Poštnina plačana v gotovini.
LETO XLV.
ŠTEV. 3.-5.
Slovenski Pravnik
1. BORIS FTRLAN: Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)   57
2. DR.  RUDOLF  SAJOVIC: Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo 74
3. DR. METOD DOLENC: Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati
za dražbe lovišč? 95
4. DR.   ALEKSANDER   BD^IMOVIČ: Kari Biicher in njegovo znanstveno delo 98
5. DR. PAJNTč EDVARD: Naš novi izvršilni postopnik in dr. Gor-
šičev tolmač o njem 107
6. Književna poročila 119
7. Razne vesti 127 PRILOGI: Odločbe stola sedmorice v civilnih stvareh.
Izdaja društvo »Pravnik" v Ljubljani
Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh.
V LJUBLJANI 1931 NATISNILA ..NARODNA TISKARNA"
Za uredništvo in Izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovlc Za Narodno tiskarno: Franc Dezeršek
SLOVENSKI PRAVNIK
Leto XLV. Ljubljana, 1931. Št. 3.—5.
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)
(Prispevek k problemu popolnosti pravnega reda.) Boris Furlan.
(k:,;iec)
§ 8.
Ako se skušamo poglobiti v značaj teh občnih pravnih načel, kakor jih pojmuje Zeiler, pridemo do zaključka, da pomenijo isto, kar v najnovejši francoski doktrini norma* tivna pravila.3" Pod vplivom Bcrgsonovega intuicionizma je namreč francoska pravna filozofija zapustila običajno raz* delitev pravnih norm in ubrala nova pota, ki naj bi jo bolj približala realnosti vsega prava in njegovi resnični funkciji v socialnem življenju. Razlikovanje prava v to kar je »dano« in v to kar je »konstruirano« jc prvi zastopal Genv,40 za njim je pa to razlikovanje med vedo in tehniko popolnoma samostojno uporabil za pravne norme Duguit,41 po katerem so normativna pravila tista, ki nam nalagajo dolžnost, kaj storiti ali opustiti, medtem ko ustvarjajo konstruktivna pra* vila pripravna tehnična sredstva, s katerimi se norme v praksi izvajajo. Tako vidi Duguit v Napoleonovem kodeksu (z izjemo rodbinskega prava) tri temeljne norme: 1. svobodo sklepanja pogodb, 2. spoštovanje lastnine in 3. obveznost poravnati krivno povzročeno škodo. Vse druge določbe kodeksa so le tehničnega značaja in imajo namen, organi* zirati v praktičnem življenju sredstva za ostvarjanje teh maloštevilnih temeljnih norm. Slično razlikuje De Page" v družabni organizaciji sedanjosti šest temeljnih principov: 1. načelo suverenosti naroda ali demokratični princip; 2. na* čelo monogamske rodbinske organizacije,  katere poglavar
39 Za splošen pregled naukov normativne šole prim. T a s i č. Le realisme et le normativisme dans la science juridique, v Revue imter* nationale de la theorie du droit, I in II.
40 Science et techniuuc en droit prive positif, [ — IV, Sirev, Pariš.
41 Traite de droit constitutionel, 1927, 105 in nas!.
42 L. c. II, 92.
5
58
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
je mož; 3. načelo individualne lastnine; 4. načelo svobodnega sklepanja pogodb; 5. načelo spoštovanja svobodno sprejetih obveznosti in 6. načelo povrnitve škode, povzročene dru= gemu po lastnem dejanju.
Kaj drugega pravi Zeiler, ko izvaja iz najvišjega zakona -sožitja (h kateremu se še povrnemo): »die bekannten Rechtsgrundsatze, dass man freistehende Sachen sich zu= eignen, und iiber sein Eigenthum unter Lebenden, oder im Staate durch letzte Willenserklarungen verfiigen konne; dass man Vertrage nach der ausdrucklichen, stillschwei= genden, oder rechtlich vermuteten Willenserklarung erfiillen, dass man die von den Gesetzen zur Sicherheit und Fest* stellung der Rechte vorgeschriebenen Formlichkeiten zu beobachten, und den durch sein Verschulden verursachten Schaden ersetzen miisse. Auf diesen untergeordneten Grudsatzen aber beruhen am Ende alle, oder die meisten Zivilgesetze.«M Sličnost je naravnost frapantna. Tudi za zgolj tehnične določbe najdemo pri Zeiler ju zelo zanimiv primer. V večkrat citiranem komentarju pravi:44 »So ist das Gesetz, welches ein bestimmtes Alter zur Volljahrigkeit festsetzt, nicht ganz positiv. Denn das ein in unreifem Alter geschlossenes Rechtsgeschaft ungiltig sei, ist eine einleuch* tende Rechtsregel; dass zur Sicherheit des Verkehrs ein ge= wisses Alter festzusetzen sei, fordert die Philosophie des Rechts; dass in einem Staate nach Verschiedenheit des Klis mas, der Verfassung des Unterrichts, der Verstand friiher reife, als in den anderen, ist eine bekannte Wahrheit: dass aber gerade der letzte Tag des zuriickge* legten 24. Jahres die Volljahrigkeit be = s ti mi m e, ist bloss positiv und w i 11 k ii r 1 i c h. Auf eine ahnliche Weise verhalt es sich bei der, zur Sicherheit oder leichteren Ent= s c heiduB g festgesetzten, Zahl der Zeugen, oder B e s timmung anderer F6rmlichkei< t e n.«4" Ali se nam ne zdi, da slišimo modernega teoretika prava. n. pr. De Page^a, ko trdi: »La loi, comme procede technique de realisation, est indispensable a un double titre. II convient en premier lieu de creer le forfait, de 1'etablir, de le choisir. En principe et dans la plupart des cas, mille so< lutions sont possibles. Porquoi ne serait«on pas tout aussi bien majeur a vingt ans qu'a vingt et un? Pourquoi le delai d?ajourncment est=il de huit iours et non de dix? Pourquoi
M Commentar,. § (i., točka 5. 44 Ibid točka 6. M Podčrtal sani.
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)
59
la preseription en matiere darrerages de rentes estselle de cinq ans et non de quatre. En matiere immobiliere, pour= quoi est=elle deeennale plutot que quinquennale? Pourquoi le delai dappel en matiere penale estdl de dix jours plutot que de cinq?« 4" Samo ime se je spremenilo: kar imenuje De Page golo tehniko, to je Zeilerju čista pozitivnost.
§ 9.
V vsakem normativnem kompleksu utegnemo najti majhno število pravil, ki izražajo skupna načela posamez? nih norm. Ako hočemo, utegnemo tudi reči, da so posa* mezne norme praktična uporaba teh principov v raznovrst* nosti socialnih odnošajev, ne da bi s tem oznanjali filozof? ske resnice, ker izkustvo ne daje prej občnih načel in potem konkretne norme, ampak vprav obratno. Željo po poenostavljanju normativnega gradiva je izrazil že Kant: »Es ist ein alter Wunsch, der, wer weiss wie spat, vieb leicht einmal in Erfiillung gehen \vird, dass man doch ein? mal statt der endlosen Mannigfaltigkeit biirgerlicher Ge-setze ihre Prinzipien aufsuchen moge; denn darin kann allein das Geheimnis bestehen, die Gesetzgebung, wie man sagt, zu simplifizieren«.47 Poleg navedenih načel: svobode dogovorov, individualne lastnine, povračila škode i. t. d. bi utegnili našteti n. pr. načelo publicitete, načelo neretroak* tivnosti zakonov, (§ 5 avstr. civil. zak., čl. 2 Code civil), načelo »ignorantia juris non excusat« (§ 2 avstr. civil. zak.) načelo »vim vi repellere licet« (primerjaj pa nasprotni Tob stojev nauk48), »potest quis per alium, quod potest facerc per se ipsum«, »ne eat judex ultra petitum« i. t. d. Vsa ta načela izražajo bolj ali manj popolno nekakšno skupno te= meljno črto ali tendenco večjega ali manjšega števila ab* straktnih norm; so takorekoč sten o grafični znaki, s katerimi si olajšamo obvladanje danega normativnega materiala.49  O teh načelih pa ne moremo trditi,
••  L. c. II, 127.
,r Kritik der reimen Vernunft, ed Cassirer, 249.
48 Spektorsky, Der russische Anarchismus, v Philosophie und Rtcht, letnik Ii.; Goldweiser, Tolstois Kampf gegen das Recht, v Archiv fiir Rechts* und \VirtsehaftsphiIosophie, XXII.
40 Za različno pojmovanje občnih pravnih načel glej Del V e c c h i o, "Sui principi generali del diritto, Moden«, 1921, z bogato literaturo o predmetu. Teorija prof. Del Vecchio je izzvala zelo zanimivo diskusijo o predmetu; prim. dosedanje letnike Rivista internazionale dH filosofia 'del diritto.
5*
60
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)
dabibilivečniinnespremenljivi. V drugi zvezi smo razpravljali o stremljenju moderne občne pravne vede, ki išče v raznovrstnosti pravnega izkustva one osnovne pojme, ki se ponavljajo vedno in povsod v vsakem pravnem fenomenu. Poskusili smo dokazati, da nas vodi metoda občne pravne vede samo do komparativne, ne pa do absolutne občnosti.''0 Dokaz, ki smo ga tam skušali izvesti s filozof« skega stališča, hočemo tu ponoviti s primeri iz dnevne pravne prakse. V to svrho se bomo omejili na načelo za* sebne lastnine in na načelo odgovornosti za krivdo.
Obč. drž. zak. definira n. pr. v § 354 lastninsko pravico v subjektivnem smislu kot »oblast, ravnati po svoji volji s tvarino in užitki stvari in vsakega drugega od tega izključiti.« Slično se glasijo definicije lastninske pravice v vseh drugih zakonih, ki priznavajo lastnino kot temelj ob* stoječega socialnega reda.51 Po teh zakonitih predpisih bi mogel posameznik ravnati s svojo lastnino popolnoma po mili volji, samo da ne krši obstoječih zakonitih prepovedi, mogel bi torej pustiti svoje zemljišče neobdelano, ga rabiti in izrabljati v svoje partikularistične namene, čeprav bi s tem škodil sosedu, tudi če nima za tako ravnanje nobenega legitimnega interesa, ki bi s stališča občne koristi upravi* čeval njegovo dejanje. Proti taki interpretaciji zakona, ki je nastal v dobi skrajnega individualizma francoske revolu* cije in ki je ob času nastanka ustrezal socialnim razmeram s karakteristično malo obrtjo, pri redki naseljenosti in pri razmeroma primitivnem stanju tehnike, prometa in obrata, sta se skoro enodušno uprla moderna veda in sodstvo." Posebna zasluga Duguit*a je, da je poudarjal pojem dolž* nosti in socialne funkcije, ki jih mora lastnik izvrševati v interesu splošnosti. Kajti vodilno načelo za interpretacijo zakonitih določb in za presojanje dejanj posameznega člo* veka mora biti ideja socialne solidarnosti in medsebojne vkupnosti (interdependence sociale). ne pa zaščita partiku* larističnih interesov posameznega,  ki ne služijo  objektiv*
50 Prim. moj članek Pravna filozofija in splošne pravne vede, Arhiv za pravne in društvene nauke, 1931.
51 N. pr. člen 544 Gode civil; 436 Codice civile.
52 Morin, La loi et le contrat, 1927, passim; Duguit, Les trans* formations generales du droit prive depuis le Code Napoleon, 1920, passim; Charmont, Les transformation du droit civil, 1921, 186 — 232: R i p e r t, La rčgle morale dans les obligations civiles, 1927, passim; v svoji tezi »De 1' čxerc:ce du droit de propriete dans ses rapports avec les proprietes voisines« dokazuje Ripert, da ima vsa judikatura k čl. 544 namen spremeniti njegov duh ob spoštovanju besedila. (De Page, 1. c. T, 74.)
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)
61
nemu cilju in izpopolnitvi socialne harmonije. Sem spadajo n. pr. omejitve glede stanovanjskih hiš, ki se dajo razlagati in opravičiti samo z vidika socialne funkcije kapitala, prav tako pa tudi postopna odprava teh izjemnih določb, ki ima namen pospeševati gradnjo novih stanovanjskih hiš, nadalje izjemne določbe glede obdelovanja kmetskih posestev v Franciji in Belgiji; zakoni, ki dajejo v Italiji upravnemu ob* lastvu pravico, da sme proti volji lastnika dati v najem zem* ljišča, ki jih lastnik namenoma pušča neobdelana i. t. d.
Francoska kasacija je n. pr. že leta 1857. oznanila načelo, da »on doit prevenir et reprimeT toute entreprise faitre par haine et par malice et sans utilite pour celui qui se la per* met«.'3 Že prej je Kolmarski sodni dvor postavil načelo, da »... s'il est de principe que le droit de propriete est un droit en quelque sorte absolu, autorisant le proprietaire a user et a abuscr de la chose, cenendant fexercice de ce droit, comme celui de t o u t autre, doit avoir pour limite la satisfaction d'un i n t e r e t s e r i e u x et legi* t i m e.« M Načelo, da se pravica ne sme izrabljati, je fran* cosko sodstvo uporabljalo, ko je moralo soditi, ali je smel lastnik zemljišča z uprizorjenim hrupom (concert discor* dant) plašiti divjačino svojemu sosedu; ali je smel lastnik postaviti na svojem zemljišču, ki meji na letališče, visoke lesene lope in jih na vrhu opremiti s špičastimi železnimi koli, in tako izpostaviti zrakoplove nevarnosti, da si stržejo svileni ovoj; ali je smel nalašč zgraditi nepotreben (fausse) dimnik, samo da je zagradil sosedu razgled.5' Morin58 po* stavlja primer, da lastnik ogradi svoje zemljišče z zidom, ki zapira sosedu razgled in pravi, da se mu v načelu to ne more zabraniti, ker izvršuje samo svojo pravico. Odgovo* ren postane lastnik šele tedaj, ko uporablja svojo pravico samo z namenom, škodovati sosedu, ne da bi imel upravi* čen interes zase.
Francosko sodstvo je na ta način izdelalo popolnoma samostojno in neodvisno od Code civil načelo izrabljanja pravice, ki je n. pr. v Avstriji bilo uzakonjeno leta 1916. s § 154, tretje novele.57  Kar je sedaj za avstrijsko sodstvo
** R i p e r t, La regle morale, 174.
J os se ran d. De 1' csprit des droits et de leur relativite, 1927, 24. 01 R i p e r t, 1. e. r,B La loi et le contrat, 1927, 134.
"" »Tudi je odgovoren za to, kdor namenoma škodo prizadene na način, ki greši zoper dobre šege, toda ako se je to zgodilo izvršujoč
Naravna pravna načela     i avstr. drž. zak.)
pozitivno pravna norma, je za francosko sodstvo občno na= čelo prava. Zanimivo je n. pr., da je avstrijsko sodstvo, utemeljevalo prepoved poglobitve zemljišča pred novelira* nim § 364b avstrijskega civil. zak."8 z naravno pravnimi načeli. "" Prav to velja tudi glede noveliranega § 1052 avstr. civ. kod.00
Načela, ki sta jih izdelala francosko sodstvo in nauk, so gotovo' povsem pravilna, ne more se pa trditi, da bi bila v skladu z načeli, ki jih je sankcijoniral Code civil. Novo načelo lastnine kot socialne funkcije pa seveda nima abso= lutnega značaja. Mislimo si n. pr. redko naseljeno in zelo bogato ozemlje, na katerem bi člani družbe živeli kolikor toliko neodvisno drug od drugega, tako da ne bi vplivalo na medsebojne odnošaje, kaj kdo dela na svojem zemljišču. V takih socialnih prilikah bi družba pač ne imela interesa, komu zabraniti, da bi po mili volji gospodaril na svojem. Kakor je socialnim prilikam koncem XVIII. stoletja ustre= zalo načelo individualne, avtonomne lastnine, tako ustreza današnjemu naziranju načelo socializacije.81
Do istega zaključka nas dovede analiza načela glede odgovornosti za krivdo. Code civil stoji n. pr. na stališču, da obvezuje samo krivično dejanje k povračilu škode (čl. 1382). To ustreza povsem teoriji individualizma, ki vidi v ločenem in samostojnem človeku družabno prvino in smatra soci« alno vezanost in vkupnost kot produkt avtonomne volje ali bolje samovolje posameznih ljudi. Da postane posamez= ni človek odgovoren, mora sam dati povod s tem, da po= seza v sfero drugega posameznega človeka na način, ki ie po zakonu prepovedan in tvori zaradi storilčeve subjekt tivne krivde podlago za odškodninsko zahtevo. Zanimivo je zasledovati, kako je francosko sodstvo po sili razmer in očividnih krivičnih posledicah stroge uporabe tega načela v mnogih primerih prešlo k objektivni odgovornosti brez subjektivne krivde, dokler se ni v določenih panogah to načelo priznalo tudi v zakonu (n. pr. za nezgode pri delu).62
kakšno pravico, le, ako je izvrševanje pravice imelo očiten namen, dru» gemu škodovati.« (§ 1295 obč. drž. zak.)
,s »Zemljišče se ne sme poglobiti tako, da izgubi sosedovo zemljišče ali zgradba potrebno oporo, razen če posestnik zemljišča poskrbi za drugačno zadostno utrditev.«
"'" E h r e n z w e i g, Svstem des o. a. Privatrechts. 1925, IT, 76.
60 E h r e n z w e i g, 1. c.
B1 De Page, 1. c. IT, 180 — 190.
w D u g u i t, Les transformations gčnerales du droit privee. 140 irr nasl.: Oh a rm on t, 1. c. 252 in nasl.
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
63
Avstrijski civilni zakonik je v nasprotju s francoskim že od vsega početka priznal tudi odgovornost brez krivde, a trajalo je mnogo desetletij, preden se je ta teorija uvelja= vila tudi v nauku. V primerih, ki niso predvideni v zakonu, bo moral torej sodnik v avstrijskem normativnem sistemu izbirati med tema dvema načeloma subjektivne in objektivne odgovornosti, ker ga občna načela prava v svoji protislov* nosti očividno pustijo na cedilu.
Občna načela prava niso torej absolutna in nespremen« Ijiva, ampak stoje s posameznimi pravnimi normami na isti stopnji pravne kontingentnosti. Kot vodilne misli, ki obvladajo normativne skupine določenega pravnega reda, ali določeni pravni red ali pa vse pozitivne pravne ureditve sploh, se ne morejo oddeliti od večno spreminjajoče se materije socialnega življenja in se morajo nujno z njo spre* minjati. Splošna načela prava so takorekoč samo zakoni zakonov: kakor obvladajo norme določeno serijo fenome* nov, tako izražajo občna načela skupne znake določene serije norm. Od teh se razlikujejo po še večji abstraktnosti, njih praktična funkcija pa je ista kakor pri normah, namreč poenostavljanje in obvladanje pravne realnosti.
§ 10.
Kakor smo videli v prejšnjem poglavju, se občna ali naravna načela prava avstrijskega civilnega kodeksa isto* vetijo z načeli pozitivne zakonodaje ali z duhom zakona v smislu historične šole in končno z normativnimi pravili novejšega francoskega nauka. Vendar ostane ena temeljna razlika, ki se pa ne nanaša na bistvo teh norm in zlasti ne na njih funkcijo, marveč na njihov izvor. Po naziranju historične šole in modernega pozitivizma vobče je namreč iskati izvor pravnih norm v realnosti zgodovinsko danega socialnega življenja, medtem ko jih izvajajo avtorji avstrij* skega civilnega kodeksa iz umnosti človeške narave. Kakor znano je pamet kot vir zakonodaje in zakonodajne veljav* nosti glavna karakteristika naravnega prava in je bila glavni povod za besne napade historične šole. Da je pa imelo pri avtorjih avstrijskega civilnega kodeksa naravno pravo tudi drugi pomen in da je vprav v Avstriji historična pravna šola pokazala v tem oziru povsem nehistorično nepoznanje zgodovinskega gradiva, je pač tragična ironija usode in posledica občnega neznanja in zaničevanja filozofije, ki je zlasti cvetelo v pravniških krogih.
Analiza občnih tendenc naravnega prava bi nas vodila predaleč in zato se moramo v okviru te razprave omejiti na
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
avtorje avstrijskega civilnega kodeksa. Velika zasluga prof. Svobode je, da je dokazal, da je naravno pravo avstrijskih koditikatorjev stalo popolnoma pod Kantovim vplivom in da velja to še zlasti za »očeta« avstrijskega ci* vilnega kodeksa, ZeilerjaS tem je prof. Svoboda po več kakor 100 letih obstoja avstrijskega civilnega kodeksa ustvaril podlago za nadaljna uspešna raziskovanja, ki jih skušamo v tem članku izvesti zgolj za občne probleme in* terpretacije in izpopolnitev pravnega reda.
Na trditve, da pravo ni tvorba preudarne človeške volje, da so občna načela prava dana že po pameti in da ima za-konodajec le nalogo, jih spoznati, natančno določiti in upo* rabiti za raznovrstna razmerja življenja, naletimo pri Zei* lerju večkrat."1 V seji 21. decembra 1801."' je Zeiler izvajal, da »Das Recht sei kein Machvverk der Menschen, und die Machthaber seien keine Rechtsschopfer, keine Rechtsgeber. Alle Rechte gebe ursprunglich die Vernunft. Der Gesetz* geber sei das Organ, der anwcndendc Erklarer der recht* lichen Vernunft. Die Vernunft aber lasse keine in ihrem Sehkreise gelegene Frage unbeantvvortet, ihre Ausspriiche seien unveranderlich und allgemein. Alle Falle also bis dahin zuriickbezogen, unterliegen einer rechtlichen Ent* scheidung.« V tej umnosti najdejo avtorji avstrijskih civil* nih kodeksov tudi vzrok za enakost temeljnih predpisov raznih zakonskih uredb in vsled tega tvori tudi »das aus der Vernunft geschopfte, vorlangst angenommene Romi* sche Recht« še vedno podlago novejših kodifikacij. Ob tej osnovni enakosti se pa ne smejo prezreti različnosti: »Allein die Verschiedenheit des Klima, der Bevolkerung, Verfassung und Kultur, der Grad der religiosen, sittlichen und politisehen Aufklarung, die herrschende Erziehungsart und Beschaftigung, der Gemiits* Charakter und \Vohlstand der Eimvohner. kurz die Verschiedenheit der ausseren und inneren Verhaltnisse begriindet auch eine Verschiedenheit der Rechtsverhaltnis.se, nach welchen die darauf sich be* ziehenden Gesetze modifiziert vverden miissen«.61'
Vendar pa so iz pameti izvirajoča pravila v bistvu vedno sebi enaka in se dajo končno reducirati na en sam racionalni zakon. Ta najvišji zakon vsega prava pojmuje Zeiler čisto
Svoboda, Das allgcmcinc biirycrlichc Gesetzbuch in Lichte der Lehren Kants, ]926.
"4 Oonmientar, \"orkenntni.sse. § i. "r' O f n e r, 1. e. I, 6.
'*' Commentar. Vorkertntnisse, § XXXI; prim. tudi izvajanja k § 7. ibid, str. 63, točka 2.
.Naravna pravna načela !,§ 7 avstr. drž. zak.)
65
v Kantovem smislu kot problem možnosti sožitja. Pravo je utesnitev svobode vsakega posameznega s svrho, da lahko vsi drugi žive poleg njega kot v enaki meri svobodne oseb? nosti."7 Nihče ne sme biti samo sredstvo za smotre drugega, ampak mora biti v enaki meri tudi smoter sam sebi. Te? meljno načelo pravoslovja je torej vsebovano v formuli: »Alle jene Handlungen, bei denen ein geselliger Zustand uusserlich auf gleiche \Veise freihandelnder Wesen als moglich gedacht vverden kann, sind rechtlich, die entgegen? gesetzten sind widerrechtlich, oder Rechtverletzungen ..., Die ganze Rechtsvvissenschaft besehaftigt sich mit der An? wendung dieses Urgrundsatzes auf die mannigfaltigen Handlungsarten... sie besehaftigt sich mit der svstemati? schen Aufstellung der Bedingungen, unter denen ein gesel? liger Zustand der Menschen, als Personen, denkbar ist.'"
Ti nazori glede končnega smotra vsega prava so tako moderni, da bi jih lahko našli pri Stammlerju ali pri vsakem drugem kantovsko orijentiranem pravnem filozofu. Pravil? nost tega pojmovanja je pač izven diskusije in gre samo za to, ali se dajo iz tega najvišjega zakona vsega prava, ali kakor ga danes imenujemo, iz ideie prava, neposredno iz? vajati pravice in dolžnosti, ki naj bi imele v socialnem živ? ljenju absolutno veljavo. Ta problem se v moderni pravni filozofiji utegne smatrati za rešenega v negativnem smislu.0* Pravo  je predvsem  tehnična umetnost,  ki išče primerna
" Ofner, 1. c. I, I (seja 21. dec. 1801); prim. tudi Gommentar, § 16: »Der Mensch als ein sinnlich vermiinftiges \Vesen steht unteT dem Gebote der Vernunft. Er ist sich bevvusst, dass er seine sinnlichen Triebe und Neigungen zum \Vohlsein, vermittels des Verstandes und der Ver* nunft, priifen und sie derselbtn (als freies \Vesen) unterordnen korme; dass cr um seiner selbt villen, um seine verniinftigen Zwecke zu reali* sieren, (als Selbstzvveck) e.vistiere, und dass er die ihn umgebenden vcr» Tiunftlosen \\'esen (Sachen) als Mi t tel zu seinen Zwecken verwenden diirfe. In der Gemeinschaft oder \Vechsclwirkung mit seinen Mitmcn* schen muss er ihnen, \venn er mit sich selbst nicht in \Viderspruch stehen will, eben dieses Be\vusstsein zutrauen, und die Vernunft sagt ibtfi ,also, dass seine aussere Freiheit auf die Bedingung besehriinkt sei, dass auch andere neben ihm als freitiitige \Vesen ihre Zvvecke verfolgen konnen. Die Freiheit zu allen, aber auch nur denjenigen Handlungen, wobei ein geselliger Zustand frevtiitiger Wcsen Statt finden kann, ist das Recht (im subjektiven Siinne).«
** Das natiirliche Privatrecht, §§ 3 in 4; prim. tudi Ojmmentar. § 6, točka 5.
"Binder, Philosophie des Rechts, 1925, 418/419; S t a m m I o r, Sozialismus und (^hristentum. 1920, 130 in nasl.
66
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
sredstva za uresničenje določenega ekonomskega ali etičnega smotra. Med raznimi sredstvi, ki so nam na razpolago, moramo izbrati ona, ki ob največji tehnični pri* kladnosti najbolj ustrezajo temeljni ideji prava kot mož* nosti sožitja vseh družabnikov na osnovi priznavanja do* stojanstva človeške osebnosti. Ideja pravičnega sožitja ali socialni ideal predstavlja torej samo vrednostno merilo za presojo in izbero sredstev, ni pa vir posameznih pravnih norm. Norme ne izvirajo neposredno iz ideje prava, temveč iz konkretnih potreb socialnega življenja, danega v določenem kraju in času, torej nujno omejenega in kontingentnega. Glede na te kontingentne različnosti utegnejo ustrezati isti ideji pravičnosti najrazličnejše vse* binske norme, ki predstavljajo relativno najprikladnejša sredstva za ostvaritev ideje. Glede na kontingentnost vse* bine velja vsaka norma samo za določen kraj in čas, ne pa večno in povsod. Kakor se vedno spreminja vsebina, ki jo mora norma urejevati, tako se mora v socialnem življenju spremeniti tudi norma, sicer bi postala tuja življenju in ne bi ustrezala svojemu namenu. A v tej večno spreminjajoči se materiji socialnega življenja moramo najti stalno oporno točko, ki se sama več ne spreminja, zvezdo vodnico, kakor pravi Stammler.7" To more biti samo ideja prava ali socialni ideal. Tej regulativni ideji mora ustrezati v vsakem tre* nutku našega življenja vsako naše dejanje, samo po tej ideji moremo presojati in izbirati norme kot primerna sred* stva za uresničevanje kontingentnih ciljev. Pomen te regu* lativne ideje se najbolj očitno kaže v tem, da moramo nekatera sredstva brezpogojno izločiti kot neprimerna, ker so absolutno nasprotna ideji prava. Tako ne more biti n. pr suženjstvo nikjer upravičeno, tako je vsako nasilno pose* ganje v integriteto druge osebnosti vedno protipravno, tako ne more biti nikoli v soglasju z idejo prava raznarodo* valna politika, ki »manjšinskemu« narodu ne priznava kul* turne osebnosti. V vseh teh primerih gre za izrabljanje bližnjega kot golo sredstvo, naj bo ta bližnji posamezni človek, družabni razred ali pa cel narod. V pozitivnem smislu pa bo izbera norm vprav glede na kontingentne po* trebe sožitja zelo težka. Življenje ne nožna ostrih meja in strogo začrtanih razlikovanj logike: absolutno pravilne po* zitivne rešitve ne bomo mogli najti nikjer. O načinu, kako nai se uredi institut bančnega akreditiva, sankciia za neiz* polnitev pogodbenih obveznosti, dokaz no pričah aH po listinah, razne formalnosti pravnih poslov i. t. d. se utegne
S t a m m 1 e r. Lehrhuch der Reehtsphilosophie. 1923, § 83.
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.)
67
diskutirati brez konca, a samo glede na kontingentne ^0= trebe socialnega življenja. Glede na te omejene okornosti so možne različne rešitve, ki bodo morda vse enako ustre? zale temeljni ideji pravičnosti. Iz te ideje same pa ne mo? remo deducirati predpisa, da naj se določeni posel sklene v notarski obliki ali pa da naj se prezentira ček v plačilo v določenem roku. Isto velja tudi za občna načela prava, ki se razlikujejo od konkretnih norm po večji abstraktnosti in so pravtako podvržena večnim spremembam kakor vse druge norme sožitja. Tudi ta načela ne morejo izvirati iz racio* nalnosti človeške narave, ampak služijo, kakor smo videli, praktičnim potrebam življenja kakor vse druge norme. Radi tega so tudi takozvana normativna pravila, ki se isto= vetijo z občnimi načeli prava, samo tehnična sredstva v službi ideje prava, a ne izvirajo iz nje.71
§ H-
Kritika historične šole zoper naravno pravo bi bila torej povsem upravičena, če bi bilo bistvo naravnega prava edino v tem, da bi se iz umnosti človeške narave deducirale norme, ki naj bi veljale vedno in povsod. Da so se avtorji avstr. civil. kodeksa vedno ozirali na posebne razmere svoje dobe, izhaja iz vseh pripravljalnih del in se jim glede tega pač ne more očitati abstraktnost ali pretirana racionalnost. Kakor Code civil ustreza tudi avstr. civil. kodeks razmeram časa in kraja in ima hibe in vrline vsake zakonodaje. Da je pa predvsem Zeiler pojmoval naloge pravne filozofije v povsem modernem smislu, ki velja v polni meri še danes, izvira iz vseh njegovih del. Ali ni že Zeiler sam iznesel proti takozvanemu materialnemu naravnemu pravu vseh argumentov, ki jih je petdeset let kasneje pozitivizem ponavljal v najrazličnejših  variantah?  »Die  Jurisprudenz
7; Radi tega je treba po našem mnenju odklanjati delitev norm v tehnična in v normativna pravila, ker so tudi poslednja v razmerju do ideje prava zgolj tehnična sredstva. Nujnost pravne tehnike sploh izvira iz dejstva, da se ideja prava ne more ostvariti brez posredovanja tehnič« nih pravil, ki ustvarjajo v nepretrgani kontinuiteti socialnega življenja določene tipične položaje, takorekoč oporne točke mehanizma, ki prične funkcionirati, ko nastopijo v normi predvideni pogoji. V sistemu danega pravnega reda moremo smatrati vsako normo istočasno kot tehnično sredstvo za ostvarjanje drugih, njej idejno nadrejenih norm in kot smos ter njej podrejenih norm. Zadnji razlog veljavnosti pa ne more biti niti v tehničnih niti v normativnih pravilih kot takih, marveč samo v trans« cendentalni ideji, ki omogoča in pogojuje vse izkustvene norme.
6 S
Naravna pravna načela     / avstr. drž. zak.)
kann und soli nie unmittelbar aus der Philosophie schdpfen. Sie darf das positive Gesetz nicht umgehen, und aus einem allgemeinen Prinzip der Legislation irgend eine den Buchstaben des positiven Gesetzes ablaugnende Be* stimmung ableiten. Sie soli das positive Gesetz beleben, nicht beherrschen, oder gar unterdrucken; sie soli es in seinem Geiste zergliedern, nicht verbessern oder gar ver* drehen; sie soli es mit sich selbst, mit der mensehlichen Natur und mit den Forderungen der Gesellschaft vereini* gen, und die versehiedenen Zweige der Legislation harmo* niseh untereinander verbinden. Nur so und nicht anders kann sich die Doctrin zur \Viirde einer selbstandigen, von der Philosophie des Rechts selbst versehiedenen, Wissen* schaft erheben.«
Ob takem pojmovanju bistva pravne filozofije in spričo Zeilerjeve kritične orijentacije se zdi, da je stereotipno ponavljana fraza o izvoru norm iz umnosti človeške narave nekaj povsem nebistvenega v njegovem sistemu, nekaj, kar je ostalo na vsak način popolnoma brez vsa* kega vpliva na realno pojmovanje prava. Pod to zgolj zunanjo obliko se kaže povsem drugi pomen naravnega prava, ki prevladuje pri avtorjih avstrijskega civilnega kodeksa in zlasti pri Žeilerju in ki je ostal do najnovejšega časa popolnoma neopazen. Poleg sistema ma* terialnih absolutnih norm ima namreč naravno pravo pred* vsem pomen kot vrednostno merilo, po katerem presojamo norme glede njih soglasnosti ali nesoglasnosti z idejo pravic* nosti.74 In v tem smislu je predvsem Zeiler pojmoval na* ravno pravo: »Ob ... ein positives Gesetz gereeht sei. kann doch nicht wieder aus dem positiven Gesetze, es kann nur aus den allgemeinen Rechtsgrundsatzen beurteilt \verden.«7"' A kakor smo videli, izražajo vsa ta občna načela  samo  temeljno  načelo   sožitja  kot
7- Gommentar, § 7, točka 5, opomba.
" .Spričo teh tako jasnih stavkov je povsem nerazumljivo, kako more Ehrenzvveig (1. c. 75) podtakniti Žeilerju mnenje, da mora ob pomanjkljivosti  pozitivne norme sodnik  črpati iz pravne  filozofije.
71 L a s k, Rechtsphilosophie (Gesammelte Schriften) 1923., 1., 279: »Das Naturrecht \var eine Frage nach dem absoluten Sinn von Recht und Gerechtigkeit, und dadureh \vurde es zu einem \velt* und problem* geschichtPchen Prinzip, dessen unvergangliche Bedeutung durch keinerlei — venn auch methodiseh noch so unentbehrliche — Berichtigungc:i \vesentlich getriibt \verden kann.«
Das natiirliehe Privatrccht, § 25.
Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak-)
69
enakega priznanja človeškega dostojan* s t V a V vseh družabnikih. To je torej ono najvišje načelo, ki mora voditi sodnika pri vsem njegovem delovanju, ako naj ne bo samo legalno, marveč tudi pra? vično. In samo po tem načelu mora sodnik izbirati normo, s katero bo izpopolnil praznino v zakonu. Ne pravna ana* logija, ne duh zakona, ne občna načela pozitivne zakonodaje, ampak samo1 ideja prava ga mora voditi pri ustvarjanju one norme, ki naj ustreza konkretnemu primeru, kadar ne najde pozitivnopravnega predpisa v zakoniku.
§ 12.
Ako je ideja pravičnosti pravi smisel naravnih pravnih načel, moramo priznati, da je § 7. obč. drž. zak. zelo ne= srečno formuliran, in se ne smemo čuditi, da ga praksa ni mogla plodno uporabljati. Tej neplodnosti v praksi je kriva tudi občna protifilozofska usmerjenost pravoslovja in pomanjkanje spoznanja, da so vse pravne norme in tudi občna načela teh norm samo mrtve logične formule, ako jih ne pojmujemo kot izraz ideje, ki se uresničuje certo tempore et loco. Norme kot abstrakcije konkretne realnosti in načela teh norm kot abstrakcije večjega ali manjšega števila prav* nih pravil so na isti stopnji realnosti. Ta načela ne morejo vtisniti normam nobene nove smeri in v praktičnem živ* ljenju jim manjka vsaka plodnost in tvornost. Samo ideja prava je resnično ustvarjajoče in dinamično načelo, ki utegne dati abstraktnim normam smisel in smer.
Še najbolj popolno formulacijo tega načela najdemo v slavnem § 1. švicarskega državljanskega zakonika, po ka* terem mora sodnik v primerih, ki niso predvideni v zakonu ali običaju, odločevati po oni normi, ki bi jo uporabljal, ako bi bil sam zakonodajec. Ako pristavlja § 1., da se sodnik pri tem »inspire des solutions consacrees par la doctrine et la jurisprudence«, je to neobvezen nasvet, ki izraža samo pravilno zahtevo, da moramo temeljito poznati, kaj so drugi pred nami mislili in kako so sodili o kakšnem vprašanju, preden izrečemo lastno sodbo. Samoomejitev švicarskega zakonodajca, ki ni vezal sodnika na določene predpise, kako naj izpopolni nujno nepopolnost vsakega prava, je več kot razumljiva, če pomislimo, da je iskanje objektivne metode za pravilno reševanje izključna naloga vede in da bi vse* kako eventualni imperativi zakonodajca v tem pogledu ostali popolnoma brez vsakega vpliva. Analogija med delom sodnika in delom zakonodajca se je večkrat pravilno po*
70
udarjala v smislu, da normira zakonodajec serijo abstrakt* nih primerov, sodnik pa konkretni primer; v obeh primerih je funkcija ureditve socialnih odnošajev popolnoma ista, samo da je enkrat generalna, drugič pa individualna. V zahtevi pa, da naj sodnik ustvari za individualni primer tako normo, kakor bi jo zakonodajec, je že vsebovan po* stulat po objektivni pravilnosti, ki ne sme biti niti subjek* tivno domnevanje niti kakšno nedoločeno pravno čuvstvo. In vprav v tej tendenci k objektivnosti, ki naj ustreza sedanjim socialnim razmeram, je prednost formulacije § 1. švicarskega zakonika pred § 7. avstrijskega civilnega kodeksa. Pri strogem tolmačenju občnih načel avstrijskega kodeksa pa bi morali ostati vedno v mejah zakonodajčeve volje, kakor jo je izrazil pred sto leti ali kakor bi jo bil takrat izrazil, če bi bil predvideval dani primer. Analiza bistva in nalog interpretacije pa nam je pokazala, da ne gre za to, kako bi bil zakonodajec reguliral kak primer pred sto leti, ko ga najbrž sploh ni mogel predvidevati, marveč kako bi ga normiral danes, v aktualnih socialnih razmerah in v duhu, ki ustreza potrebam sedanjosti. Ta postulat aktualnosti je izražen v zahtevku, naj sodnik sodi »selon les regles q u i' i 1 etablirait s'il avait a faire aete de legis* iateur«. Za to gre, da bi bil on, ta določeni sodnik, ki sodi v tem določenem primeru sedanjosti, zakonodajec, ne pa za to, kako bi bil zakonodajec sam razsodil, kar je vselej brez* plodno ugibanje. O temeljitem neumevanju tega postulata je n. pr. dokaz kritika, ki jo je iznesel WellspacherT" proti formulaciji § 1. švicarskega državljanskega zakonika. Wells* pacher trdi, da bo po § 1. socialistični ali konservativni sodnik utegnil uveljavljati svoje osebno politično naziranje, pozablja pa, da je v zahtevi, naj sodnik sodi kot z a ko no* d a j e c, že vsebovan postulat po objektivnosti in ne po realiziranju subjektivnega mnenja ali domnevanja. Tudi zakonodajec se ne more otresti svoje subjektivne osebnosti, a gre predvsem za to, ali more to subjektivno delo aspirirati na objektivno veljavnost in na pravilnost, ki naj presega vsako subjektivnost. Formula, katero predlaga Wellspacher, naj sodnik sodi po pravilu, ki bi ga postavil zakonodajec (nach der Regel, die der Gesetzgeber aufstellen wiirde) pa uniči vprav ono samostojnost in aktualnost sojenja, ki jo postulira § 1. Na ta način se povrnemo vedno k pravni analogiji, k  odločitvi  »im Geist und aus dem Geist des
711 Das Naturrecht und das ABGB, 1. c. 186 — 187; enako Pisk o, 1  c. 147.
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
71
bestehenden positiven Rechts«." Da kako čudnih zaključ* kov vodi tradicionalno naziranje, se najbolje razvidi iz Pisko ve polemike proti Schevu. la je namreč mnenja, da je treba enotno pojmovati auh zakonodajca in da ga je treba razlikovati od prvotne zakonodajčeve volje, ki se je vsled raznih novel k avstrijskemu civilnemu zakoniku spre* menila." Pisko pa je mnenja, da velja vobče za avstrijski civilni zakonik hipotetična volja zakonodajca iz leta 1811., glede noveliranih oddelkov pa hipotetična volja iz let 1914. do 1916., ko so novele izšle." To pa vse radi tega, da bi se za vsako ceno izognili samostojni odločitvi in ustvarjanju prava po sodniku in se skrili za pretvezno zakonodajčevo voljo, dasi zahteva rekonstrukcija te hipotetične volje naj* bolj izumetničene argumentacije. Če pa smo spoznali, da je vsako rekonstruiranje vedno bolj ali manj subjektivno delo in da gre samo za to, kako more ta subjektivnost pri* dobiti objektivno veljavnost, potem ne moremo pripisati obvezne sile občnim načelom, iz katerih je izšel zakono* dajec. Kakor smo videli, ne izražajo ta načela nobene večje resnice nego posamezni pravni stavki in ostanejo vedno v mejah kontingentnosti. Samo ideja prava, ki pogojuje vsako pravno kontingentnost in jo presega, nam more nuditi stalno oporno točko za kritično analizo in presojo vsakega kontin* gentnega hotenja. Po našem skromnem mnenju je sojenje v smeri ideje prava po avstrijskem civilnem kodeksu tudi pozitivno pravni predpis, ako vzlic ponesrečenemu besedilu pravilno interpretiramo § 7. Kot obrazloženo se dajo namreč po naziranju avtorjev avstrijskega civilnega kodeksa vse norme reducirati na najvišji zakon vsega prava, to je na idejo sožitja v smislu enakega priznanja osebnosti v vsakem družabniku. Če je torej zakonodajec sam usmeril izdelavo pozitivnih norm po ideji prava, ni mogel hoteti, da bi se iz teh norm izvajale rešitve, ki bi
77 U n g e r, 1. c. 59; enako Pisko, 1. c. 148: »Mam kann die Ent--scheidung nach den natiirlichen Rechtsgrundsatzen als Entscheidung nach dem Geiste des Gesetzgebers bezeichnen.«
7S S c h e v v G. Z. 1916, 422: »Nur ein Geist kann das Gesetz (das novellierte ABGB) beherrschen; dieser aber muss, da durch jeden neuen Faktor sich notwendig auch das Produkt anderen muss, ein vom alten Ciciste in der Richtung des neuen Faktors verschobener sein.«
79 Pisko 1. c. 149: »Die Frage ist daher nach dem hvpotetischen N\ illen des Gesetzgebers der Jahre 1914 bis 1916, nicht nach dem des I ic-etzgebers des Jahres 1811 zu beantvvorten, sofern die Bedachtnahme auf den einen oder anderen \Villen zu einem versehiedenen Krgcbnis f iihrt.«
72
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
nasprotovale ideji prava. Pri vsaki odločbi bi morala radi tega biti ideja prava v večji meri merodajna kakor pozitiv* ne norme same. Tako nasprotje z idejo prava je dano vselej, k^dar se ena osebnost izrablja po drugi samo kot sredstvo in ne istočasno kot smoter sama na sebi."" Samo če usme* rimo naše iskanje po ideji prava, utegnemo najti rešitev, ki bo v danem primeru, v omejenih razmerah kraja in časa. ustrezala temeljnim postulatom socialne pravičnosti. V tem iskanju pravičnosti pa mora biti sodnik čim manj omejen. Radi tega bi moralo po našem mnenju v besedilu § 1. odpasti običajno pravo kot pomožni pravni vir. Iz istega razloga se nam zdi tudi po Genvju predlagana hierarhija pravnih virov"' 1. zakon, 2. običaj, 3. nauk in sodstvo in 4. svobodno znanstveno raziskavanje nesprejemljiva.8' Mi smatramo, da mora stati na čelu vsakega pravnega iskanja kritično razmotrivanje o objektivni metodi pravilnosti. Po tej metodi, ki je eminentno filozofska, ne sme biti ničesar dano, kar se ni prej glede veljavnosti preiskalo in uteme* ljilo. V kontingentnosti sožitja se seveda ta ideal ne da popolnoma izvesti in v interesu sigurnosti pravnega prometa moramo pač sprejeti to, kar je v zakonu podano, kot ne= kakšno stalno točko, s katero računamo pri naših dejanjih. Da se niti to ne izvrši popolnoma pasivno in da je treba pri interpretaciji norm upoštevati predvsem ustvarjajočo silo našega duha, smo že prej poudarjali. (§ 4.) Vendar je v danih zakonih toliko čisto tehničnih predpisov, ki se ne dajo premostiti, celo tedaj ne, če rodijo v konkretnem primeru krivične rezultate. Mislimo predvsem na vse for*
¦* S t a m m 1 e r, Lehrbuch der Rechtsphilosophie, 1923, § 162: »Eii> Rechtsgeschiift ist dann grundsiitzlieh v e r \v e r f 1 i c h, \venn ihm zufolge der eine Teil dem vvillkiirlichen Belieben des anderen Teils iiber* liefert \vird. Denn alsdann vvird er als b 1 o s s e s M i 11 e 1 zu dem subjektiven Begehren des andern behandelt, ohne im Sinne des bedin* genden Gedankens reiner G e m e i n s c h a f t, als der notvvendigen idealen Einheit alles Rechtes, in jeder Sonderverbindung noch als Selbstz\veck zu bestehen«.
hl Gen v. 1. c. 404 — 410.
" Zanimivo je, da je po Genvju predlagani vrstni red že uresničen v srbskem gradjatnskem zakoniku, ki določa v § 10 sledečo razporedbo pravnih virov: 1. zakonsko pravo, 2. običajno pravo, 3. pravna analogija in 4. svobodno tolmačenje, po katerem sodnik sam konstruira pravilo, trudeč se, da o s t v a r i idejo p r a -¦ v i č n o s t i. Prim. objašnjenja dr. Laze M a r k o \ i e a k § K) gradjan« skega zakonika, § 10, izd. 1921.
Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.)
/3
malne predpise, n. pr. na procesualne roke, zastaranje, usukapijo, nekatere neobhodne formalnosti meničnega, če* kovnega, civilnega prava itd. Brez nekakšne mehaničnosti, ki jamči za stalnost in sigurnost pravnega prometa, bi odpadel glavni smisel vsake pozitivno pravne uredbe. Ta mehanizem prava tvori materialno podlago za naše ekono* mično delovanje in za naše etično udejstvovanje, mi raču* namo s točnim delovanjem tega mehanizma in socialno življenje bi moralo zastati, ako bi se to računanje nado* mestilo z golim naključjem ali z usodo . »Legis fant um interest, ut certa sit, ut absque hoc nec justa esse possit« pravi z globokim vpogledom v naravo vsega prava Bacon.*" Če pa že moramo žrtvovati kontingentnim potrebam sožitja en del svobodne ustvarjajoče sile našega duha, kolikor ne pridemo seveda s tem v konflikt z idejo prava, je za nas popolnoma jasno, da se mora to zgoditi v čim manjši meri. V zakonu samem moramo danost kolikor mogoče omejiti, ne smemo pa te danosti še razširiti na običaj in na sodstvo. Ob pomanjkanju jasnega imperativnega teksta naj takoj nastopi kritična analiza, katera se bo seveda morala ozirati tudi na rešitve običaja in sodstva. A za to kritično pošto* panje bodo danosti običaja in sodstva tvorile samo izhodno točko za iskanje pravilne rešitve, ne bodo pa nudile že pra* vilne rešitve kot take. Naravno, da ne gre lahkomiselno zametavati izkustva, ki je nakopičeno v običaju in sodstvu, ker moramo prej temeljito poznati, kako so drugi sodili in kaj so mislili o kakšnem vprašanju, ako se nočemo izposta* viti nevarnosti, da zastopamo kot originalno in pravilno tezo, ki se je v zgodovini že davno izkazala kot premagana. S tem hočemo le poudariti, da nas običaji in sodstvo ne morejo vezati v svobodnem iskanju po objektivni pravil* nosti, kakor nas ne more vezati nobena druga abstraktna formula. Soglasje z idejo prava je treba šele ustvariti, ne samo poiskati in najti že ustvarjeno in doseženo pravičnost. Formule kakor »dobre šege«, »običaji poštenega prometa«, »nazori nravično in nošteno mislečih« ne pomenijo nič, ako jih oddelimo od ideje prava. Človeška družba ima sicer ob vsakem času mnenje o tem, kaj je pravično in kaj krivično, a poima krivičnosti in pravičnosti ne izvirata iz tega socialnega mnenja ali domnevanja, temveč iih p r e d* postavljata  in   se  morata  utemeljiti neo d*
M Bacon, De dignitate et augmentis scientiarum, L. VIII, C, III, De justitia universali sive de fontibus juris, Aph. VIII. (cit. po Del Vecchio, 1. e. 50).
5
74
Vpliv kazenskega postopinja na civilno pravdo.
visno od kontingentne predstave določene družbe.
V pravoslovju najdemo celo zastopano mnenje, da bi moral sodnik o vsebini dobrih šeg zaslišati izvedence! Več* je capitis deminutio avtonomnega sodstva si pač ne moremo misliti, saj bi morali vendar izvedenci tudi raziskovati, kaj je pošteno ali nepošteno, kaj pravično in kaj krivično. Ako naj bo ta preiskava objektivna in ne samo subjektivno domnevanje, se bodo morali sicer ozirati na rešitve običaja in na rabe, katerih pa ne bodo mogli akceptirati nekritično, kakor da bi v njih bila že realizirana vsa pravilnost. Dejstvo šege ali navade dokazuje samo obstoj tega dejstva, njegovo soglasje ali nesoglasje z idejo pravičnosti pa moramo v vsakem primeru ugotoviti povsem samostojno in na podlagi merila, ki to dejstvo presega in ki ga iz njega samega na noben način ne moremo izvleči. V tem raziskavanju kritič* nih metod našega duha, po katerih spoznavamo idejo prava in možnost njenega uveljavljanja v konkretnih družabnih odnošajih, se družita veda in sodstvo, ki ne moreta in ne smeta prepustiti te naloge drugim socialnim faktorjem.
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
Dr. Rudolf Sajovic.
V nastopnih izvajanjih je razmotrivano, ali ima kazen* sko postopanje vpliv na civilno postopanje in kako se ta vpliv pojavlja. Vprašanje, ki je obravnavano od cele vrste pravniških pisateljev, razpravljamo omejeno v tej meri, da raziskujemo samo, kakšen učinek imata kaznivo dejanje in kazensko postopanje bodisi dovršeno ali tekoče na civil* nepravdni postopek, brez podrobne obravnave tudi civilna* procesualnih dejanj, ki jih podvzemajo sodnik in stranke v svrho, da se zagotovi ta učinek v civilni pravdi.
Po svojem bistvu bi bilo prav za prav vsa ta skupna vpra* sanja med kazenskim in civilnim postopanjem osredotočiti na eno samo, namreč na dejstvo kazenske sodbe. To vpra* sanje je osrednje pri vsem problemu in stoji zato v ospred* ju, kajti gotovo je, da more vplivati tekoče ali sploh še neizproženo kazensko postopanje zgolj glede na svoj za* ključek, na pričakovano sodbo, ki fpostopek konča. Ako naštevamo torej več momentov, v katerih se nam kažejo učinki kazenskega postopanja na civilno, ločimo snov pri
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
7S
tem samo po situacijah, kakršne nam podaja civilna pravda. Ta se bo razvijala različno, kakor se bo v njej utegnil upora* biti že doseženi izsledek kazenskega postopanja, ali pa bo treba kazensko postopanje šele spraviti v tek, da se takšen izsledek doseže. Za civilno postopanje je naslednja raz* delitev za to bistvena, za razmotrivanje dejstva samega, ki •nam je problem, le zunanja: ogledovanje in preizkušavanje vprašanja iz različnih pojavljajočih se vidikov.
V tem smislu torej treba določiti v prvi vrsti, kakšen je učinek kazenske sodbe sploh. V drugi vrsti pokazati, da je v svrho lažjega razpleta civilnega postopanja to prekiniti, ¦da se izposluje pred kazenskim sodnikom izrek, ki bo odlo* čujoče vplival na nadaljnji potek civilne pravde. Dalje je tr..ba ugotoviti, da je moči doseči obnovo civilnega pošto* panja v nekaterih primerih redoma samo po predhodnem .kazenskem postopanju. Končno se mora osvetliti še pomen pridružnega (adhezijskega) postopanja, ki so mu zasebno* pravni zahtevki vprav edini predmet.
I. Prejudicialnost kazenske sodbe.
Postopanje, pa bodisi sodno civilno sporno ali kazensko bodisi upravno, v svojem bistvu ni nič drugega, kakor pre* izkus o zahtevku na pravno zaščito po preizkuševalnem oblastvu, postavljenem od države, in sicer ob udeležbi pri* zadetih strank. Stranke so pri tem osebe, ki so nastopile z Atmenjenim pravnozaščitnim zahtevkom napram pozvanemu državnemu oblastvu, ki je po državnem redu konkretno za to določeno, kakor tudi nasprotniki teh oseb. Da je pokli* canih več in mnogovrstnih preizkuševalnih oblastev, je po« sledica raznolikosti poslov in njih delitev glede na moč njih izrekov je smatrati zgolj za naključno. Vsa oblastva imajo zaradi tega, ker črpajo svojo preizkuševalno oblast iz enega in istega vira, pravnega reda, ki ureja z raznimi zakoni le različne strani pravnega izživljanja, isto moč in uživajo izreki vseh oblastev enako avtoritativnost. Ali le pod pogo* jem, da je bilo dotično oblasrvo po veljavnem pravnem redu v konkretnem primeru poklicano postopati, je sporno, ne prihaja pa tu v poštev.
Ob zapletenosti pravnih razmerij, pri katerih so kaj* krat neločljivo združene zasebnopravne sestavine z javno* pravnimi elementi, katerih ugotovitev spada sicer v prvi vrsti pred kazensko ali upravno oblasrvo, se pojavlja vpra* sanje, ali naj o teh elementih sodi vselej le dotično speci* lično za to poklicano oblastvo. No o tem prevladuje danes načelo, da sme odločati oblastvo, ki je poklicano za sojenje o neposredno stavljenem zahtevku, tudi o vseh predhodnih
5»
76 Vpliv kazenskega postopanja na civilno pranto.
vprašanjih, ki so prejudicialne važnosti za ostvarjani zahte* vek sam, ako ni za pretres dotičnega predhodnega vprašanja izrecno predpisano postopanje posebne vrste. Tako raz* pravlja in odloči civilno sodišče samo tudi o vseh pred* hodnih pravnih razmerjih, ki naj se sicer raziskujejo' pred upravnimi oblastvi, enako pa tudi o predhodnih kazenskih vprašanjih. Sme pa seveda civilno sodišče tudi začasno pre* stati s postopanjem (ga prekiniti) in počakati na izid uprav* nega ali kazenskega postopanja (§§ 254, 255 c. p. p. Gl. tudi § 4 k. p. in § 72 z. o obč. upr. p.). Ali vselej ali le pod izveš t« nimi pogoji, to je različno po pozitivni zakonodaji. Vendar vselej ni bilo tako in je treba zlasti poudariti, da je civilno sodišče moralo počakati na izid kazenskega postopanja in če bi to ne bilo še uvedeno, provzročiti ga, o čemer bo še govor pozneje.
Nadaljnje vprašanje pri tem je, kakšna moč naj se prizna odločbam teh oblastev, izrečenih v njih območju, v razmerju nasproti drugim oblastvom. Ali so odločbe enega oblastva obvezne za ostala oblastva in koliko? Gotovo je, da za odgovor na to vprašanje ne more in ne sme imeti nobenega vpliva dejstvo, da je bila odločba izrečena od drugega oblastva. Čim različna oblastva ne pomenjajo nič drugega kakor samo porazdelitev javne oblasti ali ustanovi* tev pristojnosti, morajo imeti tudi njih izreki enak učinek \ tujem območju, kakor ga imajo v lastnem. Ako je ta moč absolutna v lastnem območju, mora biti prav taka tudi v tujem, ako je samo relativna, potem ji ni priznati tudi dru* god večje veljave. Pozitivno pravo, ki odreja učinek izreka enega oblastva tudi za drugo oblastvo, ne postavlja s tem nobene nove norme, marveč le ugotavlja že obstoječe stanje, izvirajoče iz stvari same.
Odločilna okolnost za to, ali naj se prizna izreku abso* lutna, to je nasproti vsakomur in vselej učinkujoča moč, ali samo relativna, to je samo med prizadetimi strankami učinkujoča moč, bo poleg značaja preiskovanega pravnega razmerja predvsem način postopanja, v katerem si dotično oblastvo ustvarja temelje svoji odločbi. Ako je oblastvo vezano pri tem le na navedbe in predloge strank, bo učinek njegovega izreka redoma omejen le na obe stranki. Druge osebe bi sicer upravičeno ugovarjale, da oblastvo, ki .ni smelo prekoračiti meje strankinih navedb in je bilo vezano tudi na njih dispozicije o spornem predmetu (kakor n. pr. sodišče redoma v civilnih sporih, ne vselej), ni iskalo mate* rialne resnice in da se zaradi tega ne morejo čutiti vezane. Kjer je pa. oblastvo preiskavalo dejanski stran neodvisno od predlogov strank in mu je bila zlasti dolžnost, enako
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
77
skrbno upoštevati vse okolnosti, ki govorijo za stavljeni zahtevek kakor tudi zoper njega, kjer z drugimi besedami oblastvo išče materialno resnico, tam učinkuje oblastveni izrek neomejeno, absolutno.
To je tudi stališče pozitivnega prava. Le tako si more* mo tolmačiti, da dovoljuje c. p. p. prekinitev postopanja v to svrho, da se reši predhodno, za civilni zahtevek odločilno vprašanje v drugem postopku, kajti sicer bi bil ta predpis brez praktične vrednosti. Zato velja tudi v drugem pravnem območju z a p r a v n o v e 1 j a v n o, kar je eno oblastvo izreklo, razen ako zakon tega izrecno ni izključil. To je na primer po § 4. k. p., po katerem rešuje kazensko sodišče samo javnopravna ali zasebnopravna vprašanja, vendar le tedaj, ako zavisi od teh vprašanj obstoj kaznivega dejanja ali večja ali manjša kaznivost. Ne velja pa to za druga predhodna vprašanja,' zlasti ne za vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti zakona (braka). Tudi civilno sodišče raziskuje samo praviloma vsa prehodna vprašanja (§§ 254, 255 c. p. p.), toda glede na določbo § 364 c. pr. p. je rešiti vprašanje, koliko je civilni sodnik vezan na odločbo kazenskega sodišča.
Po geri povedanem bi moral biti izrek kazenskega sodi* šča o obstoju kaznivega dejanja, ki se pojavlja kot pred* hodno vprašanje za ostvarjani zasebnopravni zahtevek ali pa je celo temelj zanj, za vsakogar in tudi za civilnega sod* n:ka obvezen. To spoznanje ni bilo vedno splošno. Civilni sodnik je cesto, ne glede na izsledke kazenskega postopanja, raziskaval ka>znivo dejanje in svoj lastni izsledek uporabil v prid svoji odločbi. Pa ne le to, tudi še danes ni dosežena enotnost, kaj kazenska sodba izreka ali ugotavlja in v čem naj se kaže njen učinek.
Po občnem civilnem procesu je bil civilni sodnik povsem prost in ni bil vezan na odločbo, izrečeno v kazenskem procesu. Pod vplivom francoskega prava pa je nastal o tem vprašanju preokret v tem smislu, da so ob konkurenci civil-nega in kazenskega postopanja priznavali večjo važnost kazenskemu in temu dajali tudi prednost. Po vzgledu mno* gih nemških držav je odredil staroavstrijski dvorni dekret 7, dne 6. marca 1821 št. 1743 zbirke nrav. zak. odložitev civilnega postopanja, dokler ne izreče besede o prejudicial* nem kazenskem vprašanju kazensko sodišče. Slieno določbo imajo še danes  veljavni   civilna   postapniki za Hrvatsko*
1 O gorel i c a, Kaznena procesualno pravo, str. 270; L u h s i n g. Oeaterr. .Sitrafprozessrccht, str. 90; Markovi«. 1'džbenik strJskog krivičnog postopka, str. 235.
7«
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
Slavonijo (§ 2, črka b), ta določba je veljala do leta 1912. tudi na področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu. dalje za Bosno in Hercegovino (§ 99) ter za Srbijo' (§ 174).
Smisel vseh teh določb je, da naj izreče o vprašanju, ali je podano kaznivo dejanje, odločbo kazensko sodišče, in da se radi tega pred to odločbo ne more započeti oziroma nadaljevati civilna pravda. Iz teh določb sledi nadalje, da veže civilnega sodnika2 ugotovitev kazenskega sodišča, da je obtoženec kriv kaznivega dejanja.
Ne izhaja pa iz njih, ali naj bo za civilno sodišče obvez* na tudi oprostilna kazenska sodba; zato si moramo vsebino teh določb dopolniti iz skladnih določb kazenskih postop* nikov. Vsi ti zakoniki priznavajo po kaznivem dejanju oško* dovanemu, da terja svojo pravico po odškodnini na civilnem sodišču, ako obtoženec ni bil spoznan krivim kaznivega dejanja. Ako pa je bil obtoženec zaradi kaznivega dejanja obsojen, je bilo treba oškodovancu priznati obenem tudi odškodnino, in če to ni bilo mogoče, napotiti ga, da zahteva odškodnino od civilnega sodišča. Srbski kazenski postopnik od 10. aprila 1865 je v § 12 še izrecno določal, da se ne more pobijati znova s civilno pravdo, kar je bilo priznano za obstoječe s kazensko sodbo, in v § 298, da se civilna pravda za odškodnino ne more rešiti prej, preden se ne konča pre* judicialno kazensko postopanje s sodbo ali sklepom. Srbski (sedaj za vso državo obvezni) vojaški kazenski postopnik pa določa v § 10, da je civilno sodišče vezano na izvršno sodbo vojaškega sodišča v vprašanjih, ali je kakšno kaznivo dejanje podano in ali je zakrivil obtoženec tako in katero kaznivo dejanje. Srbski gr. p. izključuje še, da bi se doka* zovala s pričami neresničnost vsebine, izražene z listino, torej tudi s sodbo (§ 233).
Skratka, pravno stanje v naši državi, izvzemši Vojvo* dino, je bilo takšno, kakor je izrazil to avstrijski c. pr. r. v § 268, češ da je vsebina pravnomočne obsojajoče sodbe, ki jo je izdalo kazensko' sodišče, obvezna za civilnega sodnika, to pa toliko, kolikor se nanaša kazenska sodba na dokaz in vračunljivost dotionega kaznivega dejanja. Jasneje kakor stari zakon in v soglasju s teorijo in prakso je izrazil isto načelo naš novi civilnopravdni postopnik (§ 364). Ta določ* ba ne prinaša nobene novosti za Slovenijo in Dalmacijo, pa tudi za druga pravna območja naše države ne, izvzemši Vojvodino. Doslej še veljavni vojvodinski c. pr. r. namreč
2 G;l. Zuglia, Gradjanski pamični postupak, str. 13; staroavstrij* ske odločbe 18. julija 1878, Gl. U. 7768; 7. aprila 1880, Gl. U. 7965: 3. avgusta 1880, Gl. V. 8053; 23. maja 1881. Gl. U. 2181.
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo. 79
nima nobene slične določbe, sledil je v tem pogledu nem* škemu c. pr. r. Toda dočim je slednji v § 14 točka I. uvod* nega zakona izrecno razveljavil vse določbe poedinih dežel« nih zakonov, ki so izrekale, da je civilni sodnik vezan na kazenske sodbe, vojvodinski zakon o tem molči. Toda v praksi menda ne bo velike razlike in se tudi vojvodinska sodišča ozirajo na obsodbe kazenskih sodišč in jih jemljejo za podlago svojim odločbam, ne da bi o dotičnih činjenicah zopet na novo razpravljala.3
Motreč predvsem besedilo § 364 c. p. p., pustimo za* enkrat ob strani vprašanje, ali je s tem priznana prejudi* cialna moč le kazenski obsodbi in obenem povsem zanikana podobna moč kazenske oprostilne sodbe. Po tej omejitvi je prvo vprašanje, na katero treba odgovoriti, kaj predstavlja omenjena določba § 364 v sistemu civilnega postopanja.
Precej splošno je naziranje/ da pomenja cit. določba eno izmed izjem od načela svobodne sodniške ocene, ki zahteva, da razpravljajoči civilni sodnik preizkusi popol* noma samostojno in prosto vse odločilne okolnosti in jih oceni po svojem svobodnem prepričanju, zlasti tudi ali je smatrati kakšno činjenico za resnično ali ne (§ 366 c. p. p.). Temu bi bilo pritrditi le, ako bi izvirala obvezna moč kazen* ske sodbe samo iz formalnega razloga, da imamo opraviti z javno listino, s katero je posvedočeno ono, kar se v nji izjavlja.
Kazenska sodba ne učinkuje iz istih razlogov kakor javna listina. S slednjo je le posvedočeno po avtoritativni osebi neko stanje, vsled česar je praviloma imeti vsebino te listine za resnično. Posvedujoča avtoritativna oseba pa obično le potrjuje, kaj se je pred njo zgodilo, nima pa moči. da bi preiskala istinitost in motive posvedočenih dejanj. Zoper listino je možen zato nasprotni dokaz, da v listini posvedočeno stanje ni resnično (§ 388 c. p. p.), zoper kazen* sko sodbo tak dokaz ni dopusten, ker ugotavlja nekaj, do česar je prišlo kazensko sodišče po posebnem formalnem postopku, predpisanem nalašč v svrho resnične Ugotovitve. Že gori smo ugotovili, da okolnost, ker je razpravljalo o stvari drugo preizkuševalno oblastvo, v danem primeru za stvar pristojno kazensko sodišče, na veljavnost izreka ne more imeti vpliva in da mora biti ta izrek enako avtorita*
:l Gl. o tem K-isel, Zakon o sud-koim poitupku u gradj:nskim pa rokama na teritoriji apelacionog suda u Nov o m Sadu, Ji 234.
4 K. 1 e i n = En g e 1, Der Zivilprojtess Oesterreichs, str. 340; N eu» m a n n. Kommentar, str. 977: Pollak. Zivilprozessrecht, str. 361: Schr u t k a. Grundriss § 186.
«0
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
tiven tako za vse prizadete kakor tudi za državo samo in njene ustanove. Izreku pristojnega oblastva je zato imanentna pravna moč. Posledica material* ne pravne moči kazenske sodbe pa je, da je izključeno ponovno postopanje zaradi iste stvari (ne bis in idern). Ker je materialna pravna moč kazenske sodbe absolutna napram vsakomur, zato učinkuje kazenska sodba v po* znejši pravdi kot ugotovitev in ne kot dokaz."' To že ugotovljeno pravno kakor dejansko stanje (res judicata) ima zaradi tega civilni sodnik vzeti za podlago civilni odločbi, kajti to stanje je s sodno (kazensko) odločbo že rešeno.
Položaj je podoben tistemu, kadar se stranka sklicuje na drugo že pravnomočno sodbo civilnega sodišča v utemeljitev svojega zahtevka. Tudi v tem primeru bo vzel sodnik za podlago svoji odločbi že prej izrečeno sodbo, ako učin* kuje ta sodba pravnomočno med strankama. Vendar je položaj samo podoben, kajti pravna moč civilne sodbe učinkuje redoma razen v nekaterih primerih le med stran* kama, dočim je pravna moč kazenske sddbe absolutna, obvezna za vsakogar.
Vezanost civilnega sodnika na kazensko obsodbo torej ne krši načela svobodnega sodniškega prepričanja.
Opisane učinke ima praviloma samo kazenska sodba tuzemskega sodišča." Zato se mora priznati prejudicialnost tudi inozemski kazenski sodbi le tedaj, kadar naš kazenski zakonik izključuje ponovno preganjanje kaznivega dejanja, ki je bilo že sojeno v inozemstvu (§ 8, št. 1, 2 k. z.).7
Predmet kazenskega postopanja je pravnozaščitni zahtevek države na ugotovitev kaznivega dejanja in udejst* vitev kazni zoper krivca;" Ta zahtevek nastane državi v pogledu določne osebe in določnega dejanja. Sodbi, ki za* ključi kazensko postopanje, je zato predmet obtoženec in njegovo dejanje (§ 273 k. p.)." Obsojajoča sodba ima vsled
¦ G. Ran d a, Schadenersatzipflicht, sir. 23H; Speri Lehrbuch der biirgerliichen Rechtspflege, st. 97, 403, 823.
6 Lohsing, o. c. str. 533; N e u m a n n. o. c. str 988; Pollak, o. c. str. 659.
7 Neomejeno učinkovanje inozemske sodbe trdi Kose nb lat t, Das Verhalbnis des Zivilprozesses zum Stratprozesse v Oesterr. ZentraJ* Matt 1898, str. 100. Učinek inozemske sodbe izključujejo odločbe: n. oktobra 1910. Gl. V. 5204, 11. oktrbra 1910. Octcrr. Zen.tr. XXIX, 31.
* Markovič, o. c. str. 3; Loh ing. o. e. str. I; O g orel i ca, Zakonik o sudskom krivičnam postupku, str. 5.
* O g o r e 1 i c a. o. c. str. 12.
Vpliv kazenskega post op '.nja na civilno pravd;>.
M
tega naznačiti tako osebo, ki jo je spoznalo sodišče za krivo, kakor tudi kaznivo dejanje. Slednje pa v dvojnem pogledu. Prvič v dejanskem, kaj je obsojenec storil, katero dejanje se smatra za dokazano, in drugič, kako se za dokazano vzeto dejanje kvalificira po kazenskem zakonu in sicer to po oznaki zaščitene pravne dobrine kakor tudi pio težini, ali zločinstvo ali samo prestopek (§ 281 k. ipv).
Obsodbeni izrek obsega z drugimi besedami povedano dejanski stan kaznivega dejanja. Ta ima vedno dvojno stran: zunanjo, objektivno ali dejansko ter notranjo krivd* no, obsegajočo subjektivne znake dejanskega stanu, kamor prištevamo krivdni obliki naklep in malomarnost.
V obeh pogledih učinkuje zato kazenska sodba kot ugotovitev. Zato pa obsega kazenska sodba več kakor samo •pravnomočno ugotovitev, da je pokaznitev krivca zakonita.1"
Ustrezno temu, kar izreka kazenska obsodba, ustanavlja zakon tudi obvezno moč te sodbe. Obsodba proži v prvi vrsti dokaz kaznivega dejanja. S tem je ugotovljeno, kdo je storilec kaznivega dejanja, kakšno dejanje je izvršil, ali je to dejanje zločinstvo ali prestopek. Da je dejanje rele* vantno za civilno pravdo, mora kriti činjenice, ki se nanjo opira civilni tožbeni zahtevek. Ako gredo te činjenice preko okvira, določenega s kazensko sodbo, potem jih je treba dokazati v civilni pravdi. To na primer, ako je bil obtoženec vpoznan za krivega, da je prizadejal nasprotniku telesno poškodbo, poškodovanec pa vtožuje odškodnino razen za to s kazensko sodbo ugotovljeno poškodbo še za drugo poškodbo, ki mu je bila prizadejana tudi takrat, a sploh ni bila upoštevana v kazenskem postopanju, ne v obtožbi, ne v sodbi. Ni pa z obsojajočo sodbo dotrjena tudi višina škode, ki jo poškodovanec zahteva, najsi je bila ta odločilna za kvalifikacijo kaznivega dejanja. Civilni sodnik je na tak izrek vezan le v tej meri, da ni moči pred njim zanikati, da ni nastala škoda vsaj tolikšna, kolikršno je vzelo kazen* sko sodišče za dokazano.11
S kazensko sodbo je nadalje še ugotovljena vračunlji* voist dotičnega kaznivega dejanja, t. j. da je obsojeni za svoje dejanje odgovoren, sodba sama ustanavlja rudi večjo
1(1 Kakor trdi Goldschmi d t, Ptv.cess als Rechrslage. str. 175, • ¦p. 954 a. i
" V e r on a » Zug 1 i a, Zakonik o sudskoan pos*u/pku u gradjan--sktm -parnicama, str. 464; E i s t e r. Ufoer die Beziehungen zw:',vhen Lt* vi!-- und Ntrafs schen, iur. BI. 1903. str. 289; Gleispach, Das deuiteoh« oesterr. Sjtrafverfanrcn str. 401; cdl. 2. oktobra 1900. Gl. V. 1134: Odfi 22. septerr-ir.™ 1922. Themis \'1I 297.
82
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
ali manjšo stopnjo odgovornosti: zlonamernost, naklep ali malomarnost.
Kjer za civilni tožbeni zahtevek ni treba izkazati drugih temeljev, kakor kaznivo dejanje in odgovornost storilčevo za to dejanje, je zahtevanim pogojem z obsojajočo kazen* sko sodbo ustreženo. Vendar pa je v praksi le malo pri* merov, ki se rešijo gladko po tej formuli, tam kjer je dej* stvo kaznivega dejanja enostavno en člen v verigi pravo utemeljujočih činjenic. V zelo pretežni večini pa utemelju* jejo delikti odškodninske zahtevke in najčešči ugovor proti tem zahtevkom je ugovor sokrivde oškodovanca samega.
Ako je kaznivo dejanje s sodbo potrjeno, s tem še ni izrečeno, da gre oškodovancu zaradi tega dejanja tudi odškodnina. Potrebno je ugotoviti, ali je podana vzročna zveza med dejanjem in nastalo škodo. Cesto ugotavlja vzročno zvezo že kazenska sodba sama, zadevni izrek je zato obvezen za civilnega sodnika.12 Ako pa kazenska sodba tega ni izrekla, mora civilni sodnik sam ugotoviti, ali je iz kaznivega dejanja nastala škoda, ki se iztožuje.1"
Nadaljnje vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s tem in na katero je odgovor težji, je, kako je z ugovorom nasprotni* kove krivde. Kazenska sodba je rešila v pretežni večini samo storilčevo krivdo in njegovo odgovornost. O nasprotni krivdi kazenska sodba molči, ako izvzamemo oprostilno sodbo glede sočasnega dejanja, ki ga je baje oškodovanec zagrešit. Z oprostilno sodbo bi namreč bila oškodovančeva sokrivda največkrat zanikana. O tem je podan odgovor obenem z ugotovitvijo, kolikšen pomen ima oprostilna sodba.
Praksa se nad ugovorom sokrivde ne spodtika in ga dopušča zoper zahtevek, opirajoč se na kazensko sodbo in dosledno temu tudi sodi o odškodninskem zahtevku po § 1304 o. d. z." Nasprotno pa teorija po večini razlikuje med oškodovalnimi dejanji in izključuje sokrivdo, torej oškodo* vančevo odgovornost, ako je bilo oškodovalno dejanje izvršeno naklepno1'' Katero naziranje je pravilno, je težko odločiti. Tudi imenovani avtorji ne dajejo za svoje naziranje
" Odi. 6. decembra 1940, Praški Pravnik 1912. št. 24.
1:1 Odi 22. -noveiribra 190», Gl. U. 1187: odi 34. aprila 1901, Gl. U. 2"H€: 10. junija 1913. Gl. U. 04»i
'* Gl. odločbe 4. novembra 190», Gl. U. 4782 : 2. marca 1910, GL U. 4981; 6. maja 1920, Themis. I. 25. Nasprotno pa odi. 29. decenv hra 1925, Osterr. Zentr. 1926, :-tr.
J:' iP f a f f, Zur Lehre von .S-chadenersatz un.i Genugtiumg nach osterr. R., str. 39. Eh*»nzwc: g, Svstem § .302; K. r a s n o p o 3 s k L Obligatkmcnrecht, str. 176; Maver. I.ehrbuch l„ str. 272.    W o I f f v
Vpliv kazenskega postop inja na civilno pravdo.
83.
nobene utemeljitve in se zadovoljujejo več ali manj z golim navajanjem svojega naziranja.
Izgubiti ne smemo iz vida, da gre za naklepno dejanje in da je storilčev naklep ugotovljen s kazensko sodbo, ki je to z učinkom napram vsakomur proglasila. Dejanje, ki je povzročilo škodo, ni samo civilna krivica, marveč posebej po zakonu prepovedano in kot tako označeno dejanje, na katero je zagrožena kazen. Ta zakonita kvalifikacija je takšne težine, da izloča storilčevo dejanje iz celega kom* pleksa drugih njegovih in nasprotnikovih akcij, ki so se pripetile in ga napravlja za odgovorno in sicer edino od* govorno. Najsi je bilo storilčevo dejanje samo reakcija na nasprotnikovo provokacijo, reakcija vendar ne sme biti izvršena v takšni obliki,, da postane reakcija naklepno kaznivo dejanje. Pod provokacijo, izzivanjem razumevamo vsa dejanja, ki jih sicer ne odobravamo, ki pa vendar niso takšna, da bi bila označena za kazniva in tudi niso omenjena v sodbinem izreku, ki ugotavlja storilčevo krivdo. Res je, da provokacije ne bo prezrl kazenski sodnik, upošteval jo bo kot važno okoliščino, sicer ne pri ustanavljanju kvalifi* kacije kaznivega dejanja, marveč pri odmeri kazni. N a merokaznivplivaoškodovančevoizzivanje, (n. pr. § 167 k. z., celo oprostitev § 298 k. z.) n e p a n a odgovornost, dati odškodnino in na višino te odškodnine.
Da smemo imeti le ta zaključek za pravilen, nas po* trjuje tudi še nadaljnje razmotrivanje. Kazenskemu sodniku je bil predložen celotni dogodek, kakor se je pripetil, ne samo storilčevo dejanje, izluščeno iz obširnega obsežka vseh drugih spremljajočih ga okoliščin. Bilo je torej kazenskemu sodniku praviloma — in le pravilo smemo vzeti za podlago pri teoretskem razmišljanju, — soditi tako o provokaciji kakor tudi o reakciji. S tem, da je sodba omejena zgolj na drugo dejanje, je odklenila domnevo, da je pripisovati izzi* vanju večji pomen. Reakcija je ostala sama po sebi in edino kaznivo dejanje. To ostane tako, če se zbog izzivalnega dejanja sploh ni vršilo kazensko preganjanje in tudi ni bilo zaradi njega obtožbe. Še jasneje pa je seveda, ako je bilo obtoženo tudi izzivanje in je izšla o tem oprostilna sodba. Kar je povedano o naklepu, velja tudi o zlonamernosti kot diferencirani obliki naklepa.
Pri vsem tem seveda domnevamo,- da ie samo eno deja* nje in sicer reakcijsko, povzročilo škodo. Zato tudi mislimo,
Klangovem Komentarju IV'.. str. 63, Nasprotnega naziranja Mase n« (ih r 1. Obligationenrccht str. 1<)7.
84
Vpliv kazenskega postop.mja na civilno pravdo.
da ustreza bolj čutu pravičnosti, ako je naklepni storilec odgovoren za povzročeno škodo v celoti, dočim nasprotni* kovo dejanje, provokacija, sploh ni napravilo nobene škode. Tembolj mora veljati to, ako pri nasprotnikovem dejanju o izzivanju skoro ne moremo govoriti, marveč le o nekem ponašanju njegovem, ki sploh ne ustanavlja sokrivde.1" Po* dobno tudi, ako je storilec izrabil nevednost ali lahkomisel* nost nasprotnikovo in tega oškodoval, čeprav bi oškodovani (n pr. osleparjeni) ob količkaj pazljivosti moral prevaro zapaziti. Ne gre tako daleč, da bi bil prevar j eni še ,s tem oškodovan, da bi šteli njegovo lahkomiselnost za sokrivdo in bi slepar bil za svoje dejanje še nagrajen ter bi moral provzročeno škodo samo delno povrniti. Ako pa je nastala škoda iz obeh dejanj, iz provokacije in reakcije, zavezuje vsako dejanje k povračilu škode.
Pri naklepnem kaznivem dejanju bo zato razbrati iz kazenske sodbe same, kdaj ima izzivalno dejanje vpliv na določitev škode odnosno kdaj se sme govoriti o deljeni krivdi. To so primeri prekoračenja silobrana (§ 24 k. z., ki sicer ni vselej kaznivo,17 poškodovanje drugega s privolje* njem tega samega (n. pr. §§ 168, 172 k. z.). Večinoma bo ka* zala na pcškodovančevo sokrivdo tudi ugotovitev, da je zado* bil kdo poškodbo pri tepežu. Vendar bi bilo treba največkrat to odkloniti, ako bi se izkazalo, da poškodovani ni imel v rokah nobenega orodja, dočim je bila poškodba prizadejana nedvomno z orodjem. Za vse primere se določno pravilo seveda ne da postaviti.
Pri tem ostane še velik del kaznivih dejanj, ki ne izklju* cujejo že s početka nasprotnikove sokrivde. To so vsa dejanja, ki niso izvršena naklepno, marveč zgolj iz malo* marnosti. Dočim malomarno dejanje nasproti naklepnemu slednjega v nobeni smeri ne oprošča ali vsaj deloma ne raz* krivlja, kajti naklepa ni favorizirati zaradi nasprotnikove malomarnosti, vendar takšne stroge odgovornosti ne more* mo naprtiti osebi, ki je zagrešila kaj iz malomarnosti. Pri dejanjih te vrste bo treba torej vselej razmotrivati, ali ni tudi nasprotnik kriv, oziroma kolikšna je njegova sokrivda. Slednja utegne biti celo mnogo večja kakor obsojenčeva. čeprav te civilno sodišče ne more nikdar zanikati, kajti ta
16 W o 1 f f, Grundriss str. 49.
17 Tako odi. 10. marca 1904, Gl. U. 2o37; 2. marca 1910, Gl. U. 4981; 18. junija 1912, Gl. U. 5979; 22. septembra 1914, Osterr. Zjitr. XXXIII, 504. Glasom zadnje odločbe tisti del kazenske odločbe, ki ugotavlja sokrivdo po kaznivem dejanju oškodovanega, ni obvezen za ci* vilnega sodnika.
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
85
je ugotovljena že s kazensko sodbo. Civilni sodnik določi samo razmerje med obema.
Govorili smo namenoma le o naklepnem kaznivem de* janju, ker se pri tem najlažje dokaže utemeljenost postav* ljene trditve. Razširimo pa to pravilo na vsak naklepni delikt sploh, tudi nekazniv (civilni) in trdimo v soglasju z imenovanimi avtorji, da napram zahtevku na odškodnino, temelječem na naklepnem dejanju, ugovor sokrivde nima mesta. Da je pozitivni zakon zagrozil na neko dejanje kazen, je storil vsled tega, ker je imel dotično napadeno dobrino za toliko važno. Namenil je torej kazensko zaščito v prvi vrsti zaradi pravne dobrine, dočim je teža dejanja odločilna šele v drugi vrsti. Pa najsi je oškodovalni namen še tolikšen, izvršeno dejanje ni kaznivo, ako ga zakon za takšnega ne proglasi. Pri ugovoru sokrivde pa prihaja v poštev samo storilčev namen, zato je le pravično, ako se pri tem ne dela razlika med kaznivim in nekaznivim dejanjem.
V tej zvezi treba odgovoriti še na vprašanje, kakšen pomen ima izrek o očuvalnih odredbah nad sto* rilcem kaznivega dejanja. Vobče se izrekajo očuvalne od* redbe le obenem s sodbo, bodisi obsojajočo bodisi oprostil* no. Merodavna je v teh primerih tako glede storilstva kakor vračunljivosti za civilnega sodnika edinole kazenska sodba in ne izrek o očuvalni odredbi.
Po § 110. k. p. sme sodišče, ako je bilo postopanje vsled obdolženčeve nevračunljivosti ustavljeno, odločiti ali naj se obdolženec odda v zavod za čuvanje ali zdravljenje (tudi pod zaščitni nadzor), ako je obdolženec nevaren za javno varnost.
To očuvalno odredbo sme sodišče odrediti le, ako je gotovo, da je obdolženec storilec. Na to kaže besedilo § 53 k. z., dalje da so dopustni ukrepi v kazenskem postopanju samo zoper storilca. V tem pogledu bi se torej reklo, da obsega izrek te očuvalne odredbe molče potrditev obdolžen* čevega storilstva. Vzlic temu ne bomo priznali takemu izreku enake ugotovitvene moči kakor kazenski obsodbi. Ne sme se pozabiti, da do tega prepričanja sodišče ni prišlo po razpravi o storilčevem dejanju ali nedejanju, ki edino nudi zadostno jamstvo za pravilnost takšne ugotovitve, dalje da ne priznavamo nobene ugotovitve kazenski oprostilni sodbi po 3. odst. § 280 k. p., s katero je moči tudi združiti kakšno izmed očuvalnih odredb. Odredba očuvalnih od* redb torej v nobenem primeru, tudi v pri* m e r u § 110 k. p., ni p r e j u d i c i a 1 n a za civilnega sodnika.
86
Zakon govori le o prejudicialni moči kazenske obsoja* joče soabe, o kazenski oprostilni sodbi popolnoma molči. Vendar bi bilo pogresno a contrario sklepati iz tega. da je kazenska oprostilna sodba brez vsakega pomena za civilno stvar in da se zato civilnemu sodniku nanjo sploh ni treba ozirati. Splošno argumentiranje a contrario ne vodi vselej do pravilnih zaključkov, ker ne upošteva vseh mo* mentov pozitivne določbe, zlasti ne svrhe, zakaj je bila izdana. Zato novejša pravna teorija sklepanje iz nasprotstva izključuje iz tolmačenja, češ da takšno sklepanje ovira vsak napredek v tolmačenju zakonov.1" Vzlic temu prevladuje mnenje, da se na oprostilno sodbo ni treba ozirati;1" le malo* številni glasovi poudarjajo važnost tudi kazenske oprostilne sodbe in vezanost civilnega sodnika nanjo." Zlasti poudarja Rosenblatt, da je odločilna tudi kazenska oprostilna sodba za civilnega sodnika, razen če je bila izrečena opro* stitev iz razlogov kazenskega procesa (ker n. pr. kazensko postopanje ni bilo uvedeno na predlog upravičenega tožilca, ker ščiti obdolženca inmniteta, ali vsled nevračunljivosti storilca ali iz vzroka, ki izključuje pokaznitev, dalje pa se* veda, če se civilnopravni zahtevek opira še na druge, od kazenskopravnega naslova neodvisne temelje. V vseh drugih primerih pa da kazenska oprostilna sodba velja tudi za presojanje upravičenosti civilnega zahtevka, zlasti tudi tedaj, če je bil obtoženec oproščen, ker se ni dal ugotoviti dejanski stan kaznivega dejanja ali pa se je izjalovil dokaz, da je obtoženec zakrivil dejanje, katerega je bil obtožen.
V utemeljitev tega navajajo, da nasprotno naziranje dopušča, da bi bil toženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ga je bil na kazenskem sodišču oproščen, ne da bi bilo kazensko postopanje obnovljeno, dalje analogija glede dopustnosti civilne obnovitvene tožbe (sedaj §§ 624 št. 1 — 3 in 632 c. p. p.). Nasprotno naziranje, da je civilni sodnik nasproti vsaki oprostilni kazenski sodbi povsem neodvisen, črpa svoje temelje iz zakona, torej iz nasprot* nega zaključka določbe § 364 c. p. p., k čemur se more sedaj pritegniti tudi § 624 št. 4 c. p. p., in iz utemeljitve, da pogoji
18 Gl. E h r c nz w-ei g, o. c. I. § 17.
" Gl. odločbe 11. januarja 1910, Gl. V. 4892; h. aprila 1910, Gl. V. 5023; 25. maja 1910, Gl U. 5082; 8. marca 1911, GL V. 5392; nejasno 16 februarja 1926, Themis, VIII, 123.
20 W a s e r. Hat die Emitscheidung des S'trafrichters etc. A. O. Ger. Zeit. 1875, str 193; Rosenblatt, o. e. str. 97 si.; isti, Beitriige zur 1-ehre vam Zusammenhange val Živil* und Sltrafsachen, Osterr. Zentr. 1884, str. 335.
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
87
kazenske odgovornosti niso identični s civilno odgovor* nostjo, da so slednji znatno strožji, kakor prvi." /zadnje omenjeni razlog, ki pa je citiran največkrat, je vsekakor preoztic, kajti v vidu ima te dejanja, ki zavezujejo k odškod* nini. Pozablja pa, da utegnejo biti predmet kazenskega po« stopanja tuai še druga dejanja, ki ali sama zase ali pa v zvezi z drugimi suostanciirajo civilni tožbeni zahtevek.
Trdno podlago za pravilen odgovor na vprašanje nam more dati le spoznanje, kolikšno ugotovitveno moč je pri* znati kazenski oprostilni sodbi. Kakor obsojajoča tako je deležna tudi oprostilna sodba pravne moči, ki pa more vpli* vati seveda le v mejah svojih ugotovitev.
Po § 280 k. p. izreče sodišče oprostilno sodbo, če spozna: ]. da dejanje, ki ga je obtoženec obtožen, ni po zakonu kaznivo dejanje, 2. ali da ni dokazov, da je storil to dejanje obtoženec, 3. ali da je kaj takih okolnosti, ki izključujejo krivdo ali izključujejo ali ukinjajo obtoženčevo kaznivost. Za obtoženca enak pomen kakor oprostilna sodba po § 280 k. p. ima tudi sodba, s katero se obtožba zavrne po §§ 276 in 277 k. p.
Sodba, s katero se zavrača obtožba po §§ 276 ali 277 k. p., ne ugotavlja nič drugega, kakor da je bilo treba pošto* panje ustaviti, ker niso bile podane ali pa so pozneje odpadle pravdne predpostavke za postopanje. Sodba je zgolj formaL* na in o dejanju samem ne prinaša nobene rešitve.2"' Zato sodba po § 276 k. p. za civilnega sodnika ni relevantna.
Izrek oprostilne sodbe po § 280 k. p. more kriti, kakor razvidno, precejšno število različnih ugotovitev, kajti zanj je predpisana le abstraktna formula, da je obtoženec opro* ščen. Iz abstraktne formulacije sodbenega izreka samega pač ni razbrati, zakaj je bil obtoženec oproščen, ali zato ker sploh ni kaznivega dejanja, ali ker ga ni zagrešil, ali ker obtoženca ni kaznovati. Sem bi bilo podrediti tudi primer oprostitve od krivde po § 73 k. z., ako naj se izreče v takih slučajih oprostitev, kar pa je sporno.
Le tedaj, ako se motri edinole abstraktni izrek oprostil* ne sodbe, se more trditi, da sodnik, ki je obtoženca oprostil, ni ugotovil nobenega dejanskega stanu23 ali pa da izreka oprostilna sodba le, da državna kaznovalna pravica ni po* dana.24 Bodisi tudi namen kazenskemu postopanju ugotav* ljanje, da li je zahtevek na pokaznitev zakonit ali ne, mora
-' R a n d a, o. c. str. 237; V e r o n a» Z u g I i a, o. c. str. 4o4.
22 Markovič, o. c, str. 514, 517; Ogorelica, Zakonik str. 12, 18.
M Siperl, o. c. str. 833.
2' G   1 d s c h m i d t, u. c. 175, op. 954 a cimtr.
88
dognati postopanje vendarle v prvi vrsti, ali je bilo ob to* ženo dejanje res izvršeno in sicer po obtožencu ali ne. To je premisa, na katero se naslanja sodbeni izrek. To se ne sme izgubiti iz vida, kajti sicer vzamemo sodbi njo oživlja* jočo vsebino in nam ostane samo prazna formula.
Treba poseči na razloge, da oživimo, izpopolnimo ab= straktni sodbeni izrek. S tem se nikakor ne obide načelo, da razlogi ne postanejo nikdar pravnomočni. Hoče se doseči le gotovost, zakaj je bila oprostilna sodba izrečena. Tudi drugod je treba poseči cesto po razlogih, da se dožene, v čem je postala sodba pravnomočna. Tudi civilna sodba, ki zavrača tožbeni zahtevek, je v svojem izreku povsem ab* straktna, vendar bo' pri ponovitvi istega tožbenega zahtevka iz drugega naslova sodnik ob vprašanju, ali gre za že pravne* močno razsojeno stvar, črpal svojo vednost iz razlogov in ne iz izreka sodbe. Drug primer je po § 632, odst. 2 c. p. p., ko ugotovi civilni sodnik na podlagi razlogov, da je izšla oprostilna sodba iz drugih vzrokov kakor zbog tega, ker ni kaznivega dejanja ali ker zanj ni dokazov. Poseganje na razloge torej nikakor ni izključeno. V zvezi z njimi se poda tudi ugotovitev oprostilne kazenske sodbe, da kaznivega dejanja ni ali da ga ni ¦ zagrešil obtoženec. To ugotovitev črpamo iz sodbe le zaradi tega, ker je izrečena v nje izreku, ne zaradi večje ali manjše utemeljenosti v razlogih nava* janih činjenic. Iz razlogov hočemo posneti le, ali pomenja abstraktna formula, »obtoženec se oprosti, češ da je zagrešil to in ono...« isto kakor: »obtoženec se oprosti, ker očita* nega dejanja ni zagrešil« ali »ker očitano dejanje sploh ni bilo izvršeno«. To je isto, kakor če iščemo v civilnem izreku: »zahtevek, da naj toženec plača 1000 Din, se zavrne* dejansko podstavo n. pr. »zahtevek se zavrne, ker toženec posojila za 1000 Din ni prejel« v to svrho, da iztožujemo 1000 Din iz naslova darila. Ugotovitev je sicer res le nega* tivna, toda zato nič manj učinkovita kakor bi bila nasprotna pozitivna, zato mora imeti tudi enak učinek kakor poslednja in ne samo konsumiranje kaznovalnega zahtevka. Pravna moč oprostilne sodbe v teh primerih pomenja več, kakor golo izključitev, da bi bil ponovno stavljen obtožbeni zahtevek.
S tem je začrtan obenem tudi obseg, v katerem je opro* stilna kazenska sodba prejudicialna. Povsem odpade tretji primer § 280 k. p., od prvega ostane le, kadar gre za posebno potrebnost, ali jedejanje, zakaterogre. po kazenskem zakonu kaznivo ali ne. Vce* loti pa ostane drugi primer § 280 k. p., da zadevnega dejanja obtoženec ni storil, ko*
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
89
likor gre za kaznivo dejanje. Preko tega civilni sodnik ne more iti, to ugotovitev mora sprejeti neomejeno, vsako drugo postopanje krši načelo »ne bis in idem« in s tem za* nika negativno funkcijo pravne moči oprostilne sodbe. Od tega načela odstopiti je dopustno le pod pogoji, ki jih je ustanovil zakon, torej samo v kazenskem postopanju. Ako velja nasprotno, da je v vsaki civilni pravdi prosto, ne se ozirati na oprostilno sodbo in nezavisno od nje preiskovati in ustanavljati obstoj kaznivega dejanja, potem pomeni to odreči pravno moč kazenski sodbi. Slednja ne znači samo, kakor bi se morda ugovarjalo z druge strani, da je dozdevni storilec prost kazni, ker da je kaznovalna pravica države konsumirana, in da se mu kazni ni bati, če preiskuje civilni sodnik dotično dejanje. Učinek oprostilne sodbe je pomemb* nejši. Sodba je namreč izrekla, da obdolženec dotičnega dejanja ni zagrešil, sodba je s tem rehabilitirala obtoženca v očeh drugih. Kazen in odškodnina sta samo posledici kaz= nivega dejanja. Kjer tega ni, tam tudi ne more biti posledic, odhosno kjer se izreče kazen, tam mora biti predvsem ugotovljeno kaznivo dejanje. To na novo ugotoviti, pa je edinole stvar kazenskega sodnika, ako je že kdaj izrekel negativno sodbo. Ovrženo je s tem načelo, da je imeti oprostilno sodbo za javno listino samo, kolikor prihaja v ipoštev izrek oprostitve, sicer pa da jo je imeti le za dokazilo, enakovredno zasebni listini, vsled česar da morajo ostati neupoštevni zlasti razlogi."' Kakor smo odklonili domnevo, da učinkuje kazenska obsodba zbog tega, ker je javna listi* na, prav tako jo moramo glede oprostilne sodbe. Obe učinkujeta le zaradi ugotovitev, ki jih postavljata, in ker so deležne te ugotovitve pravne moči.
Oporo za to naziranje nam nudi tudi zakon sam. Po § 632, odst. 2 c. p. p. je dovoljena obnova civilne sodbe, ako je navedeno kaznivo dejanje kot razlog obnove, le tedaj, če je dovedlo kazensko postopanje do pravnomočne obsodbe zbog kaznivega dejanja ali pa če se je končalo drugače, toda iz drugih razlogov, ne pa zbog tega, ker ni kaznivega dejanja ali ker zanj ni dokazov. Res je, da se tiče ta določba samo kaznivih dejanj, ki so dovedla do krivične civilne sodbe, katera naj se baš vsled tega odpravi in da gre zakon pri tem še dalje, ker podeljuje enak učinek kakor oprostilni sodbi celo ustavitvi kazenskega postopanja. Vse to bi kazalo, da imamo pred seboj posebno, izjemno določbo.
" Pollak, o. e., str. 561.
6
90
VpMv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
Toda naziranje, da je ustanovljena posebnost samo zato, ker je rešiti vprašanje, ali je pravilna civilna sodba ali ne, je zgolj zunanje. Nasprotno v navedeni zakoniti določbi je zaslediti načelo, ki ga je zakonodajec izrekel, četudi mor* da nevede, in ne zgolj izjemo. Izjemna je le nadaljna določba, da v primerih § 624 št. 1 do 3 c. p. p. tudi ustavitev kazenskega postopanja enako učinkuje kakor oprostilna sodba. Ustavitev kazenskega postopanja namreč civilnega sodnika v drugih primerih res nikoli ne veže, ker pač ni nobene ugotovitve, izrečene s sodbo. V tem primeru pa ima pač dani učinek iz razloga, da ni pričakovati drugega uspeha od civilnega postopanja, ako kazensko, započeto baš vsled njega, ni prineslo pozitivnega rezultata.
Podobno načelo izreka tudi § 74 zak. o zemljiških knji* gah. Ako se trdi, da je bila vknjižba izposlovana na kazniv način in izposlovana zaznamba spora glede dotične vknjižbe, se doseže izbris vknjižbe in že pred zaznambo pridobljenih pravic bodisi v kazenskem bodisi v civilnem postopanju le, ako je kazensko sodišče potrdilo obtoženčevo krivdo. Torej strožja določba, kakor jo poznamo iz § 632 c. p. p., ker zahteva zakon obsodbo.
Omeniti je treba končno določbo § 338 odst. 6 k. p., ki dopušča celo revizijo zoper oprostilno sodbo v obtoženčevo korist. Ta je dopuščena iz revizijskih razlogov št. 1 in 2 § 336 k. p., a le tedaj, ako je bil obtoženec oproščen samo zbog okornosti, ki izključujejo krivdo ali njegovo kaznivost ali pa slednjo ukinjajo. Z revizijo bo obtoženec skušal v teh primerih doseči oprostitev iz d r u g i h zanj ugodne j* ših razlogov § 280 k. p., da namreč ni kaznivega de* janja ali da ni on storilec. Pripisuje se torej oprostilni sodbi dalekosežnejši pomen kakor ga predstavlja le izrek, da državna kaznovalna oblast ni podana.
Ti primeri kažejo, da računa tudi pozitivno zakono* davstvo s pravno močjo kazenske oprostilne sodbe. To navzlic argumentu a contrario iz § 364 c. p. p. in navzlic okolnosti, da se zakon niti z besedico ni dotaknil v § 624 c. p. p. tudi oprostilne sodbe, ko govori v štirih točkah istega paragrafa o kaznivih dejanjih in obsodbi.
Za civilnega sodnika uporabno negativno ugotovitev bo nudila oprostilna sodba v primerih, da se obtoženo dejanje sioloh ni dogodilo in da je vnrav to in edino to dejanje podlaga civilnopravnemu zahtevku ter da inkriminirano dejanje krije tudi civilni deHkt, ali da je storilec kdo drugi, aH da dejanje ni kaznivo. Temu naziranju tudi ne naspro« tuie načelo civilnopravnega postofpka, da sme odločiti civilni sodnik sam o vseh predhodnih vprašanjih, od katerih je
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
9 1
zavisen obstoj ali neobstoj pravnega razmerja, ki je v pravdi (§ 255 c. p. p.). Predhodno vprašanje se namreč ne pojavlja samo po sebi, o tem vprašanju imamo nasprotno že sod* niški izrek. Preko tega ne more civilni sodnik, kar je posle* dica pravne moči, ki je imanentna vsakemu oblastvenemu izreku.""
Zaključek iz teh razmotrivanj je ta, da veže v n e* k i h, sicer zelo redkih primerih, tudi o p r o* stilna kazenska sodba civilnega sodnika. Ako iz izreka sodbe samega ne bo razvidno, — to je pogosto pri kazenskih sodbah, saj izrek navadno ne nudi jasnosti, — ali je oprostitev posledica, da se dejanje sploh ni izvršilo ali pa da dejanje samo po kazenskem zakonu ni kaznivo, bo pritegniti v razjasnitev razloge sodbe. S tem naj ne bo nikakor rečeno, da postanejo razlogi pravnomočni, marveč se s pomočjo razlogov določi obseg izreka sodbe in s tem tudi, v kolikšni meri je ta izrek postal pravno* močen. Pa tudi v obeh označenih primerih bo civilni sodnik preiskoval nezavisno od kazenske sodbe, ako obnova kazen* skega postopka po § 364 k. p. sploh ni dopustna, ker dozdevni storilec več ne živi ali pa je dejanje po kazenskem zakonu že zastarano.
Primeri absolutne prejudicialnosti kazenske oprostilne sodbe so torej zelo redki, treba jih je največkrat šele sproti ugotavljati. Zato pa zakon nima v tem pogledu nobenega predpisa, ampak prepušča sodniku, da izbere sam, kdaj ga veže po zakonu tudi oprostilni izrek kazenske sodbe.
¦II. Ugotavljanje kazenskih vprašanj v civilnem postopanju.
Ako je gotovo, da so neke odločbe kazenskih sodišč prejudicialne, obvezne za civilnega sodnika, potem se po* dajo že same po sebi določbe civilnopravdnih zakonov, da imej civilni sodnik vsaj pravico, sprožiti tok kazenskega .postopanja, kadar se mu pojavi sum kaznivega dejanja, o katerem še ni razpravljalo kazensko sodišče. Starejši zakoni so v tem pogledu izrecno predpisovali, da naj se civilno postopanje odloži, dokler se kazensko postopanje o zatrje* vanem kaznivem dejanju pravnomočno ne dovrši."
28 OklL 24. aprila 1901, Gl. U. 2540 izreka, da je v vprašanju, ali je nastala škoda iz kaznivega dejanja, oprostilna sodba kazenskega sod* nika obvezna za civilnega.
27 Avstrijski c. pr. r. je subsumiral ta procesnopravna dejanja so* dišča v § 191 c. pr. r. pod pojem prekinitve. Vendar se novejša avf atrijska literatura pod vplivom  nemške  poslužuje zopet  eešče  izraza
6*
92 Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
Po zgledu francoskega prava, ki so mu sledile mnoge nemške države, je odrejal stari avstrijski dvorni dekret z dne 6. marca 1821 št. 1743 zbirke prav. zak., da se ne sme uvesti postopanje pred civilnim sodnikom v pravnih siporih, v katerih je odvisna odločitev od dokaza in vračunljivosti zločinstva ali težkega policijskega prestopka, preden ne izreče sodbe kriminalni sodnik ali politično oblastvo. Ako pa je oseba obtožena omenjenega kaznivega dejanja šele v teku pravde in sicer na tak način, da je imeti osumljen je za ovadbo, ki je zadostna za uvedbo kazenske preiskave, tedaj je pred civilnim sodiščem postopanje ustaviti in po* čakati na odločbo kazenskega sodišča, če je pričakovati, da bo imel uspeh te preiskave odločilen vpliv na odločitev v civilni sporni stvari.28 Podobno pravno stanje moremo ugo* toviti tudi za druge pokrajine naše države. Slično določbo imata še danes veljavna hrvatskoslavonski c. pr. p. v § 2 črka b. ki je veljal do leta 1912 tudi na področju apelacij* skega sodišča v Novem Sadu, in bosanskohercegovski v § 99. Vendar postopanja v pravdah zaradi motene posesti ni odložiti (§ 77 zak. od 8. maja 1890, § 360 bos. herc. c. pr. r.). Tudi srbski gr. s. p. določa v § 174, da naj se civilna razprava prekine, ako se pokaže pri razpravljanju, da je katera izmed strank zagrešila kaznivo dejanje, ki bi bilo odločilno za razsojo stvari. V zvezi s tem določa § 298 s. k. p., da se civilna tožba na odškodnino ne more rešiti prej, preden se ne konča kazensko postopanje s sodbo ali skle* pom.
V teh določbah se zrcali predvsem naziranje, da pre* iskuj kazenske dejanske stane edinole kazenski sodnik, češ, da utegne samo on zanesljivo dognati, ali je podano kaznivo dejanje ali ne. Bilo je s tem predrto načelo raz* pravne maksime v civilnem postopanju, kajti čim se je uvedlo kazensko postopanje, je zavladalo glede nreiskova* nega dejanja v kazenskem procesu veljavno inkvizicijsko načelo. Novejši zakoni so dali civilnemu sodniku glede zbi* ranja dokaznega gradiva in pritegnitve dokazov večjo moč, na drugi strani pa vera, da najde edinole kazenski sodnik veidno materialno resnico, ni ostala več tako prepričeval* na.29 Iz zakonov je zato zopet izginila absolutna zapoved, da se postopanje sistira, čim se pojavi sum kaznivega de* janja. Civilnemu sodniku je dano> na i z vol j o,
»aussetzen«, ki je svojstven tudi prejšni avstrijski zakonodaji. Primer* jaj srbski »prestati« v § 174 s. gr. p.
28 Gl. odločbe, navedene v op. 2.
29 Klein, Vorilesungen sir. 75.
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
93
ali ipokrene kazensko postopanje, ni pa dol* žan tega storiti, marveč sme tudi sam s sred* s t vi civilnega postopanja dognati obstoj ¦ali neobstoj kaznivega dejanja.
Od načela, da je civilni sodnik vezan, je prešla torej novejša zakonodaja do prostosti civilnega sodnika glede preiskovanja kaznivih dejanj, važnih za njegovo odločbo. Tako nemški c. pr. r. v § 149, stari avstrijski c. pr. r. v § 191,30 vojvodinski (ogrski) v § 23451 in jugoslovanski v § 255*
Po določbi § 255 c. p. p. se sme prekiniti postopanje, ako gre za ugotovitev kaznivega dejanja, ki je odločilnega Vpliva na odločbo o pravnem sporu ter o tem dejanju ka* žensko postopanje še ni končano. Ako je končano, potem veljajo načela o prejudicialnosti kazenske odločbe. Dalje se sme prekiniti postopanje, ako je sumiti, da je na raz* pravi izvedeno dokazilo lažno in bi sodišče ob odločbi to dokazno sredstvo najbrže upoštevalo.
Kaznivo dejanje, zbog katerega se postopanje prekine, mora biti kavzalno za uveljavljanj tožbeni zahtevek. To je izraženo v besedah zakona, da mora biti odločilnega vpliva na sodniško odločbo. Neodločilno pa je, ali je kazensko po* stopanje glede dejanja že uvedeno ali ne. V slednjem pri* meru bo civilni sodnik obenem, ko prekine postopanje, od* stopil spis kazenskemu oblastvu in povzročil tako kazensko zasledovanje. Iz tega izhaja, da sme civilni sodnik prekiniti postopanje in pokreniti kazensko le, ako se doticno dej a* nje preganja po službeni dolžnosti in ne samo na zasebno obtožbo. Ako se preganja dejanje samo na oškodovančev predlog, le tedaj, ako je tak predlog podan. Postopanje je prekiniti, le če se pokrene kazensko postopanje pred tuzem* skim sodiščem. Na inozemsko sodišče domači sodnik nima nobenega vpliva, zato tudi ne gre prekinjati postopanja v svrho, da bi se uvedlo kazensko zasledovanje pred inozem* skiim sodiščem. Pač pa je prekinitev dopustna, ako kazen* sko postopanje v tuji državi že teče, in to ne le takrat, ka* dar bo inozemska kazenska sodba za tuzemskega sodnika prejudicialna, marveč tudi sicer, ako bi bilo to sodbo upo* števati pri odločbi.
** Gl. Neumann, o. c. str. 804 in tam navedena literatura. KI e im = En g e 1, o. c. str. 316, Pollak, str. 444, Sperl, o. c. str. 275, 421.
31 Kisel, o. c. str. 131.
3s Ve r on a * Zu g 1 i a, o. c. ntr. 344.
94
Vpliv kazenskega postopanja na civilno pravdo.
Glede drugega primera § 255 je poudariti, da gre za dokazila, torej za lažne ali lažno predrugačene listine, za lažne izpovedi prič in izvedencev (tolmačev) ter strank. Prav redko bo sicer vsled lažne zaprisežene izpovedi ene stranke (prekiniti postopanje, čeprav tudi to ni izključeno.3" Predočiti si je namreč, da pada zapriseženo zaslišanje stranke redoma (ne sicer vedno) na konec razprave in da tik pred zaključkom razprave prekinitev ni na mestu, mar* več sklep razprave in samostojna presoja razpravnih po* datkov po civilnem sodniku samem. Velja pa za vsa ta do* kazna sredstva, da so res odločilne važnosti za odločbo o pravnem sporu.
Drugi odstavek § 255 c. p. p. je imeti bolj za eksempM* fikacijo cele določbe kakor pa za to, da se ustanovi samo* stojen pogoj za prekinitev poleg glavnega pogoja: sum kaznivega dejanja. Zato bo prekinitev dopustna tudi, ako pridejo med pravdo na dan kaznive nasprotnikove spletke ali njegovega zastopnika (»prevarna dejanja«), ki utegnejo odločilno vplivati na razsojo, in ne samo taka dejanja teh oseb, ki se kažejo kot dokazna sredstva."'4 Pač pa glede sod* nikovih dejanj ni druge možnosti kakor odklonitev krivic* nega sodnika.
Kdaj je civilno postopanje prekiniti, odloči sodnik posvojeni preudarku.35 Kadar je gotovo, da je bilo dotično dejanje res izvršeno, ker je priznano (civilni sodnik išče redoma le formalno resnico) ali ni nasprotnih dokazov, postopanja sploh ne bo prekiniti. Ni več suma, mar* več gotovost kaznivega dejanja.86 Sicer pa velja načelo, da takrat, kadar more civilni sodnik s svojimi sredstvi enako zanesljivo ugotoviti pravno stanje kakor kazenski sodnik, zlasti kadar niso potrebne posebne poizvedbe (hišne pre* iskave), prekinitev ni na mestu.37 Postopanje je tudi prej končano brez nepotrebnih zavlačevanj, ako ga izvede ci* vilni sodnik neprekinjeno, kar je osobito upoštevati pri nujnih primerih. Prav malokdaj je na mestu prekinitev vsled lažne izpovedi priče ali izvedenca. Sodnik more ven* darle večinoma sam presoditi, ali naj priči verjame ali ne,
33 Klein. o. c. str. 74; Spori, o. c, str. 275.
34 Nasprotno Spe t l, o. c, str. 275.
3r- Odi, 24. aprila 1022, Themis M, 239; 14. novembra 1922, ThemLs
m. 3i9.
Odi. 25. junija 1903, Gl. U. 2389. " Gl.  Schauer, Untcrbrccbung des  /i.vilprozesses \vegen  Ver* dachtes einer strafbaren Handlung, Ger. Zeit. 1898 št. 6; odi. 6. okto* bra 1910, Gl. U. 5204; 30. maja 1917, Jut. BI. 1917, 32.
Ali se sme določba S 370 k.     uporabljati na dražbe lovišč?     95
kajti redkokdaj bo ugotovil kazenski sodnik lažnivost iz* povedb z drugimi sredstvi, kakor so na razpolago civilnemu sodniku baš v tej pravdi. Kakor on bo navezan tudi ka* ženski sodnik na ista dokazila, vsled česar se le prepogosto dogaja, da ostane tako uvedeno kazensko postopanje brez uspeha. Ako pride celo do oprostilne sodbe, je situacija celo zaobrnjena, ako je ta sodba prejudicialna. Prekinitev je dopustna tudi na višji stopnji.38 Določba § 9 nar. z dne 12. oktobra 1914 št. 275 drž. zak., da je na zaprosilo kazenskega sodišča civilno postopanje prekiniti, ker da je podan sum oderuštva, je z novim kazen* skim zakonikom razveljavljena. Po kazenskem zakonu je delikt oderuštva na novo določen in oderuštva po naredbi iz 1. 1914 ni več. S tem pa so razveljavljene tudi ostale do* ločbe naredbe, ki se nanašajo le na delikt oderuštva po naredbi iz 1. 1914. Določba čl. 2 uvod. zak. k c. p. p. (zak. z dne 9. julija 1930 SI. N. LXV. 384) tu nima več kaj raz* veljavljati.
(Konce prihodnjič.)
Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati na dražbe lovišč?
Dr. Metod Dolenc.
V svojem Tolmaču h kaz. zak. sem na str. 558. dejal, da gre v § 376 za »javno prodajo ali dražbo, torej v izvršil* nem, konkurznem ali nespornem postopanju«. Od lovske strani sem bil pozvan, da se izjavim, ali ne spadajo tu sem tudi javne dražbe lovišč.
Da vprašanje pravilno rešimo, naj se ozremo predvsem po zgodovini postanka določbe danes veljavnega § 376 k. z.
V projektu I. (1910) se je pričenjala analogna določba § 286 tako*le: »Ko pri javnoj prodaji imanja u nameri da bi osujetio izmerenje svojih poverilaca, odvrača koga od licitacije...« Ta določba je bila postavljena v XXVII. glavo, naslovljeno »Zločini p roti v imovine«. V motivih k temu paragrafu, ki so bili uvrščeni v podpo*
** Aillerhand, Die Unterbrechung des Zivilprozesses in hoherer Irestaiu \vegen des Verdachto; einer strafbaren Handrung. t»cr. 1!. 1898 fetr. 45 si. Primerjaj tudi § 637 c. p. p.
96     AH se sme določba § 376 k. z. uporabljati na dražbe lovišč?
glavje: »K a ž n j i v o k o r i s t o 1 j u b j e«, so izdajatelji iz* rečno poudarjali, da treba najti adekvatno določbo dotlej veljavnemu § 288 srb. k. z. iz 1. 1860, ki da je bil iz izvirnika (starega pruskega k. z.) krivo preveden. Paragraf 288 srb. k. z. se je glasil: »Ko pri javnim od nadležne vlasti pred* metnim licitacijama šilom ili pretnjom ili podmičivanjem i obečavanjem, druge od licitiranja odvrati, da se kazni...« Pravilni prevod naj bi bil tisti, ki bi veljal samo »od nad* ležnih vlasti preduzctim licitacijama, kojima se vrši pro* daja nečijeg imanja radi n a m i r e n j a p o v e r i 1 a c a«, še posebc se pozneje na str. 646. poudarja, da je mišljeno »d e 1 i k v e n t o v o i m a n j e«.
V proj. II. (1922) je prišlo do analogne določbe v § 367., ki se je glasil: »Ko pri javnoj prodaji odvrača koga od nad* metanja obečanjem« i. t. d. Ta določba je bila sprejeta v glavo XXIX. z naslovom »Krivična dela p r o t i v imovine«. Kratko pojasnilo v Proj. II. se je vobče skli* cevailo na motive iz Proj. L, glede svojega novo tekstiranega § 367 pa stoji (na str. 117.), da se kvalificira kot »nedo* pušteno k o r i s t o 1 j u b 1 j e iz naročiti h i m1 o* vinskih odnos a«. Nadaljnih pojasnil ni. O »deli* kventovem imanju« ni več govora.
Naš sedajšnji § 376 k. z. je prinesel samo boljšo teksta* cijo, sicer pa nobene nove kriminalno politične misli. Isti tekst je stal že v Gjuričičevem predlogu (§ 364), a Suboti* čev ekspoze je zdrknil preko njega brez vsake pripombe. Pač pa se je isti eksipoze naravnost pozival na motive iz proj. I. in II., po katerih naj bi šla zaščita za poplačilo dol* gov pri prodaji »imanja«. Temu ustrezen je tudi podnaslov XXVII. poglavja, ki nosi naslov »Krivična dela protiv imo* vine«, a podnaslov se glasi: »7. O š t e č e n j e t u d j i h stvari i imovinskih interesa.«
Če se vprašamo, ali so mislili redaktorji Proj. I. na imo* vinske interese pri dražbah lovišč, moremo to vprašanje gladko zanikati; kraljevina Srbija namreč lovskih dražb ni mogla poznati, ko ni nikdar uvedla zakupnega s i s t e* m a pri oddajanju lovišč. Dražbe radi lova pa se niti pri' nas ne vrše v izključno imovinskem interesu. Zgodovina postanka § 376 k. z., kakor tudi ideologija zakonodavca iz 1. 1910. bi torej kazala, da gre v tem paragrafu za javne dražbe, ki se vrše eminentno in zgolj v imovinskem inte* resu, torej le pri javnih dražbah v izvršilnem, konkurznem in nespornem postopanju.
Navzlic temu se te ozke interpretacije iz zgodovine po* stanka § 376 k. z. ne moremo oprijeti. Dejstvo je, da so redaktorji iz proj. I. pri besedah »prodaje imanja« — drugo
Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati na dražbe lovišč?     97
črtali in s tem smisel norme izpremenili, to je: posplošili.
0 omejitvi delikta na delikventovo imenje ni več govora. Neodločilno je, ali so imeli označeni namen ali ne, ter se to iz motivov od proj. II. (1922) dalje niti ne da določiti. Obnarodovano besedilo se glasi tako, da se sme in m o r a vsaka javna dražba, torej tu d i o d p r is to j* nega oblastva glede zakupa lovišč odre* jena, subsumirati pod dejanski stan § 376 k. z., toda kaznivost po tem paragrafu nastopi le pod
1 z v e s t n i m i p o g o j i.
Deliktu po § 376 k. z. je namreč bistven element (sledeč iz označbe podpoglavja 7.) »ostečenje ... imovinskih inte« resa«, da storilec v e, da se nahaja pri javni dražbi in da se ona vrši v zaščito imovinske koristi katerega* •koli upravičenca, tudi imetnika pravice, dati lovišče v zakup. Kjer to ni pravno dopustno (n. pr. v Sr* biji), ni možnosti kršitve. Razen tega pa mora naklep vsebovati tudi hotenje storilca, da imovinske koristi •drugega oškoduje. Nikjer ne stoji, da bi moral biti storilec sam dražitelj. ali da bi se moralo odvračanje sto* rilca vršiti v njegovo korist. Če bi šlo tistemu, ki odvrača «id licitacije n. pr. samo za to, da bi z vidika plemenitega lovskega športa preprečil zdražitev lovišča od strani človeka, ki bi divjačino športno nesmiselno ugonabljal, o kaznivosti takega storilca ne bi moglo biti govora. Pogajanja pri dražbi, ki bi imela za svrho zenačenja interesov z med* sebojnim prostovoljnim pristankom, bi vsebovala potrebni dolu s samo tedaj, če bi storilec točno vedel, da je tisti, ki se odvrača, resnično in trdno voljan več ponuditi kot tisti, ki odvrača, tako da bi s tem tisti, ki so upravičeni, da dobe izlicitirano svoto, trpeli na svoji imovini.
Čas, kedaj je storitev delikta po § 376 k. z. možna, je določen z besedami »na javni prodaji ali javni dražbi«, Pre* ozka interpretacija bi bila, ako bi smatrali, da gre samo za čas od otvoritve dražbe na Odrejenem naroku. Cjuaestio f acti bo, kako daleč pred otvoritvijo dražbe se sme šteti za modaliteto delikta »na javni dražbi«. Neposredno pred pričetkom draženja na mestu, določenem za dražbo, zbrani dražilci so gotovo že na javni dražbi, ljudje pa, ki se razgo* varjajo o dražbi prejšnji dan v gostilni, ter obetajo drug drugemu razne koristi, če ne nojde dražit, pa niso še n a javni dražbi; saj se ta lahko še odpove, odgodi in pod. Zakonodajec je deial v izvirniku »pri... javnom nadmeta* nju«, ne pa »o prilici javnog nadmetanja«. pa tudi ne »za vreme iavnog nadmetanja«. Pač pa ie odvračanje samo* stojno kriminalizirano, rudi če ni imelo uspeha.
96
kari Biicher ut njegovo znanstveno delo.
Če pregledamo vse te pogoje za kaznivost odvračanja od dražbe lovišč (seveda veljajo c eter i s paribus tudi za druge javne dražbe) zlasti pa potrebo, da mora odvračajoči storilec imeti volijo oškodovati nekega drugega, a ne samo sebi koristiti, potem porečemo: navzlic gori omenjenemu iposlošenju zaščite čistosti javnih dražb se bo dala kaznivost tistega, ki odvrača od dražbe, prav redko* krat ugotoviti.
Kari Biicher in njegovo znanstveno
delo*
Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič.
V starosti 83 let je nekoliko dni tega nazaj umrl v Lipskem profesor nacionalne ekonomije na tamošnji uni* verzi Kari Biicher. Številni mladi nacionalni ekonoma so se učili po njegovih spisih, številni starejši nacionalni ekonomi pcdučujejo po njegovih spisih svoje slušatelje. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da s pristankom odbora društva »Pravnika« posvetim temu nacionalne mu ekonomu kratko komemorativno predavanje.
V jugoslovanski književnosti se je že odzval na tužno vest o smrti K. B u c h e r j a prof. dr. V e 1 i m i T Bajki č, ki je v »Narodnem Blagostanju« (1930, br. 47) posvetil par vrstic tej, kakor on pravi, »najmarkantniji ličnosti medju ekoncmistima za poslednjih pedeset godina — posle B r c n* t a n a«. To je malo pretirano ne samo glede B ii c h e r j a, marveč tudi glede Brentana, vendar ni dvoma, da je z Biicher jem legel v grob mož velikega značaja in uče* njak velikih zaslug na polju ekonomske vede.
Njegova biografija je interesantna. Pričel je svoje delo* vanje v Frankfurtu na Majnu kot docent in obenem kot sotrudnik »Frankfurter Zeitung«. L. 1878. je bil na Bi s* marekovo povelje aretiran skupaj z vsem uredništvom tega liberalnega lista. Zapustil ie dOcenturo in se posvetil izključno novinarskemu noslu. Toda čez par let je zapustil »Frankfurter Zeitung«, ker se ni snoraznmel s S o n n e* mannom, takratnim glavnim urednikom lista.
Po priporočilu Alberta Schaffleja je postal do* cent na monaikovski univerzi, ki je bila v tej dobi rivalitete med Prosijo in Bavarijo središče opozicije nroti B i s m a r* cku. Odtod pa je prestopil na univerzo v Jurjevu. nato n.i
* Predavanje v društvu »Pravniku« dne 3. decembra 1930.
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
99
tehniko v Karlsruhe in v Basel. Večkrat so ga vabili v Got* tingen, toda ni hotel postati profesor na nobeni pruski uni* verzi. Odzval se je le vabilu univerze v Lipskem, kjer se je ta akademski nomad naselil stalno in kjer je ostal do svoje smrti.
Ako pa je K. B ii c h e r menjal visoke šole, je bilo nje* govo znanstveno delo prosto vsakega frfotarija v smislu Charlesa Fourier j a. Od mladosti do smrti se je bavil z dvema stvarema, in sicer z novinarstvom in z ekonomsko zgodovino.
Kar se tiče novinarstva, ni bil toliko pravi novinar, ko* likor učenjak, ki je znanstveno proučeval novinarstvo, ter ga po pravici imajo za osnovatelja novinarske vede. Številni članki o »Zeitungsvvesen«, javna predavanja o tem predmetu, razprava o »Anonvmitat in den Zeitungen«, v kateri pobija v sodobnih večjih listih prevladujoči sistem anonimnih član* kov, knjiga »Der deutsche Buchhandel und die Wissen* schaft«, na lipski univerzi osnovana prva stolica za novinar* stvo, v Lipskem osnovani institut za znanstveno proučevanje novinarstva, končno ostri nastop proti načinu pisanja, ki se je razpasel v nemških listih za časa svetovne vojne — tak* šna je bila ta prva znanstveno*pubMcistična stran njegovega delovanja.
Centralno področje znanstvenega udejstvovania Kar* la Biicherja pa je bila ekonomska zgodovina. B ii c h e r pričenja s specialnimi zgodovinsko*gospcdarskimi raziska* vanii. ki jih nadaljuje skoro vse življenje (Frankfurter Buchbmder — Ordnungen. Bevolkerung von Frankfurt a. M. im XIV. und XV. Jahrh. 1886, Das stadtisehe Beamtentum im Mittelalter, die Frauenfrage im Mittelalter, Frankfurter Amtsurkunden, Ein Ausschnitt aus der Gevverbegeschichte, Berufe der Stadt Frankfurt a. M. im Mittelalter. 1914 in dr.).
Istodobno se je B ii c h e r lotil nekaterih zelo zapletenih vprašanj o prvotnih gospodarskih razmerah. Sem spada nje* gova izdaja nemškega prevoda spisa Emile de Lavele* y e a o prvotni lastnini: »Ureigentum. Autorisierte deutsche Ausgabe, herausgegeben und vervollstandigt von Dr. Kari Biicher.« Leipzig. J879. Tej izdaji je Biicher dodal VI. poglavje (str. 86 — 112) o preostankih prvotne agrarne skup* nosti v Nemčiji in IX. poglavje (str. 152 — 230) o almendah v hmozanadni Nemčiji. O almendah je Biicher pozneje pubbViral posebno brošuro »Die Allmenden in ihrer wirt* schaftHchen und soziaVu Bedeutung« (Soziale Streitfragen, hersiiusgpaehen von A. D a m a s c h k e. Heft XII). Njegov je tudi članek »AHmenden« v Handwdrtprbucb der Staats* \vissenschaften (4. izdaja. I. str. 242 — 251). V svojih dopol*
100
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
nilih k Lavelevevi knjigi se B ii c h e r pridružuje po Laveleveju zastopanemu naziranju, da je bila tudi pri Germanih prvotna oblika zemljiške posesti Gemeineigen* tum (skupna lastnina). Sklicuje se pri tem na različne še za njegovega časa ohranjene pojave gospodarske skupnosti med vaščani, na periodično delitev njiv in drugih zemljišč v marsikaterih krajih Nemčije (tako zv. »Schiffeln« v Renski provinci, Westerwaldu in Fogelsbergu, vvestfalski »Vohden«, posebno pa trirske »Gehoferschaften«). V tem smislu je B ii c h e r izrazit zagovornik teorije o prvotnem agrarnem komunizmu, ki so jo postavili in utemeljevali Olufsen (1821), H a n s s e n (1835), H a x t h a u s e n, ki je prvi opisal ruski »mir« (1847), Maurer (1854), Roscher (1854), Laveleve (1874), Morgan (1877), B ii c h e r (1879), K o* v a le v s ki (1879), L. v. Stein (1881), Heusler (1885), B r u n n e r (1887) in dr., teorije, ki pravi, da je bila prvotna oblika agrarnih odnošajev »Gemeineigentum und Gemein* nutzung«, katerim je sledila oblika »Gemeineigentum und Privatnutzung« in iz katere je šele pozneje zrasla oblika »Privateigentum und Privatnutzung«. Ta teorija je bila dalje časa prevladujoča teorija, tako da ni trdil prav eden izmed njenih novejših kritikov, pred par leti umrli G. v. Belovv, ko je naslovil svojo kritično razpravo o tej teoriji »Das kurze Leben einer vielgenannten Theorie«. Toda polagoma so kritični udarci izpodrinili tla tej teoriji. Kot njeni kritiki so nastopili, razen starejših avtorjev (agronoma Thaer j a, Alberta in W a i t z a), ruski državoslovee in pravni zgo= dovinar Boris Čičerin, ki je prvi podvrgel kritiki teo* rijo o prvotnem značaju ruskega »mira« (1856), pod njego* vim vplivom ruski pravni zgodovinar V. S e r g j e v i č, ki je kritično pregledal prvotne zapadnosevrcpske agrarne odno* saje (1964), nemški zgodovinar K. L a m p r e c b t, ki je spe* cielno proučil trirske »Gehoferschaften« (1885), francoski zgodovinar Fustelde Coulanges (1885), agrarni zgo* dovinar A. M e i t z e n (1895), nacionalni ekonom v Gradcu R i c h a r d Hildebrandt (1896), gori omenjeni G. v. Belovv (1903), A. Dopsch (1918) in dr.* Za tistega, kdor je prečital te kritike, ni dvoma, da je B ii c h e r i e v o naziranje glede oblike »Ureigentum« sedaj omajano. Njegov opis in analiza »almend«, ki jih on sam smatra za produkt poznejšega agrarnega razvoja, pa ne izgubljata vsed tega
* Argumentacija zagovornikov in kritikov teorije o prvotni agrarni skupnosti je podrobno razložena v Moji knjigi »Germanskoe zemileustro« iteljnoe zakonodateljstvo. Razdjel obsčinnvh zemelj.« Kiev. 1908, strani 29 — 85.
kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
101
.svoje vrednosti, kakor tudi njegov protest proti preveč radi* kalnemu postopanju z almendami in nekaterimi drugimi skupnimi občinskimi zemljišči agrarne zakonodaje, tako zv. Landeskulturgesetzgebung v Prusiji in v drugih nemških državah v dobi ekonomskega liberalizma od konca XVIII. do polovice XIX. stoletja.
Težišče Bucherjevega dela <pa ne leži v detajlnih specialnih zgodovinskih raziskavanjih, v katerih so se po* tapljali drugi nacionalni ekonomi zgodovinske šole. Njegov talent se je pokazal v vsej svoji moči na drugem polju, na katerem B ii c h e r nadkriljuje s svojo talentiranost jo G. S c h m o 11 e r j a, dasi zaostaja za njim v encikkopedičnosti svoje erudicije, B ii c h e r j a pa je na tem polju prekosil W. Som bar t tako s svojo erudicijo, kakor s svojim kla* »ifikatorskim talentom. Med temi tremi avtorji se je tudi dejansko vršila tekma v obliki precej ostre polemike. Polje, na katerem se je odigravala ta tekma, je to, kar se da ime« novati gospodarsko*zgodovinska morfo-logij a. Naloga te grane ekonomske vede je v tem, da uvrsti konkretno zgo* dovinsko gradivo v nekake posplošujoče sheme, izkleše to, kar je pozneje Max W e b e r imenoval IdeabTvpus, in izsledi razvojne tendence teh tipov. Definicije zgodovinsko zraslih tipičnih oblik gospodarske organizacije, njih klasifi* kacija in sheme njih evolucije — v tem tiči glavna B ii* c h e r j e v a zasluga.
Ta zasluga je najbolje izražena v njegovem klasičnem spisu »Die Entstehung der Volkswirtschaft«. Prva izdaja tega spisa je izšla 1. 1893. Ne zaštareti v teku več kakor 30 let, izhajati zmerom v novih in novih izdajah (1. 1922. je izšla 16. izdaja: 23. — 28. tisoč I. zvezka in 7. izdaja: 7. do 10. tisoč poznejšega II. zvezka) — to je že lepo kvalifikacij* sko spričevalo za to delo. Posebno interesanten je I. zvezek, ki je postal prava propedevtika nauka o narodnem gospo* darstvu ali, kakor ga je imenoval eden Biicherjevih ko* legov, »Anleitung, um nationalokonomisch denken zu ler* nen« (gl. Entstehung. I, str. IV — V). V tej svetovno znani knjigi popisuje Biicher prvotno gospodarsko stanje »der individuellen Nahrungssuche«, kateremu odreka celo značaj gospodarenja. Dalje podaja karakteristiko gospodarstva na* ravnih narodov z »Hackbau« (motižnim poljedelstvoim), s pridobivanjem dobrin po darilih, z ropom, plenom, tribu* tom, globe namesto odplatne izmenjave. Nato analizira združitev dela in njene tipične oblike (Arbeitsver* einigung —¦ zedinjenje več poslov v rokah enega in istega delavca in Arbeitsgeineinschaft — skupno delo več delav* cev, ki se zopet deli 1. v Gesellschaftsarbeit ali gesellige
102
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
Arbeit — družabno delo, 2. Arbeitshaufung — kopičenje dela, in sicer einfache Arbeitshaufung in Arbeitsverjkettung
— porezo dela, ter 3. Arbeifeverbindung — zvezo glavnega in pomožnega posla).
V posebnem oddelku o delitvi dela zavrača B ii* cher Smithovo naziranje, da je delitev dela nastala iz človeku .prirojene sposobnosti za izmenjavo. V nasprotju temu smatra Biicher, da je delitev dela polagoma zrasla kot »eine historisehe Kategorie, keine elementare Wirt* schaftserscheinung« (str. 316), in sicer kot pojav socialne prilagoditve. Biicher podaja nato zelo originalno klasifi* kacijo tipičnih oblik delitve dela: 1. Berufsbildung — nasta* nek poklicev; 2. Berufsspaltung ali Spezialisation — delitev poklicev; 3. Produktionsteilung — delitev produkcije po posameznih fazah produkcijskega procesa; 4. Arbeitszer* legung — razkosanje dela, t. j. tehnična delitev dela v obratu in 5. Arbeitsversehiebung — preložitev dela, in sicer prenos enega dela produkcijskega procesa na drugi kraj, kjer se izdelujejo za ta proces potrebni stroji oz. druga pomožna sredstva). B ii c h e r analizira zvezo, ki je bila v različnih dobah in je tudi sedaj med delitvijo dela in nastankom socialnih razredov ter slično G. S c h m o H e r j u, H. S p e n* c e r j u in E. D u r k h e i m u gradi nauk o delitvi dela na splošni sociološki bazi.
V nadaljnjem oddelku razpravlja o oblikah obrt* nih obratov in n o d i e t i i (Betriebssvstem) in o nji* hovi zgodovinski metamorfozi. B ii c h e r razločuje pri tem: 1. Hausvverk (Hausfleiss) — domače delo; 2. Lohnwerk — de'o iz naročnikovega materi j ala. kamor spadajo tudi prej zelo razširjeni »Storer« (auf die Stor gehen), potujoči obrt* niki, priljubljena postava starih nemških bajk; 3. Handwerk i. e. S. — obrtništvo, rokodelstvo v ožjem smislu, delo iz lastnega materijala (vsled tega Preiswerk), delo za naroč* nika (Kundenproduktion); 4. po navadi z zelo neiasnim izrazom »Hausindustrie« označeno obliko obrta — domačo industrijo, za katero B ii c h e r uporablja noJustijevem vzorcu izraz »Verlagssv«tem« — delo za trgovca, in 5. Fabrik
— tovarno. V tej klasifikaciji mrinada B ii c h e r j u detajlna razvrstitev obHk obrtništva. V klasifikaciji pa ie izpuščena manu faktura, ki io Biicher napačno zbližuje z do* mačo industrijo (str. 185). dasi ie med njima globoka social* no*strukturna razlika. V domači industriji dela delavec doma in je odvisen od podjetnika — karoitalista le v raz* pečavi produkta (stadij trgovskega kanita'izma). v ma* niifakturi na de'a delavec v no^ietnikovi delavnici in je odvisen od podjetnika — kapitalista ne samo v razpečavi
K.arl Biicher in njegovo znanstveno delo.
produkta, ampak tudi v produkciji sami (prvi stadij i n d u* strijskega kapitalizma, ki je ugladil pot kapitalistični tovarni)- V članku »Gevverbe« v »tiandwbrterbuch der Staatsvvissenschatten« (4. Aufl. IV, str. 966 — 999, Jena. 1929) govori Biicher o manufakturi in tovarni, zbližujoč ti dve obliki obratov. Tedaj pa izgineva tehnična razlika med m a nu fakturo, v kateri prevladuje ročno delo in raz* vita delitev tega ročnega dela, in tovarno (m a š i n o fak* turo), katere bistvena poteza leži v uporabi strojev in kom* p lici ranih kemičnih procesov.
Vrhunec Biicherjeve gospodarsko^zgodovinske mor* fologije pa je njegova »Stufentheorie«, t. j. shema stopenj v zgodovinskem razvoju celotnega gospodarstva. Razen knjige »Entstehung der Volkswirtschaft« je bila ta shema razlože* na še v razpravi »Volkswirtschaftliche Entwicklungsstufea«. v »Grundriss der Sozialokonomik« (I. Bd. A. 1924). V she* matizaciji gospodarskega razvoja je B ii c h e r imel več pred* hodnikov, in sicer: Smith*Storch*Listovo shemo (lov; živinoreja; poljedelstvo; poljedelstvo in obrt; poljedel* stvo, obrt in trgovina); k tej shemi je Biicher napravil sedaj skoro vobče priznano pripombo, da je poljedelstvo starejše od živinoreje in da evropski nomadski narodi »eher als verwildete Ackerbauer zu betrachten seien« (Entstehung, str. 43), t. j. kot »sekundare Nomaden«, kakor se sedaj izraža Fr. Oppenheimer (Abriss einer Sozial* und \Virtschaftsgeschichte Europas. I. Abt. 1929. IV. historischer Ban d njegovega »Svstem der Soziologie«); nato B r u n o H i 1* debrandovo shemo (naturalno, denarno in kreditno go» spodarstvo) in Schmollerjevo shemo (Stamm*, Dorf*, Stadt*, Territorial* in Staatswirtschaft). Zadnja shema se že precej približuje B ii c h e r j e v i, tako da je S c h m o 11 e r \ svoji polemiki z Biicherjem temu celo očital, da je prevzel njegovo shemo. Tudi P 1 e n g e (Die Stamm* formcn der vergleichenden Wirtschaftstheorie, 1919) pravi, da je B ii c h e r zgradil svojo shemo na R o d b e r t u s o* vem nauku o antičnem o'-*-^*nem gospodarstvu in na S c h m o 11 e r j e v i shemi. Vendar pa je Biicherjeva shema bolj enostavna kakor S c h m o 11 e r j e v a, in, kar je posebno važno, je manj politično in več gospodarsko orien* tirana, vrhtega pa se odlikuje z jasno formuliranim prin« c i p i u m d i v i s i o n i s. Kot razvrstilo jemlje B ii c h e r »die Lange des Weges, welchen die Giiter vom Produzenten bis zum Konsumenten zuriicklegen« (str. 91). Glede na to razločuje: 1. geschlossene Haus\virtschaft (zaključeno doma* če gospodarstvo) — prevladuje delo zase, pri katerem je dolžina poti enaka 0, 2. Stadtvvirtschaft (mestno gospodar*
104
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
stvo) — prevladuje delo za naročnika, produkt gre direktno« od produeenta h konzumentu, in 3. Volks\virtschaft (narod* no gospodarstvo) — prevladuje delo za trg, produkt prehaja skozi roke več posredovalcev, dokler pride h konzumentu. Tako narodno gospodarstvo, pravi Biicher, je »produkt tisočletnega razvoja« (str. 90).
Ta »Stuientheorie« ima veliko zagovornikov, izzvala pa je tudi nešteto ugovorov. Kot njeni kritiki so predvsem nastopili zgodovinarji: Eduard Meyer (Die wirtschaft* liche Entvvicklung des Altertums. 1895) in dr. (gl. na pr. zadnji članek E d g a r Salina: »Staat und Handel in Hel* las in arehaiseher und klassischer Zeit« v Zeitschr. f. d. ges. Staatswiss, 89. Bd. 2. H. 1930, str. 353 — 361 in tam navedeno literaturo). Ti zgodovinarji ugovarjajo proti B ii c h e r j e* v emu prištevanju Grčije in Rima k stopnji domačega zaključnega gospodarstva, ker je v njih že cvetela razvita iz* menjava z denarjem in kreditom. Prav to naglašata G. v. B e* low (Probleme der Wirtschaftsgeschiehte. 2. A. 1926) in A. Dopsch (Wirtschaitliche und soziale Grundlagen der europaischen Kulturentwicklung. I. 2. A. 1923, II. 1920) glede stare Nemčije, in Dovnar*Zapoljski glede stare Ru* sije. Cela vrsta zgodovinarjev trdi, da je bila izmenjava že v prazgodovini (gl. članek »Handel« v Reallexikon der ger* manisehen Altertumskunde. 1915); etnografi pa dokazujejo, da je bila že pri divjih narodih (S c h m i d t, Ethnologische Volkswirtschaf tslehre. I. Bd. 1920). WalterSchwenzen (Zum Altbabilonischen Wirtschaftsleben. Studien iiber Wirtschaftsbetrieb, Preise, Darlehen und Agrarverhaltnisse. 1915) navaja celo podatke, iz katerih je razvidno, da je bila že za časa prve babilonske dinastije in pozneje za časa Hamurabija izmenjava kakor tudi srebrni novec, ka* pital, posojila, zakup zemljišč in drugi accessoireji precej razvitega menjalnega gospodarstva. Vsled vsega tega menijo Max Weber (»Die Objektivitat sozialvvissenschaftlicher und sozialpolitiseher Erkenntnisse« v Arch. d. Sozialvviss. u. Sozialpol., Bd. XIX, str. 1 in sled.) in G. v. Belo vv, da B ii c h e r j e v a shema ni toliko zgodovinska shema, koli* kor logična shema idealnih tipov gospodarske organizacije. Sedaj ni več dvoma, da je B ii c h e r pretiraval naturalni značaj antičnega in drugega starejšega gospodarstva. Čim bolj rastejo konkretna raziskavanja, tem bolj in bolj se oddaljuje od nas začetek izmenjave. Vendar pa ima B ii* c h er načelno prav v tem, da se je gospodarjenje pričelo s prevladujočim naturalnim gospodarstvom, v katerem je po izrazu Petronija »omnia domi nascuntur« (Entstehung, str. 100), na njem zrasla s početka le tanka plast izmenjave,
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
105
predvsem v obliki zunanje trgovine, in šele polagoma je izmenjava preosnovala gospodarstvo širših  ljudskih mas.
Drugo skupino kritikov tvorijo nacionalni ekonomi, ki ugovarjajo proti temu, da so vsi narodi imeli stopnjo mest* nega gospodarstva s cehi in drugimi posebnostmi zapadno* evropskega mesta. Tako na pr. pravilno pripominjata ruska nacionalna ekonoma M. J. Tugan*Baranovskij (Osno* vy političeskoj ekonimii. 3. izd. Riga. 1924, str. 86 — 87) in Den (Očerki hozjajstvennoj geografu' Rossii), da Rusija ni poznala take konkretne zgodovinske oblike mestnega gospo* darstva razen začetkov razvoja v tej smeri v severo*zapad* nih trgovskih mestih Novgorodu in Pskovu. B ii c h e r sam priznava to posebnost gospodarskega razvoja Rusije (gl. str. 184). Toda tudi Rusija ni preskočila iz stadija natural* nega kar naravnost v stadij narodnega gospodarstva; tudi ona je preživela dobo prevladujoče lokalne izmenjave, to pa je bistvo druge stopnje Biicher je ve sheme.
Končno je W. S o m b a r t (Der moderne Kapitalismus. I. Bd. 6. Aufl. 1925) nastopil proti Biicherjevemuprin* c i p i u m d i v i s i o n i s. Svetovni pariški krojači (coutu* riers), Kruppove tovarne, pravi S o m b a r t, delajo po na* ročilu, angleške zveze konzumnih društev nabavljajo blago direktno pri producentih in ga brez posredovalcev poraz* delujejo' med konzumente; dolžina poti, ki jo preide blago, se pri tem skrajša, ali pomenijo vsled tega ta najbolj razvita gospodarstva nazadovanje v drugo stopnjo? Ta ugovor pa pojmuje preveč kilometerski Biicherjevo »dolžino poti«. Vsa po Sombartu navedena gospodarstva ne zožujejo področj a izmenjave, marveč ga razširjajo skoro na ves svet. V tem smislu pomenijo vprav poBiicherjevi shemi korak naprej, ne pa nazaj.
Biicherjevo »Stufentheorie« je treba torej, vkljub vsem navedenim ugovorom, priznati v svojem bistvu za pravilno, dasi stilizirano, shematično sliko faz, ki jih je pre* šlo človeško gospodarstvo, preden je zadobilo obliko narod* nega gospodarstva.
Shema je samo nepopolna glede na nadaljnje izpremem* be, ki jih je že preživelo in preživlja naprej narodno gospodarstvo. To vrzel izpopolnjuje E. v. P h i 1 i p p o vi c h (Grundriss der politischen Oekonomie. I. Bd. 16. Aufl. 1922), ki razločuje starejšo obliko zvezanega (gebundene) in po* znejšo obliko prostega narodnega gospodarstva (freie Volks* wirtschaft). Toda tudi ta delitev ne dovaja do sedanjega časa, ker se je ielo prosto narodno gospodarstvo nočenši od zadnje četrti XIX. stol. čim dalje več nagibati na novo obliko zvezanosti. Za sodobno narodno gospodarstvo je celo
7
106
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
karakterističen boj, ki se vodi za dozo in obliko te nove zvezanosti. Vsled tega razločuje novejši pisatelj W. Mit* s c h e r 1 i c h (»Skizze einer Wirtschaftsstufenfolge« v Welt* wirtschaftliches Archiv. Bd. 16. Heft 2*3. 1921 in knjiga »Eine Wirtschaftsstufentheorie. Skizze des okonomi schen Werdens der germanisch*romanischen Volker.« Leipzig. 1924) te*le razvojne stopnje: einfache GemeinwiTtschaft, konporativ gebundene Wirtschaft auf gemeinschaftlicher Grundlage, freie Individuahvirtschaft in zopet korporativ gebundene Wirtschaft. V tem pogledu izpopolnjeno B ii* cherjevo shemo, ki bi upoštevala oba aspekta in bi bila zgrajena na dveh znakih, namreč na Biicher j evem zna* ku »razvoja izmenjave« ter na znaku »prostosti oz. zveza* nosti posameznih gospodarstev«, razlagam že davno v svo* jih predavanjih in sem jo priobčil v članku »Uniiversalistička koncepcija ekonomije O t h m a r a S p a n n a« v Arhivu za pravne i društvene nauke (knjiga VII, br. 4. 1923, str. 249).
Zaključim pregled Biicherjevih del z njegovim spisom »Arbeit und Rhythmus«, ki je prvič izšel 1. 1897. (6. A. 1924). To je na obširnem gradivu zasnovano sociološko* gospodarsko delo. Mogoče tudi tu B ii c h e r idealizira za* četno dobo človeške kulture, vendar pa so bili v tem spisu prvikrat rekonstruirani marsikateri karakteristični pogoji, pod katerimi se je vršilo delo primitivnih narodov. B ii c h e r naglasa, da je gnal naravnega človeka k delu ne samo pri* tisk potreb in ne samo nasilje, marveč tudi »der schopfe* risehe Schonheitssinn«, zdravi nagon umetniškega ustvarja* nja in iz narave človekovega organizma izvirajoča nagnje* nos t k ritmičnemu gibanju. Odtod prihaja tisti podstrek, ki ga daje delu ritem. Ritmično delo se vrši tudi bolj avto* matično, kar zmanjšuje psihično utrujenost. Istega izvora je delovna pesem, ki je zrasla kot posebno' estetično sred* stvo za organizacijo ritmičnega dela. Biicher navaja mnogo primerov delovnih pesmi različnih, tudi slovanskih narodov.
Takšno je bilo znanstveno delo Karla Biicherja.
Razen vsega drugega je bil Biicher izvrsten stilist, kar je precej redka lastnost med nemškimi učenjaki. Nje* govo »prachtvolle Darstellung« priznavajo vsi nemški nacio* nalni ekonomi (gl. n. pr. Adolf Weber, Allgemeine Volksvvdrtschaftslehre, 1929, str. 19). S to lastnostjo se de* loma razjasnjuje tudi gori omenjena velikanska razširjenost njegovih spisov. »Entstehung der Volksvrirtschaft« kritizi* rajo in bodo kritizirali, pač pa jo črtajo in jo bodo še dalje časa čitali, na vsak način dosedaj tiskajo to knjigo v vedno novih tisočih izvodov in prevajajo na vse mogoče jezike.
Naj v miru počiva avtor te lepe knjige.
Naš nori izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njeni.     107
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.*
Dr. Pajnič Edvard.
Zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930, št. 68.508 SI. Nov. 23. julija 1930, št. 165 LXII/364 je že koncem lanskega leta našel izbornega komentatorja v dr. Goršiču Francetu, bivšem sodniku in sedaj inšpektorju v ministrstvu notranjih del.
Avtor sam označuje svoje delo kot hitro v roki vzeto. Strinjamo se z njim, da je nujna potreba po takem delu baš za kraje naše države, kjer avstrijski izvršilni red ni bil že doslej v rabi. A tudi v Sloveniji in Dalmaciji se morajo praktični juristi kaj hitro seznaniti z določbami novega za* kona. Pogrešno je namreč naziranje, da sta si avstrijski iz* vršilni red in pa novi naš izvršilni postopnik povsem slična po obliki in vsebini. Avstrijski izvršilni red1 je bil temeljito predelan in v nekaterih važnih določbah izpremenjen ter dopolnjen. Še bolj kakor na uporabo avstrijskega civilno* pravdnega reda so vplivale notranje razmere v naši državi, zlasti celokupna zakonodaja od prevrata dalje na uporabo in razvoj izvršilnega reda, kar nam predočita najbolj znani zbirki »Krek*Škerlj« in »EberhSajovic« k poslednjima izda* jama Neumannovih komentarjev o avstrijskem civilno* pravdnem in izvršilnem redu. Prilično smo že poudarjali, da je bilo trudapolno zbiranje onih zakonskih in uredbenih predpisov, ki so vplivali na uporabo avstr. izvršilnega reda zelo potrebno nele za sedanjost, marveč da obdrži Eberl* Sajovičevo delo svojo vrednost tudi še po uveljavi novega izvršilnega pcstopnika.
* »Tuniač zakona o izvršenju i obezbedjenju«. Napisao dr. Franjo Goršič. Tisk in naklada »Tipografije d. d. Zagreb. (>21 strani.« Cena 150 Din.
1 Voibče se pripisuje bivšemu avstrijskemu justičncmu ministru dr. Kleinu malo da me izključno avtorstvo avstrijskega civilnopravdnega in izvršilnega reda. A načrta obeh zakonov sta bila izdelana že več kot petnajst let prej. Dr. Kleinova zasluga je pač končni redakcija in pa uzakonjenjc navedenih načrtov. Pripravljalna dela k temu so se v pre* težni meri izvršila že za časa ministrovanja dr. Ptražaka, ki ga im uma tudi Slovenci v najboljšem spominu. Glede avstrijskega izvršilnega reda je še posebej Opomniti, da mu nikakor ni bilo vzorec nemško izvršilno pravo. Pozna se pa temu zakonu, da končno ni bil z ono skrbjo ureje* van, kakor se to lahko trdi o avstrijskem civiIno=pravdnem redu. Po* greški v tem oziru so popravljeni v našem novem izvršilnem postopniku.
7*
108    Naš novi izvršilni postopnik in dr. G-oršičev toLmač o njem.
Skromno priznava avtor koj v uvodnih pripombah, da. se je predvsem posluževal nele komentarjev ter znanstvenih del o avstrijskem izvršilnem redu, da je marveč posebno še črpal iz bogatega gradiva, nabranega v »KreksŠkerlj« in »EberbSajovic«. In vendar pomeni vse to, kar je dr. Goršič moral še sam zbrati in dodati, ogromno delo zase. Prav iz= vršilni postopnik se nanaša v toliki meri na druge zakone in uredbe raznih panog, da je opozoritev nanje v vestnem ko« mentarju neizbežna. Premotrimo le nekoliko izredno plodo* vito zakonodajo v naši državi od 6. januarja 1929 dalje pa do novega leta 1931. Nastali so od tedaj vsi naši edinstveni zakoni na polju kazenskega prava," dobili smo pred izvršib nim tudi nov civilnopravdni postopnik s poznejšim uvodnim zakonom, nov konkurzni zakon in zakon o prisilni porav= navi izven konkurza, zakone o sodnikih rednih sodišč, o ureditvi rednih sodišč, o advokatih, o notarjih/ zakon o sodnih taksah s pravilnikom,* zakona o zemljiških knjigah in o notranji ureditvi zemljiških knjig.5 Omeniti je dalje zakone o zaščiti avtorskega prava," o pobijanju nelojalne tekme,7 več zakonov pretežno upravne narave, kakor zakon o notranji upravi,8 o praznikih,0 invalidski zakon, zakon o izdanju taipij (str. 212 Goršičevega tolmača) itd. »Tolmač« se mestoma sklicuje nele na te zakone, marveč še na druge in navaja tudi o njih izišle uredbe ter pravilnike in opozarja izrecno na mesta, ki so važna glede na posamezne določbe izvršilnega postopnika. K nazadnje pred natiskom »Tolma= ča« razglašenim zakonom, ki jih ta navaja, spadajo zakon o žandarmeriji10 in zakon o državnih policijskih uslužbencih."
Avtor se zaveda, da manjka k novemu zakonu še poseben uvodni zakon. Mislimo pa, da opozarja »Tolmač«
- Pb izdaji dr. Goršičevega »tclmača« je bil obelodanjen novelirani zakon o državnem sodišču za zaščito države 24. oktobra 1930 SI. Nov. 5. novembra 1930 št. 254/LXXXYlIl.
¦ 11. septembra 1930 SS1. Nov. 26. septembra 1930 št. 220/LXXYll. K temu še uredba o tarifi o nagradah javnih notarjev z dne 30. novem« bra 1930 SI. Nov. 29. decembra 1930 št. 299/QBV.
4 30. maja 1930 SI. Nov. 17. junija 1930 št. 134/L.
" 18. maja 1930 SI. Nov. 1. julija 1931» št. 146/LBI—307 in 308.
" 2<>. decembra SI. Nov. 27. decembra 1929 št. 304/CXXIX.
7 4. aprila 1930 SI. Nov. 11 aprila 1930 št. 83/XXXIT.
8 19. junija 192<> SI. Nov. 21. junija 1929 št. 143.
0 27. septembra 1929 Sil. Nov. 5. oktobra 1929 št. 233/XGVI z uredbo, minist. pravde 1. februarja 1930 Sil. Nov. 7. februarja 1930 št. 29/X. 10 27. septembra 1930 Sil. Nov. 14. oktobra 1930 št. 235/LXXXI. " 14. oktobra 1930 H. Nov. 5. novembra 1930 št. 254/LXXXVlU..
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.     109
že sedaj na domnevano vsebino še manjkajočega uvodnega zakona, 'predvsem, kolikor se mestoma sklicuje na takozvane izvršilne privilegije (n. pr. pri §§ 98 in 107 ter drugih izv. post.) ter na zakone in uredbe, važne osobito za vprašanje, kaj vse da je smatrati kot izvršilni naslov. Le obrazložitev k §§ 1 in 2 izv. post. obsega v knjigi 51 tiskanih strani. Avtor je uporabljal osobito v dveh zelo važnih smereh tudi že načrte bodočih zakonov, namreč načrt o zakonu o občnem upravnem postopanju1" in načrt o nespornem postopanju, ki še ni zakon. Seveda se mora sklicevati glede na prehodno dobo tudi na ces. pat. 9. avgusta 1854 drž. zak. št. 208. Avtor tudi ni čakal na uredbo o novem sodnem poslovniku in na pravilnik za izvršilne organe, dasiravno je bilo besedilo no« vega izvršilnega postopnika očividno vprav glede na to uredbo in pravilnik za izvrševalne organe izdatno skrajšano napram svojemu vzorcu. Na mnogih mestih pa črpa avtor očividno tudi iz svoje lastne bogate prakse in se sklicuje poleg tega na bogato literaturo in judikaturo o določbah avstrijskega izvršilnega reda. Nov poslovnik in instrukcije torej domnevno ne utegnejo prinesti mnogo protislovnega z izvajanji v tej knjigi. Poudarjati je še na to, da glede na sila obsežno snov ni preobširna, kar je posebna vrlina te knjige.
Glede na vse to, kar smo gori omenili, bo potrebno, da nam poskrbi avtor v doglednem času in najbolje tedaj, ko bo novi izvršilni postopnik že v praktični rabi, v dodatku h knjigi vse to, kar se bo dopolnilo in izpremenilo po nadalj* njih novih zakonih in uredbah, razglašenih od novembra 1930 naprej. Priporočljivo bi bilo, če bi poseben pregled izkazoval vse one zakone, uredbe in pravilnike, na katere se tolmač mestoma sklicuje. Dasiravno bi taka sestava bila precej trudapolna, bi vendar ne bila odveč tudi razporedba sličnih določb avstrijskega, madžarskega in bosanskega iz* vršilnega prava v posebni tabeli.
Po teh občnih opombah naj v kratkem pregledu s po* močjo dr. Goršičeve knjige primerjamo novi izvršilni postop* nik z njegovim vzorcem — avstrijskim izvršilnim redom, kar je storila sicer na kratko že naša knjiga v svojem uvodu.
Novi izvršilni postopnik je ne samo v zunanjostih, mar* več deloma tudi v bistveno važnih določbah temeljito pre* delan izvršilni red v poslej novelirani obliki,13 veljaven za*
12 Sedaj že zak. 9. novembra 1930 SI. Nov. 25. novembra 1930 št. 271/XCf[lt.
13 Zak. z dne 27. maja 18*96 drž. zak. št. 79 v zvezi z zak. 1. junija 1914 drž. zak. št. 118.
110    Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.
časno do 1. januarja 1932 v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Splitu.
Zmanjšano je v novem zakonu skupno število paragra* fov. Zakon se deli v dva glavna dela. Prvi del (§§ 1 — 320 izv. post.) obsega izvršbo v ožjem pomenu besede, drugi del pa izvršbo v zavarovanje in določbe O' začasnih odred* bah (§§ 321 — 352 izv. post.). Prvi del vsebuje v treh oddel* kih občne predpise (§§ 1 — 68), izvršbo v izterjanje denar* nih terjatev (§§ 69—300) in v svrho uresničenja drugačnih kakor denarnih zahtevkov (§§ 301 — 320 izv. post.). Zadnji del pa obravnava najprej izvršbo v svrho predhodne izpol* nitve v zavarovanje in dosedanjo izvršbo v zavarovanje denarnih terjatev (§§ 321 — 328) ter končno predpise o začasnih odredbah (§§ 329 — 352 izv. post.).
Izdatno zmanjšanje skupnega števila paragrafov gre le deloma na ta račun, da so povsem izpuščeni ali skrajšani predpisi avstrijskega izvršilnega reda. Cela vrsta določb je slogovno predelana, pri čemer opažamo izdatne skrajšave. Marsikaj je bilo izpuščeno kot nepotrebno za naše razmere ali kot samo ob sebi razumljivo, drugo je pridržano poseb* nim pravilnikom in sodnemu poslovniku.14 Izvršilni postop* nik pa vsebuje tudi dokaj povsem novih določb, ki jih avstrijski izvršilni red sploh ne nožna.1'' Naslednji razgovor naj pojasni, da gre za zakon na zunaj sicer manjšega, vse* binsko pa precej večjega obsega.
Kakor že omenjeno, pojasnjuje že obrazložba prvih dveh paragrafov ogromne izpremembe, ki jih je naša zako* nodaja na tem polju povzročila. Opozoriti je treba zlasti na čekovne plačilne naloge po § 653 c. p. p. (§ 2 toč. 2 izv. post), a k točki 5. pravkar cit. določbe izv. post. našteva tolmač kazenske izvršljive odločbe glede na vse sedaj veljavne kazenskopravne zakone in uredbe, kazoč pri tem na pred* pis § 50 odst. II. izv. post. Izpuščena je v novem zakonu navedba plačilnih povelj v opomin j evalnem postopanju, pa v področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Solitu ostane še nadalje tako plačilno povelje izvršilni naslov.'" Pri
" Ni n. pr. več določb 2, 5, 22. 25. 46, 64. 72, 73. 136. 137, 140—144, 248, 265, 26», 369, 348, 359, 368, 373 avstr. izv. r.
V §§ 27. .10, 51, 68, 175, 200, 209 im drugih novega izv. post. je pa združenih kar po več ločenih predpisov avstr. izv. reda.
15 Najpomembnejše so v tem ozi-ru določbe 45, 69, 148. 149, 210, 217, 242—252, 321 novega izv. post.
Uvod. zak. k e. p. p. 9. julija 1930 .SI. Nov. 30 julija 1930 št. 171/LXV: čl. 14 št. 1 (Zak. 27. aprila 1873 drž. zak. št. 67 s spremembami"
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.     111
razgovoru o izvršilnih naslovih, nastalih v upravnem pošto* panju se ozira avtor na načrt zakona o občnem upravnem postopanju, na načrt, ki je poslej postal že zakon (glej prip. št. 12).
O izvršilnih naslovih, nastalih v inozemstvu, govori izv. post. že v §§ 3. do 5. in o izvršbi na podstavi takih izvrš. naslovov v §§ 8 do 10.1' Pravni položaj se napram onemu, kakor ga tu opisujejo »EberbSajovic« in »Lapajne« ni mno= go izpremenil in se zlasti ni razširil krog držav, s katerimi je dogovorno urejena izvršba v tuzemstvu in inozemstvu na podlagi vzajemnosti. Omenjamo, da konvencija naše države z Madžarsko z dne 11. novembra 1929 SI. Nov. 15. oktobra 1930 št. 236/LXXXII o medsebojni izvršbi ne vsebuje še točnih določb. Na koncu naše knjige je natisnjena semkaj spadajoča Haška konvencija z dne 17. julija 1905 kot zakon naše države z dne 6. februarja 1930 SI. Nov. 3. maja 1930 št. 100/XXXVIIl.
Izvršba radi plačila denarnih terjatev je dopustna tudi zoper državo (§ 20 izv. post.), ni pa več tu pridržka, ki ga je vseboval načrt, da se sme dovoliti taka izvršba le tedaj, ako je upnik iskal nakazilo od pristojnega oblastva, a ga ni dobil v treh mesecih, štetih od svojega, na to merečega predloga. Pridružujemo se avtorjevemu naziranju, skladne* mu s predpisi zakona o državnem računovodstvu,"* da bo moral zahtevajoči upnik tudi po 1. januarju 1932 dalje izkazati v predlogu na izvršbo, da ni imela uspeha njegova prošnja za nakazilo zneska, dolžnega od državne blagajne.
Nova je točka 3. § 22 izv. post. o onem sreskem kot izvršilnem sodišču, ki nastopa, če gre za izvršbo na ladje morske ali rečne plovitbe ah na zrakoplov. Merodaven je stalež (domača luka) ladje, zrakoplova ali pa kraj, kjer se vodi dotični vpisnik glede ladie ali glede zrakoplova.
Že v občnem delu določa § 27 izv. post.,19 da se dovoljena izvršba sprovede po službeni dolžnosti (uradoma) Res pa se izvršilni postopnik izogiba besedilu, da sodišče odredi kaj v tekočem izvršilnem postopanju uradoma ali na predlog. Tako so n. pr. izpuščene te besede v § 172 izv. post.20 Med predpisi o prisilni dražbi nepremičnin najdemo
'po mk. 1. junija 1914 drž. zak. št. 118, 38. januarja 1923 Sil. Nov. št. T05/XVlrl in uredbo 15. aprila 1924 SI. Nov. št. 106/XXII1.
17 §§ 79—86 avstr. izv. r.
'» 22. januarja 1922 SI. Nov. št. 148.
"       16 in 33 avstr. izv. r.
-'" Določitev naroka o razdelbi najboljšega ponudka. § 209 avstr.
izv. r.
112    Naš novi izvršilni postopnik. in dr. Goršičev tolmač o njem.
nove določbe (§§ 148, 149 izv. post.), da določi sodišče ura* doma dražbeni narok na novo ob določenih pogojih."'1 Na* pram § 264 avstr. izvr. r. je važna določba §§ 208 stav. 2 in 220 odst. I. izv. post, po katerih je redoma" odrediti po odobritvi rubeža uradoma dražbo zarubljenih premičnin. »Tolmač« pri § 27 izv. post. navaja (str. 131) vse one redke primere, kjer pušča novi zakon v nemar oficialno maksimo.
Povsem na novo vpeljuje novi izvršilni postopnik p r o* tiizvršbo ali reeksekucijo (§ 45 izv. post.), ki je povzeta po ogrskem izvršilnem zakonu. Smisel nove določbe je ta, da more izvršilno sodišče na predlog dosedanjega zavezanca (prej obsojenega dolžnika) dovoliti proti* izvršbo, s katero se vpostavlja poprejšnje stanje, izpre* fnenjeno po izvršbi na podlagi naslova, ki je bil pozneje po sprovedbi izvršbe pravnomočno izpremenjen, proglašen kot ničen, ukinjen ali je postal neveljaven. Sme se pa tudi do* voliti taka protiizvršba, ako je začasa veljave omenjenega izvršilnega naslova obsojeni dolžnik (zavezanec) dobro* voljno izpolnil zahtevek. Izvršilno sodišče odloči o takem predlogu na podlagi ustne razprave. Če predlogu ugodi, naloži prejšnjemu zahtevajočemu upniku, da v roku 15 dni vrne predlagatelju reeksekucije to, kar je bil že prejel na podlagi sedaj ne več veljavnega izvršilnega naslova. Stro* škovno vprašanje se reši po § 153 odst. I. c. p. p.
V §§ 50 do 68 izv. post. je urejen izvršilni postopek krajše in pregledneje kakor v avstrijskem izvršilnem redn,"4 dasi ni bistvenih razločkov. »Tolmač« k § 57 izv. post. (str. 188) opozarja na določbo § 614 odst. IV. c. p. p., po kateri so dopuščena v rekurzu tudi »nova«, če rekurent ni imel prilike do izjave o predmetu, preden je bil izdan po* bijani sklep. Pri § 65 izv. post. (str. 195) so omenjene nove, v področjih apel. sodišč v Beogradu in v Skoplju ter v področju velikega sodišča v Podgorici veljavne advokatske tarife. Manjši pomen utegne tu imeti nova tarifa za notarje z dne 30. nov. 1930 SI. Nov. 29. decembra 1930 št. 299/CIV.
V posebnem delu glede izvršbe v izterjanje denarnih terjatev (§§ 69 — 300) je omeniti najiprej zanimivo določbo § 69 izv. post. Po tej se sme dovoliti izvršba v izterjanje denarne terjatve, ki brez pripadkov ne preseza zneska tisoč dinarjev5' na nepremičnine le tedaj, ako zahtevajoči
'•" 1'rim. §§ 165 št. 3 in 188 avstr. izv. r.
--' Če ni predlagana izvršba zgolj z rubežem premičnin.
2'1 §§ 40—43 ogrskega zak. čl. IX. iz l. 1012.
2« H 50—78 avstr. izv. r.
* Ali pa več takih terjatev v skupnem istem največjem obsegu.
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.     in
upnik verjetno izkaže, da izvršba na zavezančevo premično imovino n i privedla do popolnega plačila take izvršljive terjatve, ali če zahtevajoči upnik verjetno izkaže, da nima zavezanec sploh nobene premične imovine ali ne toliko in takih premičnin, da bi se iz njih doseglo poplačilo. Kakor nam pojasnjuje v predgovoru dr. Goršič, je načrt k izvršil* nemu postopniku vseboval26 v pravnem in gospodarskem oziru še nadaljnje sila dalekosežne odločbe, s katerimi bi bil ustanovljen nekak eksistenčni nepremičnin* ski minimum v prid zavezancu — poljedelcu, ki sebe in svojo rodbino v glavnem preživlja z obdelovanjem zem* lje. Ta minimum naj bi bil izvzet od katerekoli izvršbe, a lastnik poljedelec ga tudi svojevoljno pogodbeno ne bi smel odsvojiti niti obremeniti z malimi izjemami v prid nekaterih privilegiranih terjatev. Pridržani so ti predpisi, vprav radi različnih prilik na raznih krajih države posebnemu zakonu. O stvari se bo, kakor čujemo, razpravljalo tudi še na pri* hodnjem pravniškem kongresu.
Upoštevan je pri obrazloženju predpisov o prisilni osnovi zastavne pravice naš novi zakon o zemljiških knjigah. Prav to velja glede določb o izvršbi s prisilno upravo in dražbo nepremičnin. Slednje določbe (§§ 107 — 207 izv. post.) so pa vendar napram dosedaj veljavnemu avstr. izvr. redu precej predrugačene, na kar opozarja obširno tudi dr. Goršič v svoji knjigi in to že v občnih pripombah k oddelku o prisilni dražbi (str. 252 nasl.).
V zadnjem odstavku uvodnega § 107 izv. post.L'r tega poglavja, je povedano, da s m e zahtevajoči upnik svojemu predlogu na uvedbo dražbenega postopanja predložiti listi* ne, s katerimi se posvcdoči vrednost tiste nepremičnine ter končno tudi dražbene pogoje.
Iz obrazložbe (k § 107 toč. III.) izvemo, da je načrt iz 1. 1928. v slični določbi zahteval imperativno predloži* tev gorenjih listin, a je tamkaj načrt tudi našteval — sicer ne taksativno — listine, s katerimi da je možno posvedočiti vrednost nepremičnine, ki naj se prisilno proda. Take listi* ne so n. pr. službena potrdila o rednem letnem davku, potr* dila občinskega oblastva o prometni vrednosti nepremičnine, prijave o višini najemnin in zakupnin, kupoprodajne pogod* be in 1'stine o morda prej izvedeni cenitvi. Tolmač k §§ 109 in 110 izv. nost. obrazložuje skrbno na podlagi novih določb o zemljiških knjigah učinek, ki ga ima zaznamba dovolitve
" V §§ 68 do 73 načrta iz 1. 1928, ki so bili povzeti srbskemu (§ 471) in črnogorskemu (§ 256) postopniku v drž. pr. sporih.
s7 § 133 odst. I. in II. avstr. izv. r.: § ll!9 nač. iz 1. 1928 o izv. post.
114     Naš novi izvršilni postopnik. in dr. CJoršičev tolmač o njem.
prisilne dražbe v zemljiški knjigi, a k § 110 odst. 111. izv. post. pripominja, da avstr. izv. red (§ 135 avstr. izv. r.) nima temu predpisu ustrezne določbe v pogledu uvedbe prisilne dražbe zemljišč, ki v zemljiški knjigi niso vpisana. Če gre za zemljišča take vrste, je potrebno, da se izvrši njih rubež* ni popis in pri tej priliki se zemljišča tudi ocenijo. Sicer sodna cenitev zemljišča, ki se naj proda na prisilni dražbi, na licu mesta ni vsikdar potrebna," redoma naj s pomočjo zvedencev sodišče brez ogleda na licu mesta ugo* tovi po prostem preudarku vrednost nepremičnine in obenem tudi vrednost priteklin ter stvarnih bremen in določi še vrednost, ki jo ima nepremičnina s temi bremeni in brez njih. Izjemoma pa naj se ocenijo taka zemljišča na licu mesta, zlasti tedaj, če gre za zemljišča večje vredno* s t i. Predvidena je uredba o tem, katera zemljišča je srna* trati kot taka, ki so večje vrednosti, nadalje o zvedencih, njih nagraditvi in o načinu, kako se mora vršiti cenitev na licu mesta. O predlogu, da naj se glede na ocenitev že iz* vršeno v kakšnem prejšnjem dražbenem postopanju ali glede na listine o verjetno izkazani vrednosti zemljišča qpu* sti ponovna cenitev, mora sodišče zaslišati stranki, odnosno nasprotnika onega, ki predlaga tak način ocenitve zemljišča, ki naj se proda.
Le z naredbo je doslej uveljavljen v območju avstr. izv. reda predpis, da se utegne iz razlogov umestnosti izvršiti prisilna dražba nepremičnine po primerni ureditvi dražbe* nih pogojev s prodajo posameznih zemljiških parcel ali po skupinah parcel (§§ 115 točka 8 in 123 izv. post.). Tukaj pa je potrebno, da se utrdi vrednost vsa* ke parcele zase in pa temu ustrezni najmanjši sprejemljivi ponudek. Poleg strank utegne predlagati opravo dražbe po parcelah tudi vsak upnik, čigar-terjatev je zastavopravno zavarovana na dotičnem zemljišču. O dražbenlh pogojih, vsebujočih tak način dražbe, se mora odrediti narok za raz* pravljanje.
V §§ 128 — 132 im §§ 152 — 154 izv. post. je prevzeta iz avstr. izv. reda29 predhodna ugotovitev bremenskega stanja, ki jo načrt iz 1. 1928. kot navidezno manj praktično institucijo ni hotel uvesti. Dr. Goršič komentira te predpise po dosedaniih virih izčrpno.
Če na dražbi ni doseči najmanjšega sprejemljivega po* nudka,  se sme  odrediti na predlog zahtevajočega upnika
1'rim. §§ 14«—144 avstr. izv. r., ki jih ne vsebuje v tej obliki izv«* silni postopnik.
-" §§ 164—16S in §§ 190—192 avstr. izv. r.
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.     115-
najkesneje v roku enega meseca nov dražbeni narok. Ta se naj po potrebi bolje pripravi z ocenitvijo zemljišča, če je še ni bilo, ali tudi glede na uspeh ocenitve z dopolnitvijo dražbenih pogojev (§ 148 izv. post.). V zvezi s to določbo je ona § 165 točka 5 izv. post., da zahtevajoči upnik pred potekom pol leta ne sme predlagati novega dražbenega postopanja, če je zamudil gorenji rok onega meseca, štet od dneva dražbe, ki je bila brezuspešna. Prav to velja o slič= nem brezuspešnem poteku novega po § 148 izv. post. od= rejenega dražbenega naroka. Če je pa bila prisoja''0 zemljišča iz drugih razlogov, kakor je zgoraj omenjeni, pravnomočno odklonjena, a je sicer dražba dopustna, odredi sodišče ura= doma nov dražbeni narok, ki se vrši na podlagi prejšnjih dražbenih pogojev (§ 149 izv. post.).31
K § 177 izv. post. (§ 216 avstr. izv. reda) našteva dr. Gor* šičeva knjiga podrobno prvenstvene terjatve, ki pridejo sedaj po zakonu o neposrednih davkih,'1"' zakonu o taksah in drugih novejših predpisih v poštev.
Glede izvršbe z rubežem in prodajo premičnin (§§ 20H do 240 izv. post. T. str. 393 nasl.) je treba takisto opozoriti na nekaj važnih sprememb avstr. izv. reda, že kar se tiče stvari, ki niso zarubljive.33 Posebno je zanimiva v tem pos gledu zaščita zavezanca, ki je sam poljedelec ali ki se pre« težno preživlja s kmetijstvom. No, posebej še poudarja izv. postopnik,34 da se ne sme oddvojeno voditi izvršba na prb rastek in na pritekline. Ni določbe po vzorcu nemškega prava,35 ki bi dovoljevala posebno izvršbo z rubežem in prodajo (premičnin) na še ne od tal ločene ipoljske pridelke, ki se smejo prodati šele po njih dozoritvi. Če je predlagana izvršba z rubežem in prodajo- premičnin, odredi izvršilno sodišče uradoma prodajo (§ 220 izv. post.), če ni predlagan izključno le rubež. V tem primeru mora zahtevajoči upnik v roku enega leta od dneva rubeža predlagati prodajo, ker sicer na zarobljenih premičninah pridobljena zastavna pra* vica prestane.3"
*' »Dosuda« po slovenskem besedilu avstr. izv. reda »domik« (»Zu« sehlaj««). Slovenski prevod zakona o zemlj. knjigah rabi pa slednji izraz (§ 79 z. o z. knj.).
31 Prim. S 188 odst. II., 111. m IV. avstr. izv. r.
¦'- Zak. 8. februarja 192S SI Nov. 29/VIL
33 §§ 209 in 210 izv. |post. in 251 avstr. izv. r.
3' § 211 izv. post. in 252 avstr. izv. r.
3"' tj 824 nemš. e. p.
36 jjjj 308 in 215 izv. post., odnosino      249 in 2.io avstr. izv. r.
116    Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.
V (poglavju o izvršbi na denarne terjatve navaja tolmač k § 241 toč. 4. izv. .post.37 tudi nezarubljiva plačila in pod* pore po invalidskem zakonu od 4. julija 1929 SI. Nov. 13. julija 1929 št. 161/LXVI s poznejšimi dopolnitvami. Na* slednjih 10 paragrafov izv. post. (§§ 242 — 252) pa napravlja konec precej zmedenemu dosedanjemu pravnemu stanju glede vprašanja, koliko so odvzete od izvršbe plače in pokojnine javnih in zasebnih nameščencev ter delavske mezde.38 Zakon loči tukaj med privilegiranimi'" in neprivi* legiranimi terjatvami. Določbe (§§ 241 — 252 zv. post.) so javnopravnega značaja. Njih uporaba se z dogovorom med zahteva jočim upnikom in zavezancem ne more ne izključiti ne omejiti. Šlo bi predaleč, ako bi hoteli tu navajati podrob* nosti sicer dovolj jasnih gorenjih predpisov. Pri § 243 izv. post., ki govori o zarubljivosti polovice obsojenčevega za* služka v času, ko prestaja kazen v prid dolžnih alimentacij, nas opozori avtor na kolizijo te določbe z ono po § 37 zakona o izvršitvi kazni na prostosti, po kateri pripada ves obsojencev zaslužek državi. Strinjamo se z naziranjem, da je imeti slednjo zakonito določbo kot deloma derOgirano s poznejšim § 243 izv. post.
Glede izvršbe na denarne terjatve zoper državo soglaša § 255 izv. post. s § 295 avstr. izv. reda, da je strogo ločiti med oblastvom, ki nakazuje izplačilo in oblastvom, ki nakazilo izvrši z izplačilom. Z vročitvijo sodne plačilne prepovedi prvonavedenemu oblastvu (naredbodavcu) je šteti rubež kot izvršen. Želeti bi bilo, da dr. Goršičeva knjiga ob bodoči novi nakladi še bolj izjasni z navedbo konkretnih primerov ta važni razloček. Najbolje bi ustrezal za praktično uporabo kar popolen pregled vseh »naredbodavcev« in izplačilnih blagajn (računovodstev). Žal, da nimamo še naredbenika ministrstva pravde, ki bi nam od časa do časa sporočil preglede gorenjih v § 255 izv. post. mišljenih oblastev."0
V novi zakon ni prevzeta določba § 368 avstr. izv. reda, ki omogočuje, da vtožuje zahtevajoči upnik svojo korist ali odškodnino, v primeru, če se izkaže dajatev ali storitev, ki ne obstoji v denarju, izvršilno kot neizterljiva, ne le na
37 § 290 avstr. izv. r. nima te točke.
** Glej »EfoerUSajovič*eve« pripombe k čl. IX. I'vod. zak. k avstr. izv. r.
" § 251 izv. post.
411 Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani je s ti.ika« nim razpisom 14. januarja 1925 Preda. 1542:2/24—<> sporočilo vsa naredbo* davna in izplačilna oblastva v svojem okolišu.
Naš novi izvršilni postopnik in dr. Go.ršičev tolmač o njem.      117
rednem, zato pristojnem, temveč tudi na izvršilnem sodi* scu.
Poleg izvršbe v zavarovanje v ožjem pomenu besede, pozna novi zakon tudi še izvršbo v predhodno i z p o 1* ni te v, pa le v zavarovanje zahtevka, ki ni usmerjen na plačilo denarnega zneska in tudi ni prikladen v zavarovanje s predznambo v zemljiški knjigi (§ 321 izv. post.). Določba, ki vpeljuje to novo vrsto izvršbe v zavarovanje, je posneta po nemškem izvršilnem pravu."
Sodišče (§ 7 točka 1 izv. post.) dovoli tako izvršbo v predhodno (predčasno) izpolnitev, dasi še ni postala sodba rednega tuzemskega sodišča pravnomočna ali še ni radi postavljenega daljšega paricijskega roka izvršna. Sodišče ugodi predlogu, če smatra to kot umestno, a je predlaga* telj verjetno izkazal obstoj nevarnosti prihodnjega obrez* uspešenja sedaj še nemogoče izvršbe v izpolnitev in položil primerno varščino. Višino in kakovost varščine določi sodi* šče po zaslišanju obeh strank in pred pologom varščine se dovoljena izvršba s predhodno izpolnitvijo ne sprovede. Tukaj pa se tudi ozira sodišče na dolžnika in ne uvažuje predloga, ako dolžnik s svoje strani verjetno izkaže, da bi mu iz take predhodne izvršbe mogla nastati nepovračljiva škoda ter v korist upnikovega zahtevka položi primerno varščino.
Podrobno opozarja dr. Goršičev tolmač na deloma novo ureditev (§ 323 izv. post.) pri izvršbi v zavarovanje denar* nih terjatev v primerih, kjer posvedočba nevarnosti, v misel vzeta v § 322 izv. post. ni potrebna. Niso- prevzeta med naslove, na podlagi katerih je mogoče doseči izvršbo v zavarovanje plačilna povelja v opominjevalnem postopa* nju." A kar se tiče sodb v državljansko pravnih sporih, navedenih v § 323 točka 3 in 4 izv. post., se sme izvršba v zavarovanje dovoliti le na polog varščine za škodo, ki bi utegnila nastati   zavezancu iz izvršbe.  Sicer  pa je treba
41 Določbe 51>2 in nasl. c. p. p. ne dopuščajo ,prav za prav, da bi se poleg glavnega zahtevka na izročitev kakega predmeta stavil v tožbi še eventualni zahtevek na plačilo denarne vsote za primer, da se izkaže ne v denarju obstoječa terjatev kot neizterljiva.
42 Od tamkaj je bila prevzeta v madjarski in bosanski pravdni po« stopnik (»Tolmač«- str. 519 .nasl.). Izvršba v predhodno izpolnitev je do* pustna v Nemčiji tudi za nekatere denarne terjatve, kar bi pa pri nas zaradi uzakonjene izvršbe v zavarovanje bilo odveč.
,: § 371 toč. 3. avstr. izv. r. Glej tudi pripombo št. Ki zgoraj.
'118    Naš novi izvršilni postopnik in dr. Goršičev tolmač o njem.
postopati tukaj kakor to odreja določba o izvršbi na pred* hodno izpolnitev."
V skladu s potrebami vsakdanjega življenja je izvršilni postopnik razširil možnost zavarovanja zahtevkov po začas* nih odredbah. Že pri začasnih odredbah v zavarovanje denarnih terjatev je opozorjeno (§ 330 izv. post.), da velja kot znatno otežkočenje bodoče izvršilne izterjave, če bi se sodba morala izvršiti v inozemstvu.40 Tudi v zavarovanje le denarnih prispevkov se sme dovoliti le začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve zemljišč ali stvarnih pravic na njih, a to le, če posvedoči predlagatelj, da nasprot* nik nima za zadostno zavarovanje ogrožene terjatve druge imovine (§ 331 izv. post.). Avtorju našega tolmača daje razlaganje o možnostih začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev (§ 332 izv. post.) priliko, da opozarja na zanimive določbe zakonov o nelojalni tekmi in o avtor* skem pravu.48
Primerjali smo na podlagi dr. Goršičeve knjige novi izvršilni postopnik z doslej (do 1. jan. 1932) pri nas veljav* nim izvršilnim redom, da pokažemo, kar poudarja tudi avtor sam, da je ta izvršilni postopnik na eni strani mnogo krajši kakor njegov vzorec in tudi enotnejši, a na drugi strani vendarle težaven in kompliciran. Prav glede na vedno bolj in bolj izenačeno stanje zakonov v naši državi bo zahteval v premnogih vsakdanjih primerih tudi od starejšega praks tika ponovno poglobitev vanj. V to pa bo služil najbolje dr. Goršičev tolmač, ki je na eni strani posnel vse iz dose* danje literature in judikature, kar obdrži svojo važnost tudi za prihodnjost, na drugi strani pa izčrpno opozarja na bistveno predrugačeno pravno stanje v naši državi.
44 § 321 oidst. 11. in IIL izv. post.
u Prim. S 381 št. 1. avstr. izv. r. in § 332 št. 1. izv. post. glede dru* gih denarnih zahtevkov.
46 Glej pripombe pod št. 6 in 7 zgoraj.
književna poročila.
11»
Književna poročila.
Dr. Dolenc Metod: 1. Prispevek k zgodovini »zelenaštva« med Slovenci. Odtis iz šišičevega zbornika 3929. Str. 201 do 210.
2. Pravni institut »Klausel des allgemeinen Landschadenbundes« v slovenskih deželah. Odtis iz Zbornika znanstvenh razprav VII. 1930. Str. 34.
3. Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja. Preštampano iz 239. knjige *Rada« Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. 1930. Str. 55.
Prva od teh treh razprav menda največ zaradi tega ni popolnoma uspela, ker izhaja pisatelj od dogmatsko nebistvenega, a tudi sploh iievažnega razločevanja, ki je bilo običajno v starejši nemški doktrini, kaj je »Z i n s- ali G e 1 d w u c h e r« in kaj je »S a c h w u c h e r«. Kurt Peschke (Eisler—Weber—VVieser, Handbuch der Staatsvvissenschaften VIU, str. 1083) sodi raz motrišče nemške terminologije, da je beseda Sachvvueher« slabo narejena. Slovenski neologizem »stvarno (!) oderuštvo« (bolje bi bilo reči »nenovčno oderuštvo«) je še strašnejši. — Rimljani so pobijali oderuštvo sploh, tudi oderuštvo pri nenovčnih predmetih, saj so uvedli civilnopravno prepoved »laesio enormis« in zapoved iusti pretii. Prav analiza njihovih uredb je mnogo pripomogla, da sn^o spoznali, da ima vse oderuštvo iste elemente. S to sintezo se je koristilo že več modernih zakonikov, ki postavljajo enoten pojem oderuštva. — Diferenciacija je potrebna v pravcu, ali se ima proti odiranju zaščititi posameznik ali splošnost. Tako govorimo v prvem slučaju 1 o oderuštvu (Individual-wucher), v drugem slučaju o dragoletstvu (S o z i a 1 w u c h e r). To, kar imenuje pisatelj »zelenaštvo«, more biti eno ali drugo. V obeh slučajih imamo zanj svoja točna oznamenila. Besedi »oderuštvo« ali ^dragoletstvo« moramo dodati dopolnilo »S povprečnim nakupovanjem žita na polju«, »grozdja na trsju« in slično, torej besede, kakršne je pisatelj našel v svojih virih (»auf die Esst zu Pausch«, »auf dem Felde zu Pausch«). Dragoletstvo je občno ime, ki ga rabimo za označevanje vseh vrst socialnega odiranja, ne samo za dragoletstvo pri cenah (Preistreiberei). Hrvatski pravniški in zgodovinarski krogi bodo imeli našo terminologijo za zelo siromašno. V resnici nam srbskega nerazumljivega neologizma »zelenaštvo« prav nič ni treba, ker imamo termine »o d e r u š t v o« odn. »dragoletstvo s povprečnim nakupom grozdja na trsju«. Ko objasnjujemo, da je določevanje terminov zavisno od pravnega opredeljevanja, ne smemo zamolčati, da bi bil pisatelj še več dogmatskih oporišč našel v nauku o sredstvih obrambe, ki se jih zakonodaja poslužuje v borbi proti oderuštvu. Toda v razpravi o »zelenaštvu« se znajdemo kar pred ugotovitvijo, da je kazen vedra vina, ki so jo gorščine na Koglu, Bojniku in Starih vinih z občnimi sodbami zapretile onemu, ki bi grozdje povprek na trsju prodal, samoupravna naredba, izdana v borbi proti dragolet-nikom, ki so vinogradnike upropaščali. Pisatelj se ne zaustavi pri vpra- i šanju, ali ni bil samo poedin primer (individualnega) oderuštva povod
120
Književna poročila.
rečenim občnim sodbam, nego apriorna domneva, da gre za pobijanje dragoletstva, ga kar potegne s seboj, češ odiranje se je bržčas razpaslo in škodovalo ravno najbolj revnim vinogradnikom; reakcija da je prišla iz sočutja do lastnih stanovalcev na vinski gorici, iz duha praktične kolektivnosti, pa morda tudi iz mržnje proti izkoriščevalcem, ki so prihajali iz mest in trgov in spravljali mastne dobičke, dasi jih niso zaslužili s trudom svojih rok. — Popolnoma neverjetno je, da je v dobi teh gorskih zborov premahovalo dragoletstvo s povprečnim kupovanjem grozdja na trsju. Domača zgodovina o dragoletnikih te vrste ničesar ne ve. Gorskemu gospodu ni nedostajalo sredstev proti takim pijavkam, saj noben vinogradnik ni smel izvoziti ali iznesti ne mošta ne vina brez odobrenja gorskega gospoda ali njegovega gornika. Gorski gospod bi bil zabranil izvoz in iznos, čim bi bili ogroženi njegovi interesi. Gornik bi ga bil na to opozoril. Gorski zbor bi bil nanj apeliral. Toda kaj vidimo? Gorski gospod se je glede gorskih zborov, ki so se 1. 1743. vršili na Koglu, Bojniku in Starih vinih, popolnoma dezinteresiral. Gorski zbori pa so se obrnili — proti svojim članom. Tudi tu zdrkne pisatelj preko težav, češ, »lastnim vinogradnikom se je zabičilo pod kaznijo, naj se ne dajo odirati od tujih izkoriščevalcev, izkoriščevalci pa itak niso pripadali sodstvu vinogorskega zbora«. Socialna zaščita proti oderuštvu se ne daje tako, da se zagrozi kruta kazen žrtvi, ki jo je oderuh izmozgal! To ni nikaka obramba, še manj pa sočutje! Ni moči vzdržati hipoteze, da so se klevevški vinogradniki strogo zavzeli proti dragoletstvu s povprečnim nakupovanjem grozdja na trsju. — Duh, ki veje iz občnih sodb iz 1. 1743., nam ni neznan. Te občne sodbe živo spominjajo na organizacijo cehov. Kakor so cehi maksimirali vsa dela in vse zaslužke svojih pripadnikov, prav tako so se gorski zbori posluževali svoje upravne avtonomije v to, da so na temelju proizvodnih troškov, rizika, primernega čistega dobička in drugih konkretnih okoliščin regulirali ceno vinu. TeT je bilo v duhu dobe Marije Terezije. Ko se je v vinski gorici zgodil primer, da je ob trgatvi kmet povedal, da je grozdje že poleti prodal kar povprek, gorski gospod ob pritrdilu gornikovem ni odrekel svoje naknadne odobritve, da se prodano grozdje izvozi, toda naročil je gorniku, naj gorščina pazi, da se v bodoče kaj takega več ne pripeti. Vršeč posle gorske policije so gorščir.e v svojih plenih sklenile, da ima povprečna prodaja grozdja na trsju prestati, inače naj neposlušneža zadene kazen vedra vina. Kolektivna borba proti oderuhom je bila gorskim zborom nepoznana briga. Saj niti naša doba nima dovolj smisla za organizirano borbo proti individualnemu oderuštvu.
Dobro je pisatelju uspela druga razprava, v kateri nam razjasnjuje instrumentum guarentigiatu m«, pravni institut, ki je bil doslej malo objašnjen, dasi je zanimal naš pravniški svet, kar je prvikrat vznikla misel, da moramo raziskovati domače pravo. Vladimir L e-v e c, čigar manom se pisatelj klanja, je bil tudi tu zastavil svoje pero, a smrt ga je prestregla in vrgla našo pravno vedo za mnogo let nazaj. Pisatelj, ki neutrudno sestavlja slovensko pravno zgodovino, poleg tega pa monografsko objašnjuje lik za likom, kjerkoli je vglobitev potrebna, je porabil svoje, Levčevo in Luschinovo gradivo in nas presenetil z odlično monografijo, ki je razdeljena na štiri poglavja: zakonodaja, književnost, praktični primeri in zaključki. V kako teman kot je pisatelj
Književna poročila.
121
piosvetil, se da soditi že po tem, da pravni institut, o katerem je govor, nima slovenskega oznamenila. Po naših mislih je kriv nerazjašnjeni izraz »Landschadenbund«, da se še nihče ni tvegal stopiti pred našo pravniško srenjo s terminološkimi predlogi. Pisatelj se v terminološko vprašanje ne spušča. »Land« pomeni Štajersko, Kranjsko ali Koroško. Listina, opremljena s klavzulo »Schadenbunda«, je bila v dotični deželi izvršna; ako pa je bila opremljena s kompasnim pismom, t. j. z zaprosbo, naslovljeno na ograjno sodišče (Schrannengericht) sosednje dežele, je bila izvršna tudi v tej deželi. Štajerska, Kranjska in Koroška so to pravno pomoč dogovorile 21. junija 1584, a nadvojvoda Kari je dogovor s svojim mandatom z dne 10. aprila 1590 potrdil, češ, v takih primerih veljaj tožnikov zahtevek kot likviden in kot terjatev, ki je zavarovana pri »Schadenbundu« vsake dežele, t. j. štajerske, Koroške, Kranjske. Nastanek besede »Schadenbund« res da še ni popolnoma objašnjen. Pomen klavzule, daljše in krajše, pa je popolnoma jasen. Klavzula je značila posebno sumarno postopanje ali pa takojšnjo izvršbo v vso imovino zavezanca in njegovih dedičev za vso škodo brez pravice pritožbe na višjo stopnjo. Menimo, da je prišel čas, ko treba pravni institut »Klausel des allgemeinen Schadenbundes« krstiti s terminom »k 1 a v-zula dežel ske izvršnosti«, a listino —¦ instrumentum guaren-tigiatum — s terminom »listina s klavzulo deželske izvršnosti« ali tudi kar z nazivom »deželsko izvršna listina« (Kaspretova arhaična oblika »dežel s k i« se po mojih mislih prilega zgodovinskemu osredju). Ako bi termin »Klausel des allgemeinen Schadenbundes« dobesedno prevedli, bi zabredli v greh, ki smo ga zakrivili, n. pr. prevedši termin »d a s Faustrecht« z izrazom »pravo pest i«, mesto z oznamenilom »p r a-vo jačjega«. Sodimo, da pisatelj pravilno trdi, da so notarji, ki jih je Maks I. uvedel 1. 1512., presadili zgornjeitalski »instrumentum gua-rentigiatum« v Notranjo Avstrijo. Pisatelju moramo izreči toplo priznanje, da je z muko zbral sedaj znano literaturo (Rechbach 1680, Beck-mann 1688, Suttinger 1714, Frevhoffen 1715 in Ankershoffen 1833). Da bi se le kmalu obj&snilo, na katere indekse in dela se nanašajo Globoč-nikove štiri letnice iz 14. do 16. stoletja! Slutimo, da je tamkaj skrit ključ za odgonetljaj, kakšen je prvotni pomen »Schadenbunda«.
Tretja razprava z napisom »Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja« je do malega istovetna s. pisateljevo razpravo »Die niedere Volksgerichtsbarkeit unter den Slovenen von Ende des 16. bis Anfang des 19. Jahrhunderts«. (Gl. Slovenski Pravnik 1930, str. 192.) Ko sem podpisanec v tem listu referiral o tej pisateljevi razpravi, sem izrazil svoj dvom glede razlage Ruck (Rukh) = Rauch. To svojo opombo moram preklicati, ker sem se uveril, da pisatelj v smislu Stowasserjevih izvajanj pravilno trdi, da so »z lastnim dimom (mit aignem Rukhen) v gorščini sedeči tisti osobenjki, ki so imeli lastno ognjišče (dim). Čudno je vsekako, da je Andrej Recelj, ki je bil župnik na Raki (1582), prevedel to mesto z besedami »z lastnim hrbtom«. Umestno se nam zdi opozoriti na to, da je pisatelj v slovenski razpravi (str. 3 in 4) zbral podatke o slovenskih prevodih gorskih bukev, ki jih je deset. V ostalem moramo ponoviti svojo sodbo o tem delu: aere perennius.
Dr. France Goršič.
8
122
Književna poročila.
Nikolaj D. Pahorukov: Uvodni zakon za zakonik o sudskom po-stupku u gradjanskim parnicama. Geca Kon. Beograd 1930. 74 str. Cena ?
Knjižica je 9. zvezek zbirke zakonov, ki jo ureja univ. prof. dr. Mihajlo Ilič. Pisatelj, ki ima kot dolgoletni tajnik v skoro vseh komisijah za izdelavo zakonskih načrtov v ministrstvu pravde in kot sekretar Vrhovnega zakonodajnega sveta izredno mnogo vpogleda v stvarjanje naših novih zakonov, si je v knjižici stavil nalogo, da olajša praktično uporabo uvodnega zakona k novemu civilnemu sodnemu postopniku. To poskuša doseči, kakor sam naglasa, z uporabo uradnih motivov k načrtu uvodnega zakona in s kratkimi opazkami, v katerih pri poedinih paragrafih zlasti navaja predpise drugih zakonov, ki so v zvezi s predpisi uvodnega zakona. Hvalevredno je, da je pisatelj opustil dosedaj tako pogosto citiranje drugih zakonov s samim datumom in da je dodal, vsaj pri zakonih, ki so izdani po zedinjenju, številke Službenih Novin in njihove priloge; praksi bo s tem prihranjenega dokaj časa. Dobrodošli bodo praksi tudi citati meddržavnih pogodb, katerih določbe se kaj lahko izgube iz spomina in ki jih je cesto težko najti. Dodano je dovolj izčrpno stvarno kazalo. Ker je poleg vsega tega srbsko-hrvatsko besedilo izvirno in je zato pogosto potrebno z njim primerjati slovenski prevod ter je oblika knjižice prav priročna, bo delo dobro služilo tudi slovenskim pravnikom. M. Škerlj.
Dr. Kostrenčič Marko: Slobode dalmatinskih gradova po tipu tro-girskom. Preštampano iz 239. knjige »Rada« Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb, 1930. Str. 95.
Ta pravnozgodovinska študija je bila potrebna. Doslejšnji pisci so trogirsko diplomo iz 1. 1107. tolmačili v duhu, ki je bil, da se tako izrazimo, sociološko pogrešen: usmerjen je bil ad maiorem gloriam državnopravnih tendenc režima izza dobe pred prevratom po svetovni vojni... Trogirska diploma je pratip javnopravnih svoboščin poznega srednjega veka in kot tak dokument prvorazredne politične in državno-pravne važnosti. V njem so videla dalmatinska mesta, ki so se smatrala za kraljevsko-hrvatska (Dubrovnik, Split, Trogir, Zadar, Kotor, Krk, Rab, Osero) — v nasprotju z rimskimi — carskimi — paladij svojih pravic in svoboščin, tvorečih najvišjo stopnjo avtonomnega življenja, ki se da doseči. Proslavljanje beneškega vpliva na imenovana hrvatsko-dalmatinska mesta — zlasti v delu Ivana Luciusa: De regno Dalmatiae et Croatiae libri sex (Amsterdam, 1666) nima znanstvene opore. Trogirska diploma, vrlo kratka, ali lapidarno točna, je postala osnova državnopravnega življa s široko avtonomijo mest, a sistem beneške vladavine je bil povsod ozkosrčen in krut.
Kostrenčič je svojo tezo, da je treba pomen trogirske diplome ocenjevati v zvezi z vprašanjem, kakšen vpliv je imela na druga dalmatinska mesta in da se pride po tem potu do sklepov, ki smo jih gori očrtali, izčrpno utemeljil. Prikazal je najprej pravno stanje dalmatinskih mest pred 1. 1107. in razložil nato zgodovinski postanek trogirske diplome iz zunanjih političnih dogodkov. Ko je podal izvirnik diplome iz 1. 1107., ga je v nadaljnjih obširnih izvajanjih podvrgel minuciozno natančni analizi od člena do člena, osem po številu. Mikavno bi bilo, da bi navedli več podrobnosti, iz katerih bi se razvidel način obdelave, ali zadovoljiti se moramo v okviru tega naznanila, da prikažemo vsaj ne-
Književna poročila.
123
koliko važnejših podatkov dela. K členu IV., ki se glasi: »Lege a n t i-quitus constituta vos uti permittam«, se je pisatelj lotil vprašanja, kako so na podlagi običajnega prava nastajali statuti s pravicami avtodikije, t. j. avtonomnega pravosodstva. Pri členu V., ki govori o delitvi pristojbin, izvirajočih iz porabe luke, prinaša pisatelj obširno, vrlo zanimivo analizo vseh prihodkov mest vobče, pri čemer se je moral seveda oprijemati hipotetičnih generaliziranj, ki utegnejo tu pa tam izzvati pomisleke. Pri čl. VII., ki napoveduje kronanje, ugotavlja K o-s t r e n č i č, da je Koloman mislil na kronanje za kralja Hrvatske in Dalmacije skupno in obenem (v nasprotju s K 1 a i č e m, da sta to dva »r e g n a«). V nadaljnjih poglavjih dokazuje s primerjavo drugih privilegijev, katere občine razen Trogira so sprejele od Kolomana podobne privilegije in prihaja do sklepa, da so bile to Dubrovnik, Kotor, Cres in Krk, ki so tvorile z Zadrom, Trogirom, Splitom in Rabom Dalmacijo; dalje, kako so se v poznejših potrditvah privilegijev do 15. stoletja svoboščine nadomestovale z drugimi ali izpopolnjevale, slednjič, katere občine so vobče prevzele privilegije po tipu trogirske diplome od drugih kraljev in kako.
Iz te pestre vsebine se vidi, da je K o s t r e n č i č globoko rezal brazde v pravni zgodovini Dalmacije. Naj bi njegovo delo ne ostalo neopaženo med slovenskimi zgodovinarji, pa tudi političnimi delavci!
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Jelič Ulja M.: Sta znači kamen o vratu? Istorisko-pravna študija. Izdanje knjižarnice Rajkoviča i Čukoviča, Beograd, 1931. Str. 46. Cena 12 Din.
Knez Črne gore Danilo I. je izdal 1, 1855. zakon, s katerim je zabranil pod kaznijo šibanja dotlej obstajajoči običaj, da pride pritožitelj, pa bilo kriv, bilo nedolžen, pred kneza ali pred Vrhovno sodišče s kame-nom, ki ga nosi okoli vratu obešenega na vrvici. J e 1 i č nabraja razna mnenja drugih pisateljev, odkod je ta običaj prihajal, zavrže vsa, pa ga razloži verjetno tako-le: Dokler ni bilo v Črni gori državnih sodišč za kaznovanje zločincev, so se sodniki branili sojenja, če je šlo za primer potrebe, da se izreče smrtna kazen. Bali so se namreč krvne osvete svojcev obsojenega in nato usmrčenega zločinca. Ako pa je hotel pritožitelj pokazati, da mu gre zgolj za pravico, pa najsi mu izreko sodniki smrtno kazen, prišel je pred sodnike s simboličnim znakom — kamenom na vratu —, da se on v naprej sam obsoja na kazen vtopitve v vodi — na to kaže: kamen — in da jim daje na prosto, naj mu svobodno sodijo, ne plašeč se njegove osvete, ker sam pristaja na to, daga makarnasmrtvtopitve obsodijo. Ta običaj pa knezu Danilu I. ni bil po godu, kajti on je hotel, da dvigne spoštovanje in ugled od njega postavljenih sodnikov; zato — prepoved v omenjenem zakonu.
Ta dobra študija ni nezanimiva; kajti ona nam v komunalnopolitič-nem pogledu lepo osvetljuje vprašanje, zakaj se med Srbi ideja lajiškega kazenskega pravosodja še do dandanes ni mogla vkoreniniti, da bi mogli za vso državo za kazensko pravosodstvo uvesti senate z učenimi in lajiškimi sodniki. Dr. Metod Dolenc.
8*
124
Književna poročila.
Petrovič Radmila: »Vasojevički zakon od dvanaest točaka« gosp. Ilije Jeliča.« Narodna štamparija, Beograd.  Str. 47.
Ko je v 1. 1929. izšla J e 1 i č e v a, v naslovu označena razprava, objasnili smo v našem prikazu SI. Pr., 1930. 1., str. 43, 44, da je po avtorjevih izvajanjih prišlo objavljeno besedilo zakonskih točk naravnost iz ustnega preizročila, ter smo pristavili, da jamči za pristnost avtor J e 1 i č in srbska kraljevska akademija kot izdajateljica. Kot vesten poročevalec moram na tem mestu ugotoviti, da je Radmila S. Petrovič v Srpskem književnem glasniku XXVIII. (1929). na strani 534—538 napisala zoper to delo neke očitke, na katere je J e 1 i č odgovoril v Braniču 1. 1929.,št. 7.—12. ostro polemično. Na ta odgovor se nanaša v naslovu navedena brošura Petrovič Radmile. Pisateljica izraža svoje dvome o pristnosti besedila Vasojevičkega zakona in pobija tudi še druga izvajanja Jeliča v njegovem delu o »brakolomstvu« in »krvni osveti« (gl. Slov. Pravnik, 1927., str. 237., in 1928., str. 77.). Ni, da bi se spuščali v podrobnosti iz njene polemike, zadostuje naj, da navedemo njen zaključek: »Kao što se vidi, ja imam pravo da sum jam u »Vasojevički zakon od dvanaest točaka« sve dotle dok me g. Jelič nesumljivim dokazom ne ubedi u njegovu avtentičnost. Oni pokušaji g. Jeliča u odgovoru da to učini nisu ni najmanje uspeli. Kad je u pitanju tako važna stvar: kad se posumja u istinitost zakona, onda je, najblažje rečeno, i malo smešno da g. Jelič sa četiri pisma, koja inače i samo mnogo ne potvrdjuju, želi da ubedi da je zakon avtentičan« (str. 46., 47.). Dr. Metod Dolenc.
Dr. ing. Balen Josip i dr. Sagadin Stevan: gumarski zakoni i pro-pisi: I. Zakon o šumama. Sa tumačem, uredbama i pravilnicima po-pratiH —. Izdanje ministarstva šuma i rudnika. Tisak zaklade tiskare Narodnih novina v Zagrebu. Str. 323.
Poenotenje zakonodaje napreduje v naši kraljevini tako hitro, da je pač nujno potrebno za vse tiste, ki imajo opravka z novimi zakoni, nuditi jim — kot nadomestilo za »vladne motive«, ki jih ni, d o b r e komentarje. Ministrstvo za gozdove in rudnike je imelo srečno roko, ko je poverilo komentiranje gozdarskemu strokovnjaku, univ. prof. B a 1 e n u in drž. svet. Sagadin u. Oba sta kot člana Vrhovnega zakonodajnega sveta v Beogradu sodelovala v sekciji in v plenarnih sejah pri redakciji tega zakona, ki je stopil v veljavo 1. julija 1930. Uvod k oznanjeni knjigi je napisal referent za ta zakon ing. Vilim čmelik iz navedenega ministrstva. Razložil je historiat ter pomen zakona o gozdovih, ki se omejuje samo na določbe načelne in splošne narave, ki pa dajejo po svoji preciznosti zadovoljujoče smernice za delo upravnih oblastev v pogledu izvajanja enotne gospodarske politike v vsej kraljevini, a prepuščajo normiranje tehnične strani upravljanja uredbam, pravilnikom in naredbam. Skoraj polovica naznanjene knjige je izpolnjena s takimi uredbami, pravilniki in naredbami, nadaljnje uredbe, pravilniki in naredbe pa se nam obetajo v drugi knjigi, ki bo objavljena pozneje.
Prva knjiga je torej v glavnem komentar zakona o gozdovih in reči smemo, da je pisan kratko in jasno za vsakega strokovnjaka, pa tudi za druge interesente. Pravnikom bo dober kažipot, ker se ne omejuje samo na materijo o gozdarskih vprašanjih, ampak razmotriva tudi vse drugo zakonodavstvo, ki ima stike z gozdarstvom. Opozarjamo pri tem zlasti na poglavja o gozdarski upravi in o kazenskopravnih določbah.
Književna poročila.
125
Skrb ministrstva za gozdove in rudnike za hitro popularizacijo novih enotnih državnih zakonov naj bi služila za vzgled še drugim ministrstvom!
Dr. Metod Dolenc.
Dr. žmavc Ivan: Pfirodovčdecky rozbor funkci socialni ho uvčru. (Prirodoznanstvena analiza funkcij socialnega kredita.) — Praha, 1930. — 48 str. — Izdala MasarykovL akademie pr&ce.
Naš rojak, na čigar »Ozdravljenje socialnega življenja« (Gorica, 1913) se morda kak čitatelj še spomni, stopa pred javnost z novim reformatoričnim spisom, že sam naslov oheta, da odpre knjiga široke in zanimive perspektive v boljšo socialno bodočnost. Vsebina knjige je vzhičenega optimizma polna in propoveduje neumorno, da se dajo odpraviti napake in težave sedanje družbe, ako se preorganizira na energe-tičnih osnovah sociotehnike.
O »socialnem kreditu«, t. j. o tem, o čemer nas hoče pisatelj poučiti, zvemo žal šele od strani 43. naprej nekaj; vendar pa je tudi na teh straneh, kakor na prejšnjih, dokazna metoda nadsorazmerno bolj proroška kakor znanstvena. Vsled tega zadeva prepričevalnost izvajanj seveda na skoraj nepremagljive ovire.
Najvažnejše, kar zvemo o funkcijah socialnega kredita, je približno tole: Funkcija kredita je v tem, da omogoča časovno razliko v izravnavanju prejemajočih ter dajajočih gospodarskih dejanj. Za trdno in zanesljivo spojitev obeh teh vrst gospodarskega dogajanja skrbi do danes naš staroazijski-rimski pravni red, ki ga pa izrabljajo imoviti sloji, da zasužnjijo delovno ljudstvo. Toda sociotehnična družba — da pride, avtor propoveduje — bo zasnovala zanesljivo spojitev obeh vrst gospodarskih dejanj na drugačni podlagi, namreč na natančno in nravno izmerljivih funkcijah življenjedarnega človeškega dela ustvarjajoče vrednote, medtem ko je stavila in stavi stara neznanstvena in nenravna družba zanesljivost kreditnih vezi na nasilje pravnih obvez, na prazne vero v zlatega moloha itd. Nova družba bo delo, ki ustvarja vrednote, z znanstvenim vodstvom (scientific management) gospodarjenja porazdelila tako, da se časovne vrzeli premostijo s kratkimi in lahkimi prehodi. To doseže na ta način, da organizira primerno ne samo proizvajanje, kar se, zlasti v USA, itak že sedaj dogaja, temveč še bolj, da organizira znanstveno tudi obtok blagovnih vrednot ter njih porazdelitev, t. j. cirkulacijo in konzum. Kajti čim bolj se skrajša pot, ki jo premeri blago od proizvajalca do potrošnika, tem manj kapitala in kredita je treba, Pa ne le po tehnični plati produkcije in blagovnega obtoka, tudi od strani »evbiotično« regulirane potrošnje se kredit »ozdravi«, t. j. z znanstveno ter računsko racionalizacijo gospodinjskega gospodarstva ter nadalje s poznanstvenitvijo denarstva, ki sloni na prezastarelih načelih kovinskega kritja. Hipotečne ter obligacijske oblike kredita zreformirajo v Istem socialnem duhu javnopravne naprave za dolgoročni kredit. Na ta način se družabni sistem postavi, kakor pojmovno tako dejanski, na nov, dosledno znanstven ter nraven temelj, na temelj stroge prirodne ter energetične vede in na temelj vestne evangelijske nravnosti.
Vprašanje, kako naj se ta načrt tehnično izvede ter ob kakšnih podrobnejših družabnih, političnih in gospodarskih pogojih, prepušča, avtor molče čitatelju v nadaljnjo razmišljevanje.
A. Ogris.
126
Književna poročila.
Kramer Rudolf: Menice, menični protesti in drugo po novem meničnem zakonu z dne 28. novembra 1928. Kratka navodila z obrazci. Ljubljana. Samozaložba. 1930. Str. 178.
Namen knjige označuje v uvodu avtor, poudarjajoč, da je glede na dejstvo, da smejo po novem meničnem zakonu notarski pomočniki opraviti ves protestni postopek in da niti menični zakon, niti uredba o protestnih registrih ne zahtevata za pomočnika javnega notarja kake posebne kvalifikacije, smatral za potrebno, »da v kratkih obrisih izbere iz meničnega zakona in čekovnega zakona, uredb in škerljevega komentarja ono, kar je za notarsko poslovanje neobhodno potrebno vedeti, da poda nekaj obrazcev za izvrševanje zakona v pogledu naprave protestov, nadomestil protestov, vpisovanja v protestni register, notarski reper-torij, raznih potrdil in da priključi nekaj navodil za razumevanje in primenjivanje zakona.« Knjiga ima torej v prvi vrsti služiti kot pripomoček notarskim pisarnam in njih osobju, ki nima potrebne teoretične izobrazbe, da bi iz lastnega znanja na podlagi zakona samega izvrševalo posle, katere izvrševati je upravičeno in poklicano. Ta namen bo avtor menda v polni meri dosegel.
Pomen knjige pa sega preko namena, ki si ga je stavil avtor.
Knjiga namreč ne vsebuje le obrazcev, ampak nudi v prvem poglavju izčrpen pregled vseh bistvenih zakonitih določb glede menice, meničnih izjav in meničnih zavez, v drugem poglavju zopet izčrpen pregled glede meničnih protestov in protestnega postopka ter tvori na ta način nekako učno knjigo meničnega prava, ki ne bo služila samo pisarniškemu osobju notarskih pisarn, ampak tudi vsem onim gospodarskim krogom, ki imajo interes na tem, da poznajo menično pravo. Tudi dijaštvo bo moglo knjigo uporabljati kot učbenik bistvenih določb meničnega prava.
Knjiga je sestavljena torej predvsem po praktičnih vidikih in jo vsled tega priporočamo. Dr. J. H.
Dr. šuman Janko: Zakonski propisi iz autorskog prava sa motivlma. Obnova. 1930. Zagreb. Str. 199. Cena 70 Din.
Kakor kaže že naslov, prinaša knjiga zbrano zakonsko gradivo o našem avtorskem pravu. Zakonu o zaščiti avtorskega prava so dodani vsi doslej izšli pravilniki, poleg tega je natisnjena bernska konvencija iz 1. 1908 z dodatnim protokolom iz 1. 1914, revidirana bernska konvencija iz 1. 1928 in naš zakon iz 1. 1930 o pristopu k bernski konvenciji. Zakon sam je pojasnjen na mnogih mestih s kratkim obrazloženjem, čigar besedilo je vzeto skoro izključno motivom, tako da je prikazana v prvi vrsti ratio legis posameznih zakonitih določb. Nadaljnje opazke opozarjajo na ustrezne predpise in na razmerje našega zakona do bernske konvencije, pa tudi na meddržavne pogodbe, sklenjene z drugimi državami. Prav dober je sicer kratki uvod o postanku jugoslovanskega zakona. Knjiga bo torej zanesljiv pripomoček, kadar bo uporabljati zakon, in jo zato priporočamo. Dr. R. S.
Dr. Bilimovič Aleksander: Kritische und positive Bemerkungen zur Geldvverttheorle. I. Teil. Kritische Bemerkungen. Posebni odtisk iz II. knjige, 3. zvezka »Zeitschrift fiir National-Okonomie (Dunaj, Berlin). — Str. 353 do 375.
Zbirka zakonov, XLVII. snopič:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik). Ljubljana. 1931. Tiskovna zadruga. Str 238. Cena Din 72.—.
Razne vesti.
127
Razne vesti.
V Ljubljani, meseca marca 1931.
XLI. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 28. januarja 1931 v ljubljanski pravosodni palači. Zborovanje je otvoril podpredsednik dv. sv. B e ž e k, opravičil bolnega predsednika g. dr. M a-j a r o n a, nato pa po pozdravu navzočnih dal besedo društvenemu tajniku dr. Sajovicu. Ta je podal nato nastopno tajniško poročilo:
Koncem leta 1930. je štelo naše društvo 684 članov in sicer 4 častne ter 680 rednih članov. Pomnožilo se je to število napram lanskemu letu za skromnih 10, kar znači, da nismo napredovali v takšnem razmerju kakor leta 1929., ko smo napredovali za 20 članov. Podrobneje povedano, pristopilo je društvu v lanskem letu sicer 35 novih članov, kar je vsekakor lepo število, nasprotno pa smo že tekom leta morali ugotoviti, da 17 bivših društvenikov ne moremo več prištevati našim članom ter smo jih črtali, ker vzlic ponovnim opominom za več let niso poravnali članarine. Vzrokov za na ta način izraženi izstop nam odpadli niso navedli. Ker pa ta pojav, kakor vse kaže, tudi v prihodnjem letu še ne bo izginil, bo vsekakor treba, da z intenzivnim društvenim delovanjem dokažemo, da naše delovanje ne daje povoda, da društveniki odpadajo. Umrlo je v preteklem letu 8 članov. Med temi se spominjamo z globoko pieteto dveh, ki sta nam ostala zvesta v dobrih in slabih časih od ustanovitve društva do svoje smrti, to sta bila odvetnik dr. Anton B r u m e n in notar Avgust D r u k a r. Zlasti zasluži naš spomin dr. B r u m e n, ki je bil v mlajših letih delaven sotrudnik našega glasila, prispeval pa je še za slavnostno številko 1. 1929. markantno črtico, kako se je v osemdesetih letih boril slovenski jezik za svoje pravice na sodiščih. Ostali umrli člani so bili: odvetniki dr. Josip Jerič, dr. Artur G e i g e r, Anton B u 1 o v e c, veliki župan v pokoju dr. Franc Vodopivec, član glavne kontrole Hilarij Vodopivec, višji sodni svetnik v pokoju Janko G u z e 1 j.
Poleg manjših društvenih dogodkov, ki so registrirani v Slovenskem Pravniku, je omeniti društveni izlet, ki je bil dne 1. junija 1930 in sicer iz Tržiča skozi Sv. Lucijo, Zlatno v Begunje. Udeležba na izletu je bila jako dobra, vseh izletnikov je bilo okoli 50. Dalje je poročati, da so se nam naša prizadevanja, da bi oživili podružnico v Celju k samostojnemu delovanju, žal, izjalovila. Na M. kongresu češkoslovaških pravnikov v Bratislavi je društvo zastopal podpredsednik advokatske komore v Ljubljani g. dr. J. ž i r o v n i k.
Znanstveno društveno delovanje se je gibalo v dveh smereh, v prirejanju predavanj in izdajanju društvenega glasila. Vseh predavanj v preteklem letu je bilo deset. Od teh se jih je bavilo 6 specialno z novim kazenskim pravom v naši državi in sicer so predavali: l. apela-cijski sodnik dr. E. P a j n i č: »Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o kazenskem postopanju« (19. februarja 1930); 2. univ. prof. A. Maklecov: »Kazniva dejanja zoper javno moralo po novem kazenskem zakoniku« (27. februarja 1930); 3. prvi državni tožilec dr. I. Jan-čič: »Mladinsko sodstvo po novih kazenskih zakonih« (12. marca 1930);
4. državni tožilec dr. A. Juh a rt: »Odmera kazni pri steku kazenskih zakonov in kaznivih dejanj po novih kazenskih zakonih« (26. marca 1930);
5. in 6. apelacijski sodnik v pokoju dr. E. Pajnič: »Preizkus sodnih
128
Razne vesti.
odločb v pripravljalnem kazenskem postopanju« (10. in 18. decembra 1930). Poleg tega smo imeli še dvoje predavanj iz kazenskega prava, namreč dne 26. marca 1930 primarija dr. A. Gos tla: »Pataloški lažnik in slepar« in dne 21. januarja 1931 univ. profesorja A. Maklecova: »Psihoanaliza in kazensko pravo«. Iz narodno-gospodarske stroke sta predavala docent in ravnatelj g. dr. L. Bo hm o: »Mednarodnem položaju Donave« (2. aprila 1930) in univ. profesor g. dr. A. Bilimovič o: »Karlu Bucherju in njegovem znanstvenem delu« (3. decembra 1930).
Našega glasila »Slovenskega Pravnika« je izšel lani XL.IV. letnik. Poleg 17 daljših razprav, ki se razen pravne zgodovine in pravne filozofije bavijo z vsemi drugimi pravnimi problemi, je bila priobčena v »Slovenskem Pravniku« cela vrsta poročil in ocen o novih juridičnih izdanjih, domačih in tujih. Poleg tega je izhajala še naprej zbirka odločb iz civilnega in kazenskega prava. Iz tega izhaja, da je ostal »Slovenski Pravnik« tudi lansko leto na isti višini, kakor jo je imel prej in da je zaslužen njegov sloves, ki naše glasilo spremlja tudi v tujini. Zamenjuje se »Slovenski Pravnik« z 10 drugimi pravniškimi časopisi.
Našim članom, ki so predavali na naših sestankih, in sotrudnikom »Slovenskega Pravnika« se za njih nesebično pomoč najlepše zahvaljujemo.
Smer našega dela bo morala ostati tudi v bodoče neizpremenjena. Opazovati v prvi vrsti izpremembe v naši zakonodaji in jo razlagati, poleg tega pa se baviti tudi z vsemi drugimi problemi pravne vede, te dve smeri bo gojiti tako na naših predavanjih kakor v društvenem glasilu. —
Blagajniško poročilo je podal blagajnik dr. Rut ar:
Dohodki v letu 1930. so bili:
Saldo koncem 1. 1929.......Din 12.242.28
članarina     ..........„   36.872.12
prodaja knjig...........     1.741.36
podpora ministrstva pravde .... „ 8.000.— podpora advokatske komore ....     ,,    5.000.—
obresti     .............        87.18
predplačila............1.115.—
razno............„    4.251.66
Skupaj   .   .   .  Din 69.309.60~
Izdatki so znašali:
Tiskarna     ..........Din 34.984.—
honorarji     ............     9.954.—
ekspedicija...........,     1.146.30
predavanja.......-.   .   .    ,,    3.350.—
upravni stroški..........     1.918.92
razni izdatki.........„     1.208.—
saldo koncem 1. 1930......... 16.748.38
Skupaj   .   .   .   Din 69.309.60
Vrednost čiste imovine je znašala koncem 1. 1930. 19.289.72 Din. Proračun za leto 1931. izkazuje izdatkov 50.000 Din, dohodkov 50.000 Din (članarina 42.000 Din, podpora ministrstva pravde 8.000 Din).
Razne vesti.
129
Blagajnik upravlja poleg »Pravnikove« blagajne tudi »Kongresni fond«, ki je znašal 1. 1930. 74.231.61 Din.
Končno omenja blagajnik še težkoče pri izterjevanju članarine. Le približno polovica plača članarino prostovoljno, pred koncem leta se opominja okoli 400 zamudnikov. Vzlic vsem opominom je bilo koncem leta še dolga na članarini v znesku 16.320 Din. Za 3 leta dolguje še članarino 17 članov.
Po tem poročilu je izrekel predsednik posebno zahvalo advokatski komori za naklonjeno podporo, nato sta bili odobreni obe poročili brez debate.
V imenu preglednikov je poročal dr. Ž i r o v n i k, da so knjige in računi v redu. Predlagal je absolutorij in zahvalo blagajniku, kar je bilo sprejeto soglasno.
Tajnik dr. S a j o v i c je nato utemeljeval predlog, da se zviša število odbornikov za dva. Predlagal je v to svrho nastopno izpremembo pravil:
§ 9, točka a) naj se glasi: »a) voli načelnika in 12 odbornikov, kojih mora vsaj 8 stanovati v Ljubljani, in dva preglednika za eno leto«;
§ 11 naj se glasi: »Odborniki volijo iz svoje srede načelnikovega namestnika, tajnika, blagajnika, knjižničarja ali gospodarja in tri odbornike v nadzorstvo društvenega glasila.«
§ 12 naj se glasi: »Odborove seje so tajne. Odbor je sklepčen, ako Je z načelnikom vsaj pet odbornikov navzočih, in sklepa z nadpolovično večino. Pri enako razdeljenih glasovih odločuje predsednik.«
Predlagana izprememba pravil je bila sprejeta soglasno.
Poslednja točka dnevnega reda so bile volitve. Z vzklikom so bili izvoljeni: za načelnika dr. D. Majaron, v odbor pa B e ž e k, dr. Dolenc, dr. G r a s s e 11 i, dr. Hrašovec, Hudovernik, dr. Jan-č i č, K u d e r, dr. L u č o v n i k, dr. R u t a r, dr. S a j o v i c, dr. S o u v a n in dr. Urbane. Za preglednika sta bila vnovič izvoljena dr. T e k a v-č i č in dr. žirovnik.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je predsednik zahvalil navzočim in skupščino zaključil.
Kronika društva »Pravnika«. Za poslovno leto 1931. izvoljeni odbor se je konstituiral takole: načelnik dr. Danilo Majaron, predsednik advokatske komore v Ljubljani, namestnik dv. sv. Božidar B e ž e k, tajnik apelacijski sodnik dr. Rudolf S a j o v i c, blagajnik direktor pošt. hran. v pokoju dr. Ignac R u t a r, njegov namestnik odvetnik dr. Anton Urbane, knjižničar namestnik državnega tožilca dr. Hinko L u č o v-n i k. — V društvu je dvakrat predaval namestnik viš drž. tožilca dr. Avgust M und a: »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko zakonodajo«. (Dne 26. februarja in 5. marca.) Predavanje univ. prof. Maklecova: »Psihoanaliza in kazensko pravo« je bilo priobčeno v 3. številki »Ljubljanskega Zvona« 1931. — Društvu so pristopili kot novi člani: Tone B rum en, odvetniški kandidat v Ptuju, Obren Corčič, advokat v Kosovski Mitrovici, dr. Tone Ogrizek, odvetnik v Celju, in Evgenij Spektorski, univ. profesor v Ljubljani. Izstopili so 4 člani.
Osebne vesti. Na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani so postavljeni: za rednega profesorja M a k 1 e c o v Aleksander, za docenta dr. J u r-kovic Joso in dr. Tomšič Ivan, za privatnega docenta dr. F u r 1 a n Boris. — Pri sodiščih so postavljeni: za apelacijske sodnike pri višjem
130
Razne vesti.
deželnem sodišču v Ljubljani dr. Gaber Milko, Strasser Vinko, dr. S a j o v i c Rudolf, dr. M a s t n a k Lavo; za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Kavčič Jožef, za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani Keršič Peter; za starejšini sreskih sodišč Savelj Anton (Ribnica) in Pakiž Silverij (Kozje); za sodnike okrožnih sodišč A ž man Cvetko in dr. Grmovšek Srečko (oba Maribor), MUller Janko (Ljubljana); za namestnike državnih tožilcev dr. Lu č o v n i k Hinko (Ljubljana), Lesjak Jurij (Celje), Mer šol Ferdinand (Novo mesto); za sodnike sreskih sodišč sodniški pripravniki šmalc Leopold (Konjice), Gosi ar Branko (Ptuj), dr. De v Miroslav (Dolnja Lendava), Tram-puž Alojzij (Kozje), Kokalj Josip (Šmarje pri Jelšah), Kejžar Mirko (Marenberg), Verstovšek Zdenko (Šoštanj), dr. Grobelnik Aleksander (Metlika), Torelli Albin (Črnomelj), Pleiweiss Karel (Trebnje). Premeščeni so sodniki dr. č e š a r e k Fran v Kočevje, Z o r k o Josip v Kamnik, P f e i f e r Josip v Kranj, Slabe Franc v Radovljico. — Pri banski upravi Dravske banovine so postavljeni: za banskega svetnika dr. Bogataj Lovro, za sekretarja Legat Ivan, za pristava Lenarčič Alojzij; za sekretarja Savske banovine je postavljen V e r b i č Franc, za sreske načelnike P o p o v i č Pero (Mostar), Pokljukar Ciril (Novi), za pristave De v Bogomir (Tomislav grad), dr. Mas o vi č Zorislav (Kočevje). — Za policijskega svetnika je postavljen Pestevšek Karel (Ljubljana), za policijskega inšpektorja Dučan Josip (Ljubljana), B a t a g e 1 j Anton (ministrstvo za notranje posle), za višjega policijskega komisarja Grbič Vladimir (Jesenice), za policijskega komisarja Kos Stanko (Maribor). — Pri finančni direkciji v Ljubljani so postavljeni: za finančnega svetnika Mozetič Josip, za višjega finančnega sekretarja dr. Orel Filip, za finančnega sekretarja dr. D o b i d a Karel. Postavljena sta za finančna svetnika Sedlar Gustav (Sarajevo) in dr. Stegenšek Franc (ministrstvo financ). — Odvetniško pisarno so otvorili: K v a s Miroslav v Višnji gori, dr. T u s u 1 i n Rasto v Črnomlju, dr. Furlan Boris v Ljubljani, dr. Vadnal Ludvik, dr. Sedma k Josip in Koder Franc v Murski Soboti, dr. M a j a r o n Ferdinand v Ljubljani. Preselil se je odvetnik dr. Leskovec Janko v Rogatec. Izvrševanju odvetništva sta se odpovedala dr. N o v a č a n Anton in dr. M a r u š i č Drago. — V pokoj sta stopila sodnik apelacijskega sodišča dr. P a j n i č Edvard in starejšina sreskega sodišča dr. D o 1 j a n Jakob. — Umrli so: odvetniki dr. Požru Josip, dr. Goljevšček Josip, dr. Vrečko Josip, notar dr. Horvat Fran, sodnik okrožnega sodišča Posega Fran, finančni svetnik v pok. dr. M u h 1 e i s e n Erik in administrativni svetnik E k e 1 Karel.
Poslovanje borznega razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote v letu 1930.
V poslovnem letu kaže število vloženih tožb porast za 224 tožb (okoli 13 %) proti prejšnjemu letu, tako da je bilo rešiti vključno z onimi, ki so ostale iz prejšnjega leta, v celoti 1798 tožb (1758 + 40). Od novo prirastlih tožb se tiče 20 tehničnih borznih poslov, 1738 pa poslov, sklenjenih izven borze.
Rešenih je bilo 8 tožb z zavrnitvijo zaradi nepristojnosti, s poravnavo 18, z zamudno sodbo 1439, s sodbo po izvršeni razpravi 62, na drug način 41, dočim postopanje v 182 primerih počiva (večinoma pred razpravo plačane terjatve), nerešenih pa je ostalo 48 tožb.
Razne vesti.
131
Postopanje je trajalo pri pravnih stvareh, rešenih s sodbo, od dne vložene tožbe do izrečene sodbe manj kakor 1 mesec v 1404 primerih, nad 1 mesec v 115 primerih. Med primeri, ki so trajali do 1 meseca, je bilo rešenih 257 primerov v 8 dneh, 948 v 14 dneh, v 199 primerih v času nad 14 dni do 1 meseca. Kolikor se je postopanje zavleklo nad 1 mesec, je vzrok v tem, ker je bilo vročanje tožb težavno (zaradi odklonitve sprejema tožbe po pošti), ali pa, ker je bilo treba razpravo preložiti v izvedbo dokazov ali iz drugih tehtnih razlogov.
Pri poslih, sklenjenih izven borze, ni bil član borze tožitelj v 702, toženec pa ne v 1733 primerih, med temi je bilo 2449 tuzemcev in 89 inozemcev.
Advokati so intervenirali za tožitelja v 994, za toženca v 70 primerih.
Tožbam proti strankam, ki niso borzni člani, je bilo ugodeno v 1492 primerih, v 8 pa je bil zahtevek zavrnjen.
Izkaz razodeva viden napredek, kar dokazuje, da je zaupanje v razsodišče nezmanjšano. Smotreno in hitro delovanje privablja v vedno večjem številu trgovce, celo inozemske, zlasti z Dunaja in iz češkoslovaške. B. B.
K določbam § 121. zakona o advokatih.
Paragraf 121 a. z. določa predvsem v prvem odstavku, da smejo one osebe, ki so po narodnosti Slovani in so že bili advokati v kaki drugi državi, kjerkoli v inozemstvu, biti vpisane v imenik vsake advokatske komore naše države, ako pridobč jugoslovansko državljanstvo in ako po enoletni praksi pri tukajšnjem advokatu položč advokatski izpit. Taki prosilci morajo s potrdilom ministra pravde dokazati, da od strani ministrstva ni nobenega pomisleka proti vpisu. Poudariti je, da zaprošena komora ni dolžna prosilca vpisati (»smejo biti vpisani«), marveč da rešuje prošnjo po svobodni oceni.
Drugi odstavek pa ustanavlja poseben privilegij za »advokate srtisko-hrvatsko-slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske«. Taki prosilci se, če postanejo državljani naše kraljevine, morajo vpisati, in to brez prakse in izpita, ki jih zahteva prvi odstavek, na pr. od Rusov ali Poljakov, ki so bili advokati v Rusiji ali tudi v Nemčiji. Ta ugodnost sledi iz načela narodnosti, priznanega v mirovnih pogodbah in kolikor toliko spoštovanega tudi v Rapalski pogodbi s kraljevino Italijo: Osebe, na katere se nanaša drugi odstavek S 121, so imele pravico optirati za našo kraljevino, po preteku opcijskega roka pa jim zakon o državljanstvu od 21. septembra 1921 priznava važne olajšave za pridobitev državljanstva. Razumljivo je tedaj, da je zakon o advokatih hotel takim osebam za primer, da postanejo naši državljani, omogočiti izvrševanje svoje profesije brez novih kvalitativnih pogojev, ker bi si sicer marsikdo dobro premislil, preden bi zaprosil za državljanstvo, ako bi se mu v novi domovini onemogočil ali vsaj otežkočil obstanek. Tako ustanavlja tudi zakon o državljanstvu v § 54 splošen princip, po katerem se ima prirojenim državljanom, ki se sprejmejo v državno službo ali ki se posvetijo kakemu javnemu poklicu, všteti vsa dotedanja doba državne ali javne službe ali doba prakse, ako so predtem služili na ozemlju držav, na katere se nanašajo mirovne pogodbe, sklenjene z Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo, in sicer nesrlede na to — pravi dr. Pirkmajer v svojem komen-
132
Razne vesti.
tarju — ali se je taka služba odnosno praksa vršila pred zedinjenjem ali pozneje.
Ugodnost drugega (in tretjega) odstavka § 121 je časovno omejena na dobo petih let od dneva, ko je zakon stopil v veljavo, tedaj do 19. marca 1934. Po preteku tega roka bo veljal tudi za advokate srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti (ker so Slovani in advokati iz druge države) prvi odstavek tega paragrafa, to je smeli bodo biti vpisani, ako bodo po enoletni praksi položili advokatski izpit in priložili zahtevano potrdilo ministra pravde. Ta časovna omejitev je razumljiva z ozirom na rastočo diferenciacijo zakonodajstev.
Tretji odstavek ustanavlja posebno ugodnost, tudi omejeno na dobo petih let, za advokatske pripravnike srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske za primer, da postanejo državljani naše kraljevine. Takim pripravnikom se všteje čas dotedanje (očividno: dokler pridobijo državljanstvo) pripravniške prakse po § 5 zakona.
Z določbami § 121 Zakona o Advokatih so se pred kratkim imele priliko baviti Advokatski Komori v Skoplju in Beogradu ter Kasacija v Beogradu. Prosilec, Slovenec po narodnosti, ki je bil dne 16. februarja 1921 vpisan v imenik advokatske zbornice v Trstu, je pridobil v letu 1930 državljanstvo kraljevine Jugoslavije in se je preselil v Jugoslavijo, je zaprosil, sklicujoč se na drugi odstavek cit. § 121, za vpis pri advokatski komori v Skoplju. Komora je prošnjo zavrnila z naslednjo motivacijo: Drugi odstavek § 121 se nanaša na one advokate srbsko-hrvatsko-slo-venske narodnosti, ki so postali naši državljani istočasno z ozemljem svojega bivanja, t. j. z zedinjenjem, kar ni prosilcev primer. Sicer pa se ta odstavek ne bi mogel v nobenem slučaju uporabiti že iz tega razloga, ker prosilec ni dokazal, da je bil advokat na ozemlju bivše Avstro-Ogrske in advokat za časa avstro-ogrske vladavine. Zaradi tega bi se imel nanj uporabiti edinole prvi odstavek § 121, t. j. smel bi biti vpisan le pod pogojem, da po enoletni praksi pri advokatu položi izpit.
Zoper to rešitev se je pritožil prosilec na Kasacijo v Beogradu, katera je pa z neobrazloženim sklepom pritožbo zavrnila in rešitev komore potrdila. Nato je prosilec zaprosil za vpis pri komori v Beogradu, a tudi tukaj ni imel sreče: Komora mu je prošnjo odbila, sklicujoč se na pravkar navedeno rešitev kasacije. »Smisel drugega odstavka § 121« — pravi komora v obrazloženju — »je ta, da se morajo vpisati v imenik advokatov samo oni advokati srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, kateri so advokaturo izvrševali na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije do njenega zloma, ne pa oni, ki so pridobili advokaturo šele po zlomu avstro-ogrske monarhije.«
Poglavitni razlog, iz katerega je Skopska Komora prosilca odbila, je tako očividno napačen, da ni vredno baviti se ž njim. Kaka potreba je bila, dajati leta 1928 oziroma 1929 posebno prehodno odredbo za one advokate srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki so že 10 let prej z zedinjenjem postali državljani, t. j. za advokate iz vseh prečanskih krajev ? Kaj pa bi bilo, če bi to tolmačenje res držalo, z advokati, ki so z zedinjenjem postali naši državljani, ki pa so nemške ali madžarske narodnosti ? Sicer pa je treba posebnega poguma, da se besedilo zakona tako na glavo postavi.
Razne vesti.
133
Nevzdržljiv pa je tudi drugi, podrejeni razlog rešitve Skopske Komore, katerega osvaja tudi Beograjska, češ, da se drugi odstavek § 121 nanaša le na one advokate srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki so bili tam advokati že za vladavine prejšnje monarhije.
Pogoji, na katere je vezana katerakoli zakonita ugodnost, morajo biti taksativno našteti in se ne dajo ekstenzivno tolmačiti. Le kdor izpolni vse naštete pogoje, ima pravico do ugodnosti, na drugi strani pa se ne sme od njega več zahtevati, kot zakon izrecno zahteva. V našem primeru stavi drugi odstavek tri pogoje: 1.) da je prosilec »advokat z ozemlja bivše Avstro-Ogrske«, 2.) da je srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti in 3.) da je postal državljan kraljevine.
Gotovo je, da razume zakonodavec pod ozemljem bivše Avstro-Ogrske le ono ozemlje monarhije, ki ni pripadlo naši kraljevini. Advokati z onega ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki je pripadlo Jugoslaviji, niso leta 1928 ali 1929 potrebovali nobene posebne odredbe, nobene ugodnosti: oni, ki so bili advokati že v bivši Avstriji, so ostali vpisani neglede na njihovo narodnost (vštevši Nemce v Sloveniji, Madžare v Hrvatski in Italijane v Dalmaciji J; oni, ki so izpolnili potrebne pogoje šele po zedi-njenju, so bili vpisani na podlagi določb raznih tedanjih zakonov o advokatih, odkar pa je stopil v veljavo sedanji zakon o advokatih, veljajo zanje v I. poglavju zakona navedeni splošni pogoji. Kakor že rečeno, je z drugim odstavkom § 121 zakonodavec očividno nameraval omogočiti nadaljevanje advokatske prakse onim našim sonarodnjakom, ki so ostali izven mej Jugoslavije, za primer, da bi jih razmere naknadno prisilile, zateči se v našo državo.
Sedaj nastane vprašanje, ali je zakonodavec to ugodnost res hotel omejiti le na one osebe, ki so pridobile advokaturo že pod vlado Avstro-Ogrske ? Pustimo za enkrat vprašanje, kaj je zakonodajavec hotel, in poglejmo, kaj je rekel, ker na njegov namen moramo sklepati predvsem iz besed, ki se jih poslužuje.
»Advokati srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske . ..« Da se na kratko in na način, ki ne dopušča nobenega dvoma, označi kaka pokrajina, je včasih skoro neobhodno potrebno, zateči se k historičnim imenom. Kako hočete n. pr. povedati, za kateri del sedanje Dravske banovine velja zakon o lovu od 21. septembra 1906, ako ne upotrebljavate izraza »ozemlje bivše štajerske«, da se loči od ozemlja »bivše Kranjske«, za katero veljajo druge zakonite določbe o lovu? Kako naj se na drug način pove, da je uživanje stare dijaške ustanove pridržano dijakom z »ozemlja bivše Vojvodine Kranjske«? Tako si je tudi v tem primeru zakonodavec, da si prihrani naštevanje vseh posameznih pokrajin in njih delov, na katere je mislil, pomagal z označbo i ozemlje bivše Avstro-Ogrske«. Zato je gotovo, da je na pr. Julijska Krajina, ki je pripadla Italiji, ozemlje bivše Avstro-Ogrske. Pravtako gotovo pa je, da je advokat iz Julijske Krajine, iz Trsta ali Postojne, advokat z ozemlja bivše Avstro-Ogrske, in sicer pravtako oni, ki je postal tak šele včeraj kakor oni, ki je postal advokat že pred 25 leti. Če je to res, je dan prvi pogoj, na katerega je vezana ugodnost drugega odstavka § 121. Trditi, da je zakonodavec več mislil zahtevati kot v resnici izrecno zahteva, trditi, da je zakonodavec z besedami »z ozemlja bivše Avstro-Ogrske« mislil samo one, ki so izvrševali advokaturo že
134
Razne vesti.
v bivši Avstro-Ogrski, pred polomom, temu se pravi samolastno izpopolnjevati zakon, samolastno postavljati nove pogoje. Ako bi zakono-dajavec hotel omejiti to ugodnost na stare avstro-ogrske advokate, bi sporni odstavek drugače stiliziral.
Da pa ni imel zakonodavec namena tako omejiti vprašalno ugodnost, izhaja tudi iz tretjega odstavka istega paragrafa, ki govori o advokatskih pripravnikih. Pripravniku srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki ima pet let prakse na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, recimo od leta 1925 do leta 1930, in ki je leta 1930 pridobil jugoslovansko državljanstvo, se mora vsa ta pripravniška praksa všteti. Tak pripravnik sme tedaj v naši državi takoj, brez vsake druge prakse, polagati advokatski izpit. Po tolmačenju, ki ga drugemu odstavku § 121 dajejo komori v Skoplju in Beogradu ter beograjska kasacija, bi bil tak pripravnik na boljšem kot njegov šef, ki je leta 1920, po predhodni sedemletni pripravniški praksi, postal v Trstu advokat in tam izvrševal advokaturo do leta 1930. Ta bi moral namreč za to, da se sme prijaviti k izpitu, svoji skupni sedemnajstletni praksi dodati na starost še eno leto. Da bi bila ironija popolnejša, bi bilo takemu nesrečnežu svetovati, da napravi osemnajsto leto prakse — v pisarni imenovanega svojega koncipienta.
Ko sem to nesmiselnost, ki se zakonodavcu podtika, predočil nekemu tovarišu, mi je odvrnil: <če je »ozemlje bivše Avstro-Ogrske« v drugem odstavku § 121 mišljeno samo do zloma Avstro-Ogrske, je pomen besed »z omenjenega ozemlja«, ki jih rabi tretji odstavek, prav isti: to pomeni, da se pripravnikom, navedenim v tem odstavku, ima všteti samo ona praksa, ki so jo prebili v Avstro-Ogrski pred polomom. Ta opazka je logična in dosledna, napaka je le v premisi, in da je premisa napačna, izhaja iz nevzdržnosti posledice. Predvsem nesmisel bi ostal isti: Pripravnik, ki je do leta 1918. prebil v Trstu pet let prakse, bi smel v Jugoslaviji takoj polagati izpit; advokat pa, ki je do leta 1918 imel v Trstu sedem let prakse in ki je poleg tega položil v Trstu leta 1920 advokatski izpit, bi moral pri nas prakticirati še eno leto. Dalje bi bilo precej čudno, da bi se zakon zavzel za advokatske kandidate, ki so izvrševali prakso že v bivši Avstro-Ogrski, kateri pa do leta 1929, ko je stopil zakon v veljavo, niso nikjer položili izpita, da ibi pa spregledal one, ki so na pr. leta 1921 •— in tudi še leta pozneje — pod istimi pogoji, iz istih predmetov in na isti načm polagali advokatski izpit v Trstu, kakor so ga v istem času polagali kandidati v Ljubljani. Končno pa govori proti takemu tolmačenju samo besedilo zakona: Praksa, ki se ima pripravnikom všteti, je opredeljena s prilogom »dotedanja«. Beseda »dotedanja« se ne more na noben način nanašati na zlom bivše monarhije; z isto pravico bi se lahko trdilo, da se ta časovni prilog nanaša na smrt madame de Thebes. Nanašati se more in nanaša se brezdvomno le na čas, ko je pripravnik pridobil državljanstvo kraljevine Jugoslavije.
Iz tega izhaja »a contrario«, da imajo tudi v drugem odstavku ¦besede »z ozemlja bivše Avstro-Ogrske« izključno le teritorialni pomen, brez vsake časovne primesi. Ne more biti tedaj prav nobenega dvoma, da se drugi odstavek § 121 nanaša na advokate srbo-hrvatsko-sloven-ske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske, katero ni pripadlo Jugoslaviji, in to neglede na vprašanje, kdaj so tam postali advokati, žal,
Razne vesti.
135
da ni mogoče dobiti obrazloženja, s katerim je vlada načrt prvotnega zakona o advokatih z 29. novembra 1928, ki vsebuje isto določbo, predložila Narodni Skupščini in da manjkajo tudi stenografski zapisniki o diskusiji. V nadomestilo smo se obrnili na nekaj bivših poslancev, kateri so bih člani Zakonodavnega Odbora N. S., in ti so vsi odločno potrdili navedeno »ratio legi s«.
Vendar pa nudi sam tekst zakona tudi zagovornikom nasprotne teze en argument. To je drugi stavek drugega odstavka § 121: »Ta odredba velja tudi za one advokate, ki so dobili pravico advokature po zakonu o priznanju kvalitativnih pogojev za dosego advokature in javnega notariata z dne 30. julija 1919«. Tega zakona ne poznam, baje so se pa ž njim priznali advokatom, notarjem in pripravnikom praksa in izpiti, katere so prebili odnosno katere so položili na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, v kolikor ni pripadlo naši kraljevini, od poloma naprej do dneva, ko je zakon stopil v veljavo. Ako se s prvim stavkom priznavajo praksa, ki se bo na takem ozemlju prebila in izpiti, ki se bodo tam polagali vse do 19. marca 1934, — je drugi stavek popolnoma odveč, — in če ga je zakonodavec smatral potrebnim, bi dokazovalo, da je res hotel omejiti ugodnost drugega odstavka le na one, ki so postali advokati do zloma monarhije ter jo je istočasno razširil samo še na one, ki so postali advokati do 30. julija 1919.
To argumentiranje je seveda pravilno. Citirani drugi stavek je res odveč in zaradi tega v stanu popolnoma spremeniti smisel prvega. Kako je tedaj prišel v besedilo? Razlaga je enostavna: Prvotni načrt zakona je res hotel favorizirati samo one, ki so bili že v Avstro-Ogrski advokati, in se je glasil: »Advokati srtosko-hrvatsko-slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki so pridobili advokaturo do 2 8. oktobra 1918 in ki postanejo državljani kraljevine-SHS, se morajo na prošnjo vpisati v imenik advokatov brez prakse in izpitov, določenih v prvem odstavku. Ta odredba velja tudi za one advokate, ki so dobili pravico advokature po zakonu o priznanju kvalitativnih pogojev za dosego advokature in javnega notariata z dne 30. julija 1919.« Drugi stavek je tedaj imel svoj smisel. V Zakonodavnem Odseku pa, v katerem so sedeli tudi gospodje, ki so razmere v Julijski Krajini dobro poznali in se zanimali za usodo naših sonarodnjakov v tujini, kakor na pr. dr. Kramer in pokojni dr. Žerjav, ali pa pozneje v skupščini — so morali nastati pomisleki proti taki neupravičeni omejitvi, ki so imeli vsekakor za posledico, da se je navedena omejitev enostavno črtala, — ne da bi se istočasno natančneje pregledalo in popravilo ostalo besedilo. Tako je na nesrečo ostal v tekstu drugi stavek, ki more sedaj samo kvariti pravilno razumevanje vsega odstavka.
Poudariti moram, da ta razlaga ni samo moja domneva, marveč da je temu resnično tako: Načrt zakona hrani g. P., višji uradnik v Ministrstvu Pravde, ki je v sejah Zakonodavnega Odbora vodil zapisnik. Teh sejnih zapisnikov pa na žalost menda nima več.
Tako odpade edini argument, ki bi govoril proti naši tezi. Ne samo, marveč okolnost, da je v končnem besedilu zakona izostala omejitev, »ki so postali advokati do 28. oktobra 1918«, katera se je nahajala v osnutku zakona, je jasen dokaz za to, da je zakonodavec hotel razširiti vprašalno ugodnost na vse one, ki bodo na pr. v Julijski Krajini postali advokati do 19. marca 1934.
136
Razne vesti.
IV. Kongres pravnikov Kraljevine Jugoslavije se bo
vršil koncem meseca maja in začetkom meseca junija 1931 v Skoplju. Dnevni red, ki ga je Stalni odbor že objavil, je naslednji:
1. Pomen Dušanovega zakonika (referentje univ. pro* fesorji dr. Dolenc M., dr. Jankovič Dr., dr. Kostrenčič M.);
2. Značaj in pomen tobačnega in opijskega monopola (referenta dr. Stojadinovič M. in Peručič Šp.).
3. Agrarno vprašanje (referentje Galič Iv., dr. Spiller* Muvs Fr., Sretenovič M.);
4. Povračilo škode, povzročene z vozili, ki jih goni ele* mentarna sila (referentje advokat dr. Blagojevič V., univ. prof. dr. Pliverič M., apelacijski sodnik dr. Stuhec A.);
5. Zaščita poljedelca v izvršbi (referentje univ. prof. dr. Aranidjelovič Dr., univ. docent in direktor v pok. dr. Bohm L., univ. prof. dr. Zuglia S.).
Po statutu morejo biti člani Kongresa samo pravniki, ki so zaeno člani enega jugoslovanskih pravniških društev. Zato pozivljemo vse člana društva »Pravnika«, da se pri* glasijo temu društvu, ako se nameravajo udeležiti Kongresa. Članarina znaša za državne in samoupravne činovnike ter pravne pripravnike po Din 60.—, za pripadnike ostalih poklicev Din 120.—. Za vsakega rodbinskega člana je plačati prav toliko. Članarini je priložiti še znesek Din 20.— za spomenico o kongresu.
Prijave naj se pošljejo do konca meseca aprila na odbor društva »Pravnika«. V prijavi naj se točno označi priimek in ime, poklic in bivališče člana, dalje kakšno pre* nočišče se želi. Po možnosti bo skrbljeno tudi za brezplačna prenočišča. S prijavo naj se obenem vpošlje članarina s prispevkom za Spomenico, ob pošiljatvi naj se točno označi, da se pošilja članarina za Kongres pravnikov, da ne bo za* menjav s članarino za društvo »Pravnik«. Na prijave brez nakazila članarine se ne more ozirati.
Vsa nadaljnja pojasnila se bodo priobčevala po dnev* nem časopisju.
Naročnina za »Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čimprej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na ..Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe: Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za lll.glavnu skupštinu Kongresa pravnika in letniki „Slov. Pravnika" od I. 1909. naprej. Cena s poštnino vred za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1929 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din. Posamezni snopiči (dvojne številke) po 12 Din.
Dr. E. Pajnič: Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju — cena 15 Din.
Današnjemu snopiču so priložene položnice za plačilo članarine, ki znaša 60 Din. Prosimo vse člane in naročnike, da se poslužijo položnic in da nam poravnajo članarino vnaprej.
Članarina za Kongres pravnikov naj se pošlje posebej in kot taka označi.