PRACVFTA 1 Uredniški in uprsvniški prostori: 1S07 SouUt Lawndalo Ave. Issued dally except Saturdays, Sundays and Holidays F w 9 »V MJ M A t GLASILO SLOVENSKE NÀMOONE PODPORNE JEDNOTE i 1 • Office of Publication: 1857 South Lawndale Ave. Tolophun«, Rockwell 4B04 Cm* lista jo SMO » Juturt i«, ti Act al l Maich a. in*. CHICAGO 23. ILL« PETEK. S. JULIJA (JULY I). 1148 Subecrtpttoe IS.00 YmtIt ÔTEV.—NUMBER 134 AooapUnce for maüing at spoclal rtu of poatsae provided for m secUon HOI. Act of Oct I. Itl7. >ulhort»>d on Jun« 4. litt- Železnice izkoriščale vlado v vojnem času Računale so visoke cene za prevažanje materiala. Preiskava kontraktov oljnih kompanij Washington, D. C« 8. jul.— Vladni uradnik je dejal, da so železniške kompanije izkoriščale in slepdrile vlado v vojnem času in računale visoke cene za prevažanje materiala. Obdolžitev je izrekel Thomas F. Proctor, ki ima pozicijo v uradu solicitor]a poštnega de-partmenta. On je nastopil kot priča pred člani podoseka za izdatke nižje kongresne zbornice, ki vodijo pquskavo vladnih izplačil železniškim kompanijam. Kongresnih Bender, republikanec iz Ohia in načelnik pod-odseka, je izjavil, da je vlada plačala od ene do treh milijard dolarjev preveč železnicam za prevažanje materiala. , Proctor je omenil generala Bennetta E. Meyersa, ki je bil spoznan za krivega sleparij in obsojen v zapor. V njegovo področje je spadalo oddajanje kontraktov. "Ko je Meyers imel glavno besedo, so mu bili transportacij-ski zbori armade in letalske sile podrejeni," je rekel Proctor. "Člani kongresnega pododseka naj vzamejo v pretres in preiščejo tudi kontrakte, katere je Meyers sklenil z oljnimi kom- Ameriška nota Rusiji omiljena Raz govori v Berlinu predlagani panijami, ki so dostavljale olje in gasolin letalski sili v vojnem času." Pred člani pododseka je nastopil tudi James E. Kilday, u-radnik v federalnem justičnem departmentu. Izjavil je, da je priporočal preiskavo proti vojaškim in mornaričnim častnikom, ki so določali cene za prevažanje materiala v vojnem času, Kilday ni razkril imen častnikov. "Ali je vaše mnenje, da so ti Častniki tudi goljufali vlado?" je vprašal Bender. "To je zadeva vladnih uradnikov, ki so sklepali kupčije z organizirano in kartelizirano industrijo," je odgovoril Kilday. William T. Faricy, predsednik zveze železniških kompanij, je zanikal obdolžitve. Dejal je, da so kompanije pripravljene za obrambo pred sodiščem. * Tožba radi liste "prevratnosti" Distriktno sodišče bo odločilo Amerika zavrnila poljski protest Zapadne države niso odgovorne za razkosanje Evrope Washington. D. C.. 8. jul.— Državni department je zavrnil poljski protest proti načrtu, ki predvideva ustanovitev separatne vlade v zapadni Nemčiji. Poljski je# svetoval, naj pošlje protest Sovjetski uniji, ker je ona, ne zapadne države, odgovorna za razkosanje Evrope in Nemčije. Državni podtajnik Robert A. Lovett je povedal Josefu Winie-wiczu, poljskemu poslaniku v Washingtons "da zapadne države niso odgovorne za razkosanje Evrope in Nemčije. Ako nekatere države, ki so £ile najbolj prizadete kot posledica nemške agresije, trdijo, da naš program za zapadno Nemčijo ogroža njihove interese, naj naslovijo svoje pritožbe Moskvi." Lovett je zvrnil krivdo za situacijo na Sovjetsko unijo. Konference med zunanjimi ministri štirih velesil glede bodočnosti Nemčije so se razbile zaradi ne-spravnega stališča Sovjetske u-nije. Rusija je vetirala 69 predlogov zapadnih držav na sejah članov za kontrolo Nemčije. Lovett je dalje rekel, da imajo zapadne sile vedno pred očmi problem preprečen j a nemške a-gresije v bodočnosti. London. 8. juiU Informatike iz uradnih virov omenjajo detajle, ki razkrivijo, da je bila ameriška nota revidirana in omiljena, preden je bila poslana Rusiji. Omiljenje sta sugerirali Velika Britanija in Francija. Ameriška nota je prvotno uključevala predlog, naj o konfliktu med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo, ki ga je sprožila ruska blokada zapadnega Berlina, razpravljajo člani varnostnega sveta Združenih narodov. Predlog je bil izločen iz note, ker bi lahko zavlekel izravnavo konflikta. Doznava se, da bo zadeva prišla pred varnostni svet, ako bo sovjetska vlada zavrnila proteste zapadnih držav. ' Velika Britanija in Francija sta označili prvotno ameriško noto za provokacijo. Vsebovala je med drugim obdolžitev, da je rusks blokada zapadnega Berlina vojna grožnja. Kaj bosta Velika Britanija in Francija storili, ako bo ruski premier Stalin zavrnil protest, ni znano. Dostavljena nota su-gerira razgovore med reprezen tanti štirih velesil v Berlinu pod pogojem preklica ruske blokade. Berlin. 8. jul.—Britska voja ška vlada pravi, da je pilot brit-skeda letala opazil pet ruskih letal v bližini britskega letalsk-ga koridorja med Berlinom in Hamburgom. To |e prvo poroči lo o ruskih letalih, odkar so so-vjeti odredili bloksdo zapadne ga Berlina. Ameriška letala so pripeljala tisoč ton živil in drugih potrebščin prebivalcem v zapadnem Berlinu. Naznanilo pravi, da bodo dovažala tudi premog blokirane berlinske predele. Konflikt med zapadnimi državami in Rusijo »e je poostril. Nemški komunisti so naznanili, da sestavljajo ustavo za nemško republiko in načrte za ekonom sko zvezo med Berlinom in so vjetsko okupacijsko cono Izj vili so, da bodo vodili odločno opozicijo proti Ameriki. Veliki Britaniji in Franciji, ki so se odločile za ustanovitev Vlade v zapadni Nemčiji Washington — (FP) — Narodni svet ameriško-sovjetskega prijateljstva je 30. junija na tukajšnjem distriktnem sodišču vložil tožbo proti akciji justičnega tajnika Clarka, ki je omenjeno orgenfteact)© dal na seznam "prevratnih" skupin. V obtožnici je rečeno, da je Clark objavil listo "prevratnih" organizacij, ne da bi vodil pravilne preiskave, ki naj bi doka zale, dali so prizadete organize rije resnično "prevratne." Uradniki organizacije ameri ško-sovjetskega prijateljstva so izjavili, da edini namen njihove organizacije je—izboljšanje od-nošajev med Ameriko in Rusijo. Uradniki sveta so dr. John A. Kingsbury, profesor Henry Pratt Fafrchlld, arhitekt Walter Pes-man, dr. Corliss Lemont, duhovnik William H. Melish in Ri chard Morford. Justični tajnik Tom Clark je samopašno dal pripraviti listo "prevratnih" organizacij na pod lagi Trumanovega programa o lojalnosti, ki je obvezen za vse vladne uslužbence. Lista vključuje okrog sto organizacij. Clark jim je pritisnil pečat "totalitar-stva, fašizma, komunizma ali pa prevratnosti." Vladni uslužbenci, ki so člani Britski policaji v Colombiji Bogota, Colomblja—(ALN)— Colombijska vlada Je naznanila, da bo skupina britskih policij skih veščakov reorganizirala in vežbala tukajšnje policaje. Brit rffcl policati ** «Sni znanega londonskega policijskega štaba Scot-land Yard, ki je oddelek za pre Likavo zločinskih prestopkov. Tukajšnje delavstvo, ki je že deležno pesti policijskih brutalno* stl, se boji, da bo ostalo brez vsakih pravic. Domača policija bo dobila navodila, kako je treba postopati proti osebam, ki se drznejo zahtevati svoje pravice. Domače vesti Obisk l Chicago.—Dne 7. jul. sta ob iskali glavni urad SNPJ Helen Cempre iz Johnstpwn Cityja, 111., in Josephine Stayduhar Iz Milwaukeeja. Ia Clevolaeda Cleveland.—Po dfcljši bolezni je umrl Louis Ivane st., star 65 let, doma iz vasi Zude pri Ribnici, v Ameriki 41 let. član društva 129 SNPJ, kakor tudi ABZ in WOW. Pri White Motor Co. je delal čez 30 let. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hčer, vnukinjo in sestro Pauline Mi-helič. v starem kraju pa dve sestri.—Frank Fldel iz Collln-wooda je tako nesrečno padel po stopnicah, da se je na mestu ubil. Star je bil 60 let, doma is Sušice, fara Gornje Košane, Notranjsko, član SDZ. Bil je vdovec. Tukaj zapušča dva sinova, poročeno hčer In brfcta Josephs, v starem kraju p* sestro.—V Hot Springsu, Ark., je umrl Frank Knlflc iz Cleveland Heightsa, kjer je vodil trgovino čez 20 let. V Hot Springs si je šel iskat zdravja v tamkajšnje toplice, toda je po dvotedenski bolezni podlegel. Star je bil 54 let, doma iz Sv. «Valburge pri Smledniku, v Ameriki 37 let, član Makabejcevt Tukaj zapušča ženo in hčer in dve sestri, v starem kraju pa brata in dve sestri.—Pri družini Stan Zupan so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka.—V univerzi Western Reserve je napravil zobo-zdravniški izpit in dobil dokto-ratski naslov Edward M. Mer-har, sin družine Charles Mer-har.—V bolnišnico Charity se Je podal Jakob Strekal iz Eucllda. Albanski delegati zapustili sejo Komunistični voditelji aretirani v Trstu Belgrad. 8. jul.—Albanski delegati so odkorakali s seje jugoslovanskih, ogrskih in albanskih vojnih invalidov. To Je bil protest proti govornikom, ki so poveličevali borbo jugoslovanskih partizanov proti Nemcem in Italijanom v vojnem času in kritizirali obdolžitve Kominforme proti maršalu Titu in njegovi j vladi. Albanska vlada je^jpodprla Ko-minformo in njene obdolžitve, da so se Tito in drugi jugoslovanski komunisti izneverili Marka Leninovi liniji. Na seji je Miloje Milojevič, vojaški poveljnik v Belgradu, dejal: "Umazano blato je bilo vrženo na našo državo in naše vojne invalide, na kri, katera je bila prelita in na vse one, ki so, ko so umirali na bojiščih, vzklikali •Naj živi Stalin in Sovjetska unija.!'" Albanski delegati so potem vstali in zapustili sejo, Izjavili so le, da ne morejo govoriti. Trst. 8. jul.—Zavezniška vojaška vlada je naznanila, da je odredila aretacijo 16 voditeljev komunistične delavske unije, ker podžigajo politične stavke. Več članov unije je začelo sedečo stavko v dveh tržaških ladjedelnicah in v eni tovarni strojev v znak protesta proti od slo vit vi dveh članov odbora u« nlje, Nova poteza proti zamorcem razkrita Talmadge glavni zagovornik nadvlade belo« poltcev. Sodišče razveljavilo zakon Atlania, Ga.. 8. jul,—Zakoni I federalno apelatno sodišče raz kvalifikaciji volilcev so zad nja barikada zagovornikov nadvlade belopoltcev v južnih dr žavah. Namen teh zakonov je odvzetje volilne pravice zamorcem na Jugu. Glavni zagovornik nadvlade belopoltcev v Georgiji je Herman Talmadge, sin pokojnega governerja Eugena Talmadga. Zakoni o kvalifikaciji volilcev se izvajajo tako, da zamorci ne morejo voliti. Talmadge Je na sestanku , s časnikarji dejal, da e to edina odprta pot, ker Je Ameriika kompanija odprla tovarno v Mehiki Mexico City. — Westinghouse Electric Co. je odprla tovarno v Mehiki, kjer delavci delajo za nizke plače. V tovarni izdelujejo električne ledenice in drugo opremo. Uradniki kompanije trdijo, da bo letna prodaja izdel-kov znašala več milijonov dolarjev. Davki na korporaetje v Mehiki so nižji nego v Ameriki. katere koli očrnjenih organize cij, so podvrženi odslovitvam na podlagi programa o lojalnosti. 1žavuan1v armam jeruzalema Lake Succeos. N. Y« 8 jul.— Amerika je pooblastila Trvgve ja Liejs, generalnega tajnika Združenih narodov, naj rekruti-ra 333 ameriških državljanov »n jih dodeli oboroženi gardi tisoč mož v svrho zaščite Jeruzalema, ako se bodo židje in Arabci izrekli za demilitarizacijo mesta To je razkril beoednik ameriške delegacije pri Združenih na-rodih, ko je varnostni svet odložil skcijo o kablogramu, katerega je prejel od švedskega grofa Bemadotta, ki je prevzel vlogo posredovalca kot reprezen-tsnt Združenih narodov Grof je apeliral na varnostni svet, naj pri'iska ns Žide in Arabce zs po-dsljšsnje štiritedenskega premirja. Bernadotte. čigar predloge za izravnavo konflikta so zsvrnill židje »n Arabci, je opozoril varnostni svet, da bo obnova bitk v Palestini izzvala splr»šno ogorčenje in obaodbo Svet naj oja- čl pritisk na obe stranki za podaljšanje premirja. Ruski delegat Andrej Gromi-ko je predlagal diskuzijo o su gestiJah švedskega grofa Dejal Je, da hoče vedeti, kaj se dogaja pod zastavo premirja v Interesu gotovih strank. Lie Je prej pozval Ameriko, Francijo in Belgijo kot članice komisije zs premirje v Psleoti-ni, naj mobilizirajo oboroženo gardo tisoč mož za zaščito Jeruzalema. Bernsdotte je obvestil varnostni svet, da Je treba za ščititi tudi Haifo, palestinsko lu ko, britske čistilnice oljs In olj novode Možnost je, ds bo Gro-miko vetiral formiranje gardo, ¿e bodo Rusi izločeni Resolucija, ki je omogočila imenovanje komisije za premlr je, omenja le, ds se komisiji dodeli vojsške opazovalce, n* ps mobiliziranja gardi« zs zaščito Jeruzalema. Amerika. Francija in Belgija so poslale vojaške opazovalce v Palestino. Rudar ji v sedmih državah počivajo Vlada bo morda i zahtevala injunkcijo Plttsburgh, Pa,. 8. Jul. — Čez 87,000 ruderjev na polju mehkega premoga se nI vrnilo na delo v sedmih državah. Korpo-racija United States Steel in druge jeklarske kompanije, ki posedujejo takozvane "kaptlv-ne" premogovnike, nočejo podpisati pogodbe z rudarsko unijo UMWA. Rudarji so izjavili, da ne bodo delali, dokler se kompanije ne bodo podale In pod pisale pogodbe. Podpisu pogodbe se upirajo, ker uključuje provizijo glede unijsko delavnice, kompanije trdijo, da Je provizija kr šenje Taft-Hartleyevega zakona. Organizacija operatorjev na polju mehkega premoga Je podpisala pogodbo z rudarsko unijo. Sledila jI je tudi organizacija operatorjev na polju trdega premoga. Pogodba določa zviša nje plače rudarjem za dolar na dan in zvišanje prispevkov v bleginjski in pei.zljskl sklad unije na 20 centov na vsako tono izkopanega premoga. Washlngioa. D. C., 8 jul Pričskuje se. da se bo vlada odločila v prihodnjih 24 urah. ali bo šla pred federalno sodišče in zahtevala injunkcijo proti rudarjem, ki se nočejo vrniti na delo v premogovnike jeklerskih kompanij. Kompanije so pred tožile obdolžitve Robertu N Denhamu, prsvnemu svetovalcu federalnega delavskega odbora, proti rudarski uniji in njenemu predsedniku Johnu L. Lewlsu. Obdolžena sta nepoštene taktike ¡lVa//ace reeigniral kot I urednik tednika New York, 4. jul.—Henry A. Wallace je rertgnlral kot Član uredniškega štaba tednika New Republic. V svojem zadnjem šjanku je naglasll, da bo posvetil vae energije kampanji v pri hodnjih treh mesecih. Wallace je kandidat za predsednika Zdru ženih držav na listi tretje poli tične stranke. Tiškarji delajo brez pogodbe Cincinnatl. O —Člani tiskarske unije ADF delajo v tiskarnah brez pogodbe, ker so se pogaja nja med unijo in organizacijo iz dajateljev listov glede sklenitve nove pogodbe izjalovila. Izdaja telji so vseeno zvišali plače ti skarjem za devet dolarjev na te den. Amerika bo poelala delegate na konferenco Washington, D. C., 8. Jul.— Državni department je naznanil, da bo poslal 24 uradnikov in delegatov na konferenco v Jugo Kampanja za znižanje mezd Korporacije sa nižji standard Washington — (FP)— Economlc Outlook, ki ga izdaja CIO, je ugotovil, da si velike korporacije prizadevajo, da preprečijo zvišanje delavskih plač v vseh industrijah. Njihov namen je, da se zniža šivljenaki standard, CIO pravi v svoji publikaciji, da so se realne plače od leta 1944 znižale za 15V< v primeri z naraščanjem cen. Ameriška zve-ga tovarnarjev, trgovska zbornica In druge organizacije vele-biznisa so se vrgle v silno propagando proti zvišanju delavskih mezd. Omenjena publikacija pravi, da splošno zniževanje plač nI občutno zato, ker je ameriškemu ekonomskemu sistemu prišel na pomoč Marshallov načrt za okrevanje zapadne Evrope, po leg tega pa program vojaške pripravljenosti. Oboje skupaj Je vbrizgnilo novo življensko silo kapitalističnemu sistemu. Mnogi ekonomi so mnenja, da se bi Amerika že znašla v depresiji, ako ne bi kongres sprejel Marshallovega načrta in vojaškega programa, ki dovoljujeta potrošnjo težkih milijard do larjev za oboroževanje. veljavilo zakon v Južni Karoli-nI. V smislu tega zakona se za morcl niso mogli udeležiti primarnih volitev. Alabama ima zakon o kvalifikaciji volilcev. To je tako-zvani Boawellov amendment državne ustave. Suprejet je bil leta 1946. Med drugim zahteva ml volilcev razumevanje In tolmačenje vseh provizij ln določb' federalne ustave v zadovoljstvo krajevnih volilnih uradnikov ln reglatratorjev. Belopolte!, čeprav so analfabetl, lahko volijo, ne pa zamorci. A. T. Waiden, odvetnik Zveae /a podvig zamorskega ljudstva, je naznanil kampanjo za razye IjaVljenJe dlskrlminacijskih zakonov v južnih državah. Izrazil je upanje, da bodo razveljavljeni. Južna Karolina je skušala odvzeti zamorcem pravico do ude ležitve pri primarnih volitvah. Demokratsko stranko je pretvorila v ekskluzivnl klub, odprt samo belopoltcem. Federalno a-pelatno sodišče je odločilo, da Je poteza neustavna. "Noben volilni ustroj ne more funkcionirati, ako je njegov namen zanikanje volilne pravice zamorcem Iz rasnih razlogöv, ali odvzetje glasu v vladi dešele in v občini, v kateri šJw<" ae je glasil odlok sodišča. Zveza za podvig zamorskega ljudstva Je pozdravila odlok ao- Unija protestira proti injunkciji Odprava unijskih uposlevalnic sporno vprašanje New York. - (FP) - Splošna mornarska unija CIO Je prote-stii nlu proti injunkciji, katero je izdal federalni sodnik John Clancy na podlagi Taft-Hartley* Profili ameriških korporaelj tVPKII protidelavskega zakona, še vedno naraščajo narašča tudi h c u f f § pr#di#dnlk draginja, dočlm m» de avske pla- ' , d|| ^ inJunUclu uVf.J11^Z^4!1' zavlekla ne p- preprečila velebizniškl Interesi previdno ^ ^^ mor^v w prtKl molče o profilih. federalnim sodnikom Je peticija --------- .. .. — parobrodnlh družb za podaljša- slaviji, na kateri bodo razprave nje veljavnosti injunkcije na HO o svobodni plovbi na reki Do*ldni. nsvl. Deset držav bo poslalo delegate na konferenco, ki se bo pričela 30 Julija. pogajanja med jeklarsko u in k0rp0racu0 obnovljena Plttsburgh. Pa.. 8 Jul.—Poga-janjs med jeklarsko unijo CIO in korporacijo United States [ Steel so bila obnovljena. Njen predsednik Je Philip Murray ki ie tudi predsednik Kongresa industrijskih organizacij. v veljavi. Druge industrije, med 'eml avtna. so zvišale plače. To se je /godilo po poskusu Jeklarske korporacije glede stabilizacije plač in cen. Mezdna pogajanja ed unijo ln jeklarsko korpo- Reuther podprl unlnika Douglata Detroit, Mlch , 8 Jul.~Walter P. Reuther, predsednik unije združenih avtnlh delavcev CIO. je podprl Wililama O. Douglssa, člsns federalnega vrhovnega sodišča. kot kandidata za predsednika'Združenih držav ns listi demokratske stranke Dejsl je, ds je Douglss ooebs, ki Ishko vzpostavi enotnost v demokratski stranki in ima oporo tudi pri neodvisnih volllcih. Poročilo pravi, da unija zalite, racijo so hlla pretrgana pred va tudi druge koncesije. Poga- dvema mesecema. Besednik unl-janja z ostalimi Jeklarskimi kom-1 Je Je komentiral to dejstvo panijami se bodo pričela, ako bo I "Poskus korporacije United dosežen sporazum rtied unijo III States Steel se je Izjalovil." Je korporacijo United States Steel, i dejal: "Mil je le gesta. kajti znl-Kot potenja se je uprla zvila- ! žanje cen Jeklu nI prineslo za nju plače 22 aprila, ko Je nerna-, >eljivrga rezultata. Drugr kom nlla neznatno znižanje cen Jeklu. Takrat je Izjavila, da se je od-ločlls zs protiinflacijski poskus, Ako ne bo uspels, bo revidirala svoje stališče. Na podlagi sedanje pogodbe, katere veljavnost bo potekla v aprilu prihodnjega leta, lahko unija sli ktzmpenijs odpro mezdna pogajanja pod pogojem, da | sedanja plača ostane in unija ne j okliče stavke, dokler je pogodba linije niso slmlile korporaelj! Zdaj je le vprašanje ^asa, ko se bodo morale ukloniti In zvišati pleče** Ns vprašsnje, ali ne bodo jeklarski« kompanije zvišale cen, če bodo zvišale plače, je beaed-nik unij odgovoril, da bodo morda prišle spremembe, toda kompanije, ki grrnadijo ogrom William Standard In Lee Pressman, pravna svetovalca mornarske unija, sta označila Injunkcijo za neustavno. Olavno sporno vprašanje je odprava unijskih uposlevalnic. To zahtevajo kompanije. "Kakor dolgo se nam bo pravica do oklica stavke zanikala. s|M)rno vprašanje ne bo rešeno," Je rekel Curran. "Pogajanja med unijo ln kompanijam! so se i azbila. ker slednje vztrejejo pri zahtevi za odpravo uposlevalnic Očitno je, da se pogajanja ne IhkIo obnovila, dokler bo injunkclja visela nad unijo." Mornarji in člani drugih unij CIO so psradirall !n demonstrirali v New Yorku v znak protesta proti injunkciji. Kaspečali M) več tiMol letakov z apeli na javnost za p<»dporo. Mornarska unija je apelirala na predaed-nika Trumana, naj razveljevt injunkcijo. Unija izvojeoala zvikanje plaie Akron, O - Unije United Rubber Workers CIO je Izvojevala zvišanje plače za enajst centov _______. na uro. Zvišanje določa pofodrte profite, lahko zvišajo plače ha, katero |e sklenila i Good-bi eel zvišanja cen. i year Tire & Rubber Co. PROSVETA an lese. MJ« se p* Uto. il* aa «to* leto« ae CMisgi I» Co* Co- «m« m c®lo talo. »4.71 M pol lota; m tamul» i «lÄ •ubacrtptWo ratest tor the Vrtto« MM M Chlanga) mA mM per r—t. Coicaio m4 Cook County N M ptt countries $114« por JM», p ••nu Ud.) M vrnejo peštfjatoijn ta v slušajo. to ta prtleéll mà naselhlte« »rud— wttwtta _ . MCk m ■ loriot, plefa. ptiw. «te. «111 ke soinrned to «MM ■pastad kr -lt-Udrwd and aiawped ••▼•tapa. FIOIYKTA MIT • M Sa. Lawmdale At*. Ckicago 23. IUlaoto Ubogi demokrati! Danes le bomo nekoliko pomudMi pri onih demokratih, ki hiate rično iščejo takega predsedniškega kandidata, ki bi jim pri jeaen skth volitvah zagotovil zmago. Svojo konvencijo bodo imeli pri hodnjt teden v Philadelphijl. Da-li se bo razvila v enak cirkus kakor so ga zadnjič inscenirali istotam republikanci, bomo videli v prihodnjih dneh. Znamenju vsekakor »o, da bo ta cirkus bolj kilav. Razlogov je več, glavni pa ta, ker demokratje vidijo slabo znamenje na nebu. Boje se, ako bodo jftisiljenl sprijazniti se s Harryjem, ki želi ostati v Beli hiši še štiri leta, vsaj pa si rešiti čast s tem, da si Izsili nominacijo, da bodo sigurno poraženi ln nastopili dobo sedmih suhih let. • Lakote se pa nihče ne veseli. Zato se je dobršna skupina demokratskih politikov različnih barv vrgla v kampanjo za "draftanje" Eisenhowerja, ki je odložil svojo generalsko službo in postal glavar Kolumbljake universe v New Yorku. Na to mesto so ga postavili wallstreetskl bankirji ln bor-zljani, ki imajo večino v direktorlju te univerze. Poleg palače so mu obljubili tudi $25.000 na leto, poleg tega pa bo od zvezne vlede prejemal $15,000 letne peiuije in povrhu tudi dve limuzini in dva vojaška purŠa. S to plačo in penzijo bo torej že lahko Uvel, in to posebno še, ker je preskrbljen z rentom, avtomobili ln pur|i. lke je bil pač rojen "pod srečno zvezdo." Priti od navadnega oficirčka do najvišjega generala pa do predpednlka enega največjih vseučilišč, niso mačje solze. In zdaj ga mnogi demokratski po-litikaši žele posaditi še v Belo hišo, rte morda zato, ker vidijo v Eisenhower ju odličnega državnika, marveč iz razloga, ker hočejo s pomočjo njegovega slovesa ostati pri vladnih koritih ali priti do njih. Sicer je to glavni ln edini cilj tudi republikancev. ★ Zadnji teden so pobornlkl Eisenhowerja tako zavrlšcali in dvignili toliko krika v Javnosti, da je izgledalo tot bi že imeli njegovo zagotovilo. Zadnjo nedeljo jih je lke sicer zavrnil, kakor Je pred nekaj meseci zavrnil tudi republikansko kandidaturo. Toda nje-govi pristaši v demokratski stranki niao odnehali. "Eisenhower, aH pa smo—fuč ..." Tako nekako je donelo ln še doni Iz njih vrst. Na Eisenhowerjev "bandAvagon" so zlezli tudi mnogi unijaki voditelji, zlasti iz vrst CIO. Pri vsej tej derviški gimjl za "d ra lian Je" Eisenhowerja je naj bolj značilno to, da se nihče izmed njegovih podpornikov ne vpra ša, kakšno stališče zavzema napram številnim vprašanjem notra-' nje in zunanje politike. Predno je nastopil svojo sedanjo službo na polju višješolske vzgoje kot predsednik univerze, za kar očivtd no ni potrebna visoka akademska Izobrazba, se Je Elsenhower določno Izrazil le o enem sameni vprašanju:—militarizmu. To je storil nekaj dni pred odstopom svoje službe kot šef generalnega štaba, ko je naatopil pred kongresnim odsekom v prilog osedlanja dežele s prisilno vojaško službo. Takrat Je odprto povedal in še podčrtal, da veruje v militarism, ker Je bil vzgojen kot militarist: veruje v oboroževanje in čim močnejšp oboroženo silo kot "pogoj za mir." To je znan recept vseh mllitarlstov vseh časov ln krajev. Ta recept pa je zgodovina že neštetokrat na glavo postavila ln ga bo tudi v bodoče. Mir ne leži v smeri oboroževanja ln militarizma, marveč le v splošni razorožitvi vseh narodov. Če ne bo prišlo do slednjega, ln» prej ali slej prišlo pa do nove katastrofe. Toda to je edina "kvalifikacija", katero je Eisenhower do danes navedel. bodisi za sedanjo službo "vzgojitelja" ali pa za predaed-nlštvo Združenih držav.. Slednjega, kandidature, se sicer brani, ker mu očlvldm» nI za to čast ln odgovornost. Človek se bolj čudi onim polittka&rm ln kovačem javnega mnenja, ker ga hočejo po. staviti na Trumanovo mesto vzllc temu, da razen militarizma ničesar ne vedo, kakšno stališče zavzema nupram raznim perečim vprašanjem. Sicer velja to v veliki meri tudi za republikanskega predsedniškega kandidata l>nweyj«. ki Je dobil nominacijo največ vsled tega, ker si je bil zgradil močno mašino in ker se je skrbno izogibal vsem javnim problemom. Vabljeni ste nt veliko slavnost Chtoegn.—Kam ste namenjeni prihodnjo nedeljo, Slovenci in Slovenke, ki živite v Chieagu in bližnji okqllcl? Vabljenj ste, da se udeležite velike slavnosti hlovenskega dneva, ki jo priredi čtkaškl odbor Ameriškega slovanskega kongresa v dobro znanem Pilsenovem parku prihodnjo nedeljo, U. julija. Kot znano, se vrši slavnost slovanskega dneva pod avspicijo te organizacije že več let in vsaki krat z jako lepim ln zelo zanimivim programom. Tako bo tudi letos. Odbor se je posebno potrudil, da se letošnja slavnost dobro izvede in da bo za posetnike poleg potrebne Jedi in pijače, brez katerih si take prireditve skoraj ne moremo predstavljati, tudi veliko razvedrila in splošnega užitka. Za delavskega človeka je ta prireditev kot nalašč. V prijaznem Pilsen-parku se boste lahko zabavali na prostem in zaeno poslušali odlične govornike in lepe pesmi, ki Jih bodo zapeli razni pevski zbori. Na programu bo še marsikaj drugega lepega Ti za razvedrilo potrebnega. Zato pridite gotovo na to prireditev prihodnjo nedeljo popoldne. Naslov je: 3000 West 20th at., Chicago, 111. Odbor. in izučena bolničarka, sedaj se bo pa omožila s prijaznim fantom. Želimo ji obilo sreče v novem stanu. Pravijo, da je v državi Washington dosti medvedov, a jaz sem videl samo dva, toda oba sta zelo prijazna in pohlevna— Medved in Medvedka! Tako sta prijazna, da sta vsem dala prenočišče. Na tej zabavi smo se imeli imenitno. Drugi dan je bilo nas precejšne število pri kosilu. Ker je bilo tisti dan pre cej vroče, je Medved skrbel, da nismo trpeli žeje. Tako sta oba priljubljena, da sva se težko poslovila od nju. Lepe hvala Medvedovi družini za gostoljubni sprejem. Obiskali smo tudi majhno rudarsko naselbino Black Diamond. Oglasili smo se pri rojaku Franku Orehku. On je nam »ostrege! s pravo kalifornijsko tapljlco. Z nama sta bila zopet mr. in mrs. Medvešek. Od tu smo jo mahnili pa v Enumclaw. Tu sem se seznanil z Matildo Pečnik, Mary Balind in z družino Mihelieh. Družba je bila Is urada "Big" Tonyja nt Oakland. Cel.—Obiskali smo tudi Joea Kahneta v Enum clawu, Wash. Z nama sta se pe ljala tudi John Kramer in nje gova žena. On živi na farmi, zato smo ga težko našli. Med Slovence ne gre dosti, zato ga ni nihče poznal. On je bil moj sosed v stari domovini. Posedu/e 40 a k rov zemlje, ki jc vsa lepo obdelana. Ima tudi 20 glav go-«Heiner 9*vil mi ie. id^i ima dosti delu in jela. Našega oblaka je bil zelo vesel. Postregel nam je s pijačo in jedačo. Mary Bernik iz Detroita mi je pisala, da kadar se popeljem v Kenton, naj oblščem tudi njeno sestrlčno Mary Potočnik v Cumberlandu. Za kažipot sta se z nama peljala tudi mr. in mrs. Kred Medvešek in žena. Našega obiska je bila zelo ve-1 sela,- Ona je bila prva v Wash-llngtonu, ki mi je dala poljub-' ček, za katerega sem jI potem eno zaigral. Mary je vdova. Naročila ml je, naj jI preskrblm ženina, takega, ki bi Imel kaj pod palcem. Ona je poštarlca in obenem vodi grocerijo. Potem smo io se enkrat obiakali in nam je postregla z jedačo in pijačo. Hvala za gostoljubni sprejem. Mary. Ženina ti pa kmalu pošljem. da ti bo delal kratek čas. Ha-ha-ha! Peljali smo se tudi v Cle Elum k družini Rartola Medveda, kamor smo bili povabljeni na tako zvanl "shower", katerega so priredili hčerki miss Medved. Ona je najmlajša hči. Prijazno dokle Borla Sh lah kin, ekonomski svetovalec ADF, ki čektokrai na-itcpa po radiu kot predstavnik federacije. imetje! Koliko je človeških žrtev, ne bo nikoli dognano. Kdor se zanima za svetovne dogodke, ve, da je bilo to nekaj strašnega in groznega. Isto jutro sva se poslovila od prijazne Struznikove družine in židane volje. Na zahtevo sem mahnila proti Califormji. Položaj, v kateiem ae nahajajo demokrati, je res patetičen do viška Na eni strani »e je Harry zaklel, da mora biti ponovno no-miniran, na drugI strani se Je pa proti njemu dvignila velika jre-volta ne samo med južnimi burbonet in rasisti, marveč tudi med desničarskimi liberalci in bossi korumpiranih demokratskih mašin izven Juga Zadnje dni se Je proti Trumanu dvignil celo Frank Hague Iz New Jersey ja, notorični Im»sn ene najbolj korumpiranih političnih m aim v deželi. Pridružil se je Jacku Arveyju. Kellcy-jevemu nasledniku v Chlcagu, metropoli občlnake korupcije na »rednjem zapadu ln še cela vrsta drugih demokratskih bossov širom dežele—ba|« iz 18 di/av, ~ Vitditelji te anti'Trumanove levolte mi s sigurnost jo računali, ateli< nc ; Stranka, ki je bila ha krmilu 10 li t, je v škripcih za ptedMedtiistoe luMtdtdeto-enako kakor tails tepublikenci po.akrahiranju llopverja In v skripeih ne je /našla, ker ¡je je po smrti Roosevelta, odnosno že prej, vdtnjala v službo reakcije Ce bi se ne bila pojavila nova progresivna stranka z Wallacem in Taylorjem na čelu, bi bila poli tun u Mtuaiija v d«*>ell za vsuke-r.a progresivno usmerjenega diTavliana res prazna m posta ln tem na. Diuge izbile bi ne bilo kakoi med tajastim pisktom in yma zano ponvo. moral igrati. Tukaj sem se pritožil, da sem do sedaj dobil šele samo en poljubček. Pa je pomagalo! Takoj sem dobil kar tri po vrsti! Dne 13. junija smo šli pa vsi na "ohcet". Vdovcu Petru Mat kovichu je postajalo življenje zelo dolgočasno, ravno tako tudi mrs. Mary A. Madden, ln sta se dogovorila, da bi bilo bolj prijetno življenje za oba, če bi se združila in postala' mož in žena. In tako se je zgodilo! Svatba se je vršila v American Legion-dvorani v Ren tonu ob veliki udeležbi. Povabila ,sta vse svoje prijatelje od blizu in daleč, Vsega je bilo dovolj. Na tej svatba sva imela zopet priliko se seznaniti z mnogimi rojaki. Razumljivo^ moja kpncer-tina je zopet pela. Zadnji talen najinega biva-0jq v Konlunu svti ostulai. pri drilžfttl FrWa'tfedvHIM. Oba sta zelo družabna, ravno tako tudi njih hčerka Hilda. Fred me jc opozoril, da nisem obiskal družine Križek. Torej smo šli obiskat tudi njo. Oba sta družabna in napredna. Sedaj se bo treba pa posloviti od prljaz; nlh rojakov ln se podati na pot proti domu: Ren ton se mi zelo dopade. Tukaj Je vse zeleno in žeto pri pravno za ribolov. Pravili so ml tudi, da imajo dobro vodo. To meni ni znano, ker je nisem pokusil, kajti sem pil pivo in vino — če verjamete al' pa ne. Dne 15. junija sva se pa poelo-vila od prijaznih rojakov in jo mahnila proti Portlandu, Oregon. * Vozeč se proti Portlandu, sva imela priliko ogledati si poplavo. Vse pod vodo! Prenočila sva zopet pri družini Struž-nlk v Portlandu. DrugI dan naju je John Stružnik peljal na visok hrib in smo videli, da je Prevozila sva do californijske meje, kjer so pregledali, če imava kaj sadja, a niso ničesar našli. Prepovedano je tudi pe-jati preko meje cvetice in sadna drevesca. Čudne postave! Kako pa velike družbe dobijo jabolka iz države Washington? Naši mami so % prav ugajale šmarnlce, ki jih je dala mrs. Strnad s koreninami. Skril sem •¡ih, da jih uradnik na meji ni našel. • Ustavila sva se v mestecu Yreka, Cal., dobila prenočišče v turistični kabini ln se dobro odpočila. Drugi dan sva nadaljevala potovanje proti domu, kamor sva dospela 17. junija ob treh popoldne. Prijetno jf iti na obisk k prijateljem. Prevozila svq tja in nafaj vsega skupaj 2,236 milj brez vsake neprilike. "Lizo" smo z vinom, pa sva oba korajzno vozila! Mama je pila pa vodo, kavo in mleko. Imela je veliko nalogo? vedno je pazila, da nisem pregloboko pogledal čašo. Vprašal sem jo, kako ona ve, kdaj ga Imam dovolj pod kapo? "Kaj ne bom vedela, saj te poznam 40 let!" 4,Kako pa to, da ne veš kdaj sem žejen?" jo vprašam. "Saj tudi tisto vem. Ce ti kdo ponudi pijačo, se je nikoli ne braniš." Dam ji vse priznanje in ji obljubim, da ji bom zvest še 40 let. Sedaj sva zopet doma. Hvala Bogu, bi rekel po stari navadi za srečno rajžo. Jaz pa pravim po moji novi navadi, hvala "Big" Tonetu, ki je previdno vozil! Težko sva se poslovila od prijaznih ljudi v Rentonu, sedaj pa doma prcmiftljeva, kako je bilo prijetno! Vse povsod so naju Mladina dobro obvlada slovenski jezik in zelo ljubi slovensko petje in godbo. Mesec dni sva se dobro zabavala in čas je vae prehitro minil. Morala Sva ae posloviti od prijaznih ljudi. Žal mi je, ker je tako dolga pot. Ko bi bili 300 milj bližje, pa bi se večkrat videli. Naša mama se hoče posebej zahvaliti za prijaznost in gosto ljub je Mary Medvešek in hčerki Hildi, Frances Kramar, Ma ry Strnad, mrs. Peternel in hčerkam, Manei Blazich, mrs. Bisiak, mrs. Repovz in hčerki, mrs. Omeck in hčerki Mary ter Stefi Dime Od teh prijaznih Slovenk se je poelovila s težkim srcem. Za slovo je dobila od vsake poljubček. Yea, pa tudi jaz sem bil deležen, če verjamete al' f>a ne. Oprostite, če sem katero ime izpustil. Vseh se ne morem spomniti. S tem opisom našega potovanja ni moj namen niko-kar žaliti. Imam vse rad. Ako bi ne imel spoštovanje do Slovencev, bi ne prišel vas obiskat tako daleč. Sedaj pa vsem skupaj lepa hvala za prijateljstvo in gostoljubni sprejem! Klicem vam: živeli Slovenci in Slovenke v Rentonu in okolici! (Konec) Anton To»šl£. vse pod vodo. Poplava je prišla prijateljsko in gostoljubno spre-tako nepričakovano, da je čudež, 5 jeli, kakor da bi se poznali že da ni bilo več človeških žrtev. \ več let. V Rentonu so sami 18,000 oaeb jc izgubilo svoje "old-timerji" ln člani SNPJ V drla vi New Jersey ae le sveaa tovarnarjev eprMola nov« i kotne sa Urjenje avoje propagando. Po veem moettk ln vaeek namaeava oeganiatratl sveto propagandistlčno celice pod maake "Tke j Week and Unity Plan". Urad to novo propagand!»lično organltarlle velobltalaa lina tati naslov kakor glavni stan podiotnlške oeganlsaetto. V »volih navodilih lom celicam strogo tablčule. nai njih propagandlatt ne nastopalo odprte, to le kot glaanlkl svete tovarnarja*, marveč kot "patrioti". Z govori lik bo salagala svesa tovarnarjev. Poročilo tajnika podružnice 48 SANSa ClovolamdL O. — Zadnje čase smo pri naši podružnici prejeli sledeče prispevke za obrambo našega tiska: Društvo V boj 53 SNPJ $100, družina J. F. Tarbišan $6, mesto venca za pokojno m«. Močnik, rank Rupnik in soproga $5, Amalija Terbižan $2, Joe Mrvar rt soproga $5; mesto venca za pokojnim J. StrgarJem, Louis _,emut $3, mesto venca za pokojnim Frankom Stlbilom, Jack Marinko in žena $5, mesto venca za pokojnim Johnom Zavriom, Arttôrt fW Čtfk* Sankovich $5, mesto venca za pokojnim Zavr om. Dalje so prispevale tri o-sebe po $1. Za članarino smo prejeli: August Zurc $2, društvo Kras 8 SDZ $6, Josephlne Vesel $2, društvo Vipavski raj 312 SNPJ $18 (tri mesece), Louis Paulich (izročil A. Jankovich) $2. Za otroško bolnišnico pa je daroval Janko Rogel $5, meslo venca za pokojno mrs. Močnik, rojak Sto-par in njegova iena pa $2. Najlepša hvala vsem prispeva-teljem! J. F. Dura, tajnik. Smiranje tretje stranke na podeželju Nohemta. UL—Tukaj smo pobirali podpise za progesivno stanko, toda v izložbenih oknih trgovin so se pokazali veliki letaki, na katerih je bilo naptaa no, da je tretja stranka neameriška in komunistična. Ljudje so se res ustrašili in tudi nekateri naši rojaki niao hoteli podpisati peticije, boječ se, da bi izgubili starostno podporo. Podpisana sem pisala na Odbor za izvolitev Wallacea v Siauntonu in povedala, kako v našem mestu strašijo ljudi. Odgovoril mi Je Oscar "Sturm in pojasnil« da je tiste sovražne letake proti tretji stranki dala tiskati demokratska stranka. V pismu je tudi priložil izrezek iz časopisa Chicago Star, v katerem je navedeno, da je državni direktor tretje stranke William Miller šal pred okraj nega pravdnika in zahteval, da vso stvar takoj prične preiska-vatl velika porota. Poatava namreč zahteva, da morajo biti na takih letakih navedena imena uradnikov organizacije, ki jih izda, prav tako njihovi naslovi, toda ti letaki so imeli samo pod pis "United Veterena Cou no 1 of III ¡nota" Miller Je izjavil pred pravilnikom, da 1e te letake dala tiskat« demokratska stranka. - Dandanes se (tofajajo res velike lumparije. Mi ne maramo nobenega »zrna , por pa svobodo. mir «n proepariteto! Mae? Pocknik. RAZNOTEROSTI HA DELU ZA TRETJO STtAHKO V Prosveti čitamo poročila iz mnogih naših naselbin o delu naših rojakov za trttjo stranko. Če bi se druge narodnosti tako zanimale za tretjo stranko kot se slovenska, potem bi Henry Wallace in kandidati nove stranke zmagali pri jesenskih volitvah z veliko večino. Tudi Slovenci v Chicagu so na delu za tretjo stranko. Na pobudo. centralnega odbora či-kaških podružnic SANSa je bil ustanovljen Wallacev klub v 22, wardi, v katerem sodelujejo tudi Cehi. Louie Zorko je začasni predsednik tega kluba. Za novo stranko se tu veliko prizadeva tudi Donald Lotrkh, Frank Japič, Bizjak in drugi. Za nabiranje podpisov pa je bila najbolj pridna Frances Vider, iena gl. tajnika SNPJ. Donald Lot-rich je bil izvoljen za delegata za narodno konvencijo nove stranke. Dobro bi bilo, da bi se naša društva zdruttla in poslala vsaj par delegatov na to vaftno konvencijo. STRAH PRED NOVO STRANKO NARAŠČA Da se starim potltlšnom tresejo hlače pred dinamičnimi silami nove stranke, je dokaz teror, ki ga izvajajo proti novo-strankarjem kjer koli ga morejo. Poročila prihajajo iz notranjih krajev in mest države Illl-noisa, da zlasti bivši vojaki nasprotujejo novi stranki in grozijo njenim pristašem. Pred kratkim pa je čikaška policija brez vzroka aretirala 15 študentov, pristašev nove stranke, ko so zborovali v neki stanovanjski hiši. j,, RADIO-TELEFON NA VLAKIH Iz New Yorka poročajo, da bo New York Central-železniška družba že letoe inštaliralrtdlft-telefone v vlakih "Twentieth Century Limited". Vlak bo drvel z brzino 60—70 milj na u-ro, jjotnik pa se.bo lahko mirno po telefonu razgovarjal. V Preevetl ae ne la delavske vneti. AU tik čtlale veak dan? NOVA ZDRAVILA ZA PELODOVO BOLEZEN Mnogo ljudi trpi za taHo z vano boleznijo "hay fever", ki povzroča nepretrgano kihanje v poletnih mesecih. Do zadnjih časov so imeli le malo učinkovitih lekov za zdravljenje te bolezni, med zadnjo vojno pa so razvili zdravilo, ki se imenuje 2,4-D, poleg približno 20 dru-¿h novih lekov. "Hay fever" ali "seneno vročico" navadno ne povzroča seno, pač pa v zraku plavajoč cvetni prah ali pelod. HIROHITA NIMAMO RAPI SAMO AMSRJČANI. AMPAK TUDI PAPEŽ Če je kdo poceni prišel skozi zadnjo vojno, je to gotovo japonski cesar Hirohito. Dasirav-no je bil tüdi v veliki meri odgovoren za japonski napad Kitajske in pozneje Zedinjenih držav, ni bil proglašen za vojnega zločinca in ostal je še nadalje na japonskem prestolu pod ameriško protekcijo. Hirohito pa nima prijateljev samo med Američani, ampak tudi med drugimi visokimi dostojen st ven tki, med njimi tudi papeža, kateri je pred kratkim počastil svojega käme rada iz časov oeišča in mu poslal svojo sliko. MOČ OČETOVE LJUBEZNI Mladi oče Roy Meck Iz Chica ga je ponosno peljal Iz bolnišnice svojo ženo in šest dni staro hčerko-prvorojenko. Avtomobil Je vozil previdno in počasi, nenadoma pa pridrvi avtobus In Meckov avtomobil odrine h kraju ceste in ga nekoliko zadene. Mcckovi ljubi ženički se sicer ni ničesar hudega zgodilo, ne hčerki, toda že ob sami misli, da bi se radi brezobzirnosti avtobusnega voznika lahko zgodila nesreča, »e je mladi mož tako razburil, da je pognal avtomobil za njim. ga dohitel, skečil v avtobus in pričel z vao alio mlatiti po vodniku. Na lice mesta se prišli policisti, toda Mečka niso megli odtrgati od voznika, dokler ni potegnil srajce raz njega. mednarodni trust vojmh hujskacev M. Rtibtaatein % * Leta 1947 je izšla v New Yorku knjiga Richarda Sasuly ja "I. G. Farbenindustrie". Avtor knjige—ameriški ekonomist in novinar—ki je bil leta 1943 mobiliziran v vojsko, leta 1945 pa poslan na delb v ameriško sekcijo Zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo, kjer je vodil po vojni odsek za informacije in zvezo v finančnem oddelku sveta. Sasuly je bil član skupine pol- . ^H^B kovnika Bernarda Bemstelna. ki Amerike", piše Sasuly, "sta je preiskoval dejavnosti I. G. bonli v svetovni Farbenindustrie in drugih nem ških monopolov. Ta preiskava, v / —.:.-----v— - - ki ie odkrila najtesnejšo pove- kakor kateri koli d™*1 zanost nemških monopolov z a- ^llka tvrdkbila 1 G• Far- merlŠkimi trusti in njihovimi btnindustrie v središču mreže agenti v vodilnih organih ame mednarodnih kartelskih spora- riške okupacijske cone Nemčije, fUm°v Pretskava v koncernu ni bita po volji državnemu de- f- G. Farbenindustrie je tudi po- partmentu in ameriškim voja- kazala, kako so se kartelske zve- škim oblastem. 2e čez štiri me- ze- ki 50 v*» Evropo ter sece so polkovnika Bemstelna ****le AtlanUki ocean v odstranili z njegovega položaja Uvod h knjigi je napisal senator Claude Pepper, ki pravi v njem, da je zbral Sasuly obilo van» vojna". dejanskega gradiva, ki pomeni "porazno obdoliitev" I. G. Far-behindnstrie in njenih ameriških pajdašev v mednarodnih kartelih, gradivo, ki pomaga spoznati resnične vzroke druge svetovne vojne in mnoge strani povojnega mednarodnega položaja. Pepper piše, da zadeve I. G. Farbenindustrie ne smemo spraviti v arhiv. T G. Farbenindustrie in tista kartelska praksa, ki je najbolje izražena v tem koncernu, sta se v veliki meri ohranila tudi zdaj. Tudi zdaj pomenita nevarnost za ves svet, ki še ni dokončno po-štel žrtev dri&e svetovne vojne". 'Monopoli, ki teže za imperialističnim "ameriškim mirom*1 ("pax americana"), zasnovanem na ^ sili orožja, so najhujši sovražniki mednarodnega sodelovanja, najnevarnejši netilci nove vojne. Sasuly opisuje vršto novih vojnih tovarn, katerih graditev so forsirali hitlerjevci v zadnjih mesecih vojne, ko je bil neogibni poraz Nemčije slehernemu že jasen." Te tovarne so gradili v upanju "da jim bo dovoljeno dovršiti tä delo in izdelovati letala za bodočo vojno, tokrat vojno ob podpori prijatelj-» skega zaledja proti osovraženim Rlisom na vzhodu.*-v ' Prva poglavja Sasulyjeve knji* ge so posvečena zgodovini I. G. Farbenindustrie. Dejavnost tega morskega pajka nemške kemične industrije Je bila vedno strogo tajna, kar velja zlasti za njene zveze s tujino. Celo zdaj, po natančni preiskavi, ni znana toča vsota kapitalov I. G. Farbeindustrie. Znano je samo, da so znašala njena čista aktiva najmanj 6 milijard mark In da je imel ta koncem levji delež kapitala v nad 380 drugih nemških tvrdkah. Po vsem svetu razpredena organizacija tega koncema je obsegala^ad 500 tujih tvrdk. I. G. Farbenindustrie, ki je bila v nemški kemični industriji malone neomejen gospodar, je imela poleg tega v rokah rudnike premoga, magnezita, sadre in soli, imela je lastne naprave za pridobivanje koksa In bila je bogat delničar metalurgičnlh tvrdk. Ko je ustanovil Henry Ford v Nemčiji podružnico svoje družbe, je I. G. Farbenindustrie takoj kupila skoraj vseh 40'/r delnic, ki jih je prodal Ford v Nemčiji. Da bi okrepili zve ze. Je vstopil predsednik uprave I. - G. Farbenindustrie Karel Bosch v upravo nemške delniške družbe Ford, Edael Ford pa je postni član uprave na novo u-stanovljene ameriške družbe 1. G. Farben Industrie. Te, pa tudi mnoge druge zveze nemškega kemičnega koncer-na z ameriškimi monopoli so bile- vzrok, da proizvodna zmogljivost podjetij I. G. Farbenindustrie v zapadni Nemčiji med drugo svetovno vojno skoraj sploh ni bila prizadeta Bombardiranje ameriškega In angleškega le- kemične službe v nemški armadi talstva osnovnim vojnim tovar nam I. G. Farbenindustrie nI pravila takrat tudi meto am* raHN SIMULAR, MUI ok rolla . UR8ULA AMBROŽICll. Im* aRtoS» 'owat erran* m<*m> ohoh«, «ANK HO LAAK oa*i okral*.. IU RhlH lie I U * Ra. es * Rom «ala. Ra a »M Non»tek. Ra —iia» a «* si., ci»voiai»a a o*« ■i---ant Rondan aw, * II. Mo ill fkm It, evoto*. M Inn IUI CarmoM Ava. Las Aoaol* IS. -------Ml Irrt Si W MATH RRTROVK N. prartaartnik I/INCRNT CAIN KAR_________ f A VIDER --------- MIRKO a mm ci. fApaa SURAN».. •öboum uacn p 9L Ml A IMth Bt. Clovalanrt IS. ORla ao Lawnjtoja Ava.. Chtaofo M. jU ¿11*. ———S¡; Kuellrt Ohio Uaaao * Ol. niANK SAirr t«oaasaa* MICHA», a. KUMKS.----- Matthew j. t UMIH KAMM ANDREW OR UM —----Roa s». Ama. m »JM Taear » Leaama ... ifii roteii Avs Jftfcnatuwn TUftlL-----------MM g. Lawnrtala Ava. CRMagSlS BL Ui_------—-------mal Ohio Reke - dobrotnice človeštva X. ftpurova Segli so si v roke inženirji, delavci, profesorji. Kazšli so se po vsej naši zemlji, na reke, v tovarne, v stotere delavnice. Kazšli so se, da polože temelje, na katerih bomo zidali našo lepšo bodočnost. Delali so leto dni in izpolnili naloge prvega planakega leta Zdaj grade dalj« — in že raste lx temeljev naš novi svet, nala lepša bodočnoat, * Fo zemlji teče mnogo rek. A-ko zaaledujemo njihovo pot proti izviru, bomo prišli vedno v hribe, pogoato v strmo skalovje. Na tej poti rek z hribov v nižino, v njihovem padcu se krije neprecenljiva moč. Z vsako novo kapljo, z vsakim novim valom, kl priteče od izvir«, s« ta moč obnavlj«, na novo po-r«jg. Neuničljiv«, neizčrpna je moč rak ln potokov. Ali smo to moč šele Vnl odkrili! Ce pa so že prej vedeli zanjo, zakaj tedaj niso vpregll rek v službo našega ljudstva? Reke, ki tečejo skozi našo državo, hranijo v šebi mnogo milijard kllovatnlh ur električne energij«. Samo reke, ki tečejo po slovenskih tleh, lahko dajo poldrug milijon kllovatnlh ur. Ml pa smo Jih doslej Izkoriščali največ sto tisoč. Samo ena reka, srbska reka Drina lahko s svojo močjo nsdomestl delo 45 milijo nov ljudi! . Neizmerna moč naših rek J« doslej neizkoriščena odtekala, se izgubljala v nič. A ko hočemo rekam vzeli moč', da bo služila človeku pri njegovem delu, moramo graditi elektrarne. Preprosto ljudstvo ne v« lij ne more samo graditi elektrarn Gradi jih lahko oblast — gradile so jih razne družbe, Te družbe — večinoma ao bili to tujd ln ao tudi delali za tujce — ao jih gradili tam, kjer se jim je obetal dober zaslužek. Napeljevali so daljnovode ln omražj«, za d^v« Janje električne energij« tovar narn, mestom. Vasi Jih niao zanimale Vasi bi si /aradl njih lahko še tisoč let preganjale temo s |>etrolejkami, Čeprav so ti ljudje dobro ve deli, da jim reke ponujajo najcenejšo moč, so rsje gradili kalorične elektrarne, to je take elektrarne, v katerih pogonaka sila ni voda, ampak premog. Vsi pa vemo, da moramo premog kopati in ga prevažati Kopanje premoga In prevoz sten« mnogo denarja. Le brezvesten gospodar, kl Išče svoje lastne ko ristl, hI tako lahkomiselno zapravljal narodovo premoženje, Diava, Kava, Donava, Drina, '/a-Im * to mi nata di ago« ene reke. Na njih bomo zgladili mnogo novih, velikih ln' majhnih elektiarn V (letih letih Iwmo v vsej dižavi zgradili preko 00 elektrarn. Nad vse dragocena pe je naše največja reka Donava. Ta mogočna reka »e proti t umu neki meji zo>l v divjo roteako, ki Ji pravimo ¿ele/na vrata Kakšna silna moč Je zaprte v Železnih vratih! Niao zaman hiteli tja roparski Nemci, prvo uro, ko so si zasužnjili našo domovino. Hoteli «o al podvreči tudi naš« reke, sl«stl n«šo najbogatejšo Donavo, Dajala naj bi jim neizčrpne množin« električne energij«, da bi Jo porabljali za svoje zverinske namene. Mi ne gradimo za vojno — mi gradimo za mir, g« srečo vaeh naših liudl. Nekega dn«-bo tudi od Zelegnlh vrat atakla silna moč elektrik«. Ta moč bo največja dobrotnlca našemu delovnemu ljudstvu. Stekla b« do tovarn, do kmečkih domov. IUk-1« bo d«lavc«m v tovarnah, lju» dem v kmečkih domovih: Dovolj j« žuljev na valih rokah, dajte mi naJt«AJa dela, da jih bom opravljala mesto vas! Nešteto strojev bo steklo po naših novih tovarnah, po tiaod»-rlh dnevnicah, po poljih In kmečkih domovih. Te stroj« bo gnala slin« moč elektrike V petih letih preko 00 «l«k» trarn — tak J« naš račun. V 23 letih stare JugualaviJ« ao v vsej državi zgradili komaj 30 elektiarn — majhnih, g majhnd proizvajalno močjo. V Sloveniji urno imeli od prv« do druge svetovn« vojn« eno aa-mo večjo vodno centralo v Fali. Tako je bila Jugoslavija v proizvodnji električne «n«rgl Je med najbolj zaostalimi državami v Kviopi. Ko bomo izpol-nlli naš načrt elektrifikacije, tedaj bo Jugoalavlja v proizvodnji «iektrlčn« energije med prvimi v Evropi, Tako veliko je bogaatvo naših rek in potokov! Samo oblast, ki j« Ig lludatv«, lahko dela za ljudstvo. Po ogvo-bodltvi je videla ta oblast naše ljudi gole In boae, marsikje brez potrelien hrane, breg stiahe nad glavo. Skoraj nobena druga država razen Sovjetske zvet«* ni Izšla Iz vojne takb zelo razdejana kakor naša, Naša nova oblaat J P|e delo ljudstvu. (Mladina) Zgodovinska por ts preteklega aioletja :: DIMEŽ 8TBAH KRANJSKE DEŽELE ' Corax Anion Danilo .................... ^^ - -------- (Nadaljevanje) Janeza so od ganjenosti oblile solze. Msti ga je peljala v hišo in rekla: "Sedi, sedi, ds skuham zajtrk!" Očeta ni bilo doma. Jsnez je vprsšal mater po njenem zdrsvju. Zaenkrat je bil doma in mehko občutje ga Je obilo ... i « II Na domu v Bitnjah Štefan žaga na dvorišču drva in prepeva: Pa komaj sem si ljubco zbral že cessr mi je pošto dal. Sem morsl ljub'co zapustit', cesarja služit it'! Jsnez stopi s puško v roki iz hiše in postojl ns prsgu. "Saj nisi nikdar cesarja služil, Štefan." "I kaj pa da ne, ker so me msti oprostili. Zato boi pa ti, Jsnez. Ssj puško že imsi. Ali grei vrabce plašit?" Jsnez se ¿>osmeje, rad bi sprožil zopet par strelov, Štefan si je brisal pot s čela ter sedfcl na grčo. "Vročina je pa dsnes že od samega hudirja. Pripeka kskor o svetem Jukobu." "Dnevi so res vroči, so ps zato nOčl toliko hladnejie," se zsreži Janez. Štefan se zlobno nasmeje: "No, no, ssj vemo zsksj!".,. Jsnez pogieds okoli sebe: "Ne vpij! Če naju sliši oče!" "Ej, ne bi slišal ne; v vas je šel. Kaj ps msti, sli leži?" "V svoji ksmri je, perilo mungaT Čujejo se korski in oba pogledata proti vhodu ns dvorišče. Policsj Stoje prihaja. Je bolj msjhne postsve, močan, eno nogo vlači nekoliko z« seboj, je rdečega obraza in porsščen. Tipičns figurs sodnijskih biričev s sabljo in palico. Oblečen je v uniformo starih policajev. Iz usnjsto torbe, ki jo nosi preko rsme, vzame veliko, rdeče zspočsteno pismo. "Ssprs, sapra. ts vročina!" Ogleduje Štefana in Janeza in pravi: "Tukaj sedita tudi dvs, ki sta omsgsls." Štefan se zskrohota: "Hej, Stojčev oče, ksj ps vi pri nas?" "Ham, kaj neki! Pismo od rlhte imam." "Ksj ps Jt v pismu?" "To te ne brlgs, rsdovedna miš. Vina mi raje prlnesi, ds si ohladim žejo!" "Bo pa za sedaj tudi voda dobra. Tumle je vodnjak," "Kje so oče? Visoka rihta hoče govoriti z očetom!" "Zsksj ps ne bi govorils z nami?" . .. "S teboj bomo govorili, ko te vtaknemo v luknjo!" "Pa vi Stoje, ne!" "Ne, ne, po tebe pridejo žsndarji, prav gotovo. Potlej boš pa videl hudiča." "Stoje, z vami še ne grem ne. Pet bi jih bilo premalo." , Janez, ki je poslušal to govoričenje, pravi: "Bom pa jaz prevzel pisanje in gs izročil očetu." Stoje se postavi po vojaško: "V mojem regla-msnu stoji, da moram izročiti pisanje očetu v roke." "Pa pozneje zopet prf&ito." "Se bo zgodilo. Oče vodo, kaj se spoclobi, kadar pride visoka rihta v hišo. A v tej vročini bi so poliček res prilegel!" In odiantal je z dvorišča. Štefan v jezi: "Ne morem videti tega sodnij-skega šteklsčarja. Kar, kračo -bi mu polomil!" Janez ves zamišljen vprašuje: "Bog ve, kako pisanje je prinesel?" "Pa ne bi bilo radi tvoje vojaščine?" Mimo pride rdečelično, boso, cizasto dekle, ki je nesla čebre za mleko v hlev.—Jsnez, ki je doslej tiho in nepremično sedel na štoru, pogleda za dekletom in strmi dalje na obširno sončno dvorišče, obdano z mogočnimi poslopji. Počasi se zdrsmi in vpraša Štefana: "Kaj misliš, ali bo oče lsksl zame namestnika za vojaščino?" "Ej, ne bo gs, ne." "V vojake pa res ne grom.—Bom pa skrivsč." Janez sklone glavo in zalopeta: "Uboga Urška!" "Ksj bo pa z Urško, čo boi skrivsč?" "Nocoj *e nisem sllial, kdaj si priiel!" "Nisem šel mimo hleva. Čez vrt sem jo mahnil. Bsl sem se, ds bi me oče ne slišal. Saj ga poznaš, kakien je." "Ej, prebito nsm hodi za petami! Kdaj si pa ti prišel?" ' "Nisem se dolgo zamudil tam . ., "Kaj boš vrsga za staro kolovratu! Mlado si izberi, kskor mi vsi!" "Vrags, kaj čem z mlado? Mlada je neumna. Ne veš, ksj bi zinil z njo." Janez se zasmeje! Štefan ga ps oponaša: "Nič, hs, ha, nič. Tako je, kakor prsvim. Ti še ne veš ne, ksj je prava ženska, si še premlsd! Potolaži te, glsdi te, ponudi ti kaj. In dekle—kaj dekle? Stopiš k njej, muza se ti, hi hi—ho, he, ds se Bog usmili!" Janez se zasmeje: "Vidiš, moje dekle ni tsko. Ona je čisto drugačns, kot so druge. Pri moji veri!" "Zdi se ml, da jo imsš vražje rsdf . . Janez dvigne ponosno glavo: "Hm, veš, kar nor sem zanjo; vso pamet mi je vzela. Saj nič drugega ne delam, kakor na mrak čakam, ds morem k njej. Samo pri njej bi bil!'* "He, he, vražje so te komedije! Ali misliti, da je pri meni drugače? Kar nekaj ti privre iz srca, ali ne? Povej mi, ti si že predlanskim ob vakancah za njo lazil." "Ah, ti niti ne veš, kako je to. Že ts čas Hem jo imel rad, ps nisem hotel nobenemta zaupati. No, oče bi me . .. Tudi mati ničesar ne ve." "Le pazi, da ne zvedo, če ne bodo iskre v hiši!" "Kakor da ne bi smel imeti dekleta; vsak ga ima. V vsej fsri ni fsnta, da bi ga ne imel." (Dalje prihodnjič) s partizanko Ceno Krsnle (Lsdijaki dnevnik) (Nadaljevanje in konec.) Zdenka: V soboto in nedeljo gre avstralska družina ns piknik, na kopsnje, igrat tenis, golf, kriket, gledat nogometno tekmo, boksarje, plsvslce, gre v okolico mest, k morju, v gore. S seboj ims mrzlo hrsno in samovar za nepogrešljivi čaj. Spotoma si obvezno ogleds konjske dirke. Konjske dirke so bile pred vojno vssk dsn, >» vojni pa so vsa ko sredo in vsako nedeljo. Dirke niso zsrsdi konj in dirkačev, dirke ao zaradi stav na konje Na konje staviš na dirkališču ali pred radijskim zvočnikom, ki dirke prenaša. y Stava na konje je1 največja strast Avstralcev Mnogo Avstralcev Izgubi pri teh stavsh ves zssluiek, velikokrat vse premoienjc Najbolj razkošne avstialske hotele so zgradili lastniki dirkalnih konj. foleg konjskih dirk Igrata \ avstralskem družbenem življenju odločilno vlogo tudi kino in radio. Filme predvajajo vsak dan od II dopoldne do II pon«» čl. Filmi m> skoraj vsi ameriški, navadno gangsterski. Njihov vpliv ae kaže posebno pri mladini. Velikokrat ponazarja mladina po cestah dejanja in zgodbe iz filmov. Primerov, da otroci, poenemajoč dogodek v (Umu, ukradejo ns ulici svtomobil, je zelo veliko. Toda taki primeri ao še najbolj nedolžni. Avstral sks mladina zahteva tudi doma luksuzno življenje, ki ga vidi v kinih Sovjetske filme predvajajo samo poaame/.na društva v posebnih dvoranah zs svoje Člane. Težko si je predstavljuti avstralsko družino brez rsdis. Pred radijskim aparatom presodi Avstralec zelo veliko ur. Radijske oddaje ao zelo zanimive in privlačne. V radiju se bero romani, rsdio prenaša predavanje iz vseh mogočih področij, debate o Vseh perečih vprašanjih (v zsd njem iuau so zelo poslušali debate o nacionalizaciji bank, predavanja, ki so razglabljala ne-rešljlvo vprašanje, kako naj se kapitalistični svet izogne prihod nji krizi), radio prenaša miniatr ske xeje, zasedanje parlamenta, lugijenske ure, glasbene uro, gimnsstične ure za odrasle in otroke itd« Avstrulski radio prenaša prav z.a prav vse razen sej monopolov. Državnih gledališč v Avstraliji ni Lepe muzeje imajo vsa glavna mesta petih uvstralskih držav. SidneJ ima bogat etnologi muze), vzoren zoološki vrt. /oolohki vrt v Perthu pa je do »kiajnosti zanemarjen. Peter: Avstralska policija je zelo izve/bana Opremljena je / najbolj modernimi tehničnimi pripomočki. Skoraj ni primera, da ne bi razrešila Vendar je k I juh temu splošno osovražena V nekaterih predelih mora avfrtiaKkl policaj sleči uniformo, da Kie lahko med ljudi in *e z njimi (togovarja. Med po» Itcljo je le malo Angležev, p«>-lica jI so večinoma tujci, skoraj vm k,«toliike vere otekla s V slučsju, da Jo od strani uprsvniitr« kakšna takoj obvestite, da so Ista popravil Z bratskim pozdravom ' ZA UPRAVO "PROSVETE** CENE LISTU SOi Za Zdrui driers la 1 1 tednik In..... Canada 9êJÊÊ Sa Chleage In «kelle _____ . I N 1 tednik In.......... o ft M,M asa t tednika In_ — MI t tednika In.......- vis 9 In_ 4.4g 1 isdnlki in ..... Mf 4 iitrti w . IM 4 tednike In ..... O-SS S tmdmlhm* la US 1 tednika* In ' Mf Zs Evrope Jet Dnevnik I1IM — Tednik IS M f^alnlla spodnji kup sa. prlloflta potrebne vaeAe denarja aS » kl |e Mis Prišteti ae aase le ah stanujejo m mm ene Mann le druMna. kl ta deeaUJa in kl Uee ss ki lamm naatevu . V nohee nas alnčajn m eeè ksi 1 tednike* Fejaanllai—Vselej kakor hitro ksteri teh članov, ki so prišteti, preneha biti ¿lan SNPJ. sli čs as preseli proč od družina In bo tahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti ¿lan is dotična d rutine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosvete, to takoj nasnanlU upravnlttvu lista, in obenem doplačati doti ¿no vsoto listu Proavata. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo tnlfteti datum ca to vsoto naročniku ali ps ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MIT S. Lenmdsls Ats. Chlooge ». IUineia 1) Čl Kader ae p"«eine. svoj stori m Mri Malavi J