P R O S V E T A •

GLASILO SLOVENSiKG NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OH&Mm ln ufravalDri pr» •tort: a«67 B. Uw»dal« »f
fjj -
Offlos of publicAUoa:
ew7 Bo. l«wnd»U av«. T.lpphone: l.aw»d»l. 4036.
--
LETO—YEAR XI. ^».Jf
ibtr butara m

Wy u4 dbtrilmu«!
STŽTc!!^;'m^sT^T CHICAGO, ILL., PETEK, 13. Septembra (Sept. 13) 1918 ^rJjSVoo ŠTEV.—NUMBER 215.
dt (.tu. uSmSTSTu Wy tU Act »f CN»li»r 6, 1616, mm	p—t Offi- »I CktoM^ 16*»«*.. »f	•> tU	I. A. 6. »«rl—«, F-i—Ur ^tairal
Sej« ^sirTiosrAirT^n^srTa^^
r»u of pMtag«
VELIKA JUGOSLOVANSKA MANIFESTACIJA ZA DEMOGRAOJO.
Spored
MANIFESTACIJA SLOVENSKEGA REPUBLIČANSKEGA ZDRUŽENJA aa demokracijo, za vojni program Združenih držav in aa oavo-
boditev Jugoslovanov v nedeljo 15. septembra ob 9. dopoldne.
A) Zbiranje jugoslovanskih organizacij, delegatov S. R. Z., S. N. V. J. in drugega občinstva točijo ob 9. dopoldne na Ho. Kacine Ave. in W. 19th »t.
Pohod:
1)	Redarji.
2)	Amerifika zastava in zastave društev.
3)	Slovenska godba.
4)	Skupina Slovenk, predstavljajočih slovensko zastavo.
5)	Delegatje in delegatinje S. R. Z. in S. N. P. J. ter gostje.
6)	Srbi.
7.) Hrvati.
8)	Češka deputacija.
9)	Pevska druživa Naprej iz Mihvaukee, Slovan iz So. Chicaga in
Sava iz Chicage.
10)	Hrvatska godba Jelačic.
11)	Slov. delav. Sokol Chieago in eventualno drugi Sokoli.
12)	Mladina.
13)	Članice društva št. 47, SSPZ., št. 102, HNPJ., ženske podružnice SKZ. In drugo ženstvo.
14)	Članstvo društev Hlavija, št. 1, Narodni vitezi, fit. 30, Slovanski Dom, št. 86, Goorge Washington, št. 270, Lincoln, it. 361, Pran. Parrer, s' 131, vsa SM'J. - Slov. mm. klub št. 1 — Jugoslovan, št. 1&4, JSKJ
liABITE MEHAK PREMOG DO B02ICA,
Kurivna uprava priporoča varčevanja a trdim premogom, kar ga ne* bo dosti.
AMERIŠKI NAVAL NA 20 MILJ DOLGI FRONTI
SAMO TRETJINA LANSKE KOLIČINE.
Slovenska postaja Modem VVoodmen of America. — fit. 1, 4l, UM, tu. Oa ob milem vremenu rabijo
št. 100, vaa SSPZ. — Slovenija, št. 44, ČSBPJ. — Zvon, št. 70.JSKJ.
iu eventualno druga društva.
* B) Pohod se l>o pomikal po že objavljenih ulicah v dvorano Pilsen Avditorijuma.
SPORED SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA:
1)	Predsedujeta: Filip Godina in Jože Ambrožic.
2)	Hrvatska godba : Star Spangled Bnner.
3)Govori	Frank Kerže, Man ekaekutive SRZ.
5)	Godba igra Marzeljezo.
6)	Govori v angleškem jeziku. Govornike pošlje Državni obrambni svet.
7)	Godba igra himno "America".
8)	Govori A. Novotny v deškem jeziku.
9)	Godba igra "Hej Slovani".
10)	Govori Peter Kokotovic v srbskem jeziku.
11)	Nastop pevskih društev: Naprej, Sava in Slovan.
12)	Nastop govornika v hrvatskem jeziku.
13)	Nastop tniltvauškega pev. društva Naprej.
14)	Govori John Terčelj, tajnik okrajne org. SRZ. za zapadno Penna.
15)	Govori Kthin Kristan.
16)	Godba.	-
17)	Zaključni govor Jože Ambroiiea iz Pennsylvanije. Jugoslovani, udeležite se vsi, komurkoli dopušča čaa, te manifes-
taeije aa svetovno demokracijo.
ODBOR.
Druga redna konvend|a Slovenskega republičanskega združenia.
Izvrševalni odbor: Frsflk Bostieh, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Ktbin KrStan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt PetrovčM, Frank Ve-
i anich.
Delegati: j
Za Slovensko Narodno Podporno Jednoto: Joseph Ambrožic in
John Vogrieh.	urim
Za Slovensko Svobodomiselno Zvezo: Avgust Avčin in William
Kus; namestnik Jacob Tiso!.
Za Slovensko Delavsko Porporno Zvezo: John Prostor. Za Jugoslovansko Katoliško Jednoto: Malh. Pogorele in Anton
Motz.	. _ , . _ .
Za Ju goslovansko Porporno Zvezo "Sloga": John Reael in John
Krmene.	.J ....
Za Socialistični klub, Čitelnico in pevski zlrnr Naprej v
naukee, Wis.: John Kslan.
Za Slovensko sekcijo soc. atranke: Frank Mrgole, Frank t o<i
Ohioagp, Ul. — Raymond K Durham,' oWavni kurivni upravitelj, priporoča vsem konzumen^ tom trdega premoga, da se poslu-žijo do Božiča le mehkega premoga, kajti tb na ta način jim je mogoče prihraniti trdi premog do januarja, ko pritisne najhujši mraz.
Vsak konzunient bo dobil eno tretjino manj trdega premogu kot lani. Nikakor ni seveda pruktjč, no mešati trd premog /. mehkim. Vsak premog je treba rabiti zase. Kadar je milo vreme po zimi, naj se kuri z mehkim premogom, da se tako prihrani trd premog za hud mraz. Od sedaj pa do 26. decembra zadostuj? mehki premog. Če ho vrem^ milo Sc po 25. decembrom, naj vaakdo še nadalje kuri z mehkim premogom, dokler ne pritisne oster mraz.
Zdaj dobe konzumentje le prvo tretjino trdega premoga, ki ji)a gre. Če se bodo ravnali po nasve-
mehak premog, bodo prav lahko izhajali s tretjino trdega premoga, ki jim je bila odkazana. Preden bodo konzumirali to tretjino trdega premoga, bbdo lahko
dobili že drugo 'trcMjlno.
> < >, ? »
" Zima mogoče Jet ns nc bo tako trda kot lani, ali pr^prfviti se je treba, do bo Še hujša, kajti sedaj ne more nihče povedali, kaj nam prinese letošnja zima. Vsakdo naj se pripravi za zimo, posluša naj nasvet kurivne uprave iu nc b.i se mu treba bati, da bo pozimi zmrzoval.
t
V Chicagu so različne cene /.i premog. Ta difercnea je nastala ker pošiljajo .premog po železni« I in jezerih. Premog, ki ga dovn-žajo po železniei, ima seveda višjo ceno, kajti kurivna uprava 'jc določila ceno za premog pri rudniku. Kurivna uprava je pripo-ročila železniški upravi, da dolu. či enako voznino za prevažanj« premoga I« - premogovniških središč v (Chieago, da se tako doseže enaka cena za premog enake kakovosti. Do sedaj še to priporočilo ni rešeno, ker mora napraviti pot skozi razne departmen* te.
TA JE DOBRA!
Daniea" v Chicagi: Frank
lipee.
Za mladeniško j>odporno društvo
M a zfslovenski pevski in tamburaški zbor "Lira" v Chicagi Adolf
Mišja.	, _ , „
Za slovenski pev.ki zbor "Sava" v Chicagi: Frank Hr«i. Za alovenako postajo M W. of A , št. 16211: Lorenc Left*V Za društvo "Slovenija", št. 44, Č. S. B. P. J.: John IKonlch Za slovenski delavski -Sokol" v Chicagi John KaUn Za slovensko književno društvo v Dubuqw, Ia.: Kari 11 glodich.
Za dnevnik "Proeveta": Psnl Berjar. Za dnevnik "Enakopravnost": Jsnko N. Rogelj Za "Proleterec": J°še Zavertnik, ml
Po
Ženeva, 12. *ept. - V časopisu "Naše Jedi ust vo", k i kroži med Jugoslovani v Avstro-Ogrski, je čitati sledeče besede:
"Nemški kronprino ja ia hu mani tam ih ozirov odložil oknpa cijo Pariaa."
Omenjeni list je nedvomne glr-silo avstrijske vlade.
in Moselo in so že okupirale deset postojank. Zavezniški pritisk na St. Quentin.
_ ^
Ameriška fronta v Loreni, 12. sept. — Ameriške šote so v ofenzivi na dvajset milj dolgi fronti na obeli straneh St. Mihiela, juinovahodno od Verduna, kjer namžka črta tvori oaek šap ša od začetka vojne Vreme ja lapo. Američani so v prvem navalu okupirali prvo sovražno črto za kopov brez posebnega odpora in sovražnik sa ja pridal umikati na obeh straneh St. Mihiela. Pranooako-ameriška artileriju j« pred napadom štiri ure obstreljevala sovražne poaioije.
London, 12. sept. — Z bojišča poročajo: Danes ajutraj ob peti uri Je ameriška armada pridela prvo veliko ofenaivo med rokama Maao ln Moaelo v okolišu Netaa. Ofenaivo vodi direktno general Parahlng. Pranooai pomagajo na desnem in levem krilu. Po prvem poročilu so Američani še okupirali deset meit in vaai. Fronta ofenaivo ja juhio od Verduna.
Ameriški naval ja vsekakor dolgo pričakovani udarno na novi fronti, predno sa mora sovražnik ustanoviti na novi Črti tik stare Rta-denburgove fronta. Ameriška ofenaiva ie vrši na vogalu, kjer aa savije soiason-verdunska fronU proti jugu. Verdun ja na Uj fronti. Reka Masa reže fronto od Verduna proti levaroaapadu, dočim teče Moaela na desnem krilu fronto dvajset milj južne od Verduna
Američani in Vrana** ao danes ajutraj 6dprt! strahovit topniški «>H©nj ua Nemce na loreaskl fronti. Odgovor avrrašna artllarije ja Ml f.elo slab,	e
TRANSPORT TORPEDIRAN VSI SO SE REŠILI.
3800 ameriških vojakov ja bilo n ti parniku, ki so ga napadli Nemei 200 milj od suhega.	--—
fantje iz ohioaoe in ole Per»Wngove čete napadajo in prodirajo velanda na ladji na obeh straneh St. Mihiela med Maso
2« mr^__i- _ _ v i . i i
Ohioago, Ul. — Ko ji^ljajzer
napovedal brezobziren boj s po-iapljiičami ua morju, je mislil, da zmaga v nekaj mesecih. Vprav tn brezobziren boj na morju je pe zapečatil njegovo usodo.
Treba je iti med ljudstvo iu poslušati, pu se lahko vsakdo prepriča, da je brezobziren boj na morju podžgal ameriško ljud stvo do skrajnega odpora iu da se' ljudska sodba vobče glasi: "Kajzer iu njegovi vladni podrepnlkl morajo pasti."
Ko je došla v Chieago vest, da je nemška potapljača izstrelila torped na transportno ladjo, nn kateri jc bUo 2,800 vojakov, ki so sc vsi rešili, not a pijača je pa bila razbita na MM; jMiilo ljudstvo prepričano, da M* korzarji pfcjell zasluženo plačilo, kajzer pa ne bo dosegi nikdar svojega cilja, ampak gi* bo doletita Vso-da, ki gre po ljudski sodbi avto« k tatom.
Brzojavka pravi na kratko;
•"Transportna ladja z 2,800 ame*
fiškimi vojaki na krovu je bile torpedirana, Vsi so rešeni. Ladjo so zapeljali ua obrežje."
Brzojavka nadaljuje, da so bili ua ladji fantjf i* Chicaga. in rievolanda in da so vse transferi •nli na razruševalee Takoj so od/ šli razrušcvalel- hk;,loV, da UničH jo potapljačo. Bombe, ki eksplo-dirajp p<Kl votlo, so napravile konec korzsrskl ladji. Mnogi voja ki so jasno videli, kako se je po-tapljača' po eksploziji Itomb dvignila iz morja, da se za vedno po-grezne v njeni.
V Chicagu se je razširila v<yl o napadu na transportno ladjo kot gozdni požar. Toda na obrazili ljudstva j<» bilo čitati veselje, kaj ti z vestjo o napadu na transportno ladjo, je došla tudi vest, da so rešeni vsi vojaki in da je potapljača uničena.
Duh meščanov se zrcali najbolj teh besedah i "Če potapljača izstreli torped na ladjo, ki ni slu-čsjno pod varstvom razruševalee v in se rešijo vsi z ladje, pol a pijačo pa razbijejo razruševalel kmalu po napadu na kos«', ali bo še kajzer upal na zmago, ko posta viino šc en miljon ali več mož on kraj oceana T"
Za kajzerju ni rešitve," je odgovoril neki drug Imeščan, "voj na se bo nadaljevala, dokler ne bodo premagani nemški avtokra i je iu milltaristI." Drugi, ki s.» poslušali razgovor, so pritrdili.
Potapljače ne bodo kajzerju iz vo je vale zmage tako zanesljivo, kakor ae zemlja suče okoli soln-empak doživel bo poraz, ka-l
Washington, 12. sept. — Tukaj ee slišijo gkeovi, da ee je a otvo rttvijo ameriške ofenaivo, kl ima aa rvoj cilj nemško trdnjavo Mala. vsekakor pričela <4)očUns bitka vojne.
Waahhftgton, 12. sept. — Ia Rio Janiera poročajo, da ja braallaka vlada pretrgala stike a Avstrijo
VREME
Chieago in okolh-a: V petek js ano in nekoliko gorkejše Lahki aeverocapadni In zapadni vetro vi. Povprečna temperature v zadnjih 24 urah 5'» ^.1»..» i/l.aj^ mM, 6:27, zahaja ob 7.<J6.
'•a
k rešen j« doletel še vsakega av
iokrata, ki je poatal nevaren cl viliza«'iji in človeškemu napredku.
Napad na transportno ladjo jc bil izvršen 200 milj od angleškega obrežja iu kljub temu m pri-\ rdli torpedi rano ladjo do obrežja, da je nasedla na njem. To de lo dokazuje veliko izurjenost v mornarskem poklicu, ki jsitrdi, da tt ameriški in zavezniški mor-narji kos težki nalogi, ki so jo prevzeli.	,
London, 12 aept — V soboto popoldne je nemška potapljača torpedirala ameriški transportni parnik "Pernic," na katerem je bilo 2*00 ameriških vojakov, ve (Dal> na 3* str., 1. koL)
Pariz, 12. sept. — Marcel Kutin, znameniti vojaški kritik, Izjavlja, da jc nemški generalni štab ukazul konstrukcijo nove iu ^največje obrambne črte," kate. ro bodo imenovali "Pursifalsko črto" iu vlekla se bo od Anhver. pnu čez centralno Belgijo do Met zii v Loreni. Pristanišča v Ani werpnu že utrjujejo.
London, 12. sept, — Vojni stan javlja danes o neprestanem prodiranju zavezniških armad proti vzhodu in obkoljujočem gibanju zaveznikov naokrog St. (juenliita. Angleške čete so vzele Vermand. Ven de I les in Attily (pet milj za-pudno od St. Quentlua) iu napre dovule so v gozdu llelnou (štlil in pol milje ?;ipnduo od Kl, (Jueu-t ina).
V prejšnji noči ho hritiške čete napadle iu okupirale močno utrjene pozicije južnozapadno od L.i Bassec v Flandriji, ki so znane pod imenom "Železniški trikot," Večje število v jetnikov iu stioj uih pušk je padlo Angležem v rn ke.
Med prodiranjem proti Cam braiu so Britje prekorsčili kanu. Du Nord severuozapaduo od Ha v. rincourta in utrdili so si* v močnih pOMtojauksh na Mpadiiem bregu kanala eevemo in vzhodno ml Mocuvi-cmu. To je kraj, kjer Nemci zadnje dni prirejajo najljutej-kt' protinapade
Pariz, 12 sept, — Franeosk«-prednje straže ho opazile danes zjutraj, da so Nemei ponoči poti-homa izpraznili okrog j»et milj dolg ko« fronte v okolišu Ven-deuila pet milj in fsd severno od I* Fere. Cmaknitev sovražnika t tem kraju bo dala Francozom 'c sto (ai Fere-Ht. (^icntin v izključno pose«! na trinajst milj dolgi fronti.
Francoske in angleške čete na predujejo neprestano v veliki bitki — ali nadbitki kakor jo imeni'-jajo — za padec llindenbiirgove fronte. Sovražni odpor je
kor stoji položaj, Iki La Fere pr-va gluvua postojanka nn llindett.
burgovl fronti, ki pade zavezni' kom v roke. Apglešk« In franco ske čete so že manj kot eno ml* I jo od tega mestu.
•lužuo od reka Olse so Fraueoii odbili šest nemških protinapadov med Lat'auxoui lu VauzaHlouom. N'a fronti južno od Alane se vr»-se besni topniški ImJI, Sovražne postojanke, ki so veljale sa nepremagljive, pokajo iu počasi padajo druga za drugo iu kritični momenti prihodnjih par dni po-kužejo, koliko času se morcjc Nemei obdržati ua razvaliuah raz bite Miudenburgove črte.
V Parizu kroži vest, da so Nem* el zgradili novo obrambno črto šeat milj proč od sedanje llllt-denburgove fronte, toda daljava šestih milj ne Im sovražniku pomagala dosti. Zavezniške srmsdc pritiskajo neprestsno lu ne dajo Nemcem uiti minute počit ks sli priložnosti, da bi utrdil svoje o> hrti muc pozicije.
AMERIŠKE IZOUBE
Wash!ngton, 12 sept, Vojni department je datujs objavil 33* Imeli. Izgube t 27 mož ubitih v bo. ju, 91 mož pogrešajo, 18:1 Je t#ft. ko iu osem neznano kako ranjenih, M jih je«timrlo za ranami in šest vsled iHileznl, eden je pa smrtno ponc«rečil ua eroplanu.
OFICIRJI PRIČAKUJEJO iE NADALJNO UMIKANJE SOVRAŽNIKA
Veehington, D. 0. — Po mnenju uradnikov, ki pazno zasledi • jejo isiložaj na fronli, aa htvrše kmalu zelo važne opera4'ije.
Ti skrbni opazovalci menijo, ds se razvije v enem tednu največja bitka ob atari lliudenbutgovi črti, proti kateri so sedaj aovraš nik umika, ker se noče me/itl 4 dan«T I armadami generala Focha.
močnejši kakor je bil kateri daul Znamenja kažejo, da se nem-odker so zeveznikl doaegli staro šk» genarall s njih armadami Ir črto; iiajsllovi'a|dalj umaknejo, da skrčijo dol-
Hlnderilwrgo%<. ši boji divjajo na črti od Flan> dri je do Ht Qt»crrth>a.
V Ht. (^ueiitin pnsiiiajo zavezniki o*l dveh strani kljub naj Ijutešim nemškim napadom. Ki-
goat svoje obrambne črte.
Zdaj sodijo, da sovreluiku pri manjkuje dobrih čet in te ge je priaililo, da sa umika
(Dalje na I. otr. 1. koL) ».

P BOS V UTA
Odmevi
I**Oe
^pfte
LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI J»OMOTI C— eglaeov pa dogovoru Kokopid — — vračaje.
____jt Zedinjeae drteve (laven Cbiea#o) te
6M m pol leta h» 7še sa tri »hm«; -' i UmH^ f LIS m tri
•PROSVETA"
I«. Lawad*U Am*, CUNgt,
"THE ENLJOHTENHENT*
•fiur
Nobena beseda ne dandanes ne rabi toiikokrat kot demokracija Vai liati vaeh držav ho jo poiui. Vai politiki govore o svobodi in a posebnim naglaeom izgovarjajo beeedo: "Demokreeija!" Vsi ho-de jo biti borei za demokracijo, svoje nasprotnike pa prikazujejo za pristaše avlokracije, ali pa za ljudi, silno nevarne obstoječemu redu. Tak je politični boj)
Nemški kajser a svojimi Hin denburgi, Ludendorffi, kronprin ci itd., se bori za demokracijo, za' os v o boj t* n je človeštva, za «a-moobrambo nemškega ljudatva, za edino pravo kuJturo, ki uaj osreči svet naravnost iz Berlins!
*trijsfca vlada a svojim šikanira-
i jeiif in intrigiranjem ue bo mogla pridobiti. Lahko bo dobila na ->vojo stran razne politične pustolovce, morda tudi njihove stranke, toda ljudstva nikdar ne, in pri tem mislimo le tisto ljudstvo, ki je zrelo politično misliti samo-stoj uo in tsko ljudstvo je vedno
! le zs prsvo, ljudsko demokrscijo. •
Ameriški Jugoslovsni so vsi zs h mokracijo. Nekateri so za Karlovo in Viljemovo "demokracijo." Drugi so za neodvisno demokratično državo a kraljem na č»e-lu, ki bo imel pravico odločati, kdaj je kak zakon veljaven in kedaj ne. Is samega demokratizma bo imel pravico odločati, kateti zakoni so dobri in kateri niao dobri ---za dinastijo. In če ne
Slovensko Republičansko Združenje.
e ■
SS
Zavezniki z Anglijo na čelu pe m 1mmi0 oglašali s željsmi dvorne bore sa zssužnjenje aveta. Tako| gtrtnkef osiroma vladarja, tedaj
bo enostsvno ojirekel svoj pod pis in zakon ne bo tako nikdur prišel do veljave. Tako si pred stavi jejo demokraeijo naši prijn-t elji, kl nas vedno psu je jo z izdajalci avobode Jugoslovanov.
Dmtmm » »kUp.j-	(Juti SO-IS ) i»oUg
f—i—i. U wm h • fmjm*tmm ptmkU —raUt— F«
Prodajanje Uberti bondov 4. vojnega posojila M prične 38. sep-tembra.
Za demokracijo in svobodo atare domovine I Vaak zaveden ameriški Slovenec mora biti Član Slovenskega republičanskega sdruie-
_
PRED ŠTIRIMI LETI—IN PO ŠTIRIH LETIH.
. Mislite si, kaj bi bil kajzer Viljem rekel meseca avgusta 1914, ko je pognal svoje oborožene horde na roparske pohode po Evropi, in ko je on in z njim vred vsa Nemčija sveto verjela, da bo vojna končana z največjim trium-fom v šestih tednih—če bi mu bil tedaj kdo prerokoval:
"Štiri leto pretečejo in ti boš še v vojni in umikal se boš tepen in tvoje ljudstvo bo stradalo, beračilo in si tolažilo glad z mesom nappl crknjenih psov"----
Ali bi ne bil mogočni Viljem proglasil za norca vsakogar, ki bi mu bil povedal to, kar je danes fakt?
In koliko je bilo drugih pred štirimi leti, ki bi bili vef-jeli, da bo vojna trajala toliko časa in da prinese tako velikanske izpremembe? Kdo je takrat mislil, da bo po preteku štirih let imela Amerika skoraj dva miljona mož v Franciji, da bodo železnice, telegraf in telefon pod vladno kontrolo in do bodo morali kapitalisti plačati velik davek oe? svojih profitov? Kdo je mislil na velike izpremembe v Rusiji, na pripoznanje češkoslovaške države in da pride razpad Avstrije veliko prej kot je pa pričakoval največji nasprotnik prokletega habsburškega režima?
Vse to se je zgodilo kljub temu, da so ljudje smejali, če je kdo omenil pred štirimi leti, da ne bo tako kakor oni mi-i si i jo. Stara bolezen in stara nesreča človeštva je, da vsaka nova stvar, vsaka izprememba potuje skozi natezalnico predno se ljudje zavedejo, da je bila potrebna in da je morala priti.
Ravno te dni je minulo sto let odkar je plul po morju prvi ameriški parnik. Majhen in reven je bil prvi parnik in mornarji na jadernicah so se smejali, Češ: "Ta novota-rija, ki straši s kolesom in dimom, nam ne bo delala konkurence." Ravno tako je bilo s prvo lokomotivo in absolutno z vsako novo iznajdbo. Ko je bil iznajden prvi ero-plan, je bilo dosti smeha in neki duhoven je resno svaril, da se naj iznajditelj ne norčuje iz Boga, kajti če bi bil Bog odredil, da letajo ljudje po zraku, bi jim bil ustvaril peniti, tako je pa ta milost podeljena samo ptičem ni nobenemu drugemu bitju. Prvi avjatik se je pa smejal duhovnu—in danes vidimo, kakšno vlogo igrajo eroplani. Morda so bo kdo danes smejal, če rečemo, da bo izpopolnjena zračna, vozeča, ladja tisoč milj na uro, v petdesetih letih popolnoma nadomestila vlak in parnik in da bo ves osobni in tovorni promet v zraku.
In mnogo jih je še, ki se bodo smejali, če jim kdo reče resno in brez &ale:
V prihodnjih štirih ali petih letih bo še tupatam divjala civilna vojna, toda sedanjega političnega lica v Evropi ne bo več. Namesto monarhij bodo republike in namesto privatnega kapitala ho doba državnega socializma. Srednjeveške verske in družabne institucije s svojimi Črvimi nazori bodo ležale v smrtni agoniji in nove socialne institucije in novi nazori jim bodo peli mrtvaško pesem.
trdi kajzer in to ponavljajo njim njegovi trebenti kakor papiga, ki se nauči vedno iu vedu<» ponavljati eno besedo.
e
Ukrajinska buržoazija je za demokraeijo! Tudi finska bela garda se je borila proti rdeči gsrdi in jo sprsvils z vodstva finake državne ladje samo zato, da se o-hranijo pridobitve revolucije r.c demokraeijo, katero je ogrošal-i masa ljudstva, navadna druhal, ki je hotela v svoji predrznosti napra viti višje gospode, ki imajo vsega v izobilju, sebi enake. To pa ni demokraeija, nego anarhija, največji, nedopusten greh proti demokraciji. Tako so izjavljali v Kijevu in to so ponavljali v Helsingforsu.
e
Bivši avstro-ogrski zunanji minister Černin, sedanji zunanji minister Burian in ministrski predsedniki avstrijske in ogrske polovice hite neprestano ponavljati, kako silno je Avstro-Ogrska za demokraeijo, za trajen ndr, proti aneksijam itd. Mi pa smo toliko predrzni, da si upamo vse te ljudi imenovati ju*edstavnike av-tokratifodga itAi^a, mesto (la bi jim klMjff: vnosna, nosilci,demokracije in osvoboditelji člove-f
e
Nihče na svetu noče biti pristaš avtokrucije. Vsi so za demokracijo. Le, da si jo tolmačijo na različne načine. Kajzerjeve demokracija pomeni, da se mora ve* svet podvreči pruskemu junker-stvu. Demokracija avstrijske diplomacije pomeui šc večje podlo-žništvo noponšjtlh narodnosti in odrekanje vsakih pravic ljudstvu. Tudi ntcdifebnliii kapitalizem je /a demokt^tm^ a^ tako seveda, od katere bi Imel največ dobička. O kakih podržavljanjih in uprav Ijanjih industrije v prilog ljudstva pa po nazorih kapitalizma ni demokracija, ampak "socializem.
Tudi ljudstvo, tisto ki se zaveda svoje naloge, je za detnokraci jo. In tega ljudstva je n# miljo-nc, mnogo več, kakor pa Žele pro-pagatorji kajzerjeve "demokracije." To ljudstvo ima načela in »i predstavlja demokracijo tako, kakor jo pomeni beseda, /a ta ko demokraeijo je predsednik s meriške republike >Voodrow Wi! soli, vlada Združenih držav, sine fiško ljudatvo, angleAko ljudstvo ln mnogi vplivni državniki in po litiki v zavezniških državah. In ker je kajzerjeve "demokracija" drugačna, kakor pa zavezniških ljudstev, ae vojna nsdsljuje in bo trajala toliko časa, da Irodo v Berlinu spoznali pravilen pomen l>esede "demokracija,'' da bodo apoznali, da ni ljudstvo nasvetu srtmo zato, da ae mu ukazuje, nego da samo odloča o vseh
stvsreh, ki se ga tičejo. • •
Tudi jugoslovsnsko ljudatvo jo za demokracijo. Iz domovine pri-hejejo glesovi, ki so popolnoma nasprotni dunsjski in hudape-fctanakl "dsmokreeiji'^ baronov V Ameriki ne umakne kapitalizem državnemu lastniški" «»•<»'<"', ki sede us ministrskih
tvu.vseh industrij iu divjal bo ljut boj med zadnjimi sila- ^t S
'	; ,. ,	. ,, , . . . .. , kl stoje v vrstah prave demokra-
mi denarne avtokracije in svežimi silami induatrijalne, rije proti habsburškim vladam.
gospodarske demokracije. Prva seveda podleže zadnji, Valed ljubezni do "dcmokracl-
kajti Uko veleva razvoj Človeške družbe.	p* P«*"*«	pridobiti
_ . a	.	m. . .	, , Hrvate za avojo rezdiralno poli
To ni fantastično prerokovanje. Ce kdo pravi, da tiko Hrvatom naj se poveri vo-
pride za dežjem solnce in spomlad za zimo, ni noben pre- dilne viog^ in llrvstski nsj z>
rok. Lahko pride reakcija in kaos, ki suspendira pre- Dalamelja* tode Slovenci mo
m.
>DBOB:
OVBiSVALHI 01
Frank Bostieh, ftOp Oodlna, frank »He, Martin V. Konda ■tbin Kristan, A*t<* & Tsrbovee, Jože Zavertnik.
Varani*
Ludvik Benedik Matt
John Ermenc, Joseph Fritz,
tič, J. Judnič, Ivan A ' Zvonke Novak, K ateblaj, Frank 6$
, Štefan Zaljrie, John
in listov, ki ss dozdaj le niao fl* * Pralno pd. V načeli S. H. Z. — : Anton J, Terbovec,
(Nadaljevanj« • prva ■tnal)

Visoki gospodje so se zbrali in Izdelali dokument, katerega so uazvali "proglas jugoslovanske neodvisnosti;" pozabili pa so pristaviti še besedico; "za kralja." Jugoslovansko ljudstvo v Ameriki, prežeto s pravim duhom demokracije, smatra tftrHv 4zjavo za nedemokratičen dokument iu je to javno že neštetokrat povedalo. To pa se mu šteje za greh, ker ruši slogo, "ker je proti zedinje-nju Jugoslovanov;" tudi tukaj pozabili dostaviti: "za kra-1ja.* *
e
Vsakega, ki se ne strinja s tisto famozno deklaracijo, ki je za-Klcdala beli dan na Krfu, razglasijo njeui pristaši za največjega sovražnika demokracije. V posije-nih imajo vse polno ljudi, ki i-majo edino nalogo pripravljati pot "demokraciji" v smislu krf ske deklaracije, kajti edini način, da se rešijd Jugoslovani, jc, da *< ohrani zanje Vsaj ena krona p e-
nim krajem.
wi. w v <
Kdor deluje za republiko, za jugoslovansko republiko, ni nevaren samo jugoslovanski kraljevini, katere še ni, nego tudi ameriški republiki! Ako ne verjame te, vprašajte elevelandskega Pir ca ali Stariča v Sheboyganct. 0-ba hočeta prepričati ameriftke oblasti, da jc Slovensko republičansko združenje silno nevarno tej republiki, Ne samo to, pego SRZ. deluje proti principom amer^ke vlade. Tako izjavljata dVa največja demagoga, Starič in Pire. Kadar imajo pred seboj kakega zveznega uradnika, katerim ni vedno znan položaj, tedaj prično Črniti navadno tiste osebe, ki so
I	9
najbližje njihovim udarcem.
•
Kdo jč Pire f "Žurnalist " iz St. Clair Ave. v Clevelandu, ki jc pisal vojaškim oblastim v-Camp Perjr, da je on stop'rocentni Amo-rikanec, zato sc mu mora verjeti vse, kar piše. In pisal jc, da so slovenski vojaki v porryskeni taborišču zeJo nevaren element, na katerega je treba paziti. Dva pisma je pisal Pire v Camp Perry, v katerih ohdolžuje tamošnje slovenske vojake nelojalnosti. Ali veste zakaj t Samo zato, ker nn pristaši Slovenskega republičanskega združenja, ker ga podpirajo, ker pišejo zanj. To je uelo-jalno iu mi sami priznamo, da je nelojalno, toda nc proti Združenim državam, kakor trdil Pir.*, nego proti jugoslovanski monarhiji.
m
Kdo je Starič T Človek, .ki jc bil "Avstrijec" vse dotlej, dokler ga niso pridobili agjtatorji za jugoslovansko monarhijo. Človek, ki je vzgojil svoje otroke v nemškem jeziku. Človek brez vsakega pravega poklica. To je ose-ba, ki se poslužuje vseh mogočih
Za Glas SvobodeA. H. Skubic.
aZ mesečno revijo "Čas": Frojik Kerže.
Za mesečnik Slovenska Družina: Zvortko Novak.
Za okrožno organizacijo.S. R. Z. za zapadno Penna.: Anton Zor. nik, Tom Petrovac, Vinceng Widmar, Jolpi Kvartieh, Louis Kveder Frank Volk, Wal!i Petcrnelj, Jakob Ambhtlf*. f
Za okrožno organizacijo S. R. Z. za jugovzhodni Kansas: Jue Bratkovich in Anton Sular.
Za krajevno organizacijo v Yale, Kans.: Anton Rupar in Leo Junko.
Louis Krašna, Joe Lihar, Jos. Bečaj, Ig. Travnik in Ivan Tlcsicli,
Za okrožno organizacijo S. R. Z. za Johnstown, Pa. in okolico*
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Buena Vista, Pa • Nick Trii ler. f
Za krajevno organizacijo v Clevelandu, Ohio: Frank Somrak in Joseph Skuk.	,
Za žensko krajevno organizacijo S. R. Z. v Clevelnndu, (). j Mi« Kattie Pire in Mrs. Terezija Jakftič.
Za krajevno organizacijo S. H. Z., Collinwood, Ohio: Joe Modic iu John Zupane.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Chieago, ULi Anton 1'nc in
Frank Udovich. ----------—7- —7——-----————
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Detroit, Mich..: Jos. Kotar in Joseph Oven.
Za krajevno organizacijo S. R; Z., Ely, Minn.: John Teran in John Judnich.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Forčst City, Pa.: Jos. Čebular.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Glencoe, O.: John K ruvanja.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Joliet, IU.: Valentin Pire.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Kokomo, Ind.: Joseph F011.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., La Salle, 111.: Frank .Jakše in Justin Zaje.
Za krajevno organizacijo S. R. Z.,* Staunton, 111.: Anton J. Ter-bovec (pooblaščenec).
Za krajevno organizacijo S. R. Z., St. Louis, Mo.: Mrs. J. Špeh in Vincenc Cainkar.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Milwaukee, Wis.: John Krainc in Frank Čandek.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Sheboygan, Wis.: Anton Norman in Heronim Svetlin.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., White Valley, Pa.: John Frank.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., \Vaukegan in No. Chieago, III.: Martin Judnich.
Za Zvezo Slovenskih Svobodo mislecev v Ameriki: Anton Jan-kovič.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v East Palestine, Ohio: A. J. Tcrbovec (pooblaščenec).
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Aurori, IU.: Etbin Kristan »pooblaščenec).
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Eveleth, Minil.: Jakob Ani-brožič.
Za žensko krajevno organizacijo S. R. Z. v Chicagi, 111.: Miss Mary Aučin.
Anton J. Tetbovec, tajnik.
XIV. izkaz prispevkov za S. R. Z.
Krajevnn organizacijn v Murrnv, TTtati $3.25; — Fr. Kanatclj, ('ambri<tir<\ O. $ 1.00; — flr. Orozd »t. 122 H. N. P. J. $».00; Fr. Lovshin, Aape«, Colo. *t.0<>;
—	<lr» Slovenec *t. 2S2 H. N. P. i. $8.50; — kraj. organ. Kokomo, In<l. $"».20; -krsj. organ. Aurora, 111. $8.00; — dr. Kari Harx ftt. tM H. N. P. J. *4.(*M — At. M R. H. P. Z. ♦0.2.»; t- dr. Hoaainki Slovese! *t. 7» H. I). 1». Z. »10.00; — <>••• Orrl it. 40, W. Newton, Pa. $2.00; — Pr. Za dej, WUt, III. nabral $10.00; ^laelee dr. Mapredae Slovenko $t. M7 S. N. P. J. »*.2f>! — «lr. Zsv^daf Hlovenkr kt. SM R. N. P. J. $3.00; — Vel. Vortuna, Ce. I), 41. laf., (!smp Funutn«, Kan«. $1.00; — dr. Lu* Svobod« St. 31A S. N. P. J. $5.00; — dr. Vodnikov Vpik-p 147 S. N. P. 4. $10.00* ^ dr. ZdrMUni Hiovrrurl *t. 344 S. N. P. j. $3jm} — | Mkof, Frederiekt«»wn, Pa., nabral $4.75; — d«Srebrna Oora »t. 2P»» S. N. P. ■>• $4.50; — kraj. org. Wsukrgan, tli. $15.00; — «fr. Mn«oU» M. »31 S. N. P. J. tl ":
- dr. l>ot«'iu'p *t. 170 S. N. p, J. $34.00; —Ph. O. u Slov. Kevirw $1.00; — kraj. org. Ckitego, III. $15.40; — dr. Mirh. .Irtfro St. 20« R. N. P. J. $2-25? -kraj. org. Routb Fork, Pa. $4.15; — dr. Zaveznik St. 3 S. I). P. Z. rosomaujfh. Pa. $8.25; dr. Napredni Hlovenrl St.-254 R. N. P. J. $5.00; — dr. Slovenija »t. 4« S. N. P. J. $3.25; — kraj. org. VVIdte Vallev, Pa. $10.35; — dr. Slov. Bratje Hrt S. R. P Z. $5.00; — M. K. Herfbi, lil. $1.65; — k tej. org. Kl.v, Mina.	-
kraj. organ. Milvraukeo, Wi«. $150.00; — kraj. orgun. Kemmba, Wi». $12.7*; --It lat (iurel, So. Jiurgettntown, Pa. $5.18; — dr. Virginia «t. 215 R. N. P. J-
—	dr. St. 135 R. R. P. Z. $5.25; — Anton Prijatelj, (to. 4, J»ev. Uattn. Csi»P Wheeter, Oa. $2.00; — dr. Jutranja Zora St. 54 S. N. P. J. $5.40; r- dr. N»'-Hratje St, 202 S. s, P. J. $3.00; — dr. Rloftnoat St. 303 R. N. P. j. $14.20; -kraj. org. Sbeborgan, Wi«. $tO.OO; —- kraj. org. K. Palestine, O. $4.00; — org. Pisev Fork, O. $4.50; — Fr. Oorem, Jennv IJnd, Ark. $1.25; — kraj. org Virden, III. $4.20; — okrajna organ, v jugovzhodnem Kans. $2.50; — Slovenke n Park Hilla (Johnstovtn, Pa.) $70.1«; -- okroi. organ. Jnlinatown, Pa. $4«.(»0; — dr. Trpin St. 30 R. I), p. X. $I0.S7; dr. av. AUisija St. 43 j.
prilik zs oČ rn je ven je pristašev rtr ^ M ^ K r;x $10>(,7; «v. AUjulJa st. 4h j. k. k. ... $12.70; Mt/.. njegovi taktiki smo do. dr Oro, „„,, Triglavom St. 240 H. X. P. J. $4.75; — kraj. org. Murrav, t »a* bili rasna pojasnila in Starič je	— f. j. Knuner, Fsrrell, Pa. $i.lo; — dr. st. 48 r. h. p. z. $3.«*: -
lahka mmiIavIUii Am t.nSit n.tlr.'. . °rS- r oreot Cltv, Pa. $3.35; —■ okroft. organ, v jugovzhodnem Kana. $27.50:!
ahko zagotoMjcn da božji milni |i|r«>v Roka |t '94 j H K j	^ M	H. z _ ,,r. Hbva
meljejo. četmli počeši. Kadar bo-|tt. I73 H. S. P. J. $.ies; - kraj. org. !>euk», Pa. $27.75; — kraj. org. Wal»e«
Dobri Brat|e St. SS S. N. P. J. $3.10; — dr. BdiSflJ - dr. Bratnka Hloga St. «2 S. N. P. J. $7.00; — dr.
. ,	, , ,	„	............. —T. kraj. org. KtaanUoi, 1IL $5.75; krajevna orgaaiziif"J«
inrormscij, te<isj bo zstonlls vs- e Clevelandu, O. $424.50; — okro*. orgnnizaelja v rapadnl Penna $3l4.0t»; as zvezds ošsbnosti In pokszsls Iakrp*	v j«S»v*hod. Kans. $50.00; Hlov. Knjit. OniStvo, l»uba«|»H',
— 1.« nm. ___!	$5.001 — kraj mg. Vt lnternnartem. UUk $I0JI3; kraj. »rg. Colliawno<l, O. $1<"Si.
ho nlr1"' PfMn»- 'lnaevno orne-! ,lr ArlM>nJ(l :v, K	^ $iU;^-dr. Slov. Bratje St. 41 S 1». F. 2-
-v«M«t. |rtn «ni, .»n.ini me | M> 174	I . J. S-V""!
do morali uradniki spoznati, da Ibup*. r°l«. 04.00; - dr. niste vi prave otfha zs dajanje j {J
obrat za nekaj časa, toda razvoj drii vedno naprej in nikoli nazaj. Kar ima priti, pride prejalialej. Vsaka nova Hoha pa prinaša novo življenje, nove boje in nova atrem* Ijenja po večjem, boljem in popolnejšem, človeštvo ne bo nikdar mirovalo in nikdar ne bo zadovoljno dokler bo eksi-gtiralo na zemlji.
rs jo ns vssk nsčin ie nedelja o-šteti direktno pod dunsjsko vlado,, kajti čez slovenske pokrejfn* drii most do Adrije, ki ntore o-ststl veren pohodu nemškege iui perijsllsms in ponemčevsnjs. Ju goalovanakege ljudatvs. tistega ki pozns pojem demokrselje, sv-1
jene ničle.
•
Konvencije SRZ. oe bo gotovo hevlle tudi i denuueijeeijaml naših naaprotnikov 'in enkret z t vaelej ne pravile konec demago-sičnim netoleevanjem. Olede «hc-
< Daljo na 4. str., L kol )
$2.30; Fr. Milevee, Btark Diamond, W««h. $1.00; — klub kt. 27 J. H. Z. N-AV ' kraj. org. Buena Viatfc. Pa. $2.S5; — dr. Rtov. Rudar it. 110 R. N. P. J. $7..".»; — dr Zbndt ae HUvan At 22« R. X. P. 4, $10.00; — Fr. Bregar, Barton, O. $1.0<»: ~ kraj. «rg. Kokomo, Ind. $2.«0; — kraj. org. Detrait, Mieh. $10«; — dr. St. V H. M. P. Z. $« 00; — dr. Nova Domovtea M. 295 R. P. J. $1.30; -f» krej Aurora. III $3.00; — prejeli v metih znakih m Hlov. geview im broSare $1 3®:
klel. M. ^ j. H. 7« S4.S0; — dr. Pano. Bratov M. 302 R. N. P. j. dr. St I S. R. P. z. $5.of; — kraj. org. Rutilet. Wro $4.05; — krej. mrgmn r.»». Minn. $12.00; — kraj. org. Indianapolia, Ind. $1.00. — Hkupni prispevki SS avgust kot razvidno a tega isliea* /.nn-mju torej $1004.70.
ANTON f. TEHBOVBC, tsjaik-
VESTI Z BOJIŠČA.
iift i i—«—n>
(Nedelje vaaje • prv« etraal)
l'o ncofieijelni cenitvi vFrgu-ciji su Neiuci za sabo pustil; ;IU0,-000 moi prve vrste bojevnikov, u-:.itili, težko ranjenih in ujetih, odkar so se pričeli umikati. Pri teh izgubah niso vštete izgube, ki jih je imel sovražnik spomladi pri ofenzivi na Pariz in kanalske pristane.
Na Francosko zdaj prihajajo sveže ameriške čete, po 150.000 do 20Q,000 na mesec, zato se ne bo nihče Čudil, Če se sovražnik u-makne s Ifindenburgovt Črte, du skrčf svojo fronto.
Neoficielna poročila iz Durikiis k« govore, kjer je oporišče za patrulje letfclečv, da sovražnik dela priprave, da se umakne iz Dou-»la, kl tvori temelj Ifirtdenburgo-vetrni oboku v severni Franciji. Iz njega boje odvažajo težki maje rial.
Zavezniški letalci so poročali, do ko videl/ sovražnika odvažati lz erodromov, ki stoje 15 milj /,a mestom, težak material. Iz drugih virov prihajajo vesti, da Nemci pode civilno prebivalstvo iz mest v tej pokrajini, kar Nemei vedno store, preden se umaknejo.
.Splošno sodijo, da Nemei ne morejo obdržati Douaia, če dobe Britje ukaz, da ga vzamejo. Ofi-eirji sploh dvomijo, da bi Nemei l^hko organizirali obrambo Douaia, Cambraia, St. Quentina ali La Fera.
Oe ta mesta padejo, gre z njimi mogoče tudi Hindenburgova o-brnnibna črta pO vsi svoji dolžini. Tako govore oficirji, ki pozno zasledujejo vsak dogodek, ki sc odigra na bojišču.
V Wa«Ifington so došla poročilu, v kakšnih stiskali se nahajajo nemški voditelji. Oficijelne brzojavko iz Francije pripovedujejo, <la so nemški poveljniki izdali lili h/.e^ da se rAnjeni nemški vojaki vrnejo nazaj na fronto, še proden ozdravijo; da odidejo vojaki, ki so bili v ruskem ujetništvu še preje na fronto, preden so popolnoma prišli kr moči in da konjenico spreminjajo v infanterijo, da zatnaše vrzeli, ki so nastale v vrstah nemških armad.
Drugi ukazi naznanjajo, da se v gotovih presledkih in na mirnih sekcijah vrstijo avstrijske divizije med dve nemški diviziji, ali da avstrijske vojake uvrstijo in vtelesijo v nemške polke po šestdeset k eni stotnlji; da tako dobi kompanija 250 mož, ki jo njeno polno število.
Taki ukazi govore jasno, da si nemški generali nahajajo v škrlp eih zavoljo mož in da jfe ofetizlvr zaveznikov povzročila^ velike izgube v nemški armadi, posebno med moštvom, ki ga prištevajo I-bojevniškim Četam prve vrste in cd katerega sta največ odvisna ofenziva in obranfba.
Vesli iz Rusije.
Nove ameriške čete v Rusiji.
NVashington, 12. »ept. ~ Opne ral March je včeraj izjavil, cla jo nov kontigeut ameriških čet do spel v Arhangel, severna Rusija brez vsake nezgode. Vojaki se v* činoma iz severiuh držav Amerike, ki so vajčni zime; med njimi je tudi veliko število Rusov in drugih Slovanov.
Zavezniška kampanja v severni Kusiji, ki ima svoje glavno oporišče v »Arhangelu, iiua Vologdo za svoj cilj.
Kakor poročajo iz Steckhoima, jc Nemčija pridobila Finsko, da bo zadnja poslala svoje čete pod nemškimi poveljniki proti zaveznikom v ifurmansk.
Zavezniška kampanja v Sibiriji.
Tientsin, 12. sept. — Semkaj je prišlo poročilo, da ho japonske čete okupirale liabarČosk v vzhodni Sibiriji. Japonci so zajeli velik plen.
Vladivostok, sreda, 11. sept. — Sibirska fronta je izginila. Zavezniške čete so se pomaknile daleč proti zapadu. Vladivostok jc zdaj v zvezi z Irkutskom. Češkoslovaške čete pod vodstvom stotnika Gaide so prodrle čez Baj-kalsko jezero v smeri proti Čiti, Čete generala Semenova so na drugi strani dosegle glavno mesto Transbaljalije. •
Kakor javljajo, so sč bolševiške Čete razpršile in razdelile v več skupin. Nekaj se jih je umaknilo v smeri p^oti Kajhti, druge ne pa umičejo v severno smer ob železnici v provineijl Amur.
Rusija je plačala prvi harač.
Londonč — Boljševiška vlada je izplačala prvi <ld vojne odškodnine Nemčiji po zadnji revidirani mirovni pogodbi v znesku 250,000,000 rubljev. Denar je v zlatu in notah ln vozili so ga v po-rebneVn vlaku do nemške meje.
novega Ucmikega poslanika llelf tericiut v AKi.sk v i čiiu je prišel zadnji iz Berlina. Napada se ni-kta posrečila, toda llelffčrieh je takoj pobegnil h Moskve.
Ljuti boji med Nemci ln ruskimi kmeti.
Kodanj. ~ V julni Rusiji ko krvavi boji med Veuui in kmeti na dnevnem redu. V mohilevski guberniji so nemške čete odbile 8000 kmetov, ki so biti oboroženi
PROSVBT*
r
RAD Bl IZVEDEL
za svojega brata Antona Eorc.
Pred letom in pol ava bila skupaj, Potem se je preselil nekam v CieJ veland, O. Iščem ga glede vRžnth
mani, ako ho sam to Čital naj se prijavi na moj naslovi Andrej Zoit, P. O. Box 904, Republic, Pa.
Potrebujemo dekle za hišno de-
•		
SlAvaaski Niriiu		Podporna Jednota
' t ktaaovljona A aprUn m		inkorp. lf. jasija 1907 V drl tlttnoU
» strojnimi puškami. V bitki med lo' l'1"^	ue teden. Nedelja
Neplei in ukrajinskimi kmeti pri l»*>*ta. /glasite' sc pri: Hugh

Zvenigorodki v kijevski guberniji je obležalo veliko število mrtvih In rsnjenih. V Brusilovki so kmetje pobili nemško gnmizijo. Obenem poročajo o velikih proti-židovskih izgredih na raznih krajih Rusije.
ZAVAROVANJE ŽELEZNIČARJEV.
Washington, D. 0. — Železniška uprava namerava uvesti zavarovanje za železniške uslužbenec proti nezgodam in starostno zavarovanje.
Železničarji pozdravljajo ta korak železniške uprave, ki dokazuje, da vlada skrbi za njih dobrobit.
Anarhija v Petrograd u.
WashIngton, D. O. Državni department je prejel zanesljive vesti iz Kristijanije, da je zavladala v Petrogradu prava anarhija. Mesto je v plamenu na dvanajstih različnih krajih in na u-Hcah divjajo krvavi boji med re-beli in četami sovjetske vlade. Požar so povzročili najbrž izg:<e-dniki proti boljševikom.
Carjevi ministri usmrčenl.
London. — lz Berlina poročajo, da je bilo pred par dnevi u-smrčenih 37 oseb v Moskvi n di protirevolueionnrnih činov. Med usmrČenimi so tudi bivši carjcvi ministri Alcksij Kostov, Proto-popov, Čučeglovltov in Makla-kov; dalje jc bil usmrčen Voster-gof, zloglasni glavar znane "črne stotnije" in več drugih uradnikov iz časov stare carjeve vlade.
Neutralni poslaniki protestirajo proti maaakru.
Ktockholm. — Iz Moskve poročajo, da je bela garda, sestoječa večinoma iz mužikov, okupirala Vol godo. Boljše viške« Čete so zažgale mesto predno so se umakni-
le.	f .
Neutralni poslaniki v Moskvi so naslovili protest no komisarja zunanjih zadev Čičerina proti splošnemu usrarčevanju socialnih revolucionarjev, čest nlkov in drugih nasprotnikov boljševiške I - u,	., .... .vlade. Poslaniki so cagroaili, da
bok, toda naredil je bolj luiijhiK ( ho<lo neutralne države odrekle luknjo in parnik jc lahko bdplul v^ko	boljševikom v
prazen do, prve angleške luke. ^^ progonov, ako nc prene-
i hsjo ekaekucije.
V Moskvi je bilo ustreljeni'«
KAJZER IN NJEGOVI VLAD NI PODREPNIKI MORAJO Pitfft.
i . r, « (Nadall^anje h T etraall
činoma iz Illinoisa in Ohio, na poti na evropsko bojišče. Napa«', se je izvršil 200 milj od angleškega pbrežja. Sovražnik je izstrelil dva torpeda; prvi je Šel
mimo, drugi je pa zadel ladjo \
■■H
Irvfrovj rdr.ivilil vrclr/njejo »Hr.ivjc v rituririjh
Slabotni l|udie
potrebujejo veikrat kako krepčllo, predno i ee jih ne prime bolezen za trdno in pradoo lo ni prenozna VI potrebujete torej toniko. ki bo utrdila vsa val telaeni sestav. Ne odlatajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite
Severa's
Balsam of Life
(Severov Zivljenski balzam). To zdravilo je znano, kot izborna toni-ka ia pravo zdravilo v slučaju če ste zabasani, 6e ne morete preba-v I jati, Če vas tare mrzlioa, Še ete v ob^e slabotni sli, fa. im* neprilike na jetrih. Mi priporočamo to zdraho vedrn. dsohito-ipostaranim in slabotnim osebam. k< Poskusite ga. Cena 86 centov v vseh lekarnah.
A. F. SLVEUA CO. C(	HAflDS, lOVVA
•POTREBUJEMO;
i
Kuharja za mala na- S _ ročiift.	^ i J	j
Jj	»'|li'M'i	B
■	Ženske za delo v ku* J
S hinji.	u
■	■
J Žensko za ribanje po- £ ■ dov.	*
Lynn No. 5, Mc Pittaburgh, Pa.
Moaters Woy, i
3x
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK ttsrcsa Ave., Plttsfctfflh, Ps.
In^a na e*
bolanen ee eaiaS*.
Vm >ol*aa|, 11 srtki lioka oidnvta pm
..I ■mil«,
elo
.kur hitro	_
raotke ■matnoat, »• tekajte. te* dlta la Jaa vaa Ua hh4 hs
Iravia v SS arah la etsar W«s taaj« vode. oadrevla a asSsfSS^S.
fla v k . . I kile oedravia oparaelje.
Sal
llae
•pultaaja »rbo^lro,
kl naaaaaja veled aaMeia krvt. flailravOa v kratkea Saea la nI paireaaa letati.
Uradi

TJ,t
;rtktk la aobetaš eS »Tare »Jo , are eveS#.—Oe e«UUak »e
a _
popoldne. V Pe pwa ae Selaa. — Pr«4He la Ste »OSel
Prof. Dr. Mullin
o ilLjU ZDRAVNIK - BPE
EA SLOVEEC
OIALlflT OE
411—4th Avenue
(HA SPROTI POlTE)
Pittsburgh, Pa.
olivni vtami seai-aa bo. lawndam a v*, pmoaoo. ilunoiu
DfEAVNlODHOBt '	,
Predssdalk; Joka Vogri«, boa MO, U »alla, UL L Podpradeedalk: J. HrsUavi«, B. V. D. i, boz (M, OLrerd, Kaas.
II. Vad|>redi«dttik; JoAef Kuhelj, »ASI £wiug Ave., 80. OUoago, IU. d Tajatli Joka Verderbar, 1701 Bo. Uwadate Ava, Chieag.., UL Blagajaik: Adtoa j. Ter bo vea, P. O. Bos I, Olaaro, UL Sgpteaikart Jeka Molek, 4001 V. list Bt, CtMsagS Qk
NADIOBNI OBSBB Jola Aabroftl«, koa 101, Caaoaebarg. P*, Pael Beeger, T4l-Ist Bt., U BaP* ZA. r. a Taaekar. «T« Akeaj Ava, Boeksprlafs, 1|S
POBOTNI OBSBKi Aatoa Hrast, Boa 110, Oaaoasksrg, Pa. lote Badllek, boz 48S, Baitktoa, Pa.
Badolf Pleterlek, bos 43«, BridgevUk, Pa.	I ** '' n
Jakob Hlklavli«, L. Boa t, WUJoekf Pa. M. Petro v Iek, 14818 Dale Ave* OoUtatree«, O.
DBBDNIK PBOtjV BTHi
Jole gavortatk.
V
jI" ' UP

V BBOVNIKBBATHIEi P. J. Kara. II. D., 6*01 Bt. Clal* Ava^ Ulavalaad, Okla VBB DENABNB IADBVI Of BTVABI, kl ae ttleja gL epravaega odbora la B. N. V. J. aaj ee pollljajo aa aaslovi
JOHN VEUDEBBA1, tM8r~0» Bo. Uwadak IH, Bkleago, IU. PBITOŽHK 0I.KDB OBNKBAL1CBOA POBLOVANJA ee pelUJajo aa saslov JOŽ K AMBBOtTO, bos Ul, Oaaeasbaig, Pe,
Prltolbe prepirljive vseblae, kl sts $k teHM prre li klft laltaaea, ee
pollljajo ae aasldvi I
ANTON HBABT, boa 140, Oaaoasbarg, Pe.
▼BI DOPIB1, razprave, Useki, aesaaaUe HA aa	se polUjaje
na naslovi
ITBKirutTVO " PBOHVBTB", B0BT—19 Bi, LawetsM Ava, Okleage, 111 VBB tH BAVNTftni BTVABI, aaroiaiaa, oglasi, se peUljajo aa aaslovi HPBA\ NlftTVO "PBOBVBTB4', I66T~6T Bo. Lavaftato Ata, Gkleago, Ul. ▼ kore-posdesel s ujntltvoa B. N. P. J, eroialAtvess le epravalMve^i '•ProSvete" so rsblte taea aradalkov, Barval aapUlta aaelov, kl je Bi aavedaa, ako telite, da be veaka stvar kltre releaa.
TESK Y BED BUGS'
(Priiek za stenlcc.)
MILJON Si KNIC, Hemo |iumUII».t .n se-\iirk u Ur inwi» ■inteaa k.a>Ua.a»
I*. I), g. (I'««ky n*vila' guMui), M »»do.
•tuj* M an kvart aeiatana Uku<lna in unlfl milj.m alriilf lnr» UJaiua, knku au vallka. (n|-kod ao prltla, ali fcullk«. ao atarr, kaklna ker v f
TaJ^J" • oni
irv* •» ali «|iola. I. reviiutaku unUi v»« ■alapo In tako prepra«l novo aalaeo. ■ ItKKtllK TO. Ta nove katnUne »ma« »a lahko itobl v vaekl lakernl. Kn Mvitak ae ati' nai.dl an kvari lakoftlita U>«a I'. U. U In ja vat vradan kot rall aod ateraea unltll valra atanl«. Slaar pe n« puatlta, ila bl vaa valllll keklno. drupo pon|radlM>, »ahtavajt.
no i«
iea.
da h
elon takotlna, unltl vaa Uka uti.
t«> kar »ilrevnlkl
nnici um.H k dati; lalio padaia
jnera.
w
valia atanlr, Slaar i>a na iiuatlta, ila M vem dl kl
Ui
IS
t
1 I
Kulti aa it ri vatam laaainarju, laljko tudi naročita pri n|amu.
t« ker f dre v nI k I ornlpU .IIK NA tlajo ef!
(O tj K ta vrad
aaiea takf_... W ...
H vatam Ukaniatju. .ko i«a nima,
PSKIf Hmatno Ja vi-orli lana Uilht e paa. ■ IINICI KOKOSJK UŠI. NI Oal«, da imajo Vnk.ttl utr ttr vradnl »avlVak, le kojapa aa
na rad I an Dobi •*
PREKLIC.
Spodaj podpisani preklicem vse, kar sem govoril v dvorani dne 7. septembra t. I. u .lnlin Juršl*u in Mariji Wolk, da ul rosniea, kar nem izjavil, Frank Milieleii\ Vu-kon, Pa.
Pomožltc svole znan|e ' v naravoslov|u.
Nsrsvn urim <1sJ« miiogu rsa(lin, s katerimi jfe mnge^o Kdrsvitl rsene bo letni. Jss toiHin v Kalogi ter raspešl-lja m rasaevretne tuli« rsetline, e vetje, jagode In korenine, Inke, ki Isvlrajo U v^k -delev evela. Pilite po moj bres I lila/'n i renlk. Rnjlss "Mali domsll zdravnik", ki ^unte samo 1!a eentov,) •Mirno npieuje veliko itn vilo mal lin lu j daj« lissvet, va kntere bolernl ln ksko se nuj rabijo. Ne odlslsjte, nsro^lte lakoj tu poutljivo knjigo.
MATH. PBBDIB. P. O. Boz 778, Olty Hali Rta.,
New YoA, N. Y.
Poetreečeke.
Dobra plača. Deveturno delo. Stalno.
f.................. „ luke.
kjer ga bodo popravili
1 zgubijeno ni bilo niti eno ži\ Ijenje. Parnik je plnl o In lan | Mfjn je"ča*e ns tisofe članov ho angleških rozruševaleev, U»da dr- (|1jJ|,|||M revolucionarne etrenke in zovlla Hubioerinka se je prikrad kggfnlkov prejšnje ruske arum-la v bližino, da je lahko i/.ntrHi ^ Troekij je baje brzojavil ge-la torped, ampak svoji uimkIi ni t n^rnlu Alckniju, poveljniku proti ušla. Rezruševalei so jo takoj u-	viAkih ^et, da bo ustreljen 1
:
Zglasite ae pri
CHILDS DINING
HALL COMPANY,
Park Bulding,
Fifth Ave.,
Pittaburgh, Pa. (■■■•■■■■■■■■^■■■il
BUUCTBlONA PBMLHDBA
i x um
Htarl lk takoleat edraralk, sli leta« prakso. Zdravi atpelao Is kltre vse b« lesal, plula, len.d.«, obleti, trgaaje aorvosaost, krvea boleanl, kako« ted drage bolesal aolktk Oadravl vsak« bolezen katero premam* v evejo «ak» bo. Uporablja aajbolja evropeks, oateH Ika ia ostalik delov sveta adravlla. Vb ke eene. Nasvet bra^talao. Tel« pre glad popolnoma Jaatlea Ml sms« -sdravt veliko Itevllo Blevoae^v. Urada, are od • ejutrsj do t e.aloe, ob S*d« ljek sasse ed ie e* A |
♦♦»♦»»♦»ooeeeeeeeeeeeeeeef Izafiaaa rudarja potreba jemo u lilo pri Mllltr Cul Ci., Mlllir Shift, Ptrtscs.
Premog je 42 palcev vi-sok. Ni plina. Dobra streha iu tlak. Ftortage, Pa. je izvrstno mesto z 0000 prebivalci poleg Pennsylvanl« še-leznlce, okrog 15 milj od Johustourna. Tu so erkve, šole lu drnga zahavališta. Dobre prtKlaJalne po zmernih cenah.
Naši delavci so zadovoljni lu dobro zaslutijo. Pišite zn nadaljšu pojasnila ali pa sc osebno uglasite pri Mr. Buolrwalter, Hiiperlntenden-tu v Portaga, Pa., «11 p« v IJ. H. Kmp|oyineut Hprvlce, 413 Market Ht., J6hnstown, Pb
........................
:
Telefon urada Court 1460.	Telefon na doao Neville 1170 R.
FRANCIS A. BOCADEK,
slovensko-hrvaJkl advokat«
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
»oba 103 Bakawall Building, vogal Diamond In Grant Ste.,
(nasproti Court Housa)	PITTSBURGH, PA.
govoril Alcksij
plavala iniokrog.	dokler ne bo Utrebljen /Jid
Ko je hil MPernic'* zadet, so g. | nJi'*td iz Rusije, sko hodo < astni-. takoj obkolili bHtiški rezruše- kl postreljeni. Pozneje je boljše t velel in ameriški vojaki z mor-jviftke vlada lapuatila vee tmoe narji vred so bili rešeni do /ad (umikov, toda mrtogo j* f*»*r# | njega moHa. Ns psrniku ni b» i ^Mk in sumi ne, da no hlli uaurt-najmanjše panike. Vojaki aulUblji, ki streljajo *a«1nl
DR. JOS. V. GRAHEK
edini alovenaki zdrevnik ia ranocclnik v Pennflvaniji. Zdravi vae otročje, šenake in moške bolezni.
Uradne ure oo t 10 ure ajo tre j do 2 ure popoldan. Bell Telcphone Ceder 238« 843 E. Ohio fttreet. IV I PITTSBUROH, PA.
ŠTEVILKE PQVED0 VEČ OD BESED.
'a* $lfc.««Mahko HU|Htp v tiaifem dobroJhin«m pritličju izvrutno obleko ah njplko in mladeniče. Večinoma bo prllagodna zu jenerinki in zimski čan. Obleke ho narujene iz t)la^a najboljše vrste in pq najnovejšem kroju.
Teuuie, černe In plave barve.
Vse obleke
+	e n - •	■
»pmslsdanaka tO »olotoo mf ftm** ■ ts drnasas oMHropjs
v pritličje, kjer se vse prodsjsjo po enaki coni
—-Str	tmm I n ■ 13■-*»» r- m--nor . -7 r
^jr^krajAejje^ tar! m t boete ssdovoljnl bres o bal rs na vate SoeS Isvrotao
EAPREOEE
doto, dobro in v v»ek barvah
žvižgali In prepevali, ko ko ple- ke in druge politične jetnike, : /ali po vrveh na krove razruši- df|u vaako no* v M^kvi.
po valcev.
Napad dokazuje, da so sc Nem el lotili v skrsjnem obupu draovi-tega dela — riakirati vse, aamo d)' bi na kak nafln zadrfcall riNlrn prlhajauje ameriških *et r Kvro
"Prosveta" piše se blagostanje
............................
retirsnm.
Dva napada na Helfferkha
Stockholm — Iz nemških rov je prišla prva veat, ds *»a M-j la Izvršena napada na tlvljcnjel
oglašajo v Proevetl. — V saJogi imem vse sa vsakdanje potrolArt ne po zmerni eenl
AVTOV tORVIA,
P«,elntltP ef U ugodne f.nUkf. dnkk-i |r tsboo v*Nka
V hal«*m al«,vi*oak«-m ,..1,1.*,1 hoet. vmIna ms t'i na rSrfMtlago dovoli f,M|«/fllll is po*4t< Mjitls r.,l«tftt ev.
Mbfvanakl i.ddrl« k »r aakaja v prlllUjo, na M k Ave,, streaeka vrata na dreaf »Ireni.
e
ODMEVI.
(Nadaljevanje z 2. a tr.) bo?fsnake afer«* so ae že naredili nekateri koraki, ki gotovo niao r prilog tatovom časti poštenih ljudi.
•
Kakor vedno tako tudi v vojnem času še vedno obstojajo interesi Ti ao pripravljeni izrabljati patrijoti/em, demokracijo in vaa, kar v danili »količinah prineae najboljše u opeke. Kazni Sta riei in Pirei pa mi kakor ualo*.'
gi. Toda Lenin ne more pomagali, oa izrabljajo ueiuaki apioiii in intrigami njegov sovjetski sistem za avoje umazane namene kakor
ni mogel preprečiti takrat, da ne bi ear bil poalal svojega vohuna na njegovo konferenco. V Ameriki so tudi nemiki ipioni in morda jih je zelo mnogo, pa zaradi tega nihče ne reče, da je Wilson sli ameriška vlada kriva, da so kajzerjevi vohu>y tukaj. In ver-jetrni je, da ao kajzerjevi agentje našli v Kuaiji zelo gorko gnezdu, in aleer zato, ker sovjetska vlada
orodje, katerega ae poslužujejo nima proti vohunskega sistema, da ljudje, ki zasledujejo avoje inte- bi jih Ishko iztrebile. Nemški špi-reae. Ce pri tem trpe nedolžni lju-|on enostavno nastopi kot goreč d je, ki niao ničesar zakrivili, ni« socialist in zelo radikalen agita-zsto. Keče se o njih. da so nelo-ltor in priprosti bolševiki na kme-jalni, da so sovražniki deinokraei >ih ln po tovarnah, ki mislijo, da je, kajti ljudje, nezmožni jezika, »o zdaj vsi ljudje bratski iu od-se tako ne bodo mogli braniti. kritosrčni kot so oni, mu vse ver-•	jame jo. Ta nesreča strašno tepe
Slovensko ljudstvo pe deluje današnjo Rusijo in konce je ne nevstrašeno naprej za pravo ju- I*j prej, dokler revolucija v Neni-goalovanako iu svetovno denio-*«'iji ne zdrobi špionstva kol ga kracijo, za pravo osvobojenje Ju- j«' zdrobila v Rusiji, goslovsnoe v prilog njih samih, | Sumljivo je seveda tudi lo, za-ne pa dinastije. Na naši strani y kaj je I*eiiin tako popustljiv nu-Ijudstvo. Na drugi strani je d>- pram nemški vladi, uiedteru ko je
uar in advokatska intelegenca Demokracijo pa ne bodo pridobili advokat je, nego ljudstvo. Ako ste za demokrscijo, tedaj prenehajte a tajnim ruvanjem, z intrigira-njem proti poštenim alovenakim delavcem in vojakom, pa se lotite dala za pravo demokracijo, v kateri ne bo vladarskih veličanstev po božji milosti.
e
Pred Pilsen Avditorijem je zunaj nad vratni l velik napis: '' Oonvention of the Jugoalav De moeraey." V dvorani zborujejo izvoljeni zastopniki ameriških Slovencev iz vpeli krajev Združenih držav. Navzoči so tudi Hrvatje in Srbi. To je konvencija jugoalo-vanske demokracije!
Kdo |e prodal Rusijo?
^	(Konec.)
Leninu se veliko očita, da ae je "prodal Nemčiji," da je iz simpatij do kajzerja ali morda proti veliki podkupnini sklenil mir s centralnimi drŽavami. Te govorice so navaden bliiff. )<cnin ima ravno toliko simpatij do kajzerja iu njegove monarhislično-kapi-talističue vlade kakor jih je imel do ruskega carja, Lenin se ni dal nikdar podkupiti prej, dokler sc je klatil kot pregnanec po K v-ropi in ko bi bil lahko imel imenitno advokatsko službo v Rusiji z udobnim življenjem .brez policijskih vohunov za svojim hrbtom — iz kukšnega razloga bi pa to storil zdaj, ko je s svojega stališča dosegel cilj, za katerega se je boril vse avoje Življenje: revolucijo in aoclalistično republiko? Prav lahko je mogoče, da je med bolševiki več ali manj nemških špiouov, ki delujejo prikrito za interese kajzerjeve Nemčije; saj so bili med Imlševlkl tudi carjevi špioni in omenili smo že, kako je bil tajni policist eelo izvoljen delegatom ln kako se je udeležil l<eninove tajne konference v Pra-
proti zavezniškim in ameriški vladi bolj trd in nekako aroganten. Kdor ne pozna Lenina in njegove vlade, mora iz tega zaključiti, da je gorak kajzerjev zaveznik. Ampak stvar je druga. Ker je Lenin že storil prvo napako, da je sklenil mir, mora logično zdaj gaziti iz napake v napako, če hoče, da se ohrani nesrečni mir, dasiravno je le na papirju. Dnigu stvar je, da so kajzerjeve čete bližje Rusije in predno bo Lenin pustil, da Nemčija aktucl-no okupira Moskvo, bo vsekakor dal še marsikakšno koncesijo pruskim despotom, samo "da bo mir,"
Vladajoči iu |>osedujoči krogi v zavezniških drŽavah in Ameriki ne zamerijo Leninu toliko, ker je vrgel Rusijo iz vojne koliktir mu zamerijo zato, ker je pričel uvajati socializem v Rusiji. Njegov največji greh, ker je črtal ruske državne dolgove in spravil buržoazijo, zemljiške fevdalce iu kapitaliste ua kant.
Ampak vse sovraštvo, ki je splamenclo sirom sveta proti Leninu in njegovi vladi^ ni Ac nobena nesrečp za mednarodni proletarijat, če je to, kar danes izvršuje Lenin, res socializem, in če jc sovjetska republika pod boljševiško vlado res socialistična republika. Ali je?
Na žalost moramo priznati, dn
ni.
Leninov socializem, kakršnega on praktieira že od novembra nf. 1. je nesreča za mednarodno socialistično gibanje. Kapitaliati vsega sveta žc zdaj kažejo na Rusijo z demonskim nasmehom, češ: "Ali je to vaš socializem?" Zato pa čaka faktorje mednarodnega delavskega gibanja težka naloga, da čimprej pouče svet, da so ruski holjševiki strašno zablodili s svojimi ekstremnoHtmi in da na maski republiki, kakršna je danes, je aociallstično le ime in nič dru-mma^m
PROSVETI -» m
ze ga. Reanica je resnica, pa naj
bo i« tako grda in boleča.
Mednarodni socializem ni ie nikjer nčil proletarako diktaturo,
pač pa je njegovo načelo, da prava demokratična ali ljudaka vlada mora biti-izraz volje večine. Nobena država se ne more imenovati socialiatična. dokler hi v stranki večine Vsega naroda; in tndi, ee je večina ljudstva izvolila socialiste na čelo države, se ne more izvršiti socialna revolucija po Noc.ia listič učni programu, ako niso gospodarske #azuiere zre le za to.	, , 'v
Nc vemo, kuko je z holjševiško večino v Rusiji. Verjetno je, ds je imel Lenin večino za seboj v ruski socialistični atranki. Trditev boljševikov, da imajo na svoji strani IM) odstotkov vsega ru
in delovnih moči Druga nesreča je pa bila, da Lenin ni hotel pri-poznati velike neugodnosti razmer. Kjer ni moderno razvitega kapitalizma z industrijami vred, tam ni tudi mogoče organizirati moderne socialistične družbe. Rusija pa ni bila le revna na modernem industrijalizmu, temveč je bila do revolucije Se v gotovi meri fevdalna država, v kakršni ao interesi industrijalcev oziroma mladih kapitalistov in delavcev skoraj indetiličui. Boljše viki ao torej prezrli najbolj pereče dej stvo, da se uiorajo ljudje ravnat po gospodarskih razmerah, kakršne so, ne pa razmere po ljudeh. Zato ao jia naleteli na ovire, ki mo bile nepreprečljive in tedaj w jc razblinil ves njihov idejali aetn o svobodi v grdo razočaranji
skega prebivalstva, pa ue more bi-1 in to razočaranje je rodilo posle
ti verjetna. Toliko odstotkov namreč zavzemajo kmetje in delavci, toda dnevni dogodki v Rusiji nam dokazujejo, da vsa ta masa ni v enem taboru, ker drugače bi nc bilo tako ostrili iu večnih civilnih bojev. Menjševiki so šc močna stranka in socialni revolucionarji imajo tudi precej številne vrste i poleg teh je še nebroj drugih delavskih strank in atrun-čic, ki se v glavnem strinjajo s socialističnimi načeli. Ako bi bila vsa ta masa res zedinjena in složna, potem bi bila nepotrebna v.<a-ka proletarsku diktatura, kajti deset odstotkov buržvazije bi sc nc moglo ganiti, a kam da bi sc upirala z orožjem.
Iz tegu torej sledi, da nimajo boljševiki večine v proletarski masi, pač pa so si naredili umetno večino s tem, du so izključili od zustopstva nasprotne strank" v krajevnih Sovjetl^h, centralnem odboru 1n na kongresih za toliko mlstotkov za kolikor ni ugrožena njihova večina. Njihova taktiku je, rla boljševiki predstavljajo ruski proletarijat in da jc volilna sleparija, če rji izvoljen boljševik kadar so volit ve. fz tega razloga jc Leninova vlada razpustila in razpršila ustavodajno skupščino v novembru minolega leta, ker so imeli boljševiki veliko manjšino.
Dalje nam ni še znano, v koliko je Lenin izvedel točke minimalnega socialističnega programa v Rusiji. Fakta v tej zadeyi najbrže ue bodo znana, dokler sc ne konča vojna. Poročalo se je sicer mnogo o konfiskacijah tovarn in velikih ?cmljišč, o podržavlje-nju bančnega sistema in-o neštetih drugih gospodarskih na red-l>ah* ali podrobnega In jasnega y-poglcdu v te reči fte nimamo.
Odkritosrčno rečemo, imeli smo upanje v uspeh boljševikov in <c danes nc dvomimo, da niso imeli dobrih in poštenih namenov. Toda nesreča je hotela, da so si izbrali najslabši čas za gospodarski preobrat — čus, ko je prvič dolgotrajna vojna iu drugič silna revolucija vrgla iz tira ves prejšnji živelj, dcMorgiiuizirala še tisi e železnice, kar jih je bilo in spravila ljudske mase v največjo zadrego vsled pomanjkanja živil
stranki. V Franciji ni poaebnih aimpatij do Leninove vlade, toda obe frakciji — večinska In manjšinska — atojita na stališču, da naj Rusija sama reši svoje zadeve brez zunanje intervencije.
Ameriška večinska frakcija je povacm boljševiška, medtem ko manjšinski socialisti ne odobravajo Leninove in Trockijeve taktike. Ravno tako je v Italiji, kjer igra večina socialistične stranke pacifistično in protivojno politiko.
Iz tega je razvidno, da* je Inter-naciouula precej razdvojena v sodbi o boljševizmu. Seveda pristaši boljševikov so pristaši samo zato, ker so proti vojni in za mir zs vsako ceno. Ameriški pacifisti
avstrjiake države no tej vojni je
ena velika ugankef Tudi, ako alu-čujno Še ostane, >op to popolnoma druga država, Isakoršno smo zapustili. Ako bomo centralne dri*, ve popolnoma premagali ,kar se bo brez dvoma tudi zgodilo, tedaj bo stara habsburška Avstrija, ki je obstajala pred vojno, le Še dr-žav a preteklosti.
Dopisnikom: Pri listu smo se-daj zelo zapoaljeni, zato prosim,, dopisnike potrpljenja. Dva ured-nika odideta na konvencijo S. X P. J. in poleg tega imamo sedaj konvencijo mnogo izrednega de. la. Dopiae bomo uredili in jih pri-občili, kakor hitro nam bo dopuščal čas.

IZKOPNINA.
Artur Endres:
Dva dni ježe južno od Damaska je bilo delovno polje mladega učenjaka. Tam jc v pesku puščave ležalo napol izkopano mesto iz Nebukazar-jevlh dni. Kameni iu templji ao pričali o dobi slavne velikosti in pravivljičnega sijaja.
Na tem kraju preteklosti je preživel učenjak mnogo meaecev v znanstvenem delu daleč od domačih navad in domače družbe. Doaegel je lc|>c uspehe pri avojem raziskovanju in se je odpravljal na potu proti domu. Njegova majhna karu-v sna je že bila ua poti proti mestu; on aam pa je hotel, spremljan po svojem slugi, drugi dan slediti s pospešeno ježo.
Bil je dan v poletju čudovite jasnosti in miru. Solnee je že stalo nizko na zapadli in obsega-i alo puščavo a škrlatno lučjo. Fčcnjak je hodil med razvalinami mestu, du se poslovi od priljubljenega taborišča.
Obhod je bil skoraj končan, ko je raziskova-lee opazil v zidu luknjo, ki je najbrž nastala valed udarca, kl ni zadel pravega mcstV l'čcnjak je s palico tipal skozi luknjo in ko je čutil umetno o-»nejitev. Je kmalu odstranil šc tisto kamenje, ki je zapiralo votlino.
\ otlina je hils prosta Nu lesnem prostoru kakor v prsti je v otrpneloati tisočletnega miru Mala mumija un nt/padlih tkaninah.
Poln znanstvene radovednosti je raizakovalcr preiskal grob Toda kamenje kroginkrog je bilo inutasto in mumija *atna mil nl dala mnogo pojasnila l<eiali( je bre/ na\adnih debelih ovojev, skoraj gola nn remiji, brez nakitja in mrtvaških -Uril Toda pod njeno glavo je bil zvit pergament • ki lis je učenjak uino raz\il V mešanici hebrejš^i ie in nraltM im pokrivali pobledeli maki Žolti pergament.
Ko je raziskovalec s trudom prečital prve be-sede, je obstrmel. Pogled mu je splaval t je v praznino in mišice njegovega obraza so se napenjale v divjem razburjenju in osupu.
Tako je čitol poročilo, da so Jezusa Kristusa, imenovanega kralja Židov, zasledovali in v Jeruzalemu križali. Privrženci njegovega nauka pa so ga prenesli iz meata, gu tukaj skrili in pokopali. . .
Po teh minutah brezmejnega pomena se jc u« čenjak v vrtincu razburjenja in olajšujoč svoje telo vrgel v pesek pred odkritim grobom. Pogled mu je splaval proti širnemu In mračnemu nebeškemu oboku, ki ao je spenjal nad puščavo.
Dočim je njegova desnica z vso silo pritiskala na mrzlično rszburjeno srce, je njegova levica krčevito držala pergament, katerega vsebina bo cela ljudstva iztrgala iz vsakdanjosti, še več, prisiliti mora ves svet do sekunde tišine t
V glavi moža pa, ki je sedaj imel oblast, da spravi milijone knjig oh vrednoat, in čegar irno s* je nahajalo pred svetovnim slovesom, ki se poraja le po stoletjih, v glavi teag moža pa v tem trenotkn ni bilo misli? kri mu je bučala brez melodije in bcaed ter pustila raziskovalca ležali na peaku kot živo maso mesu. . .
Zgodaj zjutraj pa je proti Damasku zdirjal
ael z /apečalcnim pismom. M kratkimi l»e*cdami
je učenjak naznanil avojo najdbo duhovniku, edi.
nem u avojem u prijatelju ns tej tuji zemlji, a a
tki Damaska do mesta izkopin je bilo dva dni potovanja. Tods že tretji dau po odhodu »Is se je »trudil dirjač ves poten in trepetajoč pred razvalinami starega mesta Z njegovega hrbta pa je skočil duhovnik, Še omoten od divje ježe in z vsemi znaki najpoevctnejacga razburjenja. Preko njegovega pozdrava je sopihalo vprašanje: "Kje? Kje?!"
Brez lieaede, toda že a ponosno kretnjo zmagovalca je vodil učenjak svojega prijatelja k grobu.
dice, ki nikakor ne delajo čast mednarodnemu socializmu.
Civilna vojna, ki jo vodijo boljševiki proti menjševikom in ostalim proletarskim organizacijam v Rusiji, je ne samo neopravičljiva, temveč tudi neodpuat ljiva. In če je neodpustljivo izzivanje krvavih konfliktov v masi, so eksekucije posameznih socialist o vf pripadajočih nasprotnim frakcijam, naravnost zločin, in-famen zločin — ako so pam*eč poročila o teh eksek^c^ah resnična, toda boljševiška vlada do danes še ni zanikala teh poroči).
Lep in bi bil sijajno uspel, če bi bil dovolil, da se zdrtfHjo vsaj vsa socialistične organizacije in da so proporcionalno zastopane v ljudskem komisarjatu; na ta način bi bila izključena nezaslišana civilna vojna med delavci in mužiki samimi-in proletarsku masa, organizirana v sovjetu, bi i-mela večjo silo in večjo kontrolo nad buržoazijo in monarhistič-nimi elementi. Rusija bi bila o-hranila svojo politično celoto in M se ložje hranila proti kajzerje-vim roparjem na zapadu in jugu. Ampak če ijgfh bit Lenin to storil, l)i ne bil več Lenin — in oktober-ska revolucija .hi, Jbila nepotrebna. rc.'q (fff1rei;n - s.m
Kaj pravijo socialisti zunaj Rusije o boljševiškem reiimnf Bchei-
demannova večina v Nemčiji jih je obsodila, dasiravno se je nemški imperializem veliko okoristil z brest-litovskim mirom. SchekJe-mann pravi, da ne bo Nemčija nikdar posnemala boljševizma. Doli tako pravi iz prepričanja ali iz strahu pred kajzerjem, ne vemo. Kaj,pravir socialistična manjšima na Ncmšken^ < nam ni znano,, V Avstro-Ogrski piinjajo boljševiki mnogo pristašev, posebno med priprostimi delavci, ki so pod vplivom manjšinskih in radikalnih voditeljev.
Levo krilo socialistične stranke na Švedskem je skozinskoz boljše viško, medtem ko je izjavil Hjalmar tiranting, voditelj večinske ali zmerne stranke, dh je ,boljševizem karikatura (spaka) socializma. Na Angleškem imajo boljševiki precej pristašev med pacifisti v neodvisni delavski
inr iu
ti vojni, pa naj bo ruski boljševik. kanadski klerikalec, ameriški vodopivec ali jugoslovanski av-strijakant.
Težko je upati, da bi vodilni boljševiki popravili svoje napake. Predaleč so zabredli in razmerje, ki je nastalo med sovjetsko vlado in centralnimi ter zavezniškimi državami, jih naravnost sili, v nove in nove vratolomno-sti. Afera s Čehoslovaki in intervencija od vseh štirih strani je spravila Rusijo v položaj, v kakršnem se je nahajala Francija ob času svoje velike revolucije, ko je vsa jnonarhistična Evropa planila po mladi republiki. V tem momentu je nemogoče reči, kaj pride jutri in kaj se skuha iz nesrečnega ruskega kaosa.
Eno upanje nam pa nc zamre nikdar: Rusija se nikdar več ne vrne v stari despotizem, pa naj ga vsiljujejo odkoderkoli. Ruska revolucija ne bo zastonj in svoboda ruske republike bo živela.
USTNICA UREDNIŠTVA.
J. K. Ludlow, Colo. — Četudi ste vi služili v kaki tuji armadi in ste potem postali državljan te 'republike, se lahko vrnete v do-tišiM) državo, v kateri ste bili rojeni, z ameriškim potnim listom in vlada, katere podanik ste bili preje vam ne more ničesar , pa četudi ifte bili vojak v njeni armadi. Nekaj drugega je, če kdo ubeži iz države, ker je zakrivil kako hudodelstvo, kakor umor, požig ali kaj podobnega. Hudodelcev kot takih ne protektira nobena vlada, četudi jih semintja ne izročajo državam, v katerih so sakrivili kak zločin. Državljani ameriške republike uživajo kar največji protekcijo v vseh državah, kerimtjo Združene države velik ugled v vsem mednarodnem svetu; Se večjega bodo imele pa po tej vojni, kajti Združene države bodo vodilna sila v bodoči svetovni politiki in vodilno vlogo so pričele igrati že v sedanji vojni.
Nekateri rojaki imajo navado, da vidijo pred aeboj Avstrijo ka-koršno so zapustili pred mnogimi leti in si predstavljajo, da bo imenovana monarhija ostala taka skozi vso zgodovino. Obstoj
,	cen-
zuri v odprtih pismih, kajti dru-gačo jih ne moremo priobčiti, fe. tudi ni v njih nič takega, kar bi bilo v navskrižju z vojnimi na-redbami. Pismo lahko naslovite na : Camp Censor, letter for pu-blieation in Prosveta, Alo ven i* u Daly newspaper, 2657 8o. Ltwn-dale Ave. Chicago. III.
F. A., Pullman, M. — Chicago ima 35 volilnih okrajev (wards;. Uradniki okraja Cook se volijo večinoma v splošnem za ve« o kraj, kot okrajni komisarji, šerif, mrliški oglednik, okrajni sodniki in še nekaj drugih uradov. Volil-ni okraji pa obstoje za zastopnike v državno legistraturo in nižjo zbornico kongresa Združenih dr-žav.
Mesto Chicago je imelo letu 1910, ko jc bilo zadnje javno ljudsko štetje, 2,185,283 prebivalcev. Vladni preračun leta 1916 izkazuje 2,497,722 prebivalcev v Chiea-gi. Zadnji mestni imenik (1017) jih pa izkazuje 2,652,000.
Okraj Cook je imel j>o zadnjem ljudskem štetju leta 1910 2,405,-233. Od leta 1910 pa je prebival-stvo okraja Cook zelo naraslo, kajti sedaj ima samo mesto Chicago več prebivalcev, kakor omenjenega leta ves okraj Cook.
8. K., Univeraal, Ind. — Ena a-meriška milja ima 8furlongov, 11 je 5280 čevljev. Kilometer ima tisoč metrov dolgostne mere, ali 3280 čevljev in 10 palcev. Ameriška milja je 2000 čevljev iu deset palcev daljša, kot pa kilometer.
VLADA JE NAPRAVILA PO-GODBO Z NAD 400 UČI-LlfiČI.
Waahington, D. 0. — Vojni dc-paHment jefAapravil z učilisči pogodbo, da bodo v njih podučevali mladeniče, ki vstopijo v armado in imajo potrebno šolsko izobrazbo. Teh učilišč je do sedaj nad 400, toda vojni departniena napravi še z drugimi učil išči pogodbo.
Ta poduk pomeni, da doženejo, če je rekrut sposoben za oficirsko šolo. Če ga pronajdejo sposobnim, ostane v šoli. Ako doženejo, da rekrut ni sposoben za poveljevanje vojakom, ga izšolajo tehnično, ali ga pa uvrstijo nazaj v naborno listo.
Duhovnik je padel na kolena ter strmel v odprt ino. Ali koliko so tudi vpraševale njegove izbuljene oči, mumija ostala molčeča in odgovor je dal šele preperel pergament.
Na vprašajoči mir učenjaka je končno vzdih-nil odgovor: "Res je, resi Vse jo resnica I" in z obema rokama si je učitelj krščanskega nauka zatisnil oči pred svetom.
Ponovna tišina je ločilo oba učenjaka. • •
"Ti hočeš torej uničiti vero milijonov!"
"Kako tragično se ti to dozdeva. Tako visoko se vendar ne peni nobeno inorje, da bi se ne pomirilo.'*
"Ti nisi nikoli poznal prave vere. Tvoje štu-d i Je so te odvedle daleč proč. Toda poznam mnogo, zelo mnogo src, ki bi obupala, če hI ne imela te vere. . . Ksj ti brani molčati?"
"Molčati? Pravica resnice 1"
Duhovnik se je mučno zasmejal. "En pojem
še. ,
". . . ki ga bom oživotvoril 1" In vedno hitreje so se križala vprašanja in odgovori, vedno st rastnejše so plamenele njiju besede.
Iz boja vztrajajoče vere z znanostjo sta izšls
dva nepremagsna, da si poiščeta nočnega odmora. • •
Duhovnik je vstal iz svojega ležišča. Bila je kratka nespečna noč. v kateri so ae utrudili njego. vi čuti. Njegove miali so se posvetovale ter uva-ževale, zametovale in prepirale in so st končno ae-linile. In telo, ki je čutilo sklep, se Je zgrozilo in okamenelo svoje poteze.
Ael je na prosto ter iakal učenjaka za razgovor.
Za zidom poganskega templja je slišal njegove korake.
Vstopil je. Objel ga je mračen pogled
"Imel si slabo noč. Tvoj spanec je bil mučen."*
"AtSel ai "
" Tudi moja prva noč je bila slaba. Da, to razodetje bo še mnogim povzročilo bdeče noči."
"Torej ostaneš pri svojem sklepu?"
"Ali misliš, da bi odstopil? Nikdar! Mrzlično stremim za ciljem!"
"Svet ti ne bo hvaležen."
"Bodisi, če je stremljenje spoznanja v njem po k varjeno!"
"Odpusti, Usmili se .pernikovl"
"Govoriš gluhim ušesom. Moj sklep jc trden."
"In ti ne boš oznanjal rešenja?"
Olas je donel brezvočno kot poguba.
Prestrašen se je obrnil učenjak. Zazrl je skreuiženo meduzino obličje, v katerem so na videz živele samo oči. Samo eno sekundo in s strašnim pojmovanjem nevarnosti sta sa še spopadli telesi obeh mož.
Borba je bila tiha, brez klica; v svojem miru je skrivala smrtno slutnjo.
V slepem fanatizmu ata se dve roki vedno te-meje in vedno bolj krčevito stiskali in ua tehtnici boja se je nagnil jeziček zmage iz svojega ravnotežja !	•
Sedaj omahovanje in padeec, raziskovalce se je brez življenja zgrudil na kamenje paganskegi žrtvenega templja . . .
Duhovnik je hitel s pergamentom k grobu Jezusa In njegovo telo se je sedaj stisnilo na naj tesne j i obseg časa.
Z mrzlično nsglieo je prižgal majhen pl«i-menček na telesu gospods, in ko je ognjena du*« r dimom plavala proti nebu, je vrgel pergament v ogenj.
Zapustile so gs moči ter položile nezarestn"-ga na zemljo.
Duhovnik se je zavedel šele r nočni atnei Vstal je, pogledal zvezdo, ki mu je kazala pro i globini puščava.
Potem je odšel brez brašna in orožja v peš*-uo pustinjo, . ,