STRAŠEK NOVA TEHNOLOGIJA Nedolgo tega je bila v Ce. lju tiskovna konferenca, ki jo je pripravila samouprav- na interesna poslovna skup- nost za kmetijski inžinenng pri SOZD ITC. Ista organi- zacija je pripravila tudi vr- sto strokovnih predavanj, ki so se jih udeležili projek- tanti, proizvajalci, tehnologi ter prodajalci z investitorji in uporabniki kmetijske opre- me. Namen posvetovanja je bil predvsem v tem, da bi nav- zoče seznanili s tehnološkimi rešitvami in novostmi v ži. vinoreji, ki so hkrati tudi pot k racionalizaciji na tem področju, to pa pomeni tudi nižje cene. Ustanovitev nove skupnosti je še toliko po- membnejša, ker bo močno posegla v sicer tradicionalne razmere ne le slovenskega kmetijstva temveč tudi jugo slovanskega, ki .se največkrat otepa novosti. Na tiskovni konferenci so navedli pri- mer, ko se je investitor raje odločil za projekt, ki je bil za 45 milijonov dražji od ti- stega, ki jim ga je ponudil ITC. V samoupravni interesni poslovni skupnosti je zdru- žena vrsta proizvajalcev, ni pa rečeno, da tam ni mesta še za koga drugega, kot so poudarili predstavniki skup- nosti. Udeleženci strokovnih pre- davanj so si ogledali speci- alizirane kmetije na Kozjan- skem in v Zgornji Savinjski dolini ter farmo v Podlogu. MILENKO STRAŠEK 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 17 LAŠKO POGLED NAZAJ Pred dnevi, ko smo se mu- dili na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem, smo med učenci te šole našli pri- jetne mlade sogovornike, ki so nam radi pripovedovali o delu in življenju na njiho- vi šoli tn o veselih počitni- cah, ki jih čakajo, čeprav učencev iz osmih razredov ta da.n ni bilo na šoli, od- .šli so na zaključni izlet na morje, so nam njihovi mlaj- ši vrstniki povedali marsikaj zanimivega zlasti iz njihove- ga dela v izvenšolskih dejav- nostih. Pionirji in mladinci šole so T delom v interesnih dejav- nostih vključeni v jugoslo- vanske pionirske igre. Nji- hovo izvenšolsko delo je bi- lo v izteklem šolskem letu zelo živahno, saj so sodelo- vali pri različnih krožkih in na različnih področjih, s či- mer so pokazali veselje do dela, vztrajnost in zanima- nje za dobre učne uspehe. Sestajali so se pri zgodovin- skem krožku in skozi celo leto pridno urejali kotiček NOB in z razstavami poka- zali dejavnost JLA, obdobje med prvim in drugim zase- danjem AVNOJ-a in obletni- co Komunista. Poleg »zgodo- vinarjev« so za prijetno TOdušje na šoli poskrbeli mla- di likovniki, ki so izpolnih hodnike in druge prostore na šoli s svojimi slikami. Pri- pravljali so samostojne raz- stave in v okviru jugoslovan- skih pionirskih iger na re- publiškem srečanju v Bresta- nici dosegli najvišje prizna- nje — »zlato paleto.« Prizadevni šo bili tudi čla- ni literarnega krožka, ki so v minulem šolskem letu pri- pravili kar trinajst priredi- tev. Košarka. rokomet, nogo- met, plarsinstvio, simučanje, streljanje, namizni tenis in šah so panoge, ki jih zdru- žuje Šolsko športno društvo. Njihova ekipa košarkarjev se je uvrstila v republiški finale pionirskega košarkar- skega festivala. Mladi planinci so skozi vse leto pridno izpopolnjevali svoje znanje o planinstvu, svoje letošnje pohode pa so usmerili na Zasavsko planin- sko pot. Za učence izredno privlač- na je bila priprava na tek- movanje Vesele šole, ki jo je organiziral Pionirski list. Tudi Pionirska hranilnica se lahko v letošnjem letu po- hvali z dobrimi rezultati, saj je na tekmovanju med pio- nirskimi hranilnicami zased- la drugo mesto ter za svoje delo dobila priznanje in de- narno nagrado. Še in še bi lahko našte- vali krožke, po katerih so se pod \'^odstvom svojih men- torjev zbirali učenci iz vseh razredov, vseh starosti. Toda odstopimo prostor še učen- cem, ki so nam o svojem delu na različnih področjih takole pripovedovali: Dušan PKvnko iz 5. razre- da: »Skozi vse leto sem sku- paj s svojimi sošolci in vrst- niki pridno obiskoval planin- ski krožek. Rad imam na- ravo, čeprav mi, ne vem za- kaj, kot predmet v šoli, ne gre najbolje. Letos smo obi- skali Janče, Kopitnik in še nekatere druge poti smo pre- hodili. Delo pri krožku mi je všeč, seveda je najbolj prijetno, kadar smo se od- pravili na izlet. Tudi zdaj v počitnicah ne bom opustil hoje v hribe in izlete ter vož- nje s kolesom.« Marko Ratej iz 7. razreda: »Letx>s sem sodeloval pri na- miznoteniškem krožki, kar mi je bilo zelo všeč in bom rad nadaljeval s tem špor- tom še v naslednjem šol- skem letu. Tekmoval sem za bralno značko in poleg tega sodeloval še pri šahovskem krožku, šah me je navadil logično misliti, zato imam kot predmet v šoli zelo rad matematiko.« Justina Belej 7. razred: Delala sem kot uslužbenka pri Pionirski hranilnici. To delo mi je bilo zelo v^šeč, saj smo si ga učenci med seboj smotrno razdelili. Vo- dila nas je mentorica tova- rišica Zdenka Goric. Pionir- ji radi prinašajo svoje pri- hranke v našo hranilnico. Ti- stemu, ki največ privarčuje izročimo nalepke in tudi dru- ge nagrade, kot vzpodbudo za nadaljnje varčevanje. Pred- sednik naše hranilnice je bil v Stuttgartu na srečanju pio- nirjev varčevalcev. V nasled- njem šolskem letu si spet želim delati pri Pionirski hra- nilnici.« MATEJA PODJED Dušan Planko Marko Rate.j Justina Belej DVOJNI JUBILEJ JUSTINE TROBINA v Metlečah pn suštanju slavi profesorica Justina Tro- bina te dni kar dvojni Iju- bilej in sicer 70-letnico rojst- va in 50-!etnico pedagoškega ter ljuds.ko prosvetnega delo- vanja. Jubiiantka je šoštanjska ro- jakinja, kjer je obiskovala osnovno šolo, nato pa me- ščansko šolo v Celju in uči- teljišče v Mariboru. Zelo zgo daj je pokazala svoj glasbe- ni in pevski talent. Že na svojem prvem službenem me- stu v Celju v letu 1926 je poleg pedagoškega dela vodi- la tudi mladinske pevske zbo- re, s katerimi je dosegala vidne uspehe. Po uspešni za- snovi glasbenega poustvarja- nja je leta 1931 odšla na Državni konservatorij v Ljub- ljano, ki ga je po pet let- nem študiju opravila z od- ličnim uspehom. Po osvoboditvi se je vrnila v rojstni .Šoštanj, kjer je po- učevala na osnovni šoli ka- kor tudi na gimnaziji in končno ob ustanovitvi glas- bene šole, tudi na tem zavodu. Poleg teh pedagoških obreme- nitev pa je vodila kar dva zbora na gimnaziji ter meša- ni in ženski pevski zbor Svo- bode Šoštanj, ki ga je uspeš- no vodila kar polnih 26 let. Kot solistka pa je na raz- nih proslavah in koncertih požela tudi številna prizna- nja in ugodne kritike. Od osvoboditve dalje je vsako leto prirejala s svojimi zbo- ri koncerte v Šoštanju ka- kor tudi po številnih drugih krajih. Ni malo če omenimo, da je imela skupno kar 85 koncertov in da so na raz- nih tekmovanjih njeni zbori posegali tudi po najvišjih lovorikah. Za svoje dolgoletno delovanje na področju ljud- ske prosvete, kjer je z glo- bokim občutkom kot pevo- vodkinja in solo pevka nu- dila delovnemu človeku pri- stno glasbeno lepoto, je od skupščine občine Velenje med prvimi prejela najviš- je občinsko priznanje — Ka- juhovo nagrado. Poleg te pa je prejela še vr&ro dioigih priznanj in diplom. Čeprav te dni profesorica Trobinova praznuje svoj zla- ti jubilej — 70-letnico roj- stva in 50-letnico glasbenega delovanja —• še vedno pou- čuje na glasbeni šoli v Šo- štanju. Zato ji ob njenem dvojnem jubileju čestitamo z željo, da bi še naprej tako zavzeto delovala na kulturno- glasbenem področju mesta Šoštanj. ...........1?. KOKL VRANSKO: OB DNEVU ŠOLE IGRE BREZ MEJA Osnovna šola iz Vranskega si je za svoj dan šole izbra- la rojstni datum revolucio- narja Ivana Farčnika, p>o ka- terem nosi šola tudi ime. Iva.n Farčnik-Buč se je ro- dil 23. junija 1909 v Preko- pi in je s svojim revolucio- nainim delom stremel za os- voboditev domovine iz-pod fa- šističnega jarma, za lepšo prihodnost naših narodov in za vse to, kar danes imamo. 23. junij je tako postal spo- minski dan Ivana Farčnika, dan šole, ki so ga letos pro- slavili že tretjič zapovrstjo in dan. ko se učenci skupaj t učitelji ozrejo na skupno prehojeno pot šolskega leta. Tako je bilo tudi letos. Po skrbno pripravljeni proslavi so mnogi učenci dobili po- hvale, nagrade in priznanja 7ja njihovo dobro delo pri izvenšolskih dejavnostih in za dobre učne uspehe. Ob kon- cu slove.snosti so pionirji po- slali pozdravmo pismo pobra- teni šoli Jovan Popovič iz Kruševca in svojim vrstni- kom v bratski .Srbjii zažele- li lepe počitnice in kar naj- bolj,še učne uspehe. Stiki z osnovno šolo Jovan Popovič iz Kruševca so postali še po- sebno trdni ob obisku učen cev iK Vranskega, bilo je to 18. aprila letos, na njihovi šoli, v njihovem mestu. Na osnovni šoli v Vran- skem so močno razvite in- teresne dejavnosti in vsak krožek ali društvo se v prav- kar izteklem šolskem le'u lahko pohvali z vrsto uspe- hov. Kot posebnost velja na tej šoli omeniti šoLski studio Mi-avljinček, ki ima v prit- ličju šole lično urejeno napn)- vedovalnico iz katere .se ogla- šajo učenci-napovedovalci in novinarji. Sicer pa je Mrav- Ijinček nekak simbol šole. saj se tako imenuje tudi šol- sko glasilo, v katerem je moč najti veliko zanimivosti m utrinkov učencev. S svojimi prispevki se v njem oglaša jo mladi literati in pesniki, člani različnih krožkov in vsi. ki jih zamika sukati pero. Povrnimo se nazaj k slo- vesnosti ob dnevu šole. Po proslavi so učenci ne- strpno pričakovali pričetek iger brez meja, ki so se od- vijale na igrišču za šolo. .Skrbno organizirane in dob- ro pripravljene igre s stro- gimi pravili so navdušile mnoge navijače in slučajne obiskovalce. Salve smeha je sprožal pri gledalcih tek če?. ovire v vrečah, hoja na ho- duljah, plezanje skozi razne ovdre in podobno. Učenci so pripomočke za igre izdelali sami pri tehničnem pouku in ob šolskem delu, ki jim ga še posebno ob koncu le- ta ni manjkalo. Veselja, sme- ha in navijanja za posamez- ne skupine ni in ni bilo ko- nec. Tako so učenci letošnji dan šole in zaključek šolskega le- ta proslavili s smehom, igro in v veselju težko pričakova- nih letnih počitnic. MATEJA PODJED ALPINISTIČNI KOTIČEK V VELIKEM STILU že vso letošnjo sezono lahko z veseljem poroča- mo o marljivem delu v celjskem alpinističnem od- seku, o izredno težkih smereh v Paklenici in Kieku, zadnje tedne pa že o vrhunskih storitvah v Savinjskih in Julijcih. Med zjianirai imeni slo- venske alpinističTie sme- tane se vedno pogosteje pojavljajo celjski alpini- sti, ki vsako soboto in ne- deljo presenetijo vsaj v eni najtežjih smeri. Po vzponih v Šitah in Jalov- cu ter triglavski severni steni tudi tokrat Iz obeh gorskih skupin izredne vesti. V severni steni Travni- ka, nad Tamarjem sta čaniek Franc in Palir An- drej 26. 6. v izrednem ča- su (7 ur) ponovila eno najtežjih smeri Julijcev »Aschenbrermerja«. To je bil obenem prvi letošnji vzpon v tej smeri — oce- na VI (skrajno težavno, 800 m). O vrhimski pri- pravljenosti te naveze pri- ča tudi to, da sta v sobo- to zjutraj vstopila v ste- no, ob 7. zvečer isti dan pa je Canžek že pridirjal na Okrešelj in naslednji dan s teča,j'nikom plezal v Mali Rinki Cicovo varian- to Iglica. Na Korošic! sta Knez Franček in Zupan Jože ponovila prvič letos .skraj- no težki severni raz Ded- ca — VII in isti dan še Regmt.sko v Vršičih — IV. Mlada plezalca, ki se- stavljata brez dvoma eno najperspektivnejših slo- venskih navez, sta člana AO Celje — skupina PD Rimske Toplice, ki je da- la tudi del finančne po- moči za svoje člane, Nad Okrešljem mora- mo za preteklo nedeljo omeniti predvsem lep us- peh pripravniške naveze I>eželak in Lesjak, ki sta v 5 urah ponovila Direkt- no v štajerski Rinki — VI. ženska samostojna pripravniška naveza Šah Marjana in Zevnik Cvetka pa smer Modic—^Režek v Turški .gori — IV in Du- šanov steber v Mali Ri'n- ki - III, Pripravniki in rečajniki so v teh dneh plezali pr- vič tudi samostojno in nad Okrešljem je bilo »vse živo« celjskih navez. Preplezane smeri: v Tur- ški gori: Cadova, Modic-Re- žek, Salajev greben, V -Mali Ruiki: Dušanov ste- ber, Vzhodna, Igličeva, Ci- cova varianta Igiičeve (ocene III—IV) in v Sta- .'erski Rinki Direktna v SV steni V—VI. štirje so pristopili po Hudem pra- šku na Mrzlo goro, Pre- voršek pa je plezal nad Korošico Lukmanovo. pre- ložnikovo v Vršičih in S raz Vežice — ocene III. Plezalni tabor je vodil na- čelnik Ciril Debeljak in plezal nad tečajni.škimi na- vezami solo v Turški go- ri in Rinki. Poleg že ome- njenih so sodelovali še člani: Glažar, Mesarec; pripravniki: Ix)rber, Ber- gnnt. Stamol; tečajniki: Zupane. Horvat, Kovač Milena, Kramer in Gom- ze. — Skupaj opravljenih 36 vzponov v 15 smereh. CIC Trening v previ.su nad Okrešljem 18. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 Staša Gorenšek Letošnje poletje, ko ima moda tako rada krila in ko so tudi druge hlače rasen kavbojk spet postale na moč priljubljene, so vzporedno z njimi dobile vso ve. Ijavo različne bluze in tu7iike. Od vseh najbolj aktualna je seveda srajčna bluza, ki je preživela že veliko različnih modnih sprememb in jih najbrž še bo. To sezono pa je srajčna bluza po- pestrena z obrobami v drugi modni barvi. Seveda se največkrat pojavljajo bela, modra in rdeča barva. Ob- robljen je lahko ovratnik, rob je največkrat m žepu, rokavu ali ramenskem šivu. Z barvo obrobe se potem ujemajo tudi gumbi. Na podoben način so narejene tudi druge tunike z visokimi ravnimi ovratniki, z rav. nimi ali štirioglatimi izrezi in seveda letošnje poletne majice. So prijetna novost, ki se jo bo lepo nosilo vso dolgo poletje in gotovo še tudi pozneje. zaupno JE PUBERTETA SRAMOTNA Gk)tovo se boste začudili, če vam povem, da sem stara 13 let in da vam pišem. Kaj me je pripeljalo do tega? Očitek, ki ga vsak dan sli- šim: v puberteti si in veliko še ne raziuneš. Zame pa to ni nič sramotnega, ker vem, da so to leta telesnega in duševnega dozorevanja. Sko- zi to dobo so morali tudi moji starši, zato jih včasih resnično ne razumem. Tudi je res, da je današnji svet v marsičem različen od ti- stega, ki je oblikoval moje starše. Današnji nori svet pa je tak kot vam ga bom opi- sala: kadimo, preklinjamo, pijemo in nečistujemo. Ker sem zašla v slabo dru- žbo tudi jaz kadim. 2e od mladosti pa sem se samo- zadovoljevala. To je pač pri- jetno in mi ugaja, če pa je kaj škodljivo, pa ne vem. Včasih mi je tudi kakšen fant všeč, nimam pa še no- benega zares. Zato vam pišem, da mi je lažje in tudi ne vem, če prav živim. Moji doma se tolažijo, da bo vse že minilo in zvra- čajo moje »grehe« na puber- tetno obdobje. Tako govorijo, kot da je to nekaj sramot- nega in to mi ni všeč, zato vas vprašam: je puberteta res nekaj sramotnega? ST.\NKA Draga Stanka, povem ti, da si zelo simpa- tična deklica, ki kljub »mla- dim« letom pravilno razmiš- lja. Ne bodi huda, če tudi jaz ugotavljam, da je tvoje pisemce pubertetno, kar pa ni nič slabega, sploh pa ni nič sramotnega. Vidim pa, da S! nezadovoljna sama s seboj in to je največ vredno. Postavila si se pred ogledalo in se zelo zgodaj spričo svo- jih let kritično ocenila. Ker kajenje škoduje tvoje- mu zdravju ga opusti. Mislim, dt ti ta razvada še ni prišla v meso in kri in je verjetno samo znak afnarije. Samoza- dovoljevanje (čeprav od mla- dih nog, kot meniš ti), je razvada, ki bo minila, ti pa ta konec s trdno voljo lahko samo pospešiš, če se ti zdi potrebno, Ce ti je kakšen fant všeč je povsem normal- no in normalno je tudi to, da nimaš še nobenega zares. Veseli se življenja takšne- ga kot je, čeprav ga včasih še povsem ne razumeš tako kot odrasli in zato prihajaš v nasprotja. Nič hudega ni to, važno je le to, da boš zrastla v skladno osebnost. NAT.AŠ.^ Pred dnevi sta pomemben življenjski jubilej praznovala zakonca Jože in Antonija Zager v Topolšici. Zlato poroko sta sicer imela že lani, vendar so jo združili z osemdeset- letnico Jožeta, ki jo je imel letos. Jože je najstarejši v kra- ju, kjer je bil tudi rojen. Bil je med pobudniki za zgraditev gasilskega doma in manjše kulturne dvorane, kjer so tudi pripravili njuno slavj3. Oba sta za svoja leta še prava korenjaka, čila in zdrava. Se vedno opravljata hišniška dela v gasilskem domu, takrat, ko pa počivata pa najraje bereta. Ona knjige, on pa časo- pise in to tiste stvari, kjer piše o gasilcih. Pa še na mnoga leta! Foto: LOJZE OJSTERSEK. GOSPODINJSKI NASVET SADNE SOLATE Sadne solate so prijetna spremem- ba v naših Jedilnikih, zlasti pa pridejo prav, ko se otopli. Zdaj je kar precej že vroče, zato jih poizkušajmo vklju- čiti v naš vsakdaa. Sadne solate lohko pripravimo iz naj- različnejšega surovega sadja, lahko pa kombiniramo surovo in vloženo sadje. Solate izboljšamo s sadnimi sokovi. dišavami, mlekom In smetano. Za odra- sle lahko Izboljšamo solato z rumom ali konjakom. Zapomnimo pa si na- slednje: sadje peremo v celem in ne- olupljeno, narezano sadje pa takoj pri- pravimo v solato. Znano je, da sadje vsebuje vitamin C, ki pa se na zraku, vročini in v dotiku z rjavečo kovino uniči. IMEL SEM DEKLICO Odgovorite mi prosim na naslednje vprašanje: zakaj moraš biti lump, če hočeš imeti dekle? Da stvar pojasnim. Imel sem deklico in nisem od nje zahteval nobenega potrdila ljubezni. Do nje sem bil po- zoren in spoštoval sem jo. Pa me je zapustila in ima zdaj drugega fanta. Prijatelj mi je rekel, da zato, ker ni- sem lump. Vprašam vas, če so dekleta res tako neumna, da nasedajo lepim besedam in je to bolj imenitno kot prijaznost, poštenost in pri- jateljstvo? Potem pa neka- teri fantje izkoristijo naiv- nost deklet, te nasedejo in je ogenj v strehi, drugi fantje pa so zaradi lastne naivnosti ob dekleta. Zakaj je tako? METOD Zato, ker smo si ljudje v življenju tako različni, dragi Metod. Kako bi bilo, če bi vs; tako mislili kot ti, ki si pač prebolel prvo razočara- nje in zato vsa dekleta gle- daš skozi ta zorni kot? Si trdno prepričan, da te je de- kle zapustilo zato, ker si bil po tvojem mnenju premajhen lump? Ce ti je prijatelj tako rekel, to še ne drži. Dekleta imajo rade nežnost in obču- tek, da so ob fantu varne. Si ji to kdaj pokazal, sl ji razložil kdaj načrte za bo- dočnost, si ji dal vedeti, da jo imaš rad? Morda ni bilo dekle zate, zato se boš pač moral ozreti po drugi, ki bo tvoje dobre in slabe lastnosti spoštovala. Prva ni zadnja in ne sme ti vzeti poguma, ki ga imaš že tako samo za ščepec. NATAkŠA HALA POD GOLOVCEM Rokometna f ešta Celje je po BAI zajela rokometna mrzlica, ki bo do- segla svoj vrhunec danes zvečer ob 19. uri v novi več- namenski hali pod Golovcem s povratnim srečanjem kvalifikacij za vstop v I. zvezno rokometno ligo. Sre- čali se bosta ekipi Celja in mostarskega Veleža, njun prvi dvoboj pred enajstimi dnevi pa se je v tropskem Mostarju končal z zmago domačinov s 16 proti 11. To- rej gostje, ki so izredno čvrsta ekipa, prihajajo na po- vratno srečanje s petimi goli razlike. Kaj od povratnega srečanja pričakujejo Celjani? Med ljubitelji rokometa in sploh športa so sicer mne- nja deljena, vendar le prevladujejo tista, da pet golov razlike ne bi smelo biti prevelika zapreka za borbeno razpoložene celjske rokometaše. To je seveda res, res pa je tudi nekaj drugega: garati bo treba od za- četnega do končnega sodnikovega žvižga, izmozgati zad- nje atome moči, da bo ugnan nehvaležen nasprotnik. Potrebna bo maksimalna disciplina v igri, popolno iz- polnjevanje zamisli trenerja Toneta Goršiča in pred- vsem ne obupati, če v začetku ne bi šlo vse tako, kot bi želeli. Tekma traja 60 minut! Celjski igralci, ki so v zadnjem obdobju odigrali celo vrsto najrazličnejših srečanj, so brez dvoma spo- sobni ugnati nasprotnika, vendar pod pogoji, ki smo Jih navedli zgoraj. V tej tekmi ne sme biti prisoten niti kanček malodušja, temveč samo pravo športno sr- ce! Celjski rokometaši imajo veliko priložnost, ki Jo ne gre prepoceni zapraviti. Srečanje bo v novi hali pod Golovcem, kjer bo do 70lj prostora tudi za številne ljubitelje rokometa, ki bodo podpirali domačine. Vendar naj bo to navijanje pošteno, fair in v mejah športne etike, kajti vse ostalo lahko Celjanom prej škoduje, kot koristi. Torej danes zvečer živimo za celjski rokomet. Nova hala, ki bo odslej naprej gostitelj številnim športnim ekipam, pa bo zaživela v vsem sijaju, če bo ekipa uspe- la. Za to pa so pogoji, ki jih je treba samo izkoristiti. TONE VRABL 90 LET V Peceljnu štev. 28 pri Bučah praznuje te dni Volavškov ata (28. junija) 90. obletnico rojstva. Vsa leta, ki jih je preživel ga niso upognila, niti mu 7iiso vzela veselja do dela in življerija, pa četudi so bila to težka leta. Pre- živel in doživel je veliko. Ko ga človek posluša, ugotovi, da je v njem nekaj, kar je podobno izviru, ki mirno teče in se še bolj mirno razliva po polju. S poljem je bil tudi povezan vse življenje. Modro je kmetoval skoraj 60 let. Vmes ga je zajel čas vojne. V prvi svetovni vojni se je znašel na Doberdobu, od koder je prišel sicer živ, toda hudo ranjen. Zopet se je čas umiril, leta so tekla in pri- nesla s seboj grenke in sladke spomine za pozna leta. Tudi v NOB je bil aktiven, ostal je sicer doma na kme- tiji, toda tudi tako se je udeleževal akcij. Vrata njegovega doma pa so bila vedno odprta za partizane. V življenju ni- koli ni tarnal, le vztrajno je delal in v šali, ki jo ima pri' pravljeno vsak trenutek, pregnal mračne misli. Njegovi otroci, ki pa jih ni malo, so ponosni nanj. Vsa- ko leto se jih zbere vsa deseterica pod domačo streho. Le- tos ob jubileju 90. let so ponovno prišli vsi in mu zaželeli zdravje ter njemu prirojenega veselja, ki naj ga spremlja še v pravo pozno starost. Volavšek Marija 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 19 ŠE O BAI 76 PODEUEVALI MEDALJE Med posebnostmi na letošnji 35, Balkanskih atletskih igrah je bila tudi ta, da so bili med podeljevalci medalj najbojšim sedanjim atletom tisti celjski atleti, ki so nekoč nastopali na igrah in osvajali visoka mesta. Naš velenjski sodelavec Lojze Ojsteršek jih je nekaj izmed njih poprosil za izjavo in seveda tudi fotosrafiral. Prepričani smo, da boste ra
  • odpori celotne skupnosti lahko lotijo tako velikih prireditev.« . _ ^_ . K..JUG NA ROB PRIMERA PETER SVET Jugoslovanski olimpijski ko. mite je prejšnji teden dolo- čil zadnje potnike za bližnje olimpijske igre v Montrealu. .Med n.jimi ni celjskega atle ta Petra Sveta, ki si je — tako vse kaže — vozovnico za daljni Montreal »zavozil« v Celju na BAI 76, kjer je nastopil bolan in kl,iiub temu zdržal pred domačim občin- stvom do konca. Ob tej pri- ložnosti je atletsko društvo Kladivar poslalo .jugoslovan- ski jaATiosi odprto pismo, v katerem opozarja na neize- načene kriterije pri določa- nju potnikov za Montreal in po katerih je odpadel Celjan Peter Svet. ODPRTO PISMO AD KLADIVAR Preko djievnega časopis.ja smo EVcdeU za odločitev STROKOV- NEGA SVET.\, glede udeležbe atletov na OLniPI.fSKlU IGrt.^H v MONTER.VLU. .Ta.sno nam je, da odločanje o tem, za jugoslo- vanski šport Izredno pomemlinem vpra.šanju, ni enostavno in laliko. Vendar pa smo bili zaprepaščeni nad takšno odločitvijo, kot jo je STROKOVNI SVET spre.iel. Odlo- čitev da PETER S^ ET ni uvrščen v OUMIPIJSKO REPRE/ENTA^N- CO ne prenese nobene objektivne razlage. Ugotovitev, da bi pred- stavl.iala uvrstitev PETRA SVETA v reprezentanco riziko je vsej športni in ostali javnosti, ki SVE- TA pozna kot izrednega atleta in borca nesprejemljiva. To je do- kazal tudi na BALKANSKIH AT- LETSKIH IGRAH, kjer je kljub agoniji vzdržal tek do konca, v nasprotju s pogosto prakso osta- lih sodelujočih Jugoslovanskih at- letov. Sprašu.jemo se, ali bi nje- govo nenastopanje, kot je to bilo v primeru FRANZOTHEVE. po- gojevalo drugačno odločilev. STROKOVNI SVET je torej nje- gov nastop pod nenormalnimi po- goji kaznoval z Izključitvijo i/, re- prezent.ince. Vprašu.jemo vas, na o.snovi katerih kriterijev je torej reprezentanca bila oblikovana. FRANZOIIJEVA In SVET imata oba iste pogo,je. Tudi SVET je dvakrat izpolnil normo, od katere je njegov nastop v SPLITU pred- stavljal peti najboljši rezultat na SVETU. .lANICMEVIC, ki ni nor- me nikoli izpolnil pa Je v repre- zentanco uvrščen kot perspektivni atlet. .\li to pomeni, da je stro- kovni svet PETRA odpisal kof at- leta, kljub temu, da ,je ta dokazal, da je po t^^^ki poškodbi še vedno eden izmed naših največjih šport- nikov tako po športni kakor tudi po člove.^ plail. VsUjuje m mi- sel, da so dogovorjeni kriteriji bi- li le farsa, saj se za vsakega re- prezentanta utemeljitev posebej prilagaja. Odločitev STROKOVNEGA SVE- TA .je težko prizadela vse športne delavce v CELJU, še zlasti pa at- letske, ki so pravkar, v nasprotju z atleti, vložili ogromno truda in sredstev za uspešen razvoj .ATI.E- TIKE. Takšne neprincipijelne in diskriminalorske odločitve prav gotovo ne bodo prispevale k na- daljnemu uspešnemu delu in raz- voju atletike v CELJU. Ne gre nam za izjemnost in pri- vilegij na račun naših naporov. Pričakujemo pa, da se bodo druž- beno dogovorjene norme in prin- cipi spoštovali in veljali za vse enako. Zato pričaku.jemo, da bo PREDSEDSTVO SFK JUGOSLAVI- JE odločitev STROKOVNECJA SVETA ponovno pretehtalo in uvrstilo PETRA SVETA v OLIM- PIJSKO REPREZENTANCO. ATLETSKO DRUSTVt) KLADIVAR Celje Kaj lahko povemo ob vsem tem? Predvsem dvoje: če Pe- ter ne bi nastopil. Celjani ne bi verjeli, da ne nastopa za- radi bolezni, vendar pa bi kljub temu potoval » Mont- real. Ker pa je Peter fant od faie je nastopil, zdržal kljub hudim bolečinam do konca in izgubil vozovnico. Drugi, ki niso nastopili pa potujejo. Brez dvoma .je to čudna kuhinja, kjer vsak ku- har po .svoje meša. Peter, tako vse kaže, nima svojega kuharja in je zato izpadel. Eno drži: takšna odločitev terja javni odgovor, pojasni- lo z argumenti, seveda če sploh so. Ne samo zaradi športnega Celja, temveč pred- vsem zaradi Petra, ki je zdr- žal vse hude življenjske na. pore, se uspešno vrnil, zdaj pa doživlja novo tragedijo. Ce smo tolerantni do špoit- nikov, ki so vse prej kot to, bi brez dvoma morali biti predvsem toliko bolj še do Petra Sveta, odličnega atleta in predvsem — člove- ka z vsemi moralnimi kvali- tetami, ki jih drugje tak* pogrešamo. TONE VRABL 20. stran — NOVI TEDNIK 1. julij 1976 — štev. 26 IN MEMORTAM IVAN CUAN v prometni nesreči je s svojo soprogo Zdenko iz- gubil življenje direktor komercialne službe GIP IN- GRAD iz Celja, ing. Ivan Cijan. Ing. Ivan Cijan je bil Celjan, rojen 1923. leta. Gimnazijo je končal v Celju 1949, tehnično fakulteto pa 1. 1956 na univerzi v Ljub- ljani. Takoj po univerzitetnem študiju je vstopil v ta. kratno podjetje Beton, od leta 1959 pa je bil delavec v združenem GIP Ingrad vse do svoje prerane smrti 21. junija 1976. V svojem ponUcnem delu je bil izredno vitalen, di- namičen, razgledan in bister mož. Kot gradbeni komer- cialist je imel izredne izkušnje in sposobnosti. Bil je soustvarjalec vseh večjih zgradb, stanovanjskih sosesk in industrijskih objektov pri nas. Odlikoval se je pred- vsem pn vseh teh zasnovah, idejah in v tehnologiji. Imel je izredno dober odnos do poslovnih partnerjev v komerciali. Na svojem delovnem mestu v podjetju INGRAD je do vseh delavcev imel tovariški odnos, ki ga je odražal tudi v zasebnem življenju izven podjetja. Prav zaradi tega je bil v podjetju pri vseh delavcih iz- redno priljubljen. Odlikoval se je tudi kot družbenopolitični in športni delavec. Bil je tudi udeleženec NOV. V ŠŠD Ingrad je bil nadvse uspešen šahist in vodja šahovske sekcije. Po svojem strokovnem šahovskem znanju je spadal v izbrano 10-člansko vrsto najboljših šahistov tega pod. jetja. Odlikoval se je tudi pri organiziranju šaha v pod- jetju kot športni delavec z izrednim posluhom za raz- voj te miselne igre med delavstvom. Bil je organizator rednih mesečnih šahovskih turnirjev in selektor repre- zentance Ingrada na tradicionalnih športnih igrah grad- bincev, kjer so šahisti Ingrada vselej zmagovali. Tako je še 15. maja letos vzorno organiziral republiško pr. venstvo gradbincev v šahu, kjer je sodelovalo v Celju kar 48 gradbenih podjetij iz vse republike. Sredi snovanja m bogatega dela je bila pretrgana nit njegovega plodnega življenja. Združeno GIP Ingrad je z njim izgubilo dragocenega vodilnega delavca, iskre- nega tovariša in prijatelja, športniki ŠŠD Ingrad požr- tvovalnega organizatorja, obe njegovi hčerki pa ruidvse skrbnega očeta. K. J. ŠŠD VISOKO PRIZNANJE Pred dnevi je bila sldepna prireditev v klubu delegatov v Ljubljani ob novem ciklu, su tekmovanj SSD v Slove- niji. Predsednik ŠŠD mag. Fabijančič je v referatu o pomenu in množičnosti tega tekmovanja izrekel posebno priznanje društvom na celj- skem področju, ki so v pri- merjavi z ostalimi v SRS zastavili delo na množično, sti in bogatih oblikah samo- upravljanja. Pri ocenjevanju ŠSD je pri osnovnih šolah, kjer je tekmovalo nad 100 društev, ŠŠD B. Ročk iz Šoštanja do- seglo častno 4. mesto, Bra- slovče 10., Hudinja U., Za. lec 17., Šmarje pri Jelšah 21., Mozirje 22., Kozje 25., Slavko Šlander Celje 26., Bi- strica ob Sotli 27., Les;čno 28. in Vransko 30. mesto. Z denarnimi nagradami so bili odlikovani B. Rdck, Braslov- če in Hudinja. Vsa ŠŠD pa so prejela plakete. Pri ocenjevanju srednjih šol je bilo ŠŠD na RšC Ve- lenje na častnem 4. mestu, gimnazija Celje na 10., gim. nazija Velenje na 14., tehni- ška Celje na 17., pšC Celje na 18., ŠKIMC Štore na 19. in kmetijski SC Celje na 22. mestu. Denarno nagrado je prejelo le ŠŠD na RŠC Ve- lenje. Iz celjskega področja je na tem tekmovanju nasto- pilo kar 45 ŠŠD. Uvrstitve ŠŠD iz celjskega področja so v primerjavi s prejšnjimi leti v povprečju mnogo bolj- še, le pri vrhu je njihovo število skromnejše tako pri osnovnih šolah, dočim so uvrstitve ŠŠD na srednjih šolah nekoliko slabše. K. JUG 1. julij 1976 — štev. 26 NOVI TEDNIK — stran 23 Kronika^ PROMETNE NESREOi PREIlimA V02NJA DRAGO AHEC, 39, iz Zagreba je vo- zil skozi Strmco in v desni nepregle- dni ovinek pripeljal prehitro, zato ga je zaneslo v levo. Takrat je iz nasprot- ne smeri pripeljal s tovornjakom MI- OSLAV CULI BRK, 24, prav tako iz Za- greba, ki je vozil pravilno po svoji desni strani. Pri trčenju sta se poško- dovala voznik Ahec m njegov sopotnik KONRAD VALJAK, Škode na osebnem avtomobilu, ki je popolnoma razbit je za okoli 40.(X)0, na tovornjaku pa za 10.000 dinarjev. PREHITEVAL JE KOLONO FRANJD HUM.SKI, 21, iz Harinih Zlak je v kraju Hanjsko prehiteval ko- lono vozil. Ker je takrat pripeljal iz nasprotne smeri osebni avtomobil, ki ga je vozil KONRAD HLUPIC, 26, iz Roginske gorce, je prišlo do trčenja. Mopedist Humski je padel na pokrov avtomobila in ko je le-ta ustavil po 20 metrih, je padel na cesto, moped pa je vrglo v tovornjak, ki je vozil v koloni. Mopedist se je poškodoval, na tovornjaku je škode za 3.000, prav toli- ko na mopedu, na osebnem avtomobi- lu pa za okoli 10.000 dinarjev. POČENA GUMA Skozi Debro je vozd z osebnim av- tomobilom ANTON DJURIN, 29, iz La- škega. Na ravnem delu ceste je nena- doma počila sprednja desna guma, za- to ga je začelo zanašati. Zapeljal je v desno in trčil v vrtno ograjo. Voznik se ni poškodoval, na ograji in na av- tomobilu pa je škode za okoli 45.000 dinarjev. IZSILJEVANJE V KRIŽIŠČU Po Kidričevi ulici v Celju je pripe- ljal do sematoriziranega križišča z Ma- riborsko cesto kolesar ALOJZIJ BOL- HAR, 77, iz Celja in tu zavijal v levo proti središču mesta. Za njim je vozil s kolesom na pomožni motor SREČKO ZIDANIK, 14, iz Celja, ki je v križi- šču prehiteval kolesarja, ko Je ta že zavijal v levo. Kolesar Bolhar je padel in si zlomil levo nogo. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA FRANC HUDEJ. 24, iz Trnovelj Je vozil iz Svetine proti štoram. V Šent- janžu je pripeljal v oster levi ovinek tn je zato nameraval zmanjšati hitrost. Pri tem pa se je zaradi neizkušenosti zmotil in je namesto na zavoro priti- snil na plin. Avtomobil je zdrsel po strmini navzdol in se večkrat prevrnil ter obstal ob gordu. Pri nesreči sta se poš.-codovala Franc Hudej tn sopot- nica GRETA AVBELJ. 21, iz Trnovelj. PEŠAKINJE NI VIDELA MARJETA STRMŠEK, 29, iz Celja je na Lopati dohitela JOŽICO MESA- RIC, 44, iz Celja, ki je hodila sicer po desni strani, vendar nekoliko bolj pro- ti sredini cestišča. Zato je Strm.škova ni pravočasno opazila in jo je zadela s kolesom na pomožni motor. Obe sta padli se le lažje poškodovali. NEOBZIRNOST JOŽEFA KAC, 29, iz Zg. Roj je na cesti med Šempetrom in Žalcem pre- hitevala voznika osebnega avtomobila AVGUSTA TAVČARJA, iz Šempetra. Ko Je bila vzporedno v njim, je voznik Tavčar povečal hitrost in voznici ni dovolil, da bi ga prehitela. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal nek oseb- ni avtomobil, zato je Kačeva zavila v desno, pa tudi Tavčar je v tem tre- nuku hotel omogočiti prehitevanje. Ka- čevo le zaneslo v desno na njivo, kjer je avtomobil obstal na strehi, škode je za 10.000 dinarjev. 100.000 DINAJEV ŠKODE Martin štajner, 33, iz Velenja je vo- zil z osebnim avtomobilom skozi Vel. Pirešico, in ker ni upošteval omejitve 60 km/uro, ga je začelo v ovinku za- našati. Zadel je v zadnji del prikolice tovornjaka, ki ga je iz na.sprotne sme- ri pripeljal JURIJ BERDNIK, 23, iz Loč. Trčenje je bilo tako močno, da je prikolico odrinilo z vozi.šča. Štaj- nerja so lažje poškodovanega odpeljali v celjsko bolnico, škode pa je za 100.000 dinarjev. UTRUJEN VOZNIK Na ravnem delu ceste v Zečah je voznik osebnega avtomobila BORIS MARAUS, 23, iz Maribora zapeljal v desni obcestni jarek, se prevrnil na streho in tako drsel še 20 metrov. Pri nesreči se je poškodoval sopotnik DR.^GO FARIC, 20, iz Maribora, mate- rialne škode pa Je za okoli 20.000 di- narjev. Ni veliko manjkalo pa bi letos v Laškem ne bilo že zelo dobro utečene turistične prireditve »Pivo in cvetje«. Pa vendarle bo. Letos bo prireditev imela bolj kulturniški značaj, več bo kulturnih prireditev. Ker je letošnja prireditev »pivo in cvetje« trinajsta zapovrstjo, letos ne bodo ženili »kmečkega« para, da bi ne bilo kakšne nesreče (nesreča so prazne blagajne). Bodo pa zato letošnja paša za oči in ušesa mladi godbeniki iz Logatca in njihove brhke madžoretke. Prva takšna skupina v Jugoslaviji, ki je nastopila ob dnevu mladosti v Beo- gradu. No, Laščani so uvožene (francoske) madžoretke že videli, toda toliko bolj bodo vetseli domače skupine — že iz patriotizma. VESOLJSKI GOSTJE Ne glede na vedno več- je napore človeštva, da bi vzpostavili stik z možni- mi prebivalci drugih pla- netov v naši galaksiji ali izven nje, za zdaj še ni- smo dobili nobenega zna- ka, ki bi hrabril naše pre- pričanje v to življenje. Se- veda pa to nikakor ne po- meni, da nekega dne ne bo nezemljanom padlo na pamet, da nas obiščejo. In to razumljivo z namenom, ki ga ne moremo predvi- deti. Večina znanstvenikov meni, da bodo te možne misije miroljubne in da mora biti prebivalstvo na- šega planeta pripravljeno na njih. V tem smislu so pred kratkim sodelavci argentinskega centra za raziskovanje izvenzemelj- skih oblik življenja na- slovili pismo vsem šefom držav. V t^m pismu di- rektor centra izraža za- skrbljenost, ker še do zdaj ni nič ukrenjenega v tem smislu, da bi bili ljudje obveščeni o tem, kako se obnašajo v pri- meru nepredvidenega obi- ska. »Oblasti morajo obvesti- ti prebivalce, kako naj se obnašajo v primeru, če se bodo nenadoma pojavili leteči predmeti z drugih svetov,« piše v pismu, ki med drugim izraža tudi bojazen, da bi lahko Zem- ljani zaradi svojega stare- ga refleksa strahu zavzeli sovražno stališče do tuj- cev iz globin neizmerne- ga vesolja. m\ OKOLI SVETA Prvič v zgodovini jadrnic se je zgodilo, da je ženska sama krenila na pot okoli sveta. To je Poljakinja Krystyna Ckoynow- ska Liskiewicz, ki je že 6. marca letos od- plula iz pristanišča na Kanarskih otokih. Kot je sporočil varšavski jadralni klub, pluje 40-letna Kristina na jahti Mazurek z jadri površine 60 m' In motorjem, ki ima 40 konjskih moči. Jahta Mazurek dos^a največjo hitrost 9 vozlov na uro. S Kanarskih otokov se je napotila proti Antilom, od koder bo preko Panamskega kanala prešla v Pacifik in nato proti To- resovi ožini, ki Novo Gvinejo ločuje od Avstralije. ROLLING STONES St INUUiilKUA Končno so tudi jugo- slovanski najstniki in najstnice dočakali veliki dan, ko je k nam pripo- tovala na gostovanje ena največjih svetovnih pop skupin RoUing Stones. V dveh dneh si je koncert-a v Zagrebu ogledalo več kot 16.000 mladih iz vse Jugoslavije, precej pa je obiskovalcev prišlo tudi iz tujine, saj smo pred veliko zagrebško športno dvorano, kjer je bil kon- cert, videli avtobuse iz Madžarske, mnogo oseb- nih avtomobilov z itali- janskimi in nemškimi re- gistracijami. V glasbenih krogih še- pečejo, da je letošnja ve- lika Evropska turneja Rollingov njihova zadnja in tudi zato je bilo zani- manje še v«'čje. Sam na- stop ni vsaj v glasbenem smislu prinesel prav nič novega. Rollingi so svoj posel opravili rutinirano, brez pretirane zagnanosti, solidno. Odličen je bil novi kitarist, Ron Wood, nekdanji član skupine Fa- ces. Navduševal je s svo- jimi izredninu soli na ki- tari, sicer pa je bil kon- cert razočaranje. Mick Jagger se je sicer trudil, a je bil kljub temu bolj baletka kot pevec. Naj se je še tako trudil, z bese- dili svojih socialnih in angažiranih pesmi pa le ni bil prepričljiv. Kako bi tudi bil, ob vsem svojem avezdniškem obnašanju, ob teon, da za njihov na- stop skrbi več kot 20 teh- nikov in scenskih delav- cev, katerih gla\'na naloga je, da dobro zloščijo oder, da bi lahko »veliki« Miok mirno legel na tla, medtem ko skuša peti. RoUing Stones so veli- ka industrija, ki še vedno pobira mnogo cekinčkov na račun svojega nekda- njega uspeha in starih pe- smi. Vsaj v Zagrebu od novih pesmi niso igrali m- ti ene, ki bi navdušila. Zato pa smo vseeno radi poslvišali stare dobre Street fighting man, Hon- ky Tank vvoman, Get off of my cloud in druge. Nastop Rolling Stonesov je bil cirkus, ki se je cir- kuško tudi končal. Veliki balertnik Mick Jagger, ki skuša tudi peti, čeprav mu to vselej ne usperv-a, je v razgreto občinstvo vrgel nekaj veder vode. Je ho- tel navdušence le ohladi- ti, ali pa je s tem vnovič pokazal svoj čuden odnos do ljudi, od katerih de- narja živi. Zame so bili Rolling Stones razočaranje. Jih pa že rajši poslušam na plo- ščah, kjer ni zfvezdnišbva in kjer njihove pesmi de- lujejo nekoliko bolj pre- pričljivo. B, afTAJVIEJCIC NAKIT ZA ZDRAVJE Danes zopet ena bolj ne- navadna iz ZDA. Mary Ann Scherr dragulj arlsa m preda- vateljica na umetniškem od- delku državne univerze v Kentu je dobila resnično ne- navadno idejo o oblikovanju nakita, za katero pa je že zdaj izredno veliko zanim'-!- nje. Zapestnice, pasove in različen drug nakit je obli- kovala tako, da poleg lepega videza oziroma okrasa kaže tudi utrip, temperaturo tele- sa in — o^nesnaženje zraka. S tem nakit opozarja lastni- ka, da nekaj z njim ali z okoljem ni v redu. Nakit se v tem primeru prične svetli, kati ali spušča določene evo- ke kot opozorila. V delih na- kita so vgrajeni tekoči kri- stali, ki spreminjajo barvo in drobne elektronske kom. ponente, ki spremljajo delo srca in reagirajo na spre- membo temperature ali dru- gih činiteljev. Mary Ann je povedala, da bodo predmeti stali od 270 do 3.600 dinar- jev, in da je že zdaj zasuta s pismi iz vse države. NORVEŠKI BABILON Norveška prestolnica nafte, masto Stavanger, na. zaho- dni obali je postalo svetovno zbirališče delavcev in stro- kovnjakov vsega sveta. Mestne oblasti so izvedle popis pre- bivalstva in ugotovile, da živi v mestu kar 72 narodnosti. Med temi 2.700 Francozov, 2.000 Američanov, 650 Angležev in 500 Dancev. V nekaj manjšem številu pa so zastopana državljani Barbadosa, Hondurasa, Peruja in Jemena. Seveda so tudi v mestu šole, kjer uporabljajo različne jezike, lokalni časopis »Stavanger Aftenbladu pa dvakrait tedensko odstopa stran časopisa za tekste v angleščini in francoščini. Sicer pa je Stavanger po velikosti četrto mesto Norveške, vsekakor pa najbogatejše. ZAŠČITA MEDVEDOV Eskimom na Gronlandu grrzi, da jim bo usahnil eden najbolj pomembnih iz^-^orov hrane. Namreč, Norveška, Kanada in Sovjetska zveza so že davno podpisale sporazum, po katerem je prepovedan lov na bele medvede. Danska in Združene države Amerike, kjer se prav tako zadržujejo beli medvedi, so tudi sklenile tak.sen dogovor, ki ga bodo v bliž- nji prihodnosti tudi uradno potrdili. Seveda je takšno stanje s hvaležnostjo potrdila tudi mednarodna zveza za ohranitev narave. Kot že rečeno, pa bo to najbolj prizadelo približno 10.000 Eskimov. Vsekakor pa bo verjetno potrebno, da se bodo v teh državah tudi dogovorili c njihovem pro- .blemu, . -______ ._______.____ NI RIBENCAN URBAN, pač pa Ribenčan Anton Šile, naturaliziran na štajerskem, saj ima v Mariboru prodajalno izdelkov suhe robe. Sejmi so njegovo tržišče in da bi bolj pritegnil pozornost nase, od čafta dt» časa potegjne harmoniko, da se ljudje ozirajo odkod poskočne viže. Pa se le »obesi« ob štant tudi kdo, ki se šele ob pogledu na suho robo spomni, da rabi nekaj, kar je razpeto med kuhalnico do rete ali škafa. Tako je bilo pred dnevi v Laškem Foto: J. KRAŠOVEG NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: MIlan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnma 120 din, polletna 65 din, četrtletna 36 din. Za Inozemstvo je cena dvojna. TekočI račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-105, oglasi m naročnina 22-800.