[Največji «lovenski dnevnik v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo lefeo - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA slovenskih idelaTeev^T Ameriki. TELETOM: OHeliem 3—3878 NO. 249. — fiTEV. 249. Entered m Second Olu Mattf September 31, 1903, at the Port Oflio at Hew York, H. Y„ undtr Act of Congr— of March 3, 1870 _NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 24, 1934. — SREDA, 24. OKTOBRA 1934 The largest ti^e United States. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: OHeleia 3—3878 VOLUME^XLIL — LETNIK ZLU. JUGOSLOVANSKI OČITKI RAZBURJAJO MADŽARSKO DIMITRUEVIČ SI JE SKUŠAL VZETI ŽIVLJENJE, KER JE BIL SPODEN IZ DVORNE SLUŽBE Jugoslovansko časopisje je objavilo sliko madžarskega ministrskega predsednika in dr. Paveliča. Madžari pravijo, da so junaki v odprtem boju, nikdar pa niso bili zahrbtni napadalci. — Miha j-lova ki ima na vesti na tisoče umorov, sme sleherni ustreliti. Boj proti Sinclairovi kandidaturi NEVAREN ROPAR _ USTRELJEN Charles Arthur Floyd je bil ustreljen. — Na vesti je imel več bančnih ropov in umorov. East Liverpool, O., 23. oktobra. — Nasilna smrt iz rok osmih detektivov je končala zločinsko življenje bančnega roparja in morilca Charlesa Arthurja Flovda na neki samotni farmi blizu Kast Liver-poola. Ustreljen je bil, ko je zopet skušal pobegniti pred zveznimi detektivi. Štirinajst krogel ga je zadelo v hrbet in v stran. Plovd je prisilil Stewarda Dike, brata lastnice farme Mrs. Ellen Conkle, da ga je peljal v bližnjo vas Clarkson. j'' M00NEY PROSI ZA NOV PROCES Thomas J. Mooney se je obrnil na najvišje sodišče. — Odločitev more biti izrečena šele 5. nov. Washington, D. C., 23. okt.j Thomas J. Moonev, ki jo bil | obsojen na dosmrtno ječo v St. | Quentin kaznilnici, je na naj-1 višje sodišče Združenih držav j vložil prošnjo za habeas cor- j pus obravnavo. Tekom letošnjega leta so bi-' le pri nižjih sodiščih v Califor-niji zavrnjene že štiri Moo-lieveve prošnje za obnovitev sodnijske preiskave. Mooney se nahaja v ječi že 18 let vslcd bombnega napada na Preparadness parado 22. julija 1916 v San Francisco. Obenem pa je tudi vložil prošnjo za pomilostitev pri go- BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. oktobra. — Madžari so zelo razburjeni vsled kampanje, ki jo je uvedlo proti njim jugoslovansko časopisje. Hudo gonjo proti Madžarski vodi poluradni jugoslovanski dnevnik 'Vreme", ki je pred kratkim objavil članek 'Kobaridski junaki", v katerim očita italijanski armadi strahopetnost. Italijanska vlada je na to članek primerno odgovorila, toda dnevnik divja naprej. Za svoj cilj si je sedaj izbral Madžarsko. Danes je objavil šest kolon dolg napad na Madžarsko in Poljsko. Objavil je tudi nekatere slike in kartone, ki so vzbudili upravičeno ogorčenje. Karton predstavlja skupino moških v avtomobilu, ki streljajo na mimoidoče. Pod kartonom je na-1 PIS'7~ 7eT\Sti PuSZtl ^oneyev zagovornik v svo- n^" i sodelavec baronove krvoločne zunanje politike V P Na nadaljni strani sta sliki madžarskega ministrskega predsednika Goemboesa ter voditelja hrvatskih teroristov, dr. Anton Paveliča. Pod slikama je zapisano: "Goemboes, madžarski ministrski predsednik, in njegov sodelavec Pavelič. Oba zasleduje-1 oktobra ta zunanjo politiko, ki *se izraža v aktih terorizma je zadnja štiri lota zapuščal in atentatih na tujezemske monarhe.*' Posledica teh napadov na člane madžarske vlade, bodo gotovo resni politični zapletljaji. Danes je dobila Madžarska že tretjo noto od Jugoslavije. v prvi jo je vprašala, če se je atentator Vlada Georgijev (Peter Kalemen) kdaj mudil na madžarskih tleh. Druga nota se je tikala atentatorjevih ponarejenih dokumentov, v tretji pa zahteva Jugoslavija, naj madžarske oblasti aretirajo nekega Hrvata, ki je bil baje atentatorjev zaveznik. Neki madžarski uradnik je rekel časniškemu poročevalcu: — — Vsi jugoslovanski očitki so neutemeljeni. — Madžari so junaki in jim je odprt boj dobrodošel, nikdar pa niso bili za vratni napadalci. — Na madžarskih tleh je dosti hrvatskih emigrantov, pa tudi v Franciji, Belgiji in drugih državah jih ne manjka. Na prošnjo jugoslovanske vlade smo razpustili taborišče v Janka Puszta, kjer so se zbirali emigranti. To se je zgodilo še meseca aprila, kar je jugoslovanski vladi prav dobro znano. nil na hrbet, zatem zopet na'ji prošnji navaja, da je bil trebuh, nakar je pokleknil in Mooney obsojen na podlagi zopet omahnil. j krivega pričevanja in da ni- Detcktivi s svojim načelni- kdar ne bi bil obsojen, ako ne kom Milvinom Purvisom so bi-! bi priče po krivem pričale. Zali takoj pri njem in so ga ukle-' govornik Fr. P. Walsh smelo nili. Hoteli so ga prenesti v av- trdi, da so californijske obla-tomobil, toda je prej umrl. Isti ob času obravnave proti Oklahoma City, Okla., 23.1 Moonevu vedele, da je bilo pri-Oh. Arthur Floyd čevanje krivo. Ker je sodišče za dva tedna odšlo na počitnice, Moonveva prošnja no moro priti do razprave pred 5. novembrom. PRIVATNA POMOČ JE POTREBNA Predsednik Roosevelt je po radio poživljal narod, da pomaga reve-ž e m. — Dobrodelna kompanja se je pričela. Washington, D. C., 23. okt. Predsednik Roosevelt je v ponedeljek zvečer po radio pozi-zival ameriški narod, da pomaga nositi veliko breme zvezne vlade in posameznih držav za pomoč brezposelnim. ' V svojem govoru, ki je otvo-ril Newton D. Baker je vo kampanjo za pomoč brezposelnim, je rekel predsednik, da so zanaša na javnost, da bo s svojimi privatnimi organizacijami pomagala letošnjo zimo prehranjevati reveže. "Upam, da je vsem jasno'', je rekel predsednik proti koncu svojega govora", da jo nasprotno pametni socijalni politiki, ako bi vladi nalagali še večja bremena, ako jo to le ko-likaj mogoče preprečiti in da mora patriotic na dobrodelnost saj v svojem sedanjem obsegu ostati Baker, ki je bil Wilsonovem ka-s/etovne vojne, PROTI SINCLAIRU SKUŠAJO NAŠČUVATI FILMSKO INDUSTRIJO SAN FRANCISCO, Cal., 23. oktobra. — Od vseh strani prihajajo ljuti napadi na demokratskega kandidata za mesto governerja v Californiji. Celo filmsko industrijo skušajo naščuvati proti bivšemu socijalistu Upton Sinclairju s tem, da zatrjujejo, da Sinclair je vi davčni načrti v veliki meri ogrožajo filmsko industrijo. Pri filmski družbi Warner Bros. sta se zglasila dva filmska igralca, ki zaslužita več sto dolarjev na teden s ponudbo, da bosta zaslužek enega dne odstopila v sklad za volilno kampanjo republikanskega Ameriške oblasti SO po-; protikandidata Fr. F. Merria- slale dunajski vladi no- PODERŽAJ BO NAJBRŽ IZROČEN Newton D. vojni tajnik v binetu tokom za seboj krvave sledove umorov, bančnih ropov in odvajanj po državi Oklahoma. Floyd se je mogel ponašati z najmanj šestimi umori, z nad 20 bančnimi ropi in mnogimi odvedba-mi. Po vzhodni Oklaliomi in v okolici Sallisaw, kjer je bil rojen, je Flovd delil svoj rop med revne ljudi, ki so mu zato dajali zavetišče. S svojim tovarišem Bird-wellbm je imel navado vdreti v banko. Birdwell se je postavil s strojno puško k vrat i m, Floyd pa je pobral denar in skoro vedno z bančnim predsednikom pobegnil z avtomobilom. Predsednika je navadno vrgel iz avtomobila izven mesta. EKSPLOZIJA V RUDNIKU Herne, Nemčija, 22. okto-jbra. — Pri eksploziji premogo-1 vega prahu v Constant in rudniku je bilo ubitih sedem rudarjev. ZRAČNA ZVEZA MED POSLEDICE FILIPINSKEGA VIHARJA Manila, Filipini, 22. oktobra. — Veliki vihar v nedeljo zvečer je podrl veliko število hiš v Nagi v provinci Cama-rines in 10,000 ljudi je brez strehe. Naznanjenih je bilo samo pet slučajev smrti, ko je AMERIKI) IN BI1QI1A v^lar že drugič V enem tednu AmuuMJ in Kuaiju aivjal v snieri proti Kitajske- Vladivostok, Sibirija, 23.\ mu morju, oktobra. — Ameriški poslanik 1 Manili je zadnji vihar pri-za Rusijo William C. Bullitt,' zanesel. lt i- Ai i j • i_-i k/i j . . .-ki je odpotoval preko Japon-I Štirje viharji v enem mese- — Kralja Aleksandra je ubil Macedonec, ki m 8ke v Združene države, je iz- cu so zahtevali 92 človeških bil nikdar na madžarskih tleh. | razil svoje prepričanje, da bo življenj 80,000 ljudi je brez I v kratkem vpeljana zračna j strehe in škoda na poslopjih SOFIJA, Bolgarska, 23. oktobra. — Bolgarska]^veza čez Pacifik med Združe-.seže v milijone, vlada je razglasila, da sme sleherni usmrtiti proslu>imi državami socialistic-1 Po nekaterih krajih v Nagi lega macedonskega komitaša Ivana Mihajlova, ki ima baje na vesti 3500 umorov. Morilec kralja Aleksandra je bil svoječasno telesni stražnik Ivana Mihajlova. DUNAJ, Avstrija, 23. oktobra. — Na zahtevo romunske kralj ice-vdove je bil zapoden iz službe nimi republikami. je bila voda globoka 6 čevljev. jugoslovanski dvorni maršal Dimitrij evic, češ, da m dobro skrbel za kraljevo varnost v Franciji. Dimitrijevic, ki je bil že petindvajset let dvorni maršal, si je skušal vzeti življenje, pa so ga pravočasno rešili. je v svojem govoru rekel: 4 4 Zvezna vlada deluje s posameznimi državami roko v roko in država nadzoruje krajevne pomožne postaje, katerih naloga je odpraviti čisto mater ijal no bedo, katero je ustvarila depresija in brezposelnost. i: "Nam#pa, privatnim državljanom in "dobrim sosedom", je ostala stara dolžnost, da pomagamo svojim sosedom, vsled česar je nastalo veliko število ustanov, ki se naslanjajo na srečnejše in premožnejše ljudi, in na katero so se nesrečni reveži naučili zanašati". Miami, Fla., 23. oktobra. — V svojem govoru na konvenciji Ameriške Legije je senator Frederick Steiwer iz države Oregon svaril konvencijo veteranov, da naj bodo previdni v svoji zahtevi, da jim vlada plača bonus. Senator je delegate spominjal na lansko konvencijo v Chieagu ter jih je resno svaril, da ne "majejo čolna" zveznega načrta za izboljšanje gospodarskih razmer. Delegati ' so zelo ogorčeni nad govorom predsed. Roose-velta v Roanoke, Va., ko je postavil pomoč brezposelnim na višje mesto kot pa izplačilo bonusa veteranom iz svetovne vojne. Senator Steiwer je rekel, da vlada v sedanjem času ne more plačati bonusa, ker je njena prva dolžnost skrbeti za brezposelne. vo prošnjo.— Kot vzrok se navaja bigamija. Dunaj, Avstrija, 23. okto bra. — Ameriške oblasti na-j vzlic dosedanjim neuspehom » še niso opustile upanja, da jim j bo avstrijska vlada izročila' stotnika Iv. Poderžaja. A me-1 riško poslanišvo je obvestilo dunajsko policijo, da bo sedaj prošnja za izročitev drugače postavljena in drugače utemeljena.' Spočetka so skušale ameriško oblasti doseči Poderžajevo izročitev na podlagi njegove krive prisege, ko se je v New Yorku j>oročil z odvetnico Ag. ma. Ravnatelj filmskih družb Will Hays pa je rekel, da je jh) pravilih filmske industrije prepovedano filmskim podjetjem zavzeti kako politično stališče. Sinclairjevi nasprotniki se poslužujejo tudi njegovih spisov, s katerimi hočejo dokazati, da jo Sinclair nasprot«. :k vere in cerkve. Na tisoče knjižic proti Sinclairu bo razdeljeni li med volilce. Vsled tega je predsednik demokratičnega državnega odbora Culbert L. Olsen odpotoval v Washington, da opozori predsednika Roosovelta na dejstvo, da republikanci kršijo svobodno volilno pravico. Posebno važno je, da je ge- Tufversonovo in je v svoji prošnji za poročno dovoljenje' neralni pravdnik države Cali-navedel, da je samec. Po seda-i f orni ja pričel obsežno preiska-nji aineriško-avstrijski izroči-1 vo, katere namen je, odvzeti tveni pogodbi pa kriva prise- ' 25,000 volilcem volilno pravi-ga ni zadostni vzrok za izroči- ] eo pod pretvezo, da so se ne-tev, vsled česar je morala av- postavnim i>otom registrirali strijska vlada ameriško proš- kot volilci. njo zavrniti. !-- Da pa bo mogoče Pock-rža- MAJNERJI NE v Združene države, naravnost obdolžen 1 (dvoženstva). Taka ja dobiti bo sedaj bigamije obdolži tev strijskih vzrok za oblasti se poročite se no "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik • ZdruieniK driavoh. pa je tudi po av-postavah zadosten izročitev. Ameriške pri novem postopanju naslanjajo na dejstvo, da se je Poderžaj v decembru v New Yorku poročil, medtem ko se je prejšnjo pomlad v Londonu poročil z Marguerit-te Suzane Ferrand. Poderžaj se nahaja že od junija v preiskovalnem zaporu na Dunaju in bo moral še dalje ostati, dokler niso pogajanja za njegovo izročitev končana. Ferrandova je bila že izpuščena iz zaporov. OPERACIJA DETETA Baltimore, Md., 23. oktobra. Zdravniki so operirali 30 minut starega otroka Mrs. Mar-cije Shepherd. Otroku so morali odrezati slepo črevo in dve tretini malih čreves. Zdravniki so zelo zadovoljni, kako je tako nežen otrok prenesel operacijo. RIBIŠKA STAVKA Boston, Mass., 23. oktobra. Celo mesto občuti posledice ribiške stavke. V mesto je bilo pripeljanih samo 100,000 funtov rib. Cena ribam se je podvojila. BODO ZASTRAJKALI Wilkes-Barre, Pa., 23. oktobra. — Ozračje miru je leglo na j>olja trdega premoga, ko so United Anthracite Miners , of Pennsylvania glasovali, da za nedoločen čas odložijo nameravani štrajk. Glasovanje ob 6.25 zvečer je bilo veliko presenečenje za delegate, ki so bili vsi pripravljeni za stavko, toda njihovi voditelji so proti koncu burne seje prodrli s svojo pomirjevalno politiko. Resolucija, ki je bila slednjič sprejeta, zahteva priziv naravnost na predsednika Roose-velta, da posreduje, da dobi u-porna organiaaeija priznanje in poravna spor: Kot drugo sredstvo za poravnavo spora pa so glasovali delegati, da bodo najeli odvetnike, ki bodo tožili premogarske družbe pri civilnih sodiščih, kjer. hočejo priti do svojih pravic. Ako majnerji še tukaj ne bodo u-speli, se bodo zatekli k stavki. Konvencija je bila nato zaključena in uradniki imajo proste roke za pogajanja. Uradniki premogar. družb pravijo, da so prepričani, da stavka v sedanjem času ni mogoča, kajti United Mine Workers of Pennsylvania ni mogla izvesti svojega programa, vsled česar je pokazala, da se čuti premagano, atiialiMll%lk ODA" Glas Naroda" Owned and Pnbllehed by . ^OTKNIO PUBLISHING COMPANY fefcwt ^^^ '(A Corporation) „, *-¥r se of NdMM «( the corporation and addresses of above officers: 1** Bte»<*. Borsach of Manhattan, New Ink Cltv. N. I. - , "GLA8 NARODA" (Voire «f the Poepfo) Tud Mvery Daj Except Sond&ji and Holiday! U -pol 1 le Mit lifts velja aa Awlko la Ift «•*••••••••*••*•■••• $6.00 MB »•$3.00 hh |UM) Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.60 Za Inozemstvo aa celo leto...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *5,000 O' eb, ka/kšno stališče zavzemajo napram "New Dealu". Glasovanja je pokazalio, da nezadovoljstvo z "Nev/ Dealom" narašča in da ima predsednikova politika mani pristašev kot jih je imela naprimer meseca avgusta. Meseca avgusta je skoro sedemdeset odstotkov glasovalcev odobravalo predsedmkovo stališče, »dočim se je sedaj znižalo njihovo število za celih dvajset odstotkov. Pri tem je najbolj značilno to, tka se je števik) Roo«e-vrl t o vili pristašev v ^osto našel jenih »državah povečalo, v -tdko naseljenh pa zmanjšalo. Republikancem je prišla ta prilika kakor za maslo. ^ agiiali so siku krik in začeli prerokovati, da je demokratka stranka dospela na aičetek konca in da ni več daleč as, ko bodo zopet prišli republikanci na krmilo. Ker politiki prikroje vsako znamenje po svojem last • : m okusu, si je treba izid poskusnega glasovanja neko-/ko natančnejše ogledati. Vzemiiih> naprimer državo Maine, kjer je bilo g)a* -'»vanje proti "New Dealu" v razmerju 2:1. Navzlic temu ■=0 pa v tej državi, ki je na glasu kot republikanska trdnjava, ziiKigali meseca septembra demokrat je. I»totako je po zapadnih državah, kjer ne gre volivcem toliko aa načela stranke kot pa za stališče, ki ga zavzemajo posamezni kandidati. Zaenkrat bi bilo nespametno misliti, da bodo kar pre Lo noči dobili republikanci večino. , Številčno razmerje med ljudskimi zastopniki v kongresu se ne bo bistveno izpremenilo. Saj je glavni očitek, ki ga navajafjo proti Rooseveltovi administraciji, navsezadnje le ta, «da se ne bori dovolj odločno proti depresiji ter da sklepa kompromise s konservativnimi elementi. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 T0ČN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO $IM .......... Din. 106 $ 5.35 .......... Din. 200 9 1M .......... Din. 300 S12JB5 .......... Din. 500 UiM .......... Din. 1000 ▼ ITALIJO Za t 9.35 .......... Ur 100 $18.25 .................. Lir 200 M4.00 .......... Lir 600 »»•2® .......... Lir 1000 $176— .......... Lir 2000 Hfi BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ToSJih metkov kot »foraj navedeno, 'bodisi t dinar] to ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. BmClLA ▼ ARUllKiH DOLAJUIH $ 5— Morate poslali..........$ 5.75 $10,— - » ..........$10.85 tM—- - " .......... $i«_ $21. M0.— - - ... $4L25 - - ..........mM Prejemnik dobi v starem kraju iaplačllo vdorih, 8LOYENIC PUBLISHING* COl^^Y WGU. Naroda" __NKW'tOM. N. Y. . ' ti vsled slabe udeležbe. Glavni vzrok pa mi je povedal eden mojih prijateljev, ki ju član društva 44Bled". Njegovo odkritosrčno in dobrohotno opozorilo me je v resnici razveselilo. Naši dobri starokrajci trdno drže petek za nekako svet dan in ne marajo kakih zabav na ta dan. Ko" bi me bil kdo na to prej opozoril, bi na ta dan zabave ne bilo. Mnogi so bili pa utrujeni in niso vajeni tudi na ta dan sploh kam hoditi. Vrhu vsega tega, kar tudi sam pri poznam, so pa manjkale Cenetove klobase. Petek je pač petek! Določili smo pa petek tudi iz tega namena, da ne škodujemo društvom, ki prirejajo svoje zabave druge dneve; pa ravno vsled te naše obzirnosti do društev nismo imeli finančnega uspeha. Hoteli smo pomagati našemu župniku v njegovih težkih skrbeh za faro; toda župnik je bolj ponosen na tako dobre faraue, ki drže svojo versko postavo kakor pa da bi bil nevoljen vsled slabega finančnega uspeha. Zato vam pa obljubim, da je bila. to prva, pa tudi zadnja zabava na petek. Pisal sem tudi zadnji teden, tla ima ta zabava namen, da se navadijo naši 'mladi amerikanski Slovenci prihajati med stil rok ra jce na Osmo. Naši starokrajci namreč so bolj zavedni Slovenci; toda v edinosti med starimi in mladimi je napredek naselbine. Ker že ravno pišem o mladih Slovencih, bi vam ob tej priliki rad razložil, kdo in kaj je društvo "Knights of Trinity", katerega član sem tudi jaz, kar lahko s ponosom povem. Toplo priporočam vsakemu slovenskemu fantu, tla se nam pridruži. 4Knights of Trinity' niso prav nobeni drugi, kakor samo slovenskih staršev sinovi. Ker je ustanov-nik tega društva, Mr. Pred Ar-ko, bil rojen v Ameriki, je s svojimi prijatelji in sošolci imenoval to društvo "Kfiights of Trinity" zato, ker so obiskovali šolo cerkve Most Holv Trinity na Montrose Avenue v Brooklynu. To je katoliška šola, ki je mi Slovenci žalibog nimamo, dasi bi jo mogli in morali imeti, ker bi se naselbina ne bila tako razpršila na vse vetrove. Kakor vsak človek ljubi navade in ideje svoje domovine in se jih drži, tako ima tudi to društvo najboljše amerikanske in katoliške ideje in se jih drži. Čeprav v Ameriki rojeni, šo se pridružili Kranjsko-Slovenski Kato- rniiM Več življenja za nervozne, oslabele moške in ženske. NITOA-TONE je bosa.t v cinku ln ' phoj-sphtde, precenljiva zmes, ki daje primerno korifino foaforovlh elementov. mo nujhl potrebni za moč ln JaGanje živj-cev. Zdravilni fosfer Je predpisan pb zdravhfkih za. hlajenje SČegetajoCih hotnih prostorov in bolnih iivcev. ZelJ> vrednosten za ljudi, ki trpe vsled stalne '"utrujenosti"' in takih počutkov. . Ta ekselentna zmes vsebuje tudi obilo telesa, ki je koristno sa jahanje rudeCe krvi. zdravej&ih In moCnejfilh mlSlc In za povrnitev lepe zdrave barve na blede obraze. Povrhu ps NtJGA-TOVE VBe'-buje ie Best drugih zdravilnih snovi. Prlfinite vlivati NUGA-TONB Se danes ln pazite kako hitro boste otivljenl. Nt phodaj pri vseh lekarnah s jamstvom povrnitve denarja. Samo en dolar stane dovolj sa' enomesečno zdravljenje. Proti zaprtmo* vssctfte*-UOA -SOLr— Idealni odvajalec. Ste ln 50c. (Xdv.) ' dal kredit, ker sem videl, tla so zelo napredni in se lioeejo pokazali tudi Ainerlkancem, da so dobri kotolieani in zavedni Slovenci. Torej, ako vi ne hodite radi na amerikanske prireditve svojih slovenskih fantov, ravno tako se Knights of Trinity lahko počutijo napram vam. Pa to ni prav in tako ne sme biti! Ako niste vajeni amerikanskih zabav, se jih pa navadite!!! Saj si vendar vsi v Ameriki služimo kruh. Ravno isto velja za to našo mladino; ako niso Vajeni, se pa tudi oni lahko navadijo. To je moja misel, kako delati v naših razmerah roko v roki, pa bomo vsi na boljšem. (1e bomo pa dru«r drugega ignorirali, bo pa slovenstvo v Ameriki kinalu izginilo, s tem vred pa tudi vse, kar ima slovenstvo dobrega svojstva ua sebi. Torej, sodelujte požrtvavalno s svojimi mladimi fanti, oni pa bodo z vami. Drugič vam bom pa nekaj več sporočil o naši letni prireditvi, ki jo imamo v Queens Labor Lyceum, Ridgewood. Ker se bliža Božič, povabim vse dobre pevce, ki se zanimajo za cerkveno petje. Vaja vsak petek zvečer od S—10 v cerkveni dvorani na Osmi. Neki mojih zelo dobrih prijateljev mi je povedal, da mi je neko društvo zamerilo, ker niseni o njegovi prireditvi nič pisal v svojih 4olis na 18. konvencijo K. S. K. J. Mesto je krasno, na ravnini z lepimi parki in dirkališčem, katero velja za eno največjih v Ameriki. Slovenska naselbina šteje nad 200 družin, naseljenih skupaj v enem okrožju. Imajo svoj kino. trgovine itd. Politično so precej pripozna-ni in so večina demokrati. Naši Slovenci in Slovenke delajo največ v železnarnah in livarnah. Ko sem se začudil, da ženske delajo v železnarnah, so mi obljubile, da me bodo enkrat vzele s seboj, je za čuditi. Lepše urejene cesti', parki in poslopja. Ni verjeti, kaj se da izpremeniti v 1") letih. Velika čast me je tudi doletela« ker so me lovci iz Euclid Village, povabili na strelišče in so mi pokazali svoje zmožnosti. Strelišče imajo izvrstno urejeno, izven mesta na farmi. Stroj potirava golobe na vse strani, lovci jih pa pobirajo z repetirkami kot za stavo. Prva bojna vrsta je začela svoj poklic: Mr. Petrič z 11 procenti izmed 25 nabojev; Mr. Dolenc 17, Mr. F. Jazbec 16, Mr. Mandel 19, Mr. G: Dolenc 20. Iz zakopov sodčka in baterije ta kratkega se pri vali draga bojna črta: Mr. Brus 12, Mr F. Jazbec 14, Mr. Mandel 14, Mr. Dolenc 18, moja malenkost 8. Ne vem, če se mi že roka trese, mogoče od pijače. Najbrž. Pa bom vseeno zadovoljen, ako iz 25 nabojev to leto pode rem 8 srn. — Hm ? Obenem opozarjam newyor-ške lovce, tla se pripravijo to leto s precejšnjim strelivom, zverine je to leto dovolj v New-Jersey. Tisti zajci, katere sta prinesla Mr. Verbič in Mr. Ko-vič na farmo za jesensko rejo. so zrasli in veliki kot cucki; bo treba dva ali tri strele, preden bo padci. Zadnjič esm hodil gledat na farmo, kjer vse mrgoli zverjadi. To leto ne bo treba jesti mačjega gulaža. No, pa saj ni bil mačji. V šupi sem namreč zagledal dihurjevo kožo. Sveta pomagavka — kar strese me, ko mislim na to. Zgagi in Mr. Benedikti prinašam lep pozdrav iz Cleve-landa od Mr. Pirca in Mr. De-be vca. John Ovetkovich. S pota Peter Zgaga Newyorški paberkar je precej temeljit, kar se tiče Osme ceste, na stvar, ki se bo zavr-šila šest cest nižje, je pa popolnoma pozabil. Povedali so mi, da se bo naša prijateljica Barbka preselila z Druge cesto nekam na Long Island, kjer bo odprla restavracijo. Menda se bo selila že 1. novembra. Neštetokrat smo se dobro imeli v njeni'kuhinji. Vsako domačo jed liani je znala dobro pripraviti in v času prohibieije nas je marsikdaj rešila, da nismo žeje pomrli. Tako se počasi prazni slovenski Downtown. Z BarbUinim odhodom bomo izgubili zadnje privatno slovensko shajaliče. V novem poslu ji želim dosti sreče. Malo sram me je povedati, pa nič zato: — Triindvajset let sem že v New Yorku, pa nisem bil še nikdar na Coney Islandu. Zdaj, ko bo Barbka v tamkaj- V St. Helena, Cul., so pripe-^1 f1V1 bližiui- bo l,a izplačalo iti pogledat. ljali iz bližnjega Oat Hilla k večnemu počitku rojakinjo, ki je bila pred ().'> leti rojena v Crešnjevici pri Semiču na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Plut. Bila je trikrat poročena ter zapušča več otrok. Požreb se je vršil dne 18. oktobra ob številni udeležbi občinstva od blizu in daleč. Opaziti je bilo stare naseljence, ki so so že nad štirideset let v tamkajšnji okolici. Bolehala je na raznih boleznih, slednjič jo je pa smrt rešila trpljenja. Živela je na prijaznem Oat Hill, kjer je bilo pred leti.zelo živahno. Po tamkajšnjih srebrnih rudnikih je delalo dosti Slovencev. Šo zdaj je tam par starih družin in nekaj samcev. V poletnem času je kraj zelo živahen, ker je tam zdravilni studenec, ki pa pozimi u-sahne. Oat Ilill je v bližini Rajske doline, kjer bi se imela pred desetletji razviti uzoma slovenska naselbina, pa ]w> čudnem naključju ni bilo nič iz cele stvari. Po okolici š<' živi nekaj Slovencev. Stari izumirajo, mladi pa že neradi govore slovenski jezik. Taka je pač naša usoda. Polagoma bomo izumrli. Le napisi na pokopališčih bodo pričali, da smo nekoč živeli. Jaz sem še vedno precej sla-(kot iz škafa, hoten, pa upam. da b<> califor-nijsko podnebje koristilo mojemu zdravju. Pozdrav! Matija Pogorele. Bivšemu nemškemu kanclerju Dollfussu nameravajo pristaši postaviti v neki dunajski cerkvi oltar in prerokujejo, tla bo sčasoma proglašen za svetnika. Za poveličanje človeka so merodajna njegova dobra in slaba dela. Kdo ve, če bo molitev odtehtala kletev tistih tisočerih žena in otrok, katerim je dal pokojnik pomoriti može oziroma očete! Neki znanstvenik pravi, da bo po štiriinšestdesetih letih zmanjkalo na zemlji hrane in kuriva. To je grozna novica. Toda jaz se tolažim z misli-j jo, rc-sc'il v gore. S rudno silo so lile vlekle gore. Nisem mog«-l odolcti svojim željam; vzel som kup -kript in knjig pa šel. Samota gora mi je čudovito pri-jala, dull mi jc bil svež, za delo sem bil izredllo razpoložen. Kaj tudi ne bi bil. Nihče me ni motil. O, pač! Ni bilo sicer ljudi, imel sent pa polno, da preveč prijateljev — bili so ptički! Vsako jutro me je son-ee zvabilo pred kočo, kjer sem na leseni klopi pod evetočo ja-blano prebiral skripte in črpal iz mrtve črke živo znanost. Prvi nn» je pozdravil ščinkavee s svojo botlro pesmijo, za njim so prišle siničke. Ne samo pel ali deset, to so bili celi roji! Toda, kmalu so bili vsi v parih! Kako so bile junaške! Zlasti mali moniščki in ljubko plavi- modre sinie«*. L<*p samček je zbudil mojo pozornost. Vedno s«> j»- snkal z družieo okoli )in>-iic. še potem, ko so druge sini-ce že davilo odšle. "Kaj neki ima." sem >i dejal, pa pustil mrtve črke in opazoval živo življenje. Kmalu -cm uganko rešil: .loblaua j«* imela malo dupl« • ; to »i je izbral drobni PRIJATELJ par za stanovanje. Poslej sia bila stalna prijatelja, navadila sta se name in večkrat je, zla-'sti samček, pokukal z vejice nad mojo glavo, kaj da sodim sključen in buljim v pomazau l«pir. No, tudi jaz teui hotel vez našega poznanstva spremeniti v vez prijateljstva. Po ko či sein lovil prve muhe, našel somintja kakega črva, pa gu nesel na mizo pod jablano. V j začetku je šlo bolj težko, kma-1 III se je pa mali ptiček tako navadil na moj poboljšek, da je že čakal name. ('oz kaka dva tedna sem stopil na mizo in pogledal v duplo, ko ni bilo 'starih še blizu. Sodem belili, rja-stopikastili jajčec sta imela. Začudil sem se številu, le kako bosta vzgojila tako veliko družino. < )benem sem se pa veselil, kako bom lahko privadil stara in mlada na krmo. Neko jutro, sredi meja jo bilo. Narava jo bila čista umita, vsa v demantno lesketajoči se rosi, daleč na obzorju so staii gorenjski velikani, mene so pa olxlajali mogočni bukovi in jc-lovi gozdovi, ki so so višje 11-mikali ltornvcu. Par črvov sem imel in nekaj muli ><-iii nalovil. j pa jih položil ua mizo poleg knjig. Komaj sem začel čitati, i že se je spustil samček in vzel 'črva, pa še urne je zletel na dre-! vo. Potuhnil sem se. Kmalu s«' ! je vrnil, pa se je dalj časa za-, držal. Gledal sem ga. I'pri je v me svojo temnorjave očke in rahlo potrpotaval s svojimi temnoinodrimi perotkami. Glavico je imel krasno, sinjemo-dro, čelo in pais nad očmi bel, od kljuna do konca glavice se mu je vlekla črna proga, grlo jo imel belomodro, prav tak vrat in lice, za to belino pa spet črna obroba, ki se je vlekla vse do konca vratu. Nad komolcem je imel belo okence, hrbet zelenomoder, trebuh pa rumenozelen. Še me je živo pogledal, potresel s erao-tnodrim repkom in zletel h gnezdu. Trije tedne še niso minuli, ko so se otroeički speljali. Aj, je imel stari par dela! No, tudi jaz sem jima pomagal! Ne samo črve in muhe, še meso sem jima sesekljal, le da sta urne-je nakrmila mladičke. Kako so bili pa vsi domači! Kar po dva sta prišla k meni na mizo in tn-jH-taj«- pro>ila liram-. Stari jo priletel in jih vpričo mene krmil. Lovec se je čudil in divil obenem, kaj tako lepega da še ni videl. Oditi sem moral v ravnino. Lovec? mi je obljubil, da bo siničke, moje otročičko, kot je dejal, pridno krmil in da jih bo privadil za zimo. Nisem se motil, mož beseda je bil. Ko som pa prišel za Božič smučat, mi je ves žareč pripovedoval o mojih otročičkih, ki mu jemljejo sončnice iz roke. Drugo jutro sem se res čudil in veselil, ko je prišlo cel kuj) modrih siničk !i koči in >sva jih z lovcem krmila — jemale so nama pečkc iz roko. Tako je bilo ono leto, ko seui se zgodaj-preselil.v gore in blizu sonca in Boga črpal iz mrtvili črk živo znanost. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY osna Nekatere teh knjig so izpod peres* svetov-Poznanih pisateljev. Lahko jOi priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. St. ::. Testament Spiral Iran Itoxuian. ljudska "Irania v 4 tk-jattjili. l»r«»S. .... JfS St. 4. Poletne klasje S|.i*ji! CvMko <;<4«r. Izbrane l«->wi; 1M sini_ lir«Mšimau.. J39 št. 7. Andersonove pri. povedke Za -|..v.-ti-k<. mlatliiHt |-rir<-«)ila riva. Ill vim,a. I.r.«........33 Št. (i. Ljubosumnost S|4mU !.a<|ifcUr N<>rak .. M Št. s. Akt štev. 113 spKai hm i I \r. Fr. Wr-I»t. ::V» hi rani. bron. .........7® Št. 10. Andrej Ternouc S|,Ual Iran Allrtvtit. IMij. fma karikatura in ininalnsti. U Rt rani. I »rotirano ............JJ3 ft t. 11. Peterckove poslednje sanje Spisal I'ar H Gulii. Rotir-no |kh ve*t ........................ 45 Št. 14. Denar (I»r. Kari F^iieltii. Naro»ino-jEiki *pN. in»sl«renll dr. Albin 0*ri*. 1TW »trani, brus... M ftt. 15. Edmond in Jules de Goncourt Spina; HeiMN> Maa|wrin.......4t št. 1(5. Življenje *l»Isal Janko Sstner. 1'esmt. 112 ki rani. broširano .............43 Št. 17. Verne duše v vicah Spl«al Prn*jicr Unimee. Porest SO at rani .................... J39 Št. 19. Potopljeni svon Kplftal Cerhart Tlauplman. Drama. bajka v petih dejanjih. 124 kIrani, broširano ........J59 Št. 20. Gompači in Ko. murasaki SplMal Jul. Zrrer. Japonakl roman. Pmtarljeno Iz čenči ne. 154 strani, broširano.........45 Št. 21. Dvanajst kratko, časnih zgodbic, H. K|4«al Fridolin Žolna. 73 si rani. bru&irauo .................... £ Št. 22. Kreutserjeva sonata Spi«il Tolst«.j...........JB9 Št. Antigone . IL DEL .... L— Št. Gl. Bratje in sestre (C. Golar>. ..................75 Št. G2. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. I. DEL .................... 90 Št. 6?. Idijot n. DEL......................JO Št. 64. Idijot III. DEL ...................J0 Št. Idijot IV. DEL ....................JO Vsi 4 deli_____ .3.25 Št. G6. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant Langer). Veseloigra .. .45 ZA OGROMNO AMERIŠKO ZRAČNO BRODOVJE Naročite pri: 216 WEST lath STREET 9f N E W YORK , N . Y . Bivši šef aiuerisk(\i«ii vojiio-^a letalstva hcihmjiI William M i telle] si* j<* (»itritil na ameriško javnost s pozivom, v katerem prosi zvezno letalsko komisijo. naj tikr«*iii' vsi- |H>tn>l>- iio za zirnulitev iienava«lii«» oirroniiie^a anieri>ki'tra zrar-n«*i::i l»r«Ml«*vja. Njegov |M>ziv j«- v/.tiinlil splošno s4*nziieijo. ! kajti Miteii«4 je k«>t javni lnvt-e prvi jas t lo ozn.V-il !«•--iiH-ljin- |M»Iiti«'-n<- razlik«- iihmI Ja|M»nsko in Zpr«-j«-l 1 am«*ri-pr«'l>ivalstva in tiska z viN»m-i»ar naj-m«Mleriit>jš«' opremlj<'tiMi zrak«« |»lovov lahko v nekaj urah iz-premeni "lavno mesto .Ia|Hiti-ske in vsji najvažnejša sr«ili-š«-a t«* otoške »Iržav«' v prah in j Mitehel j«» z vs**in |M»v«lar-I kom o|M»z«>ril elan«' (nllMira. «la iiilie«- ne sine pozabiti na to. «la si- kupii^i na Daljnem vzhodu zaplet I ja j na zsipletljaj. Zgradili moramo taka letala in tk<» zrakoplove, ki ImmIo lah-k«» napadli .la|*onsk«» hitro in jo zasuli v nekaj minutah z Itomhami ter unieili njeno vojaško silo. še pre«len se l>«i uio-|j?Ia sama pripraviti za napail. J Naši* zraeiio broilovje mora biti zgrajeno tako, kakor je v Angliji. Kakor angleški otok. moramo imeti tli«It mi ilovolj iiio(iio zraeiio broclobje na Tihem oeeanu jiroti svojemu sovražniku. Tu
  • vne uprave. Potrebujemo vojaške bom-barderske zrakoplove, ne pa bombarderskih letal, zaključuje Mitehel svoj poziv. Vojna letala so za obrambo naših interesov brez praktičnega pomena. General Mitehel se je odlikoval med svetovno vojno v ameriški letalski službi v Franciji. Na koga naj bi se sicer obrnil! Dobri zdravnik mu je nekoč sam dejal, naj se zateče k njemu, če bo v .stiski. Spotoma je Peter pomislil, da zdravnik gotovo ne bo odrekel svoje pomoči ubogi starki, stoječi ua robu smrri ali blaznosti. Preveč je veroval v njegovo dobroti ji vos t, da bi ne upal, da se ga ibo usmilil in uslišal njegovo prošnjo. In tako je potrkal 11a vrata zdravnikovega doma- Prosil je, naj takoj ob veste zdravnika, da je prišel brusač iz Loueineske ulice, da bi rad govoril z njim, ker gre za človeka, ki utegne ailiaj zdaj umreti, če ne bo pravočasno zdravniške pomoči. Zdravnik ga je takoj sprejel. Ves zasopel; mu je brusač kratko povedal, za kaj gre. Zdravni'k je velel aapreei in Peter je moral sesti k njemu v kočijo. In kočija je oddrdrala proti Loucineski ulici. Ko je Peter zaprl- vrata brloga, da bi hiteli k zdravniku, se je Froebaiilkimi liesnost j izpremenila. • 8tiirka je naenkrat padla in zadela z glavo <>1> pručico; bolesten krik se ji je izvil iz grla. Padee je ohladil Froeliardkino besnost- — Na pomoč.. . na pomoč.. . Peter! — ;e zaklieala. Potem je pa poskusila vstati. Toda njeno prizadevanje je bilo zaiiKin iu starka je padla nazaj š«. z ve«\jo silo. Na tU-b se ji- začela zvijati iu njene »drhteee roke so iskale oporo. da bi se ii!n«*io izčrfvino telo dvigniti. bili že obupne ►Stanovale! bližnjih bajt, ki so davno zaklenili vrata, so wtslisali klice na pomoč. In kmalu so spoznali Frochardkiii glas. Toda kdo l>i se zmenil za vnlovo usmrče-lieui zločiucu i Vsak je skomignil z rameni, čtš: — Že zopet se ga je ta beračiea nalezla! Ta čas je pa liesrečniea begala po uliei in tulila od ibolečin. Slednjič je vendar razgibala radovednost sosiUov. Nekaj vrat se je odprlo. Nihče>se ji pa ni hotel približali, ker se je vsak bal, da bi se mu ne vnela oblaka. Vsi so bežali pred nesrečno starko, zapisano neizogibni smrti; bežali so celo tisti, ki bi ji bili radi pomaga lir. In vrata so se zopet zaprla. Ves ta prizor ni t mi j al dolgo. FroeliarJika se je vrnila v svoj brlog. Bolečine so jo bile premagale- Zgrudila se je in se začela zvijati v groznih krčili. A plemeni, ki so bili požrli do malega že vse cunje, so začeli močneje Liza+: *v!o *ie-sreč ne »tarke. Ta je bila skoraj že ostudna, brezoblična kepči mesa in kosti, zvijajoča se v strašnih krčih. Goreči4 telo se je dotaknila slamnjače, ki se je takoj vnela. Skozi odpra okna je za-pihljala sapiea in <>genj je zaplapolal moe-lieje. Ognjeni zublji so švigniti kvišku. Kmalu je iliila vsa bajta v plamenih. Kroehanlkiim telo je kmalu zgori lo v tem ognjenem žre.u. Prebivalci Loiireineske uli- . ce si« ni>o prav nič zmenili za požar, ki j«* I lazila se je t»eh. nlH-iieiii pa tulila n.li.jj 0)lj( I v>)l ,>;||t,K preklinjala. Kmalu >•» j:» pa imn-i tako da le«*-j , j zapustile, ihi je iztegnila roke iu nepremično'. obležala, i "I«»vek bi mislil, da je mrtva- i 1'» -e Je. da Za«i«>Voljni. da bodo Vr- šeni obenem te^a iniiazaiie^a brloga iu lije- , ..... . | novih preUivtaSeev: t»ib«"*e namreč ni dvomil, I o laiki onem« ki iu ji moy:Io sle-. : -t ..... .. . .- - ..... : o:i sta našla v ii«»re« i ba ? i >mrt r r«M-har(lka »liti n«»v«» razurajanje ni krieanje. . . . i i. ' m njen sin IVter. h r.H-har.lka m -lolgo «t;,kala ua to prebu-. K„ >o pi i>llt.H Ha biriči in voja- jenje. dm se je zdramila iz trenutne o- ika straža, so bili plameni pogoltnili že vse. i.HMlIevn-e, je znova na^-la v>e sile. da kar so ilose-lL l.Všiti se ni dalo nič. . . ... 1 P" tem kratkem razburjenju so prebival- In s«« enkrat s«» zaplesale pivd njo pri-i : i -i i . 'M ... , . . . 1 . . .. 1 . ., 1 . fei s« »sedi i ji h bajt zopet zaklenili vrata, lie kazni. Slepa liilleeuiea je bi»a v njenih 1»;-, , , . ,, , ,, ...... .... ..... . . .. , .da bi se lun ri-oehardka koln-kaj smilila. janih oeeli se vedno na lMHl.-trcsju. kamor v--,- . •» - - i i ■ ... . . . ..... »JNitn za m. lira m imel muce sočutne besedi e. jo je bila zaprla, ker m hotela beraeiti. j Po -lavi ji je rojila misel. «.ia pride njen' — Navsezadnje. — so govorili o pohab-Jakob in da mu mora pripraviti večerjo. Ucnčeveni žalostnem koncu. — je bil to sa Odmajala se je k mizi, kjer je našla ko-j."10 sin morilca; zdaj je mrtev šeek zakajene sveče, zataknjene v grlo j111 s u,n J1* vsl* končamo prazne steklenice. Nekaterim sosedom, ki so bolje poznali Njena k ive vit o drhteča roka seje promi- • ubogega fanta, se je nesreejiik smilil in pokali. kot 00 kron \ | zlatu in še ,500 zlatih kron, čim bi deklica dočakala 1J let. ()dštel je materi kupnino in odpeljal pravljično lepo deklico zlatih las in velikih črnili oči. 17. novembra: Chumplain v Havre 21. novembra: Washington v Albert liallin Havre v alimburg 25. oktobra: Albert Ballin v Hamburff 26. oktobra: Berengaria v Cherbourg 27. oktobra: Europa \ Bremen Cham plan v Havre Conte di Savoia. v Genoa. 31. oktobra: Deutschland v Hamburg ZASTAVA JE NAGAJALA kaj? Župnik se mu zahvali za |»ozdrav; župan in oba občinska svetnika se mu odkrijejo. Tuji gospodje se niso zmenili, da se je njihova družba pomnožila za eno važno osebo. Ravno so si ogledovali prst. katero je inžinir privlekel jz tal s & vedrom. Purčclcrjev obraz se pobarva temno rdeče. Ta brezbrižnost za njegovo osebo ga je žalila. En občinski mož je to opazil in mu je hotel pi magati k njegovemu priznanju. Toda u-čeni gospodje so se zaradi mokre prsti zapletili v tako važno razpravo, da niso imeli za nič drugega ne oči. ne ušes. Nekaj časa vleče Purčeler za brke; nato pa družbi obrne lirbet; smeje, toda z jezo v svojem glasu, za kliče nazaj čez svojo ramo: — Kaj ne, žu|hui, kadar pride do plačanja. me morete pustiti tudi na strani! Mene cela stvar prav nič ne briga. Moja hiša iu |*>sestvo ni v nevarnosti. Župan ga ftogleda z velikimi očmi. — Pojdi, pojdi. Tone. kaj pa ti je? — Da, da! Je že dobro! Purčeler namežikne staremu Simmerauer ju. — Pojiliva. Milici, naju tukaj ne potrebujejo. Xa starcu je bilo videti, da bi bil rad ostal: toda častnemu povabilu, da bi nekaj |M»ta spremil gospoda Purčelerja. ni mogel odkimati. Tako se drži ob strani nejevoljnega lovca, vendar pa vedno | »ogleduje Čez svojo ramo in iiosiuša, ako ne bi od odmevajoči h besed slišal kako tolažilno besedo. Svetle niti pla|M>lajo ol>ema nasproti ter legajo na njena obraza. Posebno starega Sim mera uerja so nadlegovale. Vedno in vedno je moral tako blestečo stvar odriniti od svojih oei. Toda to delo ga ni iznevoljila. — Tako še ni nolieno staro habje leto prepreglo. odkar živim. Že šestdeset let! Kaj takega še nikdar nisem videl. — Kadar je toliko pajčevin, pomeni to hudo zimo. Starec se zasmeje. — Kaka sreča! Da! f'e bi prišla taka sreča! — Seveda! Ko bi pritisnil hud mraz. bi hrib kmalu prenehal drseti. — Kaj pravite, gospod Purčeler, kaj se vse godi! Tako neumna gora! Mnogo tisoč let je stala na miru! In-kar čez noč prične take stvari! Kot star mož, ki je bil vedno trezen, J« se je prvikrat napil! — Mihel obrne obraz k sivim skalnatim stenam. — Starka, starka« tega ti Bog ni vdihnil. Poslušala si vraga! — Njegove otožne oči se ozirajo po opustoše-nem pobočju. — Najboljše travnike požira, najlepše gozde maže kot surovo nuudo na kruh in požira hiše za hišo. Preti enim tednom je padla Pichlerjeva hiša, včeraj se je Mitter-huberjeva hiša pogreznila do strehe, da so ubogi ljudje morali zbežati skozi dimnik. In moja--. Glas se mu zlomi. Prime Purčelerja za ramo in pokaže v dolino. — Ali vidite jabolko na zvoniku? Kako se sveti v solneu? — Da, Mihel! Zakaj? Starček s težavo izgovarja besedo za besedo: — Jabolko na zvoniku sem sinoči z vrat svoje hiše še popolnoma dobro videl. Danes zjutraj pa je izginilo — Mihel! — Ta gozd pod nama vendar čez noč ni z ras tel! In cerkev se tudi in premaknila s svojega prostora. Torej? —Jezus, Marija! Miliel! In tako je čez noč vpadla tvoja hiša? — Ne hiša? Temveč tla, na katerih stoji, skupaj z vrtom, z jablani, z vsem! Purčeler gleda starca s pošteno skrbjo. — Mihel! Kadar.ti bo kaj narobe, ne boj se in pridi k meni! Za tako dobrega človeka, kot si ti, imam vedno odprto roko. Mihel strese sivo glavo. — Bog ti poplačaj! Beračim ne. Ne mislim, da mora moja hiša iti navzdol. Si bom že še pomagal. In eden, to vem, mi bo pomagal! (Dalje prihodnjih.) Najprej se je Tinnel ves po-( svetil vzgoji svoje pohčerjen-i ke, čez nekaj let se mu je pa - j posrečilo skleniti sijajno po- - Smo že poskusili, pa ni-! godbo z znanim ameriškim cir-časa. • kusom Bari umi and Baillev. Iz - Pokličite gasilce, — pra-! otroka se je razvila krasna de->o že kdo, klica, ki je nastopala v cirkusu j pod imenom Nichetta in služi- 2. novembra: Majestic v Chebourg 3. novembra: I^aafyette v Havre fien. von Stouben v Hamburb Saturnia v Trst i. novembra: Hamburg v Hamburg novembra: Manhattan v Havre ). novembra: Bremen v Bremen Aquitania v Cherbourg Hex v Genoa 10. novembra: lie de France v Havre Veendam v .Boulogne Bur Mer 14. novembra: New York, M. C. v Hamburg 16. novembra: Statendam v Boulogne sur M« t Berengaria v Cherbourg 23. novembra: Majestic; v Cherbourg Conte di Savoia v C£noa 24. novembra: IJ;iris v Havre 29. novembra: St. Louis, M. a. v Hamburg 30. novembra* Olympic v C* " — K v ropa v Bremen 1. decembra: Lafayette v lla«.v It. x v Uenna 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: S; turnia Trst Hamburg v Hamburg rengaria V Cherbourg 3. d-cembra: C. amplain v Havre decembra: • ii. \ '»n Steuben v Ilanibr ra 12. decembra: Ni w York v Hamburg 14. decembra: M ijestic v Cherbourg \v ishington v Havre Conte di Savoia v Genoa 15. deecmbra: P;iris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: A'bert Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Deutschland v Hamburg 29 decembra: I!e de France v Havre am vrv. Italijansko poslaništvo v\ Washington!!, 1). C. je bilo vsejma zbegano, ko je bilo treba po. -umoru jugoslovanskega kralja j vi poslanik. — Alkcsandra razobesiti zastavo ' znal zveza t i na po I d rogu. j jyt minut pozneje je prihi- la svojemu adoptivnemu očetu kakorhitro .,e prišla vest o t«-Ia brizgal na pred poslani- lepe denarce. Ko je minilo osem kraljevem umoru, so v>a po- šavo. Postavili so slan i šiva na |>oldrogu razolie- stvo, gasilce je splezal po njej klica stara 12 h^" je jC^slal Tin sila oje zastave. I do vrha droga, zvezal vrv in ' nel njeni materi Kovaesevi 7M Ko so >luge italijanskega trikolora je zavihrala na p«»l 'zlatih kr< poslan i stva obešali zastavo, se drogu v veliko olajšanje itali- j |jk je v trga I a vrv. Takoj je nasta janskega poslanika. la velika zmeda, kajti nikdo ni,___I , , . . , veili'1. kaj hi bil., storiti. j GROZEN ZLOČIN I N"?.Ttt" ""T"'* T \ v., ......,..„..,„; ..„..; ..-...;! W A ;cija ameriškega cirkusa, ko je.' lazil gani \ r\ i pa ni vi-' .. : m i t • ■ i i i- t < i ** i * * i a N v;iSI -»»u« I re>njcvka bil- >>a «i>od ietie m-ooadlo ie Tin- sela samo italijanska zastava, "i v;,...,.;.- : , ;i t : 1 J1 u ' 11 1 Llu temveč tudi muč,n diplomat^ if -V'7 JT ^*M"nil »» *™jo pest izko- ni dogodek. Jugoslovani «o d..-i T' -"11 7- S,'J 1 ,ra , riščati lepo deklico brez rok in . . .. • . , .... . , grozen zločin. I morjeiia sta monstnral. proti ltahj, Ako, hi la -kletna vd, v \\ ashingtomi na Italijan visoko le- let od adoptiranja in je bila de- ) on in ji pisal, kako vete uspehe je že dosegla njena hčerka. Celih let je bila »va Ivka .lan-kovič iu njen ijubček Martin Latiin"ič. Ivkin mož, je odpotoval pre«I 1? > I«-1 i v Am«*riko in vsi s«i mislili. «la j«- davno umrl. Ta «-;i> j«- imela nj«*gova žena več ljubčkov. Z zadnjim je živela več let v najlepši slo- skem )>oslaništvu ne bi bila razohešena za>tava. I>i bila Jugoslavija tembolj razburjena. Ataše j poslaništva je hit«*l k |M»zii iu kazal s\«*tu po« 1 imenom * An ne t ta". jo je p ) Princesa Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pn Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN •Dasi pohabljeno j«* dekle živelo mirno iu za«lovoljno, dokler se ni pred letom v Leipzigu zaljubil v njo mladi llci-rnuth Starker. To je pomenilo konec njenega notranjega miru in zadovoljstva. Starker je bil takoj pripravljen oženiti se /. lepo pohahljenko. Titinel pa seveda ni hotel o tem ničesar slišati. Toda Starkcrjeva ljubezen ni poznala nobenih ovir. Neprestano je bil Tiimelu za petami in končno se mu je posrečilo napraviti iz uboge Annette sijajno pevko, ki je šhi joti uspeha do uspeha. Šele potem je Tinnel privolil, da je postal zaljubljeni Nemec član njegove družine, toda i>od pogojem, da si izbi je misel na že nitev z Annetto iz glave. Pre 1 dobrim mesecem, ko so nastopali v Ženevi, je pa policija naenkrat aretirala Tinnela, ker je bil obdolžen, da je hotel zlorabiti lepo Annetto. Starker in Ivovacseva sta na policiji potrdila svojo ovadbo. Tinnel se je pa odločno branil, češ, da lažeta. Policija je odredila zdravniški pregled, ki je pokazal, da je bil Tinnel po nedolžnem obdolžen. Takoj so ga izpustili. Mož je bil pa toliko pošten, da je sam prosil policijo, naj ne nastopi proti zaljubljen cema, ki sta priznala, da sta izmislila ta trik, da bi se lahko poročila. Tinnel jima je velikodušno odpustil in privolil poroko, ki se je vršila te dni ob silnem na^ stala žena zaljubljenega Nem- j "očku Tunelu", ki jo je pred valu radovednežev v nekem ea jn izjavila je, da se bo po 21 leti odkril nekje na Madžar-jnžno francoskem mestecu. Le-J kratkem ženitovanjskem poto-lskem ter ji pripomogel do sve-potica brez rok in nog je po- vanju prav rada vrnila k1 tovne slave. y premeru meri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 lnGev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — "GLAS NARODA' 75