Vtorak,fetrlak in mU uh»j» in » M»'
lom brn poailjinj dom i»t«" l't.> H nI. n (,„| lfl» . . 4 „ (i ,ctrt . * .. 1*0 piliti
zt t« uto 10 ni.
N p.,1 Ma> . ■ „
n mi\ tata * ..
Vifdni^tvo in •fnvalM .»n* •itdnmi tiifii t IV plati] kUu n. i»t
On     i l,i /i navadim ,pn, vr«to m i' t nj,-i, kr.ii" ar   ,t   „,. 11, ft Vi- <<• •« ti*k» »krat. 4 kr. (» m> ti«ka Škrat -»»•»■»• piamenkf* «a plaru-j»jo pu prostoru.
Za »iak IImI ja plani, koli-k (šlfuipflj) ,a so k
H.ik„pi.i m ne frafaju, d»pi<i naj s« Mi|o?oljti j frankujejo.
V Mariboru 13. avgusta 1868,
Teoa) T.
e potegneta za stare zdaj ste HT^uJb 'Neme
Prvi slovenski tabor v Ljm
(Dalje.)
G. dr. Zamik: „Mi smo vas povabili, d pravice, da bo naš narod neodvisen, kakor je nekdaj enoglasno izrekli, da hočete slovenski jezik v uradni nemškega in kakor ima vsak narod svojega. Kaj DtWemo^ia z Štajerskem rekli, ko bi se ž njimi v kanceliji slovensko potovalo? Ko bi se Nemcem slovensko uradovalo, bi uradniki; v Muro zagubi! (tkomoviti živio! in smeh.) To je narobe svet, kakor se po naših uradih godi Jaz predlagam še drugo reč. Ko sta sv. Ciril in Metod prišla našim predodom sv. evangelij oznanovat, govorila sta njihov slovenski jezik. Tudi naši duhovniki so večidel vneti rodoljubi, sinovi iz naroda, dobri Slovenci. Ti morajo slovensko govoriti z vami, slovensko vas podučevati — njih škof jim pa le nemško piše . . . Duhovska uradnija je pri nas nemška kakor deželska. Če Slovenec od teh iu taci h uradnij kaj dobo, mora letati od enega do d nižega (Klic: Pa še nič ne zve!) mora plačevati, izgubi mnogo časa in nazadnje celo pravdo, če se zgodi da je napak podučen, da se mu napak bere, česar sam ne zna . . . Našim protivnikom ni ljubo, da smo se denes tu zbrali in da tirjamo slovenske urade. Mi dobro vemo, da vam bodo vse sorte laži prinašali, legali da hočemo to in to. Zakaj? Zato ker slovenskega ne znajo, zato nam nasprotujejo, ko bi slovensko znali bi se vara tako grdo ne legali. (Smeh; dobro!) Ako se vam bo pri duhovski in deželski oblasti slovensko dopisovalo, brali boste lehko sami, brali vam bodo dopise vaši otroci. Ne bo vam treba plačevati, ne časa gubiti. Bolje je da ta čas, ko vam je okolo in okolo pozvedovati, gorico obdelujete ali pa, če je po zimi, da za pečjo ležite. (Smeh. Živio!) . . . Govornik potoni razlaga drugi del resolicije.
Prvosednik še sam razjasni predlog g. Zamika in pravi da se naša slovenska imena no smejo kvariti po krstnih bukvah in cerkvenih zapisnikih (Klici: ne sinejo se!) in bere resolucijo, ktera se od celega nnzočega ljudstva z živahno aklamacijo sprejme. Zoper njo se nobena roka ne vzdigne.
Prvosednik naznanja potem, da ima g. Božidar Raič besedo, in Wle govoril o šolah.
G. Raič: „Bratje Slovenci! Dogovorili ste se in sklenili, da hočete v uradnije svoj slovenski jezik iu samo slovenski. Tirjajmo svoj jezik tudi v naše šole in sicer v domače ljudske šole in v više, ki se jim pravi realke in gimnazije. — Da se človek uči misliti in razumeti to, kar ga obdaje, da si zna za svoje potrebe vse sam zapisovati, da zna dobro knjigo prebirati, da časopise , to kar se po svetu tlela in godi, razume, za to so ljudske šole. Ljudske šole so za ljudi, ki zemljo obdelavajo, ki doma pri delu ostanejo, ki nam vsim kruh pridobivajo. Drugi pa gredo po svojem poklicu še dalje; njim jo namenjeno resnice krščanske oznanovati, izučiti se v raznih viših vednostih, v starih jezikih , preiskavah kaka moč ima narava, razvedeti da ni vsaka reč copernija, kteri prosti ljudje do dna ne vidijo, temuč da izvira to in ono i/, moči, ktero je Bog v prirodo ustvaril . . . Sedaj pa vam pitanje stavljani: ali so nam naše učilnice zadostile? Niso. Ves namen naših učilnic jo bil ta, da bi nas bili v Nemce spremenili Tega pa nečemo!   (Gromoviti klici: Nočemo 1) — Kar ima vsak narod,
kar ima Anglež, Francpj, Nemec, Italijan, — svoj jezik v šoli, in naravni pot do poduka in omike ,^^^^bi tett^Sloveneg ne imel? (Živio!) — Kar nam je naravna pravica^^^Pnam je naš presvitli cesar sam zatrjeval, to MtettUnflt, da resnica postane! Slovenski otroci se v dozdanjih nemških sVrtUjffsH" nauciii nj nemški ni slovenski, temuč izgubili so mnogo časa in Obtoka od š^gu^Jiilo pravega. Kaj je krivo, da v uradnijah pri nas vlada nemščina? Naše lagBWt*Sole so tega krive, ker se uradniki v svoji mladosti iSscg^Lrtozika niso naučili. V Gradcu so tudi za naše peneze naprav-ljali višl*%»clc, a šole le nemške, za nas Slovence ni nikdo vedel! Kaj je krivo (Ta # z.TthTJttj 10 letih se je poneinčila na slovenskem Štirskem vas za vasjo, fara za faro ? N; 1% slabe neslovenske šole! V šolah se nauče le nemšlfk Tlt^aJfer nas ne umejo, zato nas sovražijo! (Živio!) — Kaj je krivo, da mnogi iiasihvi še svojega imena ne znajo prav zapisati? Naše šolo! Kaj je krivo, da so celo^med našimi prostimi ljudmi nahajajo, ki se od nas Slovencev obračajo? Sole! V šolah so se napili namestu domače ljubezni medli tujega strupa. Kaj je krivo da naša slovenska dežela postaje čedalje bolj siromašna, da naše ljudi zmerom pogosteje na boben devljo? Naše lagodne šole so tega krive. Ako bi im cl r^tfc) lj še ljudske šole, ako bi imeli dobre kmetijsko šole, ne bi imeli tuj i ljudj e na j-lopšib vrhov naših goric! Tuji ljudje, kterim Slovenci delamo, oni pa hasek jemljo! (Živio!). Ko bi bili dovoljo podučeni, stali bi kakor pečina nasproti tujemu navalu. — Zato hočemo, da so šole slovenske , da se podučujemo naravnost v svojem jeziku. — Ker jo potreba da pri nas uradnik, oznanovalec krščanstva, in vsak, komur je treba više omike in ki mu je s Slovenci poslovati, mora znati naš jezik popolnoma v pismu in besedi, treba, da se naš naroden jezik vpelje tudi v više učilnice ... S tem pa ne mislite , da bi jaz bil sovražnik nemškega jezika, v ktereni so pisali sloveči možje, kteri je za človeško vednost važen, v kterom so mislili in delali veliki umetniki in modroslovci. Ali nam je slovenski jezik prvi in nomškega jezika naj se uče tisti, ki hote* napredovati . . .
Prvosednik iz skušnje svoje mladosti popisuje stan dozdanjih učilnic, prebere še enkrat po g. predgovorniku nasvetovani tretji del resolucije, kteri zbrano ljudstvo sprejme viharno iu enoglasno, kakor se pokaže iz vprašanja predsednikovega: če je kdo zato, da bi ostale šole pri starom, za kar se nijoden iz množine ne oglasi.
G. poslanec dr. Prolog stopivši potem na oder, razlaga številno razmero Slovencev in Nemcev na Stirskem in povdarja, da se je vsaeemu rodoljubu držati načela, delati za blagostanje svojega naroda in za odstranjeujo vsega, kar je krivo denašnjega slabega stanja. „Tega načela so se držali ljutomerski rodoljubi in sklicali prvi slovenski tabor. Kakor so vam drugi čestiti predgovorniki govorili, kako si moremo do boljega pomagati, tako vam govorim tudi jaz, uo samo kakor vaš rojak, temuč tudi kakor vaš poslanec (Živio!) Potreba je poslancu, da zve, kaj žeh: njegovi volilci. Vsak kogar izmed vas vprašani, kaj ga tišči, odgovarja mi: dače ne moreni plačati, dača je prevelika, penoz nimam. (Klici: Resnica!) Ali davkov znižati, zdatno znižati, ljubi moji, denes ni mogoč«?, vsaj toliko ne lehko, da bi vam pomagano bilo. 1'ogledimo tedaj vsaj, kam davki gredo, in to vam hočem jaz oh kratkem razložiti. Človek ki plačuje, ima pravico tirjati, da se mu razkaže, kam njegov denar gre, kaj se dela z denarjem. Tako mora polagati občina račun, tako ima okrajno zastopništvo pravico tirjati račun.   Tako tudi  mi od deželno vlade lehko
UstehL.
Program tržaške državne gimnazije.
Letošnji program obsega tri sestavke: dva nemška pa enega laškega, in sporočilo o šolskih stvareh. Prvi nemški sestavek o „povrstnem redu l)e-mostenovih olintskih govorov" (Reihenfolgo der olvnthischen Reden) nič zanimivega novega ne pove. Njegov spisatelj je tu le posnel, in sicer kaj površno in nesamostojno, kar so pisali Rauchenstein (de ordine orat. Olvnth.), VVesteriuann (quaest. Dem. part. I.), Jacohs (Demosthenes Staatsreden) pa Holzinger (Beitriige zur Erkliirung des Dem.). Tem voditeljem slede govori g. žl. Klebelsberg o pojmu vseh treh govorov in sklepa se iz njih, da so govori tako drug za drugim sledili, kakor so zapisani v vseh rokopisih razen enega 'n ne tako, kakor jih slavni zgodopisec Dionis Halikarnaski v nekem pismu Anieju določenemu razvrstuje. Potem skuša to dokazati iz raznih mest in izrazov povzetih iz vseh treh govorov. Ker g. spisatelj ni sprožil le ene misli, ki ne bi se nahajala pri Westermannu, Jakobsu in Hokingerju, bilo bi odveč, za to ali ono stvar ž njim se prepirati. Čuditi se moramo le preveliki površnosti, ki se drzne o tem predmetu govoriti, pa še sedanjo dotične literaturo ne pozna. Kdorkoli hoče o Demostenu govoriti, nikakor ne sme prezreti Scbafterjevega kaj obširnega in temeljitega dela: Demosthenes und sein Zeitalter, če mu že važni spisi, ki so jih Francozi in zlasti Angleži zadnjih 10 let o tem predmetu spisali, niso pri rokah ali če bi mu bili celo nerazumljivi. — Moj konečni izrek o sestavku je: da je nezrel, da nikomur no zadostuje. Gimnazijskim dijakom ne, ker jim je preučeno pisan; oni se no morejo ukvarjati s takimi preiskavami.   Učiteljem pa tudi ne zadostuje, k<
jim nič novega ne ponudi, jih k lastni preiskavi 110 spodkuja in še stare dognane reči kaj površno priohčuje ali prav za prav ponavlja.
Drugi nemški sestavek govori o „solnčnih in luninih pomrkih, ki jih Dion Kasij v svoji rimski zgodovini priohčuje". Zanimivi ta sestavek, ki ga je spretno pero g. prof. Ilofmana spisalo, omeni sprva veliko važnost takih sporočil o nebnih prikaznih za zgodovino, zlasti za časoslovje. Potem načrta kratek životopis zgodopisca Diona Kasija, in sicer po temeljitem slov-niku naučnom, ki ga je Paulv na svitlo dal. Dalje omenja njegove pisave in razjasnuje. v kterem duhu je pisana njegova zgodovina. Odveč pa je Dionu Kasiju za zelo jemati, da ni kometov ali repatnic bolj na tanko poznal. Popolnoma neznano so morale biti tadanjemu času, ki ni imel natančnih ostrih dalekogledov; saj so rečene zvezde (repatice) še sedanjim zvezdo-slovcem le nekoliko znane, če jih prav že mnoga mnoga leta kaj verno opazujejo z naj ostrejšimi dalekogledi. Ker so te zvezde po njih veči ali manjši oddaljenosti od sobica kaj različne barve in še bolj različne velikosti, ni čuditi se starodavnemu zgodopiscu Dionu, da so se mu zdele kaj različne čudovite podobe; še manj pa 11111 je očitati, da sporoča, da se je tisto leto, v kterem je Agripa umrl, neka repatica razdelila. Opazbe tega stoletja so nam tudi že spričale enako prikazen. Kavno tako napčno je tudi spodtikati se nad njegovimi sporočili o zvezdnih utrinjkih iu „ognjicah", kakor bi nemški „Feuerkugel" poslovenil. Čudovite so bile vse te nebne prikazni, dokler jih ni znani Chladni v posebni knjigi razjasniti skušal. Mnogobrojni zvezki Poggendorfuvih letopisov (Annalon) pričajo, koliko let so se učeni naravoslovci in zvezdoznanci še v sedanjem stoletji prepirali o teh zanimljivih bnih prikaznih; in vender natanko še niso razjasnjeni kakorPhippson kaže lansko leto na svitlo dani knjigi: „The falling starš —Oh kratkem taka sporočila je presojati treba s stališča dotičnoga pisatelja, h stališča do-
48
tirjamo . tla nam pove, kaj so z našimi pcnezi godi. — Cela štirska dežela plača neposrednih davkov, od kterih se jemlj« 26 od sto za deželno zalogo 2,088.300 gld. Tretjino tedaj mi plačamo 896.102 gld., in od te tretjine je prilogo 313644 gld. (»d te pa gre za nam celo nekoristne zavode 40.000 gld. Tedaj 40.000 gld. dajemo, i>d ktciih nimamo nobenega dobička, nika-cega liaska. Iia/in tega pa đonaia v deželno kaso: rogačka kisla m »da 5(1.000 gld. in dobniske toplice 8400 gld. Ko bi tedaj mi Slovenci imeli teli 64.000 gld.. ki jih donaša rogOČka kisla voda in dobniske toplice in prej omenjenih 40.000 gld.. torej skopaj 104.000 gld. Koliko bi ni loliko storili za našo lastno, nam liližne zavode, kteii l>i nam v resnici liasnili! (Živio!) Pa kako se obrača deželni denar V /a oskrbovanje dežele gre i/, deželne zalogo blizu 100.000 gld. Za policijo 77.000 Za deželno nndelovanje in obdelovanje (ceste, mostove, zajĆŽenje in redovanje rek Iti potokov, odškodovanje zcmljiščno itd.) gre nad 71.000. Na dalje se iz deželne kase, v ktero mi več ko tretjino plačujemo, oskrbujejo še drugi za nas povećem nekoristni zavodi: štipendije, pripomočki k cesarskim učiliščem , znanosti in umetnosti, johaiiemn, viša realka, učenje podkovanja, za telnvadstvo, šola za djanske kmetijske vaje, gledišče itd., skupaj 123.000 gld. Na nas torej spada tretjina t. j. 41.000 gld. Pa kaj imamo Slovenci od tega? Koliko škode jo nam Mura že storila, ali do zdaj se niso hoteli zmeniti , da bi jo bili redili. So li nam mar ceste delali? — Štipendijo Slovenec težko kedaj dobi. Nemška učilišča v Gradci nam Slovencem no pomagajo. V realki ni skoro nič slov. dijakov, in še tistih mnogo, ki tje gredo, se napije tujega duha, da potem lasten narod zaničujejo. Za znanosti in umetnosti dajemo za.graško gledišče, in kaj imamo od tega! Je li to pravično, da se v Gradci nemško gledišče za Gradčane vzdržuje tudi z našimi denarji ? . . . Tirjajmo da se za naše denarje ktere dajemo v deželno kaso, napravijo tudi za nas Slovence zavodi, od kterih bomo imeli dušen in djanski hasek, da so pri nas ustanove realke in kmetijske šole" (Živio!) .... Četrti oddelek resolucijo jo bil potem zopet enoglasno sprejet.
Prvosednik naznanja da ima govoriti
g. Božidar Raič (kterega množica z živahnimi živio pozdravlja): „Slovenci radi pojo pesem: „Kjedom je moj". Ena vrsta te pesmi se glasi: Na Slovenskim dom je moj! . . . Zgodovina nam kaže resnico, nam kaže resnico, ona nam kaže kako se je godilo Icniu in temu narodu in zakaj se mu je dobro ali slnbo godilo. In če mi pitamo reke Dravo, Savo, Muro, če pitamo gore na Slovenskem, hribe iu gomilo vse nam pričajo da so jim Slovenci imena dali, da so Slovenci od nekdaj tu prebivali, da: na Slovenskem je naš dom ! . . Ce nam zgodovina pripoveduje , da so se Slovenci lc še v C. stoletji po teh krajih naselili, resnica je pač da se je tuj poplav divjih Ilunov in Avarov čez našo deželo valil. Ali slovenska je naša zemlja, zemlja na kteri se trudimo, na kteri solze pretakamo, na kteri se veselimo! (Gromoviti klici: živio!) . . . Orne zgodbe divjakov so v zgodovino zapisane . . . Karol Veliki si je našo slovensko zemljo osvojil rekoč da mu je za razširjenje sv. vere. Ta njegovi oznnnovnld sv. resnic niso bili narodu našemu po volj i, ker so tuj jezik govorili. Čeravno je bilo med Slovence poslanih več škofov, kteri so celo po BO voz žita pred seboj v deželo vozili, niso Slovenci hoteli od njih sprejeti krščanstva. Se le ko sta sveta apostola Slovanom, Ciril iu Metod prišla, ko sta jih učila v milem domačem jeziku, tačas je vse ljudstvo objelo sv. zveličavno vem, ker jo je razumelo. V 1». in 10. stoletji so pridrli Mngjaii in se vgozdili med Slovane, in kjer denes stanujejo, tam so stanovali nekdaj Slovenci. Tu so naše predode delih, in delili so jih pozneje še drugi. Tako smo razcepljeni še dan denašnji. Kur pa je razdeljenega nima moči . . . Poprimimo se torej gesla, ktero je sam naš presv. cesar za svoje razglasil: „z ze dinje ni mi močmi" si pomagajmo I Kar nas Slovencev živi še na zemlji, združimo se v eno celoto (Živio!). .. Ako ni nevarno, da so naša Avstrija na dva kosa deli, ne more se nam reči, da bi nevarno bilo, uko se združimo Slovenci v eno celoto! . . . Ako smo mi močneji, močneji je naše cesarstvo, kajti mi smo za obstanek in razvitek mogočne Avstrije. Združimo se, ker smobratjein sinovi ene matere!'- (Živio!) . . . Tudi ta (5.) oddelek re.solicije
tičnega stoletja in nepristransko jih pojasnovati z dognaiiiini resnicami današnjega znanstva,
Solnčne in lunine pomrke je spisatelj v posebnih oddelkih prciaču-
nil po znanih  Hansenovih:  „Kkliptisehc Tafelu liir dio Coiijiinction---;
prezerl pa tudi ni ,1. Zechovih :  Astron. Uiitcrsuchungen----Leipzig 1853,
in Dioniza Pctavijn (Denys Petan, francoski jezuit). „Opus de doctrina teni-porum" (drugi pomnoženi natis Veroneški 1784), kar tu s posebno polivalo spisateljeve temeljitosti omenjam, Razim 5 solnčnih pomrkov je priobčil tudi računa dveh luninih v 1. II in 69 po Krist, rojstvu. Prvi lunini po mrk 1. 11 j)o Kr. je zanimiv, ker Taoit tudi o njem pisaje Ljubljansko okolico, ali prav za prav Vrhniko (Nnuportus) omenja. (Taeit Anal. L 28.) Pa dosti o tem zanimivem, če ravno le nialoklereinu razumljivem spisu.
Tretji italijanski sestavek obravnava življenje Ludovika Ariosta in njegove spise. To delce, ki ga je po Primorskem slovenskom razupiti profesor Mason golo posnel po Bolzovi izdaji P. Arioslo , po (Jiustiovili spisih in po Lombardijevi: Storin di let. i t al. ni vredno, da bi o njom sporočal. Enako plitev je kakor tistega profesorja spisek ,.della Novella in Italia" v lanskem gimnazijskem programu. Le ene lastne misli, še celo besede so po večem povzete iz imenovanih znanih del. Le mnogobesedna italijanska površnost si je drznila kaj enacega svetu priobčiti, Zato nuj od mene nikdo ne tirja, da bi o njeni obširneje govoril, ker bi mu moral na vseh straneh le zabavljati.
O šolskih stvareh sporoča ravnatelj. Učiteljev je bilo 13, med njimi dva Slovenca; eden učitelj (Nemec) je bil zarad bolehosti celo leto na odpustu. Učencev je bilo 101, in med njimi 22 Slovencev. O ravnopravnosti dežidnih jezikov na tej c. kr. gimnaziji, ki so zdržuje s slovenskimi kakor italijanskimi davki, bo nikakor ne da govoriti. Italijanščina ho je podučevala
se / živahnimi klici s skušnjo nasprotnega glasovanja enoglasno sprejm«.
ti. poslanec dr. Vošnjak stopi potem nu govornišnieo. z viharnimi živio-klici pozdravljen.
Nasa društva.
O b č ni zbor si o v. Matice. (Komo,)
(i. poročevalec dr. Costa odgovarja na nektera formalna vprašanja potem pa pregleda vse besedovanje. Kar se tiče slovnika glede dušnih moči in pa njegove potrebe, ni mu treba reči še enkrat ponavljati: njegovi pred-gOTOrnilci so reči do dna posegli; zatorej hoče le nekoliko govoriti o stroških, ktero bi slovnik prizadeval. Kadar bo Matična glavnica znašala 40.000 gld.. pravila ne bodo več branila, da bi se ne smelo izdati na leto več kakor 80O0 gld. Potem bi glavničue obresti zadostovale, da bi se ž njimi plače« vali stroški za slovnik, letni doneski pa naj bi se rabili za druge društvene potrebo, Tudi se lahko spočetka po malem izdaja, morebiti 10—12 pol na leto, kasneje še le več. Če se tedaj reči tako sodijo, tudi ne morejo stroški overati početju. Če je nekdo kazal na narodne šole in tirjal, da se ima čakati dokler se vpelje slovenski jezik v šole, gre pomisliti, daje vse to odvisno od družili izven naših krogov stoječih faktorjev, posebno pa od državnega zbora. Težave tudi g. sporočevalec rad pripoznava, ali pridnost in marljivost bo vse premagala.
Pri glasovanji je skoraj enoglasno obveljal odborov nasvet in prista-vek g. dr. Kreka, da sme tretjina odseka, kteri bo slovnik v roke vzel, stanovati zunaj Ljubljane.
Potem se je pričel razgovor o prenaredhi društvenih pravil in je bil sprejet načrt novih pravil.
Pri §. 13. je nasvetoval g. dr. Razlag, naj bi se tajnikovo mesto razpisalo in na 3 leta podelilo, ker bi društvo potrebovalo plačanega tajnika, ki bi mogel kaj več za društvo delati. Nasvet ni obveljal, vendar ga bo morebiti odbor sam v ozir jemal.
Zastran Erjavčevega predloga: „naj Matica izda znanstveno terinini-logijo nemško-slovensko" je bilo po nasvetu g. dr. Razlaga sklenjeno: Odbor naj g. Erjavcu naznani, da naj se dogovori z g. Sulekom v Zagrebu, ki piše srbsko-brvaško imenstvo ali bi se dala ta reč striniti v prid edinosti slovenskega imenstva s hrvaško-sibskim, potem pa naj bi g. Erjavec Matici predložil obširen in natančen črte/, namerjavanega dela.
Na prošnjo dramatičnega društva, naj bi mu Matica po .100 gld. na leto podpore dajala, ni nihče spregovoril, to raj se je izročila društvenemu odboru, kteri naj jo reši.
Nadomcstilno volitve v odbor so so tako-le vršile: Oddalo se je 155 volilnih listov in so bili izvoljeni izmed ljubljanskih udov: dr. Pogačar s 140 glasovi, dr. Vončina s 148 gl., Anton Kos s 147 gl, dr. Papež s 123 gl.; izmed zunajnih: dr. Razlag s 154 gl., dr. Vošnjak s 154 gl, dr. Vojska s 151 gl., Drag. Šavperl s 150 gl., Ant. Črne s 150 gl., Matija Majar s 145 gl. Zakaj ne najdeš med temi prvega živečih slovenskih pesnikov, učenega jezikoslovca, iskrenega rodoljuba iu marljivega pisatelja g. Er. Levstika, pojdi vprašat, dragi čitatelj, k onemu visoceinu gospodu, ki je žo nekomu na ravno to vprašanje odgovoril: „Ja, smo se bili že popred tako zmenili". »,
Dnevni red je bil pri koncu; gospod podpredsednik se ua/t Mini kratku pa srčno zahvali in zbor se razide.
Kuje/ karazorzpvir v /aporu.
Poštanski listi takole pripovedujejo natančneje okoliščine, kako je bil knjez Karažorževič v zapor det:
8. avgusta ob 5. uri popoldne je namestili mestni glavar Kari Polgar spremljan od kazenskih uradnikov vsled sklepa mestno kazenske sodnije in vsled postavno spisanega zapornega zaukaza naznanil knjezu Aleksandru Karažorževičii v njegovem stanovanji, da mu ima slediti v Karlsko kasarno V zapor, kjer je bila že soba zanj pripravljena.
24 ur na teden, ali po '.i ure v vsakem razredu; slovenščina pa le v treh razredih po 2 uri ali skup II ur na teden.
Ce pomislimo, da so ure za italijanščino lepo med druge ure uvrštene; ure za slovenščino odločene se pa tačas opravljajo, kedar drugi dijaki počivajo — tedaj ob prostih srodnih in sabotnih popoldneh ali celo v nedeljo, še bolj očitno vidimo, kako velika krivica se Slovencem godi. Ravnopravnost , kje si!
Dalje je treba omeniti, da se vsezveličavne italijanščine lepo med druge predmete uvrštene morajo učiti vsi dijaki brez razločka njihove narodnosti, tedaj tudi Slovenci in Nemci, slovenščine, ki so v tako nepripravnom času podučuje, se pa morajo (?) učiti sami Slovenci. Ravnopravnost, kje si! Slovenščino uspešno podučevati, slovenščine uspešno se učiti, gotovo ni mogoče v treh razredih, v ktere zahajajo Slovenci iz raznih gimnazijskih razredov, in oh enem tudi tujci ali Lahi ali Nemci, ki bi se radi slovenščine naučili. Nekteri Slovenci zmiiaj morajo po dve ali celo po tri leta isto gradivo prežvekati, ali se jim pa debelo zdeha, ko slušajo v istem razredu in ob istih urah svoje tuje součenec, Nemce ali Lahe — slovensko abecede se vaditi, ali po starem kopitu ropotati: riba-Eisch, miza-Tiseh itd. Tako je vsem pot do veče izurjenosti v slovenskem jeziku zaprta. Slovenci se pri tej preslabi vravnavi ne morejo izuriti v maternein jeziku, tujci Nemci in Lahi pa tudi nimajo prilike, slovenščine se vsaj toliko naučiti, da bi jo brez posebne težave rohkali. Ravnopravnost, kje si? §. 10 aimfl kljubii hvalisane njegove dobrote iu pravičnosti hlozo nikakoršne veljave za nas Primorske Slovence!! A. M.
Knjeza stražijo vojaki. Že pred 11 dnevi je bila kazenska sodni ja iz preiskovalnih piseni spoznala, daje silno treba, nekdanjega knjeza opazovati, in res ga odsiliinal služabniki mestne policije niso izpred oči spustili. Med tem se je bil šel A. Kuražoi levic le enkrat po mestu sprehajat, policija ga je naravsko opazovala. Včeraj zvečer je hotel knjez /. malo torbico v roki zopet svoje stanovanje zapustiti. Postavajoči mestni komisar ga je vprašal, kam se je namenil. Itazknjez je rekel, da se hoče po mestu razhoditi. Na to mu komisar naznani, da ga bo povsodi spremljal. Razknjez tega ni dovolil, in je torej raj i doma ostal. Skoraj vsak dan se je knjez dolgo časa razgovarjal s tukajšnjim odvetnikom Aleksandrom Funtakom, kte-remu je bil svoje sodnijsko zagovarjanje izročil.
Kakor je znano, nameravalo se je od tu mestnega kazenskega višega tiskala, preiskovalnega sodnika in pa necega srbskega jezika zmožnega aktuarja v Beligrad jioslati, da bi tam preiskavah in poizvedali potrebne okoliičine za pravdo, ktera se ima tukaj obravnavati. Kasneje se je sklenilo, da ne pošljejo nikogar v beligrad, namestil tega pa jo semkaj prišel pred nekteriini dnevi predsednik neke srbske sodnijo, g. bazarjevič, kteri se je s kazensko sodnijo porazunicl o pravdi zavoljo Mihnjlove unio-ritve. Brž ko ne, se je po razgovorih z Lazarjevičein potrebno pokazalo, deti knjeza v zapor, zlasti ker je bila sumljiva njegova poskušnja zapustiti svoje domovanje.
Zdaj se je iz Pešte na Dunaj brzojavilo, da je kuje/ naglonia v ječi umrl, brž ko ne pa je le hudo zbolel.
Razknježeva posestva na Romanskem so se vsled sodbe v Belem-gradu proti njemu storjeni kontiskovale.
I) o p i s i.
nekem poprejšnjem ki jih skrivna svoj
Iz Trsta.  K), avgusta. A. M. (Izv. dop.) V dopisu sem že obširniše govoril o italijanskih lažeh, bina na dan spravlja iu zlasti po italij. listu Cittadino po svetu trosi. Omenil sem bil tudi, kar tisti časnik v št. 162 pod naslovom: „Volloita di rea-zione" slovenskim okoličanom podtika.   Res da se preiskalna sodnija ima zmiraj ravnati po starem pravilu audiatur et altera pars iu potem nam s( ni krivice bati.   Vendar sedaj vem iz prav zanesljivega vira, da nam Lahom podtikajo starokopitne namere, s kterimi bi mi bili žalostne dogodbe pretel lega meseca zakrivili.
Dotičnim okoličanom bo treba dokazati, da oni v nedeljo ponoči (12 julija) niso hodili s zastavo po mestu, in da tudi niso bili pred hišo pape ževega poročnika (konzula). Da so sv. Ivanski pevci od Rojanske svečanosti s zastavo šli v svojo vas in sicer po naj bližnji poti, ki po dveh strt skih ulicah Tržaških k sv. Ivanu pelje, jim nikdo za zelo jemati ne more Pri sodniji jim Lahom podtikajo to, da so se iz Aequedotto v mesto vrnili in šli pred stanovališče papeževega poročnika, kjer so „živio papež! živio hiich!" klicali. To postopanje, to klicanje, pravijo Lahom, je dražilo italijanske, BVObodoljubne meščane, ki so prejšnji petek (10/7) svojo gorečo svo-bodoljubnost očitno pokazali z „Abbasso Bach! abbasso Papa!"
Tako modrujejo prekanjeni Lahoni, češ sodnija se bo dala. premotit in bo dotičnim slovenskim okoličanom rekla, da so vsega razsajanja, vseh pretepov, vso nerodnosti le oni krivi. Na dan zaslišanja bodo dotični okoličani spričali, da so kaj ostudne laži, kar jim Lahoni pri tej priliki podtikajo. Sodniji hi pač kaj tacega samo na sebi nedolžnega spričati ne bilo treba, pa Lahonom je treba dokazati, kako plitvi so njihovi izgovori, s kterimi hočejo svoje izdajalno namere olepšati. Z vso silo hočejo opravičiti razsajanje podkupljene drhali, češ sirovi starokopitni nevedni okoličani so jo razdražili ali kakor bi italijanski Cittadino rekel: nevedni okoličani so napadli »svobodoljubne, neoborožone in omikane meščane!" Razsajanje italijanske dihali se pa nikakor opravičiti ne da. Ce je še kaj pravice in resnice pod milim nebom , tadaj se bo pokazalo, kako krivično iu ostudno Lahoni natol-tujejo in dolžijo nedolžne okoličane na skrivnem iu očitnem pred svetom in pred sodnijo. Čudimo so le italijanski zvijačnosti iu drznosti, ki skuša olepšati očitne klice: Viva Italia! Viva (iaribaldi! Morda Austria! in enako očitno početje, ki se z onimi klici popolnoma vjema !
Iz Dunaja, II. avgusta. 11. (i. [Izv. dop.]
„.Iiiliejii! Hopsnaal Didel-di-daml To jo ropot! Prišel »um (uili ju/, k vam!" Tuko bi Slovenec lahko djal s klasičnim kapucincem V Valenstajno-vem ostrogu, ko vidi da so si časniki nemške in magjarski; vladajoče stranke zarad svojega očeta Ueusta z viškoma v lase skočili in pri tem tudi naše pošteno— slovensko ime skrunijo. Ker menim da večina „Narodovih" bralcev nima teh listov, naj jim tu povem kako smo do te — malo preveč Herostratove — slave prišli, da nas vtičejo v prepirek, ki je nastal zastran Beustovega govora pri končanji strelske svečanosti.
Omenil sem že enkrat v enem svojih dopisov, da med večimi dunajskimi časniki ima pri vseh svojih napakah in slabostih „Wanderei"' še največ liberalnosti t. j. gesla: enake pravice vsem. Tako mu tudi zadnji, preneniški premalo avstrijski govor ni bil po volji in grajal je kakor je res graje vreden Reustov apodiktičen izrek, da vsi avstrijski narodi imajo sočut z Nemčijo Nova „Prcsse" ima v številki O.uvg. uvoden članek, ki začenja tako-le: „Naši politični dovtipničarji izmed tiste opozicije, ki sicer nemško piše pa slovensko misli, ki ob belih dnevih denašnje ministerstvo jako ustavno nahaja, in OD nebelih dnevih razvpija kot grešno in natražnjaško. donos ustavo zagovarja 111 jutri češke tirjatve odobrava, denes na dualizeni prisega jutri federalizmu vrata odpirati želi itd."—Tako tedaj se slovensko misli po novi „Pressi";
slovensko misliti so jeli rabiti za zmešan, nedosleden biti v politiki. Kdo j< ••, ali bili odtrgali vrednika nd krivda, se moro tako pisati?  Ali ni naših poslancev srnin, ki so nam ime Urednika Baraka za zidom držali?
zarad njihove ostentativno nedosledne, in kakor še Nemci čutijo, neslovaiisko politike zasramu jejo V! — ,.\Vand." to ..Pr-iiio očitanje nase obrača in pravi v denašnjeni listu, da je bolje slovensko misliti, kakor nič, ali samo na dobiček pri /mOalistovanji . . . Zapomnimo si pa to, da slovensko misleči glavi Beustov govor ni po volji . . . Kakor Slovencem ne. tako tudi Ogrom Beust ni po volji govoril. To dokaže ..P. Naplo" in , P. LloydM, Pa razen Slovencev in Ogrov tudi nemškim bratcem ni u tregol, če ravno so mu zarad lepiegain spodobnejega rokopleskali. Pokazaljim je preveč, da so žlobodre.." Tako piše „Wand." Toliko se mota in vpleta naše ime v žurnalistiČne polemike. S tem boja za in zoper Beustov govor so ni konce. Kakor ravno omenjeno, magjarski vladni listi so se energično zoper Beuštovo besedo postavili. Presegla jih je pa gotovo v svojem odgovoru Beustu služeča „Prcsse" in čudom bi se čudil in skoro bi ne verjel človek, kako so si Nemci in Ma-gjari naenkrat hudi sovražniki. Videti je. da je v stari „Pressi" že dolgo kuhalo iu denes je z jezo zlila ves svoj žolč po Magjarih. Tako na pr. pravi, da Deakovci Nemce, ki v Nemčijo gledajo, traktirajo kakor bi bili ogerski judje, ktere milostni komitalni sodnik svojim poudarjeni daje v klado vkle-pati. Pravi dalje, da se magjarski Deakov list obnaša Nemcem nasproti kakor „špicelj". kakor divja zver, da briško službo opravlja zoper nemške demonstracije, da so ti magjarski možje liliputanci, revežni politikarji „putzige (iern-grosse" itd. „Nemamo zanaprej — govori „Presse" — nobenega veselja in poklica Ogre za povelje vprašati" .... ,,0c si „Napio" vindicira poklic no samo Dalmacijo, temuč če treba tudi Galicijo, Cesko in Slovenijo (bone loouta IVesse! Slovenija, zedinjena Slovenija naj se bo naši zemlji reklo) zoper velikoneniško reko varovati itd." — Kakor se toraj kaže i/, razdraženega jezika Reustu blizu stoječega organa zveza in prijateljstvo magjarsko - nemško prav na trhlih nogah stoji. Legak veter enega govora je potegnil in odgrnil malo zagrinjalo, ktero so isti časopisi razgrnili po dunlističiicm stalu, da bi avstrijskim narodom dokazali krepkost iu neprodrljivo moč zaslonih, ktere ga podpirajo. Kdor ni slep lehko vidi, da denašnja sistema ni za veke narejena. In naši poslanci, slovenski možje, jo podpirajo ! Celo nekteri nemški listi so obupali, eden ima denes članek, ki končava „dnevi ministerstva so šteti". Cehi delajo, Poljaki čedalje bolj spoznavajo svoje „prijatelje", na Hrvaškem Se počasi narodna stranka okrepčava — naši slovenski poslanci pase ne genoi ne pokažejo nikjeri . da jih ni več volje voz riniti, na kterem za slovanstvo ni nič nadetega. Kedar bode, kar upamo, slovanstvo zopet bolj na površje prišlo, lehko nas bodo bratje Slovanje vprašali: Kje ste pa prej bili, s kom ste eno pot hodili, koga ste podpirali. Tačas bo pač moral slovenski narod odvaliti greh gg. Svetcu in Tonianu. Onadva pričakujeta ravnopravnosti od velikoneniških ministrov, narod no !
V Pragi Ki. avg. * [Izv. dop.| Ce se prav spominjam, ravno eden Vaših slovenskih pesnikov pravi, da vreme hvali ali toži, kdor govoriti kaj ne ve. Ko bi bil živel Vaš slavni pesnik sedanji! čase v našem „zlatom" mestu, bilo bi Vaše peseinstvo za eno pušico in za 4 verze siromašneje ostalo. Sicer se res razkriva nad našim mostom plavo nebo, kakor so le keđaj pesniki o njem peli, in padajo iz naših oblakov tako debele kaplje na grešna tla, kakor le kje, kjer žabe vreme prerokujejo. Ali za Pražana se vsak dan toliko veselega in bridkega godi med nebom iu zemljo, da ne utegne ugibati, kedaj bo pohlevna luna rožičke pokazala, ali koliko funtov blata je treba, da ga je en cent. To in enako preiskavanje bi bilo sicer mnogo varniše , kakor ono o zgodovinskem našem pravu ter ljudskih iu narodnih naših pravicah, iu človek bi si ne Bmel vsak trenutek svest biti, da ga zgrabi eden tistih skrivnih policistov, kterih imamo v Pragi najmanj 10(10, tako, da se je te dni primerilo, da sta si dva izmed teh čuvajev javnega miru toliko časa drug drugemu zanke stavila, da sta h koncu ob enem za-vpila : Z menoj, ti si zaprl! iu da sta se še le spustila, ko sta si bila svoje dekrete pod nosove pomolila. To se Vam morebiti smešno zdi, mi nimamo smeha za to, nam se zdi celo kaj navadnega. Pri nas bi rada storila vse vlada sama, ali papo svojih služabnikih. Kedar so volitve, ni se treba zbirati in kandidatov postavljati, to vse preskrbi vlada in volivec dobi o pravem času svoj volilni listič s tiskanimi kandidati v roke, kterega potem le odda. če nima — narodnega. Ko bi ravno kteri izmed ljudskih ministrov potreboval k svojemu šampanjcu nekoliko ljudske svečanosti, pripravi se program in šampanjec v nemškem kasinu iu dobri državljani naj se le v vrsto stopijo ter vzenio baklo v roke in ovacija je gotova — ko bi Cehov ne bilo. Ce je treba parlamentarnim ministrom nekaj ljudskega zaupanja na papirji, da imajo kaj črnega na belem pokazati , ko bi ravno -reč.i državina tirjala, da se proti nemškim stroljcem pobahajo z ljudskimi simpatijami, ne delamo zaupnic s potnim obrazom: vladni možje nam odvzemojo skrbi za koncept in pisavo. Vso našo ljubezen in zaupanje do liberalnih ministrov nam tako živo opišejo, da sami sobi ne verujemo , ko vidimo svojo litografovano in pri nameslnijstvu založeno ljubezen in zaupanje prod seboj. Ce ne podpišemo, zgodi ali zaprav nezgodi so to zato, ker imamo razen ljubezni tudi še nekoliko — sramož-ljivosti v sebi. Da vlada davke pobira in nekolikovano časnike po krajcarji ponuja itd. je znano iu vsak dan videti. Zakaj bi taka očetovska vlada — si lahko misli razvajeno ljudstvo — ne postavila kacib 1000 skrivnih policistov, da se med seboj zasledujejo, opazujejo in zapirajo, če je ravno treba. Da mora pa vse to pri nas potrebno biti, jo tako jasno, kakor resnica: Saj še ni vseh dni konec! Ce bi ravno treba ne bilo, čemu bi bilo onih 120 jetnikov, kar jih ima novejši čas novomeška kaznilnica, čemu bi časopisi „Pravda", »Svoboda", „Narod. listyrt, „Posel / Praby" in „Narodni Pokrok" svoje
•e iu leta obsojene imeli in bi tem tudi bi ne bil Avstriji hrbta obrnil. Pa kaj ;osp. Cernv redakt. N. Pok. je moral v akati v družbi necega grdega goljufa; ne bilo silno treba, da so zapirajo naši bolno rodovine, ali bi na prsih bolnega Ko bi ne bilo treba preiskav, ali bi se
nekdanje vrednike v taninicah na i vrednik „Politike" društvo delal, pravim vrednikom društvo dela preiskovalnem zaporu svoje oso /''    so ga deli k tovarišem. Ki
bi
tako zapravili, danas še njih prijatelji (P. jo kakor znano v ozki zvezi z vlado) In;-   časniki konfiskovali in jim pravd nnlveznlo toliko, da se bodo morale
zdaj Dektere praške tiskovne pravde v I.citmericn obravnavati? Ko bi ne bilo treba jetnikov, ali bi se v preiskave motali vsi oni, ki so se k najprvo dovoljenemu potem pa prepovedanemu ljudskemu taboru sesti, tam pa molili, da bi bog dal srečo cesarju in domovini, ali bi te prepovedovali ljudski tabori popiti; zavoljo nejasnega programa, dasirauio se hočejo n. pr. le pogovarjati, kako bi se pospešilo spoinzumljenje med Nemci iu Cehi, kako bi vladajoči cesarski hiši svoje naklonjenost dokazali, o češkem državnem pravu itd.; ali bi se v zapor metali, ki so za take tabore le prosili? In potreba po ječi in pravici je velika, ječa tudi ne več tako strašna. Le en izgled! V ,.Narod. Nov.'- od 10. t. m. razglaša 108 meščanov iz Hoiic odprto pismo do drž. pravduika v kraljevem Gradcu in blezo pravi: „Iz srede naše so se peljali 4 naši someščani pred sodnijo zavoljo prestopka proti postavi za zbore, kterega so se krive storili, da so 28. jun. 1868 obiskali višine blumske, kjer je bil dovoljen ljudski tabor, a je bil potem prepovedan. -- Mi priznamo z onimi tiste misli in dejanja zase; priznamo , da smo bili 28. jun. v Illuniu, in tirjamo da tudi nas pred sodnijo postavite in spodobno kaznujete, če more človeška pravica v imenovanem kaj kazni vrednega najti". Zadnjo besedo drž. pravnika v tej nanimivi zadevi Vam boni o pravem času naznanil.
Homburg. s. avgusta. | J z v. dop.] Kaj bi Slovenec slovenskemu narodu iz kozmopolitičnega Hoinburga pisal? Res da to mesto po celem svetu slovi, vendar svest sem si, da se Slovenci le malo ali celo nič za slavo njegovo ne brigajo, in se zares tudi nimajo zakaj brigati. Meni, novemu prebivalcu homburžkemu se ne spodobi o Homburgu in njegovih „burgherjih" kaj zlobnega govoriti, če bi ravno kaj imel, pa za zdaj nimam nič hudega, temuč le vse dobro, vse na slavo Homburgu in za dober glas njegov tudi med Slovenci Houiburg je naj prijetnejše mesto na svetu, pravi izvoljeni Schlarafenland, še lepši kakor je to blago deželo nekdaj Rana Sachs popisal; tukaj jo vsega česar lo poželeti more srce človeško in k temu so lloinburžani naj postrež 1 j i v i ljudje na svetu; tukaj je najveća gostoljubnost, in zato je vsaka hiša v Homburgu le za tuje goste, ki od vseh vetrov sem dohajajo, pripravljena; celi Ilomburg je ena gostilnica in vsak Hoinburžan in vsaka Homburžanka ima edini posel dohajajočim gostom streči. Tukaj je večna harmonija ter sladka sloga in sprava, ni prepira zavolj narodnosti ne zavolj politike, kdor sem pride dojde v blagem namenu v miru in spravi življenje uživati. Da tukaj ni nobenega prepira o narodnosti in politiki, kar dandanešnji naj bolj svet draži, je zato ker v Homburgu ni nobene narodnosti posebno, ker združene so vse; o politiki bi se tudi nobenemu mnogo sanjalo ne bilo, da ni pruska kukovica tukaj zakukala iu nek petek slab onien naznanila; vendar tukaj se nikomur tako srce ne širi, kakor onim strcljskim banketarjem na Dunaji, da siravno se mnogo več dobrega šampanjca popije pri hombiiržkih obedih nego pri vseh streljskih in turnerskih shodih. Zunaj v Homburgu pomeni mnogo več nemo bratinstvo nego vso ono, kterega si glasno in trušno streljci in tumorji pri Dreherveni pivu prisegajo in en objem parižankc saison ske Honiburžnnke več velja nego sto objemov (iiskrinih na javnem govorniškem odru za vesoljno bratinistvo nemško. Kakor je tukaj v Homburgu bratimstvo človeško vresničeno, tako je obči koinunisem opravičen: vse pre inoženje je vsakega in ni očeta, ki bi s premoženjem svojim in svojih otrok tako lepo ravnal, kakor takojšna banka s tem hoinburžkih gostov. Zato po vsem tem, pridite v Ilomburg vsi ki hočete v miru in spravi, po bratiinstvu, komunizmu in po okrogli sreči življenje vživati, tukaj nam je pravo mesto, tukaj sreča, tukaj vse! Toliko danes o tem blaženem kraji v obče, prihod nji listič naznani menda kakšnih posebnosti.
sklical postavni deželni zbor in protestujejo proti sedanjemu
oddelki vojaške
Politični razgled,
Ninisterstvo pravosodja razglaša v ,. \Vien. Ztg." od 12. t. ni. novo imenovane okrajne sodnike za novo organizovane okrajne sodnijo. Na slov. Stirskem je imenovan: pristav Janez \Yieser za Kozje, predstojnik Mili. Schlic-ber za Vranjsko, pristav Vinko Vanino zaOrniuž, predstojnik Janez Ribič za Konjice, komit. svetnik in predstojnik Jakob Mayr za Sevnico, predstojnik Anton Globočnik za Ljutomer, pristav Janez Forstnar za Marbreg, dež. sod-nije svetnik in sodnik Janez Pogačnik za Maribor, predstojnik Anton Pirk-niaver za Gorenji grad, predstojnik Jože Nemanič za gorenjo Radgoro, dež. sod. svetnik in predst. Fried. pl. Scbillenteld za Ptuj. predstojnik Ignacij Katibu za Radgono, predstojnik Ignaz Hiigelsberger za Brežice, predstojnik Simon Praprotnik za Rogatec, predstojnik Mat. Sirk za Soštajn, predstojnik Jože Prix za Stavnico, predstojnik Jakob Zii-kolbach za St. Lenart, predstojnik Vilj. Jenčič za Šmarje, predstojnik France Glaser za Laški trg, predstojnik Franc Kokoschinegg za slov. Bistrico, pristav Franc Forstner za slov. Gradec.
Na Kranjskem je imenovan: predstojnik Vinko Jevnikar za Planino sodnik Janez Logar za Črnomelj, sodnik Jože Krsnik za Brdo, sodnik Lovro Jerovšek za Bistrico, sodnik Janez Košir za Kočevje, sodnik Albert Kandolini za V. Lašče, sodnik Lud. Semen za Krško, sodnik Jože Piiuer za Idrijo, sod nik Jože Potrato za Kranj, pristav France Vrbič za Kranjsko goro, sodnik, Jože Vrdovac za Lož. sodnik Jurij Levičnik za Loko, sodnik Jože Logar za Litijo, pristav Gust. Elsner za Metliko, pristav 1'et. Levičnik za Mokronog, pristav dr. Jože Kerstein za Tržič, sodnik Alojzij Mulley za Vrhniko, sodni Avgust Urhas za Planino, sodnik Jože Lach za liudoljco, pristav Anton Raab pl. Rabenau za Radeče, sodnik Valt. Šusteršič za Ribnico, sodnik Janez La-pajne za Žuženberg, sodnik Janez Elsner za Kamnik, sodnik France Omaheu ža Trebno, sodnik Janez Roth za Višnjo goro, sodnik Nik. Moos za lpavo
„\Vien. Ztg." je razglasila, zapoveljno pismo cesarjevo, v kterem se zaukazuje, da se imajo polkom in vojskinim oddelkom, kteri se nabirajo v deželah ogerske krone, kolikor mogoče dati častniki v teh deželah rojoni. Oh enem se imajo že večkrat ponovljeni zaukazi, da so ima vsak častnik! naučiti jezika svojega polka na novo oklicati.   Pri uvrstevanji častnikov se'
ima posebno gledati na jezik, kterega govori večina vojakov dotičnega polka.
Ministerstvo notrajnih zadev je prošnji dunajskih delavcev odreklo in zauka/alo. da iz pobratimskegA shoda avstrijskih delavcev na Dunajj ne sme biti nič.   Prihodnjič kaj več o vzrokih iu nasledkih.
Na lir vaške m so celo zmerneii unionisti kakor Jankovič želeli, da bi se sklical nov deželni zbor. da bi se tako prvi korak storil porazumeti se /. narodno stranko. Kakor se pa kaže, ne bo hotela vlada pokornega uradniškega deželnega zbora iz rok spustiti, ker bi rada, da bi vsaj še ogersko-hrvaško pogodbo potrdil.   Kaj taeega seveda ne bo deželi nikakor po volji.
Karlovcu in drugih narodnih mestih že podpisujejo pismo, v kterem prosijo, naj bi se uradniškemu.
Generalkommando v Zagrebu se je razpustilo, granice se bodo oddali generalnemu zapovedstvu v Budi.
Ker je prognani prejšnji srbski knjez Karažorževič v Belemgradu obsojen, vzete so pa sodniji njegove lastnije v Romuniji.
('ehom se je očitalo od plačane strani, da si pri Bismarku podpore iščejo!! Na to odgovarjajo „Nar. Nov.", Ni nam več treba v Berolinu ali kje drugje zveze iskati. Kedar nam bo pomoči treba, bo prišla, če je tudi ne lioino prosili.
Policijski minister Taafe je imel v Pragi daljši pogovovor z županom Klaudy-em.
Po Ti rolah prehaja že nekoliko časa pruski častnik ter kraje in soteske natanko popisuje. Ker ima mož dobra pisma, ne morejo mu nit Vboga oblast; da hi bil slovanski častnik, zmogli bi ga hitro.
Meklenburško veliko vojvodstvo je pristopilo nemški čolni zvezi.
Pruska bo menda brez Dunajčanov začela delati nemško edinost. Za zdaj še le govori, pa dela bodo žo sledila. Neka brošura v Berolinu izdana, tirju da se dovrši in vredi severno-nemška zveza v smislu veče edinosti. Reforma naj bi obstajala v tem, da hi se jel pruski kralj po „želji nemških knjezov" imenovati nemški kralj ali cesar, zvezno svetovalstvo naj bi nehalo in naj bi se na njegovo mesto postavilo odgovorno ministerstv itd. itd. To je zdaj še osamelo znamenje, ali je vendar znamenje in nekega due znaBismark na oder stopiti iu z h. Beustom govoriti: Nobena pogodba nas ne bo odvračala, da ne bi si pridobivali Prusi spoštovanja, zaupanja in ljubezni s tem, kar ljudstvo iu vlada storita.
Iz Bolgarske se 3. t. m. poroča: Mehmed paša se je predvčerajšnjem nesrečno bojeval z uporniki pod zapoveljništvom Hadši Dimitrija. 400 upornikov je pridrlo iz Grabovskih gozdov in bi si bili skoraj napadaje prisvojili mesto Grabovo, kjer je imel Mehmed Paša svoje glavno ležišče. Uporniki so si vplenili smodnika in živeža. — Tako se Turkom navadno godi, vendar pa njihov poveljnik večno v Carigrad sporoča: „Upornike sem do zadnjega moža vničil" in drugič ravno tako, kakor da hi iz tal rasli.
Znano je, da Francija po svojih ministrih in svojih listih pripoveduje, da jej ni za vojsko, ampak za mir. Vladam se sladkih besodi redkokdaj zmanjka, če jih tudi vladina dela povsodi po ustih bijejo. Francija zagotovlja svojo miroljubnost, od postavodajnegu zbora pa si pušča votirati nove davke in posojila: mir jih ne potrebuje.
Pariški listi pripovedujejo, da so sv. oče izrekli, da se bodo v pri« hodnjeni občnem cerkvenem zboru kakor k poprejšnjim pripustili poslanci avstrijski, francoski in španjski tudi italijanski, če bo hotel priti, česar se pa ni muljati.
V Rimu se naj boj pripravljajo, trdnjave se popravljajo in z topovi napolnujejo, nekoliko samostanov so spremenili v kasarne.
Na Kreti se uporniki krepko ustavljajo; zdaj so se pomeknili v Samarijo, kjer jih je precej obilno število in jim ne manjka ni živeža ni streljiva. Tu čakajo Turkov. Prišel je bil upornikom glas, da je bila Anglija turški vladi nasvetovala, naj se pripozna samostojnost Krete in slišalo se je, da hoče Turčija vbogati in enega najodličnejih političnih mož grških za knjeza imenovati.   Glas je neresničen.
Spanjska vlada ne pusti nobenega sporočila čez mejo, kteri jej ni po godi. Časnikom iu ljudem so usta zainašena, nihče si ne upa govoriti, če noče v ječo ali pa iz dežele. Imenitnih mož čez noč iz njihovih stanovanj zmanjka in nihče jih več ne vidi; ne vo se, kaj se je zgodilo z generali, ktere so bili na baleurske otoke odpeljali.
Na Anglijskeiu že marljivo delajo za prihodnje volitve v parlament. 1'osebno v velicih mestih bo vsled spremenjenje volilne poštare borba velika.
Piše se, da je angleška kraljica, ki je v Parizu te dni s francosko cesarico govorila, poslednjo prosila naj svojega cesarskega sopruga pregovarja, da se odvrne vejska ,.ki materam sinove jemlje".
Zbor dovolila.
slovenskih študentov 14. t. m. v Ljubljani je vlada
Kapelnik,
ki bode „Ljubljansko godbo" vodil in godce v vsakoršnih instrumentih uril, se vzame v službo proti primernemu plačilu. — Prošnje z dokazi potrebne muzične izurjenosti iu znanja slovanskega jezika prejemlje do 1. septembra t. 1.
Odbor Ljubljanske godbe.
Duiiajnka horza o«l 12. avgusta.
%'L metalike   58 H. 80 kr. Kreditnu akcije 211 fl. 9Hkr.
5% mctaliko ■/. obresti v maji in nov. 58 11.40 London 118 tt. 60 kr. 5% narod, posojilo  02 fl. 50 kr. Srebro   111 fl. 60 kr.
Ia00 drž. posojilo  84 fl. 05 kr. Cekini   5 11, 38 kr,
Akcije uarod. banke  TA'1 tt. — kr.
Jaditelj iu odgovorni vrednik Anion Tomslč
Lastu ki: Dr. Jože Voćnjak in drugi.
Tiskar lldu.rd Jiu.žlč